Leto V-, štev. 13. V Celju, peiek. dsrae 2. februaria 1923. Poštnina plaččna v gotoutni. Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi -/a mm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Posamezna SteviUca stane 1 Dirt. Izhaja vsafe. i©refe, čelrieK flu sobolo. Ured vištvo: Stjrossmajerjeva ul. St. 1, I. nadst, Teles. 53. Upravništvo: Strossmajerjeva u. St. 1, pritlicje. Teles. 65. RaČun kr. požtnega čekovnega urada 5t. 10,066. EM. ULEK: Francoski in angleskl časopisi o sedanjem KOBfliktu med Francijo in Nemci jo. (Konec.) Iz teh poročil je razvidno, da Nemci nimajo pričakovati nobene diplomatične podpore od Angleške. Tudi obupni klic v Ameriko bo ostal brez odziva. Osta- nejo še ruski komunisti. Ali tudi ti ne feodo priskočili v pomoč, dokler se Nemčija ne spremeni iz nacijonalne v anacijonalno, komunistično državo. Pri takšni politični konstelaciji, in ker je iz objav Lloyda George-a, Giolitti-ja, Pocha, Viviani-ja, dalje iz pisem Wil- helma 11., nemških in avstro-ogrskih diplomatov in generalov nesumnjivo dokazano, da so Nemci z vso silo delali na zadnjo vojno in da so on« edini krivi za napad leta 1914, bi bilo za Nernce nujno potrebno, da se v zad- njem trenutku spametujejo in plačajo, na kar so se v versailjski pogodbi 1919 obvezali, Saj je od reparacijske komisije neStetokrat dokazano, da je pravo na francoski, a krlvda na nemški strani. Za kulturnega zgodovinarja je žalostna konštatacija,, da eel nemški narcd ko- iikor ga je na svetu, vse njegove po- litične stranke, vsi njegovi sloji od vajenca do mojstra, od delavca do delo- dajalca, od učenca do profesorja stoje 7. vlado vred na stališču, ki ga med njimi zopet samo eden učenjak obsoja, to je univ. prof. Foerster. Ta nemška solidarnost, ki jo občudujemo iz na- rodnega stališča, je nam zoperna v vpraSanju reparacij, v vprašanju nem- škega dolga. Francozi so po frankfurtskem miru leta 1871. hiteli in si Steli v cast, da čimprej izplačajo Nemcem ogromni vojni dolg v znesku 5 milijard v zlatu. IzplaČali so ga že v 2 in pol letih na- mesto v treh. Nemci pa smatrajo za svojo dolžnost, da najprej zavlačujejo izplačevanje dolga, končno pa da ga sploh ne plačajo, ko so Francozi začeli z eksekucijo v Porurju. Nobeden objektiven človek, ki ve kar tudi Francozi vejo, da se Nemci z vsemi mogočnimi sredstvi pripravljajo, ne valjda da bi popravili na Franco- skem provzročeno škodo, ampak za revanSo, za nov napad, ne bo zameril HcjcCsiippc Morcau: Mali čeveljčki i" Sk'c: Vl"1'Ie v k"P*anovo sot» ,„..*Ollkrlito **• Mspodlc! Kraüica ,c Wmm^Ult.''* A"lnnil*' »i h!I:. ic J^'to'sio IS ä vTt^- kl sc «eda. ki Ka je 2*onH, SÜla pütati!:l treimtdt zamcnjala s nasti i Samo z:1 Kraljico, kr io je f ° Palico? ftvo Heruna fc biia Ä1* ,T" kraijica boba.") taolffl" ni muiljivu na veil S? t""! JL Starl obKai- d;1 sc Ob Är* fan*' iUl Mb™>*>- kWT^ p™escio na »i/-o vdik ^ 1™ k. 'Vs ^¦en'-Naam;i0 *»» Francozom njihov energični r.astop v Porurju, ker njim se gre za življenje ali smrt. Po članku »Une instance conti'e 1' AUernagne« v citiranem »Journalu des Debats«'Nemci ne kljubujejo samo Francozom, ampak tudi celi veliki an- tanti. Po čl. 380 versajske mirovne pogodbe mora biti plovitba po Küskem prekopu zmirom svobodna vojnim in trgovskim ladjam vseh narodov, ki ži- vijo z Nemčijo v stanju mira, in sicer na temelju popolne enakopravnosti. Ker pa so nemSke oblasti rnarca leta 1921 (»Journal des Debats« ima po- grešno leto 1912; takrat še ni veljala versajska mirovna pogodba) zabranile ulaz v Kilski kanal parniku Wimbledon, polo2i!e so Angleška, Francija, Italija in Japan Nemčijo na obtožno klop pred haškim razsodiščem. To je prvi slučaj, da je dobila suverenska država na tožbo več drugih suverenskih držav poziv pred mednarodno razsodišče. — Nemški zgodoviriarji pišeio, da se angleški kralj Karlo II. (1660—1685) in francoski kralj Karlo X. (1824 -1830) nista ničesar naučila iz žalostne zgo- dovine svojih prednikov. Ali se je nemški narod kaj naučil iz zadnje vojne? Nemci imajo iepe pregovore: Hochmut kommt vor dem Fall. Wer einem andern eine Grube gräbt, fällt selbst hinein. Jeder ist seines eigenen Glückes Schmied. Du darfst dich nie in's Unrecht setzen. Ali se jih držijo? Najznačilnejše za ideologijo sedanje nemäke generaeije je Činjenica, da so prepovedali predavanje svojemu naj- večjemu učitelju, svojemu najpleme- nitejSemu 'm najpametnejScmu sorojaku prof. Foerster-ju. In zakaj? Ker jih je hotel obvarovati nesreče, jih svarii pred vojno in jim zmirom povedal resnico. Ko se bodo enkrat Nemci dričali etičkih naukov tega duSevnega velikana, nai- večjega svoje vrste, potem bodo vsi narodi z njimi sočutili. Do tistega časa pa se morajo glede občega odklona tolažiti z izreki: Tu I' as voulu ... Volenti non fit iniuria! Sveto-Savska proslava v Celju. h slavncKsnc'A'a govora g. polk. Tošiča. Kraj Xl-og veka i ijočctak XIl-ox veka jeste ziiačajan u istori.ii Južuih S!o- veiui, JLT sc taida I'u.narskn utopi n vr- Usodu si jo je izvolila. v oscbi male ijiibkc Krcolinjc z otöka Martinigna. sorofclinicc kapitana, ki je v sprcuistvu siare tete bila, ko Yir.s?JnJJa Bemardiöia dc Sa int Pierre, na poti v Drcstolico, (Hl si v slepein upanju taun poisče sreöe fn 'Premoženja. hi škoiki je bikj /.arcs, Ja je uilatla kraljica bila samo kraliica /:j zabavo, kajtiona ie izvrSevala svoja no\".i vi&otoi opravila s tako saniozavestjo in ljub- kostjo, d;i bi j0 raJi tejfa z^ividala i cesarica Katarina II. i Mariin. TerezIJa. »Na kolcna, lepi mož,« rckki je mla- demu aspirantu, ki ja je oil priveJel, »ali ne viuite, da sem izsubila rokavico? — Moj ministrski svet naj stopi-blizjc, in we smejle se. j;o.spodje, kajti predinet na- šega posvetovanja je resen. Ljuöim svo- je ljmdstvo, razumete, in /.eli-m, da me r l.iudstvo ijubi; gre se za to, da odločimo, jc-li gii ne bi bolj privlaeil moder fcrak na mojih čcvljrh, ko bei. — Kaj? zdi sc uii, da si inoj prvi zdravnik dovxxijuie pusrri svoji vladarici; v obraz, ker nlma kadrla! Naj eden uiojili ixwiaiiccv zajaše hipogrifa in na.i pojvlcda iia luni, ni-li raz- tun dobrega doktoria dam:« /uttraj. po- tem, ko se je h\[ jiapil, hour! isto pot, ko oni ranikcÄa i^ülany-i. ..<« In tisočc a^K.'Izfjjh iul, tisece ko- zantisko more, a lirvatsk.i su saiiiosti'i- nost u'ga'Si: pod knrnoni svr. Stevana i ne- stade je pod orkaaorn, koii dovase od iiK)čno& Rhua. Ugarski kralj Kolo-man, snwvac La- dislava I. osvojio }c hrviitsko primorie, koje ikra'ij Ladislav 1. na poziv svo)e sc- stre. nije ni-ofiao nsvojiii. Osvojivši lirvaisk'.i sa nrimorjom.. kralj Koloman ie inetnuo na glavu krunu Zvonimirovti. Thue je i Mrvatska izRii- bila sv-ojti sainostalnu.st. I ako je se hr- v at skr narod junaeki borio, da povratt svoj'ii saTtiostalnost, fpa'k a tome niie kania postanu Pijemont Južiiih Slovena lispeo, vec su ga naprotiv U^ri i T^Jm u rutgradii zato uvek isticali kao /aseban uarod, što se to i daiias jako «süCi:. Ostale su jos Zeta i Kaska. da posie 50 gDdiiia- (xl ovoga, u Nemau.ünini r\\- !-;arua posta/nit Püenioiit .luznih Sloveiia do današnjm dana. Ovü znaeajiio doha u istoriji Ja/nih Slovc-na, strasno za ov«t dv»i pleniena na istOAii i sever it ni'je proslo, a da nije hna- i<> uticaja i na ostale slovenske drzavlcc. koju su se nalazile i/.med.iu nüh. Samo je razUka, sto su ove svoioni otpornoščit i svescu sve ove sfetne uticaie savlaui- viile. Zeta i Raska, itinnhanc na sirvov'- nut reka istth i'mena r iz istih plemcna istog naroda, kao i sve ostale slovenskc državice bile su kao sto nannnicnnsmo i! MXtbonoS'iii'iu mcte/Jma.. ier ie i ujima pretila ista opasnost ujrarsko - \ iziiiit.iii- ska - rimska. Zbog toga uticaja i nasta- !o .ie: eepanje Raške od Zete, medjnsoo- ne bonbe, zarobliavanje Urosa I. od Vu- ka.novih sinova s fxjmiocu Grku, jer i'm h t)vaj svakako oteo piw^lo: a poton:c osiobodjenje iz roipstva Uroša i s i>oi7«u- ^ü U.jjra od strane Zcrovskusr Kraija ^'itir^jü f^r>cfinn\"iC';i i nonovno dixanie 'Ui presto. U iwmiemii um vreniciiu propasti slovens'kih državica ak, video' jte, da mu Nemanja kvari planovc. Pa je iKlario na Nemanju. Vojske su se swkmle na. Pantini, selu kraj Kosova. U ovoj borbi Ncniauja je potučeu do notfc, u kojoj jc borbi L Neinanjin brat Tlhoinir pao u Sitttki kao žrtva Nema.niinih kom- binacjia. Ova pobeda ruid Urcima, uzdi^lti ;c vrio visoko ligled Neinanjin u narodu i clala. nut ¦mogučno.sti, da nastavi i ostva- ri svoje plaiiove u pogledu svoje države. Svakako n ovome vremeiiu i stva.ra ketnih otfočuri.i, m.