85 5 A
60L00200
OSREDNJA K.MJI
i p.p. 126
66001 KOPER	.
Primorski
i
w
»H
' v's .x^''	T$
nevnik
^°štnina plačana v gotovini	,-,	-. rrk ..
Abb. postale I gruppo	(.jCHcI loU lir
Leto XXXIII. Št. 92 (9700)
TRST, nedelja, 24. aprila 1977
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdob* * v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu*kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
OB 25. APRILU, DNEVU VSELJUDSKE VSTAJE PROTI NACIFAŠ1ZMU
POZIV INGRAA, NENNIJA IN ANDREOTTIJA K BUDNOSTI PRED PREVRATNIŠKIMI SILAMI
Poziv mladini, naj ne naseda fašističnim provokatorjem in naj se bojuje za ohranitev demokracije ter vrednot protifašističnega boja
25. APRIL
25
• april — dan vstaje v Sever-foliji, je državni praznik. Pra-iVl,e’n° Sa tudi mi Slovenci, ker , 0 okviru države, v katere Ijj™1 živimi, del tistih demokra-»o ^r italijanskega naroda, ki k 2j' april ustvarile, ki so vide-ne a^rat in vidijo tudi danes, aa-„ ® JJtorda še bolj kot kdaj koli kjje 1 Povbjnih letih, v njem sirnih Upora 1,1 zvestobe proti naci-učnemu mračnjaštvu za svo-jn°° *n demokracijo. Mi Slovenci tgff nami demokratični Italijani na ^	praznujemo tudi druge
ki pomenijo zgodovinske
\t„„e oborožene vstaje proti o-
upa*
»seli ,le4e rfoje,
Pr0|j
oia!°rju. i oda smisel in pomen teh jubilejnih datumov, neha njihovo časovno zapo-ie vendarle en sam — upor ii, ■ nasilju nad svobodo narodov Ij ^meznikov za zmago in uve-
truf V/ naprednih, demokratičnih ^n'fl načel in odnosov.
8q|. ru®en* stno v lem boju zrnati^ z zmago postavili leme;je <yr ^ odnosom, ki so dobili svoj v novi republiški ustavi, i "ffor s tem, ko smo dosegli Uit' 0u°' uzakonitev novih odno-ii, ' se boj demokratičnih množic (Qlllaf>rednih sil v družbi ni kon-lie’ Ustava je poslala le izhodi-foiii *° faktično* uresničevanje na<-eU Dvaintrideset po-iire, !. fot pa nas je naučilo, da kuj ni^evanje teh načel ni lahko *0tie^ hhrmalno. moralo biti. ker Stih a ,ob odpore tistih nazadnjaki, Sl*, ki no preživele polom iwe v ugodnih pogojih povojnih Wl?r znova organizirale v od-1'‘n v Prikrili obliki.
,® teh dvaintrideset let nas je iii tudi, da se z vztrajnostjo 4j \j^Vsem z bojem vendarle tuli, J odporih lahko mnogo rto.se-«t0 v* čeprav je treba prepogo-•"ojjjj ’ za skromne dosežke pobij, y nešorazmerno mnogo ener-«at)1 se bi bilo lahko lažje, tno-Oe' sai so odpori in ovire

ta . J vednc
J^aaje
vedno le umetne pretveze dolžnostim, ki i ih tale ^ temeljni zakon demokrat ič-to p, at’e — ustava in ker se v "i in(°St° vPteta]o partikularisLc-Polije eresi in računice oblastne ^ije ’le s^e ’n *a! tudi pomanj-■%(i^°0uinn za jasne napredne
Sjba Je vztrajati, treba se je 25.	.*9e Poli očitno ni!
ni in ne sme biti dan b izg0?: kaiti če bi bil samo to, no svojem pomenu in
Politične sile
itali-
družbi so postavljene pred tjrbjg 'et°stni izpit. Res je, da ne Ie tei povojni dobi, toda res \ ’ ie nikoli tako drama-%klh e(,n°- Nebrzdano nasilje po *e6j „ 1 nlijanskih mestnih ni samo ",en- Z a njim je široko za-\iiil, ^onever skrajnih reakcio-J izzvni ’ bi zrušile ustavni red has r nvonturistične odločitve. \j )e ie treba zato streti z , foičn ,e^,stu*' k' jih daje demo-s a zakonitost. Odločnost v je danes imperativ. De-7>fitj J°. ie treba učinkovito za-If nj^jhrj‘i učinkovita zaščita pa rfopiij Ihansko uveljavljanje v fiifi Upvornosti vseh demokra-. bilje 'talijanske družbe. Izmil
j ‘Je (a,. .juiiBKe uruzue. temi-
ozljjL . skupnostni odgovornosti
"fon,
N
'fo *k.
25.
Interesov oblasti, spobduja
*'Q j '/I
^ ^akratični družbeni napre-
cs
šibi
e in prevratni.Uvo, objek-noč demokracije in za-
tflf° Usol'1! m°ra spominu biti :% nuH.l tudi obnovljeno po-
1	0 afer ■	“ aonuvijenu pv-
2»^*- demokratične proti-j,i> or0nn e!‘°tnosti množic in njiho-1«° noč'Znan^ Palitičnih sil. Pre-M, it J‘a uvozijivem dvorišču t' "bs «! qTn* ie dokazala, da je i ie živ ° b^sntna ta nujnost, da d\Prisotna tudi drugod v i«^n»lci/, °^aiuie enotna obsodba M,ni ^oklepov mračnih sil ob ijjkun nrjCl,e,'i. da se tem na-jL®fovg (j 'edl konec z avtoriteto rli<ykraci^ >n Z Odločnimi v 1 družbenimi spremem-
*iL ^tožic U Zahtev i'1 teženj Ijud-^	'n vseh demokratičnih
RIM, 23. — 25. april, praznik vseljudske vstaje proti fašizmu in nacizmu, se praznuje letos v pogojih zapletenega političnega položaja, v katerem prevratniške sile skušajo 'potisniti nazaj kolo zgodovine in demokratični napredek v državi ter uničiti pridobilve protifašističnega boja.
To je jedro izjav, ki so jih dali ob 25. aprilu po televiziji predsednik poslanske zbornice Ingrao, predsednik socialistične stranke Nenni in predsednik vlade Andreotti. V svojih pozivih so se obrnili predvsem na mladino in jo pozvali na budnost za ohranitev in utrditev demokracije ter vrednot protifašističnega boja.
Ingrao je med drugim dejal, da vse, kar je bilo pozitivnega narejenega v Italiji, je prišlo vedno iz delavskih vrst, kar je pripeljalo do zmagovitega odporniškega gibanja. Zato se je Ingrao obrnil na mladino in dejal, da je enot-
Mednarodna komisija pravnikov za zaščito narodnostnih manjšin
DUNAJ, 23. — Mednarodna komisija pravnikov 1IG, ki je zasedala na Dunaju, meni, da mora komisija združenih narodov za človekove pravite sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito manjšin v deželah, kjer kršijo njihove pravice. Manjšine bi morale imeti možnost, da svoje pritožbe posredujejo u-streznemu mednarodnemu forumu, ki bi proučil trditve o kršenju manjšinskih pravic in nato sprejel ustrezna priporočila. V posebni resoluciji, ki so jo nato sprejeli na kongresu komisije,1 so poudarili pravico manjšin do lastne kulture, jezika iu religije, kar vsebuje tudi mednarodno pravo. Mednarodna komisija pravnikov je razpravljala* tudi o drugih vprašanjih, med drugim o mednarodnem terorizmu in mučenju ljudi v nekaterih državah.
nost edino sredstvo za nadaljevanje po pravi poti, medtem ko razdvojenost lahko podleže provokacijam in končno porazu. Ingrao je poudaril, da v sedanjem položaju ne gre samo za gospodarske težave, marveč gre predvsem za vprašanje države.
Senator- Nenni t>a je dejal, da ko se danes postavlja vprašanje obrambe države celo z orožjem, je jasno, da si to nalogo lahko prevzamejo samo vse demokratične in ljudske sile. Na to je Nenni opozoril predvsem mladino, tudi tisto, ki misli, da bo z nasiljem dosegla svoje cilje, v resnici pa brede v degeneracijo in v povezavo z navadnim zločinstvom.
Nenni se nato s ponosom s|x>min.ja na dneve osvoboditve pred 32. leti, ki je stala toliko žrtev in ki še da-hes zahteva žrtve zaradi spora, ki je že tedaj nastal med zgodovinskimi slrujemi demokracije, in sicer med strujo stvarne družbe in držhve
in strujo ohranitve predfa^ističnega reda. Gledano iz tega zornega kota. je poudaril Nenni, položaj v Italiji ni bil nikoli tako nevaren kot je danes, ko se je vse ustavilo zaradi močnega napredovanja levice na lanskih junijskih volitvah in o-vir, ki se postavljajo odprtju na levo. V takšnem položaju, je delaj Nenni, 25. april zgubi vsak konic-norativni značaj in se spremeni v enotno obveznost boja za ovrednotenje osvobodilnega gibanja, brez katerega ne more biti demokratičnega reda.
Predsednik vlade Andreotti je govoril o težavah 30-letne poti in o sedanjem resnem položaju. Kljub temu pa ,ic Andreotti dejal, da je «končni obračun' pozitiven* in da so sedanje težave predvsem posledica prehitrega napredovanja. Andreotti je nato govoril o velikem človeškem bogastvu in zavesti prebivalstva. čeprav obstajajo nekate-
re manjšinske skupine, Id si prizadevajo, da bi vse to uničile.
Ob tej priložnosti je -Andreotti dejal, da bodo sedanji pogovori med strankami koristni, "če bodo ustvarili irogoje za sestavo stvarnega progi ama. Ko je govoril o mladini in njenih vprašanjih je omenil koristnost zakona o mladinski zaposlitvi, ki bo omogočil zaposlitev določenega števila mladih brezposelnih ljudi.
Zveza italijanskih partizanov AN Pl pa je naslovila na prebivalstvo poziv, v katerem pravi, da je 25. april priložnost za odločen nastop za spremembo italijanske politične smeri. Ta sprememba, pravi ANPI, se mora nujno sklicevati na ideale, ki so vodili protifašiste v boju proti naci fašizmu za novo življenje v Italiji in Evropi. Tudi ANPI govori o resnem gospodarskem položaju v državi, zahteva odločne politične izbire in pravi, da je treba ustanoviti učinkovito državo, ki bo razpolagala s sredstvi, da zajamči demokracijo in svobodo. Zato se ANPI ne strinja z upravnimi in zakonskimi ukrepi o javnem redu, lu ne koristijo demokratičnemu političnemu napredku.
OSREDNJA TRŽAŠKA PROSLAVA DNEVA VSTAJE ITALIJANSKEGA NARODA
Rižarna ■ preverjanje zvestobe idealom protifašističnega boja in demokracije
Slavnostni govorniki župan M. Spaccini, pokrajinski odbornik L. Volk in tajnik CGIL L. Lama poudarili nujnost enotnosti in nadaljevanja boja za pravičnejši družbeni red
S sinočnje osrednje tržaške proslave dneva odporništva, ki je bila v Rižarni

