Številka 221.
fjf Izhaja vsaki dan
idi trn lEflLisl ii freaiiifi ct 5. tri, en poHteiiiil el 9. uri flimi-
Pouuničce Številke se prodajajo po 9 nvč (6 stotinki , crnogih tabakatnah v Tr*tu in okolici, Ljubljani, Gorici, STrunju, rt- Petro, Sežani. Nabreiini, 8r. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini. Poetojni, Dombergu, Solkanu itd. i . a« opJasoT ae računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke 2". mm); z* trgovinske in obrtne oglase po 20 rtot. ;
osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov : c &0 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-ialjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. heseda, najmanj pa po 40 etot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Sdinost". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Trst, v nedeljo 12. avgusta 1906.
Tečaj XXXI.
Sdinost
Glasilo političnega 4rwktva „EJtaost" za Pnmorsko.^B
F edinosti Je moči
Naročnina anala
z* vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 neteče 6 K. — Na
naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozirt* Vsi dopisi naj ae pošiljajo na uredniKtvo lista. Nefrankovai a
pisma se ae sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: al. Glorgio Galatti 18. (Narodu! dom>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost-1. — Natisnila tiskarna konsorcija
lista ,,Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. ^^ Poitaa-kraailničai račun St. 841.652. ^ccccr
•t«T. US7.
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
U
i in Italijani.
ii.
Nekoliko odziva na glas zdravega človeškega razuma.
Nedavno smo omenjali v tem listu neki glas v nekem nemškem listu gori iz aiha. ki je prišel z modrim nasvetom, naj bi italijansko irredento v Trstu skušali udušiti z — nemško irredento !!
Čudni zdravniki, ki hočejo zdraviti bolno življenje naše z uvajanjem nove nič manje, .ili pa celo še bolj nevarne b -Iezni ! ! Takov asvet, kakor ga usiljuje dotični nemški list. ;nore izhajati: ali iz popolne ignorance glede arodnostnih razmer v teh pokrajinah, ali pa iz narodne pijanosti, ki noče poznati več ni-kakih ovir, ki vidi pred seboj le svoje vratolomne cilje in ki hoče priti do njih z nasiljem. ognjem in mečem, preko grobov d r u z i h narodov!
Trst je ločen od germanskega življa narodno in teritorijalno. Nemštvo nima nikake pravice do našega Trsta ni po nacijonalnem, •.; po političnem, ni po državnopravnem momentu. ni po zemljepisni legi. Vendar bi hoteli Nemci dušiti italijansko irredento z nemško irredento! To kaže, da z večino prebivalstva v tej pokrajini, se Slovani niti ne računajo več !
Ali si domišljajo morda, da je slovanski <ivelj v teh krajih že tako obnemogel, da -ploh ni sposoben več za nikak odpor in da iiore nemštvo preko Slovanov odločati o bodoči usodi naših slovanskih pokrajin ? ! Ali pa menijo morda, da smo mi Slovani Pri-.norja taki slepci, da se bomo dajali izrab-ati kakor slepo orodje za dušenje italijan-ke irredente in da potem brez prigovora po-oiimo na klado glavo svoje nacijonalne ekzi-^tence, ki jo nemška irredenta potem odseče <e svojo germansko sekiro ? !!
Mi smo že povedali germanskemu herrn-volku, da se temeljito moti v tem pogledu !
0 usodi našega slovanskega juga se ne ho tako lahko odločalo brez Šlovanstva. Ali ne motijo se gospoda samo v tem, da menijo, da se slovanskim elementom v teh krajih jim ne treba računati; ampak motijo se huje, ker ne računajo z neko eventuval-nostjo, ki more nastopiti celo poprej, nego misli, ker visi nekako v zraku, ker razvoj stvari same sili na to, da nastopi ta eventu-valnost.
Nemci menda ne računajo na to, da bi .uoglo priti do sporazumljenja, ali vsaj do premirja med Italijani in Slovani! ! In še
več ! Rekli smo, da razvoj stvari sam sili na tako premirje.
In znaki tega imperativa, te sile razvoja se že pojavljajo ravno t italijanskem taboru. Ta sila je — skupni nacijonalni iteres Italijanov in Slovanov. Temu skupnemu interesu žuga skupna nevarnost. In od kodi grozi ta nevarnost ? Od iste nemške irre-dente, ki naj bi v Trstu d u šil a italijansko irredento.
Taki pojavi pametnega spoznavanja — zdravega človeškega razuma pravi „Alto Adige* — so že tu v italijanskem taboru. Sicer so še posamični, sporadični, ali — so !
Takov glas zdravega človeškega razuma je ravno glas v „Alto Adige". Mi ga pozdravljamo z zadoščenjem. In hvaležni smo trentinskemu listu na dvojnem : prvič, da je svojim soplemenjakom ob Adriji predočil pogubnost njihove dosedanje tradicijonalne politike in taktike, in drugič, da jim je odkrito, brez ovinkov, naravnost tudi pokazal podlago, na kateri jedini je možno pošteno sporazumijenje med Italijani in Slovani! ! „Alto Adige" je pokazal Italijanom ob Adriji cilj, kateremu morajo slediti 7 lastnem interesu, a pokazal jim je tudi sredstvo, s katerim morejo doseči ta cilj.
Če naši primorski Italijani ne bodo hoteli slušati tega glasu iz italijanskega Tren-tina, pokažejo s tem, ne le da nimajo smisla ! za svoj lastni položaj, ampak da tu ne jemljejo obzira do življenskih interesov svojih lastnih soplemenjakov v Tirolu. Lepo jim je povedal ..Alto Adige" : četudi nemška nevarnost ni tako neposredna za Italijane ob Adriji, vendar radi tega ni n:č manje resna. Za Italijane v Trentinu je ta nevarnost neposredna, akutna. Ce se Italijani ob Adriji ne menijo za nemško nevarnost, ker ni ravno neposredna, kažejo le, da so kratkovidneži, da so ljudje momenta in brez pogleda v bodočnost, ki radi hipne in efemerne koristi, ki jim jo daje zavezništvo z Nemci, žrtvujejo bodočnost, vse, a če vrhu tega nočejo slušati klicev in opominov iz Trentina, kažejo, da nimajo srca in čuta do lastnih krvnih bratov, kažejo se največe in najgrše egoiste, ki se radi lastne hipne koristi vežejo z naj hujim in neizprosnim sovražnikom lastnega brata. Italijani ob Adriji naj bi dobro premislili, da se svojim večnim paktiranjem z Nemci podpirajo tisto veliko nemško silo, ki bi raje danes nego jutri italijanski živelj v Trentinu stisnila, zdrobila in pahnila v grob. A potem ? Kaj bi bili Italijani v Primorju, kaj bi reprezentirali, če bi italijanstvo Trentina politično obnemoglo?!
Tu ni težko prorokovati: lahko je gledati v bodočnost! Ali ne vedo naši Italijani, da bi se isti grob izkopani italijanskim Trentincem, potem razširil in bi pogoltnil tudi primorske Italijane ?!
Slovanov življenski interes pa zahteva, da se napravi še pravočasno močan jez proti velikemu nemškemu valu! Italijani sami pa ne Liort^o nikdar tvoriti tacega jezu. Stvari so jasne, kakor beli dan! Germanstvo pomenja nevarnost za Italijane. Te nevarnosti se boje tudi Slovani. Italijani sami so absolutno prešibki, da bi mogli vspešno odbijati nemški pritist. Kaj jim pravi zdravi človeški razum ? ! Ali ne zahteva od njih, da se z vežejo ž njim i, ki imajo enak interes na tem, da se nemška navarnost odvrne?! Ali Italijani še ne bodo hoteli slušati tega glasu zdravega človeškega razuma ?! Ali hočejo, da se nad njimi uresniči rek: kogar hočejo bogovi uničiti, ga udarjajo s slepoto?! Če nočejo tega, naj krenejo na druga pota, na katera jim kažeta dolžna ljubezen do krvnega brata v Trentinu invlastni interes! Ali „Alto Adige* jim je povedal tudi, da ne zadošča, če se kdo principijelno, akademično izreka za odbijanje Germanstva skupno se Slovanstvom, marveč, da mora vstvarjati tudi možnost, pogoje za pošteno spoštovanja obojestrankih pravi k, narodnih in kulturnih.
V kritičnih dobah živimo in naši Italijani stoje na usodnem križpotju: ali ostanejo na poti slepote, strasti in hegemonij skega po-željenja, ali pa krenejo na poti — da govorimo zopet z „Alto Adige" zdravega človeškega razuma. Prva pot vodi Italijane v razsulo, druga jih sprovede v osigurano bodočnost.
PODLISTEK.
ZLflTfl BflJKfl,
izvirni igrokaz s petjem v 5 dejanjih, po neki narodni pripovedki.
Spisal dr. A. Jadranski.
Skladba petja in godbe od Hr. O. Vogriča
„Dvojica naših sestra zagledah sta se tja kam v človeštvo ter oskrunili svojstva božan-t a. Kraljica Osveta rohni od svete jeze in je zarotila, da pogubi vsacega človeka, ki i -topal žnjima v pobratimijo".
To je — iz ust vile Žive, drugo dc-mje, VIII. prizor — substrat in motivacija -ega, kar se v dolgih petih dejanjih dogaja. Tako rekoč izhodišče vsega dejanja. Dva -protna si sveta: vilino carstvo in zemeljsko kraljevstvo, dve ideji: božanstvo in člo-anstvo. V tem širokem okvirju, v teh kon-stih se giblje in razvija odsek življenja i--rodnega, prikazan nam od pesnika v skozi ■i -kozi narodni obliki s čisto narodno dikcijo, rodne vsebine. Borba za prvenstvo dveh •tov, posebni čari zemeljskega življenja Ljubica), moč etičnih dober, zmaga domo-ibnega žara. — sami motivi,*) od katerih
*) Antikvirani, se poreče. Ali — je-li lepota jj nehala biti lepa, ali se je nehalo kedaj ope-v"'i veličanstvo solnca, kadar v jutro izhaja, a na r zahaja .
se je pesnik dal voditi, ki določajo o razvijanju njegovih kreacij. Nad vsemi pa stoji moč usode! Tej ne ubeži nikdo ! Vklesano je v srcu vseh, — tu, v vzburjeni fantaziji slovanskega rodu —, da je usoda pod gotovimi pogoji gospodarica nad življenjem in smrtjo svojih žrtev. Vse, kar se dogaja — dogaja se pod njenim imperativom. Ljudje se rodijo, da žive in umirajo, kakor jim je usoda to že odredila. Gorje njemu, čegar rojstvo stoji v kaki zvezi s tajnim carstvom vil! Zlo za oni dve hiši. v katerima se v isti čas rodijo dvojčki, dva možka in dve ženski. (Vilarjevi-Podmelčevi.) Njihovo življenje je izprepleteno vilinim elementom, ono se odseva v onem, kar se dogaja pred njihovimi očmi za ne vidljivimi višinami orjaškega kraja, — v formi „dapertutta". — S tem je pesnik dal svojemu delu posebno smer. Njegova drama je pisana pod bremenom usode in nazvati bi jo mogli celo— „usodnostno tragedijo" („Scliick-salstragodie), aH — ali —. Ne mislimo na genre, katerega je literatura, ki je sledila (drugi, takozvani realistični) »sturin- in drang-periodi", ustvarila v Nemcih in kateremu je glavni zastopnik še vedno Grillparzer (Die Ahnirau). Nemški in Francozki model stoji v nepremagljivem suženjstvu usode. Usoda je glavni motiv in ob enem izključni »deus ex machina '. Junaki, od prvega začetka žrtvovani usodi stoje tu na pozorišču življenja v neke vrsti bolne resignacije, gledajoče, kako
Iz Hrvatske.
Zagreb 10. avgusta 190ti.
Vsled tega, da je v sporazumi] enju, koalicije in starčevičijancev otvoritev sabora na-merovana v začetku oktobra — ker treba, da dotlej vlada pripravi vse nove zakonske načrte — navstala je v našem novinstvu zopet stara metoda .... klevetanja in medsebojnega podtikanja. Na eno stran prihaja to od vročine, na drugo stran pa gre to v prilog nekaterim, ki bi radi videli najneprijateljskeje razpoloženje med našimi opozicijonalnimi strankami, ki naj bi do vedlo do tega, da v prihodnjem zasedanju sabora ne bi bilo več onega pakta koalicije s starčevičijanci. Na ta način ne bi imela nobena stranka večine in ne bi bil vsprejet nijeden predlog. A potem bi izvestni
jim delo in ideja, ki jo reprezentiraj o, propadata vsled usode. Fatalizem v umetni obleki! Zlata bajka ? V njej, in v neštetih poskusih iz hrvatske (Gundulić) in srbske literature, v srbsko-lirvatskih narodnih pesmih (o Kralj e-viču Marku, o vili-miljenki, o materi Kraljeviča Marka, o bratih Jakšičih i t, d.) — stojimo na slovanskih narodnih tleh! Narod veruje v usodo (»sudbina —• jarac«, ali ne zrcali to narodne duše ?), on se je boji, on čuti da je moč iste veleusodna. Ali v tem kaosu, ki bi ga usoda, prepuščena sama sebi, tvorila muhavo gospodo vaje svetu, dohaja narodu v pomoč eterični svet. Vile-posestrime tvorijo nekako .protitežje vsemoči usode. One zahajajo med ljudi, tolažijo in vspodbujajo jih; druge jih zopet izzivajo in nadlegujejo na delu in na paši. Svojo čudotvorno preslico predejo življenje in smrt onim, katerih usoda je v kazuelui zvezi z njihovo aH njihovih sester usodo. (Živa.) One povspe-šujejo »imperativ usode«. One se zalj ubijaj o v človeštvo. Od njih je — z eno besedo — zavisno, da pogublja osveta „vsacega človeka, ki bi stopil ž njimi v pobratimijo«. V tem smislu je usoda mnogih smrtnikov v njihovih rokah, v tem smislu je » Zlata bajka« prava usodnostna tragedija.
To je za presojanje dela samega najve-čega pomena. Pesnik resignira na kazualistiko in kavzalistiko. Njegova psihologija ne more biti ni globoka, ni ostroumna. „Nimia subti-
ljudje delali na to, da bi bil sabor razpuščen in postavljen — komisar. Nu, pa naj so se tudi nasprotstva med opozicij onalnimi strankami še tako poojstrila, se vendar vse to da poravnati, samo da se najde list, ki bo pisal v tonu zbliževanja, ker samo po zbližanju in paktu koalicije in starčevičijancev je opozicij onalna večina gotova in se ne da nadglasiti, da bo mogla odločevati v vseh vprašanjih, ne da bi se menila za ostanke madjaronov.
Z onim žaljenjem, ki je je storil hrvatskemu narodu madjarski naduti aristokrat, guverner mesta Reke, grofNako—katero afero smo mi dovoljno osvetlili v tem listu — se še vedno bavijo naša mestna in občinska zastopstva, ki niso zadovoljna z zadoščenjem, ki je je dal ta grof. Med drugimi mestnimi zastopstvi se je spomnilo slednjič naše zagrebško mestno zastopstvo, da se pridruži protestu mesta Sušak proti žaljenju, storjenem našemu narodu. To je po tolikih letih prvi patrijotični čin našega mestnega zastopstva z usiljeno večino, ki bi morala že davno crpiti iz novega stanja v deželi pouk, da ni sposobna za zastopanje interesov naše metropole.
Najmočneja stebra prejšnjega nesrečnega režima, Chavrak in Rubido sta — kakor znano — umirovljena. Tudi na tem umirovljenju, ki se je izvršilo še pred imenovanjem nove vlade, je storjena zopet velika proti-zakonitost, ker sta oba dobila skoro popolno penzijo, da-si jima manjka za to še precej let službe. Na ta način bo naš proračun zopet obremenjen s kakimi 20.000 kronami in s tem denarjem bomo morali rediti človeka, ki sta toliko škodovala Hrvatski. Da bi vsaj ti ljudje ostajali v Hrvatski in tu uživali svojo mirovino — potem bi človek še molčal. Ali glejte : tisti Rubido, ki je vedno dekla-miral o veliki ljubezni svoji do domovine — on je namreč sin slavne hrvatske patrijotkinje
—	ko si je dobro napolnil žepe z žulji zagorskega seljaka in ko mu dežela daj a penzijo 9000 kron, ne ostaje več v Hrvatski, ampak se seli — v Gradec!! Mi smo mu polnili žepe, mi mu daj amo mastno penzijo
—	on pa se, v zahvalo za to in v dokaz svojega patrijotizma, preseljuje v mesto naših protivnikov, da bo tam trošil denar, ki mu ga je in mu ga mora dajati naš narod v potu svojega obraza. Taka je hvaležnost tiranov !
Ta slučaj Rubidov sili na razmišljanje, ker v tem slučaju se morda najmočneje zrcali vsa pokvarjenost naše aristokracije, ki se redi ob muki lirvatskega naroda, a jo vendar ne vežejo na ta narod
litas" je naravna posledica iste. Ker: kaj podaja psihologu glavno „štacijo razmotrivanja?" Indeterminizem duše! Na njem sta ustvarila svoje velike vzore Ibsen, svoje perverzno-veri-stične Oskar \Vilde. Ali ste videli že voz, ki ga vleče konj po gladki cesti ? Mirno hiti, ne da bi se tresel nimalo. A voz po kameniti cesti ? Giblje se in trese na desno in levo. Zakaj ? Ker je zapreka velika, ker je eneržija, ki jo zahteva vožnja, veča. Tako je tudi z večno vožnjo duše. Na gladkih tleh determinizma si duša ni takorekoč svestna svoje ek-zistence; ona se izraža tako in nikakor drugače, kakor že to nalaga močneji „duševni motor", v onem momentu gospodar situvacije. Duša je ..juste milieu", retfeksna slika svojih motorjev; ona sledi gotovi empiriji — tu, v „Zlati bajki", o brezvspešnosti nasprotovanja volji osode — slično vozu na gladki cesti. Radi tega je tu analiza šibka, recimo svobodno: neinteresantna! Psihologija nam črta tu individue nesvobodne, sužnje viših sil, ki delajo tako, ker vedo, da morajo tako delati, ker vedo, da jim ne treba več misliti, ker je že drugi — usoda — mislil zanje in skoval srečo in nesrečo.
Vse pojave v Zlati bajki", — počenši od Katre (perzonifikacija verovanja v vile in moč usode) do Šima (njegov ..kako pak!" „kaj pak" morda preveč ad abusum rabljen izra-zuje več nego vsa moja propoved !) treba s te psihološke strani razumevati in promatrati,
Stran II.
»EDINOST« 221.
V nedeljo, dne 12. avgustu 190o
nikaka čutstva arpak je t.ujinska po, mišljenju in po delovanju. Naša aristokracija naj bi se enkrat ugledala v ono ! preko Drave, ki se s svojim narodom bori za j uresničenje narodnih idejalov. Kakor demo- j kratičen narod smo mi seveda proti vodstvu J naroda po aristokraciji; ali vendar nam ni vsejedno, ali je ta aristokracija z narodom ali proti njemu, da-li ta aristokracija misli, da je narod tu za izkoriščenje, ali pa da je tudi hvaležna narodu za to, kar ima od J naroda ?!	-	j
Na železnicah se še vedno tira tista' staru politika madjarizacije in zapostavljanja naših sinov. Će nam že nočejo nikakor dati samostalnega ravnateljstva železnic s hrvatskim uradnim jezikom, pa bi bil že skrajni čas, da se na vseli železnicah nameščajo samo Hrvatje. Mej tem pa vidimo, kako je minister za trgovino Košut izdal naredbo, po ksiteri bodo oni Madjari ki dokažejo, da umejo hrvatski, premeščeni v Hrvatsko in bodo dobivali po (500 K povečano plačo na loto. Seveda se začnejo sedaj vsi Madjari na železnicah učiti par hrvatskih besed, samo da se jim plača poviša, a mi bomo zopet prikrajšani, kajti na tisoče naših sinov bo zopet ostajalo brez kruha. Ne, mi ne smemo dopustiti tudi tega. ampak treba, da se upremo najmočneje, kajti skrajni čas je, da se našim s inovoin odprejo širom pota v železniško bi užbo, ker le tako, da smo mi Hrvatje ua-ni eščeni na železnicah v Hrvatski, more se rešiti železniško vprašanje, ki se nikakor drugače ne daja rešiti!!
Javni politični M uri sv. Antonu na loperšći
ki se je vršii minolo nedeljo, izpal je — kakor smo že javili na kratko — najčastneje. Shod je otvoril g. posl. Mate Mandič v imenu političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri. Predsednikom shodu je bil izvoljen g. nad učitelj Valentić. Posl. Mandič je govoril blizo eno uro o volilni reformi. Posl. Kompare pa je v dolgem govoru osvetlil odkrite in tajne nasprotnike te reforme. Obema govornikoma so zborovalci burno pritrjevali. Resolucija, vsprejeta že na prejšnjih shodih, je bila soglasno vsprejeta tudi na tem shodu. Obč. tajnik g. Fran Klemenčić je govoril o delovanju naših poslancev v državnem in deželnem zboru, ki pa ni omejeno na zbornico samo, ampak se morajo poslanci često truditi pri raznih mini-sterstvih in raznih oblastih. Tudi temu govorniku so zborovalci pritrjevali in je bila soglasno vsprejeta resolucija :
,.Na javnem shodu pri sv. Antonu dne "». avgusta 1906. sklicanem od političnega društva za Hrvate in Slovence Istre, zbrani volilei izrekajo našim deželnim in jedinemu državnemu poslancu za njihovo požrtvovalno delovanje na korist slovenskega prebivalstva Istre v deželnem zboru in odboru sosebno pak za njihovo vspešno delovanje na korist krajne občine dekanske, svojo naj topleje zahvalo in popolno zaupanje v njihovo politično preudarnost in neoporečno poštenje*.
Ob zadnji točki dnevnega reda se je Oglasil za besedo gospod Josip M a n d i ć iz Trsta, ki se je spominjal volilne reforme ter priporočal zbranim, naj se organizujejo
Druga neizogibna posledica pesnikove manire in koncepcije je velika fragmentarnost posamičnih prizorov. Eden od prvih postula-tov dramaturgije je brez dvorna organski razvoj dejanja, ali bolje: zavest in prepričanje o potrebi določenega razvoja. Med prizorom mora vladati naj veča kontinuiteta. Kak mojster je tu n. pr. Sudermann ! Naš tržaški pesnik se je podal v službo orjaških vil, naj mu bodo od srca hvaležne ! On je za njihovo naklonjenost marsikaj žrtvoval. Njegovo dejanje na tem svetu se vrši tako rekoč le zaradi drugega v i 1 i n s k e g a sveta. To je nalagala struktura dela in to je po sebi popolnoma na mestu. Peter Hudournik umira, samo da more umirati tudi rila Z o r k a ; P a v 1 e je izpuščen iz ječe in povrnjen ljubavi Jelenke, samo da more vila Ljubica živeti, zadobiti si priznanje od vile Osvete. Modrane in posestrim in najprej ovenčana z vilinsko krono izvršiti potem svojo misijo v korist junaka, „kder ne boli umreti", da pade rza vilin rod z junaki vred!" Ideja in s tem središče komada leži v dvorih „m a m i c c" Osvete. S tem komad začenja in s tem konča. Glavni del : vse nezgode na Orjaka in v Podmeleih, ljubav
pastorka. Njih zadnji up je še državni zbor; treba pa bo vse strune napeti. Pomislimo : ako ne more 11 milijonov avstrijskih Nemcev pogrešati 17000 kranjskih Kočevarjev, kako bi mogel komaj poldrugimilijonni slovenski narod zatajiti 100.000 koroških rojakov?!! To bi bil naš samomor, ker Nemštvo pridobi s tem še večjo moč na Gorenjskem in Štajerskem ! Kako morejo tudi avstrijski Slovani in menda tudi vlada zapuščati svojo stražo ob Adriji t. j. tržaške Slovence ?! Ako se to zgodi, potem se bo glasila naša pesem : „Buči, buči morje adrijan-sko, nikdar ne boš slovansko, pa tudi ne več avstrijsko!"
Geslo Slovanom in socijalnim demokratom, v zbornici mora biti : Temeljiti .preos-nova odsekove volilne reforme, da postane res splošna in enaka, t. j. demokratična, s tem pa tudi pravična vsem narodom! Ako pa bo še kaki slov. poslanec branil vladno predlogo za Kranjsko in ob enem ono za Koroško, ta bo podpiral politiko nemške kneftre. Ako je znal dr. Sušteršič pridobiti Italijane za sedmi štajerski mandat, zakaj ni to podporo porabil v prid koroškim Slovencem, ki so pomoči najbolj potrebni?! Slab general, ki tako razpolaga s svojimi rezervami.
in naj bodo vedno pripravljeni na poziv svojih voditeljev, poslancev. Mlademu govorniku so zborovalci ponovno pritijevali in na zaključku govora so zadoneli krepki živio-klici.
G. Š. D e f a r, župnik v Dekani, je priporočal poslancem, naj se zavzamejo, da bi občina Milje plačala dolžni prispevek za popravo cerkve, pokopališča itd. svojih obči-narjev, spadajočih pod dekansko župnijo.
Poslanec Kompare je odgovai^al govorniku, kaj je že storjenega v tem pogledu ter je obljubil, da se bo tudi nadalje zavzemal za to stvar.
Zborovalec Koterle je obrazložil potrebo popravka in dogradnje ceste Koper-Sv. Anton-Beli Kamen itd. ter je stavil sledečo resolucijo ;
„Vredni j naši poslanci naj se zavzamejo, da se čim prej začne z gradbo jako potrebne, kratke in cene c e s t e, ki bi Koper (oziroma Trst) spajala s Pazinom skozi Pobege, sv. Anton-Kocijančiče-Beli Kamen, Buzet, Oprtalj in Motovun".- :
Tudi glede te želje je pojasnil posl. Kompare že storjene korake ter obljubil povspeševati rešitev tega vprašanja.
Isti zborovalec Koterle je priporočal izposlovanje brezobrestnih posojil za obnovljenje vinogradov uničenih po trtni uši.
G. Klemenčič je stavil resolucijo DO(|Ofllki 113 OgPSfeettl.
glede imenovanja potovalnih učiteljev za j Zakaj ^ ni posrečila akcija za sestavo vsak. sodn. okraj. Govormk je priporoča go- j	a min;sters^a ,
spodarskim okrajnim zadrugam, naj se odločno ■
postavijo nasproti kljubovanju dež. kulturnega j Nedavno je priobčila pet r ograj ska brzo-sveta, posebno, kar se tiče dopisovanja jv'Javna aSentura o^ijozen komunike, v kate-italijanskem jeziku.
Obč. svetovalec A n d r i j a š i ć je priporočal spremembo deželnega lovskega zakona, — obč. svetovalec Jakomin pa je priporočal zakon za zavarovanje živine.
Na vse te želje in predloge sta dajala poslanca potrebna pojasnila in sta obljubljala, da se za te stvari zavzameta v dež. zboru in na oblastih.
Peslednji se je oglasil za besedo g. poslanec M a n d i ć, da ovrže obrekovanje, češ, da bi bil on na shodu v Dekanih izjavil, da Slovenci nimajo sposobnega človeka, ki bi ga mogli poslati na Dunaj. Na vprašanje jednega občinarjev, da-li Slovenci Istre dobe svojega poslanca, izjavil je on, da se dose-daj ni nikdar vpraševalo, ali je voliti Hrvata ali Slovenca, ampak vpraševalo se je le za to, je-li kandidat pošten, značaj en, rodoljuben in delaven. Na to se bo gledalo tudi v bodoče. Kar se njega, govornika, tiče, ni delal nikdar razlike med Hrvati in Slovenci Istre. Vsikdar se je držal načela: daje Slovenac in Hrvat vazda brat i brat!
Tej izjavi je sledilo dolgotrajno odobravanje.
Na zaključku se je predsednik zahvalil še enkrat zborovalcem in je potem zaključil ta važni in zanimivi shod.
Volilna reforma pred državnim zborom.
Iz Ljubljane nam pišejo: V odseku se je že dognala volilna reforma pa ne občna in še manje enaka — ampak nemško-centralistična. Ž njo so najbolj prikrajšani Slovani in socijaldemokrati. Med Slovani so pa zopet Slovenci naj veča
rem je bilo rečeno, da se akcija Stolipinova za parlamentariziranje ministerstva v glavnem zato ni posrečila, ker ni moglo priti do spo-razumljenja med Stolipinom in dotičnimi poklicanimi parlamentarci glede načina in tempa v izvajanju določenih reform. Na komunike odgovarja sedaj v „Novem Vremenu" grof Hej-den, ki je bil tudi med onimi parlamentarci, ki so se pogajali z ministerskim predsednikom. Grof Heyden pripoveduje, da so ti parlamentarci takoj izjavili, da to nikakor ne zadošča, da bi se le dva portfelja poverila političnim možem, marveč da bi so moralo vsaj pet ministerskih mest prepustiti osebam, ki ne pripadajo birokraciji in so nositelji soglasnih političnih principov. Ti možje bi bili stopili v ministerstvo pod pogojem, da bi bil vsprejet njihov program ter razglašen v imenu ministerstva. Ta program naj bi bil v podlago za sestavo jednotne stranke za prihodnje volitve v dumo. Ministerski predsednik sprvega ni oporekal, toda pozneje seje reklo, da za sedaj se moreta dati le dve mesti političnim osebam in pozneje še le da se pokličejo v ministerstvo še druge osebe. Dalje da je izjavila vlada, da vprašanje programa se sedaj še ne more rešiti, ali vlada da je odločena za energično izvajanje reform.
Vsled teh vladinih izjav so se pogajanja razbila in dejstvo je — zaključuje Hevden — da ministerski predsednik ni hotel vsprejeti stavljenih mu pogojev.
Med tem pa razvija stranka za mirne reforme najživahneje delovanje po deželi, usta-novlja lokalne odbore po vsej centralni in severni Rusiji.
Za kmete.
Iz Petrograda javljajo, da izide te dni carski manifest, ki odredi, da se kronska po-
sestva izroče agrarni banki, ki naj jih proda med kmete po znižanih cenah.
Carski dvor se preseli.
Iz Petrograda poročajo: General Trepov se je v petek podal v Carskoje Selo. da osebn > nadzoruje tamošnje palače, ker se carska rodbina namerava preseliti tjakaj.
Novi ruski minister za poljedeljstvo.
„Voss. Zeitung" poroča iz Petrograda, da člen državnega sveta, knez Vasilčikov, ki je imenovan na važno mesto ministra za poljedelstvo, zastopa strogo konservativno smer. Novi mož v carski palači.
„Parižki Matin" je dobil iz Petrograda poročilo, da v carski palači narašča vpliv nekega novega moža, namreč generala Cirva-čidse-ja.
Vznemirljive vesti o stanju .sultana AMul Ham iti a.
Iz Carigrada javljajo, da so tamošnji listi priobčili uraden komunike o bolezni sultana. Po priobčenju tega komunikeja sodijo, da se je stanje sultanovo poslabšalo. V cesarski palači Vldiz vlada baje velika zmešnjava ker se boje priobčiti resnico. Po Carigrad kroži vest, da sultan umira. Ta vest naprav-lja globok utis na prebivalstvo.
Novi zakon na Hrvatskem.
Teli dni pošlje predsednik za pravosodje, dr. Badaj, zakonski načrt novega tiskovnega zakona vsem listom, da bo na ta način možno pričeti javno debato. Sodijo, da bo sklicana enketa novinarjev, da se od strani novi: -stva podajo konkretni predlogi.
Drobne politične vesti.
Bolgarski
Stefeta in Pavla Podmelca za Jelenko in Savko Vil ar, nesrečna ljubezen Petra Hudournika, vse peripetije Katre Bobkove. vaške babice, sovraštvo Martina Vilar in Ju rja Pod-melc, vsa govoričenja zgovornega Luke Gorjak s „tankimi ušesi" i. t. d., to je vse le podrejeno. vstvarjeno, da bo toriščem, na katerem orjaške „ptičice" razvijajo svojo delavnost. Vsled tega zgublja glavno dejanje (vsa proza) na svoji intimnosti, na suverenosti. Pesnik se tu ni mogel dvigniti do burnih čutstev, do zanosne, strastne ljubezni. Njegov ponos, njegova fantazija je posvečena stihu, petju in pripovedanju vilinskega sveta. Tu ima i toplote čutstva, pretresljive strasti: ljubezni (Ljubica) sebičnosti in slavohlepja (Živa). Nekateri prizori so v resnici dražestni; prvi nastop vil („Sestrice, hej, v kolo, v kolo"), lirski stihi Ljubice in Zorke („Oj ljubezni"), pesmica Ljubice v desetem prizoru
i. t. d, Sploh pesnik pokazuje mnogo zmisla za vezani slog. Skoda le, da je tu in tam žrtev na ljubav žrtoval jezik. Ali njemu ne bo najbrž težko, opravičiti to s svojo „licenco1*.
Ne morem, da ne pohvalim gospoda Jadranskega. Njegovo delo je na vsaki strani ; prešinjeno iskrenim patrijotizmom. V zadnjem
zboru pojejo vile o „Slavi". Res. njegovo delo začenja in konča s „Slavo!" Istotako ne vem. ali bi bolj hvalil njegovo odločnost, ali njegovo ljubezen do lepe umetnosti, ki mu dovoljuje, da se je vzlic svojemu poklicu in svojim drugim poslom dal na delo tako velikega načrta. Dr. Jadranski je s svojim delom lahko zadovoljen. Dosegel je, kar je hotel. Ne verjamem, da je bil njegov namen vstvariti nekaj popolnega. To je dano na dramatičnem polju le velikanom uma in rutine. On je na tem polju le nadarjem početnik. Da ima v njem res nadarjenosti, mi priča že sama ekspozicija, zdrav načrt in srečna izvedba nekaterih tipov (o kakih karakterih seveda ni govora. Slikati karaktere dr. Jadranski ni hotel, ker mu tega na prosto ni trebalo).
Naj dr. Jadranski ne izgubi poguma. Xa-glašati hibe ne znači že obroditi delo. Znano je, kako strogo je Ibsen seciral drame, ki so mu bile poslane v oceno. Jedro mora biti zdravo, pesnik mora kaj lioteti, to je glavno, jezik, število osebja, posamične situacije itd. to so le slučajnosti, ki v resnici povišujejo vrednost dela, ali ne odločajo same ob sebi. Ah se bo morda piscu prigovarjalo, češ, da je slučajno pai v stara znanstva a la
e k s a r h a t. Kakor poročajo iz Carigrada, je bolgarski eksarhat storil pri turški vladi primerne korake, d; se mu dovoli urediti sinod in lajiški svet.
Kardinal R a m p o 11 a je. kaki r javljajo iz Rima, pred nekoliko dnevi lahko obolel na mrzlici. Sedaj mu je bolje in v petek, na obletnico papeževega kronanja, je bil navzoč v sikstinski kapeli na zahvalni službi božji.
Izseljevanje M a k e d o n c e v. Izseljevanje iz Makedonije silno narašča v teh zadnjih letih. Iz samega bitoljskega vilajet.-se je izselilo od leta 1902 naprej 25.000 du>. To je desetina vseh ljudi, sposobnih za delo. Največi del teh izseljencev je Šel v Ameriko. V Bitolju je osem agencij parobrodnih društev. Te agencije izposojujejo ljudem denar pod naj teži mi pogoji.
Odstop italijanskega poslanika na Dunaju. Neki italijanski list javlja, da italijanski poslanik na Dunaju, vojvoda d* Avarna, odstopi radi visoke starosti.
Dijecezanska sinoda v M a r i-boru. V minolem tednu se je v Mariboru vršila dijecezanska sinoda, katere se je udeležilo 212 duhovnikov.
Domače vesti.
Je-
Osebna vest. Gospod Kazimir o e-1 u š i č vredni župan kastavski. ki se je moral, kakor znano, podvreči na Dunaju zelc
ral, kakor znano, podvreči težki operaciji, je dne 1. t naj ter se prepeljal v Moščeniško
dne 1. t. m. zapustil I>u-Drago,
„Kain!" „Ivam!" {Mlinar in njegova hči)"' Da umirim te skrbne sodnike, dovolj bi mi bilo (ko bi mi prostor to dovolil) navesti njim besede velikega \Veingartnerja, ali pismo Ibsena. s katerim je poslal v svet svojo „Hedda Gabler" : vse staro — vse staro ! To isto naj bi se reklo o takozvani „originalnosti". Prepuščam sodbo pametnejim. Za mene je originalnost zadnja stvar. Kar jaz zahtevam, to je individualnost. Kdo l»o to pa tajil tiru. Jadranskemu Naši moderni pesniki, zadojeni so modernim impresionizmom in naturalizmom. Dr. Jadranski se vrača v kril" ril in najivnega naroda. S tem nam je njegovo delo a priori simpatično. Ali bo dr. Jadranski našel onega vspeha, ki se ga on nadeja ? Jaz mu to privoščim, če ne drugo, radi njegove narodne duše. Hvale vredno l>i bilo vsakako, ko bi v prvi vrsti poklicani faktorji, naši slavisti, ex cathedra priporočil ii mladini, naj se istotako uglobi v psihološko življenje našega naroda minolih (nepoganski; stoletij!) kako je to dr. Jadranski storil. ( ' ne bi pa tudi tega dosegel, naj se naš „vilinski" pesnik tolaži : Slovani smo!
Josip Mandič.
nedeljo, dce 1*2. avgusta 1906
»EDINOST« št. 221.
Stran in
kjer ostane ta mesec, da sem tamkaj popolnoma okrepi po prestani hudi bolezni. Odličnemu možu sporočamo izraz radosti na srečnem ozdravljenju njegovem.
Zanesljivost uradnih poročil. Nekateri slov. kratkovidneži skušajo svoje dokaze podkrepiti najrajše z uradnimi poročili, ker to menda pozabili, koliko so ravno uradna poročila izlasti na Štajerskem in Koroškem, a tudi na Kranjskem škodovala naši jezikovni enakopravnosti, če tudi govori § 19. državnega zakona jasno za našo stvar. Kolikokrat nam je najvišje sodišče še le pripomoglo do naših pravic ! Pa tudi glede perso-:.alij so poročila čestokrat pristranska, kajti jorie uradniku, če je dobil pri višjih ..piko*4, četudi lahko dokaže uspeli svojega dela z lastnimi akti. Še hujše se godi učitelju, ki ma nič dokazov proti pristranskemu uad-orniku. Iz zadrege bi ga rešila le javna pre-skušnja z učenci, ker potem bi mu bile v tolažbo besede : «Vox populi, vox deiu. Nasproti uradnim poročilom moramo izlasti Slovani biti oprezni.
Tako je izdalo ministerstvo ukaz za strogo klasifikacijo učencev na srednjih šolah, ker se boje prevelikega naraščaja slovanske asli češke inteligence, ki že po svoji jezikovni sposobnosti dela preveč konkurence nemški. Zato pa tudi nemški zavodi pri nemških učencih ne jemljejo ta ukaz tako ..ad vrbam4.
40-letnica mašnikovanja. Iz okraja
Igr&jskega: Častitljivi starček monsignor Anton Roga č. dekan v Hru^ici pri Pod-g -adu, bo obhaja*, v nedeljo dne 12. t. rn. - letnico mašnikovanja.
Otlveč bi bilo, ako bi hoteli opisovati ; e^ove zasluge in delavnost njegovo na vse -•rani. Saj, kedor ga pozna, ve koliko bridkih ur je moral ta uzorni mož in človekoljub ' trpeti, ker je pomagal reševati ubogo za-.:runo slovensko ljudstvo. Hvale za to
ni
prejel
čl!o, ki je ve
A.V. danes mu je v delež neko drugo pla-vredno, nego vsa prijateljstva i; ogočne gospode, nego vsi redi, krizi in • :de : o plačilo sta mu dmmes rVtffrr za-v sff da Je iVdo -'sc njegovo življenje posve-'.o trpeem.i $<■■•''.orehu, in pa srćna Jtra^eš-zatiranega narodi, hi ma je slavijenec > ijzvesteji sin in — de7 a ve . Bog nam ohrani istitljivega, dobrega in blagega Antona Rogača še mnogo let!
Vsemogočen italijanski svečenik. Naši Slogi" pišejo iz Sovinjaki (občina i uzet): Živo nam je še v spominu, kako je ivši župnik v Grožnjani kljuboval ne samo vročim željam velike večine svojih župljanov v pogledu hrvatskih propovedi, ampak celo t idi opetovanim nalogom škotijskega ordinarijata v Trstu. In bil bi gotovo še danes na rojem mestu, da ni storil drug zločin, ki ga J- spravil na zatožno klop in v zapor.
Ta župnik je kljuboval ljudstvu in ordinarijatu, ker je vedel, da mu kakor Italijanu nikdo nič ne more. Vedel je, da uživa visoko -aščito italijanske liberalne stranke in onega dela italijanskega svečeništva v školiji, ki se :bira okolo pretvezno katoliških listov mesta Trsta. V tem kljubovanju ga posnema tudi sovinjaški župnik Carlo Sgnidarich. (Ze po imenu se vidi, da je puro sangue, ker čitali mora* : ZnjidariĆ), ker meni, da njemu, kakor Italijanu, ne more nikdo stopiti na rep, da je vsemožen, toliko nasproti svojim župljanom, kolikor nasproti škofijskemu ordinarijatu v Trstu.
(Dokaze za to trditev prinesemo po prihodnjem izdanju „Naše Sloge
„Nesramnost izvestnih biciklistov4. K vesti priobčeni v včerajšnjem našem listu pod omenjenim naslovom smo prejeli iz Unca nastopni popravek :
Vozniki, ki so vozili iz Planine v Postojno so bili iz „Ivanjesela" in ne iz „Iva-njegrada". Gal a t ti se je zval oni, ki se je ubil na ovinku, omenjenem v notici. A oni biciklist, ki je žugal voznikom z revolverjem ni bil iz rodbine Gal a tt i, ki biva v v Planini, ampak popolnoma neznana oseba.
Založba kavinih izdelkov v korist družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani Od 1. julija t. 1. naprej je edina založnica kavinih izdelkov v korist naše družbe le tvrdka „Ivan Perdan v Ljubljani". Tvrdka Perdan je po naši družbi znana postala vesoljnemu Slovenstvu, Postala je pa ob enem tudi naša dobrotnica. Tudi to dobro ve naš narod.
Perdanova kava je najboljša in konkurira z vsemi dru-j g i m i izdelki te vrste. Zunanja I
-!
oprema te nove „družbine kave*1 je umetniška in ob enem poučna. Na nje ovitkih je videti, naša družbina šolska poslopja v Trstu, v Ve-likovcu, na Muti in na Savi. Slovenke, kupujte odslej le to novo druž-bino kavo!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani.
Radi kuge, ki se je pojavila v Trape-zuntu, je avstrijski Lloyd do daljne odredbe ustavil tjakaj vsak promet.
Hotel se je maščevati. Predsinočnjim okolu 7. ure in pol, se je 34-letni čevljar Peter S., stanujoči v ulici sv. Mavricija, spri z nekim drugim čevljarjem. Spjr je bil navstal radi konkurence v delu. No, prepir je šel tako daleč, da je oni drugi čevljar Petra S. vdaril z neko j ilo po roki in ga ranil do krvi, na kar je pobegnil. Petra je pa to tako razka-čilo, da je pograbil krivec in zdirjal za onim. V ulici del Tintore ga je pa vstavil neki redar. Videči, da Peter krvavi na roki, ga je redar spremil najprej na zdravniško postajo, kjer je zdravnik Petru izj)ral rano in povezal roko. Zatem je pa redar Petra tiral na redarstveno stražnico, ki je v ulici Giuseppe j Parini. Mej potjo sta pa redar in Peter na- j letela na 17-letno Josipino A. in 16-letno Antonijo B., ki obe poznati Petra. Videče, da ■ redar tira njiju znanca na stražnico, sta de klini psovali redarja z raznimi jako ostrimi psovkami, vsled česar je redar aretoval tudi njiju. No, na stražnici so bili vsi trije vzeti na zapisnik in potem izpuščeni.
Tatinska predrznost. Inženir Alojzij F., stanuje v hiši št. 4 v ulici del Pozzo bianeo. Predsinočnjim se je vračal domov kmalu po polunoči. A ko je prišel pred hišo, v kateri stanuje, in se je pripravljal, da odpre vežna vrata, so ga napadli trije zlikovci ter mu ukradli srebrno uro in srebrno verižico, vredno oboje 32 kron, in so takoj nato pobegnili. V istem hipu sta pa prišla izza enega vogala v isti ulici dva policijska agenta, katerima se je posrečilo prijeti enega bežečih tatov. Bil je to 20-letni dninar Giuseppe V., doma iz Vivaro v Italiji. Agenta sta areto-vanega tatu izročila dvema redarjema, ki sta bila mej tem prišla tja. Redarja sta se z areto-vanim napotila proti ulici Tiger, a agenta sta šla, da poiščeta ostala dva tatova. Ko sta pa redarja z aretovanim prišla v ulico di Spor-cavilla, ju je že čakal tam eden onih dveh tatov, ki sta bila pobegnila. Skočil je redarjema nasproti in zahteval od njiju, naj izpustita njegovega aretovanega tovariša. Redarja ^ sta pa porabila to krasno priliko in areto-vala še njega, ki je 18-letni dninar Anton R. Na ponočnem policijskem uradu v ulici Tigor bo ju vzeli na zapisnik, jima zaplenili ukradeno uro in verižico, a njiju so djali pod ključ.

