II
Natisov 15.000.
uhaja  vsaki
;,datiran z dnevom
i nedelje.
ina velja za Av-
za celo   leto
, za pol in četrt
[nzmemoj za Ogr-
llK50 vin. začelo
lo; za Nemčijo slane
I leto 5 kron, za
kron;
0 inozemstvo se j naročnino z ozi-
1  visokost pošt-fNaročnino je plati naprej. Posamezne
' "o po 6 v.
»Sivo in  uprav-
se nahajata v
j gledališko  po-
fslopje Štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredniš.vo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za V« strani K 40, za \/4 strani K 20, za '/s strani K 10, za '/„ strani K 5, za Vs« strani K 250, za ■/«» strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena   primerno   zniža.
1 ajod
.h fo . do-Skal-
doti
•kailji j
ki sla«
ev. z
V Ptuju v nedeljo dne 23. junija 1912.          TxiH. letnik.
______________________=________!_____________._____________      ■       _____.    I_________________
1 Današnja številka „Štajerca" ima 4 strani ige: vsled tega obsega skupaj 12 strani in
Prvaško gospodarstvo.
L Slovenski   prvaki   liberalne    in    klerikalne znajo tako izborno deželno gospodarstvo ;e in  Koroške   kritizirati,    da   bi   člo-mislil, da imajo v svoji hiši vse v redu. in ni tako. Kranjska je od 1. 1882 naprej kima v slovenskih rokah.   Preje so gospo-ralci Hribarjevega   kalibra. Zdaj  pa so ptisnili bolj ali manj ožlindrani klerikalci v In pričeli   so   „gospodariti."   Kakor du-stranka „boga Pobasaj",   tako   so   tudi ;i klerikalci izrabljali vse  javne  zastope politične   in osebne   namene, — polnili em davkoplačevalcev   svoje   lastne blagajne svoje politične   stranke. Tako hkor pod vladanjem slovenskih klerikalce nikdar ni  teptalo   pravice   v blato, R že   ni   tako grdo   „žrlo"   ob javnem I. . . Sleherni človek mora danes reči: oli  pridejo   slovenski   prva-krilo,   povsod    zapravljajo |rezvestni   način    ljudski   d e-^Za nami vesoljni potop", — to je geslo političnih poštenjakov, ki mečejo z ne-i jezuvitizmom   vbogemu    slovenskemu pesek v oči . . .
leta 1908 sem so dobili   slovenski kletno kranjsko deželo v svoje kremplje. In ie poka na vseh koncih in krajih, danes napravili dolgov  čez glavo,   danes  si ne I več pomagati. Edino skrivnost jim je še inioa. Ali tadi skrivnostno zagrinjalo se pri-rigati in kmalu  bodejo   stali   ti politični v vsej svoji nagoti pred   očmi javnosti. pristaši klerikalne   stranke   ji obračajo s hrbet.   Ne marajo   več   z njo hoditi,
Vrag na Ljubelju.
Spisal (ie«rg Lalek.*)
\ je Lucifer že dolga dolga leta čez peklo in vsa i knlJKtva ter dežele vladal, naveličal se je ved-jenja in opazovanja. Odprl je svoje peklensko i rekel svojemu sinu Puciju : "jabi Puci, med vsemi mojimi pokvarjenimi sili Merhmi imam do tebe še največ zaupanja. Ti iodvsei najljubši, ti ima? poleg slame in mrve še (Stari v tvoji butici in imaš tudi jeziček na pra-[OKtii. Jaz sem že star, zobje se mi majejo in vla-Lmi deli težave. Hočem ti torej del mojih vladar-i cdstopiti. Zbeživa iz te vročine in pojdiva nljo, di se najino srce ohladi in da zamoreva ) to sveto dejanje izvršiti!''
i sta torej  odšla za  nekaj   časa  iz večne vro-
{0 sta potovala semtertja po hladni zemlji, pre-
i planjave, mesta,  vasi,  doline  in   gore,   dokler
11 pokrajino med Oberdrauburgom in Unter-
med  Neumarktom   in   Tržičem.  Na južni
t pokrajine, torej kakor pravijo ljudje na meji med
| io Koroško, vidil je Puci divje,   raztrgano go
Wno skal in kamenja, kjer si pravijo lisice  »lahko
fHribolazci pravijo: >Ej, ta pokrajina je lepa I« Ali
»povest pripovedujejo v koroški Rožni dolini. G. Lulek
Bauemzeitung" objavil. Smatramo za dobro,
no tudi svojim citateljem,   čeprav   z malimi spre-
r so ravno vsled različnosti jezika  potrebne.   (Op.
Rram jih je njenih dolgov in lnraparij, s studom in gnusom se obračajo od nasilja zapravljivcev ljudskega denarja.
Nekateri pošteni slovenski klerikalci pa imajo celo pogum, da v javnosti svarijo pred nadaljevanjem te roparske klerikalne politike. Med temi ljudmi je tudi prejšni deželni glavar kranjski dvorni svetnik pl. S u k 1 j e. Mož spada gotovo med najvplivnejše voditelje slovensko-klerikalne stranke. A vendar je vrgel raje svojo službo kot deželni glavar proč, kakor da bi deloval po ožlindrani taktiki dr. Šušteršičeve bande. In ker v resnici slovensko ljudstvo ljubi, ker mn je v resnici za gospodarsko delo, svari pl. Šuklje zdaj javno pred pogubnim gospodarstvom lastne njegove  s 1 o v e n s k o-klerikalne stranke.
Pl. Šuklje izdal je ravnokar zanimivo knjižico o kranjskih deželnih financah. Ta knjižica, ki ni pjaaaa od kakšnega »nemčurja" ali »liberalona-, temveč od bivšega deželnega glavarja kranjskega, od voditelja slovenskih klerikalcev samega, je izredno zanimiva. Ona je naravnost zgodovinski dokument zločinske pokvarjenosti prvaš-kega gospodarstva. Za danes naj omenimo le par številkv iz te knjižice! Priporočamo somišljenikom na Štajerskem in Koroškem, naj te številke natanko in pazno premislijo!
Deželni proračun kranjski izkazuje za leto 1912 zahtevka K 6,683.326, dohodkov pa K 2,594.515; torej primanjkuje deželi skupno 4,088.814 kron. Pred osmimi leti, namreč 1. 1894 pa je kazal deželni proračun te-le številke : zahtevki 2,293.362 K, dohodki 231.818 K, primanjkljaj 1,061.544 K. Primanjkljaj iz 1. 1912, ko so slovenski klerikalci na krmilu, je torej za skoraj 1 milijon 800 tisoč kron večji nego sploh vse deželne potrebščine iz leta 1894!!!    To je tako grozno spričevalo nezmož-
nosti slovenskih klerikalcev, da bi se morali ti ljudje v mišje luknje poskriti, ako bi imeli le še iskrico poštenja v sebi. Z raznimi dokladami in davki se hoče 2,430.000 K skupaj spraviti, tako da bi znašal konečni primanjkljaj 1. 1912 okroglo 1.658814 kron. Po računskih zaključkih znašal je I. 1908 primanjkljaj samo 9343 K; zdaj pa znaša že več kot 1,600.000 K. Torej so slovenski klerikalci, odkar so prišli do deželnega odbora in odkar imajo vse deželno gospodarstvo v svojih krempljih, povečali letni primanjkljaj za več kot P/i milijona kron . . .
Pl. Šuklje kritikuje nadalje, kako lahkomiselno in površno ravna danes slovensko-kleri-kalna stranka z ljudskimi denarji. Politični duhovnik dr. Krek je v svojem poročilu o proračunu komaj toliko vrstic rabil, kolikor mora dežela milijonov plačevati. Vse površno, lahkomiselno, — kajti grč se za tuji denar. Klerikalci izrabljajo zdaj melioracijski sklad, namesto da bi [davčno   moč   prebivalstva z rrjim t! ignili.
Pl. Šuklje nam pove potem v svoji knjižici, da ima kranjska dežela vsled tega »gospodarstva" s ko raj 22 milijonov kron dolga. Pri temu pa še razni dolgovi niti vra-čunjeni niso. Proti tem dolgovom postavi kranjska dežela le 8'/. milijonov aktiv. Ako se te aktive odtegne, ima torej kranjska dežela 13 milijonev 300 tisoč kron dolgov. Pl. Šuklje pove potem natanko, da oddajajo slovensko-klerikalni velikaši podpore strankarsko, iz političnih, torej v tem oziru nedostojnih nagibov. Poleg tega pravi, da bode primanjkljaj kranjske dežele za prihodnje leto 1913 še narastel in gotovo svoto dveh milijonev kron dosegel.
Tako stoji torej stvar na Kranjskem, kjor vladajo slovenski prvaki. In ti ljudje naj bi Štajerce ali Korošce gospodarstva učili ? Naj se poskrijejo z vso svojo sramoto .  . .
ljudje, ki morajo tam   živeti in se po strmi poti mučiti, pravijo: >Pokrajina je grda!«
Puci je odprl svoj hudičev gobček ni je zakričal : »To bi bilo pravo mesto za oddajo zemeljske vlade; najvišjo goro bi lahko za stol porabila ni bi imela lep razgled.«
»A kaj«, je godrnjal Lucifer, »razgled sem, razgled tja I Kaj me briga ta gora, ki jo imenujejo ljudje Stou, ali pa vso gorovje, ki mu pravijo Karavanke? Mene briga samo ena cesta, ki vodi čez gorovje od Koroške na Kranjsko in ki jo imenujejo cesto čez Ljubelj (Loibl.) Tu je navada, da tisti vozniki, ki svoje konje prav trpinčijo, po smrti sami konji postanejo in da se morajo potem ravno tako mučiti. In kadar dobim tako zacopra-no dušo v pravem času, potem je moja. Ali v zadnjem času so mi hudobni ljudje namesto stare novo, boljšo cesto zgradili. Zdaj se konje manj muči in jaz dobim manj vozniških duš. Semtertja pa mi pride še katera v kremplje. Časi so postali za-me slabši I Ljudje celo mene, podzemeljskega vladarja, zasramujejo. V Rožni dolini pojejo to-le pesem :
>Auf tajč haist er Taifl
auf vindiš hudič,
ferdamana beštja
in Krain und in Flič I« Pa to še ni vse ! Tam  zgoraj   na   meji   med Koroško in Kranjsko so postavili spomenik za svojo cestno zgradbo,  samo   da   mene  jezijo. Pa jim  bodem že pokazal I«
Medtem sta prišla na Ljubeli. in sta zlezla na spomenik; še danes   se vidi na   spoi.ieniku   praske njunih
krempljev. Sedela sta na špicastih stebrih težko. Kako morejo tudi ljudje tako špicaste stebre delati 1 Kako more vbogi vrag s takimi ljudmi usmiljenje imeti I
A vrag ima v ognju utrjeno zadnico in tako sta končno vendar-le sedela, svoj rep pa sta okoli stebra ovila.
Nekaj časa sta molčala, premagana od krasote pokrajine. Končno se je obrnil Lucifer proti severu, odprl svoje žrelo in rekel : »Ljubi Puci, poglej na to stran, od koder prihajajo mrzli vetrovi. To je koroška dežela I To deželo ti dam odslej pod tvojo vlado 1« — In vrgel je nepripravljenemu Puciju debelo, grčevo palico na butico, da je kar zaropotalo. Puci je palico vjel in poljubil; to je bilo odslej njegovo žeslo. Ljudje v Rožni dolini so začuli ta ropot. Rekli so :  »Potres je I«
Lucifer pa se je obrnil na svojem kamenitem sedežu proti jugu in je vzdihnil. Pohlevno je storil Puci ravno isto. Končno je odprl Lucifer svoj gobec in rekel jezno: »Puci, poglej na to stran, kjer prihajajo gorki vetrovi I To je kranjska dežela !« — Obmolknil je; njegova prša so delala kakor meh v kovačnici v Selah. Puci je vprašal: »Ali bodeš tudi to deželo meni izročil?«
A zdaj je pričel stari hudič jokati, da se mu je glava kar v taktu semtertja migala. Le težavno je mogel govoriti: »Ljubi Puci, na Kranjskem imam, žal, sam dosti opraviti I« In izpustil je peklenski smrad ter dal znamenje za odhod. Odvila sta repe od stebra in zlezla doli. Lucifer jo je popihal tja proti Tržiču, Puci pa proti Borovljam.
PO   UŽivailjU   Od   Sildiil   9» priporoča Straschill'ovo grenCiCQjZ'.elenjave vzeti. Ista iegreje prijetno truplo in prepreči prehlajei
fc*
Politični pregled.
