Pottnitasi plažam« w gelovimu
Številka 49.	V Ljubljani, dne 8. decembra 1921.	HI. leto.
m


■ :	. J "	'
Cžlasilo Osrednje Zvege javnil^ nameščencev in upokojencev =: za Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne štev. 2 K 50 vin.
.NAS GLAS*1 izide vsak četrtek. Celoletna naročnina	- . . K 100*—
Polletna naročnina........K 50* —
Četrtletna naročnina . . . . K 25’— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi -------:-== po ceniku. .....■--=
Uredništvo: Ljobljana, Rimska C9*ia Štev. 20/11. Rokopisov o« vrača, afco se ne jpsUoži iti>it,E>k. popise v latinici io eiriliei sprejema le podpisane in zadostno . • teniiii-ar.B. Rokopise je pošiljati samo nrednižlvn v Ljubljani.
UprsvniSSvo • Na naročila brez denarja ae ne oziramo. Naročnina naj se pošilja pd-nakaznici oziroma pololnici le v Ljubljano, Vodnikov trg St 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Zborovanje javnih nameščencev v Celin.
Solidarnost vsega javnega nameš-tenstvp. v Celje s<; je zopet sijajno izka-i'4ila n. jb' rtt dne 21. nov. Dvorana je bila nabito polna Narodni 1/,'slar ec g' ap. prof. K’tisner. ki je kot zastopnik jr -'h nameščeiKev prihitel ta dan v srvun o svojih to arišev, da jim obrazloži u* ,a-štije stanje uradniškega vprašanja n-r da ( sliši njih žebe in pritožbe, je imej r .ithc dovolj, da pojde z novim konkretni; t malt rualom glede položaja javnih nameščen-r sv v rokaa v Beograd in tam s pomočjo Svojih stanovskih in političnih prijateljev nadaljuje boj za dosego tega, kar se da največ doseči.
Zbor K' otvori! predsednik celjske organizacije javnih nameščencev, fin. svetnik Sedlar in pozdravil zborovalce, po-tteaica Reisucria in zastopnike političnih irank. *Zrekel je zahvalo časopisju, ki se zavtaeipa za pravice javnih nameščencev ter grajo oiic-mu, ki ne smatra za. vredno, da hi sc s tem perečim vprašanjem ob-•* / tk) bavila .	( |
Okr. komisar dr. Šubic je v živih bar- , vah naslikal današnji položaj javnih na- ■ fotščepcev in podprl svoja izvajanja s I tehtnimi konkretnimi številkami. Njego- j vo poročilo objavljamo posebej.
Nar. posl. Reisner je izjavil uvodoma, j t <i ni prišel kot politik, kc> strankar, am- | o,ik kot uradnik. Slikal j« težave boja za I »ireditev činovniškega vprašanja, ker ni pri vseh strankah zanj pravega' razume- \ ^anja. Vlada jt: zadnji, čas usvojila na- 1 <;ft službene pragmatike Osrednje orga- j tdzacijc javnih nameščencev kot svoj ’ rrogram. Komisija, ki se bavi z zadevo,
o lednih bo končala delo h t predloži vlada načrt skupščini. Nam gre predvsem za življenske pogo-
teva. Omalovaževanje tega vprašanja bi poslabšalo inoralični nivo uradništva. Ker se je v ustavi dosledno izvedel princip
je. Zlasti se moramo zavzeti za vpraša- i popolnega izjednačenja in enakopravno* nje vpokojencev, ki so danes najrevnejši ! sti vseh troh plemen našega naroda brez med revnimi. Njihovo vprašanje moramo < ozira na teritorij, kjer žive, smatramo kot
smatrati za svoje. Zainteresirati moramo za činovniško vprašanje javnost. Zato treba propagande! Ta se pa more vršiti le, če je organizacija trdna. Slika! je trenutni položaj, delo zakonodajnega odbora, zgodovino raznih uredb glede zviševanja draginjskih doklad ter novi načrt uredbe, kakor ga je izdelala organizacija, izrazil
nekaj samo po sebi umljivega, da se \z-jednačijo dosledno tudi prejemki vseh državnih nameščencev (t. j. uradnikov in častnikov) brez razlike, posebno ker so danes življenski pogoji po vsem državnem teritoriju enako težki.
Posebej prosimo in zahtevamo tud? naj sc min. naredbi D. R. br. 60.000 z dne
je upanje, da se stvar posreči, ker se za- j 28. aprila 192! ter D. R. br: 80.000 z dne vzemajo za rešitev tudi odlični činitelji, j 6. junija 1921 glede provedbe temeljne kakor zagrebški pokrajinski namestnik g. j plače na dinarje in glede 10% povišanja Demetrovič in drugi. Končno je pojasnil dtaginjske doklade raztegneta tudi na noše vprašanje glede proresorskih nadur, ukazne uradnike in sploh vse pisarniško glede draginjskih doklad za uradnice, ki j osobje, ki je bilo pri teh uaredbah neupo-so omozene z uradniki, glede socijalnega | števano.
Zavarovanja javnih nameščencev, katero
vprašanje se reši najbrže že v službeni pragmatiki, glede Saveza potrošačkih zadrug itd.
Po zahvali predsednikovi posežejo v debato gg. dr. Brunčko, prof. Mravljak, [•ref. Reich,v obrtnozaclružni komisar Založnik, dr. Šubic i. dr.
