(15.790) leto LIN. U% ,A.. v'/NriV'f; /Wzr. - ^ < PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Dober-1 ’ w Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. sep-■' 1 maja 1945 v tiskarni 'Slove- ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE - Tel. (040)21491 '■;Oo ’ maja 1945 pa v številka. tIK v za- 181/533382 . etoonamento postale. ye5»95. Fiate d Trieste TRST-NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA SOBOTA, 15. MARCA 1997 Na pravi poti Bojan Brezigar Obisk predsednika poslanske zbornice Luciana Violanteja v Ljubljani je v bistvu potrdil vtis in vsebino, ki ju je v Slovenijo pred Štirimi dnevi prinesel predsednik vlade Romano Prodi. Že dejstvo, da sta si obiska sledila v tako kratkem času, kaže na voljo Italije, da preseže spore in nesporazume, ki so označevali odnose med državama v zadnjih Štirih letih. To voljo bo treba seveda potrditi z dejstvi, vendar pa je že sedaj povsem upravičena potrditev ocene, da sta državi vendarle krenili na pot sodelovanja. Violante se torej ni omejil na protokolarni obisk, kakršni so v navadi za predsednike parlamentov, ampak je prišel v Ljubljano s konkretnimi predlogi in obljubami. Kar zadeva zaščito slovenske manjšine je pomembno, da je Violante izrecno navedel nekatera specifična Vprašanja in se torej ni omejil na splošno obvezo o zaščitnem zakonu. Enako natančen je bil na drugih področjih, predvsem na sodelovanju med obema parlamentoma. Skratka, »slovenski teden« se je v Ljubljani iztekel v duhu poglabljanja prijateljstva in sodelovanja na ravni vlad in na ravni parlamentov. Gre za Pomembno dogajanje, ki ga nijnogoče omalovaževati in v katerem v dobri veri ni mogoče najti elementov, ki bi bili v škodo kateri od obeh držav. Tu so namreč jasna dejstva, ki kažejo na novo smer odnosov, ocena te smeri pa je lahko samo pozitivna. Seveda, v prihodnosti se lahko marsikaj spremeni in v tem primeru bo ocena drugačna; danes pa je jasno, da sta državi Usmerili svojo politiko v cim tesnejše sodelovanje z namenom, da dosežeta jasno zastavljene cilje, med katerimi je tudi izboljšanje stanja slovenske manjšine v Italiji. Se več, tudi tokrat je bila, kot že v torek, manjšina v središču pozornosti. Ob tem je zelo pomembno tudi dejstvo, da Violante, kot že v torek Prodi, ni odprl nekaterih tem, ki so očitno sporne. Tu mislimo predvsem na vprašanje nepremičnin istrskih beguncev, tisto temo, ki je v zadnjih letih - upravičeno ali umetno - netila spore med državama. Skratka, politika gre v smer poglabljanja vsega, kar državi združuje, v prepričanju, da bo ta pot privedla tudi do zgladitve tistih sporov, ki še obstajajo. ALBANIJA / PREDEN SE BO ANARHIJA IZRODILA V DRŽAVLJANSKO VOJNO Vranitzky se zavzema za vojaški poseg v Albaniji TIRANA - V zadnjih 24 urah so pripadniki italijanske, ameriške, grške in nemške vojske iz albanskega pekla rešili več kot tisoč svojih in tujih državljanov, razen redkih izjem pa s seboj niso vzeli Albancev (na sliki AP), ki morajo bežati na lastno pest. Tako je v zadnjih dneh z najrazličnejšimi plovili od vojaških do ribiških, trgovskih in trajektnih ladij v Apulijo prispelo kakih tisoč Albancev. To seveda še ni eksodus, ki ga je Italija doživela leta 1991. Vseeno pa so vsi zaskrbljeni in upajo, da bo svetovna diplomacija prenehala s sprenevedanjem in končno sprejela konkretne ukrepe, ki bodo preprečili »somalizacijo« Albanije. Včeraj se je posebni odposlanec za Albanijo OV-SE Franz Vranitzky na italijanski fregati Aliseo sestal z novim premierjem Bashimom Pinom. Po odločnem ameriškem in nemškem nasprotovanju morebitni vojaški intervenciji v Albaniji pa je imel Vranitzky precej vezane roke, a je kljub temu zagovarjal tezo o vojaškem posegu ali vsaj o mednarodni policijski akciji preden bo prepozno. V Tirani je včerajšnji kaos še stopnjeval poslednji Berishev poskus, da ohrani svoj položaj z ustanovitvijo civilne zaščite, ki poskuša z oklepnimi transporterji zaščititi vsaj ključna strateška območja. Nova albanska vlada je medtem mobilizirala vse rezervne in aktivne pripadnike vojske in policije in jih pozvala, naj se postavijo v bran domovine. A poziv bo naletel na gluha ušesa, ker se je začel beg vidnih pristašev Berishevega režima, kar pomeni, da je država v popolnem razsulu. Včeraj je s svojo družino zbežal v Italijo albanski obrambni minister Safet Zhualab. Na 9. strani VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK Na sedežu v Ul. Montecchi 6 - Trst deluje urad s sledečim urnikom: 9.00 -12.00 in 16.30 - 18.30; ob sobotah od 9. do 12. ure; tel. 7796391; fax: 773715. Na sedežu zadruge se lahko vsakdo včlani v zadrugo z osebnim dokumentom in davčno številko. Včlanjevanje poteka tudi v naslednjih bančnih zavodih: Zadružna kraška banka, Nova Tržaška kreditna banka, Kmečka banka, Zadružna kreditna banka - Doberdob, Zadružna kreditna banka - Sovodnje. Društva in organizacije, ki nameravajo organizirati srečanja ali zbore s predstavniki upravnega odbora zadruge, naj se povežejo z uradom zadruge. Na drugi strani objavljamo seznam organizacij in ustanov, kjer se lahko včlanite v zadrugo. LJUBLJANA / OBISK PREDSEDNIKA POSLANSKE ZBORNICE Violante potrdil visoko raven slovensko-italijanskih odnosov Poudarek tudi na odprtih vprašanjih slovenske manjšine Danes v Primorskem dnevniku Odbor za Riccarda lllyja V Trstu so včeraj predstavili odbor, ki si prizadeva za ponovno izvobtev Riccarda Illyja za Zupana. Stran 5 Srednjeevropska pobuda bo v Trstu Včeraj so ratificirab sporazum s Srednjeevropsko pobudo, ki določa, da bo Informacijski center v Trstu. Stran 5 LJUBLJANA - Po predsedniku vlade Romanu Prodiju je tudi predsednik poslanske zbornice Luciano Violante včeraj uradno obiskal Slovenijo v potrditev ugotovitve, ki je bila v iztekajočem se tednu večkrat poudarjena, da so slovensko-itahjanski odnosi stopib na novo, višjo fazo sodelovanja. Violante se je pogovarjal s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom, srečal pa se je tudi s premierom Drnovškom, s predsednikom republike Kučanom in zunanjim ministrom Thalerjem. Violantejevi pogovori v Sloveniji niso bili samo protokolarni, ampak vsebinski. Velik poudarek so imeh problemi slovenske manjšine: predsednik poslanske zbornice ni samo potrdil, da se je v komisijah že začelo obravnavanje zaščitnega zakona, ampak je tudi napovedal nekatere konkretne ukrepe v korist dvojezične šole v Spetm in Glasbene matice ter proti nevarnosti ukinitve slovenskih razredov zaradi premajhnega števila učencev. Na 3. strani Descartes v plesu S predstavo VVaterzooi koreografinje Maguy Marin se zaključuje videmska sezona Teatra Contatto. Stran 8 Prevladal čut odgovornosti Odločitev slovenske levice, da prepusti kandidatu SSk edino “slovensko” okrožje, je preprečila razbitje dogovora o skupni hsti Oljke za goriške vohtve. stran 10 Šport želi aktivno vlogo Zamejski šport hoče imeti aktivno vlogo pri iskanju poti in reševanju težav, v katere je zašla naša skupnost, je bilo poudarjeno na občnem zboru ZSSDI. Stran 12 BREZPOSELNOST / PRODI ORISAL NAČRT SINDIKALISTOM Sindikati previdni o ukrepih Spet »vroča« debata o dodatnih varčevalnih ukrepih RIM - Sindikati so zelo previdni v ocenjevanju napovedanih vladnih ukrepov za boj proti brezposelnosti. Včeraj so se voditelji Cgil, Cisl in Uil srečali z vlado, ki jim je orisala načrtovane ukrepe. Sindikalisti so menili, da se je v bitki proti brezposelnosti začelo nekaj premikati, vendar so dodali, da so napovedani ukrepi tamponski in da bo treba dodaten napor za oblikovanje stalnih delovnih mest. Vlada je včeraj začela razpravo o ukrepih za spodbujanje zaposlovanja, dodelala pa jih bo do prihodnje seje. Medtem se je spet razvnela debata o dodatnih varčevalnih ukrepih, ki jih je napovedala vlada, da bi Italija lahko zadostila merilom iz Maastrichta. Predsednik Fiata Cesare Romiti je posvaril vlado, naj se ne dotika od-pravninskih skladov, ker bi to oddaljilo podjetnike od vlade. Njegov napad je kritiziral Lanfranco Turci, ki vodi gospodarski resor v Dsl, medtem ko je z njim soglašal predstavnik FI Antonio Martino. Tudi v večini so mnenja deljena in tajnik SKP Fausto Bertinotti je spet poudaril, da povsem nasprotuje novih ukrepom. Na 2. strani Zanimivo soočenje o Krasu TRST - V dvorani zavarovalnice Generali je bila sinoči zanimiva okrogla miza o zaščiti Krasa, ki jo je priredil WWF. Srečanje je dokazalo, da je prišlo do izboljšanja odnosov med naravovarstveniki, Kraško gorsko skupnostjo in okoliškimi upravami. Na 5. strani \ferde Sgaravatti Prodajna razstava najlepših vrst kamelij in sadik pušpana Danes, 15. marca od 9.00 do 13.00 ter od 15.30 do 19.00 in jutri, 16. marca od 9.00 do 13.00 TRST-Obalna cesta 6/1 Tel. 224177 (nasproti Centra za fizika) r ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK Po vsej deželi središča, kjer se interesenti lahko včlanijo S prvim zborom Zadruge Primorski dnevnik, ki je bil v soboto, 1. marca v konferenčni dvorani tržaškega velesejma, se je začelo včlanjevanje v zadrugo. Vč- bodo člani izvolili prvi upravni svet. Do tedaj bo Zadrugo vodil začasni upravni odbor, ki ga je določilo skupno predstavništvo. V času od prvega zbora je upravni odbor imel veliko organizacijskega dela, da ni omogočil včlanjevanje po vsem teritoriju. Odprti so bili tekoči računi pri slovenskih denarnih zavodih, ki sprejemajo poleg pologov z deležem, ki ga vsakdo namerava vpisati, tudi prijavnice, in dosežen dogovor z ustanovami in včlani vsak ---------------------------— krajini. Izpolniti mora prijavnico z osebnimi podatki, izjaviti, da soglaša s statutom in pravilnikom zadruge, s seboj pa mora imeti veljaven osebni dokument in davčno številko. V zadrugo se interesenti lahko vpišejo na sedežu v Ul. Montecchi 6 v Trstu s sledečim umikom: 9.00 - 12.00 in 16.30 -18.30., ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Včlanjevanje poteka tudi v sledečih bančnih zavodih (osrednjih sedežih in podružnicah): Zadružna kraska banka, Nova Tržaška kreditna banka, Kmečka banka, Zadružna kreditna banka - Doberdob. Zadružna kreditna banka -Sovodnje. ski dne TRŽAŠKA POKRAJINA - osrednji sedež Zadrage v Ul. Montecchi 6 - Tržaška knjigama - Slovensko deželno gospodarsko združenje - Kmečka zveza - Knjižnica Finko Tomažič in tovariši - Opčine (ob torkih in petkih od 16. do 19. ure) GORIŠKA POKRAJINA - uredništvo Primorskega dnevnika v Drevoredu 24. maja 1 - Katoliška knjigama - Kulturni dom - Slovensko gospodarsko združenje VIDEMSKA POKRAJINA - medništvo Novega Matajurja v Čedadu - uredništvo Doma v Čedadu - Slovensko deželno gospodarsko združenje v Čedadu - Dvojezični šolski center v Spetru - Kulturno društvo Ivana Trinka v Čedadu Kulturna in športna društva ter druge oiganiza- včlanjevanje, se lahko povežejo z osrednjim sedežem v Trstu, ki bo v dogovora in glede na razpoložljivost zagotovil prisotnost svojih predstavnikov. NOVICE Ostra polemika z desnico na konferenci o mamilih NEAPELJ - Vsedržavna konferenca o mamilih, ki se je udeležuje približno 2.000 delegatov, izvedencev in socialnih delavcev, se je sprevrgla v ostro polemiko z zastopniki desnosredinskega Pola, ki so oporekali, da uvodno poročilo predstavlja manj ostra stališča proti rabi mamil od onih, ki so jih odobrih v parlamentu. Doživeh pa so vrsto kritik: znam voditelj skupine Abele, ki se ukvarja z zasvojenci, g. Luigi Giotti je mnenja, da mora konferenca pokazati parlamentu smernice v zvezi s tem perečim problemom, politika pa naj prisluhne onim, ki zares poznajo vprašanja zasvojencev. Tožilec Raffaele Trto tožil Sgarbija in Agrustija PORDENON - Nekdanji pordenonski, sedaj pa tržaški tožilec Raffaele Tito je tožil Vittoria Sgarbija in-bivšega poslanca KD Michelangela Agrustija zaradi obrekovanja. Agrusti je obtožil Tita, da mu je bil sovražno razpoložen in da je vplival na sodnico za predhodne preiskave Anno Fasan, Sgarbi pa je o zadevi obširno spregovoril v svoji TVoddaji. Tržaško računsko sodišče o bencinu po znižani ceni TRST - Računsko sodišče je sprejelo odlok deželne uprave, s katerim so uvedli bencin po znižani ceni v vsej Furlaniji - Julijski krajini. Gre za formalni akt, ki mu bo sledila objava v Deželnem uradnem listu, nakar bo odlok začel veljati in uvedel bencin s popustom glede na razdaljo od meje, saj meri predvsem k omejevanju nakupa cenejšega goriva v Sloveniji. BREZPOSELNOST / PRODI ORISAL NAČRTOVANE UKREPE SINDIKALISTOM Sindikati so zelo previdni pri oceni vladnih ukrepov Vlada bo odlok za boj proti brezposelnosti sprejela na prihodnji seji RIM - Vlada je na svoji včerajšnji seji začela s preučevanjem ukrepov za boj proti brezposelnosti, za katere se je večinsko zavezništvo dogovorilo na četrtkovi seji. Sklop ukrepov bodo pripravili do prihodnje seje, ker morajo ministri še poglobiti nekatere tehnične aspekte odloka. Gre predvsem za pravno vprašanje, ki zadeva ukrepe za pospešitev naložb, ker se mora vlada izogniti dvojnikonj, pa tudi za finančna vprašanja, saj v blagajni še ni vseh sredstev, ki bi bila potrebna za finansiranje javnih del. Sklop ukrepov je vlada včeraj dopoldne pred začetkom seje orisala sindikalnim konfederacija Cgil, Cisl in UI1. In prav sindikalisti so povedali novinarjem, da bo na odlok za boj proti brezposelnosti treba počakati še nekaj dni. Povedali so tudi, da bo vladni odlok vseboval določila za poenostavitev postopka za naložbe, da bo podaljšal dopolnilno blagajno in tečaje za prekvalificiranje brezposelnih delavcev, medtem ko bo ukrepe za družbeno koristna dela in za zaposlitev 100.000 mladih vlada oblikovala kot amandma sklopu ukrepov, o katerih že razpravlja senat. Skupno namerava vlada vložiti v ta projekt tisoč milijard Ih, s katerimi bo tudi finansirala spodbude za krčenje delovnega umika, vajeništvo in pogodbe za pripravo na zaposlitev. Ocena sindikatov o načrtovanih ukrepih je bila zelo previdna. Sergio Cofferati (Cgil) in Seigio D'Antoni (Cisl) sta menila, da se je s temi ukrepi nekaj začelo premikati, vendar še zdaleč ni bilo uresničeno to, kar predvideva dogovor o delu, ki je bil podpisan septembra lani. Vsekakor pa so po mnenju sindikata ukrepi, ki jih snuje vlada, samo tamponski in zato bo morala paziti, da ne bo vzbudila iluzij v mladih in ne bo povzročila dodatne škode na tržišču dela. »Tečaji za usposabljanje ali javnokoristna dela so lahko samo začasni prijemi v sili. Vzporedno je treba spodbuditi razvoj in naložbe, ker samo to lahko ustvari nova trajna delovna mesta,« je poudaril Cofferati. Dodal je, da mora vlada še veliko narediti, da bo zadostila vsem poglavjem dogovora o delu in sindikati niso zadovoljni z dosedanjimi rezultati. D’Antonijeve ocene so bile uglašene na isti ton. Tajnik Cisl je posvaril pred nevarnostjo neproduktivnega podpomiš-tva po vzorcu dolgoletne politike za Jug, medtem ko je njegov namestnik Raffaele Morese podčrtal, da se je pri izkoriščanju sredstev Evropske unije vlada vdajala samo besedičenju in ni konkretno ukrepala. O previdnosti sindikatov priča tudi dejstvo, da so konfederacije potrdile vsedržavno manifestacijo proti brezposelnosti in nova delovna mesta za 22. marec v Rimu. Kritično je napovedane ukrepe za boj proti brezposelnosti ocenila opozicija, ki je menila, da gre samo za demagoške poteze, medtem ko so podjetniki mnenja, da gredo ukrepi v smer politike podpor-ništva. Pri vseh je prisoten tudi očitek, da je vlada popustila pritiskom Stranke komunistične prenove. Fausto Bertinotti pa je včeraj spet poudaril' pomen dogovora o ukrepih za boj proti brezposelnosti. »100.000 delovnih mest na jugu so samo prva stopnička lestve, prvi korak na poti shateške odločitve, da bodo morali vsi brezposelni na Jugu dobiti novo zaposlitev. Dosegli smo prvi rezultat.« Bertinotti je dodal, da bo danes v Neaplju manifestacija SKP za delo, na kateri bodo predstavili celovit program za delo, ki vključuje pobude za ovrednotenje okolja in predlog za skrčenje delovnega umika. Bertinotti se tudi ni zgražal nad oceno, da je imel dogovor v večini katokomunistični značaj. »Ocena je pravilna, saj je odraz kulture solidarnosti proti kulturi sebičnosti,« je poudaril tajnik SKP. Novinarjem je povedal, da na četrtkovi seji predstavniki večine niso govorili o varčevalnih ukrepih, ki jih je napovedala vlada. Dodal je, da je SKP pripravljena na soočanje, vendar ne sprejema ne novih davkov ne klestenja postavk za socialno državo. »Začeti moramo z ugotovitvijo, da se mnoge italijanske družine s težavo prebijejo do konca meseca in zato novi davki ali klestenje socialnih izdatkov niso sprejemljivi,« je dejal Bertinotti. Povsem drugačnega mnenja je Kartel svoboščin, ki je včeraj s številnimi predstavniki povedal, da bo morala država prihraniti dodatnih 20.000 milijard Ih, prihranki pa bodo morali biti odraz strukturnih ukrepov (predvsem omejevanja izdatkov za pokojnine) in ne novih dajatev. Skratka medtem ko se še ni končala bitka za ukrepe proti brezposelnosti se je že odprla nova honta dodatnih varčevalnih ukrepov. 15. junija glasovanje o referendumih RIM - Volilni upravičenci se bodo izrekli o referendumih 15. junija. Tako je sklenila vlada na včerajšnji seji. V svojem sporočilu je izbiro 15. junija utemeljila z dejstvom, da kampanji za upravne volitve in za referendume ne sovpadata. Za tako izbiro so se po uradnem sporočilu vlade opredelili v Italiji vse od leta 1978. Volilni upravičenci bodo glasovali o 11 referendumih, za katere je ustavno sodišče menilo, da so v skladu z ustavo. Odločitev vlade je razhudila Marca Pannello, ki je zahteval, naj hi glasovanje za referendume sovpadlo z upravnimi volitvami. Pannella je menil, da so 15. junija ljudje že na dopustu, kar pomeni, da se dobremu delu volilcev prepreči glasovanje. Napovedal je zato, da bo že danes začel s protestno gladovno stavko. Vlada ne bo spremenila pogojev o upokojitvi RIM - Vlaha je včeraj spet ponovila, da ne bo spremenila pogojev za upokojitev javnih uslužbencev in je poudarila, da je povsem neutemeljena bojazen, ki je toliko javnih uslužbencev (samo šolnikov naj bi bilo okoli 70.000) silila, da so prosili za predčasno upokojitev. Termin za vložitev prošnje zapade danes, 15. marca, vlada pa je podaljšala do 31. marca termin za morebitni umik prošje, da bodo vsi tisti, ki niso dokončno odločeni, imeli še nekaj časa za premislek. Predlog o teritorialnih dogovorih in pogodbah RIM - Minister za gospodarstvo Carlo Azeglio Ciampi je pripravil osnutek odloka, o katerem se bo prihodnji četrtek izrekel medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje Cipe. Osnutek je Ciampi poslal v oceno proračunski komisiji zbornice. Odlok sodi med vladne ukrepe za pospeševanje zaposlitve in je v bitvu novi normativ o teritorialnih pogodbah in območnih pogodbah. Med drugim določa, da se o teritorialnih pogodbah morajo dogovoriti vlade, dežele in pokrajine, ki morajo določiti cilje pogodbe in izbrati proizvodne sektorje, v katerih bodo uveljavljene. RIM / SKLEP VLADE H STRATEGIJA NAPETOSTI / IZJAVA PARLAMENTARNI KOMISIJI n Giorgio Bogi novi minister za odnose s parlamentom RIM - Po težavah s parlamentom se je vlada odločila, da imenuje ministra za odnose s parlamentom. To nalogo je poverila dosedanjemu podtajniku pri predsedstvu vlade Giorgiu Bogiju, ki je bil v tem svojstvu že zadolžen za odnose s senatom in poslansko zbornico. Na predlog predsednika vlade Romana Prodija je predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro podpisal odlok, s katerim je Bogi j a imenoval za ministra brez listnice. Takoj nato je Giorgio Bogi prisegel. Maletti obtožuje politike Bivši častnik obveščevalnih služb napadel zlasti demokristjane RIM - Italijanska politika si ni nikoli prevzela odgovornosti, da bi vodila obveščevalne službe, nasprotno preprečila jim je, da bi se uspešno zoperstavile prej desničarskemu in nato ultrardečemu terorizmu. Poleg tega so bile italijanske obveščevalne službe povsem podrejene ameriškim, saj si je Sef Cie v Italiji večkrat dovolil, da je javno oštel tedanjega šefa italijanskih obveščevalnih služb gen. Vita Mi-celija. Tako je povedal parlamentarni komisiji za raziskovanje pokolov bivši častnik vojaške obveščevalne službe Sid Gianadelio Maletti, ki že nekaj leti živi v Južni Afriki. Maletti je bil v Italiji obsojen zaradi poskusov preusmeritve preiskav o pokolu na Trgu Fontana. Zapisnik njegovih izjav, ki je od včeraj javen, bo komisi- ja izročila sodstvu za morebitni nadalnji postopek. Maletti, ki je vodil urad za notranjo varnost v obdobju 1971-75 in je bil nato odstranjen, pravi, da ga je odslovil tedanji obrambni minister Amaldo Ferlani na zahtevo Giulia Andreottija. Svojo od-strantev je Maletti obrazložil z dvema hipotezama: ali je šlo za zahtevo ameriških obveščevalnih služb ali pa so ga odstranili, ker je vztrajal v opozarjanju na naraščajočo napadalnost Rdečih brigad. »V tistem obdobju politika ni rada poslušala teh opozoril, saj je imel tudi vodja urada za rezervirane posege pri notranjem ministrstvu Federico Umberto Amato.« Po Malettije-vem mnenju je politika izkoristila rdeče brigade, medtem ko je nekako koordinirala desni ekstremizem. Po njegovem mnenju so bila tudi nekatera navodila obrambnega ministrstva obveščevalnim službam v bistvu priporočilo, naj varnostni organi »zatisnejo eno oko«. Tudi do vzporedne dejavnosti obveščevalne službe ne bi prišlo v državi, ki bi bila »politično zdrava«, medtem ko se je v Italiji politika posluževala obveščevalnih služb predvsem za nadzorstvo nad nasprotniki in tekmeci. »Med okoli 100.000 svežnji s podatki o politikih jih je veliko vsebovalo samo informacije o ljubavnih razmerjih politikov.« Tudi pomanjkanje vsakega političnega nadzorstva nad obveščevalnimi službami je bilo po Malettijevem mnenju namerno, saj so se tako politiki vnaprej ogradili pred vsakršno neprijetno odgovornostjo. Violante Podobniku: Tudi v slovensko ■ italijanskih odnosih je nastopila pomlad LJUBLJANA - »Tudi v slovensko-italij anskih odnosih lahko govorimo o pomladi.« Tako je predsednik poslanske zbornice Luciano Violante uvedel včerajšnjo tiskovno konferencu po srečanju s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom. To je bilo prvo srečanje med predsednikoma slovenske in italijanske parlamentarne skupščine, srečanj pa bo v bližnji prihodnosti kar Se nekaj: Violante je Podobnika povabil na uradni 'obisk v Rim, poleg tega pa ga je že sedaj Povabil na srečanje predsednikov parlamentov držav Srednjeevropske pobude, ki bo 25. oktobra letos v Trstu, mestu, ki mu je na pogovorih Violante pripisal »simbolni pomen sodelovanja na tem območju«. Podobnik pa je predlagal srečanje predsednikov parlamentov Slovenije, Italije in Madžarske kot parlamentarno oporo tristranskemu sodelovanju med državami. Vse to pa ni zgolj Protokol, pa tudi ne parlamentarna diplomacija, ki bi bila alternativa vladni. Podobnik je izrecno poudaril, da Parlamenti »dopolnjujejo in nadgrajujejo« politiko, ki jo vodijo vlade, na teh srečanjih pa obravnavajo tudi konkretna vprašanja. O teh je na tiskovni konferenci zelo obširno govoril Violante, ko je obrazložil, da je zakonodajno delo zelo zapleteno, da so zakoni težko berljivi ter da mo-ra priti do poenostavljenja, sicer bo pot v Evropo za vse zelo težka. Skratka, »združeno Evropo bomo lažje * ■ gradili, Ce bomo imeli manj zakonov in bodo zakoni enostavnejši.