Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, 3. januarja 1929. Stev. 21. Letnik LXIX. [Šol. leto 1928/29J Učitelistei Tovariš ^^^ >r____t..t*A___j—________ r j..cil___..r;«/. c/ > _________________ »___».j___ jl Stanovsko politiško glasilo UJU — Pover/eništvo Ljubljana. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak Četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112. Nekaj bilance. Dne 6. januarja minejo tri leta, odikar so predsedniki slovenskih učiteljskih društev v mestni hiši ljubljanski prekinili s staro smer« jo v naši organizaciji in na očiten, manife» stanten način prelomili s itradicijonalno, strankarsko usmerjeno stanovsko politiko ter se izrekli za enotno organizacijo vsega slovenskega učiteljstva. Brez pretiraivanja lahko itrdimo, da je ta dogodek pomemben tudi za obče kulturno in politično življenje Slovencev. Stanovski po* kret učiteljstva je do danes majjačji afront proti prizadevanju, političnih strank, izločiti iz našega političnega in kulturnegai življenja vsak drugi kot strankarsko politični kriterij za načelno ločevanje in zbiranje duhov. Stra» hotno tesno je naziranje, na katerem temelji to prizadevanje in usodno za narod, ako si popolnoma osvoji javno mnenje. Slišali smo -takrat očitke, da ne bo imela organizacija več nobene načelne smeri in nobenega kulturnega programa, ker nekateri tesni strankarji niso mogli razumeti, da bi razen nasprotja, izraženega v bojnih geslih: tu naprednjak — tu klerikalec, še obstojali kateri drugi načelni proMemi. Slišali smo očitke antinacionalnosti od strani ljudi, ki so oficijelmi nacionalizem vzeli v zakup in ga do kraja diskreditirali. Medtem pa smo idejno grebli v globino in širino. Učiteljstvo, ki je prej capljalo za drugimi, korakal danes — oproščeno duhov» nega varuštva — v prednjih vrstah ter uitira pot globljemu, organskemu pojmovanju naših življenskih problemov. Dalje smo stran od oportunističnega slogaštvai kot kdorkoli. No« benemu načelnemu problemu se. nismo iz* ognili in slepomišenja v takih zadevah ne poznamo. Ta naša iskrenost je najboljši po» rok trdnosti maše stanovske stavbe. D oči m vidimo vsepovsod ali nihanje in oportuni» zem, ali idejni razkroj, je ostala naša pot ravna. Kako je to možno? — Misel stanovskega edinstva bi bila prazna ali — sindikalno poj« movana — pretesna, ako ne bi temeljila v globljem pojmovanju naših dolžnosti do na* roda, v etično, socialno in človečansko fun» dirani narodni misli. Kaj je bolj- zoprnega na svetu kot stanovska samozaverovanost in zaipetost! A mi smo zavarovani pred njo, ker se čutimo kot celoita v službi naroda in eno z njim .— tudi kadar se 'borimo za svoja stanovska prava. Od tod naša morailna moč, da smo lahko trdi in strogi tudi napram sebi in ne olepšavamo nič, kar je) gnilega! in sla» bega v naših vrstah. In tega ni malo! Kritika, izhajajoča iz čistih motivov, nam morai biti dobrodošla. Kjer je kaka nejasnost, naj se razčisti. Mnoge razvoj in uspehi organizacije ne zadovoljujejo. So taki, ki trde — ne brez škodoželjnosti — da nismo z novo smerjo nič pridobili, da mismo mogli preprečiti uve» Ijavljanja strankarskih vplivov in protekcijo» nizma v šolski upravi in tudi ne izrabljanja politične konjunkture od strani organiziranih tovarišev. — Kdo si ne bi želel, da bi bila naša politična moč večja in naš vpliv na članstvo globlji? A kdo, ako je res objekti* ven, nam more odrekati vsak uspeh v tem pogledu, Precejšnje mere naivnosti je treba, ako kdo pričakuje in zahteva od stanovske orga» nizacije, da bi docela izločila politične vplive iz šolskega) življenja. Stanovska organizacija, ako je neodvisna in 'borbena, lahko omeji te vplive na nek minimum in bo to tem lažje dosegla, čim razvitejši sita med članstvom stanovska zavest in morala, ne more pa v parlamentarni državi preprečiti vsake zlo» rabe politične moči in tudi ne more izsiliti, da bi prišle na odločilna mesta samo moralno in duhovno jake osebnosti, v katerih objek» tivnost lahko brezpogojno zaupamo. Vpra» šajmo se raje, kakšne bi bile razmere, ako bi bili stanovsko razdvojeni v dva ali tri tabore, ako bi stanovske organizacije kot privesek strank podpirale destruktivno delo raznih ¡politikov, gazile načela objektivne uprave, uvajale dvojno moralo v naše stanovsko živ» ljenje in izpodkopavale pravo tovarištvo, ako bi politični listi zopet stalno napadali naš stan, nas blatili ter šolo izrabi j ali kot hvaležen objekt političnega boja. Brezupni bi bili vsi naši napori, dvigniti sitan v celoti, dvigniti ga moralno, duhovno in socialno, vsi naši veliki načrti, ki smo jih komaj začeli izvajati, bi se zrušili in brez* mejno žalostne razmere bi zavladale v našem šolstvu. Res ni v naših vrstah, kakor bi morado biti, dosti jih je, ki so pripravljeni pogaziti vsa načela, samo da pridejo do svojega sitol» ca, a upanje imamo, da z vztrajnim delom in samovzgojo dvignemo 9tan iz duševne le» targije in da z moralnim pritiskom tudi šibke značaje držimo v mejah stanovske discipli» ne. Naše vrste se vidno strnjajo, iz vsake preizkušnje izhajamo jaičji in enotnejši, tako da v item pogledu lahko mirno zremo v bo» dočnost. So tovariši, ki se pritožujejo, da je sta» novski pokret ostal 'bolj na površini in ni duhovno prdcvasil učiteljstva, so zopet dru» gi, ki se boje, da bi iz ene enostranosti za» bredli v drugo in bi stanovski voz zopet za» peljali na kak stranski tir. Ti tovariši pre» zrejo, da smo v splošnem vendarle postali duhovno širši, politično treznejši, realnejši in predvsem kritičnejši, prezrejo itudi, dal v or» ganizaciji danes ni častnih mest in stolcev, ki bi jih mogel kdorkoli rezervirati zase, da nositelj idej in načel, na katerih je zgrajena organizacija, ni četvorica ali petorica ljub» ljanskih tovarišev, ampak vsi oni, ki so sita« novski pokret duhovno sodoživljali in vsa mladina, ki si je te idej« duhovno osvojila. Osebe zginejo, smer ostane — postane še jasnejša, ko je ne bodo oteževale več nobene tradicije. Nekaterim tovarišem sta vodstvo in sta» novsko glasilo premalo borbeni. Tak očitek je od strani mladinle razumljiv, opravičen pa je le tedaij, ako je utemeljen v borbenosti članstva. Borbenost, ki se opaja obl radika» lizmu besed, ki grozi, a groženj ne izvaja, se1 spreminja v neresrno primojduševsttvo. Več kot bobneče besede zaleže železna do» slednost v boju zai načela, stvarna kritika, ki učinkuje z moralno silo argumentov. Bo>rbe» most se mora vedno družiti z globoko zavest» jo odgovornosti za vsak korak, ki ga napra» virno. Vsak korak nazaj pomeni izgubljeno bitkjo. Tudi drušitva morajo biti v tem po» gledu na mestu, ne le vodstvo. V marsikaterem pogledu je pokazala or» ganizacija dosti inicijativnošti. Skoro v vseh področjih smo si ustvarili širokopotezne pro» grame in alko nismo prišli pri realizaciji pre» ko početkov, je pripisati šibkemu številu resnih izkušenj in vztrajnih delavcev. Toda tudi njih število počasi raste. Popolnoma pasivna je naša bilanca v pogledu rna gospo» darsko okrepitev organizacije — ker pri re» alizaciji naših načrtov dostikrat britko ču» itimo. Tu 'bo treba s podvojeno silo na delo, da zamujeno popravimo. Še v nekem pogledu nismo storili svoje dolžnosti. Vse premalo desledno in progra» matično smo delali za dvig stanovske zavesti in morale in za vzgojo k pravemu tovarištvu. Tu je naša najbolj občutljiva rana. S slučaj» nostnimi apeli tu ne dosežemo zaželjemega uspeha. Od sistematične vzgoje članstva v tej smeri je predvsem odvisna borbenost in aktivnost 'organizacije. Koliko nesimpatič» nega materijalizma je še v naših stanovskih vrstah! Posamezni idealisti se izčrpavajo v delu, dočimj drugi, ki stoje pri delu ob strani, radi borega dinarja organizačnega prispevka zaganjajo krik in vik. To čutijo tudi naše socialne 'inštitucije. Marsikateri veteran v naših vrstah bi bil, kar se stanovske požrt» vovalnosti tiče, mlajši generaciji lahko sija» jen zgled. Tudi pravega iskrenega, požrtvo» valnega tovariškega mišljenja je vse premalo v naših vrstah. Koliiko tihih tragedij se radi tega doigrava v naših šolah. Kako brezob» zimo in tudi neodkrito postopa tupatam to» variš proti tovarišu! Koliko zagrenjenosti in obupa ima tu svoj ¡izvor. Tudi teh ran v na» šem stanovskem telesu se moramo dotakniti in jih skušati izlečiti, kjer se da. Povsod na vseh poljih moramo zbirati svoje sile in se pripravljati za ogromne naloge in težke čase, ki nas čakajo. Nikdar več ne smemo pripu» stiti, da bi drugi sami odločali o maši usodi. Lahko, da bomo iznenada stali pred dej» stvom, da; si 'bo Slovenija samostojno ureje» vala svoje ljudsko šolstvo. Nimamo mnogo prijateljev. Lahko, da bo to čas najtežje pre» izkušnje za naš stan, lahko je, da bodo