PHIHOHSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne fronte svobodnega tržaškega ozemlja Leto IV „ CeDa 10 }jr . e jugolir - 2.50 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, L NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330,650 din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU na ime: «Založništvo Primorski dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na ime: «Primorsld dnevniki - uprava: Ljubljana 6-90601-19 TRST četrtek, 26. februarja 1948 Poštnina plačana y gotovini Sp^dizione m abbon. postale Stev. 831 SEJA GLAVNEGA SVETA SIAU ZA TRŽAŠKO OZEMLJE LJUDSKA FRONTA V ZA PRAVICE DEMOKRATIČNEGA PREBIVALSTVA Nujnost sklenitve trgovinskega sporazuma z Jugoslavijo - Najnovejsi falsifika-tor zgodovine gen. Airey - Poseben memorandum SIAU Varnostnemu svetu Včeraj 'popoldne se je sestal V Trstu GLAVNI SVET SLOVANSKO - ITALIJANSKE ANTIFAŠISTIČNE ZJNIJE ZA TRŽAŠKO °ZEMLJE in razpravljal o političnih dogodkih od) ustanovnega korir Sresa SIAU ru oktobru 191,1 do danes. Politični referat je_ podal politični tajnik izvršilnega odbora SIAU tov. Branko Babič. Njegovo Poročilo so navzoči člani glavnega sveta po kratki diskusiji soglasno 4prejeli. Nato je tov. dr. A. Kukanja preči tal MEMORANDUM SLO-Y*N8K0-1TALIJANSKE ANTIFAŠISTIČNE UNIJE VARNOSTNEMU SVETU OZN o delovanju okupacijske anglo-ameriške vojaške uprave najprej v oont A Julijsko krajine nato pa v ooni A Tržaškega^ ozemlja od začetka do danes. Tudi memorandum, je bil po diskusiji soglasno sprejet, nakar je tov. Uršič podal kratko organizacijsko pobilo, s čemer je bila seja glavnega sveta SIAU pozno v noči zaključena. Zaradi obilice materiala in. pomanjkanja prostora v našem listu, "»javljamo danes glavne misii in. poročila tov. Babiča, v jutrišnji ^evilki pa bomo objavili potek diskusije in organizacijsko poročilo Uršiča. Najzanimivejši dokument včerajšnjega razpravljanja — memo-*andum Varnostnemu svetu — pa bomo objavljali postopoma v nadaljevanjih v sledečih številkah našega lista. Za danes omenjamo ie., da se memorandum deli na: Uvod. I. delt Postopanje zavezniške vojaške uprave. II. del: Uveljavljanje mirOvne -pogodbe. (Ta del ima pet poglavij, v katerih se razpravlja o dogodkih in problemih od 16. septembra 191,1 do danes). 'Ul- del: Zaključki. K besedilu memoranduma so priložene številne priloge z dokazi »sega tistega, o čemer se v memorandumu razpravlja. Poročilo tov. Bačiča V svojem poročilu je tov. Babič Rudaril, da je najvažnejši dogo-ki je dovedel do opredelitve ®veta v dva osnovna politična ta-ra, b;la londonska konferenca s«nh velesil, na katero je ameriški imperializem s svojimi glavnimi Pomočniki Anglijo in Francijo pri-^ z naprej določenim načrtom, da 1° razbije, in tako U3tvari pogoje ^ Nadaljevanje politike razbijanja motnosti povojnega mednarodnega sodelovanja, V tej smeri raavija 5Vetovni imperializem z Ameriko na čelu svojo aktivnost na vseh Področjih politično-ideološkega, go-sP°darskega in vojaškega delovanja, da si ustvari določene pozicije, p ®aj mu dovoljujejo organizirati 0V° svetovno vojno. Pri tem se Poslužuje; Tako imenovane politike «tret-« sile*., k; je je prikrit manever, , ,b> pritegnile na svoje pozicije •Pdi tiste koleibljive sile, ki se še 130 jasno opredelile. 2. Borbe proti demokratičnimi si-arn Pod parolo borbe proti kornu-^u, dia bi s tem zastrašil sve-Vne množice. 2- S pomočjo Marshallovega na- ' 8 katerim skuša gospodarsko ®užnjiti posamezne države in jih Praviti v območje svojega gosposkega in političnega vpliva. . Karakteristika današnje faze j, P^rializma je ustvarjanje voja-’ tez. kjer koli je to mogoče, ki J služijo kot sredBtvo za koloni-sveta in ki naj omogočijo ^ri&kim imperialistom zagospo- stom v njihovi vojnohujskaški politiki. Politika Sovjetske zveze pa je tudi največja opora vsem narodom v njihovi borbi za nacionalno neodvisnost. V državah napredne demokracije se je notranji položaj silno utrdil in odnosi med tem', državami se razvijajo vedno bol j v prijateljskem duhu ter tvorijo s Sovjetsko zvezo na čelu enoten in močan blok demokratičnih sil proti imiperialistič-n.m načrtom. V drugih evropskih državaJh so se demokratične sile močno ojačile in njihova borbenost se je dvignila, v prvi vrsti v Italiji, ki danes ustvarja enoten blok demokratičnih sil v okvi.ru Ljudske fronte. Predvsem v Italiji so na vidiku odločilne bitke med1 demokratičnimi silami in reakcijo ter so dand vsi objektivni' pogoji za odločno zmago demokratičnih sil. Tudi Francija predstavlja močno oporišče demokratičnih sil. Prebujajo se tudi demokratične sile Nemčije. Borba grškega naroda je dosegla v zadnjemi času zelo pomembne uspehe ter je ustvarila doma in v svetu pogoje za sestavo narodne vlade Grčije na osvobojenem ozemlju. Odločilne važnosti za nadaljnji razvoj odnosov političnih sil v svetu Je narodne-osvobodilna borba kitajskega naroda, ki je s svojimi zadnjimi uspehi ustvarila vse pogoje za končno likvidacijo stare na pol fevdalne Kitajske, kjer je živelo v suženjstvu nad 400 milijonov kitajskega ljudstva. Demokratična ljudska republika Kitajska ho igrala ogromno vlogo za nadaljnji razvoj osvobodilnega gibanja azijskih narodov. Jača se tudi narodno-osvobodilna borba kolonialnih narodov in tudi demokratične sile v matičnih deželah Imperializma se vedno bolj razvijajo in vedno odločneje nastopajo proti vojnohujskaški politiki domačih imperialistov in za mednarodno sodelovanje. Vse te demokratične sile brez dvoma predstavljajo nadmoč nasproti imperialističnemu taboru, posebno če so te sile v svoji borbi odločne in enotne. Demokratične sile v svetu pa se vsak dan bolj jačajo, vedno širše množice narodov stopajo odločno v borbo proti zasužnje-vanju svetovnih imperialistov v njihovi vojno-hujskaški politiki. Čeprav imperialisti kričijo na vse grlo o možnosti tretje svetovne vojne, grozijo s svojo oboroženo silo in ustvarjajo videz nepremagljivosti, vendar je možnost, da organizirajo novo svetovno vojno, majhna zaradi premoči demokratičnih sil in če bodo demokratične sile še nadalje enotne in odločne v obram- bi miru, lahko preprečijo vse resne namene svetovnih imperialistov, da organizirajo tretjo svetovno vojno. * * V okviru takšnega mednarodnega položaja in politike dveh osnovnih