Končno so bile sprejete na predlog g dr. Šubica resolucije:
I. Ureditev činovnlškega vprašanji.
1.	Smatramo, da je čimprejšnja in zadovoljiva ureditev činovniškega vprašanja ena izmed prvih nalog zakonodajnega odbora. Zavlačevanje bi prineslo državi škodljive posledice. Le uradnik, čegar plača doseza najmanj možnost eksistence, more državi zajamčiti ono nedeljeno energijo, zanesljivost, točnost v službi in osebni ugled, ki ga država od njega zah-
2.	smo mnenja, da se bo pri nepri-j stranski, neizprosni, sorazmerni (progresivni itd.) in popolnoma enakomerni razdelitvi vseh davščin na vso državo dalo dosejči dovolj financijalnih sredstev ne samo za pokritje državnega deficita, temveč celo za zadovoljivo ureditev prejemkov državnega činovništva.
3.	zahtevamo ponovno, kakor že na zborovanju z dne 11. 10. 1921. da se vsem kategorijam državnih nameščencev plače, (temeljne in doklade) enotno urode na podlagi oficirskih plačilnih stopinj, ker se danes edino službeni prejemki oficirjev še najbolj približujejo eksistenčnemu mi-nimu.-Mnenja smo, da v državi, v kateri so ustava, poslanci, vlada in upravni sistem tako demokratični, kakor pri nas, ni mesta za razlikovanje med oficirji in civilnim državnim činovništvom v prilog
LISTEK.
m. FR. Z.
Kako sem jaz služil
(Dalje.)
Semtertja je bik) torej malo razvedrila, drugače pa mi je ležala ta sodna atmosfera kot mora na prsih. T udi sicer mi služba pri sodišču ni preveč prijala. Imol sem preslabo živčevje za to. Kakor ne bi bil mogel postati nikdar medicjnec, taxp mi je bilo tudi nemogoče, prisostvovati kaki obdukciji.
< ; Nekoč sem se peljal s sodno komi-«ijo Kot zapisnikar v Smlednik k nekemu rar.Kncu. Vsedel sem se za mizo na klop. da bi pisal vpisnik- Že.zrak. v sobi-mi *• povzročal slabosti. Ko pa sta začela travnika poškodovanca pretiravati in *,n Od bolečin tulili ve mi je stfctunik)
pred očmi in kar hipoma sem bil nezavesten pod mizo.
•>Kaj takega se političnemu uradniku ne more zgoditi, poreče kdo. Ali mislite? Ce ima človek smolo, jo pa ima!
Bil sem tistikrat pri okrajnem glava! stvu v Kamniku. Blizu Dola nekje so bili potegnili iz vode utopljenca in ga pokopali. Kake štiri tedne pozneje pa pri-' de np okrajno glavarstvo prošnja, naj se i utopljenec iz kopi jt: in dožene njegova I identiteta. Nalog, dotični uradni posel iz-; vršiti, pa s^ejn dobil jaz ~ nekaj, kar ml j je bilo absolutno nemogoče. Obranil sem | se z grožnjo, da raje Izstopim i? politič-j ne službe. Moj kolega pa je prav rad ; Prevzel komisijo in s pravo slastjo }e potem pravil, kako je bilo vse živo in še j mnogo drugega, česar jaz niti poskušati j nisem mogel. Nismo pa'č vsi liudje za : vse...
Bil sej« i.c nad pol kta v sodni praksi, a Jaz nisem bil napravil šc niti enega
] rigoroza, da. niti učiti sc nisem bi! še začel.
Sicer pa sem imel v sodni praksi le j preveč prilike, opazovati stvari, ki so bi-I le vzrok, da se mi je tudi navdušenje za j odvetniški stan poleglo. Kako vsa drugačna je bila istina od tega. kar sem si j bil naslikal v svoji domišljiji! Biti zago-i vOrnik — zlasti slabih, ubogih, nesreč-! mh... hm!
] Bil sem nekoč pri glavni obravnavi i zoper obtoženca, ki bi ga bil imei zagovarjati zastopnik revnih. Ali si morete misliti kaj lepšega, plemenitejšega? izgovarjati ubošca, ki ga je morda sila speljala na prepovedana pota! Zares, vzvišen poklic! In kako sc je iznebil zagovor-: nik te svoje lepo naloge? Obrnjen proti j obtožencu je vzkliknil: »Saj sam veš, da ; si lump, kaj bi te zagovarjal!« Jaz mi-! slim. vsaj paf besedi bi &e bilo spodobilo! ,Ce drugega ne, bi bila morda kazen mileje izpadla. Liste solze v očesu nesrečnika ne pozabim nikdar! c o,t<i! ui !i'vlo>i‘ki r£jbo7 .
prvim. Zato odklanjamo ponovno tudi vsako’ zapostavljanje posameznih strok meti državnimi nameščenci samimi pri določitvi višine prejemkov kot povspm neutemeljeno in kvarljivo ugledu prizadetih.
4.	zahtevamo, da se z ozirom na dravinjske doklade (osebne kakor rodbinske) razdeli država ozir. njeni službeni kraji v dravinjske razrede sorazmerno z dejanj-sko obstoječo, statistično dognano draginjo brez ozira na tradicije, velikost, upravno vlogo itd. enega ali drugega kraja.
5.	Zahtevamo, da se uvrsti Celje vsaj v isti draginjski razred, kakor Ljubljana in Maribor, ker presegajo cene živ-Ijenskih potrebščin v Celju cene v imenovanih mestih.
