HocWObi: k. k. Hofbibliothek, Wien St. .28. V Gorici, 8. julija 1881. „Soca" izhaja vsak petek in velja spoito prejemana ali v Gorici na rtom poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 130 Cetvrt lata . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po-tlanicah" se plafiuje za navaduo tristop-no vrsto: 8 kr. 6e ae tiska 1 krat 7 » » n » 2 „ « » » » » 3 n Za vece crke po pros torn. Tedaj XI. Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki ulici blizo „treh kron". in na starem trgu.-V Trstu v tobakarnici „Via della caserma 3". Dopisi naj se blagovoljno poSiljajo nredniitvu ,.Soce" v Gorici v Hilarijanski tiskarni, narocuina pa opravni§tvu„So2eu na Korenji \ Sticsa- vi liifii St»-10 II. nadstr. Rokopisi ae ne vraiajo; dopisi nal se blagovoljno frankujejo, — Delalceni in drugint nepremoauim se naro&nina zuiZa, akoie oglaso pri urednifetvu. Dogodbe v Pragi. Zadnje dni p. m. (28. jun.) $e drus&a nemSkih visokosoleev v Pragi, z imenoin „Avstrijaa, obhajala 20 letuico Bvojega obstoja, in v ta namen napravila | izlet omenjenega dne zjutraj v bMnji kraj „Kuhal-bad% kamor so hodijo Prszaiii razveneljevar. „Tnbu-ne* od 4, t. in. je izvcdela to le. Parobrod, na ka-terein so se imenovani visokoSolci odpeljali, bil je o-zalisan z neniSko nacijonalnimi trikolorami (trobojni-cami), pod katerimi je bi!a avstr. vojaSka banda. Netnski burSi so iztegavali jezike iz oken na najbolj zm celici; to nesramuo pocetje so nadaljevali, dokler jim ni zuzugal c. kr. policijski komisar, da jili bo drugafie zapodil. V Kubelbad so pri§li delavci iz oblizja, okr. komisar Hruby je pa vse storil, da bi ne prislo do prctepn. Poroeali so pa od druge strani, da ho 8li isti dan v Kuheibad tudi fieSki dijaki, ker so bili razjar-jeni, da so nem&ki buisi (udje imenovane „Avstrijetf) istega dni vsi nostli tudiono cvetico (Kornblume),katera je iieuriketnn usarjii Vilelmu priljubljeua. V Kuhel* badu so peli CeSki dijaki na§o eesarsko himno, in nem&ki dijaki so morali ob tcj priliki tudi vstati in se odkriti. Tak6 je neki potem kri vskipela, in prislo jc bilo do pretepn. Nektcri so bili tudi ranjeni. Sodnijska preiskava pa pokaze, kdo se je pretepa vdelezll, ali samo surovi delavci ali tudi n. pr. ceSki dijaki Ta pretep je bil zaeettk se drugili namcr. V Pragi je imela policija veliko opraviti, da ni pri§lo §e do buj§ih pretepov in prask. Iz vsega pa je ze zdaj razvidno, da nemski bur§i so zaecli in so cesko ljudstvo drazlli in druzili, do-kler mu ni posla is nedovcska potrpe^ljivost. Zalostno je in obsojevati je na vsckako, da se je hotelo ljudstvo samo niaSCevati, ker potem, kakor so zdaj raz-inere, trpi samo slovaiibki narod. Kdor se spominja na dogodke prejSnjih let in lanskega leta na Kranjskem, spozna lahko, da se Slovaau po nedolznem nakladajo vse kri vice, ki piibajajo od nemSkih naSih nasprotni-kov. In vnaka se zdaj godi Cebom. Judovski dunajski listi, v ve6ni slu^bi ustavovercev, razglaSali so po svetu te dni, kakor da bi se godili v Pragi in Ce§-kem tisoieri poboji in uboji, kakor da bi Nemci ne bili vec" varni ^ivljenja, kakor da bi liotela sedanja vlada lialast zatreti ncinSki narod na Ceskem, kakor da bi vlada ne bila mo6na dovolj mir napraviti, ako se par opitih razburjencev sprime. KetuSko-pemski poslanci so se zbrali v Pragi iu so nagioma sklenili resolucijo, popolnem v zraislu in po sporocllih laJojivih judovskih organov^ Na Dunaji so se tudi §e§U nemski poslanci in sklenili enako re solucijo. Njth listi pa zdaj te !a2i in sklepe po svetu raznaSajo, in ze se vtikajo prusko-nem§ki listi v na§e notranje zadevc z opomini, kakor da bi ne vedela na-8a notranja vlada, kaj jt je storiti, in isti pmsko-nemSki listi ie^ugajo, da se potegnejo za ujih zatirane krvne brate (Stammesgenossen) v Avstriji. Takd se godi v Avstriji, take prijatelje' ima Avstrija v Bis-xnarckovi Nemfiiji. Nemlki pruski in dunajski listi oCitajo CeSkira politikom, kakor bi bili oni vsega krivi, in kakor bi bili oni CeSke dijake in delalce sistematifino §Cuvali proti Nemcem in nem§kim bur§em. Taka obrekovanja pa pricajo o najveci nemSko-judovski perfidnosti. Vsi CeSki politiki obsojujejo one, da si navadne pretep6; profesorji in rodoljubi ob^alujejo oue dogodbe in so takoj zaresno ves Ceski narod opominjali, da naj ne is(e sam pomoCi. Nasprotno pa vemo, da so nem§ki profesorji, ki so privandrali v Avstrijo, sistematifino napravljali na boj nemSke butSe proti avstr. Slovanom v ob5e. Spo-ininjamo se in lahko tudi najdemo vse tiskano, dafso po zimi isti profesorji na raznih komerzih v Pragi govorili takd, kakor ne more govoriti noben pravi Avstrijec. Cudili smo se, da je sedanja vlada tako potrpeSljiva, in. da dr2. pravdnikj ni tiral istih pro-fesorjev pred sodnijo zarad nepatriotskih govorov (da izrecemo najnedol2niSi pridevnik). Cudili smo se, in luoramo se cuditi, kak6 more vlada dovoliti, da nem-Ski burfii smejo prepevati prusko nem^ke pesmi nDie Wacht am Ithein", „Deutsehe Woite l»Or ich wieder" itd. Hudo se mora zdeti vsakemu avstiijskemu Slovaau in avstr, patrijotu, ko vidi, kake uradnike si izreja Avstrija v avstrijsko-nem&kih butSib. Hudo je spominjati se na enakopravuost, in s kako mere si jo Nemci prisvajajo, in kako* potem pred celim svetom kric6, kakor da bi bili zatirani. Clovek mora biti skoro 2c veL kot optimist, da ne obupa nad sedauji* mi razmerami, in nad polo^jem tudi gled6 na zunanjo naso politiko,, ki nam nikakor ne daje poto§tva za bolj§o prihodiijost. Slovanu pa, ki bi videl rad Avstrijo stefino in sube sreinega z Avstrijo, godi m naj-hujSe zdaj, kakor poprej, Magjar v vzhodnih, Nemec in Lah v zapadnih pokiajinah v domovini, Nemec in Italijan zopet zunaj Avstrijo so faktorji, v kate-rih Slovan ne more zagledati koliCkaj nade za spora« zumljenje, praviCnost, prijaznost in znosno polozje, Zt\t6 pa nas spodbujujo tudi zadnje dogodbe praske na skupno delovanje in postopanje, kakoriino so pri-, Celi in ?,e pokazali vsnj nekoliko v zadujem sboro* vanji drji. zborn. Uatuvovoroi so vabijo m zdrniSenje, kakor bi jim za nem^ku intercse tcga trcba bilo I Astrijski Slovani pa v resnici potrcbujejo vzajemnosti in sloznosti proti istim ustavoveicem! Upajmo, da vswj za skupno bvambo zdru^i avstrijske Slovane potreba iu sila, Knrodiia zavednost in