FoStntna plačana ▼ (otovM Leto XX., št. 301 LJubljana, sobota 27. decembra l?4l-XX Cena cent. t Opravništvo: LJubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon St. 81-22, 81-23, 31-24 Lnseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št 17.749 izključno zastopstvo za oglase lz Kr. Italije in inozemstva Ima Unione PubblioitA Italiana S. A„ Milano Izhaja vsak dan razen ponedt a Naročnina znaša mesečno L. 1- — za inozemstvo pa L. 22.80 Uredništvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica Stev. o telefon 31-22. 31-23, 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblicita di provenlenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A_ Milano Boji v Cirenaiki Učinkoviti izpadi posadk v Šotama in Bardiji sovražnikovi napadi — Strti Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil objavil 24. decembra naslednje vojno poročilo št 570: V Cirenaiki so se boji zopet razvneli v pokrajini južno od Barce. Sovražne mehanizirane skupine so večkrat napadle naše čete z namenom, da bi ovirale njihova premikanja. Na bojišču pri Solumu je bil zavrnjen sovražni izpad. Na področju pri Bardiji nič posebnega. Nemški letalski oddelki so bombardirali cilje na kopnem z vidnim uspehom. Sovražnik je izgubil 3 letala, ki so jih sestrelili nemški lovci. V bližini Marsa Matrnha so tri letala tipa Hurricane napadla naše izvidniško letalo, ki je sestrelilo eno sovražno letalo in se vrnilo na oporišče s pet ranjenci na krovu. Glavni stan Oboroženih Sil je objavil 25. t. m. naslednje 571. vojno poročilo: S pomočjo novih oklopnih sil 1* zaledja je sovražnik vztrajno poskušal predreti na več točkah džebelsko obrobje bengazi jake pokrajine, mehanizirane divizije osi pa so ga odbile. Krajevni protinapadi nemških oklopnih sil so bili uspešni. Uničenih je bilo več sovražnih tankov ln topov m ujetih je bilo mnogo ljudL Posadki v Solumu ln Bardiji sta prisilili napadajoče sovražne oddelke k umiku in sta jim prizadeli precej izgub. Na srednjem Sredozemskem morju je bilo rešenih nekaj angleških mornarjev sovražne kri žarke »Neptune« in nekega rušil ca, ki so ju naše pomorske sile potopile 19. t. m. Skupine nemških letal so v nekaj zaporednih valovih bombardirale vojaške ln pristaniške naprave na otoku Malti. Spremljajoča lovska letala so sestrelila dva aparata tipa Hurricane. Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 25. decembra naslednje vojno poročilo št 572: Naše edinice so v zapadni Cirenaiki v redu nadaljevale odrejena premikanja, ki jih sovražnik navzlic močnim in ponovnim poskusom ni nikakor mogel ovirati. Bengazi, ki je dejansko nničen, so po radijski trditvi sovražnika samega zasedli indijski oddelki brez bojev. Ponovni sovražni napadi na področju Soluma in Bardije so bfll strti. Sovražnik je izgubil nekaj oklopnih avtomobilov. Pri letalskem napadu na Tripolis so naši lovd napadli in sestrelili angleško letalo. Nemško vojno poročilo Uspešno odbiti sovražnikovi napadi v Doneški kotlini Ponesrečen sovjetski izpad iz Petrograda Berlin, 26. dec. s. Vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil je objavilo včeraj naslednje poročilo: Na vzhodni fronti je bilo tudi včeraj jačje bojno delovanje. Pri obrambi proti sovražnim napadom na srednjem odseku bojišča so čete nekega armijskega zbora uničile 21 sovjetskih tankov. Skupine nemških bojnih letal, strmoglavcev in lovcev so v srednjem in severnem odseku bojišča bombardirale naprave sovražne vojske in razpršile sovražne kolone vseh vrst orožja. Vzhodno od Tih-vina in na murmanski železnici so nemška letala hudo poškodovala več sovjetskih vojaških vlakov. V pretekli noči je daljnostrelna baterija nemške mornarice bombardirala sovražni konvoj v bližini Dovra. V severni Afriki se pokreti naših čet še nadalje razvijajo v redu. Skupine nemških bojnih letal so napadle angleška motorna vozila, ki so se zbirala na raznih točkah v Cirenaiki in so bombardirale sovražna letala, razvrščena na nekem sovražnem letalskem oporišču. Ob libijski obali je nemška podmornica potopila angleški rušilec. Nemška bojna letala, ki jih je spremljalo več lovcev, so podnevi bombardirala pristaniške naprave v La Valletti na otoku Malti. Od 17. do 23. decembra je angleško letalstvo izgubilo 54 letal, od teh 17 na Sredozemskem morju in v severni Afriki. V istem času je bilo v borbi proti Veliki Britaniji izgubljenih 16 nemških letal. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 25. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: V Doneški kotlini so bili odbiti močni sovražnikovi napadi s hudimi izgubami nasprotnika- Pri uspešni obrambi so odlično sodelovale tudi italijanske in slovaške čete. V srednjem odseku vzhodne fronte se hudi obrambni boji nadaljujejo. Uničeni so bili mnogoštevilni sovjetski oklopni vozovi. Pred Petro gradom se je ponesrečil poizkus izpada močnih sil, ki ga je podpiralo SO oklopnih voz. Pri tem je padlo nad 1000 sovražnikovih vojakov in je izgubil sovražnik 19 deloma težkih deloma najtežjih oklopnih voz. šest nadaljnjih oklopnih voz je bilo zažganih z izstrelki. Letalski oddelki so napadali z bombami in strelnim orožjem v srednjem odseku vzhodne fronte kakor tudi na fronti pred Petrogradom sovražne kolone, bivališča čet in železniške vozove. Bojna letala so zadela z bombami tudi oskrbovalne vlake na murmanski železnici. Na nekem drugem kraju vzhodne fronte so sestrelili italijanski lovski letalci štiri sovjetska letala. V boju proti angleški oskrbovalni plovbi so potopila letala v pretekli noči pred angleško vzhodno obalo tovorno ladjo s 8000 br. reg. tonami. Štiri nadaljnje velike trgovske ladje so bile z bombami deloma močno poškodovane. V severni Afriki se boji nadaljujejo. Bengazi je bilo izpraznjeno po načrtu ter ga je sovražnik zasedel brez boja. Nemška bojna letala so bombardirala vojaške naprave na severni obali Cirenaike. S finskega bojišča H il sinki, 26. dec. s. V svojih poslednjih dveh vojnih poročilih beleži finsko vrhovno poveljstvo med drugim: Na fronti ob S viru so se v nekaj odsekih razvili v sredo topniški dvoboji. Finske čete so zavzele otok Suursaari, ki so ga lani odstopile Sovjetski zvez:. Sovražnik je pri umiku z otoka razdejal glavni del vseh poslopij. Predsnočnjim je sovjetsko težko topništvo v Kronštatu pričelo močno obstreljevati finske postojanke na Karelski ožini, a ni napravilo mnogo škode. Sovražna letala so napadla Porkalo. Zaradi tega so bili alarmirani tudi HelsinkL Finske letalske sile pa so bombardirale murmansko železnico, severno od Maaselke ter sovražne avtomobilske kolone v vzhoi-ni Kareliji. Nad Karelsko ožino je neko finsko lovsko letalo sestrelilo dve sovjetski letali. Odbiti sovjetski napadi Berlin, 26. dec. s. Na vzhodni fronti se nemške in zavezniške sile pogumno upirajo vztrajnim in ponavljajočim se sovjetskim napadom. »Zw81fuhrblatt« poveličuje v daljšem poročilu o teh borbah junaštvo brandenburške pehotne divizije, ki je od pričetka vojne na vzhodu pa do 21. decembra uničila aH zaplenila 4 sovražne tanke, 620 topov vseh kalibrov, 1600 težkih in lahkih strojnic ter 1500 motornih vozil. V tem času so njene čete, ki se niso udeležile nobene Izmed velikih uničevalnih bitk, ujele okrog 40.000 sovjetskih vojakov. Berlin, 26. dec. s. Na vzhodni fronti je nastopil sibirski mraz, kljub temu pa nemške čete, kakor beležijo nemški listi, trdno drže svoje postojanke in se vztrajno upirajo sovražnim napadom, pri katerih piiza-devajo nasprotniku velike izgube in škodo. Nešteto je epizod junaštva nemških sil tudi v borbi proti sovražniku »mrazu«. Na neki točki v srednjem odseku bojišča je večja nemška patrola napadla kljub takim okoliščinam sovjetsko-poljsko utrdbo, kjer se je namestilo tudi neko rusko poveljništvo skupno s političnim komisarjem. Patrola je utrdbo takoj napadla in po kratki borbi na nož se je z več ujetniki vrnila na svojo postojanko. Boji v Doneški kotlini Berlin, 26. dec. s. V Doneški kotlini so sovjetske čete te dni obnovili svoje napade na nemške in italijanske postojanke. Pri napadih so sodelovali oddelki pehote in tankov, vsi pa so bli odbiti. Posebno so se v teh borbah izkazale italijanske čete. Sovjetskim silam se je posrečilo polastiti se nekega kraja, Italijani pa so prešli takoj v protinapad in so nasprotnika prisilili, da se je naglo umaknil. Prizadeli so mu hude izgube. Tudi v severnem odseku bojišča so so-jetske čete sprožile novo vrsto napadov, a brez vsakega rezultata. Kljub izredno hudemu mrazu so se nemški vojaki borili s skrajno odločnostjo, dokler jim ni uspelo sovražnika odbiti. 2e preteklo nedeljo je padel na čelu svojih čet pehotni divizijski general Friderik Bergmann. Božič italijanskega ekspedicijskega zbora Z vzhodnega bojišča, 26. dec. s. Božič so čete italijanskega ekspedicijskega zbora preživele na zasneženih poljih bojišča Doneške kotline. Skrb domovine za čete na bojišču je prišla tokrat še prav posebej do izraza. Organizacije stranke in vojaške ustanove so poslale vojakom ogromne množine darov, da je bil obdarovan sleherni vojak in sleherni oficir. Prejeli so volnena oblačila, slaščice, cigarete in mnogo drugih stvari, ki jih rabi vojak na bojišču. Tudi fašistične organizacije iz Bukarešte in Budimpešte so poslale svoje darove. Skupno je prispelo nič manj kakor 40.000 zabojev z božičnimi darovi, 650 ton blaga. Razdeljenih je bilo 40.000 litrov konjaka, 6000 steklenic drugih likerjev, 40.000 kosov mila, približno milijon cigar in cigaret, 100.000 škatlic vžigalic, več stotov slaščic, na stotine steklenic belega vina itd. 'Med čete je prispel tudi posebni vlak, ki je pripeljal radijske sprejemnike, cele knjižnice, ki so štele po 80 in več knjig in ki so jih razdelili zlasti med ranjence po bolnišnicah. Nadalje je bilo razdeljenih na tisoče listov, zavojev pisemskega papirja, mnogo razglednic, svinčnikov in peres, majhnih filmskih projektorjev s filmi vred in še drugih stvari. JAPONCI ZAVZELI HONGKONG Po hudem bombardiranju so japonske čete prešle v splošen napad, nakar se je angleška posadka predala Tokio, 26. dec. s. Snoči Je bfl objavljen kratek komnnike, da M Japonci do kraja zavzeli Hongkong. Tokio, 26. dec. s. O padcu Hongkonga sta vojaški in mornariški odsek japonskega glavnega stana objavila: Dne 25. decembra ob 17.30 Je sovražnik sprejel poziv k predaji, ker ni mogel več nadaljevati odpora zaradi naših neprestanih letalskih napadov. Ob 19.30 so japonske sile prejele ukaz, naj opuste nadaljnjo borbo. Lizbona, 26. dec. s. Angleško ministrstvo za kolonije je snoči objavilo, da sta poveljnika vojske in pomorskih sil sporočila hongkonškemu guvernerju, da bi bila nadaljnja obramba trdnjave nesmiselna Rongkonški guverner je zaradi tega izdal ukrepe v skladu z nastalim položajem. Tokio, 26. dec. s. »Jomiuri« poroča, da so Japonci včeraj hudo bombardirali in obstreljevali s topovi poslednje utrdbe na hongkonškem otoku, v katerih so angleške sile še vztrajale Utrdbe so bile že docela izolirane. Že v dopoldanskih urah so Japonci po topniški in bombniški pripravi prešli v splošen napad. Rio de Janeiro, 26. dec. s. Iz Ottawe poročajo, da je glavni stan kanadske nacionalne obrambe že v sredo zvečer izdal komunike, ki se je opiral tudi na informacije angleške admiralitete in v katerem je ugotovil, da je bil položaj v Hongkongu že tedaj kritičen. Kanadske, indijske in angleške sile na otoku Hongkongu so utrpele izredno hude