trg* G&dola
Povodom premeščenja prihodnjega 24. avgusta
v ulio© 8. CATERINA štev. 9 bivši
prodaja tvrdka
blaga za moško obleko
JOSIP SPEHAR
vse letno in zimsko blago pod izredno znižanimi cenami.
po
oca
Ne čitaj
prepričaj se, da nihče ne mere tekmovati z narodno
zalogo olja
IUfiN MILLONIG
TRST. Flazza Sarrlera it. 3, TRST
FILIJALKO Ca m po S. Giacoiiio št. 16.
m razpošiljanje na debelo in na drobno.
Ceniki na razpolago.
I
Trgovina z manufakturnim blagom
Rossit & Kaneieh
Nasledniki L ni p i Itieoi-ju
Trst - ulica Malcanton št 10 - Trst
Velika množina perila
po con j, tla se ni l-ati tekmovanja.
Kotonina surova za srajce po nvč. 14 in več Chiffon	„	16 „
Madapolam „	„ 18 ,,
Nazoviplatno „ „ „ „ 16 Kotonina surova za rjuhe „ „ 40 „ bela	„ 18 ,,
VELIKA IZBZHA perkalov, batist, zephir. borgetov itd.
Trgovina z manufakturnim blagom Rossit & K&ucich.
Nasledniki Luigi Rleei-ja
Trst - ulica Malcanton št. 1 O - Trst j
za častnike, uradnike, penzijoniste in privatnike, ki se zamorejo amortizirati tudi v 18 letih s poroštvom aii brez pe-roStva. — hipoteke na prvem mestu. Agencija, Via Nuova 11, II. n
od TO.—1. in od 4.-7
L—7 ure.

