PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski JL dnevnik Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382-85723 ČEDAD -i VO p 0- Č; <■ ĆL r-i Cena 650 lir - Leto XLI. št. 243 (12.275) Trst, sreda, 30. oktobra 191 - 5 C ^ »'•j ? •A ■£ -■ g s f' ^ < s- : ir" -r jTi m c >5 71 O ? r-i !- Po sinočnjem sestanku tajnikov strank vladne koalicije Craxi j eva vlada se bo ver j etno ponovno predstavila parlamentu RIM — Kriza se torej, kot kaže, kuža. h koncu. S ponovno predsta-vitvijo Craxija parlamentu v ponede-jtek ali v torek prihodnjega tedna se ho torej končala politična kriza, ki je oaprla z umikom republikanske delegacije iz vlade. »Prišli smo, kot j? dejal podpredsednik vlade Arnaldo drlani, do točke, ki jo je Nietzsche v svoji kozmični viziji imenoval več-ho vračanje k vedno enakemu.« In vse kaže, dà se bližamo prav k temu zaključku ob koncu utrudljivega ted-ha srečanj, pogovorov, sestankov. Radnji sestanek je bil na vrsti prav slnoči, ko sta se predsednik in pod-Ptedsednik vlade sestala s petimi taj-niki strank vladne večine. »Opravili smo dobro delo, je ob koncu dejal j-^axi, treba pa ga bo izpopolniti in k°nčati na srečanju, ki je napovedano Jutri dopoldne, nakar bomo predložili skupni dokument sestanku vseh delegacij, ki je napovedan prav tako Za jutri dopoldne.« Danes bi se mo-ra!o torej vse končati. Po Craxije-vem mnenju je prišlo do razčiščenja, >:>ki smo ga skupno ocenili kot zadostno«. Zadovoljni so bili tudi drugi tajniki strank. De Mita je dejal, da je bila obnovljena kolegialnost in da je do- kument, ki ga je predlagal Craxi, sprejemljiv, Nicolazzi meni, da je bilo opravljeno dobro delo; Martelli poudarja pozitiven zaključek. Spadolini pa, ki je zapustil vladno palačo z mračnim obrazom, ni hotel izjaviti ničesar. Tajnik republikanske stranke je bil videti zelo slabo razpoložen. V teku sestanka so namreč zavrnili njegov predlog po ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije o zadevi Achille Lauro. Odločili so samo, da bo vlada posredovala parlamentu vse potrebne informacije o tem dogodku. Pred začetkom sestanka je Craxi izročil tajnikom vseh petih strank 11 strani dolg dokument; ta dokument je bil osnova za razpravo. Večji del je namenjen zunanji politiki, saj je prav o tem prišlo do spora znotraj vladne koalicije. Po namigu na »enako dostojanstvo« v atlantskem zavezništvu se Craxi zaustavlja pri vprašanju Bližnjega vzhoda in Sredozemlja. Zagotovitev miru na tem območju je življenjskega pomena za Italijo, pravi Craxi, tako zaradi njene zemljepisne lege kot tudi zaradi stalnega naraščanja trgovskih in kulturnih odnosov. Od tod nujnost, da igra I-talija aktivno vlogo pri politiki mi- ru, ki jo je imela in jo bo še imela skupno z evropskimi prijateljskimi državami in z vladami držav zaveznic. Za dosego miru pa je bistvenega pomena rešitev palestinskega vprašanja ob spoštovanju pravice' do obstoja in varnosti izraelske države. Craxi nato namenja odstavek mednarodnemu terorizmu in poudarja, da si bo Italija v okviru EGS in industrializiranih držav prizadevala za o-krepitev skupne akcije za prepreče- vanje zlorabe diplomatske imunitete. Kolegialnost pri odločanju in nujnost odobritve finančnega zakona pred koncem leta sta zadnja dva aspekta, ki ju Craxi načenja v svojem osnutku. Ponovna predstavitev Craxijeve vlade parlamentu je torej tako rekoč že sklep. O tem sklepu je KPI izrekla zelo ostro stališče. Chiaromonte je včeraj ta sklep ocenil kot »ukano, norčevanje iz italijanskega in mednarodnega javnega mnenja. G. R. g m V Sf carin S-! h*: Z •.-i •C r> 1 BEOGRAD — ezni zbor > ščine Jugoslavi je včeraj e- jel zakon o ce nskih cona S carinskimi podiv ji naj bi Jugoslavija bolje izkoristila ugodnosti, ki jih ponuja položaj države, kot pomembno tranzitno področje med zahodnim tržiščem in deželami Afrike in Azije. Carinske cone naj bi ustanavljali v lukah kot tudi v blagovnih transportnih centrih na glavnih evropskih magistralnih smereh. Dovoljenja za ustanavljanje carinskih con bo dajal zvezni izvršni svet, ki bo vsakokrat ocenil, ali bi formiranje cone prispevalo k uresničevanju ciljev gospodarske politike. . Carinsko področje lahko ustanovi delovna organizacija, ki u-pravlja z zemljiščem, na katerem naj bi cono ustanovili in sicer samostojno, ali skupaj z drugimi zainteresiranimi organizacijami. Delegati so včeraj vladi postavili tudi vrsto vprašanj, na katera bodo v nekaterih primerih dobili pismene odgovore na prihodnji seji. Med drugim je delegata Vanča Nikolovskega zanimalo, ali je kakšna povezava med množico katastrofalnih požarov ter vse pogostejšimi nacionalističnimi incidenti na športnih prireditvah. Delegati so nasploh predlagali, naj bi ZIS pripravil analizo sovražnih pojavov. (dd) ^ Znak dobre volje obMi pred vrhom v Ženevi Zena Andreja Saharova bo lahko zapustila SZ JVa »rasčiščevalnem« srečanju v jordanski prestolnici Arafatu baje uspelo odpraviti razhajanja s kraljem Huseinom na I0SKVA — Jelena Banner, 61-let-SnhZena sovjetskega fizika Andreja let ajlj°?a (na sliki skupaj), ki že pet Ver'ZlVi v konfinaciji v Gorkiju, bo SMn° v kratkem lahko zapustila s0 l^ko zvezo. Prvo, neuradno vest vigfčevaj potrdili tudi v uradnih sovili novivovskih krogih in prista-dari 7? Bonnerjeva prosta, da ka-°li odpotuje na Zahod. Isti viri tudi dodajajo, da ji bo v vsakem primeru dovoljen povratek k možu, v Sovjetsko zvezo. V krogu prijateljev zakoncev Saharov so seveda z velikim zadovoljstvom sprejeli novico, čeprav so jo nekateri nekako pričakovali. Zet E-fren Jankelevič, ki živi v Bostonu, je dejal, da je bilo od Gorbačova pričakovati znak dobre volje pred vrhom v Ženevi, saj je že med majskim Craxijevim obiskom v Moskvi napovedal izpustitev Bonnerjeve. Ugibanja, kam bo Jelena Bonner odpotovala, doslej nimajo še odgovora. Mnogi pravijo v Italijo, kjer ima precej prijateljev in kjer bi nadaljevala z zdravljenjem težav z očmi, potem ko so jo že dvakrat v preteklosti operirali prav v Sieni. Drugi napovedujejo, da bo verjetno najprej šla v ZDA, kjer živi hči. Nekateri vidijo v odločitvi sovjetskih oblasti znak mehkejšega ravnanja do Andreja Saharova, ki še vedno živi v popolni osamljenosti. AMAN — Predsednik izvršnega odbora PLO Jaser Arafat je končal svoje »razčiščevalne« pogovore z jordanskim kraljem Huseinom. Sodeč po izjavah, ki jih je dal na včerajšnji tiskovni konferenci, so baje »zgladil; malenkostne spore« in utrdih smernice jordansko-palestinskega sporazuma iz februarja letos. Ta optimizem so potrdili tudi drugi člani palestinske delegacije. Arafat je tudi poudaril, da PLO nasprotuje terorizmu, a da se ne odreka oboroženemu boju za uveljavitev svojih neodtujljivih praric. Ta palestinski optimizem pa ne izzveni iz jordanskih ust. Hašemitski suveren in njegovi svetovalci modro molčijo. Po vsem sodeč so dobil; zagotovila, da bo PLO upošteval jordanska priporočila, naj se ne vpleta več v teroristične akcije podobne onim v Larnaki in na italijanski potniški ladji »Achille Lauro«. Glede zadeve »Achille Lauro« pa je Arafatov svetovalec Han; al Hassan zanikal, da bi bila PLO vpletena v ugrabitev. Pohvalno je ocenil zadržanje predsednika italijanske vlade Craxija in navedel, da PLO ne verjame v AbasOvo krivdo, če pa bi bila resnica drugačna, je Hasan napovedal konkretne ukrepe PLO. O ugrabitvi ladje »Achille Lauro« je v intervjuju za neki egiptovski opozicijski dnevnik spregovoril tudi Arafat. Ugrabitev je najodločneje obsodil, saj so po njegovem »pirati« preusmerih pozornost javnega mne- nja od bombardiranja sedeža PLO v Tuniziji na ugrabitev. Dodal je tudi, da bi jim sodih, če ne bi prišlo do zapleta z egiptovskim letalom. Arafat je včeraj izredno laskavo spregovoril tudi o egiptovskem predsedniku Mubaraku, izredno oster pa je bil do Reaganove administracije, ki po njegovem še vedno izigrava Arabce in misli izključno na izraelske interese. Tudi Mubarak je včeraj proti vsem pričakovanjem podprl Arafata, ko je poudaril, da bi bilo brez njega vsako bližnjevzhodno dogovarjanje »prava napaka«. Navedel je tudi, da bo Egipt nedaljeval stike z Arafatom, saj je trenutno edini, ki ima za seboj dobršen del Palestincev. Medtem pa se v Izraelu še vedno ni pomirila polemika zaradi Peresovih mirovnih predlogov Huseinu. Dnevnik »Haaretz« je včeraj zapisal, da se je Peres že tajno sestal s Huseinom. Peres trenutno naj bi izključeval sodelovanje PLO v pogovorih, dokler se ne bo ta organizacija javno odpovedala terorizmu, črtala s svoje ustanovne listine stavek o »likvidaciji Izraela« in ne bo sprejela resolucij OZN, ki priznavajo obstoj izraelske države. Peres je tako pisanje včeraj zanikal, da ne bi sprožil še hujših reakcij Likuda, ki je že grozil in predvčerajšnjim skoraj uresničil vladno krizo. V nedeljo manifestacija pred obeležjem pri Sv. Ani NA 4. STRANI V Zgoniku odobrili varianto novega regulacijskega načrta NA 5. STRANI Intervju z novim županom občine Devin-Nabrežina NA 4. STRANI Piergiorgio Bressani novi videmski župan VIDEM — Demokristjan Piergiorgio Bressani je bil sinoči izvoljen za novega videmskega župana. Nasledil je Angela Candolinija, dolgoletnega župana glavnega mesta Furlanije, ki je bil tudi na letošnjih volitvah glavni kandidat in izvoljen v občinski svet. Umrl je prav na dan, ko bi moral biti ponovno izvoljen za župana. Po Candolinijevi smrti so demokristjani predlagali za župana poslanca Bressanija, 56-letnega odvetnika iz Vidma. Po kratkih pogajanjih z drugimi strankami večinskega zavezništva, je bil sinoči Bressani izvoljen z glasovi strank vladne koalicije. Piergiorgio Bressani je eden najvidnejših politikov iz Furlanije. V krščanski demokraciji je včlanjen že od leta 1945, v poslansko zbornico pa je bil prvič izvoljen leta 1963, ko mu je bilo komaj 34 let. Najpomembnejšo funkcijo je imel za časa dveh Cossigovih vlad, ko je bil podtajnik pri predsedstvu vlade in se takrat ukvarjal med drugim tudi s problematiko slovenske manjšine v Italiji. Z manjšinsko problematiko se je bavil tudi v zadnjem času, ko je sodeloval pri sestavi zakona o zaščiti jezikovnih skupnosti. Vse več nejasnosti v zvezi z zadevo »Achille Lauro« RIM — Danes bi se moralo kasacij-sko sodišče izreči o sporu glede pristojnosti, ki je nastal med sodiščem v Genovi in onim v Sirakuzah glede preiskave in procesa proti ugrabiteljem potniške ladje »Achille Lauro« in njihovim sodelavcem. Ni izključeno (čeprav je malo verjetno), da bi zadeva prevzelo celo kako drugo sodišče. Preiskovalci so namreč ugotovili, da je načrt za teroristično akcijo nastajal tudi v Rimu, kar bi dajalo tudi rimskim sodnikom pravico, da prevzamejo zadevo. Poleg štirih ugrabiteljev so v italijanskih zaporih še trije drugi Palestinci, ki so osumljeni, da so sodelovali pri ugrabitvi oziroma, da so pomagali tistim, ki so jo izvedli. Poleg tega so sirakuški sodniki izdah zaporni nalog proti palestinskemu voditelju Abu Abasu, česar, ni storilo genovsko državno pravdništvo. Že slednji podatek jasno kaže, dà med raznimi sodišči ni nastal zgolj »tehnični« spor o pristojnosti, temveč so se tudi pojavila razhajanja, ki so konec koncev pohtične narave. Medtem pa se množijo vesti, ki odpirajo nova vprašanja v zvezi z že tako v marsičem nejasno afero »A-chille Lauro«. Včeraj se je razvedelo, da je italijanska križarka »Vittorio Veneto«, ki se je nahajala nedaleč od ugrabljene italijanske ladje, posnela vse radijske pogovore med ugrabitelji in Pori Saidom, kjer je bil tudi Abu Abas. Posnetke so nato dobile tajne službe SISMI. Ali je bila z njimi vlada takoj seznanjena, ostaja odprto vprašanje. Doslej se je govorilo, da je prejela (in sicer s čudno zamudo) posnetke izraelskih tajnih služb. V Južni Afriki se zaostruje boj proti rasni diskriminaciji SPOPADI, ŽRTVE IM STOTINE ARETACIJ DANES DELNE VOLITVE, SAMO ZA BELCE Po govoricah o obsežnih čistkah Alfonsin skuša pomiriti argentinske vojaške vrhove JOHANNESBURG — Ša vsaj pet ljudi je včeraj izgubilo življenje v spopadih med demonstranti in policijo v črnskih predmestjih v Južni Afriki. Podatek navajajo uradni policijski viri, ki so tudi sporočili, da so neznanci blizu Durbana umorili sodelavca voditelja plemena Zulu Buthelezija. Po policijskih vesteh naj bi večja skupina oboroženih črncev obkolila hišo Francisa Dla-minija, vidnega predstavnika zulujskega gibanja Inkha-ta, ki predstavlja najzmemejšo strujo opozicije proti apartheidu, in zanetila požar. Ko je Dlamini pritekel iz goreče hiše so napadalci pričeli streljati nanj. O drugih žrtvah poročajo iz raznih satelitskih mest. V Hanover Parku je belec ubil mladega mešanca, ki je skupaj z drugimi lučal kamenje proti mimo vozečim avtomobilom. V podobnih okoliščinah je pri Porth Eli-zabethu policija streljala na demonstrante in ubila enega ter ranila več drugih. Včeraj so se spopadi nadaljevali predvsem v Cape Townu, kjer so študenti ponovno skušali prirediti manifestacijo proti izredni zakonodaji in za osvoboditev zaprtih sošolcev in profesorjev. Policija je aretirala 31 študentov, večinoma belih, med temi tudi tajnika Zveze južnoafriških študentov Je-remyja Boraina. Med drugo manifestacijo v Cape Townu so aretirali še več kot 40 drugih nasprotnikov apart- heida. V zaporu se je tako znašel tudi predsednik lige za civilne pravice Keith Gottschalk. Medtem ko se krvavi spopadi stopnjujejo, bodo danes v petih okrožjih volitve za nadomestitev prav toliko poslancev belega parlamenta. Opazovalci menijo, da je za vladno nacionalistično stranko pomembno, da ne izgubi niti enega poslanca, čeprav razpolaga v parlamentu z velikansko večino (123 od 178 poslancev). Obstaja namreč možnost, da bi uveljavitev skrajno desničarske konservativne stranke, ki nasprotuje še tako majhnim popravkov rasne diskriminacije, kakršne zagovarja predsednik Botha, še bolj zaostrila odnose. Predstavniki gibanja proti apartheidu pozivajo k mednarodni solidarnosti in bojkotu rasističnega režima. Nadškof Tutu je na sedežu OZN dejal, da apartheida ni mogoče izboljšati, ampak se lahko le uniči. Zavzel se je za preklic kreditov in za gospodarske sankcije proti Južni Afriki. Enako je tudi stališče Bennija Nata, predstavnika Afriškega nacionalnega kongresa, ki je v Benetkah dejal: »Verjamemo v politični in ne vojaški boj, ki pa bo tem bolj učinkovit, kolikor ostrejši bo mednarodni pritisk.