Iz naše stanovske organizacije. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. 1 OKROŽNO UČITELJSKO DRUŠTVO MURSKA SO15OTA vrši svoje glavno zborovanje dne 4. jan. 1923 točno ob 10. v Murski Soboti. Na dnevnem redu so razen številnih nujnih zadev volitve novega dr. odbora, dr. funkcionarjev i. dr. Vsakdo pridi pripravljen kot zainteresiran bralec naših listov. + UČITEl JSKO DRUŠTV OKRA.I IMA SVOJ REDNI OBČ trtek, dne 4. januarja 1923 ob šoli v Koniicah s sledečim vzpo, nik zadnjega zborovanja. 2. odbora. 4. Volitev no.vega o< slovensku drame«, pr.dava tov.-ica M. Poznejeva. 6. Slučajnosti. Udeležba je obvezna za vsakega člana. Društvena odborova seja se vrši istotam pol nre pred občnim zborom. Tov.-ica blagajničarka opozarja glede članarine zadnje zamudnike, da store tudi v tem oziru svoje dolžnosti. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ JE OB DOBRI UDELEŽBI ZBOROVA- LO dne 9. noveinbra 1922 v Ormožu. Pozdrav. Društveni predsednik nadučitelj Jos. Rajšp je v svojem iskrcnem pozdravu naglašal slago, ki naj vlada med učitelistvom cne šole, in se naj nikdar ne kažc na zunaj, da je ni. Josip Šinko t. Predscdnik sc spomni soustanovnika našega društva. Josipa Šinka. ki je umr! star 72 let dne 23. avg. t. 1. v Središču. Bil je najprej učitelj, potem je zapustil naš stan. bil nad 20 let župan srcdiški, potem župan-starosta, ravnotako dolga leta načelnik krajnega šolskega sveta, podpredsednik Narodne stranke na Štajerskem, načelnik posojilnice v Središču. Umrli je bil neupogliiv v bojih za iezikovne pravice našega naroda pod krutim bivšim avstrijskim režimom. S pokojnim Šinkom je legla v grob ena najmarkantnejših oseb naše politične zgodovine na Štaierskem, zlasti pa je leglo v grob skoro pol stoletja bogate zgodovine središkega trga. Kot pravi narodnjak se je vedno rad shajal s svojimi nekdanjimi stanovskimi tovariši, ter bil tudi na naši štiridesetletnici leta 1914. Veličastnega pogreba se ie udcležilo mnogo članov našega društva, tovariš ravnatelj Anton Kosf pa je irnel poslovilni naerobni govor, v katerem je slikal gospodarsko in politično delovanje pokojnikovo. Poročili: a) o pokrajinski skupščini UJU dne 3. in 4. septembra 1922 na Bledu je poročal tovariš ravnatelj Kosi, b) o državni skupščini UJU v Sarajevu v dneh 20. do 22. oktobra 1922 pa okrajni šolski nadzornik Pavel Flere. Predavanje o duhovni organizaciji učiteljski šolskcga nadzornika P. Flereta je bilo z občnim zadovoljstvom sprejeto, ter tudi predlog, da se preide h konkretnosti in osnuje v okviru učiteljskega društva pedagoški krožek. Sklepi: a) Poverjeništvo UJU naj predlaga oddelku za uk in bogočastje, da se gojenci učiteljišč tudi vadijo v uradovanju šolskih vodstev. Učiteliišča naj dobe v to svrho dopise okrajnih šolskib svetov — šolskim vodstvom, in jih naj obravnavajo v hospitadjskih konferencah. Dogaja se, da pride mlad učiteli na enorazrednico in ne zna sestaviti poročila. b) Društvo pristnpi korporativno k Učiteljskemu domu v Mariboru in Jugoslovenski Matici. c) Šolski vodja pobere mesečno društvenino, ter udnino za Učiteljski dom v Mariboru, Jugosjovensko Matico in CirilMetodovo družbo, ter pošljc ta skupni znesek po postni položnici Okraini posojilnici v Ormožu. kjer se otvori za naše društvo tekoči račun. č) Naj se zglase pevci, ki bi hoteli sodelovati pri pevskem zboru do 1. februarja 1923; kcr se vaje ob priliki zborovanj niso obnesle, bo vsak mesec ena pevska va[a izven zborovanja. Dan in uro bo določil pevovodja tovariš Dom. Serajnik. Novi udi. Na novo so pristopili: Papst Rihard. učitelj in Marija, učiteljica v Ormožu, Vitnri Srečko, učitelj v Srcdišču, Leman And;i. učiteliica v Središču. Miklavec Franjo, učitel.i na KONJIŠKl ' .R v če"V deški 1. Zapis1. 