PRIMORKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. costale i gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 201 (9506) TRST, torek, 31. avgusta 1976 PRIMORSKI DNEVNIK )e začet izhajata v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SINDIKATI ZAHTEVAJO SESTANEK Z ANDREOTTIJEM VLADA MORA V NAJKRAJŠEM ČASU ODOBRITI UKREPE ZA NALOŽBE IN VEČJO ZAPOSLITEV Didò (CGIL) pravi, da se bo treba dogovoriti tudi o izvajanju gospodarskih ukrepov - Kmalu povišanje železniških potniških tarif ? RIM, 30. — Andreottijeva vlada bo morala v najkrajšem času povedati, kaj namerava narediti v okviru napovedanega programa v parlamentu. To zahtevajo vse politične sile, zlasti pa še sindikati. Zvezni tajnik CGIL Didò je danes izjavil, da bodo sindikati zahtevali čimprejšnje srečanje z vlado, s katero nameravajo govoriti nekoliko manj o žrtvah in nekoliko več o stvareh, ki jih je treba narediti. Voditelj CGIL je poudaril, da je treba skupno razpravljati o ukrepih, ki jih je treba sprejeti in kako jih bo treba potem izvajati, da se omogočijo čim večje naložbe in s tem večja zaposlitev. Poleg tega, je dodal Didò, imajo sindikati še nekaj svojih nujnih vprašanj, ki jih morajo načeti v bližnji prihodnosti. O vsem tem se bo začela kmalu ukvarjati sindikalna federacija sporazumno s posameznimi sindikati na vsedržavni in krajevni ravni. Didò je zagotovil, da nameravajo sindikati spoštovati obveznosti, ki so jih sprejeli na zadnjem zasedanju izvršnega odbora sindikalne federacije, ki se nanašajo na razpoložljivost sindikatov za ureditev vprašanja izkoriščanja proizvajalnih naprav, razporeditve delovne sile v podjetjih, odsotnosti z dela, preureditve pogajanj na krajevni ravni in predvsem pogovorov in dogovorov o organizaciji dela, staležev in boljši porazdelitvi urnikov. Sindikalne organizacije, je o-pozoril Didò, ne nameravajo izgubljati časa. Delavci so zelo zaskrbljeni, ker ugotavljajo, da se ni do sedaj še nič premaknilo na boljše. O odnosu sindikatov do nove vlade glede napovedane podražitve bencina in tarif javnih prevozov je zvezni tajnik UIL Muci dejal, da to vzbuja veliko skrb pri sindikatih, ker zna imeti resne posledice na delavske dohodke. Sindikalist pravi, da je treba sedaj zmanjšati predvsem javne izdatke, če do tega ne bo prišlo, je poudaril, bo življenje Andreottijeve vlade zelo kratko. Sindikati imajo odprtih še mnogo drugih računov z vlado. Tako se bedo v prihodnjih dneh sestali predstavniki železničarjev z novim ministrom za promet, s katerim bodo nadaljevali pogovore o socialnem delu že svoj čas predloženih zahtev. Ob tej priložnosti, pravi železničarski sindikat, «bomo lahko ministru posredovali del svojih konkretnih zahtev glede obnovitve delovne pogodbe». Glede gospodarskega dela zahtev pa se posamezne sindikalne organizacije še niso dogovorile med seboj in bodo to vprašanje prepustile v odločitev enotni sindikalni federaciji. Spored z vestjo o skorajšnjem začetku pogajanj z novim ministrom za promet o novi delovni pogodbi železničarjev, pogajanj, ki bodo zajela tudi preureditev železniške u-prav' m načrte za obnovitev železniških naprav, se sedaj govori tudi c povišanju železniških potniških tarif najkasneje z začetkom prihodnjega leta. O tem naj bi odločali proti koncu leta na osnovi zahtev, ki jih bo železniška uprava predlo-ministrstvu za promet. Ob tej priložnost; ugotavljajo, da so imele italijanske železnice lani 812 milijard lir primanjkljaja. V tej zvezi pripominjajo, da so italijanske železniške potniške tarife najnižje v Evropi. Z primer dajejo poprečne švicarske tarife, ki so za petkrat višje. V prihodnjih dneh se bo zve-de'o kaj več o tem vprašanju, o katruem bodo razpravljali tudi v odboru za načrtovanja, ki se bo se-au! 7. septembra in proučil gradivo, ki ga je sestavilo ravnateljstvo državnih železnic o osnovnih načrtih bodočega večletnega programa v okviru «vsedržavnega prometnega načrta». Glede povišanja cene bencina in 6tanja v italijanski petrolejski industriji je treba omeniti današnje sporočilo Zveze petrolejskih industrij-cev v zvezi z nekaterimi govoricami o zmanjšanju števila zaposlenih v petrolejskih podjetjih. Industrijci pravijo, da so njihova podjetja zaradi nizke cene naftnih proizvodov, ki jih določa medministrski odbor za cene in visokih cen surove nafte, ki jih določajo proizvajalci, v veliki krizi. Po njihovih računih so petrolejska podjetja v letošnjem prvem šestmesečju v Italiji imela «280 milijard lir zgube». Zato petrolejski industrijci pravijo, da je nujno, da medministrski odbor za cene določi nove cene petrolejskim proizvodom, ki naj omogočijo «kritje višjih proizvajalnih stroškov in velike zgube, ki so se nakopičile v prvih šestih mesecih letos.» Industrijci pravijo, da petrolejska industrija ne bo mogla več zdržati, če se ne bodo spremenili pogoji in da se bodo zaskrbljujoče vesti o zmanjšanju zaposlitve uresničile s hudimi posledicami za velik del italijanskega gospodarstva. Po drugi strani pa sta medsindi-kalni odbor prodajalcev bencina in avtonomno združenje upraviteljev bencinskih črpalk na avtocestah objavila skupno sporočilo, v katerem ugotavljata, da bi se podražitev bencina za 50 lir liter spremenila v izredni davek v višini 20 milijard lir 60 milijard lir petrolejskim druž barn. V zvezi z zamenjavo psihiatra dr. Frattole je radikalna poslanka Adele Faccio izjavila, da «so ženske prodajalce bencina in v «darilo» I lahko zadovoljne», ker da je dr. —i—i-j ~ Frattoia dopustil splav samo ženskam, ki so kazale znake norosti. Medtem pa poteka v zdravniških krogih polemika o primeru otroka, spočetega v Sevesu, ki se je pred nekaj dnevi rodil brez možganov. Mnogi ugotavljajo, da se pri zarodku oblikujejo možgani prav v času, ko je nosečnica iz Seveša bila izpostavljena strupenemu oblaku dioksina. Zaradi slabega vremena se tudi tokrat niso začeli poskusi na zastrupljenem območju, ki bi morali pokazati, katera metoda je koristnejša za bonifikacijo ozemlja. V Sevesu rojeno pohabljeno dete SEVESO, 30. — Zdi se, da je bila kriza v okviru tričlanske komisije za terapevtske splave nosečnic z zastrupljenega področja, premoščena. Po odstopu psihiatra dr. Frattole, ki so ga mnogi kritizirali zaradi ostrega nasprotovanja splavu, je — po grožnji ostalih dveh zdravnikov, da bosta odstopila, če ne bo komisija obnovljena in decentralizirana tudi po drugih bolnišnicah — deželni odbornik za zdravstvo Rivolta imenoval za novega člana komisije psihiatra Spiazzija. RIM, 30. — Avtonomni sindikat letalskih asistentov je sklenil prekiniti stavkovno gibanje svojih članov zaposlenih pri letalskih družbah «Ali- sarda» in «ATI», ker so predstavniki družb sporočili, da se bodo z njimi pogajali glede obnovitve delovne pogodbe. Danes imenovanje novega ravnatelja «Banca d’Italia» RIM, 30. — Višji svet «Banca d’I-talia» se bo sestal jutri in imenoval novega glavnega ravnatelja emisijskega zavoda, ki bo nadomestil bivšega glavnega ravnatelja Ossolo, ki je odstopil, ker je bil imenovan za ministra za zunanjo trgovino v novi Andreottijevi. vladi. Čeprav .ni bilo še nobenega uradnega sporočila o imenu novega glavnega ravnatelja, je vendar gotovo, da bodo imenovali dosedanjega namestnika Maria Er-colanija. Domačini otoka Giglio so pozno zvečer prekinili začasno blokado pristanišča, ko so jim iz ministrstva za pravosodje zagotovili, da Freda in Ventura zaenkrat ne bosta izkrcana na otok. Zagotovilo je verjetno bilo dano v pričakovanju n ovega sklepa sodišča iz Catanzara. Na sliki pristanišče otoka Giglio. (Telefoto ANSA) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiuinmiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiHTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu SODNIKI IZ CATANZARA BODO MORALI V KRATKEM SPREMENITI SVOJ SKLEP Bomačiniz otoka Giglio sklenili, da bodo s silo preprečili izkrcanje nezaželenih konfinirancev Frede in Venture Osebje Kmečke banke v Milanu zahteva odpravo «državne tajnosti» - Zagonetna smrt Montijevega zeta Bruna Riffeserja, ki je bil povezan s fašistično celico v Padovi GROSSETO, 30. — Ventura je še vedno v hotelu te toskanske pokrajine, kjer preživlja z ženo Pierangelo medene tedne. Poročil se je z njo, ko je še bil v ječi in se doslej ni srečal z njo, razen ob prisotnosti prič ali jetniških stražarjev. Kvestura v Grossetu mu je dovolila, da podaljša bivanje v hotelu toliko časa, dokler se ne bo rešilo vprašanje kraja, kjer naj bi bila s Fredo konfinirana. Giglio, Kajti na otoku Giglio, ob toskanski obali, nočejo slišati za fašista, obtožena milanskega pokola in so zato sklenili, da bodo zaostrili svoje nasprotovanje. Od jutrišnjega dne dalje bo po sklepu občinskega sveta in agitacijskega odbora proti prihodu Frede in Venture otok Giglio povsem odrezan od kopnega. Zaprli bodo pristanišče in onemogočili pristajanje trajektom in drugim plovilom. Zadnji dan so namreč domačini rahlo omilili blokado in omogočili trajektu, da je odpeljal z otoka skupino turistov, vendar so se pred tem prepričali, da na ladji ni nezaželenih fašistov. V zvezi s tem so krajevne oblasti izdale podrobnejši dokument, v katerem zahtevajo, naj sodniki iz Ca- tanzara spremenijo svoj sklep in dodelijo Fredo in Venturo drugam. Pri tem otočani poudarjajo predvsem sledeče: otok je preblizu krajem v Toskani, kjer še vedno delujejo fašistični teroristi; poleg tega je otok blizu Korzike. Pri tem poudarjajo, da je na otoku več znanih in premožnih fašistov s svojimi vilami in zasebnimi pristani, od koder bi z motornim čolnom bil beg iz Italije le šala-. Sodniki so v razsodbi določili tudi, da morata Freda in Ventura najti na otoku zaposlitev, česar pa krajevno gospodarstvo izven turistične sezone sploh ne nudi. Ker mora po zakonih občinski svet nuditi konfiniraneem stanovanje in se doslej ni nihče prijavil, da bi sprejel k sebi Fredo ali Venturo, so sklenili tudi (a še to zgolj iz prezira), da jima uredijo spalnico v prostorih občinske pralnice. Semkaj so namreč občinski uslužbenci postavili dve vojaški ležišči. Tako ne more nihče preganjati otoške u-prave, da ni zadostila zakonom. Toda glavno je to, da Frede in Venture nočejo. Kaj pravijo sodniki v Catanzaru? Predvsem mnogi poudarjajo, da bi vsega tega ne bilo, če bi jima sodili pravočasno. Toda tega niso krivi sami. Pač pa odgovarjajo otočanom, da se sodišče v Catanzaru ne more sestati na zahtevo domačinov otoka Giglio. Svoj sklep lahko sodišče spremeni samo, če to zahteva eden izmed prizadetih (torej Freda ali Ventura), javni tožilec ali kaka druga sodna oblast. Resnici na ljubo je sodnikom takoj dal možnost Giovanni Ventura, ki je preturi v Grossetu uradno spo- ročil, da zahteva spremembo prvot-1 vode, kajti Bruno Riffeser je v aktih Tudi za Andreottija (desno) in njegovo vlado so minile počitnice. Sedaj se bo moral odločiti in povedali, kaj namerava narediti, v nasprotnem primeru bo njegova vi ada težko preživela jesen. ttiiiiiiiiiiiiiiiiiiumuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii|l||,|,||ll|||||I,in,„|l||11||||||||||||l||,|,l||||l||||iiiiiitiiiiiiiiliiiiiiiiiiiii Sindikalne organizacije zahtevajo od vlade čimprejšnje pogovore o ukrepih, ki jih je Andreotti napovedal v vladnem programu in dogovor o izvajanju ukrepov za povečanje naložb in možnost večje zaposlitve. V tej zvezi sindikati poudarjajo, da je treba manj govoriti o žrtvah in več o stvareh, ki jih je treba narediti. Obenem sindikati nasprotujejo podražitvam bencina in javnih storitev, ki bi najbolj prizadele delavske dohodke. Sedaj so se razširilne vesti, da bodo s prihodnjim letom povišali tudi železniške potniške tarife. Razumljivo je, da to vzbuja zaskrbljenost med delavci, ki se vozijo na delo. Obenem pa se bo morala vlada sedaj pogajati z železničarji za novo delovno pogodbo, v kateri so vključena tudi vprašanja o preureditvi želez- niške uprave in posodobljenju železniških naprav. Petrolejski industrijci pa zahtevajo višje cene petrolejskih proizvodov, češ da so letos «imeli že 240 milijard lir zgube». Predsednik južnoafriške vlade Vorster se prihodnjo soboto sestane v Zurichu z ameriškim zunanjim ministrom Kissingerjem. Obravnavala bosta položaj v Južnoafriški republiki (kjer je bilo včeraj ubitih nadaljnjih šest Afričanov) in Namibiji, kjer se nezakonito nahajajo južnoafriške čete. Kaže, da bo tudi sam Kis-singer kmalu odpotoval na afriško celino. Prebivalci otoka Giglio ne marajo Frede in Venture in vse kaže, da bodo s svojo akcijo u-speli. Na zagotovila pravosodnega ministrstva so začasno prekinili blokado luke, medtem ko pričakujejo, da bodo sodniki iz Catanzara spremenili prvotni sklep. S tem v zvezi je zanimivo, da so Fredi nudili gostoljubje občinski upravitelji manjšega mesteca pri Caserti, kjer ima MSI večino in župana. Iz demokrščanskih in tudi komunističnih vrst odločno zanikajo nekatere vesti, češ da bi Andreotti bil vpleten v škandal Lockheed. Dokumenti, ki jih je objavil «Espresso» naj bi bili ie poskus nekaterih ameriških krogov, ki bi se radi znebili italijanskega premiera, češ da se preveč peča s komunisti. nega sklepa. Konfinaciji na otoku se Ventura upira, češ da je protiustavna. So .pa tudi vprašanja praktičnega značaja. Neki sodni funkcionar v Catanzaru je priznal, da ni lahko izbrati drug kraj za konfinacijo dveh fašistov. «Kamorkoli bi ju poslali, povsod se bodo ljudje uprli. Kaj naj storimo?».se sprašuje. Omenili smo že, da se je Ventura pritožil proti konfinaciji in bo torej sodišče moralo sklepati prej ali slej, morda še jutri. Medtem pa nadaljuje Freda svoje «sladko življenje» v kliniki v Brindisiju, pod nadzorstvom zdravnika, ki je svoj čas bil kandidat na listah MSI. Fredi dela družbo «črna tolažljivka» Rita, dekle znano v fašističnih krogih zaradi svoje navezanosti na zaprte naciste, hrani se izdatno in pikantno, kakor če bi hotel izzivati javnost in pokazati, da sicer ni bolan, da pa bo vseeno bril norca iz ljudi in zakonov. V kliniki medtem vrši. O-sebje bolnišnice noče, da bi Freda ostal med njimi, ne morejo mu pa odreči zdravniške nege vsaj toliko časa, dokler se ne dokaže, ali simulira ledvično koliko. Nekateri pripominjajo, da se je Freda že leta 1974 izognil procesu v Trstu, ko je sporočil, da ima ledvično koliko, v resnici pa je iz analiz izhajalo, da je kvečjemu zaužil (namenoma?) preveč aspirina. Do tod, torej, kronika prvih dni od osvoboditve padovanskega nacista in fašističnega založnika iz Trevisa. Politično oceno o dogodku pa so dali uslužbenci Kmečke banke na Trgu Fontanu v Milanu. Zbrali so se na skupščini in poudarili, da se je proces proti, fašistoma zavlekel vsakokrat, ko so v sodne akte prihajali vohuni, agenti državne varnosti SID. generali, skratka ljudje iz najdeli-katnejših ganglijev državnega aparata. Če sedaj državna oblast ne bo snela s procesa «pokrova državne tajnosti» bomo nanj pozabili, ker ga ne bo. Osebje milanske Kmečke banke zato poziva organe demokratične republike, naj pospešijo razkrivanje resnice in onemogočijo, da bi sodna preiskava zabredla v «zamegleno morje». Če pa je sodna obravnava še daleč za obzorjem, še ni rečeno, da se mračne sile, ki so F redi in Venturi pomagale do svobode in onemogočile dokončno razkritje resnice, niso zganile. Zaskrbljujoča je, na primer. vest o nenadni in zagonetni smrti Bruna Riffeserja. Gre namreč za svaka «črnega naftnega magnata» Attilia Montija, lastnika rafinerij in skupine desničarskih časopisov v Ita liji, ki je pri 50 letih umrl v Cap d'Antibesu, na Ažurni obali. Bruna Riffeserja so našli mrtvega. Dobil je strel v glavo. Uradna verzija, ki jo je potrdila tudi Montijeva hčerka, se pravi Rif-feserjeva žena, je da je strel počil nenadoma, ko je njen mož čistil samokres v postelji. Zdi se, da so francoske policijske oblasti mimo sprejele to verzijo in dopustile prevoz trupla v Italijo. Uradne verzije pa očitno niso prepričale vseh. če je industrijec Monti čutil za potrebno, da preko uradnega tiskovnega sporočila poudari, da je smrt njegovega svaka posledica «nesreče in ne umora». Zagonetna smrt v Montijevi vili na Ažurni obali bo še dolgo razburkala procesa o milanskem pokolu omenjen kot človek, ki naj bi po naročilu tasta finansiral skupino Rautija. Frede in Venture. Ker je vsa sodna preiskava posejana s takimi «zahonetni-mi» smrtmi, se javno mnenje upravičeno