« BUENOS AIRES — Argentinski predsednik Raul Alfonsin je sklical vrhovne poveljnike vseh treh rodov vojske po vse večjem negodovanju, ki so ga v njenih vrstah sprožile govorice o obsežnih čistkah. O vsebini pogovorov ni izčrpnejših uradnih poročil, vendar je vlada že pred sestankom predsednika z vojaškim vrhom demantirala osnovanost govoric. Mimo tega pa je vlada znova poudarila, da je bila uvedba izrednega stanja, ki ga je Alfonsin odredil pretekli petek, potrebna zato, da bi zaščitili demokracijo pred napadi desnega pre-vratništva. Medtem pa se v Argentini končuje kampanja pred volitvami, na katerih bodo 3. novembra delno obnovili po-salnsko zbornico. Volitvam pripisujejo izredno velik pomen. Šlo bo za prvo volilno preizkušnjo za demokratično vlado, ki je pred dvema letoma zamenjala vojaški režim. Danes bo imel Alfonsin zaključni volilni shod, na katerem se bo tudi spomnil 2. obletnice volilne zmage, s katero se je povzpel do vodstva države. Predvolilne raziskave javnega mnenja kažejo, da bi morali tudi 3. novembra Al-fonsinovi radikali zmagati, čeprav so dogodki zadnjih dni precej načeli u-gled vlade. V Argentini pa je vzbudila dokajšnjo pozornost tudi polemika, ki se je razvila v Veliki Britaniji v zvezi s Falklandskim oz. Malvinskim otočjem. Predsednica britanske vlade Thatcherjeva je v svojem govoru na generalni skupščini OZN odločno branila britansko suverenost nad otočjem, voditelj socialdemokratske opozicije David Owen pa je v teh dneh njen govor kritiziral in jo pozval, naj se začne o zadevi pogajati z argentinsko vlado. Argentinski zunanji minister je Owenove izjave javno pohvalil. Guru Rajneesh v verigah Ameriška policija je slavnega voditelja sekte »oranžnih« Bhagwaba Shreeja Rajneesha, ki ga je aretirala pod obtožbo nezakonitega vstopa v ZDA in več zločinov, peljala v zapor uklenjenega z nekaterimi privrženci. Indijski guru je v ZDA celo zgradil mestece in nagrmadil ogromno premoženje (AP) Džema j el vedno bolj osamljen v svojem taboru »Libanonske sile« skušajo doseči politično nadvlado med kristjani BEJRUT — Oboroženi oddalek krščanskih Libanonskih sil je včeraj zasedel uredništvo profalangističnega libanonskega dnevnika »Le Reveil« v vzhodnem Bejrutu in preprečil nadaljnje izhajanje tega dnevnika. Libanonske sile so pred dobrim mesecem zasedle vzhodnobejrutsko krščansko radijsko postajo »Glas Libanona«, prejšnji teden pa redakcijo falangističnega glasila »Al Amala«. V tej akciji so aretirali direktorja »Al Amala« Josepha Abu Halila. Prav zaradi te akcije je »Le Reveil« v predvčerajšnjem uvodniku ostro napadel Libanonske sile. V članku, ki je imel zgovoren naslov »Kdo hp na vrsti po Al Amalu«, se je predsedniku Dže-majelu naklonjen dnevnik spraševal, kam vodi to teptanje svobode izražanja? »Al Amai« je torej z vojaškim napadom plačal svoje nasprotovanje Libanonskim silam. Ta oborožena krščanska grupacija, ki jo vodi 28-letni Elie Hobeika, je likvidirala vse ostale krščanske oborožene skupine in je v bistvu zamenjala razne politične sile (falango in liberalce), krščanske verske skupnosti in razne krščanske družinske klane. S tem je Hobeika postal gospodar vzhodnega, krščanskega dela Bejruta. Kljub obtožbam, da je sodeloval v pokolih v Sabri in Šatili, je Hobeika postal eden glavnih sogovornikov Sirije v dogovarjanju o nacionalni spravi. S tem je seveda izrinil s političnega prizorišča tako predsednika Džemajela kot razne Šamune in Franžije. Ob vsem tem je skrajno zgovorna vest, da je prosir-ska »Libanonska stranka Baas« včeraj v znak sprave umaknila svoje oborožene oddelke z »zelene črte«, ki deli oba Bejruta. Damask torej računa na Hobeiko. Sirski voditelji so prepričani, da bodo laže dosegli sporazum, če bo kristjane zastopala ena organizacija in en človdk. Sircem take strategije navsezadnje ni mogoče niti očitati, saj je libanonsko vozlišče tako zapleteno, da bi bilo skoraj nemogoče ugoditi vsem. Prav zato se trenutno v Damasku pogajajo pod budnim nadzorstvom Sirije le predstavniki Hobeikovih Libanonskih sil, Beri-jevega šiitskega Amala in Džumblatovih progresivnih druzov. Če so taka tristranska pogajanja lažja, pa niso pravo jamstvo, da bi tudi morebitni sporazum med tremi lahko s papirja prinesli v prakso. Sile, ki jih ni nihče zastopal v Damasku, bj lahko nadaljevale z rovarjenjem in bi tako bržkone izničile dosedanje napore. V vsem tem pa je najzgovornejše, da so od tega procesa ločeni falangisti predsednika republike Džemajela in suniti premiera Karameja. Zaradi politike jedrskega oboroževanja Medsebojne obtožbe ZDA in SZ BRUSELJ — Obrambni minister ZDA Caspar Wein-berger je včeraj ponovno obtožil Sovjetsko zvezo, da krši mednarodna sporazuma o omejitvi oboroževanja SA LT in ABM. Weinberger je iznesel obtožbe na srečanju obrambnih ministrov NATO v Bruslju. Kaže, da je ameriški minister svoja stališča dokumentiral s foto- Danes prodaja italijanskih ribiških čolnov na dražbi? RIM — Morda bodo danes prodali na dražbi tri italijanske ribiške čolne, ki so jih pred časom zaplenili jugoslovanski cariniki zaradi ribarjenja v jugoslovanskih teritorialnih vodah. Gre za čolne ribičev iz Molfette, za katere pa ni gotovo, ali bo do prodaje resnično prišlo, kajti, kot poročajo italijanski viri, je bila za te čolne določena previsoka cena. grafijami. Vsekakor gre za štiri konkretne obtožbe; namestitev novih medcelinskih raket SS-25; šifriranje podatkov, ki onemogoča njihovo razbiranje na osnovi dogovora SALT; postavitev novih radarjev v Krasnoj arsku in izboljšanje protiraketnega sistema v okolici Moskve, v nasprotju s sporazumom ABM; raziskave in poskusi za strateško obrambo, še zlasti na področjih lasersko vodenega orožja in protisatelitske obrambe. Po drugi strani pa so sovjetske oblasti včeraj objavile informacijo o številu ameriških jedrskih izstrelkov na območju Azije in na območju Tihega oceana sploh, o katerih naj bi se, po mnenju SZ, pogajali na razorožitve nih pogajanjih. Moskovski viri trdijo, da bo SZ pristala na omejitev jedrskih izstrelkov vrste SS-20, če bodo ZDA pristale na zahtevo po odstranitvi 670 raket oziroma po zmanjšanju števila. Od teh je 130 raket dolgega dometa, 370 raket srednjega dometa, preostalih 170 pa sodi v vrsto taktičnega orožja. To je prvič, da Sovjetska zveza javno sporoča podatke o ameriški jedrski oborožitvi na območju Tihega oceana. Genscher na Kitajskem Zahodnonemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher, ki bo sklenil svoj uradni obisk na Kitajskem danes, se je včeraj sestal na politične pogovore tudi z najvišjim pekinškim voditeljem Deng Xiaopingom (Telefoto AP) Sodna preiskava po izgredih ob nogometni tekmi v Splitu Akademija ob 40-letnici Zveze novinarjev SFRJ Ševardnadze potrdil Castru solidarnost SZ s Kubo SPLIT — Preiskovalni sodniki so začeli postopek proti desetim izgrednikom, ki so bili vpleteni v nacionalistične in šovinistične dogodke' po nogometni tekmi med splitskim Hajdukom in beograjsko Crveno zvezdo. V preiskavi so tudi mladoletniki, ki so napadli vlak, v katerem so se peljali zvezdini navijači ter razbili več stekel na vagonih, lažje pa poškodovali več potnikov. Na nedavni seji predsedstva SFRJ je o splitskih izgredih govoril tudi sekretar za ljudsko obrambo Branko Mamula, ki je poročal o sovražnih izpadih proti gojencem mornariške srednje vojaške šole v Splitu, s katerimi so obračunavali hajdukovi navijači. Predsedstvo je opozorilo, da je takšnih nacionalističnih izgredov, ki jih pogosto prikrivajo pod krinko huliganstva, vse več in da to zahteva okrepljeno delovanje vseh dejavnikov, (dd) □ BEOGRAD — Beograjsko letališče je včeraj samevalo. Zaradi goste megle, ki je omogočala kvečjemu vidljivost do 500 metrov, so meteorologi dovoljevali le vzletanje. Ker pa je bilo letališče zaradi megle zaprto za pristajanje že več dni, tudi vzleteti ni imel kdo, saj so vsa Jatova letala ostala na drugih jugoslovanskih letališčih. Letališke čakalnice so bile kljub vsemu polne, saj bi moralo samo do desete ure dopoldne poleteti sedem letal. Popoldne se je vreme izboljšalo, tako da so. se tudi na beograjskem letališču pojavila spet letala, (dd) BEOGRAD — Včeraj je bila v jugoslovanskem glavnem mestu svečana akademija ob 40-letnici delovanja Zveze novinarjev Jugoslavije. Predsednik zveze Nedeljko Miljanovič je v govoru omenil, da je v Jugoslaviji kljub gospodarskim težavam, ki ogrožajo položaj časopisnih in radiotelevizijskih hiš, 3.078 časopisov z 32.000 skupno zaposlenimi, v 223 večjih časopisnih organizacijah. Radijske postaje na leto pripravijo okoli 137.000 ur programa, televizijske hiše pa 40.000 ur. Na radijskih in televizijskih postajah je zaposlenih okoli 18.000 ljudi. Skupščina Zveze novinarjev Jugoslavije je včeraj sprejela sklep o razglasitvi 29. oktobra za dan novinarjev in ustanovila »Zlati jubilej« kot priznanje za 40 let dela v novinarstvu. To nagrado bodo prvič podelili 29. oktobra prihodnje leto. Ob 40-letnici ustanovitve in dela Zveze novinarjev Jugoslavije so podelili tudi 24 zahval. Med drugimi so jih dobili tudi Kristina Lovrenčič, Božo Kovač in Vanda Škodnik iz Slovenije, (dd) HAVANA — Pred svojim povratkom v Moskvo jz New Yorka, kjer se je udeležil jubilejnega zasedanja generalne skupščine OZN, se je sovjetski zunanji min1' ster Eduard ševardnadze mudil na obisku na Kubi, kje! ga je sprejel predsednik Fidel Castro. Kot je rečeno v skupnem uradnem poročilu, sta Š®' vardnadze in Castro izrazila zadovoljstvo nad razvO" jem sovjetsko - kubanskih odnosov in ugotovila popoln0 sovpadanje stališč glede aktualnih mednarodnih politic' nih vprašanj, šef sovjetske diplomacije je potrdil n^' omajno solidarnost SZ s Kubo, nenehno »tarčo imperialističnih groženj in provokacij«. Kubanski voditelj je 5 svoje strani ugodno ocenil konstruktivno stališče, ki S3 je SZ zavzela na pogajanjih za nadzor nad jedrskih1 oboroževanjem z ZDA. V skupnem dokumentu je še rečeno, da sta sobesednika obsodila politiko ZDA, ki »povečuje napetost v Srednji Ameriki in ogroža suverenost Nikaragve«. Poleg teg3 sta se Ševardnadze in Castro zavzela za vzpostavite* novega mednarodnega gospodarskega reda, pri čeme1-bi morale dobiti ustrezno pomoč hudo zadolžene države v razvoju. Sedaj je najbolj obremenjena prometnica v Sloveniji Prizadevanja za ustrezno dograditev obalne ceste KOPER — Skupščina Obalne skupnosti in tri obalne občine v zadnjem času spet obravnavajo dogovor, ki so ga sklenile s skupnostjo za ceste Slo-venije o gradnji obalne ceste že julija 1977. Takrat so se namreč dogovo rili za to, kako bodo gradili obalno cesto in kakšen delež bo kdo prispeval. V glavnem bi tri obalne občine morale zbrati 25 odstotkov potrebnega de-narja, druge tri četrtine pa slovenska skupnost za ceste. Prva leta je ta dogovor še nekako šel, ko pa skupnost za ceste ni zmogla več zbirati potrebnega denarja, se je zapletlo. Da pa ne bi prekinili grad-njo obalne ceste, so se dogovorili, kako bodo tri občine same nekaj časa gradile obalno cesto naprej, kar naj bi šteli kot neke vrste vnaprejšnje plačilo, ki naj bi ga potem na novo ovrednotili. Minilo je že nekaj let, toda bolj kot teče čas, dlje se zdi obalna cesta in obljubljeni republiški delež, Lani dograjen poldrugi kilometer ceste od križišča Ruda do ceste na Dvore Pri Izoli, so zgradile tri obalne občine same. Omenjeni odsek seveda sam zase še zdaleč ne koristi potrebam obalnega prometa. Vendar so pri tem obalne občine opravile svoje. Izbrale so toliko denarja kot so zmogle in je bilo dogovorjeno, toliko je za kredit ceste. Zdaj se na Obali dogovarjajo za nov odsek ceste dolg kake štiri kilo-jnetre in sicer od ceste na Dvore do Belvederja. Zanj bi morali zbrati približno 845 milijonov dinarjev, od tega naj bi obalne občine zbrale 169 milijonov, preostali delež pa slovenska skupnost za ceste, v skladu z možno-stmi in finančnim načrtom. To seveda ne obeta ravno veliko. Tako se marsikateremu delegatu v občinskih in obalni skupščini zdi že kar čuden tak odnos do gradnje te ceste. Ne zato, ker bi že popolnoma Zgubili upanje, da bo denar za obalno cesto kdaj prišel iz republike, ampak zato, ker se zdj tak način gradnje preprosto premalo resen. Eno je načrtovati gradnjo ceste s štiričetrtinskim deležem, nekaj povsem drugega pa je, bo se je treba spopasti s konkretno gradnjo ceste in pri tem razpolagati la s četrtino denarja. Da pa je to najbolj obremenjeno prometnico v Slo-vouiji potrebno ustrezno razširiti in dograditi, o tem ni dvomov. BORIS ŠULIGOJ Založba Borec in ZTT predstavila novo knjigo »Pravce iz Benečije« LJUBLJANA — V Cankarjevem domu v Ljubljani so pretekle dni predstavili trinajst mladinskih in otroških knjig in knjižic, povezanih v štiri zbirke, med katerimi so knjige Založbe Borec in letošnje uspešnice iz Kurirčkove torbice, ki je zaenkrat edina miniaturna zbirka mladinskih del za slovensko mladino. Med izbranimi mladinskimi deli, od katerih so nekatera, zaradi uspeha pri mladih bralcih, že večkrat ponatisnili, je bila predstavljena tudi knjiga »Pravce iz Benečije«i, ki sta jo skupno izdala Založba Borec in Založništvo tržaškega tiska. Gre za ljudske pravljice, ki jih je v beneškem na- rečju zapisala Ada Tomasetig. Iste pravljice, oziroma pripovedi, je Tomasetigova prvič ponatisnila v skromni študijski obliki in v knjižici z naslovom »Pravce mojga tat an moje mame«, v knjižni jezik pa sta jih sedaj prestavila Živa Gruden in urednik knjižnih izdaj pri ZTT Marko Kravos. Da je knjiga povsem beneška jo je ilustriral tudi mladi Benečan Alessio Petricig. Gre za trideset prijetnih in otroški duši vabljivih ljudskih pripovedi, ki jih je, kot pravi v svoji spremni besedi Marko Kravos, zapisala avtorica tako, kot jih je sama nosila v spominu iz pripovedi staršev, ki so ji te pravljice pripovedovali kot majhni deklici iz Beneške Slovenije. Ker je Beneška Slovenija revna dežela in so tudi otroci rasli v skromnosti, večkrat v bedi, so tudi pravljice polne pripovedi, ko se otroci mastijo s štruklji, gubanicami, klobasami, salamami itd., z vsem pač, kar jim je bilo v glavnem namenjeno le za veliko praznike. Pravljice smo prestavili iz narečja v knjižni jezik, pravi Marko Kravos v tem spremnem tekstu, da bi postale last vseh slovenskih otrok in da bi si mali ljudje z njimi nevsiljivo zapisali v spomin tudi deželico, kjer so nastale in jih poslej nosili v zavesti, kot del našega kulturnega prostora in človeškega bogastva. Marsikaj smo iz izvirnika, ki je pisan v nadiškem narečju, tudi ohranili, ker smo menili, da ne obremenjuje razumljivosti. Bilo bi škoda, če bi ta živ jezik s svojo atavično zgradbo in besednim zakladom, ne očaral naših meščanskih ušes in prispeval k sodobnim izraznim možnostim slovenščine. In še nekaj besed o ustvarjalcu ilustracij omenjene knjige »Pravce iz Benečije«. Izdelal jih je mladi Alessio, sin znanega političnega in kulturnega beneškega delavca Pavla Petriciga. Sam je opravil maturo na klasičnem liceju v Čedadu in študiral nato na filozofski fakulteti v Vidmu. Sedaj se ukvarja z grafiko in ilustracijo otroških in mladinskih knjig, sodeluje pa tudi pri delu kulturnih društev v Benečiji. N. L. V sodelovanju z Zvezo zadrug in zavarovalnic iz Trsta Strokovna ekskurzija članov Kraške mlekarne V Vidmu in Pordenonu sejma motornih vozil TRST — Sodelovanje med Zadruž-n° kraško mlekarno z Repentabra ju Zvezo zadrug in zavarovalnic iz brsta se plodno razvija. V tej luči le prejšnjo soboto naša mlekarna skupno z Zvezo organizirala za svoje elane enodnevno strokovno ekskurzije- Člani zadruge so si ogledali mlekarno v Codemu blizu Codroipa in Konzorcij furlanskih mlekarn v Cam-Poformidu. Dolgoletne izkušnje v zadružništvu, k°t je poudaril tajnik Mlekarne v Lodemu Molaro, so pripomogle h kvalitetnemu in kvantitativnemu vzponu same zadruge, kot tudi kra- jevne živinoreje. Zadruga je bila ustanovljena že leta .1930, danes šteje 52 članov in dnevno predela od 110 do 130 stotov mleka v proizvode, ki so sira »montasio« in »malga«, maslo in skuta. Za prodajo svojih proizvodov so poskrbeli, da se v lastnih prostorih neposredno