njena pospcScvala. Spisal Fr. M. sclski. (Dalje in konec.) PokazavSim, da imamo res to, cesar nam treba za ohranjenjc svoje narodnosti, bilo bi §e na to od-govoriti: Cesa se nam je nadejati, ako zmoremo, in kaj nas caka v sluCaji izgube? Nadejati se nam je narodne omike na podlogi krgeanstva, kar je bilo ze teckrat povedano, razlo^eno in priporoeeno, pa tudi prezirano in pozabljeno. Le narodua omika pa pelje do narodnega blagostana. Nadejati se nam je narod-nih Sol in koristnih zavodov, kar tudi smemo priCa-kovati, ker plafcujemo davke in spolnjujemo v obce vse dri5avljanske dol^nosti, pa tudi vse one pomodke imamo, ki so k dosegi potrebni. Po tem potu se povzdignejo umctnije, znanstva, kmetijstvo, obrtnijstvo na visjo stopinjo. Angle^i, Francozi, Nemci in drugi so nam jasni zgledi v tern, ki ;se mikajo po Soiah, knjigah in casopisih v svojem jeziku. Barbarom naj vsiljajo bolj razsvitljeni narodi svoj jezik in svojo o-miko, ker ni drugega pomocka: tako so delali nekdanji Rimljani, kamor so pdSli z meCem v roci, vcepljajod premaganim divjako.u svoj jezik, svojo vero, svoje se-ge, pa tudi po mo5i znanstva in obco omiko. Mi ni-smo niti barbari, ker smemo se pri§tevati omikanim narodom in 2ivimo v omikani diiavi; niti potrebu-jemo za vi§je namene tujegajezika; marveC zavedamo se spretnosti svojega jczika, pokazati moremo bogato besediSde in glede" na kratko dobo radostno literatu-ro, ki ima v sebi ze mnogo dokazov dejanskih, da je naS jezik v resuici in ne v domi§ljavi prav sposobeu za vse panoge umetnij in znauosti. A ljudstvu, ki je zgubilo svojo narodnost, ni ostalo vefi nego to, da ne sme vefi upati srecel... *) Toraj je oCividno, da gre pridiio gojiti in vekia-ti narodno zavednost in ponos z vsemidanirai pomofi- *) Grozoviten, 6rn madc2 v zgodoviui in prezaloBten do-kaz straati jo n. pr.: pad meliikanskega kraljestva 1. 152i. in straSna osoda Montezuma XL, kije8oavojimbabjever»OTom in udano postrc^ljivostjo zrtoval svojo domovino krutemu Span-cu in svoje rojake, ki so bili vslcd svoje hrabrosti vredni bolj-§e osode. Kaj se pa pravi, zgubiti svojo narodnost, zvedela jo todoj nesreCna Mebika. S svobodo je zginil blagostan in nastopilo jo suzenatvo. IzvrSilo so je politieno hudodelstvo, pred ktprim zledeni ClovcSkto sred, in ki bi je bil odvrnil le vstrajen vpor proti sovrainemu elementu. Irae: kortez ima grozen glas—Osoda narodov ki bi se jim dan danaSnji, narodnost vzeia, bi ne bila tako grozovita in silovita; a Btrup, ki dela po6asi, je strup in mod in narod, kteremu se vse jvza-»e, mt mu jo svetOt ^e %mrtva stvar — jaafin* -« ealenj jel ki v Soli, v slovBtvu, v glediiSi z domaCimi izviruimi plodovi in s posnetki iz domafiega iivljenja iu zgodovine. Tudi Sjudska Sola sine to zavest, toraj domoljubje gojiti, ker s tern m nikakorsna ne politika dela, temvee zadoSfiuje bo sveti dollnosti, ki je pri vseh zavednih narodih sveta, in le pri nas da bi ne sinela biti ? J^udslm Sola, ki to apuMa, ufiija mladino za narod, mmuja mjugodniU Has, ker memo je, da ¦ so prvl vtisi napdatnejM, B8loveuee sem ltt ta zar do-made zavednosti ima se U v mladih prgih lesketuti in ne^no sree ogrevati. Kar se s I o v s t v a tifie, raoramo naravnost po-hvaliti naio marl jive betetriste zacen&i U s „8Ioven-sko bdelo" do danaSnjih dni in uploh pesnike, kizua-jo imcinati braldeva srea za domovino, za lepe doma-h\ Lcge in mili w& jezik. Drugiin literarniin zavodom bi pa priporofiali kaj vefi izbirljivosti in izvimosti. Kako bi se narod h prestav, in do so po vrbu fie no-rodue, navzemal zavednosti in domoljubja ? Ali tujci, ki je prekladamo na naS jezik, nam Slovencem hvalo pojo in nas spodbujajo? Prestavljajmo tudi tujaklu-sidna dela, a le za to, ker so kakor solncu obCe bla-go, vol: ali man) veljavno za vse cane in narode; a Iju^cajmo srednjo izdelke tujcu, tor glejmo, da sami iz sebe kaj klasidnega in sploh saj rabljivega spravi-roo na dan. Razumeva se samo po sebi, da ima Saso p is t v o najlep^o priliko, gojiti narodno zavednost, s tern, da kaLc korist ali kvar, pot in ncvarnost, da hvali do-moljubne Line, pa tudi ostro pokara mlaCaost ail celo izdajevalne poskuse, ki izvirajo iz dobifikarije ali iz nevednosti; da proglaSa ko grda straSila narodne od-padnike in grobe zatajcvalce njihovega rodu; da pov-zdigue svoj glas, kader je treba, zoper lmviCne zahte-ve iu v obce zvesto poroca ljudstvu, kaj in koliko se je pri tej ali onej prilo2nosti priborilo za narod, ker taka sporo&la veksajo zavest, ponos in pogum. Do-sedanje dasopistvo nase sme si svesto biti, da je svoje dul2aosti zvesto spolnjevalo. Samo zeleti bi bilo, da je kaj slogno — v pisavi in sosebno v pravopisu, in da, ce bi se imelo pripetiti, strogo osebne in ma-lenkostne stvari izpusti, in naroda ne moti v veri do njegovih vodnikov. Narodno zavest rediti in veksati uarodov ponos, bodi mu zmerom geslo. ObSudovati moramo neustraSljivost naScga vrlega casopistva in njegovo domoljubje kljubu piclosti materijalne in tc-daj tudi veckrat du§evne podpore, ako pomisljamo, kako bogato so zalozeui casopisi na§ih zoprnikov, ima-jo6 orozje v rokab, ki ^elezna vrata prebija, pa tudi veliko in krepkejSo podlogc bodisi v Stevilu svojih naroenikov kakor tudi ali pa §e ve6 v nevednosti in lahkovernosti svojih bralcev glede* na nas in naSe raz-mere. Casopistvo naSe je iraelo 2e trde boje; reci se sme, da ni ga faktorja, ni voj§5aka v naSem tabru, ki bi bil toliko izpostavljeu pusicam in sulicam iz tujih le?J§C, in ki bi bil sovrainemu tujstvu toliko globocih a zaslu^enih ran zasekel, Kakar so to storili in delajo na§i casopisi. Narod na§ jim je toraj veliko hvalo dolzan. Kdor mojo cast, toraj mene brani, v vsej resnici vreden je, da sem mu dejanski hvalezen, ne v frazah ali praznih besedah; toda, da mu prisko-dim na poraoC, kader je potreben. Nikdor ne ve, §e uCenjaki ne, ako se se dasopistvom ne ,'pecajo, koliko nevSefinosti, truda, vstrajnosti, pozrtovalnosti je treba pri naiih Casopisih. Narod pa spOlnjuje le svojo dol2-nost, ako svoje casopise podpira, ki delajo brez do-biCkar\{et samo narodu na korist iu slavo. Zaveden narod si to zapomni, in hvaieznost je obCut, ki vsa-cega hvali. Zdatno pospeSevalo narodne zavesti {in nar. po-nosa je raba materinega jezika v vi§ih So-lah in uradih. Drzavni poslanci, ki ae poganjajo za njo, delajo tudi na to stran, po tem takein so oni govorniki, ki so si sosebno to zapisali na svoj prapor, velicega spoStovaoja in hvale^nosti vredni, kakor gre-§6 oni, ki nam vpeijatev slov. jezika vte zavode kra-tijo. Vendar kar 2e tako zm v ilejah vsega naroda, uresnifii se prav za gotovo prej ali slej. Kako va^no da je narodno glediSSe, to so u-meli ie stari Rimjjani, §a vec pa nekdanji Grki, ki fcodijo vseiej ko |mtiw* ^Rft »Wa m$t*i t toe kill receh. Ne poganjati se za tako vazno ustanovi-tev, bilo bi inemla toliko, ko prezirati najzdatniSi pri-pomocek, s katerim so se narudi zmerom mikali In zavedali Jaz bi glediSee z ozirom na to stran imeuoval umetnijsko pobtiko, in za to ne gresi poli-ticen list, ako se kdaj ozre tudi na to polje. Kdo ne vidi, da imajo tudi ti umetuiki z javnimi govorniki, casnikarji, politicniini razpravopisci eno in iato zaduco v tera zmisiu, da si razna pota ? Nase gle&iaee pa ne more biti Se to, kar je ze drugim veleoniikaaim na-rodom, ki imajo za sabo veliko svetovno zgodovino in Kteraturo, zlasti tndi za to ne, ker nimamo se obilue-ga obcinslva za to, ni izviiuih iger na izbor Imejrao kolosalna poslopja, samih Protejev vnjih umetnosti ali Garrikov, dokler ni obcpstv* in iger posebnih, moramo za zdaj se Sinatra ti nase skr^nwo glediSte (tndi v spisih) vec kot political pomocek nego samo umetuijsko ustanovitev. Pa kdo je fekel, da je to neplemenita zadafe? Gotovo to ui; le da bi bilo videti tndi tukaj resno—dasi previdno—napredovanje in zasegavanje v viaje smotre.Karje zacetkom morda ko na videz kakor otrocja igra, postaja malo poma-l»m visjira namenoro slnzece in vaino po naturncm zakonu, ki se y gibu in napredovauji razodevlje. Ali igre morajo biti izvirne, iznaroda, alisaj v njegovem duhu izdelane. Iz prestav, soseboo ce so §e okorne, se narod zavednosti ne navzame. Velika dramaticna umetnost „Die grosse kanst, mit der wir lachen oder weinen." ustvarje umotovre, ki so po avojej naravi najbolj zinozui, clovcka pretrcsti, njegovo vojjo zbujati, in jo vpregati v visje plemeuite nameue, Tudi Homer in Dante sta—po epicnem pota—politicno delovala, bila sta izredna politika. Homer videfc Grecijo vso razde-Ijono, spozual je nevarnost za politicno svobodo, ter je pckazai v Ilijadi posledice nealoge s tern, da je narisal Trajance zmagovalce, ko so seGrki med sabo prepirali, in vesele nasledke narodne sloge pa s tern, da je popisal Grke zmagnjoce, ko so bili slozni. Snake razmere so vladale tndi v Icaliji v Dantejevik ca-sih. Tndi dramaticna umetnost se nic ne poniza, ako, ni osobita kader je prav treba kakor zdaj pri nas, tudi poUticuo deluje, in narode k zavednosti Mice in budi. Cc pa ptestave Se ne spadajo v slov-stvo, malo politicuo je, prelagati izdelke po'.iticnih zopernikov ter jim dajati povod razkrieavati nespret-nost onih naredov, kterih udje so prelagatelji. Ne krat<«a dramatical umetnosti ko nekej dopolnitveni oblaati k postavodaji: tdie alien Missgestalten wagt den Spiegel vorzuhanentt one dostojnoati, ki jej gre, npamo vendar izreei, da je tudi ona posebno v prvih casih poklicana, posrednje delovati na politienem poJji, v tem ko fima slovstvo z izvirnimi igrami,.ne s prevodi bogatiti in je-zik brusiti..... Dopisi. IZ Gorice^ (Izv. dop.) (Praznik slovauskifc apostolov sv. Cirila in Metoda.) Pregledovaje svoj avhiv shranjujoei vsebolj vazoe spise naSegoriske citalnice, dobim v roke program od dne 12. julija 1863 o veliki besedi v spomin zaeetka omike med Slovenci po krscanstva in narodnem pisinenstvu pred 1800, o z prouia 1000 left. Ta program obsegal je 12 zelo zauimivih to5k, ! n. pr. „Pozdrav Gorici", „sv. Ciril in Metod". Ni mi i namen popisavati to na vse strani res vazno besedo. I kajti to prinesle so nam sNovice« istega leta, am- | pak hoSem le omeniti slovanskih apostolov sv. C i- I rita in Metoda katerega je tudi GoriSka 5italnica pa sedaj ze s svojo poddruiuico vred obhajala dne 3. julija t. 1. Bavno navedenega dne so se zbrali udje ob 9. uri zjntraj v citalnicnih prostorih (na hiSi bila je od ; ejutra do veccra izobeSena vehka narodna zastava), j in erez poi ure so pa odrinili z drugo zastavo kslo-vesni sv. maSi na Kostaojevico. Eomaj smo priSIi do pod hriba, 2e so nas jeli pozdravljati grmedi mo2- I narji, in dospevii do cerkve, ostnneli smo nad pre- I krasnimi pripravami. Na vhodu v cerkev vibrala je na zgoraj papezeva zastava, na eni strani nekoliko bolj spodaj bila je razobeseua narodna in na drugi strani pa cesarska zastava. Nad cerkvenimi vrati prilepljen 1 je bil napis; „Tefina slava sv. Ciriln in Metodnl" I DospevSi v cerkev smo postavili ob klop narod- I no druStv. zastavo in potem ogledovali na vse strani I izvrsttio olepiano cerkev — poino narodnih zastavic. ! Kaj lepo se je podajal obok pred presbiterijem, I opleten z zeleujem in Ha zgoraj okraSen z napisom: ! ,Sv. Clril in Metod, prosita za nas I* Tofino ob 10. < uri priaela se je velika sv. ma§a. Med ma§o nam je ! krepko, izvrstno in kaj primerno pridigoval g. oce I Constants. Pela se je Ze zarad starosti zanimiva Kne- j zevi6-eva mala, pa popolnoma nmetno—brez najmanj- ' Sega pogreSka, cesar me je v petji in godbi na vse ! strani popolnoma izobra^eua osoba zagotavljala. j Petje jer bilo skoz in skoz slbvensko in siovaa-sko. Pevci so bili neutrudljivi tadi med nofrom", in 1? ™\hoM°*l&m PeI* 8« i« slovenski -CeScena si Manja* (Salve. Begina), " I Orglar je bil g. Konu-lj in pevovodju pa g. o. I ConstauUu, iu la dva gospoda sta se s poatfbuim ve-seljem prizadevtla nanciti pevce to uovo maso. Hvala njima in vs^m gg. pevcem! I Po stari narodni uavadi bil je po dovrSeni sv. maSi wofer**, kterega so se vdeleziii vst pricujoCi. Maseval je z veliko asi&teoco sara g. o. Aibiu— gvardijan (Bregar, rojea Ljubljaacan); da se je vse v tako lepem redu iu tako velikansko, med grmenjcn to-pifiev (uioinarjev) vrsilo, so edino le zasloge preLas-titega g. o. gvardijaaa. Naj mu bode uajtoplejsa narodna zabvala! Vse je bilo v tako poboxnem dulia izvrSeuo, da se je v Cvnkvi vsakeran ze na obrazu videlo, da prosi Vecnega za verako in dusevuo ediuosl in bolj^o pii-hodujost Siovanom. Po UokouCani avcf.mosti smo jo v pramn duhu in s pravim namcnom zojn t odrinili za naroduo za- ! stavo prott Litalnici. Shu a poddruznifarjem, ki so se j v tako ogromnein Stevilu udilozili! Siava gospeni in gospodicinam, katere so nuvduseuu za narodui razvoj priromalu na Kostaiijevit'o, ne biigaje se za vrocino. Te No nam pukazile, da jim je mar res za narod in ne le za plc-r>e v citalniei. Cerkev je bila polnu slo-venskega Ijudstva, in lepo je bilo videti veliko steviiu tit., zlasti pa poddruztiicnili in tudi drngih rodolju-bov, ko so 51i iz mesta v cerkev in nazaj v mesto pod narodno zastavo. j Pri vscm tem tako sijainem izidu vendar moramo obzalovati nenazocnost mnogo gg- Citatnicaijev. Kaj pomaga narodnust, le na j;>/ikn? Ni zadosti obi-skavati le eitalnici*, plc.^*, ali zabavljati po kotih — kedar potreba, pokazi .se narod'M'ga vsaj javno, ako ti ze drugo ni mar. (0 tt>[ zadevi pride zopet na dnevni red — ftrua kujiga!) Gleile na mestno na ta dan prelozeno tombolo na Travniku ui bilo mogoii izlet v Solka», seali smo se popoludtie ob 3. uri na Katerinovem vrtu pri pivu. Tu se je prepevulo in poinenkovalo o ninogote-rih zadevab. Med drugem piislo se je [tudi do na-gega politi5nega druStva. Predsednik temu di'u^tvu nam je obljubil, izdati povabilo k pristopu, in gklicati potem obCni zbor, da se izvoli novi odbor. Nadejamo se za gotovo, da se bo tudi vse to zgodilo, kajti cas je zelo vazen, in Ce bodemo ac dalje spati, nas bo liriLela glava boletu Zadnji cas nam je za slogo in narodno discipline)! Tako smo koncali na§ nam gotovo nepozabljivi praznik, ktcri nam brez dobrih vspehov tudi tie bode. I Dostavljeno naj bo se to le: Na dan praznika I sv. Cirila in Metoda t j. 5. t. m. odposlala je naSa j Citalnica s poddruznico v Rim naslednji telegram: J Slava apostoloma Ciriln in Metodu I j Slava sv. ocetu Leonu! I Bog blagoslovi zapodetek I I j b Gonce, (Izv. dop.) Ko sem bil preteklo ne- i deljo 3. t. m. pri svecanosti na Kostanjevlei, mi pri- j de misel, da gori§ka citaluica v tej cerkvi danes ze j tretjiC se udelezoje sv. ma§e (leta 1863. in potem erna | ma§a za dr. Lovr. Toman-u). Oziraje se po cerkvi in zunaj cerkve opazil sem le malo istib, ki so se ude- I Mili tudi ze prvih dveh svefianosti; videl sem le g. j Val. Toman a, ucitelja v pokoji, dr. Tonkli-ja, dvi. j posl., prof. Andiv Maru§i6-a, Andr. Jeglic-a racuno- j vodja in njegovo gospo. Ako ravuo nas je bilo vselej 1 v ogromnem Stevilu, vendar nas je bilo zudnji pott od ! istib le §e tako malo. — To je Cudno, in ^udao je J tudi: Akoravno se je na§a Citaluica ie dne 10. nov. J 1862 slovesnu odprla, kar sem posnel iz oznaoila in po- l vabila, izdanega od zafiasnega odbora meseca oktobra 1862. (ti odborniki so bili: Andr. Winkler, Viktor Miihar- Lid, Andr. MaruSid, Andr. Jeglic, Joz. Furlani, Ferd. Zorer, Ant. Tomau), vendar Se dan danes nima do- j stojne sviinate zastave. Poprej res nismo smeii v Go- ; rici z narodno zastavo na dan, ce§ da s tem Lahe i drazimo, pa sedaj ko nam je ta v druitv. pravilih od J visoke vlade zagotovljena, sedaj, ko pri vsaki priliki j vihra iz citalnicn. stanovanja narodna zastava, sedaj je dospel tudi cas, dasiomislimo krasno, druStvuspo- dobno zastavo. Te misli se bo gotovo poprijel tudi slav. cit. odbor, bri ko reSi vpraSanje o novem cit. stanovanji. Ako ravno je si. odbor v tem Ietu priredil mno-. go veselic, n. pr. za ZagrebCane v Citalnici, na Cast cesarjevicu Budolfu in Stefaniji, praznik sv. Ciriln in j Metodu due 3. t. m. razun mnogih predpustnih plesov, j vendar bi bila pri vsem tem Se vsaj prihodnjo jesen mogoca prava narodua zabava in sicer na Kostanje-j vici. Do te pridemo prav lahko, ako smo zloSni, in I z'o^nw vsak po svoji moci ;za novo svilnato zastavo. | Blagoslovijenje nove zastave bi jiam podajalo gotovo , lepo priliko pravi narodni sveganosti, kajti prihodnje | ieto na jesen se bo vendar le spodobno obhajala dvaj-j setletnica iw§e Citalnice! — Prvo misel gzrazati smo ; cult preteklo nedeljo na Kostanjevici od mnogo go-{ sppdov druStveuikov. Ne bilo bi napa5no, ako bi se | druga misel §e dalje gojila v tem listu 1 — Tudi bi stvari zelo koristilo, ako bi se hotel kak rodoljub ppprijeti na podlogi programov, in drngih spisov popisavati citakicue razmere od meseca oktobra 1862 : ieiii, Za danes zadostuje o tem. JZ Gonce, .(Gospod Frau Vodopivec f) V Seter-tek 30. jtta'ja t. 1. zatisuil je zjutraj ob 10. uri g. Fran Vodopivec, vrl rodoljub, svoje o& v zalost vsem. Bil je kot ucitelj na tukajSnji gimnaziji vedno zelo I skrben in napenjal vse svoje nioCi za udedo he mla* diuo. Ve^idel je poduceval spodnje gimnazijee, in ubo-lec ni mogel doseci stalne slu2be. Kdo more biti ne-srecnei§i od ranjke«a g. Vodopivca ? In vendar se §e I celo v §ol: ni ustra§il navduSevati dijake za njih ma- [ terin jezik. Kljub tem nesredam je bil vedno piiljnden, zmenil se je rad z rsakim in nikdar se ni hvalil s svojim znanjem. Na tihem se je ufiil in vstrajno se je izo-braioval. Bolehal je-ie dolgo easa, a% zinirom se jg trndil dobro. II koncii pa zgubivSi vse moer, podal s.^ ie v tnknjsnjo bolnico, iz katere so ga nesli v petek, k zadnjemu pocitku. Pogreb bil je velicasten — hva- I la prizadevanju vodja gimnazijskega in g. profesorja kateheta. Ob 1/2 7 2Vecer P«praviJi so rakev v vezl bolni§nice. VideT si prelep venec GoriSke citalnice z napisomt ^GoriSka Citaluica svojemu udu" nad glavo mrtvecVvo. Nad nogami pa je krasil rakev venec s slovenskirni trakovi. Bilo je tndi mnogo druzih ven-cev, toliko, da je bil mrtvaiki voz obkizen. Ob 7. uri se je zaiel pomikati nirtva^ki sprevod, pri katerem so bili navzoini ^alujoci sorodinci, vsi gimnazijski in realski profesorji, citalnice udje, §(dska mladez in mnogo dritzih veljavnih rnoL. Po dokoncanih cerkventh obredth v kapeli bogoslovnice, zapoje dija§ki zbor „Jamico tihoa tako izvrstno in krepko, da so bill res vsi gineni. Ko je dospel sprevod skozi gosposko nli-co, videl si slovensko zastavo z crnimi trakovi vihra-ti z balkona gitalnifioega, naznanjajoco, da je bil uinrli tudi zvest, ud in odbornik tega uruStva, Dospev6i h Kateriniju, ugasiH s6 luci, in voz, spretuljan edino od sorodnikov, je peljal nepozabljivega Franceta k vefinemu pokoju. V ponedeljek pa je bila za raujkega slovesna sv. ma§a, pri kateri so bili vsi g. profesorji in dijaki gimnazije. VeCna lu6 naj Ti sveti; sreCa, katero se tu zastonj iskal, naj Ti zasije nad zvezda-mi. Mi pa se Te hoeemo vedno sporainjati, v naSih sreih imej najlepSi in naj blazi spomenik. Posnema-ti pa Te imamo v rodoljublji in navduSenji; posne-mati Te tudi hoLemo v vestnem izurjevanji svojih pri-hodnjih stanovskih dol^nosti. Bodi ua§o prihodnje sta-nje Se tako revno, zvesti hoeemo ostati avojej demo* viol in svojemw jpziku, kw j«? tudi nas" Vodopivec vedno storil. Podbreikl, Iz Kanala, 5. t. m. Tudi na§ prijazen frg ni hotel zaostati, dajepraznoval praznik prvih slovanskih apostolov po svojej moci. 2e predvecer naznanjal! so stre-li topiSev (mo^oarjev) in pritrkovauje zvouov novi praznik. Tudi most in vodnjak na trgu so bili ta ve-5er kaj lepo razsvetljeni. Ob mostovzi mosta na obeh straneh so bili na kamnitih stebrih hlebCiki, ki jih usnjarji delajo iz hrastove skorje, s petrolijem dobro namofieni, uastavljeni in okoli 9. uri zapaljeni. Enako je bil tudi vodnjak razsvetlj«n, enaka razsvetljava bila je ze na predveCer sv. Petra. Drugo jutro na vse zgodaj so zopet grmeli moznarji, zvonovi se zopet o-glas6, ob 9. uri bila je velika slovesna masa, ktere imenitne dele so zopet streli topidev in prltikovanje zvonov poveliCevali. Pri sv. ma§i, pri kteri je bilo mnogo Jjudstva zbranega, peli so kanalski pevci A. Hribarjpvo slovensko ma§o, po ma§i bil je blagoslov se zahv »Ino pesmijo. Zveecr po 6. uri zbralo se nas je nekaj rodoljubov na gradu pod koSatim kostanjem krgme Fr. Vnga, kterega soproga nam je napravila kaj slastno juzino. Napivali, nazdravljali in prepevali smo do pozno v noC. — Vreme imamo suho in zelo toplo, termoraeter je dospel te dni celo do 28° B., kar daje kmetom dobro upanje do dobre letine. Trte, >:ar jih ni v predlanski zimi od mraza popokalo, o-betajo obilo trgatev, pSenica je kaj lepa, drugi pri* delki, ie jih Bog obvaruje pred su§o iu toCo, tudi o-betajo kmetu obilo, sadja pa, kar bi v dezelo mnogo tisoeakov prineslo, letos ne bode uic. IZ AjdOVSke OkoliCe 29. jun. (Izv. dop.) Pre-tek. nedeljo je obhajala AjdovScina nenavaduo sveca-nost Drustvo za podporo rokodelcev, katero obstoji nia tretje Ieto in se je v tem La$u postavilo na pre-cej trdne noge, praznovalo je ta dan blagoslovljenje svoje zastave. Trg je prilicno ozaliSan tudi za cerk-veno obnaSanje — katero se ta vr§i vsako Ieto v ne* deljo po sv. Ivanu. Vse je v zelenji, cvetlicah in za-stavah, in izredno zivahno gibanje zapazujemo po u-licah. Uze zjutraj pred osmo zbirajo se praznicno o-bleceni rokodelci, iu ko jib je celo krdelo viSe 100 glav skupaj — vsi z drustvenimi znamenji na prsih, uvrst6 se v reduo ceto in z godbo na Mu odpravijo se po zastavo k druStvenemu predsedniku g. Dat,ijelu Sapla v Sturje. Ko se vrnejo a predsednikom in za-vito svojo trobojnico v AjdovScino, pridruzi ae jim 12 belo opravljenih diu^ic, vsaka z lepim sopkora cvetlic v roki, in zauimivi sptevod se pontifie na to na glav* ni trg, kder poloii zastavonoSa druStveno tribojnieo ua mizo pred altar, za sveianost napravljen, Zdaj ie po kumico I Med tem se nabere vedno ve6 Ijudstva «ft fegu, in Bftpolwj* se vga okoa y okrogu radoved4' riega Senstva. Kmalu se vrne sprevod. Bru§tveni pred-sediiik pelje kumico, bl. gospo zupanijo Godinavo pod pozduho — in videti je kakor bi bila drug na dm-zega in vsako na danasnjo lepo svojo nalogo pouosna, tako zavestuo stopata pred veselim krdelom -ri je posebno zaslu2en za ustanovitev druStva) gostje iz Goriee in Trsta, druzlee itd. Ko je vse to kon6a-do, vzdigne predsednik razvito zastavo, izrocivsi jo a primernimi besedami in med sviranjetn ces. himue zastavanosu. Zastava je svilnata slovauska trobojuicu, na sredi ima srebrom vezeni drzedi se roki s kladi-vom in koloracrom (Zirkel ?). Dva dragocena trakova, en bel ktercga, je omislilo drustvo, in en ruded, kate-rega je podarila g. kumica, se srebrno vezeuimi na-pi»i gta pripeta na vrhu. — Po koucanem cerkvanem opravi hi uvrste se rokodelci po voja§ko, godba zasvi-ra veseli stopaj — in ponosno odtteso posveceno zna-menje, pod katerim se bodo odsehdob zbirali v nainen Blofticga delovanja — v drustveuo stanovauje, Kmalu potem delezilo se je druStvo se" zastavo prvikrat javnega cerkveuega obnasanja (procestje), katera je bila ta dan zarea prav velUSastna. (Dalje prih.) V Belgratfll, 23. juuija, (Izv. ddp.) (Redka slovesnost). Danes o 9l/2 poloSil je prestolo^nasled-nik princ Alcksander temelj novernu dvoru. Temeljni kainen osvetil je metropolit v navzofinosti kneginje, Natalije, vseh miiiistrov, dr&ivnih sovetnikov in mno-gobrojnega naroda. Po dovrSenji cerkveuega obreda prcbral je minister prosvete spomenico pisano na ko-i'u katera se glaai tako-le: „Za sreCne vlade prvega srbskega nezavisnega vladalca v novi zgodovinl Mila-na M. Obrenoviea IV polozll je njegov sin in presto-lonaslednik princ Aleksandcr, so* uvojom materjom, kneginjom Natalijoiiu v cetwti'k jednajstega junija (po Bt. kal) tisoc oseiiistoosemdesct prvega leta svojeiofi-no temelj temu dvoru, katerega zida Srbija svojemu vladarju zraven starega dvora v Belgradu, srbski pre-stofntct. KnezJoCe, osvobodil je iz starega dvora 1877 i 1878 I. del srbske zemlje strdnjavom Nis-om, prido-bil je Srbijie nezavisiiost, odprl je Sirok pot uaprcdku, prosveti, razvttku ter dal Srbiji prvo zeleznico; naj njegov sin iz novega dvora nadaljuje in dokonca od oeeta zaceta dela. Naj Bog varuje Srbijo in vladarski dom Obre-novica.* Ko je minister spomenico prebral, jo je podpi-sal in v steklenico dejal. Prilo^il je tudi od vseh srb-skih denarjev dana§njcga vladalca po jeden komad, po tem pa je steklenico zapefiatil in v votlino temelj-nega kamna polo2il. Nato je prestolonaslednik votlino zazidal in slovesnost je bila kouCana. Potem je Ml zajutrek v dvoru. Iz Rima, 4. juiija. (Izv. dap.) Sprejmi, draga slovenbka zeralja, malo vrstic tudi od svetega, od slo-vanskih uarodov zdaj obiskovanega mesta Rima. Vtis, kterega je nam romarjem naredil Rim, se razodeti ne da; kajti tu je vse velicastuo, veliko in znamenito. Rim, velikanske njegove razvaline starega mesta in nestevilne, velicastue prekrasno izdelane cerkve, cu-dovite palaCe, hi§e, brez§tevilni trgi a svojimi spo-ininki, piramidamt in mnogobrojnimi vodometi novega mesta, je nepopisljiro. Kamor se clovek obrne, vidi kaj novega, kaj zuamenitega in sam ne ve, kaj bi prej ogledaval, kaj bi opazoval. Cerkve zlasti so take, da jim enakih na svetu ni. Vidi se pac jasno, kaj je in kaj je bil nekdaj Rim in — mislil sens si paS po njegovih ulicah grede\ Skoda da tako castito mesto ni v rokah druzega, bolj hvaleznega naroda. RimljaDi so nam na zunanjost prav prijazni in postrezljivi, o zno-tranjosti ne govorim, le to omenim, da ubozega ro-marja ie prav previden nis obriji'jo brez vode in mila (zajfe). Romar mora imeti v Rimu in splob po Italiji oci spredej in zadej. Yarnosti, kakor znano, tukaj tudi ni doina; marsikteremu romarju se je ie kaj zmaknilo in celo v cerkvi v zep pogledalo, pa tudi po poti treba je bilo velike skrbi. Vseh romarjev naa je blizo 2000, in teb razliS-nib nareCij in rodov, celo Poznancev (Posen) je okoli 200, prav veliko je dalje Cehov, Poljakov, Hrvatov, Bosnjakov, Stajercev, Kranjcev itd., le malo pa in za-ltbog premalo goriikih in tr^aakih Slovencev, in Se ti so tje in scm razkropljeni. Tu opazujem pad vese* Vega srca pri raznib obredib v cerkvi sv. Klementa, Ceha zraven Poljaka, Grka zraven Srba, Slovaka zraven Dalmatinca, Rutenca poleg Hrvata s Slovencem itd. Vsem je ena misel, ena $elja, eno kopernenje; vsi skttpno, kakor bratje in sestre ene matere, klcfi6' na grobu sv. Cirila in prosijo ve6uega Boga, naj bi po la^tnih ilooyib razkropljene, po pnproSnji castitib slovanskih apostolov zdru2il veno dru2ino in pripeljal k enemu pastirju in v en hlev. Ko te vrstice pi§em, kon&il je svoj slavnosti govor Mors. Slotta, kurat Strigonske §kofije. Govoril je izvrstno in tako pomen-ljivo o slovansko-verskili zadevah in o zdru^enji vseh, da se je marsikteremu solza v ofiesu udrla, zlasti pa bilo je vse gineno k sklepu, ko je govornik proti al-tarju svoje roke stegnil m milo pa glasno trikrat za-pros;l: „Spasi Bo2f, slavjanski rod!" Jutre posluSali boino pa Strossmajerja, in bo opoludne av-dijenca. Italijanom pa, t. j. seveda nereSenim in po re- j §itvi zdihajo6in|, vsa ta refi ni ravno po volji. Tega I smo se siimi prepri6ali, pa tudi sami po laSkih aaso-1 pisih brali, ktere smo si nala§6 v ta namen nakupili. V uekterib na§li smo ofiitno in perfidno napadanje na pobo^nost slovanskih romarjev, v drugih pa Sinatra se naS pribod kot direkten napad na (insulto sull' Italia e su tutta la provincia) Rim. To v naglosti. Prilo^im i tudi naS program. Dostavek ured. Iz tega programa all hodoeast-nega reda posnemljemo to4e; Razvidno je, da so si romarji odloclli za vsak dan posebe obiskovanje te in one cerkve, te in one zuamenitosti, in vdeiezlti se tega in onega sv. opra* vila. V nedeljo 3. jui. imcli so ob 8. uri zjutraj veliko 1M880 po grSko-slovensko in propoved (pridigo po rusko v cerkvi sv. Klementa). Zveeer ob 6. uri iste-ga due propoved po poljsko in ve^ernice; 4. jut. veliko maso po bolgarsko in propoved po slovaSko v cerkvi m. Klementa; zvecer istega dne ceSko pridigo in veCcrnice; 5. Jul. veliko maso latinsko in brvaSko i propoved. Opoludne pa avdijenco pri sv. Ofietu, in o j 5. uri zvefier v cerkvi sv. Kl. ital. propoved in ve-I cernice. Na to je odpel eden kardinalov zahvalno pc-sem in je dal blagoslov. V sredo bila je maSa v cerkvi sv. Kl. v rimsko-slovenskem obredu; pel jo je bisk, Strosmajer s pripomogjo slov. kapitula sv, Je-rouiuia. Politidni pregled. Obnaianjo ustava§kih in judovskih organov glode na praikc dogodhe zadnjih dni zopet zivo prica, kakd potrobna bi bila agitacija po vsej Avstriji, da bi se isti listi popustili in kolikor toiiko zatrli, ker oni edini hujskajo tudi pra-viCme avstrijske elemento, da Slovani ne dose-2ejo potrcbnih pogojev za javno Livljcnjc v j Avstriji. I Zarad istih proSkih dogodeb je dozdanji namestnik Weber odsfavljen; zafiasno je prevzel njegovo vodstvo dozdanji predkednik voja§ki nad-sodniji fml. vit. Kraus. „W. itbendpost" pravi, I da je ta mo2 poklican v Prago zarad nepri-stranosti, kater6 je priCakova^ti od njega po dozdanjem njegovem poklicu in slu^bovanji. Bog daj; kajti Cehi ne potrebujejo cfrugega, kot ne-pristranskega nadelriika v ces. namestniku. Va2-na je vsekako ta sprememba! V Pragi je zdaj zopet vse mirno in tiho, dasi ttstavaki se razsajajo na shodih in v listih. 0 e s k i klub se je eiiergiCuo oglasil proti resoluciji nem§ko-pemskih poslancev. Na Dunaji so izvolili zopet prejsujcga zu-pana dr. Nevalda. V hrvaikem saboru bo te dni huda bitka zarad Beke. Na Ogerskem so volitve konfiane. "Vlad* j nih privr^encev je 230 nasproti manjSini 177. Tisza, ministerski predsednik, se je zopet utr* I dil. Strasno so terorizovali Magjari volilce, kjer j bi bili imeli biti voyeni Slovani. Slovakov ni nijeden izvoljen. Ta ubogi in zatirani narod mora prestajati najhuj§e napade in ne51ove§ke psovke od magjaronov. Zgodovina ni §e zamrla v svoji mofiij in se bo §e ostro ma§6eyala nad Magjari! Ogrski Srbi so izvolili zopet Srba Miletica, pa-del pa je dr. Polit. Srbi so praznovali te dni svojo nezavis-nosf, in srbski knez Milan je izkopal prvo lo-pato zemlje za zidanje novih 2eleznic.*) YBolgarijivse kaze na to, da knez Aleksander prodere in dose^e zaieleno diktator-sko 71etno oblast. Ako ne bo 6ula Rusija nad Bolgari, hudo se jim bo godilo, ker knezu ni zaupati, da bi ne bil skrivno v zvezi z Bis-I marckom. Tudi v R u m n n i j i se kaie Bismarckov vpliv na Skodo Avstrije, kteri Rnmunci naspro-I tujejo giede na naeelni§tvo v podunavskem pra-I *) Popis o test prih, Uri Sanji. Dragafie bi Rumunija ne mogla postopati tako drzno proti Avstriji. Pa naj potem osre-cujejo zvezo Avstrije z Nemcijo! Nemska cesarica je hudo zbolela, pa se boljii. V Algeriji iVTnneziji se Pranciji sitnosti mno^, in mora dedalje vefi vojakov poSiljati tje. V Belgiji modno agitujejo za razSirjenje______ Tolilne pravice. Garfield, predsednik zedinjenih dr^av v severni Ameriki, je na smrt bolau zarad ran, katere mu je s kroglo iz revolverja prizadel nek Francoz menda iz lastne nizke sebifinosti. Tele-grami porocajo, da vtegne Garfield vendar 6e ozdraviti, Domade stvari. Polltidno draitvo MogtkK Kakor omenja deiwSiijl drugi dopis iz Gorlce, in kakor smo ml sli-§aii Se posebe, namerava pol. druStvo »SlogftM iklica-ti obcui zbor, in sicer zadnji Cetertek tega meseca. Med drugimi va^nimi praSauji pride na dnevni red tudi, volitev novega odbora. Oaim, ki so se nam lotos pritozevali na to stran, dana je zdaj lepa prilika, da izrazijo svoje zelje. Kakor smo videli zadnjo me-sece, pritoievali bo bo po pr&viei tudi na Kranjikem zarad mlaCnosti na GoriSkcin in zarad krivih pott, po katerih bo jo neke obClne na Primorskem tudi javno zagazile bile, vecidel brez kesa za svoje grebe. „8oCa" sama je dovolj in pogosto povdarjala hudo nalo politico polo^eiije in hudo nasledke naSo mlaCuosti in zaelepljenosti v domaci politiki, Treba in silna potreba je, da io vsi nlzki povo-di odBtrauijo, da se scbi&iost zodufii in vzbudi pravo rodoljubje. Narodnjaki in oraikanci naj torej brez pomisljajev in brezpogojno druge donmCinco epodbu-jajo in t njimi kar moiw v velikem fitevilu priato-pijoSe prod Bklicanjem oU. (zbora naravuoBt v druitvo ffSlogoH, z namenom, da se vdolciijo novih volitev, in da bodo tudi (sami voljeni v novi od bo r. uvrste mofii, ki naraeravajo z a r es d e-• ovatl, raj stopijo na celo drustvu; moCl katere bo prepricane o edino pravem naSem atarcm programu, naj zdramijo in vodijo nase ljudstvo, da v resnici do-zori za raznotera javna prasanja. Upamo po vsem, da prifrie z novitn odborotu pol. druStva „SlogcM tudi resniSno novo javno 2ivljenje na GoriSkem. Naj m zgodi 1 Nadvojvoda Rainer je sinoSi do§el nadzoro-vat de2. brambo. Danes so tukaj manovre, zvefier pa nadvojvoda i& odide. Tombula Goriska je donesla v nedeljo Cistega dobicka v pridzapuSSenim otrokom 1229.96 gl., po odbitih stroSkih za dobitke in drugo od 690 gl. Raz-prodali so bili 9580 listiCev (kartel). 0. Mischecech, pis. okr. sod., seje v ponedeljek samustrelil z revolver)em, menda zarad alabin dcnarnih razmer. Zapustil je vdovo v drugem stauu in 2 o-troka. G. Henrik bar. Bitter je podarii 100 gl. za zdravilno kopel v Gradu. (Grado). I Pri sv. Vidu (na Placuti) v Gorici dobili bo I novo zvonove od zvonarja Broiii-Poli. Veto zvon tehta 802 kg. po 1.30 gl., oba manjsa iwata 993 kg. po isti ceni. Iz mestnega posojilagoriSkega so se izsrec-kale pri 2. sreikanji te obligacije: St. 279 s 1000 gl., s 100 gl. pa Stevilke 337, 480, 565, 398, 702, 723, 751, 933, 1029, 1076, 1212,1508, 1670, 1830,1849, 2228. Izplacjijejo se pri niestni denarniciin v Trstu pri pbddruinici c. kr. priv. avstr. kreditnega zavoda. Solkanska ditalnica bo jimela redni obSni zbor dne 10. juiija ob 4. popoludnev 6itami§ki aobi. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika, 2. Odborovo sporoeilo, 3. SporoCilo denamicarjevo, 4. Volitev predsednika, in novega odbora, 5. Razni nasveti. Odbor. Iz Ogleja na Grad (Grado) in nazaj odhaja in pcihafa vsak dan po 2 krat lep parobrod. Za tje in nazaj piacuje se po50kr., ob praznikih po 40 kr., za otroke pa poiovico tega. Podjetnik Urbanetti je pripraven postrefii tudi za nedolocene ure po nizki ceni. Ta naredba je hvale vredna in koristi tudi Slovencem, ki obiskujejo vcasih Oglej in grejo radi tudi na otocic Grado. V Sti'asoldu, obeini na la§ki meji, je mlinarica I kubala druzlni polento z ribami. Ribe je kuhala v kotlonastem (tedaj pravem) kotlu, ki pa ni bil ocl§- l^en. Po jedi je ;dru2ina kmalu zbolela, izmed 13 oseb otroci najprej, in sicer zarad tega, ker se je bil naredil v kotlu zeleni volk (»grinspontt), $ve osebi I ^ le umrli, druge, ki trpe" eiliie, boletyae, «dravi dr, Trani \z Ajela. Take nesrece se god6, kjer so dekle in gospodioje zanikerae, ko ne unrvajo dosti dobro kuhmjske posode! G. Joie Presnitz, ki je izneveril kot blagaj-nik kranjski hraniluici 36,000 gU obsojen je na 2 leti teSke je^e in na povraeilo 29.222 gl. Banka Slayija Kakcr je razvidno iz nam no-slanega porottia banke Slavije za leto 1880, dobiva ta slovanski zavod vedno vet'e zaupanje. Udje so se pomno&ili samo lcta 1880. za 45.748, tak6 da steje zd»j v vseh oddelkih 203.320 udov! Blagajnieno pre-mo2en*e se je poviSalo od 510237 gl. na 4.42G.021 gl Ves rraervui fond znaSa 4,834,842 gl. J. 1870 j« znasal 4.567 307, daai seje 1.1880 popla&tfo skod iu izdalo 866.733 gld. Od 15. junija 1869 do 31. Jan. 1881 izplaeala je banka Slavija nagrad in skode za 5,460.85)3 gl. Predseduik teinu imenitnemu zavodu je Jangrof z Harrahov, Naj bi se sirila Slavija v vseh oddelkih v svojo slavo in na |sreLo onib narodov, kateri iniajo gknpttd ime nmtere Slave! Na Kranjakem so se po naroCilu kne/oSkofa ljubljanakega po vseh kranjskih cerkvah obhajale slo-tmm sv. iuaSe z zahvalno pesmijo na slavo sv. Ci-rilu In Mctodu. Ijubljaiiska Sitalnica osnuje veliko sve&most v nedeljo 10. t. m. na slavo sv. Cirila in Metoda. SveCauost bo velika dopoludne in slovesnost pcyoludae. V Trstu bo sve&mostv slavo sv. Cirila in Metoda v nedeljo, in sicer pri sv. Ivanu. Slovesno maSo bo pel stolui proSt, pridigal pa izvrsten pridigar, kakor po-roCa ,K.lino6t." V Zagrebu bila je 5, t. m. velika ma§a po slov. obredih s privoljenjem papezevim. Zupan za-grebski je kardinalu Jacobiui-ju telegrafoval, da je bil ves Zagreb ta dan v prazaicni obleki, in da je bila cerkev prepolna ljudstva. Zvouovi so tedaj prvikrat zopet zvonili, odkar je bil potres. „N.f.P.u se togoti, da so uiorali med tnaio tudi judje zopreti stacune! Slovanski romarji so se 5. t. m. poklonili sv. OCetu. SKof Strosmajer je prebral adreso, na kteio je panel odguvoril v tet. jeziku. Potem so izroCili romarji svojo adrese, poljsko, Lesko in hrvaSko ter pvinesenc daiove. Na to so romarji brez razlocka poljub.li sv. Otetu uogo. Bilo jib je nad 1400 pri av-dijeuci, ki je trajala 4 ure.. 0 slavnostih raznih kra-jev prih. Za dunajsko „Slovenijo" nam poiocajo: Doe 20. junija t. 1. ustanovil be je tukaj „agronomiLni odsek" kot oddelek akademiduega druStva dunajske ?Slovenije.a Namen ma je, razpravljati stvari spada-joce v poljedelsko in gozdarsko stroko s posebnim o-zirom na sloveuske dezele, ter doseza ta namen s ci-tanjem in piesojevanjeui predavauj omenjenih strok v siovenskem jeziku. V izvrSujoci odbor voljeni so sledeCi gospodje: Jurij Kraigher, stud, forest, za predsednika, Valentin Oblak, stud. agr. za podpredsednika, Ferdo, Svetek stud. agr. za tajnika, in Ferdo pi. Kleimnayr za bla- Prva redna seja bode O.julijat. 1. v „IIi6Gast-hausu Volksgartenstraose 3. Dnevni red je: 1. Ci-tanje zapisnika glede pogovorov o vstanovijenji tega odseka. 2. PoroCilo predsednikovo. 