POSEG ENOTNE SINDIKALNE FEDERACIJE PRI NOTRANJEM MINISTRSTVU
DMOKRA T1(NE ŠILC ZAHTEVAJO PREKLIC ODLOKA 0 PREPOVEDI SHODOV V RIMU
Prepoved shodov še posebno prizadene slovesnosti ob proslavi delavskega praznika 1. maja - V Rimu pogrebne slovesnosti za ubitim agentom Passamontijem
RIM, 23. — Odlok rimskega prefekta, ki je prepovedal vse množične in ljudske shode do konca maja, je povzročil, kot smo sicer že poročali v včerajšnji številki, val protestov predvsem v sindikalnih vrstah. Enotna sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL bo posredovala pri notranjem ministrstvu, da bi dosegla spremembo tega odloka. Ne moremo se sprijazniti z dejstvom, pravi enotna federacija v svojem tiskovnem sporočilu, s p-epovedjo demokratičnih in sindikalnih manifestacij, še zlasti tradicionalne proslave delavskega praznika 1. maja. Enotno tajništvo bo proučilo nastali položaJ na svoji seji, ki je sklicana za sredo, 27. aprila. Zvezni tajnik CGIL Dido je v pogovoru s časnikarji povedal, da odlok ne Joči med demokratičnimi shodi in izzivalnimi manifestacijami. Dobro se zavedamo, pravi Dido, da je treba preprečiti tiste pobude, ki lahko omogočijo pro-vokatorskim skupinam, da stopijo v akcijo. Vendar pa se ne moremo sprijazniti s prepovedjo pro-
I slave 1. maja. Zato bomo zahte-
vali spremembo prefektovega odloka, saj je nepojmljivo, da bi od * povedali slovesnosti zaradi pobud majhne skupine provokatorjev.
Tudi socialistična skupina v okviru univerze je protestirala proti ukrepu, ki prizadene interese celotnega delavskega razreda in vseh demokratičnih sil ter koristi tistim silam, ki hočejo zavirati proces demokratizacije znotraj sil javne varnosti. Odgovor na reakcionarni načrt, ki se razpleta v Italiji ne mo:e bi v policijski državi, kot bi jo hotela ustanoviti sedanja vlada. Zato, pravijo socialisti na rimski univerzi, odločno protestiramo proti prepovedi manifestacij.
Popoldne je bii v Rimu pogreb polie jskega ' agenta Settimia Pa-samontija, ki so ga umorili v teku tragičnih četrtkovih neredov na rimski univerzi. Bila je navzoča velika množica ljudi, ki se je tako hotela pokloniti spominu mladega poLcaja, ki je postal žrtev pro-vokatorskega napada. Po pogrebni slovesnosti so Pasamontijevo truplo odpeljali v Roseto degli A bruzzi, njegovo rojstno mesto. Med
slovesnostjo je prišlo tudi do manjšega incidenta, ko je nekdo v treh dolgolascih, ki s-a krožili tam okoli, baje prepoznal tri člane avtonomnega kolektiva iz Ul. Volsci. Množica bi s trojico mladeničev sko raj fizično obračunala in fantom bi trda predla, če ne bi posegli kolegi ubitega agenta, ki so jih iztrgali iz rok razja-jenih meščanov. Kljub temu so trije mladeniči le zadobili nekaj podplutb.
Zjutraj je bila obdukcija Pasa-montijevega trupla. Zdravniki so ugotovili, da je agdnta zadela ena sama krogla, ki mu je pretrgala aorto ter povzročila takojšnjo smrt. Krogla se je potem ustavila pri vretencu. Samokres, iz katerega so kroglo izstrelili je bil, kot kaže, kalibra 7,65. Zdravstveno stanje ameriške časnikarke Patricie Bor-nie in .genta Antonia Merenda je nespremenjeno. Merendi je dr. Guidetti odstranil kroglo, ki se mu je ustavila pri hrbtenici. Pri tem ugotavljajo preiskovalci, da sta bili krogli, ki sta zadeli Berniejevo in Merendo kalibra 6,35 ter 22, kar dokazuje, da so imeli provo katorji na četrtkovi manifestaciji
orožje najrazličnejših kalibrov.
V rimskem študentskem domu je bila danes skupščina, na kateri so se sestali odbori posameznih fakultet. ki so razpravljali o četrtkovih neredih. Osamitev tako imenovanih avtonomnih kolektivov je bila osrednja tema razprave. Študentje so sklenili, da se ne bodo udeležili razprav,-.ki so jih organizirali avtonomni kolektivi ter tako še bolj podčrtali, da se ne strinjajo z nScinom boja, ki- so ga slednji uvedli in ki je povzročil že toliko žrtev.
Duhovi so se pomirili tudi na bolonjski iri , na florentinski univerzi,' Študentovsko gibanje v Firencah je sinoči poznd v noč razpravljalo o položaju na fakulteti za arhitekturo ter izrazili solidarnost z osmimi profesorji, ki so jih študentje pred dnevi zaprli v učilnico ter jih prisilili, da so pozitivno ocenili vse tiste, ki so se prijavili, da bi naredili izpit- iz matematične analize. Študentovsko gibanje je ta dogodek odločno obsodilo ter pozvalo osem profesorjev. naj umaknejo napovedani odstop. (if)
Višji davčni odtegljaji
za družinske člane
RIM, 23. — Na osnovi tako imenovane *tninireforn)e Pandolfi* so po zakonu priznali višje odteglja j je za družiiske člane v breme za poslenih oseb za leto 1976. Zato je bilo danes sporočeno, da morajo vsi uslužbenci, ki nimajo dru gih dohodkov in ki zato niso primorani sestaviti davčne prijave o dohodkih lanskega leta .(vzorec «740») do 30. junija, predložiti prošrtjo delodajalcu, da se prilagodi novim davčnim pravilom in da izplača uslužbencu, najkasneje , v prihodnjih štirih mesecih, vsoto. ki mu je' bila pridržana pri obračunavanju nižjih davčnih od-'bitk^v. Prošpja mora biti vložena najkasneje do 30. aprila in napisana na prostem papirju. Kdor bo vloži prošnjo po 30. aprilu, mu bo delodajalec ršzliko pridržanih dav-’kov lahko vrnil šele do konca leta.
Preklicane stavke šolnikov
RIM, 23. — Zvezni sindikati šol-' mikov šo danes sklenili preklicati ‘stavke, ki so jih napovedali za 29. aprila ter 4.,'5. in 6. maja. Do preklica je prišlo po današnjem srečanju z ministrom ža šolstvo Malfattijem, s katerim so še dogovorili glede nadaljevanja pogajanj za obnovitev delovne pogodbe (učnega in neučnega osebja), zlasti pa še za rešitev 1 vprašanja nestalno zaposlenih šolnikov.
.      .........n........... n.....   mm.,11,......,1...........n   .mm mm        mm.       n.,...,..,     
Vprašanje reforme univerze in MaUattijev zakonski predlog
Na splošno se govori in zatrjuje. da je univerza v Italiji tveliko nacionalno vprašanje». Ne le zato, ker gre za zastarelo in povrhu povsem neustrezno ustanovo za produktivne potrebe in za razvoj države: temveč tudi in predvsem, ker gre za kraj, kjer se polarizirajo najbojj zahrbtna in dvoumna polikčna nasilja. kol na žalost zgovorno do-' kazujejo tragični dogodki zadnjih dni. Lahko bi rekli, da se je Strategija napetosti danes odločno preusmerila na univerze in predvsem v tista mesta kjer ie prisotnost levih sil v krajevnih u-stanovah močnejša: Bologna Rim, Turin.
Morda ni drzno trditi, da skušo danes, potem ko je črni terorizem ob koncu šestdesetih let hotel z bombami prizadeti predvsem obnovljeno sindikalno zavest delavskega razreda, terorizem mestne gverile, katerega simbol je postal samokres P-3S prizadeti na še bol: zahrbten način politična predstavništva oeiavsk.ega razreda, predvsem KPl
Razpravljati in pričkati se v tem kontekstu o univerzitetni reformi, je skrajno zapleteno. Pomeni na neki način razpravljati o tem, kako urediti in opremiti zgornja nadstropja v hiši, v kateri gorijo templji. To seveda ne pomeni, da ne bi smeh dajali
potrebne pozornosti prašanju re-jarme, pač pa se je treba zavedati, da je hkrati z reformo potrebno zasnovali celo vrsto drugih ukrepov in pobud okrog univerze. da bi katerakoli reforma postala uresničljiva. Treba se je sprijazniti z dejstvom da univerzitetno vprašanja danes v 1-taliji ni le tehnično vprašanje — kako modernizirati in racionalizirati to srednjeveško ustanovo in jo usposobiti za potrebe industrijske družbe pa čeprav s kakšno korporativno m kooptativno koncesijo. To bi kvečjemu bilo možno pred 15 ali 20 leti. ko je univerza bila še u-stannva v izključno korist , prevladujočega razreda.
Ne gre pozabiti, da se je, fetalno vzeto, osnova italijanske družbe kljub vsemu temeljito spremenila, kat so, se spremenile njene vrednote m njene družbeno - politične zahteve, ter s tem njen način soočanja s konkretnimi problemi. To pa ne velja za ustanove, ki ostajajo takšne kot so bile; kot da bi se ne bilo nič zgodilo, še zlasti za u-niverze, ki so v vseh pogledih najbolj zaostale. Prepogosto se pozablja. ,da je v zadnjih letih stalno naraščala zahteva po demokratizaciji. kateri se ie pridružila tudi zahteva po vzgoji s potrebo po demokratizaciji pa
so nastale novi zahteve po novemu načinu kulturne, znanstvene in raziskovalne vzgoje, ki naj. bi ustrezala realnim in neposrednim problemom
Če je res. da je univerza tudi \ «parkirišče» za izobražence, je prav tako res. da se tudi med časom «množičnega parkiran ia» proces prilaščanja znanja nadaljuje. četudi univerza kot ustanova ni sposobna dajati novih oblik znanja, ki bi bile boli v skladu s potrebami slojev, ki so doslej bili izločeni iz procesov visokega šolanja. 7.ato se govori o dekvalifikaciji in se pri tem pozablja, da je med analfabetizmom in množično intelektualua-cijo, va čeprav dekvalificiranc. v primerjavi s časom, ko' je Lila univerza domena višjega razreda in elite. Vsekakor boljša slednja od analfabetizma.
Ko razmišljamo o reformi u-niverze. je treba — menim — razmišljati tudi o teh problemih razen o onih. o katerih se mnogo razpravlja, kot na primer o tehnično intelektualni zaposlenosti. o gospodarskem razvoju, o problemih, katerih rešitev ni v omenienem ali programiranem številu, kar bi škodovalo predvsem tistim, ki so končno lahko prišli do višje izobrazbe Tu se kvečjemu odpira drugo večie vprašanje, ki ga je mogoče na
tem mestu samo nakazali, se pravi, kako premostiti in uskladiti ločitev med ročnim in intelektualnim delom, a vendarle socializirati znanje in intelektuali-zacijo vseh.
Kako v luči teh površno nakazanih problemov' razumeti predlog Malfatlijeve reforme, ki je. vrhu vsega za sedaj le delno znan?
Ne glede na polemike o neobičajnem in dvomljivem pos'np-ku za predložitev osnutka m;ni strhkemu svetu — ki so ga mnogi ozmčili za justifikatorskega — s predhodnim sporazumom s sindikati in brez vsakršnega posvetovanja z drugimi strankami, se Malfattijev predlog pa prvi pogled predstavlja kot poskus izključno notranje preosnove univerzitetne ustanove, kot če ■ bi šlo za od družbe in teritorija ločeno telo. Najpomembnejše novosti, če jih lahko tako imenujemo, so znane: enotni stalež docentov, raz‘ deljenih v dve skupini, reane profesorje, in ' pridružene profesorje; ukinitev fakultet in ustanovitev tematskih . področij (di-partimenti) kot primarnih sedežev za znanstveno raziskavo; razčlenitev dinlome na tri različne ravni — diploma, promocija in doktorat Kar zadeva univerzitetna organe, so predvideni v bistvu trije:	univerzitetni svet,
svet tematskega področja (cfi-
partimenta) ter svet diplomskih tečajev. Poleg tega je predviden vsedržavni univerzitetni svet.
Spustiti se v podrobnosti tega delnega predloga za reformo na tem mestu ni enostavno. Bilo bi potrebno vsaj razmišljati o dolgi, več kot deset leš trajajoči razpravi o raznih predlogih reforme. Toda upoštevajoč že navedene potrebe sedanje italijanske družbe so možne naslednje pripombe:
a)	iz predloga ne izhaja jasno, kakšen je resnični smisel načrta za univerzo, ali bolje, zdi se nam, da načrta sploh ni in da je reforma po eni strani nekak poskus odgovoriti na bolj ali manj korporativne zahtev* učnega in neučnega osebja, po drugi strani pa bolj ali manj iluzorno upanje, da bi rešili vse z mitičnim tematskim področjem (dipartimento), o katerem nihče ne ve, kaj naj bi bil in kako naj bi deloval:
b)	• ne glede na leporečje o enotnem docentu bode u resnici še naprej obstajali docenti A kategorije (redni profesorji) ter docenti B kategorije (pridruženi profesorji) z istimi dolžnostmi, vendar z ločenimi pravicami, s čimer se v bistvu favorizira v novi obliki ponavljanje ubaronij» in selekcija s kooptiranjem ne na osnovi znanstvenih zaslug, pač pa po zvestobi akademskim, oblastem:
c)	namesto, da bi na nov način zasnovali odnos med didaktika in
raziskavo, se ločevanje teh dveh komponent še poglablja, s čimer, še zlasti študente postavlja v položaj golih potrošnikov diplomatskih oziroma promocijskih tečajev in se jih tako dejansko izključuje iz tematskega področja (diparti menta);
d)	pomanjkanje kakršnekoli o-membe pravice do študija, kar naj bi se zgodilo z naslednjim zakonskim odlokom, ter pomanjka nje vsakršne omembe programira nja in nujnosti povezave med uni verzo, področjem in specifičnim potrebami razvoja.
V primerjavi s tem predlogi le vice (socialistov in osnutek ref or me KPI — Malfattijev predlog vse buje sicer nekatere zahteve komunistov), čeprav se zdijo bolj vezani na tradicionalni vzorec u niverze glede na notranje poslova nje, vendarle bolj ustrezajo de mokratičnim zahtevam in progra miranemu razvoju družbe, v ka tero mora univerza nujno biti vključena. Norme o ustanovitvi no vih univerz, o pravici do študija o razširitvi pristojnosti glede de lovne izbire na celotno tematsko področje (dipartimento) in ustano riten deželnih univerzitetnih sve tov ter stroga nezdružljivost med političnimi, profesionalnimi in uč nimi Junkciiami, so glavne točke predloga KPI, ki pa jih v Malfat tijevem predlogu ni.
DARKU BRATINA
Poziv k enotnosti, k skupnem« nastopanju vseh demokratičnih sil, je občuteno izzvenel iz slavnostnih govorov na tržaški osrednji proslavi dneva odporniške vstaje italijanskega naroda. Pred izredno velikim številom ljudi, ki so se zgrnili okoli ploščadi v Rižarni, so tržaški župan Marcello Spaccini, pokrajinski odbornik Lucijan Volk in generalni tajnik sindikalne, organizacije CGIL Luciano Lama. naglasili nujo po iskanju in poudarjanju skupnih idejnih vrednot in ciljev ljudi različnih političnih nazx.rov, veroizpovedi in jezikov. Samo v spoštovanju različnosti in v premoščanju neenakih pogledov za dosego enotnega cilja je uspel boj proti nacifašizmu leta 1945, samo s tako težnjo se bodo lahko danes demokratične sile uspešno zoperstavile ponovnim poskusom izvajanja nasilja nad človekom, so pribili govorniki. Žrtvam, ki so padle širom po Evropi, mučenikom tržaške Rižarne, smo dolžni vsaj to, da nadaljujemo njihov boj za pravičnejši družbeni ustroj.
Sinočnja svečanost v Rižarni kateri so prisostvovali številni predstavniki družbenopolitičnega življenja, med katerimi predsednik deželnega sveta Pittoni, podpredsednik deželne vlade Stopper, predsednik tržaške pokrajine Ghersi, generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko. sen. Jelka Gerber' in drugi parlamentarci, župani okoliških občin ter predstavniki prefekture in vojaških oblasti, se je pričela z verskimi obredi. Italijanskemu in slovenskemu katoliškemu sta sledila srbsko-pravosiavni in židovski, katera j« spremljalo zborovsko petje. Prvi je spregovoril tržaški župan Marcello Spaccini. V preverjanju zvestobe ali odstopanja od idejnih vrednot, je označil bistvo vsakoletna zbiranja v Rižarni. Ob obletnici oborožene vstaje, s katero smo si priborili republikansko u-stavo in z njo pravico do svobodne izmenjave mnenj, je nadaljeval Spaccini, delamo obračun naš'h vsakodnevnih prizadevanj, da o-hranimo to, ža kar so bile potrebne tolikšne žrtve.
Vendar pa očitno nekaterih niso izučile žalostne in grozotne zgodovinske Ukušnje. če hočejo danes ponovno z nasiljem zatreti svobodno izmenjavo misli in pravico do političnega soočanja, če se njihovo idejno nasprotovanje večkrat sprevrže celo v umo\ Zato se danes, je še podčrtal tržaški župan, ne moremo in ne smemo več klanjati spominu mučenikov Rižarne v ganjeni tišini, temveč mora naš protest nad naraščanjem nasilja izzveneti bučno in ogorčeno.
Glasno tudi zato, je v slovenščini povzel pokrajinski odbornik Lucijan Volk, da seže do mladine zgled tistih, ki so za ceno lastnega ž vljenja zagovarjali pravico do družbe enakih. Vendar pa, si je prizadeto priznal Volk, nismo znali uresničiti njihovih idealov skupne poti v pravičnejše življenje, ker smo dovolili, da je pri nas. kot drugod po svetu, prevladal razdor. Predolgo so ideali odpora n upora proti fašizmu, ki so jih u-zakonili v republiški ustavi, ostajali in nekateri še ostajajo samo na- papirju. Prav neizvajanje teh načel je privedlo do današnjega stanja- krize, izhod iz katere pa ne more b'ti, kot nekateri verujejo, v odklanjanju vsakršnega družbenega pravila ali celo v iracionalnih izpadih nasilja in nihilizma.
Izvajanje ustavnih načel, je nadaljeval Volk. dolgujemo še zlasti mladi narodom, ki bi zas.u-žili, da vstopijo v življenje v ti finejših in pravičnejših razmerah. Kljub velikim težavam in upravičeno smo ponosni nato, je ob koncu podčrtal Lucijan Volk. smo v naših krajih ustvarili ozračje mirnega sožitja in verjamemo v nadaljnje izboljšanje prijateljstva in sodelovanja med tu živečima narodoma in sosednjima državama.
Ob poklonu mrtvim lia tem žalostnem kraju, je pričel svoj govor generalni tajnik CGIL Luciano Lama, ki so z življenjem plačali pripadnost drugačni rasi, drugi veroizpovedi ali političnemu prepričanju tiranskega zavojevalca. se moramo spom^ tl na vzroke ki so nam dali moči, da smo se mu uprli pred 32 trii.
Združeno smo se mu uprli, kljub drugačnim pogledom na družbeni red, ki smo ga hoteli ustvariti. Današnjim načrtnim poskusom, da bi izbrisali ideale odporništva, se moramo ponovno upreti, toda z demo kratičnimi postopki, kajti P-36. ia
(Nadaljevanje na 2. straniJ,
Rižarna - preverjanje zvestobe idealom
TRŽAŠKI DNEVNIK
24. aprila 19^
(Nadaljevanje s 1. strani)
S POLAGANJEM VENCEV IN DRUGIMI POBUDAMI
še pribil Lama. ubija, ne prepriča ne vesti ne razuma. V enotnosti smo takrat prebrodili marsikatero težavo, v enotnosti osnovali novo republiko, v enotnosti vzpostavili odnose sožitja s sosednjimi narodi. Tudi danes, je pozval govornik, je nujno potrebna skupna zavzetost, če hočemo ohraniti svobodni in demokratični družbeni ustroj. Samo tako lahko dostojno počastimo padle za svobodo, je ob zaključku naglasil Luciano Lama, samo tako bomo res pokončali pošast, ki je njih zverinsko u-bila.
Begat kulturni program
Medtem ko pišemo, se v svečanem vzdušju nadaljuje v Rižarni bedenje s kulturnim programom. Množica ljudi sledi s posluhom in navdušenjem točkam recitatorjev, pevcev in glasbenikov. Kulturno pričevanje odporništva, poezije, proza, glasba, vračajo spomin v krute čase nacifašistič-nega barbarstva, vračajo spomin v junaška leta odpora in vere v boljšo bodočnost.
To noč je Rižarna živa. Človek se čuti blizu človeka, kultura je zlata nit, ki veže srca, nas trezni in utrjuje prepričanje, da -je kljub smrti in trpljenju človek vreden, da je. Kulturni delavci, igralci, glasbeniki, pesniki so med zidove smrti vnesli tisto lučko, ki je danes vsem potrebna. Na dvorišču Rižarne projicirajo diapozitive in vrtijo glasbo iz odporništva. V dvorani Rižarne si sledijo recitatorji in glasbeniki. Imena vseh ne moremo zapisati, saj so vsa enakovredna, enako pomembna. Važna je iskrenost doprinosa. Kronistova dolžnost je, da nekaj imen zabeleži, čeprav je težko koga izpustiti, saj je vsak človek, ki nastopa, prinesel med ljudi svoje delo, svoje muke in svojo vero.
Program sta s kratkim nagovorom otvorila Nuccio Messina, ravnatelj deželnega Teatro Stabile in Filibert Benedetič, ravnatelj Stalnega slovenskega gledališča. Benedetič je namesto govora prebral pesem, ki spominja na žalostne dni nacifašističnega nasilja. Nastopil je otroški zbor «Kraški slavček» iz Nabrežine pod vodstvom Sergija Radoviča, skupina igralcev, med katerimi sta bili Mira Sardoč in Marisa Bartoli pa. je recitirala nekaj pesmi v štirih jezikih. Pesmi sta brala med drugimi tudi člana hrvaškega Narodnega gledališča Tonko Lonzar in Neva Rošič, nastopil je predstavnik nemškega kulturnega inštituta, ki je prebral nekaj pesmi Paula Zehlerja. Nastopila je tudi gledališka skupina «La contrada*. Panagulisove pesmi pa je brala Marina Delfin. Pel je akademski pevski zbor «Tone Tomšič*, ki je navdušil občinstvo.
Medtem ko gre časopis v tisk se vrstijo še drugi igralci in glasbeniki. Ljudje še Vedno z zanimanjem sledijo programu, ki kaže, da bo trajal pozno v noč. Medtem ko se program nadaljuje prihajajo telegrami in pisma igralcev in gledaliških ustanoV: Pred nami je nepozabna noč.
VSEPOVSOD SVEČANE PROSLAVE OB DNEVU ZMAGE IN OSVOBODITVE
Danes osrednja svečanost v nabrežinski občini z odkritjem spominskih obeležij v Mavhinjah in Cerovljah
Letošnje proslavljanje obletnice zmage nad fašizmom in osvoboditve obsegajo poleg sinočnje osrednje spominske svečanosti v Rižarni se vrsto večjih in manjših komemo-rativnih manifestacij. Že včeraj so delegacije krajevnih uprav in drugih organizacij polagale vence pred spomenike in grobove padlih borcev v NOB in odporništvu. Predstavništvo deželne skupščine, ki ga je vodil predsednik Pittoni in v katerem so bili predstavniki tudi raznih drugih strank ustavnega loka, je položilo vence 'pri Sv. Justu in v Rižarni. Tudi župan Spaccini je v spremstvu članov občinskega odbora in načelnikov svetovalskih skupin položil vence na obeležja žrtev na-cifašističnega terorja. Občinska delegacija se je najprej poklonila spominu padlim v spominskem parku pri Sv. Justu, se zaustavila od dveh mestnih obeležjih v Ul. Massimo d’Azeglio in v Ul. Ghega, in nato odšla na opensko strelišče ter k bazoviškemu spomeniku. Venec so nato položili tudi pred obeležje v Rižarni.	.
Med včerajšnjimi komemorativni-mi dogodki naj omenimo prihod tričlanske delegacije postojnske občine v kateri so bili Edo Turk, Miro Bole in Elo Garzaroli, katere je i-menovala občinska skupščina na slavnostni seji ob svojem občinskem prazniku. Venec' so položili na pokopališču pri Sv. Ani pred spominsko obeležje 51 talcem, ki so jih Nemci obesili 23. aprila 1944 v Ul. Ghega in med katerimi je bilo 14 občanov iz postojnske občine.
Številne spominske svečanosti so napovedane tudi za danes in jutri. V občini Devin - Nabrežina bodo kar se da svečano proslavili dan osvo boditve in 50-letnico ustanovitve zloglasnega posebnega fašističnega so dišča. Prireditveni odbor, t.j. enotni občinski antifašistični odbor, je skrbno pripravil program svečano sti. Člani prireditvenega odbora bo do ob tej priložnosti položili vence pred vse spomenike in spominska obeležja v občini. Nove spominske plošče pa bodo odkrili v Mavhinjah (ob ’9.30) in v Cerovljah (ob 10. uri). Priložnostne govore bodo imeli predstavniki krajevnih skupnosti.
Osrednja prireditev bo ob 11. uri na glavnem trgu v Nabrežini, ko bodo predstavniki občinske uprave in krajevnih skupnosti s svečanimi nagovori obudili spomine na žalostne dogodke naše bližnje preteklosti., Za to priložnost bodo s krajšim sporedom nastopili pevska zbora «Igo Gruden* in »Fantje izpod Grmade* ter godba na pihala iz Nabrežine.
V repentabrski občini bo spominska svečanost jutri, ob 11. uri. Ob -tej
priložnosti bosta govorila župan Colja in .predstavnik VZPI-ANPI, sledil pa bo- kratek kulturni spored z nastopom mladih recitatorjev PD «Kraški dom* in gledališčnika Staneta Raztresena.
V	zgoniški in dolinski občini bodo spominsko svečanost združili s proslavljanjem delavskega praznika 1. maja, v Miljah pa bo spominska manifestacija jutri, ob 11. uri na glavnem trgu z govori župana Willer-ja Bordona, pokrajinskega odbornika Lucijana Volka in pokrajinskega tajnika KPI Giorgia Rossettija. Delegacija bo nato položila vence pred spomenikoma padlim v Miljah in pri Korošcih,
V	okviru spominskih svečanosti bo danes, ob 17. uri, na pobudo sek-
cije «Che Guevara* iz Madalene. proslava, kjer bosta govorila poslanka Marina Bemetič in Ugo Poli. Sodeluje tudi pevska skupina »Giomi cantati*. Prireditev bo na sedežu sekcije na Reški cesti 7.
Jutri bo na pobudo sekcije KPI na Greti ob 10. uri spominska svečanost v počastitev padlih partizanov na Tr-steniku. Iz radijske relejne postaje Trstenika bo krenil sprevod, ki bo šel do spominskega obeležja, ki stoji na kraju, kjer so padle žrtve. Govorili bodo Fausto Monfalcon,. bivši partizan Libero Tribusson in Boris Iskra, član tajništva federacije.
V Ljudskem domu »P. Togliatti* v Naselju sv. Sergija bo jutri, ob 17.30 govoril Nico Costa.
VEČER POBRATENJA V DOLINI
iiiiiiiiiiiiiiiinrimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuu
Z VČERAJŠNJEGA OBČNEGA ZBORA DELNIČARJEV
Izredno pozitivna bilanca lanskega poslovanja TKB
Pridobitev statusa «banca agente» je najvidnejši uspeh našega denarnega zavoda Zahteva, da se pri uresničevanju osimskega sporazuma prizna banki ustrezna vloga
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
Tržaška kreditna banka je v zadnjem poslovnem letu zabeležila izredno pomembne in spodbudne u-spehe To je osnovna ugotovirev, s katero so se soočaj delničarji tega slovenskega bančnega zavoda na svojem včerajšnjem rednem občnem zboru, ki je pregledal račune ir, dejavnost ter zastavil smernice za nadaljnje delo
Med najvidnejši uspen gre prišteti dejstvo, da si je Tržaška kred.tna banka, pridobi,a nov sta tus «banca agente*, kar pomeni, da je bila usposobljena za opravljanje poslov v zvezi z blagovnim in cicviznim prometom ir da je tako lahko razširila svojo operativnost. To pridobitev je tudi upravni svet postavil na prvo mesto v svojem poročilu, ki ga je med včerajšnjim občnim zborom prebral predsednik Libero Polojaz.
Živahnejša dejavnost banke, ki jo je v precejšnji meri pogojevala ravno ta pridobitev novih pooblastil, se kaže tudj v samih številkah bilance, ki so preprosto povedano z milijonskih ' preskočile na milijardne vrednosti. Račun zgube in dobička je preskočil z 840.708.679 lir v letu 1975 na 1.503.862.642 lir lani, kar predstavlja globalni prirastek 79 odst. Dobičgk v preteklem letu znaša 82.925.786 lir, poleg
......uiiiiiiinuiimiiiiiHHiiiiHiiiuinitlluilniinmitiiliiiiiiiiiililiiiiMHiiiiiiiniii..pmiilii".....'"m....
DANES DOPOLDNE V AVDITORIJU
Z posegom vsedržavnega tajnika L. Lame zaključek VI. pokrajinskega kongresa CGIL
Poudarjena potreba po večji zavzetosti slov. delavstva za nadaljnji razvoj sindikalnega gibanja
Vsedržavni tajnik Luciano Lama bo danes v Avditoriju s posebnim posegom zaključil 6. pokrajinski kongres Nove delavske zbornice - CGIL, ki se je začel v petek v prisotnosti okrog 300 delegatov, zastopnikov 27.500 vpisanih delavcev. Kongresu CGIL bosta kmalu sledila pokrajinska kongresa sindikalnih organizacij CISL (28. in 29. aprila) ter UIL (21. in 22. maja).
Včeraj se je v dvorani Avditorija nadaljevala razprava o temah, ki jih je v petek načel v svojem obsežnem poročilu pokrajinski tajnik CCHL P. Burlo. Prof. Miccoli s tržaške univerze je naglasil nujnost sodelovanja med študenti in sindikati, deželni'tajnik iz Veneta Pen-nestre pa je spregovoril o prizadevanjih za nadaljnje zbliževanje med tremi sindikalnimi organizacijami v državi. Pomočnik pokrajinskega tajnika Gerli je nato v daljšem pobegu opozoril na nujnost večjega Angažiranja slovenskih delavcev v sindikalna dogajanja. Po posegih tajnika organizacije FILLEA Maurija in predstavnika pristaniščnikov Sup-pancicha je v slovenščini spregovoril delegat škedenjske železarne Italsider Brajnik, ki se je zavzel za poglabljanje sodelovanja med italijanskim in jugoslovanskimi narodi. V slovenščini sta nato spregovorila tudi Igor Tuta in predstavnik pristaniščnikov Oskar Vatovec. Tuta je naglasil potrebo po vzpostavitvi globljega sodelovanja med delavci italijanske in slovenske narodnosti ne le na delovnih mestih, temveč tudi v skupnih naporih za izboljšanje gospodarskih in socialnih razmer; takega sodelovanja — je dejal — do katerega je prišlo na tem pod ročju že pred mnogimi leti. Vatovec je pozval delavstvo slovenske narodnosti, naj bo čim bolj prisotno v življenju sindikalnega gibanja, dotaknil pa se je tudi raznih problemov slovenske manjšine in naglasil nujnost njene globalne zaščite. Sledila sta še posega predstavnika študentov pravne fakultete Martina in pokrajinskega tajnika KPI Rossettija, ki je med drugim dejal, da od pirajo osimski sporazumi nove perspektive tudi kar zadeva poenotenje sindikalnih gibanj na našem pod ročju.
V hali pred kongresno dvorano so uredili razstavo ih prodajo knjig s politično, gospodarsko in sindikalno vsebino, ki jih izdajajo založbe »Editori Riuniti*, «11 Saggitario*, «De Donato* in «Boringhieri». Knjige prodajajo tudi na obroke. Tržaški odsek Vsedržavne zveze delavcev likovne umetnosti pa je za to priložnost pripravil zbirko 8 grafičnih listov, ki so jih prispevali u-metniki F. Berini, D. Cej, M. Černe, P. Giuffrida, L. Grimalda, M. Kravos, M. Pepeu in D. Švara.
Sindikalisti Črne gore na obisku pri SKGZ
Včeraj se je mudila na kratkem obisku v Trstu sindikalna delegacija Črne gore. Spremljali so jo sindikalni predstavniki Slovenije pod vodstvom predsednika Janeza Bar-boriča.
Med razgovorom na sedežu Slovenske kulturne gospodarske zveze so predsednik Boris Race in neka teri člani izvršnega odbora seznanili svoje goste s političnim položajem v Italiji in zlasti še s položajem slo venske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini na splošno in v luči novih možnosti, ki jih 'odpira osimski sporazum za slovensko manjšino samo in za intenzivnejše gospodarske odnose med sosednima področjema in državama.
O V dvorani «G. Pastnre* v Ul. S. Spiridione št. 7 bo v torek z začetkom ob 16. uri 4. kongres sindikalne organizacije Federchimici - CISL. Tajnik Rossetti bo .podal poročilo o delu. ki je bilo opravljeno v zadnjih štirih le tih ln o položaju, v katerem se nahajajo danes obrati kemične industrije na Tržaškem. Na kongresu bodo ob novili vodstvo organizacije in izvolili
dčlegate na vsedržavni kongres Fe-deichimici - CISL.'
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE SOLE
V torek, 26. t.m., bo ob 18. uri odborova seja. Na dnevnem redu bodo naslednje točke: seje deželne komisije za slovensko šolo, članski sestanki,- namestitve učnega osebja in razno.
Tajništvo priporoča točno in gotovo udeležbo.
tega pa beležimo skoraj pri vseh bilančnih postavkah občuten premik. Najbolj zgovoren podatek ob vsem tem pa je, da je naš bančni zavod zasedel tretje mesto med tržaškimi bankami pri opravljanju bančnih operacij, ki so registrirane v Avtonomnem 'računu.
Poleg teh ugotovitev izhaja iz poročila upravnega sveta, kakor tudi iz poročila nadzornega odbora, ki ga je prebral dr. Vladimir Ber ginc, ter iz razprave same, tudi vrsta splošnih ugotovitev o gospo; darskem položaju na vsedržavni in krajevni ravni. Leto 1976 je bilo italijansko gospodarstvo eno najhujših v povojnem času. Označevali so ga deficit plačilne bilance s tujino zaradi višanja cen na mednarodnem tržišču ter prevladovanja uvoza nad izvozom, primanjkljaj javnih izdatkov, vrtoglava inflakcija, naraščanje življenjskih stroškov in drugi razlogi-Splošna kriza se je odražala tudi na krajevni ravni, je poudarjeno v poročilu, ki nato med pozitivnimi dejstvi omenja ugoden razvoj lokalne trgovinske izmenjave in pripominja, da- je bodoči gospodarski razvoj mogoč le v okviru širokopoteznih načrtov, ki bodo zagotovili, da se proizvodnja in trgovinska izmenjava usmerita preko Jugoslavije na eni strani ter I-talije na drugi k obsežnejšim tržiščem vzhoda in zahoda.
V tem okviru se največ pričakuje od uresničevanja osimskega sporazuma, pri katerem morata Trst in dežela v celoti aktivno sodelovati. V ta proces, pa se mora kot aktiven člen vključiti tudi slovenska banka sama. O tem je bilo veliko govora tudi', v razpravi na občnem zboru, s katere je ob koncu izšla enotna zahteva delničarjev. da se pri uresničevanju gospodarskega dela osimskih sporazumov prizna banki in slovenskemu gospodarstvu ustrezna vloga.
Če se povrnemo k številkam nad vse pozitivne bilance, moramo posebej poudariti izreden {»rast denarnih vlog, ki so dosegle že skoraj 10 mlijard lir in ki nam potrjujejo, da je zaupan,je ljudi do našega bančnega zavoda zelo veliko. V primerjavi z letom 1975 so vloge zrastle za 2.622.003 820 lir ali za 35,9 'odstotkov. V zadnjih dveh letih so se dejansko podvojile, sa. so se povečale za 125 odst. Že sam ta podatek priliva - novo zaupanje in optimizem in je najzgovornejši pokazatelj izrednega razmaha ban-
ke, ki se bo v luči novih pridobitev, kot je status «banka agente*, ter novih perspektiv (predvsem po O-simu) lahko še s pospešenim ritmom razvijala. V ta namen bo morala Tržaška kreditna banka seveda okrepiti svoje kadre in tudi prostorsko razviti svojo dejavnost, cot je bilo posebej poudarjeno v razpravi.
Danes občni zbor Hranilnice a in posojilnice na Opčinah
V dvorani Finžgar je veg? doma, v Narodni ulici 89, bo danes dopoldne, z začetkom ob 10. uri, redni letni občni zbor openske Hranilnice in posojilnice. Dnevni red obsega poročili upravnega sveta in nadzornega odbora, razpravo in odobritev obračuna poslovnega leta 1976 in porazdelitev čistega dobička; določitev višine posrednih in neposrednih kreditov; določitev doplačila za nove člane ter višine' aktivnih in pasivnih obrestnih mer; volitev novih odbornikov ter razno. Upravni odbor vabi člane, da se občnega zbora udeleže polnoštevilno.
Včeraj so v dolinski občini na vseh cestah vpadnicah uradno odkrili table z imeni dveh pobratenih občin: Dolino in Kočevjem. Krajša slovesnost s prisotnostjo obeh delegacij in občanov je bila na cesti pri mejnem prehodu na Pesku, kjer je župan Švab odgrnil eno izmed osmih tabel.
Zvečer je bila v gledališču «Fran-ce Prešeren* v Boljuncu kulturna prireditev. V začetku je dolinski župan Edvin Švab izročil pobrateni občini v roke njenega predsednica Sava Volka «Odličje prijateljstva*. V kulturnem programu so se občinstvu predstavili nonet «Rog* in literarni ustvarjalci iz Kočevja.
Na sliki: župan Švab izroča predsedniku občinske skupščine Kočevje Volku ((Odličje prijateljstva«.
V. L.
KOORDINACIJSKI ODBOR ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V DOLINI
vabi na slovesno poimenovanje šole po
PREŽIHOVEM VORANCU
Danes, 24. t.m., ob 15.30
Revija slovenskih ansamblov
EXPLORER, PRAPROT, I. RADOVIČ, SUPERGROUP in TA1MS
Danes, 24. t.m., ob 17. uri v Kulturnem domu v TRSTU -	Prireja ZCPZ
Urnik trgovin
Danes, nedelja, 24. aprila: odprte bodo samo mlekarne od 7.40 do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo zaprte.
Jutri, ponedeljek 25. aprila: pekarne, bodo odprte od '1.40 do 13. ure, cvetličarne pa od 8, do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo zaprte.
Sreda, 27. aprila: trgovine z jestvinami, ki so ob sredah popoldne običajno zaprte, bodo tokrat lahko odprte.
Gledališča
• Predsednik deželnega sveta Arnal do Pittoni se bo danes udeležil v Kr-minu proslav ob obletnici osvoboditve, v ponedeljek pa mu bodo v sv. Da-nieleju na posebni slovesnosti podelili častno meščanstvo.
Poskus tatvine
Hiter poseg agentov letečega oddelka je včeraj ponoči preprečil tatvino v gostilni «da Marino* v Ul. Beccherie pri Borznem trgu. Nekdo je namreč agente obvestil, da skušajo vanjo vdreti trije mladeniči. Policija je takoj zasedla glavne dohode, vendar ji tatov ni uspelo ujeti. V bližini pa so agenti opazili in prepoznali dva mla-deriča, ki sta se nato v družbi tretjega naglo oddaljila z avtomobilom. Gre namreč za Rodolfa Rosa do in Gilberta Falcionija, ki sta pripadnika fašistične organizacije Fronte della Gioventu. Obrazložiti bosta morala, kaj sta počenjala ob tisti nočni uri v bližini gostilne, katere vrata so bila vdrta in katere blagajna ni bila več na svojem mestu, čeprav je tatovom ni uspelo odnesti.
V SMISIU PRIIAGOJEVANJA RA1V0JU PO OSIMU
Dežela naročila študijo za hitre ceste na Tržaškem
Delo bo izvedeno s sodelovanjem krajevnih uprav in bo moralo upoštevati značilnosti Krasa
Deželni odbor je poveril specializiranemu podjetju izdelavo študije o preureditvi cestnih povezav in načrtovanje avtocestnih odsekov v tržaški pokrajini. Podjetje bo opravilo zaupano nalogo v treh fazah, ki bodo trajale mesec več kot poldrugo leto.
V prvi fazi, za katero je predvidenih 150 dni dela, bodo izdelali študijo o vseh aspektih vprašanja prometnih povezav, upoštevajoč pristaniški in industrijski razvoj po osimskih sporazumih in zlasti potrebo po ohranjevanju krajinskih in nasel-
Včeraj sta se poročila VANDA HUSU * in EMIL BOLE
Na skupni življenjski poti jima želi vse najboljše ŠD Polet.
_ Informacije SIP uporabnikom
PLAČEVANJE TELEFONSKE NAROČNINE
SIP - Societa Italiana per 1’Esercizio Telefonico p a. — Italijanska družba za telefonsko službo — obvešča naročnike, da se morejo telefonski računi plačevati tudi;
—	pri kateremkoli okencu družbe SIP;
—	pri bančnih okencih;
—	na bančni tekoči račun telefonskega naročnika, vendar mora ta prej o tem obvestiti družbo SIP in svojo banko;
—	z nakazilom dziroma poštno položnico, naslovljeno na SIP abonentovega področja;
—	z vplačevanjem na poštni tekoči račun SIP s položnico, na kateri je odtisnjen račun družbe SIP;
—	s poštno položnico za abonente, ki imajo tekoči račun na pošti, uporabljajoč sam račun družbe.
Izredne razmere v poštni službi so povzročile veliko zamudo pri dotoku naročnin, ki so bile vplačane preko poštnih tekočih računov in poštnih položnic,
Takšne razmere — ki se že popravljajo — morejo vendarle privesti do tega, da dobi naročnik urgenco glede že plačane naročnine, ki pa je družba še ni dobila. Zato se družba opravičuje tistim uporabnikom, ki bi jim morda prispela opozorila za plačane naročnine za drugo trimesečje 1977, ki so bile že pravočasno plačane po poštnih tekočih računih oziroma poštnih nakazilih.
9P
SOCIETA’ ITALIANA PER L’ ESERCIZI0 TELEFONICO
bi.iskih značilnosti kraškega pod ročja in bodo morali predložiti v izbiro več različnih možnosti rešitve.
V naslednjih 180 dneh, kolikor bo trajala druga faza, bodo poglobili načrtovanje za vsak predvideni cestni odsek, v tretji fazi pa bodo v 250 dneh izdelali načelne načrte za avtocestne povezave/med Opčinami, Bazovico in Peskom in med Padri-čami, Lakotiščem in Škofijami ter izvršilni načrt za avtocesto med Ses-ljanom, Opčinami in Fernetiči.
Podpisana konvencija predvideva obveznost stalnega posvetovanja in sodelovanja z občinskimi in pokrajinsko upravo, državnim cestnim podjetjem, spomeniškim varstvom in pristojnimi deželnimi odborništvi. Za opravljeno delo bo podjetje prejelo 800 milijonov lir.
V TOREK V DEŽELNEM SVETU
Politična razprava o avtonomiji
Na prihodnji seji deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine, ki bo v torek, bo na dnevnem redu živahna politična razprava o izvajanju državnega zakona 382 iz lanskega leta, po katerem bi se morala izvajati ustavna določila o deželni ureditvi države.
ssq
Stalno slovensko gledališče v Trstu
gostuje v torek, 26. t.m.. ob 11. in 20.15, v sredo, 27. t.m., ob 20.15. in v četrtek, 28. t.m., ob 20.15 v Novi Gorici ter v petek, 29. t.m., ob 20. uri Ajdovščini s predstavo Anonima Veneziana »BENEČANKA*.
ROSSETTI
Danes ob 10. uri v abonmaju II. nedelja »VESTIRE GLI IGNU-DI» Pirandella. Nastopata Anna Maria Guamieri, Gabriele Ferzetti. Režija Mario Missiroli. Rezervacije za vse predstave pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Zadnja predstava.
Od 28. aprila do 1 maja ponovitev Kohoutove »ROULETTE*. Abonmajski odrezek št. 4 Rezervacije pri Osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Danes, ob 16 uri četrta ponovitev Humperdinckove opere za otroke JANKO IN METKA. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni .
Pri blagajni gledališča Verdi so na razpolago abonmaji za spomladansko simfonično sezono. Sprejemajo tudi potrditev lanskoletnih abonmajev. V redu B so predvideni posebni popusti za dijake in študente.
STALNO t ........
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
V TRSTU	„
Kulturni dom
Carsten Krtlger • Ludwig Volker
'MAKS ŽVIŽGAČ
mladinska igra v dveh delih
Prevod	Janez Žmavc
Scena in kostumi	inž. arh. Mirko Lipužič
Glasba	Aleksander Vodopivec
Režija	MARJAN BEVK
V četrtek, 28. t.m., ob 15.30.
Prispevaj le za
DIJAŠKO MATICO
Izleti
Prosvetno društvo «Ivan Grbec* v Skednju priredi v nedeljo, 8. maja, celodnevni izlet v bolnico Franjo -• (Cerkno). Vpisovanje v društvenih prostorih vsak torek in petek od 18. do 19. ure. Avtobus se bo po potrebi ustavil tudi pri stadionu pri Sv. Ani in na Senenem trgu.
V Slovenskem klubu
v torek, 26. t.®''1 ob 20.30
KOPRSKA TV IN NJENE NALOGE V SEDANJEM RAZDOBJA
Govoril bo DUŠAN FORT^' ravnatelj RTV Koper.
Vabljeni!

