r " ..iBuiaii-U.... IUHUP.... iiPiuw.wu.ij.« jPoštnina plačana v gotovini, 1 Posansasiia Stev. Din V- Štev. 26. V Ljubljani, dne 25. junija 1931. Leto XIV. Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnini za tnzemstvo: četrtletno S Diu, polletno IS Din, celoletno 3« Dla; za igo« lemstvo razen Amerike, četrtletno 12 Din, polletno 34 Din, celoletno 48 Dli.1 Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice t Ljubljani, it. 10.711. Vseh ljudi šteje Jugoslavija skoro 14 milijonov Žensk je za blizu 142.000 več kakor pa moških — Prebivalstvo je v zadnjih desetih letih naraslo za skoro dva milijona duš Letos se je vršil popis vsega prebivalstva Jugoslavije, ki je bil nedavno zaključen. Iz popisa je razvidno, da je prebivalstvo Jugoslavije v razdobju desetih, let naraslo skoro za dva milijona duš, to je za 16-23 %. V nastopnem prinašamo pregled prebivalstva v vseh banovinah: Dravska banovina: površina 15.936 kvadratnih kilometrov, prebivalcev 1,120.549, od tega 540.162 moških in 580.387 žensk, gospodinjstev 231.734. Porast v zadnjih desetih letih 7-97 % ali številčno 8711 prebivalcev. Na 1 kvadratni kilometer pride 70-32 prebivalca (pred 10 leti 65-12). Na eno gospodinjstvo odpadejo 4-84 osebe (pred 10 leti 4-89). Savska banovina: 2,603.633 prebivalcev; na kvadratni kilometer 70-16 prebivalca. Vrbaska banovina: 1,008.190 prebivalcev; na kvadratni kilometer 40-54 prebivalca. Primorska banovina: 882.920 prebivalcev; na kvadratni kilometer 45-19 prebivalca. Drinska banovina: 1,693.073 prebivalcev; na kvadratni kilometer 57-24 prebivalca. Zetska banovina: 910.350 prebivalcev; na kvadratni kilometer 29-61 prebivalca. Dunavska banovina: 2,310.220 prebivalcev; na kvadratni kilometer 70-60 prebivalca. Moravska banovina: 1.452.977 prebivalcev; na kvadratni kilometer 55.42 prebivalca. Vardarska banovina: 1,656.348 prebivalcev; na kvadratni kilometer 42.60 prebivalca. Uprava grada Beograda: 291.738 prebivalcev; na kvadratni kilometer 1205-53 prebivalca. Vsega skupaj meri kraljevina Jugoslavija 248.665 kvadratnih kilometrov, število prebivalstva pa znaša 13,929.988, in sicer 6,894.091 moških in 7,035.897 žensk. V primeru z letom 1921. je prebivalstvo naraslo skoro za dva milijona. Takrat je namreč znašalo število prebivalstva 11,984.911. Točno označeno je naraslo prebivalstvo za 1,945.077, oziroma za 16-23 %. Na en kvadratni kilometer pride sedaj 56-02, leta 1921. pa 48-20 prebivalca. Izmed banovin izkazuje največji porast drinska, nato pa slede vrbaska, moravska, vardarska in zetska banovina, ki se približujejo povprečniku za vso kraljevino, izpod povpreč-nika pa je poraslo prebivalstvo v primorski, savski, dunavski, a najnižji porast izkazuje dravska banovina. Po banovinah so najbolj gosto naseljene dunavska, dravska in savska banovina, nato pa slede drinska, moravska, vrbaska, primorska, vardarska in zetska. V celoti je v Jugoslaviji 141.806 žensk več kakor moških, tako da prde na 1000 moških 1021 žensk. Če naposled računamo še z naraščanjem tujskega prometa v naši ožji domovini, moramo še tem bolj gledati na ličnost in snaž-nost kmetskih vasi, ker le taka selišča bodo privabljala v naše po prirodi lepe in zdrave kraje tujce, ki bodo puščali pri nas denar. P, Kmetske stavbe in zdravstvo Prostorna, svetla in snažna bivališča so domovi zdravja vasi vidi rad tudi tujec Lične Zadnja «Domovina» piše o zdravstvenem pouku na deželi in vzpodbuja društva in druge činitelje, da zastavijo vse sile v izboljšanje zdravstvenih razmer na deželi. Želeti bi le bilo, da bi tak poziv ne ostal glas vpijočega v puščavi. Zdravstvene razmere na deželi, četudi so se precej izboljšale v zadnjih desetletjih, so še ,vedno zelo pomanjkljive. Predvsem so glede na zdravstvo odločilnega pomena kmetske stavbe. Dobe se še bivališča, ki so v zdravstvenem oziru skrajno pomanjkljiva. So to prava gnezda povzročiteljev bolezni, predvsem je-tike. Tu pa tam, kjer sicer poslopja ustrezajo zdravstvenim zahtevam, pa ljudje tako spoštujejo snago, da zopet trpi zdravje. So hiše, v katerih so tla popolnoma zamazana od blata in pljunkov in se le redko očistijo. Ni čudno, če je v takih hišah navadno doma jetika. Prav pozdravljati je, če si postavi kmet lepo bivališče, ustrezajoče vsem njegovim potrebam in zahtevam in zadovoljujoče tudi zdravstvene zahteve glede na svetlobo in zračnost. Važno je, da poslopje ne kaže samo na zunaj bahavega lica, nego da je predvsem znotraj ustrezajoče: z dovolj velikimi in svetlimi prostori. Vse to pa tudi ne pomaga, če ne vlada v hiši potrebna snaga in če se sobe ne zračijo dovolj. V mnogih krajih se dobi poleg razdrapane hiše lep moderen hlev. Že prav, da ima tudi živina primerne prostore, dovolj zraka, svetlobe in snage, vendar pa je človek prvi, ki mora imeti primerno stanovanje. Za vsako družino je največja sreča, če kraljuje v njej zdravje, če so otroci jedri in čvrsti kakor dren. Taki otroci so kmetu najboljša in največja opora. V zaduhlih, temnih in tesnih prostorih brez zraka, svetlobe in snage ne bo odrasel zdrav in odporen rod. V takih domovih sta doma le bolezen in zgodnja smrt. Zato je predvsem skrbeti, da se izboljšajo na deželi stanovanjske razmere, k jer je to potrebno. Lepo in snažno bivališče pa ni potrebno samo za zdravje, nego dene dobro tudi očesu. Tujec, ki pride pred kmetsko hišo in stopi v njo, pa vidi, kakšen red in snaga vladata v njej, ima takoj sklenjeno sodbo o skrbnem gospodarstvu in omiki njenih stanovalcev, zakaj stanovanje je ogledalo človeka, njegove omike in pridnosti. Kako rešujemo utopljence Komaj se je začela kopalna sezona, že prihajajo poročila o utopljencih. Zakaj pa človek1 utone? Mnogo je takih primerov, ko skoči razgret nespametnik v vodo, ne da bi se prej ohladil, in utone, ker ga je zadela kap. Takemu ni mogoče pomagati in je ves trud z umetnim dihanjem zaman. Drugače pa je z drugimi utopljenci, ki ne znajo plavati, ali jih pa prime zaradi napornega plavanja krč, da omagajo in izginejo v valovih. Takim nesrečnikom se da še vedno pomagati in jih more vešč človek rešiti pred smrtjo. Če vidite, da se kdo potaplja, naj skoči brž na pomoč najboljši plavae, nikar pa naj ne skuša reševati utapljajočega se nesrečnika človek, ki sam ne zna dobro plavati, ker samo poveča zmešnjavo. Kakor je hitra pomoč pri teh nezgodah odločilnega pomena, tako je tudi reševanje nevarno za reševalca. Le-ta ne sme nikdar pustiti, da se ga utopljenec v smrtnem stralui oklene, ker se bo le težko izmotal iz smrtnega objema. Glavne zapovedi za kopalce so te-le: Ne hodi se nikoli sam kopat, čeprav si dober pla-vač! Ne kopaj Se na nevarnih krajih, čeprav" si dober plavač! Ne skakaj razgret v vodo, temveč počakaj, da se dobro ohladiš! Hiti na pomoč ljudem, ki se utapljajo, a bodi previden, da ne postaneš sam utopljenčeva žrtev. Ne postavljaj utopljenca na glavo, da odteče voda! Na trebuh ga položi na