\ kojimi so se li cro- bri moiruarii v/ sn:;: in tako doJjlo sme- ja!i, da so jiii; niihove okonie pipe usjas- niile v rokah. I oda our. ki su je /delo da sc n-'.j- bolj veseli nad trhimfom ljubke.^a otroka, je bi! star breionski inornar, Pierre Helbo, ki ;e "nicl rnanj gub ko ran, hi ki je ni'vaio na ta dim dobil eastno inedujk), kni'Siio i'.:vuado svoiega dolgoletne^L1. službova;i;a in kojjjfa, ie radi toga kap?- tan povabil k svoji rnizi. k oht-du, ki sta- nui prisosivcjvali obe kreolski dann, i>„»e- govi sorodnici. Marij.i; - K'>žica, tako je bilo hue mladi dekUci, se je že üolgo časa vsa zaviieniala pri pripovedov.nijti lepih dcjanj Petra Keloja. Delala mu e j)okione, ga iiiilovaia. in s"j_k trdega star- ea, iiedataktijeno od takili Cavsiev, je bilo pri dobriJi beseduli te.!n§ac, je bila. ves dan zatoplkna v čifamje sv. Augusthw, in prenehala s.imo tu in tarn, rekoč: ^Sem. Minette, sem Marija-Rožica!«, ee jc videla maeko te- či za niisko, alii svojo ncčaJkinio za solnc- nim žairkom na mostičKu. Slabo vzgoie- liii, kakor večina dieklic v kolonijah, je Marija-Rožiea ni slišala, ali se delata, ko da ie ne sllsi. Zdaj je lezla po lestvi- cah iiii se jc gugala na vrveh, in takrat jo je Hello, gledal od spadaj, pripravljeii ]- kost. Dan po Treh kraliih in svojes;a krativcga kraljevaiijia. je bila srekana ma- la žalostna in zamiisljena; in starr mursfd volk se» jc postavil pred njo, nemirno in ¦niolce ko kužek, ki' vidi svoieira jj:ospo:el kai. da se mu n-e b\ izpovedala ria. njegov m-rlovahii in vprašujoei polled. Nek a- stara Zanionka, o koji1 so pravilt, da .ic vedežcvalka 5n ki ji }e Marija-Rožica skrivai fhrrriašaia kruha v Kozd, ji je vedeževala nekaj po sebnexa, kar io imie"f in kar si je dobe- sedno ohramla v spommu: »Dobra mala gospodarica, j;u vidctl v oblaJcu velik kond-or visoko letetK z rožico v kliumi... Ti biti Rožica . • - Ti. zel«> neSrečna; .Doteüsi- li kraljioa, pottn: ^___^^^^ ^^^^^" Jdn$ ^^^ ^^v ^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^^^^r ^^v Straw -'. »NOVA DOBA« Štev 13. sc oua vchc;k1 pritiskom sada ojacenog Manojla, morao 'jc ofoustaviti svoju ükspanzivnosi u ostvairanju svojih } riarodnih ideala. Naiveea smetnja tosn astvarenja bio jc Manojlo s;j svojini V/.~ nesenim težnjania. Sedani godina u mint Nemaniia jc nodrzao branu tcj ekspaiL/.ivnosli, da ie icdnoga daiia, kada imire Manojlo, nago- milaatr talasi sruše braaiii n-esnosnega Če- kr«nja i da. taj moeni talas sruši sve, 5to mu na putu stoji. .1 ako pod nritisko-rn, rzvršio je ii ovome mini sprernu dosto-j- nii dlvljcnja. lzmiri se sa bračom Stracv- mirom i Miroslavom, skupili su u bratslri /agrljaj svii snagu tjiarodnu i obrazovcili jednu državu pod v(xlstvom Nemaniinlm. Stracimir'i Miroslav upravliali su u svojim delovinia u dtilui več stvorenic 'deje Nemanjine. F država mi se tako uečujno prosltJ od Rudni^kih i Kopaoničkih 'Planina oo iišca Celine u Jadransko /More, Drfrm : Skadarskog Jezcra. Cethi godine posle po-razn u Azrjl- u rafcu sa Turcima, Manojlo u-mre 1180. go- dine. Torhc se i brana ^k.tlni^mj^^^oj eks- panžiji sruši. Zajedno sa svojrm braeoni pfvo je krt'neuo na sever do BeoLrat*a, po torn na jug i istok do Baikansfcih f?o- ra. U ovome su mu pomagali i Ugri. 2a- trm se okrene Jadranskomc Morn i za- uzme: Skadar, severni deo sadašnje Al- ba n-je. Uleinj, Bar 1 Kotor. U dobu iK)sle ovoga, Neinanja je Mo opcru tcskiiin situacijama, iz kojlli je us- pešno izlazio svojoni modrošču i umeš- nošču1, naslaruajuči se na moo .svoKa uje- dMijenoL'narod;i. Tada ie nuistalo doba i KrstaskUi Ratova. 1187. Z(xfme bl'o je Ni?n?anja iiklfcšteii izmedju ava neprijn- telja U^ra :i Cirka. Zato je ntidio .poanoc Frrdriihu I. protivu Grka. Cjrci su Ka opet zato 1190. napadali, ali je ipaJk iispeo,'d:i Grci požele njegovo pri-iatel'iistvo. jer mu ie gniki car Tsak dao svoju sinoricn Jev- dokiju za siina Stevana. ¦Izffledii. da ie sa ovitn aktoin skmu- ta sa dnevnotf reda ueprijateljstvo orčko. jer je posle toffa Nemania sve do sdipn- nja u manastir radio ?ni uredfieiije drža- ve, učvrščrvanja njene moči, prosveči- v&niu naroda, kidturom. dconomskonv na-prctku svoga naroda,'— ulpravo mno- So Mifctj'nzivTiiie i uspešnije neffo n prvom sedom - godišnjem pefiodu. IVo zato, sto je sada bio sloboJan i u pri'jatetj- stvu sa (Ircima, koji mu niso smetaü. Obezbedivši sada svoj;i držnvu pri- jateljski'm vez.una od Orka i Rima v- moffnčio je, da inu se država u miru razvije. Resen, c!i se pod statos ti mini tiifd vihar, in ti unueti«. --' »Bi'la sem vč-eraj kraljica«, je pristavila, »in prrča- kujem samo še viliarja, ki me niora «- grmobitL..« — '>Ne bo.ite se gospica«, odft'ovori iieUo; »v slučaju, da bi bil Heron v nevarnosti, zsrabite samo ko- nec mojeffa pasa ... tukäi... tako, in, z božjo iii iponiočjo• svojega patrona, (vc- Hkesa svetnika, evo: kajti hodii jc po vo- di, lie da bi se utopil, kar je, pri mo.tl jnornarsiki veri. jako lep čudež!) se bo- dete tako laliko izkrcaJi, ko iadrnica k tremi jambori.« ( Je neka starost, .ko vse boJesti ,mi- iiejo laliko in brzo, ko večerna melanfto- iiia zjutraj i/Jiiaipi ko rosa; in Mari'ja-Ro- žica je bi'la te starosth Dnicfi dan je re pksala; dncvi, tedni so minuli, ne da bi ukiaiila to radostuo veselost: toda nl se jcodilo tako njenhii maltm čevcljčkom. Zadnji s'kok faraiidola*) jih ie popolnoma nničil. Zalilx)^ je bil:i tearid-err>b'i tch dam površna; bilr sta namcnienl v Pariz, «n sta menili pwakati n-tsvetov mode nje- govega cesarstva, da \o zpolnitc. Kmahi ie bila torej Manja-Rozica prisiljena sc- deti nepremföno po-leg svoie tetc. skri- vaje svoie ?,o\a nožice pod obleko, pla- \rrcznog kar;i.ktcr««. U stvafi kao kioUopoklonik pravoslavlja, konzekvenr- noistsy. nic-Kovoj? • postupka, prüistejclu .Ie. baš xa toga-«Jcafo-vüS Teligiozno^ ube- dieiriii, pa .ie inladijiiu! Stevaiuj predao presto, jer ie on .bio ožeuvJM Cirkiaijom pravo-slavne vere, • Vukan rodjakom sii- noi;- Pane Inocentija ill. py je toj Mraai i nagrm'ao. ... (Konec prth.) DRAGO ŽABKAR: Navodila in razmotrivanje h stanovanjsiiBinu zahonn in ppavilnilui. Da bo vsakemu znan stanovanjski zakon, vsaj najglavrsejše točke istega, hočem podati nekak izvieček tega za- kona in pravllnika. V sploSnem veljajo obČi zakoni glede najemninskih od- no§ajev, ki so bili veljavni pred letom 1914, razven onih omejitev, ki so iz- rečene v stan. zakonu in pravilniku. Vsaka odpoved stanovanj in lokalov do 31. dec. 1924 v starih zgradbah je nedopustna, razven če potrebuje lastnik te zgradbe eno ali drugo stanovanje zase in ne stanuje v lastni hiši. V tem slučaju sme odpovedati lastnik, če se je v dotičnih krajih vseiil pred 25. jul. 1914 in če je prišel v posest te zgradbe pred 1. nov. 1918 v zakonitem roku, t, j. v Celju 3mesečni. Isti rok veija tudi za tiste posestnike, ki so državni ali samo upravni name§čenci in za tiste, ki se bavijo s posli SirŠega javnega interesa, ter za take lastnike, ki so kupili hiSo pred 1. nov. 1918, se sicer Sele po 25. juliju 1914 pri- selili, a so imeli 2e pred tem časom domovinsko pravico v tej občini. V vseh drugih slučajih pa imajo tisti hišni lastniki, ki stanujejo v tujih zgradbah pravico odpovedati na 1 leto. Odpoved se izvrsi potom pristojnega sodišča, a morajo lastniki popreje za- prositi pri stan. oblasti za odpovedno dovoljenje. Ta stan. oblast določi, ako