prodajajo omenjeni mlečni proizvodi, kot tudi na debelo, saj imajo veliko trgovcev in grosistov. Po ogledu sirarne, oziroma tehnologije proizvodnje sira »montasio« in vrste »malga«, so se naši zadružniki odpravili v Campo-formido, kjer so si ogledali drugo mlekarno, ki sodi že v pravi indu- strijski obrat. Naše zadružnike je gostoljubno sprejel in pozdravil v imenu Konzorcija furlanskih mlekarn direktor dr. Sabbadini, ki je na drobno obrazložil delovanje Konzorcija. Konzorcij, kot je poudaril direktor Sabbadini, se je specializiral v zelo močni industrijski mlečni obrat, saj se lahko danes uvršča na tretje mesto v vsedržavnem merilu. Poleg dvanajst tipov sira Konzorcija proizvaja še konfekcionirano mleko, več tipov jogurtov, mehkih sirov in drugih mlečnih derivatov. Konzorcij, ki je opremljen z najnovejšimi napravami dnevno predela nad 1.800 stotov mleka. Zadružniki so imeli možnost, da se seznanijo in vidijo tudi potek dela pri liniji za konfekcioniranje mleka, saj tudi naša mlekarna razpolaga v manjši obliki s to linijo, ki zahteva še nakup pakimega stroja predno bo lahko začela z delovanjem. Med kosilom, ki so ga udeleženci izleta imeli v bližnji restavraciji, so bili mnenja, da so taki strokovno-poučni izleti nujno potrebni za pridobitev izkušenj v tem sektorju, ki zahteva vedno večjo specializacijo pri proizvodnji kvalitetnega mleka, kar je predpogoj, da se pridelajo kva-litetni proizvodi. Na koncu naj še poudarimo in pri tem mislimo, da tolmačimo mnenje vseh članov zadruge, ki so se udeležili strokovne ekskurzije, da je ta popolnoma uspela D. KRIŽMANČIČ GORICA — Že v prejšnjih letih, ko so na sejmiščih v Gorici, Trstu, Vidmu in Pordenonu priredili razstave motorjev in avtomobilov ter vsega kar sodi zraven, smo ugotavljali, da take razstave pritegujejo zanimanje velikega števila ljudi. To smo v Gorici letos še posebej opazili, saj so prireditelji nudili obiskovalcu ogled avtomobilov formule 1, najbolj specialnih avtomobilov in vozil, ter še vožnje nad mestom s helikopterjem. Motoma vozila pritegujejo pozornost ne le mladih ljudi, marveč tudi odraslih. Na letošnjem goriškem sejmu Racing show je prišlo nad 50 tisoč obiskovalcev, kar je pomenilo najmanj trikrat toliko kot na doslej najbolj obiskanem goriškem trgovskem sejmu Espomego. S podobnimi pobudami so že pred leti prišli na dan tudi v Vidmu in Pordenonu. V Vidmu, na tamkajšnjem razstavišču v Martignaccu, so včeraj odprli sejem z naslovom »Motor Starš«. Odprt bo do nedelje, 3. novembra, vsak dan od 9. do 20. ure. Na sejmu bodo sodelovali tudi stunt-meni. Tudi drugih privlačnosti ne bo manjkalo. V soboto se bodo sešli organizatorji motornih tekmovanj v prostoru Alpe-Jadran in se pogovorili o koordinaciji prireditev. Na skoro enako prireditev se pripravljajo tudi v Pordenonu, kjer bo »Fiera motori« od 28. novembra do 1. decembra, torej čez mesec dni. Tu bodo razstavljena številna vozila formule 1, to so melaren, Williams, alfa romeo, minardi, osella ter tudi dve vozili formula 3000. Na sporedu bodo imeli tudi mednarodno prireditev v kartingu in še kaj drugega. MARKO WALTRITSCH Polaganje vencev v Beneški Sloveniji TRST — Predstavniki jugoslovanskega generalnega konzulata bodo danes položili vence pred partizanske spomenike in obeležja tudi v Beneški Sloveniji; položili jih bodo v Oso-janah (8.30), Tipani (11.00), Čene-boli (11.40), Čedadu (12.00), Sv. Lenartu (12.45), Sv. Pavlu (13.15), G. Tarbilju (13.45), štoblanku (14.15), Topolovem (14.45), Matajurju (15.00). □ PORDENON — Deželni komite KP1 prireja jutri z začetkom ob 20. uri v hotelu Moderno v Pordenonu, zasedanje o problemih dela. Uvodni poročili bosta imela poslanec Isaia Gaspa-rotto in deželni svetovalec Enzo Scampolo. V razpravi bodo sodelovali predstavniki sindikalnih organizacij. Zveze in-dustrijcev, malih industrijcev, obrtnikov in ACLI. Zasedanje bo zaključil deželni tajnik KPI Roberto Viezzi. Solidarnostna pogodba v pordenonskem obratu PORDENON — 55 uslužbencev tovarne keramičnih izdelkov Ideal Standard iz Orcenica v pordenonski pokrajini bo v prihodnje prejemalo nižje Wače; v plačilni kuverti jim ne bodo izplačali pet tedenskih delovnih ur, Jjar pa bo preprečilo, da bi se tovarna poslužila dopolnilne blagajne ali pa da bi odpustila koga od zaposlenih. Do tega je prišlo na osnovi solidarno-stne pogodbe, ki sta jo sklenila vodstvo obrata in sindikalna zveza glede da dejstvo, da je v njej po znatnih investicijah za avtomatizacijo strojev °scbje v izobilju. Pogodba, ki je bila objavljena v Uradnem listu, je prvi solidarnostni ^borazum v pordenonski pokrajini in morda tudi prvi v Iteli ji, kj je postal Punopravno operativen. Le ta predvideva, da se tedenski delovni umik za a uslužbencev zmanjša od 40 na 30 ur: pet ur pa bo krila tovarna z dopolnilno pogodbo, tako da bodo uslužbenci prikrajšani za pet ur na teden. , Sindikalni krogi so novo pogodbo ocenili pozitivno; obenem ugotavljajo, ?a je zaradi uspešnega zaključka spora z večnacionalno družbo še toliko , bij nerazumljivo odklonilno zadržanje pordenonskega združenja industrijcev, j' Poče skleniti podobnih pogodb tud; v drugih podjetjih v pokrajini, kjer Ptejo zaradi enakih problemov preveč osebja. Utrinki turističnih novinarjev iz 26 držav Novinarska druščina na potovanju 2 Glenn Lashley, predsednik turističnih novinarjev CA ip Kanade, je imel v Lipici govor, ki je vzbu-.1 veliko pozornost. Govoril je o 'lipicanoih, ki jih “e osvobodila Paittomova armada. Zvenelo je kot ovo zgodovinsko razkritje in poslušalci so bili o-PPl'- Govornik je pozabil povedati — ali pa se to enostavno ni zdelo pomembno — da je mi-.* na lipicance v češkoslovaški kobilami. . . Tu-s,^m res ne pozna meja. Turizem je »prijatelj-^ invazija«, je poudarjal Američan. Ploskanje. * * * . Kekaj pomislekov o izrazu »prijateljska invazi-<<: Pa sta imela gosta iz NDR. Menila sta, da ute-j aeJo takšne besede skrivati marsikaj, kar ni pri-Jeljsko. A za politične debate kongres turistič-. P novinarjev ni bil najprimernejša priložnost, sila i -i6 PisaP°st udeležencev k temu naravnost jjla. Kmalu je zmagal smeh. Dierk Zeigert iz jJ^PPa se je znai smejati z očmi. Rodil se je v y Pom mestu, od katerega po vojni ni ostalo nič. ko*odni Nemci pogosto pripovedujejo o tem, ka- so Američani med vojno uničevali mesta na o- ^ vacilla, rilevi vujilu u.iruv.evciu. ineouci na v* p0 .ÌP današnje NDR, ker so vedeli, da jih bodo jaltskem sporazumu dobili Rusi. . * * * je PePP Lashley je bil neutrudno dobre volje, ki jo . nalezljiva bolezen prehajala na ostale. Svo- lo ?r^jub]jfno šalo je povedal večkrat: o moškem Se zen.ski, ki se znajdeta sama v hotelski sobi in ^Orn-2 3 * * * * * * lo- Loncu zmenita, da bosta kot mož in žena. bočno,« pravi mož (iz šale), »zdaj si pa pojdi sama iskat to vražjo odejo . . .« — Za Glenna Lashleya je bila šala očitno del življenjskih izkušenj, mnogo bolj, kot so to zmožni razumeti Evropejci. * * * »Smo veliki šovinisti,« je prostodušno začel Je-hošua Kuhana iz Izraela, »če pridemo v hotel in ne vidimo naše zastave, rečemo, da bomo šli drugam. Potem zastavo nenadoma najdejo.« Tako je bilo tudi v Portorožu, ob otvoritvi kongresa v Avditoriju. Zastava se je le našla, Izraelci pa zadeve niso vzeli preveč tragično . . . * * * »Ti kraji so želo lepi. Najbolj zanimiva se mi zdijo zdravilišča v Sloveniji,« je rekla Penelope Vickery iz Avstralije. So kakšne možnosti, da bo v Jugoslavijo prihajalo več avstralskih turistov? »Ne verjamem. Ljudje so ipri nas prepričani, da Evropa umira. Ne zanima jih. Potujejo raje po Pacifiku in Ameriki. . .« * * * »Tako imam rada to vašo deželo,« je melanholično poudarjala Junie Oor, vdova po znamenitem belgijskem publicistu, avtorju več knjig o Jugoslaviji. Zanjo je bilo potovanje obujanje spominov. Ni se počutila dobro in nekateri so menili, da bi bilo bolje, ko bi ostala doma. * * * »Rada imam jugoslovansko mladino, ki pleše,« je v zagrebškem Intercontinemtalu rekla Florence Serof iz Libanona. Njen rojak Georges Kahy je prelistaval knjigo z velikimi barvnimi fotografijami Libanona, iz časov pred vojno. »Hotel Phoe-nicia — no more. Hodiday Inn — no more. No more, no more.« Živi v zahodnem delu Bejruta, kjer človeško življenje ni vredno dosti. Se bo Libanon kdaj kasneje spet postavil na noge in odjpravil posledice vojne? Libanonec zažari: »Bo, kot ptič Feniks!« * * * Bila je najbolj nenavadna druščina, kar si jih je mogoče misliti, splet človeških generacijskili, narodnostnih in političnih razbk, tudi splet zaupanja in nezaupanja, poslovne preračunljivosti in ko-legialne odkritosrčnosti, šal in (resno mišljenih) zbadljivk. 14. oktobra se je druščina razšla in večina bo potrebovala še nekaj časa, da uredi mešanico občutkov in informacij, ki se bodo zlile v končne vtise. Mednarodna zveza turističnih novinarjev in piscev FIJET seveda ni brez svojih težav in slabosti, toda zdi se pomembna ugotovitev, da je to ena vse redkejših mednarodnih organizacij, v katerih Vzhod in Zahod, Sever in Jug še vedno' sodelujejo in iz katere se še nihče ni odločil izstopiti iz političnih razlogov. Vezi pa so vsak dan bolj krhke. Medtem ko svetovni turizem še naprej doživlja svoj nezadržen vzpon, tega ni mogoče brez pridržkov trditi za njegovo vlogo povezovalca narodov, za katero bi bilo pač potrebnejše drugačno mednarodnopolitično vzdušje, kot ga ima svet danes. Prihodnje leto bo kongres FIJET na Kubi. Bo organizacija preživela? VITKO KOGOJ Oskrba z vodo v sežanski občini vse bolj kritična SEŽANA — Oskrba z vodo v sežanski občini je iz dneva v dan bolj kritična, včeraj pa je dosegla v zadnjih nekaj mesecih najbolj kritično točko. Zaloge v vseh naseljih, ki niso priključena na Brestoviški vodovod so minimalne in na vodo čaka že več kot 200 naročnikov. Nekateri na vodo čakajo že teden dni, čeprav vodo razvažajo s šestimi gasilskimi in vojaškimi cisternami. Vodo razvažajo v 112 naselij. Posebne zahteve imajo predvsem živinorejci, saj jim je treba vodo dovažati praktično vsak dan. Zaradi omejitev, ki jih imajo na Ilirskobistriškem pa pomanjkanje občutijo tudi na Kozini, kjer pomanjkanje vode ogroža tudi delovni proces v nekaterih ozdih. Kot nam je povedal Pavel Škrinjar z občinskega štaba za civilno zaščito, dnevno naročnikom razvozijo okrog 300 kubičnih metrov vode. Zaradi vse bolj kritične situacije so iz Sežane zaprosili republiški štab za civilno zaščito za dodatno pomoč in tako naj bi že danes prišli vodo izvažat še gasilci iz Slovenj Gradca in Maribora, vsak s po eno cisterno. D. G. V NEDELJO BO MNOŽIČNA MANIFESTACIJA PRI SV. ANI Pred spominskim kamnom, ki so ga demonstrativno postavili leta 1977 pri Sv. Ani na mestu, kjer bi moral stati spomenik padlim od Sv. Ane, iz Skednja in s Kolonkovca, bo v nedeljo, 3. novembra, ob 10. uri spominska svečanost s polaganjem vencev. Svečanost pa bo tudi priložnost za množičen protest proti tržaški občinski upravi, ki se trmasto upira dolgoletni zahtevi prebivalstva Sv. Ane, Skednja in Kolonkovca ter vse slovenske in italijanske demokratične javnosti, da bi na omenjenem kraju postavili dostojen spomenik padlim v NOB. Odbor za postavitev spomenika zato poziva vse slovenske in italijanske demokrate, da se v čimvečjem številu udeležijo manifestacije, na kateri bo glavna govornica sen. Jedka Gerbec. Predstavitev knjige bo v torek, 5. novembra »Predlogi za možno sožitje« v krožku Istria V torek, 5. novembra, bo krožek Istria v Novinarskem krožku predstavil knjigo »Predlogi za možno sožitje«. Knjiga vsebuje dokumente in stališča nekaterih krožkov in združenj o sožitju in zakonski zaščiti slovenske manjšine, ki so bili izdelani ob nedavnih avdicipah posebne senatne komisije. Krožek Istria je smatral za potrebno objaviti ta stališča, ki jih je krajevni italijanski tisk prezrl, da bi prispeval k razmišljanju o tej važni tematiki. Predstavitev knjige »Predlogi za možno sožitje« bo ob 18. uri. KD Rdeča zvezda iz Saleža že začelo praznovanje ob 40-letnici ustanovitve V polnem teku so priprave za 40. obletnico ustanovitve KD Rdeča zvezda iz Saleža in je torej prav, da nekje obnovimo zgodovino tega društva in se zaustavimo ob pomembnejših dogodkih, ki so se vse do danes zvrstili. Kulturno udejstvovanje v Saležu se je začelo že leta 1914 z ustanovitvijo društva »Bratska Sloga«, ki je takrat štelo 15 podpornih in 25 delovnih aktivnih članov. Takrat je že obstajal pevski zbor kot tudi dramski odsek, istočasno pa je bil ustanovljen še tamburaški zbor. Društvo je uspešno delovalo do leta 1927, ko je oblast dokončno ukinila delovanje. 28. septembra 1945 so vaščani ofr novili društvo in ga preimenovali v PD Rdeča zvezda, ki obstaja še danes. Organizacija je takrat štela 134 aktivnih članov in vaščani so imeli na razpolago tudi knjižnico. Delovanje je bilo vsekakor osredotočeno na pevski zbor, ki je imel res veliko število nastopov. Predsednik je bil takrat Josip Pegan, tajnik pa Dragotin Pegan. V letih '47-48 je bilo kulturno udejstvovanje zelo plodno, sestanki so bili enkrat mesečno. V tistem času je obstajal tudi dramski odsek, katerega člani so uprizorili Danes odprtje novega sedeža CGIL v Nabrežini V Nabrežini, na glavnem vaškem trgu bodo danes ob 18. uri otvorili in predali svojemu namenu prostore Nove delavske zbornice CGIL. Novi sindikalni urad bo nudil tako delavstvu, kot upokojencem in brezposelnim, pa tudi tistim, ki so v pričakovanju prve zaposlitve, vse informacije v zvezi z delavskimi pogodbami kot tudi s pogodbami na sporna vprašanja. V novih prostorih bo deloval tudi Informacijski center za brezposelne (CID), nadalje urad za upokojence in patronat PICA. Med današnjo slovesnostjo bodo o pomenu te nove sindikalne pridobitve spregovorili funkcionarka CGIL Stanka Mokolè, ki bo vodila ta sindikalni sedež, pokrajinski tajnik CGIL Roberto Treu in Teresa Todaro za patronat INČA. Novi uradi CGIL v Nabrežini bodo odprti ob ponedeljkih od 9. do 12. ure, ob torkih, četrtkih in petkih pa cd 15. do 18. ure. Trgovinska izmenjava z državami vzhodne Evrope »Trgovinska izmenjava in perspektive za gospodarsko sodelovanje z vzhodnoevropskimi državami« je naslov srečanja, ki bo jutri ob 10. uri v dvorani tržaške trgovinske zbornice (Ul. S. Nicolò 5). Zasedanje namerava nuditi tržaškim operaterjem tega sektorja potrebne informacije o perspektivah in razvoju izvoza. Slovenski dijakinji iz Mačkolj pomembno vsedržavno priznanje Suzana Slrain prejela diplomo praporščaka dela Slovenska odličnjakinja, absolventka znanstvenega liceja Prešeren, je prejela visoko vsedržavno priznanje za svoj šolski uspeh. Suzana Strahi, dijakinja iz Mačkolj, ki je lani s »šestdesetico« dokončala šolanje na znanstvenem liceju, je pred dvema tednoma v Rimu iz rok predsednika republike Francesca Cossige prejela diplomo in odličje praporščaka dela (alfiere del lavoro), ki ga vsako leto podeljuje ustanova »Civiltà del lavoro«. Vsedržavna nagrada praporščak dela je izredno selektivna, saj »Civiltà del lavoro« nagrajuje le 25 najboljših dijakov iz vse Italije, ki so z najvišjo oceno dokončali višjo srednjo šolo. Iz vsake pokrajine izbore žirija le po e-nega kandidata, pri čemer upošteva dijakov uspeh ne le med zadnjim šolskim letom, temveč