Kino
La Cappclla Underground Danes Movie Club 77. Zaprto.
Ariston 15.30 «Gli ultimi bagliori un crepuscolo*. Burt Lanca-8* Barvni film.
Mignon 15.00 «Salty — il cucciol® mare*. Barvni film. Walt D'** yev film.	.
Nazionale 14.15 «Ben-Hur». ChafL Heston in Jack Hawkins. Grattacielo 14.00 «1 2 superpiedi piatti*. Terence Hill in Bud cer. Barvni film.
Fcnice 10.00 in 11.30 »Riccardo cuof leone.
Fenice 16.00 «La banda del truC'jj Tomas Milian. Prepovedan ml11 pod 14. letom. Barvni film. .j Excclsior 10.00 in 11.30 Risani " Excelsior 16.00 »La stanza del vo». Ugo Tognazzi, Ornella ^ . Prepovedan mladini pod 14. |et Eden 15.30 «Un borghese piccolo P colo*. Alberto Sordi, Shellev Wio**^ Prepovedan mladini pod 14. I® , Ritz 15.30 «Rocky». Sylvester Sta'1 Barvni film.	.^
Aurora 15.30 «L'altra meta del cl j Adriano Celentano in Monica * Barvni film.
Capitol 15.00 «La battaglia di Mid'v „ .Charlton Heston in ilenry F°n^ Barvni film.
Cristallo 15.30 «La legge violenta . la sotradra anticrimine*. Lino L ’ licchio in Rossana Fratello. P1 j vedan mladini pod 14. letom, j Moderno 15.00 »Suspiria* Dana A-Fjj ta. Jessica Harper, Stefania c*'u in Alida Valli. Prepovedan m pod 14. letom. Barvni film- ,-ji Filodranimatico 15.15 »Penite11 v femminile per reati sessuatto povedan mladini pod 18.
Ideale 15.00 «Zanna bianca*,
Nero. Barvni film.
Imperd 15.00 «King-Kong» Din* Laurentiisa. Barvni film. , v1f Vittorio Venetu 15.00 «Poliziott> lenti* Henry Silva, Silvia Prepovedan mladini pod 18, e (0f Radio 14.30 «Dai papa, sei una za*. Barvni Walt Disneyev fih11- ^ Ahbazia 15.00 »Giuseppe venduW fratelli*. Barvni film.	pjr
Astra 15.00 «Mary Poppins*. Walt neyev barvni film.
Volta (Milje) 15.00 «R domes« Lando Buzzanca. Barvni film-
Razna obvesti]*!
PD »Slavko Škamperle*
Ivanu bo položilo venec ob SP? padlim svetoivančanom na cesti 25 jutri ob 10. uri.	^
Uprava Narodne In študijske j(i niče v Trstu sporoča, da bo knJ’ ^ zaradi selitve v nove prostore * j) dva tedna, in sicer do 2. c1®' v/ Knjižnica bo ponovno odprta v \ y deljek, 2. maja 1977, ob 9. uri sv. Frančiška 20/L
V
Fr*^
NA STERIJINEM POZORJU
Lep uspph SSG
v Novem Sadu
♦
Sinoči so se vrnili v Trst člani ansambla Stalnega slovenskega gledališča, ki so nastopili na Ster jinem pozorju v Novem Sadu z igro Frančka Rudolfa «Ko-ža megle* v režiji Jožeta Babiča.
Tržaško slovensko gledališče je 3 svojim nastopom doživelo tako pri občinstvu kot pri strokovni kritiki za cokroglo mizo* zelo lep uspeh in bilo deležno številnih priznanj.
Po nastopu v konkurenci v Novem oadu, so -nastopili še v Zemunu,
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni nenadni izgubi našega nepozabnega
VLADIMIRA SLAVCA
se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala zdravnikom in nišniškemu osebju, ki so storili vse, kar je bito v njihovih , čeh, da bi mu olajšali bolečine, tov. Kaplju, domačemu župm* pevcem, kulturnim, športnim in političnim organizacijam, deiv nim tovarišem ter darovalcem cvetja in v dobrodelne nam«1
Žalujoči svojci
Boljunec, 24. aprila 1977
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega
IVANA FABRISA
(Ninota)
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so z nama sočustvovali.
Žena bi hči
Trst, 24. aprila 1977
ZAHVALA
(	fc n II • n	^
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvov ob izgubi naše -drage
KAROLINE MILIČ vd. LEGIŠA
Prisrčna hvala gospodu župniku, darovalcem cvetja in v*^ ki so jo spremili k zadnjemu počitku.
Družina Legli a
Cerovlje, 24. aprila 1977
3
24. aprila 1977
Primor^tifnevnifc
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
Priredi 30. aprila in 1. maja s pričetkom ob 15.. uri v Bazovici TRADICIONALNO PROSLAVO
1. MAJA
Nastopajo:
—	Pevski zbori, godba na pihala, recitatorji in folklorni ansambel iz Jugoslavije
-	Govorniki: inž. MILOŠ KODRIČ za TPPZ
RADO PIŠOT - SOKOL za ZZB NOV FEDERICO VINCENTI za VZPI-ANPI
" Razstava «MI SMO TU»
Prosta zabava z • ansamblom »SUPERGROUP*
Delovali bodo dobro založeni kioski s pristno domačo jedačo >n pijačo
Petinosemdeset let Matije Urdiha - Mat ko ta
1
4
4
i/
ja J
rali
PD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC
DRAMSKI ODSEK
Danes, 24. t.m., »h 20.30 v gledališču France Prešeren premiera komedije v treh dejanjih
OSCARJA VVULTENA
1X2
(Prvič v slovenščini)
Prevod; STANE STAREŠINIČ .Narečna obdelava:
FRANKA SLAVEC
Igrajo:
jrjrit Seme	VAI.LV	KOZINA
^ai'jeta (njegova žena)
LAVRA KOFOL nero	FREDI	ŽERJAL
(njuna otroka)
ROSSANA PETAROS „,ebi (pooblaščenec ‘otocalcia)	KARLO	ŽERJAL
£*bula (soseda) DORA	ŽERJAL
^-vetka (njena hči)
TANJA SMOTLAK. MIRJAM ANTOD1COLA ‘oni (Lizin zaročenec)
».	SANDI KLUN
1 ‘na (družinska
Prijateljica) Notarelli vinar)
Lidla (vaška tjciteljica) delujeta
yiLMA ŽERJAL MIRAN KLUN
NEVJA ŠVARA FRANKO KRALJIC DAVID KRMEC
in scena:
STANE STAREŠINIČ Asistent režije:	MAGDA MAVER
"a«vetlja\'a: DANILO GLAV1NA "lasba:	ROBERT OTA
Metalka:	SONJA GREGORI
SPD TABOR - OPČINE Spl sr u Ljubo Trnov
RUSA RIGA ČRJEZ UOGRADE
ves jela jegra n treb aktcli k’r se je dogudllo na Uopčrn h pr Trsle ukule leta 1903
Jegro je naštudirala jen u dja-lekt prestaula: Leli Nnkrstova. S paprauke na uopenske djalekt pregledale sua: dr. Seraf Hrovatin. Linja Hrovatin, Ivanka Dolenc jen Josipina Malalan.
JEGRA BO D'N ES, 24. 4. UOB 17. URE U PROSVJETNEM DUME NA UOPČEN H
V dvorani bo razstava otroških slik na temo mladinske igre »Čudežne gosli*
CENTER
ZA MENTALNO ZDRAVJE V NABREŽINI
v sodelovanju s krajevnimi sosveti N&brežina-center in Nabrežina-Kamnolom
vabi Nabrežince na srečanje
OBRAČUN DVEH LET DELOVANJA CENTRA ZA
MENTALNO ZDRAVJE
Vsi so vabljeni na srečanje in izmenjavo mnenj z ekipo centra, ki bo v petek. 29. t.m.. ob 20. uri v telovadnici nabrežinske osnovne šoie.
Z Vv.i Kiin zaa0voljsilv\.m beieži-mo jubileje naših slovenskih ljudi. Tokrat imamo posebno priložnost, da povemo nekaj .besed o Matiji Urdihu. kj je v’petek praznoval v I krogu svojcev Visok jubilej, in sicer 85. rojstni dan. j Mat. ja Urdih ali Matko, kot ga I imenujejo Svetoivančani in' Podlo-1 njerci, kjer že dolgo let stanuje,
I se je rodil 24. aprila 1892 v Ko-‘ stanjevici na Krasu v delavski dru-' žir*. Oče mu je umrl. ko mu je bilo komaj dve leti. Ljudsko šolo je začel v rojstni vasi dokončal pa jo je v Temnici, kjer je tudi delal in služil pri kmetih, še kot mladenič se je izučil za sodarja in leta 19CG se je preselil v Trst, kot vajenec, pozneje pa se ie zaposlil kot sodar v pvovarni Dreher. Naš jubilant je bil vedno naprednih idej i;n zvest sindikalni delavec ter se vedno beril za delavski razred Praznik dela. 1. maj, je Matko vedno praznoval, tudi v najhujših časih fašizma, in sicer leta 1925 med 400 delavci v pivovarni Dreher, med katerimi jih .je	bilo le 8, ki so
sklenili praznovati delavski praznik Po preiskavi so fašisti zahtevali od ravnateljstva, da vseh osem de lavev odpusti z dela. Med temi je bi tudi Matko. Ker pa je bi' v svoji stroki pravi mojster, ga je čez nekaj časa ravnateljstvo spet po klicalo na delo. V pivovarni je bil zaposlen od leta 1913 do 1955, do kler ni šel v zasluženi pokoj.
Prvo svetovno vojno je Matko
preživel na srbski in italijanski fronti ter v. raznih krajih stare Avstrije do konca vojne. Leta 1921 se je oženil z Lauro Tomažič od Sv. Jakoba, kjer sta nekaj časa tudi stanovala, nato pa sta se pre selila k Sv. Ivanu in v Podlonjer, kjer še danes živi s sinom.
Za časa NOB je Matko, kot tudi vsa njegova družina, sodelovala in pomagala po svojih močeh v korist in boljšo bodočnost našega naroda. Po osvoboditvi pa .je bil vedno in je še dandanes prisoten na raznih prireditvah, tako v PD »Škamperle* na stadionu «1. maj* in v PD »Zvezda* v Podlonjer ju.
Kljub tolikim letom je Matko še vedno zdrav in čil in kar je zanimivo. se hodi skoraj vsak dan ob lepem vremenu kopat v Bar k ovije. Letošnjo kopalno sezono je Matko začel 8. marca in tako po svoje proslavil mednarodni praznik žena.
Čestitkam sorodnikov ter vseh p-ijatcEev in znancev, se pridružuje tudi naš list, katerega slavljenec je zvest čitatelj od vsega začetka! Še mnogo srečnih in zdravih let Matko.
SVEŽA COMILA V BOLJUNCU
VLADIMIR SLAVEC
NAS JE ZAPUSTIL
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH rvabi',čiane na
OBČNI ZBOR
KI BO DANES, 24. APRILA 1977, OB 10. URI V DVORANI E1NŽGARJEVEGA DOMA, NARODNA ULICA 89 (v bližini banke)
DNEVNI RED:
I
l Poročili upravnega in nadzornega odbora, razprava in odobritev obračuna za leto 1970 ter razdelitev čistega dobička.
^ Določitev višine posrednih in. neposrednih kreditov.
Določitev doplačila za nove člane ter višina aktivnih in pasivnih obrestnih mer.
1 Volitev novih odbornikov.
5- Razno,
UPRAVNI ODBOR
CELODNEVNA ŠOLA - DOMJO
Vabimo vse bivše učence, starše. krajane Domja, Lakotišča. Kr-menke, Frankovca in Pulj na se- > stanek, ki bo na šoli v sredo. 27. 4. 1977. ob 20. uri, da se pomenijo o poimenovanju šole pri Domju.
Mcdra/.redni svet
PD SLOVAN iz PADRIC prireja predavanje o
»IZVEN ZEMELJSKI H CIVILIZACIJAH*
Govoril bo prof. Zdenko Hvala.
Predavanje bo v sredo, 27. t.m.. ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge.
Prosvetno društvo IVAN GRBEC v SKEDNJU
priredi v petek. 29. t.m., ob 20.30 SKIOPTICNO PREDAVANJE dr. Adrijana Sancina
NIL, večna reka življenja
v katerem nam bo predavatelj v besedi in z barvnimi diapozitivi prikazal lepote EGIPTA.
Vabljeni!
nitega in skromnega človeka, ki bo prav gotovo ostal vsem v trajnem spominu. Naj mu bo lahka priljubljena domača gruda, družini in svojcem pa izrekamo ob bolečem trenutku naše najgloblje sožalje.
V DOLINI
Izbrana bela in črna vina za XXI. razstav« ,
Ta teden sta dve komisiji na dolinskem županstvu izbrali 20 vin za letošnjo XXI. občinsko razstavo, ki bo od,7. do 10. maja v Dolini. Delo je bilo izredno težavno in zaple teno, saj so bila vina nasplošno dobra, treba pa j- 'bilo izbirati 13 belih vin izmed 22 predloženih vzorcev in 7 črnih med 20. Imeli so torej nehvaležno delo. ker so morali več kot polovico predložen ih vin zavrniti, med katerimi so bila prav gotovo taka. ki bi lahko pr šla v poštev za razstavo. Ena komisija je izbirala bela vina, druga pa črna. Vsako so sestavljali po trije vinogradniki s področja občine.
Reva/s 1977 v Kulturnem domu
Reval.i 1977 - revija slovenskih instrumentalnih ansamblov, bo v Kulturnem domu v Trstu danes, 24. aprila, ob 17. tiri. Prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov
28. t.m. bo slavil svoj 65. rojstni dan
IVAN PEČENK rojen v Bol juncu, * bivajoč v Zgoniku št. 40/A. Še na mnoga leta mu želi nekdo, naj sam ugane kdo...
A '«*'■ •	-	_____________
Ta teden je nenadoma umrl za posledicami prometne nesreče Via dimir Slavec iz Boljunca Na zadnji poti ga je pospremila ogromna množica prijateljev in znancev, domači pevski zbor «France Prešeren* pa mu je zapel žalostinko.
Pokojni se je rodil v Bol.juncu 19, decembra 1921 v številni delav-sk' družini; imel je še šest ses">r. od katerih je ena preminila v Ri žarni. Elzo pa so pokopali pred nekaj meseci. Mladost je preživel v trdem delu in siromaštvu. Odšel je k vojakom, kjer je služil pri mor tiarici. Po razpadu fašistične Italije je bil odpeljan v nacist čno vojno ujetništvo v Koblenz na Re nu, od koder se je vrnil julija 1945. Štiri leta pozneje se je poročil z družico Marto, katera mu je povila ,dva otroka. Oba je vzgojil v zavednem in naprednem duhu. hči Miranda je bila društvena odbornica, sin Vojko pa je že vrsto let predsednik domačega prosvetnega društva.
M rka Kapelj je ob odprtem grobu'orisal lik pokojnega^ s temi. besedami: »Občudovanja in posnemanja vredno je bilo njegovo neomajno zaupanje v stvar delavskega razreda in niegovc avantgardi' v stvar antifašizma in demokracije, v prihodnost naroda, kateremu je pripadal. Ni znal izreči besede ne. ni znal izreči besede ne morem ko je šlo za stvar, ki jim je bil z dušo predan. Srečavali smo ga na manifestacijah, shodih, zborovanjih. na kulturnih prireditvah, skratka povsod, kjer se odvija dužbeno-politična in kulturna dejavnost delovnih ljudi. Sodeloval je tudi pri širjenju tiskane besede de lavskega gibanja, pomagal pri organiziranju raznih praznikov, pro stovoljno delal in se razdajal v akcijah za svetlejši jutrišnji dan delovnega človeka.x
Z Vladofn smo vsi zgubili pleme-
Zdravlj«nje na domu ledvičnih bolnikov
V kratkem se bodo tudi v naši dežel' hudi ledvični bolniki zdravili doma. Na svoji zadnji seji je namreč upravni svet deželne bolnišnice odobril pravilnik o hišnem zdravljenju bolnikov z umetno ledvico, ki ne bodo več vezani na prenbrčmenjene zdravstvene ustanove. Poseg lahko opravi bolnik sam s pomočjo kakega družinskega člana in si lahko sam izbere tudi sebi najprimernejšo uro, ne da bi ga ti občasni posegi preveč ovi rali pri redni zaposlitvi V tako odločitev je upravo bolnišnice sililo stalno naraščanje števila to vrstuh bolnikov, novi tehnični dosegi in ustrezni zakonski predpisi pa so to omogočili. Dializo bodo smeli nuditi tudi manjši zdravstveni centri, za to opremi iene ambulante, kar prav tako določajo novi predpis'. Vendar pa je u-resničitev te izredno pomembne zdravstvene službe vezana na zadostna finančna sredstva, proračun za nakup tehnične zdravstvene o preme se suče okoli 70 milijonov, ki naj bi jih zbrali z deželno pomočjo in z dogovori z zavodi za socialno skrbstvo. Potrebni bodo tud' tečaji za pravilno uporabo o-preme. katerih se bodo morali u deležiti bolniki in njihovi svojci.
DANES IN JUTRI RIŽARNA ODPRTA VES DAN
Tržaška občina sporoča, da lx> Ri žarna odprta danes, 24. aprila, in jutri. 25. aprila, neprekinjeno od 9. ure do 19.30.
Zadnja pot Marije Marcusi vdova Biažina iz Gabrovca
V častitljivi starosti 88 let je v četrtek zapustila krog svojih dragih Marija Marcusi vd. Biažina iz Ga brovca, ki sedaj mirno počiva na proseškem pokopališču.
Rodila se je kot najstarejša izmed štirih otrok v gabrovski kmečki družini in je že v doraščajoči dobi prid no |)omagala na gruntu, mlekarila in hodila po »žrnadah* k raznim kmetom, da je družini prislužila košček kruha. Kot 19 letna se je omožila z domačinom Karlom Blazino in mu povila sedem otrok. Mož je bil kamnosek, Marija pa je vselej prid no nosila rože in zelenje na tržnico v mesto, tako da sta si iz niča s priharnki ustvarila lepo premoženje. Med vojno so se Nemci nasilno vseliti v njihovo stanovanje, sinovi so se aktivno vključili v partizansko gibanje in najmlajšega sina so. celo odvedli v konfinacijo. Leta 1960 je ostala vdova in je vse do svoje zadnje ure bila deležna skrbne nege
Vzgojiteljice in dijakinje zadnjega letnika' vzgojiteljske šole se iskreno zahvaljujejo Sindikatu slovenske šole, ki je pretekli teden onlogočil prvi redni seminar za vzgojiteljice otroških vrtcev. Posebna zahvala prof. Joganovi in pedagoškemu svetovalcu prof. Sivcu, ki je poskrbel za predavatelje.
TRŽAŠKA POKRAJINA
PONUDBA ZA DELO
Tržaška pokrajinska uprava sprejema na podlagi izbirnih preizkušenj v nestalni staiež .strojepisce stenografe in strojepiske - stenografinje. Kandidati v starosti od 18 do 30 let (z izjemami, ki jih predvideva zakon) morajo imeti diplomo srednje šole prve stopnje.
Prednost imajo kandidati, ki poznajo stroje Olivetti S 14 in TF.S 501 in IBM compr.ser.
' Prošnje na kolkovanem papirju sprejemamo do 12. ure 30. aprila 1977.
Vse informacije na uradu za osebje pri Pokrajini, Ul. Geppa 21, vsak delavnik od 10. do 12. ure.
hčere Mare, zelo rada pa je imel* svojih 16 vnukov in 20 pravnukov. Bila je vesele narave, ljubila je slovensko pesem, rada je hodila na izlete ter bila pridna in skrbna gospodinja. Bila je tudi zelo trdnega zdravja in je do 80. leta starosti neutrudno zahajala na tržnico v mesto.
Naj mirno počiva v domači grudi, prizadetim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje.
> -bs-
Razstave
V	palači lostanzi razstava del prof. Avgusta Černigoja. Razstava je "odprta
ob delavnikih od 10. do 12.30 in od i7. do 20. ure.
Stane Jarm razstavlja v gledališču »F. Prešeren* v Boljuncu do 10. maja. Urnik: ob sredah in sobotah od 18. do 20. ure. ob nedeljah od 10. do 12. ure in od ]H. do 19. ure.
V	občinski galeriji na Trgu Gniti j« ociprl razstavo tržaški slikar Bomben pod naslovom »Konji in konjeniki*. Bomben bo razstavljal do 26. t.m.
Islituto autonomo per le čase pnpalari Trieste
Avtonomni zavod za ljudske Idi* Trst
Obvestilo najemnikom
Da bi olajšali najemnikom delo pri precjlnžitvi potrebne dokumentacije za upoštevanje »socialne najemnine* (deželni zakon štev. 26 z dne 22. 5. 1975. in sicer člena 20 in 21) se najemniki obveščajo, d* je bil rok za predložitev dokumentacije podaljšan do
15. maja 1977
(Sklep upravnega sveta zavoda i dne 19. 4. 1977)
Poleg uradov zavoda na Trgu Fo-raggi 6. ki so n voljo občinstvu od 8.30 do 11.30 sleherni delovni dan, razen sobote, bodo odprti tudi periferični uradi z naslednjim urnikom:
I.	CONA:- Ulica Ginestre 9 ponedeljek - sreda - petek od 10.30 do 12.30
II.	CONA: Ulica Cologna 31 ponedeljek - sreda - petek od 8.00 do 10.00
III.	CONA Drev. D'Annunzio 32 ponedeljek - sreda - petek od 10.30 do 12.30
IV.	CONA: Ulica Orlandini 33 ponedeljek .- sreda - petek od 8.00 do 10.00 ure
V.	CONA: Stara Istrska cesta 21 ponedeljek . sreda - 'petek od 10.30 do 12.30
VI.	CONA: Ulica Cubi 4 ponedeljek - sreda - petek od 8.00 do 10.00 ure
Trst, 24. aprila 1977
.........................I............................................................................................................................................m"","«*
ŽA SPOMENK PADLIM V NOB
IZ SKEDNJA. S KOLONKOVCA
IN OD SV., ANE
V	počastitev spomina Vladimira Slavca, brata naše sodelavke Slave Slavec, darujejo sodelavci Odseka za zgodovino 20.000 lir.
V	počastitev spomina Vladimira Slavca darujeta Marija in Elvira 5.000 lir.
ZA SPOMENK PADLIM V NOB
V	GABROVCU
Namesto cvetja na grob Marije Marcusi vd, Biažina darujeta družini Rustija in Polduzzi 10.000 lir.
* # #/
V	počastitev spomina Vladimira Slavca, očeta delovnega tovariša* Vojka, darujejo nameščenci ZTT inx Primorskega dnevnika: 41.500 za PD Prešeren. 17.000 za ŠD Breg, 1.000 za PD Igo Gruden, 4.000 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji, 4.000 lir za Skupnost Družina Opčine, 3.(XX) za ŠD Kontovel, 12.000 za Stu ledi.
Darovi in prispevki
13.000 za Dijaško matico. 1.500 za Polet. 7.000 za Bor, 3.000 za DS Milje, 1.000 za knjižnico šole S. Kosovel - Opčine, 5.500 za SPDT, 9.000
jo nosilci krste 10.000 lir za ŠD Breg.
V spomin na Vladimira Slavca da rujejo: Laura in Klavdijo Kofol 5000
za TPPZ, 2.(XX)	za PD Slavec, 3.000	lir, Rika	in Milan Kuret 5000, Mi
za ŠD Gaja in	1.000 lir za RMV.	j	njnda in	Aldo Zobec 10.000. Rino,
V spomin na	drago Zofko Pečar	!	Gorazd in Emilija Kuret 15.000: Ro-
vd. Čok daruje	družina Mijot 3.000	bi, At m: a	i n Marjo Ota 5000. Viktor
"".....„„„„...............■........................m,mu.
bane* Mi-m.. -o.	----————————rio Šušteršič in uradnica Gioia Ba
do, mehanik Giuseppe Schillaci in gospodinja Ondina Crevatin, študent Mario Micali in študentka Anica Škerjanc.
NEDELJA, '24. aprila S0n	JURIJ
I9.02 V?,'de ob 5.04 in zatone ob Da '■.'7 Dolžina dneva' 13.58. — Lu-j '"r® ob 9.14 in zatone ob 0.00. Mar’ PONEDELJEK. 25. aprila nK0. DAN VSTAJE V ITALIJI
Ki *	Najvišja temperatura
jj uh‘oje. najnižja 11.8 stopinje, 'lilo 5' J11-* 15,7 stopinje, zračni tlak ?10 _ p Pada. vlaga 73-odstotna nebo 1)0. “oolačeno, brezvetrje, morje tnir-'Opetatura morja 12.9 stopinje.
VSTVA, SMRTI IN POROKE
»tu r'aprila 1977, se je v Tr-°seb: l ° 8 otrok, umrlo pa je 19
S0: 82 letni EttOre Cibi Jato sn ina Paoiina Primc por. A-%, '?sj , a Lidia Paulich vd. Bor-reuert,. e.-a Maria Addolorata Lo-zrdi ,Caroli- 62-letna Santa Gj-arich Solieri, 64-letni tlmberto J~letn„ V, 'k letna Paoiina Bergot, >0i i:”°salia Busan. 78-letni Gio-JjJtiiij 92-letna Carmela Con-£PmCri ^ Bari, 54-letni Romeo Ž#*»M do , tna Teresa Musina vd. »r'le.fni Claudio Valencich, ‘ario Ervatti, 55-letna Ar-

Včeraj - danes
ZA VAŠO POROKO...
<F0T0GRAFIA> EGON
Oglasite ie pravočasno felelon <93-295
TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera)

