Hm«. torek, 14. oktobra 1958 LET0 XxiV. Stev. 241 Ca«^?AJa in tiska °PISnO ZALOZNISKO PODJETJE •UtJDSKA PRAVICA« D®EKTOH PODJETJA tEV MODIC Gl*AVNl rN ODGOVORNI urednik lis StNKOVEC Detka*18^ vsalc dan razen ~ Cen« io dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! •1» J O D 8 K A PRAVICA-U3TANOVUJENA i OKTOBRA 1934 - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO t. JUtUA 1051 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z-BORBO* INDONEZIJSKI PREMIER DžUANDA KARTAVID2AJA NA OBISKU V JUGOSLAVIJI Sreča j e biti med vami Pred«SSn.sPreiem v Beogradu in polaganje venca na Avali — Na kosilu v Zveznem izvršnem svetu sta tednik indonezijske vlade Džuanda in podpredsednik ZIS Kardelj izmenjala zdravici — Ogled mesta ,*«*rad, 13. okt. (Tanjug). — Predsednik vlade republike na Džuanda Kartavidžaja je prispel danes v Beograd jel petdnevni uradni obisk v Jugoslavijo. Na beograjski 8vefn Postaji so priredili gostu iz prijateljske dežele 2vpttn sprejem. Dobrodošlico so mu izrekli podpredsednik pre^ne*a izvršnega sveta Edvard Kardelj ln drugi visoki Izjava premiera Džuande ob sprejemu na beograjski železniSki postaji S?* ** je prispel na No oh P rašeno železniško polanda j uri- Ko sta predsednik %il» ’n njegova soproga iz-Nprt^c i Prisrčno stisnila roki Vci^edniku Kardelju in “lr]ev J:ardeljevi. Skupina pio-lirna ur Prtstopila h gostoma in !^nik r,* SoPke cvetja. Pred-iUanda 1C predstavil vojega Kardelju člane * sekret r^mstva — generalne-% SuVurja zunanjega ministr-Ci T3 Kustumovidagdo ter ?'■ Pa/* *n vojaške osebno-?f6|!*tavi?^edsednl'c Kardelj je v>sokemu gostu držav-? rStftbo kretarja za narodno na p x arrr>adnega generala % g^Jaka, člane ZIS Ha-S^*tarl» 'n državnega pod-rdj0 p” za zunanje zadeve Sodba je zaigrala po-himni Indonezije in . m,SIo Pugledu častne čete v- Podpredsednik ZIS ardelj predstavil pred-s° Se .Uar>dl ostale voditelje, “deležiii sprejema. Potlej ie predsednik vlade republike Indonezije prebral posebno izjavo. Ugledni gostje iz prijateljske Indonezije so se potem odpeljali z avtomobili v dvor na Dedinju, kjer bo rezidenca indonezijskega predsednika med njegovim tridnevnim bivanjem v Beogradu. Pred poslopjem železniške postaje in vzdolž ulic, ki so bile za to priložnost okrašene z jugoslovanskimi in indonezijskimi zastavami, je velika množica Beograjčanov prisrčno pozdravljala drage goste iz prijateljske dežele. Danes dopoldne se je predsednik vlade Indonezije Džuanda vpisal v knjigo predsednika republike. Za njim se je vpisal tudi generalni sekretar indonezijskega zunanjega ministrstva Suvido Kusumovidagdo. Predsednik Džuanda je danes dopoldne položil venec na grob Neznanega junaka na Avali. Svečanosti so prisostvovale civilne in vojaške osebnosti. Po polaganju venca se je predsednik Džuanda vpisal v spominsko knjigo. . IV;. i'*, Predsednik Džuanda s soprogo in člani spremstva si je danes popoldne ogledal Beograd. Najprej se je odpeljal na Kalemeg-dan, kjer si je v Vojnem muzeju JLA ogledal razstavo orožja iz Pete sovražne ofenzive. Po ogledu muzeja so mu izročili album fotografij iz narodnoosvobodilne borbe. Po krajšem sprehodu po Ka-lemegdanu se je predsednik Džuanda odpeljal v Narodni muzej, kjer si je dolgo ogledoval razstavljene predmete, potem pa se je nekaj časa sprehajal po Trgu republike in Terazijah do Trga Marxa in Engelsa. Številni Beograjčani so goste iz prijateljske Indonezije navdušeno pozdravljali. Predsednik Džuanda s soprogo in člani spremstva se je odpeljal potem v hotel -Metropol-, kjer je nekaj časa govoril s predsednikom OLO Djurico Jojkičem, ki ga je spremljal med ogledovanjem Beograda. Jutri zvečer priredi podpredsednik ZIS Edvard Kardelj v čast predsedniku Džuandi svečan sprejem. Dopoldne se bodo začeli jugoslovansko - indonezijski politični razgovori, opoldne pa priredi predsednik Izvršnega sveta LR Srbije Miloš Minič visokim gostom iz Indonezije kosilo. ju mednarodnih stikov, posebej pa v Združenih narodih. Na podlagi takšnega širokega obojestranskega razumevanja sc razvijajo tudi medsebojni stiki naših dežel. Na tem torišču smo že mnogo storili, lahko pa storimo še več. Na to pot nas usmerjajo tudi prijateljska čustva med našimi narodi, kakor tudi njihovi elementarni interesi. Gospod predsednik, prepričan sem, da bo tudi ta Vaš obisk močna pobuda za razširitev vezi in vsestranskega sodelovanja med našima dvema deželama. | V duhu takšnih čustev Vas prosim, da narodu in vladi vaše dežele sporočite najboljše želje narodov in vlade Jugoslavije za »Vaša ekscelenca, podpredsednik Kardelj, prijatelji! Po 18 urah potovanja podnevi ln ponoči, ko smo po zračni, pomorski in kopneni poti prepotovali malone deset tisoč milj, smo naposled prispeli v Beograd. Zeljno smo pričakovali ta dan, ko pridemo med jugoslovanske | narode in njihove voditelje. Mo- | ja soproga, moje spremstvo ln' jaz osebno smo zelo srečni, da prihajamo na ta obisk dobre volje v vašo deželo. Prinašam tople in prijateljske pozdrave predsednika Sukama ln vlade narodov Indonezije, ki Jih pošiljajo Jugoslaviji. Prišli smo k vam, da ponovno potrdimo prijateljske vezi med našima narodoma. V tem oziru sem prepričan, da se boste strinjali s menoj, da sta veleposlanik Pavlič ln veleposlanik Su-darsono mnogo prispevala k uresničevanju tega cilja. Čeprav sta mo. Radi bi pa slišali in razumeli nekatere temeljne misli in ideje jugoslovanskih voditeljev glede tekočih dogodkov v svetovnih problemih — gospodarskih, političnih in drugih, ki neposredno vplivajo na svet. Čeprav sta tehnična civilizacija in politična osamosvojitev narodov po drugi svetovni vojni napredovala v velikih skokih, vsi dobro veste, da je zadeval svet na toliko problemov, da novega ravnotežja, slonečega na enakosti ln pravici, ne bi mogli takoj doseči. Ml pa nismo brez upanja glede napredovanja človeka na poti k miru, blaginji in pravici ua vsem svetu. Človek ima zdaj umske moči in fizična sredstva, da uredi vprašanje svoje blaginje. Prepričani smo, da bodo svet kmalu obogatila razna istovetna I gledišča med narodi ali skupinam m AhMI v tl** $ ZDnAv. VICA PODPREDSEDNIKA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA EDVARDA KARDELJA Pozicija naših dveh dežel n°bena pasivna nevtralnost ali zapiranje v lastne meje, marveč politika slokega, odprtega in miroljubnega mednarodnega sodelovanja ni og0 Edvard Kardelj ^r»ega Priredil v prostorih sveta na čast k^ije iLvlade republike In-°sUq. Ožuandi Kartavidžaji s*a podpredsed-v'» j \n Predsednik Džu- elj in zdravici. Edvard br.>F°se'LV SVoii zdravici rekel: avim ° me veseli, da lahko Lttando v med nami gospoda K,vjade r aJtavidžaja, predsedni-ist ,j° vpv nez*ie> s katero nas i^ljstva l- °dkritosrčnega pri-["ieeovin!11 da izrečem njemu glavnih vprašanjih sodobnih med narodnih odnosov. Narodi Jugoslavije so z veli fovirn izrečem njemu V °81ico sodelavcem prisrčno Vi, u'.'fieli , narodi Jugoslavije so tilrleRa ir,wOVolistvo’ da so kot « *epuh!ilpo,zdravili Predsed-Ma uWn„ v.Indonezije gospo-U Negova dva obiska ^eHptiiatelti0*menila za P°{flobi- S»a&tva in sodelovanja žH ^ prv VetI>a deželama. Vaš ,4lrtYlianioPOu 'Predsednik, po-tfj.M sfii k°t nadaljevanje ■fi”? Prb0/ in kot še eno poje!, da .Sevanja vlad obeh J.ijo e *e prijateljske vezi i*twZŠiri^a Nam bo se’ ptiietnpJ-*Va ,pledišč z Vaml »r> nie i?£ * *cer 80 tudi do’ zbluJ~u»nje potrdile izred ^Jailost naših gledišč področja neodvisnosti in svobodnih narodov prispevek k miru in družbenemu napredku. Cim prej kimi simpatijami spremljali tudi bo to spoznanje postalo vodilno boj naroda Indonezije za narod- načelo v mednarodnih odnošajih,' napredek in vsestranski razcvet no osvoboditev in združitev vseh j tem bliže bo človeštvo resnične- Indonezije. njegovih delov, kakor tudi za mu miru in napredku na svetu, Ko izražam odkritosrčno zado-okrepitev njegove neodvisnosti, pa tudi dejanskemu zbližanju in voljstvo, da ste prišli v našo de-Tem večja je naša zaskrbljenost vsestranskemu sodelovanju med jei0j želim, da bi se Vi, Vaša so-spričo poskusov, da bi se od> zu- narodi, slonečemu na skupnih ko- proga in vsi, ki so prišli z Vami, ristih in tisti medsebojni odvis- prijetno počutili med našimi nosti, ki jo ustvarijo prav takš- ljudmi. ne skupne koristi. | Dvigam to čašo za zdravje Seveda v naših časih s&mo predsednika Sukama, za napre-priznavanje načela neodvisnosti Jek prijateljskega indonezijske-in enakopravnosti narodov še ne ga naroda ter za prijateljstvo zagotavlja dejanske neodvisnosti med narodi Indonezije in jugo-in enakopravnosti med narodi, slavije, za Vaše osebno zdravje. Razdelitev sveta na gospodarsko gospod predsednik, in za zdravje razvite in nerazvite dežele po- Vaše soproge.« glablja sodobna mednarodna in ; (Nadaljevanje na 3. strani) naj vmešali v notranje zadere naroda Indonezije in ovirali njegove napore za utrditev neodvisnosti in napredek njegove dežele. Jugoslovanski narodi znajo ceniti boj narodov za narodno neodvisnost, ker so se morali tudi sami cela stoletja boriti za svoj obstoj in za osvoboditev. Zato nam je boj naroda Indonezije ne glede na zemljepisno oddaljenost Podpredsednik ZIS Edvard Kardelj in predsednik Indonezijske vlade Džuanda Kartavidžaja si na« zdravljata na svečanem kosilu v Zveznem lzvrfnem svetu (Teiefoto) ml narodov na zemeljski obli, ki bodo spoštovali drug drugega ln se medsebojno vzpodbujali k še večjim dosežkom In k izpopolnitvi načina življenja. Naposled, k vam smo prišli, da bi si pridobili nekatere izkušnje in da bi dobili pregled čez veliko delo, ki ga pri vas opravljate. Neutrudljivi napori jugoslovanske vlade, da obnovi in razvije svojo deželo v dobro svojega ljudstva, bi bili zelo koristni za opazovanje in učenje. Velika sreča je biti tu, med vami! Hvala vam!« naših dežel tako pri srcu, tako družbena nasprotja. Gospodarska Jugoslavija ln Indonezija daleč druga od druge, vendar drži, da imata naši dve deželi skupne stvari, ki so zanesljivo poroštvo tesnih In prijateljskih stikov med nami na mnogih toriščih. To je bilo Izraženo že v skupnih izjavah predsednika Tita in predsednika Sukarna, ponovila pa sva jih v svojih izjavah takratni podpredsednik Tempo in jaz med njegovim nedavnim obiskom v Indoneziji. Vaša ekscelenca, prijatelji! K vam prihajamo z odkritim srcem in nobene posebne zahteve nlma- razumljiv, in predmet tako eno dušnih simpatij v širokih slojih naših narodov. Pri tem smo trdno prepričani, da so kolonialno in vsako narodno zatiranje, kakor tudi neenakopravnost ter enostranska gospodarska in politična odvisnost vsake vrste eden izmed glavnih virov mednarodnih sporov, napetosti in spopadov. Pogoje trajnega miru lahko ustvarijo samo svobodni in enakopravni narodi. Zato vidimo mi v vsaki razširitvi jomoč nezadostno razvitim deže- Ječanje velikanov neodločeno Zahodna Nemčija : Poljska 110:110 okt. Atletski dvo-' ki s in Zahodno Nem- Oi- konfai v6eraJ' po prvem «7 l ^odločeno 55:55, 'o(Čentanci i111 odločen. Obe re-iih ,1 ^ar 1p osvojili po 110 Umstveno v dvobo-eba ^'.Upoštevati je nam- dnevf Zahodna Nemtlja Neodločen rezultat dvoboja med obema državama pomeni, da sta obe reprezentanci zelo izenačeni, pri tem pa je treba omeniti, da ne manjka dosti in bi katera koli izmed obeh držav porušila prioriteto ZDA — kot doslej najboljše amaterske atletske reprezentance na svetu. Rezultat 110:110 točkam govori v prid nemškim atletom, ki so se morali boriti ne le zoper poljske nasprotnike, ampak tudi proti številu 100.000 gledalcev. Pri tem pa je treba poudariti, da so bili vsi boji zanimivi, predvsem pa, <--va - >'■ iuui ireoa, aa je | da je n6 10 km zmagal Ozog kh0infVr°Pskem prvenstvu' v Stockholmu se je moral zado-se „7^ osvojila tretje me- voljiti z drugim mestom z roja- W nco g* , Premagala repre- ^imočnJu le dosle’ veljala atleti£? evropska vele-5kl- medtem ko je bila K^X>rol^nih silah cel° Ti ska kot favorizirana 2Veza. V liska ngat‘ ie tudi treba, da je . sto , ckhoir^Vr°Pskem prvenstvu 1 v Stockholmu se je st 0Sv°.iila tretje me- voljiti z drugim me Prebnm Prvikrat po osvo- kom Krizskovvijakom, medtem ko tov* med velesile — ne na tem dvoboju evropskega zma- e atu*.. ~~ ampak tudi sve- a^tikr govalca na 5000 in 1 o nnn m snioh ni bilo opaziti. P' lam je torej neogibni imperativ naših dni in skrajni čas je, da se narodi, organizirani v Združenih narodih, odločneje lote skupnega obravnavanja tega vprašanja, ker ga je tudi moč obravnavati res v interesu boljših stikov med narodi in trajnega miru samo, če postane skupna