breg, da leži utopljenčeva glava malo navzdol! Ne opusti prehitro oživijevalnih poizkusov z umetnim I dihan jem! Če eden obnemore pri tem delu, naj j nadaljujejo drugi. Niso namreč redki primeri, | da so prišli k sapi utopljenci šele po celournem vztrajnem umetnem dihanju. Praprotno seme Pravljica za današnje dni Takole na kresni večer ob polnoči, ko človek lahko sliši živalski govor, če ima nevede pri sebi praprotno seme. sem se obiral okrog domačih hlevov in čakal, če se bo pravljica morda le uresničila. Začel sem dremati, legel sem v seno in tedaj me je oblil mrzel pot in lasje so se mi naježili, ko se je naenkrat oglasil domači čuvaj Miško s človeškim glasom in zavpil proti sosedovemu Sultanu: «Vražji kontumac! Ves dan si na verigi, da te žge solnce kakor kamen na cesti. Otroci so mi zvrnili že popoldne posodo z vodo. Vsi so bili pri delu in nihče ni videl, kako sem bil žejen. Že-jen, že-jen, že-jen...» Dvignil sem se in prinesel psu vode. Vesel me ie hišni čuvaj obliznil po roki in se po- 5valil Sultanu: «Naš gospodar Janez ima pa menda praprotno seme pri sebi. Pravkar mi je prinesel vode. Če ga ima, bo še čul nocoj prav bridke besede.» Radovednost je premagala prvotno osuplost in krenil sem proti svinjaku. Mladiči so globoko sopli v spanju, stari prašiči sta se pa menili po tihem: «Ljudje so pa res trapasti. Pred dnevi je privedel gospodar Janez s seboj nekoga, kateremu je rekal vedno gospod, pa ni bil mesar. Veš, kaj je rekel gospod? Dobro krmite pršutnike! Ko bodo pa po 60 kg težki, jih prodajte. Kako si kaj tak človek predstavlja naše življenje? V zatohlih svinjakih se dušimo v smradu, vlagi in nesnagi. Še za travo je pičla. Kar z vodo nas pitajo. Pa zrasi za pršutnika, če moreš!» Na gredah nad svinjakom so kramljale kokoši: cPoleti neznosna vročina na teh svislih, pozimi ti pa roža zmrzuje, da je vsa višnjeva. Namesto da bi nasula zrnja, te požene gospodinja na travnik. Trava da malo jajc. Da smo za samo škodo pri hiši, se pogovarjajo. Samo čemu, čemu nas redijo?» je vzdihovala stara puta. «Čemu, čemu, čemu?» je pritrjevala vsa čreda. Tiho sem se priplazil pred hlev. «Ves sem ožuljen od slabega komata, trde lucerne so mi navalili v gare. Kako boš jedel, če si žejen. Nemaren je gospodar, ko sili sina šolarja, da nas napaja. Revše seveda ne more prinesti toliko vode. Če zarezgečeš od žeje, pa slišiš besede: .Spočit je'. So pa že krave na boljšem, ki tako dolgo mukajo, da se jih le kdo usmilb, je tožil konj. ♦Seveda smo na boljšemb se je oglasila Sivka, «ko vso zimo samo slamo otepljemo, da smo suhe kakor skledniki. Potem pa molži! Sosed je hvalil zadnjič na dvorišču svoje mon-tafonke. Tudi me bi prav tako molzle, če bi nas tako krmili kakor montafonke. Pa muhe, muhe! Noč pa dan te grizejo, da je groza. Nekaj je pravila gospodinja dekli, da je čitala v »Domovini' glede muh. Pa saj veš: pri enem ušesu noter, pri drugem ven.» «Meni se pa prav dobro godi pri sladki de-teljici», se je pohvalil teliček. «Si pač teliček! Ko odraseš, boš že videl, Eako smrdi seno, ki ga moči dež ves teden na travniku, ker ga v nedeljo na zapoved raz priž-nico gospodar ni smel spraviti. Če bi tisti, ki brani v nedeljo nujno delo, jedel ta gnoj, bi drugače govoril!» je pristavila Muza. Toliko jih pa že dolgo nisem slišal, gospod urednik. Vso uro sem jih še poslušal, potem sem se pa zbudil. Če bi mogel, bi takele sanje prav rad posodil onim, ki jih posebno nujno potrebujejo. —a. Politični pregled Z ukazom Nj.Vel. kralja 19. t. m. so se izvršile v vladi izpremembe in so bili postavljeni: dr.Kosta Kumanudi za ministra za trgovino in industrijo, dr. Stanko Šibenik z,a ministra za šume in rudnike, inž. Dušan Ser-nec za ministra za gradbe, dr.Stanko Šverljuga za ministra brez portfelja, dr. Nikola Preka za ministra brez portfelja, Mirko Neudorfer za ministra kmetijstvo, dr. Djordje Djurič, poslanik v Londonu, za finančnega ministra, dr. Marko Kostren-čič, vseučiliščni profesor v Zagrebu, za ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Te izpremembe so bile izvršene v popolnem soglasju vseh članov kabineta. Narekovala pa jih je potreba še izdatnejšega in soglasnejšega dela na vseh gospodarskih vprašanjih, ki jim vlada posveča največjo pažnjo. Ostavka Juraja Demetroviča, dosedanjega ministra za trgovino in industrijo, je bila sprejeta, ker Demetrovič ni soglašal z izpremembo resora. Z ukazom Nj.Vel. kralja 19. t. m. je bil odlikovan g. Juraj Demetrovič, minister na razpoloženju, s Karagjorgjevo zvezdo II. stopnje. V nedeljo so se vršile v Bolgariji parlamentarne volitve, pri katerih je doživela vlada silen poraz. Opozicija si je priborila kljub nasiljem vladnih strank in makedonstvujuščih skoro dvotretjinsko večino. Ta poraz je znamenje, da je nezadovoljstvo v Bolgariji doseglo vrhunec in da bo morala bolgarska državna politika ubrati druga pota. Po uradnih podatkih so dobili samo v Sofiji: narodni blok (opozicija) okrog 22.000, vlada okrog 13.000 in neodvisne delavske stranke okrog 9000 glasov. Spričo takega poraza je ministrski predsednik Ljapčev baje že podal ostavko celotne vlade. Sodi se, da bo dobil mandat za sestavo nove vlade vodja opozicije Malinov. Predsednik Zedinjenih držav Hoover je poslal poslanikom interesiranih evropskih držav sporočilo, da ameriška vlada predlaga enoletno odgodi-tev vseh plačil vojnih in obnovitvenih dolgov. Odgoditev bi se nanašala tako na obresti kakor na amortizacijske kvote. Vlada Zedinjenih držav je pripravljena izvršiti ta predlog, ako tudi vse važnejše upniške države v Evropi pristanejo na enoletno odgoditev. Namen tega koraka je, da se posveti prihodnje leto gospodarski okrepitvi sveta. Hoover pravi v svojem poročilu, da bi ta odgoditev bila predvsem koristna Evropi, ki je po gospodarski krizi mnogo bolj prizadeta kakor Amerika. Predlog Hoovra se tiče zlasti najvažnejše upniške države Francije, od katere je torej v prvi vrsti odvisno, ali bo predlog dobil življenjsko moč. Italijanski tisk in vatikansko glasilo se še vedno mnogo bavita s sporom med italijanskim fašizmom in papežem. Vse kaže, da ta spor še dolgo ne bo poravnan. V nedeljo je sprejel papež 700 članov kongrega-cije za versko propagando in izjavil v svojem govoru, da je prejelo 9000 fašističnih organizacij nalog, naj nadzorujejo delovanje Katoliške akcije. Po časopisnih poročilih je označil papež ta čin fašističnih organizacij za vohunstvo. Dejal je, da ga tolažita sočutje in podpora vsega katoliškega sveta in velikega dela nekatolikov. Politični krogi mislijo, da bodo te besede zelo otežile pogajanja za sporazum med cerkvijo in italijansko državo. Kmetijski pouk STRNIŠČNE RASTLINE POTREBUJEJO LAHKO RAZTOPNA GNOJILA. Veliko oporo našim malim posestvom dajejo strniščne rastline, ker jim pripomorejo na istem prostoru do dveh letnih pridelkov. Na malih posestvih je to največjega pomena ne le zaradi tega, ker jim omogočajo