sprašuje, ali bodo šli tudi tej «nesreči» do dna. Zahtevo sodnikom iz Catanzara o spremembi prisilnega bivališča bodo sporočili tudi Fredovi branilci. S tem v zvezi je odvetnik Marcantonio Be-zicheri izdal daljšo izjavo, v kateri na veliko posuje otočane z Giglia, medtem ko je drugi odvetnik Alberini uradno sporočil, da so župan in občinski upravitelji občine Cancello Arnone (v pokrajini Caserta) sporočili. da bi radi nudili gostoljubje Francu Fredi, če bi sodniki spremenili svoj prvotni sklep o prisilnem bivališču. Župan in odbor te občine IZJAVA PREDSEDNIKA PROF. FERRIJA SOLIDARNOST ITALIJANSKE UNIJE ZA ISTRO IN REKO S KOROŠKIMI SLOVENCI Nedopustno pogojevanje manjšinska zaščite s številčnim ugotavljanjem PULJ, 30. — V zvezi z dogodki na Koroškem je dal tisku zanimivo izjavo predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko profesor Luigi Ferri. Izjava je tembolj pomembna, ker prihaja iz ene izmed manjšin, ki živijo v Jugoslaviji in pomenljivo poudarja solidarnost z drugimi zatiranimi manjšinami onkraj Karavank. «Mi smo zelo občutljivi za razmere, v katerih živita slovenska in hrvaška narodna skupnost na Koroškem in Gradiščanskem. Zato se tudi pridružujemo soglasnemu ogorčenju jugoslovanske javnosti, v popolnem soglasju z vlado in družbenopolitičnimi organizacijami SFRJ. Mi protestiramo proti nevzdržnemu zadržanju dunajske vlade do naših narodnostnih skupnosti v sosednji republiki. Medtem ko se od dneva do dneva stopnjuje protislovenska kampanja reakcionarnih in skrajnodesničac-skih krogov v Avstriji v pričakovanju datuma jezikovnega preštevanja, s katerim pogojujejo uresničevanje obvez o pravicah in zaščiti naših narodnostnih skupnosti čutimo, da smo solidarni s tema ljudstvoma in njihovimi napori, da bi izvojevali preklic štetja, ki je žalitev in očiten rodomor uperjen proti narodnosti-ma manjšinama. Nam je namreč jasno, da štetje jezikovnih manjšin, torej pogojevanje njihovih pravic številčnemu razmerju dejansko podpira težnje ekstremistov in šovinistov, ki bi radi vzbudili vzdušje narodnostne nestrpnosti, sovraštva in tako kršili pravice domačega prebivalstva. Kot nedeljiva enota širšega kolektiva narodov in narodnosti socialistične Jugoslavije se pridružujemo negodovanju narodov in narodnosti naše domovine iq obsojamo dejstvo, da določila državne pogodbe o zaščiti narodnih manjšin niso spoštovana. Pot, ki jo je ubrala dunajska vlada nima nič skupnega s stvarnostjo, v kateri ljudstva Evrope in celin težijo k novim paritetnim in demokratičnim odnosom in k vzajemnemu spoštovanju, kot to izhaja iz srečanj v Helsinkih in Colombu. Državna pogodba, ki jo Avstrija skuša danes prezreti, je avstrijski republiki zajamčila neodvisnost in sedanje meje ter odprla vrata demokratičnemu svetu. To je eden izmed razlogov za to, da gojimo bratska čustva do Slovencev in Hrvatov ra Koroškem in Gradiščanskem in ob sojamo vse, kar se dogaja v njihovo škodo.» dvema letoma in ki zapade 5. septembra. Ker so se na politični ravni že dogovorili, pričakujejo, da bo novo posojilo odobreno v prihodnjih dneh. Sedanji pogovori tečejo predvsem o vrednosti jamstva v zlatu, ki ga je dala Italija za prejšnjo posojilo, ki je danes mnogo manjša. zaradi zmanjšanja vrednosti zlat* na svetovnem trgu. Postopno zmanjšanje vrednosti lire RIM, 30. — S postopnim odhodom tujih turistov iz Italije, se zmanjšuje tudi dotok tujih valut v blagajno «Banca d’Italia». Obenem pa je gospodarsko življenje oživelo in je na valutnem trgu vedno večje popraševanje po tuji valuti. Zalo ie lira že v prejšnjem tednu začela polagoma izgubljati na vrednosti, včreraj pa je zgubila kar en odstotek do ameriškega dolarja, za malenkost manj pa do vseh ostalih trdnih valut. Menjalni trg je bil zelo živahen in so se na njem pojavili tudi številni uvozniki nafte. Zdi se. da Banca d’Italia ni hotela poseči na trgu m da bo tudi v prihodnjih dneh prepustila liro. da uravnovesi svojo vrednost na o-snovi ponudbe in popraševanja. Sicer pa zagotavljajo, da je položaj lire pod stalnim nadzorstvom in da trenutno ni nevarnosti, da bi mnogo zgubila na vrednosti. RIM, 30. — Tukaj so sporočili, da so se danes začela pogajanja na teh-pripadajo MSI. Sklep je Freda ko- j nični ravni med predstavniki «Banca mentirai s časnikarjem agencije j d’Italia» in Bundesbanke za obnovitev ANSA in sarkastično vprašal: «Po posojila dveh milijard dolarjev, ki ga vašem, kaj misli o tem Almirante?». I je Zahodna Nemčija dala Italiji pred iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtmiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiininiiMiiiiiiiiiitmii PO PISANJU TEDNIKA «ESPRESSO» Zagonetni poskusi vpletanja Andreottija v «škandal Lockheed» «Il Popolo» pripisuje spletkarjenje «domačim in tujim vohunom» - Tudi sen. D'Angelosante izključuje povezavo Andreottija z Lockheedom Povečanje trgovinske izmenjave med ZDA in SZ WASHINGTON, 30. — Trgovinska izmenjava med ZDA in Sovjetsko zvezo stalno narašča. Po računih ameriškega ministrstva za trgovino bo letošnja trgovinska izmenja-„ va ,med dvema državama dosegla drugih ! rekordno raver. 2,6 milijarde dolar-' jev. Ugotavljajo, da je ta vsota za 23 odst. vjšja kot je znašala lanska vrednost trgovinske izmenjave med ZDA in Sovjetsko zvezo. Velik delež ameriškega izvoza v SZ odpade na kmetijske pridelke. Letos bedo Američani izvozili kar za 2,3 milijarde dolarjev vrednosti, uvozil; pa komaj za 255 milijonov dolarjev blaga. Visok pribitek ameriškega izvoza v Sovjetsko zvezo je posledica predvsem velikega uvoza Sovjetske zveze izdelkov in naprav za kemijsko in petrolejsko industrijo, železarstvo in za gradnjo železnic. RIM, 30. — V vzdušju, ki spominja na srednjeveške palače in intrige se v italijanski prestolnici pripravljajo na začetek «politične jeseni», ki jo bo odprla prva seja vlade prihodnjo sredo. Medtem pa za kulisami doslej neznane sile že brusijo nože, da bi Andreottijevi vladi onemogočili mirno življenje. Tako se razpreda afera, ki jo je sprožil general Miceli (MSI) o njegovih odnosih s Kvirinalom in likvidacijo Andreottija s politične pozornice leta 1972, povsem nova pa je «informacija», da bi utegnil biti Andreotti «Antilope Cobbler» ali vsaj eden izmed podkupljenih ministrov v aferi Lockheed. Kako je do tega prišlo? Tednik «Espresso» objavlja tri pisma, v katerih se izrecno omenja ime Giulia Andreottija, in sicer v zvezi z nakupom letal «Starfighter» in «Orion P3» družbe Lockheed in, končno, pismo, v katerem visoki funkcionar iste družbe lani določa Andreottiju vsoto 15 tisoč dolarjev. Sam «Espresso», ki objavlja ta pisma, omenja možnost, da utegnejo biti «sfabricirana», češ da se v ZDA nekateri vladni krogi boje, da bi Andreotti ne zlezel v objem KPI in da ga je treba čim-prej onemogočiti. To tezo zagovarja tudi demokr-ščansko glasilo «Il Popolo», ki poudarja, da gre verjetno za sfabrici-rane dokumente, katere so razširili «domači ali tuji špijoni» (misleč torej ali kroge v SID ali pa službo CIA). Podobnega mnenja je tudi sena- preiskovalni komisiji proučil vso dokumentacijo Lockheed in se pogovarjal tudi s preiskovalci v Ameriki. D’Angelosante poudarja, da ni nobenega dvoma več, da je «Antelo-pe» iz škandala Lockheed Mariano Rumor, vsekakor pa izključuje kakršnokoli možnost, da bi to bil Andreotti. Kajti «kodeks» šifre Lockheed določa izraz «Antelope» za predsednika vlade in je bil napisan leta 1965, Andreotti pa je postal prvič predsednik vlade sedem let pozneje, ko je Italija že kupila letala «Hercules». D’Angelosante meni, da skušajo nekateri krogi dvigati prah za prazen nič. Vsekakor je zagotovil, d- bo komisija zaključila preiskavo v nekaj mesecih Edini vidnejši poseg in še ta v podporo Andreottiju prihaja tokrat iz vrst PSI. Ravnatelj lista «Avanti» Vittorelli poudarja namreč, da mora Andreottijeva vlada pokazati, česa je zmožna, kajti samo tako si bo KD zaslužila sodelovanje drugih 'e-mokratičnih strank v vladah, ki bodo nasledile sedanji. Sedaj pa ni čas za razprave o tem, kaj naj bo «po Andreottiju», ko se vlada še ni lotila svojega dela. Vittorelli poudarja, da je sedaj na preizkušnji KD še v večji meri kot sam Andreotti, kajti če bo vztrajala pri diskriminiranju komunistov ne ostane drugim strankam drugega, kot da začnejo misliti na «zasilno vlado» brez KD in sestavljeno iz samih laičnih strank. Če pa bo KD pokazala, da zna hoditi v korak s časom, tedaj je v možni vladi narodne in demo- Pogajauja za odpravo kemijskega orožja MOSKVA. 30. — «Pravda» sporoča, da so se Sovjetska zveza in ZDA na nedavnih pogajanjih v Ženevi v okviru odprave kemijskega orožja dogovorile o skupni pobudi, ki naj omogoči sestavo mednarodne konvencije, ki bo prepovedala uporabo atomskega orožja. Medtem so v Ženevi objavili podatke o porabi denarja za oborožitev v ZDA in v svetu v preteklih letih. Samo leta 1974 so AmeričanL porabili 280 milijard dolarjev za orožje in vojaške naprave, v svetu pa 12.330 milijard dolarjev. Po drugi strani pa je pilo ugotovljeno, da so v istem letu na svetu porabili samo 219 milijard dolarjev za vzgojo šoloobveznih otrok. tor D’Angelosante (KPI), ki je v I kratične enotnosti mesta tudi zanjo. Kmalu zasedanje kmetijskih ministrov gospodarske skupnosti BRUSELJ, 3(1. — Tukaj pripravljajo gradivo za zasedanje kmetijskih ministrov gospodarske skupnosti. Po izjavi predsednika komisije za kmetijstvo Lardinoisa. bodo kmetijski ministri razpravljal: o hudih posledicah suše v državah EGS, ki je prizadela predvsem kmetijstvo v Franciji, Beneluksu in v Veliki Britaniji. V tej zvezi bodo govorili o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da se zavarujejo tako potrošniki kot prizadeti kmetje, da se še naprej obdrži odprt kmetijski trg in da se uskladijo ukrepi, ki so jih sprejele in jih bodo sprejele v prihodnosti posamezne države, da omilijo posledice sufi’ na državno gospodarstvo. Zato je komisar dejal, da je kmetijska komisija pripravljena odobriti sprejete ukrepe v posameznih državah, obenem pa je pripo-očil, da bi morali te sklepe uskladiti s celotno kmetijsko politiko skupnosti. Po nedavnih podatkih bo letošnja žetev v gospodarski skupnosti za 5 od sto manjša kot lani, čeprav so zasejali večje površine z žitom kot prejšnje leto. Letošnji pridelek žita naj bi dosegel skupno 90 milijonov ton. medtem ko je lani presegel 97 milijonov ton. Kljub temu pa, je zagotovil predsednik kmatijske komisije. evropska deveterica bo zadostno založena z žitom. 31. avgusfa 1976 PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK PO KRATKIH POČITNICAH DEŽELNI SVET SPET ZASEDA POLOŽAJ PO POTRESU PREDMET DANAŠNJE RAZPRAVE NA DEŽELI Delovanje deželnega odbora v središču polemik in kritik ■ PRI za novo širšo večino - List «Unità»: Sedanji odbor ovira na poti reševanja problemov Po kratkih poletnih počitnicah se bo danes zjutraj spet sestal deželni svet: na dnevnem redu bodo poleg odgovorov na vprašanja in interpelacije, kočljivi problemi posledic majskega potresa in njihove odprave. O tem bo najprej poročal deželni odbor, sledila pa bo razprava, za katero je že sedaj mogoče predvideti, da bo izredno polemična in da se ne bo omejila le na «tehnične» probleme pomoči prebivalstvu in rekonstrukcije prizadetih področij, pač pa bo zajela tudi politične teme. Ni dvoma namreč, da bo med današnjo razpravo prišel do izraza val kritik, ki so bile izrečene na račun neustreznega delovanja cen-trističnega odbora odv. Comellija, posebno s strani levih strank, pa blemov potresancev. List ponavlja stališče komunistov, po katerem sta sedanji odbor in cen-tristična večina, k: ga podpira, «dejanski oviri» na poti k reševanju problemov, ki jih je odprl majski potres. Istočasno «Unità» potrjuje politični predlog KPI o sestavi nove večine in novega odbora, za kar pa je potrebna nova politična volja, katere pogoj je odprava protikomunističnih diskriminacij. Toda kritike ne prihajajo samo iz vrst delavskih strank; tudi deželno vodstvo republikanske stranke, ki se je pred dnevi sestalo v Vidmu, je dokaj negativno ocenilo dosedanji način reševanja problemov prizadetih področij ter se zavzelo za razširitev večine, ki sedaj podpira deželni odbor. Sicer republi- tudi od PSDI in PRI. Še v nedeljo l kanci omejujejo to razširitev le na je glasilo KPI «Unità» obnovilo te kritike in opozorilo na dramatične probleme prizadetega prebivalstva, ki mu deželna uprava še ni bila sposobna zagotoviti ustreznega zatočišča, medtem ko gre poletje h kraju. List med drugim ugotavlja, da se je popolnoma izjalovil načrt, po katerem naj bi že do septembra nudili streho vsem, ki so sedaj prisiljeni živeti v šotoriščih. Od 30 tisoč ležišč, ki jih je Comelli obljubil že julija, niso doslej izročili niti enega. Isto velja za montažne hiše: do konca avgusta naj bi jih deželni odbor pripravil za skupnih 130 tisoč kvadratnih metrov, dejstvo pa je, da je avgusta konec in da montažnih hišic še ni. «Unità» še posebno ostro zavrača izgovor deželnega odbora, po kaka-rem naj bi bili za zamude krivi predvsem župani prizadetih občin, ki da niso pravočasno določili območij, na katerih naj bi postavili montažne hiše. Res je sicer — priznava list — da nekatere uprave niso bile kos svojim nalogom in da je prav zaradi tega KPI predlagala sestavo emergenčnih odborov, ki naj bi bili čim enotnejši in močneši. Res pa je tudi, da je prav KD s svojo tridesetletno politiko venomer skušala čim bolj omejevati krajevne avtonomije in krajevne upravitelje vzgajala k podložništvu centralnim, tako deželnim kot državnim oblastem. Vsekakor pa je treba odločno zavrniti — nadaljuje glasilo KPI — ta sramotni poskus zvračanja odgovornosti na upravitelje občin, ki so se v teh mesecih potrudili na vse načine, da bi pomagali .prebi-valstyu, medtem ko je dežela kazala brezbrižnost do najbolj perečih pro- Majdi in Dragotinu Danevu, ob rojstvu drugorojenčka JERNEJA čestitajo, odbor, moški zbor in dramska skupina SPD Tabor. tiste sile, ki so v preteklosti že bile zastopane v deželnem odboru — o-čitno tu mislijo na socialiste — po drugi strani pa poudarjajo tudi potrebo po angažiranju vseh demo- kratičnih političnih sil za reševanje najbolj kočljivih problemov. V tej zvezi PRI pozitivno ocenjuje nedavni sestanek v Tricesimu med predstavniki vseh strank ustavnega loka ter se zavzema za iskanje največje enotnosti. Republikanci > « 'emizirajo tudi z državo, ki ne c 1 ,e pravočasno na razpolago deželi denarja, ki ga je že nakazala za pomoč prizadetemu prebivalstvu, ter ponavljajo kritike demokristjanov na račun občinskih upraviteljev, ki naj bi nosili dobršno krivdo zaradi zamud v postavljanju montažnih hišic. Poleg deželnega sveta bodo ta teden zasedale tudi številne deželne stalne komisije, še danes popoldne se bosta sestali četrta in peta komisija, jutri bo zasedala prva, v četrtek pa šesta komisija. Jutri popoldne se bo sestala tudi pred kratkim izvoljena deželna komisija za radiotelevizijsko službo, ki bo morala odobriti pravilnik in izvoliti iz svoje srede predsednika komisije. PO USPEHU LANSKE IZKUŠNJE 1. septembra začetek pouka v vrtcih zgoniške občine V zgoniški slovenski otroški vrtec je doslej vpisanih skupno 64 otrok (34 v Gabrovcu in 31 v Zgoniku) - Postopno privajanje na celodnevni urnik Že v lanskem šolskem letu so u-pravitelji zgoniške občine uvedli v poskusni fazi novost, da se prične pouk v občinskih otroških vrtcih v Zgoniku in v Gabrovcu mesec prej kot običajno, se pravi s L septembrom. Enoletna izkušnja je pokazala, da je bila ta odločitev zelo posrečena, zato je bil tudi za letošnje šolsko leto 1976/77 sprejet sklep, da se odprejo vrata otroških vrtcev v sredo, L septembra. Vzrokov, ki so pripeljali do izbire te nove poti (seveda le z ozirom na italijanski šolski sistem), je več in jih bomo le bežno nakazali. Nobena novost ni, da je v italijanskem šolstvu šola (in vrtci, ki so priprava na šolske obveznosti) vse preveč zastarela in programi oziroma kriteriji že zdavnaj več ne ustrezajo novim 'razmeram. V pričakovanju tako potrebne temeljite šolske reforme imajo le tiste občinske u-prave, ki imajo v svoji režiji otroške vrtce, možnost, da uvedejo podobne spremembe v tradicionalni šolski sistem, ki so že globoko u-koreninjene v mnogih naprednih