taborov se razvija politična borba tudi na Tržaškem ozemlju. Ena od osnovnih ugotovitev, ki jo mora,mo napraviti danes v zvezi s položajem Trsta, je dejstvo, da hočejo anglo-ameriški imperialisti v tej svoji vojno - huskašk; politiki ustvariti iz Trsta in ozemlja ne samo svojo ekonomsko in politično bazo, ampak in v prvi vrsti vojaško ‘baza v borbi proti državam no.ve demokracije in demokratičnih sil Italije. Trst naj predstavlja zelo važno vojno oporišče an-glo-ameriških imperialistov, ki je najgloblje proti srcu srednje Evrope in ki predstavlja v zvezi z Avstrijo, za primer nove vojne eno od odskočnih desk vojnega napada proti Jugoslaviji. Takšna osnovna politika anglo-ameriških imperialistov v zvezi s Trstom jim narekuje tudi vse ostale politične ukrepe in manevre tako na mednarodnem torišču kot tukaj pri nas, ki odgovarjajo tem načrtom. Pričakovati je blloi, da bo po sto-pitvi mirovne pogodbe v veljavo takoj imenovan, guverner in da bodo uveljavljene vse ostale določbe začasnega in stalnega statuta za Tržaško ozemlje, kot to določa mirovna pogodba z Italijo, Minulo je že več kot pet mesecev od uveljavitve mirovne pogodbe, guverner pa še vedno ni imenovan. Stalni statut Tržaškega ozemlja in druga 'poglavja v zvezi z. mirovno pogodbo, nanašajoča se na Trst, praktično ne morejo biti realizirana. Takšen položaj povsem ustreza Združenim državam Amerike in Anglije, ki nista sploh zainteresirani na imenovanju guvernerja za Tržaško ozemlje, kajti s tem da guverner še ni imenovan, se odlaga na nedoločen čas umak anglo-ameriških'čet iz Trsta. O odnosih z pe in separatne akcije, da bi še brij razkosale Tržaško ozemlje v dna dela in si ogradili angloameri-ško cono od jugoslovanske s carinskim kordonom. Dejansko smatra ■angloameriška vojaška uprava cono B kot inozemstvo. Jasno je, da vsa ta politika razkosanja Trsta v dva dela, politika ustanovitve nekakšne kopije nemške «biconije» v Trstu, nikakor ne ustreza določbam mirovne pogodbe. kem koraku določbe mirovne pogodbe z Italijo. Čeravno je ta uprava v svojem proglasu ob priliki izstopa mirovne pogodibe v veljavo 15. septembra izdavila, da s tem dnem preneha na Tržaškem ozem-iju vojno stanje in se uvaja mirnodobsko, se dejansko vse to ni izvršilo. Ze sam proglas v glavnem ponovno uveljavlja vse ukrepe, ki jih navaja Alexandrov proglas št. 1. O uvajanju mirnodobskega rt žima Angloameriška vojaška uprava j sploh ni govora, kajti Vojaška so-krši s svojilna ravnanjem na vsa- j dišča še vedno sodijo v čisto civil- nih zadevah. Najnovdjša denomi. nacija upravnih organov pri ZVU v nekakšne civilne organe ni nič drugega kat navaden manever, ki naj pod videzom nekakšne mirno-dohske civitaie uprave da angica-meriškl vojni upravi navaden ver jaštoj okupacijski aparat. Jasno je, da je Ita ukrep bil že prej priprav. Ijen, da bi uresničil že dolgo zasnovani načrt o spremembi Treta v vojaško bazo angloameriškega jm-perialiama. O poročilu gener Toy. BRANKO BABIC nad evetom. Iz zaipadne Nem-strM <*r*av Beneluza, Franclje, Avtor 1 in Grčije skušajo na- Zve 1 *hoten blok, proti Sovjetski sta21’ Sredozernako morje pa po-rišk danes tako imenovano ame-nar° mor;l8 881 ameriško vojno mor hinv'?’ k;)6r ustvarjajo vojna po. W °P°rišča, “to politiko v0dij0 na Bližnjem vzhodu V Turčl->1 ln na Daljnem Uti!? dru,£* strani »toji vsej tej po-tlč ,naaproti svetovni demokra-čelu b°r " s°vjetsko zvezo na So^ Prednjih štirih mesecih »H® demokratične sile v svetu Id je .•***•. Sovjetska zveza, l)e » ’z dni ge svetovne voj-nm-r^vita, je sedaj najmoč-V V0,iaška jn politična sila tov,(j z;'.dnjem času so sve- tttbolk ‘^Dorialistt popolnoma Biti h v 8 ProP«Kando o atom-Za j’ Je Sovjetska zve-°«a Vtrod,a svetu’ da ima tudi *Vc2n ornsk° bombo. Sovjetska tu n» i^d‘>tn\jja danes V svojci« . miru In naj- °vlr<» svetovnim imperiali- Vso politiko zavlačevanja sporazuma o guvernerju je hkrati spremljala tudi vsa mogoča kampanja v tisku, radiu in preko raznih izjav predstavnikov Amerike in Anglije, ki naj bi opravičevale to zavlačevanje. Provokatorska kampanja o širjenju neke nevarnosti jugoslovanskega vdora v Trst’ ni nič drugega kot poskus opravičevati zadržanje anglo-ame-riških čet na tem ozemlju. Vsa ostala kampanja o nevarnosti komunizma v Trstu, politika izzivanja raznih nemirov v Trstu, češ da jih izzivajo komunisti, ki se bi hoteli s silo polastiti oblasti in nato iprikljvičiti Trst k Jugoslaviji, služi temu namenu. Hkrati pa se na znotraj Tržaškega ozemlja vodi politika neposredne in odkrite podpore vsem reakcionarnim, neofašističnim silam in načrtna sovražita pelitika preganjanja in pritiska proti vsemu, kar je resnično demokratičnega. Vse mogoče kampanje o cfojbah* in razni procesi proti partizanom, imajo namen diskreditirati pri nas in v svetu partizansko gibanje, narcdno-osivcbo-dilno borbo in Jugoslovansko armado .ter delo ljudske oblasti za česa njenega obstoja v 40 dneh prikazati za ilegalno-. Višek te kampanje se j«, dosegel z openskim! dogodki, ko so enostavno hoteli celotno partizansko gibanje staviti na zatožno klop. Le odločnemu odgovoru, ki ga je ob tej priliki dalo tržaško prebivalstvo, se imamo zahvaliti, da je an-glo-ameriška vojna uprava od te namere za enkrat odstopila. Nasprotno pa se dopušča vsem reakcionarnim in neofašističnim sku pinam, da nemoteno razvijajo svojo zločinsko aktivnost* Tov. Babič je nato naštel nekaj drastičnih primerov različnega so-jenda fašističnih teroristov in antifašistov in omenil, da so bile okupacijske oblasti (prisiljene na pritisk množic zapreti krožek «0-berdan*. Znana je politika anglo-ameriške vojne uprave ha ekonomskem področju, ko se poskuša uničiti vse gospodarstvo Trsta in v prvi visti njegova industrija kot osnova .tržaškega gospodarstva. Prenašajo se sedeži raznih finančnih ustanov, paroplovnih družb in celo industrijskih podjetij v Italijo, izdajajo se razne odredbe in ukazi, kot je ukaz št. 109, ki naj legalizira naraščanje odpustov delavstva. Na drugi strani se na tej osnovi skuša prepričevati vsak večji ekonomski stik z zalednim: državami, predvsem z Jugoslavijo, kar edino lahko nudi Trstu večjo gespodarsko poživitev. Politika odprtih vrat, ki se vodi napram De Gasparijevi Italiji, medtem ko se je napram Jugoslaviji postavljalo