JJ >

ijižmi«
PPIL*.ukSKI dnevnik
Poštnina plačana v gotovini /-> n><k >. Abb- postale I gruppo L.ena ZoO lir
Leto XXXV. Št. 102 (10.321)
TRST, torek, 8. maja 1979
Sn-ar rejra resrjasarg	rrr,^ y.	^irarr
ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA SOCIALISTIČNE STRANKE
CRAXI: UVELJAVITEV IN OKREPITEV SOCIALISTOV LAHKO ZAGOTOVI DRŽAVI OBDOBJE STABILNOSTI
PSI izključuje povratek k levemu centru, vendar pa tudi zavrača komunistično alternativo «ali v vladi ali v opoziciji» - Morebitni vstop socialistov v vlado odvisen od odnosov s krščansko demokracijo - Nasprotovanje levice
RIM — v svojem uvodnem poročilu centralnemu komiteju stranke 1® sekretar PSI Bettino Craxi včeraj orisal «pogodbo», ki jo njegova etranka namerava predlagati volivcem: če bo PSI okrepljena, bo #krepljena tudi stabilnost v državi. To je glavno geslo socialistične Volilne kampanje.
Vendar za to linijo se socialistična šivanka ni opredelila enoglasno in “Vez notranjih nasprotij. Tudi vče-raj je levica kritizirala tajništvo,
Pa čeprav je naloga tega zasedanja LK enostavna, saj mora v bistvu le evtsati stališče socialistov do glav-n'h problemov, ki tarejo državo. Po Jtnenju levičarske struje, ki jo vodi ahchele Achilli pa je tajništvo odvzelo temu osrednjemu strankinemu . 5U njegove pristojnosti, ker da je že samo oblikovalo smernice vo-*nne kampanje.
Zasedanje CK PSI je odprl pred-i n>k stranke Nenni, ki je obžalo-y«. da zaradi zdravstvenega stanja jP starosti ne more sodelovati v vo-jj™ kampanji kot bi hotel. Takoj J8*0 je prevzel besedo Craxi, ki je •e v uvodu poudaril, da bi ob veliki uveljavitvi socialistov država lahko 'ntela 5-letno obdobje stabilnosti, objavljanja in napredka. Socialisti — le nadaljeval Craxi — nameravajo Ugotoviti državi obdobje stabilnosti *n zavračajo alternativo «ali v vladi ?1 v opoziciji*, ki so jo postavili komunisti. PSI bo oblikovala svoje »tališče in bo vstopila v vlado, v Programsko večino ali v opozicijo *ede na razplet položaja.
Y bistvu — trdj Craxi — se PSI Poee vezati na nek dokončen predlog in izključuje samo dve možno-povratek k levemu centru in jeko alternativo, kot jo postavljajo ornunisti. Socialistični sekretar je v tem okviru poudaril, da sicer ne nasprotuje vstopu komunistov v ')ado, vendar iz njegovih besed je ‘lo tudi mogoče razbrati, da bi se “Pnjaznil morebitnim vetom krčanske demokracije taki rešitvi, "^»delovanje s KD v vladi — je nadeval Cr*xi - -|o možno le v ®kviru enakopravnih odnosov, ki •j® jih socialisti nakazali med nejavnimi pogajanji za rešitev vladne *r,ae.» T0 pomeni, da je morebitni P°vratek socialistov v vlado odvi-“Jn od odnosov med KD in PSI, ne p od splošnejših vprašanj obliko-Vanja večine.
Glavni problem je okrepitev so-•alistov, ki naj omogoča enakopraven odnos med KD in PSI. Če se bo “zgodilo, bo država lahko imela rfl let stabilnosti. Iz te smernice, .10 je Craxi nakazal za socia-j?t'čno volilno kampanjo, lahko turi tolmačimo pripravljenost socia-da bi morebiti prevzeli pred-^clstvo vlade. Ta predlog je v ne-jT(Jo ponovil minister Bisaglia v ntervjuju z urednikom lista «La , epubbhca* in označil tako rešitev ot «levica - center*, da bi pouda-, da ne gre za enostavno oživljanje
Komunisti, ki se očitno bojijo, da bo nakazana rešitev izhoda iz politične krize, so včeraj zopet predlagali oblikovanje vlade laičnih strank z zunanjo podporo KD. Craxi. ki noče, da bi ga obtožili, da je med obema velikima strankama dal prednost KD, si je skušal zavarovati hrbet: «Ni res, da je demokracija alternative cilj, ki ga zasleduje večina v državi. Skromen notranji razvoj komunistične partije in njene mednarodne vezi zavirajo razvoj v tem smislu. Poleg tega se ne komunisti, ne druge napredne sile niso opredelile za tak strateški načrt.* Očitno je torej,
da bi bila v teh pogojih opredelitev za KD nujna.
Po Craxiju so posegli v razpravo in poročali o specifičnih problemih Benvenuto, Cicchito, Lagorio in A-niasi. Danes je predviden še poseg Agcstina Marianettija o vlogi sindikata. popoldne pa bo razpravo zaključil podtajnik Claudio Signo-rile.	P. P.
Polemika med KPI in KD o terorizmu
RIM — Terorizem in politično nasilje, ki sta eno od ključnih problemov, s katerimi se mora soočati italijanska demokracija, sta postala predmet ostre predvolilne polemike med demokristjani in komunisti. Glasilo KD «11 Popolo* v
iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiimiimiiiiiiiimimmmtiiiimiiiiiuiiiniiiiiiiiiimMiiiiiiuiHit
PREISKAVA 0 ATENTATU NA TRGU NICOSIA
Policija identificirala pet rdečih brigadistov
Med osumljenci tudi Franco Pinna - Vsi naj bi sodelovali pri umoru demokrščanskega svetovalca Schettinija
Tito sprejel vodstvo SRS
BRDO PRI KRANJU - Pred-^dnik republike in predseduj1* ZKJ Josip Broz Tito je danes popoldne sprejel vodstvo Slovenije, predsednika Predsedstva SRS Sergija Krainerja, predsednika CK ZKS * ranceta Popita, predsednika skupščine SRS Milana Kuča-Ja. predsednika izvršnega sve-® dr, Antona Vratušo, predsednika republiške konference Mitjo Ribičiča in predsednika republiškega sveta Zveri sindikatov Slovenije Vinka »atnerja, ki so predsednika Ti-a ^eznanili z aktualnimi vpra-j.anji družbeno - političnega živ-lenja in gospodarskega razvoja Slovenije.
.Predsednik Tito je svoje go-le zadržal na večerji, katere 0 se udeležili tudi člani pred-fjdstva CK ZK Slovenije Rovu? Albreht, Alojz Briški, iktor Aubelj, Majda Gaspari, r?l'*s Majer, Zvone Dragan, /arjan Orožen, Miloš Prosenc, kor Uršič in Andrej Verbič, a večerji so bili tudi koman-ljubljanskega armadnega Jpdročja general polkovnik Janc Tavčar, komandant glav-be 'O ababa teritorialne obram-B Slovenije general pod-P^dsovnik Branko Jerkič in Ppdsednik republiške konferenci .čveze mladine Slovenije ^ns Bavdek.
vosredinske večine. Kot ka-
i?re ^
deia^6) soc*alistični sekretar Craxi Z V Sa° oblikoval svojo strategijo rezub\enom' da doseže prav tak Volit,, l Bi če bj se socialisti na Predst. ,uveljavili ter bi njihov v° vi h''1 dobil mandat za sesta-ohii). ®d°, najprej poskusil zopet n°sti- u1' vlado demokratične enot-bi vf, pa je skoraj gotovo, da viado Postavila veto vstopu KPI v Ve rj®.1 bila nekdanja koalicija le-knnii lne vendar s socialistom za bistvu*?, v*ade. edina rešitev in v * aorak naprej v primerjavi Kdanjo štiristiansko večino.
RIM — Po nekaj dneh mrzličnega dela so sodniki in policija, ki redijo preiskavo o napadu rdečih brigadistov na sedež rimskega pokrajinskega odbora KD na Trgu Ni-cosia, dosegli nekatere stvarne rezultate, dasiravno -p kot je priznal eden od preiskovalcev -- »je kot če bi gradili stolpnico "taka. da ‘St postavljali kamenček na kamenček.* Glavni uspeh zadeva predvsem ugotovitev istovetnosti peterice napadalcev na osnovi pričevanj očividcev.
Skozi zid molčečnosti sodstva hi policije je doslej pronicnilo eno samo ime, Franco Pinna. Gre za 29-letnega terorista, ki je osumljen sodelovanja pri ugrabitvi in umoru predsednika KD Mora in ki' naj bi vodil četrtkov napad na sedež demokrščanskega pokrajinskega odbora. Imena ostalih štirih domnevnih osumljencev niso znana, vendar če naj verjamemo glasovom, ki se širijo na kvesturi, naj bi šlo za dokaj znane teroriste, ki so so delovali v zadnjih časih pri nekaterih krvavih atentatih v Rimu. Predvsem naj bi šlo za umor demokrščanskega svetovalca Itala Schettinija, ki je bil ubit 29. marca pred svojim uradom. Najbrž ni naključje, da je namestnik državnega pravdnika dr. Testa, ki koor dinira preiskavo, stalno v stiku s kolegom Sico, ki skuša odkriti morilce demokrščanskega svetovalca. Preiskavi potekata vzporedno in ni izključeno, da bo v kratkem odkrita istovetnost novega iedra rde čih brigadistov v italijanskem glavnem mestu, (vt)
Negrijcv glas
bodo primerjali z glasom
rdečega brigadisia
RIM — Načelnik preiskovalnega urada pri rimskem sodišču dr. A-chille Gallucci, ki vodi preiskavo o ugrabitvi in umoru predsednika krščanske demokracije Alda Mora, je včeraj zaupal izvedencem tehnično preiskavo o glasovih Tonija Negrija in Giuseppa Nicotrija ter brigadistov, ki so konec aprila in v začetku maja lani v imenu rdečih brigad izsiljevali Morovo družino. Ne-grijev glas naj bi bil podoben glasu terorista, ki je 30. aprila zjutraj telefoniral ženi demokrščanskega predsednika in ji napovedal skorajšnjo usmrtitev moža, Nicotrijev glas pa naj bi bil podoben glasu skrivnostnega prof. Niccolaia, ki je 9. maja sporočil nekemu prijatelju demokrščanskega prvaka, da je bil Moro ubit in da je njegovo truplo v Ul. Caetani.	,
Tako Negri kot Nicotri sta doslej odločno zavrnila domnevi, poudarila pa sta, da sta pripravljena pristati na primerjavo glasov. Toda kako? Med sodnimi izvedenci je glede teh poskusov že dalj časa v teku dokaj ostra polemika, saj kaže, da verodostojnost takih tehničnih analiz ni velika in v ZDA na primer sodniki rezultatov takih analiz ne sprejemajo več kot dokaze. V oblikovanju metode analize so branilci obeh obtožencev zabeležili znaten uspeh: po dolgem razgovoru s sodnikom, javnim tožilcem in sodnimi izvedenci so dosegli, da bo analiza temeljila na treh poskusih: primerjavi avdiogramov glasov, na glotološki in dialektološki analizi načina izražanja, ter na osnovi tako imenovanih »skupin poslušalcev*. Sodni izvedenec, ini. Piazza, do-
cent na turinski univerzi, bo moral predložiti soAiiku svoje zaključke v roku dveh mesecev.
Ob prvem uspehu je obramba nadaljevala z ofenzivo in zopet obtožila sodnike, da so v primeru Negrija, Nicotrija in ostalih obtoženih voditeljev avtonomije, grobo jagRi določila kazenskega postophika. «J?e bomo več trpeli — je dejal odv. Le-uzzi Siniscalchi — da tako grobo kršijo pravice obrambe. Negrija so na primer obtožili kopice zločinov, med zasliševanjem pa niso omenili nobenega dokaza ali indicije, na katerih naj bi bile obtožbe oprte. To pa je v odločnem nasprotju s členom 367 kazenskega postopnika, po katerem mora sodnik jasno povedati obtožencu česa ga dolži in na podlagi česa*, (vt)
RIM — Včeraj je odpotovala v Bonn delegacija PSI, v kateri so Bettino Craxi, Carlo Ripa di Mea-na in Mario Dido. Delegacija se bo sestala s predsednikom socialistične internacionale Willyjem Brandtom in s predstavniki SPD. P sprejemu pri kanclerju Schmidtu, bo Craxi govoril 220 socialističnirr poslancem v Bundestagu.
današnjem uvodniku odgovarja na izjavo komunističnega senatorja Chiaromonteja, da je glavni cilj terorizma premakniti politično os v državi na desno in okrepiti reakcionarne sile. Po mnenju demokrščanskega lista teroristi zasledujejo ravno nasproten cilj: ustvariti pogoje za revolucionarni prevrat. Rdeče brigade — trdi «11 Popolo» — so si prevzele isto nalogo kot «rdeča armada* na Češkoslovaškem, ko je vsilila deželi «pravi komunizem*.
«če je analiza KPI o terorizmu na ravni, ki jo je nakazal Chiaromon-te — zaključuje glasilo KD — je res na nizki in naravnost otroški ravni*.
Komunistični senator Pecchioli pa je polemiziral s predsednikom KD Piccolijem. kateremu je očital, da je ravno njegova stranka tista, ki je dovolila «onesnaženje* stare obveščevalne službe ter delno izjalovila reformo teh služb. Obenem Pecchioli obtožuje demokristjane, da so naravnost sabotirali načrt za reformo policije, ki je bil eden od glavnih ciljev večine demokratične enotnosti.
NEDELJSKE DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE V AVSTRIJI
Velika zmaga kanclerja Kretskega
Po nedokončnih uradnih rezultatih bodo socialisti imeli v parlamentu 96 poslancev, ljudska stranka 76, svobodnjaška pa 11 - Neuspeh KPA - Osebnost kanclerja Kreiskega, znatna organizacijska sposobnost SP0 in pragmatična politika glavni razlogi zmage socialistov
DUNAJ — Avstrijsko notranje ministrstvo je že v nedeljo nekaj minut po 20. uri objavilo začasni končni rezultat volitev v državni zbor in potrdilo nepričakovano visoko zmago socialistične stranke. V 183-glavem državnem zboru' bo imela socialistična stranka poslej 98 predstavnikov, oziroma tri več kot doslej: večja od obeh opozicijskih strank, ljudska stranka, bo zastopana s 76 poslanci in ne več z 80 kot doslej: svobodnjaška stranka pa je k dosedanjim desetim mandatom primaknila še enajstega. Komunistična partija Avstrije tudi tokrat ni uspela osvojiti nobenega mandata in je na nedeljskih volitvah še enkrat pokazala, da gre njena pot navzdol.
Dokončne rezultate volitev bodo objavili šele danes, vendar pa ni pričakovati presenečenj in. kot vse kaže, so rezultati, ki so jih V nedeljo zvečer objavili v notranjem ministrstvu, definitivni. Ne glede
na to, ali se bo eden od socialističnih mandatov danes preselil v prid ljudske stranke, pa se politično bistvo volilnega rezultata ne bo spremenilo: slej ko prej ostaja absolutna večina v rokah socialistične stranke, na podlagi te absolutne večine pa bo kancler Kreisky spet lahko formiral enobarvno socialistično vlado.
V prvih povolilnih izjavah so avstrijski politiki soglasno ugotovili, da je treba volitve v kar največji meri ocenjevati kot politični uspeh kanclerja Kreiskega, kar krepi tudi njegov položaj na čelu socialistične stranke. Takšni oceni tudi sam Kreisky ni nasprotoval. Kancler je neposredno po objavi rezultatov izjavil, da je treba v zmagi socialistov videti predvsem soglasje prebivalstva s politiko socialistične vlade, se pravi s tisto politiko, ki je v žarišče predvolilnega boja — mimo osebnosti samega kanclerja, ki kot politik v Avstriji prav goto-
vo nima konkurence — postavila vprašanje ohranjevanja polne zaposlitve.
Presenečenje spričo nedeljskih rezultatov državnozborskih volitev v Avstriji ni bilo v centrali zmagovite socialistične stranke nič manjše, kot je bilo v centrali poražene ljudske stranke — razlikovalo se ni po obsegu — pač pa se je razlikovalo po predznaku. In medtem, ko so socialistični funkcionarji v prvih izjavah volilni rezultat predstavili predvsem kot soglasje volivcev z dosedanjo politiko socialistične stranke in njenega predsednika, ki je že 9 let hkrati tudi zvezni kancler, je poražena ljudska stranka napovedala, da bo vzroke poraza natanko raziskala in izpeljala tudi potrebne programske, oziroma personalne posledice. Vse štiri stranke, ki so sodelovale na nedeljskih volitvah, so imele že v ponedeljek dopoldne prve sestanke, na katerih so ocenile nedeljske volilne rezultate. Četudi
Vojaki na straži javnih zgradb ?
RIM — Že na podlagi sedanjih zakonskih predpisov vojaški oddelki lahko zastražijo javne zgradbe, električne centrale, železniške proge in podobne objekte. Tega mnenja so v krogih notranjeg in obrambnega ministrstva ter varnostnih služb. Vse kaže, da bodo vojakom, posebno pe-šadiji, dodelili poleg naloga, da stražijo na voliščih, tudi za straženje drugih objektov, medtem ko izključujejo možnost, da bi vojaške odrede uporabljali za vzdrževanje javnega reda. S posegom vojske bi razbremenili precejšnje število karabinjerjev, agentov javne varnosti in finančne straže, ki-bi-jih uporabljali v borbi proti terorizmu in tudi kriminalu.
Zaradi zavlačevanja pogajanj
Danes 4-urna stavka industrijskih delavcev
RIM — V podporo sindikate /, la se pogajajo za obnovo pogodb s predstavniki delodajalcev, bo danes stavkalo 4 ure približno 5 milijonov italijanskih delavcev. Stavke, ki jo je oklicala federacija CGIL -CISL - UT-*, se bodo udeležili vsi delavci, za katere so v teku pogajanja za nove delovne pogodbe in sicer kovinarske, gradbene, tekstilne, kemične in jestvinarske stroke ter poljedelski delavci. V večjih mestih so najavljene manifestacije s sprevodi in govori sindikalistov.
mtiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiimiHiHiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiitsifitHiiaiiiniuiiiiiiiiiii
SKRAJNO NAPET POLOŽAJ NA IZRAELSKO - LIBANONSKI MEJI
Izraelska vojna letala že dva dni obstreljujejo naselja v Libanonu
Tarča teh napadov so vasi palestinskih beguncev - V nedeljo veliko mrtvih in ranjenih - Begin povabil Sarkisa za pogajalno mizo
BEJRUT — Žerjavica se raz-plamteva v požar. Na severu Libanona se zemlja dan za dnem bolj rdeči s krvjo palestinskih beguncev. V nedeljo so izraelska letala ponovno letala nad jjbanonom in od vrgla svoj smrtonosni tovor na naselje Moi hamerah. Bcmbe so padle tud) na hišo, kjer je bilo ravnokar v teku poročilo slavje. Žrtev, med ranjenci in nirtvimi, je bilo kakih trideset in vse so Libanonci, kajti izraelski napad je le za malo zgrešil palestinsko begunsko taborišče
PRISPEVKI ZA ČRNO GORO
Zaradi pomanjkanja prostora smo prisiljeni odložiti na jutri objavo seznama darovalcev za pomoč Črni gori.
V nedeljskem dnevniku sta se nam v objavi prispevkov vrinili dve neljubi pomoti: Ema Ker-ševan je darovala 5.000 lir in ne 50.000; med darovalci ja bila tudi Ljubica Slavik in ne Slavič kot pomotoma objavljeno.
......"...umnimi..n.............m............... mi
Poimenovanje šole v Šempolaju
A*
v. >.*,	>
Za nas Slovence, ki smo bili in smo še žrtve raznarodovalnega procesa, je imela šola vselej poleg kul-turno-vzgojnega tudi narodnobuditeljski pomen. Zato si prizadevamo, da bi naše šole poimenovali po zaslužnih prednikih. Zadnje poimenovanje je bilo v šempolaju, kjer so v nedeljo svečano odkrili spomenik padlemu domačinu Stanku Grudnu - Streli Naslednje poimenovanje bo predvidoma 17. junija v Škednju, ko bodo tamkajšnji osnovni šoli nadeli ime učitelja, skladatelja in dirigenta Ivana Grbca. Da bi k pobudi pritegnil čim širši krog ljudi, je pripravljalni odbor predvčerajšnjim priredil tako rekoč celodnevno zabavno Igro z loterijo in pestrim kulturnim sporedom. O obeh dogodkih poročamo na drugi strani.
Nalir el Bared. Med mrtvimi je tu di dojenček, star komaj 40 dni.
Pa tudi včeraj so izraelska vojna letala bombardirala palestinska naselja v bližini Rihana, 18 kilometrov od libanonsko - izraelske meje. Palestinska tiskovna agencija *VVa-fa» je sporočila, da so skupne sile (Palestinci in progresivni Libanonci) napad odbile in niso utrpele izgub.
Kljub vsem tem napadom je včeraj izraelski predsednik vlade Me-nahem Begin predlagal vladi / Bejrutu, naj sede za pogajalno mizo, da rešijo vprašanje «palestinskili beguncev*. V govoru, ki ga je imel Begin v izraelskem parlamentu, je povabil libanonskega predsednika Sarkisa v Jeruzalem, da bi zaključili oziroma podpisali «mirovni sporazum*. »Libanona — je dejal Begin — ne zanima izraelska zemlja, pa tudj Izrael priznava nedotakljivost libanonskih meja in suverenost bejrutske vlade nad celotnim Libanonom. Zaradi tega bi lahko sklenili mirovni sporazum v par dneh*. *S tega mesta — je nadaljeval izraelski predsednik vlade — uradno vabim libanonskega predsednika v Jeruzalem. S svoje strani pa sem pripravljen potovati v Bejrut ali kamorkoli, da bi le sklenili mir.* Kljub tem miroljubnim besedam in pozivom, pa so, kot rečeno, tudi včeraj izraelska letala obstreljevala palestinske postojanke v Libanonu.
Tudi Egipt se je formalno vmešal v libanonsko - izraelski spor in zahteval od ZDA, naj odločno nastopijo pri telavivski vladi in zaukažejo, naj Izrael vendarle preneha «svojo agresijo proti libanonskemu ozemlju*. «Izraelske agresije so v protislovju z voljo vseh tistih, ki težijo k vzpostavitvi pravičnega in globalnega miru na Bližnjem vzhodu*, je dejal egiptovski zunanji minister Butros Ghali. Poleg tega, na videz zunanjega dogajanja, se Egipt spopada tudi s težkimi in zaskrbljujočimi zadevami. Kairski tisk namreč ponovno obsoja «Geda-fijeve nakane, s katerimi si skuša libijski predsednik prisvojiti nekaj delov egiptovskega teritorija*. Časopisi pišejo, da sta morali dve skupini egiptovskih delavcev zbežati iz Libije, kajti tam naj bi jih skušali integrirati v posebne vojaške oddelke, ki bi napadli Egipt. Trenje in napetost med obema državama se torej stopnjuje (in to že od leta 1973, 1977. pa je •>rišlo med Egiptom in Libijo do prve vojne) in ni naključje, da je Kairo poslal na mejo z Libijo vojaške okrepitve.
Če je na vojaškem področju položaj dokaj napet, pa je napetost ve-
Tajinstvena usoda neznanega letala

e \u
N* ^ f f
!y


SANTIAGO — Je res v Andih strmoglavilo letalo ali gre za tokrat v pravem pomenu besede, neslano ali bolje kriminalno šalo? To skušajo ugotoviti pristojni organi Čila in Argentine, vendar do sedaj brez otipljivih rezultatov. Predvčerajšnjim popoldne so namreč čilski radioamaterji prestregli klic po pomoči in zdravilih, ki naj bi ga oddajali v italijanščini iz strmoglavljenega dvomotornika. Od tod domneva, da gre za italijansko letalo. Kmalu pa so začeli sumiti, da nekaj ni v redu. Letalo, kakršno naj bi str-
moglavilo, sploh ne bi moglo prileteti iz Italije, nihče ni najavil nadzornim organom številnih letališč v državah Južne Amerike poleta kakega letala in končno ni nobeno letalo vzletelo z letališč.