dr- nimiinuiiiiiiimuiiiminiiimiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiii'fimmiimmmiiiiimiiiiriiiiiniiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiuMiutiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii MANIFESTACIJA NA DRŽAVNI CESTI VIDEM - TRBIŽ Protesti prebivalcev šotoriše zaradi zavlačevanja z obnovo Na sestanku v Rumina prebivalstvo zahtevalo večjo soudeležbo pri odločitvah Zahteve zveze industrijcev iz Vidma za pomoč prizadetim industrijskim obratom Na področju, ki ga je 6. maja prizadel potres so v teku pobude, da bi se premostilo dosedanje zaplet-ljaje pri obnovi. Tako so se v nedeljo sestali predstavniki prizadetega prebivalstva na pobudo koordinacijskega odbora šotorišč ter krajevnih svetov Humina in Osoppa; razpravljali so o položaju in o pobudah na prizadetem področju. Med drugim so na sestanku ugotovili zaskrbljujoče stanje krajevnih ustanov, ki nimajo ustreznih tehnikov, saj je bila večina občin pred potresom brez tehničnih uradov, le nekatere so imele kakega geometra ali gradbenega tehnika, zato mora biti prebivalstvo v večji meri soudeleženo pri odločitvah, ki ga pobliže zadevajo. Udeleženci se tudi bojijo, da ne bi po prvih pobudah oblasti pozabile na dramatičnost položaja. Prav zaskrbljenost zaradi kritičnega stanja je botrovala protestni manifestaciji prebivalcev Humina in Osoppa, ki so včeraj na državni cesti Videm — Trbiž, eni glavnih povezav Jadrana s srednjo Evropo, razdeljevali voznikom letake v italijanščini in v nemščini, v katerih I opozarjajo na številna nerešena vprašanja še predvsem zavlačevanje NA MEDNARODNEM TEČAJU O PREVOZIH V EGS Predlogi za nove prijeme v pomorski prevozni službi Tudi včerajšnji predavanji namenjeni vprašanjem usklajevanja prevozov v Evropi Na tržaški univerzi se je včeraj, l ga prometa v svetu ter naglasil pri-po nedeljskem premoru, nadaljeval | pravljenost vseh držav EGS, ki raz-mednarodni tečaj o organizaciji pre- ! polagajo z brodovjem in infrastruk-vozov v Evropski gospodarski skup-1 turami, da sodelujejo z ostalimi čr- nosti, na katerem sodeluje večje število strokovnjakov in izvedencev iz držav EGS ter drugih evropskih dežel. Vsa dosedanja predavanja so bila posvečena v prvi vrsti odnosom med EGS in tretjimi deželami na področju prevozov in te osnovne teme sta se držala tudi včerajšnja predavatelja, grški ekonomist prof. Dimitrios Diakidis ter angleški strokovnjak prof. Couper z Inštituta za tehnološke vede na cardiffski univerzi. Vprašanje infrastruktur in prevoznih služb na relaciji med Evropsko gospodarsko skupnostjo in jugovzhodnimi evroskimi državami (posebno Grčijo in Turčijo) je bilo predmet prvega predavanja. Prof. Diakidis je podal izčrpno sliko o položaju prevozov v Grčiji in pri tem obravnaval posamezne prevozne sektorje. Poudaril je, da so v Grčiji zabeležili v zadnjem desetletju viden napredek, ki se odraža v znatnem porastu prevoznih sredstev ter v kakovostnem in količinskem izboljšanju prevoznih služb. Večji del potniškega in blagovnega prometa je vsekakor še vedno omejen na cestni, prevoz, kateremu sledi železniški. Obravnaval je tudi pomorski pro-mat in pri tem naglasil, da je nad polovico vsega svetovnega brodovja last grških brodarjev. Zaključil je z vrsto ugotovitev o tem, kaj bi bilo treba še izboljšati v grški prometni politiki, da bi bila učinkovitejša in predvsem da bi prispevala k poenotenju prometne politike v Evropi. Couper je svoj govor posvetil vprašanju pomorskih prevozov v severozahodni Evropi. Razčlenil je glavne značilnosti v organizaciji pomorske- Prisrčno se zahvaljujem ravnatelju dr. Pišotu, dr. Vašu Pi-šotu, dr. Bergoču, bolničarjem, sestram, fizioterapevtkam in drugemu osebju ortopedske bolnišnice Valdoltra za ljubeznivost in tovarištvo. p ^ žavami. Posebna poglavja je posvetil značilnostim pomorske politike v vzhodnoevropskih in skandinavskih državah ter vprašanjem ladjedel-stva v EGS. Zaključil je z željo, da bi ustanovili posebno mednarodno pomorsko nadzorno službo. Današnji del mednarodnega tečaja o prevozih bo posvečen vprašanju notranjih vodnih poti ter družbenemu usklajevanju v prevozih. O teh temah bosta govorila Francoz Bonet-Maury in dr. Seton. pri obnovi. Prebivalstvo je zaskrbljeno, ker se zima naglo bliža in je ne bodo mogli preživeti pod šotori. Zaradi te manifestacije je prišlo na državni cesti do zastoja v prometu. Tudi zveza industrijcev videmske pokrajine bo v prihodnjih dneh' predložila vladnim in krajevnim oblastem vrsto zahtev za obnovo podjetij, ki jih je prizadel potres. Predvsem bodo zahtevali hitrejše postopke in odpravo dosedanjih birokratskih poti za izdajanje posojil po nižji obrestni meri. Na sestanku lastnikov prizadetih podjetij s predsedstvom zveze industrijcev videmske pokrajine so odobrili dokument, v katerem naglašajo važnost čimprejšnjih posojil po nizki obrestni meri, ki so temeljna postavka za pričetek obnove prizadetih obratov. Med drugim so se na sestanku dogovorili za celo vrsto zahtev, ki jih bodo predložili pristojnim ' oblastem. Solidarnost PSI z delavci C. Blodi Pokrajinski odbor PSI je ponovno izrazil svojo solidarnost z delavci tovarne Calza Bloch, ki se bojujejo za kontinuiteto produktivnosti podjetja in za obrambo delovnega mesta. Socialisti pozitivno ocenjujejo enotno angažiranje krajevnih ustanov pokrajine ter političnih, družbenih in sindikalnih sil ter menijo, da je treba najti globalno rešitev na vsedržavni ravni, saj se kriza podjetja Bloch vključuje — ne glede na napake vodstva podjetja — v splošno krizo tekstilne industrije. Vsekakor pa pokrajinski odbor PSI meni, da si tržaško gospodarstvo ne more dovoliti, da bi izgubilo še 670 delovnih mest: zaradi tega je za nadaljevanje produkcije tržaških obratov Calza Bloch potrebno delovati tudi na deželni ravni, še posebno, ko bi se predlogi za globalno rešitev ne uresničili. Sprevodnik žrtev napada na vlaku Videm - Trst Na potniškem vlaku 623 na progi Videm — Trst je včeraj zvečer prišlo do neljubega dogodka. Malo potem, ko je vlak odpotoval s postaje v Tržiču, je neki moški iz neznanega vzroka napadel 48-letnega sprevodnika Angela Tonuttija, doma iz Tavagnacca pri Vidmu. Sprevodnik se mu je približal z namenom, dr ga vpraša za vozovnico, a omenjeni ga je napadel s pestmi in z brcami. Na srečo sta bila v bližini dva policijska agenta, ki sta planila na napadalca ter ga onesposobila za napad. Na tržaški postaji so v policijskem uradu moža identificirali za 36-let-nega Rina Noacca, doma iz Podbar-da. Sprevodnika so pospremili v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Opomogel si bo v petih dneh. Tovor oplazil pristaniščnika iz Ricmanj Včeraj popoldne se je v starem tržaškem pristanišču ponesrečil 40-letni pristaniščni delavec Sergio Vatovac iz Ricmanj 72. Med raztovarjanjem neke ladje ga je v podpalubju oplazil 7 stotov težak tovor. Z rešilnim avtom pristaniške ustanove so ga prepeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku približno mesec dni zaradi udarcev po desni rami in domnevnega zloma stegnenice desne noge. • Zaradi del v Ul. Marconi je tržaški župan odredil prepoved parkiranja avtomobilov na delu Ul. Marconi, na odseku od križišča z Ul. Carpison do hiše št. 22, na strani sodih hišnih številk. 1. septembra ob 20. uri bo na programu, po otvoritvi festivala, okrogla miza na temo «Mladina in mamila». Naslednjega dne ob 17. uri bo namiznoteniški turnir: 3. septembra ob 19. uri bo spet okrogla miza na temo «Odnosi med slovensko in italijansko mladino», ob 20.30 pa se bo začel ples z ansamblom iz Praproti; 4. sept. ob 19. uri bo balinarski turnir in tekmovanje v bri-škpli,"ob 20.30 pa spet ples; 5. sept. se bo program začel že dopoldne ob 10. uri s finalno tekmo v balinanju in briškoli, nadaljeval se bo popoldne ob 17. uri z govoroma predstavnikov komunistične federacije Iskre in Pollija in potem zvečer po 19. uri s plesom, vedno z ansamblom aP ______ žavah. Veliko težo ima pri vsem tem socialni moment, bodisi zaradi vedno višje stopnje družbenega razvoja na vseh nivojih, bodisi zaradi dejanske potrebe, da se oba zakonca zaposlita in zato bi bila v perspektivi idealna rešitev celoletnega oziroma 11-mesečnega odprtja otroških vrtcev. Pod strokovnim nadzorstvom vzgojiteljic se namreč malčki ne le bolj znajdejo v družbi svojih sovrstnikov, temveč se tudi privadijo na skupinsko bivanje in se naučijo raznih dejavnosti, ki jim nato koristijo v šolski karieri. Čim-več časa so otroci v vrtcu, tem bolje so vsestransko pripravljeni na samostojnost, poleg tega pa ni nevarnosti, da se potepajo po vasi. V zgoniški slovenski otroški vrtec se je doslej vpisalo 65 otrok (34 v Gabrovcu in 31 v Zgoniku), prošnje zamudnikov pa bodo sprejemali še do 10. septembra. Pouk se prične v sredo, 1. septembra in bo vse do 11.9. trajal le od 9. do 12. ure (brez kosila), da se tako otroci postopno privadijo na nove obveznosti in urnik. Od 13. do 18. septembra bo pouk v otroških vrtcih trajal do 13. ure in otroci bodo dobili kosilo, od 20.9. dalje pa bo stopil v veljavo dokončen urnik (9. - 16. ure). — bs — |Z jutrišnjim dnem spremembe na avtobusnih progah št. 26, 42 in 44 Občinsko podjetje Acegat sporoča, da bodo v sredo, 1. septembra, stopile v veljavo spremembe na nekaterih progah avtobusov, ki povezujejo mesto z bližnjo okolico. Končno postajo avtobusov št. 26, ki je bila doslej pri Rumeni hiši v Bar-kovljah, bodo premestili na Trg Osoppo. Sprememba ne bo vplivala na vozni red avtobusov. Kar zadeva progo št. 42 bodo ob praznikih uvedli dve novi vožnji do Vejne. Na isti progi bodo ob delavnikih povečali število voženj, da bi tako razbremenili potniški promet, • Na sedežu združenja trgovcev na drobno v Ul. S. Nicolò 7 bo drevi ob 20.15, izredna skupščina trgovcev knjigam in papirnic. Skupščina je zelo pomembna, saj bodo na njej sprejeli važne odločitve glede razdeljevanja knjig in učbenikov za o-snovne šole. Danes seja dveh konzult Drevi se sestaneta dve rajonski kon-zulti. Ob 20.30 bo na Proseku seja zahodnokraške rajonske konzulte, ob isti uri pa se bo v Ul. Colautti 6 sestala tudi konzulta za Sv. Vid in Staro mesto. Ponarejevanje vin v koprskem pristanišču Okrožno gospodarsko sodišče v Kopru je zaključilo razpravo o ponarejevanju vin v koprskem trgovskem pristanišču. Podjetje iz Palerma «Mediterranea vini» je prodalo na italijanskem tržišču veliko količino vina s posredovanjem koprskega skladišča «Libertas», ki ga je dobilo v najem od podjetja «Luka Koper». Vino so baje «proizvajali» s tihim privoljenjem Luke Koper in oddelka za mednarodne prevoze pri Interevropi. Pri proizvajalnem procesu so uporabljali vodo, tropine, glicerin, sladkor, citronsko kislino in druge kemične preparate. Na tak način so «pridelali» 743 tisoč litrov namiznega vina s potrdilom gospodarske zbornice, ki je jamčila ka OBČINA TRST XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET Prot. XIII - 75 - 138/21 Trst, 31. avgusta 1976 Predmet: Sprememba v splošnem občinskem regulacijskem načrtu v industrijski coni - cesta Rosandra. ŽUPAN V zvezi z odlokom predsednika deželnega odbora štev 0479/Pres. 64/ P.U. z dne 22.4.1976, s katerim je bila odobrena sprememba v splošnem občinskem regulacijskem načrtu v industrijski coni - cesta Rosandra; ter v zvezi s členom. 10 zakona štev. 1150 z dne 17.8.1942 obvešča, da je z dnem objave tega oglasa sprememba v splošnem občinskem reki se bo na odseku Barkovlje - Trst i gulacijskem načrtu v industrijski coni - cesta Rosandra, skupno z odobrit-venim odlokom, na vpogled občinstvu za vso dobo veljavnosti pri občinskem tajništvu, soba 607, XIII. oddelek - Urbanistika in promet, Prehod Costanzi 2/VI nadstropje. Za glavnega tajnika (Pignatelli) Za župana (Vascotto) prav gotovo povečal zaradi premestitve končne postaje avtobusov št. 26. Ob delavnikih bodo začeli avtobusi št. 42 voziti iz Naselja sv. Na-zarija že ob 5.18. Ob delavnikih bo še prej, ob 4.40, odpotoval iz prose-ške garaže avtobus, ki bo vozil na relaciji Gabrovec - Bajta - Šempo-laj - Nabrežina - Križ - Prosek in katerega se bodo lahko, poleg uslužbencev Acegata, ki pa si bodo morali preskrbeti posebne izkaznice posluževali tudi prebivalci teh vasi. Ta avtobus bo nato ob 5.18 odpotoval iz Naselja sv. Nazarija proti mestu. Ob praznikih bodo nekoliko spremenili vozni red proge št. 44, da bi tako prišlo do porazdelitve voženj po Furlanski cesti med avtobusi št. 44 in št. 42. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA obvešča, da so njeni uradi odprti v jutranjih urah od 8.30 do 12.30 in popoldan od 15.30 do 19. ure. Šolske vesti Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice bo od 1. do 15. septembra (razen ob sobotah) od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice. Ul. R. Manna 29 (tel. 418-605). Pričetek pouka v četrtek, 16. septembra. Datum vpisovanja v podružnice bomo javili naknadno. Popravni izpiti na Državnem trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois - Trst se bodo pričeli dne 2. septembra letos s pismeno nalogo iz slovenščine. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega in klasičnega liceja «F. Prešeren», Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da se pismeni popravni izpiti pričnejo dne 2. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo na znanstvenem liceju iz slovenščine, na klasičnem pa iz latinščine. Razpored drugih pismenih izpitov dobite na oglasni deski. Ravnateljstvo srednje šole F. Erjavec v Rojanu sporoča, da se začnejo popravni izpiti v jesenskem roku 2. septembra ob 8.30 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski. šole. Prosveta PD «F. Prešeren» iz Boljunca vabi vse pevce, da se udeležijo pevske vaje, ki bo danes, 31. avgusta, ob 20.30 na Jami. Zaradi bližnjih nastopov prosimo za popolno udeležbo. iiiiiHiiiuiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiimiiiiiMiiiiiiiuiiiiiimiiiiimiiiiiimmim ZAHTEVA ŠOLSKIH SINDIKATOV Oblasti naj se lotijo problema vključevanja handikapiranih Šolske in upravne oblasti se izogibajo temu pomembnemu vprašanju Kino Kako vključevati otroke, ki se iz enega ali drugega razloga niso uskladili ali se težje usklajajo z družbenim okoljem, v normalen šolski obtok? To vprašanje je danes izredno aktualno ter hkrati eden osnovnih predmetov šolske reforme, j Kako pa so se tega vprašanja lotile šolske in upravne oblasti pri nas? Na to vprašanje odgovarjajo šolski sindikati, včlanjeni v CGIL, CISL in UIL, v posebnem tiskovnem poročilu, v katerem ugotavljajo, da oblasti sicer nakazujejo ogromne vsote iz javnih sredstev, saj morajo vzdrževati celo vrsto raznih ustanov, ki se ukvarjajo s to problematiko (seveda površno in neučinkovito), rezultatov pa ni. Sindikati ob tem pripominjajo, da so že pred leti izdelali predloge za reševanje teh problemov, v aprilu letos pa so predložili pristojnim o-blastem pod-oben načrt za konkretne posege. Izhajajoč iz predpostavke, da le učinkovita osnovna družbeno - zdravstvena služba za vse odgovorne na težke denarne kazni, in sicer Luko Koper na 600 tisoč ND, njenega svetovalca dr. Mirka Koršiča na 4000 ND, mednarodni spediterski oddelek Interevrope na 25 tisoč ND, šefa pa na 2.300 ND. Voditeljem palermskega podjetja bodo po vsej verjetnosti sodili v odsotnosti, ker so vsi v Italiji. kovost. Koprsko sedišče je-obtožilo prebivalstvo lahko odpravi ali ome- ji možnosti neskladnosti posamezni kov z družbo, predlagajo celo vrsto prijemov, od ustanovitve omenjene družbeno - zdravstvene službe do zagotovitve primernih prostorov in u-sposabljanja šolnikov. Ta načrt so pristojne oblasti doslej prezrle ali pa nanj odgovorile na meglen način. Občina, pravijo BOGAT ŠTIRIDNEVNI SPORED NA FESTIVALU KOMUNISTIČNEGA TISKA V znamenju solidarnosti s čilskim ljudstvom zaključen festival Dela in Unità na Pončani Stojan Spetič na nedeljskem osrednjem zborovanju poudaril solidarnost s koroškimi Slovenci - Senatorka Jelka Gerbec na proseškem festivalu OD 1. DO 5. SEPTEMBRA V Križu festival ZKMI Krožki Zveze komunistične mladine Italije iz Križa, Devina - Nabrežine in s Proseka - Kontovela prirejajo od 1. do 5. septembra v Križu festival komunistične mladine. Z intemacionalistično manifestacijo solidarnosti s čilskim ljudstvom z udeležbo čilske folklorne skupine «Pucarà» se je sinoči na Pončani zaključil občinski festival Dela in Unità, ki je v štirih dneh trajanja privabil v javni vrt na Pončani zelo veliko