Politični položaj se v naši preljubi Avstriji pač z vsakim dnevom spreminja, tako da je vsako prorokovanje že v naprej neumnost. V drugih državah vado razumni politiki vendar že mesece naprej, kako približno se bode ta ali ona politična zadeva rešila. Pri nas pa je vse edino od slučaja odvisno. Najmodrejši politik se bode jutri za ušesmi praskal, ker so dejstva vse njegovo pričakovanje nakup vrgla. Pri nas smo navajeni, da dobimo vsak mesec drage ministre in da ima vsak teh enodnevnim muham podobnih ministrov drag program, druge cilje ter druga sredstva za uresničenje teh ciljev. Tako smo torej tudi danes v pravi zagonetki. Na eni strani vidimo ogrske razmere. Tam je vlada in njen ponižni hlapec grof Tisza ednostavno s surovo silo vso opozicijo ob tla treščil. Ni čuda, da je marsikateremu avstrijskih poslancev srce v hlače padlo in da je vsa javnost že naprej vedela, da na Avstrijskem poslaniška zbornica vse vladine zahteve pogoltne. Edino Rusini so delali to pot nekaj neomnosti. Postavili so se na stališče, da je njih zahteva po rusinski visoki šoli najpomembnejša zadeva za celo državo. In pričeli so zopet z obstrukcijo, s katero se je v Avstriji še vsako neumnost naglašalo. Eden rusinskih poslancev je celo tako dolgo govoril, da je prekosil vse dosedanje obstrukcijonistične poslance. Doseglo se seveda s tem ni ničesar. Nasprotno, vlada je pričela ednostavno groziti. Te vladine grožnje s pestjo postajajo polagoma malo neprijetne. Saj vendar na Avstrijskem še nismo v deželi absolutizma! Tudi vbogega cesarja vmešava vlada prevečkrat v politične boje. Take zadeve so danes, ko si ljudstvo samo dela postave, le v škodo monarhični misli. Z eno besedo, — vlada je podobna medvedu, ki je hotel svojemu gospodarju muho iz čela pregnati, pa mu je vrgel kamen na glavo ter mu razbil glavo*. . . Do resnih nasprotij seveda v naši državni zbornici ne bode prišlo. Kajti naši ljubi poslanci vedo prav dobro, da jim prinaša vsak dan 20 kronic in svitle kronice so končno boljši argumenti, kakor oni največjega govornika. Vsa naša politična razmotrivanja pridejo torej vedno do enega, malega a važnega vprašanja: Kedaj bode v Avstriji brezplodna, osebna, strankarska in narodnostna politika vzela slovo ter kedaj se bode pričelo s pametnim, resnim delom ?!
Država dela dobiček, vedno in povsod, tadi
pri novem denarju. Kakor znano, pričelo se je p. kr. izdajati nove 2 kronske kose; izdalo se jih je najprve le 2','• milijona, ali izdati se jih namerava še 15 milijonev. Napravilo se bode te 2 kronske kose iz starih goldinarjev. Ali pri temu poslabša država denar. Kajti en 2 kronski kčs je za 2 3 gramov lažji od enega goldinarja; tudi ima razmeroma manj finega srebra. Ena kila goldinarjev vsebuje 900 gramov finega srebra, ena kila 2 kronskih kosov pa le 835 gramov. Država napravi pri vsakem 2 kronskem kčsu 30 vinarjev dobička. Zaslužila bode torej pri tem novem denarja okroglo Sa/< milijonov kron.
Državnih uradnikov, učiteljev in sodnikov imamo na Avstrijskem 66.700 in ti dobivajo plače čez 263 milijonov 970.000 kron. Razni stražni oddelki štejejo 43.246 nastavljenih oseb z 49,830.000 K plače; subalterni uradniki in nastavljenci 28.668 oseb z 49.830.000 K plače. Nadalje stoji v državni službi še po pogodbi 59.159 oseb, ki dobijo čez 6V« milijonev kron plače; 64.000 stalnih delavcev 53 milijonev plače. V železniški službi stoji 175. 591 nastavljenih oseb z 279 milijonev plače. Skupaj stoji torej v državni službi okrogli 428.000 oseb, ki dobivajo čez 763 milijonev kron plače. Avstrija se torej v resnici sme imenovati uradniška država.
Vojna preosnova je bila torej v ogrski državni zbornici, nadalje v ogrski magnatski zbornici in končno tudi v vojnem odseku avstrijske državne zbornice sprejeta. Vlada torej lahko reče, da ima vojno preosnovo pod streho. O vojni preosnovi govorimo natančneje na drugem mestu.
Proti podiranju domačih gozdov. V zadnjih letih se je opazovalo, da so gotovi ljudje, zlasti
in i i   loani     ironvri    mnnim    starih    naših    BOzdov
nakupili edino s tem namenom, da drevje kolikor mogoče hitro posekajo in zemljo potem zopet za vsako ceno v parcelah ali skupno naprej prodajo. To pa je gospodarska nevarnost! Vsled tega je štajerski namestnik grof Clary and Aldringen predstojništvam vseh političnih oblast vposlal posebna navodila, da se prepreči tako Špekulativno izkoriščanje in uničevanje naših prekrasnih domačih gozdov. Pri izdelovanju velikih množin* lesa od strani inozomskih firm se tukajšnim lastnikom gozdov oddajo lesa oteži in se dobiček deželi odtegne. Domačemu prebivalstvu pa se pusti veliko zemlje, iz katere se je posekalo drevje in na katero je treba zopet gozdove saditi. Pa tudi iz stališča gozdne policije ni to postopanje tajcev pravilno. Veliki dobiček, ki ga lesni industrijelci pri hitrem izkoriščanju velikih gozdov dosežejo, zapelje jih mnogokrat, da prezirajo gozdno-postavne določbe. In ravno zato se ljudsko blagostanje v veliko nevarnost spravlja. Ako se velike gorske plošče popolnoma poseka, se novih gozdov ne more tako hitro vstvariti; tako se podira potem zemlja, lavine nastanejo, zemlja se posuši, voda odplove humus, zemlja postane liki puščavi. Dolga leta se ne more s tako zemljo ničesar več storiti. Predstojnikom c. k. političnih oblasti se je zdaj naročilo, da nakup gozdov od strani znanih raz-kosevalcev posestev, lesnih špekulantov in zlasti inozemskih lesnih firm natančno zasledujejo in postavne določbe z vso strogostjo vpoštevajo. Upati je, da bode oblast svojo dolžnost storila!
Ljubljanski škandali so postali že nekaj navadnega, tako da ima Ljubljana že isto „slavo" kakor „Škandalicija." Deželno gledišče v Ljubljani bilo je svoj čas Nemcem in Slovencem na razpolago. A srbofilski hujskači so toliko časa rogovilili, da so si Nemci svoje lastno giedišče zgradili, h kateremu je celo cesar večjo svoto daroval. In takoj potem so pričele težave pri slovenskem teatru. Klerikalci so dobili v deželi vso moč in jo izrabljali, kajti proti kranjskim klerikalcem je grof Tisza pravo nedolžno dete. Zdaj je klerikalni deželni odbor tistim liberalcem, ki so imeli teater doslej v roki, to vodstvo vzel. Liberalci so namreč za vodstvo teatra imenovali pisatelja Etbina Kristan, ki je socialno-demokratični agitator. Klerikalci pa pravijo, da socialni demokrat teatra ne more „nravno" voditi. Po našem mnenju bi morale veljati pri teatra le umetniške zmožnosti in kar se tiče „nravnosti", ni bila pri klerikalcih nikdar doma. Ali popi imajo »moralo" polena in s polenom zbijajo zdaj po gledišču „bele Iblane." Cankar je imel torej le prav, da je Slovencem priporočal, na. si uresničijo namesto teatra — cirkus. Radovedni pa smo le, kam bode dovedlo kranjsko-klerikalno nasilje!
Kranjsko deželo postavljajo slovenski klerikalci po Štajerskem in Koroškem vedno drugim v vzor. In vendar ni tako „spufane" in zanemarjene kronovinc, kakor je ravno Kranjska ! Zdaj je bivši kranjski deželni glavar pl. Šuklje — ki je bil sam strastni klerikalec! — objavil ojstro knjižico, v kateri dokazuje vso zaniker-nost in brezvestnost teh kranjsko-klerikalnih vodij, ki delajo na troške ljudstva največje dolgove in spravljajo deželno gospodarstvo na rob propada. Klerikalci obsojajo torej sami klerikalno gospodarstvo! In taki ljudje naj bi bili drugim deželam v vzor? Res, Štajerci in Korošci lahko globoko zdihnejo: hvala Bogu, da ne živimo na Kranjskem, pa čeprav so razobesili po kranjskih šolah sliko — dra. Žlindre . . .
V Galiciji ja stopil dosedanji deželni maršal grof Badeni v pokoj. Cesar je imenoval za njegovega naslednika Adama grofa Goluchowski.
TurŠko-italijanska vojska traja zdaj že precej dolgo in vendar še ni prišlo do odločilnega trenutka. Na vsakdanja časnikarska poročila v tem oziru res ni mnogo dati. Danes poročajo listi, da so Italijani tukaj ali tam dosegli naravnost velikansko zmago. In jutri zopet se poroča, da je bila ta „zmaga" pravzaprav velikanski poraz. Tako gre naprej! Odločilnega se namreč od nobene strani ni ničesar zgodilo. Italijanska borba v Tripolisu samem postaja vedno bolj smešna, čeprav so se Italijani sami že smeha precej odvndili. Mislili so pač, da bodejo kar čez noč tripoličansko pokrajino zasedli. Pa ne gre, — „popolo romano" ni več tako zmagovito. kakor so bili stari Rimljani. Poskus ita-
lijanske mornarice, da bi   z   naskokom] ožine Dardanel Turke prestrašila,   se je j prav popolnoma izjalovil.   Lahi so pripl« kor svetovni   vladarji. Turki   pa so > Dardanele zaprli.   In vsa Evropa je drnjati.   kajti   mednarodni  kramarji krat v nevarnosti. Potem so Italijani prisesti   razne   turške  otoke  v  Eget Turki seveda proti temu niso mugli ni&l riti.   Pač pa so vse italijanske podanikej škega ozemlja pregnali. Sami lahki udai pravzaprav sami udarci v vodo, Takoi more iti naprej. Kajti ne samo, da državi gospodarsko izkrvaviti, je ta vojaj dar tudi velika nevarnost za splošni mir. Že zdaj se čaje glasove, da se hft ska Rusija v spor vmešati,   ker hoče ribariti in poceni do nove doslej   tnršl priti.    To seveda ne more dragim pasti, zlasti  tistim   ne,  katere imajo interes, obdržati Tarčijo kakoršaa je. način so sedanji trenutki jako resni, d*I prask,   ki   si jih    pridobita Italija in Tj svoji  dolgočasni vojski.    A resen je p radi tega, ker se zna vsak hip vneti ogenj, katerega posledice bi bile v vsaki grozovite !
Nemški cesar sešel se bode baje jr| seča v finskem morju z ruskim C! spremljal bode tudi državni kancelar. Vj se   prepisuje   temu   sestanka   nekaj pomena.
Ljubezen in patriotizem. Avstralsl je predlagala postavo, po kateri vsaka mati za novorojenčka 100 K naj Avstraliji se namreč prebivalstvo poinnožuje.
Umiranje na Francoskem je stalni]
nost za državo in narod.   Leta 1911 je j Francoskem 742.114 oseb rojenih,  an 776.983 oseb. Torej se je francosko pq v preteklem   letu   za   34.869   oseb dela francoski vladi velike preglavice.
Davek na mačke so  vpeljali ofl Halle na Nemškem.  Kaj ko bi vpeljali] vek na miši in podgane ?
Z najnatančnejšo skrbi
se
JEVE
kock
(gotova goveja juha)
a5
h
izdeluje, vsled česar vživajo služijo  neomejeno zaupanje gospodinje. V kakovosti u
najboljše!
Varstvena znamka "S^-zvezda s križ
Tojna preosnovi
Po   referatu   držav,  poslani Nagele v VelikovcnJ
Ko   se je 1.  1868   splošno vojj vpeljalo, določilo se je število rekruti mož. Že takrat je bilo umevno, da ji mož močni armadi teh 95.000 rekrnl in da se bode  moralo   to   število 100.000 mož zvišati. Takrat je zna" stanje   v miru 290.000 mož   in 51
Druge države so izpo2nale, daL bodoča vojska obenem boj z a oil zave; zato so svojo armado in ni popolnile in zanjo velikanske žrtvi Pri nas pa smo vedno   na istem
*) Ker se ramo sedaj o vojni preosnoii i' liko govori in piSe, smatramo za po.rebno, d»f neje pojasnimo.  Vojna   preosnova  je danes f
iota in bode kmalu potrjena postava.