Ponesrečenci so se še večkrat o-glasili, pa čeprav bi moralo imeti strmoglavljeno letalo že prazne baterije, vendar ni nihče nakazal točnega kraja nesreče. Od tod sum, da gre za potegavščino, s katero so spravili na noge reševalne ekipe in tudi izvidniška letala.
Kasneje se je pojavila domneva,
da morda gre za letalo, ki je ilegalno prevažalo, zaradi česar ni na javilo ne smeri proge ne kraja pristanka, politične preganjance. To letalo vrste «beechcraft», naj bi skušalo prisilno pristati na področju hriba Tronador, nedaleč od znamenitega argentinskega zimskošportnega središča San Carlos di Bariloche, pri čemer je strmoglavilo. Vsekakor so na kraj poslali tudi vojaške oddelke, ki bodo skušali ugotoviti kaj se je pravzaprav zgodilo. In predvsem, ali se je res kaj sploh zgodilo.	----
lika tudi v odnosih med Kairom in ostalim arabskim svetom. Danes se v Maroku začenja zasedanje islamske konference, katere bi se bil moral udeležiti tudi zastopnik Egipta. PriprSvljalha komisija pa je E-giptoizključila iz tega arabskega fo-t ruma,
M. Piave pokopan morilec v zaporu
RIM — Včeraj so v prisotnosti svojcev in redkih prijateljev pokopali filmskega igralca Domenica Se-rughettija, bolj znanega z umetniškim imenom Mario Piave. Po izsledkih preiskave naj bi Piave v nočnem času ukradel izpred bara v Marini di Lavinio cvetlični lovec z majhno palmo. 36-letni Franco Leoni, lastnik avtosalona v Anziu, je hotel «tata» ustaviti, a ker se je Piave oddaljil Z avtom, je ta sprožil proti njemu rafal iz parabelluma. Meril je sicer v gume, a ker se cesta na tistem kraju strmo spušča proti obali, so se krogle zarile v nesrečnega igralca,
strankini funkcionarji o tem še ne govore, pa je postalo vprašljivo, ali lahko dosedanji predsednik ljudske stranke, se pravi stranke, ki je bila četrt stoletja po koncu druge svetovne vojne poglavitni center o-blasti v Avstriji, ki pa je z včerajšnjim porazom zdrknila za nekaj stopnic nižje, še ostane na svojem položaju.
Poglavitna tema prvega povolilnega dne niso več sami rezultati, k; bodo dokončni šele danes — vendar pa sodijo, da se objavljeni rezultat ne more več spremeniti —• marveč vzroki, ki so do takšnih rezultatov privedli. Tako politiki, kot komentatorji skoraj soglasno vidijo v kanclerju Kreiskem tisto volilno lokomotivo, ki je socialistom najbolj pripomogla k uspehu. Opozicijski stranki zoper tako profiliranega politika kot je Kreisk.v v lastn h vrstah nista uspeli najti pravega zdravila. Drugo dejstvo, ki je socialistom pripomoglo do zmage, tiči brez dvoma v 9-letni politiki vlade, ki je bila izredno pragmatična, ki je torej brez pretiranega sramu odstopala od programskih ciljev socialistične stranke in se udajala pritiskom konservativne opozicije, ki pa po drugi plati opozicijskim strankam ni dajala priložnosti in možnosti da razvijajo pravo opozicijsko politiko. Za slovensko manjšino žalosten primer odstopanja ne samo od načel socialističnega programa, marveč tudi od načel svobodomiselnosti, je brez dvoma reševanje manjšinskega vprašanja, ob katerem je socialistična stranka svojim programskim izhodiščem navkljub podlegla pritiskom obeh konservativnih opozicijskih strank in sprejela izrazito reakcionaren manjšinski zakon.
Nadaljnji element, na katerega se opira nedeljska zmaga socialistov, je trden organizacijski nastop, ki so ga po lanskih dveh porazih socialistov na dunajskih volitvah in pa na referendumu o usodi jedrske ceatrale v Svetndorfu — močno o-krepili ter hkrati ukrotili frakcijsko spotikanje v sami stranki. Ob vsem tem pa so šle kanclerju v prid še nekatere populacijske spremembe, tako povečanje števila mladih volivcev, kot dejstvo, da se je tudi podeželje, doslej rezervoar glasov ljudske stranke, odprlo in vključilo v proces kapitalistične proizvodnje. Relativno največje pridobitve je namreč socialistična stranka zabeležila prav na podeželju. O vseh teh in še o drugih faktorjih so včeraj dopoldne že začela razpravljati vodstva vseh avstrijskih političnih strank. Mandat za sestavo nove vlade bo brez dvoma sprejel spet Krei-sky, ki bo vlado sestavil tako, da se bo opirala na socialistično večino v parlamentu. V tej zvezi je Kreisky izjavil, da s sestavljanjem vlade ne misli hiteti in da bo o zadevi «do-bro* premislil.
MARJAN SEDMAK
MEDNARODNA KONflRCNCA UNCTAD V MANILI
Za odpravo vseh razlik med revnimi in bogatimi
Konference OZN za trgovino se udeležujejo delegati 151 držav ■ Cilj je izgradnja novega gospodarskega reda
MANILA — Pregledati dosedaj prehojeno pot in napredek v izgradnji «novega mednarodnega reda* in izreči se o vprašanjih, ki pogojujejo odnose med i ldustrializiranimi deželami ter državami v razvoju: to sta osrednji točki, ki jih bodo delegati 151 držav obravnavr’i na peti konferenci OZN za trgovino in razvoj UNCTAD, ki se je včeraj pričela v filipinskem glavn. n mestu in se bo zaključila 1. junija.
Konferenco je odprl filipinski predsednik Ferdinand Marcos, ki je ob tej priložnosti pozval »bogate* in «revne» države naj končna najdejo skupno govorico in ustvarijo nov gospodarski red. «Ni več časa za dolge debate o reorganizaciji svetovnega gospodarstva* je dejal Marcos in pristavil, da revni ljudje v svetu ne morejo čakati na naknadne raziskave tega vprašanja. »Utrujeni kmet in njegova žena in sinovi, ki se čutijo osleparjen' zaradi padca cen, ne morejo več čakati. Niti ne more čakati rudar s temnimi pljuči in črnim 'brazom, ki je brez moči pred industrijskimi silr '.» .
Nato so izvolili delovno predsedstvo konference, ki mu načeljuje filipinski zunanji minister Carlos Ro-mulo, ki je ob tej priliki imel dokaj nenavaden, a učinkovit govor. Dejal je, d- «bo zelo zahteven predsednik*. «Jesti vam bom dajal sa mo kruh in piti le vodo — je rekel prisotnim delegatom — odvzel vam bom vse človekove pravice, da bi vas le prisilil k napredku v delu za novi mednarodni 'ospodarski red, saj lačni in revni v svetu ne morejo več čakati.* Konferenci je poslal
pozdravno brzojavko tudi romunski predsednik Ceausescu (med tolikimi drugimi), ki poziva vse države, naj zmanjšajo stroške za okrepitev vojske in naj ta denar namenijo državam v razvoju. Papež Janez Pavel II. pa je poslal konferenc’ sv.w blagoslov.
Posebno zanima. „. in pričakovanje je vladalo za pozdrav generalnega tajnika OZN Waldheima. Ta je v svojem nagovoru pozval zahodne industria izirane države, dežele tretjega sveta in socialistične države, naj se združijo v boju za pravičnejši gospodars’ < red. «Svetu ne bomo mogli zagotoviti stabilnosti in miru, do' 'er je prisotna tal j velika neenakost med ljudmi,* je svoj poseg zaključil Kv.rt Waldheim.
Na konferenci v M; li je prisotna tudi italijansha delegacija, ki jo vodi sen. Mario Pedini. (rač)
Bombna atenlala na letališču v Istanbulu
ANKARA — V nedelj, so zaenkrat še nei lenti ficirani teroristi izvedli na letališ a v Isto . bulu dva bombna atenta' i, ki str povzročila nekaj^ gmotne škode, na srečo pa ni bilo človeških žrtev.
Medtem . : turšk' blasti spremenile pripor 331 ljudi, ki so se kljub prepovedi udeležil, prvomajske manifestacije, v arest. Med a-retiranimi je tudi predsednic, turške delavske stranke Bthice Boran.

SLOVESNO POIMENOVANJE ŠEMPOLAJSKE ŠOLE PD PADLEM DOMAČINU
STANKO GRUDEN - STRELA SIMBOL KRAŠKEGA ODPORA NACIFAŠIZMU
Odkritju spomenika mlademu borcu prisostvovala velika množica - Slavnostni govor Dušana Furlana - Bogat kulturni spored in šolska razstava o NOB
PRISPEVEK VIDEMSKIH INDUSTRIJCEV ZA ČRNO GORO
Šempolajska šola je prva šola v slovenskem zamejstvu, ki nosi ime preprostega vaškega partizana, vzornega borca, ki je s svojo krvjo pisal v zlato knjigo zgodovino NOB. Tako je naglasil župan de-vinsko-nabrežinske občine, poslanec Albin Škerk, med nedeljsko slovesnostjo ob formalnem poimenovanju osnovne šole s celodnevno zaposlitvijo v tej mični vasi po heroju Stanku Grudnu - Streli ter ob odkritju spomenika komaj 19-letni žrtvi nacifašistične strahovlade, ki naj simbolizira vse druge oadle za osvoboditev svojega naroda in za izbo je vanje pravičnejše družbe, šolski otroci, ki obiskujejo in bodo obiskovali to šolo, je še dejal govornik, naj se po njem zgledujejo, kajti naša narodnostna skupnost, ki se mora nenehno bojevati za svoj obstoj in napredek, potrebuje mnogo značajne, delavne in borbene mladine; zato čuvajmo in podpirajmo našo šolo kot največjo pridobitev, ki jo uživamo tudi po zaslugi junaka Stanka Grudna.
Kraševci in zlasti prebivalci Praprota, Prečnika, Trnovce in seveda Šempolaja. ki so že 1945. leta nadeli šoli Stankovo ime, so zvestobo izročilom NOB vneto potrdili z izjemno množično udeležbo na slavnosti pred šolskim poslopjem. Odprl jo je v imenu pripravljalne ga odbora za poimenovanje od v. Jože Škerk, ki je predstavil in pozdravil vrsto visokih gostov, med njimi senatorko KPI Gerbčevo, predsednika deželnega sveta Golli ja, predsednika komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja SZDL SR Slovenije Hartmana, jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Cigoja in konzula Kante-ja, predsednika sežanske občinske skupščine Bernetiča, tajnika SKGZ Udoviča, pedagoškega svetovalca za slovenske šcie na Tržaškem Sivca, predsednika	Kraške	gorske
skupnosti Budina in »Strelovega* brata, narodnega heroja Alberta Grudna - Bliska. V množici smo zapazili še častnega člana TPPZ in zaslužnega borca Škapina iz Kozine ter priznanega medvojnega in povojnega družbeno-političnega delavca, domačina Alfonza Grmeka.
Po priložnostnem nagovoru didaktičnega ravnatelja Tavčarja, ki je orisal bogato razvejanost delovanja v šempolajski šoli, ki naj vzgaja učence v spoštovanju do bližnjega in v ljubezni do svojega naroda ter samoodpovedi po zgledu heroja Stanka Grudna	ter po
županovem posegu je bilo svečano odkritje spomenika, ki ga je blagoslovil domači župnik Žerjal. Gre za bronasti doprsni kip na podlag: iz kraškega kamna, ki ga je izdelal priznani ljubljanski likovnik Zdenko Kalin, darovala pa Socialistična republika Slovenija.
Slavnostni govor je imel Dušan Furlan. S to svečanostjo odpravljamo krivico in žalitev, ki sta bili kmalu po vojni	storjeni	Stanku
Grudnu, slovenski narodni skupnosti in vsem demokratično čutečim ljudem tega področja, ko so anglo-ameriške oblasti dale odstraniti s pročelja šole Grudnovo ime, ime tistega, ki »se je obenem boril za iste pravice vseh narodov na svetu in za zmago zavezniškega orožja nad skupnim sovražnikom, na-cifašizmom*. Ukrep nam je postal razumljiv, je pripomnil govornik, ko smo na lastni koži občutili, da so nas nekdanji veliki zavezniki na arenj mednarodnega diplomatsko političnega mešetarjenja hoteli spremeniti v drebiž za poravnavanje medsebojnih računov. Vendar se jim naklepi niso uresničili, saj so nazadnjaške sile izgubile na svoji moči. Po prerezu čez junaške podvige Stanka in njegovih tovarišev vse do nasilne smili v borštanskem bunkerju, si je Furlan zastavil vprašanje, kdo je tem mladim, preprostim fantom vcepil tako visoko razvit čut družbene odgovornosti, tako zrelo moralno trdnost in politično zavest. Odgovor tiči v duhovni in moralni podobi, ki jo je slovenskemu ljudstvu oblikoval njegov stoletni zgodovinski boj za obstanek; šola, kultura in prosveta so v tem boju igrale nenadomestljivo vlogo. Ciljev, za katere so padli Stanko in tovariši, še nismo dosegli, zanje se bomo še naprej borili; s tem se bodo najprimerneje oddolžili vsem padlim, hkrati pa potrdili same sebe kot zavestna in častivredna, človeško ponosna, razumska bitja, ki prav zaradi take svoje narave ne morejo več biti sluge nikomur.
Domačin Ivo Širca je zatem pred stavil bogat kulturni program, v katerem so sodelovali otroci doma čega vrtca iri šole z ljudsko in
plesov v narodnih nošah ob sprem ljavi mladega harmonikarja Zorana Lupinca, nato dekleta recitacij-skega krožka komenske osnovne šole z recitalom narodnoosvobodilne
I. Grbec «Zabavno igro*, da bi z njo vzbudil pozornost med vašča ni in tudi med širšo slovensko javnostjo za poimenovanje tamkajšnje osnovne šole. Nedeljska pobuda je
tematike «Hodil po zemlji sem na- i bila že druga te vrste, saj je od ši» z odlomki iz Borovih, Gradni i bor, ki ga sestavljajo vse kompo
' nente šolskega in vaškega življenja, pripravil v ta namen v pustnem času osmico v domu Jakoba Ukmarja.
Nedeljska prireditev se je začela dopoldne z bogato loterijo, ki se je nadaljevala tudi v popoldanskih urah. Popoldne je bil na sporedu kulturni program, na katerem so sodelovali večinoma otroci. Pred res številnim občinstvom so zapeli otroci domačega mladinskega zbora, ki ga vodi Dušan Jakomin, o-troški pevski zbor s Proseka - Kon-tc-vela, ki ga vodi Erika Briščik. pa je zapel ob spremljavi harmonikarskega ansambla podružnice Glasbene matice s Proseka, ki ga vodi Loredana Kočevar, Na‘j je nastopila še otroška folklorna sku pina iz Križa.
kovih in Kajuhovih del, izvrstni mešani pevski zbor »Igo Gruden* iz Nabrežine pod vodstvom Sergija Radoviča ter Tržaški partizanski pevski zbor, ki je predstavil partizanske in borbene pesmi iz sple ta «Partizanske balade* in triptiha «Zemlja in narodi*.
Navdušeno občinstvo si je zatem pozorno ogledalo prostrano razstavo ročnih izdelkov in likovnih stvaritev o temi NOB, ki so jih pripravili učenci in dijaki poleg iz Šempolaja še iz Nabrežine. Mav-hinj, Saleža in Zgonika. Briščkov in Komna, k čemur se bomo še povrnili. (dg)
Prireditev v korist poimenovanja škedenjske šole
Odbor za poimenovanje osnovne šole v Skednju po Ivanu Grbcu je priredil v nedeljo v prostorih PD
Predsednik združenja industrijcev videmske pokrajine, inž. Rinaldo Bertoli, je včeraj izročil generalnemu konzulu SFRJ v Trstu, Štefanu Cigoju 5 milijonov lir, ki so jih zbrali furlanski industrijci za pomoč Črni gori. Gre za prispevek, je dejal predstavnik videmske Con-findustrie. s katerim se industrijci potresnega področja Furlanije hočejo vsaj simbolično oddolžiti za pomoč, ki so jo prejeli od Jugosla vije ob potresu, ki je prizadel Furlanijo pred tremi leti.
Zbiranje prispevkov za Čmo goro se na generalnem konzulatu SFRJ nadaljuje. Vsakodnevno pre-I .iemajo več cesetin čekov najraz-Nedeljska pobuda odbora za po-! ličnejših vrednosti — od večmili-imenovanje škedenjske šole je do jonskega prispevka raznih podjetij
segla svoj namen, saj si je predstavo ogledalo veliko domačinov in gostov. Sedaj si bodo Škedenjc: zavihali rokave za poimenovanje šole, ki bo predvidoma 17. junija.
do nekaj fcisočev lir, ki jih pošiljajo posamezni delavci, upokojenci, bivši borci iz vse Furlanije - Julijske krajine. Prav v teh dneh tečejo pobude enotne sindikalne zve-
ze, združenja partizanov, 17 občinskih uprav iz furlanske nižine, skupine trgovcev iz Gorice ter iz Trsta, da bi zbrali čimveč pomoči za Čmo goro. Deželni svet je v ta namen že dodelil 20 milijonov lir, medtem ko deželna uprava preučuje obsežnejšo pobudo — govori se o znesku 150 milijonov lir.
Na generalnem konzulatu se v teh dne poraja misel, da bi vsa sredstva zbrana v Furlaniji - Julijski krajini osredotočili na en sam načrt, na izgradnjo nekega trajnega objekta, ki naj bi tudi nosil ime dežele, ki se je tako izkazala — kot je danes dejal generalni konzul Cigoj — v bratski solidarnosti s prizadetim črnogorskim prebivalstvom. fep)
ZA OBNOVITEV DELOVNE POGODBE IN PROTI TERORIZMU
Danes tudi v Trstu štiriurna stavka kovinarskih delavcev
Ob 10.30 shod na Trgu Goldoni; kjer bo govoril tajnik FLM Detla Croce
NA VČERAJŠNJI JAVNI MANIFESTACIJI V KROŽKU SALVEMIM
Predstavitev socialističnih kandidatov na parlamentarnih in evropskih volitvah
- bt	{_-	,
Član vsedržavnega vodstva De Michelis ostro polemičen do KD in do radikalcev - KD o pravicah slovenske narodnostne skupnosti - Formaliziran razdor v vrstah tržaških radikalcev
Socialistična stranka je včeraj na javni manifestaciji v krožku «Gae-j tano Salvemini* uradno predstavila svoje kandidate na bližnjih parlamentarnih in evropskih volitvah. V kratkem uvodu je pokrajinski taj nik Seghene orisal težaven politični položaj v našem mestu in poudaril nujnost, da bi se volilna kampanja ne sukala zmeraj -'-tfcrog istih' tem, glede katerih je prebivalstvo razdvojeno, ampak sUt-Jbi ^prišlo do, čim bolj BnfB^ene-**«!^«^, ki bi' dala volivcem možnost racionalne, ne pa emotivne izbire.
Kot smo že poročali, vodi kandidatno listo PSI za poslansko zbornico vodja organizacijske sekcije pri vsedržavnem vodstvu stranke Gianni De Michelis, v njej pa so še slikarka Tiziana Fantini Tognac-chini. delavec študent Luciane Co-mida, ki je tudi tajnik socialistične mladine, ter Slovenec prof. Aljoša Volčič, matematik, docent na trža-
ški univerzi in član komisije pri predsedstvu vlade za izdelavo za-' konskega osrutka o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v,. Ita liji. Za senat kandidirata pisatelj Fulvio Tomizza, ki se ni mogel u-‘ deležiti včerajšnje manifestacije > iz zdravstvenih razlogov, in industri-jec Fulvio Anzellotti. Za evropske volitve -kandidiranj: na listi PSI za severovzhodno okrožje Amaldo Pit tpoi,,,t)ežpUu^,svetovalec skozi štiri zakonodajne- dobe^-. bivši predsednik deželnega sveta, sedaj pa oredsed nik deželne komisije za Osimo in Tržaškega sklada, ter univerzitetni profesor Jože Pirjevec, zgodovinar, izvedenec za vzhodnoevropska vprašanja ter za vprašanja odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
Po predstavitvi kandidatov je Gianni De Michelis v daljšem posegu podal nekaj misli o sedanjem položaju in o perspektivah po volitvah, medtem ko bo program
IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIII lili IHIIIIIIIIIIIIIM11111 MltlllllMIIIIIIIIII III Itlllllllllllll Hilli Hlllllimalllllllltll V
TISKOVNA KONFERENCA EAPT V BASLU
OKREPITI TRANZITNO VLOGO TRŽAŠKE LUKE
Zanetti in deželni odbornik Rinaldi prikazala švicarskim gospodarskim krogom značilnosti pristanišča
Tržaška avtonomna pristaniška u-1 Trst prvo m.sto na trgovski rela-
stanova bi rada čimbolj utrdila tran-l	p—1------T~J— J“ J ~J
žitno vlogo, ki jo ima naša luka v 1
partizansko pesmijo, recitacijami Borovih in Kajuhovih poezij, pripovedjo »Strelovega* življenjepisa in izvajanjem gorenjskih narodnih
tovornem premetu med zaledjem onstran Alp ter vzhodnim Sredozemljem in čezsueškimi območji. Še zlasti želi pomnožiti blagovne pošiljke skozi Trst, ki so namenjene proti jugu iz evropskih predelov se-vernovzhodno od našega pristanišča Da bi prikazala, inozemskim koristnikom tukajšnje luke njene zmogljivosti in razvojne načrta, jc EAPT sporazumno z deželno upravo sklicala v Baslu tiskovno konferenco pod okriljem tamkajšnjega, največjega švicars .e :a kreditne za zavoda Schweizericher Bankverein, ki sodi v sam vrh evropskih Lnanmih kolosov.
časnikarjem in kakim 300 zastopnikom podjetniškega in gospodarskega sveta v baselskem kantonu sta predsednik pristaniške ustanove Zanetti in deželni odbornik za industrijo Rinaldi spregovorila kar v nemščini. Predstavila ste jim tudi tehniško dokumentarno razstavo o značilnostih pretovarjanja tranzitnih pošiljk v nr.či .uk ki i avržeio letno nad 300 milijard lir v valutah.
Zanetti je poudaril, da zavzemajo švicarski tovori v tranzitu skozi
ciji Sredozemlje - Jadran in da od-! pade nanje letno okrog 100.000 ton s 1.500 kontejnerji vred - kontejnerjev je bilo v prvem trimesečju letos 476, v vsem latu 1978 1866 ter predlanskim 1390. Na Tržaško zahaja čedalje več tudi švicarskih turistov; lani so jih v tukajšnjih hotelih zaznamovali 15.172 in jih je bilo prvič vec kakor Avstrijcev.
Odbornik Rinaldi je navzoče seznanil z načrti, ki naj bi v prihodnjih petih letih omogočili izgo-tovitev pontabeljske železniške proge, avtoceste do Trbiž? in predor skozi I.lonte Croce Carnico, oziroma z deželnim načrtom o uskladitvi dejavnosti v posameznih lukah. Gostitelji so se še zlasti zanimali za načrt o povečanju kontejnerskega terminala na sedmem pomolu, zmogljivost katerega doseže danes 250.000 kontejnerjev od 20 čevljev.
Zanetti in Rinaldi, i ju Jc spremljala delegacija pomorskih agentov, špediterjev in raznih operaterjev iz naše dežele, sta prikazat;, še film o tržaški pristaniški opremi, nato pa priredila krajevnim gor.odarskopoli tičnim predstavnikoi i sprejem, ki se ga je udeležil tudi minister baselskega kantona Jenny.
REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV
NAŠA POMLAD 79
Ob mednarodnem letu otroka
m
V NEDELJO, 13. MAJA, OB 17. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU.