« Sicer pa se je Violante dotaknil tudi številnih splošnih političnih vprašanj, dejal je, da je Slovenija »pomembna država«, ker je primer mirnega prehoda iz enega sistema v drugi, brez pretresov. Italija podpira vključevanje Slovenije v zvezo NATO in v Evropsko unijo. To ni samo politično vprašanje, ampak je po Violantejevem mnenju vreden poudarka tudi zgodovinsko-kulturni aspekt tako, da meje Evrope ne bodo sovpadale z nekim političnim zavezništvom ampak, bodo zaobjemale zgodovinsko in kulturno ozemlje, ki je nekdaj sestavljalo Evropo. Pri tem je, po Violantejevem mnenju, zelo pomembna tudi Srednjeevropska pobuda, ki povezuje države, ki so že Članice EU, države, ki bodo to kmalu postale in države, ki bodo morale na to še dolgo Čakati. Italijanska »ostpoli-tik« je prišla torej do izraza tudi v tem obisku. Seveda predsednika nista pozabila na vprašanje ratifikacije asociacijske pogodbe: Podobnik je izrazil prepričanje, da bo državni zbor to pogodbo ratificiral v prvi polovici letošnjega leta, Violante pa je dejal, da o rokih sicer ne more govoriti, vendar da »za ratifikacijo ni nobenih pogojev«. Poseben poudarek sta oba predsednika namenila vprašanju manjšin. Violante je najprej spregovoril o slovenski manjšini v Italiji in dejal, da je formalno pozval pristojno komisijo, naj pospeši razpravo o zakonski zaščiti z namenom, da pride do odobritve globalnega zaščitnega zakona še v letošnjem letvp Predsednik poslanske zbornice pa je navedel tudi tri vprašanja, ki jih namerava italijanska vlada rešiti takoj, ne glede na zaščitni zakon. To so priznanje dvojezične šole v Sp etru, publiciza-cija Glasbene matice in odprava omejitve, ki zadeva minimalno število uCencev oziroma Na sliki pod naslovom srečanje predsednika po-" sionske zbornice Luciana Violanteja s predsednikom Državnega zbora Janezom Podobnikom (foto 2ivulovič/BOBO) dijakov za vsak razred v državnih šolah. Dejal, je, da minister za šolstvo s temi vprašanji soglaša. V zvezi s temi obljubami je Janez Podobnik izrazil zadovoljstvo, obenem pa je tudi izrazil prepričanje, da bo mogoCe premostiti finančne težave kulturnih ustanov sloven ske manjšine v Italiji. Med zasebnim srečanjem pa je Podobnik, kot smo izvedeli, obrazložil Vio-lanteju ustavno določilo o zajamčenem zastopstvu manjšin v državnem zboru, ocenil je, da gre za dobro določilo in dejal, da razume, da tudi slovenska manjšina v Italiji teži za podobno rešitvijo. V zvezi z italijansko manjšino v Sloveniji je Podobnik zagotovil, da bodo v okviru skorajšnje proračunske razprave poiskali ustrezne finančne rešitve za premostitev vseh težav in zagotovil je tudi zanimanje za premostitev težav, ki zadevajo večje manjšinske ustanove. Tu je Violante omenil Unijo Italijanov in dejal, da je predstavnike Unije sprejel ter da ne vidi protislovij med njimi in Samoupravnimi skupnostmi, da pa bo seveda treba najti rešitve. »Skupaj moramo delati, da zagotovimo izboljšanje stanja obeh manjšin,« je še poudaril. To so bile seveda le glavne teme pogovora. Vse so izhajale iz uvodne ocene, da je Prodijev obisk znatno dvignil raven medsebojnih odnosov in da morata po tej poti državi nadaljevati, tako na politični kot tudi na pravni ravni. Prav slednji so bili namenjeni še nekateri dogovori, ki zadevajo izmenjavo višjih uradnikov obeh parlamentov ter medsebojne obiske na ravni delovnih teles. To naj bi omogočilo zbližanje, spoznavanje in obogatitev. Violante se je takoj po srečanju s Podobnikom sestal tudi s predsedniki poslanskih skupin. Srečanje je bilo predvsem informativno, saj so predsedniki skupin predvsem obrazložili profile posameznih strank in njihove programe. B.Br. Vprašanja manjšine prisotna na vseh Violantejevih pogovorih v Sloveniji LJUBLJANA - Predsednik poslanske zbornice Luciano Violante se je ob včerajšnjem obisku v Ljubljani sreCal tudi z drugimi najvišji-mi predstavniki slovenskih oblasti. V pogovoru s predsednikom vlade Janezom Drnovškom je Violante obravnaval predvsem vprašanja v zvezi z vključevanjem Slovenije v evroatlant-ske integracijske procese in je potrdil podporo in tudi sicer interes Italije, da se ti postopki Cimprej izpeljejo do konca. Govor je bil tudi o manjšinah in državnika sta soglašala v ugotovitvi, da novi odnosi med državama blagodejno vplivajo tudi na stanje manjšin, prav tako pa sta soglašala, da bosta državi sproti in sporazumno reševali vsa odprta vprašanja s tega področja. Violanteja je nato sprejel zunanji minister Zoran Thaler, ki je predvsem orisal zunanjo politiko Slovenije in prav tako poudaril pomen Čimprejšnje ratifikacije asociacijske pogodbe. Tudi na srečanju s Thalerjem je bila posebna pozornost namenjena manjšinam in slovenski zunanji minister se je med drugim pozanimal za potek postopka za ratifikacijo dveh sporazumov, ki sta za manjšine zelo pomembna. Gre za sporazum o odpravljanju potnih listov, ki bi tudi slovenskim državljanom omogočil prehod meje z osebno izkaznico in za sporazum za priznanje diplom. Violante je Thalerju zagotovil tudi podporo pri prizadevanju Slovenije za vrnitev arhivov, ki so shranjeni v Italiji. Predsednika poslanske zbornice je nato sprejel še predsednik republike Milan KuCan. O njunem pogovoru poročamo posebej. Sicer pa je Violante KuCanu zagotovil, da bo v kratkem sprejel predstavništvo slovenske manjšine v Italiji. Od Slovenije se je predsednik poslanske zbornice poslovil s kratko tiskovno konferenco na kateri je bilo spet postavljeno vprašanje, ali ocenjuje, da bi lahko tudi Italija in Slovenija podpisali spravno izjavo, kot sta to storili Nemčija in Češka. Violante je dejal, da se s spravnimi vprašanji ukvarjajo že v Italiji in je zato umestno to vprašanje obravnavati tudi na mednarodni ravni. »Smo na robu tretjega tisočletja in Italija nosi težke odgovornosti za dogajanja v Času fašističnega režima.in obstajajo problemi zaradi dogajanj, ki so mu sledila. Smisel zgodovine je treba vedno imeti pred očmi, ne smemo pa se zaustavljati pri podrobnostih, Čeprav so tragične, kajti sicer ne bomo nikoli zgradili demokracije in enotnosti v državi,« je dejal Violante. S Kučanom tudi o možnosti obiska Scalfara v Ljubljani KRANJ- Predsednik italijanske poslanske zbornice Luciano Violante je predsednika države Milana Kučana na popoldanskem srečanju na gradu Strmol pri Kranju seznanil s potekom sprejemanja zakona o zaščiti slovenske manjšine v Italiji, o katerega osnutku je doslej že štirikrat razpravljala komisija za ustavna vprašanja, pristojna za to problematiko, tako da Violante pričakuje pozitivno rešitev, je zvedela STA iz krogov pri predsedniku. V pogovoru - to je bilo nekakšno nadaljevanje njunih pogovorov v decembru lani, ko je bil predsednik slovenske države na obisku v Rimu - sta pretresla tudi ostala odrpta vprašanja v zvezi s slovensko manjšino. Predsednik italijanske poslanske zbornice je, kot na pogovorih z drugimi slovenskimi predstavniki, obljubil skorajšnjo pozitivno rešitev za slovensko Glasbeno matico v Trstu, dvojezično šolo v Spetru Slo veno v ter za šole z majhnim številom slovenskih uCencev v Furlaniji Julijski krajini. V kratkem naj bi se začeli tudi pogovori o vračanju slovenskih arhivov, ki so v Italiji. Luciano Violante je predsedniku KuCanu zagotovil, da se italijanska stran zaveda, da bi pozitivno rešena vprašanja slovenske manjšine v Italiji pomenila tudi pozitivno izhodišče za reševanje želja italijanske manjšine v Sloveniji. Slednja si med drugim želi, je spomnil Violante, da bi se v Sloveniji lahko registrirala Unija Italijanov, ki ima sicer sedež na hrvaški Reki. Visoki italijanski gost je sogovorniku tudi zagotovil, da se bo zavzel za čimprejšnji obisk predsednika Italije Oscarja Luigija Scalfara v Sloveniji. (STA) ALPE JADRAN, RUBRIKE LJUBLJANA / SEJA ODBORA ZA NARODNOSTI PRI DZ Zaščita manjšin po načelu »pozitivne diskriminacije« Poročilo šefa urada za narodnosti pri vladi VVinklerja LJUBLJANA - »Pozitivna diskriminacija« je načelo, na katerem Slovenija oblikuje svojo politiko do obeh narodnostnih skupnosti, italijanske in madžarske. Tako je vzgibe za zaščito Italijanov in Madžarov v Sloveniji opredelil vodja urada za narodnosti pri vladi Republike Slovenije Peter VVinkler v uvodnem poročilu na prvi seji odbora za narodnosti v slovenskem državnem zboru. Izhodišče narodnostne politike Slovenije, je poudaril VVinkler, izhaja iz treh temeljnih predpostavk. Prva je v ugotovitvi, da je vsaka manjšina občutljiva skupnost, ki jo je treba zaščititi in za njeno zaščito je treba uveljaviti posebne pogoje. Tu je zato umesten pojem »pozitivne diskriminacije«. Druga je avtohtonost manjšine, torej povezava manjšine z ozemljem, na katerem živi že stoletja, v primeru Slovenije odkar jo je državna meja odrezala od matičnega naroda. Tretja predpostavka je povezava med zaščito in ozemljem, na katerem manjšina živi in torej uveljavljanje zaščitnih določil na določenem ozemlju ne glede na število pripadnikov manjšine, izven tega ozemlja pa samo v primerih, ko je to z zakonom izrecno določeno. Na osnovi teh predpostavk je Slovenija dosegla pomembno stopnjo zaščite manjšin, ki prejema od mednarodnih ekspertov in od raznih organizacij zelo laskave ocene, tudi zato, ker te- melji na pravici do soodločanja in v specifičnih primerih daje manjšini celo pravico do odločanja. Vse to pa ne pomeni, da mora biti Slovenija zadovoljna in lahko spi na lovorikah. Se vedno je namreč nekaj odprtih vprašanj - tu je Winkler izrecno navedel zakonodajo o šolstvu - bistvo vsega pa je ustvarjanje sožitja v prostoru, v katerem manjšina živi. Na tem področju je bilo veliko narejenega, na primer v šolstvu, saj že 30 let odraščajo generacije, ki poznajo oba jezika. VVinkler je tu opozoril na nekatere poskuse zniževanja pravic manjšin, poleg tega pa na težnje po recipročnosti, ki so za Slovenijo nesprejemljive. Opozoril je tudi na mednarodne obveznosti Slovenije, tako do italijanske kot do madžarske skupnosti, med nerešenimi vprašanji pa je navedel predvsem tista, ki zadevajo ustanove italijanske manjšine s sedežem na Hrvaškem, katerih status še ni povsem definiran. VVinkler je kot pomembno vprašanje navedel tudi gospodarski razvoj: na tem področju je bil lani prvič razpisan program za kreditiranje in dodeljeni so bili prvi krediti. VVinklerjevemu poročilu je sledila daljša razprava, v kateri so se nekateri poslanci tudi dotaknili stanja slovenske manjšine v Italiji. Pojasnjeno jim je bilo, da se bo s tem vprašanjem ukvarjala posebna komisija v državnem zboru, medtem ko se odbor za narodnosti ukvarja izključno s stanjem manjšin v Sloveniji. Poslanec italijanske manjšine Roberto Battelli je med drugim dejal, da je nerodno, Ce si sestavni del notranje ureditve države, obenem pa se počutiš kot sredstvo za doseganje nekih drugih pravic. Kar pa zadeva status manjšin, je poslanka madžarske narodnosti Marija Pozsonec opozorila, da je kljub takim zaščitnim normam asimilacija zelo moCna in da se je v Času od prve svetovne vojne, ko je bila vključena v tedanjo Jugoslavijo, število pripadnikov madžarske manjšine skrčilo za dve tretjini. Opčine, 1947 Prvi slovenski otroški vrtec na Opčinah po osvoboditvi je v šolskem letu 1946147 deloval v gostilni »od Ket-tija« na Merčendolu. Na sliki vidimo otroke z učiteljicama na tradicionalni sliki ob zaključku šolskega leta. Sliko nam je posredovala bivša vzgojiteljica vrtca Roža Samec Pečenik KOROŠKA / GLASBENA VZGOJA Društvo Glasbena šola pod novim vodstvom Božo Hartman novi predsednik - Od jeseni dalje tudi novi strokovni vodja? CELOVEC - Društvo (slovenska) Glasbena šola na Koroškem s sedežem v Celovcu je dobilo novo vodstvo. Na rednem obenem zboru je bil za novega predsednika izvoljen ve-roucitelj in zborovodja Božo Hartmann iz Pliberka. Nasledil je Joško-ta Hudla, ki je društvo vodil v zadnjih dveh letih. Tudi v ostalem odboru je prišlo do večjih sprememb. Za novega podpredsednika je bil izvoljen mag. Stanko Polzer, profesor glasbe na Slovenski gimnaziji, novi tajnik je Roman Verdel (prav tako učitelj glasbe na Slovenski gimnaziji in na Glasbeni šoli). Nadaljnji elani glavnega odbora so Janez Gregorič, ravnateljica Marica Hartmann ter tajnika obeh osrednjih kulturnih organziaciji dr. Janko Malle (SPZ) in Nužej Tolmajer (KKZ). Hudi kot tudi njegov predhodnik Urh Kassl nista ve C v glavnem odtioru društva. Strokovni vodja Glasbene šole ostane prof. Lovro Sodja iz Ljubljane, prizadevanja novega odbora pa gredo v to smer, da bi domačin (in novi podpredsednik) Roman Verdel jeseni letos prevzel to funkcijo. Številke iz letnega poročila kažejo, da se je slovenska Glasbena šola moCno vsidrala v kulturnem življenju narodne skupnosti. V tekočem šolskem letu je vpisanih 408 uCencev (!), ki jih uCi 44 učiteljev (16 s Koroške in 28 iz Slovenije). NajveC uCencev ima Mladinski dom v Celovcu, uspešno pa Glasbena šola deluje tudi na podeželju od Šentjakoba v Rožu do Pliberka. UCenci so iz dvojezičnih šol, pogoj za vpis v Glasbeno šolo je namreč vpis k dvojezičnemu pouku. Glasbena šola velja za kulturno-izobraževalno ustanovo za slovensko narodno skupnost. Vezni Členi so seveda dvojezični učitelji in odborniki v slovenskih društvih in domovih. Številni interni in javni nastopi uCenk in učencev Glasbene šole potrjujejo uspeh uCencev in so močna motivacija za vztrajno delo, velikega pomena pa je tudi sodelovanje z glasbenimi šolami v Sloveniji, v Trstu in Gorici. Prof. Sodja: »Ze veC kot deset let sodelujemo na srečanjih glasbenikov Slovenske matice v Ljubljani, Trstu, Celovcu. To je že utečeno sodelovanje glasbenih šol iz Slovenije in Italije (Trst, Speter, Zabnice in Gorica). Enkrat na leto prirejamo tudi skupni koncert glasbenih šol iz Slovenije in zamejstva, ki je atraktiven tudi za publiko«. Ivan Lukan Jutri popoldne na Trbižu Koroška in Primorska poje TRBIŽ - V Kulturnem centru na Trbižu bo jutri ob 14.30 zborovska revija z naslovom Koroška in Primorska poje. Prireditev prireja Slovensko kulturno središče Planika ob sodelovanju Krščanske kulturne zveze iz Celovca in Zveze slovenskih kulturnih društev iz Trsta. Nastopali bodo pevsko instrumentalna skupine Katoliškega prosvetnega društva Drava iz Zvabka, Pevska skupina Namos iz Skocijana, Kvartet A-Capella Dobrla vas, Dekliški kvartet iz Borovelj, Dvojezični zbor-Zweisprachiger Chor, ZPZ Ivan Grbec iz Skednja pri Trstu, DPZ jezero iz Doberdoba, Mepz Maestral iz Kopra in Zbor Jubilate -SKD Josip Lavtižar iz Kranjske gore. V Kopru se nadaljuje Glasba brez meja KOPER - V okviru pobude Glasba brez meja bo danes ob 22. uri v MKC v Kopru koncert tržaške hardeore skupine Ars Moriendi in skupine Altared States. V okviru festivala, ki se je pričel v Kopru konec februarja z uspešnim koncertom tržaških rock skupin Nottuma in X’IAN, se bodo razvijah pri nas in onkraj meje razni koncerti, kot napovedujejo organizatorji te zanimive in enkratne pobude, ki je nastala predvsem iz želje po večjih in konstruktivnih stikih med različnimi narodnostnimi in kulturnimi stvarnostmi našega območja. Nastopali bodo izbrani umetniki iz Itatije, iz Slovenije in Hrvaške, ki se bodo izmenjevali enkrat tedensko po raznih slovenskih in italijanskih odrih. V petek, 4. aprila, bo nastopala v miljskem gledališču Verdi znana skupina Pro-zac+ iz Pordenona. Zaključek festivala bo 1. maja, ko bodo nastopile najboljše glasbene skupine. V ponedeljek v Sežani »V osrčju strasti« SEŽANA - Založba Zbrinca iz Sežane vabi na prireditev z naslovom V osrčju strasti, svečanost ob izdaji Kraškega koledarja 1997, svoje desete knjige, ki bo v ponedeljek, 17. marca 1997, ob 20. uri, v Kulturnem domu Srečka Kosovela Sežana. V kulturnem programu bo zapel Moški pevski zbor Košana, svoja besedila pa bodo brali kraški pisci Miran Kovačič, Alenka Kompare, Aleksander Peršolja, Maja Razboršek, Vinko Sterle, Magdalena Svetina Terčon, David Terčon in Aldo Žerjal. Prireditev bo vodila Mojca Uhemik Pipan. KOROŠKA / PO VOLITVAH Enotna lista hoče mesto v sosvetu za Slovence CELOVEC - Slovenska Enotna lista (EL), ki je na nedeljskih občinskih volitvah na Koroškem dosegla velik uspeh, zahteva vsaj en sedež v novem narodnostnem sosvetu za koroške Slovence pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju. Sosvetu se jeseni letos izteka štiriletna funkcijska doba, tako da mora biti izvoljen nov sosvet. Tajnik EL Rudi Vouk je ob tem poudaril, da je EL oz. samostojne občinske liste na volitvah, na katerih je dosegla nad 5500 glasov in 56 sedežev v občinskih svetov, potrdila, da je politični faktor na dvojezičnem ozmelju, ki ga je treba upoštevati tudi pri sestavu sosveta. Spomnil je tudi, da je EL že ob začetku funkcijske dobe sosveta vložila pritožbo pri ustavnemu sodišču, ker je mnenja, da da sedanji sestav sosveta nezakonit. Vouk tudi meni, da je vpliv večinskih strank v tem posvetovalnem organu premočan in bi se moral znatno zmanjšati. V sedanjem sosvetu je 16 elanov - po štirje zastopniki Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in Zveze slovenskih organizacij (ZSO), trije zastopniki socialdemokratske stranke (SPO), po dva zastopnika ljudske stranke (OVP) in svobodnjakov (FPO), ter zastopnik Cerkve. Predsednik sosvetja je Marjan Sturm (ZSO), podpredsednik pa Marjan Pipp (NSKS). I.L. Priprava izhodišč za prenovo SKD LJUBLJANA- Glavna tajnica Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Hilda Tovšak je na rednem klepetu ob kavi z novinarji komentirala dogodke v preteklem tednu in med drugim poudarila, da je na svetu stranke, ki je zasedal v torek, prevladala treznost in želja po temeljiti prenovi stranke. Vodstvu stranke je bila na svetu s prepričljivo večino glasov (od 47 elanov je ponujeni odstop podprlo le 15 Članov sveta) izglasovana zaupnica, soglasno pa je bil sprejet tudi sklep o začetku priprav programske prenove stranke, je še povedala Tovšakova. V zvezi s številnimi referendumskimi pobudami o vračanju gozdov cerkvi pa je poudarila, da je svet soglasno menil, naj se cerkvi v skladu z obstoječo zakonodajo vrnejo gozdovi in druge nepremičnine. V stranki je po besedah glavne tajnice dovolj kadrovskega in intelektualnega potenciala za prenovo stranke, prevladalo pa je tudi mnenje, da naj bo podlaga te prenove program, sprejet na kongresu v Škofji Loki in ki je tudi evropsko priznan, potreben pa bo nov pristop pri njegovem izvajanju. Intenzivno delo pri tem se je še začelo, in to v vseh 18 strankinih komisijah. Da pa bi pri prenovi stranke res tesno in resno sodelovali prav vsi, je predsednik Lojze Peterle vse nekdanje poslance stranke ter nekdanje dršavne sekretarje in ministre povabil, naj pri tem dejavno sodelujejo. Nedeljska Republika začasno prenehala izhajati LJUBLJANA -Upravni odbor založnika Nove Nedeljske Republike je 14. marca 1997 sprejel sklep o začasni prekinitvi izhajanja tednika. Vzrok odločitve je odpoved distribucije s strani distributerja Door to Door, d.o.o, so sporočili iz tednika. Door to Door je v svoji obrazložitvi odpovedi distribucije navedel nekatere argumente (povečani stroški distribucije), ki pa po mnenju Nedeljske Republike ne bi smeh biti podlaga za tako nenadno odločitev. Door to Door je namreč svojo odločitev sporočil 13. marca ob 14.02. Odločitev distributerja je uredništvo Nove Nedeljske Republike in njenega založnika toliko bolj prizadelo, ker je bila 5. številka tednika, ki naj bi izšla v nedeljo, v celoti pripravljena, pa tudi zaradi dejstva, da je bil Door to Door distributer Republike od samega začetka njenega izhajanja, prihodek s prodajo Republike pa je bil zanj vedno velika prihodkovna postavka. Upravni odbor in vodstvo založnika se bosta naslednji teden sestala z vodstvom Door to Door in poskušalo zagotoviti nadaljevanje distribucije ter s tem tudi dokončno odločitev o nadaljnji usodi Nove Nedeljske Republike. (STA) VARSTVO OKOLJA / OKROGLA MIZA TRŽAŠKE WWF Kras: Novo vzdušje pri obravnavi zaščite Posegi Širce, Depangherja in zastopnika kmetov Na področju zaščite Krasa je napočil čas dialoga in morda tudi sodelovanja med naravovarstveniki, Kraško gorsko skupnostjo in zainteresiranimi občinskimi upravami. To novo vzdušje je prišlo jasno do izraza na sinočnjem soočenju o začetku izvajanja deželnega zakona o parkih in zaščitenih območjih, ki ga je v dvorani Baroncini priredila mestna sekcija Svetovnega sklada za naravo WWF. Številno občinstvo si je najprej ogledalo diapozitive o Krasu, ki jih je posnel Guido Radovich; sledila je razprava, v kateri so sodelovali Giorgio Depangher (Občina Devin-Nabreži-na), Ivo Sirca (KGS), Vito Rupert (Neposredni kmetovalci) in Guido Pe-sante (WWF). Pesante je povedal, da je WWF po znanih polemikah in razprtijah ubrala pot pragmatičnega pristopa do Krasa in do načrtovanega parka. Deželni zakon je kolikor toliko sprejemljiv, čeprav ostaja odprtih še precej vprašanj, začenši z uresničevanjem medobčinskega parka oziroma zaščitenih področij. Zeleni bi raje videli deželni in še boljše nacionalni park, treba pa se je soočati s trenutno situacijo. Nabrežinski župan Depangher je rekel, da deželni zakon ne rešuje vseh problemov, je pa pozitiven v kolikor končno ustvarja pogoje za uravnovešeno zaščito Krasa. Nabrežinska uprava podpira postopno za-ščito in meni, da mora krajinsko varstvo spodbujati tudi splošni razvoj Udeleženci sinočnje okrogle mize o Krasu (f. KROMA) teritorija. Kraševci so upravičeno nezaupljivi do posegov »od zgoraj«, nasprotujejo pa zlasti pretiranim vinkulativ-nim ukrepom. Sirca je pozdravil pragmatični pristop WWF in ostalih naravovarstvenih združenj do zaščite Krasa, deželni zakon je dober, ker priznava kra- škemu ozemlju tudi kulturne in narodnostne značilnosti. Domačini niso še docela prepričani, da zakon ščiti tudi njihove potrebe in interese, zato se morajo vsi (KGS, občine in zeleni) potruditi, da bodo ljudje čimboljše informirani o stvarnem izvajanju deželnega zakona. Da je treba pri tem upoštevati tudi interese (in probleme) kraškega kmeta je poudaril zastopnik Col-diretti. Na sinočnjem srečanju ni bilo resnici na ljubo povedano nič novega. Vzdušje v odnosih med kraškimi upravami in naravovarstveniki pa se je zelo spremenilo, na