-	^	’“T m.	iS!
mida Guglielmi por. Orlandini, 63-letna Virgilia Giraldi por. Covacci. 76-letni Antonio Fontanot, 85 letna Giovanna Giassi. 64-letni Vittorio Ponti.
OKLICI:	pomorščak Sebastiano
Tringali in delavka Silvana Trost, študent Maurizio Mogavero in študentka Mirella Ste-zai, delavec Lo-redano Bursich in bolničarka Daniela Pasutto .mesar Cesare Oreste Cinotti in gospodinja Federica Fa: kin, bolničar Valter Crevatin in bolničarka Rita Denaro. trgovec Waiter Cusmich in uradnica Adriana Vol-pi, učitelj Vincenzo Menon in univerzitetna študentka Adriana Causi, podčastnik Pietro Erbt in gospodinjska pomočnica Anna Toic, inštalater Aurelio Vižintin in bolničarka Ll-liana Savron, delavec Guido Craie-vich in prodajalka Marisa Stafuzza, uradnik Mario Furlan in uradnica Ines Specchi, mehanik Luciano Ba-bich in delavka Valentina Cadotto, učitelj Guido Quinz in biologinja Margiierita Bonivento, učitelj Dario Giberna in študentka Nadia Marclie-sich, uradnik Remigio Fichfach in obrtnica Milvia Martinelli, uradnik Fabio Sestan in uradnica Tiziana Negodi, prodajalec Mauro Freccio-ni in uradnica Maria Annunziata Trani, skladiščnika!' Claudio Stefani in uradnica Cinz'a Cardillo, delavec Vladimir Matelich in prodajalka Flora Gallo. u-adnik Miroslav Škabar in blagajničarka Marisa Gardina. pomorščak Giuliano Pettener in pro-pajalka Renata Liva, uradnik NeviO
Negrino in uradnica Arietla Zacchi-gha, mehanik Dario Cesaria in točajka Giuliana Indiano, uradnik Roberto Steidler in uradnica Ariella Marconi, mehanik Fernando Giuseppe Puddu in gospodinja Fiorah gela Agus, mehanik Edi Guštin in študentka Sonji Čok, pristaniški delavec Walter Petronio in uradnica Manuela Taucer, uradnik Silvio Mia-ni in uradnica Aeriana Canale. delavec Aldo Paljuh in kuharica Mira Valenta, uradnik Severino Am-broset in tiskarka Anna Maria Ca-iazzo, uradnik Giorgio Tomasi in računovodkinja Mara Cramer, delavec Ottavio Korenika in prodajalka Pavica Tuka, inštalater Roberto Rovis in gospodinja Marcella Cogno, trgovec Paolo Čoironica in študentka Marina Sorani, uradnik VValter Negri in uradnica Claudia Nardin, trg. potnik Furio De Iaco in študentka E-manuela Rebussi, delavec Roberto Grazioso in uradnica Edda Feresin, delavec Licio Mengaziol in uradnica Liviana Biechieri, uradnik Italo Marza.ri in uradnica Cinzia Stran-car, trg. potnik Silvio Parehtini in delavka Ida Desco, uradnik Radivoj Pečar in uradnica Teodora Kreše-vič. delavec Giuseppe Dreossi in študentka Marina DeloTo, uradnik Ar-mando Ambrosi in prodajalka Ga briella Mazzotta. Vito Catania in letalska nadzornica Elena Magnoni uradnik Fabio Vertovec in uradni ca Silvana Valdisteno, uradnik Da-
SEIKO
Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750“i»
Tehnični servis SEIKO z garancijskim listom.
Ura rila in zlatnina
LAURENTI
Trst — Trieste Largo Santorio 4
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
' Ul. Seltefontane 39, Trg Unitš 4. Ul. Commerciale 26. Trg 24. aprila 6. (od 8.30 do 13. io od 16. do 20.30) Drevored 20. septembra 4, Ul. Bcr-nini 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Drevored/2(). septembra 4. Ul. Berti ini 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef št 732-627
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma do 7. ure dneva po prazni ku. To velja za zavarovance INAM. INADE1. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228124; Bazovica: tel. 226165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114: Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljali: tel. 209-197: Zavije: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
LOTERIJA					
BARI	76	37	19	71	5
CAGLIARI	St	81	32	16	24
FIRENCE	29	54	24	72	14
Genova	74	25	7	35	29
MILAN	20	86	8	65;	39
NEAPELJ	76	50	78	12	82
PALERMO	20	49	31	55	81
RIM	30	86	38	89	53
TURIN	83	33	77	64	37
BENETKE	64	43	65	25	46
ENA LOTTO					
2X1	212		1 1	2	2X2	
KVOTE: 12 točk — 6.935.000; 11 točk — 460.300; 10 točk — 42.100 lir.
lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Ladija Slavca darujeta Nada in Karlo Pavlič 504X1 .lir za PD Slovenec.
V	spomin na predrago nono Zofi; jo Pečar vd. Čok darpjejo vnuki Vojko, Boris, Ervin, Renato in Ugo
25.000	lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Zofke Pečar vd. Čok darujejo družine Manzin, Pertot in Lorenzi 10.000 lir za Dijaško matico.	»
V	počastitev spomina Zofke Pečar vd. Čok darujejo za Skupnost Družina Opčine: Ana Kozmini 5000, Angela Čok 1000. Amalija Lavrenčič 1000, Pina Posega 1000, Milka Batič 1000, Marija Cunja 1000, Pavla Pecchiari 3000, Pavla Lavrenčič 1000, Alma Racman 1000, Marija Požar 1000, Marija Schilan 1000. Ema Ban 1500, Jušta Butinar 500. Svetka Čok 500, Antonija Tofolini 1000, Kristina Lavrenčič 2000 in Marija Mau-ri Malalan 5000 lir.
Namesto cvetja na grob Zofke Pe čar vd. čok daruje družina Rudi Posega 2500 lir za TPPZ in 2500 lir za ŠD Adria.
Podporni člani TPPZ darujejo: Franc Rupel 10.000, Silva Ghezzi 2000 in Frapc Brus 5000 lir.
V	spomin na drago mamo Justo in ob obletnici smrti očeta Mi-četa daruje hčerka Dora Gombač 3000 lir za TPPZ.
V	spomin na sestro in teto Justo Franza darujeta Marija in Rožeta Bensi (Rocol) 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Ladija Slavca darujeta Stana in Franka Slavec 10,000 lir za PD Prešeren.
Namesto cvetja na grob Josipa Škabarja daruje družina Škabar (Bane št. 3) 3000 lir za ŠD Polet.
Učenke nekdanje industrijske šole v Nabrežini Bruna. Lojzka. Marica, Marija, K. Bogomila in L. bogomila darujejo v spomin na njuna profesorja Otona Berceta in Viktorja Sosiča 30.000 lir za sklad Otona Berceta.
V	spomin na Gnida Donatija darujeta družina Schiraldi in Antonija Klun 10.4)00 lir' za PD Prešeren.
Namesto cvetja na grob Vladimira Slavca darujeta sestrična Antonija Klun in družina Schiraldi 10.000 lir za PD Prešeren.
V	spomin na Vladimira Slavca da rujeta Bernarda in Izidor Zobec 5000 lir za Skupnost Družina Opčine. V isti namen daruje PD Prešeren
30.000	lir za ŠD Breg.
V	spomin na tov. Vladimira Slavca daruje Miro Žerjal z družino 5000 lir za PD Prešeren in 5000 lir za časopis Delo. V isti namen daruje-
in Branka Vodopivec 5000 ter družina Premolin 5000 lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Vladimira Slavca darujejo: Nevja in Ger-mano Švara 5000 lir. Zofija in Da nilo Sancin 5000, Marija Maver 3000, družine Žerjal in Postogna 10.04)0. Vanda in Pino Grdina 5000, Gidja in Miljo Zobec 5000, Ivan in Tina Salvi 504)0. Oskar in Celestina Kraljič 10.000, Mara in Roberto Žerjal 5tXX), Robi. Alma in Marjo Ota 5000, Livjo in Ester Sancin 504)0. Magda Maver 44KK) in Germano Slavec z družino 10.000 lir za PD Prešeren.
V	spomin na Vladimira Slavca da ruje družina Žerjal (Zabrežec 55) 10.000 lir za ŠD Breg. V isti namen darujeta družini Cheber in Prendi-voj 10.(XX) lir za 'PD Prešeren.
V	spomin na Vladimira Slavca darujejo Franko Mingot, Sergij Sancin, Boris Mihalič. Dušan Petaros, Evgen Maver in Boris Boneta 30.000 lir za PD Prešeren.
V	spomin na Vladimira Slavca darujejo Mira Parovel (Milje) 10.04)0 lir. Mirko Žerjal z družino (Bolju nec 172) 3000, Silvestra in Dorči Maver 5000, Eda in Leo Cusatelli 5000, Roža in Benedikt Žerjal 504X), Libe-ra in Branko Mingot 5000 lir za PD Prešeren.
Namesto cvetja na grob Vladimira Slavca darujeta Milena in Sergio Bratoš 5000 lir za PD Prešeren.
V	počastitev spomina Vojkovega očeta darujejo Misiana. Edi in Peter 15.(XX) lir za PD Prešeren.
Namesto cvetja na grob none Jo-sipine Mokole vd. Kralj darujeta Nadja in Aleksej Briščik 15.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Za Skupnost Družina Opčine darujejo: Andrej Canciani 10.000, Ana in Mice Kralj 5000. Viktorija Možina 3000, Ferdinand Možina 5000 In Ko-senka Crispini 5000 lir.
Ob današnji 32. obletnici tragične smrti sina Karla daruje družina Milkovič (Gropada 75) 10.000 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji, 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine in 10.000 lir za šolo Karel Destovnik Kajuh.
V	počastitev spomina Zofke Pečar vd. Čok daruje Vida Grgič 2000 lir za TPPZ.
Namesto cvetja na grob Ladija Slavca daruje Justina Sedmak (Boršt 23) 5000 lir za PD Slovenec.
Namesto cvetja na grob Vladimira Slavca darujeta. Pierina in Miran Batič iz Lonjerja 5000 lir za TPPZ.
V	spomin na borca Franca Ko-baua daruje Emil Kobau 1000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Vladimira Slavca darujeta Ludvik in Olga Mauri (Boršt 149) 5000 lir z* PD
Slavec in 5000 lir za PD Prešeren.
V	spomin na Bojeslava daruje stric Edvard 10.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Josipa Škabarja da ruje Berto Vidau 20.000 lir za pevski zbor Tabor.
V	spomin na prof. Pavla Najta darujeta Zvonka in Darjo 3000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na KontovelU. V isti namen darujejo Stojan in Olga 5000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu in 5(XX) lir za ŠD Kontovel ter Vida 2000 lir za ŠD Kontovel.
Družina Kermac na Katinari da ruje v spomin Zofije Pečar-čok 504X) Ur in v spomin na padlega brata Rudija 5000 lir za "Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob teti Ma ri.ji Biažina iz Gabrovca darujeta Milka Daneu in Zofka Kapun 10.04)0 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Jožefa Gergoleta iz Doberdoba daruje Ivana Majovvski 10 tisoč lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel. V isti namen daruje Antonija Verša 54)00 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Ob obletnici bombardiranja Opčin in smrti Marije Sosič daruje hčerka Zmaga Malalan 10.4)4)0 lir za Skup nost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Vladimira Slavca darujeta Lidija in Marčelo Zahar (Boršt) 10.000 lir. družina Petaroš (Boršt) 10.000 lir, Silvan in Miran Klabjan (Dolina) 20.000'lir za ŠD Breg.
V	spomin na Franca Škrinjarja 'darujeta družini Vidal in Žerjal 6000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Ladija Slavca daruje Mirko Zobec z družino (Zabrežec 4) 5000 lir za SD Breg.
Josip Verša (Božje Polje - Zgonik) daruje 10.000 lir za komunistični tisk.
Namesto cvetja na grob Vladimira Slavca darujejo: Ida in Jože Kocjančič 3000 lir. Marta, Marija in Karlo Sancin 5000, Meri in Bruno Žerjal 5000. Alma in Milko Ota 5000, družina Gregori 5000 lir za PD Prešeren.
V	počastitev spomina Kamile Kalc darujeta Dragica in Peter Cherin 10.00() lir za pevski zbor V. Mirk.
Milka Ljubič daruje 100 N-din za žrtve potresa v Beneški Sloveniji.
Namesto cvetja na grob Marka Pupulina daruje Dorica Filipčič 5 tisoč lir za Center za rakasta obolenja.
Ob 1. obletnici smrti predragega brata Karmela Sedmaka, ki je umrl v Sydneyu, darujeta sestri Kristina in Julka 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na pok. Jožefo Čuk vd. Lavrenčič darujeta družini Kralj-Vidau (Trebče št. 35) 6.000 lir za ŠD Primorec.
Ob 4. obletnici smrti očeta Mirka Perica daruje Delka z družino 5.000 lir za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina Angela Kavčiča. ki je umrl pred 32. leti v Dachauu poklanjajo 10.000 lir Dijaški matici hčerki Mara in Vida ter žena
Mali oglasi
IŠČEMO zares kvalificiranega delavca V navadnem in elektronskem (nuartz) urarstvu. Predstaviti se: Videni. I^irgo dei Peeile 28 — Oro-logeria dei f.lli Szulin.
PROGASTE BOKSERJE z odličnim rodovnikom prodam. Seltefontane 56 Marchetti (razen ob ponedeljkilV «4.1 iiOHmN* - mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmayer 4/a.
ŽELITE se poročiti? Lnfonnaclje *• gencija « čonoseersi ». Ul. Pellicca-rie 6. Videm — odprto ob sredah, sobolah popoldan in ob nedeljah do onldan Tel 65 923. t'ARI.1 VIRtjll.IO vas vabi. da obiščete Aulosalone Trieste za nakup novih avtomobilov FIAT vseh vrst. [mamo tudj rabljene 500 68 70 850 coupe 69. 127 71. 75. 128 71. 72. o pel !000 71. 1309 66. 1?4 69, sinrea 1000 70. mercedes 220 D 69. caprt 1500 71.	124 coupe 69. Obiščite
nas v Ul Giiilta '0 IŠČEMO hišno pomočnico za ves teden ali za vsaki drugi dan. Girandole Briščiki - tel. 227226.
PRODAM stanovanje v Rocolu. Tel.
911523 v večernih urah.
PRODAM polovico trinadstropne hiše na Trgu Puecher (Trst): podstrešje, 1 trgovina. 3 skladišča. 1 prazno stanovanje. brez posrednikov. Nei>o-sredno pogajanje. Tel. 414-834.
NAUTI-ČARA VAN
PRIKOLICE NOVE IN RABLJENE
PRIKLJUČKE ZA PRIKOLICE
POTREBŠČINE ZA PRIKOLICE
Rio Ospo Milje - tel. 27-12-56
""'SS5M POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi v inozemstvo
GORIŠKI DNEVNIK
24. aprila 1977
NA ODLOČILNI SEJI OBČINSKEGA SVETA V TRŽIČU
KD zavrnila minimalni program ki ga je predlagal levi odbor
Navadni proračun bo podpisal komisar - V roku šestih mesecev nove volitve Posledice se bodo poznale tudi v drugih nestabilnih krajevnih ustanovah
PO NEKAJLETNIH PRIZADEVANJIH
Proračun občine Tržič na odločilni seji v petek zvečer ra prejel potrebne večine glasov ter ga bo torej podpisal komisar, ki ga je v osebi dr. Laure Kren Vianello določil pokrajinski odbor za krajevne ustanove. Za proračun so glasovali namreč samo svetovalci KPI in PSI, ki so tudi v odboru, proti so glasovali demokristjani in neofašisti, medtem ko se je neodvisni svetovalec Labile vzdržal.
Levičarski občinski odbor, ki. ga vodi župan Maiani, je v svojo izjavo in v svoj programski dokument ki ga- je v petek zvečer prebral pred občinskim svetom in številnim občinstvom, ki je spremljalo odločilno sejo občinskega sveta, vključil tudi predloge krščanske demokracije iz proračunske razprave, po katerih naj bi se občinska uprava omejila na nekatere minimalne odločitve in na zagotovitev prejemkov osebja. Krščanska demokracija je zavrnila predlog za minimalni sporazum, ki bi zagotovil nekatera posojila za javna dela in za delovanj«? konzorcijev, • ter je zahtevala kot pogoj ostavko odbora. Odbor bi bil pripravljen podati tudi ostavko, če bi obstajala jamstva, da se stranke sestanejo ter razširijo programsko* osnovo in politični okvir, toda tega jam-■tva KD ni dala.
V	tržaški občinski upravi, ki je največja leva občinska uprava v naši deželi, je zavladala torej popolna kriza, ki vodi naravnost k predčasnim upravnim volitvam. Skrb za njihovo izvedbo bo prevzel komisar, ki ga bo določila prefektura in ki ima po zakonu dolžnost, da v šestih mesecih ukrene vse potrebno za razpis novih volitev.
' Očitno je, da se je za volitve odločila krščanska demikracija, o-ziroma tiste struje v tvžiški sekciji stranke relativne večine, ki si od prihodnjih volitev nadejajo volilni uspeh in s tem tudi okrepitev v stranki.
Gre odgovornost stranke, ki se požvižga na potrebo, da pre maguje sedanjo gospodarsko in družbeno krizo s sodelovanjem z ostalimi demokratičnimi strankami, ampak se raje podaja v nove volitve, ki bodo ustvarile napetosti in s tem delovale ravno na sprotno, kot bi bil interes družbe m delovnih ljudi.
V	takšnih razmerah lahko pričakujemo, da, bo Tržič sprožil plaz .»represalij/ in da se bodo podrla sicer labilna ravnotežja tudi na pukraiini v Gorici, zelo verjet no tudi v Grad?žu in še v kakšni krajevni upravi v naši deželi.
slave in vseh ostalih proslav v slovenskih krajih. «Z našo prisotnostjo na manifestacijah,» je rečeno v pozivu mladinskih organizacij, *ho-čemo mladi, poleg tega, da se spomnimo in poklonimo žrtvam za svobodo, izpričati naš antifašistični duh in našo budnost v tem kritičnem trenutku, ko reakcionarne sile ustvarjajo zmedo in si želijo, da bi se Italija ponovno vrnila v temačne čase.®
Prispevki društvom sovodenjske posojilnice
Na zadnjem občnem zboru Krneč -ko-delavske posojilnice v Sovodnjah izvoljeni odbor se je sestal že nekaj dni kasneje. Za predsednika je bil potrjen Jožef češčut, podpredsednik e Janko Cotič, predsednika nadzornega odbora pa Mirko Hmeljak. Potem ko je predsednik češčut pozdra-
V	Jamljah druga seja deželnega tajništva SSk
V	torek, 19 .aprila, je bila v Jamljah druga seja deželnega tajništva Slovenske skupnosti. Poleg problemov organizacijske narave je tajništvo razpravljalo o študijskem seminarju o narodr.ih manjšinah v Italiji v luči prvih volitev v evropski p?rhrr.CT:l. ki so napovedane za prihodnje leto. Sklenjene je bilo, da bo zadevni seminar ha to problematiko prve dni junija letos' v Gorici. Pokroviteljstvo nad seminarjem prevzame Slovenska skupnost in na njeni bodo predava li priznani strokovnjaki za manj šinsaa vprašanja iz Italijo.
Sklenjeno je bilo nadalje, da bo 3 maja prva seja deželnega sveta Slovenske skupnosti in sicer v Kr-minu. Na dnevnem redu aktualna politična tematika poosimskega obdobja.
vil nove odbornike, so takoj prešli k delu. Med drugim so že na tej seji sklepali o porazdelitvi tistih presežkov lanskega leta, ki so jih na občnem zboru sklenili dati raznim društvom in ustanovam. Prosvetno društvo »Sovodnje® dobi 180.000 lir, športno društvo »Sovodnje® 130.000 lir, prosvetno društvo «Danica» na Vrhu 80.000 lir, pevski zbor Rupa -Peč 30.000 lir, prosvetno društvo »Vipava® 140.000 lir, Dijaški dom v Gorici 70.000 lir, Slovensko sirotišče 40.000 lir. slovensko Alojzijevišče 40.000 lir, Glasbena matica 50.000 lir, in jamarski klub Kraški krti 40.000 lir.
• V ponedeljek, 25. aprila, prirejata ARCI - UISP iz Tržiča ter enotni protifašistični odbor kotalkarsko tekmovanje, ki se ga bo udeležilo okoli 400 udeležencev iz Jugoslavije, Italije in Avstrije. Tekmovanja se bodo pričela ob 9. uri in bodo trajala ves dan.
Nad dvajset sovodenjskih otrok lepo uspeva v igranju harmonike
Na vsedržavnem tekmovanju v Recanatiju so dobili laskava priznanja - Pogovor s prof. D. Kante
Ko so se nekateri otroci v Sovodnjah pred štirimi leti, na pobudo staršev in glasbenih vzgojiteljev, odločili, da bodo pričeli pouk harmonike, niso pričakovali, da bodo v tem tako napredovali in da bodo lahko odpotovali na tekmovanje vsedržavnega značaja in tam odnesli najboljše uspehe. Otroci in starši tega niso pričakovali, uspeh pa so dosegli. V našem listu smo takoj po tem uspešnem nastopu v Recanatiju napisali nekaj besed, hoteli pa smo vseeno od blizu videti kako je s celotno sovodenjsko harmoni-kaško ekipo, s solisti in s člani malega orkestra.
Našli smo jih, ko- so eni čakali v vrsti na svoj trenutek učenja v zgornjem prostoru Kulturnega doma, drugi pa so v spodnji dvorani vadili v malem orkestru Za vodstvo celotne harmonikaške šole Glasbene matice v Sovodnjah skrbi diplomirana profesorica Dorina Kante, ki prihaja dvakrat tedensko v Sovodnje in ki vodi tudi podobni
NAD POKRAJINSKO UPRAVO SENCA KOMISARJA
ULTIMAT NADZORNEGA ODBORA: DO 24. MAJA ODOBRITI PRORAČUN
Končno urejeno vprašanje staleid uslužbencev psihiatrične bolnišnice - Na dnevnem redu spet razprava o psihiatriji - Odstop republikanskega svetovalca
Danes in jutri proslave 25. aprila
Danes in jutri'bodo v Gorici in na podeželju števjlne proslave dneva vstaje 25. aprila. Bivši partizani bodo danes, v nedeljo, 24. a-prila, polagali vence pred spomeniki padlim v naših vaseh. V Šte-verjanu bodo položili venec preči spomenik ob 9. uni. Prav tako ob
9.	uri b6 polaganje vencev v Pev-mi. V Podgori bo polaganje vencev ob 10.30. V štandrežu pa naj se protifašisti zberejo Ob 10.15 na Pilošču, odkoder bodo šli (ob 10.30) na glavno goriško pokopališče in zatem tudi na pokopališče v štan-drež.
V	Sovodnjah bQ osrednja, slovesnost pred spomenikom ob 11. uri, ob 11.45 pa pred spomenikom na Vrhu. Prisotni bodo predstavniki občine, domači kulturni delavci, bivši partizani in gostje iz Škofje Loke.
V	Doberdobu bo osrednja svečanost. ob 11. uri pred spomenikom z govori in nastopom pevskih zborov. Delegacija občine in borcev pa krene izpred županstva ob 8.45 na Poljane, v Dol in v Jamlje.
Jutri, v ponedeljek, pa bo osrednja svečandst v Gorici, na pobudo pokrajinske uprave in demokratičnih strank ter partizanskih združenj. Sprevod bo šel po obeh kor-zih izpred spominskega parka ob
10.	uri. na Trgu Battisti bo ob 11. uri veliko protifašistično z borova nje. Nanj vabijo stranke, partizanska združenja in sindikati vse demokratično prebivalstvo.
Tudi Mladinski center, ki združuje razne slovepske mladinske organizacije ter predstavniki Mladinskega odseka v štandrežu vabijo vso slovensko mladino na Goriškem, da se udeleži jutrišnje enotne pro-
Po zadnji seji pokrajinskega sveta, je bila 6. aprila, je kazalo, da se bo vprašanje psihiatričnega varstva le premaknilo z mrtve točke. Demokristjani so še namreč proti pričakovaju naenkrat izrekli za drugačen pristop k reševanju tega zelo pomembnega vprašanja in ki je že nekaj let kamen spotike na goriški pokrajini. Pripravili so tudi svoj načrt, po katerem bi že konca leta razpustili psihiatrično bolnišnico. Ta korak so z zadovoljstvom, čeprav s precejšnjo mero previdnosti, pozdravile vse politične stranke, ki so zastopane v pokrajinskem svetu, seveda z izjemo desničarjev, ki jih predstavlja misovec Pedroni.
Diskusija, ki se je v tako ugod nem ozračju začela 6. aprila, bi se morala zaključiti na seji v petek zvečer z izvolitvijo stalne pokrajin1' ske komisije za vprašanje psihiatri-' je. Seja pa se je zaključila proti pričakovanju z odložitvijo razprave in glasovanja. Krščanski demokrati so z izjavami na petkovi seji precej zameglili na prejšnji seji izraženo politično voljo po drugačnem pristopu k reševanju psihiatričnega varstva, zato je pokrajinski svet, na predlog* socialdemokrat tov, sklenil odložiti diskusijo in glasovanje.
O vprašanju psihatričnega varstva je prvi govoril republikanski svetovalec Drufuea, ki je med drugim napovedal izstop iz pokrajinskega sveta, ker se je odločil, da bo zasedel'izpraznjeno mesto v go-riškem občinskem svetu. Opozoril je na težave tehničnega značaja, ki bi utegnile zakasniti uresničitev načrta. V daljšem posegu je socialist Bukovec izrazil zadovoljstvo svoje skupine zaradi predvidenega razpusta psihiatrične bolnišnice in napovedal, da bodo glasovali za predlog, ki ga je sestavil odbornik za zdravstvo. Poudaril pa je nujnost, da pride čimprej do izvolitve stalne pokrajinske komisije za psihiatrijo, ki pa ne' sme imeti zgolj posvetovalnega značaja, ampak mora imeti široko možnost ukrepanja. Poleg tega je predlagal tudi ustanovitev tehničnega odbora, sestavljenega iz zdravstvenih strokovnjakov.
Za Bukovcem je spregovoril ker munistični svetovalec Sabbadini, ki je načelno pozdravil novo stališče, ki ga je glede psihiatrije zavzela krščanska demokracija, vendar je dodal, da se komupisti ne morejo znebiti dvomov, če je to stališče dejanski odraz politične volje te stranke, posebno ob upoštevanju čudnega zadržanja v deželnem svetu, ob razpravi o zakonskem osnutku o družinskih »posvetovalnicah. Kljub temu bodo komunisti podprli načrt. Sabbadini je potem ocenil demokristjanski načrt in poudaril, kako je pomanjkljiv glede preven tive, o kateri ni niti besedice, medtem ko bi morala pokrajinska u-prava nameniti veliko pozornosti prav temu vprašanju. Pri tem je navedel zaskrbljujoče podatke v kakšnih pogojih morajo delati u-službenci nekaterih velikih zasebnih in javnih podjetij v Tržiču in Gorici. Poudaril je tudi, da bi mo rala pokrajinska uprava bolj izkoristiti obstoječe laboratorijske naprave (nov strošek za nakup in izpopolnitev instrumentov so odo brili na petkovi seji) v korist zdravstvene preventive.
Petkova seja se je začela, kakor
po navadi, s precejšnjo zamudo. V prvem delu je predsednik pokrajine Agati obsodil zadnje primere nasilja v Rimu, pred katerim ne smejo kloniti demokratične ustanove. Najboljši odgovor zadnjim provokacijam je množična udeležba na spominskih svečanostih ,v ponedeljek, ki pa ne smejo postati samo enkraten obred.
Svoje ogorčenje so izrazili tudi predstavniki vseh demokratičnih strank.
V nadaljevanju seje je predsednik Agati obvestil svetovalce o dveh pomembnih zadevah. Deželni Nadzorni organ je končno priznal sklep o ureditvi staleža uslužbencev psihiatrične bolnišnice. S tem je rešeno vprašanje,'- kVje-hilo na dnevnem redu že vrsto let.
Druga zadew-parje precej neprijetna. Osrednji “nadzorni odbor je namreč poslal pokrajinski upravi ultimat, da mora nepreklicno do 24. maja odobriti letošnji proračun, drugače bo za to poskrbel komisar. Časa za to sicer ni na pretek, čeprav se je pokrajinski odbor, že odločil za prehodno posvetovanje s predstavniki sindikalnih organizacij in občin.
Komunistični svetovalec Poletto je prebral resolucijo, ki jo je 20. aprila že predstavil upravnemu odboru goriške trgovinske zbornice glede upravljanja sredstev goriške-ga sklada in goriške proste cone nasploh. V resoluciji Poletto zahteva, da se javnost podrobno seznani z načinom upravljanja in smotri goriške proste cone. Poletti namreč predstavlja v razširjenem odboru trgovinske zbornice, poleg socialdemokrata Compagnoneja in krščanskega demokrata Romanija, goriško pokrajinsko upravo;
V Doberdobu so pokopali Jožefa Gergoleta - Rošotovega
proletarski Krajiški brigadi, v kateri še je bojeval za osvoboditev Jugoslavije vse do septembra leta 1945. Osvobodilna borba ga je tako peljala v najhujše bitke v Črni gori, Srbiji in drugih krajih Jugoslavije. Sodeloval je pri osvoboditvi Beograda in meseca maja leta 1945 pri osvoboditvi Trsta. Za svoje požrtvovalno u-dejstvovanje v NOB je prejel tudi več priznanj in odlikovanj, ki jih je skrbno hranil do smrti. Med listinami, ki jih je ohranil iz tistih časov, je tudi potrdilo o prejemu 2.300 rubljev kot povračilo stroškov za povratek iz Beograda na svoj rojstni dom. Njegovo ime je tudi zapisano v knjigi, ki opisuje težavno pot pre komorskih edinic.
K«M»<)j®“dr«4iiH Pjepota Rošoto vega prihranila vojna, ni prihranila povojna motorizacija. V presledku dveh .let . je. leta ,1964 in 1966 izgubil v prometni nesrečah dva sinova v cvetu mladosti in to Adrijana in Jordana. Samega je na delu še zasul zemeljski plaz, zaradi katerega je nosil posledice do svoje smrti.
V bolečem trenutku smrti izrekamo svojcem iskreno sožalje, pokoj nemu Pjepotu pa, da bi mu bila lahka rodna gruda.
V Števerjanu pogreb Jožefa Hlcdcta
Preteklo sredo so v Doberdobu pokopali 70-letnega Jožefa Gergoleta, ki so ga predvsem poznali s svojim hišnim imenom Pjepota Rošotovega. Še mladih let je okusil tegobe življenja, ko ni dobil zlahka službe zaradi tega, ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko. Zato je moral životariti z delom na,skromni kmetiji, ki jo je posedoval in priložnostnimi zaslužki pri znancih. Tako so ga leta 1942 aretirali na delovnem mestu in ga odpeljali najprej v zapor v Trst, nato pa v konfinacijo na otok Tremiti. Ob zlomu fašizma se je vključil v prekomorske enote in se iz Barija vkrcal za otok Korčulo v Dalmacijo. Tu je bil priključen tretji
pouk harmonike na glasbeni šoli v Nabrežini. Zaradi velikega števila učencev v sovodenjski šoli, je morala Kantetova porazdeliti učence v dva dela. Soliste sama uči, ansambel začetnikov pa je prevzel mladi Adrijan Ruchini, ki je sam bil njen učenec.
Mladi sovodenjski harmonikaši so že nekajkrat nastopili na internih produkcijah sovodenjske podružnice Glasbene matice', 'večkrat pa so igrali na prireditvah v svojih o-snovnih šolah. V Kulturni dom prihajajo iz vse sovodenjske občine.
Kantetova nam je sicer povedala da harmoniko poučujejo tudi v drugih podružnicah Glasbene matice na Tržaškem in Goriškem, mi pa smo se ob tej priliki hoteli zaustaviti pri sovodenjskih mladih glasbenikih in menimo, da nismo s lem drugih v ničemer prikrajšali. Bodo pa drugič prišli na vrsto.
Letos so se starši opogumili in soglašali s predlogom, da gredo njih mladi na vsedržavno prvenstvo mladih harmonikarjev v Recanati. To je turistično mesto na srednji obali Italije, tja se vsaki dve leti ' nagnete več sto mladih umetnikov iz vse države, da sodeluje na tekmovanju v raznih kategorijah. Na pot so šli mladi glasbeniki s starši in profesorji ne le iz Somdenj, marveč tudi iz drugih krajev Tržaške.
Tam so se Sovodenjci izkazali, in domov so prinesli polno trofej. Bruna Fajt je zasedla prvo mesto v B kategoriji posameznikov. B kategorija vključujč harmonikaše med desetim in dvanajstim letom. V A kategoriji, kamor spadajo mlajši od desetih let, 'pa je Ugo Tomšič zasedel častno drugo mesto na tretja mesta pa' so se plasirali Dario Ber-nardis, Mirjani Koncut in Waiter Ferfolja. V C kategoriji, v katero spadajo tekmovalci med 12 in 14 letom ,pa je ,bil Lionello Bressan drugi, Samuel Cotič pa tretji. Dodajmo tem pomembnim uspehom posameznikov še prvo mesto ansambla začetnikov (v tem so Andrej Fajt, Klavdij Cotič, Walter Mnnti, Wai-ter Petejan, Mirjam Kavčič, Danijela Tomšič, Igor "Kovic. Ado Co-stantini in Gracijela Pavletič), ki ga vodi Adrijan Ruchini. pa je u-speh sovodenjske podružnice Glasbene matice popoln.
Seveda pa nas ne sme ta uspeh zadovoljiti, nam je dejala Dorina Kante, mladi se morajo še vnaprej pridno in vestno učiti da bodo dobro obvladali harmoniko in da bodo lahko še kje in z večjim uspehom nastopili. V'programu ima že sodelovanje na tekmovanju mednarodnega značaja, ki bo v kratkem v Miljah.
Seveda pa nas je zanimalo tudi nekaj o profesorici. Najprej nam ni hotela ničesar povedati, potem pa smo le iz nje izvlekli nekaj podatkov. študiraia je v tržaški Glasbeni šoli, na njej je diplomirala in zatem je diplomirala tudi na konservatoriju Tartini. Posvetila se je harmoniki, sodelovala in tudi uspela na raznih državnih tekmovanjih v Paviji, Marina di Massa, Terni-ju. Nekajkrat je zasedla prvo mesto na tekmovanju Miramara v Trstu, na katerega pridejo harmonikaši ■ Iz vse države.
Tu nam je seveda padla misel o znanem tržaškem harmonikaškem orkestru Miramar, ki ga vodi Eli-jana Zajčeva in v katerem sodeluje tudi- naša Dorina Kante. Ansambel je znan po vsej Italiji in Jugoslaviji, v Trstu prireja tekmovanja državnega in mednarodnega značaja.
Naš pogovor smo zaključili z ne-
izrečeno mislijo: Kaj ko bi ta orkester harmonikarjev imeli kdaj v gosteh tudi v Gorici?
V Foijanu razstava podgorskega rojaka Petra Kocjančiča
V občinski razstavni galeriji v Foijanu, kjer je pred kratkim razstavljal svoja dela novogoriški mojster fotografije, Milenko Pegan, bodo danes ob 11. uri odprli prav tako zanimivo fotografsko razstavo priznanega mojstra, goriškega rojaka Petra Kocjančiča.
Kocjančič se je. rodil v Podgori leta 1895. Nekaj časa je obiskoval umetniško šolo, po prvi svetovni vojni pa se je zaposlil v tiskarskem podjetju. Za kratek čas je obiskoval tudi likovno akademijo v Benetkah. Z umetniško fotografijo se ukvarja že skoraj petdeset let, od leta 1930.
PEVSKI ZBOR RUPA - PEČ
priredi danes, 24. aprila, in jutri, 25. aprila, tradicionalni
PRAZNIK FRTALJE
Nedelja, 24. aprila, ob 15. uri:
— Nastop ansambla »Lojze Hlede® iz Števerjana — Nastop vaške mladine
— Obširen pevski spored z nastopom domačega mešanega pevskega zbora, zbora KUD »Ivan Cankar®, Goriškega okteta, moškega zbora iz Opatjega sela in moškega zbora iz štmavra
— Priložnostni govor: Saša Martelanc Ponedeljek, 25 aprila, ob 17. uri:
— Nastop ansambla «Veseli Števerjanci®
Poskrbljeno bo za kulturni užitek in prijetno razvedrilo z narodnozabavnimi vižami, s tradicionalno frtaljo in drugimi dobrotami ter pristno domačo kapljico. V primeru slabega vremena se praznovanje prenese na eno prihodnjih nedelj v mesecu maju
Proslave 900-letnice Ločnika
V Ločniku bo danes spet ena izmed prireditev, ki ga krožek «Amis di Lucinis® prireja ob priliki 900-Iet-nice vasi. Sinoči je nastopila loč-niška furlanska folklorna skupina, danes ob 9.30 pa bodo imeli svečano mašo v domači cerkvi, ob 11. uri bo v župnišču prireditev, na kateri bo spregovoril don Checo Placereani. Ob tej priliki bodo tudi predstavili spominsko kolajno. Danes bodo odprli razstavo slik domačih šolskih otrok, ki so prejšnje dni risali razne domače motive.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimininiiiiiiiiMiiiiiniiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii
NA POBUDO PD «BRIŠKI GRIČ»
k	v
1. maja v Števerjanu nastop folklorne skupine iz Sombora
Zborovanje na Trgu svobode - Sinoči so odprli razstavo briških vin
V Števerjanu je j.e vse pripravljeno za tradicionalna prvomajska praznovanja, ki so se letos pričela teden prej, kot je bil običaj. Sinoči so namreč v veliki kleti v Dvoiu odprli vinsko razstavo, na kateri razstavljajo in prodajajo svoja vina vinogradniki iz Števerjana in z Oslavja id ki bo odprta danes, v soboto in v nedeljo, 1. maja. Že sinoči so, po otvoritvenih svečanostih imeli ples, ki ga ponovijo danes zvečer, od 19. ure dalje. Igra tržaški orkester The Lords,
Ples bo tudi v soboto .30. aprila. od 19. ure dalje, isti večer bo na vrsti nočni planinsko - orientacijski pohod. Udeleženci se bodo zbrali ob 19.30, vpis bo možen do 20. ure. Sicer pa vpisujejo tudi čez teden na sedežu SPZ v Go-, rici, Na sodelovanje so vabljena --------------------druga
V petek popoldne so v Števerjanu pokopali komaj 53-letnega Jožefa Hledeta, ki ga je zahrbtna bolezen iztrgala življenju. Pokojni Jožef se je rodil v kolonski družini, v njej je bilo sedem otrok in okusil je z drugimi vse grenkobe življenja. Z bratoma Lojzetom in Cirilom je odšel v partizane, boril se je v Briško-Be-neškem odredu in zelo je bil prizadet v bitki pri Gorenjem Trbilju, kjer so med hajko Nemci ujeli brata Lojzeta, ki so ga kasneje ustrelili v Vidmu. Vojnih grozot ni prenesel, po vojni je stalno bolehal, večkrat menjal dom z bolnišnico, pred nekaj meseci pa ga je zajela huda zahrbtna bolezen, ki mu ni prizanesla. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi, ki so tako izrazili spoštovanje do prerano umrlega sovaščana. Naj mu bo lahka domača zemlja.
Izleti
Prosvetno društvo »A. Paglavec® in sekcija VZPI v Podgori priredita 15. maja avtobusni izlet na ogled Rižarne, koprskega pristanišča in turističnega naselja Bernardin. Vpisujejo odborniki društva.
SPD Gorica obvešča udeležence jutrišnjega izleta na Jovomike in k Petelinjemu jezeru, da bo odhod ob 8. uri s postajališča pri Rdeči hiši. V primeru slabega vremena izleta ne bo.
športna in prosvetna ter društva.
Večja manifestacija pa bo v nedeljo, 1. maja. Ob 15. uri bo prvomajsko zborovanje na Trgu svobode pred spomenikom, padi.m. Govorila bosta odvetnika Peter San-zin in Nereo Battello, igrala bo Briška godba na pihala iz Doberdoba. Ob 16. uri bo v Dvoru, na prostem, nastop folklorne skupine iz Sombora, ki nam bo prikazala srbske in hrvaške plese. Po folklornem nastopu, od 19. ure dalje, pa bo ples. Tokrat bo igral narodni ansambel Bratov Arnol s pevcema-Francetom Korenom in Jankom Ropretom.
Vprašanja ustanovitve policijskega sindikata, ki bi bil sestavni del enotne sindikalne federacije, so bila predmet živahne razprave v mali dvorani UGG v Gorici v petek zvečer. Sestanek je sklical koordinacijski odbor sindikata policistov, prisotnih je bilo veliko agentov, prisotni so bili predstavniki političnih strank in tudi predstavniki nekaterih delavskih svetov goriih tovarn.
Odkritje spomenika .v tovarni ASGEN
Kip iz kraškega kamna so odkrili v petek delavcem, ki so padli med osvobodilno borbo, na dvorišču tovarne ASGEN v Tržiču. Tudi v tej tovarni so se v letih 1943-45 delavci uprli fašistom in nacistom, šli so v partizane, tisti, ki so ostali v tovarni pa so jo obvarovali pred razdejanjem tik pred fašističnim zlomom.
Na svečanosti so bili prisotni delavci in uslužbenci tovarne, zastopstva tovarniških svetov drugih tržiš-kih tovarn, predstavniki oblasti, sindikalne federacije, partizanskih združenj. Govorili so direktor ASGEN inž. Piero Neri, zastopnik osrednje direkcije, 4nsel(j&«dr* Stefeir#L-£ara» tržiški štjpfem dr. Gianni Maiani in-vsedržavni tajnik ANPI Roberto Bonfiglioli. .	4.1 J. _
S^JA KRAJEVNE SKUPŠČINE
Morda prepoyedana vožnja tovornjakom skozi Štandrež
Odbornik Leardi je sprejel predlog predsednika skupščine Reščiča
Morda utegne priti do spremembe prometnega režima z vozili v Štandrežu že čez nekaj dni, To je na seji krajevske skupščine, ki je bila prejšnji večer, povedal občinski odbornik za prometna vprašanja Leardi.
Predsednik krajevne skupščine Walter Reščič nam je povedal, da so imeli v prejšnjih mesecih vrsto sestankov z občinskimi odborniki in jim ob tisti priliki obrazložili zahteve štandreškega prebivalstva. Sedaj se je pričel drugi krog sestankov in odborniki prihajajo ter dajejo odgovore. Prvi je bil na vrsti Leardi, drugi teden pride na vrsto odbornik za javna dela Zucalli.
V prvem krogu pogovorov je predsednik skupščine Walter Reščič predlagal, da bi prepovedali vožnjo tovornjakov po štandreških ulicah. Gre zlasti za tovornjake namenjeni k mejnemu prehodu Rdeča
hiša. Vsak dan beležijo domačini več kot sto voženj in tako povečan promet je povzročil že več nesreč, med dvemi dve smrti. Reščič je takrat predlagal, da bi prepovedali promet po ulicah Trevigiano -/sv. Mihaela - A. Gregorčič in da bi ga preusmerili iz Ulice Terza Ar-mata na ulice Tržaško, Fermi in zatem A. Gregorčič na novi most čez Sočo. Tovornjaki bi tako ,obšli Štandrež. Odbornik Leardi je dejal, da je prometno tehnična komisija občine predlog sprejela, odobriti pa ga mora ožji občinski odbor. Če bo ta dal pozitivni odgovor, utegne priti do ureditve prometa že čez mesec dni. Občina bi v ta namen porabila nad milijon lir za nakup novih prometnih znakov.
Sprejet je bil tudi predlog odbornika Dušana Brajnika, da bi na križišču med Ul. sv. Mihaela in Antona Gregorčiča narisali na tla ze-brasti prehod za pešce.
Kino
RAZPIS DRAŽBE
Pokrajinska direkcija PT je skl* nila prodati naslednjo nepremič*? no: PT 1849 — Mapa 21, sekcija A' Ebte 3. razred 12, Klasifikacija NOEU 849.
Nepremičnina je v Ul. del CarS^ je last uprave PT, meri 30,71 kv ® površine in jo sestavlja prosta11’ stranišče in shramba — je bi* Centralnega ogrevanja — razpolag le z dimnikom.	\
Prodaja bo na dan 14. maja N" ob 10. uri v eni izmed dvoran P* krajinske direkcije PT v Ul. Obe*? dan 8.
Osnovna dražbena cena 10.000.000 (v besedah deset rtWP nov) lir.
Javna dražba, ki bo trajala en°
uro — od 10. do 11. ure — se
vršila po sistemu tajnih ponudb, ® se bodo primerjale osnovni dra' beni ceni, v smislu člena 73, odst* vek C, kr. odloka štev 827 od ** 5. 1924.
Vsak ponudnik bo moral polo" jamščino v znesku 10 odstotkov novne dražbene cene in predle® izvirno potrdilo, Iti mu ga bo izstT vila Banca d'Italia — goriška se* cija pokrajinske državne zakladni^ Ponudbe na kolkovanem - papM1!
bodo morale biti v zaprti zal predložene predsedniku dražbe
Goriva
VERDI 15.30—22.00 «La stanza del ve-scovo®. Ugo Tognazzi in O. Muti-Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 15.30—22.00 »Spogliamoci cosi senza pudore®. U. Andress in E. Montesano. Prepovedan mladini pod 14. letom.
MODERN1SSIMO 15.-20-22.00 »La rab-bia giovane®. M. Sheen in S. Spaček. Prepovedan mladini pod 18. letom. •
CENTRALE 15.00-22.00 »Nevada Smith®. K. Malden.
V1TTORIA 15.15—22.00 »La vergine, il toro e. il capricorno®. H. Fenech in A. Lionelld. Prepovedan mladini pod 18. letotn.
Tržič
PRINCIPE 14.30-22.00 «11 viaggio dei dannati®.
EXCELSIOR 14.00—22.00 »La batta-glia di Midway».
\
JSova Gorica in okolica
SOČA «Pridi, videl boš mojo ženo® — italijanski film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Lenny» — ameriški film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
DESKLE »Kraljevski flash® — ameriški film ob 17.00 in 19.30.
lepki naf
kasneje do 11. ure tistega dne. kij® bil določen za dražbo. Ponudbe lahko 'dostavijo tudi po pošti, P* odgovornost udeleženca dražbe, sicer v dvojni priporočeni zalepit da morajo dosnet, goriški pokra" ski direkciji PT najkasneje en, y kakor ne prazničen, dan pred vom, ki je bil določen za dražb0:
Nepremičnina so bo prisodila tisj* mu ponudniku, ki bo predložil večjo ponudbo, ki pa hkrati ne nižja od dražbene osnovne cenežj. bo dokončna ter se ne bo več V* novila, če bosta predloženi vsaj
DVE PONUDBI
Planimetrija prostorov ter njWf * tehnični' opis so na razpolago Pj ekonomatu PT v Ul. Oberdan °
8, da 14. ure.
Za'" prtdrdbnejša pojasnila najjjj zainteresirane osebe javijo na njenem uradu po že omenjenem ^ niku.	.1
Pokrajinski ravnat®« (dr. Vuolo)
DEŽURNA LEKARNA V TRŽ*^.
Danes ves dan in ponoči je v' 3 ču dežurna lekarna Rismondo, 1®-rico Toti — tel. 72701.
UMI;«*
Ob obletnici smrti mame Beah^j, Okroglič, darujejo hčerka Nada, ira in Vanda 10.000 lir za vzdri nje spomenika padlim v Podgon-Ob deseti obletnici smrti drag®jra* me in none darujeta Vilma in ™ ^ Vižintin 20.000 lir' za pevski zb° ji Paglavec v Podgori.	^
Ob obletnici smrfi dragih staj ^ daruje Judita Koršič z Jazbin 5-0^ za prosvetno društvo Briški grič
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Villa S. Giusto, Korzo Italia, 244 — tel. 83538.
ZAHVALA
i
Iskreno se zahvaljujemo vseh1’'gg so na kakršenkoli način počastili min pašega dragega
Mirka Mučiča
Žene Milka ter hči Eni*c* d nižino
štandrež, 24. aprila 1977