6.	Prosimo, naj se nam z ozirom na zadolženost, v katero smo zabredli brez lastne krivde vsled nezadostnih službenih prejemkov pri vedno bolj naraščajoči draginji, izplača za čas od 1. avg. 1921 naprej, odkar so se cene življenskih potrebščin podvojile ali celo potrojile, nabavni prispevek po mesečno 2t,H)0 K. ozi. raje se pri tem zlasti na one panoge či-novništva, ki so bile doslej slabše plačane nego ostale. ,
7.	Poživljamo vlado, da z vso dosledno neizprosno in brezobzirno strogostjo zatre sistem podkupljivosti in korupcije povsod tam, kjer se je že udomačil ali pa kjer bi se pojavil sporadično, ker bi javnost in po tem sistemu še nedotaknjeno državno činovništvo dobili sicer utis, da odobrava vlada tak sistem molče in za vso državo.
8.	Zahtevamo od vlade izjavo, da veljajo, dokler se zakonitim potom ne upelje nova službena pragmatika, slejko-prej še vedno dosedanji tozadevni zakoni, in sicer y polnem obsegu. Ukinejo naj se le one pragmatične določbe, ki omejujejo ,ali celo izključujejo možnost, da bi si državni uslužbenec ali njegova rodbina s poštenim delovanjem izboljšala svoj gmotni in socijalni položaj.
II.	Bolniški dopusti.
Odlok finančnega ministrstva /. dne l.S. julija 1921 D. R. br. 80.000 (uredba gen. direkcije drž. računovodstva z dne 4. avgusta 1921 D. R. br. 90.844), s katerim se je odredilo, da se vsem državnim uslužbencem, ki so • radi bolezni več kakor 6 mesecev na dopustu, odtegnejo vse draginjske doklade, in sicer uslužbencu samemu, kakor tudi vsem njegovim rodbinskim članom, smatramo za kršenje še vedno veljavnih, ker po nobenem zakonu derogiranih tozadevnih določil obstoječe službene pragmatike. Zato ponovno v interesu lastnega ugleda predlagamo, da
In ta odvetnik je bil premožen mož, ki ni bil odvisen od tega, ker mu je nesla odvetniška pisarna. In bil je tudi veljaven mož in v javnem življenju čislan mož. Bil je nekoč celo kandidat za deželnega glavarja! No. kjer je bilo pričakovati, da bo trud dobro plačan, ej, kako je tekla beseda, kake mahinacije so se uporabljale, da bi se obtoženec izrezal, pa naj je zakrivil še tako grd zločin! Če ni šlo drugače. se je krivda zvračala celo na nedolžne, samo da bi bil opran tisti, od katerega je bilo pričakovati mastnega plačila. Seveda s tem ni rečeno, da bi bili vsi odvetniki taki. Bog ne daj! A že en sam tak doživljaj je vplival name tako, da mi tudi odvetniški poklic ni bil več t>o godu.
Prišel sem do spoznanja, da nisem ustvarjen za odvetnika. Pač, bi bil. Če bi si bil mogel stvar uravnati tako, da bi' bil zagovarjal samo takrat, kadar bi se bilo prilegalo mojemu srcu, mojemu prepričanju. Toda,, tolikokrat bi bilo to
| bodi državna uprava pri podelitvi dopu-: stov kar najbolj natančna in rigorozna. Proti vsakemu nameščencu, ki bi si hotel na nepravilen in zvijačen način dobiti nepotreben bolniški dopust ter se odtegniti delu, ki ga zaideva njegov poklic, j naj se najstrožje postopa. Kakor hitro , nameščenec javi odsotnost radi bolezni, j naj ga uradni zdravnik preišče in če bi i bolezen trajala 6 mesecev, naj se iz vrti j druga stroga zdravništva preiskava. Če 1 pa se je tudi pri tei preiskavi neopore-čeno ugotovilo, da bolnik še ne more opravljati svoje službe, potem ga ne smejo zadeti krute posledice zgoraj citirane ! uredbe. Saj baš bolnik najbolj potrebuje ‘ gmotnih sredstev, da si preskrbi ?>rimer-no hrano in postrežbo, zdravila in zdravniško pomoč.
Zato naj visoka vlada nemudoma ■ ukine zgoraj citirano naredbo. Ukinjenje draginjskih doklad bi popolnoma onemo j gočilo že itak bednemu uslužbencu vsako i nadaljno lečenje in katastrofalne posledice za njega in njegovo rodbino bi bile j' brez dvoma neizogibne.
111.	Socijalno zavarovanje činovalštva.
Danes v dobi socijalnih reform je do-šel čas tudi za razmotrivanje nujne po-; trebe in zahteve po socijalnem. posebno i bolniškem zavarovanju državnih nameščencev: zato poživljamo vlado, zlasti pa ministrstvo za socijalno politiko, da v svrho čim prejšnje povoljne rešitve potom zakona posveti takoj tudi tej plati činovniškega vprašanja svojo pozornost. Dokler pa to zavarovanje še ne bo vpe-| Ijano. naj se v njegovo nadomestilo, kakor smo že 11. novembra 1921 zahtevali, zajamči državnim nameščencem ter članom njihovih rodbin, da bodo v slučaju bolezni imeli brezplačno bolniško oskrbo v javnih bolnicah (2. razred) in državnih kopališčih.
j IV, Činov niško vprašanje In politične stranke.