stvar vseh narodov. Aktivno prizadevanje vlad obeh dežel za ureditev takšnih, kakor tudi drugih perečih vprašanj naših dni, kakor so na primer vprašanje razorožitve, prepovedi atomskih poskusov itd., dokazuje, da pozicija naših dveh dežel v svetu ni nobena pasivna nevtralnost ali zapiranje v lastne meje, marveč politika širokega, odprtega in miroljubnega mednarodnega sodelovanja, kate^ re glavni cilj je, da v danih okoliščinah in možnostih vzpodbuja politiko sporazumnega obravnavanja spornih vprašanj in kar največ prispeva v mednarodnih odnošajih k preprečevanju agresivnega pritiska, diskriminacije in vmešavanja v notranje zade ve drugih dežel, drugače poveda no, da podpre tiste težnje in ak cije, ki vodijo k preprečevanju agresije in ustvarjanju pogojev za miroljubno in aktivno koeksi stenco narodov ne glede na nji hove družbene sisteme. Takšna široka istovetnost gle dišč vlad obeh dežel o glavnih problemih sodobnih mednarodnih odnošajev. kakor tudi odkritosrčne simpatije med našimi narodi so omogočile zelo intenzivno so delovanje obeh dežel na področ Nagrade za izredno in nadurno delo javnih uslužbencev Po osnutku uredbe, ki jo bo izdal Zvezni izvršni svet, bodo javni uslužbenci prejemali nagrade do največ dveh plač letno - Nadurno delo traja lahko največ osem ur v tednu Beograd, 13. okt. (Tanjug). — Vprašanje nagrajevanja in plačila za izredno in nadurno delo javnih uslužbencev, kakor tudi za posebne uspehe v delu, bo urejeno s posebno uredbo Zveznega izvršnega sveta najbrž prihodnji mesec. Po osnutku uredbe bodo prejemali nagrade za izredno delo uslužbenci, če bodo uspešno izpolnili med letom določene važnejše naloge, ki terjajo izredno vnemo in naporno delo v daljšem obdobju. Pod tem je razumeti izdelavo zamotanih elaboratov, važnih zakonskih in drugih predpisov, proračuna, plana in zaključnega računa, analizo in drugo. Razen tega se bodo izplačevale tudi nagrade za uspehe v delu, dosežene z uresniče vanjem' idej in pobud uslužbencev za bolj racionalno poslovanje, za boljšo organizacijo in metodo dela itd. Višina nagrade za Izredno delo in posebne uspehe bo določena v skladu z doseženimi uspehi, v enem letu pa ne more biti večja od dvomesečne plače uslužbenca. Odloke o nagradah bodo izda- jali predstojniki ustanov v sporazumu z organi, pristojnimi za posle financ in splošne uprave. Sprožen je bil predlog, da bi bilo treba s predlogom za nagraditev seznaniti delovni kolektiv. Osnutek tega zakonskega predpisa predvideva, da se lahko nadurno delo odredi v primerih, ko se znatno poveča obseg poslov, katerih izpolnitev je vezana na roke. Razen tega je moč nadurno delati, kadar iz upravičenih razlogov rednih poslov ni mogoče opraviti v pormalnem delovnem času (nezadostno število uslužbencev in podobno). Za nadurno delo pa ne bo veljalo delo v izmenah ali dežurstvo. NADURNO DELO ODOBRAVA KOLEGIJ Uredba predvideva tudi trajanje takšnega dela — .največ štiri ure dnevno, vse nadurno delo v enem tednu pa ne sme trajati nad osem ur. O predlogu za določitev nadurnega dela bo razpravljal kolegij organa ali ustanove. Ob tej priložnosti je bila prej podrobno ugotovi, ali je dana možnost, da se opravi delo v rednem delovnem času. Plačilo za nadurno delo se bo izplačevalo samo za opravljene posle predvsem tehnične narave, kakor tudi za delo ob nedeljah in državnih praznikih. Plačilo za nadurno delo se bo določilo v višini plače, predvidene za isto vrsto poslov v delovnem času, povečane za 50 %. Po osnutku uredbe se bo plačilo določalo na dva načina: po delovnem času v dnevnem oziroma mesečnem znesku ali po učinku. Ta uredba bo pravzaprav dodatna določba zakona o javnih uslužbencih. VREMENSKA NAPOVED za torek, 11. oktobra 1958 Precej oblačno. Načne temperature med i ln 7, v Primorju 13 stopinj, naj-vlJJe dnevne okoli IS, v Primorju do 20 stopinj Celzija. Na Primorskem prehodna burja. Frontalne motnje so popoldne prešle Slovenijo. Za njimi Je zajel naše . kraje hladen zrak, nad zahodno Evro- poudarjena obveznost, da se po- po pa ponovno doteka toplejši zrak. i 01 tejsci >«W 12. o) {“»o *• mi t b Jfnej i 2JC, M? DlU »tii da "le. tlet Vrc de| dol Bf 0T| «0 nj ‘2 «C 01 »tl Iti »c it Ob študiju programa ZKJ raz- V tej rubriki želimo spremljati razpravljanja in mišljanja o programu ZKJ. Prosimo organizacije in posameznike, da nam poročajo o svojih izkušnjah, o katerih bomo poročali, in zastavljajo vprašanja, na katera bomo odgovarjali. Uredništvo »Ljudske pravice« SVETOVNI NAZOR IN ZNANOST S SESTANKA PREDSTAVNIKOV GOSTINSKIH ZBORNIC V SLOVENIJI GOSTINSTVO PROTI • V neupravičenemu zviševanju cen Sprejeto priporočilo vsem gostinski m organizacijam, naj ne zvišujejo cen brfez temeljitih analiz - Primere neupravičenih podražitev bo obravnavalo častno sodišče pristojne zbornice Včeraj Je bil pri republiški go- rialnl stroški nadomestiti z boljšo šanju cen, lahko to storijo le po Septembra smo za 9.5 milili0 Beograd, 13. okt. (Tanjug Vrednost našega izvoza .^4 tembru je znašala "V^jar in je bila malone za 1. f de manjša od vrednosti v .ptembru * ' kmetij*^ P Pri naravoslovnih vedah je odnos med raziskovalcem in raziskovanim predmetom odnos med subjektom in objektom; Objekt raziskovan) je nasproti raziskovalcu pretežno pasiven. Zlasti v anorganski naravi, pa tudi v velikem delu organskega sveta (živalstvo, rastlinstvo) raziskuje znanstvenik stvari oziroma bitja, ki na njegove eksperimente ne reagirajo razumsko, pri katerih ne naleti na nobeno zavestno protiakcljo. Ze v naravoslovnih vedah postaja problem zapletenejši, brž ko je objekt znanstvenega raziskovanja človek kot psihofizično bitje. Pri raziskovanju in eksperimentih s področja nevrofizloloike osnove človekove duievnosti se namreč znanstvenik ukvarja z objektom, ki je hkrati tudi sam zavesten objekt. Vendar tudi za naravoslovne vede, kjer gre predvsem za stremljenje čloevka, da si podvrže naravo, ne moremo reči, da'svetovni nazor ne igra nobene vloge. O tej vlogi nas naj' lepše pouči zgodovina razvoja prirodoslovnih ved. Religiozni svetovni nazor je bil večkrat naravnost poguben za napredek pri spoznavanju narave, tako katoliški religiozni nazor v odnosu do Kopernikovega odkritja, do snovanja Galilea Galileja, Giordana Bruna in dru-gih znanstvenikov . Za ilustracijo vpliva svetovnega nazora na naravoslovne vede se lahko posluiimo primera vplivanja anarhije medsebojnega konkurenčnega boja v buržoaznem svetu na misel naravoslovnih znanstvenikov, M so skušali tudi v živalskem ivetu najti nekaj adekvatnega zakonitostim kapitalistične družbe. Engels nekje Izrecno poudarja, da je dal pobudo za Popolnoma drugačen je odnos, H ga ima stalinistična politika. Spominjamo se še, da se je za časa Stalina — in deloma tudi še pozneje — vtikala Komunistična partija SZ v vso področja in o njih odločilno razsojala, in to ne le na področja družbenega življenja in družbenih odnosov, ampak tudi na področje biologije, astronomije in drugih znanosti. S tem je bilo ustvarjeno stanje, ki Je škodovalo sovjetski družbeni vedi sami. O tem pričajo sovjetski znanstveniki. S tribune XX. kongresa KP SZ leta 1956 je sedaj že pokojna in po svojem delu zelo zaslužna sovjetska zgodovinarka Pankratova z od-, ločnimi in tehtnimi kritičnimi besedami obsodila stanje v sovjetski zgodovinski vedi. Stvar je v tem, da je sovjetski zgodovinar moral prikrajati zgodovino vsakokratnim zunanjepolitičnim odnosom sovjetske države. Nemška zgodovina, na primer, je bila v luči sovjetskih zgodovinarjev drugačna pred letom 1941 kakor po tem letu, tako je bilo do pakta Stalin-Hltler zelo mnogo govora o fašizmu, v letih 1939—1941 pa je beseda fašizem Iz publicistike in tudi iz znanstvenih del skoraj izginila. V času zaostrenih odnosov med poljsko in sovjetsko vlado je bila poljska zgodovina v sovjetskih delih močno druga, kot je danes. Jugoslovanska zgodovina je bila v delih sovjetskih avtorjev po letu 1948 povsem falzifi-cirana in ti falzifikatl so bili objavljeni tudi v takih izdajah, kot je Velika sovjetska enciklopedija. Po normalizaciji odnosov so morali v izvodih Velike enciklopedije, ki so bili poslani v Jugoslavijo, s tušem zakriti posamezne odstavke. Vsekakor Je žalostno takšno . stanje za družbene vede, ko se morajo stinski zbornici sestanek s predsedniki in tajniki okrajnih gostinskih zbornic, na katerem so obravnavali vprašanje cen gostinskih storitev v zvezi z zvišanjem avgustu. V sei zmanjšal izvoz delkov, industrija pa predvidenega tempa Pro^“'i.0Vatl jih izdelkov v tujini. PO je, da se bo tempo ni prodaie sV izvoz® konca leta znatno pov' eial- Pogajanja s Švico ^ okt. (Tanlf j; organizacijo dela in racionalnejšo posvetovanju s pristojnim občin- porabo materiala. skim ljudskim odborom in njego- Ob zaključku posvetovanja je vim pristankom, bilo sprejeto priporočilo gostin- Okrajne gostinske zbornice so skkn organizacijam, da ne zvišu- se obvezale, da bodo s tem pripo- i _ cen sladkorja, moke in kruha. Iz jejo cen storitev brez predhodnih ročilom na najprimernejši način Beograd, 13. okt. JU' poročil predstavnikov zbornic je temeljitih analiz, v katerih mo- seznanile svoje članstvo, kakor Gospodarska P°^a^an ^odo za{ razvidno, da so skoraj vse gostin- .rajo biti obdelane vse osnove In tudi, da bodo vse morebitne po- goslavijo in Švico se d pCg3-ske gospodarske organizacije pra- okoliščine, ki vplivajo na ceno jave neupravičenega zviševanja 16. oktobra. Prva U n0gaHl vilno dojele pomen ukrepov Zve- (nabavne cene, normativi, stroški cen obravnavale pred častnim so- janja bodo v Bernu, I^)Venlbru' znega Izvršnega sveta za izbolj- režije, organizacija dela in po- diščem in proti kršilcem ukrepale sama pa v Beogradu v■ j šanje življenjske ravni prebival- dobno). V primerih, da izsledki v skladu s pooblastili Zakona o ko bodo podpisani us stva, zato tudi ni prišlo do zviša- analiz narekujejo potrebo po zvi- združevanju v gospodarstvu. strumenti. nja cen gostinskih storitev. Bilo je sicer nekaj primerov zviševanja cen, toda na intervencijo zbor? ničnih organizacij in organov tržnih inšpekcij je bilo tudi to urejeno. Nadalje je bilo ugotovljeno, da ni opravičljivih razlogov za podražitev uslug v obratih, kjer je promet s hrano malenkosten, kakor tudi ne v primerih, kjer so ljudski odbori pri odmeri družbenih obveznosti dali zadostno stimulacijo za pripravljanje hrane. Vpliv podražitve sladkorja, moke in kruha pride bolj do izraza v obratih, ki se ukvarjajo pretežno ali pa izključno s pripravljanjem hrane ali izdelavo slaščic. Toda tudi v večini takih primerov se dajo povečani mate- Nagrade na mednarodni razstavi umetniške fotografije Na mednarodni razstavi umetniške fotografije, ki so jo odprli v Budimpešti, je eno izmed nagrad dobil Jugoslovan Zlatko Surjak za fotografijo -Vlak prihaja«. Dobil Je častno nagrado Sklada za uporabno umetnost Madžarske. Dve zlati medalji za najboljše fotografije so podelili predstavnikoma Avstrije ln Sovjetske zveze. Rekordna turistična sezona Po številu prenočitev je obisk domačih in tujih gostov še za iifl* 1 kot lani, ko je bila najboljša turistična sezona po vojni Beograd, 13. okt. (Tanjug) — kordna, čeprav je bila lanska " ‘ Po podatkih Turistične zveze najboljša po vojni. Število no- Jugoslavije je bila letošnja tu- čevanj je naraslo za 11 %. Po- ristična sezona po številu do- večalo se je zlasti zanimanje mačih in tujih turistov v pri- turistov za letovišča ob morju merjavi z lanskim letom re- ter za klimatska zdravilišča Domači turisti so se najbolj zanimali za P‘a g0-kraje v okolici Blejskega, hinjskega in Ohridskega J vtem ko je bilo njihovo' p4, vanje ob morju omejeno ^ kaj krajev s turistično tr tjj. Letos smo dobili novo ^ no središče ob morju ^ kjer je bilo v prvih, oS.IV‘naith tih 153.000 nočevanj o®. y, In kakih 75.000 tujih tur Promet tujih turistov rasel v primerjavi_ * NSjve& ns' lanski"! letom za kakih 30 v*. N* J' iz A v« turistov je prišlo i* ;ingv Zahodne Nemčije in ska ^ pa J« Pogled na znano istrsko letoviško mestece Poreč skih dežel. Čeprav r- -Vilo turistov znatno na 7 bil devizni dotok samo ^ ^ y večji. Pričakovati je, to stanje nekoliko ZDj^"b8n' septembru, ko je Naro. oktobra o gibanju cen živil na drobno, pa je razvidno, da so ponekod podražili krušno moko za več kakor 1 din. tako na Jesenicah, v Kopru. Kranju. Mariboru in v Novem mestu. Ljubljanske pekarne. ki so podražile kruh spr^a za 4 din. so to zvišanje medtem že korieirale pri belem kruhu, ki je zdaj dražji le za 2 din Tam. kjer bodo