oococoooocoo
8
|8
Društvene vesti in zabave.
Trž. podp. in bralno društvo se vde-
leži danes slavnosti „Vilharjevega spomenika" v Postojno po deputaciji.
Danes na Opčine! Moto lirične pesni „Zvon- slavnega nemškega pesnika se glasi: Vivos voco, mortuis plango, lulgura trango. Ta-le moto nosi tudi naše pevsko društvo „Zvon", ki priredi danes veselico s tombolo in plesom na dvorišču gospoda M. Danev. Naš „Zvon" kliče torej vse žive, to je, zavedne Slovence, objokuje nezavedne in svojim močnim glasom razganja vsako bližajočo se politično nevihto, ki bi škodovala narodu.
Torej na svidenje : vrvi „Zvona- so čisto nove !
Za otroški vrtec pri sv Ani. Obrtnij-sko društvo" pri Sv. M. Magdaleni Spodnji (pii Sv. Ani) priredi danes, kakor je bilo vže razglašeno v „Edinosti" domači koncert. Sodelovala bosta vrlo domače pevsko društvo društvo „Slava" in Skedenjska godba.
Magdalenčanom pri Sv. Ani preti velika j nevarnost v narodnem pogledu. Tam se je naselilo mnogo ptujcev, in med temi polno Italijanov. Sedaj pa se govori, da tržaški magistrat misli vstanoviti tukaj italijanski otroški vrtec, seveda z glavnim namenom, da bi italijančili naše nedolžne otročiče.
Druge pomoči ni nego, da si pomagamo sami, da nam sv. Ana ostane (če že ne boljša) vendar taka kakor je danes. V to pa treba dela in sloge: Naši konsumni društvi sta sklenili da bosta vsako leto po enkrat prirejali po en koncert v ta namen, da bomo vzdržavali svoj slovenski otroški vrtec.
(Dalje na ?esti strsni »
Dr. fl. Barkanović
specijalist za notranje in živčne bolezni
se je povrnil iz Karlovih vari.
O R DINU JE : vsak dan od 10.—12. ure zjutraj in 4.—5. p opol.
utica Sanita štev. 2.
3 £0000000 O CCOOSOOSi
»OOCXX>OOOOKXXXX*X
Josip Stor
kovač in mehaniker instalater za vodo in plin
TRST
Ulica Boftchetfo štev. 1.
5OCXXXXX3O0l0KXXXXX
Restavracija


