Naročnina mesečno
25 Uin, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izduja celoletno Ob Din, za inozemstvo t20Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050

VENEC
Ček. račun: Ljub« ljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štr. 39.011, Praga-Duna j 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Berlinsko pismo
Berlin, sredi avgusta.
Šele nekaj dni bivam v Berlinu pa že vidim, da je politično življenje tu gori v srcu Nemčije vse bolj napeto in nervozno kakor v m.šeni Mona-kovem, ki se mi stoprav sedaj uozdeva kakor idila in komaj čakam, da ga zopet vidim.
Mislil sem, da bom po pruskem ljrdskem glasovanju, ki je za vlado kakor znano ugodno izpadlo, prišel v politično zatišje. Temu pa ni tako. Vedno bolj je jasno, da močne politične skupine delajo smotreno za državni udar in za politični prevrat v državi. Ljudsko glasovanje je bilo sicer inscenirano od Hitlerjancev, a so za njimi stali in jih krepko podpirali komunisti. Poročila v kakem drugem smislu niso točna. Na zadnjem zborovanju komunistične internacijonale, 27. julija, so svojim članom izdali izrecno parolo, naj gredo vsi na volišče in naj kar moč agitirajo za udeležbo, ker je lo najboljše sredstvo, »da se razdvoji meščanske stranke, neti politične strasti in povzroča nemire.«
Izid glasovanja sicer ni uresničil skrajnih pričakovanj a komunisti zato še niso položili orožja. Opazuje se nasprotno pospešena delavnost komunistične stranke in njenih voditeljev. Domnevajo, da pripravljajo komunisti dalekosežne akcije za bližnjo jesen in zimo, ki bo radi velikega števila brezposelnih in rastoče bede ljudskih množic naravnost strašna. Največji zaveznik komunistov je gospodarska kriza, ki jo komunistični agitatorji iz-■irpno izrabljajo za svoje prevratne namene.
Komunisti so najopasnejši sovražnik vlade. Ne-le zato, ker ne morete nikdar prav vedeti, s kolikimi silami v resnici razpolagajo — gotovo je le, da imajo ogromno denarja — in da njihov po-kret ne predstavlja le fizične ampak predvsem 'dejno silo. Predvsem so nevarni zato, ker tako cločinsko izrabljajo splošno ljudsko bedo in ker se poslužujejo prav zločinskih sredstev, da razburjajo javnost in enervirajo ves varnostni aparat. Dejansko so dosegli, da živi vse v neki čudni negotovosti in razburjenosti. V Berlinu se to strašno občuti. Kako tudi ne? Naenkrat vam sredi belega dne ob največjem dnevnem prometu poči strel in že se zruši smrtno zadeti policist, ki je pravkar opravljal varnostno službo. Zadetki so navadno vselej smrtni, a atentatorjev nikdar ne dobe. Govori se vse mogoče. Da imajo komunisti ostrostrelske čete, ki so se izvežbale v raznih na-nacionalnih organizacijah, kamor so se znali spretno utihotapiti in da obstoja tajno .vodstvo, ki vso akcijo smotreno vodi. Policija dobiva grozilna pisma, v katerih se s smrtjo grozi tistim, ki bi proti komunistom nastopali ali jih skušali izslediti. S to taktiko hočejo komunisti očividno de-moralizirati varnostne čete in zrušiti njihovo disciplino. Od vseh strani se čujejo glasovi, naj vlada proti komunistom energično nastopi. S takim delavskim paradižem, kot ga doživlja Rusija, naj se Nemčije ne skuša rešiti.
Veliko pozornost je vzbudil članek v današnji (št. 377) »Berliner Borsen-Zeitung«. Po tem članku naj bi nemški komunisti imeli skrivno izdelan načrt za ilegalno akcijo, s katero naj bi v primernem trenotku začeli. Upravni aparat strankine organizacije, ki je dovoljen, naj še nadalje obstoja, dokler ga policija ne bo prepovedala. V tistem trenutku pa bi tajna organizacija prevzela njene posle. Iz nadaljnjih podrobnosti, ki jih list navaja, bi sledilo, da je tajna komunistična organizacija že v podrobnosti zgrajena.
Ljudsko glasovanje v Prusiji je vrglo vso pozornost javnosti proti desnici. Z atentati na varnostne organe pa komunisti zopet nemilo opozarjajo nase, da se njihovega kretanja niti malo ne sme pustiti z vidika. Položaj vlade je neverjetno težaven. Fašiste in pa težko buržuazijo bi bilo seveda kaj lahko dobiti za kakršnokoli protikoinu-nistično akcijo. Toda vsi smo si na jasnem, da bi tak korak položaj samo silno poslabšal in utegnil privesti do nevzdržnega položaja, kar si komunisti najbolj žele. Tudi socialisti so jim gorki, kakor so že ponovno dokazali v Prusiji, kjer imajo ves političen aparat v svojih rokah. Toda je veliko vprašanje, koliko imajo socialisti še moči med samimi delavskimi masami. Gotovo je, da so veliko izgubili in še neprestano gube v prid komunistom. Socialisti bi radi plavali tako po sredi. Na eni strani bi med proletarijatom hoteli veljati za glasnike najbolj radikalnih socialnih reform, istočasno pa vsak ve, da z ozirom na svoje pristaše, ki nikakor niso več »proletarijat, ki nima drugega zgubiti kakor okove«, njihovih socialnih tirad ni jemati preveč resno. Zelo so si škodovali z neiskreno taktiko na zadnjem zborovanju II. in-ternacionale na Dunaju. Glavni predmet razprav Je bila kakor znano »razorožitev«. Socialisti so prebrisano poslali nn govorniški oder — Švicarje, sodruge Grimmn, Schncidera, Schmida, ki so na • strahotne načine grmeli proti vojnim kreditom, ne dn bi se pri tem postnvili v nevarnost nezanesljivih pntriotov, ker je Švica itnk demilitnrizirana država. Po tej komediji so bile sprejete resolucije, ki od DN zahtevajo »pospešeno razorožitveno delo^. Tako se po želji naših socialistov, ki prevladujejo v II. internacionali ni nič konkretnega sklenilo. Razumljivo. Sicer bi jim kak pravoverni socialist utegnil učitnti, da so baš oni omogočili gradnjo velikih bojnih križark, kar je resnica.
Težko je lorej reči, kdo v Nemčiji obvlada politični položaj. Državno krmilo je slejkoprej trdno v rokah kanclerja Briiningn, ki vživa vedno večje zaupanje najširših krogov nemškega naroda, dnsi za svoje ukrepe nima vedno soglasja svojega centruma. Padla je beseda, in sicer kol izjava njegovega političncgn nasprotnika, da je Briining največji nemški kancler zo Bismarckom.
Inozemstvo k desetletnici
N f. V. kralja
Ljubljnna, 17. avg.
Prav lepn mnnifestacija v proslavo 10-letnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. se je vršila nocoj ob osmih po ljubljanskih ulicah. Razna ljubljanska narodna društva so namreč priredila nia-nifestncijski sprevod, ki se je izvršil prav krasno. Na čelu sprevoda je korakala železničarska godba »Sloga«, svirajoča razne domoljubne marše in melodije. Vodil jo je dirigent g. Svetel. Zn to godbo je šla godba dravske divizije, obe godbi pa so spremljali vojaki s plamenicami v rokah. Zn godbama pa so šli številni člani raznih domoljubnih društev, zlasti mnogo patriotične mladine in ostalega občinstva. Sprevod je šel povsod skozi gost špalir občinstva. Vsa manifestirajoča množica pa je ves čas navdušeno vzklikala Nj. Vel. kralju, kraljevskemu domu in napredku Jugoslavije. Grad je bil tudi nocoj sijajno razsvetljen.
Ljubljana, 17. avgusta. AA. Za čestitke, ki jih je poslal gospod ban imenom prebivalstva dravske banovine Nj. Vel. kralju povodom 10 letnice vladanja, je prejel z Najvišjega mesta sledečo zahvalno brzojavko:
Dr. Drago Marušič, ban, Ljubljana. »Zahvaljujem na čestitci i izrazima odanosli i vernosti Vama i slanovništvu dravske banovine — Aleksander.«
Francoski gtas
Pariz, 17. avgusta. AA. O priliki proslave desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. je objavil francoski publicist Albert Guillien v
1'stu >Petit Parisiem« članek, v katerem naglaSa, | da je malo vladarjev, ki bi svoj narod tako modro vladali, kakor kralj Aleksander. Kralj Aleksander si je že kot prestolonaslednik v najbolj kritičnih časih svojega naroda stekel neminljive zasluge. Zlasti velike so bile njegove zasluge med svelovno vojno. Kot vladar je kralj Aleksander dokazal, da ima jasno začrtane cilje in krepko voljo. Dne 6. januarja 1929 je prekinil notranje borbe, ki so ogrožale temelj Jugoslavije in vso bodočnost jugoslovenskega naroda. Kralj je brez kolebanja vzel nase odgovornost, vzpostavil slogo, odstranil ljubosumnost med posameznimi i>okra-jinanri in ves narod podredil svoji avtoriteti. Kmalu nato se je pokazalo, da so jugoslovanski državljani brez razlike sprejeli načelo edinstva. Tako je kralj Aleksander rešil Jugoslavijo. Kralj je obvaroval edimstvo Jugoslavije. Vse to je dosegel s svojo hrabrostjo, modrostjo in odločnostjo. S tem je uredil Jugoslavijo in okrepil mir na Balkanu in v Evropi. Zato se tudi Francozi pridružujejo Jugoslovanom in žele kralju Aleksandru še dolgo im srečno vladanje.
PoVske čestitke
Varšava, 17. avgusta. AA. O priliki proslave 10 letnice vladanja jugoslovanskega kralja Aleksandra priobčujejo včerajšnji listi članke, ki so posvečeni Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Članici so opremljeni s slikami kralja, kraljice Marije in prestolonaslednika Petra.
»Gazetta Poljska« pravi med drugim, da je
kralj Aleksander simbol velikega nacionalnega ujedinjenja in da se je odlikoval tako na prestolu kaikor prej v vojni, ko je bil vrhovni poveljnik. Glede popularnosti se z njim lahko kosa belgijski kralj Albert I.
»Ilustrovani Kurier« poudarja, da si je kralj Aleksander osvojil ljubezen vsega naroda v najbolj kritičnih trenutkih svetovne vojne. Prav tako je kralj Aleksander iskren sodelavec pri miru in odločen pristaš pacifizma.
»Kurier Porannv« priobčuje dolg članek o Jugoslaviji in o njenih odnošajih s Poljsko. Pisec zaključuje svoj članek z najlepšimi željami za herojskega kralja junaškega jugoslovanskega naroda.
»Kurier Varšavski« poudarja, tla je kralj Aleksander vladar docela slovanskih dežel in da vlada nad narodom, ki je prijatelj Poljske. Kralj Aleksander, pravi pisec, ni samo velik vojskovodja, temveč je tudi iskren in delaven pacifist
Proslava v Parizu
Pariš, 17. avgusta. AA. V proslavo desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra je bila na pobudo ruskega mitropolita Evlogija, ruskega duhovnika Smirnova in ob asistenci treh ruskih duhovnikov in našega dijakona Bidiča svečana služba božja v tukajšnji ruski cerkvi. Službi božji so prisostvovali naš poslanik v Parizu Spalajkovič, vojaški odposlanec general Nenadovič, svetnik poslaništva CLncar-Markovič in tajniki poslaništva. Cerkvica je bila polna jugoslovanskih državljanov.
Sprava
olaloiic! in Madridom
Zamora je Macio svečano sprejel - Katalonija dobi ustavo, katero želi
Madrid, 17. avg. Očividno pod pritiskom čedalje bolj zapletajočega se socialnega vprašnnja in radikalizacije delavskega in kmetskega proletari-jata sta se madridska vlada in voditelj katalonskega nvtonomizma Macia v zadnjem trenutku zbližala. Dočim so se nedavno madridski listi pisali, da bi bil prihod Macie v Madrid zelo neoportun, je zdaj Macia prišel v Madrid in katalonsko ustavo v svečanom sprejemu izročil ministrskemu predsedniku v navzočnosti več ministrov.
Kakor znano, je katalonsko prebivalstvo pri plebiscitu sprejelo ustavo za Katalonijo. Pri tej priliki se je pela prej strogo prepovedana katalonska himna »E1 Segadorsi: (Kosec), ki se je pela svojčas pri vstaji katalonskih kmetov zoper Kastiljo. Sto-tisoči so svečano prisegli, da bodo, če treba, za svobodo Katalonije umrli.
Ta katalonska ustava določa, da katalonska država obsega province Barcelona, Gcrona, Terrago-na in Lerida, vendar pa se baskiške province in Galicija tudi lahko priključijo kot avtonomne province h katalonski državi, če v to privolita tako katalonski kakor madridski parlament. Državni jezik jc katalonski, v občevanju z osrednjo vlado pa se ima rabiti španščina. Pravice madridske vlade glede zunanje politike, armade, carinskih in tarifskih zadev kakor tudi skupnih financ so natančno določene. Šolstvo, pravosodje in policija, oziroma javna varnost, pa so izključna kompetcnca barcelonske vlade. Poleg katalonskega parlamenta se ustanovi tudi najvišje katalonsko sodišče. Ustava ima tudi določbo, da katalonski vojaki ne smejo služiti izven mej Katalonije.
Dočim Katalonci zahtevajo, da ima madridska ustavodajna skupščina katalonsko ustavo enostavno nespremenjeno sprejeti na znanje in vključiti v splošno ustavo španske republike, je madridska vlada od samega začetka stala nn stališču, da ima konstituanta pravico katalonsko ustavo revidirati in, če trebn, spremenili. Kako sta se sedaj vlada in Macia sporazumela, še ni znano. Na vsak način pa sc je moral med avtonomisti in madridskimi centralisti skleniti sporazum.
Pri slovesnem sprejemu v Madridu je imel Macia na ministrskega predsednika in na ostale zastopnike mndridske vlade nagovor, v katerem je med drugim dejal, da katalonska ustava nikakor nima tistegn znnčaja. kakor so ji ga pripisovali v Madridu. Katalonci, ki so prišli v Madrid, da izro-čo vladi katalonski statut, ne predstavljajo nobenega poslanstva tuje države, ampak so prišli v svojo lastno zemljo. Katalonci so prvi dvignili zastavo španske republike in zato jc le pravično, če republika prizna Kataloncem samostojnost, ki nikakor ne bo razdrla skupne španske države, ampak
bo Katalonce vezala z ostalo Španijo po svobodacm soglasju. Ko je Macia ustavo izročil v roke ministrskemu predsedniku, pa je dejal: »Čeprav mogoče ta ustava vsebuje stvari, ki bi se mogle zdeti nekaterim historični predsodki, in čeprav je naravno, da so o tem mogoča razna mnenja, bo vendar svet moral pripoznati globoko resničnost tega, kar je v njej povedano in popolno upravičenost tega, kar se v njej določa.« Ministrski predeednik Zamora je v svojem odgovoru dejal, da je ponosen na to, da more sprejeti enegn največjih bojevnikov za špansko svobodo. Dejal je tudi, da katalonske ustave do sedaj še ni proučil, in sicer zato, ker je bil mnenja, da to ni potrebno, ker je od samega začetka zaupal Katnloncem, da v njihovem statutu ni ničesar, kar bi bilo naperjeno proti španski republiki.
Iz tega mnogi sklepajo, da je španska vlada sklenila, da katalonski statut v njegovih glavnih in
bistvenih določbah nespremenjeno sprejme, dočim je Macia, oziroma katalonsko zastopstvo, privolilo v to, da sc kakšne nebistvene stvari spremenijo.
Španska vlada je to koncesijo Kataloncem priznala težkega srca zaradi tega, ker Katnlonce nujno rabi, ako hoče rešiti nadvse pereči in težki socialni problem, ki se predvsem tiče agrarne reforme. Brez sodelovanja katalonske vlade tudi ni mogoče ukrotiti sindikalizmn in boljševizma ter usmerjati delavsko gibanje sploh, ki ima svoje središče v Barceloni.
Kar se tiče agrarne reforme, nnmerava zakonski načrt razlastiti 150.000 ha zemlje, ki bo, kakor upajo, garantirala obstoj 100.000 kmetskim najemnikom, ki budo postali posestniki. Vlada bo dala novim lastnikom na razpolago 120.000.000 pezet, da si nabavijo najpotrebnejše za obdelavo zemlje v prihodnjem letu. Vlada bo morala začeti izvajati razlastitev že septembra ali pa vsaj oktobra.
Načrt nove španske ustave
Protest škofov
l Mavni odbor je pozn > p neči končni svoje delo na načrtu ustave, ki bo v torek predložen parlamentu. Glavne odredbe ustavnega načrta so sledeče: Španija je demokratska republikn. Postavljanje vseh državnih organov pride od naroda. Država se deli v pokrajine, ki se ne smejo zmanjšati in ki neposredno niso odvisne od osrednje vlade. Ako ena nli več pokrajin želi, da se združi v avtonomna področja, morajo njihovi statuti odgovarjati odredbam državne ustave. Pravica Španije je nad pravico avtonomnih pokrajin. Državne vere ni. Premoženja samostanov se nacionalizirajo, država pa v nobenem slučaju ne sme podpirati Cerkve brez ozira na vero. Vsi Španci so pred zakonom enaki in prizna se enako pravice za oba spola. Vsi Španci, ki so dovršili 21 let, imajo aktivno, od 23. letn pa
pasivno volivno pravico. Nov cortes se bo volil na podlagi splošne, enake, neposredne in tajne pravice glasu. Na isti način se voli vladni predsednik, ki mora biti Španec, preko 40 let star ter mora imeti vse meščanske in politične pravice. Predsednik se bo volil vsako šesto leto. Parlament bo izvoljen za dobo pet let. Smrtna kazen se v mirnem času ukine.
Kar se tiče od komisije sprejetih ustavnih principov glede razmerja med Cerkvijo in državo, so španski škofje izdali pastirsko pismo, v katerem odločno protestirajo proti ustavnemu načrtu nove španske republike. Nova ustava žali verske in moralne pravice katoliške cerkve. Politiko vlade pre-šinja duh brezverstva.
Po železniški katastrofi v Leobnu
Von Oldenburg utegne imeti prav. Naj tudi ne upoštevamo Briiningovega obširnega znanja, trdne volje in jasnega stremljenja, s katerim gre neomajno za svojim ciljem, moramo sneti klobuk pred kanclerjevo neustrašenostjo, ki jo kaže napram množici in javuemu mnenju, ko mu očividno sploh ni za popularnost in si upa diktirati ludi jako nepopularne odredbe, ako je uverjen. da so potrebne za rešitev domovin«.	Dr. W.
Dunaj, 17. avg. tg. Število smrtnih žrtev železniške nesreče pri Leobnu se je zvišalo na 14 oseb. Poškodbam sta podlegli dve soprogi železniških uradnikov. Preiskava o vzrokili katastrofe še ni končana. Aretirani prometni uradniki s postaj Gčiss in Hinterberg obdolžujejo drug drugegn, dn so krivi katastrofe. Proga, na kateri se je zgodila nesreča, je samo enotirna in vozi po njej na dan 31 osebnih in brzih vlakov, tovornih vlakov pa skoro ravno toliko. Ves avstrijski promet proti
Atbani$a det »imperija"
Pariz, 17. avgusta. Z oziroma na brezobrestno posojilo 100 milijonov zlatih frankov, ki ga je dala Italija Albaniji, piše bivši albanski poslanec, emigrant dr. Klissura v pariškem Oeuvre sledeče: »Cilj fašistične politike v Albaniji je, da se polasti njenih pogastev, da jo gospodarsko in politično podjarmi, jo kolonizira in napravi iz nje politično in gospodarsko bazo za dosego italijanske hegemoniie na Balkanu. Le da ta načrt italijanske
jugu se mora vršiti na tej enotirni progi, ki je na mnogih mestih nepregledna. Čudno pa je, da se signalne naprave na tej nepregledni progi ravnajo še vedno samo z roko. Če bi bila uvedena električna sigualizacija, bi bil brzovlak avtomatično ustavljen že v Hinterbergu. Razen tega je eden od obeh službujočih uradnikov v službi že čezmerno dobo, ker je nadomestoval v službi nekega tovariša brez vednosti predpostavljenih.
ekspanzije uresniči, je fašizem daroval sedanjemu albanskemu režimu milijone, ki bi jih sam krvavo potreboval doma. Velikodušno posojilo naj bi dokazalo svetu, kako hoče Italija gospodarsko in kulturno dvigniti deželo, albanski narod pa naj bi se na ta način sprijaznil s sedanjim režimom, ki v resnici ni nič drugega kakor slepo orodje v rokah italjanskega fašizma, da se Albanija čimpreje spremeni v italijansko kolonijo in del italijanskega imperija.«
Zakaj sta Laval in Briand odložila
posel v Berlinu ?
Pariz, 17. avg. Kakor že znano, je šef ministrskega kabinetu Laval, ki je sprejel Briiningovo povabilo, naj Laval ln Briand prideta v Berlin iu ki je za lo prvotno že določil datum 20. in 27. avgusta, sporočil dr. Briiningu, da je zaradi bolezni g. Brianda žal prisiljen, da poset odloži. Zaradi tega besta francoska državnika posetila dr. Briininga v Berlinu šele po zasedanju Zveze narodov, to je koncem septembra ali začetkom oktobra.
V Parizu se o vzroku odgoditve tega vsekakor zelo važnega pcseta šušljajo vse mogoče verjetne in neverjetne stvari. Mogoče je g. Briand res tako slabega zdravja, da ne more v Berlin, vendar je še bolj verjetno, da ima odgoditev vzrok v notranje- in zunanjepolitičnih razmerah.
Pravijo namreč, da so antilevičarski krogi, ki imajo oporo v Lavalu, z vsemi silami na delu, du Brianda, ki jim jo trn v poti, odstranijo. Demisija Brianda pa ni lahka stvar, prvič, ker se sam vztrajno drži svojega mesta, drugič, ker bi ga njegovi intimni prijatelji ua levici ne pustili. Zato so Bri-andovi nasprotniki napravili sledeč načrt: Laval naj poset v Berlinu odgodi. Ker je od tega poseta odvisna razjasnitev mednarodnega obzorja, ki je pokrilo s temnimi oblaki, in ker bi ravno berlinski sestanek lahko največ doprinesel k mednarodnemu sodelovanju, brez katerega je rešitev perečih vprašanj sedanjega momenta in pa evropske bodočnosti sploh popolnoma izključena, zato bo njegovo zavlačevanje brez dvoma imelo dokaj slabe posledice. To bi zopet povzročilo veliko nestrpnost, posebno med francoskimi levičarskimi krogi, in bi želja po čimprejšnjem snidenju francoskih in nemških državnikov v Berlinu postala vsak dan bolj glasna. Nn ta način bi poslabšanje mednarodnega položaja Briandovim nasprotnikom lahko služilo za povod, da otvorijo prol i njeni u kampanjo, češ, da je to posledica njegove od samega začetka pogrešene mednarodne politike. To bi pa opravičevalo Lavala, da hi na Brianda prijateljsko pri-
tisnil, naj demisijonira, ne da bi so zaradi tega levica preveč razburila iu prešla v parlamentu v opozicijo proti vladi.
Potem, ko bi Briand demisioniral, hi se izvršila rekonstrukcija kabineta in bi Laval zamenjal ministrstvo za notranje zadeve, ki ga sedaj poleg
predsedstva ima, z ministrstvom za zunanje stvari. Za notranje ministrstvo pa se imenujejo kot kandidati sedanji ministri Pietri, Rounstan iu Flundin. Kakor hitro bi bilo ministrstvo rekonstruirano, bi Laval lahko odpotoval v Berlin šc pred začetkom zasedanju Zvezo narodov.