3. Poročilo 5. »Razvoj Runeču, Mlinarič Zinka, učiteljica v Središču in Andrujka LJrška, nčitcljica pri Sv. Lenartu. Prihodnje zborovanje in občni zbor se vrši mescca februaria v Ormožu. "•¦ Debata je ubrala praktično smer in se pečala z vprašanjem organizacije nadaljne pedagoške izr-brazbe potom našega pedagoškega krožka, kojega naloga uiimn drugega bo, da pride na dncvni red slehernega zborovanja kratek referat o kaki znameniti knjigi, zanimajoči nas kot vzgojitelje in kulturne delavce. Hočemo, da si vsak od nas nabavi polagoina ročno knjižnico izbranih dei strokovue vsebine iz svctovne kniiževnosti. Nekaj praktičriih migljajev in nasvetov iz vrtnarstva z ozirom na posebne prilike v Mežiški (lolini jc podal tov. Košir, zajemaloč iz svojega bogatega strokovnega znanja in sprožil misel o šolski razstavi v prihodnji jeseni, ki bi se je tideležila šolska deca. Priprava se ie povcriia majlinemu odboru strokovnjakov. Spreiet jc bi! predlog, da se naše poverjeništvo pozove, da poskrbi, da se zakonitim potom zajamči vsaketnu učitelju na kmetih pravica do primerno velikega zemliišča za vrlnarske nainciie in tudi možnost strokovne izobrazbe. Poročilo o blejski skupščini je podal tov. Moderdorfer. — Sprejete resolucijc so bile oddanc pov. UJU. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MEŽIŠKO DOLINO JE IZZA POCITNIC PRVIČ ZBOROVALO 23. novembra v Prevaljah ob skoro polnoštevilni lidcležbi. Vajeni smo vročih debat, a tako viharnega zborovanja kot topot šc ni bilo z lalika. V svojem poročilu je predsednik omenil niimo drugega pridelitev šol v I.ibeličah in Tunelu vsled razmejitve in kot nevescl političen pojav na rneji shod SSL pri Sv. Križu nad Dravogradoin, kier se je udrihalo po učitelistvu radi znanih blejskih rezolueij. Dotaknil se je tudi članka prof. Ozvalda v Popotniku in njegovih očitkov racli duševncga mrtvila v našili vrstah in mu ic dulorna pritrdil, a likrati njegove konkluzije v ppgledu na našo zahtevo po akademski izobrazbi, ki jo vendar ne zalitevamo zase, ampak za naš naraščaj. Tudi je zavračal prenagljen in zgrešen sklep iz dejstva, da se učiteljstvo ni odzvalo pozivu k sodelovanju od strani akademskega socijalno-pedagoškega krožka, ki nam je vrgel neko akadetnsko kost, da jo glodamo, ko koniaj utegiicino sproti zavzettiati stališčc napram dnevno se poraiajočim važnim narodnovzgojnim in kulturniiii problemom. O našem stališču v šolsko-refonnnih in vzgojnih vprašanjih je predaval tov. Mlačnik. Ta vsckakor prcsplošna tenia ie bila kakor znano, na dnevaem redu blejske skupščine. Vodilna misel lepega Mlačnikovega predaViinja. vsebinsko prebogatega, da bi se daln kratko posneti, je bila: Okoriščajmo se z iskustvi in stremljenji modcrnega pedagoškega svetn, prenesimo brez slepega posnemanja, kar jc traine vrednosti. na naša tla, a naš cilj bodi. da s skupnim dclom praktičnih in idejnili delavcev nstvarimo svoj lasten ideal narodne šole kot srcdiSnje točke bcdoče duhovne, kuiturne in gospodarske zajednice naše kmctske občine. + SLOVENJBISTRIŠKO UCITELJSKO DRUŠTVO JE ZBOROVALO v četrtek dne 14. t'ecembra 1922 v Slovenski Bistrici ob precejšnji udeležbi. Svojo odsotnost so takrat opravičili samo tiije člani. Makolčani, kje ste ostall? Tovariš