izgube. Sovražniku se je posrečilo izkrcati se z novimi večjimi silami na otoku in napadi so se odtlej neprestano ponavljali. Posadka na Hongkongu se je tedaj še obupno upirala na treh utrjenih postojankah. Kanadske čete so skušale s protinapadi zadržati Japonce, a niso dosegle nikakega uspeha. Uspelo jim je le prizadeti sovražniku nekaj izgub, a tudi same so izgubile mnogo ljudi. Izkrcevanje Japoncev na Filipinih Tokio, 26. dec. s. Mornariški odsek japonskega generalnega štaba je objavil, da so se oddelki japonske vojske pod zaščito mornariškega topništva pričeli izkrcevati tudi na vzhodni obali otoka Luzona. Izkrce-valne operacije so se začele včeraj zjutraj. Položaj se ugodno razvija. Obenem so japonske sile, ki so se izkrcale v Lingajenu, nadaljevale svoj pohod proti jugu otoka. Rim, 26. dec. s. Angleška polslužbena agencija je objavila vest iz New yorka, da so se Japonci v noči na sredo zopet v zelo velikem številu izkrcali na neki točki ob luzonski obali in sicer v bližini Anti-monana, 110 km južnovzhodno od Manile. Na severnem delu otoka se še naialje razvijajo silne borbe in izvajajo Japonci vedno jačji pritisk. Posebno intenzivno je bilo delovanje japonskega letalstva. Ob obali Batange je bilo opaženih več japonskih transportnih ladij. Sajgon, 26. dec. s. Po ameriških vesteh se je pojavilo najmanj 100 japonskih transportnih ladij v več konvojih v vodah okrog Filipinov. Vsaka transportna ladja je pod posebno zaščito vojnih ladij in letal. Manila proglašena za odprto mesto Sanghaj, 26. dec. s. Vesti manilskega radia kažejo, da so se oblasti Zedinjenih držav, ki vodijo obrambo Filipinov, ollo-čile, da proglase Manilo za nezaščiteno mesto. Zaradi tega je general Douglas Mc. Arthur, poveljnik ameriških oboroženih sil na Filipinih sklenil, da zapusti Manilo. Nadalje se je zvedelo, da se na severnem in južnem bojišču Luzona nadaljujejo hudi boji, Japonci so na kopnem močno ojačili svoje sile. Manila sama je bila predvčerajšnjim znova hudo bombardirana in je v mestu izbruhnilo več požarov. Lizbona, 26. dec. s. Ameriško vojno ministrstvo je izdalo komunike, v katerem pravi, da se proučuje vprašanje, ali ne bi kazalo umakniti ameriških čet z Manile. Tokio, 25. dec. s. Glede na odločitev ameriškega vrhovnega poveljništva na Daljnem vzhodu, da se glavno mesto Filipinov, Manila, proglasi za odprto mesto, pripominjajo v tukajšnjih krogih, da pomeni ta sklep isto kakor priznanje, da je ameriški odpor na Filipinih zaradi zmagovitih napadov japonskih oboroženih sil popolnoma prenehal. Nadalje pripominjajo, da so hudi japonski udarci v južnih morjih nevtralizirali tudi anglosaški poskus blokade Japonske Velika Britanija ln Zedinjene države so skušale ustvariti blokado Japonske z nizom obrambnih točk od Vzhodne Indije do pomorskih in letalskih oporišč Zedinjenih držav, od Guama do Filipinskega otočja. Popolno uničenje skrajne severne točke tega loka anglosaških oporišč bo kmalu Izvršeno. Japonci osvojili otok Wake Tokio, 26. dec. s. Japonski glavni stan je že v sredo zvečer objavil, da so Japonci zavzeli otok Wake. Japonski ekspedi-cijski zbor, ki se Je v viharni noči v ponedeljek izkrcal, je otok popolnoma zasedel. Pri izkrcevalnih operacijah so Japonci izgubili dva rušilca. Tokio, 26. dec. s. V tukajšnjih krogih opozarjajo na bliskovito zasedbo otoka Wake. Otok je bil eden izmed členov verige, s katero so Zedinjene države obdajale Japonsko. Spričo tega bo postala izvedba Rooseveltovih in Churchillovih načrtov v vzhodni Aziji zelo težka. Američani so izgubili važno operacijsko oporišče. Japonci pa so znova povečali svoj presti? in dokazali svojo vojaško sposobnost. Tukaišnji krogi pripominjajo, da pomeni zasedba otoka Wake nov korak do ustvaritve skupnega varnostnega področja v vzhodni Aziji. Tokio, 26. dec s. Po zasedbi otoka Wa-ke je bilo službeno objavljeno, da je bilo ujetih 1400 ameriških vojakov in oficirjev, med niimi tudi njihov vrhovni povelinik. O angle«kih in ameriških trditvah, da je bilo uničenih mnogo jaoonekih transportnih ladij, letal in podmornic, naglašaio pooblaščeni laponski krogi, da so popolnoma izmišljene. Volaški odsek japonskega glavnega stana je snoči objavil posebno izjavo. v kateri pravi, da so bile izmed 100 in več transportnih ladii. Id se jih je doslej japonska vojska poslužila za svole operacije, 'zgubi lene le 4. ki pa so b*le potopljene šele. ko so se čete že izkrcale. Tokio, 25. dec. s. Iz uradnega obvestila, ki ga je prejelo mornariško ministrstvo, se doznava, da so japonske čete zajele 1500 izmed 3000 mož posadke, ki je branila otok Wake. Lizbona, 26. dec. s. Iz Washlngtona poročajo, da je ameriško mornariško ministrstvo včeraj v posebnem komunikeju priznalo izgubo otoka Wake. Buenos Aires, 26. dec. s. Iz Washingtona poročajo, da je ameriško mornariško ministrstvo potrdilo, da so se japonske čete izkrcale na otoku Wakeu. Japonci so po tem komunikeju zaplenili tudi 10.500ton-sko ameriško potniško ladjo »President Harrison«. O četah, ki so se izkrcale na otoku Wa-keu. ni znano, koliko je njihovo število, ameriška posadka na otoku pa je le maloštevilna. Včeraj so se razvili na otoku ostri spopadi. Ministrstvo priznava v svojem komunikeju, da so japonske podmornice dvakrat napadle ameriške trgovske ladje ob pacifiški obali kontinenta. Doslej je b'lo objavljenih že 6 takih napadov na ameriške ladie v ameriških teritorijalnih vodah. Ob kalifornijski obali je bila not oni i ena ameriška petroleiska ladja »Mon+ebello«. Z ladje se je rešilo nekaj mornarjev. Japonsko prodiranje povsod uspešno Tokio, 26. dec. s. V svojem snočnjem službenem poročilu pravi japonsko vrhovno poveljništvo, da so se oddelki japonske vojske izkrcali na južnem delu otoka Luzona. Čete, ki so se že prej izkrcale v I.ingaienu. so dr»segle nadaljnje uspehe in zavzele Nago. Čete. ki so prišle na kopno pri Apariju. obvladajo sedai že ves okraj Tuquegaro. Japonsko letalstvo je še nadalje bombardiralo Manilo. Razdejalo je poslednje vojaške naprave in tudi zadnje ostanke sovražnih letalskih sil. Čete. ki so se izkrcale na otoku Minda-nau in so zavzele slavno mesto Davao, čistijo ozemlje okrog mesta in velikega mornariškega oporišča. Kar se tiče dokončne zasedbe Hongkonga be1oži komunike, da so japonske sile v hudih borbah zavzele eno sovražno postojanko za drugo. Zadnia je padla postojanka angleškega topništva na višini tik nad Victorijo. • Janonske čete. ki operirajo v severnem predelu Malajskega polotoka in ki so zavzele pred dnevi otok Penang. so prodrle v glavnem preko reke Kuriian ter zasle-duieio sovražnika na več točkah. Zavzele so važno strateško točko Tajping in nro-dirajo .sedaj dalje proti jugu. Na vzhodnem delu Malajskega polotoka so japonske sile. ki imajo svole ?7hodišče v Kota-hahru. prodrle precei daleč proti jugu. Tudi čete. ki so se izkrcale v M'"riiu in drugih krajih polotoka, uspešno nadaljujejo svoie r-neraciie in so razdejale ie vrsto sovražnih obrambnih naprav. Na otoku Guamu obnavljajo japonske čete ameriške vojaške naprave za obrambo otoka. Angleške in ameriške izgube na morju Rim, 26. dec. s. Agencija Domej je objavila nov seznam izgub, ki so jih iaponske oborožene sile pozadole do 22. t. m. angleški in ameriSci mornarici ter letalstvu. V tem času je bilo potopljenih 7 oklopnic, 2 križarki, 1 rušilec, 9 podmornic in bržkone št- nadaljnjih 7, 2 topničarki. 1 mmolovec, ena oskrbovalna vojna ladja m 6 brzih tor-pednih čolnov. Hudo poškodovane so bile 3 bojne ladje, 2 križarki. 4 ruAild, 2 pomožni ladji in 2 topni čarki. Nadalje so bile poškodovane ena ok1cpn;ca in 4 križarke. Zaplenjena je bila ena topničarka. Sestreljenih j« bflo 114 letaj (med njuni 16 velikih) v letalskih spopadih, na letališčih pa 662 (med njimi 72 velikih). Japonci so izgubili er. rušilec in en mino-lovec, poškodovana sta bila en minolovec. ena križarka, 5 podmornic pa se doslej še ni vrnilo na svoja oporišča. Izgubljenih je bilo nadalje 72 letal. Letalski nanad na Rangun Toldo, 26. dec. s. Glavni stan japonskih sil je objavil, da so japonska letala v večjem številu napadla v sredo popoldne Rangun. V letalskih spopadh je bilo tedaj sestreljenih 12 sovražnih letal, bržkone pa še 9 nadaljnjih. V luki sta bili zadeti dve večji ladji. Trije nadaljnji parniki so bili lažje poškoiovani. Dve japonski letali se nista vrnili na svoje oporišče. Tokio, 25. dec. s Japonski glavni slan objavlja, da jc bilo sestreljenih 40 britanskih letal, 8 pa zažgapih na tleh, dočim je bila električna centrala v Rangunu popolnoma uničena med včerajšnjim napadom japonskih letal nad birmansko prestolnico. Resno poškodovani so bili tudi drugi britanski cilji. Osem japonskih letal se ni vrnilo, eno pa je moralo pristati na ozemlju Taja! Američanom so potrebna nova letala in nove ladje Buenos Aires, 26. dcc s. Admiral Ernesit Ching, novi vrhovni poveljnik ameriškega vojnega b redov j a, je včeraj popoldne izjavil. da je pot. ki bo poved la Američane do zmage, dolga in težavna Ameriške oborožene si'le rabijo predvsem nova letala in nove ladje. Churchlllove Izjave v Washlttgt®mi Rim, 26. dec. s. Angleške in ameriške agencije so objavile obširna poročila o izjavah, ki sta jih podala Roosevelt in Churchill v Beli hiši skupini novinarjev. Novinarji so jima postavili vsa mogoča vprašanja, Roosevelt in Churchill sta si prizadevala, da bi nanje odgovorila, ne da bi kaj povedala, ali pa sta potvorila resnico. Tako so n. pr. vprašali Churchilla, koliko časa bosta Anglija in Amerika rabili, da bosta premagali os. Churchill je odgovoril: Ce se bo vojna ugodno razvijala, bo treba polovico onega časa kakor pa, če se bo slabo razvijala. Na vprašanje, ali se tudi na tem sestanku obravnavajo vprašanja, ki se nanašajo na dobo po vojni, je dejal, da je v vrsti obravnavanih vprašanj sedanja kriza na prvem mestu. Službeni komunike o konferenci z novinarji pravi, da je bilo na konferenci izredno mnogo novinarjev, tako da vsi niso videli Churchilla. Zato je angleški gost, ki je nizek in je spočetka sedel ob mizi, stopil na stol, kar je izzvalo veliko odobravanje. Churchill je med drugim tudi izjavil, da ni nikakega razloga za mnenje, da bi moglo Nemčiji zmanjkati vojnih potrebščin. Napravila si je ogromne rezerve in v zasedenih deželah je bil njen plen zelo velik, kljub temu pa je menil, da se te vojne potrebščine ne bodo mogle ohraniti. Bivši iraški min« predsednik pri Ribbentropu Berlin, 26. dec. s. Včeraj je bilo objavljeno, da je nemški zunanji minister Ribben-trop v ponedeljek fjprejel bivšega iraškega min. predsednika Rasida Alija el Kailanija, ki je v preteklem maju vodil odpor v Iraku proti ""angleškemu napadu. V dolgem in prisrčnem razgovoru sta proučila vsa vprašanja, ki se tičejo odnosov med Nemčijo in Irakom. Potopljena angleška križarka Rim, 26. dec. s. Angleška križarka »Neptune«, ki je bila potopljena 12. t m., je spadala med lažje križarke in je bila splovljena iz ladjedelnice v Portsmouthu 1. 1934. Izpodrivala je 7175 ton vode. Oborožena je bila z 8 topovi po 152, 8 po 102 in 4 po 47 mm, z 12 protiletalskimi strojnicami in 8 cevmi za torpede. Imela je katapult in 2 letali. Razvijala je brzino po 132 vozlov na uro. Njena posadka je štela 750 mož. V španskih vodah potopljena nemška ladja Berlin, 26. dec. s. Glede potopitve nemške ladje »Benno«, ki so jo napadli angleški bombniki v španskih teritorijalnih vodah. nemški odgovorni krogi še niso zavzeli svojega stališča, opozarjajo pa, da pomeni napad novo nasilje nad špansko nevtralnostjo, ki je napravilo globok vtis na ŠDanske oblasti in prebivalstvo. Bil j® to že drugi primer v pičlih 10 dneh. Pred dnevi so namreč angleški bombniki v enakih okoliščinah napadli neko francosko ladjo. Potopljena ameriška trgovska ladja Rio de Jtneiro. 