ljudje majhnega formata in tesnega obzorja odlo» čali o naši usodi. A od vseh grehov največji bi bil, ako bi obupavali nad lastnim narodom. Ne bo nas odbil, ako se mu bližamo s čistim namenom. Le v naslonu nanj je naš spas. Ako je borbenost in aktivnost organizacije odvisna od stanovske zavesti članstva, po» tem je politična njegova moč predvsem od» visna od vpliva in ugledal, ki ga uživa učitelj» stvo med ljudstvom. Zato mora ¡iti naše stremljenje za tem, da se s svojim delom v njem zasidramo, zato mora biti ena glavnih nailog stanovske organizacije, da nas za to delo usposablja in da podpira vsa naša strem» Ijenja po nadaljnji in temeljitejši izobrazbi v tej smeri. Projekt zakona o osnovnih šolah. (Izpremembe v odseku.) Že nad mesec dni dela odsek za prouči» tev projekta zakona o narodnih šolah v Na» rodni skupščini ter je izvršil v projektu razne izpremembe. V javnosti je časopisje poro» čalo o teh izpremembah, deloma pa so se vr» šile polemike, osobito v pogledu verskega pouka. i Ako pogledamo tretiranje šolske zakono» daje v drugih državah, ali primerjamo seda» njo in nekdanjo borbo za šolske zakone mo» ramo reči, da obravnetva tako važnega in da» lekosežnega vprašanja z Ozirom na razvoj države — nikakor ni na višku. V splošnem moramo reči, dal je odsek tako s stvarnega, šolskega, kakor s stanov» skega stališča motreč — že itak ne prvovrstni vladni projekt — prej poslabšali nego po» boljšal. Izmed važnejših izprememb bi omenjali sledeče: Otvoritev novih sol se je s čl. 17. omo» gočila; v krajih z izredno tdžkimi prometnimi razmerami že za 20 otrok. Glede preskrbe učiteljskih stanovanj se je čl. 21. poslabšal tako, da bodo občine dolžne dati stanovanje samo šolskemu upral» vitelju proti plačilu za zmerno ceno, za ostalo učiteljstvo pa le v onih krajih, kjer sploh ni stanovanj. Ponosno povdarj,ai »Slovenec« uspeh g. poslanca Kremžarja ter pravi: »S tem so slovenske občine rešene nevarnosti, da bi morale zidati poslopja za brezplačna učiteljska stanovanja in dobavljati kurjavo zastonj.« Poslabšam je 'bil tudi čl. 35., s katerim naj bi se onemogočilo odtujevanje imetja šolskih občin, razen v prosvetne svrhe. Velika popustljivost se kaže pri čl. 42., 43. in 44., ki govore o učnem jeziku na manj» šinskih šolah, kar zadeva pri n,ais tudi šol» stvo v Prekmurju. Število učencev v enem razredu se je v čl. 48. na predlog poslanca g. Kremžarja zvi» šalo od 45 na 50 ter sprejel dodatek, dal pod 20 otrok ne smie biti v razredu. Popravljen je bil čl. 52. v tem zrhislu, da o uporabi učnih knjig ne sklepa samo lokal» na, ampak tudi okraijna učiteljska konfe» renca. Čl. 83., točka 5. se je izpremenila, da je učitelj dolžan voditi otroke k službi božji In k verskim dolžnostim. V čl. 89. se je opustilo posebno honori» ranje dela na polju ljudske prosvete ter se je spremenil sledeče: Za delo v posebnih te» čajih dobivaijo učitelji nagrado, ki jo odrede oblastni šolski odbori na predlog oblastnih šolskih uprav. Čl. 92., ki govori o plačah se je sprejel neizpremenjen in se plače ne zvišajo. Poostril se je čl. 91., ki govori o bole« ženskih dopustih učiteljstva. V čl. 93. se ie poseben poudarek dal ka* tehetom, ki bodo nai podlagi tega člena tudi brez posebnega izpita za špecijalne šole deležni ugodnosti posebnih doklad na teh šolah. Enako so se v čl. 75. posebej povdarili veroučitelji. V čl. 104. se je izvršila izprememba, ki bo omogočala partizansko gonjo pri name« ščanjih učiteljstva. Odbor je sprejel določbo, da se je pri oddajanju službenih mest ozirat! na željo šolskih občin, izraženo po krajevnih šolskih odborih. V oblastni namestilni komisiji so po čl. 107. po izpremembi: prosvetni inšpektor, oblastni šolski nadzornik, najstarejši upra» vitelj, enai učiteljica in en član oblastnega šolskega odbora izmed članov oblastne skup» ščine. V čl. 120. se je zvišalo število razredov pripadajočih m* enega nadzornika na 120. V čl. 131. se je še bolj zaiprla pot dobrim praktičnim šlolnikom za sreskie [nadzornike ter se je, dal ves poudarek diplomskemu iz» pitu na višji pedagoški šoli. Tudi glede ob» lastnih šolskih nadzornikov se ni oziralo na željo učiteljstva ter se je zaprki pot do teh mest osnovnošolskim praktikom. Nasprotno pa se je s čl. 135. znižala do» klada nadzornikom od 20 na 10 odstotkov. Že iz teh potez je jasno razvidno, dal se projekt v odseku ne izboljšuje, ampak le po» slabšuje. Prispevajte kot podporniki „Pevskemu zboru UJU učiteljstva"! LISTEK. A. M.: Matku Kantétu namesto cvetja na grob. Dne 22. p-r. m. se je pri Sv. Križu v Ljub» ljani zgrnila zemlja nad rakvijo upokojenega okrajnega šolskega) nadzornika Matka Kan» téta. Nič nenavadnega ni to, saj »odprta noč in dan so groba vrata«, poje naš pesnik» prvaik. Toda z njim je legla v grob polsto» letna zgodovina Tazvoja šolstva zdaj zasuž» njenega Krasa. Zato nekaj spominov na to dobo, nekaij iz življenja nanj, ki je od leta 1880—1919. deloval na šolskem polju v se» žanskem političnem okraju, od leta 1919. do upokojitve pred par leti pa v Jugoslaviji — nazadnje v kamniškem okraju. Nisem nikak biogr.aif, zato ne opišem njegovega življenja. Pred 2 letoma še krepak 70»letnik čaka zdaj počivajoč v naročju matere zemlje z nami vred vstajenj.al nesrečne rodne grude ob Adriji. Od leta 1894. okrajni šolski nadzornik za sežanski politični okraj je skoraj polnih 25 let vodil njegovo šolstvo in ga dvignil na višek. Vzdrževano samo iz okraijnih sred» stev se je povzpelo na prvo mesto v solnčni Goriški. Ponosni smo bili nanje, danes nam je pa šele jasno, koliko dela in truda je ime! pokojnik, da je dosegel ta razvoj. Dosegel je to s svojo energijo, s svojim delovanjem. Mož inicijative in neupogljive volje je nasto» pal samozavestno in ni bil nikdar samo pisar okrajnih glavarjev, v kar so sedanje razmere ponižale nadzornike. A tudi politično ni bil »limonadar«, ka» kor je blagovolil imenovati tukajšnji politik» fanatik Primorce, ko sem plediral za mirno sožitje na kulturnem in gospodarskem polju ob prihodu v sedanji službeni kraj. Pokojnik je hodil odločno tudi po poti svojega političnega udejstvovanja in ni skle* pal kompromisov. Zato je zrl s skepso naš stanovski pre» porod, ker se je 'b!al, dal pridemo z dežja pod kap z načeli depolitizacije. Možu, ki je živel v težkih političnih razmerah v bivši Avstriji in je stal odločno na mestu, ki ga je smatral edino pravim, nisem zameril. Njegov značaj naj pokažejo naslednja dejstva: Ko je nastopil mesto okrajnega šolskega nadzornika, je tudi v Sežani kot drugod po Sloveniji kraljevala nemščina v uradih. Ko se je nekoliko raizgledal v svojem novem de» lokrogu, jo je kratkomalo zavrgel in od leta 1897. ni izšel od okrajnega šolskega sveta več nobeden nemški akt. Toda tudi okrajno gla» varstvo je začelo slovensko uradovati in kmalu je bila slovenščina uradni jezik vseh državnih uradov na Goriškem. Menite mor» da, da so bili na namestništvu in drugod Slovenci — uradniki! Večinoma! so bili to Nemci kot drugod po Avstriji. V neprestani in uspešni borbi z vlado in njenimi Benja» mini — Italijani si je Primorje izvojevalo pravico uporabe narodnega jezika v vseh uradih. Povdairjam pa, da so bili Italijani av» strijski Benjamini in da so trditve današnjih primorskih gospodarjev o mučeništvu Itali» janov pod Avstrijo v zadnjih predvojnih de» setletjih bajke za politične otročaje. Po drugih slovenskih pokrajinah smo pa do prevrata nemčurili in krivili hrbte pred avstrijskimi birokrati — kar ni bil v mali meri sad brezplodne strankarske 'borbe. Prišlo je do svetovne vojne. Okraj, kjer je bilo sorazmerno naijveč učiteljev doma, je bil sežanski. Vsi superarbitriranci, ki so do» bili B ali C klasifikacijo, so bili doma. Pouk se je vršil po šolah do fronte, izvzemši evaku» irani del Krasa, kjer je paiševal nadvojvoda Jožef s VII. armadnim zborom. Pokažite mi med nami moža, ki bi se upal v tistih dneh reči učitelju vojaku: »G. učitelj ostanite na mojo odgovornost še nadalje doma « S svo» jim vplivom je dosegel, da smo bili oproščeni in doma v najtežjih momentih, ko se je lo» mila fronta in je le malo manjkalo, da nismo vsi zbežali daleč v zaledje. Med tem p.ai je n. pr. na Kranjskem go» spod oval a soldateska, ki so ji gospodje pri deželni vladi pridno sekundirali in gonili uči» teljstvo brez izjeme v svetovno klavnico (častne izjeme med njimi upok. viš. šol. nad» zormik Josip Novak izvzete). In še eno poglavje načnem. Koliko gorja, koliko prepirov in zavisti je povzročala nepravična delitev podpor po vpoklicanih in Amerikancih. Orožništvo je mnogo dobrega, a tudi mnogo zla povzročilo s svojimi uradnimi poročili. Tudi tu se je pokojnik izkazal. Kot pred» sednik komisije zai delitev podpor je poka» zal