K. k. Hofbibliofeek Wieu^ St. 25. V Gorici, 19. junija 1885. „SoSa" izhaja vsak petek in velja po poiti prejemana *H T Gorici hi dom poSiljana: Vsc k-to . . . f. 1.10 Pol leta • • • n '¦'¦ '10 Cetvit leta . ' :¦ ' 10 Pri oznanilih ii tak » tudi j. •i ..)«- slanicah" se placujt /.Ai Jll'iulllO i-i.- top- —........— 8 It*", Le sf» 1 „ » ,. ft „ „ „ tiska I krat •• 3 ,. Z*a vt&e »i !;<• J»0 irostoru Tecaj XV. Posamczne stevilke se dobirajo po 8 kr. v tolmkarnicah T gospoaW ulici IiI:Vii „iivli "linTii", na starem trgii i«i v nun ,l;i ulict !er v Ttstuy via Ca» , I'npi-ii naj si- Magovoljno po&iljajo iiruiIn:5tvii\,SoCt>-s v G'nrici na TraViilta 16,1., naruouiiia pa opravniStva „SoLcft Via della Croce Sh'4. Ill ''¦'' Rokojiisi se ne viafcajo; dopiai naj se blagovoljno fraiiknjejo, ~ DeUlceia in tlrtigim j)eprepipLnin) ge nar^tnUja ziii'ia, sikoso oglase pri oprarnifitvu., Po volitvah. Na sloveuaki strani ne ostaja nam, da bi veliko govorili c bivSih volitvah, kajti „Socatt je dotifino za-devo uze prej re§etala na vse strani. Posebno volitev v vclikein posestvu bila je pojaSnjena z raznih sta-\M prav na droboo. Danes torej le So nekoliko do-datkov. Sloven.skim junakom, ki so se krepko borili za narodno stvar, priStevati bi bil po sprifievanji g. Ju-vanclSa iz Deskle tudi g. Anton Gabrijel&fi iz LoSic (blizu Plavij), ki je bil zadnjic1 uavedeu mod volilci koe^evimi. Dotidna vest izvirala bi torej najbrz"e iz prevclikega babaoja kakega nasprotnika. Hohenloho-vim volileem moramo pa zalibog §e nekatere dodati, ki so bili zadnjic" izputteni. G. Konrad pi. Fabric iz &t. Fijana in Anton Fabiani iz Kobdilja glasovala sta pri prvi in pri ozji volitvi za Hohenloha. JoM Fabiani iz Stanjela glasoval je pri prvi volitvi za Pa-. jja, pri ozji volitvi dal je pooblastilo za grofa At> temsa. Gotovo je §e kak slovenski volilec, ki se ui dobro vedel; ali ker niinamo popoluo zanasljivih po-dutkov, pustimo jib, da se premialijo do ptihodujih volitev. Pritisck za Hohenloha bil je v resnici vclik. Hiti duhovska obleka ni bila zoperna „sovra2uiku Slovencev", ce je bib upati, da urn ona pridobi kak glas. In res za kneza delata je tudi ona, ker duhov-nikom se je knez drogaee opisoval m>go se je t*m opisat v drustvtt „Unione". — Grof Pace pravif v „Corrieru," da Hobenloha je drlala mogodoa vladiia roka, in dunajski „vaterlaud<' piie izrecno, da knez je bil kandidat trMkega namestnika. S to vestjo bi Be ujemalo postopaoje c- k. okrajnega glavarja tol-minskega in drugih gospodov o casu volitev v veli-kem posestvu, — V Gorici podpirali so Hohenlohovo kaudidaturo posebno Ritterji, Boeckraanna in Andrej Pauletig, trgovee s tnrsico v Gosposki nlici. Slgdnji ima svoj upliv ˇ Doberdobu, Zagraji in delom v Sem-paaki gupaniji. Pri volitvah v dezohii zbor imel je Pauletig svoj delokrog navadno v Cervignanu, kjer je bil prej voljen baron de Pretis, zadnjifi pa Evgsn barou Ritter. Siovensld volilci, lahko spoznate, da s Hohen-lohom ste narodu glabo u&tregli. Ona Castna veiiua sioveuskth volticev, ki je staia za Attemsa, reiila je Cast goriSkih Slovencev in konservativcev ter ei je pridobiia ucvculjivo slavo. Zivili! Gori§kim Italijanom druga beseda. Veliko ve6 nego Slovencem reei nam je po do-vrienih volitvah naaim aodezelanom Italijanom, po- LISTEK. f Dae ft. t. m. sem bil v Grgarji, kamor sem bil poklican, da bi poskusil nove, od bratov Ignaca in ivana Zupan-a iz Kamne • Gorice na Gorenjskem postavljese orgle. Imajo pa te orgle sledetio dispozi-cijo ali sestavo: A. V manualu: 1. Principal, 8', ves iz cistega anglezkega cina. 2. Fugura, 8', vsa iz cina. 3. Harmonicm flavta; t glcbocem basu 8 leee-nih piScali; vae druge iz cina j — od g prepihajoce. 