število obiskovalcev. Program festivala je bil izredno bogat, saj je poleg športnih in kulturnih prireditev predvideval tudi vrsto o-kroglih miz in javnih razprav o nekaterih kočljivih problemih sodobne družbe. Zadnja debata je bila včeraj popoldne, posvečena problemom športa in rekreacije Osrednje zborovanje je bilo v nedeljo, ko sta spregovorila Stojan Spetič in sen. Vidali. Slovenski govornik je najprej obširno govoril o novem političnem položaju, ko večja odgovornost in vpliv KPI na dejavnost parlamenta in tudi vlade predstavljata objektivno jamstvo, da bodo sprejeti najnujnejši ukrepi za izhod iz krize. V nasprotnem primeru pa lahko KPI pokaže tudi «kremplje opozicije», kar bi pomenilo padec vlade. S tem mora Andreottijeva vlada računati. Isto velja tudi glede vprašanj splošne demokratizacije in v tem okviru pravic slovenske manjšine v Italiji. Objektivno je politična teža Slovencem naklonjenih sil večja in to težo mora vsa manjšina doumeti in jo z enotnimi političnimi pobudami spremeniti v konkretno zakonodajno dejavnost v najkrajšem času. Spetič je nato govoril o zatiranju Slovencev in Hrvatov na Koroškem in Gradiščanskem in poudaril soli- darnost vseh demokratov z bojem tamkajšnjih manjšin proti poskusom popolnega raznarodovanja. Obenem pa velja solidarnost tudi tistim sicer redkim a pogumnim avstrijskim naprednim silam, predvsem komunistom, ki so Slovencem ob strani. Prav Koroška pa nas tudi uči, kolikšnega pomena je za zaščito manjšin uveljavljanje in moč naprednih sil v državi, kjer živijo, kajti brez tega so tudi mednarodna jamstva razmeroma šibka. V nedeljo se je tudi na Proseku zaključil festival komunističnega tiska, ki ga je priredila sekcija KPI s Proseka - Kontovela. Komunistični praznik je žel velik uspeh, saj se ga je v vseh treh dneh udeležilo zelo veliko število domačinov in ljudi tudi iz drugih okoliških krajev. Nedeljski kulturni spored se je začel s koncertom proseške godbe na pihala, ki jo je dirigiral Zdravko Kante. Sledil je nastop domačega pevskega zbora «Vasilij Mirk», ki je pod vodstvom Adija Daneva u-brano zapel nekaj narodnih in borbenih pesmi. Nato sta imela govor senatorka Jelka Gerbec in član tajništva tržaške federacije KPI Ugo Poli. Gerbčeva je v svojem govoru naprej analizirala vsedržavni položaj in dala velik poudarek uspehu komunistov na junijskih političnih volitvah in neomajnemu napredovanju levičarskih sil. V svojem govoru se je slovenska senatorka dotaknila tudi problemov naše narodne manjšine, ob koncu pa je ostro obsodila sklep avstrijske vlade o preštevanju koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, katerega namen je očitno asimilacija. V večernih urah je za zabavo poskrbel ansambel «Lords». sindikati, namerava najbrž /so zadevo rešiti tako, da poveri raznim ekipam psihologov, zdravnikov ir fi-zioterapistov vso skrb za pomoč handikapiranim šolarjem, šolsko skrbništvo odreka sindikatom vsakršno pristojnost v tem pogledu, pokrajinska uprava pa napoveduje skorajšnje zaprtje posebne šole Palu-tan, toda zagotavlja vsem osemnajstim učiteljem te šole še naprej plačo, ne da bi jih zaposlila po šolah, po katerih bodo bivši šolarji PaJuta-na porazdeljeni (najbrž jih bo uporabila po svojih uradih). Končno naj omenimo še deželo, kjer sploh m so seznanjeni z načrti občine in pokrajine in so presenečeni nad predloženimi proračuni. To je slika, ki jo dajejo šolski sindikati. Ob tem pa pripominjajo, da bodo napovedali sindikalno agitacijo, če se pristojne oblasti do začetka leta ne bodo zganile. CIKLUS AMERIŠKEGA FILMA Za konec Altmanov «II lungo addio» Ciklus ameriškega filma 70. let se nagiba h koncu. Zadnja dva filma, ki jih bodo vrteli na Gradu sv. Justa (pričetek ob 21. uri), sta «Le due sorelle» (1973) Briana De Palme in «Il lungo addio» (1973) Roberta Altmana. «Il lungo addio» je zadnji izmed petih Altmanovih filmov, ki sta jih prirediteljici — tržaška avtonomna le-toviščarska in turistična ustanova ter Cappella Underground — uvrstili v ciklus. Film je izredno uspelo delo in pomeni zaključek zvrsti določenega tipa detektivk. Zgodba je osnovana na romanu Raymonda Chan-dlerja. Z odlično igro se je izkazal FJliott Gould. Aretiran ubežnik iz švicarskih zaporov Jugoslovanski obmejni varnostni organi so na mejnem prehodu pri Fernetičih aretirali nemškega državljana Otta Kurkerja iz Muenchna, ki je pred kratkim pobegnil iz švicarskih zaporov. Kurker je prešel mejo z iuksusnim mercedesom in se je predstavil jugoslovanskim oblastem z nemškim potnim listom in švicarsko o-sebno izkaznico. Po natančnem pregledu so ugotovili, da so njegovi osebni dokumenti ponarejeni, ponarejena pa je bila tudi prometna knjižica. Kurker je baje že na prvem zaslišanju priznal, da je zbežal iz zapora in da je nameraval z avtom, ki mu ga je priskrbel neki prijatelj, v neko državo Bližnjega vzhoda. Miličniki so ga seveda aretirali in zaprli v koprske zapore, o aretaciji pa so obvestili mednarodno policijsko organizacijo Interpol. M1RAMARSKI PARK -, «Luči in zvoki» - Predstavi: ob 21.00 «Der Kai-sertraum von Miramar» (v nemščini); ob 22.15 «Cesarski sen v Mi-ramaru» (v italijanščini). Ariston 21.30 «Il pianeta delle scimmie». Barvni znanstvenofantastični film. Mignon 16.30 «La volpe e la duchessa». G. Segal. Barvni film. Nazionale 16.00 «Un italiano in Amé-rica». Alberto Sordi. Barvni film. Grattacielo 16.30 « L'affittacamere ». Vittorio Caprioli, Gloria Guida in Adolfo Celi. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Fenice 16.30 «Il pistolero». John Way-ne in Lauren Bacali. Barvni film. Excelsior 16.30 «Napoli violenta». M. Merli in J. Saxon. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Eden 16.30 «La clinica dell’amore». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Ritz 15.30 «Arrivavano sempre al tramonto: li chiamavano... i quattro dell'Ave Maria». T. Hill, B. Spencer. Barvni film. Aurora 16.30 «A qualcuno piace caldo». Marilyn Monroe, Jack Lemmon in Tony Curtis. Barvni film. Cristallo 16.30 «Milano violenta». Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Capitol 16.30 «Kobra». S. Martin. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Moderno 16.00 « La fabbrica degli eroi». Marlene Jobert. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Quando l'amore è.-perversione». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Impero 16.30 «Per un pugno di dollari». Barvni film. Vittorio Veneto 15.30 «Profondo rosso». Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film Daria Argenta. Ideale 16.00 «La gang dei bassotti». Billy Curtis. Barvni film. Astra 16.00 «Cinque matti vanno in guerra». Barvni film. Abbazia 16.30 «Fatevi vivi, la polizia non interverrà». Barvni film. Radio 16.00 «La mano della morte». Wang Yu. Barvni film o karateju. Giardino Pubblico 21.00 «Per favore non toccate le vecchiette». Baroni zabavni film. Včeraj-danes Danes, TOREK, 31. avgusta RAJKO Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 19.45 — Dolžina dneva 13.20 — Luna vzide ob 13.35 in zatone ob 23.17. Jutri, SREDA, 1. septembra MLADEN Vreme včeraj : Naj višja dnevna temperatura 25 stopinj, najnižja 16,9, ob 19. uri 23 stopinj. Zračni pritisk 1011,9 mb ustaljen, vlaga 76-odstotna, brezvetrje, nebo malo oblačno, dežja je padlo 4 rum, morje skoraj mimo, temperatura morja 21,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 30. avgusta se je v Trstu rodilo 20 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 68-letni Arturo Vedovi, 54-letni Carlo Valvasone, 70-letna Maria Costa, 86-letni Nazario Turko, 75-letni Martino Millonig, 90-letna Antonia Predonzani vd. Benvenuti, 80-letni Luigi Retta, 64-letni Amuletti, 79-letni Carlo Wizina, 66-letni Candido de Mayer, 71-letna Filomena Tasco vd. Sila, 86-letni Antonio Codia, 45-letni Giuseppe Bu-secchian. Izleti Z nedelj skega festivala Dela in Unità na Fieseku. SPDT priredi 5. septembra ob priliki dneva slovenskih tržaških planin cev avtobusni izlet na Sviščake in Snežnik. Vpisovanje v UL Geppa 9 se danes. IIIIP TEČAJI VALUJ V MILANU DNE 30. 8. 1976 Ameriški dolar: debeli 838,50 drobni 820.— Funt šterling 1484.— švicarski frank 338,50 Francoski frank 163,50 Belgijski frank 20,65 Nemška marka 332.— Avstrijski šiling 46,10 Kanadski dolar 830.— Holandski florint 318.— Danska krona 133.— švedska krona 184.— Norveška krona 145,— Drahma: debeli 19.— drobni 20.— Dinar: debeli 40.— drobni 40.— MENJALNICA vseh tujih valut DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Corso, Corso Italia 14; Prendi-ni. Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AH’Esculapio, Ul. Roma 16; Al Cammello (INAM), Drevored XX Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. del-lTstria 35. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek; tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. Mali oglasi PRODAM MOTOR PUCH 125 . MOTO CROSS. Tel. 790-218. PRIZNANO podjetje v Trstu išče vajenko za prodajalno pohištva in vajenca za mizarsko delavnico. Telefonirati na štev. 54-390 ob umiku odprtja trgovin. PRIMORSKI DNEVNIK E ORISKI DNEVNIK 31. avgusta 1976 V NEDELJO V BRKINIH Z otvoritvijo nove slemenske ceste zaključen praznik sežanske občine Makadamsko cesto so gradili tudi brigadirji - V okviru praznika so predali namenu več pomembnih objektov Predsednik sežanske občinske skupščine Boris Bemetič med govorom ob otvoritvi nove šole v Komnu. Poročali smo že, da so v soboto v sežanski občini slavili občinski praznik. Osrednja točka je bila seveda slavnostna seja občinske skupščine, na kateri je predsednik Boris Bernetič podal izčrpno sliko delovanja in gospodarskega razvoja občine nasploh ter je nakazal smernice, po katerih se bo občina v prihodnje ravnala. Poleg te slavnosti so v raznih krajih te izredno velike občine v Buda, ki je nato pred res številnimi prisotnimi prerezala trak. Zaključna slovesnost ob sežanskem prazniku je bila v nedeljo v Zavrhku. Ob novi brkinski slemen-ski cesti so prebivalci Zavrhka, Artviž, Vatovelj, Orehka, Tater in Harij — kot da bj se domenili — pričakali brigadirje in številne goste, ki so jih to lepo avgustovsko nedeljo ponovno obiskali kot takrat, ko so jim prvič povedali, da jim bodo pomagali, ker se mora življenje v Brkinih nadaljevati. Brkinske vasi so obiskali tudi predsednik skupščine SRS dr. Marjan Brecelj, predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, predsednik republiškega komiteja zveze Livij Jakomin, delegacija jugoslovanske ljudske armade, centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije in delegacija vseh primor- skih občin. V gosteh so bili tudi predstavniki nekaterih drugih slovenskih občin, gostje iz zamejstva in delegat ja iz Buzeta. Predsednik medobčinskega odbora za razvoj Brkinov Dino Pucer je v svojem govoru omenil nekaj pomembnih dejstev, ki so pripomogla k novi delovni zmagi. Za njim sta brigadirja Mirjam Križman in Aleš Škrt odprla novo cesto od Zavrhka do Harij, ki meri približno 31 kilometrov. Kolona vozil in mladinci brigadirji so potem odšli na Tatre, kjer je bilo zadnje srečanje brigadirjev vseh štirih izmen. V obdobju od junija do nedelje so opravili nad 52 tisoč delovnih ur in s tem presegli delovno obveznost za celih sto odstotkov. Ob koncu so obljubili, da se prihodnje leto ponovno srečajo na delovni akciji v Brkinih ali drugod po Jugoslaviji. .......................... Presenečenje za obhodnico agentov letečega oddelka tržaške kvesture Kip narodnega heroja Antona šibelje ■ Stjenke prazničnem obeležju predali namenu nove objekte. Tako so v petek v Divači odprli novo tovarno električnih aparatov TEA, poslovno e-noto Adriacommerca Koper. Predvidevajo, da bo tam 30-članski kolektiv izdelal na leto 120 tisoč poteznih mehanizmov za svetlobna te-Jfisa, od tega 30 tisoč končnih izdelkov. Istega dne so v Hrpeljah odprli nov otroški vrtec, ki bo lahko sprejel 80 minckov. Pr, otvoritvi je trak prerezala mati in delavka Zlatka Grmšek. V soboto so v Komnu odprli novo poslopje osnovne šole, poimenovane Po junaku Antonu Šibelji - Stjenki. Sola ima 8 učilnic z ustreznimi kabineti. V okviru prijetnega kulturnega programa je spregovorila tudi sestra padlega heroja Marija TAT JE MIRNO SPAL V UKRADENEM VOZILU Zaradi tatvine v zaporu tudi dva mlada tržaška fašista Včerajšnja noč je bila dokaj u-godna za lastnike ukradenih avtomobilov. Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so namreč našli štiri ukradena vozila, aretirali so enega tatu in eno avtomobilsko miš. Okoli 4.30 je obhodnica, ki jo je vodil podčastnik Steffè, med vožnjo po Ul. Vettor Carpaccio opazila pred hišo štev. 3 avto mini minor TS 105215 svetlo sive barve, ki so ga neznanci ukradli 27. t.m. Loredani Mosetti iz Ul. Manzoni 17. Agenti so se z ročnimi svetilkami približali avtu — cesta je namreč na tistem mestu popolnoma temna — in opazili da na zadnjem sedežu spi mladenič. Zbudili so ga in, ko je izstopil iz avtomobila, so ga prepoznali za 19-letnega Furia Fomasara brez stalnega bivališča, ki je že star znanec policije. Fomasaro je priznal tatvino. Dejal je, da se je podnevi vozil po mestu in okolici, ponoči pa je v avtu prespal. Vozilo je odprl z odpiračem za konzervne škatle, pri njem pa so agenti našli žepni nož z 12 cm dolgim rezilom in šop ključev, za katere je Fornasaro dejal, da jih je našel na cesti. Prepeljali so ga na tržaško kvesturo, kjer so ga zaslišali in tii'iiti,ii,,m(IIlllllll(lllllt(|||m|||milll||lllllllll(llllimilIlllllftflllllllllllllllll)llllllllmlllllllllnlltlm|t|H|| obnovitev starih prijateljskih stikov Pevski zbor «V. Vodnik» nastopi v Rogaški Slatini Gostovanje v znanem zdravilišču bo v soboto in nedeljo Priprave za nastop na goriškem tekmovanju «Seghizzi» Moški pevski zbor p.d. Valentin Vodnik bo v soboto in nedeljo 4. in "• septembra gostoval v Rogaški Slatini, kjer bo v lepi in akustično odlični koncertni dvorani Zdraviliškega doma imel celovečerni koncert. dolinski pevci, oziroma pevovodja Spoznanja so se tako še bolj utrdila in sledilo je vabilo zboru Valentin Vodnik, ki se sedaj vrača v Rogaško Slatino z novim izpopolnjenim programom, s katerim je letos že požel lepe uspehe. Prijazni gostitelji so poskrbeli, da bo čas obiska dobro izkoriščen, s krajšim obiskom na Hrvaškem in v okolici Rogaške, pa tudi z razgovori o razširitvi sodelovanja med Rogaško Slatino in , - - —- Dolino še na druga področja. Zdra- ako je prišlo do ponovne povezave viliški pevski zbor pa bo verjetno dvajset let kasneje, leta 1972. Do obisk v Dolini povrnil prihodnje le- Dolinčani ne gredo v Rogaško Prvič, saj to tamkaj že gostovali leta 1952 ter poželi velik uspeh pri občinstvu. Toda zbor je nato zapadel v organizacijsko stagnacijo in zato se stiki niso nadaljevali navezave stikov je prišlo čisto slučajno po zaslugi Rudija Korošca, pevca dolinskega zbora, ki je v Rogaški preživljal dopust. Sledila je še isto leto izmenjava gostovanj z Zdraviliškim pevskim zborom. Kasnejših gostovanj ni bilo, ostali pa so čvrsti prijateljski stiki, ki so privedli letos do tesnejšega sodelovanja. Oba zbora sta v tem razdobju obnovila vrste, se kakovostno in organizacijsko razvila, kar velja zlasti za Zdraviliški pevski zbor, ki je letos ob desetletnici svojega delovanja razvil živahno dejavnost Na jubilejnem koncertu in reviji pevskih zborov so bili prisotni tudi povrnil prihodnje to spomladi. Pevski zbor Valentin Vodnik pričenja tako novo sezono z zahtevnim nastopom, kot je tudi prejšnjo zaključil z zahtevnim in nadvse uspešnim gostovanjem v Toskani. Po Rogaški Slatini pa ne bo odmora, saj čaka dolinski zbor težka preizkušnja na polifonskem tekmovanju Seghizzi v Gorici v izredno hudi konkurenci. In čeprav nimajo naši pevcih nobenih ambicij, temveč bi si radi le nabrali izkušenj in se kaj naučili, se vseeno skrbno pripravljajo, da bi lahko dostojno predstavljali slo- ' venske zbore s Tržaškega. spremili v korone jske zapore ter prijavili sodišču zaradi tatvine. Včeraj ponoči so agenti našli še tri u-kradena vozila: dva minija in eno fiat 124 coupé. Avtomobilska miš, ki jo je v nedeljo zvečer zasačil stražnik Mar-chitiello, je prav tako star znanec policije. Gre za 19-letnega fašističnega skrajneža Daria Lisiaka, ki so mu pred nekaj meseci sodili v Rimu in ga zaradi pomanjkanja dokazov oprostili obtožbe obnavljanja fašistične stranke. Stražnik Marchi-tiello se je vračal domov z obiska pri sestri na Drevoredu Raffaello Sanzio. Ko je stopil na ulico, je zaslišal hupo in postal pozoren, ker tedaj ni vozil mimo noben avto. Približal se je parkiranim vozilom in v fiatu 850 TS 106671 opazil mladeniča, ki je sedel sključen na sprednjem sedežu in se je očitno skrival. Agent se mu je približal in prepoznal ga je za Lisiaka, ki ga je poznal že od posega pri nekem pena-linskem dejanju v Drevoredu 20. septembra. Lisiak mu je pojasnil, da mu je avto posodila neka prijateljica, ni pa poznal njenega imena in prav tako ni vedel, kje je prometna knjižica. Poleg tega je agent opazil, da je v notranjosti vozila popolnoma vse razmetano. Zato je na kraj poklical obhodnico letečega oddelka tržaške kvesture, ki je fanta aretirala. Prepeljali so ga v koro-nejske zapore in ga obtožili poskusa tatvine. V zaporu se je znašel še en tržaški fašist, 22-letni Fabio Palcich, ki so ga aretirali v soboto v Gra-dežu, ko je hotel z dvema prijateljema ukrasti tri kipce pred nekim barom. 