kalkulacije po novih predpisih pokazale manjše razlike, tudi podražitev ne bo imela znašati 7 oziroma tako pri proizvajalcu' kakor ¥> */« krušne moke v drugih re-tudi v prometu kalkulativno s pnblikah. bo tako znašala pov- tem. da se določijo proizvodni stroški in stroški prometa. Re- Cn bi Iški državni sekretariat za lagovni promet določi mlevske stroške in stroške v trgovini na debelo, medtem ko določajo stroške prometa na drobno prečna cena krušne moke din. Pri drugih podjetjih bo seveda lahko drugačna. V navodilih je nadalje rečeno, da lahko sveti za blagovni promet okrajnih ljudskih odborov določijo stroške prometa za pšenico in rženo moko ter na drobno pri beli moki največ za peko kruha okrajni sveti za do 8 din. pri krušni moki pa do blagovni promet; za koruzo, ko- največ 4.50 din. Te stroške bo ruzno moko. oves in zdrob po do morali določiti na temelju organi občinskih ljudskih odbo- pregleda dejanskih stroškov rov. pristojni ,za blagovni pro- prometa v trgovini na drobno, met. pri čemer se bo marsikje izka- Republiški državni sekreta- zalo, da so lahko nižji od nave-riat za blagovni promet je z denih najvišjih stroškov. Pri določanju stroškov za peko kruha, žemelj in drobnega peciva je drjavni sekretariat mnenja, da lahko znašajo ti stroški pri peki kruha iz krušne moke 1100 največ 13 din nn en kilbgram moke. Temu znesku je dodati Še po en din no kilogram moke za modernizacijo pekarn. Za kruh iz bele moke pa lahko znašajo stroški za peko največ 14 din na kilogram moke. Na enak način bodo t> krajih določili tudi stroške za peko žemelj in drobnega peciva. Gornji stroški se uporabljajo za večje obrate (parne pekarne) in bodo pri manjših podeželskih pekarnah, ki uporabljajo za kurjavo drva. nekoliko višji. Vendar se v nobenem primeru kruh ne sme po-dražiti za več kakor za 4 din pri kilogramu. Marsikje se bo tudi tu izkazalo, da ni potrnb-no niti zvišanje za 4 din če je bila doslej cena kruha že previsoka zaradi tega. ker niso bili dosledno upoštevani dosedanji predpisi o določeni ceni krušne moke ali pa so bili stroški peke kruha doslej previsoko odmerjeni. * nanjetrgovinskih P0°''; vore 0 pospeševanju med obema deželama. . ^11 p Danes dopoldne so zflo L landski predstavniki v P nanjetrgovinsko zborni'a^en govoru z generalnim ■ Ivanom Barbaličem 'f . jcofl jem zbornice Miloradorn p0tcr vičem so poudarili. dac n**11 vanju po naši deželi spo^J, še izvozne možnosti in .„ čali. da se lahko 7U.n rt.elavi1f 6| ska meninva med co Holandsko poveča «pK r0d£>li „ lahko naši izvozniki P Holandskem več pr°lzV H ie treba bolj upošteva^ df)V. nost kakovosti teh pr° ,|i ------------------------.jj}{ zašiit0 zeujdo' Direkciji za pred erozijo ln za ure - sreo»-jj' urnikov Srbije so odobi ure za izdelavo projektov ^ H tev hudournikov v J^ rT1iltov ^ suri. Ureditev hu<^°.n bod° m tem področju - .z® iiijard* .q$ trebovali okrog nP od - bo trajala bržko hudoJ^ do 1002. Za ureditev ^ kov ob izlivu VeliKe predvidevajo prav poVe dela. za katera bosta okrog 2 milijardi. jje W Letna Škoda °f.. -,aš» 0 dournikov v Srbiji 10 "milijard dinarjev. ]]Načelna« vprašanja držav™ ,d,e: nem poročilu partijskih in vlad-^rnčije n Tn Zatične republike nih delegacij LR Bolgarije in DR J' °ktobrn\ ^pisariji (od 8. do Nemčije pa je vsa »teoretična* St0 ikumid SB vključil z ob- obramba »načelnih vprašanj« in dri, a urad™Ba poročila, »čistosti marksizina-leninizma« » ^oj cgirn spominja na slav- zapopadena v izmišljeni trditvi, ,'testa Thi°T Dimitrova in da Zveza komunistov Jugoslavije i 0 Pere^°nna’ ,iavaia gledi- »odklanja vodilno vlogo marksi-2n mednarodnih pro- stično-leninističnih partij«, »pri-S,ki oh°yar^a s*a^če, da so kazuje« razvoj socializma kot stikanje , ® , otoki in Tajvan hijni proces«, »odklanja proletar ltrla prasanje Kitajske, opo- ski internacionalnem« itd Orotevan .neuarnost atomskega kakšni zvezi je, boj proti pačenju NdaHn i,a Zahodne Nemčije, marksizma-leninizma, na katero e,|tčije j ' ie združitev se sklicuje uradno poročilo, s tafei-ta ^odn sem stvar nemške- nimi klevetami in žalitvami kanske vro*i‘0zdravl]a nove so~ kor na pr., da je cilj »sodobnega ženite za razorožitev in revizionizma«, fci je »prišel naj-u Pogodhe o prijatelj- bolj do izraza v programu ZKJ«, Jtoofj g . evroPskimi državam’, »da izpodkopujn enotnost medna-Wije , ’ da ie Politika LR rodnega delavskega gibanja«, da J™erieva va razvija- »zavre tempo socialistične izgrad-“6#nje » ^ sosedov in sode- nje«, da »pripravi pot kontrarevo- r°ii i(° kdo v Bolgariji ali l"ik°,ki je šla vgonji proti Jugo-o*kusil trditi, da ne slavW ™}o daleč - ki je prešla ^ Etične izpade proti Jugo- na teren iredentizma. "* 'tt rvei *a »nekatere na- Zadnje čase je bilo slišati pri-»Jtt uari^ za „ij0j pro(j vače- pombe o tem, da je tudi Jvgosla-‘‘it>e*toh izma-leninizma«, za viia “začela ostriti stvari«. Način, eionai? Proletarskemu inter- kako so Izkoristili obisk partijske arnbaZ‘xlU'< ltd- Mar pa more in vladne delegacije Demokratična in čistosti markslzma-leni- ne republike Nemčije v Bolgariji, ,ttrnaci^!,estof,a proletarskemu ^ enkrat kaže, kdo ostri stvari. ^kah°iUllizrnu doneti na ne- ^as M kakor je poudaril pred-t(Čn« j ln obrekovanju sociali- sednik Tito, da bi to prenehalo. e*e? v skupnem urad- J. Smole ODGOVOR PREDSEDNIKA INDONEZIJSKE VLADE D2UANDE KARTAVIDŽAJE NA KARDELJEVO ZDRAVICO Presenetljiva podobnost gledišč v pomembnih mednarodnih problemih ne glede na zemljepisno oddaljenost V odgovoru na zdravico Edvar- zdaj prišel s posebnim zadovolj- lahko bila Jugoslavija, čeprav ne podlagi nevmežavanja v notranje da Kardelja je predsednik indo- stvom ob odobritvi našega pred- zemljepisno, marveč duhovno čla- zadeve. Mi se zavzemamo za od-nezijske vlade Džuanda Karta- sednika in naše vlade, ker je nica te konference. V dokaz se krito in odkritosrčno razpravo v vidžaja rekel: položaj v moji deželi zdaj spet lahko sklicujem na naša skupna obravnavanju problemov, ki po- Predvsem bi se rad tudi v normalen, zakonitost in red pa sporočila, objavljena tu v Beo- vzročajo mednarodno napetost imenu tistih, ki so prišli z me- sta vzpostavljena malone na vseh gradu in Džakarti. Res, nedavna ali krize. noj — zahvalil za vaše ljubeznivo področjih, kjer je prišlo do ne- zgodovina je pokazala, da prina- Tako bomo ravnali tudi v privabilo, naj obiščem vašo deželo redov. šajo kolonializem in neenakost hodnje in težili za boljšimi poln za vaš topli sprejem. Posebno sem zadovoljen, da ali gospodarska in politična od- goji, kar je nujno potrebno za Srečni smo, da se mudimo v sq mudim tu, ker sem prepričan, visnost mednarodno napetost, ki utrditev miru. Ta skupna gledi- Jugoslaviji in da smo med od- da bodo takšni stiki koristni in da lahko pripelje svet na rob spo- šča, ideje in težnje so nas resnič- kritosrčnimi prijatelji, čeprav za so bili tudi prejšnji stiki zmerom pada svetovnega obsega. no zbližale. Mi bomo, ohrabreni kratek čas. uspešni. Zato z zanimanjem pri- Mi verujemo v osvoboditev | s sadovi teh skupnih naporov, Dovolite mi, da omenim obisk čakujem, d a znova izmenjamo kolonialnih narodov kot prvi po- j tudi v prihodnje sodelovali še našega prijatelja, takratnega pod- gledišča. goj za trajni mir in socialni na- bolj Intenzivno. V razvijanju so- predsednika Vukmanoviča v naši Lahko rečem gospod podpred- predek. Mi verujemo v mir ne kov med našima dvema deželama deželi, ki je lansko proslavo na- sednik, da je narod Indonezije samo kot v načelo, marveč, kot lahko z določenim zadovoljstvom šega dneva neodvisnosti olepšal prav tako zadovoljen, da vidi v potrebo za mednarodno sode- ugotovimo, da smo že marsikaj z navzočnostjo v Džakarti. presenetljivo podobnost gledišč lovanje, za razumevanje med na- dosegli. K vam bi bil moral priti, naših dveh dežel. V nekaterih rodi in za napredek človeštva. | Naša gospodarska sestava se kakor sem mu obljubil — v za- pomembnih mednarodnih proble- Mi ne verujemo samo v formalno (izpopolnjujeta, kar nam nudi ši- četku letošnjega leta. Okoliščine, mih so ta gledišča malone isto- enakost — mi bomo težili za enaki so vam zelo dobro poznane, vetna. Trdno verujem v deset kostjo, slonečo na materialnih po-so me zadržale, da nisem mogel načel, sprejetih na bandunški gojih. izpolniti te obljube, in zato sem konferenci, in upam si reči, da bi Ml skupaj z vami uvidevamo, . da bo treba v tem oziru še mar-w 1 sikaj storiti, da mora več članov Se 14 dni premirja Kitajski obrambni minister je ukazal, naj ne obstreljujejo obalnih otokov še 14 dni — Zahod zadovoljen Peking, 13. okt. — Kakor po- nost 650 milijonov Kitajcev je, roča agencija Nova Kitajska, so da priključijo Tajvan, Penghu, sklep o prenehanju obstreljevanja, Kemoj in Macu Kitajski in dose- Kemoja podaljšali za 14 dni. V ukazu vojakom na fukianski fronti, ki ga je podpisal kitajski obrambni minister Peng Te Huai, je rečeno: »-Opustite obstreljevanje Kemoja še naslednjih 14 dni, in sicer od nedelje opolnoči, da bi videli, kaj bo storila nasprotna stran, in da bi omogočili našim rojakom na Kemoju, vojakom in civilistom, da bi sl lahko priskrbeli dovolj potrebščin, vštevšl hrano in vojaško opremo, ter okrepili svojo obrambo.« V ukazu je nadalje rečeno, da je večina Kitajcev na Tajvanu, Penghuju, Kemoju in Macuju rodoljubov, izdajalcev je le malo. >*Sveta dolž- Hud spor v Arabski ligi žejo združitev.- To je kitajska roka in trdna tla za nenehni napredek na poti k Intenzivnemu gospodarskemu in tehničnemu sodelovanju. Praktično so vse gospodarske panoge plodna tla za sodelovanje v obojestransko ko-Združenih narodov bolje razumeti i rist. Zahvaljujem se Vam za Vaša položaj v manj razvitih deželah | prijateljska čustva in izražam in da mora biti gospodarska po- j čustva indonezijskega naroda, ki moč tehnično nerazvitim deže- bodo spremljala njegove napore. Gospod predsednik, prosim Vas, da sprejmete najboljše želje narodov Indonezije in vlade republike Indonezije za napredek in srečo narodov Jugoslavije. Prašim Vas, da dvignete čašo ski očitek Združeni arabski republiki, da skuša v Ligi doseči nadvlado in jo izkoriščati v svoje namene S&u1}- (Tanjug) Svet gaclja Združene arabske republl-' Stališče Tunizije je zbudilo th. ?e8a P° govoru tuni- lee je zavrnila te obdolžitve in v hudo nejevoljo v Kairu. Kairski toV. Na nil svnfata na sejl v soboto znamenju protesta zapustila sejo. politični krogi in tisk obtožujejo možnosti za ooeaiania in za do-sei?1! redno usedanje. Zvečer je tunizijska vlada po Burgibo, da je izdal stvar arab-, c^^na Dali nem vzh^ ij^PravljaJi e*a’ na kateri so svojem veleposlaništvu objavila ske osvoboditve. Vsi časniki sodi- j c[u^ °, sprejemu Tunizije poročilo, v katerem pravi, da je jo, da gre za novo zaroto Zahoda, | i n,, J\orga * t® regionalno arab- »sodelovanje med ZAR in Tuni- naperjeno zoper arabski svet, za- prprut-vniir ,'„n,nuL mimictr kil*** ibmVA,3* zli0 nerg0fe‘ in da Tunizija »ni- roto, ki je v tesni zvezi s sedanjim stva je danes klta]sw nen 7At> ložajem na Bližnjem vzhodu. | kl J Dodališaniu Dremiria na ^,niZiiLk,^a področju Tajvana in izrazil pre- korak, katerega "n* j°’ da shuša doseči bil objavljen sklep, da se Tunizija ta, delegat Saudske Arabije, je iz- JC’ uuacvj zmanjšanje na- ^ati v Arabslc0 ligo in jo umakne s sedanjega zasedanja razil obžalovanje spričo tega inci-svoje namene. Dele- Sveta Arabske lige. I denta ter upanje, da se bo arab- lam organizirana na podlagi širokega mednarodnega sodelovanja. Vladi naših dveh dežel uveljavljata aktivno in neodvisno politiko, slonečo na miroljubni koeksistenci, kar kaže, da mi ne in pijete na zdravje predsednika notranja zadeva in noben tujec odobravamo same pasivne koek-' Josipa Broza Tita, za razcvet in nima pravice, da se vmešava, j sistence. Skladno s to politiko napredek naših prijateljev, na-tudi ne OZN. | smo si v okviru Organizacije rodov Jugoslavije, in za čedalje Peng Te Huai je izjavil, da združenih narodov in zunaj nje večje prijateljstvo med narodi Američani ne smejo spremljati prizadevali za miroljubno medna- naših dveh dežel, za zdravje go-Cangkajškovih ladij. Kakor hitro* rodno sodelovanje. Mi smo to spe Kardelj in tudi za Vašo osebjih bodo začele spremljati ame- storili na podlagi enakosti in na 1 no srečo, riške ladje, se bo obstreljevanje takoj spet začelo. f V pojasnilu tega ukaza je kitajski obrambni minister govoril o potrebi »političnega dela med Kitajci in Cangkajškom, da bi se počasi zdramili in se lotili od izdajalcev-. »Vse, dokler Kuomin-tang na Tajvanu ne bo privolil v miroljubna pogajanja z nami in dokler ne bo dosežen pameten sporazum, se bo državljanska vojna nadaljevala,- je dejal na koncu Peng Te Huai. New York, 13. okt. (Reuter).