boljše seveda. Gre za novost, ki je ne gre zanemariti. SINDIKALNA KRONIKA V četrtek stavka osebja ACT Prevoz bodo zagotovili samo zjutraj in v prvih popoldanskih urah Prihodnji teden bo zaradi stavke zastal javni promet. Uprava prevoznega podjetja ACT je sporočila, da ne more zagotoviti rednega prevoza potnikovv četrtek, 20. marca zaradi stavke osebja v okviru sindikalnega spora za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe. Sindikati Cgil, Cisl in Uil so napovedali 24-urno stavko, avtonomni sindikat Cisal pa 3 in pol urno stavko od 10.30 do 13. ure. ACT nadalje obvešča, da bodo vsekakor zagotovili prevoze v dveh ča- sovnih pasovih, in sicer od 6. do 9. ure ter od 13. do 16. ure. Elena Gobbi (SKP) zahteva elektriko za ukrajinski ladji Deželna svetovalka SKP Elena Gobbi je vložila deželnemu odboru nujno vprašanje v zvezi z usodo ladij, ki sta že dalj časa v Tržaškem zalivu zaradi stečaja ukrajinskega ladjarja. Po več kot leto dni dolgem obdobju, ko sta bili zasidrani sredi zaliva, so pred kratkim sicer dovolili privez la- dij v novem pristanišču. Medtem pa so pošle zaloge goriva za elektfoge-neratorje, tako da sedaj grozi, da bosta posadki ostali brez najosnovnejših pogojev za preživetje na krovu. Deželna svetovalka Elena Gobbi zato predlaga, naj bi deželna uprava posredovala pri državnem podjetju za elektriko Enel, da bi iz humanitarnih razlogov začasno povezali ukrajinski ladji s splošnim električnim omrežjem, za kritje stroškov pa naj bi poskrbela sama deželna uprava. POLITIKA / PRIPRAVE NA OBČINSKE VOLITVE llly išče glasove tudi na desnici Odbor za njegovo ponovno izvolitev Trst je dokaj izrazito desničarsko mesto, kjer lahko zmagaš le, če »loviš« glasove tudi v desnosredinskih krogih. To je očitno spodbudilo Gio-vannija Cervesija in Emi-lia Terpina, da sta ustanovila »Odbor za bodočnost Trsta«, ki ima kot . edini cilj ponovno izvolitev Riccarda Illvja. Cervesija in Terpina ni treba posebej predstavljati. Prvi je bil dolgo let aktiven v republikanski stranki, bil je podpredsednik Pokrajine, nato eno leto odbornik za urbanistiko v Illyjevem odboru. Terpin, ki izhaja iz socialističnih vrst, je bil nato demokristjan in predsednik Zavoda za ljudske gradnje IACP. Oba sta odraz vplivnih gospodarskih krogov (za nekatere so to lobiji), ki podpirajo Illyjevo politiko odprtosti, za njima pa najbrž stojijo tudi nekatere framazonske lože (Manlio Cecovini?), ki so se odpovedale tradicionalni desničarski in nacionalistični usmeritvi. Terpin je na včerajšnji novinarski konferenci povedal, da se je pred štirimi leti opredelil za tedanjega Illyjevega tekmeca Giulia Staffierija, na nedavnih pokrajinskih volitvah pa ni podprl predsedniške kandidatke Oljke Adele Pino. Sedaj pa je z Illyjem. Cervesi je izrazil mnenje, da lahko edinole Illy ustvari pogoje, da se bo mesto izvleklo iz sedanjega morečega močvirja, v nasprotnem primeru (zmaga Pola svoboščin) pa je obsojeno na propad. Odbor za ponovno izvolitev Illyja bo v pri- Cervesi in Terpin na novinarski konferenci (f. KROMA) hodnjih dneh začel zbirati podpise za kandidatno listo, ki jo bo najbrž vodil podžupan Roberto Da-miani. Navezal bo tudi stike z ostalimi komponentami, predvsem z Oljko, ki so že napovedale podporo dosedanjemu županu. NOVICE OPČINE / LLOYD ADRIATICO Značke previdnim voznikom Nagrajenih je bilo 41 voznikov, ki 25 let niso povzročili nesreč Openska agencija zavarovalnice Lloyd Ad-datico je včeraj na slovesnosti v domači gostilni Veto na Opčinah nagradila zavarovance, ki več kot četrt stoletja niso Povzročili nobene pro-Pietne nesreče. Nagrajevanje je priredil agent iValter Grudina, z zlato in barvano značko pa je bilo nagrajenih 41 voznikov - pravih vitezov ceste, ki so lahko svetel zgled ostalim voznikom, kot je v svojem nagovoru Poudaril organizator. To so: Roberto Alle-gretto, Giordano Cappel-ii, Guido Del Monte, Egi-dio Fiorentin, Maria Flo-ridan Tinta, Maria Cri-stina Gambara, Nadja Kakes, Giovanni Kralj, Vincenzo Panza, Daniele Peric, Vladislao Petelin, Ladislao Sardoč, Radovan Semec, Ida Skerk, Silvano in Lucia Blasco-vich, Caterina Brada-schia, Emilio Cibic, Divio Comicioli, Argeo Co- Z včerajšnjega nagrajevanja v gostilni Veto (f. KROMA) vach, Bruno Guina, Mar-co Hrovatin, Giovanni Lubiana, Alessandro Milic, lolanda Mocini, Antonio Operti, Gaspare Pacia, mario Piscanc, Ugo Polonio, Lionello Sforza, Slava Starc, Emi- dio Sussi, lolanda Tes-sier, Bruno Adam, Mario in Edi Crevatin, Danilo Franceschini, Bruno Milic, Giovanni Skerk, Boris Zidarič, Ettore Can-ciani, Luigi Milic in Žarko Škabar. ČRNA KRONIKA / SV. IVAN Odkrili roparja, ki je ropal z okrvavljeno injekcijsko iglo Karabinjerji so po treh dneh izsledili mladega roparja, ki se v ponedeljek z okrvavljeno injekcijsko iglo v roki oropal market Delavskih zadrug v Ul. Brunelleschi pri Sv. Ivanu. Gre za 21-letnega Galliana Granata, ki je imel že v preteklosti opravka s pravico. Mladenič je v ponedeljek v popoldanskih urah stopil v market Delovnih zadrug z zakrinkanim obrazom. Približal se je blagajničarki, 55-letni Marii Zudin in ji pod grožnjo okrvavljene injekcijske igle ukazal, naj mu izroči denar, sicer jo bo okužil z aidsom, ker naj bi bil tudi sam okužen. Prestrašena ženska mu je izročila dotedanji inkaso, približno 750 lir. Karabinjerji z Vrdelske ceste so uvedli preiskavo in domnevnega storilca kmalu izsledila. Med hišno preiskavo so odkrili oblačila, v katera je bil oblečen, ko je oropal market, in tudi injekcijsko iglo. Aretirali so ga v sredo, njegovo ime pa so sporočili šele včeraj po dodatnih izvidih. Zaprli so ga v koronejski zapor. Galliano Granato se je že sredi lanskega decembra znašel v ospredju tržaške črne kronike, potem ko je napadel priletno žensko in ji ukradel 50 tisoč lir. Policisti so ga tudi takrat izsledili že po nekaj mah in ga aretirali. Preiskovalni sodnik ga je že dva dni kasneje izpustil iz zapora in odredil zanj hišni pripor. Nihče od njegovih sorodnikov pa ni hotel sprejeti fanta na dom. Ker je bil brez stalnega bivališča ni tatiču preostalo drugega, kot da je sodne oblasti zaprosil, naj mu dovolijo vrnitev v zapor. Sodnik je takrat njegovi prošnji ugodil, nekaj tednov kasneje pa se je mladenič vrnil na prostost, in, žal, spet zašel na krivo pot kaznivih dejanj. Začasno prekinili trajektno progo z Dračem Moral bi odpluti včeraj ob 13. uri, vendar je trajekt »Grecia« ostal privezan v tržaški luki: brodar, podjetje Adriatica di navigazione, je namreč začasno prekinil redno dvotedensko progo Trst-Drac zaradi znanih dogodkov, ki pretresajo Albanijo. Na pomolu je tako približno 10 albanskih tovornjakov, ki so bili namenjeni v Drač, zaman čakalo, da bi se vkrcali na trajekt. V ponedeljek bodo spet preverili, če je primemo, da trajekta »Grecia« (ki je prispel predsinočnjim iz Drača v Trst) in »Sansovino« spet plujeta v albanske vode. Tržaška pomorska poUcija in pristaniško poveljstvo nista doslej sprejela nobenih posebnih ukrepov, saj se val beguncev iz Albanije osredotoča v apuljska pristanišča. Srbski protestniki danes na univerzi Danes ob 11.30 bo v dvorani Venezian na ekonomski fakulteti tržaške univerze srečanje s predstavniki beograjskega študentskega gibanja Javno konferenco je priredila deželna svetovalska skupina Zelenih v sodelovanju s publikacijo II libretto, pristopila pa sta še Italijanski konzorcij za solidarnost in Združenje za mir - mladinska levica. Vstop je prost. Skupina treh zastopnikov gibanja, ki je več meseev protestiralo proti volilni prevari in proti Miloševičevemu režimu nasploh, bo predstavila svoje nenasilno pohtiko za demokratizacijo Srbije. Iz kontejnerja ušla žveplena kislina Med natovarjanjem ladje Vered, ki je včeraj priplula pred VII. pomol tržaškega pristanišča iz Benetk in je namenjena v Ashdod v Izraelu, je iz nekega kontejnerja ušla večja količila tekoče žveplene kisline. Pri tem se je rahlo zastrupil neki pristaniščnik, ki so mu nemudoma nudili prvo pomoč. Njegovo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče. Hitro so posegli tudi gasilci in pomorska policija, ki so imeli polne roke dela z odstranjevanjem nevarne tekočine, ki je menda pronic-nila tudi v nižje ležeče kontejnerje ter v podpalubje. Spet rop z injekcijsko iglo Vse kaže, da se je v Trstu razpasla manija ropanja z injekcijsko iglo. Včeraj popoldne malo po 16. uri je suh mladenič star kakih 18 let, visok meter 70, z balaklavo na glavi oropal tobakamo v Ul. Stock 7 v Rojanu. Prodajalki, 23-letni Giulii Martini, je zagrozil z injekcijsko iglo. Dekletu tako ni preostalo drugega, kot da mu je izročilo 500 tisoč lir dotedanjega inkasa. Ropar se je nato oddaljil z motornim kolesom. Agenti letečega oddelka naj bi bili že na dobri poti, in kaže, da bodo roparja kmalu odkrili. Zaradi olja na cestišču zaprti Ul. Coroneo Sinoči, ravno ob prometni konici ob 19. uri, so morah zapreti Ul. Coroneo na odseku od Ul. Carducci do Oširka Piave. Zaradi okvare na vozilu je stekla na cestišče večja količina motornega olja, kar je spravilo v nevarnost promet. Čiščenje je trajalo dalj časa, promet so preusmerili, nastali so zastoji na širšem območju v središču mesta. _______PREDSTAVITEV POBUDE V ROSSETTIJU_ Stalno gledališče F-Jk se povezuje s šolo Pripravili so gledališko delavnico za skupirio dijakov SREPNJEEVROPA Vlada potrdila: Center v Trstu Sedež permanentnega tajništva Srednjeevropske pobude bo v Trstu. Ministrski svet je namreč včeraj ratificiral ustrezni sporazum s predsedstvom Srednjeevropske pobude. V Trstu bo tako odslej tudi uradno deloval Informacijski in dokumentacijski center srednjeevropske pobude, ki so ga odprli pred točno enim letom, 15. marca lani. Center bo skrbel za nove oblike sodelovanja v srednji in vzhodni Evropi ter za pospešitev stikov med 16 članicami, in sicer s krepitvijo informacij o članicah in z ureditvijo dokumentacijskega centra, iz katerega naj bi članice črpale gradivo za njihovo medsebojno kooperacijo. V fojerju gledališča Rossetti so včeraj predstavili novo pobudo Stalnega gledališča Fur-lanije-Julijske krajine, tokrat namenjeno dijakom nižjih srednjih šol, ki jih sicer italijanska gledališča skoraj povsem zanemarjajo, kot sta poudarila predsednik gledališkega sveta Roberto Da-miani in umetnški vodja gledališča samega Antonio Calenda, potem ko sta spet z zadovoljstvom ugotavljala splošni pozitivni odziv na njune skupne gledališke pobude. Tudi novi načrt s sugestivnim nazivom Teatro Stabile Ragazzi (Oroško ali mladinsko stalno gledališče), je vsekakor izredno vidna in vidljiva pobuda-, ki bo gotovo še dodatno pripomogla k zunanjemu videzu deželne gledališke hiše. Kakorkoli že, pobuda se odziva na uvajanje gledališča v šolski učni program. V tem okviru je Stalno gledališče Furlanije-Ju- lijske krajine pripravilo gledališko delavnico za skupino dijakov tržaških nižjih srednjih šol. Kot je povedal Maurizio Solda, ki je vodil delo z otroki, je bilo od 80 prijavljenih izbranih 40, in sicer brez stroge selekcije temveč glede na njihovo razpoložljivost in čas, ki so ga bili pripravljeni posvetiti. Dijaki so nato začeli spoznavati gledališko delo od znotraj, predvsem ob igri. Tako so se ob sodelovanju scenografa in kostumografa Pierpaola Bi-slerija, koreografinje Lui-se Turinetti in Marca Podda, avtorja glasbe, ki jo bodo izvajali v živo, lotili postavitve Goldonijeve komedije Lažnji-vec. Komedijo bodo v petek, 21. marca, zvečer predstavili odraslemu občinstvu. V soboto in ponedeljek, 22. in 24. marca, pa še svojim vrstnikom. Prireditelji poudarjajo, da so vse ponovitve že razprodane. (bov) r BABNA HIŠA / DREVI RAZSTAVA JOŽETA CESARJA Ricmanjski teden Stefanovo je od nekdaj tesno povezano z Ricmanji. Po starem običaju so na ta dan prihajali v Ric-manje iz vseh krajev Brega in iz mesta ter s Krasa, da bi se poklonili sv. Jožefu v istoimenski cerkvi. Z leti se je ta navada izgubila, domače kulturno društvo pa še vedno namenja temu običaju vrsto prireditev. Nocoj ob 20.30, bo v Galeriji Babna hiša slovesno odprtje mnetniške razstave, ki so jo domači kulturni delavci dobro pripravili. Z nocojšnjo prireditvijo se namreč začenja Ricmanjski teden, ki se bo jutri nadaljeval s koncertom ob 11. mi na vaškem trgu. Nastopila bosta Godba na pihala iz Ricmanj ter Šolski pihalni orkester Glasbene šole ricmanjske godbe pod vodstvom Marina Marsiča. Teden se bo nadaljeval v sredo zvečer ob 20.30, s prireditvijo v domači dvorani, kjer bo nastopil združeni pevski zbor Slavec-Slo-venec, ki ga vodi Danjel Grbec. Sledila bo še veseloigra v domačem dialektu, ki so jo pripravili domači igralci, režirala pa Tatjana Turco. Veseloigra bo nosila naslov »Ana blana pupa«. Nocoj bo torej na prireditvi, ki začenja Ricmanjski teden, glavni poudarek na otvoritvi razstave priznanega, in prav gotovo nepozabnega umetnika Jožeta Cesarja. Predstavitvi njegovih olj, akvarelov in portretov bo sledil nastop flavtistke Anne Mat-tietti in kitarista Marjana Corettija, pa še nastop mešanega pevskega zbora »Fran Venturini« od Domja. Cesarjeva razstava bo v Babni hiši na ogled do 28. marca po naslednjem urniku: ob sredah in petkih od 20.30 do 22. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. Na ogled bo seveda tudi ob prireditvah, ki bodo potekale v Babni hiši. Gre torej za izredno bogat in kulturno razgiban teden, v katerem se želi domače društvo oddolžiti spominu umetnika Jožeta Cesarja, predvsem pa nuditi možnost mladim glasbenim umetnikom, Godbi na pihala iz Ricmanj in zboru KD Fran Venturini, da ta začetek in potek tedna popestrijo in obogatijo s svojo udeležbo. Neva Lukeš Lojze Abram v Križu Kulturno društvo Vesna je v sredo povabilo v goste novinarja in popotnika Lojzeta Abrama, ki je v Domu Alberta Sirka prikazal svoje zadnje popotovanje po Ekvadorju in otočju Ga-lapagos (na sliki - f. Magajna). Z diapozitivi in zanimivim predavanjem je goste večera popeljal na južnoame- riško celino, v pravzaprav bogati Ekvador, kjer pa ljudje živijo v revščini, saj si bogastvo dežele deli le majhna manjšina (dve tretjini prebivalstva namreč živi na robu preživetja). Prikaz politično nestabilnega Ekvadorja, najmanjše andske države, je bil izredno zanimiv, saj Ekvador združuje velik del glavnih zgodovinskih in naravnih značilnosti Južne Amerike. Tako je Lojze Abram goste s sliko in besedo popeljal po mirnem glavnem mestu Quitu, po strminah večno za-sneženmih ognjenikov, po notranjosti države in obalah Pacifika, po amazonskem gozdu in pa na otočje Galapa-gos, ki je pravi laboratorij narave; na njem namreč živijo neobičajne in zelo redke živalske vrste, na proučevanju katerih je znanstvenik Charles Darvvin razvil svojo revolucionarno evolutiv-no teorijo, (as.) Tv oddaja: Odnosi med zamejstvom in matico Prejšnja oddaja iz niza Pri nas doma je bila v celoti namenjena mladim, ki so se v studiu razgovorili in se dotaknili mnogih perečih problemov, ki zadevajo našo manjšino. V nedeljski oddaji, ki jo bo kot običajno vodil Joži Peterlin in bo na sporedu okrog 20.50 na STV - RAJ 3 pa bo tekla beseda o domovini oziroma odnosu, ki ga imajo zamejci do matice in obratno. V studiu slovenske televizije deželnega sedeža RAI v Trstu bodo spet prisotni mladi obrazi, in sicer Betty Tomšič, Igor Gabrovec, Danjel Toscano, Breda Susič, Brina Čehovin in urednik Mladega vala Pavel Volk. Pri tem bi še omenili nekaj zunanjih prispevkov, kajti Boris Devetak se je odpravil s snemalno ekipo v Ljubljano in vprašal ljudi na cesti, kaj menijo o Slovencih v Italiji. Nadvse zanimive odgovore, pa še debato v studiu, ki bo tudi tokrat potekala pod skrbno režijo Sergeja Verča, si boste lahko ogledali v nedeljo, 16. marca na STV RAI 3 okrog 20.50 ure, ponovitev pa bo v četrtek, 20. marca ob isti uri. SMRTNA KOSA Zadnje slovo do Rozine Grgič por. Jarc - Danile Na vrtojbenskem pokopališču so se 6. marca poslovili od tržaške rojakinje Rozine Grgič por. Jarc - partizanke Danile, številni rojaki, sorodniki in soborci. Pokojna Danila se je rodila v Gropa-di pri Trstu, v zavedni družini, po domače pri Blunkotovih. Odraščala je v zavedno Slovenko in se še zelo mlada vključila v osvobodilno gibanje. Pogumno in neustrašno je opravljala kurirsko in obveščevalno delo po Trstu in okolici, vse do Krasa in Brkinov. Leta 1944 jo najdemo v enotah VOS s tovariši Dušanom Mu-nihom-Darkom, Stankom Grudnom-Stre-lom in drugimi. V januarju leta 1945 je bila Danila v Boršt pri Trstu. Vas je bila obkoljena od okupatorskih vojakov. Iskali so več bunkerjev, v katerih so se skrivali naši borci in nekateri ranjenci. V enem izmed bunkerjev je bila Danila skupaj z dvanajstimi borci, ki so z bomhami v rokah trepetali, da jih »collottijevci« odkrijejo. Kljub temu, da so sovražniki ves dan terorizirali vas, izvedli več aretacij, niso odkrili bunkerjev. Kasneje se je Danila zadrževala na Krasu in v okolici Gropade. Delovala je tam do osvoboditve Trsta. Konec aprila je s skupino borcev vdrla v zapore Coroneo in osvobodila zapornike, ki bi jih Nemci in njihovi italijanski pomagači prav gotovo počistili, še pred prihodom osvoboditeljev. Med osvobojenimi borci so bili tudi nekateri sodelavci pokojne Danile. K slovesu so prišli mnogi sovaščani in soborci NOB s Tržaškega in drugih krajev Primor- Rozina Grgič por. Jarc ske. Prišli so aktivisti, znanci in prijatelji, da se kar najbolj spoštljivo poslovijo od Danile. Govorniki so ob odprtem grobu z velikim spoštovanjem in hvaležnostjo opisali junaško življenjsko pot pokojne Danile. Izrekli so ji zahvalo za njeno junaštvo in prispevek v NOB. Lado Ferluga - Cvek VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 15. marca 1997 LUDVIKA Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 18.05 - Dolžina dneva 11.40 - Luna vzide ob 6.40 in zatone ob 18.30. Jutri, NEDELJA, 16. marca 1997 HILARIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13,8 stopinje, zračni tlak 1022 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 65-od-stotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: France-sco Ruprecht, Manuel Ko-bau, Giacomo Sodomaco, Elisa Bianchini. UMRLI SO: 92-letna lo-landa Querel, 84-Ietni Pietro Vigini, 92-letna Eu-genia Pacchioni, 84-letna Annie Foladore, 85-letna Anna Crastina, 83-letna Erminia Giurissi. OKLICI: aktuar Fabio Malavenda in uradnica Daniela Ostroman, delavec Riccardo Bugliano in v pričakovanju zaposlitve Elena De Pretiš, mehanik Ulisse Padoan in čistilka Orieta Nicoletti, uradnik Luca Dal Ben in madnica Diana Veneziani, konzu-lent za reklamo Vincenzo Costantini in v pričakovanju zaposlitve Daniela Mazzoli, trgovec Giovan-ni Fiorella in trgovka Erika Bregant, uradnik Fulvio Zardini in gospodinja Cinzia Cavalari, slaščičar Ivo Bandi in slaščičarka Miriam Mico-ni, električar Massimo Rota in prodajalka Monica Ellini, delavec Davide Pizzamiglio in prodajalka Elena Conte, upokojenec Fiorello Medeot in gospodinja Biserka Pantelič, prodajalec Paolo Stringo-ne in uradnica Manuela Paoletti, uradnik Luigi Rosaro in uradnica Laura Mosetti, fotograf Alessan-dro Urbaz in prodajalka Rossana Mamilovich, kovač Gianfranco Marchesi in v pričakovanju zaposlitve Emanuela Rolli, uradnik Luciano Lugnani in družinska pomočnica Manuela Levicci, trgovec Alessandro Kuhar in uradnica Romana Bian-chinm uradnik Fabio Gruber in uradnica Cinzia Ventura, Stephan Paul Strebel in Sonja Katja Goiardo, biolog Enrico Tongiorgi in raziskovalka na univerzi Lucia Gardos-si, gasilec Alessandro Li-mena in uradnica Gabriel-la Zacchi, odvetnik Paolo Longo in komercialistka Lorella Torchio, upokojenec Ricciotti Antonazzo in uradnica Daria Miche-lazzi, mestni redar Gior-gio Chinelli in univerzitetna študentka Grazia Gatta, nogometaš Antonio Luče in uradnica Erika Di Pinto, inženir Lorenzto Cantarutti in gospodinja Patrizia Patriarca, uradnik Giampaolo Petrini in Solnica Silvia Palazzi, delavec Stefano Tomat in fizioterapevtka Barbara Pore tti. [ ' LEKARNE Od PONEDELJKA, 10. do SOBOTE, 15. marca 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Largo Sonnino 4 (tel. 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 (Milje - tel. 271124). SESLJAN - (tel. 414068) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 2, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Gio-vanni 5, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN - (tel. 414068)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 19.00, 22.00 »II paziente inglese«, i. Juliette Bino-che, VVillem Dafoe. EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15, »Mars Attacks!«, r. Tim Burton, i. Jack Nicholson, Glenn Glose. EXCELSIOR AZZUR- RA - 17.30, 19.45, 22.00 »Romeo e Giulietta«, i. Leonardo Di Caprio, Clai-re Danes. AMBASCIATORI - 15.00, 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »La carica dei 101«, i. Glenn Glose. NAZIONALE 1 -15.30, 17.45, 20.00, 22.30 »Jerry Maguire«, i. Tom Cruise. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15, 24.00 »Creature selvag-ge«, i. Jamie Lee Curtis, Kevin Kline. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.15, 20.30, 22.15, 24.00 »II carniere«, i. Massimo Ghini, Leo Gullotta. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.00, 18.30 »Space Jam« i. Michael Jordan; 20.15, 22.15, 24.00 »Fargo«, r. Joel Coen. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Analita«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »II ci-clone«, r. Leonardo Pie-raccioni, i. Natalia Estra-da. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »La tregua«, r. Francesco Rosi, i. John Turturro, Massimo Ghini. LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.00 »Kamasu-tra«, r. Mira Nair, prepovedan mladini pod 14. letom. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča, da rok za predložitev službene odpovedi in prošnje za podaljšanje delovnega razmerja letos zapade danes, 15. marca (M.O. št. 51, z dne 21. januarja 1997). SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča, da so bili 24. februarja 1997 objavljeni oz. razobešeni na tržaškem šolskem skrbništvu in na šolah razpisi natečajev na podlagi uradnih listin za upravno, tehnično in pomožno osebje (osebje A.T.A.)-Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki še niso vključeni v trajne lestvice, oz. kandidati, ki so v le-te že vključeni in želijo dopolniti točkovanje. Rok za vložitev prošenj zapade 26. marca 1997. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. s________________IZLETI SK BRDINA organizira avtobusni izlet na Vogel ob priliki Zamejskega prvenstva. Izlet bo jutri, 16-t. m. Avtobus bo Startal z Opčin ob 5.45 (Bar Centrale). Ne pozabite na potne liste. Informacije po telefonu na številkah 212859 ter 213905. KROŽEK ANSALDO iz Tržiča priredi 7-dnevni izlet v London, od 23. do 29. aprila. Za informacije telefonirati na St. 040/299072. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z MoPZ VASILIJ MIRK in SD PRIMORJE vabi na koncert 28. mednarodne zborovske revije toO!<6*A danes, 15. marca 1997, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku Nastopajo: MoPZ KUD Rožmarin iz Temnice, ŽPZ Društva upokojencev iz Idrije, MoPZ P o dgora-Stever j an, MePZ Igo Gruden iz Nabrežine, DPS Sovodenjska dekleta in MoPZ Provox iz Nove Gorice. KRAŠKI KVINTET in BRACO KOREN predstavljajo novo kaseto in cd-ploSCo ' zZjDJDOuUuujUm jutri, 16. marca ob 18. uri v športno kulturnem centru v Zgoniku GOSTJE VEČERA bodo Verč in Kobal ter Galičeve citre Povezuje Jože Galič. Sodelujeta: GOSTILNA PIZZERIA GUŠTIN - Zgonik upraviteljici Paula in Tamara — ROZE MIKI -Nabrežina trg - tel.229123 - Organizacija večera: Ars Nova. SKD SLAVEC Ricmanje-Log prireja Ricmanjski teden Danes, 15. marca ob 20.30 v razstavni galeriji Babna hiša otvoritev razstave slikarja Jožeta Cesarja Predstavitev Sergij Cesar. V kulturnem sporedu sodelujejo Anna Mattietti-flavta, Marjan Coretti-kitara in MePZ Fran Venturini pod vodstvom VValterja Lo Nigra. V sredo, 19. t. m., ob 20.30 v prireditveni dvorani DOMAČI VEČER Nastopata Zd. MePZ Slavec-Slovenec pod vodstvom Danjela Grbca ter dramska skupina SKD Slavec z veseloigro v narečju »Ana bTana pupa« v priredbi in režiji Tatjane Turko. SKD SKALA z Gropade vabi danes, 151. m., ob 20.30 v Zadružni dom na veseloigro PD Slovenec z Boršta »Teku je blo ambet u Boršte...« Sodeluje MePZ Slovenec-Slavec. Režija Boža Hrvatič. ------------Vabljeni!----------- //žvvess/ s/i/t/t/z/ Revija otroških in mladinskih zborov J PRIREDITVE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s MoPZ VASILIJ MIRK in SD PRIMORJE vabi na koncert 28. mednarodne zborovske revije PRIMORSKA POJE '97 danes, 15. marca 1997, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Nastopajo: MoPZ KUD Rožmarin iz Temnice, 2PZ Društva upokojencev iz Idrije, MoPZ Podgora-Steverjan, MePZ Igo Gruden iz Nabrežine, DPS Sovodenjska dekleta in MoPZ Pro-vox iz Nove Gorice. SKD SKALA z Gropade vabi danes, 15 t. m., ob 20.30 v Zadružni dom na veseloigro PD Slovenec z Boršta »Teku je blo ambet u Boršte...«. Sodeluje MePZ Slovenec-Slavec. Režija Boža Hrvatic. Vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB (ul. Doni-zetti 3) vabi danes, 15. t. ni., ob 18.30 na III. večer posvečen odkrivanju ruskega sveta, z naslovom »RUSKI ČLOVEK: KORENINE NJEGOVEGA VEROVANJA V BOLJŠO BODOČNOST«. Predavala bo prof. MARTINA KAFOL. BAZOVSKE KULTURNE ORGANIZACIJE priredijo danes, 15. marca ob 20.30 v kinodvorani proslavo ob dnevu slovenske kulture. Nastopajo OPZ Slomšek, mladinski zbor Bazovica in MPZ Lipa ter recitatorji mladinskega krožka. Govornik Marij Cuk. Vabljeni! DRUŠTVO MAVRIČNI MOST MLADIH vas vabi danes, 15 marca 1997, v Zadružni dom v Hrpelje na Kulturni veCer s pisateljem Milanom Lipovcem. Pogovor s pisateljem bo vodila prof. Nada Pertot. veCer bodo popestrili Istrski muzikanti in pevski zbor Slavnik. SKD SLAVEC Ric-manje-Log vabi na prireditve RICMANJSKEGA TEDNA. Danes, 15. t. .m., ob 20.30 v Galeriji Babna hiša otvoritev razstave slikarja Jožeta Cesarja. V kulturnem programu nastopajo flavtistka Anna Mattietti in kitarist Marjan Coretti ter MePZ Fran Venturini. Jutri, 16. t. m., ob 11. uri na vaškem trgu koncert Godbe na pihala iz Ric-manj ter šolskega pihalnega orkestra Glasbene šole pod vodstvom Marina MarsiCa. V sredo, 19. t. m., ob 20.30 v prireditveni dvorani domaCi večer z nastopom združenega mešanega pevskega zbora Slavec-Slovenec pod vodstvom D. Grbca in veseloigro v domačem narečju »Ana b’lana pupa« v priredbi in režiji Tatjane Turko. SLOVENSKO KULTURNO SREDISCE PLANIKA, ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA -Celovec vabijo na zbo- Na novih 50 marčnih id! So davno v marčnih idah rojenice Tri sodbe Isoči napletle mali: Aktivno bo predana naSi Soli, Ne bo Talija vzela njeno lice; Kot zadnjo so napoved sojenice Izdale težko sodbo strašne boli -Minljivosti ne uideš prav nikoli -Energično je Agata v plenice Repliko v gnevu strnila pojočo: Zlovešče naj te usoda hudo maje, Ko vidiš, da vse strto je pod točo, Oh, preživiš, podiraš drugim meje! Vmes Abraham te sreča vso cvetočo: In Bog naj zdravja ti še dolgo daje! Vsi mi v Kulturnem domu v Trstu, jutri, 16. marca, ob 17. uri Prireja ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV rovsko revijo PRIMORSKA in KOROŠKA POJE ’97 jutri, 16. t. m., ob 14.30, v Kulturnem centru na Trbižu. Sodelujejo: ZPZ Ivan Grbec iz Skednja, DPZ Jezero iz Doberdoba, Zenski učiteljski zbor iz Tolmina, Pevsko-inštrumentalna skupina PD Drava iz Zvabka, Pevska skupina Nomos iz Škocjana, Kvartet A Capella iz Do-brle vasi, Dekliški kvartet iz Borovelj in Dvojezični zbor iz Celovca. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV priredi revijo otroških in mladinskih zborov PESEM MLADIH 1997 jutri, 16. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Eno uro pred začetkom (ob Na Jesenicah praznuje danes 90 let gospa Marija Ažman V Nabrežini se njenemu slavju pridružujejo mnogi, ki se je s hvaležnostjo spominajajo, saj jim je kot učiteljica v šolskem letu 1943/44 odpirala pot do slovenske zavesti in besede. Martina nas je razveselila, ko diplomo je dobila in med dr. ekonomije stopila. Čestitamo LupinCevi Te dni se Darij Brajnik od Domja sreča z Abrahamom. Ob okrogli obletnici mu iskreno čestita KD Fran Venturini 16. uri) skupna vaja za zaključno pesem. GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na KONCERT ob praznovanju sv. Jožefa jutri, 16. t. m., ob 11. uri na trg v Ricmanje. Pod vodstvom M. MarsiCa bosta nastopala šolski pihalni orkester in godba. SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom. Do ponedeljka, 24. marca, razstavlja VLADIMIR KLANJŠČEK. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 17. marca, v Peterlinovo dvorano v Donizettijevi ulici št. 3 na predstavitev dveh knjižnih del domačih avtorjev. Predstavili bodo kratki roman Marka SošiCa »Balerina, Balerina« in pesniško zbirko Ivana Tavčarja »Ta mala zemska večnost«. Deli bosta predstavila Saša Martelanc in Ivanka Hergold. Začetek ob 20.30. GLASBENA MATICA - KULTURNI DOM TRST - Koncertna sezona 96/97 - V torek, 18.3. ob 20.30: Dva klavirja - Beatrice Zonta in Vesna Zuppin (Brahms, Ravel, Milhaud). SKD TABOR OPČINE - Prosvetni dom. V torek 18 t. m., ob 20. uri bo Lojze Abram posredoval z besedo in diapozitivi svoje vtise in doživetja potovanja po ognjeni-le-deni deželi Islandiji. Lepo vabljeni! TPK SIRENA v sodelovanju z GLASBENO MATICO vabi na koncert v sredo, 19. marca t. L, ob 20.30. Nastopil bo Trio Glasbene Matice (Erika BuzeCan - flavta, Tatjana Jercog - klavir in Marko Stoka - klarinet) s skladbami sledečih avtorjev: Grundman, Danzi, Botte-sini, Levvin, SoštankoviC in Saint-Saens. Koncert je posvečen Nadji KrišCak. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s KD OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo od 1. januarja /997 dalje OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure FRAN VENTURINI vabi na koncert 28. mednarodne zborovske revije PRIMORSKA POJE '97 v petek, 21. marca 1997, ob 20.30 v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Nastopajo: MePZ Višava s Ferlugov, MoPZ Košana, MoPZ Miren, MoPZ Jezero iz Doberdoba, DPZ Vesna iz Križa, MePZ Rado Simoniti iz Dobrovega. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s KD TABOR vabi na koncert 28. mednarodne zborovske revije PRIMORSKA POJE '97 v nedeljo, 23. marca 1997, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Nastopajo: MePZ Društva upokojencev iz Kopra, MoPZ SoCa iz Nove Gorice, MePZ Sv. Peter, MePZ Standrež, MoPZ Fantje izpod Grmade in MePZ Jacobus Gallus. H ČESTITKE Irina danes 17 let ima. Ker sreča in zdravje sta bisera dva, naj ji v življenju sledita oba. To so zelje tata Sergija, mame Alde, Petra in vseh, ki bomo danes zvečer praznovali s teboj. □ OBVESTILA TEČAJE ROČNEGA TKANJA bo vodila Magda Tavčar pri Skladu Mitja Cuk. Začetek 1. tečaja (22h) bo danes, 15. marca. Število vpisov je omejeno. Informacije pri Skladu Mitja Cuk, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 040/212289. DOLINCANKE se bomo zbrale jutri, 16. marca ob 19. uri v Društveni gostilni v Dolini in skupaj z Vanko in Tonco počastili 8. marec, mednarodni praznik žensk. SD MLADINA SMUČARSKI ODSEK vabi elane naj se udeležijo 16. zamejskega smučarskega prvenstva - Pokal ZSSDI, ki bo jutri, 16. marca na Zoncolanu. Informacije nudijo odborniki na telefonski št. 213518. KRAŠKI KVINTET in BRACO KOREN predstavljajo novo kaseto in cd-plošCo »Pesem zapojmo« jutri, 16. marca ob 18. uri v športno kulturnem centru v Zgoniku. Gostje veCera bodo VerC in Kobal ter Galičeve citre. Povezoval bo Jože Galic. Organizacija večera: Ars Nova. KAKO SI NAJTI pravega so-zakonca in živeti srečno zakonsko življenje? Kako kot zakonca v jubezni raste-va? Naj v strogosti ali popustljivosti vzgajava najine otroke?... Taka in podobna vprašanja bosta načela zakonca Lisjak iz Kopra - ona, dr Mirja je zdravnica, njen mož pravnik-advokat. V predavanju, ki bo v ponedeljek, 17. marca ob 20.30 v Slomškovem domu v Bazovici. Zaključili bomo s skupnim pogovorom in prijateljskim srečanjem ob mizi. Lepo vabljeni! »ZDRUŽENJE STARSI SKUPAJ« organizira prodajno razstavo v dobrodelne namene, ki bo v prostorih Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46, od 17. do 22. marca vsak dan od 16. do 18. ure. Vljudno vabljeni. KD FRANCE PREŠEREN vabi na veCer diapozitivov Sonje Gregori in Lučke Abram »Ladakh in Kashmir - skrivnostni deželi med Karakoru-mom in Himalajo« v sredo, 19. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sklicuje 43. redni občni zbor v petek, 21. marca 1997 ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v ul. sv. Frančiška 20/11 v Trstu. Vabljeni elani. KRD DOM BRISCIKI vabi na plesni teCaj. Prvo srečanje bo v sredo, 26. marca 1997 ob 20. uri na sedežu društva. Toplo vabljeni! SZ BOR obvešča vse zainteresirane, da sprejema vpisovanje za tečaje aerobike (za mlade, srednje in starejše), ki se vršijo ob večernih urah dvakrat tedensko v prenovljeni telovadnici Stadiona 1. maj. Za vse dodatne informacije telefonirati v urad, na št. 040/51377, od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL Trst sporoča, da se je začelo vpisovanje za poletne aktivne počitnice na Medvedjem Brdu od 30.06 do 10.07.1997. Vpišejo se lahko otroci od 6. do 12. leta. Druga poletna pobuda pa bo v Fiesi pti Potorožu od 28.07 do 06.081997 za mlade od 6. do 17. leta. Podrobnejše informacije lahko dobite v Slovenskem dijaškem domu v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 573141. KRUT prireja 14-dnev-no bivanje na Siciliji v zdravilišču Sciaccamare. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8, tel. 360072. MALI OGLASI tel. 040-7796600 BORIS SPORTS CLUB - Športni center »Ervatti« BrišCiki - vabi v petek, 21. t. m., ob 21.30 na rock’n’roll koncert skupine Dirty Fingers. Ne zamudite!! Vstop prost. MEHANSKI STROJ za nakladanje Macoratti MAC 25 prodamo po ugodni ceni. Tel. 299259. IZKUŠEN ELEKTRIČAR išče zaposlitev. Tel. 639091. APE PIAGGIO, 200 kub. cm, odprt, tudi pokvarjen za primerno ceno kupim. Tel. 040/826756. PRODAM VOLKSVVA-GEN POLO 1.0 I katalizi-ran, rdeCe barve, letnik '94, s premično streho, prevoženih 34000 km, v odličnem stanju tel. 200078.' NUJNO IŠČEMO ČISTILKO z bivališčem v Tržaški pokrajini. Pismene ponudbe sprejema uredništvo Primorskega dnevnika - ul. Montecchi 6, pod šifro »Čistilka«. NUDIM MOŽNOST fotokopiranja najpopolnejše zbirke dokumentov o naših pravicah in dežel doline Aoste in Siidtiro-la. Prosta izbira, 100 lir na fotokopijo. Za podrobne informacije tel. 228779. GOSPA srednjih let nudi pomoC pri gospodinjstvu tudi starejšim onemoglim osebam. Tel. 0038667/22524. NUDIM POMOC v go- spodinjstvu 2 krat - 3 krat tedensko. Tel. 0038667/42250. PRODAM majhno, komaj obnovljeno hišo v Lonjerju. Za informacije telefonirati na št. 040/410208 v večernih urah BMW 520 I, letnik 1986 v dobrem stanju, taksa 97 plačana, vkluCe-na zimska oprema, prodam za 6.000.000 lir. Telefonirati na 040/214309. SKLAD »MITJA CUK« obvešCa, da je odprta vsak torek svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije na tel. 212289. SKLAD »MITJA CUK« obvešCa, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije. Informacije po tel. 212289. SKLAD »MITJA CUK« obvešCa, da organizira jezikovne krožke iz angleščine in drugih jezikov. Tel. 212289. NUJNO IŠČEMO vajenca ali vajenko. Telefon 228530 ali 228341. GOSPA SREDNJIH LET, zdrava, išCe kakršnokoli zaposlitev tudi part-time: pomoC pri starejši osebi ali kot pomočnica v gospodinjstvu. Tel. od 13. do 15. ure na št. (040) 825735. V PIVNICI III. GENE-RAZIONE v Boljuncu bo danes, 14. 3. koncert skupine Kraški ovčarji. KMEČKI TURIZEM je odprl Just Škerlj, Salež 44. Ob sredah zaprto. KMEČKI TURIZEM Gruden-Zbogar v Sama-torci je ponovno odprt od Četrtka do nedelje. Tel. št. 229191. KMEČKI TURIZEM -OSMICO je odprl Milic v Zagradcu. Tel. 229383. LADI IN MIRAN Kocjan sta odprla osmico v Dolini 147. Točita belo in Črno vino. OSMICO je odprl Mahnič v Borštu št. 1. ToCi belo in Črno vino. VLADIMIR CAHA-RIJA iz Nabrežine št. 22 je odprl osmico. ToCi belo in Črno vino. OSMICO odpre Guštin Dušan, Repen 22. Vljudno vabljeni! OSMICO sta odprla Bojana in Gianna Pahor, Medja vas 8. Vabljeni! OSMICO ima Berto Tonkic, Tržaška ul. 25, Doberdob. ToCi Črno in belo vino ter nudi domaCi prigrizek. OSMICO ima v Lonjerju Marija GombaC. ToCi belo in Črno vino. OSMICO je odprl v Sa-matorci št. 21 Jožko Colja. OSMICO je odprl v Zgoniku Janko Kocman. PRISPEVKI V spomin na Lojzko Cotar por. Slavec darujeta mož Angel in hci Sabina 150.000 lir za Center za rakasta obolenja, 50.000 lir za PD Slovenec, 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt in 50.000 lir za SD Breg. V spomin na Veselo Starc darujejo Alenka, Anica, Damjana, Dragica, Etta, Lori in Orietta 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. V spomin na Marijo Kristino Ban daruje Edda Turcinovich 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Marijo Kristino Ban daruje Davor ZupanCiC 100.000 lir za Primorski dnevnik. V počastitev spomina drage Lojzke Slavec daruje družina Kalc 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu. V spomin na svoje drage pokojne daruje družina Jelenič 100.000 lir za Združenje starši skupaj. V spomin na Oskarja Košuto darujejo Mari in Vinko 20.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na Oskarja Košuta darujeta Karmelo in Silva Sedmak 30.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. Namesto cvetja na grob Ivanke Skerlavaj darujeta Mario Furlan in Pierina 50.000 lir za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Marije Kristine Ban darujeta Egon in Vojka KrižmanCiC 30.000 lir za SKD Tabor. VIDEM / TEATRO CONTATTO MIRAMARSKI GRAD Descartove misli v plesni predstavi: načrt je bil sila tvegan in drzen istočasno, lotila pa se ga francoska koreografka Maguy Marin, po splošni definiciji uporniška učenka velikega Bejarta. S svojo plesno skupino in ob odločilnem sodelovanju Denise Mariotte, ki je napisala izvirno glasbo, je leta ’93 pripravila predstavo VVaterzooi, ki je nastala kot koprodukcija gledališča v Reggio Emilii in plesnega festivala v Cannesu. Scen- s^a postavitev - tvlag\xy Ivi ar in se ne omejuje zgolj na ples - Descartovih »duševnih strasti« se je takoj uvrstila med najbolj vznemirljive in težko opredeljive predstave: 13 izvajalcev na odru pleše, igra, recetira in s pomočjo neverjetne mimike gledalcem predstavi emocije, strah, veselje, žalost, jezo, ljubezen, sovraštvo, prijateljstvo. Plesna skupina Maguy Marin, ki jo sestavljalo vsestranski izredni interpreti, že od leta ’93 zelo uspešno nastopa s predstavo VVaterzooi, s katero je videmski center CSS tudi želel zaključiti letošnjo gleda-liško-plesno sezono Teatro Contattto (predstava je bila na sporedu od četrtka do danes). Se enkrat gre torej zahvala organizatorjem videmske sezone, ki so v naši deželi nedvomno najbolj pozorni do sodobnega dogajanja na področju gledališke in plesne ustvarjalnosti, da so spet povabili francosko koreografinjo in njeno skupino. Ko je bil videmski center širšemu občinstvu še veliko bolj neznan, je namreč v svojo sezono (marca ’91) uvrstil predstavo May B, s katero se je Maguy Marin na svojstven način poklonila ustvarjalnosti Samuela Becketa. To zelo trdo, mestoma kruto predstavo, veliko kritikov še vedno šteje za najboljše ali pa za najprodornejšo Marinino delo, vsekakor je doživelo izjemno število ponovitev (sklenite so se prav v Vidmu). Po tem uspehu se je Maguy Marin vse bolj skušala preusmeriti k »totalnemu gledališču«, v katerem nastopajo izvajalci, ne pa plesalci, igralci, glasbeniki in tako dalje. Zato od članov svoje skupine zahteva, da so vsestranski izvajalci, saj morajo na odru igrati na inštrumente (velikokrat gre za neobičajne, kot so mali klavirčki in ksilofoni ali pa piščalke), razločno recitirati in to v raznih jezikih (v Vidmu je bil pretežni del teksta iz francoščine preveden v italijanščino, v Ljubljani pa so stavek ali dva povedali celo v slovenščini), izražati občutke tudi z mimiko in končno še plesati, in to odlično. Rezultat izziva, ki se ga je s svojimi sodelavci lotila Maguy Marin, je izjemen, med drugim pa je tudi dokaz, da se v plesni govorici da na izredno globok in ironičen način obenem predstaviti najrazličnejše teme. (bip) Bruno Munari: genialni vsestranski ustvarjalec Ob razstavi je potekala vrsta zanimivih delavnic Bruno Munari: izumitelj, umetnik, pisatelj, oblikovalec, arhitekt, grafik, poet, prejemnik številnih nagrad in priznanj. Večstranska osebnost, letos devedesetletni otrok. Človek, ki je s svojo prodornostjo znal genialno spojiti lastna izkustva in jih vnesti v naš prostor in čas. Poslužuje se dinamičnih in preprostih pristopov, ki so vsakemu dostopni: »Umetnost je za vsakogar« je vodilna misel k razstavi, ki uvaja v Munarijevo razpetost med pravili in slučajem v iskanju zlate poti med nasprotji. Razstava, ki jo je pripravil tržaški »Gruppo Immagine« in je odprta še danes v prostorih konjušnic miramarskega gradu, ponuja vpogled v Munarijevo sposobnost obnavljanja ter potrjuje aktualnost delavnic, kot dinamično sredstvo k spodbujanju diver-gentnostni mišljenja in ustvarjalnosti nasploh. Deset let je minilo, kar je Munari usposobil skupino vzgojiteljev, s katerimi se vseskozi še srečuje in sodeluje s svojim novim pristopom, sad življenjske poti, ki ga je vodila od sodelovanja s skupino italijanskih futuristov do globljega doživljanja večstranskosti in dinamike podobe v odnosu s prostorom. Smisel za nekonvencionalnost, za eksperimentiranje sta vodilna tokova, ki izvirata preprosto iz ustvarjalne igre. Kot ustvarjalec in pedagog je Munari človek bodočnosti: prožen in genialen v iskanju novih rešitev. Kar v teh dneh razglašajo po medijih o ameriških izsledkih, da so otroci, ki rastejo ob ustvarjalnih dražljajih veliko bolj inteligentni od onih, ki jih spremlja informatika, zagovarja Munari že več desetletij, toliko, da se po njem zgledujejo v tujini, med drugimi tudi skupine iz bližnje Slovenije, kot je npr. skupina Sezam iz Ljubljane. Morda bi bilo lepo, da bi prišli na ogled te razstave tudi one osebe, ki na slovenski vladi zagovarjajo ukinitev likovnega pouka pri najmlajših. »Kdor ustvarja je srečen«, pravi Munari, potrjujem, da to doživljam kot otrok, ki je v mladih letih doživel njegove spodbude. Vsak se lahko o tem prepriča, ko okusi vzdušje na delavnicah, ki potekajo ob razstavi (foto KROMA). Prva predvideva prehod iz ploskve v prostorsko sestavljanje s papirnatimi sredstvi, druga s kockami Lego, trtja s sestavljanjem kosov K’nex (edinstveni so Leonardov! stroji K’nexa). Dejavnost skupine »Immagine« prenavlja odnos do muzejskih struktur ter jih vključuje v svoje običajno delo približevanja likovnih zvrsti najmlajšim. Razstavljena dela pripadajo zasebnikom in predstavljajo skop izbor, če pomislimo na umetnikovo raznolikost in bogato produkcijo, vendar jasno prikazujejo večstran-skost pristopov in uporabnost ek-spnonatov, kar jim daje poseben čar. Na ogled so pripravne skice, končne risbe, originalni načrti za številne knjige, ki so namenjene otrokom in postanejo interaktivne po zaslugi preprostih posegov v izbiri same podlage in oblikovnih rešitev. Številne so pošle in so zato prava redkost. Knjige za predšolske otroke, t.i. »Prelibri« so zgodovinskega pomena na področju didaktike. Neuporabni stroji lebdijo v prostoru, kot viseči mobiles. Zložljive skulpture duhovito namigujejo na možnost zlaganja za vse, ki potujejo, dejansko predstavljajo prehod osnovnih oblik trikotnika, pravokotnika in drugih v prostorske strukture. Taki kovinski kipi sprejmejo obiskovalca že bo vhodu v razstavišče. Predelava vsakdanjih predmetov, kot so lahko npr. vilice, ali snovanje novih izmišljenih pisav, kot je grafizem na sami zgibanki k razstavi, raziskovanje kompozicijskih kombinacij barv in oblik, oblike same s protiobliko, foto-montažne lepljenke in polimate-rični posegi, neskončna igra notranjega prerojenja... vse to Munari vnaša v naš prostor, val svežine in veselja. Jasna Merkil NOVICE GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA / PETI VEČER Bachova maša v izvedbi operne hiše Verdi V letošnjo abonmajsko ponudbo je tržaško gledališče Verdi vključilo tudi Bachovo mašo v b-molu, kar je precej neobičajna izbira za operno sezono, predvsem pa trda preizkušnja za orkester in zbor operne hiše. Delo bodo prvič predstavili drevi ob 20.30 v tržaški dvorani Tripcovich, kjer bo na sporedu do 27. marca. Orkester in zbor (pripravil ga je Franco Monego) bo vodil dirigent Henry Chri-stopher, kot solisti pa bodo nastopali Lynne Daw-son (sopran), Catherine Denley (sopran), Mark Tucker (tenor) in Michael George (bas). Anna Nagara za niz »gledaliških prepletanj« V tržaškem gledališču Miela bo drevi ob 21. uri na sporedu že tretja predstava iz niza »gledaliških prepletanj« (Teatralmente Intrecci), ki ga pripravljata zadruga Bonavventura in gledališče La Contrada Tokrat bo za milansko gledališče Franco Parenti nastopila Anna Nogara, M bo predstavila Gaddovo delo »H racconto de rincendio di via keplero« (Pripoved o požam v Ul. Keplero). Gre za pripovedovanje v novinarskem slogu o požaru oz. o begu skupine stanovalcev. Predstavo bodo ponovili še v nedeljo zvečer ob 21.uri inv ponedeljek popoldne ob 16.30. Razstave sodobne umetnosti Danes popoldne ob 18. uri bodo v prostorih palače Costanzi odprli razstavo umetniških posegov v vsakdanjost, ki sta jo pripravila tržaško občinsko od-bomištvo za kulturo in muzej Revoltella. Na razstavi, ki zajema tri lokacije - ob palači Costanzi, kjer nastopa največ razstavljalcev, so dela na ogled še v Občinski galeriji na Trgu Unita in v dvorani, v kateri je občinska oglasna deska - sodeluje 12 umetnikov. Pomladno igrivo in zanimivo Zadnji koncert v Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici v Novi Gorici (v torek, 11. marca) je bil vsekakor pravo udejanjenje programskih smernic, s katerimi je novogoriški Kulturni dom oplemenitil letošnji ciklus komornih večerov Glasbe z vrtov sv. Frančiška. Ge smo doslej lahko prisluhnili rezulatom nekaterih glasbenikov-poust-varjalcev, ki s svojim komornim muziciranjem bogatijo glasbeno življenje na obeh straneh zahodne meje Slovenije, smo na torkovem koncertu z velikim veseljem sprejeli povabilo na glasbeni »zmenek« tudi z nekaterimi skladatelji, ki so s svojo ustvarjalnostjo v preteklosti (in tudi sedanjosti) zaznamovali goriški kulturni prostor in so njihova imena danes marsikomu neznanka. Gosta večera, sopranistka Veronica Vascotto in kitarist Giulio Chiandetti (goriška glasbenika, ki sta diplomirala na Tržaškem konservatoriju in dosegla že nekaj pomembnih glasbenih odličij) sta odkrila nekatere originalne ali transkribirane skladbe za kitaro in glas in jih v zelo suvereni komorni igri pred- stavljata javnosti na podlagi ohranjenih rokopisov v Mestni knjižnici Trst. Glasbena umetnika, oba v odlični poustvarjalni kondiciji, naravno muzikalna in sveža, dovolj tehnično precizna in izrazno močna, v svoji koncer-tantski drži preprosto čedna, sta, po uvertumem preludiju za kita- Popravek Poročilo o tržaškem pesniškem večeru v poklon ustvarjalnosti Ane Ahmatove, ki smo ga objavili v četrtek, 13. marca, se je zaključilo s pohvalno oceno o prispevku, ki ga je pri oblikovanju »študijske predstave« (tako nam je bilo rečeno po večeru v gledališču miela) imela Anastazija Purič. Zapisali smo »... Pri res sugestivnem poklonu ruski pesnici so sodelovali še .... in zlasti Anastazija Purič z učinkovito in občuteno izbrano glasbeno kuliso.