med vsemi petimi leti šolanja. Nadalje upošteva tudi moralne in intelektualne sposobnosti posameznikov in trud, ki ga je moral vložiti za prebroditev ne le šolskih, temveč tudi ekonomskih, družinskih in drugih težav. Podelitev priznanja Suzani Strain je vsekakor velik uspeh ne le zanjo, temveč za celotno našo šolo. Ta uspeh je še toliko večji, če upoštevamo, da se je med letošnjimi 25 nagrajenci uvrstila na odlično drugo mesto. Njena srednja ocena 9,14 je le za 11 stotink nižja od prvouvrščene dijakinje iz Frosinoneja. Ob podelitvi priznanja je ustanova Civiltà del lavoro priredila za nagrajence šestdnevni obisk Rima. Suzana si je tako od 14. do 19. oktobra skupaj z drugimi najboljšimi italijanskimi odličnjaki ogledala »sveto mesto«, obi skala vrsto zanimivih prireditev, si ogledala center FAO in Kvirinal, v četrtek, 17. oktobra, pa je na uradni slovesnosti, ki se je je udeležil tudi predsednik republike, prejela priznanje in spominsko kolajno praporščaka dela. Sama je bila seveda zelo vesela s priznanjem, po tem uspehu pa jo že čakajo nove dolžnosti: študij bo sedaj nadaljevala v Benetkah na fakulteti za arhitekturo. več dram in komedij (Medved, Mati, Mladost očetov itd.). Pevovodja pevskega zbora je bil najprej Herman Milič, nato pa Janko Obad. Zbor je imel stalne tedenske vaje in je mnogo nastopal po vsem Krasu, udeležba na vajah pa je bila vedno polnoštevilna. Člani društva so se zbirali v neki privatni hiši v Saležu, v kateri so občasno organizirali tudi zabavne plese, kulturne prireditve, med temi tudi Prešernovo proslavo, izdajali pa so tudi časopis, ki je nosil ime »Pravica«. Naj omenimo, da je društvo od vedno sodelovalo in bilo včlanjeno v SPZ, poznejšo ZSKD. Leta 1949 je bil izvoljen za predsednika Karel Grilanc. Pevski zbor je redno deloval, prav tako dramski odsek in knjižnica. Pozneje pa se je kulturna dejavnost nekje zaustavila, vzrok pa so bila v večji meri takratna politična nesoglasja. Ostal je pevski zbor, ki je nadaljeval s svojim delom vse do danes, razen nekaterih manjših prekinitev. Društvo je zopet obnovilo svoje vrste in kulturno delovanje v letih 1971-1972, ko je bil izvoljen za predsednika Miloš Budin. V teh letih se je dejavnost počasi začela prebujati, mlajši pevci so ustanovili mešani mladinski pevski zbor, ki se je okrepil z novimi člani, uspešno ga je vodil dirigent Janko Obad. Poleg zbora pa so novi odborniki začeli prirejati kulturne predstave, zabavne filme in večere itd. Milošu Budinu je sledil Jožko Obad, nato še Igor Castellani, Anica Guštin in nazadnje še Rado Milič, ki je sedaj novi predsednik KD Rdeča zvezda. Leta 1978 je bila ustanovljena o-troška folklorna skupina, ki jo je vodila Neva Ferluga. Skupina je na žalost razpadla tako zaradi prezaposlenosti otrok, kot tudi zaradi nezanimanja staršev do folklore in ljudskih običajev. Dve leti kasneje pa se je na pobudo mladih ustanovila mladinska folklorna skupina, ki jo je sprva vodila Ljuba Vrtovec. Mladinci so nastopili v Italiji kot tudi v matični domovini, udeležili pa so se tudi raznih intenzivnih tečajev in vaj v Portorožu, Pulju itd. Medtem pa se je ustanovil tudi Tamburaški zbor, vodila pa ga je Maja Šutej. Pred dvema letoma pa je, po odhodu Ljube Vrtovec, skupina zašla v krizo. Sledilo je več vaditeljev: Andreja in Danilo Antoni, nato Joanne Dugina, pomagali pa so še Breda Pahor, Nadja Kriščak in Peter Suhadolc, ki je postavil »Primorske plese«. Kaj se v tem času dogaja s folklorno skupino, smo kar direktno vprašali predsednika Rada Miliča, ki je med drugim tudi harmonikaš in nam je tako povedal: »Vaje so se prejšnje leto nadaljevale brez vaditelja, to sezono pa sploh še nismo začeli, prav zaradi tega, ker ni nobenega na razpolago, ki bi prevzel to mesto. Obrnili smo se na ZSKD, kjer so nani povedali, da se bodo pozanimali in nam po svojih močeh pomagali, lipam pa, da se’ bo zadeva čimprej uredila, saj imamo sedaj, z odprtjem novega športno-kvltumega centra, mnogo boljše pogoje za vaje, poleg tega pa smo v treh letih vaj in nastopov vendar nekaj dosegli in si nabrali dovolj izkušenj, da bi lahko nadaljevali in gojili folklorno dejavnost.« Poleg folklore pa obstaja tudi moški pevski zbor, prej mešani, ki ga od leta 1979 vodi požrtvovalni Janko Simoneta. Naj povemo še to, da zbor išče in vabi nove člane, da aktivno pristopijo, saj pevcev prav v tem času povsod primanjkuje. Ob tej 40. obletnici ustanovitve je KD Rdeča zvezda pripravilo bogat kulturno-zabavni program, ki se je že začel pred nekaj časa z izletom v Muljavo, Bazo 20 in Dolenjsko, udeleženci pa so bili zelo zadovoljni in so v odličnem vzdušju preživeli dan. Odborniki so organizirali nadaljnji spored tako, da se bo prav v vsaki vasi odvijala kulturna prireditev. Tako bo 10. prihodnjega meseca gostovala v športno-kultumem centru v Zgoniku skupina Moppet Show iz Ljubljane, sledila bo v četrtek, 14. novembra, otvoritev razstave ročnih del in fotografij na domačiji Kobec v Repniču, teden kasneje pa bo v društveni gostilni v Gabrovcu zanimiva lutkovna predstava; spored se bo nadaljeval v torek, 3. decembra, v Samatorci, v cerkvi sv. Urha, kjer bo koncert godalnega kvarteta Glasbene matice. BORIS DEVETAK Na sliki: nastop mešanega pevskega zbora Rdeča zvezda na Proseku leta 1947. Pogovor z devinsko-nabrežinskim županom Brezigarjem Sesljanski zaliv: kdaj poseg občinske uprave? Konec prihodnjega tedna bo novoizvoljena devinsko-nabrežinska občinska uprava, sad koalicije med KD, SSk in PSI, predstavila v občinskem svetu svoj politični in upravni program, za katerega vlada ne samo med krajani veliko zanimanje. V pričakovanju programa smo županu Bojanu Brezigarju postavili nekaj vprašanj, začenši z njegovo oceno in z oceno njegove stranke o presenetljivem razpletu političnih dogajanj v občini, spričo katerih je KPI po desetih letih levičarske uprave morala v opozicijo. O teh dogodkih se bo gotovo še dolgo govorilo in polemiziralo tudi znotraj naše narodnostne skupnosti. Poglejmo torej, kaj meni župan o tem preobratu. Dogodki so v glavnem vsem znani. SSk si je ves čas prizadevala za potrditev prejšnje koalicije v prepričanju, da je tista uprava delala dobro in da je najbolje ustrezala potrebam prebivalstva. Znašli pa smo se v ključnem trenutku, da te koalicije ni bilo več mogoče obnoviti, ker za to ni bilo številk. Razpolagali smo z devetimi glasovi (in niti z enim več), medtem ko je nasprotna stran razpolagala z desetimi, od katerih je bil eden od MSI. Tudi z devetimi glasovi pa bi nasprotna koalicija izvolila svojega kandidata, ker je bil starejši od našega. SSk se je Novi devinsko - nabrežinski župan Bojan Brezigar tako znašla pred težko izbiro. Ali gre v opozicijo in prepusti občino silam, ki ne poznajo potreb prebivalstva, pa čeprav samo do proračuna in torej do predčasnih volitev, ki bi se odvijale na osnovi narodnostnega spopada. In po našem mnenju bi te volitve Slovenci izgubili, ker smo v manjšini, čeprav osebno mislim, da bi SSk nekaj pridobila. Ali pa gremo na srečanje, ki ga je predlagala PSI. Po dolgi notranji debati smo izbrali to rešitev, ker smo bili mnenja, da je treba interese občine postaviti pred interese stranke. Naše stališče je bilo tako odločilno za iz- ključitev LpT iz koalicije, vrh tega pa je bil še sprejet politični in u-pravni program, ki smo ga pred časom predstavili tudi KPI. V novi upravi je tudi Krščanska demokracija, ki ima do manjšinskih pravic in do globalne zaščite zelo omejevalna, če že ne nacionalistična stališča. Bo prisotnost te stranke v novem odboru negativno vplivala na bodoči odnos uprave do vprašanj in potreb Slovencev? V političnem uvodu programa, ki ga bomo predložili občinskemu svetu, je jasno napisano, da se u-prava zavzema za zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji, zaščitni zakon, ki mora temeljiti na načelih ustave. V naši občini so odnosi med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, še zlasti kar zadeva uveljavljanje pravic Slovencev, precej napredovah in uveljavila se je dvojezičnost na vseh ravneh. In to od občinskega sveta do cestnih napisov, čeprav v odnosu do občinske uprave imajo nekatere druge ustanove še drugačno ravnanje. V naši občini je uvedena enakopravnost in mislim, da so res izjemni primeri, ko občan, ki je šel na občino, ni mogel dobiti odgovora v svojem jeziku. Volja vseh strank, ki so podpisale sporazum je, da se po tej poti nadaljuje in da se pravice Slovencev v okviru gra- jenja sožitja v občini kvečjemu povečajo, v nobenem primeru pa ne okrnejo. V vašem prvem nagovoru takoj po Izvolitvi ste med prve naloge nove uprave uvrstili skrb za uravnovešen razvoj občine, ki je gotovo zelo občuteno vprašanje med devinsko - na-brežinskimi občani, zlasti med tistimi, ki živijo v severnem in v zgornjem predelu občine^ Da razlike obstajajo, ni nobenega dvoma, dovolj je da nekdo naredi sprehod po katerikoli izmed naših kraških vasi in potem gre na sprehod v Devin in vidi, da obstajajo razlike. V okviru teh razlik je treba poiskati tiste prijeme, ki omogočajo razvoj vseh krajev. Tukaj sploh ni mišljeno novo naseljevanje, v našem programu je o naseljevanju omenjena samo tista javna cona za ljudske gradnje, v kateri bo del (in to je novost) ozemlja namenjen izseljencem, ki bi se po nekaj desetletjih morda hoteli vrniti v domači kraj. Tukaj mislimo dejansko na stvaren gospodarski razvoj, na o-brtniške in na kmetijske dejavnosti. Vsem pa je znano, da pobude za Mavhinje, kar na primer zadeva razvoj kmetijstva, ne morejo biti iste, kot pobude za Ribiško naselje ah Sesljan. Mnoge v tem okviru zelo zaskrbija tudi bodočnost Sesljanskega zaliva, ki ga je prejšnja domača napredna uprava krčevito branila pred špekulacijami in pred načrti, ki so predvidevali gradnjo ministanovanj in podobno. Kaj se bo zgodilo sedaj z zalivom? V bistvu ni nobene spremembe v smernicah o bodočnosti Sesljanskega zahva. V celoti ostane v veljavi vse, kar je bilo odločeno v trenutku variante regulacijskega načrta. Z neko ugotovitvijo, ki je skupna, in sicer, da zasebniki (lastnik) mora predire žiti svoje predloge in da v kolikar bi zasebnik tega ne naredil, bo morala poseči javna uprava, občina in dežela. Ne govorim sicer še o potrebi, da bi morala dežela odkupiti Sesljanski zaliv, vendar tudi to ni izključeno. Mislim, da bi bila to konec koncev najboljša rešitev, ker bi s tem omogočih, da bi zaliv res postal turistično jedro, ki bo samo turistično jedro in ki bo potem koristila gornjemu delu Sesljana in vsem drugim bližnjim vasem, kjer bi se lahko turizem razvijal in kjer bi lahko pomenil tudi doprinos za agroturistične dejavnost v naših vaseh. Mislim pa. da ne moremo več dolgo čakati. Danes je Sesljanski zaliv v obupnem stanju in če zasebnik ne bo predložil načrtov, ki predvidevajo zares turistični razvoj zahva, bo jasno, da bo morala občina nekaj skleniti in ukreniti. S. T. Na ponedeljkovi seji občinskega sveta V Zgoniku dokončno odobrili varianto splošnega regulacijskega načrta Z bakalavreatom mednarodne razsežnosti za izobraževanje Na ponedeljkovem zasedanju je zgo-fliški občinski svet soglasno odobril yarianto splošnega regulacijskega na-crte, ki ga bodo sedaj odposlali na deželo za oceno in dokončno odobri-tey. To pomeni, da bo v najboljšem Primeru minilo vsaj nekaj mesecev, Preden bo lahko nova urbanistična ureditev stopila v veljavo, če bo seveda deželna uprava v celoti osvojila vsebinsko zasnovo načrta. V primeru kakih nasprotij oziroma zahteve P° bolj ali manj tehtnih popravkih bo moral občinski svet spet vzeti v Pretres regulacijski načrt in zavzeti stališča. Župan Miloš Budin je izrazil yyljo in prepričanje, da bo dežela punprej odobrila regulacijski načrt v kdu obliki, kakršnega je enoglasno ^Prejel zgoniški občinski svet. Pred b-'rn je tekla razprava o drugem krosu pripomb in ugovorov. Od 14 ugo-Vorov jih je svet sprejel 4, deset pa Pb je zavrnil. Na začetku seje je župan Budin v svojem poročilu razčlenil nekatere Pujznačilnejše dogodke, tako je obči-ha podpisala pogodbo za odkup poslopja v Gabrovcu, ki bo služilo za vaške potrebe. Imela je tudi več sestankov z odgovornimi izvedenci družbe ANAS, saj uprava pozorno spremila potek del za avtocesto, da se spo-stujejo načrti in prevzete obveznosti. J kratkem se bodo začela gradbena pela za razširitev ambulante v Sale-?u, kjer bodo z deželnim prispevkom Ul državnim posojilom uredili občin-sko knjižnico in razširili sedež KD Rdeča zvezda. Oddana so bila tudi dela za preureditev stavbe za družbeno dejavnost v Repniču. Občina je nudila pomoč s posojanjem razgre-balnika in nakupom materiala pri ureditvi ploščadi v Gabrovcu. Pred pričetkom pouka so popravili streho šolskega poslopja v Gabrovcu in so preuredili prostore italijanske šole v Zgoniku. Zaradi omejenega števila delavcev so težave pri vzdrževanju in čiščenju vasi in poti, na željo staršev pa je uprava obogatila jedilni list v šolski refekciji. V razpravi sta predstavnika manjšine priporočila upravi, naj posveča večjo pozornost vzdrževanju cest tudi s pritiskom na pokrajino, naj bolje skrbi za svoje ceste na Krasu. Po dokončni ureditvi avtoceste pa mora ANAS povsod vzpostaviti prvotno stanje. Po ratifikaciji 33 sklepov odbora tudi z glasovi svetovalske manjšine, z izjemo sklepa v zvezi z gradnjo teniškega igrišča, je občinski svet soglasno sprejel sklepa za najem posojila v višini 55 milijonov lir za popravilo ceste pri Briščah od Krsije do Križa in posojila 60 milijonov lir za nakup najnujnejše opreme za novi športno-kulturni center. Ker ni bila občina v ta namen deležna nobenega prispevka s strani CONI, niti od deželnega odbomištva za šport, čeprav je na začetku leta tedanji deželni odbornik dal »mornarjevo obljubo« za 10 milijonski prispevek. Zato treba vzporedno pritisniti na deželo, da nakaže iz svojega proračuna nekaj sredstev za nakup potrebne o-preme in rekvizitov. Sledila je odobritev pravilnika občinskih uslužbencev, ki ga je zgoniš-ka občina izdelala in odobrila kot prva občina v deželnem merilu, da bo tako lahko čimprej razpisala natečaj za dve prosti mesti. Pravilnik med drugim predvideva, da je na natečajih poleg študijskih naslovov in praktičnih sposobnosti za vse službe predvideno obvezno znanje slovenščine. Pravilnik za uporabo športno-kul-tumega centra, ki ga bo verjetno vzdrževalo krajevno društvo, je bil odobren le z glasovi svetovalske večine. Slovenska skupnost pa je glasovala proti, ker ni bil sprejet popravek, da bi v primeru več napovedanih prireditev za isti dan upoštevali kronološko zaporedje predstavitve zadevnih prošenj, medtem ko pravilnik predvideva, da o tem po uvidevnosti odloča občinska komisija za šport in kulturo, v kateri so zastopana tudi krajevna društva. Po imenovanju predstavnikov v razne komisije je na koncu občinski svet izglasoval še eno resolucijo o položaju slovenske narodnostne skupnosti, v kateri ugotavlja, da postopek za globalno zaščito ni napredoval in se je z vladno krizo celo zaustavil. Sklicujoč se na vsebino vseh prejšnjih resolucij zgoniški občinski svet zahteva, da parlament čimprej sprejme zaščitni zakon. B. S. Na Pomorski postaji v Trstu se je včeraj začela 4. medvladna konferenca o