26. dec. s. Iz V/ashingto-na poročajo, da je janoncika podmornica v bližini obale južne Kalifornije napadla Un terpedirala veliko ameriško trgovsko ladjo »Absaroko«. Posadka je ladjo kmailu zapustila. Parnik se je nato potopil , Papeževa božična poslanica Božične čestitke kardinalskega kolegija — Papežev govor po radiu Vatkan, 26. dec. s. V Sredo zjutraj je papež kakor vsako leto na predvečer Božiča sprejel v dvorani konzistorija kardi-nalski kolegij in prelate rimske kurije, ki so mu voščili praznike. V imenu navzočih je prečital udanostno spomenico kardinal dekan Granito Pignatelli di Belmonte, ki je opisal papeževo delo najprej za prepre-čenje in nato za omejitev svetovnega konflikta ter vsa njegova prizadevanja za olajšanje vojnih strahot in bolečin, kakor tudi vse apostolsko delo Pija XII., njegove enciklike in njegove govore. Papež se je kardinalu zahvalil za lepo izražene misli ter poudaril, da ni noben praznik za cerkev tako ljubek in prijeten kakor Božič. Vsem ljudem na zemlji odkrivajo jaslice v Betlehemu jasna obzorja najdražjega veselja, ki uteši vse tegobe in dvigne duha ter potrdi vse nade. Papež je opozoril na veliko nasprotje med božjimi jaslicami in svetom, ki ga je zajela vojna. Kardinali, ki so njegovi najintimnejši in zvesti sodelavci, lahko najlažje ocenijo in presodijo dolžnosti, zaskrbljenosti in skrbi onega, ki je poklican. da bi bil ljubeči oče vseh, tolažnik bolečin drugih, odločen služabnik resnice ter vzpodbujalec bratskih čustev. Svoje zaupanje polaga v molitev in v duhovno pomoč. Papež je nato sporočil, da želj poslati po radiu' pos^nico vsem svojim izbranim sinovom in hčerkam na svetu, ki hočejo povzdigniti svoj glas k skuonemu očetu, ki so mu znane njihove potrebe in skrbi. Papež upa, da Gospod ne bo dopustil, da bi njegov glas ne bil uslišan, marveč bo razsvetlil duhove fn srca. da bi p odvzeli vse za položitev temeljev novemu redu. ki bi ustvaril za človeško družino in za vse njene člane nove možnosti in bolj človeške pogoie življenja ter novo veselje v sploš-nosti. Papež je končno podelil svoj apostolski blagoslov vsem navzočim. Vatikan, 28. dec. s. Iz svoje delovne sobe ie papež po radiu prečital svojo poslanico svetu. Svoj govor ie začet z besedami, da pošilja na predvečer Božiča vsem svojo očetovsko besedo, da bi jih opomnil, naj bi ostali trdni v svoii veri. Pogled v sedanjost mu zbuja trpka čustva, tem bolj, ker se zdi, da ni odprta nobena stezica, ki bi vodila do sporazuma med boiujočima se taboroma. Ko se iščejo vzroki za sedanji položaj, se pogosto čuie trditev, da krščanstvo ni izpolnilo svojega poslanstva. Krščanstvo, zatrjuje papež, se ni izneverilo svolemu poslanstvu, pač pa so se liudie uprli pravemu krščanstvu, zvestemu Kristusu in njegovemu nauku. Mnoge narobe Evrope in sveta je prevzela verska rr^ačTiost in verski odnosi v družabnem živlie^iu so zevzeli že no vsem fizični in mehanični značaj. Bodoča reroganizacija bo moela nuditi mnoge nrednosti za zo-petni dvig dobrega, a zahtevala bo previdno In zrelo razmišljanje ne le spričo ogromnih +ežav tega dela. temveč tudi zaradi težkih posledic, ki bi nas na materialnem in duhovnem področju zadele, ako bi to delo propadlo. Ona bo nadalje za- htevala široka obzorja ter vpljo do trdnih sklepov, pogumne in delovne ljudi, a predvsem zavest prave odgovornosti, ki se ne bo izmaknila niti pred božjimi zakoni Zgodovina uči, da mirovne pogodbe, ki so bile sklenjene z nasprotujočimi si pogoji bodisi zaradi slabe morale ali šibke politične modrosti, niso imele dolgega življenja. Porušenje, ki izhaja iz te vojne, pa je preveliko, da bi mu pridružili še slab in neustrezajoči mir. Ako se hočemo tolikšni nevarnosti izogniti, je potrebno, da sodelujejo z iskrenostjo volje in vseh svojih sil ter s plemenitimi namerami vsi narodi vsega človeštva. Gre za splošno stvar, ki je splošne koristi in ki zahteva sodelovanje vsega krščanstva, v kolikor gre za verska in moralna načela nove zgradbe, ki naj se postavi. Zato papež izpolnjuje svojo dolžnost, ako z avtoriteto svojega apostolskega poslanstva opozarja vesoljni svet na nevarnosti, ki groze miru, ki naj bi bil obenem pravi novi red in ki naj bi ustrezal pričakovanju vseh narodov za boljšo bodočnost Ta novi red mora biti zgrajen na nepo-rušni in nespremenljivi skali moralnega zakona, čegar spoštovanje mora biti sestavni del javnega mnenja vseh narodov in vseh držav in sicer tako soglasno, da ne bi mogel nihče o njem dvomiti ali zmanjševati njegovo obveznost. Pij XII. 1e nato naštel nekaj pogojev mednarodnega reda, ki naj bi zagotovil narodom pravičen in trajen mir in ki naj bi bil začetek blagostanja in napredka. V redu, ki naj bi bil zgrajen na moralnih načelih, predvsem ni mesta za kršitve svobode, nedotakljivosti in varnosti drugih narodov, pa naj bi njihovo zemeljsko razširjenje kakršnokoli in kakršnakoli tudi njihova obrambna sposobnost Na drugi strani ne more biti mesta za odkrito ali zahrbtno zatiranje kulturnega in jezikovnega premoženja narodnih manjšin. Na tretjem mestu je potrebno, da odpadejo sebični nameni po polastitvi vseh glavnih gospodarskih virov in potrebščin splošne uporabe, tako, da so nekateri narodi izključeni od njih. Na četrtem mestu je treba izključiti totalno vojno in tekmovanje v oboroževanju Za izvedbo razorožitve naj se določijo primerna sredstva, ki naj bodo častna za vse in dovolj uspešna, da bi mogla dati življenjsko in moralno silo pravnim odnošajem med državami. V okviru novega reda, ki naj bo zgrajen na moralnih načelih, ne more biti končno mesta za zatiranje vere in cerkev. Papež, ki je govoril približno 40 minut z visokim in jasnim glasom, Je končal svoj govor s pozivom krščanskemu Rimu kot središču pravice in svetilniku civilizacije, kateri se morata Evropa in svet zahvaliti za vse najsvetejše, najmodrejše in najbolj pošteno, kar obstoja v življenju narodov in olepšuje zgodovino. Iz tega Rima, ki Je skala in učitelj krščanstva, pošilja papež svoj* vroče želje za blaginjo posameznikov, posameznih narodov in vsega človeštva, zroč s hrepenenjem v čas, ko bodo državniki spremenili meče v pluge, ki bodo plodovito preorali našo zemljo. Materinski in decjl dan v Rimu Sestanek osrednjega odbora ustanove za materinstvo in otroke Rim, 26. dec. a. Dan pred Božičem so v vseh občinah kraljevine v navzočnosti državnih in fašističnih oblasti ter ob veliki udeležbi občinstva proslavili materinski in dečji dan. Nacionalria ustanova za materinstvo in otroke je neprestano razvijala svoje blagodejno delovanje v vseh smereh za zaščito rase in dvig materinstva. V vojnem času se je vse to delovanje še poglobilo v skladu z Ducejevimi navodili in smernicami, da je treba sedaj še prav posebej zavarovati in zaščititi osnovne vrednote rase, ki morajo zagotoviti večnost domovine tako za sedanje in še bolj za bodoče slavne čase. Osnovni vrednoti rase pa sta mati In otrok, katerima je posvečen materinski in dečji dan tik pred Božičem. O priliki proslav so bile razdeljene razne nagrade, kakor nagrade za poroke, za rojstva in številne družine in sicer v skupni vrednosti 4 milijone lir. Razen tega je bilo razdeljenih mnogo oblačil in drugih koristnih predmetov za matere in otroke, ki so jih zbrali ženski Fa-šiji. Razdeljenih je bilo tudi 24.775 diplom za dobro hlgiiensko vzgojo mater, osem potrdil o zlatih kolajnah, 22 potrdil o sre- brnih kolajnah, 82 potrdil o bronastih kolajnah in 470 priznani o zaslugah onih, ki so se med letom prav posebno Izkazali v skrbstvu za matere ln otroke. V vseh glavnih mestih pokrajin pa so bila razdeljena Duce jeva darila Izbranim obrtniškim družinam z največjim številom otrok, rojenih v zadnjih 10 letih. V Rimu se je v navzočnosti Piemontske princese in državnega podtajnika v notranjem ministrstvo Buffarinija ter podtajnika Stranke Mezzasome v sredo sestal osrednji odbor ustanove za materinstvo in otroke. Odobreni so bili finančni obračuni za 1. 1939-40 ter proračun za 1. 1942, ki določa znatno poglobitev materinskega in dečlega skrbstva v smislu Ducejevih navodil. Predsednik ustanove pa Je v podrobnostih raztolmačll delovanje ustanove v preteklem letu. Podtajnik stranke se Je v imenu Talnika stranke zahvalil za delo ustanove, državni podtajnik v notranjem ministrstvu pa je podal nekaj navodil za delo v prihodnjem letu. Sestanek se je zaključil z navdušenimi vzkliki Duceju. Ribbentrop o splošnem vojaškem položaju V Rusiji bodo sovražnosti ustavljene, ko bo prenehala sleherna nevarnost z vzhoda Berlin, 26. dec. s. Zunanji minister von Ribbentrop je zastopniku španske poročevalske agencije »Eve« Artisu podal nekaj izjav, v katerih je še enkrat poudaril, da je edini krivec sedanje vojne Roosevelt. Ribbentrop je izrazil odločno voljo sil trojnega pakta, da Izvojujejo vojno brez kompromisov do končne zmage. Glede sodelovanja med osjo in Japonsko je Ribbentrop dejal, da bi bilo napačno trditi, da je bilo to sodelovanje že davno vnaprej pripravljeno, da bi bilo nekega dne mogoče s tem blokom, kakor pravijo sovražniki Nemčije, napasti demokracije. Nemško zunanjo politiko je že takoj po nastopu narodnega socializma v odločilni meri vodilo nasprotje do boljševizma in njegovega eksponenta moskovske kominterne. Hitler je v tem pogledu že 1. 1933. naletel na popolno razumevanje Tokija. Nemčija se je trudila, da bi pridobila za takšno politiko tudi Anglijo, toda London za to ni Imel razumevanja. Glede protikominternskega pakta je Ribbentrop pripomnil, da je Izrazito Ideološkega značaja, med tem ko predstavlja trojni pakt Izključno pclltično, vojafiko ln gospodarsko zavezništvo. Na vprašanje o splošnem vojaškem položaju, o nadaljnjem razvoju gigantske borbe ter o dozdevnih nemških mirovnih ponudbah Moskvi je nemški zunanji minister odgovoril: Ni sedaj čas, da bi govorili o miru- Sedaj se moramo samo boriti in sicer z junaštvom Jn odločnostjo brez prestanka, kajti to voj- no bodo Nemčija, Italija in Japonska z zavezniki vodile do končne zmage. Vojaki, Id se bore na številnih in brezkončnih bojiščih sil trojnega pakta, prav dobro vedo, da ne bi bili v primeru neuspeha izgubljeni le oni sami, temveč tudi njihove žene, otroci, domovina in ves njihov narod, kajti sovražnik bi bil neusmiljen. Zato bomo bili to borbo brez kompromisov in brez usmiljenja, dokler ne bo sovražnik dokončno poražen ln dokler ne bo življenje našega naroda zagotovljeno za dolga stoletja in zavarovano pred grožnjami boljševizma ta plutokradj. Govorice o dozdevnih mirovnih ponudbah Moskvi so brez podlage. Razširjajo Jih anglosaški propagandlstl, kakor so nekoč isti ljudje govorili o nemških ponudbah Angliji. S posebnim poudarkom je nato Ribbentrop pripomnil: V Rusiji bodo sovražnosti ustavljene šele tedaj, ko ne bo le enkrat za vselej izključena sleherna nevarnost, temveč tudi sleherna zaskrbljenost Evrope zaradi grožnje od vzhoda. To bo ena izmed glavnih nalog nemških oboroženih sil v L 1942, v katerem bo Hitler osebno vodil nemško vojsko. Rusko vprašanje bo prihodnje leto dokončno rešeno. Anglosaksom se upirajo zdaj na vseh