E S L O V E N I A L I B R E Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXIV | 8. juli ja 2025 - Buenos Aires, Argentina | Št. 11 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija SLOVENSKI DOM SAN MARTÍN | 65. OBLETNICA »Moj očetov rodni dom - meni si kažipot« V nedeljo, 18. maja, so se v slovenskem domu prireditvi: začasni odpravnik poslov Velepo- Sledil je prvi kratek video intervju. Tonka Lan- San Martín zbrali člani in prijatelji Slovenske- slaništva Republike Slovenije v Buenos Aire- gus Truden in Slavko Truden sta spomin na ga doma San Martín ter skupaj obeležili novo su, Igor Šef; predsednik osrednjega društva rojstne kraje preusmerila na njune lepe otro- obletnico ustanovitve Doma. Praznovanje se Zedinjena Slovenija Jure Komar in gospa; de- ške dni. Po vsakem posnetku, so se na odru je pričelo z zahvalno sveto mašo za vse žive legat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini zvrstile točke posamičnih odsekov. in pokojne rojake iz okraja v zavodu Srca Je- gospod Franci Cukjati, dušni pastir sloven- V Rožmanovi šoli, se otroci učijo in spo- zusovega, na dan umestitve papeža Leona skega Doma San Martín g. Robert Brest ter znavajo domovino svojih prednikov. Pod XIV. Mašo je daroval delegat g. Franci Cukja- predsedniki in zastopniki krajevnih Domov. skrbnim vodstvom voditeljice Nine Pristov- ti. Spodbudil je vernike, naj bo vera tudi so- Prvi je pozdravil zbrane predsednik Doma nik Diaz, učiteljic in staršev so se izučili za dobnikom in novim generacijam kažipot, prav Marjan Boltežar in povedal nekaj misli o ge- gradbenike. Zapeli so Naša četica koraka tako kot je bila ta za prednike v času zdomstva. slu in delovanju v slovenskem Domu. Nato je (Janez Bitenc), Hiško zidamo (Romana Kraj- Sveto mašo so s petjem sooblikovali Slovenski predsednik Zedinjene Slovenije Jure Komar v nčan) in O, moj preljubi, dragi dom (naro- pevski zbor San Martín, mladina in otroci, pod govoru poudaril pomen ohranjanja slovenske dna). Marjan Petkovšek se je pogovarjal z gotovo spominjal na rodnega, in v katerega so vodstvom Ariane Žigart. dediščine, skupnega dela mlajših generacij ter vnukinjo in ji pripovedoval o srečanjih s pri- vzidali verske in narodne vrednote. Na koncu Srečanje se je nadaljevalo na dvorišču Slo- nujnost, da slovenstvo v izseljenstvu ne le ohra- jatelji iz mladosti. so vsi nastopajoči skupaj zapeli Ti domača hiša venskega doma San Martín. Argentino in njamo, temveč ga tudi razvijamo in živimo. Ob Prijateljstvo goji sanmartinska mladina (Minores). Za glasbeno spremljavo sta poskr- Slovenijo so udeleženci ljubeče pozdravili tej priložnosti je začasni odpravnik poslov Igor (predsednik Fede Tašner), ki se rada sreču- beli Ariana Žigart (harmonika) in Katja Filipič z državnima himnama, ob dviganju zastav. Šef izrazil priznanje vlogi slovenske skupnosti je v Domu. Razveselili so publiko s poskoč- (kitara). Nato so vstopili v dvorano in prejeli spored v izseljenstvu ter dejal, da skupna pripadnost, no slovensko polko na melodijo Prelepa si Ob koncu prireditve so sledile besede iskre- kulturnega programa, na katerem je bila pri- kulturne prireditve in slovenske šole tvorijo Slovenska Bistrica. Folklorno skupino je vo- ne zahvale. Z veseljem so sodelovali pri tem kazana zasnežena hiša. Slika je bila sama po neprecenljiv most do domovine, ob tem pa je dila Sofi Boltežar. V naslednjem posnetku je nastopu: Janez Filipič in sodelavci (scenski sebi zgovorna glede na letošnje geslo oble- čestital Domu za njegovo predano delo. Mara Avguštin Filipič vnukinji odgovarjala prostor), Mati Medvešček, Toni Podržaj in tnice »Moj očetov rodni dom - meni si ka- Sledil je osrednji del praznovanja. Rdeča nit vprašanja na temo prazniki. Ob vsakem pra- Jožko Filipič (luči in zvok), Toni Podržaj (video žipot«. Napovedovalka Sonja Zarnik Filipič kulturnega programa so bili video posnetki. zniku se je slovenska beseda zlila v pesem. posnetek), Mikaela Podržaj (grafično obli- je pozdravila vse goste. Navzoči so bili na Spominjali so na očetov rodni dom, ki so ga Ob praznovanju obletnice Doma je Sloven- kovanje) in Vera Breznikar Podržaj (zamisel morali zapustiti pred 80 leti starši in stari star- ski pevski zbor San Martin poklonil prelepe programa). Praznovanje se je nadaljevalo v ši sedanjih članov Doma. Podali so se na pot slovenske pesmi. Pod vodstvom zborovodki- prijetnem vzdušju. Iz kuhinje je zadišalo po begunstva, ki jih je pripeljala v Argentino. Tu nje Ariane Žigart so ubrano zapeli: Tam kjer domačih jedeh, kar je obujalo spomine na so si poleg lastnih postavili tudi skupne slo- teče bistra Zila (Koroška narodna, prir. Luka okuse in vonje iz domačih kuhinj. Družinsko venske domove. Posamezni člani Doma, ki Kramolc), Angelček, varuh moj (Ljudska), Je kosilo je pripravila sanmartinska kuharska so pred 80. leti začeli življenje v zdomstvu, lepa gorica (Ljudska iz Škednja pri Trstu, prir. ekipa, postrežbo pa opravila sanmartin- so se pred kamero predstavili in navedli svoj Andrej Makor) in Ob bistrem potoku je mlin ska mladina. Sledilo je sproščeno druženje rojstni kraj: Tonka Langus Truden, Slavko Tru- (Ljudska, prir. Tadeja Vulc). ob glasbi skupine Potomci. Za slovo si je den, Marjan Petkovšek, Mara Avguštin Filipič, Za konec je Polona Marolt Makek v posnetku sanmartinska družina zaželela, da bo očetov Polona Marolt Makek, Marjan Boltežar, Fran- oživljala spomine na rodni dom in se živo spo- rodni dom še naprej kažipot. ci Jarc, Irena in Marija Škulj Petkovšek, Jelka minjala na hišne prostore. Pred 65 leti so rojaki Potočnik Verbic, Gregor Verbic, Miha Smersu. iz San Martina ustanovili skupni dom, ki jih je Saši Podržaj Pozdrav predsednika Marjana Boltežarja ubesediti. Vendar so vso to bolečino uspeli in povezanosti, ki nas bo vodil tudi v prihodnje. garro en el alma, un vacío enorme en el corazón. omiliti z medsebojno povezanostjo in eno- Todo ese dolor lo pudieron mitigar mantenién- Geslo letošnje obletnice pove veliko. V meni tnostjo. Prav to jih je gnalo, da so se začeli zbi- Buenos días a todos dose unidos. Ésto fue el motor para impulsar a je prebudilo številna in različna