8'. i. t. d. 4 Dolce, 4', ves cinast. 5. Gedakt, 8', leaen. 6. Wiener — flote, 4', 13 pli&U lescnih, druge iz cina. 7. Oktava, 4', vsa iz cina. & Mikatora, faojnat*, 2%'f wm h «»*, sebno onim v Gorici. Italijanska narodna stranka v Gorici jo popolnoma potrta in pobita, da bo potro-bovala mnogo dela in ttuda, da se okrepi. Ta stranka ima nekoliko neporednih givljev v avoji sredi, laU-koMvcev in lahkovercev, katerim je politika igra^a, ki so dali povod, da je bilo pri zadnjih volitvah i-talijanstvo popoluo preupito. 0 italijau-stvu ni bilo pri volitvi v volikom poseatvu ni duha ni sluba. Boj je bil slednjiS med Blovenoi in fakcijozno opozicijo, med donmcini in tujci, a za italijanstvo se ninikdozmenil. Da 1 oc ste zavozili gospod-je Italijanil Najproj so se dali zapeljati goriaki Italijani, da so se lofiili od svojih krvnili bratov, italijanskih konservativcev, katere zmirjata nCorrierou in „Hovraznik Slovoncov" b klerikalci. Res je, da gori-dki italijanaki konaervativci so taka voda, ki potre-bujo mnogo soli, da se no spridi, ali prav narodna stranka morala bi biti ona sol, ki bi mrtvo inescan-stvo ozivila. Tega pa Italijani niso atoiili, ampak popustili so svoje brate broz ra.^loga, Htavili bi, ne vomo kaj, da med vitozoni dr. Doliacom, biviim predsednikom „Kat. druStva", in dr. Yerzegnassijem, predsednikom druitva „Unione*, ni no bene raz-like v veri. K 6emu se torej loditaP Zato, ker „Corriere% list goriSkih tujcev, vedno iunta inhujska GorBano za libornlix.em, ne da bi ubogi Goiicunive-deli, kaj je liberalizem, ne da bi vedeli, da liberali-zem je pena, s katoro 2idi igrajo, da brijejo politicno otroko. Za liboralizom unemali w dunajski lidovski listi narode, dokler so jitn hoteli iti na liraauico. Pov-sod so spoznali, da liberalizem ni nic, IezavedniGo-riCani se dajo So vedno slepiti z liberalizmom in ce-piti v stranke. Goridani! spoznajte, da z i d o v s k i * b o r a 1 i z e m je Vasa pogubal Kdo Yam pridiga lxberalizem? morda Vasi rojakiP Kaj sol Tujci z nekaterimi ^idovskimi mocmi! Ali ste tako kratkovidni, da tega niste Se spoznali ? Odprite Bvoje ofii in vidito, kar mora videti vsakdo, ie ni slep. Drugo §o vecjo napako storila je italijanska stranka a tern, da je zacela postopati sovrazno proti Slovencem, svojim sodezelanom in some-66anom. In tudi v tem postopanji dala se je italijanska stranka u&ti in voditi po tujcih in njih gla-silu, BCorrieru.K Kaj hofiete s tem doseSi? Ali mi-slitc, da a tem odrinete Slovence iz mesta? Prazna nada. Ako bi se Vam posreiilo, da bi Slovence ©d-iinili iz mesta, bila bi to Va§a nearefia; Va§i obrt-niji ;n kupdiji bil bi konec, ker bogati tujci bi ne kupovali pri Vas. Sicer pa ne mislite, da s*e Vam to kedaj posrecSi, ker narava veze dei&elo z mestom in Vase prizadevanje, da bi to vez razdrli, se ne more uresnifiiti, dokler veljajo naravne postave med-sebojnega prometa. 9. Oktavna vez, (Coppel.) 10. Pedalna vez. B. V pedalu. 1. Subbas, 16', lesen. 2. Oktavni bas, 8', lesen. 