mednarodnem bakalavreatu. Konference se udeležujejo predstavniki 38 držav; med temi so tudi štirje ministri za šolstvo. Poleg italijanskega ministra sen. France Fal-cuccijeve, ki vodi konferenco, so prisotni še ministri za šolstvo iz treh držav (Kenije, Pakistana in Lesota). Prvi cilj konference je razširiti krog držav, ki priznavajo naslov mednarodnega bakalavreata ob zaključku višje srednje šole, kar naj bi dalo modernemu izobraževanju mednarodne razsežnosti. V dvajsetih letih odkar so v Ženevi ustanovili zavod mednarodnega bakalavreata, je prejelo ta »naslov« več kot 10 tisoč dijakov. Le ti so lahko nato nadaljevali univerzitetni študij v 50 državah, ki doslej priznavajo mednarodni bakalavreat. Konferenco je včeraj odprla sen. Falcuccijeva, ki je med drugim omenila, da pripravlja italijanska vlada Predavanje SDGZ o gradbenem odpustu Slovensko deželno gospodarsko združenje je prejšnjo sredo pričelo s serijo informativnih predavanj o vprašanju izvajanja zakona o gradbenem odpustu. Eno od teh predavanj je bilo sinoči v Nabrežini, zadnje predavanje pa bo na vrsti drevi, ob 20.30 v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma. zakonski osnutek o priznavanju bakalavreata (Italija že priznava bakalavreat devinskega Zavoda združenega sveta). Popoldne so udeleženci obiskali Zavod združenega sveta, in se srečali s tamkajšnjimi dijaki. Kmalu razširitev pokopališča v Sesljanu Devinsko - nab,režinski občinski odbor, ki je zasedal v ponedeljek, je sklical občinski svet za petek, 8. novembra. Na tej seji bo uprava predstavila politični program za bodoče petletje. Na seji je odbor tudi odobril načrt za razširitev pokopališča v Sesljanu. Načrt, ki ga je orisal podžupan Caldi, predvideva zasedbo zemljišča z obsegom 1600 kv. m in stroške v višini 950 milijonov lir. Dela, ki jih je občina že finansirala s posojilom, se bodo začela v prvih mesecih prihodnjega leta. Počastitev padlih avstro-ogrskih vojakov Sto triinosemdeset kovinskih zabojev, ovitih z bojno zastavo avstro-ogr-skega cesarstva, so včeraj pred postrojenim polkom italijanske vojske položili v kostnico na polju št. XIX pokopališča pri Sv. Ani. V teh zabojih so posmrtni ostanki 183 avstroogrskih vojakov slovenske in italijanske narodnosti iz Trsta in njegove okolice ter iz Istre, padlih v prvi svetovni vojni, ter posmrtni ostanki mornarjev potopljene križarke »Wien«. Danes 10-uma stavka osebja RK Osebje tržaškega Rdečega križa bo danes stavkalo od 6. do 16. ure. Sindikalne organizacije so oklicale deseturno stavko zaradi zadržanja vodstva RK, ki zavlačuje z reorganizacijo službe RK. Kljub stavki bo osebje ^gotovilo prisotnost in pripravljenost enega rešilca s popolno posadko (voznikom, bolničarjema in zdravnikom), ki pa bo posegel le za naj-hujnejše primeire. Vodstvo RK je v ponedeljek ob koncu svojega sporočila omenilo mož-host posega pri prefektu za prisilen vpoklic osebja Rdečega križa na delo, češ da gre za neobhodno potrebno službo. Sindikalni predstavniki RK so prav glede tega včeraj posegli na prefekturi in obrazložili, da bo služ-oa, kljub stavki, zagotovljena: poleg rešilca RK bo namreč kot običajno delovala reševalna služba pri tržaških gasilcih, nujne posege pa že ltak opravljajo tudi policijske izvidnice. Ob tem velja še omeniti, da bo osebje Rdečega križa kljub stavki v pripravnem stanju za hude primere (na primer naravne katastrofe ipd.), zaradi česar bi bil prisilen vpoklic na delo v tem primeru povsem neumesten. KPI zahteva sklicanje komisije za Osimo Komunistična svetovalska skupina je včeraj naslovila predsedniku dežel-ne komisije za zunanje stike in za odnose z Evropsko gospodarsko skup-jjnstjo Dragu Štoki pismo, v katerem zahteva takojšnje skbeanje te ko-®ns*je, na katerem naj bi tekla beseda o 10-letnici podpisa osimskih spo-nannov. Komunisti so mnenja, da bi moral Štoka povabiti na sejo ko-“n^je tudi predsednika deželnega odbora Biasuttija. Tržaška uprava o izvajanju načrtov PEEP Tržaški občinski odbor je na svoji j^nji seji spet obravnaval vprašanje bajanja načrtov za ljudske in cene-gradnje (PEEP) na Opčinah. O virn j« poročaj odbornik za urbanisti-Pacar, ki je zahteval, da župan u-v zvezi z izvajanjem teh na-Lr*’ ^emur je nasprotoval odbornik kar, ki je navedel razloge za spora-aaino rešitev, ki bi zadovoljila tudi lastnike prizadetih openskih zemljišč. Nazadnje so vsi pristali na odložitev sklepov, čeprav je Pacor vztrajal, da odbor čimprej reši to vprašanje. Na seji so odobrili tudi podporo slovenskemu vrtcu v Dijaškem domu ter kredit za obnovo bazoviškega župnišča. Sklenili so tudi, da bo uprava popravila javno stranišče na Konto-velu. Priprava socialnih delavk odvisna tudi od javnih uprav Višja šola za socialno službo deluje v deželi že 35 let in vsako leto pripravi poprečno trideset socialnih delavk, Id so v najtesnejšem stiku z najbolj ogroženim delom prebivalstva. Socialne delavke rešujejo socialne težave revnih družin, psihiatričnih bolnikov, prizadetih otrok, alkoholikov, narkomanov, priletnih oseb, mladih in starih v zavodih ali bolnišnicah, zaposlene so v družinskih posvetovalnicah, v perspektivi krajevnih zdravstvenih okrajev pa bo prav socialna delavka nosilni steber preventivnega dela na teritoriju. Iz tega izhaja, da je socialna delavka neke vrste križišče, kamor se stekajo informacije vsestranskih potreb posameznika, s katerim ima prav ona najpogostejše in verjetno tudi najbolj poglobljene stike. Prav zato je njena praktična priprava veliko bolj pomembna kot za druge študente. Dvodnevni posvet na vsedržavni ravni, ki ga je včeraj in predvčerajšnjim priredila šola pod pokroviteljstvom ministrstva za šolstvo, dežele in tržaške univerze, je bil namenjen prav razčlenjenemu obravnavanju te pedagoške potrebe. V ospredju posegov številnih šol za socialne delavke iz Italije in drugih strokovnjakov je bil problem, kako čimbolje povezati praktično delo bodočih socialnih delavk s socialnimi sulžbami, ki delujejo v okviru raznih ustanov in inštitucij. To vprašanje ima dve plati: ugodna rešitev izboljšuje pripravljenost socialnih delavk, na drugi pa je prav na tej osnovi omogočen neposreden stik s stvarnostjo in torej tudi vedno aktualno pedagoško delo, ki po treh letih teorije in prakse pripravi socialne delavke za takojšnje delo. V raznih poročilih seveda ni manjkalo tudi kritičnih pripomb v zvezi s sodelovanjem med šolo in javnimi ustanovami in povezavo s teritorijem. Vendar namen posveta je bil tudi, kako na osnovi izkušenj izboljšati sedanji položaj, kar bo v veliki meri možno predvsem ob posluhu prav javnih uprav. Pokrajinski svet o obratu Aquila Drevi ob 18.30 se bo sestal tržaški pokrajinski svet, ki bo med drugim tudi razpravljal o zaskrbljujočem položaju v rafineriji Aquila. Kot znano je predsednik Marchio zagrozil z odstopom, če bo francoska družba Total vztrajala pri načrtu o zapori tega obrata, v katerem je bila včeraj stavka. • Drevi bo prispela v Trst posebna starodavna poštna kočija iz Budimpešte, ki bo nato nadaljevala pot do Verone. Usoden epilog nesreče ^ 55-letno Mario Licio Ferlan, že-^ baškega primarija oddelka za i m°dializo Franca Legnanija, je bi-na^reča na državni cesti 202 usod-oži, ..rib negi zdravnikov oddelka za Uri Janje j® Predvčerajšnjim ob 19. ò^l^erej petnajst ur po sprejemu, SuK'!‘ smo že poročali v včerajšnji krn Id, se je nesreča pripetila o-2- ure na Trbiški cesti, v vi-jo\ tovarne Coca-cola. S pando, ki Je upravljala pokojnica, sta se ue 0*lca vračala iz Mester. Zaradi (;a . ue zapreke ali v trenutku span-Oavle Ferlanova izgubila nadzorstvo ščil vr. Cumani, 98-letna upwkojenka Olga Boschin vd. Pintar, 65-letni upokojenec Gaetano Brunetti, 62-letni mehanik Paolo Pausig, 85-letna gospodinja Luigia Piva vd. Badini, 68-letni upokojenec Giuseppe Conte, 77-letna upokojenka Desolina Crasseviz, 69-letni upokojenec Luigi Tessarli, 62-letni upokojenec Erminio Miche-lin, 64-letni upokojenec Guido Zor-zenon, 78-letna gospodinja Giovanna Rubbia vd. Posa. OKLICI: mehanik Raffaello Gian-natasio in gradbena izvedenka Gina Bortolotti. POROKE: kmet Franco Terpin in delavka Daniela Vidoz; knjižničar Cesare Tomasi in uradnica Elena Slanisca; delavec Fulvio Pettarin in frizerka Claudia Giobbe; upokojenec Antonio Siardi in gospodinja Liliana Snider, oficir vojske Ezio Fontana in uradnica Silvana Cum. kino Gorica VITTORIA 17.30—22.00 »I pomo capricci di Barbara«. Prepxrvedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.30—22.00 »Ritorno al futuro«. Tržič EXCELSIOR Zaprto. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica SOČA 18.00—20.00 »Dvoriščno okno«- SVOBODA 20.00 »Pejsaži v megli«. DESKLE 19.30 »Oče na službenem potovanju«. Na goriški tržnici pred dnevom mrtvih Nihanje med 1.000 in 2.500 lirami v ceni letošnjih krizantem tu' 1 V križišču polemik današnja skupščina KZE Tudi v Gorici čaščenje vojakov salojske republike Začetek abonmajske sezone Glasbene matice Koncert zbora Ivo Lola-Ribar se je vil v dinamičnih kontrastih V četrtek, 24. oktobra, je v Kulturnem domu v Trstu odprl 15. abonmajsko koncertno sezono Glasbene matice Trst Mešani pevski zbor IVO LOLA-RIBAR iz Beograda. Naslednji abonmajski koncerti bodo: 7. novembra: Hubert Bergant - orgle, Anton Grčar trobenta (v stolnici sv. Justa), 19. novembra: Monika Skalar -violina, Aci Bertoncelj - klavir, 5. decembra: Komorna skupina Continuum Musicale iz Trsta, 16. januar: Jasenka Roter-Petrovič - klavir, 30. januar: Pihalni kvintet RTV Ljubljana z basistom Ivanom Sancinom, 20. februar: Simfoniki RTV Ljubljana, dirigent Marko Munih, 13. marec: Slovenski oktet in 9. april: Natalija Gutman -violončelo iz Sovjetske zveze. V letošnji sezoni ne nastopa nobena slovenska glasbena skupina ali solist iz Prsta. Zakaj? Tržaški publiki so se na četrtkovem koncertu beograjski pevci v prvem delu koncerta predstavili z najbolj znanimi skladbami iz pravoslavne liturgije srbskih skladateljev Mokranj-co., Eristica in Marinkoviča ter Rusa Portnjanskega. V drugem delu glasbenega večera smo slišali priredbe ljudskih pesmi: slovensko ljudsko Bleda luna, Mokranjčevi Primorski napevi in X. Rukovet, Berdovičev Lindjo, Suplevskega Rum-dum dum, sodobno skladbo Trojanac Kuzmoviča in Vrab-èevo Bilečanko. Pevci mešanega pevskega zbora Ivo Pola-Ribar iz Beograda so bili pevsko tehnično dobro pripravljeni. Poslušalce je prevzel zveneči piano, mogočni forte (ki je včasih prešel v kričanje) in čista intonacija. Njihove interpretacije zborovske glasbe pa so se v marsičem razlikovale od našega oziroma zahodnoevropskega dojemanja in oblikovanja zborovskih skladb. Dirigentu je običajno pri oblikovanju in interpretaciji zborovskih skladb vodilo vsebina besedila, tekoči ritem jezika in vsebina glasbenega sporočila. Dirigent zbora Milovan Pančič pa je z interpretacijami nekaterih skladb zanikal tekoči ritem jezika pa tudi neprekinjeno glasbeno misel. Njegove interpretacije so predvsem slonele na dinamičnih kontrastih tihega in glas nega petja, na pretiranih poudarkih posameznih zlogov ali besed (kar je zahtevalo vdihe sredi stavka in prekinjanje fraz) na patetični uporabi agogike ir. na svobodnem oblikovanju ritma, ki se je večkrat razlikoval od notnega zapisa v. partituri. Marsikateremu poslušalcu jz tako petje dopadljivo, ker uživa v mogočnosti zvoka in dinamičnih kontrastih, pri tem pa pozablja na ostale elemente glasbenega izraza in na čisto estetsko sporočilo skladbe kot glasbene u-metnine, ki tako le enostransko deluje na čustveno doživljanje muzike. Učinki takih izvedb so trenutno močni, a kratkotrajni in pri poslušalcih ne zapuščajo globljih čustvenih sledi in jih ne silijo v razmišljanje in podoživljanje glasbenega sporočila. MIRKO SLOSAR radijski odmevi - radijski odmevi Igra »Pr zdraunike« v pristni domačnosti Najboljša narečna igra najnovejšega natečaja za radijsko igro »Pr zdraunike«, kot jo je zapisala Marija Petaros, se je že izvedena predstavila najširšemu avditoriju in sicer v režiji Adrijana Rustje. Odveč je pripomniti, kako umestno je gojiti tovrsten žanr (radijske) igre, ki dobiva posebno v našem specifičnem prostoru izrazit, da ne rečemo podčrtan pomen in ta iz več razlogov: prvi je gotovo ta, da se na ta način ohranja in v nekem smislu plemeniti žlahtnost in izročilo pristne domače govorice, ki še kako zrcali prepletenost dveh jezikovnih področij, romanskega in slovanskega; morda še pomembnejši razlog pa je dejstvo, da se v takšnem in tako oblikovanem jeziku dodobra uteleša posebna psiha tukajšnjega človeka, poseben in vsekakor očarljiv »splošni« karakter, ki na izrazite in simpatične načine reagira na dogodke okrog sebe, tako rekoč vedno z neke vrste izjemno vitalnostjo in neuničljivostjo tukajšnjega »naravneža« in njegovih prednikov. Tudi igrica »Pr zdraunike« Marije Petaros nas v poglavitnih tbčkah pričakovanja ni razočarala, nasprotno, presenetila nas je s preprosto, jasno, vendar učinkovito zgradbo, ki je dodobra realizirala precej tistih očarljivih rezultatov, o katerih je bilo govora. Ko se v majhni vaški ordinaciji zbere peščica domačinov, da bi tako ali drugače izkoristila pravico do zdravljenja, čeprav pravzaprav nihče ni bolan, smo že sredi situacije, ki omogoča temperamentno kramljanje in izrisavanje profilov ljudi, ki so si sicer med seboj vsi zelo podobni, pa vendar nekoliko različni. Pripoved si sledi pripovedi — ves čas čakamo na zdravnika, ki ga ni od nikoder — precej pozornosti je posvečena »nemogoči« mladi generaciji, med navzočimi pa vzbuja posebno pozornost, obiskovalec z italijanskim akcentom, ki ga ostali ne poznajo. Komična poanta anekdotično zgrajene igre je v razkritju, da je omenjeni neznanec, ki je imel priložnost slišati vse zvijače in premetenosti nadobudnih domačinov, nihče drug kot novi zdravnik, ki nadomešča starega. Adrijan Rustja je igrici dodal diskretno poigravanje na klavir, ki je vse bolj postajalo komentar celotnemu dogodku in se je skupaj z mimoidočimi vozili spremenilo v premišljeno lokacijo tega preprostega vendar simpatičnega in po vsej verjetnosti nikakor ne osamljenega pripetljaja. Igralska ekipa: Drago Gorup, Bogdana Bratuž, Miranda Caharija, Silvij Kobal, Alojz Milič, Stojan Colja — pa je z vso izkušnjo in radoživostjo izvedla zgodbico, sredi katere sta tudi najmlajša izvajalca, Franko Korošec ter Igor Malalan, verjetno opogumljena z narečjem in osrednjimi nosilci, zaživela polno — na svoj način potrjujoč svežino tako oblikovanega ljudskega izročila. JANEZ POVŠE Mesec knjige knjige, kako neustrezen naziv za dejavnost — branje, ki bi morala *h permanentna, je priložnost, da človek vsaj pomisli na to duhovno dobrino. a se s knjigo seznani, predvsem pa da se seznani z raznimi vsebinami, ki bogatijo in širijo obzorja V Sežani počastili pesnico Novy in odprli razstavo Ivana Varla Sežanska Kosovelova knjižnica je počastila 100-letnico rojstva pesnice in prevajalke Lili Novy z otvoritvijo razstave njenih del. Slovesnosti sta se u-deležila tudi pisatelja Ivan Potrč in Branka Jurca, v kulturnem programu je gledališka igralka Saša Pavček recitirala izbrane pesmi, sodelovali pa so tudi učenci sežanske osnovne šole. Denis Poniž, ki je uredil in napisal spremno študijo k letošnji