22. mednarodni vinogradniško vinarski sejem «VINO 76» UŽIVAJTE PRI POKUŠNJI 1000 VRST SVETOVNIH VIN OB SINOČNJEM SESTANKU NA SEDEŽU PEDI Demokratične stranke za skupno mizi Kakšen razplet krize na pokrajini? Ko so se pogovori začeli, so si bila stališča strank zelo različna - Kakšen izid? q Razvoj glasbe v srednji Evropi tema mittelevropskega srečanja Srečanju bo predsedoval skladatelj Roman Vlad - Borut Lopernik bo poročal o Mariju Kogoju in slovenski glasbi v začetku stoletja Ko boste prebirali te vrstice, bo položaj na pokrajini precej jasen. V trenutku, ko jih pišemo, pa zares ne bi mogli reči kakšen bo razplet, pa čeprav nas od sestanka loči samo nekaj ur. Tako zamotan je klopčič, da si ne upamo napovedati, kakšen dim se bo ponoči vil iz socialdemokratskega dimnika: bel ali črn. V takšnem položaju nam zatorej ne preostane nič drugega, kot da navedemo posamezna stališča, kakršna so se v strankah izoblikovala od tistega dneva dalje, ko je novi predsednik Compagnone (PSDI) začel bilateralna pogajanja z demokratičnimi strankami. Sinoči ob 21. uri so torej sedele za skupno mizo delegacije KPI, PSI, PSDI, PRI in KD. Odsotni so bili fašisti od MSI-DN, ki so bili soglasno vrženi iz igre, prav tako so bili odsotni liberalci in Slovenska skupnost, ki v pokrajinskem svetu nimajo več svojega zastopnika. V samem začetku sestanka je bila miza zagotovo oglata. Stranke so ponovile svoja stališča, ki so si zelo narazen. Zelo vsaksebi so si zlasti levičarji (PSI in KPI) in demokristjani, medtem ko socialdemokrati in republikanci omahujejo med enimi in drugimi, čeprav bi bili po srcu bliže drugim. Ne moremo reči, če je v teku pogovorov miza postala okrogla in če so se vsaj najhujši spori izglasili. To bo znano pozno ponoči. Tudi na levici stvari niso enostavne. Socialisti, ki so pripravljeni na pogajanja, zagovarjajo večino iz levičarjev in laikov, torej zahtevajo izključitev krščanskih demokratov iz odbora. Komunisti so za sestavo programa in odbora na široki podlagi ob sodelovanju vseh demokratičnih strank, torej tudi krščanskih demokratov. Krščanski demokrati pa v svojih stališčih niso šli dalje od tistih, ki so jih zagovarjali že med volilno kampanjo. Trmasto vztrajajo proti uvajanju skupščinskega odločanja, češ da ni mogoče odpravljati pravila dosedanje igre, po kateri se morajo stranke deliti med vladne in opozicijske. V tem okviru dopušča KD soodgovornost levice na ravni komisij v pokrajinskem svetu, nekaj podobnega kot so s političnim sporazumom dosegli na parlamentarni ravni. S tem v zvezi zahtevajo komunisti širšo odgovornost, zlasti na ravni gospodarskih ustanov, kjer se dejansko sprejemajo smernice gospo darsko-političnega razvoja. Socialdemokrati imajo v tej igri bolj posredniške kot pa vsebinsko vlogo ter si iščejo svoje mesto v boju med dvema blokoma. Kam se bodo nagnili in s tem tudi odločili, kakšna bo rešitev na pokrajini, bo pokazal potek pogovorov. Podobna ugotovitev velja tudi za PRI. V igri pa so tudi širši interesi in možnost sporazumevanja med levico in sredinskimi strankami o lotizaciji oblasti, ki naj odstrani nadaljnje zaostritve v dveh krajevnih ustanovah, ki ju je doletela podobna usoda: na občini Tržič in na pokrajini. Konec koncev bi bil takšen sporazum časten za vse demo- kratične sile, saj bi pred komisarjem in novimi volitvami reševal dve važni demokratični ustanovi. Izvenšolski pouk slovenščine v Rrminu S prvim septembrom se prične redno šolsko življenje v občini Krmin. Na ta dan bodo obnovili pouk v otroških vrtcih. Istega dne pa bodo pričeli tudi z izvenšolskim delom osnovnošolskih otrok. V okviru tega dela, ki so ga uvedli meseca januarja in ga prekinili zaradi potresa, prirejajo v šoli Vittorino da Feltre (ki jo je potres hudo poškodoval in so jo tudi že popravili) tečaje jezikov, izobraževanja itd. Pobudo so starši otrok sprejeli z navdušenjem, kar dokazuje tudi visoko število obiskovalcev tečajev. Čeprav bo tečaj trajal samo en mesec — pričel se bo jutri, sklenil pa konec meseca — si občinska uprava, ki je prireditelj, nadeja lep odziv med šolskimi otroki. Občinska uprava in krminski krožek sta objavila tudi urnik tečajev nemščine, gledališke umetnosti, slikarstva in slovenščine, ki je na sporedu dva dni v tednu, v četrtek in v soboto od 9. do 11. ure. Pouk glasbe in telovadbe, ki je prav tako na sporedu, bodo še sporočili. Dnevni in večerni tečaji ENALC Središče za izpopolnjevanje v trgovinstvu, ENALC, ki ga je do lanskega leta upravljala država, bo za središča, ki zadevajo deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino, sprejelo deželno odbomištvo za šolstvo. Takih središč v naši pokrajini imamo v Gorici, Tržiču in Gradišču. V goriškem središču v Ul. Mazzini bodo v letošnjem šolskem letu uvedli dnevne tečaje za tajnike ali tajnice podjetij, uradnike ter večerne tečaje za strojepiske .računovodje in prevajalce (slovenščina, angleščina in nemščina). V Tržiču bodo priredili tečaje za električarje, v Gradišču pa za mehanike, elektromehanike ter mizarje. V PALACI ATTEMS NA KORNll Na letošnjem, enajstem srednjeevropskem kulturnem srečanju, ki bo v palači Attems od 2. do 5. oktobra, bodo prikazali razvoj glasbe v deželah srednje Evrope. Med do-sedanimi najavljenimi poročevalci je tudi muzikolog Borut Lopernik iz Ljubljane, ki bo podal poročilo o slovenskem komponistu Mariju Kogoju in o slovenski glasbi v razdobju 1900- 1930. Srečanju bo predsedoval skladatelj in dirigent Roman Vlad, znano ime v sodobnem mednarodnem glasbenem življenju. Vlad je sedaj profesor glesbene kompozicije na konservatoriju v Perugii. Na srečanju bo Roman Vlad podal uvodno poročilo o temi «Mittelevropa: sredinski vozel evropske glasbe». Na letošnjem srečanju bodo sodelovali znanstveniki in glasbeniki iz Avstrije, Češkoslovaške, Zahodne Nemčije, Italije, Jugoslavije, Poljske, Romunije, Švice in Madžarske. Med poročevalci naj omenimo prof. Ota Ferencyja iz Bratislave, prof. Janoša Karpatija in prof. Petra Varnaia iz Budimpešte ter Ionela Doru Popoviča iz Bukarešte. Številno bodo zastopani Poljaki, ki so najavili prihod prof. Stefana Jaro-činskega, Zofije Helmanove, Eliza- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KLJUB NEGOTOVEMU VREMENU Lepo uspel prvi poletni praznik na Peči v priredbi prosvetnega društva «Vipava» Z dveurnim programom so nastopili folkloristi in tamburaši iz Kranja in Reteč Pozdravi predsednika društva Ivana Petejana, župana Jožefa Ceščuta, gorenjskih zastopnikov Rajgla in Gantarja - Solidarnost s koroškimi Slovenci Folkloristi skupine «Sava» iz Kranja prihajajo v sprevodu na prireditveni prostor na Peči. illiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiimimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii LETOS MESEC DNI PRED OBIČAJNIM ROKOM JUTRI ODPREJO V GORICI ORČINSKE OTROŠKE VRTCE Slovenska vrtca v ulicah Torrlanl in Vittorio Veneto - Šolski avtobus iz Ul. Croce za slovenski vrtec v Ul. Forte del Bosco 30.8r5.9. °C4*Ljm^o - Domio 8:0 ČLANI Duino - Domio 2:1 Kot smo že v našem listu poroča-. 1:2 (18, —15, li, je NK Partizan iz Bilj pri Novi; 2:0 (15 Gorici praznoval svojo 30-letnico u-1 stanovitve. Za to svečanost so doma- j či športni delavci priredili celo vrsto kulturno - športnih prireditev, na katere so povabili tudi zamejske Slovence z Goriškega. V soboto zvečer je bilo na sporedu namiznoteniško srečanje med domačim klubom ter ZSŠDI. Nastopali sta dve kategoriji: pionirji ter člani. Med pionirji so bili boljši Biljani, medtem ko je moštvo ZSŠDI zmagalo med člani. Izidi: PIONIRJI NTK Bilje — ZSŠDI 5:1 Silič - Marušič 2:0 (13, 13), Mozetič - Lutman 2:0 (17, 12), Černič -Sancin 2:0 (7, 12), Silič - Lutman 2:1 (11, —19, 8), Černič - Marušič iiiiiuiiiMimiiiiiiiimiiMiiilluniuriiininHiiiiiiiiimiiiiMinNiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiMiMiMiiiiiiiMiimiiiniiiHuiiiiiiiiiiiiMnHiiMiimiimiiinminiHiimm mini V OKVIRU PRAZNOVANJ 15-LETNICE OBSTOJA ŠK KRAS Prva tekmovanja v Zgoniku so zabeležila velik odziv Osrednja točka nedeljske prireditve je bil planinsko-orientacijski pohod Od prejšnje sobote do vključno 5. septembra se odvijajo v Zgoniku razna športna tekmovanja ob priložnosti praznovanja 15-letnice obstoja ŠK Kras. Na dosedanjih tekmovanjih smo bili priča res množičnemu pristopu članov, ki so se v Drija-teljskem in skoraj prazničnem vzdušju pomerili v posameznih disciplinah. Število nastopajočih in veliko gledalcev so botrovali, da je bilo o-koli kioskov na zgoniškem prireditvenem prostoru vse živo, in da se je vsega članstva polastila prava «tekmovalna mrzlica». Pričakujejo, da bo v prihodnjih dneh, ko bodo še kakovostnejša tekmovanja, obisk in zanimanje še večje. Naj omenimo, da bo v petek zvečer slavnostna seja na odprtem, na katero so vabljeni vsi odborniki, ki v 15-letnem obstoju društva po Odbojka V soboto popoldne so prvi stopili na igrišče najmlajši Krasovi odbojkarji, ki so se pomerili med seboj in tako pokazali vse svoje znanje, ki se pod veščo roko trenerja Grilanca stalno izboljšuje. Žal je odpadel najavljeni troboj, ker je tretja ekipa v zadnjem trenutku izostala. Končni izid: Kras A — Kras B 3:1 (13:15, 18:16, 15:9, 15:9). KRAS A: I. Milič, Pegan, Lorenzi, Grilanc, B. in S. Budin. KRAS B: Guštin, R. Milič, Rebula, Gruden, Bitežnik in Furlan. Streljanja Članskega tekmovanja v streljanju se je udeležilo rekordno število 43 članov, oziroma članic, ki so iz razdalje 10 metrov imeli na razpolago po deset strelov na tarčo. Z mirno roko in z «dobrim očesom» se je svojih močeh prispevali. k jvsestran-, proslavil predvsem Alojz Furlan, ki skemu razvoju delovanja ŠK Kras. ] je zbral kar 93 točk od 100 možnih. Za sobotni mednarodni. rqoški odboj-j zei0 dobra ste bila tudi J. Kocman karski turnir so potrdile svoj nastopi «m in. C.. Colja; (861. Od ženskih šesterke Bleda, Bulevarda z Reke j tekmovalk se je najbolj izkazala Mi-in Sile iz Trevisa, nedeljskega žen-1 jena Doljai#iii8l«rt»ranimi točkami skega mednarodnega namiznoteni- j pre(j Alenko Kocman (81). škega turnirja pa se bo zagotovo ' udeležila tudi ekipa Bacigalupo Terni, ki je našim športnicam dobro .................................................................................................................. II 1 « ctO'"* lirnttUA Mor»rrv*rS£Va a unsKa nogo « « H 0:1 2:2 2:2 1:1 2:0 1:1 2:1 2:0 2:0 1. ZVEZNA LIGA IZIDI 2. KOLA Dinamo - Crvena zvezda Radnički - Hajduk Dbmpija . Sarajevo Železničar - Voivodina Budučnost _ Rijeka Cehk - Sloboda Beograd - Borac Partizan - VgIgž Napredak - Zagreb LESTVICA Crvena zvezda 4; Hajduk, Slobo-in Beograd 3; Napredek, Borec, Sarajevo, Dinamo, Olimpija, Radii1'™. Niš, Vojvodina, Budučnost in partizan 2; Velež, Čelik, Zagreb, Željezničar in Rijeka 1. PRfflODNJE KOLO (JUTRI, 1.9.) BEOGRAD: Crvena zvezda - Napredak; TUZLA: Sloboda - Dinaro; NOVI SAD: Vojvodina - Čelik; K™. Hajduk - Železničar; RE- LESTVICA 1. Alojz Furlan 93 2. Janko Kocman 90 3. Cvetko Colja 86 4. Janko Budin in Karel Furlan 85 6. Darko Metlika in Doro Dell’Anno 84 8. Stanko Milič in ! Vladimir Rebula 83 Budučnost; BANJA- ' 10. Milena Doljak, Stanko Budin, Igor Guštin in Boris Pegan 82 I VO: Sarajevo LUKA: Borac Olimpija; MO- STAR: Velež - Beograd; ZAGREB: Zagreb - Partizan. 2. ZVEZNA LIGA IZIDI 2. KOLA Iskra - Maribor 2:1 Dinamo - Mercator 1:0 Kar! ovac - Rudar 1:1 Proleter - Jedinstvo (Bi) 0:0 Spartak - Kikinda 2:0 Novi Sad - Jedinstvo (Br) 4:1 Osijek - Famos 0:0 Varteks - Metalac 2:0 Leotar - Crvenka 2:1 PRIHODNJE KOLO (JUTRI, 1.9.) PRT.TEDOR: Rudar - Leotar; MARIBOR: Maribor - Karlo vac; LJUBLJANA: Mercator - Iskra; BIHAČ: Jedinstvo - Dinamo; KIKINDA: Kikinda - Proleter; BRČKO: Jedinstvo - Spartak; HRASNI-CA: Famos - Novi Sad; SISAK: Metalac - Osijek; CRVENKA: Cr-Varteks. Badminton Igra v badmintonu, ki je potekala po odbojkarskih pravilih, je pritegnila veliko pozornost, saj se je za turnir po izločilnem sistemu prijavilo kar 31 tekmovalcev. Po vrsti napetih in ogorčenih partij je končna zmaga pripadla študentu VŠTK Robertu Miliču, ki je v finalu odpravil požrtvovalnega Jureta Vesna-verja. Tretje mesto je ex aequo pripadlo zakoncema Sonji in Lucijanu Miliču. Planinsko - orientacijski pohod Po pričakovanjih je bil planinsko-orientacijski pohod tisti, ki je vzbudil največje zanimanje in je pritegnil k sodelovanju kar 70 tekmovalcev, ki so sestavljali skupno 14 ekip. Največ ekip je prijavil Kras (kar 11), po eno pa mladinski odsek Ju- ventina - O. Župančič iz Štandreža, Praprot in Polet. Vse ekipe, razen ene, so do konca izpeljale pohod in rešile vse naloge še pred odmerjenim časom 3 ure in pol. Pohod je bil precej naporen. Po opravljenem tekmovanju so si bili vsi edini, da je bil pohod dobro izpeljan in da jim je poleg zdravega sprehoda^ v naravo nudil tudi številna zadoščenja pri reševanju posameznih nalog. KONČNA LESTVICA 1. Kras J — (Zvonko Simoneta, La- di in Miloš Budin, Tonko Furlan, Radojko Starec in Eligij Kante) kazenskih točk 23 2. Kras G — (Vojko in Alenka Koc- man, Stanko Budin in Igor Gombač) 34 3. Kras Č — (Silvana Vesnaver, Dragica Blažina, Neva Rebula, Sonja Caharija, Vlasta Stubelj) 39 4. Kras A — (Milena Doljak, Ivanka Furlan, Mara Milič) 47 5. Kras B — (kap. Sonja Milič) 53 6-.