3. Cello, 8', ves iz cina. Orgle bo narejene na sapnico s sto$ki (Kegel-ladensystem). Meh imaj > tako zvani nmagazinK, na dvoje delajoS, z dvem zajemalnikomai Sapna sila je uravnana na 85 mttimetrov vodenega stebra. Te orgle kazejo krasno H5nost po zunanjosti; vsak posamezni spremen zadet je pa popolnoma karakteristicno, da se poslusalcu kar srce topi, a skupna sila daje glas velicasten, velikansk, kakerSnega morejo dajati le mojsterake orgle novega, nepresegljivega sistema. (Ha-U mqjstri8kaze naj bi §li k g. Zupanu v nauk, da bi se vsaj nautili, kako je meh uravnati, ki daja enakomerno sapno silo; da bi vsaj zanaprej vec* orgel po Primorskem ne kazili. Ce se poptava pone-sridi pri kaoem elabem delu, ni toliko ugovarjati, a de se prav z mehom veliko in dragodelo pokvari, to pa je hudo. Pis.) Manual ima 54 test in vsak spremen prepojo celo klaviaturo. Pedal itm 24 iast Mekanika je v m* fflik orgel jako Jahka; ml Smeino jo bilo videti, kako so se lansko loto goriiki Italijani dali nauduicvati proti slavnosti pod-pornega dru§tva. Mislili so, da i tem resijo italyan-stvo, in niso pomislili, da delajo tlakp drugira iiv-ljem, ki so zeleli tako razmore. S protinaravnimi grehi si ni se nikdo pomagal; tudi goriiki Italijani si ne bodo, Bovrastvo in propir mod sodeLelani in BomosSani jo protinaravni greh, zato ne bodo iraoli Italijani od tega nikoli pravega dobifika, Kdo ima do-bijiek od lanskih prepirov? Vitoz Pajor, odvotn}|c, In nikdo drugi. Podporno druStvo ni nifi zgubilo in Slo-venoi tudi ne. Zgubili so Italijani, katerim je zarad tega v marsikaterom oziru tesno predlo. Italijani, od-kod je izviral oni Va& upor proti mirnim Slovencem? Kdo Vas je k temu naudufioval ? Poraislito in potom odgovoiito. Odgovor naj Vam e\uil v poduk ra bo-doLe 6ase. Izmislili ste Bi, ali prav za prav izmislil Vam je *Corricro«1 list goriSkih tujoev, da Gorioa je in mora ostati italijanska, Kdo Vam jonilje Gorioo, da ste za njo v toliki skrbi P Ali Vas vznerairuje nieua naravna loga in dojansko okoliifiine ? Teh ne bote mogli nikoli promoniti, tudi fa ie na glavo poitavite. In ako bi jih kedaj premenili, bil bi to Vai pogin, Dajte Gorici italijansko okolico, potem bote vidfU, kam pride Vas promot. Nespametni ste, da so daite glasilu goriskih tujcov za nos voditi. Vrocokrvno Va-se rodoljubje Vas slopi, di veruiote, kar Vam „Oor-rierett pravi. Ker bi r a d i v i d e 1 i, da bi V Gorici ne bilo niti zuamenja slovenstva, zato verujet*, da ga no sine biti. Ali se pa ujemajo Vase ie|{e s dejanskimi razmeramiP Nikakor ne. Vi zahtevate ne-mogo6o re5i, zato Vas Vase zahteve popeljejo v po-gubo. Slovenci ne zahtevamo od Vas outo nifi, flesar bi nam ne bili dolzni dati. Slovenci zahtevamo samo to: pustite nae, da ostanemo to, kar smo, da ostanemo Slovenci. To zahtevo slika Vam nCorriereK, glaailo goriSkih tujcev, fcot previsoko in Vi mu verujete, se ha» dujoto proti Slovencem in jim nagajate. Kdo ima dobicek od tega? Stranka tujcev. Ona Vas vodi, ona jo Va§a varuhinja, Vo^a zapovednioa. Zato tirja od Vas, da bodito jej pokorni, kadar ona od Vas kaj zahteva, in se maiduje nad Vami, ako njenega po* velja ne izpolnite. Tujci razdvojili so Vas z Vasimi brati italijan-skimi konaervativci, razdvojili so Vas r, Vaiimi na* ravnimi in neobhodno potrebnimi zavezniki v javnem iivljenji, se Slovenci; priklopili so Vas na se in so Vam odvzeli razum in samostalno mod. Ko so se pribliiale volitve, imeli ste nasprot-nike konservativoe in Slovenoe pred seboj, tujoe, Va-ie navidezne prijatelje, za seboj, in padli ate v Gra-&Mi a 35 glasovi manjSine! igranja ze!6 pripravna. Igralna miza, ureditev spre-menov in zbiralniki so tako pripravni, da so orglavca zdi, kakorbisedelpriklavirji Yse te5e tako gladko in tiho, da je igralec, vajen druzih orgel, kar osupnjen. Orgle te so pripravne za pre-davanje klasicnih umotvorov Bachovih, Mec-delssohnovih in Buztehudejevih; a tudi navadnemu klepa6u bodo dobro p61e. Ko bi ne bilo> pregresno, bi vrlim Grgarcem orgle kar, zavidal, Namen moj pa ni, za gg. Zupana s tem rekla-mo delati. Saj ona, ki 2e