Poživljamo vse politične stranke brez razlike, naj se odslej odločneje in smotrenejše bavijo z vprašanjem ureditve činovniških službenili pravic (pragmatike) in prejemkov. Zato pa poživljamo tud; vse naše vodilne časopise, naj odpro temu socijalno ter za obstoj države tako važnemu' vprašanju stakle ru-j brike, ker bomo sicer prisiljeni dornne-) vati, da nimajo smisla za naše težnje, i
V. Občinska sodišča za pobijanje dra-j ginje — Boj proti valutni špekulaciji
1.	Ker se je izkazalo, da občinska [ sodišča za pobijanje draginje po svojem 1 ustroju ne odgovarjajo in tudi ne morejo
. odgovarjati svojemu namenu, zabteva-i mo, da se nemudoma ukinejo.
2.	Mnenja smo, da mora imeti sodl-\ šče za pobijanje draginje kolikor mogoče
teritorijalno širok delokrog, v Sloveniji 1 najmanj obseg sedanjih političnih obla-I sti. Obenem pa morajo imeti dotični urad; i tudi možnost, da ne samo potom kazno-; vanja oderuštva pobijajo draginjo, ampak : tudi, da aktivno posegajo v nabavo nujno i potrebnih stvari, kateremu namenu so ! svoječasno odgovarjali gospodarski ura-, di okrajnih glavarstev. Taki uradi za pobijanje draginje mi se nemudoma ustanove.
3.	Doživljamo vlado, du takoj pre-motriva vprašanje, da se od producentov oziroma izvozničarjev odda del žita v državna skladišča, ki bi tvorila -ob fesu naraščajoče draginje važen faktor za prehrano ljudstva po cenah, k: bi bile neodvisne od vsakih vplivov na. gospodarskem polju.
4.	Ker je vprašanje cen življenskih potrebščin v tesni zvezi z vrednostjo dinarja, poživljamo vlado, da z največjo, strogostjo organizira boj proti valutni špekulaciji.
j VI. Fond Glavnega Saveza potrošačkih zadrug.
Poživljamo vlado, naj takoj ukine I vsako nadaljno odtegovanje onih iznosov od plač državnih nameščencev, ki so i namenjeni za fond Cdavnega Saveza potrošačkih zadrug, ker vkljub neštetim v ta fond že nabranim milijonom svojih | življenskih potrebščin do danes še niti za j vinar nismo dobili ceneje, j —..........-
Leopold Primožič (Ljubljana):
i
Zganimo se!
Nimam znanja, še manj pa močt, da j bi mogel kaj uspešnega storiti v dosego želja, ki bi jih rad udejstvil naš prijateU urednik, a kljub temu me z žalostjo navdaja misel, da naš mnogozaslužni tovariš urednik ni tako podpiran, kakor bi moral biti.
Dobro razumem njegove tožbe. Jaz sam skušam, kot blagajnik našega društva, kaj. vse natvezijo kolegi, kaj vse zahtev ajo od drugih, ' a kako malo store sami. V resnici moraš biti slep in gittk ter imeti le dobrobit svojega društva pred očmi, napraviti pri vsaki pikri opazki prijazen obraz, sicer ne dobiš nhJ ; članarine, kaj še za »Naš Glas« ali ^ druzega. Človek, ki danes deluje za lavne nameščence, mora biti idealist m> soroščeve kože!	t
Jz tožbe g. urednika, sledi, da bode »Naš Glas« počasi preminul, ker ni dovolj niti sotrudnikov niti naročnikov A
in kako naj bi bil živel od tega! O, tudi odvetniški stan je težak! Ne, ni šlo!... Vse tiste moje lepe mladostne sanje so se razpršile v nič. Misel, da bi postal odvetnik, sem definitivno pokopal.
Toda zdržati pri sodišču v takih razmerah ... Če bi bil imel od česa živeti, bi se bil nemara vdal v svojo usodo in dalje tlačanil. tako pa sem bil preveč v j nadlego in breme dobrim ljudem, ki so mi dajali stanovanje in hratto na —: upa-■ hic. Ni se torej čuditi, da sem hlastno segel po priliki, ki se mi je nudila, da dobim : adjutum. ako prestopim v politično službo.
Tistikrat je bil že Winkler dež. pred-
sednik. Dočim je bilo pri sodiščih nem-’ čurstvo še v polnem cvetu, se je'bilo za-! čelo nagibati pri politični upravi na bo-' lje. Tudi to me je vleklo. Ih takb se^n i bil začetkom maja 1982 že konceptnl I praktikant orj deželni vladi V’ Ljubljani.
I .	•	{DaJJe priji.). ...	. .
kaj potem?
Na glavi lista je tiskano »GiasUo Osrednje zveze.« Predlagam, da se objavljajo redno takoj po vsaki seji zapteolkl sej odbora O. Z. Tako zvemo, o čem se je obravnavalo in o čem sklepalo. Tudi naj bi se objavljale vse vloge O. Z. na vlado in razne merodajne faktorje, objavljan naj bi se • vsi važni dopisi, brzojavke, resolucije i. dr., skratka vse. kar Ichko zanima jav.-nameščence. Tako div-i lajo nekatere organizacije, a delati bi 1 morale tako vse: v prvi vrsti pa bh nas ! zanimalo delo 'ožjega odbora In tajništva kO. Z. •. •	1
i. ’ Velika napaka Je, da imajo zdaj slovenski javni nameščenci že troje svojih glasil:	to cepljenje je na škodo vsem
trem, in dvomim, da bi se moglo vzdržati samo zase katerokoli‘izmed njih. Ato bL*Naš Glasi, izhajal ha S str., b* Imel dovolj prostora za vse stroke, * ..morali bi ga naročili tudi vsi tovariši tur
vol zanl
F^av loplo bi torej priporočal Osrednji zvezi, da se energično zavzame za skupno delo in ne odneha, da se ustvari skupni list za vso slovensko pokrajino; tako dobimo vsi nastavljena skupno glasila Le v skupnosti je naša rešitev, le ta pot nas pripelje do cilja, ne pa razcepljenost.