latorog
u
K K
K
NA BLEDI
v bližini novega kolodvora.
Izvrstna hrana žn pijača.
Sobe za prenočišča s krasnim razgledom na jezero.
— Cene zmerne.	-
Za obilci obisk «e uljudno priporoča last ik
IVAN RUS.
• >-
>
h h *
I?
i s
i V
K
Karol Kobl
avtorizovan instalater
za vodo in plin TRST
ulica Giuseppe Parini 15 TELEFON št. 1590.
^"-'Jfš^š'V. .vi
c? j ž o s -edstvo I - z-z f- z> fino ru« r	' Dobuvalo
. . c-li l
?iporoča i cT.cc Lii-, Oacaria vcevreaiuE in lakirane čevlje. D U NAJ, XIII

Civilna in vojaška krojačnica
Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh pred-===== meto v spadajočih v krojaško obrt. ===== Odlikovan dne 5. aprila 1906
na XXVII. me narodni razstavi v Parizu h častno diplomo, častnim križcem in častno kolajno.
Naročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom
Z odličnim spoštovanjem
AVGUST ŠTULAR
Trst, ulica Gioacchino Rossini štev. 24 COd 24. avgust* naprej ae bo nahajala krojačnica v ulici della Ca«erma it. 4)
* f
^ppppppppf:
f t M'
Stran IV.
»EDINOST« štev. 221
V uedeljo, dne 12. avgusta 1906.
HOTEL BALKA1
70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene zmerne
SfA' HOTEL BALKAN
Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase in v obče kakoršno koli vrsto oglasov sprejema „Inseratni oddelek" v nlici Giorgio Galatti St. 18 (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od J. do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost"
. - * -C* '.	jl^' " V1 \ »
■	-v v
^j-.^Sr-r« 1' »■ 1
-lOliOiiOiiOii OliOllOliOiiOllOHOl
o	~
mr Tovarna pohištva in
Aleksander tevi Jtfinzi
■lica Tna Siv. 52. H (lutaa Mfa).
ZALOGA: i pinzzn rosario (Sotsko
C«n«, «• m nI Mti n«b«n« fcw>kurtwn. Sprejemajo m ▼nkonstai deU tudi po

Kat!ireln_Tj2va Koeippoya slainii Icava
i!
j po KatVe'nsrjeveni načinu svojega prs^vaj anja okusna, rJravju v p: • ;>_■}. in pocor.i, i;na torej Rjpreco-. pnJji-;itiza > .iko gospodinjstvo!
P.': ia'jjjte pri nakupovanja ijrtf* -.0 ime Kathrtfiner in zahteva;«. e !e izvf.-ne zavaj? 2 varst-veni ztjrr.V'* . upnik Kncipp.
. —j-.*•	-čttt
-' > ( - '• " -j "«« "
C» 0 C 4 4 C* t*
Alojz Jasbitz
stavbeni mizar Trst, ulica đella Rotonda Štev. 4
TZDELO V ALNTCA
umetninskega pohištva (mebijev)
fino delanega in navadnega. —t— Sprejema naročila po nzoreih. a : ■ — Cene zmerne.
*ttKttKH*)CttKXMK»l)ttt
C. VE€CHIET
mw zlatar
TRST - Corso štev. 47 - TRST
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur.
Kupuje In zmenjuje staro zlato in srebro z novimi predmeti.
Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrni no in žepne ure. &t¥~ Cene smerne. fM
Kdcr išče službo aH kakor£no«koll zaposlenje ; kdor Išče uradnike ali službeno esobje ; kdor ima za oddati sobe, stanovanju, dvorce* ; Trst, Trg S. Carlo 2 — Uhod ul. del Arsenale kdor ima za Padati hiše, polja, dvorce; kdor
Carlo
AUTORIZOV ANA
mehanična delalnica
za instalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave.
MU zaloga mm za zame loči na din.
SVOJI S SVOJIM!
Prva klet dalmatinskih vin
BUiškov & ArambaSIn.
t TRSTU. jta Sanita 22.
ea TRANSITNA ZALOGA im
Lastni vinogradi in nasadi oljk v Kaštelu t Dalmaciji.
Na zahtev se pošilja na dom v steklenicah ali sodćekih.
Jtndrej Rudeš, mizar
mt in izdelovalec pohištva
(ulica Ireneo delia crcce 4, in ulica Scnssa 8)
Ima vedno v zalogi zakonske in obedovalne sobe najfinejše in trdno delane t lastni delalnici. Posebna izbera kuhinjske oprare.
Specijaliteta: |C OMARE-LEDENICE.
Sprejemlje kakor5no-koli naročilo za tu ia za zunaj, kakor tudi poprave.
Začudenje vzbuja!
Mesto K 18 le K 7

i a
1 a ; >
i o
• o i ioi i o i toi ioi 'vfnvAonupi	po e« vp '9003 ioi 101 101 101 101
ISHOD 1 Fupn ;zof[iq 'rao^sujo amqiqo z ojijSBaod 0A}Suw>([0 *ao|s otiAUjs oq i?p '[pt:u \
<>fjsojj:q ui ofjsonpoj ofj}9Afvu z sAojotfmi 9s t3(	vz zjam od vjipoien as ofBmafajdg
*a)|9|qo 9)|soui bz e6s|q e6o|ez — 48fjc)|iucijeui ui 80BA0>j bz — ajpoui u; auauinj — a)ja]qo auaujoid 'iifjuzap jJfsuaž ui lesovi ujbao} ijuud i)|nqo|)| ojso^
•aoABjap bz b^sja Buqesod »SNOIAiaOO" ofejs ui pbim BJaqzi B>|j|eA — "o>|§ouj bz i^auip9Jd iSnjp iu^sjao^bsa.ui eojAoSou (e3iu;BJAO 'i^iu^bjao aoiua^aid c3ubajbc| uj a|aq aofBus 'i>f;uAO|e; 'apBm 'ipidop
*3)|D3Q ui 3)|sou cz ifl\([0 qiud[|A0|0fizi *6o\tz rupa
BOUBjfl a j jo |bBoa lSXa.T.	£1 ajuajjoi Boi|n
ouiaoSj^ a isa	i	ouao ui ojqop as a^aoojj
i ;ou3AOjs aozod
1
<
ti -t e p.
£ &
o
Krasna Gloria remontoirska srebrna ura, s 3 močnimi pokrovci in z odskočnim pokroveem, bogato gravirana, točno idoča, 3-letno jamBtvo pošilja po povzetju za urno S 7
Tovarna ur L K0>IG
Dunaj, VII., Westbahnstr. št. 36/117.
Tovarna, slaščičarna in torama Mškotov Vinko SHerH
TRST — ulica Acquedotto št, 15 — TRST
(vis-a-vis Kararue Centrale)
Podružnica ulica Miramar it. 13
Vsaki dan 3-krat svež kruh. Moka vnake vrs e iz
•	najboljših mlinov po najugodneji ceni. Izvrstni bi-i skoti, toliko navadni, kolikor tudi tinejši; specijaliteta j biškotov za čaj in druge potrebe. Pošiljam na deželo
•	s poštnim povzetjem od 2 klg naprej. Razpolagam j tudi z veliko izbero najfinejših bonbonov in čokolade I napolnjene z najfinejšimi likeri. Specijaliteta kruh ! i/ krompirja. Vsakovrstni likerji in čokolade; bon-
J bOLi. ruski in kitajski čaj. Svoji k svojim.
Idealno hranilno sredstvo za nas
gospodinje je jedilna mast CERES
(iz najfinejih kokosovih orehov)
Prvie je s tem pripravljena mesna jed mnogo eeneja kakor z drugo mastjo in drugič je možno
omejiti vporabo mesa sploh,
kajti moenate jedi, pripravljene z jedilno mastjo Ceres so lahko prebavljive in zelo slastne. Neki gospod, ki ga je krof pripravljen z maslom in svinjsko mastjo tiščal v želodcu, je zamogel lahko prebaviti 6 krofov, rirejenih s ohranilno mastjo CEHES.
želi posojiIa4 vknjižbe itd., prodati ali kupi! premičnine ali sploh rabljene predmete itd. i tri. taj se posloži MALIH OGLASOV „£ d i n o s t i", ki so najc-eneji, največ čitani ni najbolj priprarni v dosego namena.
OOOOOt
Trgovina z urami	^
0 Antonio Bucker
Trst. ulica Barriera vecchia 19.
o
__G
Velika izbera zlatih in srbrnih	v
žepnih ur za moške in ženskr.	£ Sobne zidne ure [pendolej, bu-dilnice ii gld. 1*50 in več z
jamstvom za dve leti.	0
Izvršuje poprave z največo na-	0
tančnostjo. Cene dogovoru.	q
Beccari R. Rose
autorizovana mehanika in inštalaterja
vode in plina TRST, ulica Lucija štev. 22
Telefon štev. 144S.
Sprejemajo se v popravo
svetiljke, sesalke, kopeli, closet, vodne pipe itd. itd.
osKiiajeta in upravljata vodne KalKolatoije ter imati Zalogo pritiklin in prodajo mrežic za svetilj*s
Proračune na zahtevo brezplačno.
Na prodaj je
o pohištvo ©
svetlo in temno, spalne sobe, posamezni komadi, omare za knjige, pisalne mize. stolice, modiljoni, slike, elnstične železne postelje, blazine, izbera dl-vanov, moderne kuhinje za smešno ceno radi pomanjkanja prostora.	—'
ulica Chiozza S (rudeče table)
VIKTOR DOPLICHER
JOSIP ROŽE
mizarski mojster v Trstu, ulica Raffaele Zoveuzoni 6
izvršuje
vsakovrstna mizarska dela.
Posebno pa se priporoča slovenskim konsumnim, posojilnim in drugim zavodom po deželi za nove stavbe.
}
*
Prva in edina
pisarna v vojaški stvari
koncesijonirana od vis. c. k. namestništva i
Borzni trg, Trst	S
(uhod pod prehodiščem.)
__v.
Daja nasvete in informacije o vsem, kar p se tiče novačenja in vojaške službe.
Izdeluje in odpošilja vsako vrsto prošenj $ vojaškega značaja — oprošeenje od voja- -škili vaj in knntrolnili shodov, enoletno do brovoljstvo, ženitb3. dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe vsprejetja ^ v vojaške šole itd. itd.
Pooblaščena je zastopati stranke pred upravnimi oblastnijami.	*
Posreduje v najtežavnejih slučajih. Reševanje hitro in točno.	t
URADNEUKE:	fi
<»b dcliivaikih !». — Ii. j.re>li>. in 4.-7. ih,[..»1.	j
l>t> nedeljah in praznikih ml 1«». —J-. opoludn«.	f
Tapecirska delalnica IVAN KRSTNIK CAZORZ1
TRST ulica Dom. Kossetti št. 1
(vogal ulice Stadion)
Izvršuje vsako tapecirarsko delo z uajv< r«> hitrostjo, eleganco in po zmernih cenah.
Specijalitete: okrašenja aob, stanovanj in hotele c.
Vsakovrstne dekoracije
V nedeljo, dne 12. avgusta 1906
>EDINOSTc St 221.
Htran V.
U
iD „'Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
O/
3
limafska cesta it. 19 — v Jtiedjatovi hiši v pritličju — Dunajska cesta št. 19
srrejema :
J. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, prenieenln in pridelkov
proti požarni škodi ; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi in
zavarotauja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na JDutinji za življenje in nezgode.
Poja^uila d:\je in vs^iejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže
željo tudi s preglednicami in ceniki.
'7
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
J V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica !
Svoji k svojim !
P i
€> « e