čustva. Težko rati, ustanavljati šole, oblikovati pevske zbore, Cuánto dice el eslogan de nuestro aniversario. juntarse, crear escuelas, formar grupos corales, si predstavljam, koliko spominov in občutij je folklorne in gledališke skupine. Skratka, ta iz- Si en mí activó diferentes tipos de emociones, grupos de baile, grupos de actuación, etc. En obudilo v vseh vas, ki ste izgnanstvo doživeli ne- guba je postala seme, iz katerega so zrasli novi no me puedo imaginar la cantidad de recuerdos definitiva, ésa pérdida fue la semilla para que posredno. Letos obeležujemo 80 let od začetka domovi – domovi, ki so kot vodilo ohranjali que se despertaron en aquellas personas que construyeran nuevos hogares, tomando aquel begunstva naših staršev, starih staršev in pra- spomin na tisti prvi, starševski dom, ki jih je vivieron el exilio en primera persona. En este hogar paterno como guía, que tan fuerte los dedov. Od tistega usodnega trenutka, ko so bili zaznamoval za vse življenje. V novih deželah año, en el cual se cumplen 80 años del exilio marcó. Buscaron reproducir de alguna manera prisiljeni zapustiti svoje domove v Sloveniji – ve- so si prizadevali poustvariti delček tistega, kar de nuestros padres, abuelos y bisabuelos. Del en éstas tierras lo que tenían allá. Este hecho činoma le z obleko, ki so jo imeli na sebi, v naj- so izgubili. Ta boleča izkušnja nas danes vabi k momento que debieron abandonar sus hoga- tan doloroso nos invita a reflexionar sobre la re- boljšem primeru pa z nekaj skromne prtljage. razmisleku o odpornosti, o ljubezni in o veri – res, la mayoría de ellos con lo puesto y en el me- siliencia, el amor y la FE que nos ha unido a lo Vendar verjamem, da najtežja izguba ni mate- vrednotah, ki nas povezujejo skozi generacije. jor de los casos con alguna valija. Pero creo que largo de las generaciones. rialna, temveč vse tisto, kar je povezano s čustvi. Danes se želim zahvaliti našim pradedom, sta- lo más duro no es la pérdida material, sino todo Hoy le quiero agradecer a nuestros bisabue- Tisto, kar ne gre v noben kovček, a ostane zapi- rim staršem in staršem za njihovo moč in spo- lo relacionado con lo sentimental. Todo aquel- los, abuelos y padres, por la fortaleza y la ca- sano v srcu ter jih je spremljalo – in jih še vedno sobnost prilagajanja novim okoliščinam. Njihove lo que no entra en ninguna valija pero queda pacidad que tuvieron para adaptarse a nuevas spremlja – skozi vsa ta leta. To so spomini na izkušnje nas učijo, kako pomembna sta vztraj- alojado en el corazón y los acompañó y los si- circunstancias. Sus experiencias nos han en- dom, kamor se – v večini primerov – nikoli več nost in povezanost med vrstniki. Kot pravi da- gue acompañando a través del tiempo. Son los señado la importancia de la perseverancia y la niso mogli vrniti. To so vsakdanji vonji, toplina našnja priljubljena fraza: “Nihče se ne reši sam.” recuerdos que uno tiene de ese hogar al cual unión entre pares. Cómo dice la frase tan de jutranjega zajtrka; sončni žarki, ki so prosevali Moja iskrena želja je, da bi se naši otroci učili ya no va a poder retornar (en la mayoría de los moda en estos días: “Nadie se salva solo”. skozi kuhinjsko okno; smeh družinskih srečanj; iz vsake od teh zgodb, da bi jih znali razumeti in casos, nunca más): son esos aromas cotidianos, Mi deseo es que nuestros hijos se nutran de jasen spomin na točen trenutek in prostor, kjer ceniti ter skozi njih prepoznavali svoje korenine. la calidez del desayuno; la luz del sol ingresando cada una de estas historias y puedan entender so doživeli kakšen pomemben družinski do- Predlagam, da obnovimo svojo angažiranost por la ventana de la cocina; las risas de las reu- y valorar nuestras raíces. godek; solze ob bolečih izgubah; in iskren, tih pri ohranjanju naše zgodovine in kulture, ki sta niones familiares; el recuerdo de saber en dón- Propongo que renovemos nuestro compromi- smeh z najboljšim prijateljem. To je bogastvo, navsezadnje del naše identitete. de estaba exactamente parado cuando ocurrió so de preservar nuestra historia y nuestra cultu- ki ga ni mogoče stehtati ali popisati – in vendar Tisti očetovski rodni dom je sicer daleč od tu- un hecho familiar importante; los llantos, pro- ra, que son en definitiva nuestra identidad. obstaja. V njih in v nas. Seznam teh trenutkov je kaj, a se je globoko ukoreninil v naših življenjih. ducidos por alguna pérdida significativa; la risa Aquella casa natal estará lejos de aquí, pero neskončen. Zato danes, tukaj v San Martínu, praznujemo 65 cómplice, con un amigo del alma. En fin, la lista de alguna manera se arraigó en nuestras vidas, To izgnanstvo je v mnogih pustilo globoko let njegove prisotnosti kot kažipot, ki nas vodi podría ser interminable. y así es como acá, en San Martín, cumplimos 65 rano v duši in srčno bolečino, ki jo je težko naprej. Naj ta spomin ostane vir moči, upanja Éste exilio generó en muchos de ellos un des- años con ella como guía. S T R A N 2 8 . J U L I J A 2 0 2 5 | S V O B O D N A S L O V E N I J A M E S E C S P O M I N A SPOMIN IN PROŠNJA | Spominska proslava na Pristavi »Če čas pomaga pozabi, prosim ta čas, naj me reši pozabe...« Govor prof. Veronike Kremžar Rožanec Kdo bi si bil mislil, po osemdesetih letih, na ledeno mrzlo nedeljsko jutro, slišati otroške in odrasle glasove zlite v molitev rožnega venca? Zbrali smo se danes, da se spomnimo na 12 so ga partizani ustavili v Mirni. Mislili so, da je »Približno čez eno uro je bila zelo močna ek- Da, za vas, mučenci in mučenke, tu ali tam, tisoč izvensodno pomorjenih Domobrancev kurir in ga zato zasliševali, ga kruto mučili in splozija, ogromne skale so zgrmele v jamo na povsod kjer se odločimo, da pričamo o vašem po končani drugi svetovni vojni. Spomnimo nato ubili. To ni bila izjema. To je bil komuni- umirajoče. Nihče izmed nas ni dobil nobene mučeništvu. se tudi na civiliste, ki so bili takrat prav tako stični način ustrahovanja nasprotnikov, da se poškodbe, samo enemu je počil bobenček Letošnji mesec junij je bil prežet z močno žrtve komunistične totalitarne vlade. drugi ne bi upali nastopiti proti njim. v ušesu zaradi močnega zračnega pritiska. doživetimi pokloni žrtvam vojne in komuni- Ko se je pred 80 leti končala druga svetovna Ker jih okupator ni branil, kot je bil dolžan Tema je bila takoj tako gosta, da niti odprti- stične revolucije, žrtvam množičnih pobojev vojna, se je večina veselila, da je zavladal mir, po mednarodnem pravu, so se Slovenci or- ne nismo mogli videti, zaradi dima. Čez nekaj in žrtvam prisilnega zdomstva, tako v Slove- da so se vojaki vrnili domov, ponovno so se ganizirali v Vaške straže. Leta 1943, ko ni bilo časa smo spet zapazili svetlobo in smo bili niji ob jami pod Macesnovo gorico, kot po srečale družine. Konec vojne je pa drugim več vaških straž, pa v Domobrance. Danes veseli, da nismo popolnoma zasuti. Kmalu slovenskih domovih v Argentini in drugod po prinesel še veliko gorja. V Jugoslaviji je bilo tudi nekateri nekdanji partizani priznajo, da zatem je bila druga, tretja, četrta in peta de- svetu. Na Slovenski Pristavi v Castelarju je za sicer konec okupacije, a ne nasilja: začela je je bilo to samoobramba pred komunističnem tonacija, vse hujše od prve. Skale so se valile to poskrbela Tatjana Rožanec s pomočjo eki- komunistična diktatura. Veliko družin se je nasiljem. v jamo, kar je povzročilo strašno votlo bobne- pe, sestavljene prav za ta poklon. takrat ločilo, ko so mnogi šli v begunstvo. Na Ob koncu druge svetovne vojne so komunisti nje. Ko so končali razstreljevanje, so nametali Sveto mašo je prvič daroval v našem domu slovenskih tleh se je začelo strašno pobijanje. s pomočjo Sovjetske Zveze prevzeli oblast v v jamo živega apna in plina, da nismo videli duhovnik Pavel Erjavec. Vodili so jo in peli šolski Zato mi ne praznujemo obletnice konca voj- Jugoslaviji. Domobranci in tisoče civilistov se niti pol metra pred sabo.« otroci ob spremstvu učiteljic. Kaj lepšega, kot z ne, a se spominjamo žrtev komunističnega je umaknilo čez mejo misleč, da bodo tam le Zakrivanje sledi z miniranjem se je nadaljeva- njimi zapeti pod vodstvom Marjanke Ayerbe in režima in obeležujemo obletnico begunstva. nekaj tednov. Njihovo pričakovanje, da bodo lo v petdesetih letih in tudi kasneje. Po mini- ob strunah kitare v rokah Matjaža Rožanca. --------------------------- dobili pomoč zaveznikov, se ni uresničilo. Do- ranju so med leti 1952 in 1960 okoli brezna Prof. Veronika Kremžar Rožanec, katere Maja 1945 so komunisti dosegli svoj cilj: z re- mobrance v Vetrinju so Angleži izdali in vrnili zasadili smreke. celotni govor posebej objavljamo, nam je volucijo so prišli na oblast. v Jugoslavijo v gotovo smrt. osvežila spomin in nas poučila o dogodkih s Revolucijo so sprožili, ko je bila Slovenija za- Komunisti so vedeli, da so bili domobranci Kljub vsemu prizadevanju, pa se je zvedelo za podatki, ki so sad pripovedi preživelih prič. sedena od treh okupatorjev. Takrat, ko so se nedolžni, zato jih niso sodili. pomore. Mi smo lahko slišali ali brali priče- Resnica teh krutih časov je zaživela pred nami najprej katoliški krogi in nato drugi demokra- Že pred koncem vojne je Tito odločil da bodo, vanja nekaterih, ki so ušli iz koncentracijskih ob tekstu, s katerim je Albi Klarreich povezo- tični Slovenci tajno organizirali za boj proti če pridejo na oblast, vse nasprotnike pobili. taborišč, ali so se čudežno rešili iz jam. val akademijo ob projekciji videoposnetkov, okupatorju, je Komunistična partija Slovenije Tudi to je povedal Albert Svetina, da je »rekel V Sloveniji se o tem ni smelo govoriti. Danes, ki je bila v rokah Matjaža Rožanca. Literarna pod krinko osvobodilnega boja začela revo- Ivan Maček /.../: 'Tito je s pomočjo sovjetske po 80 letih pomorov in po 34 letih svobodne besedila Ivana Korošca in dr. Marka Kremžar- lucijo. misije odločil, da za politične nasprotnike ni Slovenije, pa so odkrili na njenem ozemlju ja so podali Viki Selan, Matej Modic, Damijan Narodnoosvobodilna borba je bila le izgovor. milosti, da zanje ne bodo uporabljali sodišč, okrog 800 vojnih morišč, ki pričajo o zločinu. Pavšer in otroci višjih razredov Prešernove Dejstvo, da so ustanovili Osvobodilno fronto da zanje ne bo sodb, ampak da bodo samo Tudi laži se odkrivajo. Že omenjeni Albert osnovne šole: Fran Oblak, Maia Eiletz, Sofi šele potem, ko je Nemčija prelomila pogod- likvidirani'.« Svetina je izjavil: »Na žalost sem moral po Rottemberg, Mia Štrubelj, Valentina Klarreich bo in napadla Sovjetsko zvezo je dokaz, da Tako so naredili po vojni z dvanajst tisoč poznejših ugotovitvah in dogodkih priznati, in Ludmila Pisano. osvoboditev Slovenije pred okupatorji ni bil vrnjenimi Domobranci in stotinami civilistov. kakšna laž je bila /Narodnoosvobodilna bor- Da si zagotovimo ohranjanje pravega spo- glavni cilj. Šli so v boj za oblast, da bi zrušili Zanje je bilo samo mučenje in streljanje. ba/ in s kakšno prevaro je partijsko vodstvo mina, sta pristavski predsednik Bine Magister »stari družbeni red« in zgradili novo kolek- France Dejak, eden od rešenih iz Kočevja, je vodilo slovenski narod. Proti sebi je ustvarja- ml. in Dani Čop odkrila spominsko ploščo, na tivistično družbo, kjer ne bi bilo svobode ne tako opisal zadnji del poti v smrt: »Tam so lo reakcijo, ki so jo obsojali, da je sovražna in kateri je zapisano: prostora za Boga. nas razvezali in ukazali, da se slečemo do na- da je proti narodu. A ni bila sovražna narodu, » 1945 – 2025. Ob 80-letnici prisilnega od- Zato so hoteli imeti monopol nad uporom gega. Med slačenjem in vso pot do jame so ampak diktaturi, ki jo je izvajal vrh Partije.« hoda naših prednikov iz rodne domovine, ko in so prepovedali katerikoli boj izven Osvo- nas partizani, ki so stali narazen nekaj metrov Kljub temu pa slovenska država še ni obsodila je ob koncu II. svetovne vojne Slovenija padla bodilne fronte. Niso priznali pravice upora drug od drugega, pretepali in pretepali. Veli- teh zločinov. pod komunistično tiranijo, se Slovenci v Ar- že prej ustanovljenimi Slovenski, Sokolski in ko fantov je že med potjo omagalo in obleža- ----------------------------------------------------- gentini s spoštovanjem in ponosom spomi- Narodni legiji. Osvobodilna fronta naj bi bila lo; nekateri verjetno tudi že mrtvi, drugi po- Včasih nas vprašajo, zakaj bi se po 80 letih njamo žrtev komunistične revolucije, padlih fronta, kjer bi sodelovali tudi liberalci in kr- habljeni; potem so jih kar zmetali v brezno, še vedno spominjali teh dogodkov. Nekateri v boju in vseh Slovencev, ki so bili primora- ščanski socialisti, v resnici pa je bila le orodje nekaj gotovo še živih. nam pravijo naj pozabimo na preteklost, naj ni bežati, da bi rešili življenje in ostali zvesti komunistične partije. Tako je povedal Albert Ko sem se slačil, so po meni mlatili. Imel o tem ne govorimo, zato da bo mir, naj gleda- Bogu in narodu. Buenos Aires – Argentina – Svetina, nekdanji partizan, in leta 1945 po- sem na sebi samo še srajco in spodnje hlače mo v prihodnost, ne pa nazaj. A kako naj ima Junij 2025« močnik načelnika OZNE: in sem prvemu ušel, potem pa padal v roke dobre sadove družba, ki se gradi na temeljih Ti, on, ona, jaz... Nekdo se jih bo spomnil in »Kot partijski sekretar sem bil v okrožju, kjer drugemu in tretjemu, vse do jame. Pot je laži, prevare ter prikritega in ne obsojenega nas opomnil, da smo tudi po njihovi zaslugi sem skrbel in vodil odbore OF /…/. V okrož- bila posuta z grobim na novo stolčenim ka- zločina? to, kar smo: Slovenci in njih potomci, ki upa- ju ni bilo odbora OF, kjer Partija ne bi imela menjem, služila pa je tudi kot kažipot, kam Naša Pristavska skupnost je nastala iz be- mo, da pride čim prej čas ustreznega pokopa glavne besede, pa tudi drugače je vse odbo- moramo. Tako sem pritekel do brezna. Tam gunstva zaradi komunistične diktature. Med in jim bomo lahko postavili svečko na grob. re OF na vsak način vodila Partija. Ona jih je me je partizan vprašal, od kod sem in iz kate- nami imamo vsi žrtve revolucije. Veliko naših Dragi mučenci in mučenke! organizirala in jih vodila pod krinko OF. /…/. re enote, ter dejal, da ga moram gledati v oči. sorodnikov so pobili, drugi so bili zaprti, ne- Vi za nas, mi za Vas! Tudi po osemdesetih letih! Koalicija v odborih OF je bila le na papirju. Kasneje sem ugotovil, da je bil namen tega katerim so ukradli premoženje, vse so primo- Počivajte prerojeni v božji in tudi človeški slavi! Razlik med Partijo in O.F. ni bilo.« ugotoviti, kdo ima kaj zlatih zob. Tistega, ki jih rali zapustiti domovino, da so ohranili svobo- Komunisti so ignorirali navodila jugoslovan- je imel, so potegnili na stran in mu jih izbili. do, vero in življenje. Marija Snežna Batagelj Klemenčič ske vlade v begunstvu, ki je naročala naj se Tudi v sami jami sem videl, da so vanjo padali Ne poznam nikogar med svojci žrtev, da ne bi »/.../ ustavijo vsi napadi in vsa sabotažna de- fantje z razbitimi glavami in čeljustmi.« odpustil, da bi sovražil hudodelce. Smo od- janja posameznikov, da bi ostalo prihranjeno pustili. Ne iščemo maščevanja, a ne pozabi- prelivanje krvi nedolžnega prebivalstva. Ni še Vedeli so, da izvršujejo zločin, zato so se tako mo. Ne smemo in ne bomo pozabili. Dokler bila ura za borbo, zato varujte kri našega na- trudili, da bi zakrili morišča. se ne obsodi zločina, dokler se širi laž, smo roda!« je bilo navodilo vlade v zdomstvu. Za- V Kočevskem rogu so takoj začeli brisati sle- dolžni govoriti resnico o revoluciji, o med- radi represalij, ki so sledile, so z akcijam proti di za poboji. Milan Zajec, drugi od preživelih vojnih in povojnih dogodkih v Sloveniji. Naj okupatorju storili večjo škodo Slovencem kot morije v Kočevju je opisal kako so po treh nam blaženi Alojzij Grozde pomaga pri tem zasedbenim silam. dneh pobijanja minirali kraj: poslanstvu. Komunisti so tudi začeli z likvidacijami lastnih rojakov. Svetina je tudi povedal zakaj: »Vsak se je moral odločiti po načelu, ali si z nami ali proti nam. Kdor ni bil z nami, je bil proti nam in s tem obsojen na smrt. Do prvih pobojev med Slovenci je prihajalo prav zato, ker Par- tija ni nikomur pustila, da bi svoje mišljenje in svojo nacionalno pripadnost izražali zunaj Partije in zunaj njene diktature v OF.” Tukaj imamo relikvije blaženega Lojzeta Grozdeta. Ko je bil star 20 let, na poti domov, S V O B O D N A S L O V E N I J A | 8 . J U L I J A 2 0 2 5 S T R A N 3 M E S E C S P O M I N A OČETOVSKI DAN | Mladina Našega doma Vsak dan imamo možnost, da se očku zah- to praznično jutro. SPOMINSKA PROSLAVA valimo za neutrudno požrtvovalnost in ne- Sledila je smešna predstava v izvedbi mla- skončno ljubezen, vendar obstaja en dan v dine. Kaj se bi zgodilo, če zamenjamo telo z v Slovenski vasi letu, ko se prav posebno spomnimo na vse to. atijem? Ivan in Tanja, oče in hči, sta doživela Zato smo se v nedeljo, 15. junija, zbrali v Na- to čudno izkušnjo in tako lahko pogledala živ- šem domu pri praznovanju očetovskega dne- ljenje iz druge strani. Zanimivo je bilo videti, V nedeljo, 8. junija, smo se v Slovenski va. To je navada, ki jo že dolgo let ohranjamo: kaj se z očkom dogaja v šoli in kako hči rešuje vasi poklonili vsem žrtvam vojne in ko- mladi za to priložnost radi pripravimo sveto probleme v pisarni. Potom tega prizora smo munistične revolucije na Slovenskem ob mašo, zajtrk in tudi zabavni kulturni program. opazili, da lahko vedno nekaj od drugega pri- 80-letnici največje slovenske tragedije. Naši atki so deležni tega in še! dobimo in se naučimo. Že pri sveti maši v cerkvi Marije Kraljice, ki Najprej smo se zbrali pri mladinski sveti maši Po programu smo s pomočjo naših mamic jo je daroval župnik g. Toni Burja CM, smo v stolnici. Ob koncu daritve smo se približali postregli zajtrk, medtem ko so Mladci in mla- Bogu priporočili njihove duše, še bolj pa k oltarju Marije Pomagaj in vsi skupaj izrekli denke žrebali nagrade za atke. jih prosili za njihovo prepotrebno podporo molitev za očeta: Lepo smo se imeli in upamo, da smo očkom v naših naporih pri uresničevanju svetlih lahko dokazali kako jih imamo radi. Hvaležni vrednot, ki so jim bile vodilo v življenju in “Jezus, kakor mami, dolgujem svoje življenje smo jim za spremstvo, zgled in za vso ljube- poslednjem mučeniškem darovanju. tudi očetu. Pozabljam na skrbi, ki jih ima za- zen, ki nam jo dan za dnem nudijo! Po poklonu pred spomenikom ob vho- prizorom »ROMAR«. Ta stvaritev Martina radi mene. Pomagaj mi, da bom bolje spoz- du v Hladnikov dom je sledila proslava s Sušnika je bila prvič izvedena pred deseti- nal, kaj dolgujem očetu. Daj, da bom pozoren, Mladina Našega doma mi leti, sedaj jo je pa obnovljeno dramati- iskren in hvaležen otrok. Blagoslovi mojega ziral Dani Grbec in jo prepričljivo postavil očeta. Amen. na oder z učinkovitim sodelovanjem Mile- Sveti Jožef, prosi za nas.” ne Burja in Jeremiasa Žitnika. Sledila je še video projekcija »GOZD« s pesniškim te- Nato smo šli v dvorano Našega doma, kjer kstom Franceta Papeža, zaključili pa smo so nas že čakale pogrnjene mize. Prisluhnili s skupnim petjem »MOJA DOMOVINA« in smo Sari Modic in Jani Urbančič, ki sta v ime- se duhovno povezali z mučenci, katerim nu Mladcev in mladenk ter Mladine pozdra- obljubljamo trajen spoštljiv spomin. vili vse navzoče, še posebno pa naše atke in stare atke. Otroci Balantičeve šole so tudi s D.S.V. petjem in plesom proslavili atke in razveselili OkrOgle OBLETNICE | Čitanka “Slovenski svet” ( 1 9 7 5 ) Pred 50 leti je Zedinjena Slovenija - krovna svobodnem svetu: domovine - Argentine, Severne Amerike, ali organizacija slovenske politične emigracije v Vaši starši in vzgojitelji vam poklanjajo dra- katerekoli države, kjer ste bili rojeni. Zavest, Argentini - izdala in založila čitanko za 5. in goceno darilo: slovensko šolsko knjigo. Knji- da ste slovenskega rodu ter ljubezen in spo- 6. razred slovenskih šol v zdomstvu. Na 250 go, s katero vam hočejo v veliki ljubezni do štovanje do vaše rodne domovine bosta iz- straneh so zbrana dela slovenskih pesnikov vas približati Slovenijo, ki so jo z bolečino v oblikovala skladnost vašega značaja in vaše in pisateljev, čitanka pa opisuje tudi najvaž- srcu zapustili in šli v svobodo. osebnosti. Le tako boste šli s trdnim korakom nejše dogodke slovenske zgodovine in pred- Danes še ne doumete in se še ne zavedate, svojo življenjsko pot. stavlja lepote slovenske zemlje. Čitanko so kako velika dobrina je svoboda; tudi vi ste je Slovenija vam bo hvaležna, da ste ji ostali uredili učitelji slovenskih osnovnih šol Mar- deležni in jo uživate v vsej polnosti. Ne poza- zvesti, domovina, v kateri živite, pa bo spoš- jana Batagelj, Katica Kovač, Mija Markež in bite, da je svoboda, ki vam omogoča nemo- tovala vas in po vas slovenski narod in vam bo UČENEC ! Boris Pavšer ter tedanji ravnatelj srednješol- teno vzgojo, rast in napredek, sad trpljenja odprla pot, da se v življenju uveljavite, ko bos- Knjiga je tvoja. Uči se, hrani jo skega tečaja Pavle Rant. in boleče odpovedi vaših staršev. S tem, da te delali in ustvarjali za njen in svoj blagor.” in obdrži jo čimbolj lepo. so se oni rešili uničujočega, mrzlega nasilja Iz nje se bo učil tvoj sin ali tvoja hči Na notranjem delu platnice je zapisano: brezbožnega komunizma, je tudi vam dana Msgr. Anton Orehar je otrokom podal to mi- pa verjetno tudi vnuki, sreča, da v toplini svobode začenjate pot sel: “Dragi otroci! To knjigo berite s svetim a samo tedaj, če boš ti hotel. SLOVENSKI SVET svoje življenjske rasti. spoštovanjem vernega in dobrega srca!” Obi- Ljubezen do staršev te bo nagnila, Otroci v Sloveniji niso deležni take sreče kot skovali boste lepe kraje, ki so rojstna mesta da bo tvoje hotenje nekoč odločna volja. Čitanka za 5. in 6. razred slovenskih vi. Njihovi starši jim ne smejo brez nevarnosti vaših staršev. Mislili boste na dogodke, v kate- ljudskih šol v zdomstvu in groženj nasilja polagati v mlada srca zlatih rih so živeli naši predniki in trpeli vaši očetje “Slovenski svet” je natiskala tiskarna Talleres je izšel v Buenos Airesu ob tridesetletnici zrn krščanskega nauka. Vzgojitelji v šoli jim in matere, da so dozoreli kot školjke v družine, gráficos Vilko SRL. odhoda demokratično usmerjenih Sloven- ne smejo podajati v pomoč roke, da bi jih v iz katerih ste se kot biseri v bolečini rodili vi. cev iz rodne očetnjave spoznavanju resnice pripravljali za težko pot Ustavili se boste pri bratih izseljencih po Skrb za šolstvo slovenskih otrok je od vsega in ob tridesetletnici pokola življenja. Tudi vaši bratci in sestrice v lepi Ko- svetu, jih vključili v našo slovensko zdomsko začetka ena najvažnejših poslanstev in odgo- slovenske domobranske vojske, roški, kjer so vaši predniki svobodno ustoliče- družino v svetu.” vornosti društva Zedinjena Slovenija. Že leta hoče biti javna izpoved zvestobe slovenski vali pred stoletji slovenske kneze, ne smejo Božo Stariha je napisal: “Slovenski svet” je 1951 je Svobodna Slovenija izdala čitanko stvari ne svobodno govoriti, ne peti, ne moliti v ma- druga šolska knjiga, ki jo je izdala Zedinje- “Naša beseda”, leta 1968 so v 1000 izvodih in utrjevanje vere vanjo v rodu, terinem slovenskem jeziku. Prav take usode na Slovenija. Z veseljem ugotavljamo, da je natisnili štiri zvezke za lepopisje in berila za čigar krvne verige mladina, so deležni v domovini Ivana Trinka, pesnika pri izdaji te knjige sodelovala vsa slovenska prvi in drugi razred ter izdali čitanko “Zdom- rojena v zdomstvu, ne sme pretrgati. beneške Slovenije, in velike težave imajo na skupnost: tako šolski otroci, starši in vsi, ki ski živ-žav” za učence 3. in 4. razreda sloven- Lepota in naravna bogastva Slovenije Goriškem in Tržaškem. jim je pri srcu slovensko življenje v zdomstvu. skih šol. S čitanko “Slovenski svet” za otroke so samo darilo božjih rok narodu, ki ve, Ne pozabite nikdar v življenju na te bratce Naše slovenske šole so nam najdražje, kar 5. in 6. razreda se je tako dopolnilo učno gra- da umreti ne sme, vendar ve, in sestrice, ki niso deležni svobode in zave- imamo. Brez njih si ne moremo predstavljati divo, ki se uporablja še dandanes. da je vreden največjega na svetu: dajte se, da ste vi in oni, vsi člani ene sloven- slovenske bodočnosti, zato slovenska organi- Da je danes - po 80 letih zdomstva - sloven- svobode in z njo enakopravnosti ske narodne družine. Oni vas čakajo, da jim zirana skupnost z ljubeznijo, upom pa tudi s ska skupnost v Argentini še živa imajo najve- med vsemi narodi. boste nudili vi, ki živite v svobodi, bratovsko strahom spremlja njihovo rast. čjo zaslugo sobotne slovenske šole. Brez njih Z vero v lepšo bodočnost očetnjave pomoč v nesrečah in težavah. Ob tej drugi šolski knjigi čutim dolžnost, da se bi se danes po domovih slovenska beseda le pod Triglavom se “Slovenski svet” Ob branju te knjige boste začutili lepoto zahvalim vsem, ki so pri njeni izdaji na kakršen redko slišala. Gotovo je potrebno posodobiti spominja vseh, ki so iz idealne ljubezni slovenske zemlje. Spoznavali boste juna- koli način sodelovali. Nikakor pa ne moremo iti program in sistem učenja, a če želimo oh- do naroda dali svoja življenja ško zgodovino slovenskega naroda; ta je ob preko imen kot so g. Boris Pavšer, gospa Ma- raniti slovenski jezik v zdomstvu, moramo v oploditev nove brsteče pomladi, ohranjevanju slovenskih izročil in dviganju rijana Batagelj, gdč. Katica Kovač in gdč. Mija ohraniti slovenske šole. In z vsemi močmi ki ji gremo nasproti. slovenske kulture bojeval trd boj proti mo- Markež ter g. Pavle Rant, ki so uresničili sen podpirati učiteljice in učitelje, ki soboto za gočnim sovražnikom, ko je branil svoj obstoj. slovenske učne knjige. Ti so žrtvovali svoj prosti soboto žrtvujejo svoj čas za naše otroke in Sledijo uvodne besede Miloša Stareta, teda- Sledite naukom svojih staršev in poslušajte čas za zbiranje gradiva, urejanje in pisanje knji- za ohranjanje slovenskega jezika in kulture. njega predsednika Narodnega odbora za Slove- vzgojitelje slovenskih šol. Hočejo vam dobro, ge in so z živim slovenskim idealizmom izročili nijo, msgr. Antona Oreharja, tedanjega delega- samo dobro, ko si prizadevajo, da bi vi otroci ta sad svojega truda, ki je “Slovenski svet”. Pripravil: Jože Jan ta za slovensko dušno pastirstvo v Argentini in slovenskih staršev, rojeni v svetu, trajno oh- Viri: Slovenski svet, Duhovno življenje, Svo- Boža Starihe, predsednika Zedinjene Slovenije. ranili zavest, da ste slovenskega rodu. V tej Na zadnji platnici so uredniki čitanke otrokom bodna Slovenija, Andrej Rot - Slovenski tisk v Miloš Stare je napisal: “Slovenski otroci v zavesti boste našli naraven odnos do vaše pustili to misel: Argentini po drugi svetovni vojni S T R A N 4 8 . J U L I J A 2 0 2 5 | S V O B O D N A S L O V E N I J A Objavljeno v Svobodni Sloveniji pred 40 leti 40 - LETNICA taboriščih ali pa celo na tujih tleh. Ob 40-letnici slovenskega ideološkega iz- Svobodna Slovenija, Leto ? - Številka ? (datum) Letošnja obletnica je praznik upanja seljenstva se nove slovenske generacije, na svobodo slovenskega naroda, tistega rojene v zdomstvu v svobodi, zahvaljujejo Pisatelj Karel Mauser je v Spittalu v prvih Trpljenje slovenskega naroda med dru- upanja, ki je navduševal slovenske do- staršem, da so v upanju na svobodno bo- letih našega begunstva takole opisal svoja go svetovno vojno, ki sta ga povzročila po mobrance in je prešinjal in dajal moč slo- dočnost slovenskega naroda, prevzeli nase doživetja: eni strani okupator, po drugi pa brezbožni venskim političnim beguncem, da so brez težko in zahtevno poslanstvo političnega be- „Zaklenil sem vrata, zagrnil okna, da bi kdo komunizem ter genocid, ki ga je izvršila presledka nadaljevali z verskim, kulturnim gunca. Slovenska zdomska mladina sprem- ne videl moje žalosti. Odprl sem zemljevid komunistična partija po končani vojni, sta in političnim življenjem v taboriščih in v lja življenje Slovencev v očetnjavi: njih upe, sveta. In sedaj gledam, kje so moji bratje in povzročila v narodovem življenju rano. Ta zdomstvu. Bogati razcvet slovenskih orga- uspehe, poraze in zahteve; istočasno se pa sestre. Mirno je med barakami našega tabo- se ne bo zacelila, dokler se ne bodo uve- nizacij in ustanov v novem nepoznanem zaveda, da ima v svobodnem svetu edin- rišča. Transporti požirajo ljudi. Zdi se mi, da ljavili v slovenski narodnopolitični skup- svetu so dogodki, ki bodo zapisani v analih stvene možnosti pričevanja resnice, zgodo- naši gazijo ocean... Na tisoč kosov je raztrga- nosti demokratični principi. slovenske zgodovine, da bo podoba naše- vinske preteklosti slovenskega naroda ter na domovina. V Ameriki je je kos, v Braziliji Kleni značaj slovenskega begunca se ni ga naroda popolna in sama sebi zvesta. iskanja demokratičnih perspektiv za bodoč- utriplje, v Avstraliji živi, po Argentini diha, strl ali klonil kljub slepoti zahodnega sve- Zvestoba in upanje sta med sabo poveza- nost družbeno-političnih struktur. vsepovsod raste in poganja.“ ta, kljub zlobi marksistične politike. Slo- na. Zvestoba slovenskim narodnim vredno- 40-letnica našega zdomstva: spomin naših Slovenski politični emigranti po svetu se venski mučenci-domobranci, ki so padli tam zahteva v današnjem času materializ- junakov in praznik upanja. Z radostjo pono- letos spominjamo 40- letnice našega ide- v obrambi krščanskih idealov in narodnih ma in masifikacije junaško mero ljubezni do vimo v naših srcih Mauserjeve preroške be- ološkega izseljenstva. Vsak narod na svetu vrednot, so nam ostali v vzpodbuden Boga in do bližnjega. Zvestoba slovenskemu sede: „Joj, pa pravijo, da smo tako majhni! komemorira vesele in žalostne praznike — zgled, da vztrajajmo na isti poti. narodu nam narekuje, da smo politično-ide- Vso zgodovino so nas pobijali, pa še živimo. pomembne obletnice v narodovem življe- 40-letnica naše politične emigracije je ološko opredeljeni, brez strahu sredi kaosa, Za mrtve so nas imeli, pa smo vriskali, poko- nju. Žal je našo politično polpreteklost pret- praznik zvestobe idealom, ki jih vrednoti- ki vlada v današnjem svetu na miselnem pali so nas, pa smo vstali — in danes po vseh resla vrsta tragičnih dogodkov, ki je vtisnila ta krščanska kultura in demokratični svet. področju. Zvestoba krščanstvu in slovenstvu kontinentih žubori slovenska beseda. Za ve- slovenskemu narodu poseben pečat tako Vztrajna zvestoba verskim in narodnim zahteva od slovenskih beguncev razkrop- selje je ta moj pozdrav, ne za žalost. Pozdrav- v matični domovini kot izven nje. Ta važna izročilom je živa ne samo v srcih tistih, ki ljenih po svetu, da imamo jasno stališče do ljam vas, bratje in sestre, kjerkoli ste! Vaša obletnica naše diaspore predstavlja žalostne so doživeli od blizu strahote medrevolucij- življenjskih vprašanj v osebnem in družbe- ljubezen je zemeljski ekvator.“ spomine vendar je tudi hkrati praznik zves- skega obdobja temveč tudi v srcih tistih, nem življenju. tobe in upanja. ki so se rodili v italijanskih in avstrijskih Katica Cukjati DR. EVA TURK | Maribor, Oslo, Dunaj ter po svetu sem naredila MBA iz zdravstvenega manage- menta in doktorat znanosti iz zdravstvenih ved. Delam kot raziskovalka zdravstvenih sistemov Dr. Eva Turk, Slovenka, ki je živela v Oslu, daleč znanosti v St. Pöltnu, kjer se predvsem ukvar- in vodim raziskovalno skupino na Univerzi za na severu, sedaj na Dunaju ... a najdeš jo mar- jamo s področjem digitalnega zdravja, ki je bil aplikativne znanosti St. Pölten. Z manjšimi sikje, v Buenos Airesu, Ljubljani, Mariboru, na moj glavni interes zadnjih nekaj let. Tako da je skupnostmi v Avstriji razvijamo nove digitalne zaslonu Euronewsa. Spoznala sva se v Argen- tudi ta preselitev povezana s službo. Moj par- aplikacije in pomembno nam je, da vedno vk- Health Technology Assessment International, tini, po naključju srečala v Ljubljani. Tretjič je tner živi v New Yorku in z njim se srečujeva na ljučujemo perspektivo uporabnika. kjer sem v upravnem odboru, vsako leto or- že tokrat v Argentini. Z vami bi rad delil njeno različnih destinacijah po svetu, večinokrat pa Zaposlena sem tudi v kabinetu ministra za ganizira letno globalno srečanje in letos smo zgodbo, izkušnje, delo ... on pride v Evropo. zdravje, kjer vodim področje sistemskega vpe- se našli v Buenos Airesu. Kongres je privabil → Eva, kako in kdaj si se odločila za Norveško? → A še iz Osla si prišla v Argentino? ljevanja vrednotenja zdravstvenih tehnologij. 800 delegatov s celega sveta, vsi se na ta ali Moja pot do Norveške je za razliko od veči- Res je, da sem za eno leto odšla iz Osla, ko Tako Slovenija kot Avstrija sta članici po- drugačen način ukvarjamo z vrednotenjem ne ljudi, ki pridejo sem zaradi ljubezni, povsem sem se odločila potovati. Tako sem prišla v Bu- membnega evropskega projekta IMPROVE, zdravstvenih tehnologij. Letošnja konferenca profesionalna. Že pred tem sem veliko potova- enos Aires, kjer sva se spoznala in kjer sem tudi kjer razvijamo platformo za na vrednosti teme- je imela temo: NextGen Evidence: Diversifying la in po končani maturi na II. gimnaziji v Ma- našla svoje izgubljene sorodnike družine Turk. lječe zdravstvo. Cilj projekta IMPROVE je po- and Advancing HTA to Meet Global Demands. riboru sem se odločila za študij na Dunaju. To Tam sem kot prostovoljka delala v Hospital de večati učinkovitost digitalnega zdravstvenega Predvsem nam je bilo pomembno, da pride me je zaznamovalo, mi odprlo oči v svet in željo Clínicas José de San Martín. Sicer sem še vedno varstva in postaviti v središče zdravstvene po- veliko delegatov iz Latinske Amerike. Namen po spoznavanju novih kultur in možnosti. Po čisto prava Štajerka in tudi ti, Rok, si se v Bue- datke, ki jih ustvarijo pacienti. (Na kratko o tem rotiranja letnega srečanja je, da ponudimo študiju sem se odpravila v Barcelono, kjer sem nos Airesu naposlušal moje štajerščine. na zdravstvenem portalu: Krvni raki: »Odnosa, možnost udeležbe kolegom, ki se sicer zaradi opravila pripravništvo v Svetovni zdravstveni → Kako je bilo z jezikom? ki zdravi, ne dobimo na recept«). dragih potovanj ne bi mogli udeležiti takšnih organizaciji, doktorat sem delala v Ouluju na Na Norveškem človek ni primoran govoriti → S čim se ukvarjaš, da te opazijo na srečanj, če bi bili npr. samo v Evropi. Naslednje Finskem. Moja izobrazba je dokaj specifična, norveško, zato je kar nekaj časa trajalo pre- medmrežju kar na toliko krajih po svetu? leto se najdemo v Istanbulu. specializirala sem se za management v zdra- den sem spregovorila. Prvih pet let norveščine Zdravje in zdravstvo sta vedno aktualna → Tretjič v Argentini ... kaj si tu spoznala? vstvu in tako sem v Barceloni delala na projek- sploh nisem potrebovala, ker je podjetje, v ka- tema. Sama se zadnja leta največ ukvarjam Tudi kaj tukajšnjih Slovencev? tu s Slovenijo. Takrat sem pomislila, da v Slove- terem sem bila zaposlena, zelo mednarodno in z digitalnim zdravjem in kako lahko le-to pri- Tokrat sem se našla samo s tabo, Rok. Konfe- niji ni veliko ljudi z mojo izobrazbo in se odločila delovni jezik je angleščina. Prav tako je večina pomore k izboljšanju zdravstvenih sistemov. renca je bila zelo intenzivna in čas mi ni dopus- za vrnitev domov. Ostala sem pet let in sodelo- mojih prijateljev z vsega sveta, od Argentine, Prejšnja leta so bila krepko zaznamovana s til, da bi ostala kak teden dlje. Tako da je bila vala v številnih evropskih projektih. Potem sem Kolumbije, Mehike do Indonezije in Indije. Tako pandemijo COVID-19. Zadnja leta smo pande- zelo dolga pot za en teden. Ampak sem vesela, dobila štipendijo za izmenjavo z Norveško in za da je tudi v prostem času angleščina ali špan- mijo že skoraj pozabili, ampak še vedno mo- da sva se vsaj midva srečala in obudila spomi- pol leta odšla v Oslo. Vsaj tak je bil načrt. Ven- ščina glavni jezik komunikacije. Prav tako veči- ramo biti previdni. Pravtako so drugi projekti ne na moje takratno bivanje v Buenos Airesu. dar sem se zaljubila v to državo in način delova- na Norvežanov izredno rada govori angleško in finančno dobro podprti s strani EU in potem se → Načrte imaš seveda vedno. Kakšen izziv, nja. Družba je zelo transparentna, vsi se kličejo kadarkoli slišijo, da se nekdo muči z norveščino, tudi socialni mediji pridružijo. Tudi moje druge podvig načrtuješ trenutno? po imenu, hierarhija je skoraj linearna, delo pa preklopijo na angleščino. To je, seveda, lažje za dejavnosti so povezane s potovanji in pripomo- Ja, res je. Kar nekaj podvigov. Odkar sem učinkovito. Najbolj všeč pa mi je to, da Norve- nas, ampak podaljša čas, da začnemo govori- rejo k prepoznavnosti. Na primer sovodenje de- ustanovila fundacijo SanAstra, kjer se ukvar- žani zelo cenijo ravnovesje dela in zasebnega ti njihov jezik. Za primerjavo, v Buenos Airesu lovne skupine za digitalno zdravje in podatke jamo z dvigovanjem zdravstvene in digitalne življenja. Čeprav so