3. Predavanje g. stud. agr. Val. Oblaka: „Kaj je nasa naloga (kot slu-satelji visje poljedelske u gozdarske Sole) o pocitni-cah." 4. Slucajni predlogi in interpelacije. Zacetek tocuo ob 8. zvecer. Za odbor Jorij Kraigher, Ferdo Svetek, t. i. predsednik. t. I. tajuik. A. Pokornega Prirodopis Mvalstva s po-dobami, 3. izdava, posiovenjen od g. prof. Erjavca, dopas^en je za rabo v spodujih razredih sol, v katenh se poduCnje zivalstvo slovenski. To veselo poiocilo dobilo je predsedstvo 9S1. Matice.* Doticni razgi. nauC. rain, razglasi se kmalu. Koliko pa se pod-ucuje slovenski? nEdinost" je hotela dati flSo6i* zopet nekaj naukov pmv umevno, ker nam govori v basenskih pri-likah. ZadojiC pa nas je opominjala, da naj pome-tamo pred svojiin pragom. Na to odgovarjamo flEdi-nosti* to-le» Od kar je podpisan sedanji pravi ured-nik „Soci", niso ne Casniki ne rodoljubi grajali na§e-ga iista, da bi se bil naceluo pregiesil zoper svojo Pred svojim pragom naj pometamoS Kaj pal Saj vsak slov. list ve, da iiua doma dovolj opravil; drngafie bi izhajal ne. AH ubogi slovenski Iisti so tako nesrefini, da morajo polog svojih opravil zarad bratovske vzajemnosti tndi aEdinosti* poinagati, ke-dar ji ostaja preveS smeti pred njenim traaSkim pragom. Ljubezen, katei-o so ji skazali na to strati ^Slovencc*, ^Novice* in uapasie«l BSLNarod* morala ji», sicer izreeno naj zad nja, delititudi BSo<3a.B Nismo vedeli, da bo "Ed.* tako huria zarad ttga. Vender st» ne prestra§imo, da ji ltonn» s.s_ pomagali, kedar koli si; bo tako obua&da, kakor !eto> «b priliki, ko so na slov. Primorskem pod, Ij«*vali num. D "prt risa eastno ob-iiiistvo, in kedar kols ji» bodsk taermltijui pulitikiipo «/«-em»k*h ijlitsiVh in uslttteaa ttibi fihsnjdi, hikor so j<> otmojuli in iihsod'di It Int. Ami's* I Uridnik ,SOCE.» Javna zahvala. Iz dim svojih potrtih src zahmljiyemo se vaen* ouim blagim, kateii so no kateri koli poti skazali svojo prijaznoat uaSemti raujkemu FRANCETU v nje-govi xadnji bolezui ter so blagoduSno in pozrtoval.io pripomogli, da je imel uenavadno 6aiteu pogreb. Pre-lepa bvala v. e. goap. gimn. ravnateljut vaein gg. pro-fesorjem, slavui iitalnici, prijateljem, dijakorn—prcle-pa bvala pa tudi v. J. gosp. priorju in drugim gg. redovutkom milosreaih bratov I Bog piati vsem sku-paj tisoCkrat! VODOPIVCEVA rodbina ? Dornberga. Poslanica.*) G. Hribarju, ucitefjn na c. fcr. deski vadnici v Gorici na „odprto ptsmo" trL 9E'linostiK St. 27. Do/danjemu pevovodji goriSkc ftitalnice sein oti-tal JHZVwSocia St. 20 popustljtvost in 'nedoslednost v narodnem petji, in drugcga nit Zato Stcjein jaz vse-bino ituenovanegapisma za pravo domisljijo, do-kler ne pride g. pevovodja z drugimi dokazili na dan. Z<; zdaj pa trdim, da na podlogi cloroidlije bo kaj tezavno zaslu^tti ponujauth 1000 gl. _______ „Narodeu pevec* *) UrcdniStvo ni odgovorno no za obtiko, ne za vsebino pod tcm IMdloVOIH. Sedanji urednik je odgovoren samo za doho last-nega uredovaoja. Iz te kratke dobe se pa spominja urednik aSofie", da so grajah zarad pol. pregreh tr-2a§ko „EdwostK razun wSoce" mnogi slovenski listi. BEdiuost" je javno prosUa, naj bi n. pr. ^Novice1* in »Slovenec* preklicala pravidne oditbe, ee§, da so kri-vidne. Ali ^Novice" in „SloveneeB sta bila v oceh BEdinostiK gotovo hudobna, k e r n i s t a h o t c 1 a p r e-klicati nidesar. Dun^ska borza. ! Euotni Uti. dolg v bankovcih .... 0 julija 78 „ 55 93 „ 90 183 „ 2.1 834 n -357 „ 90 116 „ go 9 ',\ 27»/^ 5 „ 50 ' 56 „ 95 r. Z8C0 dr^. posojilo ........ Akcije narodne banki* .....• i K-i'ditnt* aki-ijp......... : I «nicloii............ ! Sr.-l.ro............ 1 Napol............ 1 C- kr. wk»ni.......... ; [ir/aviif iii.irki> ......... ; CUDOVITE KAPLJICE SV. ANTONA PADOVANSKEGA. Po besedah. sv. evangelija „pojdite u6it ljud-stvo in zdravxL bolnike" navdibmia je odeta Filipa iz irandiskanskega reda v trinajstem stoletji sredna misel, da je iz zdravilnih. rastlin. nabranih, v jutro-vin. dezelah zlozil preslavne te kapljice. Potem ko je ozdravil nzenatisode ljudi in ne-skon&nemu stevilu oseb pomagal, da so zivele po sto let in cez, samo ker so uzivale te kapljice, ob-javil je, iz cesa da obstoje posvetivsi jin sv. Antonn Padovanskemu „cudodeiniktt." To priprosto in naravno zdravilo je prava do-brodejna pomoc in ni treba mnogih besedi, da se dokaze njihova cudovita mod. Ce se le rabijo neko-liko dni, olajsajo in prezenejo prav kmalu najtrdo-vratnise zelode6ne boleata. Prav izvrstno vstre-zajo zoper hemorojde, protiboleznim na jetrih in na vranici, proti crevesnim boleznim in proti glistam, pri zenskih. mesecnih nadieznostih, zoper beli tok, bozjast, zoper srcopok ter cistijo pokvar-jeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bo-lezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako bo-leznijo. KAKO SERABUO: Kot preservatlvni pripomoSek jemlje se po 20 do 30 kapijic na sladkorju zjutraj in zvecer; otro-kom se daje pol toliko; pri ^gorej imenovanin. bo-leznih pa po eno zliciko zjutraj in eno zvecer in 6e so bolezni trdovratne, vsaKe tri ure eno zliciko j o-trokom se daje vselej pol toliko in detetom po 5 do 10 kapijic 2 krat na dan. Prodajejo se v vseh glavnih lekamicah na svetu; za narocbe inposiliatve pa edino v lekarnici CR1STOFOLBTTI V GORIOI. Ena steklenica stane 30 novcev. int. Gregoric scdaj v svoji laslni hisi Via Francesco (jliuscppe biizu §tai'ega gorifi-iffi kega pokopalisca H sprejema vsako rnizarsko in tapecirsko yd delo ter garantiijo, da bode dobro in Mi trajno izvrSeno. ¦i Priporofia ob enem svojo bogato itti zalogo IiiStie opravis (mobilij), tape-II eirskega blaga in zrcal po prav spo-m| dobnih cciiah. Prodaja vinu, V Gorici se dobi na prodaj 20 kvin^ev dobrcga irncga furlanskcga Vina od 17—21 gld. kvinfi. Kdor ga potrcbuje naj se oglasi pri opravnistvu „So6e" na Korenji St. 10. Odda sc tudi po najmanjSi postavni meri. Pozor! Prevdano podpisana si dovoljuje o-pozarjati castito duhovsfiino na svojo dobro preskrbljeno §tacniio /a nmotne cveticc ulica Rastel St. 27 in se priporo^a za napravo vsakovrstnih cerkvenili cvetic po najni2i ceni. Za prijazno narofibo prosi s posebnim spostovanjem JToxepina. liuv:iozlta. V Gorici, 21. junija 1881. oMl ii gospode ia gospi, naj obilnise zbirke, dobrega blaga in krasne izdelave pri IB. STE1MR-JU T G0R1C1 poleg skofijske palafie.