Drugi pa pripisujejo odgoditev berlinskega sestanka niednarodnopolitičnim razlogom. Ti pravijo, da obstoja med Nemčijo, Anglijo in Italijo sporazum, ki naj onemogoči, da bi mogla Francija v Berlinu od Nemčije doseči, da bi plačala Franciji direktno gospodarsko pomoč, katero nujno potrebuje, v obliki zagotovila, da bo nemška zunanja in notranja politika garantirala nedotakljivost versaill-ske mirovne pogodbe. V tem slučaju bi berlinski sestanek imel biti samo člen v verigi internacionalnih sestankov, ki bi imeli dovesti do generalnega sporazuma med vsemi evropskimi velesilami. Ker pa Francija ni nič kaj prijazna taki politiki, ki več ali manj meri na izolacijo Nemčije, zato se Lavalu zdi, da njegov obisk v Berlinu zaenkrat še ni opor-tun in da bi ne prinesel nobenega pravega in za Francijo sprejemljivega rezultata.
»La Republique« meni, da se je poset zato od-godil, da se ne bi v Berlinu kaj sklenilo, kar bi u bilo v soglasju z mednarodno politiko Zveze narodov. Zato je boljše, če se nemški in francoski politiki, preden se v Berlinu sestanejo, prej na zasedanju Zveze narodov neobvezno razgovorijo v atmosferi Ženeve. »Journal« pa zopet lansira idejo četvernega sporazuma med Francijo, Nemčijo, Anglijo in Italijo. Ta 6porazum naj bi določal, da nobena izmed teh držav tekom gotovo dobe ne sme niti na političnem niti na gospodarskem polju v
mednarodnih vprašanjih podvzeti kakšne iniciative, ne da bi prej obvestila svojih sopogodbenic. To jc v drugi obliki idoju »političnega moratorija«, ki se je že od samega začetka pojavila v francoskih krogih in koje namen je prav za prav, da bi se Nemčija za dobo desetih let obvezala, da ne bo načenjala ne vprašanja versaillske mirovne pogodbe ne reparacij. Kakor znano, pa je to ideja, ki jo Nemčija energično odklanja.
Naj bodo vzroki odgoditve berlinskega poseta kateri žo koli, na vsak način odgoditev pomeni, da sta stališči Francije in Nemčije ostali neizpre-monjeni in da poset* dr. Briininga in dr. Curtiusa pri Mussoliniju absolutno ničesar ni doprinesel k zbližanju med Francijo in Nemčijo, ampak rajši nasprotno.
Politična bolezen
Berlin, 17. avg. V tukajšnjih političnih krogih splošno prevladuje mnenje, da je francoska vlada navedla Briandovo bolezen samo kot pretvezo, da sla morala ministrski predsednik Laval iu zunanji minister odložiti potovanje v Berlin. To mnenje izraža tudi tisk. »Germania< obžaluje, da franooska ministra ne prideta v Berlin radi Briandove bolezni. Mogoče pa je tudi dobro, da se Nemci in Francozi prej snidejo v Ženevi na zasedanju Zveze narodov; tako jim bo dana prilika, da se temeljilo razgovorijo in pripravijo pot francoskemu obisku v Berlinu. »Deutsche Tages Zeitung-i menijo, da bi Francozi ne bili odložili obiska, ako bi se jim sedanji trenutek zdel ugoden. Mogoče je, da so francoska poizvedovanja v Berlinu imela negativen uspeh in da je francoska diplomacija prišla do zaključka, da niso Nemci pripravljeni popuščali. »B8rsenzuitung« misli, da se Francozom ne vidi položaj dovolj jasen v tem trenutku. »Deutsche AUgemeine Zeilungc trdi, da sta francoska ministra odložila obisk iz zgolj političnih razlogov. Prepričana sta, da se bo dala nemška trdnjava lažje porušiti v Ženevi kakor v Berlinu.
O spravi med Vatikanom
in Mussolmijem mi govma
Mtissctini bi se rad spravil, sv. oče pa neomajno vztraja
na svojih pravicah
Rim, 17. avgusta. K vestem o razgovorih, ki e baje vodijo nvd predstavniki Vatikana in predstavniki lašistovske vlade, pripominja glasilo italijanskih emigrantov Italia«, ki izhaja v Parizu, da po njegovih informacijah ti razgovori do sedaj še niso prinesli nobeneg; zbližanja ali celo sporazuma v glavni sporni ločki. »llaliac trdi, da so vesli o začenjajočem se zbližanju fašističnega izvora. Plasti sc mora odločno zavračati pisanje nekaterih od fašistične vlade inspiriranih inozemskih listov, da so se nekateri člani kardinalskega kolegija izrekli za spravo s fašistično vlado. Papež se ne more na noben način odpovedati pravicam, katere ima Cerkev z ozirom na duhovno vzgojo mladine. Dokler bo fašizem sebi prisvajal monopol mladin-
^ -----II
ske vzgoje, na zbližanje in spravo med Vatikanom in fašizmom absolutno ui misliti.
Pač pa je dejstvo, da fašistična vlada zelo čuti neugodne posledice papeževega nastopa tako v notranjosti Italije kakor v inozemstvu. Zato je Mussolini dal nalog, da fašistični listi ustavijo vsako, tudi najrahlejšo polemiko s sv. stolico, in je dal konfiscirati brošuro, ki jo je napisal njegov intimni prijatelj Mario Settimelli, v kateri ta fasist na ne-čuven način napada in blati ter žali sv. očeta in pravi, da beseda duhovnik v Italiji slejkoprej pomeni hinavca, parasita in sovražnika države . Ta konfiskacija je lem bolj značilna, ker je Setfimelli svojo brošuro brez dvoma napisal z vednostjo šefa fašistične stranke.
rranet t®
e o
«5/
Odločne izjave iranc. finančnega ministra
Pariz. 17. avgusta, tj. Francoski finančni minister Flandin je dovolil intervju *Echo de Parisu«. Pred par dnevi je »Matin« v oficioznem članku iz-avil najenergičneje, da Francija nikdar ne bi trpela, da bi sc črtale ali zmanjšale njene reparacijske zahteve. Flandin smatra za potrebno, da to izjavo ponovi še enkrat. Kompenzacija medzavezniških dolgov proti pogojnim nemškim plačilom ne dela nobenih težkoč. To je bilo v Youngovem načrtu izrecno predvideno, odvisno pa ie od Amerike, dočim se Francija brani kakorkoli pritiskati na svojega ameriškega prijatelja.
Kar se pa tiče efektivne poravnave vojnih dolgov, ni doslej nihče v Franciji pristal na to, da
bi se mogla Francija odreči kaki pravici, ki ni bila samo ugotovljena v pogodbah, temveč izraža obenem tudi voljo do pravičnosti v vesti narodov. Sicer pa reparacije nikakor niso vzrok gospodarske krize, ker je kriza dosegla tudi nevtralne države. Kaj je mogoče storiti za omiljenje krize? Za obnovo kredita je samo eno sredstvo: obnova zaupanja. Je pa še drugo važno sredstvo: olajšati snovanje kapitalov potom splošnega varčevanja v državnem in privatnem gospodarstvu. Da se produkcija prilagodi konsumu, je treba investirati nove kapitalije, toda zelo previdno, pri čemer se ne sme financirali odvisna produkcija. Vse to pa je mogoče doseči le počasi in ob splošnem pristanku vseh narodov.
Zopet linančna kriza v Avstriji
Dunaj, 17. avgusta. Vprašanje finančne krize postaja v Avstriji zopet aktualno kakor v času poloma velikega bančnega zavoda ^Creditanstalta*. Na Dunaju sc mudita g. Avenol, namestnik glavnega tajnika Društva narodov in g. Loveday, ravnatelj finančnega tajništva, ki po nalogu Društva narodov proučujeta finančni položaj Avstrije. Avstrijska vlada je namreč prosila Ženevo, kamor Se je vselej obračala v denarnih stiskah) naj ji pride na jiomoč. Ni slučajno, da je Društvo narodov poslalo na Dunaj Francoza. Od zadržanja Francije je pač odvisno, ali bo Avstrija dobila kaj denarja. V avstrijskih finančnih krogih se širi glas, da gre za izplačilo druge tranše tako zvanega investicijskega oosojila 1930, ki ga je nakazalo Društvo narodov lansko leto Avstriji. V resnici je zadeva precej drugačna. Lansko leto nainref bi bilo moralo Društvo narodov preskrbeti Avstriji investicijsko posojilo v znesku 700 milijonov šilingov, toda Francija je radi nejasnega zunanjepolitičnega zadržanja Avslrijc, ki je bila takrat 3koraj v rokah Hcimweli-ra, soudeležbo na posojilu zavrniia. Tako je Av-drija mesto prvotnih 700 milijonov šilingov prejela ■-.aino 300 milijonov šilingov. S tem posojilom si je Avstrija trenutno opomogla in izbruh finančne krije se je zavlekel.
V času splošne panike, ki jo je povzročil polom Creditanstalta, je Avstriji prihitela na pomoč Aiurlija s posojilom 150 milijonov šilingov. Zanimivo jc, da je bilo (o posojilo dano samo za teden dni in se je od tedna do ledna obnavljalo. Ker je on prišla v zadnjem času Angleška narodna banka, «i je pri avstrijskem posojilu najbolj udeležena, v zvezi z nedavno finančno stisko v Nemčiji, kjer ie investirala velike kapitale, v denarno zagato, bi rada k temu zadnjemu avstrijskemu posojilu 150 mi-
lijonov šilingov pritegnila tudi Francoze in se tako razbremenila. V tem smislu so tudi Angleži napravili potrebne korake pri avstrijski vladi. Ta je pomerila finančniku L. Fleischmannu, solastniku londonske banke »Seligmann«, nalogo, da bi plasiral vsaj del avstrijskih bonov tega posojila v Parizu. To se pa Fleischmannu ni posrečilo. Ker so Angleži še vedno vztrajali pri zahtevi po razbremenitvi posojila na druge, to je na Francoze, ni preostalo avstrijski vladi drugega, kakor da zaprosi Društvo narodov za pomoč. Zdaj postane jasno, zakaj se prav za prav mudita na Dunaju Avenol in Loveday.
Za Nemčijo je morala priti tudi Avstrija do spoznanja, da ne more urediti svojega gospodarstva brez francoske pomoči. Francozi pač upravičeno stavijo za denar določene pogoje, ki so, kakor glede Nemčije, v prvi vrsti političnega značaja. Cez Anschluss mora Avstrija napravili križ.
Neustrašeni „Nasttilas"
Oslo, 17. avgusta. Podmornica »Nautilus« plove sedaj brez posebnih motenj proti Svalbard-skim otokom. »Nautilus« se nahaja v širini, ki je do sedaj ni dosegla še nobena podmornica. Prešla je Otok medvedov v Barensoveni morju. Morje je precej viharno, tako da se je podmornica včasih nagnila za celih 57 stopinj, česar bi nobena druga ladja ne prenesla. Ob tej priliki se je veliko stvari v Nautilusu« razbilo in so člani ekspedicije zleteli iz svojih postelj. Temperatura je seveda ze jako nizka, ledene gore pa se še niso jjokazale. Neka lovska ladja na kite je sporočila po radio-tclcgrafu, da »Nautilu«« k * i u b viharnemu morju hitro reže valove.
Rezultat baselskih konferenc
Bazcl, 17. avg. tg. Pogajanja za kredite in moratorij v Bazlu bodo končana nujpreje tekom jutrišnjega dne. V vprašanju dobroimetij inozemskih bank v Nemčiji v markah ni prišlo do sedaj do nobenega sporazuma. Pač pa je zagotovljeno podaljšanje kratkoročnih kreditov v znesku okoli 5 milijard mark za dobo šestih mesecev, kar bo najbrže glavni rezultat bazelskik konferenc. Nemška državna banka vztraja pri svojem stališču, da je nemogoče dovoliti svobodno razpolaganje z imetji v markah, ne da bi bila pri tem ogrožena stabilnost marke. Danes opoldne se je sestal odbor finančnih strokovnjakov, da se tudi posvetuje o tem vprašanju.
Rumena reka še vedne narašča
London, 17. avg. tg. Strašna povodenj Rmene reke je v Ilankovu prisilila tudi angleško naselbino, da se je morala izprazniti. Poplavljena je že pet čevljev visoko. Voda je porušila veliko števjlo ravnokar zgrajenih novih pritličnih stavb. Dasi je zveza z okoliškimi cl is t r i k t i prekinjena, se smatra, da je mnogo tisoč Kitajcev utonilo ali pa umrlo od lakote. Voda še vedno narašča.
Rim, 17. avg. ž. »Osservatore Romano« poroča, da je papež, čim je zvedel za velike poplave na Kitajskem, poslal apostolski delegaciji v Peking znatno denarno podporo, ki naj sc razdeli med nesrečno prebivalstvo.
Francoska vojaška misija
za Grčijo
Pariz, 17. avg. tg. Francoski poslanik v Atenah in grški .vojni minister sta podpisala pogodbo, da odpošlje Francija novo francosko vojaško misijo v Grčijo. Francija bo odposlala 4 4visoke častnike kopne vojske in 2 letalska častnika. Vodja misije bo imel čin polkovnika. Njihova misija bo trajala 2 leti.	________
Optanti oproščeni kupnih m prodajnih taks
Belgrad, 17. avg. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra financ in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o oprostitvi taks za pogodbe o nakupu in pio-daji posestev, ki jih kupijo optanti alt'osebe, ki uživajo optantske olajšave in pa naseljenci v |už-nih krajih.
§ 1. Pogodbe o nakupu in prodaji posestev, ki se sklenejo do 15. febr. 1932, so proste taks po tarifi št. 12 taksnih tarif zakona o taksah, ako so po teh pogodbah kupci optanti ali osebe, ki uživajo optantske olajšave. Takse, ki so bile plačane za pogodbe, sklenjene do uveljavitve tega zakona za nakupe ali prodaje, se bodo vrnile, ako zainteresirane osebe zahtevajo povračilo v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.
§ 2. Optanti in osebe, ki uživajo optantske olajšave, lahko kupijo z oprostitvijo taks in v roku po prejšnjem paragrafu po 5 ha obdelane zemlje hkratu ali postopno, ako imajo do štiri članov rodbine, za vsakega nadaljnjega člana rodbine pa še po 1 ha obdelane zemlje.
§ 3. Pogodbe o nakupu in prodaji obdelane zemlje, ki jih bodo sklenile na področju Južne Srbije do vključno 31. decembra 1940 agrarne zadruge ali zveza agrarnih zadrug z odobrenjem ministra za poljedelstvo za naselitev v zmislu zakona o naselitvi južnih krajev, so oproščene taks po tarifi št. 12 taksnih tarif zakona o tarifah. Teh taks so v tem času preste tudi pogodbe o prodaji obdelanega zemljišča od strani zveze agrarnih zadrug ali agrarnih zadrug agrarnim interesentom in doseljencem slovanske krvi in jezika. Ti doseljenci lahko kupijo z navedeno olajšavo od zveze ali od zadrug hkratu ali postopno za rodbino do 5 članov po 10 ha obdelane zemlje, za vsakega nadaljnjega člana rodbine pa še po 2 ha.
§ 4. Ravno tako odpadejo takse za te agrarne interesente v južnih krajih, ko prevzamejo v posest od države prepuščena zemljišča za naselitev v zmislu zakona o naselitvi južnih krajev.
§ 5. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z razglasitvijo v »Službenih novinah«.
Iz železniške službe
Belgrad, 17. avg. AA. Z ukazom Nj, Vel. kralja in na predlog prometnega ministra 60 v 60-glasju s predsednikom ministrskega sveta postavljeni pri direkciji drž, železnic v Ljubljani: za kontrolorja in poslajenačelnika v Čakovcu v 7. skupini Gavrilo Pirkmajer, dozdaj v Vršcu; za poverjenika v prometno-komercijalnem oddelku v Mariboru v 6. skupini Edvard Stancuk, dozdaj poverjenik iste skupine v Ljubljani; za višjega kontrolorja in šefa prometne službe v Mariboru v 6. skupini Alojz Kovačič, dozdaj v Sarajevu; za po-
Belgrad, 17. avg. AA. Za kontrolorja pro-metno-komercijalnega oddelka v 7. skupini je postavljen v Ljubljani g. Viljem Novak, dozdaj kontrolor in postajenačelnik v Čakovcu.
Popravljalni izpiti - samo
ustmeno
Belgrad, 17. avg. AA. Ker rešujejo učenci srednjih in srednjih strokovnih šol že med Šolskim letom š-tevilne domače pismene naloge in da bi mogli ustmeni izpiti biti temeljitejSi, je minister prosvete odredil, naj učenci srednjih in srednjih strokovnih šol položc popravne izpite samo ustmeno. Ta sklep ministra prosvete je dostavljen ravnateljem vseh gimnazij in srednjih strokovnih šol.
Za ačiielMščnike
Belgrod, 17. avg. AA. Prosv. minister je odredil, da se lahko vpišejo v peti razred učiteljišča v začetku šol, lela 1931-1932 tudi učenci Četrtega letnika učiteljišč, ki so julija ali septembra t. 1. polagali prvič ali drugič maturo in padli.
Belgrajske vesti
Belgrad, 17. avgusta. 1. Danes je iz znanega
francoskega kopal išča \Vichia prispela vesl, da je tamkaj umrl polkovnik V. Marinkovič. Smrl pokojnika, ki je bil v najlepši moški dobi, je izzvala v tukajšnjih krogih veliko žalost, polkovnik je bil eden od najbolj priljubljenih družabnikov v belgraj-skih krogih. Pokojni brat našega zunanjega ministra je tretji sin ugledne srbske rodbine in se je kot aktivni častnik udeležil obeh balkanskih vojn, ter svetovne vojne. Bil je večkrat ranjen in odlikovan z najvišjimi redi.
Belgrad, 17. avgusta. 1. Zveza čevljarskih obrtnikov je končala svoj kongres in sprejela Ostre resolucije za zaščito domače čevljarske obrti. Posebno se je sklepalo o ukrepih proti delovanju Bate v Ljubljani. Za podpredsednika je bil med drugim izvoljen g. Krajcer iz Maribora.
Dunajska vremenska napoved. Dosedanje vitune bo trajalo dalje.
V težki gospodarski krizi iščejo politični voditelji
zaupanja
London, 17. avgusta, ž. Predsednik vlade Mac-Domald se je vrnil snoči iz Škotske v London Ier se je danes nadaljevala seja z voditelji opozicije. Londonski listi pišejo, da bo še danes, najpozneje pa jutri izdan končni sklep o splošnem varčevanju, da sc doseže ravnotežje v državnem proračunu. Predvideni deficit v znesku 120 milj. funtov bo v celoti izginil. Vlada namerava v sporazumu z opozicijo državni proračun popolnoma uravnotežiti in se pričakuje še tekom tega tedina proglas mi-nkirskega predsednika na narod. Pričakuje se, da bosta ta proglas podpisala tudi Baldvrin in Lloyd George. V tem proglasu bodo podane vse odredbe, ki jih bo vlada predvzela v svrho varčevanja. Nadalje bo v proglasu zahtevala država, da ljudstvo s svoja strani doprinese žrtve. Važnost tega proglasa jo še večja vsled tega, ker 30 v Veliki Britaniji taki proglasi zelo rediti in se izdajajo lo v najbolj kritičnih trenutkih. Zadnji tak proglas na narod je bil izdan lela 1911., v trenutku, ko jo stopila Velika Britanija v vojno stanje. V četrtek se sestane upravni odbor Trade Unionn, istočasno pa se bo vršila tudi seja odbora labo-rielične stranke. Vlada sloji v neposrednih stikih z voditelji delavskih organizacij. Co nspe Mac-Donald in Snovvden, da vlada dobi podporo delavskih sindikatov in eksokutivnega odbora labo-r i stične stranke, bo bilka, ki jo je začela laburistična vlada dobljena. V lem slučaju bo še koncem lega meseca sklican parlament na izredno zasedanje, da odobri nov finančni zakon glede snreinembe ohte. Laburistični ..Daily llcrald; i>ri-
nRša članek, v katerem razpravlja o finančnem ln
ekonomskem stanju Veliike Britanije in pravi pri tem, da se v trenutku tako velike krize ne sme izgubiti zaupanja. Bogastvo Velike Brilauije znaš.t po računih ekonomistov 22.5 milijard funtov šterlingov, v bankah in hranilnicah jo naloženih 2780 milj. funtov šterlingov. Britanski kapilali, ki so investirani v inozemstvu pa znašajo 4.5 milijard funtov šterlingov. Dolgovi Veliko Britanije »o se zelo zmanjšali in znašajo danes dolgoročni in kratkoročni krediti za 80 milij. funtov šterlingov manj, kot leta 1928. Nadalje objavlja :>D«Lly Herald« intervju s finančnim ministrom Snovvdenoni o finančnem položaju Anglijo. Snoicden je izjavil, da je neumno trditi, da sc Anglija nahaja pred bankrotom, llriiansko kraljestvo je preživelo le mnogo teSje krize, kol je današnja in brez dvoma bo tudi iz današnje izšlo z novimi močmi. Snovvden priznava, da je sedanji položaj Anglije zelo resen, naglasil pa je, da je ukrenjetlo vse potrebno, da se kriza odstrani. 'Zrlve bodo potrebne, Razdeljene pa bodo tako, da bo vsak razred ljudstva noeil odrejen del bremena. Predsednik neodvisne delav. ske stranke je izjavit, da. bo stranka vsak poizkus za zniianje podpor brezposelnim in zmanjšanje dnevnic delavstvu, odklanjala z vsemi, srndstvi. ki ji bodo na razpolago. Ministrski predsendik Muc-Donald, ki je sedaj zopet v London« in pris«> slvuje seji ministrskega sveta, ki je danes popoldne »klicana, upa, tla bo seja žo juti i končana in sprejet program o splošnem varSovaujn.
Idrijski odhajajo skozi Slovenijo
Z njimi do Zagreba
Zagreb, 11. avgusta 1931.
Bilo je točno v teli dneh pred petnajstimi leti. Po dolgih brezuspešnih ofenzivah so končno Italijani klavrno vkorakali v porušeno Gorico. V Idriji, najbližjem zaledju strelskih jarkov, je zavladal nemir, strah, negotovost jutrišnjega dne... Bila je večja zbeganost kot leto pozneje, ko so skoraj vsak dan prigrmela nad Idrijo krdela težkih, bombnih Capronijev, sipajoč nad delavne Idrijčane ogenj in smrt... Med jokom, molitvijo in kletvijo so skrbne žene pripravljale najpotrebnejše za beg, za rešitev golega življenja... »Lahi! Evakuacija!« Nekateri bolj plašni in boječ se za premoženje, trgovci in samostojni ljudje, so bili že zbežali proti Logatcu.
Spominjam se kot bi bilo včeraj. Težko, na smrt bolan, sem ležal na postelji, ko je, sredi soln-čnega popoldneva, prijavkala in prihrumela v sobo mati, obdana od preplašenih ostalih otrok.
»Kam? Kam bom odšla s teboj, ko mi umreš preje kot bi zapustili Idrijo? Kam?" Pretresel me je obupajoči klic ljubeče malere, da sem po večdnevni vročini in možganskih blodnjah z vso porazno jasnostjo spoznal nastali položaj.
Vojaška oblast je izdala pomirjenje, z odredbo onemogočila beg. Rudarji — vojaki so morali — 300 m pod zemljo — delati, mrzlično delati, delati, lelati kot jih je vedno priganjal že upokojeni in-ženjer Š.