tako širokogrudnost, da ga menda ni Kra» ševca, ki bi ga ne ohranil od tedaj v dobrem spominu. Stoječ na stališču, naj država, ki je zahtevala od državljanov najdražje njih živ» ljenje, vzdržuje njihove svojce, je omogočil prejem podpore vsem družinam vojakov in vsem družinam v Ameriki živečih rojaikov. In prihajale so v okraj podpore po 'bratih in Učitelji — vojaki. (Za revizijo projekta šolskega zak/ona.) Po vladnem pnojektu šolskega zakona bodo še nadalje izmed vseh najbolj zapo« stavljeni učitelji vojaki. Kaijti orni morajo s tistim dnem, ko nastopijo kadrski nok, po« dati ostavko na državno službo. S tem se» veda izgube plačo; čas, ki ga prebijejo v vo« jaški službi je zanje za vekomaj izgubljen, ker se jim ta nikamor ne šteje. Poleg tega pa morajo po odslužitvi vojaščine zopet zapro« siti za sprejem v državno službo, vnovič pla« čevati kolke in poleg vsega tegai se pripeti, da mora učitelj vojak po 5 mesecev brez sredstev čakati na milost budžetske možno« sti, da ga nastavijo. Naj vaim iopišem en slučaj, da boste uvi« deli krivico in zapostavljenost učiteljev vo« jaikov za učiteljicami in učitelji, ki so vojaške . službe oproščeni. Bil sem že dve leti v državni učiteljski službi. Pri naboru je vojaška komisija ugo> tovila, dai sem sposoben za vojaško suknjo. Pripravljal sem se že na usposobljenostni izpit, toda dobil sem vojaški poziv in moral oditi v Sarajevo. Samoobsebi se razume, da sem moral še preje podati ostavko na držav« nio službo. V šoli za rezervne oficirje sem ostal 9 mesecev. Ves ta čas nisem prejemal plače, namreč učiteljske. No saj sem pa zato dobil vojaško, 'ki je znašala mesečno štej in piši 10 (deset) dinarjev. Morali pa smo si za teh 10 Din kupovati seveda nebroj stvari. Krivično je, da se nam z dnem nastopa ikaidrskega .roka odvzame plača, ker po mo« jem mnenju sem v državni službi še vedno ostal; razlika je samo v tem, da se mi je po« ložaj zelo poslabšal. Kadrski rok zahteva poleg duševnega še naporno telesno delo. Torej imamo do plač neoporečno pravico. Ker pa dobivamo pri vojakih obleko in hra« no, bi se nam smelo odvzeti samo draginj^ke dioklade. Še krivičneje pa je, dai se nam ka« drski rok ne šteje v državno službo. Zaikaj pa sem jaz za kolegi sošolci, ki so vojaške službe oproščeni, v učiteljski službi za vedno zapostavljen? Istotako sevedai tudi za učite« ljicami! Radi vojaščine se me zapostavlja vedno in vsepovsod, hodisi pri plači, pri raz« pisu stalnih mest, v pokojnini itd. in to samo radi tega, ker mi jo ne štejejo v službo. Vsem učiteljem, ki so služili med sve« tovno vojno v avstrijski armadi, se jim ta čas šteje v pokojnino celo dvakratno. Ali je bfllo njihovo delo za našo državo večjega po» mena kot pa naše, da se nam ne šteje tega časa niti enkratno? Po odslužitvi vojaščine sem moral seve« da zopet zaprositi za sprejem v državno služ« bo. Prošnja in kolkovanje prilog me je stalo čez 150 Din. Torej zato, ker sem žrtvoval 9 mesecev, ki so osebno za mene brez po« mena, sem moral isti državi ponovno plačati za sprejem v njeno službo toliko, kakor ta« krait, ko sem za sprejem prvič zaprosil. Še značilnejše pa je to, da sem moral vrhu itega čakati na službo 5 mesecev. Kaj se to pravi, živeti 5 mesecev brez sredstev, ve samo ti« sti, ki to poizkusi. Tudi, ko bi si preje pred vojaščino prihranil kak dinar, sem ga potem pri vojakih gotovo porabil. Pomislite, 9 mesecev kadrskega roka In 5 mesecev čakanja, skupaj torej 14 mesecev, iki pomenijo za mene isto, kakor dai jih nik« dar živel nisem. Za več kot eno leto sem jaz sedaj za vedno zapostavljen za vsemi učiteljicami in učitelji nevojaki. Zato je tudi mogoče, dai ima koleg.inja, s katero sva isto leto maturirala, isto leto in menda tudi ist! mesec bila nastavljena, sedaj 100 Din me« sečne plače več kot pa jaz. Ko pa bodo pri« šle velike počitnice, 'bodo šle učiteljice lepo nai oddih in ravno tako seveda tudi učitelji neviojaki, a jaz pa za 2 meseca na orožne vaje. Zopet ena dobrota več. V slučaju vojne pa bomo zopet mi največ žrtvovali, kajti uči« teljice in učitelji nevojaki bodo ostali lepo doma na gorkem in varnem, mi pa bomo trpeli in umirali. Po vsej pravici bi človeik sodil, da ako imamo toliko več dolžnosti kot ostali, imamo mi vsaj tudi že sedaj gotove prednosti v službi. Toda ravno nasprotno! Še nobena vlada ni imela toliko smisla za nas, da bi nam dalai katerokoli prednost in to tudi ne v stvareh, ki državnega proračuna nič ne obremenjujejo. Vse le trdijo, da smo mi dolžni se žrtvovati že zgolj' iz patriotizma. Ne oporekamo! Toda naj se bo pottem tudi toliko pravično, da se bo znalo ceniti naše žrtve in nas ne zapostavljalo! Zahtevamo, da se da učiteljem vojakom vsaij one pravice, kot jih imajo ostali. Za« hteva UJU, da se učiteljem vojakom zasi« gura vsaj službeno mesto in zopetni sprejem v državno službo v večjem obsegu, kot pa je to določeno v vladnem projektu šolskega za« kona je samo znak nerazumevanja zahtev in težav mlajšega učiteljstva. Upravičeno je potem tudi ¡mnenje, da so to zahtevo UJU sestavljali samo starejši učitelji, ki so služili med svetovno vojno v avstrijski armadi in so si tudi znali izposlo« vati dobroto, da se jim ta leta celo dvakratno štejejo v pokojnino, a za nas pa nimajo srca. Prizadeti zahtevamo, da UJU takoj re» vidira svoje stališče glede kadrskega noka in energično zahteva, da vlada,1 takoj umekns ali pai spremeni ta usodni člen v projektu šolskega zakona. Dosezite odpravo ostavke, plača mora ostati, odtegnejo naj se le. dra« ginjske doklade, čas, ki ga učitelj vojak radi vojaščine izglubi se mora šteti v napredova« nje in pokojnino. Samoobsebi umevno je, da se jim mora zasigurati tudi službeno mesto. Vlada pa naj uvideva, da tvorijo ravno učitelji mogočen zbor rezervnih oficirjev, ki bodo v slučaju vojne, mnogokrat pa tudi že v miru igrali odločilno vloga. V naših rokah je torej usoda države, zato ne omalovažujte našega dela, ne ubijajte ga, upoštevajte naše zahteve, katerih izpolnitev bo le odsev pri« znanja naših žrtev. —lj. Uredba o pokojninskem fondu vdov in otrok državnih uslužbencev. O tej važni uredbi se je dosedaj že več« krat govorilo. Znano je, da je pooblaščen fi« nančni minister za predložitev te uredbe po členu 345. finančnega zakona iza 1. 1928./29. Na podlagi tega pooblastila je bila uredba sestavljena v finančnem ministrstvu in odda« na v odobritev finančnemu odboru v Narodni skupščini. Ker interesira ta uredba tudi uči« teljstvo, prinašamo njiein tekst, kot ga je ob« javil »Činovnički glasnik«. Tekst bo lahko v finančnem odboru še spremenjen. Sedanji predlog se glasi: Uredba o pokojninskem fondu za vdove in otroke umrlih državnih uradnikov in uslužbencev. ČL 1. Za zagotovitev in izplačilo polkoj« nine vdovam in otrokom umrlih uradnikov in uslužbencev, katerih položaj je reguliran z uradniškim zakonom, z zakonom o promfet« nem osobju in z zakonom o ustrojstvu voj« ske in mornarice, ustanavlja se poseben fond pod imenom »Pokojninski fond za vdove in otroke umrlih državnih uradnikov in usluž« bencev«. Čl. 2. Ta fond, kot samostojna juridična oseba, uživa po .zakonu vse pravice, ki mu v tem svojstvu pripadajo in se ne more upora« biti v noben drug namen razen za onega, ka« tetfemu je s to uredbo namenjen. Čl. 3. V ta fond se stekajo sledeči do« hodki: 1. 50% prve mesečne plače (osnovne in položajne) uradnikov in Ostalih nameščencev pri vstopu v državno službo. 2. Prvomesečne povišice osnovne in po« ložajne plače (ko dobijo višjo stopnjo osnov« ne plače, oziroma pri napredovanju v višjo grupo in pri napredovanju v višjo katego« rijo). 3. Redni mesečni prispevki, ki jih plaču« jejo po gotovi procentni lestvici od osnovne in položajne plače vsi vlagatelji. Višina procentov se odreja s kraljevim ukazom, na predlog finančnega ministra po vlogi Državne hipotekarne banke. 4. Posebne vloge uradnikov in uslužben« cev, ki nastopijo državno službo po 28. živ« ljenskem letu. Te vloge morajo plačati po obstoječi procentni lestvici za ves čas nad 28 let s 6% letnih obresti, brez ozira na to, ali so že prej bili v državni službi in iz nje izsto« pili iz kakršnihkoli vzrokov. 5. Obresti od tega fonda, ki znašajo to« liko, kolikor uprava izterja od svojih dolžni« kov manje en procent. 