Predprodaja vstopnic od četrtka dalje na sedežu SPZ v Ul. sv. Frančiška štev. 20 od 9. do 12. ure in eno uro pred pričetkom revije pri blagajni
Kulturnega doma.
stranke objavljen šele jutri, ob zaključku zasedanja centralnega komiteja. Poudaril je predvsem zaskrbljujoč položaj v našem mestu, kjer, je ; na zadnjih pbčinskih volitvah alarmni zvonec zazvonil močneje kot drugje, pa čeprav se tudi 'drugod po Italiji pojavljajo znaki odtujevanja javnega mnenja od tradicionalnih rx>utičnih strank. PSI si je'zadhl-nalogo, je dejal De Michelis, ^da, -dokaže, jjftv.je mogoče to. -težnjo -ustaviti,. * pa. čeprav bo proces ponovnega! pridobivanja zaupanja s strani volivcev dolgotrajen in težak. Predstavnik PSI je bil ostro kritičen do Krščanske demokracije in ir.ed drugim dejal, da je nastanek «melonarjev» neposredna posledica tridesetletnega demo-krŠčanskega vladanja, enako oster pa - je bil' do radikalcev, ki so iž koristili zaltpanje Tržačanov tako da so skupaj s fašisti nudili kri tje Cecovinijevemu občinskemu odboru. Glede vsedržavnega položaja Da .je De Michelis zavrnil vsa kršno možnost povratka k preživelim vladnim formulam in se zavzel za politiko nacionalne enotnosti v pričakovanju, da tudi v Italiji dozorijo pogoji za menjavanje strank na oblasti, kot se dogaja v vseh evropskih demokracijah.
Na vprašanja navzočih časnikar jev sta nato tako Seghene kot De Michelis potrdila zavzetost socialistov za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti in v tej zvezi opozorila na ustanovitev posebne komisije za manjšine pri direkciji stranke.
O vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti je govor tudi v dokumentu, ki ga je odobrilo po krajinsko vodstvo KD in ki sicer potrjuje politiko stranke tako v vsedržavnem, kot v krajevnem merilu. V dokumentu je rečeno, da je KD za tako sožitje, ki naj valorizira vlogo vseh manjšin; kar zadeva slovensko manjšino, KD poudarja nujnost, da se ji zajamčita identiteta in raba lastnega jezika, kar pa je »nekaj drugačnega kot pa — kot je rečeno v dokumentu — zahteva po uvedbi umetnih oblik dvojezičnosti.*
Končno naj še zabeležimo, da se v radikalnih vrstah še niso polegle polemike, ki so nastale zaradi sklepa vsedržavnega vodstva, da vsili krajevnim radikalcem svojo kandidatno listo. Skupina radikalcev, ki je soglašala s tem sklepom, je namreč na novo ustanovila svoje «združenje», ki ga .je poimenovala po pisatelju Eliu Vittoriniju. Tajnik je Paolo Evangelisti, v novem združenja pa je tudi občinski svetovalec Pecol Cominotto, medtem ko nista pristopila dosedanji tajnik Granara in občinski svetovalec Giulio Ercolessi. (tm)
• Drevi ob 20. uri bo na sedežu rajonske konzult® za Staro mitnico v Ul. Fosco 7 javni shod, na katerem bo razprava o vključevanju liandikapiranii otrok v redne šolske strukture. Nastopil ho prof. F. Bouquet. Začetek ob 20. uri.
Predavanja
godb se vlečejo v nekaterih primerih že od konca leta 1978, kot na primer za poljske delavce. Kar zadeva kovinarje, tudi njihova pogajanja trajajo že štiri mesece.
Kemijski delavci so s pogajanji za obnovitev delovne pogodbe komaj začeli.
Današnja stavka spada sicer v zelo delikatno obdobje, saj prihaja do nje v polni volilni kampanji in prav v tem času hočejo delavci o-pozoriti delodajalce in politične sile, da so trdno odločeni prevzeti aktivno vlogo pri gospodarskem načrtovanju in pri organizaciji proizvodnje, da bi dosegli dvojni cilj: zaščito delavcev in pa premostitev krize v gospodarstvu.
Na pobudo WWF bo v mali dvorani Verdijevega gledališča v petek, 11., maja, ob 18. uri predavanje na temo «Varčevanje z energijo: Total Energy Module*. Predaval bo strokovnjak F. Dal Bo.
Na gospodarski fakulteti bo v petek, 11. maja, ob 11. uri predavanje o »Denarni politiki*. Nasto- ' ! > a-meriški svetovalec za gospodarska Vprašanja pri organizaciji OCSE dr. A. Hoffman
Drevi ob 19. uri bo v dvorani za konference občinskega naravoslovnega muzeja v Ul.. Ciamician 2 prof. S. Ruffo te Verona predaval o pomenu jajnskih lupinarjev v biogeo-gratiji. Vstop prost.
V' četrtek, 10. maja, bo v občinski dvorani »Lo Cquer -> v Miljah Razprava o perspektivah za krajevno obfthištvo. Začetek ob 20. Uri. '
V prostorih krožka »Delavskega so-pialpega sklada* v štivanu ,bo v poteke 11. maja, ob 20. ufi predavanje na temo «Volltye v evropr.k- parlament*.
Tržaška avtonomna federacija KPI priredi danes',1 8‘.;‘t.m., ob 18. uri v dvorani "Avditorija^ v Ulici Tor Bandena okroglo mizo o temi:
,■ , «ltalijani in Slovenci v Trstu: aktualnost in zgodovina nekega sožitja*.
Sodelovali bodo: dr. Aurelia Gruber Benco, dr. Guido Bot-teri, posl. Antonino Cuffaro, prof. Guido Miglia, prof. Jože Pirjevec, prof. Darko Bratina.
V	okviru štiriume vsedržavne stavke, ki jo je proglasila enotna sindikalna zveza CGEL - CISL -UIL in katere namen je podkrepiti zahteve delavcev po obnovi vsedržavnih delovnih pogodb, po obrambi delovnih mest, povečanju zaposlenosti, za globoko reformo vodenja gospodarstva ter za obrambo demokratičnih ustanov pred terorizmom, bodo danes tudi v naši deželi stavkali kovinarji, gradbinci in kemijski delavci.
Delavci se bodo zbrali ob 9. uri pri Lloydovem stolpu, od koder bodo v povorki šli do Trga Goldoni, kjer bo sindikalno zborovanje, na katerem bo govoril vsedržavni tajnik FLM Della Croce. Shod je predviden ob 11.30. Ob 14. uri bo na tržaški pomorski	srečanje
aktiva delegatov kovinarskih delavcev.
V	svojem komunikeju ugotavljajo sindikalne organizacije, da Con-findustria, Intersind, zveza malih industrij in Confagricoltura ovirajo pozitivno rešitev pogajanj za obnovitev delovnih pogodb. Na te pobude delodajalcev je treba odločno odgovoriti in zato mora delavsko gibanje dati jasen in nedvoumen odgovor na odklonilna stališča, ki so jih zavzeli delodajalci.
V	vsej Italiji bo danes stavkalo približno 6 milijonov delavcev: pogajanja za obnovitev delovnih po-iitiiiiiiiiiiiitiiiiii!itiii:<»iiiiimiimiiiiiii)fiwifiiiiiiiiiHiiiiiniNiiiitiitiiiii«i«iiiiiiiiimiiiiiiiiiti!iiiiiiiiiiiifiii»
NA SINOČNJI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA
Obisk delegacij« deželnega sveta v
Haagu
Delegacija predsedstva deželnega sveta ter svetovalskih skupin.
Gizelo in Stojana Prašlja je v nedeljo osrečil prvorojenček
DIMITRIJ
Srečnima staršema čestitajo vse dolinske demokratične organizacije in sorodniki.
Sprejet sklep o konzorciju za «Kraški» muzej v Repnu
Že v teku razgovori s kraško gorsko skupnostjo za skupno upravljanje kraškega kulturnega centra
ki jo bo vodil predsednik Mario Colli bo te dni odpotovala v Haag. kjer se bo od 9. do 12. maja udeležila zasedanja organizacije evropskih občin. Gre za organizacijo, ki združuje občine, pokrajine in dežele Evrope, njeno zasedanje pa ima prav sedaj še poseben pomen, ker prihaja do njega na predvečer evropskih volitev.
Obisk delegacije deželnega sveta sodi v okvir pobud te ustanove, da bi ovrednotila svojo vlogo mostu, še zlasti po podpisu osimskih sporazumov, med državami EGS in članicami neuvrščenega gibanja.
Smrtna nesreča v pristanišču
Na zadnji seji spomladanskega zasedanja je sinoči tržaški pokrajinski svet opravil izključno upravno delo. Odobril je (ali potrdil odločitve, ki jih je odbor že sprejel zaradi nujnosti) več kot 40 upravnih sklepov, ki so i zadevali vprašanja osebja, razna javna dela in nekatere [iobiide pokrajine na skrbstvenem, kulturno-vzgojnem in gospodarskem področju. Med njimi jih je nekaj, ki so posebno vredni o-membe.
Odbornik Brezigar je predlagal sklepe o priznanju nekaterih izboljšav pri prejemkih pokrajinskega osebja, ki je še v službi in o reva-lutaciji doklade za že, uppkojene., Na predlog odbornika za šolstvo in vzgpjo Spadara je svet odobrjl sklepe o prispevku Italijanski ustanovi za spoznavanje slovenskega jezika in kulture, nakup 100 izvodov zgodovinske študije «Od fašističnega skvadrizma do {»kolov v Rižarni* za šolske knjižnice in 50 izvodov knjig o Italu Svevu za isti namen.
Pokrajinski svet je odobril tudi sklepe o izdaji gradiva s simpozija u kraških gozdovih (2.000 izvodov
OB SOLIDNI ORGANIZACIJI DOMAČINOV
Uspela «majenca» v Dolini
Drevi bodo podrli «maj»
Sijajno vreme je v nedeljo po- j napovedovalka Damjana Ota za poldne in včeraj privabilo na do- j ključila program z nekaj zahvalni-linski trg veliko množico ljudi, ki mi besedami. Kmalu za tem so
«na Gorico* prikorakali parterji in parterce v tradicionalnem čmo belem kroju. Z njimi je nrikorakal tudi letošnji župan fantovske Ful vio Smotlak. Po končani cerimoni-ji so za inštrumente poprijeli člani ansambla Dobri znanci, ki so prijetno igrali do pozne noči.
Praznik se je nadaljeval tudi v ponedeljek ob zvokih ansambla Su-pergroup iz Prebenega. Danes ob 19. uri pa bodo fantje slovesno podrli »maj*, (ris)
v italijanščini in 1.000 v slovenščini), o prireditvi 8. pokrajinske vinske razstave, ki bo od 27. do 30. julija v Repnu in o upravljanju Kraškega muzeja, ki jih je predložil odbornik Volk. Obnovitvena dela stare zgradbe v Repnu so namreč pri kraju in so že v teku razgovori med pokrajinsko upravo in Kraško gorsko skupnostjo za skupno upravljanje te strukture, da bo postala pomembno kulturno središče, namenjeno predvsem kraškemu prebivalstvu.
I' okojenec padel v morje
Na oddelku za oživljanje tržaške bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli s pridržano prognozo 76-letne-aa upokojenca Pietra Grisona iz Ul. Catalani 6. Na obrežju ga je vsega premočenega našlo osebje Rdečega križa in ga takoj prepeljalo z rešilce n v bolnišnico. Po vsej verjetnosti je moški padel v vodo, neznanec pa mu je priskočil na pomoč in ea potegnil na suho ter ga tako rešil gotove smrti.
so zavzeto sledili odvijanju kulturnega programa, zvečer pa so napolnili plesišče in se vrteli ob sproščenih zvokih ansambla Dobri znanci iz Ljubljane.
Dekletom in fantom iz Doline se je letošnji praznik res posrečil, tako po izbiri programa, ki je bil posebno živahen in zanimiv, kakor tudi po splošni organizacijski plati, ki je bila solidna, tako da je kljub navalu gostov iz mesta in okolice teklo vse gladko.
Nedeljski kulturni program ie začela godba na pihala Breg pod taktirko Viljema Slavca. Izvajanju godbe so pozorno sledili ljubitelji tovrstne glasbe, ki so godbenike često nagradili s spontanim, toplim aplavzom. Nato so se na odru zvrstili otroci osnovnih šol žavlje -Korošci in Prežihov Voranc iz Doline. Že to, da so se pojavili na odru v tako velikem številu, je napravilo prijeten vtis. Njihove pesmi, narodne in partizanske, na so še bolj ogrele prisotne. Zbor je pripravila in vodila Vihra Kodrič, na harmoniko je spremljal Mauro Zobin. V osrednjem delu kulturnega programa pa sta izmenično nastopala folklorna skupina Anton Štrafela iz Markovcev pri Ptuju in mešani pevski zbor Bojan iz Dornberka pri Novi Gorici. Plesalci so s svojim zelo raznolikim programom vnesli veliko svežine v nedeljsko popoldne; na zelo visoki ravni pa .je bilo petie zbora iz Dornberka. Pevci, sami mladi fantje in dekleta, so navdušili občinstvo in organizatorje. Njihovo dovršeno petje je Dritegnilo pozornost tudi mani zainteresiranih in mar sikdo je izrazil željo, da bi gostujoči zbor, ki ga vodi Jožko Harej, še kdaj nastopal v Dolini.
Zadnjo točko so izvedli korenti v svojih tipičnih kožuhih m opasani s kravjimi zvimci. Maska .je origi nalna iz Markovcev in mnogi so bili. ki so jo v nedeljo nrvič videli. Korenti so pritekli skozi vas in se med množico prerili na prireditveni prostor, kjer so izvedli svoj divji ples ob samem zvone nju bakrenih zvoncev in ob spon lanem aplavzu prisotnih. Nato je i
• Na zadnji seji pokrajinskega
sveta so z glasovi vseh strank u-stavnega loka odobrili ukrep, s katerim so sklenili izdajati revijo, ki bo obravnavala vprašanja iz delovnega sveta.
—t»i.Oi oisioBIJEli,* :
Predvolilna jajca
tlSm lHus«. f«Jl>ri>*J
V soboto je gostoval s celovečernim. koncertom vi trebenskem in kriškem Ljudskem domu mešani pevski zbor Delavskega prosvetnega društm Svoboda 11 iz Trbovelj. Ko se je ansambel vračal domov, so znani neznanci obmetavali avtobus z jajci, in sicer v višini tržaške univerze. Istega dne so prav tako z jajci pomazali več drugih jugoslovanski n avtobusov v Ul. F. Severo in na nabrežju.
Mimo dejstva, da so ti dogodki po zakonu kaznivi in da bi morale varnostne sile izslediti krivce, je jasno, da so naperjeni proti državljanom sosedne republike. Torej proti politiki miroljubnega sožitja na meji in sodelovanja med državama, ki je bila potrjena s podpisom osimskih dogovorov. Vprašujemo se, kaj menijo o takšnem ravnanju z jugoslovanskimi gosti tisti tržaški trgovci, ki tožijo zaradi sobotnega osipa v vrstah kupcev onstran meje.
Sobotna jajca so le še nov dokaz moralne in politične bede, ki veje iz melonarskih krogov, da fašistih ne govorimo. Volivci, Slovenci ter Italijani, naj tega nikar ne pozabijo, ko bodo 3., pa tudi 10. junija, morali na volišče, (dg)
Sindikalni organizaciji upravite ljev cestnih ter avtocestnih bencinskih črpalk FIGISC in FAIB sta proglasili stavko, zaradi katere balo črpalke v vsej Italiji zaprte od 19. ure dne 9. maja do 7. ure dne 11. maja. S tem hočeta podkrepiti zahtevo po strožjem nadzorstvu nad porabo pogonskega goriva, preustro-ju razdelitvene mreže in povišanju marže od prodaje goriv.
OBVESTILO ZA NAŠE IZLETNIKE
Našim naročnikom in čitateljem, ki so se prijavili za izlet na Poljsko, se predvsem zahvaljujemo, da so se tako množično udeležili sobotnega sestanka v Gorici in nedeljskega v Kulturnem domu v Trstu. Presenetilo nas je razumevanje, s katerim so sprejeli vest o odpovedi izleta na Poljsko in njihovo plebiscitarno odločitev, da se udeležijo izleta v Istanbul.
Danes bi morala odpotovati prva skupina. Toda včeraj zjutraj nas je presenetila vest, da letališče v Istanbulu ni dalo dovoljenja za pristanek letala, češ da je najava prišla prepozno. Znova smo se znašli v težavah in včeraj popoldne smo morali telefonirati vsem izletnikom prve skupine, ter jih vprašati, če bi hoteli odpotovati v nedeljo, 20. maja. Odgovor je bil skoraj stoodstotno pozitiven in vse je kazalo, da bomo tudi to novo oviro uspešno premostili.
Medtem pa smo pri pregledovanju vesti agencije ANSA zaznali, da sta v nedeljo eksplodirali na letališču v Istanbulu dve bombi in povzročili večjo škodo. (O tem poročamo na prvi strani.) Stopili smo v telefonsko zvezo z Istanbulom in se pozanimali kakšen je položaj. Zvedeli smo, da je miren; vendar pa Je čutiti v zraku precejšnjo napetost. Zato smo po posvetovanju s potovalno agencijo AURORA sklenili, da vsa tri potovanja v Istanbul odpovemo. Naši naročniki in čitatelji bodo prav gotovo razumeli, da si ne moremo prevzeti odgovornosti, če bi se komur koli kaj zgodilo.
Naše zveste izletnike prosimo, da sprejmejo tudi to odločitev z razumevanjem na znanje, saj nas je pri tem vodila izključno le skrb za varnost naših ljudi.
Vse prijavljene izletnike prosimo, da v nedeljskem Primorskem dnevniku preberejo navodila za povračilo vplačanih zneskov. NI pa niti izključeno, da bomo do takrat našli kaj novega, kar bi utegnilo potolažiti upravičeno razočarane izletnike.
Smrtna nesreča na delu včeraj P®” poldne v novem pristanišču. Med raztovarjanjem jugoslovanske ladje «Primorje», ki je zasidrana ob V. pomolu, je težak tovor, ki so 8® dvigali z ladijskima žerjavoma, kar naenkrat zgrmel v praznino in silfr vito oplazil po glavi 47-letnega pri" staniščnika Maria Brazzanija iz Uj-dei Caldana 7. Nesrečni delavec j® izdihnil med prevozbm v bolnišnico.
Nesreča se je pripetila približno pol ure potem, ko je Brazzani o*1 14. uri nastopil delo na ladji skupn® z drugimi petimi delovnimi tovari' ši. Pristaniščniki so iz ledenice v podpalubju že naložili na paleto nekaj zabojev zamrznjenih rib, ki s® jih natovorili v Bangkoku. Palet® so nato z dvema žerjavoma dvig®1' li, da bi prenesli tovor na suho. Pri usodnem dvigu palete pa se je kar naenkrat jeklena vrv enega >z' med žerjavov odvila z bobna na vitlu in tovor, ki ga je tedaj zadrževala le jeklena vrv drugega žef-java, je z višine kakih štirih na®' teov’zgrmel v podpalubje in zade* nesrečnega Brazzanija v glavo.
Njegovi delovni tovariši so m® takoj priskočili na pomoč in poki*' cali rešilca pristaniške ustanove, * katerim so ga prepeljali v bolnišni' co, vendar je Brazzani izdihnil radi hudih poškodb že med prevozom.
Na kraj nesreče sta pozneje P1®' spela načelnik luškega poveljstvo Mantia in marešal Naseddu, ki st® uvedla preiskavo.
Pristaniščniki so včeraj končaj1 delo eno uro prej v znak žalovanj® za tragično preminulim tovarišem-
Koncerti
VERDI
Danes in jutri ob 20.30 bosta v okviru simfonične sezone nastopil® pianista laureen Jones in Dario pe Rosa. Veljajo abonmaji reda A >n B. Pri crrednji blagajni se nadalj®' je prodaja vstopnic.
AVDITORIJ
Jutri, 9. maja, bo ob 20.30 nastopila v g let' lišču r.ossetti gc na pihala italijanske vojslte. Na sporedu dela Rossinija, Bacha, P°n' chiellija, Verd'' , Ma- agnija, L*sZ' te in drugih.
Ob 3. obletnici smrti moža Pr0^' Erminija Ambrosata daruje žen® Marija 20.000 lir za Glasbeno matico.
V počastitev spomina n;of. minija Ambroseta ob 3. obletnic' njegove tragične smrti darujeta družini Kodrič in šiškovič 50.000 lir 24 poimenovanje slovenske osnovne & le v Skednju po Ivanu Grbcu.
Namesto cvetja na gre j Iva®* Jercoga darujeta Ezio in Nerin* 10.000 lir za društvo Valen ".n Vodnik.
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 8. 5. 1979
Ameriški dolar	843."
Funt šterling	1750."
Irski funt šterling	1690."
Švicarski frank	492."
Francoski frank	192."
Belgijski frank	26,50
Nemška marka	442."
Avstrijski šiling	60."
Kanadski dolar	720."
Holandski florint	405."
Danska krona	155."
Švedska krona	186."
Norveška krona	157."
Drahma	21."
Mali dinar	38."
Veliki dingr	38."
MENJALNICA
vseh tujih valut
GORIŠKI DNEVNIK
Med polaganjem vencev k spomeniku
V NEDELJO V ZGONIKU
Množična udeležba na občinski proslavi 34-letnice osvoboditve
Jasen odgovor šovinističnim silam in nov dokaz privrženosti naših ljudi idealom NOB
Množična udeležba krajanov iz vseh vasi zgoniške občine e na nedeljski občinski proslavi • jboditve y Zgoniku mogočno izzvenela kot jasen odgovor šovinističnim silam, ki v tem zadnjem obdobju ogrožajo mir in sožitje, obenem pa je bil ponoven dokaz, kako so naši ljudje ostali zvesti idealom iz NOB. Ta prireditev, ki jo je pripravila zgoni-ška občinska uprava v sodelovanju z vsemi krajevnimi družbenopolitičnimi dejavniki (borčevska organizacija VZPI, ŠK Kras, PD Rdeča zvezda, Mladinski krožek, slovenska in italijanska osnovna šola, taborniki RMV in sekcije političnih strank), je ob enotnem in ustvarjalnem doprinosu vsestransko odlično uspela.
Program je bil kar se da pester ■n je zadovoljil okuse vseh prisotnih.
Godba na pihala s Proseka je pod taktirko Slavka Lukše izvajala koračnice in borbene pesmi, moški pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža (ob spremljavi domačih harmonikarjev) pod vodstvom Janka Simo-nete in mešani pevski zbor Slovenec iz- Boršta, ki ga vodi Drago Petaros, sta zapela vsak po tri priložnostne pesmi, k spomeniku padlim, ki so ga častno stražile mladenke Krasa in RMV, pa so polotili vence občina Zgonik, krajevne sekcije KPI, PSI, Slovenske skupnosti in VZPI, PD Rdeča zvezda,
SK Kras in Mladinski krožek. Še Posebno spontan, učinkovit in ganljiv je bil nastop slovenske in italijanske osnovnošolske mladine, ki je ob/prizadevanjih učiteljskega zbora Pripravila vrsto posameznih in zborovskih recitacij, malčki pa so tudi zapeli in zaigrali nekaj pesmi ter ■ položili cvetje k spomeniku. Omenimo naj, da se je proslave udeležila tudi uradna delegacija krajevne skupnosti Komen, ki jo je vodil Franc Dragan.
V	pozdravnem nagovoru je župan Jože Guštin ostro ožigosal moderni fašizem, ki je zavzel podobo briga-dizma in skuša ogroziti svobodo ter demokratično ureditev v državi. Slovenci smo še posebno nezadovoljni, ker nazadnjaške sile ovirajo uzakonitev naših pravic in kalijo sožitje med tukajšnjima narodnostnima skupnosti ma. Zato je potreben odločen boj in enotnost ljudskih množic.