je v hiši več naiemnikov tudi najem- nika, kateremu se sme odpovedati. Lokale odpovedati smejo oni lastniki, ki so oddaü te loka)e pred ali med poslednjo vojno, I j. do 24. marca 1920 v najem, če je ta lokal potreben za izvrSevanje kake obrti ali drugega dela njemu, ali nje- govim otrokom. Kak5en obrat bode lastnik ali njegovi otroci opravljaii je brezpomembno, vendar morejo isti pri odpovedi označiti ta obrat in doprinesti dokaze, da so upravičeni opravijati to obrt in da je lokal za to sposoben. Primera: Lokal, ki se uporablja za krojaSko obrt odpove hišni lastnik, ki hoče v istem opravijati gostilniSko obrt. Doprinesti mora koncesiio za gostilniSko obrt in uradno potrdilo, ter dovoljenje ohrtne oblasti, da je ta prostor pripraven za izvrševanje te obrti itd. Na isti podlagi je upravičen od- povedatj tisti lastnik, ki izvrSuje svojo obrt v tuji zgradbi, toda mora lokal v tuji hi§i najkasneje v 8 dneh, ko se bi se gifoati, a ni se upala storiti koräka! Mala kraliLca je plakala tarn, ujeta ko v zaikletem stolpu, in pricakovla. da jo bo vitez, ki bo .mim;) jezdil, o.svobodil. ' Ta vitez je prišel in bil ie to Peter Hello. »Pustiti nebotne tako lepe nožlce«, je rekel ogorceno, »za?nore samo oni, ki nima ui malo srca!« Toda, če je pesnJk pel: Ogorčcnje kuje stihe, ni rekel, da zamore šivati cevliev. l^eter Hello je premišljeval, se bil ob če!o, se praskal po glavi. »Košček iisiija! svojo pipe» in svojo 'ikolajno dam za košček usnja!« ierekel z obuTMio energrjo Riharda III., ki jc klical: »Konja! inoje kraücstvo za konja!« Go- to vo, ko bi bil poznal /godbo o don Qui- chottu, bi bil skoraj \rgel vse ladjine mreže v morje in bi se predrznil hvali- sati, eeš, da ima tako rrečno roko Ko Sancho Pansa, ki je, ko je bil vrgel svoj Irnk postrvain, vkkl copatc se nanj ujeti. Iskal je, brskal, preobračal, gledal pov- sod, kjer bi ni miška ne inogla skoz. Končno je vzkJi'knM vcselja. z vzklikom sličnim Harpagonovemu''"), ko je bil na- šel svojo skrinjico. To kar ie Hello riasel, pa ni bila ni evetica, ui zaklad, bilo je nc- vseli v lastno hišo, zapustiti. Odpo- vedni rok za one lastnike, ki so se vselili po 25. juliju 1914 ne glede na to kedaj so kupili hišo, kakor tudi za onev ki .izvršujejo obrt v tuji hiSi je omesečni. Za vse one pa, ki so se pred 25. julijem 1914 priselili in one, ki so se sicer pozneje priselili, 'pa so že pred tem časom imeli domovinsko oravico v tej občini, velja zakonitit. j. 3 mesečni odpovedrii rok. Če se gre za državne, samoupravne, prosvetne, humanitarne, zdravstvene naprave in zavode SirSega javnega interesa (tudi lekarne) je odpovedni rok enoletni. Za one lastnike his pa, ki so oddali te lokale po vojni t. j. po 24. marcu 1920 pa ne veljajo te omejitve in smejo isti odpovedati ali v ,zakonitem tri- mesečnem ali pa v pogojnem roku. Nejasno je, aSi je za tako odpnved upraviüen tudi oni lastnik, katerega prednik je dal v najem lokale in ali je prešla pravica take odpovedi tudi na naslednika- Vse odpovedi glede lo- kalov izreka in izvršuje pristojno so- clišče in ni potrebno predhodno dovo- [jenje stan. oblasti. Pravico odpovedi imajo lastniki tudi v takih slučajih, ako morejo staro zgrado podreti in zidati novo zgradbo na istem prostoru. Take prošnje je vlagati na stan. oblast in je priložiti obiednem tudi izjavo, s katero se za- veže lastnik, da bo pričel takoj ko se stranke izselijo s podiranjem stare ozir zidanjem nove zgradbe. Istočasno mora predložiti lastnik v vpogled tudi od pristoine stavbene obiasti odobrene načrte. Take odpovedi se vršijo potom stan. oblasti. Razven ten primerov, ki spadajo med omejitve pa ima lastnik pravico odpovedati v obče na podlagi občih zakonskih odredb in sicer samo, ako je najemnikovo obnašanje po obUh zakonih napram lastniku žaljivo in. ni zakrivi! tega ponašanja lrstnik sam ali tako, da je na očito škodo last- nikovo, bodisi, da izvira ta škoda vsled velike nemarnosti najemnikove, bodisi po njega krivdi, a!i če se na ieti deli vporabijajo v druge svrhe, kakor je njih namen, aii pa ako krši najemnik ponovno in težko hišni red. Seveda mora biti ta hiSni red v skladu z občim zakonom. Odpovedno pravico ima hišni lastnik tudi v tem slucaju, ako zaostane hiSni naiemnik zapore- doma 2 meseca ozir. 2 zakonita roka v najemnini. Te odpovedi se vrše potom pristojnega sodiSča in ni po- trebno nikako predhodno privoljenje s strani stan. oblasti. Važno za najem- nike pri tej zadnji vrsti odpovedi je določilo čl. 14 pravilnika, kateri pred- pisuje, da se takim najemnikom ne smejo več dodtljevati stanovanja, torej ostane isti brez stanovanja in morejo stanovanjski najemniki obračati po~ sebno pažnjo na to določbo. Če last- nik prostorov, katere je odpovedal na podlagi vseh ten predpisov ne vpo- rablja v teku 1 meseca, se isti kaznuje in se ti prostori zopet dodelijo prej- Snjemu najemniku. Važni so členi, ki predpisujejo prisilno zidanje stanovanjskih in po- slovnih zgradb za take denarne za- *) Harpagon, glavui iunak Moliero- veKa »Skopuha«. kaj mnogo bolj dragocenega, prmejko- koš: bil je škorenj! skorcnj vojaka, ki je bil ubit ma krovu; zletel je bil na dnb !a- dje v nekt kot. Bog ve, ka- čku, uto'pljenem v morju, ali pokopancm v trebiihu soma, premršljujoe, ko La Fon- tainova podgana, da ga stvari tu na zem- lji ne bodo več upostevale. Tfxla FJeter Hello je odločil drugače: poslužeival se je svojega bodala namesto si-la- in kopita, ter jc prebadal in rezal tako dobro, da je napravil v manj ko eni uri.. želel bi, da bi niogcl reči, da je napravil par čev- Ijev; toda iz spoštovanja do resnicc se ne up am ... Kar je bil sesii, to niso blli precifcno nc eeviji, ne či-žemci. nc štiflete, ne noga-vieice, ne-copati. Bil je to v uinet- nosti čevljarstva, nek originalen, fanta- stičen, romantičen izdclbk, neka stvar brez imena. Dobri Hello je tako-j steke' v kabino Murije-Ro-zice, kjer sc je, potem, ko je z ve'lükim trudom in med glasn tm smehom mlade deklioc O'bu.l in ornotal ntc g-ole noge s tern obuvalom, ra/ikoraCW, 'prekiri'/a^ zmagoslavno roke na prsih, češ: »Rvo ...« in uro kasneje je Marlja- Rožica že plesala, plesala z utežjo na vsaki nogi. med ploskanjem svojega ob- einstva, ki si ga je pridobila na dvojen. način, kajti v tem plesu je bila zdrnzcna vode in zavarovalnice, kakor tudi tr- govska in industrijska podjetja, ki imajo značaj veleindustrije in vele- obrta, pa so nastanjene v starih zgradbah. Tem zavodom predpiae- rok za zidanje novih zgradb stanovanjsko sodiSče. Ta rok ne sme biti daljši kot leto dni. Vpostevati pa je pri tern se- veda vse okolnosti podjetja, da ne-bi bilo isto radi zidanja ogroženo v svo- jim obstoju. Vse podružnice se sma- trajo skupaj kot celoto in vpoStevati je dejstvo, ali in koliko takih zgradb je ta celota sezidala v cell državi. V poStev pride tudi dejstvo, ako usta- nove nameSčenci takega podjetja sta- novanjsko zadrugo s podporo podjetja. Onim najemnikom, ki imajo več kakor 1,500.000"— Din imovine ali pa več kot 60.000— Din rednih letnih dohodkov predpiše stanovanjsko oblastvo I. stopnje, da morajo v roku nadalje 2 let zgraditi lastrso stano- vanjsko zgradbo, ako nimajo v državi lastno hišo. Ako V tem določenem roku ne postavijo lastne zgradbe, se jim stanovanje odvzame. Seveda je smatrati xä hišo Ie take zgradbe, ki odgovarjajo ekonomskemu položaju takih najemnikov; n. pr. na- iemnik z 2 milijonoma Din premoienja, ki posedujc kakšno viničarijo ozir. kočo, ali majhno hišico z dvemi ali tremi sobami je smatrati, da nima lastne hišo. Taki zavodi in najemniki morejo na poziv pristojnega stan. oblastva v roku 15 dni prijaviti svoja stanovanja in predložiti bilance minulih let. kakor tudi izpiske iz svojih knjig. Če tega ne storijo, se kaznujejo in se v novič z .istim rokom pozovejo za predjožitev zahtevanih dokazil. Ako tudi na ta poziv ne odgovorijo, odloči stan. oblast, po lastnem prepričanju in jim pred- piše rok, ki pa ne sme biti daljši kot mesec