Gumi «a trsje cepiti ^W;SSSsajr""™ «aiawuscn y naju.
in woo števila   rekrutov   niti   za enega moža
| Šterilo rek ruto v   (Rekrutenkontingent)   se Brao Da 10   let določi;  šele 1.  1908/09 se ffiled spletk z Srbijo   mislilo na vojno preo-j-Ako Be pregleda razvitek armade drugih Iti, potem se moramo čuditi. j Nemčija je   v tem času stanje vojaštva izrisala za 130.000  mož in postavila na inf. batajlonov, 34 kavaljerijskih eška-fer, 50 kompanij z mašin-puškami, 219 ba-jia voziti in 69 tehničnih kompanij; zvišala. korov za 5 in   vstvarila   dalekosežno roirično postavo. Danes ima Nemčija v miru 1 stanovskih  oficirjev, 70.000   stan.   pod-loikoT, 520.000 mož in 112.000 konj. Nemima 60 milijonov prebivalstva in daje vsako
rekrutov.
[Italija je imela velikanske težave. Ven-
I pa je v tem času na novo postavila 4 alpini-
djbnor, 9 pogorskih baterij, 5 kavaljerijskih
Dntov. Danes  ima   Italija  v miru 14.000
k 276.000 mož   in 53.000 konjev; vpe-
jje 2 letno vojaško   službo in daje na leto
10 rekrutov.   Na morju pa je izredno na-
ala. Od 1. 1907   žrtvovala  je za armado
sdnem kreditu 408, za mornarico pa 280
ev kron.
In s i j a zvišala je stanje v miru za 170.000
avila je na novo 110 inf. batajlonov,
| kavalj. eškadronov,   103 baterij   iu 52 teh-
kompanij   ter   vstvarila   5 novih   korov.
ima   danes   v   miru   62.000   oficirjev,
D00 mož   in   200.000   konjev.   Rekrutov
a leto 456.000 mož.  Ravnokar   hoče da-
i 3.500 milijonov kron za armado in mor-
Francoska ima za 12   milijonov  manj •alcev kakor mi.   Vendar   pa  je   postavila ) infant, batajlonov in 29 k&valj. eškadronov. i je svojo artiljerijo za 100 baterij, ustalili 2 nova  kora  iu povečala   stanje v miru i padanju   števila rojstev za   54.000   mož. i ima Francoska pri 2 letni   vojaški službi iro  30.000 oficirjev,   31.000 i mož in 142.000 konjev i rekrntov. Temu    nasproti    so    avstro-ogrske ftilke   prav žalostne. Mi imamo   v miru: ! pri skupni armadi (razven Rožne-Hercegovine) oficirjev, 2000 ofic.  aspirantov, 295,000 lin 65.100   eraričnih konjev; — 2. pri vojni v Bozni-Hercegovini:   420   oficirjev,, 70 aspirantov,   6 900   mož   in   110 eraričnih «7; — 3. pri vojni mornarici:  750 oficirjev, ) ofic. aspirantov in 13.500 mož. 1 lej je Angleška  glede  svoje  armade iti mornarice   v zadnjih   letih   storila,   je 3 znano,   Izdala je več kot 2.000 milijo-1 kron.
\i teh vzrokov   postalo je pri nas zvišanje
j rekrutov potrebno. Vojua uprava je zah-
1 vsled tega od državne zbornice  zviša-
števila     rekrutov    na    159.500
Obenem je predlagala vlada vpeljavo
tne vojaške   službe.   Seveda bi to
) le za peš-vojake; pri kavaljeriji bi ostala
ia, pri mornarici pa 4 letna vojaška služba.
|» 2 letna vojaška služba je že v raznih drža-
| vpeljana.
Primanjkuje   nam   prostora,   da   bi o novi natančneje  razpravljali.   Omenimo le, 1 je vsaj nekaj kmetijske   interese štev al o.   Po novi   postavi   bode   stanje trotov znašalo:   za 1. leto vpeljave te posta-(136.000, za 2. leto 154 000   in   za  3. leto §9.500 mož.   Ta  kontingent  rekrutov se po-določi za 12 let; le cesar   bi zamogel v sju potrebe  to število   zvišati.   Po novi podari bi bilo stanje v miru to-le: 293.800 mož doslej);   potem   na novo   50.200   in pri ■omarici    21.000    mož;    skupno    torej fte.000 mož.
Samoumevno je, da bode ta preosnova ve-irske troške   zahtevala   (o teh   govorimo ob [piliti natanko).
podčastnikov, Na leto daje
Dopisi.
MOJA. STARA
^Muuja me uči, da rabim za negovanje moje kože lj; S t e c k e n-jft:d-lilijino-mlečno milo od tvrdke Berumann & Co., Tetschen a/E. Kos za 80 h se dobi povsod.
Ptuj. Trgovski pomočnik Rudolf Herzog, kateri je bil v službi v trgovini Slawitscb (filialka), bil je zaradi tatvine od ptujske sod-nije na 3 dni ojstrega zapora kaznovan.
Št. Vid pri Ptuju. Naš politični pater Peter Schirofnig« se nekaj togoti v klerikalnih listih, češ da „Štajercev" popotnik ni resnice pisal. Gospodek menda misli, da ljudje ne vidijo in ne slišijo ničesar! Res je, res, kar je naš popotnik pisal in verujte nam, da bode še z marsikatero resnico lažniva usta politiknjočih hujskače v mašil. Hvala Bogu, da v fari Št. Vid nismo bili nikdar pohlevni klerikalčki in ne bodemo to nikdar postali. Toliko za danes! Priporočamo pa patru Petru požirek mrzle vode, da si svojo otročjo politično jezico ohladi!          Popotnik.
Iz okolice Ptuja. Dragi g. urednik! Danes me je vodil moj poklic od Radgone čez sv. Trojico nasproti sv. Bolfenka in sv. Urbana. Po naključbi sem šel pri sv. Trojici v. neko gostilno, kjer mi pride „Slov. Gospodar" v roke. Našel sem v tem lažnjivem listu tudi dopis iz Bišečkega vrha o g. predstojniku in o g. okrajnemu načelniku Ornigu. Dotični črni dopisun se norčuje, ker je občina g. Orniga imenovala častnim občanom. „Gospodar" pravi, da Ornig ne gradi cest s svojim lastnim denarjem. Oj ti črno klevete ti! Ali drugi predstojniki in načelniki morda iz lastnega mošnjička delajo,? Pa Če bi Ornig tudi svoj denar za ceste dajal, klerikalci bi ga vendar napadali, ker se ne klanja vsaki črni suknji in ker mu je za ljudstvo, ne pa za ljudske izkoriščevalce. Le poglejte ceste v ptujskem okraju, kakšne so danes in kakšne so bile začasa prvaškega gospodarstva! Mislim, da si je vrli g. Ornig častno občanstvo resno zaslužil. Klerikalci seveda bi menda raje take politične duhovnike za častne občane imenovali, kateri kvarijo otroke, kakor svoj šas znani pop iz Sv. Bolfenka. To bi bili častni občani za klerikalce . . . Jaz sem napisal pod dotični „ Gospodar" besedo „laž" in.^B.em odšel. Mi napredni kmetje držimo skupaj in klerikalna laž se bode nad nami razbila!                      Domačin.
Stojnce pri Ptuju. Ako človek po svetu gre, potem kaj vidi in euje. Dne 9. t. m. šel sem po cesti proti sv. Barbari. Oslabel sem ter prišel do gostilne g. Florjančiča, kjer sem se pri kozarcu dobrega vina malo spočil. Kar nakrat vidim skozi okno nekega gospoda pri zunaj stoječih voznikih; ta gospod je konjem zobe gledal. Vprašam gostilničarja, kaj je to za en gospod. Gostilničar je molčal. Ali drugi gostje so mi povedali, da je to g. kaplan iz Ribnici na Pohorju, ki konjem zobe gleda. Gotovo torej s konjem trguje. Bil je tudi tako oblečen, kakor kak „rosshendler." Doma pri očetu si je obleko izposodil, da bi preoblečen lažje kupčije delal. Baje trguje tudi z vinom, kar se mu je še tisti dan poznalo . . . Tudi občino moram pohvaliti, ker ima tako dve pridni gostilni, kjer sta dva gostilničarja, ki prav rada ljudem postre-žeta, zlasti pa ženskemu spolu. Slišal sem, da je eden zaradi hitre postrežbe dobil 14 dni zapora . . . Kadar bodem spet skozi Stonjce potoval, bodem že kaj novega povedal.
Spodnje Žerjavce pri Sv. Lenartu Slov. gor. Že dolgo je, odkar bi že občinske volitve razpisane biti morale, a vendar še sedaj nič ni slišati od njih. Ako se to tedaj ne bode kmalu zgodilo, bodemo morali c. k. glavarstvo opozoriti nato in prositi, da se naš predstojnik pouči, kedaj da so te volitve za razpisati!
Novice.
..Slovenec" in poštenje. Pred par meseci objavil je znani nemški pisatelj dr. Hans Ludwig Rosegger v „ Grazer Tagblattu" lepo povestico. Par dni pozneje izšla je ista povest v slovenskem prevodu v glasilu klerikalcev „Slovencu." Dotični prevajalec pa je poštenjak prav čudnega kalibra. Spremenil je namreč naslov povesti in izpustil ime pisatelja. Z drugimi besedami povedano: ukradel je na zviti način Roseggerjevo delo! Postava je žalibog tako zastarela, da se take tatove na duševni lasti ne more sodnijsko zasledovati. Ali uredništvo »Slovenca", ki se izgovarja   na   nekega  klerikalnega   „ študenta   v
Gradcu", bi moralo imeti samo toliko poštenja in dostojnosti, da bi to napako popravilo. Pa pobožni gospodje Štefetovega kalibra ne poznajo takih obzirov in so ednostavno molčali. Vedeli so in priznali so, da je bil g. Rosegger ob-kraden, — ali niti mezinca niso ganili, da bi mu dali zadoščenje. Res ni čuda, da ima slovensko časnikarstvo in slovensko pisateljstvo z vsakim dnevom slabše ime ter da se poštena javnost polna gnjusa od takih revolver-žurnali-stov obrača. Sicer pa je tudi prav čudno, da ravno tisti „Slovenec", ki bi najraje vsacega drugovernika in vsacega Nemca kar v žlici vodi potopil, vendar tako rad sesa na bogastvu nemških in celo protestantovskih pisateljev. Čudno, res čudno je to!
„Za denar ti dušo svojo prodam" ... s temi besedami je označil zadnjič umrli pesnik Aškerc gotove vrste ljudi. Zanimiva je v tem oziru tožba, ki se je ravnokar začela med bivšim knezoškofom v Olomucu dr. Kohnom in njegovim naslednikom dr. Bauerjem. Stvar je sledeča : Olomuški nadškofje plačevali so v verski sklad vsako leto 164.000 kron. L. 1908,pa so izvedeli, da bi jim to ne bi bilo treba plačati. Nadškof dr. Bauer dobil je vsled tega okroglo en milijon kron nazaj plačanih. Ta denar, ki mu je tako nepričakovano v naročje padel, hotel je dr. Bauer porabiti za saniranje gotovih ban-kerotnih klerikalnih podjetij v Ljubljani, A zdaj pride prejšni nadškof dr. Kohn in pravi, da je on dotični denar vplačal, da ga on tudi nazaj zahteva in da hoče on lepi milijonček raje za-se nego za klerikalna podjetja porabiti. Tako se je pričela tožba med škofoma . . . Kaj neki bi Jezus rekel, ko bi prišel zopet na svet ? Mislimo, da bi zopet pograbil bič .  . .
Draga tožba. Med telefonsko dražbo v Londonu in angleško vlado se vrši zdaj velikanska tožba, pri kateri se grč za okroglo 420 milijonov markov. To je pač največja tožba, kar jih poznamo. Vsaka ura sodnijske razprave košta 3—4000 markov. Stranka, ki bode izgubila, plačala bode torej precej troškov. Račana se, da bode razprava šest tednov tekla. Le v pred-izkavi je imelo 600 oseb skozi 18 mesecev dovolj opraviti in je to že okroglo 5 milijonev koštalo. Akti tvorijo že tako velike tiskane knjige, da se glave sodnikov in advokatov komaj iz gore teh aktov vidijo.
Blazina iz brk. Podčastniki 44. dragonske-ga regimenta v Nischegori na Ruskem so si pustili vsi svoje brke postriči Iz odstriženih brk so pustili napraviti mehko blazino, ki so jo darovali ruskemu prestolonasledniku v spomin. Bati se je le po našem mnenju, da bode carjevič za to blazino rabil mnogo — Zacherlina!
Kralji in Obleke. Od vseh vladarjev izdaja za obleko največ ruski car. Le njegov civilni krojač dobi pa 40.000 markov na leto, njegov uni-formski krojač pa po 60.000. Seveda car ne nosi nobene obleke več kot trikrat, plača pa za vsako obleko najmanje 240 markov. En cilinder košta carja čez 100, en par rokavic čez 40 markov; vsako leto si kupi pele za najmanje 9000 markov. Kralj Jurij V. izdaja na leto za obleke 80.000 markov. Španski kralj Alfonz izdaja največ za zidane srajce: porabi jih na leto več tucatov, plača pa za vsako 150 frankov. Nemški cesar izdaja za vojaške obleke na leto okroglo 80.000 markov, za civilne obleke pa jako malo; edino lepe kravate ima rad. Najmanj izdaja za obleke norveški kralj; marsikateri boljši meščan ga v tem oziru prekosi.