jubilejni izdaji knjige Goreče telo, je govoril o tej znameniti ženski, rojeni 24. decembra 1885 v Gradcu. Z omenjeno knjigo, ki je izšla v začetku poletja pri Mladinski knjigi, je slovenski narod počastil lOOJetnico rojstva največje slovenske pesnice in ta knjiga je samo majhen dar na oltar spominjanja na njeno delo. Dejal je, da bi si njeno delo zaslužilo večjo pozornost, bolj poglobljeno študijsko obdelavo, kajti bila je slovenska pa tudi nemška pesnica. Vzgoja, katere je bila deležna in okolje, v katerem je živela, sta njen pesniški dar zgodaj usmerila v nemški kulturni krog. Njena pesniška rast je zapisana v nemških stihih. A žal so naši avstrijski sosedje pozabih na to in tako so njene pesmi še vedno raztresene po raznih nemških revijah in časopisih. Vsi poizkusi, da bi izšla samostojna zbirka v nemškem jeziku, so propadli. Hvalevredna pa so prizadevanja ljubljanske televizije, da bi z avstrijsko TV hišo priredili o tej fenomenalni in zreli pesnici oddajo z naslovom Pesnica dveh svetov. Še vedno bo o-stal nerazkrit osrednji nerazrešeni problem, kako lahko pesnica, vzgojena v nemškem duhu in kulturi, ki je poezijo do kraja obvladala, v nekem trenutku začuti, da mora in zmore pisati tudi v slovenskem jeziku, jeziku majhnega naroda. Zato Lili Novy sodi tudi med največje slovenske pesnice. Ljubezen do slovenskega naroda je najprej izražala s prevodi Prešerna, Župančiča, Cankarja in njeni prevodi sodijo brez dvoma med najboljše pesniške prevode v nemščino... Ob predstavitvi Lili Novy je knjižnica pripravila tudi likovno razstavo pastelov domačega pokojnega umetnika Ivana Varla. Razstavljen je le majhen drobec iz obsežnega ustvarjalnega opusa, ki je posvečen šopkom cvetja. Varl je bil izjemen slikar in njegova človeška narava ga je zbližala s kiparjem Janezom Lenassijem, kateri je na otvoritvi razstave obudil spomine na Varla iz časa študijskih let, raznih razstav in ekstemporov. Čeprav je bil Varl skromen, je dejal Lenassi, je s kvaliteto slik izstopal od ostalih vrstnikov. Ker je Varlov u-stvarjalni opus velik in raznolik, pomeni svojevrstno likovno zapuščino, ki je še premalo strokovno obdelana. Upamo, da bomo kmalu dočakali retrospektivno razstavo, na kateri bi lahko celovito in vsestransko spoznali Varlovo ustvarjalnost. OLGA KNEZ STOJKOVIČ Mož na kocki - roman o psihiatru in psihoanalizi Zanimiva knjiga neznanega sodob-cga ameriškega pisatelja, po poklicu Psihiatra Luka Rhineharta JOž NA KOCKI (prevedel Ferdinand v lklavc, izdala Državna založba Slo-ffnjie, spremno besedo napisal dr. ubert Požarnik), bo gotovo vzbudila ^■riirnanje ne samo med prijatelji so-cbne literature, temveč tudi med aravstvemmi krogi. Gre namreč za man o psihiatru, za roman o psiho-tut-- novih metodah, pa “dj sicer za zanimivo pripoved iz tj.bnega ameriškega življenja, za csčeče napisan tekst, ki ga je res Tedno vzeti v roke. romanu, ki je napisan kot avto-Cfirajska izpoved in pripoved, opile psihiater, ugleden član združe-m Psihoanalitikov, o svojem življe- nju in delu. Bil je vsakdanji terapevt, ki se je posvečal zdravljenju bolnikov s psihoanalizo v svoji zasebni ordinaciji, dobro služil, delal enkrat na teden v državni psihiatrični bolnišnici; vendar se je počasi naveličal vsakodnevnega enoličnega življenja, zdravljenja, dolgočasnega družinskega življenja in se odločil za novo pot. Tako v svojem zasebnem življenju, v psihoanalizi in tudi sicer, pa čeprav je bil dotlej skrben družinski oče dober terapevt in tudi materialno dobro situiran. Kakšna je bila ta pot in kako je uspela njegova nova teorija zdravljenja in psihoanalitične smeri z naključjem, to je s kocko, o tem pripoveduje roman. In prav v kritičnem prikazu psihoanalize, njenega bleščečega zu- nanjega videza, skromnih uspehov in dvomom, ki razjedajo tudi ugledne psihiatre in v prikazu novih poti je bistvo tega romana. Na eni strani spoznavamo drago zdravljenje s psihoanalizo, bleščečo zunanjo fasado posvetovalnic, zdravniške vzvišenosti in uspešnosti, na drugi pa brezizhodnost in brezupnost pacientov, ki se tega oklepajo kot zadnje bilke. In prav zato začne dr. Rhinehart, ki sam pri sebi spozna vso ničevost takega zdravljenja in plehkost svojega življenja uvajati novo metodo. Kocko, naključje, od katerega naj bi bilo odvisno vse človekovo ravnanje. Kako se zdravnik prelevi iz običajnega zdravnika psihoanalitika, (avtor slovenskega uvoda ga označuje kot šarlatana) - demonskega velezvodni-ka, ki uničuje ljudi okrog sebe in tudi sebe samega! Nova smer 'psihotera pije se izkaže kot nesmiselna, škodljiva za vse in pogubna. In vendarle se širi, uspeva, pa čeprav samemu avtorju prinese konec in pogubo. Slovenski bralec bo užival ob prikazu vsega tega ameriškega pojmovanja življenja, zdravljenja, psihoterapije, ki je v Združenih državah doživela nesluten razmah. Povprečen bralec marsičesa tudi ne bo razumel in se spraševal ali gre za prikaz resničnega življenja ali za fantastiko. Za tega bralca bo nadvse koristno, da bo ob branju romana, morda pa še prej, prebral spremno besedo našega strokovnjaka, docenta Huberta Požarnika. Ta namreč poudarja, da gre sicer za bleščeče napisan tekst, toda tudi za tekst, ki kaže stisko ameriških ljudi, tudi samih terapevtov, psihiatrov, za stisko sodobne psihiatrije, ko se ne ve več kdo je normalen in kdo bolan, za roman o psihoanalizi in za njena nova pota, tudi za novo izkoriščanje ljudi v stiski, ki se pri iskanju zdravja oklepajo vseh bilk in tudi novih metod. Ob tem poudarja; da je tudi pri nas v zadnjem času prišlo do ustanavljanja centrov, šol, sestankov, ki propagirajo meditiranje, relaksacijo, jogo in obljubljajo najdenje notranjega miru, življenjskega smisla, ljubezni, torej tistega, česar nima naša industrijska civilizacija. Takih centrov in sekt je še posebno veliko v Ameriki, kjer pa seveda na vse mogoče načine iščejo nove poti, s tem pa tudi še bolj izkoriščajo tiste, ki iščejo pomoči v stiski. Tragikomična izpoved in pripoved uglednega ameriškega zdravnika v romanu Mož na kocki nas predvsem preseneča * kritiko sodobnega ameriškega življenja, •> kritiko sodobnega zdravljenja duševnih stisk s psihoanalizo, kritiko novih metod zdravljenja in s tem tudi ameriškega sistema življenja. Obširen tekst nas pritegne k branju; čeprav se prizori včasih ponavljajo ali pa so si podobni, nas knjiga vendar prevzame in pritegne, dokler ne obrnemo zadnje strani. Res je, da vsega tega, kar pripoveduje pisatelj, pri nas niti ni mogoče, toda spremna beseda vendarle opozarja na sorodne pojave tudi pri nas. In prav zato je prebiranje te knjige tudi za nas ne samo zanimivo, temveč tudi poučno. Najbolj prodano v Tržaški knjigarni h SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA (Državna založba , Slovenije) ^ Mira Mihelič: URE MOJIH DNI (Pomurska založba) 3- Bojan Štih: TO NI NOBENA PESEM, TO JE ENA SAMA LJUBEZEN (Cankarjeva založba) 4- TRIGLAVSKI NARODNI PARK — vodnik (Triglavski narodni park) 5- Ivan Sedej: LJUDSKA UMETNOST NA SLOVENSKIM (Mladinska knjiga) SI. Ru. DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN SLOVENIJALES Košarka: Scavolini in Jugoplastika Sinoči na Pokrajini priznanje za Poletova kotalkarja Oba zanesljivo zmagala V prvih srečanjih drugega kola košarkarskega pokala pokalnih prvakov sta bila včeraj tako Scavolini iz Pe-sara kot Jugoplastika iz Splita u-spešna. Scavolini je v Stockholmu brez težav odpravil moštvo Taeby Basket s 100:86 (51:39). Splitska Jugoplastika pa je, z razigranima Poljakom (34 točk) in Pera-sovičem (30) na čelu, zanesljivo odpravila izraelsko moštvo Makabija iz Hajfe s H4:87 (60:35). Danes bo v Kovačevem pokalu zaposlenih več italijanskih in jugoslovanskih ekip. Brez izključitev v košarkarski A-1 ligi RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze ni v A-1 ligi ta teden izključila nobenega igralca, v A-2 ligi pa bo tri kola počival Steve Lingenfelter (Pepper Mestre) »zaradi nasilnega vedenja do nasprotnega igralca«. Drevi Cherchi - Magri ALESSANDRIA — Evropski prvak v mušji kategoriji, Italijan Franco Cherchi, se bo drevi pomeril z anglo-malteškim boksarjem Cherliejem Ma-grijern. Boksarja sta se že pomerila avgusta lani v Cagliariju, kjer je zmagal Magri in tako ubranil naslov. Zatem se je evropskemu naslovu odrekel in skušal osvojiti svetovnega, kar mu ni uspelo. Cherchi je to izkoristil in z zmago proti Francozu Limaroli prišel do evropskega naslova. Bulič pri Magniflexu MILAN — V prihodnji sezoni se bo Magniflex spet vrnila k profesionalnemu kolesarstvu z lastno ekipo, v kateri bo tudi Jugoslovan Bruno Bulič. Kokorovec in Kosmač nagrajena Sinoči je na sedežu Pokrajine odbornik za prosti čas Bruno Cavicchio-li nagradil s srebrnim grbom Pokrajine dva zaslužna zamejska športnika, Poletova kotalkarja Sama Kokorovca in Damjana Kosmača. Kot znano, je Kokorovec osvojil evropski mladinski kotalkarski naslov, medtem ko je Kosmač evropski vicešampion v kategoriji kadetov. Poleg njiju je bil še nagrajen Claudio Pocusta zaradi humanitarne geste. Nagrajevanje je potekalo v sproščenem vzdušju, pokrajinski odbornik Cavicchioli pa se je zanimal za Po-letove kotalkarske strukture ter izrecno za bodoči Poletov program. Izjavil je, da pokrajinska uprava že načrtuje pokriti kotalkarski objekt, vendar je njegova uresničitev še daleč,. Na srečo nam nekaj slave prihaja z Opčin, je zaključil svoj neformalni govor odbornik Cavicchioli. Na sliki: Cavicchioli nagrajuje Kosmača (na sredini) in Kokorovca. Nogomet: kvalifikacije za SP Danes Francija-Luksemburg Nogomet: v 2. jugoslovanski ZL Koper dobro izkoristil premor Kasparov prosil za preložitev MOSKVA — Včeraj bi morala Karpov in Kasparov odigrati 21. partijo finalnega dvoboja za svetovni šahovski naslov, vendar je 22-letni izzivalec Kasparov zaprosil za tretjo in zadnjo preložitev. Do konca dvoboja morata Karpov in Kasparov odigrati še štiri partije, razen velikih presenečenj pa je že vse odločeno: izzivalec namreč vodi z dvema točkama prednosti (11:9) Švedska zmagala na Poljskem VARŠAVA — Na odprtem namiznoteniškem prvenstvu Poljske je med moškimi zmagala švedska (Italija je zgubila v 1. kolu), med ženskami pa Kitajska (Italijanke so izpadle v 2. kolu). Hagler poškodovan PALM SPRING — Svetovni boksarski prvak v srednji kategoriji, Američan Marvin Hagler, se je med treningom poškodoval na hrbtenici. Možno je zato, da bodo odložili srečanje proti Mugabeju iz Ugande. Kvalifikacije za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu v Mehiki se iztekajo. Danes bodo na sporedu še tri tekme. V 1. skupini se bosta pomerili Albanija in Grčija, ki p>a sta že izločeni. Za Jugoslavijo bo zanimivo srečanje med Francijo in Luksemburgom, ki po razen absurdnih hipotez ne more prinesti novosti v 2. skupini, kjer je Bolgarija že kvalificirana, a za preostalo mesto se bo odločalo prav v zadnjem kolu, na srečanju NDR -Bolgarija in Francija - Jugoslavija. Seveda mora danes Francija zmagati s čim večjo razliko v golih, ker bi znala prav ta razlika lahko odločati o pjotniku v Mehiko. Lestvica 2. skupine je namreč naslednja: Bolgarija 7 5 1 1 12:3 11 Jugoslavija 7 3 2 2 7:6 8 NDR 7 4 0 3 14:8 8 Francija 6 3 1 2 7:4 7 Luksemburg 7 0 7 7 2:21 0 DANES: Francija - Luksemburg; 16. 11. NDR - Bolgarija, Francija -Jugoslavija. V tretji današnji tekmi se bosta srečali Sovjetska zveza in Norveška (6. skupina). V primeru zmage bd se Sovjeti matematično kvalificirali, o preostalem mestu pa bi se odločalo 13. novembra, ko bodo igrali Švica in Norveška ter Irska in Danska. Lestvica te skupine je naslednja: Danska 9 točk (7 srečanj). Sovjetska zveza 8 (7), Švica 7 (7), Irska 6 (7), Norveška 4 (6). Disciplinski ukrepi MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi za eno kolo izključila Manfre-donio (Juventus). V B ligi dve koli ne bosta igrala Antonelli (Monza) in Faccini (Perugia), pio eno p»a Paoli-nelli (Brescia) in Sala (Cesena). Nogometaši Kopra so v včerajšnji zadnji trening tekmi pred nadaljevanjem prvenstva v 2. zvezni ligi pio povprečni igri z 1:0 premagali Digi-tron iz Buj. Edini gol je dosegel Bad-žim p>et minut pred koncem srečanja. Koprčani so enomesečni odmor dobro izkoristili. Bili so osem dni na pripravah v Topiolščici in odigrali so kar sedem trening tekem. Na ponedeljkovi tekmi proti Orientu z Reke (0:0) sta se ljubiteljem nogometa v Kopru predstavila tudi nova igralca in sicer 28-letni vratar Handžič ter 38-letrri Mitrovič, nekdanji igralec OFK Beograda, ki je nekaj zadnjih sezon igral na Nizozemskem. (Kreft) Nogomet: jugoslovanski pokal Beograd presenetil Včeraj so igrali dve tekmi šestnajstine finala jugoslovanskega nogomet- nega pokala. Beograd je presenetljivo premagal Dinamo iz Vinkovca s 3:1, Budučnost pia je v gosteh odpravila Samobor z 1:0. DANAŠNI SPORED: Rijeka - Be-lasica; Dinamo (Z) - Iskra; Osijek -AIK; Željezničar - Radnički; Lovčen - Partizan; Rad - Sarajevo; Šibenik - Vojvodina; Liria - Vardar; BSK -Sloboda; željezničar (Doboj) - Ve-lež; Maribor - Priština; Borac - Hajduk; C. zvezda - Kikinda. (nb) Lundgren prvi v Kolnu KoLN — Šved Peter Lundgren je osvojil mednarodni teniški tumir v Kolnu, s tem da je v finalu premagal Indijca Krišnana s 6:3, 6:2. Evertovi turnir v Brightonu BRIGHTON — Američanka Chris Evert je v finalu premagala Bolgarko Malejevo s 7:5, 6:3 in tako osvojila mednarodni teniški turnir v Brightonu. Jadranje: »Jesenski pokal 1985« Od naših predstavnikov najboljši K. Ferfolja Nesramen napis na tržaški športni palači Tudi Jadran tarča fašističnih mazačev Fašistični mazači so zopet na delu. Čeprav Jadran že nekaj let nastopia in trenira v tržaški športni palači, pa so verjetno »naši prijatelji« le sedaj izbrali kot tarčo svojih nesramnih napisov Jadranovo združeno moštvo. Verjetno, ali bolje gotovo nekaterim (in ne samo mazačem) ni pogodu, da kot Slovenci nastopamo v samem središču mesta. In še verjetneje je, da tem provokatorjem predvsem ni pwgodu, da se na Jadranovih tekmah ne zbirajo le slovenski navijači, temveč da naše združeno moštvo ima tudi več privržencev med italijanskimi ljubitelji košarke. Sicer pa preidimo k drugoligaškemu italijanskemu prvenstvu, v katerem, žal, jadranovci doslej niso izpolnili pričakovanj. Najprej naj omenimo, da tekme 4. kola v Ferrari niso igrali, ker je bil pokvarjen elektronski semafor. V telovadnici pa ni bilo niti ročnega, tako da bi lahko Faciba iz Busta Arsizia celo zmagala brez borbe. Glede najboljših strelcev pia se je Marko Ban, ki je v nedeljo dosegel 24 točk, piovzpiel na sedmo mesto. LESTVICA: Boni (Montecatini) 165; Della Fiori (Ca-giva VA) 109; Zorzenon (Kidland PD) 83; Turel (Sweda PN) 81; Ferraiuolo (Montecatini) 79; Rigon (Vicenza) 78; Ban (Jadran) 76; Marella (Cremona) 75; Pastori in Lampierti (oba Verona). V 7. kvalifikacijski skupini za italijanski pokal Meblo še edini brez izgubljenega seta Številni Jadranovi navijači so v nedeljo na tržaški športni palači lahko videli zgornji napis. Doklej se bodo fašistični mazači lahko izživljali s svojimi nesramnimi V nedeljo se je v Koprskem zalivu končala uradna jugoslovanska jadralna sezona s podelitvijo »Jesenskega pokala ’85«. Regate za osvojitev Jesenskega pokala v organizaciji