dni, da začnejo zidati novo zgradbo. Ako se ne odzovejo tej pd-„> redbi, jim odvzame stan. oblast po- slovne, ozir. stanovanjske prostore. Najemnikom, ki imajo v istem kraju novo, vseh omejitev oproščeno zgradbo, stanujejo pa v tujih zgradbah, odx'zarne1 stanovanjska obiast stanovanje in se morajo isti vseliti v lastno nbvd zgradbo. V ta namen morejo take' osebe v 15 dneh, ko stopi ta pravilnJk v veljavo, odn. ko döbe jjovo zgradbo, javiti stan. oblasti svoje dosedanjp štanovanje, drugače se kaznujejo. Novo v stan. zakonu je, da so podnajemi prosti vseh omejitev. Na- jemnik sme oddati in odpovedati v podnajem dane dele svojega stano- vanja sam, brez stan. oblasti : onini' podnajemnikom, katerlm se je ddde- ' lilo take dele stanovanj rekvizičjjskirn potom, se ne more brez vzrokov, kV so navedeni med točkami odpovedi, odpovedati. Ti sledni podnajemnikt in pa taki, kateri posedujejo prazrie dele stanovanj in ne vživajo nikakih dru-1 gih ugodnosti, torej nimajo ne po- strežbe in ne uporabljajo pohi§tva ali Česarkoli najemnika in katerih prostori se smatrajo za celoto, t. j. imajo po- sebne vhode, prenehajo biti podnajem- niki in plačujejo najemnino naravnost hišnemu lastnikn. Najemniki, ki od- nmietnost in moč. . . KoQicno, po dolgi poLi, jc xaklicala straža: »Zemlja!« In bil je, zasig'iirajn . vam, res sanljiv prizor med moniürjcni in mlaido Kreolinjo. »Mislil.i bom v.cUno. na vas in vaše čeveljčke bom sliranlla. za spo-mim, ko. reli!kvijo<.. jerekla Marija-: Rožica, da potolaži Petra He!lo-ja, ki je pokril soizne oci s svojo žibvij rok.o. r- »Oh!« je odgovoril in äkloiiil glavo,v>vi gieste v Pariz, kjer bodetc med aibvlmi prijatelji pozabili ubogeffa Helloja, s ko- jim se ne bodcte več pecali.« — »Vednol«: je odgovorila ona, ko jo je teta poiegnila daljc. Sl^idtl 3*1 je dolgo z očmi: pogosto se je oforacaila, in ni je žc več mogel sTi sati, 'ko je še vedno govorila, mahljajc z robcem: »Vtvdno, Hello, vedno!'.:' . Peter Hello ni mogcl vedeti, je-ti ; mlada deklica bila nwz-besedii, kajti. Ie. T-ed-.kok.rat se je irreal in >e pa frepetaje prosüe dovoljenja uprizoriiti nckaj igcr v gradu. »Prav raxia, d raffe mojes od- govori Jozcfiiia; »lioceni vain celo pre- skrbeti kostumov. Raidi velifcodusnosti cesarja, ji'li vain lahko imoja garderoüa v izobiKci nudi. Gleite, kaj mi jd slu-ga ravnokar priiiesel!« In malomar.no je z noLo odrmija kožuh, razgrnjen ^ pre- progL Bii je tako lep, du si najnnlajša od~ r:c-!-"^:i iii mogla kaj, da ne bi rekia, v zuak občudovanja ploskajoč z beH/ma rokama: »Bože! kako sreono je vaše ve- ličanstvo!« — »Srečrm«, je mrmrala Jo- zeffria, »srečna!...« Zdelo se je, ko da bi za trcuutek za- sanjala, ra nje nemrrni prs-ti so begali po klavirju, in zaigrali del neke romance. Ntao, otresoč se spominov, ki so jo preobvladali, vstane: »Kdor me »jubi, z mesoj! drage gospice; prklite va§e ko- stmme pogledat in izbirat!« In, stopajoč pred ircladim razposaäe- ^irn rojem, je vstopäa v svojo gardero- bo. Vse ml ade deklice so tedaj gledalc diSče takoj zadostno podučeno in ni potrebno iskati novih informacij s ka- terimi se postopanje samo zavlačnje. Zoper skiepe razsodiSč, če so bilj so- glasno, torej od predsednika in obeli prisednikov sklenjeni, ni nobene pri- tožbe. Ako pa se je razsodba izrekla z večino glasov, potem je dopustna pritožba v roku 8 dni po dostavitvi ozir priobčitvi odloka potom pristojne stan. oblasti na stan. sodiSče. Za predsednika, kakor tudi za prisednike razsodiSČ se smejo predlagati le tiste osebe, ki so bile imenovane od sta- novanjske oblasti in katerih lista se je tudi že objavila. Zvišanje najemnine od 1. jan. 1923 do 31. dec. 1924 je dopustno samo enkrat. Vsako ponovno povišanje, ko se je najemnina spora- zumno dogovorila ali od strani raz- sodiSča določua, je nedopustno. !sto- tako so dolžni plačevati poviSano na- jemnino oni najemniki, kateri so isto že pripoznali s tern, da so temu po- viSanju pritrdili, ali pa, da so to po- vi5ano najemnino že enkrat plačali. To so najnovejSe točke novega stan. zakona in pravilnika in sem smatral za potrebno, da so 0 istih po- učeni vsi sloji, torej taki, ki ne pri- dejo v dotiko z uradnim listom, ali pa stilizacijo istega ne ra:^umejo in mogoče drugače tolmačijo. Mogoče je, ker so v tern /akonu in pravilniku hibe in vrzeli, da tudi nasprotnjoče, vsaj tako zgleda, določbe, da sem eno ali ;druLo st,var orisal drugače kakor je mižljeno. V tern slučaju bi me ve- selilo, ako se dotične točke od kake druge strani točneje pojasnijo. V občo pa bodo praksa in odločbe druge in- stance v kratkem pokazale pravo stališče. Politične vesti. Stari, sveiovnozuaiii propadii kaiiui- ciat ie celiski Kcbek. Pri vsaki volitvl k-, katuiidiral, pri vsakü je propadel, tudi J. 1920 Rot kaudidat demokratsk-^ .scrar,- ke. Ucljani prorokujcio1 vsaki listi, nu katcri- kandidira Rebek, .^otov propatl! Tako dobescdno se tflasi imticii uiari- borsike »Straže«, lista, ki i?a pižejo ka- toliški dtihoviiiki' in je jrameuijeii katoliški ititcHKcnci. Poznamo jr. Kcbdta kot 1110- ža. kr deJa na narodnetn hi .^ospodar- skeni Polin 7/c dofeo dobo Jet požrtvo- valno hi iiüpesitü. Njegove z-asluge za povyxüRo liarodincga /ivlja In naše obrti so nevenljive. Ob rein ^niisnom xasme- hovanjiu naScjra. široiii naöe doinovine xnancffa in spostoyajicffa javneica' delav- ca ?. Rebcka .se sjiominjanio osniii časov, ko je je. Rebelt z iiijemu lastno ouergijo hi neustrasenostjo kot Stevni1 k mid id at \ nonenicenHi tr.c:iii tai niestili prrrejal slio- de, bicdii nas narod hi /.biral jflasove slovenske, ne za sebe, pae pa za cast sk»ve.;r^ej(a iiniena. NjeKovo delo je sc- jcalo daleč izvcu r.joiroveija nkoli&i vsc tic, kjer je gospoda, ki dakratske strauke iz obeli mariborskih volilnili okraiev zborovanjc, kateroga s.o se tide- ležilii tudi zastopuLki obrtništva 'm. P>- stanovske kmetsko - obrhie zveze. Zbo- vzhičeno. Bile so tu tako lahke tančice, da bi bile odletele z njimi ko Devica, ko bi jih ne težili draffulji; vvezeni v nje: videle so spanske maiitilje, jutranje db- leke še vse polne dišav iz Oriemta, fn tako krasne kraljevske obleke. da bi m še celo LurSkii Mali božja oblekl^ *«™-~ na dan VneQoho'n. »vzemite, otroci, položaj-n v splosne.ni in posebe.i se o vo- lilneju položaju v inarüborski oblasti. PoVdarjal j-e, da so karndidatiirc demo- kratske stränke najja.snejši do!kaz lji1.1T- ske volje. SporočiJ je željo štaacrskili vino^ra'dnikov', da, 11 .'ii stranka. ka^diilTra ludi vinarsketfa stro'se je zborova-nje zakljudlo. Vlatla ne skliče ünancneKa odbora. Kakor poroea »Jutro« se ie vlada in. Po ra^unu rhianenega niini-strstva bi to neslo naši državi za 900 milijonov dinar jev tujili tie viz, s čiiner se bo valuta korenito popraviJa. Povrh dobimio U*0 niilijoinov I)in caritie. Odobrcn je izvoz 10-000 q tobaka, ki1 prinesc državi zopct 100 inilijonov Dm tujih valut Plnanuii nii iris ter dr. Siojaidinovic ie naročil za- stopniikoiii fin. mmstnstva na Dunaju in v Curiihu, naj kupiwejo na raeun nimistra 'inane nase dinarje. da se tako /visa k\*r?. no.se valutc. Radlč že zopet proklamira repubfl- ko. Raidk; je sklical 28, jam. veliiko skin)- šcino hrvatske seljaeke repwblikunske strnaike v Zagreb. Udclc/liio se jo je 0- kr«K 5000 ijiKii. mod katerhni1 ie bilo ... :uLo raaoveaiiežev. Ko se je Raidie, lü je naznanil, cUi bo 18. marca republika So.tova, ki bo eisto' nov tii> di/.ave, ka- kršme dosedaj svet se ne poz-na. OK»<7e uradniikov se je izrazil, da bodo pustili sainio »dobre« v pisarnah, drutre bodo pa i-bajcili na polje«. Zelo hud je na Sloven- ee, rekel je, da so Kranjei maiRarci. Po- sliiišakii so poslu«ali ffovx)r nopolnoma a'pcjticno. Za Radieeiu so govorüi še trrjc selja'ki. Ilija Marthitc je povedal, da sta »cimIo covjeeanski'i republikc niojxla 11- garderobe hi privlekla na dan... Tokrat to ni bilo niti darila Napoic- 01K1, niti delo kakejra ženija: bilo je deio in darilo bretonskejea morn aria Petra Hello-ja, bill1 so to eeveljeki Marije-Ro- žice. Kujti, ..