večje letne dohodke, ampak tudi zaradi tega, ker jim pomagajo iz stiske, če je bil pridelek poškodovan Sot e šča n: Izgubljena sreča Povest iz vaškega življenja. V. Ne obupaj, srček moj! Božje varstvo gre s teboj. Za Sevčevo Julko so izginili vsi sledovi. Samo grobar na Vrtičju je kazal pismo, ki ga je dobil na oknu tisto jutro po njenem odhodu. Prosila ga je, naj popravi očetov grob; za plačilo je priložila nekaj drobiža. Rad ji je ugodil, ker sta bila s pokojnim Sevcem dobra znanca. Tudi zastonj bi bil opravil njeno naročilo. Sirota je zapustila Razorje še pred solnčnim vzhodom. Med potjo se je ustavila ob očetovem grobu. Za spomin si je vzela peščico prsti in jo skrbno shranila. Vse svoje imetje je nesla v cu-Mci, s katero je hitela proti železniški postaii. Br?, je kupila vozni listek, zakaj vlak je že pihal proti kolodvoru. Mesto, kjer je izstopila, ji je bilo popolnoma neznano. Prav nič ni vedela, kam naj bi se obrnila. Naposled se je pridružila postarni gospč in ji zaupala, da išče službe. Povedala ji je, da je šele pred dnevi izgubila očeta ter nima sedaj nikogar več na svetu. Gospa jo je povedla v posredovalnico za službe. Julka se je predstavila in prosila za kako mesto. Prijazna uradnica jo je vpisala v debelo knjigo. Rekla ji je, naj sede in nekoliko počaka. Prihajala so kmetska dekleta, pa tudi mestne gospodične; vpraševale so za službo in se priporočale. Pozneje so se pojavile gospe in gospodje, ki so iskale poslov: kuharice, sobarice, postrežnice, pestunje in služkinje za domača dela. Izbirali so take, ki so bile že vajene mesta, in so zahtevali izpričevala. Dobrim kuharicam so obetali prav lepo plačo. Julka je bila šele začetnica, zato je ni nihče pogledal. Njeno vedenje še ni bilo uglajeno, jezik se ji je nerodno zapletal. Videla je pred seboj dekleta, gibčna in izurjena v mestnem gospodinjstvu; govorila so celo tuje jezike. A vendar se jim ni posrečilo najti primerne zaposlitve. Skoro se je že kesala, ker se je podala v tuje mesto. Zakaj ni ostala na kmetih, čeprav za navadno deklo! Potekla je polovica dneva. Uradnica jo je prijazno odslovila in zaprla pisarno. Pozvala jo je, naj se oglasi popoldne. Zavila je v ulico, ki je vodila v sredino mesta. Mimo nje so dirjali vozovi, ljudje so jo dohajali in srečevali. Nihče se ni zmenil za siroto, nikogar ni poznala. Sempatja je obstala pred izložbo in občudovala lepoto in bogastvo. Kako visoke so se ji videle palače, ona pa je bila tako mala in priprosta. Ali bo mogla živeti sirota v okrilju tolikega razkošja? Tudi v Razor ju je bila osamljena in zapuščena; vendar pa je bilo tamkaj vse bolj toplo in domače. Zazvonilo je poldne. Julka ni vedela, da je dospela blizu cerkve. Srce se ji je tajalo, mehki ob- čutki so jo vabili v svetišče. Priporočiti se je hotela božjemu varstvu in prositi za srečo, katere ni bila deležna v domačem kraju. Sedla je v klop pred oltarjem. Nekaj časa je molila, potem se ji je zadremalo. V duhu je pohitela nazaj domov v rodno kočo. Pred seboj je uzrla Ivana z otožnim obrazom. Celo v sanjah je zatisnila oči, misliti nanj se ji je zdelo grešno na svetem kraju. Tukaj mora pozabiti na vse* tudi na gostilno, čeprav ni ves dan še ničesar zaužila. Deska pod nogami je glasno zaškripala. Julka se je vzdramila in se ozrla krog sebe. K njej se je priplazila zanemarjena deklina, ki je njeno culico poželjivo ogledovala. Ze je iztegnila roko, da bi si jo prilastila. Tedaj se je upognila deska in malopridnica je zbežala. Poštenemu dekletu se je gnusilo tako početje. Tem bolj goreče se je priporočila nebesom, naj jo ohranijo na pravi poti. Rajši naj umrje, kakor bi se morala kdaj tako daleč izpozabiti. V posredovalnici za službe ni bilo popoldne nikake izpremembe. Služkinje so zopet prihajale in odhajale z naslovi gospodarjev. Gibčna uradnica se je klanjala milostivim gospem in odzdrav-ljala strankam. Vmes se je čulo brnjenje telefona.: Za Julko še vedno ni bilo primerne zaposlitve« Tiho je sedela na klopi in čakala, kdaj ji bo kdo privoščil besedo. Posredovalka je imela obilo posla; njen razgovor s služkinjami je bil navadno kratek, dočim ie z gospemi kramljala na dolgo in na široko. Ma.jd.ica hoče pomagati Mamica pere perilo in mala Maj dica ji hoče pomagati; mamic« se pa smehlja: „Ne potrebujem prav nobene pomoči, saj sama nimam kaj delati. Vzamem Schichtov Radion in on pere sam". Nato čita Majdica skupaj t mamico lepe Radion-pravljice. SCHICHTOV RADION PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA niku posetve s 15 kg kalijeve soli in 15 kg" čilskega solitra ali pa z gnojnico. S takim gnojenjem bomo največ dosegli. Glede gnojenja korenja z umetnimi gnojili naj pokažejo poskusi, kako se sponaša in kako se izplača. Sejmi 29. junija: Št. Janž pri Krškem. 30. junija: Rajhenburg, Mala gora, Mozelj, Zagorje ob Savi, Ljutomer, Rakek, Spodnja Polskava, Mirna peč, Sv. Bolfenk pri Ptuju, Črnomelj. 1. julija: Jurklošter, Podčetrtek. 2. julija: Petrovče, Trojane-Sv. Gotard, Nova Štifta, Št. Gotard, Kočevska Reka, Rakičan, Št. IIj pod Turjakom, Tinsko. 3. julija: Imeno (le za živino). 4. julija: Vojnik, Marenberg, Remšnik, Vuze-nica, Krško, Veliki Gaber, Žiri, Spodnja Ko-strivnica. _ Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na zadnjem ljubljanskem sejmu so se trgovali za kilogram žive teže: voli I. po 7*50, II. 6-50, III. 6, krave, debele, 4*50 do 6, krave klo-basarice 2-50 do 4, teleta do 8 Din. Cene neizpre- menjene; le teleta so se pocenila, a prasci, ki so se prodajali po 120 do 150 Din za komad, so bili malo dražji. Kupčija je bila mrtva. ŽITO. Na ljubljanski blagovni borzi so ponujali (za 100 kg; postavljeno na slovensko postajo): pšenico, potisko, po 267*50 Din, tur« š č i c o, baško, rešetano, po 155 do 157-50 Diu, moko «0», banatsko, po «75 do 380 Din. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v v a 1 u t a h i 1 dolar za 56*20 do 56*40 Din; v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 792*92 do 795*92 Dinf 100 nemških mark za 1342*75 do 1345*75 Din; 100 madžarskih pengov za okrog 987*56 Din; 100 italijanskih lir za 295 do 297 Din; 1 dolar za 56*45 do 56*65 Din; 100 francoskih frankov za 220*50 do 222*50 Din; 100 češkoslovaških kron za 167*03 do 176*83 Din. Vojna škoda se je trgovala po 404 do 406 Din, investicijsko posojilo pa po okrog 86 Din. Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas! ali uničen po toči ali drugih' uimah. Prav zato moramo tudi pri strniščnih sadežih polagati veliko važnost na to, da si vnaprej zagotovimo čim boljše pridelke, ne le po količini, ampak tudi po kakovosti. Vse strniščne rastline se odlikujejo s tem, da jim je odmerjena krajša življenska doba. Zaradi tega jim je treba hrane, ki je lahko raztopna in lahko prebavna, ki pospešuje rast in hitrejšo zrelost. Po dosedanjih izkušnjah izpolnujejo to nalogo pripravna in lahko raztopna umetna gnojila. Hlevski gnoj, dasi sam na sebi dober, je za hitrejše učinkovanje manj sposoben, posebno še, če je premalo godan ali premalo zrel. iV tem pogledu so se še najbolj obnesla pri ajdi superfosfat in kalijeva sol, pri korenskih rastlinah pa kalijeva sol in čilski soliter. S pomočjo superfosfata in kalijeve soli se strniščna ajda najbolj ugodno razvija, nam prej cvete in dozori in nam daje bolj polno in bolj težko zrnje, kar je slednjič tudi glavni namen gnojenja. Za gnojenje ajdi je treba, da vzamemo za mernik posetve 30 kg superfosfata in 15 kg kalijeve soli na 1 ha 300 kg superfosfata in 150 kg kalijeve soli). Po dosedanjih uspehih se to gnojenje še najbolj priporoča. Pri korenskih strniščnih rastlinah, h katerim štejemo poleg strniščne repe tudi strniščno korenje in strniščno peso, tedaj rastline, ki so vse izrazite kalijeve rastline, pa vzamemo poleg hlevskega gnoja še nekoliko kalijeve soli. Strniščni repi gnojimo vobče s hlevskim gnojem, v dosego večjih pridelkov pa lahko pomagamo še s kalijevo soljo, ki je dodamo za mernik posetve do 20 kg. Pomniti moramo, da potrebuje repa veliko kalija in da ga odvzamemo zemlji s pridelkom 100 metr. centov nič manj kakor 228 kg. Posebno na lahki in peščeni zemlji je potrebno, da skrbimo še posebej za gnojenje s kalijem, ker ga v taki zemlji najbolj manjka in so slabši pridelki posledica tega pomanjkanja. Kar velja za repo, velja tudi za strniščno peso, ki potrebuje poleg tega še gnojenja z gnojnico ali pa s čilskim solitrom, ki ga rabimo po 15 kg za en mernik posetve. Slične potrebe ima tudi strniščno korenje, ki ga sejemo med ječmen. Ko smo ječmen poželi, je korenje zredčiti in naglavno pognojiti na mer- Julka se ji je naposled zasmilila. «No, kaj bo pa z vami?* jo je vprašala, ko se ji je nekoliko zmanjšalo opravilo. «Ne vem, kje bom prenočila*, jo je zaskrbelo. «Za vas pa res ne bo danes pripravnega mesta. Temu je vzrok, ker ste šele začetnica ... cTorej me ne bo nihče maral...» cPočakati bo treba, počakati. Izkušene moči imajo navadno prednost; najdemo pa tudi gospodinje, ki se rade ukvarjajo z začetnicami in jih izurijo po svojem okusu.* «Ne vem, kje bom prenočila,* jo je zaskrbelo. «Ali nimate v mestu kakega sorodnika ali znanca?* «Prav nikogar. Nisem še prenočila izven doma^ «No, potem bi vam svetovala kako pošteno gostilno.. .* «Hm, toda.. .* Posredovalka je uganila: deklica nima denarja. Resno je pričela misliti, kam bi jo spravila pod streho. Tedaj so se odprla vrata. Postaren gospod je prilezel ob palici, uradnica se mu je vljudno priklonila. «Zadela me je nesreča*, je pričel, ko si je od-kašljal. cSlužkinja, ki je bila pri meni deset let, je včeraj nevarno obolela in je danes v bolnišč-nici umrla. Zato prav nujno potrebujem drugo. Rad bi pošteno deklico z dežele, ki zna le nekoliko gospodinjiti. Drugega ne zahtevam.* «Ali bi sprejeli tudi začetnico?* ga je vprašala posredovalka. cZakaj pa ne*, je bil kar zadovoljen. «Tedaj vam lahko postrežem.* Pomignila je Julki, naj se predstavi. Julka je vstala in se približala gospodu. Vprašal jo je, odkod je doma in ali zna opravljati domača dela. Povedala mu je, da je stregla bolnemu očetu, ki je pred dnevi nenadno umrl. Zato je pri-morana iskati službe. Pogodila sta se za plačilo. Gospod je poravnal posredovalne stroške in dal uradnici primerno darilo. Julka je vzela culico in mu sledila. Stari gospod je bil upokojeni višji državni uradnik. Imel je v predmestju čedno hišico s prijaznim vrtičkom. Zena in otroci so mu pomrli; imel ni svojega človeka, ki bi mu postregel na stara leta. V novo gospodinjstvo se je Julka kmalu vživela. Bila je poštena in marljiva, natančnost je krasila njeno delo. Gospod je bil z njo prav zadovoljen. Ni je bilo treba učiti ali ji kazati, vse je znala sama urediti. Skrbela je za vso hišo kot najboljša gospodinja. Njena delavnost pa ni ostala skrita*. Zasnubil jo je mlad delovodja, ki je bival tamkaj v bližini. Julka pa je sklenila vstati samica in ga je odločno odklonila. Ni še pozabila, koliko je morala prestati zaradi ljubezni, katero je s silo pogasila. Zdaj šele je srečna in zadovoljna. Starček jo je vzljubil kot svojega otroka, stregla mu je kakor rodna hčerka. Na zabavo in vese- lice ni hodila. Kratkočasila se je z delom na vrtu, v mesto je šla le po opravkih. Za družbo nI marala; še se je spominjala, kako so jo tovarišice nekdaj zavidale in tožile. Naglo so ji potekala leta ob starcu, ki sta ga bili sama pohlevnost in dobrota. Pomanjkanja nista trpela, vsega sta imela v izobilju. Julka si je prihranila že dokaj denarja. Varčnosti se je naučila od očeta, nagibala pa jo je k varčevanju tudi skrb, da lahko nastopijo za solncem megleni časi. Starost je položila dobrega gospoda na bolniško posteljo. Pretila mu je neizogibna smrt, česar se je Julka najbolj bala. Vedela je, da tako dobre službe ne bo nikoli več dobila. Bolniku je odleglo nekega jutra in tedaj je začel živahno kramljati. «Vem, da imaš sitnosti z menoj, pa le potrpi, saj bo kmalu vse prestano.* «Privadila sem se vam. Zdi se mi, da strežem pokojnemu očetu.* Mladenko je posilil jok ob spominu na umrlega očeta. «Tvoja pridnost ne bo zastonj», ji je obljubil. «Odpri predal pisalne mize.* Kakor bi mignil, je ustregla njegovi želji. cPismo, ki leži v predalu, nesi na sodišče!* ji je naročil. «V njem je zapisana tvoja usoda.* Ko se je vrnila, ji je rekel: <;Julka, kadar umr-jem, ne hodi od tukaj. Nihče te ne bo gonil od hiše.* Potem se nista več menila o tem. Julka je izgubila drugega očeta. Ostala je po naročilu na njegovem domu in čakala sodne odločitve. Še tisti mesec je bila obveščena, da je DOPISI DRAŽGOŠE. (S m r t n a k o s a.) V naših so-kolskih vrstah je nastala vrzel. Izgubili smo br. Toneta Lotriča. Pri vršitvi vojaške dolžnosti za domovino si je nakopal zahrbtno bolezen, ki ga je položila v prerani grob. Pokojnik je bil od ustanovitve član Sokola, kjer je deloval v dramskem odseku. Ko je bil jeseni na dopustu, nismo mislili, da je bil to njegov zadnji nastop. Poleg številne množice so ga spremljali na zadnji poti člani društva v krojih. Ob njegovem grobu se je v imenu društva poslovil od pokojnika br. Mar-kelj. Dragi brat Tone, lahka naj ti bo domača zemlja tam pod temno Jelovico! Ohranili ti bomo blag spomin, sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje! GORENJI LOGATEC. Nedeljski javni nastop Sokola se je izvršil po programu v splošno zadovoljstvo. Ves dan je bilo soparno in težki oblaki so venomer grozili, da nam pokvarijo vso prireditev. Ali to pot nam je bilo vsaj delno prizaneseno. Vlilo se je šele po telovadbi, ko je Številno občinstvo že odšlo, ostalo pa se umaknilo v dom. Svirala je v splošno zadovoljstvo godba na pihala Sokola I. iz Ljubljane. Telovadbo je vodil župni prednjak br. Rajmer, ki je bil prišel zadnji teden v pomoč domačim vaditeljem. Tak leteči prednjak župe je nad vse potreben in bi