Žetev I. 1911. Poljedelski minister objavlja statistiko o žetvi 1. 1911, ki je prav zanimiva in kateri hočemo tudi mi par podatkov posneti. Glasom te statistike se je na Avstrijskem v preteklem letu nasadilo z ječmenom, ovsem, pšenico, ržjo in koruzo nekaj Čez 6'A milijonev hektarjev i. s.: pšenica 1 21 milij. ha, ki so dali 16 02 milij. met. centov; rž 2'02 milij. ha je dalo 2644 milij. met. centov; ječmen 109 milij. ha je dalo 162 milij. met. centov; koruza 03 milij. ha je dalo 304 milij. met. centov. V teh številkah se zrcali lanska žitna žetev, ki ni bila posebno dobra.
Svinjerejo po celem svetu kažejo sledeče številke: Združene države 48,000.000, Nemčija 22,150.000, Avstro-Ogrska 13,600.000, Evro-pejska Rusija 12,320.000, Francoska 7.350.000, Kanada   3,000.000,   Anglija   3,700.000,  Italija

2,500.000, Španija 2,400.000, Romanska 1,800.000, Danska 1,5000.000, Argentinija 1,500.000, Belgija 1,200.000, Portugal 1,000.000, Švedska 1,000.000, Srbija 910000, Nizozemska 865.000, Mehika 620.000, Švica 550.000, Bulgaria 500.000, Kaplandska 400.000, Norveška 320.000, Japonska 300.000, Novi Seeland 250.000, Novi Sud-Wales 240.000, Viktorija 220.000, Evropejska Turčija 210.000, Urugvaj 181.000, Čile 178.000, Grška 175.000, Luxen-burg 138.000, Queensland 125.000 in Algier 112.000 svinj.
Iz Spodnje-Stajerskega.
„Profesor' Kolarič v Ptuju sicer ne čita naše »šnopsarske kuge", — kakor se olikano izraža ta baje „akademično izobraženi" gospod, ki je v svojem privatnem življenju tudi katoliški duhovnik. »Stolz \vie ein Spanier" nastopa možakar. A vkljub temu mu moramo danes nekaj odgovora posvetiti. Evo odgovor! Kolarič je trdil, da nekdo svoje dekle niti v Velikinoči domu ni pustil. Na naše vprašanje, kdo je ta „nekdo", nismo dobili odkritega odgovora. V eni zadnjih številk „Straže" le pravi Kolarič, da „vedno tisti, ki vpraša." Bržkone meni torej našega urednika Linharta. Na tej podlagi izjavljamo, da je g. „profesor" Kolarič s vojo trditvijo nesramno lagal. Opozarjamo ga, da ga bo-demo smatrali toliko časa za 1 a ž n i k a, dokler svoje trditve ne popravi ali ne dokaže! To je eno! Ker Kolarič doslej ni imel poguma, imena povedati, tudi mi tega nismo dolžni. Vendar pa smo pripravljeni povedati ime tiste dekle, ki je Kolariču p. k. hotela svoje krvave krajcarje zapustiti. Nam se ta dekla smili, da bi njeno ime po javnosti vlačili. Ali v uredništva je na razpolago! To je drago! V ostalem pa si »profesor" Kolarič ne sme domišljavati, da se morda kdo njegove debele gorjače ali njegovega olikanega izraževanja boji. Ne, ta gospodek nas ne bode spravil v kozji rog! Mi se mu le zahvaljujemo za njegovo neprostovoljno priznanje, d a je on (c. k. profesor Kolarič!!) ptujski dopisnik hujskajoče mariborske cunje „Straže." Kolarič je torej tisti, ki sramoti mesto in prebivalce, od katerih živi, po mariborski »Straži." Svoje podatke dobiva seveda od ednakih črnih gospodov in od — pijanih babnic, ki po sejmišču špargeljne kradejo; te babnice privoščimo Kolariču, čeprav bi ravno one  zaslužile   ime   „šnopsarske   kuge."   0   teh
lahko spite!
Če ste namočili peril« črez noč s pralnim izvlečkom „Ženska hvala". izloči se vsa nesnaga sama od sebe, brzo in temeljito. Hitro in lahko se opere perilo potem z milom „Schicht" znamka .Jelen", da postane bleščeče belo, kajti pralni izvleček „Ženska hvala" in milo „Schicht" belita perilo kakor solnce.
babnicah in njih zvezi z gotovimi črnimi gospodi bodemo ob priliki še kaj povedali . . . Veseli nas torej. g. profesor, da vemo, da ste Vi dopisnik „Straže"! Vi torej, ki nosite duhovniško saknjo, ste dopisan najžalostnejšega slovenskega lističa, čeprav ste stopili s tem v krog političnih agitatorjev. Vi torej zasramujete po „Straži" nemške Ptujčane, čeprav živite zgolj od nemškega kruha! Ali ni sramota, grda sramota, ake bevska nad Nemci človek, ki mu vendar nemški kruhek tako presneto diši? Vse to, pane Kolarič, so odprta vprašanja. Sicer ste pa Vi tudi c. k. profesor. Vprašamo tedaj pristojno oblast: Ali je pravilno, daje c. k. profesor na nemški gimnaziji obenem dopisan ene »Straže", zasramova-lec nemštva in politični agitator najnižje vrste? Ali je to pravilno? Ali sme c. k. profesor poslušati čenče pijanih bab ter jih potem objavljati v sramotenje mesta, v katerem živi in se redi? Vprašamo vse to in ako ne dobimo primernega odgovora, znali si bodemo sami odgovor sestaviti! Toliko smo hoteli  »profesorju" Kolariču za danes povedati.
Bojkot je v zmislu naših kazenskih postav strogo prepovedan. In vendar ima vsa slovenska »politika" pravzaprav edini namen, bojkotirati Nemce in naprednjake. Poskus bojkota, kakor so ga prvaki s svojimi zločinskimi »konzumi" napravili, se je seveda popolnoma' izjalovil. Tisočeri slovenski kmetje proklinjajo še danes to žalostno idejo. Istotako se je izjalovil poskus s prvaškimi posojilnicami, zadrugami in drugimi ednakimi podjetji. Zato pa poskušajo ti gospodje zdaj zopet z ojstrim bojkotom od osebe do osebe. Dobili smo v zadnjem času v tem ozira razna poročila. Vsaka zastarela frajlica v tej ali oni slovenski šoli izrablja že svojo službico v bojkotne namene. Vsak klerikalni uradnik skuša kmete na svojo pot spraviti. In kar politični duhovniki v tem oziru počenjajo, presega sploh vse meje . . . Kaj ko bi Nemci isto sredstvo v političnem boju poskusili ? To bi ne bila zanje nikakoršna težava, kajti nemški narod res ni v nobenem oziru od slovenskega odvisen. Potem bi seveda prvaki kričali na vse pretege. Klicali bi vraga in državnega pravdnika ua pomoč . . . Za-se pa zahtevajo prosto roko, da uničijo tega ali onega neprvaškega podjetnika! Iz popolnoma zanesljivega vira vemo, da se tudi pri dekliških zborovanjih naših klerikalcev posle v bojkot hujska. Mi vemo, da se jim uči laž proti gospodarju, laž in sleparijo, kakor jo dovoli znana čudovita liguorijanska »morala." Vse to vemo in polagoma nam bode tudi potrpežljivost počila. Opozarjali bodemo enkrat državnega pravdnika na gotove hujskače v bojkot. Naš obrtnik in trgovec si morata pošteno in s težkim delom svoj kruh zaslužiti. Zato nima nikdo pravice, da bi jim ta košček kruha od ust odtrgal!
„Straža" se v zadnjih številkah šiloma jezi, da so na svetu tudi protestanti. Nas take reči res ne zanimajo, kajti v »Štajerčevi" stranki nimamo drugovernikov nego katolikov. Dotaknili bi tudi te zadeve ne, ako bi se ne spominjali dejstva, da je slovenskim klerikalcem vera le pesek za oči. Kaj bodete psovali protestante, gospodje okoli »Straže", ko ste vendar pri raznih volitvah že podpirali socialiste! Podpirali ste kandidate tiste stranke, katera je že po svojih voditeljih izjavila, da je »hudič edina dostojna oseba v katoliški veri." Podpirali ste pri volitvah glavne agitatorje »Proč — od — Rima"! Podpirali ste judovske kandidate in delali zanje prave politične procesije. In v divji politični strasti izjavil je eden vaših pristašev, politični duhovnik na Koroškem, da se zveze tudi s hudičem, kadar se gre proti Nemcem ... In taki ljudje naj bi imeli pravico, psovati in huj-skati proti protestantom? Gospod!e klerikalci, vi ste v žep Judi, pri babah Turki in le na jezika ste Kristjani!
Vbogi fant! Kakor znano imajo pri mariborski »Straži" nekega na pol študiranega fantička za »urednika." Že na pisavi »Straže" se pozna, da je fant nezrel in da je edina njegova zmožnost, izprazniti kozarce po farovških gostijah. Fantič se piše Kemperle in njegovi slovenski liberalni sobratje so mu dali primerno ime »Gimperle." Ker je fantek pravzaprav revež in le orodje v roki politične kaplanokratije, nimamo vzroka se z njim pečati. Omeniti smo hoteli le
IV
pn
slučaj, ki dokazuje, da je Kemperle poi malo domišljav.   Zadnjič  je imelo  v neko nemško društvo neko slavnost, po; za-se,   oziroma  za povabljene  goste.  Ta perle pa je bil menda zopet pri nekem na večerji; zato je imel   precej   napite in šel je — »jeder Zoll ein  Konig" — tično nemško   slavnost.   Upal  je, da ; Nemci za ušesa   prijeli in čez  koleno kajti potem bi prišel kot  mučenik v kli pratiko. In morda bi mu dal Korošec posebni   »foršus."    Pa Nemci so   bili dobni, da niso tega »špasa" razumeli. Ni prošenih klofut   niso   fantičku dali.   Edino so mu, da naj gre iz sobe, pada naj hitro Hlačice so se mu tresle in šel je . . . Zi vpije po svoji »Straži",   da se »AlldentscH Gimperla boji ...   Ej, fantek, kdo neki tebe bal? Saj si že na »štajercijanskih" tako milo jokal, da si bil ves — moker, in zgoraj. Takih fantičkov seres nikdo n Nikar se torej  ne napihuj, kakor tista ži je hotela biti volu podobna . . .
Za dekle se potegujejo zdaj, kakor zadnjem času že parkrat poročali, naši | klerikalni mogotci. Tudi mi smo dovolj 61 ljubni, da bi privoščili deklam boljše žiil_ Ali mi pravimo, da ravno klerikalci nimajo] nobenega vzroka, jamrati čez življenje Kajti vsakdo ve, kakšno življenje imajo v farovžih, ako se ne pokorijo gotovim pa željam gospodov. Napolnili bi lahko celi slučaji, da so morale dekle iz gotovih I naravnost pobegniti, da so rešile tisto. po naukih katoliške 'cerkve najsvetejša mladenke. Ali morda ni res, gospodje? Kill pa starejših poslov tiče. jih gotovo tudi iHl vsakem oziru častimo. Ali to je gotovo sel ni dosti vreden, kadar pričenja na I mladih gospodov in v družbi »čukov" tercž igrati. Med pobožnostjo in tercijalstvom je n velikanska razlika. Bog je zapovedal molit delati, ne pa moliti in »teater" igrati družine, pri katerih so posli že dolga leta d beni, gledajo tudi nanje in so jim v oziru na pomoč. Najboljše nemške in proti rikalne družine v Ptuju imajo že skozi deset« ene in iste posle v hiši. In dobro gre temflfl štenim deklam, čeprav se jih od vseh stranir vse mogoče načine hujska. Z eno besei rikalci naj pustijo posle pri miru, kajti igrača v rokah ljudi, katerim je vera tudi »teater." Mi smo že zadnjič rekli, da v tem oziru druge strune navili. Kajti skarija je že naravnost škandalozna. In gospodje v Ptuju nas bodejo res nap: izpolnimo svojo obljubo. Zatorej Klerikalci, mirujte ! Dajte svojim poslom, jim gre! A pustite druge pri miru!
Zaradi procesije napada „ profesor v svoji »Straži" ptujskega župana in pod: Ej, gospod,   nikar se ne   vznemirjajte! Ti bilo prav dobro znano, da je bil g. žnpan bolezni od   Ptuja  odsoten in se   torej  L udeležil    procesije.    Sicer    pa bode   po skromnem mnenju g.   »profesor" Kolarič daj imel pravico, da koga zaradi  procesij leguje,  kadar   bode za katoliško   cerkev daroval, kolikor je že  g. Ornig daroval. kom katoličan biti, to zna vsaka šleva .