i VO

U
roverisaištvo ti
zs Jrst, goriško in 3stro pri g. Drag. Starec na Prošeku pri frsto ^
MATEJ ŽAGAR
mizarska delalnica Trst, ulica Ugo Foscolo štev. 10
t. vrSi vsako mizarsko de!o. popolnoma urejene ». line. zakonske in obedovala« sobe v modernem : !u in priproste, po načrtu, kakor tudi kuhinjsko pohištvo. — Tina vedno pripravljeno pohištvo.
F sjema naročbe vsakovrstn. mizarskega dela
in popravljanje pohištva.
Delo fino in solidno.	Cene zmerne.
Ako Iiočete imeti pod iz dobrega suhega jtlovega lesa in lepo obdelanega, kupite
dilje (sfoi)
v zalogi
BAFtT. BSDOLI - TRST
uliea SS. Martiri štev. 19
Razpošilja se tudi ua deželo.
ulica Nicolo 31 aeeliiavelli
Si. Bi = Telefon 1729
D0MENIC0 RAVAUCO__
NOVA ZALOfiA VIKA
istrska vina, furlansko belo in crno vino, dpolo in kraški teran.
Vino v steklenicah od enega litra 72 »tet., v steklenicah od pol litra 36 atot. skupno z steklenico. — Kraški teran v steklenicah K. 1 04, od pol litra 52 stot. skupno z steklenico.	Tina vina v buteljkah različnih vrat.
Za krem::rje in gostilničarje posebne eem
ZALOGA POHIŠTVA "TO^RlP^
mi^rskejs
v * j Trst Vlfl DEIRETTORI1 (ROSflRlO)
»Sf^f"1 _	e	« , PALAČO MARENZI
SR9DRUZ NI« : O PL J ET, KEKA TELEFON-iJ»163!
FRANCESCO S. DONATI
elektrotehnik TRST, uliea deli* Acquedotto 5t.
Antorizovana el&troteluiična delalnica s mehanično delalnico
Sprejema vpeljavo električne razsvetljave, zvoncev, telefonov, stivlovodoT, tafcor tudi »iflianlOna dela, ki m v zvezi c elektrotehniko, kakor poprave diaamič-niotorjev in iireosaove »retiljk katortnogasi bodi s Ute m a,
'ene jako zmerne in izvršitev popolna.
Alesandro Rizzo
Irjt — ulica Riborgo št 27 — Tr»t
Zaloga vsakovrstnih
— klobukov In kap =
Lidfljiii in zunanjiii tovarn. — Zaloga slamnito?
Zmfrne tene.
R
št*
matične in protimake bole-C bodljaje, t'gauje po udih, bolečine v hrbtu in mišicah, , ije vsled prepiha, izpahne-t itd. zdravi po izpoveii tiso-1. zahval Fellerjer lepadišeči r.Mlin-ki esenćoi FLUID /. / ianiLo ELSA-FLU1D, 1*2 maiih •> dvojnih steklenic stane f« o ■> K, 24 malih ali 12 '"'Jl^^i i!i rteklcnie franko s K «»<* • pri izdelovatelju K. V.
S"
V ■ ■ ^\
-m* i*

HI.LER-JI, lekarnarju v Stubici, Elzin ti -»»2, Hrvatska. Priporoča se naročiti Felb
tr?
Iler-
■ '.Htilue rhabarbar* kroglice z znamko „Elsa-P.^iei«^, G ;k:itljic 4 K,- isti delujejo izvrstno pri : riih bolečinah, slabi prebavi, slabosti, zaprtem "e« . Pravpga balzama se ne dobi 1, ampak 2 a zsl 't K franko. — Zaarors'ii sirup za pr^i in ■ 2 ftekleDici >* K. — Prave švedske želodčne te 3 steklenice •» K 1'ranko.
eri goldinarja
" » ■«- Mali po^tui ral.ojeck ilol»ro i •■ 3* mila : vijclioa. vrtnica.
—	T-cek. helistrop. breskavni cvet
■ .i '.. dr. — P.rfiljater [*> pottuem povzetju
3'HEMIA pabfumebie
-	~ linbuch a E Weicbar 240

Za bolne na želodcu.
Vsakateremu. ki »i nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, vživanje pomankljivili, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil, z nerednim
živijeniem kakor n pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko
probavljanje ali zasliženje priporoča »e dobro domače zdravilo, kat£ega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let preakuSeno. To zdravilo je
•ovo zeliščno vino.
Hubert
To selUčno vino Je seat&vljeno od lzvratnih, zdravinomočnlh zelišč In dobrim vinom, Jači ln oilvlja prebavni aiatem človeka. Zellično vino odstranjuje vse nerodnosti v krvnib ceveh in je vspeino za novo napravo zdrave krvi.
S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju Škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavoboi, riganje, raza-vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pitju tega vina
Zapiranje človeške potrebe škarje, ščipanje, bit] 9 sroa, ne spanjem tudi strmenje krvi v jetrah, vranici in sistemu vratnih živcev (haeaiorrhoi-dične bolečine), odstranjajo se zeliščnim vinom hi.ro in voljno. Zellft5no vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebav-nemu sistemu povzdigo in jdstranja iz želodca z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine.	m—^^mm
Mršav pogled človeka, in pomanjkanje krvi,
slabe prebave, pomanjkljivega naraščaja krvi in bolehuega stanja jeter.
Pri i opoli:em poinankanju volje do Jedi, pod nervoznem zbegaajam in otoinoatjo kakor .uli pogosti glavobol in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje.
IjtF* Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežj vspodbujo. ^J^* Zeliščno vin » podeljuje človeku voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo, vzpodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvarjenje krvi. olajšuje razdražene čute iu podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. — T<> dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma.
Zeliščno vino se i-rodaia v s'ekleni: ah no 3.— in 4.— v leramah v Trs u
Noveu gradu. Poreču, Pulju, Koviuju, Labioju, Cresu tfrku^ Kraljevici, Fužinah, Dđl-
Longi-rone. Belluno, Couegliano, Padovi, Chioggia. Kovigo. Pago, Zadar ; itd. kakor tudi v lekarnah vseh drugih večjih a!i manj:- ii krajev Jstre, l>almacije,cele Avsf--<>grsi:e in sosednih dežtlah.
Svari se pred ponarejanjem!
Zahteva nEj se i. rečno Hubert Ullrich-ovo Zeliščno Tino.
aitsis Ossenckoschi
stavbeni klepar
;l! jrizovani instalater za vodo in plinn TRST, ulica Sanita štev. 5
k:ikor:n-.> b <1: delo svoje -»troke ter ima
klep:*rsk«> delal »ieo
- Prodaja kopeli in Closets.'^J
Cer.e zmerne.
- JjO%QQQQOQOQOOQ
Učilišče in vzgojevališča za deklice^^jS^
Temeijit pouk po učuem načrtu za osem razredno IjiuIskc sol. na Primorskem. Letna plača 4o0 kron. — Hiia z vrtom, lep in zdrav kraj. krasen razgled na morje, kopalnica. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. _ Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in an- j gležkem jeziku; v godbi, glasovir, gosli citre, petje, v ženskJh < ročnih delih, v risanju in slikanju. -
Eolske sestre
Trst — ulica G. Besenghi št. 6 -- Trst
------Velika zaloga ■
APNENEGA KARBIDA
g^r prve vrste
do K 26 za 100 kg čiste teže, prosto Tozariae za Istro in Goriško pri
Paolo Patrizi
TRS f — ulica S. Lazzaro št. 9 — TRST
= Posredovalnica =
za
kupovanje in prodajanje hiš V. EISELT
Ulica Torre Bianca Št. 16, I. nadst.
od 10.—12. predp. in od 4.—7. pop
Preskrbuje kupovanja, prodajanja in vknjižbe. — Iščejo se kapitalisti za prve aii druge vknjižbe.
Hočete se prepričati ?
obiščite velika skladišča
fttarije vdove Salarini
Ponte della Fabra 2
(voga! Torrente).
ul. Poste Nuove 5
„AlJa Citta di Londra
Velik izbor izgotovljenih oblek za moSke, dečke, kostumi za otroke. Površniki, močne jope. kožuhi ir. raz u i h paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske, obleke. Tirolski loden. NepremoČljivi plašči (pristni ang'eški). Specijaliteta: blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, rolidno in elegantno po nizkih cena.h
Mirodllnica
Silvtja Schnssnig
se je preselila od trga S. Giovanni
■i v Via delle Torri a
vogal ulice S. Lazzaro št. 17.
Ermano Cattelani
Trst, ulica Acquedotto Štev. 10 Trst Inštalacija za vodo in plin.
Velika zaloga držal za svetiljke, tulipanov, aparatov in vseh dragih predmetov za žarno luč. Zaloga mrežic prve kakovosti.
Izvršuje o priliki 24. avgusta povodom premešVnj
stanovanja ali trgovine prenos svetiljk. Izposojuje s/etiljko po tovarniški ceni. Naročbe sc izvršujejo točno.
Droirvriju
Gustavo Marco
ulica Giuiia štev 20. Droge, borve, pokest, pstrolej, čopiči, ščstke, m:Ia. parfumi itd. — Zaloga
šip in S4,3klen;n.
i n
uAo.
- i
V fcogalej salcci p-hlstva
P* f	"	i
hm. Erj* emreu^đ
(p roj JiTt)
1 |»tjfio Vr-fi 01 ■' pit' • _; UhUU 1*. UOlu l« '> iilt i j.
čaja novo in rabljeno p V: i;o konkurenčnih, censh v r.rv . ™

FtTill VI
»EDDsOSTc štev. 221.
V nedeljo, dne 12. avgusta 190*»
Danes je prvi koncert v ta namen. Pridite vsi, domači in zunanji Slovenci in Slovenke, da pomoremo sveti stvari. Vrt obrt-nijskega društva bo jako lepo odičen; preskrbljeno bo tudi za izvrstno vino in sveže pivo. Zabavali se bomo pri dobri pijači in naslajali na slovenski pesmi, a ob enem položimo mal dar na oltar naše mile slovenske domovine.
Srbsko glasbeno in pevsko društvo -Vesela Šumadija" priredi danes zvečer zadnji koncert v kavarni in restavraciji Pepretis. Od ponedeljka naprej bo to društvo nekoliko večerov sviralo in pevalo v vrtu go-stilnice -Al Transval"* na Verdeli.
Pevsko društvo „Slovanska mladina' v a v. Ivanu priredi une 19. avgusta vrtno veselico v prostorih konsumnega društva na Fr-deniču v sv. Ivanu.
Cisti prihod je namenjen za nabavo društvene zastave. — Bratska društva uljudno prosimo, da nam pravočasno objavijo, da-li se mislijo vdeležiti. korporativno ali pa po deputaciji. — Program, ki bo jako mnogovrsten, se objavi ob pravem času.
„Godbeno društvo na Prošekuu priredi dne 15. avgusta t. I. zabavni koncert v restavraciji g. Starec na Prošeku. Začetek ob 5. uri popoludne in traja do polunoči. — "/stop prost.
Slovensko narodno-radikalno dija-5tvo priredi dne 25. t. m. izlet v St. Jakob na Koroškem. Dne 25. t. m. bo tam dijaški sestanek, 2*>. pa ljudski shod. Premotrivala se bodo speeijelno koroška vprašanja. Koroške razmere marsikomu niso tako znane, kako:' bi morale biti, zato je pričakovati prav obilna v.deležbe od strani narodno-radikalnega dijaštva. Vdeležbo je treba javiti pripravljalnemu odboru („Prosveta** v Ljubljani), da se j ravocasno preskrbi vse potrebno (prenočišča, hrana itd.); tam se dajejo tudi vse natančnejše informacije. Na svidenje 25. in 26. t. m. v St. -Takobu !
.j—
V;
Braije Sokoli!
Ker se bližajo dnevi velike manifestacije o priliki I. hrvatskega vsesokolskega izleta v Zagrebu (dne 2. in 3. sept.), prosi odbor „Tržaškega Sokola J vse člene, ki se na-mravajo vdeležiti tega izleta, da mu to naznanijo najkasneje do 15. t. m., da zamore preskrbeti zadostno število prenočišč in preskrbeti vse potrebno za ta izlet. Onim, ki bi * pozneje oglasili, ne bo možno jamčiti za prenočišča.
Upamo, da se vdeleži te redke manifestacije veliko število členov našega društva, tako da bo tudi „Tržaški Sokol"1 kar najčast-neje zastopan na važnem in pomembnem slavju najbližjega nam brata slovanskega, vrlega na-loda hrvatskega.
Kliče nas torej sokolska dolžnost, kliče nas bratska ljubezen, da složno upremo svoje velike moči v dosego znamenitega cilja ! Na zdar!
Razne vesti.
Grozna lakota na japonskem.
„Osservatore -Romano*1 je priobčil neko pismo katoliškega škofa mons. Berlioza iz Hakodate na Japonskem, v katerem piše isti. da v treh severnih pokrajinah Japonske, namreč Ivale, Nyagi in Fukušima, vlada grozna lakota. V teh pokrajinah biva nad 2 milijona prebivalcev. Na stotine in stotine ljudi umira od lakote.
Tujlnščina v madjarski prosveti. Zanimivo je slišati, koliko tuiinščine je v madjarski prosveti. Tako je na pr. pesnik Petofi bil Srb in zval se je Petrovič, mati njegova Ana Hrusova je bila Slovakinja in se ni v svojem življenju dobro naučila madjarski. Madaču. pisatelju „Človekove tragedije*, je bil sicer materinski jezik madjarski. ali že priimek kaže, da je bil slovanske krvi. Med današnjimi književniki se izlasti iztičeta Koloman Miksat in
Pijanosti ni več
Vzorec tega čudežnega izdelka „COZA" se pošlje brezplačno.
More se »lati ▼ T:avi, t mleku, v pivu, t vinu ali t jedilih ne da hi pivec to zapazil.
Prašek „OOZA" učinkuje čudovito, tako, da se pivcu priatudi alkohol in vse alkoholne in modne pi-jaOe. Ta prašek deluje tako mirno in gotovo, da mu ga smejo dati te na, sestra ali hči doUčnika, ne da b i oa z-pazil, kaj je resnično prozvročilo njegovo ozdravljenje.
PraSek „COZA" je prinesel mir v tisočere družine, je reSil ogromno oseb sramote in ponižanja, di, iz takih eseb je celo napravil čvrste, močic in vsacega dela zmožne ljudi. Ta pr&iek je že marsikatereg i mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal za mnogo let življenje mnogim esebam. — Zavod, ki poseduje ta čudodelni praiek, poSije vsem onim, ki zahtevajo, knjigo s pojaanili in en vzorec. Dopisuje v italijanskem jeziku. Zajtmčeno je, da je prašek popolnoma neškodljiv.
Chanccry Lan 3, London 271 (Anglija)
Na pisma je djati znamko 2 j, na dopisnice za 10 Etjt.
COZA ISTITUTE S;
Ogrske, Herceg Nemec iz Banata. Brata Ra-koši sta se prej pisala Kremser. Zgodovino madjarske književnosti je zasnoval Fran Toldi (prej se je zval Schedel), Nemec iz Budim a, ki ni v svojem življenju nikdar dobro madjarski govoril. Oče naučni madjarski filologiji je bil Hes Josip Budenc. Poleg njega je znamenit filolog Pavel Hanfalvi, ki se je prej zval Hunsderfer, a je rodom iz sepeške županije, kjer so gotovo sami Nemci. Armin Vambery se je prej zval Vamberger. Zgodovinar Henrik Marcali je Žid, a zval se je prej Mor-genstern. Madjarski učenjak Balagi je sin židovskega, a pozneje luteranskega leksikografa in bogoslovca Blocha. Od umetnikov je slavni komponist Fran Erkel bil Nemec. Liszt je bil vse prej nego Madjar, a Goldmark, ki ga Madjari reklamirajo za se, je pravi Zid. Slavni slikar Munkacsj zval se je prej Lieb, Ločje bil iz Nemčije, a Fadrus ie požunski Ne-j
mec.
i
* Koliko mleka se porablja na svetu. Danes in vsako nedeljo in vsak praznik
Gospodarski odsek vlade ameriških Združe-j nih drŽav je nedavno izdal statistično izvestje ; o proizvajanju in o porabi mleka na vsem' svetu. Ena tonelata težine ebsega 10 hekto-: litrov mleka. Po tej meri proizvaja ves svet po 1,320.000 tonelat mleka na leto. Od te' množine se tri petine porabljajo kakor mleko, iz dveh petin se pa napravlja sir. Na prvem ■ mestu v tej listi so Združene države, ker ( proizvajajo gotovo četrtino vse te množine, namreč 315.000 tonelat. Na drugem mestu je Rusija, ki proizvaja 170.000 tonelat, potem prihaja Nemčija s 150.000, Avstro-Ogrska s
85.000, Italija s 77.500, Kanada s 65.000,	Qj Frail K0ISaH0
Nizozemska s 60.000, Švedska in Norveška	..	.„..,,
*	»peeljalist za sifilittčne kožne bolezni itd.
s 40.000 in na zadnje Angležka m Francoska vsaka komaj s 10.000 tonelat mleka Sprejema od 12. do 1. in od 4. do 5. pop.
TIR. leto
TRST — ulica Sanira il 2, L e. — TRST vBefš'jzm,B agsBBBBBi
r
MALI OGLASI.