bilo želeti, da župa to institucijo stalno obdrži, zlasti še v zimskem času. Poleg domačih telovadcev vseh oddelkov so nastopili telovadci in telovadke tudi iz sosednih bratskih društev. Med njimi se je odlikovala zlasti vrsta iz Borovnice na drogu. Gledalci iz bližje in daljnje okolice niso štedili s pohvalo in ploskanjem. Dan pred nastopom je dobil Sokolski dom ličen napis v Črkah čokoladne barve. BOŠTANJ. Minilo nedeljo je priredila narodna šola v zvezi z dekliškim krožkom okusno razstavo ročnih del. Take razstave so poučne in vzpodbujajo, zato naj bi se prirejale ob koncu vsakega šolskega leta. Popoldne so šolarji uprizorili igro s petjem «Cudežne gosli). Slabo zasedena dvorana naših malčkov ni motila, da ne bi dobro in pogumno izvedli svoje vloge. Nad vse so ugajali ljubki plesi vil ob pričetku in zaključku igre. K uspehu so pripomogla tudi lepa oblačila. podedovala hišico in vso imovino kot plačilo za postrežbo in trud, ki ga je imela z bolnikom v hudi bolezni. Komaj je mogla verjeti uradnemu obvestilu. Tega ji ni starec nikdar omenil, menda zato, da jo je tem bolj presenetil. Kadar se je spomnila svojega dobrotnika, vselej se je utrnila solza hvaležnosti v njenem očesu. Sirota, ki je prispela v mesto s culico, je postala ugledna meščanka. Zopet so se oglašali snubci, bogati in veljavni gospodje, a Julka je odklonila vsako ponudbo. Samo enkrat se je spomnila Ivana, pa je v mislih bežala mimo njega. Podile so jo besede: «Rajši naj pogorim do tal, pogrezne naj se vsa kmetija.) V Razorju seveda niso vedeli, kakšna sreča jo je doletela. Samo Šepak, ki je hranil ključe Sevčeve koče, je prejel kratko pismo in vsotico denarja zato, da bo popravil streho. Julka si je hotela ohraniti kočo za spomin na mlada leta. VI. Oj, zdaj pa nikdar, nikdar več, veselje preč je, preg.., «Kam bi se zaprl in zaklenil, da bi se izognil ■posmehovalcem?) Tako je tarnal Brezar, ko je zvedel, kakšno razmerje je nastalo med sinom in deklo. «Kaj bodo rekli ljudje, kadar se pokažejo posledice greha!>' Vaščanke so kmalu opazile, da se je Franca začela izpreminjati. Poprej je bila vesela in zgovorna, zdaj pa je povešala glavo. Ruto si je za- STUDENEC PRI KRŠKEM. 14. t. m. popoldne je divjala pri nas huda ura in je toča pobila kraje Bučko, Rako, Sv. Duh in Studenec. Ljudstvo je že itak v hudi stiski, ker ne more prodati vina, a živina nima nobene cene. Odkod bo dobil ubogi kmet denar za davke in druge izdatke, ko ga še za hrano ne bo imel, ker ne bo pridelal živeža. SENOVO PRI RAJHENBURGU. Vsem je še v živem spominu žalostno dejanje Neže B. iz Plešivca, ki je lani ob božiču zadušila novorojenčka in ga zakopala v listje. Ta čin je storila zaradi tega, ker se je bala svojega moža, ki je že več let zaposlen v Belgiji in se je ona med tem časom izpozabila z drugim. Celjski senat ji je prisodil deset mesecev zapora, potem pa še šest mesecev poboljševalnice za svarilo drugim ženam, ki imajo može v tujini pri trdem delu zanje in za otroke. RIMSKE' TOPLICE. Tukajšnja drž. osnovna Šola je priredila ob polni dvorani v nedeljo dne 21. t. m. popoldne s sodelovanjem šolske dece dobro usipelo igro «Trnjulčico». Režijo je vodila gdč. Pukmeistrova. Hvale vreden je bil posebno ples vil. Da so vsi malčki prav dobro rešili svoje vloge, dokazuje to, da se na splošno željo občinstva igra ponovi v nedeljo 5. julija ob 16. — Letna prireditev naših gasilcev se preloži na nedeljo 2. avgusta. LEGEN PRI SLOVENJGRADCU. Precej časa sem že naročnik «Domovine», pa še nikoli nisem čital kaj iz našega kraja, čeprav je pri nas precej naročnikov na ta poučni ljudski list. Lansko pomlad so razprodali tukajšnje velepose-stvo grofa Thurna kmetijskim delavcem in malim kočarjem, ki so imeli že dlje časa zemljo v najemu po agrarni reformi. Sedaj je minilo že leto, pa še danes zadeva ni rešena. Prav radovedni smo, kje leže pogodbe, ki so bile sklenjene po dovoljenju agrarne komisije. Kupci zemljišč bi si namreč svoje deleže radi po svojem uredili, ker je bilo doslej gospodarstvo v slabem stanju. Prejšnji lastniki pa so zahtevali od nas, naj jim plačamo še najemnino za letošnje leto, čeprav že plačujemo davek. Prosimo občino, naj poskrbi za ureditev zadeve. LOČE PRI KONJICAH. Tukajšnje gasilno društvo si je pred meseci nabavilo novo motorko. Do blagoslovitve, ki se je vršila 14. t. m., mo-torka še ni doživela ognjenega krsta. Blagoslovitev je izvršil katehet g. Resman iz Maribora, ki je imel pri tej priliki prav lep nagovor. Ku-mica je bila g. dr. Lautnerjeva. Popoldne se je vezovala tako, da je zakrivala bledo lice. Babnice so radovedno stikale glave. Na Ivana takrat še ni padla krivda. «Fant še vedno žaluje za Julko), so menile. «Kar ne more je pozabiti.) Brezar se je začel izogibati ljudi, osobito Ro-žanca. Kadar ga je videl pred seboj, je zavil po drugi poti. Ako je le mogel, se mu je daleč umaknil. Rožanc je hotel vedeti, kaj se mu je zameril. Nekoč ga je počakal. Ko je prišel mimo, je stopil izza grma. Brezar se ga je ustrašil kakor prikazni. «Le nič se me ne boj), ga je nagovoril in mu zastavil pot, da ni mogel uiti. «Oh, pa res^, se je izgovarjal. «Kakor iz tal si prirasel.) «Veš kaj, Miha, tako si nekam čuden. Povej no, kdaj sem se ti zagulil.) «Meni nikdar, Matija. Prijatelja sva, odkar se poznava.) *Cemu pa se mi izogibaš? Pa grdo me gledaš kakor medveda.) «Matija, ti bi šele gledal, ako bi bil na mojem mestu.. ;«Jaz, Miha? Zato pa nimam povoda.): «Pa ga imam jaz, Matija.) f « Zakaj neki? Meni boš vendar zaupal. <.) «Ali še res ne veš?) Brezar se je postopno umiril. Rožanc je bil mož, s katerim se je dalo govoriti. «0 jej, to je pa sitno!) Rožanca je kar privzdignilo. «Torej taka je ta reč, taka .. .> «Zato, da boš vedel. Dolgo tako ne bomo mogli skrivati...» Rožanca je pograbila sveta jeza. Pogledal ga je izpod čela in rekel: «Miha, pa jo še vedno trpiš pod streho!) «1, kam pa naj gre? Ni treba, da bi takoj got vorili...) «To je res, pa vendar. Prav za prav ti privoščim ... Fanta je zapeljala slaba priložnost.. » Kmetijo bi mu bil dal, kmetijo...»: Brezar se je popraskal za ušesi. :«Najprej nit sem hotel zaradi Julke, potem je pa odlašal. Ni« sem vedel, da imam doma zapeljivo kačo.. •>" ii «No, kaj boš pa zdaj ukrenil?) je bil Rožanc radoveden. In ciganka je pričela rotiti in preklinjati, da je valptu od groze zastajala kri. «Brata? — Kdo ti je ugrabil brata? Kaj vendar sanjaš, Margit ?» «Ne, gospod, Margit ne sanja! Margit vidi v temi, gleda skozi les in skalo, Margit ve in čuti, kdaj se zgrne gorje nad njob Valpet strmi, medtem ko ciganka jadikovaje razpreda, kako sta bila z bratom domenjena, da se nocoj sestaneta v tej gošči. Edina opora ji je bil brat vsa ta dolga leta, njena roka je bil in njeno oko. Zdaj je Margit slepa in hroma in Jurijevo seme bo imelo lahko mirno žetev brez ne-fcrja. ji «Atka so prijeli ?» vikne Janka. «0, tetka, jaz pojdem za