vse mogoče carinske ovire pri uvozu jugoslovanskega blaga, kakor tudi pri izdajanju raznih uvoznih in izvoznih dovoljenj, to jušno potrjuje. Jugoslavija je večkrat že pokazala pripravljenost, da ekonomsko sodeluje s Trstom, toda vedno so ji poskušali to preprečiti. Rhvno te dni se nahaja pri nas trgovinska delegacija Jugoslavije z velikimi pooblastili za sklepanje trgovinsktga sporazuma z anglo-ameriško vojno uprdvo, kakor tudi z namenom, da s tržaško industrijo sklene razne pogodbe, ki bi v veliki meri zaposlilo tržaško industrijo. Ta trgovinska delegacija Jugoslavije nudi Trstu v zameno za določene industrijske proizvode v glavnem vse, kar Trst življenjsko potrebuje, istočasno se pa tudi pogaja, da bi Trst izkoristila kot prosto luko in ga uporabila tudi za tranzitno trgovino, kar bi v veliki meri pripomoglo k oživljanju trgovinskega prometa v Trstu. Pogajanja so v teku in videli bomo, klko bo ravnala. misli, da je naloga komand vs?h treh' con čimprejšnje uresničenje ciljev mirovne pogodbe, je že 3. novembra 1947. predlagala, naj bi se ustanovil koordinacijski štab anglo-ameriških in jugoslovanskih oblasti s sedežem v Trstu, ki naj bi obravnaval vsa na Tržaško ozemlje nanašajoča se vprašanja kot celoto. Jasno je, da bi tak koordinacijski organ lahko pospešil priprave za vzpostavitev demokratične uprave na Tržaškem ozemlju in omogočil, da b; se vzpostavili normalni odnosi med Tržaškim ozemljem In sosednima državama, kat bi tud, v veliki meri pripomoglo k Izboljšanju težkega gospodarskega položaja, ki danes v Trstu vlada. Na ta predlog jugoslovanske vlade sla angleška in ameriška vlada zavzeli v bistvu odklonilno stoli&če in sta še v večji meri podvzeli razne ukre- Vse to še samo potrjuje najnovejše poročilo o upravi anglo-aime-riškega področja Tržaškega ozemlja Varnostnemu svetu, ki ga je poslal general Airey poveljnik tega področja. Ta dokument predsta/o-Ija poskus pred svetovnim javnim mnenjem enostavno pretvarjati vsa resnična dejstva o položaju na Tržaškem ozemlju. General Airey enostavno deli prebivalstvo Tržaškega ozemlja na Italijane in komuniste ali — v najboljšem primeru — na Italijane im «slovensko-komunistič-ni* del prebivalstva (znani iredentistični izraz), torej na dva osnovna tabora Italijanov in dejansko N6-italija/nov, pri tem pa jasno zasleduje cilj prikazati vse demokratično prebivalstvo kot protiitalijansko ter tako spretno zakriti ogromne množice Italijanov, ki dejansko predstavljajo večino v demokratičnem gibanju Slovansko-italijanske antifašistične umije. Glede javne uprave hoče v tem poročilu ustvariti videz, kot da demokratično prebivalstvo, tako italijansko kot slovensko na noben način noče so delovati v administrativnih organih, formiranih od anglo-ameriške vojne uprave. Pri tem se sklicuje na znano stališče demokratičnega, gibanja Slovansko-italijanske anti-fašistične unije še izza leta< 191,5, ko je takratno ponujeno sodelovanje pomenilo odrekati se osnovni liniji v borbi za demokratične pravice našega prebivalstva in pri tem pa namenoma pozablja na spremenjeno stališče Slovansko-italijanske antifašistične unije po vstopu mirovne pogodbe v veljavo, ko je ona neštetokrat zahtevala udeležbo demokratičnih predstavnikov v teh upravnih organih, a fe anglo-ame-riška vojna uprava napravila vse, da do tega ni prišlo. Namenoma< postavlja Slovansko-italijansko antifašistično unijo, ki je takoj po podpisu mirovne pogodbe priznala obstoječe stanje in s tem Tržaško ozemlje kot izvršeno zgodovinsko dejstvo in se izjavila za konstruktivno sodelovanje v vsem javnem političnem življenju Tržaškega o-zemlja z znanim iredentističnim stališčem italijanskih reakcionarnih strank in skupin, ki ne priznavajo sklepov mirovne pogodbe in ki še vedno nasprotno tem sklepom vršijo neprestano kampanjo za revizijo mirovne pogodbe in priključitev Trsta k Italiji. S takšnim prikazovanjem stvari se hoče ustvariti videz, da med dvema osnovnima skupinama obstoja takšno nasprotje in sovraštvo, ki ogroža javni mir in rld na Tržaškem ozemlju in s tem hoče opravičevati vse metode nasilja, ki ga polioijski režim anglo-ameriške vojne uprave podvzema proti demokratičnemu gibanju. Istočasno pa hoče v poročilu prikazati svetovnemu javnemu mnenju nujnost prisotnosti anglo-ameriških čet na tem ozemlju, ki naj bi vzdrževale ogrožen red in mir in s tem tudi opravičevati vso politiko zavlačevanja sporazuma o guvernerju, ki po mnenju generala Aireya ne bi bil sposoben vzdrževati red t« mir četudi se z vso perfidnostjo in nesramnostjo izraža, da bi bil prihod guvernerja najboljša rešitev. S prikazovanjem take nemir-nt politične atmosfere na Tržaškem ozemlju hoče opravičevati vso pristranost politike anglo-ameriške vojne uprave po vprašanju javne administraoije, ki ne dopušča svobodnih administrativnih volitev, da lahko še nadalje izključuje predstavnike demokratičnega gibanja od vseh organov javne uprave. In končno je vse poročilo prežeto z duhom sovraštva do nove Jugoslavije, katera naj bi po prikazovanju generala A i rega ogrožala mir v tem delu Evrope. Vse to pa ima končno samo en cilj: prikazati pred svetovni mi javnim mnenjem prihod guvernerja kot nevarno za mir v tem delu Evrope in s tem nujnost prisotnosti anglo-ameriških čet na Tržaškem ozemlju, kar nhj anglo-ameriškim imperialistom omogoči ustvariti iz Trsta svoje vojaško oporišče. 0 agentorah imperialistov V nadaljevanju svojega poročila je tov. Babič poudarjal da se okupacijska VU za dosego svojih ci. tjev poslužuje atrank bivšega CLN, katerih vodstva so postala’ navadne agenture angloameriškega imperializma in se tako postavila na pozicije izdajstva osnovnih interesov italijanskega Audatva, čeprav skušalo tO-Avbio isa-a-jnfc-Iko pomito markirati z nekakšno lažno obra/m. bo italijanstva in zaradi tega (razvijajo .besno gonjo nacionalne mrž-nje proti slovanskemu prebivalstvu na liniji antikomunizma, ter označujejo vse, kaa- je resnično demo-(matičnega za osiavokcmunizem*. Zaradi tega izgutoffijajo te konservativne politične sile vsak dan na Svojem vplivu med ItafliflanSkimi mnozlbami. Tov. Babič je nadaljeval: «Sovražno Stališče, Id. ga le stranke zavzemajo po vprašanjih tir govinskih razgovorov z Jugoslavijo, kj so pravkar v toku v Trstu vise to še bolj jasno dokazuje. Dosledni: svoji politiki bojkota in sabotaže tudi na ekopomskem polju na liniji angibamariške politike postopnega uničevanja tržaškega gospodarstva, se izrekajo proti tesnejše, mu gospodarskemu sodelovanju z Jugoslavijo, kar edino lahko nudi zaposlitev tržaški industriji tet daje Trstu vsesplošne ekonomske ugodnosti. Tudi to počenjajo v imenu neke obrambe italijanskih pozicij v Tretiu, češ da bi tesnejše gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo, te pozicije ogrožala Od prebivalstva zahtevajo, da se odreče vseh ekonomskih koristi, ki jjih takšen trgovinski sporazum z Jugoslavijo nedvomno lahko nudi, ravno v času, ko so odpusti delavcev na dnevnem redu. To ima za posledico, da tiste množice, ki so jjim do včeraj sledile, prehajtajo danes na demokratične pozicije in krepjo s tem celotno demokratično frontb na Tržaškem ozemlju*. , Naito je orisu poetiko nacionalnega zapostavljanja in oviranja kulturnega in ekonomskega razvoja slovenskega prebivalstva na tem ozemlju, ki predstavlja zaradi objektivnih zgodovinskih razlogov kompakten dosledno demokratičen blok — Osvobodilno fronto — in. Je zaradi tega za imperialifcite trd ortb. Da bi VU Osvobodilno fronto razbila, Je prešla na ustvarjanje tako iimtnovane -Slova-.uke demokratsko zveze*. Zaradi tega moramo biti do SDZ budni in se proti njej boriti, ker predstavlja nevarnost ne samo za slovensko prebival, stvo, temveč tudi1 za celotno demo. kratično gibanje pri nas, n« sicer kot resno politično gibanje, temveč kot navadna imperialistična agentura. Zahtevamo imenovanje Tov. Babič je nato poudaril, da okupacijska vojaška uprava izroča prav tem silam javno upravo Tržaškega ozemlja, med tem ko predstavnikom demokratičnih sil, ki predstavljajo ogromno večino, ne dopušča, da bi bili zastopani v upravnem aparatu in v raznih drugih javnih ustanovah, kar prav gotovo ni v duhu demokracije. Med tem, ko je jugoslovanska vojna uprava v coni B Tržaškega ozemlja izročila izvršno oblast ljudstvu, si okupacijska anglo-ameriška VU še vedno pridržuje vso izvršno oblast zase, med tem ko Imajo razni upravni organi, conski svet, Občinski svet itd. samo posvetovalno funkcijo. Tudi to je v nasprotstvu z duhom mirovne pogodbe. Govornik je dalje poudaril, da anglo-ameriška VU ne kaže nikakš-nega prizadevanja, da bi prišlo do normalizacije v duhu mirovne pogodbe, kajti za imperialiste je Trst «zapadna predstraža* — eno izmed [ kovati je treba v slovenskem Ijud-oporišč v splošni verigi zapadnega stvu imperialistične agenture tSlo-bloka, v katerega so vključene an-1 venske demokratične zvezt* in še zmaga liudshe vole v csr Odnosi s Ne smemo pozabiti, da je Amerika že vezala Trst na Marshallov plan in da je Sommer — vodja a-mer iške «misije za pomoč« v coni A — že skuše 1 opredeliti vlogo Trsta, ko Je nedavno izjavil, da Tret lahko postavi svoje tranzitno pristanišče v službo tistih dežel, na katere je razširjen Marshallov plan. Iz tega sledi, da za Sommerja in njegove gospodarje ne more biti govora o tem, da bi Trst. postal mednarodno trazltno pristanišče in b’ se moral dejansko odcepit, od držav Srednje Evrope in Balkana, ki so odklonile sodelovanje v Marshallovem načrtu. Vključ tev Trsta v Marshallov plaa, torej v osnovi nasprotuje Interesom tržaškega ozemlja in njegovega prebivalstva. To pa pettteni ustaviti povsem In do kraja uničiti njegov ekonomski razvoj. Zato Je naša velika naloga, da se zavzamemo z vsemi silami, da bo angloameriška vojna uprava dejansko sklenila trgovinski sporazum z Jugoslavijo, ker je to v življenjskeml interesu našega prebivalstva. Jugoslovanska vlada, ki pravilno Predsednik Beneš je sprejel ostavko ministrov in Gottvvald je sestavil novo vlado v okviru obnovljene Ljudske fronte ~ Ustanovljen je narodni akcijski odbor PRAGA 25. — Agencija CTK javlja, da je Beneš danes popoldne sprejel ministrskega predsednika Gottvvalda in mu sporočil, da sprejme ostavko ministrov narodno socialistične. češke katoliške in slovaške demokratične stranke, kakor tudi današnjo ostavko ministrskega podpredsednika Timesa in ministra za preskrbo Vaclava Majerja. ki sta oba člana socialdemokra-t čne stranke. Beneš je hkrati sporočil, da sprejme Gcttwaldov načrt o sestavi nove vlade im da imenuje predlagane ministre. Nova vlada, ki jo je predlagal Gottvvald je sledeča: Ministrski predsednik: Klement Gottwald (komunist); podpredsednik: Antonin Zapotočky (komu-n st); predsednik češkoslovaških s.ndikatov Bohumil Laušman (socialdemokrat) ; V. Siročky (komunist); industrija: Zdenek Fierlin-ger (socialdemokrat); preskrba: gospa Jankovčova (socialdemokrat); socialno skrbstvo: Evgen Urban, glavni tajnik sindikatov (socialdemokrat); trgovina: Kraj-cir (komunist); zunanja trgovina: Gergor (komunist); pravosodje: Cepička (komunist); prosveta: Zdenek Nejedly. (komunist); uni-fikaoija: dr, grobar (slovaška ka- toliška stranka svobode); državni tajnik za obrambo Sevčik (slovaški demokrat); minister za tehniko: dr. Slehta (narodni socialist); zdravstvo: dr. Neuiman (nar. KLEMENT GOTTVVALD socialist); pošta in brzojav: Ploj-har (češki katoličan); komunikacije: Peter (češki katoličan); finančni minister: Jan Dolansky (komunist). Jan Masaryk (brez stranke) ostane v zunanjem ministrstvu skupno z namestnikom Clementisom (komunist); general Svoboda (brez stranke) ostane minister za obrambo; Nosek (komunist) ostane notranji minister; Kopecky Okomu-r.st) ostane minister za informacije in Duris (komunist) minister za poljedelstvo. Novoj so v Pragi ustanovili narodni akcijski odbor. Predsednik je Antonin Zapotočky (podpredsednik Sindikatov), podpredsedniki pa so: glavni tajnik komunistične stranke Slansky, minister za industrijo F?erl'.nger, minister za pošto in brzojav Neuman in minister za zdravstvo Plojhar. Glavni tajnik je pravosodni minister Cepička. Občinski svet v Bratislavi je podal ostavko, ker je akcijski odbor od danes prevzel vodstvo nad občinsko upravo. Praški radio javlja, da krožijo danes po praških ulicah delavske straže, da zajamčijo uveljavitev volje češkoslovaškega ljudstva m javni red. Vsi pripadniki teh straž so bivši člani odporniškega gibanja, nosijo rdeče trakove na rokavih ln so oboroženi s puškami. Nocoj ob 20.30 Je na Vaclavskem trgu defiliralo na tisoče teh delavskih «traA , , glo-ameriške okupacijske cone Avstrije in Nemčije. To je odkrito izjavil član predstavniške zbornice ZDA Nickson, ki je imenoval Trst «odločilno področje konflikta* med komunizmom in zapadmo demokracijo. Tov. Babič je svoj govor zaključil z besedami: etOvnih demokratičnih sil proti imperializmu. V predstoječih bitkah med demokracijo in imperializmom na svetovni politični areni moramo znati usmeriti našo borbo za naj pravilnejšo rešite« vseh vprašanj v zvezi s Tržaškim ozemljem. Demokratične sile « svetu so danes nadmočne in lahko preprečijo, če so enotne in odločne, vsak resen načrt svetovnih imperialistov, da organizirajo novo svetovno vojno. Ravno tako naša odločna borba na Tržaškem ozemlju lahko prepreči vse načrte anglo-ameriških imperialistov, da iz Trsta ustvarijo! svOjo vojaško bazo in prvo borbeno linijo eventualnega bodočega vojnega konflikta, ki ga pripravljajo in da se vsa vprašanja v zvezi s Trstom rešijo kot je v interesu prebiml-stva, dobrih sosednih odnosov med FLRJ in resnično demokratično ■hali jo in v interesu miru -« zve tu. PRIMORSKI DNEVNIK •— 26, februarja 1648 ANGLOAMERICANI KRSIJOITRZAŠki dogovore o izročitvi vojnih zločincev Jugoslovanski protest pri nadzorstvenem svetu za Nemčijo DNEVNIK BERLIN, 25. —■ Vadija Jugoslo. vanske vojaške misije v Nemčiji gfnersl HoJjevac je izročil zavezniškem^ nadzorstvenemu syetu noto, v kauter: protestira zaradi ukre-poi ameriških okupacijskih obla-sti, na podlagi katerih mora Jugoslovanska delegacija za iskanje vojnih zločincev prenehati svoje delo. Britanska uprava pa je sklenila, da bodo odslej vse vojne zločince prej sodite, posebna sodišča, ne glede na to ali Je bila njihova izroči, tev že odobrena ali ne. Spričo tega je jugoslovanska misija predočila, da Jugoslovanska de. legae.ja ni mogla do sedaj na ameriškem področju do kraja izvest: določene naloge in da je na tem področju it vedno ogromno Število vatnih zločincev. Jugoslovanska misija ne more niti oddbriti enostransko odločitve britanskega guvernerja, ki samovoljno spreminja postopek aa izročanje vojnih zločincev, ln na podlagi katerega sq praktično onemogoča delo predstavnikov Jugoslavije na britanskem področju. Ta postopek pcajetično preprečuje izročitev in kaznovanj« vojnih zločincev. Nota poudarja na koaca da predstavlja odločitev angltoameriške uprave v Ncjjičiji krši&ev podpisa-nta mednarodnih dogovorov. Nota zahteva, naj nadzorstveni svel',ke Britanije, ne Francije, če Je Evropa danes sestavljena samo te 16 držav, in da se nad' tMn ni veseliti. Dejal je dalje: Ker nam je sedaj večji del Evrope prepovedan, se moramo razumeti im nadaljevati na naii poti. Govoril je nato o nekakšni svobodi zapadneiga tipa in izrazil »zaskrbljenost)* za češkoslovaško ljudstvo, ki da je v nevarnosti, da Izgubi svobodo. Nova ameriška oporišča v Španiji PARIZ, 25. — Pirenejski radio poroča, da Američani gradijo dve novi letališči pri Valenci, Izjavljajo, da gre za »civilna* letališča, toda šklepeti se da, da predstavljajo ta letališča nov člen v verigi ameriških oporišč na španskem ozemlju, ki jih Je do »edaj 14. Togllaftljeve Izjave o kardinalu Schusterju (Od na&tga posebnega dopisni kaj RIM, 25. — Togliatti je na vprra-šnnje nekega novinarja v zvezi na zcano pismo kardinala Schusterja izjavil smehljaje, da po njegovem stvar ne zasluži tolike važnosti. V šaljivem tonu je vprašal novinarje, ah niso nikoli opazovali kardinalove slike, ki je tipičen izraz človeka, »ki ne prinaša sreče*. Schuster — je nadaljeval Togliatti — je blagoslovil fašizem in vsi vedo, ka- ko Je fašizem končal; Schuster je bil zadnja oseba, s katero je Mussolini imel opravila... in pri tem se [ Je Togliatti smehljaje oddaljil. V pokrajini Lecce sta diva člana! krščanske demokracije med zboro-l venjem ljudske demokratične fron-| te streljala proti govorniku inž. Tcrsello, ki pa k sreči ni bil zadet. | E. MILIC Okupacijska uprava odbila zahteve po iikiniti/i odloka 109 in za zaporo odpustov Danes popoldne se bodo razgovori nadaljevali -Stavka v tržaški konopljarni se nadaljuje Francoski sindikati Včeirad so Mi sprejeti na departma®« aa delo vojaške okupacijske uprave predstavniki Enotnih sindikatov in DelavBke zbornice. Na der partman so bfii povabljeni na pis- proti Marshallovemu načrtni PARIZ, 25. — Upravna komisi-J li ukinitev odtoka št. 109, zaporo ja francoske Splošne konfederaci-1 cdjntrstov ter ponovno zaposlitev j>> dela Je odklonila valbilo na kon-1 delavcev* ferenco glede Marshallovega načr-| Departman za delo vojaške akuta, ki so ji ga poslali angleški sin-1 pacljske uprave pa Je vse zatlteve dikati. Komisija Je poudarila, da I predstavnikov obeh sindikalnih oc-CGT že zavzela nedvomljivo sta-1 ganizacjj odbL Zaradi tega nera-lišče do Marshallovega načrta, | zumevantja okupacijske uprave do delavstva So predstavniki Enot- Tvvivnnin nmoriJtp lmh sindikaltov iSsjavili, da ne bodo izzivanja ameriSKe j odstopili od postavljenih pravičnih De Gasperijeve vlade | aahtev ssega* delavska. Poudarili , mT \ . I so, gradnja nove šole? GLEDALIŠČE VERDI Nocoj točno ob 20 bo za abonenta reda B druiga predstava »Somrak bogov*, V soboto in nedeljo bosta zadnji dve prSdstavi te oipere za abonente reda B in D. Popoldanska predstava bo začela že ob 15.30. Policija streljala na tovariše, ki so lepili od oblasti dovoljene lepake V torek zvečer malo pred polnočjo »ta dva tovariša v ul. S. Marco pri Sv. Jakobu lepila na zid lepake za stoletnico Komunističnega manifesta. Komaj sta prišla do tamkajšnjega rikreatorija, Je odjeknil proti njima strel iz policijskega same kresa. K »reči pa ju ni zadel. Potem ko je ustrelil, Je policaj v družbi dveh policistov ustavil tovariša. Ti sa niso zadovoljili samo s tem streljanjem, nego so strgali tudi lepake z z:da. Za lepljenje teh lepakov ob stoletnici Komunističnega manifesta ji vojaška uprava, dala dovoljenje. Zaradi tega se sprašujemo, zakaj policija potemtakem ustavlja ljudi, ki ne kršijo zakemov, oziroma policijskih predpisov. Jasno je, da ja policija dobro vedela za to dovoljenja VU, toda očitno je, da zasleduje posebne cilje. Njeno postopanje je navadno izzivanje v slogu fašistične policije. Nepravilnosti in kršitve pri dodelitvah dela Delo, ki je bilo podeljeno tržaškim tvrdkam, ne sme biti dano tvrdkam izven našega ozemlja Lesna stroka Enotnih s’ndikatov Je že lani dokazala, da je kljub pristavkom, ki jih Je uvedla vojaška okupacijska uprava, delo, ki Je bilo dodeljeno našemu mizarstvu, bilo potem dano drugim tvrdkam izven ozemlja. To pS so je dogajalo zaradi elastičnosti klavzul v pogodbah. Zaradi pisma, ki ga je v tej zvezi poslala lesna stroka Enotnih sindikatov, in zaradi razgibanosti v iS-l w ^T| Škandalozne zlorabe uradnikov tržaških uradov LEsuU" c lobi li i 2L o kot „vojne sirote" nepreračualjiva nevarnost za vse | prebivalstvo. Kakor se vidi, gradijo te utrdbe raimo ob robu pasu BO km, v katerem morajo biti na podlagi (lena I Pred kratkim sta bila sprejeta 43 mirovne pogodbe x Italijo vse I na delo v ladjedelnico Sv. Marka utrdbe in vojaške inštulacije utt^-jbrata Lonza kot vojni siroti. Po fene in odstranjene; med t9 sp*- srečnem naključju so je izvedelo, dajo tudi smodnišnice. 1 Tovarniški odbori morajo kontrolirati imena vseh vofnih povrat* nikov, invalidov in vojnih sirot, ki so bili do sedaj sprejeti na delo 8 tem je italijanska kri\la ome- d ’ živi njun oče, ki so ga progla- njeni ilen mirovne pogodbB. In tu-|sili “■ mrtvega, v Kopru v Calle di te bi ga ne kršila, se sprašuje-1 Castel Leone 868. Na podlagi pome. (emu sploh gradi te utrdbe in I izvedb tovarniškega odbora je u-smoslrtišnice; kdo jo ogroža na tej I gotovi j en o, da je zveza vojnih st f I rot izdala potrdilo bratoma Lon- Odgovor je JB, da tam poteka I ^ na podlagi potrdila, ki ga je meja ameriške De Gasperijeve vla-\ dvoumru> lahkomiselnostjo izda-dc, t. j. tTrumanova meja*, oradi-1 7 “ - . tev omenjenih utrdb pa spada v \ ‘a okrajna sodnija. Dalje program lnvp‘.rlaHsti(n aa o vojaških delih Je izzvala med pre 1 bivalstvom veliko vzn^m’rjenje. Kritičen položaj v Mukdenu NANKING, 25. — Iz zadnjih vesti Iz Mukdena se Je položaj Cang-kajškovih čet v Mukdenu v zadnjem tednu «lo poslabšal. Obkoljeni Mukden oskrbujejo z letal!. «New Tork Herald Tribune» piše s tem v zvezi: «R$snica je, da je bila Mandžurija izgubljena že pred nekaj meseci*, in ugotavlja, da Je to posledica nezmožnosti nanktnšklh vrhovnih komand. Narodno-osvobodilna vojska Je 19. februarja zopet osvobodila mesto Lanfeng na železniški progi severno od Kay Fen ga, prestolnico Honana. Istega dne je osvobodilna vojska zavzela mesto Čeče ng. LITERARNI NATEČAJ OB STOLETNICI «SLAV-JANSKEGA DRUŠTVA* V TRSTU Odsek za znanost in umetnost pri Slovensko-hrvatski prosvetni zvezi v Trstu razpisuje v proslavo stoletnice •Siavjanskega društva* v Trstu natečaj: 1. za najboljšo razpravo iz življenja tržaških Slovencev (družbenega, političnega, gospodarskega, kulturnega); Z. za najboljšo novelo ali povest z isto snovjo; 3. za najboljšo ljudsko igro. Rokopise je treba oddati do 5. novembra 1948 tajniku Slovcnsko-hrvatske prosvetne zveze (Largo Faufilli 1-III). V posebni kuverti z geslom, s katerim naj bo označen tudi rokopis, naj bo točen naslov avtorja. Udeležence natečaja opozarjamo, da bo SIIPZ objavila že pred 5. novembrom po svoji uvidevnosti tista dela, ki bodo dospela pred rokom. Ocenjevalni odbor bo ta dela naknadno ocenil. Uspeh tekmovanja bomo razglasili na trideseto obletnico smrti Ivana Cankarja. Za vsako snov razpisujemo dve nagradi: prva 50.000, druga 30.000 lir. živi družina z begunsko podporo 3000 lir mesečno in stanuje kot podnajemnik pri neki sestri od n ... . . _ .matere v ul. P. Revoltella 46. Ta Poročilo v Londonu in Parizu I dokument nosi številko 18.459. To je dokument izdan od infor-macijskega urada tržaške občine. LONDON, 25. — Jugoslovanski poslanik v Londonu je izročil zu-, n . nanjemu ministru Bevinu noto, ki I UStlCS Z3Qnji 030 Pril3Y6 Z3 't''USfZSfd smučarski Izlet v Planico ran J * ga ministra v Pra^i. Enako | Opozarjamo športna društva, noto Je izročil Jugoslovanski od-1 da dane« ob 12 poteče rok za pravnik poslov v Parizu zunanje-1 oddajo prijav, mu ministru Bidaultu. Tako sta | v nedeljo ne bodo v Planici tudi pdjski in češkoslovaški poleti na 100 metrski skakal-sianik izročila noto Revinu in Bi-1 * s v « 1» a. i • aaultu j nici, pac pa skoki na 65 metrski za naslov jugoslovanskega dr-I? ♦ • JI ižavnega prvaka. Ravno tako ne LnOinOSi uGmVCGV bodo zaradi jugoslovanskih dr-oa Madžarskem se utrjuje j žavnih prvenstev tekme za pr-BUDIMPESTA, 25. — Namestnik I venstvo Tržaškega ozemlja. V glavnega tajnika madžarske komu-1 primeru ugodnih razmer bodo ntstiftne stranke Paregash Je izja-17. marca na Črnem vrhu. Pr\ vil, da so ustanovili zvezo med ko-1 jugoslovanskem državnem pr-mun stičnimi ln socialdetrokratič- j ^enstvu pa sodelujeta tudi dva niml delavci. Tako je ideja za enotnost delavskih sil zadobila nov pogon. Delavski razred je z zmago nad desnim krilom v soclaldrmo kfaf.čnl stranki 9e bolj napredoval na poti za ustvaritev enotne delav ske stranke. Iz poTzvedb tovarniškega odbora pa je ugotovljeno, da je družina Lonza v Trstu že dve leti ter da so esuli, da ne stanuje kot podnajemnik v ul. P. Revoltella 46, temveč pri Sv. Soboti 3.164 ter da plačujs za stanovanje dveh sob, kuhinje in kopalnice 2500 mesečno, da poleg dveh bratov Lonza, ki delata v ladjedelnici Sv. Marka, dela tudi mati in tretji brat v tržaški tovarni teistenin ter da četrti brat študira. Poleg tega je ugotovljeno, kakor smo že zgoraj omenili, da oče bratov Lonza ni mrtev. To je nezaslišan škandal, ki dokazuje kako delajo uradniki v tr- žaških uradih. Na tik način zlorabljajo službeno dolžnost ter izdajajo neresnične dokumente Iju-den^ ki so abežali iz krajev, od koder jih ni nihče podil, ter živijo kot esuli v Trstu in odjedajo kruh partizanskim vojnim sirotam, invalidom in vojnim povratnikom, ki so brezposelni. Dolžnost vojaške okupacijske uprava je, da uvede preiskavo ter kaznuje krivce. Prav tako je dolžnost vojaške okupacijske uprave, da napravi splošno preiskavo na tržaških uradih in počisti vse tisto, kar je nepoštenega in kar izrablja službeno položaj v špekulativne namene. lesni stroki, je vojaška okupacijska uprava odgovorila, da se beg dela lz naSega ozemlja nanaša še na tiste čase, ko je obstojala cona A. S tem je vojaška uprava hotela povedati, da se po 15. septemhru 1. 1. taki primeri niso več dogajali. Lesna stroka Enotnih sindikatov pa je morala ugotoviti, daj se taki primeri dogajajo tudi danes. Zaradi tega je predložila oddelku 2a javna dela vojaške okupacijske uprave dokaze. Dne 12. februarja t. 1. je bilo podeljeno na licitaciji razpisanih del za projekt 507/2 G. C. 537 mizarsko delo na šoli v Dolini v vrednosti 4.500.000 lir neki tvrdki izven Tržaškega ozemlja. Lesna stroka Enotnih sindikatov energično protestira zaradi te kršitve, ki se je dogodila v času, ko vodi delavstvo ogorčeno borbo proti odpustom delavstva. V tem dejanju vidi lesna stroka Enotnih sindikatov brezbrižnost in sovražno stališče oddelkov vojaške okupacijske uprave nasproti tukajšnjemu prebivalstvu. Lesna stroka Enotnih sindikatov zahteva, da se zbrišejo iz tukajšnjih knjig vse tvrdke izven Tržaškega ozetKlja ter da se delo podeli Samo domačin tvrdkam. Na ta način se bo pripomoglo k zopetni zaposlitvi brezposelnih delavcev Tržaškega ozemlja. KOLEDAR Četrtek 26. februarja Andrej, Riba Sonce vzhaja ob 6.48, zahaja ob 17.46. Dolžina dneva 10.58. Luna vzhaja ob 20.10, zahaja ob 8.02. Jutri 27. februarja Zmagoslav, Jelko Spominski dnevi 1936 je umrl sloviti ruski biolog I. P. Pavlov. Rodil s6 je leta 1&1&. ____________ ENOTNI SINDIKATI raiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiii? 1 SLOVENSKO---------------------- MRODNO GLEDALIŠČE t obuje mu teror uoliciie, ki ga v posmeh demokraciji VUjivaja v Trstu Maršal Tito sprejel Louisa Saiilanta BEOGRAD, 25. — M.nistrfiki predsednik maršal Tito Je sprejel danes glavmfga tajnika Svetovne s:nd.kaiime zveze Sa-vanta v navzočnosti glavnega tajniika Jugoslovanskih siind.katov Salaja. naša reprezentanta, ki ju je poslala zimskošportna zveza ZDTV. Opozarjamo smučarje, da bo vlak odpotoval s postaje S. Andreja ob 1 t. j. 2 uri pred prvotno objavljenim rokom. Jasno, da se spričo takega vala ter and a, ki ga ‘e policija zadnje čase sprožila v nabrežimskem okraju, morale spregovoriti demokratične organizacij«. Zato so SIAU, Zveza enotnih sindikatov, Zveza poiitičmih preganjancev, ZAM im ASI2Z zopet pceiale vojaški upraivi nosdednje protestno pismo. Zaman so bili protesti ljudstva in demokratičnega časopisja proti surovemu postopanju policije v Sesljanu. Po dogodkih v Sesljanu je policija, ki izpolnjuje ukaze vojaške uprave, nadaljevala z izzivanjem mirnega prebivalstva. Začela je ustavljati po cestah ljudi in samo z namenom, da bi ljudstvo prestrašila-. Prav v odločnem nasprotju z osnovnimi demolerar tičnimi načeli. Razumljivo je, da je tako izzivalno vedenje policistov, ki naj bi skrbeli za red, vzbudilo upravičeno ogorčenje ljudstva. Zaradi tega so se ljudske mnoii-ce zbrale ib- t. m. v Nabrežini, da obsodijo kolonialne metode, ki jih je tu pri nets Aa tako zvanem Svobodnem tržaškem ozemlju prav v pos nefr vsem demokratičnim načelom vpeljala vojaška uprava. To, kar se je zgodilo medtem sestankom, potrjuje, kar demokratične organizacije ponavljajo, da policija, kateri ukazuje vojaška uprava, ni organ za vzdrževanje javnega miru in osebne varnosti, temveč organ, ki izživa nerede, v rokah voditeljev tukajšrtife reakcije, ki jo podpirajo mednarodne vojnohujskaške klUce. Prav zaradi tega so demokratične organizacije še enkrat protestirale proti brutalnim metodam civilne policije v službi vojaške uprave in zahtevale, naj izpuste aretirane tovariše delavce, ki so lih aretirali v posmeh zakonom in vsakršnim načelom. Podobno protestno pismo so nam j-.oslali delavci iz ladjedelnice Sv. Marka, arzenala, strojnih tovarn. Sv. Reka, Aquile, Felezegl in Mar-tinuaai. Delavci Iz tsh tovarn »o včeraj v znak protesta proti divjanju policije prekinili delo za deset minut. Prav tako so včeraj bila zaprte desjt minut trgovine v Skednju, na Kolonkovcu in pri Sv. Ani. Na VU so prišle številne de-lfgac je demokratičnih organizacij s proiestnimt pismi, toda oblastniki eo »e izgovarjali, da ni v uranu nobenega njihovega častnika. S seje občinskega sveta Kot prvo točko dnevnega reda so svetnik: sprejeli pred'iog, da Vključijo v sestav obč nskih u-službencev 40 delavcev, dodeljenih javnim kopališčem ob morju. Odložen je bil predliog o spremembi tarif trošarin za prvi semester te-ga leta. In to zaradi tega, ker komisija, ki naj bi ta predlog preučila, ni še utegnite tega narediti. Kot eadnjo točko so odobrili imenovanje cele vrste novih ulic in cest pri Sv. Mariji Magdaleni Sp., okrog Kolonkovca, Sv. Sobote, pod hr bom Sv. Pkaeitaleona, na Konktmelu v Fojaniu, na Vrdeli in pri Sv. Andreju. Novim zgrajenem galerijam so prav tako dai. nova imena. Isto tako raznim potokom. Med slučajnostmi Je prof. Scio-iis opozoril na vprašanje obnove prostorov v ul. Sv. Frančiška, kjetr ■sedaj gosliiulje mestna šoia. Med drug m je profesor omenil,, da trenutno primanjkuje v Tr-sttu 250 šolskih razredov, ako b; hoteli rešiti šolsko vprašanje. Svetnik Ri-nalMinl je smatral za potrebno, da bi se mestni svet zaibvaiil gospo-du Som mer: Ju za denarno vsoto, ki jo je ta naklonil odboru za z msko pomoč. Kaj ko bi g. Ri-naldini predlagal, naj bi občinski svet raje vp-ašaJ. vojaško upravo in g. Sommerja, zakaj šteje danes Trst 30 tisoč brecpcseln h. Kot zadnja točka Je svetnik Rinaldi-nl predlagan, naj bi občina zgra-d la napajališče za živino v Bazovici in razna manjša dela, da b: se na ta način iahko uvedel redni živinski sejem v tem kraju. Učitelji in profesorji, ki imajo terjatve napram VU iz službenega razmerja za leto 1947, naj se nenu-doma javijo na šolski sindikat ES V ul. Zonta 2. Ravno tako naj se javijo vsi oni učitelji in profesorji, ki ne sprejemajo v redu družinskih doklad od vojaške, uprave. Krojni tečaj v ul. Monfort S se bo začel danes ob 18.30 in ne kakor pjvotno objavljeno. Člani medtovarniškega odbora pomorščakov so vabljeni, da se udeležili sestanka, ki bo v soboto ob 19 na sediežu Zveze pomorščakov In pristaniščnikov ES. Medtovam iški odbor pomorščakov vabi vse svoje člane, da dvignejo izkaznico na sedežu Zveze. Izkaznice za leto 19^8. Tvrdke in organizacije, ki doslej še niso preskrbele nove izkaznice ES jih lahko dvignejo dnevno na sedežu v uL Imbrlani 6 od 8.30 do 12.30 ter od 15.30 do 19. Tiskovni urad. Danes ob 17.30 v ul. Imbriani 5 sestanek tiskovnih referentov tovarniških in upravnih odborov. Ope>zarjamo upravne od-bore, da gotovo pošljejo svoje referente. Zveza prehrambene stroke. Danes ob 19 seja upravnega odbora. Zveza tekstilne in oblačilne stroke. Danes ob 19.30 seja upravnega odbora. Zvem prevozniške stroke. V petek 27. t. m. ob 1$ seja upravnega odbora v ul. Zonta 2. Sestanek odbora zadružnih referentov bo v petek 27. t. m. ob 19.30 v ul. Imbriani 5. Spodaj imenovani referenti tovarniških odborov so vabljeni, da se iste udeleže: Tovarna strojev, ladjedelnica Sv. Roka, ladjedelnica Sv. Marka, tržaški arzenal, Javna skladišča, Acegat, Aguila, čistilnica pri Sv. Soboti. Isto tako so vabljeni referenti upravnih odborov kemikov, kovinarjev ter javnih nameščencev. Zaradi važnosti sestanka vab'mo, da se seje gotovo udeleže. ZPP Partizani in aktivisti VII, rajona so vabljeni, da se udeleže sestanka, ki bo 27. t. m. ob 20 v prostorih prosvetnega društva c S. Škamperle* pri Sv. Ivanu. Prosimo točnosti. URADNE OBJSVE Fitopatološki observatorij je bil z ukazioan št. 119 preimenovan v Poljedelski in gozdni poizkusni center. Vse poizkusne postaje se podredijo poizkusnemu centru, katerega glavnega ravnatelja bo !me-noval častnik za poljedelstvo in ribolov VU. bazno Prošnja za uporabo privatnega ali javnega prostora za poletne bare. Mestna občina vabi vse lastnike barov, kavarn, gostjn in podobno, da predlože prošnjo za uporabo prostora za mize in stole na prostem. Prošnje je treba predložiti v dru-gem nadstropju občinske palače soba št. 93 najkasneje do 31. marca na koikovanem papirju (24 lir) ter je treba prošnji dodati 35 lir. Prošnjo mora podpisati lastnik, ki ima v rokah oblastveno dovoljenje. Ce je imel lastnik lokala dovolje žiti prošnji; v nasprotnem primeru žiti prošnji; v nasprotnem slučaju bo moral prosilec natančno navesti mero prostora, ki ga namerava zasesti. Ne bo v nobenem primeru dovoljena začasna zasedba ceste ali prostora po onih, ki ne bodo imeli u-radnega dovoljenja. Samostojna zveza trgovcev z živVi vabi svoje člane, da takoj sporočijo tajništvu v ul. Torrebianca 27 prijavo za odmero trošarine, da se s tem rešijo odgovornosti. I ZA TR2ASKO ozemlje 1 jHlllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllil'1'. V soboto 28. februarja db 20-uri: bo v dvorani Prosvetnega društva na Opčinah premiere Goldonijeve komedije 'pjimjohsbz, ficbuaU (v prevodu Mirka Rupla) • Komedijo je zrežiral igrale; in režiser Modest Sancin. V 2*n- i skih vlogah nastopajo: Valerija ; Silova, Angelca Sancinova, Enw Starčeva, Elza BarbiSeva io 'I’es | Starčeva; v moških vlogah P1-Just KoSuta, JoSe Babič, Mo-, dest Sancin, Nakerst Rado, Sta- j ne Raztresen, Bel’aar Sancin, ; Jožko Lukea, Josip Fišer in Bil j vij Kobal. Prodaja vstopnic v soboto oo j 16 do 18 in eno uro pred začet- f kom predstave v Prosvetne® . društvu na Opčinah. dc- Sprememba barve brazcev za potna dovoljenja TRST, 25. (PIO) — Potna valjenja rumene barve, ki so i' izdale zavezniške vojaške oblast ostanejo še naprej v vzljavi cznaitnega dneva na osnovi vC' Ijajočih pravil. Dejstvo, da vojaški urad 2» '•*’ dajanje potnih dovoljenj upora-’ lja zdaj obrazce rožnate barve, re vpliva na veljavnost rumenih sa in poročila. 13.00. Lahka ba. 13.30. Pevski dueti pojejo ** ■ venske narodne pesmi. ,3.50. znanih tangov. 14.00. Pestra S18f ba 14.15. Pregled tiska. 17.30. P1**, na glasba. 18.00. Pravljice za °P n k?. 18.15. VJsele melod je. Zenska oddaja. 19.00. Glasba *? klavir. 19.30. Razni Inštrumer‘ ’ 19 45. Napoved časa in poroči' • 20.00. Odlomki iz slovanskih °P?i 20.30. Vitezslav Novak: Otros*1 pesmice — peje Miluša Dvora#0" va. 20.45. Slovenščina za Slovenj’ 21.00. Zbori razn h narodov. 21f\' Lahka glasba, 21.45. Slovenj" književnost, 22.00. Znana glafSl romantičnih skladateljev, Plesna glasba. 23.00. Uspavan«'' 23.15. Napoved časa !n poroč*' 23.30. Cltanje jutrišnjih spored0-23.35. Polnočna glasba. 24.00. »*" ključek. Seja namestnikov za Avstrijo LONDON, 25. — Danes je b'!a četrta seja namestnikov *a Avstrijo.l Velika mednarodna sleparija j ki se je zaključila v tržaških zaporih Mednarodni pustolovci so prodajali v Švico vojačke jeepe, ki ]ih nikjer ni bilo • Tudi „prodaja> lecu ladje nGiuiio Cesare“ je zaoieten v afero Protestna /horni/n n ju tržaslcc ilnhivnc mladine Na predlog pr prav"!Jalnih odborov Tovarr.e strojev, Sv. Andreja, Sv. Marka in Sv. Reka je koordinacijski odbor CRDA Enotnih sndika-tov za;.i:06 1 gtavno ravnat eC1 stvo CRDA, da bi dovolila mladim de. lavcem izdelovati predmete, ki bi ^mn-^ad^neT na *raastavl de^ Zveza industrijcev je ponovno dokazala, da je ne brigajo problemi mladih delavcev lovne mCad ncu. Ravnatelij CRDA inž. Moretti je to prošnjo odobril pod pogojem, da Ze decembra meseca, lani smo na univerzi, ter 25-letni Petan Bo-; $6 s to edobrit-v jo strinja tudi Zvc- Preučevali so sovjetski predlog gle-l poročali kako Je 26-letni pustolovec de razdelitve avstrijskih petrolej-1 iz Milana Mario Nldoli osleparil za sk'h virov. Sovjetski delegat je lz-lskoro 8 milijonov lir načelnika ne-Javil, da ho5e ZSSR prejeti od-1 ke Sped cijske družbe v Trstu, Za-Skodn’no v materialn:h dobrin ihl vana Rudolfa, kateremu je proda-in ne v delnicah. | jal za staro železo ladjo «GiuUo Oesare*, ki lež. v tržaikem prlsta- Nizozemska pošilja In:ft6u- Nldolt Je stanoval v nekem nove vojake v Indonezijo tržaškem hotelu in Je s svojim razsipnim življenjem vzbudil sumnjo NEW YORK, 2.1. — Varnostni I policije, ki ga Je začela zasledovati, svet J« včeraj nadaljeval preučeva-1 dokler ni DriSla na sled slepariji, nje poroč la komisije za Indone-| policija je nadaljevala s svojimi Z,J?- I poizvedbami in aretirala Se več dru- Ukrajlnskl predstavnik Taraien-1 glh ose^ Sele včeraj, ko je bil p&d ko Je poudaril, da Je v zadnjih I ključem zadnji izmed pustolovcev, dveh letih, odkar je Ukrajina predi ^ zapleteni v te mednarodne Varnostnim svetom sprožila vpra-l afer Milland, C. Russell. GARIBALDI. 15.30: »Smrt ob ' G. Raft, Jame« Cagnoy. IDEALE. 15.30: od ln Smuts*, C. Lombard, R. Mi°n mery. DAROVI IN PPI?¥»fiV|l! Za obsojene openske pnr,,z^»-darujejo prebivalci Lonjerja 1» tinare 6890 lir. Odg. urednik STANISLAV Tisk Stabillmento Tip. Tr.ss1' BAR - RESTAVRACIJA € U B n A N » «AI,LA PESCIIERIA» , končen vsak četrtek, soboto In ne*lc'j ocoočboobčdbboo&io^