Poitnina piatana v gotovini Leto LVH, v Uubljani, v nedeljo, dne 10. novembra 1929 Št. 257 st 3 Din Naročnina Dnevno Izdaja <• krtlJmlM Jugoslavijo mesečno 23 Din pollelno 190 Din celoletno 300 Din 20 inozemstvo mesečno 40 Din nedellska Izdalo celoletno v Jugo slavili 120 Din, za Inozemslvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec u Cene oglasov 1 stolp. pelU-vrsta mali oglasi po l-50 In 2D, veCJl oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din g Pri veCtem □ naroČilu popusl Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKa in dneva po prazniku o!S, /e " Kopitarjevi ulici Al. 6/lil MoKoptsl se ne vračalo. nelranklrana pisma se ne spre/ema/o - Uredni&lva telefon it. 2030. upravnlStva it. 2328 Naš dnevnik Tisk je velesila. Dnevno časopisje pride v roke vsakogar, in to uro jih je veliko, ki bi rajši pustili svoj zajutrek, kakor da bi se odrekli čitanju svojega lista. Narod črpa iz časopisja politično orientacijo, dobiva gospodarski in socialni koncept, da, časniki 11111 nudijo moralno merilo za vse, kar se v njem in okrog njega dogaja. Ljudje največkrat slepo slede tisku. Osvoje si njegove smernice. Slede njegovim nasvetom. Podležejo čudežni sugestiji njegovih oglasov in se celo dajo hipnotizirati od njegovih finančnih domnevanj. Dnevni časnik, ki je nabit na vseh oglih, ki se nudi mimogrede v roke pasantom, ki je razkričan po vseh ulicah, je postal dejanski vzgojitelj ljudskih mas. V ranem jutru seže po njem delavec, da zve notice, hlastne po njem mladina, da prebere zanimiv listek, si ga da servirati bankir, da vidi, kako mu stoje akcije in se pulijo zanj postopači, da se naslajajo na škandalih, ki jih delajo tudi drugi. Če ste še tako zgoden gost v kaki družini, vendar je stopil pred vami že dnevnik v hišo, pa naj bo v revno podstrešno sobo delavca, v uradniško pisarno ali pa v razkošno stanovanje bogatina. Časopis je danes vse. Najboljše propagandno sredstvo je, ker je najlažje, najhitrejše in najcenejše. Publika se trajno ne more upirati duševnemu pritisku, ki ga nanjo izvaja časopisje; polagoma, kaplja za kapljo pronicajo ideje iz časnika v možgane čitatelja, ki si jih asimilira nezavedno in se jih oklepa tem bolj, ker je uverjen, da jih je 011 sam spočel v svoji duši. Časopisje nas zasužnji in nam pri tem sugerira vero, da- nas je osvobodilo. V tem se jasno vidi velikanska sila tiska. »Ni treba, da imamo denar, niti ne, da imamo čast in dobro ime. Dovolj je, da imamo močno časopisje, pa bomo imeli tudi denar in čast in ugled v javnosti.« To je izrek znanega propagandista Cremieuxa, ki je spodbujal francoske katoličane k delu za dobro časopisje. In je mnogo resnice v tel\ besedah. ,V čigavih "rokah je svetovni kapMal? V judovskih. Vsi veliki časnikarski trusti v Ameriki, Angliji, Nemčiji in zlast v Franciji so pravtako v judovskh rokah, ker judje se zavedajo, da je časopis najboljše sredstvo priti do gospodstva in denarja. V sodobnem modernem časopisju opazujemo nekaj, kar se zelo opaženo in hitro presaja tudi na naša tla. Pred še ne dolgim časom je vsak list zastopal neko izrazito kulturno smer, ki jo je skušal s propagando uveljaviti med čilateljstvom. Danes je to drugače. Danes moderen list prikriva barvo, kar le more in je njegov ideal, čim spretneje zakriti svoje moralne in socialne tendence, zato, da more prodreti v vse kroge in najti dostop v vsako družino. Program in cilji ostanejo isti, le da so sredstva in oblika, v kateri se podaja, bolj izbrana in rafinirana. To so listi, ki spretno slede instinktom mase, manj v skrbi za ideje, kot za interes, manj brižni za vzgojo, kot zabavo v vedni skrbi, da ugajajo vsem v vsem. Kakor kurtizana so, ki hoče ugajati in sice rugajati množici. V strahu, da jih publika ne odslovi, se laskajo njenim slastem in strastem, malo v skrbi, kako je to v skladu z razumom in vestjo. Naloga dobrega časopisja, ki mu je poštenost in zdravje naroda pri srcu, je baš radi tega tako težavna. Ono ne more vsemu pritrditi, ne more in ne sme vsega odobravati. Ono mora pokazati barvo, ker se tudi Kristus ni skrival, ko je oznanjal evangelij Pred nedavnim časom je pisec teh vrstic govoril z nekim javnim delavcem. »Vaš list je dober,« pravi, »lahko rečem da izvrsten. Toda, nekaj ne znate: Pisati za mase. Glejte, zvrši se kak umor, ali sicer pikanten škandalček. Vi prinesete o tem pet vrstic, drugi dve koloni. In to ljudje berejo.« * To je res. Za gotovo plast ljudi bi se moral list urejevati drugače. Škandale bi morali kar moč v podrobno secirati, popisovati na dolgo umore in pikantne zločine, pa naj bodo že resnični ali ne, kar bo imelo za posledico, da bo publika za več dni kar bolna od radovednosti. Pod rubriko, kjer se podajajo razne zanimivosti, bi se morali razpisati ob dogodkih dražljive vsebine, kar posebno privlači mladino in ženslvo. Toda s tem se v domišljiji zlasti mladine že tudi pripravi dispozicija, da poizkusi tudi sama kaj podobnega, o čemer je brala s tolikšno naslado. Du-šeslovci pravijo, da zadostuje, da se človek vzdrži gotovih stvari, ako si jih v domišljiji predstavlja kot lirezčastne in podle. Ako pa časopisje poveličuje ali opravičuje ali je indi-ferentno napram dogodkom, ki so nemoralni, vodi indirektno čitateljstvo na isto pot. Zopet enkrat smo poudarili važnost časopisja zato, da se vsi, ki so dobre volje in jim je skrb za poštenje naroda pri srcu, zavzemajo za dobre liste. Vsak čitatelj našega lista naj postane njegov propagandist! Dobre ideje se danes najlažje in najuspešneje širijo po časopisju. Večkrat se sliši beseda, da bi sveti Pavel, ki je bil najvnetejši širitelj in orga- Podrobnosti o bonskih svetih Belgrad, 9. nov. (Tel. »Slov.«) Z zakonom o banski upravi se ustanavljajo tudi banski sveti, ki se bodo sestavljali na predlog banov in po odobrenju notranjega ministra. Mišljeni so kot posvetovalni organi. Sestajali se bodo, kak or doznavamo, dvakrat ali trikrat na leto. Vsakokratno zborovanje bo trajalo približno en mesec. Njihova glavna naloga bo sestaviti banski proračun. Člani banskega sveta bodo istotako kakor bivši oblastni poslanci prejemali dnevnice, ki se bodo določile za vso državo enotno. Zasedanje banskih svetov bo enkrat jeseni, enkrat spomladi. Razporedite v upravnega uradništvd Belgrad, 9. nov. (Tel. Slov.) V notranjem ministrstvu je bila te dni dovršena razporeditev uradništva notranje stroke. Ukaz o razvrstitvi je bil že izročen predsedniku vlade, ki ga bo tekom današnjega dne ali jutri predložil dvoru v podpis. Kar se tiče zasedbe mest strokovnega značaja, se bo počakalo na' predlog banov. Vendar je pa tudi v tem oziru izgotovljenih mnogo obširnih list. V pivi vrsti prihajajo v smislu zakona o banski upravi v poštev državni uradniki. Tako se med državnimi uradniki imenujejo različna imena. ' ' Socialno ministrstvo bo imenovalo za na- čelnike zdravstvenih oddelkov povečini samo zdravnike. V dravski banovini prihaja v poštev dr. Majer. Kar se tiče oddelka za trgovino in industrijo dravske banovine, se imenujeta kot kandidata dr. Marn in dr. Ratej. Kar se tiče oddelka za kmetijstvo, jc v kmetijskem ministrstvu predlagan ing. Zidanšek. V notranji upravi se imenujeta imeni dr. Ferjan-čiča in dr. Stareta. V tehničnem oddelku bo kot načelnik najbrže dr. Kraje. Vendar pa je razvrstitev šefov strokovnih oddelkov trenotno še odprto vprašanje. V kolikor ne prihaja v poštev notranja uprava, se čaka na predlog banov. Sijajen sprejem hrvat. kmetov v Belgradu Belgrad, 9. nov. AA. Danes ob .10 dopoldne je prispelo v Belgrad s posebnim brzo-vlakom 350 kmetov iz Hrvaškega Zagorja z dvema pevskima društvoma »Grozdom« in »Petrom Zrinskim«. Sprejem na postaji je bil nenavadno prisrčen. Ko je vlak privozil v postajo, je vojaška godba zasvirala državno himno. Za številne in prisrčne pozdrave se je zahvalil Gjuro Ljubic, kmet iz Novega Grada. Med drugim je dejal: Odšli smo v Belgrad s prepričanjem, da bomo našli tu odkrite duše in ker enim in drugim polje po žilah ista bratska kri in ista zavest solidarnosti. Veliko delo osvoboditve, ki ga je začel že blagopokojni kralj Peter Osvoboditelj, je nadaljeval sedanji naš kralj Aleksander, ki je najplemenitejši in najboljši vladar naše dobe. Z navdušenimi klici »Živel kralj Aleksander L! Živela kraljevina Jugoslavija!« so pozdravil i navzoči njegov govor. V sprevodu so odkorakali nato hrvatski kmetje v mesto in živahno klicali kralju, ko so šli mimo dvora. Pred hišo belgrajske občine jih je pozdravil podpredsednik občine dr. M. S t o j a d i n o v i č z daljšim nagovo- rom. Sporočil jim je pozdrave prestolice, ki je bila vedno zvesta edinstvu. To obstoji v enotnih in skupnih stremljenjih. Nato je govoril o 6. januarju, ki je po zaslugi državniške bistrovidnosti našega kralja otvoril novo dobo. Sedaj se pričenja nova doba, ko bomo iskali vsi samo to, kar nas spaja. Nobena stvar nas ne more več razdružiti. V imenu hrvatskih kmetov se je zahvalil kmet Beloševič iz Hrastine. V kmetski hiši Hrvatskega Zagorja se je rodila misel obiska Belgrada. V znak prijateljstva, ljubezni in sloge med brati smo prišli in najiskrenej-še se zahvaljujemo za iskren sprejem. Pa drugače tudi ne more brat sprejeti brata! Živahno so vsi pozdravili hrvatski govor z viharnimi klici: Živeli hrvatski kmetovalci! Hrvatski kmetovalci so nato odšli na Ka-limegdan, kjer so poslušali radio in se na-gledali mogočne panorame, brezmejne srem-ske ravnice in veličastnega zlitja Save in D11-nava pod jugoslovansko prestolnico. Opoldne so se udeležili kosila, ki ga jim je priredila belgrajska občina v Kazini. Mironeseu o aktuetnih problemih zunanje politike Bukarešta, 9. nov. (AA.) Časnikarski sindikat v Bukarešti bo priredil niz predavanj o zunanji politiki. Prvi je snoči predaval rumun-ski minister zunanjih del M i r o n e s c u. Njegovo predavanje je bila jasna -in nedvoumna izpoved miroljubnosti rumunske zunanje politike. Predavatelj je uvodoma naglašal, da je potrebno seznanjati z vprašanji zunanje politike najširše narodne sloje, kajti vprašanje miru je sedaj tudi problem organizacije. Društvu narodov v Ženevi gre zasluga, da je raz-predlo ogromno organizacijo miru, ki objame kmalu ves svet. Nekoč so pacifisti govorili in pozivali neznane sile k intervencijam proti vojnam. Društvo narodov pa je prešlo k dejanjem ter pozvalo narode k razorožitvi. Društvo narodov si prizadeva povezati posamezne države in narode med seboj in jih združevati s protivojnimi pogodbenimi pakti. Vprašanje razorožitve ima svoje težave v tem, ker mnoge države niso članice Društva narodov in je za- nizator krščanstva, se danes, ko bi prišel med nas, posluževal žurnalistike. Kar le moč, je prepustil delitev zakramentov drugim, sam pa je širil evangelij. Povsod je poiskal sto-lico, od koder ga je bilo mogoče najbolj čuti; judovske sinagoge, areopag v Atenah,' Agri-pov sodni dvor, gledališče Velike Diane v Efezu. Ko pa bi mu kdo rekel: Pavel, glej stolico, od koder bo šel tvoj glas po vsej Mali Aziji, Siriji, Palestini, Egiptu, Grčiji, Italiji — bi se apostol brez dvoma nemudoma povzpel nanjo in ostal gori do konca življenja, zvesteje, kot stiliti na svojih stebrih. Take stolice ni bilo za časa sv. Pavla, pač pa eksistira danes. Ime ji je časopisje. Zavedamo se, da našemu listu še marsikaj manjka, da bi v vsem ustregel svojim čitateljem. A vsi njegovi prijatelji, ki čutijo \ sebi propagandnega duha, naj 11111 pomagajo, dn se čim j bolj spopolni in razširi ter dobi dostop v vsako pošteno slovensko hišo. tegadelj nemogoče kontrolirati njihovo oborožitev. Zalem je Mironeseu govoril o rovarjih proti miru. Neke države bi hotele izzvati mednarodne nerede z govorjenjem o potrebi mirne in prostovoljne izpremembe mirovnih pogodb, češ da so krivične. Jasno je, da je treba pridobiti za izpremembo mirovnih pogodb vse zainteresirane narode in države. Romunija ne bo nikoli pristala na izpremembo mirovnih pogodb. Dejstvo je, da so revizijonisti tudi proti razorožitvi. Glede vprašanja razorožitve je bil govornik mnenja, da je treba ženevsko konvencijo izpopolniti z rešitvijo teli-le vprašanj: 1. postopno omejevanje oborožitve; 2. duhovna razorožitev in 3. materijalna razorožitev. Mironeseu je posvetil del svojih izvajanj o zunanji poiltilci Romunije Briandovi misli o konfederaciji evropskih držav. Govornik smatra, da je ideja odlična, da pa potrebuje dolgo časa za ustvaritev in smotrene priprave. Ustvaritev te ideje bo šla preko raznih etap. Prvo stopnjo bi mogle tvoriti neke vrste gospodarske unije posameznih skupin držav. Posebno stopnjo bi moralo tvoriti prizadevanje, dn se med temi gospodarskimi unijami sklenejo še širši gospodarski savezi. Končna etapa bi bila v prepletanju teh državnih in gospodarskih skupin s skupnimi političnimi pogodbami. Velika vloga v tem pokretu pripada časopisju, ki mora smotreno propagirati koristi in interese evropske konfederacije. Bodočnost Evrope in sveta je v miru in zbliževanju narodov, ki se naj končno zavedo, da zahtevajo njih skladnost najvišji interesi civilizacije. Vinarskim zadrugam jc kmetijsko ministrstvo obljubilo večje subvencije pod pogojeni, da pri svojih zadrugarjih vzbujajo smisel za racionalno gospodarjenje z vinom. Afera itatijan, atašeja Belgrad, 9. novembra. AA. Predsnočni ob 2 zjutraj sta se v nekem nočnem lokalu spo-rekla italijanski zrakoplovni ataše Cassone in neki gost. G. Cassone je udaril 7. roko tega gosta zaradi nekih besedi, ki mu jih je zabrusil, nakar je le-ta odvrnil z udarcem pesti'. Policija je takoj po tem dogodku podvzela korake in krivca kaznovala. — Tukajšnji italijanski poslanik je dogodek priobčil ministrstvu zunanjih zadev, ki je takoj ukrenilo vse potrebno, da sc stvar razčisti. Odlično stanje naših zrebčarn Belgrad, 9. nov. (Tel. »Slov.«) Naš častni konzul v Frankfurtu, g. Oppcnheimer, ki jc znan kot dober poznavalec žrebčaren, jc v zadnjih dneh kot gost naše vlade pregledal nekatere žrebčarne v naši državi. Izrazil se je o njih nadvse pohvalno. Naglasil je, da ni zlepa druge države, ki bi bila tako ugodna kot je naša za gojitev konj angleške pasme. Gospod konzul je podčrlaval predvsem odlično kakovost naših detclišč, ki so potrebna za vzgojo omenjene pasme. G. Oppcnheimer je mnenja, da se bo s sistematičnim delom lahko pri nas vzgojila najboljša vrsta angleške konjske pasme. 70-1 etnica mostarskega škofa Mostar, 9. nov. (Tel. Slov.«) 10. t. 111. slavi 70 letnico svojega rojstva mostarski škof oče Alojzij Mišic. Bojen je bil 1859. leta. Bil je dolgo časa provincijal frančiškanskega reda v Bosni. Leta 1912. je bil imenovan za mostarskega škofa. Za časa njegovega ško-fovanja se je katoliška akcija v Hercegovini močno ojačila. Posebno so razno katoliške organizacije uspeli njegovega prizadevanja. Dva nova dnevnika Novi Sad, 9. nov. (Tel. »Slov.«) 23. t. 111. izide v Subotici nov list Dnevnike, 1. decembra pa v Novem Sadu Otadžbina«. Prvi bo izhajal zjutraj, drugi pa zvečer. Oba lista bosta izhajala najprej na osmih straneh. Njihov namen je, dvigniti nacionalno zavesi med našim narodom. BomlC eksplodirala Novi Sad, 9. nov. (Tel. Slov.«) Včeraj je v vasi Vranjevo v Banatn eksplodirala bomba, ki jo ležala v zemlji še izza časa vojne. Pri tem sta se smrtno ponesrečila Veronika in njen brat Aleksander Grafner. Štirinajstletna Veronika je našla na polju bombo ter jo prinesla domov. Ko jo je mati opozorila, da je stvar opasna, je dekle spustilo bombo na tla, nakar je eksplodirala. Belgrajske vesti 9. novembra. Prometni minister je podpisal akt, s katerim se znižajo prevozne tarife za koruzo, ki se izvaža v Italijo, in sicer cd 25 do 5 odstotkov. Nadalje se v prometnem ministrstvu proučujejo železniške tarife za prevoz koruze tudi v druge države, izvzemši Madjarsko. Ukaz o upokojitvi, ki obsega precejšnje število prometnega uradništva tudi iz Slovenije, je danes podpisal prometni minister. Načrt zakona o povzdigi živinoreje je bil danes izročen predsedniku vlade v odobritev. Belgrad, 9. nov. AA. Nemški poslanik na našem dvoru dr. Koster je včeraj odpotoval v Berlin, kjer ostane nekaj tednov. Od naših državljanov v Rimu, ki se nahajajo tam službeno ali neslužbeno, prihajajo pritožbe, da v Ilaliji ni mogoče dobiti jugoslovanskega časopisa. Tudi, čc ga cenzura pusti preko meje, je dostavitev potom pismonoš popolnoma izključena. Vesli iz Hrvatske Zagreb, 9. nov. (Tel. »Slov. ) Na inieija-tivo hrvatskega katoliškega akademskega društva »Domagoj« predava danes zvečer g. Doktoric o našem narodu v Italiji. Predavanja se bodo udeležili tudi člani drugih katoliških društev, med njimi tudi slov. akad. društvo Danica« in »Dijaški Orel?. Osijek. 9. nov. (Tel. »Slov.«) Tukaj se je ustanovil nov denarni zavod »Erdevička šte-dionica d. d. Osnovni kapital znaša 300.000 dinarjev. Vloženo pa je bilo v banko okrog 3 milj. Din v f^Jprini. Dunajska vremenska napoved. — Milo vreme z različno oblačnostjo, ki bo posebno v nižavah precejšnja, na gorah pa bo jasno vreme. Zaupnica Tardieu-evt vladi Po sr.MjHi/i govorih Brianda in Tardleu-a ie izrekel parlament s 327 profil 256 glasovi vibdi zaupnico l\u)7, «). nov. (Tel. Slov. ) Francoska po-s!nn-kn zbornica je po rekordni seji od treh. < ipi-luue do 5 zjutraj izrekla Tardieu-evemti kabinetu zaupnico s ■>■'>.' proli ■}53 glasovom, '••■v<'/ z vedno 79 glasov. Seja zboriiiče je bila potem odgodena na torek. Zaupnica je bila i u asovima na podlagi resolucije, ki jo jc predlagala Loucheur-jeva skupina in ki se glp.si: »Zbornica izreka ministrstvu po vladni izjavi svoje zaifpanje v prepričanju, da 'zjava varuje uačgia republike, da omogoča industrijsko in kmetijsko prosperileto države ler da varuje notranji mir in zbližan ju med narodi Zbornica odklanja vsaki aftiandcnlent k tej izjavi in prehaja na dnevni red.c Pred tem pa je drugič govoril ministrski predsednik Tardieu in nan ašal, cla je njegov kabinet enoten, nakar je razpravljal o problemu izpraznitve Porenjti in mobilizacije nemškega dolga. ZrigotnvijaJ je, dti navzlic vsem drugačnim vedtem še ,Vedno ni bilo izdano naročilo za <::prf>zi>J:.ev tretjega pasu. Premaknile so se samo nekatere čete v interesu boljše službe. Izpraznitev tretjega pasu je in ostaie podrejena ratifikaciji in uveljav-ljeiiju Voungovoga načrta. Da se more Youu-gov načrt uresničiti, mora najprej stopili v življenje mednarodna reparacijska banka in Nemčija mora prej izročiti temu zavodu pni obrok svojih obveznosti, šele potem bo komer-cializacija i.cpnraeijskega dolga končana in izpraznitev Poreuja se lahko začne. — Datum ■M. junija za izvršitev izpraznitve se je v zaceli;!' določil v načelu, po i rebrn pa so pridržki, posebno glede ratifikacije. Nato je Tardieu utemeljeval sestavo svoje vlade li; obžaloval, da so radikali odklonili vstop v kabinet. Svaril je poslansko zbornico pred novo vladno krizo, če bo levica podpirala kabinet. bo obenem s tem podpirala tudi politiko Briandu, če pa bo desnica glasovala proti Briandu, odpira s tem samo pot nov krizi. "o Tadieu-evem govoru je izjavil Paul lle»naud, da so zunanjepolitična nesporazum-ijeiija po Briandovem govoru pojasnjena in da bo republikanska demokratska unija glasovala tudi za notranjo politiko Tardieu-a. Levi republikanec Puech je izrazil željo, da se politični boj umakne zedinjenjii \seli republikancev. Franklin Bouillon je izjavil, da jo zadovoljen z izjavami vlade o saarskem vprašanju iu izpraznitvi Porenja, da pa sicer ostane pri svojih prvotnih trditvah glede vznemirljivega postopanja nemške reakcije. Predsednik zbornice je nato preeital načele resolucij Leona Bluma za socialiste, Dala-diera za radikalne socialiste in Thomsona za leve radikale. Tardieu se je izjavil za Thom- nt; a z v London, 9. nov. (Tel. Slov. ) Poročevalec Chicago Tribune poroča, da ie Musso-lini pred nekaterimi dnevi v ngkein razgovoru informiral angleškega poslanika o razgovorih med Italijo in Francijo m mu izjavil, da je Italija sklenila, podpirati zahtevo Anglije iu Amerike glede popolne odprave pod- poseže v Znižan,e delovnega časa, London, 9. nov. (Tel. Slov. ) Angleška ! vlada skuša ponovno najti rešitev težkega pre- i mogovnega problema. Ker so lastniki rudnkov j odklonili skupno konferenco z voditelji ru- ' darjev, ie vlada na torek povabila interesen- j le k ločenim razpravam. Macdonald hoče sam ' poseči v razpravo. V svrho izvedbe svojih organizacijskih odredb bo vlada predložila poslanski zbornici dva zakonska načrta, in sicer za uvedbo 7 in pol urnega delovnega časa sonovo resolucijo in zahteval potem zaupnico. ..Pred gUi^ovaujenl je predlagal socialist Ury, da sc resoluciji, o kateri se bo glasovalo, pristavi dodatek,,,s katerim poslanska zbornica nalaga ministrstvu; da odločno hrani laično šolsko zakonodajo republike. Nato je Tardieu ponovno .zahteval zupnico z zahtevo, da se odobri besedilo, da vlada pdklunju vsak amen-deinent k tej izjavi/Ta derglasovanja je podal za vladno večino 327 glasov proti 256 glasovom. Drugo glasovanje o celotnem besedilu resolucije ie imelo rezultat 332 proti 253 glasovom. Seja jo bilu nato prekinjena. Ataka desničarjev. Seja se je začela z novo a tako desničarskega poslanca de Ilaula proti mirovni politiki Brianda. Radikalu Franeoisu Albertu je bila Tardieu-e.va Izjava o zunanji politiki prebo-jc-ča. Zdi se, kakor cla so Tardieu hoče izogniti temu, da bi ga videli v preveliki bližini Bri-anda. Tardieu je pri leni zaklical: In vendar sle vi in vaša stranka 22. oktobra glasovali proti Briandu. : Albert je odgovoril, da bodo radikali hidi danes glasovali proti kabinetu. Med Briando.ni in njegovimi tovariši je preveliko nasprolstvo. Treba je pomisliti, da je novi minister za javna dela PernOt s svojimi 00 somišljeniki .svoječasno odklonil Iocarnsko pogodbo. Kolikpr je tudi Briand govoril lepo in prepričevalno, se vendar nahaja v preveč reakcionarni družbi in nikakor ni gotovo, ali se bo nasproti tej družbi mogel uvel javili. Potem sta govorila še republikanski socialist llreton in zopet Tardieu. Zmago vlade. Da je vlada dosegla zmago, je nedvomno, morallčna zmaga pa pripada Briandu. Brez-priniemo demonstrativno odobravanje zbornice Briandovi locarnski politiki, je vplivalo tako močno, da se mu ni mogel odtegniti niti centrum niti del desnega krila. To je tem zna-cilnejše, ker se je zgodilo v trenotku, ko se v obeh državah tostran in onstran Rena pripravlja reakcija in protiofenziva. Komentarji listov. Od desničarskih listov izjavlja E.cho. de Pariš-, da Briand ie nikdar ni imel sijajne j-šega in oratoričuo dovršenejšega govoru, kur pa se tiče vsebine, pa Briand ni popustil v nobeni točki svojega programa. Radikalna socialistična ' UepublkpH'' izjavlja, da mora levira obžalovati, da se R ritimi ni podfbbneje rV.rjkil, o vprašanju biv-še-in bodoče \vladne'Rdnffeie¥i'ce in o pooblastilih reparacijske banke, zadovoljna pa je, da je Briand ostal zvesi svoji mednarodni politiki od 1.1021. daije. Ni ke pustil vleči po svoji lastni večini. OD DEŽJU. VETRU IN SNEGU VEACR Veter In slabo vrome, mrzloln in vlažnost odvzemajo Ya*i koži trajno ni kožo važne hranilne sesiavno iu pospešuj« « leni [irornilo iimku1 ilnoM obraza. Vaša oža pa potvobule svožm-a zraka. Tu Vas vatu e NIV E A CHEMU p>'ih1 neairoilaiini vreinonskimi vplivi. Shiiui NIVEA-CKKME vmuIiiiJp KUCIOKI1. - Ta 01.varnle nežno kožno stanic-jo osuSenja in prepreči nastajanje mil) ,11 rng. t)oze po 3'—, 5'—. 10-— in D. Tubo no !!'