prejemata narofiila cel6 iz daljne Francije, in sta y veliki zadregi, komubipryo usluzlla, je gotovo ni trebai Da so te orgle kin6 ,y dezeli, mi vsak nepristranski strokavnjak rad prizna. To pa, da orgle, ki brojijo nad 800 pi§6ali, ,stanejo samo 1200 gi., je nesliSano 5 gg- Zupana gotovo pri takem racunu ne postaneta rKreza" (bogatina). Slovenci pa se ponosno oziramo na naae izvratne orglar-je, Zupana in Goretfa, katerih izdelke oeld inozemei mo6no obfiudujejo. Smelo trdim, da te orgle morda. druzega pogreaka ne bodo imele razven tega, da sta jih postavila Slovene*. Pan,Fojgelj, Ilfll T tKOUl Y velikem posestvu inieli ste proii sebi Sloven-ce (konservativci bill so med tem umrli) in t u j c e, ki so bill prej na videz z Yami, v resnici pa proti Yam. Pri tej volitvi napasli so tuj ci svoj 3rd nad Yami. Proti Slovencem ri'zupivali so Yas kot maze, a kateri-mi ni lepo dogovarjati so; a za ae skuSali so pridobiti pri Yas kolikor mogoce veliko glasov. Ko so bill svoje zmage gotovi, prisel je k Yam kandidat Ho-henlohe, ki Yas je so svojim govorora popolnoma podrL 3fo2, ki je bfl pri tistem zboru pricujoS, pravil je: Pred seboj videl aem mole korenjake, sivobrade, lisoke in krepke. Pred njimi stal je knez, Sibka ose-ba, gibeen in ponosen. Govoril jo brez poklonov, in oblastno, Zatrdil je, da je sovraznik Slovenoov, a drugace ni Italijanom nic obeial. Mialil aem, da na to vstane kdo izmed castivrednih gospodov in da za-v:zo kneza; a nikdo se ni upal izpregovoriti bcsede. Tedaj nastopi dr. Marani in poprasa kneza, kako misli glede srednjih sol. Knez so odreze brez pomia-Ijovanja, da narodnih srednjih Sol ne bo zagovarjal, ker so neizpoljiTe. Dr. Yarcegnassi popraSa ga, ali ni Tsaj za to, da bi so nizja gimnazija in realka po-stavila na narodna da. Knez odgovori, da s tem so ujema, kolikor zadcva Italijano. Ysakdo bi bil mislil, da vsled tega prob ama, pokaiejo gospodje kneza vrata; a nikdo se ni ganil. Knez je odael brez hvale in brez graje. Tedaj spregovori grof Yalentinis iz Tritiea, da knez je vaaj liberalen, ce tudi ni narodon, in navsoei volilei, priataSi tujcev, so to odobrili. ,Unione" kot taka se jo zdriala glasovanja. Ali vidite, Italijani, kaj delajo z Yami tojci in njih priataSi iz Yaie arede? Odlotili so Vam kandi-data, kijeodlocno nasproten YaSim narod-nim pravicam. Zahtevali so, da tndi Yi, Italijani, naj bi zanj glasovali, Ko ste spozoali, da to je za Yas necaatno, loeili so se od Yas oni, ki so bolj pri-stali tujcev nego Italijani, ter so Vam volili za poslan-ca ,sovrainika Slovencev*, ki zanikuje narod-ne pravioe italijanskega naroda na Go-riikem. Kaj je odgovoril na vse to nCorr.", zagovornik j itaUjanskih narodnih pravie v Gorici ? Moleaf je ka- ! kor otepen pes ali oblita macka. Prav je storil; to ] se ujema I njegovim znacajem. Ali apoznavate zdaj, Sriiki Italijani, da „Corr." ni italijanaki list, ampak t tujcev, da cepi Italijane od konsemtivcev ia Slo- I vencev, da padejo v roke tujcem, kakor so popolnoma padli pn zadnjih Tolitvah. Ubogi Italijani, pomilojemo Yas. Zdaj ste brez lista in brez dntftva. Kajti list je bolj pod tujim nego pod italijanskim nplivom, kakor se je pokazalo prav zdaj o volitvah, ko se je pogosto videlo, da »UnioneK in ,Corr.B se nista prav njemala. Ker „Corr.