C. C. I. A. A.
TRGOVINSKA ZBORNICA
GORICA, 29. APRIL 8. MAJ 1977
espomego
MEDNARODNI SEJEM
■	TEHNIČNA POMOČ PRI TRANSPORTU
■	NAVTIKA / KAMPING
■	VINA IN LIKERJI
Sodelujoče države:	:	,	'. •;	. ‘ -
ITALIJA - ČEŠKOSLOVAŠKA AVSTRIJA ■ JUGOSLAVIJA POLJSKA - MADŽARSKA ROMUNIJA - BOLGARIJA
Tajništvo »ejma: BIWU PUBBLICITA Jrica — Korzo Italia 101 — Tet. (0481) 87.466 _
ZAHVALA
Vsem, ki so na zadnji poti pospremili-našega dragega
JOŽEFA HLEDETA
se lepo zahvaljujemo. Posebna zahvala gre zdravnikom in ju otorinološkega oddelka goriške bolnišnice za vso skrb, ki jo izkazali našemu predragemu.
Bratje Albin, Ciril, Hadrijan i° sestra Jerica
Števerjan, Pevma, Koper, 24. aprila 1977
ZAHVALA
*
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega
JOŽEFA GERGOLETA
(Pjepota Rošotovega)
se najtopleje .zahvaljujemo g. župniku, cerkvenemu P*v9^m. zboru, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način P00 stili njegov spomin,	_
{''-na Albina, hčerki Sonja in Ele° „ ra, sinova .Oreste in Rafael z dm nami in vsi sorodniki
Doberdob, 24. aprila 1977
KULTURA
24. aprila 1977
Ob sklepu revije Primorska poje 77
Na letošnjo revijo «Primorska Je> se je prijavilo 8Ž pevskih *>rov jz primorske regije in iz dejstva. Organizatorja, Združenj6 Pevskih zborov Primorske in jn°^enska prosvetna zveza v Trstu nori r*c*’ sta zbore razdelila na sk-i u nast°pov, ki so bili v De-n"’ Kopru, Križu nad Trstom, Pet k^’ ^or'c’- Trstu in Vipavi. Vph i rov je svojo udeležbo odpo-i, d‘°’ nied temi tudi dva zbora beneške Slovenije; kot gost je '»stopil koroški moški zbor iz Bil-]0 8a- Revije se je torej udeleži-ki h' PevsRih zborov — množica, Hast ''° kazalo razdeliti na osem st°iK>v, ker je program posamez-kn Ievii nekoliko predlog in pre-pre eeset zborov predstavlja tudi veliko breme za neposrednega ^8ni_zatorja, povrhu pa še zadre-d^adi utesnjenih prostorov za-PolJ~ ?n za namestitev zborov.
2ar,e?.tega bi osma revija nudila jgj^eenje še eni skupini poslu-
da se je vsakoletna pevska la IJa — ta je že osma — razplet-Ud V tnnožično pevsko zborovsko , jstvovanje, ampak se vsako le-.obnSrfČU'iettl° tudi z novimi ' ali p« ”v!ienimi zbori ter manjšimi biL • mi skupinami. Letos jih je tgj ,Sest: Primorski študentski ok-g 'z Kopra, dekliški zbor «Igo Pic a ■* 'z Nabrežine, oktet »Maj-L, * *z Brega, mešani zbor «Svo-,v- a* *z Pridvora, ženski zbor Pet/106^* ‘z Dutovelj in «Prijatelji Polp *z Dorice — Nove Gorice, v neg ^ega je pomembno, da se nln.0Ve zbore oziroma pevske sku-
*8<laHZduUŽujejo mladi	ki
vr,t te unij izpopolnjujejo pevske
so',15 tedi v ostalih zborih, kakor ^hn ki zbor iz Devina, iz Črnega t)a,a’ mešani zbor iz Studenega, iz berk'0®’ R‘cmanj, Kanala, Dorn-TrSua’ zbor Glasbene matice iz zCa’ ženski iz Sežane, mešani *Kojze Bratuž* iz Gorice, da Drstem pr!teerov.
'rirnU''em *e nekaj najbolj vidnih
poj. " zadeva kvaliteto letošnjega jo Je zanimiva ugotovitev, da pfp ' opazen sorazmerno otipljiv itj ail{ Pri srednje dobrih zborih. likeUrr' j|Vo ie seveda, da so raz-*ScIpi m'ed zbori precejšnje kar
vodst* V°' Roloje dela in strokovno drj, v°- Vendar se pri večini o-bevan-nekaj skupnega; to je priza-V D ,nte in volja za napredovanje težah'11 sarncrn' kakor v lepoti izbi , ,a- nekateri se poizkušajo tu-VreI uteraturi večjih umetniških teppi 'n z večjim ali manjšim tbor,' J11, S° Pa tudi primeri, ko Spo /te niso dosegli potrebne u-Za(jo?,-,'ien°sti. da bi lahko povsem po„ ''i določenim zahtevnostim t,, tearitve. Mislim, da se je'le«' prav]0 , r del zborov zavzeto pri-le ZaJa* in uspel, pa najsi bo tudi Pa . mali korak. Na drugi strani ZaSlj? nekateri, sicer dobri zbori, v odliV *ahko stagnacijo ali celo W«°n v primerjavi z že dose-teskue 'J.*''0jem. Ti zbori naj bi 6a nja*' revidirati svoje delo in primemo uskladiti.
Prip. P.reiistamo programe in jih da tejamo s prejšnjimi, vidimo, tPaltpjiJe v izboru le nekaj pre-Vpliv’0' Brez dvoma so na to ie 2a’e,tudi zbirke pesmi, ki jih Srp? Uz?nje pevskih zborov Prisoj -e ’zdalo pevovodjem v potenc n Posredovanje tudi drugih •tirju' i . s° izšle v zadnjih treh, |ih ? , uh v samozaložbi ali dru-i°Ven ,0?niških ustanovah in pri (bi sa * Prosvetni zvezi, ki je terjgi tea posredovala notni ma-fteo „fled zamejskimi zbori. Tako katerih i^teg starejših avtorjev, teklj^ Utdcla so postala, lahko bi
a število pevcev, glasovno
diišai ^Se°bča last pevcev in po-teirMLv- 'n poleg priljubljenih Jtesmj Budskih in partizanskih •a GaliSrc'devali tudi z deli Jaco-Poi,Usa’ slovenskih skladateljev »»^‘Preteklega obdobja in so-hteohjuavterjev, kakor so Rado baHorl ’ Al°jz Srebotnjak, Karol /tet L • k°b Jež, Pavel Šivic, ( BirWh ’ Anton Lajovič, Mak-htega /k’. Ubald Vrabec, iz kaki* njevmru ^ PrePeta ^ veči-» Vilno; Vl,h pesmi, in drugih. Stojte 'kakor običajno, je bil p teci a Krnil Adamič ob 100-rjpo^ r°jstva. Vendar moramo j? PreVe -1’ da se nekatere pesmi tejo	krat, skoro stalno ponav-
n ted0A„sk°zi vrsto let in bi bilo tejih	Potrebno težiti za izbiro
V	?teih in ljudskih pesmi.
Jteljt^t	Jek Ponovno potrdila, da
s?	v°vodje oziri
Szih^kovne usposob]
ftevii,, kulture, ki lai
zbora zavisi v pretežni orna njego-iljenostl in Iture, ki lahko tudi po
S**1
^er
v^i priasairt0 ljudsko pesmijo. So i,, s s; aeri glasovno dobrih zbo-
utelip a pasovih šibke zbore ?te ter j določene pevske kvali-l^av s ^azne prepričljivosti, pa
W 8 sico siasovno aoorin zdo-,* Da npr nadarjenim pevovodjo, Sodjem j razpolaga z zadastnim »tej eml1 mu i0 Potrebna pomoč. >j£> ^.tudi z zbori, ki o-v»?teje v začetniški ravni in ne htetee. ]uat, korak s povprečjem j?^el aj.arsikateri zbor se ne bi ar. zia ‘f. Pa bi se pojavil nov u med mladimi; če bi i-

r«ieli
smo
^XVmAR.°DNA POLITIKA, leto teJaja J stcv. 649. Publikacijo tfva '}asopisno založniška usta-Atehišii^tevanska stvarnost*. S*.	i*1 uprava v Beogra-
V .a.Proleterskih brigada 3 članistevilki je več zanimi-a.a Vrhu°v' med drugim Mar-
meli več strokovno usposobljenih oziroma bolj izpopolnjenih pevovodij. Saj se na dirugi strani starejši umikajo in redčijo vrste. Na tem področju je v prid vedno bolj perečemu vprašanju bilo le malo storjenega, v prizadevanju za sistematično vzgojo pa nič. In vendar vsi vemo, da je na Primorskem in v zamejstvu smisel za pevsko lepoto globoko zakoreninjen in da predstavlja pevska dejavnost na tem slovenskem kulturnem prostoru najmočnejšo vejo kulturnega udejstvovanja in izživljanja.
Kaj nam je torej storiti? Pomoč, ki ju organizaciji lahko nudita pevovodjem in s tem posredno zborovski kulturi, je lahko samo individualna, kar pa je pri skoro 100 zborih na obeh straneh meje skoro nemogoče, in pa v okviru seminarjev, ki pa so uspešni le za tiste, ki že obvladajo določeno znanje; tečaji za začetnike imajo vsekakor svojo dobro stran, vendar ne pripeljejo daleč. Za nove gene-, racije pevovodij bomo morali poiskati rešitev v sistematično zastavljeni vzgoji v okvirih glasbenega šolstva: od animiranja že v nižjih do strokovnega usposablanja navzgor. Saj bomo le na ta način lahko zagotovili nadaljevanje pevske tradicije in njen razvoj.
Če tehtamo uspehe letošnjih revij «Primorska poje», ne moremo mimo zborov, ki so povprečnj ravni prinesli svoj pomembnejši prispevek. To so zbori iz Brja, Ajdovščine, Divače, Idrije, mešana zbora iz Gorice in Nove Gorice, Mirna, Vipave, Vrtojbe, ženski in moški iz Nabrežine, iz Doline, Sežane, Kanala, Tolmina, Goriški oktet, študentski oktet in moški zbor iz Kopra, Črnega vrha, Prva-čine, Izole, Branika in seveda tudi vsi tisti, ki so količkaj napredovali.
Ivan Silič
V poročilu o reviji »Primorska poje* v Vipavi je po jx>moti izostal moški zbor »Vesna*, ki je pod vodstvom Frančka Žerjava izvajal pesmi: Katrca P. Kernjaka, -Noč prihaja v majo sobo A. Vodopivca in Teku se dol po dolin V. Šonca. Med temi je bila sorazmerno najbolj ubrano zaneta in je tudi interpretacijsko najbolj u-činkovala 'zadnja.
Goriški zgodovinar Branko Marušič, ravnatelj Goriškega muzeja v Kromberku, pred kromberškim gradom. Njemu posvečamo današnjo rubriko »Portreti primorskih humanističnih delavcev*
PORTRETI PRIMORSKIH HUMANISTIČNIH DELAVCEV (3)
Branko Marušič - nadaljevalec vrste primorskih zgodovinarjev
Kljub mladosti je izdal že veliko število samostojnih znanstvenih del, napisal za razne liste množico razprav, esejev, ocen itd. in bil pobudnik mnogih pomembnih akcij na področju zgodovinopisja
V goriškem zgodovinopisju se že kako desetletje in pol vedno pogosteje pojavlja ime mladega zgodovinarja Branka Marušiča, ki se na ta način pridružuje vrsti go-riških in primorskih zgodovinarjev, saj se je v raziskovanje go-riške zgodovine zagnal z neverjetno prizadevnostjo in žarom. Zato zasluži, da ga v tej rubriki podrobneje predstavimo, posebej pa vsaj bežno pregledamo že kar bogato bero njegovih objav.
Zgodovinar in kulturni delavec Branko Marušič, že dolga leta pri-sten Solkanec, se je rodil 4. februarja 1938 v Gorici, znanemu zdravniku in organizacijskemu delavcu na področju zdravstvene službe, dr. Francu Marušiču. Po
....................••■>.............umi..........................■■■■<ii«iii,i«liiilliil|lii,„iiill,Tii.i.i
V STRAUSSOVI OPERI »ŽENA BREZ SENCE*
Velik Palčičev scenografski uspeh v beneškem gledališču «La Fenice»
Njegova scena in kostumi so prav gotovo na višini vseh njegovih najboljših storitev na drugih področjih likovnega ustvarjanja
Na veliko soboto je bila v be- | na Dunaju leta 1919) pričakana neškem gledališču La Fenke pr e- \ z velikim zanimanjem med Hali-miera Straussove opere cžetia j jonskimi in tujimi ljubitelji o-brez sence*: med šestnajstimi o- j pere. perami miinchenskega skladatelja
zavzema prav ta osrednje in ključno mesto ter je izraz njegove polne zrelosti in priča njegove naivec je zmogljivosti Dodajmo še, da je zaradi težke postavitve in zasedbe redek gost, opernih odrov, pa bomo razumeli, zakaj je bila letošnja beneška oživitev tega dela (drugič v Benetkah, petič v Italiji sploh: opera je nastala med prvo svetovno vojno in je doživela krst
iiiiiiiiinfiiiiHiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitmiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiifiiiiiiiiiiiii
PRED DODATNIM PREDAVANJEM 0 SLOVENSKI ARHITEKTURI
FABIANI IN PLEČNIK
arhitekta evropskega nivoja
Predaval bo prihodnji petek, 29. aprila, ob 18.30 prof. arh. Pozzetto s turinske univerze v mali dvorani Kulturnega doma
Kot smo ie večkrat napovedali, bo prihodnji petek. 29. t.m., ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu še dodatno predavanje k ciklusu uspelih šestih predavanj o razvoju slovenske arhitek-' ture. Predaval bo namreč slovenski univerzitetni profesor dr. Marko Pozzetto s turinske univerze o dveh znamenitih slovenskih medna-rodno znanih in priznanih velikih arhitektih Fabianiju in Plečniku. (Prvi je po rodu iz Kobdilja na Krasu.) Zato se naslov predavanja glasi:
FABIANI IN PLEČNIK - ARHITEKTA EVROPSKEGA NIVOJA < Naj dodamo, da prihaja predavatelj arh. M. Pozzetto predavat enkrat tedensko tudi na tržaško univerzo. O njegovi knjigi o Plečniku, ki je izšla v Turinu leta 1908 pod naslovom JOŽE PLEČNIK E LA SCUOLA Dl OTTO WAGNER pri založbi Albra Editrice, smo kmalu po izidu objavili na tem mestu obsežno recenzijo izpod peresa ing. Marjana Tepine, biv. gen. konzula v Trstu.
Prof. Pozzetto, ki je mimogrede povedano, nečak pok. Izidorja Cankarja, pa je že pred dvanajstimi leti objavil monografijo o pok. arh. Maksu Fabianiju v Gorici (1965), predlanskim pa v Turinu študijo o arhitekturi moderne fiatove tvornice
Končno moramo povedati, da se arh. Pozzetto intenzivno zanima tudi za prav v teh letih aktualno zadevo, in sicer za zgodovino načrtovanja vodnih poti med Trstom in Srednjo Evropo. In prav v najnovejši številki revije vCritica d’arte» je prof. Pozzetto objavil o tem daljšo študijo. Zato mu je uprava Narodne in študijske knjižnice predložila, da bi o tem priredila že letos posebno predavanje, saj je prof. Pozzetto med drugim ugotovil, da datirajo prva načrtovanja teh vodnih poti v naših krajih že iz leta 1550. Predavanje naj bi bilo najprej v slovenščini, pozneje pa prav zaradi velike aktulnosti v zvezi izvajanjem osimskih sporazumov, šč v italijanščini.	p.g.
IIIIIIIIIHIIMHIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIHIimillHmilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimiMIIIIII
Skrivnosti pajkov
Iv? °dn„,. a studija vEkanom-< teta v. Evropi*, Martina i? te vn^m*8teanja aJugoslavt-rt ^ek	dr- J- Brezariča
iraga Mlud?fci Problemi*, Mio-,te kajloviča članek »Oro-thteraKamiI0,žteno uničevanje*, ,r6žele8,, Stoji]jkoviča članek \^voju in monetarni
V torek je v Slovenske^ klubu predaval dr. Anton Polenec. Predsednik kluba dr. Vlado Turina je predavatelja, ki je ravnatelj naravoslovnega muzeja v Ljubljani, predstavil številnemu občinstvu, katerega je s svojimi izvajanji naravnost prevzel. Govoriti o zanimivem in skrivnostnem življenju pajkov bi se zdelo morda dolgočasno in nezanimivo, toda predavatelj je že takoj na začetku pritegnil poslušalce • s svojim govorništvom, razgledanostjo in dovtipnostjo, da bi ga poslušali šc in še. S prika-
zom nekaj diaslik in primerkov pajkov na Slovenskem, ki jih je kakih tisoč, je povedal, da nobeden med njimi Ni nevaren in smo lahko brez skrbi, tudi če nas piči. Niti «čma vdova*, sorodnica ameriške črne vdove katere pik je smrtonosen, ni nevarna, kar je dalo povod za temeljite študije med slovenskimi in ameriškimi žužel-koslovci. Danes poznajo kakih 20 tisoč vrst pajkov. Veliko jih še skrivajo afriška, azijska in jožno-ameriška prostranstva.
Občinstvo, ki je napolnilo o-srednjo dvorano najlevšega gledališča na svetu, je bilo oni večer kar se da pisano: prisotni so bili vsekakor kritiki in dopisniki najtehnejšifi dnevnikov v Italiji in predstavniki italijanskega glasbenega življenja.
Straussova pravljična opera na libreto Huga von Hoffmansthala je polna simbolov in alegorij in spada v ono zvrst, katere vrh predstavlja Mozartova Čarobna piščal; zahteva zrele in proni-cave oblikovalce ter izredno sposobne interprete. Beneška predstava je bila do zadnje sestavine izredno pretehtana in dobro pripravljena: občinstvo, ki je na koncu predstave nenehno, burno ploskalo, je hotelo verjetno izražati tudi Svoje zadovoljstvo ob tako skrbno in bogato pripravljeni predstavi, kakor je izražalo svoje negodovanje in nezadovoljstvo ob prejšnjih predstavah ie sporne in nerodne sezone.
Gotovo so ploskali predvsem interpretom: pevci v vseh vidnejših vlogah so bili skoraj sami Nemci in celotno opero so zapeli v izvirniku: glasbeno vodstvo težavne in dolge opere (čez tri ure čiste glasbe) je bilo v zanesljivih rokah Zoltana Peska, zbor je odlično pripravil naš Al-do Danev. Poleg dirigenta sta bila deležna dolgega aplavza tudi rejiiser Giorgio Pressburger in scenograf in kostumograf Klavdij Palčič. Da bo pomen tega osebnega priznanja, popolnoma jasen vsem: ne pomnim tako velikega osebnega uspeha kakega režiserja in kakega scenografa pri nikaki drugi overni predstavi, kar sem jih videl
Kdor je že videl delati skupaj la dva umetnika, ve, da je dejansko nemogoče ločiti med njima zasluge, ideje in realizacije. Pressburger se zvesto drži partiture, izhaja vedno iz vsebinskih prvin libreta in morfoloških ter slogovnih značilnosti glasbe. Lahko bi rekli, da bere partituro s sredstvi odrske postavitve. Zato je pri taki postavitvi, daleč od vsake samovolje, vbranost celote popolna. Njegovo režijsko zamisel potem izpopolnjuje in realizira Palčič z lastno pesniško občutljivostjo: o-blike in barve scen in Ijostumov so pač prvine njegove slovnice in njegove govorice.
Očitek, ki sem ga slišal na račun obeh, češ da je njuna rešitev režijske in scenografske naloge prenatrpana, prebaročna, izhaja bržkone iz dejstva, da niso ljudje vajeni take režije in scenografije: bržkone je za laika težje razumeti popolne skladnosti med partituro in tako režijo ter tako scenografijo. Verjetno je tako branje partiture tudi z režijskimi in scenografskimi sredstvi izvirno — če že ne v zamisli, pa gotovo v izpeljavi: in vsi vemo, kako vse novosti motijo nepripravljeno občinstvo. Toda prepričan sem, da so nastati laki očitki po predstavi; sredi same predstave sem se lahko prepričal, saj sem vseskozi z veliko pozornostjo sledil tudi reakcijam občinstva, kako pozitivno, kako hvaležno je občinstvo sprejemalo bogastvo oblik in barv, izvirnost zamisli, celotno «pred-stavo* z vsemi njenimi potezami in prvinami,
Vse scenografske in kostimo-grafske rešitve so bile na enako visoki ravni: cesarstvo duhov s svojo odmaknjenostjo prav tako kakor barvarjevo bivališče s svojo človeško toplino, sonce in luna z vsemi barvnimi premenami med dnevom in nočjo, simbolično u-pod obl jeni misterij nosečnosti ter stvarnost človeških želja in strasti. gosta (prisotnost sokolov v zraku in simbolična prisotnost rib v morju, lirična vbranost prizora z nerojenimi otroki in fante stična slikovitost bitij, vdelanih v
kristalno skalo: to so nekateri med neštetimi momenti Palčiče-ve scenografije, ki so se vtisnili v spomin in zavest občinstva in pomenijo notranjo obogatitev. Zato je ta Palčičeva storitev nedvomno na višini njegovih najbolj-
ših storitev na drugih področjih njegovega likovnega ustvarjanja.
Italijanski tisk je takoj pravično in pravilno poudaril vlogo obeh tvorcev pri tej čudoviti, izjemni predstavi.
Pavle Merku
Alegorični lik narave — kostimski osnutek Klavdija Palčiča za Straussovo opero »Ženska brez sence* na ovojnici kataloga za razstavo njegovih 66 scenskih In 54 kostimskih osnutkov, ki jih je izdelal za opero
opravljeni osnovni šoli v Solkanu, gimnaziji v Šempetru v Gorici in Novi Gorici, kjer je maturiral 1. 1955, se je vpisal na filozofsko fakulteto (oddelek za zgodovino) in 1. 1962 diplomiral iz obče in narodne zgodovine. Po odsluženju kadrovskega roka v JLA se je zaposlil kot asistent na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani in tu ostal poldrugo leto (1963 -1965), nakar je postal najprej kustos v Goriškem muzeju v Kromberku, kmalu nato pa zasedel mesto ravnatelja, funkcijo — in skrb, ki jo opravlja še danes.
Čeprav se je zdelo, da ga bo zgodovini ugrabila druga veda, ki je imela, kot se večkrat dogaja, «domovinsko pravico* v družini dr. Franca Marušiča in ji je mladi študent Branko že skoraj skušal ustreči, se je vendar (primorskemu zgodovinopisju v veliko srečo) zgodilo, da je zmagala želja .in volja mladega, ki je raoral v zgodovinopisje in prav kmalu pokazal, da zgodovine ni šel študirat kot pasiven visokošolec, marveč kot zagnanež, v katerem so že tlele klice resničnega raziskovalca. To je potrdila tud' študentska Prešernova nagrada, ki jo je leta 1960 prejel za delo «Posočje v rimski dobi* in ki jo bila tudi že priznanje za njegova prva raziskovanja na področju zgodovine, ki jih jč objavil še kot študent.
Marušičeve dosedanje objave, gledane kot celota, nam odkrivajo nekaj bistvenih potez ali mejnikov, ki si jih je pri svojem delu zastavil in ki so sedaj, po več kot petnajstih letih neprekinjenega publiciranja, že dovolj jasni in očrtani. Pokrajinsko se je omejil na primorsko področje, če pri tem mislimo, da je vanj vključeno tudi ozemlje Beneške Slovenije, Rezije, Kanalske doline in Slovenske Istre, kolikor je v različnih obdobjih u-sodno povezano z ostalimi primorskimi kraji; časovno pa je svoj razpon raztegnil nazaj tja do sredine prejšnjega stoletja, do uvedbe ustavnega življenja, seveda ne da bi pri tem ne skočil tudi v druga obdobja, npr. rimsko na naših tleh. S posebnim ozirom in tež« pa je večkrat obdeloval predvsem čas taborov in čitalnic na Primorskem.
Marušič spada med zelo plodovite pisce, obenem pa izredno hitro reagira na sprotne dogodke. Na ta način dosega, da so njegovi prispevki objavljeni še vedno v času, ko se določeni problemi ali dogodki »kalijo- in so v žarečem ognju*. Ta izredna hitra odmevnost razodeva, kako je povsod, v vsaki dobi in ob vsakem problemu «doma» in kako meritorno lahko o vsem piše.
Ker se je torej Marušičevih objav v sorazmerno kratkem desetletju in pol nabralo že kar precejšnje število in jih je vsekakor nemogoče zajeti v tako skopem zapisku, kakršen je pričujoči, bomo od njegovih publikacij, • razen samostojnih tiskov, omenili le tehtnejše, vsebinsko zaokrožene prispevke.
Kot samostojne tiske je izdal: Pregled delovanja organizacije RKS v Goriškem ‘okraju 1944 - 1960 (1961), Dr. Anton Gregorčič - Andrej Gabršček (1965), Solkanski rojak dr. Marko Anton Plenčič (1967), skupaj z Iv. Marušičem), Ob stoletnici »Soče* (1971, skupaj z F. Vatovcem), Vrsno in Simon Gregorčič (1973, skupaj z J. Komacem). Veliki tolminski punt 1713 (1973), Po poteh velikega tolminskega punta (1976).
Ko je Marušič začel pot strokovnega pisca na področju zgodovine še za časa študija, je za Inštitut za narodnostna vprašanja opravil nekaj raziskovalnih nalog na oddelku za proučevanje stanja ob zahodni meji slovenskega narodnostnega prostora. Iz tega de-
la in v tenš času se je izoblikovala ^ »Bibliografija o problemih pokrajin ob zahodni meji SFRJ za obdobje 1951 - 1962», katere prvi del je izšel tiskan v Razpravah in gradivu INV (1966).
Pred tem pa je objavil v slovenskem in italijanskem tisku celo vrsto krajših razprav, zapiskov, ocen in drugega podobnega gradiva. še največkrat je prinašal novo, dotlej nepoznano ali neobjavljeno gradivo, ki je dotedanje zgodovinsko predstavo o določenem predmetu ali osebnosti tehtno dopolnjevalo, če že ne nanovo odkrivalo. Med takimi prispevki so; Ob stoletnici Umnega gospodarja (1963), Ob stoletnici Goriškega oglednika, Ivan Marija Marušič (1964), Doneski k bibliografiji o tolminskem puntu (1963), Andrej Gabršček (1964), »Domovina* (1965), Prispevki k zgodovini i-drijske realke (1965), Družba za izdajanje listov »Soča* in »Primorec* (1966), Ob stoletnici solkanske čitalnice (1967, več tekstov), Dogodki na tržaški Revol-telli marca 1914 (1967), Sto let Kmetijske šole-in Kmetijskega zavoda v Gorici (1969), Goriško pevsko društvo «S!avec» (1970), O nekaterih poskusih za skupni list primorskih Slovencev v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja (1971), Goriški protomedikus Anton Muznik (1971), Beneška Slovenija v slovenskem periodičnem tisku do 1860 (1972), Simon Rutar in njegova zgodovina Tolminskega (1972), Bovško, zemljepisno-zgodo-vinski pregled (1973), Nastanek in razvoj goriške mestne naselbine (1972), Goriški Slovenci v Taafe-jevi dobi (1975), Graziadio Isaia Ascoii in Slovenci (1976).
Posebno pozornost je Marušič vsa leta objavljanja posvečal o-sebnostim in delom dr. Karla Lavriča, Andreja Gabrščka, dr. Klementa Juga, Simona Rutarja, pri tem pa ni zanemarjal nekakih ključnih letnic ali obletnic, izredno pomembnih za primorske dežele, kot npr. stoletnice plebiscita v Beneški Sloveniji (1966), plebiscita za jugoslovansko državo leta 1918 na Goriškem (1968); iz iste teme je objavil «Dokumente iz 'prevratnih dni’ na Goriškem* (1968). Seveda ne smemo pozabiti, da je bilo njegovo zanimanje v veliki meri posvečeno, kakor smo že omenili, dobi taborov in čitalnic. Objave s to tematiko so: Razvoj političnega življenja goriških Slovencev od uvedbe ustavnega življenja do prvega političnega razkola (1969) v dveh daljših nadaljevanjih (skupaj okrog 80 strani Zgodovinskega časopisa), Doneski k zgodovini goriških Slovencev v razdobju 1870 - 1875 (1970), Goriška slovenska politika med leti 1875 in 1880 (1974), Primorski tabori 1868 - 1871 (1974).
Vsaj dvakrat .je skušal pregledati goriško slovensko zgodovinopisje; prvič s programskim člankom Dosedanje in bodoče delo go riškega zgodovinarja in zgodovinopisja (1963), kjer je sebi in du-gim začrtal vso širino in problematiko tega področja, drugič pa v članku, ki so ga objavili Studi Goriziani, Saggio di bibliografia slo vena sul Goriziano (1964), kjer je. tujemu strokovnemu svetu prikazal našo prisotnost na področju proučevanja goriške zgodovine.
Poleg navedenih objav in dolge vrste drugih, ki jih zaradi pomanjkanja prostora moramo obiti, pa se je Marušičevo pero velikokrat ustavljalo z daljšimi ali krajšimi zapiski, da je osvetljevalo kak problem (naziv ulice, izid revije ali knjige itd.), polemično reagiralo na vrsto vprašanj, javno zastavljenih ali pa tudi ne, ki so terjala odgovor. Teh zapiskov, re-N. J.
(Nadaljevanje na 6. strani)
««i*i>iit«aiaatii»«itii«aaiiiiiiiiiaiiaiiiv«ii>iaiatiaviaiiiigiiiiiari«iiiiMM«iiiiiiiiliiiiiaaiiiiiiivlitamiiiitiiglatiliiiiiiitiicattl««iiiiiMiiiiliMiiiiiiiiManiiiiiiiiiiiMiM,liail,l,ili,il«llluatlall|ltlllllla«il«IIIIJaall1lllMillllia>lllllltMalM»ttMll^4Si
Nastop dijakov šole Glasbene matice v Slovenj Gradcu in Ravnah na Koroškem
1 Medsebojni stiki med slovensko mladino Glasbene matice v Trstu in sorodnimi šolami v Sloveniji, so prav gotovo ena važnih komponent našega življenja. Letos smo take stike navezali s koroškimi brati iz Slovenj Gradca in z Raven na Koroškem.
Kot običajno smo dijaki Glasbene matice tudi letos preživeli del velikonočnih počitnic na tridnevnem izletu, številni dijaki smo z našimi profesorji in spremljevalci odpotovali iz Sežane že v zgddnjih urah. Med potjo je v Ljubljani pristopil še prof. Janez Sivec, nakar smo krenili proti Velenju, kjer smo se ustavili za kosilo, vato pa smo nadaljevali pot proti Slovenj Gradcu.
Od prpodu v mesto sta nas s toplimi besedami f>ozdravila prof. Niko Kolar, sekretar OKS v Slovenj Gradcu, in Jurij Bocak, direktor Gl-asbene šole. Kmalu nato smo se odpravili v Umetnostni pavilion, kjer smo po kratki vaji imeli nastop. Dvorana ie bila nabito polna. Fred koncertom ie prbfesor~Tane Turičnik. predsednik JOOKS, svreaovoril nebni u-vodnih besed. Prisrčni anlnvzi so snremliali vsako točko naivna
''morama, ki ie nksennl
B"rha. IJs-fa, Pnnlnnn*j. rVNlitj. sp ja, Corellija, Vivaldija, Mozar-
ta, Correttija, Vertanjana, Do-natija in Tarrege za klavir, violino, flavto in violončelo, trio klarinetov in kitaro. Ker seveda nismo pričakovali, da nas bo prišlo poslušat toliko občinstva, so nekateri posaihezniki zaradi treme in obenem zaradi utrujenosti po dolgi vožnji manj prepričljivo zaigrali, vendar je bilo slišati njihovo tehnično znanje in muzikalno igro.
Družabni večer je dovolil, da smo si z gostitelji izmenjali informacije o glasbenem življenju v Jugoslaviji in Italiji. Prof. Tone Turičnik je poudaril bratske vezi, ki družijo Slovence izven meja z matično domovino ter izrekel globoko priznanje delu, kt ga r?qt kulturnem področju v težavnih pogojih s požrtvovalnostjo in nesebičnostjo opravlja Glasbena matica v zamejstvu. Nath je spregovoril tudi prof. Karel Pečko, direktor Zavoda za kulturo, ki nam je v spomin na to gostovanje poklonil svojo zelo lepo sliko. V imenu članov Glasbene matice je prisotne »ozdravil ravnatelj prof. Svetko Grgič. Zahvalil se je zn topel prisrčen sprejem in gostoljubnost ter želel, da bi nova vez primtehstva ne bila onzgbhena. omorik da bi se v bodoče še bolj utrdila. V spo-
min na to srečanje jim je izročil umetniško knjigo. Težko je najti besede in opisati prisrčno vzdušje tega nepozabnega večera.
Naslednje jutro smo obiskali tamkajšnjo osnovno šolo, kjer nam je šolski zbor v pozdrav zapel nekaj pesmi, naš prof. Aleksander Vodopivec je na klavir zaigral škrjančev Preludij, Vilma Padovan in Saša Udovič pa Pou-lencovo Sonato za klavir štiriroč-no. Nato smo se z avtobusom pripeljali do Raven na Koroškem blizu avstrijske meje. Najprej smo se ustavili v mestni knjižnici. Tu sta nas sprejela in pozdravila prof. Jože Košuta, predsednik izvršnega odbora Kulturne skupnosti, in dr. Franc Sušnik, ki je spregovoril zelo zanimive besede. Pokazal nam je o-benem originalno Dalmatinovo biblijo, katere je bil dolgo lastnik kmet domačin, sedaj pa jo ponosno hrani mestna knjižnica.
Sledil je naš nastop v «Tito-vem domu*. Tudi tukaj je bila dvorana nabito polna, predvsem šolske mladine, ki je z zanimanjem sledila koncertu gojencev šole Glasbene matice.
Naslon na Ravnah je bil v nekaterih točkah podoben prejšnjemu v Umetnostnem paviljonu; ,poleg teh so nastopili še piani-
sti: Alenka Podgornik, Verenka Terčelj, Stojan Kuret in Xenija Bras s, ter violinista Igor Kuret in Marko Bitežnik. Izvajali so Scarlattijeve, Brahmsove, Chopinove, Ravelove, Bachove in Logarjeve skladbe.
Po .nastopu je sledilo kosilo, kateremu so se pridružili prof. Jože Košuta, prof. Silvan Breznik, podpredsednik izvršnega odbora Kulturne skupnosti, in prof. Loj-ze Lipornik, ravnatelj Glasbene šole na Ravnah na Koroškem, ki nas je pozdravil in se nam zahvalil za lep in kvaliteten šolski nastop. Sledila je izmenjava daril.
Zaradi slabega vremena (det in naslednji dan tudi sneg) je bilo nemogoče izvesti uradni program, -tako smo si le bežno ogledali prelepo koroško deželo v SR Sloveniji.
V soboto zjutraj smo v Slovenj Gradcu obiskali bolnišnico, kjer nas je sprejel primarij dr. Simoniti. Sledil je naš kratek nastop, ki je obsegal tri točke. Nato smo si ogledali še muzej NOB in Sokličev muzej. Jutro je hitro minilo in prišla je že ura našega odhoda. Prisrčno stho se poslovili z vsemi, ki so nas spremljali na tem gostovanju.
Tea E.
PrTmortlciTfiievnlt 6
24. aprila 1$
Branko Marušič
(Nadaljevanje s 5. strani)
Nedelja pride vsakih sedem dni in z njo pridejo tudi štirje albumi, ki so včasih boljši, včasih slabši, kot pač nanese. Danes lahko trdimo. da je žetev (če si lahko prisvojimo ta izraz) izredno bogata ali hvalevredna.
V današnji rubriki bomo odkrili novo ime, ki bi ga morali poznali, ne samo mi, že dobrih dvanajst let. Ko človek kaj novega odkrije, je vedno zadovoljen. Današnja novost je — Al Steuiart. Njemu bo sledil prvak ali bolje poet mestnega električnega rocka Lou Reed. te spet? Ne. tokrat gre za zanimiv antološki album, kjer najdemo nekaj znanih a večino neznanih sklad. Ostalo polovico rubrike smo danes posvetili modernemu, sodobnemu ali bolje avantgardnemu jazzu. Sledili si bosta plošči dveh zanimivih izvajalcev — komponistov. To sta temnopolti klavia-turist Herbie Hancock ter Keith Jarrett.
nikoli izdanega albuma «Parka A-verne*, lahko bi naštevali še in še.
wi.OrirtKVVwstt»<
Tr«' m inuReed gpM
AL STEVVART
Year of the cat
V trenutku, ko dobiva takozvani mestni električni rock, znan tudi z imenom «punk rock*, vedno več priznanj, je ta plošča za ljubitelje te zvrsti glasbe temeljne važnosti. In če smo odkriti, je Lou Reed še vedno edini, gotovo najpristnejši nosilec te glasbene zvrsti.
(RCA PL 23042)