njim!» Vitko bodalo se bliska v njenih rokah in kljub temi spozna valpet, da je to ista mikavna lepotica, ki je bila popoldne pela na grajskem dvorišču v spodnjem gradu. Odločni mladenkin pogum mu ugaja in se mu dekle takoj zasmili, a zraven mu brne po ušesih svarilne besede, s katerimi ga je bila popoldne ljubica opozarjala na cigansko nevarnost. Spomni se tudi, da je bila gospa Klara čez dan še besna na cigane, in se zgrozi ob misli, kako čudno se je spremenila še pred večerom. Tedaj imajo ti zavrženi potepuhi res čudežno moč — Vse se mu podi z bliskovito naglico po glavi in v hip se odloči: «Stopite z menoj! Vem, da najdemo pravo pot —» «V ječob sikne Margit. «Ne, ne», jo prime valpet za roko in v hip začuti vlažno toplino nad lehtjo. Janka je bila šinila in ga prasnila z bodalom, a preden more suniti drugič, drži valp§t tudi njo. Zechnerjeva pest je jekleno trda in ciganki zdrkne bodalo iz rok. Ko se hoče izviti, pritiska valptova pest s tako krčevitostjo, da jo-zaslceli pod nohti. Ženski se vijeta in grizeta, a iz gošče nenadoma trop mrkih mož: «Hej, tukaj je jedro b Troje krepkih postav plane in hoče pograbiti valpta in ciganki, ko rezko krikne Henrik Zechner: «Proč, kdor ljubi svojo glavo!» «Hoj, hoj, gospod tovariš, kaj pa tebe nosi po vrbinju?> se porogljivo zavzame Bartolov glas, a Henrik Zechner samo: «Proč, ti pravim, ali pa se spravi z Bogom b «Pročb vpije Zechner. cPa da si sam grof Herbert, ti ni pomoči, ako se dotakneš katere teh žensk b «Hudirja smo vroči>, se smeje Bartol Rotten-korner in odrine oba svoja hlapca. «Pozna se ti, pozna, dragi Zechner, da si še mlad. Sicer pa šalo v stran. Vis, tele dve vrani, starka in mladje, pojdeta lepo z menoj, pa mir besedi! Le nič se ne razburjaj, ljubi Henrik! Ce si žejen ciganske ljubezni, ti bomo mlado ptičko čuvali zgoraj v. varni kletki in ti jo lepo krmili —> «Prihrani zase, kar imaš še gnusa v sebi, Bar-< tol Rottenkorner», zavrača Zechner. «Jaz vem, kaj delam in po čigavem nalogu ravnam. Vrni se lepo domov in povej svojemu gospodu, da ima spodnji grad lastnika, ki je sam svoj gospodar!*: «Kaj?» sklene stari valpet roke, «v sanja vem Lotarju se je predramila spet natura starega grofa! Potem seveda — ti ne bom v oviro b j Stari hrust se začne porogljivo priklanjati: j cLe povej gospodu grofu, da mu iz srca privoščim lepe urice, samo pazi naj se, da ne ostane na pol potab Komaj izreče, že izgine s spremljevalcema v gošči. Ciganki, ki sta spoznali, da ju Henrik Zechner resnično varuje, gresta brez odpora z njim. Šele spotoma se domislita na šotor in kaj sta vse pustili v njem. «Brez strahu,> ju zavrne Henrik, ko se hočeta vrniti, «vse dam prinesti za vamaj V drevoredu na poti proti gradu zagled? valpet nenadoma dve senci. Naglo skrije ciganki za drevju in tudi sam stopi k orjaškemu deblu ter čaka. Senci se bližata in Zechner sam sebi ne more verjeti: Grof Lotar z grofico! Še ves je v dvomih, ko nenadoma zadrobi stržek. Stržek sredi noči — to je znamenje gospe Klarel Valpet se odzove in stopi izpot drevesa na pot. okoliški občini. Tudi tukaj ga je prebivalstvo Bprejelo polno hvaležnosti za takojšnjo pomoč. j * Priprave za izseljenski lungres. Zveza organizacij izseljencev pripravlja svečan sprejem našim rojakom-izletnikom iz Amerike, ki bodo prišli dne 26. t. m. na kongres v Jugoslavijo. Na Jesenicah jih bodo pozdravili zastopniki ;vseh izseljenskih organizacij v domovini in jeseniška delavska godba. Prisotni bodo tudi zastopniki oblastev, zlasti izseljenskih. Izseljenski kongres se bo pričel v Ljubljani in se bo nadaljeval ,v Zagrebu, zaključili pa ga bodo v Beogradu. Na kongresu bodo razpravljali, kakor smo že poročali, o vseh vprašanjih, ki se tičejo naših izseljencev in domovine. \ * Lepo zborovanje naše kmetske mladine. Preteklo nedeljo so se zbrali v Ljubljani zastopniki Zveze kmetskih fantov in deklet na občnem .zboru. Obilna udeležba iz raznih slovenskih kraljev je pokazala, da se naša kmetska mladina budi [in napreduje. Iz poročila o delu v preteklem | letu se je videlo, da je organizacija lepo na no-,gah. Najvažnejši uspeh preteklega leta sta bila |dva enotedenska prosvetna tečaja. V glavni odbor so bili izvoljeni ti-le tovariši in te-le jtovarišice: Potočnik Franc, Frankolovo; Gomi-■ šček Gavro, Celje; Kline Ladislav, Gorenje polje; [Zo"rko Cvetko, Družinska vas-Bela cerkev; Per-,šina Jože, Toplice pri Novem mestu; Šimenc [Alojz, Beričevo; Blaž Jože, Tomačevo; Janhar ^"Valentin, Medvode; Nemec Ivan, Slovenske Ko-i njice; Šavora Ivan, Središče; Hočevar Alojz ml., Struge; Kramar Alojz, Želimlje; Hočevar Alojz, jZapoge; Alič Rezika, Notranje gorice; Arhar, Št. Vid nad Ljubljano; Fran Trček, ravnatelj, [Ljubljana; inž. Tržan, Ruše; Ivan Peček, Ribnica ,na Dolenjskem; v izvršilni odbor: Ivan ^ronovšek, predsednik, Orla vas; dr. Maček j Viktor, prvi podpredsednik, Ljubljana; dr. Igor Rosina, drugi podpredsednik, Maribor; France Gerželj, tajnik, Ljubljana; Stanko Deu, blagajnik, Ljubljana; odborniki: Josip Junc, Ljubljana; Jože Bradač, Ljubljana; France Kovič, Ljubljana; dr. Janže Novak, Ljubljana; Jenko Marjanca, Ljubljana; Mar Pavel, Ljubljana; inž. Štrajner, Ljubljana; Škrabar Stane, Ljubljana; Ivan Bre-celjnik, Zgornja Šiška; Anton Knez, Vič; Cuček Zoranka, Ljubljana; Albert Slavoljub, Račje; v revizijski odbor: Jože Kramar, Ljubljana; Milan Mravlje, Ljubljana; Joso Cuček, Ljubljana. > * Vsi na jubilejni sokolski župni zlet 28. in 29. t. m. v Maribor! Dne 28. t. m. ob 15. nastop t :«Kako je?» | «Kar sem mogel storiti, milostna gospa grofica —» j «Kako je, vprašam! Ne klepetajte, ampak poročajte !> se razjezi Klara. Valpet si grize ustnice. I «Dobro>, sikne uporno. Lov smo si nehote 'razdelili, pa mislim, da sem odnesel boljši del plena.s : mirno vpraša grof Lotar. Henrik Zechner stopi pod drevje, bulji za debla, tiplje in pritajeno pokliče: «Margit —» t Hip nato krikne. Grof Lotar skoči k njemu in ga začudeno gleda: t ;«Kaj vam je, Henrik Zechner ?» L '^Začarano, vaša milost, začarano. S samim hudičem je zvezano to peklensko seme. Rotten-kOrnerja sem ju otel, kakor dve jagnjeti sta šli za menoj in ta hip sta še stali tukaj, a zdaj ju nib I Gospa Klara pristopi in hoče s korobačem gama^piti PO. valptu; komaj, da jo grof zadrži. vojaštva, ob pol 21. telovadna akademija na prostoru poleg letnega telovadišča. Dne 29. t. m. ob pol 11. sprevod s telovadišča, ob pol 12. stik na Trgu svobode, razvitje župnega prapora po basu g. dr. Marušiču. Ob 15. javna telovadba, potem narodna veselica na telovadišču in igrišču ISSK. Prijave za prenočišča najpozneje do vštetega 26. t. m. na naslov: Sokolska župa v Mariboru, Narodni dom. * Sinrt priljubljenega župnika v hudi vročini. Nedavno je bila v Starem trgu ob Kolpi strašna .vročina. Ob taki vročini se je vračal peš iz Črnomlja na Plemenitaš tamošnji župnik g, Leopold Černe. G. župnika so nekateri na poti