^uulu' ste üüi že. cesarica. jo- zefiniii in bosonoga plesalka sta ena in ist a oseba, isto srec. Ko je Napoleonov mee raznezaval Evropo ko kolač, je Jo- zefina - Mariia - Rožica Trscler de la Pafferle, tokiat sreena«, poiegnila bob in vladala. Vlada'a je Jol^o; toda glej, ne- kega dne nastane silen vihar po Kvropi; sam se je dvignil snej^ Rusije in padel ko bel mrtvaiki prt na naše vojake; od vseh stirili vetroy so pridrvele sovražne vilire, in bi!i so ledaj v FrancijL ined bii- skom sabclj :n iopov hi zamolkHm ^to- memjeni bitk, tako silni potresf. ko nc Antillah... Ko se je končno tiase nebo zopet zjasnilo, s-e; je prerokovanje za- morke bilo natančno iznoiinilo ..., velik!, od strele zadeti kondor, ie bii izpustü ro- žico, in Kreolinja iz MartmiQue, dvojna kraÜica, je bib umria vviharju. Kami]. stvaTiti' le dva brtia liox ali1 pa RadU;. Nato se je skuoščma. raz5Ia. Dr. Beneš o evropskem potoiaju. Na seji znnaitjeffa odboTa poslanL4ke zbor- nice je podal dr. Beneš jx>rociUi o do- .srodkih v Poruhriu- in razvojn Teparacijl- ske^a probletna- Omenjal je, da prisena- vajc) v^e socijalističue, kakor tudi neka- terc ineščaiLske stranke Nenici'je, Fran- cije i^i oficit'hia. ¦mesta Ceskoslovaske. Angliije, Amerike in nevtrakev pravtco b'raiKi'je, da se opnstošcni kn\n' »evcrne hrancijc obnove na .stroške Nemči.ic. Minister ]e .icovoril tudi o stevil-nili incr- dentih na madzarskili meiah. Položaj sl- cer ni taik, d;i bj ffrozili resni konilikti. vendar treba biti vedmn' :j:i stražr, ker je Alalcföarska preslaba, da hi udušila «otu- va streTnljenja. Poslanec Kaiin je menu, da je dr. Beneš kovotiI rx^li v tVancoskem kakor v češkem ''nteresM. Kontrola Male antante na Madžar- sJkem in v BolRarui. Na predlot; francoske vhtde nanieravajo' viacle i\\ale antüniv zahtevati skupno od zavezni<\.>v, do. se jneihiarodna .kontrola r.a. Madzarskem i:n v BoJjvariji poverii Mali antanti. Sporazuin raed OrcF'io in Furclio. Vsa pivporna. vi>rašcuija ined (Jrčiio m Ti>reijo so bila tiffodno reseiui. V pod- koniisr.it za ffospodarska vprašanja v LausainU je Venizelos izjavil. da se stn- uja s predlotfj zaveznikov jjiede rned- sebojne odpovedi zahtevaiiu po repara- cijah. Nadalje je prišlo Jo sporazuma o Izinenjavr civilnih ni vojaškiJi vjetnikov in o pri^iiiiii repatriacijL prebivalstva. Izrnet-paša hi Venizelos sta se zahvaliUi predsedniku podkomisye, italrjanskcm* dek'satu Montiiwui za spretno posrecio- vanje. Posod'bii ined Grčijo in TuncIJo vsebuje teritorialne, jwliliiene, finančne in .pra\Tie določbc:, potrjiue novo turška nie jo v M-ali /Yziji, doloca. kMteri otokr (kstanejo pri Orčiji, kateri pa ori Turčijf ter zadošea želiant Italije glede Dotie- kaneÄi. Ttirerja: odstopa svoje pravlee uad Egiptom AngLiLii, od katere priCakujc, da bo pola&onta rzpraznila svoje pozicije na (ialipoliju ter iwnaknila svoje jete. V ircostrlskem vprasa'njn pa ni prišio ined Angltjo in Turčijo do sporaizuma. Konie- renca se zakliuči v par dneh. Obsedno stanje v Pornhiju poostrc- iso. Vrho\nii' jjoveljnik okupacijskih eet je profflasil poostreno obsedno stauje v vsern nihrskem ozemlju. Zaffrozil Je. da bo v.sak poskus sabotage pri postah, brzoiavih in železaiieah zaitrl z oborože- 110 silo. V Kohlenzu so nemSki zelezni- oarji odvedli 13 Iokomottv, predno so jih imigh Francozi zadrzati, zato so podrte trancoske čete 300 in. žek«.n.K5kefr,a ttra. Vse osebe, ki so posipale vol-emd" in.i- ce s cvetKcaini, so bile ~-,urane. (iene- ral De-:'r.:tle je prepovedal iavrne rar- grasc 0 železničarskih ,stavkah in je za- irkazal, ¦ da mora ostati' osebni promet rronnalen. Vsak žclezničar. ^: UA jc upi- /;<1, ^ilde preu vojno sodišče. Nabave anv?leškeffa preinoga se dnevno mnoziio in jih cenijo za prihodsije 3 do 4 tednc na 300 tisoč ton. Kakor javlia »Daily Tele- Sfraph«, je kupil samo Sthmes že skoro niiiijon ton prernoga na Anffleskern. Po- incart' je izjavit časnikaT&kim poroče- valcem, da ostanejo francoske čete toli- ko časa v Poruhirju, dokler Nemci ne !z- polnijo svojih obvtv.nosti. Avstrijska kreditna akcija ni uspela. Na Dnnajn se širijo vcstK da je Zveza r<:arodov odklonila vsako jk)s redo van je xlede kreditov Avstriji. Kancelar dr. Seipel, ki se inudi v Parizu, je dobil mijr- ljaj, naj sc fflede kreditov siKirazumti /. anRleskimii bankami. kar ivi smatraijo dittnajski krogi za neinogoce. Turk! nameravajo napasti Mosul. Londonski krogi ne pripisujejo pusebne važnosti grško - turškemu soorazumu. Mh" med Greijo in Tureiio bo stabilen, kadar se sporazumetc tudi Angtija io u nas norčii/jejo-, fa mas in iz tLstih, ki danes y naši državi v?soke ukaze pcxlpiKtijejo. Tu je naše d-elo. to bodi uia- ^a ulica. firla je za nas ve4no razsvet- Iiena, Cista in zlatosotncna bo, ko vzra- ste iz anted into in iz nas, ki z idej{) in na- cionalrzmoan nc znamo treo-vati, drus tod. Pride poprej, ko mFS-linio mi >n mv- slfjo oni dniM'i • ¦ ¦ Csljsko mestno gledaHSČe, Brez vsake reklame ie bilo v torek, dne 30. januarja ^ledališče zopet nabito polno. Mnogo občinstva ie moralo oditi brez vstopnic. Člani ljubljanskega na- rodnejra gledališča so si izbrali za svoje gostovanje igro, ki se je že večkrat vprizorila v Ljubljani. Komedija »Svatba Krečinskega« ne kaže posebne notranie sile, tudi ne velekomičnih zapletljajev, dasi ni brez globokih misll in finih point. Gotovo je učinkovala igra bolj po svojih interpretih, ki so bili vsi, zlasti pa v glavnih ulogah, prvovrstni. Pod vodstvom in režijo s- Putjate se je igra lepo inscenirala ter odigrala v vsebini ter primernem tempu. Gospod Putjata sam je kreiral v ulogi Ivana Antonjiča Raspljujeva tip, ki je bil moj- stersko zamiSljen ter je upl val že po svoji zunanjosti in mimiki. Je pa tudi psihološko jako zanimiv. Zelo dober je bil in mnogo smeha je vzbujal, zlasti v zadnjem dejanju, g. Šest kot Peter Konštantinovič Muromskii, od- likoval se je nadalje v glavni ulogi KreČinskega g. Kralj, prav na mestu je bil tudi g. Meden kot strežaj Krečin- skega. Jako simpatični sta bili obe dami, Lidica, Konštantinovičeva hčerka (gdč. Gorjupova) in njena teta Ana Antonovna Ahijeva (gdč. Rakarjeva). Obe imata iako prijeten glas, prikup- )jlv na8top in ste izborno pogodili tip mske žene. Občinstvo je izražalo igral- cem svojo hvaležnost z opetovanim burnim aplavzom. Silno pa motijo za- četek igre nekateri zamudniki, ki se ne moreio navaditi natančnosti Društvom v Celju in okollšu. Ker nas r#pvi društva, korporacLje in posainezni- Jp naravntost prcobtužujek) z r&klaffiinl-nu nüti'caimii za priredity^e hi vese- iice, sporočamo tozadevno, da homo od- $!ej prinašali reklanuie notice in razne dnige oibjave Ie oniin druStvoni in prirc- •diteljeni. ki tozadevna vabiia in lepake 'iiaročajo v 'Jiaši Zvezni tiskanii. Nas list bo v tern pogledu na razi>olaso Ie na- šim s-traitkam in odjernalccm. ¦-•- Uprava in uredniistvo »Nove Dofoc«. IV. obrtniški pies. Zamkni'vo jc zad- ¦nic idni apazovati, s kako na^lico sprc- •niinjajo iiotra.nji prostori Narodnesa do ma svojo no trail jo o>bliko. Nebroj dc- lavui'iih rok -tekinuje pri notranjetn urc- jevaiiju in kraseniu uvorajn. Dame in gospodje, mojstri in delavci dciajo, po- stavijajo in ¦napoLnjujejo nove sotorc. luvineščajo ogroirine pa line, kakoršniili ti provStori še niso vsebova'li; Jcrasnc oleandre, smrekc, evetje, nait>isc. pleteio vence. za,cfajo in tcscjo, da ic veselje. Zainimanje za ta pies je v vseh la-ogih izvaiiiTedino, kar je razuniljivo z oziromi na dofber sloves, ki e:a vživajo sličnc ivriTcdiiitve iz zadnjih let, in n:i zmerno stcvi'lo let-osnjili predpustnih za'.bavnih priroditev. Napovüdani so med dru^imi odl-jčni ffostje iz Maribora. Onozarjaino, da je začetek plesa ob 8. nri zvečcr. Kdor se hoče udeležiti otvoritvenega plesa ali si za.siguratii prijeten prostor, i;aj prrde toono. Dlasajna se odpre <>b 7. uri. Na'j bi ne bilo odrasIeuM Celjana, ki si ne bj 1. febniarja i>oiskal par uric najprvjelnejše zabave na IV. obrtni'skem plesu. Plesiii odbor SokoJskeua društva v Celju opozarja na pk-sni venček, ki se vrši v soboto, 3. febniarja o-b 8. uri zvc- oer v Narod'ncin domu kot nckak za- k'ljticdc lctošnjih plesnih va.i. Razposla'fa so se vaMa in je prav Jaliko niogočc, da sc je morda tu in tam kocar prezrlo, 'kar se nam naj blasiohotno oprosti. K priredi'tvi vabinio uajuljitdneje vse So- kolstvir nakkxnjcno občinstvo. V -petcir, 2. II. popoldne se vrši zadinja plcsaia vaja. Pri polonaJse bodo smeli nas tophi !e onL, ki so se te vaje udeležli1. Sokolska maškarada se vrsi kakoi običa>jnio tudi letos na pustno nedei^o (11. febniarja) v vclikein obsegu. Bode liedvotmno najlepša letosnia j)rkedMev. Spared objavimo prüipdnjic. V interest! iavne morale prosijno X. dr. Lenarda. RlaviK^a urcdnika »Sa- iTK)U!