znani po tem, da so hladni, sem takoj morala začeti govoriti španski jezik, pri Iniciativi za strateška partnerstva Svetovne zdravstvene pismenosti posameznikov, smo to ni čisto res. Res je, da potrebuješ več časa, ki ga nisem govorila več kot deset let in v roku zdravstvene organizacije. Aktivna sem tudi pri imeli nekaj manjših projektov. Trenutno sode- da se z nekom zbližaš, ko pa ti uspe, je to glo- enega meseca sem (seveda s predznanjem) “Women in Global Health” v Avstriji, kjer or- lujemo v mednarodnem raziskovalnem in in- boko prijateljstvo. Izrek pravi, da so Norvežani lahko popolnoma normalno klepetala s kolegi. ganiziramo mentorski program, dogodke in terdisciplinarnem projektu EDU_FIT, katerega kot termovka: težko jo je odpreti, vendar ko jo → In v Avstriji pa verjetno obvladaš nemščino. srečanja za spodbujanje ženskega zdravja. To cilj je povečati zavedanje o pomenu razvijanja odpreš, je notranjost topla. In takšna je moja Ja, glede na to, da sem študirala na Dunaju, je tudi eden od trajnostnih ciljev Združenih na- zdravih navad v načinu življenja ter ustvariti izkušnja. Zato se je mojega načrtovanega pol je moja nemščina zelo dobra. Malo sem se mo- rodov (SDG5) in sama sem velika zagovornica trajnostne metode in prakse za preprečevanje leta spremenilo v dvanajst let. rala navaditi na začetku po tolikih letih, vendar enakopravnosti spolov. debelosti pri mladih odraslih. Zadnje čase me → Zakaj in kdaj pa potem Dunaj? ni bilo problema. Sicer imam še vedno štajerski → Seveda obiščeš domovino, saj sva se tudi vedno bolj zanima zdravstvena diplomacija in Oslo je daleč od družine. Zadnja leta sem raz- naglas, ampak to je pač del identitete. Je pa tam srečala. Je to pogosto? letos sem zaključila tečaj na Karolinska Institu- mišljala, da bi rada več časa preživela s starši. res, da je tudi v našem centru na univerzi glav- Zadnje leto dni sem vsak teden v Sloveniji, tu na Švedskem. Tako da sem se 2023 preselila na Dunaj. Dunaj ni jezik angleščina, ker imamo veliko mednaro- predvsem zaradi dela na MZ. Je pa čudovito, → Hvala lepa, Eva! zato, ker sem mesto poznala, imam prijatelje s dnih kolegov in smo vključeni v veliko medna- da sta moja starša v Mariboru, tako da vsakič Več o Evi: tukaj študija in poleg tega je bil Dunaj že 10 let zapo- rodnih projektov. prespim doma pri njiju in potem nadaljujem redoma mesto z najvišjo kakovostjo življenja. → Kateri je tvoj poklic, študij? pot v Ljubljano. Rok Fink Ponudili so mi službo na Univerzi za aplikativne Moja osnovna izobrazba je ekonomija, nato → Tokrat si v Argentino prišla na neki kongres. Lektorirala: Tjaša Lorbek S V O B O D N A S L O V E N I J A | 8 . J U L I J A 2 0 2 5 S T R A N 5 KOLEDAR “ ZA RAZMISLEK IN NASMEH “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” 20. julija Mladinski dan v Slomškovem domu PREGOVORI IN CITATI 3. avgusta DOBRODOŠLICA 57. Mladinski dan v San Martinu “Dobrodošli doma” je največje vsakoletno predniki na vlakih in na ladjah, na mejah in na • Dober človek je povsod dobrodošel. (hr- 10. avgusta srečanje Slovencev iz zamejstva, sveta in frontah, bo res tista zelena dežela, po kateri so vaški pregovor) 57. Mladinski dan v Carapachay-u matične domovine. Letos je srečanje bilo še hrepeneli. Bo vsak dan tako čudovita in tako posebno obsežno in slovesno, saj ga je v glav- velika, kot je danes. Iskrene čestitke vsem • Tujec je dobrodošel tri dni. (angleški pre- 17. avgusta nem gostila Nova Gorica, ki je letos skupaj z Slovencem, kjerkoli že ste, ob prihajajočem govor) Romanje v Lourdes Gorico Evropska prestolnica kulture. državnem prazniku. In ob vsakem prazniku - Srečanje je potekalo v dvanajstih program- Dobrodošli doma!” • Dobrodošel boš, če tvoj obraz odseva 23. avgusta ob 20:00 skih dnevih (med 13. junijem in 3. julijem) z Osrednja prireditev je nadaljevala s pe- srečo. (španski pregovor) 56. Pevsko Glasbeni Večer več kot 30 prireditvami in 200 nastopajoči- strim programom s pevskimi, plesnimi in mi, med katerimi so številni iz naše sloven- igralskimi nastopi rojakov iz vsega sveta, • Tistim, ki te dobro sprejmejo, ne zapiraj ske skupnosti v Argentini. zaključila pa je s pravo slovensko veselico vrat. (ljudski pregovor) Osrednja prireditev je bila v nedeljo, 22. ju- ob zvokih Ansambla Saše Avsenika. O tem nija na Bevkovem trgu v Novi Gorici, kjer se je in ostalih prireditvah bomo obširno poročali • Dobrodošlica za gosta je sveta dolžnost. zbralo več kot 2000 Slovencev iz 17 držav vse- tudi v Svobodni Sloveniji. (srbski pregovor) ga sveta. Navzoče je pozdravil podpredsednik Poglejmo, kaj nam o dobrodošlici govorijo OSEBNE NOVICE vlade in minister za Slovence v zamejstvu in pregovori: • Ko pride prijatelj od daleč je razlog za ve- po svetu Matej Arčon. Poleg politične propa- selje. (kitajski pregovor) ROJSTVO gande o opravljenem delu v zadnjih treh letih • Daj dobrodošlico tistemu, ki pride; ljube- je izrekel tudi dobrodošlico: “Drage Slovenke zen tistemu, ki ostane; pozdrav tistemu, ki • Gostu vedno čast in dobrodošlica. (ruski in Slovenci, Nova Gorica še nikoli ni bila tako odide. (španski pregovor) pregovor) V četrtek 29. maja se je rodil velika in še nikoli ni bila tako brezmejna, kot prvorojenček Franko Kenda. Starša je danes. Lepo vas je videti. Hvala, da ste prišli • Vsak človek je dobrodošel, če pride s • Kdor pozdravi, je dobrodošel. (napis na Luciana Burgar in Luka Kenda sta Bogu domov!” Dobrodošlico je zaključil: “Bodimo srcem na dlani. (slovenski pregovor) hotelskih vratih) hvaležna za dar življenja. drug drugemu res prijatelji, sosedje, sode- lavci, sopotniki. Imejmo se radi. In bo naša • Denar je vedno dobrodošel, tudi če pride Izbral: država vedno tako lepa, kot so jo sanjali naši zavit v umazan papir. (angleški pregovor) Jože Jan Svobodno Slovenijo podpirajo | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Mariana Poznič, Jože Jan Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Oblikovanje: email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Leila Erjavec, Sofi Komar www.svobodnaslovenija.com.ar Podpisani članki lahko ne izražajo mnenja in uredniške usmeritve Svobodne Slovenije.