srečali, popoldne pa so ga našli neki cigani na vrhu gore poleg ceste mrtvega. G. župnika je v hudi vročini zadela srčna kap. Pokojnik je bil vzoren dušni pastir in se je zlasti mnogo prizadeval za popravila farne cerkve na Plemenitašu. Vsa fara žaluje za njim. Rojen je bil pri Devici Mariji v Polju pod Ljubljano in star 52 let. * Ubogi koroški rojaki. V soboto 6. t. m. je bila birma v št. Štefanu v Zilski dolini. Za sprejem knezoškofa so postavili domačini lep slavolok z nemškim glavnim napisom. Samo zraven so še pridali slovenski: cDobro došlib Javno pa in pri belem dnevu je prišlo nekaj domačih ljudi, na čelu jim domači nadučitelj, ki so prečrtali omenjene besede na slavoloku. * Opustošenja po nevihti v domžalski okolici. Domžale in okolico je v nedeljo prizadela že druga huda ura, med katero je padala kakor lešnik debela toča, ki je pobila še to, kar je ostalo od prejšnje nevihte. Najbolj sta prizadeti občini Radomlje in Ihan. Prebivalstvo je popolnoma obupano in si ne ve pomagati. * Huda toča ?e »klestila vinograde v okolici Št. Ruperta na Dolenjskem in popolnoma uničila tudi poljske pridelke. Vinogradi so tako poškodovani, da se ne bodo mogli opomoči niti prihodnje leto. Pomoč je nujno potrebna. * Strela Je udarila v gospodarsko poslopje posestnika Franceta Čudna, ki se nahaja -nekoliko vstran od glavne ceste med Dragomerom in Logom, odnosno nekaj korakov od znane Koširjeve gostilne. Strela je ubila lepega pitanega vola in vpepelila poslopje. * Dve žrtvi strele v Kamniku. V nedeljo proti večeru je bila nad Kamnikom huda ura. Med nevihto sta iskala zavetja pod kostanjem Exlerje-vega vrta pri kolodvoru 27letni Rudolf Valjavec iz Kamnika in 231etna Ivanka Balantičeva iz Go- Vendar njen srd ne miruje. Kakor razburkana reka je, besna, divja, ukaz za ukazom se ji trga iz ust, da je celo grof sam ves zmeden in zapre-paščen: «Ali niste imeli nikogar s seboj ?» «Dva hlapca», jeclja Henrik Zechner in se obrne k srditi grofici: «Ker pa je vaša milost zaukazala, da se mora vse izvršiti tako tiho in brez hrupa, sem ju pustil daleč zadaj. Ko so potlej prišli Herbertovi, je nastala takšna zmeda, da sploh nič več ne vem. Pazil sem na ženski, ne na hlapca, pa smo se zgrešili.» Klara ga v odgovor oplazi z bičem, ko daleč v drevoredu vstane vik. Ne da bi se še kaj brigal za gospodo, zdirja Zechner tja in hrope: «Držita, karkoli jeb Res, hlapca sta in oba imata dovolj opravka s cigankama, ki sta jima v hlastnosti renadnega bega tako rekoč sami prileteli v roke. Valpet lopne z mečevim ročajem starko, da se opoteče in omahne, a Janko zgrabi kakor volk. «Zdaj mi ne uideš več, seme peklensko^, jo vleče za seboj in jo trdo stisne za tilnik. Gospa Klara je v trenutku poleg in tudi grof sam naglo pride in veli odgnati ciganki v grad, kjer jima odkažejo v samotnem predelu veliko sobo, Henrik Zechner pa odpošlje hlapca po šotor in vse, kar sta ciganki premogli v njem. «Kaj nama prinese to početje?> zaskrbi grofa Lotarja, ko se končno vse um'.ri in sta s soprogo spet sama« sMeni pravijo, mrke slutnje sri____ diča. Nenadoma pa je strahovito treščilo v kostanj, pod katerim sta vedrila. Učinek strele je bil grozm, Valjavec is R?i»j7 pripeljal z avtomobilom na kraj nesreče in je skušal nesrečnega fanta in nesrečno mladenko z umetnim dihanjem obuditi k življenju, kar se mu pa ni posrečilo. Valjavec je imel ožgan ves obraz, Balantičeva pa opekline po prsih. Tragična smrt obeh mladih ljudi je vzbudila splošno sočutje. • * Strela ubila mater štirih otrok. Te dni je med nevihto na Spodnjem Bregu pri Ptuju udarila strela v hišo mizarja Valentina in omamila njegovo ženo. Močno poškodovano ženo, ki je mati štirih otrok, so prepeljali v ptujsko bolnico, kjer pa je umrla zaradi poškodb. * Rešitev v zadnjem hipu. Te dni je v Zagorju neznosna soparica zvabila v vodo veliko množino kopalcev, med njimi tudi soprogo postajnega načelnika, učiteljico gospo Doro Kancler-Mejakovo, ki je sicer izvežbana plavačica, a jo je zagrabil skrit vrtinec in potegnil s seboj. Istočasno jo je prijel v nogo krč, da se je naglo potopila na mestu, globokem čez 7 m. V zadnjem hipu je skočil za njo g. Franc Sušnik in jo z velikim naporom privlekel že nezavestno na suho, kjer so ji z umetnim dihanjem rešili življenje. Pogumni čin g. Sušnika zasluži vse priznanje. * Gad pičil kosca. 181etni Smrekar iz Ribč pri Litiji je šel na travnik kosit. Fanta so žulili čevlji, zato se je sezul. Zaverovan v svoj posel pa Smrekar ni opazil, da se mu je zvil pod noge gad. Mladenič je stopil na kačo, ki mu je zasadila svoj strupeni zob v noge. Smrekar je brž odhitel domov, kjer so mu močno prevezali nogo in ga prepeljali v Litijo k zdravniku, ki mu je vbrizgnil protistrup. Zdaj se zdravi fant doma. * Podzemski požar na Gorjancih. V nedeljo okrog 4. zjutraj je opazil g. Zemljak, oskrbnik in delovodja šiškove lesne tovarne iu žage na Gorjancih, da se vali velik obllak dima iz jarka, kamor odlagajo žaganje in lesne ža-gine odpadke, katere potem prodajajo po 50 dinarjev voz in katerih je ležalo tam kakih 600 vagonov že leta in leta. Slišal je tudi zamolklo bobnenje pod zemljo. Kmalu je udaril tudi plamen na dan na več mestih in ga ni bilo mogoče omejiti, ker ni bilo delavcev v tovarni, ki ta dan ni obratovala. G. Zemljak je takoj poslal tovarniškega šoferja s tovarniškim avto- «Kdo se bo vdajal slutnjam, dragi Lotar, kadar je treba odločno in preudarno delati ?» se brani grofica. «Ali se tvoj brat ravna po slutnjah? Ali ga ne vodi samo želja po lastni koristi in moči?» «S cigani, misliš, da se bo okoristil in okrepil ?> skomigne Lotar in še vedno ne more poj-miti, kako je moglo priti do tega in čemu je vse to beganje in pa varovanje ter spet preganjanje ljudi, ki ga nič ne brigajo. Na vzhodu je že jelo bledeti nebo in hladen veter je šušljal po drevju, ko se je umaknil grof Lotar v svojo spalnico. Za hip je obstal sredi sobe, pogledal po postelji in se stresel. S stene ga je v jutranjem somraku otožno gledala slika davne prednice, prelepe gospodične Lelije, ki je morala tako mlada v večnost. Kakor v snu je odšel v sosedno sobo, kjer je že nekaj dni samevala njegova knjižnica. In kakor je stopal, se ni mogel otresti občutja, da neslišno gre za njim gospodična Lelija. Ko je sedel, se mu je celo zdelo, da je sedla kraj njega tudi gospodična. Čisto razločno je čal šumeti svilo in božajoče je zavelo proti njemu kakor dih. Izmučen, kakor je bil, se je naslonil na bogato rezljano in z blazinami mehko obloženo naslonjalo in se predal lenobnemu sanjarenju. V megleni zmedi so se mu podili po mislih utrinki iz raznih knjig, odlomki iz svetega pisma in domisleki iz razgovorov s svakinjo Olgo. Ali je Olga ali le gospodična Lelija, ki se je vzela od kdo ve kod in mu zdajle sedi nasprotji (Dalje prihodnjič.) mobilom v Novo mesto po gasilce, ki so se nemudoma podali na kraj nesTeče s svojim