V	slovenščini in italijanščini sta spregovorila predstavnika VZPI -ANPI Dušan Lovriha in Eugenio Laurenti. Lovriha je v svojem posegu z zadovoljstvom ugotovil, da Predvsem mladina množično sodeluje pa takih proslavah osvoboditve., kar je dokaz, da smo Slovenci zvesti idealom NOB in da niso paši noj-, boljši sinovi ter sestre-zaman—da-1 rovali svoja življenja. Sicer ugotavljamo, da 34 let po osvoboditvi niso naše pridobitve še popolne, ker mračnjaške sile še rovarijo proti ustavi in demokratični ureditvi. Da fašizem ni bil še izkoreninjen, nam Priča divjanje terorizma, ki ni le navadno zločinstvo, temveč je to napad na državo, mir in sožitje. E-dinole enoten boj slovenskih in italijanskih demokratičnih množic je lahko učinkovito sredstvo za strtje terorizma, za divjanje katerega obstajajo težke odgovornosti. Ustvariti treba pogoje za gospodarski, socialni in družbeni napredek ter politično stabilnost, ker le tako bo mogoče utrditi bratstvo med tukajšnjima narodoma, uresničiti določila o-simskih sporazumov in uzakoniti globalno zaščito s'ovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Na koncu je Lovriha še izrekel solidarnost s Prebivalstvom Črne gore, ki ga je Prizadel katastrofalni potres, podobno kot je natanko pred tremi leti Ista usoda doletela Furlane in Benetke Slovence.
SLOVENSKI KLUB v Trstu
Ulica sv, Frančiška štev. 20/11. Danes, 8. maja, ob 20.30
V SAHARI MED BORCI POLISARIA
Predvajanji televizijske reportaže, ki sta jo posnela februarja in mc.rca 1979 časn agencije Alpe-/ ' ’ Sergij Premru m snemalec Mira1 Hrovatin. Po projekciji, ki traja 46 minut, bo razgovor z avLrjema 0 njunem delu in doživetjih.
Laurenti je naglasil, da je tudi letošnji 1. maj potekal v znamenju boja za pravice, pridobitve iz NOB pa moramo vsi demokrati zvesto braniti in jih kakovostno ovrednotiti.
Trenutno se nahajamo v eni izmed najhujših kriz zaradi kopice še nerešenih problemov in po’itične šibkosti, zato je potrebna budnost in odločen nastop proti fašističnim nakanam. Na narodnostno mešanem področju morajo biti Slovencem priznane vse pravice, kot to zahtevajo zakonski osnutki, ki pa že dolgo čakajo na razpravo in odobritev. Te upravičene zahteve po zaščiti lastne identitete so celo izzvale protislovensko kampanjo, vendar te naše sovražnike, ki so nasprotniki mirnega sožitja ob meji, svobode in demokracije, moramo razkrinkati in potisniti v kot, kot smo to že storili pred 34 leti. Tako bo zadoščeno tudi obveznostim iz osimskih, sporazumov..	. !
......................................................liijmimmimiHlllllMmill...
Sledila je majhna zakuska, med katero so nagradili najboljše risbe, ki so jih otroci slovenske in italijanske šole narisali na ex tempore na tematiko NOB. Ocenjevalna komisija (sestavljala sta jo umetnika Demetrij Cej in Etta Balbi) sta takole porazdelila nagrade: za otroke od 3. do 5. razreda 1. Alenka Obad,
2.	Marko Riolino, 3. Barbara Bri-ščik in 4. Mitja Kante; -za otroke prvih dveh razredov — 1. Kristina Vodopivec, 2. Alessandra Bresciani,
3.	Moreno Trampuž in 4. Tanja Kralj.
Končno naj omenimo, da sta v sklopu občinske proslave osvoboditve Rdeča zvezda in Kras organizirala v petek zvečer v Saležu zelo uspelo gostovanje SSG iz Trsta z Ruzante-jevimi »Pomjenki*, v soboto zvečer pa sta priredila v Zgoniku nečni planinsko - orientacijski pohod na tematiko iz NOB.
—bs—
ZAKLJUČNI STROKOVNI POSVET NA 9. ESPOMEGU
V gospodinjstvih porabimo 20 odstotkov vse energije - lahko bi jo nadomestilo sonce
Nepričakovano velika udeležba inštalaterjev, gradbenikov in načrtovalcev V Gradeiu sestanek stalnega odbora za pomorski turizem in obalno plovbo
Kino
La Cappella Undergrouna Zaprto
Ariston 15.30—22.00 «11 salario della paura». Franci-.,j Rabal, Bruno Cremer. Prepoveda.. mladini pod 14. letom.
Ritz 16,00—22.15 »Morti sospette*. Režiji Jacques Deray. Lind Ven-tura, Claudine Auger. Barvni film.
Eden 16.3,0 »Civilta del vizio*. Roman Polansky — Rosita Lans. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00—22.15 »Preparate i
in Patrick Dewaere. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.30 «Halloween» (La not-te delle st/eghe). Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 16.30 »Erotico profondo*. Klaus Kinsky. Barvni film- Prepovedan mladini pod 18. letom,
Nazionale 16.30 «L’amore senza limiti*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 14.30 «Greas . John Travol-ta, Olivia Newton.
Filodrammatico 15.30—22.00 «£'.oria del piacere*.
Cristallo 16.00 «Una bella go: .man-te di colore*. Ines Pellegrini in Renzo Montagnani. Barvni film. Sledi varietejski program «Un po’ di sesso fa sempre bene* 's skupino Visi Deroll. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno '5.00—22.00 «L'u anoide*. R. Kiel, C. Clery. Barvni i n.
Aurora 16.C i .00 «L’amico scono sciuto*. E. Gould. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 16.00 «Natale in časa d’ap-puntamento*. Barvni film. Prepovedan mladini pot. 18. letom.
Vittorlo Veneto 16.30 «Un taxi color malva*. Carlote Rompling, Peter Ustinov, Agostina Belli. Barvni film.
Volta (Milje) 15.00 «L’ala o la co-sciav Barvni film.
Razna obvestila
Devinsko - nabrežinsk:. sekcija SSk priredi jutri, 9, maja 1979, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini srečanje o družinskih posvetovalnicah, Sestanku bodo prisostvovale predstavnice komisije za ženska .vprašanja pri pokrajinskem vodstvu SSk. Vljudno vabljeni!
SPDT vabi na predavanje dr. Majy de Mozovec z naslovom: «V deželi kondorjev*, ki bo v petek, 11. t.m„ ob 20 uri v Gregorčičevi dvorani, Ul sv Frančiška 20/2. Vabljeni!
mi
GLASBENA
MATICA
Trst
V četrtek, 10. maja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
KLAVIRSKI VEČER
v spomin na prof. E. Ambrozeta in J. Lasiče
Nastopili bodo gojenci klavirskega oddelka Glasbene matice.
Vljudno vabljeni!
sončne toplote in svetlobe, so zbiralnike namestili v različnih krajih in na različnih objektih (n.pr. na sušilnicah za tobak, za ogrevanje toplih gred, v hlevih, za ogrevanje Vode v bazenih itd). Povsod z zadovoljivim uspehom in razmeroma omejenimi stroški. Velikokrat nastanejo težave pa tudi stroški so večji zaradi neprimerne lege ali načina gradnje objekta. Zato je posebne važnosti sodelovanje načrtovalcev, in to še zlasti pri gradnji novih objektov, saj je mogoče zbiralnike sončne energije vgraditi tako, da ne motijo ali kvarijo estetskega videza.
Z zaključnega dne prireditve ES
Gledališča
Juiri, 9. t.m., La Looperativa Teatrale Napoli Nuova '77 bo uprizorila «Ammore e Cummedia* Gleise-sa in Meteja. Zadnja predstava ciklusa. Veljr.vni so posebni kuponi za red »stalni* in «prosti».
ROSSETTI
Od petka, 11. t.m., Carlo Goldoni »La donna di garbo* v abonmaju (odrezek C). R :zc:	"ije pri osred-
nji blagajni.
Razstave
V prostorih tržaškega Slovenskega kluba v Ul. sv. Frančiška 20 se nadaljuje razstava del mladega slovenskega tržaškega slikarja Iva Petkovška.
Nedvomno je bil nedeljski posvet
0	nadomestnih virih energije, s posebnim poudarkom o uporabnosti sončne energije, ena najbolj uspelih vzporednih prireditev letošnjega, 9. sejma ESPOMEGO, ki. se je zaključil v nedeljo. Konferenčna dvorana v hali C, na razstavišču ob ločni-, škem mostu, najbrž že čd otvoritve sem ni sprejela toliko obiskovalcev.
In to kvalificiranih obiskovalcev, saj je skoraj tri ure trajajočemu posvetu sledila množica obrtnikov inštalaterjev, gradbenikov, pa tudi nekaj načrtovalcev na področju gradbeništva. Torej dokaz, da je bilo nezaupanje do možnosti praktične uporabe sončne energije, ki je bilo močno prisotno še pred kratkim, le premagano. Kdo ve, če ni k temu pripomogla nova naftna kriza in vrsta nesreč, ki so v zadnjem času nastale v nekaterih jedrskih elektrarnah in ki postavljajo v dvom optimistične napovedi o jedrski e-nergiji.
Nedeljski posvet, ki ga je pripravila deželna ustanova za razvoj o-brtništva, v sodelovanju z goriškim združenjem obrtnikov ter trgovinsko zbornico, sodi v širši načrt seznanjanja načrtovalcev, gradbenikov, inštalaterjev in tudi neposrednih koristnikov z možnostmi, ki jih že v sedanjem trenutku, to je v obdobju raziskav in izpopolnjevanja, nudi sončna energija kot razmeroma poceni vir za ogrevanje bivalnih prostorov, šol, delavnic, pa tudi na nekaterih industrijskih področjih. Znano je, da je Italija, kar se energetskih virov tiče, zelo revna in torej pretežno odvisna od uvoza. Od o-gromnih količin nafte, ki jo vsako leto uvozimo in drago plačamo, pa gre dobršen del tudi za ogrevanje bivalnih in delovnih prostorov. Poprečno «zavržemo» za to okrog 20 odstotkov vse proizvedene energije, pri tem pa še poskrbimo, da pride v ozračje lepa količina nevarnih plinov in drugih snovi. Velik del e-nergije, ki jo porabimo v gospodinjstvih, bi torej lahko že sedaj* nudilo sonce. Seveda je treba premagati določeno nezaupanje, prepričat) načrtovalce in gradbenike, da prj novih stanovanjskih hišah in .drugih objektih upoštevajo tudi možnost vgraditve poleg običajnih naprav, tudi naprave za ogrevanje s porriočjo sončne energije. Odtod tudi sklep o Ciklusu strokovnih posvetov, ki bodo v prihodnjih mesecih tudi ria tržaškem velesejmu, na sejmu _v Pordenonu in še kje.
Uvodno poročilo na nedeljsker^ po-
1	svetu, ki mu.-je-predsedoval Lucia-no Sacchetti, je podal član upravnega sveta ustanove ESA, Bia^utti, ki je nanizal vrsto vprašanj, ki jih odpira energetska kriza. Glavno besedo pa sta imela predstavnika podjetja Sunlife iz Pordenona, ki je od prvih poskusov v letu 1973 uspfešno izpopolnilo zbiralnik sončne energije in ga danes že industrijsko izdeluje. Od namestitve zbira!nih plošč na strehi kmečke hiše v kraju Vil-lotta pri Pordenonu (ki še zmeraj uspešno delujejo) in ki pomeni prvi
korak na poti praktične uporabe______________________________________________________________
im m 111111111111 .iiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiitiMiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiifiiiiiiiitti
V OKVIRU VSEDRŽAVNE STAVKE
POMEGO naj omenimo še nagrajevanje avtorjev najboljših risb otroškega slikarskega natečaja ex tempore, ki je bil prejšnjo nedeljo. V Gradežu pa so izvedli praktično vajo v iskanju plovil s pomočjo radio-goniometra. Prireditev je pripravilo pokrajinsko združenje Assonautica, v popoldanskem času pa so se sestali na posvetu člani stalnega mednarodnega odbora za pomorski turizem in priobalno plovbo.
Vrata za letošnjim ESPOMEGOM so se zaprla, hkrati pa so že stekle priprave na prihodnjo, tokrat 10. tovrstno prireditev, ko naj bi predvsem popestrili krog držav udeleženk.
Odprtje duhove razstave


v
V t

V priredbi Slovenske prosvetne zveze so v petek v razstavnih prostorih avditorija odprli razstavo ljubljanskega grafika Jožeta Ciuhe. Umetnika je predstavil kritik in podpredsednik SPZ prof. Milko Rener
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiM^UMiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiit
NA MLADINSKEM DNEVU PD «BRIŠKI GRIČ» IZ ŠTEVERJANA
Boj za dosego globalne zakonske zaščite mora sloneti predvsem na mladi generaciji
To je poudarila domačinka S. Maraž - Člani PD €Naš prapor> zasedli obe prvi mesti na planinsko - orientacijskem pohodu
Števerjanci, prosvetni delavci »Briškega griča*, so imel. s tradicionalnim prvomaj. .im praznikom tudi letos smolo. Deževno vreme jim je namreč prekrižalo vse račune, tako da so morali odložiti napov.J^h spored za 1. maj ter naslednje dni. Zato so bili tembolj presenečeni v nedeljo, ko je izza briških gričev zasijalo sonce in oznanilo prijeten spomladanski dan.
V nedeljo je bil na sporedu mladinski dan. ki je v jutranjih urah obsegal planinsko-orientaciiski pohod. Nad 70 .mjadink in mladincev raznih prosvetnih, športnih in dru gih skupin z Goriškega se je .Dodalo po začrtani progi med briškimi griči, med vinogradi in sadnim drevjem. Čeprav je bila proga dol
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete
fsj.tr. ilt<t > i i 114 w A tri • 11 t>l H »I MU ti I [K
BERTOLT BRECHT
MATI KORAJŽA ' IN NJENI OTROCI"'
Prevod
Scena.
Kostumi
Mile Klopčič Meta Hočevar Mete. Hočevar in Marija Vidau Aleksander Vodopivec
Glasba Dramaturg in lektor Marko Slodnjak Asistent režije Boris Kobal REZIJA	JOŽE BABIČ
Jutri, 9. maja, ob 20.30 v gledališču »G. Verdi* v Gorici (goriški abonma)
Izleti
SPDT - Trst in športna šola prirejata izlet na Ojstmik v nedeljo, 20. maja, za osnovnošolsko mladino in zadnji letnik otroškega vrtca, vpisovanje na šolah pri predstavnikih športne šole ali na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, od 11. do 12. ure
Devinsko - nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti priredi 12. in 13. maja dvodnevni izlet v Istro. Izletniki se lahko vpišejo pri odbornikih O. Žbogarju, Neveriki Gruden in M. Carji.

Včeraj - danes
Danes, TOREK, 8. maja MIHA
^»hce vzide ob 4.43 in zatone ob L).20. — DoUtina dneva 14.37. — Lu-na vzide ob 15.30 in zatone ob 3.09.
Jutri, SREDA, 9. maja
GREGORIJ
Yl'eme včeraj: najvišja temperatu-® J8,9 stopinje, najnižja 12,1 stopi-ob 13. uri 18,9 stopinje, zračni 1020,7 mb stanoviten, vlaga ^-odstotna, nebo 3-desetinke pooblači'0. veter 25 km na uro severo-*hodnik, morje razgibano, tempe atura morja 14,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
7. maja se v Trstu ni rodil ,"00 otrok, umrlo pa je 6 oseb. UMRLI SO: 50-letni Angelo Bret-59-letni Luciano Olivieri, 88-let-I ® Nicoletta Cinco vd. Rumen, 67-** Maria Carnieli vd. Comar,
87-letna Giuseppina Segulin vd. Iaconcic in 71-letni Pietro Peechiari.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mi ramarski drevored 117, Ul. Combi 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35.
ZDRAVSTVEN.. DEL,'RNA SI.UŽBA Nočna službi za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732 627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica, tel 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel 225 141 Božje polje; Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel 200 121; Sesljan: tel. 209 197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271 124.
Mali oglasi
IŠČEMO specializirane delavce/ke grafične stroke. Ponudbe z vsemi podatki in poklicnimi izkušnjami poslati na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro: «Grafik».
CVETLIČARNA v Trstu (Sv. Jakob) išče vajenko-ca. Telefonirati na 820-435 vsak dan ob uri kosila od 14.00 do 15.30 in zvečer od 20. ure dalje.
PRODAM Lancio Fulvio 1300 bc.lina '70 v odličnem stanju. Tel. 200583 od 18. do 21. ure.
SLOVENSKO knjigotrško podjetje v Trstu Lee delovno moč s potrebno trgovsko izobiuzbo oziroma prakso in z veseljem do dela s knjigo. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro: «Knjigarna».
UGODNO prodam Ape 600 MP 2 tisoč km, letnik 1978 v zelo dobrem stanju. Telefonirati na 200760 vsak dan do 19. uri.
MINI 850 v voznem Stanju prodam. Telefon 824801 po 20. uri.
PRODAM 'jugeot IR jan. '78 v dobrem stanju. Zglasiti se ob delov-hili urah pri mizai ski delavnici v Saležu (Boris Grilanc).
KUPIM zemljišče za obdela- a v pre delu Dom jo ■ Ricmabje ■ Boršt. Tel. 22R174
PRODAM auto renault LT 5 januar '79 ter električno rezilnico za sa lame (affettatrice elettrica - sa-lumi). Tel. 417697.
GOSTILNA na i.iasu išče osebo za pomoč v kuhinji. Nudimo prenočišče. Ponudbe poslati na Primor ski dnevnik p- _ šifro »Gostilna*
ŠTIRI URNA PREKINITEV DELA V INDUSTRIJI IN KMETIJSTVU
Gradbinci bodo stavkali ves dan - Zborovanji v Krminu in Tržiču
V okviru današnje vsedržavne stavk«' se bodo vzdržali dela tudi industrijski in kmetijski delavci na Goriškem. Medtem ko bodo gradbinci in delavci, ki sodijo v to kategorijo, stavkali ves dan, bodo delavci zaposleni v lesno-predelo-valni industriji ter v drugih dejavnostih stavkali štiri ure. Predvideni sta dve sindikalni manifestaciji. Za delavce s področja Gorice, Gradišča in Krmina bo zborovanje na Trgu Svobode v Krminu s pričetkom ob 10. uri, za delavce s Tržiškega pa bo podobna manifestacija na osrednjem trgu v tem mestu.
V TRŽIŠKEM PRISTANIŠČU
Med starim železom tudi kača
Delavci v pristaniščih niso izpostavljeni samo vremenskim nepri-likam. Dogodi se včasih, da se morajo spoprijeti tudi z drugačnimi nevarnostmi. Nenavaden dogodek se je pripetil v soboto na krovu ciprske ladje Baru, ki je v tržiško pristanišče pripeljala večjo količino starega železa. Tovor so vkrcali v Durbanu, v Južni Afriki. Prav tam pa naj bi prišla na krov tudi skoraj meter dolga kača, zaradi katere so
PROS' 1TNO DRUŠTVO
»SOVODNJE*
priredi v soboto, 12. t.m., ob
20.30	in v nedeljo, 13. ob
19.30	v Kulturnem domu v Tj-vodnjah dramo v treh dejanjih
MIRA PUCOVA
SVET
BREZ SOVRAŠTVA
Izvaja dramska skupina Pl Sovodnje, režira Laci Cigoj Nujna je rezervacija sedežev (stojišč ni). Rezervacij' spre iemajo v Kulturnei domu vsak večer od 20. do 22. ure.
morali prekiniti vsakršno dejavnost na krovu. Žival so sicer ujeli in ubili, vendar so v soboto in tudi včeraj sprejeli nekatere varnostne u-krepe. Tako so vse prostore temeljito razkužili s posebnim plinom. S plazilcem se te dni ukvarjajo strokovnjaki pokrajinskega higienskega zavoda, ki bodo skušali ugotoviti, ali gre za strupenjačo ali za nenevarno kačo.
POPRAVEK
Pri navajanju prispevkov za pomoč po potresu prizadetemu prebivalstvu Črne gore v nedeljski številki, se je vrini' manjša napaka. 110 tisoč Ur ni prirpevalp Društvo slovenskih lovcev goriške pokrajine, mhrvec Društvo slovenskih lovcev Furlanije - JulijsL: krajine. Prosimo za razumevanje
Razna obvestila
Na županstvu >0! i.i.jah mi u službenec goriške hranilnice oobi ral davke v četrtek, 17. maja. od 9. do 12. ure.
Izleti
ga in med njo so morali rešiti številna vprašanja, je pohod zaradi lepega vremena dobro uspel.
Kar zadeva uspeh, so se najboljše izkazali člani prosvetnega dru štva «Naš prapor* iz Pevme, Št mavra in z Oslavja, ki so zmagali tako v konkurenci mlajših kol članov.	• -»
Med mlajšimi sta se po ekipi Naš prapor B (dobila je pokal PD »Briški grič*) uvrstili ekipi Briški grič A (pokal ZSŠDI) ter RMV B. Med člani pa je zmavala ekipa Naš prapor A (pokal SKGZ). Naslednja mesta . pa so bila tako porazdeljena: 2. Mladinski krožek B (pokal SPZ); 3. RMV A (pokal Občine Števerjan); 4. Mladinski odsek PD »O. Župančič* in ŠD »Juventina* (pokal SPD); 5. Naš prapor C (kot prva izključno ženska ekipa je dobila pokal Mladinskega centra); 6. Mlad. od. PD »O. Župančič* in ŠD »Juverttina* <vokal PD «Paglavec»); 7. Briški grič B: 8. PD Paglavec: 9. Briški grič C; 10. Sloga; 11. Briški grič D. 1?.'.’'PD "Vipava; 13.1 Mladinski krožek A. Društvo Bri ški grič je dobilo-plaketo Kmečke banke, ker ji0 irtfčfb Pbjveč tddjl Naj ob koncu navedemo, da .je do nod odlično pripravila skupina tabornikov RMV.
V popoldanskih urah pa so prireditelji morali skrčiti spored za radi odsotnosti skupine iz Nove Gorice, tako da je program obsegal le pozdravni nagovor mlade domačinke Sandre Maraž in krajši na stop skupine za moderno ritmično gimnastiko pri ŠZ «Dom».
»Ko danes proslavljamo mladinski dan, je uvodoma dejala Sandra Maraž ne moremo mimo nekaterih dejstev, ki so značilna za našo narodnostno skupnost v Italiji. Boj 7.a uresničitev globalne zakonske zaščite mora biti prisoten kot najvažnejši element tudi na vseh na ših manifestacijah, kajti zavedati se moramo, da brez enakopravnosti z večinskim narodom se ne bomo celovito razviU kot narodnostna skuonost.*
Govornica je nato ocenila se danjo mladinsko stvarnost v dr žavi ter se nato zaustavila na nekaterih nalogah, ki jih mora za meiska mladina uresničiti ter pri teni izrazila potrebo po še večjem sodelovanju med mladinskim odborom pri SKGZ in SPZ. Ob koncu je Maraževa izrazila potrebo po ustanovitvi mladinskega odseka v okviru prosvetnega društva »Briški grič*. (PR)
Bruno Maier bo predaval o Svevu
Na pobudo goriške občinske u-prave bo v četrtek 10. t.m. ob 18.30 v deželnem avditoriju v Gorici pre daval profesor Bruno Maier o Sve-vovi ustvarjalni poti. Predavanje sodi v okvir prireditev ob 50-letnici pisateljeve smrti.
ZARADI DEL NA PODVOZU
in ne v dveh vzporednih, kakor doslej. To bo najbrž povzročilo precejšen zastoj, zlasti ob konicah, zato je priporočljivo, da bi se avtomobi-'listi posluževali v večji meri novega mosta pri Štandrežu.