> -Praprot <*— (Bruno Škerk) 56 7. Kras I — (Magda Rebula) 57 8. Kras F — (Eda Zidarič) 62 9>. Juventina-'^11 (Ivan Plesničar) 80 10. Kras D — (Vasilij Guštin) 84 11. Kras C — (Drago Grilanc) 92 12. Kras E - (Igor Milič) 100 13. Kras K - (Alojz Cibic) 126 Briškola V nedeljo popoldne so prišli na svoj račun tudi igralci briškole. Prijavilo se je kar 32 dvojic, ki so se pomerile po izločilnem sistemu. Prvo mesto je pripadlo dvojici Angel in Drago Milič, druga sta bila Sergij in Tonko Furlan, na tretje mesto pa sta se uvrstili dvojici Stanko Milič - Rudi Pahor in Igor Guštin -Miloš Milič. Nagrajevanje vseh omenjenih tekmovanj bo v nedeljo popoldne, ko bo zaključna slovesnost. Drevi — šah Drevi, ob 20. uri, bo šahovski turnir. Če bo zadostno število prijavljenih, bo tekmovanje potekalo v dveh konkurencah, in sicer v članski in mladinski. - bs * 19), Mozetič - Sancin 11). ČLANI ZSŠDI - NTK Bilje 5:3 Komel - Bukovec 0:2 (14, 12), Mu-čič - Boškin 2:1 (18, —20, 13), Turni — Nemec 1:2 (22, —18, 17), Mu-čič - Bukovec 2:0 (12, 11), Komel -Nemec 2:0 (10, 19), Turri - Boškin 0:2 (8, 13), Mučič - Nemec 2:0 (16, 16), Turri - Bukovec 2:0 (14, 17). V nedeljo popoldne pa so na nogometnem igrišču v Biljah bila kar tri nogometna srečanja. Najprej so se pomerili domači pionirji ter pionirji ZSŠDI. Nato je bila na sporedu krajša tekma med veterani domačega društva, nakar sta na igrišče stopili članski enajsterici NK Partizan Bilje ter goriške ZSŠDI. PIONIRJI NK Partizan Bilje - ZSŠDI 2:1 (1:1) NK PARTIZAN: Čuk, Kinmp, Nemec, Leban, Masten, Jarc, Peroci, Cotič, Ušaj, Markič, Silič. Igrali so še: Reščič, Černič, Mozetič, Leon. ZSŠDI: Gergolet, Monti, Leban, Cotič, Oretti, Černič, Lavrenčič, Gergolet, Kobal, Costantini, Bagon. I-grali so še: Rusjan, Devetak, Predan, Makuc, Petejan. STRELCI: Peroci, Kobal, Cotič. Tekma je bila precej enakovredna, z lepimi akcijami z ene in druge strani. Seveda so bili bolj uigrani mladi Biljani, kajti našo reprezentanco so sestavljali igralci treh goriških slovenskih društev. Prvi so v vodstvo prešli domačini. Prav na koncu polčasa je zamejska enajsterica izenačila. V drugem polčasu je prišla vse bolj do izraza boljša telesna pripravljenost Biljanov. To svojo terensko premoč so domačini kronali z zmagovitim zadetkom Cotiča v 14. minuti. Po mnenju prisotnih je bil to najboljši igralec srečanja. Kljub porazu pa zamejska reprezentanca ni razočarala. Srčno so se fantje borili in z malo več športne sreče bi lahko rezultat tudi izenačili. Sledila je tekma veteranov (nastopili so igralci iz prvih povojnih let ter tisti, ki so z igranjem končali pred nekaj leti). Zmagali so starejši s 3:2. OBVESTILO ŠD BREG obvešča, da se bodo treningi v košarki pričeli jutri, 1. septembra, on 9. uri, v občinski telovadnici. Treningi bodo trenutno le za košarkarje letnikov 1962 - 63 - 64. Rijeka . Radniški; SARAJE-1 venka a>l'''''l|IIIIIIHIMIIIIIII|llllll||i|l||||||||||||||||||||,,|||lriinin|||l||||II|II|lilllllllllllltllll|lllllll||lll|llllllll||IIII|lllllllllll|IIJIII|llllll|IVIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|illllllllllllllll|lllllllllllllllllllllllll|lllllll,l|||||llllll,llllllllllllllllkIII BALINANJE MEDNARODNI TURNIR NA OPČINAH KOLESARSTVO V NEDELJO V ZGORNJI BELI PRODOREN USPEH VETERANOV ADRIE Marušič, Bonanno in Maver navdušili ČLANI ZSŠDI - NK Partizan Bilje 2:1 (1:0) NK PARTIZAN BILJE: Jeremič (Zaletel), Nanut, Devetak (Nemec), Žorž, Vivod (Berlot), Tratnik, Komel (Jeftič), Gulin, Frančeškin J., Frančeškin S., Zarič (Tomšič). ZSŠDI: Plesničar, Pahor, Marson, Dužman, Čevdek, Petejan, Radikon, Mučič (Ferfolja K.), Ferfolja G. (Fiorente S.), Ferletič, Fiorente P. STRELCI: G. Ferfolja, P. Fiorente, Frančeškin. Takoj nato pa je bila na sporedu osrednja nogometna predstava, za katero je upravičeno bilo največ zanimanja. Že po prvih potezah igre je bilo razvidno, da bomo gledali kvaliteten nogomet. Prid so v vodstvo prišli zamejski nogometaši. Prejeti gol (to je bilo komaj po 3 minutah igre) je precej zmedel domačine, ki kljub veliki prizadevnosti, j so le redkokdaj neposredno ogrozili ] Plesničarjeva vrata. Zamejska o- j hramba je delovala brezhibno ter je | bila prav gotovo najboljši del mo-1 štva ZSŠDI. V drugem polčasu so Biljani še bolj pritisnili (kot že pri pionirjih se je tudi njim poznalo, da so kondicijsko bolje pripravljeni). Toda njihove napade je obramba ZSŠDI vselej uspešno odbijala. V njihovem naletu ter želji da bi rezultat izenačili, so Biljani v obrambi pustili precej velike luknje, kar so seveda zamejci izkoristili s hitrimi protinapadi. Izredne priložnosti so pri tem zapravili K. Ferfolja ter Fiorente P. V enem od teh protinapadov pa so zamejci dosegli svoj drugi gol, te sicer v 38. minuti. Dve minuti pred koncem so Biljani uspeli rezultat zmanjšati s Frančeškinom, ki je iz velike gneče zatresel Plesničarjevo mrežo. Po odigrani tekmi so domačini, ki so svoj praznik odlično organizirali, povabili zamejske goste v eno od vaških gostiln ter se z njimi zadržali v prijateljskem vzdušju pozno v noč. Želja vseh prisotnih je bila le ena: še naprej gojiti medsebojne prijateljske stike, kar je zlasti za nas zamejske Slovence neprecenljive važnosti. Vili Prinčič Kolesarji Adrie: Bonanno, Maver in Marušič Beli navdušili so v nedeljo v Zgornji Kolesarski veterani lonjerskega športnega društva Adria so se v nedeljo udeležili dirke v Zgornji Beli pri Kranju, ki je veljala med drugim tudi za republiško prvenstvo Slovenije. Potem ko so bile v jutranjih urah na sporedu dirke šič je osvojil končno zmago v B kategoriji, kjer je šel naslov republiškega prvaka Branetu Dežmanu, ki je v sprintu premagal brata Lojzeta. V C in D kategoriji veteranov pa sta startala za barve Adrie so opoldne ; Bonanno in Maver, ki sta se po so bili raz-1 prvem krogu odlepila od glavnine mladincev te turistov, startali veterani, ki so bili razdeljeni v štiri starostne skupine, j in sama vozila proti cilju. Lonjer-Tekmovalci od tridesetega do šti-. s^a kolesarja sta se predstavila na ridesetega leta starost: so startali i C!i.ini ravnini sama in se v sprintu skupaj, vendar razdeljeni v dve i za prvo mesto’ kjer je skupini. Takoj se je razvnela o- stra borba med Francem Hvastijem, nekdanjim jugoslovanskim reprezentantom, Klavdijem Marušičem, ki je tekmoval v zgornji starostni skupini ter Simonom Tulipanom. Predvsem prva dva sta diktirala oster tempo ter se v vseh i dvanajstih krogih kontrolirala za osvojitev prvega mesta. V zaključnem sprintu je bil najhitrejši Hvasti, ki je pustil Marušiča nekaj metrov za seboj. Hvasti je tako postal prvak svoje kategorije, Maru- iiiiimimiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiii ATLETIKA V NEDELJO V TRSTU Izredna rezultata Borovih atletinj Irena Tavčar 11,40 m! - Štafeta 50”7 Odlična serija mlade metalke ■ Debro je tekla tudi Rima Gruden Atalanta - Lazio 1 Bologna - Avellino 1 Cagliari - Perugia X Milan - Catania 1 Monza - Juventus X Pescara - Fiorentina 2 Rimini - Roma 2 Sampodoria - L.R. Vicenza 2 Spal - Catanzaro 1 Ternana - Cesena 2 Torino - Foggia nev. Varese - Inter nev. Verona - Genoa 2 KVOTE 11 — 25.463.900 lir 1. - 2. - 3. - 4. - 1. Banchiglia 2. Aleš 1. Raaba 2. Fascio 1. Dahurst 2. Sorano 1. Anyway 2. Magnesio 5. — 1. Fort Knox 2. Fedina 6. — 1. Tovric Labrador kvote H — 964.365 lir 10 - 60.200 Ur 1 X 1 X X 2 X 2 2 2 2 X Poletovci presenetljivo drugi Turnir je osvojila močna ekipa Tutlobocce iz Conegliana, ki je v finalu premagala domačine - Tekmam je prisostvovalo veliko število gledalcev Mednarodni turnir v balinanju, ki ga je organiziralo ŠD Polet je tako zaradi dobre organizacije, lepega vremena in izredno kakovostne igre skoraj vseh ekip, zelo dobro uspel. Vse ekipe, ki so bile povabljene na turnir, so se odzvale vabilu, tako da so bile v nedeljo na Opčinah zbrane nekatere najboljše ekipe iz Slovenije in ena najboljših italijanskih ekip sploh «Tuttobocce» iz Conegliana pri Trevisu. Prav zaradi te vrhunske udeležbe si je ta turnir ogledalo veliko število ljudi, ki so do pozne ure zvečer obkrožali balinarski stezi v krožku na Opčinah, da bi lahko izvedeli za zmagovalca lepe trofeje Poleta, ki jo je podarila trgovina za avtoopremo «Franc Brundula» z Opčin. Izločilne tekme so se začele ob deveti uri zjutraj. Igralo se je na 8 stezah, i.. sicer v krožku (sedež ŠD Polet) in v gostilni «Ex Kette» na Opčinah, ter na igrišču ŠD Gaja na Padričah. Med vsemi dvoboji je v jutranjih urah vladalo največ zanimanja za tekmo med ekipama Zarja iz Ljubljane in Tuttobocce iz Conegliana. Tekma je bila izredno zanimiva, saj je pritegnila izredno veliko število gledalcev. Četverka iz Ljubljane, z glavnim igrlacem Ražmanom (jugoslovanski reprezentant v balinanju), se je takoj v začetku začela krčevito upirati četverki Tuttobocce, katero je vodil priznani i-gralec Pecolo, ki sodi v sam vrh italijanskega balinanja. Tekma je bila zelo izenačena in, kakovostna, tako da napake na eni kot na drugi strani niso bile sploh dovoljene. Vendar so bili, nepričakovano, Ljubljančani vseeno boljši kot nasprotnik in -ako so v zelo napetem finalu tekme tudi zmagali. V popoldanskih urah, ko se je turnir nadaljeval, je prišlo še do drugih presenečenj. Domače društvo Polet je prijetno presenetilo, s tem da je premagalo močno Zarjo iz Ljubljane, ki je bila tako izločena iz nadaljnjega tekmovanja. V četrtfinale so se tako kvalificirale ekipe Dop. Ferroviario, Tuttobocce, Jama in Polet. Najlepši dvoboj celega dne je bil prav med Jamo iz Postojne in Tut tobocce, ko se je igralo za prvo in drugo mesto, oz. za tretje in četrto. V bistvu je bila ta tekma za finale saj je dvoboj trajal 3 ure in pol. Igra je bila tako izenačena, da se je igr#.o na milimetre in več- krat je bila potrebna pomoč sodnika federacije, da je izmeril razdalje med kroglami. Na koncu pa je prišla na dan izkušenosst ekipe Tuttobocce, ki je tako z minimalno razliko dveh točk tudi zmagala. Na d"ug' stezi pa je Polet premagal ekipo Dop. Ferroviario in si tako zaslužil vstop v finale. V dvoboju za prvo mesto med Poletom in Tuttobocce je bilo takoj razvidno, da so domačini nekoliko v zaostanku za nasprotnikom. Vendar se Karlo Sue, Vasja Gulič, Eto Sosič in Silvo Daneu niso podali. Krčevito so se upirali, tako da se je morala nasprotna četverka pošteno potruditi, da je zmagala in tako odnesla tudi trofejo. Poletova ekipa pa je dosegla drugo mesto, za kar ji gre pohvala. Ta četverka je s tem se enkrat dokazala, da, če bi bila bolj uigrana in predvsem zbrana med igro, bi lahko dosegla za vidljive rezultate. LESTVICA 1. Tuttobocce 2. Polet 3. Dop. Ferroviario 4. Jama • EKR Bomben rezultat Irene Tavčar v metu krogle in odličen tek Borove štafete 4x100 m sta glavni značilnosti nedeljskega atletskega tekmovanja v Trstu, ki je pomenilo začetek aktivnosti po poletnem premoru. Častno mesto gre na- vsak način I-reni Tavčar, ki je dobesedno eksplodirala v metu krogle z izredno znamko 11,40 m in osebni rekord popravila za 70 cm. Poleg tega je kroglo preko 11 metrov sunila še dvakrat. Tavčarjeva je s tem dosežkom potrdila svojo rastočo tekmovalno zmogljivost, kar je bilo razvidno že na zadnjih tekmovanjih in se utrdila na prestižnem prvem mestu v deželi ter osvojila nekaj pozicij tudi na državni lestvici. Četverka, katero so po vrsti sestavljale Marinka Semolič, Marina Purič, Daniela Tretjak in Sonja Antoni, je velikopotezno dosegla normo za državno prvenstvo v štafeti 4x100 m s časom 50”7. Norma je znašala 52” in pred dnevi so bo-rovke na neuradnem tekmovanju dosegle 52”1. Norma je bila na prvem pravem tekmovanju skoraj neizbežna. Pokvarile bi jo lahko samo zelo hude napake pri predajah. Prav te so bile v nedeljo dobre. Predvsem je odlično uspela prva med Marinko Semolič in Marino Purič. Štafeta je tako že na začetku dobila elan za dober rezultat. Kot taktično dobra se je izkazala premestitev Marine Purič iz zadnjega v drugi odsek. Tu je Repenka dala vse iz sebe. Ostali dve tekačici sta v celoti izpolnili pričakovanja in rezultat je bil temu primeren. Bo-rovke so bile druge za Ginnastico Triestino, ki je s časom 50”2 dosegla nov deželni rekord, pod staro znamko pa so tekle tudi borovke. Med posameznicami je na 100 m tekla samo Sonja Antoni. «Da bi se otresla napetosti», je povedala. S časom 12”9 je izenačila osebni rekord, bila pa je brez moči proti razigranim sprinterkam Ginnastice, ki so serijsko dosegle odlične čase. Pietrobon in Contento sta tekli v 12”6, Zorn pa v 12”7. Za Bor je nastopila še Alma Gru den na 800 m. S časom 2’37”2 je za 11 sekund popravila osebni rekord in v bistvu izenačila starejšo klubsko tovaričico Bruno Mahne. 1Q”2, ki v bistvu potrjuje, da je ] 88,16 m. Na istem tekmovanju sta izrazit tekač za 20Ò m z velikimi dobro metala kladivo Jakunin (75,26 možnostmi predvsem na 400 m. To se je izkazalo tudi dan kasneje v Rietiju, kjer je dosegel odličnih 20”41. Majhno senzacijo je povzročila zmaga Grippa nad Nemcem Wessinghagom na 800 m, rezultat VVilkinsa v d’sku pa je bil pod njegovim poprečkom. Odlično je bil zastopan miting v Rietiju. Do afriškega dvoboja Boit -Bayi na 800 m ni prišlo, ker je Tanzanijec povsem odpovedal. Boit je bil še enkrat odličen v 1’44”96, ki pa dokazuje, da njegove moči že močno izgorevajo. Odličen drugi je bil Jugoslovan Savič, ki je dosegel nov osebni rekord 1’45”84. Stekič se je ponovno izkazal v daljini s skokom 7,99 m, ki mu je seveda prinesel prvo mesto. Stones in Woods sta preskočila v višini letvico na 224 cm, v metu diska pa je Powell presenetljivo premagal že utrujenega Wilkinsa z metom do 66,90 m. V LIGNANU IN RIETIJU Mennea 20” 41 Jugoslovani dobri V Lignanu in Rietiju sta bila v soboto in nedeljo dva kakovostna a-tletska mitinga, katerih se je udeležilo tudi več nosilcev olimpijskih kolajn. V Lignanu je dosegel najboljši re zultat skakalec v višino Raise, ki je dosegel 220 cm. Mennea je brez težav zmagal na 100 m s poprečnim HARKOV, 30. — Sovjetski metalec kopja je dosegel odlično razdaljo m) in Oljekin (74,46 m). Gre za manj znana metalca druge sovjetske sarde. PLAVANJE Zmaga Triestine RIM, 30. — Zaključilo se je državno prvenstvo za razne starostne kategorije. Plavalke Triestine so dosegle še nekaj lepih uspehov. Štafeta 4x100 m (Pettener, Lenardon, Belli, Sterni) je zmagala med mladinkami s časom 4’44’ '2, Stemijeva pa je bila druga na 200 m mešano (2’32”3) in tretja na 400 m prosto (4'32”9). ODBOJKA • OSTENDE, 30. — Reprezentanca Italije je osvojila 1. mesto na mednarodnem odbojkarskem turnirju v tem mestu, medtem ko se je na 2. mesto uvrstila Belgija, na 3. mesto pa reprezentanca Nizozemske. bil hitrejši starejši Maver, medtem ko si je Bonanno z drugim mestom pridobril zmago v svoji kategoriji. Bolj kot tekmovanje samo pa je bilo pomembno dejstvo, da so se člani lonjerskega kolesarskega odseka že drugo leto zaporedoma podali na obisk k slovenskim kolesarjem, kamor so bili letos izrecno povabljeni ter navezali tesne stike s kolesarsko sekcijo Kokrice, pa tudi z drugimi društvi, ki delujejo na turistično-kolesarskem področju. VETERANI KAT. A 1. Franc Hvasti (Sava Kokrica) -republiški prvak 2. Simon Tulipan (Sava Kokrica) 3. Gliha Jože (Grosuplje) VETERANI KAT. B . L Klavdij Marušič (Adria Lonjèr) 2. Brane Dežman (Sava Kokricà) -republiški prvak 3. Lojze Dežman (Sava Kokrica) 4. Jože Roner (KK. Branik). UT VETERANI KAT. C-«»» 1. Girolamo Bonanno (Adria Lo-njer) 2. Franc Plestenjak (Sava Kranj) -republiški prvak 3. Vinko ing. Perne (Grosuplje) VETERANI KAT. . D 1. Anton Maver (Adria Lonjer) 2. Lojze Fajdiga (Branik) . republiški prvak 3. Ivan Ropret (Sava Kranj) R. Pečar OBVESTILO Košarkarska sekcija SŽ BOR obvešča, da se bodo treningi za bližnjo prvenstveno sezono pričeli jutri, 1. septembra, na stadionu «Prvi maj», kot sledi: Košarkarji letnika 1862 in mlajši: od 17.30 do 19.00, trener Franko Perko. Košarkarji letnika 1961: od 19.00 do 20.30, trener Renato Štokelj. Košarkarji letnikov 1958 - 1959 -1960: od 11.00 do 12.30, trener: Branko Lakovič. Košarkarji letnika 1957 in starejši: od 20.30 do 22.00, trener: Aleksander Sirk. Treningi bodo vsak dan. ŠZ Bor nadalje sporoča, da se bodo treningi v miuibasketu pričeli 15. septembra. Za vsako informacijo zainteresirani lahko telefonirajo na št. 421-467, po 20. uri. riiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin AVTOMOBILIZEM NA VN NIZOZEMSKE HUNT SLAVIL V ZAMDVDMTU Angleški pilot je na lestvici za SP skoraj dohitel N. Laudo ZANDVOORT, 30. - Anglež James Hunt je na melamu osvojil prvo mesto na avtomobilski dirki formule 1, veljavni za Veliko nagrado Nizozemske, in se je tako še bolj približal Nikiju. Laudi na lestvici svetovnega prvenstva. Angleški dirkač zaostaja sedaj za letošnjim svetovnim prvakom le še za dve točki in ima zato realne možnosti, da v preostalih štirih dirkah poseže po lovoriki najboljšega. Na drugo mesto se je uvrstil Švi car Regazzoni. To je nedvomno u speh za italijanske ferrarije, ki so se po prostovoljnem odstopu na dirki za VN Avstrije spet vrnili na dirkališča. Mogoče bi uspelo Regaz-zoniju osvojiti prav v zadnjem krogu celo prvo mesto, toda zakasneli Jones mu je prekrižal račune s tem, da mu ni dovolil, da ga prehiti. Tretji je bil Andretti na lotusu, četrto mesto pa je osvojil presenetljivi Tom Pryce, ki je dirkal na novem modelu DN 8 avtomobila sha-dow. Italijan Brambilla je bil šesti in s tem osvojil svojo prvo točko na lestvici svetovnega prvenstva v letošnji sezoni. Med tistimi, ki zaradi okvar na avtomobilih niso mogli izpeljati dir ke do konca, velja omeniti boibe nega Watsona in Petersona. Watson, ki je pred dvema tednoma zmagal v Zeltwegu, je v prvih dveh tretjinah preizkušnje stalno napadal Hunta in navdušil številne gledalce s svojimi izredno tveganimi poskusi prehite vanja, Peterson, ki je v prvih krogih celo vodil, pa je bil, dokler mu je vozilo dopustilo, vedno med prvo četverico. Po VN Nizozemske se bo «cirkus» formule 1 preselil v Monzo, kjer bo čez dva tedna dirka za VN Italije. Hunt bo imei prav pred italijanski mi gledalci priložnost, da se prebije tia prvo mesto lestvice svetovnega prvenstva. Tudi tam bo njegov najnevarnejši nasprotnik Regazzoni, kateremu pa bi se lahko na drugem ferrariju pridružil Argentinec Car los Reutemann. LESTVICA VN NIZOZEMSKE 1. James Hunt (VB - melaren), ki je prevozil 315,120 km v 1.44’52”1, s poprečno hitrostjo 181,351 km na uro 2. Clay Regazzoni (Švi. - terrari) po 92/100 sekunde 3. Mario Andretti (ZDA - lotus) po 2”09 4 Tom Pryce (VB shadovv) po 6”94 5 Jrdy <5. u "ckter (J. Afr. fyuell) po 22 46 6. Vittorio Brambilla (It. - march) po 45’’03 LESTVICA SP 1. Lauda 58, 2. Hunt 56, 3. Scheck-ter 36, 4, Depailler 26 5. Regazzoni 22. V Križu namizni tenis in balinanje V okviru oraznika komunistične mladine bo v četrtek. 