predscdnik sc v svojcm pozdravnem govoru spominja obletnice nesrečne rapallske pogodbe in četrte oMctnice našega narodnega ujedinienja. Glede našega Ktnotnega položaja (menia, da moramo zaintcresirati vse faktorje, uveriti jih moramo. da je naš stan toliko vreden kot voiaški. da baš naš stan koristi naši državi najmani toliko, kolikor ji koristi dobra armada. Le tedaj, ako bodo merodajni krogi o tem prepričani, je upati na zbolišanje našega gmotnega stmija. Pozdravlia tnariborske goste. tov. ravnatelja Humeka in tov. nadučit. Kožuha s soprogo in nova č-luna našega društva, tov. Marico Koželjevo in tov. Franca Ferluga, oba iz Črešnjevca. Ker ie zadnii zapisnik že itak znan. preide tovariš predsednik k objavi dopisov. Z ozirom na dopis U. D. v Mariboru javi, da pristopijo k temu prekoristnemu društvu vsi člani. članarina se pobere istečasno z društveno članarino. Ena tovarišica in dva tovariša so darovali obveznico državnega pcsojila U. D., žcleti ie, da bi imeli mnogo posnemovalcev. Prečitata se tudi dopisa UJU pov. Ljubljana in mariborskega tiuiteljskega društva glede volitev zastopnikov v višji šolski svet. Ker ie tov. predsednik zadržan, sc udeleži tozadevne seje širšega sosveta v Ljubljani tov. Rainer. Kot tretja točka dnevnega reda sledi predavanje tov. ravn. Humeka — risanje kot jezik. S tein predavaniem je predavatelj dokazal v treh primerih — življenska pot rjavega hrošča, kako nastane toplomer in nevihta —. da je v mnogjh slučaiih risanje tako močan jezik kakor je naša govorica. Pokazal nam je pot, ki koristi učiteliu in učencu, prvemu, ker si na ta način olajša delo plju. ter ga prenese na roko, učencu pa, ker bo po tei metodi uporahljal vse čute. Učiteljstvo ie z napeto pozornostjo sledilo predavateliu tcr se mu oddolžilo z živahnim ploskanjem. ..... Pri slučajnostlh se doloci, da se vrsi obcm zbor prvi četrtek tneseca februarja. Tov. ravnatelj Huniek opozarja učiteljstvo, naj ne čita samo Radovanovičeve brošure »Unifikacija i reforma osnovne nastave«, temveč tudi Lokasov »Kratak osvrt na raspravu gosp. J. Radovanoviča«, da se premosti vrzel, ki je nastala med osnovno in meščansko šolo. li koncu na ktatko ocenjuje Jančičevo »Najnovejše risanie v ljudski šoli« ter jo toplo priporoča. Tovariš predsednik želi vsem zborovalcem srečno novo leto ter zaključi zanimivo zborovanje. Pri popoldanskem prijateljskem sestanku je tovariš Kožuh nabral 50 Din za U. D. v Mariboru. - S\V1NJSKO UCITEUSKO DRUŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ je zborovalo 7. dec. t. 1. na Gomilskem. Toyariš predscdnik pozdravlia vse navzoče in otvori zborovanje. Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri. Dopisi. Vladni svetnik g. dr. Žužek iz Celja se zahvaljuje za poslano mu častitko k najvišjemu odlikovanju. ~ Tov. .lančič iz Ptuja je poslal na ogled knjigo: »Najnovejše risanje v lj. šoli«. ki jo je sam založil ter prosi, da bi se 7glasilo kolikor mogoče dosti naročnikov. Knjiga se priporoča. Raztnotrival se je dopis UJU, Poverieništvo Ljubljana z dne 18. nov. 1922. glede zas«ir)pnikov v višji šol. svet. Dopis se je vzel na znanje. Za seio širjega sosveta U.IU so se podale zastopnikn primerne direktivc. Predavanje. Tovariš Dominko je predaval o čitaniu na osnovni šoli. Predavanju so člani pazliivo slediM. Zeleti bi bilo, da bi se taka predavania vršila večkrat. Tovariš preds. se mu je zaiivalil. Predlogi. Tov. Zntter prcdlaga, društvo se nai priključi skkpu vCcljskega učit. društva«, ki zahteva, da se odpravijo Matični Iisti. Predlog ie bil sprejet. Tov. I.oparnik predlaga, da naj ¦ostancjo Izkazi o šol. napredkn še nadalje. Spreicto. Na predlog tov. prcdsednika se priključi naše dništvo resoluciji Okr. učit. društva v Murski Soboti, ki zahteva uvedbo strogo iredentistične vzgoje v naše šole. Sklene se, da se bo vršil prihodnji občni zbor nieseca marca na Gomilskcm. — Glasom pojasnila Zdravstvenc nprave v Celju« je smatrati zalitevaiv.i poročila o stanju dece Je za provizorična. V kraiili, kjer ni zdravniko^aL)dgovori poročevalec po svoji vesti brez odg^ornosti za pravilnost poročila. H UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR IN BLIŽNJO OKOl.ICO je zborovalo v torek, 5. dec. 1922 ob 3. (15.) v deški mešč. šoli. Po običajnetn pozdravu predsed^iika častita ta vsem tovarišem in tovarišicam, ki so v jesenskem roku prestali izpit in preide kdncvnem redu. 1. Obravnavajo sc došli dopisi, rned tiiitni zlasti oni U.IU radi volitev zastopnikov v višji šolski svet, kateri se tudi izvolijo. 2. V cnourncm krasnem prcdavanjii nam je podal tov. Hergouth sliko Mariborskega okraja iz geološkcga stališča. — Za svoje res mojstrsko sestavo- ie žel predavatelj zasluženi aplavz. 3. Pri slučajnostih se je sklenilo, 1. da pristopi društvo korpnrativno k »Društvu učiteljskega doma v Mariboru. 2. V »društvo najemnikc.v« (dpošlje društvo kot zastopnika tov, Tušaka. 3. V odsek »Učiteliiščnikov« se volita tov. Mirko Kožuh in tov. Milka Bračičeva. 4. Izreče su najlepša zalivala »Rezervneniu skladu< poverjeništva IJJU v Ljubljani za poslani zntsek 250 Din za bolno tovarišico ter se sklene, da se bo agitiralo in podpiralo ta sklad, kolikor bo v naših močeh. -+- LJUBLJANSKO UClTELJSKO DRUŠTVO je zborovalo 18. no.v. 1922 ob običajni uri na Št. lakobski šoli. Predsednikovo poročilo je obscgalo kratek pregled zabavhih večerov, katero je društvo priredilo. Nato je podala tov. gospa Engelmanova izčrpno poročilo o vtislh in najnove.iših kulturnih inštituci.iah po Čehoslovaški republiki. Krasno je popisala svoje potovanje iz Beograda preko Ogrske v Bratislavo (Požun), nato v Brno in končno v zlato Prago. Vse povsod je z živo bescdo orisala in opisala znamenite humanitarne zavode. njih notranji ustroj in aparat, predvsem delovanje Rdečega križa in njegovo nalogo po tej hudi svetovni vojni, ko še vsa Evropa bole!ui in ie podobna osrromnemu bolniku. Vmes pa ie vpletla posamezne znamenitosti mest in pokrnjin, njih naravno krasoto in zgodovino. a pred vsem tudi šege in navade na.roda, to je preprostih seijakov. Predavanje nais^je scznanilo z visoko stopnjo češke kulture, z organizatorično silo Čchov ter njih nevpogljivo voljo, stremeli in doscči isto stopnjo omike kot jo ima zapad. Tudi na tetn poliu bi se morali učiti pri niih. — Za svoie terneliito prcdavanie je žela govornica biirno odobravanje. Slučainosti. Priporoča se knjiga: Ivo Jančič: »Nainovejše risanje v liudski šoli« v nakup. — Glede nahavi: cene.iših živil za državne nameščencc se sklene poslati vlogo na Višji šolski svet, naj ono izposluje. da dobe cenejša živila tudi sauici brez lastnega gospodintstva. — Končno se društvo priključi sklepu ptujskcga učiteliskega drnštva, naj U.IU izposluje izvršilno naredbo k zakoniku, da dobi učiteljstvo stanarino in ogrev, :i funkciiske doklade šolskim voditeliem naj se zopet izplačujejo ter naj bode Viš;i šolski svet dosleden v svojem poslovanju. S teni ie bil dnevni red izčrpan in predsednik zaključi nato zborovanje.