6. Dohodek od disciplinskih, administra« tivnih denarnih kazni izrečenih nad držav« nimi uradniki in uslužbenci, ki vlagajo v ta fond. Čl. 4. Vsi uradniki in ostali državni usluž« benci oženjeni ali samski, ki imajo svoj po« ložaj reguliran z zakoni naštetimi v čl. 1. te uredbe, imajo pravico in dolžnost vlagati v ta fond po odredbah te uredbe in to za časa službovanja, ki jim daje po tem izakonu pra« vico do osebne pokojnine. Isto praviocf in dolžnost imajo talki usluž« benci tudi v času ko so na razpoloženju ali v pokoju, kakor tudi v času vzdrževanja po čl. 125. uradniškega zakona, čl. 109. zakona o državnem prometnem osobju v izvezi s čl. 309. zakona o ustrojstvu vojske in morna« rice. vzetih vzdrževalcih. Nihče ni bil izvzet, ni« hče ni bil prebogat in nepotreben teh novcev. Prišel je prevrat in ž njim razočaranje. Kobariški junaki so capljali polagoma za zadnjimi ostanki razpadle avstro«ogrske ar« made. 7. novembra 1918 smo videli zadnje trpi« ne s fronte, 11. novembra so mahali po cesti iz Sežame na gornji Kras prve čete Romulo« vih potomcev. Na Kras je legla noč. Svetel moment v njej je prisega sredi novembra Jugoslaviji vpričo pokojnika in sedanjega sreskega po« glavarja v Kranju g. Žu... Možat je bil naš nastop 2. januarja 1919 pred civilnim komi« sarjem De Suni, ki nas je slednjič sunil čez demarkacijsko črto. Še zdaj se mi dobro zdi, ko se spomnim, kako smo prečitali in izročili omenjenemu gospodu svojo spomenico v veri o samood« ločbi narodov in o našem Jugoslovenstvu. Politični otroci — vredni kaosa, ki je zavladal 29. oktobra 1918 pri nas in ki se ga še dane9 nismo povsem rešili. Pokojnik je vztraijal z nami in v njegovi pisarni smo iskali utehe v neizmerni 'boli, ki nas je raz« jedala ob spoznanju največje prevare, ki smo jo doživljali od 10. novembra 1918 dalje. Nekega dne leta 1919. je odšel po infcr* macije, pogledat, kako je v svobodni domo« vini, s katero nismo imeli več zvez. Odšel je, a ni se več vrnil. Italijanska perfidnost mu je onemogočila vrnitev. Za njim je šla cenjena rodbina — na« zadnje je prodal svoj Tusculum v Sežami in se je poskušal uživeti v tukajšnje razmere. Odkrito rečem, da ni šlo. Dobro se ni počutil v tukajšnjem upravnem, političnem in drugačnem kaosu. Imel je dobro voljo, a godilo se mu je kot vsem nam, ki smo odtrgani od rodne grude in ne najdemo primernega nadomestila za trde kraške korenine, za vipavske dobri« čine in tolminske trmoglavce. Bog ne daj, da bi me napak umeli. Ce« nimo tukajšnje ljudstvo, cenimo svobodo — toda nam kot njemu se je v notranjosti ne« kaj utrgalo. Pešati je začel in po upokojitvi živel bolj samcat, sam vase pogreznjen v spominih na izgubljeno. Zvest načelom, ki se jih je oklenil v mlajših letih, je zdaj preminul. Ni bil brez napak, tudi on je bil smrtnik poln slabosti, kot smo tudi mi. Todai bil je mož dela, mož energije in neupogljive volje. In to sem hotel povdariti in nič drugega. Čl. 5. Podlaga za vlaganje pri aktivnih uslužbencih, Ikakor tudi pri onih, ki so na razpoloženju, je plača (osnovna ali položaj« na). Pri upokojencih, pri onih, ki uživajo vzdrževalnino kakor tudi pri onih, ki so iz« voljeni za narodne poslance in prejemajo kot taki pristojbine na podlagi odstavka 3. čl. 126. uradniškega zakona, je podlaga njihova zadnja plača (osnovna ali položajna). Čl. 6. Pravico na družinsko pokojnino iz tega fonda si pridobi vlagatelj po petletnem vlaganju. Za podlago rodbinslki pokojnini služi osebna pokojnina, ki bi jo prejel vla« gatelj na dan smrti v razmerju z leti njego« vega vlaganja in plače v aktivni službi: Za obračun pokojnine se smatra izačeta polovica za celo leto. Osebna pokojnina, ki se ima vzeti za podlago za rodbinsko pokojnino, se določi po procentu določenem v drugem odstavku čl. 140. uradniškega zalkona z dne 31. julija 1923. leta odnosno s čl. 125. lin il26. zakona o državnem prometnem osobju. Čl. 7. Uradnikom in drugim drž. usluž« bencem, ki izstopijo iz drž. službe na ka« kršenkoli način, pred dovršenimi petimi isfek« tivnimi leti vlaganja, jim preneha pravica do nadaljnega vlaganja v ta fond in nimajo pra« vice zahtevati povračilo do tedaj vplačanih vlog. Uradniki in ostali državni uslužbenci, ki izstopijo iz državne službe po preteku petih let vlaganja, imajo pravico, ako želijo svoji družini zagotoviti pokojnino iz tega fonda, da še nadalje vlagajo, izvzeti so le oni, ki iz« stopijo iz državne službe po razsodbi redne« ga sodišča radi nečastnih dejanj, ali pa jim preneha služba po točki 7. čl. 133. uradni« škega zakona. Oni, ki imajo po gornjem odstavku pra« vico do nadaljnega vlaganja v ta fond, mo« rajo v roku šestih mesecev po izstopu iz službe, dati izjavo Državni hipotekami ban« Iki, da želijo še nadalje vlagati v ta fond. lAko taki vlagatelji ne vplačajo šest mesecev svoje redne vloge, zgubijo pravico do nadaljnega vlaganja in do povračila do tedaj vplačanih vlog, a njihove družine zgubijo pravico do pokojnine. Čl. 8. S povratkom v aktivno državno službo, ki se o njej govori v čl. 4. te uredbe, si pridobijo uslužbenci, ki so po čl. 7. izgu« biili pravico do nadaljnega vlaganja, ponovno pravico do vlaganja, a prejšnji čas vlaganja se jim všteje. Čl. 9. Rodbinam onih vlagateljev, ki so umrli kot aktivni državni uslužbenci pred potekom petih let vlaganja, se povrne ves vplačani denar z obrestmi vred, Iki je bil vpla« čan v ta fond po čl. 3., točka 5. te uredbe. Rodbinam onih vlagateljev, ki pa so umrli kot aktivni državni uslužbenci, a so vlagali več kot pet, a manje nego deset let, se odredi pokojnini tako kot da bi vplače« vali deset let. Ista pravica pripada rodbinam onih vlagateljev, ki umrjejo med vlaganjem po 2. odstavku čl. 7. Čl. 10. Uradniki in uslužbenci, ki se jim je po kakem specialnem zakonu, ali zakon« skem rešenju priznal v državno službo in v penzijo čas, iki ga niso odslužili efektivno v državni službi, kot čas samoupravne privat« ne službe, nacionalnega dela,, vojna leta, služba v težjih krajih, so dolžni, če hočejo, da se jim vračuna ta čas za družinsko pokoj« nino vplačati do popolnega izplačila v fond vlogei po obstoječi lestvici s 6% obrestmi. Za podlago služi zadnja' plača (osnovna in položajna). Ta se nanaša tudi na ona leta državne službe, ki se po splošnih predpisih ne računajo, a so priznana za pokojnino po kakem specijelnem zakonu ali zakonskem rešenju. Te vloge morajo dotični uradniki in ostali uslužbenci poravnati v času, Iki ga jim določi Državna hipotekama banka, a naj« kasneje v dveh letih. V slučaju, da tak vlagatelj me vplača vloge Iza v.es priznani čas v odrejenem roku, tedaj zgubi njegova rodbina pravico, da bi se ji ta čas vračunal v pokojnino, razen v slučaju če on umre med tem časom. Čl. 11. Vlagatelji, ki so po izstopu iz dr« žavne službe še nadaljie vplačevali v ta fond na podlagi čl. 7. in so vstopili pozneje v dr« žavno službo z večjo plačo nego je bila ona po kateri so vlagali, so dolžni doplačati raz« liko med prispevki po prvi in drugi plači >za ves čas, Iko so bili izven državne službe in to po določeni procentni lestvici. Čl. 12. Ministri in državni podtajniki, ki so aktivni ali na 'razpoloženju, plačujejo vlo« ge od plače ministra oziroma državnega podtajnika, po kateri jim je odmerjena po« kojnina. Čl. 13. Ako hočejo kontraktualni državni uslužbenci, da se jim vračuna ob sprejemu v državno službo, tudi kontraktualna služba v družinsko pokojnino, morajo vplačati vloge iza ves ta čas, in to po predpisani procentni lestvici v višini prispevka prve plače (osnov« ne ali položajne) m poleg tega še 50% od prve mesečne plače (osnovne in položajne). Tudi za vplačan je teh vlog velja rok iz dru« gega odstavka čl. 7,. te uredbe. Čl. 14. Vloge, Iki so bile vplačane v ta fond pod kakršnimkoli pogojem, se vrnejo edino le v slučajih izrecno predvidenih v tej uredbi. Čl. 15. Vloge po tej uredbi sa morajo vplačevati po vlagateljih z dnevom sprejema mesečnih prejemkov. Polagalci računov, ki bi ne vposlali pra« vočasno, in to najkasneje 20 dni po izplačilu mesečnih prejemkov, izterjanih vlog Držav« ni hipotekami banki, bodo morali plačati od te vsote 12% v korist fonda, v ponovnem slučaju bodo 'kaznovani iz denarno kaznijo od 100—500 Din, ki gre v korist fonda. Ka« zen izreče finančni minister na pritožbo Dr« žavne hipotekarne banke. Čl. 16. Državna hipotekama banka mora uporabiti vsako leto dohodke fonda, ki pre« segajo znesek, ki je potreben za redno izpla« čevanje pdkoj'nin, predvsem za hipotekama posojila državnim uradnikom in uslužben« cem, odnosno upokojencem, za zidavo sta« novanjskih hiš pod pogoji, ki veljajo za vsa hipotekama posojila, edino z obrestno mero, ki je iza 1 % (en procent) nižja od obrestne mere, po kateri daje banika posojila drugim osebam. Čl. 17. Fond je pod nadzorstvom finanS« nega ministra. Upravlja ga Državna hipote« karna banka. Računi dohodkov in izdatkov se predlagajo vsako leto glavni kontroli v pregled. Čl. 18. Državna hipotekama banka mora predložiti vsako leto finančnemu ministru poročilo o stanju fonda, in računski izvleček letnih dohodkov in izdatkov. Poročilo in ra« čunski izvleček se objavi v »Služb. Novinah«. Čl. 19. Finančni