Ni šlo za morskega psa ali drugo velijo ribo, ampak za mino. Tako so v* strahu ugotovili na ribiški ladji Jolanda, ko se jim je nekaj težkega zapletlo v mrežo, nedaleč od rta Sdobba, v globini kakih štirih metrov. Nevarno mesto so označili in o najdbi, takoj obvestili pristojne oblasti. Menda bo že jutri posebej Mvežbana skupina iz Ancone poskrbela za odstranitev nevarne zapuščine.
Umrl je
Danilo VValtritsch
Hudo je, če ti smrt iztrga prijatelja ,in to sredi najboljših let. V nedeljo je nenadoma preminil, v komaj 43. letu starosti, Danilo Wal-tritsch, brat našega, delovnega tovariša Marka.
Poznali so ga številni Goričani, tako Slovenci, kakor Italijani, zaradi odprtega, šaljivega in nasmejanega značaja. Večkrat smo ga videvali v prijetnem pogovoru v domači gpstilni, ki jo je vrsto let uspešno vodila mama Cilka, kolikor pa mu je ča: dopuščal, se je vedno rad u-deleževal vseh slovenskih kulturnih športnih in drugih prireditev.
Že v mladih letih se je posvetil trgovini in ustanovil uvozno-izvozno podjetje, nekaj let pa je bil tudi aktiven član in odbornik slovenskega združenja. Rad je zahajal v družbo, del prostega časa pa je namenil šahu. Kot član goriškega šahovskega krožka se je ob letošnjem prvem maju, skupaj s sinom Igorjem, udeležil turnirja v Slavonskem Brodu.
Pred šestimi leti ga je hudo prizadela smrt žene Mirande, lani pa še izguba mame Cilke.
Sinu Igorju, bratu Marku in drugim , sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje.
Kino
Gorica
CORSO 17.00-22.C3 »Le colline han-no gli occhi*. Susan Lanier in R. Houston. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI 17.06-22.00 «1 duellanti*. Kate Carradine in H. Keitel.
VITTORIA Zaprto.
rwi r» v
Irzic
EXCELSIOR 16.30-22.00 «La porno palla*.
PRINCIPE 17.30-22.00 »Collo d’ac-ciaio*.
Nova Gorica
in oko/icu
SOČA 18.00—20.00 «Jaz sem Bog oče*. Italijanski film.
SVOBODA 18.00—20.00 «Dekle za slovo*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Snaha». Italijanski film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna S. Antonio v Ul. Roma, tel. 49-497.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči j' . Gorici dežurna lekarna Tavpi-ani, Kor-zo Italia 10, tel. 25 76.
Razstave
V	galeriji avditorija v Ul. Roma v Gorici je odprta ob delavnikih razstava ljubljanskega slikarja Jožeta Ciuhe.
V	galeriji «La Bottega* v Ul. Niz-za v Gorici je odprta razstava gb-riškega slikarja Rudolfa Sakside,
Nenadoma je v nedeljo, 6. maja, preminil v 43. let. starosti
Danilo Waltritsch
brat našega delovnega tovariša Marka Waltritscha.
Žalostno vest sporočajo člani uredništva in uprave Primorskega dnevnika
Gorica, Trst, 8. maja 1979
Uprava Kulturnega doma Andrej Budal v š.andrežu in v njej včlanjena društva Oton Župančič, Juventina, Mladinski odsek, Kmečko društvo in sekcija VZPI - ANPI izrekajo prijatelju in tajniku SPZ Marku VValtritschu globoko sožalje ob izgubi brata Danila.
Prosvetno društvo Sovodnje Izreka globoko sožalje tajniku SPZ Marku Waltritschu ob nenadni izgubi brata.
Športno združenje »Dom* iz Gorice izreka svojemu nekdanjemu predsedniku Marku Waltritschu globoko sožalje ob smr brata Danila.
Kolektiv televizijske agencije Alpe Adria izreka svojemu sodelavcu Marku Waltritsch. iskreno sožalje ob prerani smrti brata Danila.
Ob nenadni izgubi svojega člana Danila Waltritscha izreka bkupi-na 75 globoko sožalje sinu Igorju, bratu	in smrdnikom.
Cesta bo zaprta še nekaj dni
Cestni podvoz pod železnico v Sovodnjah, bo zaprt še nekaj ča sa, najbrž do konca tedna. Dela,! . ki naj bi jih opravili do konca a J j prila, namreč zaradi slabega vre j Slovensko planinsl. društvo pri- i men<* n*so uspeli dokončati, zato je j redi v nedeljo. 27. maja družinski | uprava državnih železnic morala avtobusni izlet na Vrhniko, z ob' zaprositi pokrajino za podaljšanje
skom gradu Bistra in Močilnika. Prijave že sprejemajo na sedežu društva v Ul. Malta 2.
Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje, da se v nedeljo, 13. maja. udeležijo tradicionalnega srečanja s planinci iz Nove Gorice, ki bo pri planinski postojanki na Trstelju. Ob tej priložnosti bo PD Nova Gorica razvilo tudi svoj prapor.
Prosvetno društvo »-»ras* Dol-Po ljane priredi 19. maja v sodelova nju s krajevno se .cijo VZPI ANPJ enodnevni avtobusni izlet v Ljub ljano, žkpijo Luk Bled in Begu nje. Prijave sprejeme ju Alida Deve tak na Po j». .ah, Jank •> Heric v Dolu in Alojz Legiša v Jamljah.
zapore. Kakor je znano, se promet med Sovodnjami in Rubijami odvija preko obvoza pod železniško po stajo.
Ozko grlo pri ločniškem mostu še bolj ozko
Ozko grlo pri ločniškem mostu bo v prihodnjih dneh in mesecih postalo še bolj ozko. Danes bodo1 namreč, istočasno z začetkom gradnje novega viadukta, delno preure dili, oziroma omejili promet na tem območju. Avtomobilisti, namenjeni proti Ločniku, oziroma Gradišču, J bodu smeli voziti samo v eni vrsti'
Nenadoma nas je zapustil naš predragi
DANILO VVALTRITSCH
Pogreb bo jutri, v sredo, 9. maja, ob 11. uri iz kapele glavne goriške bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: sin Igor, brat Marko, svakinja Giancarla, nečaka Alex in Dimitri in drugo sorodstvo.
Gorica, 8 maja 1979	i\
Slovenska prosvetna zveza in v njej včlanjena 'društva izrekajo globoko sožalje goriškemu tajniku Marku VValtritschu in njegovi družini ob prerani smrti brata
DANILA VVALTRITSCHA
Gorica, Trst, Čedad, 8. maja 1979
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Milanu državni naslov
Veliko slavje Milanovih navijačev - Rivera je odigral 500 tekem v Milanovem dresu - Na spodnjem delu lestvice še vedno zapleteno
Italijanski nogometni prvak je že znan pred zadnjim kolom. Da bo postal Milan najboljša enajsterica na Apeninskem polotoku v sezoni 1978-79. je bilo obenem tudi pričakovati, če seveda upoštevamo razplete ob koncu prvenstva, ko so imeli Rivera in tovariši nekaj točk prednosti in tudi njihova igra je bila vse bolj prepričljiva in zanesljiva. V zadnjem domačem nastopu. po katerem seveda ni manjkalo pričakovanega slavja, so Milančani remizirali z Bologno, ki je seveda glede na položaj na lestvici vesela točke, če že ne več prav tako kot domačini, ki so si tokrat prisili na majice prvo zvezdico. Vse *e kazalo, da bodo gledalci to veliko slavje skalili s tem, da so zavzeli prostore na zgornjem delu tribune, ki je iz varnostnih razlogov zaprto. Temu gre pripisati 25-min.utno zamudo, pre den se je srečanje pričelo in kapetan Rivera je moral po mikrofonu prositi gledalce, da tribuno zapustijo, ker glavni sodnik Meni-cucci ni dobi! dovoljenja za pričetek. lahko bi rekli slavnostnega spopada za osvojitev državnega naslova.
S tem, desetim državnim našlo vem se je pridružil veliki dvojici — Juventusu in Interju še Miian. Ta veliki uspen so Milančani dosegli 23 let za Juventusom in trinajst za mestnim tekmecem Interjem. O sami tekmi res ni kaj povedati, ker je bila želja tako gostov kot tudi domačine, v tem, da si ne napravita večje škode. V tem vzdušju .je potekalo vseh 90 minut igre
Novinec Avellino je izbojeval v neposrednem srečanju z Interjem dve zlata vredni točki, kj praktično zagotavljala obstanek te ekipe v najvišji ligi. Z istim izidom 1:0 je zmagala lud; Fiorentina z A-scolijem. Samo en gol so videli tudi gledalci v Neaplju, Tudi v predzadnjem prvenstvenem nastopu je Perugia potrdila, da je letošnje ©-'kritje prvenstva. Varovanci Ca gtagnerja so prepričljivo odpravili Lazio, toda zmaga nima več nobe n^aa pomena za končni vrstni red. Najbolj razgibano, lahko bi rekli dramatično, pa je bilo v Rimu med domačo Romo in Atalanto iz Bergama, ki je skoraj gotovo, kljub osvojeni točki, obsojena na izpad. Kljub dejstvu, da je bilo za Verono že vse odločeno, je prisilila Torino na delitev izkupička. Brez zmagovalca se je končalo se srečanje v Vicenzi. Ne glede na osvojeno točko pa je LR Vicenza skupaj z Bologno in Atalanto v največji nevarnosti pred najhujšim
IZTDI 29. KOLA Avellino - Inter	1:0
Fiorentina - Ascoii	1:0
LR Vicenza - J uventus	1:1
Milan- Bologna	0:0
Napoli - Catar.zaro	1:0
Perugia - Lazio	2:0
Roma - Atalanta	2:2
Torino Verona	0:0
LFSTVICA
Milan 43: Perugia 40: Juventus, Inter in Torino 36. Napoli 31; Fiorentina 30; Lazio 28; Catanzaro 28; Ascoii, Avellino in Roma 25; LR
15 kotov, preden so strli odpor gostov, ki so točko izgubili le zaradi avtogola Giusta, potem ko so malo prej v protinapadu upravičeno zahtevali enajstmetrovko zaradi prekrška Felieta nad samim Silvo. Zaradi velikega pritiska Videmčanov pa je neodločen izid najpraviinejše plačilo za obe ekipi.
OSTALI IZIDI 31. KOLA
Bari - Palermo	1:0
Cagliari - Rimini	1:0
Cesena - Ternana	2:0
Foggia - Brescia	1:1
Genoa - Pescara	0:0
Lecce - Sampdcria	1:2
Nocerina - Taranto	0:0
Sambenedettese - Pistoiese	0:0
Spal - Varese	3:0
LESTVICA
Udinese 44; Cagliari 41; Pescara 39; Pistoiese 38; Monza 37; Lec-ce 35; Palermo, Brescia 33; Samp-doria 31; Foggia, Spal 30; Cesena, Ternana, Bari, Sambenedettese 28; Genoa 27; Taranto 25; Nocerina 24; Varese 21; Rimini 20.
ATLETIKA
Svetovni rekord Renalda Nehemiaha
LOS ANGELES - Renaldo Ne-hemiah je pričel letošnjo sezono neverjetno uspešno.
Na atletskem mitingu v Los Angelesu je izboljšal lastru svetovni rekord v teku na 110 m z ovirami na točno 13 sekund. Prejšnji najboljši čas jč bil za 16 stotink slabši. Kot kaže. bo Nehemiah prvi človek v zgodovini atletike, ki bo premagal mejo 13 sekund v teku na 110 m z ovirami in .s tem uresničil napoved po prvem svetovnem dosežku.
MIRAND9LA — Prvo mesto na 66. državnem prvenstvu v maratonu je osvojil Arena, ki je s časom 2.14 '43' '5 zadal skoraj dveminutm zaostanek drugouvrščenemu Mar-cheiu. Tretji je bil Moretti.
KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE
Ljubljanska Olimpija presenetila
kend, ki smo ga bili deležni ob 20. kolti prve jugoslovanske nogometne lige.
Za veliko presenečenje je to-
IZIDI 26. KOLA Željezničar - Hajduk Dinamo - Olimpija Rijeka - Zagreb Velež - Partizan Vojvodina - Sloboda Beograd - Sarajevo Radnički - Napredak Osijek - C. zvezda Borac Buaučnost
LESTVICA Hajduk 38; Dinamo 36; C. zve-
2:2
1:1
2:0
4:1
5:0
3:0
3:0
2:2
2:0
Toča golov, za- kar je gotovo tudi svojevrsten re- čeprav sodi Borussia med naj-nimiva in učin- kord. Tako ali drugače, ostaja močnejše enajsterice v Evropi, kovita igra na dejstvo, da je Hajduk v Sarajevu vseh igriščih, ne- iztržil željezničar ju dragoceno toč-kaj presenečenj, ko in je svoje vodstvo na lestvici v glavnem lepo ohranil nedotaknjeno — prednost vreme: skratka, še vedno znaša dve točki, v sredo vsi pogoji za lep pa bi se ta prednost lahko poveri ogometni vi- čala na štiri.
Značilnost tega kola pa so tudi nekatere visoke zmage ekip, ki doslej niso blestele. Gre omeniti predvsem: izredno visoko zmago
Vojvodine nad Slobodo. Presene-	^	„„ _
krat poskrbela ljubljanska Olimpi- ča tudi zmaga s 3:0 Beograda nad 7^aJvelež " 'Sarajevo 31; Buduč-ja, ki je na maiesimirskem stadio- Sarajevom, kot zopet preseneča nost’ 30- Radnički 28; željezničar nu prisilila favovziani Dinamo in tudi zelo zaskrbijo ponovni po- 2(j- jajčka in Osijek'24; Sloboda na neodločen izid. Nedeljska tek- raz prvaka Partizana, ki je, kljub in'j^rac 23 Vojvodina'in Parti-ma v Zagrebu pa je zopet potr- menjavi trenerja, v skupini ekip, /an 29. Nao;eciak m Olimpija 20; dila, da Dinamovi nogometaši ne ki se bodo morale še krepko bo- ^	^ ig\ vagreb jg
zmorejo zdržati psihičnega priti- riti za obstanek v ligi.	nnmnmTiv n it- o r, •>
ska pri jurišanju na državni na- Na zadnjem mestu lestvice pa PRIHODNJE KOLU Uutri m.oj slov. Vse kaže torej, da tudi le- še vedno ostaja Zagreb, ki je na Željezničar - Beogiad, aJ tos Zagreb ne bo imel državnega Reki gladko izgubil in je verjet- - Dinamo. Olimpija - Radmck , prvaka. Zagrebške nogometaše pa no že drugoligaš.	Napredak - Borac, Buducnos -
že jutri čaka izredno težka, ver- Poleg ligaških tekem pa bo za Osijek, C. zvezda - Vele/, rai i-jetno odločilna naloga, ko bodo v ljubitelje jugoslovanskega nogo- zan - • ojvocuna, Sloboda - Kije-
meta ta teden zanimiv tudi za- ka. Zagreb - Sarajevo.
No, prav Spličani so v Saraje- radi nastopa Crvene zvezde v prvi	NAJBOLJŠI STRELCI
vu iztržili izredno važno točko, finalni tekmi za pokal UEFA. 20 - Savič (C. zvezda)
15 • Halilhodžit (Velež)
12 - žungul (Hajduk) in Lukače-
Vlajič iz Beograda je namreč do- uspeh. No, navijači pa pričaku-
Splitu igrali proti Hajduku.
No, prav Spličani so v Sc vu iztržili izredno važno t__.......
in to v srečanju, ki je bilo polno Beograjčani so že z vstopom v čudnih razpletov. Negotovi sodnik finale tega pokala dosegli izreden Vlajič iz Beograda je namreč do- uspeh. No, navijači pa pričaku-sodil kar štiri enajstmetrovke, jejo še več: osvojitev pokala, pa 11 - Susič (Sarajevo)
vič (Osijek)
VATERPOLO
POKAL «F1NA» NA REKI
JUGOSLAVIJA TRETJA
V zadnjem kolu so «plavi» premagali Madžarsko, ki je vseeno osvojila prvo mesto - Američani presenetili
V prvi izvedbi svetovnega pokala v vaterpolu (pokal FINA), ki ga organizira mednarodna zveza in so ga letos priredili v Beogradu in na Reki, so zasluženo slavili Madžari. Po lanskoletnem svetovnem prvenstvu v Berlinu, ko so nepričakovano slavili Italijani, so tako Madžari zopet postali prva svetovna velesila.
Turnir je bil zelo kakovosten, saj so na njem nastopile vse najboljše države, čeprav so se nekatere predstavile s pomlajeno ekipo. Največje presenečenje so pripravili Američani, ki so tudi letos pokazali lep napredek v tem, zanje ne preveč popularnem športu in so zasedli odlično drugo mesto. Isto število točk, čeprav slabšo razliko v golih, je dosegla Jugoslavija, ki je sicer z rezultatom zadovoljila, po igri pa krepko razočarala. Jugoslavija je igrala praktično v najboljši postavi (od reprezentance se je poslovil le veteran Belamarič) in od tako izkušenih igralcev je bilo pričakovati kaj več. «Plavi» so visoko izgubili s Sovjetsko zvezo in z ZRN, premagali pa so tako Madžare kot A-meričane, kar dokazuje, da bi lahko turnir celo osvojili.

NAMIZNI TENIS
35. SP V SEVERNI KOREJI
ŠURBEKU IN STIPANČ/CU ZLA TO
Jugoslovana sta osvojila odličje v moških dvojicah - Palatinuševi in Fabrijevi za las ušla uvrstitev v finale - Kitajski največ kolajn
Jutri v Trstu (20.30) Triestina - Milan
V počastitev spomina pred nedavnim umrlega Nerea Roc-ca sta se Triestina in Milan sporazumela za prijateljsko nogometno srečanje, ki bo jutri v Trstu s pričetkom ob 20.30 ua mestnem stadionu.
Za številne ljubitelje nogometa bo to lepa priložnost, da si ogledajo nove državne prvake, ki bodo 10. naslov slavili tako'prav v Trstu.
Po lepem uspehu z Reggiano pa lahko pričakujemo dobro igro tudi s strani Triestine, ki je v srečanjih s tako renomi-ranimi nasprotniki vedno zadovoljila svoje zveste navijače.
'icenza 24; Bologna 23; Atalanta 2; Verona 14.
PRIHODNJE KOLO (13.5.)
Ascoii Roma, Atalanta - LR Vi-enza, Bologna - Perugia, Catanza-
0	- Torino, Inter - Fiorentina, Ju entus - Avellino, Lazio . Milan, 'erona - Napoli.
NAJBOLJŠI STRELCI 8 ZADETKOV Giordano (Lazio) 5 ZADETKOV; Rossi (LR Vicenza).
1	ZADETKOV: AltobeUi (Inter) in Bigon (Milan).
0 ZADETKOV: Palanca (Catanza ro), Muraro (Inter) in Pulici (Torino).
» ZADETKOV; Maldera (Milan), Savoldi (Napoli), Speggiorin (Perugia), Pruzzo (Roma) in Gra ziani (Torino).
PJONGJANG — Dolgih 25 let in še mesec dni je bilo potrebno, da so na svetovnem namiznoteniškem prvenstvu spet zaigrali jugoslovansko himne. Prvič so jo 14. aprila 1954 v Londonu na čast dvojice Dolinar - Harangozo, drugič na včeraj, ko sta na 35. SP v Pjongjangu Dragutin Šurbek in Antun Sti-pančič po 14 letnem reprezentančnem stažu doseala veliki cilj: zlato kolajno na SP.
Od 23 kolajn, kolikor jih je Ju goslavija osvojila na dosedanjih 35 SP (prvo že pred 40 Teti v Kairu), jih jč skoraj polovica v dvojicah, med njirpi tudi obe najdragocenej-ši. zlati. Šurbek in Stipančic sta bila bljzu zmage že pred štirimi leti v Kalkuti, vendar ie takrat šurbek bojeval neenak boi z madžarsko dvojice, saj je ral Snpan: čič' potem kj je ižgubii doblietio finalno posamifc1ti"phčttjrž JbftVet-jem. psihično 'na' tleh.' V‘Severni Koreji pa se je Stipančic boril, kot še nikoli doslej v življenju. Uspeh ni mogel izostati, saj je legendarni borec šurbek tokrat dobi! ob bok enakovrednega partnerja. V jugoslovanskem taboru ni v Pjongjangu nihče upal, da bosta Šurbek in Stipančic v finalu tako zlahka premagala tradicionalnega neugodnega nasprotnika, kakršna sta Madžara Jonyer in Klampar. Jugoslovana sta prikazala igro. ki bo še dolgo ostala v spominu.
Palatinuševa in Fabrijeva, drugi jugoslovanski par, ki se je prebil v polfinale, je bil v dvoboju s Kitajkama Van Hui-lin - Če šin-aj že na pragu velikega uspeha. Jugoslovanki sta vodili že z 2:0 in v nadaFevanju ;e kazalo, da sta se ustrašili velikega uspeha. Prepu stili sta pobudo nasprotnicama, ki sta zmagali s 3:2.
V finalu za moške posamezno je Japonec Ono premagal Kitajca Huo Jao-kua s 3:1. Ko je Ono v četrtem nizu vodil s 3:0, se je Kita jec predal, ker si je poškodoval mišico. Kot je znano, je v moški ekipni konkurenci slavila Madžar ska, v ženski pa Kitajska. Ta država je bila obenem tudi najboljša na tem 35. SP s štirimi zlati mi kolajnami.
ZMAGOVALCI POSAMEZNIH KATEGORIJ
Moški ekipno: Madžarska
Ženske ekipno: Kitajska
Ženske posamezno; Čen Šin-aj (Kit.)
Moški posamezno: Ono (Jap.)
Moški pari. šurbek - Stipančič (Jug.)
Ženski pari- čang Jing - Čang Li (Kit.)
Mešami pari: Liang Ko-liang -Čen Šin-aj (Kit.)
Kolajne na 35.
Z
LR Kitajska
Madžarska
Japonska
Jugoslavija
LDR Koreja
ČSSR
SZ
TENIS
4
1
1
1
0
0
0
4
1
0
0
2
0
0
WCT V DALLASU
McEnroe premagal Šveda Borga
DALLAS — Komaj 20-letni John MčEnrOe: 'kr-'je bii do lanskega leta povsem nepoznan ha teniških igriščih,’ je presenetijivo zmagal na SP za WCT:'-Premagal je namreč velikega favorita Šveda Bjorna Borga s 7:5, 4:6, 6:2 in 7:6.
Američan si je zagotovil zmago predvsem po izrednih servisih, tako da je bil Borg v dokajšnjih težavah. Servis je bil odločilen tudi v zadnjem «tie breaku*.
Ostoja in Min izločena
CUNEO - Na mednarodnem «Grand Prix* turnirju v tem kraju sta bila oba jugoslovanska predstavnika izločena že v kvalifikacijskem delu.
V 1. kolu je Marko Ostoja igral s Švedom Simonssonom in izgubil z 2:6, 6:7.
Zoltan Ilin je v prvem kolu premagal Italijana Ottonija s 6:1. 6:0, v drugem kolu pa je Jugoslovana premagal Francoz Rafaitin s 3:6, 7:6, 6:3.
KOLESARSTVO
Saronni pred Moscrjem
ZtfRICH — Beppe Saronni je po krasnem begu s svojim velikim rivalom Moserjem v sprintu slavil na krožni dirki po Zurichu. To ni tekmovanje z veliko tradicijo, na vsak način pa je zadnja - važnejša preizkušnja pred startom italijanskega Gira.
Dvojica Moser - Saronni je svoj beg . začela. 25 kilometrov pred ciljem. Najboljša italijanska kolesarja sta za seboj pustila vse najnevarnejše nasprotnike, ki so se nato zaman trudili, da bi dosegli ubež nika. Moser in Saronni sta res odlično vozila, na cilju pa je Saronni izkoristil svoj boljši sprint.
VRSTNI RED
1.	Saronni (It.), ki je 265,5 km prevozil v 6.32'59” s poprečno hitrostjo 40,546 km na uro
2.	Moser (It.)	i.č.
3.	Demever (Bel.)	po 15”
4.	De Vlaeminck (Bel.) i.č.
5.	Renier (.Bel.)	i.č.
ROKOMET
1. ITALIJANSKA LIGA
Pred dodatno tekmo Volani - Cividin?