IJft'i oglasi rs<5un*jo *e po 3 stol. besedo; ma* tr.otiekane besede se r&Čuncjo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. ---Plač* te takoj.	=
Ktfcr Izven Trila pismene naroči kak „HALI OGLAS", r.jj jošije Cenar v naprej, ker drugače m bo njegov oglat o&Jsv';*-, 5« n! oseba poznana Upravi Usta.
Tarifa Jo natisnjena na čelu „MALIH OGLASOV" In vsckđo Ithka preračuni, koliko mu Jo plačetf s tam, ta preiteje besr* Oglase treba nasloviti na „INSERATNI ODDELEK" „Edlnosti-■a vprašanja polom pisem bo dajal „INSERATII ODDELEK' informacije edino le, £o bo pismu prHeiena znamka za odgover
Prva slovenska zaloga ;noh1Iu;
ANDREJ JUG — Tre t, ulica sv. Lucije St. 18 deželnim *odi6£eir). Cene brez konkurence. Svoji k svojim !
Riiv*nriilnir*o Alojzija Mermol nasled. Leb«a mil UUIIIMUa _ Trst — ul. Barriera veecbia št. 18) Prodaja barv, drog, žvepla, modre galice. nenadk.iljiv prah proti mrčesom._50.
LIamm CIz-HIo (ulica Raflineria St. 3).Tovare« "Bil* . OlVIUId eladčič, konfetur in kanditov. Zmerne cene. PoSiljatve na deželo.	_3ti!
veliki javen ples
pri sv. Ivanu v gostilni
„Al Bivio"
narodna godba „Ilirija" iz Pobegov.
Za obilni obisk se priporoča.
Nazario Grižon, gostilničar.
Pnhlčtun svetl° temno, s>e prodaja: po-rUlIlolvU polne sobe in posamezni komatli. Izbera stolic. Cene, da se ni bati tekmovanja. Ulica Torrente 34, A. C4 u 11 i c h,	4~.l
Ivan Nasutti
Franc Suc
TRST (ulica Nuova st. 14) Palača Salem)i Trgovlus •< kuhinjsko opremo z emaiMranega in litega želrzii glinastih posod in steklenine.
(ulica Barriera veechia štev. c»: Iiazprodaja lončevine in kuhinj-j *ke opreme. Zmerne cene.
Krčma „Al Trifoglio"
i istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kra-lii j ceran. Izvrstna kuhinja Piiporoća se si občinstvu I Katarina Vatovec.
Književnost in umetnost
V knjigarni Morpurgo v Spletu je izšla knjiga: S. Tučiča : „Pjesma o Bojanu Voje-vodi make Jonskom ustaSiu. Izdanje za ljudstvo. Cena 60 st.
Veletrgovina
L u i g i Trevisan, razpošilja kavo. riž.
..Stadt Laibach" (ulica Giulia >) Toči vino istrsb , \:pavsko, furli.n,-in briško. Ivrsrna kukinja. Pri^oroCa ?=e slav. o1k-i.-stvu J. Kante.	^	(^95)
Gostilna „Ai!a Costanza44
>
Nuova
st. IS). Toći se vsakovrstna viuu, jio^ebno pa Lr: v'. ^ teran. Priporoča se ti. občinstvu Henrik Kos
Odhajanje in prihajanje vlakou
Odhod s postaje južne železnice v Trstu*.)
n^imna Jamšek na Opčinah. obstoječa
U^lllu dveh oseb. sprejme takoj v slu;, deklo izurjeno v kuhanju in vseh I.i-::ih delih. 7
6.2;
6.— 6.35 8.30 905
11.30
Darovi.
Na slavnosti „Trž. podp. in bralnega društva** so preplačali vstopnino sledeči gg. :
Dr. Pertot o K, dr. Gregorin 4 K, „Obrtno konsumno društvo^ Sv. Ivan 10 K, Matija Poniž 40 st., Karol Delko 2 K. M. Markon 40 stot., Josip Pegan 40 st., Oroslav PerkliČ 20 st., Vrabec 40 st., N. N. K 1.60, Lipaša 1 K, Mezgec 40 st., Levičar K 1.40, Sancin 2 K, učitelj Firm 40 st., Orlovski in Drufovka 2 K, A. Kosec 80 st., Ivan Mikeluc 1 K, Babič 40 st., I. A. 80 st., Gregor Babic 1 K, Kokalj 40 st., Lenček 2 K, Urba-novič 1 K, Može 1 K, K. Celan 1 K in Prelog 5 K.
Srčna hvala vsem darovateljem in prijateljem našega društva!
Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metodija je podarila blagorodna gpspa Antonijeta Foerster iz Berolina 100 kron, g.a Alojzija Stoka 5 kron in g. Leban cl k. učitelj iz Prošeka 2 kroni. — Gospa A. Petrinja je nabrala na svojem ženitovanju z g. Ivanom Petrinja 10 K 42 st. — Bog poživi rodoljubna srca, ki se spominjajo naše vedno potrebne šolske družbe.
Za mo||to podružnico sv. Cirila in Metodija se je nabralo med plesom o priliki razvitja zastave „Tržaškega podp. društva" K 5-06.
G. J. "VVarto župnik iz Bazovice je poslal 8 kron ; g. Zidar Gregor 2 K in gospa soproga 2 K.	B ^P
Kot Ciril-Metodijev dar je poslal gosp. Z'3° Novak .Tosip iz Povirja 2 kroni. N	/,4°
5.55 predp. B via Cervinjan v Benetke. Rim, M;Ian Videm, Pontebo, Čedad O do Gcrice, preko Nabrežice, =e zvezo
ca Ajdovščino. E na Dunaj, Reko, BudimpeSto, Zagreb. B v Koncin, Videm, Mihin, Riru. O v „	„ Benetke, zveza n3
Cervinjan. O na Dnnaj, Budimpešto. Zagreb. O preko Červinjana v Videm, Oedid,
Benetke, Milan, Ala. O v Kormin in via Cervinjan v Viden:
in Benetke. O v Italijo preko Rormina, zveza na
Ajdovščino. E via Cervinjan v Benetke, Milan, Rirc
in Videm. O na Dunaj, Reko in Budimpešto. B na Dunaj, Ostende, Reko. B na Dunaj, Budimpešto. Rek?. B do Kormina se zvezo Cer.:n;z.J. O na Dunaj, Budimpešto.
/OJ »» 825
£-55 ♦»
9-55 11.50
1.— popol.
4.25
j junp G i o v. Pliska, Cor.-o ^t. 13, izvrii -h-UI d» kor^njo popravo kakorfne >i bodi ure. (Y;.e nizke. Prodaja vsakovrstne ure.	("2^2)
Uloln 7plifl rePa 3 Kranjske, je v vseh l\ldlU Z.Clj?3 nih dobah v zalogi Josipa D o I č i č, ulica š'orgente 7, telefon 14G5. ('. 1'T,
Ncvi modni salon
(Corao žt. 13, I. u.)
Zaloga klobuk.n* zr.
• gr>gpe. Parižki in dunajski uzorci, po najzmernr ;ih
i cenah. 4!>r> ; ________
Divaška Vilenica od postaje, bo sijajno
1 razsvetljena dne 1!). avgusta od 4.—7. ure popoludn". ! Vstopnice p:> 1 krono pri jami.
1	------ ----------------
Vnaipm Odda 25 minu: od mesta d<> K -llCtjCIll coia 2 sobi, sobica in kuhinja po . nizki ceni Pri Kanarinah st. 119.	^'>1
Prihod na postajo južne železnice v Trstu. Inteligenten mladeniu J
b.30	predp.
740 9— 10.25 10.3S
11.28	„
4.15	popol.
5-35	>»
7-15	,»
7-46	»»
8,35	„
8.55	„
10.45	»
O z Dunaja, Ostende in Londona.
B s Dunaja, Zagreb in Budimpešte.
O iz Rormina preko Bivia.
B z Dunaja, Budimpešte, Zagreba, Rek-:.
O z Dunaja in Reke.
B iz Italije preko Ćervigajana.
O iz Italije preko Kormina :veza z Ajdovščino.
O izKcrminain Cervinjaca pr. Nabreline, zveza z Ajdovščino.
B z Dunaja, Zagreba in Budimpešte
O iz Italije via Červinjan.
B iz Italije preko Kormiur. Vabrc5ine, zveza z Ajdovščino.
B z Italije preko Kor m i na. jrreza z Aj-duščino pr. Nabrežini
B z Dunaja, Budimpešte in Reke.
B iz Italije, preko Červinjana, zveza z Vidmom in O iz Kormina.
ešč vseh trt i:
uk. jezikov v
govoru in pisavi, i^če pisarniške službe, bodisi tudi za slugo pri kakem uradu, razna^alca itd. Kaj primernega tudi pri kakem časopisu. Naslov pod: „Iskajoč1 na „Inseratni oddelek Edinosti1.	-07
Hiša na prodaj
je v lepi poziciji v lUr-kovljah : tri sobe in ku-Linja; okoli hi?e vrt. Naslov daje „Inseratni oddfb-k Edinosti".
Mala družina
Odhod s postaje državne železnice Andreju v Trstu.
5.IO predp. O v Koper, Buje, Poreč (Istra}. 5.33 „ 7.2° .» 8.50 „ 3 50 popol. 4*— ».
P I SV.
2.26 popol.
O v Herpelje, Ljubljano, Dunaj. B (samo v četrtek) v Herpelje. Pazin, Pulo O v Herpelje, Divačo, Rovinj, Pulo. O v Koper, Buje, Poreč (Istra). O v Herpelje, Divačo, Dunaj, Rovicj, Pulo O v Koper. Buje (Istra). B v Pulo, Divačo, Beljak, Dunaj. Ob nedeljah in praznikih: O v Divačo, Herpelje in vmes leteče postaje
obstoječa iz treh oseb, i drmalo stanovanje z vrt-oin. vodo, ako mogoće plin v ulicah Fabio Severo, tto-magna, Commerciale, ali v £korklj i blizu mestn. i' i i-pisala bi ee pogodba za več let in vzelo bi se tudi stanovanja v podnajem. PoDudbe, pismene ali ustmene prejme ,.Inseretni oddelek Edinosti" pod „Mal a družin au.	889
M'ilS HunrOP v Škorklji je na prodaj. Dvo-mall UVUICO rec ima v pritličju: 1 sobo, kuhinjo, iušnico ; v I. nadstropju : 2 sobi in kuhinja ; v II. nadstr. tudi 2 sobi in kuhinja, vse urejeno na novo, elegantuo. Okoli dvorca je zemljišče (vrt z vodnjakom). Radi preselitve se dvorec proda za nizko ceno.	550
Poslano*)
Nekdo se zanima zaradi G. Mieike katera je bila še kod G. Dolničarja zaradi njene pridnosti in ponosa; da bi bila katera Fran Herceg, ki je svojo pisateljsko karijero _ njena znanka toliko prijazna njen naslov na-pričel kakor Herzog z nemškimi deli, a ko ni znaniti v Edinosti, ž njimi v javnosti prodrl, prešel je v madjar- j . _ Jcl L
ski tabor. Miksat je pa Slovak iz Gornje ^rji Č^iS^r^JS?*'™ °d"
Pozor !	Kaj tacega še ni bilo!	Pozor!
Garantirano dobro idočo uro z verižico
le za K 2.95.
odpošiljamo toliko časa, dokler so v zalogi, iz naše podružnice v Bregenzu (Avstriia) moti l%uur ,m<* novanje treh rodbin,"oziroma s 3
prejšnji pošiijatvi zneska ali povzetju; mi prodajemo radi tega po tako nizki ceni. di iz- ^rV^otalr^p^bL^
praznimo naso zalogo, v kateri unamo 100.000 komadov.	' „DVOREC 77", oziroma naj pride osebno v rIc8eratni
ffedka ugodna prilika za prekupčevalce. Schweitzerische Uhrenfabrik „Aralk ; Breaenz oddeIek Edinosti". — Prednost imajo dvorci v k0-
o .	- ~	mm	J	- ^ Ionji, sv. Ivanu, v bl:ž;ni ulice Giulia. Eoachetto,
Garancija 2 leti! ^H MF Garancija 2 leti!	Rosaetti.
Prihod na postajo državna železnice pri sv, Andreju v Trstu.
7.45	predp. O iz Buj in Kopra (Istra)
8.25 „ O iz Pule, Rovinja, Divače, Dunaja.
9.46	„	iz Pule.
II.05 „	O iz Herpelj, Divače, Ljubljane, Dunaja.
12.05 popol.	O iz Poreča, Buj, Divače.. Dunaja.
6.25 „	O iz Pule, Rovinja, Divače in Dunaja.
10.25 „	B iz Pule, Rovinja, Divače in Dunaja.
IO.45 „	O iz Poreča, Buj, Kopra.
Ob nedeljah in praznikih: 9.28 popol. O iz Divače, Herpelj in vmes ležečih postaj
Maslo
Ivan S u o a n.
surovo in kuhano z Aip. ^Za naročbe se je obrniti ulica Vincenzo Bellini St. 1 b.