minister predpiše spo« razumno z Državno hipotekarno baniko pra« vilnik o upravljanju fonda, o načinu izpla« čevanja pokojnin in o predaji odtegnjenih zneskov za ta fond. Čl. 20. Finančni minister je pooblaščen da sme iz tega fonda uporabljati dohodke iz čl. 3. te uredbe in to do 50% njihovega skup« nega zneska toliko časa, dokler čisti dohodek tega fonda ne bo zadoščal za izplačevanje pokojnin in draginjskih doklad. Če tudi to ne bi zadoščalo bo država votirala potrebne vsote. Čl. 21. Prehodna naredba. Oni uradniki in ostali državni uslužben« ci, na katere se ta uredba nanaša in ki se nahajajo z dnem, ko stopi ta uredba v ve« ljavo, v državni službi, Iki jim je dajala pra« vico na rodbinsko pokojnino, ali pa da so pred tem dnem bili v državni službi, sma« trajo se kot vlagatelji v ta fond iza ves čas državne, službe, ki se jim do tega dne računa za osebno pokojnino. Oni pa, ki imajo pravico do vračunanja za pokojnino čas v samoupravni službi, ali prostem poklicu, morajo, ako hočejo zaga» toviti svojim rodbinam pokojnino, z ozirom na ta čas vplačati vloge v skladu s čl. 10. te uredbe. Čl. 22. Premoženje onih fondov, iz kate« rih so se izplačevale pokojnine, in izplačilo teh je prevzela nase država, se vnese v fond, ki je ustanovljen s to uredbo in tega se mora takoj oddati Državni hipotekami banki. Čl. 23. Počenši s 1. januarjem 1929 se bodo urejevale rodbinske pokojnine po tej uredbi in od tegai dne dalje se prične tudi vplačevanje dohodkov iz čl. 3. te uredbe. Izplačevanje pokojnin iiz tega fonda se prične s 1. aprilom 1929. Čl. 24. Ta uredba, ki ima moč zakona na podlagi pooblastila čl. 345. finančnega zako« na za leto 1928./29. stopi v veljavo 1. janu« arja 1929, od katerega dne prenehajo veljati vse odredbe dosedanjih zakonov, ki so iz njo v nasprotju. Zimska oblačila kupite najceneje v priznano solidni krojaški tvrdki los Rojina, Ljubljana Sigurnim odjemalcem, plačilne olajšave! Ali poznate izborne SLAMIČEVE mesne in jietrne paštete? So brezdvomno najokus« nejši in najprikladnejši prigrizek za na po» tovanje. Tovarna konzerv in mesnik izdelkov FRANC SLAMIČ, Ljubljana. PlpfpninA VSeh vrst' jager peril°' J. icivuilic volnene nogavice, rokavice, dežnike, čepice, damske torbice, srajce, kravate i. t. d. kupite po najugodnejši ceni pri ŠTERK nasl. Miloš Karničnik Ljubljana, Stari trg St.18 OTE za petje, klavir, violino i. t. d. za šolo in dom Za naročilo zadošča dopisnica. (Gg. učitelji poseben popust.) ♦ dobavlja po najnižji ceni „MATIČNA KNJIGARNA" LJUBLJANA Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. „Srečna žaro* čenka sem" pravi razumna Mica« „Zmeraj bom mladostno izgledala, ker RADION prevzema mesto mene najtežje delo v hiši in sicer pranje perila. RADION pere sam in varuie perilo!" O nameravani uredbi jesenskih počitnic v mariborski oblasti. (K razpravam o osnovnošolskem zakonu.) Pod tem naslovom je izšel v 16. številki »Učit. Tovariša« članek itov. S. Mnovljeta iz Slovenjgradca, mimo katerega ne smemo tiho naprej, ampak povedati je treba od vseh strani da je njegova trditev stvarno objele, tivna, le podpreti jo je še treba z dejstvi in na ta' način dokazati neumestno,sit take nepe« dagoške namere prosvetne oblasti. Ali bo predvidena kaka avtonomna. pra« vica glede ureditve poletnih ali jesenskih po* čitnic v šolskem zakonu, kadar bo seveda še sprejet, se ne ve, ai ve se le toliko, da 'bio naj. brž ostalo mnogo odprtih določb, ki se bodo lahko zavijala v šolsko dobro in tudi v zlo, posebno tam, kjer je govior o takozvanih olajšavah šolskega obiska. Ako se namerava uvesti jesenske počitnice, je jasno, da bo šolski zakon v dotični točki moral imeti od* prto pot, da to naknadno vsakai oblast ali morda oelo vsaka vas po svoji uvidevnosti uredi. Kakšna bo krajevna uvidevnost, vemo že naprej, kaikšna bo oblastna, se lahko slkle« pa. Ali bo vodilna misel pri ureditvi upošte« vala didaktično»pedagoška načela ali pa »agl» tacijsko gospodarska«, ali v dobro otroka ali v korist »gospodarskega izkoriščanja« otrok. Kjer bo večina, tam bo pa zmaga, se ho re» klo... Druge poti pri tej rešitvi ni, kakor: ali v povzdigo šolstva enotne poletne počit* niče ali pai v nazadnjaštvo šolstva, kakor kdo želi, tu jesenske, tam poletne, kje drugje pa še morda šolska obveznost po prosti volji — bog obvaruj. Tu sta samo dve poti, dobra im slaba, srednje ni! Kadar pride kaika preureditev na šolskem polju, naj si bo dobra ali slaba, vselej plane ljudstvo, češ, učitelji so krivi, to je že vsak neštetokrat doživel, kdor je na deželi. Dolgo sem iskal vzroke in našel sem jih. Evo vam enega. Pred kakim pol letom je imel v ne» kem kraju nek poslanec shod in je rned dru» gim povedal prebivalstvu tudi: »Naša ..... stranka in poslanci smo vam kmetom vrnili zopet jesenske počitnice, katere so vam vzefc liberalni učitelji.« Lepo delajo naši poslanci — to je zbližanje šole in doma — komentaija tu ni trebai, naj si ga napravi vsak sam. Ven« dar bi pa 'bilo dobro, da bi se javno povedalo, ali je trditev resnična, ali jc kdaj učiteljstvo odločilo že kako naredbo ali kaj podobnega. Kakor vem, še do danes učiteljstvo ni imelo odločujoče funkcije, četudi bi marsikje bilo upravičerio. Tu naj vsak sam sodi, če mi šola v političnem zlorabi jam ju. V letošnjem šolskem letu smo tedaj po nekaterih šolah mariborske oblasti pričeli s poukom oktobra. Kakšen je bil letošnji za» četek in kakšen lanski, o tem hočem podati statistično sliko osnovne šole pri Sv. Ani v Slov. goricah. Treba je omeniti že vnaprej, da izostajanje ni bil vzrok bolezen, ampak le delo. Statistika se nanaša k? na 4., 5., 6., 7. in 8. šolsko leto, ker ti otroci se po največ rabijo za' delo. Šolski obisk v % je bil sledeči: ept. okt nov. dec. šolsko leto 33% 56% 75% 78% 192V26 60% 70% 77% 82% 1926./27. 70% 72% 84% 86% 1927./28. — % 52% 75% 82% 1928/29. Kakor razvidno je padel v šolskem letu 1928./29. obisk meseca oktobra tako nizko, kakor še ni bil nobeno izmed štirih šolskih let, pa tudi v novembru in decembru se mi dvignil, kakor bi bilo pričakovati. Boljšega dokazovanja o šolskem obiskovanju menda ni treba. Da je po nekaterih šolah bolje vem, pa tudi vem, da je po> nekaterih še slabše. Dobili smo tudi odlok velikega župana mariborske oblasti, s katerim se ukinja olaj» šava v oktobru, pa to ni dosti pomagalo. Pri* šli so se ljudje opravičit, češ, poslanec so rekli, da smejo 'hiti otroci doma v oktobru. In bili so, bili so dalje v novembru, skoraj d v ai meseca se nekateri niso prikazali v šoli. Prišle so kazni, grozen vrišč, kdo je kriv? učitelj, uboga para, on je že vajen tega. V nekem tedniku sem čital poziv nekega po* slanca, Iki poziva prizadete stranke, dai bo že on posredoval itd. Ljudje božji, kakor bi bila šola prisilna delavnica, jetnišnica, ne še nekaij hujšega — čudno zveni, y resnično. Pribijem na tem mestu sledeče dejstvo, da sem kmečki sin, rojen v Slov. goricah in bom tedaj tudi raz» mere dobro poznal in našel tudi vzrok takih posledic in to v alkoholu. Žalostno, a res* nično! Dokler bo odločeval kričač alkoholist, pogubna šmarnica, tabo dolgo bodo sla'bie šolske razmere in ne bodo se izboljšale do* kl er ne bo prišel do odločevanja trezen, tih in pameten mož, katerega se pa danes na* vadno prezre. Nekoč sem vprašal 70»letnega moža, za kakšne počitnice je on, pa mi je povedal, da za nobene in da mu je vseeno, saj otrok spada v šolo, kmet in delavec na polje, vojak pa k vojakom — in najbrž ima mož prav. Kakšen bo pouk v mesecih juliju in av» gustu in koliko je vreden, je že omenjeno v zgoraj navedenem članku. Čudno bo izgle* dalo, da se bodo- »šolarji selilci«, ki služijo po kmetih, selili koncem junija v kraje, 'kjer bodo šolsko leto končali junija — ko bo pa prišel september, bo pa selitev obratna In imeli bomo šolarje v šolah le po 8 mesecev in to radi »gospodarskih« interesov. Končno še omenim, dai se v! nobeni obla« siti razen mariborske nikdo ne zavzema za preureditev enotnih poletnih počitnic, pa tudi tu v mariborski oblasti ne odloča večina, ampak samo po večini tisti, ki nimaijo lastnih otrok, samo da vpijejo za devet ljudi, kadar so dobre volje v krčmi. Do danes še tudi ni bilo slišati, da bi ta ali ioni kmet bil odvisen od šolairja pastirja in da bi gospodarstvo sla* bo procvitalo pri tistih, ki nimajo šolarja za pastirja in hlapca, a slišalo se je pa že obratno. Če bo odločil raizum, pedagoška načela in ljubezen da dvignemo narod od osnove, nc bo prerekanja, ampak tisto, kar je v korist otroku, to je enotne poletne počitnice. L S. Splošne vesti. — Tovariši! Koncert našega zbora je v ponedeljek 7. janua'rja 1929 ob 8. uri zvečer v Ur» Ionski dvorani. Zbor bo izvajal najlepše skladbe skladateljev Adamiča, Kogoja, Škr» janca, Grgoševiča, Papandopula in Stolzer Slavenskega. Potrebujemo moralne in fimot« ne podpore. Ne odrecite je nam. Agitirajte za ta koncert med občinstvom ob železnic! in< pridite, kjer je. to možno, tudi sami. Pred» prodaja vstopnic j.e v unionski trafiki. Se» gajte po sedežih. Prepričani smo, da se nas ne boste sramovali, temveč ponosno rekli: to smo mi! — Zopet bomo plačevali v penzi jski fond. V današnji številki prinašamo uredbo o pen» zijskem fondu, ki se uvede za državno urad» ništvo v naši državi. Opozarjamo vse učitelj» stvo na to uredbo, ker bodo prizadeti z njo vsi. - ' — Boj za uredbo o pokojninskem fondu državnih uradnikov. Značilna je bila dne 30. decembra seja finančnega odbora. Povod je bil člen 21. uredhe o pokojninskem fondu za državne nameščence. Sekcija finančnega odbora je namreč spremenila prvotni predlog finančnega ministra ter k čl. 21. sklenila do* stavek, v 'katerem se glasi, da morajo vsi dr» žavni nameščenci, ki v letih 1918. do 1923. niso plačevali prispevkov v kak pokojninski fond, za ta leta v novi pokojninski fond se» daj naknadno plačati 4—6% svojei tedanje plače. Ker se je od srbske strani povdarjalo, da so, srbijanski nameščenci v teh letih (1918.