— Predsednik Eisenhower je označil kitajski sklep o podaljšanju premirja kot -dobro vest-. Predstavnik za tisk Bele hiše James Hagerty je novinarjem povedal, da sta se Dulles in Eisenhower strinjala v sodbi, da pomeni op0f j J “tuauujua iiuuuguv-g« inua x uuitij ci "iii- XYi j c v iccm c. v Cii b ocuauj i. IH,.®4 irnai ZAR in Tunizijo, ma nobenega zaupanja v vlado položajem na Bližnjem vzhodu, bliski deiegat resnega. Tu- ZAR, katere ravnanje se ji zdi ^--------------------------------------------j-i-—*- »MANCHESTER GUARDIAN« O KOROŠKEM ŠOLSTVU: Dvojezičnost je bila pogoj za sklenitev državne pogodbe London, 13. okt. (Tanjug). — Znani britanski dnevnik »Manchester Guardian- je v današnji številki obsodil stališče avstrjskih oblasti do koroških Slovencev kot znamenje pomanjkljivega realizma ln prebujanja nacionalističnih teženj. Dopisnik tega lista z Dunaja je napisal poročilo o dogodkih na Koroškem v zvezi z ukinjanjem dvojezičnega šolstva. Temu problemu posveča časnik tudi uvodnik, v katerem med drugim pravi, da dogodki na Koroškem zbujajo vtis, da se Avstrija vrača nazaj v svojo nedozorelo razvojno dobo. Avstrijski nacionalisti, ki so pripravljeni prepovedati svojim otrokom obiskovati pouk v slovenščini, so naglo pozabili, da je bila dvojezičnost kompromis In pogoj za to, da pripadajo ta področja Avstriji. »Nedvomno so Avstrijci, ki se bodo spomnili, da so Igrale pravice slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji važno vlogo pri sklenitvi driavne pogodbe z Avstrijo In da so bile te pravice zajamčene s to pogodbo. Preostaja nam samo upanje,- zaključuje časnik, »da bodo dovolj močni, da bodo zagotovili uveljavljenje sporazuma, ker to ni samo problem jugoslovansko-avstrijskib odnosov, marveč tudi preizkusni kamen realizma Avstrije.- #^iper naj bo svoboden«! kjovi a zunanjega ministra Averoffa novinarjem .Atene (OD POSEBNEGA DOPISNIKA) v°*1l"b°e’ °kk — Ciprski etnarh Makaribs je danes go-da j)*?uDlni tujih novinarjev o ciprskem problemu. »Upamo, ° 0 c*Prs*tcm vprašanju razpravljali v OZN z več boj £|evanJa kakor pa v okviru Atlantske zveze in da bo ski ^ anov deležen podpore mnogih dežel, kajti v Atlant-Ured<«ezl samo Islandija pokazala razumevanje za pravilno ev ciprskega vprašanja.- v lakatH„- . Malo pozneje je tudi grški zu- i"°V pj.. - u sodelovanju nanji nuiususr nveiun govoru 1811 St.uPravljanju Cipra ni- skupini tujih novinarjev. V zvezi °IqW nevar^fejemljiv. ker nastaja s splošnim položajem, v katerem v 2 dalin naPet položaj na je Grčija, je med drugim dejal, to nv!!i0Sežniml posledicami da mnogi postavljajo vprašanje o v. ^^i^Oročje. odnosih med Grčijo in Jugoslavi- UllOtHA---------------------i°- Vzlic različni družbeni uredit- » Mo*, c Prt Vorošilovu vi, je rekel Averoff, je naše sode-13 ™ lovanje z Jugoslavijo zelo dobro. V^ta ■>*>re2idH:s u " Trden sklep Jugoslovanov, da viL *Tir ?eg^ so’ uveljavljajo neodvisno politiko, ni JlovJ na pos1oih? -°V J6, c!anes predpostavka, marveč jasen za-elJkn velo i °n ključek, do katerega smo prišli v v\^8i{1Unov‘^°SSvoru je sodelovan^u 2 Jugoslavijo. | ,°-Vt'ega so ?e^retar Prezidija načrt o sodelovanju nanji minister Averoff govoril isti ska enotnost ohranila. Iraški in maroški delegat sta odkrito izrazila svoje nesoglasje s stališčem tunizijske delegacije. Svet Arabske lige razpravlja o zahtevi Alžirije, naj bi ustanovili poseben sklad v letnem znesku 12 milijonov funtov za pomoč boju' alžirskega naroda. Tunizijski delegat je izjavil, da najnovejši položaj ne bo vplival na stališče Tunizije do Alžirije in da bo tunizijska vlada prispevala svoj delež v alžirski proračun. Tunizijski delegat na zasedanju Arabske lige Habib El Sati je danes odpotoval v Tunis dve url pred začetkom seje Sveta Arabske lige. Poučeni krogi pravijo, da pomeni njegov odhod neuspeh prizadevanj, da bi poravnali spor, ki se je vnel med delegacijama ZAR in Tunizije. V Arabski ligi poudarjajo, da si bodo prizadevali doseči poravnavo na ravni vlad s posredovanjem Iraka in Libije. »Pionir« se je vrnil na Zemljo Tako domnevajo ameriški znanstveniki, vendar za to nimajo potrdila Washlngton, 13. okt. (Reuter). Ameriška raketa »Pionir- je potem, ko je preletela skoraj tretjino razdalje od Zemlje do Lune, davi navsezgodaj priletela v zemeljsko atmosfero in je, kakor sodijo, zgorela. Letalske sile ZDA računajo, da je raketa priletela v atmosfero davi ob 5. url nad južnim Pacifikom (okrog 20 stopinj južne širine in okrog 106 stopinj zahodne dolžine). Poročilo pravi, da ni nobenih vesti o vrnitvi rakete. V zadnjih dveh urah poleta so večkrat skušali sprožiti retro-raketo, to Je četrti del celotne rakete, ki je bil prvotno namenjen za to, da bi spravil raketo na krožno pot Kar zadeva odnose s Turčijo,' je Averoff dejal, da so zelo slabi, in sicer zaradi stališča Turčije do vra«alePos]anUeta ,Georgadze' «0vnUiOslavlj0 kjer bo pre- clPra- Toda *ne gre za vprašanje, i. dolžnost ’ ali bo Ciper grški, marveč je stvar *8lgl|n I , v tem, da bodi Ciper svoboden«, ntt »»J ,®*0nik Djerdja 1 Na vprašanje v zvezi z govo-t, 9‘OnovjU „ m *_»„ ricami, da bo Grčija izstopila iz *!ov r°. H auIU Atlantske zveze, je Averoff odgo- ^sih^ki VB,olct (Tanjug). Jugo- voril, da se je stališče atlantskih $1 f Djerd®lePoslanik v Kairu dežel do ciprskega problema v JA kjer]a je včeraj obiskal zadnjem času zboljšalo, da imajo *lvi?5l0var,-_80 grobovi okroa 900 nekatere dežele zanj več razume- svetovno vojno štujejo voljo naroda in se ravna-jugoslovanskih jo po načelu, da je za deželo naj- ^kraH jusosiovansmn jo po naceiu, aa je ta uraiu imj- zr tudi v pristojnih turističnii rumih, ima svojo krepko IrL lago. Kajti če v dobrem ,iesM pride samo z vzpenjačo u* (h tisoč ljudi na Pohorje, če je torej gori okrog 800 dJ]e.iste je že vredno postaviti tudi najbolj potrebne uslužn obrate in lokale, ki jih Č' ,fc na poti ali letovanju P0* ^ Pohorska vzpenjača J®' ^ kot upravičila svoj n?s naj. Odprla je najkrajšo m udobnejšo pot v naravo v čem, ki sede dan za ta lim. P** akdanjej zatohlih pisarnah in “‘‘"‘Lji tisočem, ki požirajo dim, I> in umazanijo pri vsak delu v tovarnah in delaVD Prav bi bilo. ko bi tako tudi v zimskem času. Z uri izpZpoC pico, ki je razstavljena v izlož- Z modernizacijo opekarniških jev in zgradilo večjo halo, v ka- likalnike Ljubljana, zapeljal s ceste, bi. odgovorila, da le-ta ni na- obratov, nabavo nekaterih novih teri bo lahko zaposlilo okrog 300 P5!?rl ^Tle'ITlk ter telefonski drog prodaj. Cez nekaj dni je žena strojev in postavitvijo moderne- delavcev. V ta namen bo investi- šča. Do nra^de^e^isio^k^ie0^ v trgovini nonovno vprašala, če ga opekarniškega obrata v Lukav- ralo okrog 30 milijonov dinarjev, mk zaradi utrujenosti zaspal, v tem bi lahko dobila iopico. ki je raz- cih se bo znatno povečala proiz- 20 milijonov dinarjev več sred- EfliJ161? ?re. za irnj> vožnjo, kaže stavljena, vendar njeni želji vodnja tudi v opekarniški indu- stev kot to podjetje pa bo vložila rtaina škoda je VSŽemenadaJJa *okSi niso ustregli. striji: v križevskih opekarnah naj Tovarna usnja v rekonstrukcijo soo.ooo din, voznik pa je po nezgodi * ‘ * ‘ voailo na mestu in se brez* pruno odpeljal z drugim avtamo Razstavljeno blago ni naprodaj Pismo, ki pa smo ga dobili Iz Celja, prav tako graja trgovino. In sicer nam I. G. piše, da sta z ženo iskala po celjskih trgovinah s tekstilom žensko volneno jopico. Končno sta v trgovini »Solčava« opazila v izložbi jopico, ki jima je ugajala. Stopila sta v trgovino, vendar take jopice v trgovini niso imeli. Prodajalka je bila sicer ?vetu Za e°*PU tekem, ki so postale Pos ,»vrol **?. družabnih prireditev PO Jt jn f novinarji in gledališčni!« 'uW • ženskimi ekipami so s e m j pr boto srečali tudi ribi« ifl Tekme je obiskalo nekaj ščanov. i„ Ji • Poslednje dni Je ob 1KOv,, rlbor večje število zosVfJ Graza ln Štajerske, Precej Je prišlo tudi z osebnimi a ^ jjri in se ustavilo v krajih, vinske trgatve. *-> -o -' • ““J “ * ’ “* **“ ” I V.tUllObl UIV^IJU . JV J/V liVOgVJMll I. G. vprašuje, ali je izlož- bi znašala vrednost proizvodnje svojega obrata in za zgraditev no- J* ®e brez- beno okno pri trgovinah zato, leta 1961 — 126 ln pol milijona da privablja kupce z blagom, dinarjev primerjavi z 87,729.000 ki ea v prodajalnah nimajo, ali dinarjev v letu 1956, v ljutomer-zato. da pokažejo, kaj v trgovi- ski opekarni pa bodo v tem časov-nah nrndaiaio. nem obdobju povečali proizvod- • Nekoliko več čuta do po- njo opeke (strešne in zidakov) od trošnika! 2,614.000 na 4,230.000 kosov. JUGOSLOVANSKO RECN0 BR0DARSTV0 BEOGRAD proda iz osnovnih sredstev: 1. avtomobilsko dvigalo znamke »Bondi«, samohodno, maksimalno dviganje 15 ton, brezhibno, doslej je zelo malo delalo. Hkrati z dvigalom je naprodaj tudi večja količina rezervnih delov in 6 kompletnih gum. Cena zelo ugodna. 2. 6-sedežni avtomobil znamke »Cadillac«, tip 1949, dobro ohranjen in v odličnem tehničnem stanju OSTALA SREDSTVA: — ladijske parne kotle, ogrevalne površine 96, 115 in 240 m' z ustrezno armaturo. Uporabljivi so za delovni pritisk do — ladijski motorji: 2 motorja znamke »Fiat«, jakost po 7 atmosfer 350 KM, s po 5 cilindri, 350 do 370 o/min., v dobrem stanju, rabljena — 2 motorja znamke »Fiat« tip LS 264 A, jakost po 280 KM, s po 4 cilindri, 320 o/min., v dobrem stanju, rabljena — 2 motorja »Guldner«, tip 3 KS 326, jakost po 315 KM s po tremi cilindri, 340 o/min, v dobrem stanju, rabljena. Vsi ladijski motorji so odmontirani z ladij in jih je moč takoj uporabiti za obratovanje. Cene zelo ugodne. Prednost pri nakupu unajo gospodarske, zadružne in ostale družbene organizacije. Prodaja z neposredno pogodbo. Vsa pojasnila lahko dobite v nabavno-ekonomskem oddelku .TRB, Beograd, Velike Stepe-nice 8 ali po telefonu 23-032 in 29-624. JUGOSLOVANSKO REČNO BRODARSTVO 3384 ve klejarne. bilom proti LJublJsni. Raznašalko (ca) sprejmemo za raznašanje »Ljubljanskega dnevnika« v opoldanskih urah. Zglasite se v ekspeditu »Ljudske pravice« na Poljanskem nasipu 2. llllllll!ll!l!IIIIIIOIIIilllllllll!IHI!!lll!llll!lllllllllllllllll!ll!ll|llllll!llllllllll!l|||!|||||||||||||||!|||||||||||||||||||||||!|||||||||||||||||||||| Gradbeno podjetje »INTEGRAL« lz Subotice išče 250.000 votlakov normalnega formata Ponudbe s ceno prosimo fran-ko vagon nakladalna postaja. 4027 Obveščamo vsa trgovska podjetja, naj ne sprejemajo naročilnic od oseb, ki se ne izkažejo a pooblastilom podjetja AVTOOBNOVA Šempeter pri Gorici 4034 Komisija za sklepanje ln odpovedovanje delovnih razmerll Dri VINOGRADNIŠKEM GOSPODARSTVU GORNJA RADGONA raznlame Radgona razpisuje sledeča delovna mesta za 3 delovodje poljedelsko-živlnorejskih delovišč ln 1 delovodjo vlnogradniško-sadjarskega delovišča Pogoji: srednja kmetijska šola s petletno prakso na delovnem mestu delovodje aU nižja kmetijska šola z desetletno prakso kot delovodja Plača po tarifnem pravilniku. - Družinska stanovanja zagotovljena Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve ln strokovne Izobrazbe pošljite najkasneje do 1. novembra t 1. na naslov: vinogradniško gospodarstvo Gor Radgona JUGOSLOVANSKO REČNO BiiOOARSIVU - BEdGrtuD razpisuje začetna cena 8.700.0®®^ začetna cena 11.a prvo javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev Licitacija bo 24. oktobra 1958 ob 9. uri v prostorih ekonomskega oddelka JRB — Beograd, Velike Stepel Naprodaj bodo naslednja osnovna sredstva: m • potniška ladja »Itebej«, začetna cena 4,000.®® »(p • tovorna ladja »Uskok«, začetna cena 5,100-0 • tovorna ladja »Heroj«, • tovorna ladja »Borac«, • tovorna ladja »Marljivi«, • tovorna ladja »Dragar«, • tovorna ladja »Smeli«, • ladja — vlačilec »Kozjak« • ladja — vlačilec »Venac« • ladja — vlačilec »Korotnik«, _____________ Vse zgoraj naštete ladje so v dobrem stanju in opravljajo svoje delo. .