Posledice obstrukcije.  Piše se nam so torej   slovenski   poslanci s svojo bre: obstrukcijo   dosegli, da se je razpustilo za  zgradbe  ob   Dravi   (Draubauleitung). imelo izvršiti od štajerskega deželnega zl sklenjeno regulacijo  Drave.   Pisarne stojij prazne.   In vendar je bilo vse prepotre ob Dravi le od tega odvisno, da se v di zboru potrebna denarna sredstva dovoli. o regulaciji   Drave je že sklenjena in eč narna sredstva je   bilo še   dovoliti.  To ; ravno slovenski poslanci s svojo obstrukciji prečili!   Te zgradbe ob Dravi bi se bile že davno pričeti;  biti  bi morale   nekako ljevanje sedanjih, z velikimi sredstvi uresml varstvenih zgradb ob Dravi.   Tako bi se stotisočev ljudskega  denarja  prihranilo. venski poslanci tega niso dopustili! Oni so da se je pisarno   razpustilo   in da se h ralo polagoma tudi dosedanje varstvene zanemariti.   Nesreča,   gospodarska  škoda. posledica slovenske obstrukcije v štajerski
— 5 —
boni. Kaj neki bode slovensko ljudstvo
počenjatiju   „svojih"   poslancev   reklo?
^cer, da bodejo ti slovenski poslanci vbogo
jopet za nos  vodili, da bodejo resnico
način zavijali   in pačili; ali enkrat se
,vo že prebudilo in bode od poslancev
ii obračun zahtevalo!
t klerikalni polom! „Slov. nar." piše: Go-ke Sole na Teharjih pri Celju je — Kakor smo svoječasno poročali, je bila i klerikalnih deželnih poslancev, katerih bi se naj ustavila obstruk-udatna deželna podpora zagospodinj-olskih sester na Teharju pri Celju — olno podeželjenje tega zavoda. Kato-Iporno društvo v Celju, v katerem ima-|o gg. vikar Gorišek, drž. posl. dr. Ben-t Ogradi in dr., je kupilo svoječasno co posestvo na Teharjih za kleri-o šolo. Društvo seve nima ve-arja, darežljivost gg. fajmoštrov tudi ni velika — saj je znano, da vzdržu-pr. .Slovensko Stražo" boječi slovenski in obrtniki — in tako je šla s to šolo začetka. Teoretično je bila stvar tem zavoda naj bi se pod vod-sester in famoznega teharskega ieroažarja vzgojile zagrizeno klerikalne i bi pred vsem z vsemi sredstvi p riti -svoje starše in može, da bi trobili v politično trobento. Ali praktično jo težko izvesti, zlasti ker je bil šta-i odbor težko prepričati o nujni te šole. Došla je obstrukcija, na deželno ii bib več misliti — in gospodinjske Teharjih je konec. Inventar šole je že ostalo zapuščino menda še prodajajo. V faju so klerikalni deželni poslanci uni-lastno strankino podjetje ter same sebe in ^Hoje celjske somišljenike grdo blami-Bog ve, če niso napačno računih : ako bi ^okcijo ustavili, bi bogaboječi štajerski debtor navzlic vsej finančni mizeriji morda ptil lepe tisočake za šolo — in katoliško ■too delovanje bivših gojenk tega zavoda bi
aogo več mleka in putra
Ko »kravam vsak dan Vaccin v krmo daje, kajti Vaccin šstoiek mleka za eno tretjino in napravi mleko poleg tega [ Krave ostanejo obenem bolj zdrave.
[Mnogo hitreje se spitajo prašiči,
PJMi tak dan nekaj Suilina.        , HNoi vsakomur. ki hoče kaj natančnejšega izvedeti, mojo Iwfc« t.vinorejo prepotrebno knjigo „Tierarztliches  Hausbuch"
■rfnniiška domača knjiga)
popolnoma zastonj!
jejo izkušeni   kmetje o Vaccinu in Suilinu : Ni mleka  več, zdaj   zopet   16   litrov! — Ena v Štirih tednih za 20 kg. telja nego druga! Tinin ste iivrstni sredstvi! prask, namreč Suilin in Vaccin,   so izborna  sredstva [ prašičev in  zvišanje  mlečnosti   pri   kravah   ter   za mladih prašičkov. Krava, ki skoraj nobenega mleka več rtlii canes do  15  litrov mleka in postaja tudi mnogo Snnjs, ki sem jo hotel  spitati,   zredila  se je v enem ~" kg bolj nego druge, ki  jim ne dajem   Suilina. Tele krepkejse. Zato ostanemo  Vasi  hvaležni  odjemalci. PM a telijo tudi Vaših redilnih preparatov; zato jim pi-llt Skato, K, Svoboda, tukaj, in Fr. Barlak iz Sana. S poslovanjem J. Maly, Horni Opolany, p. Libice. pa Mi Jens Kristus!
Spoštovani gospod !
pri Vas najprvo pet doz praška za svinje in krave ) fc takrat izpoznali, da živina, ki ta praSek dobiva, itazdelil sem praške med   moje  sosede in so ti uoijj. Krave, ki prašek vsak dan dobijo, so zdrave in je Itlrtafot mno^i) višja. Svinje rastejo hitro, so zdrave in polji dobro mastne. Sosedi, ki sem jim prašek posodil, so isto-■Mdaje ta prašek jako koristen.
^P^Bistm s posebno  karto   tretjič po  Vaše  praške. Pola tudi, prosim, knjigo „Tieritrztliches Hausbuch. h prašek prisrčni Bog plati!
&0r! S-otkoivski, Mosty p. Jablunkau 109, Avstr.-Šlezija. Velespoštovani gospod!
Vam moram priznati,  da je Vaš prašek Vaccin iz-prašek. Moja krava je suha, že suha kupljena, da-t leWk štiri litre  mleka;  potem sem ji dajal krompirja |ira rn tem spravil mlečnost na šest litrov. Ali oves in krom-: -iragi in tako sem moral   z njimi  ponehati;  krava 1 je dajala zopet le štiri litre.    V „0slerr.  Volkszeitung" [mi oi Vaiega Vaccina in sem naročil  poizkušne doze. V 8 |fc mimo ničesar čutili, ali v H dneh se je zvišala mlečnost Slitror. par dni pozneje na 6 litrov; videl   sem, da nado-tictin krompir in oves.  Vaše izborno sredstvo zasluži vso
S pozdravom Joh. Forthuber, hišni posestnik, Schalchen, 0.-0. I Mnogo stotin takih pisem dobivamo od ljudi, ki so Vaccin
Mrle Utoj na nadvojv. komornega liferanta M. Paraskovich, ~     , Mariahilferstr. 51, Postfach St. 18.
i in izrejna sredstva nadvojvod, komornega life-
l. Paraskovib, Dunaj, se dobijo vedno sveža.
l ialoga za planinske dežele; Mag. pbarm. Ig. Schille,
dret in sanitetnih predmetov „zum Samaritcr", Gradec,
■ U.                                                                     r393
bogato povrnilo težko žrtev dr. Benkoviča in dr. z opustitvijo obstrukcije. Pa — morda še ni vse zamujeno; dr. Benkovič si rad izposoja naše ideje, morda se loti tudi te!
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi;   sejmi, zaznamovani z zvezdico (») so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 24. junija pri Sv. Lenartu v Slov. Gor.**; Sv. Ivanu (Št. Janžu) na Drav. polju**, okr. Ptuj; v Podsredi**, okr. Kozje; v Konjicah**; v Ljubnem*, okr. Gornji Grad; v Ribnici**, okr. Marenberg; v Laškem**. — Dne 25. junija v Ormožu (svinjski sejem). — Dne 26. junija pri Sv. Križu pri Ljutomeru; v Mariboru*; v Ptuju (svinjski sejem); v Imenem (svinjski sejem) okr. Kozje. — Dne 27. junija pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju**, okr. Ptuj; na Ponikvi*, okr. Šmarje; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). — Dne 28. junija v Brežicah (svinjski sejem). — Dne 29. junija v Sv. Petru, okr. Gornji Grad. — Dne 30. junija na Sp. Poljskavi*, okr. Slov. Bistrica; v Tr-noven*, okr. Ptuj; v Rajhenburgu**, okr. Sevnica; v Racah**, okr. Konjice. — Dne 1. j u-1 i j a v Ormoža*; na Ptujski (Orni) gori* ; v Celju*. — Dne 2. j u 1 i j a na Ptujski (Črni) gori; na Polenšaku pri Ptuju; Sent Ilju pod Turjkom**, okr. Slov. Gradec; v Remšniku**, okr. Marenberg; v Ormožu (svinjski sejem); v Radgoni; v Petrovčah**, okr. Celje; v Marija Tinska**, okr. Šmarje. — Dne 3. j u 1 i j a v Ptuju (konjski, govejski in svinjski sejem); v Imenem. okr. Kozje (svinjski sejem). — Dne 4. julija na Muti**, okr. Marenberk, v Vojniku*, okr. Celje; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem).
—  Dne 5. julija v Rogatcu (svinjski sejem).
—  Dne 6. julija v Spielfeldu*, okr. Lipnica; na Bregu pri Ptuju*; v Brežicah (svinjski sejem).
Iz Maribora se nam piše: Kolektivna zadruga mariborske okolice daje svojim članom na znanje, da se bodejo od 23. junija naprej uradne ure v gostilni „goldene Birne" (nasproti Magdalenske apoteke) obdržale.
V Konjicah se je vršilo dne 11. t. m. pre-miranje živine za konjiški okraj. Premiralo se je 12 bikov, 23 krav, 5 telic in 7 kosov mlade živine. Izplačalo se je na premijah za bike 620 K, za krave 560 K, za telice 150 K, za mlado živino 170 K, skupaj torej okroglo 1500 K, Premiranje je dokazalo prav lep napredek tukajšne živinoreje, zakar gre naprednemu okrajnemu zastopu vso priznanje.
Najdla je v Ptuju gdč. Mici Punzer 200 K denarja. Izročila je denar takoj policiji. Kmalu je prišla tudi kmetica, ki je denar izgubila. Gdč. Punzer ji je še od najdnine 10 K darovala.
Vlomil je neznani tat v trgovino Franca Sedminek v Podlogu in ukradel 40 kron denarja ter nekaj blaga. — Istotako je neki tat vlomil pri posestniku Abramu v Sevnici in ukradel 300 K denarja.
Vlom V cerkev. Preteklo nedeljo opoludne vlomil je neki mladi tat v ptujski farni cerkvi v dva nabiralnika. Pri tretjem nabiralniku je bilo njegovo orodje preslabo. Ukrasti ni mogel mnogo, ker je mežnar šele pred par dni nabiralnike izpraznil.
Pod VOZ prišel je 5 letni deček ptujskega lampista Fiana. Ranjen je na nogi. Ni dosti manjkalo, da ni prišel še pod drugo kolo. Sta-riši naj bi vendar svoje otroke malo bolj doma držali. Cesta ni igrišče!
Zastrupiti z morfijom se je hotel v Mariboru strojevodja Artur Radi. Težko bolanega so odpeljali v bolnišnico.
Konj splašil se je vsled automobila posest-nikovem sinu Juriju Tramšek na poti v Žalec. Konj je padel na fanta in mu zdrobil prša. Težko ranjenega so odpeljali v bolnišnico.
Pazite na decol V Konjicah prišel je šolar Jakob Strašek v kolesje mlina; zmučkalo mu je roko popolnoma.
Zaradi bab. V sv. Florijanu je prišel fant Janez Turk k hiši posestnika Perkovič, v katerega hčerko je zaljubljen. Končno se je skregal in slfepel z očetom svoje izvoljenke. Oče je fanta z debelim polenom naklestil in težko ranil.
Vlomi so se v zadnjem času v ljutomerskem in radgonskem okraju hado ponavljali. Orožnikom   se je zdaj vendar   posrečilo,   da so
vsaj nekaj teh zločincev vjeli. Zaprli so namreč v bližini Varaždina zakonsko dvojico Maurin. Upati je, da se bode zdaj še ostale tatove dobilo.
Obesil se je v zaporu v Gradcu pekovski pomočnik Konrad Ornik iz mariborske okolice, ki je bil zaradi tatvine zaprt.
Nesreča. Na vožnji od Rimskih Toplic v Zidauimost. padel je delavec Vinko Brinar iz drezine. Pretresil se je možgane in se smrtno-nevarno ranil.
Zaprli so v Celju poaestnikovo hčerko Marijo Belina zaradi odvajanja telesnega sadu. Bila je že enkrat zaradi tega zločina zaprta.
Z nožem sunil je v celjski okolici fant Albin Starovasnik tovariša Ignaca Skrubi in ga težko ranil.
Suroveži. V Bukovcih pri Slov. Gradcu trpinčila sta Marija Grešnik in njen mož Izidor lastno mati, staro Marijo, na neusmiljeni način. Hotela sta dobiti nekaj denarja, ki ga je revica še imela. Zagovarjati se bosta imela pred sodnijo.