Tudi ne bi bilo nič zlega, ako bi bil list kot začetkoma deloma hrvaški iti tudi v cirilici tiskan, ker naša dolžnost je se seznaniti z vsemi brati naše kraljevine in poznati vsa tri narečja
Boli me urednikova tožba, da so najmanj prijetni uradniki ter da se z uradnikom menda res sploh ne da delati. Bodimo torej drugačni in poboljšajmo se, kajti sam urednik ne ztport vsega in ne ve ' vsega. Brez dopisov hst ne more izhajati. Razni tajniki objavljajo enkrat na leto izvolitev novega odbora, potem pa ne sporoče vse leto, kaj odbor dela. »Naš Glas« objavlja vabila na občne zbore, a o sklepih teh zborov ne zve ničesar več.
Napaka leži torej na tajnikih naših organizacij, ker ne izkoristijo »Našega Glasa« tako kakor bi ga lahko in kakor hi pa morali. Mi v Ljubljani bi prav radi zvedeli, kaj počno naši tovariši v Ptuju, Ormožu. Krškem, Metliki, Kranju, Kamniku :ri drugje. Zakaj nikdar nihče ničesar ne poroča? Ako bi pisal vsak tajnik vsaj enkrat na vsake tri mesece, bi Imel »Naš Glas* gradiva vedno dovolj!
Izgovor, da nihče ne utegne, je jalov, ker vsak javni nameščenec mora najti vsaj eno uro na mesec, ki jo posveti sebi, svoji organizaciji. Zganimo se, torej! Organizirajmo dopisovanje za svoje glasilo tako. da bo »Naš Glas« vedno z rokopisi založen! Oelujmo vsi, ker le v 4ehi je naš spas!
Združimo s*, kajti brez organizacije
br«sr stanovskega lista je feboljšč. naših - razmer nemogoče.
DR. IVO ŠUBIC (Celje):
Kakšen je položaj državnega nameščenca in kako se namerava izboljšati?
(Iz poročila na zboru javnih nameščencev v Celju dne 21. novembra 1921.)
Dober mesec dni nas loči od zadnjega zborovanja. Takrat sta beda in naš obupni položaj do zadnjega kotička napolnili dvorano »Narodnega doma«. Raz-Sl! smo se z lepimi resolucijami in slad-k;mi natjami. Po starem reku: «bls dat, dui clto dat« smo pričakovali za naše z nepobitnim! dokazi podprte težnje pravično uvidevnost merodajnih činiteljev in takojšnjo, odnosno vsaj kar najhltrelšo odpomoč! Varali smo se: resolucije so ostale le kos potrpežljivega papirjia. naše orošnje in zahteve pa neizpolnjene želje.
Zato smo se sestali danes k ponovni, svečapo-tragičnl manifestaciji pomanj-kania in obupa.
Resolucije zadnjega shoda so se zajedno s temeljitim poročilom okrajnega komisarja dr. Brunčka, z verno sliko na-ugled države in splošne socijalne J^ime sramotilnega životarjenja odposlale na vsa merodajna mesfS. Izvršile so ^ tudi potom deputacij intervencije pri *b'nistrih. Onega odmeva, ki so ga po sp'OŠnem, objektivnem prepričanju zaslužile. žalibog niso našle. Potreba po se je pač vsestransko priznala; endar pa se nam je dalo na nekaterih nerodajnih mestih razumeti, da smo bili 011 'tajanja o naših zadevah, prf-dohodke državnih nameščen-
3 plačami častnikov, neprevidni. Pri-
znati moramo jasno in odkrito, da nas je mentaliteta naših odličnih mož. sporočena nam ob priliki intervencij v baš navedenem smislu, osupnila.
In vprašali smo se začudeno, je li to v državi, zgrajeni na zgodovinskih temeljih enakosti, bratstva in prostosti, v državi moderne in tolikokrat^ zatrjevane demokracije sploh mogoče? Kaj niso taki migljaji nekak dokaz, da je celo kritika, če Še tako poštena in izražena v mejah najveeje dostojnosti in opreznosti, neljuba, morda celo opasna? Nekako plaho snx> se domislili ustavnih določb, ki garantirajo državljanu prosto izražanje misli, bodisi v tisku, podobi ali besedi, če se jih posluži v postavnih mejah, kajti rečeni migljaji nam povedo dovolj.
Kljub temu se ne ustrašimo. V svesti si absolutne pravičnosti naših zahtev prihajamo danes ponovno z istimi nepohit-nimi argumenti in nič manjšimi peticijami kot zadnjič. Od takrat se naš ma-terl)elm položaj ni izboljšal, pač pa koraka draginja, ne meneč se za svoje žrtve, zrnagonosno dalje. Pribili smo, da je ta čas izmed duševnih delavcev na najboljšem častniški stan, ker prejema plače. primerne inteligentu in v skladu z današnjo draginjo.