>rave« v Clornji Radsoni naj notlco, kakor je izšla v »N-o-vi J)obi« pod ffor- n.Um naslovom in je bila dosledmp pv- nalisnjena v njegovem lis-tu ne ozna- čuje kot (Doprs h Celja), to je venditrlc pryr^dikalno in meji že na knmnnizem, prav Jepo w sloveii^sko na pravimo mi. ki «ats še ni obsenčila milust radikalne stranke kraljevine Srbov, Hrvatov m Slovenocv, da je tako /urnaUstieno- po- Oetje iiedostojtio, ker *ja se ponavlia* še »kaiko dru^ace, ko neJostoino. Cj. dr. Lenand, na Vaših pohodih za radikaJivi strairko jh) slovenskin mc-stiii si tnorate prkiobiti dopiisni'ke, ki boijp zares kai siorili, denar bi jeanal še vsak lnidič, pleite da dopis-nüki ne boido sarno prc- pksovaii, če pa zt\ naj navedeio vir' Tukajšnji oficirski dom ie podaril za inestiie revežc po-vod'Cwn wroslave roj- stva Nj. Vi4. kra^ja Aleksamka I. zne- sek po Din 250—, Prva hrvatska siedicuica in uradna kiajevma imena. V za&rebškein itetu >>I>er Morgen«, ßJasflo neinsk^a kapi- tala v Jttffoslaviji inserira Prva hrvatsika štedioniai, da iina podnižnico v CeJju (Cilli). Pri vseh dru^illi kratih, kjer so podiruznice zavoda, so nave den a uradna ünieua, Ie pri mestu Celje ic izjema. U- pa'jnio, da ravnateljstvo poidružn"»ce v Celju s tern ne soglaša ter ukrene po- trebtio, da .se ta made/, odstrani. Naraeščeua k stalno pri tukaijSnjem postnwn uradu poštarica 6. razreda Ma- ri ja Rabič. Poneverba. Alojzij Leskovšek, stro- kovni tainik in občinskf odhnrnik v Ce- lju, ni identiceti z onkn Leskovskom, n katerom smo v st. 1-. »Nove Dobe« pn- nesli vest, da je 112.000 Di« v Zagrebu poncveril. Impnovani ni uiti v sorödu.r. ouhn, ki je poneveril denar. Zinanjkal je pred nekai časa ro<5n« voziček izjjod kozolca pOxSestva »Lrva- da«, Gaberje št 21. Č- bi kdo kaj vedel o njoni, se, prosi, da,, naznajii to posest- i'.iku. Odgovorni urednik »CHli'jr Zeitung:« je bH obsfoje-n radr žaiitev priobčeniih v tukajšniem nemSkein Itstu zoper «. žu- pana v Laskeni dr. Rosa na 500 Din in povniittev sotchiih stroSkov. ¦' (Kino Gaberje. »Njegovo ve»lican- stvo na Madasaskarju«. senzacijslka, n/mantfčno - pustolovska drama v TO. dejainjifo. wi - epo'hah sc predstavTja prva cpolui v soboto 3., n edel jo 4. »n j Püindeljek 5. febr. Predstave ob delav- niki!li ob 8. uri, ob ntxleljali in praznikih ob 5., 7. in 9. uri zvečer. Sokolstvo. ObČni zbor Sokolske?;a društva v Celju, due 28. januarja 1923. Br. podstarosta dr. Milko Hrašovec je ob 9. uri dopoldne, ko je dognal sklepčnost, otvorii občni zbor in pre- čital pismo brata staroste Smertnika, s katerim je ta vsled prevelike zapo- slenosti zunaj Celja odiožil svoje mesto. Navajal je velik^ zasluge, ki si jih je iztekel odstopivši starosta za celiskega Sokola. Nato se je spominjal med letom umrlih bratov Antona Koienca in dr. Franca Lipša in sestre Cirile Zupančič- eve. Drugi ie bil župni odbornik, zad- nja marljiva vaditeljica. — Po preči- tanju zapisnika zadnjega občnega zbora je podal tajnik svoje poročllo. Iz njegoveßa poročiia posnamemo, da Steje druStvo 286 članov in 121 članic, skupaj 407. Po poklicu pripada članstvo naslednjim stanovom: delav- cev 6, učiteljev in učiteljic 26, dijakov 17, trgovcev 52, obrtnikov 33, urad- nikov in uradnic (zasebnih in državnih) 130, vojaki 3, obrt. pomočniki 22, tig. sotrudniki in sotrudnice 80, zasebniki 40, članov z akademično izobrazbo 46. Navedel je še druge statistične po- datke tako radi knjižnice in enako. Vseh odborovih sej je bilo 21, dva sestanka in en izvanredni občni zbor. Med drugim se ie spominjal tudi na- žega vojaštva, ki se je zlasti ob priliki župnega zleta izkazalo Sokolstvu zelo naklonjeno. Tajnikovemu poročilu je sledilo blagajnikovo. Podal je natančno sliko o celokupnem denarnem prometu v minulem letu. Društvo je imelo zelo velike izdatke v dneh vsesokolskega zleta. Članarina je bila vedno pobrana, vendar se z njo nikakor niso mogli kriti upravni stroški. Župni zlet se vsied slzbega vremena ni končal z dobrim uspehom. Vküub vsema temu je društvo danes gmotno dobro pod- prto, kar je predvsem zasluga brata Sireca. Brat načelnik je podal obširno po- ročilo o tehničnem delovanju. Zanimiva je bila statistika telovadnega obiska, udeležba naraščaja in članstva našega društva pri tekmah v Celju in Ljub- ljani. Bratu Jerinu kot tehničnemu vodji, bratu Wltavskemu, sestri Rebekovi in Černejevi, kakor vsem, ki so pripo- mogli, da je imelo društvo v prete- čenern letu lepe uspehe v tehničnem oziru, se izreče zahvala. Nato je poročal iie brat PrekorSek kot predsednik prosvetnega odseka, nakar se je vrsila volitev s sledečim sporedom: starosta dr. Milko Hrašovec, podstarosta dr. Leopold Vičar, načelnik Lojze Jerin, naČelnica Marica Čemejeva, načelnik prosv. odseka dr. Juri Štem- pihar; odbor se je naslednje konšti- tuiral: tajnik Franjo Cepiri, blagajnik Drago Sirec, gospodar Anton Misja, matrikar Tinče Novak, nadaljni odbor- niki Detiček Makso, Dolžan Franjo, Grobelnik Tone, Saksida Franjo, Pofj- šak Rudolf, Wltavsky Bernard, Zofka Debelak in Vera Dereani. Namestniki: Fleischer, Pavlinič in Anica Arhova. Rač. pregledovalca: dr. Ernest Kalan in Mirko Gruden. Praoorščak: Ivo Kapus, namestnik Drago Žabkar. Zupn'm od- bornikom: dr. Štempihar, namestnik Franjo Fleischer, Delegatje za župni občni zbor: dr. Stanko Sajovic, Drago Kralj, Janko Pogačnik, Marica Černejeva in Slava Basiakova. Članarina ostane kakor doslej in sicer 1 Din na mesec. ObČni zbor je z navduSenjem sklenil, da se brata Josipa Smertnika imenuje dobrotvornim članom in mu izda častno diplomo. V sokoiskih krogih Jugoslavije je njegovo ime znano in ni, da bi na tern mestu posebej go- vorili o njegpvih zaslugah. Pri slučajnostih se je razpravljalo 5e o raznin drugih zadevah. Potrdil se je sklep izvanrednega občnega zbora radi obiska nemških prireditev. So- glasno se je obsojalo, da se žal med Slovenci še vedno najde kako človeče, ki obišče nemško prireditev in to v času, ko se z našimi brati na Koro- škem in Primorskem postopa na tako brutalen način. Občni zbor je potekel gladko in stvarno. Vsi, ki so bili navzoči, so se vračali s prepričanjem, da se Sokolsko društvo v Celju vedno ravna po geslu: »Naprej, nazaj niti korak !