bojiščih sile trojnega paleta. Tako se je ustvarilo najtesnejše sodelovanje med političnim, vojaškim ln gospodarskim poveljstvom sil trojnega pakta ln njihovih zaveznikov. Lahko mirne duše zagotovite v Španiji, da bo ob koncu tega ogromnega spopada popolna zmaga Nemčije in njenih zaveznikov tako gotova, kakor je gotovo premikanje zemlje okoli sonca. Sprejemi pri Duceju Rim, 26. dec. s. Duce je sprejel generala Rossija, poveljnika VI. armije, ki mu je podrobno poročal o položaju na področju, ki so ga zasedle čete te armije. Duce je izrazil svoje zadovoljstvo za delo. ki ga opravljajo sile VI. armije. Rim, 26. dec. s. V prisotnosti grofa Ciana ■e Duce v sredo sprejel državnega ministra Sifjeta Verlacija. Pridržal ga je v dolgem in prisrčnem razgovoru. Izrazil mu je svoje zadovoljstvo z delom, ki ga je opravil v zadnjih dveh letih kot predsednik albanske vlade. Rim, 26. dec. s. Duce je sprejel Landa Ferrettia, ki mu je poročal o delovanju tiska in izdajateljskih podjetjih. Pogreb generala Borsarellija NeapeU, 26. dec. s. Predvčerajšnjim so pokopali generala Borsarellija. poveljnika divizije Trento, ki je bil smrtno ranjen v zadnjih borbah v Marmariki ln je potem ranam podlegel v tukajšnji vojaški bolnici. Ob prisotnosti velikega števila zastopnikov vojaških oblasti, se je po mestu razvil .sprevod, v katerem so vojaki nosili nešteto vencev. Pogrebnemu spreve-du ie prisostvovala ogromna množica ljudi. Truplo so prepeljali iz voiašVs bolnice na postajo, odkoder 1e bilo prepeljano v Turin. I Gobhelsov božični govor Berlin, 26. dec. s. Za Božič je imel propagandni minister dr. Gobbels govor, v katerem je dejal, da bo nemški narod vztrajal, dokler zmaga ne bo dosežena. Zahvalil se mu je za njegovo neomajno zadržanje, zlasti pa v krajih, ki so jih napadla sovražna letala. Spomnil se je borcev, ki so padli na bojiščih, da bi nemškemu narodu zagotovili veliko bodočnost V stalni misli na državnega poglavarja se je nemški narod združil v silen blok v službi domovine, ki bo po vojni še lepša in večja. Hitler se lahko zanaša na svoj narod tako na notranji fronti kakor na bojišču. Častno geslo sedanjega časa je delati za mir. ki bo dosežen z zmago. Likvidacija premoženja na ozemlju bivše Jugoslavije, priključenem Nemčiji Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino obveiča, da so, z ozirom na dogovore, sklenjene med Italijansko in nemiko vlado, pooblaščeni likvidirati svoja premoženja. nahajajoča se na ozemlju bivše Jugoslavije, sedaj priključenem Nemčiji, In prenesti čisti izkupiček, Slovenci: a) ki so dne 1. IV. 1941/XIX bivali na ozemljil bivše Jugoslavije, sedaj priključenem Italiji; b) ki so tukaj rojeni in ld so bili dne 1. aprila 1941/XIX semkaj pristojni, pa so se pred 10. decembrom 1941/XX preselili v Italijo iz pokrajin bivše Jugoslavije, tedaj priključenih Nemčiji, in so izjavili pred pristojnimi italijanskimi oblarvni, da s« telijo ustanoviti svoje stalno bivališče v Italiji pod pogojem, da jim bo naknadno priznano državljanstva Osebe, ki nameravajo uveljaviti svoje pravice glede premoženj na podlagi igo raj navedenega dogovora, morajo v roku enega meseca, a najkasneje do SO. januarja 1942/XX, poslati Visokemu komisarja ra Ljubljansko pokrajino Izjavo v dveh enakih izvodih, potem ko je župan občine njihovega bivališča na samih izjavah potrdil točnost prijavljenih osebnih podatkov. Tiskovine za Izjavo dobijo prosilci pn mestnem poglavarstvu v LJubljani in pri okrajnih poglavarstvlh, pri katerih lahko dobijo tudi potrebna pojasnila LJubljana, 20. decembra 1941 XX. Visoki komisar Emilio Grazioli JustiSikacija teroristov Ljubljana. 26. dec. (Štefani). Izmed 8 obtožencev, ki so bili v procesu zaradi napada na Italijansko posadko v Ložu obsojeni na smrt. je bilo v torek ob zori v nekem kraju blizu Ljubljane 6 justificiranih Lipovcu in Janežiču je bila smrtna kazen spremenjena v dosmrtno ječo. Gospodarstvo Minimalne mezde za delavce, zaposlene pri Javnih delih Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svojo naredbo o prilagoditvi plač in mezd z dne 5. julija t. L (št. 60), glede na uredbo o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, o poravnavanju in razsodništvu z dne 12. februarja 1937. in po proučitvi kolektivne delovne pogodbe, sklenjene med Pokrajinsko delavsko zvezo na eni strani in Inže-njersko zbonuco. Združenjem zidarskih ln vodnjakarsklh mojstrov ter Združenjem graditeljev in tesarskih mojstrov z dne 15. oktobra t. L registrirane pri Inšpekciji dela pod št. 3/1941, smatrajoč za umestno, da se neposredno določijo minimalne mezde, ki se morajo plačevati pri javnih stavbenih delih, ki jih Bzvrfiujejo bodisi podjetniki ali pa državne ln samoupravne ustanove v lastni režiji odredil po zaslišanju mnenja prizadetih strokovnih organizacij naslednje: Za delojeranOce, ld ao laportcnl pri javnih delih, katera izvršujejo bodisi zasebni stavbeni podjetniki aH pa državne ln sa- moupravne ustanove v lastni režiji veljajo naslednje minimalne mezde: 1) za navadne delavce do 18 let 2.40 'ire na uro, nad 18. letom 3.20 lire na uro; 2) za kvalificirane delavce s strokovno zaposlitvijo, do enega leta 4 lire na uro, za kvalificirane delavce s strokovno zaposlitvijo nad eno leto pa 4.50 lire na uro. V vsa javna dela se po kolektivni pogodbi z dne 15. oktobra t. 1., registrirani pri Inšpekciji dela pod št. 3/1941., uvrSčajo v prvi mezdni razred. Gori določene mezde veljajo od n. oktobra 1941 naprej. Prav tako veljajo od istega dne za javna stavbena dela zasebnih podjetnikov ostale določbe, obsežene v omenjeni kolektivni pogodbi, ki se ne nanašajo na mezde. Določbe te naredbe se ne uporabljajo za osebje, ki Je zaposleno pri vzdrževanju in snaženju cest, železnic, zgradb, napeljav in v ostalih službah v upravi državnih in samoupravnih ustanov, kakor tudi ne za pomočno osebje teh ustanov, katerih službena razmerja so urejena s pravilniki. Taksni predpisi za motorna Smatrajoč, da je za koristi gospodarstva in krajevnih financ nujno potrebno, da se preuredi sistem taks za promet motornih voetl in njih priklopnikov v Ljubljanski pokrajini je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Izdal naredbo o taksnih predpisih za promet motornih vozil ln priklopnikov, ld je objavljena v »Službenem listu« 24. t. m. in bo stopila v veljavo 1, januarja tekočega leta. Promet motornih vozli ta njih priklopnikov Je zavezan pristojbinam ta taksam določenim v tej naredbi in po predpisih te naredbe. Statistična pristojbina Promet potniških avtomobilov, avtobusov ta njih priklopnikov, motoclklov ta motornih koles s prikolico za prevoz oseb, za osebno ali za javno rabo na Javnih prometnih žilah je zavezan stalni državni statistični pristojbini, ki znaša za avtomobil za prevoz oseb 20 Ur, za motocikel za prevoz oseb 5 lir in za motorna kolesa s prikolico za prevoz oseb 5 lir. Ta pristojbina se mora plačati preden se začne vozilo uporabljati in mora biti plačilo razvidno na posebnem spoznavnem maku, ki ga Izda taksnemu zavezancu urad, kateremu Je poverjeno pobiranje takse. Spoznavni znak, ld se izda kot potrdilo ta velja kot dokaz plačane pristojbine, mora taksni zavezanec pritrditi na sprednjem delu motornega vozila, izvzemii na svetilke. Ce taksni zavezanec spoznavni znak izgubi, se mu ne sme Izdati dupllkat, temveč se mu mora dati nov spoznavni znak, za katerega mora plačati pristojbino. Inozemska motorna vozila so oproščena pristojbine za 90 dni od dneva prihoda motornega vozila v kraljevino. Po tem roku velja statistična pristojbina tudi za inozemska vozila. Imetniki inozemskih vozil pa smejo pristojbino plačati tudi pri carinarnici v trenutku zopetnega Izvoza iz države. Cl. 6. navaja, kateri avtomobili so trajno oproščeni pristojbine. To so avtomobili diplomatov, vojaških uprav, gasilski avtomobili ta avtomobili zdravstvenih zavodov aH človekoljubnih društev za prevoz bolnikov. Taka vozila morajo imeti spoznavni znak za breztaksno uporabo (S. B.), ld ga vsako leto brezplačno Izda finančno ravnateljstvo to mora biti prav tako pritrjeno na prednji strani vozila, kar pa ne velja za motorna vozila vojaških uprav. Pristojbina za motorna vozila Promet tovornih avtomobilov, tovornih motociklov in njih priklopnikov za prevoz blaga na javnih prometnih žilah je zavezan letni taksi, ki znaša (v oklepajih takse za priklopnike); za vozila z nosilnostjo do 5 stotov 150 lir (165), do 6 stotov 200 lir (220), do 7 stotov 250 lir (275), do 8 stotov 300 lir (330), do 10 stotov 500 lir (550), do 15 stotov 1000 lir (1100), do 20 stotov 1500 lir (1650), do 25 stotov 2000 lir (2200), do 30 stotov 2500 lir (2750), do 35 stotov 2750 lir (3025), do 40 stotov 3000 lir (3300), do 45 stotov 4000 lir (4400), do 50 stotov 4500 lir (4950), do 60 stotov 5000 lir (5500), do 70 stotov 6000 lir (6600) itd. Tej taksi so zavezani tudi mali priklopniki ali priveski, ki jih vlečejo potniški avtomobili. Gornja taksa se odmeri na podlagi koristne nosilnosti avtomobila, tovornega motoclkla, lahkotovornega motocikla in priklopnika, kakršna je navedena v prometnem dovolllu po tehničnih ugotovitvah, opravljenih po predpisih, veljavnih ob času plačila Električni tovorni avtomobili in motocikli na akumulator za prevoz blaga so zavezani polovici takse. Motorna vozila, ld imajo prometno dovolilo, ki pa kakor koli niso prikladna za prevoz blaga za lastni ali za tuji račun, so zavezana letni prometni taksi po 15 lir za vsako konjsko silo motorja. Priklopniki določeni izključno za obratovanje s prej omenjenimi vozili, ako so kakorkoli neprikladni za prevoz blaga kakor tudi priklopni vozovi za stanovanjsko rabo ali za taborjenje so zavezani stalni letni taksi 200 Ur ne glede na to, kdaj so se začeli uporabljati v dotičnem letu. Tovorni avtomobili, uporabljanim za stanovanje in za prevoz stvari, potrebnih za prireditve potujočih družb, so zavezani 20% prometne takse za tovorne avtomobile odnosno priklopnike. Prometne takse so oproščena motorna vozila za prevoz blaga, ki je last vojaških uprav ter državnih ln drugih podobnih oboroženih zborov, vozila, ki služijo izključno prevozu poštnih predmetov, tovorna vozila za gasilsko službo, če Jim posebno namembo prizna urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata, cestni kompresorji to lokomobile, ki ne zmorejo več kakor 15 km na uro, kmetijski traktorji. ki niso prirejeni za vožnjo po cestah, tudi če morajo po naključju voziti po javnih prometnih žilah, ter priklopniki, ki jih vlečejo motorna vozila, oproščena plačevanja takse, kadar imajo isto namembo. Olajšave Za dobo petih let, računšl od prvega vpisa, pa so oproščeni prometne takse: novi avtomobili italijanske Izdelave, ki so zgra-ienl za tzklnični pogon na generstorekl plin ali metan ali na pogon na električni motor. Za dobo dveh let. računšl od prvega vpisa, pa so oproščena prometne takse motorna vozila to priklopniki italijanske iz- delave, ki jim urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata prizna značilnosti iz čl. 1. kr. ukaza z dne 14. julija 1937. št. 180 (motorna vozila enotnega tipa), nadalje cestni škropilni vozovi, izdelani v Italiji, tudi če so na bencinski motor s Sa-sijo tipa, ki ni starejši od leta 1931., in končno tovorni avtomobili za prevoz blaga, ki so jih vojaška oblastva prepustila zaeebnikom, ne glede na tip ln nosilnost. Motorna vozila, ki jim je priznana trajna ali začasna oprostitev od prometne