Stanovanja v najem
via Torricelii 4 podstrešje soba in kuninja Kron 164*80; soba z ognjiščem K 13590: via Torrente 40, prvo nadstropje : Boba in kuhinja K 3S9-6 j ; drugo nadstropje : 3 sobe in kuhinja K 597 40; podstrešje, soba in kuhinja K 247 20. — Obrniti se jc ulica Campanile 12, Petijevič. 825
Odvetniški
uradnik dvaintridesetih let. absolvent kadetne, poljedelske in trgovske šole si želi zbolj§ati službo. Nadov: A. Trobec. Trst	ZiM
*) Opazka B «=■ brzo^laV. O = običajni vlak
|Cfflf||a iftlfl D& Prodai dvore(-'- pripraven za sta-
l\tllll lllltt novanie treh rodbin, nzirnm« n 3
Išče
M vratarja krojača brez otrok. Naslov : ulica Torrente 10, I. n.	8t3o
icPOm stanovanje samo za se na Opčinah 3—5 lOuCill prostorov z vrtom. Naslov v nInseratneiB oddelku Edinosti".
V najem
se odda soba prazna, naslov: uli:» Giotto 5tev. 9. V p.
njjnbn uajd-jo pri majhni ugledni družini lepo ftJIJdim gobo in branj, naslov: Amalija Močnik ul en Cimo Gheea 5t. 8, II. naditr.	877
V neat'ijo, dae i
avgusta
»EDINOST« štev. 221.
Sirua Vil
Brzojavne vesti.
Podeljenje ustave v Pcrzij..
PARIZ 11. Tukajšnji perzijski odposlance je prejel, kakor poročajo listi, od novo-imenovanega velikega vezirja brzojavno naznanilo. da je šali sklical parlament, izpol-nivši tako svojo obljubo, da uvede konstitu-ciionelne razmere v Perziji.
TEHERAN 11. (Reuterjev biro). Sah je konečno dovolil zahteve ljudstva. Begunci, ki so iskali zavetja v angležkem odposlanstvu, izvzemši 200, ki imajo osebne zahteve, so zapustili poslaniško poslopje. Duhovniki, ki so zbegali iz Teherana, se vračajo. Po vsej državi so zaukazane razsvetljave.
Perzijski parlament.
PARIZ U. Perzijski parlament bo baje (! i stoj al iz nastopnih skupin: iz prinčev cesarske hiše. duhovščine, plemstva, industrijalcev in iz skupine 13 slojev prebivalstva. Parlament določi v lastnem delokrogu svoj poslovni red. Vse sklepe parlamenta izroči veliki vezir šaliu, ki si pridrži, da po teh sklepih razglasi tozadevne zakone. Brzojavka, ki 'c je tukajšnji perzijski odposlanec prejel od velikega vezirja, pravi, da je vest o sklicanju parlamenta provzročila po vsej Perziji veliko radost.
Sultan obolel.
CARIGRAD 11. Tukajšnji turški listi i >o priobčili pričakovani oficijelni komunike t holezni sultanovi, kar se smatra za znak, seje stanje sultanovo poslabšalo in da se j haja njegova okolica v veliki zmešnjavi bo-i č«a se pisati o stanju sultanovem, oziroma, d. se okolica nadeja, da se stanje zboljša. > : i se govorica, da sultan umira, kar se pa i. potrjuj--. Vesti, da je že umrl, niso Tesnit ne. Sul »n trpi na uremiji.
CARltiRAD 11. Včeraj se je počutil sultan prav slabo. Danes je malo bolje. Njegovo stanje je opasno, vendar ne kritično. Sultan je pri popolni zavesti ter podpisuje iuk^ze. Bolan je na ledvicah. Prebivalstvo je vidi o razbur jeno. vendar vlada v mestu po-j olen mir.
CARIGRAD 10. Sultan je bil brezdvomno •še dije časa bolan, kar se je pa prikrivalo. Že v četrtek dne 2(J. julija se je govorilo, da je sultan opasno bolan, vzlic temu je drugi 'da.'? prisostvoval selamliku. Pri selamliku dne
I.	avgusta je bil pa sultan že vidno bolan. 01» u s topu v mosejo ga je baje napadla kolika in bi se bil kmaio zgrudil na tla. Mo-r; !i so ga podpirati in odvesti v mošejo. Tam-kaj je ukazal, naj petkovo molitev okrajšajo. Ko je hotel vstopiti v svojo na pol pokrito lovijo, so ga morali zopet podpirati. Po selam-Eku minolega petka je bil pozvan dr. Natiz n:.šit ter ie našel, da ima sultan prsno an-
.. Z injekcijami je Natiz paša provzročil tno zboljšanje, zakar mu je bila mesečna :a povišana za 200 funtov, njegov sin in s*:a pa bila povišana v službi. Od tega a se je sultanovo stanje boljšalo, tako da ^ obavljal tekoče posle. Po neki verziji so sedanji pojavi bojavi bolezni sekundarni simptomi neke stare kronične bolezni na ledvicah, vsi- il česar je bilo treba izvršiti operacijo.
Da se ne bo današnji selamlik vrši), se bi- ni vedelo do zadnje ure, diplomatje in tujci, ki so se hoteli vdeležiti ceremonije, niso bili obveščeni. Do poldne so se vršile priprave za selamlik. še le potem je bil po £uijutantih odpovedan, ki so čete na potu zadržali. Diplomatom je bilo sporočeno, da se selamlik ne bo vršil, ker je sultan bolan. — Prerana povrnitev čet i i vesti, da je sultan bolan, so zbudile med prebivalstvom veliko pozornost, ker se od s Irana Mahmuda seui še ni pripetilo, da ni sultan prišel na petkovo molitev. Sultan Boul-Medšid se je dva dni pred smrtjo vdeležil selarulika. Vsled t«*ga so kro/.ile najsenzaci-ionelueje govorice in celo vesti, da sultan umiia. ki so bile pa neosnovane. Kakor pore t-j o iz Jildiza. se ni bati katastrofe.
Nezgoda na železnici.
DALLAS (Teksas) 11. Na železniški
II,	j;i Fort \\ orth-Deaver-Ritv sta dva voza skočila s tira. Petdeset oseb je bilo težko
lan;- a i h.
Poslanec Roser umrl.
I-L NAJ 11. Časniki poročajo, da je umrl w i^i .iovu bivši državni poslanec Fran Roser. 2r-an [>o svojim l»oju proti loteriji. Roser je i i! >t.-:r 88 let.
Bivši vojni minister bolan.
11. Bivši vojni minister Kriegliain-: je tukaj nevarno obolel. Krieghammer se je na dvornem lovu nevarno ranil. Njegovo stai:;«1 ie opasno.
Potres.
Si'lM 11. Ob 11. uri predpoludne so čuli v S.ia Remo močen, dve sekundi trajajoč! P tro. Prebivalstva se je polastila panika, i iz Bordighere in Coldirodi poročajo o manjili! ! tii aiiih sunkih, ki pa niso provzročili nika-, '■iga nemira.
T ad vojvoda Albert Wiirtemberški.
1>L 11. Danes je dospel semkaj vojvoda: A. it \Viirteuiberski ter seje udeležil tlvor-t- ga obeda, na katerem so bili tudi skupni
: i minister Burian. načelnik generalnega ^rof Beck. generalni adjutant Bolfras i!\(u»;i svetnik profesor dr. Braun.
Štrajk mlinarjev ponehal.
HUDIM PEŠTA 11. Med mlinarji in po-j se-t; ;ki mlii cv ie prišlo do sporazuma. Mli-j fiari 3o v sprejeli od posestnikov mlinov po-'
nujane jim pogoje. Spremenjena je bila le ena točka, po kateri se enketa radi nedeljskega počitka ne skliče tekom osem dni, marveč še le tekom enega meseca.
Minister Burian.
IŠL 11. Skupni minister Burian je dospel danes zjutraj semkaj in je bil vsprejet od cesarja v avdijenci.
O katastrofi parnika „Sirio".
MADRID 11. „Imparcial" poroča, da so bili kapitan in moštvo parnika „Sirio" odvedeni na parnik ,.Adriau. Kapitana nadzorujejo, ker se boje, da bi izvršil samomor.
H u s i j a.
PETROGRAD 11. V Moskvi je odkrila policija novo zalogo bomb in drugih razstrelivih snovi.
PETROGRAD 11. V poltavski guberniji je bilo zažgano pesestvo kneza Kočinbeja, načelnika oddelka za apanaže. Zgorelo je mnogo žita in sena. Poginilo je v požaru 270 krav in 000 ovac.
LONDON 11. Tukaj se zagotovlja, daje Rusija naročila na Angležkem dve novi oklop-njači. Že prej je naročila v ladijedelnici Singer-Maxain & Companv velik nov križar.
Pomorski roparji.
HONKONG 11. Pomorski roparji so blizo Vuhu napadli neki angležki parnik. En mož je bil ubit, trije pa ranjeni. Roparji so zliežali ugrabivši 500 taelov in en zaboj
opiuma.
Port Artur in Čužima.
PETROGRAD 11. Komisija, ki je imela nalog, da preišče stvar o kapitulaciji Port Arturja je izvršila svoja dela. Nabrala je obilnega gradiva za obtožbo proti braniteljem. Izlasti se je dokazalo, da je bilo v Port Ar-turju živil in streliva še za mesec in pol. Pred vojno sodišče pridejo razun Steselja, še generali Smirnov,^ Fock in Reuss; podadmirali Viren, Lošinski, Šišenjovič in Grigorevič. Kazenska razprava se bo vršila meseca novembra.
PETROGRAD 11. Radi smrti odvetnika Mangolina, je admiral Nebogatov izbral svojim odvetnikom znanega kriminalista Kalab-šenskega enega najuglednejih odvetnikov v Rusiji. Kazenska razprava proti Nebogatov u bo meseca oktobra.
Kolad&r in vreme. Danes: Klara, opatica ; Dobrogost; Tekana. -- Jutri: Hipolit in Kasian, m uĆenca; tlostimir; Davola. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne	Celsiu*. — Vreme : de-
loma oblačno.
MmU ipsKO flrnštTO" ? Trstu
Sedeš: ulica S. F rance ac o. Stev. 2, I.
Pevovodja: go*p. H. O. VOGRlO.
Danes bo pelo društvo pri sv. maši „Del. podp. društva" v cerkvi sv. Antona novega ob 8. uri zjutraj in na veselici, ki jo rečeno društvo priredi na vrtu „Nar. doma" pri sv. Ivanu.
Loterijske številke, izžrebane dne 11. t. m.:
Dunaj	85 77 51 49 84
Gradec	25 86 61 51 79
Tujci v hotelu „BALKAN".
Na novo so došli:
Neuger. uradnik, 1'HACA; Zak. c. k. nadzornik. PULA; Parič, trzovec. MARIBOR; Zelena, tr
goreč, CEI JE; Smolik, kadet. DUNAJSKO NOVO-MF.STO; Viebrpan, profesor, PRAGA: Seidl, c. k.
i_____-	rvflvti I . »f_.1_________I II'DI T 1 V' 1
PRAGA; Erfurt zasebnik HUKAJ; JelovSek tovarnar, VKHNIKR: Silen v, župnik, BRGUT ; Blatf potnik. DUNAJ; Baver, uradnik. BERLIN, Gre\va-toeb zasebnik DUNAJ. Dalie so došii Kadetje z DUNAJA : Hofman, Tibor. Brandis. CavatJa, Balek, Schuiz, Hi l lisžmukn. Biederma«i.
Trgovina.
H<>rzna poročila dne 11. avgusta. Tržaška borza.~
Napoicuni K 19.03—19.11, aiig'ežfce Ii»e K —.— do—.—, Jvocdon kratek termir. K 240 iT1/,—24C30
Francija K 95.371/,—95.50, Italija K 95.35 --95.50—
italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.27%—117.10, nemški bankovci K —.—•— — avstrijska e notna renta £ 99.41-99.70, ogrska kronska renta K 9Lt>5—9 .95, italijanska renta K. —.—• —.—, kreditne akcije K 570 50 — 67*2.50 državne železnice K 671.50 - 67J TrO — Lombardi K 0—165. 0 Llovdove akcije K 75^.— 740 -šreoke T:»a K. 331.Tč—335.7.% Krodii Ji. 49+i — 4H3.—. Boienkredit 18S0 K	31'..».—. Br>-
J. liLiodit litji* K 302.— 310.—. Turćfc K 103.00 do 1« .00 Srbske —do —.—
Dunajska borza ob 2. pop.
včeraj danes
Državni dolg v papirju	100.30 100.2>
„ srebru	100.35 100.25
Av^uijska renta v zlatu	117.65 ii7.'5.">
▼ kronah 40/°	99.60 - 99.60
Avjlr. investicijska renta 3t.',•/,	39.45 S9.45
Ogrsku teuta v zlatu 4®/s	112.6 j 11^65
kronah 4*.	94.80
&4.S0 84 SO 1775.— 1772.— 672 75 IJ71 2i> i'4'j 12:
111.27' :il7.c0 ii.47 25.47 19.V61, 13.0> «5.45 95 45 11.31 1131
n	n O „
Akcije EHciionalne banse Kreaitne axcijt Lcudou. i'J I-a:r. ICv drža v aih irars iO tu&xjl 2U traakov ICO itai. Ur CV «ar»ki ee .u i
Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu
lfia S. Francosco d' Assisi st. 291, n.
kjer je bila prej „Tržaška posojilnica in hranilnica".— Telefon štev. 16-04
Sprejema hranilne vloge od
vsakogar.
tudi če ni član. in je obrestuje i>o
411 01 \a lo
Sprejema tudi vloge po i K na teden tako da se po 260
tednih dobi K 300.— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, in je realizuje ne da bi se obrestovanje pretrgalo, daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100. tako, da se posojilo odplača v petih letih. — Deleži so po K 20 in po K 2.
Nadaljna pojasnila se dajejo r uradu med uradnimi urami, ki so: 00 delavnikih od 9. do 12. dopol. in od 3. do 5. popol.
Trgorsko-obrtna zadruga v Trstu
registrovana zadruga s neomejenim jamstvom.
0000000 o 000000
Nobena
Razprodaja
obuval bi ne mogla tekmovati se svetovno tovarno obuval
_ i „Zavarovalnica za govejo živino" in 1 Pcv. društvo „Zvon" na Opčinah
I	priredita
veselico z javno tombolo
dne 12. avgusta 1906
na dvorišču gosp. M. DANEU na Opčinah.
Program veselice in dobitki tombole se ob-— —----- javijo pravočasno. - 1 -
MODLING
-u
TRST, Corso št. 29.
Izgled:
Dobri moški čevlji . .
„ ženski ,, Množina ženskih čevljev s trakovi in z gumbi s temnega usnja . . Množina moških lakiranih čevljev . . -Enaki ženski s trakovi Otročji čeveljčki rumeni ali črni.....
gld. 2 90 2-60
2*20
375
Prima lavanderia - - meccanica Triestina
Prva tržaška mehanična nralnica
ulica Belvedere št. 35 prevzema, počenši s I. avgustom domače perilo vsake vrste tudi samo za pranje. Najnižje cene, enake onim tukajšnjih peric. Najtočneja postrežba popolnoma lepo belo perilo, oprano brez škodljivih snovij, za kar se jamči
Naročba po telefonu,
—— Telefon 1001. —-
AYtorizoyaiia mednarodna ajeiicija za nameščanji
„GLOBI A"
TRST — ulica Barriera 25, I. p.
j Dobe se vedno na razpolago stanovanja mala in velika. — Skladišča vsake velikosti.
Kupuje in prodaja iirršeranje raznih ofertov, namešča izbrano osoUje z* vsako stroko.
MIZARSKA DELALNICA
Josip Visnovitz
TRST, ulica Dante Alighieri
izvršuje vsakovrstno delo
pri novih zgradah
Prodaja jelove deščice za pode.
FILIP IVANIŠEVIĆ
zaloga dalmatinskega vina
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
▼ ulici Torre biaaoi 11 (Telefon 1405}
: v kateri prodaja na tnalo in veliko. — Nadilje j priporoča slav. občinstvu svoje gostilne jAirA lria1*
zlideeehe^št. S.' v katerih1 toč i ^'oj	I? v"'^
jrand hotel „Union" v
^omjort prve vrste.
0 £29
Jfad 200 sob.
Jiitaio in dobro.
Ža polovico ceneje, nego v katalogu
ctr u pri nakupu enega kouiad* vam i ro i.tm« vs-. Tak.« *Uii.ej<. U<»-40 jjlŠ. Oil 47 glil liuprej popolnon-•. .-■>-!•> '»rine r av-t.ij«<«-po iij.ilu<) i^Uj.s Prosti te< t gjd. K-l M« ■ T I'LK\ kt pfaj-lueulm iuaatroiu. l'okr.. u toka	r	».	i.ieho i gl-l.
1-50, I-TO, S-10, pismen1* jani^Uo. «> gJit. 1"—. Nornr .%l.«.h .e bo
K, »to/, j, <>ai Jt«l. r*. »aak eibIoiii čutlorUo po ceni Ilurtr..».ia ceu:X
zsitonj in iuriue pro»t. I*i-e s« tu.li za'toi' .ise r.x pri o«"tn« j-r.^ajo. Tovarna na k«Io«
„MULTIPLEX" Berolin 3t« Oitschinerstr. tS^.
TOVARNA POHIŠTVA 5GNAC KBON
TRST, ULICA CASSA DI RISPARMIO 5.
KATALOGI anHZPLAČSO.
Stran VIII
»EDINOST« stev. 212.
V nedeljo, dne 12. avgusta 190
JAPRANSKA v TRSTU
U L NlCOLO MACHIAVELU 26.
MI
1<5Q) ©SS OS3
Sprejema v!ose: r.a knjižice po 3 na tekoči račun £ po 3 V,7« z odpovedjo 8 dnij, na žiro-račun po 3V/0
i
Eskomptuje menice, daje predujme na vrednostne papirje kakor tudi na blago, ležeče v javnih skladiščih......
laurMMit Mitii i ii niiMM i • humu i i t i i nin wit«i ii«ii»«ii«ii ntiriiin
Preskrbuje vsa borzna naročila najhitreje in najvestneje lonoitoiioiionoi pod kulantnimi pogoji, iohomouohohoi
MM—j—j— | I «: u»ft**o» I (SMMM r Mrun lil l-M4 l il:*MaNWi.l|3|. H • I' K mil II
Posreduje in konvertira hipoteke pri prvih hipote&iih zavodih, pod najugodnejšimi pogoji............
š	bez odpovedi do K 40.000, za večje zneske pa se je treba
f glede odpovedi sporazumeti. ------ - - -.......
^-----
/	Vse vloge se potrdijo v tozadevnih knjižicah.
| ..........................
£	Izdaja nakaznice na vsa glavna tržišča monarhije in ino-
f	zemstva in dovoljuje kredit proti dokumentom ukrcanja.
J ............ ................................................................
>	Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, devize,
*	inozemski zlati in srebrni denar ter bankovce, vnovčuje
p	kupone in izžrebane vrednostne papirje pod najugodnejšimi
i	. . Pofloji.
(» »	» 1» »
V prodaj al uici obuvala
cjAI Buon Operaio"
TRST — ulica di Riborgo St 31
je na razpolago
velika izbera obuvala
za moške, ženske in otroke. Cene zmerne.
G-uerino Marcon
ulica Tivarnella štev 9.
Priporoča svojo zalogo oglja in drv ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno.	Pošiljanje na dom.
Telefon štev. 1664.
Hranilnica in posojilnica pri sv. Ivanu
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni ud ter obrestuje po ^ fl brez kakega odbitka, tako, da sprejme vlagatelj čiste 4 krone od vsacih 100 K vloženih	O na leto.
D^e posojila samo udom in sicer: na vknjižbo po bxl%°\0; na osebni kredit, to je na zadolžnice po S'1, ; menjice so izključene.
Uraduje pri sv. Ivanu št. 442 (v hiši gosp. TROBEC-a) vsak delavnik od 9.'|, <lo 11. ure dopol. in od a.—7. ure popol. — Ob nedeljah od 11.—12. dopol. — Ob praznikih je urad zaprt.
NB. Ker je posojilnica in hranilnica ustanovljena po zistemu Reifeisnovem ima za sedaj določen delokrog saino za III. volilni okraj in vas Lonjer.
Načelstvo.
m
i
g.Xehiayan
TRST, Corso Str. 23.
Velika izbera ur
verižic, prstanov, prives&ov, uhanov z demanti in brez l<Uh itd.
Preti m »-t i so zaznamovani z najzmer-nejimi resami.
Najpopolnejše jamstvo za vsako prodano ali popravljeno uro. Kupuje In menjava.
Svoji k svojim!	Svoji k svojim !
I	M. A i TE -----------
127	Velika zaloga z manifakturnim blagom
is ulica Hnova it. 36, vogal nI. S. Lazzaro. s podružnico nI. S. Lazzaro it. 5 ^
si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in svoje cenjene odjemalce, da je jako pomnožila stojo za-/© logo kakor tudi povečala prostore stem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da
more v polni meri zadostiti vsem zhtevam cenj. odjemalcev. 12?	V obeh prodajalnicah dobiva se razno blago boljJe kakovosti in najmodernejše iz prvih siii
tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtičev, ter vsake vrste perila bodi od bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej. kakor tudi koltre lastnega izdelka. Pletenike, svilenine &)} raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. Velikanski izbor snovij za narodne in cesarske zastave ^SJ in narodnih trakov za društvene znake.
Sprejema naročbe za moške obleke po meri, katere izvrši na^ točneje in naj natančneje po cenah, da se ne boji konkurence.	g*/
zadržkov.
Kupijeno blago, katero slučajno ni ugajalo, se zamenja ali pa se vrne denaf brez nikakih
Poakniati ln se prepričati!	~
CORDIAL ZABAGLIONE
odobrena od oblastnij.
Narejen iz belega vina in rumenjakov jajc, izvrstno sredstvo za ojaČenje želodca za rekonvalescente in vse osebe, ki trpe na slabem želodcu. Prireja
VITTORIO PIDUTTI
TRST, ulica Sette Fontane štev. 1
Na prodaj v prodajalnicah tekočin, žganjnrij: ii ■	kavarnah itd. itd. -
. GAL
TRST
Corso 4
GORICA
Corso Verdi 45
Elastične nogovice in obveze	j^j
za krtice, kilui pas jv/, tre-	y k«
bitšne preveze in opasnice,	Si
vata (dr. Brunojobvez. blago,	g if* Predmeti za strežbo bolnikov. OV" Cene, da se ni bati Ukmovanja.