2. septembra, v Ljudskem domu v Križu turnir v namiznem tenisu. Dan kasneje, v petek, pa bo turnir v balinanju. Vpisovanje bo od danes do ene ure pred začetkom tekmovanj, in sicer v gostilni Ljudskega doma. TENIS RIM, 30. — John Newcombe, Tony Roche, John Alexander in Ross Case bodo branili avstralske barve v teniškem dvoboju z Italijo, ki bo v Rimu od 24. do 26. septembra. Zmagovalec tega srečanja bo igral z zmagovalcem dvoboja Čile - SZ za osvojitev Davisovega pokala. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.—. letno 300,— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 31. avgusta 1976 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADII» • DZS • 61000 Ljubljane, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de» lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000. Finsnčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Izdais^Jztr e'a" !*a,iian^t in tiska fT Trst Odgovorni urednik Gorazd Vesel zveze časopisnih založnikov FIEG KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK Izpustitev Frede in Venture poraz italijanske pravice Izpustitev na prostost Franca Frede in Giovannija Venture, fa-šstičnih prevratnikov iz Veneta, ki sta obtožena pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana, je globoko odjeknila v italijanskem tisku, ker predstavlja njuna začasna o-svoboditev hud po~az za italijansko državo in za njene demokratične ustanove, v prvi vrsti za sodstvo. Obenem pa je to zopetni dokaz, da manjka politična volja, ki b; lahko vsaj delno nadoknadila pomanjkljivosti italijanske pravice. Nekdo se je tudi spomnil, da je v dvajsetih letih fašizem zmagal, ker je lahko nediskrirrr'nirano in nekaznovano uporabljal nasilje. Ne bi želeli, da bi si spričo dejstva, da je le malokdo od prevratnikov, ki so v zadnjih letih okrvavili Italijo in rovarili proti njeni demokratični ureditvi, plačal svoj dolg s pravico, lahko epigoni fašizma in nacizma delali utvare, da se bo ponovil primer iz dvaj setih let. IL POPOLO Izpustitev Frede in Venture. na prostost — piše demokrščansko glasilo IL POPOLO — po skoraj petih letih preventivnega pripora in ne da bi se še začel proces zaradi pokola na Trgu Fontana, nas žal spominja, kako porazen je položaj pravosodja. To je poraz za državo, vendar b; lahko zaman obžalovali, da sta bila izpuščena na svobodo prevratnika obtožena tako podlega zločina, ne da bi jima prej sodil sodnik. Nekaterih pravil demokracije ni mogoče prezreti in eno od teh osnovnih pravil je ravno dejstvo, da obtoženec ne more sedeti pred procesom v zaporu v nedogled. V tem pogledu meje, ki jih predpisuje naš zakonik, niso ozke, nasprotno. Edino kar lahko ugotovimo v tem pogledu je le, kako neosnovane so bile t'd'tve tistih, ki so zagotavljali, da bo zakon o avtomatski izpustitvi na prostost po poteku preventivnega pripora pospešil delovanje stroja pravice. Ta zakon je kvečjemu preprečil, da bi državljani plačali za nedoslednosti državnega telesa, ni pa mogel pospešiti delovanja sodnega stroja, ki ga je treba povsem preosnovati. Ob vsem tem pa — nadaljuje glasilo KD — ne smemo pozabiti, da proces zaradi pokola v Kmečki banki ni navaden proces, ker so vanj vpleteni skoraj vsi državni organi. Prav zato pa gre za primer, ki bi ga šlo zgledno rešiti, če nočemo dati italijanskemu sodnemu sistemu videza pravice, ki je stroga z malimi ribami in popustljiva z oblastniki. Žrtve pokola zahtevajo pravico. Pa tudi živi, ki brez pravice ne morejo živeti. LA STAMPA Pred dvema letoma — poudarja turinska LA STAMPA — je zakonodajalec znatno podaljšal rok preventivnega pripora, ki je za najhujše zločine naravnost hiperboličen (dve leti za preiskavo, 4 leta za prvostopenjski proces, šest let za prizivni in osem let za razsodbo kasacijskega sodišča). Od tedaj so primeri izpustitve na prostost zaradi poteka roka vse redkejši in se omejujejo v bistvu le na obdobje sodne preiskave, ki je včasih tako zapletena, da je sodnik ne utegne zaključiti v predpisanem roku. Izven preiskave, ki boleha za velikanstvom in ki potrebuje takojšnje korenite preos-nove, je avtomatična izpustitev na prostost, ravno zaradi izredno dolgega roka, dokaz bankrota pravice ,njen poraz, ki je tem večji čim bolj podel je zloč:n, ki je predmet sodnega postopka. Hitra in učinkovita pravica sta v tem primeru prava utopija, saj se sedem let po pokolu in skoraj pet let po aretaciji osumljencev nj še niti začel prvostopenjski proces. Najmanj kar lahko rečemo je, da sodstvo ni naredilo svoje dolžnosti in da je bila grobo kršena evropska konvencija o človekovih pravicah, ki jamči obtožencu proces v kratkem časovnem roku. V tem okviru je izpustitev Frede in Venture na prostost, čeprav po zakonu neoporečna, škandalozna in obenem za italijansko javnost zelo grenka, saj dokazuje, da je stroj pravice odpovedal ob najbolj podlem primeru političnega kriminala v Italiji: pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana. Skoraj sedem let po atentatu se proces še ni začel. Verjetno je tudi v sodnem sistemu kot je italijanski, v katerem so zamude in odlašanja skorajda norma, to res edinstven primer. Vtis ob globalni analiz; vprašanja je presunljiv: vzrok tolikšne zamude niso namreč zapletljaji v postopku pač pa dejstvo, da oblast noče resnice. l’Unità Nezaslišano odlašanje s procesom zaradi pokola na Trgu Fontana — piše komunistično glasilo UNITA’ — dokazuje šibkost ita- lijanskega sistema in slabost, ki sta predvsem posledica dejstva, da niso še bila uresničena vsa ustavna načela. Če je sodstvo, zlasti po zaslugi kasacijskega sodišča, lahko napisalo eno najbolj sramotnih poglavij v svoji zgodovini, je to tudi posledica počasnosti, s katero pripravljajo reformo kazenskega zakonika in postopnika ter nedoslednosti, s katero se uresničuje neodvisnost sodnika od politične oblasti. Poleg vprašanja korenite preosnove, poleg pomanjkljivosti in nedoslednosti sedanjega zakonika, pa ne gre pozabiti, vsaj v tem primeru, ravnanja sodnikov, katerih dolžnost je uveljavljati zakon. Meje tolmačenja zakonskih določil pa niso tako široke in elastične, da sodnik lahko pozabi na svojo dolžnost: u-pravljati pravico v korist državne skupnosti, ne pa samo dela te skupnosti, pa četudi gre za tisti del, ki je trenutno na oblasti. Prav zato — poudarja časnik — ni škandal dejstvo, da sta bila Freda in Ventura izpuščena na prostost po poteku preventivnega pripora, škandal je dejstvo, da sodstvo ni še sodilo ne fašistoma iz Veneta kot tudi ne Valpredi in njegovim tovarišem; škandal je da niso bili odkriti mandatarji in tisti, ki so pokol finansirali; škandal je dejstvo, da krivci niso samo na prostosti, pač pa lahko še naprej nemoteno predejo svojo črno mrežo. La Repubblica Izpustitev Frede in Venture na prostost — pritrjuje LA REPUBBLICA — je s pravnega vidika povsem zakonita, sa.i ima vsak obtoženec pravico do začasne svobode, če se v štirih letih ni zaključil prvostopenjski proces. Vzrok zaprepadenosti in škandala gre iskati r- gotovosti, da se proces zaradi pokola še ni začel zaradi politične volje izvršne oblasti in sodstva. Sistematični bojkot, ki sta ga izvajala. pa je olajšal anahronističen in avtoritaren sodni sistem, medtem ko bi proces, ki bi jamčil demokratično nadzorstvo, onemogočil tako škandalozno spletkarjenje. Nov kazenski postopnik — nadaljuje list — ki bo moral biti odobren do maja prihodnjega leta. predpisuje namreč, da v kratkem roku, od kar je bilo zagrešeno kaznivo dejanje, javni tožilec prikaže sodniku primer na tako imenovani predhodni obravnavi, med katero bodo odločali v prisotnosti zagovornikov kakšna bo usoda kazenskega postopka: arhiviacija, takojšen proces ali nadaljnja preiskava. V tem okviru ne bo več mogoče pravo procesualno gusarstvo, težje bo združevati procese in utišati škandale, zginiti pa bi morala tudi določila, na osnovi katerih je kasa-cijsko sodišče odvzelo Milanu in dodelilo Catanzaru proces proti Valpredi, vlada pa preprečila ugotavljanje resnice o vlogi, ki jo je v črni mreži imela obveščevalna služba SID. Izpustitev Frede in Venture na prostost je dokaz šibkosti državnih ustanov, upati pa je vsaj, da bo pospešila korenito reformo kazenskega postopnika in pripomogla k spoznanju, da novi zakonik ni pomemben dosežek le s pravnega in tehničnega vidika, pač pa tudi z vidika demokratizacije in družbenega napredka. CORRIERE DELLA SERA Kriminal — ugotavlja milanski CORRIERE DELLA SERA — tare skoraj vse demokratične družbe, zlasti tiste, ki so bolj liberalne kot reakcija na prejšnjo diktaturo. V Italiji pa se dogaja nekaj bolj specifičnega in zaskrbljujočega. Obveščevalna služba je takoj zvedela za Borghesejev poskus državnega udara, kljub temni pa je dopustila zarotnikom, da so nemoteno pobegni li Koliko prevratnikov je še v zaporu? Koliko tistih, ki so bili vpleteni v rovarjenje Vetrovnice? Kdaj se bodo začeli procesi? Obveščevalna služba je na zatožni klopi za pokol na Trgu Fontana. Ugotovljeno je, da so zavirali preiskavo, morda Pa so zagrešili še hujša kazniva dejanja. Najbrž, ker so obveščevalni službi poveljevali čast niki, ki so bili v bistvu fašisti, ali. drugače povedano, še danes trpimo, ker 1945. leta ni bila izvedena prepotrebna čistka. Fašizem je zmagal v začetku-dvajsetih let predvsem z morilskim nasiljem in z nekaznovanostjo, ki sta mu jo zajamčila policija in sodstvo. Naravno je, da imajo nostalgiki pred seboj prav ta zgled in ga skušajo prilagoditi današnjim razmeram. BR, NAP in ostale sa mozvane revolucionarne skupinice podpirajo morda nevede prav načrte neofašistov. Zato se mora re publika braniti pred nasiljem, pod kakršno koli etiketo naj se pojavlja. Če vlada ne ve braniti republike, če je ne zna braniti sodstvo, naj jo brani vsaj parlament s pripravo strožjih in učinkovitejših zakonov in z odpravo anahronistič nih norm o tajnosti, ki so dejansko samo škodile republiki. KLJUB PAPEŽEVI PREPOVEDI JE MSGR. LEFEVBRE BRAL MASO | IZOBČENJE ZA UPORNEGA NADŠKOFA?! Vatikan zaenkrat molči, pričakovati pa je, dà bo previdno in počasi stekel disciplinski postopek proti visokemu francoskemu prelatu - Prevratniki pri maši LILLE, 30. — Kocka je padla. Kljub izrecni papeževi prepovedi je francoski tradicionalistični škof msgr. Lefevbre včeraj bral mašo v športni palači v mestu Lille, v kateri se je zbralo vsaj šest tisoč vernikov iz vse Francije, pa tudi iz drugih evropskih držav. Msgr. Lefevbre je s tem prekoračil svoj Rubikon, vendar je to naredil tako spretno, da mora sedaj Vatikan v žerjavico po kostanj. Bivši dakarski nadškof je namreč skrbno pazil, da *-■ irti z besedico dal povod za razkol in se s tem avtomatično izobčil iz Cerkve, nasprotno je, kot ie že njegov običaj, obtožil Vatikan in papeža, da povzročata razkol v cerkvi z novostmi, ki sta jih po koncilu vnesla v cerkveno liturgijo. Vprašanje je, kako bo sedaj reagiral Vatikan na odkrit upor francoskih tradicionalistov. Bo gladko prezrl zadevo, ignoriral nadškof evo izzivanje, da prepreči razkol, ah pa bo počasi stekel stroj kanonskega prava in postopnika ter bo msgr. Lefevbre izobčen? Izvedenci za cerkvena in vatikanska vprašanja menijo, da je druga rešitev verjetnejša, ker je papež večkrat javno opozoril prelata na zmoto in včeraj ga je med opoldanskim govorom vernikom izrecno ožigosal zaradi «izzivalnega nastopa proti tem ključem, ki jih je Kristus dal nam v roke». Pravno bi sicer papež lahko vprašanje upornega nadškofa povsem prezrl, češ da je s svojim tolmačenjem vere tako daleč od pokoncilske cerkve, da se je osebno izločil iz verske skupnosti. Vendar pa vatikanski pravniki oporekajo takemu stališču in opozarjajo, da mora cerkev odločno nastopiti in to zaradi jasnosti, ki jo je dolžna vernikom. Glavna značilnost včerajšnjega Lefevbrovega avditorija, je bila poleg številčnosti raznolikost. Od starih ženic, katere je prignala v športno palačo predvsem radovednost, do skupine vernikov, ki niso še prebavili novosti pokoncilske cerkve, od mistično navdihnjene mladeži do IHUllllllllUllllllllllllltlllUIIIIIIIIIIMIHTIIIimilllllllllllllllllllltllllllKIIIIIIIllllllllIllillIllIllllIlKlllilUIIIIIIII DOLŽIJO GA SICER ŠE VRSTE DRUGIH PREKRŠKOV Policijski kapetan morda kmalu na začasni svobodi Solidarnost sindikatov in delavcev - Policijski sindikat nujno potreben - Andreotti sprejel Margheritovega očeta PADOVA, 30. — Sodna obravnava proti policijskemu kapetanu Salva-toreju Margherita, ki ga je dalo aretirali pred tednom dni vojaške pravcl-ništvo pod obtožbo «prevratniškega delovanja» samo zato, ker se vavze-ma za ustanovitev policijskega sindikata in noče biti več «škvadrist nal Grande) se je odvil sprevod nad 300 plovil s katerih so stavkajoči skandirali ostra gesla proti občinski in pokrajinski upravi, ker se doslej ni dovolj pozanimala za njihove probleme. Lastniki gondol se pritožujejo, da j kVun° fašističnih pretepačev gibanja «Or-dre Nouveau», ki so odkrito priznali, da so jim verske zadeve deveta briga, sledijo pa upornemu nadškofu, ker je zagrizen desničar. In med včerajšnjo pridigo jih ni razočaral. Po polemiki z Vatikanom in po odklonu nove liturgije, se je nadškof dotaknil tudi politično - gospodarskih problemov. «Časniki — je dejal — veliko pišejo o gospodarski krizi, o inflaciji in o brezposelnosti. Tudi na gospodarskem področju moramo slediti Kristusu, ki hoče družbeni mir. Ste sledili dogodkom v Argentini? Pred tremi meseci je bila na robu propada. Ugrabitve, revolucija, kaos. Argentina, tako lepa in potencialno tako bogata. Nastopili so odločni in avtoritarni ljudje (Videla in njegova klika generalov ter polkovnikov, profesionalnih morilcev, op. ur.) in mir je vzbrstel. Tovarne sedaj proizvajajo. To je Kristusovo kraljestvo, ki si ga želimo.» Marsikomu med poslušalci je za trenutek zastal dih. Šlo je predvsem za .tiste, ki v pokoncilskih cerkvah, v maši v italijanščini, francoščini, slovenščini, skratka v jeziku, ki je umljiv celotni verski skupnosti v neki državi, ne spoznavajo več cerkve svoje mladosti, torej za vse tiste, ki imajo za pravo vero le svoje navade in tradicije. Za te je msgr. Lefevbre potrebna protiutež preveč j modernističnim pogledom bolj odprtih pirelatov, zaradi česar jim namig | 1 na politiko očitno ni bil všeč. Prijal I pa je pristašem «Ordre Nouveau» in najbrž vsem ostalim, ki če so le s težavo prebavili liturgične reforme, niso mogli sprejeti pozivov k miru in pravici: španski frankisti, nemški nostalgiki, južnoameriški gorile, ki se v imenu katoliške civilizacije oborožujejo z brzostrelkami, severni Američani, za katere obstaja hierarhija ras in za katere gre komunizem, ki ga pojmujejo kot globalno oporečništvo. iztrebiti za vsa- Pozabljivest priletne ženske, ki ni zaprla pipe svojega kuhalnika na plin, je vzrok nesreče, ki bi lahko imela tudi veliko hujše posledice. Silovita eksplozija je sicer dobesedno zdrobila krilo stanovanjskega poslopja v Livornu, človeških žrtev pa na srečo ni bilo, če izvzamemo priletno pozabljivko, ki bo vsekakor okrevala v dveh ali treh tednih. Na ukaz gasilcev je 15 družin moralo zapustiti hišo, ki je nevarno poškodovana in jo bodo morali porušiti. Na sliki: porušeno poslopje. (Telefoto ANSA) iiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiimimiiiimiiim...um......niiiniiiimiiiiiiiiiii» ZARADI STOPNJEVANJA NAPETOSTI V JUŽNI AFRIKI IN NAMIBIJI PRIHODNJO SOBOTO V ZURICHU SESTANEK V0RSTER-KISSINGER Policisti in Zuluji ubili še 6 Afričanov v Sowetu - Grozotno početje južnoafriških čet v Namibiji - Solidarnostna stavka v Rimu Kot poudarja v današnjem uvod- v službi države», bo po vsej verjet- žati ljudi zaradi valov, ki jih pov>,ku u§led” francoski list «Le M«n- nosti v drugi polovici septembra. zročaj0 prenaglo vo,eče ladje. Vsi de>>, Je zat° res vprašanje, ce je To je povedal vojaški pravdnik dr. j trije stanovi pa razen tega zahteva- !cerkev Pred Pomembnim razkutom. Attardi