^i Razen zgoraj naštetih ladij so naprodaj iztrošeni P1 objekti in sicer: • potniška ladja »Rijeka« • potniška ladja »Negotln* • parnik »Topilca« • parnik »Moslavina« začetna cena 13,000.00® začetna cena 12'5®® „„.1 di<* začetna cena 13,500. ^ začetna cena 0,000. . ^ začetna cena 3,500- . ^ začetna cena 3,000. • potniška ladja »Zrenjanln« začetna cena začetna cena 4,500. ^ začetna cena l>l®® nno dl" začetna cena dio začetna cena 2,500- »^ začetna cena 2'®®®'oflo dl” • ostanki ladje »Sumadija« začetna cena 4,700-”” Pravico do sodelovanja pri javni licitaciji imajo vse 6° darske in družbene organizacije. . -vgjn* Udeleženci licitacije morajo predložiti dokazila banke, da imajo zagotovljena sredstva za nakup sredstev, pooblastila, da lahko v imenu in na račun P° - p-ali družbene organizacije licitirajo ter podpišejo kupnv godbo. pa Tehnični pogoji o stanju zgoraj naštetih objektov » v vpogled in jih lahko dobite vsak rfan do dneva i15 nabavno-ekonomskem oddelku ali po telefonu 28-u 29-624. Dovoljen je pregled ladij, ki bodo naprodaj. JUGOSLOVANSKO REČNO BRODARStV3j83 t KULTUBNI OBZOBNIK > Teden muzejev Ljubljani Tede 'leto boaaS«ev .postala iz leta naravoslovnih predmetov In zgo-> Vse bnn i t?jegove Priredi- dovine, Se vedno vse premalo opi-^imanie aka V^ ’ pa tudl ra3° na ne več tako skromni ma-^ fePrav m j a zanle 5e ve- terial, zbran v naSih muzejih. ^ namin prepoaasi- °s- V okviru letošnjega Tedna IV da a Tluzejev je muzejev so v Ljubljani pripra- V ftUzeLu stalne in ob' vili naslednje zbirke: ^ J e zbirke kar se da v Prirodoslovnem muzeju so "'samo w obiskovalcev in odprli obnovljene stalne zbirke, f0M tem,, x*muze^ zani- ki so tokrat prvikrat ozvočene in temveč predvsem “no OB DOBRIH PREVODIH — čimveč domačih del! i NEKAJ O PROGRAMU IN VLOGI ZALOŽBE »OBZORJA« V MARIBORU „ . kot predstavljajo veliko atraktivnost, n «r^e1e, 7-birke, ki tako za mlade kot za starejše iwJri>o nJSnkaž?° določeno obiskovalce. Ozvočenost bogate ^egnejo Tatlk..Poslednjem mestu nai bi i Modarna *, .* ■*8 Jf P*4pravi- »Kakine so programske težnje iansit0 jeto notranje subvencije jl^h -*• . .ijSiH pa seveda nikakor nočem trditi, ** m e služile tudi šolam ki * razstavo dokumentacij o re- založbe Obzorja in možnosti nji- za originalno slovensko knjigo !§I da je naš knjižni program brez Pri »vojem nauku nredvšem tlzvrSanlh v hove uresničitve v mariborskih dosegle devet mlllionov dinarjev. II vseh prigovorov. 3e zdaleč ne. ’ zadnjih letih. Razstava je po- razmerah.« Poudariti je treba, da delavski llK. . ' Zlasti v začetku, ko se je založba membna in zanimiva, ker nam Po prvi svetovni vojni se je svet založbe, v katerem prevla- borila za svojo fiziognomijo, je prikazuje, kaj vse je bilo storje- Maribor zmeraj bolj razvijal v dujejo zastopniki trgovinske de- \ bilo v programski politiki mnogo nega na tem področju pri nas, močno kulturno središče vse se- javnosti, kaže izredno velik srni- tipanja, ki je bilo tu in tam v nadelo torej, ki o njem mnogo ne verovzhodne Slovenije. Toda če- sel za materialne potrebe založ- sprotju z načelom kvalitetnocti. govorimo in se ga največkrat prav je dobivalo to drugo največje ništva. Kar pa se tiče vsebinske j/ x|k. v |s Danes, ko se je založba finančno skoraj niti ne zavedamo. slovensko mesto na vseh področ- plati programa — tu mislim na utrdila, je tega programskega ko- V Jakopičevem paviljonu so jih kulturne dejavnosti Iz leta v rokopise — je razumljivo, da nam lobanja zmeraj manj. odprli razstavo dveh hrvaških leto izrazitejšo in bolj ali manj ne zadostujejo dela samo doma- iiMRlIi i in je eno nafein0 misep Ma- v Zdenka samosvojo vnanjo podobo, se za- čilj, to je mariborskih avtorjev. ribor, ki je med najmočnejšimi Balabaniča z Reke. lozmštvo vse do osvoboditve ni Le-teh je tudi premalo, saj so do- gospodarskimi središči v Slove- Zelo pomembno in resnično moglo razviti. Sele leta 1951 je mala vsi ljudje peresa zbrani v niji, ima vso pravico (in morda najširši javnosti namenleno pri- bila na pobudo mariborskih kul- Ljubljani. S tem pa seveda ni re- tudi dolžnost) da vsestransko reditev je pripravil Muzej na- turnih delavcev ustanovljena za- čcno, da ti ne bi hoteli izdajati razvija svoje kulturno življenja ™d"e .n0^’0h"f't.ve.^Sn k’ ^ !°^ba Obzorja, ki je po začetnih svojih del pri nas. Nasprotno: za- Ob razumevanju političnih in zbral In bo jutri odprl obisko- težavah zrasla v močno založni- ložba je z njihovimi rokopisi prav oblastnih forumov ie bilo na tem valcem razstavo nedokumentira- *ko in trgovsko podjetje. dobro založena. | ^ področju po osvoboditvi mnogo ne fotografije. Muzej ima nam- Založba Obzorja je od svoje »Kakšna je kulturna vloga za- storjeno. Nekaj je k tem priza- reč ogrornno zbirko nedokumen- ustanovitve pa do danes izdala (0fbe Obzorja v Mariboru?« ; Im®***’ ' devanjem brez dvoma prispevala tiranih fotografij ir. časov narod- nad 250 knjig m publikacij. V njih jj ^ vprašanje sem posredno ; ta tudi založba Obozorja. noosvobodilne vojne, ki so jih je zastopana izvirna in prevedena , , posredno posneli naši partizanski borci ali beletristika, poljudna znanost, ,e odgovoril Menim, da ni pre- ^-f. .!'•*<• Kotar. odRovom* ured- »Kaj pa revija Nova obzorja?« Da so bile zaplenjene okupatoriu. pedagoška literatura in literatura irano> e trdim, da si danes ma- nik mariborske založbe Obzorja Nova obzorja zaključujejo le- Razrešitev teh fotografij bi biia za mladino. Posebno pozornost < tos svoj enajsti letnik. Nobena neprecenljive vrednbsti za širšo posveča založba izvirni slovenski I kultumo-literarna revija izven in trdnejšo dokumentacijo naše- knjigi, tako da upravičeno velja \ FJ D C \ \ I C* T) A TD O \ 7 C Ljubljane še ni dosegla take »sta- ga partizanstva. Le sodelovanje za »najbolj slovensko« založniško | jvi 1 tL l\. /\ l r\. V U rosti«. Morda že sam ta formalni najširšega kroga občinstva torej podjetje. Več ko polovica njenih v —\ \ razlog govori za upravičenost nje- lahko pripomore do zaželenega del je izvirnih. Pospeševanju ori- Q T T I C \ 7 C D C TD C inega °bstdja. sa3, kar je odvečno, uspeha te razstave. ginalne slovenske književnosti j L L- ISk. V7 V L_, W | r K r* samo po sebi prej ali slej zamre. V četrtek bodo v Mestnem služi tudi Prežihova literarna na- Revija je v zadnjem letu spre- muzeiu odnrli razstavo zcrodovin- grada za najboljša domača lepo- ^ , oi i j . , j , . . menila tudi svoje notranje in vna- sko kulturnega značaja, in sicer slovna dela, ki izidejo-pri njej. . -1. p . . f1 . Skladatelj je te dni izjavil, za- nje lice: svojo vsebino in obliko, reprodukcije in fotografije liub- Tudi v knjižni zbirki »Nova ob- edanuizm®d najizvirnejših sodob- kaj je v obliki opere obdelal Postala je interno glasilo založbe, Banskega baročnega arhitekta zorja« izide vsako leto poleg pe- n. ,x*aj skladateljev. Zato ravno podobo nesrečnega rimske- ki ga dobivajo naročniki knjižne G resorja Mačka. tih prevodov iz svetovne litera- nl nič čudnega, če operno občin- ga patricija Koriolana. Po njego- zbirke kot prilogo h knjigam. Ta- Za zaključek Tedna pa bodo ture praviloma po eno delo do- vo s taao nestrpnostjo pričaku- vi sodbi kraljujeta v svetu dva ko se je krog njenih bralcev zelo v nedeljo v Tehničnem muzeiu mačega avtorja. le njegovo prvo opero »Korio- večna kontrasta, dvoje nenehnih razširil. Po njej danes segajo Slovenije v Bistri ori Vrhniki Menim, da so iz teh podatkov lan«. kl Je avtor dovršil pred nasprotij, strast uničevanja in ljudje, ki sicer ne bero literarnih odprli razstavo gozdarske, ribi- dokaj jasno razvidne naše pro- meseci. Sam je napisal libreto po prodiranja in večno hrepenenje revij. Po pismih, ki jih uredniške, lovske ter dela elektrotehni- gramske težnje. Založba želi ob Badaličevem in Bogdanovlčevem P° miru in svobodi. Ze v svoji štvo dobiva, jim revija na splošno ške redvsem po čim višji kvaliteti. Svojo dejavnost bo še bolj razširilo ter gostovalo tudi izven Jesenic. 2e lansko sezono je svoja gostovanja razširilo izven svojega okraja ter želo lepo priznanje s svojimi predstavami v Tolminu, Idriji, Poreču, Ravnah in številnih drugih krajih. kom škim Shakespearovim -Bene' trgovcem« in Kleistovim mirnega razvoja v svobodi. To tam esej o tem ali onem kultur-misel je izrazil zlasti v koralu nem vprašanju, poročila o knji-Drugega klasičnega koncerta, v gah — vsega nekaj. Uredništvo skupni pesmi narodov. Koncertu je prepričano, da bodo bralci Noje dal podnaslov »Svobodi duha vih obzorij sčasoma začeli segati in misli«. Nad svojo Četrto sim- tudi po osrednjih, izključno lite-fonijo je 1954. leta napisal izrek rarnih revijah ali bolje: po edini »Desperans Pacem Spero«. Ker sedaj izhajajoči osrednji literarni ni mogel v brezbesedni glasbi reviji, saj bralca nujno vodi pot zaobjeti vsega, se je odločil za od manj zahtevnega berila k za-»Koriolana«. V njem, v prizoru, htevnejšemu. Morda je tudi v tem že omenjenimi proslavami, do- ko Koriolan zavrže orožje, je, kot bolj ali manj umetnostnovzgoj-stojno pričakali tudi 40-letnico pravi, naletel na vodilno misel nem momentu pozitivna stran KPJ in 90-letnico jeseniške že- izmučenega človeštva. »Ljudje, naše revije. In še nekaj: listi, ki lezarne ter istočasno dokazali, zavrzite orožje!« To je torej te- so sredi med magacinom in re-kako pomembna in važna kultur- meljna ideja novega Sulekovega vijo v klasičnem pomenu besede, na institucija je gledališče v vse- dela, ki po njegovih besedah ni niso naš specificum, marveč kaj stranski vzgoji našega delovnega klasična opera, ampak razsežna pogosten pojav tudi v zamejskem človeka. (ib) simfonija. T. P. kulturnem življenju. Radio in televizija na startu « Prvo letošnjo pred-J« »k' bodr ve "Veronike De- uPrizorili tudi svo-pa Je- S8hi Predi* 0’ med sezono Cce VeSStavp- To je za _ VztiJ?og°dek, plod dolgo-ti0 . 6ela a’'neSa in požrtvoval-nadkaterega Je približ-ll "Uh trin»?a3ofib> ki so se v ieseniti"'h letih izmenia-ij« drao deskah, vložilo “a jiViu&nih ur’ dobre vo_ Pfpi6 8lo Pi' nagrada vsega ki dav , Podstav doma in 957 b 1p As, anl* P° okolici. dnevf 33’400 ljudi' cJ? Clanov ,S° imeli prvi se‘ tneea i u,metniškega sveta Pregud!?ktiva’ na kate" * ter sn a delo v pretekli Prizor iz drame Arthtirja Millerja »Lov na čarovnice« v izvedbi je- 0v®nfir‘Jx ®ez°no. Čeprav so številne gledališke šča S sezono po vseh kulturno stavil, kakor je znano, Držičeve kljub lepemu namenu ostal »Bo--Razbitim vrčem«, Gogoljevo umetniških ustanovah, katere na- junake nekam na Vipavsko in ter Andraž« pri povprečju kot -Ženitvijo*' in Steinbeckovim de- vadno redno spremljamo pri nji- jim dal govoriti v jeziku Janeza sicer zanimiv, a ne najbolj polom v dramatizaciji dr. B. Kref- hovih več ali manj valovitih po- Svetokriškega. O spornosti ali o srečen poskus, ta -Ljudje in miši«, Maughamo- teh, se je prejšnji teden začela nespornosti tega početja z Rup- n . vo -Zakonsko matematiko«, Hux- »sezona« tudi v ljubljanskem Ra- love strani tu ne bi govoril. Za urugo, Kar velja zabeležiti v leyevim -Giocondinim nasme- diu. Pravzaprav gre le za nada- nas je bolj važno, kako je v ra- zvezl, z radijsKo »sezono«, Je prvi hom« in podobnimi deli. Med mla- ljevanje programa, ki z resnej- dijski priredbi komedija izzvene- Javpn vecer 'n. televizije z dinskimi deli pa bodo izbrali: ši™! jesenskimi dnevi postaja la, koliko čara izvirnika je osta- £aslov®rr\ * Ljubljana za Djordjevičev -Grašek«, Tomaži- prav tako resnejši in zahtevnejši, lo v njej in kako pravzaprav ta K°n®c teana«.Frvl nastop v dvo-čevo dramatizacijo narodne prav- Vendar so prav ti dnevi prinesli predelava osvaja poslušalca v l*. oiovensKe mnarmomje je ljice o-Siroti Jerici« ali pa Fran- tudi novosti, izredno pomembne primeri z duhovitim, blestečim p?. az predvsem, da smo teh-kove -Jezusove apostole«, ki so in hkrati odgovorne za zavod — ognjemetom prešernostl izvirni- **lcn0 za reanl televizijsKi pro-jih pred kratkim uprizorili na Radio televizijo Ljubljana, nam- ka. Se prej pa je treba ugotoviti: v Slavnem dobro pnprav- Delavskem odru v Ljubljani. reč prve televizijske oddaje. Ob obe jezikoslovni predelavi doka- J!®"" za vseDlnsk‘ del pro-S premišljeno izbiro del in s teh nedvomno važnih kulturnih zujeta, da terja »Dundo Maroje« fpa^ a r’°„^°^rrno trdltl' kvalitetno izvedbo bodo hkrati z dogodkih je le prav, da jih vsaj posebnega jezika, da mu današ- “T,? 