"4
m
'Poti, ki peljejo do slave ali v našem primeru do popularnosti, so neskončne in raznolike in predvsem nepredvidene. Ena izmed nepredvidenih žrtev je prav gotovo Al Stemart. Škot po rodu, točneje, rodil se je v Glasgoum — v lepem mestecu, kjer se pije veliko u>hi-skya, igrata pa foot-ball in kitara. V tem vzdušju je doraščal Al Ste-wart, glasbeno pot je pričel v polovici šestdesetih let, ko je pričel igrati v raznih angleških jolk clu-bih. Sledil je pač modi, ki je veljala za časa Donovanovega vzpona. Lahko trdimo, in to se čuti, da je Al res pripravljen na vseh področjih, saj je prešel vse glasbene stile, ki peljejo od folka do rocka. Naš prvak ima za seboj kar šest albumov, neznanih ne samo pri nas (sploh niso bili publicirani), temveč celo v domovini. Od teh moramo omeniti vsaj tri: •rBedsit-ter imege», *Love chronicles» ter ■Past, present od future». Zna biti, da bomo vse te plošče poslušali v kratkem.
Nekaj besed o plošči. Album je z glasbenega vjdika res pravi biser. Je uspel primer dela glasbenika, ki je bodisi avtor-komponist in bodisi izvajalec, ki predstavlja in igra samega sebe. Al se ni o-sredotočil na en sam stil. Delo bi res težko definirali. V enajstih
HERBIE HANCOCK
Segrtes
(CBS 81591)
Jazz zahteva v današnji rubriki dvoje albumov, prvi je tu. Posnel ga je temnopolti klaviaturist Herbie Hancock, učenec gotovo bolj slgvnega učitelja, ki se je lepega dne pričel obnašati kot dela on — Miles Davis. Miles je na lepem zatajil vse, razočaral ljubitelje in se predal novim modam *funky glasbe».
Kot je nekoč počel in še vedno počne skaro pozabljen učitelj, je pričel delati tudi Hancock. Puristi mu še niso odpustili preobrata, ki ga je napovedal s ploščo «Mwan-dishi». Delo je predstavljalo začetek novega poglavja pri Herbie-ju. ki je pričel s svojevrstnim modernim «junky jazzom», zelo blizu komercialnim shemam soul glasbe. Seveda so bili po drugi strani, predvsem mladi, ki so ta preobrat sprejeli in cenili in ga vzeli kot nedotakljiv primer novega jree jazza. Nočem seveda soliti pameti nikomur, saj nisem za to poklican in niti pripravljen, rekel bom le, da je bila Herbiejeva sprememba
l H ft I [ H A M C O C
v dobri me praUjevi'' sodobnemu jazzu. Res da je Henjfje (elje zatajil, saj postajo
cenzij, kritik itd. je veliko v revijah in časnikih ali zbornikih, pri katerih je v teh letih sodeloval, 'in ‘ sicer: Jadranski koledar, Primorski dnevnik, Kronika, Zgodovinski časopis, Goriški knjižničar, Studi Goriziani, Zaliv, Kaplje, I-drijski razgledi, Goriška srečanja, Posebna izdanjg Srpske akademije nauka i umetnosti, Primorske novice, Delo, Naši razgledi, Goriški letnik in morda še kje, saj se število njegovih dosedanjih objav močno približuje številu — petsto.
Nepopolno in okrnjeno pa bi bilo videti njegovo delo, če bi vsaj bežno ne omenili njegovih velikih zaslug organizacijskega značaja, ki jih je imel in še vedno ima pri vrsti kulturnih «akcij» ali načrtov, ki jih je sam ali tudi s sodelovanjem drugih pobudil, se na njihovo uresničitev vrgel z neverjetno mladostno zagnanostjo ter jih veliko tudi ostvaril. Tako je predvsem njegova zasluga, da ima Nova Gorica alejo velikih mož na Erjavčevi cesti; na Goriškem je prav on pobudil marsikateri tisk, predvsem več publikacij za praznovanja stoletnic ali drugih obletnic čitalnic, taborov, puntov; publikacij v okviru serije pri Goriških srečanjih; tudi marsikateri zbornik, večji ali manjši, ne bi izšel brez njegovega tehtnega vsebinskega, še bolj pa organizacijskega deleža. Na njegovo pobudo je izšla (in kakšno delo je v tisku v tem času) vrsta reprintov in vrsta prvih objav. Pomislimo samo na natis Rutarjeve Zgodovine Tolminskega, njegovega Dnevnika, Klavžarjeve brošure Šempa-ski tabor, Gregorčičevega zbornika; njegova je zamisel izvedbe Beril, nekakih zgodovinskih čitank za posamezne primorske kraje, in kot krona vsemu tehtna vsakoletna strokovno-znanstvena publikacija Goriškega muzeja Goriški letnik.
Marušič je bil pobudnik za Rutarjev simpozij v Tolminu, sodeloval na IV. kongresu jugoslovanskih zgodovinarjev v Sarajevu (z referatom), dalje na Congresso intemazionale di linguistica e tra-dizioni popolari v Vidmu (z referatom), od 1968 se je udeležil vseh zborovanj slovenskih zgodovinarjev; sodeloval v jugoslovansko - italijanskem odboru za revizijo novejše zgodovine.
Zapisek tudi ne more mimo Ma-rušičevega deleža pri rasti in razvoju Goriškega muzeja, predvsem pri uveljavljanju le-tega v sloven-’ skem, jugoslovanskem in tudi izvendržavnem prostoru.
Prepričani smo, da se bo tudi v bodoče zvesto odzival kulturnemu dogajanju, posebno na zgodovinskem področju, obenem pa u-pamo v ne preveč daljni prihodnosti dobiti izpod njegovega peresa tehtno in tudi dovolj obsežno
Nabrežinsko Godbeno društvo bo slavilo osemdesetletnico
Nabrežinsko Godbeno društvo bo v kratkem — sredi junija — praznovalo svoj visoki jubilej — 80-lelnico nepretrganega delovanja. Ko je bilo društvo leta 1897 ustanovljeno, je prevzel vodstvo kapelnik Ferdinand Majcen, danes pa ga vodi dirigent Stanko Mislej. Če nas spomin ne vara, je nabrežinsko Godbeno društvo danes najstarejše godbeno društvo na vsem našem področju. Danes predstavljamo dve godbi: godbo iz leta 1897 in današnjo godbo, v kateri imamo verjetno najstarejšega godbenika na našem področju, ki je star 75 let, prav tako pa verjetno tudi najmlajšega, komaj desetletnega godbenika
M
"■'"'V
& ■
&<!Ssp 5
eri koristna, sa±Jč.U<!£ri-^; mladink namuF tfrateTjT i jazzu. Res' pa je Imt, "

skladbah je prisoten odmev vse sodobne glasbe. Da je bilo delo pripravljeno z vso vnemo, je raz-
vidno pri imenih ljudi, ki so se u-deležili snemanja. Vsi so namreč
izredni sessionmani, producentsko nalogo pa si je prevzel znani ma-nager Alan Parsons. ki navadno sodeluje s študijem Hipgnosis. Vse te pa so le stranske komponente, važna je vsebina. Al Steuiart poje s toplim glasom, njegovo izvajanje je čisto in neprisiljeno, melodije so zelo bogate a obenem prefinjene. Skratka, delo ne postane niti za trenutek dolgočasno (monotono). Med poslušanjem se človek naveže na cel kup imen (Donovan, Don McLean, ansambel Lindisfarne), ki, seveda, le oplemenitijo tega še neznanega Ste-imrta. <
rtjegom
glasba iz albuma v album (izdaja veliko plošč) vedno bolj podobna komercialni seveda prefinjeni soul glasbi. Če gledamo album s tega vidika, gre za pravi biser. Po drugi strani pa je pravo razočaranje nasproti nekdanjim nepozabnim jazzovskim izvedbam, ki nam ostajajo še vedno v spominu.
Človeka še bolj boli, po poslušanju najboljše in najprivlačnejše skladbe tega albuma «Shambo Shimba». kjer je polno električnega in futurističnega vtdušja in kjer pokaže Hancock svojo spretnost in pripravljenost.
KEITH JARRETT
<Shades»
(ABC IMPULSE 462)

LOU REED
Talk on the ivild side —
The best of Lou Reed (RCA 12001)
Že spet on, veliki Lou Reed. O njem smo govorili ne dolgo tega, ko smo piedstavili njegovo zadnjo ploščo »Rock and roli heart», fci jo je Lou izdal pod okriljem novi gramofonske družbe. Do takrat je Lou Reed nastopal vedno za založbo RCA, ki je imela vse pravice nad njegovimi posnetki. Ste razumeli, da je izšla ta plošča, ker je to pač zahtevala nehvaležna okoliščina, se pravi odstop Reeda od nekdanjih varovancev. Kljub temu pa, da je gramofonska družba sklenila zaslužiti lep kup denarja na račun pevca, moram priznati, da je antološka plošča pripravljena na hvalevreden način. V njej namreč ne najdemo samo «The very best», ne, prisotnih je veliko neznanih in nepopularnih motivov, skladbe si sledijo kronološko in so povzete iz različnih obdobij Reedovega u-stvarjanja. Tako najdemo neznani »I love you» ter *Wild child» iz
Gramofonski založbi Impulse se moramo zopet zahvaliti za novo jazzovsko ploščo, ki nosi tokrat podpis večini neznanega Keitha Jarretta. Jarrett, kot tudi Hancock, je pianist, kot prejšnji je tudi on nekaj časa sodeloval pri Davisu, vendar le krajši čas. saj je ubrid samostojno uspešno pot, ki mu je prinesla mnogo priznanj s strani ljubiteljev jazza.
Žal primanjkuje prostora v tem okviru, tako da bom moral končati že tu. Naš pogovor pa se bo nadaljeval jutri ob običajni uri pri običajni glasbeni rubriki.
Sandi Pertot in Pavel Ugrin
Zgodovino Goriške.
fliiiinbiiiitOtiiioiiiiuiiiiiMiivniiiiiiiinioiiniitiitiufimniiiinMiifiiiniiiitiiitiiiiiiiimiiiiiifiiiiiMiitiiiiiiiniMHiiiiiiifiiimmiiiiiiifiiiiiihliOMnitiuiiMiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiitiiMimiiiiiiiiii....immiiiiii
ttffERjmjRNAJA GAZETA* SE JE VRNILA K FEBRUARSKEMU POŽARU
KAKO SO GASILI POŽAR VHOTUUROSSIJA IN KAKO REŠEVALI GOSTE IZ 21. NADSTROPJA
V nasprotju z določenimi podtikanji je bila gasilska služba izredno nagla in učinkovita - Požrtvovalnost gasilcev - Zahvalno pismo ameriškega gosta
Ko je pred dvema mesecema v noči od 25. na 26. februar izbruhnil v največjem moskovskem hotelu »Rossiji* požar, se je o nesreči razpisal ves svetovni tisk, nekatere TV mreže pa so več dni zapored poklanjale zadevi ne le veliko pozornosti, pač pa tudi veliko časa. Tedaj je bilo tudi mnogo kritik, češ da je bila reševalna služba slaba, počasna in neučinkovita, hkrati pa so v delu tiska govorili tudi o tem, da naj bi bil ogenj podtaknjen. V Moskvi so o tem v glavnem molčali in se za očitke niso kdove kako zmenili, vse do pred nekaj dnevi. Dopisnik beograjske »Politike* je v zvezi s tem in o tem takole poročal v Beograd:
Javnost je danes (20. aprila op. ur.) dobila podrobnejše podatke o tem, kako so v noči med 25. in 26. februarjem gasili požar v moskovskem hotelu »Rossija*. Nekatere podrobnosti je objavila »Lite-raturnaja gazeta*, ki jo je k temu navedlo pisanje tujih dopisnikov, v katerem je bilo Več negativnih ocen na račun učinkovitosti moskovskih gasilcev in namigovanj, da «moskovske oblasti* ne o-bjavijajo vzrokov požara, češ da so ti že znani,
PonoVno obujanje zadeve s hotelom »Rossija* je razumljivo, ker je to bil največji požar v sovjetskem glavnem mestu, ki je povsem narhvno povzročil zanimanje javnosti. Po neuradnih po-
....................................................................................................»mm...........................mm..........................................................•<•■<>■)........
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dokaj živčni, vznemirjeni jn razdraženi ste, ker ne gre vse tako, kot ste mislili. Šele sredi tedna bo nastala sprememba in se bo položaj izboljšal.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vse je odvisno od vaše razsodnosti. Ne pustite se obvladali od raznovrstnih trenutnih vtisov, ker bi se vam v tem primeru izjalovili najlepši načrti.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Obetajo se vam prijetne novosti. Imeli boste izredne dohodke, ki ne spadajo v običajni finančni okvir. Naklonjenost ljubljene osebe in zadovoljstvo.
RAK (od 21.6. do 22.7.) Nekdo potrebuje vaše pomoči zato se morate lotiti novih in važnih o-pravkov. čeprav boste zaposleni, bodite v prostem času čim več s tvojo družino.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Marsikaj boste dosegb v sasebnih od-
Horoskop
nosili z drugimi osebami, vendar se ne spuščajte v tveganja. Po možnosti se izogibajte prepirom, ker bi si s tem škodovali.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne bodite v svojih čustvih preveč vetrnjaški. To vam lahko prinese večje težave, kot si morda v tem trenutku mislite. Kdoi/ se bo ukvarjal s finančnimi zadevami, bo na zgubi.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.)
V	službi boste doživeU nekaj novega, toda pazite se, da pri tem ne uberete napačno poti. Imeli boste nepričakovane zasebne stikp, od katerih pa ne boste imeli koristi.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.)
V	ljubezenskih zadevah boste pre cej razdvojeni, toda proti koncu tedna se bo položaj razčistil.
Razmere v družinskem krogu se bodo zboljšale.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) godite zelo previdni, če boste šli na pot. Odložite na kasnejši čas vse važne odločitve. Še posebno v službi se ne pustite zavajati od kolegov.	' •
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Uradnih stvari ne puščajte vnemar, to bi vam prineslo neprijetnosti in grajo) Nekaterih predsod kov pa se morate na vsak način znebiti tako v službi, kot doma.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Precenjujete vpliv, ki ga imate doma in v službi. To vam lahko prinese težave in nesporazume. Bodite raje bolj dostopni in pris luhnite nasvetom prijateljev.
RIBI (od 20.2 do 20.3.) Vaše duševno stanje je ugodno za navezavo novih prijateljstev. Položaj pa je kljub temu zapleten in ne preveč zadovoljiv, zato je potrebna previdnost.
datkih je v požaru izgubijo življenje 35 oseb in po današnjih podatkih «Literaturnc gazele* so več desetin ranjencev nanaglo prepeljali v moskovske bolnišnice, med mrtvimi pa je bilo pet tujcev. Razen tega je bila po neuradnih ocenah tretjina celotne zmogljivosti hotela onesposobljena za rabo, («Rossija» ima 6.000 postelj).
Podatki, ki so bili danes dani na razpolago javnosti, dokazujejo, da so bili moskovski gasilci zelo požrtvovalni, da je bilo reagiranje gasilske službe izredno naglo in da bi v nasprotnem primeru bilo človeških žrtev in materialne škode neprimerno več.
Reporter je v centru gasilske službe slišal prvi poziv za pomoč iz hotela «Rossija», ki je bil posnet na magnetofonski trak z avtomatičnim beleženjem časa (21. ura, 23 minut in 35 sekund); «Dežurni?»
«Da.»
«Pridite. gori hotel 'Rossija’., «Hotel 'Rossija'?*
«Da. Peto nadstropje.*
»Katera stran?*
»Severna.*
»Kaj gori?,
«Nj važno, pridite.*
25 sekund ki je 'izdal se najbolj
Ta prijava je čez bila že v kom juter ju,
«navodila*, kako naj učinkovito deluje.
Komaj eno minuto in 25 sekund po naglem »sklepu* kompjuierja je prvi gasilski avtomobil že drvel proti hotelu. Ob 21. uri in 31 minut, torej le šest minut po sporočilu je bilo pri gorečem hotelu že 38 gasilskih avtomobilov. Ob 22. uri je bilo qkoli hotela 52 gasilskih avtomobilov, do. konca ca-šenja požara se je njihovo število povečalo na 143. Posebni avtomobili so razpolagali z devetnajstimi avtomatičnimi lestvami, katerih ene so segle do 17. nadstropja (na svetu nimajo daljših, oziroma višjih lestev). Troje le-• stev je seglo do 14. nadstropja, vse ostale pa do osmega, oziroma desetega nadstropju/ Pri gašenju požara je sodelovalo skupno 1400 moskovskih gasilcev. Požar ju bil omejen ob 1.50. Uri po polnoči, po|X)lnoma pogašen pa ob 2. uri in 36 minut, torej le nekaj več kot pet ur po tem, ko je izbruhnil.
Upoštevati je treba dejstvo, da je požar neverjetno naglo si-
ril, da je zajel 10 nadstropij se-
verne .strani osnovnega poslopja ter «stolp» do 21. nadstropja.
Po razpoložljivih podatkih so gasilci bili zelo učinkoviti in glavna njihova skrb je bila, da rešijo ljudi. Iz prostorov, ki jih je zajel požar, so rešili skupno 463 gostov, reševalni avtomobili so ranjene in poškodovane ljudi takoj odpeljali v bolnišnice.
Najbolj dramatično je bilo v restavraciji na 21 nadstropju, kjer je skoraj 300 ljudi proslavljalo neki jubilej. Njim je požar, ki je zajel nižja nadstropja, preprečil, da bi se prebijali navzdol. Gasilci so se v zaščitnih oblekah prebili do restavracije na 21. nadstropju, od koder so rešili Skupno 247 gostov. Kako? Spuščali so jih po pomožnih stopnicah do 17. nadstropja, nato pa jih po avtomatičnih lestvah nosili do tal. Tiste, ki so se
bali takšnega spuščanja, so ga silci vezali zase. Med gasilci, ki so vršili to nevarno reševalno akcijo, se jih je 13 hudo d peklu in so jih reševalci morali odpeljati v bolnišnico.
V Moskvi so objavili tudi pismo direktorja neke ameriške družbe, ki se zahvaljuje «neznanemu gasilcu*, za njegovo požrtvovalnost,-s katero ga jo. rešil. Ta mladenič je vdrl v njegovo sobo na sedmem nadstropju, ga prebudil iz sna, ga počakal, da se je malo topleje o-blekel in ga skozi hodnike in nadstropja, ki jih je že zajel dim in ogenj, rešil v nižja nadstropja. «Takoj zatem se je vrnil k gašenju požara in to tako naglo, da mi ni uspelo niti, da bi se mu zahvalil*, piše dobesedno Američan Pamer.
R. BAJALSKI
iitiiMiiiHiiiiniiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiMiitiiiiiiiiiiiimiiMiiiiniiiiiiiiiiiMtiiniiiiiiiiiuiiiimiMMi
KRIŽANKA... z našim krajem
1	2	T	4	5	6	u			r"	10	n	12
13							14					
15						16				H	17	
h	10“				19					n	20	
21				22						23				
24			25		i				26			C
W~			28					29				30
31		32				n	33					I
34							35					
VODORAVNO: 1. junak viteškili romanov, 7.' rimski častnik in učenjak, 13. italijansko mesto z areno, 14. tveganje, nevarnost, 15. tuje žensko ime, 16. žensko ime, 17. zlato, 18. kiji na koncu, 19. fotografski aparat, 2(1. Vladimir Levstik, 21. slavilna pesem,
22.	vnetje sluznice z nabrekanjem,
23.	pšenica na začetku, 24. Daneu Ivo, 25. delo, obveznost, 26. stvar, 27. Španija in Avstrija, 28. grški bog vojne, 29. jtalijansko m°sto s fiatom, 31. prislov, 33. tolčeni, 34. it. general (Umbertu), 35. po dložnik fevdalca.
NAVPIČNO: 1. pozdrav starih Rimljanov, 2. tržaški tednik, 3. spev za vokalnega solista, 4. pristaniške naprave, 5. hrvaški pe-trol, 6. Sarajevo, 7. del mize, 8. delavec v livarni, 9. Abrahamov in Sarin sin, 10. nikalnica, JI. jugoslovansko narečje, 12. angleški fizik (James Prescott), 16. žepna beležnica, 19. zabojčki, škatlice,
21.	gledališču sorodno poslopje,
22.	način cerkvenega petja, 23. nujen, silen, kočljiv, 25. dvojice, 26. »naš kraj*, 29. kratica za telefon, 30. srbski tednik. 32. Karl Busse, 33. Tedenska tribuna.
Nedelja, 24. aprila 1977.
URI
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
12.15	Kmetijska oddaja
13.00	Dnevnik ob 13. uri
13.30	Dnevnik 1 —,
DNEVNE VESTI
14.00	Tekom nedelje 14.05, 16.20 športne vesti
15.20	Pozor na onadva
17.55	19.05 Nogometno prvenstvo
18.15	Polčas nogometne tekme
20.00	DNEVNIK
20.40 Jezus Nazareški,
21.55	športna nedelja
22.55	Napoved programa in Dnevnik
Drugi kanal
12.30	Risani filmi
13.00	Dnevnik 2 — OB 13.
13.30	Ona druga nedelja
15.45	Prenos športnih dogodkov
17.45	Napoved programa 18.05 Nedosegljivi, Princesa
'in poštenjak, TV film
19.00	Polčas nogometne tekme
19.50	Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO
20.00	športna nedelja
20.40	Que viva mušica
21.40	Dnevnik - DOSSIER DOKUMENT TEDNA
22.30	Dnevnik 2 — Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.25 Mladinski zbori
9.35	Blišč in beda kurtizan
11.30	Kmetijska oddaja 12.15, POROČILA
13.30	Križem kražem
13.55	Morda vas zanima: Jože Snoj
14.50	Zaklad Sierra Madre,. film
17.00	Košarka Jugoplastika — Kvarner
18.35	Glasbena oddaja
19.30	DNEVNIK
19.50	Gospodarski komentar
20.00	F. Žižek: cJOSIP IPAVEC»
21.20	Hokej Kanada — SZ
23.20	DNEVNIK
23.35	Športni pregled
Koprska barvna TV
18.00	Košarka, finale 19.30 Otroški kotiček
20.15	Rim odprto mesto, film 21.50* Stičišča
22.10 UŽIČKA REPUBLIKA,
23.00	Hokej: Kanada - SZ
ZagreD
11.00	Narodna glasba
12.15	Jugoslavija, dober dan
14.50	Nedeljsko popoldne
Švicarska barvna TV
14.00	Eno uro za vas
18.00	Vrnitev Claga Turnerja
21.00	Bogat ribolov
TRST A
8.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Vedri zvoki; 10.30 Na obisku v PlestiSCu: „	Uttd - .BCfr
" , Glasba po željah;
S Ljudje
pred mikrofonom
13.15	Slov. narodne; 14.05 Opereta; 14.35 Orkestri; 15.00 Glasba in šport.
KOPER
7.30, 8.30. 12.30, 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 9.15 Poskočne;
10.00	Z nami je...; 10.15 Glasbeni portret; 10.30 Dogodki in odmevi; 12.10 Glsba po željah; 14.00 Automobile Story; 15.30 Orkester ;
10.00	Človek umetnosti: Jože Babič; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 Glasba po željah; 18.00 Primorska poje, 18.30 Na športnih igriščih; 20.00 Naši pevci; 20.35 Športna nedelja.
RADIO 1
8.00,	13.00, 19.00 Poročila; 6.30 Na praznični dan; 12.00 Opoldanski kabaret; 13.30 »Hudobna RAI»; 16.20 Nogomet od minute do minute; 17.30 Mille bolle blu; 19.20 Večerni program; Odporniško gibanje; 22.00 Jazz.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja;
7.15	Zdravo, vojaki!; 7.30 Za krneli jslce proizvajalce; 8.07 Veseli lobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Koncert; 13.20 Kardelj: OP* ni priznala poraza; 13.45 Godba ljudske milice; 14.05 Nedeljsko popoldne: 17.50 B. čopič-N. Didič: «Doživljaji Nikoletine Bursača*; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice:
20.00	V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program JRT; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesna glasba; 00.05 Iz slov. koncertantne literature.
Ponedeljek, 25. aprila 1977
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
13.00	Knjižne novosti
13.30	dnevnik
14.00	Posvečeno partizanu
14.25	Z vso paro dalje Program za pomorščake
15.10	Omejena odgovornost, fd*
17.00	Ponedeljsko srečanje
18.30	Film s Stanliom in Olio*
19.00	Ognjišče
19.20	Hišica v preriji UPORNI INDIJANEC ^
19.45	Almanah in Vremenska **1'®
20.00	DNEVNIK	A
20.40	Mussolini, zadnje dejošr
Drugi kanat
12.30	Gledališče in prireditve
13.00	Dnevnik 2 — OB 13. URI
13.30	Državna in zasebna šoli
14.00	Suzana in vojak
14.40	Mladina v svetu: ZDA ,
15.00	Konjske dirke in drugi ŠP*
17.00	PESEM SVOBODI
18.20	športne vesti
18.45	Poje Sergio Centi	.
19.10	Robin Hood proti osovra" nemu šerifu
19.45	Dnevnik — ODPRTI S?1' DIO
20.40	Nadaljevanka
21.30	Dnevi vstaje	...
Ob 32. obletnici 25. aprila " Ob koncu DNEVNIK 2 • ZADNJE VESTI	^
JUGOSLOVANSKA Tv Ljubljana
in 9.30 šola	k
9.55	Slavnostna seja CK ZKS J' 40-letnici ustanovitve KPS
14.10	TV šola
17.10	Glasbeni ciciban
17.25	Japonska, serijska oddaja
18.10	Nega pubertetnika 18.20 Tekoči računi
18.30	Dogovorili smo se
18.45	Mladi za mlade 19.18 Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	Cankar:	POHUJŠANJE A
DOLINI ŠENTFLORJANS6'
21.45	DNEVNIK
Koprska barvna Tv
19.55	Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK
20.35	človek brez bleja 21.05 Zabavno glasbena oddaja
21.35	Baletni večer
Zagreb
20.00	Nedeljkovslci: Velika soba 21.(X) Kulturna oddaja
21.45	V svojem mestu 'A
Švicarska barvna T
18.00	Kmetijstvo in ribolov
19.45	športni komentarji
21.00	TV enciklopedija
<
i
8.10
TRST A
8.00, 11.00, 12.00, 14.00. 19-()(IJS) ročila; 8.15 Dobro juti Tjavdan; 9.30 Obletnice
9,rtft,,,Koncert; 11.05 Predpoldaj1*^, i omnibus: 12.15,Glasba po	j
1-115, Kulturna beležnica; rolk koncert;
14.30 Mladina
zrcalu časa Glasba tržaških skladateljev; 1°;' Melodije; 17.00 Benedetič E°\j ta:	»Rižarna*; 18.30 Slovenk
zbori.
KOPER
7.30, 8.30,	12.30,- 14.30, 17M
20.30 Poročila; 8.35 Strani c burna; 10.10 Šola; 11.15 P°j,e.
Simone: 12.05 Glasba po želj^Jj
1-1.00 Igrišča in telovadnice; *;») Pismo iz...; 14.45 Orkester: t'1.
šola; 15.30 La Vera Romanj 16.45 Operne uverture:	TU.
Šport; 17.15 Poje Ivica šerf^j 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 1 ^ pevska zbora; 20.00 Jazz; Radijski oder.
RADIO 1	„0
8.00, 13.00, 19.00 Poročila:/.. Vi - in jaz; 11.00 Ital. folUHl
14.20 Drobec satire: 16.30 O^P' 18.30 Posvečeno stai'Se
SLOVENIJA
oder;
7.00/ 8.00, 9.00, 15.00, 19.M \ij
,xil__ /»on	______:■	-7 90 ^
ročila; 6.20 Rekreacija; 7.20
današnji dan; 8.08 Glasbena^
tineja; 9.05 Pravljice in zFfl
9.40 Vedre melodije; 11.03 Za
kogar nekaj; 12.10 Revijski kestri; 12.30 Kmetijski nasv 12.40 Pihalne godbe: 13.30
ročajo vam...;	14.05 AmateP
zbori; 15.45 Kulturna kron’ u 16.00 «VrtiIjak»; 17.00 Studio jj
17 lini • Iftftfi T-/ ti lin PnlUm-p: l#'l
17. uri; 18.05 Iz tuje folklore; *”> Z,vočni signali; 19.35 Lahko j1 otroci!; 20.00 Kulturni
20.10 «Ko beseda in glasba varjata teater* 5. oddajaj
Popevke; 23.05 I. Minatti: PcS
Jugoslovanska televizija od 26. do BO. aprila 1^
nik; 20.00 Hokej: ČSSR - -v 22.00 Glasbeni spored; 22.15 ™ nik.
KOPRSKA BARVNA TV
kotiček; fip,
19.55 Otroški
Dnevnik; 20.?5 Pancho . vr film; 21.55 Čoln na reki CrnoJ*^ ča, film; 22.30 Hokej ČSSR '
PETEK, 29. aprila ,7j0 8.10, 10,00 in 14.10 Šola; Križem kražem; 17.25 Mlad*
ziskovalci; 18.10 Gnrnjevaški.^;
tet: 18.15 Izbira poklica: KeO/jj-
ijaPv
19.30 Dnevnik: 19.55 Notranje^ tični komentar; 20.05 «Boussa* lovi.*; 20.55 Pot KPJ; 21.40 P" nik.
TOREK, 26. aprila
8.00, 10.00, 14.00 TV šola; 16.05 Šolska TV; 17.05 Od' kod sneži;
17.25	Pan Tau; 18.15 Po sledeh napredka; 18.45 Podelitev priznanj OF; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Diagonale; 20.35 Cronin, «Zvezde gledajo z neba*;
21.25	Festival mladih umetnikov;
22.05 Dnevnik; 22.20 Hokej ČSSR-Kanada.
KOPRSKA BARVNA TV
19.30 Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Peta zaseda, film; 22.05 Aktualnosti; 22.35 Hokej.
SREDA, 27. aprila 10.00 Poročila; 10.05 Festival Kurirček; 10.35 Risanka; 11.05 Švara: Štirje junaki, .mladinska opera; 11.50 Poročila; 15.45 Od glave do pete; 17.15 Grabeljšek:
Moje akcije; 17.25 Ukročeno oko;
18.00 Na tradicijah OF;	18.30
Glasbeni spored; 19.15 Risanka;
19.30 Dnevnik; 20.00 Pet minut raja, film; 21.35 Sterijino pozo rje; 22.15 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Komandant Stane; 21.10 «Zvezde gledajo z neba*; 22 00 Revolucionarne pesmi.
ČETRTEK, 28. aprila 8.00, 9.00N9.30 in 14.00 TV šola; 15.00 Šolska TV; 17.10 Colar-
gol; 17.25 Obzornik; 17.45 Mladost Dnevnik; 20.35 Hokej SZ na stopnicah; 18.15 Tito, zapisi 22.25 Kantata za Čile, ’lln'
.rf'
filmskega snemalca; 19.30 Erč/
nllr- 91! HO Hntoi • /‘•CCR -
KOPRSKA BARVNA TV^tf
19.55 Otroški kotiček; .',]er, Dnevnik; 20.35 Poslednji K film; 21.50 Glasbeni noktur”
SOBOTA, ?0. aprila .a: 8.00 Lutke; 8.15 Grabe P „3 Moje akcije; 8.50 Mladostjo stopnicah; 9.20 Japonska:	p-
Prva pomoč; 10.10 Po sledeh vj;
predka; 10.40 Planinski do^ v. 11.15 »Boussardelovi*; 19.30/-—
11.15 »Boussardelovi*; ly- .. nik; 19.50 Zunanjepolitičnih^;
mentar; 20.00 Pozdrav Pr0ZI!,1j,t5
20.45 Štiri dni po smrt’; -Dnevnik; 22.55 Show Mash«1*
KOPRSKA BARVNA TV^jj
19.30 Otroški kotiček; Am;
v____. on ort ur„u„; C7 - ^
PuSnor sin "nevmfc
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
24. aprila 1977
^ČETRTKOVEM GOSTOVANJU REPREZENTANCE ZSŠDI PRI NK RIJEM
edinstveno doživetje na rek!
v°lko Kocman: «Na Roki Imamo iskrene prijatelje
Reprezentanca ZSŠDI je v četrtek . »rala prijateljsko nogometno srenj 6 Z ladinsko enajsterico reške-t^ligaša. Zamejski reprezen
Povratno srečanje
jrgii Pa so nato še gledali pirvoli-p„° tekmo Rijeka - Sloboda. ki _b tekmah je bila večerja,
jn ^^#je udeležili reprezentanti kluba '
tvo ZSŠDI. Tajnik reškega
Km 5ktoV'Ivan T°Plljenovič je v svojci,.. , ,kkem, a zelo prijaznem pode t'?,lzrazil željo, da bi še prišlo vtklh srečanj.
Sednlue,lu	je spregovoril pred-
'kugim ^ ko Kocmani ki je med
pj™1 tudi povabil ^ R'jeka na v^no srečanje v zamejstvo. Na NKr1. , b‘te tudi podpredsednik Nnit ka’ tov. Ivan Jardas in pred-pQ K’ tov. Ljubo Španjol. 8t>v0fSre|eaniu smo povabili na raz-tavai nekatere nogometaše in spremeni/6 j^ŠšDI, ki so tako ocenili V?® doživetje*.
./ko Križmanč
p^^aja so seveda zelo koristna, žal, saj^“tejgrali z najboljšo postavo,
ttiorjg0 .blb odsotni nogometaši Pri-
»"A9
Gaje.*
j	-tj (Primorec); «Predlagal
mia{jj	o' v bodoče sestavili ■ tudi
ko ir,2S, ' reprezentance, ki bi lah-ale v matični domovini. Sre-Ht« i,na Keki je bilo koristno tudi 'Sram 6r sm° lahko videli nov način pj.ja * Pojmovanja nogometa.* nja n *"? (Mladost): »Taka gostovalo sr*T1J0 Priložnost, da se med sa-feč i„fnarn°. Vzdušje je bilo nam-
•adovof’ trener ZSŠDI: "Zelo sem tajste,Jen s prikazano igro naše e-ftilatjin":0' Igrali smo namreč proti l?ralCj 1 elt'Pi iškega prvoligaša, va 80 Pa v bistvu večina rezer-
ve desp.ifkipe. Nekateri so nastopili te n- 'krat v prvenstvu prve zvezah, ke, Zftt°
so te ekipe zelo trd r se vsi posamezniki hočejo Jn ' '
v kazati
'Naša pi,-n teko Pr"' v Prvo ekipo, igrala j/8 bi seveda lahko bolje
Pa upoštevamo, da so da-
C5 hn.,, ^ “»Araicvoj
k»ientu , a Prvič igrali v takem am-ten, vnn . stadion in drugačen te-^kiria 'k<J število gledalcev in pred-kar prvoligašev) sem z igro še »Ho aaov°ljen. Po mojem mnenju yern Q_,av zaradi teh dejstev v pridno vlr.CaSu zaigrali nekoliko podre-t>faVa So. Te tekme služijo kot pri-°d iQ °a turnejo po Bosni, ki bo EW°M. junija in na turnir v kija, l r ki bo v drugi polovici ju-hiesto l' m°ramo tud; braniti prvo tirju v v Sm° ga dosegli lani na tur-vserri 1VoPru. Te tekme veljajo pred-gtialj a °osno' ker smo sami do-5°goinet i,se tu 'gra zelo različen ’ boi0c’, k°t smo ga mi navajeni. V GoriC' 'meb povratno tekmo
te
15. maja. Na sporedu bo
t« p^arije jned reprezeritdhč&rtfa; n ]
nU)v na Reki.' s takfttt
i Hrrv«J	x reprezentancama
»***«• Zadovoljen pa sem tudi m^.uu,n ravnanjem naših repre-;
r&vha-1
JS,
morajo tudi v bodoče nadaljevati. Najbolj me je presenetilo prijateljsko vzdušje gostiteljev, ki so enakopravno sprejeli nas amaterje, čeprav oni nastopajo v profesionalni ligi.* Fabio Gergolet
ODBOJKA
3. ŽENSKA DIVIZIJA
Derbi Brežankam
Breg - Kontovel	3:0
(7, 14, 15)	^
BREG: Metlika, Komar, Cej, Ste-pancich, Štefančič, Slavec, Canciani KONTOVEL: Ciani, Cibic, Fran-chi, Malalan, Prašelj, Stocca, Grilanc, Franchi.
SODNIKA: Sechi in Ruggieri. Obe ekipi, ki sta stopili tokrat na igrišče, sta bili še nepremagani. Trenerja prav gotovo pa nista mogla biti zadovoljna z igro svojih e-
kip. Tu mislimo predvsem na prikazano igro Bregove ekipe. Za dekleta s Kontovela lahko vzamemo kot opravičilo, da so se predstavila na igrišče z zamudo in so morala stopiti na igrišče še neogreta. To so takoj izkoristile Brežanke, ki so Osvojile set z veliko lahkoto. Vse drugače pa je bilo v drugem in tretjem setu. Igra je bila izenačena. Na obeh straneh mreže so se vrstile neverjetne napake in veliko število zgrešenih servisev.
S to zmago so ostale Brežanke same na vrhu lestvice in so še vedno nepremagane ter so resen kandidat za končno zmago. Pogoj zato pa je vsekakor, da se bodo morale malo bolj potruditi.
M. v.
DKUGE ŠPORTNE VESTI NA ZADNJI STRANI
II,,,,.
Kriška Vesna je v 2. nogometni AL še vedno «v nevarnih vodah*. Na sliki: posnetek s tekme Flaminio - Vesna.
KOŠARKA
V J. MOŠKI DIVIZIJI
Po porazu v Krminu Dom na drugem mestu
V prvenstvu kadetov so domovci na spodnjem delu lestvice
1. MOŠKA DIVIZIJA
V četrtem kolu 1. moške divizije je Dom tesno izgubil v Krminu proti Albi in tako je goriška ekipa zdrknila na drugo mesto skupne lestvice. Kljub porazu pa imajo domovci še možnosti za napredovanje v višjo ligo. Prvenstvo je namreč še dolgo in Dom bo gotovo imel priložnost, da popravi ta spodrsljaj.
IZIDI 4. KOLA l Alba - Dom 81:80; Sagrado - Sta-ranzano 53:64; Umanita - Begliano 86:63.
LESTVICA
Alba
Dom
Umanitš
Begliano
Staranzano
Sagrado
352:259
350:317
311:270
292:308
315:352
202:398
Vladimir
KADETI
V zadnjem kolu prvenstva kadetov so se domovci vrnili praznih rok z gostovanja v Tržiču. Tako je goriška ekipa- še vedno na spodnjem delu lestvice. Treba pa je omeniti, da e-kipo sestavljajo, razen kapetana Maura Dornika, samo mlajši igralci, ki se bodo gotovo izkazali v bližnjem prvenstvu «pomlad».
IZIDI 18. KOLA
Arte B . Pagnossin A 56:91; Mo-OBVESTILA
TPK SIRENA vabi svoje člane, da se vpišejo v TEČAJ o praktičnem pomorstvu, ki ga organizira SPK Čupa. Vpisuje tajnik Inko
Starc, tel. 761-635.
• # *
Teniški klub GAJA Padriče ho priredil letos naslednje tečaje za naraščaj:
—	maja: vsako sredo, od 15. do 17. ure;
—	jimija:	petnajstdnevni izpopol-
njevalni tečaj (vsak dan po 2 uri).
julija: enkrat v tednu (po 2 uri).
Septembra bo vodstvo kluba organiziralo poseben turnir za tečajnike z nagrajevanjem najboljših.
Vpisovanje do 30. aprila vsak delavnik, razen ob sobotah, na telef. Št. 31813 (od 9.30 do 12.30).
Vpisnina na vse navedene tečaje znaša 5.000 lir.
iiiiiiiiiuiiiiiiiimimiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiMiiiiiiimiiiiiimmiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitinimimitiiiiiiiimimiiiiiiiimtiiiiiiimiiiiiii
#r:io*nostih Zastopajo ZSŠDI ob vseh
t'Upei- ~
'teejem' *Zel° s®™ zadovoljen s J*] so k?’ kl smo ga Mi deležni, "K v r, 0114 danes gostitelji tekil0 hirii ,1 z,yezr>i ligi, zato so logič-t?8 klink16 ' P°lne roke dela, a so » teni n Vsemu Prisrčno sprejeli. i?"1 ra ciklusu srečanj se mo-ftNh.ki 00 zahvaliti vsem dru-?a8al'a ;So nam z zadovoljstvom po-i s' ZS4r>T^a^° Pokazala naklonje-^e<ien pBj:. ,T! nastopi imajo tudi 'e apeliL?1 tlčni Pomen, istočasno pa j.-®?1 na tista društva, ki iz kj^hioči <!?ov. nam niso mogla da-^očnosti» bl stor Ji v bližnji
k1*'0 Preri, *Naše gostovanje je u-
UtraCam glede na to' ker 'ah-l:kterie da imamo na Reki res tyi pJJriJatelje, ki so nam priprav. 8S Odnolg,ati Pri krepitvi prijatelj-r.tei špoj. v in sodelovanju med na-t « kl in Spo-tniki iz matič-6?b?22!- Prepričan sem, da v, nem w vanje na Reki ostalo v k^e' ria hl;0?llnu in napravili bomo t ‘teke n.tudi vštevanje športni-j/tedoif P 1 nas čim bolj uspešno.*
S,<'irnar.Radia Tcst A: «za-
Č ‘v dr,,ete z igro, ki smo jo vi-bilo zpigem Poičasu. Vse skupaj Pozitivno in ti stiki se
Pojočista se t> Nabrežini KMIL BOLE
,.S«oJe,!AND"HUSU
-'ridej“ odborniku in izvo->*kih\ren° ^tita Zveza slo-itjj. n športnih društev v Ha-
ODBOJKA
i )C| V>	t»vJ.
V 3. ZENSKI IN MOŠKI DIVIZIJI
Breg na vrhu razpredelnice
Kontovel in Bor druga - Pri moških je doslej Kras zbral dve točki
V odbojkarskem prvenstvu 3. mo-, našimi tremi zastopniki več kot za-
ške in ženske divizije igrajo po dve moški in tri ženske slovenske še-sterke. Tako odbojkarji Krasa, kot tudi Bora igrajo izven konkurence. Žensko zastopstvu pa je naslednje: Breg, Bor in Kontovel.
3. moška divizija Mladi odbojkarji Krasa so v eni tekmi zmagali in v eni izgubili. I-granje v tej konkurenci pa je za njih izredna dobrodošlo glede nabi ranja prepotrebnih izkušenj. Kljub temu le ni bilo pričakovati poraza s S. Luigijem, ki je sicer obe dosedanji srečanji odločil v lastno korist in je tako na vrhu lestvice. Dvakrat so potegnili krajši konec tudi zastopniki Bora in povrhu še z istim izidom 3:2. Mladi borovci, katere trenira in seveda igra izkušeni Drašič, so pokazali dober napredek. Inter 1904 je doslej odigral samo eno tekmo z Borom ih seveda zmagal, kar mu je omogočilo skok na drugo mesto začasne lestvice.
DOSEDANJI IZIDI Bor — S. Luigi	2:3
Solaris — Kras	1:3
Bor — Inter 1904	2:3
Kras — S. Luigi’	1:3
PRIHODNJE KOLO Kras - Boir, S. Luigi - Solaris.
LESTVICA
S. Luigi 4, Inter 1904 in Kras 2, Bor in Solaris' 0.
3. ženska divizija
Po prvih treh kolih smo lahko z
H>l,i"til,i,iiMMI|llt^(lllmmlMltlllllllullm
iiiiiiiiiiiMitiiiimiiiiiiiHimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii
V 3. ITALIJANSKI LIGI
1 šestina v gosteh
%«