Dve koli pred koncem rokometnega prvenstva A lige je prišlo do velikega presenečenja, saj je v Tera-mu . domači Čampo del Re prisilil vodeči Volani iz Rovereta na delitev izkupička.
Tržaški Cividin je v Rimu po pričakovanjih premagal skromni Albatros in tako sta sedaj velika tekmeca za končno zmago spet skupaj na vrhu lestvice z enakim številom točk. Kot kaže, bo potrebno odigrati še tretjo dodatno tekmo za - določitev novega prvaka, če v zadnjih dveh 'kolih ne pride do presenečenj.
IZIDI 24. KOLA Bressanone - Fippi Rimini 26:15 Bolzano - Cenčersano	26:19
Ruggerini - Eldec Tečamo - Volani	15:15
Bahco Roma - Tacča	23:12
Albatros - Cividin	14:27
Rapida - Mercury	18:19
LESTVICA
Volani in Cividin 43, La Rapida 35, Bolzano 31, Bahco Roma 30, Bresšanone 28, Talčča- ^3, Fippi 22, Terdmo 20, Mercurv Ig^EIdco 17, Ruggerini 13, ConversaWdu6? Alba*-ttv's 06.
ODBOJKA
«Plave» uspešne
MONCHEN — Na kvalifikacijskem odbojkarskem turnirju za nastop na EP v Franciji so jugoslovanske odbojkarice premagale tako zastopnice Švice kot tudi ZRN s 3:2. V teetji tekmi tega turnirja pa so domačinke odpravile Švico s 3:0.
Na EP bosta tako igrali ZRN in Jugoslavija.

NOGOMET
TRETJA ITALIJANSKA LIGA
Gladka zmaga Triestine
Uvodna napaka vratarja Piccolija je odprla Tržačanom pot do zmage Odličen «pressing» domačinov - Strelci: Panozzo, Prevedini in Franca
Triestina — Reggiana 3:1
(2:0)
STRELCI: Panozzo v 10. min., Prevedini v 15. min., Franca v 66. min. in Vaccario v 89. min.
TRIESTINA: Bartolini, Cei, Prevedini, Fontana, Schiraldi, Masche-roni, Quadrelli, Politti, Panozzo, Franca (Trainini od 69. min.) Le-narduzzi.
REGGIANA: Piccoli, Pigozzi, Testom, Reverberi, Cattarina (Vaccario od 57. min. Marlia, Neri, Tri-velli, Sperotto, Berta, Mossini.
2. ITALIJANSKA LIGA
Videmčanom le točka
Udinese — Monza 1:1 (0:1)
STRELCA: Silva v 45. min. in Giu-Ito (avtogol) v 63. min.
Udinese - Monza bi morala biti tipična spomladanska tekma brez golov. Monza bi tako odnesla iz Vidma dragoceno točko, Udinese pa bi ohranil visoko vodstvo in torej miren položaj na lestvici.
Nepričakovan zadetek Silve ob koncu polčasa pa je povzročil ostro reakcijo Videmčanov, ki so v drugem delu stalno ogrožali nasprotnikovo «Bastijo».
Giacotninijevi varovana so zbrali
Dragutin šurbek Je bil najboljši Jugoslovan na SP v namiznem tenisu
SODNIK: AltobeUi (Rim).
GLEDALCEV: 20.000.
KOTI: 7:4.
V doslej najpomembnejši tekmi sezone je Triestina osvojila dragoceno in zasluženo zmago nad Reggiano. Tržačani so s požrtvovalno, z agresivno in z zrelo igro v prvem polčasu popolnoma nadigrali živčne goste, ki so po pritisku domačinov kaj kmalu popustili. Taktični boj med obema trenerjema se je končal z gladko zmago Tagliavinija. S silovitim »pressingom* po vsem igrišču so Tržačani popolnoma zmedli tehnično boljše goste, ki so le s težavo uhajali Tržačanom iz lastnega kazenskega prostora. Telesno so Politti in ostali nadigrali goste in tako osvojili sredino igrišča in razkrili glavno hibo Reggiane, to je slabo pokrivanje veznih igralcev. Gostom je nato prekrižal račune še neverjeten gol Panozza takoj na začetku.
Tržaški srednji napadalec je z nezahtevnim strelom skušal zaposliti vratarja Piccolija, ki mu je žoga ušla med nogama v gol. Reggiana je naravnost izgubila glavo, medtem ko so se Tržačani dobesedno razigrali, lovili vsako žogo in kmalu podvojili s Prevedinijem, ki je popolnoma osamljen s strelom z glavo premagal Piccolija. Prav razlika med obema vratarjema priča o boljši psihični pripravljenosti Tržačanov. Bartolini je bil vedno zelo zanesljiv, Piccoli, ki velja za najboljšega vratarja lige, pa nosi krivdo vsaj še za tretji zadetek France, ki je izkoristil njegov slab poseg in je hladnokrvno potrojil.
Tržaški trener, ki je prav v soboto podpisal pogodbo še za eno leto, je torej svoje varovance za to srečanje odlično pripravil in nosi verjetno največ zaslug za to, tako pomembno zmago. Sicer pa so vsi
KOŠARKA
1. ITALIJANSKA LICA
Sinudyne prvak
Bolonjčani so tudi v 2. tekmi premagali milanski BHly Odlična igra K. Čosiča - Rekordno število gledalcev
Billy — Sinudyne 92:113
(53:49)
BILLY: D'Antoni 8, Ferracini 8, Kupec 33, Gallinari 2, Silvester 26, F. Boselli 8, D. Bcsselli 5, Anchisi, Battisti 2, Friz.
SINUDYNE: Caglieris 11, Wells 18, Villalta 34, čosič 12, Bertolotti 28, Valenti 2, Generali 8, Martini, Goti, Govoni.
SODNIKA: Teofili in Pinto iz Rima
Sinudyne je pa treh letih ponovno osvojil državni naslov. V drugi, odločilni finalni tekmi je premagal milanski Billy.
Bolonjčani so dokazali, da so trenutno najpopolnejša ekipa v Italiji. Milančani so V nedeljski tekmi, ki se je odvijala v novi milanski športni palači pred rekordnim številom gledalcev (15.500), bili kos nasprotnikom le v prvem polčasu. V Začetku drugega dela so gostje pospešili ritem igre ter kaj kmalu zanesljivo prešli v vodstvo, ki so ga do konca tekme še povečali.
Duša ekipe sta bila mali Caglieris,' ki je odlično vodil igro svoje ekipe ter osvojil »osebni dvoboj* z D’An-tonijem ter Krešimir čosič, ki je sicer dosegel le 12 točk, a je dajal izredne žoge svojim tovarišem Vil-lalti in Bertolotti ju pod košema.
tržaški igralci zadovoljili še posebej v obrambi, ko so brez težav zaustavljali napade gostov. Kljub trem zadetkom so torej domačini zopet najboljše igrali v svojem kazenskem prostoru, kjer se očitno boljše znajdejo in kjer pravzaprav tiči moč vse ekipe.
Reggiana je pravzaprav razočarala, nepričakovan zadetek, ki je spravil na glavo vse zamisli in taktično razporeditev gostov, pa je, po našem mnenju, zadostno opravičilo. Prav gotovo sta si Reggiana in Triestina bolj enakovredni, kot je pokazala nedeljska tekma. Sicer pa razporeditev na igrišču ni dovoljevala gostom napadalnejše igre, kar je pravzaprav napaka trenerja Mam-mija, ki se je preveč zanesel na neprobojnost svoje obrambe in na jalovost tržaškega napada. Zmagala je torej ekipa, ki si je obe točki najbolj želela in oportunizem gostov je bil tako kaznovan.
yesteynom (Niz.). V kategoriji do 125 ccm je ponovno zmagal Španec Nieto, ki je tako na lestvici svetovnega prvenstva prevzel vodstvo.
Svetovni prvak Ballington (J. Afr.) je potrdil svoje vodstvo na motorjih do 260 ccm, za petami pa mu je mladi Američan Mamola. Veliko smolo je v nedeljski dirki imel Italijan Villa. ki mu je prav pred ciljem zmanjkal bencin. V kategoriji do 350 ccm je Južnoafričan Ekeroid z zmago prevzel vodstvo na skupni lestvici.
V najbolj prestižni kategoriji pa je slavil Hartog. ki je na cilju prehitel Robertsa (ZDA) in Ferrari-ja (It).
Na lestvici svetovnega prvenstva še naprej vodi Ferrari, kateremu pa se nevarno približujeta Roberts
in Hartogi n rivio v »njiR-t rIop on
ATLETIKA
Cujnik odličen
MARIBOR — Atleti so letos razmeroma zgodaj startali tudi v mno gobojih,
Najbolj se je izkazal Novomeščan Darko Cujnik, ki je v deseteroboju dosegel drugi jugoslovanski točkovni šestevek vseh časov — 7551 točk — hkrati, pa je v metu kopja izenačil državni rekord Primorca z metom 79,26 m.
Kljub skromnemu šestemu mestu niso lastniki svetovnega naslova Italijani razočarali, saj so igrali z znatno pomlajeno ekipo, v kateri je kot veteran igral le Gianni De Ma-gistris
' KONČNA LESTVICA Madžarska 11; ZDA in Jugoslavija 10; SZ 9: ZRN 8; Italija 4; Romunija 3: Bolgarija 1.
KOŠARKA
V PRVENSTVU «PROPAGANDA»
Derbi Boru A
87:14
Bor A — Bor B (37:7)
BOR A: Bradassi (k) 23 (3:9). Civardi, Vascotto 2, A. Tavčar 9 (3:5), Zaccaria 12 (2:6), Paoli 5 (1:5), Tremul 23 (3:4), Semen 4 (0:5). B. Tavčar (1:2).
BOR B: Brandolin 3 (1:8), Kovačič 2, Krapež, F. Žerjul, G. Že-rjul 2, Barbiero 3 (1:6), Krevatin (0:3), Ambrosi (k) 4.
SODNIK: Costa.
V drugem kolu povratnega dela je bil v prvenstvu »propaganda* na sporedu derbi. Obe Borovi ekipi sta se namreč srečali v dolinski občinski telovadnici. Po predvidevanjih je zmagala Borova A ekipa, ki je proti sicer žilavim «be-jevcem* žela letos najvišjo zmago kljub odsotnosti Volka. Namesto njega pa se je tokrat ob Bradašsi-ju izkazal še Tremul, za katerega so tudi te tekme izredne važnosti, saj mu služijo za nabiranje izkušenj.
Meko
IZIDI 11. KOLA Bor A - Bor B	87:14
Inter Milje - Don Bosco	42:65
Ferroviario - Ser volana	79:80
Ricreatori - Aiabarda	—
LESTVICA
Bor A 18, Aiabarda 16, Don Bosco 14. Inter 1904 in Ricreatori 10, Servolana 6, Inter Milje 4, Ferroviario 2, Bor BO.
Bor A ima tekmo več, Inter 1904 ima 2 tekmi manj, Bor B in Feri roviario imata tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO Servolana - Don Bosco, Bor A -Ferroviario (12.5. ob 15.15 v Dolič ni). Inter Milje . Ricreatori. Inter 1904 - Aiabarda. Počitek: Bor B.
Marko ,
A. K. OSTALI IZIDI 29. KOLA	
Alessandria - Como	0:1
Forli - Padova	2:2
Lecco - Spezia	2:1
Mantova - Trento	0:0
Modena - Cremonese	0:1
Parma - Novara	2:0
Piacenza - Biellese	3:1
Treviso - Juniorcasale	1:1
LESTVICA
Como 44; Triestina 38;, Reggiana, Parma 36; Novara 34; Piacenza, Alessandria ,30; Biellese 29; Junior-ctsale, Cremonese 28; Trento, Lec-c*, Treviso, Mantova 25; F orli 24; Spezia, Padova 22; Modena 21.
PRIHODNJE KOLO (13.5.)
Biellese - Triestina; Como - Parma; Cremonese - Novara; Juniorca-sale - Padova; Modena - Alessandria: Reggiana - Lecco; Spezia -Forli; Trento - Piacenza; Treviso -Mantova.
Stari Krešo je še enkrat dokazal, da ne »zgreši* važnih tekem in je s svojo izkušenostjo privedel Sinudyne do naslova.
Mftrko
MOTOCIKLIZEM
SP V HOC KEN H UMU
Brez presenečenj
HOCKENHEIM — Tretja preizkušnja svetovnega motociklistične ga prvenstva ni prinesla posebnih novosti. Na vseh tekmovanjih so slavili favoriti, malo presenečenje morda predstavlja samo prvo me sto Nizozemca Hartoga v najvišj’ kategoriji.
Prvo dirko motorjev do 50 ccm je osvojil Waibel (ZRN) pred Loo-
AveJlino - Inter	I
Fiorentina - Ascoii	1
LR Vicenza - Juveptus	X
Milan - Bologna	X
Napoli • Catanzaro	1
Perugia - Lazio	1
Koma - Atalanta	s X
Torino - Verona	X
Bari - Palermo	1
Genoa - Pescara	X
Udinese - Monza	X
Triestina - Reggiana	1
Chieti - Lucchese	X
KVOTE
13 — 9.747.300 lir 12 - 457.700 Ur
Cujnik .je za državnim rekordom Makaroviča v deseteroboju zaostal za vsega 58 točk.
li«i*i>tKani«uHia«iaiiiiiiitiiitl«liilMiiMiaiiiiii>iiiisitii>itiitBivBn«itil*iii«iiiiiai>iaiaiaa(iiiii*iiiiit«tiii4«aii«>iaB»a>*
1.	Babilonese	1
2.	Biberon	X
Neveljavna
1.	Brindisina	2
2.	Falanza	X
1.	Vanicale	X
2.	Brunellino	1
1.	Sea Flying	2
2.	Borromeo	1
1.	Strazza Giovanna 2
2.	Arcacon	1
KVOTE
10 - 1.227.800 lir 9 —	94.200 lir
2. -
3.	—
4.	-
6. —
KOŠARKA
V PRVI DIVIZIJI
Prva zmaga «plavih»
Bor A v Miljah premagal domači Inter
Inter Milje — Bor A 60:68 (27:23)
BOR A: Kneipp 14 (4:10), S. Per-tot 6 (2:2), Košuta 11 (4:5), L. Per-tot 5 (3:5), Perko 22 (4:6), Sestan 2, Vodopivec, Oblak (k) 6 (2:2).
SODNIKA: Zandona in Peraino.
PROSTI METI: Bor A 19:30, Inter Milje 6:19.
Končno je Borova A postava dosegla svojo prvo zmago v prvenstvu prve divizije. Takoj naj poudarimo, da borovci niso zaigrali najbolje, vendar so pokazali napredek v o-brambi, v napadu pa so bili v odločilnih trenutkih prisebnejši od domačinov. Tekma se ni začela preveč dobro za Borove veterane, ki se niso znašli s koši in žogo, ki je bila očitno prelahka. Zgrešili so tako o-gromno metov, celo iz neposredne bližine koša. K sreči tudi nasprotniki niso zaigrali najbolje in so ob polčasu vedili le s štirimi koši.
V	drugem delu so borovci pričeli nadoknaditi zamujeno ter kmalu dohiteli nasprotnika (zadnje vodstvo Miljčanov smo zabeležili v 12. min. pri izidu 41:40), nato so celo povedli z osmimi koši. Razliko jim je tudi uspelo obdržati do konca, kljub nerodnemu končnemu presingu Mari-jeve ekipe. Med posamezniki gre o-meniti uspešen nastop Perka, ki je hladnokrvno zadel nekaj pomembnih košev, Bruna* Kneippa, ki je s štirimi zaporednimi koši zadal končni udarec nasprotnikom, ter Sandija Pertota.
Marko
Bor B — Aiabarda 50:99 (25:45)
BOR B: Bajc 3 (1:3), Mesesnel 19 (1:4), Koren, Male 2^ Lokar 8, Jančar 2. Slobec 2, štavar 2, Pegan (k) 12.
SODNIKA: Perisinotto in Zucchi
V	tekmi proti Alabardi so Kre-čičevi varovanci ponovno izgubili. Priznati pa ie treba, da je Aiabarda zdaleč najboljša ekipa tega prvenstva. V tej ekipi nastopajo nam-
reč mladinci tega tržaškega kluba: med njimi pa so tudi taki, ki nastopajo v C ligi. Nič čudnega torej, če ta ekipa kar po vrsti premaguje svoje nasprotnike. Tokrat je bil na vrsti Bora B, ki je nastopil v okrnjeni postavi. Odsotna sta bila Udovič ter Canciani.
Začetek je bil vse prej kot spodbuden in »plavi* sploh niso utegnili razvijati uspešne igre. Tako je Aiabarda že v deseti minuti povedla za kar 20 pik. Odtlej pa se je stanje le nekoliko izboljšalo. Z boli zagrizeno obrambo ter odločnejšim in bolj organiziranim napa* dom so se borovci le začeli upi* rati nasprotniku.
Meko IZIDI 8. in 9. KOLA	
SGT - Barcolana	77:76
fior B - Stella Azzurra	n.o.
Saba - Servolana	n.o.
Don Bosco - Kontovel	111:83 -
Bor A - Aiabarda	71:126
Inter Milje - Bor A	60:66
Don Bosco - SGT	104:81
Bor B - Aiabarda	50:99
Servolana - Kontovel	n.o.
Barcolana - Stella Azzurra	81:69
LESTVICA
(v oklepaju število odigranih tekem) Don Bosco (8) 16, Aiabarda (7) in Kontovel (7) 12, Servolana (6) 10» Barcolana (7), SGT (8) in Stella Az-zurra (7) 6, Bor B (7) in Inter Milje (7) 4, Bor A (7) 2, Saba (7) 0.
PRIHODNJE KOLO Bor A - Bor B (9.5. ob 20.00 na stadionu «1. maj*); SGT - KontoVel (9.5. ob 19.30 v Ul, Ginnastica)! Inter Milje - Stella Azzurra; Doo Bosco • Saba; Aiabarda - Barcolana.
POMAGAJMO ČRN! GORI!
nogomet
V 13. POVRATNEM KOLU 2. AMATERSKE LIGE
Tudi vodeči libertas klonil pred Brežani
Zarja, Primorec in Primorje (ki je po letu dni le prišlo do domače zmage) imajo že zagotovljen obstanek v 2. AL
Breg — Libertas 1:0 (0:0)
BREG: Micor, Poropat, Klun, Daz-Jara. Ražera, Dagri, Samec, Lovriča, Jež, Strnad, Ciguj.
LIBERTAS: Ulcigrai, Bianco, Coz-Wan, Francolla, Ellimi, Mottica, Chizzo, Lacota, Pugliese, Mauro in Corsi.
STRELEC: v 2. min. d.p. Lovriha.
SODNIK: Ferraiolo.
GLEDALCEV: približno 250.
Brežani so prekrižali račune tudi vodečemu Libertasu in so tako še enkrat dokazali, da so res ena iz-med najboljših ekip prvenstva in zasluženo zasedajo sedanj mesto na lestvici.
. Po uvodnih napadih Libertasa se le igra nekoliko umirila, bila je bolj Enačena, proti koncu polčasa pa 50 bili v premoči Brežani.
Že v 2. min. d.p. pa je prišlo gola. Gostje so v svojem kazenskem prostoru zrušili na tla Ježa ■n sodnik je dosodil enajstmetrovko. Streljal je Lovriha in povedel.
Po golu se je Libertas pognal v j^pad, Brežani pa so se odlično “fanili in so odgovarjali z res nevarnimi protinapadi.
Tržačane je ta poraz pekel, zato Se je pojavila na igrišču živčnost in sodnik je moral kar petkrat pokaza-n rumeni karton.
SMI
Giarizzole — Primorec 1:1
GIARIZZOLE: Altin, Modolo, Ca-nfpe, Cattonar, Bossi, Benčič, Zac-Joignia, Oldani, Botteri, Macorati in Marino.
PRIMOREC: Maglica, Husu, Štoka, Škrem, Križmančič, Angel Mil-
V nedeljskem 13. povratnem kolu nogometnega prvenstva 2. AL smo zabeležili slab dan napadalcev, oziroma soliden nastop branilcev. V osmih tekmah je namreč padlo le skromnih 10 golov (dva celo iz 11-me-trovke).
Prav U-metrovka je odločila osrednje srečanje dneva, ki je oilo v Dolini. Z 11-metrovko Lavrihe so namreč Brežani (deveti pozitivni nastop) presenetljivo premagali vodeči Liber-las, ki je s tem porazom moral Ponovno prepustiti vodstvo 0-Picini.
Openska enajsterica je tokrat bila v gosteh pri Gaji in moranja reči, da so se morali Open-°i pošteno potruditi, da so premagali razigrano Gajo.
Zmago si je v nedeljo zapravila bazoviška Zarja. Zorig--ni, ki so prišli v vodstva Vik-Pred koncem p.p. z '11-mefrov^ ko Mikuša, so to prednost o-orani!; do zadnje minute, ko so domačini z močnim prostim strelom mladega Ravenne izenačili. Sicer je osvojena točka Zarji že zadostovala, da si je matematično zagotovila obstanek v ligi.
Matematično si je zagotovil °bstanek tudi Primorec.
Na varnem je tudi proseško Primorje, ki je vendarle (po e-nem letu) ponovno prišlo do eniage na domačih tleh. Primorje je namreč v anticipirani tekmi z golom mladega Verše Premagalo že obsojeno enajsterico GMT.
IZIDI 28. KOLA Zaule - Sovrana	0:0
°reg - Libertas	1:0
“• Marco - Zarja	1:1
Gampanelle - Rosandra 0:0 Giarizzole - Primorec 1:1 Gostalunga - Aurisina 0:2 Gaja - Opicina	0:2
Primorje - GMT	1:0
^ LESTVICA
Opicina 38; Libertas 36; Zau-le 34; Rosandra 33; Campa-Pelle in Breg 32; Costalunga in ?°vrana 31; Primorec, Zarja 'n Primorje 27; S. Marco 26; Giarizzole 25; Aurisina 22; GMT 14; Gaja 13.
PRIHODNJE KOLO (13.5.)
Primorec - Campanelle, Rosandra - Giarizzole, Opicina -frimorje, Sovrana - Breg, Li-j^rtas - Costalunga, Zarja -«tole, GMT - Gaja, Aurisina -Marco.
B. R.
kovič, Valter Milkovič (v 20. min. d.p. Edvin Kralj), Franko Milkovič, Boris Kralj, Možina, Mauro Kralj 2, 12 Saul.
STRELCA: v p.p. Botteri, v 15. min. Boris Kralj.
SODNIK: Tognoni iz Trsta.
GLEDALCEV: približno 100.
Z gostovanja pri ekipi Giarizzole, ki se bori za obstanek, so Trebenci odnesli zasluženo točko. Domačini so nujno potrebovali zmago. Primorec pa je bil z neodločenim rezultatom zadovoljen saj mu je točka zadostovala za matematično gotov obstanek v ligi. Giarizzole so ob začetnem sodnikovem žvižgu na vso moč napadle Primorca in takoj povedle. V 15. minuti je uspelo Tre-bencem izenačiti z Borisem Kraljem, ki je izkoristil lep predložek Franka Milkoviča.
V	drugem polčasu so Trebenci diktirali igro in domačini so se posluževali naglih protipanadov, ki pa so vedno naleteli na budno Primorčevo obrambo. Trebenci so si zapravili številne priložnosti. Najugodnejšo je imel v 40. min. Angel Milkovič, ki je sam pred vratarjem lepo streljal, a žoga se je odbila od prečke.
Bruno Križmančič
Primorje — Grandi motori 1:0
PRIMORJE: Babuder, Blažina, G. Husu, Angileri, Šugan, Tomizza, Verša, Barnaba, Olivo, Carmeli in Rustja.
GMT: Detela, Bartoli, Zerattini, Nardini, Malinari, Roberti, Piol, Fre-ni, Lionetti, Pannelli, Sokolich.