7 2, Sotovostjo in pre- zabeležimo in poskušamo zapi- nja slovenščina nikakor ni po Pritanostio. Program tega veče- sati nekaj drobnih dobrohotnih meri. ra' k je bl1 zamiSU®n kot nekak pripomb, ki nikakor nimajo na- n. , . . , _ . . . veseli zabavni večer, je bil v mena zmanjševati pomena te kul- »n i , ^ » T P°m^nu beseda preveč turne sezone v Radin ki ie itak ža ’ kot del° krstd Mirko Ru- ljudski: narodne pesmi in Avse- nesporen ppl’ pa se mi zdi' da tudi jezik nikove polke- Slovenski oktet v Svetokriškega Držičevim juna- narodnih nošah in gostje iz Dal-Med dogodki na Radiu, ki so- kom ni preveč po meri. Utesnjuje macije s svojimi pesmimi in no-dijo na strani kulturnih rubrik jih, nekako slabo se počutijo v šami, dokaj puhli »ljudski« kup-časoplsov, so razen glasbenih od- tesnih, skoraj togih oblekah, ne- leti Jane Osolnikove, sicer dobro daj na prvem mestu seveda ra- kako ne razžive se, kakor smo povedani, a brez soli kot vse ,sra-dijske igre, ne le zaradi velikega jih vajeni. Nekaj vzroka za to bo mežljive dečve‘, šoferska polka in števila poslušalcev, prav tako tu- nemara tudi v priredbi, ki je bi- vmes Ježkovi verzi — to je do-di zaradi proslbra, ski je po že la preslabotna posoda za resnič- kaj slab obračun prvega zabav-uzakonjenem običaju bolj na vo- no bogastvo duhovitega. Iskrene- nega večera v novi obliki ln z ljo pravim gledališkim predsta- ga in »žmahtnega« izvirnika. Vse novimi možnostmi. Presenetljivo vam, in ki nekako pripada tudi to se je v predelavi premočno je, da je ta program do vrha slušnim igram. Za začetek so se izgubilo. Delno je temu pripo- preplavil folklorizem, tisti lažne-na Rgdiu odločili za radijsko pri- mogla tudi dokaj ohlapna režija, ga kova, zoper katerega je bilo redbo znamenitega »Dunda Ma- saj se posamezni prizori niso str- pri nas izrečenih že dosti hudih roja«, čemur je pripomogla po nili v učinkovito celoto Med besed. Za to ceno biti »ljudski«, ni svoje 450-letnica njenega avtor- igralskimi liki je daleč preše- preveč priporočljivo. Res je tre- ja Marina Držiča. Torej: po sle- gala ostale Cesarjeva podoba ba upoštevati, da gre za začetek, deh nekaterih naših gledaliških Simna, služabnika Botra Andra- vendar tudi pri tem in pri taki hiš je šel tudi Radio Za razliko ža, presenetil pa ie tudi Boris oddaji ne bi bilo treba podleči od Celjanov pa se niso odločili Kralj v vlogi Medeža. Pri vseh slabemu okusu nalmanj zahtev-za Hartmanovo jezikoslovno pre- pa se je vendar čutilo, da jim je nega radijskega občinstva. In dodelavo te renesančne komedije, j »igra« jezika delala večje pre- sti tega je v tej oddaji vendarle marveč za Ruplovo. Ta je po-1 glavice kot vsebinska. Tako je bila \ •LJUDSKA PRAVICA. C TELESNA KULTURA ■>1 J XIII. ŠAHOVSKA O L ! M P I A D A Z Avstrijo le neodločeno V prekinjeni partiji je Gligorič mutiral doslej nepremaganega Dicksteina MUnchen, 1]. oktobra. — Sinoči so na Šahovski ollmpiadl odigrali drugo kolo finalnega dela tekmovanja. Nasprotnik našega moštva je bila avstrijska ekipa, ki bi spet skoraj napravila presenečenje, tokrat Jugoslaviji proti kateri Je vodila z 1,5:0,5 (2). Dickstein Je preken.1 z Ollgorifem, Pranteshubcr je remiziral z Matanovičem, Beni je premagal Ivkova, Lokwenz pa prekinil v Izenačenem položaju z DJuraševičem. Gligorič Je v nadaljevanju premagal Dicksteina v poleži. To Je prvi poraz tega avstrijskega igralca na tem tekmovanju. njuraševlč Je v nadaljevanju proti Lokwenzu osvojil kmeta, toda v trdnjavski končnici je preveč Igral na zanke, da bi zavedel svojega nasprotnika. Lokwenz pa je vedno našel pravo obrambo, tako da je partija prekinjena v 73. potezi, kj zanesljivo obeta remi. ZVEZNA KOSARKARSKA LIGA Brez novih slovenskih predstavnikov Te dni sta bila dva kvalifikacijska turnirja za vstop v zvezno košarkarsko ligo — moško in /.ensko. Vstop v žensko ligo sl je priborilo Jugomontažno, ki je premagalo Partizana, prvaka Srbije s 35:33 (26:19). V ligo se je kvalificiral tudi Partizan, ki je premagal samo Jesenice. Jeseniške košarkarice so Libanon — Portugalska 0,5:3,5, Italija — Iraka 2,5:1,5, Norveška — Portorl- , co 3:1, Iran — Filipini 2:2, Južna izgubile obe srečanji. Afrika *- Škotska 1,5:1,5 (1). . V Karlovcu je bil kvalifikacijsk | turnir za vstop v moško ligo. Domači ! V dvoboju z avstrijskim mo- Železničar je premagal Odred lz Ljub-štvom Jugoslovansko moštvo ni Ime- ljane s 73:45 (36:19). S to zmago so kar-lo posebnega uspeha. Po vsej ver- lovški košarkarji postali novi člani jetno&tl se bo srečanje končaJo ne- zvezne lige, Odred je na tem turnirju odločeno, kar Pa tudi ne bo tako zavzel drugo, sarajevski Železničar pa slabo, če upoštevamo, da je Avstrija tretje mesto. presenetila tudi druge mečne na-------------------------------------------------------- sprotnike in da je Dickstein prema- • RIM, 13. okt. (AP). Na lestvici gal Botvlnnlka. Ta avstrijski igra- italijanskega nogometnega prvenstva Ostali rezultati po nadaljevanju — Franclja 2:2, Belgija — Poljska lec je bil doslej najuspešnejši na vodijo Milano ln Juventus ter Fioren- preklnlenlh partij: SZ — Zahodna 1:3, Madžarska — Danska 2,5:0,5 (1), prvi deski, tokrat pa Je moral polo- tina s po 7 točkami. Slede Inter in Bo- Nemčdja 2,5:1,5 (Petroejan — Lehman Island — Izrael 1,5:2,5. žiti orožje pred našim velemojstrom logna s po 6, Roma, Genoa s po 5 toč- remi), Anglija — Španija 1,5:2,5 (Ale--xander — Pctnar remi), Penrose — Perez 0:1, Golombek — Toran remi), Švica — Bolgarija 1,5:1,5 (1) (Cooper — Neiklrh prekinjeno v boljšem položaju za Cooper a, Walter — Bobo- I cov 1:0, Nievergelt — Tringov 0:1,1 Bendt — Badevski remi), ZDA — Argentina 2:2 (Reshevsky — PUnik remi), Vzh. Nemčija — CSR 1,5:2,51 (Uchljnan — Pachman 0:1, Malich —; FiCip remi, Fuchs — FlchteJ 0:1,1 Pietech — Sefe 1:0. I Rezultati n. tolažilne skupine: Gllgoričem. kami. PISMO S ŠAHOVSKE O L I M P I A D E Trd boj za srebro KDO BO ZADNJI? Za konec še ena zanimivost. Ljudje se v šali sprašujejo, katero moštvo bo letos, ob odsotnosti Luksemburga, zadnje v zadnji skupini. Na zadnjih treh oJimpladah namreč Luksemburžani niso Imeli tekmecev! Četudi Ima v Mtlnchenu telovad- Dolgo ve poravnajmo pravočasno... ... in ne čez leto dni — kot Trboveljčani proti Mariborčanom , Zadnje kolo predtekmovanja na doslej najbolje zastopani Šahovski - j j? M*??* * Ui « u ollmpiadl v Milnchenu Je obetalo, da bo zahtevalo od članov nekaterih v « b i u . m . ’ r?. ‘ reprezentanc vrhunec naporov, gledalcem pa bo nudilo obilo posebnih Nemcioa 4:5, Bolgarija 4 (1), Avstrija užitkov. Ko sem se ob krasnem vremenu vozil z novim ozvočenim A R u \r a vozom mUnchenske cestne železnice mimo lepih novih stavb in zakritih (1), Anglija 2,5, vzh. Nemčija 2. podrtij iz zadnje vojne proti dvorani Nemškega muzeja, sem se večkrat itgra Jugoslavija s Svioo. spomnil na zagato madžarske in nizozemske reprezentance, ki se Jima verjetno do nastopila v i®ti postavi jc kot smo slutili, zgodilo, da sta bili izločeni iz finalnega tekmovan kot včeraj, le Djuraševiča bo ver- ja Rezultati v I. tolažilni skupini: Vrvež v dvorani največjega »ve- posebno živahen. Kako tudi ne, saj 'J?*, -“S?’ Švedska — Kolumbija 2,5:1,5, Finska tovnega šahovskega bojišča Je bil Je šlo nekaterim reprezentancam J stanje na lestvicah precej na živce. aP ° „ Celo nekateri člani reprezentance SZ so se pojavili. Tudi oni bi bili zado- rani Niškega muzeja obiskalo več voljni, če bi se znebili kakega sit- gledalcev, ^ot doslej, ntea D&rtnerla v finalu Glavni problem finalnega dela je Partnerja v unaiu. bn pravzaprav Spoved prvaka »za- NAJPREJ ELEKTRIČNI, NATO : h£dn® svetovne cone- Samuela Re- 7vrvMFr shevskega, ki ni hotel igrati v običaj- , , \ , nem času, ampak je želel začeti partijo V zraku Je vladala napetost. Dve urj# vrhovni sodnik, dr. minuti pred četrto uro Je v opozorilo Nagler (Švica) se je posvetoval z vse-še dvakrat zabrnel električni zvonec. kapetani, ki so kategorično odbili, Mo&tva so se počasi zbiraila pri svo- katerikoli izmed igralcev začel Jih šahovnicah na belp pogrnjenih kolo ob času, ki ga želi Reshevski. mizah. Nekateri so hiteli Se na po- Kapetan ameriškega moštva, Spann, ... , * - žirek kave. -Kmalu nato pa Je vstal je Sicer poudaril, da bo njihova repre- Mimo dogodkov, ki SO Se pri- odborniki Rudarja lahko več Sto- glavni sodnik in z ro-čniim zvoncem zentanca zaradi tega odpotovala z petili po končani nogometni tek- rili za vzpostavitev reda po kan- va^a^b “«$>*£ STot ^"tud^UeriSkl1 &l mi Rudar : -Maribor«, ki je bila tani tekmi (prek zvočnika bi lah- taka« vseh 72 ur. tan ni bil prepričan v Tv^o trditev, v nedeljo v Trbovljch, ne more- ko zahtevali, da se množica raz- Ne bom se spuščal v opisovanje saJ je protl sovjetski žvezi postavii mo iti mirno mimo. Namreč, ome- ide), toda ostali so priče j hladno- «!Fn na mest,° Pr.vaka -zahodne polovice njeni dogodki opozarjajo na po- krvni in prepustili to skrb dru- moštva, ki je v njem nastopil bivši na^Vo aed!^ sledice, ki se lahko spreobrnejo gim. svetovni prvak dr. Euwe. Le-ta in i.ombardla. Le-ta 111 njegovi trije ko- v -krvno maščevanje«. Prav za- Organi LM so igralce Maribo- st?!,“ Ki* radi tega je treba resno opozoriti ra prevažali V lastnem jeepu, pri Nestrpnost se je nadaljevala tudi ‘jgazastopata svetov-na prvaka dr’ prstojne činitelje in povzroči- tem opravku pa je prišlo do obra- drugi dan, ko so bile v sporedu pre- Botvinnik ln Smislov, neodločen rezul- telje neljubih dogodkov, da ni čunavanja z množico, ki se je ver- J^io"6 mnogo6' radovednežev! celo tat 2:J' ToreJ več kot preseneUllvo- mesta takemu početju v naši jetno hotela maščevati za pomla- svetovni prvak dr. Botvimniik, ki je dobljena stava družbi. danske -izgube«... Vsi tisti, ki SO fcivahno razlagal Sv.carju dr. Nag- o našem moštvu bi lahko rekli, da Začelose je že spomladi, ko je bili v neposredni bližini dogod- ^ moštvo Rudarja gostovalo V .Mar kov, SO.prispevali svoj delež V ob- poznamo iz Portoroža. Pozneje so se reC zeiD solidno postavo, in to borbe- riboru in igralo prvenstveno tek- računavanju starih in novih dol- P«'javiili Se TaJj, Petrosjan, Kotov »n no, če upoštevamo, da ’je Malich na mo z -MariboromPo končani gov zadnjo besedo pa naj izreče- £>*vMeti^Snj? dva ^tech^‘let^povprerf23^‘n*1!« tekmi so vročekrvni prenape- jo še pristojni organi in pa sodni-, olimpijski dvorani. Zanimivo Je bilo moštvo je bilo pripravljeno, da iz tega teži iz neznanih razlogov napadli ki za prekrške. I srečanje bivšega in sedanjega sve- dvoboja Izvleče čimvečl gostujoče moštvo in njihove -ki- Obračuni po končanih iport-l^^^ v^^ju S* m mark* biče«, tako da je bilo nekaj huje nih prireditvah med klbici, sod- fkih ved Je bila več kot zgovorna. Držal Je besedo. Meil igro z Berthol-p oškodovanih, ki SO jim morali n Uk in igralci niso nov pojav. V Sicer pa Je dr. Euwe dokaj bolj ve- dom Je vzhičen stopil k meni in dejal: nuditi zdravniško pomoč. Ni ostal Ljubljani smo imeli celo zaprt tinnikarave’ vast zap „ dr*al Je ,b=*ed°- pP° ie cel niti avtobus, s katerim so Trbo- stadion Odreda zaradi tega, ker budilo^udi Djuras^viOa^kl je kot* črni veljčani dopotovali v Maribor, so gledalci intenzivno iz tekme v prvo presenečenje — Španija postavii presenečenega’ Nemca pred Čudno se nam zdi, da o tem do- tekmo iskali zadoščev.ja na sodni- Ce površno pogudamo sestav fi- izgubo - 2:01 godku ni bila obveščena javnost kovih plečih. Mariborski, zlasti pa Ufo"6®! jT°izredno močan"10Veliko sreča nam sluzi in da odgovorni športni in ostali dogodki V Trbovljah, morajo biti presenečenje pa je uveljavitev Spa- Na poti proti hotelu mi je -Gllga-organi niso storili ustreznih ukre- preokretnica. Enkrat za vselej je nl.1e v glavni turnir in osvojitev omenil, da je igral otvoritev nekoliko ... 0________________r. _______________________________________________r,, prvega mesta v skupim pred ZDA. medlo, vseeno pa bi ob boljši igri Ma- pou. Seveda, Trboveljčani so mol- treba preprečiti nadaljnja obraču- gpanija ^ po olimpijskih igrah leta lich dobil celo točko, prav tako so naši Čali in čakali na svojih -pet mi- navanja, ki niso V Čast ne športu 1930 v Hamburgu do letos nli poja- ugotovili, da je Matanovičeva preki-nut« in ne gledalcem. NO nobenega iz- vita na olimpladah. Strokovnjaki ji njena partija remi, kolikor Dtetmann Ji/T-J _________________________„{ x„x pripisujejo, v finalu četrto do šesto ne zgubi tempa. Pričakovali smo po- Med nedeljSiiO tt.kmo se ni govora, češ da smo nepoučeni, za- mesto Sicer pa Spanci nastopajo z polnoma navadno zmago, oziroma pri- zgodilo nič posebnega, kar bi bilo ostali itd. Športne prireditve SO več aill manj znanimi igraileii: Pomar, čakovano, z 2,5:1,5 oblektivno. Položaj lahko povod nerednostim. Tekma organizirane zato, da se športniki pri nas znan kot čudežni šahovski se je izkazal popolnoma drugačen v otrok, Perez, Toran, Farre, Albare- naš prid ln smo tako prevzeli z Gli-se je v glavnem končala regular- merijo v moči in spretnosti, med- jn Lado Sicer p« so mi Argen- goričevim remijem ln presenetljivo no, čeprav imajo nekateri po- tem ko pretepi ne sodijo na šport- tlnci, ki so večkrat igrali z njimi, Matanovičevo zmago vodstvo na le- misleke za ta ali oni dogodek, na igrišča. Tega se prav vsi zave-' obetali, prodor Spancev na letošnjem stvici s 3,5 točke. _ .