Bežati nam ni bilo treba; bežali so čez leto dni Italijani, bežali strahovito, panično do Rima ...
Kar se ni zgodilo takrat — se je zgodilo čez petnajst let, samo da še bolj v strahovitih okol-ščinah. Ljudje bežijo v masah, brez nade, da bi se še kdaj vrnili...
In nocoj... odhajajo, idrijski rudarji. Enaindvajset jih je! Pol vagona Ena desetina reduciranih! V daljno Srbijo gredo, po širni Jugoslaviji, po kateri so 13 let hrepeneli in zato trpeli...
Nekateri se solzijo ob tragični resnosti položaja, ob mislih na svojce, ki so ostali v strahotni neizvestnosti usode, ki jih čaka — in drugi stiskajo žuljave, rudarske pesti. —
Vlak zažvižga, potegne. — Močan mož, v najlepših letih, zaplaka... Pustil je tam svojo mlado ženo, majhne otročiče ...
Star, sivolas in plešast, v borbi za delavske pravice ojeklenel borec, ga krepko tolaži:
»Pojdi! Pojdi! Kaj boš jokal? Ce se jaz ne, se tudi tebi ni treba... I Saj imamo tam vsi žene in otroke, matere in svojce ... «
In res! On, ki je bil po 38-letnem napornem službovanju vržen na cesto kot pes, brez vsake odpravnine (!), ki je moral nemudoma zbežati, da ga niso odpeljali v smrt na Lipare, on se drži najbolj junaško in moško. Še danes ga vidim in slišim, kako se je v maju 1. 1924., ko je šlo za »richezzo mobile« (dohodninski davek) na stopnicah jired občino plamteče in bojevito govoril, fasciniral tisočglavo množico, ki je razjarjena dvigala težke karbidovke. Par karabinjerjev, vsi zeleni od strahu, je držalo karabinke v strogi pripravljenosti... Občinski komisar, gen. Castelazzi, se je bil šel skrit in ni pustil k sebi deputacije. Ob pol enih opoldan je bil v vojašnici alarm, ki ie trajal ves dan, vso noč; in še drugi dan... Enako celo v Gorici. Ponoldne ie na kamionih pridrvelo iz Cerknega karabinjersko oja-čenje... To ie bil poslednji, učinkoviti, kolektivni odpor idrijskih rudarjev.
Vlak drvi. Rudarji znatiželino motrijo pokrajino. Prvič se vozijo' po svobodni Jugoslaviji, a vseeno jim ie težko pri srcu. Otožno zapojo: Oj, zdaj gremo, oj, zdaj gremo nazaj ne pridemo...
Ko zamre pesem, postaren mož skrušeno pristavi: »Da. mi »ta stari«, gotovo ne bomo nikdar več videli Idrije ...« In se zamisli...
Štiri sto let smo Idrijčani grebli in vrtali pod seboj, pod svojimi hišami, s# ravliali na dan dragoceno rudo, — rudarska, kuapovska tradicija je prehajala od očeta na sina, nikomur ni bilo treba iskat dela izven domačega »kotla«, lepo in veselo se je
Zborovanje bojevnikov pri Mariji Pomagaj na Brezjah 15. t. m.
Prosvetni dan v Škoiji Loki
Spored: 22. avgusta zvečer pred društvenim domom promenadni koncert.
23. avgusta zjutraj budnica. Od 8 do pol 9 zbiranje na spodnejm trgu. Od tu gre sprevod po mestu na Glavni trg, kjer bo g. kanonik Mrak opravil sv. mašo. Po sv. maši prosvetni tabor istotam. Govorijo pisatelj Finžgar, dr. M. Natlačen itd.
Popoldne ob pol 3 slovesne litanijo, nato v društvenem domu prosvetna akademija in ljudska veselica.
Vabimo vsa, zlasti sosednja in gorenjska prosvetna društva, narodu; noše, kolesarje, dekleta v dečvah; društva, pridite z zastavamil
Vsak odločen kaloličan pridi, poglej in prepričaj se, da nisi sam zve^t svoji veri, ampak da nas je veliko, da smo trdni in močni,
Pridite 23. avgusta vsi v našo lepo Loko, da manifestiramo za katoliška društva in vero.
živelo vsikdar — zdaj pa moramo iti v širni svet, za skorjico trdega kruha...
»Tod sem se vozil petnajstega leta, ko nisem hotel priseči... ♦ reče 50-leten starec na litijski postaji. Takrat ni hotel priseči vojaški disciplini in rudarski zvestobi cesarju, pa so ga dali na fronto, v Galicijo. Bil je ujet... in sedaj ga je rudniška uprava po 26-letih dela, reducirala z motivacijo, da je bil v Rusiji ujet... To je argument fašistične razsodnosti!
Zagorje! Trbovlje! Hrastnik! Rudarjem vztre-peče srce, ko se peljejo skozi revirje črnega diamanta.
»Tam zadaj je tudi hudo*, reče nekdo. »Tam jih menda na tisoče strada ... A imajo vsaj dom, svojce, laže prestajajo vse muke težkega življenja brezposelnih, reduciranih, slabo plačanih rudarjev.«
»Danes je hudo povsod, a najbolj je hudo tam pri nas!« pravi pravilno drugi.
Čimbolj se odmikajo od doma, tem bridkeje jim silijo v glavo misli na dom, na mater, na ženo, na otroke... Do 20. septembra se morejo izseliti iz rudniških stanovanj. Kam? Klonejo jim glave v težkih skrbeh.
Zidani most. Izstopimo. Iz nekega vagona gleda karabiner. Ob njem dva jugoslovanska vojaka.
»No, ali bodo nas tudi tu strašili »žlikrofi«? (po napoleanskih klobukih jim pravijo Idrijčani »žlikrofi«) reče smeje mlad delavec iu gre h kara-binerju. Iz neke obmejne postaje na Reki je. Sier u »nu veronen«. Zbežal je v Jugoslavijo, ker je zabodel v prsa, umoril, narednika fašistične milice. »Škoda, da jih nisem več«, pravi Italijan in črne, južnjaške oči se mu v sovraštvu zaiskrijo...
Počasi se stemni. Vlak drvi zopet dalje, naprej, proti Hrvatski.
Izgnanci umolknejo. Ob uspavajočem drdranju koles se zaprejo in zatopijo sami vase, premišljujoč...
V Krškem vstopi stara grča, kmetski očanec.
»Zasedeno! Tu je samo za nas!«
»E, malo prostora bo pa vendar še zame! V Brežicah izstopim!«
»No pa se usedite in povejte kako in kaj«, reče prijateljsko plešasti rudar.
»Mi smo prvič v Jugoslaviji in ne vemo nič kako je in kako se vam godi ...«
>Eh, slaba nam prede. Težko je. Vino sem prodajal... pa po dva dinarja ga ne dam. Smo se preveč mučili, da bi ga dajal zastonj!«
»Pa vi? Kam? Odkod?«
In rudar je povedal, da v Srbijo, iz Italije, pregnani od doma ... na stara leta. Očanec je s so- , čutjem poslušal, govoril in povpraševal.	^
• Ja, kaj so napravili iz naših krajev? Vse' je razkosano; ljudi pobijajo, preganjajo, sestradano ljudstvo ne ve kani bi... Ali — kazen božja jih čisto gotovo doleti. V sv. pismu stoji: Kdor z inečem okrog hodi — bo z mečem pokončan ...«
Od lastnih brig in od sočutja do teh izgnancev ves zlomljen se je stara slovenska korenina prijateljsko poslovil, želeč vsem srečno pot in v Brežicah 1/s'opil.
Ropoče vlak skozi noč... Dalje, dalje ... Izpod grmečih koles se izvija refren: Za kruhom, za-ktuhom, za kruliom
Zagreb! Prva postaja na dolgi poti. Izstopimo. Rudarji prenašajo prtljago, čakajo belgrajskega vlaka... Široko gledajo neznane obraze, s trepeta-jočim srcem poslušajo tujo besedo... Po malem nesporazumu, izvirajočem iz prirodne surovosti ljudi, na katere so naleteli prvič v življenju, se z vzklikom -Blažena Slovenija zopet usidrajo v vagon.
Poslovim se od njih. Dam jim še to in ono potrebno navodilo za pot. Trde in žuljave roke mi krepko stiskajo roko, v trpljenju prekaljene jim žai 'o oči —
»Zbogom!«
»Srečno!«
In vlak odbrzi.
Tabor kašotieške akcije v KršM dolini
št. Jernej, 16. avg.
Danes se je na Tolstem vrhu vršila lepa in inpozantna slovesnost Katoliške akcije. Na čudovito lepem griču, kjer kraljuje ljubka cerkvica sv.. Roka se je zbralo danes na lisoče romarjev iz vse Krške doline od Novega mesta do Save izpod Gorjancev in onstran Gorjancev. Ob 10 je novomeški g. prost K. OeHn stopil nn prižnico pred cerkvijo ter v globokem in govorniško mojstrsko izdelanem govoru navdušil zbrane katoličane za delo za Katoliško akcijo v smislu želja in navodil sv. Očeta. Njegov globoki govor je navdušil tieočglave množice, ki so potem z vzgledno pobožnostjo prisostvovale sveti maši, katero je daroval gospod prost. Po cerkvenem opravilu je na prostem govoril o dolžnostih katoliškega Slovenca v okviru Katoliške akcije ured-nik »Slovenca« Franc Kremžar.
Zbrane množice so navodila sv. Očeta, podana jim po govornikih, z globokim 'imevanjem sprejela in ponesla s seboj, zavedajoč se resnice, da le strogo po načelih krščanstva izvajano zasebno, javno in gosjiodarslto življenje ter udejstvovanja more rešiti svet sedanje socialne krize in preteče ka-'astrofe.
Tifus v Cabvamskem okraiu
Ljubljana, 10. avgusta.
V čabranskem okraju je izbruhnila epidemija tifusa, čemur je pač vzrok pomanjkanje dobre pitne vode iu pa nezadostne higienske razmere. Infekcijski avto ljubljanske bolnišnice je danes pripeljal pet za tifusom obolelih oseb iz vasi Kraši-čevičev v občini Gerovo. Zbolele osebe so: 21 letna delavčeva žena Marija Pajničeva, 32 letni delavec Anton Markovič, njegova 23 letna žena Marija in 4 letni sin K azimir, ter 11 letni občinski pastir Jožef Katern. Ljubljanska bolnišnica računa s tem, da bo morala sprejeti še več okuženih oseb iz ča-branskega okraja. Odkar je čabrnnski okraj pod upravo dravske banovine, se je v marsikaterem oziru že znatno dvignil Slučaj epidemije tifusa pa nazorno kaže, da bo treba tudi v higienskem oziru marsikaj še storiti za ta zanemarjeni okraj.
Specialist za ženske bolezni in porodništvo
Dr. teo Savnlk
znp«t redno ordlnlra.
Ne surogat, temveč prava
najplemenltejSa kava brez kofeina, to je
KAVA H/l G
idani most nekdaj in sedaj
Danes bo odprt tretji most
Težke lokomotive preizkušajo novi most
Zidani most, 17. avg.
Novi zidanmoški železobetonski most je končan. Kakor je most spretno dokončalo znano jiod-jetje »Slavec* iz Kranja, lako je tudi gradbeno podjelje »Slograd< iz Ljubljane izvršilo priključne dele jako precizno in hitro. Pogled na tretji novi most s priključki vred je jako interesamten. Cesta, ki je prej peljala v višini ninsla v Radeče, leži sedaj mnogo nižje in vodi skozi predor v novem mos-tu. Na mostu so že tudi dokončali j>ola-ganje tirov, tako da čaka most otvoritve, ko bodo čezenj stekii prvi vlaki. Preizkusna vožnja čez novi most, ki se je vršila dne 20. julija t. 1. se je prav lejx) obnesla. Preizkušali so z velikimi reparacij-skimi stroji. Občinstvo je to z zanimanjem opazovalo. Po strokovnjakih je ugotovljeno, da je most dobro izdelan in da zaslužijo domača podjetja, ki so gradila most in priključke, vse priznanje. — Otvoritev novega mosta bo dno 18. avgusta 1931 dopoldne.
Zidani most bo beležil z novim tretjim mostom še |>estrejšo zgodovino, za kar je vredno, da podamo nekaj podatkov v zgodovini naselbine, ki ji je ostalo ime Zidani most.
Okoli leta 1816. je dal zgraditi tedanji dobrotnik Štajerske vojvoda Ivan cesto iz Zidanega mosta v Rimske toplice in iz Zidanega mosta v Loko pri Zidanem mostu. Sedaj je bilo treba začeti zidali inosrt čez Savinjo, kateri bi veaal ti dve cesli. Zato so leta l/>24. začeli graditi sedanji kameni ti most čez Savinjo. Trikrat jim je nara-stla Savinja raztrgala nedovrSeno zidovje. Da bi se delo hitreje izvršilo, je takratni najemnik in poznejši posestnik loške grajščine Anton Mulej obljubil delavcem vsako nedeljo vedro vina, če postavijo vsak teden po en obok. V petih tednih je bil most gotov. Stroški so znašali 3000 gl.
Kraj Zidani most je štel okoli leta 1845 šele štiri hiše in nekaj gospodarskih poslopij. Te hrše so bile: skladišče idrijskega rudokopa, Pasova hiša, kjer je sednj stara šola, ter hiša Marije pl. Saalfeld in Urbajsova hiša. Sava je večkrat močno narastla, da so bile vse hiše v nevarnosti.
Omenja se še tudi most čez Savo, katerega je dal leta 1224 zgraditi vojvoda Leopoid IL, ravno tam, kjer je staj nekdaj rimski most. Od tedaj tudi ime Zidani most.
Kdaj je bil podrt rimski most, se ne ve, drugega je dal baje podreti cesar Friderik IV. I. 1442., ko so je bojeval z upornimi celjskimi grofi. Pri graditvi južno in hrvatske železnice se je Zidani most jiopolnoma izpremenil, ter dobil čisto drugo lice. Kot med Savo in Savinjo se je moral razširili, da so dobili jiroslor za železnico in kolodvor, na drugi strani Savinje pa za sedanjo kurilnico in skladišče. Čez Savinjo so sezidali vpognjen in ubo-čen most. Ta drugi most sestoji iz 1260 štirioglatih kamnov. Leta 1849 je bila prva preizkusna vožnja po tem mostu, ki je stal 404.000 goldinarjev. V tem času je nastala tudi naselbina Majland«. Delavci, povečini Italijani, so si postavili v severno-vzhod-nem območju Pleša majhne lesene bajte. Te so poznejši prebivalci povečali, zidali in izboljšali. Okrog »Majlanda vidimo sedaj polno lepih hišic in tudi nekaj večjih stavb, namesto prejšnjih starih bajt. Posestniki teh hiš so povečini železničarji, ki lepo gospodarijo in živijo skromno, n pošteno in pridno s svojimi družinami.
A sedaj, ko imamo še tretji krasni most, na katerega smo lahko ponosni in ki je edini te vrste v naši državi, ki bo dne 18. avgusta otvorjen ob številni udeležbi ljudstva, se bo začel redni promet, ki ne bo toliko oviran, kakor je bil doslej.
Slovenski dVak atomi na Rahu
Dne 11. avgusta, v torek popoldne se je kopala skupina dijakov klasične gimnazije ljubljanske v notranjem koncu zaliva Cifnate na otoku Rabu, kjer je taborila. Prisjiela je bila tja prejšnji dan proti večeru. To jiopoldne so pričakovali še prihoda dveh dijakov, ki naj bi prinesla iz Sušaka še nekaj taborske opreme, in jirofesor dr. Ivan G rafenauer, ki je na prošnjo dijake spremljal, je šel v mesto Rab, da bi ju privede! v tabor, tudi je moral prihod skupine javiti pri kopališčni upravi mestne občine. Spremljali so ga trije dijaki, eden zaradi nakupa živil, dva prostovoljno, da bi spoznala nekoliko zamotano pot do mesta. Še pred odhodom je profesor ponovno svaril dijake, naj plavači dobro pazijo ua neplavače in šibkejše plavače in naj ne-plavači nikar ue gredo jireko črte od čibeliških vrat do nasprotnega rtiča, ki jo je bil že prejšnji večer, ko je bil obhodil la del zaliva, določil za mejo, ki je neplavači ne smejo prekoračiti
Dijak VI. c razreda Ivan Voljč z Vrhnike, edini neplavač, ki je bil tedaj v vodi, kot dijak zelo lepega vedenja, dober fant, kongregnnist, pa je kmalu po profesorjevem odhodu v razigrani dobri volji šel preko določene črte, na levi strani zaliva, pod Čibelico: spremljal ga je njegov prijatelj plavač Franc P e z d i r iz Brezovice, dočim sta se druga dva dobra plavača kopala nekoliko oddaljena na drugi strani zaliva pod krislofor-skim polotokom in varovala vsak po enega mlajšega dijaka, ki sta znala sicer plavati, a jima le ni bilo povsem zaupati, Pezdir, ki je manjše postave, je moral ob Voljču že plavati in ga je
svaril in prosil, naj se vrne, a Voljč se je z veselim smehom branil: >Saj ni globoko!« Tedaj pa je, kakih 20 metrov od določene črle, nenadoma zdrknil preko strmega roba žlebaste kotanje, prijatelj ga je zgrabil za roko, da bi ga potegnil nn varno, potapljajoči se dijak pa sc ga je oklenil z vso silo za glavo, da se ga je Pezdir le stežka osvobodil. Klice na pomo~ je slišni Ivan Jerneje iz Stožic, ki je kar najhitreje spravil svojega varovanca na varno, nato pa pritekel in priplaval na mesto nesreče, a ponesrečenca ni mogel takoj najti; šele po večkratnem potapljanju ga je nnšej na dnu rupe in ga spravil na suho. Ponesrečenec pa ni pokazal nikakega znaka življenja več, dasi se je nahajal v vodi le kakih deset minut in so se trudili nad dve uri z umetnim dihanjem po navodilih skavtovske knjižice. Najbrž je Voljča zadela od strahu v vodi kap, saj je tožil že večkrat prej sošolcem o težavah s srcem.
Orožniška patrulja, ki jo je privedel prof. Grafenauer, in sodna komisija je po ogledu trupla, mesta nesreče in po zaslišanju prič ugotovila, da gre zgolj za nesrečo. Počitniška skupina je oskrbela vse glede prevoza trupla v Rab in za pokop, ki se je vršil v čelrtek, dne 13. avgusta ob 16 na pokopališče mesta Raba. Krsto je spremljalo razen tovarišev in spremijevavcev počitniške skupine tudi precejšnje šfevilo kopališčnih gostov in uradništvn. Peta črna maša se je brala za rajnega pri Sv. Evfemiji. Počitniška skupina se je naslednji dan odpeljala preko Sušaka domov. Težko prizadetim staršem, kmetovavcem na Vrhniki, bratoma in sestri naše iskreno sožnlje.
osmimi
križi na hrbšu
peš iz Liubljane na Triglav
Gospod Ivan Vidmar, poštni ravnatelj v pokoju, je začel s turistiko šele kot sedemdesetletnik. Zato jo pa sedaj goji s toliko večjo vnemo. Ko je bral v »Planinskem Vestniku«, kako je nadzornik We8ter hodil iz Ljubljane peš na Triglav, si je mislil, da tudi njemu ne bi kaj takega škodovalo. Svoj naklep je izvršil letos v juliju, ko je prekoračil prvo leto na poti proti devetdesetim. Odpravil se je od doma nekega lepega ponedeljka. Najprej je šel k sv. maši, nato jo je pa ubral po »bližnjici« čez Dobrovo. Prenočil je v Gorenji vasi. Naslednjega dne jo je mahnil čez Blegaš in Sorico v Srednjo vas. Na laški meji so ga vabili Italijani čez mejo. Ker je pa gospod ravnatelj užival svoje dni kot konfiniranec na Sardiniji italijansko »gostoljubje«, se je za vabilo lepo zahvalil in ostal na jugoslovanskih tleh. Iz Srednje vasi je šel čez Uskovnico na Kredarico. Med potjo ga je presenetila nevihta z izdatnim dežjem in točo. Prišel je pa vkljub dežju, toči in snegu na Triglav. Za se-
stop si je privoščil najdaljšo pot čez Mrzli studenec na Bled. Spotoma je pa še obiskal nn Kopriv-niku gospoda župnika, ki je mislil, da je primahal k nJemu šesldesetletnik, ne pa osemdesetletnik. Z Bleda je ubral gospod ravnatelj pot čez Ribno in Radovljico na Podbrezje, kjer jo hotel pri Francku kositi. Pri tem je pa imel smolo, da je zašel. Pustil je namreč Francka s kosilom vred kako poldrugo uro zn seboj. Ko je pa zapazil zmoto, se je hitro vrnil. Držal se je namreč točno načrta, v katerem sicer ni bilo nevihte z dežjem in točo pač pa »Franček« s kosilom. To kosilo mu je pa vzelo toliko časa, da se je moral iz Kranja do Vižmarjev peljati z vlakom. Hotel je biti namreč doma točno o pol 9 zvečer. Iz Vižmarjev se je pa malce zaletel proti domu. zato je še v Zgornji Šiški pri Kmetu nekoliko jiosedel. Nato jo je pa mahnil proti Ljubljani in točno o pol 9 prestopil domači prag. — Mladostnemu osemdesetlelniku želimo, da bi tudi kol devetdesetletnik naredil vsaj del te ture, če že no cele.
Proslava kraljeve lOletnice
med Slovenci
Ljubljana proslavlja kraljev jubilej
Ljubljana, 17. avgusta.
Na svečan način je Ljubljana proslavila danes lOletnico vladanja Nj. Vel. kralja. Vse mesto se jc odelo v zastave. Ob 10 dopoldne se je vršila v stolnici pontifikalna sv. maša, ki jo je daroval stolni dekan kanonik g. Ignacij Nadrah s številno asistcnco. Službi božji so prisostvovali ban dr. Ma-rušič s podbanom dr. Pirkmajerjem, mestni poveljnik general Dragomir Popovič in topničarski general Gjorgje Popovič, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina, rektor univerze dr. Šcrko, mestni župan dr. Puc s podžupanom prof. Jarcem, predstavniki vseh oblasti in korporacij in zastopniki dragih držav, korporativni častniški zbor, vsi občinski svetniki, državno in mestno uradništvo ter mnogo občinstva. Ob zaključku sv. maše je bil Te Deum. Po slovesni službi božji so občinski svetniki odšli na magistrat, kjer se je vršila slavnostna seja,
Slavnostna seja obč. sveta
Ob 11 dopoldne, takoj po slovesni službi bož-ji so se zbrali vsi občinski svetniki pri magistrat-ni dvorani. Dvorana je bila lepo okrašena s podobo Nj. Vel. kralja, s cvetjem in zastavami. Polna je bila tudi galerija. Vojsko sta zastopala mestni poveljnik general Popovič in pa zastopnik načelnika divizijskega štaba polkovnika Sokoloviča, ka-petan Mihič. Seji je prisostvoval tudi banski svetnik Borštnar. Ko sta prišla gg. ban dr. Drago Ma-rušič in podban dr. Otmar Pirkmajer, je župan dr. Dinko Puc otvoril slavnostno sejo, za zapisnikarja pa je imenoval obč. svetnika Likozarja in Šarabona. Nato je imel župan
slavnostni govor, ki 60 ga občinski svetniki pogosto prekinjali z burnim in viharnim odobravanjem. Prav tako tudi nabito polna galerija.
Župan je v glavnem izvajal naslednje misli:
Včeraj je poteklo deset let, kar je naš ljubljeni vladar kralj Aleksander zasedel prestol jugoslovanski.