takse. morajo Imeti spoznavni znak za brez-taksni promet (S E.). ki ga brezplačno vsako leto izda finar.Cno ravnateljstvo in ga morajo Interesenti pritrditi na prednjem delu vozila. Izvzemši na svetilkah. Od te dolžnosti so Izvzeta motorna vozila vojaških naprav in oboroženih zborov, če imajo predpisano evidenčno tablico. Določevanje takse V prometnem dovolilu za tovorna vozila in njih priklopnike mora biti naveaena koristna nosilnost, ki jo tvori razlika med skupno najvišjo težo ob popolno obremenitvijo in lastno težo vozila, pri čemer se ulomkj čez stot zaokrožijo na celi višji stot. Razvidna mora biti tudi dejanska ja-kost v konjsk:h silah. V prometnih dovo-lilih za potniške avtomobile, ki vlečejo male priklopnike ali priveske, mora biti razvidna njih koristna nosilnost za taksne namene Pri določevanju dejanske jakosti motorjev zaradi plačila takse je uporabljati tehnične predpise, ki veljajo na ostalem ozemlju Kraljevine. Nosilnost za taksne namene in jakost motorjev ugotavljajo izključno inženjerji urada za civilno motorizacijo Visokega komisarijata ob kolav-daci.iskem pregledu. predp;sanem za vsa motorna vozila in priklopnike Vozilo, ki se med letom ?'ede nosilnosti ali jakosti spremeni v teh-:čnem ustroju je zavezano plačilu taksne razlike od dne ki ga zapiše na prometno dovolTo pristojni urad za civilno motorizacijo. Enako se za pregledano motorno vozilo povrne razlika takse, kolikor je bila po prejšnji nosilnosti preveč plačana. Plačevanje takse Prometna taksa se lahko plačuje v polnem letnem znesku, kadar se začne vozilo uporabljati v januarju ali pa s toliko iva-najstlnkamj letnega zneska kolikor osr.ane mesecev (vštevši mesec, v katerem se je začelo mctnrno vozilo uporabljati). Prometna taksa pa se lahko plačuje tudi po štirimesečjih ali dvomesečnih, začenši s tistim mesecem, ko se je vozilo začelo uporabljati (za nepolna štirimesečja ali dvomesečja ob koncu koledarskega leta se računajo dvanajstinke). Dobava rsciotilrasega tekstilnega blaga trgovcem Visoki komisariat je z okrožnico z dne 11. dec. izdal naslednja pojasnila k naredbi o navodilih za racicnirano prodajo tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov ln obutve z dne 8. nov. 1941/XX (SI. list štev. 90). V smislu naredbe z dne 8. nov. 1941/XX morajo tvrdke, ki prodajajo občinstvu, predložiti Zbornici za TOI prošnje za dobavo racionlranega blaga in morajp prošnjam priložiti pobrane odrezke (točke) in nakupne bone, s katerimi dokažejo prodano količino blaga, nakar jim zbornica izda eno ali več nabavnic za oddano število točk. Nova okrožnica sedaj pojasnjuje, da morajo interesirane tvrdke v svojih prošnjah za nabavnice navesti samo izmed naslednjih blagovnih kategorij: 1. tKani-ne za obleke, konfekcionirane obleke, podloge; 2) tkanine za osebno perilo, kon-fekcionirano osebno perilo; 3) tkanine za hišno perilo, konfekcionirano hišno perilo, odeje; 4) pletenine; 5) nogavice; 6) obutev; 7) tkanine za opremo; 8. preproge, stenske preproge; 9) prejlce; 10) si>-kanec; 11) krzno; 12) kovčegi, torbe in torbice iz kože ali usnja. Da se prepreči vsaka negotovost glfde dodelitve posameznih blagovnih skupin, navedenih v tabeli A, priključeni naredbi Visokega komisariata, je izdan seznam posameznih proizvodov, ki tvorijo gornjih 12 kategorij racioniranega blaga. V čl. 9 navodil za racionirano prodajo takstilnlh izdelkov, oblačilnih predmetov ln obutve je predpisano, da morajo detajlisti s tvfdkinlm pečatom uničiti odrezke, odtrgane od nakaznic odjemalcev, ki so kupili racionirane predmete. Ker je Dilo po oddanih listih za zbiranje točk ugotovljeno, da se detajlisti ne ravnajo po tem predpisu, se tvrdke opozarjajo, da se razveljavljeni odrezki ne morejo predložiti in da ne morejo biti dopuščeni za dvig nabavnic. Zaradi varčevanja s papirjem se tvrdke opozarjajo tudi na to, da se listi za zbiranje točk lahko uporabljajo na obeh stia-neh. Z okrožnico z dne 24. novembra je bilo pojasnjeno, da morajo vse tvrdke, ki prodajajo detajlistom na fakturi pripisati podatke o prejeti nabavnici. Nova okrožnica sedaj pojasnjuje, da morajo dobavitelji detajlistov na fakturo pripisati podatke o nabavnici na hrbtu bona, ki ostane pri njih deponiran, pripisati ime lastne tvrdk® datum odprave ali vročitve blaga, ter *te-vilko ln datum dotične fakture. Gospodarske vesti = lz zadružnega registra. Vpisani sta naslednji zadrugi: Nabavna, prodajna ta proizvajalna zadruga mesarjev v Ljubljani, zadruga z o. j. (zadruga ima namen nakupovati, prodajati in izvažati za svoje zadružnike klavno živino, meso, surove kože, mesne izdelke in mesarske potrebščine ali jim nabavo posredovati, nadalje ustanavljati obrate in naprave za izdelovanje mesnih izdelkov in predelovanje surovih kož v usnje, ter vnovčevati pridelke ali izdelke svoj h članov; v upravnem odboru so: Ivan Javornik. Franc Rezar, Janko Osenar. Anton Gregorc, Jože Marinko, Josip Musar, Franc Ocvirk, Franc Jagodic in Josip Bencina, vsi mesarski mojstri v Ljubljani); Nabavna zadruga mestnih uslužbencev, zadruga z o. j. v LjuDljam (upravni odbor: Andrej Grasselli, mesini višji komisar, predsednik, Alojzij Koželj, skladiščnik mestne elektrarne, Ciril Stanič, mestni tehnik, C-ril Vrančič. mestni tehnični oficijal, Rudolf Marinčič. mestni pomožni knjigovodja, Vlado iglič, mestni knjigovodja Mar:ja Ryška. mestna p sar-niška ofici.ialka. Pavel JeJočnik, mestni pogodbeni tehnik, in Vladimir Vadnov, monteraki delovodja). Obdarovanje mater ln Prireditev ženskega Fašija je obiskal tudi Eksc. Ljubljana, 26. decembra V sredo je ženski Fašijo v Ljubljani obdaroval večje število najpotrebne.ših mater ln otrok. Obdarovanje se je vršilo v sedežu Pokrajinskega Dopolavora na Taboru. Dvorana je bila slovesno okrašena z državnimi trobojnieami in slikami Kralja-Cesarja in Duce;ia ter z dvojezičnimi Duce-jevim izrekom. Dvorano so napolnile siromašne matere s svojimi otroki. Obdarovanje se je začelo ob 11.30. Dobrodelno prireditev Ženskega Fašija je s svojim obiskom počastil tudi Eksc. Emilio Grazioli, Visoki Komisar za Ljubljansko pokra ino. Gosta so pred vhodom v poslopje sprejeli podtajnik Stranke comm. dr. Giorgio Gatti, nadzornik Pokrajinskega Dopolavora g. Dario Liberati, zaupnica ženskega Fašija ga. Devecchijeva in *nno-gi drugi predstavniki Stranke in oblasti. Godba n. grenadirskega polka je zaigrala Kraljevo himno in »Giovinezzo«. Visoki gost se je takoj nato podal na oder, živahno pozdravljen od vseh prisotnih. V spremstvu Ekscelence Visokega komisarja so bili podprefekt g. David, poveljnik divizije general Orlando, komisarjev osebni tajnik stotnik Ruffini, podpoveljnik GILLa prof. Cassani, ljubljanski župan dr. Jure Adlešič, zastopnik g. knezošlcofa dr. Gre-gorija Rožmana, predstavnik univerzitetnih organizacij dr. Franchi, načelnik socialnega oddelka pri Visokem Komisarija-tu, predsednik Pokrajinske delavske zveze, mestni svetniki in mnogi drugi. V dvorani je visokega gosta pozdravila zaupnica ženskega Fašija ga. Devecchijeva. ki se mu je najprej zahvalila za obisk, nato pa je v italijanščini imela nagovor, ki je bil nato preveden v slovenščino: »Ekscelenca! V Ljubljanski pokrajini, kakor tudi v vseh pokrajinah Italije, se v Ducejevem imenu v tem svetem dnevu, v pričakovanju rojstva božjega, praznuje z ganljivimi obredi dan, v katerem se poveličujeta Fašizmu najljubši oltji: mati in otrok. Po navodilih Vaše Ekscelence oomo razdelili v novi italijanski pokrajini naslednja darila: 160 zavitkov, vsebujočih 11.200 kosov oblek in perila, 408 denarnih nagrad po 100, 150, 200 in 250 Ur, 5 zibelk in 50 oprem za dojenčke, izmed katerih bo 15 podeljenih materam v mestni porodnišnici. Za to slovesnost, katere namen je nagraditi mnogočlanske družine in zaslužne starše za dobro vzgojo otrok, smo izdali skupno 250.000 lir. Seznam nagrajenih družin je bil sestavljen deloma iz seznamov, ki smo jih prejeli od raznih mestnih uradov, največ prisotnih mater pa se je prostovoljno javilo v naših uradih, kjer so nam*z zaupanjem govorile o svojih družinah, o delu, o trpljenju, ki jih obdaja; deležne so bile naše brezpogojne vzajemnosti, one vzajemnosti, ki je bistveni temelj očarljivega Fašističnega vzora. Ekscelenca! To poudarjam zato, ker želim, da bo Vaše srce ozarjalo upanje, ono upanje, ki je za nas Fašiste največje in najdražje: da bo namreč v srcih številnih mater nove pokrajine, kakor tudi ostale množice skromnega, delavnega in dobrega ljudstva, vzklila z današnjim dnem iskra ljuoezni do Njega, ki s trdno roko in mirnim srcem vodi usodo vojskujoče se domovine: iskra ljubezni do našega preljubega Duceja.« Visoki komisar se ja za pozdrav zahvalil in takole odgovoril: »V vsej kraljevini Italiji je današnji dan posvečen slavljenju matere in otroka, to je posvečevanju družine. Fašistični režim je po volji Dučeja z mnogimi raznovrstnimi ukrepi uvedel dobrodelne pobude v korist družine in to posebno v korist iru-žin z velikim številom otrok. Z uvedbo italijanske zakonodaje v tej pokrajini oodo zgoraj omenjeni ukrepi koristili tudi družinam te pokrajine. Medtem ko komunizem družino uničuje, fašistični režim priznava v njej poglavitno osnovo nacije m zaradi tega jo ščiti in krepi. Ni si mogoče zamisliti obstoj kulturnega naroda, pri katerem ni ohranjena poleg vere visoka moralna vrednost družine. Danes se v iinenu Dučeja v vseh krajih pokrajine pgdeii 384 denarnih nagrad družinam z velikim številom otrok, katerim je pomoč najpotreb-ne ša in sicer v skupnem znesku 25.000 lir, poleg tega se izroči tudi 1695 otroških oprav oziroma zavojev z oblačili. S tem bo obdarjenih skupno 2038 družin. Zdravi in pošteni del slovenskega prebivalstva bo brez dvoma znal ceniti' to novo gesto velike dobrohotnosti Dučeja. Ob tej priliki izrekam željo, da se bo prebivalstvo z loja1-nostjo znalo izkazati hvaležno velikemu italijanskemu narodu s tem, da bo reagiralo proti oni peščici komunistov, ki kot plačanci nam sovražnih držav m pod krinko Vreme čez praznike Vreme na letošnji božič je bilo res nekaj posebnega. V četrtek je ves dan srjaio toplo sonce, o snegu ni bilo ne duha ne sluha. Krasno vreme je izvabilo Ljubljančane na ulice, ki so bile polne kakor malokdaj. Sicer pa se je vreme tudi za praznike poigralo. V sredo v zgodnjih jutrnjih urah ;fe kazal toplomer —4.5 stopinje, okrog tretje ure popoldne pa kar —15, kljub soncu, ld je sijalo z jasnega neba. Mraz pa ni trajal dolgo. Uro pozneje se je živo srebro dvignilo za kako stopinjo nad ničlo in za-mrzlo blato se je omehčalo Da je bilo vreme čez letošnje božične praznike resda nekaj posebnega, dokazuje budi kratek pregled vremena v zadnjih desetih letih. Leta 1932. za božič sicer ni snežilo, vendar je ležal še stari sneg, ki je omogočil nekaj smuke. Vreme je bilo razmeroma toplo in nebo oblačno. Leta 1933. je snežilo Polovica Ljubljane se je zabavala na ismučah Leta 1934. je bilo vreme podobno, kakor 1932., le nekoliko hladnejše. 1935. pa je bilo vreme muhasto. Nad Ljubljano je ležala gosta megla. Dan pred božičem je snežilo, potem je megia izginila in začelo je rahlo deževati. V božičnem jutru m v noči na Štefanovo je močno deževalo. !