STRELEC: v 53. min. Verša.
Končno je proseško Primorje v tekhni z Grand' motori doseglo svojo letošnjo prvo prvenstveno zmago na proseškem igrišču in si tako zagotovilo obstanek v drugi amaterski ligi, dve nedelji pred koncem prvenstva. Tudi proti skromni ekipi Grandi motori so Prosečani igrali medlo, predvsem na sredini igrišča in v napadu. «Rdeče-rumeni» so skozi vso tekmo imeli igro v svojih rokah, toda ko so prišli ob rob kazenskega prostora gostov so se vse akcije izjalovile. Prosečani so bili pomanjkljivi predvsem v napadu, kjer je bil edini pravi napadalec Rustja preveč osamljen.
Prvi del igre se je končal pri neodločenem izidu 0:0, kljub rahli premoči domačih igralcev. Gostje so se vsekakor dobro branili in od časa do časa sprožili kak protinapad, toda proseška obramba ni bila vedno na mestu.
V	nadaljevanju je Primorje prišlo
do gola takoj v prvih minutah, po —i-—• ”—*-	-- aela lepo- izko-
*Primorje bi svojo zmago, toda proseški nogometaši so bili zelo netočni v kcnčnih strelih na vrata.
Ob koncu naj omenimo, da je branilec Gabrijel Husu v nedeljo odigral svojo stoto prvenstveno tekmo v rdeče-rumenem dresu.
H. W.
San Marco — Zarja 1:1 (0:1)
SAN MARCO: Del Negro, Giraldi, Minca, Tofanin, Stradi, Rosin, Germ, (Zugan), Pacor, Zolia, Raven-na, Bones.
ZARJA: Favento, Grgič, Žagar, Mikuš, Samese, Cecchi, Tieri (Fonda), Bidussi, Sulčič, Frandolič, Terčon, 12 Puzzer.
STRELCA: v 44. min. Mikuš iz enaislmHrovke, v 90. min. Ravenna.
SODNIK: Sillani iz Vidma.
Zarja si je matematično zagotovila svoj obstanek v drugi amaterski ligi. Tekma med obema ekipama je bila zelo borbena, z rahlo terensko premočjo domačinov, katerim pa se je odlično zoperstavila obramba Ba-zovcev. Zarjani so bili nevarni predvsem s protinapadi. Že v prvem polčasu so si Bazovci zapravili nekaj lepih priložnosti. Do gola pa so prišli, ko je Minca zrušil Terčona v kazenskem prostoru. Enajstmetrovko je odlično realiziral Mikuš.
V	drugem polčasu se slika ni spremenila, saj so domačini napadali, vendar pa niso svojih akcij tudi konkretizirali. Bazovci so v protinapadu z Žagarjem zadeli prečko. Izenačujoči gol pa je padel, ko je čas že potekel, s prostim strelom.
BIG
Gaja — Opicina 0:2 (0:0)
GAJA: Kante, Rismondo, Milkovič, Olenik, Čermelj, Branko Grgič, Gabrielli, Križmančič, Maks Grgič, Bržan, 12 Olivieri, 13 Iztok Grgič.
OPICINA: Štoka, Gaeta, Stradi, Pestrin, Manzon, Vižintin, Rozman, Colonna, Privileggi, Vascotto, Verch, 12 Viezzoli, 13 Crizman.
STRELCA: v 33. min. d.p. Privileggi in v 37. min. d.p. Colonna.
KOTI: 9:4 za Opicino
GLEDALCEV: okoli 100
Vodeča Opicina se je morala pošteno potruditi, da je spravila na kolena že obsojeno Gajo, ki se je z obrambno igro dobro upirala in šele proti koncu tekme je «kapituli-rala» po golu Privileggija in potem še Colonne.
Opicina je do zadnje minute igrala napadalno, toda ne odločno, saj se je polčas končal pri belem izidu; «zeleno-rumeni» so se uspešno branili.
Tudi po odmoru se igra ni bistveno spremenila, Opicina je bila spet v napadu, tako da so Vižintin in tovariši oblegali Kantejeva vrata, vendar so bili streli vse preveč netočni in visoki in napadalci so postajah vse bolj nervozni. Gaja je
Kot smo pred enim tednom predvideli, bo potrebna dodatna tekma med tržiško Romano in ltalo iz Gradišča, da bomo izvedeli za končnega zmagovalca furlanske skupine v 2. AL. Obe vodeči ekipi sta namreč v nedeljo slavili zmago, tako da sta «uradem del prvenstva zaključili z enakim številom točk. Za datum in kraj, kjer bedo o-digrali odločilno srečanje, se še ne ve.
Vprašanje izpada pa je bilo rešeno že prejšnjo nedeljo. Ju-ventina, Aiello in Audax bodo namreč v prihodnji sezoni igrali v nižji ligi.
IZIDI ZADNJEGA KOLA Audax - Tomana	0:4
Villesse - Ruda	0:1
Juventina - Sevegliano 0:2 Malisana - Terzo	0:2
Fiumicello - Staranzano 0:0 Romana - Moraro	2:1
Itala - Torre	1:0
Aiello - Pro Romans 0:3 LESTVICA
Romana, Itala 43; Sevegliano, Torriana 39; Fiumicello 37; Staranzano 36; Ruda 31; Pro Romans 30; Terzo 29; Torre, Moraro, Villesse 28; Malisana 26; Juventina 22; Aiello 12; Audax 7. -
ROMANA in .ITALA bodo za prestop v višjo ligo odigrali dodatno srečanje. JUVENTINA, AIELLO in AUDAX izpadejo iz lige. (pr)
imela dve veliki priložnosti za gol, najprej z Brankom Grgičem in nato še z Vršetom, ko sta se sama pojavila pred vratarjem Štoko. Potem pa gol Privileggija, ki je popolnoma potrl do tedaj visoko moralo Gaje, ki ni znala odločno reagirati, saj so gostje z Opčin par minut pred koncem rezultat še podvojili.
d.gr.
Juventina — Sevegliano 0:2
(0:1)
JUVENTINA: Plesničar (Rusjan), Tavčar, Šturm (Panico), Mikluš, Medeot, Devetak, Marvin, Radikon, Klanjšček, Gomišček.
SEVEGLIANO: Zanuttini, Fantini. Pečini I, Mischis I, Pečini II, Soldal, Bertossi, Battiston, Mischis II, Virginio I, Virginio n.
SODNIK: Vignanelli iz Trsta.
STRELEC: Bertossi v 20. min. p.p. in v 10. min. d.p.
Sevegliano je v štandrež prišel z namenom, da doseže prestižno zmago in je uspel. Gostom je namreč stala nasproti razočarana enajsterica, ki je že po rezultuta iz prejšnje nedelje vedela, da bo morala zapustiti prvenstvo 2. amaterske lige. Nič čudnega torej, če so gostje imel; precej lahko nalogo, da so dosegli svoj cilj ter s tem potrdili, da spadajo v skupino najboljših e-kip letošnjega prvenstva.
Za Juventino je sedaj čas ocene o pravkar zaključenem prvenstvu. Treba bo poiskati rešitve, ki bi prispevale k okrepitvi ekipe, da se bo že od prve tekme v prihodnjem prvenstvu borila za ponoven vstop y 2. AL.	(pr)
KOLESARSTVO
NA DIRKI ALPE - ADRIA
Prva zmaga za Borghetta
Elvio Borghetto je zmagovalec prve etape 13. mednarodne amaterske dirke Alpe - Adria, ki s- je včeraj pričela v Portorožu in zaključila po 144 ki i v Varianu. Edina negativna plat odlično organizirane dirke je ta, da se je startu predstavilo le 34 kolesarjev iz osmih klubov, kar je za tako etapno mednarodne tekmovanje odločno premalo. Kljub temu pa je treba ugotoviti, da so u-deleženci letošnje Alpe - Adria izredno borbeni, kar dokazuje tako visoka poprečna hitrost, kot napadalne akcije.	^
Na dirki nastopa v reprezentanci Furlanije n..Julijske krajine tudi kolesar,-Jnajepske Adrie Petelin, ki-je lažje popustil, 20 km pred ciljem, ko se je hitrost vrtela okrog 70 km na. uro ter se je uvrstil na 31. mesto.
Danes sta na sporedu dyp polfetapi in sicer Variano - Humin'54 km m
Humin - Bovec 95 km. Vrstni red na cilju: 1. Borghetto (Lanterna -Treviso), ki je 144 km dolgo progo prevozil v 3.27’33”, s poprečno hitrostjo 41,730 km n- uroč 2: Bia-son (Lanterna) 3.27’36”; 3 Giusa (F—JK) isti čas; 4. Martini (Lanterna) 3.27’4C’; 5. Geniini (Lanterna) isti čas; 6, Geremia (Lanterna); 7. Ropret (Sava - Kranj); 8. Stratilek (Inter Bratislava); 9. Polončič (Rog Ljubljana) in 10. Čerivan (Inter Bratislava).
Ekipni vrstni red: 1. Lanterna Treviso; 2. Inter Bratislava; 3. Rog Ljubljana; 4. Sava Kranj; 5. Srbija; 6. Alpe - Adria; 7. Sipe : Pulj; 8. Furlanija - Julijska krajina.
Gorski cilj v Bazovici: 1. Ianciut-ti; 2. Graiser; 3. Borovizzani.
Leteči cilj v Sesljanu: 1. Borghetto; 2. Zaubi; Stratilek
Leteči cilj v Vidmu: 1. Borghetto; 2. šušta; 3. Geremia.
R. Pečar
REVI VAL 79 — DANES
Danes bodo v okviru prvenstva Revival 79 na sporedu naslednje tekme:
MOŠKI - SKUPINA A ob 20.30 na Kontovelu Fancli z dušu - Sloga A Fun-ny jeans
ob 20.00 v Zgoniku Kras - Mladina
MOŠKI - SKUPINA B ob 21.15 v Dolini Breg B - Nebojsega ob 19.30 pri Banih Yamaha - Sloga B
NOGOMET
V 3. AMATERSKI LIGI
VESNA SEDEMNAJSTIČ BREZ PORAZA
Kras tokrat ni izpolnil pričakovanj svojih navijačev
Op. Supercaffe — Vesna 3:3
(0:2)
VESNA: D. Košuta I., D. Košuta n., B. Tence, Giacchin, Pribaz, Vec-chio, Botti, Russignan, Querci, Eva,
OP.'SUPERCAFFE’: Paulin, Palermo, Modesti, Castro, Mezzalira, Macor, Gardoz, Celia, Porro, Gio-vannini, Rumiz.
STRELCI: v 18. min. p.p. Palermo (avtogol), v 43. min. p.p. in v 12. min. d.p. Querci, v 7. min. d.p. Porro, v 26. min. d.p. Mezzalira, v 38. min. d.p. Celia.
SODNIK: Zega iz Trsta.
«Najtežje je opravljeno,» tako so kriški navijači označili nedeljsko gostovanje Vesne proti solidni enajsterici Opicine Supercaffe, ki «plavim» ni prekrižala računov. Točka, ki so jo Križani ob koncu odnesli, je bila v njihovih načrtih, čeprav so od srečanja samega pričakovali nekaj več. Upi Vesne so bili namreč vsaj v prvem polčasu vperjeni v celoten izkupiček. O tem je govorila lepa igra Križanov in pa vodstvo dveh golov. Zanj sta poskrbela v 18. min. prvega polčasa Palermo, ki je nesrečno preusmeril lep strel Bottija in v 43. min. prvega polčasa Querci po lepi skupni akciji.
Domačini so pritisnili v drugem delu igre in znižali v 7. min. d.p. na 2:1. Le nekaj minut kasneje je Quer-ci dosegel za Vesno tretji gol. Opicina Supercaffe se kljub temu ni vdala in je do konca tekme ostro napadala. Trud je bil bogato poplačan, saj so domačini z dvema zaporednima zadetkoma izenačili stanje na igrišču in odnesli Vesni pomembno točko. Križani so kljub vsemu zadovoljni: sedemnajstič so odšli neporaženi z igrišča, s tem pa
ohranjajo tudi prvo mesto na lestvici. Do konca tega prvenstva čakajo sedaj Vesno še tri srečanja. Nasprotniki so vsaj na papirju manj zagrizeni.
M. K.
Kras — CGS 0:3 (0:1)
KRAS: Bogateč, Čemjava, Race, Trampuš, Darko Škabar, Verša, Rebula, Šegina (Aldo Škabar), Colja, Ražem, Ljubo Milič.
CGS: Žebocchin, Selan, Auber, Mosetti, Celigoi, Alometi, Forti, Gios-si, Cespa, Depangher, Losetich, Co-lona.
STRELCI: v 7. min. p.p. Forti, v 8. min. d.p. Forti, v 37. min. d.p. Losettich iz 11-metrovke.
KOTI 4:4.
SODNIK: Magris.
Izgledalo je, da bo Kras zaigral kot v prejšnjem kolu, vendar so bili zaradi poškodb in bolezni tokrat odsotni trije standardni igralci na sredini igrišča in domači nogometaši se tokrat res niso mogli enakovredno kosati z nasprotnikom. Gostje so v 7. min. prvič zatresli Bogat-čevo mrežo. Po tem golu so gostje še bolj zagospodarili na igrišču. E-dino resnejšo priložnost za izenačenje so imeli domači igralci v 30. min. Ljubo je podal visoko žogo v 16-metrski prostor, tam pa je bil Rebula prekratek, da bi z glavo iz ugodnega položaja izenačil. Pred zaključkom polčasa je spet vratnica rešila Krasova vrata.
V drugem delu igre je Ražem v 5. minuti resno zaposlil Zebocchina. Takoj nato je nasprotnik podvojil. V teh trenutkih so gostje dobesedno oblegali nasprotnikova vrata s streli od daleč, vendar niso nikoli resno ogrožali dobrega Bogatca. Pred kon-
........................itiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiititiimiiiiiiiliiiiiiiilliiiiliiillllliilllinimilliliiniiuiiiiiiiiiliimuiiiiimiiiiliiiiiiiiitiitliiiiiiifilliiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii
ATLETIKA
MNOGOBOJI V GORICI
Gorazd Pučnik prvak in rekorder
Dotti in Martini z «evropsko» normo v deseteroboju
Gorazd Pučnik je prvi letošnji deželni prvak med atleti in atletinjami. V Gorici je v osmeroboju za naraščajnike zbral 4.175 točk in s tem postavil tudi nov uradni deželni rekord v tej panogi.
Predvideno je sicer bilo, da bo Pučnik zmagal, v drugem dnevu pa je ostal praktično brez konkurence. Njegov edini tekmec, Candotto iz Torviscose se je izkazal v treh od štirih panog drugega dneva (cot popolnoma nepripravljen im,borovec je tako zmagal s skoraj 600 točkami naskoka. 110 m čez ovire je pretekel v dobrem času 18”8, disk je vrgel skoraj 30 m, s palico je skočil
Na deželnem namiznoteniškem prvenstvu 3. kategorije so nastopili tudi tekmovalci naših društev
3 m, kopje pa je zagnal nekaj nad 40 m. Candotto je zbral 3626 točk, Cettina Iz Trsta pa 3305'točk.
V	prvem dnevu so v osmeroboju začeli tudi borovci Poljšak, Langan in Zupančič. Izredno dobrih rezultatov ni bilo, omeniti pa gre 166 cm v višino Langana in 160 cm Poljšaka ter skoraj 10 m Langana v krogli. Za Adrio je osmeroboj začel tudi Zu-dek. Dober je bil v-teku na MO m s časom 12”5, 'Ta. -četverica-' se v drugem dnevu —za borovce*je bilo to predvideno- r— ni * predstavila ma startu. V deseteroboju je startal tudi Ruzzier, ki pa je v drugem dnevu po palici odstopil.
V	posameznih panogah dodatnega programa sta slovensko atletiko zastopala tudi mladi borovec Soave, ki je 1500 m pretekel v 4’50”5 in član Adrie Renko, ki je isto razdaljo pretekel v 4’32”1.
Zelo dobre rezultate so dosegli v moškem deseteroboju. Videmčan Dotti in Tržačan Martini sta oba dosegla normo za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu. Zmaga Dottija je predstavljala majhno presenečenje, ker takega napredka v teku in skokih od tega atleta ni bilo pričakovati. Dotti je zbral skupno 6.795 točk, Martini pa 6.734 točk.
V	ženskem peteroboju je med mladinkami premočno zmagala odlična Goričanka Sonja Drufouka, ki je zbrala 3.328 točk, med naraščajni-cami pa je zablestela Tržačanka Myolin s 3.183 točkami. Tržačanka je posebno dobro skakala v višino (164 cm).
Zelo mrzlo vreme je negativno vplivalo na potek tekmovanja, ki je v soboto vsebovalo tudi nekaj panog izven mnogobojev. Goričan Lena je utrpel poraz na 1500 m po taktičnem teku, katerega je v svojo korist odločil Spagnul iz Tržiča, na 400 m pa je Tržačan VVendler (po dveh pora-
POMACAJMO
ČRN/ GOR/!
zih) končno prehitel Goričana Calli-gara. VVendler je dosegel čas 49”9.
kb
NAMIZNI TENIS
V PROMOCIJSKI LIGI
Bor tokrat brez točk
Proti močnemu moštvu CMM, ki bo .zasluženo napredovalo v C ligo, je,Bor doživel ponovni poraz. Ervin Žerjal se-je sicer enakovredno boril proti izkušenim nasprotnikom, ni ca mogel preprečiti njihove zmage. Zaradi odsotnosti Karla Tomšiča, ki je pred kratkim prestal operacijo, je v Borovem moštvu prvič zaigral mladinec Sirene Štefan Schil-lani, tretji igralec pa je bil Tomšič Aleksander. Oba naša mladinca sta pokazala zanimivo igro in ob intenzivnejšem delu lahko pričakujemo od njiju boljše rezultate.
REZULTATI Pilotto Roberto -
Tomšič Aleksander	2:0
Pilotto Stefano - Žerjal Ervin 2:1 Venuti Bruno - Schillani Stefano 2:0 Pilotto Roberto - Žerjal Ervin 2:0 Venuti Bruno -
Tomšič Aleksander	2:0
MINIBASKET
PRVENSiVu
«SANSEBASTIANO» Ferroviario — Breg 43:21
(16:10)
BREG: A. Piras, M. Ota. A. Te desco, D. Bandi, G. Prašelj 19 (1:2), A. Kocjan 2, R. Slavec, A. Krmec, P. Kozina, M. Zobec.
V četrtem kolu prvenstva Sanse bastiano so Brežani zopet noraže-no zapustili igrišče poraženi. Proti ekipi železničarjev bi lahko Bre Žani zmagali, toda sreča jim ni bila naklonjena. Poleg odsotnega Kozloviča so zaradii poškodbe mo rali zapustiti igrišče kar štiri igralci. To so izkoristili Tržačani in zasluženo zmagali.
F. Korošec
cem tekme je sodnik Magris dosodil zelo dvomljivo 11-metrovko. Streljal je Losettich, vratar je strel odbil, vendar naravnost njemu v noge, zato je brez težav zapečatil končni izid.
V prihodnjem kolu čaka Krasove nogometaše slovenski derbi s kriško Vesno. Če bo Kras nastopil v popolni postavi se navijačem obeta lepa nogometna predstava.
Skupek
Mladost — Sagrado	0:3
Villanova — Sovodnje	1:2
ODBOJKA
V 3. ŽENSKI DIVIZIJI
Uspehi Sokola
Kot so pokazali rezultati nastopa druga ekipa nabrežinskega Sokola precej uspešno v prvenstvu tretje ženske divizije, saj je v prvem delu prenstva od šestih odigranih tekem osvojila kar štiri. Od lanske sezone je Sokol veliko napredoval, to pa seveda predvsem zaradi zahtevnejših treningov in rednej-še udeležbe na njih. Na začetku prvenstva je ekipa zamenjala trenerja Ušaja, ki sicer trenira prvo ekipo, s trenerjem Frankovičem, ki pa ima tudi tretjo ekipo v varstvu, torej najmlajše. Prav zaradi teh sprememb so nastale manjše težave, ki so bile vidne predvsem na tekmi z ekipo II Modulo. Tekmo je Sokol proti vsakemu pričakovanju izgubil, saj je ta ekipa šibkejša od nabrežinske. Sokol je podlegel tudi ekipi Inter A, ki je edina doslej zmagala vse tekme.
Pred kratkim je Sokol odigral svojo prvo tekmo v drugem delu prvenstva. V Trstu se je namreč pomeril z Borom A. Naj omenimo, da je Sokol že v Nabrežini premagal Bor s 3:1. V zadnji tekmi je sicer za Sokol v začetku kazalo precej slabo, saj je izgubil prva seta. V začetku tretjega pa so se igralke Bora nekoliko zmedle. Na-brežinke so se seveda takoj zbrale in izkoristile zmedo nasprotnika ter z dobro igro zaključile tekmo s 3:2. Sokol je torej sedaj potrdil, da zmaga v Nabrežini le ni bila zgolj sreča. Sokol nastopa v naslednji postavi: Mervič (k), Gabrovec, Kukanja, Chemelli, Legiša, Kralj, Pan-gos, Drašček, Caharija in Rojc.
T. R.
Breg — Volley Club 3:1 (14:16, 15:9, 15:10, 15:11)
BREG: Švab, Pečenik, Kerin, Can-ziani, Zeriali, Prodan, Zobec, Ota, Salvi, Martinelli, Smotlak.
SODNIK: Cannavo’ iz Trsta.
Brežanke so tudi tokrat slavile zasluženo zmago proti ekini Volley Club. Skozi vso tekm so pokazale premoč nad nasprotnicami. Spodrsnilo se jim je v prvem setu, ker so zgrešile precej servisov in niso znale obdržati mirnih živcev. Ko so se zbrale, so končno zaigrale kot znajo in so zasluženo osvojile tekmo. Moramo reci, da so se nasprotnice vedno lepo branile. Popustile so le v zadnjem setu.
MRS
Don Bosco — Breg	3:0
(3:0)
BREG: Zupin, Ciacchi, Barut, Ra-potec, štranj, Žerjal, Biagi, Tul, Pregare, Olenik, Kiabjan.
Takoj v začetku tekme se jt videlo, da so dor mini boljši od Bre-I Žanov. Že v uvodnih minutah so dosegli dva zadetka, tretjega p? nekako v polovici prvega polčasa.
V drugem delu tekme so Brežani bolje zaigrali in skušali znižati rezultat v svojo korist, sodnik pa je dosodil e.... tr.ietrovko v korist domačinov, Zrpin je strel ubranil in rezultat je ostal nespremenjen, pri stanju 3:0,
SMI
SANTANDER — Španec Angel Lo-pez je osvojil prvo me.,to na 13. etapi dirke po Španiji, La I.jgrono -Santander (180 km). Zmagovalec je privozil na cilj z 2'36” prednosti pred trojico: Van Impe (Bel.), E-sparza (Špa.) in Zoetemelk (Niz.).
Po včerajšnji etapi je novi lider na lestvici Nizozemec Jop Zoetemelk s 1’16” prednosti pred Francozom Lavavasseurom in 1'40” pred Špancem Yanezom.
Branko Babič
5.
I I
LJUDJE IN BOJI NA KOZARI
Pričevanje o vslaji in revolueiji 1941 ‘
Ko je banjaluško vodstvo partije razpravljalo o na-položaju v zvezi s stavko, je ocenilo razsežnost in 0rrien razrednega ter političnega spopada rudarjev iz jJubije jn sklenilo neposredno pomagati tovarišem iz ^bijske in prijedorske partijske organizacije.
Stavka je namreč široko odmevala po vsej Bosanski |r*)ini. Zato je bila imenovana skupina, ki so jo sestav-a * Osman Karabegovič, Kasim Hadžič in jaz. Imeli smo i°8o vsakodnevno spremljati potek stavke in sporazumno ^ iubijsko in prijedorsko partijsko organizacijo določati Gko ter politično vsebino stavke. Mene pa so neposred-0 zadolžili, naj grem v Ljubijo in vodim stavko.