Običaj je, da se obletnice onih, ki so postavljeni, da vladajo narodom, praznujejo 6večano. Praznovanje te desetletnice nam ne diktira običaj, nam ne narekuje servilizem, marveč naše praznovanje je izliv globoko čuvstvovane prave ljubezni, ki jo jc v teh dneh enodušno pokazal ves naš narod napram svojemu kralju v tako spontani, prisrčni in odkriti obliki.
Zakaj ta vladar je naš narodni kralj.
Ta vladar je kralj naših želja. Naši pradedje so sanjali o njem, ko so govorili o kraljeviču Marku in kralju Matjažu. December zgodovinskega leta 1918 je izpolnil naše najbolj drzne nade: po tisočletnem robstvu je Slovcnec dočakal svojega lastnega kralja, je dosegel svobodo v la3tni državi.
Zato jc ta vladar kralj naših src. Od prvega začetka smo ga vzljubili.
Le eno je moglo uničiti izvojevano svobodo, le eno razdreti državo: lastna nesposobnost in lastna nesloga. Res smo bili na najboljšem potu, da bi se to zgožilo, ako bi ne bilo našega kralja! V času največje stiske, ko je odrekel parlamentarizem, ko že ni več deloval državni aparat, mu jc Njegova velika ljubav do naroda diktirala mani-lest od 6. januarja.
Gospodarski in kulturni podvig Slovenije v '.etih kraljevanja Karadjordjevičev je ogromen.
In Ljubljana sama? Vi, ki jo poznate iz časov suženjstva, ali ne vidite ogromnega napredka? Iz dolge vasi« smo postali v teh letih moderno mesto. Po odločbi kraljevi postali smo kot sedež banovine, središče slovenskega ozemlja, ter tako dosegli v okviru Jugoslavije tudi prvi politični ideal naših očetov: upravno zedinjeno Slovenijo. Dobili smo svoje vseučilišče, dobili smo celo vrsto drugih velepomsmbnih zavodov in sami ste videli, kako se je Njegovo Veličanstvo kralj v preteklih letih osebno zavzel za koristi našega mesta.
Zagotavljamo ga svoje udanosti temboli, ker smo danes trdnega prepričanja, da je On nositelj državne misli, da je On glavni steber države, da si države brez Njega danes niti misliti ne moremo!
Naj živi naš kralj Aleksander!
Naj živi kraljica Marija in kraljevski dom!
Naj živi Jugoslavija!
Občinski svet se je vsakokrat odzval vzkliku g. župana z burnim, trikratnim »Živio!«.
Nato je župan predlagal, naj se odpošlje Nj. Vel. kralju naslednja udanostna brzojavka:
»S svečane seje občinskega sveta ljubljanskega, sklicane v spomin lOletnice vladanja Vašega Veličanstva, pošiljamo Vašemu Veličanstvu, Njenemu Veličanstvu kraljici in Vašemu kraljevskemu domu najudanejše pozdrave, z željo, da ohrani Bog Vaše Veličanstvo šc mnogo let, Vam v čast in sla- j vo, a na srečo nam in domovini. Obenem si dovoljujemo sporočiti, da smo danes položili v proslavo velikega praznika temeljni kamen azilu za onemogle ter prosimo, da se dovoli nazvati ga: »Dom kralja Aleksandra L«.
Župan je nato povabil vse prisotne k polaganju temeljnega kamna novemu zavetišču za onemogle.
Seji so prisostvovali tudi odlični češki gostje, člani češke narodno socialistične stranke, ki se mu-de te dni v Sloveniji, tako poslanec in bivši minister Tučny in poslanec Prohaska.
Blagoslovitev temeljnega kamna za novo zavetišče
Občinski svetniki in drugi zastopniki so se z avtomobili in avtobusi Maloželezniške družbe odpeljali nato na ljubljansko polje v novi sveto-križki okraj, na zemljišče, kjer bo stalo novo zavetišče za onemogle.
Poročali smo že, da je Mestna hranilnica naklonila znesek 5 milijonov Din za zgradbo novega zavetišča za onemogle, mestna občina pa je za zavetišče prispevala krasno zemljišče med topniško vojašnico in Linhartovo ulico, obenem pa prevzela tudi skrb za vzdrževanje zavetišča.
Na prostoru, ki je bil okrašen z zastavami, je bil že postavljen temeljni kamen. K blagoslovitvi so se zbrali številni odličniki, tako ban dr. Maru-šič n podbanom dr. Pirkmajerjem, zastopnik knezo-škofa stolni dekan g. Ignacij Nadrah, mestni poveljnik general Dragomir Popovič, predsednik viž-|ega deželnega sodišča dr. Anton Rogina, rektor Aleksandrove univerze dr. Alfred Šerko, železniški direktor dr. Jakob Borko, upravnik policije Veli oslav Kerševan, ravnatelj pošt. hran. dr. Vladimir Vidmar, zastopnik finančnega ravnateljstva dr. Volčič, zastopnik poštnega ravnateljstva dr. Va-gaja, predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jela-čia z glavnim tajnikom g. Ivanom Mohoričem, šef
socialno zdravstvenega odseka batiske uprave dr. Doljšak z načelnikom dr. Karlinom, tajnik Delavske zbornice g. Uratnik, predsednik Zdravniške zbornice dr. Marvicij Rus, podravnatelj OUZD dr. Kuhelj, predsednik Pokojniimkegia zavoda g. Veko-slav Vrtovec z ravnateljem dr. Sagadinom, zastopnice krščanskih ženskih organizacij ga. Vera Rem-čeva in Marija Srcbotova, zastopnica Ženske zveze in Splošnega ženskega društva dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva z več damami, zastopniki Vin-cencijevih konferenc, Marijanišča, Higijens.kega zavoda in ostalih organizacij. Mestno hranilnico so zastopali predsednik ph. mr. Sušnik, ravnatelj dr. Černe, upravna odbornika gg. Viktor Rohrman in Žan, glavni knjigovodja g. Fran Pretnar. Prisostvovali pa so blagoslovitvi tudi številni mestni uradniki ter mnogo občinstva iz tega okraja.
Pred blagoslovitvijo je načelnik odbora za zgradbo zavetišča g. Ivan Tavčar nagovoril zbrano gospodo.
Obred blagoslovitve je pri peljskem oltarju izvršil stolni župnik in občinski svetnik, kanonik dr. Tomaž Klinar, ki je imel pred ogledom zelo lep in globok govor:
»Na dan, ko slavimo desetletnico vladanja kralja Aleksandra, prosimo božjega blagoslova na ta dom, ki bo nosil njegovo ime in ki bo znanilec polne ljubezni,, katercn aj se učimp od našega kralja. Prosili bomo božji blagoslov' na ta dom, da naj bo srečen začetek in srečna dovršitev tega doma v božjem varstvu. Ni pa še dovolj, če prosimo božjega blagoslova samo za ta temelj, za ta mrzli kamen, še za drugi, še bolj važen temeljni kamen temu domu moramo prosit božjega blagoslova, to je za prisrčno, iskreno ljubezen do brata, ki naj jo ta dom izpričuje. Tega blagoslova prosimo, da bi bil ta dom trdno zgrajen na temlejnem
kamnu ljubezni, blagoslova božjega prosimo, da bi vsi, ki bodo v tem domu prebivali, občutiil vso iskreno in pristno ljubezen bratovsko. Prosimo, da bi ta dom bil na vse večne čase zgrajen na pravem vogelnem kamnu, ki nam ga daje naša krščanska vera, to je na pravi krščanski ljubezni. Srce vladarja se danes gotovo veseli, da obhajamo Njegovo desetletnico v smislu onih načel, ki jih je sam vedno gojil in s katerimi je vladal do sedaj, to je načel splošne medsebojne ljubezni!«
Za tem je dr. Klinar med molitvami blagoslovil temeljni kamen, V kamen so nato vzidali v puščico zapečateno pergamentno listino, ki se glasi:
»Mestna občina ljubljanski in Mestna hranilnica ljubljanska sta sklenili zgraditi v proslavo desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. dom, v katerem bodo našli v letih starosti svoje zavetišče ubogi ljubljanski občani.
Mestna hranilnica ljubljanska je za zgradbo doma izročila vsoto 5 milijonov dinarjev, mestna občina ljubljanska pa zemljišče ter skrb za vzdrževanje zavetišča.
V Ljubljani, dne 17. avgusta 1931.
Ljubljanski župan dr. Dinko Puc, predsednik Mestne hranilnice ljubljanske ph. mr. Rihard Sušnik, načelnik odbora za zgradbo zavetišča Ivan Tavčar.«
Spregovoril je še predsednik Mestne hranilnice mr. Sušnik, ki je poudarjal dosedanje socialno delo Mestne hranilnice ter njeno uvidevnost za ublažitev socialne bede.
Za tem so posamezni zastopniki izrekli primerna gesla, ko so z lopatico metali malto na te-meljn kamen. Ban dr. Marušič je izrekel željo: »Ta zgradba naj bo dokaz bratske ljubezni in državljanske solidarnosti!«
Med vso lepo slovesnostjo je krožilo nad zemljiščem prav nzko cnokrilno letalo ter 6 tem počastilo važnost dogodka.
Maribor slavi kraljevo 10 letnico
Maribor, 17. avgusta.
Obdravska prestolnica je bila danes v svečanem, prazničnem razpoloženju. Vse mesto v zastavah. Današnje jubilejne svečanosti so pričele s slavnostno sejo mestnega občinskega sveta ob pol 10 v lepo okrašeni mestni posvetovalnici. Slavnostno sejo je otvoril mestni župan dr. Juvan ter imenoval za overovatelja zapisnika občinska svetnika Stubeja in Favaja. Nato je imel spominsko besedo:
Danes pred desetimi leti je sedel po smrti blagopokojnega velikega jugoslovanskega kralja Petra Osvoboditelja na jugoslovanski kraljevi prestol naš vzvišeni in vitežki vladar kralj Aleksander L Z velikim veseljem in z velikimi slovesnostmi praznuje danes ta jubilej cela država, ves jugoslovanski narod in tudi naša srca bijejo danes polna ponosa, veselja, hvaležnosti in vdanosti napram našemu kralju in Njegovemu visokemu domu.
Težki, za narod in državo najtežji časi so za nami. Jugoslovanski narod, do osvoboditve razcepljen, stoletja tudi v tujem robstvu, je pod vodstvom svoje vitežke dinastije dosegel svojo narodno svobodo ter narodno zedinjenje. In vendar te svobode nismo znali cenili.
Sreča naša, da je v teh težkih časih z veliko državniško modrostjo vodil naš narod naš oboževani vladar Aleksander. Stopil je na čelo naroda in pozval vse dobro misleče Jugoslovane, da slede njemu, da bosta rešena država in narod. Naša država stoji danes trdno, na znotraj urejena na temeljih enotne zakonodaje, na načelih bratstva ln medsebojne ljubezni in enakosti pred zakonom, zu-nnnji svet pa nas spoštuje kot zdravo in močno državo, ki je miroljubna, ki pa je tudi pripravljena preti vsakemu notranjemu in zunanjemu sovražniku braniti svoje pravice. Za svojim kraljem stoji ves narod ko en mož.
Naj zapisnik o današnji seji priča poznim rodovom, da smo danes ob današnjem kraljevem jubileju zastopniki Maribora iskreno in polni hvaležnosti in vdanosti navdušeno vzklikali v tej zgodovinski dvorani: »Živel naš narodni kralj Aleksander, živel Njegov visoki dom, živijo Jugoslavija!« (Občinski svetniki stoje vzklikajo: »Živel kralj, živela Jugoslavija!«)
Mesto Maribor pa je tudi dolžno, da za večne čase postavi viden dokaz naše zvestobe, hvaležnosti in vdanosti do kralja. Zato predlagam, da v spomin
na današnji dan prispevamo za razširitev počitniške kolouije kraljice Marije na Pohorju znesek 500.000 dinarjev. — Županov predlog ee sprejme soglasno.
S slavnostne se je je bila nato poslana kralju sledeča udanostna brzojavka:
»S slavnostne seje mariborskega občinskega sveta maša, ki jo je ob asistenci daroval pre-vladanja vzvišenega vlndnrja Jugoslavije, si uso-jam v imenu mesta Maribora poslati Vašemu Veličanstvu in Visokemu kraljevskemu domu zagotovilo neomejene zvestobe in globoke dejanske vdanosti.«
Ob 10 je bila v stolnici slovesna pontifikalna
sveta manš, ki jo je ob asistenci daroval presvetli škof dr. Ivan Tomažič. Poleg številnega vernega ljudstva so bili navzoči predstavniki oblastev, med drugim oblnstui inšpektor dr. Schaubach, mestni poveljnik general D. Pavlovič, mestni župan dr. Juvan, okrajni načelnik dr. llacin in podnnčelnik Mak ar, podpredsednik okrožnega sodišča dr. Pihler, višji državni pravdnik dr. Jnnčič ter predstavniki drugih urndov in korporacij. Mariborsko Prosvetno zvezo je zastopal njen predsednik bogoslovni profesor dr. Josip llohnjec. Ob zaključku slovesne svete maše je bil svečan »To Deum«.
Po službi božji v stolnici je bila v mestni posvetovalnici slavnostna seja Društva za zdravstveno zaščito olrok in mladine, ki jo je s primernim nagovorom o ciljih imenovanega društva, ki gradi na Pohorju k dosedanjemu Počitniškemu domu kraljice Marije jioseben preventorij za tuberkulozno deco, v odsotnosti gospe Maistrove olvoril društveni podpredsednik dr. Vrtovec, vodja tukajšnjega Zdravstvenega doma. Navzoči so bili med drugim mestni poveljnik general D. Pavlovič, banski svetnik Ivo Poljanec kot zastopnik okrožnega inšpektorja dr. Schaubacha, mestni župan dr. Juvan, okrajni načelnik dr. llacin ter drugi odlični goslje. Ob zaključku slavnostne seje je bila odposlani! Nj. Vel. kralju udanostna brzojavka.
Zvečer so se vršile velike manifestacije, dnlje mnnifestncijski sprevod z zaključkom na Slomškovem trgu, bajna razsvetljavi! Slomškovega trga in piromida.
Slovesnost v Kamniku
Kamnik, 17. avgusta.
Mestna občina Kamnik je na zelo slovesen način proslavila desetletnico vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra L Snoči .so zagrmeli streli in skozi dež so proti nebu švigale rakete. Mesto je bilo slavnostno razsvetljeno in okrnšeno z zastavami. Ob pol 20 se je razvil z Glavnega trga po mestu sprevod z godbo in lampijenčki. Za godbo so korakali predstavniki oblasti. Po sprevodu je imel z balkona Kamniškega doma na zbrnno ljudstvo govor mestni župan Frnnc Kratnar. Po govoru se je okr. glavar dr. 1. Ogrin zahvalil prirediteljem — občini — za sijajno proslavo kot tudi ljudstvu, posebno pu številnim gasilcem zn spontane ovacije Nj. Vel. kralju. nakar je godba zaigrala državno himno. Ob 21 I
se je vršila v čedno okrašeni dvorani Kamniškega i okrašeni sejni dvorani mestne občine slavnostna doma slavnostna akademija, kjer je imel župan Fr. ' • •	■■ —	-	•
Kratnar govor o trudu in delu našega kralja v dobi 10 let vladanja. Salonski orkester je zaigral pod vodstvom Cirila Vremšaka državno himno ter koncertni komad. Združeni pevski zbori — društvo Kamnik, Lira, Solidarnost in Gorenjci — so zapeli pod istim pevovodjem pesmi :>Domovlnn, mili kraj- in ■■Buči morje Adrijanskot. Mali Matičič je nato kornjžno deklnmira! deklamacijo Kralju Aleksandru«. Akademija je bila zaključena z živo sliko.
Danes se je vršila po slovesni službi božji, ki se je brala v dekanijski cerkvi, slavnostna seja občinskega svela.
Župan mesta g. Franc Kratnar je najprej pozdravil vse prisotne: okr. glavarja dr. 1. Ogrina, g. dekanu Riharja, zastopnike državnih uradov, korporacij, društev, gasilstva, zadrug ild. V svojem nadaljnjem govoru je g. župan objasnil težko in naporno delo našega modrega vladarja, ki je stremel zn tem, dn dovede našo mlado Jugoslavijo do končne konsolidacije, do veliko mogočne Jugoslavije. Navzoči so nato burno vzklikali na njegov poziv Nj. Vel. kralju Aleksandru, Nj. Vis. kraljevskemu domu in Jugoslaviji. Druga točka dnevnega reda je bilo imenovanje sedanjega modernega mestnega kopališčn v kopališče kralja Aleksandra, odnosno preimenovan je Glnvnegn trgn v trg kralja Aleksnn-drn. Ker pa tozadevno še ni prišel pristnnek mar-šalata dvora niti na eno niti na drugo, se pač to
Muholovec
AEROXOM
potovi vse muhe!
Se mnogo posname //% # Tore/
zahtevajte izrecno
Aeroxon
//
//
preloži do trenutka odgovora. Zupan Frnnc Kratnar je nato predlagal, da naj se pošlje Nj. Vel. kralju udanostna brzojavka, kar so vsi burno pozdravili. S tem je bila slavnostnn seja znključena.
Slavje v Celju m okolicš
Celje, 17. avgusta.
Zo v nedeljo zvečer so vihrale z mnogih hiš državne zastave, katerim so sledile v ponedeljek zjutraj še druge. Oficijelni del proslave se je pričel ob 8 dopoldne s slovesno sv. mašo v župni cerkvi sv. Danijela, ki jo je daroval č. g. opat Jurak in ki so se je udeležili zastopniki vseh uradov, raznih korporacij in narodnih društev ter mnogo občinstva. Po sv. maši, ki se je zaključila z zahvalno pesmijo, se je vršila v slavnostno
seja občinskega odbora. Slavnostni govor je imel mestni načelnik g. dr. Alojzij Goričan, v katerem je orisal zaslužno delovanje našega vladarja v smislu smernic, ki jih je očrtnl v svojem manifestu od 0. januarja 1929.
Po slavnostnem govoru, na koncu katerega so občinski odborniki vzkliknili kralju s trikratnim »živijo*, je bila odposlana vdnnostna brzojavka Nj. Veličanstvu. Nato se je seja zaključila. Isti dan zvečer se je vršila bnkljada železničarske godbe po mestnih ulicah ob številni udeležbi občinstva iu narodnih društev celjskih, po bakljadi pa je bil ocl 9. do 10. ure koncert železničarske godbo na Krekovem Irgu.
V nedeljo, 16. t. m., se je vršila ob 8 zjutraj v sejni dvornni občinske hišo na Bregu pod predsedstvom župana g. Alojzija Mihelčiča slavnostna seja občinskega odbora Celje-okolica v proslavo 10 letnice vladanja kralja Aleksandra I. V slavnostnem govoru so je spominjal g. Mihel-čič delovanja in znslug kraljevih za našo državo v tem desetletju po smrti njegovega velikega očeta, kralja Osvoboditelja. Po končanem slavnostnem govoru so občinski odborniki nn poziv g. župana stoje zaklicali jubilantu trikratni »Ži-vijo«. Obenem je bilo sklenjeno, du se v zvezi s lo slovesno priliko obdarijo občinski reveži z enkratuo mesečno podporo v običajnem znesku.
Slovenski rudarji v Nemčiji
DOsseldorf, 16. avg.
Slovenska rudarska kolonija v Porenju in v VVestfaliji je 16. t. m. na najslovesnejši način proslavila 10 letni kraljevi jubilej. Misei za proslavo je sprožila Zveza Slovenskih katoliških društev sv. Barbare. Predsednik Zveze g. Ivan Liiidič je povabil na proslavo vsa slovenska društva v Porur-ju, kakor tudi naš konzulat v DUsseldorlu, g. generalnega kozula Markoviča in vse osobje.
Slovesnost se je vršila v Morbecku, kjer je sedež Zveze sv. Barbare. Dopoldne je bila v katoliški cerkvi služba božja, popoldne pa v Zvezini dvorani slovesna seja Zveze, na kateri so govorili predsedniki posameznih naših drušlev in naš generalni konzul g. Markovič. Koncertni del je izvajal moški zbor slovenskega pevskega društva »Zvone iz Hamborna. Otročiči pa so deklamirali slovenske pesmice.
Ta proslava, ki se je je poleg generalnega konzula g. Markovič« udeležil tudi podkonzul Žlva-dinovič, je uied našimi izseljenci v Porenju vzbudila velike simpatije. Kljub težkim socialnim krizam po Nemčiji, radi katerih je odpuščenih in strada s svojimi družinami mnogo slovenskih delavcev, je vendar vsa kolonija slovenskega delavstva v Nemčiji dostojno in slovesno proslavila ta jubilej.
Proslava v Kočevju
Kočevje, 16. avgusta.
Snoči se je na glavnem trgu zbrala tisočglava množica ljudstva iz mesta in okolice, da prisostvuje bakljadi in pozneje koncertu v proslavo ai kraljevega jubileja. V marsikaterem oknu je bila z lučkami razsvetljena kraljeva podoba. Ob osmih' zvečer se je od pivovarne »Union« razvil sprevod z lampjjončki in zastavicami ob zvokih godbe iZarje« iz Ljubljane. V hotelu »Trst« se je vršil koncert slovenskega »Glasbenega društva: ter nemškega »G e s a n g v e r e i n a«. Dvorana hotela :>Trsk, kakor tudi dvorišče se je napolnilo do zadnjega kotička. Glasbeno društvo je mogočno zapelo Jenkovo: Bože pravde, Hajdrihovo: Adri-jansko morje ter Aljaževo: Na dan. Koncert sta povzdignila solista ga. dr. R 61 h 1 e v a - N o s t i s in dunajski operni pevec g. II. Schuster. V svetlo in solnčno jutro nas jo v nedeljo prebudila godba z obhodom po mestu.
Ob 10 dopoldne se je zbrala ogromna množica naroda k slovesni službi božji, ki jo je celebriral častni kanonik, dekan g. F. E r k e r ob asistenci domače duhovščine. Službe božje se je udeležilo kočevsko uradništvo in zastopuiki korporacij.
V okrašeni posvetovalnici mestne občine se je nato zbral celotni občinski odbor na svečano sejo, katero je otvoril mestni župan g. Kostanje-vec. Ta je v izbranih besedah orisal delo kralja Aleksandra v teku 10 let.
Po občinski seji se je vršil promenadni koncert za gradom. Popoldne je bila v drevoredu g. Haulfa ljudska veselica.
Avtomobilska nesreča
Maribor, 17. avgusta.
K včerajšnjemu slavju blngoslovitve brizgalne v Ljutomeru je odšlo tudi veliko gostov iz Cirk-nice pri št. Ilju, kjer je doma kumica gospa Germova, ki je k slavju povabila nekaj svojih prijateljic in znank. Najeli so si tovorni avto ter se 14 po številu odpeljali proti Ljutomeru. Kakšno uro pred Ljutomerom se je tovorni avto okoli pol 16 prevrnil in pokopal pod seboj potnike. Pri tem se je ponesrečilo pet oseb, od katerih sta dve zadobili samo lažje poškodbe in se nahajata v domači oskrbi. Težje poškodbe so zndobile 40 letna posestnica Kunigunda Klajšer iz Št. Ilja v Slov. goricah, ki ji je tovorni avto preparal trebuh, i 34 letna poseslnikova žena Julijana Simonič, ki je ; zadobila občutne notranjo poškodbe ter '29 letna j posestnikova žeua Marija Germ, humlčina sestra, , ki ji jo avto stri levo nogo. ^Ied potniki je na-I stalo razumljivo razburjenje ter so tisti, ki so po posebnem srečnem naključju ostali nepoškodovani, ponesrečenim takoj priskočili na pomoč. Klajšerjevo, Simoničevo ler Germovo so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. Upati je, da bodo kmalu okrevale.