nasprotnik bo namreč nevarna Alessandria
h*s>« le P^eziv'ja hudo krizo. H>nj°tniki Trti®.!0 bili današnji
da so
tef"*I3a Ae v ,fia<5anov Pred dvema * v drPRi. italijanski ligi, Ute!? vlog0 T ,lgl vedno odigrali Azteke ''J!10* pa je položaj r^dna naJkro7len' sai te lestwih ambicij pdlni testvice brez AlcJ°a varljiv'. P v gotovo pa je dobrSa*dria S sai je drugače
S\W<a*alodC“ tV0’ kar je
p
455=t* "i,m ie
T*r.
» ves
dicija na strani Tržačanov, ki so v zadnjem spopadu v Alessandrii pred štirimi leti slavili zmago.-in se rešili izpada. Tokrat je položaj nekoliko drugačen, saj si je Trie-stina dejansko že zagotovila status tretjeligaša. kot tudi Alessandria, ki ima točko manj od Tržačanov. Obeta se torej, lepa in zanimiva tekma med ekipama, ki nimata problemov v borbi za izpad in za napredovanje v višjo ligo. Prav zato pa je končni izid odprt vsem možnostim in ni izključeno, da bo do Tržačani končno dosegli prvo zmago ng tujem igrišču Tagliavini bo na tem gostovanju uvrstil isto enajsterico ki je premagala Pro Vercelli Igrali bodo torej: Bartolini; Lucchetta, Zarini Politti, De Luca, Monticolo, An-dreis, Fontana, Dri, Traitrni in Franca.	A. K.
dovoljni. Na vrhu lestvice so odbojkarice Brega, ki so še edine nepre magane in imajo enkratno priložnost da to mesto tudi ohranijo do konca prvenstva, glede na igro, ki so jo pokazale v teh treh nastopih. Z dvema zmagama in enim porazom sta na drugem, oziroma tretjem mestu Kontovel in Bor. V prvem slovenskem derbiju je Kontovel prepričljivo odpravil Bor, v drugem pa je Breg zanesljivo odslovil Kontovel. Inter 1904 je obe dosedanji srečanji izgubil s Kontovelom in Bregom. DOSEDANJI IZIDI La Previdente — Breg	1:3
Inter 1904 — Kontovel	2:3
Bor — Solaris	3:2
Inter 1904 — Breg	1:3
Solaris — La Previdente	3:2
Kontovel — Bor	3:0
La Previdente — Bor	2:3
Breg — Kontovel	3:0
PRIHODNJE KOLO Inter 1904 - La Previdente, Breg -Bor, Kontovel. - Inter 1904.
LESTVICA
Breg 6, Kontovel in Bor 4, Solaris 2 .Inter 1904 in La Previdente 0.
Končal se je tudi izločilni del pr-vertstva mlajših mladink. V skupini A je prepričljivo zmagal Breg, v skupini B pa prva postava OMA. Za pokrajinski naslov v tej konkurenci se bosta tako srečali šesterki Brega in OMA (v torek, 26. t. m., ob 19.30 v Dolini).	G. F.
KOŠARKA
1. ITALIJANSKA LIGA
Goriški Pagnossin pred -odločilno tekmo
V prvenstvu 1. italijanske košarkarske lige so danes na sporedu povratna finalna srečanja. Osrednja tekma je v Bologni med domačim Sinudynejem in Mobilgirgijem. Slednji je v 1. kolu sicer zmagal, toda s prikazano igro je povsem razočaral. Zato bi morali Bolonjčani zmagati in tako bi bilo za podelitev državnega naslova potrebno še tretje odločilno srečanje. Za 3. mesto se bosta spoprijeja Forst in Alco. Igralci Jz Cantuja morajo nujno zmagati, če hočejo osvojiti 3. mesto, za kar pa bi tudi tokrat bilo potrebno še tretje srečanje. V milanskem derbiju je v prvi tekmi slavil Ginzano in verjetno mu bo to uspelo tudi danes, tako da bo 5. mesto last tega prestižnega kluba. V zadnji tekmi (za 7., oz. 8. mesto) bo Femet Tonic sprejel v goste Brili iz Cagliarija. V prvi tekmi so Bolonjčani zmagali, kar bi jim moralo uspeti tudi tokrat, ko i-grajo na domačih tleh.
KVALIFIKACIJSKI SKUPINI
SKUPINA A Pred zelo pomembno tekmo je so-
riški Pagnossin, ki bo v gosteh igral proti Chinamartiniju. Po zadnjem neusgphu morajo Goričani nujno zmagati, če nočejo zapraviti možnosti za napredovanje v 1. košarkarsko ligo. Goriški igralci sicer upajo pomoč Hurlinghama, ker bodo Tržačani sprejeli v goste Scavolini.
V	primeru zmage bi si Tržačani, vsaj delno popravili to ne preveč pozitivno prvenstvo. Pomembna je za Goričane tudi tekma med Brindi sijem in Brino. Slednja je skoraj gotovo pred lahko zmago, saj so domačini očitno slabša ekipa. Na sporedu je še tekma med vodečim Ca nonom in Jollyjem. V primeru, da Benejani zmagajo, kar bi jim moralo uspeti, bodo gotovo zasedli 1. me sto v tej skupini in bodo napredovali v ligo A-l.
SKUPINA B
Tudi v tej skupini je stanje na vrhu lestvice še dokaj nejasno. Glav ni favorit je genovski Emerson, ki bo danes igral proti Saporiju. Tekma je odločilna za obe peterki, poseb no pa za goste, ki ne smejo izgubiti, če hočejo še upati na napredovanje.
V	Vidmu je na sporedu Snaidero IBP. Tudi Videmčani morajo nujno zmagati, če hočejo tudi v prihodnji sezoni igrati v 1. košarkarski ligi. Tekmi Roller - Vidal in GBC - Co satto pa o vrhu lestvice ne odločata, saj so vsa štiri moštva očitno slabša od ostalih.
bilcasa - Sidertecnica B 82:57: Ron-chi - Pagnossin B 91:83; Arte A -Pom 78:77; Sidertecnica A r Dom 85:63.
LESTVICA
Arte A Pagnossin A Sidertec. A Mobilcasa Pom , Sidertec. B DOM
Pagnossin B Arte B Ronchi
17
18 17
17
18 18
17
18
17
18
17
16
11
10
10
9
4 13 4 14 3 14 2 16
1486:1258
1763:1279
1386:1108
1386:1166
1357:1298
1427:1379
1132:1284
1302:1620
1018:1387
957:1617
Kot je iz lestvice razvidno, mora goriški Dom odigrati še eno zaostalo tekmo.	*
''	' ,‘5«<
SBSBgW*89wwWwBMWf
Kontovelovi kadeti so letos dosegli Velik uspeh z uvrstitvijo v finale tega prvenstva.
iiuiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiuiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiimiiiniiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiii«
ROD MODREGA
>
TABORNIŠKI , KOTIČEK
GORICA
3
c«
H
ŠOTORI KOT STALNA PREBIVALIŠČA
šotor dom,
je nam tabornikom
drugi
med
., saj nam nudi zatočišče letnim taborjenjem. Takrat postane šotor začasno prebivališče. V nekaterih deželah še danes mnogo ljudi živi pod šotori ne le občasno, ampak ker je to njihov način življenja To so predvsem nomadska plemena, ki šotore uporabljajo kot stalna prebivališča.
ESKIMI žive na obalah Groen-landije in na severu Amerike, nekaj pa jih živi tudi v severovzhodni Aziji. Preživljajo se z lovom na tjulenje, mrože, z ribolovom; redijo pa severne jelene. Pozimi živijo v igloojih, poleti pa uporabljajo šotor — imenovan tupek — fci je narejen iz tjulenjeve kože.
LAPONCI prebivajo na Laponskem, ki je najbolj severna pokrajina Evrope. Politično pa je Laponska razdeljena med Norveško, Finsko, Švedsko in Sovjetsko zvezo. Ukvarjajo se z ribolovom in lovom na severne jelene. Poletje preživijo v šotorih — imenomnih kata — ki imajo leseno ogrodje, prekriti pa so s kožami severnih jelenov.
PATAGONCI so indijanska plemena. Prebivajo v Patagoniji, ki leži na ,skrajnem jugu Amerike. Ime jim je dal Magellan (1480 - 1521), ki je na srnjem potovanju okoli sveta leta 1520 prezimoval v tisti pokrajini. Na obali je srečal visokorasle ljudi in jim prav zaradi velikosti dal ime Patagonci (kar pomeni veliki čevlji). Plemena živijo v šotorih — imenovani toldo — pri katerih ena ali več vrst kolov podpira nadstrešek iz napete tkanine ali pa iz kože morskega leva.
, AZIJSKI NOMADI. Tu omeniam predvsem nomade, ki živijo v stepah osrednje Azije. Sem spadajo predvsem Mongoli, ki živijo v L R Mongoliji in L R Kitajski; Tatari v Sovjetski zvezi; Kazahi v Sovjetski zvezi in LR Kitajski, in Kirgizi. v Sovjetski zvezi, I.R Kitajski in LR Mongoliji. Svojih stalnih šo-torišč nimajo. Pozimi prebivajo v toplejših delih prostrane stepe, da preskrbijo primerne pašnike za živino (govedo, ovce. konji, kamele in jaki). Poleti pa poiščejo hladne gorske pašnike, kjer je dovolj vode in trave. S seboj imajo šotore — imenovane jurte — ki so cilindrično stožčaste oblike. Narejeni pa so iz lesenega okvira prekritega s klobučevino, ki je prepojena z živalskimi. maščobami, šotor se zaključi v koničasto ali polkrožno streho. Ko postavijo šotor, obrnejo vrata vedno proti južni, torej sončni strani.
BEDUINI (v arabščini pomeni prebivalec puščave). To so nomad-
ska živinorejska plemena v puščavah Arabije in severne Afrike (o-brobje Sahare). S čredami kamel in ovac se selijo iz kraja v kraj. Zavetje pa iščejo pod širokimi šo-, tori — imenovani beit ali lehama — ki so razdeljeni v več prostorov. V tkivu šotora sta vtkani kamelja dlaka in volna.
priredil Milan Pahor
NOGOMET
NAGRADA »POHIŠTVO ELIO*
Četrta trofeja kriški Vesni
Danes popoldne bo Elio Strolego izročil nogometašem kriške Vesne 4. trofejo «Pohištvo Elio* za nogometno prvenstvo 2. AL za sezono 1975-76.
Največ možnosti, da osvoji prvo trofejo, pa je proseško Primorje, ki tudi letos vodi na skupni lestvici 2. AL.

Partija, ki je odločila v Luzernu
Dvoboj med Polugajevskim in Meckingom v Luzernu je bil praktično končan že po odigrani drugi partiji, katero je dobil sovjetski velemojster. Nato je sledilo še deset borbenih remijev in brazilski velemojster je tako po enem mesecu končal neuspel izlet v Evropo.
Italijanski mednarodni mojster S. Tata'; je o tem dvoboju posebno o Meckingu izjavil: «Mecking je v začetku dvoboja zamenjal svojega ^sekundanta, nato .je uspel z zahtevo, da je bil Zamenjan sodnik dvoboja in če bi uspel zamenjati še partnerja, potem bi bil mogoč tudi uspeh v kandidatskem dvoboju.*
'	2. partija - Luzern 1977
E. Mecking - L. Polugajevski Nimcovlčeva - indijska obramba 1 d4 SfS 2.c4 ef, 3 Sc3 Lb4 4.e3 0—0 5.Ld3 d5 6.Sf3 b6 Mecking je pričakoval od nasprotnika Nimeovičevo obrambo, vendar pa igrano varianto Polugajevski ni uporabljal v turnirski praksi.
7.0-0 Lb7 8.a3 Ld6 9.De2 c5! Poteza 9.De2 ni nova. Uporabljena je bila v partiji ADISON - RE-ŠEVSKI ZDA 1969, v kateri je sledilo 9...Se4 10.Sd2 f5 II f3 Dh4 z dobro igro črnega. Poteža v parki-
um
DOMAČ! ŠPORT
DANES
NEDELJA, 24. aprila 1977
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.30 v Nabrežini
S. Marco Duino - Primorje » « •
15.30 v Bazovici
Zarja - Flaminio * * »
15.30 v Križu
Vesna - Aurisina « » •
15.30 na Opčinah
Op. Supercaffe - Breg • # *
15.30	v Štandrežu •
Juventina - Natlsone
3.	AMATERSKA LIGA
10.30	na Proseku
Kras * Chiarbola * * •
,10.30 v Ul. Flavia S. Anna - Gaja
« « •
11.45 na Padričah S. Vito - Union
• • •
15.30	v Sovodnjah
Sovodnje - 'Brazz.anese
KADETI
10.00 v Bazovici
Zarja - S. Sergio
DEŽELNO EKIPNO 9.00 v Vidmu Nastopa tudi Bor
ATLETIKA
PRVENSTVO
Podpis listine sodelovanja na predvečer 4. trnovskega maratona v Črnem vrhu. Od leve proti desni: predsednik SFZ Celovec D;>n:li Prusnik, predsednik organizacijskega komiteja Stane Murovec, odbornik ZSŠD' Boris Simone la in predsedn k občine Idrija Cveto Šulgaj. ,
KOŠARKA
MINIBASKET 10-letnica ŠD Kontovel
8.30	na Kontovelu
Nastopajo vse slovenske ekipe
KOLESARSTVO
DIRKA VETERANOV
10.00	v Dolini Nastopa tudi Adria
ODBOJKA
MOŠKA C LIGA
11.00	v Pradamanu n Pozzo - Kras
3. ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	licej Galilei Solaris - Breg
» » •
9.30	na Proseku Kontovel - La Previdente
JUTRI
PONEDELJEK, 25. aprila 1977
NOGOMET
NARAŠČAJNIKI
10.30	pri Sv. Sergiju S. Sergio - Primorec
« « *
10.30 stadion «1. maj*
Union - Costalunga * * *
16.00	v. Dolini Breg - 'Roianese-
NAJMLAJŠI
10.30	na Proseku Primorje • Inter S. Sergio
* * *
9.00	v Nabrežini
Vtdpadana cave • Primorec • • •
14.30	v Dolini
Breg - Costalunga
ZAČETNIKI
10.30	pri Sv. Ivanu
Esperia Pio XII - Breg * * *
13.00	pri Sv. Sergiju
Stella azzurra - Kras
KOLESARSTVO
DIRKA AMATERJEV
14.00	v Ronkah Nastopa tudi Adria
KOŠARKA
»POMLAD* -
11.00	v Dolini
Don Bosco - Breg
#	# #	V
11.00	v Ul. della Valle Inter 1904 - Kontovel
•	. «
10.00	v Gorici, Dijaški dom
Dom - Arte »A*
ODBOJKA
TURNIR PRIJATELJSTVA (ženske)
9.00	v Nabrežini
Nastopajo Bor B, Breg, Kontovel in Sokol
ji daje črnemu, ravnopravno igro.
19 dc5 bc5 ll.Tdl SbdT 12.b3 Db6?
Črna dama bo na tem polju izpostavljena napadu belih figur, zato je bilo pravilno, bolj skromno nadaljevanje 12,..De7.
13.Tbl Tac8 14.Lb2! Tje8 15.cd5 ed5 lR.b4!
Sedaj se že kažejo slabosti položaja črne dame na polju b6 in ■Mecking z enostavnimi potezami prevzame iniciativo.
20.Lb5: Te7 21.SČ4 Lb8 22.Tb3 Se4 23.La6 Td8 24.g3 gR
Beli ima odlično postavljene figure, lovski par in premoč na dolgi diagonali al — h8. To prednost želi Mecking spremeniti v materialno prednost, pri tem pa dovoli nasprotniku da pride do protiigre z originalno žrtvijo kvalitete.
25./3 SfR! 2R.Tdbl Lc7 27.Tc3 DdS 28.f4 Seg4 29.ScR
Za zadnjih deset potez je nasprotnikoma ostalo le še pet minut časa za razmišljanje. Polugajevski se je pravilno odločil za žrtev kvalitete in si tako na dagonali a8 — hi ustvaril dobre izglede.
32..	.DdR 33.Kg2 Lb6 34.Tc3 d4 35.Td3 Sd7 3R.Tbdl
Beli se mora zabraniti od grožnje 36...Sc5.
3R...D1R 37.LaR Sc5 38.Tf3 Dc6 39.Lb5 Db7 40.Ld3 'DcR
Zadnje poteze v partiji so bile odigrane v veliki časovni stiski in šele naknadna rekonstrukcija poteka partije je pokazala, da sta nasprotnika odigrala predpisano število potez.
43.Ddl Te3 44.U4 d3 45.Kh3
Zaradi vezave po beli diagonali je beli kralj odšel na rob šahovnice. Na 45.Kgl bi črni zmagal v naslednji varianti: 45...De4 46.La2 Te2 ali 46.Te3: De3: 47.Kg2 De4 + ali 47.Tf2 Lel.
45..	.Te4 46.Ld3:
Po 46.La2 d2 bi b l beli brez pomoči pred grožnjo 47...Tel.
4R...Dd7 + 47.f5 Td4 48.Lb5 Tdl: 49.Ld7: Td7: 5O.Te3 K/8 51.fg6 hgS 52.Kg2	LbR	53.Te2	Kg7
Tudi	kralj je v	končnici	važna
figura, ki bo odigrala pomembno vlogo.
54.h4	SeR	55.T/3	Tdl	5R.Tc3 S"d4
57.Tb2	Sf5	58.TP2	Tgl	+	59.KH3
La5 R0.Td3 Lc7 61.Tg 2 Thl + R2.Th 2
Beli bi na 62.Kg4 doživel razočaranje po 62...Lg3: 63.Tg3: Th4; +. V part'ji je sledilo še:
R2...Th2: + R3.Kh2: Lg3: + in beli je podpisal predajo!
Komentar: SILVO KOVAČ
KOŠARKA
V Zagrebu finale Jugoplastika - Kvarner
Splitska Jugoplastika ima danes izredno priložnost, da osvoji še tretji prestiži^ naslov v tej sezoni. V finalni tekmi; za jugoslovanski pokal se bo v Zagrdiu spoprijela s Kvarnerjem z Reke, ki je z uvrstitvijo v finale pripravil izredno presenečenje. Ta podvig je Rečanom uspel prav ob 30. obletnici ustanovitve kluba, tako da je današnje srečanje nekakšna zaključna slovesnost, ki so jo košarkarski športni delava; z Reke pripravili ob tem jubileju. Vendar pa nima Kvarner velikih možnosti, da ta pokal osvoji, saj so Spličar.i mnogo boljše moštvo. Ekipa je zelo homogena in 'razpolaga z odličnimi igralci na vseh mestih. Gotovo bo o izidu odločal boj pod košema, kjer ima Jugoplastika izrazito premoč. Jerkov je v odlični formi, tako da je trenutno najboljši center v Evropi. Kvarner pa nima nobenega dvometraša, ki bi se mu lahko enakovredno upiral. Zelo se bodo morali potruditi zunanji igralci in vsiliti tekmi zelo hiter ritem, ker so Spličani po tako zahtevni sezoni nekoliko utrujeni. Poleg tega pa je še kapetan Tvrdič poškodovan in ne ve se, v kolikšni meri bo lahko svojemu moštvu pomagal. Vsekakor pa ostaja * Jugoplastika izrazit favorit, saj hoče na najboljši način zaključiti to že tako uspešno sezono.
Tekmo bosta neposredno prenašali, s pričetkom ob 17. uri, ljubljanska in koprska televizija.
HOKEJ NA LEDU
Na SP v hokeju na ledu niso danes odigrali nobene tekme.
Po dveh odigranih kolih je lestvica naslednja: SZ, ČSSR in švedska 4, Kanada in ZDA 2, ZRN, Romunija in Finska brez točke.
Urodniitvo, uprava, oglasni oddalak,
TRST, Ul. Montacehi 6 RP S59 — Tol. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tol. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN«.
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubija"*
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglaal	Trgovski 1 modulu* (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob d*
lavnikih 13.000, ob praznikih 15000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm vit*"* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško .'J
goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku »it upravi Iz vseh drvfl* pokrajin Italije pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 8
24. aprila 1977
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdd j U in tiskal
zrr
(Trst
Član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
TRŽAŠKI DNEVNIK
VČERAJ PRI LIPICI
Eden mrtev in 3 ranjeni med trčenjem tržaških avtov
Na Colu več prostora za malčke
PO PREKLICU GRADBENEGA DOVOLJENJA ZA HOTEL
Na cesti za Lip:co, na jugoslovanski strani meje. se je včeraj okrog 19. ure pripetila smrtna prometna nesreča. Trčila sta dva tržaška avtomobila, pri čemer so bile tudi tri osebe ranjene.
Žrtev te prometne tragedije je 52-letni uradnik Cario Antonio Cortelli-no iz Ul. Solferino 9. Z družino, 44-letno ženo Elso i.i 11-letnim sinom Maurom. se je vračal proti meji. ko je nenadoma v njegov fiat 850 treščil ford escort 36-letnega Silvana Carbija iz Ul. Orlandini 41. Slednji je iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad volanom ter zavozil na levo stran cestišča. Na kraj nesreče je kmalu prispela reševalna ekipa jugoslovanskega Rdečega križa, ki je ponesrečence potegnila iz razbiti.) avtomobilov.
Vse štiri so prepeljali v tržaško bolnišnico. Huje poškodovanega Cor-tellina, ki mu je volan prebil prsni koš, so takoj sprejeli na oddelku za oživljanje s strogo pridržano prognozo. Kmalu zatem je podlegel hudim poškodbam. Njegovo ženo. ki se je precej potolkla po obrazu in udih. ter si poškodovala levo oko, so sprejeli na of-orinolo.škem oddelku z dvotedensko prognozo, sin Mau ro in voznik drugega avta pa se bosta morala zaradi številnih ran in udarcev zdravili približno teden dni na nevrokirurškem oddelku.
Prikaz novega plovila za morsko prečiščevanje
V torek ob 9.30 bodo predstavili občinstvu pri pomolu Peseheria novo sodobno plovilo za prečiščevanje onesnažene morske površine, tem bo naš zaliv pridobil novo moč k že obstoječim v stalnem boju proti morskemu onesnaževanju.
Naloga dežele je sedaj nuditi te; službi ustrezne prispevke. Stremeti pa je treba tudi za tesno sodelova nje z občinama iz Gradela in Ligna-na. Tržaška občina je pripravljena nadaljevati s službo zračnega nadziranja morja in s praktičnim prečiščevanjem morske gladine, kljub morebitnemu neuspehu pri pogovorih z deželo. •
DRŽAVNI SVET JE POTRDIL SKLEP ZGONIŠKEEA ŽUPANA
\ ,1
Preprečena špekulacija, ki bi lahko spremenila narodnostno sliko občine • V nedeljo, 8. maja, občinska proslava osvoboditve
Zgoniški župan je družbi Delta povsem zakonito preklical dovoljenje za izgradnjo hotela - motela ob tr-biški cesti: tako je razsodil državni svet in v celoti potrdil prvostopenjsko odločitev deželnega upravnega sodišča. Tako je dokončno arhiviran slučaj možnega zlorabljanja gradbenega dovoljenja, ki bi lahko privedlo do umetnega spreminjanja narodnostne sestave prebivalstva zgoniške občine. Zaradi popolnosti informacije bomo le v glavnih obrisih navedli posamezne etape, ki so privedle do juridičnega spora.
Dne 1. aprila 1965 je župan izdal dovoljenje za izgradnjo hotela - motela zasebniku, ki ga je nato prepisal družbi Delta, le-ta pa je 2. maja 1974 po odobritvi »variante* bila pooblaščena, da prične z deli. Po noti cestnega podjetja ANAS, ki je o-pozorilo, da je razdalja objekta od trbiške ceste 202 premajhna, je 9.
Danes je repentabrska občinska uprava predala namenom dve novi učilnici v osnovni šoli na Colu. Šola je bila sicer zgrajena že leta 1974, od vsega začetka pa se je izkazala kot pretesna za potrebe občine, včerajšnji svečani otvoritvi so prisostvovali tudi predstavniki oblasti. Župarf Pavel Colja je v kratkem nagovoru poudaril, da je pridobitev novih šolskih prostorov zelo važna za vsako skupnost. Razširitev šolskih prostorov je bila sicer načrtovana že konca leta 1974.
Prvotni načrt šole je pripravil arh. Jagodic in je tako zamišljen, da dovoljuje postopno razširitev zgradbe., Birokratski postopek pfi javnih delih pa je tako zapleten, da je potrebno precej časa, da se lahko dela konkretno izvršijo. To se seveda pozna pri stroških, ki so narasli od predvidenih 15 milijonov, na kar 25 milijonov, kar ni malo, predvsem če se upošteva sedanje finančno stanje občine. Otvoritev no vih šolskih prostorov pra\) pred 25, aprilom, obletnico zmage nad naci-fašizmom, ni naključna: občinska uprava je hotela s tem podčrtati, da je prav skupna borba proti fašizmu omogočila, da imamo Slovenci spet svojo šolo.
Na sliki: župan Colja z malčki, ki
so veseli novih prostorov. ..........