* ni arael ocitno proti „Unioni", dali so mn brata ˇ povojih, ki ga je v tem oziru namestoval. YaSe druStvo poplovili so Yam pristasi tnjcev, tako da ste tuji v avojem domu. Prijatelji, zdruzimo se oni, katere nas je Bog zdrtizii: domacini brez razlike narodnosti v onih me-jab, ki so pravitine in poatenc. Ne pricakujmo pomoci od tnjcev, ki hocejo za svojc pomoc drago placilo. Pri volitvah v kup&jsko zbornico bila je cena: Gas-ser, v mestno stareSinstvo: Bitter, Lenassi, v drzavni zbor: Hohenlohe. Neodvisni Italijani, zdruzite se; „L* E c o del Li t o r a 1 e* naj bo Yase sknpno gla-siio ter naj se tako prenovi, da bo zagovarjal razen vere tudi politiko ter dezelne in obcinske zadevo na verski podlagi, ki je edino postena za poStene kato-liSke Goricane. vUnionett prepustite onim mozem, ki so delali za Yase nasprotnike, in njih krasnim privri:encem. Sami pa, kolikor Yas je Goricanor po starem kopitu, pridraSte se 9Katoli5kenra dru-Stvu" ali pa se bolje ustanovite 8Konservativno drustvo* na verski podlagi. Y takem drustvu nai iraajo prostor vsi oni, ki potrebujejo Gorico, na prav podlagi vsestranske politicne ravnopra-vnosti, drugace pojde vse na "razen in Gorica ne bo imela miru. Goricani, pomagajte si sami; ako si sami ne bote pomagali, ne bo Yam pomagano. C k. kmetijsko drustvo v Gorici prasnovalo je4.jnnija t. 1. stoindvajsefcietnico svojega ustanovljenja po alavni cesarici Mariji Tere-ziju Pri tej priliki izSel je BGospodarski Liat«\ gla-silo imenovane dru2be, v sveaani opravi ter je prine-sel na prvem mestu oni slavnosti primeren sestavek, ki se tako le glasi: ' Danes praznuje nase drua-lvo sto in dvaj-seto obletnico svoje nstanovitve. Zadovoljuo da, ponosno se lahko ozira na svoje dolgoletno v nnrmh in bnrnih casih neprenehoma ystrajno deIovanje,h kteremnje jeobudila za duSevni in gmotm blagor svojih Ijndstev nevtradna cesari-c»; slavnega spomina MAUIJA TEREZIJA » premilostoim razpisom od dne 4. junija 1 T65 ,». a»* arastvo, pa tudi ˇ obee za note kme-tijstvo, ktero ae je v tela 120 let po njem povzdi. tega razvoja, jc torej danasnji dan tern bolj pomeu-Ijiv, ker je v nascj dezeli kmetijstvo poglavitni vir zivonja, tako da ae po njegovem uapredku all nazad-ku ravnti tudi napredek ali nazadek, sreca ali nesre-2a dezelanov. Hvaleinih arc spominjamo se danes preslavne ustanovite Ij ice, ktera se je s pravo vlada.*ko raodroatjo, a ob enem z materno skrbnostjo v svojih naredbah ozirala vedno tudi na posebne potrebe nase de/.ele. Tako je z najvishn skiepom od dne 24. aprila 1756. ustanovila kup&jsko oblastnijo za zdrnieni gto-hji; dne 6. avguata 1763. je izdala cesarski patent v prospeh svilar»tvain murboreje; z dekretom 7. maja 17G6. je zapovedaia zboijiiati zanemarjeua zemljisca oglejskega okraja, vsled cesitr so posusili 12 tisoc njiv nndotuega moSvirja; s cesarskim patcntom 5. maja 1760. je dovolihi razJelitev obcinskih pasnikov ird. itd. Zravcn tega mo tudi takratne vladne oblasti izdalo v korist kmctijstvu in doticnim obrtom marsi* ktero naredbo, iz ktere veto duh motlre vladaricc. Z ustanovitvijo nascga dtu»tva pa si je poata-vila mogofina G o a p a najIepSi spominek, kteri uzo skozi 120 let glasno sprk'ujc njeno vladarako mo-drost, sporainek, ki je, vedno zvest svojemu vzvise-ncmu namenu, tndi takrat trdno stal, ko so se v vi-harjih irancoskega nasilatva ruSile arete vezi, koje oklepajo naso poknezeno groiijo na preijubljeno Habsbnrako-Lotarin§ko rodbino, spomi-nek, koji so prevzviSeni nasledoiki velike c e s a r i c c vaelej povikaavali in liapali z ocitnimi dokazi svoje visokoduane dobrohotnosti. In ta ziv; spominek je bil, je in ce Bog da, ostane tudi za naprcj na§ej dezeli zaklad, iz kterega sc sicer ne razsiplje sreca in bogatatvo, pa ae vendar polagoma in po potrebi vli-vajo vedno nove ozivIjajoSe moii v naSe kmetijstvo, da pod pogubnim vplivom mnogovrstnih sovrazoikov, ki je v novej dobi tako neusmiljeao preganjajo, ne onemore, marivec da se obrani in da napreduje ter v dru2bi z razvijajoSimi se obrtnijami zagotavlja ob-atanek namnozenemu prebivalstvn ljnbe naie domovine. Povoda torej obilo„ da klicemo danes iz dna svojih hvaleinih arc: SLAYA m KEMINLJ1Y SPOMIN YELIKEJ CESARICI1 Dopisi. V Biljani, W. junija. — Za sliko sv. Cirila in Metoda so dalje darovalt; vitez dr. Toakli, dr2avni poslanec, 5 gl.; Franc dr. Sedej, profesor v Gorici, 1. gl.; JeronSie' Marija .