Zaprli so v Mariboru hlapca Franca Vrečar, ki je v Radgoni konje kradel. Oddali so ga deželni sodniji v Gradec.
V pijanosti šel je posestnik Jožef Skrabl iz Ostrožne od Ponikve domu. Na poti je zaspal. Dve dekli sta to videli in mu ukradli 115 kron. Orožniki so tatici vjeli.
Požigaiec. Poročali smo že zadnjič, da so konjiški orožniki zaprli posestnika Jožefa Bezen-šek iz Preloge, ker je ta lastno hišo zažgal. V zaporu je priznal še tri druge požige. Že v letih 1902, 1908 in 1910 je skupno s svojimi sorodniki zažgal svojo hišo. Vsakokrat je vse zgorelo. Tako je dobil Bezenšek vedno vso zavarovalnino v zneskih od 5—6000 K. Ker je vedno za 1000 K več zavaroval, nego je bila hiša vredna, zaslužil je zločinec na ta način okroglo 4000 K. Bezenšeka, njegovo ženo, brata in dvoje sester so oddali sodniji.
Vlomili so tatovi pri kmetu Arzenjak v Dramljah. Ukradli so 60 kil špeha, 50 kil masti, mesa in klobas. Škode je za 200 K.
Lep sosed je Leopold Puher v Gorici pri Celju. Zadnjič je prosil svojega soseda za 60 K posojila; sosed Arnšek mu je tudi denar dal. V zahvalo pa je Puher še 40 K ukradel. Dali so ga pod ključ.
Ogenj. V Brezju pri Sevnici je pogorela vinska klet posestnika Jožefa Zupančič, okode je za 1600 K. V pepelu so našli gasilci človeške kosti. Bržkone je kak tuje? v kleti kadil in zažgal ter pri temu svoje življenje izgubil.
Obkradel je neznanec natakarja Jeana Wruss v Straschillovi gostilni na Bregu pri Ptuju. Vzel mu je iz mize okroglo 50 K. G. Wruss obljubi tistemu, ki tata dobi, večjo darilo.
Porotno sodišče v Mariboru je obsodilo hlapca Janeza Kapun na 5 let težke ječe, ker je svojemu gospodarju Roškarju pri Mariboru hišo zažgal in za 7000 K škode napravil. — Pri gasilnem plesa v Jeruzalemu zabodil je Ignac Ivanšič kovača Kemenovič. Sunil mu je nož dvakrat v srce, tako da je bil ta takoj mrtev. Ivanšič je trdil, da je ravnal le v silo-branu; zato je bil tudi samo na 8 mesecev zapora obsojen.
Zaprli so v Celju nekega moža, ker je izdajal ponarejene 5 kronske kose. Našli so pri njem 500 K denarja. Dotičnik pravi, da se piše Jože Gajšek in da je v sv. Jurju doma.
Iz Koroškega.
Korošci! Prvaški kujskači, ki prihajajo z medenimi lažmi čez Karavanke, so danes na Koroškem pričeli ono usodepolno gonjo, katere posledica zamore biti le splošni gospodarski polom. Z neverjetno predrznostjo psujejo ti ljudje lepo koroško domovino, z najgršo brezobzirnostjo napadajo one može, ki hočejo Jv stari pošteni navadi, Slovenci skupno z Nemci, za napredek in boljšo bodočnost delovati. Danes ni na spodnjem Koroškem skoraj nobenega poštenega, v javnosti delujočega moža, katerega ne bi klerikalni lažnik „Š-Mir" že napadel ali pa katerega ne bi ta ali oni politikujoči pop raz prižnice opsoval. Taki napadi seveda niso dragi. Dokler je „Š-Mir" pod zaščito ljubljanskih porotnikov, toliko časa ne more nikdo njegovih urednikov za blagoslovljena nšesa pred sodnijo privleči.   Sodnije se bojijo   ti   klerikalni
poštenjaki, kakor se boji hudič križa! In dokler ne bode v Avstriji uveljavljen pošteni „kancel-paragraf", toliko časa bodo smeli brezbožni politični popi raz prižnice vse tisto blatiti, kar ne paše v njih šaro . . . Ljudstvo je takemu nepoštenemu divjanju na milost in nemilost izročeno. Ne more si pomagati, ker nima nobenega zagovornika in ker se vsakdo sam boji pred omenjenimi nasilneži. Ljudstvo je revno in ko-nečno tudi zapeljano, tako da pravzaprav ne ve, kje je resnica in kje sleparija ... V takih resnih časih potrebuje tudi koroško »ljudstvo poštenih braniteljev, ki se nevstrašeno postavijo na njegovo stran. Pomoči potrebuje ljudstvo, orodja potrebuje, da se brani. V današnjih časih je seveda duševna moč najboljša in najizdatnejša. Z njo si more človek pomagati, z njo se ubrani svojih nasprotnikov. Res je, da imamo v tem ozirn na Koroškem mnogo nemških pomočnikov. Listi kakor „Freie Stimmen" in „Bauernzeitung" so nevstrašeni in branijo pogumno koroške pravice proti kranjski hujskariji. V slovenskem jeziku pa ni ničesar ednakega. Gotovi slovenski gospodje so sicer napravili poizkuse, da bi ljudstvo vsaj iz poli-tično-farških verig rešili. Ali napravili so obenem napako, da so hoteli isto ljudstvo vkle-niti v nove verige slovenskih advokatov in srbo-filskih agitatorjev. Tega seveda slovensko ljudstvo po Koroškem ne potrebuje. List, ki hoče to slovensko, ljudstvo v resnici zastopati iu braniti in mu koristiti, ne sme biti glasilo nobene politične ali stanovske klike. Le in edino za ljudstvo mora tak list nastopati. In ljudstvo, to so v prvi vrsti kmetje in obrtniki ter delavci. Za to pravo ljudstvo se slovenski prvaki klerikalne in liberalne barve niso nikdar brigali, to ljudstvo jim je bilo vedno le deveta briga. Čimbolj revno in zanemarjeno in zapuščeno je bilo to »bogo ljudstvo, temvečje veselje in temvečji dobiček so imeli njegovi slovenski „odrešeniki." V hujskariji, v ščavanju proti slovensko-neraškemu sporazumu na Koroškem bo bili dr. Brejc in dr. Miiller, klerikalci in liberalci, vedno ednaki. In vsi skupaj so gledali, da bi vbogo ljudstvo poslušalo le svoje zapeljivce, ki so bili obenem njegovi zatiralci in izkoriščevalci. Pa nobena noč ni tako temna, da ne bi ji soince konec napravilo. Tndi na Koroškem bode tako! Zato se je tudi zbudil zagovornik koroških pravic. Ta zagovornik nima ne advokatskih pisaren ne prižnic. Ta zagovornik je — naš aŠtajerc." On dela za ljudstvo, ker se bori proti hujskariji in ker se ne vstraši nikogar. Njegov program je vedno, da je temelj deželi močni kmetski, delavski in obrtniški stan; združeni slovenski in nemški kmetje ter obrtniki se ne bojijo nikogar. In zato, prijatelji po Koroškem, — delajte, čitajte, agitiraj-te za „Štajerca", — čimveč prijateljev hode naš list po Koroškem dobil, tembolj bode uspeval naš boj proti ljudskim sovražnikom!
Opekla sta Si prste kranjsko-prvaška advokata in vseslovanska agitatorja dr. Brejc ter dr. Miiller. Ta dva možakarja sta mislila, da bosta kar čez nož celo koroško deželo v nekako kranjsko filijalko spremenila. Ali sodnija seveda se ne more ozirati na njune hujskajoče želje in je vedno le veljavno postavo vpoštevala. Hujska-rija je dovedla tako daleč, da sta dt. Brejc in dr. Miiller pred sodnijo se uprla določbi sodnika. Sodnik pa je ednostavno razpravo preložil in uporna prvaška advokata celovški odvetniški zbornici naznanil. Zbornica je stvar preiskala in je dr. Brejca ter dr. Miillerja disciplinirala (kaznovala}, ker sta s svojim postopanjem svoje klijente oškodovala ter svoje stanovske dolžnosti zanemarila. ^Miiller in Brejc
_  6 —
v svoji prevzetnosti kaj tacega seveda nista pričakovala. Pritožila sta se torej na najvišje sodišče. A tudi to je prvo sodbo potrdilo. Seveda bodejo prvaški poslanci in zlasti modrijan Grafenauer vsled tega v zbornici škandale delali. Ali to jim ne bode pomagalo. Brejc in Miiller sta le našla, kar sta iskala!
Bilčovs (Ludmannsdorf). Piše se nam : V zadnji številki „Mira" se napada nekega tukaj-šnega učitelja, češ da je enega šolarja tepel. Omenimo, da je stvar zlagana, čudno pa se nam zdi, da so izbrali črnuhi ravno to zadevo za napade. Mi smo v položaju, da povemo celo vrsto slučajev pretepavanja, ki pa ne zadenejo tukajšne učitelje, marveč nasprotno stran. Doslej smo se le zaradi tega nazaj držali, ker nismo hoteli politični boj na osebno polje za-vlačiti. Morda še pridemo! Da se črnuhi tukaj za človeka potegujejo, ki ima toliko masla na glavi in ki je bil tudi že zaradi pijanih ekscesov sodnijsko kaznovan, dokazuje le, kako mešana družba se nahaja v vrstah naših nasprotnikov !
SiOV. Bleiberg. Piše se nam: Ljubi „Šta-jerc"! Že dolgo nisi kaj poročal od nas; pa ne smeš misliti, da smo že vsi zaspali. Danes ti pa hočem poročati, da imamo pri nas nekega možaka, črnega junaka, kateri od same modrosti ne more dati pokoja; modrost ga žene preveč na — viš. V zadnji številki „Mira" prosi Boga, da bi dal „nemčurjem" tudi tako pamet, kakor jo ima on. Tega junaka so zvolili naši »metudiji" za župana, ker on zna pisati svoje ime, celih devet „ausšasov" pa še črke ne pozna. Zato pa hoče on, da bi se njemu pošteni napredni Bleiberžani priklanjali, da bi on vzdignil glavico, katero že zato bolj „dov" drži. „Smir" se spušča v zadnji številki dalje črez „nemčnrje" in tisti „zavedni Slovenec", kateri je bil pri uradnem dnevu v Borovljah zavoljo paše, hoče požreti v svoji krščanski ljubezni, katero klerikalci ne poznajo, svojega soseda, poštenega in tihega moža, kateri je pri občanih bolj v časti kakor on, samo za to, ker ne trobi v njegov „ruh" in se njemu ne priklanja. Sram je pa našega župana žiher, ker on, kateri bi imel gledati, da bi bil med občani mir, trosi zavoljo vsake reči, katera ni vredna da bi govoril, nemir med ljudstvo. Ne samo Vrbančkeve govedi uidijo na županov »grnnd", ampak županove govedi se pasejo celo v kulturi svojega soseda: Ta župan tudi vkaže, da se mora narediti „lesa" in potem povabi soseda k občini, da mora odstraniti „leso1', ker je tam občinski pot. Take reči dela on, da more sekirati druge. Mi njemu pa danes povemo, da bi modrejše storil, gledati na občino in dal pokoj, drugače bomo morali njemu še pred volitvijo malo takega povedati, da za njega ne bo prav prijetno.
Več „nemškutarjev"!
Utonila sta v OssiaŠkem jezeru pri kopanju dva slikarska učenca, 17 letni Guido Plazotta in 16 letni Durato Gaute.
Tatvina. V Sv. Martinu bilo je sinovom kmeta Lipp iz stanovanja več ur in verižic v vrednosti 200 kron ukradenih. Tatvine dolžijo nekega Salzmana in Resta, ki sta že zaprta.
Pogorela je v Gutensteinu hiša posestnika Rojaka. Požarna bramba iz Prevalja je preprečila razširjenje ognja. Škode je za 3000 kron. Ogenj je nastal, ko so kruh pekli.
Večji požar je bil v trgu sv. Pavel. Pogorela je hiša posestnika Stelzl in sosedna hiša posestnika Tangi. Le pridno delo je preprečilo, da ni ves trg pogorel.
Roparski umor. Ključarski mojster Johan Sternath v Beljaku peljal se je p. kr. na kolesa v Mullneru. Tam se je v gostilni zabaval in je baje tudi v neprevidnosti večjo svoto denarja — okoli 600 K — kazal. To je bilo 2. t. m. Ko je
tisti večer gostilno zapustil, ga ni60 Zdaj so našli mrliča Sternatha v vodi. | je dognala, da je bil nesrečnež napadett jen in oropan.    O roparskih morilcih,' bržkone   med   nekimi   tujimi delavci, duha ne sluha. Upati je, da jih vend roka  pravice.
Skesani tat. Pred kratkim vlon v Pachten-mlin pri Libeličah in ukra denarja ter 3 žepne ure.    Zdaj   pa ji bržkone skesani tat nre in denar nazaj.