Če sicer premotrimo te prejemke ■> predvojnimi, moramo priznati, tla jia relativno ne dosežejo, vendar pa so nekak eksistenčni minimum. Povdarjamo zopet, da mi teh plac hrabrim, požrtvovalnim in vzornim voditeljem naše armade in braniteljem domovine ne zavidamo, pač pa- prosimo in zahtevamo, da se. ne omalovažuje nas državnih nameščencev, ki smo ravno tako živčevje in srce države in našega edinstva, ki delamo ravno toliko In z isto vnemo v prid otačbiue, zavzemamo odgovorna mesta In imamo iste telesne in kulturne potrebe kot častniški zbor. Dvignite nas torej končno iz katastrofalnega pomanjkanja ter skrbite za nas z isto vnemo in pravičnostjo!
V naših nadaUnih izvajanjih bodemo torej vzeli kot temelj za naše minimalne zahteve oficirske plače, kot tačas edine, ki so nekako v skladu % vladajočo draginjo.
Da pa moremo premotriti naš tre-notni položaj, primerjajmo tržne cene današnjega dnpva z onimi z dne 11. oktobra
t. k, to je dneva našega prvega zborovanja: Poskočilo je:
zneskom. Oni pa, ki jih zadene nesreča, sklepati nove poselske pogodbe, nam bodo povedali, da izpod 300 K ni moč co-h.ti služkinje. Nadalje bodi omenjeno, da se pogreša izdatek za večerjo. Iz vsega tega se vidi. da sroo skromni, da skušamo naše potrebe spraviti v sklad splošnega. od svetovne vojne jtovzročenega pomanjkanja, iu vendar koliki deficiti!
Omenjeni proračun, upoštevajoč cene z dne 11. oktobra t. L odnosno današnje se glasi:
Mleko 3 litre na dan 7 k . . .
seda; ii! K liter .
kruh na dan 23 k................
sedaj 35'K dnevno .
stanovanje .....................
sladkor na 5 dni kg)............
luč ..................'
krompir dnevno Za > K . • • sedaj 10 K dnevno zelenjava 20 K diu vno. . . •
mast 5 kg.......................
sedaj po % K l kg .
milo, soda, pranje..............
jajca 2 na dan .	• • • •
sedaj po K komad . moka, riž, ječmen .....
sedaj .
začimba, čebula, češenj, olje, kis
premog in drva..................
služkinja.......................
03G
900
690
720
300
350
100
240
300
m
450
480
200
240
540
i<,
K,
K.
K,
K,
K.
K
K.
K,
7<\
K,
K,
K,
K.
K.
250 K, 280 K, 250 K 800 K. 200 K.
Mleko . .	. od 8.		K na 9-.10 K
jajca	. od 6.	K na 9—10 K
slanina	. od 68.-	K na 88.- K
mast	. od 72, - •	K na 92—96 K
moka 00 .	. od IS.—	K na 19.10 K
moka 0	. od 17.50	K na 19.— K
krompir	od 4.—	K na 5.— K
kava	. od 64- 72	K na 88—96 K
sladkor	• od 56.-	K na 58.— K
cikorija	od 24.-- i	K na 28—30 K
'riž . . .	. bd 24.-v	K na 32—36 K
; milo . .	, od 32.- -’	K na 44.—.. K
oHe . .	od 56 -	K na 68. - K
premog	. otl 77.—k’	K na 79.— K
Iz navedenega primerjanja torej raz-vidimo, da so se cene vsem najnujnejšim življenskim potrebščinam občutno dvignile. Upoštevajmo jih pri mesečnem proračunu glede nabav v družini državnega nameščenca IX. čin. razreda, ki broji ženo in 3 otroke. Glede budžeta dr. Brunčka moram pripomniti, da so nekatere postavke mnogo preskromne. Tako na pr. se m| zdi kalkulacija dnevne uporabe samo 30 dkg mesa za rodbino, ki šteje razven žene in moža In treh otrok j tudi služkinjo, kar najbolj skromna In j premajhna. Ravno tako je postavka za 1 služkinjo po -200 K mesečno prenizka, j Le one rodbine, ki imajo Še stare služkinja, jih morda zadovbljijo z navedenim
skupaj 11. okt. 5700 k, danes . 6050 K, primanjkljaj 11. okt. 1466.67 K, danes 1816.37 K.
(Dalje prih.)
N. Č. (Ljubljana):
Draginja.
O tem vprašanju se je že toliko pisalo, da bi bilo že odveč znova izgubljati besede, ako ne bi bila stvar tako resnega značaja.
Očividno manjka vodilnim činiteljem dobre volje ali sposobnosti za otmljenje draginje, ker si drugače ne moremo razlagati strašnega dejstva, da gredo cene živil in vseh potrebščin /. vsakim dnevom rapidno navzgor namesto navzdol.
Ce pa pomislimo, s kakšnimi sredstvi se pri nas draginja odpravlja, se nam zdi to skoraj smešno.
Ako gremo na trg in povprašamo po vzroku zopetnega povišanja cen živilom, dobimo odgovor, da so to maksimalne cene, ki so objavljene v — »Domoljubu«! Tako je merodajen glede cen za vso Slovenijo »Domoljub', ki vidi le kmetiške ,interese...
Ce pomislimo, da se prodaja v Mariboru in I^uju goveje meso 1. vrste od pitanih volov po 20 K za kg, med tem ko s? prodaja na našem trgu trdo kravje meso po 30 in 3? K za kg, tedaj je opravičena trditev, da pri nas ni volje za odpravo draginje. Kakšen povod je vendar za tako visoko diferenciranje cen? In če se pri tem vpošteva tudi kvaliteti mesa.