____, . ... »Turnirju narodov«. Ce povem, da naša večerja ni bila Potem, ko je bila tekma končana, damo. Povzročiteljl neredov pa Naši reprezentant*! se v polni meri najboljša, ne zaradi Jedi, ampak za- se je množica začela premikati. SO tisti, ki S športom nimajo nič zavedajo, kako hud in trd boj Je radi analiziranja, ki '.'e mu ni bilo moč Nastal je metež, ki ga niso znali skupnega. Vzgoja gledalcev je po- pred njimi. Matanovič je sinoči pri izogniti potem je dovolj jasno, s kakš- razčistiti niti v dveh urah. Zahva- sebna naloga, ki jo morajo izvaja- veie.rz1^ein]1: veR fiale, zaCel .6 bo Tjol^e. rePrezentantl lzb0ju- Ijujoč se organom LM, ki so zelo ti športne organizacije, najboljša finale!« I Ce se pojasnim, da je imel Malich zdravila za tako -bolezen« pa SO,! Člani naše reprezentance so stail- popolnoma dobljeno partijo, ki bi se j- _________________________________, 1 no skupaj ln se posvetujejo o načinu v njej Gligorič pravzaprav, objektiv- aa se prepove organizacija šport- ln taktiki, ki Jo bo treba uporabljati no, moral vdati, potem lahko rečem, nih prireditev V krajih, kjer SO za osvojitev srebrne medalje. Naše- da Je borbenost Jugoslovanov prav gledalci nevzaojeni iti zavestno mu moatvu lahko zaupamo, da bo vzorna. Pri vsem tem so se uresničila __ vlodMo vse sile za uspeh. V izkuš- prerokovanja Ivkova - 3,5:0,5 za Ju- povzrocajo nereanostl na sportnm njah je naja vrsta bogata, v borbe- goslavljo, čeprav je kazalo popolnoma odločno posegli v dogodke, ni prišlo do hujših posledic. Zasedaj še niso ugotovljene -izgube« v treh taborih, medtem ko so nam posledice popolnoma jasne. Zdi se nam, da bi prisotni igriščih. M. T. 1 I no&ti pa ml a dal drugače. ERNEST KAPUS KINEMATOGRAFI PREDVAJAJ® KINO -UNION- o; ■ ' *saSff * Amerifiko-italijanski barvni vistavision film »VOJNA IN MIR« I. del (po Tolstojevem romanu) Režija: King Vldor. Igrajo: Audrey Hepburn, Henry Fonda. Vittorlo Gassman in dr. Predstavi ob 15, 17, 19 in 21.15-41 samo pri zadnji predstavi. Ob 10 matineja amer. barv. d 14 filma »Velika blkobort>a«. Predprodaja vstopnic od 9—11 ln KINO »KOMUNA«: Jugoslov. fllm »Crnt biseri«. TedniiK F. N. 41. Predstave ob 15, 17, 1» in 21. Danes zadnjikrat! KINO »SLOGA«: slov .-nemški barv. fUm »Dalmatinska svatba«. Pred- stave ob 15, 17, 19 ln 21. KINO »VIC«: amer. barvni dnem. film »Velika bikoborba«. Film je Leslie HowaTd -Leslie Howard in Wen Danes zadnjikrat! c;n«P KINO »SlSKA«t wesitern »Sedeči ob 15, 17, 19 krat! vseh Predprodaja vstopnic v . J4 matografih od 9—11 in ) lcj £& dobil Oscarja za najboljši scena- VI„n tM- p««5 ,« ril oh IS 17 19 MLADINSKI KINO Ju'J" M rij ^195« Predstave ob 15, 17, 19 ,Kanal« predstavi ob ln 21. w KINO »SOCA«: jugoslovanska kino- »LITOSTROJ«; ameriški teka predvaja angl. film »Pygma- »Trije novčiči v vodiu lion*. Režija Anthony Asqulth ta stava ob 20. KINO -TRIGLAV« Ameriški barvni clnemascope film .Ali s fell. % V M Pt 01 te * ti n S'-* s d. 1 ‘Ko1 »Sedem let skomin V glavni vlogi Marllyn Monroe, Tom EweJl. Predstave ob Prodaja vstopnic od 15 dalje. 16, 1» RTV LJUBLJANA _ & Spoied za torek, dne 14. oktobra 195«. Ogrskih rapsodij Fr. Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, Ernst Do'^nanyli„??7?a" 18.45 PffcM 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 23.00, ^Serenade za «^laZabavna * j}Jj 24.00. sktuailncstl - 19.00 Za°ame -Jrft 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glas- vmes obvestila in 20 00 K . <- teni spored) — 6.30—6.40 Reklame ln Radijski dnevnitk dt B obvestila — 6.40—6.45 Naš Jedilnik - % 8.0« Poje LJubilJanski vokalni oktet Radijska Igra cern i — 8.25 Igra zabavni orkester Radia « Edward Mac D1 ^ Beograd — 8.40 Potopisi ln spomini vedba) — 21.18 Edwar^ jjJS za ^ — Ernest Schnabel: Intervju z našo Gozdne slike op. 51 m Man zemljo — III. — 9.00 Odilomkl iz slo- lnte„r.nJfzzi> . z 9 usP*! vanskih oper — 9.45 Segava klavla- ~ ^ Zat>aynl in y.50_.esSc^ tura — 10.10 Zvonimir Clgllč: Prva »Zapojmo še enkra clcje ° ^ ' Simfonija - 10.45 Za dom in žene - wan^« *J^*S125SnŽni 11.00 Nekaj dalmatinskih pesmi — “ “i0-2|;?° . Aidiuček odd 11.15 Petnajst minut z orkestrom Pe- 24 00 Poročila ta zaklj ttir Yorke — 11.30 Oddaja za otroke , — a) MeAlk, deček daljnega severa— Lokalni progr tU» b) »Taščici v slovo« — 12.00 Emil 1 .____. — 1<15 \K>K. Adamič; 3 turkestanske ljubavne pe- 14.00 Zabavni ^imfQniJa ~ CD' smt - 12.15 Kmetijski nasveti - Ing Bnvn* Ljudmila Haller: Zvišajmo zimsko 1S#® Ljubljanska nesnofct kokoši — 12.25 Francoske po- 61113■ pevke poje Line Renaud z orkestrom Reymond Legrand — 12.40 Lahka glasba — 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila — 13.30 Kranjski drvarj i v radijskem studiu — 13.50 Dvospevi iz oper G. Puccinija — 14.16 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame in obvestifla — 15.40 Humoreska teiga tedna — Mark Twain: Vzpon na Rigi — 16.00 Za glasbene ljubitelje — 17.10 Igra trlo Zlatka Dvoržaka — 17.25 Pojeta Ines Taddio ln Marcel Fabris s plesnim orkestrom Radia Ljubljana — 17.45 Znane melodije Igra orkester Morton Gould — 18.00 Drullnski pogovori — 18.10 »Narodni ep« (CUclua oddaj _ „ „..................... ZAGREB -gT" knjigarna ”MLAD Maksimirska ** C-6735, 78 obrat°^ JESENSKA ELEGIJ LJUBLJENE OCi poje Dušan Jakšl IXVXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXV\XXXXXXXXXXXXXX^XXXVXW^V^^^^VCW^XXVTO^^^VVV«^XXXX^XXXXXXXXXXXXXXVXXXXX^^XXXXXXVVX^XXXXXXXVXXXXXXXVW^^X>^XXVXXXXXXXXXXXV^XXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXV^^^ .%xxxxxx> -Drug lc CHARLES EXBRAYAT 41 V SEVILLI Neko odejo sem otipal. Pod prsti sem občutil samo debelo, mehko tkanino — nič neobičajnega ni bilo. Zakaj se od kupa nisem mogel ločiti, ne bi mogel povedati. Da pojasnimo kaj nerazložljivega, je najlažje, če se sklicujemo na slučaj. Ce sem pritisnil rozeto, ki je bila narisana na sredini odeje, se mi je namreč zazdelo, da nekaj čumi. Z žepnim nožem sem prerezal na dveh mestih šiv. Ko sem to počel, sem skrbno pazil, da bi napravil čim manjšo škodo. V tako napravljeni odprtini sem naletel, na ogel majhne papirnate vrečke. Srce mi Je začelo močno biti. Ni mi bilo treba raztrgati zavojčka — vedel sem, kaj je v njem. Vendar sem zavojček izvlekel, ga skrbno odprl in si vsul na dlan nekoliko belega prahu, ki sem ga dobro poznal. Tako, tukaj smo... Vedel sem, da je prihajalo mamilo v Združene države preko Kube, ki je tako blizu Floride... Odejo, ki sem jo načel, sem skril v sredo kupa *— v upanju, da ne bodo drugo za drugo polagali v zaboje. Ko sem odhajal Iz skladišča, je bila pri Percelovih že luč. Vrnila sta se. Moral sem zelo paziti, vendar sem bil dobre volje ob misli, kakšen obraz bi napravil don Alfonso, če bi se srečala nenadoma iz oči v oči. Plazil sem se vzdolž zidu in hodil čim tiše. Tako sem prišel do stopnišča, ki je peljalo v stanovanje done Josefe in njenega moža. Neskončno dolgo se mi je zdelo, preden sem napol odprl vrata na ulico in pričakal skupino, ki se je pomikala po ulici. Pomešal sem se med njo in se popolnoma pomirjen oddaljil. Ko sem stopil v pisarno, me je komisar Fer-nandez, veselo vprašal: »Torej, don Jos6, kaj mi boste povedali?« Ker sem vedel, kakšen vtis bom napravil, sem bil skromen. »Vem, kje je vskladiščeno mamilo, ki ga bodo poslali v Ameriko.« »Hitro mi to povejte.« Ko sem mu vse povedal, mi je Fernandez ponudil cigaro. »Pošteno ste jo zaslužili, don Jos6... Ali naj Percelova zaprem?« »Dobro premislite, seiior komisar. Po mojem bi bilo najbolje tole: Postavite nasproti njihove hiše svoje ljudi, toda policiste v civilu in take, ki niso preveč podobni policistom. Pazijo naj na vse kamione, ki pripeljejo iz skladišča ali jih nakladajo na ulici. Brž ko vozilo odpelje, naj telefonirajo svojim kolegom, ki naj ga z motorjem ali avtomobilom spremljajo. Brezpogojno moramo namreč najti kraj, kjer blago ukrcavajo. Ce bi kako vozilo zavilo proti morju, bi bilo dobro. Za spoštovanega Alfonsa bo še vedno čas. Seiior Fernandez, nas namreč zanima Lajolette. Zelo bi me presenetilo, če ne bi bil pri odhodu tako dragocenega tovora sam navzoč, zlasti, ker ve, da sem tukaj. Kolikor ga poznam, mislim, da ni človek, ki bi se poravnavi računov izognil.« Macarena naj vas usliši, seiior Jos6. Lucero in jaz bi se tako rada uro ali dve razgovarjala s tem tipom, iz oči v oči...« Bil sem prepričan, da bi Fernandez Lajoletta pripravil do tega, da bi mu postalo žal, da si Je izbral Andaluzijo za svoje trgovsko poslovanje, toda rad bi videl, da bi okusil tudi mojo naklonjenost — kajti komisarja so pri njegovem poslovanju vezali zakoni — jaz bi bil lahko veliko bolj svoboden, če bi se mi namreč ponudila priložnost. Nič posebno nisem želel, da bi Alonsa in Charleya čimprej obvestil o svojem odkritju pri Percelovih, niti da bi jima govoril o svojih stikih s Fernandezom — a ne zato, ker bi bil tako slab tovariš. Imel sem občutek, da me oba kljub zadnjim uspehom podcenjujeta — in to zaradi naklonjenosti do Marije. Ker pa mi je šlo za čast, sem ju nameraval poklicati šele ob zadnjem lovu. Takrat jima bom pokazal, da Jos6 Moralka ni cunjast mehkužec, za kar me- prav gotovo imata. Bil sem prepričan, da bo Alonso zadovoljen z mojim uspehom in ne bo preveč hud, ker sem mu marsikaj prikril. Manj sem bil prepričan, da bo vse to sprejel z enakim razumevanjem Arguthnot. Toda Cliff Anderson bo gotovo zadovoljen, ko bo zvedel, da sem prehitel tekmeca iz Yarda. Zadnja nocojšnja bratovščina se je pomikala po cesti, ko sem se vračal v hotel. Ura na mestni hiši je dvakrat udarila, ko sem stopil v avlo. Bil je že torek. Ko me je zagledal, je portir hitro stopil k meni in mi zašepetal: »Senor Moralčs, v salonu vas nekdo čaka že več kot uro.« »Kdo?« Zaničljivo je pogledal. »Mlad moški, ki ne spada v vrsto naših gostov... Ali ga nočete videti?« »No, seveda...« jd J* Odšel sem v salon in zagledal zamišljeno sedel v naslonjaču. Ko me J je naglo vstal in prihitel k meni: »Don Jos6... Marijo so ugrabili-« ^Qte^ Nisem bil zaman policist. Prvo, k®LauPaI1J.t čutil ob Juanovem vzkliku, je bilo pa Pomislil sem, da je to past, in sieer Kdo naj bi namreč ugrabil Marijo, c j6 proti katerim se borim, ljudje, s kate vezana? Toda — ali to drži? za ni?j Ali ni namreč čudno, da bi se užr^ govo delo zahvalili s tem, da so ra tvari sestro? To so bile zares nerazumljiv ^ iju tudi za moj poklic — ali pa ga im. je za zelo neumnega. Še enkrat bi najr^ tal potepuha, ki me skuša spet je bandi pokazal svojo moč. Zastudil s dejal sem mu: . ni »Pojdi in povej svojemu šefu, da m trenUl . prav nič iskati — ko bo prišel pr®^ gdai ™ se bomo srečali izgini.« Prišel bom sain- im.« -ritD. 1 Kot da ne more verjeti, kaj g°v Juan vprašal: > po«13 ■ »Don Jos6, ali mi torej ne bos ^ poiskati Marijo?« s®11* »Ali me boš še zasmehoval? P°v da izgini...« morilec7* »Vi še vedno mislite — da sem *>* »Ali mi lahko dokažeš, da nisi-* < pior »Dokazal bom, don Jos6, toda najP poiskati sestro.« Skomizgnil sem. vat »Zanjo ne bodi v skrbeh. Pojdi-«. -gtal Prebledel je do oči in bolj zaiC^ , rekel: t1*3 ‘'' »Ce Marija umre, don Jos6, vas d Izšla je prva številka časopisa GLASILO CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Naročnina za našo državo: letna 780 din polletna 400 din posamema Številka v prodaji 150 din Za inozemstvo letna n*roč«!ffa ~1500 dhi Naročila pošiljajte na naslov »KULTURA* — vplačila pa na tekoči račun pri Komunalni banki 101-707-1-11 »Kultura« s oznako •*» časopis »SOCIJALIZAM«. Knjigarne In posamezniki, ki se Se niso narofiill, naj zaradi velikega števila naročnikov pošljejo naročilo pravočasno. Knjigarnam pripada običajni rabat. Tukaj odrežite S tem naročam ............ » lrvodov časopisa »SOCIJALIZAM- št. 1. Zavezujem se ustrezni znesek vplačati takoj po prejemu časopisa na tekoči račun 101-707-1-77 »Kultura*. Časopis pošljite na naslov: Podpis naročnika 913 - Vabimo elane ln narodov blagor«. Premiera, liven. ie skuošfiln* v (Vstopnice so že v prodaji.) u. ~ Odbor Sobota, 18. okt. ob 19.30: Cankar: »Za narodov blagor«. Izven to za M C E R T I Nede?j?eIJ19. okt. ob 15: Axelrod: »Sedem let skomin«. izven ln za 17 t. m. koncert ta ru- podeželje. (Cene so znižane.) • Na sporedu Mozarto* Ob 19.30: Tolsto!: »Ana Karenln««. v B-duru. Rahmatilno- Izven lft za podeželje. ' *a klavir tn orkester Prva letošnja premiera Drame temo«, Bacewlczeve SNG bo v petek. 