« Naš namen je bil izpostaviti vlogo Puričeve, ki je za »študijsko predstavo« napisala izvirno glasbo, kar morda ni bilo dovolj poudarjeno. Ur. ro solo Luigija Morettija, v pvem delu večera ponudila srečanje s klasicistično, Mozartovsko navdahnjenimi skladbicami za glas in kitaro (romatičnost Verdija je prisotna le v krajših prebliskih) dveh avtorjev, ki sta sredi 19. stoletja ustvarjala v Trstu in Gorici. Karl Frederick Lički (1803-1964) in Antonio Gracco (1795-1881) sta svoje skladbe (Lički: Canzonetta, Gracco: La rosa che tieni, lo non avea che core, Se il labbro mio non puole) zasnovala v prikupni klasicistični salonski maniri in duo Vascotto - Chiandetti je njenu kratke, jedrnate, glasbene utrinke natančno tako tudi interpretiral. Prvi odmik od pretekle goriške glasbene atmosfere prejšnjega stoletja sta koncertanta pripravila ob zaključku prvega dela koncerta, v muzikalno in izrazno bohotnih (a brez odvečne patetičnosti) interpretacijah treh samospevov (Friihling-sglaube, Heidenroslein, Stand-chen F. Schuberta. Drugi del večera je bil namenjen spoznavanju sodobnejših glasbenih izrazov iz področja Furlanije-Julij-ske krajine, kjer sta za glas in ki- taro pisala tudi Cecilia Seghizzi-Campolieti in Marco Sofianopu-lo. Tri skladbe Campolietijeve (Gabbiani, Nina-nana, Giroton-do) so odraz blagega simpatiziranja s sodobnejšimi kompozicijskimi prijemi, so dela, pretkana z neusahljivo naklonjenostjo go-riškega glasbenega ambienta do vokala in melodije (italijanske mrlofioznodzi!) - v svoji vsebinski in kompozicijski preprostosti so prikupne in učinkovite. Sofia-nopulo, skladatelj, ki živi in ustvarja v Trstu, je Sedem grških ljudskh pesmi zasnoval na vedno živih ritmih balkanskega prostora in tako z ritmično razkošnim »venčkom« dal sopranistki priložnost, da je pred občinstvom v celoti razkrila (in razvila) svoj kolorit in temperament. Ob vešči spremljavi kitarista je Va-scottijeva (v svgji pevski vlogi preposta, naravna, simpatična...) v zaključnem delu večera z vsem potrebnim žarom interpetirala še sedem španskih ljudskih pesmi, ki jih je zbral in uglasbil veliki pesnik Andaluzije, nesmrtni poet F. Garcia Lorca. Tatjana Gregorič ALBANIJA / MEDTEM KOSE MEDNARODNA DIPLOMACIJA SE VEDNO SPRENEVEDA PRED NEVARNOSTJO Ob stopnjevanju anarhije je mednarodni poseg neodložljiv TIRANA - V zadnjih 24 urah so pripadniki italijanske, ameriške, grške in nemške vojske iz albanskega pekla rešili več kot tisoC svojih in tujih državljanov. Američani in Nemci so včeraj popoldne prekinili evakuacijo, ker se je položaj v Tirani dodatno izrodil, tako da so oborožene skupine streljale na tuje helikopterje, ki so morali odgovoriti. V Tirani vlada popolna anarhija, kaos pa še stopnjuje poslednji Berishev poskus, da ohrani svoj položaj. V glavnem mestu so namreč ustanovili civilno zaščito, ki poskuša z oklepnimi transporterji zaščititi vsaj ključna strateška območja, kjer se nahajajo palače oblasti. Predsednik Berisha je včeraj ponovno poudaril, da ne bo odstopil in zbežal iz države. Nova albanska vlada je medtem mobilizirala vse rezervne in aktivne pripadnike vojske in policije in jih pozvala, naj se postavijo v bran domovine. A poziv bo naletel na gluha ušesa, ker se je začel beg vidnih pristašev Berishevega režima. Včeraj je s svojo družino zbežal v Italijo albanski obrambni minister Safet Zhua-lali. Nič čudnega torej, da je državni svet narodne rešitve, ki združuje vse uporniške odbore južnoalban-skih mest zahteval takojšnji odstop predsednika Beri-she, sestavo predsedniškega sveta, v katerem bi bile vse albanske politične sile, preprečitev bega iz Albanije vseh strankinih in državnih funkcionarjev in zamrznitev njihovega imetja. Svet je obenem poslal »pozdrave« podobnim uporniškim odborom sever-noalbanskih mest, kar vzbuja sum, da prihaja do dogovora med južnimi in severnimi uporniki, gjirokastrski odbor je obenem priznal novo vlado socialističnega premierja Bashkima Fina. Te delno spodbudne vesti z juga, ki so jih tudi potrjevale novice, da na jugu ni prišlo do oviranja evakuacije tujcev, pa so zasenčile dramatične vesti s severa, kjer je anarhija dosegla najvišjo stopnjo, tako da se daljša seznam mrtvih in ranjenih. Sevemi upomiki so oplenili vse vojašnice in skladišča orožja, na cesti za Milot so očividci opazili kmete, ki s konjskimi vpregami vlečejo topove v svoje vasi. V Skadru so opelenili vsa javna poslopja in banke, stara mestna četrt pa gori. V tem kaotičnem položaju se je posebni odposlanec za Albanijo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi Franz Vranitzky na italijanski fregati Aliseo sestal z novim premierjem Bashimom Finom. Po odločnem ameriškem in nemškem nasprotovanju morebitni vojaški intervenciji v Albaniji pa je imel Vranitzky precej vezane roke. Po sestanku pa je vseeno zagovarjal tezo o vojaškem posegu ali vsaj o mednarodni policijski akciji preden bo prepozno. Ta teza se vedno bolj utrjuje, ker je Vranitzky le ponovil tisto, kar že vsi vedo, in sicer, da v Albaniji ni državljanjske vojne, da država razpada in da ji je treba pomagati, ker sama ne uspe vzpostaviti miru. Med drugim se je na italijanski fregati premier Fino sestal tudi s predstavniki južnoalbanskih upornih mest, kar je še dodaten premik, ker pomeni, da so uporniki pripravljeni na pogajanja. Svetovna diplomacija pa se medtem omejuje na svečane proglase, na pozive Albancem in na proučevanje položaja. Priča smo reprizi somalske in jugoslovanske krize, ko je mednarodna skupnost posegla, ko je bilo že prepozno. Seveda noben državnik noče v albanski pekel poslati svojih vojakov, ker bi moral pred domačo javnostjo opravičevati morebitne žrtve. Izjema je le Grčija, ki se jasno zaveda, da je albanski požar skrajno nevaren za celoten Balkan. Prav tako se boji navala albanskih beguncev. Strah je tudi Makedonijo, ki se zaveda, da je na balkanski šahovnici najbolj šibka in ker mora voditi račune s svojo številno albansko manjšino. Zaskrbljeni so tudi Srbi, ker se bojijo, da bo prej ali slej iz vojašnic in skladišč oplenjeno orožje končalo na Kosovo. Albanska kriza je seveda globoko odjeknila tudi v italijanski politiki. Medtem ko desnosredinska opozicija zagovarja vojaški ali policijski poseg predno bo prepozno, pa so vladne stranke in sama vlada previdnejše. Američanom je iz Tirane uspelo evakuirati le del svojih državljanov (Telefoto AP) APULIJA / OB BUDNEM OČESU ITALIJANSKIH VOJAŽKIH OBLASTI To še ni eksodus BARI - Apulijska obala je postala »frontna črta« pred morebitno invazijo albanskih beguncev. Do sedaj pa so albansko tragedijo za seboj pustili le tisti Albanci, ki so imeli dovolj pod palcem, ali pa so bili pripadniki albanske vojne mornarice in letalstva, tako da so se lahko polastili »svojih« izvidniških čolnov, torpedovk, minolovk in helikopterjev. Pravega eksodusa kot leta 1991, ko so tisoči prispeli v Italijo, ni bilo in verjetno ga tudi ne bo, iz enostavnega razloga, ker kmalu ne bo več plovil, ki bi se lahko podala preko Otrantskih vrat. Sinoči so prihajale vesti o pravem konvoju desetih ribiških ladijc, ki je plul proti Italiji. V glavnem so to lastniki, ki so se zbali za svoje imetje, s seboj so vzeli najožje sorodnike in svojce ter tiste, ki so jim prevoz bogato plačali. Na apulijski obali se torej v teh dneh ne izkrcujejo razcapani reveži, temveč ljudje, ki so si v Berishevi Albaniji izboljšali svoj stan- dard in so se sedaj zbali za svoja življenja. Za razliko od prejšnjih mesecev, ko so marsikaterega begunca prestregli šele po izkrcanju, ko so tihotapci s svojimi hitrimi gliserji tihotapili z ene na drugo stran Otrantskih vrat nezakonito blago, pa sedaj radarjem ne uide niti šivanka. Italijanske oblasti so do sedaj še kar zgledno poskrbele za begunce, po legitimaciji so jih namestile v zbirnih centrih, a kaj, ko že napovedujejo, da jih bodo prej ali slej vrnile. Prav zato je visoki komisariat OZN za begunce Italijo in Grčijo pozval, naj spoštujeta mednarodna določila in naj se ne zapreta. Atene so se že odzvale, v Rimu pa so bolj previdni, ker so bile izkušnje z albanskimi begunci leta 1991 in kasneje zelo negativne. Prav tako so Atene že sporočile, da so pripravljene sodelovati v morebitni vojaški mirovni akciji, ki bi bila bolj smotrna kot otepanje z begunci, ko bo ob sedanji anarhiji čez nekaj dni zavladala v Albaniji lakota. BLIŽNJI VZHOD / KONEC IZRAELSKO-PALESTINSKEGA MIROVNEGA PROCESA Izraelska politika in krvavi incident ob Jordanu razpihujeta sovraštvo TEL AVTV - Mirovni proces »se je prekinil«, Izrael in Palestinci pa »padajo proti prepadu«. To je včeraj v intervjuju za izraelski dnevnik Jediot Ahronot pesimistično izjavil palestinski voditelj Jaser Arafat pred današnjo mednarodno konferenco v Gazi, na kateri bodo razpravljali o pobudah, ki »naj rešijo mirovni proces pred uničevalno politiko pre-mierja Banjamina Netanjahuja«. »Netanjahu je vrgel Palestincem kost (minimalni umik z Zahodnega brega - o.ur.) in za na- meček jo je premazal s strupom, ko je sklenil gradnjo židovske četrti na griču Džebel Abu Ghneim in ko je ukazal zaprtje palestinskih uradov v Jeruzalemu, ki skrbijo le v korist ljudi, ne da bi kršili kak sporazmn. To je cenena zloba,« je navedel Arafat, ki je izraelskega novinarja opozoril, na nagrmaden bes in obup, ki tli v palestinskih srcih, ker zaprtje zasedenih ozemelj povzroča bedo in lakoto. Izraelska vlada pa je včeraj zavrnila resolucijo Generalne skupščine OZN, ki obsoja gradnjo židovske četrti na griču Džebel Abu Ghneim (Har Homa), ker je ovira na poti miru. Resolucijo je podprlo 130 držav, proti pa so bile ZDA. Na predsinočnjem pokopu mladih izraelskih žrtev, ki so padle pod streli neprisebnega jordanskega obmejnega stražarja, pa je premier Netanjahu v svojem pogrebnem nagovoru poudaril, da umor teh deklet ne bo strl izraelskega naroda, ki se ne bo nikoli odpovedal svojemu svetopisem- skemu ozemlju in večni prestolnici Jeruzalemu. Jordanski kralj Husein, ki se iz varnostnih razlogov ni udeležil te pogreba, pa upa, da bo lahko v prihodnjih dneh osebno izrazil svoje sožalje svojcem sedmih nesrečnih izraelskih deklet. Medtem pa izraelsko časopisje dvomi, da je 31-letni Ahmed Musa, morilec sedmih deklet, nepriseben bolnik, ker pripadnike oddelkov na meji z Izraelom izbirajo izključno med Jordanci, ki niso sovražno razpoloženi do Izraela. Čakamo, kdaj nas bodo oropali... TRST - Urad za mednarodno sodelovanje tržaške bolnišnice Burlo Garofolo, že dalj časa sodeluje z albanskimi pediatričnimi službami. Včeraj popoldne je odgovornemu pri Uradu dr. Giorgiu Tamburliniju uspelo, da je vzpostavil telefonsko zvezo z dr. Durinom Bebecijem, primarijem tiranske pediatrične bolnišnice, sicer pa bivšim državnim podsek-retarijem za zdravstvo. Dr. Bebeci je v živo orisal brezupno stanje v Tirani: ljudje so večinoma doma, po ulicah krožijo samo oboroženci, ki neprenehoma streljajo v zrak, ne dajejo pa občutka, da pripadajo organiziranim oblikam protesta. Vsa Tirana je oborožena: najstnika Bebe-cijevih sosedov sta doslej prinesla domov 10 kalaš-nikov, kar daje sliko kaosa in nevarnosti, ki grozi v Tirani. V mestu ne deluje več nobena služba in javna storitev, vsi prestrašeno čakajo, kdaj bodo v hiše vdrli oboroženci in jih oropali. Pobeg iz Tirane pa ni več mogoč, pravi dr. Bebeci, ker oborožene tolpe roparjev nadzirajo ceste, ki peljejo proti Draču. Osrednja tiranska bolnišnica je v neposredni bližini večje vojašnice, slišati je neprestano streljanje lahkega in tudi težkega brzostrelnega orožja, je še povedal dr. Bebeci. V bolnišnici pa še niso razglasili emergenč- nega stanja, tudi ker si ljudje večinoma ne upajo na cesto in je število žrtev relativno omejeno. Albanske države torej ni več, ugotavlja dr. Tam-burlini, ki je bil večkrat v Albaniji, zadnjič septembra lani, ko so mu kolegi med drugim orisali si- | stem finančnih družb, ki so okradle večino albanskih varčevalcev. O tem je dr. Tamburlini javno spregovoril na srečanju o mafiji, ki se je novembra lani odvilo v Trstu: takrat je pojasnil, da gre za organizacije, ki so povezane z italijansko mafijo in da bodo v najkrajšem »oskubile« albansko ljudstvo. Če je to vedel tržaški zdravnik, ki je bil na nekajtedenskem obisku v Albaniji, so seveda zadevo poznali tudi albanski preiskovalci in pohtični voditelji s predsednikom Berisho na čelu, očitno pa niso imeli interesa, da bi pravočasno razkrili kriminalne finančne družbe, zaradi katerih je razplamtel upor. Problem Albanije bo v kratkem prerasel v vprašanje državne varnosti tudi za sosednje države, meni dr. Tamburlini, v prvi vrsto za Italijo in Grčijo zaradi prebeglih Albancev in velike količine orožja, ki bo na razpolago tukajšnjemu kriminalu. Mednarodna skupnost pa žal ne kaže najmanjšega namena, da bi pravočasno in odločno posegla v albansko krizo. NOVICE Nova premiera PD Štandrež Dramski odsek PD Štandrež vabi nocoj ob 20.30 v župnijsko dvorano A. Gregorčiča v Standrežu na novo gledališko premiero. Standreški amaterski gledališčniki se bodo predsatvili s komedijo v štirih dejanjih Marcela Francka Sreča na kredit, v režiji Emila Aberška. Ponovitev igre bo jutri ob 17. uri. Prispevki za kmete na Krasu Kmečka zveza opozarja kmete iz sovodenjske in doberdobske občine, da Kraška gorska skupnost sprejema do 31. marca prošnje za prispevke iz dež. zakona št. 16/1992. Prispevke lahko koristijo posamezna ali zadružna kmetijska podjetja za razvoj žlahtnih kultur, živinoreje, nakup opreme in realizacijo struktur za proizvodnjo, zbiranje, predelavo in prodajo lokalnih proizvodov. Podrobnejše informacije nudijo na sedežu KZ v Gorici, tel. 531644. Trinkov koledar na Dobrovem V gradu Dobrovo bodo nocoj ob 20. uri predstavih Trinkov koledar za leto 1997. Prireditev bo dopolnil nastop pevskega zbora Matajur iz Klenja. Pobudnika in organizatorja večera sta občina Brda in kulturno društvo Ivan Trinko. Koncert Slovenske filharmonije V Kulturnem domu v Novi Gorici bo nocoj ob 20.15 koncert orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Janosa Kovacsa s solistoma Borisom in Danielom Pergamenščikovim. Klavirski duo na gradu V dvorani pokrajinskega muzeja na gradu bosta danes ob 18. uri v okviru koncertne sezone AGIMUS nastopila pianista Elisabetta Gesuato in Elia Mode-nese. Stuiročno bosta izvajala skladbe Rahmaninova, Chopina, Rossinija, Liszta in Zanettovicha. V ponedeljek stavka na pošti Poštna uprava obvešča, da so zvezni sindikati ter pet drugih sindikalnih združenj napovedali celodnevno stavko v ponedeljek, 17. marca. Stavka se bo pričela že z jutrišnjo nočno izmeno. Kljub stavki bodo na glavni pošti v Gorici in v Tržiču nudili po zakonu predvidene storitve (sprejemanje in dostavljanje brzojavk, priporočenih pošiljk itd.). mm VOLITVE / V KOALICIJI OLJKE Prevladal čut odgovornosti Slovenska DSL je za enotnost liste sprejela kandidata SSk Zavezništvo Oljke bo najbrž že danes formaliziralo dogovor o dokončni sestavi skupne kandidatne liste za pokrajinske volitve. Potem ko so se v prejšnjih dneh že dogovorili za skupno listo in predsedniškega kandidata Giorgia Brandolina, ki ga bo z ločeno listo podpirala tudi SKP, so v zadnjih 24 urah rešili še dileme glede kandidatur po okrožjih. Med temi je bilo najbolj sporno okrožje Do-berdob-Sovodnje-Zagraj, za katerega sta se znotraj Oljke potegovali tako SSk kot DSL, saj to okrožje ponuja največ možnosti za izvolitev slovenskega kandidata. Slovenska levica v Oljki je okrožje prepustila kandidatu Slovenske skupnosti in tako tej stranki v bistvu omogočila izvolitev pokrajinskega svetovalca. Zlasti slovenska komponenta DSL, ki je legitimno pričakovala kandidaturo svojega človeka v tem tradicionalno levo opredeljenem okrožju, je s tem pokazala velik čut odgovornosti. S to odločitvijo je preprečila razbitje skupne liste Oljke, do česar bi zelo verjetno prišlo, ko ne bi dosegli tega dogovora. Kandidat Oljke v tem okrožju bo član pokrajinskega in deželnega vodstva SSk David Grinovero, za katerega so se dogovorili med tremi imeni, ki jih je predlagala SSk. Po predvidevanjih ne bi smel imeti težav za izvolitev, saj kandidira v zelo ugodnem okrožju. Oljka računa v primeru zmage na 11 svetovalcev, ki naj bi bili tako porazdeljeni: 5 DSL, 2 LS in po 1 za Zelene, SI, PRI in SSk. Tri svetovalce naj bi (vedno v primeru zmage skupnega kandidata Brandolina) izvolila SKP. Med njimi bo skoraj zanesljivo edini slovenski kandidat na listi, Damjan Primožič. Tudi on kandidira v doberdobsko-sovo-denjskem okrožju, ki je na prejšnjih volitvah bilo za SKP drugo najboljše okožje v pokrajini. GLEDALIŠČE / KULTURNI DOM Skromen odziv na kvalitetno gledališko igro Kmalu spet Kobalova Afrika Petdeset let po njeni krstni uprizoritvi so slovenski poklicni gledališčniki SSG in amaterji iz raznih dramskih skupin skupaj postavili na oder Filumeno Marturano, Eduarda de Filippa. Projekt je nastal pod okriljem ZSKD. Igro so v torek predstavili v go-riškem Kulturnem domu. Odziv občinstva je bil manjši, kot bi si zaslužili organizatorji in nastopajoči, ki so vsekakor ponudili zares dobro gledališko predstavo (na sliki - foto Bumbaca). V uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 33288) je te dni v polnem teku predprodaja vstopnic za novi izredni predstavi Kobalove komedije Afrika ali na svoji zemlji v priredbi SSG, ki bosta na sporedu v ponedeljek, 24., in torek, 25. marca, obakrat s pričetkom ob 20.30. ORM LASTNA PROIZVODNJA ZIDANIH IN SESTAVLJIVIH KUHINJ TER KMEČKEGA POHIŠTVA. PRODAJA MODERNEGA POHIŠTVA, PREPROG, DARIL, ANTIKVARIATA, POHIŠTVENIH DODATKOV, POROČNIH DARIL IN NOTRANJE OPREME. FOPMPEDRETTi ARREDAMENTI 1’albero delle idee l^aLln^fflj dfassommbM Hgggggggggggggl Ifi iunliti1! rlrltn trmtirinnr THUN SCAVOLINI LOl____ RUBELLI MORELATO gladile FORM ARREDAMENTI - KRMIN Ul. Vino della Pace 36/B (ind. cona) Tel.: 0481/630257, faks: 630337 8 vi elleauto GORICA - ul. lila Armata 99/101 Tel.: 0481/520632, fax: 520635 CHRVSLER GORICA / POSVET NA UNIVERZI KINO Evropa gleda na jug Podtajnik Cabras predstavil projekt Meda Evropska unija je pripravila projekt Meda za kooperacijo z državami južnega brega Sredozemlje. Načrt predvideva razvojne investicije in druge oblike pospešenega sodelovanja z 12 državami severne Afrike in Bližnjega vzhoda. O tem je včeraj na posvetu na goriški univerzi govoril italijanski podtajnik za zunanjo trgovino Antonello Cabras. Na posvetu sta sodelovala tudi prof. Ibrahim Kobeissi z univerze v Bejrutu in dr. Ludovico Fulci, ravnatelj urada ICE v Bruslju. Cilj te proti jugu usmerjene kooperacije je, da bi do leta 2010 v Sredozemlju nastala cona proste blagovne menjave. Na sliki (foto Bumbaca) govorniki na posvetu KRONIKA / NESREČA Ranjena tri dekleta Včeraj ponoči na Tržaški ulici v Gorici GORICA VTITORIA 1 16.15-18.15-20.15-22.15 »Uomo d’acqua dolce«. I. Antonio Albanese. 24.00 Spored Tisoč... in ena noč: »Blade runner«. Rež. Ridley Scott, i. Harrison Ford. VTITORIA 3 17.00-19.30- 22.00 »Jerry Maguire«. L Tom Cmise. Kand. za 5 oscarjev. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Space Jam«. Bugs Bunny in M. Jordan. TR23C COMUNALE 17.30-19.45-22.00 »Larry Flynt oltre lo scandalo«. Rež. M. Forman H ČRPALKE Danes in jutri so na Goriškem dežurne črpalke: GORICA MONTESHELL - Ul. Trieste IP - Ul. don Bosco AGIP - Ul. Aquileia FINA - Korzo Italia TRŽIČ MONTESHELL - Ul. Mat-teotti ESSO - Ul. 1. Maggio IP - Ul. Boito FINA - Ul. Cosulich KRMIN MONTESHELL - drž. cesta štev. 56 GRADIŠČE AGIP - cesti v Marjan ROMKE ERG - Ul. Aquileia POLJAN AGIP - Ul. Redipuglia Blizu hotela Nanut na Tržaški ulici so se včeraj ponoči malo pred 3. uro ponesrečila tri dekleta, potem ko je voznica izgubila nadzorstvo nad avtomobilom, v katerem so se peljale, in se zaletela v drevo. Najtežje je ranjena 21-letna Desiree In-drigo iz Mariana, ki se bo zaradi zloma roke, gležnje in zvina vratnih vretenc zdravila 40 dni v ortopedskem oddelku. Po dese dni se bosta zdravili prav tako 21-letni Martina Braida iz Pierisa in Simona Medeot iz Mariana. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ Dramski odsek Marcel Franck SREČA NA KREDIT Komedija v štirih dejanjih Režija: EMIL ABERSEK ŽUPNIJSKA DVORANA ANTON GREGORČIČ V STANDREŽU PREMIERA V DANES, 15. marca, ob 20.30 PONOVITEV IN JUTRI, 16. marca, ob 17. uri Nocoj prvi koncert Jazz srečanj V Kulturnem domu v Gorici se nocoj ob 21. uri začenja spored Jazz srečanj ’97 pod pokroviteljstvom občine in Coop-consumatori. Večer bo posvečen Charlesu Mingusu. V prvem delu bodo predstavih in brali odlomke iz avtobiografije tega velikana jazz glasbe, sledil pa bo koncert njegovih skladb v izvedbi milanskega kvarteta Bap. Ti. Zum (Nino Locatelli - sax tenor in klarinet, Massimo Falascone -sax alt, bariton in so-pranin, Tito Mangia-lajo - kontrabas in Fi-lippo Monico - bobni). V Gorici vstopnice so v predprodaji v turističnem uradu Ap-piani v Gorici, v Novi Gorici v trgovini Zo-so Musič Shop (Gradnikove brigade 37). Abonma za ves ciklus stane 90 tisoč lir (mladinski 70 tisoč). 