— In l-P— 1). NIVEA-CliEME pronikne v kožo in ne oslavtja bleska. Odpr. ftfiSiitilsCc: fčariuor MtiSslie c. 56. I mornic. Glede proliuslug, obljubljenih za to Mussoliniju, se čuje samo to, da ste mu je obljubila finančna podpora velesil pri skorajšnjih izdajah italijanskih posojil tfer da se bo podpirala italijanska zahteva po pariteti bro-dovja s Francijo v Sredozemskem morju. nac.,onaUzzicšia rudnikov in za sprejem programa o prodaji in ureditvi cen premoga, drugi načrt pa za nacionalizacijo rudnikov. Oba načrta pomenila samo začetek vladnih ukrepov. Koncem prihodnjega leta se namerava uvesti minimalna mezda "za rudarje, znižati delovni čas še nadalje na 7 ur, poostriti predpise za zavarovanje v rudnikih, zvišati starostno dobo za mladostne delavce, uvesti prisilno grupiranje in /.boljšati odškodninske pravice delavcev pri nezgodah. Pomirljiv članek Pilsudskega, vol a za smrazum tudi pri opoz>cty Varšava, 9. nov. (Tel. Slov. ) V vseh poljskih listih je izšel članek Pilsudskega o njegovih spominih in njegovi socialistični .preteklosti. Ta članek je izšel istočasno, ko poljski socialisti proslavljajo spomin na re- i volucionarno demonstracijo leta 1904. proli carizmu in katero je Pilsudski sam proslavljal ler imenoval socialistično stranko kot najpogunmejšo prvoboriteljico pokrela za narodno svobodo. Ker je Pilsudski starega 1 voditelja socialistov Dnszynskega pretekli te- j den zelo žalil, se smatra gornji članek v političnih krogih kot poskus sporazuma z levico. Zdi se, da Pilsudski sedaj noče več gnali notranjepolitičnih nasprotstev do vrhunca in jih rešiti s silo. Tudi v opozicijskih listih levice in desnice se že namiguje ua možnost ? poraznimi. Opozicija nikakor ne bo šla tako daleč, da bi zahtevala pri spremembi vlade udeležbo svojih strank v bodočem kabinetu, temveč bi bila zadovoljna, če bi .se najprej sestavila prehodna vlada PiJsud«k''jevili pristašev, ki bi bili pripravljeni na kompromis. Seja italijanske vlade Rim: 9. novembra. AA. Ministrski svet je pod predsedstvom Mussoiinija razpravljal o r.j?nih zadevah aktualnega značaja. Prihodnja seja ministrskega sveta bo-<* ponedeljek. Zakonski osnutek o nacionalnem svetu lorporacij bo izročen poslanski zbornici in senatu v razpravo meseca decembra, ko se ti wvc zbornici sesianeta. Nato bodo takoj ime- novani člani tega sveta, ki jih bo 100 z Mus-solinijem na čelu. Na prvem sestanku tega sveta bo imel Mussolini velik govor, o katerem napoveduje fašistično časopisje že sedaj, da bo ogromnega pomene, za fašistične stranko. Na prvem sestanku bo svet za tem izvolil ,>edsm sekcij, ki bodo posvečene posameznim gospodarskim panogam. Člane sveta bo imenoval kralj na predlog Mussoiinija. Na rast katoliških volivcev na Cehoslovaskem Čim jasnejši postajajo rezultati Češkoslovaških volitev, teti) bolj se tudi vidi,'kako je napredoval katoliški tabor pri volitvah z dne 27. oktobra, Na temelju katoliškega svetovnega nazora so štiri češkoslovaške parlamentarne stranke iu sicer: Češkoslovaška ljudska stranka, Hlin-kova slovaška ljudska stranka, Nemška kršč.-socialna stranka in madjarska kršč.-socialna stranka. V .se le stranke sicer v podrobnostih ne soglašajo in dostikrat se tudi pripeti, da so si v hudih medsebojnih bojih« loda katoliško ••tališče branijo vse enako. Če primerjamo število glasov, ki so jih prejele te stranke 1. 1925. iu 1. 1929.,. potem dobimo lo .sliko: 1.1929 1.1925 Čsl. ljudska stranka 623.522 690.832 Hlinka 425.052 487.773 NeiuŠka kršč.-soc. str. 348.097 289.055 Madjarska kršč.-soc. str. 257.231 99.14.8 .Juriga 5.394 — Skupaj 1,659.2961,566.808 Te številke dokazujejo, da so katoliške slranke napredovale za skoraj 100.000 glasov. Najbolj je napredovala madj. kršč.-socialna stranka, skoraj za 160.000 glasov. To predvsem v sled tega, ker so šli 1. 1925. madjarski kršč.-socinlisti večinoma s Hlinko, letos pa ne več. Zato dejansko Hlinka tudi ni nazadoval, temveč.-narobe napredoval. Za ta napredek se ima lllinkft zahvaliti Tukovern procesu, ki je silno vplival na Slovaškem. Tukov proces mu je dal okoli 100,000 volivcev, ki preje niso volili ž njim in samo zato jo mogel Hlinka izgubo ma-djarskih glasov nadomestiti. Ta ugotovitev pa je važna tudi vsled tega. ker dokazuje, cla se Madjat'1 niso eksponirali za Tuko, temveč so ga nasprotno baš Madjari, vrgli. >s Madjarom stv»<; Tuke tovej;-vendar,n* moglo biti tako hudo. i .;.• .' ! judska stranka pa. je nazadovala v prvi vrsti vsled spora s čučikoni. Če ne bi bilo tega spora, bi ljudska stranka sigurno boije odrezala. Zanimivi pa so tudi glasovi, ki so se v češkoslovaškem tisku pojavili v /.Vezi z voliv-nimi rezultati. Tako piše ; Čeli« zelo proti temu, da je kandidirala ljudska stranka tudi na Slovaškem. Slovaška je domena Hlinke in tu se naj njega pusti pri mini. Potrebno je, da pride clo skupnega delovanja vseh katoliških strank, lo pa ie nemogoče, če se napada Hlinko v njegovi Slovaški. Kaj pa če bi tudi Hlinka začel prodirati na Moravsko. Curik je pri prvem nastopu dobil na Moravskem pod okriljem Hlinke 40.000 glasov. Prihodnjič bi jih dobil sigurno več. Zato se množe glasovi za sporazum med ljudsko in Hlinkovo stranko in ni izključeno, da do takega sporazuma tudi pride. V leni slučaju pa ni dvoma, da bi katoliški tabor pri volitvah še boije odrezal, kakor sedaj, 100.000 novih katoliških-glasov je pozitiven rezultat volitev in jasen dokaz, da katoliški tabor na Češkoslovaškem napreduje. I.ondbn, 9. nov. (Tel. Slov.«) : Times; priporočajo Madjarski v interesu njenega kredita kompromis glede reparacijskih plačil. Razlogi za odklonitev pariškega predloga se zde;z madjarskega stališča na prvi pogled neupravičeni, oe pa.se natančno vpošteva celolni položaj, ti predlogi nikakor niso nefair. Ureditev reparacijskih plačil po 1.1934. je samo nominalna in madjarskemu gospodarstvu ne nalaga nobenih novih bremen, ker se plačila nc bodo odkazovala inozemstvu. To pomeni ravno toliko, kakor črtanje vseh reparacijskih bremen po 1.1934. IlaK?ansh® mad'arshs pogoni Sušak, 9. nov. (Tel. »Slov.«) »Vedetla dTtalia« javlja, da je budimpeštanski »Hirlap« objavil razgovor svojega dopisnika z Mussoli-nijem, ki jc izjavil, da Madjarska s svojo visoko tisočletno kulturo in slavno preteklostjo lakho s jima ob sebi najde sredstva za nadaljnji razvoj. Na vprašanje, kako rešiti Madjarsko težkih dolgov, katere so ji naložile mirovne pogodbe, v prvi vrsti trianonska, je Mussolini dejal, da Madjarska lahko računa s prijateljstvom Italije. Madjarska vrši že tisoč let svojo posebno misijo. »Vedetta dllalia« piše, da so bili po tej izjavi objavljeni v madjarskih listih članki, ki so poveličevali italijansko madjarsko prijateljstvo. zma Še nobeno leto se ni vršila proslava obletnice fašističnega pohoda v Rini s takšnim pompom kakor letos. Dano je bilo povelje, da imej proslava lice svarila sovražnikom fašizma. Na Primorskem se je proslava izpreineni-la v prave demonstracije proti Jugoslaviji in manifestacijo za »italijansko Dalmacijo«. Oi'i-cielni govorniki poslani iz Rima so govorili kar naravnost. Občinskim načelnikom in fašističnim tajnikom so bili na razpolago posebni vlaki, s katerimi so pripeljali licencarje, trgov ce in obrtnike in vojne vpokojence v glavno mesto pokrajine. Vožnja je bila seveda brezplačna. V Gorici je govoril državni podtajnik Kicci. Nagovoril ga je prej goriški fašistični tajnik Godinn, ki je dejal, da se goriški fašizem ni ustrašil vpadov od onkraj meje in zaključil svoj govor takole: Naj le pride ukaz od duceja in z gora, odkoder nadvladujemo tujca, se bodo vsuli goriški fašisti koi jala orlov z nabrušenimi kremplji in kljunom in kot hudournik pod vodstvom duceja, da um rje jo zanj in proti vsem, za večno iii impe-rialno Italijo. V Trstu je nastopil kot slavnostni govornik general de Bono, kvadrumvir. Obiskal je tudi Sežano, Štor.je in Postojno. Ker ga je v Štorjah pričakovalo le malo ljudi, se fašisti zdaj znašajo nad župnikom Barbičem, češ, du je on to zakrivil ... s procesijo. Brezobzirno ga napadajo fašistični listi. V Postojni je general de Bono dejal na glavnem trgu, da se je Postojna v teku desetih let, odkar jo je zadnjič videl, zelo izpremenila; vse polno italijanskih obrazov da je zdaj srečal v Postojni. De Bono se je vozil po Krasu pod strogim policijskim vars!vom. — Na proslavi italijanskega nacionalista Filipa Corridonija v Trstu, katere se ja udeležil tudi tržaški prefekt, je poslanec Lino Domenighini, komisar fašističnih sindikatov zaključil slavnostni govor: Eja, umrli tribun in danes bolj živi kot kdaj, eja bodoči imperij našega naroda, eja naši živi ;u trpeči Dalmaciji, eja eja, eja alala! — Protestno zborovanje radi atentata v Bruxellesu se je zaključilo v. vzkliki: živela italijanska Dalmacija! V Pulj so fašistični tajniki in občinski naoeuitki- prignali ljudi iz vse Istre, celo iz Pazniseme. Med njimi so bili tudi Trvizani, ki so nastopili v Gortanovem procesu kot priče. Poslanec Ceci, poslan iz Rima, je v svojem govoru dejal med drugim: »Meščani, treba je poudariti, da se skuša od onkraj meje zaman zanesti prepir v našo hišo (klici: Dol s Srbi-,io 1), da ti ljudje, ki so izrabili brutalni in spo-radični dogodek v mednarodne namene, zaman skušajo izrabiti dobro vero tistih ki nas sovražijo, a se nas boje. Naj tudi onkraj morja vedo, da so Istrani prepričani Italijani, pokorni fašizmu ni vdani delu. Naj se enkrat za vse-lej prepričajo, da je škoda upati, da se umaknemo (klici: Živela italijanska Dalmacija!). Kar je Mussolini dejal Avstrijcem v odgovor .na Seiplov govor, velja tudi tu: Nikdar ne bomo sneli italijanske trobojnice in če treba jo ponesemo še preko meje. (Klici: Živela italijanska Dalmacija!). Naši nehvaležni sosedje, ki smo jih rešili preko morja in ki se boje te nove Italije in nimajo poguma zgrabiti jo naravnost, naj vedo, da branijo to zemljo prša hrabrih Istranov in v prvi vrsti milica in da je. vsa italijanska mladina zbrana na isti fronti s svojim bojevitim duhom in z voljo, zagnano onkraj meje kakor se zažene jekleno bodalo v sol učnem svitu. In danes ima ta mogočna vojska 40 milijonov Italijanov, ki predstavlja mogočno in svarilno silo, ki je naš ponos in naša gotovost, vodjo, ki si ga je želela v strelskih jarkih, čigar povelja, obljublja, mo, bomo kakor včeraj danes in jutri slepo izpolnili. (Vzkliki: Živela italijanska Dalmacija!) Na Reki je nastopil državni podtajnik Riccardi. Predvsem je tolažil Rečane, da je trenotnega zastoja v pristanišču kriva svetovna gospodarska kriza. Sicer pa brez trpljenja ne doseže nikdo vzvišenih ciljev kakor si jili je postavil fašizem. Govornik je zaključil svoj govor: Rud bi molčal toda moram povzdigniti vase zdravo, kipeče in živo navdušenje ki velja edino tej proslavi. Ni se vam zdelo vredno dotakniti se ne ■/. eno besedo ne s kleveto umazanega razgrajanja, čeprav je tu srce bolj občutljivo in uho bližje ,gro men ju Resnica je, da se Italijani ne sklonijo več, da bi pobrali blato. Njihova duša $e je povzdignila do nebeških višav z italijanskimi perutmi in gleda od tu na široko obzorje lastne usode.'Nikdo ne bo ustavil zmagovalnega pohoda te stare m vedno mlade Italije. Naj bodo o tem prepričani časnikarji in tribuni, klevevniki in morilci. Žalitve in zločini Italijane še bolj priklenejo k duceju in savojski hiši. Tovariši, kvišku puške, zaslave in srca! Bog je z nami' ves svet nas gleda, Mussolini nas vodi. Nič hudega ne bo. Blagor le njim. ki jim zadostujejo in se nasitijo — z besedami... Letalo se ponesrečilo Pariz, 9. nov. (Tel. Slov.«) Letalo na progi Pariz in Strašsbourg je danes nad Bar le Ducom začelo goreti in padlo na tla. Nepredirna megla jc onemogočila vsaki. orientacijo lelnl o jo zadelo oh drevo, iiol«ar ie el*s-plodim! tank. Pilol in en potnik sta mr.va. Elektrika za Posavje Krško, 9. novembra. Znano je, da na celem dolenjskem Posavju t. j. od Rajkenburga proti hrvaški meji. ni kraja — izvzemši Brežice — ki bi imel na razpolago elektriko. Mesto Brežice sicer ima kalorično centralo, a je tok tako drag, da plačujejo ljudje — čeprav tudi občina nekaj prispeva — po 6 Din kw. Prav radi tega m pa, da bi mogla občina svoj vodovod vzdrževati ceneje, se je brežiško županstvo po g. obč. odborniku, veletrgovcu Lipeju, obrnilo na T. P. D. z vprašanjem, da-li bi ista bila pripravljena dati elektr. tok iz svoje centrale v Senovem pri Rajhenburgu. Na podlagi odgovora, da je T. P. D. .načelno pripravljena oddajati tok, ki bi ga mogla zaenkrat oddajati do 3000 kw., je sklical brežiški župan vse okoliške župane zadnji petek na posvetovanje. Vabilu so se odzvali zastopniki občin: Brežice, Zakot, Artiče, Videm, Zdole, Krško in Cerklje, poleg teh sta prisostvovala posvetovanju g. postajni načelnik v Brežicah za postajno upravo ter lastnik tovarne za opeko g. Treppo. — Ugotovilo se je na tem sestanku, da bi navedeni kraji trenutno f A doli Sadar Na cesti sem izvedel, da ni več rešitve zanj, da umira. Takrat mi je bridkost prevzela srce, zakaj odhajal je. Še enkrat bi ga bil rad videl. Šel sem tja, da bi vjel še zadnjo njegovo besedo, pa ga ni bilo že več tukaj. Bil je že onstran. Adolf Sadar je umrl. Eden onih redkih prijateljev, ki mi je bil ostal zvest tudi še potem, ko nisem imel več priložnosti iti h komu, ko se me je ognil marsikdo v strahu, da bi se ne omadeževal ob mojem srečanju. Ostal je zvest prijatelj tudi v sili. Zato mi lahko verjamete, da mi je hudo za njim. Pa ne samo meni! Vsem znancem in prijateljem je britko pri srcu, ko si pripovedujejo, da Adolfa ni več med uarni. Šel si, ti zvesti sotrudnik iz ^Slomškove zveze«. Brez strahu iu brez sramu si stopil pred prapor in korakal strumno za njim kakor se mora vesti značaj. Adolf Sadar ni bil politik, ne kak učenjak, in še ldterat ni bil, a vendar vreden, da se ga spo-manjamo javno, zakaj bil je značaj. Z letnicami ne morem okrasiti teh vrstic, ker nobene ne vem, a zato je vendar resnično, kar pišem o njem. Po rodu je bil Ločan. Njegova govorica je vedno razodevala loško poreklo. Iz učiteljske ro-dovine prišel, je zrastel popolnoma v učiteljski poklic. V solnčnih Budanjah na Vipavskem je bila njegova prva služba. Tam ni samo učil otroke v šoli, temveč je vodil tudi cerkveno petje, pa je kmalu imel pevski zbor, ki je slovel po vsem Vipavskem. Od lam je prišel v Ljubljano na II mestno šolo, a par let pred vojno je prišel na sedanje državno vzgajališče, kjer je bil ravnatelj zavoda in vzgojitelj zanemarjene mladine, ki je imela v njem najboljšega mentorja. Lansko leto je bil vpokojen, a zadnji torek se je poslovil od gojencev. Obljubil je sicer gojencem, ki so žalovali za njim, da jih bo še obiskoval od prireditvah, a kaj, ko ga je bolezen, ki ga ije takrat že zalezovala, tako hitro zmagala. Srečala sva se v kongregaciji. Tudi tam bomo pogrešali Tvoj jasni glas, ki si ga tako rad povzdignil Mariji v čast, da si potegnil za seboj vse one, ki še morejo peti. »Ave Marija!« si pel tukaj, a zdaj boš pel in jo slavil tam zgoraj, Prijatelj! Zvest si bil v življenju iu ta zvestoba naj ldije tudi onkraj groba. F. Jaklič. Za moža — milijonarja Zelo zanimiva razprava se je vršila te dni pred okrožnim sodiščem v Veliki Kikindi. Na obtožni klopi je sedela neka Liuka Budišič, katero je državno pravdništvo tožilo, da je ponaredila po-roSni list, ki je pričal, da je poročena z znanim milijonarjem Bogoljubom Djungjerskim iz Velikega Bečkereka. Linka je bila svoječasno poročena z dr. Ja-godičem, odvetnikom iz Sombora, s katerim je imela hčerko. Pred nekaj leti se je ločila od njega. Lepega dne je prišla v Bečkerek in tam raztrosila govorico, da je Djungjerski bolan. Isto je pripovedovala tudi na županstvu, češ, da jo pošilja Djungjerski, ki je podpisal poročni lisi in prosi za čupansko potrdilo. Županstvo si je po predpisih obdržalo poročni list za nekaj dni. Nato so pričeli ljudje Djungjerskemu čestitati, on pa temu ni pripisoval nobene važnosti, dokler mu ni prišel čestitat sam župan Rajič. Nato je Djungjerski poizvedel o vsej stvari in Linko prijavil okrajnemu glavarstvu z izjavo, da on ui podpisal nobenega poročnega lista. Državno pravdništvo je vložilo nato proti Linki tožbo. Linka Budišičeva je na razpravi trdila, da je ona podpisala Djungjerskega iine na poročnem listu, zakaj Djungjerski ji je obljubil poroko in je bil on vzrok njene ločitve od prvega moža. Djungjerski to zanika in trdi, da njegovo ime ni bilo podpisano na poročni list z njegovim dovoljenjem, čeprav je imel z Linko pred petimi leti ljubavno razmerje, toda od tedaj se ni shajal več z njo. Ko je bila na vrsti razprava o ljubavneni razmerju med Djungjerskim m Linko, pa je bila javnost izključena iz razprave, Rezultat tega pro-tesa pričakujejo v Vojvodini z velikim zanimanjem. rabili okrog 800 kw., dočim pri tem ni upoštevana uporaba toka, ki bo nastala v obrti in industriji, kadar bo električni tok na razpolago. Vse je seveda zavisno od T. P. D., če ne bo stavila preli-ranih pogojev in če bo uvidela, da bo konsum zelo rastel, ako cene ne bodo pretirane. Poudariti treba, da ni samo celo Posavje potrebno električne moči, ampak nič manj tudi celo krško polje, ki je dokaj večje kot Posavje. Od Brežic in Krškega pa tja do Novega mesta, kjer biva v ravnini in na obeh straneh v hribih na tisoče in tisoče ljudi, ni niti ene elektrarne, če ne upoštevamo male naprave v Št, Jerneju, ki pa bo komaj za domačo vas. — Če bo elektr. tok v Krškem ali' Cerkljah, je brezdvomno, da bo šel dalje, po vaseh v hribih in ravnini. V par letih bo način gospodarjenja v teh krajih tako spremenjen, kakor je spremenjen na Gorenjskem, odkar deluje Završnica. Pa bodo potem ti kraji postali privlačni tudi za tujca, saj imajo tudi ti kraji na sebi marsikaj zanimivega in lepega. Zagrebčani že sedaj radi prihajajo, češ da je najbolj zapuščen del Slovenije lepši kot Hrvatska. Naša narodna rana Kakor kri iz zevajoče rane, tako se izliva zadnjih štirideset let naša najboljša narodna kri — naši najkrepkejši fantje in dekleta, možje in žene — naši izseljenci — iz domovine po celem svetu. Stotisoči so že odšli in tisoči še odhajajo. Izseljniško vprašanje je za vsak narod eno izmed najvažnejših vprašanj, katero mora rešiti ako noče oslabeti popolnoma. Vsi, tudi največji narodi sveta, mu posvečajo kolikor največ svoje skrbi in pažnje. Kar priznajmo pa, da sc je pri nas glede tega veliko grešilo v preteklosti in da tudi danes še ne najdemo potrebnega zanimuja in razumevanja. Družba sv. Rafaela se je ustanovila, du bi predvsem doma vzbudila v vseh krogih večje zanimanje z^ izseljeniško vprašanje. Navdušila bi rada ves narod, da bi se zavzel za to vprašanje in ga začel z razumom in srcem prouča-vati in se tako zavedel svojih velikih dolžnosti, katere ima do izseljencev. Želi postati vez med našimi brati in sestrami v tujini in doma. Naši bratje in sestre po raznih krajih tujine morajo začutiti, da jih nismo pozabili, temveč, da se domovina za nje zanima, jih ljubi in jim želi pomagati. Zeli ohraniti v njih stanovitno ljubezen do domovine, da bi ji ostali v tujini zvesti, ostali Slovenci, si hitro opomogli iu se prej ko preje vrnili nazaj domov v domovino. Družba sv. Rafaela je sklenila vsako leto eno nedeljo posvetiti in pozvati ves narod, da ta dan posveti kolikor največ mogoče svoje pažnje svojim izseljencem. Vsi, ki imajo svoje drage v tujini, naj bi se jih ta dan spominjali še posebej doma v svojih pogovorili, morda s pismi, spominjali v svojih molitvah. Narodni voditelji naj bi ta dan proučevali to vprašanje in mislili ua to, kako bi sc izse-ljeništvo omejilo, kako bi se za one, ki morajo v tujino, poskrbelo, da se nam ue izgube, ne narodno, ne versko. Zato naj bi duhovni pastirji ta dan mislili na številne svoje ovčice, ki so odšle v širni, nevarni svet, da bi opozarjali svoje vernike v svojih pridigah in govorih, naj nc silijo v tujino. Javne molitve naj bi se vršile za tiste, ki so v tujini. Tisoči so, ki se tam versko in moralno potapljajo v svojo časno in večno nesrečo. Patron družbe in izseljencev je sv. Rafael, katerega praznik se praznuje 24. oktobra. Toda takrat je nedelja katoliških misijonov. Zato je škofijstvo določilo vsako drugo nedeljo v mesecu novembru za ta namen. To je današnja nedelja. Skrb zu izseljence jc predvsem dolžnost vlade vsakega naroda. Vendar pa to ni dovolj. Treba je, da se vsak uarod sam zavzame iu sodeluje z vlado in ji pomaga. Zato imamo pri vseh narodih, tudi največjih in najbogatejših še posebne organizacije, ki se ustanavljajo zlasti za to vprašanje in za skrb za izseljence. Da bo družba kos svoji veliki nalogi, potrebuje sodelovanja in pomoči celega naroda. Le če sc bo družbi posrečilo, da postane res narodna družba, ali bolje, družba celega naroda, ako bo dobila dovolj finančne pomoči tedaj bo mogla vso to nalogo tudi izvršiti. Zato, mislimo danes vsi na to in postanimo njeni člani. Pokažimo uašim izseljencem, da jih ljubimo nesebično in bratovsko. Misijonarjem v slovo V nedeljo dne 17. novembra bomo praznovali v Ljubljani odhod naših treh slovenskih misijonarjev v Indijo. V cerkvi sv. Jožefa bo pop. od 3 do 0 izpostavljeno Najsvetejše; ob G zvečer bo po kratki misijonski pridigi prevzv. g. škof dr. Jeglič izročil misijonarjem misijonski križ. V dvorani hotela Union bo zvečer ob S predaval odhajajoči misijonar g. Poderžaj ob skiop-tičnih slikah o Indiji. Poleg tega bo nastopila ra-jalna vrsta otrok, proizvajale se bodo deklaniacije in pevske točke. Vstopnina prosta. Dne 17., 18. in 19. novembra bo v kongre-gaeijski kapeli pri sv. Jožefu razstava daril, ki so jih verniki poklonili odhajajočim misijonarjem. Darovali so: dekanija Stara Loka Din 68(1. g. Viktor Oblak (Sodražica) Din 100, koroški fond (iz Mežice) Din 100; pek Jenko (iz Ljubljane) Din 200; neimenovani (iz Preserja) Din 100; (iz Vrhnike) Din 100; za maše Din 100; manjših denarnih darov Din 80. Razen tega je darovala tvrdka Mayer 39 m blaga, tvrdka Neškudla nov velum, g. Urs. Eržen iz Stare Oslice 20 m blaga; nekateri gg. duhovniki so darovali stole. Za nadaljnja darila se priporoča Misijonska pisarna. Hemeniška ulica 2, Ljubljana. (ako dobre kol najdražja mila-vendar cenejše! Večer slovenske koroške pesmi Ljubljana. 9. novembra Že drugič so se odzvali gostoljubnemu povabilu Prosvetne zveze slovenski fautje-pevei iz Koroške in prišli med uas, da nam pokažejo neminljivo lepoto svoje pesnu in izpričajo ljubezen do našega rodu ler zvestobo slovenski misli, skupni čudežni luči, ki nas vodi in nas bo nekoč za vekomaj združila in odrešila. Njihov zbor, ki šteje 28 pevcev, je letos nastopil v veliki dvorani >Uniona<., ki jo je zasedlo mnogoštevilno občinstvo Večer je v imenu Prosvetne zveze otvoril prof. 1. Dolenec. ki je pevce prisrčno [»zdravil ua domačih tleh in izrazil iskreno željo, da bi nas še večkrat obiskali. Nato so jih še v imenu slovenske dece pozdravili v narodne noše oblečeni malčki in jim poklonili cvetje, kar je slavlje napravilo še bolj zaupljivo in toplo. Ko je v tišino zbranega občinstva zadonela prva pesem, so bila srca vseh pridobljena in ganjena. In vrstila se je pesem za pesmijo, ena lepša od druge, žalostne in vesele, vse pa v globini tako čudno naše. Iz melodij je rastel pred nami nov in vendar tako znan svet prelepe koroške zemlje, po kateri so nas pevci vodili in spremljali od onega konca do drugega. Nekatere pesmi so občinstvo tako vžgale, ganile ali razigrale, da so jih morali ponavljati. Med odmorom je koroški rojak Osojski !ol-mačil koroško narodno pesem, označil njen alpski značaj in poudaril slovensko osnovo njene melodije, čeprav se besedilo po vsebini in obliki naslanja na nemške štirivrstičnice. Koroški Slovenci so po tako slavni tradiciji svojih prednikov danes sicer kulturno pasivni, toda ne kulturno mrtvi, kar uam dokazuje njihova narodna pesem, ki je najmočnejši izliv narodnega življenja koroških Slovencev. Pevce so dalje pozdravili še Ženska Zveza, Orliška Zveza in pevsko društvo »Ljubljana*, ki so jim v znak hvaležnosti in priznanja poklonili krasne vence iu šopke. Večer Slovenske koroške pesmi v Ljubljani je bil prelep družinski praznik, ki nam bo vsem ostal v duši kot drag spomin. Sirahovalci Ljubljane pod ključem Izsledena in aretirana vlomilska tolpa. — Vlom pri ..dolgem mostu« pojasnjen. — Vlomilce je izdalo razsipno življenje. Ljubljana, 9. novembra. Že dobra dva meseca živi Ljubljana v večni i ki južni: vlomilci so ua delu. danes ali jutri lahko vlomijo pri vsakomur Ne samo Ljubljana, še mnogo bolj jc trpela radi vlomilcev ljubljanska okolica, saj tam skoro ni bila nobena liiša več varna, da je ne obiščejo svedrovci in popolnoma izplcnijo. Časopisi so skoro vsak dan vedeli poročati o manjših in večjih vlomih. Policija se jc neumorno trudila, da bi našla vsaj najmanjšo sled za njimi. Končno so ji je to res posrečilo in nc samo to: ko jc našla sled, je v nekaj dneh aretirala žc skoro vso tolpo. Tako so strahovalci Ljubljane sedaj pod ključem ter čakajo le še pravične kazni. Stare ženice, pa tudi drugi, v kolodvorskem okraju so si že nekaj dni sem vedeli pripovedovati o velikih pijančevanjih, zapravljanju in razsojanju v neki gostilni v Kolodvorski ulici. Morda so ljudje malo pretiravali, res pa je le bilo, da jo v tisto gostilno zahajala družba mladih ljudi in vedno imela dovolj denarja. Ti ljudje so tako razmetavali denar, da je kar naravnost kričalo, da ga niso zaslužili s težkim delom in d.i jih denar v njihovih rokah peče ter da se gu najraje čimprejc zncbc. V ponedeljek se jc ]jolieiju odločilu napraviti temu konec in je nckuj teh sumljivih ljudi pozaprla. Ni trajalo dolgo in že se je izkazalo, da so mladi zapravljivci pravzaprav zelo nevarni vlomilci. Aretlranci so bili doma od Device Marije v Polju in tam je policija s pomočjo orožnikov napravila ua njihovih stanovanjih temeljito hišno preiskavo. Uspeli je bil večji, kakor jc policija sama pričakovala. Našli so mnogo blaga, ki izvira od številnih vlomov, ki so sedaj pojasnjeni. Med drugimi je pojasnjen zlasti velik vlom v Kušarjevo trgovino in gostilno pri >doIgem mostu« na Viču. Tam so, kakor znano, vlomilci odnesli raznega blagu v vrednosti nad 30.000 dinarjev. Pri preiskavah pri D. M. v Polju so našli tudi dva pisalna stroja. Eden je bil ukraden pri vlomu dne 23. septembra v mizarsko zadrugo v št. Vidu nad Ljubljano. Pojasnjena je s tem tudi tatvina v gostilni Franca Jauuša v Domžalah pred dnevi ter še več drugih vlomov, o katerih se preiskava še nadaljuje. O [Kjdrobnostih preiskave proti vlomilcem — Sest jih sedi v preiskovalnem zaporu, — zaenkrat še ne moremo poročati, ker bi s tem znali morda škodovati preiskavi. I/ istega vzroka zaniolčujemo tudi imena aretirancev. So to mladi fantje, ki so ali že brez staršev, ali pa so jim s svojim življenjem povzročili že mnogo gorju. Nekaterih že po leto in še več dni ni bilo domov. Gotovo je dosedaj že (o, da jc policija razkrinkala glavno gnezdo zelo nevarnih ptičkov in ene največjih, najboljše organiziranih vlomilskih tolp, kar jih je kdaj imela Ljubljana. Ti vlomilci so bili tujemu imetju tem bolj nevarni, ker se niso prav nič specializirali. Kradli in vlainljali so vsevprek, vse jim je bilo dobro došlo: od navadnih tatvin perutnine in koles pa do težkih vlomov v blagajne. Z aretacijo te tolpe sta Ljubljana in okolica rešena hude nadloge. Razkritja o tej tolpi pa še niso končuna in se iz preiskave obljubljajo še prav zanimive reči. Koledar Nedelja (25. pobinkoštna), 10. novembra: Andrej Avelin, spoznavavec. — Jutri: ponedeljek. 