. Tako sem sredi avgusta skrivoma prišel v Ljubijo. ^1 sem se za kratek čas ustavil v Prijedoru, da bi se j r°bn° seznanil s položajem ter dogovoril s prijedorsko . rGisko organizacijo, kakšna naj bo povezava in usklaje-ft n!e Političnih stališč v akcijah v zvezi s stavko. V Ljubiji 6 le sprejel sekretar partijske organizacije rudarjev Drago
Lukič, ki je vodil stavko kot predstavnik Zveze enotnih sindikatov delavcev (URSS). Nastanil sem se pri nekem partijskem tovarišu (imena se ne spominjam), kjer smo se sestajali in dogovarjali o akciji. Vendar pa sem se moral po nekaj dneh preseliti v stavbo na griču nad mestom, ker je omenjeno stanovanje postalo že preveč sumljivo. V tej stavbi smo se člani partijske organizacije in voditelji stavke dobivali vsak večer ter analizirali dnevni potek dogodkov in se dogovarjali glede akcij naslednjega dne.
Čez dan sem ostajal sam in le izjemoma me je lahko kdo obiskal, če je položaj tako terjal. Zvečer so mi prinesli
Stavka rudarjev Ljubije v avgustu 1940
za naslednji dan hrano (v glavnem mrzlo), časopise ter razne druge materiale v zvezi s potekom stavke; iz vsega tega je bilo moč razbrati o zahtevah rudarjev in o stališčih lastnikov rudnika. Podnevi sem tako prebiral material, se podrobno seznanjal s položajem ter oblikoval naša stališča za naslednji dan. Ker so bila prepovedana vsa zborovanja in s tem zelo oteženo komuniciranje z množico rudarjev, smo izdajali ilegalno tiskane biltene in letake ter jih razširjali; tako smo obveščali rudarje o položaju in o nadaljnjih akcijah, kar je seveda zelo uspešno vplivalo na potek stavke.
Naše delovanje seveda ni moglo ostati povsem prikrito. Krajevne oblasti so namreč kmalu spregledale, da je vodstvo stavke v rokah ilegalne partije. Ker se je začetna akcijska enotnost vseh treh sindikatov — Zveze enotnih delavskih sindikatov (URSS), Zveze jugoslovanskih sindikatov (JUGORAS) in Zveze hrvaških sindikatov (HRS) — med stavko skrhala (nacionalistično usmerjeni vodstvi JU GORAS in HRS sta namreč odpovedali nadaljnje sodelovanje), je stavko naprej vodil socialistični sindikat sam — UR SS. Vendar pa je bilo jasno čutiti, da za URSS stoji prav komunistična partija, ki je v stavki neposredno angažirana. Zato sta policija in orožništvo začela vohljati za voditelji stavke. Temeljito so česali mesto, začeli so s sistematičnimi hišnimi preiskavami, postavljali so bloke in orožniške patrulje so neprestano krožile po mestu ter vsakogar, ki se jim je zdel količkaj sumljiv ali pa ni bil .domačin, legitimirali ter zasliševali. Tako se je krog vedno bolj stiskal in obstajala je nevarnost, da me odkrijejo. Zato sem se moral po tednu dni bivanja v Ljubiji preseliti v Prijedor.
SREČANJE Z DR. MLADENOM STOJANOVIČEM V Prijedoru sem se nastanil pri dr. Mladenu Stojanoviču, zdravniku in poznejšem legendarnem komandantu kozarskega partizanskega odreda. Od tu sem še teden dni neposredno vodil stavko.
Dr. Mladen Stojanovič tedaj še ni bil član komunistične partije, bil pa ja njen simpatizer in je s partijo sodeloval. Kot zdravnik splošne prakse je bil v Prijedoru in okolici silno priljubljen. Zdravil je vse po vrsti, tiste s polno mošnjo in one brez cvenka v žepu. Revežem, ki so se opravičevali, da nimajo denarja, je navadno odgovarjal: ♦Boste že plačali 1» čeprav je vedel, da mnogi tega ne bodo nikoli zmogli. Reveže je torej zdravil brezplačno, jih obiskoval na domu in bil vedno pripravljen pomagati vsakomur kot zdravnik in kot človek. Zato so ga ljudje spoštovali in imeli radi.
■	C,/'	P”""-"-
Narodni heroj dr. Mladen Stojanovič
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 6. PP S59	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorico. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija *DAN».
V SFRJ številka 3.50 din, ob nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00. letno 650.00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
Z NASTOPI V BARDU, ČRNEM VRHU IN NA LJESAH
SLOVENSKI FOLKLORISTI V BENEČIJI
Benečani zelo toplo sprejeli goste iz Kranja, Velenja in Trsta, ki so nastopili z bogatim izborom pesmi in plesov
ČEDAD — «Iz srca se vam zahvaljujemo. da ste tako nasmejani prišli k nam. da nam prikažete tako bogat izbor slovenske folklore, kakršnega pri nas še nismo videli!* Tako je izzvenel prisrčen pozdrav župana občine Grmek Bonini-ja članom treh slovenskih folklornih skupin — šaleške iz Velenja, kranjske «Save» in tržaške »Stu ledi*, — ki so na igrišču na Ljesah v nedeljo zaključile večdnevno prireditev »Srečanje prijateljev folkloristov*.
Izbira, da se bodo pevci, godci in plesalci razslli prav v Beneški Sloveniji ni bila naključna. Osnovna zamisel pobude, za katero ima največ zaslug Slovenska prosvetna zveza, je bila namreč ta, da vsaka skupina prikaže plese, pesmi in običaje lastnega kroja čimširšemu krogu občinstva tistega področja, od koder so ostali udeleženci srečanja.
Toliko slovenskih folkloristov prav gotovo še ni nikoli naenkrat nastopilo v Benečiji: člani šaleške skupine, ansambla «5ava» in tržaške-slovenske skupine p« so se z nedeljskim nastopom hoteli tudi zahvaliti beneškim »blumarjem* iz Črnega vrha, ki so sodelovali na prireditvah v Kranju, Velenju in Tr-ctu.
Vendar pa se beneški del »Srečanja prijateljev folkloristov* ni pričel šele popoldne na Ljesah. Že zjutraj so manjše skupine nastopile v Bardu in v ožji domovini «blu-marjev*. v vasi Črni vrh. Sredi obnovljenega Barda je najprej velenj-*ka skupina odplesala nekaj prekmurskih plesov, tržaška pa štajerskih. V Črnem vrhu pa so Gorenjci plesali poskočne gorenjske, Tržačani pa bolj uglajene furlanske.
Popoldanski program, ki se je ob lepem sončnem dnevu prav tako odvijal na piostem, je bil popolnejši. Zasnovan je bil drugače kot prejšnji skupni nastopi, saj nastopa joče skupine niso kot v Kranju, Ve lenju in še v Trstu, prikazu lastnih domačih plesov dodale še točko ali dve iz izredno privlačnega in bogatega izbora južnoslovanske folk lore, temveč so ostale v tesnejših zemljepisnih mejah.
Tudi tokrat je vloga gostiteljev pripadla članom »Stu ledi*, ki so na igrišču na Ljesah prvi zaplesali. V krajšem spletu pesmi in plesov
so prikazali kako so se nekdaj na Tržaškem odvijale veselice, ki jim je ime «šagre» veliko bolj domače.
Z razigranimi in poskočnimi gorenjskimi plesi je nato nastopila kranjska skupina «Sava», ki je v pesmi, ter z gibi tudi nakazala nekatere stare običaje.
Kot drugo točko so si Kranjčani »izposodili* belokranjske plese, ki so kljub precejšnji razširjenosti vedno izredno prijetni in sveži. Plesalce je spremljal tamburaški orkester »Bisernica* iz Reteč pri Škofji Loki,
izbrali so namreč splet prekmurskih pesmi in plesov, ki pa se kljub sosedstvu s štajersko od njenih precej razlikujejo,
Pri beneških sosedih, Furlanih, pa se je ustavila tržaška folklorna skupina, ki je nastopila z izborom starejših furlanskih ljudskih plesov. Tudi tokrat je v okviru «Stu ledi» nastopila ženska pevska skupina s slovenskimi narodnimi.
Skupne zaključne pesmi pa na Ljesah ni bilo: srečanje se je namreč izteklo in tako nastopajoči kot občinstvo so si lahko samo zaklicali
Velenjčani so ostali bliže doma: «na skorajšnje snidenje!* (bp)
iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiimfii
V OKVIRU POIMENOVANJA OPENSKE ŠOLE
V sklopu slovesnosti in prireditev ob poimenovanju openske osnovne šole po Francetu Bevku, ki se v vedno hitrejšem tempu vrstijo ta mesec na Opčinah, se je aktivno vključila tudi taborniška organizacija Rodu Modrega vala preko družine, ki ima svoj sedež na Opčinah. Pravzaprav so ravno taborniki otvo-rili niz prireditev v soboto, 28. aprila s slavnostnim tabornim ognjem, posvečenim tej priložnosti. Žal je bilo vreme vse prej kot naklonjeno in z ozirom na to, da slovesnosti ni bilo mogoče prenesti na drug datum, smo se morali zadovoljiti z neobičajnim in simboličnim kresom v Prosvetnem domu.
Vreme pa je bilo kot naročeno za drugo prireditev, pri kateri so taborniki sodelovali s skavtsko organizacijo in sicer za planinsko-orieri-tacijski pohod «France Bevk*, ki je bil v nedeljo, 6. maja. Organizatorja sta pohod {»svetila šolski mladini in se je odvijal od šolskega vrta mimo Frlugov, vojaškega pokopališča in campinga pri Obelisku z odcepom na Selivec za starejšo skupino.
1. kategorija ™ pnjn stnnnin osnav-
Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT> • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18 800 lir Finančni 700, legalni 600 osmrtnice 300. sozaiia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir beseda Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanne krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dežel
v Italiji pri SPI.
član italijanske t zveze časopisnih j založnikov FIEG1
8. mojo 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajaj in tiska j
j zn
1 Trst
18 ekip z nad 100 udeleženci na nedeljskem pohodu «F. Bevk»
Rod Modrega vala in skavti organizatorja uspelega planinsko-orientacijskega pohoda
ne šole; 2. za drogo stopnjo osnovne šole; 3. kategorija za srednješolsko mladino.
Pohcda se je udeležilo 18 ekip z več kot 100 udeleženci. Po pohodu so otroci dobili »sendvič* in čaj, medtem, ko so čakali na tekmovanje v vrečah in na ciljanje z žogico. Rezultati:
1. kategorija: 1. Zebre 29 točk; 2. Cicibani 20: 3. Kužki 18. točk.
IL kategorija: 1. Kekec 27 točk; 2. Rjoveči medvedi 24; 3. Komarji 16; 4. Velikani 13; 5. Veverice 12; 6. Volkovi 11 točk.
III. kategorija: Jeleni 27 točk; 2. in 3. Potepuhi in Ufo 24 točk.
Za prvo kategorijo je prejel pokal RMV in sicer Zebre. Ekipo so sestavljale Calzi, Plehan, Hrovatin, Fonda in Carli.. Za drogo kategorijo je prejela pokal združenja staršev osnovne šole na Opčinah ekipa Kekec v sestavi Filipovič, Čebulec, Gorkič, Čani, Kocman in Vidali. Za tretjo kategorijo pa je prejela pokal skavtska organizacija SZSO, ekipa Jeleni v sestavi Simonič, Bandel, Štekar in Fabčič.
Pet ekip je bilo iz različnih vzro-
Jmv rtislTOlittciraflih.
[j=ŠE
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Kinematografski program
12.30	Argumenti
13.00	Kulturne aktualnosti Dnevnika 1
13.25	Vremenska slika
13.30	Dnevnik
14.00	Volilna kronika
17.00	TINO CARRARO pripoveduje
17.10 ANA DAN ZA DNEM, 1. del
17.25	«Braccio di ferro*, risanka
17.35	GIOTTOV «0» (7. del); »Raffaello*
18.00	Argumenti
18.30	Na strani potrošnika
19.00	Volilna tribuna
19.20 VESOLJE 1999 (TV film);
«Brodolomci», 2. del 19.45 Almanah, vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.40	PREŽIV EU
8. in zadnje nadalj.
21.35	Dnevnik 1 - Posebna oddaja
22.05 TISOČ IN NIKOLI VEČ TISOČ, 2. del
Ob koncu: Dnevnik. Vremenska slika in volilna kronika
Drugi kanal
12.30	Dogodki in osebnosti italijanskega Juga
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Volilna kronika
13.40	Zgodovinske poti; Arheologija
17.00	«Vojna Toma Grattana*
TV film
čudna podoba 17.25 Teden aktualnosti
18.00	Otroštvo danes Otroška psihologija
18.30	Dnevnik 2 - Šport 18.50 Dober večer z...
RITO V CIRKUSU Vmes film iz serije »Capi-tan Harlock*
Vremenska slika
19.45	Dnevnik 2 - Odprti studio
20.40	Dnevnik 2 - GULLIVER
21.30	«Mož v hiši*. TV film
22.00	Volilna tribuna
22.40	«V Ne v v Yorku», 1. del Ob koncu. Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Volilna kronika
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
16.45	TV v šoli
17.30	Poročila
17.35	Zapisi za mlade 18.05 Mali svet
18.35	Obzornik
18.45	REPORTAŽA O ČRNI GORI
19.15	Risanke 19.30 TV dnevnik
20.00	Pomlad se je začela 9. maja. dok.
20.50	Pogovor z A. Haleyem uvod v nadaljevanko
21.15	A. Haley (TV nad.): KORENINE
22.00	7V dnevnik
Koper
19.30	ODPRTA MEJA
19.50	STIČIŠČE
20.00	Risanke
20.15	TV dnevnik
20.30	Maja z Viharnega otoka 4. del
21.30	Aktualna tema:
EVROPA
22.00	Boks:
Evropsko prvenstvo iz Kolna
23.30	STIČIŠČE
Zagreb
17.45	Pionirske TV novice
18.15	Dokumentarna oddaja
18.45	Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled
19.30	TV dnevnik
20.00	Aktualna oddaja
21.00	»Lepotice noči*, film
ŠVICA
17.55 Descartes in sirena
18.50	TV dnmnik
19.35	Svet. v katerem živimo
20.30	IV dnevnik
20.45	«Zgodbe strica Jakoba*
TRST A
7.00.	8.00, 9.00,	10.00. 11.30,
13.30.	14.00. 15.30, 17.00, 18.00 in
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro pa naše; 7.45 FVavljica za dobro jutro; 8.05 Zenska stran neba; 9.05 Orkestri in zbori; 9.30 Slovenski naravni dragulji; 9.40 Di-sco mušic; 10.05 Oddaja za otroški vrtec; J0.15 Glasba v baroku; 11.00 «Nemesa», 4. del; 11.35 Plesi 20. stoletja; 12.00 Glasba po željah: 13.15 Vokalna glasba;
14.00	Literarni utrinki; 14.20 Od prvih uspehov do danes; 15.00 Mladi izvajalci: 15.35 Poglejmo v izložbo plošč; 16.30 čudoviti otroški svet;, 1&45 Špiritual: 17.05'Mi ili glasba; 18.05 Kulturni prostor; 19.20 Ameriški mojstri lahke gfasBe.
KOPER
6,31) 7.30, 8.30, 9.30. 10.30, 11.30, ' l£30, 12.30.	13.30, 14.30,	15.30.
16.30,	18.30. 19.30 Poročila; 6.05 Dobro jutro po naše; 8.32 Prota-
gonisti opere; 9.00 Orkester Lalo Schifrin; 9.15 Knjiga na radiu: 9.32 Lucianov: dopisniki: 10.00 Z nami je...; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.35 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.15 Orkester Casadei; 15.40 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne: 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Domači pevci zabavne glasbe; 19.33 Crash; 20.32 Rock party;
21.00	Ob 21. uri; 21.30 Komorna glasba.
RADIO 1
7.00	8.00, 10.00,	12.00. 13.00,
14.00,	15.00, 17.00. 19.00 Poročila;
6.00	- 7.00 Za dobro jutro; 9.00 Radio anch’io; 11.30 Glasbena oddaja z Ornellc Vanoni; 12.05 Vi in jaz 79: 11.05 Glasba; 15.05 Za Evropo; 15.20 Rallv: 15.45 Erre-piuno; 17.05 Radijska drama; 18.05 Plošče: 19.35 Primer o glasbi; 20.30 Kulturni program; 21.05 Jazz 79.
RADIO 2
7.30,	8.30.	9.30,	10.00, 11.30,
13.30	15.30, 16.30, 17.30. 18.30 in
19.30	Poročila: 6.35 - 8.45 Nekega drugega dne. 9.32 Skrivnosti Bologne, radijska priredba; 10.12 Sala F: pogovor s poslušalci o žeaski; 11.52 Glasba za vsakogar; 12.45 Aito gradimento; 13.40 Romanca; 15.00 Tukaj radio 2; 17.50 Plošče; 18.33 Srečanja in pogovori z mladino: 19.50 Spazio X, glasba za vse okuse:
LJUBLJANA
7.00,	8.00.	9.00,	10.00, 11.00,
12.00,	14.00. 15.00, 19.00 in 21.00
Poročila: 6.30 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Iz glasbenih šol; 9.05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za...;	12.10 Danes
smo izbrali; 12.30 Kmetijski na sveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13. uri; 13.30 Priporočaj<r vam...; 14.05 V korak z mladimi;
15.30	Od melodije do melodije;
16.00	»Vrtiljak*: 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Staro in novo; 18.15 Benjamin Ipavec; 18.35 Zborovska glasba v prostoru in času; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Francija Pulzarja; 20.00 Slovenska zemlja v
pesmi in besedi; 20.45 Tipke in godala; 21.05 Radijska igra.
Mladinske
Delovne
Akcije
79
INFORMACIJE:
SKGZ — TRST, Ulica sv. Frančiška 20 — Tel. 744249 SKGZ — GORICA, Ulica Malta 2 — Tel. 24-95
Vsak torek in petek od 18. do 19. ure.
gg?
VESTI

POBUDE ZA RAZŠIRITEV NOVIH TEHNIK PRI INSTALACIJI NAPRAV ZA IZKORIŠČANJE SONČNE ENERGIJE
ESA organizira ciklus predavanj na temo:
—	važnost alternativnih virov energije;
—	instalacija in uporaba posebnih naprav za ogrevanje z izkoriščanjem sončne energije;
—	vsi problemi v zvezi s predvidenim izčrpanjem tradicionalnih virov energije (nafta);
—	razpoložljivost alternativnih virov (sonce);
—	prikazovanje diapozitivov in diskusija;
—	sončni kolektor
Koledar predavanj
6. 5. 1979 Gorica — ESPOMEGO ob 10. uri 27. 5. 1979 Pordenon — «CLIMA 1» ob 10. uri
16.	6. 1979 Videm — Palamostre ob 17. uri
17.	6. 1979 Trst — Tržaški velesejem ob 10. uri
Vsi obrtniki inštalaterji so vljudno vabljeni, da se udeležijo predavanj.
UUBUANA-BE06RAD IN V. V.
inex adria aviopromet
LJUBLJANA
MARIBOR-SARAJEVO-SKOPJE IN V. V.
01. 05.-31.10.		01.05.-31.10. ©(35® JP 801	01.05.-30.10. ®® JP 801
			
JP 800			
06.45	d	LJUBLJANA	*	*	19.25	19.50
07.40	*	a	BEOGRAD	6	16.30	18.55
LJUBLJANA-!	5ARAJEVO-SK0PJE IN V. V.		
14. 05.-31.10.		14.05.-29.10.	16. 05.-31.10.
©®		©	d>
JP 810		JP 811	JP 811
06.30	d	LJUBLJANA	•	*	20.55	20.40
- 07.20	a.	d	20.10,	19.55
	SARAJEVO		
07.50	d	•	19.40	19.25
08.40	\	SKOPJE	d	18.50	18.35
SKOPJE-TITt	IGRAD-SARAJEVO IN V. V.		
14. 05.-31.10.		14. 05.-79,10.	16. 05.-31.10
©CD		©	®
JP 820		JP 821	JP 821
09.10	d	SKOPJE	*	18.20	18.05
09.50	a	d	17.35	17.20
	TITOGRAD		
10.20	d	•	17.05	16.50
11.00 ^	a	SARAJEVO	d	16.30	16.15
SARAJEV0-DUBR0VNIK IN V. V.			
11.06.-17.09.		11.06.-17.09.	
©		©	
JP 160		JP181	
11.30	d	SARAJEVO	a	h 16.00	
12.00	\	DUBROVNIK	d	15.30	
MARIBOR-O	UBR0VNIK IN V. V.		
11.06.-17.09		11,06.-17.09.	
®		©	
JP 162		JP 163	
14.00	d	MARIBOR	*	*■	13.30	
15.00	' \	DUBROVNIK	d	12.30	
10. 05.-25.10.				0.05.-25. 10.
®				©
JP 850				JP 851
07.55	d	MARIBOR	a	h 18.10
08.40.	t	SARAJEVO	d	17.25
09.15	d		a	16.55
10.05	a	SKOPJE	d	16.05
UUBUANA-MARIBOR IN T. V.				
10. 05.-25.10.				10.05.-25.10.
®				®
JP 852				.JP 853
07.00	d	LJUBLJANA	a	11 19.05
07.25	a	MARIBOR	d	18.40
SARAJEVO-SPUTINV.V.				
13. 06.-19. 09.				13. 06.-19.09.
®				©
JP 380				JP 381
11.30-	d	SARAJEVO	a	*■	15.45
12.00 ^	a	SPLIT	d	15.10
MARIB0R-SPUT IN V. V.				
13. 06.-19. 09.				13. 06.-19.09.
®				®
JP 382				JP 383
13.50	d	MARIBOR	a	*■	13.20
14.40	a	SPLIT	d	12.30
SK0PJE-SPUT IN T. T.				
14.06.-20. 09.				14.06.-20.09.
®				®
JP 480				JP 481
10.35	d	SKOPJK	a'	15.35
11.35	a	SPLIT	d	1435
VOZNI RED
OD 1. MAJA 1979 DO 31. OKTOBRA 1979
BE0GRAD-DUBR0VNIK IN V. V.
24.05.-04.10. ®	11.05.-19.10. ©				24.05.-04.10. ®	11.05.-19.10. ®
JP47B	JP 578				JP 479	JP 579
08.25	08.25	d	BEOGRAD	a	*	17.45	18.10
09.10	09.10	41		DUBROVNIK	a	17.00	17.25
LJUBUANA-DUBR0VNIK IN V. V.
20.05.-21.10. © JP 758	13.05-21.10. © JP 778				20. 05.-21.10. © JP 759	13.05.-21.10. © JP 779
05.45	07.45	d	LJUBLJANA •	a	*■	24.00	22.10
06.45	08.45	^	f	 a	DUBROVNIK	d	23.00	21.10
UUBUANA-SPUT IN V. V.
14.06.-20.09 © JP 482	I8.05.-19.10 ® JP 568				14.06.-20.09. © JP 483	19. 05.-13.10. ® JP 669
13.20	07.30	d	LJUBLJANA	a	12.50	02.50
14.05	08.15 ^	a	SPLIT	d	12.05	02.05
Legenda:
© - ponedeljek ® - torek (3) - sreda © - četrtek (D - petek © - sobota © - nedelja
JP - lnex Adria Aviopromet d - odhod a - prihod 0W - ena smer
Prodala kart In Informacije: IAA Ljubljana, Titova 48
Tal: (081) 313-386 In VSO turistične agencija v Sloveniji
Potujte hitro in udobno z letali DC-9
UUBUANA-PULA IN V. V.
30.05.-10.10.	04.05.-12.10	19.05.-29. 09.				20.05.-14.10.	13.05.-14.10
® JP 368	® JP 566	© JP 658				© JP 659	; © JP7S7
06.05	20.35	06.55	d	LJUBLJANA	a	*	04.25	03.50
06.30	21.00	07.20	a	PULA	d	04.00	03.25
MCOOMMCU 0OI/OM*;