- vsem onim delavcem, ki so redno prijavili ori nam£",*-'*"°nem uradu svojo nezaposlenost v zadnjih petih mesecih ali ki so bili v zadnjem ietu skupno pet mescev nezaposleni. u— Albert Rojina, krojač. Celovška cesta 8, daruje za slepe namesto venca pokojnemu bratu Francetu 200 L. u— Izgubila se je zlata damska ura znamke »Anker« od gimnazije na Poljanski cesti do kavarne Evrope. Najditelja psosim, da jo proti nagradi odda v upravi »Jutra«. u Zamenjan nahrbtn:k. Gospod, ki je v torek ob 6 zvečer v vlaku zamenjal nahrbtnik, izstopil na dolenjskem kolodvoru in tam prenočil, naj ga vrne Zrinjskega 6/1., kjer dobi svojega. Iz Novega mesta n— Najlepše jaslice na Dolenjskem. Po načrtih novega priorja bolnice usmiljenih bratov v Kandiji so bile izgotovljene v bolniški kapeli ogromne jaslice, ki predstavljajo pravo umetniško delo. Že po svoji velikosti so jaslice nekaj izrednega, saj so široke 5 m. dolge 3 m, visoke pa 2 m. Velikost jaslic pa še povečujejo na straneh in na stropu skrivno montirana ogledala, katerih refleks ustvarja v ozadju širno panoramo tipične palestinske pokrajine in ustvarja videz neizmerne globinske razsežnosti jaslic. Zunanji del jaslic predstavlja ogromno skalnato špiljo, ki je umetniško izdelana iz trdega kartonastega papirja. V špilji se nahaja skromni hlevček s sveto družino, sama špilja pa ima v ozadju dve veliki luknji — naravna okna — skozi katera se širi z ogledalnimi refleksi ustvarjena krasna panorama. Pred špiljo in v panorami se zrcalijo bistvene značilnosti palestinske pokrajine in življenja, vse skupaj pa obseva bajna električna razsvetljava. Celotna konstrukcija jaslic pa ima v oradju tudi skrit mehanizem, po katerem plavajo v zraku pred in za špiljo angeli. Te jaslice so za Novo mesto nekaj edinstvenega in urlfvarjajo pri vsakem obiskovalcu nepozaben občutek vzvišenosti rojstva Boga-človeka. To izredno umetniško delo pa si je po uvidevnosti upravt bolnice lahko ogledalo tudi ostalo prebivalstvo. n— Stroge kazni za navijanje cen. Pred sodnikom poedincem novomeškega okrožnega sodišča sta se morala zagovarjati po znanem paragrafu 7., Roza Baje, lastnica pekarne v M>'rni, in Jože Ilovar, posestnik in mesar v Vrbi pri Stični. Prvi obtožen-ki je očitala obtožnica, da je 2. oktobra prodala neki stranki kruh iz enotne moke po 5.75 lir kg namesto po 2.20 lir kg. Obtoženka se je zagovarjala, da je issala na občini novi maksimalni cenik, katerega pa ni dobila, zaradi česar ni vedela za določeno maksimalno ceno. čim je pa za isto zvedela, je razliko stranki povrnila. Ta zagovor je sodnik odbil kot neutemeljen, kei bi peč obtoženka do prejema novega cenika mnraTa prodajati kruh po starem ceniku. vendar jo je zaradi priznanja in vrnitve razlike obsodil le na 8 dni zapora in 180 din denarne kazni, pogojno za dve leti. — Drugemu obtožencu je obtožnica očitala. da je prodal 1 kg svinjskega in pol kg govejega mesa za 20 lir, s čimer je prodaial meso preko maks;nrrane cene Obdolženec ie svojo dejanje priznal, nakar je bil oVoien na 8 dni zapora in 100 din denarne kazni. Iz govora ministra dr. Gobbelsa o zbiranju zimske obleke za vojake na fronti. t>Jutro<" ie že poročalo o govoru ministra dr. Gobbelsa, s katerim je v soboto po ra-dru pozval nemški narod, naj zbere čim več tonle obleke in perila za vojake na fronti. Zima je letos, je rekel minister med drugim, v pokrajinah prostranega vzhoda, jugovzhoda. Norveške in Finske nastopila •^elo zp-oda-1 in s tolikšno silo, kakor to v normalnih letih doslej nI bila navada Pristojna mesta naSe armade so storila vse. da fronto za zimo zadostno onremiio. Pristojna mesta si pravkar prizadevajo, kakor pač vsi vemo. da izkoristilo skraine razpoložljive transportne možnosti, da ogromno množico predmetov za zimsko opremo odnravijo do vojakov tudi na najbolj sprednjih postojankah fronte. KI ub izrabi poslednjega gradiva in moči. s katerimi so izvršene priprave, pa utegnejo naši vojaki za zimo še marsikaj notr^bov-'. Naša armada na fronti šteje dandanss toliko milijonov mož, da jim Je vobče prav težko z enega mesta poslati vs«. ksr posamezniki potrebujejo na najrazličnejših področjih. Prav zato pa tudi domovina ne bi bila vredna nobene mirne ure več. če bi en sam vojak, zlasti na vzhodu, na Jugovzhodu, na Norveškem ali celo v skrajni Finski brez zadostne zimske opreme ostal izpostavljen strahotam zime. Vlom ▼ letno hMId*. Doslej «• storilci so v okolici Kranja vdrli v letno hiSico kranjskega fotografa Franceta Juga. Odnesli so mu okrog 20 kg suhih čaS-pelj, 20 kg sladkorja, žensko kolo in pa nekaj perila, tako da trpi lastnik 300 nemških mark Škode. Iz Velikih Lašč šolske kuhinje na področju občine Velike Lašče so pričele delovati tako, da prejema vsega skupaj 153 otrok toplo hrano. Zaradi nakopičenega dela na občinah je okrajni komisar v Kočevju odredil, da se sprejemajo stranke na občinah samo od 10. do 12. ure. Zaradi tega se opozarja prebivalstvo, da prihaja v občinski urad po svojih poslih samo ob navedend uri. Po nalogu višjih oblastev Je vsako smučanje zabranjeno v bližini, kjer so nastanjene vojaške edinice. Pač pa je dovoljeno smučanje pri Sv. Gregorju in Karlovici, kjer so idealni smučarski tereni, na kar opozarjamo vse smučarje. Ker je tudi zveza z vlakom ugodna, bo gotovo veliko Število smučarjev privabil naš idealen teren pri Sv. Gregorju. Iz Goriške pokrajine Praznik matere in otroka. V sredo pred svetim večerom je bila ob 11. dopoldne v Liktorski dvorani v Gorici slovesnost, s katero je fašistična organizacija za pospeševanje materinskega in dečjega skrbstva praznovala deveti dan matere in otroka. Pri tej priliki je Ekscelenca prefekt izročil dvema najbolj rolovitiuma družinama iz pokrajne, škodnikovi in Novakovi, o katerih je »Jutro« že svoj čas poročalo, Ducejevo nagrado, raaen tega pa je bilo izročenih Se 40 nagrad v zneskih po 75 lir najbolj siromašnim družinam. Verdijev koncert. V petek 2. januarja bo v Verdijevem gledaliSču v Gorici Verdijev koncert v proslavo največjega italijanskega skladatelja. Nastopili bodo domači orkester pod vodstvom ravnatelja goriSke glasbene šole Rudolfa Lipizerja, pevski zobr pod vodstvom maestra Marceli a Bom-bija, baritonist Venceslav Gorjan in sopranistka Ghersa. Dve nezgodi s kolesom. V goriSko bolnišnico so pripeljali 28 letnega Antona Podberška in 36 letnega Štefana Brumata. Oba sta padla s kolesa in sta dobila nekaj nerodnih poSkodb po obrazu. Nenadna smrt. V Dantejevi ulici v Gra-diški so v torek zjutraj našli Elizo Koci-jančičevo mrtvo v njenem stanovanju. Ker okoliščine, v katerih je umrla, niso bile znane, je na mesto prispela komisija s ka-rabinjerji in uradnim zdravnikom. Zdrav-nik ni mogel ugotoviti vzroka smrti Koei-jančičeve, ki je bruhnila večjo količine krvi, zato je odredil obdukcijo trupla. Ogenj v Vrtojbi. Dva dni prsi božičnim praznikom je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Cirila Zavadlala v Vrtojbi. V poslopju, ki služi za ž vinski hlev in svinjak ter za shrambo krme, sta se nahajali dve teleti, svinje in pa nad 200 stotov sena. Kljub hitri pomoči gasilcev je gorelo ves popoldan in Skoda je znatna. Ko je gospodar skušal živali rešiti iz hleva, se je nevarno opekel po rokah, tako da so ga morali prepeljati v goriško bolnišnico. Iz Tržaške pokrajine Praznik matere in otroka v Trstu. V Liktorski dvorani v Trstu je bila na dan pred božičnim praznikom tradicionalna svečanost, posvečena prazniku matere in otorka. Slovesnosti je prisostvoval tudi prefekt Eksc. Tamburini s predstavniki organizacij in oblastev, uvodni nagovor pa je imel župan dr. Ruzzier. Sledila je obdaritev, pri kateri je prejela Ducejevo nagrado tudi družina Luke Korčeta in njegove žene Terezije, rojene Gojakove s Hre-novice, ki imata 11 živih otrok. Umrli so v Trstu 59 letna Ernesta Veli-konja, 69 letna Viktorija Sirca, 92 letni Ivan Dodič, 52 letna Alojzija Terbenšek, rojena Petejan in 64 letni Ivan Gerželj. Na oklicih so pari zasebni nameščenec Mar*an Marušič in zasebna nameščen ka Lidija Viezzoli, prodajalec živil Viktor Fabris in zasebnica Ernestina KoSuta, zasebni nameščenec Alojz Kurat in dnevni čar ka Alojzija Viti, trgovec Bruno Marzulin Jn zasebna nameSčenka Karla Koman, kurjač Friderik Mavrič in zasebnica Irma Ker-Sevan, delavec Rudolf Sostera in zasebnica Marija Palčič, tapetnik Karel Kristan in zasebnica Marija Lizzl, zasebni nameščenec Aleksander Erti in Šivilja Rita Vovk, mesar Albert Gerlan in zasebnica Marija Fabjančič ter mizar Ivan Valentaaovec in manikirka Renata Mezgec. — Dne 23. decembra je bilo v Trstu 9 rojstev, 10 smrtnih primerov in 8 porok, dne 24. decembra pa 15 rojstev, 12 smrtnih primerov to 4 poroke. Iz Spodnie Štajerske Mladinska prireditev ▼ Ptujn. V Nemškem domu v Ptuju je bil prejšnji teden večer, na katerem je v nemških mladinskih organizacijah zbrana mladina pokazala svojim staršem in ostalemu odraslemu občinstvu, česa se je v organizaciji naučila. Nastopile so fanfare in pevski zbor ob spremljavi bobnov, vodja mladine pa je imel nagovor o pomenu propagandnega in politično-vzgojnega dela med mladino. Na dnevnem redu so bile Se nekatere točke Iz orodne telovadbe in pa priložnostni igro-kazi iz tabornega življenja. Program je bil zaključen s petjem okrog bajno razsvetljenega božičnega drevesca. Skrb za matere ln deeo ▼ trboveljskem okrožju. V trboveljskem okrožju je na dehi 13 poslovalnic in 14 pomožnih poslovalnic za mater in otroka. Kakor poroča mariborski dnevnik, je bilo doslej deležnih podpore 23.135 oaeb. Za božič je bilo obdaro-vanih 1300 siromašnih otrok. Vsak je prejel zavitek s sladkarijami, Igračami in darili v denarju. — žene, ki so organizirane v hrastnlški krajevni skupini Štajerske domovinske zveze, pa so za otroški vrtec pripravile 200 kg marmelade. Ustanovljena j« vzorna kuhinja, v kateri se žen« lahko uče, kako se skromnimi sredstvi, kakršne nudijo sedanji časi na razpolago, pripravljajo okusni in izdatni obedi. V obratu je tudi praktična Šivalnica, v kateri žene pripravljajo perilo in obleko za gojence otroškega vrtca. Prve civilne poroke v Titanu pri Mariboru. V Vitanu pri Mariboru sta bili pred božičnimi prazniki izvršeni prvi dve civilni poroki med domačim prebivalstvom. življenjsko--------_ --. Petre s Frančiško Ostruhovo ln tovaraUU delavec France Kotnik s Pavlo Sevo. Smrt zdravnika. V Sodni ulici v boru je umri 58 letni zdravnik dr. Bobisut iz Celja. Umrli so v Celju: Martin Bovha ln Friderik Zagič iz Celja, Marija Jakličeva Is Kerndorfa pri Kočevju in Roman Novak iz Zavodne pri Teharjih. — Poročila pa sta se Anton Tschmeine in Marija Toma-nova. Ustanovitev kirurškega oddelka v Ormožu. Pod vodstvom primarija ptujske bolnice. dr. Wilhelma Wesselyja je v bolnici ▼ Ormožu začel poslovati tudi kirurški oddelek. Tistim, ki so videli svoje drage m skem platnu. NemSkl listi objavljajo naslednje opozorilo: V uredništvu nemSkegu tedenskega žurnala se zadnji čas kupi Si jo proSnje svojcev po slikah voiakov ki so jih pri predvajanju tedenskih filmskih Surna-lov z bojišča opazili na platnu. Takšne io-Ije so pač umljive. vendar dajejo uredništvu toliko posla, da mora omejevati »roje važnejše naloge. Zato se je uredništvo odločilo, da bo v bodoče p^Siljalo Izrezke slik po filmskih žurnalih samo še rodbinam padlih. Razume se, da uredništvo tudi ne more ustrezati prošnjam za sporočilo, kje se določeni oddelki armade trenutno nahajajo. Mozartov večer v Trbovljah. Dne 17. decembra je odsek za ljudsko prosveto pri Štajerski domovinski zvezi v Trbovljah priredil Mozartov spominski večer. Umetniško izvedbo slovesnosti je oskrbel vodja trboveljske glasbene Sole Konrad Stekl. Nemška matura v Celju. Po