Ce že res mora naša najboljša živina romati v Italijo, iz katere se tam meso konservira za gotove čase, zato vendar ni nobenega vzroka za tako visoko diferenciranje cen, napram onim v štajerskih mestih. Voznina po železnici iz Ptuja v I jubljano, v slučaju, da bi naši mesarji živino od tam naročali, vendar ne more znašati 10 do 12 k pri teži enega kilograma!
Xo je Italija prepovedala uvoz meša iz naše države, so vpili naši velemesarji, in klicali vse na pomoč, češ da gre za 20 m'lijonov narodnega premoženja. Za 20 milijonov mesa so imeli tl mesarji namreč naloženega, ko je Italija mejo zaprla.
Takrat je bilo narodno premoženje v nevarnosti: ko pa je bil istočasno ljubljanski trg brez vsakega mesa. pa ni bilo nobene nevarnosti za ljudi, ki nišo imeli česa jesti. Da pri nas ni prave volje, napraviti konec neznosni draginji, in javne-mii nameščencu olajšati njegov bedni položaj. potrjuje tudi sledeče dejstvo.
Zdrav razum bi zahteval, da so javni nameščenci, ki služijo v državi, vendar vsi enaki, toda temu ni tako. Spominjamo se poročil da dobijo javni nameščen-cf za 50% znižano vožnjo po železnici, a .uspeh je bilo dovoljenje enkratne vožnje, za katero pa bi taksa za kolek znašala skoro več nego popust na voznini.
Kakšnega pomena bi bila za javne nameščence taka olajšava, si lahko predstavljamo. Naši železničarji, katerim to cđ srca privoščimo, se za male' vinarje oeijejo po železnici na deželo, kjer si po zmernejši ceni lahko nabavijo živila. Javni nameščenec, četudi služi državi, ne more biti deležen teh dobrot. On mora iti na trg, sleči tam svojo kožo in jo izločiti brezvestnim oderuhom.
Najlepše je pa to, da imajo naši lovci, ki se rekrutirajo večinoma iz; verižnikov !n milijonarjev, za državo več zaslug kakor pa javni nameščenci, kajti ti uživajo olajšavo polovično vožnjo po železnici, ko vršijo za državo tako važni poklic (lov). Seveda imajo ti ljudje še posebne zasluge za državo, kar se je pokazalo pri zadnjem državnem investicijskem posojilu.
Ce gremo še dalje, vidimo nenaklonjenost tudi časopisja, ki našteva, koliko >e uradništva. s čimer hoče nerazsodnemu ljudstvu sugerirati prepričanje, da so uradniki sami troti, ki žro. žro in žro.
Hvala Bogu, da naše kmetiško ljudstvo takim hujskarijam ne veruje, in ce bi verjelo, bi zagrešilo zločin na lastni krvi, ker javni nameščenci po večini niso nič drugega, kakor sinovi kmetiskm staršev z dežele.
Kako nas na kmetih ljubijo, sc je pokazalo 27. novembra na Brezovici, la-, mošnji župnik je oznanil z lece. naj kme-ije oddaiajo mleko mlekarnam, da ga izvažajo v Trst! Za mleko dobe. če sc ga zbere 500 1. po 8 K že na dom«; ako se ga zbere manj kot 500 1, dobe za liter po 7 K. V Ljubljani pa bi dobili za. liter samo 8 K. kar se zaradi vožnje, mraza in truda ne izplača. Isto je naznanil na : vasi občinski sluga. Tako bodo naši kmetje dajali svoje mleko rajši Lahom v *rs.^" nego rojakom v Ljubljani! Ze doslej je b»lo mleko za nas drago, poslej ga bo treba še preplačati, ali pa ga ne dobimo več v mesto. Lahi bodo pili naše mleko, mi pa vodo..
In končno še nekaj. Pred časom je bilo čitati v časopisju o naših muslima-
nih. Naglašalo se je. kako so muslimanski nižji sloji v gospodarskem, socijal-nerri/in političnem oziru zanemarjeni in Ja so ziiog svojih verskih razmer brez vsake lastne inicijative in pod vplivom njih agov in begov.
Pri nas je seveda prostost drugačna. Vsakdo sme, zlasti v političnem oziru po svojem preudarku voliti, zato pa ta pro-, siost ustvarja tudi pri nas — age — in bege. Razloček je samo ta, da musliman-: ski agl in begi v vsakem oziru in vedno skupaj vlečejo, bodisi na levo ali desno. . med tem ko naši vlečejo na vse štiri vetrove. Zato pa gre barometer draginje vedno navzgor.	'
Vestnik
■ r
Opozorilo. Z zadnjo številko »Naše- \ ga Glasa' smo poslali vsem c. g: naroč- j nikom, ki naročnine za tekoče leto še ; niso poravnali, obvestila, koliko imajo | plačati na natpčnini do konca leta. Pro- : simo jih, da nam dolžne zneske takoj nakažejo. Leto se bliža koncu in uprava mora dobiti denar, da zadosti svojim obveznostim. ki niso majhne. Z zavlače-vanjem plačil delajo se nam povsem nc-; potrebne težkoče. Kako se mora boriti uredništvo, je povedal g. urednik dovolj i jasno: da ni uprava prav nič na boljšem, dokazuje dejstvo, da je morala razposlati skoro 800 opominov na plačilo naročnine, ki je že davno zapadla. Ce ne store prav vsi c. g. naročniki v najkrajšem času svoje dolžnosti, primorani bomo z novim letom list opustiti. Število naročnikov je zelo padlo in če niti ti naročnine ne plačujejo redno, ni mogoče lista vzdržati. Prav nič pa ni pomagano upravi s tem, da se odgovarja na. opomine z odpovedjo lista, ne plača pa že zapadle naročnine. Na opomine odzvalo se je doslej komaj 50 tovarišev.