3 ŠOLSKE VESTI ODBOR STARŠEV v sodelovanju z Did. ravnateljstvom v Ul. Brolo prireja dve srečanji na temo Dinamika odnosov šola - družina. Predavala bo dr. Angelca Žerov-nik s pedagoškega inštituta pri Univerzi v Ljubljani. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 17. marca, ob 20. uri, drugo pa 24. marca v OS v Ul. Brolo. J OBVESTILA PRIHODNJE SREČANJE GOKLUBA s pripravami na otroško prireditev, ki bo 23. marca, bo v ponedeljek, 17. marca, ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaprta od 17. do 22. marca. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bodo 1. aprila stopili v veljavo novi urniki občinskih uradov. Matični urad bo odprt za javnost od ponedeljka do petka v urniku 8.00-9.30 in 12.00-13.30, v ponedeljek tudi 16.00-18.00 in sredo 15.15-18.00; tehnični urad: v ponedeljek in sredo 16.00-18.00, v torek in četrtek 12.00-13.30; občinska knjižnica: v ponedeljek in sredo 16.00-18.00, v torek, četrtek in petek 10.00-12.00. u LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - D’UDINE, Trg S. Francesco 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 1, Ul. Terenziana 26, tel. 482787. POGREBI Danes: 8.30, Orlando Grego-ris iz splošne bolnišnice v cerkev in pokopališče v Pevmi; 10.00, Orazio Campanati iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče; 10.05, Luigia Miniussi vd. Antonini iz bolnišnice sv. Justa v Tržič; 11.30, Slava Paulin vd. Leban iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano tel 0218069191,806919201 -fax 02186465358 Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. . . . ■ : ■ mmmz ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Vse zunanje trgovinske in druge bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. TRŽIČ / BELE LADJE CENE / ISTAT V triški ladjedelnici še ena bela velikanka Fincantieri podpisal pogodbo za gradnjo križarske ladje Carnival Victor/ (650 milijard lir) Izvedenci predvidevajo v drugi polovici leta višjo inflacijo TR2IC - Medtem ko se vlada ukvarja s sila zahtevno nalogo iskanja novih delovnih mest, se lahko v tržiški ladjedelnici pohvalijo z novim delovnim uspehom. Državna ladjedelniška družba Fincantieri je podpisala pogodbo z ameriškim brodarjem Carnival Cruise Lines za gradnjo nove križarske ladje Carnival Victory, dvojčice 100 tisoC tonske Carnival Destiny, naj-veCje križarske ladje na svetu, ki so jo predali namenu lanskega oktobra. Novo belo velikanko naj bi izročili brodarju poleti leta 2000, gradnja pa bo stala 650 milijard lir. Nova pogodba utrjuje poslovne vezi med Fincantieri jem in grupo Carnival, za katero so v Tržiču že zgradili pet potniških ladij, še prav toliko pa jih imajo naročenih. Predsednik Fin-cantierija Corrado Anto-nini je podčrtal, da novo naročilo potrjuje izjemen uspeh, ki ga je bila deležna Carnival Destiny. Za italijanskega ladjedel-nicarja je bila ladja prestižnega pomena; po njegovem mnenju naj bi celo predstavljala temeljni kamen v zgodovini pomorstva. Bob Dickinson, predsednik družbe Carnival Corporation, ki je kotirana na newyorSki borzi, je s svoje strani objasnil, da se je njegov pomorski koncern odločil za gradnjo tretje ladje iz serije Destiny po velikem uspehu, ki ga je že v prvih mesecih plovbe zabeležila »prvorojenka« med letoviščarji in turističnimi agenti. Poudaril je da krasijo ladjo nekatere edinstvene značilnosti, in naštel 26 metrov visok vhodni prostor, dve restavraciji, ki se razširjata čez dva mosta, štiri bazene in gledališče s 1.600 sedeži. Nova pogodba s Carnival Corporation potrjuje vodilno mesto Fincantie-rija na zelo konkurenčnem in prestižnem sektorju križarskih ladij (njegovi najveCji konkurenti so Japonci in Južni Korejci). V TržiCu bodo do leta 2000 zgradili še pet belih velikank: tri za angleškega brodarja P&O iz serije Princess in dve za Carnival Corporation iz serije Destiny. Ob pomolu tržiške ladjedelnice je že privezana ladja Dawn Princess, dvojčica 77.000-tonske Sun Princess, ki so jo izročili brodarju jeseni 1995. Zraven nje že raste druga velikanka, Grand Princess z veC kot 100 tisoC bruto registrskimi tonami, ki bo v dolžino merila 290 metrov in bo lahko prevažala 3.300 potnikov. To ladjo bodo predali namenu prihodnjo pomlad. Leto kasneje bo na vrsti Carnival Triumph, prva dvojčica Carnival Destiny, leta 2000 pa" ji bo sledila, kot rečeno, še druga dvojčica Carnival Victory. Teh pet križarskih ladij (in še dve ladji za ameriškega brodarja Disney Cruise Lines, ki pa ju bodo zgradili v ladjedelnici v Margheri pri Benetka) bo prineslo v blagajno Fin-cantierija veC kot 6 tisoC milijard lir. Tržiška ladjedelnica, ki je pred dobrim poldrugim desetletjem zašla v veliko krizo zaradi pomanjkanja naročil, se je tako razvila v elitno ladjedelnico za gradnjo najbolj modernih križarskih ladij. Vodstvo ladjedelnice in zaposleni so se znali odlično prilagoditi novim delovnim zahtevam, kar je obrodilo sedanje zavidljive uspehe. Od konca osemdesetih let je namreč promet družbe Fincantieri na tem področju znašal kar 11 tisoč milijard lir. V gospodarskih krogih vlada veliko zanimanje za statistične podatke o rasti inflacije v marcu. Prve okvirne napovedi iz sedmih vzorčnih mest (Turina, Milana, Genove, Benetk, Trsta, Bologne in Perugie) bodo znane v četrtek, 20. marca, dan kasneje pa še podatki iz dodatnih štirih mest (Firenc, Neaplja, Barija in Palerma). Po napovedih anali-stov naj bi tudi v marcu zabeležili rahel upad inflacijske mere, ki je pretekli mesec znašala 2, 4 odstotka. Podobno naj bi bilo tudi v aprilu, Čeprav tehniki opozarjajo na morebitne negativne učinke nedavnih poviškov nekaterih tarif in podražitve nekaterih proizvodov široke potrošnje. Dokončni podatki o realni stopnji inflacije bodo na vsedržavni ravni znani 7. aprila. Po predvidevanjih izvedencev naj bi inflacij- ska stopnja kopnela vse tja do začetka poletja, drugo polovico leta pa bi lahko bili priča ponovnemu porastu. Tako izhaja tudi iz poročila, ki ga je predsednik statistiCne-gaurada Istat Alberto Zu-liani predstavil proračunski komisiji poslanske zbornice. Na cene proizvodov široke potrošnje bo težko spet blagodejno vplivala ošibitev lire, ki naj bi ojačila italijanski izvoz, ker bi se okrepitev tujih valut (predvsem dolarja) poznala pri nakupu velike večine surovin in predvsem energetskih virov. Prav cena surovin naj bi v prihodnje v mno-goCem krojila stopnjo inflacije. Z njihovim povišanjem bi se še bolj oši-bila že itak zelo šibka kupna moc italijanskih družin. Skratka: znižanju stopnje inflacije, ki smo mu bili priCa vse preteklo leto in v prvih letošnjih mesecih, naj bi bili... šteti meseci. 15. marec - svetovni dan potrošnikov tokrat v znamenju varovanja okolja LJUBLJANA - Svetovni dan potrošnikov 15. marec bo letos v znamenju pete obletnice konference o okolju, ki je v Rio de Ja-neiru potekala junija 1992. Voditelji Članic Združenih narodov, med njimi tudi Italije in Slovenije, so takrat podpisali ambiciozen naCrt, ki naj bi zagotovil dolgoročno ohranitev globalnega okolja in s tem preživetje Človeštva. Ker pa je varovanje okolja močno povezano s potrošnjo, Mednarodna organizacija potrošnikov ob svetovnem dnevu potrošnika poziva k "trajnostni potrošnji". Potrošnjo naj bi torej oblikovali in nadzorovali tako, da bodo tudi zanamci imeli kaj trošiti, je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnila predsednica Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) Breda Kutin. Potrošništvo je eden od glavnih problemov razvitih držav, saj jih sili v pretirano materialno proizvodnjo. VeC kot potrošimo, veC moramo na novo tudi proizvesti. Posledice se kažejo v Čedalje večjih problemih z odpadki. Ce primerjamo Slovenijo glede na količino ustvarjenih odpadkov (350 kilogramov na prebivalca na leto), ugotovimo, da se še lahko kosamo z razvitimi. Zal pa se z razvitimi državami ne moremo primerjati po letni porabi sredstev, ki jih namenimo za varstvo okolja. Slovenija namreC v ta namen odrine le 0, 6 odstotka bruto domačega proizvoda, medtem ko je v razvitih dršavah ta delež tudi do štiriodstoten. ZPS bo danes praznovala tudi šesto obletnico izhajanja revije VIP, ki obvešča potrošnike o kakovosti blaga in storitev na slovenskem trgu ter ponuja nasvete strokovnjakov. Kot kažejo ankete, se zdi revija potrošnikom koristna in kakovostna. Obenem pa je še vse premalo poznana, saj je za promocijo revije, ki jo je mogoče kupiti v kioskih, vedno primanjkovalo sredstev, je povedala Kutinova. ZPS je doslej za brezplačno svetovanje potrošnikom in izdajanje revije prejemala sredstva iz proračuna, ki pa so z začetkom leta iz nerazumljivega vzroka usahnila. Novega ministra za ekonomske odnose in razvoj Marjana Senjurja so že pozvali, naj zagotovi denar za delo svetovalne mreže, ki se že tretji mesec vzdržuje le iz članarin. Če denarja ne bo, bodo prisiljeni pisarne začeti ukinjati, je še opozorila Kutinova. (STA) NOVICE Hoechst za 29% povečal dobiček FRANKFURT - Nemški kemični koncem Hoechst je leta 1996 moCno povečal dobiček, povečevati pa ga namerava tudi letos. Kot so v Frankfurtu sporočili iz podjetja, so leta 1996 ustvarili 5, 3 milijarde nemških mark bmto dobička, kar je za 29 odstotkov več kot leto poprej. Hkrati je bil prihodek koncema s 50, 9 milijarde mark za dva odstotka nižji kot leta 1995. Vodstvo koncema v letu 1997 pričakuje dobro poslovanje predvsem na področju farmacije in proizvodnje za kmetijstvo. (STA/dpa) Na Hrvaškem zmanjkuje slaščic ZAGREB - Zaradi prepovedi uvoza sladkorja in proizvodov iz sladkorja hrvaškim otrokom grozi, da jim bo v kratkem zmanjkalo bonbonov. NajveCji proizvajalec slašCic na Hrvaškem, zagrebški Kraš, je že moral ustaviti proizvodnjo bonbonov, je poročal dnevnik VeCemji list. Zaustavitev proizvodnje grozi tudi drugim podjetjem. Zaradi kroničnega pomanjkanja glokoznega simpa, osnovne surovine za proizvodnjo bonbonov, je ogrošenih priblišno 2000 delovnih mest. Hrvaška vlada je pred kratkim prepovedala uvoz sladkorja in proizvodov iz sladkorja, da bi tako zaščitila domače proizvajalce. Ker pa na Hrvaškem ne proizvajajo glukoznega simpa, vladi grozi, da jo bo odločitev udarila kot "bumerang". (STA/dpa) Drastičen porast brazilskega zunanjetrgovinskega primanjkljaja BRASMA - Primanjkljaj v blagovni menjavi Brazilije s tujino se je v prvih dveh mesecih letos moCno povečal. Kot so sporocih iz ministrstva za finance, ima Brazilija v zunanjetrgovinski bilanci primanjkljaj v rekordni višini 2, 09 milijarde ameriških dolarjev. To pa je približno polovica celotnega primanjkljaja iz leta 1996, ko je znašal 5, 5 milijarde dolarjev. V prvih dveh mesecih letos se je vrednost uvoza s 6, 83 milijarde dolarjev povečala na 8, 86 milijarde dolarjev. Hkrati se vse bolj zmanjšuje izvoz, kar je po mnenju strokovnjakov posledica varčevalnih ukrepov predsednika Fer-nanda Henriqua Cardosa. V okviru boja z inflacijo je namreC nacionalno valuto real tesno vezal na ameriški dolar, s tem pa povzročil podražitev brazilskega izvoza. (STA/dpa) Vietnam namerava izvoziti 2,5 milijona ton riža HANOI - Vitenamska vlada je odobrila načrt za izvoz 2, 5 milijona ton riža v prvih devetih mesecih letos, so poroCah lokalni Časniki. Vietnam, eden od treh največjih izvoznikov riža na svetu, je lani izvozil rekordnih tri milijone ton riža. Vlada je odobrila tudi uvoz 1, 5 milijona ton gnojil v letu 1997. (STA/Xinhua) Prva zdmžitev japonskih telekomunikacijskih podjetij TOKIO - Japonski telekomunikacijski podjetji Ja-pan Telecom in International Telecom Japan se nameravata oktobra združiti, so v Tokiju potrdili predstavniki obeh podjetij. Za Japan Telecom bi bilo preživetje v mednarodni konkurenci težavno, ce bi ponujalo le medkrajevne pogovore, je pojasnil podpredsednik Haruo Murakami. To bo prva združitev dveh velikih japonskih telekomunikacijskih podjetij, skupni prihodek pa ocenjujejo na 400 milijard jenov (približno 5, 6 milijarde nemških mark). V najvecjem japonskem telekomunikacijskem podjetju Nippon Telegraph and Telephone ob tem pričakujejo, da bo združitev šele začetek reorganizacije panoge. (STA/dpa) 14. MAREC 1997 v LIRAH s valuta nakupni prodajni SE c ameriški dolar 1679,00 1724,00 m Q3 m nemška marka 985,00 1005,00 < d funt šterling 2680,00 2735,00 švicarski frank 1142,00 1172,00 <2 N h < ea w Se ? K belgijski frank francoski frank 47,21 290,00 49,21 300,00 danska krona 255,00 265,00 norveška krona 242,00 252,00 < ■ar ti švedska krona kanadski dolar 214,00 1225,00 224,00 1265,00 S ^ IN <0 ES N cc portugalski eskudo 9,40 10,30 nizozemski gulden 869,00 894,00 avstrjski šiling 138,90 143,40 o španska pezeta 11,21 12,31 M grška drahma 6,03 6,83 irski šterling 2599,00 2679,00 japonski jen 13,23 14,13 avstralski dolar 1305,00 1375,00 m r madžarski florint 8,75 11,50 hrvaška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 10,60 11,00 14. MAREC 1997 v Ul ?AH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1681,00 1711,00 nemška marka 985,00 1003,00 francoski frank 290,00 300,00 nizozemski gulden 869,00 894,00 belgijski frank 47,36 49,16 funt šterling 2658,00 2738,00 irski šterling 2593,00 2688,00 danska krona 256,00 266,00 grška drahma 6,13 6,73 kanadski dolar 1223,00 1258,00 švicarski frank 1144,00 1169,00 avstrijski šiling 138,87 143,37 slovenski tolar 10,60 11,00 14. MAREC 1997 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1700,700 EKU 1935,230 nemška marka 996,780 francoski frank 295,330 funt šterling 2715,680 nizozemski gulden 885,970 belgijski frank 48,322 španska pezeta 11,738 danska krona 261,160 irski funt 2651,560 grška drahma 6,335 portugalski eskudo 9,915 kanadski dolar 1245,390 japonski jen 13,741 švicarski frank 1158,200 avstrijski šiling 141,630 norveška krona 247,250 švedska krona 217,250 finska marka 333.800 MILANSKI BORZNI TRG 14, MAREC 1997__________INDEKS MIB-30:+0,74% delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. Bca di Roma Bca Fideuram Benetton Comit Credit Edison Fiat Gemina Generali Imi Ina Italgas La Fondiaria Mediaset Mediobanca 12.071 -0,15 1.210 -0,65 4.420 -1,14 20.690 +1,22 3.366 -0,29 2.319 +0,73 9.386 +1,28 5.446 -0,74 515 +5,67 29.687 -0,06 14.496 -0,29 2.215 -0,13 5.650 -1,10 6.287 -0,83 7.026 -0,67 10.828 -1,25 Mediolanum Montedison Olivetti Parmalat Pirelll Spa Ras Rolo Saipem San Paolo To Sirti Štet TIM Telecom Ita 14.499 -2,36 1.218 -0,81 630 +0,04 2.222 +1,04 3.527 +0,36 14.960 -0,22 14.440 -0,74 7.519 -1,09 11.528 +1,30 10.247 -3,22 7.670 +0,86 4.196 -0,63 4.301 +2,47 ŠPORT Sobota, 15. marca 1997 26. REDNI OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI Pri iskanju poti in reševanju težav teli šport imeti aktivno vlogo Stari in novi predsednik Kufersin v svojem poročilu kritično ocenil odnose z SKGZ, SSO in strankami - Finance velik problem - Izvoljeno novo vodstvo Na 26. rednem občnem zboru Združenja slovenskih Športnih društev v Italiji, ki je bil v četrtek na sedežu barkovljanskega TPK Sirena, se o strogo športnih problematikah praktično ni govorilo. Izzveni dokaj čudno, a očitno ni moglo hiti drugače. Težave in spremembe, s katerimi se srečuje celotna naSa skupnost, seveda vplivajo tudi na nase športno gibanje. Pri razreševanju težav in iskanju novih poti pa želi biti Šport, bolj kot kdajkoli prej, aktiven dejavnik: ker ga vodi legitimna skrb, da zaščiti in utrdi svoj položaj v družbi, da se mu v težkih razmerah ne sesuje vse, kar je bilo z velikim trudom doseženo v vseh teh letih, da se v večji meri kot doslej - moralno in materialno - vrednoti njegov pomen in njegove dosežke v trdnem prepričanju, da je s svojo vraščenostjo v našem prostoru in s svojo razširjenostjo med mladimi eden od nosilnih stebrov (ali kar nosilni?) naše skupnosti. Vodstvo našega športnega gibanja pri tem večkrat preveva občutek (upravičeno? neupravičeno?), da iskanje te aktivnejše vloge in priznanja predstavljata za mnoge moteči element. Ne sme čuditi torej, da je bil glavni del (soglasno odobrenega) skupnega poročila predsednika Jureta Kufersina in izvršnega odbora, namenjen kritičnemu ocenjevanju odnosov med Združenjem in krovnima organizacijama ter med Jure Kufersin Združenjem in strankami, dejansko pa, če verjamemo v družbeno funkcijo krovnih organizacij in strank, med Združenjem in ostalimi segmenti naše skupnosti. In nabralo se je kar precej žuljev. Tako je Kufersin SKGZ očital, da neizvolitev predstavnikov ZSSDI v 25-člansko komisijo za vsebinsko reorganizacijo SKGZ, »ni najboljši znak odnosa do športnega gibanja«, ocenil pa je tudi kot nespodbudno tezo, ki naj bi si po njegovem mnenju utirala pot v SKGZ, da »dosedanje članice ne bodo več imele glavne teže v organizaciji.« Nič manj kritičen ni bil Kufersin do SSO, ko je tej organizaciji očital, da v odnosu s športom doslej »ni odigrala tiste vloge, ki bi jo morala glede na to, da je bila de facto v zadnjem obdobju pomembno-stno in finančno povsem izenačena z SKGZ« in še:«pre- večkrat smo imeli vtis improvizacije, nepoglobljenih odločitev, pa tudi v odnosu do naše krovne organizacije smo pričakovali večji, predvsem vsebinski posluh.« Obema pa: »ZSSDI spoštuje bipolarno ureditev slovenskega zamejstva v Italiji, vendar mu je bila vrinjena od zunaj, ker je bil to pač recept, da se stvari v določenih zgodovinskih okvirih premikajo dalje. In to smo, sicer ne ravno navdušeno, tudi sprejeli kot dejstvo, preko katerega ne moremo. Vendar je naša strateška vizija razvoja manjšinskih institucij bistveno drugačna: zagovarjamo namreč skupen nastop civilne družbe, kar pomeni, da vidimo projekcijsko pri gradnji naše bodočnosti eno samo predstavniško telo.« Pod udarom so bile v poročilu tudi stranke (»nismo zadovoljni z vsebinskimi kontakti s spektrom političnih strank«) in skupno predstavništvo (»je malodane zamrlo; obujamo ga le takrat, ko nam je voda že vdrla v usta«), kritika je letela tudi na račun spremembe deželnega zakona 46 iz leta 1991, v katerem »šport ni našel svojega mesta in je bil ponovno pozabljen« in »srčno upamo, da politika ne bo pozabila na naš predlog ne in je glede občnega zbora SKGZ ponovil Ruplove misli, da ZSSDI mora pač sprejeti demokratičnost volitev in je opozoril, da dogovor komponent okrog Primorskega dnevnika kaže na nove odnose v manjšini. Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin (tudi kot DSL) je obrazložil, da namembnosti deželnega zakona 41 ni mogoče spreminjati v deželni skupščini, ampak kvečjemu v Rimu in dodal: »Da je ena organizacija članica dveh krovnih organizacij, je znak tranzicije.« Skupne organizacije morajo biti predvsem samostojne in so lahko v končni fazi tudi odraz ene same krovne organizacije, v manjšini pa je po njegovem mnenju dozorel čas, da se v okviru skupnega predstavništ- Lista je dopuščala možnost izbiranja edinole med dvema goriškima kandidatoma, Andrej Brisco pa je prevladal nad Andrejem Vogričem. Presenečenj, ki jih je menda narekovala Kufersinova izjava na zadnji skupščini predsednikov društev, da ima občutek, da njegovi predlogi nimajo večinske podpore (tej izjavi je sledil dogovor dan pred iztekom roka za predložitev kandidatur), torej ni bilo. ZSSDI torej stopa v novo mandatno dobo s pol obnovljenim odborom, ki naj bo, po besedah predsednika, izraz kontinuitete načel, vendar s pridahom prenove. Ukvarjati se bo moral s kopico vprašanj in načrtov. S kolikšnimi sredstvi bo razpolagal (prihodke, izdatke, obračune in predračune so prvič prebrali na skupščini, ker to zahtevajo predpisi Conija, čigar ZSSDI je član, kot znano, postal lani), ni še znano. Lansko sezono je sklenil z obračunom 450 milijonov lir (prispevki SKGZ in SSO, Coni pa je dal le 20 milijonov). Več kot polovica teh sredstev je odpadlo na račun stroškov za osebje in za prispevke društvom na podlagi trenerskih dnevnikov. Brez povečanja dotacije pa je mnogim načrtom usojeno, da ostanejo zaprti v predalih. (A. Koren) Poziv za množično vključitev v zadrugo »Primorski dnevnik« V svojem poročilu je predsednik ZSSDI Kufersin spregovoril tudi o medijih in mazil upanje, da bo novo vodstvo Primorskega dnevnika ponovno začelo izdajati ponedeljkovo številko, vse Športnike pa je pozval, naj se množično včlanijo v zadrugo »Primorski dnevnik« Dvorana TPK Sirena je bila polna (Foto Kroma) Izidi volitev v organe ZSSDI Predsednik (38 oddanih glasov): Jure Kufersin (30 glasov). Izvršni odbor (35): Mario Šušteršič (30), Gorazd Pučnik (27), Marko Lutman (26), Ivan Peterlin (25), Mirjam Žagar (24), Andrej Brisco (17); niso bili izvoljeni: Andrej Vogrič (11), Katja Dolhar (7) in Dario Štolfa (7). Predsednik nadzornega odbora (37): Radi voj Pečar (25). Nadzorni odbor (37): Livio Valenčič (27), Aldo Rupel (24). Suplenta: Miran Dolhar (23), Adriano Kovačič (22); nista bila izvoljena Pino Rojc (12), Aleks Pintar (8). Razsodišče (36): Marino Kokorovec (27), Pavel Vidoni (25), Marino Košuta (24). Suplenta: Franko Drasič (24), Davorin Pelicon (21). KOŠARKA / »PLAV OUT« V B LIGI S Plove dl Sacco je za Jadran zmaga obvezna Srečanje danes ob 21. uri v Tržaški športni palači Na dlani je, da si ja-dranovci po dveh uvodnih zaporednih porazih v »play-outu« nikakor ne smejo več privoščiti vsaj domačih spodrsljajev. Naše košarkarje čaka drevi v tržaški športni dvorani tekma proti ekipi Piove di Sacco, ki je doslej osvojila dve točki. V drugem kolu je namreč doma premagala Colle-gno kar s 100:77. Ze ta podatek kaže, da je tudi Piove di Sacco zelo nevaren nasprotnik, ki ima nekaj dokaj izkušenih košarkarjev, ki so več sezon igrah v A ligi. Tu mislimo predvsem na veterana Luigija Magra (letnik 1957, kri-lo-center, 201 cm), ki je v A ligi igral v Mestrah in Padovi. Prvoligaške izkušnje imata tudi »play-maker« Alfonso Stefanelli (1972, visok 188 cm) in Filippo Ghersel (letnik 1974, bek, 191 cm). Oba sta igrala pri Petrarci Padova. Piove di Sacco je novinec v B ligi. Lani je napredoval po treh izredno razburljivih srečanjih v »play-offu« s tržaškim Don Bo-scom. Zmagal je namreč dvakrat v gosteh, izgubil pa je doma. »Kaj reči kot le to, da je proti temu nasprotniku zmaga nujna. Pred začetkom play-outa je bil naš cilj dobiti vse tekme doma in eventualno osvojiti dve točki v gosteh. Po uvodnem porazu z Val-darnom smo tako prisiljeni za zanesljivo rešitev dobiti vse na- daljnje tekme doma in celo dvakrat zmagati v gosteh. Mislim, da smo doslej igrali z dvema najboljšima nasprotnikoma v naši skupini. Piove di Sacco naj ne bi bil tako nevaren kot Valdarno in Scame Bergamo, sicer pa absolutno ne smemo podcenjevati nobenega nasprotnika. Sest ekip se namreč na vse ali nič bori proti izpadu, od teh kar dve nazadujeta. Torej na vsaki tekmi je treba igrati z vso močjo, izredno zbrano od vsega začetka,« je dejal Ja-dranov podpredserdnik Stojan Kafol. Jadranovci bodo drevi nastopili s popolno postavo. Zaigral bo tudi David Pregare, ki je saniral poškodbo. Njegova odsostnost se je na prejšnjih dveh tekmah še kako občutila. Sicer pa bo za zmago potreben doprinos vse ekipe, saj je Jadran v tem prvenstvu zmagal, le ko je vse moštvo predvsem dobro igralo v obrambi. Kot zanimivost naj omenimo, da sta se ekipi prvič srečali v sezoni 1991/92, ko je jadra-novce treniral Janez Drvarič in ko so napredovali v B ligo. Naša ekipa je takrat doma premagala Piove di Sacco s 85:80, izgubila pa je v gosteh z 78:86. Sicer pa to že sodi v Jadranove anale. Drevi pa bo za naše košarkarje imperativ le zmaga. Pri tem pa jadranovci računajo na veliko pomoč svojih navijačev, (bi) NOVICE Jalabert dobil 6. etpao SISTERON - Francoski kolesar Laurent Jalabert je dobil 6- etapo dirke Pariz - Nica in tako še utrdil vodstvo v skupni uvrstitvi. Včeraj je bil drugi Švicar Dufamc, tretji pa Spanec Blanco, ki sta na istih mestih za Jalabertom tudi v skupni uvrstitvi. Rezultati 6. etape dirke Pariz - Nica od Monteli-marja do Sisterona, 182 km: 1. Laurent Jalabert (Fra/ONCE) 4 ure 34 minut 12 sekund (poprečna hitrost 39, 825 km na uro); 2. Laurent Dufamc (Svi) isti čas; 3. Santiago Blanco (Spa) +1; 4. Mikel Zarra-beitia (Spa) +3; 5. Scott Sunderland (Avs) +1:18 itd.; skupni vrstni red: 1. Jalabert 22.41:10; 2. Dufamc +46; 3. Blanco +1:03 itd. Spremembe na dirki Tirensko - Jadransko morje PESCASSEROLI - Davide Caserotto je dobil 2. etapo kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega morja od Venafra do Pescasserolija (131 km). Caserotto je v Sprintu premagal šest tekmecev, s katerimi so pobegnih. Med temi je bil tudi Roberto Petito, ki je prevzel vodstvo v skupni uvrstitvi, saj je glavnina z vsemi najboljšimi in do včeraj vodilnim Sorensenom prišla na cilj z več kot dvema minutama zaostanka. Rokomet: Zadnja tekma Krasa Kresovi rokometaši bodo danes popoldne v Zgoniku odigrali poslovilno srečanje v letošnji sezoni. Ob 18. uri se bo začel spopad z videmskim Cusom. Krašovci svojega končnega tretjega mesta v skupini ne morejo več izboljšati. Drugače je s Cusom. Videmčani morajo v Zgoniku nujno zmagati, da se izognejo nevarnosti, da jih Rovereto v zadnjem hipu prehiti na prvem mestu. tudi pri obravnavi globalnega zaščitnega zakona.