presledku 23 let. kakor poroča remSki mariborski dnevnik, se je pred božičnimi prazniki na celjski gimnaziji spet vršila matura v nemškem jeziku. K izr:* ' se je prijavilo 23 kandidatov, izmed ka erih jih je maturo na-napravilo 21, med njimi ena kandidatka s odliko. Iz Hrvatske Sodelovanje Hrvatske in Slovaške. V 09* boto je sprejel predse Inik slovaške republike poslanika Hrvatske dr. Josipa Ber-koviča, ki mu je ob tej priliki predal svoj® poverilnice. K sprejemu je prišel tudi predsednik vlade dr. Vojteh Tuka. V svojem nagovoru je poslanik naglasil, da je njegova naloga v tem, da se učvrstijo prijateljske vezi med Hrvatsko in Slovaško na političnem, gospodarskem in prosvetnem področju. Naprosil je predsednika, naj mu pri tej nalogi pomaga. V svojem odgovoru je predsein^ dr. Ti«) poslaniku obljubil vso svojo pomoč in ga je po slovesnem sprejemu povabil na daljSi prijateljski raa-govor, ki mu je prisostvoval tudi dr. Tuka. Hrvatski delavci v Nemčiji. »Nova Hrvatska« objavlja daljSi članek o življenju hrvatskih delavcev v Nemčiji. Med drugim piše: Nemci store vse, da bi Inozemskim delavcem napravili bivanje v Nemčiji kar najbolj prijetno in lahko. Oni vedo, da so imeli ti ljudje v domovini po večini svojo majhno hišo in v njej Jena sobe, kjer so živeli v največji čistoči. Toda pri najboljši volji tolike množine delavcev ni mogoče nastaniti po stanovanjih. Zlato grale taborišča, v katerih bi se mogH delavci počutiti kakor v svojih hlSah. So taborišča, kjer česa manjka, toda po večini so vzorno urejena, čistoča je na prvem mestu. Zdravniška zbornica v Zagreba Je postala edina zbornica za vse državno področje. Izdana je zakonska odredba o začasnem ustrojstvu in delokrogu Zdravniška zbornice v Zagrebu. Ukinjene so vse zdravniške zbornice na ozemljih bivše Jugoslavije, ki so pripadla k nezavisni državi Hrvatski, njihove posle pa je prevzela zagrebška Zdravniška zbornica, ki je odslej edina zdravniška zbornica za vse državno področje. Do izida nove zakonske odredbe bo opravljal posle Zdravniške zbornice v Zagrebu njen poverjenik. Posvetovalni organ poverjenika bodo trije zbornični Sani. Sneg na Zagrebški gori. Pvetekli teden se je sončno vreme sprevrglo in je po mnogih krajih Hrvatske deževalo. Medtem ko jo v nižjih legah deževalo, je na vnem področju ZagrebSke gore snež lo in nanesla približno pol metra snega. Za božfC se imeli Zagrebčani prav ugodno smuko. Na Hrvatskem so imeli polnočnim. Sirom vse države so kljub vojni bile v cerkvah polnočnice. Poglavnikove čestitke za bottč. V radijski oddaji in po časopisih je PoglavnUt naslovil na prebivalstvo željo, da bi vsi Hrvati v svoji novi državi srečno preživeli božične praznike. 15.000 delavcev na dopustu. Po p oaeb nem sporazumu med hrvatskimi in nemškimi oblastmi je lahko 15.000 hrvatskih delavcev odšlo na božične počitnice v domovino. V 30 posebnih vlakih so se odpeljali na svoje domove. Z velikim navdušenjem in priznanjem so delavci pripovedovali o odličnem postopanju ln delovnih prilikah v Nemčiji. Poslanik dr. Budak v nemškem mnenjem ministrstvu. Hrvatski poslanik v Berlinu dr. Mile Budak je pretakli teden obiskal nemško zunanje ministrstvo, kjer se je sestal z državnima podtajnikotna Wehlmanom in dr. Gaussom in se s njima dalje časa razgovarjal Radio LJubljana SOBOTA, 27. DECEMBRA 1941-2 7.30: Vesti ▼ slovenščini. — 7.45: venska glasba; v odmoru ob 8. napoved časa. — 8.15: Vesti v italijanščini. — 12.1*: Italijanske narodne pesmi pod vodstrojto mojstra Prata. — 12.35: Koncert tenoriste Janeza LipovSčka, na kitari Hladkj. — 13.: Napoved časa ln vesti v italijanščini — 13.15: Komunike Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 18.17: Ljubljanski radijski orkester družbe pod vod* stvom D. M. Šijanca: T.Jihka glasba. — 14.: Vesti v italijanščini. — 1415: Konoeri pianista Marijana Llpovška. — 14.45: Vesti v italijanščini. — 17.15: Novejše plo* šče »Cetrac. — 18.: Predavanje aa gospo* din je v slovenščini. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Melodije ln romance. — 30.: Napoved čana ln veetl v ttaHjaaičtat — 20.20: Komentar dnevnih dogodkov e slovenščini. — 20.30: Operna Msoua drufb« BIAR: E. W. Ferrarijevi »Štirje kmetje« v odmorih predavanje ln saniraivoeti ▼ mm venščim, po operi vesti v E. L A. R. Radio Ljubljana Parfiamp l'italiano Schema della XXIII lezione che verrA tenuta dal dott. prof. Stanko Leben lunedi, 29 dlcembre 1941/XX, ore 19. Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za ▼se one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih, sredah in petkih, vedno ob 19. zvečer. LEZIONE VENTESIMA TERZA La nostra čara piccoia bambina Quando la luce del giomo le sfiora le guance, la nostra piccoia bambina apre gli occhi e rimane ferma a guardare; ricono-sce il biancore del letto. Pargento dello specchlo, il muso trasognatc di un orso di stoffa che ha passato la Dotte ai suoi piedi. Sorride lieve. rassicurata. Da an altra stanza le giungono voci note, som-messe per non svegliarla. Allora chiama, tut»i accorrono con i salutl sulle labbra, si curvano a baciarla e car^zzarla, a dirls che c'č il sole. che č una stella. «Ho fame», grida la bambina. La vestono in furia, la portano di peso davanti a una ciotola di latte, stanno a guardarla contenti della sua avirlita. Dicono che e fresca come un fiore Ha gli occhi ce-esti. limpidi e liden-ti. £ rosea, rotonda, i capelli le si fnnno piu leggeri al sele mattutino. La mattma vola con ali leggere e ia nostra bambina sta sola coi suoi .^iocat-toli. Che meraviglia questi giocattoli! Sono pronti ad ogni fantasia, indulgenti. rassegnati; sono venuti in terra dal regno delle favole. La nostra bambina parla loro fiduciosa, li rimprovera. li conforta. Poi li aseolta. Le dicono parole che comprende benissimo. Ma con i giocattoli veri e piu guardinga. Hanno gli occhi come qu2ili degli uomini, r^T.di e cmdeli, e non si vogliono piegarc alle poetiche metamorfosi. Una pallina di vetro pu6 diventare una carrozza, ma un cavallo di legno rimane un cavallo di legno. Poi. finalmente, ia nostra bambina si mette tutti i suoi gio- ŠPORT cattoli in fila, 11 guarda estatica, 11 chiama uno a uno con dolcissima voce: carta, pallina, cavallo, cane, matita, secchiello, bam-bola nuova, orso vecchio, giornale, organi-no, pecora... Ora sono tutti pronti, anehe i pivi riottosi aspettano con grazia, ella pu6 far cid che vuole. Allora un presenti-mento di tristezza la coglie. Va piano piano davanti a uno specchio, si guarda, si studia seria, si bacia furtivamente, sorride ... (Secondo G. B. Angioletti) Esercizio Traducete: Kje je naša punčka? 2e dolgo (da un pezzo) jo iščemo. — Skoraj (quasi) vsak dan se srečava (incontrarsi). — Ni govorila dobro italijansko, ker j! je manjkalo vaje. — Dal mi je izvrsten nasvet. — Zdravnik ga obišče (visitare) vsak dan in pravi, da še lahko ozdravi (guari-re). — Prosim te, da (di z nedoločnikom) ;o pozdraviš v mojem imenu (in nome mio). — Rad živim na deželi (s piacere) — Hvala za (di) knjige, ki si jih jim posodil že (da) pol ure ti govorim in ti me ne poslušaš! — Poljubil ji je roko — Storil sem, kar sem mogel (il possibile), da (per) bi ga pregovoril (persuadere); če se mi ni posrečilo (riuscire), ni moja krivda *col-pa). — Dragi prijatelj, govorim ti odkrito (con franehezza). — Draga gospa, ne prikrivam (nascondene) Vam resnice. — Vse jim 'e povedal. — Nemogoče se mi zdi. — Vprašal sem jo, kje je doma (stare a časa). — če jih želite videti, počakajte še pet minut. — Toliko stvari ti imam povedati! — Ce ga greš obiskat fandar a tro-vare), mu narediš ogromno veselje tun piacerone). — Zelo mi je žal (rincrescere) — Kaj mu mar (importare) — To je zadeva, ki mi -'e zelo pri srcu (=ki me zelo tišči — premere). — Oni denar mu je zadostoval samo za štirinajst dni. — Sreča (la fertuna) se Vam je nasmehnila (arri-dere). Vsi štirje ljubljanski klubi, ki gojijo table-tenis, bodo poslali igralce na božični tnrnig SK Mladike. — Igrali bodo danes od 15. dalje do večera, jutri pa od 9. do 12. ter od 13. do 17. ure. Agilna table-teniška sekcija Mladike priredi zopet velik table-teniški turnir s sodelovanjem vseh štirih ljubljanskih klubov: Hermesa, Korotana, Slavije in prireditelja. Klubi in igralci hočejo dokazati, da goje to športno panogo kot pravi šport in ne nameravajo odnehati niti sedaj, ko jim prilike niso najbolj naklonjene. Zato bodo to pot nastopili poleg Marinka tudi vsi ostali naši najboljši sedanji in nekdanji »kano-ni«. Tekmovanje se prične danes z moštvi, in sicer ob 15., ko se bodo borili za božično darilo tega turnirja Hermes, Koro-tan in Mladika, kajti Slavija kot novinec ne bo mogla poseči resno v to borbo. Jutri dopoldne pa se bo nadaljeval turnir že ob 9.. da se bo mogel pravočasno kobčati, ker je Mladika za večerne ure odstopila dvorano v druge namene. Zato se bo igralo do 12. in potem od 13. do 17. Prireditelji vabijo vse sodelujoče igralce, naj upoštevajo te okoliščine ln nastopijo točno ob določenih urah. Pri posameznikih bodo najlepše ln naj-ostrejše igre, kajti nastopili bodo vsi naši najboljši z Marinkom na čelu. Razen navedenega so najmočnejši konkurenti še Strojnik R., Medved. Krečič, Lackner, Bradeško, Bogataj in Recek. Prvaka je vsekakor težko uganiti v naprej, še bolj nejasna pa je slika v dvojicah, kjer bo največ odvisno od tega, kako bodo sestavljeni. Ker je to edina večja športna prireditev te nedelje, vabiio prireditelji, da io ljubitelji te panoge športa obiščejo v čim večjem številu in tako podpro zastopnike svojih klubov v tej ostri borbi. Razpis tekmovanja pravi: Turnir bo v dnevih 27. in 28. t. m. v dvorani SK Mladike na Kodeljevem. Moštvo igra v soboto od 15. do 20., v nedeljo pa posamezniki in dvojice od pol 10. do 12. in od 14. do zaključka turnirja. Prijave na naslov SK Mladike na Kodeljevem do danes. Žrebanje bo pol ure pred pričetkom tekmovanja. Igra se bo po pravilih S. T. T. Z. z Olimpija žogicami. Vse partije se odigravajo po čistem pokalnem sistemu na dva dobljena seta (best of three). Moštvo tvorijo trije igralci (3) in se igra po Swathling sistemu. Vsi igralci, ki se prijavijo, morajo brezpogojno plačati prijavnino, ne glede na to ali igrajo ali ne. Discipline: a) moštva po 10 lir, b) gospodje posamezno po 5 lir, c) juniorji posamezno po 3 lire, č) gospodje v dvoje po 6 lir. ž Protesti se uvažujejo le v pismeni obliki najpozneje pol ure po odigrani partiji s priloženo kavcijo 20 lir, ki se vrne, če se protestu ugodi. Zmagovalec pod a) prejme prehodni pokal, ki si ga osvoji v trajno last po dvakratni zaporedni zmagi ali trikrat v presledkih. Ostali zmagovalci prejmejo diplome ali praktična darila. Prireditelj si pridržuje pravico morebitne spremembe tega razpisa. Turnlrski odbor: predsednik: Ogorelec A predsednik Mladike, vodja turnirja: Krečič D. načelnik t. t. sekcije, zapisnikar: Koc-mur, blagajnik: Petrin E. Kdo spada tneil najkljše tesslške igralce? Poplava seznamov najboljših teniških igralcev na svetu — tudi ta pregled spada med one vrste statistik, ki so zdaj spričo pomanjkanja dogodkov na terenu in slednjič tudi zaradi tega. ker zdaj zaključujemo staro leto po koledarju, tako zelo v modi — je v tej »stroki« vendarle nekcliL ko manjša, kakor je bila pred vojno. Sezname z vrstnim redom teniških zvezdnikov so leto za letom sestavljali po raznih državah tofttran in onstran oceana in običajno je bilo tako, da je vsak sestavljale dajal prednost svojim rojakom in prijateljem, potem pa so se v brezkončnost vlekle dolge razprave o tem. kdo ima prav in kdo ne. Letos je teh seznamov z vrstnim redom teniških igralcev prišlo na dan zelo malo in še ti so ome;eni samo na nekatere evropske države, predvsem na one, kjer se lahko govori c količkaj rednem poteku zadnje teniške sezone. Madžarska strokovna revija »Tennis« se je med prvimi lotila tega posila in objavila vrstni red teniških igrali cev v Evropi, v katerem je seveda na prvo mesto posadila Madžara, naslednje mesto pa je privoščila Nemcu Henkelu, ka.r je v ostalem še dovolj pravično. Seznam sam vsebuje naslednjih 12 iimen: 1. Asboth (Madžarska), 2. Henkel (Nemčija). 