Vlom pri belem dnevu. V Beljaku"
tat pri trgovcu Klembas med opolud morom. Ukradel je čez 100 K denarja,
Obesil se je v Gummeru pri Beljaj hlapec Andrej Jošt iz neznanega vzroki]
Pazite na deco! Pri  podiranju Kaltenbergu prišel je 6 letni deček Joh pod   padlo   drevo;   nesrečnega  otroka [ hudo ranilo, da je bil takoj mrtev.
V apneno jamo   pade! je  neki Ijaku.   Težko   opečenega  so prepeljali j nico.
Kje je? Iz Raibla se poroča, daje] kem   domačem  prepiru   13  letni mea Jožef Wiedenhofer   svoje stanovanje neznano   kara  odšel.    Baje   so  ga Kranju videli.
Nasilni učenec. V Beljaku je ačenei Standmanu ženo svojega gospodarja hoj pel; zlomil ji je nos in jo sploh hudo j
Cela vas pogorela. V bližini Belja gorela vas Vassach. Razven 5 hiš je Vsled pomanjkanja vode in hudega vet« rešilno delo jako težavno.    Na   pomocT tudi vojaki.    Goreti  je pričelo baje v| stilne Pacher. Vsa krma je tudi ni prebivalci večidel niti zavarovani je popolnoma uničena.
Napadli so surovi fantalini v bliž sv.   Urbana  pri Spodnjem  Drauburgtr] Guttenberger  in   posestnika Pacnik. brez vzroka po njih zbijati. Pacnik jel Guttenberger pa je težko ranjen.   Glav] pač je kočarjev sin Bastl Wankmann: Šele dva došla lovca sta suroveže prepl
Smrtna nesreča.-.Konj na tla podrlj«I neggu 75 letno starko Rožo   Petačnikj je bila tako težko ranjena, da je kit umrla. Baje je hlapec Am'acher nesn
Pobegnil je iz Spittala neki deli je ukradel tovarišem nekaj denarja.
Zaradi svinjarije so zaprli v Lah Jakob Hudibre; dolžijo ga pa tudi nel
Iščejo   hlapca   Antona Poznik, Veitn svojemu gospodarja voz in konj ter z njimi pobegnil.
Po svetu.
Grozna žaloigra. Zaradi revščine] v jiodannu učitelj Franc Raschendorfer s«j ženo in sebe. Vsi so mrtvi.
Volki so se pokazali  v Vetrovacu pravili so med živino mnoge škode. Kn nočno stražo
Delavska smrt. V neki fabriki vi je podrl zid   fri temu je bilo 70 delavcev §
Goreča gora.   Iz A nerike se pore čela gora „Katmaj" zopet ogenj bluvati. je bila vsled pepela 14 ur v temi:    Sedem] polnoma uničenih in več kot 200 oseb je i življenj^
Čebele napadle ?o kmeta Sche opikale   so   ga   taKo   hudo,   da  je na umrl.
Mačkina  divjost.   V  sv.   Man« igrala sla se otroka kmetice Wolferer z j Kar   uakrat  je mačka zdivjala,   razpras'<»lal dečku oči   in  ga grozno razgrizila.   Deček j] Tudi njegovo 4 mesečno sestrico je mačka f
Požigalka. V  neki  vasi  pri Tobi ples. Neka Kmetici pa je medten hišo se je grozno razširil iu je 15 posestev uniči našlo v plamenih svojo smrt.
Milo je zaupen predmet!
|   Kako to, da obvladajo Schichtova mila celo monarhijo? Ker so nedosežna v kakovosti,; štedljivostl  in čistosti.
Tojni spomenik v Bistrici v Rožu.
Spisal J.  Krassnigg,   Svetnavas.
Kakor že poročano, blagoslovilo se je na ni pondelek na zgodovinskem kraju, kjer , Koroškem najkrvavejši dogodek 1. 1813 francoskih bojev odigral, novo zastavo društva Bistrica-Sveče. Ob tej prilož-hočemo objaviti par vrstic o junaških i lew 1813. J Grozoviti poraz, ki ga je Napoleon po zimi 11812 v Rusiji doživel, omejil je le za kratek j njegov pogum. Ko je prišel nazaj na Fran-pričel je velikansko oboroževanje, da bi let vojsko na vse strani, zlasti pa proti Nem-[in Avstriji, pričel. V neverjetno kratkem i treh mesecev vstvaril si je novo, mogočno do. Tudi podkralj Evgen, ki se je do srede rja 1813 na Poljskem držal, zbral je po-50.000 vojakov. Pred par desetletji še spominjali stari Korošci italijanskih in škili oficirjev, ki so se ranjeni in raztr-isi našo domovino v Italijo vračali. Kdo I mislil, da se bodejo v par mesecih zopet i neizprosni sovražniki vrnili! Vse se je oboroževalo za novi boj z kor-tiranom. Avstrija se je pridružila že ienim državam Rusija, Anglija, Norveška, irfija, Pruaija itd. Le Baden, Wiirtemberg, 'arska in Saška so ostali pri Napoleonu. Ta pogajanjih še cesarja Franca in ministra nicha zasramoval. Zidal je na svojo srečo i mn je 12. avgusta 1813 Avstrija napoja vojsko.
| Na Koroškem se je zapovedalo že v jeseni
splošno rekrutiranje.  Zlasti se je izpopol-
lovski batajlon   in   deželno   brambo.
rroc ni imel vojaštva.   Zgornja   Koroška   do
Irice v Rožu spadala je k napoleonski   pro-
. Ilirija,    še   danes stoji v Svečah takratna
lejna in mitnična  hiša   (Mant-   und   Grrenz-
Kratko pred proglašenjem vojske se je v
šele ustanovilo malo garnizijo; od Fran-
jov razrušene šance se je zopet ponovilo,  na
telju se je  napravilo   utrdbe  in v Bistrici
Pri temu delu  so prebivalci z veseljem
sali.  V  Celovcu  se  je   ustanovilo  zaloge
gsdepot), magacine in bolnišnice. Kratko
iceno, dežela se je oboroževala proti Iliriji in
[Bahji. Komandant vojaštva je bil feldcajgmojšter
| Hiller. Zapovedoval je skopaj čez 32.000 mož
in 120 kanonov. Glavni tabor je bil v Celovcu.
Pcdkralj  Dirije   in   Italije,   Evgen Bran-
c h a r n a i s, sin  Napoleona  in  eden njegovih
[ujboljSih vodij, prihajal je iz  Italije  čez Ljub-
I jano in Pontafel s 53.000 mož in 140 kanoni.
f Beljaku vprizarjali so  Francozi   15.   avgusta
rojstni dan Napoleona) še prav velike slavnosti.
J Hiller imel je nalogo, da zabrani Fran-
prekoračenje  Drave   in   pot  v  Celovec.
vojaki so šli do Beljaki in so pogumno
deželo  od Rožeka do Beljaka,   pregnali
tudi  iz  mesta  Beljaka   (21.,   22. in
sta) in premagali sovražnika; pri temu
oberst   Lantz   smrtno ranjen.    Tudi pri
. je prišlo do hudih bojev. A ko je glav-
u armada Evgena prihajala in je   stalo   mesto
v plamenih, odšla je slabotna  avstrijska
proti Celovcu. Francozi so prodirali tudi
strani  proti Celovcu.    Na  Ljubeljnu
I pa je pričakoval francosko brigado junak,
lkaterega ime je z zlatimi   črkami   v   zgodovino
vpisano:   hauptman   Moli   9.   lovskega
bna s komaj 90 do smrti pogumnih   mož.
ki vrgli so   1.500  Francozov   s težkimi
ni nazaj in je pri temu tudi   neki frau-
i oberst padel.   Pri   mrtvih Francozih našlo
je natančni popis ljubeljskega  pasa  in vseh
Karavanke  (Korošica,   Oslica,    Baba,
i itd); izdajalec za Francoze je  bil   takrat-
apan v Tržiču. Neki   stari   možakar iz Sel,
— liki je svoj čas kot deček na Vakouniku živino svojega očeta pasil, pravil mi je, da so v noči onega zgodovinskega dne Francozi mož za možom skozi cele ure mirno in tiho mimo njegove koče korakali. Bojevnikom na Ljubelju prišel je oberst Baumgarten na pomoč; tako so zauiogli francosko brigado daleč na Kranjsko zasledovati; celo iz mesta Kranj so Francoze pregnali. To je bilo 27. avgusta 1813.
Obenem so vrgli sovražnika v Bistrici z velikimi izgubami nazaj. Tam so bile napravljene šance od desnega dravskega brega pa do Mača-hergnpfa. Mala četa 5000 mož z 8 kanoni pod gm. V e s c e y stala je tukaj mnogoštevilnemu sovražniku nasproti. V boju pri Bistrici so od avstrijske strani sodelovali: infant, regiment Reisky št. 10, inf. regiment Chasteler št. 27 (sedanji Belgijci), lovski batajlon št. 9 in Mer-veldt-ulanci št. 1 ter grenadirski batajlon Chimani.
Podkralj Evgen se je odločil, da napade z vso močjo in od vseh strani utrdbe pri Bistrici.
V  fronti od Rožeka doli, na ,,flanke" čez steze in mostičke,' prihajalo je 50.000 mož Francozov proti mali četi domačih bojevnikov. Celo kano'ne so vlekli čez hribe in še danes se pravi, da so pozneje v plavem Bodenbauer-jezeru svoje kanone potopili. Dne 6. septembra se je z veliko vnemo pričel naskok na Bistrico. V krvi, povzročeni od francoskih kanonov, so se kopali naši pogumni vojaki. Podkralj sam je bil pripeljal Čez Kočno eno brigado in en italijanski batajlon gardnih lovcev. Pot mu je kazal neki posestnik iz Jesenic. Od vseh gora se je grozilo posadki v Bistrici ; ali vojaki so se branili kakor levi. Vsaka posamezna hiša, vsak grič se je branilo z zaničevanjem smrti. Vkljnb temu, da so bili Francozi šestkrat tako močni, so bili iz vasi vrženi. Pomnoženi so prišli nazaj in so že ogrozili linijo za nazadovanje čez Svetnovas k mostu v Hollenburgu. Najhujši boj je divjal okoli utrjenega grada in okoli križeve cerkve, ki je bila z reduto z gradom zvezana. Se danes se vidi v cerkvici sledove francoskih krogelj. Potoki krvi so tekli na tem kraju, na katerem se nahaja danes skromni spomenik, katerega je pustila postaviti svoj čas grofica Nothurga E g g e r.
Od lovcev dolgo držani grad je pričel goreti; mnogo naših vojakov je našlo smrt v plamenih; dim in ogenj sta onemogočila nadaljno hranitev. Mali ostanek pogumnih vojakov se je moral nasprotniku udati. Artiljerija je morala šance izprazniti, da reši kanone. Grozovito so se borih' okoli kamenitega mostu; mož proti možu so se tam morili, dokler ni bil tren v varstvu. Odhod Avstrijcev proti Svetnivasi je bil divji boj in stotero   mrličev je   ležalo   na trati.
V  Pasjivasi in St. Janžu je zdivjal boj še enkrat; tu sta padla tudi dva visoka francoska oficirja.
General Hiller je poslal še dva batajlona grenadirjev na pomoč. Z njih pomočjo se je Francoze vstavilo. Noč je končala boj. Ob 10. uri zvečer so se vstavili Avstrijci v redu pri Svetnivasi. Izgubili so na mrtvih, ranjenih in vjetih 838 mož. Sovražnikove izgube pa so bile še enkrat tako velike.
Drugi dan, dne 19. septembra, še! je general Vecsey s pomožnimi četami čez Hollen-burški most in je vrgel Francoze nazaj; ulanci so jih zasledovali do Bistrice. Francozi so bežali čez Pliberk, Bodental na sedlo na Vrtači in čez Bistrico proti Beljaku. Kmalu je bil večji del Koroške od sovražnika čist in 20. septembra so imeli Francozi le še mali del Koroške, od Arnoldsteina pa do Pontafla, v svoji roki. General Hiller se je preselil z glavnim taborjem v Beljak in od tam je pregnal Francoze kmalu popolnoma čez meje koroške domovine . . .
Boji na Ljubelju in v Bistrici so za nas častni kapitel v zgodovini borbe za svobodo iz leta 1813. Cela vrsta epizod in spominov iz teh bojev živi še v koroškem ljudstva. Grabne, vale in šance se leloma še danes vidi; zelena trata krije danes ono zemljo, ki je bila s krvjo ob-lita in pod katero počivajo danes kosti prijateljev in sovražnikov. V Bistrici stoji železni križ in gleda daleč na bojišče. A slab in star je postal in treba bi ga bilo s primernim spomenikom nadomestiti. Stoletnica bi bila zato najboljša priložnost. Bojno društvo v Bistrici je že sestavilo odbor, da s za ta spomenik briga. Upamo, da bode javnost kaj žrtvovala. Darila za ta spomenik sprejemajo občinski  urad v Bi-
strici  v Rožni   dolini   in   blagajnik   odboTa.   g. E. Pfeifer, knjigovodja v Bistrici.
fl||||llll    »n modno blago  za gospod*- in gospe i lin Nil             priporoča iivozna hiša        140
Julllln        Pruk"P Skorkovsky in sin ^^_ ^^_             v Humpolcu na Českeu.