Ogenj uničil siromakovo imetje
Zidnni most, dne 16. avg.
V noči proti 5 zjutrnj, dne 10. t. m. je ogenj uničil kočo, delavca Boštnarja, v Sv. Pelru pri Zidanem mostu. Požar so je razširil tako hitro, da ni bilo mogoče gasilcem, ki eo prišli Iz Radeč in pozneje iz Zidanega mosta, ognja omejiti. Že itak revna Borštnarjeva družina, se je komaj preživljala, a ogenj ji je uničil zadnje. Upamo, da se občina usmili, iu bo nudila revni družini brez strehe, vsaj nekoliko podpore.
Uši olrocfi fotografirajo ?
Dajte jim vsekakor
Lumaerov film,
ki izravna velika razdobja v osvetlitvi in tako neuspeh izključuje.
Drogerij« GREGORIČ, Ljubljana - Prešernova 5.
Ljubljana
Skrbimo za izseljence!
Ljubljana, 17. avgusta.
Danes popoldne se je v Delavski zbornici vršila Konferenca Rafaelovo družbe, na kateri so udeleženci razpravljali o nekaterih važnejših izseljen i-ških vprašanjih. Prisotni so bili: p. Kazimir Za-krajŠPk, ki je vodil zborovanje, načelnik Karlin za bansko upravo, Filip Uratnik za Delavsko zbornico, Vončina in Žužek za Borzo dela, bivši predsednik KSKJ Anton Grdina, Zor za Prosvetno zvezo in ing Lah za Kmetijsko družbo, Novak za Župansko zvezo, dr. Slokar za Društvo denarnih zavodov, od Rafaelove družbe pa še dr. Pegan, Miklavfič in Tone Marinček.
Na seji je sprožil g. Anton Grdina več umestnih predlogov glede izboljšanja stikov med izseljenci in domovino. Treba je zboljšati gospodarske
stike, pravilno usmerili prihranke izseljencev, propagirati tujski promet, to se pravi turistične obiske izseljencev v domovini, navezati kulturne stike, pričeti z mladinskimi izleti v domovino itd. G. Grdina je še posebno poudaril, da so Slovenci v Ameriki odločno narodno zavedni in tako tudi njihova mladina.
Na konferenri so razpravljali tudi o vprašanju
kolonizacije in repatriacije izseljencev. Izseljenski komisar g. Fink je podal poročilo o statistiki izseljencev. V tujini je skupno 400.000 Slovencev. G.
; Miklavčič pa je poročal o izseljenskem kongresu, ki se je nedavno vršil v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu in katerega se je on udeležil kot zastopnik Rafaelove družbe. Zvečer ob 8 se je v Delavski zbornici vršil poslovilni večer g. Antonu Grdini na čast.
Dnevna kronika
Slovesnost
akcije v Sišks
ie
V nedeljo, 23. avgusta t. 1. se bo Šiška odela v slavnostno i3/polož ije in sprejeli vi-.oke t,'o tc Kakor vedno bodo šiškarji tudi sedaj pokazali svojo vnemo za resnični napredek in kulturo.
Dopoldne se bo vršilo zborovanje katoliške akcije. Nastopili bodo priznani govorniki, ki lindo razložili pereča vprašanja sedanjega časa. Godba »Zarja« pa bo poskrbela, da se bo veselo razpoloženje še bolj dvignilo.
Popoldne bo blagoslovitev prapora Mlade-niške kongregacije z govorom prevzv. knezo škofa.
šiškarji ne bodo zamudili udeležiti se te izredne slovesnosti, vabijo pa tudi vse, Ljubljančane in okoličane, da se v obilnem številu udeleže.
0 Razstava pohištva na letošnjem jesenskem ljubljanskem velcsejinu od 29. avgusta do 9. septembra. Ena izmed mnogih zanimivosti na letošnjem jesenskem velesejmu bo brezdvomno tudi razstava mizarskih del. Pohvalno bodi omenjeno da so se odločili kompaktno razstaviti svoje izdelke mizarski mojstri iz St'. Vida pri Ljubljani, Ljubljane in iz okolice. Poleg njih razstavi tudi še več drugih pohištvenih tvrdk' samostojno. Izdelki naših mojstrov so nriznani po svoji kakovosti in solidnosti ter po skrajno zmernih cenah. Razstavljene budo kuhinjske, spalne, jedilne oprave, pisarne in drugo od najpriprostejše do najfinejše in najbogatejše izdelave. Za svoje izdelke vsak mojster jamči tako za kakovost in prvovrstnost lesa kakor tudi za kakovost izvršitve vsakega posameznega kosa. Vsak razstav-ijalec nudi vsakomur brezplačen proračun, brezplačne načrte in vse informacije in pojasnili. Zlasti tujci naj se prepričajo, da pri nas mizarski izdelki najmauje ne zaostajajo za onimi tujih .vrdk v kakovosti, cene naših i.ielkov pa so v vsakem p -fel du več kot konkurenčne.
©Tujski promet v juliju. Meseca julija je obiskalo Ljubljano 4250 tujcev, ki so prenočevali v 18 ljubljanskih hotelih in prenočiščih. Od tega pa je treba odšteti 142 takih, ki so navedli, da so iz Ljubljane. Iz ostale Dravske banovine je prišlo 1626 tujcev. Iz Zagreba je prišlo 174 tujcev, iz ostale Savske banovine pa 313. Iz ostalih banovin države
in iz Belgrada skupno 536 tujcev. Od inozemcev je prišlo: 211 Cchoslovakov, 19 Rusov, 419 Avstrijcev, 241 Nemcev, 38 Madjarov, 297 iz Italije. Iz ostale Iivrope 151, iz Amerike 80 in iz Azije 3. Najmanj je prišlo Albancev, namreč en sam. Iz Evropske Turčije sta bila dva, Španca dva, Švedi trije, Belgijci trije, Bolgari trije, Švicarjev šest, Grkov tudi šest, Dancev 11, Romunov 13, Poljakov 16, Holand-cev 20 in Francozov 51. Nobenega tujca ni bilo iz naslednjih Evropskih držav: Estonska, Finska, Litva in Latvija, Luksemburg, Norveška in Portugalska. Po en dan je ostal v Ljubljani 901 tujec, po 2 do 3 dni 2732, po 8 do 14 dni 416, nad 14 dni 177, nad 4 tedne ^4.
0 Pogreb pok. Aleksandra Gjuda se je vršil včeraj ob 5 popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnika so na njegovi zadnji poti spremili v im-pozantnem številu ljubljanski brivski mojstri in pomočniki, hišni posestniki, njegovo osebje in mnogoštevilni obrtniki ter drugi meščani. V sprevodu so nesli več krasnih vencev. Naj mu sveti večna luč!
0 Smodnik in nož. Ljubljanska bolnišnica je sprejela dva ponesrečenca. Prvi je 29-letni Miha Gerhajs, posestnik od Sv. Pavla v občini Dobrunje pri Ljubljani. Ta je z drugimi lanti streljal v nedeljo zvečer s cerkvenim možnarjem, pri tem pa mu je puhnil v obraz smodnik in mu ves obraz obžgal ter mu poškodoval desno oko. — Drugi ponesrečenec je 37 letni Franc Šimnic, kantiner v Skofji Loki. Tega je včeraj zjutraj na kolodvoru v Skofji Loki neka ženska z nožem zabodla v vrat in mu povzročila precej hudo rano, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
© Pobegel kaznjenec. Te dni je iz zaporov ljubljanske jetnišnice pobegnil 23 letni Ernest Bi-schof, rojen v Trstu in pristojen v Ljubljano. Bi-schof je bil obsojen na šest mesecev strogega zapora, ki se mu jih pa očitno ni zdelo vredno presedeti in je uporabil prvo priliko, da je pobegnil. Sedaj ga iščejo oblasti in je gotovo, da bo prej ali slej padel pravici zopet v njeno dolgo roko.
O Dr. Leo Savnik zopet redno, ordinira.
© Radi preložitve elektrifneea urnega voda na Frančiškanskem mostu, ki je potrebna radi zidave tromestovja, smo primorani v teku današnjega dneva za kratek čas izklopiti električne ure mestne občine ljubljanske. — Jugoslavensko Siemens d. d., Ljubljana.
0 Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10.
Marfhor
lUariborski rokovnjači na deželi
Isropali so trgovino Jožice Lorbcr iz Sv. Petra ter isropano blago odpeljali na voza — Sledovi za rokovnjači vodijo v Maribor
Maribor, 17. avgusta.
Davi okoli 4 popoldne so se domači, ki stanujejo v hiši, kjer se nahaja trgovina Jožice Lorber pri Št. Petru, niže Maribora, podali iz hiše kosit. Ta čas so neznani rokovnjači izkoristili, prebili vrata iz ceste, vlomili v trgovino ter pretaknili vse kote. Zbrali so blago najrazličnejše vrste, ga naložili na voz ter izginili v smeri proti Mariboru. Rokovnjači so morali biti s hišnimi razmerami precej dobro seznanjeni, da se jim jo posrečila nakana brez hrupa in ne da bi vzbudili kako pozornost. Orožniki eo takoj v jutranjih urah šli na delo ter ubrali že pravilno sled, lii pelje v Maribor.
□ Meščani! Pohorska železnica se bo gradila. ako se v najkrajšem času dobi podpisov na zadružnih deležih še za najmanje 500.000 Din. Na Vas je tedaj ležeče, da dobi Maribor kot prvi v državi gorsko železnico. Zato vabim vse, ki ljubijo naše lepo mesto, da podpisujejo te dni deleže. Poudarjam, da ni treba takoj v gotovini plačati; zadruga rabi obvezne izjave, da se bodo plačali. škoda bi bilo, da se ta lepa akcija opusti zaradi tako malega zneska. — Dr. Juvan.
□V obrtno nadaljevalno šolo v Mariboru se vrši vpisovanje od nedelje, dne 23. avgusta t. I., dalje do srede septembra na mestnem načelstvu in sicer ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure, ob delavnikih pa od 10 do 12. Vpisati se morajo vsi vajenci in vajenke, ki se učijo v mestnem območju in ki še niso uka prosti. S seboj morajo prinesti zadnje šolsko spričevalo (odpust-nico aii izkaz) ter morajo plačati običajno šolnino kakor vsako leto. Vodstvo poživlja vse gg. delodajalce in delodajalke, naj pošljejo svoje vajence in vajenke pravočasno k vpisovanju, da bo mogoče sredi septembra sestaviti sezname za pouk, ki se začne v nedeljo, dne 4 oktobra I. I.
□	151.729 potnikov je potovalo v času od 1. januarja do 1. avgusta t. 1. preko severne meje.
□	Krščanska ženska zveza priredi v nedeljo, dne IS. septembra božjepotni izlet v Ruše pod pogojem, ako se prijavi najmanj 200 udeležencev. Prijave se sprejemajo do 2. septembra vsako sredo in soboto od 8—12 in od 2—5 v društveni pisarni na Aleksandrovi cesti 6, I. nadstr. Na poznejše prijave se ne bo mogoče ozirati, ker mora društveno vodstvo 14 dni preje prijaviti število udeležencev železnici. Božjepotnega izleta se lahko udeleže tudi nečlanice.
□	V otroški vrtec v Molju, ki ga vodijo šolske sestre, bo vpisovanje za šolsko leto 1931-2 dne prvega septembra v Melju št. 74.
□ Razno blago bodo prodajali jutri ob devetih dopoldne v javni razprodaji v skladiščnih prostorih tukajšnje carinarnice.
□	Na delovnem trgu. Zaposlitev dobi preko mariborske posredovalnice dela: 2 hlapca, 2 navadna delavca, 1 mizar, 1 krojač, 13 kmečkih de-kel, 2 gospodinji, 1 šivilja, 1 plačilna natakarica, 1 posluzniea, 1 trgovska pomočnica, 1 blagajni-
čarka, 15 kuharic, 29 služkinj, 2 sobarici, 1 varuška, 1 vzgojiteljica, 4 šiviljske in 2 pletiljski va-jenki.
□	K Deviei Mariji v Brezju sta šli včeraj tradicionalni Rokovi procesiji iz bazilike Matere Milosti in magclalenske župne cerkve.
□	I.avantinski katehetje imajo danes teden svoj redni občni zbor. Pričetek ob 10 v dijaškem škofijskem semenišču, Koroščeva 12. Obenem bosta tudi dva za mladinsko vzgojo v današnjih razmerah važna referata. Ob 14 istotam sestanek veroučiteljev na srednjih šolah in učiteljiščih z razgovorom o izvedbi novega veroučnega načrta za srednje šole in učiteljišča.
□	Avtobus v plamenih. Smonigov avtobus, ki vozi na progi Svečinn-Maribor, je davi pri Sp. Kungoti naenkrat bil v plamenih. Potniki so skočili iz avtobusa; posrečilo se je ogenj pogasiti, vendar vožnja radi defekta ni bila več mogočn, radi česar so morali potniki peš nadaljevati svojo pot v Svečino.
□	Vršijo se priprave. V tukajšnjem gledališču so z vajami za bodočo sezono že pričeli; otvoritvena predstava bo kakor običajno dne 1. okt. Sodelovale bodo iste moči kakor lansko leto. Ob otvoritvi sezone bo svečana proslava srebrnega jubileja gledališkega igralca Eda Groma.
□	SSK Maraton. Jutri v sredo ob 20 seja upravnega odbora. — Drevi ob 20 odborova seja lahkoatletske sekcije v klubovi pisarni.
□	A. R. Legatov enoletni trgovski tečaj v Mariboru je odobren od ministrstva za trgovino in industrijo v Belgradu. Legatova šola je bila ustanovljena že leta 1913. Zavod je poznan radi prav dobrih učnih uspehov, odličnega učiteljskega zbora, vzorne discipline, reda in nadzorstva kakor tudi strokovnega ravnateljstva. Na zavodu poučujejo sami strokovni profesorji in spretni praktiki. Novi tečaji se začno dne 9. septembra t. 1. Vpisovanja in pojasnila tudi pismeno v Slovenski ulici 7, poleg trgovine Wogerer, telefon št. 21-61 in sicer od 8—12 in od 2 do pol 7. Istotnm se dobijo brezplačno učni programi. Radi hude gospodarske krize se je šolnina znižala. Zavod razpolaga tudi z lastnim internatom.
Ruše
Poneverba. Neki V. B. ja bil obdolžen, da je kot zaslopnik delavstva pri bolezenskem podpornem fondu skozi tri leta dvigal denar iz blagajne, a ga ni izročal kompetenlom. Dvigal je baje tudi denar celo za take, ki že davno niso več zaposleni v tovarni ali pn sploh nikdar niso bili in torej nimajo niti pravice do podpore. In tako je narastla poneverjena vsota na 50.988 Din, kakor je to pokazala revizija blagajne, ki jo jr zahtevalo delavstvo in ki je bila izvršena te dni. Moža so aretirali ruški orožniki ter ga predali v mariborske sodne zapore, a doma tarna in obupuje žena s petimi nepreskrbljenimi otroki. V la fond so se stekali skoraj izključno le prispevki delavstva.
Tovarno, ki je pred nedavnim pogorela, popravljajo z vso naglico. Pri razkopavanju ruševin pa bi se skoraj zgodila nesreča, kajti pod ruševinami so še eksplozivne snovi in med delom je nekaj teh snovi eksplodiralo. A sreča v nesreči je bila, da je le enemu delavcu zvilo nogo, večje nesreče pa ni bilo.
Koledar
Torek, 18. avg. Helena (Jelena), cesarica.
Osebne vesli
= Poročil se je v St. Vidu nad Ljubljano šolski upravitelj g. Janko M a 1 e š i č z učiteljico gdč. Pavlo K n i f i c. Mlademu paru želimo obilo sreče!
= Poroka. Včeraj sta se poročila v Krekovi gospodinjski šoli v Zg. Šiški strokovni učitelj g. Gotthard Rott s strokovno učiteljico gdč. Anico Slapšak. Poročal je g. kanonik dr. Kimovec. Vrlemu paru naše čestitke in obilo božjega blagoslova!
= Napredovanja. Za arhivnega uradnika v 10. skup. bolnice za duševne bolezni v Kovinu je imenovan pripravnik iste bolnice Božidar Sever; za p. t. uradnike 9. polož. skupine Vilhar Ervin, Ljubljana 2 in Gostinčar Danica, Maribor 1, oba dosedaj uradniška pripravnika.
Nov i grobovi
+ Šoštanj. Umrl je na Dunaju v sanatoriju v ponedeljek zjutraj g. Fr. VVoschnagg, tovarnar v Šoštanju. Pogreb bo v četrtek popoldne v Šoštanju.
+ Umrl je v bolnišnici v Zasrebu 10. avgusta dokan čabarske dekanije in župnik v Tršču g. Ernest H a n k o n y i. Pokopan je bil 12. avgusta v Zagrebu. Sobratom, ki so ga poznali, ga priporočamo v memento. R. L P.!
•f Vojnik. Jakob Kovač, posestnik v Vojni-ku in tast trškega župana, daleč naokrog znan in priljubljen mož, je v nedeljo 16. t. m. po kratki in mučni bolezni umrl na svojem domu. Za njim žaluje številno sorodstvo in nebroj znancev in prijateljev. Naj v miru počiva.
Ostale vesti
—	Uršulinska realna gimnazi;a v Ljubljani.
Učenke, ki nameravajo vstopiti v I. razred uršu-linske realne gimnazije, naj se 24. ali 25. avgusta dopeldne v spremstvu staršev zglase pri ravnateljstvu ter prinesejo s seboj zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in prošnjo za pripustitev k sprejemnemu izpitu s 5 dinarskim kolkom. Gojenke, ki bodo stanovale v zavodu, nai pošljejo prošnjo do 25. avgusta. Sprejemni izpiti bodo 26. in 27. avgusta.
—	Vzgojni uršulinski zavod v Škofji Loki sprejema poleg učenk osnovne in meščanske šole z narodnim učnim jezikom tudi dekleta, ki niso več obvezna hoditi v šolo in se žele dodobra naučiti nemščine. V posebnem tečaju se uče samo nemščine in imajo priliko za konverzacijo v nemškem jeziku. Na željo se uče tudi gospodinjstva. Za natančnejša pojasnila se je obrniti na predstoj-ništvo uršulinskega samostana v Skofji Loki.
—	Zavod šolskih sester v Celju sprejema v svoj internat gojenke, ki obiskujejo osnovno, meščansko, trgovsko šolo in gimnazijo. Učenke za osnovno in meščansko šolo morajo biti v zavodu 2. septembra. — Zavod šolskih sester v Celju.
—	Razstava slovenskih mest, pri kateri pred-njačita Ljubljana in Maribor s svojim obsežnim in zelo zanimivim razstavnim materialom, nam bo na jesenski razstavi na velesejmu od 29. avgusta do 9. septembra pokazala izredno pridnost in marljivost naših meščanov in pomen mest za našo zgodovino, kulturo in gospodarstvo. Ta velika revija truda in prizadevanja naših mest bo neobhodno rodila mnogo novih pobud v našem gospodarstvu tudi za bodočnost.
—	Vpisovanje na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani se bo vršilo za učence in učenke I. letnika dne 1., 2. in 3. sept. od 8. do 12. ure, za učence in učenke II. letnika pa dne 4. sept. od 9. do 12. ure. Priglašcnci za I. letnik imajo prinesti k vpisovanju rojstni list (ali izpisek), izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu srednje šole ali o završnem izpitu meščanske šole in prošnjo za sprejem. Prošnja mora biti kolkovana s 5 Din Vzorec prošnje jc objavljen na razglasni deski. K vpisovanju za I. letnik mora priti vsak učenec odnosno učenka osebno in po možnosti v spremstvu staršev. Da ne bo ob pričetku vpisovanja prevelike gneče, sc opozarjajo interesentje, da je radi sprejema brez pomena. če je kdo vpisan prvi ali zadnji. Pri sprejemanju v I. letnik bodo imeli prednost učenci in učenke — otroci trgovcev in industrijcev, ki bodo ostali doma, in pa tisti, ki imajo že zagotovljeno službo. V splošnem pa bodo v zadevi sprejema odločala izpričevala. Priglašcnci za II. letnik imajo prinesti izpričevalo I. letnika drž. dvorazr. trgovske šole, ponavljalci pa izpričevalo II. letnika. Tisti(e), ki bi morda prišli(e) od drugod, imajo poleg izpričevala prinesti tudi rojstni list in prošnjo za sprejem. Vpisnina znaša za vsak letnik po 150 Din, ki se nesprejelim vrne. — Dne 7. sept. bo na razglasni deski objavljeno, kdo je sprejet in kdo je odklonjen. — Šolsko leto 1931 32 se bo pričelo dne 16. sept. ob 9. uri s sveto mašo v Križankah. Po službi božji se zbero učenci in učenke v svojih razredih. Ponavljalni izpiti se bodo vršili za učen-ce(ke) prvih letnikov dne 27. in 28. avg., za učen-ce(ke| drugih letnikov pa dne 27. in 29. avg. Razpored ponavljalnih izpitov je objavljen na razglasni deski. — Končni izpit v septemberskem terminu sc bo vršil od 4. do 15. sept. Natančen razpored ie objavljen na razglasni deski.
—	Glavna skupščina UJU bo v dneh 23. do 25. avgusta v Belgradu. Seja glavnega odbora bo že 22. avgusta. Za skupščino so vse predpriprave v polnem teku. Vse sekcije so razposlale delegatom in udeležencem izkaznice za četrtinsko vožnjo. Iz sekcije za Dravsko banovino se je priglasilo nad 70 udeležencev. Zanje je zaprosilo vodstvo sekcije poseben vagon za potovanje. Odpotujejo 22. avgusta z brzovlakom ob 9.23. Na Zid. mostu se jim pridružijo udeleženci iz zelene Štajerske. Z istim brzovlakom potuiejo tudi zastopniki iz savske, splitske in banjaluške sekcije. Ob prihodu v Belgrad jim pripravljajo belgrajski tovariši sprejem. Udeleženci bodo stanovali v hotelih in privatnih ustanovah.
~Pt#ar viničarije pri Slovenski Bistrici. Iz . lov. Bistrice nam poročajo: Pred tednom dni je nastal požar nad vasico Cerije med Slovensko Bistrico in Poljčanami. Vnela se je viničarija g. Ivana keguja, železničarja v pok., ki stanuje v Boho-cričcvi ulici v Ljubljani. Prihiteli so gasilci, ki so ref.ili hlev in gospodarsko poslopje, čeprav niso imeli dovolj vode. Škoda je znatna, vendar pa je delno krila z zavarovalnino.
—	Zidani most sc prenavlja. Ko so končali veliki novi most, so začeli popravljati hiše, povsem privatne in tovarniške. Zidani most ima sedaj čisto drugo lice, zato opažamo, da nas poseča mnogo tujcev iz vseh krajev,
—	Slovenski prevod okrožnice »Rerum nova-rum* od papeža Leona XIII. je izšel z obširnim komentarjem izpod peresa dr. p. Angelika Toininca. Cena vezani knjigi je 45 Din. za člane Krekove knjižnice 2(i Din. Naroča se pri Delavski založbi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22, I. nadstr.
—	Opozarjamo na današnji prenos Wagner-jeve »Tristan und Isolde iz Bcyrufna, ki ga bo oddajal Radio-Ljub!jana. Začetek ob 16, konec ob 22.30.
—	Čudne navade ima poštni avtobus Novo
mesto—Brežice, menda last zagrebške družbe Ta-pred. Pripelje na postajo in ker so vsi sedežni prostori oddani, — »stojišča pa niso predvidena«, odkloni sprejem potnika in ga pusti stati na dežju, češ, da motor ne prenese večje obtežitve; četudi gre za absolutno raven teren in krasno gladko cesto Kostanjevica—Brežice. Da utrpi potnik veliko zgubo na času in denarju, ker pride v Ljubljano mesto ob 6 zvečer ob 11 ponoči, to gospodov nič ne razburja. Kajti drže se seveda strogih predpisov. Nastane vprašanje, kaj bi bilo, če bi na enak način postopala tudi železniška uprava, ko je bil včeraj večerni vlak po ccli štajerski progi tako natrpan, da je kondukter le s trudom prišel skozi gnječo ljudi. Postopanje ie vedno tako strogo, zato opozarjamo vse potnike, da se ne zanašajo na to zvezo ali pa si ze vnaprej zagotove vozni list. — A. K. in I. V. — (To pritožbo smo prejeli od dveh gospodov. Dostavljamo še, da ima družba Tapred, ki vozi sicer no slovenski zemlji, vozne listke le v hrvaščini. — Ured.)
—	Novi poštni zakon. Za Slovenijo in Dalmacijo je bil v veljavi stari avstrijski poštni zakon z dne 5. novembra 1837. Te dni pa nam je prišel v roke novi za vso državo veljavni poštni zakon v prevodu Tilna Epicha, svetnika pri dravski direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani. Brošura obsega 28 strani in ima več poglavij o pisemski in paketni pošti, o brzojavu in telefonu, knjižica bo dobro služila oblastim, občinskim uradom, odvetnikom, notarjem, podjetjem, zadrugam itd. Gospod svetnik je z njo Slovencem vrlo ustregel. Zunanja oblika brošurice je prav lična. Prevod je točen in jezikovno dovršen in zato je vreden še posebne ponvale.
—	Opozarjamo, da nima gosp. Stanko Hiti od 15. avgusta t. I. dalje z našim listom nobenih služ-benih odnošajev._
Zobozdravnik
dr. Srečko Puhesr
Gregorčičeva ulica "52 ne ordinira do 12. septembra 1.1.
—	Pridelovalcem sadnega vina priporočamo
M. Iliimekovo knjigo: »Sadno vino ali sadjevec.« Ta knjiga je velike važnosti za vsakogar, kdor prideluje sadno vino. Nudi vsa navodila in bogate nasvete, kako sadjevec pripravljamo, kako je ž njim ravnati, da ostane zdrav, okusen in stanoviten. Pre-potrebna je ta knjiga tudi onim, ki se pečajo z izdelavo sadnega kisa in kako uporabljamo sadne tropine, da nam pridejo v prid. Opremljena je z 42 podobami, velja 10 Din. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Liubliani.
—	Za osveienje krvi pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj čašo naravne »Frani-Josef« gren-čicel Po mnogih zdravnikih predpisana »Frani-Joseff-vodn urejuje delovanje črev, krepi želodec, zboljšuje kri, pomirja živce in povzroči tako splošno dober počutek in jasno glavo. >Fnm-Jo«ff< gren-čica se dobiva v lekarnah, drogerijah in v speeerij skih trgovinah.
—	Sanntorij t Mariboru, (foipocka ulira 19, telclun 28-58, Lastnik in vodja primarij dr. Čer-niČ, specialist za kirurgijo. Sanalorij je najmodernejše urejen zn operacije in opremljen z zdravilnimi aparati; višinskim solnce m za oheeva-nje ran. kostnih in sklepnih vnetij, ton i zato r-j e m za elrktriziranje po poškodbah in ohlapelosfi Črevo*; d ia term i jo za električno pregrevanje in električno izžiganje; žarnico »h a 1 a< za revmatična in druga boleča vnetja; enterocleaner-j e m za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za šolnini telesni podvig. Dnevna oskrba: I. razred 120 Din, II. razred 80 Din. III. razred 00 Din.
Celje
0 Smrtna kn-a. V soboto 15. avgusta je umrl na svojem posestvu Zn gradom posestnik in knjigovez tiskarne Celeje v Celju Karel Lapom i k v starosti Ul let. Isti dan je umrl v javni bolnišnici v Celju 23 letni brezposelni rudar Viinšek Friderik. — Naj počivata v miru!
& Huda nesreča celjske*« me-tneca av(ohu«a. V soboto, na praznik Marijinega vnebovzetja, so se vračali celjski Sokoli od Sv. Petra pod Sv. Gorami s celjskim avtobusom. Na hribu Skopčini blizu Sv. Petra pa je avtobusu odpovedala zavora in se je prevrnil v 10 metrov globok prepad ob res!i. V avtobusu je bilo okrog 20 oseh, od katerih je bil eden težje ranjen, lega so takoj odpeljali v bolnišnico v Brežire. ostalim lahko ranjenim pa je nudil pomoč zdravnik dr. Ferdo Kunej od Sv. Petra. — O tej neerefi smo prejeli od mestnega avtobusnega podjetja sledeče pojasnilo, ki ga objavljamo, da i.e bi evenluelno trpelo podjetje škode po krivem. V soboto 15. avgusta okoli 21 se je me i Podsredo in St. Petrom pod Sv. Gorami pripetila avtobusu, ki je last meslnega avtobusnega podjetja, nesgrds, pri kateri je bil en potnik ranjen. Vozil ni niti naš šofer niti se ni to zgodilo nn naših rednih progah in v minem obratu. Avlobus je naročila neka družba za ci*to drugo pot. i-ofer pa j- bil zi.^žin od i družbe čez pogoden čas in prisiljen vozili ponoči po nepoznani, silno strmi in sini.i < »ti. K: ko je prav za prav do nezgode prišlo, m l j še ni znano.
& Državna dvornfedna tr:'ivsi>a sola v Ceju. Vpisovanje v I. in II. letnik ho I. in 2. septt nibra, vsakokrat od 9 do 12. Y 1. letnik se sprej« majo go-jenci(ke), ki so dovršili najmanj štiri r:i/.rede gimnazije ali meščanske šole. 1'redncst imajo sinovi in hčerke trgovcev in podjetnikov, ki be lo '.-tali po dovršeni šoli v domačem podjelju. Ob vpisu v prvi letnik predloži gojenec prošnjo za vpis, kateri priloži izpričevalo o prejšnjem šolan hi in krstni list, s katerim dokaže, da dov*^i v levi letu 11 do 18 let Tro prošnjo je kolekovati s 5 Din. V II. letnik s-sprejemajo gojenci, ki so dovršili I, letnik. Vsem ?' pri vpisu plačali 20 Din za zdravstveni I. Kr. banska uprava dravske banovine sme dovoliti do 15. septembra naknadno vpisovanje, če je kaj pr-ii-nih mest. .Absolventi drž. dvorazredne trgovske so:e imajo v vojaški službi pravico na dijaški rok. — Popravljalni i/.piti za šolsko leto 1930-31 se bodo opravljali za I. letnik pismeno 20. avgusta od 8 do 10. ustmeno 27. avgusta od 8 do 13; za II. letnik pismeno 28. avgusta od 8 do 10 in ustmeno 29. avgusta od 8 do 10.30. Podrobnosti so na razglasni deski v šoli. Prošnje za pripustitev k popravljalnim izpitom je predložiti direktorju 24. ali 25. avgusta. Kolkovali jih je s 5 Din. priložiti jim je za vsal predmet kolek za 10 Din. Končni izpit ler popravljalni izpili v septembrskem rolui bodo pričeli dne 4. septembra ob 8. Razpored teh izpitov se objavi na razglasni deski zavoda. Prošnje za pripustitev h končnemu izpitu je predložiti direktorju do vštete ga 31 .avgusla. — Ravnateljstvo.
Poizvedovanj
Najdena je bila manjša vsota denarja na Golovcu. Oseba, ki je izgubila, naj se zglasi pri g. Josiplni 1'erhavec, Vrhovčeva ul. 1.
Abd-cl-Krini, vodja riifkih Kabilov, ki je bil po uporu izgnan nn otok Reunion in je baje sedaj z otoka ušel.
naenkrat porušiti večnadstropno zgradbo — do ameriških divingbombs, ki tehtajo 1050 kg in so približno dvakrat tako velike kakor odraščen moški. Kakor so pokazali poizkusi, eadostuje ena sama taka bomba, da odpravi največjo bojno ladjo s tega sveta v večnost.
Se mnogo nevarnejša je zažigalna bomba, ker tehta saino en kilogram in jih je mogoče veliko število vzeti s seboj. Napolnjena je s
Materi zemlji neprestano tirni okrog ušes...
Število oceanskih letalcev, je že tako veliko, da nameravajo prihodnje lelo sklicati svoj svetovni kongres v Rim.
Bodoča vojna
Nemški general v. Deimling je objavil v »Manchester Guardianu« članek, ki priča, da bi pomenila vsaka bodoča vojna pravo blaznost, satnouničenje človeštva. Članek, ki mora najzagrizenejšega pristaša sile izpremeniti v najbolj prepričanega pacifista, slove:
V zadnji dobi telinike se je zračno orožje silno hitro razvilo. Iz prvih, primeroma šibkih začetkov v svetovni vojni je postalo letalo danes izredno mogočen, odločilen činitelj v vojevanju. Povzročilo je v načinu vojevanja tako temeljit preobrat kakor svoj čas iznajdba
— konec sveta
termitom in razvija 3000 stopinj vročine; 7. vodo je ni mogoče pogasiti. Brodovje 72 letal more nositi s seboj 36.000 zažigal nih bomb. Če bo njegov cilj kako veliko mesto — letala pri napadu lete v krogu — bo od teh 36.000 bomb padlo na poslopja najinaj 12.000, ostale bi padle na vrtove, dvorišča itd. Če previdno računamo, bo nastalo na različnih krajih mesta istočasno najmanj 6000 požarov, proti katerim bodo vsa gasilska sredstva popolnoma brezuspešna.
In strupeni plini! Nihče, ki se je udeležil svetovne vojne, ne bo pozabil njihove grozote. Toda strupeni plini svetovne vojne so danes že tisočkrat prekošeni z novimi, mnogo močnejšimi in učinkovitejšimi strupi. Strahotni učinek modernih bojnih plinov najjasneje označuje izjava fizika Langevina, profesorja na Čollege de France, ki jo je podal 1. 1929. v nekem svojem predavanju: »Danes zadostuje 100 letal, od katerih ima vsako 1 tono plinskih bomb na krovu, da pokrijejo Pariz (ali London ali Berlin itd.) z 20 metrov debelo plinsko plastjo. To delo se more izvršiti v teku ene same ure. Če ne pride na pomoč veter, potem je zaplinjeno mesto uničeno.«
Zanesljivega varstva proti strupenim plinom za civilno prebivalstvo ni. Pač je mogoče umeriti natančno prilegajoče se maske — in le take pomagajo — vojaštvu, a kako naj se tako zapleteno sestavljeni aparati umerijo za milijone prebivalstva za otroke in dojenčke? Tehnika napreduje; vsak dan je mogoča iznajdba novih strupenih plinov, za katere najboljša dosedanja plinska maska nič ne pomaga.
Kaj pa zgradba zatočišč po hišah in cestah v mestih? Taka zatočišča ne bi bila nič drugega nego skupni grobovi ljudi, ki bi v njih
drugo napadle s svojimi zračnimi bojnimi silami in uničile mesta, industrije, gosjiodarstvo in kulturo.
Zadnji čas je — zaključuje general Deimling — da se začne ofenziva proti vojni s tem, da se vsi narodi pouče o nevarnosti, ki preti človeštvu v slučaju nove vojne. Bodoča sve-
MacDonaldova
Bilo je 1. 1924. po zmagi Delavske stranke. Kralj je bil pozval MacDonalda, naj se stavi novo vlado. MacDonald je imel vse roke polne posla. Ker ni imel sredstev, da bi si najel zasebnega tajnika ali tajnico, je moral tudi vsa pisma sam pisali. Njegova hčerka Ishbel je bila tedaj stara 21 let. Dovršila je bila visokošolski tečaj za gospodinjstvo, ker se je hotela po smrti svoje matere povsem posvetiti vzgoji svojih mlajših sestra Sheile in Joane ter mlajšega brata Malcolma in pa očetu voditi gospodinjstvo. Nekega večera je MacDonald zopet pisal in pisal, Ishbel pa je kakor navadno ?e-
tovna razorožitvena konferenca bo odločala o bodočnosti Evrope. Kar moramo od nje pričakovati, ni samo omejitev oboroževanqa na sedanji stopnji, marveč resen, jasen korak i do razorožitve. Če se bo konferenca izjalovila, potem bi bil to začetek nove svetovne ka-I tastrofe.
zasebna tajnica
biti z njo ljubezniv in jo tod in tam nagraditi s poljubom. Vrhu tega moraš obljubiti, da boš prihajal pravočasno na kosilo.« — >A tako, ti sama bi hotela postati moja zasebna tajnica? Dobro! Samo na to te opozarjam, da se v gospodinjskih šolah ne izobražujejo tajnice.« — »To pa le meni prepusti, oče. Kar poskusiva!« MacDonald je nato svoji hčerki diktiral dve pismi, za tretjega mu je dejala, naj ji samo naznači vsebino. Čez nekaj minut mu je pismo
Amer. Urz. tajnik lio.vden, predsednik razsodišča za razlago pogodb, po katerih naj se izvrši Ho-overjev načrt.
dela v očetovi sobi in vztrajno pletla nogavice. Mac Donalda je ta večer bolela glava ter je vzdihnil: >Ko bi bila že vsaj ta pisma gotova!« »Zakaj si pa vendar ne najameš tajnika ali tajnice, da bi ti bilo treba samo narekovati?« — je pripomnila hčerka. »Hm, zakaj! Zato, ker nimam denarja, da bi si zasebnega tajnika plačal.« — »Tako? Veš kaj, potem ti pa dam dober svet. Najemi si zasebno tajnico pa jo plačuj s samimi ljubeznivostmi in poljubi.« Mac Donald je presenečen pogledal svojo hčer: >Kaj pa vendar misliš?« Ishbel se je zasmejala: »Nič hudega. Če je tvoja zasebna tajnica obenem tvoja hči, smeš vendar
Kako daleč segajo glasovi z zemlje
Letalci in zrakoplovci se sporazumevajo z zemljo s pomočjo radia. Vendar se slišijo tudi zemeljski glasovi in šumi še precej visoko. Človeški glas seže tisoč metrov visoko, žabje regljanje in cvrčanje škrgatov in mur-
Prof. NVoldemaras, bivši litvanski ministrski predsednik, ki se te dni zagovarja pred vojnim sodiščem zaradi poizkušenega puča.
predložila v podpis. Tako je Ishbel postala očetova zasebna tajnica in ostala to tudi potem, ko je bil MacDonald imenovan za ministrskega predsednika in bi si bil lahko vzdrževal posebno tajniško moč. Gospodična Mac Donald je poklicno zelo zaposlena. Vrhu tega pa je gospodarica v palači ministrskega predsednika in mora prirejati in voditi velike gostije. To je zadnjič nekega ameriškega milijonarja, ki je bil povabljen pri ministrskem predsedniku v Downing Streetu na kosilo, prilično zmedlo. Ni vedel, da je Mac Donaldova tajnica p rent ierova hčerka. Ko je potem pri kosilu opazil tajnico na častnem mestu, je dejal tiho ameriškemu poslaniku, poleg katerega je sedel: »Potem pa še pravijo, da je Anglija dežela tradicije. Pomislite, kakšen škandal bi bil pri nas, če bi kdo bore tajnico postavil na čelo velike družabne prireditve!.. «
Kinematograf na angleških vlakih
Ena izmed velikih angleških železniških družb je uvedla na svojih vlakih kinemato-grafične vozove, v katerih se med vožnjo vrše predstave. Potniki morajo plačati vstopnino kakor v vsakem drugent kinu. Prvi poizkusi so zelo povoljno uspeli.
Oporoka na gramofonski
fl W v •
ploset
Major Christopher Stone, znan angleški gramofonski strokovnjak, je te dni napravil svojo oporoko na gramofonsko ploščo. Oporoko zaključuje zagotovilo, da je iz plošče doneči glas v resnici njegov lastni glas. To po-, trjujeta dve priči. Slednjič so se vsi trije podpisali na matrici plošče. Sedaj je vprašanje, če bodo angleške oblasti oporoki na gramofonski plošči priznale vel .javnost? Pravniki so mnenja, da se to ne bo zgodilo, ker mora biti oporoka po besedah zakona »čitljiva«, pisava mora biti »vidna«; tega znaka oporoka na gramofonski plošči pač nima.
Kuluh v Rusiji
Sovjeti so izdali odlok, po katerem morajo vsi kmetje obojega spola v starosti od 18. do 45. leta po 6 dni na leto delati pri zgradbi cest.
V gostilni. Natakar: Kaj naj vam prinesem k pečenki? Salato ali kompot?«
Gost: ^Povečevalno steklo!«
fSrhneiderjev pokal, za katerega bodo meseca septembra na angleški južni obali tekmovali najhitrejši letalci sveta. Tačas je pokal v angleških rokah.
Finski tokar l.oukola. ki je na športni slavnost! v Helsingforsu dosegel doslej neznano hitrost 10.000 metrov v času 31:35,6.
nov 900 metrov, zvonenje in krik množice prodira do 1600 metrov visoko, žvižg lokomotive pa spremlja letalca celo tri kilometre v višavo. Navzdol prodirajo zvoki mnogo slabše, ker je zrak gostejši; besed, ki jih govori kdo 100 metrov nad nami, ne moremo več razumeti.
Če ima škrat svoje prste
Brezuspešnost obrambe proti bombnim letalom so dokazali vsi manevri zadnjih let po velikih državah. Francoski general Ser-rigny, ki je vodil velike lanske zračne vaje nad Lyonom, je ob zaključku izjavil: »Letalci niso v stanju, da bi kako mesto uspešno varovali proti napadu letalskega brodovja. Ne preostaja drugega, kakor da se civilno prebivalstvo izseli na deželo.«
Danes so vsi generalni štabi edini v tem, j da je najbolj učinkovita strategija — preven- i tivni napad na sovražno ozemlje z bombnimi brodovji. Bodoča evropska vojna se bo torej začela s tem, da bodo sovražne države druga
vmes
Te dni si je dovolil tiskarski škrat v nekem francoskem listu šalo, da je prav duhovito zamenjal dva podnaslova. List je poročal z velikimi črkami: »Maroški sultan dospel v Nizzo.« Podnaslov pa se je glasil: »Danes ga odvedejo na mejo, da ga zaslišijo vpričo Gua-lina.« — V drugem stolpcu je javljal masten naslov: >Bankir Oustric včeraj dospel v Mar-seille«, podnaslov pa: Pozdravil ga je prefekt in vse oblasti velikega pristanišča.« Kakor znano, je bankir Oustric zapleten v ogromno goljufijo in že dolgo v preiskovalnem zaporu.
Ijord L«n«dale. posestnik največjih konjušnic v Angliji in mnogih industrijskih podjetij, ki je v sedanji gospodarski krizi izgubil vse premoženje.
Moderno bombno letalo more ponesli 2000 kilogramov bomb z brzino 200 km na uro iz I>ondona v osrčje Francije ali Nemčije, jih vreči tam na določene cilje in se vrniti v London po nov morilni tovor. Tako letalo leti v višini 7000 m, lažja bojna letala pa morejo doseči višino 9000 m.
Tri vrste bomb se izdelujejo: Razstrelje-valne. zažigalne in strupene bombe. Razstrelje-valne bombe r-o najrazličnejše velikosti: od 100 kilogramsko bombe. « katero in mogoče
Ot bombe, s katero je bil izvršen najiad na eks-presni vlak Basel—Herlin.
smodnika ter je značaj in cilj vojne popolnoma izpremenilo. Dočim je bil v vojnah prejšnjih stoletij in tudi še v svetovni vojni cilj vseh operacij uničenje sovražne vojske, bo pa obrnjeno orožje 1 odoče vojne proti celokupnemu sovražnemu narodu in bojišče bo cela sovražna dežela: mesta, industrijska podjetja, ladjedelnice, elektrarne, vodovodi, municijska skladišča. orožarne itd. Pred vojnimi strahotami ne bo varen nihče uikjcr, tudi ne starci, ženske in otroci.
Dr. Mulert, predsednik na zborovanju nemških mest, ki je predlagal, naj se vse plače in mezde še enkrat znižajo, da se dobe sredstva za brezposelne.
iskali zaščite, pa bi se le bedno zadušili. Kajti strupeni plini so težji nego zrak; prodirajo v globine — kleti in druga zatočišča. Še 10 let po svetovni vojni so našli pri Parizu pred bombami varno zatočišče, v katerem je ležalo na pogradih in okrog mize 25 nemških vojakov, dočint je njihovo orožje viselo na steni. Strupeni plin je bil vdrl v zatočišče in jih zadušil.
Topovi in obrambna letala tudi niso ni-kaka zanesljiva obramba. Napadalna letala se morejo dvigniti v višino 7000 metrov, kjer so pred topovskimi kroglami varna, ali pa tudi leteti kolikor mogoče nizko pri tleh, kjer jim lopovi in strojne puške zopet skoraj ne morejo do živega. In kar se tiče obrambnih letal, bodo opazili sovražno brodovje zaradi ogromne višine in silne brzine večinoma še-le takrat, ko bo za protinapad že prepozno. Vrhu tega bodo bombna letala večinoma spremljala lastna bojna letala.
Vinska tetina
Vinska letina kaže splošno po vsej državi £elo dobro. Enaka poročila prihajajo tudi iz drugih držav, posebno v Franciji je letina vprav izvrstna. Letošnji pridelek bo namreč znašal v Franciji in v Alžiru okoli 70 milijonov lil vina, to je 14 mil. več kakor lansko leto. Francija je bila letos naj najboljši odjemalec. Vsled dobre letine bo letos gotovo manj uvozila kakor lansko leto, vendar je gotovo, da bo še nadalje uvažala naše vino. V zalogah ima namreč silno malo vina. Letos je Francija uvažala okoli 400.000 hI mesečno, iz vseli držav, med tem ko je njen uvoz v času srednjega pridelka znašal samo 100,003 hI. Francija je tudi najboljši plačnik. Na Francoskem so cene sicer nekoliko popustile, a notirajo še vedno 10 do 20 frankov za stopnjo in hektoliter, slabše .vrste 17—18. Za nova vina plačujejo 13.50 <fo 14.50 frankov za stopnjo in hektoliter. — Dobra letina se obeta tudi taliji, Madjarski in Avstriji. V Italiji so cene za bela vina višje gradacije zelo ivrste, ker izvaža Italija kljub povišku carine še
Izvoz sadja pod nadzorstvom
Te dni se je v ministrstvu trgovine drugič sestala osrednja komisija za sadje. Poleg delegatov ministrstva trgovine in industrije so se sestanka udeležili tudi delgati prometnega in poljedelskega ministrstva, Društva izvoznikov in Glavne zveze kmetijskih zadrug. Na seji jc bilo sklenjeno, da bo ministrstvo upoštevalo le pismene prošnje za izvozna dovoljenja v smislu novega zakona. Dovoljenja za izvoz sadja morejo prejeti le: 1. protokoli-rane tvrdke za trgovino s poljskimi pridelki; 2, zadružne zveze in kmetijske zadruge za izvoz pridelkov svojih zadrug; 3. pridelovalci sadja, in to samo za svoj pridelek, Tvrdke in zadruge morajo prošnjam priložiti potrdila o registraciji, zasebni pridelovalci pa potrdilo, izdano od občinskih uradov in overovljeno po prvostopni državni oblasti. V prošnji je treba označiti vrsto sadja, ki je namenjeno izvozu. Dovoljenja bodo veljala do 1. julija naslednjega leta. Nato se morejo obnoviti. Te določbe stopijo v veljavo dne 12. septembra. Že 15, t. m. bi morale kraljevske banske uprave postaviti posebne komisije in komisarje za nadziranje sadja. Te komisije bodo pregledovale sade, določeno za izvoz. O določbah novega zakona bodo prizadeti podrobnejše obveščeni s posebnimi brošurami. Komisije in komisarji za nadziranje sadja, postajni načelniki in načelniki carinarnic bodo pričeli nadzirati sadje dne 12. septembra.
Izvoz lesa na Madjarsko
Jugoslavija izvaža že od leta 1928 čedalje manj na Madjarsko. Izvoz na Madjarsko je znašal po vrednosti 1. 1928. 60,955.000 pengov, 1. 1929. 53,890.000 in 1. 1930. 42,832.000 pengov. Izvoz iz Madjarske v Jugoslavijo pa je ostal v tem času približno na isti višini. Padel je posebno izvoz jugoslovanskega lesa, ki jc znašal lansko leto komaj 33.21 % vsega jugoslovanskega izvoza na Madjarsko, medtem ko je še 1. 1928. znašal 42.95"ž. Lansko leto je Jugoslavija izvozila 2,738.786 stotov lesa, 1. 1929. 4,284.675 in leta 1928. 4,951.177 stotov lesa. Vrednost izvoženega lesa na Madjarsko je znašala lansko leto 14,223.000 pengov, 1. 1929. 22 milijonov 346.000 in 1. 1928. pa 25,9o2.0C0 pengov. Ne nazaduje samo uvoz lesa na Madjarsko iz Jugoslavije, temveč tudi iz drugih držav. L. 1928. je uvozila Mlrtljarska 153,216.000 stotov lesa, 1. 1929. 131,990.000 in l. 1930. 93,262.000 stotov lesa. Madjarska uvaža vedno manj tesanega lesa, ker je na eni strani stavbna obrt v krizi, na drugi strani spodrinja les novi način zidave, to je čedalje večja uporaba železobetona.
Borza
Vrednostni papirji
Ljubljafia. Celjska 150 den., Ljnblj. kred. 120 den., Prva hrvatska 950 den., Kreditni zavod 195
den., Vevče 120 den., Stavbna 45 den., 8% Bler. pos. 80 den., 1% Bler. pos. 72 den.
Zagreb. Drž. pap.: 1% inv. pos. 77 hI., agrari 46 bi., vojna škoda ar. 359—360 (358, 360, 361), kasa 359—360 (360, 360.50, 361), 12. 366—368 (366), $% Bler. pos. 80—80.50 (80), T!'o Bler. pos. 70— 70.25 (70, 70.50), 7% pos. Drž. hip. b. 72 den., begi. obv. 60—62 (61).
Belgrad. 1% inv. pos. 78, agrari 42—46, vojna škoda 357—359 (357, 359, 529 kom.), nov. 366
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12
vedno okoli 100.000 hI mesečno v Francijo in se je vsled ukinjenja državnih doklad na trošarino v znesku 20 do 25 lir na hI. povišal konsum v državi. Suša je precej pokvarila pridelek v južnih krajih. V Apuliji notirajo cene 5 do 6 za stopnjo in hektoliter, črna pa od 7 do 8, — Radi starih zalog se nahaja Madjarska v hudi vinski krizi. Poleg tgea se obeta Avstriji, ki je njen najboljši izvoznik, dobra letina. Cene za boljše vrste znašajo 1.25 do 1.40 penjjojev za stopnjo in hektoliter. Tudi avstrijske kleti so polne starega vina in celo detajlisti lahko prodajajo vino po 1.30 do 1.50 šilingov za liter. Avstrija je s peto carinsko novelo povišata carino iia vino za destilacijo od zlatih kron 7.20 na stopnjo, ki velja tudi za druga vina. — Izgledi za izvoz našega vina niso torej dobri. Zato splošno priporočajo vinogradnikom, da bi vnovčili grozdje. Italiji se je n. pr. lansko leto posrečilo, da je dvignila izvoz grozdja od 28.100 ton v 1. 1929 na 43.300 ton v l. 1930 in s lem tudi občutno omejila vinsko krizo.
—367 (367, 368, 400 kom.), dec. 369, 6% begi. obv. 59—60, 7% Bler. pos. 71.50 (1000 dol.).
Dunaj, Don. sav. jadr. 90.10, Wiener Bank-verein 14, Escompteges. 149, Zivno 78, Union 15. Aoisaiger Chemische 107, Mundus 75, Alpinel2.85, Trboveljska 28, Leykam 1.25.
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdka Edvard Saborsky & Co., Dunaj.) Prignanih je bilo 2285 goved, iz Jugoslavije 726. Cene: voli najboljši 1.65—1.70, I. 1.35—1.50, 11. 1.25—1.30, 111.
I.10—1.15,	krave I. '1.00—1.20. II. 0.80—0.90, biki 0,80—1.15, klavna živina 0.50—0.80. Tendenca: Cene so se v splošnem dobro držale.
Denar
Ljubljana. Amsterdam 2279.65—2285.49, Bruselj 787.84—790.20, Curih 1102.35^-1105.65, Dunaj 794.78—797.18, London 274.59—275.41, Newyork 5642.58—5659.58, Pariz 221.62- 222.28, Pra<ja 167.64, Trst 295.75—296.65.
Zagreb. Amsterdam 2"79.65—2286.49, Dunaj 794.78—797.18, Bruselj 787.84—790 20, London 274.59—275.41, Milan 295.75—296.65, Ncwyork kabel 5653.58—5670.58. ček 5642.58—5659.58, Pariz 221.62—222.28, Praga 167.39-167.89, Zurich 1102.35 —1105.75.
Belgrad. Amsterdam 2279.65—2286.49, Bruselj 787.84—790.20, Curih 1102.35—1105.67, Dunaj 791.78—797.18, London 274.59—275.41, Newyork 56.4259 — 56.5958, Pariz 221.64 — 222.21, Praga 167.39—167.89, Milan 295.75—296.65.
Zagreb. Bančne delnice: Hrvatska 50 d, Po-Ijo 53.50—55 (53.50), Kreditna 121 — 126, Union 150—155 (150), Jugo 67—68 (67), Lj. kred. 120 d, Medjunarodna 68 d, Obrtna 36 d, Praštediona 960 —965 (965), Srbska 190—191 (190) Zemaljska 115 — 116 (115, 116). — Industr. delnice: Nar. šum. 25 d, Guttmann 110—125, Slaveks 25—30, Slavonija 200, Danica 65—67, Pivara Sar. 210, Drava 212.50—220, Šečerana Oajek 216—224, Osj. ljev. 210 d, Brod. vag. 50 bi, Union 60 bi, Vevče 120 d, Isis 35—47, Ragusea 300—330, Oceania 190 d, Jadr. plov. 5-10 bi, Trboveljsku 235—240.
Curih. Belgrad 9.06, Pariz 20.1150, London 24.9250, Newyork 513.00, Bruselj 71.50, Milan 26.84, Madrid 44 00, Amsterdam 206.90, Dunaj 72.10, Stockholm 137.25, Oslo 137.20. Kooenhagen 137.20, Sofija 3.70, Praga 15.18, Varšava 57.40, Budimpešta 90.0250, Atene 6.65, Carigrad 2.43, Bukarešta 3.0450, Helsingfors 12.90.
2itni trg
Budimpešta. Tendenca: ncodrejetia. Promet: srednji. Pšenica: dec. zaklj. 11.60, 22, 33, zaklj.
II.30—11.32,	obrač. tečaj 11.404; marc zaklj. 12.75, 32, 454, zaklj. 12.40—12.42, obrač. tečaj 12.50. — Rž: dec. zaklj. 11,15, 11.15, 10.75, zaklj. 11.15—11.18,
obrač. tečaj 11.00; marc zaklj. 12.io—11.18, zaklj. 12.15—12,18, obrač. tečaj 12.00. — Koruza: maj zaklj. 13.54 , 40, zaklj. 13.42—13.46, obrač. tečaj 13.50.
Novi Sad. Vse neizprem. Promet: pšenica 7 vag., koruza 11.50 vag., ječmen 1 vag., moka 3 vag., fižol 1 vag. Tendenca neizpremenjena.
»Narodni Gospodar«, glasilo Zadružne zveze v Ljubljani, priobčuje v svoji zadnji številki nekaj zanimivih razprav o zadružništvu. J. Busaj razpravlja v članku »Načela, ki jih kršimo, se maščujejo« o temeljnih smernicah zadružništva, od katerih se tu pa tam zadružni voditelji kaj radi oddaljijo v veliko škodo zadrug. Dr. Vlado Valenčič daje v članku »Gospodarska kriza in poslovna politika posojilnic« kreditnim zadrugam navodila, kako naj se ravnajo v današnji krizi, to je v času, ko se dotok mnogih vlog ustavlja, ali pa celo dvigi
firekašajo vloge. Končno vsebuje list pregled stanja etošnje žetve v dravski banovini na koncu julija.
Umetno zorenje sadja. V znanstvenih kmetijskih delavnicah v Združenih državah so odkrili novo metodo umetnega zorenja sadja, s katero je mogoče pospešiti in dopolniti zoritev sadja v skladišču. To se vrši s pomočjo plina etilena. Po tem procesu dobi sadje tudi dovršeno barvo, s pomočjo etilena se dajo tudi morebitni nedostatki v barvi popraviti. Odkritju se pripisuje velika važnost, ker je sedaj dana možnost, da sc del sadja že pred naravno dozoritvijo obcrc, naloži v skladišče in z umetnim zorenjem pripravi za trg, medtem ko ostalo sadje lahko čaka nn drevesu. Ka ta način se prepreči tržna natrpanost, ki povzroča padanje cen.
Dobave. Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 22, avg. I. 1 ponudbe glede dobave 2C919 kv. ;n juta-plalna. Direkcija drž. rudnika Senjski rudnik sprejema do 24. avg. t. 1. ponudbe glede dobave 2500 kv. m krovne lepenke in 30.000 kilogramov ječmena. — Dirckcija drž. železarne Varcš sprejema do 26. avg. t. 1. ponudbe glede dobave 1 kompletne kopalnice, 300 komadov izolatorjev, 20.000 kg odpadkov iz kovanega železa, jeklenih ventilov, ventilatorjev, raznih zakovic, žičnikov, 200 kg bakrene žice in cevi. — Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 27. avg. t. 1. ponudbe glede dobave 3C00 kg karbolineja in 200 kub. m lesa. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Oddaja pšenice v mletje se bo vršila potom licitacije dne 22. avgusta t. I. pri ekonomskem oddelku Ministrstva vojske in mornarice v Beigradu.
Dva za športne prireditve zelo pripravna dneva smo zamudili, bi rekel oui, ki ne pozna razmer v našem športnem življenju. Vendar to ni tako točno. Ligino tekmovanje je med našiin občinstvom vzbudilo tako zanimanje, da mora biti sedaj prireditev res prvovrstna, ako hočejo prireditelji krit: stroške. Zato tudi ni bilo la dva dni nobeno večje nogometne tekme. Bolj agilna je bila seveda provinca. V Skofji Loki so priredili tamkajšnji športniki kur športni dan, ki jo dobro uspel. Omenili bi o provinci na splošno, ako hočejo športniki, da se bo šport dobro in uspešno razvijal, ie predpogoj igrišče. Na igriščih, kakršne imajo po večini krajev, je namreč nemogoče prirejati večje igre. So premajhna.
V Ljubljani siuo pu imeli zelo skromen program. Nogomet so igrali samo juniorji, ki tekmujejo za svoj pokal, katerega je poklonilu v propa-I gandne svrho Ilirija. Juniorsko pokalno tekmovanje jo vsako leto bolj zanimivo in čezdalje je večja konkurenca. Letos je tudi v pogledu igralnega ma-lerijala ostrejša konkurenca. Juniorjein Reke jc uspelo celo izločiti moštvo, ki je imelo izglede na zmago. Juniorji Ilirije, ki so si dolgo vrsto let zapored osvojili pokal svojega kluba, so izpadli iz nadaljnje konkurence.
^a&sr1
Brez posebnega obvestila.
Naša iskreno ljubljena soproga, dobra mamica, hčerka, sestra in sinaha, gospa
Agica Wigete roj. I zakovic
soproga strok, učitelja in strok, učiteljica nas je danes po daljšem trpljenju za vedno zapustila.
Erdevik-Andrijaševci-Laverca, dne 15. avgusta 1915. Jagoda, hčerkica; Martin Ižakovič, oče; Ferdo Wigclc mL, soprog; Anica in Rožico, sestri; Fcrdo Wigele st., Sol. uprav, v p., tast, in ostalo sorodstvo.
Glavni športni dogodek j tekma med Ilirijo In sušaško Vlktoritc bonia, ki imata v svojih vrstah najboljše junior
e bila pu plavalna iklorijo, dvema klu-
v državi. Zanimanje za to tekmovanje je bilo zelo veliko. Zmagali so juniorji Ilirije iu se revanži-uli zn lanski poraz. Kajti ie lani sta ta dva klubu po-
svoje moči iu Ilirija je bila premagana z
merila
razliko okoli 'JO točk. Lani se je posrečilo Viktoriji zavreti zmngoslaven pohod našega plavalnega športa. Drugače jo letos. Naš plavalni šport gre navzgor in ui več daleč čas, ko ooino prvi. Ne moremo v vseh športnih panogah tekmovati uspešno. Toda prvenstvo si bomo priborili v najlepših športnih panogah. Slovenci moramo hiti prvi v smučanju in plavanju! Tukaj se prvenstvo ne da doseči /. dobro plačanimi igralci, v teh panogah zmaga res sanio vsak za selie! Takrat bodo meriti naši najboljši, — elita naše športne mladine — moči s plavači, ki so imeli dosedaj prvenstvo. Zmaga nnd Viktorijo jo najboljše zagotovilo, da ni več daleč čas, ko so bo to tudi uresničilo. Na zadnjih plavalnih tekmah je bilo vselej po par tisoč gledalcev.
Pri nas ni bilo nogometu. Zato pa drugod niso počivali. V Zagrebu bi se morala vršiti proslava Oradjanskega, najstarejšega in najslavnejšega kluba v državi. Ker je pa tiad imovino tega klubu proglašen koukurz, jc bila proslava odpovedana. Ze dogovorjena tekma z Ujpestohi, prvakom Madjarske in zmagovalcem v Srednjeevropskem pokalnem tekmovanju se ni mogla odpovedati. \u pomoč je priskočila podzveza, ki je sumu prevzela tekmo z UJpeetom in priredila zanimiv turnir. l'rvi dan je igrala proti Ujpestu Concordio in dosegla gotovo lep rezultat 2:'_\ Drugi dun jo pa nastopilo kombinirano moštvom Gradjanski-Ilašk in tudi v tej igri Je bil rezultat 2:2. Madjari so igrali zelo lepo, toda ugotoviti so morali tudi v Zagrebu, da je nogomet igra za spomlad in jesen, nc pu zu najbolj vroče dni v avgustu, ko vse hiti v vodo.
Tudi brez liginih tokom nI bilu nedeljo, šive like senzacije so izzvale. Tako jo belgrajsku Jugoslavija zaradi neodločne igre z BSK, ki je končala z 2:2, izgubila vse nade, da bi sodelovali! v državnem prvenstvu. Izgleda kot nekaka kazen, kajti edina Jugoslavija se je borila proti uvedbi tekmovanja po načinu lig. Sedaj pa mora ugrizniti v kislo jabolko! Zato je pa že sedaj določen drugi kandidat v belgrajski skupini. Sušk, lanskoletni pokalni zmagovalec, katerega smo videli ludi v Ljubljani, je v Skoplju premagal Jug s 3:0. BSK in Sašk prideta gotovo v državno prvenstvo. V vojvodinski skupini je pa naenkrat nastal velik preobrat. Mačva ni več tako siguren zmagovalec. Zlasti še. ker je tudi to pot izgubila tekmo v Osi-jeku proti Slaviji s 1:0. Zu prvo mesto pridejo sedaj poleg Mačve v poštev tudi Slavija ali pu Vojvodina. Bačka je sedaj izgubila vse upe, premagana je bila celo po Obiliču s 4:2. Medtem ko je Vojvodina dosegla proti Gradjanskemu 0:0. Ta nestalna forniu raznih moštev je znak, da manjka rutine ne samo našim domačim klubom, temveč tudi onim, ki so Imeli priliko igrati težje mednarodne tekme. Zaradi velike bližine so imeli po mestih, kakor so Osijek, Subotica. Novi Sad, vedno v gosteli prvovrstne madjarske profesijonalne klube.
Radio
Programi Radio-Ljubljana >
Sreda. 19. avgusta: Opoldanski program odpade. — 1H.30 Salonski kvintet. — 19.!«) Literarna ura (g. Silvester škerl). — 20.1(0 Koncert godbo nu pihalu Zarje . — 21.00 Salonski kvintet. — 22.00 Cas, dnevne vesti.
Drufg programi t
Belgrad: 12.4") Koncert Radio orkestra. — 19.00 Narodne melodije. — 20.80 Vijolinski kon-cert. — 21.50 Radio orkester. — 22.50 Radio o; kester. — 22.50 Ciganska godba. — Zagreb: 12.30 Plošče. — 20.30 Konrert Ojuka Trbulioviča s sodelovanjem Rodio orkestra. — Budapest: 12.05 Koncert. — 17.30 Orkestralni koncert 20.00 Orkestralni koncert. — 21.00 Planinski koi -cert. — 23.10 Ciganska glasba. — I)nuaj: 12.PI Opoldanski konrert. — 20.45 Arije in pesmi. — 21.45 Ciganska glasba. — Milan: 12.14 Pe glasba. — 20.45 Opereta. — Oslo: 20.00 Rodm orkester. — 22.05 Plesna glasba. — 22.30 Kab, ret. — Praga: 20.25 Narodne pesmi. — 21.00 \ i linski koncert. — 21.80 Jugoslovanske pe-ini. Rim: 21.00 Komedija. — Berilo: 20.00 T — čer. — 22.30 Zabavna glasba. — Touloutr: 1 Simfonični orkester. — 13.00 Pesmi. — 20.00 < i men , opera. — 12.15 Plesna glasba. — Mutlcart: 19.45 Zabavni koncert — 21.15 Koncert godi Ineg i kvarteta. — 22.00 Plesnn glasba.
Dr. VolavSek
zopet ordinira.
s
JE J-rs:® j 5
S -^.-a
i O. a)
i S^Ia
3-Mfca =«0
J 5 J
»
Je S. O
g
c
O ~o
o -Sr ..«--.
c — nj	-
s, §•. °=
tfgoSJ .S
5 | C
I a
j? g Jj.Š gjl
2 n S? £ ^
5 ** n . >
- , «1 m .o
g i ž 2 .E £
?	--C N
Stal" V a e*'^ I
> .c =5 =
E "S "Z č Vj =
c —i „-» ti
* o 2 ■'■ * "
as3 » i«; ,4 »;£> c c „ >
-s T rz —
Otfrid v. Ilanstein:
117
Oirahatno potovanje na luno
Američanu ne bova nič povedala. Ne bi maral v zadnjem trenutku grdili nastopov, dajte mu morfija, da bo spal. Midva pa bova svoje beležke zaključila, za slučaj, da bi ostanki naše rakete vendar kdaj prišli v območje zemlje. Nato — no da, nato bova p;i lepo enostavno odprla okna, kovinsko ploščo od zdrobljenega odstranila, drugo pa razbila. Vsomirski mraz naa bo hitro in brez bolečin rešil našega življenja.«
Korus ni odgovoril, pa tudi kakšna nemožata slabost mu ni izbruhnila.
Stopil je k oknu in pogledal ven. Nič ga ni osupnilo, kar mu je Egon povedal in vendar —
Bil jo mladi Popolna tišina je vladala v kabini in mirno se je pripravil Egon k pisanju, da napiše še zadnje beležke.
Nenadoma pa Korus krikne, zakriči tako glasno, da sc Američan prebudi iz svojega morfijevega spanja in Egon zagotovo misli, cia je mladi časnikar znorel.
»Doktor, doktor, pojdite sem in poglejte k Kriči in glasno joka. Egon skoči k njemu, pogleda ven in še on krikne, da gre skozi ušesa: . Raketa! Bog Oče nebeški, druga raketa!« Ali Right se dvigne: »Katera raketa?^ »Tista, ki je prišla na pomoč, saj menda vsaj razumete, ne?<:
: Je pa lo tudi res?'
Korusu so drle solze po licih. »Ali ne vidite že na nama, da ie res?«
Stala sta z Egonom pri oknu in gledala, kako se jim druga raketa počasi bliža.
Seveda šc čutila nista, da v rcsnici obe raketi
drvita druga za drugo s pošastno brzino-
•it
Na zemlji so zopet štirje dnevi pretekli, nc da bi o raketah kaj slišali.
Tedaj pu je prišla senzacija, ki jo še enkrat razburila ves svet: ravnatelj čikaške zvezdarne je časopisom razposlal tak-le članek:
Uganka o raketah rešena! Ni mogoče več tajiti, da prav majhna telesca z veliko brzino krožijo okoli zemlje. Ni se še posrečilo natančno zračunati, kako daleč so od našega planeta, vendar pa se najbrže ne nahajajo prav daleč od meje zemeljskega ozračja in zdi se vsekakor verjetno, da gre za naši vsemirski raketi.
Po kakem doslej še nerazlcženem naravnem zakonu ali pa radi pomanjkljive gradnje je bila najprej prva, za njo pa še druga raketa prisiljena, da zakroži okoli zemlje.
Ta pojav nam jasno dokazuje, da je pač mogoče z raketami poleteti v vsemirje, da pa ni mogoče priti zepet nazaj na zemljo. Žal, da je s tem zapečatena tudi usoda petih smelih oseb, ki so tvegalo drzni polet.
Nikogar ni bilo, ki bi se upal ugovarjati tem stvarno mirnim besedam. Vendar pa je čez nekaj dni prišla nova žalostna vest: Neki japonski parnik ie na potu v Frisko na valovili zapazil nenavaden predmet, poslal ponj čoln in spravil na krov polovico raketnega letala, ki je imelo kabino še popolnoma ohranjeno. Nekaj ur nato jo bil parnik v Frisku.
Zopet hudi prepiri, kdo ima prav.
Joe Allister ie bil na tem, da zblaznil Bila ie
ena izmed obeh raket, toda katera?
Človeka ni bilo v raketi. Le kje so p, niki ost ilj?
Na večer naslednjega dne je neki poročevalce, ki je vso podrtijo še enkrat skrbno preiskal, v nekem kotu našel docela zmečkan listek, ki mu pisave ni bilo mogoče več prebrati, samo podpis je bil >e čitljiv: »Irena«.
Še isti večer so morali Joe Allistra spraviti v Mina torij, tako ga je potrla ta vest. Bilu pa je prva
raketa, njene ruševino so ujeli na morju.
★
Druga raketa je dosegla isto brzino kot prva. Kakih petdeset metrov narazen sta vštric drveli okoli zemlje, Apel se tudi za trenutek ni smel ganiti od krmila. Tudi en sam milimeter napačnega krmiljenja bi pri tej brzini žo v naslednji sekundi lahko povzročil, da hi nujno obe raketi trčili ali pa hi ju pognalo v popolnoma različni smeri.
Irena je v potapljaški obleki stala ob vnanjili vratih zatvorne cevi.
Tam onstran v diugi raketi jo pa natančno lako stal Egon. Seveda se v tej opremi nisla mogla spoznati, samo to sta vedela, da tani preko sloji človek, človek ki prosi pomoči, tu pa človek, ki bi rad pomagal, med njima pa je petdeset metrov neskončnega brezna.
Irena bi bila rada poskusila, kako bi jo mali ki-sikov pihalnik potisnil ija čez. Apel pa ji je prepovedal. Kdo pa je vedel, kaj vso bi se lahko pripelilo, kakšne tokove povročata raketi, kadar vozila vštric. Tenom zadnjih ur, dokler je oddaljenost bila šc večja in je krmilo lahko zaupal Ireni, je Apel v kabini delal. Tako sta lorej zdaj njegova in Irenina čelada bili opremljeni vsaka z malim telefonom in zvezani med seboj z žico.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica I SO Din ali vsaka beseda SOpar. Na|man|il oglaa	H o In. Oglasi nad
dsvcl vršile se računalo vllfc. Za odgovor aoaankot Na vprašanja brcs znamk* os odgovarjamo I
Starejša ženska
poštena in zanesljiva, vajena vsega gospodinjstva, išče mesta k mali družini ali v župnišče. Naslov v upravi »SI.« pod št. 9249.
Organist in cerkovnik
i dobrimi spričevali, vešč knjigovodstva in drugih pisarniških poslov, išče primerno Službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 9389.
Trgovski vajenec
ki se je že 1 in pol leta učil v trgovini mešanega blaga, išče takega mesta v Mariboru. — Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru.
Dekle
pridno in pošteno, ki zna kuhati, šivati, opravljati vsa hišna dela in voditi celo gospodinjstvo, stara 31 let, želi stalno službo. Službo nastopi 1, septembra. Naslov v upravi Slovenca pod št. 9397.
Mizar
z lastnim orodjem želi službo pri podjetju ali v graščini. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9391.
Žagar
z večletno prakso išče mesta na vodni žagi blizu mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9348.
Družabnik
s kapitalom od ca. 20 do 30 tisoč dinarjev, se išče za prevzem večje in boljše restavracije v Belgradu. Prednost imajo samci, ki so v gostilničarski stroki dobro izvežbani in po mogočnosti posedujejo tudi splošno osebno pravico. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. >-Beo-gradska restavracija«.
Vila
blizu centra naprodaj. — Ponudbe pod »Sv. Krištof 1931« štev. 9082 na upravo »Slovenca«.
Novo hišo
dvostanovanjsko, enonadstropno, v centru Vrhnike, z zelenjadnim vrtom in velikimi kletnimi prostori, ki so pripravni za vsakršno delavnico, ugodno prodam. Voda in elektrika vpeljani. - Ponudbe in vprašanja na naslov L. Rogelj, Vrhnika.
Radi zamenjanega
nahrbtnika
na vožnji Jezersko—Kranj v nedeljo 16. t. m. naj se prizadeti zglasi v pisarni dr. Otona Fettičha, advo kata v Ljubljani, Dalma tinova ulica 7.

Nova vila
lepa, na solnčni strani, radi odpotovanja poceni naprodaj. - Studenci pri Mariboru, Radvanjska c.
2 dijaka srednješolca
sprejmem na hrano in stanovanje v sredi mesta. Naslov pod št. 9390.
Dijake
nižješolce sprejmem v zračno, svetlo sobo in na dobro hrano. — Nemška konverzacija. Detela, Poljanska cesta 17/1 (nasproti gimnazije).
Naprodaj
je novozgrajena vila s 4 kompletnimi stanovanji. V isti je elektrika, vodovod, kopalnice; vrt ograjen s fino izdelano ograjo. Nahaja se v Šušterši-čevi ulici v Udmatu. Poizve se: I. Oražem, Moste
tiobliana. RetUeve ccsta Z*. nudi oalceoeje rte Trate pienično moko in droge mlevtke izdelke.
Zahtevajte ceniki
Restavracija
in kavarna se proda v lepem izletnem kraju pri Zagrebu, brez hiše, z vsem inventarjem in 10 letno najemninsko pogodbo s solidno najemnino, velik vrt za 500 oseb, velik promet z vinom in pivom ter kavarniškimi proizvodi. Cena 70.000 Din. Manj,-ši hotel z gostilno v sre-sk em mestu savske banovine, popolnoma urejen, z večletno najemninsko pogodbo (brez hiše), brez konkurence, na glavnem trgu, poleg cerkve. Mesečna najemnina 1000 Din. Cena 70.000 Din. Prodaja Gostilniška poslovalnica M. S. Pav-lekovič, Zagreb, Ilica 146/1 I
Hotelsko in
Prodam
lepo enonadstropno hišo s trgovino in gostilno z gostilniškim inventarjem na prometnem kraju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9349.
Prodam hišo
in precej zemlje zraven, na Dolenjskem, za ceno 15.900 Din. — NpsIov v upravi »Slovenca« pod št. 9392.
Naprodaj
so v sredini mesta stanovanjske hiše, več trgovskih hiš in gostiln. Pojasnila: Jančar, Sv. Petra cesta 27.
Koncipijenta
samca, išče advokat. Dopisi na upravo »SI.« pod »Zdrav fant« št. 9212.
Učenca
pridnega, poštenega, hrana in stanovanje v hiši, sprejme slaščičarna R. Goleš, Laško.
Učenec
s predpisano šolsko iz-brazbo se sprejme v špecerijsko trgovino C. Korošec, Poljanska cesta 33.
Učenko
ae sprejme s potrebno šolsko izobrazbo za modno in manufakturno trgovino v Ljubljani. Cenj. ponudbe na upravo >Slov.< >9238«.
Pridno dekle
kot pomivalko takoj sprejme hotel Štrukelj.
Čevljar, pomočnika
kateri tudi dobro razume šivano delo in gojzarje — sprejme Vavpotič, Bl«d.
Učenca
za trgovino z mešanim blagom, krepkega in nadarjenega, takoj sprejme tvrdka Jurej Šterk, Vi' niča pri Črnomlju.
Stanovanje
2 večji in 2 manjši sobi, soba za služkinjo, kuhinja in pritikline, tik sodišče, se odda za 1. november Nalanfne ponudbe z opisom rodbinskih članov pod zn. »Mesečno 1800«' na upravo »Slovenca«.
Vrtne zaklopne stole
prodaja pisarna Tribuč na Glincah. Telefon 2605.
Stanovanje
udobno, vrtno, trisobno, se odda v Zitnikovi ulici z oktobrom. — Pojasnila: Dekleva, Jegličeva ul. 10, 2-1, dnevno do 9. ure.
Stanovanje
dvosobno, na Brinju, se odda v najem s 1. sept. 1931. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9261.

Zaslužek
Potnika
agitnega in poštenega, ki pozna dobro vse trgovca v Sloveniji, sprejme takoj domača tovarna železnin-ske stroke. Gospodje, ki potujejo z avtomobilom, imajo prednost. Ponudbe je poslati na upravo »SI.« pod »Stalnost« št. 9250.
EZDS
Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana Prospeiu št. 16 zastonj. Pišite ponjl
Solidna gospodična
uradnica išče prazno sobo v bližini Gradišča. Ponudbe pod »Snažna« št. 9395 na upravo »Slovenca«.
IS2EEBS3I
Na Jesenicah
tik glavne ceste in tovarne, se oddajo v najem trg. lokali s stanovanjem vred. Ponudbe na podružnico »Slovenca« Jesenice pod »Trgovski lokali«.
Poslovni lokali
na Dunajski cesti št. 29, | I. nadstr., so se 1. sept. na razpolago. Poizve se istotam.
Pekarna
dobro idoča, s stanovanjem, 900—1000 Din dnevnega prometa, v predmestju Ljubljane, se odstopi. Dopise na upravo »Slovenca« pod šifro »Pekarna« št. 93%.
Mlekarna
se odda v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 1	St. 9394.
V najem se dajo
prostori restavrac. Grand hotela, Ilica 6, ZagVeb. [ — Takojšnje ponudbe aa Prometno d. d., Dalmatinska 11.
Pekarija,
specerij. trgovina, prav dobro vpeljano, trafika, točenje alkoholnih pijač vseh vrst, naprodaj vsled bolezni. Franjo Skipala, Zagreb, Pazinska ulica 2.
Sveže sadje
vsaki dan nudi na drobno in debelo družba »Proda«, Prečna ulica 6.
Naprodaj:
dve veliki omari z ogledalom in tri male omare. — Poizve se: Gerkman, Cankarjevo nabrežje 1.
restavracijsko
meščansko podjetje (brez hi še, z zajamčeno več-, letno solidno najemnin-j sko pogodbo), ki leži1 ' strogo v centru velikega, | najbolj prometnega mesta Jugoslavije, kjer trgovina in promet dnevno cvete in raste, naprodaj. Hotel ima 35 popolnoma z vsem komfortom opremljenih sob za tujce z novim masivnim prvovrstnim pohištvom, novim perilom in odejami, od katerih je 16 z eno in 15 z dvema posteljama in otomano. Povsod parketi, elektrika, vodovod in telefon. Restavracija je s 40 mizami kompletno urejena in ima popoln servis, porcelan, steklo, namizne prte, kakor tudi letno veliko teraso. Prodaja radi družinskih razmer: Gostilni-čarska poslovalnica M. S. Pavlekovič, Zagreb, Ilica 146. Cena 300.000 Din. Potrebna gotovina 200,000 dinarjev.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo
centralne kurjave
za nebotičnik ob Dunajski cesti v Ljubljani.
Proračun ter gradbeni pogoji se dobe pri podpisanem uradu od dneva razpisa dalje med uradnimi urami za Din 50—.
Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti do 27. avgusta 1.1. pri podpisanem zavodu do pol 12. ure dopoldne.
Pokojninski zavod za nameščence
v Ljubljani
Premog, drva
dostavlja na dom
..KUftIVO" dr. z o. z.
Dunajska cesta št. 33 TELEFON 34-34.
Pred nakupom žimnic
otoman, spalnih divanov i. t. d., se blagovolite potruditi k tapetniku A. Kobilica, Ljubljana, Dunajska cesta 25, vhod z Dvorža-kove ulice 3, dvorišče, ki Vas s svojimi solidnimi izdelki, nizkimi cenami in praktičnimi nasveti gotovo zadovolji.
D
o 2 o
_j. rr
O O
S ~ Zaščitni znak
S'er ®	_
Vsakovrstno
iS afp
knnnfc
oo oaivišiib cenah ČERNE. luvelir Liubliana. Wolfova ulica tt 3.
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana • Šelenburgova ulica 6 II nadstr
Ugodno naprodaj zaprt tovorni auto
znamke
»Benz«
Nosilnost šasije 1200 kg, delazmožnoat 18/45 H. P. Naslov se poizve v upravi >Slovenca< pp<l št. 9220.
Kopalne obleke
od 45 Din naprej Vam nudi »LUNA«, Maribor, Aleksandrova cesta 19. Poštna naročila točna.
Bukova drva
stare produkcije, deloma preperela, ev. mešana z gabrom ali hrastom, vsako množino, kupim. Plačilo takoj. Ponudbe pod >Bukova mešana« št. 9393 upravo »Slovenca«.
Sedlo
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod šifro »Jezdec«.
Laneno seme
kupuje stalno P. Knez, Zagorje ob Savi.
iiPi", ' .v.	.,-..--	/
Zahvala
starega	jJK^	soproga, dragega očeta,
V/
ing. Adolf a Wtdra
ravnatelja TPD v pokoju
smo prejeli toliko pismenih in ustmenih izrazov	x j
moremo vsakemu posebej zahvaliti Zato	blagodejnega sočutja, da se ne
ki so nam stali »'tlik "Si bodM'a tolSTbSi A*?da 86 VS£m' potom najiskreneje zahvaljujemo	bodtsi z dejanjt ob strani, tem
jem	dfkTm ""T
dalje vsem številnim darovalcem krasnihvTncevb cv.Ha ki' ?o kT^V^11' m grob dragega pokojnika, Trboveljski premogokoenidr X . i ■ ki- ?SU'' °der natel em rudnikov v Trbovljah, HrastnikuZ.dnri.? R -k k l L{VbI'anl- «*• 'avlami, vsem stanovskim tovaHšem posebno pa^ 'obratovodi," in^ h"'' " Hudi krasen govor pred hišo žalosti, predsedstvu n dni/lfik ' / Homan" ?a P«-in njegovemu pevskemu odsekVza gan^	.V Jrb°vljah
vsem pokojniku tako dragim rudarjem/ki so od bli,,', i„ 7 I	H;astnika.
njega zadnjič poslovijo, gasilcem župTrbovliein^l.l *C P."^teh' da se od državne oblasti, korporacij in društev, priUteliem b ll"^' "fopnikom tako veličastnem številu spremili na njegovf zfii po«' S° P°ko'ne«a v
Pred vsem se še posebno zahvaljujemo rudniškemu zdravnik,, a Ar f- i ■ "eni"6 P0ŽrlV0Valn° ZdraVDiŠk° POm°č' k' i« nudil pokojnemu do zadnjega Laško-Trbovlje, dne 15. avgusta 1931.
ŽALUJOČI OSTALI.
iEZBIffli
Christolov učni zavod |
Ljubljana, vpisuje dnevno še ves avgust na Domobranski cesti 7. Vpisnina 1 20 Din, mesečna šolnina Stavbne nasvete 120 Din; revni gojenci daje tehnični biro »Tehna«
imajo popust.	j Ljubljana, Mestni trg 25/1
Trgovska hiša
v bližini Domžal, 5 sob, trg. lokal, hlev, drvarnica, pod, šupa, kegljišče, vrt, vse zidano in v dobrem stanju, na promet, kraju, kim priprostim gospodom, ' 5 minut od žel. postaje, tudi v vdovcem. Ponudbe . naprodaj za 125.000 Din. pod št. 9398 na upravo I Poizve se pri Franc Mav-»Slovenca«	• tar, Kamnik. Zaprice 45.
Dekle z dežele
revno, želi znanja s ka-
ING. HERBERT LUCKMANN naznanja v svojem in v imenu svojih otrok, kakor tudi svoje tašče pretresljivo vest, da se je njegova draga, dobra soproga oziroma mati in hči	'	'
Zora Umann Borup-S^pM
dne 16. avgusta 1931 na lovu smrtno ponesrečila.
, , ^iV^vT' ,neP°zabne sc b° v'šil v torek, dne 18. avgusta t. 1. 0b 5 popoldne iz hiše žalost. Ljubljana, Karlovska cesta 18, na pokopališče k Sv Križu	popoldne iz hiše
Sv. JaSkobuaŠa 2adU§niCa " b° dar°Va,a dDC 19" aVŽUSta °b 9 d°P0,t1nC V mestni	-rkvi pri
Ljubljana, dne 17. avgusta 1931.
Ing. Herbert Luckmann,
soprog.
MaH0, T,Si Herbert'	C,audia P'- Gorup-SIavijnski.
mati.
Bratje, sestre in ostali sorodniki.
Brez posebnega obvestila.	M « 3
Mestni pogrebni »vod v Ljubljani.
»SLOVENEC«, dne 18. avgusta 1031
Stran 9
Tovarna usnja FRANC WOSCHNAGG i sinovi d. d0 v Šošta javlja tužrio vest, da je njen predsednik upravnega sveta, gospod
dne 17. avgusta t. 1. po dolgem trpljenju v 66. letu svoje starosti na Dunaju za vselej zatisnil svoje trudne oči.
Nepozabni naš šef bo ostal vsem nastavljencem in delavstvu trajno v najboljšem spominu.
Pogreb se bo vršil predvidoma v četrtek 20. avgusta ob 4 popoldne iz tovarne v Šoštanju do lastne grobnice pri farni cerkvi v Šoštanju.
Šoštanj, dne 17. avgusta 1931.
Delavstvo in uradništvo tovarne usnja FRANC WOSCHNAGG i sinovi d. d. v Šoštanju naznanja s tem tužno vest, da je 17. avgusta t. 1. previden s svetimi zakramenti umrl na Dunaju v 66. letu starosti nepozabni predsednik
gospod komercijalni svetnik
Z njim izgubimo visoko cenjenega, nepozabnega šefa in vodjo podjetja, kateri je razumel dovesti isto na današnjo stopnjo; izgubimo njega, ki je očetovsko za nas skrbel, čutil z nami, živel z nami in bo ostal vedno v našem hvaležnem spominu.
Bodi mu žemljica lahka!
w	iasjafcffli"' s. vi.; :fu«
»SLAVIJA«, jugoslovanska
v Ljubljani, Gosposka ulica 12
zavarovalna banka
Telefon št. 2176, 2276
PODRUŽNICE: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osijek, Novi Sad in Split
Ljubljana
Elektroindustrija,d.d.


Specijalna delavnica za instalacijo in popravila, ter zaloca magnetov, cllnume, električnih svetilk zn btclkle In avtomobilu maznlke, smernike, brisače zn steklo, trobil, vseh vrst bvcSIc ter akumulatorjev. Delavnica Je oprcmljenu z najmodoruejSimi Boschstroji in aparati, ter je pod vodstvom v tvomici izvež banih strokovnjakov. Najve"ja sotiduoflt dola in zmerno čene Bosch service Eloktroindustrijn d. d., Gosposv ets ka cest i IS, dvoriSCo. Ljubljana
'""iiiiiiifiniiiifiiiiiif
buruu m iefotke,
^MaJU
odMmtau -na,
x -naic dlMapvj&iimriuf
CUOTUti jilJftmnntititiMnii'
'hmmica -t.___
&M8 61-

t V globoki žalosti naznanjamo vsem tužno vest, da je naš ljubljeni sin, brat
Pavle Voljč
trgovski sotrudnik
v cvetu svojih 21. let v nedeljo zvečer ob 8. uri mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek ob 4 popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče sv. Pavla na Vrhniki. Vrhnika, dne 17. avgusta 1931.
Žalujoča rodbina Voljčeva,
Zahvala
Za vse izraze iskrenega sočutja povodom smrti naše predobre mame, gospe
Katarine Juvan
roj. Bizjak
posestnice v Vodmatu
se vsem najlepše zahvaljujemo. — Posebna zahvala bodi izrečena pevskemu društvu »Zvezda« v Mostah za ganljive žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so preblago spremili k večnemu počitku. Moste, dne 17. avgusta 1931.
Žalujoči otroci.
Zahvala
Povodom smrti našega dragega, nepozabnega pokojnika
Ivana Kasteiica
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Predvsem pa se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, gosp. primariju A. Breclju za njegovo dolgotrajno, požrtvovalno zdravniško pomoč, častitim sestram usmiljenkam ter vsem darovalcem krasnega cvetja.
V Ljubljani, dne 17. avgusta 1931.
Žalujoče rodbine:
Kastelic, Hladky. Marčan, Gjud.
i•■'■^v*: ■ .v ' -v . *	& •.
mm

/				% v .		>
						
ZAHVALA- Za premnoge izraze sožalja, ki smo jih prejeli povodom veliko prerane smrti naše ljubljene, nepozabne žene, mamice, hčerke, sestre, svakinje in tete, gospe
Komile flolčanšek roj. Stumberger
izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so jo v tako veličastnem številu spremljali na njeni zadnji poti, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, sploh vsem, ki so skušali na bodisi kak način omiliti našo neizrecno bol, Posebno zahvalo smo še dolžni čč. duhovščini, gg. zdravnikom, ki so se potrudili za blago pokojnico, zlasti g. dr. Hausu v Ljubljani, ki je z vso požrtvovalnostjo in blagodejnim sočutjem omiljeval njeno trpljenje, čč. sestram usmiljenkam Leonišča, prijatelju gosp. dr. Zdolšku za iskren in ginljiv poslovilni govor ob odprtem g^obu, gasilnemu društvu občine Zakot za zadnjo čast, kojo je skazalo svoji ku-mici in pevskemu društvu »Vrbenica^ za krasne žalostinke.
Vsem, ki ste čutili z nami, še enkrat srčna hvala — s prošnjo, da ohranite našo Kamilo v prijaznem spominu.
V Brežicah, 14. avgusta 1931. 2ALUJOČI OSTALI.
Ni duha ne sluha
za kurjimi očesi in debelo kožo, če jo tri dni zaporedoma zjutraj in zvečer natrete z majhno količino	CLAVETYL CREME.
Cena škatljice 8 Din Proizvaja in razpošilja stara. I 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič. Zagreb. Jelačičev trg 20.
<Wimr fllesse
6. do IZ. septembra 1931 (Rotunda do 13. septembra)
Posebne prireditve: Pohištvo / Reklama / Svetlobna reklama Salon za modno kožuhovino t Dunajske modne pletenine / Razstava »Novodobne opreme za kuhinjo na plin. / Elektrika v gospodinjstvu. Radio in slabi tok. / Pisarniške potrebščine Sejm železnega in patent, pohištva / Razstava hranil in nasladi! I Stavbarstvo in gradnja cest / Tehniške novosti in iznajdbe / Polje-deljska in gozdarska razstava / Avstrijska zimsko-sportna razstava.
Nobenega vizuma I S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop na meji v Avstrijo. Ogrski tranzitni vizum se dobi na meji proti predložitvi sejmske izkaznice. Znatne vozne olaišave na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, Jadranskem morju ter na zrakoplovih. — Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice t po Din 50"—) se dobe pri
Wiener Messe A. G., Wien VII. kakor tudi — v dobi tipskega jesenskega sejma — pri Auskunftsstelle in Leipzig Oesterr. Messehaus in pri častnih zastopnikih v Liubljani:
Avstrijski konzulat, Dunajska cesta 31 Zveza za tujski promet v Sloveniji »Putnik« Dunajska cesta 1 in podružnica Hotel »Mikličt vis a vis glavnega kolodvora.
SMRT P fMAJA|
KOMARJEM j
Največjo privlačnost dunajskega velesejma
tvori velikanska
MOD U R E VI) A.
niodne veletvrdke JCLIUS KRUPNIK WIEN
ki se vrši ob otvoritvi sejma v nedeljo, dne 6. septembra ob '/28. uri zvečer v veliki dvorani duna ske koncertne palače (Konzerthaussaal)
Naročila na vstopnice prosimo brzojavno: VVIEN VIL, KAISERSfRASSE i 15
Tudsvnašs podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domo ljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne inlormacije — Poslovne ure od pol 8 zju trai do pol 1 popoldne in od 2 do 6 pojx>ldne 1 Telefonska štev 3030
Malarijo-strasno bolezen, ki na njej tisoči umro vsako leto-prinaša samo komar! Uniči ubijalce ter brani sebe in svojo deco — Škropi Flit.
Flit ubija muhe. komarje, bolhe, mravlje, molje, stenice, ščurke in drugi mrčes ter-njihova jajca. Flitova para je mrčesu smrtonosna a ljudem neškodljiva. Vporaba enostavna. Ne pušča madežev. Nc zamenjuj Flit-a z drugim podobnimi proizvodi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom.
v
Škropi
Da Tc zaščitimo, prodajemo Flit samo v plombiranih konvah,
fe 1
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD
<
SB
os C3 O
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
Kameninske cevi
v vseh dimenzijah in oblikah ima stalno
v zalogi
MATERIAL TRG »H l 0 L
imimm.
Dunajska cesta 30II.
TelelOn 27 1« Drzolovl MA1ERIA1
A. vtomobllistl I	Motociklisti)
Šoier in samovozaC
Spisal inž. Josip Stolfa.--Cena vezani knjigi Din 140 —
Jugoslovanska knjigarna v LJublianl.
Za Jujjoalovanako tlakarno « LJubljani: Karel Ce«.
Izdajatelj: Ivan Rakove*
Urednik: Dr. Alojzij Kuhar.