11. novembra: Martin (Davorin), škof. Osebne vesli ~ Duhovniške spremembe v ljubljanski iko- ia ji. Podeljena je župnija Sela pri Kamniku Cirilu M i 1 a v c u , kaplanu na Igu. — Imenovaa sta bila: Franc K o r e t i č , stolni vikar v Ljubljani, za ur-šulinskega spirituala, in Alojzij Košmerlj, kaplan pri Sv. Petru v Ljubljani, za stolnega vikarja v Ljubljani. — Premeščeni so bili: Kristijan Cu-d e r m a n , uršulinski spiritual v Ljubljani, za kaplana v Šmartno pri Litiji; dalje kot kaplani: Ivan S1 a d i č iz Šmurtnn pri Litiji k D. M. v Polje, Andrej 11 c iz Črnomlja v Leskovec, Ivan Štrus iz Preserja v Črnomelj, Josip Klemenčič s Koroške Bele v Dob, Alfonz J are iz Mirne na Koroško Belo, Jožef O r a ž e m iz Cerkljan pri Kranju k Sv, Petru v Ljubljano, Franc A m b r o ž i C iz Doba v Cerklje pri Kranju in Anton Gornik iz Radovljice na Ig. _ = PoroSil se je včeraj v Križankah g. dr. Kajetan Gantar, profesor v Novem mestu, 7. gdč. Frančiško Rejc iz Ljubljane. Poroča1 je univ. prof. dr. Snoj. Novoporočencema iskreni čestitamo in jima želimo obilo božjega blagoslovi KETTE < < razstava t > » Danes nedelja * Volnene nogavice, pletenine in rokavico po nizkih cenah pri tvrdki Kari PreluR. Ljubljana. ★ Opozarfamo na oglas Spodnieštajerske Ljudske posojdnice nn zudnji strani današnjega »Slovenca«. »B u d d h a« čaj je brez reklame za gospode ino dame, eliksir življenja tisti, ki so iskali ga alkimisti! Tea-Import Ljubljana, Aškerčeva 3. Novi gfohuiv' ■f Umrla jc včeraj v zavetišču sv. Vhicencija * Mengšu gdč. A ni t a G o s t i š a , članica pevskega društva »Ljublja na<>. Pogreb se bo vršil danes popoldan ob 3 iz zavetišča v Mengšu na ondotno pokopališče. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 13.07 do postaje Jarše-Mengeš; odtod slabe pol ure. — Članstvo »Ljubljane« se vabi. da sc po možnosti udeleži pogreba. Moški zbor se poslovi z žalostin-kami. Odhod z avtobusom ob četrt r.a 2 bipretf »Figovca« + V Cirknici je 9. t m. ob 4,15 popoldne nagle smrti umrl g. Ivan L a v r i č , posestnik in trgovec v Cirknici, brat pok. g. dekana Lavriča i.' Breznice. + Na SuiHM tu .je bil ijcncem in invalidom. Na neosnovane G-itki, češ, ua se društvo železniških vpokojencev preniui.) zavzema za železniške vpo-kojence in zclez.niške invalide, odgovarjamo sledeče: Smelo lahko trdimo, da nobeno društvo ne more storiti več za svoj;; člane, kakor stori društvo železniških vpokojencev za vse kategorije in železniške invalide Velika večina železniških milo-ščinarjev in invalidov niso člani društvu, ker nimajo niti za preživljanje, kako naj bi še plačali članarino Društvo se lega zaveda in jih ne pusti v njihovi bedi osamljenih, temveč dela na vseh merodajnih rreslili venomer, da bi se jim njihov bedni položaj vs-aj malo izboljša,. Za to imamo dokaze v rokah. Ce pa še ni rešitve, ne zadene društva nobena krivda Očitki so torej neosnovani in ž njimi vsak škodi cebi ia skupnosti — Društvo železniških vpokojencev. * Pomlad v Višnji nori. Uredništvu r.Slo-venca je poslal stari Omahen iz Višnje gore šopek lepo dišečih vijolic z njegovega vrla. Na tem vrtu se nahaja in lahko ogleda izvanredno lepo zraščena jablana. Dva cepiča sta bila cepljena dne 20. marca 1929 v eno samo tenko debelce, pognala sta štiri mladike, ki merijo daues 1.40 m in so vrhovi v spomladanski rasti. Pripomniti je, da je to mojstrsko delo izvršil Omahen v svojem 74. letu starosti. Starše išče. Za časa svetovne vojne se je v Srbiji izgubilo mnogo otrok. Te dni objavljajo belgrajski listi poziv nekega 181etnega mladeniča, ki prosi podatkov o svojih starših. Ko so se Srbi leta 1914. umikali od Drine, so vojaki naleteli na izgubljenega fantka, ki je bi! tedaj star kake tri leta. Neki rezervni častnik ga je vzel seboj in ga imel za svojega. Otročiček je odrastel v fanta, ki bi sedaj rad poizvedel za starše Ko so ga našli, ni vedel imena, ne nič. Pozneje pa je povedal, da jc Velimir. Je pa mogoče, da si je deček kar sam nadel ime Velimir, ker je slišal, da trenskega kuharja tako kličejo. Zato je tako težko sedaj iskati njegove starše. Mladenič, ki stanuje še vedno pri svojem dobrotniku, prosi javnost, naj mu pomaga najti starše ali vsaj sorodnike, če so starši že pomrli. -Ar Strah pred povodnijo. Radi neprestanega deževja je Sava v Slavoniji napolnila vso strugo, narašča pa še vedno bolj. Cc bo še nekaj časa naraščala, bo Sava poplavila vsa polja v novogradi-škem okraju, vse do Orljave, ker tam ni nobenega nasipa. Po katastrofalni povodnji 1. 1926,, ki je povzročila v tistih krajih ogromno škodo, Sava že tri leta ni prekoračila bregov in jc ljudstvo v slavonski Posavini poleg koruze začelo čim dalje bolj sejati tudi pšenico, ki je v mastni zemlji prav dobro uspeval«. Sedaj gledajo ljudje s strahom v srcu, kako Sava narašča ler se boje katastrofe. Ljudje komaj čakajo, kd;>j bodo zgradili nasip ob Savi in izvedli kanalizacijo bližnjih polj. Iz Srema poročajo o ogromni škodi, ki jo narastla Sava že povzroča. Posebno so oškodovane stavbne tvrdke, katerih splave ie voda razbila. Več takih podjetij je poslalo svoje dela vce na Savo, da polove stavbeni les, ki jih jc voda raznesla. En razbiti splav jc porušil na Savi tudi en mlin Mnogo neprijetno- PrimarH dr. r. Dcrganc zopet redno ordinira od 11.—1. ifnftlfano, Komenshega m. 4 a fltesri dokazuje v velefilmu f^h ntšiinif! kaj vse je zmožna žrtvovali žena za moža. ki ga resnično in iz srca I ubi. Drama žene, lii je zvesta in požrtvovalna tovarišica možu-•umetniku. Oo '/21! doji., , • /j5, 6, v. na Kai bo dnetes ? Drama: Janezek Nosaiiček, mladinska proslava, premijera, ob 13. — Velika abeceda, ob 20. Opera: Beneška noč. premijera. Kino ljubljanski dvor: Priznanje (Pola Negri) Union, velika dvorana: Rokoborba. dopoldne ob 10 in zvečer ob pol 20. Rokodelski dom: .Martinov večer rokodelskih pomočnikov ob 7. Predstava - Ženin«, pevske točke. Telovadnica na Grabnu: Ob 8 naraščajska telovadna akademija orlovskega odseka Sv. Jakob-Ljubljana Igrišče SK Ilirije: Slovan:Grafika; Ilirija: Rapid. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in Mr. Ramor, Miklošičeva 20. K A! BO IUTR1? Drama: Faust Opera: Zaprto. Kino Ljubljanski dvor: Priznanje (Pola Negrt). Filharmonija: Koncert Brandl-tria. Koncert goslača R. Soetensa Dne 8. I. 111 .je bil v Filharmoniji koncert Iran-, coskega'violinista g. Roberta Soetensa. Koncert je jiriredi! ljubljanski agilni francoski institut pod po-, krovilcljstvom Francoske družbe za umetniško občevanje. Pred koncertom je lektor g. Marc Vey v francoskem jeziku predaval o francoski glasbi, zlasti o listih francoskih skladateljih,.čigar dela jo,g. Soetens izvajal. Program je bil urejen nekako v kronološki vrsti od XVIII. stol, do najnovejšega časa: Vitali. Bach, Lalo. Rimskij-Korzakov, Albeniz, Debussv! Ravel. G. Soetens je zelo inteligenten, gibčen umetnik modernega kova, ki ljubi lepo izdelano linijo in 110 ljubi patosa. Ima krasen Ion (gotovo tudi izbore« instrument), fino, moško interpretacijo in pravi romanski formalni smisel. Na klavirju, ga je spremljal konservatorist g Pavel Šivic. ki je sicer dober igrač, uglajenemu Francozu nasproti pa je bil le še premalo uglajen in fin. Sicer .ie pa lejio premislil in nastudirai svoj pari Zal, koncert ni bil kdovekaj dobro obiskan, pa dež ni bil edini vzrok temu. Tudi ono, tako zelo zmerjano pomanjkanje interesa za umetnost ne, nego — zakaj mi ne bi lega malega, kar imamo, lako uredili, da no bi ob isli uri, ko je en koncert, imeli šo trope drugih koncertov in prireditev? Saj nismo New Vork. in Ireba bi bilo le malo človeške obzirnosti iu sporazumnosti, ne? V. S> 25-)eiuico poroke je obhajal včeraj gospod Filip Pristou. solastnik znanega frkosllkar-skega ateljeja Pristou & Uricclj, s svojo soprogo gosjjo Franjo roj. Bučarjevo, ki mnogo deluje v kari-tativnih društvih Naj bi srečno dočakala zlate poroke! 0 Tečaj /a ročna delo se bo vršil vsako sredo od 7 do 9 v Alojzijovišču na Poljanski cesti, Krekova prosvetn. Vodi gn Zveza uradnic in tr- | guvskih naslav ljeuk. Nove udeleženke se še sprejemajo ob sredah ob 7 v Alojzijevišču. 0 Sobotni živilski lrq. Dvakrat na leden oživi ves prostor tam za semeniščem, za Jugoslo-\ansko knjigarno, okoli Vodnikovega spomenika, doli do mesarskih siojnic in do Zmajskega mostu. Sreda in sobota sta dneva, ko se nn tem prostoru razvije prava, resnična in i>u revija vseh poljskih pridelkov, živilskih potreb sploh, revija vseli . nih. ki nudijo in kupujejo. Tistih, ki nudijo, je vedno dovolj, cene so zato ugodne, vsaj zmerne. Dajemo napol zastonj,« trdijo prodajalke. .Silno je drago,< se pritožujejo gospodinje. In tako ni nihče nikdar zadovoljen, zakaj to sia>dva svetova, vsak s svojimi hiteresi. Včeraj jo bil trg izredno bogato založen. Kmetje so pripeljali za Ljubljanico ravno 50 voz krompirja in zeljnatih glav. Večina blaga so peljali nazaj domov, kupčija ne gre. Krompir na drobno je bil po i Din, na debelo po 70—80 par. Zeljnjte glave na drobno po 50, 75 in 100 par. po velikosti. Na debelo znatno ceneje, čebula po 1.50 Din, kislo zelje 2 50 Din, kisla rejin 2 Din kilogram. Kaša po 1.50 Din. fižol prepeličar po 5 Din, ribnlčan 4 Din. luščeni »tročji fižol jio o Din liter Kostanj po 2 Din, sadje po stalnih cenah, jajca tudi, piščeia tudi. Pl. II. »r. S. SIAIlMCHlR Specialist za otroške bolezni Nunska ulica * Ordinira od 10-11. 24- O Na debelo sta hotela krasti suknje. O aretaciji bratoV Ivana in Ludvika Lacknerja smo že poročali, izkazalo se je. da brata nisla ukradla samo ene suknje, temveč kar dve in sicer obe istega popoldne ko sla bila aretirana. Oba dolgoprsta brata sla menda mislila, da bosta v mestu kar na debelo kradla suknje Komaj pa sia pričela, sla bila že aretirana. Eito uro pred aretacijo sta ukradla suknjo poštnemu uradniku Karlu Urbančiču v Gradišču št, 15, ninlo pred aretacijo pa drugo suknjo kavarnar,jevemu sinu Hiuku Polajnarju. Obe suknji sta sedaj že pri pravih lastnikih. Obenem je poli-cija ugotovila, da jo Ivan Lackner ukradel tuiji približno 400 Din vredno zlato vratno verižico z me-rlallončkom. To verižico je Lackner še na cesti zamenjal 2 znanim tatom Francom Kandiišarjem za elegantne rokavice Kandušar je hotel verižico prodali. pa je noben zlatar ni maral kupili od njega. Kandušar je bil malo za Lacknerjem aretiran Policija je našla verižico pri njen^ sedaj pa išče lastnico. Lackner trdi, da ,ie verižico ukradel nekje v študentovski ulici. Brala Lackner, Kandušar in morda še kdo drugI so bili ravno pri tem, da osnujejo novo latinsko folpo po vzorcu in v konkurenco oni drugi, ki je tudi že pod ključem in o kateri poročamo n« drugem mostu. -- Občinstvo opozarjamo ob tej priliki, d? taki tatovi navadno hodijo po stanovanjih s preprosto pretvezo: >Imate kaj drv za žagati?- č'e ni nikogar v stanovanju, ukradejo karkoli, če jia jim slučajno kje res ponudijo delo, potem jih sftvedn ni več blizu. Pazite na lake žagarie! 0 Novo moderno pekarno je otvoril na Rimski cesti 5 Andrej Kolar, pekovski mojster. Glej današnji oglas vzadaj. 0 Za zimske suknje, plašče, obleke itd. najbolje kupite pri Novaku — Kongresni lrq 15. © Kemično snaženje oblek - Šimenc, Kolodvorska ulica 8. Maribor OBČINSKI PRORAČUN ZA LETO 1930 jc že sestavljen in bo cd jutri naprej na vpogled v mestnem knjigovodstvu. Redne potrebščine znašajo v letošnjem proračunu 10,751.155 Din. so torej za 3.026.371 vceje kakor lansko lelo, kar gre predvsem na račun znauicga jKiviška socialnoskrbstvenih proračunskih postavk, ki so se izkazale kol nujno potrebne. Omenjene potrebščine se krijejo z dosedanjimi davščinami, kalerih finančni etekt znaša i 7,690.000 Din (po odbitku po državi določenega maksimiranja gotovih davščin), dočim se bo primanjkljaj v iznosu 3,302.103 Din kril z novimi finančnimi viri, o čemer smo že poročali v četrtkovi številki. Sklad gradbeneg« urada pa izkazuje na potrebščinah 3,078.601 Din, za katere je dano kritje v iznosu 2,041.447 Din. Primanjkljaj 1,046.154 Diu se Zahtevajte brezplačen oopis! ZEPHlift fosrsilca ečS d. d. Suftefica Samoprodaja zu Ljubljano: BREZNIK & FRITSCH Samoprodaja za Celje: D. RAKUSCH, samoprodaja za Maribor: P IN TER ! LENARI;. bo kril jx> predlogu mestnega knjigovodstva s predvideno uvedbo davka na nezazidane parcele. Vendar je mestno knjigovodstvo svoj prvotni načrt v toliko sj.-rememlo, eta pride na stavbne parcele v I„ II. in iie parcele pa 2 Din (preje 5 Din oz. 3 Din); ^mziuj! e 1 m rede v I„ II. in V. okraju po 3 '-m., m ostidc i ■ 1 Din za ploskovni meter; na par-cele, k; se nem, n.ij,rjo za pridobivanje gramoza po 0 1.111 na ploskovni meter (ostane nespremenjeno), docini bi na 1 p-i-.v, iu vse oslale parcele po 0.25 za plosko vil i IIK !zrtdni »r ».„iu,i (,u predvideva jx>trebščine v 1 :uiosu 2,2£!č.000 je torej za celili 51,273.800 b:n manjši vhms,i- .Vat^a in se jc mestna občina omejila na m-j.iujo.-.zdatke. izredni proračun predvideva: za icaiu.azin.ijo IV in V. okraja 118.000 Dm, za tehtnic;) na lifo za seno in slamo 150.000 Din, za kopališče na i - cerjeveni otoku 1,500.000 Dm {zadnji obrok), . u ;ukup sveta ob Vrbanovi ul. SO.OOO Din, za aslaltir.o .v ^50.000 Din. za novo iz-mero mesta i,:i 120.000 Lo.. Vsi drugi gradbeni način so se moiali spričv vvMkih investicij v zadnjih letin zaenkrat odložili. Proračun pride v kiaSkem . tinančn« odsek, ki ro v zvezi s proi.-.cu.isko razpravo zlasli imel odloČiti glede uvedbe uwii: davičia, ki so v osredju občinske finančne polii..,«.. POZDRAVLJENI BRAijE OD GOSPESVETE1 Daiii-; 11. do;".idne se pripeljejo iz Celja koroški pevcci, ki zaključujejo z nocojšnjo pevsko orntuiivi/,- v »etiki dvorani »Uniona« svojo trium-laino pc;si<... .-.smejo po Sloveniji. Maribor bo na slovese,* iu,u;j sprejel drage goste, ki prihajajo prvič lik . «.;a lla obdravske prestolice. Bratje od Gospesvitv.. toplu pozdravljeni, iskreno dobrodošli! □ >Zločin in ka^i-ii , lilni po motivih slovitega romana ! .M. Dostojevskega, predvaja Prosv. zveza v tukaj > :cm Grajskem kinu od 13. do 17. t. nt. Predstave .-sprcnlja 1 balalajkami in petjem zbor prol. Nedzelmckv u Zagreba, s solospevi pa nastopi ruski o>:-ri.i tenorist Mihajlo Lebedev iz Zagreba, p Na;.p, društva. Kat izobraževalno društvo v LajteiTpc;. !' .,ua danss popoldne v društvenih prostorih prucditev z deklamacijaini 111 godbenimi točkami. - .v^tr-uško kat. izobraževalno društvo pa ima danes i.. • -1 sestanek. Na sporedu je predavanje o Bolgarski. l ' Ut-sika? šofer Anton Grazer je javii na policiji .j njegova hčerka, 12-letna Antonija Grazer odšla dne 6, t. m. okoli 18. ure od doma radi nekega d uiačega prepira in da s« ni več vrnila domov, radi v ...ar obstoja domneva, da je končala življenje v valovili Drave. Odvetniška pisarna O Si odvetnika -a •-elju — se je preselila iz dosedanjih prostorov na Kralja Petra cesti stev. 28 v sedanje prostore Ljudske posojilnice v Celju na Cankarjevi cesti štev, 4. poleg davčne narave. »S Plesne vaje Kluba slovenskih kolesarjev se pričnejo v torek 12. t, 111. ob 20 v dvorani gostilne »Zeleni (ravnik«. & »Dan Rdečega križa .; priredi društvo »Rdeči kriz-Celje« dne 16 novembra t. 1. v zgornjih i)ro-storili Narodnega doma. Cisti dobiček te prireditve je namenjen Rdečemu križu iu mestnim ubožcem Na vzporedu so koncertne točke, deklamacija, solospevi, nastop gimnazijskega pevskega zbora Po končanjem sporedu je prosta zabava lii ples. Začetek 20. uri. Vstopnina za osebo 10 Din za rodbino 20 Din. K obilni udeležbi vabi — odbor & Najlepša ročna dc ,1 v veliki izberi do Božiča vsako nedeljo nova izložba. Pavla Slugova, Celje, Vodnikova ul. Nasproti Ljudske posojilnice. IZ KRANJA. Ponovno opozariamo na strokovni tečaj o finem servsranju itd . ki ga priredi v Narodnem domu dno 11., 12. in 13 novembra gospa Helena Weyand, kakor smo poročali že v včerajšnjem listu. Cerkveni vssfaih Marijanska kongregacijn za gospodične pri sv. Jožefu v Ljubljani: A' torek, dne 12. novembra. ob pol sedmih zjutiaj je sv. maša /.iulušhica za vse rajne članice. Liudska snjiinpoinoč v iVloi-iboi-u sprejme za slučaj smrti in doživetja vse zdrave osebo od 1 do yt). leta in izplača do največ 53.000 Din na podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo. fina britvica iz srebro- jekla je postala svetov • ^Kl f II llJ "" ZluimlV -Zmaga ljubezni« v »Ljubljanskem dvoru« je i film, ki slika požrtvovalno m nesebično delo po-i deželskega zdravnika. V svoji idealni nesebični lju-i bežni do bližnjega lajša bedo in trpljenje pomoči ; potrebnim. Zato je od vseh ljubljen. Ker tudi on , vse ljubi in vidi v vsakem človeku sebi enakega, na-i leti na bridko razočaranje od strani brutalnega in I nadutega sebičneža, ki mu uniči karijero in ga pahne na rob propada. Pa prav njegova ljubeznjiva dobrohotnost ozdravi naduteža, ko tudi ta spozna, da je edino krščanska ljubezen do bližnjega tista čudovita sila, ki premaga na svetu vse. Film jc po-dučen, moti le nekoliko psihološko premalo utemeljena smrt uboge matere. Iz društvenega življenja Zveza slovenskih vojakov i/, svetovne vojne j Ljubljann-Mostc priredi predvidoma v Ljudski I šoli v Mostah večerni tromeseeni teča j svetovnega pomožnega jezika Esperanto, ter daje s tem priliko vsem članom, kakor tudi ostalemu občinstvu v občini Moste, priučiti se tega velcvaž-negu jezika. Prijave (in pristojbino 20 Din me-j sečno) sprejema blagajnik tov. gosp. Kovic Ka-' rel, Zaloška cesta, Moste, do 15. t. m. Odbor. Stolna prosveta ima danes zvečer ob šestih I občni zbor v Jugoslovanski tiskarni. Mnžki krožek Prosvetnega društva Sv. Kri-! Stof ima v nedeljo 10. novembra ob 3 popoldne svoj redni mesečni sestanek. Zelo važne stvari na dnevnem redu. - Vsi možje, ki se zanimate /.a napredek iitišegn okraja v vseh o/irih. udeležite se tega sestanka in pridružile m- krožku. Nedeljske športne prireditve Ljubljana. Razvrstitev prvenstvenih tekem dne 10. t. m. v Ljubljani je naslednja: Na igrišču SK. Ilirije ob 13.30 Grafika : Slovan; na igrišču ASK. Primorje ob islem času Svoboda rez. : Jadran rez. MARIBOR. Ob 13 na igrišču I. SSK. Maribor: mladinska prvenstvena tekma SK Rapid : SK. Železničar (sodnik g. Bizjak). Ob 14.45 na igrišču I. SSK. Maribor: medmestna tekma Celovec : Maribor (sodnik g. dr. Pla-nlnšek). Hazcnska prvenstvena tekma I. SSK. Jlari bor : SK. Mura, ki bi se morala vršili v nedeljo dne 10. I. m. v Mariboru, se je ponovno od strani SK. Mure odpovedala. 1. SSK. Maribor je potem takem dobil tekmo p. 1. 6:0 in tudi poslal bazenski prvak Slovenije. PTUJ. Ob 13 na igrišču SK Ptuj prijateljska nogometna tekma SK. Rapid (Maribor) : SK. Ptuj. Sodnik g. Nemec. Ob 15 prijateljska nogometna old boy- tekma SK. Iliri je (Ljubljana) : SK. Ptuj. Sodni g. Zamuda. Službene objave LNP. (Iz seje poslovnega odbora dne 6 nov. 1929.) Služba: na igrišču SK. Ilirija : odbornik LNP g. Pevalek, vsak klub postavi stranskega sodnika, za reddteljstvo skrbi SK. Ilirija; na igrišču Pri-morja: odbornik LNP g. Rovan, vsak klub postavi 3 reditelje in stranskega sodnika. — Nastop službe pol ure pred pričetkom tekme. Verificirane tekme: Hermes : Jadran 5 : 1, Primorje : Svoboda 10 : 0, Primorje : Hermes 2 : 2. Kot odbornik LNP k poskusni tekmi Dobcr-na : Trbovlje dne 10. t, m. se določa g. Vičič-a. Verificira se po S 10. o. p. s pravico nastopanja samo v prijateljskih tekmah dne 16. I. m. za I. SSK. Maribor: Jež Josip; dalje s pravico nastopanja dne 2. maja 1930 za SK. Svoboda - Ljubljana: Janežič Josip, Schlamberger Viljem. Na podlagi § 10. o. p. se dovoljuje s 16. I. m. nastopanje v prijateljskih tekmah igralcema Ja-nežiču Josipu, Schlambergerju Viljemu za SK. Svoboda in igr. Ježu Josipu z današnjim dnem za SK. Ilirija. Odobri se od igranje medmestne tekme Maribor : Celovec dne 10. t. m. v Mariborli in prijateljskih tekem Ilirija : Rapid dne 10. t. ni. v Ljubljani ter 17. t. m. v Mariboru. — Tajnik II: Mahkovec SK. Ilirija, nogometna sekcija. Sestava moštva za današnjo tekmo /. Rapidom je razvidna v članski knjigi v »Evropi«; v garderobi bodite točno ob 14.30. — Opozarjamo na nove objave v članski knjigi in na oglasni deski. — Prost vstop k današnji tekmi imajo le oni naraščajniki nogoni. sekcije, ki se izkažejo pri bgagajni z legitimacijo in plačanim naraščajskim prispevkom. Koleki bodo na razpolago pri blagajni in pri oskrbniku. SK. Ilirija (plavalna sckcija). Važna seja se4-cijskega načelstva bo v |>oiiedeljek U. I. m. oh 19.30 v kavarni »Evropa«. Prosimo ločno! Orel Spored narašeajske telovadne akademije orlovskega odseka sv. Jakob Ljubljana, ki se vrši nocoj ob 8 v telovadnici šole na Grabnu je sledeč: I. Orliči: proste vaje; 2. Mladci: proste vaje; 3: Orliči: igrice: 4. Mladenke: proste vaje 3. Mladci: bradlja; 6. Gojenke: pcrieice; 7. Mladci: praške vaje; 8. Orlici: skoki: 9. Mladci: drog 10. Mladci: spretnoslne vaje. Bratje in sestro pridite vsi — da nam daste pogumu s svojim posetom za novo delo. Orlovski odsek v Metliki priredi v nedeljo dne 10. I. m., ob 20 v dvorani Hranilnice in Posojilnice narodno igro -Naša kri« od priljubijo nega pisatelja Fr. S. Finžgarja, du proslavi 120 letnico ilirskega kraljestva za časa Napoleona \ naših krajih. Vstopnina je za sedeže 8 Din /n stojišča 4 Din. Ker nam obetajo igralci, kakor so pokazali pri igri Razvaline življenja, mnogo užitku, zato so vsi prav vljudno vabljeni, da se udeleže predstave. Poizvedovanja Kdo je pomoloma pustil 6. novembra nn iiiojcni vozu pri Kigoveu površnik? Dobi se pri Ivanu Lebnu > /lebeh p. Medvode. Stran dne tO. novembra 19'2'J. rcglssrovana zadruga i omejeno zavezo m poslovno tiobo on l. mm i§2ft. m So. funEta 1929. iMcum fc hm ustaitovllena leta 1895 m je Članica ZaUmlne mit v LlabllanL M ie Izvrgla mmm redno revtzito 8 ottfoiira 1928. Dne 30. junija 1928 je štela zadruga 9497 članov z 10.106 deleži tekom posl. 1. je prist. 988 izst. pa 114 torej prirastka .... . . . 874 .,__874 „ Skupaj 10.371 članov z 10.980 deleii 3 °/0 popust znaša v računskem letu Din 566.547.49'— In SC priCilC izplačevali prve drai v decembru. Kredit Debet Račun blagajne ..... Račun naložb in posojil . Račun blaga...... Račun čekovnega zavoda Račun blag. upnikov . . Račun poslovalnic .... Račun 3 % popusta . . . Račun transito..... Račun članskih deležev . Račun tujih deležev . . . Račun inventarja .... Račun nepremičnin . . . Račun dolžnikov .... Račun nepl. davkov . . „ Račun hranilnih vlog . . Račun rezerve . . . Račun delež, rezerve Račun zgube in dobička Račun bilance...... 1. Ljubljana, Konoresnitrg 2, glavna prodaja!., poslov, inmanuf. oda 2. Ljubljana, Dunajska cesta 33 3. Ljubljana, Zaloška cesta 15 12. ^iruge 21. Poljčane 4. Ljubljana, Celovška cesta 57 13. Zuženberg 22. Makole 5. Vič-Glince, Tržaška cesta 11 14. Semič 23. Ruše št. 73 6. Devica Marija v Polju 15. Sv. Križ pri K. 24. Ruše št. 35 7. Medvode — Svetje 16. Bloke 25 Brezno 8. Škofja Loka 17. Trbovlje II 26. Guštanj 9. Kranj 18. Trl.ovlje-Vode 27. Prevalje 10. Križe 19. Rajhenburg 28. Mečica 11. Tržič 20. Senovo 29; Cerna Ljubljana, Hilšerjeva ulica 5, skladišče špecerijskega odd. Kremi Poštnina in kolki....... Pisarniške potrebščine . . , . Potni stroški......... Plače in dnine . ..... Podpore in nagrade . ^ . . . Zavarovalnina....... Kurjava in razsvetljava . , . Davki plačani ........ Davki neplačani....... Inserati........... Bančna in poštna provizija . Pravni stroški........ Razni stroški poslovalnic . . Najemnine.......... Obresti .......... Odpis dubiioz ...... Odpis pristopnin na rez. zakl, 10% odpis premičnin . . . . 2 % odois nepremičnin . . . Popravila nepremičnin . . Cisti dobiček......... Pristopnine...... Razna povračila . . . Povračila pok. zavoda Tiskovine plačane . . Prebitki poslovalnic . Kurzna razlika .... Obresti........ Izterjana dubijoza . . Davek prejšnje bilance Maj« mnine ..... Prebitek na blagu . . Ahtfva Gotovina v blagaini . . Gotovina Pošt hran. . Zaloga blaga v skladišču Saldi 29 poslovalnic . . Zaloga manuf. odd. . . Dolžniki........ Tuji deleži....... Efekti ......... Nepremični inventar . . Premični inventar . . . Transiti......... Deleži članov Hranilne vloge . . . Kavcija uslužbencev . . Dobavitelji ...... Tekoči račun Zadr, zveze Rezervni zaklad .... Deležna rezerva .... Neplačani davki .... Neplačan 3 % pop. rač. 1. Cisti dobiček...... Zadružno naCflStVO: Dr- Andrej Gosar, 1. r. nač., Anton Kralj, 1, r. podnač., Ivan Krvina, 1. r., Ivanka Kosec, 1. r., Ivan Lazar, 1. r , Alojzij Kocmur, 1. r. ravnatelj. Nadzorstvo: Josip Gostinčar, l.r. predsednik, Rudolf Strnad, I. r. podpredsednik, Fronr. Cvek, 1. r„ Liza Cerkovnik, 1. r., Ivan Fras, 1. r„ Anton Rasperger, 1. r, Jože! Rutar, 1. r-, Ignacij Zeplotnik, 1, r. V Citate t jem »Slovenca" za nedeljo M. Dekobra: Kupčija V majhnem provinčnein gnezdu Ferte-en-Brie sem poznal sodnika, ki je imel skoraj opičji obraz, a bil zvit ko lisica. Na milje daleč so govorili in hvalili njegove ostro utemeljene in pravične razsodbe. Bil je v resnici original... Z angelsko potrpežljivostjo je poslušal stranke, očetovsko dobrohotno se smehljal, nato pa s presenetljivo sigurnostjo izrekel razsodbo. Ime mu je bilo Saturnin Labudeile in je imel vse navade starega samca. Zbiral je stare pipe, znamke in hrošče. V prostih urah sicer ni delal pesmi, zato pa je pisal globoko utemeljeno razpravo o zgodovini uljudnosti v zadnjih štirih stoletjih. Nekega večera nam je pripovedoval sodnik to zgodbo: Prejšnje leto sem moral reševati mnogo sporov. V začetku je bilo zelo dolgočasno, ker je Slo le za malenkostne stvari, ki sem jih hitro opravil. Nato je poklical zapisnikar dva stara prepirljivca. Eden je bil Machenotte in je bil najemnik; drugi je bil živinski prekupčevalec Ballotin. Machenotte je bil krepak, rdeč v obraz, s ščetinastimi brki in gostimi obrvmi. Ballotin pa je bil zvit Normandec, suh ko trska, z obrazom miši. Najprej sem dal besedo Machenottu. Malo negotovo je prišel pred sodni stol, vrtel klobuk v roko in pričel: »Gospod direktor...« Povedal sem mu, da nikakor nisem direktor, temveč sodnik. To ga je zmedlo, od-fcašljal se je nato krepko in zopet pričel: »Gospod direktor justice... jaz vam bom pojasnil, za kaj gre...« Zopet je zakašljal, obrisal si pot in nadaljeval: »Ta... packa ... torej mi je prodal tele, ki sem ga plačal, sedaj pa trdi...« Strogo sem ga prekinil: »Dragi prijatelj! V tej dvorani se ne sme nikomur reči packa. Povejte jasno, toda brez nepotrebnega psovauja! Torej!« »Gospod direktor... to se ne pravi zmerjati, če rečem takemu lopovu packa, ko se je pa upal.. .« »Če boste še naprej govorili v takšnem tonu, vam moram vzeti besedo!« »Oprostite mi, gospod direktor, ampak jeza me je čisto premagala... No, torej, kaj sem hotel povedati... Prodal sem mu tele za 110 frankov. Ko sva se dogovorila, sem mu dejal: Moj dragi stari! Ti boš sedaj tako dober in mi pripeljal tele na dvorišče... Nato pa sem mu plačal njegovih 110 frankov s samimi srebrnimi tolarji po pet frankov. Dejal mi je: Kupčija pa gre čisto dobro. Nato mi J-privedel tele na dvorišče in tu mi pravi: Moj dragi stari! Sedaj pa plačaj teh 110 frankov! Rečem mu: Kaj si pijan, ali se delaš norca iz mene? Denar sem ti vendar že izplačal na sejmišču! Nato on: Kaj ti pade v glavo? Zdi se mi, da si ti pijan... Prav nič mi nisi plačal! Hočem svojih sto deset frankov, ali pa vzamem zopet svoje tele ... No, sedaj pa vas vprašam, gospod direktor: Ali me more ta packa, 'ta oderuh, ta lopov prisiliti, da dvakrat plačam tele, ko pa je vendar že moja last? Ta svinja...« »Ali imate priče?« »Priče?! Ne, nobene nimam. Pa zakaj tudi? Kaj je treba imeti sedaj dve priči... iu morda še davkarja... in še gospoda župnika po vrhu, če se hoče kupiti tele?« Obrnem se k prekupčevalcu: »Ballotin! Slišali ste, kar je izpovedal to-žitelj... Ali ste sprejeli od njega denar? Da ali ne? Prisezite, da boste govorili čisto resnico!« Ballotin vstane, vzdigne desno roko in prične kričali: »Nesramno laže! Niti počenega groša nisem dobil od njega.« »Vi torej odločno zanikate, da bi prejeli denar.« »Da, odločno!« Najemnik je vstal in pričel rjuti: »Oh, ta svinja! Ta slepar...« Zaukazal sem mu, da molči in uato odredil, da gresta oba na svoje mesto. Bilo je navzočih okoli sto radovednežev in obrnjen proti njim, rečem: »Stvar je jasna ... Tožba Machenotta proti Ballotinu je izgubljena, ker ni nobenih prič. — Machenotte pa se mi zdi, da je poštenjakar in prepričan sem, da zgubi v tej stvari sto deset frankov... Ima torej pravico na majhno odškodnino. Predlagam, da zberemo nekaj zanj in jaz dam takoj deset frankov. — In vi, Ballotin? Ali boste res tako brezsrčni, da ne bi tudi vi nekaj dali za svojega nesrečnega nasprotnika?« Prekupčevalec je vsital in takoj dejal: »Gospod sodnik, nočem biti manj velikodušen ko vi... Tu sta dva tolarja po pet frankov. « Vzel sem oba srebrnika, ju pogledal in potem zopet, popraskal malo z nohtom, ju tehtal v roki in nato rečem in pogledam Ballotinu ostro v obraz. »Kaj! Vi se predrznete v sodni dvorani razpečavati ponarejen denar!?« »Ponarejen denar?« je zajecljal Ballotin in postal čisto bled. »Samo nikar se ne polvarjajte! Vi ste čisto dobro vedeli, da sta oba tolarja ponarejena. Zelo malo srebra, tem več pa imata svinca . . Takoj mi boste povedali, kdo vam je dal ta denar 1 Ali pa vas dam takoj aretirati, na mestu! Ne pozabite, da je za ponare je vanje denarja težka ječa!« Ballotin je ves tresel in jecljal nekaj nerazumljivih besed. Nato pa je stopil par korakov naprej in pričel- Nevaren lov »Oh,« je dejal general, »otok me oskrblja z najboljšo divjačino na svetu. Nobenega drugega lova ni mogoče z mojim niti primerjati. Lovim vsak dan in sedaj se nikdar več ne dolgočasim. Zakaj sedaj imam divjačino, s katero moreni meriti svoje duševne sposobnosti.* Rainsfordova prepadenost se je videla ua njegovem obrazu. »Potrebujem za lov idealno žival. Zato sem si dejal: ,Kakšne so lastnosti idealne živali?' In odgovor se je seveda glasil: ,Mora imeti pogum, spretnost in predvsem pamet'.« »Nobena žival pa vendar ne zna pametno misliti.. je zajecljal Rainsford. »Moj dragi prijatelj,« je dejal general. »Ena taka vendarle obstoji.« »Vendar ne boste rekli.. .« je s strahom dejal Rainsford. »In zakaj ne?« »Ne morem si misliti, da govorite umno, general Žarov. To je strahotna šala.« »Zakaj ne bi misli umno? Govorim vendar o lovu.« »O lovu? Ali za Boga, general Žarov! O tem, kar govorite je — umor!« General se je nasmejal dobrodušno. Z zasinehom je pogledal Rainsforda. »Ne moreni si misliti, da ima moderen in civiliziran mož, kar site očevidno vi, tako romantične misli o vrednosti človeškega življenja. Gotovo vaše izkušnje v vojni...« »Me niso naučile tega, da bi odobraval hladnokrvno izvršen umor,« je ostro dopolnil Rainsford stavek. General se je glasno smejal. »Kako komični ste!« je dejal. Dandanes je že smešno, če se naleti na mladega moža il izobraženih krogov, ki ima še take naivne j in predpotopne nazore. Stavim, da boste svoje , naziranje spremenili, kakor hitro greste z menoj na lov. Spoznali boste čisto novo senzacijo, gospod Rainsford.« »Hvala! Jaz sem lovec, ne pa morilec.« »Moj Bog! Zopet ta neprijazna beseda. Mislim pa, da vam bom dokazal, kako so vaši pomisleki neutemeljeni.« »Tako?« »Življenje je za močne ljudi, da ga ti žive in, če treba tudi uničijo. Slabotneži so na svetu, da zabavajo močne. Jaz sem močan. Zakaj ne bi uporabil svojega daru? Če hočem loviti, zakaj naj bi tega ne delal? Lovim izmeček človeštva ... Mornarje nasedlih ladij, Tartare, črnce, Kitajce, belokožce, mešance ... polnokrven konj ali pes čiste pasme je več vreden, ko dvajset njih.« »Ampak ljudje so!« je zdivjal Rainsford. »Res je, prav zato jih potrebujem. V zabavo mi je. V gotovem zmislu mislite čisto pametno. Zato ste nevarni.« »Toda, kje jih dobite?« General je pomežiknil z očmi in dejal: »Temu otoku se pravi tudi «Past ladij*. Včasih mi jo pošlje razjarjeni bog visokega morja. Včasih, če ni previdnost tako dobrotna, ji pomagam jaz. Stopite sem k oknu.« Rainsford je stopil k oknu in pogledal na morje. »Dobro poglejte! Tam zuiiaj!« je zaklical general in pokazal v noč. Rainsford je videl samo črno noč in potem, ko je general pritisnil na gumb, je zagledal daleč v morju, kako so se zasvetile luči. General se je muzal. »Te luči pokazujejo morsko pot, ki je ni: velikanske skale z ostrimi robi preže ko morske pošasti z ua široko odprtim žrelom. S tako lahkoto razdrobe ladjo, ko jaz ta oreh.« Vrgel je oreh na trda tla in ga razdrobil s pelo. »O, da,« je dejal ravnodušno, ko da bi hotel odgovoriti na vprašanje: »Na razpolago imamo tudi elektriko. Trudimo se, da smo civilizirani.« »Civilizirani? In streljate na ljudi!« Jezen izraz je za hip zamračil generalov obraz, nato pa je dejal z najbolj ljubeznivim glasom: »Moj Bog! Kako silno pravičen mlad človek ste! Zagotavljani vam, da ne delani tega, kar mislite. To bi bilo barbarsko. Ravnam s temi ljudmi z izbrano pozornostjo. Dobe bogato hrano in imajo dovolj prilike, da se gibljejo. V kratkem času so telesno v najboljšem stanju. Ju>tri se boste o tem sami prepričali.« »Kaj pravite?« »Jutri obiščeva mojo pripravljalno šolo. reče smehljaje general. »Nahaja se v kleli. »Gospod sodniki Raje vam povem vse po pravici. Če mora že kdo priti v ječo, potem je to Machenotte, ker od njega sem dobil le tolarje, ki mi jih je dal za tele.« »Torej priznate, da ste prejeli od tožitelja tu kupnino za tele?« »Da, priznavam, gospod sodnik.« »To zadostuje... Razsojam, da vrnete to-žitelju tele, ker je njegova lastnina... Vam nn vračam oba tolarja, ker sta oba prava. S;:-mo zato sem govoril o ponarejenih denarjih, ' da sem prišel do resnice.« Trenutno Imam tam približno en ducat ljudi. Vsi so s španske ladje «San Luca», ki je imela smolo, da je tu nasedla. Slabotni ek-semplari, ki so bolj vajeni krova ko džungle.'.' Vzdignil je roko in Ivan, ki je vršil službo natakarja, je prinesel kavo. Le s težavo je Rainsford brzdal svoj jezik. »Vse to je namreč igra, : je nadaljeval general prijazno. »Predložim enemu od njih, da gre na lov. Dam mu proviant in izvrsten lovski nož. Dam mu tudi tri ure prehitka. Nato mu sledim, oborožen le z majhno pištolo z najmanjšim kalibrom in najmanjšim streljanjem. Če mi moja žrtev za tri dni ubeži, tedaj je dobila igro. Če pa jo najdeni, poleni je izgubila.« :>In če se brani tega lova?« Oh, je dejal general. Seveda pustim vsakomur, da izbira. Nikomur ni treba igrati te igre, če noče. Če noče igrati, ga prepustim Ivanu. Ta je imel nekoč čast služiti kot uradni izvrševatelj kazni pod velikim belini carjem na palice obsojenih vojakov. Ivan ima zato čisto svoje nazore o uporabi palice. Brez izjeme vsi se zato odločijo za lov, gospod Rainsford.« »In če dobijo igro?« General se je smehljal. »Do danes nisem še nikdar izgubil. Nato je hitro dostavil: »Nočem, da me imate za širokoustneža. Mnogi nudijo le čisto navaden problem. Tu pa tam naletim ua Tatarja. Eden od leh bi skoraj dobil. Navsezadnje sem mora! poklicati na pomoč pse.« »Pse?« ;>Da, prosim. Pokažem vam jih.« General je epljal Rainsforda k oknu. Luči v hiši so svetile na dvorišče. Rainsford je mogel opaziti ducat temnih postav. Ko so se obrnile proti njemu, je zapazil njih zeleno se lesketajoče oči. Zelo dobri psi,« je pripomnil general. »Vsak večer okoli sedmih jih izpustim. Če bi kdorkoli poskušal vstopili v mojo hišo ali pa jo zapustiti, bi doživel nekaj zelo žalostnega.: In pri tem je zažvižgal poskočno pariško melodijo. »In sedaj vam pokažem svojo zbirko glav. Ali greste z menoj v knjižnico?« »Upam, da me boste za danes opravičili, general Žarov. Se res ne počutim dobro.« »Kaj res?« jo vprašal general ves v skrbeh. »No, mislim, da je to le posledica vaše dolge plavalne ture. Dolgo in mirno spanje vam je potrebno. Stavim, da boste jutri ko prerojeni. Potem pa greva na lov? Obeta se mi nekaj prav izrednega. : Rainsford je hitel k vratom. Škoda, da ne morete iti danes z menoj. Upam na zanimiv lov. Velik in močan črnec je, ki skoraj zgleda, kot da bi si znal pomagati. -- Pa lahko noč! Upam. gospod Rainsford, da boste spali imenitno!« Šele k lunehu je prišel drugi dan general Žarov. Imel je obleko podeželskega plemiča. Obleka je bila brezhibna. Zelo se je zanimal za Rainsfordovo zdravje. »Jaz pa se ne počutim dobro,« je dejal. Sem slabe volje. Včeraj sem opazil, da se me loteva moja stara bolezen.« Na Rainsfordov vprašujoč pogled je odgovoril: »Ennui, dolgočasje.« Ko je general drugič vzdignil čašo, je dejal: »Včerajšnji lov ui bil lep. Fant jc zgubil glavo. Šel je naravnost naprej, da zasledovanje sploh ni dalo nobenega problema. To je tista neprijetna stvar pri mornarjih; tepci so in v gozdu se ne spoznajo. Same neumnosti in nerodnosti delajo. Človek se mora jeziti! Ali želite še kozarček, gospod Rainsford?« »General,« je tedaj dejal Rainsford z vso odločnostjo. »Takoj hočem zapustiti ta otok.« General je nagubančil čelo, kakor da bi bil razžaljen. »Toda, moj dragi prijatelj,« je protestiral, »saj ste komaj prišli. Niste še bili niti na lovu!« »Hočem iti še danes,« je dejal Rainsford. Videl je, kako ga opazujejo prodirajoče oglje-no-črne oči generala. Nenadoma se razjasni generalov obraz. Znova je natočil Rainsfordov kozarec in dejal: »Danes zvečer bova lovila midva — vi in jaz.« Rainsford je odkimal. Ne, general,« je dejal, »jaz ne boni lovil.« General je skomignil z ramami in z užitkom pričel jesti grozdje. Kakor želite, moj prijatelj,« je dejal. »Imate pravico izbirati si. Toda, dovoljujem si, opozoriti vas, da se boste prepričali, da je moje pojmovanje športa mnogo zabavnejše ko Ivanov šport.« Pomigni! je orjaku, ki je stal čmeren v kotu. »Vendar no mislite reči. da...« je kričal Rainsford. »Moj ljubi prijatelj,« je dejal general, ali vam že nisem povedal, da govorim o lovu samo resno? Prišla mi jo la misel ko nnvdali-nenjo. Napijani nasprotniku, ki je vreden mojega meča — veudar enkrat.« JI o so usta še tako lepa jc predpogoj, da jc n ) i h dih sladek in sveže duhteč. Porok za to je aroma tič na peneča sc zobna krema SARGSY KAI0D0NT Duhteča ušla General je vzdignil svojo čašo, toda Rainsford je sedel nepremično in strmel vanj. »Boste videli, da je tak lov vreden napora,« je dejal general navdušeno. »Vaša pamet proti moji. Vaše lovsko znanje proti mojemu. Vaša sila in vztrajnost proti moji. Šah na prostem. Pa tudi to, za kar staviva, ni brez vrednosti, ali ne?« »In če dobim jaz —? je pričel Rainsford s hripavim glasom. »Z veseljem se priznam za premaganega, če vas ne najdem do polnoči tretjega dne,« je dejal general Žarov. Moja ladjica vas bo izkrcala na celini v bližini mesta. Seveda pa se morate obvezati, da ne boste o vsem doživljaju zinili niti besedice.« »Na nič se ne obvežem.« »Tako? V tem slučaju pa bom... Pa kaj bi se o tem pogajala? V treh dneh se lahko o tem pogovarjava pri steklenici Veuve cli-quota.« General je srkal svoje vino. Nato je prešel v čislo posloven Ion. »Ivan,« je dejal Rainsfordu, »vam bo dal lovsko obleko, provijant in nož. Predlagam vam, da nosite mokasinke; zapuščajo inanj vidno sled. Tudi vam svetujem, da se ogibate velikemu močvirju na jugovzhodnem kotu otoka. Pravimo mu močvirje smrti. Tam je nane.šen pesek. Prositi vas moram, da me opravičite. Po kosilu se vedno malo vleženi. Vi pa boste komaj imeli čas za spanje. Najbrže boste hoteli kar oditi. Pred mrakom vam ne boni sledil. (Dalje prihodnjo nedeljo.) Križanka: Kostanjar Besede h kriialjki »Kostanjarr: Vodoravno: i obrtnik, 4. na jesen dobra jed; je isto kar vodoravno 1. ima pa opraviti z vodoravno 4., 9. egipt božanstvo, 11. ptič, 13 rabi vodoravno 8., 15. Star,-, kratica za kem. znak kovine; 16. sin naroda, ki naglo modernizira, 19. duh, 20. gora v Arabiji, 21 akrobatska sleparija. — Navpično: 1. služi promv tu, 2. grška črka, 3. tatarski glavar, 4. časovni pri slov, 5. mejna prema simetrije, 6 cirilskn črka, T Irdilna olenica 9. stvar, 10. španska členica, 11 kratica pri glasbenih delih, 12. izraz pri kartanju 14. :-pecijaliteta kostanjarjev, 15. političen sel, 10. sorodnik, 17. vstavi: emak, 18 vprašalni zaimek. 23482323532353530000014848020201005353000000012300005323010123230202000201000101020123230202020201232301010102232353235353232323485348482302010202012323235323010201020148234800534823230102000053482301482323535301235302000101000101010201000102020001912353235323020100000002012300010001010123000100232353534823000202010053000101020201482323530223535323 Osip Kalenter: Mož brez noge • V V I VI isce druztco Kadar so se zbrali gospodje, vsi sami dobri prijatelji, pri svoji mizi v enem najbolj elegantnih barov, so vedno govorili tudi o prednostih samca. Nekoč pa je eden od njih pričel kljub temu misliti na ženitev. Po vrsti so mu začeli odsvetovati. Kaj bi se ženili. Vse imate, kar si želite. Imate denar, sijajno idočo tovarno, nobenega upravnega sveta, ki bi se mešal v vaše posle in tudi nobenih situih sorodnikov. Iruate vrhu tega udobno stanovanje, sijajno gospodinjo, ki je sicer v letih, toda izborila kuharica in zanesljiva duša. Je sicer res, da ste v vojni izgubili eno nogo, toda vsak ima kako napako, samo da se pri enem vidi, pri drugem pa je skrita v notranjosti. Toda radi vaše lahko živite še leta in leta. moja pa mi bo kar nenadoma pretrgala življenje. Vse imate, kaj bi se torej ženili?« Tako in slično so govorili, a bogatega tovarnarja niso prepričali. Nasprotno je spoznal tovarnarjev prijatelj dr. Greiner, da mora tako govorenje tovarnarja samo užaliti. Skušal je zato zasukati pogovor na drug predmet, kar se mu je tudi posrečilo. Ko so odšli stari prijatelji proti domu, je šel Greiner z bogatim tovarnarjem in nenadoma sta pričela zopet govoriti o prejšnji temi. »Ta notranja samota, ki jo vi vsi tako hvalite, je za mene neznosna,« je govoril tovarnar. >Pridejo ure, ko čutim do sebe naravnost stud. Sit sem že teh ur in hočem, da jih bo konec.v >In ti misliš, da bo zakon pomagal?« >Zakon? Kaj vem! Na vsak način pa mi eno lahko pomaga: ljubezen. Ampak v tem je težava. Kako naj jaz, človek brez noge, zahtevam ljubezen od zdrave žene? Zato sem se odločil, da zvežem svojo usodo z ženo, ki ima isto napako ko jaz. Oba bova smešna, to j bo z». naju manj boleče. ; »To se pravi, da si ti že skoraj zaročen?« j Tovarnar se je obotavljal, nazadnje pa je j začel pripovedovati: »Tako se je zgodilo. Ko sem sklenil, da se poročim, seui moral najprej rešiti vprašanje, kako se seznanim z ženami, ki imajo isto napako ko jaz. Nimam sorodnikov, ne občujem v družbi, ali točneje v onih ostankih družbe, ki jih je vojna še pustila. Edina moja družba ste vi, moji prijatelji. Sam moraš priznati, da ne morem pričakovati, da bi me od vas kdo seznanil z enonožnim dekletom. Poklicne posredovalce pa ne maram. Tako mi ni preostalo nič drugega, ko da sem se poslužil časopisnega inserata. Ti se boš morda smejal. Ali veruj mi. da sem se tudi sam zdel smešen, ko sem nesel v list ženitno ponudbo. v;Bivši oficir brez desne noge, sedaj laslnik tovarne, 30 let star, evangelske vere, srednje velik, znos-Ijiv značaj (ker se noče preveč hvaliti), bi se rad seznanil z damo z isto napako v svrho ženitve ... ■ Tako se ;e glasil oglas. Čakal sem par dni, nalo sem šel po odgovore. Štirje so bili. Rečem ti, grozni so bili. Tako prazni, tako hladni, bil sem obupan. Delal si sicer nisem nobenih iluzij, toda resnica je bila tako trda, da me je potrla. Tudi štiri fotografije, ki so bile priložene odgovoru, so me odbijale ko odgovori. Kakor odgovori, 'tako bi mogle biti fotografije od ene in iste žene. Same najbolj navadne besede, vsa revščina sedanje dobe je bila v teh odgovorih. Začeli so se z zagotovilom, da njih pisateljice že niso več upale na srečo, da najdejo moža. Po teh frazah so prišli štirje prazni popisi življenja, štirje bahavi slavospevi vrlin, ki niso niti obstojale. Ena je pripominjala, da zna kuhati, druga, da zna igrali klavir, tretja se je bahala z delom pri tem ali onem društvu, same prazne reči. Seveda pa ni niti ena pozabila na-glasHi, da je še devica. Vsaka je na rahlo pripomnila na svojo napako, ali vsaka je tudi dostavila, da pa druge prednosti to napako odtehtajo. Zoprno je bilo, silno zoprno. Pa človek nerad opusti sklep, ki ga je storil. -Je že tako. Zato sem šel po nekaj dnevih še enkrat v upravo lista. In res me je čakalo še eno pismo. To pa je bilo čisto drugačno od prejšnjih. Že po svoji zunanjosti: brez izzivalne oblike in brez vsiljivega parfuma. Poštni pečat je pravil, da je pismo odposlano iz malega podeželskega kraja. Prav nič posebnega ni bilo v pismu, ali pismo je bilo nad vse prikupno. Pisala mi je, da se je malo bala, odgovoriti na časopisen inserat, toda nekaj je bilo, kar ji ni dalo miru. Ne more pa se premagati toliko, da bi čisto neznani osebi pisala o svojih osebnih stvareh. Zato me prosi, naj ji odgovorim, potem bo pa tudi ona pisala kaj več. Cisto navadno pismo, toda po prvih štirih se mi jc zdeio ko odrešenje. Pisava je bila jasna in priprosta, Ion skoraj otroški. Odgovoril sem in s prihodnjim pismom je prišla tudi njena slika. Nepopisno ljubka slika. Mlada in plavolaska je, vesela, z globokimi očmi. Pametno čelo ima in plemenita urita. Prijazno je pisala in v krbi dostavila, da je slika že eno leto stara. In potem so sledili osebni podatki: stara 21 let, ravnokar polnoletna. Oče JI je padel v vojni in sedaj živi z materjo na 1 posestvu, ki ga obe skupno upravljale. Izhaja i iz stare posestniške rodbine. Kdor njenih i udov ni bi! kmetovalec, je bil oficir ali pastor. ' Toda — njena mati je bila operna pevka. Sama lahkota je bila v pisnui, da mi je storilo neznansko dobro. Najlepše pa se mi je zdelo, da ni niti z ' besedico omenila svoje hibe. Njen vesel zna- ' čaj more tudi to premagati in morda od svoje hibe niti ne trpi. Pisala sva si še par pisem ! m spoznal sem, tla ima krasno in plemenito dušo, Z njenim dovoljenjem sem nalo pisal materi, ki mi je odgovorila z nad vse tehtnim pismom ter me povabila za prihodnjo nedeljo. Moj sklep je bil golov. Samo ena stvar bi ga mogla ovreči in to je: če ji ne bi ugajal,- Tovarnarje hotel pripovedovati le naprej, toda dr. Greinerju se je mudilo na vlak in 'tako sia se posioviia. Prihodnjo nedeljo je tovarnar opolnoči poklical dr. Greinerja in ga prosil, da pride na kolodvor, ker je tako potrt, da ne more biti v stalni družbi. Ko je prišel Greiner v kolodvorsko gostilno, je našel tam tovarnarja, Čisto potrtega. »Vse je končano.« »Prosim te, zakaj? Kaj se je zgodilo?« »Jaz, idiot! Grozovit idiot! Ali nisem mo-I gel sam to uganiti?« »Kaj je vendar? Ali je bila slika napač-u ?« »Vse je preč, preč.« •Ali ji morda manjkate obe nogi?« Ne! To jc ravno strašno, da ima obe k Ali človek! Veseli se vendar!« »To praviš ti, ki imaš tudi obe nogi.« »Človeku vendar v vsakem slučaju ostane njegova notranja vrednost.« »Greiner! Vse zastonj! Ona je življenje, ena je mladost, jaz pa sem poleg nje slar pohabljenec.« »Pa kako je vendar bilo?« »Kal \0 bi že vse to povedal... Nepopisno je bilo,« je dejal: -.Cisto takšna je, kakor so jo obljubljala njena pisma. Še več! Ona lepa poteza, ki sem jo v vseh njenih pismih tako ljubil, se je pokazala povsodi. Te ure v ledeni miru na kmetih, v družbi obeh ljubezi ih žena. (ker tudi mati je sijajna),' bi mogle biti zelo, zelo lepe. Nikdar jih ne bom pozabil, ker bile so nepopisne ... Ampak sedaj je treba narediti konec. Storil bi zločin, če bi privezal to mlado, zdravo življenje na moje pohabljeno.« : Vse vidiš prečrno.« :-Ne, tako Je in ni pomoči.