* BiJjane 30 kr.; Kocijan6i6 Josipina iz Zalibrega 1 J. 30.; Mihael Sirk iz SIav6 20 kr.; Katariaa JakonciS iz Viinjevka 1 gl.; Kata-rina Erzetic" iz Vi§njevka 40 kr.; Ursa MiSigoj iz ViSnjevka 20 kr.; BM Marinid iz Visnjevka 50 kr.; Princid Stefan, fajmogter iz §marfcnega, 2 gl.; Kultrin Ivan, kurat iz Ko^bane, 2 gld,; Janko Yodopivec, ucitelj, 1 gl.; Kozlin Janes iz Dobrovega 50.; Mar-kocic Jauez iz Zalibrega 1 gl.; Franc MozetiS, vikar v Yederjanu, 3 gl.; Karolina ^nidnr&'L iz Yedcrjana 50 kr.; Marija Kranjec, uciteljica v YederjanuT 60 kr.; Anton Marinic iz Vederjana 60 kr.; Jozefa Kodermac 50 kr.; Jozef Marinic iz Yederjana 1 gl.: vsota 1Y. izkaza znaaa: 22 gl. 60 kr.; vsota L, II., III. in IV. izkaza znaaa: 124 gl. 171/2 kr.. Srdna hvala vsem darovalcem ; Bog jini platil Sv. Ciril in sv. Metod, prosita za njih dusno iu telesno dobro. Lepo VRf»*:? smo vze nabrali, pa vender manjka Se, kajti alika sv. Cirila in Metoda bode atala 220 gl. Upara, da se nahajajo se alovenska srca, katera znajo in vedo ceniti atvar, za katero delamo. Malo kje se nahaja alika sv. Cirila in Metoda po nasih cerkvah; zato Iio5emo vsaj takaj zaceti, v Brdih, na meji. Slovenci I vrli sinovi in vrle hccre, vi dobro veste, koliko sta storila sv. Ciril in Metod za sloven-ski rod, dobro veste, koliko sta tudi pretrpela za sveto stvar, zato trkam na hvalezna srca va§a: Ko-jaci! pristopite in darajte, da doseze sSlov. JezK svoj cilj in vzviSeni namen. Mihaljko Yuga, kaplan. v ]I Tolmina, U. junija 1885. Dragami BSo5atf; ce tudi si 2e priob6ila o besedi, katero je priredilo jKokodelsko bralno dru§tvo\ aprejmi v svoje predale se sledece vratice. - y?e5 Ji ne gane, da bi poite-nmi citateljem igro „Stari Siovani* bolj natanko pred-061IJ moram se nekoliko potraditi, da bojo tudi naii sosedje „Stare Slovane" v duhu premiSljevali. Bmkostni ponedeljek o pol osmi uri zve<5er bila je dvorana g. Devetaka u2e napolnjena domaginov in naiih sosedov Koboridcev, Kanalcev, Podmelcanov, «mhovcev, Mostjanov in od dragod. — Iger sem 2e videl mnogp, lepo in dobro bile so izdelane; ali take Se msem videl, kakerSna je bila nafia. Ko se zagrinjalo odzdigne, vidiS mirno spati Jttnjeiiega potoika; m to prilezeta skozi jamo mlad AnAnn njegov ulags zamotec. Ko prideta na «ivno. paSi v Caiigrad, in §e drugo, kar moja roka no more popisati. kajti g. R. Polen6if0,9 gl. • Ravnica 20 gl. 50 kr.; Miren 3 gl.; Vcrtojba 17 gL 70 kr.; I'evnia 10 gl.; Volte 3» gl. 60 kr.; Tolmin za vcc let 50 gL; Ravna 4 gl.; Ruttars 4 gl. 60 kr.; Rifemberg 20 gl.; Sv. KM 7 gl. 55 kr.; Gabrije 6 gl. 10 kr.; Grgar 29 gl. 05 kr.;Vogersko 3 gl. 05 kr.; AjdovSfina 34 gl.; DreSeoca 29 gl. 50 kr.; Lokovcc 3 gl. 65 kr.; StvziSee 9 gl.; Romans 7 gl.; Branica 3 gl.; Bole 19 gl. Vseh dohodkov z lanskim ostankora 1222 gl. 07 kr.; stroSkov 1120 gl. 91 kr. Ostaja v blagajoici 101 gl. 16 kr. BratQvS5ina vednega teSCenja sv. R. T. da-ro?ala je tndi letos revnira cerkvam brezptofom ali proti dopla&lu mme cerkvene oblcke, i» sicor so do bile Bssleduje dnhovnijo slodeco nfti: Ravnica rudt'i «Mgm pJaS* (doplacala); SU Tomat