koprskega jadralnega kluba Jadro so se odvijale vsako nedeljo v oktobru. U-deležili so se jih jadralci v razredih optimist, evropa in »420« iz Slovenije, Hrvatske, Avstrije in Italije. Najšte-vilneje je bil zastopan razred optimist. Šestih preizkušenj za osvojitev Jesenskega pokala so se udeležili tudi jadralci TPK Sirena in sesljanskega kluba čupa. V razredu optimist so za Sireno nastopili naslednji jadralci: Andrej in Karlo Ferfolja, Marko in Marjana Debeljuh, Miran Guštin, Certa Meucci, eno nedeljo Claudia Coslovich in Majda Brecelj, v razredu evropa, zadnjo nedeljo, Arjana Bogateč. KONČNE LESTVICE RAZRED OPTIMIST: 1. Tomaž Čopi (Jadro Kopier) ; 2. France (Burja -Izola); 3. Brčin (Jadro Koper); 4. Golijaš (Ljubljana); 5. Klun (Jadro Kopier); 6. Karlo Ferfolja (TPK Sirena). RAZRED EVROPA; 1. Orel; 2. Potokar (oba Jadro Koper); 3. Orešič (Sidro Maribor). RAZRED »420«: 1. Antonaz - Glavina, 2. Morgan - Planinšič (oba Jadro Kopier), 3. Grego - Smokvina (Reka). Od Sireninih jadralcev v razredu optimist se je najbolje izkazal Karlo Ferfolja. V vseh preizkušnjah je dokazal konstantnost in nihal med petim in sedmim mestom. Marko Debeljuh, ki je za »Jesenski piokak ravno tako kot K. Ferfolja, jadral vse štiri nedelje in izpieljal vse preizkušnje, je zasedel mesta med desetim in 16. Na piet preizkušenj je izpeljal dobro tri (med petim in šestim mestom) Andrej Ferfolja, ki je jadral samo tri nedelje. Lepo se je izkazala tudi Gerta Meucci. Točne uvrstitve vseh Sireninih in Čupinih jadralcev, žal, nimamo, kajti dokončna lestvica je bila sestavljena samo do desetega mesta. (A.D.) Prijateljski tekmi Gaje in Zarje Kot priprava na nedeljska prvenstvena nastopa v drugi oziroma tretji nogometni amaterski ligi bosta Zarja in Gaja danes odigrali pirijateljski tekmi. Zarja se bo v Bazovici s pričetkom ob 15.15 piomerila s Svobodo iz Ljubljane (nekdanji drugoligaš Merkator), ki nastopa v slovenski republiški ligi. Gaja pa bo ob 19.30 igrala v Štarancanu proti Staranza-nu, ki nastopa v goriški skupini tretje amaterske lige in ima p» pietih kolih šest točk. V tekmovanju za italijanski pokal so, kar se tiče sedme kvalifikacijske skupine, odbojkarica Mebla še edine, ki v dosedanjih treh kolih niso izgubile niti seta. S sobotno zmago nad Soteco Tomana so si tudi že zagotovile prestop v dvaintridesetino finala. S tehničnega vidika nabrežinska tekma ni bila kdove kako dobra, saj je bilo očitno, da naše igralke tokrat niso igrale s polno paro, nasprotnice pa so b,ile preskromne, da bi jim lahko bile kos. Vseeno je menda trene«- Drasič dobil še nekaj koristnih napotkov za nadaljnje delo, predvsem pa so se gledalci lahko prvič letos v Nabrežini na lastne oči prepričali, da ima Meblo popoln i-gralski kader, v kateram lahko mlajše sile praktično enakovredno nadomeščajo starejše soigralke, učinek katerih je bil že tako znan. Za nekatere, vendar ne za pxiznavalce, je bil tako nastop Žerjalove, Forauso-ve, Pertotove, Ukmarjeve in Garbi-nijeve pravo odkritje, rekli bi prijetno. Meblo sedaj čaka dokaj naporen konec tedna. V petek se bo naša združena ekipa v Trstu udeležila zelo močne trofeje Armes, na kateri bosta nastopala še drugoligaša Pordenone in Armes OMA, v soboto pa bo v Gradišču na sporedu povratna tekma s Tornano. Izida 3. kola tekmovanja za italijanski pokal sta naslednja: Meblo -Soteco Torriana 3:0, Mogliano - Kennedy 3:1. LESTVICA Meblo 3 3 0 9:0 6 Mogliano 3 3 0 9:1 6 Kennedy 3 0 3 1:9 0 Torriana 3 0 3 0:9 0 V SOBOTO NA »1. MAJU« »Modri kij Bora« V Borovem športnem centru bomo v soboto spet prisostvovali lepi gimnastični prireditvi. Na sporedu bo namreč tekmovanje za trofejo »Mo-, dri kij Bora«, ki je ena najpomembnejših vsakoletnih prireditev v šport-no-ritmični gimnastiki na našem področju. Tudi letos so svojo udeležbo na tem tekmovanju že potrdile ekipe iz Slovenije, Hrvaške in Furlanije -Julijske krajine. Konkurenca bo dokaj močna, saj bo med tekmovalkami več državnih reprezentantk, oziroma takih, ki so se na državnih prvenstvih v obeh državah visoko u-vrstile. Vse tekmovalke bodo nastopile z dvema orodjema, od tega bo eno kij. ( boj ) ROKOMET: PRED PRVENSTVOM Koristna tekma za Kras Trimac Libertas — Kras Trimac 23:12 (8:4) KRAS TRIMAC: Glavina, D. Milič, L. Budin 2, B. Budin 3, Sanna 5, Skupek 1, Sossi, A. Milič, Paskulin, G. Rasem 1. Prijateljsko srečanje je bilo koristno za obe ekipi, ki sta tudi s prikazano igro zadovoljili. Rezultat pa ne kaže dejanskega razmerja moči na igrišču, saj sta oba trenerja poskusila več variant v igri. Po tekmi je Kr a sov trener Maglica dejal: »Zadovoljen sem z igro svojih, predvsem z vratarji, vendar so se tudi ostali dobro izkazali, kar je seveda spodbudno pred bližnjim prvenstvom.« Trener Libertasa Turk: »Kras je izboljšal svojo igro predvsem v o-brambi in prepričan sem, da se bo dobro odrezal v prvenstvu. Upam, da se bodo že itak odlični prijateljski stiki med društvoma še izboljšali.« (A. Budin) V košarkarski trofeji mesta Trst Naši nogometaši v mladinskih ligah Jadranovi kadeti odlični Krasovi naraščajniki spet v ospredju STEFANEL — JADRAN 88:81 (40:39) JADRAN: Kovačič, Uršič 8 (2:2), Lippolis 9 (1:2), Barini 6, Carbonara lo (2:2), Pertot, Lokar 23 (9:9), Civardi 10, Mosetti, Terčon 15 (5:7). . PON: Barini (28’), Carbonara (29’) in Terčon (39’). TRI TOČKE: Lokar 3, Civardi 2, Carbonara 1. Tekma je odločala o končnem zmagovalcu kadetskega turnirja za Trofejo mesta Trst. številni gledalci (150) so prisostvovali doslej najlepši tekmi sezone, med ekipama, ki sta si bili enakovredni. Stefanel sestavljajo najboljši tržaški igralci, celo nekaj Furlanov. Kljub temu in kljub višinski razliki (popreček Ste-fanela 196, popreček Jadrana 183) so morali nasprotniki večkrat kloniti pred agresivnostjo in voljo do zmage jadranovcev, ki so res odigrali neponovljivo tekmo. S silovitim Pressingom in kolektivno obrambo so držali v šahu renomiranega nasprotnika. Na koncu je le utrujenost botrovala porazu naših fantov. (Raseni) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP — SCOGLIETTO 77:102 (31:41) KONTOVEL: Luxa 10 (2:2), Grego-U 2 (0:1), Rupel 4 (0:1), Sedmak 6 (2:2), Stanissa 12 (0:7), Gruden 4 (2:4), Birsa 4, Sterni 18 (0:1), Dolhar 13 (1:2), Štoka 4. TRI TOČKE: Luxa 2. V zaostali tekmi je Kontovelovo moštvo zopet poraženo zapustilo igrišče. Naši so dobro igrali le v prvem delu srečanja, ko so zaostajali za 9 točk. V nadaljevanju pa so nasprot-niki v 37’ povedb 65:41. Pričakovali smo reakcijo, zgodilo pa se je popolnoma obratno. Tržačani so z delnim 15:0 še povišali prednost V prvem polčasu sta dobro igrala Stanissa in Sterni, Luxa in Sedmak pa sta se izkazala v drugem pol času. (M. R.) LESTVICA TROFEJE PO 5. KOLU: Stefanel 10, Leasest 8, Jadran Farco 6, Scoglietto in Don Bosco 4, Libertas 2, Kontovel Electronic Shop 0 točk. NARAŠČAJNIK! BOR — LIBERTAS 59:58 (22:27) BOR: Cupdn 8 (2:6), Acerbi, Gašperini, Starič, Krasna 5 (1:3), Pertot 5 (3:5), Škrk 20 (2:3), Smotlak 3 (1:6), CirelU, Bajc 18 (2:5). Od prve do 15" sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu, nato je Libertas povedel tudi za 12 točk. Od 30’ so borovci boljše branili, izena-čib in kasneje tudi povedli za nekaj točk. V končnici je Libertas znova povedel in skušal obdržati vodstvo do konca. Pet sekund pred koncem je Krasna prestregel žogo, dosegel koš, izsilil osebno napako, in zadel prosti met. Od posameznikov sta se poleg Krasne izkazala Smotlak, ki se je dobro boril pod košema in Škrk, ki se je razigral v napadu. (Acerbi) OSTALI IZIDI 2. KOLA: CGI -Sokol 59:60; Leasest - Ricreatori 86:91; Don Bosco - Fruttetna 136:20; Ferroviario - Alabarda 31:73; Tec-ninluce - Santos 116:64. LESTVICA: Alabarda, Don Bosco, Ricreatori, Sokol in Tecnoluce 4, Bor, Libertas in Santos 2, Leasest, CGI, Ferroviario in Fruttetna 0. UNDER 18 IZIDI 6. KOLA: S. Andrea - Forti-tudo 0:1, Sitpercaffè - Zaule 3:1, S. Sergio - Zarja 2:1, Montebello - S. Luigi 1:2, S. Marco - Costalunga 1:2, Campanelle - Rqjanese 2:8, Domio -Opicina 1:4, Olìntpja - Edile Adriatica 1:4. LESTVICA: Supercaffè in Edile A-driatica 10, Costalunga 9, Olimpia 8, S. Sergio, Opicina in Roianese 7, S. Luigi 6, Zaule, S. Andrea in Fortitudo 5, Campanelle, S. Marco in Montebello 4, Domio 3, Zarja 2. NARAŠČAJNIKI SKUPINA A' MUGGESANA - BREG 5:1 (1:1) STRELEC ZA BREG: Bonzandni. BREG: Zahar, Starec, P. Tabaro, Sancin, Beuk, Hervat, M. Tamaro, Slavec, Bonzanini, De Franceschi, Švara (Kraljič, Paiano). Tekma je imela dve lici. V prvem polčasu je Breg dokazal, da zna predvajati lep nogomet, saj je povedel in zamudil nekaj izrednih priložnosti za podvojitev rezultata. Tik pred koncem prvega dela igre pa so domačini izenačiU ter v drugem polčasu povedli. V tem delu igre so bre-žani zaigrah slabo, saj jih ni bilo prepoznati. (M. Švara) IZIDI 7. KOLA: Muggesana - Breg 5:1, Montebello - Chiarbola 0:0, Campanelle - Servola 4:1, Domio - Fortitudo 1:0. LESTVICA: Domio 14, Fortitudo in Muggesana 8, Montebello in Campanelle 7, Breg 6, Chiarbola 2, Servola 0. Končan troboj moških odbojkarskih ekip 1. divizije Val prvi, Sloga druga, Bor tretji Odbojkarji Vala so zmagovalci krožnega troboja komisije ZSŠDI za ■Boške ekipe 1. divizije. Na drugo ■Besto so se uvrstili igralci Sloge, fretji pa je Bor. V nedeljo je bil na 1. maju sklep-■B turnir, ki pa je odločal le o drugem.^ mestu, saj si je Val že na Prejšnjih turnirjih v Štandrežu in Pri Banih zagotovil zmago. Goriški odbojkarji pa kljub temu niso nikomur nič darovah in so tudi tokrat osvojili obe tekmi. Borovci in slogasi so v odločilni ■Akmi za drugo mesto igrali požrtvo-valno. »Plavi« so zmagali v prvem Setu, v drugem pa so bili že na Pragu zmage, toda slogaši so odloč-no reagirah, zmagah s 15:13, nato Pa še osvojili tretji set. Po nje. tekmovanju je bilo nagrajeva- IZIDI: Val - Bor 2:1, Sloga - Bor ■Lj. Val - Sloga 3:0. končna lestvica: val 12, sio- 4, Bor 2. ■ BOR: Kalc, Jablanšček, Sedmak, 'tare, Marega, Jercog, Gombač, Ger-■Bani. SLOGA: De Walderstein, Sgubin, “ač, Komar, Hrovatin, Krpan, Kralj, bain, Gulič. yAL: Vogrič, Bastiani, Bensa, Pleskar, Boškin, Zavadlal. (A.S.) V ženskem prvenstvu under 18 Derbi friulexportu Kontovel Electronic shop — *KIULEXPORT 0:3 (2:15, 6:15, 5:15) ^rajanje setov: 13, 13 in 14 min. kontovel Electronic shop- toka, Ukmar, Košuta, Štor, Buka-^ jColja, Sirk, Košuta, Sardo, Je- PRlULEXPORT: Foraus, Pertot, Brdini, Žerjal, Umek, Ušaj, Ukmar. v ^r0^- nasProtnicam, ki igrajo tudi h» hgi Kontovelke niso imele no-jhega orožja. Kljub enosmernosti krne pa je Kontovel uspel v zastav-rn-em cilju, to je, da bi proti tako .0cni ekipi dosegel več točk, kot jih (j '^.Prejšnjem kolu dosegel Oma. Gle-boi ■-^re same mora Kontovel še iz-SoJSa^ servis in sprejem, drugače 2 se domačinke kolikor mogoče po-vovalno upirale nasprotnikovi pre-tre^’ BPttštevamo tudi neizbežno Bio. Friulexport je tako brez te-v zmagal. (Maja Štoka) SOKOL _ VOLLEY 80 3:0 ^5:10, 15:7( 15:3) SOKOL; Radetič, Perdec, Katja Le-L a’ Rudež, Jazbec, Elena Legiša, r=‘ in Tanja Masten, Visentin, Passerini. rara Škrk, tok 'k’kfhni servisi so igralke Sokola obrrat spravile v zadrego nasprotno arnbo, nakar so zaključevale ak- cije z dobro tolčenimi žogami, pri čemer se je zlasti odlikovala Radeti-čeva. Na sploh smo lahko pri vseh igralkah, ki so nastopile na igrišču, zabeležili rahel napredek in bolj sigurno igro kot v prvi tekmi, kar je spodbudno za prihodnje tekme. Na žalost si je v 'tretjem setu Aleksandra Jazbec resneje poškodovala koleno in je morala predčasno zapustiti igrišče. (S.A.) OSTALA IZIDA 2. KOLA: Breg -Virtus 3:0, Armes OMA - Le Volpi 3:0. LESTVICA: Friulexport 4, Armes OMA, Breg, Sokol, Virtus in Volley 80 2, Kontovel Electronic Shop in Le Volpi 0. Le Volpi in Breg imata tekmo manj. UNDER 18 MOŠKI SLOGA — PREVENIRE 3:0 (15:4, 15:6, 15:10) SLOGA: čač, Gulič, Hrovatin, Ker-pan, Komar, Sain. Tudi v drugem kolu so mladi slo gaši zlahka prišli do točk. Zaradi poškodb, ki pestijo ekipo je sicer naših fantov bilo le šest, vendar so kljub temu slavili brez težav. Tehnično so vsaj za razred boljši od Prevenireja, ki je v tretjem nizu nabral nekaj več točk, izključno zaradi tega, ker so slogaši popustili. (Inka) BOR — INTER 1904 0:3 (6:15, 4:15, 7:15) BOR: D. in E. Starc, Marega, Jercog, Sedmak, Jablanšček, Clemente, Šuhgoj, Cappehini in Hmeljak. Inter 1904, ki je glavni favorit in nosilec naslova pokrajinskega prvaka, je bil objektivno premočan nasprotnik, saj je letos še celo boljši kot lani. Borovci so se mu upirah več kot zadovoljivo, toda naleteli so na nepremagljiv blok. Le Davidu Starcu je včasih uspelo prebiti nasprotnikovo obrambo, zelo pa se je . poznala odsotnost Daria Metona, ki je šel na operacijo meniskusa. (A.S.) OSTALA IZIDA 2. KOLA: CUS -Volley Club 3:0; Rozzol - NPT 0:3. LESTVICA: Inter 1904, Sloga in NPT 4, Bor in CUS 2, Prevenire, Rozzol in Volley Club 0. V DEŽELNEM POKALU Domovke zadovoljile Po poletnem premoru so se odbojkarice goriškega Doma Agorest v Tržiču udeležile prvega dela tekmovanja v deželnem pokalu. Goriške odbojkarice so kljub enemu porazu zaigrale zadovoljivo in opaziti je bilo napredek v primerjavi z lansko sezono. Prvi krog pokala je osvojila domača ekipa Canon, ki je premagala domovke in Intrepido iz Mariana. Drugi del turnirja bo na vrsti v soboto, 2. novembra v Marianu, zaključil pa se bo 9. novembra v telovadnici goriškega Kulturnega doma. Zmagovalka vseh treh kol boi napredovala v naslednjo fazo. IZIDI: Canon - Dom Agorest 2:0 (15:9, 15:9); Dom Agorest - Intrepida Mariano 2:0 (15:6, 15:11); Canon - Intrepida - Mariano 2:0 (15:5, 15:11). DOM AGOREST: Mulič, Roner, Plet, Humar, Pelerin, Pahor, Primožič, Grahek, Kocjančič, Kojanec, Zavadlal. Mladinske igre: na državnem finalu Grbec in Posegova uspešna Kljub pomanjkanju primernih vadbenih prostorov se namiznoteniški igralci Bora marljivo pripravljajo na novo športno sezono. V kategoriji najmlajših sta pred kratkim Michel Grbec in Lara Posega nastopila v Rovigu na državnem prvenstvu Mladinskih iger in se lepo izkazala v zelo močni konkurenci. Na istem turnirju sta se udeležila tudi ekipnega prvenstva v vrstah ekipe Furlanije - Julijske krajine. Ta ekipa je v teku turnirja gladko premagala ekipo San Marino z rezultatom 5:0, proti Kampaniji pa je klonila s 4:2. V obeh srečanjih sta se Borova igralca zelo uspešno izkazala, tako po doseženih rezultatih kot po prikazani igri, za katero ima največ zaslug Borov trener Marino Filipas. Jutri, bosta oba nastopila na turnirju posameznikov, ki ga v Trstu organizira CSI (Centro Sportivo Italiano). Na istem turnirju bo nastopil v kategoriji naraščajnikov Borov predstavnik Marko Budal, v kategoriji juniorjev pa bosta igrala Gabrijel Raseni in Igor Glavina. G.C. Jutri zaključna prireditev mladinski iger 1985 Jutri bo v tržaški športni palači zaključna prireditev z nagrajevanjem za mladinske igre 1985. Tržaška hranilnica bo tako podelila prvim trem uvrščenim priznanja. Pred jutrišnje prireditvijo bodo med prisotnimi tudi razdelili brošuro z vsemi rezultati MI. Cicibani Primorja so v soboto igrali neodločeno 2:2 z Opicino SKUPINA B KRAS — OPICINA 2:0 (2:0) STRELCA Umek v 13’, Alan Škabar v 19’ KRAS: Kočevar, Grgič (Lucijan Škabar), Mesar, Čeme, Ferluga (Dragoni), Leone, Alan Škabar, Kavalič (Pečar), Šuc, Žagar in Umek. Krasu je končno uspelo premagati žilave Opence. Že sredi prvega polčasa so si krasove i zagotovili prednost dveh zadetkov in s pametno igro onemogočili nasprotnike, ki so se pogosto zatekali k zelo ostrim intervencijam. Sodnik je na začetku drugega dela srečanja izključil igralca Opicine, dva pa je opomnil. Pro ti desetim nasprotnikom pa je bilo še lažje obdržati prednost do konca. Krasovo majico je prvič oblekel Pečar, ki je zadovoljivo opravil svojo nalogo. (R.B.) IZIDI 7. KOLA: S. Vito - CGS 4:0, S. Andrea - Olimpia 1:3, Kras - Opicina 2:0, S. Anna - S. Luigi 1:9. LESTVICA: S. Vito 11, Kras 10, Costalunga in Opicina 8, S. Luigi 7, O-limpia 5, S. Andrea 4, CGS 2, S. Anna 0. NAJMLAJŠI SKUPINA A INTER S. SERGIO — BREG 1:1 (0:1) STRELEC ZA BREG: Crevatini BREG: Gigli Fano, Buzzi, Ota, M. Gombač, K. Dazzara, Kozina, Grilanc, Crevatini, Tenze, R. Gombač, D. Dazzara (Pregare, Sancin). Tekma je bila lepa, v prvem polčasu pa je imel Breg terensko premoč. Zamudil je namreč nekaj zrelih priložnosti ter si na koncu zaslužil vodstvo. V drugem polčasu so se Brežani branili ter sprožili nekaj učinkovitih protinapadov. Nasprotniki so remizirali zadnjo minuto tekme s prostim strelom. Med Brežani je pohvaio zaslužil vratar Gigli Fano. (M. Švara) IZIDI 7. KOLA: Inter S. Sergio -Breg 1:1, Montebello - Olimpia 5:2, S. Luigi - Servola 4:0, Domio - Triestina 0:4. LESTVICA: Montebello 10, Costalunga, S. Sergio in S. Luigi 9, Triestina 7, Olimpia 4, Breg 3, Servola in Domio 2. SKUPINA B PRIMORJE — CAMPANELLE 0:0 PRIMORJE: Blažon, Princival, Škabar, Ligozzi, Gherbassi, Praselli, Žagar, Trampuž, Peter Štoka (Luxa), Mitja Štoka, Tomazetič (Damir). Primorje bi lahko to tekmo zlahka zmagalo, le da bi imelo več sreče. Čez celo tekmo je bila proseška ekipa v napadu in je ustvarila več nevarnih priložnosti, ki pa jih ni znala konkretizirati. Domači vratar pa ni imel dela, bil je pravi gledalec na igrišču. Največjo priložnost so primorjaši imeli prav v zadnjih trenutkih tekme, ko je krilo Primorja zapravilo izredno akcijo in brcnilo žogo prav v vratarja. (Mitja Štoka) IZIDI 7. KOLA: Portuale - S. Vito 3:0, Primorje - Campanelle 0:0, Campi Elisi - Opicina 1:0, CGS - Già-rizzale 2*2 LESTVICA: Giarizzole 11, S. Giovanni in Portuale 9, CGS 7, Primorje 5, Campi Elisi 4, Opicina, S. Vito in Campanelle 3. NA GORIŠKEM MLADOST — FOGLIANO 00:3 MLADOST: Gergolet, Pelizon, Quin-zi, Tomšič, Colja, Lakovič, Narduzzi, Devetak, Šviligoj, R. Devetak, Ton-zar (Spacal, Košič, Gergolet). Igralci Mladosti so nerodno izgubili proti Foglianu in pokazali, da pešajo v kondicijski pripravljenosti, ki je razlog za sobotni poraz. (M. P.) ZAČETNIKI SKUPINA A MUGGESANA - BREG 0:0 BREG: Gigli Fano, Mondo, Štrain, M. Gombač, Handler, Lovriha, Bandi, Punis, Švab, R. Gombač, Mauri (Rapotec, Vrše, Calzi, Švara, Grilanc) . Tekma je bila vseskozi dopadljiva, saj so se akcije vrstile tako na eni kot na drugi strani. Vendar pa sta obrambi stalno prevladovali nad napadoma. Ekipama se pozna, da sta zasluženo na prvem oz. na drugem mestu lestvice. Med Brežani hi pohvalili Sandija za prikazano igro. (M. Švara) IZIDI 6. KOLA: Muggesana - Breg 0:0, Costalunga - S. Sergio 1:0, Zaule - S. Vito 2:0, Montebello - Fortitudo 2:1. LESTVICA: Muggesana 9, Costalunga 8, Breg in Montebello 7, S. Sergio 6, Fortitudo 4, Zaule 3, Domio 2, S. Vito 0. SKUPINA B PRIMORJE — GIARIZZOLE 0:1 (0:1) PRIMORJE: Spadoni, Pahor (Osi), Gherbassi, Husu, Trampuž, Štolfa, Vodopivec, Kante, Franza (Vrabec), Sardoč, Emili. Verjetno je bila ta ena najlepših tekem Primorja. V obrambi tokrat ni bilo večjih napak in tudi na sredini igrišča in v napadu je igra potekala lepše. Giarizzole je povedel že v 10. min. z nesrečnim avtogolom Sardoča. Igra se je nekoliko razživela, gol bi pomenil za domače prvo točko v prvenstvu. (M. Štoka) IZIDI 6. KOLA: Fani - CGS 2:0, Portuale - Chiarbola 5:0, S. Andrea -Opicina 5:0, Primorje - Giarizzole 0:1. LESTVICA: Portuale 11, Fani 9, Giarizzole 7, Supercaffè 6, S. Andrea 5, CGS in Chiarbola 4, Primorje in Opicina 0. NA GORIŠKEM JUVENTINA — MEDEA 1:1 STRELEC za Juventino: Dario. JUVENTINA: A. Ferfolja, S. Fer-folja, Frandolič, Marušič, Peršolja, Sellan, Dario, Petejan, Devetak, Gergolet, Koršič (Narduzzi, Bitežnik, Pisk, M. Petejan, Macedonio). Štandrežci so zabeležili pomeben remi proti prvouvrščeni Madei in s tem dokazali, da spadajo med najboljše enajsterice prvenstva. Srečanje je bilo izredno napeto in lepih akcij je bilo kar precej. Povedati je treba, da so domačini imeli nekaj enkratnih priložnosti za gol. (M. Prinčič) CICIBANI SKUPINA A CHIARBOLA — BREG 8:1 (4:0) STRELEC ZA BREG: Chermaz. BREG: D. Argenti, Rapotec, Pao-letti, Corbatti, Andreassi, Gerbec, Chermaz (K. Argenti). Kot je razvidno že iz samega rezultata, je Breg odigral povsem podrejeno vlogo. Z vsemi močmi se je upiral močnejšemu nasprotniku, vendar pa je moral na koncu priznati poraz. Dokazal pa je, da je na dobri pioti in da se lahko z intenzivnimi treningi daleč pride. Pohvalo tokrat zasluži Gerbec. (M. Švara) IZIDI 5. KOLA: Chiarbola - Breg 8:1, S. Andrea - Costalunga neodigra-na, Domio - S. Vito 2:2. LESTVICA: Chiarbola 9, S. Andrea 8, Ponziana 5, Costalunga 4, S. Vito 2, Breg in Domio 0. SKUPINA C PRIMORJE — OPICINA 2:2 (2:0) STRELEC : Digovič (2). PRIMORJE: Sandri, Doglia, Sardoč, Širca, Trampuž, Digovič, Husu. Primorje je tokrat imelo veliko smolo. V začetku tekme so naši dva-krat povedli in uvideti je bilo visoko zmago. Toda smola in netočnost sta igrali svojo vlogo. Gostje so najprej zmanjšali razliko in nato px> napaki obrambe še izenačili. Naj omenimo še slabo sojenje mladega sodnika in še druga dva gola Digoviča, ki je v pirvenstvu cicibanov najboliši strelec (M. Štoka) IZIDI 5. KOLA: Primorje - Opicina 2:2, Giarizzole - CGS 3:1, S. Giovanni - Soncini 0:1, Zaule - Zarja 9:0, Supercaffè - S. Luigi 2:0. LESTVICA: Soncini in Supercaffè 9, S. Luigi in Giarizzole 7, CGS, Primorje in S. Giovanni 4, Opicina in Zaule 3, Zarja 0. Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski ml dnevnik TRST UL Montecchi 6 PP559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa ,2daia L J zn m tiskar' N Trst 6an tafijantke zvaz« časopfarah založnikov REG 30. oktobra 1985 Gibanje 85 MILAN — Oblikuje se novo dijaško gibanje. Zametek so bile stavke milanskih srednješolcev proti skrajno neugodnim učnim razmeram: pomanjkanje učilnic, celo šol. Politično vsebino mu je vdihnilo predvčerajšnje zasedanje, na katerem so oklicali stavko vseučiliščnikov in dijakov srednjih šol dne 9. novembra. Sedem dni kasneje, 16. novembra bodo odšli v Rim pred prosvetno ministrstvo. Namen? Protestirali bodo proti jinančnemu zakonu, ki sila bremeni šolanje na srednji in višji stopnji. V tem soglasno dogovorjenem programu ni zajeta samo pravica do učenja, ampak, izraža tudi protest zaradi slabih razmer za učenje in pomanjkanja šolske politike; in ne nazadnje tudi skrb za jutrišnjo zaposlitev. Če je mladina 68. leta iskala vzore na tujem (in jih ni našla) se tokrat ozira okoli sebe in ugotavlja, kaj vse je narobe. Korenine poganja v svoji zemlji in »avtonomistična« .prišepetava-nja (beri provokacije) ne potegnejo več. Boljše za dijake. Pipp° Baudo potolažil radovedneže »Res je. Ljubim Katio!« RIM — Živiva srečno. Neverjetna štafeta ljubezni. Dvojno navdušenje. Katapultirala me je v vsemirje. Ob vseh teh izrazih bi morali zapisati klicaj. Kajti Pippo Baudo, ki je vse to izrekel, je govoril z vzkliki, z navdušenjem. To sposobnost mu je dala Katia Ricciarelli, pevka, s katero se je srečal pred poldrugim mesecem, ko jo je snubil, naj bi predstavljala mlade talente klasične glasbe. »Seveda se bova poročila,« je odgovarjal časnikarjem televizijski napovedovalec. »Najprej moram zaključiti "Fantastico” na televiziji.« Nekateri opravljivi časnikarji že govorijo, da Katia pričakuje otroka. Pippo Baudo je navdušen nad svojim sobotnim večerom, ki ga spremlja 19 milijonov gledalcev. Toda to ni tisto, kar ga najbolj veseli, pač pa odločitev, da so se drastično odrekli popevkarjem in predstavili mlade talente operne glasbe. Torej nič več tombol in podobnih plehkih oddaj. Baudia ima za prihodnji dve letj izpolnjeno življenje. Vsako soboto bo v »{Fantastico« stal v »prvi bojni vrsti.« Pokazal bo vse tisto, kar si je pridobil v 25 letih poklicne dejavnosti. Podprto in ovrednoteno s Katio Ricciarelli in z mislijo — na poroko z njo. Tatvina za milijardo lir v Vatikanu 'RIM — Novica je postala javna po treh mesecih. Vatikan je namreč do skrajnosti skrival tatvino v stanovanju kardinala Josefa Tomka, čehoslovaka, ki vodi važno dejavnost, »propagando fide«. Odnesli so slike iz sedemnajstega stoletja, muzejske posode iz porcelana, tapisone, perzijske in kavkaske preproge, dolarje. Zmanjkala je tudi znana srebrnina kardinala Alfreda Ottavia-nija. Sodijo, da je izza vatikanskih zidov izginil zaklad, vreeden milijardo lir. Zadnji primer kraje so v Vatikanu zabeležili 1968. leta. Kaj, ko moč še ni dovolj MADRID — V boju za življenje je bik spremenil Julia Vego v človeški projektil. Bikoborec je srečno pristal in dokončal svoje delo. Bik je klonil. Kaj, ko pa moč še ni dovolj. Ločeni siamski dvojčici BOSTON — Siamski dvojčici Charlo in Christin Bouranis so z operacijo ločili takoj po rojstvu. V naročju mame praznujeta drugi mesec življenja. Avstrija ima 9 pokrajin, toda samo 8 glavnih mest Prvega marca bodo izvedli referendum o gradnji spodnjeavstrijske »Brasilie« DUNAJ — Avstrija ima devet zveznih upravnih enot — pokrajin, vendar samo 8 pokrajinskih glavnih mest. Tako vsaj trdi demokristjanski predsednik pokrajinske vlade Siegfried Ludwig, ki skupaj s svojo ljudsko stranko noče več priznavati Dunaja kot glavnega mesta Spodnje Avstrije. Demokristjanom je že uspelo izsiliti v pokrajinskem parlamentu razpis referenduma, na katerem bi se prebivalstvo moralo izreči za ali proti temu, da Spodnja Avstrija dobi »novo« glavno mesto. Spričo dejstva, da bi gradnja take pokrajinske »Brasilie« po mnenju strokovnjakov stala najmanj 10 milijard šilingov (približno 1000 milijard lir), so zvezna vlada in socialisti kanclerja Sinowtza proti temu, medtem ko se socialisti v pokrajini iz taktičnih razlogov niso izrekli. da jim ne bi očitali pomanjkanje »pokrajinskega patriotizma«, kar bi lahko odtujilo del volivcev. Vsa zadeva je izzvala širšo polemiko in marsikdo je že rekel, češ da so zahteve spodnjeavstrijske ljudske stranke absurdne, saj je Dunaj zgodovinsko kulturno in zemljepisno središče, ne samo vse države, temveč tudi Spodnje Avstrije. Deljena mnenja o »načrtu Ludwig« segajo preko politične razdelitve v Avstriji in preko vlade in opozicije. Tako je med pripadniki ljudske stranke zunaj pokrajine načrt naletel na zelo majhen odmev in večina njenih članov čaka na izid referenduma, ki bi moral biti 1. marca prihodnjega leta. Do takrat bo kampanja v Spodnji Avstriji usmerjena na taktične boje okrog formulacije, ki jo bo treba za- pisati na referendumsko volilnico. Slednja bi morala vsebovati namreč ne samo »za« ali »proti« ustanovitvi nove pokrajinske metropole, temveč tudi kraj, kjer naj nastane. V igri je pet mest: Krems, St. Polten, Tu-lin. Boden in Wiener Neustadt. Ta mesta naj bi pridobila ne samo nove administrativne sedeže pokrajinske vlade in parlamenta, temveč tudi vse ostale infrastrukture, kot so univerza, znanstvene in kulturne ustanove,, pa tudi pokrajinski RTV center. Vsa ostala glavna mesta avstrijskih pokrajin namreč že razpolagajo s tem. medtem ko to Spodnja Avstrija deli z Dunajem, kjer ima samo upravna poslopja, kjer je pokrajinska uprava. Socialdemokrati in liberalci zahtevajo, da se najprej določi lokacija novega glavnega mesta, saj upajo na izbruh lokalpatriotizma, ki bi onemogočil nadaljnja pogajanja o umestnosti take pobude. S svoje strani ugotavlja zvezna vlada, da bi sredstva, ki bi bila potrebna za gradnjo spodnjeavstrijske »Brasilie« morda bolje izkoristili, ko bi jih usmerili v u-stanovitev novih delovnih mest ali pa za okrepitev gospodarske ravni Spodnje Avstrije. MOSKVA — Biologi leningrajske univerze so v puščavi Ust Urt, ki leži vzhodno od Kaspijskega morja, odkrili nekakšne oaze, kjer se živali in rastline napajajo iz globokih naravnih jaškov. V teh »izgubljenih nebesih«, kot so jih imenovali, podobnih kraškim jamam, širokih kakšnih 12 m, rastejo mah, praproi ti, živijo pa zajci, miši in ptice. Te jame so odkrili z letala. Ko so se peš odpravili k njim, jih niso mogli najti, tako da je eden izmed znanstvenikov to čudo odkril šele takrat, ko je dobesedno padel v to 6 m globoko oazo. Znanstveniki so ugotovili, da se je v oazah v tej slani puščavi ustvarila biološko zaključena harmonična skupnost. Ljubezen ob jezeru Po romanu J. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordarne besedilo priredil Ciril Gale Predlogi za poenostavitev upravljanja v Sovjetski zvezi 60 ministrstev skrbi za gradbena podjetja MOSKVA — čeprav ima sovjetsko gradbeništvo na razpolago velika sredstva, gradnja ne gre in ne gre, ugotavljajo sovjetski strokovnjaki. Po njihovem mnenju je poglavitni vzrok za to v preveliki birokratizaciji gradbeništva: več kot šestdeset ministrstev je neposredno odgovornih za gradbena podjetja, pri čemer nihče ne skrbi za njihovo koordinacijo. Kakšne so resnične razmere na gradbenem področju v sovjetski zve; zi, pričajo opozorila tistih, ki se ob velikih vsotah, ki gredo v nič, že nekaj časa držijo za glavo, češ da nihče ne ve prav, kdo plača. Samo v lanskem letu je namreč država namenila za kapitalne naložbe v gradbeništvu več kot 6 milijard rubljev, učinka pa ni bilo baje skorajda nikakršnega, ker se je denar razdelil med desetine ministrstev in podjetij, ki so vsa širila in obnavljala svoje proizvodnje kapacitete v skladu s »svojimi interesi«. Po mnenju nekaterih ekonomistov se je organizacija gradbeništva na nekaterih nivojih v zadnjih petnajstih letih preprosto podvojila ali potrojila, zaradi česar so v mnogih krajih gradbena podjetja povsem zgubila svojo »prirodno proizvodno zvezo«, gradnja pa se je strahovito podražila. Na zveznem nivoju so tako na primer danes kar štiri samostojna ministrstva, ki se ukvarjajo z gradbeništvom (ministrstvo za gradnjo industrijskih objektov, za splošne in težke gradnje in gradnje v kmetijstvu), pri čemer ima vsako celo verigo pododdelkov — vse do zadnje občine v deželi. Kako po takšni organizaciji izgleda gradnja (in sodelovanje med posameznimi podjetji) kažejo podatki, da vsakodnevno potuje po Sovjetski zvezi po cestah in železnicah več kot 23 milijonov ton betonskega železa (pri tem znaša povprečna razdalja 750 kilometrov), enako velja tudi za opeko, ki j® osnovni gradbeni material, saj potuje do gradbišč v povprečju 371 kilometrov, pri čemer njena cena dvakrat naraste. Strokovnjaki zaradi tega zahtevajo, da se upravljanje v gradbeništvu temeljito reorganizira, po potrebi pa nekatera ministrstva tudi povsem ukinejo. Težava je menda le v tem, kako upravljanje poenostaviti, da pri tem ne bi prišlo do njegove ponovne centralizacije.