in pripomnil, da se bo prei- j j0 oc] oblasti učinkovite ukrepe praskava o Margheritovem početju ne-1 {; nelojalni konkurenci «neuradnih» koliko zavlekla, ker «so prišle na pilotov, veslačev ter izvoščkov, to- JOHANNESBURG, 30. — Medtem pajali z mamili. Kruger je to seveda ko rasistična vlada Južnoafriške re-1 danes brž demantiral in pristavil, publike preko ministra za javni red j da je pripravljen na srečanje s črnin pravosodstvo Krugerja sistematič- j skimi voditelji za pogajanja. Z dano omalovažuje boj temnopoltega j našnjimi šestimi žrtvami znaša ob-! prebivalstva za državljanske pravi- ; račun krvavih spopadov, ki so se ce, češ da gre le za rovarjenje pe- i zvrstili od prejšnjega ponedeljka na dan nove podrobnosti, ki jih je treba razčistiti». V resnici je prizadeti kapetan rej tistih, ki delujejo brez ustreznih pooblastil,..... ... Delegacija stavkajočih se je obtožen vrste manjših prekrškov, a §]a s pristojnimi oblastmi, ki so jim ra7Pn rpcm tuni Hpvpfanin na ranin . ......i _ . __ razen tega tudi klevetanja na račun nadrejenih v smislu 227. člena vojaškega kazenskega zakonika. Margherita naj bi hi! med podpisniki pisma, ki ga je objavilo skrajno levičarsko glasilo «Lotta continua»; podpisniki navajajo izredno težke razmere, v katerih morajo službovati pripadniki II. policijskega oddelka «celere» v Padovi, ki mu je pripadal tudi sam kap. Margherita. Le-ta je obtožbo zanikal. Medtem namestnika vojaškega pravdnika Pellegrino in Rosin nadaljujeta zasliševanje Margheritovih kolegov, a vzporedno se pravdni-štvo ubada z zahtevo Margheritovih zagovornikov, naj bo obtoženec izpuščen na začasno svobodo. Odločitev v tem smislu bo vojaška sodna oblast sprejela morda jutri. Margheritov primer sproža vsak dan nove negativne reakcije, le tu ' pa tam se mednje vrine kot bela vrana napad na zaprtega kapetana in vse, ki ga branijo. Tako je npr. krščanskodemokratski parlamenta ree Costamagna naslovil na predsednika vlade vprašanje, v katerem hoče med drugim vedeti, kaj bo vlada storila, da prepreči nadaljnje «prevratniško delovanje v policijskih krogih, ki ga podpihujejo določene sile». Jutri zvečer priredi socialistična stranka v Padovi javno debato o vprašanju sindikalizacije policije; navzoč bo tudi predsednik obrambne komisije v poslanski zbornici Accame. Solidarnost kap, Margherita sta izrekla danes vsedržavna federacija kovinarjev in vodstvo sindikalnega tajništva Cgil-Cisl-Uil za deželo Veneta, ki zahtevata takojšnjo izpustitev na svobodo zaprtega kapetana in čimprejšnje sprejetje političnih in parlamentarni!! ukrepov za ustvaritev policijskega sindikata. Enako stališče je zavzel odbor za policijski sindikat, ki izraža zaskrbljenost spričo «poskusa ustvarjanja napetosti» (z Margheritovo aretacijo, op. ur.), ki naj bi zgladila pot drugim provokacijam. Notranji minister Cossiga, ki je nedavno podprl zamisel o policijskem sindikatu, je danes odredil prekinitev sprejemnih izpitov za udeležbo pri natečaju za 60 mest policijskega častnika. Ukrep je utemeljil z okoliščino, da je v pripravi zakonski osnutek o reformi javno-varnostnega aparata, torej tudi o preosnovi policijskih enot. Medtem pa je predsednik vlade Andreotti sprejel policijskega podčastnika Margherita z ženo; gre za očeta in mater zaprtega kapetana. Podrobnosti o tem niso znane. obljubila posredovanje navedenih vprašanj. za rešitev Cenitve žitnih pridelkov s pomočjo satelitov WASHINGTON, 30. — Ameriško kmetijsko ministrstvo je potrdilo časopisno vest, po kateri se Američan; pri ocenjevanju letnih žitnih pridelkov na tujem poslužujejo tudi podatkov, ki jih prejemajo po satelitu. Od 1. 1974 krožita okoli zemlje v višini 1971 km dva posebna satelita, ki zbirata podatke o razvoju žitne letine na sovjetskem, kitajskem, kanadskem, avstralskem, argentinskem, indijskem ter brazilskem, pa tudi samem ameriškem ozemlju. Konec prihodnjega leta se satelitoma pridruži še tretji. Za sedaj naj bi šlo le za poskusno zbiranje informacij s sateliti, ki pa naj bi postalo ustaljena praksa nekako sredi 1978. leta. msgr. Lefevbre je namreč v paradoksalnem položaju človeka, k' oporeka redu v imenu reda, avtoritarnosti. V bistvu je tujek v sodobnem svetu, tujek prežet z vdanostjo v j -svetu, ki teži k pravici in pravično-sti. Ker se ni naučil ničesar, ali je pozabil vse, kar se je zgodilo po tridentinskem koncilu izpred štirih stoletij, bo kvečjemu lahko le nudil zatočišče večnim nostalgikom mitične preteklosti. BRUSELJ, 30. — Kljub občutni podražitvi tekočih goriv v zadnjih letih, ki. bi po logiki morala potisniti navzgor porabo trdih goriv, se izkop premoga na območju Evropske gospodarske skupnosti nenehoma krči. Najnovejši podatki premogovne skupnosti kažejo namreč, da je bilo v razdobju januar-julij 1976 izkopanih Je 146,825.000 ton premoga, se pravi 4.4 odstotka manj kakor v prvih 7 mesecih lani (153,576.000). ščice nacionalistov, ki bi se pod pritiskom «zunanjih levičarskih sil» radi polastili vajeti države, se število žrtev policijskega nasilja nenehno dviga. Danes dopoldne so agenti ustrelili še dva Afričana, ki naj bi Ì ju med množično poulično demon-obmetavala s . kamenjem. Ponoči pa so policisti odkrili, kakor se glasi uradno sporočilo, štiri trupla; šlo naj bi za žrtve obračunavanja med samimi črnci. Dejansko gre torej za žrtve zulujskih «vigilante-sov». Vse to seveda v johannesbur-škem satelitskem mestecu Soweto, kjer živi v nemogočih higienskih razmerah milijon črncev, kljub temu da je bilo mesto zgrajeno le za 500.000 prebivalcev. Soweto je sploh postalo že simbol temnopoltega odpora proti belim zatiralcem, ki ga skuša policija žadu- .. . . . . siti s tem, da ščuva proti delavstvu! mm.strom Kissingerjem in študentskim množicam pleme Zu-! favnavala bofa poleg južnoafriške lujev. Ti so, kakor znano, v mirni- knze .tudi položaj v Namibiji kjer lem tednu sežgali črnskim bratom 80 Pnpadmki osvobodilnega gibanja številne hiše, razen tega so jih mno- TOKIO. 30. —- Dva metra dolga in kakšnih 250 kg težka riba mečarica se je silovito zagnala v japonsko ribiško ladjo «Whoryu Maru» (14.000 ton), ji predrla trup in jo potopila. Neobičajni dogodek se je pripetil na odprtem morju pred mestecem Miya-kom okrog 500 km severnozahodno od Tokia. prej, 41 mrtvih in nekaj nad sto ranjenih (po uradnih podatkih). Od srede junija, ko so se začeli nemiri, pa je bilo ubitih 291 Afričanov, ki so po večini padli pod policijskimi svinčenkami. Pretorijska vlada s preočitnim o-malovaževanjem dogodkov le še dokazuje, da je zašla v hudo zagato, saj utegne naraščanje napetosti imeti hude posledice zanjo. Postalo ji je tudi že jasno, da se ji tla pošteno majejo, tembolj, odkar so v krogih OZN izračunali, da ima južnoafriška rasistična vladavina pred seboj le še kakšnih 10 -12 let življenja. Razumljivo je torej, da išče Vorster pomoči na tujem, tako zlasti v ZDA: v Pretorii so danes u-radno sporočili, da se bo predsednik vlade sestal med 4. in 6. septembrom v Ziirichu z ameriškim zuna- Ob- kogarkoli ubiti, temveč le prestrašiti belopolto manjšino in jo pripraviti, do tega, dà prepusti oblast Afričanom. Iranski vohun izgnan iz Švice ŽENEVA, 30. — Sovjetskemu in romunskemu državljanu, ki sta bila prejšnji teden izgnana iz Švice zaradi domnevnega vohunstva, se je sedaj pridružil še Irančan, čigar imena pa zvezne oblasti niso posredovale. Prizadeti, ki je že zapustil švicarsko ozemlje, je bil funkcionar iranskega odposlanstva pri ženevskem uradu OZN. Gre za načelnika švicarskega odseka iranske tajne policijske služ- go poklali ter jim posiljevali ženske. Od kod takšna krvoločnost, je posredno razkril sam politični voditelj Zulujev Buthalezi med tiskovno konferenco na johannesburškem letališču, s katero je naprapil medvedjo uslugo ministru Krugerju. Priznal je namreč, da so policisti naganjali Zuluje proti drugim črncem, «političnim priganjačem» ter jih celo na- ..........................iiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiniiiiillHii'»iilllimniiii.......................................................................................i........ Zapletljaji ob predvajanju Bertolucci j evega «Novecento» BENETKE - Lido, 30. — Okvara pri zračni ventilaciji, ki smo jo že zadnjič omenili, je za več ur prekinila projekcije beneškega bienala: uhajanje amonijaka je namreč zahtevalo popravila, rezultat pa ni bil najboljši. Medtem ko so se med publiko širile hiperbolične primerjave z zastrupitvijo v Sevesu, so včeraj predvajali drugi del filma «Novecento», med katerim, smo doživeli atmosfero, ki je bila še po-dobnejša kakemu filmu iz novejše «katastrofalne» serije. Predvsem so organizatorji prišli do težko razumljive odločitve, da ! prvi del Bertoluccijevega filma ' predvajajo tako v veliki dvorani filmske palače kot v areni in v dosegli zaželenega rezultata, so se, obe režiserja Enza Muzia: «Gli vdali in vendar začeli s projekcijo. Sciacalli» in «La Speranza». Po nekaj minutah filma se je razširil po dvorani smrad po sežganem, razvila se je množična psihoza, mnogi so zapustili dvorano, bolj vstrajni so tako pridobili prostor, medtem ko so se policaji in tehniki skrivnostno usmerjali proti platnu. Tedaj je sam režiser prekinil projekcijo in zahteval, da organizatorji razložijo, kaj se dogaja. Odkrili smo, da se je le sežgal reaktor za odpiranje zastora, kar je bila navsezadnje malenkost. Film so tako, na zahtevo režiserja in pomirjene publike spet vrteli od začetka. Zabeležili smo ta dogodek, ker je nenavaden, predvsem pa opozar- Protest lastnikov beneških gondol BENETKE, 30. — Upravljavci beneških gondol in motornih čolnov ter izvoščki so uprizorili danes predpoldne slikovito javno demon- stracijo: po osrednjem kanalu (Ca-‘čenje še slabo deluje, ker pa niso mestnem kinematografu, drugi del, ja na^ množično zanimanje, ki ga pa le v veliki dvorani. Ker je v tej pač število prostorov omejeno, ker je medtem film doživel veliko reklame, se je seveda pred dvorano zbralo veliko ljudi, vstopnic pa ni bilo za vse. Organizatorji so sklenili, da po prvi predstavi organizirajo še eno, kar pa ni bilo dovolj, predvsem pa ni zadovoljilo nestrpnosti mnogih (drugi del filma traja pač dve uri in pol). Ko so sc odprla vrata dvorane, je tako množica navalila v dvorano: veliko ljudi ni našlo prostora in sedlo kar na tla. Organizatorji so najprej zahtevali, da, kdor nima prostora, zapusti dvorano, češ da med drugim zra- ■je vzbudil Bertoluccijev film «Novecento». Film sam bomo ocenili, ko ga bodo čez nekaj dni predvajali v dveh delih tudi na tržaških pitanih. Tu bomo zabeležili le dejstvo, da so ob filmu organizirali veliko propagandno kampanijo, katere osrednji pojav je bil v Benetkah seminar «o filmu». Uradno naj bi bil film le priložnost za diskusijo o sedanji italijanski kinematografi-ji, v resnici je Bertoluccijevo delo. i tudi spričo prisotnosti režiserja in’ Prikazani so bili trije filmi Francoza Godarda: «Numéro deux», «Comment Ca Va», «lei et Ailleurs». Režiser razvija politično razmišljanje svoje predzadnje ustvarjalne faze, vendar manj dogmatično, v bolj grenkem odnosu do svojega opusa in z upoštevanjem drugih tehnoloških medijev. V dokumentaciji o Španiji sta bila predvajana mehiški film Garcie Ascota «En El Balcon Vado» in dokumentarec «Španija 36». Začel se je nato pregled opusa madžarskega študija «Bela Balazs», ki je razvil zelo zanimivo proizvodnjo. Posebna manifestacija je proslavila umrlega kritika in režiserja Luigija Chiarinija, ki je bil več let direktor beneškega festivala. Gledali smo njegov zanimiv film iz 1944. leta «La Locaiidiera» po Goldonijevi komediji, z Luiso Ferido in Osvaldom Valentijem. V retrospektivi filmov iz 1936. leta je nastopila Francija z dvema predstavnikoma «tradicionalnega» načina tiste kinematografije: Juliena Duviviera «Le Golem» odpravi iz zgodbe vsako fantastično SWAPO pomnožili gverilske akcije. OZN je, kot znano, pred leti poverila pretorijski vladi upravo nad bivšo nemško kolonijo, nato pa sklep preklicala, a Vorster se iz dežele ni hotel umakniti. Sedaj je napovedal sestavo začasne «večrasne» vlade z mandatom do leta 1978, ko naj bi Namibija postala neodvisna. V ; ta namen namerava tudi oklicati | konferenco o ustavni ureditvi deže- j le. Organizacija SWAPO je pa Vor- i ! sterjev načrt odbila, ker se ima u- j , pravičeno (v tem smislu se je izrek- ; j la tudi OZN) za edino glasnico na- j nubijskega prebivalstva. Južnoafriška vojska pripravlja med tem 50 km širok strateški pas na namibijskem ozemlju ob meji z LR Angolo, da bi se obvarovala pred domnevnimi napadi pripadnikov angolskega gibanja MPLA ter hkrati1 laže odbijala napade SWAPO. Pri j tem je prisilila k selitvi množice do- ; mačinov, ki jim je požgala naselja,1 da bi uničila morebitna skrivališča gverilcev. Po pričevanju južnoafri-! škega rekruta Billa Andersona (21 let) londonskemu listu «Guardian» Vorsterjeva vojaščina strahovito mu-1 či Namibijce, tako celo otroke in1 ženske, da bi od njih zvedela, kje ! se skrivajo «teroristi». Iz solidarnosti z žrtvami južnoafriške rasistične politike je svet usluž- ! bencev rimske Aeroporti oklical eno- ! dnevni bojkot vseh južnoafriških le-1 tal na letališču Fiumicino. Dan boj- j kota še ni bil določen. Medtem se nadaljuje krožno poto- ! vanje po nekaterih afriških državah ameriškega pomočnika podtajnika za afriške zadeve Schaufeleja in pod- j tajnika za gospodarske posle Roger- i sa ter britanskega podtajnika za af- i riška vprašanja Rowlandsa, ki se- ! znanja jo afriške poglavarje s stali- j šči washingtonske ter londonske via- j de glede krize v deželah na jugu ' afriške celine. sodelavcev, stopiio v'ospredje"Se-i Prv^no mita o Golemu; Marcela veda je marsikdo kritiziral tako po- ' Pinola «Cesar», po njegovi kome-budo. V pregledu 'hovih filmov sta bili prikazani še dve italijanski deli, diji, pa je zanimiv poskus ekrani-zacije gledališkega dela. SERGIJ GRMEK Osfiii Afričanov obsojenih na smrt v Rodeziji SALISBURY, 20. — Rodezijsko vojaško sodišče je obsodilo na smrt osem Afričanov starosti 19 do 30 let. Gre za pripadnike ANC - Afričan National Congress, ki so obtoženi sodelovanja pri bombnih atentatih na železniške proge in na nočno zabavišče v Salisburyju, kjer je bil hudo ranjen mlad belec. Obsojenci so dejanja priznali, vendar pripomnili, da niso imeli namena Preiskovalci zaslišali framasonska voditelja Salvinija in Gellija FIRENCE, 30. — Namestnik florentinskega državnega pravdnika dr. Pierluigi Vigna, ki vodi preiskavo o umoru rimskega sodnika Oeccrsia, je v prejšnjih dneh zaslišal velikega mojstra italijanskega framasenskega gibanja Lina Salvinija ter Licia Gellija, voditelja tajne lože P-2. Vest, ki je prodrla šele danes, je potrdil v kratkem razgovoru s časnikarji dr. Pappalardo, javni tožilec, ki sodeluje z dr. Vigno v preiskavi. Salvini in Gelli sta bila zaslišana kot priči v zvezi s člankom nekega tednika, po katerem naj bi šlo umor rimskega sodnika povezati s prekupčevanjem orožja in s prevratniškim rovarjenjem članov lože P-2. Occorsio nuj bi ravno pred smrtjo dobil dokument o prevratniški dejavnosti lože. O rezultatu zasliševanja ni bilo mogoče zvedeti ničesar, vendar že samo dejstvo, da sta bila Sal-vini in Gelli povabljena na razgovor kaže, da je sled vsaj do neke mere osnovana. Glavna skrb preiskovalcev pa je v tem trenutku urediti doslej zbrano gradivo. V tem okviru ne izključujejo zadovoljivega razpleta preiskave, čeprav zaenkrat ni bilo mogoče zvedeti na kakšnih indicih je osnovan njihov zmeren optimizem. V prihodnjih dneh bi morali dobiti rezultat balističnega izvida na orožju, ki ga je dr. Vigna zaplenil v Perugii ob aretaciji sedmih pripadnikov gibanja «ordine nuovo», obtoženih atentata na stanovanjc tamkajšnjega sodnika dr. Arioti-ja. Kaže pa vsekakor, da doslej preiskovalci niso odkrili nobene vezi med zločinoma. be «Savak» Ahmada Maleka Mah-davija. Teheranska vlada je zaradi vohunovega izgona odpoklicala tajnika iranskega veleposlaništva v Švici. BANGKOK, 30. - Tajska policija je na tukajšnjem letališču zaplenila kar 150 kg heroina v vrednosti okoli 20 milijard lir. Mamilo je bilo v kovinskih hranilnikih za tekoče gorivo, ki ju je nizozemski državljan Johann Cornalis hotel po zračni poti poslati v Belgijo. Za njim se je izgubila vsaka sled in sedaj ga išče Interpol.