r. in. pi. (dopl); B0je r. m. pi. (dopl.); Kozbaua r. m. pi.; Rifemberg r. m. pi.; MalMnje r. m. pi; Mernik bel in. |>1.; Podmelci era m. pi.; Spodnja TribuSa, c. m. pi.; S. Pietro ob Soft c. m. pi. (dopiacal); St. ViSka (Jora vijoli&wt m. pi.; Batnjo v.tt. pi; Drrinicsobramni vetara? Medana ob. vel. (dopl.); Muscoli obr. vel. (dopl.); Roctnj 2 ma&ni araici; Voice « in. srM perilo; Ga* bfije pri AJdovSciui, ra. sr,; Vertojba w. sr„ 1 ro-kct; Desklt m. sr.; Kamno m. srM perilo; Osek lep roket; Fleaaa roket, perilo, lepo belo stolo; Tapo-glicno perilo, belo Stolo; Trenta perilo in oblafrke za proidoranje; Log perilo, obi. za previdovanjc ; Mariano perilo; Kronberg obleko tnimstrantom; Ota-lei vijolicasto in 1 podvojeno stolo; A vie dve pod-vojeni lepi Stoli; Ravna prt pred altarjem; Ponikve 2 blaziui; Oglrj 2 rudeci bkmni; Bole perilo; Log perilo; BanjSica blaziue; Vogersko prte ob priinici. Radodanii doneski za prvi alovenski o t r o §-ki vrt v Gorki: Fr. Luznik, kurat v Rocah, 2 gl. — J. B. ˇ K. 2 gl. ~ dr. AL Rojic 5 gl. — Ivan Kodre v Gaeku 3 gl. — Gotard Pavletic" v Kojskera 2 gl. — Aodrej Skrt, vikar v Kalo, 3 gl. — Za pri-vatno slovensko deklisko Solo, ki se una od-preti 1 oktobra 11., darovali so: Fr. Lu2nik, kurat v Rocah. 2 gl. — Jan. Klobovs v Stanjelu 2 gl. — J. B. v K. 1 gl. 30 kr. — dr. Al. Rojic 15 gl. — Ivan Kodre v Oseku 2 gl. — Ferfolja Audrej v Kani-njah 1 gl. — sKeiuu!Uovaui v Gorici" II. krat. (I. krat za otr. vrt.) 1 gl. 50 kr.~ Za druStvo „Slogo'-placali so po zadnjem obCnein zboru (15. januarja 1.1.) opravnistva „Soce" naslednji gosuouje: Jurij Peter-nel v Bregioji za 1885 50 kr.; Smiekar Franc na LibuSnji za 6 udov za 1885 3 gl.; Madera Jozef v St. Mavrn za 3 ude za IS84 1 gl. 50 kr.; Jozef Ba-jec v Kronbergu 50 kr.; Marinic Franc na Livku 50 kr.; Pahor Anton in Dommik GaSpari v Komuul gl. za 1885; Gotard Pavletic v Kojskem za tri lets 1 gl. SO kr. ___________ F- »6!sta Jiitro in gofovo.K i a n Cfesfaf gjglfiBlliatoaji Poslano. Smartco-Loj§&inskb znpanstvd javno naznanja, da so obcinski raCuni koncuo re§eni, kakor tudt, da jc pritozba g. Andreja Koctjao&e-a in tovarigev kot neutemeljeaa zavrnjena. Ob^obvanja vrodno pa je, da so nekteri raozaki, kturi so v sejali pri pretresovanj i sedeli, posebao pa edeu, ktcri je skoz dui pri od-seku bil in podpisal racuae, dandanes ugavarjajo, da ni 5e vse pojasnjeno. Takiiu je pro?ta, priti do xu-panstva vsak dau 2a pojasneaje.______' Stev. 28- Razolas. Podpisani cestni odbor daje mitnico postav-Ijeno ob skladovnej cesti Skoflje-Lokev-Bazovica po javnej dra^bi, katera bo 2 5. j a n i j a od 10. do 12. ure predpoladne v Lokvi (Corgnale), v najem na tri leta t. j. od I. julija 1885 do 30. junija 1888. . Elicna cena je 800 fr. na leto. Drazbene pogoje si lehko vsakedo ogleda pri podpisanem cestnem odbora. Cestni odbor v Sezaui dne 25. maja 1885. NACELOTK. T n *7 P* f Tl IT116 rasrokrjje nikakih te&v Gl* T 6 TOL Mi 1 adela boy usp^ao, ko -^ ^ druge grenke vode,* Studenec feto isaBeg »smji Zahteva naj se vedr.o in raztofino: FRANG-JOZEFOV GRENK1 STUOE.iEC Zaloge povsod. V Gorici: lekar gosp Cristofoletti, GironcoiK Pontoni in A. Seppenliofer. ftezpo&ija se if Budape§te. IAUHS0 PREHOOU M i Si G. SPITERI & O 3 NADUEZHNL (ilavna zalo^a: v Trstii, Via La/. tto vtteliio, si. ••>. Kdor zahteva, po.sfjojo se mu uzor« tk'S |u! zarettu vtteliio, St. !