—1923.) vsi plačevali prispevke v svoje fonde, je jasno, da bi sedaj samo prečanski državni nameščenci morali plačati naknadno tako visoke zneske, ki 'bi presegali njihovo mesečno plačo. Državni nameščenec, ki je v 1. 1918.—1923. imel — recimo — povprečno 500 Din mesečne plače, bi moral za dobo omenjenih 5 let plačati od svoje sedanje plače do 1800 Din. To bi bil hud udarec za vse prečansko. uradništvo. Zato je proti tej na» meri nastopil prvi zastopnik Jugoslov. kluba p osi. Kremžar, ki je poudaril, da je eksperi» mentov z uradništvom bilo že dovolj. Urad» nik mora vendar končno enkrat vedeti, kaj je njegova pravica. Res je, da so srbijanski uradniki v omenjenih letih po večini plače» v,ali prispevke v svoj fond. Toda tudi naši uradniki so plačevali, dokler se jie to od njih zahtevalo. Pri nas so obstojali veliki fondi, ki so deloma še na Dunaju, deloma pa že v Beogradu. Ko bi ti fondi še bili, bi naše urad» ništvo še plačevalo. Ni krivda uradnikov, če teh fondov ni bilo več na razpolago iin če od njih nihče ni več zahteval plačevanja. Sicer pai je v oni dobi prečansko uradništvo bilo mnogo slabše plačano kot srbijansko in Je že tedaj trpelo krivico. Zato izjavlja, da bo glasoval za predlog ministra, ai proti dodatku sekcije. Gjuro Jankovič se v polni meri stri« nja s predgovornikom in izjavlja, da bi bila krivica, od prečanov, ki so bili tedaj slabše plačani, terjati sedaj prispevke za deset let nazaj. Tu pa je vstal Mil. Jovanovič, k.i je povdarjal, da .enakost med uradništvom za» hteva, da se izterjajo prispevki od prečanov. Srbija je v vojni toliko trpela, da ne gre, da bi sedaj prečanski uradniki uživali fonde, ki so jih znesli skupaj srbijanski uradniki. Predlaga zato, da se sprejme predlog sekcije. Musliman Alie je nato odgovoril, da ne bodo živeli prečanski uradniki na račun srbijan» skih kolegov. Saj enakosti ni bilo niti pri plačah; pač pa so bosanski fondi bili pre» neseni v Beograd. Zato priporoča', da se sprejme predlog Jugoslov. kluba.. Minister dr. Subotič izjavlja, da sporni dodatek ni njegov predlog, ampak predlog sekcije, zato ga ne vzdržuje, ampak sprejema, predlog, da se ta dodatek črta. (Po »Slovencu«.) — Ulprava »Učiteljskega Tovariša« je poslala te dni vsem naročnikom položnice za. poravnavo članarine za tekoče poslovno leto 1928./29. — Glavna usprava UJU, poverjeništvo Ljubljana poziva vsa ona društva, ki niso vposlala članskih seznamov /za tekočo po» slovno dobta in ne mesečnih prijav, da to store takoj, ker bi bila sicer primorana ustaviti pošiljanje listov vsem članom prizadetih dru« štev. Istočasno prosimo za nakazila dolžnih zneskov. Uprava. — Izplačilo uradniških diferenc ter za= ostalih pokojnin in invalidnin. Ker je finan« čni minister dr. Niko Subotič svoj čas o'blju» bil, da bo iz monopolskega posojila izplačal v prvi vrsti obveze, ki jih ima država do in» validov, upokojencev in uradnikov, je do« stavil finančnemu odboru Narodne skupščine v odobritev »Pravilnik o izplačilu državnih obvez; iz prejšnjih let po § 3. zakona o m o» nopolskem posojilu v znesku 22 milijonov dolarjev«. Ta pravilnik se glasi: Čl. 1. Prva! tranša monopolskega posojila v znesku 5 mi» lijonov dolarjev (280 milijonov dinarjev) naj se uporabi na naslednji način: a) za izplačilo dolžnih invalidskih podpor za čas do 31. marca 1928: 100 milijonov dinarjev, b) za iz» plačilo neporavnanih pokojninskih prejiem^ kov za čais do 31. marca 1928 : 25 milijonov Din, c) ostanek do gornjega skupnega iznosa prve tranše naj se uporabi za izplačilo dolž» nih razlik prevedenih in razvrščenih državnih uslužbencev po zakonu od 31. julija 1923. 1. za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. Čl. 2. V kolikor obveze, označene pod a), b) in c) predhodnega člena tega pravilnika, ne 'bi bile izplačalne iz prve tranše posojila, naj se v isto svrho uporabi potrebna vsota iz druge tranše posojila. Čl. 3. Po izplačilu ob» vez, označenih v prejšnjih členih, naj se iz» plačajo iz donosa tega posojila! vse ostale državne obveze, pri čemur naj veljajo na» slednja načela: a) Izplačila se naj vrše po najstrožjem kronološkem redu nastanka teh obvez. 2. Razporeditev razpoložljivega iz» nosa posojilai bo izvedla državna direkcija računovodstva in budžeta pri posameznih izplačilnih blagajnah na podlagi zahtev pri» stojnih naredbodavcev I. stopnje v smislu postopka, ki velja za črpanje rednih prora» čunskih kreditov, c) Svoje zahteve, na pod» lagi katerih se bodo dodeljevale potrebne vsote pfoedinim Izplačilnim blagajnam, naj naredbodavci I. stopnje predlagajo>generalni direkciji državnega računovodstva in bud« žeta v globalnih iznosih, ugotovljenih nai podlagi predhodno dobavljenih rednih in li» kvidnih dokumentov, iz katerih je razvidna nedvoumna pravica posameznih terjatev iz» plačila) iz vsot, ki bodo na razpolago posa« meznim izplačilnim blagajnam, naj naredbo« davci odrejajo na podlagi rednega računo» vodstvenega! postopka, d) Iz donosa tega po» sojila se imajo, ob dospelosti izplačati bi a» gajniški boni, izdani na podlagi čl. 30. finan» čnega zakona za 1. 1928 /29., oziroma čl. 33. fin. zakona za 1. 1927./28. Ravmotako pa bo izdal minister financ takoj in še preden bodo izplačane naslednje tranše posojila, bone za izplačilo državnih obvez iz prejšnjih let. TI boni se bodo morali dokončno likvidirati iz donosa posojila od dospelosti, ki bo označena pri izdaji 'bonov. Čl. 4. Minister financ bo predpisal podrobnosti tehničnega postopamja za izplačila iz donosa tega posojila tako za državne izplačilne blagaljne, kakor za Na» rodno banko, ter način vknjiževanja izvrše» nih nalog. Prva tranša švedskega posojila v znesku 5 milijonov dolairjev j.e bila izplačana Narodni banki. — Polovica uradniških razlik bo izplača« nih takoj. »Slovenec« poroča: Sklep financ» nega odbora. Sklenilo se je, da bo vsak dr» žavni uslužbenec dobil prvo polovico razlike sedaj izplačano. Drugo polovico ipa, koi do» bimo drugi obrok posojila. Po tem sporazu» mu ,se je vršila seja finančnega odbora, ki sta ji prisostvovala ministra Subotič in Ba» rič. Prvi je govoril Tupanjamin (zemlj.). Za» hteval je, da finančni odbor ne dela, ker je vlada v ostavki in ker da zahteva parlamen» ta.rizem, da počivajo tudi odbori. Sečerov (DS): Finančni odbor je skupščinski odbor, ki dela tudi tedaj, ko je skupščina razpu« ščena. Ko je vlada predložila pravilnik o monopolskem posojilu, je dobila za to za« upanje skupščine. Petmilijonsko dolarsko posojilo leži v Narodni banki. Uradniki, in« validi, upokojenci in vsii, ki jim država dol« guje, čakajo na plačilo. Mi moramo pravilnik sprejeti, če nočemoi nositi odgovornosti za razdelitev posojila. Dragoviič (RS): Mislim, da je razdelitev denarja nujna. Ostavka od vladarja šei ni sprejeta. Iz dnevnega reda naj se odstavi proračun za prosveto in vero. Ta pravilnik moramo sprejeti. Finančni minister: »Ob 6. zvečer bo naredba izšla, če se sprej» me.