H Vzoroi na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na željo hočem dati takoj izgotoviti gospodske obleke.
V Krapina-Toplice prišel se je zdravit Nj. Ekscelenca gosp. Eogeinje Letica, metropolit v Sarajevi.
Loterijske številke.
Gradec, dne 8. junija:           1, 49. 34. 52, 47.
Trst, dne 15. junija:            55, 25   59   13, 63.
Dobre službe za poto-valce        5i7
za razprodajanje predmetov, ki se rabijo pri vsakem živinorejcu, proti visoki proviziji ali mesečni službi 200—300 K. Daljša pojasnila se dobijo (za katera se naj posije 40 vin. v znamkah) pri „81»vni zastop" trg Leaberg, Šmarje pri Jel-sah.
Več lopih malih in velikih
posestev     bu
imam zmiraj na prodaj, posebno pa dve lepi roali posestvi z zidanimi hrami, gospodarskimi poslopji v Troji-sfcem trgu v Slov. gor. pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Nadalje imam pri Sv. Barbari pri Vurmbergu prav dobro idočo gostilno, katera ima 2 zidana hrama, gospodarsko poslopje, njive, sado-nosnik in gorice. Posebno priporočam takim, kateri imajo veselje do gostilne in krama-rije. Vpraša se naj pri posestniku Frani SchStz, poŠta Sv. Lenart v Slov. gor.
PuSestVO        520
v ravnem, pri cerkvi, šoli in blizu železnice, se proda z vsem zidanim gospodarskim poslopjem, kak stoji in leži, z živino in svinje z vsem pod lahkim plačilom za 9000 kron. K posestvu je zidana hiša, njiva, travnu, vinograd, ter log, meri skupaj 7 johov, 2 posestvo meri 6 joh, niša, hlev, vrt, njive, travnik, vse pri cesti, lep vinograd, je cena 10.000 kron, obe pri Poljča-nah. Več pove Janez Svagau št. 6, StndenicapriPoljeanah.
Špecielno posestvo
za prodati, meri okoli 18 oralov, njive, travniki in goidi, eno uro hoda od Maribora, pol ur§ od kolodvora Hoče; posestvo je sposobno za go-* spoda in tudi za kmeta, posebno kdor se hoče pečati z mlekom, ker je dovolj krme pri hrami; tudi drv in atelje je dovolj; kdor želi to posestvo kupiti, naj se zglasi pri posestniku Anton Lo^aritsch pri S*\ Miklavža, podu Hote. 510
juiiiiiki
katera zna dobro računati in tudi mali delo v pisarni razume, se takoj sprejme. — Ponudbe na gosp.
Joh. Straschill
iztoč žganja v Ptuju.
Dekle za vse
ki zna tudi nekaj kuhati, se s 1. julijem sprejme. Plača 16 kron. Ferd. Strom v Ptojn.
Rokodelci pozor! 511
Krojači, čevljarji, slikarji, mizarji itd., kateri si iščejo prostor za novo ustanovitev njihovega rokodelstva, naj se na zelo prometni kraj Pragersko poleg kolodvora in nemške šole naselijo, ker le turn bodo našli najboljši zaslužek ali eksistenco. Na Pragerskem je več lepih novih hiš z vrti, pa tudi stavbenih prostorov pod lahkimi plačilnimi pogoji za prodati. Tudi za penzijo-niste, privatue osehe in druge obrtnike je ta kraj iclo priporočljiv, ker tukaj je zelo lepo, živež poceni in zaslužek pa višji kak po drugod. Zatorej si lahko vsaki hišo ali stavbeni prostor kupi. Natančneje od K. Petelinz, Zg. ; Potekava pri Pragerskem.
Ženitna ponudba.
Mladi in trezen fant, star 26 let, se želi seznaniti z mladim dekletom. Na premoženje se ne ozira. Hisma prosim ako mogoče s sliko, pod naslovom J. T., Jadeadorf 50 11, P. Seegrabe« b. Le«ben. 518
Pridni močni        513
'&tfr   hlapec   -TP(
se takoj sprejme pri  gospodu Jos. Or-nig. Ptuj.
Dober mošt
jaboljčni in hrušovi, liter od 22—26 vin. je na
prodaj, vsaka množina, po  povzetju.    Vzorci so
na razpolago.
Franz Kaučič v Studenicah
pri Poljčanah.                         496
F2.000  flanelnih  odej ^m
pri nekem požara rešenih, z malimi skoraj nevidnimi madeži od vode, sivo meliranih z lepo pisano borduro, ca 180 cm   dolgih,   prodam   po
K 1*50 za en kos.
Odeje iz ovčje voljne, barva, kakor kamelna dlaka, en kos K 250.
Pošilja   se  po  povzetju,  pri najmanje   6 kosov franko.                              .503
Josef Mikota, Kbniginhof a. d. Elbe.
Neprijetne lasi
v obrazu, na rokah, odpravi tekom 5 minut
Neškodljivi, sigurni   uspeh. Ena  doza zadostuje. Razpošiljatev strogo diskretna.          464
Kos. k MIX Moral. DUM J, IX., Berggasje 17/1
1
004044

Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupnjte in zahtevajte po vseh trgovinah „Stajer-čeve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptuja.
Ura na pendelj ~3I8S
z godbo-budilnico in šlagvverkom v krasnem naturno-nrehnuo-:   i vanem   ohišju,   75   cm   visoka,   bije pol in cele ure, budi in igra najlepše godbene komade ob vsaki uri.
Cona za en kos K 14'— brez godbe K 10'-
8 leta pismene  garancijo. — Pošlje yo povzetju Eksportna hiša za ni r           481
Max Bohnel
Dunaj, IV., Margaretenstr. 27J22.
Roskopf-ura K 3—, železničarska Roskopf-ura K i-—, srebrna ura K 7"—, Omega K 20'—, srebrna verižica K 2'—. zlata ura K 18'—, zlata verižica K 20'—, zlati prstani K 5—, budilnica K 2—. Originalni fabrični cenik zastonj.
Gospodinje !
Previdnosti
Ne kupite putra ali nadomestila za puter, dokler niste glasovite. splošno preiskuSene svetovne marke
BLAIMSCHEIN
ff
UNIKUAIM
MARGARINE
prciskusiii. nUIIIKUM" ni rastlinska margarina.
iillillKUM" se izdeluje iz najčistejše goveje masii (Kernfelt) s velepasteurizirano smetano in ima vsled I višjo redilno vrednost ter je v resnici zdrava.
nlIMIKUM" ni umetniški izdelek, temveč najčistejši latnrni prodnkt. ■iUNIKUM"   Je    ^f™^0|    eeneJ*» ne8° navadni puter in garantirano mnogo izdatnejša. za   w'w' |o
SAMO  BLAIMSGHEIN „UNIKUM" je s stalno državno kontrolo varovana in  je to   na vsakem as
razvidno.
Cenjena gospodinja !
Ne pustite se vsled tega z drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar
pečete
cvrete
kuhate
za kruh s putrom
BLAIMSCHEIN's „UNIKUM"-MARGAMN
Se dobi povsod.                                                                                    Poizkušnja gratis in franko.
Združene fabrike za margarino in putra, DUNAJ XIV.
PV Po zel° znižanih cenah!
Iran Berna
v Celju, Herrengasse štev. 6
lilijala DrazergassB štev. IS, in telefon štev. 87 VIII., telefon Herrengasse^dv. 94/11.
priporoča tvojo bogato zalogo obiral za pomladansko letno in zimsko sezijo, vse vrste moških, damskit in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka. Ginu za pete, vrvice, zaponke, vedno v naj-reeji izberi. Priporočam tudi specialistom prave gorske in lovske eevlje. Izdeluje se po meri v butni delavnici, sprejemajo le tudi popravila. Postrežba točia,   ene solidne.  "—r jn   naročila  proii
povzetju.                              ar;
^5*1   IZJAVIM
da je zanesljivo desinfekcijsko sredstvo v vsaki hiši potrebno. Za čiščenje ran, turov, za irigacijo pri damah, za desin-fekcijo na bolniški postelji, za odpravo slabih duhov in potnih nog, je steklenica
Lysoform
desinfekcijskega sredstva priznano najboljše.                     133 Se dobi z navodilom za rabo v vsaki apoteki in drožeriji po 80 vinarjev v originalnih steklenicah. — Lysoform-toaletno  milo   1 krono  za  en   komad.
se išče za   stavbena in zemeljska dela v fabriki cementa v Zidanemmostu.                521
RAZPIS.
Pri občinskem predstojništvu v Oplotniei se bode oddalo s 1. julijem 1912 službo
občinskega sluge in obenem stražnika
z letno plačo 720 K.
Prosilei biti morajo nemške narodnosti in morajo izkazati dosedanje službovanje, zdravje in ne-omadeževanost!
Lastnoročno spisane prošnje je takoj vposlati.
Oplotnica, 18. junija 1912.
Občinsko predstojništvo.
Priložnostni nakup.
1
Vsled smrti  se prvorazredno,  že  60 let in tudi sedaj v obrata stoječo
čevljarsko delavnico
I z velikim številom odjemalcev in kupcev skupaj s stroji, orodjem in pohištvom pod jako ugodnimi pogoji proda.
Več se izve pri gospej                              492
Terezi Martschitsch v Ptuju.
mr pozoE! *tft
Zagorjansko belo apno, Portland- in Roman-cement, opeka za zid, strešna opeka, traverze, železo za obkovanje, stavb in vozov, štedilniki (šparherd); deli šparherda, kotlji, vliti in (bakreni, krampi, lopate, najfinejše garantirane kose, ter vse druge vrste železnega blaga, najceneje pri
Alois Matschek,  Maribor, MeRta 25,
poleg bolnišnice.                                  341
Vedno tudi velika zaloga najcenejših lesenih dil, lat, stafelnov itd.
Pozor!
liorodal?
Kdor hoče priliko porabiti, da si lepo kmetijsko
posest poceni nabavi, obrne naj se čimhitreje na
od c. k. deželne vlade koncesijonirano
= pisarno za promet posestev = Kari Magnet
Varstvena marka „Ankar"
Liniment Capsici comp.
nadomestilo za
anker-pain-expoller <
je znano kot odpeljajoGe, Izvrstne In bolečine odelianjijoi sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah r 80 h, 1-40 in K 2'—. Pri nakupu tega priljubljenega r mačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v S ljah z našo varstveno znamko ,,Anker', potem se pristno to sredstvo.
Di. MeHera apoteka jlatl lir
v Pragi, Elisabctstr. št. 5 nov. Razpošilja se vsak dan.
knjigoveznica in trgovina
Obere Postgasse. Tam so zdaj na razpolago:   posestva z gozdom, lastnim lovom, mestna, stanovalne iD trgovske hiše.       457
Ako hočete svojega možf
brata, sina, svojo ženo, sestro ali hčerko ali svoje i rodnike od grozovite navade in pogina pred pijancev siti, potem Vas prosimo, da se na nas obrnete; mi Vam mo tu na lahki in ceni način   pomagali, na  katerega tisoče ljudi od bede, revščine in pogina rešili.
Seznanili Vas bodemo z našo  melodo, ki  se joj rabi, brez da bi pijači udana oseba to kaj opazila. V . slučajih sploh ne more razumet',   da  špirita ne more nesti, on misli, da je temu preobili vžitek vzrok:  in dobivamo mnogo zahvalnih pisem od moz in žen vseh dov, bogatih in revnih, katerim se je s krasnim  uspeh: magalo.    Korespondenca se vrM pod največjo  diskrecijo neškodljivost metode garantiramo; blagovolite čilali, kij Unrein Franc v Resiciabanva piše:
Velespoštovani gospod, Kopenhagen, Dansko!
Prosim bodite tako dobri  in pošlj te mi dve s poštnem povzetju z 20 K.    —  Imam dva prijatelja, ki hudo pijači udala in rad bi ju odvadil.
Jaz sam sem vpliv »Kina" poskusil, ker sem M pil in si nisem mogel več pomagati. Olkar sem vžil praške, sem ves drugi človek, sem zdrav in imam vse Življenje s svojo družino. Hvala Vam za uspeh Kina, p pošljite mi takoj. Rekomandiral bodem Se mnogo ljudem, Kino jako uspešno sredstvo proti pijančevanju.
S spoštovanjem                 Unrein
NaS preparat prodajamo po nizki ceni 10 K, ga proti naprej-plačilu ali povzetju, ako se piše na n v Kopenhagen.
Kino-lnstitutet, Kopenhagen K. 7. D-
Pisma se frankira s 25 vinarji, dopisnice pa z 10 vin"
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart.
Tiskal: W. Blanke v Ptuj«;