>. POTNIHE m BLA_>_^ .'i a d r u: X. Androvich. KuoorautiUUi fabi Be pogosto z vs>pohom tndi proti 81 a b o s t i spomina in b o 1 c s t i v g I a t i, kar sc lahko dokaze se Kpricerali in zahvalami. NiJ. V imctiovanih zalogali dol>i se tudi u a t n a karpaska voda Urolii'h uvu, gotuva pumoc zoper TjakorSno bolonje zob, neobhodno potrebna, da Be ohrnni njih iepota, izrratno srodstvo, da ae obraaijo in ci-stijo zobje, csta in lesna, aestavljena iz zdraviluiii koreatk moravskih Karpat; prare stekiecice po 6u kx. Izvedeii pdee poducuje ne g 1 a s o v i r, c i t r e in g o s 1 i v slovenskera in neff»§kem jcziku po najnovejSi me-todi in prav po ceni. Kdor pdtrebuje. njegovega nanka, nai se o«?lasi pri urcdniStvu lista. Mnogo prihrani, kdor kupi obleko v imrnn \imm nmuk ki je najve5ja v Gorici, v katfri e dobi vsak ias na vcliko izbiro narejena oblcka po naslcdnjih coiiitli: Popolai ::zr±m obleka sa gespode oil 8 do 30 gl. „ r, decke » 6 . IS . n » otroke » 3 » 10 * Ponhs pcmUda&ske auknje „ gespsde » 3 » 30 « Poznkdanski siki » * » 5 , IS » Vrhn toga bogata zaloga vsakovrstne r»bc h Tiv/.mh tovarcn po narodilu vt>l(»d mere, ki se iz-vrsj toCuf) in hitro. Novo doSli dolmaui uajnoveJMCga kroja r.d 8 do 50 gl. za gosp6. Saki za so^po od 4 do 15 g!d. CYET XOPBB TKGANJe p o d r. 91 a 1 i fc i f "y jf odloCnb nnjIioIjSo zdravilo zopor protlil kur / ruviiiatixeni, trganje po ndih, bolcoiue v ** krlzl ter Jsivcih, otcklino, otrp.tele mle in kite itd., nmlo tuna fo so r»bi, pa mini) pi> point.'m irgaiijc, kar dokazujo obiino /.ahval. Zahtcvu naj m samo Mcvet zoper trganje pn dr. Mallii" » zraven stojeiiin znamenjent; i stekiemca 50 kr. ^tNI Zahvala. "Hf| p<* Oospodu pi. Trnk6czy*jn, lckarju ˇ Ljubljoni. Moja mat! so na protiuskej Uolezni na nogi silno trpeli in razna domaca zdravila brezvsposno rabili. Ko jo pa bolezen fiedaljo hujla prihajala in u^e ?eo dnij niso inogti stopiti na nogo, Bpomnim se na Va§ dr. Malttev protilieki evet po 50 kr. tec si ga nemudoma uaro6im. In ros imeljo tadovit vspch, ct« »o se po krafckej rabi oprostili mutdnih Iioletin. S popolnim prepricanjew prizuavam torej dr. Dlaliiev protinski cvet kot izvrstuo zdravilo in ga vaa-kemu. bolniku v jednakej bolezni priporoCam, VaSej blago-rodnostj pa izrt-kam n«jprisrciiejso zahralo, z vaom spoSto-vanjem udani Franc Jng, posestnik v Smarji pri Celji. 3^* I'iauinski zeliscui sirup kraojski, 'fl izboren zoper kaiiclj, hripavoat, vratobol^ prsne in pljufino boleCino; 1 s.cklcnica 56 kr. Korlstnejli nego tai t trgoviniii se imh.tjajoci solii in iiropi. MT" iiri t'istiiue krogliee} e. kr. piiv., ~^Mi ne smele bi so v nijeunem goapodinj^tvu pogreiati in so so uze ti?ut*krat s;jr.;is.» osTedociio pri zabasanji dlovelkega Mesa, glavoboln, Pirpnoiuii odih, skaaenem zelodei, jetrnih in obistuih t»«I<"nih, v s!ctuljah a 21 kr.; jeden 2aroj s 6 Skatuljanti 1 gM. f> kr. Kazpoailja so lo j«jd«in zaroj. Narocila se izvrsd: najliitieje s poitaim povzetjem v lekarni pri asamoroguM Jol. pi. WMy u Mm trgu r Ljubp. EILaRIJAFS v Gorici. v nunskih alicah h. st. 14, I spreietna v tisek knjige, kn|lzlce9 *a«nflte, Tiziane Hate, vabila, okroznice, soncte, peti-cije, cemke, jedilnn hste, bolete, vozne in mrtviske iiste. zalna pisma in v3akor§na dela, ki snadaio > v delokrog tiskarske umetnosti po prav nizkih ctnab. ] Tiskarna ima v zalogi Tsakovrstolh tlskanic za ccrkveao rabo, kakor: sprite- vala, raCunet dnevnike, zapisnike, preglede, razkaze, posnetke, kanonske table, matice (raatrike) za krst, birmo, zakon, smrt, velikonofine liate, kakor tudi popis dui (status) v latiuskem, slovenskera, I italijanskem in ueioSkem jeziku itd. ttd. 89" Tiskarna daje poroStvo za natanCao in hitro postrezbo in za nizkost ceu. ^Mi Utepteli m o4gQYonu urednik: M. KOBfilliL — Tiakm- Hito^a, Wn>n* T QwJtT