S Si
ProđajaMca j estvin in Monijalnep tilap
Kocjan
"FILIJflLKfl BANKE „UNION" v TRSTU
se bavi z vsemi bančnimi in menjicnimi operacijami
prejema vplačila na tekočI račun, plačevaje 2s/,°/o obresti na leto ali pa proti blagajniškim potrdilom na ime
U
jI
s?
i r
i i
Trocc
s
jlica Piccarai voga ulice Petronio. I/ber svinjine, sira, moke, riža, sočlvja, kave, -iidkorja, olja, kisa mila sveč; vse blago prve vrste po eenah. da ni bati tekmovanja.
Velika izdelovalnica
nogovic na stroj
naročila in poprave se takoj vsprejemajo
Jamči se za največo jzrr- hitrost in točnost
Z.t naročbe se,ie oglasiti izdelovalnici nogovic gospe
Fanny Jakob — Ivessich
ulica Rapicio št. 4, IV. nadstr.
3 V/.
•V/.
proti
na
t kronah:
dnevni
4 30 šest
odpovedi
»» »»
mesecev etalno
po
Napoleonih: HO dnevni o 'povedi
3% proti
3Vt°/o na šest mesecev stalno 3'/»"/• na eno leto stalno ;
žiro
posebnega dogo-
urar
TZiST - nI. Poete uuove At. 9 priporoča v?lik" izbor ur: Ornega. Schaffhause, Longines, Tavanes itd. k^kor tudi zfate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur ze. birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah.
na bančni
plačevaje brez nik&ke omejitve zneska 23/t"'0 letnih obreatij, izvzemši slučaje vora priznavajoč vsa vplačila % dnem zvrilvl«ga se vplačila.
Zsvrftnje za svoje koreetiste in kas o računov na tukajšnjem trgu menjic za Trst, Dunaj, Budapest in za druga glavna mesti monarhije, jim izdaja nakaznice na ta tržišča ter jih ovlaščuje, da domicilirajo efekte pri njeni blagajni, vse prosto katerih-koli troškov.
Izdaja in kupnje po dnevnem knrzu, prosto vsakoršnih troškov, menjične vrednote italijanske baake (Bancs d* Italiu), neapeljske banke (Banea di Napoli) in na sicilijansko banko (Banea di Sieilia).
Prevzema pod najzmernejšimi pogoji naknp in prodajo Javnih kreditnih listin driavne rente, delnice, obveznice, srečke, naj se iste kvotirajo na tržaški borzi ali na kaki drugi tu- ali inozemski borzi, deviz in vredn st.
Odpira tekofte račune z domačimi in zunanjimi efekti, kakor tudi proti rastavljenu karatov ladij ali proti drugačemu jamstvu po dogovoru.
Odpira kredite proti listinam o nakrcanju za tržišča ▼ Londonu, Parizu, Hamburgu, Berolinu itd. po posebnih pogojih.
Izdaja ln prejema men.ice in nakaznice oa katero-koli evropsko ali izven-evropsko tržišče ter prevzema izplačila tudi potom brzojava.
Izdaja nadalje kreditna pisma na ime, na katero-li tuzemsko ali inozemsko tržišče.
Depozitni oddelek.
Prejema in hrani depozite, sestoječe iz vrednostnih papirjev, kakor tudi iz kovinskih vrednoftij kakoršne-koli vrste. Prevzema točno upravljanje zaupanih jej depozitov, posebno pa iztirjevanje dotičnih odrezkov verificiranje dvignjenih srečk in izplačevanje raznovrstnih dvignjenih srečk, vse to pod najzmernejšimi pogoji,
Filijdka Pauke Union — oddelek za blago — preskrbljujfc nakup in prodajo blaga v komisiji, dovoljuje predujme na blago, ipolice o nakrcanju, warrante itd. in jamči za ! plačilo carine.
rti___i
gBSBEEgSBBMBSg
Heri
Barriera vccchia Št. ima veliko zalogo
m^tva.š&ila odiaetc
A
za otroke in odraicene.
Venci
a
od porcelana in biserov vezanih l dene žico, od umetnih cvetlic s i kovi in napi.-i.
šiiie na iorcdiangstlii jloseaii za simel.
Hsjni£j© koiiliurtinČiio o o z: o.
Velika zaloga koles (bicikljev)1 Sermania in Nazionale
lm m bencin (ftotocillet) ROšSLER & JAUERS1G
pri kolesih in motocikletah potrebnih pritiklin
mehanična delalnica « ^ kolesarska šola
GIUSEPPE EGGER I
TRST — Piazza della Caserma štev. 3.
Mednarodna razstava v Milanu.
Šest velikih mebliranih hotelov, moderni komfort

Umetni
lotograjicni atelie
pri sv. Jakobu
ulica. Rivo št. 42 (pritličjeJ T It S T.
Izvršuje vsako fotogratično delo kak^r tudi razglede posnetke, notranjostjlokalov,porcelanaste. plošče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST
Povečanje vsaiatere fotografije.
Radi udobnosti P. N. naročniko/ sprejema naročbe in jih izvršuje ali zunaj mesta.
I i
9 h
; ?
i
dva omnibusa pri vsakem vlaku. -
Itil.	lir	5 ena postelja v io'»i	z 1 posteljo
>i	„	4 raaka „	„ „	r. i postelji
m ,,	3 „ „	„ „	e 3-4 postelj.
"	i,	2 „ ,,	»>?	e 5 itd. ,,
skupaj s possrežbo in razsvetljavo. V „Biro-u(t so na prodaj listki za zajutrek ali kobilo po zmernih cenah toliko v mestu, kakor na razstavi. — Zglasiti se je pri
ulica San Giovanni štev. 18 (poleg automatičn. buffet-a)
TELEFON štev. 1473
Fotooafičai atelje D. Umi^
ulica Torrente št. 20
že toliko Oasa dobro poznan svojini čislanim stalni m i 11 prigodnim odjemalcem radi aroje^a uaianOnega in umetnega izvrSevauja, naznanja, da zniAa z današnjim dnem zdatno tarifne cene svojih del in sicer bo izdeloval:
6 fotografij v vizitnem formatu za samo 3 K.
Vzlic temu hoče pa kakor doslej izvrševati naročena mu dela natančno in vestno v ninetni^kem oziru in točno po najmodernijih načinih umetnosti.
S tem zadoiča zgoraj omenjeni atelj«> ^clji cenjenega občinstva in čisianik urgdnikov posebho onih, ki potrebujejo fotografije za legitimacijo ter daja istočasno priliteo osvoln>dlti -e sitnih in vsiljivih agentov, v nadi, da ga bo p. n. občinstvo počaSčalo nezmanjšanim zaupanjem in obiskom.
Izvrše se povečanja iu reprodukcijo skupin, hiS in umetnostnih predmetov, in sicer v kakor$uej koli. ' valikosti. — Ceue jako zmerne.
NOVOSTI
NOVOST!
Cigaretni papir in cigaretne stročnic
nedosežno izvrstne kako*ro3ii.
Naročbe je pošiljati: „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani