o o o ji rs; O N1 si tO D tr c „ c m 03 C d m 3 d> -P X G 4-f iC 3 KLIMATSKE RAZMERE V NOVEMBRU Padavin je primanjkovalo JESEN 2004 Jesen je bila v nižinskem svetu nadpovprečno topla RAZVOJ VREMENA 14. novembra je močan veter v Sredozemlju povzročal škodo VSEBINA 1. METEOROLOGIJA 3 1.1. Klimatske razmere v novembru 2004...................................................................................................3 1.2. Razvoj vremena v novembru 2004..................................................................................................... 19 1.3. Jesen 2004.........................................................................................................................................26 1.4. Vpliv podnebja na razmnoževanje in širjenje kobilic..........................................................................33 1.5. Ozonska luknja nad južnim polom v letu 2004...................................................................................35 2. AGROMETEOROLOGIJA 38 2.1. Agrometeorološke razmere v novembru............................................................................................38 2.2. Sestanek strokovnjakov WMO CAgM/ET v povezavi s projektom COST 718...................................42 3. HIDROLOGIJA 45 3.1. Pretoki rek v novembru.......................................................................................................................45 3.2. Temperature rek in jezer v novembru................................................................................................49 3.3. Višine in temperature morja................................................................................................................51 3.4. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v novembru 2004............................................................55 4. ONESNAŽENOST ZRAKA 58 5. KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 66 6. POTRESI 71 6.1. Potresi v Sloveniji - november 2004.................................................................................................. 71 6.2. Svetovni potresi - november 2004..................................................................................................... 74 Fotografija z naslovne strani: V noči iz 13. na 14. november 2004 so sunki vetra v Preddvoru dosegli 40 m/s. Veter je lomil drevesa in poškodoval številne strehe. (fotografija: Romeo Gojo) Cover photo: During the night between 13th and 14th November 2004 wind gusts up to 40 m/s were registered in Preddvor. Wind broke several trees and damaged many roofs. (Photo: Romeo Gojo) UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC MOJCA DOBNIKAR TEHOVNIK JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001, 2002 in 2003 v obliki datotek formata PDF na zgoščenki. Številke biltena so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Agencija Republike Slovenije za okoEje Mesečni bilten 2001-2003 ISSN 15B1-B610 Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje, kjer ga v verziji namenjeni zaslonskemu gledanju najdete na naslovu: http://www.arso.gov.si/o_agenciji/knji~znica/publikacije/bilten.htm Naročite se lahko tudi na brezplačno prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. V tem primeru vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 2-3 MB) ali tiskanje (velikost okoli 5-9 MB) v PDF formatu. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten@email.si. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše cenjeno mnenje o Mesečnem biltenu in predloge za njegovo izboljšanje. 1. METEOROLOGIJA 1. METEOROLOGY 1.1. Klimatske razmere v novembru 2004 1.1. Climate in November 2004 Tanja Cegnar Z novembrom se je iztekla meteorološka jesen. Moč sončnih žarkov novembra že močno upade, v osrednji Sloveniji se povprečna dnevna temperatura v dolgoletnem povprečju od začetka do konca meseca zniža za 6 °C. Po nižinah in kotlinah se občasno že srečujemo s celodnevno meglo ali nizko oblačnostjo. V visokogorju je povprečna mesečna temperatura nepomembno zaostajala za dolgoletnim povprečjem, drugod po državi je bilo dolgoletno povprečje preseženo, vendar odmik od povprečja nikjer ni presegel običajne spremenljivosti povprečne novembrske temperature. Padavine nikjer niso presegle dolgoletnega povprečja. Na zahodu države in ponekod na vzhodu ni padla niti polovica običajnih padavin. Sončnega vremena je primanjkovalo na severu države, v primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bil primanjkljaj opazno velik na Koroškem in v Zgornjesavski dolini. Opazno dlje od dolgoletnega povprečja je sonce sijalo na Notranjskem in v osrednji Sloveniji. Med pomembnejše vremenske dogodke v novembru štejemo močan severni veter, ki je ponekod dosegel celo rušilno moč. Prvič je močan veter pihal po vsej državi, največ škode so zabeležili v Posočju in vznožju Karavank. Že 13. novembra je začela hitrost naraščati, najmočnejše sunke so zabeležili naslednji dan, 15. novembra pa je hitrost vetra postopoma ponehala. Drugič je močan veter zapihal 19. novembra, tokrat je močno pihalo v gorah in vzhodni Sloveniji. BILJE llllll jHl- w V ji i I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 NOVO MESTO LJUBLJANA i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 ■HHlir kj±dfl -8 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 10 O 8 < 6 4 g 2 ■ i ^ o 0 u ^ -2 o M -4 u u -6 -8 MURSKA SOBOTA / *« II i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1.1.1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka novembra 2004 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.1.1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, November 2004 Na sliki 1.1.1. so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. November se je začel z nenavadno toplim vremenom. Prvih šest dni je bilo povsod po državi toplejših od dolgoletnega povprečja, v posameznih dnevih je temperaturni odklon presegel 6 °C. Preostanek meseca daljših toplih ali hladnih obdobij ni bilo, le na Primorskem je bilo daljše hladno obdobje od 16. do 27. novembra, 21. novembra je temperatura zaostajala za dolgoletnim povprečjem za več kot 6 °C. Najvišjo novembrsko temperaturo so v večjem delu države dosegli v prvih štirih dnevih meseca, v Biljah se je živo srebro 2. novembra povzpelo na 25.0 °C, kar je doslej najvišja izmerjena novembrska temperatura v tem kraju. Tudi na Obali še nikoli novembra ni bila izmerjena tako visoka temperatura, 1. novembra je živo srebro doseglo 24.4 °C. Na Kočevskem, Dolenjskem, delu Štajerske in v Prekmuiju je 6 6 4 4 2 > 2 - 0 0 - 10 8 6 4 2 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo bilo najtopleje 18. in 19. novembra, vendar rekordno visokih temperatur niso dosegli. Na Kredarici je bila najvišja temperatura 10.0 °C. Najnižje se je živo srebro spustilo med 21. in 26. novembrom, na Kredarici je bila najnižja temperatura -16.2 °C. V Postojni in Ratečah se je živo srebro ustavilo pri -10 °C, pod ledišče se je ohladilo tudi ob morju in na Goriškem. Povprečna novembrska temperatura je bila v Ljubljani 5.9 °C, kar je 1.3 °C nad dolgoletnim povprečjem in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši november 1963, takrat je bila povprečna temperatura 10.0 °C. Najhladnejši je bil november 1988 s povprečno temperaturo 0.9 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 2.8 °C, kar je 1.1 °C nad dolgoletnim povprečjem, kar je povsem v mejah običajne spremenljivosti. Najtoplejša so bila novembrska jutra leta 1963 s 6.3 °C, le za spoznanje hladnejša so bila jutra leta 2000. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 9.4 °C, kar je 1.2 °C nad dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti. Popoldnevi so bili najbolj hladni leta 1978 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 4.1 °C. Najtoplejši popoldnevi so bili novembra 1963 s 14.0 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. V visokogorju je bila povprečna mesečna temperatura skoraj povesem enaka dolgoletnemu povprečju. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka novembra -4.1 °C, kar je 0.1 °C pod dolgoletnim povprečjem. Od začetka meritev na tem visokogorskem observatoriju je bil najbolj hladen november 1998 s povprečno temperaturo -7.7 °C, -7.0 °C pa je bilo leta 1966. Najtoplejši je bil november 1984 s povprečno temperaturo -0.7 °C, le za spoznanje manj topel je bil november 1994 s povprečno temperaturo -0.9 °C. Na sliki 1.1.2. desno sta povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna novembrska temperatura zraka na Kredarici. Kredarici v mesecu novembru Figure 1.1.2. Mean daily maximum and minimum air temperature in November and the corresponding means of the period 1961-1990 LJUBLJANA BEŽIGRAD 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.3. Število hladnih dni v novembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.3. Number of days with minimum daily temperature bellow 0 °C in November and the corresponding mean of the period 1961-1990 LJUBLJANA BEŽIGRAD i^t J 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.4. Število ledenih dni v novembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.4. Number of days with maximum daily temperature bellow 0 °C in November and the corresponding mean of the period 1961-1990 25 10 20 8 15 -- 6 10 4 Hladni so dnevi, ko se minimalna dnevna temperatura spusti do ledišča ali nižje. V Slovenj Gradcu je bilo 19 hladnih dni, v Murski Soboti 15, v Kočevju in Lescah 14. Na Kredarici je bilo 25 hladnih dni, v Ratečah 22. Najmanj hladnih dni, samo tri, so zabeležili na Obali. Na Krasu in zgornji Vipavski dolini so bili štirje hladni dnevi. V Ljubljani je bilo 11 hladnih dni, v dolgoletnem povprečju je v Ljubljani vsak tretji dan hladen. Od sredine minulega stoletja je bil v Ljubljani le november 1994 brez hladnega dneva, leta 1988 pa jih je bilo kar 24 (slika 1.1.3.). Novembra se občasno že zgodi, da temperatura ves dan ostane pod lediščem, tak dan imenujemo leden. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani 14 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo novembrov z ledenim dnevom, osem jih je bilo novembra 1993, le dan manj pa leta 1999. Zadnjih pet novembrov v Ljubljani ni bilo ledenih dni. ■r._. KREDARICA m r\ ^ /N \ M K A I ml__________ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 3 5 7 9 11 13 15 17 19 DAN 21 23 25 27 29 25 20 S 15 10 S 5 < 5 W 0 ^ 5 w 5 H O H I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 25 -20 -15 -10 -5 0 -5 --10 --15 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 13 5 7 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN Slika 1.1.5. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), november 2004 Figure 1.1.5. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), November 2004 Povprečna novembrska temperatura zraka je bila skoraj povsod po državi nad dolgoletnim povprečjem, le v visokogorju je povprečna mesečna temperatura nepomembno zaostajala za povprečjem. Najbolj so od dolgoletnega povprečja odstopale Bela krajina, Dolenjska, osrednja Slovenija in Obala. Povsod po državi je bil odklon v mejah običajne spremenljivosti. Na sliki 1.1.6. je prikazan odklon povprečne novembrske temperature od dolgoletnega povprečja. 10 5 0 11 9 3 5 7 9 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1.1.8. Višina padavin novembra 2004 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.8. Precipitation amount in November 2004 compared with 1961-1990 normals Urad za meteorologijo Slika 1.1.7. Prikaz porazdelitve padavin novembra 2004 Figure 1.1.7. Precipitation amount, November 2004 Slika 1.1.9. Trajanje sončnega obsevanja novembra 2004 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961— 1990 Figure 1.1.9. Bright sunshine duration in November 2004 compared with 1961-1990 normals 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.1.10. Mesečna višina padavin v mm novembra 2004 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.10. Monthly precipitation amount in November 2004 and the 1961-1990 normals Višina novembrskih padavin je prikazana na sliki 1.1.7., najmanj jih je bilo na severovzhodu države, kjer je padlo okoli 40 mm padavin, največ pa v Julijcih, lokalno so padavine presegle 200 mm. Na sliki 1.1.8. je shematsko prikazan odklon padavin od dolgoletnega povprečja. Povsod po državi so padavine ostale pod dolgoletnim povprečjem. V zgodnji Vipavski dolini je padla le tretjina običajnih novembrskih padavin, na Krasu niso dosegli treh petin dolgoletnega povprečja, pretežni del države je dobil od 50 do 70 % običajnih novembrskih padavin, na severozahodu države je padlo tri četrtine običajnih padavin. Dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo največ v Kočevju, našteli so jih 12, po 10 jih je bilo na Kredarici in v Črnomlju. Povsod je bilo vsaj 6 dni s padavinami vsaj 1 mm. £ Q 30 25 20 d 15 10 - 5 - 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.11. Število padavinskih dni v novembru. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 1.1.11. Number of days in November with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Slika 1.1.12. Padavine novembra in povprečje obdobja 19611990 Figure 1.1.12. Precipitation in November and the mean value of the period 1961-1990 > < Q < < g > 350 300 250 200 150 - 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 V Ljubljani je novembra padlo 88 mm, kar je 65 % dolgoletnega povprečja. Novembra 2003 so padavine 131 mm komaj opazno zaostajale za dolgoletnim povprečjem. Najbolj deževen je bil november 2000, takrat je padlo rekordnih 312 mm, več kot 250 mm je padlo tudi novembra 1962 (266 mm). Samo 19 mm padavin so zabeležili novembra 1988. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6 6 ^ 60 W £ > < 40 KREDARICA 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN > W pq O O N >o N O J, BILJE 5 7 > 6 W pq O 4 g >o N 2 g 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN W J: Š Q < Ph LJUBLJANA I. I I > w vi m o o £ >o £ o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN NOVO MESTO L > w pq O O N >o N O 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN > CELJE hI. > W pq O 4 g >o Z 2 g 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN MARIBOR J Prr.rpPrPp 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN S pq O 4 g >o N 2 g 100 10 100 10 80 8 80 8 6 60 4 40 -- 20 20 - 0 0 0 1 3 3 9 100 10 00 10 80 8 80 8 60 6 60 6 40 4 40 4 20 20 0 0 0 0 100 10 100 10 80 8 80 8 6 60 60 6 40 40 20 20 0 0 0 0 W £ > A D A Ph > 6 W VI m o 4 g >o . i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN W Z: > A D A Ph PORTOROŽ . - 1 > 6 W m o 4 g >o . i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN Slika 1.1.13. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) novembra 2004 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 1.1.13. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, November 2004 Na sliki 1.1.13. so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 100 0 10 80 8 8 60 40 20 0 0 0 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.9. je shematsko prikazano novembrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Na Goriškem je sonce sijalo največ časa, kar 131 ur, kar je 16 % več od dolgoletnega povprečja. Ob morju je sonce sijalo 111 ur, kar je le 11 % več od dolgoletnega povprečja, tudi Postojna je izstopala kot dobro osončen kraj, sonce je sijalo 106 ur in za 23 % preseglo dolgoletno povprečje. Na severu države je sonce novembra sijalo manj časa kot v dolgoletnem povprečju. V Zgornjesavski dolini so zabeležili 72 ur sončnega vremena, kar je komaj 74 % dolgoletnega povprečja, na Kredarici so s 101 uro dosegli 94 % dolgoletnega povprečja. 125 100 75 50 --■ 25 0 LJUBLJANA i 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.14. Število ur sončnega obsevanja v novembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.14. Bright sunshine duration in hours in November and the mean value of the period 1961-1990 V Ljubljani je novembra sonce sijalo 73 ur, kar je 31 % več od dolgoletnega povprečja. S 123 urami sončnega vremena je bil doslej najbolj sončen november 1981 (slika 1.1.14.), več sončnega vremena kot letos je bilo v novembrih 1969 (88 ur), 1970 (74 ur), 1983 (76 ur), 1986 (79 ur), 1988 (88 ur), 1989 (87 ur), 1995 (80 ur) in 2001 (86 ur). Od sredine minulega stoletja sta bila najbolj siva novembra 1958 in 1962, ko je sonce sijalo le po 9 ur. 4 - 30 25 20 0 1 I I I I I I I I I i I I I i I I I ! I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I,1 I I i I I I 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.15. Število jasnih dni v novembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.15. Number of clear days in November and the mean value of the period 1961-1990 15 - > w H »M j0 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.16. Število oblačnih dni v novembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.16. Number of cloudy days in November and the mean value of the period 1961-1990 5 3 2 1 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Pretežni del države je imel od 2 do 7 jasnih dni. V Ljubljani so bili novembra 2004 trije jasni dnevi (slika 1.1.15.); od sredine minulega stoletja je bilo 26 novembrov brez jasnega dneva. Šest jasnih dni je bilo novembra 1981. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine; običajno so oblačni dnevi novembra precej bolj pogosti kot jasni, tako je bilo tudi letos. V Kočevju je bilo 18 oblačnih dni, v Celju, Kočevju in na Bizeljskem so jih zabeležili 17, v Julijcih je bilo 10 oblačnih dni, na Goriškem, Krasu in ob morju je bilo manj kot deset oblačnih dni. V Ljubljani je bilo 15 oblačnih dni (slika 1.1.16.). Novembra 1958 je bilo v Ljubljani 28 oblačnih dni, v letih 1981 in 1983 je bilo 7 oziroma 9 oblačnih dni. Povprečna oblačnost je bila v Julijcih 6 desetin, na Goriškem so oblaki novembra prekrivali polovico neba. V vzhodni Sloveniji so oblaki v povprečju prekrivali dobrih 7 desetin neba, le za spoznanje manjša je bila povprečna oblačnost v osrednji Sloveniji. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.1. Mesečni meteorološki podatki - november 2004 Table 1.1.1. Monthly meteorological data - November 2004 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 3.6 0.4 8.7 0.1 13.5 2 -7.7 22 14 0 493 81 6.1 11 7 117 68 6 0 1 1 4 11 5.9 Kredarica 2514 -4.1 -0.1 -1.2 -6.7 10.0 4 -16.2 21 25 0 722 101 94 6.0 10 5 147 73 10 0 14 26 35 14 747.6 3.4 Rateče-Planica 864 1.1 0.2 6.1 -2.2 14.2 4 -10.2 21 22 0 567 72 74 5.8 9 5 130 74 8 0 8 21 39 11 917.8 5.8 Bilje pri N. Gorici 55 7.8 0.3 13.9 3.6 25.0 2 -5.9 21 11 1 342 131 116 5.1 6 5 101 67 6 1 2 0 0 1011.2 8.1 Slap pri Vipavi 137 8.0 0.3 13.1 4.3 23.5 1 -6.0 21 4 0 336 6.3 11 2 50 30 6 0 0 0 0 7.0 Letališče Portorož 2 9.5 1.2 14.4 5.9 24.4 1 -3.0 21 3 0 282 111 111 5.6 8 4 58 56 6 1 1 0 0 1017.3 9.0 Godnje 295 7.2 0.9 12.7 3.9 24.5 2 -6.0 21 4 0 365 3.4 2 13 57 37 6 0 3 0 0 7.0 Postojna 533 5.2 0.8 9.1 1.9 17.0 1 -10.0 21 11 0 429 106 123 6.8 14 3 78 47 7 0 4 0 0 7.8 Kočevje 468 4.4 0.4 9.0 0.6 14.7 18 -8.5 21 14 0 452 7.2 18 4 97 58 12 0 10 0 0 6.8 Ljubljana 299 5.9 1.3 9.4 2.8 14.9 3 -4.7 22 11 0 396 73 131 6.9 15 3 88 65 8 0 3 0 0 983.7 7.6 Bizeljsko 170 6.1 1.4 10.0 2.7 16.0 2 -6.8 25 10 0 391 7.3 17 3 55 52 9 0 3 0 0 7.6 Novo mesto 220 5.9 1.4 9.9 2.7 15.3 18 -5.8 25 10 0 397 76 107 7.2 18 3 64 58 9 1 4 0 0 990.2 8.0 Črnomelj 196 6.5 1.9 10.9 2.5 16.4 18 -7.0 25 10 0 379 6.7 17 6 66 50 10 1 1 0 0 8.2 Celje 240 5.4 1.2 10.0 1.7 17.7 2 -8.1 25 12 0 412 76 114 7.2 17 3 55 54 5 1 3 2 1 11 990.7 7.4 Maribor 275 5.4 0.9 9.5 2.5 15.3 19 -5.4 25 10 0 416 74 94 7.2 14 3 60 65 9 0 0 0 0 985.8 7.1 Slovenj Gradec 452 2.8 0.2 7.4 -0.6 14.4 1 -9.2 25 19 0 514 60 72 7.1 16 3 59 57 6 1 0 2 1 11 6.9 Murska Sobota 184 4.6 0.5 8.9 1.2 15.2 18 -6.8 26 15 0 439 63 88 7.2 15 4 39 56 6 1 6 0 0 996.9 7.2 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). n TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=1 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.2. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - november 2004 Table 1.1.2. Decade average, maximum and minimum air temperature - November 2004 Postaja I. dekada II . dekada II .dekada T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 13.2 17.8 24.4 10.2 4.6 8.5 1.7 8.7 13.5 20.0 5.4 -1.0 3.7 -3.6 6.6 11.7 14.0 2.2 -3.0 1.5 -4.9 Bilje 12.1 17.6 25.0 8.6 3.6 6.9 0.6 7.2 13.1 17.5 2.7 -4.4 1.8 -7.3 4.3 11.2 12.8 -0.5 -5.9 -2.6 -8.8 Slap pri Vipavi 11.7 16.7 23.5 8.9 3.5 6.8 3.0 6.9 11.7 16.0 2.8 -4.0 2.3 -5.5 5.5 10.9 13.0 1.0 -6.0 -0.6 -7.0 Postojna 7.9 11.0 17.0 6.4 -1.0 5.1 -2.0 4.2 8.1 12.4 0.7 -7.4 -0.2 -9.2 3.6 8.1 11.0 -1.4 -10.0 -2.1 -11.8 Kočevje 7.6 9.8 14.1 6.0 -0.3 3.7 -3.5 3.4 8.3 14.7 -0.9 -6.6 -2.8 -9.5 2.3 8.9 14.2 -3.2 -8.5 -4.5 -12.1 Rateče 5.3 8.7 14.2 2.6 -5.2 1.5 -9.8 0.0 4.8 10.3 -3.0 -8.0 -5.1 -12.2 -1.9 4.8 6.9 -6.1 -10.2 -8.9 -12.8 Lesce 7.6 10.2 13.5 5.5 -0.2 4.5 -2.1 3.0 8.3 12.1 -0.8 -5.5 -2.7 -7.5 0.1 7.7 10.0 -4.4 -7.7 -7.0 -10.0 Slovenj Gradec 7.3 9.6 14.4 5.3 -1.7 4.8 -3.0 2.3 6.8 10.7 -1.2 -5.7 -3.3 -9.2 -1.0 5.9 8.6 -5.9 -9.2 -9.4 -13.4 Brnik 8.3 10.6 14.1 6.5 -2.4 3.2 8.4 11.9 -0.9 -6.6 0.2 7.4 11.2 -4.8 -8.4 Ljubljana 9.3 11.5 14.9 7.9 0.3 7.0 -3.6 5.2 8.8 12.2 1.8 -3.3 0.0 -8.5 3.2 7.8 12.1 -1.4 -4.7 -5.0 -9.6 Sevno 7.3 9.6 12.7 5.8 0.3 5.5 -2.0 4.2 7.8 12.2 1.1 -2.2 0.3 -6.3 4.0 7.8 10.8 0.6 -3.0 -1.7 -7.0 Novo mesto 9.3 11.1 14.4 8.0 1.8 7.7 1.3 5.4 9.5 15.3 1.9 -2.8 0.7 -5.9 2.9 9.0 13.3 -1.8 -5.8 -4.8 -10.4 Črnomelj 9.8 11.7 15.7 8.1 2.5 7.4 0.5 5.9 10.6 16.4 2.0 -5.0 1.5 -5.5 3.9 10.4 15.0 -2.5 -7.0 -3.8 -9.5 Bizeljsko 9.8 11.8 16.0 8.1 2.6 7.2 1.0 5.6 9.8 15.2 2.3 -3.6 1.7 -4.4 3.0 8.4 14.0 -2.3 -6.8 -3.0 -7.6 Celje 9.0 11.4 17.7 7.5 0.4 6.6 -0.4 4.5 9.1 13.8 0.7 -5.4 -0.5 -8.5 2.7 9.6 13.6 -3.1 -8.1 -5.8 -11.5 Starše 8.8 11.1 17.6 7.3 1.3 7.1 0.3 5.1 9.2 14.5 1.5 -3.0 0.8 -4.3 2.6 8.0 12.6 -2.4 -6.8 -3.9 -8.1 Maribor 8.5 10.7 15.1 7.1 0.9 5.1 9.5 15.3 1.8 -2.1 2.7 8.2 13.1 -1.5 -5.4 Jeruzalem 7.6 9.6 14.0 5.9 0.0 5.8 -1.0 5.1 8.7 15.0 2.2 -2.0 1.7 -4.0 3.7 7.6 12.5 0.4 -3.0 -1.9 -7.0 Murska Sobota 8.3 10.6 14.5 5.9 -1.0 5.1 -3.1 4.6 9.4 15.2 1.3 -3.1 -1.8 -7.7 1.0 6.6 12.5 -3.7 -6.8 -5.7 -9.6 Veliki Dolenci 7.9 10.0 15.5 6.0 -0.5 4.8 -2.2 5.1 8.3 13.0 2.3 -2.5 0.0 -6.4 2.6 6.5 12.0 -0.8 -4.6 -5.6 -12.8 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.3. Višina padavin in število padavinskih dni - november 2004 Table 1.1.3. Precipitation amount and number of rainy days - November 2004 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III. M I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. od 1.1.2004 Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 21.5 4.0 33.4 3.0 3.2 1.0 58.1 8.0 769 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 74.7 4.0 20.1 1.0 6.0 1.0 100.8 6.0 1273 0 0 0 0 0 0 0 0 Slap pri Vipavi 34.2 4.0 7.2 3.0 8.6 1.0 50.0 8.0 1223 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 32.6 4.0 28.5 3.0 17.2 2.0 78.3 9.0 1500 0 0 0 0 0 0 0 0 Kočevje 47.8 8.0 43.7 5.0 5.5 1.0 97.0 14.0 1475 0 0 0 0 0 0 0 0 Rateče 88.9 6.0 40.1 4.0 0.5 1.0 129.5 11.0 1537 9 1 39 10 5 10 39 21 Lesce 64.3 4.0 49.6 2.0 3.5 1.0 117.4 7.0 1398 0 0 4 1 0 0 4 1 Slovenj Gradec 26.4 4.0 32.6 3.0 0.1 1.0 59.1 8.0 1257 0 0 1 1 0 0 1 1 Brnik 46.7 6.0 33.1 3.0 2.9 1.0 82.7 10.0 1469 0 0 0 0 0 0 0 0 Ljubljana 52.2 7.0 32.7 5.0 3.4 2.0 88.3 14.0 1548 0 0 0 0 0 0 0 0 Sevno 26.8 8.0 28.1 4.0 2.7 1.0 57.6 13.0 1290 0 0 0 0 0 0 0 0 Novo mesto 31.4 7.0 31.4 5.0 0.8 1.0 63.6 13.0 1123 0 0 0 0 0 0 0 0 Črnomelj 22.5 8.0 43.0 5.0 0.9 1.0 66.4 14.0 1316 0 0 0 0 0 0 0 0 Bizeljsko 10.2 6.0 43.4 4.0 1.8 1.0 55.4 11.0 957 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 21.8 6.0 32.4 5.0 0.5 1.0 54.7 12.0 1134 0 0 1 1 0 0 1 1 Starše 16.9 7.0 26.0 4.0 2.1 2.0 45.0 13.0 963 0 0 0 0 0 0 0 0 Maribor 15.9 7.0 44.2 4.0 0.2 1.0 60.3 12.0 1007 0 0 0 0 0 0 0 0 Jeruzalem 17.1 6.0 26.4 4.0 1.2 2.0 44.7 12.0 871 0 0 0 0 0 0 0 0 Murska Sobota 16.1 6.0 22.1 5.0 0.5 2.0 38.7 13.0 778 0 0 0 0 0 0 0 0 Veliki Dolenci 17.9 5.0 20.4 4.0 0.0 0.0 38.3 9.0 712 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm od 1.1.2004 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) Dmax - višina snežne odeje (cm) s.d. - število dni s snežno odejo ob 7.uri LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0.1 mm or more od 1.1.2004 - total precipitation from the beginning of this year (mm) Dmax - snow cover (cm) s.d. - number of days with snow cover Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. novembra 2004 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana 13.4 % N 0.8 m/s Maribor 9.9 % NNW 1.5 %/s 9.8 % N 1.9 m/s 6.6 % NNE 2.0 m/s Kredarica 3.7 % N 5.5 m/s 2.2 % W 2.2 m/s 0.8 % WSW 2.2 %/s 14 % ,„, 4.9 % E 1.1 m/s W 1.4 m/s ESE 08 % ESE 1.0 m/s 1.8 % WSW 0.9 m/s WNW 28207m%s 16 % 17 % E 0.8 m/s W 6.1 m/s 2.5 % ESE 0.7 m/s 0.3 % WSW 2.5 %/s CMC 09% ENE 3.2 m/s 1.4 % E 3.6 m/s ESE 58 % ESE 6.4 m/s 06 % SW 2.1 m/s SE 07 % SE 0.8 m/s 1.3 % SW 0.8 m/s 3.3 % SE 1.0 m/s 0.3 % SSW 2.1 m/s SSE 05 % SSE 0.8 m/s 2.5 % SSW 0.7 m/s 9.3 % SSE 1.3 m/s 0.4 % SSW 1.9 m/s 3.5 % 7.0 m/s Novo mesto M 17 % N 0.8 m/s Portorož - letališče 2.8 % NNW 2.7 m/s 2.6 % NNE 3.7 m/s Bilje 1.0 % NNW 1.3 m/s 1.5 % NNE 3.9 m/s 4.7 % NW 1.7 %/s ME 78 % NE 5.5 m/s 0.7 % NW 1.7 %/s ME 45 % NE 4.8 m/s ,„, 8.9 % W 1.0 m/s 4.1 % WNW 1.8 %/s : 1.3 m/s W 1.2 m/s 2.7 % 1.9 % ESE 11 m/s WSW 1.4 m/s EME 70% ENE 3.6 m/s 47 % ,„, 12 % E 2.4 m/s W 0.8 m/s 32.0 % 4.1 % ESE 324% WSW 1.2 m/s 29.0 % E 2.0 m/s 29.6 % ESE 2.1 m/s SW 1.7 %/s SE 174 % SE 2.4 m/s 4.8 % SW 1.0 m/s 3.8 % SE 0.8 m/s 7.8 % S 1.3 m/s 2.0 % SSW 1.1 m/s SSE 18 % SSE 0.8 m/s Slika 1.1.17. Vetrovne rože, november 2004 Figure 1.1.17. Wind roses, November 2004 13 9.7 % NNW 1.1 m/s 20.7 % NNE 1.0 m/s NNW 9.2 m/s 1.6 % NNE 3.4 m/s 9.1 % NW 1.4 m/s 20.2 % NE 1.3 m/s 21.6 % NW 1.9 m/s 3.4 % NE 1.4 m/s 28.6 % NW 8.7 m/s 0.6 % NE 1.8 m/s 6.5 % WNW 1.6 m/s 11.7 % ENE 1.6 m/s 12.0 % WNW 1.8 m/s 1.2 % ENE 0.9 m/s 0.0 % SW 1.6 m/s 15.2 % SE 7.1 m/s SSE 0.6 % S 2.0 m/s 1.4 % S 1.5 m/s 8.2 % S 1.2 m/s M 07 % N 1.6 m/s M 13 % N 2.5 m/s 1.1 % NNW 0.8 m/s 3.3 % NNE 0.9 m/s 2.7 % NW 1.2 m/s 10.4 % NE 2.0 m/s WNW 1.2 m/s 0.9 % WNW 1.3 m/s 11.9 % ENE 2.9 m/s 10.0 % WSW 1.2 m/s 10.3 % SW 1.3 m/s SE 21 % SE 0.9 m/s 9.2 % SSW 1.2 m/s 3.6 % SSE 1.0 m/s 1.2 % SSW 2.5 m/s 2.0 % SSE 1.5 m/s 2.0 % S 0.9 m/s 1.6 % S 1.8 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 1.1.17.) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; močno sta prevladovala vzhodjugovzhodni in jugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo dobrih 49 % vseh terminov, burja pa je imela največjo povprečno hitrost. Najmočnejši sunek vetra je 14. novembra dosegel 24.1 m/s. V Biljah je bil najpogostejši vzhodnik, skupaj s sosednjima smerema jim je pripadlo dobrih 70 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 14. novembra dosegel 22.9 m/s. V Ljubljani je bil najpogostejši severseverovzhodnik, pihal je v 21 % vseh primerov, le za spoznanje manj pogosto je pihal severovzhodnik. Najmočnejši sunek je bil 19. novembra 16.0 m/s. Na Kredarici je veter v sunku 19. novembra dosegel hitrost 41.4 m/s, severozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 63 % vseh terminov, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa dobrih 24 %. V Mariboru, kjer je bil z 22 % najpogostejši severozahodnik, je sunek 19. novembra dosegel 16.6 m/s. 20 15 W 10 > 3 1 < S 20 H W £ 15 0 'i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i 13.11.2004 14.11.2004 15.11.2004 35 30 25 10 i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i 13.11.2004 14.11.2004 15.11.2004 Slika 1.1.18. Sunki vetra 13., 14. in 15. novembra 2004 Figure 1.1.18. Wind gusts on 13, 14 and 15 November 2004 Na sliki 1.1.18. je prikazan potek najvišje urne hitrosti vetra v dneh od 13. do 15. novembra 2004. Najbolj vetroven je bil 14. november, naslednjega dne pa se je veter počasi umirjal in zvečer je bilo vetrovno le še v visokogorju. Sunki vetra so bili tako močni, da so ob vznožju Karavank lomili drevesa, 14 5 5 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo odkrivali ali drugače poškodovali strehe, veliko škode so zabeležili tudi v Posočju in Posavju. Temu močnemu vetru v zaledju hladne fronte pogosto pravimo severni ali Karavanški fen. Močan veter je povzročila velika razlika med visokim zračnim pritiskom severno od Alp in nizkim v severnem Sredozemlju. V Vipavski dolini, na Postojnskem, na Krasu in ob morju je pihala izredno močna burja, ki je tudi v krajih vajenih burje, povzročala škodo. Ob hrvaški obali so tega dne zabeležili orkansko burjo, ki je dosegla rušilno moč. O izjemno močnem vetru in škodi so poročali tudi drugod v Sredozemlju. H W > 2 25 20 15 10 45 40 35 t 30 w H >m ln LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 0 —'i-.-:-:-.-.-:-:-:-:-:-.-:-:-.-.-.-.-.-:-.-.-.-:-:-.-.-.-.-.-.-:-:-.-.-:-.-.-.-:-:-:-.-:-:-.-.-.-.-:-.-:-: 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 g 20 a o H 15 > w NOVO MESTO 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 MURSKA SOBOTA 01951 ' '1956 ' '1961 ' '1966 ' '1971 ' '1976 ' ' 1981 ' '1986 ' '1991 ' Slika 1.1.22. Število dni s snežno odejo v novembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.22. Number of days with snow cover in November and the mean value of the period 1960-1990 Na Kredarici so zabeležili 14 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Kočevju so zabeležili 10 dni z meglo, v Ratečah 8, v Murski Soboti 6. Drugod je bila megla manj pogosta. Slika 1.1.23. Število dni z meglo v novembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.23. Number of foggy days in November and the mean value of the period 1961-1990 20 LJUBLJANA BEŽIGRAD 1 Ii 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 30 30 25 25 20 15 10 5 0 30 30 25 25 20 O -J 15 10 10 5 5 0 1996 2001 25 15 10 5 0 1951 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, to prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišča in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. Novembra letos so v Ljubljani zabeležili 3 dni z meglo, kar je opazno manj od dolgoletnega povprečja, ki je trinajst dni. Od sredine minulega stoletja sta je bili novembra po trije dnevi z meglo še v letih 1993 in 1996. Po 20 dni z meglo je bilo v novembrih 1960 in 1967, dolgoletno povprečje je bilo zadnjič preseženo leta 1982 s 16 dnevi. Na sliki 1.1.24. levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Novembra je bil zračni pritisk dvakrat dokaj nizek. Prvič se je 9. novembra spustil na 971.7 mb, najnižja povprečna dneva vrednost pa je bila 19. novembra z 969.9 mb. Nato se je zračni pritisk hitro dvignil in 25. novembra je bila doseženo najvišje dnevno povprečje tega meseca z 995.3 mb, nato pa je počasi upadal. Na sliki 1.1.24. desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. V začetku meseca je bilo nadpovprečno toplo in tudi povprečni delni pritisk vodne pare je bil najvišji v novembru 2004. Dnevno povprečje je bilo 2. novembra s 14.7 mb le za spoznanje višje kot prvi dan meseca. V naslednjih dneh je vsebnost vodne pare v zraku počasi upadala. Najmanj vlage, samo 3.3 mb, je vseboval zrak ob sončnem vremenu z velikim dnevnim razponom temperature 21. novembra. Slika 1.1.24. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare novembra 2004 Figure 1.1.24. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in November 2004 SUMMARY November began with exceptional warm weather in Goriška and coastal region, maximum daily temperature in Bilje was 25.0 °C on November the 2nd and in Portorož 24.4 °C was the highest ever recorded in November. The mean air temperature in November was with exception of the high mountains above the 1961-1990 normals and well between the limits of the normal variability. Only in high mountains the mean air temperature was slightly bellow the normals. Precipitation was bellow the 19611990 normals, on the west and in some places on the east of Slovenia not even one half of the usual precipitation fell. Sunshine duration was bellow the 1961-1990 normals on the north part of Slovenia; but in Notranjska region and Ljubljana's basin there was noticeably more sunny weather than usually. The most significant weather event was exceptionally strong wind on November 14th, a few days later another episode of very strong wind occured, it was on November the 19th, this time the wind was the strongest in eastern part of Slovenia and in the high mountains. During both episodes wind caused some damage to buildings, particularly roofs and trees. Abbreviations in the Table 1.1.1.: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month ( :°C) RP - % of the normal amount of precipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 18 1.2. Razvoj vremena v novembru 2004 1.2. Weather development in November 2004 Janez Markošek 1.-5. november V jugozahodni Sloveniji in v višjih legah delno jasno, drugod oblačno z občasnim rahlim rosenjem Nad vzhodno Evropo in Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je segalo tudi nad Alpe. V nižjih plasteh ozračja je s šibkimi jugovzhodnimi vetrovi pritekal vlažen zrak. Zadnji dan obdobja je območje visokega zračnega pritiska nad Alpami oslabelo, hladna fronta je od severozahoda dosegla Alpe. V višinah je bil nad vzhodno in deloma srednjo Evropo in Balkanom greben s toplim zrakom. Zadnji dan obdobja se je dolina iznad Skandinavije spuščala proti Alpam. V jugozahodni Sloveniji in v Posočju je prevladovalo pretežno do delno jasno vreme. Občasno je bilo delno jasno tudi v gornjesavski dolini. Drugod je bilo oblačno ali megleno, občasno je ponekod rahlo rosilo. Zgornja meja nizke oblačnosti je bila večinoma med 800 in 1200 metrov nadmorske višine. Na Primorskem je bilo za november zelo toplo, saj so se temperature dvignile tudi do 25 °C. V notranjosti države pa so bile najvišje dnevne temperature od 11 do 15 °C. Slika 1.2.1. Na obali je bil začetek novembra sončen in zelo topel (foto: T. Cegnar) Figure 1.2.1. On the Coast the beginning of November was sunny and warm (Photo: T. Cegnar) 6. november Oblačno s padavinami, ki čez dan prehodno ponehajo, zvečer burja Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je v jutranjih urah pomikala prek Slovenije. V višinah je bila nad srednjo Evropo dolina s hladnim zrakom, katere os je zvečer prešla naše kraje (slike 1.2.2.-1.2.4.). Že v noči na 6. november je bilo oblačno s padavinami, ki so potem čez dan prehodno ponehale in se proti večeru spet okrepile. Na Primorskem je zvečer zapihala burja. V večjem delu države je padlo od 10 do 15 mm padavin, manj kot 1 mm pa so izmerili v severovzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 11, na Primorskem okoli 16 °C. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7. november Na Primorskem pretežno jasno, burja, drugod pretežno oblačno, občasno krajevne padavine Nad osrednjim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa je bilo nad srednjo Evropo, Alpami in Jadranom jedro hladnega in vlažnega zraka. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je burja. Drugod je prevladovalo pretežno oblačno vreme, občasno so bile še krajevne padavine, deloma plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 10, na Primorskem okoli 14 °C. 8. november Zjutraj delno jasno, čez dan vse bolj oblačno, vetrovno Nad južno Italijo in južnim Jadranom se je poglobilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je od srednje Evrope do osrednjega Sredozemlja segalo obsežno višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka. Zjutraj je bilo še delno jasno, čez dan je oblačnost naraščala. Na Primorskem je pihala burja. V višjih legah in tudi ponekod po nižinah pa je pihal severovzhodni veter. Ohladilo se je, najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 9, na Primorskem do 13 °C. 9. november Oblačno, na jugu in vzhodu občasno rahel dež, čez dan delne razjasnitve Središče območja nizkega zračnega pritiska se je vzhodno od nas pomikalo proti severu. V višinah je bilo nad nami jedro hladnega zraka. Sprva je bilo oblačno, v južni in vzhodni Sloveniji je občasno rahlo deževalo, nad okoli 500 metrov nadmorske višine pa rahlo snežilo. Čez dan se je prehodno delno razjasnilo. Največ padavin, okoli 4 mm, je padlo v severovzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 10, na Primorskem okoli 12 °C. 10. november Oblačno s padavinami, sneg skoraj do nižin, burja Nad severno Italijo in severnim Jadranom se je poglobilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bilo nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 1.2.5.-1.2.7.). V noči na 10. november in nato čez dan je bilo oblačno s padavinami. Ob morju so bile zgodaj zjutraj tudi nevihte. Meja sneženja je bila na nadmorski višini okoli 500 metrov, občasno je snežilo tudi nižje. Padlo je od 20 do 50 mm padavin, ponekod v gorskem svetu zahodne Slovenije do 80 mm. V severozahodni Sloveniji je zapadlo okoli 35 cm snega. Na Primorskem je pihala burja, ponekod v notranjosti države pa severovzhodni veter. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 5, na Primorskem okoli 10 °C. 11.-12. november Na Primorskem delno jasno, burja, drugod oblačno ali megleno, občasno rahlo rosenje Nad zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska, nad zahodno in vzhodno Evropo pa sta bili območji visokega zračnega pritiska. V višinah je bilo nad jugozahodno Evropo obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka. Na Primorskem je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, predvsem prvi dan občasno pretežno oblačno. Pihala je šibka do zmerna burja, nekoliko močnejša je bila ponekod v vipavski dolini. Drugod po državi je bilo oblačno ali megleno, občasno je ponekod rahlo rosilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 9, na Primorskem od 15 do 20 °C. 13. november Oblačno s padavinami, na Primorskem povečini suho, burja Nad osrednjim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska, iznad zahodne Evrope pa se je proti srednji Evropi širilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je dolina s hladnim zrakom 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo segala do Alp in severnega Jadrana. Oblačno je bilo, na Primorskem, ter ponekod na Koroškem in Gorenjskem je bilo povečini suho vreme. Drugod je občasno deževalo. Na Primorskem je pihala burja, v vipavski dolini s hitrostjo do 28 m/s. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 10, na Primorskem okoli 15 °C. 14. november Oblačno, močan veter Nad Italijo in Jadranom je bilo globoko območje nizkega zračnega pritiska, nad srednjo Evropo in Alpami pa se je še krepilo območje visokega zračnega pritiska (slike 1.2.8.-1.2.10.).Razlika v zračnem pritisku med Munchnom in Splitom je bila kar 35 hPa, zato je pri nas v nižjih plasteh ozračja pihal močan severni do severovzhodni veter, na Primorskem burja. Prevladovalo je oblačno vreme, padavin ni bilo. Močan veter je povzročil precejšnjo škodo na Gorenjskem, Notranjskem, v Posočju, v Posavju in v Koprskem primorju. Sunki vetra so ponekod presegli hitrost 30 m/s. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 7, na Primorskem do 11 °C. 15. november Oblačno, ponekod v vzhodni Sloveniji občasno naletava sneg Naši kraji so bili pod vplivom višinskega jedra hladnega in vlažnega zraka. Nad nami je pihal hladen severovzhodni veter. Prevladovalo je oblačno vreme, ponekod v vzhodni Sloveniji je občasno naletaval sneg. Veter je oslabel. Najvišje dnevne temperature so bile okoli 5, na Primorskem do 11 °C. 16.-18. november Delno jasno z občasno povečano oblačnostjo Nad jugozahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je segalo tudi nad Alpe in Balkan. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo, občasno tudi pretežno oblačno. Zadnji dan obdobja je ponekod zapihal zahodni do jugozahodni veter, s katerim je pritekal toplejši zrak. 18. novembra so bile najvišje dnevne temperature od 7 °C v Ratečah do 16 °C, kolikor so izmerili v Črnomlju. 19. november Hiter prehod hladne fronte - oblačno, padavine in nevihte, močan severni veter Nad srednjo Evropo se je poglobilo območje nizkega zračnega pritiska, ki se je prek Poljske in Slovaške pomikalo proti jugovzhodu. Hladna fronta je popoldne prešla Slovenijo (slike 1.2.11.-1.2.13.). Veter se je iz zahodne obrnil na severno smer. Oblačno je bilo. Zjutraj in dopoldne je v zahodni in osrednji Sloveniji občasno deževalo. Popoldne so se ob prehodu hladne fronte padavine in nevihte pojavljale v večjem delu države. V severovzhodni Sloveniji, na Koroškem, v Posavju in na Gorenjskem pod Karavankami je zapihal močan severni veter, lokalno s sunki do 26 m/s. Najtopleje je bilo v Beli krajini, kjer se je ogrelo do 16 °C. 20.-21. november Pretežno jasno, občasno delno oblačno, sprva vetrovno Iznad zahodne Evrope se je tudi nad Alpe in Jadran razširilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno delno oblačno. Prvi dan je ponekod še pihal zahodni do severni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 9, na Primorskem do 11 °C. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 22.-23. november Delno jasno, občasno ponekod pretežno oblačno Območje visokega zračnega pritiska je nad našimi kraji prehodno oslabelo. Iznad Severnega morja se je proti vzhodu pomikalo območje nizkega zračnega pritiska, hladna fronta je 23. novembra zvečer ob severozahodnih višinskih vetrovih oplazila Slovenijo. Prvi dan je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod v severovzhodni in jugozahodni Sloveniji pretežno oblačno. V višjih legah je pihal jugozahodni veter. Drugi dan je bilo več oblačnosti v jugozahodni Sloveniji, proti večeru se je tam razjasnilo. Drugod je bilo delno jasno proti večeru se je prehodno pooblačilo. Ob prehodu hladne fronte je v severovzhodni Sloveniji padlo nekaj kapelj dežja. Toplo je bilo v Beli krajini, kjer se je drugi dan ogrelo do 15 °C. 24.-26. november Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno do pretežno oblačno Nad zahodno in srednjo Evropo, Balkanom in Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal razmeroma suh zrak (slike 1.2.14.-1.2.16.). Prevladovalo je pretežno jasno vreme. Več oblačnosti je bilo 25. novembra občasno na obali, 26. novembra pa na Notranjskem in Primorskem. Prvi dan je predvsem v severovzhodni Sloveniji še pihal severni veter. Najtopleje je bilo zadnji dan obdobja, ko so bile najvišje dnevne temperature od 7 do 13 °C. 27. november Pretežno oblačno, zvečer razjasnitve Nad Italijo in Jadranom je nastalo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah se je prek Alp pomikala manjša dolina s hladnim zrakom. Prevladovalo je oblačno vreme, zvečer se je razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 10, na Primorskem do 12 °C. 28. november Zmerno do pretežno oblačno, zjutraj ponekod megla, v ljubljanski kotlini ves dan Nad Balkanom in Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal vlažen zrak. Zmerno do pretežno oblačno je bilo, zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla, ki se je v ljubljanski kotlini zadržala ves dan. Megleno je bilo tudi ob morju. V višjih legah je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 9, na Primorskem do 13 °C. 29.-30. november Oblačno z občasnimi padavinami, pogostejše drugi dan, sneg večinoma nad 1200 m Nad zahodno Evropo je nastalo plitvo območje nizkega zračnega pritiska, ki se je prek severnega Sredozemlja bližalo Italiji in Jadranu. V višinah ga je spremljalo jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 1.2.17.-1.2.19.). Oblačno je bilo, prvi dan je v zahodni, južni in osrednji Sloveniji občasno deževalo. Ponoči so se padavine nekoliko okrepile, deževalo je tudi 30. novembra čez dan. Meja sneženja je bila na okoli 1200 metrov nadmorske višine, v gornjesavski dolini pa je snežilo do nižin. Zapadlo je 4 cm snega. Drugi dan so bile najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 7, na Primorskem okoli 12 °C. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.2. Polje pritiska na nivoju morske gladine 6.11.2004 ob Slika 1.2.3. Satelitska slika 6.11.2004 ob 13. uri 13. uri Figure 1.2.2. Mean sea level pressure on November, 6th 2004 at 12 GMT Figure 1.2.3. Satellite image on November, 6th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.4. Topografija 500 mb ploskve 6.11.2004 ob 13. uri Figure 1.2.4. 500 mb topography on November, 6th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.5. Polje pritiska na nivoju morske gladine 10.11.2004 ob Slika 1.2.6. Satelitska slika 10.11.2004 ob 13. uri 13. uri Figure 1.2.5. Mean sea level pressure on November, 10th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.7. Topografija 500 mb ploskve 10.11.2004 ob 13. uri Figure 1. 12 GMT Figure 1.2.6. Satellite image on November, 10th 2004 at 12 GMT Figure 1.2.7. 500 mb topography on November, 10th 2004 at 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1.2.8. Polje pritiska na nivoju morske gladine 14.11.2004 ob 13. uri Figure 1.2.8. Mean sea level pressure on November, 14th 2004 at 12 GMT 13. uri Figure 1.2.11. Mean sea level pressure on November, 19th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.9. Satelitska slika 14.11.2004 ob 13. uri Figure 1.2.9. Satellite image on November, 14th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.12. Satelitska slika 19.11.2004 ob 13. uri Figure 1.2.12. Satellite image on November, 19th 2004 at 12 GMT Urad za meteorologijo Slika 1.2.10. Topografija 500 mb ploskve 14.11.2004 olj 13. uri Figure 1.2.10. 500 mb topography on November, 14th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.13. Topografija 500 mb ploskve 19.11.2004 ob 13. uri Figure 1.2.13. 500 mb topography on November, 19th 2004 at 12 GMT 24 Agencija Republike Slovenije za okolje 13. uri Figure 1.2.14. Mean sea level pressure on November, 25th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.17. Polje pritiska na nivoju morske gladine 29.11.2004 ob 13. uri Figure 1.2.11. Mean sea level pressure on November, 19th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.15. Satelitska slika 25.11.2004 ob 13. uri Figure 1.2.15. Satellite image on November, 25th 2004 at 12 GMT Slika" 1.2.18. Satelitska slika 29.11.2004 ob 13. uri Figure 1.2.18. Satellite image on November, 29th 2004 at 12 GMT Urad za meteorologijo Slika 1.2.16. Topografija 500 mb ploskve 25.11.2004 olj 13. uri Figure 1.2.16. 500 mb topography on November, 25th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.19. Topografija 500 mb ploskve 29.11.2004 ob 13. uri Figure 1.2.19. 500 mb topography on November, 29th 2004 at 12 GMT 25 1.3. Jesen 2004 1.3. Climate in autumn 2004 Tanja Cegnar Vsak mesec posebej smo poročali o klimatskih razmerah, na tem mestu na hitro povzemamo značilnosti posameznih mesecev, glavnina prispevka pa je namenjena jeseni 2004 kot celoti. Septembra je bila povprečna temperatura zraka v mejah običajne spremenljivosti, ob morju, na Krasu in Goriškem je odklon presegel 1 °C, drugod po državi pa je odklon navzgor ali navzdol ostal pod 1 °C, v pretežnem delu države je bil odklon navzgor ali navzdol celo manjši od 0.5 °C. September je bil torej temperaturno povsem v mejah običajne spremenljivosti. Največ padavin je bilo v Julijcih, dolgoletno povprečje so najbolj presegli v Beli krajini, na Postojnskem, Koroškem in severozahodu države. Sončnega vremena je bilo z izjemo Kočevja, Bele krajine in Dolenjske več kot običajno. Povprečna oktobrska temperatura zraka je bila povsod po državi nad dolgoletnim povprečjem in z izjemo zgornje Vipavske doline in visokogorja je odklon presegel 2 °C in s tem tudi meje običajne spremenljivosti. Največji odklon je bil v Beli krajini, presegel je 3 °C. Padavin je bilo več kot običajno, v Posočju celo do trikrat več kot v dolgoletnem povprečju. Sončnega vremena je povsod primanjkovalo, najbolj v Vipavski dolini in na Notranjskem. Na Notranjskem je sneg v noči na 17. oktober pobelil tudi nižinski svet. Novembra se je po nižinah v notranjosti države občasno že pojavljala celodnevna megla ali nizka oblačnost. Povprečna temperatura je bila z izjemo visokogorja nad dolgoletnim povprečjem, vendar v mejah običajne spremenljivosti. Padavin je bilo manj kot običajno, najbolj jih je primanjkovalo na zahodu države in ponekod na vzhodu. Sončnega vremena je primanjkovalo na severu države. Na Notranjskem in v osrednji Sloveniji je bilo sončnega vremena precej več kot običajno. Veter, ki je dosegel rušilno moč, je pihal 14. novembra po vsej državi; v vzhodni polovici države in v visokogorju pa tudi 19. novembra. Na grafikonih so najprej prikazane temperaturne razmere jeseni 2004. Tako povprečna, kot tudi povprečna najnižja in najvišja temperatura je bila povsod po državi nad dolgoletnim povprečjem. K nadpovprečno visoki temperaturi je največ prispeval oktober. Odklon je bil ponekod tudi statistično pomemben. Pri povprečni jesenski temperaturi sta izstopali Obala in Bela krajina, pri povprečni jutranji 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo temperaturi pa je bilo takih krajev več, saj so bili odkloni povprečne jutranje temperature praviloma večji. Letališče Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rateče Kredarica Slika 1.3.1. Odklon povprečne minimalne dnevne temperature v °C jeseni 2004 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.3.1. Mean daily minimum air temperature anomaly in autumn 2004 Letališče Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Reteče Kredarica Slika 1.3.2. Odklon povprečne maksimalne dnevne temperature v °C jeseni 2004 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.3.2. Mean daily maximum air temperature anomaly in autumn 2004 Največ padavin je padlo v Julijcih; na Voglu so namerili 1267 mm. Najmanj jih je bilo v Prekmurju (slika 1.3.4.), na Goričkem 152 mm, v Murski Soboti 199 mm in v Lendavi 187 mm. 1300 mm 1220 mm 1140 mm 1060 mm 980 mm 900 mm 820 mm 740 mm 660 mm 580 mm 500 mm 420 mm 340 mm 260 mm 180 mm 100 mm Slika 1.3.3. Odklon povprečne temperature zraka jeseni Slika 1.3.4. Prikaz porazdelitve padavin jeseni 2004 2004 povprečja 1961-1990 Figure 1.3.4. Precipitation amount in Autumn 2004 Figure 1.3.3. Mean air temperature anomaly in Autumn 2004 0 Letališče Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rateče Kredarica Slika 1.3.5. Višina padavin jeseni 2004 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.3.5. Precipitation amount in Autumn 2004 compared with 1961-1990 normals Slika 1.3.6. Padavine jeseni 2004 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.3.6. Precipitation compared to the 1961-1990 normals, autumn 2004 V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je padavin primanjkovalo na Krasu, v zgornji Vipavski dolini, na Obali, Kočevskem, Bizeljskem, večjem delu Karavank in na severovzhodu države (slika 1.3.5.). V Julijcih in osrednji Sloveniji je bil relativni presežek glede na dolgoletno povprečje največji. V kraju 0 20 40 60 80 100 120 140 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Soča je padlo 1207 mm, kar je 162 % dolgoletnega povprečja. Le malo manj padavin, 1189 mm, so namerili v kraju Žaga. povprečjem obdobja 1961-1990 primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.3.7. Bright sunshine duration compared to the Figure 1.3.8. Bright sunshine duration in Autumn 2004 1961-1990 normals, autumn 2004 compared with 1961-1990 normals Na slikah 1.3.7. in 1.3.8. je prikazan odklon jesenskega sončnega obsevanja od dolgoletnega povprečja. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo le v Celju, kjer je sonce sijalo 373 ur in za 6 % preseglo dolgoletno povprečje. Za dobro desetino je sončno obsevanje zaostajalo za običajno vrednostjo v Zgornjesavski dolini, na Dolenjskem, Koroškem in v Prekmuiju. Največ sončnega vremena je bilo ob morju, v Portorožu je sonce sijalo 451 ur, kar je bila slaba desetina manj od dolgoletnega povprečja. i 10 m 8 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.3.9. Povprečna jesenska temperatura od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.9. Mean air temperature in autumn from the year 1951 on and the 1961-1990 normal t, 20 i o J 15 £ 15 M H >M 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.3.10. Jesensko število dni z minimalno temperaturo pod 0 °C od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.10. Number of cold days (days with minimum air temperature bellow 0 °C) and the 1961-1990 normal 500 400 £ £ 200 4 LJUBLJANA BEŽIGRAD 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.3.11. Trajanje sončnega obsevanja jeseni v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.11. Bright sunshine duration in autumn from 1951 on and the 1961-1990 normal 800 700 600 H 500 H < 400 >rri £ 300 200 100 0 LJUBLJANA BEŽIGRAD 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.3.12. Višina padavin jeseni v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.12. Precipitation in autumn from the year 1951 on and the 1961-1990 normal 30 25 300 100 - 0 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo S povprečno temperaturo 11.5 °C (slika 1.3.9.) je bilo dolgoletno povprečje v Ljubljani preseženo za 1.3 °C, kar je malo nad mejo običajne spremenljivosti. Toda ob tem je potrebno upoštevati, da se je okolica merilne postaje v zadnjih desetletjih spreminjala, kar je gotovo prispevalo k dvigu povprečne temperature na tej merilni postaji. Poleti se je spremembam v okolici merilnega mesta pridružilo tudi novo parkirišče na mestu, kjer je bila prej travnata površina s posameznimi drevesi. V Ljubljani je bilo v preteklosti že veliko jeseni toplejših. Najtoplejša doslej je bila jesen 2000 s povprečno temperaturo 12.5 °C, druga najtoplejša pa leta 1963 z 12.1 °C, letošnja jesen zaostaja tudi za povprečno jesensko temperaturo v letih 1961 (11.7 °C), 1982 (11.6 °C) in 2002 (11.9 °C). Doslej najbolj hladna je bila jesen 1978 s temperaturo 8.3 °C. Po petih zaporednih nadpovprečno sončnih jesenih, je bilo jeseni 2004 v Ljubljani manj sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju (slika 1.3.11.). Doslej najbolj sončna je bila jesen 1983 s 444 urami sončnega obsevanja, najbolj siva pa je bila jesen 1993 s komaj 228 urami. Petič zapored so padavine presegle dolgoletno povprečje, 493 mm je 30 % nad dolgoletnim povprečjem (slika 1.3.12.). Največ padavin je bilo jeseni 1992, ko je padlo 729 mm, le malo je zaostajala jesen 1960 s 720 mm. Najbolj sušna je bila jesen 1975 z 200 mm. 40 35 30 2 25 Q O ri 20 > H 15 10 5 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.3.13. Povprečna jesenska temperatura od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.13. Mean air temperature in autumn from the year 1951 on and the 1961-1990 normal MURSKA SOBOTA 1951 1957 1963 Slika 1.3.14. Jesensko število dni z minimalno temperaturo manjšo od 0 °C od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.14. Number of cold days (days with minimum air temperature bellow 0 °C) and the 1961-1990 normal 0 969 993 999 MURSKA SOBOTA 550 500 450 400 g 350 O 300 l-J ? 250 >k 200 -150 100 -50 -0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.3.15. Trajanje sončnega obsevanja jeseni v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.15. Bright sunshine duration in autumn from 1951 on and the 1961-1990 normal 400 350 300 £ 250 J| < 200 g >00 £ 150 100 50 0 MURSKA SOBOTA 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.3.16. Višina padavin jeseni v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.16. Precipitation in autumn from the year 1951 on and the 1961-1990 normal V Prekmurju ostaja daleč najtoplejša jesen 2000 s povprečno temperaturo 12.0 °C (slika 1.3.13.). Jesen 2004 s povprečno temperaturo 10.3 °C je bila 0.9 °C toplejša od dolgoletnega povprečja in še znotraj meja običajne spremenljivosti. Najhladnejša od sredine minulega stoletja je bila jesen 1978 s 7.5 °C. Sonce je sijalo 332 ur (slika 1.3.15.), kar je 86 % dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bila s 480 urami najbolj sončna jesen 1986, najmanj sončna pa leta 1954 z 269 urami. V Murski Soboti so jeseni namerili 199 mm padavin (slika 1.3.16.), kar je 96 % dolgoletnega povprečja. Doslej najbolj mokra je bila jesen 1998 s 361 mm, najmanj padavin pa je padlo jeseni 1959, komaj 76 mm. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Včasih se odkloni od povprečja v visokogorju pomembno razlikujejo od razmer v nižinskem svetu. Razmere v visokogorju smo prikazali s podatki s Kredarice. Povprečna temperatura je bila 0.7 °C , kar je 0.5 °C nad dolgoletnim povprečjem (slika 1.3.17.) in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Najhladnejša je bila jesen 1974 z -2.9 °C, najtoplejša pa z 2.1 jesen 1967. Trajanje sončnega obsevanja je s 386 urami v visokogorju zaostajalo za dolgoletnim povprečjem za 6 % (slika 1.3.18.). Najbolj sončna je bila jesen 1986 s 549 urami sončnega vremena, le 243 ur sončnega vremena je bilo jeseni 1960. KREDARICA -3 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1954 1960 1966 1972 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1978 1984 1990 1996 2002 500 400 300 200 - 0 i ri 1956 KREDARICA 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 Slika 1.3.17. Povprečna jesenska temperatura od leta 1954 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.17. Mean air temperature in autumn from the year 1954 on and the 1961-1990 normal Slika 1.3.18. Trajanje sončnega obsevanja jeseni v letih od 1956 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.18. Bright sunshine duration in autumn from 1956 on and the 1961-1990 normal 3 600 100 - Padavin je bilo na Kredarici jeseni 2004 več od dolgoletnega povprečja, padlo je 782 mm, 34 % več od dolgoletnega povprečja (slika 1.3.19.). Doslej najobilnejše jesenske padavine so bile leta 2000, bilo jih je kar 1272 mm. Padavinsko najbolj skromni sta bili jeseni 1971 (214 mm) in 1977 (196 mm). Merilo za pogostost padavin so padavinski dnevi, izbrali smo prag 1 mm. Padavinskih dni je bilo 33, kar je dva dni nad dolgoletnim povprečjem. 1200 1000 800 600 400 200 0 60 50 ö 40 S o g 30 m H >OT 20 1954 1960 1966 1972 1978 1984 1990 1996 2002 Slika 1.3.19. Višina padavin jeseni v letih od 1954 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.19. Precipitation in autumn from the year 1954 on and the 1961-1990 normal 1954 1960 1966 1972 1978 1984 1990 1996 2002 Slika 1.3.20. Jesensko število dni s padavinami vsaj 1 mm od leta 1954 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.20. Number of days with precipitation at least 1 mm from the year 1954 on and the 1961-1990 normal 1400 0 Največ težav z ugotavljanjem trendov in znamenj podnebnih sprememb imamo na Primorskem, saj so se lokacije glavnih merilih postaj na tem območju pomembno spreminjale. Še posebej težko je glede na preteklost ocenjevati razmere na Obali, saj so prav tam mikroklimatske razlike med merilnimi mesti velike, pri ocenjevanju povprečne temperature se postopek preračunavanja dolgoletnega niza podatkov na eno točko še nekako obnese, skoraj na nerešljiv problem pa naletimo, če želimo primerjati temperaturne ekstreme. Povprečno jesensko temperaturo smo preračunali na sedanjo lokacijo meritev, to je na letališče v Portorožu. Povprečna temperatura na Obali ni bila izjemno visoka, vendar se uvršča med nekaj najtoplejših doslej. Najtoplejša doslej ostaja jesen 2000, druga najtoplejša je bila jesen 2002, lani je bila jesen temperaturno povsem povprečna. Najbolj hladna doslej je bila jesen 1952, povprečna temperatura je bila 10.9 °C. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 16 15 14 i 13 S 12 H 11 10 PORTOROŽ ___________________. A. Aa_______________________________A A r / r V 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.3.21. Povprečna jesenska temperatura in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.21. Mean air temperature in autumn and the 1961-1990 normal Najbolj značilen dogodek jeseni 2004 je bil izjemno močan veter, ki je pihal 14. novembra povsod po državi. Veter je bil tako močan, da je lokalno podiral drevesa in odkrival ali drugače poškodoval strehe. Meteorološki opazovalec g. Romeo Gojo v Preddvoru je zabeležil celo sunke 40 m/s. Močan veter, ki je lokalno tudi povzročal škodo je zapihal 19. novembra, vendar ne posod po državi, ampak le v visokogorju in vzhodni polovici države. Slika 1.3.22. Veter je 14. novembra v okolici Preddvora lomil drevesa (foto: Romeo Gojo) Figure 1.3.22. Exceptionally strong wind broke trees in Preddvor (Photo: Romeo Gojo) Snežna odeja po nižinah ob močnih prodorih hladnega zraka nas v zadnjem jesenskem mesecu ne preseneti. Jeseni 2004 snega v gorah in alpskih dolinah ni bilo prav veliko. Med kraji v nižinah izstopa Celje z dvema dnevoma s snežno odejo, ki pa je komaj prekrila tla. V osrednji Sloveniji, na Dolenjskem in na severovzhodu države je jesen minila brez snežne odeje. V Ratečah je snežna odeja dosegla 39 cm, obležala pa je 21 dni. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.3.1. Število dni s snežno odejo in maksimalna višina snežne odeje (v cm) jeseni 2004, največje vrednosti v obdobju 1951-2002 in povprečje obdobja 1971-2000 Table 1.3.1. Number of days with snow cover and its depth in autumn 2004, maximum values in the period 1951-2002 and the average in the period 1971-2000 kraj jesen 2004 št. dni debelina (cm) največ v obdobju 1951-2003 št. dni in debelina (cm) in leto leto povprečje 1971-2000 št. dni debelina (cm) Rateče 21 39 33 (1980) 72 (1978) 13 9 Kredarica 48 85 85 (1972) 254 (1979) 53 64 Vojsko 10 30 30 (1980) 85 (1999) 13 11 Vogel 24 55 33 (1993) 150 (1987) 17 17 Ljubljana 0 0 21 (1980) 37 (1966) 5 3 Celje 2 1 19 (1985) 32 (1999) 5 3 Novo mesto 0 0 18 (1993) 52 (1996) 6 4 Maribor 0 0 18 (1993) 45 (1971) 4 3 Murska Sobota 0 0 15 (1993) 43 (1962) 3 2 Postojna 0 0 17 (1985) 60 (1999) 4 3 Jesen 1983 je bila na Kredarici izjemno skromna s snežno odejo, največja izmerjena debelina je bila 30 cm. Zanimivo je, da snega tisto jesen ni bilo največ novembra, ko je največja debelina dosegla 17 cm, ampak že oktobra, septembra tistega leta so namerili največ 9 cm snega. Tisto jesen je sneg prekrival tla 32 dni. SUMMARY It was mainly due to exceptionally warm October that the mean air temperature in autumn 2004 exceeded the 1961-1990 normals; in some places the anomaly was statistically significant. Precipitation was the most abundant in Julian Alps, on the mount Vogel 1267 mm fell. As usually Prekmurje got the least amount of precipitation, in Goričko region 152 mm were registered. Carst, coastal region, upper Vipava valley, Kočevje, Bizeljsko, most of Karavanke and northeast of Slovenia got less precipitation than on average in the reference period. Only Celje got more sunny weather than on average during the reference period. The most remarkable phenomenon in autumn 2004 was the strong wind blowing on November the 14th and 19th. During the first episode exceptionally strong wind was blowing all over the country, during the second episode only in the mountains and over the east half of Slovenia very strong wind was observed. 32 1.4. Vpliv podnebja na razmnoževanje in širjenje kobilic 1.4. Climate impact on locust breeding rate and spread Tanja Cegnar Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije so izjemno obilne padavine v letu 2003 izboljšale ekološke razmere na območju Sahela, vendar sta vlaga in visoka temperatura zraka omogočili izjemen razmah kobilic. Kljub množičnim naporom za njihovo omejitev, so postale razmere izjemno resne. Zgodaj junija so kobilice začele ogrožati severozahodno Afriko. Junija in julija so prizadele Mavretanijo, Mali, Senegal in Nigerijo. Nekaj rojev kobilic je doseglo otočje Cape Verde. Kobilice so ogrožale Libijo in Alžirijo. Toplo in vlažno vreme je omogočilo hitro razmnoževanje in širjenje. Padavine, temperatura in vlažnost zraka, hitrost in smer vetra so bistveni dejavniki, ki vplivajo na razmnoževanje in širjenje kobilic ter učinkovitost ukrepov za njihovo zatiranje. Svetovna meteorološka organizacija in državne meteorološke službe tesno sodelujejo pri zagotavljanju meteoroloških informacij za napoved obsega zaroda kobilic in njihovega širjenja. Državnih meteoroloških služb množičen pojav kobilic ni presenetil, v Maliju so že marca 2004 ustanovili interdisciplinarno skupino za nadzor in boj proti kobilicam, v Mavretaniji pa so priprave stekle že oktobra 2003. Napovedi širjenja kobilic so osnovane na napovedih temperature, vlage, smeri in hitrosti vetra, te vremenske napovedi so uporabne tudi pri načrtovanju ukrepov za njihovo zatiranje. Razvoj kobilic se ustavi ob hladnem ali suhem vremenu. Širjenje ni odvisno le od njihove gostote, ampak tudi od razpoložljivosti rastlinja, s katerim se prehranjujejo. Redko naseljene kobilice se premikajo počasi, ob večji gostoti pa potujejo hitreje. Praviloma se roji kobilic premikajo v smeri prevladujočega vetra. Premiki več sto km daleč se navadno dogajajo ponoči s toplim vetrom ob vremenskih frontah, ki prinašajo dež. Kobilice ob množični selitvi običajno vzletijo po sončnem zahodu in proti sončnemu vzhodu pristanejo, do naslednjega obroka lahko prepotujejo tudi več sto km. Slika 1.4.1. Kobilica, kobilice na Kanarskih otokih, kobilice v Mavretaniji uničujejo pridelek (vir slik: FAO in BBC news) Figure 1.4.1. Locust, locust on Canarian islands, locusts in Mauretania (Source: FAO and BBC news) Kobilice so se iz Sahela razširile v Magreb. Med 26. in 28. novembrom so dosegle Kanarske otoke (Fuenteventura in Lanzarote), na južni obali Portugala so jih opazili 1. decembra 2004. Kobilice je prinesel topel južni veter, ki je dan ali dva pihal na sprednji strani območja nizkega zračnega pritiska. Sočasno so potekali intenzivni ukrepi proti kobilicam v Maroku in Alžiriji. Kobilice je prinašalo iznad zahodne Afrike in so se širile v doline in planote Atlasa. Nove kobilice so prišle v Libijo iz Sahela. Ukrepi so se nadaljevali v Mavretaniji, kjer se je razvil nov rod kobilic, prav tako kot tudi v Senegalu. Tudi iz južnega Izraela in bližnjih območij Jordanije so poročali o posameznih rojih kobilic. Kobilice so se pojavljale na območju severno od Rdečega morja. Roj kobilic je dosegel tudi severno obalo Savdske Arabije. Roji kobilic na tem območju niso redkost, toda letošnji pojav je bil po obsegu in povzročeni škodi najbolj resen po epizodi v obdobju 1987-1989. Podnebne razmere in vreme sta dejavnika, ki sta naredila tokratni izbruh kobilic izjemen. Več milijonov kobilic je ponekod skoraj čez noč uničilo ves pridelek. Življenjski cikel kobilic ima tri faze: jajčece, nimfa in odrasla kobilica. Samice jajčeca odlagajo v zemljo. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Odrasle kobilice se od nimf razlikujejo po velikosti in povsem razvitih krilih, ki jim omogočajo letenje. Deževje, ki vzpodbudi razvoj rastlinja, je potrebno za razvoj nimf in odraslih kobilic, selitev kobilic in odlaganje jajčec. Odlaganje jajčec navadno sledi selitvi ali deževju. Vremenske razmere vplivajo na trajanje odraščanja kobilic, prav tako vplivajo na čas med doseženo zrelostjo kobilice in prvim odlaganjem jajčec v zemljo. Razpoložljivost hrane vpliva na število jajčec, ki jih odleže samica. Razvoj jajčec je močno odvisen od temperature in vlažnosti okolja. V toplem in vlažnem okolju se jajčeca razvijajo neposredno, pri najvišji dnevni temperaturi 35 °C in zadostni vlažnosti se jajčeca razvijejo v dveh tednih. Pri najvišji dnevni temperaturi 25 °C traja razvoj jajčec več kot mesec. Pri temperaturi pod 15 °C se jajčeca ne razvijajo. Najbolj učinkovito je škropljenje z insekticidi, ki najbolj učinkuje na mlade kobilice v razvojni fazi, ko še ne morejo leteti. Kobilice so napadle tudi Ciper, prvič odkar pomnijo prebivalci. Ciper so kobilice v začetku dvajsetega stoletja večkrat opustošile, nato pa se niso več pojavljale. Rožnate kobilice s temnimi pegami na krilih je veter prinesel iz zahodne Afrike v obdobju nenavadno toplega vremena. Kmetje so se bali, da bodo uničile pridelek sadja, a so raje kot sadje napadle krompir. Na srečo so bile kobilice ob pristanku na Cipru že dokaj izčrpane od dolge poti. Roji kobilic so pogosta nadloga tudi v Avstraliji. Kobilica lahko poje za lastno težo rastlinja vsak dan. So resna grožnja travnikom in pridelkom. V preteklosti so učinkovito uporabljali kemične pesticide, zdaj pa zaradi strahu pred njihovimi stranskimi učinki iščejo okolju bolj prijazne načine za njihovo iztrebljanje. Dokaj množično preizkušajo spore, ki napadajo kobilice in so ljudem in govedu neškodljive. Biološki načini sicer učinkujejo počasneje od kemičnih sredstev, a njihovo delovanje traja dlje in so okolju prijaznejši. Slika 1.4.2. Kobilice na travi in roj kobilic v zraku (vir: BBC news in FAO) Figure 1.4.2. Locusts (Source: BBC news and FAO) SUMMARY The World meteorological organization proposes to develop a database of Meteorological Information for Locust Control to help elaborate the detailed meteorological requirements for different phases in the life cycle of locust to facilitate more effective locust control operations. FAO's current focus is on supporting northwest Africa and northern Sahel during the winter and spring season. Every effort must be made to prepare for a potential re-infestation in West Africa next summer. The success of the control campaign will heavily depend on weather conditions. 34 1.5. Ozonska luknja nad južnim polom v letu 2004 1.5. Ozone hole in 2004 Tanja Cegnar Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije je ozonska luknja nad južnim polom izginila 17. novembra 2004. Že sredi septembra se je začelo počasno manjšanje in v prvih petih tednih se je zmanjšala na polovico. V naslednjih treh tednih se je njena površina nepričakovano povečala za tretjino. Temu počasnemu večanju je sledilo hitro pojemanje, ki se je zaključilo 17. novembra 2004, ko je letošnja ozonska luknja izginila. Večino časa je bila opazno manjša od ozonskih lukenj v zadnjem desetletju. Razlike v razsežnosti, intenzivnosti in trajanju ozonske luknje nad južnim zemeljskim polom med posameznimi leti so predvsem posledica spreminjajočih se meteoroloških razmer v stratosferi (plast zraka, v kateri je zbran pretežni del ozona v ozračju). Meteorološke razmere ob koncu julija in začetku avgusta so odločilne za razvoj ozonske luknje v naslednjih mesecih. Nizka temperatura sproži kemični proces, ki ob prisotnosti sončne svetlobe povzroči hitro razpadanje molekul ozona. Temperatura mora biti dovolj nizka, saj le pri temperaturi pod -78 °C nastajajo stratosferski oblaki in sprožijo kemično reakcijo. Nižja temperatura zraka, na primer okoli -85 °C, nastajanje stratosferskih oblakov pospeši. V polarnem vrtincu nad Antarktiko je hitrost vetra velika, krožno gibanje zraka običajno vključuje območje nad celotno Antarktiko in njeno bližnjo okolico. V tem zračnem vrtincu so najnižje temperature in največje izgube ozona. Slika 1.5.1. Pojav ozonske luknje vsako leto ogroža pingvine (vir: Svetovna meteorološka organizacija) Figure 1.5.1. Ozone hole affects penguins (Source: World Meteorological Organization) Meritve so pokazale, da je bila najnižja dnevna temperatura v polarnem vrtincu že od začetka junija 2004 pod -85 °C. Sredi avgusta je bil polarni vrtinec z osjo nad polom krožne oblike. Sredi avgusta so stratosferski oblaki prekrivali tri četrtine vrtinca, v začetku septembra pa le še 65 %. V začetku septembra je bil vrtinec povprečno velik, meril je okoli 35 milijonov km2. Ob koncu avgusta je bila ozonska plast nad Antarktiko oslabljena za 15 %, česar še ne uvrščamo k ozonski luknji. V začetku septembra je bilo razpadanje ozona počasnejše kot v preteklih petih letih. Za boljšo predstavo o razvoju ozonske luknje in razlikami med posameznimi leti so v nadaljevanju slike debeline ozonske plasti za nekaj izbranih datumov v zadnjih petih letih. Barvna lestvica je na vseh slikah enaka, podana je ob zadnji sliki. Zanimivo je območje temno modre barve, lila in temno siva pa kažeta na globoko ozonsko luknjo. ■ Ifll 2000 2001 2002 2003 2004 Slika 1.5.2. Debelina ozonske plasti v Dobsonovih enotah 1. septembra (vir: Kanadska meteorološka služba) Figure 1.5.2. Total ozone depth in Dobson units on September the 1st (Source: Meteorological Service of Canada) Sredi septembra je bil polarni vtrinec zmerno velik in se je v prvi polovici septembra celo nekoliko skrčil. Os je ostala nad polom, vendar se je iz krožne oblike razpotegnil v ovalno in se približal Južni Ameriki. Ozon razpada hitreje, če se vrtinec razpotegne v ovalno obliko. Približno polovica vrtinca je bila še vedno dovolj mrzla, da so lahko nastajali stratosferski oblaki. Skoraj vsa Antarktika je bila pod 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ozonsko luknjo, ki je bila po velikosti primerljiva s tisto sredi septembra 2002. Na srečo je bilo UV sevanje nad Antarktiko še šibko, saj je bilo sonce nizko nad obzorjem. Konec septembra je bil polarni vrtinec v primerjavi z velikostjo v zadnjih desetih letih zmerno velik, obsegal je 33 milijonov km2. Bil je podolgovat in se je približal Južni Ameriki. Temperatura v vrtincu je bila nekoliko višja kot v prejšnjih letih, stratosferskih oblakov je bilo v drugi polovici septembra manj kot običajno. V dneh med 19. in 23. septembrom 2004 se je ozonska luknja razširila nad argentinsko mesto Ushuaia, ozonska plast je bila tam oslabljena za 35 %, le v letih 2002 in 1992 je bilo v tem mestu na ta dan UV sončno sevanje močnejše. m 2000 2001 2002 2003 Slika 1.5.3. Debelina ozonske plasti v Dobsonovih enotah 1. oktobra (vir: Kanadska meteorološka služba) Figure 1.5.3. Total ozone depth in Dobson units on October the 1st (Source: Meteorological Service of Canada) 2004 Sredi oktobra se je polarni vrtinec zmanjšal in je meril le še 30 milijonov km2. Temperatura je v plasti, kjer je običajno največ ozona, večinoma že presegla prag, pod katerim nastajajo stratosferski oblaki. Ozonska luknja se je skrčila le na tri četrtine velikosti iz sredine septembra. Središče se je pomaknilo nad Weddellovo morje. Ozonska luknja je prekrivala še približno polovico Antarktike. Sredi oktobra 2004 je bila ozonska luknja med najmanjšimi v zadnjem desetletju, le leta 2002 je bila manjša. Konec oktobra je vrtinec meril okoli 25 km2. Stratosferske oblake so opazili le v okolici pola. Vrtinec se je ogrel približno 2 do 3 tedne prej kot običajno. Ozonska luknja je bila po velikosti skoraj primerljiva s tisto v letu 2002, kar je kazalo, da se bo razgradila prej kot običajno. 2000 2001 2002 2003 2004 Slika 1.5.4. Debelina ozonske plasti v Dobsonovih enotah 1. novembra (vir: Kanadska meteorološka služba) Figure 1.5.4. Total ozone depth in Dobson units on November the 1st (Source: Meteorological Service of Canada) Kot običajno je novembra polarni vrtinec zraka slabel in se krčil. Največji je bil septembra, ko je meril okoli 35 milijonov km2 , novembra se je skrčil na okoli 20 milijonov km2. Najnižja dnevna temperatura v višjih plasteh ozračja, kjer je koncentracija ozona najvišja, je narasla in na vseh višinah je bilo pretoplo za nastajanje stratosferskih oblakov. Meteorološke razmere so do sredine oktobra 2004 omejevale obseg in intenziteto ozonske luknje, podobno je bilo tudi leta 2002, ko se je ozonska luknja celo razcepila na dva dela. Nato so se meteorološke razmere spremenile, polarni vrtinec se je počasi krepil in večal. Mera za uničen ozon je »masni primanjkljaj ozona«, ki ga ocenjujejo na osnovi ozona v navpičnem stolpcu zraka. Od sredine septembra je bil masni primanjkljaj ozona kljub zmerno veliki ozonski luknji večji kot v večini minulih let, novembra je bil 55 milijonov ton ozona. V začetku novembra je še precej merilnih postaj na Antarktiki poročalo o 40 do 50 % nižjih vrednostih ozona v ozračju od povprečja obdobja 1964-1976, ki velja za merilo normalnih razmer, ko človek z onesnaževanjem ozračja še ni sprožil uničevanja zaščitne ozonske plasti. Ozonska luknja je bila največja leta 2000, najmanjša po letu 1988 pa je bila leta 2002. Razmere v posameznem letu niso merilo za smer razvoja pojava ozonske luknje, saj je spremenljivost iz leta v leto zelo velika. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 2000 2001 2002 2003 2004 Slika 1.5.5. Debelina ozonske plasti v Dobsonovih enotah 15. novembra (vir: Kanadska meteorološka služba) Figure 1.5.5. Total ozone depth in Dobson units on November the 15th (Source: Meteorological Service of Canada) Legenda na slikah debeline ozonske plasti je na vseh slikah enaka, podana pa je le na sliki levo. Vrednosti so v Dobso-novih enotah za celoten ozon v stolpcu zraka. Slika 1.5.6. Debelina ozonske plasti 15. septembra v Dobso-novih enotah (vir: Kanadska meteorološka služba) Figure 1.5.6. Total ozone depth on September the 15th in Dobson units (Source: Meteorological Service of Canada) SUMMARY According to the World Meteorological Organization the ozone hole started its seasonal decrease in size during mid-September, losing more than 50 % of its area in the following five weeks. During the next three weeks (until 12 November), the ozone hole increased in area by more than 30 °%. This slow increase was followed by a rapid decrease that ended on 17 November, when the ozone hole disappeared. Until late October, the ozone hole was generally much smaller than the average size over the past decade. The year-to-year variations in the size, depth and persistence of the ozone hole are primarily due to changing meteorological conditions in the stratosphere. 37 2. AGROMETEOROLOGIJA 2. AGROMETEOROLOGY 2.1. Agrometeorološke razmere v novembru 2.1. Agrometeorological conditions in November Ana Žust Novembra so bile povprečne mesečne temperature zraka le za nekaj desetink stopinje višje od povprečja. V skrajnem severovzhodnem delu države so bile blizu 4 °C, v osrednjem delu 6 °C, na Obali in na Goriškem pa med 7 in 10 °C. Izstopali so le višji predeli Gorenjske, Koroške in Notranjske, kjer so bile temperature le med 1 in 3 °C. Nadpovprečno topla je bila zlasti prva tretjina meseca, ko so se v posameznih dneh povprečne dnevne temperature zraka povzpele nad 10 °C, na Obali celo do 19 °C. V zadnji tretjini meseca pa je bilo precej hladneje, s povprečnimi dnevnimi temperaturami med 0 in 5 °C, minimalne dnevne temperature zraka pa so padle več stopinj pod 0 °C. Posledično so bile nekoliko nad povprečjem tudi mesečne vsote efektivne temperature zraka (preglednica 2.1.2.). Kumulativna letna vsota efektivne temperature je na Obali in na Goriškem presegla 4000 °C, drugod po Sloveniji se je gibala med 3500 in 4000 °C. Tudi kumulativne vsote so bile blizu povprečja, razen na Obali, kjer se je do konca novembra akumuliralo za dobrih 130 stopinj manj toplote (slika 2.1.1.). K toplotnem primanjkljaju so prispevali predvsem hladnejši zgodnje pomladanski meseci. Samo za primerjavo, konec novembra 2003 so bile kumulativne vsote efektivne temperature za več kot 200 °C višje od letošnjih. 5000 4000 3000 2000 1000 0 □ 1961-2000 □ 2004 Ljubljana o m jan. feb. april maj jun. jul. avg. sep. okt. 5000 4000 3000 2000 1000 0 □ 1991-2001 □ 2004 O Portorž-letališ če m m jan. feb. mar. april maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. Slika 2.1.1. Primerjava kumulativnih vsot efektivne temperature zraka (nad 0 °C) v letu 2004 s povprečjem (1961-2000 za Ljubljano) in (1991-2001) za Portorož-letališče Figure 2.1.1. Cumulative sum of effective air temperature (above 0 °C) in 2004 compared to the average 1961-2000 for Ljubljana and 1991-2001 for Portorož-airport. Negativne temperature zraka so 16. novembra povzročile prve jesenske slane. Sledili so še hladnejši dnevi, 22. novembra se je ohladilo pod -5 °C, v izpostavljenih predelih Gorenjske in Notranjske celo do -10 °C. Tudi na Obali so bile najnižje temperature zraka od 20. do 22. novembra med -1 in -3 °C. Letos so prve jesenske slane nastopile razmeroma pozno. V povprečju se v večjem delu osrednje Slovenije pojavijo v drugi polovici oktobra, v Vipavski dolini in na toplejših legah Dolenjske in Bele Krajine pa ob koncu prve dekade novembra (povprečje 1961-2000). Tudi temperature tal so bile v prvi tretjini meseca še krepko nad 10 °C. V drugi polovici meseca se je površinski sloj tal postopoma ohlajal, v zadnjih dneh novembra so bile v globini 2 in 5 cm že izmerjene negativne temperature. Na Obali se tla niso ohladila pod 0 °C (preglednica 2.1.1., slika 2.1.2.). 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2.1.1. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, november 2004 Table 2.1.1. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, November 2004 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 14.3 1 4.1 20.4 20.2 8.8 8.8 9.1 8.9 15.1 14.6 3.9 3.8 7.6 7.3 11.1 10.8 2.3 2.4 10.3 10.1 Bilje 12.3 12.6 23.6 21.4 4.2 5.5 6.6 7.0 14.4 13.5 -0.9 0.8 4.2 4.3 9.8 8.0 -2.4 -0.4 7.7 8.0 Lesce 9.0 9.4 1 4.6 14.0 1.5 2.3 3.6 3.9 9.2 7.7 0.0 1.2 1.1 1.5 7.3 5.3 -1.4 0.1 4.6 4.9 Slovenj Gradec 9.6 9.7 14.9 14.3 3.2 3.4 3.6 3.7 6.9 6.3 0.9 1.1 -0.1 0.0 0.6 0.6 -1.8 -1.2 4.4 4.5 Ljubljana 10.1 10.4 15.4 15.0 2.3 3.7 4.7 5.1 9.1 9.0 -0.1 0.9 1.9 2.2 6.0 5.5 -1.4 -0.7 5.5 5.9 Novo mesto 11.5 12.0 15.2 15.4 6.1 7.0 6.5 7.0 9.9 10.0 1.6 1.9 3.1 3.6 6.8 6.8 0.2 0.8 7.0 7.5 Celje 10.3 10.8 16.6 15.8 1.2 2.3 4.6 5.2 8.7 8.5 -0.9 1.3 1.2 1.9 7.9 6.6 -4.0 -1.0 5.3 5.9 Maribor-letališče 9.7 10.0 15.7 14.9 1.8 3.8 4.7 5.1 11.0 9.5 0.1 1.4 1.5 1.8 8.2 6.8 -1.8 -0.3 5.3 5.7 Murska Sobota 10.1 10.2 14.7 14.8 3.2 3.4 5.2 5.4 9.4 9.2 1.4 1.6 1.0 1.1 5.2 5.0 -0.9 -0.8 5.4 5.6 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max * -ni podatka Tz2 min Tz5 min 25 20 o ° 15 10 a c S 5 PORTOROŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan o 25 20 °15 10 IS 5 -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) LJUBLJANA 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 25 20 o 15 =3 I 10 Slika 2.1.2. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, november 2004 Figure 2.1.2. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, November 2004 MURSKA SOBOTA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2.1.2. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, november 2004 Table 2.1.2. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, November 2004 Postaja I. II. Tef > 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1.1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 132 87 66 286 -9 82 40 20 1 42 -6 35 7 1 43 8 4642 3081 1815 Bilje 121 72 43 235 7 71 27 7 1 05 14 29 3 0 32 17 4456 2951 1729 Slap pri Vipavi 117 69 55 240 10 67 24 11 1 02 8 28 1 0 30 16 4251 2762 1563 Postojna 79 43 38 161 21 37 7 4 48 7 9 0 0 9 4 3378 2065 1004 Kočevje 76 35 28 1 40 7 36 3 3 42 1 9 0 0 9 2 3242 1975 945 Rateče 54 5 3 62 0 23 0 0 23 14 1 0 0 1 0 2722 1576 673 Lesce 76 32 7 115 6 32 1 0 33 7 5 0 0 5 3 3248 1995 970 Slovenj Gradec 73 25 4 101 4 33 0 0 33 9 6 0 0 6 3 3208 1980 963 Brnik 83 35 9 127 17 40 2 0 43 16 12 0 0 12 9 3349 2078 1040 Ljubljana 93 52 33 178 32 45 12 1 58 12 16 0 0 16 10 3919 2542 1423 Sevno 73 42 40 154 11 30 6 3 39 -7 5 0 0 5 -1 3494 2169 1119 Novo mesto 93 54 31 177 34 45 12 3 59 13 14 0 0 14 6 3800 2442 1336 Črnomelj 98 59 40 198 35 48 19 9 76 16 17 1 0 18 5 4022 2647 1486 Bizeljsko 98 56 33 1 86 36 48 14 3 65 17 17 0 0 17 11 3863 2491 1370 Celje 90 46 32 167 28 44 9 6 59 16 15 0 0 15 8 3709 2365 1267 Starše 88 51 28 167 23 43 10 4 57 12 13 0 0 13 6 3812 2457 1347 Maribor 85 51 28 164 21 41 6 4 51 8 12 0 0 12 6 3859 2492 1382 Maribor-letališče 87 49 25 160 17 42 7 4 53 10 12 0 0 12 6 3711 2360 1266 Murska Sobota 83 46 17 1 46 11 38 7 1 46 6 9 0 0 9 3 3682 2350 1254 Veliki Dolenci 79 51 27 156 20 36 9 1 47 7 9 0 0 9 3 3732 2384 1276 LEGENDA: I., II., III., M -dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Količina padavin je bila nižja od dolgoletnega povprečja. V zahodnem delu države, predvsem na severnem Primorskem, Goriškem in na Gorenjskem jih je padlo več kot 100 mm. Proti vzhodu države je količina padavin postopno pojemala. V osrednjem delu države jih je padlo blizu 90 mm, na skrajnem severovzhodu pa le še 40 mm. Padavine so bile precej neenakomerno razporejene, v dva do tri krajša deževna obdobja. Desetega novembra je dež prvikrat to jesen prešel v sneg vse do nižin. Največ snega, od 20 do 40 cm, je zapadlo v višjih predelih Gorenjske, na Notranjskem in Dolenjskem. Snežna odeja se je, v naglo pojemajoči višini, obdržala do konca meseca le v višjih predelih Gorenjske. Ozimni posevki so se novembra ugodno razvijali, še zlasti zato, ker je jesenska setev zaradi spleta neugodnih vremenskih razmer, ki so jih v času setve zaznamovale pogoste in obilne padavine, potekala razmeroma pozno. Na začetku novembra so posevki šele vzkalili, tretji list pa se je razvil do sredine novembra. Postopno ohlajanje, najprej pod 10 °C, po 15. novembru pa tudi pod 0 °C, je omogočalo utrjevanje posevkov ter postopno pripravo rastlin na zimsko mirovanje. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; Absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C S(Td-Tp) Td - average daily air temperature Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C ABBREVIATIONS in the section 2 Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °c) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °c) od 1.1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Tef>0 °C sums of effective air temperatures above 0 °C ( °C) Tef>5 °C sums of effective air temperatures above 5 °C ( °c) Tef>10 °C sums of effective air temperatures above 10 °C ( °C) Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. decade ETP potential evapotranspiration (mm) M month * missing value ! extreme decline SUMMARY Monthly temperature averages were relatively close to the normal. The first half of the month was warmer than expected; in the second half daily averages dropped below 5 °C and freezing minimums were recorded. The first autumn frost was recorded not before November 16. The precipitation was about the half of the normal. On November 10 the first snow covered even the agricultural lowlands but it remained up to the end of the month in highlands of Gorenjska only. Air temperature enabled winter wheat development especially if sown in delayed period due to exceeded precipitation. 41 2.2. Sestanek strokovnjakov WMO CAgM/ET v povezavi s projektom COST 718 2.2. Expert Team on Weather, Climate and Farmers (WMO CAgM/ET) & COST 718 Andreja Sušnik Evropski strokovnjaki, ki se ukvarjajo z znanstvenimi in tehničnimi raziskavami na področju meteoroloških aplikacij v kmetijstvu, pod okriljem projekta COST 718 (Cooperation in the Field of Scientific and Technical Research), so se na povabilo Svetovne meteorološke organizacije (WMO) pridružili aktivnosti Ekspertne skupine Komisije za agrometeorologijo (CAgM/ET on Weather, Climate and Farmers) na sedežu WMO v Ženevi od 14.-18. novembra 2004. Ob začetku programa so v prvi sekciji potekali uvodni nagovori predstavnikov WMO (M.V.K. Sivakumar), vodja ET (R. Stone) in L. Kajfež-Bogataj kot predstavnica projekta COST 718. Predstavljene so bile reference ET in delovni plan. Slika 2.2.1. Udeleženci sestanka ET v povezavi z akcijo COST 718, Ženeva, november 2004 Figure 2.2.1. Participants of the meeting ET with association with activity COST 718, Geneva, November 2004 V nadaljevanju je skupni program potekal po sekcijah. Sekcija 2. Vreme, klima in podnebje: Izzivi in priložnosti V sklopu predavanj je bila predstavljana splošna vizija in pomembnost agrometeorološke in agroklimatske informacije v širšem svetovnem vidiku pridelave hrane. Sekcija 3. Uporaba vremenskih in klimatskih danosti (vključujoč napovedi, produkte in nasvete) na nivoju kmetije V tem sklopu predavanj so bili predstavljeni praktični primeri iz različnih držav. Med najbolj razvejanimi sistemi je vsekakor primer nemškega agrometeorološkega sistema v okviru območnih pisarn Nemške meteorološke službe (DWD), pretok informacij do uporabnikov preko centralne in območnih služb DWD, baza podatkov, kontrola kvalitete, modeli ter določeni produkti in napovedi. Predstavljeni so bili številni produkti DWD, kot na primer odzivniki v 28-ih regijah Nemčije, vremenski telefaks (Wetter Fax) v 74-ih regijah in dve obstoječi platformi za uporabo internetnih aplikacij. Podrobneje je bil predstavljen tudi sistem vodenega namakanja od izvora do uporabnika. Predstavljena je bila uporaba agrometeoroloških modelov in analiz pri planiranju kmetijske pridelave. Uporaba produktov je pomembna pri upravljanju s tveganji, pri planiranju in boljši pripravljenosti kmetijske pridelave na podnebno spremenljivost in spremembo. Državna meteorološka služba v Romuniji vključuje obsežne vsebine. Aktualni agrometeorološki monitoring ima več komponent od meritev na površini, satelitskega monitoringa ter izdelave posebnih napovedi. Celosten sistem se uporablja za podporo pri izdelavi agrometeoroloških opozoril in prepoznavanju meteoroloških tveganj. Poudarek predavanja je bil na asimiliaciji različnih produktov daljinskega zaznavanja (temperatura zemeljskega površja - Land Surface Temperature, satelitski 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo produkti - MODIS/AQUA, spektralni vegetacijski indeksi kot so NDVI, SPOT) v agrometeorološki monitoring. Kot primer daljinskega zaznavanja pri namakanju je bil predstavljen tudi DEMETER projekt, ki vzorčno poteka na območju Španije, Portugalske in Italije (DEMonstration of Earth observation Technologies in Routine irrigation advisory services). Predstavljena je bila obstoječa infrastruktura meteorološke službe Madžarske in glavne komponente svetovalnega agrometeorološkega sistema za potrebe namakanja preko spletnih strani. Natančno je bil predstavljen tudi celovit sistem za zbiranje, prostorsko interpolacijo, tvoijenje informacij in kontaktiranje z uporabniki v S Italiji. Namen postopka je izdelava tematskih kart na nivoju kmetije. Prikazana je bila tudi uporaba postopka v testni študiji v Chianti, kjer so z vključevanjem meteoroloških in reliefnih podatkov uporabili model PLASMO za simulacijo peronospore na vinski trti. Sistem je bil izboljšan s prostorsko interpolacijo. Prikazan je bil podrobnejši opis nemškega modela HERMES. Sestavljen je iz petih glavnih podmodelov: vodna bilanca, mineralizacija dušika, denitrifikacija, transport dušika in rast rastlin. Postopek izdelave priporočil za krmiljeno uporabo gnojil so testirali o 3-letnem poskusu v Nemčiji in izkazalo se je, da je to v kmetijski praksi zelo primerno orodje za zmanjševanje izpiranja dušika v podzemne vode, za doseganje boljše kvalitete podzemnih voda in zmanjševanje območij, kjer so potrebne omejitve pri gnojenju. Sekcija 4. Primeri uspešne uporabe vremenskih in klimatskih podatkov, informacij in napovedi v kmetijstvu Prikazani so bili aktivni in pasivni načini zaščite pred pozebo v Italiji ter študija mikroklimatskega ugotavljanja lastnosti ozračja glede na pojav pozeb. Predstavljena so bila posebna mikrometeorološka opazovanja za oceno energijske in sevalne bilance in tudi uporaba 2-7 dnevnih, 1-2 dnevnih napovedi in zelo kratkoročne napovedi za različne uporabnike ter tematske karte regij z različnim tveganjem za pozebo z uporabo reliefnih, meteoroloških in bioloških podatkov. Podoben, vendar veliko bolj celovit je grški informacijski sistem Calamities. Vključuje vse komponente celovitega sistema, ki vključuje visoko ločljive produkte daljinskega zaznavanja (Land cover, AVHRR) in podatke zemeljskih meritev s pomočjo katerih na sistemu CALIS (Calamites Information System) izvajajo obveščevalni sistem oziroma oceno tveganja za pozebo, sušo in vročinski stres. Sistem alarmiranja samodejno izdela karte ogroženih območij z visoko stopnjo tveganja za posamezno vremensko tveganje ter območja z indikacijo potencialne škode na spletnih straneh CALIS. Sistem je bil zgrajen kot večpartnerski evropski produkt, ki ponuja dober zgled celostnega pristopa, ki bi ga lahko vzpostavili tudi v Sloveniji. Predstavljene so bile izkušnje z uporabo satelitskih podatkov ter predvsem prednosti in slabosti tovrstnih tehnik v agrometeorologiji. Kot primer uporabe agrometeorološkega informacijskega sistema v Sloveniji sem predstavila uporabo SAgMIS na področju vodenega namakanja breskovih nasadov na območju Vipavske doline ter vlogo sistema pri smotrnejši porabi vode z upoštevanjem vremenske napovedi. Zanimiv je ameriški pristop in številni produkti v sklopu sodelovanja ameriškega Oddelka za kmetijstvo USDA (United States Dpt. of Agriculture) in državnih meteoroloških služb. Med njimi najbolj izstopa združena meteorološka oprema za podporo kmetijstvu JAWF (Joint Agricultural Weather Facility) ter monitoring sledenja suše in določene regionalne aplikacije dostopne na spletni strani: http://www.usda.gov/oce/waob/jawf. Predstavljen je bil nov pristop Organizacije za prehrano in kmetijstvo (Food and Agriculture Organization - FAO) pri oblikovanju programske opreme za potrebe odzivnega kmetovanja (response farming). Med dobro razvitimi agrometeorološkimi sistemi je danski. Zadnje raziskave so potrdile, da ima kmetijska svetovalna služba največji pomen v verigi informacijskega sistema za kmetijstvo. Na Danskem večinski delež uporabnikov celovitega PlanteInfo sistema predstavljajo kmetijski svetovalci, le 2 % pa kmetje sami. To verjetno drži tudi za Slovenijo. Sekcija 5. Načini za izboljšanje učinkovitosti sodelovanja med agrometeorološkimi službami in kmeti Izpostavljen je bil pomen razumljive razlage sezonskih napovedi in verjetnostnih izračunov prirejenih za kmetijsko srenjo. Kot primer dobrega pristopa do končnega uporabnika je avstralski strokovnjak predstvil izjemno zanimive načine izobraževanja kmetov o razumevanju negotovosti in verjetnosti določenih tveganj za kmetijstvo. Predstavljena je bila zasnova svetovnega agrometeorološkega 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo informacijskega sistema WAMIS (World Agrometeorological Information Service), ki naj bi v bodoče služila za medij izmenjave novih pristopov, modelov, metodologij in tehnik v agrometeorologiji v sklopu WMO. Sekcija 6. Priporočila za izboljšanje napovedi in nasvetov ter agrometeoroloških produktov Predstavljeni so bili rezultati študije v okviru regije IV (Severna in Srednja Amerika ter Karibi) na področju analiz, napovedi in podatkov za kmetijstvo. Obstaja velika razlika med severom in jugom. Močno izstopata sistema v ZDA in Kanadi. Amerika in Karibi potrebujejo bolj interdisciplinaren pristop komunikacije. Poudarek je bil na boljšem sodelovanju med državnimi agroklimatskimi informacijskimi sistemi in državnimi kmetijskimi službami ter pomembnost vloge uporabnika pri vzpostavljanju komunikacijskih mrež. Sekcija 7. Postopki in navodila za učinkovito rabo agrometeoroloških sistemov in informacij v kmetijstvu Predstavljeno je bilo coniranje tveganj v kmetijstvu v južni Ameriki na osnovi meteoroloških spremenljivk ter potencialni vpliv podnebnih sprememb na zmanjšanje območij primernih za pridelavo določenih kmetijskih rastlin, kot npr. kave. Predstavljeni so bili rezultati projekta PRUDENCE (Prediction Uncertainties Describing European Climate Change and Effects), kjer s pomočjo rezultatov devetih regionalnih cirkulacij skih modelov (RCM) ter 3 rastlinskih modelov in različnih pedoskevenc ugotavljajo trende v pridelku in spremenjenih potrebah po vodi. Trenutno razvijajo modele z razmikom računskih točk 50 km x 25 km. Močno poudarjena je bila potreba po dolgoročnem načrtovanju kmetijske pridelave in po spremembi pasivnega sprejemanja podnebnih sprememb v aktivno. Na koncu se je na osnovi predlaganih vsebin razvila živahna razprava. Zaključki bodo vključeni v končno poročilo WMO/ET skupine, ki bo oblikovano do začetka decembra. Ob koncu januarja 2005 bodo prispevki objavljeni tudi v poročilu WMO/COST. Poudarjen je bil pomen dobre komunikacije strokovnjakov COST 718 in strokovne skupine, kar bo v veliko pomoč pri njihovem nadaljnjem delu. Vse bolj se uveljavlja povezava med WMO in EU. Krepi se pomen Slovenije na območju Balkana ter sodelovanje pri skupnih WMO/EU projektih kot npr. Sava projekt. Možnost uveljavljanja za Slovenijo in s tem ARSO se kaže tudi na področju monitoringa, umerjanja, meteorologije, agrometeorologije in raziskav na področju meteorologije, podnebnih sprememb. Izkušnje in dosežki iz preteklosti so vzpodbudni (XIII. zasedanje CAgM, USDA/WMO seminarji, delavnice,...). Slovensko sodelovanje je pomembno tudi pri širjenju produktov v okviru WMO, na primer prenos znanj in produktov v Albanijo in Makedonijo. Menim, da je potrebno še izboljšati pretok informacij o delovanju slovenskih predstavnikov v WMO telesih, kot so RA-VI, strokovne skupine na različnih področjih ter v različnih komisijah (agrometeorologija, klimatologija, hidrologija). Bolj dejavno bi se morali vključevati v telesa, saj v njih poleg nerazvitih držav s svojim znanjem in izkušnjami zelo dejavno sodelujejo tudi člani razvitih držav. Dvosmerno aktivno sodelovanje bi bilo za Slovenijo več kot priporočljivo. SUMMARY Senior experts of COST Action 718 of the European Union (Meteorological Applications for Agriculture) were invited by World Meteorological Organization (WMO) to participate at "Expert Group Meeting on Weather, Climate and Farmers" in Geneva from 15 to 18 November 2004. From Slovenia Andreja Susnik and dr. Lucka Kajfez-Bogataj participated at the meeting. Specific objectives of the Expert Team Meeting were: review the use of climate and weather data at the farm level, provision of successful application examples of climate and weather information, data, and forecast systems for agriculture and review of strengths, weaknesses, and limitations of the more general use of weather and climate forecast information for agriculture, review of methods for enhancing more effective communication between agrometeorological services and farmers and preparing recommendations for improvements in applications of forecasts, advisories, and agrometeorological products. The program was designed to develop appropriate recommendations for all organizations involved in disasters reduction and mitigation of extreme events in agriculture, in particular the National Meteorological and Hydrological Services. 44 3. HIDROLOGIJA 3. HYDROLOGY 3.1. Pretoki rek v novembru 3.1. Discharges of Slovenian rivers in November Igor Strojan Novembra so pretoki rek le malo odstopali od dolgoletnega povprečja. Nekoliko večji so bili v osrednji in jugovzhodni Sloveniji ter na Muri in Dravi, ki se napajata v avstrijskem visokogorju. V zahodnem delu države so bili pretoki manjši kot navadno v tem času (slika 3.1.2.). Časovno spreminjanje pretokov Prvega novembra so bili pretoki rek veliki. Po visokovodnih konicah so se pretoki hitro zmanjševali. Naslednje povečanje pretokov, ki je bilo manjše kot v začetku meseca, je bilo sredi novembra. V nadaljevanju so se pretoki vse do konca meseca večinoma zmanjševali (slika 3.1.2.). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961-1990 Največji pretoki rek so bili najbolj izraziti na Dravi, Savi, Krki in Ljubljanici. Visokovodne konice rek v zahodnem delu države so bile manjše kot navadno (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). V povprečju so bili pretoki deset odstotkov večji kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so bili v večini primerov največji prvega novembra, le v nekaterih primerih so bili pretoki največji enajstega in dvanajstega novembra. Srednji mesečni pretoki rek so bili največji na Krki, kjer so bili 38 odstotkov večji kot kot navadno. Najmanj vode je novembra preteklo po Idrijci v Podroteji (41 odstotkov manj kot v primerjalnem obdobju) (slika 3.1.3.). Najmanjši pretoki rek so bili v povprečju nekoliko večji kot navadno. Pretoki so bili najmanjši zadnje dni novembra (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). SUMMARY The mean discharges of Slovenian rivers were in November similar to those of the long-term period. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo CATEZ 1,07 Slika 3.1.1. Razmerja med srednjimi pretoki novembra 2004 in povprečnimi srednjimi novembrskimi pretoki v obdobju 19611990 na slovenskih rekah Figure 3.1.1. Ratio of the November 2004 mean discharges of Slovenian rivers compared to November mean discharges of the 1961-1990 period 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 BORL+FORMIN — GORNJA RADGONA I 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RAKOVEC -VELIKO SIRJE 1800 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 1200 1000 800 h 2 600 O EI 400 200 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I SUHA —PODBOČJE I - ■ CERKVENIKOV MLIN Slika 3.1.2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek novembra 2004 Figure 3.1.2. The November 2004 daily mean discharges of Slovenian rivers 800 600 KO 800 40 200 13 50 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5.0 O4'0 O i3'0 — 22.0 § N 2S1.0 0.0 Jll IU ül d? 3.0 ^///////^/////// □ Qvk nov 2004 Dnov 1961 - 1990 > O O 2.0 H f f □ nov 1961 - 1990 / 6.0 5.0 4.0 3.0 2.0 1.0 0.0 1 1 (T 1 „o # * d? i ■ ^ ^ ^ □ Qnp nov 2004 Dnov 1961 - 1990 Slika 3.1.3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki novembra 2004 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v obdobju 1961-1990. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v obdobju 1961-1990 Figure 3.1.3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in November 2004 in comparison with characteristic discharges in the period 1961-1990. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the 1961-1990 period 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3.1.1. Veliki, srednji in mali pretoki novembra 2004 in značilni pretoki v obdobju 1961-1990 Table 3.1.1. Large, medium and small, discharges in November 2004 and characteristic discharges in the 1961-1990 period REKA/RIVER POSTAJA/ Qnp nQnp sQnp vQnp STATION November 2004 November 1961- 1990 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA 90.0 29 55.6 90 179 DRAVA# BORL+FORMIN * 202 28 61.4 175 343 DRAVI NJA VIDEM * 4.8 25 0.8 5.1 26.2 SAVINJA VELIKO SIRJE 13.3 9 6.2 18 32.6 SOTLA RAKOVEC * 3.9 29 1 2.2 6.1 SAVA RADOVLJICA * 15.0 28 6 15.5 30 SAVA MEDNO 33.0 29 19.7 47.5 116 SAVA HRASTNIK 112 29 35.2 87.5 166 SAVA CATEZ * 152 29 52.6 142 321 SORA SUHA 9.7 29 2.9 8.2 24.7 KRKA PODBOCJE 27.0 30 7.6 21.3 47.6 KOLPA RADENCI 19.0 29 5 15.1 34.3 LJUBLJANICA MOSTE 40.0 29 4.9 24.4 71.1 SOČA SOLKAN 16.0 28 14.7 36.3 76.1 VIPAVA DOLENJE 3.9 24 1 3.6 9 IDRIJCA PODROTEJA 2.2 26 0.9 2.5 5.6 REKA C. MLIN * 1.1 29 0.2 1.9 9.7 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 122 58.2 121 237 DRAVA# BORL+FORMIN * 397 134 301 557 DRAVI NJA VIDEM * 13.2 2.5 13.7 38.9 SAVINJA VELIKO SIRJE 36.0 9.42 57.8 151 SOTLA RAKOVEC * 14.0 1.41 12 32.6 SAVA RADOVLJICA * 49.9 11.9 53.7 135 SAVA MEDNO 106 32.9 115 224 SAVA HRASTNIK 282.1 53.3 232 430 SAVA CATEZ * 386 81.9 362 678 SORA SUHA 34.4 4.6 29.1 57.9 KRKA PODBOCJE 94.6 11 68.8 154 KOLPA RADENCI 74.1 10.5 80.6 151 LJUBLJANICA MOSTE 107 10 75.2 142 SOČA SOLKAN 124 24.3 130 287 VIPAVA DOLENJE 12.9 2 17.2 33.1 IDRIJCA PODROTEJA 8.2 1.1 13.9 33.1 REKA C. MLIN * 9.0 0.6 13.6 29.2 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 177 12 68.6 256 781 DRAVA# BORL+FORMIN * 1687 1 422 741 2172 DRAVI NJA VIDEM * 61.2 11 3.7 57 190 SAVINJA VELIKO SIRJE 115 11 12.2 385 1476 SOTLA RAKOVEC * 57.5 12 2.6 62.1 172 SAVA RADOVLJICA * 357 1 36.3 260 805 SAVA MEDNO 567 1 65.5 567 1422 SAVA HRASTNIK 1373 1 91.1 815 2110 SAVA CATEZ * 1597 1 131 1252 3267 SORA SUHA 232 1 7.5 213 687 KRKA PODBOCJE 246 2 14.8 178 317 KOLPA RADENCI 324 1 46.7 463 955 LJUBLJANICA MOSTE 240 1 28.6 189 297 SOČA SOLKAN 1004 1 49.1 894 2066 VIPAVA DOLENJE 75.0 1 4 92.9 175 IDRIJCA PODROTEJA 61.0 1 2.3 107 231 REKA C. MLIN * 47.8 1 2.4 114 262 v mesecu-opazovana monthly discharge- Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok konica Qvk the highest extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * pretoki novembra 2004 ob 7:00 * discharges in November 2004 at 7:00 a.m. # obdobje 1954-1976 # period 1954-1976 48 3.2. Temperature rek in jezer v novembru 3.2. Temperatures of Slovenian rivers and lakes in November Igor Strojan Temperature voda se se novembra le malo razlikovale od povprečnih temperatur v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Najtoplejša reka je bila Ljubljanica, najbolj hladna pa Mura. Spreminjanje temperatur rek in jezer v oktobru Vode so se novembra večinoma postopoma ohlajale. V povprečju so se reke ohladile za 5,5 °C, jezeri pa za 5,7 °C. Najbolj se je ohladila Mura v Gornji Radgoni za 9,2 °C. Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek so bile med 6,7 °C in 2,4 °C. Najnižja temperatura Blejskega jezera je bila 7,8 °C, Bohinjskega pa 5,0 °C. Vode so bile večinoma najbolj hladne v zadnji dekadi meseca (preglednica 3.2.1.). Srednje mesečne temperature rek so bile najvišje na Ljubljanici v Mostah 9,0 °C. V povprečju so bile srednje temperature rek 7,8 °C. Jezeri sta bili nekoliko bolj topli (8,5 °C) (preglednica 3.2.1.). Najvišje mesečne temperature rek in obeh jezer so bile zaradi dokaj visokih temperatur v začetku novembra večinoma višje kot v primerjalnem obdobju (preglednica 3.2.1.). Slika 3.2.1. Srednje dnevne temperature slovenskih rek in jezer novembra 2004 Figure 3.2.1. The November 2004 daily mean temperatures of Slovenian rivers and lakes 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3.2.1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer novembra 2004 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 3.2.1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in November 2004 and characteristic temperatures in the multiyear period Legenda: Explanations: Tnp nizka temperatura v mesecu / the low monthly temperature nTnp najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnp srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnp najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7 a.m. TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA November November POSTAJA/ 2004 obdobje/period MEASUREMENT STATION Tnp nTnp sTnp vTnp °C dan °C °C °C MURA G. RADGONA 2.4 28 1.3 4.1 6.8 SAVA ŠENTJAKOB 5.3 22 1.6 4.9 6.9 K. BISTRICA KAMNIK 5.1 26 5.0 6.9 9.1 LJUBLJANICA MOSTE 6.7 22 3.7 6.7 8.9 KRKA PODBOCJE 6.0 26 4.2 6.7 8.2 SOČA SOLKAN 5.5 25 4.3 6.3 7.6 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 6.4 3.9 6.3 8.9 SAVA ŠENTJAKOB 7.6 5.5 7.0 8.9 K. BISTRICA KAMNIK 6.8 6.8 8.1 10.3 LJUBLJANICA MOSTE 9.0 7.1 8.5 9.7 KRKA PODBOCJE 8.7 8. 8.6 9.2 SOČA SOLKAN 8.1 7.4 8.2 9.0 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 11.6 2 6.9 8.7 11.0 SAVA ŠENTJAKOB 10.0 1 7.2 9.0 9.9 K. BISTRICA KAMNIK 8.3 1 7.6 9.1 11.0 LJUBLJANICA MOSTE 11.9 4 9.3 10.0 11.1 KRKA PODBOCJE 11.0 1 9.0 10.4 11.8 SOČA SOLKAN 10.7 1 8.8 10.1 11.1 TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA November November POSTAJA/ 2004 obdobje/ MEASUREMENT period STATION Tnp nTnp sTnp vTnp °C dan °C °C °C BLEJSKO J. MLINO 7.8 28 5.2 7.4 9.2 BOHINJSKO J. SVETI DUH 5.0 23 3.3 4.9 6.5 Ts nTs sTs vTs BLEJSKO J. MLINO 10.5 8.8 9.8 11.0 BOHINJSKO J. SVETI DUH 6.5 5.5 6.8 8.0 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. MLINO 14.4 1 10.8 12.2 13.2 BOHINJSKO J. SVETI DUH 9.8 1 7.5 10.2 16.9 SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers and lakes in November were similar to those of the multi-annual period. 50 3.3. Višine in temperature morja 3.3. Sea levels and temperatures Mojca Sušnik Srednje višine morja v novembru so bile v primerjavi z obdobjem med srednjimi in najvišjimi srednjimi novembrskimi višinami. Srednje dnevne temperature morja so bile v primerjavi z obdobjem malo nad povprečjem. Višine morja v novembru Časovni potek sprememb višine morja. Srednja dnevna gladina morja je bila, razen 25. in 26. novembra, ves mesec nad srednjo višino morja dolgoletnega obdobja. Glede na napovedane vrednosti so bile višine morja v prvih dveh tretjinah meseca nad napovedanimi vrednostmi, konec meseca pa, razen zadnjega dne, v glavnem pod napovedanimi vrednostmi. (slike 3.3.1., 3.3.2. in 3.3.3.). Najvišje in najnižje višine morja. Najvišja višina morja, 320 cm, je bila zabeležena 10. novembra, ob 7.uri. Najnižja vrednost, 142 cm, je bila izmerjena 25. novembra, ob 15. uri (preglednica 3.3.1.). Primerjava z dolgoletnim obdobjem. Srednja mesečna višina morja je bila 231 cm, to je 6 cm pod največjo povprečno višino morja v novembru, izmerjeno v obdobju od 1960 do 1990. Najnižja mesečna vrednost je bila 1 cm pod srednjo gladino v novembru. Najvišja višina morja je bila 10 cm višja od povprečne najvišje novembrske gladine. (preglednica 3.3.1.). Preglednica 3.3.1. Značilne mesečne vrednosti višin morja novembra 2004 in v dolgoletnem obdobju Table 3.3.1. Characteristically sea levels of November 2004 and in the long-term period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper nov.04 nov 1960 - 1990 min sr max cm cm cm cm SMV 231 204 223 237 NVVV 320 276 310 356 NNNV 142 120 143 159 A 178 156 167 197 Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in a month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month A amplitude / the amplitude -- 20.0 / ^ T 10-° 1 f 0.0 1 o -10.0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 ^^ Odkloni višin morj a _ Odkloni zračnih pritiskov Slika 3.3.1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v novembru 2004 od povprečne višine morja v obdobju 1958— 1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 3.3.1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1958-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the long term period in November 2004 40.0 -20.0 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo -HmerAMP -Ha -Hres Slika 3.3.2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja novembra 2004 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru. Srednja višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 3.3.2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in November 2004 and difference between them (Hres) -Vv -dP -Vs Slika 3.3.3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v novembru 2004 Figure 3.3.3. Wind velocity Vv, wind direction Vs and air pressure deviations dP in November 2004 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Predvidene višine morja v januarju 2005 2468 3 O O O O 1 1 1 1 1 1 /s w 11:22 1: 49 m 12:0 1 . / -20 --40 --60 -80 7 2 8 ¿9 10 U 6:37 1 M 8:34 s 7:4 2 0 m 19:10 2:22 13:33 3:07 4:13 20:37 5:34 20:30 6:37 20:46 7:25 21:09 8: 01 21:30 60 40 4 -v h i k t <3 i— 4 1| r f A t > / v / 3 -20 k 7 1 L. 8 1 i / / 2 2 : * 1 2 \ 3 f t— -40 — .J J \ 1 -60 -80 9:25 18:49 11:43 12:49 21:34 13:28 0:42 14:00 1:45 14:28 2:22 14:58 0:46 11:58 n -3 f- H - -2 t- 3 i- 4 Irf -5 6 J- TT tt — — s»-- --1 1 6:55 18:12 Slika 3.3.4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v januarju 2005 glede na srednje obdobne višine morja Figure 3.3.4. Prognostic sea levels in January 2005 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v novembru Srednja dnevna temperatura morja je bila v novembru malo nad povprečjem. Temperatura morja je ves mesec počasi upadala. (slika 3.3.5.). Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Srednja mesečna temperatura, 16,3 °C, je bila v primerjavi z obdobjem eno stopinjo nad povprečjem. Najvišja mesečna temperatura, 19,5 °C, je bila glede na obdobje pol stopinje pod najvišjo. Najnižja mesečna temperatura, 13,9 °C, je bila višja od najvišje minimalne temperature morja, izmerjene v novembru, v obdobju 1992-2003 (preglednica 3.3.2.). ^^"Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 3.3.5. Srednja dnevna temperatura zraka in temperatura morja v novembru 2004 Figure 3.3.5. Mean daily air temperature and sea temperature in November 2004 Preglednica 3.3.2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v novembru 2004 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v dvanajstletnem obdobju 1992-2003 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 3.3.2. Temperatures in November 2004 (Tmin, Tsr, Tmax, and characteristical sea temperatures for 12-years period 1992-2003 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper november november 2004 1992-2003 min sr max °C °C °C °C Tmin 1 13,9 9,6 11,7 13,5 Tsr 1 16,3 12,7 15,3 18,0 Tmax 1 19,5 15,7 17,5 20,0 SUMMARY The sea levels in November were higher, if compared with average of long-term period. The sea temperatures decreased all November. 54 3.4. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v novembru 2004 3.4. Groundwater reserves in alluvial aquifers in November 2004 Urša Gale Raznolikost v stanju zalog podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih se je iz oktobra nadaljevala v november. Poleg območij z nizkimi vodnimi zalogami, med katerimi še vedno izstopajo vodonosniki severovzhodne Slovenije, so bila ta mesec zabeležena tudi območja z vodnimi zalogami nad letnim povprečjem v predelih Celjske in Ljubljanske kotline. V večini slovenskih regij, z izjemo Prekmuija in Dravskega polja, so bila hkrati prisotna tako območja z visokimi, kot tudi z nizkimi stanji zalog podzemne vode. V nekaterih vodonosnikih severovzhodne Slovenije in Krško Brežiškega polja so še vedno področja s hidrološko sušo. Količina padavin v novembru je bila manjša kot znaša dolgoletno novembrsko povprečje. Delež je bil manjši od povprečja za skoraj polovico od povprečja na predelih vodonosnikov Krško Brežiške kotline, Spodnje Savinjske doline, Prekmuija in Kranjskega polja. Največje zabeležene količine, nekaj več kot dve tretjini značilnih mesečnih padavin, so bile na območju vodonosnikov Vipavsko Soške doline. Padavine so bile časovno neenakomerno razporejene. Največ dežja je padlo v prvi polovici meseca. V drugi polovici je bilo zabeleženih le nekaj padavinskih dni z zanemarljivo količino padavin. Kljub majhnim količinam novembrskih padavin, se stanje zalog podzemnih vod na večini vodonosnikov ni izraziteje poslabšalo zaradi obilnih padavin v predhodnem mesecu oktobru. Na nekaterih postajah v plitvih vodonosnikih spodnje Savinjske doline se je gladina podzemne vode znižala, ponekod pa zvišala (slika 0.1.1.). Gladina podzemne vode je v novembru narasla v globokih vodonosnikih Kranjskega in Sorškega polja, ker so na povečanje zalog s časovnim zaostankom vplivale obilne oktobrske padavine. Gladina podzemne vode se je dvignila tudi v plitvih vodonosnikih Apaškega in Murskega polja, ki sta pod močnim vplivom višine vode v Muri. V pretežnih delih Apaškega in Prekmurskega polja, pa tudi na zahodnem robu Dravskega in Brežiškega polja je bila še vedno hidrološka suša. Gladine nad letnim povprečjem so prevladovale v vodonosnikih osrednje Slovenije ter na Vrbanskem platoju, delu Ptujskega in Mirensko Vrtojbenskega polja in delih Krško Brežiške kotline. Sp. Savinjska dolina - Šempeter Slika 3.4.1. Niz povprečnih mesečnih gladin podzemne vode glede na vrednosti percentilov, izračunanih za primerjalno obdobje od leta 1991 do 2000 na merski postaji Šempeter (Sp. Savinjska dolina) Figure 3.4.1. Groundwater level means compared to percentile values of 1991-2000 on measuring station Šempeter (Lower Savinja valley) 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Dvig podzemne vode na postaji Brunšvik, ki se nahaja na osrednjem delu Dravskega polja je povzročil izboljšanje zalog tega vodonosnika. Od decembra leta 2001 pa do aprila letos je bil vodnjak suh. Ta mesec je po več kot dveh letih gladina vode v vodnjaku presegla nivo hidrološke suše in je prešla v stanje nizkih zalog podzemne vode. Slika 3.4.2. Merska postaja v Brunšviku - Dravsko polje (foto: P. Gajser) Figure 3.4.2. Measuring station in Brunšvik - Dravsko polje (photo: P. Gajser) Največji dvig in največji upad podzemne vode je bila ta mesec zabeležen na Kranjskem polju. Maksimalni dvig, 284 centimetrov, je bilo zaznati v Mostah na vzhodnem robu polja, največji upad, 174 centimetrov, pa v Britofu, ki se nahaja na robu polja ob Kokri. Odtoki in pritoki podzemne vode so bili ta mesec razmeroma uravnoteženi. Obilne padavine iz oktobra so se odražale na večanju zalog podzemne vode v globokih vodonosnikih v novembru. V predelih plitvih vodonosnikov je primanjkljaj padavin v novembru zmanjšal vodne zaloge. Glede na lansko leto, je bilo novembra letošnje leto glede na stanje zalog podzemnih vod ugodnejše. Večje vodne zaloge so bile letos predvsem v vodonosnikih severovzhodne Slovenije, kjer je v lanskem letu prevladovala hidrološka suša. Bolj ugodno je bilo stanje tudi v osrednji Sloveniji deloma pa tudi v Krško Brežiški kotlini, kjer so bile letos vodne zaloge nad dolgoletnim povprečjem. SUMMARY Amount of precipitation was low. In most aquifers groundwater level decreased. However, level of groundwater in some alluvial aquifers increased due to abundant precipitation in October. Parts of aquifers in northeastern part of Slovenia still suffer hydrological drought. Reserves in most of the aquifers in central Slovenia were above average. 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Hvp... povprečje maksimalnih letnih gladin Hs... povprečna letna gladina Hnp...povprečje minimalnih letnih gladin (average of the annual GW level maxima) (multiannual mean GW level) (average of the annual GW level minima) Slika 3.4.3. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu novembru 2004 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelali: U. Gale, P. Gajser, V. Savič) Figure 3.4.3. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in November 2004 ( U. Gale, P. Gajser, V. Savič) 57 4. ONESNAŽENOST ZRAKA 4. AIR POLLUTION Andrej Šegula V mesecu novembru je bil zrak bolj onesnažen kot oktobra. Glavni razlog za to so bila daljša obdobja stabilnega vremena z dolgotrajnejšimi temperaturnimi inverzijami, ki so preprečevale mešanje zraka. Koncentracije SO2 so najbolj presegle dovoljene vrednosti na višje ležečih krajih vplivnega območja TE Trbovlje, precej manj pa okrog TE Šoštanj, na merilnem mestu v Krškem in v Zasavju (Zagorje), ki pride ob dovolj visoki zgornji meji temperaturne inverzije tudi pod vpliv emisije TE Trbovlje. Od začetka leta je bilo število letno dovoljenih prekoračitev dopustne urne vrednosti krepko preseženo v višje ležeči okolici TE Trbovlje (merilna mesta Kovk, Dobovec, Ravenska vas), manj pa na merilnem mestu v Krškem ter na merilnih mestih Šoštanj in Veliki vrh, ki sta pod vplivom emisije TE Šoštanj. Z novembrom se je tem krajem pridružilo Zagorje. V letu dni so dovoljeni trije dnevi s prekoračeno dnevno mejno vrednostjo. To število je bilo prav tako že preseženo na že omenjenih višje ležečih lokacijah okrog TE Trbovlje, na merilnem mestu Krško ter z novembrom tudi na Velikem vrhu, ki je na vplivnem območju TE Šoštanj. Koncentracije dušikovega dioksida in ogljikovega monoksida so kljub višjim vrednostim v novembru ostale pod dovoljenimi mejami, koncentracije delcev PM10 pa so presegle dopustno dnevno vrednost na mestnih lokacijah. Višje koncentracije delcev PMi0 v oktobru in novembru glede na prejšnje mesece so predvsem posledica drugačnega postopka pri vrednotenju podatkov, ki jih dajejo merilniki v državni merilni mreži za spremljanje kakovosti zraka. Koncentracije ozona so bile kot ponavadi ob tem času nizke in precej pod mejnimi vrednostmi. Merilna postaja v Trbovljah v mesecu novembru ni delovala zaradi rekonstrukcije križišča v bližini merilnega mesta in preselitve na novo lokacijo v Trbovljah. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Merilni interval Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ 1 ura Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB 1 ura Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana 1 ura ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško 1 ura ARSO DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško Državna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 4.1. in 4.2. ter v preglednici 4.1. Koncentracije v večjih mestih so spet presegle dopustno urno vrednost, tokrat pa tudi mejno dnevno vrednost v Zasavju (Zagorje). Na kakovost zraka v teh krajih poleg lokalnih virov emisije in neugodne kotlinske lege vpliva tudi emisija TE Trbovlje. Najvišja urna koncentracija v Zagorju je bila 736, najvišja dnevna pa 146 |g/m3. Koncentracije SO2 na vplivnem območju TE Šoštanj so bile višje od dopustne urne vrednosti tudi tokrat na merilnem mestu v Šoštanju in Velikem vrhu, kjer je bila tokrat presežena tudi mejna dnevna vrednost. Najvišja izmerjena urna koncentracija na Velikem vrhu je bila 675 |g/m3, najvišja dnevna pa 149 |g/m3. Vplivno območje TE Trbovlje je bilo spet najbolj onesnaženo z SO2. Na vseh lokacijah merilne mreže EIS TET je bila presežena dopustna urna vrednost, na Dobovcu, Kovku in v Ravenski vasi je bila prekoračena tudi mejna dnevna vrednost, na Dobovcu in v Ravenski vasi pa celo 3-urna alarmna vrednost. Na Kovku je bila najvišja povprečna mesečna koncentracija za mesec november v Sloveniji 65 |g/m3, na Dobovcu pa najvišja dnevna 407 |g/m3 in najvišja urna koncentracija 1939 |g/m3, izmerjeni 2. oziroma 16. novembra, ko je vztrajala debela skoraj brezvetrna plast z zgornjo mejo temperaturne inverzije na nadmorski višini okrog 1500 m. Na merilnem mestu v Krškem, ki je ponoči ob mirnem in jasnem vremenu zaradi toka zraka po dolini Save navzdol pod vplivom emisije tovarne celuloze VIPAP, sta dve urni koncetraciji presegli dopustno urno vrednost, ena dnevna pa mejno dnevno vrednost. Najvišja urna koncentracija je bila 527 |g/m3 in najvišja dnevna 132 |g/m3. Dušikov dioksid Onesnaženost zraka z NO2 je bila kot običajno nižja od dopustne. Višje koncentracije dušikovega dioksida so bile sicer izmerjene na mestnih merilnih mestih, kjer so prisotne emisije iz prometa. Najvišja urna koncentracija na merilnem mestu v Celju je dosegla 55 % dopustne urne vrednosti. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta slika 4.3. in preglednica 4.2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile pod dopustno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 4.3. Najvišja povprečna 8-urna koncentracija je dosegla 38 % dopustne vrednosti v Celju. Ozon Koncentracije ozona v zraku so bile zaradi nizke lege sonca še nižje od oktobrskih. Koncentracije ozona prikazujeta slika 4.4. in preglednica 4.4. Delci PM10 Koncentracije delcev PM10 so presegle dopustno dnevno vrednost na mestnih lokacijah, največkrat na merilnem mestu v Ljubljani, kjer je dosegla najvišja dnevna koncentracija 147 % dopustne vrednosti. Koncentracije so bile najvišje 17. in 18. ter med 26. in 29. novembrom, ko sta bili večdnevni obdobji stabilnega vremena brez padavin. Višje koncentracije delcev PMi0 v oktobru in novembru glede na prejšnje mesece so predvsem posledica drugačnega postopka pri vrednotenju podatkov, ki jih dajejo merilniki v državni merilni mreži za spremljanje kakovosti zraka. Onesnaženost zraka z delci PMi0 je prikazana na sliki 4.5. in 4.6. ter v preglednici 4.5. 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah / legend to tables: % pod odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 maks maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 min najnižja koncentracija v ^g/m3 / minimal concentration ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances A0T40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U - mestno, N - nemestno / area: U - urban, N - non-urban * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2004: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2004: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / year SO2 380 (DV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 220 (DV)2 400 (AV) 52 (DV) CO 12 (DV) (mg/m3) Benzen 8,5 (DV) O3 180(OV), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 55 (DV)4 42 (DV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki tisk v tabelah označuje prekoračeno število dovoljenih letnih preseganj koncentracij. Bold print in the following tables indicates exceeded number of the allowed annual exceedences. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.1. Koncentracije SO2 za november 2004, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.1. Concentrations of SO2 in November 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / Dan / 24 hours 3 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp Maks >DV >DV £od 1.jan. >AV maks >MV >MV £od 1.jan. Ljubljana Bež. 91 9 83 0 0 0 30 0 0 Maribor* 68 10 57* 0* 0 0 22 0 0 Celje 87 12 265 0 0 0 34 0 0 DMKZ Trbovlje* Hrastnik 94 14 262 0 12 0 75 0 0 Zagorje 95 26 736 6 25 0 146 1 2 Murska S.Rakičan 95 6 26 0 0 0 11 0 0 Nova Gorica 89 10 44 0 0 0 18 0 0 SKUPAJ DMKZ 14 736 7 40 0 146 1 2 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 96 10 79 0 0 0 35 0 0 EIS CELJE EIS Celje* 67 4 101 0 0 0 15 0 0 EIS KRŠKO Krško 78 28 527 2 68 0 132 1 13 Šoštanj 100 9 464 1 40 0 57 0 1 Topolšica 99 4 143 0 0 0 17 0 0 Veliki vrh 99 40 675 7 76 0 149 2 4 EIS TEŠ Zavodnje 99 11 199 0 1 0 50 0 0 Velenje 100 6 50 0 0 0 16 0 0 Graška Gora 98 4 144 0 0 0 29 0 0 Pesje 100 9 111 0 0 0 23 0 0 Skale mob. 100 9 125 0 0 0 24 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 12 675 8 117 0 149 2 5 Kovk 83 65 877 22 176 0 294 5 36 EIS TET Dobovec 91 52 1939 30 105 5 407 4 14 Kum 92 6 393 1 6 0 36 0 0 Ravenska vas 98 49 1057 14 62 2 300 2 14 SKUPAJ EIS TET 43 1939 67 349 7 407 11 64 EIS TEB Sv.Mohor 80 6 63 0 0* 0* 16 0* 0* Preglednica 4.2. Koncentracije NO2 za november 2004, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.2. Concentrations of NO2 in November 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >DV >DV £od 1.jan. 3 hours >AV Ljubljana Bež. U 80 31 95 0 0 0 DKMZ Maribor U 92 33 89 0 0 0 Celje U 88 28 119 0 0 0 Trbovlje* U Murska S. Rakičan N 76 13 54 0 0 0 Nova Gorica U 100 31 99 0 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje* N EIS CELJE EIS Celje* U 68 37 101 0 0 0 EIS TEŠ Zavodnje N 98 4 55 0 0 0 Skale mob. N 100 12 54 0 0 0 EIS TET Kovk N 82 12 88 0 2 0 EIS TEB Sv.Mohor N 91 5 46 0* 0* 0* 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.3. Koncentracije CO v mg/m3 za november 2004, izračunane iz umih meritev avtomatskih postaj Table 4.3. Concentrations of CO in mg/m3 in November 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp 8 ur / 8 hours maks >DV Ljubljana Bež. 95 1 3.2 0 DKMZ Maribor 100 0.8 2.5 0 Celje* 91 0.9 4.6* 0* Nova Gorica 100 0.9 2.8 0 EIS CELJE EIS Celje* Preglednica 4.4. Koncentracije O3 za november 2004, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.4. Concentrations of O3 in November 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA Postaja podr % pod Cp Maks >OV >AV Maks maks>CV >CV MREŽA £od 1. jan. Krvavec N 100 74 101 0 0 100 0 77 Iskrba N 99 35 90 0 0 81 0 38 Ljubljana Bež. U 99 16 79 0 0 65 0 32 DKMZ Maribor U 99 15 68 0 0 62 0 1 Celje* U 91 16 69 0 0 63* 0* 18 Trbovlje* U Hrastnik U 100 24 76 0 0 63 0 13* Zagorje U 93 16 66 0 0 64 0 5 Nova Gorica U 93 20 80 0 0 75 0 46 Murska S. Rakičan N 98 23 79 0 0 76 0 15 OMS LJUBLJANA Vnajnarje* N 80 31 71* 0* 0* 67* 0* 34* OMS LJUBLJANA Maribor Pohorje N 99 48 82 0 0 79 0 45 EIS TES Zavodnje N 99 38 74 0 0 73 0 14 Velenje U 99 23 78 0 0 76 0 6 EIS TET Kovk* N 83 42 70* 0* 0* 66* 0* 27* EIS TEB Sv.Mohor N 94 38 75 0 0 73 0 3* Preglednica 4.5. Koncentracije delcev PM10 za november 2004, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.5. Concentrations of PM10 in November 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations Dan / 24 hours MERILNA Postaja % pod Cp maks >DV >DV MREŽA £od 1.jan. DKMZ Ljubljana Bež. 94 36 81 5 21 Maribor 98 37 77 4 43 Celje 85 22 42 0 28 Trbovlje* Zagorje 97 36 61 3 27 Murska S. Rakičan 82 24 60 1 3 Nova Gorica 97 31 67 1 3 MO MARIBOR MO Maribor 84 34 79 3 6 EIS CELJE EIS Celje 83 36 79 4 32 OMS LJUBLJANA Vnajnarje (sld)* 0 0* 0* 0* 0* EIS TEŠ Pesje 100 16 29 0 1 Skale mob. 98 16 28 0 1 EIS TET Prapretno 98 22 39 0 3 sld- merijo se skupni lebdeči delci / total suspended particles are measured 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Lj ublj ana Bež. Maribor* Celje Trbovlj e * Hrastnik Zagorj e Murska S.Rakičan Nova Gorica Vnajnarje EIS Celje* Krško Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnj e Velenj e Graška Gora Pesje Škale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor 0 20 40 60 80 100 120 140 EIS TEB □ cp(^g/m3) □ DV-lura(št.primerov) □ MV-24ur(št.primerov) Slika 4.1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v novembru 2004 Figure 4.1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in November 2004 ^^^^ Ljubljana Bež. ^^^^ Maribor -Celje Zagorj e Hrastnik • Šoštanj Murska S.Rakičan ^^^^ Krško ♦ Nova Gorica Slika 4.2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (p,g/m3) v novembru 2004 (MV - mejna dnevna vrednost) Figure 4.2. Average daily concentration of SO2 (^g/m3) in November 2004 (MV- 24-hour limit value) 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež Maribor Celje Trbovlj e * Nova Gorica EIS Celje* Murska S. Raki čan Vnajnarje* Zavodnj e Skale mob. Kovk Sv.Mohor □ cp(pg/m3) ■ DV-1 ura(št.primerov) Slika 4.3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v novembru 2004 Figure 4.3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in November 2004 Ljubljana Bež. Maribor Celje* Velenj e Trbovlj e * Hrastnik Zagorje Nova Gorica Murska S. Raki čan Vnaj narj e * Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Zavodnje Kovk* Sv.Mohor 0 □ Cp(^g/m3) □ CV-8ur(št.primerov) □ OV-lura(št.primerov) Slika 4.4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v novembru 2004 Figure 4.4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in November 2004 0 100 120 140 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Bež Maribor MO Maribor Celje EIS Celje Trbovlje* Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica Pesj e Škale mob. Prapretno Urad za meteorologijo o □ cp(^g/m3) ■ DV-24ur(št.primerov) Slika 4.5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti delcev PM10 v novembru 2004 Figure 4.5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in November 2004 130 120 110 100 90 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1 5 16 17 1 8 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 ^^^_Ljubljana Bež. ^^^«Maribor ^^^»Celje ^^^«Trbovlje ^^^»Zagorje 9 Nova Gorica —£—Murska S.Rakičan Slika 4.6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (|g/m3) v novembru 2004 (DV - dopustna dnevna vrednost) Figure 4.6. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in November 2004 (DV - 24-hrs allowed value) SUMMARY Air pollution in November was higher than in October, mainly due to longer periods of stable weather with temperature inversions of longer duration. SO2 concentrations exceeded the allowed values mostly in higher places influenced by the Trbovlje Power Plant. Exceedences occurred also in the cities of Zasavje region (Zagorje), which are partly influenced by the same plant during the periods with thick layers of temperature inversion. Less exceedence occurred in the places influenced by emission from the Šoštanj Power Plant and at the Krško site. Concentrations of Nitrogen dioxide, Carbon monoxide, and Ozone remained below the allowed values, while daily concentrations of PM10 particles exceeded the allowed value in urban sites. PM10 concentrations in November and October were higher compared to the previous months mainly due to different procedure in evaluating the instrumental data. 65 5. KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 5. WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AND GROUNDWATER AT AUTOMATIC STATIONS Andreja Kolenc V novembru so obratovale avtomatske merilne postaje Sava Medno, Sava Jesenice na Dolenjskem, Savinja Medlog in avtomatski merilni postaji v Spodnje Savinjski dolini v Levcu in na Ljubljanskem polju v Hrastju, kjer spremljamo kakovost podzemne vode. Črpalna sistema na Savi v Hrastniku in na Savinji v Velikem Širju sta v novembru slabo delovala zato podatkov iz teh dveh merilnih postaj ne prikazujemo. Zaradi nedelovanja črpalke je prišlo do delnih izpadov podatkov iz merilne postaje Sava Medno (1.-4. november) in Jesenice na Dolenjskem (10.12. november). Na vseh merilnih postajah smo v novembru kontinuirno spremljali temperaturo vode, pH, električno prevodnost in vsebnost raztopljenega kisika. Merilni postaji za spremljanje kakovosti podzemne vode na Ljubljanskem polju v Hrastju in v Spodnji Savinjski dolini v Levcu sta dodatno opremljeni z merilniki za neprekinjeno merjenje vsebnosti nitrata v vodi. |_pH__~~Raztopljeni kisik_~~ — — Vodostaj | Slika 5.1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v novembru 2004 Figure 5.1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in November 2004 co ^ o CO CK o co ^ o - Električna prevodnost ■ Vodostaj Slika 5.2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v novembru 2004 Figure 5.2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in November 2004 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo C? E 600 550 -- 500 450 + 400 ? o 350 'F •8 300 j? 250 200 150 100 pH -Raztopljeni kisik ■ Vodostaj Slika 5.3. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Jesenice na Dol. v novembru 2004 Figure 5.3. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sava Jesenice na Dol. in November 2004 E 380 -g 360 -Električna prevodnost Vodostaj Slika 5.4. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Jesenice na Dol. v novembru 2004 Figure 5.4. Average daily values of conductivity and level at station Sava Jesenice na Dol. in November 2004 11,0 10,5 » 10,0 ö" 1 9,5 * 1 9,0 (Nm-^in^or-ooc^o (Nm-^in^or-ooc^o (Nm-^in^or-ooc^o (Nm^Tiri^o^cot^o - Električna prevodnost . Vodostaj Slika 5.6. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Medlog v novembru 2004 Figure 5.6. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Medlog in November 2004 E 180 e 190 g E 200 & (Nm-^r^^or-ooc^o (Nm-^r^^or-ooc^ pH "Raztopljeni kisik ■ Globina Slika 5.7. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v novembru 2004 Figure 5.7. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in November 2004 730 a 721 715 160 -- 170 -- 210 .5 230 - Električna prevodnost ■ Globina Slika 5.8. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v novembru 2004 Figure 5.8. Average daily values of conductivity and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in November 2004 8,5 160 170 8.0 7.5 7.0 6,5 210 6.0 220 5.5 230 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 74,0 73,0 - O 72-° Z m S 71,0 - 0 1 70,0 j 69,0 68,0 67,0 -- 170 180 200 S 230 (Nm^Tiri^o^cot^o . Globina Slika 5.9. Povprečne dnevne vrednosti vsebnosti nitratov in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v novembru 2004 Figure 5.9. Average daily values of nitrate and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in November 2004 7,5 - 7,0 1350 1370 -- 1390 -- 1410 -a -- 1430 S -- 1450 1510 5 0 6,0 5,5 - 1530 pH -Raztopljeni kisik ----Globina Slika 5.10. Povprečne dnevne vrednosti pH in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v novembru 2004 Figure 5.10. Average daily values of pH and level at station Ljubljansko p. Hrastje in November 2004 ■Električna prevodnost — — — Globina Slika 5.11. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v novembru 2004 Figure 5.11. Average daily values of conductivity and level at station Ljubljansko p. Hrastje in November 2004 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo |_Nitrat----Globina_| Slika 5.12. Povprečne dnevne vrednosti vsebnosti nitratov in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v novembru 2004 Figure 5.12. Average daily values of nitrate and level at station Ljubljansko p. Hrastje in November 2004 Po obilnejših padavinah v oktobru, so v novembru vodostaji rek postopoma upadali, upadala pa je tudi gladina podzemne vode. Spremembe merjenih fizikalno kemijskih parametrov so smiselno sledile hidrološki situaciji in niso odstopale od pričakovanih vrednosti (slike 5.1.-5.12.). Na avtomatskih merilnih postajah, kjer spremljamo kakovost podzemne vode smo tako v Levcu kot v Hrastju izmerili porast vsebnosti nitratov. SUMMARY After abundant precipitation in October, in November level of river water and ground water decreased. The continuous measurements of basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) followed the hydrological situation and do not show deviations from the expected values (Figures 5.1.-5.12.). The increase of nitrate values in groundwater was noticed at automatic stations in Levec and Hrastje. 70 6. POTRESI 6. EARTHQUAKES 6.1. Potresi v Sloveniji - november 2004 6.1. Earthquakes in Slovenia - November 2004 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so novembra 2004 zapisali več kot 320 lokalnih potresov, od katerih smo za 176 izračunali lokacijo žarišča. Veliko zabeleženih dogodkov so bili še vedno popotresi močnega potresa, ki je 12. julija prizadel zgornje Posočje. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic; če nas zanima še globina, so potrebni zapisi najmanj štirih. V preglednici smo podali 60 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav, kot tudi začasnih opazovalnic, ki so bile postavljene v Posočju z namenom beleženja popotresnih sunkov po potresu 12. julija. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega poletnega srednjeevropskega časa se do 31. oktobra razlikuje za dve uri, potem pa za 1 uro. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. V preglednici smo podali podatke le o intenzitetah nekaterih potresov, za tiste zunaj naših meja pa največjo intenziteto doseženo v Sloveniji. Prebivalci so zagotovo čutili več potresov. Končne podatke o tem bomo dobili po obdelavi makroseizmičnih vprašalnikov. Na karti so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v novembru 2004 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. 41' M AB SIK «r ar JD 3P Slika 6.1.1. Dogodki v Sloveniji - november 2004 Figure 6.1.1. Events in Slovenia in November 2004 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Najmočnejši potres v novembru 2004, ki so ga prebivalci čutili, se je zgodil 6. novembra ob 17. uri 9 minut UTC (oziroma 18. uri 9 minut po lokalnem, srednjeevropskem času) v okolici Lepene. Magnituda tega dogodka je bila 2,9. Potres so čutili na območju Bovca, Kobarida, Soče, Srpenice, Tolmina, Bohinjskega jezera, Loga pod Mangartom, Mosta na Soči, Srednje vasi v Bohinju, Kranjske Gore, Mojstrane in okoliških krajev. Prebivalci so poročali o močnem grmenju, ki je spremljalo potres. V kraju Soča so se zaradi potresa povečale obstoječe razpoke in poškodbe na objektih. Poleg potresov, naštetih v preglednici 1, so prebivalci Slovenije čutili še dva dogodka in sicer 24. novembra ob 22. uri 59 minut UTC (oziroma 23. uri 59 minut po lokalnem, srednjeevropskem času), ter 25. novembra ob 6. uri 21 minut UTC (oziroma 7. uri 21 minut po srednjeevropskem času). Prvi potres je imel žarišče pri Gardskem jezeru v Italiji, kjer je povzročil nekaj gmotne škode. Njegova magnituda je bila 5,3. Drugi potres se je zgodil v Jadranskem morju blizu otoka Jabuka. Magnituda tega dogodka je bila 4,9.Oba dogodka so zaznali redki prebivalci v Kopru in Ljubljani, ki so se nahajali v visokih nadstropjih. Preglednica 6.1.1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - november 2004 Table 6.1.1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - November 2004 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Magnituda Intenziteta Območje h UTC m °N °E km ML EMS-98 2004 11 1 0 36 46,64 15,10 8 1,0 Pernice 2004 11 1 2 18 46,34 13,62 9 2,6 IV* Bovec 2004 11 1 2 45 46,34 13,62 7 1,8 Bovec 2004 11 1 3 51 46,34 13,62 7 2,0 Bovec 2004 11 1 5 37 45,43 15,49 20 1,1 Duga Resa, Hrvaška 2004 11 1 14 36 46,32 13,62 9 1,4 Bovec 2004 11 1 16 9 46,31 13,60 9 1,2 Bovec 2004 11 2 5 19 45,84 15,90 7 1,0 Medvednica, Hrvaška 2004 11 2 6 13 46,12 14,86 12 1,8 Vače 2004 11 3 5 8 46,32 13,59 7 1,3 Bovec 2004 11 3 6 5 46,41 14,37 7 1,0 Košuta 2004 11 3 21 58 46,36 13,58 7 1,3 Bovec 2004 11 4 13 51 45,85 14,03 17 1,0 Vipava 2004 11 6 6 10 46,30 13,58 13 1,1 Kobarid 2004 11 6 6 51 46,31 13,57 5 1,4 Bovec 2004 11 6 17 9 46,31 13,63 0 2,9 V* Lepena 2004 11 6 17 35 46,31 13,61 8 1,3 Bovec 2004 11 7 2 1 46,29 13,60 11 1,0 Kobarid 2004 11 7 3 15 46,18 14,93 0 1,0 Cemšenik 2004 11 7 10 40 45,64 14,38 13 1,2 Mašun 2004 11 8 2 7 46,32 13,60 11 1,1 Bovec 2004 11 8 2 15 46,24 13,78 6 1,6 Tolminske Ravne 2004 11 8 6 14 45,95 14,62 6 1,0 Grosuplje 2004 11 8 7 43 46,28 13,61 11 1,0 Kobarid 2004 11 8 12 8 46,32 13,62 9 1,7 Bovec 2004 11 8 12 30 46,08 14,82 7 1,0 Litija 2004 11 8 14 39 46,31 13,63 10 1,2 Lepena 2004 11 9 0 44 46,32 13,60 8 1,0 Bovec 2004 11 9 0 58 45,29 14,58 15 1,1 Meja, Hrvaška 2004 11 9 1 59 46,49 13,60 7 1,0 Tarvisio, Italija 2004 11 10 13 22 45,64 14,48 10 1,0 Babna Polica 2004 11 12 5 53 46,33 13,60 7 1,8 Bovec 2004 11 12 8 45 46,72 15,25 0 1,4 Wies, Avstrija 2004 11 12 21 52 45,58 15,62 17 1,9 Ceglje, Hrvaška 2004 11 14 0 31 46,31 13,61 9 1,2 Bovec 2004 11 14 21 14 45,44 15,31 6 1,0 Zilje 2004 11 15 21 59 45,57 15,22 10 1,9 Črnomelj 2004 11 18 7 25 46,10 14,75 11 1,2 Moravče 2004 11 18 11 52 46,00 14,65 5 1,1 Škofljica 2004 11 18 16 39 46,31 13,60 9 1,5 Bovec 2004 11 19 19 45 46,55 14,79 19 2,5 IV* Ob. Loibach, Avstrija 2004 11 20 8 24 46,30 13,60 8 1,0 Bovec 2004 11 20 16 12 46,06 14,18 12 1,0 Ziri 2004 11 20 18 4 46,31 15,48 0 1,1 Slovenske Konjice 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Magnituda Intenziteta Območje h UTC m °N °E km ML EMS-98 2004 11 21 0 18 46,10 15,18 11 1,1 Radeče 2004 11 21 1 7 45,85 15,73 0 1,2 Obrežje 2004 11 21 22 4 46,42 14,24 8 1,1 Begunjščica 2004 11 23 21 18 46,67 14,96 12 2,2 Lavamuend, Avstrija 2004 11 24 3 27 46,07 14,77 10 1,6 Velika Stanga 2004 11 24 18 19 45,58 15,65 0 1,6 Lazina, Hrvaška 2004 11 25 12 28 46,17 13,43 16 1,1 Masarolis, Italija 2004 11 26 6 20 45,91 14,01 14 1,2 Trnovski gozd 2004 11 26 19 33 46,35 13,58 7 1,7 Bovec 2004 11 27 1 58 46,32 13,60 12 1,5 Bovec 2004 11 27 5 48 45,88 15,68 0 1,1 Loče - Dobova 2004 11 28 22 49 46,28 13,60 11 1,2 Kobarid 2004 11 29 4 2 46,42 14,92 23 1,4 Smrekovec 2004 11 29 11 57 46,40 15,38 10 1,1 Zreče 2004 11 30 8 36 45,77 14,99 14 1,1 Kočevski Rog 2004 11 30 23 58 45,86 15,71 1 1,5 III* Jesenice na Dolenjskem 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6.2. Svetovni potresi - november 2004 6.2. World earthquakes - November 2004 Preglednica 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - november 2004 Table 6.2.1. The world strongest earthquakes - November 2004 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 2.11. 10:02:12,7 49,28 N 128,77 W 5,8 6,4 6,7 10 otok Vancouver, Kanada 3.11. 23:57:28,1 37,44 N 138,74 E 5,4 4,5 10 blizu zahodne obale Honšuja, Japonska V Nagaoki je bila ena oseba ranjena. 8.11. 02:15:58,8 37,40 N 138,86 E 5,6 5,0 5,5 10 blizu zahodne obale Honšuja, Japonska Na območju Niigite je bilo ranjenih vsaj osem oseb. Potres je sprožil tudi zemeljski plaz. 9.11. 18:43:07,9 37,38 N 138,80 E 5,3 4,6 8 blizu zahodne obale Honšuja, Japonska V Mitsuki je bila ena oseba ranjena. 9.11. 23:58:23,6 11,15 S 163,70 E 6,6 6,7 6,9 13 Salomonovo otočje 11.11. 17:34:51,9 11,13 S 162,19 E 5,8 6,6 6,7 10 Salomonovo otočje 11.11. 21:26:41,1 8,17 S 124,91 E 6,5 7,3 7,5 10 Kepulauan Alor, Indonezija Potres je zahteval vsaj 28 življenj, 400 oseb je bilo ranjenih. Na otoku Alor je bilo uničenih 781 in poškodovanih 16 712 zgradb. Zemeljski plazovi so prekinili nekaj cestnih povezav. 15.11. 09:06:56,5 4,69 N 77,53 W 6,6 7,1 7,2 15 blizu zahodne obale Kolumbije V Bajo Baudu je bilo šest oseb ranjenih, uničenih je bilo vsaj 154 in poškodovanih 290 zgradb. V Buenaventuri je bilo ranjenih vsaj sedem oseb, porušenih ali poškodovanih je bilo vsaj 67 hiš. Ena oseba je bila ranjena v Cerritu, poškodbe na zgradbah pa so zabeležili tudi v mestih El Cairo, Jamundi, Restrepo in Cali. 17.11. 21:09:13,0 20,07 S 178,70 W 5,9 6,6 623 otočje Fidži 20.11. 08:07:21,9 9,58 N 84,23 W 5,9 6,3 6,4 16 Kostarika Na območju San Jose-ja je potres zahteval osem življenj. Poškodovanih ali uničenih je bilo 526 zgradb, veliko cest in mostov. Sprožilo se je tudi nekaj plazov. Poškodbe so se pojavile tudi na vodnih (v Parriti) in električnih (v Queposu) povezavah. 21.11. 11:41:07,7 15,68 N 61,69 W 6,4 6,1 6,3 14 otočje Leeward V Trois-Rivieres (Guadeloupe), je ena oseba izgubila življenje, vsaj dve osebi sta bili ranjeni. Poškodovanih ali uničenih je bilo nekaj hiš. 10 lažje ranjenih je bilo na otoku Les Saintes. Nekaj hiš je bilo poškodovanih v severnem delu Dominike. Potres so čutili tudi na Antigvi in Barbudi, Sv. krištofu in Nevisu, ter na jugu vse do Sv. Lucije. 22.11. 04:01:31,0 33,33 N 47,92 E 5,0 41 zahodni Iran Zaradi plazov, ki so se sprožili ob cesti med Khorrambadom in Pol-e Dokhtarjem, je bilo ranjenih nekaj oseb in poškodovanih nekaj vozil. 22.11. 20:26:23,9 46,66 S 164,71 E 6,4 7,1 7,1 10 ob zahodni obali Južnega otoka, Nova Zelandija 24.11. 22:59:41,0 45,63 N 10,57 E 5,3 3,7 24 severna Italija Na območju Brescie je bilo ranjenih vsaj 9 oseb. Poškodovanih je bilo mnogo zgradb. Potres so čutili tudi v Sloveniji. 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 25.11. 06:21:19,8 43,24 N 15,57 E 5,2 4,9 15 Jadransko morje, pri otoku Jabuka Potres so čutili tudi v Sloveniji. 26.11. 02:25:03,4 3,57 S 135,43 E 6,2 7,2 7,1 10 Papua, Indonezija Na območju mesta Nabire je življenje izgubilo vsaj 19 oseb, 130 je bilo ranjenih. Uničenih je bilo 328 zgradb, poškodovano je bilo tudi letališče. 28.11. 02:35:15,1 26,24 S 113,51 W 5,7 6,1 6,6 10 Velikonočni otoki 28.11. 28.11. 07:36:44,5 18:32:13,9 3,59 S 42,99 N 135,44 E 145,06 E 6,0 6,3 6,1 6,7 6,2 7,0 17 39 Papua, Indonezija Hokaido, Japonska Na območju mesta Nabire je življenje izgubilo vsaj 20 oseb, 43 je bilo težje in 160 lažje ranjenih. Uničenih je bilo 160 zgradb, poškodovano je bilo pristanišče, razpoke so se pojavile na pristajalni stezi letališča, prekinjene so bile električne in telefonske povezave. Vsaj 24 oseb je bilo ranjenih. Na območju Bekkai-Kushiro- Nemuro so bile poškodovane ceste, železniške proge ter električne in plinske povezave. Pri mestu Nemuro se je pojavil tsunami z maksimalno višino valov 10 cm. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v novembru 2004. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. Magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo -120' -&0 O oo 6 7 a Magnitude Slika 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - november 2004 Figure 6.2.1. The world strongest earthquakes - November 2004 : ] □ ■ ■ 0 33 ?0 200 7Ü0 Globina [km] 76