« »Ofenzivno« poročilo predsednika in izvršnega odbora je kajpak odmevalo med pozdravi. Tako je Aldo Rupel (SKGZ) opozoril, da sta telesna kultura in SKGZ desetletja živela v osmozi in ni razloga, da ne bi bilo tako tudi naprej. Glede volitev na nedavnem obenem zboru SKGZ je pripomnil, da »že zdavnaj ni več nobenega centralnega komiteja, ki bi določal, kdo naj bo izvoljen«, neizvolitev predstavnikov ZSSDI je ocenil kot »drobcen spodrsljaj« glede na to, da'navsezadnje vodi prenovo SKGZ profesor telesne vzgoje in član nadzornega odbora ZSSDI, kar da je zadostno jamstvo, da šport ne bo zapostavljen, čeprav je SKGZ kompleksna organizacija, v kateri ne sme prevladati en sam vidik. Marij Maver (SSO) je ocenil, da so težave v odnosih predvsem posledica dejstva, da živimo v prehodnem času. »Morda bomo preživeli tudi bipolarizem, toda raje bipolarizem kot monopol,« je naglasil in pozval k stmjenju manjšinskih vrst in skupni graditvi nove ureditve, ki je še ni. Sergij Lipovec (SKP) je opozoril, da imajo v tem času domala vse družbene komponente občutek, da so odrinje- va dogovorijo o delitvi vseh sredstev, ki jih manjšina dobiva iz Italije in iz Slovenije. Med pozdravi gostov so se oglasili še Rajmund Carli (Slovenska komponenta severne lige), Ivan Lukan (Športna zveza Koroške), Marjan Jemec (Olimpijski komite Slovenije), Franco Bloc-cari (za CONI), pismena pozdrava pa sta prinesla Martin Brecelj (SSk) in Ace Mer-molja (ZSKD), ki je ponudil zavežništvo in med drugim zapisal, da »nima smisla, da športniki in kulturniki tekmujejo med sabo za košček kruha.« S pozdravi pa se je četrtkov občni zbor ZSSDI dejansko tudi končal. Poročilo, ki je zbodlo politike in ostale, ni med člani izzvalo nikakršne razprave. Nadaljevanje je bilo zato v znamenju rutine in izpolnjevanja formalnih obveznosti. Volitve so potekale po novem sistemu individualnih kandidatur, rahlo napetost pa je zbujalo dejstvo, da je bilo za šest mest v izvršnem odboru devet kandidatov. Edini predsedniški kandidat Jurij Kufersin je pred občnim zborom razdelil med volivce (eno društvo, en glas, prisotnih 38 društev na 47) list s svojimi predlogi, člane z njegove »neuradne liste« pa je večina društev tudi izvolila. SMUČANJE / JUTRI NA VOGLU 16. POKAL ZSSDI Za zamejsko prvenstvo skoraj 130 prijavljenih Nastopili bodo vsi naši najboljši smučarji iz 6 društev Zamejski smučarji bodo svojo sezono zaključili jutri s tradicionalnim zamejskim prvenstvom za Pokal ZSSDI, ki bo letos ze sest-najstic na vrsti. Po prvotnem programu bi moralo biti prvenstvo na Zoncolanu, toda neugodne snežne razmere so organizatorje iz vrst Smučarskega kluba Brdina prisilile, da so tekmovanje »preselili« v Slovenijo na Vogel, kjer so snežne razmere zelo dobre. Kljub zamenjavi kraja pa se je za tekmo prijavilo 127 smučarjev iz šestih naših društev. Največ tekmovalcev, in sicer 38, bo imela Brdina, Mladina je prijavila 24 smučarjev, SPDT 6, SPDG 24, Devin 29 in 01ympia 6 tekmovalcev. Včeraj zvečer so na sedežu SK Brdina na Opčinah tudi že izžrebali štartne številke, tekma pa se bo začela ob 9.30 na progi »Kratki plaz«. Start bo na nadmorski višini 1730 m, cilj pa na 1600 m. Vsi nastopajoči se bodo pomerili v veleslalomu, petnajst najboljših pri moških in naj- boljših deset pri ženskah (v mladinskih kategorijah do naraščajnikov najboljših pet fantov in deklet) pa se bo po progi spustilo še vdrugo za naslov zamejskega prvaka. Ce bodo vremenske razmere ugodne (z drugimi besedami to pomeni, če bo proga dovolj trda), se bodo v drugi vožnji pomerili v slalomu, če pa bo sneg mehak, bo na sporedu Se en veleslalom. Po končanem tekmovanju bo nagrajevanje pri Ski hotelu na Voglu, s pokali pa bodo nagrajeni prvi trije v vsaki kategoriji, najboljša društva in seveda zamejski prvak in prvakinja. V mladinskem sektorju bodo pri nagrajevanju društev upoštevani samo tekmovalci, ki se bodo uvrstili med prve tri. Organizatorji pri SK Brdina so bili po pregledu prijav zadovoljni, saj bodo jutri nastopili prav vsi naši najboljši smučarji, kar je jamstvo, da bo tekmovanje precej kakovostno. MOŠKA B2 LIGA / IMSA KMEČKA BANKA DREVI V GORICI V popolni postavi je Chioggia lahko nevarna Šulina in M. Černič nista v optimalni formi - Koimpex v Rivieri del Brenta ni brez možnosti - Rovere suspendiran Za odbojkarje Imse Kmečke banke je danes napočil čas maščevanja. V go-riški športni palači se bodo namreč pomerili s Chioggio, ki jim je v prvem delu zadala nepričakovan poraz. Chioggia je imela ob koncu prvega dela prvenstva le dve točki manj od valovcev. Znašla se je v boju za napredovanje, čeprav je v prvenstvo vstopila oslabljena in brez večjih ambicij. Potem se je zgodil 25. januar, ko sta se po tekmi s Fossojem poškodovala oba standardna krilna napadalca (Casson in mladi Gibbin). Sledili so štirje zaporedni porazi in konec upanj v napredovanje. Toda pozor, jutri bo Chioggia spet nastopila v popolni postavi, njen trener Zambonin pa napoveduje boj. »Proti Goričanom smo v prvem delu odigrati svojo daleč najboljšo tekmo, predvsem na servisu. Danes nimamo kaj izgubiti,« pravi trener Chioggie, ki bi z osvojitvijo končnega četrtega mesta vsekakor dosegla najboljšo uvrstitev v zgodovini kluba. Pa še na nekaj so v Chioggi ponosni: vsi igralci so domačini. »Goričani so atletsko zelo močni in imajo strahovit servis, predvsem s Colo in Černičem. Mislim, da bodo na koncu skupaj z Isolo napredovali prav oni. San Mi-guel je bolj izkušen in tehnično boljši, a manj svež«, meni Zambonin. Valovci se zavedajo, da jih čaka zahtevna naloga. »Ko igra Chioggia v popolni postavi, je nevarna,« opozarja trener Zame. Davor Sulina in Matej Cemic s poškodbami nimata mira. Hrvata bolita koleni, reprezentant še vedno čuti bolečine v poškodovani roki. Oba bi bila potrebna daljšega počitka, vendar si tega moštvo ne more privoščiti, zato stiskata zobe. Prvenstvo pa postaja naporno za vse, pomislimo le na San Miguel, ki je v preteklem kolu izgubil v Veroni proti doslej skromnemu Mec & Gregory’su, Kaže, da so igralci iz Borga Valsugane v Veroni dobesedno izgubili živce zaradi sojenja, še bolj pa bo držalo, da jih je pokopal Stefano Cantagalti (brat slovitega Luče). Odkar ga je trener Leon s centra premaknil v diagonalo s podajačem, se je učinkovi-stost veronskega moštva bistveno izboljšala. Pri Veroni pa morajo imsovci še igrati... Kaj pa Koimpex? De Wal-dersteinovi fantje se bodo v Rivieri del Brenta skušati oddolžiti domačinom za poraz iz prvega dela v Repnu. Ker so takrat igralim slabo, menijo, da bi lahko z dobrim nastopom svojo željo uresničiti. De VValderstein se odpravlja na to gostovanje z jasnimi Šulino bolijo kolena pojmi: »Zmagati moramo najmanj iz dveh razlogov. Prvič, krvavo potrebujemo točki, drugič, če Riviera zmaga, je že rešena in če je rešena bo v končnici zaradi nemotiviranosti bržkone radodar-nejša z našimi neposrednimi nasprotniki v boju za obstanek.« Slogaše v tem trenutku najbolj pesti pomanjkanje zadostnega števila igralcev. Za- pletlo se je tudi s podajačem Roverejem, proti kateremu je društvo sprejelo drastičen ukrep: zaradi neupravičenih odsotnosti ga je suspendiralo do konca sezone. Komentar trenerja De VValdersteina: »Tako kot že lani, tudi letos Rovere ni zdržal do konca sezone.« Vrh tega Davida Kralja še vedno boli hrbet. Nekaj težav je tudi v nasprotnem taboru. Standardnemu podajaču Biancu je zaradi udarca v oko odstopila mrežnica in je bil operiran v sredo. Trener Riviere Alfio Ribon vsekakor ohranja mirno kri in pravi: »Rezervni po-dajač Ottoboni (nekdaj pri Petrarci Padova kot mladinec) je povsem zanesljiv.« Spoštuje Slogo, meni pa, da se boj za obstanek ne tiče njegovega moštva. Upajmo, da ga bodo slogaši prisiliti, da se -premisli, (ak) ŽENSKA IN MOŠKA C1 LIGA / VSI DOMA Najlažje za Jerončičevo vrsto Igra s pepelko Gemono - Kalc proti Gibusu, Soča z Oderzom Vsi triije naši državni tretjeligaši bodo igrali na domačih tleh, najzanesljivejše pa bo do zmage prišla La Goriziana Zadružna kreditna banka. Tu pravzaprav ne sme biti dileme. Zadnjeuvrščeni VBU Gemona ni v dosedanjih sedemnajstih nastopih osvojil niti ene zmage in ima razmerje v setih 2:51. Tako porazen izkupiček je posledica množičnega odliva boljših igralk iz humin-skega kluba ob koncu lanske sezone. Kazalo je celo, da se ekipa ne bo vpisala v prvenstvo. V zadnjem nipu so v ogenj pognali neizkušene in nedorasle igralke. Jerončičeve igralke so se pred prvenstvenim Startom bale, da jih čaka podobna usoda, pokazalo pa se je, da so povsem sposobne igrati v tej ligi in se enakovredno kosati vsaj s polovico moštev v njej. »Danes pride za nas v poštev samo zmaga,« je edina napoved trenerja Je-rončičca, ki bo po dveh tednih lahko spet računal tdi na doprinos Michele Tomasin. Dosti težja naloga čaka Kmečko banko K2 šport, ki bodo gostile petouvrščeni Gibus San Carlo. Sesterka sodi med boljše. Izgubila je sicer nekaj srečanj z neposrednimi nasprotniki in doživela spodrsljal v Martignac-cu proti tamkajšnjemu Libertasu (2:3). Za Goričanke je tekma zgolj stvar prestiža (v povratnem delu je njihov cilj vsaj ena zmaga proti boljšim), za Padovanke pa izrednega pomena, saj so zanjo odprte še vse opcije: direktno napredovanje, vsaj play off ali pa prazne roke. Igralci Soče Sobema se bodo pomeriti z moštvom Electron Oderzo, ki je na lestvici tretji Sočini gostje imajo po porazu v neposrednem dvoboju samo še dve točki prednosti pred Pasquatom iz Chioggia. Končno tretje mesto pomeni napredovanje, četrto pa le igranje dodatnih tekem. Jasno je torej, da-mora Oderzo v Sovodnjah zmagati, kar pa pomeni, da bodo morati Sočani igrati mak-smimanl zbrani, če nočejo, da jih nasprotnik povozi. Ker pa Tomšič in njegovi igrajo proti boljšim vedno dobro, si lahko obetamo zanimivo srečanje. HžENSKA B2h Koimpex pred težko tekmo Cavazzale imo točki več Za združeno ekipo Koimpex se bliža čas odločilnih tekem za obstanek v ligi. Dre-višrije gostovanje proti Cavazzaleju sicer direktno ne sodi v ta sklop, vendar pa bi si Sainove igralke z morebitno zmago precej olajšale delo oziroma pripravile dober izhodiščni položaj pred prihodnjimi štirimi nastopi proti Godige-seju, v Porcii, z Albatrosom in v Roveretu, ki bodo mogoče že odločali o njihovi bo čaka naše igralke drevi vse prej kot lahka naloga. Koim-pex je v prvem delu premagal Cavazzale s 3:1, bila pa je to po našem mnenju najlepša tekma, kar smo jih v letošnji sezoni videli v Trstu in najboljši nastop združene ekipe sploh. Cavazzale, ki ima na lestvici dve točki več, je po krizi v decembru dosegel v zadnjih devetih nastopih sedem zmag, premagal je No-vento, krčevito se je upiral Sangiorgini in gladko izgubil proti Schiu. Njegova najboljša igralka Scuch ima za sabo prvoligaške izkušnje. Koimpex se bo na to gostovanje odpravil brez Irine Pertot. »Moramo igrati čimbolj raznoliko v napadu in otezkočiti njihovo gradnjo igre«, pravi trener Sain. Upanje v podvig ni iz trte izvito, čeprav je pod vprašajem nastopjoo-dajacice Grudnove in tudi Ciocchijeve, ki sta včeraj imeli povišano temperaturo. MOŠKA C2 LIGA / V BOJU ZA PRVO MESTO NAMIZNI TENIS / V TERNIJU Olympia CDR mora spet ugnati Prevenire Igralci Oljmpie CDR niso imeti dosti časa, da bi praznovati zmago proti San Vitu. Že danes jih namreč v Trstu čaka boj proti vodilnemu Prevenireju. Goričani si ne smejo več privoščiti niti enega spodrsljaja, zato je zanje vsaka tekma odločilna, kar zahteva veliko energij, ki jih v goriškem tabora že nekaj tednov nabirajo tako, da so povečali obseg vadbe in trenirajo zdaj praktično vsak dan. Prevenire ima na lestvici štiri točke več. Zmaga torej 01ympii še ničesar ne prinaša, kljub temu pa so Simon Terpin in ostati trdno odločeni, da poskusijo vse, da si z osvojitvijo končnega prvega mesta zagotovijo možnost igranja dodatnih tekem za napredovanje v B2 ligo. »Po dolgem času bo ekipa nastopila popolna, saj je tudi Domi prebolel gripo. Odločno štrtamo na zmago in stopnjujemo formo,« pred izredno pomembno tekmo (pričetek ob 17.45, Montecengio) pravi trener Mijo Vukovič. Borovi »plezalci« so že po prvih štirih kotih povratnega dela dosegli prvi cilj - dohiteti so Torriano. Zdaj jih čaka najtežji del vzpona, med katerim bodo skušali »zabiti klin« vsaj še v eno od ekip, ki je pred njimi na lestvici. To bi jim verjetno zagotovilo nastop v enotni C ligi prihodnje leto. Najresnejši kandidat je v tem trenutku Mossa, ki pa ima štiri točke več. Danes bodo borovci igrali v Gradežu. Tamkajšnji Supermarket Europa je na lestvici predzadnji. Doslej je zmagal le dvakrat. Jasno je, da je zmaga za Bor obvezna. Po naslednjem nastopu proti Comu pa bo za plave konec lažjih tekem in razmišljati bodo morati o zmagi proti eni od ekip, ki se borijo za sam vrh. Drugače ne bo šlo. Teh problemov (žal) nimajo sokolovke, ki nimajo več realnih možnosti za uvrstitev v C ligo. Njihov najbolj realen cilj je končno osmo mesto. Potem bi morda še lahko upale v ugoden razplet. Slabša uvrstitev pa bi zagotovo pomenila izpad v D ligo. Danes bodo igrale proti drugouvrščenemu Vivilu, ki ima le štiri točke manj od vodilnega Castenetta, v bistvu pa nobene možnosti, da ga dohiti. V D ligi bo Espego igral v Trstu proti Ciuhu Alturi, za katerega letos igra tudi borovec Mitja Gombač. Tržačani so se spet znašli na dragem mestu. V Gorici so zmagati s 3:2. Napovedati izide nepredvidljivega Espega je skoraj isto, kot zadeti trinajstico na totocal-ciu. V ženski D ligi bodo slogašice po nepričakovanem' porazu v derbiju s Sgt gostile vodilno Paluzzo, ki je v povratnem delu upravičil pravilnost napovedi Sloginega trenerja Peterlina, da je pravzaprav glavni favorit za napredovanje. Korak z njim drži namreč le še Cassacco. Krašovci bodo nabirali točke za nastop na DP Sest krasovih tretjekate-gomic - Martina Milič, Nina Milič, Irena Rustja, Jasmin Kralj, Kristina Stu-belj in Barbara Santini - se bo v Temi ju na četrtem in hkrati zadnjem turnirju 3. kategorije potegovalo za kvalifikacijske točke za nastop na državnem prvenstvu prve, druge in tretje kategorije, ki bo v Bologni od 4. do 8. junija. Konkurenca bo ostra, ker je turnir vsedržavnega značaja, pa tudi, ker je to za mnoge zadnja priložnos, da si priskrbijo vozovnico za državno prvenstvo. Trofeja Topotino Danes popoldne, s pričetkom ob 15. uri, se bo v športno-kultumem centru v Zgoniku pričela deželna faza za trofejo To-polino v namiznem tenisu za dečke in deklice, ki obiskujejo 2. do 5. razred osnovne šole. Zmagovalci posameznih skupin bodo nastopili na finalu, ki bo že po tradiciji v Cecini od 19. do 20. aprila. Med zmagovalce ali pa vsaj med finaliste za trofejo Topolino se je v zadnjih letih vpisalo kar nekaj deklic in dečkov, ki so vadili v Krasovi namiznoteniški šoti. (J.J.) Obvestila SD GRMADA vabi dane in prijatelje na 10. redni občni zbor, ki bo v Četrtek, 20. marca ob 20. uri v društvenem sedežu v Mavhinjah z običajnim dnevnim redom. SK DEVIN obvešča, da se nadaljuje telovadba za odrasle vsak petek, ob 20.30 v telovadnici Mar-chesetti v Sesljanu. SKBRDINA organizira avtobusni izlet na Vogel ob priliki Zamejskega prvenstva. Izlet bo jutri, 16. t. m. Avtobus bo startal z Opčin ob 5.45 (Bar Centrale). Ne pozabite na potne liste. Informacije po telefonu na številkah 212859 ter 213905. domači šport lii Danes Sobota, 15. marca 1997 ODBOJKA MOŠKA B2 LIGA 20.30 v Gorici: Imsa Kmečka banka - Bonacic Chioggia; 20.00 v Fiessu d’Artico: Giorgia Riviera Brenta - Koimpex ŽENSKA B2 LIGA 21.00 v Duevillu: Cavazzale Vicenza - Koimpex MOŠKA C1 LIGA 20.00 v Sovodnjah: Soča Sobema - Electron Oderzo ZENSKA C1 LIGA 19.00 v Gorici, Kulturni dom: La Goriziana Zadružna kreditna banka - Volley Bali Gemona; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: Kmečka banka K2 Šport - Gibus Pati. S. Carlo Padova MOŠKA C2 LIGA 17.45 v Trstu, Ul. Montecengio: Prevenire - 01ym-pia CDR; 18.00 v Gradežu: Supermarket Europa -Bor Fortrade ZENSKA C2UGA 21.00 pri Briščkih, »Ervatti«: Sokol - Vivil MOSKADUGA 18.00 v Trstu, Ul. Alpi Giutie: Shangri La - Espego ZENSKA D LIGA 18.00 na Opčinah: Sloga - Di Emme Sedie Paluzza 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.30 v Marianu del Friuli: Intrepida - 01ympia; 18.00 v Trstu, šola Rossetti: Votiey Club TS A - Sloga B; 20.30 na Opčinah: Sloga A - SGT 1. ZENSKA DIVIZIJA 18.15 v Trstu, »1. maj«: Bor - Virtus Ts; 20.30 v Trstu, šola Visintin: Julia - Breg; 20.30 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea - Kontovel 2. ZENSKA DIVIZIJA 17.00 v Moram: Farra - Multiservice; 15.30 v Trstu, šola Petrarca: Pol. Le Volpi - Sloga NARASCAJNICE 18.00 na Proseku: Kontovel - Sokol KOŠARKA BLIGA 21.00 v Trstu: Jadran - Piove di Sacco DUGA 19.00 pri Briških, »Ervatti«: Kontovel - Goriziana, 20.30 v Trstu, Ul. Girmastica: Momo Gio - Dom Agorest Rob Roy; 20.30 v Trstu, »1. maj«: Bor Radenska - Conca d’Oro PROMOCIJSKA UGA 19.00 v Dolini: Breg - Civica Romanelli KADETI 17.30 v Gorici: Pati. Gorizia - Jadran NARAŠČAJNIKI 16.00 pri Briščkih, »Ervatti«: Kontovel - Bor A Ediauto; 16.00 v Gorici, Ul. Nizza: Ardita - Dom Sprintauto DEČKI 16.00 v Trstu, »1. maj«: Bor Ediauto - Poggi TENIS ZENSKA C LIGA 15.00 v Palmanovi: AT Como - Gaja ROKOMET ZENSKA B UGA 15.00 v Zgoniku: Kras - Pati. S. Fior MOŠKA C UGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Cus Udine NOGOMET MLADINCI DEŽELNO PRVENSTVO 15.00 v Škocjanu: San Canzian - Juventina; 16.30 v Starancanu: Staranzano - Primorje POKRAJINSKO PRVENSTVO 14.45 v Pradamanu: Serenissima - Sovodnje; 15.00 Trstu: S. Andrea - Vesna CICIBANI 15.00 v Dolini: Breg - CGS; 15.00 v Repnu: Primorje Tehtal - S. Giovanni A; 15.00 v Zagraju: Real Isonzo - Mladost A; 15.30 v Škocjanu: San Canzian - Mladost B; 14.30 v Standrežu: Juventina - Audax; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Gorizia MLAJŠI aOB ANI 17.00 v Trstu, Sv. Alojzij: San Luigi A - Primorje Tetital P Jutri Nedelja, 16. marca 1997 NOGOMET ELITNA UGA 15.00 v Tamaiu: Tamai - Juventina PROMOCIJSKA UGA 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje Zadružna kreditna banka - Trivignano; 15.00 v Cussignaccu: Cussi-gnacco - Primorje Adriaker; 15.00 v Škocjanu: San Canzian - Zarja 1. AMATERSKA UGA 15.00 v Križu: Vesna - Tavagnacco 2. AMATERSKA UGA 15.00 v Repnu: Kras - Vitiesse; 15.00 v Remanzaccu: Aurora - Breg; 15.00 v Medeii: Medea - Primorec 3. AMATERSKA UGA 15.00 v Doberdobu: Mladost - Villa; 15.00 na Opčinah: Servola - Breg B; 15.00 na Proseku: Gaja -Union NARAŠČAJNIKI 8.30 v Dolini: Costalunga - Zarja NAJMLAJSI 10.30 v Bazovici: Gaja - Costalunga ZAČETNIKI 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Lucinico; 10.30 v Repnu: Primorje Tetital - San Luigi A MLAJŠI CICIBANI 11.00 v Dolini: Breg - CGS TENIS MOŠKA B UGA 10.00 v Comu: Como - Gaja KOŠARKA DEČKI 11.00 pri Briščkih, »Ervatti«: Kontovel - Ubertas; 11.00 v Trstu, Ul. Girmastica: SGT - Polet ODBOJKA MLADINKE 11.30 v Trstu: 1 maj: Bor - Koimpex NARASJANICE 11.30 v Trstu, »Suvich«: Virtus Ts C - Sloga A NAPOVEDI PRIREDITEV Sobota, 15. marca 1997 TRST Gledališče Verdi Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97 Danes, 15. t. m., ob 20. uri (red A) premierska predstava: »Maša v h molu za soliste, zbor in orkester« J. S. Bacha. Direktor Harry Chri-stophers, sopranistki Lynne Dawson in Catherine Denley, tenor Mark Tucker, bas Michael George. Predprodaja vstopnic za vse koncerte je v teku. Ponovitve: jutri, 16.3., ob 16. uri (red G); torek, 18.3., ob 20. uri (red B); sreda, 19.3., ob 20. uri (red C); četrtek, 20.3., ob 20. uri (red L); sobota, 22.3., ob 17. uri Jred S); nedelja, 23.3., ob 16. uri (red D); torek, 25.3., ob 20. uri (red F); sreda, 26.3., ob 20. uri (red H); četrtek, 27.3., ob 20. uri (red E). Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Od 1. do 6. aprila: M. Shakespeare »La tempesta«. Režija Glauco Mauri. Nastopata Glauco Mauri in Roberto S turno. Predstava v abonmaju: odrezek št. 9 rumen. Gledališče Miela - Gledališče Cristallo Teatralmente intrecci Danes, 15. t. m., ob 21. uri v gledališču Miela: Gledališče Franco Parenti s predstavo »II racconto de 1’incendio di via Keplero«. Delo je priredil Carlo Emilio Gadda, nastopa Anna Nogara. Za informacije tel. 390613, 365119. Gledališče Cristallo -La Contrada Danes, 15. t. m., ob 20.30 Mary Coyle Chase »Harvey«. Nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman. Režija Piero Maccarinelli. Zadnja ponovitev jutri, 16. t. m., ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 18. in v sredo, 19. t. m., ob 20.30: Bertold Brecht »Nella giungla delle citta« v izvedbi gledališke skupine I Magazzini iz Firenc. Režija Federico Tiezzi; nastopata Sandro Lombardi in Roberto Trifiro. GRADEŽ Auditorium »Biagio Marin« Danes, 15. t. m. ob 20.45, in jutri 16. t. m. ob 17.00 se bo skupina GTD predstavila z delom »Noi delle vecchie provincie ovvero Maldobrie di časa nostra« Lina Carpin-terija in Mariana Faragune. Nastopajo: Laura Bardi, Mimmo Lo Vecchio, Liliana De Ganeva. PORTOROŽ Avditorij V sredo, 19. t. m., ob 19. uri predavanje »Astrologija -življenje v ritmu zodiaka«. NOVA GORICA Kulturni dom Danes, 15. t. m., ob 20.15-koncert Slovenske filharmonije. Vodi Janos Kovacs, solista Boris in Daniel Perga-menščikov. Za abonma in izven. SEŽANA Kulturni Center Srečka Kosovela Danes, 14. t. m., ob 20. uri koncert vokalne skupine Akapelca. GLOBASNICA Pri Soštarju: danes, 15. t. m., ob 14.30 otroški popoldan z lutkovno predstavo. Pri Steklnu: jutri, 16. t. m., ob 14.30 filmski veCer in diapreda-vanje o potovanju po Mehiki. Predavata Hanzej Elbe in Joško Igerc. CELOVEC Javna dvojezična ljudska šola: danes, 15. t. m., ob 9. uri predstavitev projekta »Človek je, kar je«. LOČILO V Posojilnici: jutri, 16. t. m., ob 17. uri mladinska igra »Obtoženi volk« v izvedbi SPD Bilka iz Bilčovsa. BOROVLJE Glavni trg: v ponedeljek, 17. t. m., Jožefov sejem (cel dan). TINJE Katoliški dom prosvete Sodali-tas: v ponedeljek, 17. t. m., ob 13.30 informacijski popoldan o EU-programih. TRST Kulturni dom Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97 V torek, 18. t. m., ob 20.30 Dva klavirja - Trst. Nastopata Beatri-ce Zonta in Vesna Zuppin. Na sporedu Brahms, Ravel in Milhaud. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 17. t. m. ob 20.30 koncert kvarteta Petersen. Na sporedu Haydn, Schulhoff in Beethoven. Gledališča Rossetti Danes, 15. t. m., ob 21. uri in jutri, 16. t. m. od 17. uri izredna ponovitev koncerta Lueia Dalle. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku. V sredo, 26. marca, ob 21. uri koncert kantavtorja Francesca De Gregorija. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku. RICMANJE Jutri, 16. t. m., ob 11. uri bo na trgu v Ricmanjih ob praznovanju sv. Jožefa koncert Godbe na pihala iz Ricmanj. Pod vodstvom M. Marsiča bosta nastopala šolski pihalni orkester in godba. ZGONIK Športno-kultumi center Jutri, 16. t. m., ob 18. uri v organizaciji Ars Nova bodo Kraški kvintet in Braco Koren predstavili svojo novo kaseto in cd ploščo. Gostje večera: Boris Kobal in Sergij Verč ter Galičeve citre. Povezoval bo Jože Galič. GORICA Kulturni dom Glasbena matica - koncertna sezona 1996/97 V petek, 21. marca, ob 20.30 Dva Klavirja - Trst. Nastopata Beatrice Zonta in Vesna Zuppin. Na programu Brahms, Ravel, Milhaud. SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97 V soboto, 22. marca, ob 20.30 nastop Slovenskega komornega zbora in orkestra v veliki dvorani KC Lojze Bratuž. Na programu F. Mendelssogn (Vier gei-stliche Werke) in F. Schubert (Hirtenlieder in Missa in G). Dirigent Mirko Cuderman. KOPER Socialni Center »M.K.C.« Danes, 15. t. m. ob 22. uri koncert tržaškega hardrock banda »Ars Morendi« in skupine »Altered States«. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA RICMANJE SKD SLAVEC -RICMANJSKI TEDEN. Danes, 15. marca ob 20.30 v razstavni galeriji Babna hiša otvoritev razstave slikarja Jožeta Cesarja. Predstavitev Sergij Cesar. V kulturnem sporedu sodelujejo Anna Mattietti-flavta, Marjan Coretti-ki-tara in MePZ Fran Venturini pod vodstvom VValterja Lo Nigro. V sredo, 19. t. m., ob 20.30 v prireditveni dvorani DOMAČI VECER Nastopata Zd. MePZ Slavec-Slo-venec pod vodstvom Danjela Grbca ter dramska skupina SKD Slavec z veseloigro v narečju »Ana b’lana pupa« v priredbi in režiji Tatjane Turko. TRST Rižarna: do 15. maja bodo na ogled razstava in katalog umetnika Zorana Mušica Krožek »Ercole Miani«: do 23. t.m., je na ogled razstava slikarja Miloša. Urnik: 10.00-13.00.00 in 15.00-21.00; vstop prost. Miram ar - Skulptura v parku: na ogled razstava del slikarjev-ki-parjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. »La Bottega del Mondo« (Ul. Tor-rebianca 29/b): še danes, 15. t. m. je na ogled fotografska razstava »Volti di donne del Mozambico«. Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 21. t. m. razstavlja slikar Giovanni Centazzo. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): danes, 15. t. m., ob 18.30 odprtje razstave slikarja Gligorova. Razstava bo odprta do 15. aprila. Gostilna »Stalletta« (Ul. dei Giu-liani 36): do 7. aprila bo na ogled razstava Maurizia Chiozze »La na-ve nei secoli«. Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bruna Munarija »L’arte di tutti«. Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: do konca maja bo na ogled razstava »Generali in Modiano«. OPČINE SKD Tabor - Prosvetni dom: na ogled je razstavaVladimira Klanjščka. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava ob 90-letnici Lojzeta Spacala. Pokrajinski muzej: do 6. aprila je na ogled razstava »Slikarke v Gorici in v deželi med 19. in 20. stoletjem«. Galerija Kulturni dom: na ogled je razstava F. Morandija iz Vidma. KatoUska knjigama: do 20. marca je na ogled razstava Marjana Miklavca. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija (Burggasse 8): do 31. t. m. »Eno srce za živali« - razstavlja dvanajst umetnikov iz Avstrije, Švice in Francije. Kunstforum Bauholding AG: do 19, t. m. razstavlja Rudi Benetik. Mestna galerija: do 17. maja je na ogled razstava Oskarja Kokoschka. ROŽEK Galerija Sikoronja: do 23. marca razstavlja umetnik Jakob VVuster. ŠENTJANŽ V ROŽU K&k center: do 14. aprila razstavljajo umetnice iz Slovenije, Avstrije in Italije v okviru projekta Zenske-manjšina-umetnost-identi-tete. TINJE Galerija Tinje: do 30. aprila je na ogled razstava pisatelja in fotografa Marka Jarca. RAI 3 slovenski program €> RAI 1 7.00 7.30 9.30 10.15 10.45 12.25 12.35 13.25 13.30 14.00 15.25 15.55 17.55 18.00 18.10 18.30 19.35 20.00 20.35 20.50 23.15 23.20 0.00 0.20 2.05 3.15 I Dokumenti Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajse L’ albero azzurro - Piavo drevo, risanke La Raichevedrai: Napoved televizijskih progr. Film: Pensiero d’ amore (kom., It. 69, r. M. Amen-dola, i. Mal, S. Dionisio) Vreme in dnevnik Aktualna odd. o zdravju: Check-up (vodi Annalisa Manduca) Izžrebanje lota Dnevnik Oddaja o umetnostnih in kulturnih dobrinah: Ma-de in Italy (vodi Federico Fazzuoli) Sedem dni v Parlamentu Variete: Disney Club, vmes risanke Gargoyles in Classic Cartoon Izžrebanje lota Dnevnik Nabožna oddaja Sedmi dan Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi) Vremenska napoved Dnevnik in Šport Variete: La Zingara (vodi Cioris Brosca) Variete: I Cervelloni (vodi Giancarlo Magalli) Dnevnik Posebnosti TG 1 Nočni dnevnik Sobotni klub - Film: An-ni di piombo (dram., Nem. ’81, r. Margarethe Von Trotta, i. Jutta Lampe) Nad.: I Promessi Sposi (It. ’67, i. Paola Pitagora, 1. del) Glasba: Musič Rama RAI 2 Variete: V družini (vodita T. Timperi, B. D’ Uršo), vmes (7.30, 8, 8.30, 9, 9.30,10) dnevnik Tgr-V Evropi Aktualna odd.: Domani e un altro giomo Variete: V družini (vodita T. Timperi, B. D’ Uršo) Dnevnik, 13.20 Dribbling SP v freestylu: 50 km, M Aktualno: Cercando cer-cando Tvoj bližnji Aktualna odd.: Perche? -Zakaj?, 18.05 vreme SP v smučanju: moški veleslalom, 1. tek, 19.25 20.30 20.50 22.40 1.10 1.40 2. tek Dnevnik TV film: Una prova per Maggie Scam (dram., ZDA ’93, r. John Flynn, i. C. VValken, L. Bracco) Proza: Quer pasticciaccio brutto de via Merulana (C.E. Gadda, i. I."Occhini, C. Pani, F. Graziosi), vmes (23.50 dnevnik Napoved televizijskih progr. LaRaichevedRai Dok.: Gran Paradiso - Nebesa in pekel (It. ’88) 4k RAI 3 7.00 8.55 9.25 12.00 14.00 15.15 16.55 18.50 19.00 20.00 20.25 22.30 22.55 23.55 0.05 1.30 Film: Giuseppe verdi (biog.. It. ’53) Napoved televizijskih progr.: La RaichevedRai SP v smučarskem teku: 30 km ženske, prosti slog, 11.45 50 km moški Dnevnik Deželne vesti, dnevnik, 14.50 Okolje Italija Sobotni šport, vmes rally Rai, odbojka, biljard SP v smr.Canju: ženski veleslalom, 1. tek Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Šport: Quelli che il cal-cio (vodi Fabio Fazio), vmes SP v smučanju: moški veleslalom, 2. tek Dnevnik in deželne vesti Aktualno: Harem (vodi Catherine Spaak) Dnevnik in vreme Nočni šport: boks - Gal-vano-Shkalikov (EP v su-persrednji kat.), 1.05 biljard Variete: Fuori orario g8 RETE 4 ITALIA 1 {f Slovenija 1 Slovenija 2 NatJ.: Angelica Film: Giochi segreti a Las vegas (dram., ZDA ’91) Pregled tiska Dok.: Orizzonti lontani Aktualno: Časa per časa -Nasveti za lepši dom Dnevnik Nad.: Milagros Kviz: Kolo sreče Dnevnik Aktualna odd. o zdravju: Es - 1’ essenza della vita (vodi Daniela Rosati) Aktualno: Chi c’e.. c’6, 17.00 variete: Chi- mi ha visto?, 18.00 Iva show Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Delitto perfetto (krim., ZDA ’54, r. A. Hitchcock, i. G. Kelly) Kolesarstvo Film: I cacciatori (vojni, ZDA ’58, i. R. Mit-chum),1.25 Pregled tiska |B CANALE5 6.00 8.45 9.45 10.00 10.30 11.00 11.30 13.00 13.25 13.40 15.30 16.00 17.30 18.00 18.30 20.00 20.30 20.50 23.00 23.15 1.30 2.00 Na prvi strani Nan.: La donna bionica Aktualno: Nonsolomoda Teleprodaja Nan.: Dieci sono pochi Aktualno: Anteprima Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, San ti Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualna odd.: Arniči -Prijatelji (vodi Maria De Filippi) Nan.: La tata Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: SuperVicky Nan.: Quei due sopra il varano Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti- zia Variete: Viva 1’ Italia (vodijo Pipp Franco, Oreste Lionello, Leo Gullotta, Lorenza Mario) Dnevnik Film: Colpo di luna (dram., It. ’94, r. A. Simone, i. Nino Manfredi, Tcheky Karyo), vmes (0.30) dnevnik Sgardbi quotidiani Pregled tiska Otroški variete, vmes ri- Vremenska panorama . 2.30 Teletekst sanke, Ciao ciao mattina, Včeraj, danes, jutri Euronevvs Ancora insieme con... Otroški program: Rado- Tedenski izbor: film: Red Aktualno: Planet vedni Taček: Igla, 8.15 Flag (ZDA 1981, r. Don Nan.: Adam 12, 11.20 Mc Pod klobukom, 9.00 Taylor, i. Barry Bostvvick, Gyver Zgodbe iz školjke Joan Ark), 12.25 Roka Šport studio, 12.25 Odpr- Maribor ’96 rocka ti studio, Fatti e misfatti Tedenski izbor: nan. Avstralska nanizanka: Nan.: Ultraman - Ne var- Snežna reka - Saga o Mc- Echo Point (29. epizoda) na vožnja Gregorjevih (Avstral., 2.) EP v biatlonu (reportaža Variete za najmlajše: TV igrica: Hugo (pon.) s Pokljuke, pon.) Ciao Ciao Parade in ri- Tednik SP v smučarskih tekih: sanke Action Man 10000 obratov 30 km ženske, 50 km Variete: Ponedeljkov Mai Poročila moški (posnetek s Hol- dire gol Razvedrilna oddaja TV menkolna) Glasba: Jammin’ Koper-Capodistria: Ka- Podarim dobim Aktualno: Planet raoke SP v alpskem smučanju: Nan.: Bayside School, Nanizanka: Policisti s sr- ženski veleslalom, 1. tek 17.00 Classe di ferro cem (Avstralija, 18. del) (prenos iz Vaila) Odprti studio, vreme, Otroški program: Tabor- Svetovni pokal v al- 18.45 Šport studio niki in skavti (9. oddaja) pskem smučanju: moški Nan.: Beverly Hills Nemški film: Ana (r. F. veleslalom, 1. tek (prenos Nan.: Happy Days - Zma- Strecker, i. S. Seidel) iz Vaila) govalec je... Videostrani Portret športnika Film: Indiana Jones e il Obzornik SP v alpskem smučanju: tempio maledetto (pust., Poljudnoznanstvena se- ženski velslalom, 2. tek ZDA ’84. r. S. Spielberg, rija; Kronika divje Afrike (finale) i. H. Ford, K. Capshaw) - Simbina smrt EP v biatlonu (finale, re- Film: Colpi perfetti (pu- Oddaja o ljudeh in živa- portaža s Pokljuke) st, ZDA ’94, i. J. Speak- lih: 4X4 SP v alpskem smučanju: man, James Brolin) Ozare moški veleslalom, 2. tek Fatti e misfatti Prodaja Italijanski film: Moški, Italija 1 šport TV igrica: Hugo moški, moški (kom., Aktualno: Planet Včeraj, danes, jutri 1995, r.-i. Christian De Nan.: Star Trek Risanka Sica, Massimo Ghini, Leo TV dnevnik 2, vreme Gullotta, Alessandro Ha- Šport, 19.50 Utrip ber, Monica Scattini) ^ TELE 4 Res je! Zlata Šestdeseta sloven- Za TV kamero ske popevke: Nostalgija z Pročila, vreme, Šport avtorji - Ervin Fritz (14. Včeraj, danes, jutri oddaja) Mali oglasi - Posebni V vrtincu 19.30, 23.00 Dogodki in odred (A. Marodič) Sobotna noč odmevi Nad.: Trd oreh (VB, i. R. Nad.: La ribelle Coljtrane, G. Somerville, Detective per amore Robert Cavannah, 1. del) Aktualna oddaja TV jutri, videostrani Športna oddaja Nan.: Profumo di potere Soočanje © Koper <&> MONTECARLO 19.30, 22.30, 1.15 Dnev- jP! nik, 19.50 TMC Šport Jn Strettamente personale nB Film: Inferno bianco (pust., ZDA ’32) | SP v smučanju: ženski velelslaom, 1. tek, 18.00 ju moški veleslalom,19.15 jjpj ženski velslalom, 2. tek, 20.30 moški veleslalom, 2. tek Film: L’ organizzazione sfida 1' ispettore Tibbs Euronews, 16.10 Dok. oddaja: Potovanje po Nemčiji TVD Mladi Risanke: Baba Malu TV Poper - kabaretno satirična oddaja Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, vreme, šport. Jutri je nedelja - verska oddaja Nanizanka: NoCni sodnik Ambiente Italia Rokomet: Pivovarna Lasko-Barcelona (pokal prvakov, prenos iz Celja) Vsedanes - TV dnevnik, vreme SP v alpskem smučanju: zenski in moški velslalom (finale) Vsedanes - TV dnevnik A Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8,00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalci čestitajo.; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert iz naših krajev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.30,9.30,10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.10 Koledar prireditev; 9.35 Popevki; 11.35 Obvestila; 12.00 Moped show; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 13.45 Gost izbira glasbo; 16.15 Popevki tedna; 17.35 Spot-500; 18.50 Črna kronika; 19.30 Šport in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jambalaya. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki!; 11.25 Sobotni koncert; 13.05 Srednjeevro- \^pski obzornik; 15.00 Zbori; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.05 Roman: Oštrigeca (18. del); 18.25 V podvečer; 19.30 Opera: Cosi fan tutte; 23.10 Do polnoči; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.05 Pozdrav; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturni koledar; 9.45 Du jes?i; 10.40 Povver play; 10.45 Terenska akcija; 13.30 Turistična poročila; 13.45 Okno v svet; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO; 16.00 Svežih 20 modrih; 17.30 Primorski dnevnik; 19.15 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.15 Doro1y in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.00 Fish eye; 14.33 Redazione teen; 16.00 Hot hit; 18.15 Iz parlamenta; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla sin-gle, 19.30 Dnevnik in šport. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7,20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri, vmes (9.00) My way; 10.10 Koncert: Filh. orkester iz Vidma; 11.20 Orkestri 11.30 Filmi na ekranih; 11.40 Glasbeni predah; 12.00 Krajevnme stvarnosti: Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15.30 Madi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: pianistki K. Košuta, A. Zobec; 18.00 Mala scena: Svetal atom v vesoljstvu (M. Gombač, 6. del); 18.40 Glasba za vse okuse; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ; 15.00 .Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: meseCna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA r SREDISCE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANT1- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 66 666 c VREMENSKA SLIKA Nad srednjo in južno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi doteka nad naSe kraje v višinah nekoliko hladnejši zrak. Opozorilo: Zaradi suhega vremena je velika pozama ogroženost naravnega okolja. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 18.05. Dolžina dneva 11.40. Luna vzide ob 6.40 in zatone ob 18.30. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,2 stopinje. PLIMOVANJE Danes: ob 0.03 najvišje 35 cm, ob 6.48 najnižje -29 m, ob 12.53 najvišje 11 cm, ob 18.01 najnižje -13 cm. Jutri: ob 0.36 najvišje 27 cm, ob 7.55 najnižje -23 m, ob 14.38 najvišje 3 cm, ob 18.33 najnižje -2 cm. BIOPROGNOZA Vreme večini ljudi ne bo povzročalo težav, le pri najbolj občutljivih Se lahko prehodno pojavijo manjše vremensko pogojene težave. (Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije] i 't H ! I!!!I!!,,11 !l, 'i!! !l! IlUjtt!!, !!! !!-ifi !it!J !.!.it!l!.:Ii.tltl !'t! UJ! i!!!.!!! i I !J! U1!.!! UJ111!!.!!- U.|JJJ.!. TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............11 1000 m..............6 1500 m..............1 °C 2000 m............-1 2500 m ......... -3 2864 m............-5 ČEDAD— ©VIDEM 5TnX 7,19 —^.N. GORICA (_6> GORICA Q 7/19 O POSTOJN- 6/17 Portorož 'UUBUANA 4/15 N. MESTO 2/17 POSTOJNA o KOČEVJE t o ČRNOMEU^ / ZAGREB 3/15 o UMAG V nedeljo in ponedeljek bo na Primorskem delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno, predvsem v vzhodnih krajih bodo občasno manjše padavine. Na Primorskem bo pihala burja, v notranjosti pa severni veter. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Repatica Hale-Bopp na našem večernem nebu Alan Hale, poklicni astronom, in Thomas Bopp, astronom amater, oba Američana, sta 23. julija predlanskim istočasno odkrila takrat še zelo oddaljen komet, ki je že viden s prostim očesom na našem nebu. Zelo verjetno pa je, da bo v prihodnjih tednih dosegel ali celo presegel sijaj lanskega kometa Hyakutake, nekateri ameriški astronomi, ki jih navaja CNN, pa menijo, da bo to najlepša repatica v zadnjih 180 letih. Hale-Bopp se te dni pomika po južnem delu ozvezdja Andromede in je najbolje viden tik pred jutranjo zarjo, konec marca in začetka aprila pa bo najbolj viden zvečer nizko nad severozahodnim obzorjem, čeprav bo svit Lune, ki bo polna 24. t.m. motil opazovanje rahlega in skoraj prozornega kometovega repa. Zadnji dan marca bo Hale-Bopp v periheliju (najbližje Soncu), aprila se bo komet pomikal skozi ozvezdje Perzeja proti Biku, maja bo izginil v večerni zarji, prve dni junija pa bo v konjunkciji t.j. navidezno pred Soncem in torej ne bo več viden; nato se bo pomikal po južnem nebu in ga s severne poloble ne bomo videli več. Na sliki so z datumi dnevov marca označene pozicije kometa na našem večernem nebu. Plejade PERZEJ ŽIRAFA Severnica * OVEN RIBI •>.v, •» V * 51 31 \ \o. 26 8. KASIQPEJA |S \ \ 21 ANDROMEDA * M:J|* t J SEVEROZAHOD KEFEJ KUŠČARICA Lažje cigarete še ne pomenijo manjše nevarnosti pljučnega raka ATLANTA - Najnovejše raziskave kašejo, da kadilci, ki namesto navadnih kadijo cigarete z nižjo vsebnostjo katrana, obolevajo za pljučnim rakom, ki zajame globje dele pljuč. Ameriško društvo za boj proti raku tudi navaja, da kadilci, ki kadijo lažje cigarete, kadijo drugače. Cigaretni dim naj bi vdihovali globje in pogosteje, saj lahko le na ta način zadovoljijo potrebo po nikotinu. Raziskava, ki so jo izvedli med kadilci v Švici, namreč dokazuje, da se je v zadnjih letih število obolelosti za pljučnim rakom med kadilci več kot podvojilo. Od leta 1990 do 1994 je imelo na 100.000 moških v Švici pljučnega raka 13, 3 moških, med leti 1974 do 1979 pa jih je bilo le 5, 5. Med 100.000 ženskami so v istem obodobju odkrili raka na pljučih pri 1, 9 žensk, med leti 1990 in 1994 pa pri petih ženskah na 100.000 Švicark. Znanstveniki poudarjajo, da so ugotovitve pomembne zato, ker dokazujejo, da lažje cigarete ne pomenijo tudi manjše nevarnosti za pljučnega raka. (STA/AP) Prva poročila o zmanjšanju smrtnosti zaradi aidsa ATLANTA - Smrtnost zaradi aidsa se je prvič zmanjšala, in sicer za 13 odstotkov v prvi polovici leta 1996, so sporočili ameriški zdravstveni delavci. Predstavniki centra za kontrolo in preprečevanje bolezni (CDC) so izjavili, da je upad smrtnosti posledica izpo-poljnenih metod zdravljenja in počasnejšega širjenja aidsa. Po ocenah CDC je v prvi polovici leta 1996 zaradi aidsa umrlo 22.000 ljudi, v enakem obdobju leta 1995 pa 24.900. Kljub opogumljajočim vestem ostaja aids glavni vzrok smrti za ljudi, stare od 25 do 45 let (STA) Ekvador: Najdba zlatega zaklada je izmišljotina QUrrO - Najdba ogromnega zlatega zaklada ob ekvadorski obali je po navedbah tamkajšnjih oblasti izmišljena. Neko norveško podjetje za iskanje zakladov je namreč včeraj sporočilo, da so njegovi potapljači odkrili razbitine leta 1654 potopljene španske galeje "La Capitana Jesus Maria", na kateri naj bi bil šest milijard mark vreden zaklad. Direktor ekvadorske trgovske mornarice Femando Donoso je v noči na četrtek dejal, da gre za "škandalozno sporočilo", in zatrdil, da na spornem območju "ni nobene ladje z elektronsko opremo, ki bi bila sposobna odrite potopljene ladje". Norveški potapljač Anton Smith, ki je opisal najdbo, pa je poudaril, da še ni mogoče identificirati najdbe. "S skenerjem smo nekaj videli, vendar pa še ne vemo, kaj", je dejal Smith. (STA/dpa) Francoski parlament bo dobil lasten TV oddajnik PARIZ - KaZe, da bo francoski parlament kmalu dobil lasten televizijski oddajnik, saj je francoski senat za direktorja doslej še brezimenskega oddajnika imenoval Francisa Balleja, univerzitetnega profesorja in strokovnjaka za medije, in mu v letošnjem proračunu namenil pribliZno 14 milijonov mark. Francoski parlamentarci so se zgledovali pri Američanih, ki so pred 18 leti ustanovili Oddajnik za javne zadeve C-SPAN, ki ga trenutno spremlja 12% odraslih državljanov ZDA. (STA/APA) Preveč alkohola za hrvaška direktorja ZAGREB - Generalni direktor največjega hrvaškega proizvajalca alkoholnih pijač Badel in njegov namestnik sta podjetje očitno olajšala za precejšnjo vsoto denarja. Po podatkih hrvaške policije sta oba vodilna ma-nagerja lani skoraj 300.000 Utrov alkoholnih pijač, vrednih pribliZno 800 milijonov lir, iz omenjenega podjetja dobavila v svoji lastni podjetji in jih nato prodala na črnem trgu. Poleg tega pa naj bi omenjena dvojica utajila davke v višini pribliZno 3, 9 milijarde lir. Sodnik je za oba odredil "brezalkoholen čas" v preiskovalnem zaporu. (STA/dpa)