« Zaman so bili vsi ugovori prijatelja. Tovarnar je ostal trd in neomahljiv. ln vsedel se je in napisal pismo, ki ga je bogzna kolikrat strgal in vedno znova pričel Ko se je prikazala jutranja zarja, je bilo pismo spisano in odposlano. Redno, mnogo preredno življenje je pričel živeti tovarnar. Kakor stroj je vršil vestno vse posle. Drugi dan je prejel brzojavko: >Pridem ob enajstih. Pričakujem vas pri vlaku.« Pol ure pred prihodom vlaka je bil na kolodvoru. Ko je privozil vlak, se je ves tresel od razburjenja. Potniki so zapuščali vagone, a tovarnar ni videl nikogar, iskal je samo ljubi obraz. In ko je še iskal, ga nakrat nagovori znan glas in pred njim je stala ona, mlada in veselo ter neizrekljivo sladka. Ne da bi jo pozdravil, jo je vprašal: »Ali ste prejeli moje pismo?« ln ona čisto priprosto: »Da.« Ko pa jo je on negotovo in vprašujoče pogledal, mu je rekla: »Prišla sem.« Ker je molčal, je dejala: »Ali me boš mar zapodil ?« In ni je zapodil, ker preljubka je bila. zatonu carske Rusije Senca Rasputina Rasputinova slava se širi. V začetku so kmetje v Pohrovskojem bili mnenja, da je Rasputin krivi prerok in odposlanec hudiča, zlasti še, ker je lako govoril l'op Pjotr. Toda kmalu so postali kmetje čisto drugega mnenja in Rasputin je zmagal. Najprej doma, jiotein pa tudi na vasi. Ko je nekega večera Praskovja, Rasputinova žena, pospravljala, je nakrat nekdo potrkal na vrata in ko jih je odprla, je stal pred njo star in bradat mož. Najprej je mislila, da je prišel eden od onih romarjev, ki so dostikrat prenočili pri Jefimu, Rasputinovem očetu. Skoraj pa ga je spoznala: njegove svetle modre oči so ga izdale. Obraz je bil sicer ves zarasel, toda v pogledu je bilo nekaj tistega veselega in lokavega, kar je bilo tako značilno za Kasputinov pogled. Ko ga je spoznala, so že tudi prihiteli stari Jefim in otroci, da vsi veseli pozdravijo očeta. Ali takoj so obstali, ker čisto izprenieuil se je Gliša. Tudi on je bil sicer vesel, da je spet videl svojo rodbino, toda nobenih objemov ni dopustil, temveč jih svečano blagoslovil. Okoli njegovih ustnic je bila neka tuja poteza, njegov pogled je plaval tja v daljavo in v vsej njegovi osebi je bila tolikšna svečanost, da so bili vsi mahoma v zadregi. Od tedaj je čutila Praskovja vedno samo spoštovanje do Raspuitina. V prvem hipu je še odhitela, da pripravi svojemu možu staro ležišče, aii hitro se je premislila in opustila svojo namero. In ko je Rasputin ukazal, da mu odpre vrata k skritemu bivališču pod izbo, je takoj ubogala. V lej temni luknji v kleti je odslej živel Rasputin. Dneve in noči je prebil tu na golih tleh in postil svoje grešno telo ter delal pokoro. Če se je zvečer vlegla žena in čakala na spanec, je včasih slišala obupne molitve in zdihovanje spokornika iz kleti. Nakrat pa se je to zdihovanje sprevrglo v veselo petje psal-mov in svetih pesmi, da je potem zopet prešlo v molitev in zdihovanje. Dostikrat so uašli ltaspulina zjutraj klečečega na tleh, njegovo telo se je vilo v bolečih stresljajih, s čelom pa se je skoraj dotikal zemlje. Monotono in obenem tajinstveno pa je klical Rasputin svoj ^Gospod, usmili se nas!« Nato se je njegovo skrčeno telo nakrat zravnalo in grozoten in dolg krik se mu je izvil iz prsi. Nato pa je bil čisto tiho, kakor da bi se ga Bog usmilil. Njegovo k svetim podobam obrnjeno lice je žarelo v sijaju oljnatih svetilk, ko da bi se potopilo v zlato-rumeno svetlobo. Ko je pričel nato peti psalme, je tudi prevzelo Praskovjo in Jefima dosedaj nepoznano čuvstvo, da sta padla na kolena in pričela peti z Rasputinom. To petje pa je kmalu pretrgalo obupno obujanje kesa in tedaj sta nagnila tudi Praskovja in Jefim glavi in prosila Boga, da jim odpusti grehe. Vedno pogostejše so se ponavljali v kleti ti prizori in kmalu sta pričela tudi Jefim in Praskovja zanemarjati svoje posle in sledila Rasputinove-mu zgledu. In ne dolgo, pa sta oba trdno verovala v Itasputina, da je njemu namenjena posebna uloga. Ko so kmetje zvedeli o vrnitvi Itasputina, mnogi niso hoieli verjeti, da se je Rasputin čisto spremenil. Preveč jim je bil še v spominu nekdanji razposajeni Gligorij. Star kmet, član mestnega cerkvenega sveta, se je odločil kot prvi, da se osebno prepriča, kaj je z Rasputinom. V spremstvu svojega hlapca je šel k Raspufinu in se podal k njemu v klet. Že od daleč je slišal tožeč glas Rasputinov in postalo mu je tesno, da se je že hotel obrniti. Ali radovednost je zmagala. Z daleč naprej iztegnjenim vratom in napeto pozornostjo je zijal hlapec za njim, ko je izginil starec v kleli. Potem je obstal pri odprtini in srce mu je bilo viharno, ker še vedno je donel strahoten in grozljivo neprijeten glas spokornika iz kle-ii. Ko pa je ta glas naenkrat utihnil, je postalo kmeta naenkrat strah. Dolgo je trajalo, ko so zadoneli iz kletnih stopnic težki kmetovi koraki. Radovedno je pogledal hlapec svojega gospodarja. Ko pa je zagledal njegov obraz, se je tako prestrašil, da se kljub silni radovednosti ni upal staviti nobenega vprašanja. Skoraj je starčevo poročilo razburilo vso vas, pripovedovanje hlapčevo pa je še povečalo utis starčevih besed. Mnogi kmetje so bili že sedaj čisto prepričani in vedno bolj se je širil glas, da ni oni sloviti in tajinstveni romar, ki se je pojavil v gozdovih okolice, nihče drug ko Rasputin. Misel, da je od vseh vasi ravno Pohrovskoje izbrano, da izide iz njegove srede svetnik, je vse prebivalce spravilo iz ravnotežja. Že takoj drugi dan so hiteli kmetje in kmetice v hišo starega Jefima. Med njimi so bili nekateri, ki so že verovali in bili so takšni, ki so prišli le iz radovednosti. Vsi pa so doživeli isto: Ko so šli čez dvorišče in zaslišali tožeč in tajinstven glas spokornika, so se nekaj časa obotavljali, preden so se odločili za pot v klet. Ko pa so polem eden za drugim prihajali iz kleti, so videli oni, ki so čakali, da pridejo na vrsto, kako so imeli čisto spremenjene obraze. Polni radovednosti'so šli v klet, ko pa so videli molečega in v krčih zvi-jajočega se Rasputina ter slišali njegovo pridigo, so se čisto spremenili. Med njimi so bili kmetje, ki so nekoč popivali in razgrajali z Rasputinom. Ti so bili najbolj neverni, ker kako bi verjeli v tako spremembo njihovega Grigorija? Ko pa so prišli v klet, pa se jim .je zgodilo tako, ko vsem drugim. Rasputin jih je docela obvladal. T^sebno globok utis ie napravil novi »svetnik« na žene in dekleta. Kadar so prihajale iz kleli, je bila na njih licih ona nežna rdečica, kakor jo navadno ustvarja le zaljubljenost. Skoraj je prišlo tako daleč, da ni nihče v Pohrovskojem več dvomil, da se je zgodilo z Grigorijem Rasputinom nekaj izrednega. Sicer je bilo v resnici marsikaj, kar je govoril Rasputiu v nasprotju z verskim naukom. Toda to ni krnele dosti motilo in Rasputin je bil za nje »svetnik«. Le eden se je vztrajno upiral splošnemu mnenju. Bil je to vaški pop Pjotr. Že takoj v začetku, ko se je pričelo pripovedovati o Rasputinu, je nastopil Pjotr proti tem govoricam. Neprestano je oznanjal, da je romar Grigorij odposlanec pekla. Proklet bo tisti, ki bo verjel njegovim besedam. Toda vsi njegovi napori so bili zaman, cerkev je bila vedno bolj prazna, vedno več ljudi pa je hodilo k Rasputinu. Tedaj se je odločil pop Pjotr, da sam obišče Rasputina in da ga premaga v njegovi kletni luknji. Silno se je pripravljal za ta obisk in ko je mislil, da ga je molitev dovolj utrdila, ie šel na Jefimov dvor. Ko so ga kmetje opazili, sc se mu vsi umaknili. Komaj je izginil v kleti, so žc začeli kmetje v največji radovednosti ugibati, kaj se bo zgodilo. Kdo bo zmagal v velikem boju? Vse je zadrževalo sapo, vse je bilo tiho. Nakrat je rezek spokornikov glas pretrgal tišino. Krik je sledil kriku, vsak ko zbod-Ijaj z nožem. Še nikdar ni spokornikov glas donel tako strašno. Ko so bili kmetje še vsi pod utisom teh strašnih krikov, je priplezal iz kleti pop Pjotr, ves zbit in zlomljen in s prestrašenim pogledom. Glas od spodaj je še vedno grmel, pop Pjotr pa je šel ves nesre- čen in tresoč se domov. Jasno je bilo, da je pop Pjotr izgubil bitko. Kakor brez uma je letel pop domov in se ni ustavil prej, dokler niso več prišli do njega kriki iz kleti. Tedaj se je ustavil in ves nesrečen spoznal, da je doli v kleti tudi nad njim dobil moč antikrist. Sedaj ni več tako ostro obsojal kmetov in odpadlo občino, spoznal pa je, da se mora boriti še naprej. Vzel je veliko polo papirja in napisal vse, kar je kdajkoli slišal slabega od Grigorija Jefinioviča. Tudi svoj doživljaj je popisal in dostavil, ker se nnt je zdelo potrebno. Na koncu je izjavil, da ni nobenega dvoma, da razširja Griša krivoverski nauk bi-čarjev. Zato prosi visoko oblast, da nekaj ukrene, da ne bo krivi nauk čisto osvojil Pohrovskoje. Ni dolgo trajalo in v Pohrovskoje je prišla komisija s škofom na čelu. Komisija se je ustavila v župoišču in vaški orožnik je moral po vrsti pripeljati vse vaščane pred komisijo, ki jih je zasliševala. Najprej so bila zaslišana dekleta. Očetovsko jim je govoril škof in jih opominjal, da govore samo resnico. Naj pa je zasliševal škof mlada dekleta ali starce ali pa krepke može, vsi so trdili eno, da niso nikdar slišali iz ust Rasputina nobene besede, ki ne bi bila v skladu z verskim naukom. Kolikor ljudi je zaslišal škof, toliko zagovornikov je imel Rasputin. Tedaj je planil naprej j>op Pjotr, se trikrat prekrižal in nato ves razburjen zakričal: .Ti kmetje so že čisto zbegani od antikrista. Sama laž govori iz njih. Naj bi se visoka komisija sama prepričala o brezbožnih besedah spokornika v kleti.« Tedaj je sklenila komisija, da odpošlje očeta Pjotra z vaškim orožnikom v hišo Rasputina. Oba moža sla odšla. Pjotr je spremil orožnika do kleli, orožnik pa je s spoštljivim uradnim obrazom odšel v klet. Ko je prišel v klet, je ležal Griša na tleh in goreče molil. Njegova pobožnost je bila tako globoka in je tako močno vplivala, da je prevzela tudi orožnika, ki je bil navsezadnje priprost in bogaboječ kmet. Griša je opazil orožnika, ki je prišel, da uradno postopa proti njemu in ki je sedaj klečal na kolenih. Rasputin je nato vstal, stopil k orožniku, napravil križ nad njim in mu pričel govoriti v tako čudovitih besedah, kakršnih orožnik še ni nikdar slišal. Ves prevzet je poljubil orožnik Rasputinu roko in ga prosil za blagoslov. Ko se je vrnil iz kleti, je bil tudi orožnik ves spremenjen in ko je prišel pred komisijo, je javil, da ni opazil nič sumljivega. Po njegovem poročilu ni imel škof vzroka, da bi kaj ukrenil proti Rasputinu in je zato sklenil samo to, da bo pustil pridigarja v kleti uradno nadzirati. Komisija se je nato vrnila v mesto, vse Pohrovskoje pa je govorilo o čudežni spreobrnitvi orožnika. Še. večja je bila sedaj slava Rasputinova in ne več samo Pohrovskoje, temveč vsa okolica, ves okraj je govoril o čudežnem starcu. Celo procesije so pričele romali v Pohrovskoje, da vidijo Rasputina. Po dolgih tednih posta in molitve je nekega dne prišel Rasputin iz kleti in pričel govoriti ljudem, ki so se spoštljivo zbirali okoli njega. »Prišel sem, da vam prinesem veselo vest, ki mi jo je dala mati zemlja, vest o odrešitvi grehov.« (Dalje prihodnjo nedeljo.) TatfsnfojffifhS /-anirr,iwa zgodovinska I OlCISI^C^aSlf povest iz slovenskih krajev /ačno v kratkem izhajati v Slovenskem gospodarju, ki |e naš najstarejši in najbolj priljubljen lednik za gospodar Ivo urosveto in zabavo Slovenski gosportar stane letno Din 32 — polletno Din !fi in četrtletno Din )•-. Nnroč se v Mariboru Koroška cesta 1 Velika prodaja damske konfekcije, prihranite Vaš denar in kupite za polovično ceno. Triurni radia — triurni ideji Pot do uspeha vodi po zelo strmih stopnicah tn krepko mora koračiti tisti, kdor ga hoče doseči. O radiu bi se moglo že z vso resnico reči, da je dosegel na vsem svetu popolen uspeh, dasi radi priznamo, da njegov razvoj še, ni dovršen. Še mnogo neizmernih izgledov čaka razvoj radia, tako pri njegovem razširjanju med množim, kakor pri njegovi tehnični izpopolnitvi ter kvalitetnem zboljšanju. Še takorekoč sredi razvoja, pa je radio v svetu žel zadnje čase nekaj omembe vrednih tri-umfov, pomembnejših tem boli, ker so važni za vse človeštvo. Zadnje tedne se je vršila v Nemčiji velika politična akcija. Časopisni in denarni mogotec Hu-genberg je s svojimi političnimi zavezniki — visokim plemstvom, veleposestniškim stanom in vele-bankirji, — sprožil zahtevo, naj bi nemški narod odklo.inil Youngov načrt o plačevanju nemških re-pars.' i t<»r odklonil priznanje, da je Nemčija zakrivila r ".'i'*s vo t.io ali lako, gotovo je, da Youngov na-JSrt ni všrvi niti enemu Nemcu, saj zahteva težke milijarde od Nemčije in gotovo je veČina Nemcev prepričana, da Nemci niso krivi svetovne vojne — zakrivili so jo nemški državniki — vendar se je večina Nemcev izrazila proti Hugenbergu, saj bi sprejela njegovo zahteve pomenil izzivanje vsega ostalega sveta. To pa bi pomenilo nevarnesl za svetovni mir, tako težko pridobljen. Nemški narod pa potrebuje miru. Hugenberg je zahteval plebiscit. V Nemčiji se je pričel srdit boj in divja agitacija. Veliko vlogo je imelo pri tem časopisje Na eni strani je bil tabor demokratskega časopisja, na drugi pa skoro enako močen Hugenbergov koncem. Radio, kot strogo nepolitičen činitelj. bi se ne smel vtikati prav za prav v ta spor. Ali nemška vlada, ki jo tvorijo liugenbergovi nasprotniki, je izrabila tudi neko določbo in se pos'užlla radia. V tej določbi si je nemška vlada namreč pri vseh radio-postajah zagotovila pravico, da sme o vseli za nemški narod važnih zadevah obvestili državljane po radiu. Tukaj pa je šlo za svetovni mir, za mir nemškega naroda! Radio ima med svojimi glavnimi in vodilnimi idejami tudi mirovno idejo, idejo sporazuma med narodi. In radio je .storil nemškemu narodu iu miru neprecenljivo uslugo. Ilugenbcrg je komaj /.bral potrebne 4 milijone podpisov izmed 40 milijonov nemških volilcev, to je pa tudi vse. če pa pride do plebiscita, kje bo dobil 10 milijonov glasov, ki so v najboljšem slučaju potrebni za sprejem njegove zahteve. Zakaj vsi prijatelji vojne in mednim :•»■ nega izzivanja, med temi je tudi Hugeuberg, imVjo mogočnega nasprotnika — radio. Niti en drugi nasprotnik ne bi pripomogel Hugenbergu do takega udarca, kakor ravno radio. Ne samo miru, tudi znanosti služi radio. Znanost pa koncem koncev le vodi zopet k miru in blaginji vseh narodov. Pred kratkim je eden največjih veleumov Bveta — ameriški iznajditelj Edison — slavil svojo osemdesetletnico Vsa Amerika, ves svet je proslavil ta jubilej. Proslave pa je v vsem veličaslvu dvignil ravno radio Samo Američanov se je po radiu udeležilo te proslave trideset milijonov, ki so bili vsi podrobno informirani o delu tega moža. Višek pa je proslava dosegla, ko je nemški znanstvenik, oče relativitetne teorije Einstein iz Evrope čestital Edisonu v Ameriko. Matematik, fizik-filozof in teoretik, Nemec Einstein je iz desettisočkilometerske razdalje čestital -zumi-telju, fiziku-tehniiku in praktiku. Američanu Edisonu. Svet se je zavedal, kaj je pomenilo, ko sta si po radiu podajala roke dva svetova Še eno stvar naj omenimo, enako važno in še mnogo važnejšo, kot prvi dve. V Vatikanu, središču katoličanstva in krščanstva, postavljajo močno oddajno postajo. Kristus jc dejal: »Pojdite in učite vse narode!« Vedno se je sv. stolica zavedala in delala po tem nauku. Kat. cerke" je nadnarodna, njej so vsi narodi in ljudje enako ljubi ter dragi. Z vsemi hoče katoliška misel govoriti neposredno Radio ji bo odsedaj dalje neprecenljiv pomočnik, zakaj vsak kristjan, vsak človek, bo mogel odsedaj poslušati neposredno s prvega mesta obveslila, navodila in nauke katoličanstva. Zopet se je radio postavil v službo vzvišene ideje, ideji5 miru, bratstva med narodi in sprave v Bogu Tako se dviga pot radia kvišku. Vedno nove uspehe beleži. Korist od lega ima človešivo. uspehi radia so uspehi obče človeških idej. Kje ostanejo valovi Več sto oddajnih postaj že oddaja dandanes dnevno električne valove, ki so med seboj različni le po oddajni dolžini in jakosti, V ozračje, v vse mirje izžarevajo Milene ogromne energije, a kam gre vse to? Saj veni' ■ da odpade na sprejemne aparate le malenkosten odstotek. Ta ogromna energija mora imeti nekje svoj konec, saj bi sicer slišali brezžično oddajo vedno in vedno Odgovor na gornje vprašanje je precej enostaven. Največ energije -— saj električni valovi so ie posebna oblika energije -- se spremeni v toploto. V sprejemnih aparatih izkoristimo kot že omenjeno le malenkosten del valov, iz anten sprejemajo aparati le malenkostne energije, saj cela sprejemna aparatura služi v glavnem le za ojačenje teh šibkih električnih valov, ki jih potem spremeni v akustične v slušalki odn. zvočniku. Drugi, že znatno večji del te oddane energije pa vsrkajo zrak, zemlja, drevesa in kovinski predmeti sploh. Tu se spremenijo ti valovi v električne toke in kot taki šele v toploto ob uporu, ki ga a nje predstavljajo ti predmeti Tretji neabsorbirani del valov pa se razdeli z naraščajočo razdaljo od oddajne postaje na vedno večji prostor in postane sčasoma tako minimalen, da ga ne moremo več zaznati Ce vrženi recimo kamen v mirno veliko jezero, se razširjajo s tega mesta krožni valovi; čimbolj so oddaljeni od izhodnega mesta, tem slahotnejši postanejo, ker se morajo na eni strani razdelili na vedno večji obseg, na drugi sirarn se pa lerejo posamezni vodni delci med seboj in s tem porabijo nekaj valovne energije ter jo spremenijo sčasoma v toploto. Ce se morejo ti valovi razširjati nemoteno v ogromne razdalje: jih uniči trenje, ki proizvaja toploto. Ce pa trčijo predčasno ob nepropustno plast, se na njej odbijejo in zanihajo nazaj in ta proces se vrši tako dolgo, dokler se vsa energija ne spremeni ob trenju v toploto. Ravno isto samo v drugačni obliki. >e godi z električnimi valovi. Dasi oddajajo antene v ozračje ogromne energije. so te vendar še tako neznatne, da jih praktično ne moremo zaznati. Ce bi namreč hoteli spremeniti energijo normalne radiofonske postaje v toploto, bi la zadostovala komaj za segrevanje malo večjega poslopja. Pomisliti pa moramo vrhu tega še, da se la energija razgubi čez ogromno ozemlje ver sto kilometrov daleč in visoko, tako da ne bi mogli nikdar beležili proizvajane toplote Radio poiskal pogrešanko Že nekaj mesecev so v Ameriki iskali neko bogatejšo ženo, ki naj bi z veliko odkupnino rešila iz ujetništva mehiških roparjev svojega sina. Šlo je za nekega rudarskega inženirja, ki se je zelo trudil, da bi obvestil o svoji usodi svojo mater. Kakor so mislili njeni sorodniki, se je ta vnovič poročila, vendar pa ujeno novo ime ni bilo znano Tedaj so ljudje prišli na imenitno misel, kaj ko bi dali oklic po radiu in ji na ta način sporočili, da je njen sin ujet. Komaj je minil dan po oklicu, že se je /.glasila pogrešanka in rešila svojega sina Kakor v ra-dio-pravljici, ne? Očetova oddajna postaja. Sinko lovi. navija in navija aparat, dolder mu ne odpove popolnoma. Oče prisoli sinku klofuto: »Oh, oče, te oddajne postaje pa nisem iskal, r Programi Hadicf'Ljublrtsna: Nedelja, 10. novembra: 0.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje, spiritua! g. dr. Ciril Potočnik. 10.20 Domovina sadnega drevja in kulturnih rastlin, prof Jarc 11.00 Koncert radio-orkestra. 15.00 O vinogradništvu, predava g Kuret. jesenice! — Radio aparate prodaja in montira solidno in z garancijo: Radio — Jože Markež glafbolili sb?s!£ Brste. Najcenejši trocevni prejemni aparat TEiEFIHlKEB 1P za one, kateri so si nabavili vsled visokih cen elektronskih aparatov detektorski aparat s slušalkami. Spre.em daljnih postaj brez motenj domače postaje. Edini aparat, s katerim je dana možnost obratovati brez predelave iz omrežja - potrebno je samo zamenjati baterijsko kurjene elektronke — za mrežno kurjene elektronke in mesto baterij se uporabi TELEFUNKEN mrežni aparat W in preklop na omrežje je gotov, Tudi električni prenos gramofonske glasbe je mogoč. TEIEFUB1KEI1 JO z baterijsko kurjenimi elektronkami — en stavek tuljav za valovne dolžine 200—600 m in zvočnik TELEFUNKEN U 666 stane .... Din 1155 — En stavek tuljav za valovne dolžine od od 450- 2000 m stane . . Din 105'— z izmenično kurjenimi elektronkam1 — stavkom tuljav 200—600 m valovne dolžine — z zvočnikom TELEFUNKEN U 666 in mrežni aparat tipa W.............Din 2580'— I so valovi bodočnosti Želite slišati: Sidney v Avstraliji? - Schene-ctady v Ameriki ? - Chelmsford v Angliji ? - Berlin v Nemčiji ? Vsi deli sveta v zvočnika! MWW - IN MARIBOR-Gosposka 37 - LJUBLJANA-Miklošičeva 5 Ob vsakem dnevnem času Vam to omogoči univerzalni sestelektronski aparat RADIONE, ki sprejema valove od 12-3500 m! Zahtevajte ponudbe od 15.30 Umor v Floifanski ulici, šaloigra. 1(1.00 Reproducirana glasba. 10.30 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. 17.00 Koncert pevskega zboru z Viča. 20.00 Prenos iz Zagreba. '22.00 Časovna napoved in poročilu 2300 Napoved programa za naslednji dan Ponedeljek. 11. novembra: 12.30 Reproducirana glasba 13 Časovna napoved, borza, reprodtirana glasba. 13.30 lz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio orkestra. 18.30 Svetovni mir in liga narodov, predava prof. dr P Breznik 1) lligijeu-sko predavanje: Naš dom, dr Ivo Pire 19.30 Srbohrvaščina, poučuje g. dr Rupel.i 20 Koncerl radio orkestra (rezervirano tudi za evenl. prenos) 22 Časovna napoved in poročila Torek, 12. novembra: 12.30 Reproducirana glasba. 13.30 Čas, borza reproduc glasba 13.80 lz današ. dnevn. 17.30 Koncert radio ork. ls.30 j Dva tedna jio Španiji«, potopisno predav Niko Kuret. 19 O fotoamaterslvn pregava g Cvetko švigelj. 19.30 Ruščina, poučuje dr Preobruženskij. 20 Pevski koncert zbora Ljubljane . 21 Romani glasba II., izvaja radio orkester. 22 Časovna napoved in poročila. Drugi programi .* Ponedeljek, 11 novembra. Belgrad. 12.40 Koncert radio kvarteta. 20.30 Večerni koncert. 22.15 Prenos koncerta ruskih balalajk. — Zagreb: 10.45 Prenos prireditve v počastitev v vojni padlih. 17 30 Prenos lahke glasbe. 20.30 Prenos z Dunaja: Srednjeveropski simultani večer. — Varšava: 16.45 Reproducirana glasba. 1745 Zabavna glasba. 17.45 Zabavna glasba 1925 Reproducirana glasba. 20.30 Večerni koncert 23 Plesna glasba — liudapest 9.15 Radio kvartet. 12 Zvonenje. 12.05 Reproducirana glasba. 17.-10 Koncert salonskega orkestra. 19.30 Koncert opernega orkestra. 21.50 Koncert ciganskega orkestra. Dunaj: 11 Dopoldanski koncerl kvarteta 15.30 Mladinska glasbena ura. 16 Popoldanski koncert. 19 Kajenje pri naravnih in kultur, narodih. 20.05 Iz kompozicij R Schumanna 20 45 Večer štajerske narodne pesmi 22.05 Večerni koncerl jnzzn. — Milan: 12.30 Koncert radio orkestra 10.30 Mladinska ura. 17 Koncert kvinteta. 20.30 Večerni koncert radio orkestra. 23 Zabavna glasba. .— Praga: 19.05 Reproducirana glasba. 20.30 Koncertni večer z Dunaja. 22.15 Reproducirana glasba. — Langenberg: 10.10 Reproducirana glasba. 12.10 Reproducirana glasba. 13.05 Opoldanski koncert. 15 Mladinska ura. 17.30 Popoldanski koncert 19.40 Ura za starše. 20 Avstrijski skladatelji iz dveh stoletij, veliki koncert, nato plesna glasba. — Rim: 13.15 Koncert radio kvinteta. 17.30 Veliki koncert rimskega kvarteta. 21.15 Večer napolitanskih narodnih pesmi. — Berlin: 15.20 Mladinska ura :>o Večerne pesmi. 21 Ljudski koncert. — Katovice: -an: 16.20 Reproducirana glasba. 17 45 Orgelski koncert. 20.30 Večerni koncert. — StiUtgarl: 12.15 Reproducirana glasbi. 10 ivpol. koncert radio ork. 19 Mlada in stara gen dialog. 20 »Svanda d udu k , opera. 2130 l»evs'.,i kou rt. 23.30 plesna glasba — Torino: 11.25 Repro.i.virur.-i rvega bom še p Irpel Če ne boste plačali, bomo vzeli slovo, Hc-ln tako je. Morda vam radio priporoči kako znston karsko stanovanje. Z Bogom!« »Ntilašč nr. dedoo godrajavil Nekaj postel nega perila je še. ženkn. ki bi gn morila mogli p. grešili. Nesel ga bom v zastavljalnico, da poravne zaostalo stanarino.r Tisti večer pri Srohohiikovih nt bilo večerji Otroci so dobili vsak po par jabolk in košček krn ha. dn so si potolažili lačne želodčke Nato na so posedli okoli radia, si nataknili slušalke in ob ia dlje vem nrei/rninii pii7»hi1j n.n hmin in pomanjkanj o, ki sin se vedno v.siljivejše naseljevala po neplačanem stanovanju. Ob radiu so utešlii vsaj svojo razbolenc duša t I I d Nemško letalo D »08, ki je te dni ponesrečilo na Angleškem. Umetni letalec princ Schanmburg (le in vodite.; letala Rodschinka (desno) sla pri tem — poleg 3 drugih oseb — smrtno ponesrečila. evol 4000 golš operiral Primarij v bolnici usmiljenih sester v Linzu, dr. Urban, je te dni izvršil 4000. operacijo golše. Zadnji pacijent je bil dr. Urbanov ožji rojak — p. Martin Riesenhuber. znani umetnostni zgodovinar, Kdaj je človek resnično srečen? Odgovori. 141. Ko je svoj prvi zasluženi kruh. 142. V veličastvu planin ali morja. 113. Če je državni uslužbenec, ki ni imel spremo niti za III. kategorijo, bil preveden celo v II. kategorijo uradnikov. 144. Kadar dosledno mislimo iu ravnamo lako, da moremo samega sebe spoštovati. 145. Kadar lahko poreče: sedaj vem, zakaj sem živel, sedaj rad umrjem. 46. Če sta mu strah in skrb tuja. .47. Kadar more živeti po svoji »fazoni«. i-18 Če je popolnoma neodvisen od ljudi in njihove »dobrote«. 149. Srečna je bila ona mati v Lille na Francoskem, katere šesti sin je pel pred krat- i kim novo mašo, tako da je mati šestih sinov duhovnikov. 150. Prav srečen človek nikdar ni, ker srce človeško vedno hrepeni, sreča prava onkraj groba spi. 151. Srečen je mlad človek, ki dobi izkušenega in vestnega vodnika. 152. Uresničene lepe nade osrečujejo člo veka. 153. Kadar zna človek prav vse pogunmc pretrpeti. 154. V objemu ljubljene osebe. 155. Če s samozatajevanjem doseže, da mu vlada duša nad telesom. 156. Najsrečnejša je mati, ko neguje in gleda svoj zaklad — svoje nedolžne zdrave otročiče. 157. Če mu prebiva zdrav duh v zdravem telesu. 158. Če je vse življenje ohranil nedolžnost. 159. Kadar najde stanovanje, ki mu je v vsem povolji in ni — predrago. 160. Senjski in drugi graničarski župniki in kaplani, ki jih plačuje država, kadar zvedo, da so urejene doklade. 161. Ko se rodoljubu poraja v duhu slika Slovenije: vse glavne ceste asfaltirane, vzoren in gost železniški park, sijajna uprava političnih uradov, velika, moderna — sloveuska — industrija, pošteno ljudstvo itd. S tem zaključujemo našo skoraj 14 dnevno anketo o sreči, za katero je vladalo nadvse živahno zanimanje. V uredništvo, je došlo blizu 2000 odgovorov. Iz Francije, Nemčije, Dalmacije, od povsod so nam odgovarjali naši naročniki. Seveda je velikansko število odgovorov bilo enako glasečih, kar je le dokaz, kako zelo smo si vsi ljudje podobni. Mladina je zrla srečo v ljubezni, zreli možje so modrovali o sreči, ki jo nudi vestno vršeuje živ-Ijenske naloge, a velika večina je mnenja, da srečo prinese le mirna vest in prijateljstvo z Bogom. Zelo mnogi, in kar je čudno, zlasti mladi so pa naravnost odgovarjali: človek ni nikdar srečen! Nek šaljivec je celo zapisal: Imam vse, tudi perpetuum mobile, le sreče ne! — Anketi so se najbolj odzvali železničarji, trgovci, duhovniki, orožniki, učiteljstvo, sploh ljudje, katerim je lahko hitro prijeti za pero. Dijaki so topot skoraj čisto izostali, ker so mnenja, kakor je nekdo zapisal, »da je študent ena revna stvar, ki ne more govoriti o sreči.« Glasovanje o najboljšem odgovoru bo trajalo ta teden, nakar se bodo anketarjem in glasovalcem razdelile razpisane nagrade. Ali je strah priroien? To vprašanje je hotel rešiti vsaj glede živali ameriški znanstvenik prof. Griffith. Vzgojil je v svojem laboratoriju mlade miške, ki nikoli niso videle mačke iu tudi sicer niso imele nobenih izkušenj, ki bi jim morale vzbudili strah. Nekega dne pa je prof. Griffith nenadoma porinil mačko v eno izmed kletk. Miš je bila ravno s krempeljci obešena na strehi kletke, kjer se je kratkočasila z raziskavanji. Ko je zagledala mačko, je miš obstala kakor zledenela od strahu. Tako je ostala in se ni ganila; polagoma so ji popuščale nožice druga za drugo in po 22 minutah je miš padla na hrbet in obležala kakor mrtva. Šele čez dobro uro je prišla zopet k sebi. — Kakor je že vsak lahko opazil, učinkuje strah pri živalih prav tako kakor pri človeku: srce jim bije močneje in tresejo se; včasih pa celo oniedle. * Policaj ustavi kmeta, ki žene svojega vola kai"W trotoarju, češ: Tu je pot samo za pe|^« Kmetič začuden pogleda in pravi: »I, kaj moj vol ne gre peš?« Katoliška izpoved in samoumori Zlata doba? Društvo narodov je pred kratkim izdalo svoj letošnji »Vojaški letopis.. Iz njega je razvidno, kako ogromne človeške iu gospodarske sile še vedno požira oboroževanje na svetu. Celokupno prebivalstvo sveta šteje okroglo 1.8-16,000.000 duš, od tega služi v mirnem času v stalnih armadah 6,850.000 mladih mož, ki so najbolj sposobni za delo. Evropa sama s francosko severno Afriko šteje 323 milijonov ljudi; od tega odpade na stalne armade v mirovnem stanju 2,518.000 mož. Posamezne svetovne države imajo v miru vojakov: Velika Britanija 800.000, Sovjetska Unija 570.000; azijske države s Turčijo imajo 2,150.000 iu Amerika 695.000 vojakov. Potrošijo pa za vojaške namene letno okroglo: Evropa 80 milijard, Velika Britanija 60 milijard, Sovjetska Unija 28 milijard, Azija s Turčijo 25 milijard, Amerika 62 milijard, skupaj 255 milijard dinarjev. Kaj vse splošno koristnega bi se dalo s tem denarjem in pa z močmi, ld služijo militarizmu, napraviti. Ko so te dni otvarjali kanal med ameriškima državama Pennsvlvauiio in Illinois, je predsednik Hoover v svojem govoru obrazložil veliki kanalizacijski program, ki ga nameravajo izvršiti Združene države v prihodnjih petih letih. Vsako leto te dobe bo vlada izdala za kanalizacijska dela okroglo 1400 milijonov di-uarjev, torej vsoto, ki bi zadoščala komaj za polovico vojne ladje. Toda kakšen blagoslov bo imela dežela od kanalov iu kakšnega bi imela od polovice vojne ladje? 2e iz tega je razvidno, je rekel Hoover, kako zelo je potrebno, da se že enkrat začne z omejevanjem gradbe novih vojnih ladij. Edina dežela na svetli, ki je dozdaj čisto prostovoljno izvršila razorožitev, je Danska. Tam so lako mornarico kakor kopno vojsko skrajno omejili in izpremenili v stražne sile. Trdnjave sc podirajo, splošna vojaška dolžnost odpravi, društva, ki vojaško vežbajo mladino, razpuste. Najpopolnejše nasprotje Danske je Italija, kjer se od šolske mladine do starcev ves narod vzgaja v najdivjejšem vojaškem duhu (zadnjič smo prinesli sliko, kako Proi. Kari v. d. Steinen. bivši voditelj berlinskega narodopisnega muzeja, je umrl v starosti 73 let. •Steinen se je proslavil s svojo ekspedicijo v Južno Ameriko 1. 1888, kjer je v Braziliji odkril prastara indijanska plemena, ki so živela še v razmerah ka-menite dobe. Uspehi te ekspedicije so podali temelje za moderno etnografijo. italijanska milica "pri sega zvestobo z naperjenimi bodali — prizor, vreden kakega pragozda!). Pri vsem tem je pa najlepše to, da postaja vse vežbanje vojska in vse raznovrstno orožje čisto brezpomembna igrača — spričo novih morilnih iznajdb. Tako je angleški profesor Hill odkril in umetno odgojil bacil, ki je tako strupen, da bi zadostovala ena sama kavna žličica teh bacilov za uničenje enega milijona ljudi. Ravno ta strašna nova morilna sredstva so, ki najbolj silijo do popolne razorožitve in mirnega poravnavanja sporov tudi ined narodi in državami, kakor se lo godi že v zasebnem življenju. Zelja po svetovnem miru pa seveda ni »dkritje naših dni, marveč so ljudje ludi v j prejšnjih dobah hrepeneli po taki zlati do- ' bi«. Posebno zanimiv primer nam navaja zgodovina v rimskem cesarju Marku Avreliju Probu. Ta rimski imperator, ki je vladal od 276. do 282. lela po Kristusu, je bil doma i/, danes rašega Srenia. Bil je sin revnih staršev, toda odlikoval se je po duhu, pogumu, nravni višini iu sijajnih činih lako zelo, da je že njegov prednik, cesar Tacit, v senatu izjavil, da je edini Prob vreden, da zasede prestol. Dejansko mu je vojaštvo po Tacitovi smrti ob velikanskem navdušenju ogrnilo škrlatni plašč in Protestantski zdravnik dr. Etich Meyer je pred kratkim objavil v Mtinchener Medizi-niseho Wochenschrift študijo, v kateri se peča s samoumori med pripadniki različnih veroiz-]H)vedi. Dr. Meyer, ki je, kakor rečeno protestant, ugotavlja, da je v katoliških deželah, izvzemši Francijo, manj samoumorov nego v protestantskih. To dejstvo pripisuje vplivu katoliške spovedi: Spoved na uho in duhovnikova neprekršljifa molčečnost omogočujeta katoličanom, da se imajo v dušni stiski komu zaupati. Pri spovedi sc morejo osvoboditi strašnega duševnega bremena, pri spovedi Londončani pozdravljajo kralja Jurija, ko se prvič pelje na izprehod, potem ko se je bila raznesla vest, da je nenadoma umrl. ga oklicalo za cesarja. Kakšne so bile tedaj politične razmere v rimskem cesarstvu iu kakšnega kova mož je bil Prob, kaže njegovo pismo pretorskemu prefektu: Nikoli nisem stremel po škrlatu in le nerad sem ga sprejel; toda sleči tega meni tako mrzkega bremena ne moreni več. Igrati moram vlogo, ki mi jo je vojska vsilila. Vojska pa v Probu ni našla, kar je iskala. Pač je bil izvrsten vojskovodja iu jo je vodil od zmage do /inage, toda obenem ji je bil neizprosno strog gospod, ki je zahteval red in pokorščino. Po njegovem mnenju tudi vojak ne sme jesti kruha, ne da bi ga pošteno zaslužil. Tako je ukazal, da so čete Fruško goro zasadile z najizbranejšimi trtami; dal je tudi osušiti močvirna ozemlja z zgradbo kanala v Savo. Pravi cilj vseh Probovih prizadevanj jc bil svetovni mir in popolna razorožitev. S tem pa seveda rimske legije, ki so bile takrat vsemogočne in so po lastni volji postavljale m odstavljale cesarje, nikakor niso soglašale. Ko je bil tedaj Prob tako nepreviden, da je pred vojaštvom omenil, da država kmalu ne bo potrebovala nobenega vojaštva več, je zaigral svojo oblast in življenje: vojaki so ga v njegovem rojstnem mestu (Sreniski Mitrovici) umorili. Vendar Probova mirovna misel ni ostala brez odmeva. Probov sodobnik, zgodovinar Vospicus piše ves navdušen: Kaj je hotel Prob s svojimi besedami reči! Rimski senat bo vladal celemu svetu, na vsej zemlji se ne bo več kovalo nikako orožje in nihče ne bo moral več oddajali svojih pridelkov za vojske; voli bodo služili samo plugu, konji samo mirnim poslom. Povsod bo mir, povsod bo vladal rimski zakon. Resnično, Prob je obljubil zlato dobo. Nič več se ne bi oglašal bojni rog; množice vojakov, ki sedaj z meščanskimi vojnami pretresajo državo, bi se pečali z mirnim delom, se učili umetnosti in obrti, se posvečali pomorstvu in nihče ne bi več umrl v vojni. Dobri bogovi, kaj tako hudega vam je prizadela rimska država, da ste ji uropali takega vladarja. : morejo najti odpuščanje grehov. Pretežni del samoumorov bi izostal, ako bi imel cbupanec v kritičnih urah ob strani blagega prijatelja, kateremu bi se mogel zaupati. Tak prijatelj ne more bili ne učitelj, ki je večinoma nedostopen in tuj, ne družina, ki posameznega člana malo razume. Tak prijatelj more biti le katoliški spovednik. ečle letalo na sveta V Junkerjevih delavnicah (Dessau n« Nemškem) so dovršili orjaško letalo G 55, iii je zaenkrat največje na svetu. Minole dni so se vršili prvi poletni poizkusi, ki so se vsi kar liajpovoljneje obnesli. Orjaški stroj se dviga z zemlje in zopet pristaja s tako lahkoto, da je navzoče prevzelo* silno navdušenje. To je za nemško javnost po grozni nesreči Junker-jevega letala D 903 na Angleškem dobrodošla tolažba. Veliko delo skromne redovnice V Cocauadi, na Coroinandelski obali v Indiji je te dni umrla s. Lucija družbe sv. Jožefa Annecyjškega. Dosegla je starost 82 let, a od tega je kot misijonarka preživela v Indiji 58 let. Predstojniki so jo bili določili za potujočo krstiteljico v okrožju Godavery. Ta služba je bila vedno teživa, posebno pa še v prošlih desetletjih. Takrat v Godaveryu Evropejci še niso bili veliko znani in osebna varnost je bila majhna. Ni bilo ne cesta ne hiš ne zavetišč, kjer bi si mogel človek odpočiti. Džungla je pokrivala znaten del pokrajine. Ali je bilo modro poslati brezbrambno redovnico samo samcato na potovanje po deželi, obljudeni s prebivalstvom, katerega mišljenje niti ni bilo znano? S takimi vprašanji se s. Lucija ni mučila. Pripravili so voz, ki ji je imel služiti kot kapelica in zasebno stanovanje in v spremstvu kamel se je odpravila na pot, ki je trajala brez odmora 46 let. Samo Bog ve, koliko je v tem času prestala dušnih in telesnih boli, koliko osamelosti, pobitosti, razočaranj, malo-dušnosti, zlohotnih kritik, nasprotij in muk. Omagala pa ni nikoli. Iščoč duše poganskih otročičev, je trdovratno vztrajala na svoji poti, potujoč od kraja do kraja. Poznal jo je ves Goda ve ry. Sto potov jc bila po tamkajšnjih vaseh, obiskovala borne koče, se sklanjala nad bolniki in negovala otroke. Komaj se je kje med debli visokih banan prikazala bela av-bica s. Lucije, so temnopolti vaščani zavpili: »Glejte, bela devica je zopet prišla!« In radost se je naselila v vas. Toda nekoč je bela devica odšla in se več ne povrne... V svojem življenju je krstila s. Lucija 44.000 poganskih otrok. Miiiu) Kuiičic: piše pasmo — — — Mamica, joj, veš, kaj sanjalo se mi je nocoj? Da je zastrla roka koščena oči Tvoje sladke — in si umrla. Prišli so črni možje, Te odnesli kamor so očka nekoč. Jaz pa za njimi sem tekla, jokala, klicala v snu Te vso noč. Ko sem -e zjutraj zbudila, že sialo soluce je božje nad trato. -Srečna si, Majdica,« ptički so peli, ■ie imaš mamico zlaio!«--- Poržek beraeek Polžek brez hiše skoz našo vas gre, črn vran za njim zlobno kraka. Polžek brez hiše od žalosti mre, tarna na ves glas iu plaka: > Vragec sam me je premotil, da sem bil v krčmo zavil. Tam sen) vse novce zapravil, oh — in še hišo zapij. Reven ko! miš zdaj beračil od praga do praga bom. Kdor je bogat in usmiljen, naj da, da si kupim nov dom! Polžek beraček skoz našo vas gre, bridko vzdihuje in joče — — Nihče ne usmili se reveža, '•sak ga podi preč od koče. Ivan Vesel: Ko so pričeli ljudje nositi dežnike, se je zanimala zanje ludi drobna miška. Kako prijetno mora biti takole pod dežnikom! Tam zunaj pada dež ali lije celo ploha, človek se pa smeje vremenu in ponosno koraka pod dežnikom. Lepo suh ostane prav kakor i>i sijalo samo ljubo solnce> si je delala miška in premišljevala, kako bi tudi sama prišla do dežnika. Spomnila se je na dežnikarja. Bil je prijazen mlad mož, ki je v soseščini delal dežnike in zraven veselo pel. Večkrat je miška videla gospe in gospodične, ki so prihajalo od dežnikarja s pisanimi dežniki pod pazduho. Najbolj je miški ugajal dežnik kmeta lo-maža. Bil je rdeč in velik, da bi miške cele dežele lafiko gnezdile pod njim. Tomaž ga je prinesel na cesto, se zadovoljno muzal iu ga odprl. Kar v solncu ga je odprl in ga sukal kakor kak solnčnik. potem ga je ponosno dvignil ter odkorakal po cesti. Za njim se je pa spustila množica otrok, ki je menila, da je še-gavi kmetic, veseli Kurent, ki brije norce. Ko nekega dne ni bilo nikogar v dežm-karjevi delavnici razen mojstra, se je miška kar hitro odločila iu jo ubrala k njemu. »Viš jo! Kdo je pa tebe klical?« jo je na-hrulil možakar in dvignil dežnik, ki ga je imel baš v roki. Stoj!: je dejala. »Rada bi tudi jaz dobila dežnik. Tudi jaz bi se rada postavljala v slabem vremenu. Le pomisli, kako prijetno bi bilo, če bi se takole v dežju z dežnikom sprehajala po visoki strehi majhna miška!« Dežnikar se je veselo zarezal: : Napak bi to res ne bilo. Ti bi mi še reklamo delala, da bi prodal še več dežnikov. Pa kam boš ti z dežnikom? Premajhna sik :>No. pa mi napravi majhnega]« •>Ta čas smo komaj pričeli dežnike delati zelo nerodni so še. Cez leta in leta bodo že drugačni. Tedaj boš lahko tudi li dobila svoj dežnik. Danes ti ga pač ne morem napraviti. ker ga ne znam,« se je izgovarjal dežnikar. .. ,. ; Daj mi majhno krpo in me nauči delati dežnike! Kar boš delal ti na svojem velikem dežniku, bom delala jaz na svojem. Primoj-dunaj, da ga naredim! ; se je repenčila misKa. Dežnikar je bil zadovoljen. Dal je nuski kos blaga, šivankp in palico ter žico. Nato je pricf-1 počasi delati nov dežnik". Miška pa je posnemala. Bila je dokaj ne-okretna. Dežnikar je bil vročekrven mož., zato jo ie večkrat potegnil za uhlje. ' Živalca pa ni obupala. Trudila se jc hi delala tako pridno, da so se ji prednje noge, s katerimi je vlekla šivanko, vedno bolj dalj-aale Oi i so' ii pri delu že opešale in morala bi dol i1 i očala, tako slabo je videla pri. luči. Naposled je bil vendarle mali dežnik narejen Pozabila ie pa na palico. Napela ga jc sanm na tenke žice. Hotela ga je odpreti pa ji P1 'Dežnikar jo je gledal in se Ji poredno liuual. , . , . , . Cakai. li bom pomagal,i je dejal m ze je sln.mil majhno streho, ki jo je miskn sesila. Ohe I jo jp kar miški med predolge sprednje m n i zadnje noge S tem -vojiis plaščem 0» ijsna je /.ado\ oljno zletela kvišku. Lotela je iu letela. Otroci so j« gledali in vpili: .>šiš-uiiš, šiš-miš!« Kesneje miška ni mogla sleči svojega plaščka. Priraste! ji je trdo k životu. — Tako je tista miška poslala prvi uhati netopir, kajti dežnikar ji je ludi pošteno nalegnil ušesa. Siričkov kotiček Kaj hi otroc! M je povišali: kruh aH potica? Nagrajeni so odgovori naslednjih treh ko- tičkarjev:, Marica P ene 3, učenka VI. razr. v Kranju. Nagrada: Za naše male. Zbirka pesmi od Janka' Samca. — Odgovor je bil objavljen pod štev. 8. Savo Pire c, učenec IV. razr. v Belgradu. Nagrada: Šestilo, 2 lepa svinčnika, peresnih in nelta,l peres. — Odgovor je bil objavljen pod štev. 13. M a r i j a n J e 1 o č u i k , dijak v Križali pri Tržiču. Nagrada: Ducat barvastih svinčnikov; Dragi stičkr.rji! Tudi lo pot ste se modro odrezali. Povedali ste vse, kar se o potici in kruhu povedati da. Še jaz, Kotičkov striček, ne morem in ne znam na vse to pristaviti drugega kot piko. Danes pa namesto običajnih vprašanj nekaj drugega. Veste, jaz, Kotičkov striček, sem sila radoveden možiček, Vedel bi rad, kako ste kaj zadovoljni s to našo mladinsko prilogo in kaj Vaiu v njej ugaja in kaj ne ugaja. V kratkem bomo otroil.o si ran popolnoma preuredili in pri tem upoštevali predvsem Vaše želje in nasvete. Odgovorite mi lorej odkritosrčno na naslednja vprašanja: 1. Ali Vam ugajajo pesmice v listu? 2. Alt si želile več krajših povestic In kakšnih? 3. Ali takšne y. niuogohrojnimi risbami opremljene povesti kot je Najdenček Jokec ' berete rajši od onih, ki imajo manj slik pa več besedila? 4. Kaj želite, da bi se na novo uvedlo v iist? Dobro premislile in preudarlte, potem mi pa lepo razložile svoje želje in nasvete. Potrudil se bom. da se bo vse po možnosti uresničilo. Pozdravljeni! Kotičkov striček. Ivan Vesel: Pečar Tonček, mali nagajivec, pravi, da bo sam pečar, peč bo zidal, hlebce pekel, kuril mu bo solučni žar. Zida Tonček v blatu, zida peč visoko pol pedi; že je vmesil blatne hlebce — ej, kako se mu mudi! Pa prilaja mimo kuža in se zaleti čez breg, peč podere, hlebce vrže žabatn v mlako... Dober tek! Šale za male Dobro je pogodil. Lojzek hodi v prvi razred. , Učitelj ga pokliče pred. tablo, kjer visi velik zemljevid iu pokaže s prslotn neko mesto na njeni. »Kaj je lo?- vpraša učitelj. Tonček gleda nekaj časa učiteljev prsi, ki ni bil kdo ve kaj negovan ter se nato odreže ves vesel, da je tako dobro pogodil: »To je umazan noht, gospod učitelj! Pretežko pismo. Jožek prinese na pošlo pismo, na katerem je prilepljena znamka za en dinar. r Moraš prilepiti še eno znamko/' reče gospodična na pošti, ker je pismo pretežko. »Kako? Še ono znaiuko? Potem bo pismo 5e težje! : se modro odreže, Jožek. Kdo je osel: Francelj je zapazil na vralih snsedovegn vrta nekaj napisanega s kredo. Pogledal ]e natančneje in bral: Osel je lisli. ki to čiiu. Te besede so Franceljna razburile in da se maščuje, je oni napis zbrisal ter napisal: Osel je tisti, ki je lo načečkal. (Kdo je bil potemtakem oselvam ne bo težko uganiti!) Moč navade. Novi učitelj »re skozi vn». Sreča svojega učenca in ga pobara. »Fraucek, ali veš, kje stanujejo Zabit ar-je v oče?: Francek pokaže s prstom hišo v bližini in reče: Tamle, gospod učitelj : Do' ro. dobro ?:u lolivaii učitelj, m ••» priden. Francek. Sedi: . Spisal Mirko Kunčič, 149. Ponatis prepovedan. Ilustriral J. P. 152. Planil je ic mucu Keeii, ki je leno dremal na stolu in ga nemilo pocukal za rep. Muc Kes je od bolečine glasno zamijavkal in debelo pogleda! razburjenega Jokca. Jokec je prislonil usta k njegovemu ušesu in mu jel nekaj važno dopovedovati. Muc je postajal čedalje bolj pozoren. Pokimal je slednjič /. glavo, skočil bliskovito na tla in jo ucvrl skozi duri. 150. Ves zbegan in prestrašen je bil listo julro Binglbongl. Le kam je bil izginil prstan? Obrnil je vse žepe, prebrskal vse kotičke v sobi — nič in nič! Napravil je slednjič tako kisel obraz, kakor da je bil ugriznil v gnilo jabolko... \ es poparjen iu čemeren je odkoracal h kralju. 153. In jo čez kratek čas že pridivjal nazaj. Odprl je gobček — in nekaj svetlega se je zatrkljalo k Jokčevim nogam. Otroci, uganite, kaj je bilo. — Ukradeni prstan! Jokec je veselo zarajai po sobi in ljubeče stiskal dragoceni zaklad k srcu, 151. jmpil' li, 1 všmi ^Amk /ik-Miii m! || mm |!ll| \ i itepi Tam pa je že Jokec zidane volje prepeval: »Poslej bo mali Jokec spel prvi, holadri, u Binglbongl cmerga bo zdaj do konca dni... 154. Potem je stopil k deklici Pahljački in ji prisrčno stisnil belo ročico. »Hvala li, dobra deklica! A povej ml, kako si zvedela za lo grdo Binglbunglnovo tatvino? , -Veš, je s prijaznim nasmeškom na licih pojasnjevala deklica, kadar Binglbongl malce preveč pokuka v kozarček, razblebeta vse .. .c >Aha! se je dobrovoljno nasmehnil Jokec. : Jn ti, se je obrnil k vrlemu mucu, ali si opravil tako, da Binglbongl ni ničesar zapazi 1?.- »Seinl. je pokimal muc. -Spal jc kot polh. POuzinal sem mu prstan brez ovir in nezgod.« »Ej, ti moj iunaček!; ga je Jokec pohvalno pobožal po mehki dlačici... V Binglbonglu je zavrela kri. Razkačen se je vrgel na Jokca in ga začel obdelavah s pestmi. sksportna hiša Maribor, Aleksandrova 19 dobroznnna, najboljša in najcenejša tvrdka za nakup galanterije, pletenine, kratkega blaga ter igrač na drobno in debelo. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l-SO »ln ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši oglas . 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo višo" Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Koresp.-knjigovodja absolvent trg. akademije z večletno prakso, zmož. slovenskega, srbohrvatsk., češkega in nemškega jezika, išče primerne službe. - Ponudbe na upravo »Slov.« v Mariboru pod »Zaneslji- V prepisovanje na stroj sprejema delo na dom gospodična. Delo hitro in brezhibno. - Ponudbe pod »Nov stroj« upravi »Slovenca . ........................ Pristno angleško sukno se dobi do ccm vedno u TEKSTILNEM BAZAR/U Maribor - Velrinislto ulica 15 Učenec zdrav in krepak, z lepo pisavo, dober računar, po možnosti z meščan, šolo, od dobrih staršev, se takoj sprejme pri Ivanu Florjančič, trgovina z mešan, blagom, Vojnik. Krojaški pomočnik išče službenega mesta za malo delo, najraje na deželi, v okolici Celja ali Ljubljane. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod šifro -Zvest« št. 12.649. Mladenič išče službo za slugo v l.t-ko trgovino ali kaj slanega. Ponudbe na up.: '' ' »Slovenca« pod šifro šten«. Mesarski pomočnik išče službe takoj. 1'aj raje v kaki prekajevalni-ci v svrho izpopolnitve v prekajevalni stroki. - Ponudbe na upravo »Slov. pod štev. 12.545. Kurjač in mehanik išče primerne službe. -Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi št. 12.716. Periektno kuharico samostojno. snažno in pridno sprejme trgovska hiša na deželi. Reflek-tira se samo na dobre moči z večletnimi spričevali in lepim vedenjem, Plača 400 do 500 Din. Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj na upravo Slov. pod »Vestna gospodinja« št. 12.448. Zaradi izpopolnitve v trgovski, bančni ali uradniški stroki išče mesta kot praktikant večletni trgovec vešč vsakega dela. Nastop takoj. _ Ponudbe pod »Praktikant« na upravo »Slov.« Organist z dolgoletno prakso, išče službo. Nastop takoj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod značko Spretnost«. Prodajalka izurjena v meš stroki želi mesta kjerkoli v mestu ali na deželi. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. -Ponudbe pod šifro »Dobra oomoč'.. Uradnik za popoldanske in večerne ure išče službo. Študije: abiturij. trgovski tečaj v Ljubljani. Starost 26 let. Ponudbe upravi lista pod »Zanesljiv«. Prodajalka izučena mešane stroke, želi službo na deželi. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu in šivanju. Nastop lahko takoj. Cenjene ponudbe na upravo Slo Trgov, pomočnika verzirana v vseh panogah mešane trgovine, z rnanieni nenščine per-fektna račc.narja, agilna in dobra prodajalca, ene ga za r-anufakturni in drugega ta železninski oddelek, sprejmem - Ponudbe navedbo dosedanjih služb in prepisi spričeval ter plačilnimi zahtevki na upravo Slovenca pod »Perfekten« štev 12.449. Učenca s primerno šolsko izobrazbo in dobro vzgojo, lepega vedenja, dobrega računarja. s hrano in sta novanjem v hiši. sprejmem - Ponudbe s prepisi zadnjih šolskih spričeval je poslati na trgovino z mešanim blagom P, Koren, prej Šterk, Črnomelj Služkinja z večletnimi spričevali, ki je že sama kuhala — se išče Rimska cesta 18/11. Prodajalka mešane stroke, dobro verzirana v manufakturi, se takoj sprejme. Ponudbe brez priloge znamk na upravo pod št. 12.517. Prodajalka za trgovino z mešanim blagom, boljša samostojna moč, v mestu na Šta-erskem, s hrano in stanovanjem v hiši — se sprejme. - Ponudbe z na vedbo dosedanje službe je poslati pod »Manufak-turistka« štev. 12.518 na upravo »Slovenca«, venca pod »Prodajalka:, čevljarski pomočnik Trgovski pomočnik začetnik želi kakršnegakoli nameščenja v Ljubljani ali na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.711. Šofer trezen in pošten, išče službo. Sprejme tudi drugo službo ter vsako delo. Naslov v upravi pod št. 12,710. ki je vajen šivanega dela in gojzerc, se sprejme na stalno mesto, zajamčeno z vso oskrbo. - Ponudbe na upravo Slovenca pod šifro »Čevljar« št 12.547. Učenko s popolno meščansko šolo sprejmem. - Naslov v oglas, oddel. »Slovenca« pod štev. 12.715. Poklicni šoler zmožen tudi vrtnarstva, išče službe. Ponudbe na ipravo »Slov.« pod šifro »Abstinent«. Sprejme se inhosant in istočasno kot prodajalec z garancijskim pismom od 2000 Din. - Ostali pogoji se pojasnijo v trgovini »Singer« šivalni stroji, Celje. - Prijave samo ob sobotah Za zimske SUKNJE \am nudi moderna augle-ška in češka sukna tvrdka NOVAK Ljubljana, Kongresni trg 15 Zelo znižane cene! Hlapca h konjem, ki se razume tudi na poljedelstvo, se sprejme: hrana in stanovanje prosto. Ponudbe z navedbo že dosedanjih služb na upravo »Slov..* pod šifro: Trezen hlapec. Krojaški mojstri dobro izvežbani v darn-ski konfekciji, dobe stalno delo pri tvrdki ELITE, Ljubljana, Prešernova 7. Služkinja ki zna dobro kuhati meščansko hrano in opravlja druge hišne posle, dobi službo, — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod >400 Din«. Čevljarskega vajenca sprejmem takoj Stanovanje in hrana v hiši. Zalo-karjeva ulica št. 6. Ljubljana, Židan, Krojašk. pomočnika rabi takoj Peter Zupan, Vašca, pošta Cerklje pri Kranju. Mizarskega vajenca sprejme Vidmar, Zgornja Šiška 2, Samostoj. gospodinjo (najraje z dežele) čedne zunanjosti, ne poc' 2* let, sprejme takoj samostojen posestnik v trgu blizu Ljubljane. Biti mora poštena, zanesljiva, sposobna samostojnega gospodinjstva, kuhe, šivanja in imeti vesele do srednje gostilne Obširne ponudbe pod »Gospodinja« št. 12.487 na upravo »Slov.«. Dekle zdravo, inteligentno in j pridno, ne čez 15 let sta- | ro, ki bi pomagala tudi ' v gospodarstvu, s hrano : se išče kot učenka za' i modni salon v Celju. -Ponudbe na podružnico -Slovenca« v Celju pod »Pridna«, 5 dni no poshušnfo! Dočim smo doslej za dober gramofon plačevali več tisoč dinarjev, dobite pri nas v resnici dober gramofon že za malenkostno ceno in vrhu tega ga plačate šele, ko ste ga preizkusili, ker ga Vam pošljemo na poskušnjo brez obveze. Zahtevajte takoj naš Najlepša zabava za dolge veierel brezplačni cenik A. tako poceni dobavljati. Ni treba, da kaj kupite in cenika tudi ni treba vračati. — Pišite takoj tvornici glasbil in gramofonov Meinti & Herma, Maribor 102 iz katerega boste raz-videli, zakaj moremo 90 Krojaškega vajenca sprejme Franc Sevšek, Medvode 16. Hrana in stanovanje v hiši, drugo po dogovoru Vajenca za mizarsko obrt, takoj sprejme Jurij Wendling, strojno mizarstvo, Kranj. Starejša prodajalka se išče za trgovino z mešanim blagom na deželo, katera bi lahko vodila trgovino tudi samostojno. - Ponudbe pod: »Takoj« št. 12 573 na upravo lista. Dekla v župnišče k dvema govedoma in nekaj malo svinjam - se išče — Naslov v upravi Slovenca pod št. 12.597. Kmečkega fanta pridnega, ki je vajen nekoliko konj, sprejmem takoj. Naslov v upravi pod št. 12.683. Služkinjo pridno, kmetsko, od 16 do 18 let staro, sprejmem takoi, Naslov v upravi pod št, 12.686. Samo W dinarjev plačate mesečno in čez 4 mesece je gramofon Vaš! i Instrukcije daje izprašana učiteljica v vseh predmetih osnovnih in meščanskih šol, kakor tudi v srbohrvaščini in nemščini. Naslov v upravi lista pod 12.704. Novi tečaji otvoritev 10. novembra: itabianščine. trancoščine, nemščine, angleščine in ruščine Poučujejo akademsko naobraženi predavatelji Vpisovanje v Vošnjak ovi ulici št. 4. pritličje med 10 in 12 ter 18 in 20 Šoferska šola L obl. konc čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel 2236. Pouk in praktične vožnje. > Dtrufenost « In nervoinost PLANI*«* mm. skratka znake ostarelosti, ki nastopajo po poapnenju žilja, prepreči preizkušeni „PLANINKA" zdravilni Caf. ki osveži kri, vrne žilam prožnost in pospešnje obtok krvi. Zahtevajto v apotekah samo pravi „PLANINKA"fa.l 15A-HOVEC v plombiranih paketih ta a napisom proizvajalca: Leharna nr.DaSiovec - Ljubljana Mesečna soba z 2 posteljama, elektriko, posebnim vhodom, se od. da 2 gospodoma ali mlademu zakonskemu paru v neposredni bližini sv. Jakoba. Naslov v upravi pod št. 12.706. Stanovanje obstoječe iz najmanj dveh sob in če le mogoče s sobo za služkinjo, iščem za takoj ali do maja 1930. Ponudbe z navedbo cene in eventuelnih pogojev na upravo lista pod »Dis« št. 12.669. Stanovanjska hiša v sredini Ljubljane, na zelo prometnem kraju — naprodaj. Poizvedbe pri dr. Otonu Fettichu, Dalmatinova ulica 7. Posredovalci izključeni. Strojni mizar se išče — Jurij Pollak, strojno mizarstvo, Kranj. Bono sprejmem za vzgojo 2 letnega otroka brez matere. Znati mora tudi voditi gospodinjstvo. - Reflektantinja mora biti popolno zdrava, neoporekljivega vedenja, v starosti 30 do 40 let, po možnosti Slovenka. - V ponudbi naj se kratko opiše dosedanje življenje in služba priloži slika in navede zahtevana plača. - Ilija D. Veljkovič, Mol - Bačka. Učenca s primerno šolsko izobrazbo, močnega, za trgovino z mešanim blagom, sprejme tvrdka Peter Žetina, Radeče pri Zidan, mostu. Iščem služkinjo za takoj. Deželanke imajo prednost. Plača po dogovoru. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Služkinja« št. 12.562. Šoferja -mehanika ki se spozna deloma tudi na električne naprave, veščega slovenščine in nemščine, sprejmemo takoj. Plača po dogovoru. Cenj. ponudbe pod šifro »Šofer-mehanik« na upravo lista št. 12.653. Vajenca za čevljarsko obrt sprejmem takoj. A. Mulej, Jesenice Fuž 206, Gorenj Čevljarski vajenec se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Stanko Groznik, čevljar, Višnja gora 31. Tri vajence za sedlarsko obrt, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Hinko Perne, Radomlje. Stanovanja Stanovanje išče mirna stranka: 4 do 5 sob, v sredini mesta, za takoj ali februar. -Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 19. Prazna soba s posebnim vhodom se takoj odda. Rožna dolina, cesta VIII., št. 31, Sobo kuhinjo in klet oddam takoj odraslim osebam. Naslov v upravi pod 12.673. Krojaškega vajenca sprejme »Modni atelje«, Reber 11. Ključavn, pomočnik r—r;—---7*7.— dobro izvežban v stavb- Cevljarsk. pomočnika nem in umetnem ključav- sprejmem. Jože Bitenc, čevljar, Predoslje p. Kranj ničarstvu, pošten, vojašči ne prost, ki bi bil tudi zmožen sam voditi obrt, dobi takoi službo. Plača po dogovoru. - Ponudbe ustmene in pismene na naslov: K. Albrecht — Kamnik. Strojnika starejšo samostojno moč, ki je izučen ključavničar in se razume tudi na popravila domače električ. naprave, sprejme parna žaga. Prosto stanovanje in kurjava na razpolago. Nastop po dogovoru. Ponudbe pod »Strojnik« št. 12.541 upravi »Slovenca«. Pekovski vajenec 16 let star, zdrav, s hrano in stanovanjem v hiši, se takoj sprejme. — Pauer, Sv Petra cesta 48. Trgovski vajenec zdrav in močan se sprej-me takoj v vpU(rrfov4ni r: Ivan Vešelič v Ormofu' "' Pogoi vsaj dva razreda meščanske šole 2 krojašk. pomočnika in vajenca sprejmem takoj. Hrana, stanovanje v hiši. Moravs Ivan, Glini-ca št. 1, Št. Vid n. Ljublj. Poizvedbe Zaletela se je psica pasme boktor. Lastnik naj pride ponj. Lad-stedter, Domžale. Opremljeno sobo veliko, blizu kolodvora, ugodno tudi v poslovne svrhe, oddam. - Naslov pove oglas, oddel. Slov. pod štev. 12.722. „POSEST" Kcalltctna pisarna, dr. z o. t. LJUBLJANA | Miklofilčeva cesta 4, I odda sledeča stanovanja: Dvosobno, kabinet, veranda, kuhinja, pritikline, za februar, 1200 Din. -Soba, parketirana, kuhinja, elektrika, vodovod, Podrožnik, 450 Din, Dvosobno, kabinet, kuhinja, pritikline, parketi, elektrika, vodovod, december, na Kodeljevem, 650 Din, Dvosobno, kuhinja, pritikline, center, 800 Din. Dvosobno,, kuhinja, pritikline, elektrika, vodovod, Rožna dolina, 700 Din, Dvosobno, kabinet, kopalnica, pritikline, ves leomfort, blizu dramskega gledališča, 1700 Din. Enosobno, zakoncema, pri Sv. Krištofu, 350 Din. -Enosobno, balkon, pri Stadionu, 450 Din, Dvosobno, kabinet, novoure-jeno, center Ljubljane, 1200 Din. Trisobno, pritikline, Sp. Šiška, 900 Din. Poleg tega več drugih stanovanj, mesečnih sob, lokalov itd. Prijave odda-jalcev stanovanj in loka- ■ , --i........... lov sprejemamo t»r^zplač- vhodom oziroma tudi s no in oddajamo iste za hrano. - I rnovska ulica j oddnjalce brez vsakih št. 23/1. , stroškov Trgovina, gostilna mesarija se odda v najem za daljšo dobo z vsem inventarjem in zalogo tik larne cerkve, v bližini industrijsko podjetje s 600 delavci. - Pojasnila daje uprava lista štev, 12.544. BŽ55S1 Kupim hišo tudi na perii' tiji Ljubljane, do 80.00/ Din. Ponudbe na upravo lista pod šiuv »Hiša«. Stavbna parcela naprodaj v bližini Ljubljane, - Poizve se od 18 dalje, ob nedeljah pa ves uli dan, v Kotnikovi Ljubljana dici 21, Stavbna parcela je naprodaj, pripravna za vsako podjetje ali stavbeno vilo itd., poleg Gasilskega doma v Domžalah. - Poizve se istotam, Savska cesta 5. »POSEST Realitetna pisarna, družba z o. z. LJUBLJANA — PRODA:- Hišo, enonadstropno, vili slično, dve dvosobni, 3 enosobna stanovanja, 650 ms vrta, Sp. Šiška, 260.000 Din. Vilo, visokopritlično, Nekaj stavb, parcel v n;-,i koloniji tik nove šoie v Zg. Šiški, napro-da: Poizve se: Dravlje 2. Stavbišča za vile Pod Rožnikom prodaja okojninski zavod, Gle-dališka ulica 8/IV. Posestvo lepo urejeno, prezidana hiša z gosp. poslopjem, vsem živežem za ljudi in živali, 18 oralov zemlje, gozd, njive in travnilci, zaradi starosti lastnikov poceni naprodaj. Natančnejša pojasnila in naslov v administraciji »Slovenca« pod št. 12.451. Lepo posestvo okrog 20 oralov, med katerimi so lepe, solnčne njive, gozd, vodovod v hiši, redi sc lahko 6—7 glav goveje živine, isto število svinj, četrt ure od župne cerkve in šole, se proda ter ima ceno 70.000 Din. - Več se izve: Pisarna občine Marija Gradec, pošta Laško. Parcele Oddam lep lokal za mešano trgovino na Prometni točki v mestu, oizve se: Marija Vivod, Laško, Lep trgovski lokal sredi mesta Tržiča, na Glavnem trgu, z vhodom na cesto, dobro zavarovan, se s 1, decembrom odda; pripraven za vsako pisarno oz. manjšo obrt. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 12.589. Poslovni lokal na prometnem kraju se odda takoj v najem, Ponudbe na: »Soba predsoba« upravi št. 12.616. 4 sobe, pritikline:parketi', I ^r^' V^ 3 d° 8 Di1 .t_t.t.:i.. meter. . Vec se izve pri Pn Jakobu Zadnikar, Brdo, Kdo ve sedanje bivališče Ernsta Kapelic, pristojnega v Metliko, naj to javi na naslov H. Vučina, Ljubljana, Pražakova 15/IV, Dva dijaka se sprejmeta na stanova-Separainim Pošten fant išče zaradi ženitve znanja s pošteno gospodično v starosti do 28 let, Imeti mora trgovsko koncesijo ali vsaj pogoje za pridobitev iste. Ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« z geslom: »Trgovka«. Nevesto z najmanj 100.000 Din -išče boljši obrtnik-tovar-nar v Ljubljani, 46 leten vdovec, v svrho takojšnje ženitve. Pridna, dobrosrčna gospodična ali vdova brez otrok ima prednost, lahko tudi z dežele. Denar je potreben v svrho odprave kampanjona in povečanje obrata. Garancija dvakratna. - Ponudbe pod »Dobri mož« na upravo »Slovenca«. elektrika, vodovod, klavnici, 150.000 Din. Hišo, novozidano, visoko, pritlično, 3 sobe, pritikline, vrt, Šiška, 170,000 Din. Hišo, enonadstropno, novozidano, 4 stanovanja, prostoren vrt, Glincc, 170.000 Din. Hišo, novozidano, visokopritlično, 6 stanovanj, vrt, dvorišče, Glince, 160.000 Din. Hišo, novozidano, enonadstropno, 4 stanovanja, blizu tramvaja, 180.000 Din. -Hišo, novozidano, visokopritlično, dve dvosobni stanovanji, 400 m- vrta, tik postaje, 1 uro od Ljubljane. 70.000 Din. Hišo, trgovsko, enonadstropno, 3 sobe, trgovina, skladišča, hlev, autogaraža, izredno prometen obmejni kraj, donos hiše letnih 100.000 Din, radi družinskih razmer, 360.000 Din. Hotel, enonadstr,, Bled, 14 sob, lepi restavracijski prostori, vrt, kegljišče, kleti, 600.000 Din. Hišo, ----- —, Novozidana hiša E?-»nadstropna, 2 stano Vič pri Ljubljani. Enodružinsko hišo majhno, z vrtom (kuhinja, 1 jedilna shramba, 3 sobe in klet) - prodam v Mariboru, 10 minut od glav. kolodvora. Naslov: Alojzij Šturm, Krčevina št, 108 pod Piramido. Enodružin. hišica novozgrajena, pritlična in velik vrt, ob cesti prostor za stavbišče, se proda. . Naslov pove gostilna Pogačer, Zgor. Šiška. Pritlična hiša nova, z vrtom in njivo, v prometnem kraju, % ure od trga Sevnica, pripravna za trgovino, obrt ali upokojenca, se proda za 56 000 Din. . J. Novšak, Log - Sevnica, ba, kabinet, kuhinja, pri-zidana šupa, 500 m- zemljišča, 50 sadnih dreves, 1 uro od Medvod, 15.000 Din. Hišo, pritlično, dvo-družinsko, 2200 m= vrta, tik kolodvora, Brežice, 50.000 Din. Stavbišče — 1000 m", blizu nove šišenske cerkve, po 50 Din. Hišo, novozidano, enodružinsko, vrt, velika njiva, blizu Kamnika, 53.000 Din. — Poleg tega v Ljubljani in predmestjih večje število stanovanjskih, trgovskih, gostilniških hiš, stavbišč, na deželi, kmetije in veleposestva, in-dustrije, v veliki izberi po najugodnejših cenah. vanji, i takoj prazno, 800 m- vrta, ugodno naprodaj: mestni del Rožne doline. Potrebno 50.000 Din. Levčeva ul. 8, Ljubljana. Nova hišica zelo prikupna, z opeko krita, 2 lepi parketirani sobi, 1 kabinet, velika kuhinja, elektr. razsvetliva, dve kleti in lepa stavbna parcela, se proda. . Naslov; Marija Mi. helčič, Višnja gora 29 Javna dražba Podpisani bom dne 12. novembra prostovoljno prodajal hišo z gospodar, poslopji, njive, travnike, gozdove; na zahtevo kupcev vse skupaj ali posamezno. Janez Pevc, posestnik, Zg. Bitnje, občina Stražišče. Na prostov. dražbi se bo prodala v nedeljo 24. t. m. hiša z gospodarskim poslopjem v Ratečah pri Gorenji vasi št. 2, pri »Jerebu.,, inseriraite v »» Slovencu"! Sf dol najbolje sredstvo za čiščenje in poliranje vseh vrst kovin «Siraxw se upotrebljava za čiščenje celokupnega jedilnega m kuhinjskega pribora, vsakovrstne posode, cinaste. lesene, pločevinaste in emaj-hrane. kopalne kadi. stopnjic itd. »Azuror najbolje tekoče indigo plavilo Dobivajo se povsod Pazile nn ime in znamkol Strofnc fioiarnc in livarne d.tl. v L§M>Iiani Telefon 2830 Brzojavi STROJ Brezobrestno posojilo tudi splošno namenjeno. Nova navodila (10 Din) daje Kreditna stavbna zadruga »Mojmir«, Maribor, Koroška 10. /.a naše Švedske posnamalnike iščemo v vsakem kraju proti dobremu plačilu „Tehna" družba z o. z Ijjubhann. Mestiiurjt '25 /1 Lahko opravilo tudi postranski zaslužek za brezposelne vpoko-jence, odstavljene, reducirane, privatnike itd -100—150 Din v enem popoldnevu Ponudbe s priloženo 50 para znamko na »Omnia«, Miklošičeva cesta št. 14. 2o% kronske bone kupi Pučka štediona i zatožni zavod d d. Osijek Desatičina ul. 27. Jamski les Največji rudokop v Jugoslaviji kupi cirka 600 nr1 jamskega lesa: borovega, smrekovega in jelkinega, od 3—7 m dolg in od 12 do 24 cm v vrhu debel, od škorje obeljen zdrav Dobava takoj in do 31 decembra 1929. Obvezne ponudi na upravo »Slovenca* v Ljubljani pod: A. B št 12.598, Moterne ognjegasne brizgalne na gumijasta in lesena kolesa. Ročne brizgalne. Vse oguje-gasne potrebščine. Konkurenčne cene! Vedno v zalogi! Strojno pletilstvo je edino ugodna prilika za takojšnjo dosego dobrega zaslužka in lastne-ga podjetia brez posebnih stroškov in zamude časa. Učne lečaie se nastopi lahko vsak dan Najboljši pletilni stroji »Walter« vedno v veliki izberi na zalogi. - F KOS, Ljubljana Židovska ulica 5. Želod vsako množino - plača po najvišji dnevni ceni FRUCTUS - Ljubljana Krekov trg 10/1 •Težice želod mezdro, arovico, volno, baker, cink svinec, litine, kosti, rogove, embalaže, vreče, kupuje — Dior>, društvo za promet i industr. sirovina, Zagreb. Nov koncert, planino s krasnim glasom, proda Zima, Stari trg 34/11, G. Juršsek Ljubljana, "ljučavničarska ul. 3 — Mestni trg 22, strokovno uglašuje ter popravlja glasovirje. Klavirji in pianini svetovnih tvrdk po znižanih cenah v zalogi! Na obroke! M. Ropaš, Celje — Popravila, ujlaševanje! Klavir za vežbanje poceni na razpolago - Kolodvorska ulica štev, 5, Gramofon s 24 ploščami, dobro ohranjen, ceno naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.586, Radio aparat dvocevni, nov zelo selektiven, za 550 Din prodam. Sedej, Ljubljana, Celovška cesta 21. Halo, halo, radio trgovina in specijalna delavnica za izdelavo, popravilo in moderniziranje radio aparatov F r a n j o Zgeč, Moškanjci. -Samo s prvovrstnim aparatom, Id ga dobite pri meni, Vam jc mogoče ločiti postaje, ter stane: Kompletno z zvočnikom, baterijami, antene, 4 cevni 2500 Din, isti s pritildi-nami, a na 'modernejši z žarnicami na zamreženo anodo. 2900 Din. 5 cevni, super, s pritiklinami 3400 Din. Vsi aparati gredo na okvirno anteno tei tudi na zahtevo na priključek na tok. Pustite aparate, ki niso dobri predelati pri meni za solidno ceno, boste imeli dobe1 aparat Prepričajte sc.: sami,'videli boste, da jc ccna r.izka, a kvaliteta najboljša Za-nimaite se še danes naš aparat. Tehnična pojasnila brezplačno. Železje za venecijanko, rabljeno, dobro ohraejeno, z enim ali dvems '.cčajema (ojni-camal, kupim, Anton Gut-nik, Vrhnika 284. Kupimo polnojarmenik 500—600 mm rabljen, v dobrem stanju. Ponudbe na Zabret & Komp, Britof pri Kranju. Kupimo dinamo za vrtilni tok, rabljen, dobro ohranjen, za ca. 20 KVA, Ponudbe na 7abret & Komp., Britof p. Kranju. Med, lastni pridelek! cvetlični ... kg 17 Din jelkov.....kg 17 Din ajdov .....kg 15 Din 5 kg po pošti 120 Din frk pri večjem odjemu cene pismeno. - A. Maček čebelarstvo, Vrhnika. Pristna vina sveže krvavice in peče-nice vsako nedeljo pri Miillerju, Šiška, Bežigrad. Mi slikamo vse! Slike poobličja (Portrat-bilder), razglednice, slike takoj izgotovljene, industrijske io športne slike. Novo vpeljan (otoatelje t najmodernejšimi aparati. -Fotomeyer, Maribor, Go-spodska 39. Priporočam svoj prvovrstni krojaški atelje za gospode in dame. - Jože Gregorin -Marmontova 19, na Mirju. »Schaffhausen« precizne žepne ure nudi Ivan Pakiž, Ljubljana — Pred škofijo 15. Patent fotelji in kanapeji, patent oto-mane v najnovejših oblikah in najfinejši izdelavi dobite samo pri RUDOLF SEVER Ljubljana, Marijin trg 2. Prodaja premoga in drv. Dostava na dom Fran Jezeršek. Vodmat-Moste. Knjige večja partija nemških, slovenskih leposlovnih -se proda - Kolodvorska ulica št. 5. Gugalni konj fSchunkelpferd), se kupi. Ponudbe na upravo pod »Konj«. 10 lit, dobrega mleka rabim dnevno. - Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Dobro mleko« št. 12.731. Vsakovrstno po naivlSilh cenah. ČERNE. iuvelir, Liubliana. Wo!fova ulica 5t. 3. Kupujem Zajce čistokrvne: belgijske ori-jaše sive, bečke plave, Irancoske srebnaste. Čin-čila, Havana - stare 2 do 3 mesece, poceni proda Slavko Sivjanovič, Virje, Hrvaško. Drva Dokler trajava zaloga -prodajam hrastove odpadke po ceni 15 Din za !00kg iz skladišča in po 17 Din za 100 kg naložene na vagon - J. Pogačnik. Šltofja Loka. kolodvor. Jedilnica trd les, salon z velikim ogledalom vse v irbor-nem stanju, se proda -Naslov v upravi »Slov.* Ogleda se dnevno med 15 in 17 uro Otroški voziček dobro ohranien. ceno naprodaj, — Krekov trg 7, pritličje Prodamo parni kotel enoplamenski, iz 1. 1902., 5 A atmosfer pritiska, 24-58 m2 kurilne ploskve, s predkuriščem (Oberflur-vorleuerung). Vprašanje na: Zabret k Komp Britof pri Kranju suhe gobe, orehe, kuhano maslo, priporočam vedno sveže žgaeo kavo, čaj, konjak, rum in drugo specerijo ter vsakovrstne okove. JOSIP JAGODIC, CELJE, GLAVNI TRG. vsakovrstno zlato, zlatnike - kupuie F, ČUDEN, Prešernova ulica 1 Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju nai mani 5 kg . Potem čist belo goste kg po 130 Din in fisl heli puh kg po 301 i Din • L Brozovič, 7agreb. Ilica 82. Šcntlovrcnsko priznano naiboljše čajno maslo iz pasterizirane smetane stalno na zalogi pri: IVAN PESTOTNIK trgovina, Ljubljana Sv. Petra cesta Stev, 14 Prodamo dinamo iz leta 1923. za vrtilni tok 65 KVA znamke Brown-Boveri. Vprašanje na Zabret, & Komp., Britof pri Kranju. Jedilna miza salonska, raztegljiva, za 12 oseb, naprodaj. Trnovska ulica št. 23/1. Krojaški šivalni stroj Singer, srednji in več hišne oprave, se proda Poizve se Miklošičeva cesta št, 16/TV. Pletilni stroj 8/60 se proda. Istotam se sprejme učenka za strojno pletenje. - Naslov v upravi »Slov.. .št. 12.717. Pozor! Volno in bombaž kupite najceneje pri tvrdki Kart Prelog, Ljubljana, Stari trg štev. 12 in Židovska ulica štev. 4. Urarska popravila izvršuje najceneje in naj-precizneje Franc Wolfing, urar, Gosposvetska c. 12. Nova iznajdba čevljarstva moderni trikotniki. Prave vzorce in gornje dele dobite samo pri izdelovatelju Blatnik Karel, čevljarski mojster, Ljubljana, Hrenova ul, PO. Dežne plašče priporoča po konkurenčnih cenah Martin Jan-čigai, Liubliana Tavčar-jeva (Sodna) 1. Modistinja Anica Puhek, Šelenbur-gova ulica 6/1, nudi najcenejše in najlepše dam-ske klobuke že od 60 Din naprej - Preoblikovanje 28 Din. Čistilnica Maribor, Koroška c. 17, priporoča po zmernih cenah in strokovni izvršbi vsa dela novega in starega perila vsake vrste. Trdo lika srajce in ovratnike. — Josipina Osim. A. Brecelj trgovina z lesom in premogom na drobno in na debelo — se priporoča po solidnih cenah. Maribor, Koroška cesta št. 49. Pozor, gostilničarji in trgovci! Današnja navada je, da vsak drži sir za obiskovalce ali popotnike, da more s čim po-streči. Zato naročite v mlekarni Anton Pustavrh v Semiču trapist - sir v hlebih 1 -25 kg in po 4 kg. Zahtevajte cenik! Moko dobro, svežo in suho, dobite najceneje v F. Ju-van-a valjčnem mlinu, Sr. Gameljne, p. Št. Vid nad Ljubljano, — Zahtevajte cenik! Barve- Hrnež, lake najboljše in najcenejše nudi »Lustra« - Gosposvetska cesta (poleg restavracije »Novi svet«). 5Š motto ln vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. Zortnan Stari trg 32, Ljubljana. zsmnice modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in dr tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg Stev. ^ (poleg Mestnega doma). )VOtt!MICA STAHPIIJK I. SOKLit MARIBOR Aleksandrova cesta i4 ovudom prosu Ittvo U Broitu v »Krehsum izdal ,'1>V Volit uusiriran oenik za znamke '/.u leto 13:».. Pošiljam (Tu » 111,1 komad' ruzuili ruuiunskib /nainl vsakomur, ki mi poMJo vna liro i Din. Nil islaiv.iša trgu vinu znatni- v .linv.slavii Izidor Steiner, Zagreb /rlnjsk i trs U_ za miev in krmo krmiš. moko in ©trofoe nudi najceneje FRAN POGAČNIK — Ljubljana, Dunajska cesta št 36. m nai cene pri a @esecinift Mufelfana. Selenburgovs ulica št. 8. Mešnn gozd arondiran - 88 ha - blizu ital. meje, se ugodno proda. Ponudbe pod št, »78« na upravo »Slov.« Dve motorni kolesi 175cm:\ s prestavami -ceno prodam ali event. zamenjam za težje, tudi s prikolico. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Motor« št. 12.725. Pisalni stroj znam. »Underwood«, skoraj nclv, sc ceno proda. -Naslov V upravi »Slov,« pod štev, 12.723. c 7nserati v -Slovencu' , tmajo narečji uspeh: Vulkaniziranje auto gumijev, galoš, snežnih čevljev itd. sprejema v popravilo po najnižjih cenah; solidna postrežba. Priporoča se Terbutz in Peteln, Maribor, Koroška 39, prej tiskarna Ažbe. Sveže goveje meso po 10 Din kilogr. Prodaja se vsak ponedeljek, sredo in soboto na Ponikvarjevi stojnici na Vodnikovem trgu. Pozor, mladoporočenci! Oglejte si zalogo! Otomane v raznih vzorcih, pe-resnice, žimnice, divane, salonske garniture dobite najceneje samo pri tvrdki F. Sajovie, Ljubljana, Stari trg 6. Elektrotehnično podjetje fl. Arhar in ilruS Ljubljana VII, Celovška cesta Stev. 80. Prevzema vsa elektrotehnična dela, daljnovode, zvonce, hišne instalacije itd. . Solidna postrežba lozne wste teSiouinastih piam Deček - sirota krepak, star 8 mesecev, išče dobrotnika, ki ga sprejme v oskrbo ali za svojega. - Pojasnilo daje: Rozman Marija, Krško 51. r Kako pravilno čistim gladim iužim barvam matiram grundiram poliram renoviram itd. - Vse to najdete v pravkar izišli slov. knjigi „Dovršilna dela v mizarstvu" Knjiga obsega 100 strani in ima mnogo praktičnih nasvetov ter preko 130 receptov za sestavo lužil. Stane samo 40 Din pri predplačilu, po povzetju 5 Din več. — Naroča se pri samozaložbi Rok Arhar - Št Vid. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril centralno prodnfalno gramofonov, plošč, koles, šivalnih strojev i. t. d., na Miklošičevi cesti štev. 20 Nasproti sodišču « palafl Ohrozuega urada Za obilen obisk se priporoča ..Tetinih" Josip Daniai fllftlošiteva cesta St. 20 Posebno velika izbira gramofonov in plošč. Tako po ceni kupite raznovrstne moške in deške obleke, zimske, suknje perilo in pletenine kakor ludi raznovrstne manufakturno blago, edino le pri tvrdki JOSIP 0LUP ker moje geslo je: dobro blago - nizke cene M«'-:- -->n*» - StoH Srcr 9 - vocj*1U v veliki izbiri na razpolago. Tudi krzno za obšive od Din 30-— naprej. Cene zmerne I Postrežba točna 1 K. CirMitz Maribor, Bosuoska ul. 1 Zanesljivi nasveti tudi v najtežjih življen-skih vprašanjih: poklic, ženitve, ločitve, prehrana, zdravje, gospodarstvo, vojaške zadeve itd. Natančnim popisom priložiti 10 Din. - Posvetovalnica »Marstan«, Maribor. Preskrbi ludi razna naročila, Koruzo m Krmo oddaja najceneje voletricovlnn Sita In mok> A. VOltt, I lutKtana Resljeva cesta 24. ■kil mimiiiiih i i i :* s-ckffi.-mkkmbb S®*,H POVSOD najboljših svetovnih znamk v velik izbiri zelo poceni Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračnl vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki Iranko. Prodaja na obroke. „Trifo«rii Sedn.1 i>5»| plešastih aopet dobi iiazn svoje izgubljene !uso, tedaj ie oni, k (i mu i.zpadajo lasje ali sive, ali so mu i! izpadli do polovice, uverjon, lia se trni ,/ zopet povrnejo lasje in ozdravi lusn< tkivo, odstrani pa perhaj, srbež in vs. 0D(! boli, vtded katerib lasje izpada k ali osive. foSilja po povzetju „MIŠEI." Vnsina \ Beograd. - Prodaja tudi le Isartia Delini, Knez Mihajlova 1. Dozo lili. Sli, lun in lfin irj Cene 115, 150, 185 in 290 dinarjev. Nekaterim osebam za ilošta «0 pr, drugim pa lfin gr, kakor ie komu več nI manj obolelo lasno tkivo. Nekatera oseba porabi llil) gi lia jej uo zrasto taki lasje, kot iili ie imela, tedaj po -ijcuio na ^voje stroSke še ion gr omenjenega zdravit« -V vsaki dozi je priloženo navodilo o uporabi ingaran lilja za uspeh. — PoStninn gre nu no.5e stroške Pohištvo posteljnine preproge, linoleum, posteljne garniture in odeje, zavese, posteljne vložke, žimnice, flanelaste in volnene odeje, gosje perje za postelje, afrik (morska trava), konjsko žimo, otomane divane, blago za pohištvo itd. Vse po jako nizkih cenah dobite pri Karol Preis MARIBOR - Gospodska ulica štev. 20 Ceniki brezplačno.___Ceniki brezplačno. P0HIST¥O ZA STANOVANJA IN PJSAKNE IVRN SOGHN L J U B U R H H DUNAJSKA C. 17 TELEFON 32-61 SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI 1*0 1ZIIEDNO UGODNIII CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PItEJ S«. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Alt ste že poravnali naročnino? KUPON ZA IkSANKE V ILUSTRIRANEM SLOVENCU A V. 45 Vabilo na redni obCni zbor I. delavskega konsumnega društva v Ljubljani r. z. z o. z. ki se bo vršil 1. decembra ob 10. uri v Ljubljani, Kongresni trg štev. 2 v prostorih poslovodstva. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaklj. za 1. 1928/29 in določitev nagrade nadzorstvu. 4. Volitev 5 članov načelstva. 5. Volitev 8 članov nadzorstva. 6. Samostojni predlogi in slučajnosti. Člani sc udeleže občnega zbora v smislu § 63 pravil po pooblaščencih izvoljenih po § 57 pravil na krajev, skupščinah. Natelstvo. 0R0SL9V SUPM krojaštvo, LJUBLJANA, Ravniharjeva ul 13 j se priporoča za izdelavo oblek in za popravila. Kupim stalno kostanjev taninski les smrekove skorje cele in drobljene, rabljene sode od strojnega in jedilnega olja po na i-ugodnejših cenah. Takojšnje plačilo FRANC OSET. SV. PETER V SflV. DOL. proti dobri nagradi nasveta za izdelovanje kateregakoli industrijskega predmeta, po katerem je veliko povpraševanje in ki se v Jugoslaviji ne izdeluje. Pri realizaciji nasveta sodelovanje možno. Prostor in vodna moč na razpolago. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Rentabilna industrija« 12.476. JAVOR * LOGATEC LESNA INDUSTRIJA Gabrlel Oblak - Slovenija Brzojavni naslov: lovor Logatec - Telefon intcrOrban S Izdeluje vsakoršno pohištvo iz trdega in mehkega lesa, kakor spalnice, jedilnice, kuhinje i. t. d. Z jamstvom proti razsušitvi. — — Cene zmerne I Najboljši v materijah] in najlepši \ opremi so šivalni stroji, kolesa „Gritzner" in „Adler" za domačo obrl in industrijo JouK vezenju orezplačei Le pri JOS. PETELINE Ljubljana joleg Prešernovega spomeniki ob vodi Večletna garancija •"nlitevajto nonudlu- Otvoritev nove pekarne na Rimski cesti štev. 5. V ponedeljek dne 11. novembra otvorim v Ljubljani, na Rimski c. 5, liajmoderneje urejeno higijenično pekarno, slaščičarno in tvornico keksov. V« popolnoma na novo preurejenih prostorih bom nudil cenj. občinstvu vsak dan dvakrat sveže pecivo v vsaki količini ter bom s peko kruha privatnim strankam zamogel postreči ob vsakem času. Garantiram cenjenemu občinstvu na podlagi svoje dolgoletne strokov-ne prakse za vsestransko zadovoljnost! Sc priporočam z odličnim spoštovanjem ANDREJ KOLAR, pekovski mojster. Mouoljna dražba nepremičnin Dne 14. novembra 1929 se bo vršila na predlog gospe Wlatnik Gabrijele, posestnice v Farni vasi št. 17, pri okrajnem sodišču na Prevaljah v sobi št. 3 — javna prostovoljna dfažba njenega zemljišča, vlož. št. 7, kat. obč. Farna vas, obstoječega iz enonadsxropne hiše št. 17, gospodarskega poslopja in raznih parcel v približni izmeri štirih (4) oralov, s premičninami. V hiši so veliki gostilniški prostori in zelo pripravna klet. Hiša je 2—5 minut od kolodvora, odnosno od cerkve oddaljena. Izklicna cena 250.000 Din. Ponudb pod izklicno ceno se ne sprejme. Od kupnine se plača samo tisti del v gotovini, ki ostane od cele vsote po odračunanju prevzetih bremen. Izku-pilo prodaje se ima izročiti zastopniku ge. Wlatnik Gabrijele Dr. RAVNIKU RUDOLFU, odvetniku v Mariboru, in sicer takoj po izdražbanju zemljišča. — Dražbeni pogoji se morejo vpogledati pri dr. Ravniku Rudolfu, odvetniku v Mariboru, Sodna ulica 14/L, pri okrajnem sodišču na Prevaljah in pri obč.' uradih v Dravogradu, Libeličah, Guštanju, Mežici in Črni. Še nikoli niste bili |v|j7|l| I tako zadovoljni, ka-1 Wfcl#l • kor bodete v resnici ako si nabavite prvovrstne )ugo-Luc - peci, katere izdeluje in popravlja vse te vrste peči edino le domača tvrdku jugo-luc JSSSSK^i G0RENJC .Ne delajte si nepotrebnih stroškov pri nakupu jesenskega in zimskega blaga, pohitite v Radovljico in na Bled VINH0 SAVNIH-i Tam bodete ravno lako postrežem, kakor v Kranju iu Ljubljani, torej ne zamudite prilike ogledati si bogato zalogo modernih vzorcev, — Cene zajamčeno nizke kakor v vsaki večji trgovini Le en sam poset! - In poplačan je Vaš trud! GOSPOHHRSKH ZVEZH V LJUBLJANI ima stalno na zalogi: vse vrste umetnih pojil, Tomaževo žlindro, rudninski in kostni superfosiat, kalijevo sol. čilski soliter, apneni dušik, mešano gnojilo in nitro-foskal: nadalje vseh vrst portlanc) cementa. Bogata zaloga špecerijskega in kolonialnega! nlaga, vse vrste nnieoski 'izdelki, poltedelskS stro|3, premog iz domačih in tujih rudnikov. tnikooa diroa Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril te dni lastno ovino v in sicer — v hiši gostilne pri »URBANČKU« — ob Dunajski cesti. Nudil bom svojim p. n. odjemalcem vsakovrstno špecerijsko, koloni jalno, materijalno in galanterijsko blago po solidnih, najnižjih cenah. Vsak gost bodi točno postrežen! — to je moje geslo. Vljudno se priporočam: Duko" lakiranje automobilov, barvanje in lakiranje vsakovrstnih vozov se priporoča tvrdka J. ielovšek-Jankovič splošno sedlarstvo Ljubljana, Karlovška cesta štev. 22 Prevzema tudi vsa kolarska in kovaška dela POSTREŽBA TOČNA CENE NIZKli Prvovrstna glasbilu direktno iz TOVARNE oziroma tovarn, skladišča Velik ilustrovam dobite zastonj. Zahtevajte ga pri največji razposiljalnici glasbil v Jugoslaviji MEINEL I HEROLD vornica glasbil, gramotonov in harmouik podružnica MARIBOR št. I02-B Violine . . od Din 95'- dalje Tamburice » ., gg1. Mandoline „ ..136'. Trube .... ., 503* .. Gramofon „ ., 345'-Ročne harmonike od Din 85"- CENIK Ludovic Halevy: Župnik Konstantin (Nadaljevanje.) »To je vse, kar mi ostane od nje!« je vzdihnil. V istem trenotku je župnik Konstantin bil sam s Pavlino. Urejevala sta svoje račune. Finančni položaj je bil občudovanja vreden. Več kakor dva tisoč frankov sta imela v blagajni! In želji, ki sta jih izrekli Suzie in Bet-tina, so izpolnjene: ni več revežev v deželi. Stare Pavline ve polastijo včasih celo lahni pomisleki vesti. »Vidite, gospod župnik, mogoče da le dajemo nekoliko preveč. Pričenja se že razširjati glas po tujih občinah, da sc pri nas deli miloščina iz odprtih rok. In ali veste, kaj se bo nekega dne zgodilo? Ljudje se bodo kot reveži začeli naseljevati v Longuevallu.« Župnik je dal Pavlini petdeset frankov, da jih ponese ubogemu možu, ki si je zlomil laket pri padcu z mrvo naloženega voza. Ostal jc sam v župnišču. Ves je bil v skrbeh. Prežal je na mimoidoči polk; toda Jean se je ustavil samo za trenotek; videti je bil žalosten. Že nekaj časa je župnik opažal, da Jean nima več onega zdravega humorja in prejšnjega veselja. Župnik sc radi tega ni pre- vznemirjal, ker jc mislil na eno teh malih mladostnih bolesti, ki ne brigajo dobrega duhovnika. Toda danes jc bila Jcanova zamišljc-nost zelo izrazita. »Takoj bom prišel, boter,« jc rekel staremu župniku; -zelo čutim potrebo, da se z vnmi nrtrfAvnnm .-.- r-6- - -...... Jadrno je odšel. Župnik Konstantin ni imel niti toliko časa, da bi dal Loulouju kos sladkorja ali bolje nekaj kosov sladkorja; kajti spravil jih je hil pet ali šest v svoj žep, misleč, da jc Loulou pošteno zaslužil to pojedino, saj je bil deset dni na etapah in dvajset noči je moral prebiti pod milim nebom. Sicer pa, odkar se je nastanila gospa Scott v gradu, je Loulou prav cesto dobival po več komadov sladkorja. Župnik Konstantin je postal zapravljiv in radodaren; čutil se je milijonarja; sladkor za Jeanovega konja je bila ena njegovih najljubših zabav. Nekega dne je bil celo na tem, da j? naslovil na Loulouja svoj stalni kratki nagovor: To prihaja od novih graščakinj Longue-vala. Molite zanje ta večeri« Bilo je tri, ko jc prišel Jean v župnišče, in župnik je takoj pričel: »Dejal si mi, da moraš z menoj govoriti . . . Za kaj pa gre?« »Za neko stvar, boter, ki vas bo iznena-dila in vas uzalostila ker tudi mene užalošča. Prihajam namreč, da se od vas poslovim. »Poslavljaš se? Odhajaš?« >Da, odhajam.-»ICedaj pa?« »Sc danes, čez dve uri.-Kaj, čez dve uri! Drevi morava vendar v grad?« »Ravnokar sem pisal gospe Scott, naj me oprosti. Na vsak način moram oditi.-»Takoj?« »Takoj!« In greš?« >V Pariz.« V Pariz! Zakaj ta nagla odločitev? Ni tako nagla. Že dolgo mislim na ta odhod. In mi nisi nikoli ničesar povedal! Jean, dogodila sc ti jc kaka stvar... Ti si mož in nimam več pravice, da ravnam s teboj kot z otrokom; toda, saj veš, kako te ljubim, Če imaš skrbi in težave, zakaj jih ne zaupaš? Mogoče ti pomagam z dobrini nasvetom. Jean, zakaj neki greš v Pariz?« »Hotel sem vam reč prikriti. Užalostilo vas bo. .. Toda imate pravico, da izveste. Grem v Pariz, da poprosim za premestitev v drugi polk.« »V drugi polk? . .. zapustiti Souvigny?« »Da, točno, zapustiti Souvigny. Za nekaj časa, za kratek čas; toda zapustili Souvigny, to hočem, to mi je potrebno.« »In jaz, Jean, ali nič ne misliš na me? Za malo časa! Malo časa! Saj to mi ravno še ostaja na svetu, malo časa. In, v teh slednjih dneh, ki jih dolgujem milosti božji, bila je to moja sreča, Jean, da, moja sreča jc bila čutiti tebe tukaj, blizu sebe. In Ii da bi šel! Jean, počakaj nekoliko, potrpi, saj ne bo trajalo dolgo; počakaj, da me dobri Bog pokliče k sebi, počakaj, da sc odpravim tja gori poiskat tvojega očeta in tvojo mater! Ne odhajaj, Jean, nikar ne odhajaj!« »Če me ljubite, tudi jaz vas ljubim In dobro veste...« »Da, vem.« »Isto nežnost gojim do vas, ki sem jo gojil, ko seni bil še čisto majhen, ko ste me bili sprejeli in me vzgojili. Moje srce se ni izpre-mcnilo in se ne bo izpremenilo nikoli . .. Toda če zahteva dolžnost, če zahteva čast, da odidem .. Ah I če zahtevata to dolžnost in čast. Ničesar ne rečem več, Jean... To je prvo, vse drugo ne pride v ozir! Vedno sem te poznal kot dobrega sodnika svoje dolžnosti, dobrega sodnika svoje časti. Pojdi, otrok moj, pojdi! Ne vprašam te ničesar. Ničesar nočem vedeti.« »Ne, vse vam hočem povedati,« je vzkliknil Jean, premagan od svojega ganotja. »Pa je tudi boljše, da izveste vse. Zakaj vi ostanete tukaj, v. se povrnete v grad, Vi jo boste videli ... njo!« »Koga ... njo?« »Bettino!« »Bettino?« »Obožujem jo, boter, obožujem jo!« »O ubogi moj otrok!« »Odpustite mi, da vam govorim o teh rečeh, toda pripovedujem vam jih kot bi jih pravil svojemu očetu. In potem... Nikoli nisem mogel nikomur o tem govoriti... in to me davi... Da, norost je to, ki sc mc je polagoma polastila, čeprav sem se upiral, vi me pač dobro razumete. Moj Bog! ravno tukaj sem jo pričel ljubiti. Saj veste, kako je bila prišla s svojo sestro, mali stolpički po tisoč frankov. Njeni lasje, ki so se ji razsuli... in oni večer jc bil v Marijinem mesecu? Potem mi je^ bilo dovoljeno, da jo vidim svobodno, domače ... in vi sami, ste mi venomer govorili o njej, hvalili ste mi njeno milino, njeno dobroto. Kolikokrati ste mi zatrdili, da ni boljšega bitja na svetu I« »In mislil sem tako in lako mislim še vedno; in nihče tukaj je ne pozna bolje nego jaz, zakaj samo jaz sem jo videl pri revežih. Če bi ti le vedel, kako je bila na naših jutranjih potih nežna in pogumna! Ne bede nc bolesti se ni prestrašila... Toda ni prav, da ti o vsem tem govorim ...« »Ne, ne, nočem jc več videti, toda rade volje hočem slišati o njej.« EZVANKEDNft 11 Za deževni letni čas priporočamo, da si nabavite kožtft® lasjt^Taireo z?- sSoS C. O. V. tehta samo 110 gramov, imitacija ribje kože litini. Odlično se ie ia pelerina izkazala, ker ne prepušča mokrote, je komodiio zložjiva, kakor majhna ženila bcležnica, ki se jo nosi vedno lahko s seboj, ter je nadvse trpežna. Zelo priporočljiva za dame in gospode (tudi za otroke) v dežju in snegu, za izlete in šport. — Reklamna cena s posebno kapuco in ctui;em samo 70 Din, banko, ?n-cariniena, poslana po poštnem povzetju, dva kosa 13S Din. Razpošilja A. Marik, export, Praha XII., Londynska 57. (Ce ne bi ugajala, jamčimo zameno.) Naslov natančno napisati. ^v^Vaju neomejeno trajne pri vlažnem zraku ali potenju dosežejo ti dame iu gospodje brez škarii s hela- kodualom. iSj-^Tudi najlepši oubikopf so pobara lepša s llelo. ker jo nepotreb-f ua vsaka ondulacija. Velikpri-^J? v / liranek no času in denarju, J pospešuje rast las Vaša podoba V a:- bo iznenadila. Takoj po vporab' obilo ondulirauih kodrov, krasno frizure. Mnogo zahvalnic. Posebno gledališke umetnice so polne hvale. Cena f2 D n (3 steklen ce 28 Din). v neposredni bližini glavnega kolodvora, vogal Kolodvorske ulice in Dalmatinove ulice Centralna kurjava, tekoča topla in mrzla voda v sobah, najmodernejše kopalnice. Prvovrstna restavracija in meščanska kuhinja. Telefon 2941 Za obilen obisk se priporoča JERNEJ CERNE Vsem, ki ste lajšali težke dni bolezni in smrti naše drage, blagopokoine mame, gospe Kupim večjo količino prvovrstnih se vam iskreno zahvaljujemo. — Posebno zahvalo smo dot?ni gospodu dr. V. Špornu za njegove požrtvovalne obiske, prečastitetnu gospodu prof, dr, Andr Snoju kot duševnemu zdravniku, pevskemu zboru drž. moškega učiteljišč j za zadnjo pesem, darovalcem cvetja in sploh vsem, ki so njej in nam stali na strani ob najtežjih urah. Sveta maša zadušnica se bi brala v cerkvi sv. Jakoba v ponedeljek dne 11. no-vembia ob 7 zjutraj, L j u b I j a n a - N e w J e r s - y , dne 50 novembra 1929. Kobilama Verd, obč. Vrhnika, srez Ljubljana razpisuje za četrtek dne 21. novembra 1929 prostovcimo lavno dražbo naslednjih čistokrvnih konj: Žrebci: t. »Bej« (Sagi j a - Maesioso), sirasi lipicanec, roj. 1. julija 1926, viher 157 cm, pas 168 cm. Kobile: 2. »Agu< (Baranja • Neapolilauo), rdečkasto-bela lipicanka, roj. )0. apr. 1925, viher 162cm, pas 181 cm. 3. »Bistra«- (Neretva - Neapolitano), temno si-rasta lipicanka, viher 160 cm, pas 175 cm. 4. »Baranja; (Baranja - Tulipan), kostanjeva lipicanka, roj. 27. avg. 1913, viher 163 cm pas 189 cm. 5. »Neretva« (Narenta - Pluto), rdečkasto-bcla lipicanka, roj. 21. maja 1913, viher 159cm, pas 179cm. Skopi jenci: 6. / Barin« (Baranja - Maestoso), kostanjev lipi-eanec, roj. 23. juL 1926, -iher 162 cm, pas 180 cm. 7. »Cirus« (Bnranja-Maestoso), rdeč lipicanec, roi. 28. junija 1927, višina 158 cm, pas 165 cm. 8. Cid (Neretva - Masstoso), lemnordeč lipicanec, roj. 4. febr. 1927, viher 159 cm, pas 172 cm. 9. »Triglav- (Seva - Ga ta), polukrven Anglež, kostanjeve barve, roi. 22. avg. 1925, viher 168 cm, pas 184 cm Dražba se prične ob 9 dopoldne na dvorišču Kobilarne Verd." Kupci lahko konje poizkusijo v vozu in sedlu. Redovniki na razpolago. Zveze x LJubljano: proti takojšnjemu plačilu. Cenjene ponudbe i navedbo vrst in množine na: Franc Oset junior, Vransko pri Celju. mM mmmmmMmmmm^masm I^MraaaTTPTnjrssBCTMaiaits ra i rncjr; mBnBBHBi priporoča svojo zalogo dežnikov solučnikov in sprehajalnih palir Popravila točno iu solidno Potrti najgloblje boks t. -lažnanjamo v imenu vseh sorodnikov, da jc Vsemogočo: vzel k Sebi mdtegr predobrega soproga nadvse skrbnega očeta, cjpdka, hrata, tasta; svaka a; strica, gospoda v zabojih po 720 ali 144U kom. Din 1 3M kom. postavno Polj-čano. vključno zaboja, razpošilja po povzetju tiponiia ilružEfro iaiW:lBMwni in" irag noribor - mm spraia? š*ew. e ravna velja državnega vzgajališča v pokoju dne 9 novembri; ob i' dopoldite, previdenega s svetotajstvi. Vse njegovo življenj;' jc bil en sam delaven dan Pogreb nepozabnega rajnika bo v ponedeljek dne 11. novembra 1929 ob Vj4 popoldne i t doma žalosti Poljanski nasip 52. na pokopališče k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Predragega rajnika priporočamo . molitev Ljubljana dne 9 novembra 1929. Žalujoče rodbine. Sadarjeva, dr, Drobničeva in Gerlovičeva, Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjamo, da smo prevzeli znano gosti.ns Jlii JiiSl HMISf - m\ Huuar Ljubljana, Tržaška cesta 11, naspr. tob. tovarne. Postregli bomo vedno z gorkimi in mfzlimi jedili Vsako soboto in nedeljo domače krvavice, jetr-r.ice ip pečenice, - Točijo se pristna štajerska in dolenjska vina — Kurjeno zimsko kegljišče za klube na razpolago. - Točna postrežba, solid cene! Za obilen obisk se priporoča Gostilna »Pri dobri kapljica«; f odhod ob 7.50 Liuu Jana- prihod 17.35 ^ ^ prihod ob 8.2S Vrhnika odhod 10.53 % avtobus: g odhod ob'.'.M Llub.tan.-1 prihod 14.(19, U.35. 18.35 A y iirllio i ob H.S5 Vrlin kn odliod 13.25, 11.18 i Podrobna pojasnila daje lastnik kobilarne: veleposestnik — VERD, poša VRHNIKA. Zahvala Vsem, ki sc spremili našo nepozabno mamo, staro mamo, sestro, teto in taščo, gospo fppp k večnemu počitku, molili za njo in ji darovali na grob cvetja, naša najprisrč-nejša zahvala! Posebno se zahvaljujemo še veleč. g. priorju Učaku za vodstvo pogreba, preč. gospodom: prof. Pengovu, župniku Pavlinu, vodji škof zav. Štularjii in prefektu Klemenčiču, šol ved. g. Petič in njegovi gospej soprogi učiteljici in rodbinama Pečnikarjevi in Cedilnikovi, ki sta nam stali v bolezni in ob smrti tako požrtvovalno ob strani in vsem onim ž(. jakobskim župljanom, ki so se v tako obilnem številu udeležili pogreba in tako pobožno liso ili za drago nam rajnico. Vsem: Bog ijačej! Št. jakob "ob Savi, Ljubljana, dne 10. novembra 1929. ŽALUJOČI OSTALI. i "''MSUSSEittitMfT^ oBlelto prod nakupom ' tii odoie na novejši i In ffl^^KMaantth^ .irovaul cenik vole jSTvi® W \!lm&J[al3r\ lrKOv"iue Sloi-inecki. luile.osa dobito uit *'iJwHWj5"S'znhtovo tal;n i lire.: Pločno. I/.brali si I,,, sto "iliiio prosil »tjpf^as^ijaž^ujr Od o jo vseli vrst bo "Jtt ffijSC**1®• l,d" TUk 130, kloi vT- v^^Ajf-flEES ■> 185 rožaat 28", tl«oi-1,V 'i''.'50, nostnlJm> (farni ■ui^^m«!^ ture 5,111, 275, modras _ »»i-iiituro 78, 89, iu-u- uroue na motor no Tlin 22"a0. It a 7.011 to«ta imidi-lr v eiinikn itino^o druitili nredmetov po lini ui/.iili cciiati. Kar no ustaja, so zamenla ali vruo vmiiviiMMggBM med vsemi najboljšimi 50 miHERVR sioaini stroj m Najprecizuejc izdelano, v najlepši oprem . 15 letna garancija za vsak komad. Prodaja se ludi na obroke. Pred nakupom si sigurno oglejte na*o zalogo. 99 ■ ...» Josip Bančni Ljubljana. MIKLOŠIČEVA CESTA 20. Nasproti sodišča, V palači Okrožnega Urada lire, zlatnino In srebrnino Kupite noiboijse In naicenejse pri stari, priznani tvrdki H. SUTTNER, LJUBLJANA, Prešernova ulica 4 (poleg frančiškanske cerkve) — Največja in naj-solidnejša razpošiljalnica. Razpošilja v vse kraje tu- in inozejnstva. Z^iMeoaite brezplačni cenik M. Smitner, IfnbBjana 2 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici, znamk IKO, OMIKO. AXO. Cliina srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo. cene so naroČi to nizke i Tehnik Za jesensko in zimsko sezijo priporoča: JANKO ČEŠNIK LJUBLJANA - Lingarjeva- Stritarjeva svojo bogato za moške fino tn športne obleke, dml ln modni kam-garn, ševjot, sokno za zimske suknjo, blago za površnike. • Samo čehoslova-škega ln angleškega Izvora za ženske obleke, kostume, plašče, velor, kaša, rlps, žamet — Krasna izbira modnega žameta A N T O X Y D N T O X Y D Edina zaščitna barva proti rji in kislinam popolnoma jugoslovanskega izvora Neuničljiva! Nestrupena) Štirikrat kritnejša I izdatnejša, > od minija trajnejša • Najboljša! N a j c k o n o iu i č n e j S a ! Lepivo (kit) flntoxyd tvori prožne in odporne spoje ua ceveh za paro, kisline, vodo, plin, zrak. Rudarska združba Trojana Dunajska cesta 1/IV, Ljubljana Oiadar pridete v Maribor in prodno n nakupite modno i ti manufakturno blago sa moške in ienske obleke, zimske suknje, površnike, plašču, raznovrstnega platna in barhenta, poglejte si bogato zalogo v star oznani trgovini KARO L SOSS nas J. PA VEL KOHAR modna in manu/ak/urna trgovina MARIBOR. ALEKSANDROVA CESTA 'J Postrežba točna in solidna Cene ugodne Spodnještajerska ljudska posojinica V Mariboru •teprlstrovana zadruga z neomejeno zaveze Sprejema vloge | Daie posojila | Izvršuje vse v denarnr stroke spadajoče posle Obrestuje vloge po naivišji obrestni meri ter ne od-tegule vlagateljem rentnega davka Jesenice Radio? Zadostno izbiro, najugodnejši nakup, največjo garancijo, naj-solidnejšo postrežbo — Vam nudi Radio - Jole Marhež Jesenice 54 Krznarstvo! jVdZflClflgfo Krznarstv o! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem se preselit s svojo krznarsko delavnico iz hiše Šinalc, Marijin trg št, 1, v Kolodvorsko ulico št 26 pri Orehek-u (dvorišče, levo — blizu »Ljubljanskega dvora«) in bom svojim odjemalcem nudil najfinejše blago za solidne cene, ter se priporočam za nadaljnji obisk, Ivan Knehtl, hrznar, Kolodvorska ulica štev. 26. Stalno in vsak dan dobite sladki jabolčnik pri Adalbertu Gusel Koroška cesta 18 MARIBOR Aleksandrova cesta 39 Prodalo tudi na veliko asa gostilničarje Posteljnina samo iz prvovrstnih kvalitet iz kigijensko čistega materiiala Odeje iz vate Din 180 — 300 — 350 — 400 Odeje iz puha Din 900— 1300'— 1500'— 1800 — Odeje iz flanela Din 100— 130'— 140'— 200 — Odeje volnene Din 300 — 350 — 450'— 500'— 700-Plumeaux Din 230'- 300 — 500 — Zgluvniki Din 100— 150— 180 — 240 — Madrace iz afrike Din 350-— 400 — 450 — Madrace iz žime Din 800— 1000— 1200— 1400-— Posteljno perje Din 45 — 70'— 120'— 170'— 190'— 300 — Puh Din 280 - 370'- 540 — Vzorce pošljem brezplačno na ogled, ako se označijo želeče kvaliteto Zahtevajte brezplačni ilustrovani cenik ,WEKA «« Maribor 16 Br7.0jav.ni naslov: Gospobanka rzvrsuj« vse vrste bančnih poslov pod na jugodnejšimi pogoji. — Glavno in največje zastopstvo v Sloven »ji za prodajo srečk Držav. ne rairedne loterije. Gospodarska v Ljubljani (Miklošičeva cesta lO) Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000 —, vloge nad Din 400,000.000 — Pod ružnice; Bled, Celje, Dlakovo, Kočevje, Kranj, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, Sibenik. d. d. Telefon št 2057, 2470 In 2979 Prodaja obveznic 7% dri. (uvest, posojila ter 2'/i% vojne odškodnine In vseh vrst vrednostnih papirjev tudi "na obroke pod UgOuuluii ptiguji. j