17 oktobra: v novi, Jlodala« ln Musorgskl- od historične rekonstrukcije odmak-** * razstave« Dirigent njeni Interpretaciji bo' uprizorjena »j*ke Stanislav Bkrova- Cankarjeva komedija »Za narodov Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminila članica našega kolektiva JOŽICA RADANOVIC Kolektiv LJUBLJANA TRANSPORT Ljubljana 1A '* !y5^E®2H, 1N ŠTUDENTJE! 0 Vodnn mslti Pevski zbor prtJavfte 5- vat?' v svoJ? SJo “ “ 2vez* itudentov, V ’ 18 t m R°k prlJave Se d0 J *ac'etniski druzab- Pi »litobr. k. bo v četrtek, Cjr’Nl Sc,!1 2»30 V CENTRALNI HiI!6 35 £. Petkovškovo na- C?lc« m . imerto predvsem že "I te{»i začetnikov. Tek- t. neea isi * Poukom športnega *> ohbira *> »o Začel jutri !rs lreilo !?;, f ri* ob 18 30 P* Je ia*i p “r»*ahnl plesni večer. Vdw ?• Poučuje mojster S VsnJe «e pred začetkom rezervnih oficirjev ln Vil ?icine Bežigrad sporoia, ? I5ss ‘kupšftlna dne 14. J url v »S>ndlkal-#<(i?i^v« o*JiUMlmce Ljubljana« — ttSE*’ da ? ~ Vabimo Člane ln itenn,,?* skupščine udeleže v — Odbor. v koncerti N S? k* n. čevski, solist zagrebški pianist Juriča Mural. Preostaje vstopnice pri blagajni SF. V »redo, dne 15 oktobra ob 20.15 v dvorani Slov. Filharmonije prireja Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« koncert, namenjen predvsem študentom. s sporedom, Ki ga Je imel na uspešni turneji po Franclji. Program obsega Jugoslovanske umetne, narodne in partizanske pesmi. Karte so v prodaji na Miklošičevi 5a od 12—18, 18 oktobra od 19. ure dalje pa v blagajni Slov Filharmonije. GLEDA L IS CII DRAMA Četrtek, 16. okt. ob 11: Pomenek z občinstvom pred predstavo Cankarjeve komedije »Za narodov blagot«, vstop prost Petek, 17. okt. ob 19.30: Cankar: »Za blagor«, premiera. Izven, so že v prodaji.) okt. ob 19.30: Cankar: blagor«. Izven to za Axelrod: tn za Drame : v novi, odmak-rlzorjena blagor«. Kot režiser se bo občinstvu Sreda, 15. okt. ob 20.30: D, Roksan-v Drami SNO prvikrat predstavni dič: »Babilonski stolp«. Abonma debitant Mile Korun, ki Je obenem GSS! Vstopnice so tudi v prodaji, scenogral uprizoritve medtem ko Je Četrtek, 16. okt. ob 20: Manzari: avtorica kostumskih osnutkov Mija »Naši ljubi otroci«. Abonma Ko- Jarčeva. Nekatere nosilne vloge so tokrat zaupane predstavnikom naj* mlajše Igralske generacije: Grudna gr« Boris Kralj, Grudnovko Duša Počkajeva, Ščuko Leopold Bibič. Tudi v zasedbi ostailh vlog so velike Izpremembe: Gornika Igra Stane Sever, Grozda Stane Potokar, Katarino Elvira Kraljeva, Matildo Majda Potokarjeva ln Mihaela Novakova (umenoma), Mrmoljo Edvard Gre- lektlvl A (Četrtek). Vstopnice so tudi v prodaji. Ob 20: D. Roksanttlč: »Babilonski stolp«. Goetovanje v Medvodah. ŠENTJAKOBSKO GL.EDAI.lSCB Ljubljana, Mestni dom Sreda, 15 okt ob 15: J. Neetrojr: »Utopljenca«, veseloigra z godbo ln petjem. Red D. (Za lansko sezono). Vstopnice so tudi v prodaji. gorin, Klandra Janez Cesar, Mrmo- ljevko Helena Erjavčeva, Slratko Sobota, 18. okt ob 20. I. Borštnik Jurij Souček, Kadlvca Drago Makuc profesorja Kremžarla Lojze Potokar, Stebelce Danilo Benedičič, Petra Aleksander Valič, mladega človeka Marijan Benedičič, hišno pri Grudnovih Vika Grilova, hiSno pri Groz- »Stari Illja«, ljudska Igra. Premiera. Red A Vstopnice so tudi v prodaji, otvoritev sezone 1958/59. V počastitev 100-letnice rojstva velikega slovenskega Igralca Ignacija Borštnika. “ Dobri* dov h Vida Levstikova Drveaa ob- Nedelja. 17. okt. ob 15 30: D. Dobri- mS°«“<*«. *, 'SSSuST' župan. v soboto, 18. oktobra bo Sentja- Vstopnlce *a premiero so že v Kcbsko gledališče odprlo letoftnjo se-prodaji pri dnevni blagajni v zono z Borštnikovo ljudsko Igro Operi. »Stan Illja«. S to predstavo bo pro- • . . _ slavilo 100-letn;co rojstva velikega V Četrtek, 16. oktobra ob 17. url sloven.skega igralca Ignacija feorStni-po-poidne bo v avditoriju Drame SNG Abonente naproBa uprava, da pomenek ustvarjalcev predstave »Za vzamejo abonentske Izkaznice, narodov blagor« z občinstvom. Vstop Je prost RAZPIS Prva repriza komedije »Za naro- Upravnl odbor Antituberkuloz- dov blagor« bo v soboto, 18. oktobra nega centra, Ljubljana - Masaryko-Izven abonmaja va cesta 44. razpisuje naslednja »1- « stemlzlrana delovna mesta za Občinstvo posebel opozarjamo na DVE MEDICINSKI SESTRI prvo letošnjo nedeiisko popoldansko socialnega delavca izvenabonmajsko predstavo: na lz- plaCa p[> pravilnlku e plačah, redno uspelo komedijo »Sedem let Kclkovane prošnje In življenjepis skomin« s Stanetom Severjem v na- pošljite na upravo Antituberkulozne-slovni vlogi. Cene za to predstavo so ga centra, Ljubljana - Masarykov& znižane. Istega dne, v nedeljo, 19. cesta 44 oktobra zvečer Je izven abonmaja na sporedu Tolstojeva »Ana Kareni-na« s Savo Severjevo v naslovni vlogi. — Vstopnice za sobotno tn nedeljski predstavi bodo na razpoilago MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna pri’ dnevni blagajni v operi od sre- To«j«. ‘J' ,eltama *S,U‘ de. 15. oktobra dalje. ^da^TktcJra^.ekarna »Cen- OPERA Torek, 14. okt. ob 19.30; M. Kogoj: »Črne maske« Abonma red G. .Dirkači« ter«, Gosposka ul. 12. KINO »UNION«’: ameriSkii clnem. film (Vstopne« tudi v* prodaji.) Sreda, 15. okt, ob 19.30: Donlzettl. Zeleznova—. »PARTIZAN«; sovjetski film »Va- »Don Pasquale«. Abonma red H. (Vstopnice tudi v prodaji.) Četrtek, 16 okt. ob 19.30: Verdi: »Alda* Abonma red K. (Vstopnice tudi v prodaji.) Petek. 17 okt., zaprto. Sdbota 18 okt. ob 19.30: Puccini: »UDARNIK«; sovj film »Skrivnost dveh oceanov«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Torek. 14 okt ob 19 30: Borodln: »Knez Igor. Red A Sedeži tuo! V prodaji. »Madame Butteifly«. Izven ln za grtda, 15. okt ob 15: Cankar »Hlap podeželje (Vstopn ce v prodaji od sredt, 18. oktobra od 17. ure dalje.) el«. Red U Sedeži tudi v prodaji. IZ PT1UA KINO franc. - mehiški film MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža »MESTNI« Torek. 14. okt. ob 15.30: C. Audry: »ohom«. »Soledad«. Abonma Torek popoJ Vstopnice so tudi v prodaji. Ob 20: Juš Kozak: »Balada o ull-j ct*. Abonma Torek več. Vstopnice KINO so tudi V prodaji. »PARK«: madžarski film »12 detkov«. Predstavi ob 17.30 ln 20 IZ MURSKE SOBOTE SREDI NEUMORNEGA DELA JE NENADOMA UMRL STANE FATUR Dotacijski tiskar, predsednik upravnega odbora, borec Narodnoosvobodilne vojne od 1943, odlikovan a medaljo za hrabrost in z dvema ordenoma za zasluge za narod iii. reda, Clan zveze komunistov, socialistične zveze delovnega ljudstva, zveze borcev in Clan delavskega sveta POGREB NEPOZABNEGA POKOJNIKA BO V SREDO, 15. OKTOBRA 1938 OB 16. URr IZ NIKOLAJEVE MRLIŠKE VE2E LJUBLJANA, DNE 13. OKTOBRA 1958 DELAVSKI SVET IN UPP-AVA PODJETJA TISKARNE »TONETA TOMSlCA« SREDI NEUMORNEGA DELA JE NENADOMA UMRL STANE FATUR Rotacijski tiskar, predsednik upravnega odbora, borec Narodnoosvobodilne vojne od 1943, odlikovan z medaljo za hrabrost in z dvema oudenoma za zasluge za narod iii. reda. Clan zveze komunistov, socialistične zveze delovnega ljudstva, zveze borcev in clan delavskega sveta pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, 15. oktobra 1958 ob is. uri iz Nikolajeve mrliške veže LJUBLJANA. DNE 13. OKTOBRA 1988 OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE KOMUNISTOV IN SINDIKALNA PODRUŽNICA TISKARNE -TONETA TOMSlCA- CELJSKE VESTI SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE Sreda. 15. okt. ob 20: D. Roksandlfi: »Babilonski stolp«. Gostovanje v Velenju. Četrtek, 16. ekt. ob 15.80: D. Roksan-dlč: -Babilonski stolp«. - I. Šolski abonma. Petek. 17. okt. ob 15.30. Duško Roksan-dič: »Babilonski stolp*. U. šolski abonma. Sobota, l*. okt. ob 20: D. Roksandlfi: »Babilonski stolp«. Gostovanje v Zabukovci. Nedelja, 1». okt. ob 10. D. Roksandlfi: »Babilonski stolp«. Nedeljski do-poldahskl abonma. Ob 15.30: D. Roksandlfi! »Babilonski stolp«. Izven. IZ ŽALCA KINO italijanska tlim »Branim svojo ljubezen«. IZ ROGAŠKI? SLATINE KINO Jugoslovanski tlim »Ne obrafiaj se, sinko«. VESTI IZ TRBOVELJ KINO »DELAVSKI DOM«: češki barvni Ulm »Nocoj nastopamo«. VESTI IZ KRANJA KINO »STORŽIČ«: Ob 14 nemftkl barvni film »Dežela smehljaja«. (Vstopnina 30 din). - Ob 16, IR ln 20 ameriški flltn »Nathitrejši revolvera* zmaguje«. »TRIGLAV«; ob 19.30 nemški barv. film »Dežela smehljaja«. »SVOBODA«: ob 19 premiera češkega barvnega Ulma »Ljubezenska legenda«. Vesti z Jesenic in okolice Zdravniška deiurna tlutbai Ar. Stanka Rosenstein. KINO »RADIO«: angleški barvni film I »Belo pero«. Predstavi ob 18 ln 20. »PLAV2«; francoski Ulm »Primer dr. Laurenta«. Predstavi ob 18 ln 20. Z BLEDA KINO Francoekl film »NoO in megla*. Predstavi ob 17 ln 20. DB0BN1 OGLASI GARAŽO za osebni avtomobil vzamemo* v najem. Naslov v oglasnem oddelku LP. 40ll-r KUPIM PRAZILEC za kavo, dobro ohranjen. Kapaciteta do 26 kg na piln. Ponudbe na ogl. odd. pod »Takoj«, izgubila eem v nedeljo, 13. okt. popoldne srebrno žensko zapestno* urico na poti od Petkovškove-ga nabrežja do glavne pošte ln od pošte dalje do kina »vič«. Ker mi J« drag spomin na očeta, prosim poštenega najditelja, naj jo vrne na ogl, odd »Ljudske pravice«, Kopitarjeva «• OBRTNIKI - PRIVATNIKI. PAPIRNICE, KNJIGARNE, od danes naprej so v prodaji »Obračuni osebnih dohodkov delavcev ln nagrad vajencev«. V maloprodaji, kot na debelo, Jih dobite pri podjetju »JUGOREKL.AM«, Ljubljana Kl-drlfieva 4. 4031 PRODAM bel športnr voziček, skoraj nov. Vprašajte v popoldanskih urah. Martinčič Zdravko, I*Jub-ljana, Trdinova 2/II. levo. r'Jbni! Casuplttno-ta lož oliko podjetje -Ljudske pravica-. Ljubi Jana, Kopitarjeva 9) Kopitarjeva 0/111. teL S1-B51 - Uprava Trubarjeva ulica 24, teleloD 22-491 In 8 ~ Poslovalnica na Titovi cesti 15. telefon 23-323 - Mesečna naročnina 250 ulica 0, telefon Stf ih i Notranjepolitična gospuaantkb rubrik* Ntuorjevo IUII, tel 20-50'/ in U «'ZI Kul« 22-492 — NaroCninskl oddelek PetkovSkovo nabrežje 25. telefon 22-494 - Oglasni oddelek Kopitarjeva ulica i, din. za tujino 500din — Tekoč! račun 800-705— 1 • 1393 - PoJt.nl oredai *tpv 4? PoMntnn olačans v aotovinl. I I 1: Tl POŽECUHl SO V VODI TO, SO NA KOPNEAA VOUKOVI. ^ ^ l*S|2£«lS ■/'j/.,■' 4. -X. —j /vsEM lifoosci r&jivici tičjudje doAka mdje. Dajaki žive v miru in slogi — Za umrle posebna pot — Vsestransko nenavadna gostoljubnost • Po poldrugem letu se je vrnila iz pragozdov Bornea odprava, v • kateri so bili francoski narodo pisci in zoologi. Da bi prišli do • središča tega, po velikosti tretjega največjega otoka na svetu, 0 so morali znanstveniki tedne in tedne pluti po reki Kajan 0 navzgor, da so dosegli pokrajino, v kateri živi pleme Kenija, 0 dobrosrčni ljudje, ki žive v osrčju pragozda v miru in slogi. Po dvomesečnem potovanju Je odprava prispela do plemena Dajakov, ki žive v velikih skupnih kolibah, dolgih nad 200 metrov. Kolibe stoje na koleh in so pokrite z lubjem, ki kljubuje tudi najhujšim nalivom. Kolibe so razdeljene na toliko stanovanj, kolikor družin živi v njih. Pod njihovo streho stanuje običajno 250 do 300 Dajakov. 2ivljenje Dajakov je sila pestro. Moški Vstanejo zarana in odidejo na lov, zvečer pa se vrnejo otovorjeni z merjasci, jeleni in manjšo divjadjo. Žene sprejmejo može in razkosajo plen, ki si ga vse družine določene kolibe razdele na enake dele. 2enske delajo na polju in skr-be za hišo. S čolni, stesanimi iz I enega debla, odidejo na -ladang-I (riževo polje), skrito v goratih krajih tudi po deset in več kilometrov daleč od naselja. Gorska področja nedaleč od vasi so razdeljena na toliko parcel, kolikor Nizozemci so največje grče Nedavno objavljeni podatki zavarovalnic kažejo, da dožive ljudje v ZDA povprečno 68,3, v Sovjetski zvezi pa 64 let. V obeh deželah se je povprečna starost v zadnjih desetletjih znatno povečala. Najnižja povprečna starost Je v Indiji, kjer ljudje dožive povprečno samo 32 let, najvišja pa na Nizozemskem — 72,5 leta. Dolgo žive tudi Svedl — 72 let in Norvežani — povprečno 71 let Njim slede prebivalci Izraela, Velike Britanije, Nove Zelandije, ZDA ln Kanade. Mlade igralke so si že priborile mesto pod soncem, igralci pa so še sedaj v senci Jamesa Deana Gary Grant 0 Hollywood se vsako sezono pomladi. Letošnjo jesen so med 0 najmlajšimi zvezdnicartii nekatere, ki so že dobile najvišja 0 priznanja za svoj igralski talent. Ena izmed njih je Joanne 0 Wodwar oditi za nekaj tednov je hčerko pustu P yrTiil, j svoje žene. Ko se J izf° i Elizabete niso hoteli Hans Boli se Jf šve^ttO obrnil na lo rnVil ]j/fi oblasti. Nič ni oprav ds je prosil za nj