V ZVEZI S PROGRAMSKIMI OBVEZAMI ZA KRAJEVNO KMETIJSTVO
POSVET POKRAJINSKE UPRA VE S PREDSTA VNIKI KMETOVALCEV
Odbornik Volk orisal predvidene pobude - Kmečka zveza o nujnosti primernega vodstva nadzorništev m področnega načrta
V petek se je na sedežu pokrajinske uprave v Trstu sestal odbornik /a kmetijstvo, turizem in javna dela Lucijan Volk s predstavništvi
kmečkih strokovnih organizacij uresničevanju zadružnih pobud kra
voj kmetijstva, ki se še vedno ni lotila izdelave kmetijskega področnega načrta. Take razmere so tu di v dobri meri krive zastoja pri
Kmečko zvezo so predstavljali pred sednik Alfonz Guštin, podpredsed-n'k Alojz Debeliš, tajnik Edi Bukovec in odbornika Oskar Grgič in Alojz Križmančič, pokrajinsko Zvezo neposrednih obdelovalcev pa Edvard Žerjal ker je ta organizacij, zaradi običajnih birokratskih zastojev, ki še vedno ovirajo delovanje jav.rh uprav, prejela vabilc šele v zadnjem trenutku.
OdbinVk je najprej opozoril na težave, s katerimi se mora uprava spoprijemati pri prevzemanju pobud na področju kmetijstva, spričo zelo omejenih pristojnosti, ki ji pripadajo po veljavni zakonodaji in zaprek, ki jih gosta vi ja njeni avtonomiji odločanja proračunski primanjkljaj. Nato je Volk navedel posege, ki jih ima namen kljub temu uprava uresničevati na tem področju v okviru svojih program skih obvez, izkoriščajoč možnosti, ki jih dajejo deželni zakoni o prirejanju kmetijskih razstav, o stro kovnem izpopolnjevanju in proučevanjih na tem sektorju ter o dvojezičnem poslovanju krajevnih u prav.
Poleg pokrajinske vinske razstave misli nova uprava poskrbeti za strokovno pomoč vinogradnikom neposredno v kleteh po trgatvi in za izoelavo študije o možnosti graditve kmetijskega vodovoda. Pokrajina s- bo tud: prizadevala pospešiti izdt avo področnega načrta za razvoj kmetijstva in odobritev dežel nega zakona o kmečkem turizmu. Koristno bi bilo tudi organizirat' »kraške itinerarije*, povezujoč kmečko okolje s strukturami, s ka terimi bo v kratkem mogla razpolagat'. kot sta botanični vrt med Gabrovcem in Zgonikom in kraški kulturni center v Repnu. Prav tako bo spodbudila urejevanje javnih zelenih površin, kar edino more rešiti sitno vprašanje vdiranja izletnikov v zasebna obdelana zemljišča. V ta namen bo pokrajinska uprava prevzela pobudo za čim-prejšnj' sestanek z občinami in turističnimi ustanovami.
Kmečki sindikalisti so v glavnem soglašali z načrti tržaške pokra jine, predstavniki Kmečke zveze so pa naglašali nevzdržno stanje in škodo, ki jo povzročata krajevnemu kmetijstvu pomanjkanje primernega vodstva kmetijskega in go zdarskega nadzorništva in nezanimanje Deželne ustanove za raz-

POD P0KR0VITEUSTV0M PREDSEDNIKA OBČINSKE SKUPŠČINE MARIA ABRAMA
Srečanje srednjih šol Primorske v Kopru doživelo prodoren uspeh
Sodelovalo je 13 šol iz Slovenije in 7 iz zamejstva - Tekmovanja v devetih športnih panogah pa tudi «ex tempore» in literarni natečaj - Prihodnje srečanje bo v Gorici
V Kopru je bilo včeraj trad:cio-nalno srečanje srednjih šol Primorske in sicer že peto. Priredila ga je koprska gimnazija, pokroviteljstvo nad srečanjem pa je prevzel predsednik občinske skupščine Mario Abram.
Prireditev je doživela velik uspeh. Udeležilo se je je kar 20 primorskih šol z obeh strani meje. sicer 13 iz Slovenije in 7 iz Italije. Vseh udeležencev je bilo nič manj kot 1.156, od tega 432 iz zamejstva.
Sodelovale so naslednje šole: licej «Prešeren», Trst; licej «Tru-bar», Gorica strokovni zavod, Gorica; učiteljišče »Slomšek*-Trat; trgovska akademija »Zois*. Trst; stro kovni zavod, Trst; šolski center, Tol min; šolski center, Ajdovščina; šolski, center, Pastojna; gimnazija, Postojna; gimnazija, Nova Gorica; i-taiijanska gimnazija, Koper; PKAŠ, Koper; EAŠC, Koper; pomorska šola, Piran; šolski center, Sežana; gimnazija, Piran; gimnazija, Koper; šolski center, Idrija ter učiteljišče »Gregorčič*. Gorica.
Prireditev se je pričela s prihodom povorke tekmovalcev na koprski stadion. Tekmovanje je odprl
predsednik občinske skupščine Mario Abram. Tekmovali so v devetih
jevnrih kmetov. Predstavnik Zveze neposrednih obdelovalcev je poudaril pomembnost stališč, ki so izšla iz okroglih miz ob vinskih razstavah in predlagal uvajanje stal-nejših stikov med pokrajino in kmečkimi sindikati!.
Ob koncu koristriega srečanja, na katerem so se pogovorili še o nekaterih podrobnejših vprašanjih, so se sklenili sestati ponovno v za-' četku julija v zvezi s prispevkom strokovnih organizacij k uspehu pokrajinske vinske razstave in nato v prvi polovici avgusta, da se dogovorijo o 1’irepih za urejevanje pojava ne Oljskih izletnikov.
športnih panogah, na sporedu pa sta bila tudi še «ex tempore* in literarni natečaj.
V dopoldanskih urah so se v prostorih gimnazije zbrali predstavniki šol in razpravljali o raznih vprašanjih, ki zadevajo to prireditev. Med drugim je bilo sklenjeno, da bo prihodnje srečanje v Gorici.
Sledil je sprejem ravnateljev in drugih šolskih predstavnikov pri predsedniku občinske skupščine, nakar so se vsi uslužbenci sdečanja odpravili na skupno kosilo.
Popoldne so v prostorih gimnazije odprli zelo zanimivo in pestro rajstavo mladih likovnikov, ki ji je nato sledilo v koprskem gledališču nagrajevanje; na sporedu je bila tudi kulturna prireditev.
Ob‘19. uri so se udeleženci srečanja razšli polni lepih vtisov o prireditvi. Šlo je za dožiyetje, ki ga
prav gotovo ne bodo tako kmalu po-
zabili, za kar gre zasluga v prvi vrsti zavzetosti prirediteljev.
Na koncu velja opozoriti, da se tekmovalnega dela srečanja niso mogli udeležiti vsi tržaški dijaki; o vzrokih te neljube okoliščine smo že pisali. Upamo, da se to prihodnje leto v Gorici ne bo ponovilo in da bodo šolska vodstva pravočasno poskrbela za vse formalnosti, ki so potrebne za sodelovanje in nastop na takih tekmovanjih.
SREČANJE V GRLJANU
Zaskrbljujoče stanje v morjih obalnega pasu
Včeraj je bilo v Grljanu prvo deželno srečanje o morskem in la-gunskem bogastvu. Kongresiste in goste, med drugimi predstavnike z ljubljanske univerze s prof. Zeiem na čelu, je najprej pozdravila ravnateljica Miramarskega podmorskega parka dr. Elide Catalfamo. Za hvalila se je vsem, ki so omogočili to srečanje in je predstavila govornike.
Prvi je spregovoril generalni tajnik italijanskega odseka Mednarodne organizacije za zaščito narave (WWF - World Wildlife Found) Ar-turo Osio. Prikazal je pobude svoje organizacije za zaščito morskega okolja in spregovoril o pomenu morja in o stopnji onesnaženja ter o nesmotrnem izkoriščanju. «Nekatere ribje vrste so že izumrle, ulov neprestano upada, onesnaženje z. nafto in z industrijskimi odplakami je že porušilo naravno ravnovesje v obalnem pasu.* V zaključku je pozval politične predstavnike z besedami «Dobri zakoni so nekoristni, če jih ne spoštujemo. Posegi, ki bodo omejevali dosedanjo »svobodo* so nepopularni, a v politiki je nemogoča prijjubljenost za vsako ceno*.
Podpredsednik Tržaške avtonomne letoviščarske in turistične ustanove Italo Giorgi je prikazal pomen tega-srečanja s turističnega zornega kota. »Ohranitev morskega okolja po

S PRVE STRANI
POGOVORI TITO - AG0STINH0 NETO NA BRIONIH
Zaskrbljenost zaradi dogodkov v Afriki in utrditev medsebojnih odnosov
Angolski gost bo danes nadaljeval politične pogovore v Beogradu
' (Od našega dopisnika) -
BEOGRAD, 23. - Angolski vodi telj Agostinho Neto je popoldne prispel z Brionov v Beograd, kjer bo nadaljeval uradni obisk v Jugosla vi ji. Na Brionih so bili dopoldne zelo izčrpni jugoslovansko - angolski po govori na različnih ravneh.
V	Beli vili na Brionih, V Titovi uradni rezidenci, sta imela oredsed-nika Jugoslavije in Angole najprej pogovore na samem, nato pa so jima pridružili še sodelavci, ki so dvojico predsednikov seznanili z vsebino svojih pogovorov.
Kot poroča Tanjug, so v razgovorih namenili posebi, pozornost so delovanju na gospoda”skera področ ju, v industriji, blagovni menjavi, na znanstveno - tehničnem in drugih področjih. Angolska vlada pri čakuje nadaljnjo pomoč in sodelovanje Jugoslavije na nekaterih sektorjih industrije.
V	zvezi s politenim sodelovanjem so opozorili, da so potrebni pogo-
stejši stiki in izmenjave mnenj o aktualniii vprašanjih, ki zanimajo obe strani. V tem delu pogovorov so namenili največ pozornosti razvoju sedanjega položaja v Afriki, zlast; na jugu celine, in z obeh strani izrazili zaskrbljenost zaradi mogočih posledic sedanjega razyoja za odnose med neuvrščenimi. Pri tem so opozorili na potrebo po skupili dejavnosti Jugoslavije in Angole pri krepitvi solidarnosti in enotnosti neuvrščenih držav. Angolski predsednik Neto je (»jasnil svoja stališča do rezultatov 'pogovorov, ki jih je imela peterica afriških d~žavni-kov nedavno v Luandi v zvepi s sedanjim stanjem na jugu črne celine, Med pogovori so naglasili tudi pomen oboroženega boja osvobodilnih gibanj in v zvezi s tem podčrtali, da je tem gibanjem treba pomagati materialno in na vse druge načine. Tanjug dodaja, da je tekla beseda še o nekaterih drugih kriz nih področjih v Afriki.
Zunanjepolitični sodelavci dvojice predsednikov so n Brionih izmenjali mnenja o položaju v Afriki in se posebej dotaknili dogajanj na jugu celine in dejavnosti neuvrščenih držav po lanski vrhunski konferenci v Colombu in ininulem ministrskem zborovanju koordinacijskega biroja.
Na posebnem sestanku so predstavniki obeh držav, ki se ukvarjajo z gospodarskimi vprašanji, ob ravnavali bilanco dosedanje blagov ne menjave, ki je lani dosegla 17 milijonov dolarjev, v letošnjih prvih treh mesecih pa žc sedem milijonov. Posebej so obravnavali sodelovanje v industriji tekstila in obutve, v rudarstvu in na znanstveno - tehnič nem področju.
Jugoslovansko - angolski pogovori se bodo na ravni članov delegacij nadaljevali v Beogradu, kjer bodo podpisali tudi sporazum o gospodarskem in znanstvenotehničnem sodelovanju med državama.
VLADO BARABAŠ
meni edino jamstvo za nemoten raz-
voj turističnih dejavnosti.* Zahteval pa je smotrnost posegov in organič-no politiko, da ne bodo pobude razpršene v desetinah raznih ustanov. V zaključku je še dejal, da je «prav prisotnost predstavnikov z ljubljanske univerze dokaz, da problemi našega morja ne poznajo meja, njihova prisotnost naj bo začetek še globljega sodelovanja za uresničitev skupnih ciljev.*
Po teh besedah je spregovoril prof. Miroslav Zei, priznan strokovnjak in raziskovalec, ki je že 20 let član FAO in sedaj vodi biološko postajo v Portorožu. V slovenščini je dejal, da se zahvaljuje organizatorjem za vabilo, ker je rojen na tem področju, v Nabrežini, zato mu je nadvse drago, da se je udeležil tega srečanja. V nadaljevanju je v italijanščini prikazal delovanje biološke postaje v Portorožu in zaključil z željo, da bi bilo to srečanje začetek plodnega sodelovanja med obema državama. Dr. Giuliano De Colle, ravnatelj urada za ribolov pri naši deželi, je v svojem govoru prikazal cilje tega zasedanja. V popoldanskih urah so razpravljali v delovnih komisijah.
novembra 1974 župan odredil prekinitev del in 19. decembra 1974 preklical Delti gradbeno dovoljenje. Državni svet je v svoji razsodbi osvojil princip, da je leta 1974 župan dejansko izdal novo gradbeno dovoljenje, ki mora zadoščati pogojem novega občinskega regulacijskega na črta, medtem ko je ovrgel tezo Delte. da je župan leta 1974 le odobril varianto k gradbenemu dovoljenju iz leta 1965.
Vsakoletna občinska proslava o-svoboditvg bo v nedeljo, 8. maja, ob 11. uri pred občinskim spomenikom padlim v Zgoniku. V pripravljalni komisiji, ki bo to dni izdelala program, bodo poleg občinskih odbornikov in načelnikov svetovalskih skupin zastopani tudi krajevna sekcija ANPI-VZPI, osnovna šola, ŠK Kras, mladinski krožek in PD Rdeča zvezda.
Na dan 1. maja bo zgoniška občinska uprava, kot običajno, položila vence k spomenikom padlim na Proseški postaji, na proseškem pokopališču, v Gabrovcu, na samotarskem pokopališču; v Saležu in v Zgoniku. Občinski svetovalci naj se zberejo na Devinščini ob 7.30.
Medtem ko vidno napredujejo pre-ureditvena dela bivše vojašnice v Zgoniku, kamor se bo s prihodnjim šolskim letom vselila italijanska o-snovna šola, je občinska uprava z začudenjem sprejela na znanje noto finančne intendance, ki predlaga po godbo za najem prostorov le za dobo, šestih let in z mesečno najemnino v višini 42.000 lir. če se bo vrednost prostorov zaradi preureditvenih del še »'zboljšala*, pa bodo primerno povišali tudi najemnino. Očitno gre še za kričeč primer neustreznosti zakonodaje, saj bi morala občina plačevati drugi javni ustanovi ze lo visoko najemnino,' da nudi svojim občanom možnost šolanja v primernih prostorih, za kar država ne zna poskrbeti in že vrsto let ignorira upravičeno zahtevo po izgradnji novega šolskega poslopja pri Bri-ščikih.
• Deželni urbanistični načrt, ki ga je uprava predložila prvega decembra lani in sestoji iz več elaboratov, je bil v mnogo izvodih razdeljen občinskim in drugim javnim upravam ter predstavništvom sindikalnih in gospodarskih kategorij, da predložijo do konca maja morebitne popravke in dopolnila.
Deželna uprava je sklenila dati omejeno število izvodov načrta tudi javno v prodajo. Kdor bi ga želel kupiti, naj plača nei»sredno ali s poštno položnico št. 11/2946 naslovljeno na Tržaško hranilnico 50.300 lir, nakar lahko s potrdilom o vplačilu prevzame načrt v deželnih uradih v Miramar-skem drevoredu št. 19.
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiaii, HMiiiiiiiiiiiiiiimimiMiiiinm iiitutimii
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Na posvetu o preprečevanju onesnaževanja tudi problem industrijske proste cone
■Med udeleženci portoroškega posvetovanja predsednik jugoslovanskega odbora za varstvo okolja dr. Aleš Bebler
PORTOROŽ. 23. — V Portorožu se je končalo večdnevno posvetovanje o preprečevanju onesnaževanja jugoslovanskih rek in jezer. Udeležilo se ga je nad 200 znanstvenikov, prisoten pa je bil tudi pred sednik jugoslovanskega odbora za varstvo okolja dr. "Aleš Bebler. Iz številrih referatov je bilo razvidno, da se tem vprašanjem posveča premalo pozornosti ip da odstotek o-nesnaževanja v glavnem . narašča. Prav zato so udeleženci bdločno naglasili, da mora biti boj za čistočo rek in jezer in sploh za zdravo človekovo okolje nenehen in da je treba na te probleme ne samo stalno opozarjati, ampak se tudi lotevati konkretnih akcij. Tu gre zlasti za delovne kolektive, ki morajo bolj upoštevati moderno teh nologijo pri graditvi čistilnih naprav, hkrati pa je potrebno mobilizirati .tudi širšo javnost.
Na posvetovanju so govorili tud' o izgradnji proste industrijske < one na meji mej Jugoslavijo in Italijo, kakor je predvidena po osimskih sporazumih. Gre za obširno področje na katerem bodo zgradili okrog 250 industrijskih obratov in kjer bo delalo okrog 15 tisoč delavcev. Načrtovalcem so priporočili da skrbno upoštevajo principe o varstvu okolja in opravijo selekcijo po posameznih panogah, upoštevajoč specifiko Krasa, kot je pomanjkanje vode itd.
PRIPRAVE ZA SEJEM PRIMORSKA RAZSTAVLJA
KOPER. 2}. — V Kopru se je sestal odbor, ki bo pripravil razvojne načrte sejma Primorska razstavlja. Gre za sklep Gospodarske zbornice Slovenije. da morajo imeti vse sejemske pri. reditve v Sleveniji podrobno izdelane razvojne načrte in da bi skladno s tem prišlo tudi do delitve dela. V Kopru bo osnovni poudarek na pomorskem gospodarstvu. Okvirni program je že pripraV-jen", vendar se bo treba
še marsikaj pogovoriti, preden bo do sprejeli dokončen koncept.
PREDSEZONSKI TURISTIČNI VRVEŽ
KOPER, 23. - V vseh primorskih turističnih središčih je že oplaziti predsezonski vrvež. Največ gostov je v obalnih mestih, prednjači pa seveda Portorož. Tu je največ gostov iz Zahodne Nemčije, Avstrije in Švice pa tudi precej Jugoslovanov. Do bro je obiskovano tudi novo turistično središče Bernardin, kjer bivajo udeleženci raznih kongresov in sim pozi jev, pa tudi obiskovalci stalne teniške šole. V Lipici se mudi sku pina gostov iz Dalmacije ter skupine Nemcev in Švicarjev, medtem ko v Žusterni še naprej prevladuje poslovni turizem.
danes ob obali
PORT ŠPORT ŠPORT
ATLETIKA
VČERAJ V GORICI
Podvig Irene Tavčai v metu diska (40,22)
Ivan Renko (Adria) zelo dober v teku na 1.500 m
Prvi dan deželnega atletskega e-kipnega prvenstva v Gorici je prinesel Boru nov izreden podvig Irene Tavčar, ki je disk prvič zagnala preko 40 metrov. Nova znamka slovenske atletinje .je 40,22 m in popravlja prejšnjo za 60 cm. Devin-čanka je svoj najboljši met dosegla v zadnjem metu. Ta dosežek je nedvomno prekril ostale, ng smemo pa mimo solidnega časa 18’'8 na 100 m čez ovire Loredane Kralj, izrazite metalke, ki je iz klubskih razlogov metala disk. Bolje od pričakovanja je tekla na 400 m Sonja Antoni, ki je dosegla čas 61”4, medtem ko je Danijela Tretjak potrdila čas 13” na 100 m in izenačila osebni rekord. Zatajila je le Nadja Debenjak ,v metu kopja. Žal ji je samo pet centimetrov manjkalo za nastop v finalu, kjer navadno doseže največ. Vi-viana Kus je v daljino skakala poškodovana in v bistvu le za ekipne točke*. Bor je v rahli zamudi za predvideno tablico. V moški, konkurenci je član Adrie Ivan Renko dosegel zelo dober čas na 1500 m. Razdaljo je pretekel v 4'35"8 in je v bistvu potrdil zadnji dosežek na 5000 m.
B. Križman
(ZDA) in John Alexander (Av»ir*1 lija).
SCHEVENINGEN, 23. — Po f gem dnevu teniškega tekmovanj"' Davisov pokal vodi Jugoslavija P!:
ti Nizozemski s 3:0. Dvojica Franulovič je namreč premagal« zozemski par v štirih setih. V V’ hodnjem kolu se bo Jugoslavija čala s Španijo.
PORTOFERRAIO, 23. - Fra#
ska dvojica Darniche - Mahe na
tomobilu lancia stratos, je zm«f la na 10. mednarodnem rallyju °v ka Elba.
Jugoslovanski šport
6. EP V MOSKVI
Jugoslaviji bron
MOSKVA, 23. — Jugoslavija je danes premagala Romunijo s 5,5:2,5 in je tako osvojila bronasto kolajno na 6. evropskem šahovskem prvenstvu. • Prvo mesto je osvojila SZ, 2. pa je Madžarska.
TENIS
CHARLOTTE, 23. - Italijanski teniški igralec Barazzutti se je uvrstil v polfinale turnirja WCT. Premagal je Nizozemca Okkerja s 6:2 in 6:2. Dvoboj Panatta - Drysda!e pa so morali prekiniti zaradi dežja pri stanju 6:4 in 4:3 za Italijana. Ostala polfinalista sta Eddie Dibbs
V prvenj srečanju 26. kola Ju® slovanskega nogometnega prvenj je Crvena zvezda v Beogradu F
magala Borac z 2:1. Strelci vič v 23. in Šestič v 52. min-CZ) in Marjanovič v 38. min-Borac).
Slovenski predstavnik, ki teVjt je v 1. zvezni rokometni ligi, OJE je doma premagal skopski Vari s 27:23.
Slovenska odbojkarska liga ( ški);
Branik - Mislinja 0:,3, Novo sto - Potiskava 3:1.
V 2. zvezni odbojkarski lifPj skupina zahod — so odigrali
nrelJiair
eno srečanje. Salonit je pren’' Partizan s 3:1.
Zahodnonemški namiznoteniški
gralec AVilfried Lieck je zmaž°.
lec mednarodnega turnirja v 11 ' zemskem mestecu Helgco. V - p, nem srečanju je premagal eV i
•ii«iiiiiiii*iciiitiiiii«aiiMliiiii«iiiiiaMffi«iiiiiiiiiiit8iitiii««iitiiii>iiiii>»i«iiiiftiiiiiiitt«iaiiiiiiaii*aiiiiaiii>|,,<
skega prvaka Francoza Se ere tri 2:1. V boju za tretje mesto PV jugoslovanski prvak Dragutin ^ bek premagal Nizozemca Van Hertila-z 2:0.
DELOVANJE ZSSDl
Jutri zjutraj bodo v nabrežinski občinski . telovadnici, odigrali kvalifikacijski del B skupine ženskega odbojkarskega tekmovanja za 11. turnir prijateljstva. V medsebojnih srečanjih po sistemu »vsak z vsakim«, na dva osvojena seta, se bodo pomerile sledeče šesterke: Bor B, Breg A, Kontovel in Sokol. Tekme bodo odigrali po sledečem razporedu: Bor B - Breg A, Kontovel -Sokol, Kontovel - Bor B, Sokol -Breg A, Breg A - Kontovel in Bor B - Sokol. Ekipa, ki bo po tem malem »maratonu* zasedla prvo mesto v tej skupini, bo pridobila pravico do nuslopa na finalnem delu tega tradicionalnega odbojkarskega tekmovanja. Organizator je poskrbel, da federacija pošlje svoje «u-radne« sodnike, vsem nastopajočim pa bo nud'1 kosilo, ker se bo tekmovanje verjetno zavleklo.
V	ženski A skupini pa bodo kvalifikacije v nedeljo, 8. maja, v Dolini z udeležbo sledečih šesterk: Bor A, Breg B. ()lympia in Sloga.
V	moški konkurenci bodo odigrali izločilni del tekmovanja v dveh izmenah: v sredo, 27. t. m., ob 20. uri, bodo na stadionu «1. maj« v Trstu nastopile šesterke Bora, Doma in Krasa; v sredo, 4. maja, ob 20. uri, pa se bodo vedno tam pomerili med seboj Bor, Kras in Olympia. Goriška predstavnika Dom in 01ym-pia pa sc bosta sama .sporazumela za datum in kraj medsebojnega srečanja. Dve prvouvrščeni šesterki se bosta uvrstili v sklepni del tekmovanja.
V torek so se v Postojni sestali predstavniki Odbojkarske zveze Slovenija, Odbojkarske zveze Rijeka in ZSŠDI ter se dokončno domenili o vseh podrobnostih za izvedbo sklepnega dela «11. odbojkarskega turnirja prijateljstva« v moški in ženski konkurenci.
KINO
KOPER: ob 10. ameriški: NAJBOLJ NORA DIRKA; ob 16., 18. in 20. danski: OLSENOVA TOLPA.
IZOLA: ob 10. amer. risanka: ŠA LJIVI PROGRAM DETELJČKA; ob 16., 18. in 20. italijanski: DIA-BOLIK.
ŠKOFIJE:	ob 17. jugoslovansko-
nemški: OLD SHATTERHAND.
ŠMARJE: ob 18. amer.: PEKLENSKI STOLP.
PIRAN: ob 10. angleški: KES: ob 16., 18. in 20. francoski: RAZJEZIL SE BOM.
PORTOROŽ:, ob 20. najboljši Chaplinov film: ODRSKE LUČI,
DEŽURNE TRGOVINE
Do glavne turistične sezotie trgovine na obali ne bodo dežurale.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Čez nedeljo je organizirana v zdravstvenih ustanovah vseh treh obalnih mest dnevna in nočna zdravniška dcžgrha služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne.
Moško tekmovanje organizira ZS ŠDI, in sicer v nedeljo, 15. maja, v dolinski občinski telovadnici, šest nastopnjočib ekip so uvrstili v dve skupini: v prvi nastopajo Uljanjk, Enotnost in prvouvrščena ZSŠDI, v drugi skupini pa Fužinar, Bulcvard in» drugouvrščena ZŠDI. Razpored tekem je bil takole domenjen: 1. ZSŠDI - Enotnost (8.30), Bulcvard -2. ZSŠDI (9.30), Uljanik - L ZSŠDI (10.30), Fužinar -* 2. ZSŠDI (11.30), Enotnost -. Uljanik (12.30), Bulcvard - Fužhiar (13.30), finale za 5. mesto ob 14.30, finale za 3. mesto ob 15.30, veliki finale za 1. mesto ob 16.30 in ob 17.30 nagrajevanje.
Ženski del finalnega tekmovanja pa organizira OZ Slovenije v nede ljo, 22. maja, v Ravnali na Koroškem. šesterke bodo najprej igrale vsaka z vsako v dveh skupinah: Fužinar, Marčana in L ZSŠDI v novi dvorani, Ljubljana, Rijeka in 2. ZS ŠDI pa v stari dvorani, kakor sledi: ob 9. uri Marčana - Fužinar in Rijeka - 2. ZSŠDI, ob 10. uri L ZSŠDI - Marčana in 2. ZSŠDI - Ljub-
ljana, ob 11. uri Fužinar - L
l&\
in Ljubljana - Rijeka, ob 12.30 | le za 3. oziroma 5. mesto. «« finale za 1. mesto in ob 14.30 ***’
jevanje.	..i*f
Ob koncu sestanka so se P"*'" « ni ki vseh treh Zvez, ki *ot*e*«r na turnirju prijateljstva, dog«’ j) in prevzeli skupno obvezuo«K|jJ bodo v bodoče organizirali f del tekmovanja že v jesenske"^ ziroma zimskem delu sezone, * jji ni del pa bi odigrali sporni«"” g vedno doslej. Tako bodo naš*1"^ sterkam kvalifikacijske tekn*® ž'lc kot priprava na nastope, medtem ko so v £ danskem delu sezone uaše še« že «sitc odbojke«.
• # #
V sredo, 27. t. m„ zap«^^ za prijavo moških oziroma ekip na tradicionalno »štafet« p ge« po ljubljanskih ulicah, ” f v ponedeljek, 9. maja. Eklp*^ stavljene iz treh tekačev «® tekačic. Moški bodo preteki'. 1.000 m, ženske pa P«
v;
po 1.U00 m, zenske pa P*> f Vsa zainteresirana društva «.,/ srede javijo tajništvu ZSŠD* Jf
i- , —  -- —.—i.iiL da r a
lo in imena nastopajočih, i r do koordiniranega nastopa, * \v ša krovna športna organi/a«1' ko prijavi največ 10 ekip.
V petek so v Ljubljani ^ predstavili tradicionalno	^
kolesarsko dirko Alpe -	^
kateri sodelujejo tekmovale* sednjih pokrajin, oziroma Po odlični izvedbi L trofeje raj ki jo je organiziralo društv« (t>
so člani kolesarske zveze rga]j odlične slike z našo krovn« u f zacijo. Na predstavitvi
LU* ’’’ j
prisoten tudi predsednik ZSš . . man, ki je od organizacijs* ^ f.
iiiaii, ki je (ni urg<uii*av»j ^ r ^
miteja prejel zagotovilo, hodu je leto tudi ZSŠDI 'k*P' d" odbor, ki ima pokrovitelj1 dirko Alpe - Adria.
KOŠARKA
VČERAJŠNJI i^.LrVO, PROMOCIJSKO PRVEN^gf Jadran - Villesse ,,
1. MOŠKA DIVlZlJ*1()g:čJ
C' ___1..	.mli
Dom - Sagrado Jadran B - GMT
«POMLAD» Kontovel - Polet Breg - Ferroviario B Bor - Ferroviario A «TURNIR STELLA« (p Saba - Polet

P

OBVESTILO a
TPK SIRENA IN	(t'
obveščata, da se bo m«?i, „)« ja pričel krajši tečaj ja^jiU starejše začetnike. Vsi e Iri ostali, ki jim je do *«4a' || že predčasno javlj« r| vvf
ko ze preucasno lavu« .ri y Starcu (tel. 761-635) ali pajf<|i«j
s> * jfiil)«
ku Malalanu, Opčine, 1 r®,r()l) lica 6, tel. 211-165. Vse P«0 hodu javijeuc kasneje.