'Ponovno pozivamo vse g. tovariše, ki jim je na tern. da sc list vzdrži tudi po novem letu, da store vse, kar le morejo, j da se število naročnikov dvigne! Z da-| našnjo številko pošljemo nekaterim gosp. j tovarišem nabiralne pole in jih vljudno prosimo, da nabirajo nove naročnike za prihodnje leto. Agitirajo naj za list od tovariša do tovariša in vplivajo na nje. da list naroče. S takim podrobnim delom ! so da mnogo doseči, treba je le resne vo-j lje in malo truda. Tovariš gosp. Saksida i >e komaj prišedši v Celje, nabral 7 novih J naročnikov in 65 K za tiskovni sklad.
; Iskrena hvala delavnemu g. tovarišu j Saksidi, ostalim pa v vzpodbudo, da ga | posnemajo. V nabiralne pole naj vpišeio , točne naslove novih naročnikov in nam l pole vpošljejo po možnosti do konca de-j eembra. Vse stroške jim radevolje po-
vrnemo.
L’prava.
Društvo sodnih podttradnikov in slug za Slovenijo v Ljubljani naznanja, d? se vrš' dne 18. decembra 1921 ob i. uri popoldan (13. uri) v Novem mestu v hotelu pri Pošti sestanek, na katerem bode poročal odposlanec društva iz Ljubljane o delovanju društva. — Tovariši okoliša novomeškega okrožnega sodišča, udeležite se tega sestanka polnoštevilno, da s tem pokažete svojo stanovsko zavednost ter stanovsko dolžnost do svoje orgartl-zacije.
Občni zbor društva geometrov kraljevin^ SHS v Ljubljani se vrši dne 17. decembra 1921 ob 5. popoldne v posvetovalnici magistrata v Ljubljani. Vzporcd. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo predsednika. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo gospodarja 6. Poročilo pregledovalcev računov. 7, Volitev novega odbora. S. Slučajnosti.- V slučaju, da se zborovanje ne bi moglo končati cine 17. XII., se nadaljuje naslednjega dne ob 9. uri predpoldne v istih prostorih. Predposredovanje za občni zbor se vrši 17. XII. ob 3. uri v prostorih evidenčnega urada Ljubljana JL Po končanem zborovanju v soboto se vrši prijateljski sestanek v hotelu »Union« v Rožcah.
Popravek. V zadnji številki »Našega Pilasa« se je v članku >- V obrambo in pojasnilo« vrinila pomota v odstavek: Prt-stojbinski urad je torej odločil, naj se zaenkrat vzame pravice ribolovstva	kot
nepremičnina — namesto pravilno	kot
premičnina. Dalje bi moralo biti nekoliko' vrstic za tem »kot se je kvalificira- in n* »kot se je kvalificiral".
Anketa o stanovanjih in draginji je vršila 15. m. m. v. ministrstvu za socijalno politiko. Udeležili so se anketo zastopniki poljedelskih organizacij in društev hišnHi posestnikov iz vseh treh Klavnih mest Jugoslavije, predstavniki uradniških • in delavskih ..organizacij, zastopniki ministrstva prava in socijal.. politike, hišnih najemnikov, poslanci in minister dr. Kukovec. Sklenilo se je. predlagati zakonodavnomu odboru, naj se jav. nameščencem današnje najemnine še tri leta ne zvišajo. Vlada je predlagala, na) se uvede 'zopet vezana trgovina, maksimiranje cen, zabrana izvoza živil, ki i'1, ni dovolj za’vso državo. Toda tihotapstvo, verižen je, skrivanje blaga In živil bi draginjo potem še zvišalo. Zato naj začne druga fin. ir. trgov, - politika, urem nnj se drž. uprava iti draginja pade sama. Občin, sodišča za pobijanje drag trne pa naj sc odpravijo. ___________________  _
Nabirajte inserate in prispevke w tiskovni sklad ter pridobivajte nove naročnike.
Samopomoč
...•*-*^*'*r»T...r*.r"“.... •	.
gtmr>oriarska zadmga javnih name-žžencev in vpokojencev v Kranju
r. x. a o. %.
je po sklepu občnega zbora z dne 17. jnliia. 1921 razdražila in prešla ¥ likvidacijo. - Likvidatorji bo dosedanji -člani načelstva. Upniki se vabijo, da se pri njej zglasijo. Sklep deželnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani, odd. III. dne 7. novembra 1921., št. zadr. VL 2457.
Načelstvo.
2 » —
4
REG. 1RDG1Z 0.J.1 UUI
dtnljije jinis ostataUB imjili n raki Mil inti pmltii, uzuabi n silttm pninRi i> mini iiiljnskih pilit u klili kk ia pnfi ■ilia Miitiis kplitilM « 7®/* obrostl.
H VLOGE \l OHIO PO 4%.	_
M* u taMi i* litra. Mnajii fM*
Oanednj« Z?«« javnih sameMancf™ S« upokojencev n Slovenijo v Ljubljani.

r*. v.v