« Zdravo! DopisL Laško. Poduradniki tukajSnega trbovljskega premogonika priredili so v soboto, dne 20. januarja t. 1. plesni venček v sokolski dvorani pri lienkeju. V bogato ozaljšani, nadvse okusno dekorirani dvorani zbralo se je pod- uradništvo in številno drugo občinstvo k veselemu rajanju, katero se je odli- kovalo vsled splošnega izvrstnega ra^- položenja pred vsemi enakimi pred- pustnimi veselicami. Omeniti nam je glede dekoracije dvorane predvsem simbolično iz premogovnih kosov se- stavljeni podstavek, nad katerim ste bili prekrasni sliki Nj. Vel. kralja in kraljice, menda edini te vrste. Te slik: ste božični dar »neimenovanega« do- brotnika našemu Sokolu. Največ zahvale za prekrasno uspelo prireditev gre g, ravnatelju inž. Widri ter njegovi ge. soprogi in hčerki. Lahko rečemo, če bi Trboveljska tudi pri drugih rudnikih imela na ravnatdjskih mestih može, kot je g. Widra, bi ne bilo javnih pri- tožb proti razmeram, ki vladajo pri Trboveljski. Gmotni uspeh te prireditve je brezdvomno dober, čisti dobiček pa je namenjen ustanovitvi javne knjižnice za rečiško dolino. Ako bodo gg. pod- uradniki to oživeli s pomočjo g. rav- natelja, bomo mo^li zaznamovati zopet lep uspeh, ki bo rodil obile sadove. Pri tej priliki ne smemo pozabiti iz- reči g. ravnatelju zahvalo za na Barbari priredstvi prirejeno zbirko za Sokola, ki je prinesla Din 300, G. ravnatelju in njegovi obitelii, pa tudi drugim do~ brotnikom, med njimi osobito g. stav- beniku Jezerniku naš iskren : Zdravo I Sokol. Obrtno društvO v Šoštanju je priredilo dne 27. januarja tl. jako lepo uspeli plesni venček v dvorani hotela »Union«. Okusno okraSeni prostori in dvorana so pokazali, da je tu sodelo- valo mnogo pridnih rok, katere niso štedue s časom, da s tern pokažejo, kaj zmore dobra volja, ki jo imajo šoštanjski uradniki, kadar se gre za dobro stvar. Pies je bil prirejen nam- reč na korist obrtne nadaljevalsie sole in upamo, da s povoljnim uspehorri. Pri tej prireditvi se je pokazalo, da ŠoStanj ni več tisti, kakor je bil pred leti. Ta res domači pies so obiskali Šoštanjčani brez razlike političnega mišljenja, vidl se, da vodi to smotreno delo k konsolidaciji nekdanjih tužnlh razmer. Priznati se mora predsedniku obrtnega druStva g. Volku, da dobro razumeva stvarni položaj in Ie tako mu je bilo mogoče doseči pravi tiamen. Ce se omenimo, da so za piireditev te plesne zabave ŠoStanjčani darovaK skoro vse, to so slaščice. likerje, kavo, sladkor itd. Tudi meščani drugega na- rodnega mišljenja niso zaostali s svojo požrtvovalnostjo, da se doseže čim iz- datnejši uspeh za omenjeno šolo, za katero država do danes še ni ničesar prispevala. Zabave se je udeležilo nekaj za- stopnikov celjskega obrtništva, na čelu istega seveda nad vse zabavni deviški klub. UdeleŽba je bila tudi od odda- ljenejših krajev tako iz Polzele, Mozirja itd. Železniška godba iz Maribora je neumorno igrala, kar bodi tukaj po- hvalno omenjeno. Šoštanjskemu obrt- nemu društvu pa kličemo: »Le tako naprej na vsem polju naSih gospodar- skih interesov, naprej do ciljal« Obrtnik. Mozirje. Odlikovanje velezasluž^ nega sadjarja g. nadučitelja Franca Praprotnika. Zastava na hotelu »Na- zarje« je naznanjala kraj, kjer se bode vršil veiepomemben dogodek. Zbrala se je tolika množina ljudi, da je bil3 dotična dvorana prenapoljena. Na miz' je bilo razpoloženo krasno sadje 2 Iepimi okraski, nad njo pa je viseia okusno okrašena podoba Nj. Vel- kralja Aleksandra, katero dekoracifö je izvršil znani sadjar g. Rud. PeveC- kateri je tudi zastopal sadjarsU0 društvo. Isti kot trški župan je krasrt0 in srčno pozdravil vse navzoče, ter \e dal besedo g. Praprotniku, ki ie Ie 1> njemu dano besedo vnemo govoril ° gospodarskem, ter etičnem pomes1: umnega sadjarstva. Ginjeno so v5^ navzoči poslušali tako navdusene W sede sivolasega starčka. Vodja Q0' litične ekspoziture g. dr. Janko Š\&'•' je pa po opisu tako velikih zaslw' I Stev 13. »NOVA D O B 4 « Stran 5. katere si ie s svojo mnogoletno, ne- [ utrudno delavnostjo pridobil, g. Pra- j protniku na prsa pripel zlato svetinjo, s katero ga je odlikoval Nj. Vel. kralj Aleksander. Svetinja ima napis »Za državljanske zasluge«. Nato spregovori g. Hribernik, ravnateli v Šoštanju, ter "e natančno opisal pota, po katerih je hodil Praprotnik, kot učitelj sadjar. Zagotavlial ga je velike hvaležnosti tukajSnjih prebivalcev, kateri ga bodo vse case v trajnem spominu obdržali. izrekel je še iskreno željo v »menu vseh navzočih, da bi se Se mnogo let pri najboljšem počutku veselil svojega tako blagonosnega življenja. Čestital •je tudj slavljencu domaoi župnik g. France Krošelj, želeč mu doživeti še mnoge pomladi, !ru. Aka- demsko ttruštvo »Triglav-« \- üradcu si je ziuivbvk) tdcom 4j> let svojexa obstoja s>i>}t&»^ sknpatije rncd slovenskini naro- clbni. posebno pa v slovenski Stajerski. Ce stK Dfiliajali Triglavani iz nemškega Oradca v domovin;> so iim vihralc za- siüuve v pozdrav in množice iiudstva .so iTOvdušeim) pozdravljale akadernike-Tn- ^lstvii/rje, ki> so prišli, da si nnherejo no- \"^ svežiii irwxii za težke boie v «emško- «*«cik>na'hK'm Oradcu. Prisrfrio in go- ^^>*wbiK) so sprcjemalr povsod. Tri?;la- vjmc, saj So vedeli, da prkleio iz »Tri- fftava- naiboljši. m iujidealmHSi bojevnifci ™ lia;r!Od- ponosno lahko trdimo, da je naäboljse m najveCje liudi vzcojil na Se- nt» narodu ravno >.Trbrlav,.. Kadar so sc vršflf zmuii trigravansKi plesi, se jih je iKleležHa vsa slovenska nanredna jav- irost, da s tem dokumenttra svoje gfo- tn&tj -siirrpatije napram »Tristlavu«. — Po prcobratu se je ^'Iriorlav« presefil v Zagreb, podružnice pa so *e osnovalc v Liubljaiii' m na Dnnaju. LeDi novojni Tar- y<^ »Trtelava« je ja sen dokaz. 4a je nje- ko\-o delovanje pravilno. Prcd dvema '«ti-sc je vrSrla v Celjü siiaina prosteva "^-letntcc »Tri;T!ava-<. ki ie Kosovo se v^e»n. uovi dvorani v Mariboru elitni triglavanskl pfcs, za katerega vi.ida vo celi SlovenJji velilkans'ko zanimanje. Vsi. ki čutijo na- roduo in napredsjv) in so naklonjeni nn- sMii a'kademikom, ki se bore z največjinil težkočami' v univezitetnih mestih, se bodo U'delezHi rrufflavaii.skejra T>lcsa, po- sebno ker k čLsti dob'cck nsmenjcn rev- niin akadcinüko'm. Ce kdo po pomoti ne bi prejel vabHa. naj se1 OÄlasi pri dr. Milko Hrašovcu, oüvetuikn \r Cclju. Gr. starejsine J. A. D. »Trlglav« o- pozarjairno q>oaiovno. da se vvši dne 3. IT. ob 2. uri popoldne v Maribaru velik tri- Kfava'iLskf zbor vseh zx. stareišin in aK- tiviiMi Tri^lavanov. Ker sc bodo obrav- navala zek) važna nacclna in admini- strativtia vprašnja iprcmcstitcv centrale lfd.), ie zeleä, da se zbora tudi gg. sra- rcjšilrie v kar najveujem šfevilii udclžc. Zapuščina kralja Petra. Kralj A!ek- sander je podeduval vse nepremičnfne ki eno tretjino preiničuiii, kralievič Ojor- i,rje hi kneginja Jelcnai pa vsak po eno tretjiaio vrednostnih papirjcv in denarii v ÄOtoviaiü Kralj Aleksander je torej po- deilova't tri lirše v Beotfrad-u. posestva v Topoli in na Oetmju, v skupni vrednosti 10 miltionov dinar je v. V blajjajni in knr:- žicah je t>ilo pol mtlijona drnarjev. Raz- vcn tega je hnel kralä 15.000 komadov akcij i^n drugrh vrednostuih papirjev sko- ro vseh srbskih zavcdov in 25.000 tufifli akcij, ^lasti' francoskili. Kralj Peter je podpisal v svckmii vojni tudi za 340.000 francoskiih frankov frnncoskesa voinega posojila. Svojemu slu^ii Zdravku je zs- pustii' 5.000 Diai, katerih pa ni hotel vsled previsoke prfctojbmc prcvv.eti, zato mu je dvor nakazal še 10.000 Din, da je po odbrtku državne pristojbine dobil prvor- 1K) SVO-to. Ljubl.iauskc glasbene matice, koncert v Ptuju. Ciiasb-fim Matica iz LjuWjanc, ki proslavlja svoio 50-let9iioo tudi na ta način, da prircja po večjih krajih Slovc- Tiije vokalne koncerte, priredi čt»K potpe tniKe irt potplate Prednostif, Voienho in sivilic se sprejmejopri Diago Cerlini, tovarna kravat v Celju. 174 ppoda se si^^lni stroj in sreov sfedilnik. Razlagova ul. 8., Celje, pritličje. 2-1 fll * flflSlPülP rumeno in belo ter repa HUI UBB|y na prodaj v Gaberju št. 21 Proda se mala 1 železna peč in nova skrinja za premog po nizki ceni. Naslov v upravi. Proda se nova kuhinjska posoda (firma »Babna«, Praga) v Miklošičevi ul. 5, pritličje, desno. 156 Knjigovodja samostojen, se takoj sprejme pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Vele- 2 trgovina«, poStni predal 44, Celje 1 Proda se malo rabljeno motorno kolo znamka (Wanderer). Natančnejša po- jasnila pri tvrdki Ivan Kos, Celje, Prešernova ul. 17. 163 Izgubljeno. Izgubila se je pred 3 tedni listnica z denarjem in važnimi dokumenti od DeČkovega trga do Narodne kavarne. Pošten najditelj se naproša, da i3to odpošlje po pošti brez podpisa na v listnici se nahajajoči naslov. denar pa si naj obdrži za nagrado. 