3. Romanoni (Iralija). 4. Mitič (Hrvatska), 5. Cucelli (I), 6. Punčec (H). 7 Gs-bory (M), 8. Gies (N). 9. Koch (N). 10. Szigety (M). 11. Senipeieri (M). 12. Palla-dt, (H). Med ta imena niso bili uvrščeni — kakor pristavlja sestavljalec sam, ker so premalo-krat nastopili — še nekateri vidne:š' predstavniki evropskega tenisa, med njimi Italijani Del Bello. Canepele, Sada in Scotti, Nemci Gopfert, Baworowski. Bartkovjak in Hrvat Branovid Razen tega je v pojasnilo gornjega vratnega reda še izrecno poudarjeno, da je avtor pri sestavljanju upošteval samo madžarske, nemške, italijanske in hrvatske igralce, vendar pa priznava obenem, da bi spadalo med to dvanajstorico tudi še nekaj igralcev z evropske celine, med njimi predvsem nekateri najbolj vidni francoski moj- stri z raketam. Res pa da se ti slednji v mednarodni areni skoraj niso udejstvo vali in o njih ni na razpolago nobenih izidov, ki bi se dati primerjati z onimi odi omenjenih. Ne glede na to pa mora vsak nevtralni poznavalec letošnjega tenisa priznati, da je težišče evropskega teniškega športa dandanes brez dvoma v Srednji Evropi in je torej ta madžarski seznam bolj' ali manj nesporen. 47* in 49* seznani kočevskih optantov 47 seznam kočevskih optantov (Služb, list 17. dec.) vsebuje naslednjih 258 oseb (v oklepajih starost ln rojstni kraj): OBČINA MOZELJ Kočarji: VVidmer Frida (24); Verderber Janez (69), Jožefa roj. Verderber (54), Janez (27); Jonke Janez (29), Marija roj. Bela) (29), Gerhard (1); Verderber por. Jonke Jožela (67); Knbspler por. Kuppe Elizabeta (72, Muha vas); Stimpl por. Kump Marija (79. Suhi potok), Stangel Andrej (65, Srednja vas), Marija roj. Meditz (81); Lackner Janez (48, Ograja). Mari Ja roj. Petschauer (42); Petr-*nowitscn Franc (12); Petscn<*uer Marija (4); Lackner Adolf (3 mes.); Maichin por Petscbaufcr Rozalija (68, Topli vrh); Kropf por. tViedmer Neža (83. Mla ka); Rothel Franc (55). Florijana roj. Schaffer (53), Janez (19); Roth Walter (53 Nemčija). Jožefa roj. Widmer (55). Gornji Pokštajn: Kuppe Pavel (21). Peter (62), Pavla roj. Staudacher (53). Leopold (16). Mihael (14); Staudacher por. Lackner Ka tarina (68. Novi lazi); Wittine por. Jonke Frida (37, Sp. škrilj), Rihard (15). Jožefa (13); Stau dacher por Jonke Marija (73. Novi lazi), Leopold (28), Magdalena roj. Petsche (20); Gregoritsch Jožef (47, Goršeti), Frančiška roj Zorltsch (41). Marija (18). Janez (16). Štefanija (11), Hedviga (7), Bernhard (4). Erika (1); Tschernkovvitscn Anton (33. Novi lazi), Joiefa roj. Hutter (35). Avgust (15); Herbst por. Stimitz Jožefa (55. Verdreng). Ana »17); Hutter Franc (60. Bukovi-ca); Pototsclier Henrik (36 Rajndol), Pavla roj. Hutter (30), Jožefa (7). Ernest (6) Frida (4). Irmgard (2). Verdreng: Jonke Leopold (38). Ivana roj Hiris (26). Leopold (4), Ivana (3). Hedvika (1), Matija (67), Marija roj Wolf (63); Scliuster Peter (50. Dunaj), Marija roj Kobe (46). Ana (17), stanujoča v Nemčiji. Marija Jožefa (15). Rihard Karel (11). Sigfrid Peter (9); Lackner Mihael (46). Marija roj. Kraker (40). Albert (19). Janez (18). Ernest (15). Franc (13). Rihard (6). Herta (1); Lackner Pavel (28); Jonke Janez (24), Pavel (65). Magdalena roj. Robetitsch (51). Robert (18), Franc (16); Schemitsch Franc (39). Jožefa roj. Gasparitsch (45). Sigfrid (16), Jožefa (12), Marija (6), Štefanija (3). Elizabeta (77); Herbst Janez (41), Jožefa roj. Wolf (37), Frida (10). Anton (3). Adolf (3 mes.): Lackner Jožef (30), Florijana (58); Jaklitsch Andrej (54). Marija roj. Hogler (50), Franc (18). Jožefa (17). Rudolf (14), Marta (12), Ana (7); Hogler Janez (83, Rogatl hrib); Staudacher Matija (34); Janesch Jožef (27). Anton (25). Jakob (58), Marija roj. Kenda (55); Marija (20). Roman (16); Staudacher Janez (48), Frida roj. Ko^ner (33). Eleonora (4), Janez (77), Marija roj. Wolf (fl); Lackner Franc (34). Jožefa roj. Stimitz (19). Jožefa (1). Janez (65); Stimitz Anton (69. ča-bar), Marija roj. Herbst (58); -Knaus Jožef (31, Slavsko). Jakob (56). Marija roj. Lackner (59); VVeiss Franc (45); Autschin Franc (37, Juršlče). Eva roj. Stimitz (22). Aleksander (5), Irma (3) Ernest (2); Hogler Franc (41. Gornje Ložlne). Jožefa roj. Suppanz (47), Leni (17). Peter (15) Jera (9), Rudolf (7), Jožefa (5). Verderber: Perz Janez (59), Ivanka roj Verderber (48). Vaiter (13), Oto (10), Janez (21): Schemitsch Ludovik (53), Florijana roj. Lackner (52), Frida (18). Sigfrid (16). Olga (14), Emilija (13), Jera (11), Hedvika (7): Hiris (28), Marija roj. Putre (65); Fitz Janez (26. Stalcarjl). Jože fa roj. Hiris (22). Franc (1). Adolf (5 mes.). Gorenje Zdihovo: M^IIner Hilda (39). Hogler por. Mallner Frančiška (66); Skender Anton (27). Jožef (36). Do lenje Zdihovo: Lackner Jožef (46, Dunaj). Jožefa roj. Staudacher (43). Jožef (20). Magdalena (18). Jožefa (16). Štefan (14), Alojz (11), Janez (10); Petsche Frida (22). Rudolf (53). Neža roj. Zurl (52); Tscherne Henrik (Si. Dunaj), Margareta (85): Papesch Matija (81, Jelovica). Janez (22). Jožef (55). Neža roj. Scha-gar (45). Friderika (20). Marija (17), Hildegarda (15), Neža (12), Adolf (7); Tscherne Karel (67. Dunaj); Zurl Matija (55. Gor. žaga), Marija roj. Schager (47) Anton (18). Alojzij (16). Janez (11), Katarina roj. Papesch (77), Marija (22), Matija (27); Papesch por. Schneeberger Marja (79, Jelovica)- Zurl Jožef (27); Petsche Rudolf (30). M n h a vas: Verderber Jožef (41). Gor. Pokštajn) Jožefa roj. Schager (40); Schager Frida (15), Jožefa (11); Schemitsch Janez (28, Verderb), Ana roj. Jonke (26), Bernhard (1): Schager por. Verderber Marija (85. 2aga), Anton (46); Putre Jožef (28), Ivanka roj. Kajfeš (32), Erika (5 mes.). Marija (10). Janez (8); Jonke Janez (45. Rogati hrib). Jožefa roj. \Volf (47). Marila (19), Ana (15). Franc (1«). Alojzij (11), Hedvika (40), Janez (21); Jonke Janez (47), Janez (18) Marija roj. Kajfesch (41). Jožef (13),' Alojzij (10), Leni (6). Viljem (4); Skock Franc (49 Sodraiica). Marija roj. Petsche (44), Franc (20). Marija (18). Janez (16). Jožef (13), Rudolf (11) Ana (6) Robert (2): Wittine por. Har.dler Marija (72), Jožef (32), Janez (25), Julijana (35); Ekock Janez (21), Janez (58). Marija roj. Stupar (46) Jožefa (19). Franc (13). Ana (9); Kraker Marija (39), Karla (16). Margareta roj Kure <81); Putre Matiia (77); Schatter Franc (46). Marija roj. Verderber (37), Marija (13), Julijana (10), Ana (8) Ema (5). Franc (3). Hedvika (1); Putre Sigfrid (20). Občina Kočevje okolica: Mahov-n i k : Michitsch Jožef (33 Gorenja vas). Unnlkl navedenih oseb morajo do 31. decembra prijaviti svoje tcrjatve Pobotncmu uradu za dolgove ln terjatve LJubljana. Rimski trg. * 49. seznam kočevskih optantov (Služb, list, 17. dec.) vsebuje naslednjih 154 oseb (v oklepajih starost ln rojstni kraj): OBČINA KOČEVJE - OKOLICA Dolenje Ložine: Jaklitsch Janez (66), Marija roj. Jaklitsch (61); Jaklitsch Janez (39, Cleveland), Marija roj. Samide (30). Marija (7), Edeltraud (5), Jožef (8 mes.); Hogler Janez 158), Elizabeta roj. Perz (54), Janez (30), Franc (23), Marija (82); Sturm Matija (64); Sturm uojzij (28); Jaklitsch Franc (36). Pavla roj. Bartelme (25). Ervln (5). Eleonora (3), Elfrlda (1); Honigmann Helena (60, Srednja vas), Marija (17); Eppich Alojzij (63. Kot) Jožefa roj. Hogler (61), Jožef (20). Janez (32). Hilda roj. Jaklitsch (20), Karel (22); Jaklitsch Andrej (60), Marija roj. Hfcgler (52). Ivana (12). Franc (24); Sturm Jera (69. Handlerjl); Jaklitsch Jožefa (52). Pavla (19), Janez (14); Kresse Anton (57), Marija roj. Schaberl (41). Marija (13); Alojzij (10). Elfrlda (9 mes.) Gorenje Ložine: Staudacher Karel (35, Nove Breže), Frančiška roj. Swaschnlg (35). Marija (15). Frančiška (13). Karel (11); VVindischmann Adolf (36. Rodine). Jožefa roj. Wittrelch (43). Herta (18). Alojz (16). Albert (13). Olga (7). Ana (4 mes.); Wlttrelch por. Stiene Marija (73. Kllnja vas); Hogler Jurij (73), Terezija roj Verderber (66). Pavla (25); Jaklitsch Franc (25. Amerika), Jožef (57). Jožefa roj. Perz (59); Kresse Ferdinand (59) Terezija roj. Jaklitsch (44). Magdalena roj. Schober (84): H*ndler J a nez (62. Koblarjl). Terezija roj Sturm (55). Pavla (19), Frida (19). Albert (14). Janez (29); Jaklitsch Alojzij (72). Jožefa roj. H6gler (66), Samide por Bartelme Štefanija (35. Mala gora), Rihard (3). Marija (7 mes.); Jaklitsch Leni '63). Friderik (30). Zofija (24); Kren Magdalena (82. Slov. vas); Kump Alojzij (35). Marija roj. Zorn (31). Hilda (10). Erlh (4). Marija Helena (1). Jožefa roj. Bartelme (65); Maurln por. Ma-kovec Marija (64. Novi kot); Sbaschnig Karel (38. Kočevje). Hilda roj Morre '32) Karel (14). Marila (12). Hilda (5). Grett (3). Nore Ložine: jaklitsch Franc (44), Karla roj. Tscherne (36). Franc (14). Ida (13). Marija (13). Ana (10). Magdalena (8) Frida (2). Jožef (1); Jaklitsch Janez (56). Jožefa roj. TScheme (47) Albin (20). Ida (13) Andrej (10), Jožef (10). Alojzij (8): AnSchlowar Viljem (39). Zofija roj. Primosch (30). Vaiter (8). Hedvika (5). Robert (4); Resch por. lisenzopf Jožefa (48, Breg). Jožef (19) Janez (17). Elizabeta (18). Zofija (11); HSnigmann Ivana (26. Stara cerkev). Janez (7), Vladimir (J) Mlaka. Tramposch Janez '28). Janez (30). Ana roj. Maurowltsch (44). Marija (20) Ana (16). Jožef (11). Štefanija (9). Amalija (2); Stiene Alojzij (55. Slov vas): Miede Sten (23 Mahov-nik). Breg: Friderik (34. Prezld). Terezija roj. Greisch (30). Friderik (9). Marija (8). Magdalena (1). St*ra cerkev: Wldmer Joftef (27. Kuho vo); Tscherne Janez (57, Gorenja vas). Klinja vas: Stalzer Franc (37); Michitsch Marija (35); Michitsch por. Eppich Jožefa (79. Kleč). K o b I" r jI: Handler Jožef (88). Marija roj. Vode (81). Dobrni«-Z>torlc»: Ferenfak Karel (40. Leoben). Angela roj. SaletelJ (24), Angela (4). Karel (2). Upniki navedenih oseb morajo do 31. decembra prijaviti svoje terjatve Pohotnemu uradu za dolgove in terjatve Ljubljana. Rimski trg. Nase Gledališče DRAMA Sobota, 27. dec.: ob 17.30 Dom. Red A. OPERA Sobota, 27. dec.: ob 17. Netopir. Izven. Zelo znižane cene. Toneta Turku v spomin i Nenadoma ad nas zapustil, dragi Tome. Zadrhtela so naša srca, ko smo zvedeli žalostno vest. Se pred nekaj meseci smo te srečavali in zdel si se nam krepak. Saj si bil vseskozi močna nttranjska korenina m nisi nikdar klonil. Zapustil si vrzel v našiti učiteljskih vrstah. Malo časa si užival zasluženi pokoj. Tvoja služba ni bila lahka. Mnogokrat je zahtevala samopremagovanja. Cele generacije so šle mimo Tebe. Svojim učencem sri bil najbo.jši vzgojitelj in svetovalec. Bil sp jim pravi oče. Tudi za 'zven-šolsko delo si se zanimal. Na svojih službenih mestih si jstaravljal drevesnice, knjižnice, sadjarska dnšrva itd. Rojen si bil v skr