« Temu je finančni odbor aplavdiral ter nato soglasno sprejel pravilnik v načelu. Za so glasovali tudi zgmljoradniki. Za invalide se je dovolilo, da se iz prvega obroka dolar» skega posojila takoj izplača 100 milijonov. Gledal bo, da bo komisija izvršila svoje delo. ne samo v centru države, ampak tudi izven njega. Tisti, ki jim država dolguje do 5000 Din, bodo imeli prvenstvo. Finančni odbor je soglasno sprejel pravilnik tudi v podrob» nostih. — Sklep I. polletja in začetek II. polletja na osnovnih šelah v ljubljanski in mariborski oblasti. Glede sklepa prvega polletja je izšla naslednja okrožnica: Po službeni potrebi, a na osnovi 55. in 56. dok. šol. in učnega reda o ;judskih šolah z dne 29. septembra 1905, štev. 13.700, je ministrstvo prosvete s svojim odlokom O. N. br. 96.550 z dne 10. decembra 1928 odredilo sklep I. polletja in začetek II. oolktja na osnovnih šolah v ljub» ljaniki in mariborski oblasti sledeče: 1. na šečka premalo. K Samopomoči so pristopili gimnazijski profesorji z ženami, iz učiteljskih vrst se še marsikdo pogreša. + UČIT. DRUŠTVO ZA OKRAJ SLO« VENJGRADEC j© zborovalo 5. decembra 1928 v iSlovenjgradcu. Statistika: Število učiteljstva v okraju 46, članstva v društvu 41. Včlanjeni m&o 4 upok. in 1 akt. učiteljica, navzočih 31 Situacijsko poročilo: Po razpravi doslih dopisov se sestavi odsetk 14 članov ki bo v soboto 8 t m. razpravljal o vprašanjih okroz* nke »Učit Tov.« štev. 16., z dne 22 novem* bra 1998 in naravnost poročal o izidu pov. UJU Ljubljana. — Posamezni člani bodo skušali podpirati »Učit. dom v Mariboru«. (Društvo !kot tako pa to itak stori z letnim prispevkom 100 Din). Izvenšolsko delovanje. Tov. Gobec po* Toča o dopisu glede ustanovitve dekliških krožkov. Skušalo se bo ustanoviti dekliške krožke na vseh šolah. Samoizobrazba: Sledilo je zanimivo pre* davanje »Berlinski kongres in inozenmsko poskusno šolstvo« po tov. Kavčiču Tovariš predsednik se mu v imenu navzočih .zahvali. Slučajnosti: Prihodnje zborovanje se bo vršilo v sredo 6. februarja 1929 v Slovenj* gradcu. , „ . Predlogi, sklepi in resolucija: 1. Pristop k »Učit. gospodarski poslovalnici« naj ho prostovoljen. 2. a) Smo na stališču, da sei naj vsakemu bodočemu učitelju nudi celotna srednješolska naobrazba enotnega sistema in potem dveletni strokovni študij pedagoško» didaktičnega značaja. — b) Za prehodni cas zahtevamo, da se plača dvoletni študij, tako kakor se je že prakticiralo, kajti drugače bo »krivična izbira slušateljev Viš. ped. šol. — c) Glede sposobnosti absolventov Vis. ped. šol za poučevanje na učiteljiščih želimo m prosimo mnenja, ki ga naj izreče, profesorski zbor Viš. ped. šole, in temu mnenju se prl=> druži naše okrajno učiteljsko društvo. — č) Absolventom Viš. ped. šol naj se ustreze, ako žele poučevati na osnovni šoli. + CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 3. deoembra t. 1. v Celju. Situacijsko poročilo. Učiteljstva v okraju 162, članstva 156, navzočih 116 = 75%. Tov. predsednik ise spominja desetlet* niče. obstoja države in prikazuje bilanco šol* stva in učiteljstva za to dobo. Razpravlja o odtegljajih za šolska stanovanja, o učiteljski gospodarski poslovalnici in še o drugih zade» vah. Omenja načrt šolskega zakona. Član* stvo se izjavlja za to, da v Sloveniji katehetl tudi nadalje poučujejo verouk. Društveni odbor se je končno konstitu* iral sledeče: predsednik Gosak, podpredsed* niča Zupančičeva, tajnik Roš, blagajnik Ger» lanc, knjižničar Gobec, odborniki: Schrei» nerjeva, Bri^ar in Volavšek. ' Šolska reforma. Ker je na dnevnem redu •zopet vprašanje višjih pedagoških šol, član* stvo ponovno naglaša svoje že znano mišlje* nje k tej točki. Tov. Volavšku, ki pojasnujie to stališče v posebnem referatu, se po zelo obširni debati poveri naloga, da kot društva» ni zastopnik iznese iste momente na seji šir=> jega sosveta in tu nastopi za pravilno reformo učiteljske izobrazbe, kakor jo zahtevajo in* teresi osnovnošolskega učiteljstva in ljud* stva. Izvenšolsko delo. Vodja Zdravstvenega doma v Celju g. dr. Rebernik je predaval o zdravstveni zaščiti ljudstva, o delu Zdrav» stvenega doma v Celju, o šolski higijeni. in o celjski šolski polikliniki, ki je svoj delo* krog razširila tudi že v velik del okraja. Po njegovem zanimivem in koristnem predava* nju se je razvila živahna debata, ki je pri* nesla še nove dobre pobude. + LITIJSKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 12. decembra 1928 na moškem državnem učiteljišču v Ljub* ljani od 8. do 12. ure. ' Statistika: Od 84 članov je bilo navzo« čih 51 = 60%. Kot gost je posetil zborova* nje tovariš čopič, absolvent ped. šole in vad. učitelj. Od poverjeništva pa se je udeležil glavni tajnik tov. Kobal. Situacijsko poročilo: Tov. predsednik M. Pelko otvori letošnje zborovanje s prisrčnim pozdravom na vse navzoče terpioda poročilo o poteku delegacijskega zborovanja na Zida* nem mostu in o dospelih dopisih. Glede dopisa predsednika radovljiškega učiteljskega društva izreče mnenje, da bo laikiurednik malo odgovarjal zahtevam sta» novskega lista in bi bilo tudi iz finančnega stališča to zadevo težko odobravati. Obšir* neje se s tem vprašanjem zibor za enkrat ni bavil. K dopisu o izplačilu prispevka za 'bieo» grajski »Učit. dom« priporoča predsednik, naj članstvo plača ta prispevek zaradi dru* štvene discipline, pač pa je to poslednjikrat! Za bodoče si pridržuje članstvo pravico raz* polagati s svojim denarjem samo, tudi .preko vseh sklepov delegacije, ako se je društvo korporativno izreklo — proti. Debata se za* ključi z apelom tov. blagajnika na članstvo kakor je predlagal tov. predsednik. Za tem je ves zbor pozorno sledil pr.e« davanju tov. Angele Vodetove o »Tipičnih posebnostih manj nadarjene dece«. Na-splošno željo se naprosi tovarišico Vodetovo, da nadaljuje svojo temo še na prihodnjem zborovanju, in sicer »O pouku manj nadar* jene dece«. 1 Samoizobrazba: Na predlog tajnice poda tovarišica Vodetova .nekaj smernic o prire* janju dekliških krožkov ter apelira na tova* rišice, naj se posvetijo izobrazbi odraščajo« čih deklet na. deželi. Glede snovi opozarja na načrt, ki je izšel v »Tovarišu«, česar pa nii smatrati za kak obligate.n načrt, ampak le *ot zbirk a' snovi. O tem predmetu se je vnela ¡skoro burna debata zaradi »patrona« teh krožkov, ki je po mnenju nekaterih absolutno potreben. Ves zbor je zavrnil tako omalovaževanje tovariš šic, ki imajo voljo delati za povzidigo iz» obrazbe naše ženske mladine, saj imata uči* telj kot učiteljica isto izobrazbo in kvalifi* kacijo. Tov. Kobal je poročal o delu poverjeni* štva in o aktualnih vprašanjih organizacije. Prihodnje zborovanje se vrši meseca febru* arja v Ljubljani. + UČIT. DRUŠTVO '! LJUBLJANA? OKOLICA je zborovalo dne 15. dec. 1928 na osnovni šoli v Mostah pri Ljubljani. Situaqij9k|o iporocilo: Navzočih 'članov Tov. predsednik otvon zborovanje. Nato pojasni glavni blagajnik tov. Grum račun in proračun poverjeništva UJU. Tov. predsednik prečita predloge dru» št v enega odbora, ki jih članstvo soglasno sprejme. 1. Okrajno učiteljstvo društvo Ljubljana» okolica se s 1. januarjem razdeli v dve dru. štvi, in sicer: a) vzhodni del Ljubljana*oko* lica,' ki naj ¡obsega sledeče šole: Črnuče, Dalj» na vas, Dev. M. v Polju, Dol, Dolsko, Seno» žeti, Golo, Grosuplje, Hrušica, Ježica, Javor, Kopanj, Lipoglav, Moste, Gor. Pirnče, Rua» nik, Sostro, Studenec*Ig, Sv. Peter, Sp. Sliv* niča, Sv. Križ, Škocijan, Šmarje, Šmartno pod Šmarno goro, Sv. Jakob, Št. Jurij, Zalog, Za» potok :n Želimlje. — Skupaj 29 šol. b) Zahodni del. Bevke, Blatna Brezovi* ca, Borovnica, Brezje, Brezovica, Črni vrh, Dobrava, Drenov grič, Horjul, Jezero, Ligoj* na, Log, Log*Zaplana, Notranje gorice, Pod* lipa, Polhov gradeč, Preserje, Rakitna, Sv. Katarnia. Zg. Šiška, Št. Vid, Vič, Vrhnika, 2ažar, Zaplana., Tomišelj, Iška vas. — Sku* paj 29 šol. ...... j i Pravila bodo služila ona, ki jih izda, gla* som sKlepa pokrajinske skupščine v Celju 1. 1928., Pov. UJU tekom meseca decembra. Freostanek imovine se razdeli sorazmerno na .obe društvi po številu članstva. V svrho ustanovitve obeh društev in izvolitev radbo* iov na podlagi novih pravil, se skliče 9. fe* biuarja 1929 občni zbor. 2. Društvo vztraja pri prvotnem sklepu glede 'i.petne uvedbe črne deske, kakor tudi nastavitve urednika lajika. Poziva se Pov. UJU Ljubljana, da stavi ta sklep na dnevni red pr hodnje seje širjega sosveta. Nato prečita tov. predsednik okrožnico, ki jo ja poslal odsek za kontraktualce. Sk';cujoč se na moralno dolžnost vsake* ga ueitflja Primorca, poziva tov. predsednik vse tov. iz Primorja, naj s prispevkom od 5 Din mesečno pristopijo k tej akciji. Po» živa tudi ostalo učiteljstvo, naj prispeva v io svho kolikor pač kdo more. Za iem poda tov. predsednik izčrpno poročilo o seji širjega sosveta. Pii tem .ome* njd sklepe glede enkratnega prispevka 5 Din ce:itral v Beograd, ki je obvezen na podlagi sklepa glavne skupščine v Skoplju za vsa» kega člana UJU. Prečita tudi okrožnico Pov. UJU Ljubljana, štev. 245 z dne 24. oktobra 1928, katera vsebuje mnenje sodnega prav» nika o uradnih poročilih šolskih upraviteljev sodišču. Tov. blagajničarka poda blagajniško po* ročilo, v katerem omenja, da se bodo izročili na podlagi sklepov, vsi stari dolžniki iz leta 1926./27. v izterjatev advokatu. Onim pa, ki ne bodo poravnali članarine za leto 1928. do 15. januarja 1929 se bodo ustavili stanovski listi. Tov. Kržišnik bodri članstvo v svojem poročilu k pristopu zadrugi Učit. dom in se do kratki debati sprejme sklep proti dvema glasovoma. Častna dolžnost vsakega člana UJU je, da pristopi vsaj z enkratnim deležem k za* drugi. Sam/olizolbrtaaba. Referent /tov. Tavčar prečita poročilo OIO. Izvenšolsko delo. Poročilo o i z ven šolskem delu odpade, ker referent tov. Grad še ni prejel poročil od vseh šolskih upraviteljev. Nato je sledil referat »O skavtlzmu«, ki ga je podal tov. M. ;Zor, katerega je poslu* šalo članstvo z zanimanjem. Pri slučajnostih se je soglasno sprejel predlog ¡tov. Urbančiča: Z ozirom na V. resolucijo širjega sosveta na Zidanem mostu, se odbor poživlja, da polaga vso pozornost na izrabo čl. 71. po članstvu našega društva in naj ugotovljene grešnike postavi na javni pranger društve» nega zborovanja. Za tem je tov. predsednik zaključil zbo* rovanje. Nove knjige. -—k Val Bella — spisal dr. Ljudevit Piv* ko. Založil Klub dobrovoljcev v Mariboru. 1928. Cena knjigi 20 Din. — To je VIII. knjl* ga iz vojnih spominov dr. Ljudevita Pivka, odnosno tretja knjiga iz druge sezije Ramo ob rami. Kakor vse dosedanje knjige iiz zbir* ke Proti Avstriji, tako vsebuje tudi ta knjiga mnogo zanimivih momentov iz borbe našega naroda za osamosvojitev. ZAVAROVANJE. Zavarovanje je ena najvažnejših gospo* darskih potreb in brez zavarovanja ne more biti noben posestnik .ali gospodar. Zlasti potrebuje vsakdo požarno in živ* ljensko zavarovanje, tako posestnik hiše ali gospodarstva, kakor uradniik, delavec i tali kmetovalec. Kdor ima premičnine ali nepre* mičnine treba je, da iste zavaruje proti škodi od požara, ker le v tem slučaju mu odškod* nina nadoknadi nastalo škodo. Življensko zavarovanje pa preskrbi človeka za starost, ko pride, bolezen in oslabelost, ko odpove delavna in pridobitna moč; to zavarovanje preskrbi tudi sorodstvo zavarovanca za slu* čaj njegove smrti. So še druge vrste zavarovanja, ki so v isti meri potrebna, kakor: zavarovanje proti telesnim nezgodam, proti škodi od vlomske tatvine, transportno zavarovanje itd. Za provedbo zavarovanja proti škodi od požara in življenskih zavarovanj, bodisi za večje ali manjše zavarovalne glavnice, kakor tudi za vse ostale vrste zavarovanja, pripo* ročamo naš najstarejši domači zavarovalni zavod »C r o a t i a«, zavarovalna zadruga, ki je bila leta 1884. ustanovljena od občine svo» bodnega in kraljevskega glavnega mesta Za» greba, je tedaj več kot 45 let star zavod. Zavarovalne vsote v vseh poslovnih pa» nogah znašajo danes pri »Croatiji« preko 9 milijard dinarjev. IŠtevilo .zadružnih članov ■■"znaša okoli 100.000. Jamstvena sredstva zavoda znašajo okoli 80 milijonov dinarjev. Centrala »Croatie« se. nahaja v Zagrebu, Marovska ulica štev. 1 v lastni palači. Podružnice in glavna zastopstva so v sledečih mestih: Banjaluka, Beograd, Du*> brovnik, Ljubljana, Marihor, Novi Sad, Osi» jek, Sarajevo, Split, Subotica, Šibenik, Velik! Beckerek. Lastne svoje zgradbe ima »Cnoatia« v Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Osijeku, Subotici in Banjaluki. ' ; MALI OGLASI Mali oglasi, ki «talijo v posredovalno ln socialna luunone obilnstra, vsaka beseda 60 par, Hajmanji) saeaek Din 5'—. Risalno orodje kupite najboljše in ceno pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. P U £ K A R F. K, KAISER LJUBLJANA KONGRESNI TRG $T. 9 KUPUJE IN PRODAJA STARE PUŠKE, SAMOKRESE, TER PREVZAME ISTE V KOMISIJSKO PRODAJO. 2 VELIKO IZBIRO raznega manufakturnega blaga, damske in otroške konfekcije, moškega in ženskega perila lastnega izdelka po najnižjih cenah nudi F. in I. G0RIČAR, LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 29. ★ L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRG Si-15 DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon iteo. 2.282. HIGIJENIČNA PRALNICA IN SVETLOLIKALNICA FR. ŠIMENC LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 8. KEMIČNO SNAŽENJE OBLEK Sel Man Zaloga barv, tušev in radirk GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1. Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo. ^ % \ o Si K 5 Qj 6 z £ * \fr% Gostilna RAŽEM Ljubljana, na Žab Jaku Št. 3 Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina, primorska kuhinja, vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe. IVAN JAX I SIN LJubljana, Gosposvetska c.2. « Ugodnost! Damske galoše . . 70 Din Moške galoše ... 75 Din Damski snežni čevlji 100 Din Moški snežni čevlji . 110 Din USPEK, L|UDI|i Mestni trg 26* Stritarjeva ulica 3 Knjigarna, umetnine, muzikalije Goričar & Leskovšek * Celje Zaloga papirja i pisalnih potrebščin Priporoča: Brinar: Domoznanstvo, zemljepisni podatki in zgodov. slike kraljevine SHS. Din 20 —. Kočevar: Mlinarjev Janez, 6. natis, nevez. 12'-, vez. 18-— Din. Pečnik dr. K.: Jetika, današnje strogo znanstveno moderno zdravljenje jetike Din 14'—. Remec Al.: Iz moje domovine, mlade povesti Din 18 do 24'—. Rohrman: Kmetijsko gospodarstvo, Din 26 vezan. Jančičlvo: Risanje za 1.—7. šolsko leto Din 120. Kocbek: Vodič Savinjskih Alp, platno vez. Din 125. Orožen J.: Zgodovina Celja, I., II. del, nevezana po Din 28'—. Tvrdka SLAVKO RUS Ljubljana, Dunajska cesta 9 nudi najceneje zlatnino, srebrnino, vse vrste najboljših švicarskih ur ter kina-srebrne predmete za darila. Šivalni stroji izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. — 15 letna garancija. — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. Pisalni stroji ADLER — Kolesa iz prvih tovarn, Dlirkopp, Styria, Waf-fenrad (Orožno kolo). — Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke. — Ceniki franko in zastonj. C C C C i C C C C (St Najbolj času primerna darila nabavite si za Novo leto v konfekciji ,DERENDA' LJUBLJANA, nasproti dram. gledališča. V veliki izberi se Vam nudijo vsa oblačila za moške, fante in dečke, osobito zimske suknje, kratke in dolge obleke za šolarje, i. t. d. po brezkonkurenčnih cenah! SREČNO NOVO LETO vsem odjemalcem in naročnikom UČITELJSKA TISKARNA v Ljubljani. ^ SREČNO NOVO LETO & vsem odjemalcem j) UČITELJSKA KNJIGARNA v Ljubljani. RESTAVRACIJA »NOVI SVET V LJUBLJANI, GOSPOSVETSKA CESTA ŠT. 14. j) ^ Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna i solidna. Priporočamo tvrdke. ki inserirajo v našem olasilu! UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA TELEFON ŠT. 2312. RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠT. 10.1701 JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH Tiska Šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV t korist Učiteljskega doma v Mariboru in Učiteljskega konvikta v Ljubljani. — Šolski zvezki za osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beleinice. ZVEZKI ZA OKROGLO PISAVO ŠT. 1, 2 in 3. UČITELJ/K A KNJIGARNA V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA prodaja znanstvene, strokovne, leix>. lovne, pripovedne in mladinske knjige kakor tudi knjige za osnovne, srednje in obrtne šole ter ima v zalogi vsakovrstni papir, pisalni, risalni in Šolski pribor in učila kakor tudi umetne in pokrajinske razglednice v največji izbiri. Zahtevajte cenike! Čevlje in nogavice kupite najugodneje pri P. TRAUN Maribor, Aleksandrova c.19 so najprimernejša darila: volnene in flor nogavice, rokavice, triko perilo, puloverji, vestje za dame, gospode in otroke, žepni robci, naramnice, kravate, srajce, ovratniki, ročne torbice, aktovke dežniki, toaletne potrebščine itd. le pri Josip Peteline, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. /f: Največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 3. Ima vlog nad 300,000.000 Din. — Za vse vloge jamči mesto Ljubljana. Vloge sprejema na knjižice in tekoči račun. Naložbe proti odpovedi obrestuje po možnosti najvišje. Posoja na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Ima Kreditno društvo in sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Telefon št. 2016. Pošt. ček. račun st. 10.533. Uradne ure od 8. do 12 Va. KROJAŠKI ATELJE" Fran Igli« Ljubljana Slomškova ulica št. 1 FOTO APARATE in potrebščine stalno v zalogi. Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M 'Kane, Maribor, Gosposka 33 Kdor oglašuje ta i INnFDWOfina PisaSni str°iima svetovni sioves,nad 2,000.000 strojev LUD. BARAGA, Ljubljana \I v/ v/I-r v prometu, nedosegljiv v trpežnosti ter najcenejši, šeienburgovaui.6. — Telefon 2980. Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča Učiteljska tiskarna v Ljubljani Prodaja jih v korist „Učiteljskega doma" v Mariboru in „Učiteljskega doma" v Ljubljani IHflflRHBI