173 Prostoiroljna V nedeljo 4. febr. 1923 ob 9. uri dopoldne se vrši na Sp. Mudinji it 23 (Krenova hi5a) prostovoljna javna draž- ba izgotovljene obleke, blaga za ženske obleke, moSkega perila in pohiStva. izkljuČDO samo za maske id kostume! Gcnjenc dame tem potom Vljudno obVeščam, da sem določil četrtek 8. in nedeljo 11. sVeč. od 9 do 4 ure za slikanje mask. Atelje dobro zakurjeninbo nemoterro! Soba za preobleci na rezpolago. Se priporoča Foto „Yelikan" Gelje J^azlagpVa ulica 1. Stojte! Kam p» w nedeBjjo, 4. februarja? S^veda @8*eimo vsi na voliko IS! Bratstva v Nar. domuK Icjoi" bo najjicpša domaia zabava. Začstck ob pol 8. uri zveLer. j C e n e ; c * in ji^ zoatno t r a; n i j e I negoodioiel . 1 Va rstvo^ V proti vlagi ^^i mraza! ^ F©t©Mrüfiirani€ VESELICO StTaa 6. »NOVA DOBA Stev. i-j., Telefon fttev. 75 In 76 «Podružnica LJubljanske Kreditne banke v CelSn, centraia v Ljubljani PoStni ček.rač. 10398 142 | Delniška glavnica Din 20,000,000' tanaa Hezerve cca Din 17,500.000 - 1 50-43 Podpužnioe v Brežica&i, Gorici, Kranju, Mariboru,, IMefkoviču, Now. Sa du» Ptttfu, Sarnjevu, Splitu, Trstu. Sprelema Vloge tia klifižice In leROČi JRJK Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račan protl agodnemu ©brestovanju. #*S2*S valut m dovoljuje vsaROVTSine Kredite. «r* WT- HT PT Ppodaja specke cftpasarsrnte r»»zz>ecli*e> lotex>ije. -p* -w -^pj -t^ Prostovoljna dražba so vrši v soboto dne 3. tm. ob 9. uri dop. na Kralja Petra cestl št. 25. Prodajalo se bode pohiätvo, perilo in druge različne stvari KÖÜU lep, izvrsten za jabanje in za vožnjo, črne barve, 175 cm visok se takoj proda po zelo ugodni ceni. Kje pove Adolf Urbančič, mesar, Gaberje. 2-1 Bostilna lahob Sribar pri cinharni v Gaberju pri Celju priredi v petek, dne 2. febr. domačo Za dobro postrežbo, pijačo in različna jedila bode najbolje preskrbljeno. Svi- ra domača godba. Vstopnina prosta. Za obilen obisk se priporoča nostilnitar. Denarla til 5-4 draginja je velika, zaslužek pa maj- hen> _. Ako hočele z malim trudom — doma v svojem kraju s prodajo ne- kega izdclka getoiD do 2DD H na dan zaslužiti ml pošljite v pismu svoj na tančni naslov in znamko za odgovor. loslp Basic» Llilla 31. Ivan JSflastnak CbIje Kralja Petra c. 15 Celje priporoča za nakup lastno izdelanih povr5nikov, oblek, posameznih hlaČ 10 itd. za gospode in decke.____4 IVaii MSTHaH Ant. Lečnik O urar in juvelir O Celje, Glavni trg St. f (prej Pacchiaffo). 43 Gospodična i 5 č e siužbo za plačilno nataharico 154 Ponudbe na upravo. 2-2 ¦§¦ Dame + katerim izostaja ali popolnoma i/.ostane mesečno perilo, naj so brez skrbi. Jaz pomagam in ščitim njih zdravje in pri- našam noyo vcseljc do življenja. Obla- stveno preizkušcno in potrjeno. Obrnite se takoj na 1345 K. Fesa 26-9 Hamburg A 118. Papenstr. 95. S ALAME prve vrste nova roba povsem zrela se dobiva povsod! I. hpv. tuornica salam, sohega mesa in masti M. 6avrilovič sinovi, d. d. Pefrinia. d. d. v Ljubljani prodaja izslovenskih premogovnikov velenjskiy šentjanški in t rboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po ojiginalnih ce- nah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetju in razpečava na debelo inozemski premog in lcoks vsake vrste in vsakega izvo- ita ter priporoča posebno la. čehoslovaški in angleski koks za livarne in domačo uporabo, kovaski premog, cpsii ppemog in brikete. Naslov 24—3 Prometni acavod za premog d.d. centrala v Ljubljani, Miklo§ičeva c. 15 11 PodruŽnica v Novem Sadu (Bačka). ^ Naša iskreno Ijubljena, dobra mati, tašča, stara mati, gospa HELENA SKOBERNE je dne 29. januarja ob 5. uri popoldne v Gradcu po dolgi in zelo težki. bolezni, pre- videna s tolažili sv. vere, za vedno zatisnila oČi. Zemeljski ostanki drage rajnke se pripeljejo v Celje, kjer bodo v soboto, dne 3. februarja ob pol 4. uri popoldne v mrtvašnici mestnega pokopaliSča blagoslovljeni in položeni k večnemu počitku v rodbinski grobnici. Sv. rnaša zaduSnica se bode brala v pondeljek, dne 5. februarja ob pol 8. uri zjutraj v Marijini cerkvi. Celje, dne 30. januarja 1923. Salujo&i ostali. Najnovejše spo- mladno in letno je dospelo v veliki izbiri Preradovičeva nlica 2. tvrdki Adler & BücSiler, Zsigieb Preradovlčeva ulica 2. Brzojavi: Štofovi, Zagreb. SuknO fLl platlteno blagO na debelO* Telefon 26—56. Prometm zu u premoo 1 W MGS CEL3E Kralja Petra c. IS _ priporoča svojo zalogo prvo- f vrstnega sukna, hlačevine ter *• vseh krojaSkih potrebžčin itd. •'..:«v. \3. »NOVA D O B A « Strait 7. ütiVlZE NiAKAZlLA VALUTE akreditm >..i*b3® Vedno sveže praženo kavo, riž, m^mjL^mm IT—-i—5—^ ¦caj, pristno staro slivovko, čajni fill &OI1 I" 92318*1616 rum, konjak, likerje, traplstov- #% .- ski sir in vse dmgo špecerijsko P01!!« blv-!e. Celje Kraya Petra «« kolonljtlno blago priporoča §raške mitnice J «sta štev. 27 pb zelo zmernih cenah tvrdka 58 Kupuje deželne pridelke. 50-4 Naznanilo! Dovoljujem si cenjenemu . občinstvu v Celju in okolici naznaniti, da sem ctvoril v Ceiju, Bospost» uiica stßu. Z6 (prej Faganei) trpino z iisnjem in cevljaraliiini potÄinainL Potrudil se bodem cenjenim strankam postreči najbolje in z solidnimi cenami IVAN ULAGA, trgovlna z nsnjem in četrij. potrebMiaami, Celje, Gosposka ullca šter. 26. Oglejte si manufakturno trgovino Baberje St.3 (gostilna Plevčak) nasproti Mestnega -mlina NA DROBNO! 55 50-4 J PRIPOROČA |, 11A OEBELOS svojim oemjemim odjemalcem veliSco mnoiino >J VBÖ|ES 1>AJDJB VUtAlOE VLAM3KB PO DÖOOVOÄW v^ J. KUDIŠ ^J i*5^ —--- I O LA 5% in St ran 8. »NOVA DOBA« ¦•^v. 13 Ustaoovijena 1854. 52-1 V lastni palaci f»K»i l*ol©<ül*roa?*a. Sta&ije hrasaSlroih vSog K 42y0&Q.0Q0. V^dnosft rezer-vn&gga z&klct«5& & 3,000,000. HRANILNE vloge, hi se sprejemajo cd usako- gar, užluajo najpopoinejšo oarnosf in ngodno übrestouanje. Poštne pciožnice straiikcm brez- plačno rw razpolago. Rentnlno plačL^je zauod iz suojega. SPREJEMA tudi u uarno shrambo od strank in sodišč razne orednosinc paplrje, uložne knji- ilce i. t. d. Daje u najem PREDALE v »voiUi safeblagajnah, fako, da obdrži ključ strnnkei Sams. OSKRBUJE süojim uložr.ikom prodnjo in na- k«p vseh urst urednosfnih papirjeu ltd. lzur- §uje za nje tudi inkaso in druga denarna opra- yila najkulantneje. IZPLAČILA u Inozemstvu izredno ugodno in promptno. Posojclai vs&h vrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna ttt©ä«s*s»aßs;: in slrokounjaški nasuetl u useh denarnih prasanjib. Ženini iti neveste! Porocne prstatie kupite najbolje pri R. SALPIC - CELJE J|^lJhir\\^i-^^l l^V^^Vl nine,srebrnin3, oeal itd. I^upujem staro zlato in srebro po dnevnih eenah. Hazširjafte »»Novo Dobo!M fflanufahtupo (sukno, platno, cefir, barhent, druk za predpasnike itd.) I prodaja po nizkih cenah novootvorjena frgowina t Evnejc & Repovi9 CeSje. v vogalni hiši Kralja Petra c. 23, UtlQd fl VodnlhOUi Ullcl 1172 24-17 ™"~^~~^™^~^^^^~ pioče^ine in 8asay ^««^jI2^ kaKor tudi transcnlsije, plugs. OlOUjC motorJi äsi mlat&lni sfrojt fiarlo Jetzbaclier d. d. ZAGKEB, VlaSka nl. 25. Te3.4 9O. Generalno zastopstvo: Zimmermann -Werlce, Chemnitz, A. B. C. Motoreii- Ges. Wien. — Guntramsdorf, Artur Hauser & Co., Schweissanlagen. ELIM družao za elehfrotBhnrčno industrijo d. z o. z. Enllffl cradi etektrične centrale in omrežja) FlSn Proiz:wo5» in dobavlja vse etiektrične stroje in E.DIR1 elektrotehnične aparate in ixdeOke; plSsra projektira brezpkadno vse naprave in obrate, fcllH" ki so v Kwcxi x. «lehtrlko. ^o\ 25—20 Tehnične pisarne In. zaloge: Ljnblfana, Dunajska cesta, MerltJor, Vetrinjska ul. 11. Palaia Ljublj. kroditno bauke. iri_rj.i.u-xjuuirryx-L-j~u->-i- obrestuje od 1. januarja 1923 use uloge po čistih Üloge denarnih zaoodoo in ueqe stalne uloge po posebnem dogouoru uišje ter plačuje sama rentni in inualidsbi dauek. Obresti se računajo od useh ulog od dne uloge do dne duiga. Posojilnica u Celju (,nflRODm DOm- na oglu u pritličju) dneuno razpoložljiue, proti 30 dneoni odpouedi, 5 o 51 O 2 O 6\ 3—3 Grande "i i Si o ! (J?! re" c. • D O 1 finmilnicii mcstiic občin^ Cölj© w»«»«"« ««¦