avtomobilom in motorno brizgalno. Na lice mesta so prišli tudi gasilci iz Stopič in Gaberja. Ogenj se je razširil tudi na gozd. Baje je nastal ogenj zaradi tega, ker je v globinah na debelo nametanega žaganja, katerega je cela gora, moralo tleti še od leta 1927., ko je na tem mestu pogorelo veliko skladišče. Takrat so še dolgo po požaru opažali, da se izpod zemlje kadi, in so vse skupaj zamašili in zabili z zemljo. Ker pa so bile pod to zeml jo večje količine žaganja, se domneva, da se je ogenj od takrat počasi širil, dokler ni udaril na dan. * Dijak utonil v Muri. V soboto se je kopal blizu Veržeja gimnazijec III. razreda Štefan Krč iz Preddvora pri Kranju. Fanta je zanesl odaleč od brega v globino, kjer je izginil pod vodo. Sicer so ga hitro našli, vendar so bili vsi poskusi oživljenja zaman. * Požar v Gotni vasi. V hiši posestnika Ivana Btangla v Gotni vasi je nastal ogenj. Vaščani so lakoj prihiteli na pomoč in rešili, kar se je dalo. Predvsem so z oblivanjem zavarovali gospodarska poslopja, da se niso vnela. Pri požrtvovalnem delu se je posebno odlikoval posestnik in občinski odbornik g. Anton Avsec. V najbolj kritičnem času so prihiteli na pomoč novomeški -gasilci in udušili ogenj. * Najden utopljenec. Poslovodjo Alojzija Zidarja, ki je pred nekaj dnevi utonil pri Radečah, so našli v Dolenji Brezovi pri Sevnici delavci, ki so izpirali premog. * Ped vlak se fe vrgel pri vasi v Selih 201etni posestnikov sin Potočnik iz Zakota pri Brežicah. Fant si je vzel življenje baje zaradi nesrečne ljubezni. * Orožnik je ustrelil napadalca. V Jakšetovo gostilno v Uršnih selih pri Dolenjskih toplicah sta prišla v soboto zvečer po službenem poslu orožniški narednik Miloš Prenta in kaplar Matija Jere. Pregledovala sta lovskim zakupnikom lovske karte in orožne liste. Med tem so stopili v gostilniško sobo 231etni posestnikov sin Janez Klobučar, 281etni Vincenc Klobučar in cigan Brajdič in naročili liter vina. Ker so bili fantje že pijani, jim je gostilničar odrekel postrežbo in jih pozval, naj gredo domov. Fantje pa niso hoteli poslušati, zato sta jih orožnika postavila pred vrata. Jezni in užaljeni so se fantje poskrili za hišne ogle. Ko sta kmalu za tem prišla orožnika iz hiše, je pričelo nanju padati kamenje. Videti pa ni bilo nikogar. Narednik Prenta je za strah ustrelil v zrak in pozval nevidne napadalce k redu. Ker pa kamenje le ni nehalo deževati, je Prenta pomeril v pregibajočo se senco, ki jo je opazil za kupom grmičja. Strel je zagrmel in eden napadalcev se je zrušil na tla. Bil je 231etni Janez Klobučar, ki je prej razgrajal po gostilni. Naložili so ga na samokolnico in odpeljali domov. Drugo jutro pa so ga prepeljali v kandijsko bolnico. Ker je imel prestreljen trebuh, mu niso mogli pomagati in je umrl za ranami. * Mlad nabornik je utonil. Pri mlinarju Petru Gjorkesu v Lutvercih pri Gornji Radgoni se je učil mlinarske obrti 201etni Alojzij Fras iz občine Črešnjevcev pri Gornji Radgoni; bil je brez staršev in je imel svoje sorodnike v občini Ivanjcih. Zaradi njegovega lepega vedenja ga je imel mojster Peter Gyorkes prav rad. Ker je že dopolnil 20. leto starosti, bi moral iti k naboru 17. t. m. v Slatino Radence. Pred naborom se je hotel podati k sorodnikom in se je dan poprej šel kopat v Muro, kjer pa je neznano kako utonil. * Smrtna nesreča otroka. Pišejo nam: V Bodi-slavcih pri posestniku Mundi je utoni v mlakuži otrok služkinje. Starši, pazite na otroke! * Obešenec na Rožniku. Nedavno so našli na Rožniku pri Ljubljani obešenega trgovskega potnika Karla Andlovica, rojenega v Trstu, pristojnega v Vipavo in stanujočega v Aškerčevi ulici št. 4 v Ljubljani. Pri sebi Andlovic razen listin ni imel ničesar, iz česar bi bilo razvidno, zakaj je šel v smrt. * Huda požarna nesreča. Iz neznanega vzroka je nastal požar in vpepelil stanovanjsko hišo in vsa gospodarska poslopja posestnika Ivana Spindlerja, po domače Markuša, na Gornji Sčav-nici. Razen ostanka živeža iz lanskega leta je bilo v gospodarskem poslopju spravljeno že vse seno letošnje košnje. Na kraj nesreče so prihiteli bližji in daljnji sosedje in pomagali reševati živino in drugo. Le s težavo so oteli živino iz plamenov. * Smrtna nesreča ali samomor. Pri Pesniškem tunelu so našli na progi mrtvo lSletno Marijo Kožuhovo. Nesrečna mladenka je ali padla iz drvečega brzovlaka ali pa je izvršila samomor. * Samomor posestnika. Pred dnevi je neznano kam izginil 371etni posestnik in tovarniški nameščenec Anton Jezernik iz Lokrovca pri Celju. Od doma je odšel le v spodnji obleki in so domači takoj sumili, da se bo zadeva žalostno končala, zlasti ker je Jezernik že več dni napovedoval, da si bo kaj naredil. Nekaj dni potem pa so našli Jezernikovi domači svojega družinskega poglavarja obešenega na smreki, stoječi le nekaj korakov od domače hiše. Jezernik je izvršil žalostno dejanje v duševni zmedenosti. * Nezgode s slainoreznico. Nedavno je 131etni rejenček Alojzij Ramšak iz Zgornje Bistrice pomagal pri slamoreznici. Pri tem ga je zagrabilo rezilo in mu odrezalo dvoje prstov na levi roki. Na isti način se je ponesrečil 151etni hlapček Hinko Leskovar pri posestniku Vrečku na Bukovcu. Dečku je rezilo odrezalo prst na desnici, dočim mu je ostalo roko močno poškodovalo. * Bik je zabodel v glavo med pašo 601etnega Vinka Kramerja iz Boračeve pri Radencih tako nesrečno, da mu je zlomil spodnjo čeljust. Ranjenca so prepeljali v mariborsko bolnico. * Smrtni padec otroka. V Logu pri Boštanju se je zgodila huda nesreča. Neka posestnikova žena je imela opravka s kosilom in je držala v naročju enoletno hčerkico. Imela je polne roke dela in je za hip posadila otroka na vrhnji del štedilnika, med tem pa se je obrnila, da bi zajela vodo iz bližnjega škafa. Toda tisti hip je otročiček izgubil ravnotežje in padel s štedilnika na lesena tla. Padec je bil smrten, zakaj nesreča je hotela, da je otrok udaril z. glavo ob tla in se ubil. Z užaloščeno materjo žaluje vsa okolica. * Smrt triletne deklice pod vlakom. Na železniški progi Maribor—Prevalje se je dogodila huda nesreča, katere žrtev je postala Amalija, triletna hčerka Žagarja Smolarja Alojza, ki je zaposlen pri žagi Jožefa Kaca v Janževskem vrhu. Zgodilo se je takole: Žagar je vi otroci Marija, Kristina in Amalija so se igrali v bližini železniškega tira. Ko je privozil osebni vlak, ki pelje mimo okoli 14., je Amalija, ko ga je zagledala, takoj stekla na tir. Strojevodji ni bilo mogoče ob pravem času ustaviti vlaka in tako je udarila lokomotiva nesrečno deklico tako močno v desno stran čela, da ji je prebila lobanjo. Otrok je bil pri priči mrtev. * Nesreča motociklista. Iz Konjic nam pišejo: Predzadnjo nedeljo ponoči že proti jutru se je peljal fotograf Franc Čeric na svojem motociklu iz Vojnika proti Konjicam. Pri njem je sedel na AZELA teppentinovo milo stedLi Ya|e perilo! motorju tudi njegov pomočnik, V Teznem blizu Frankolovega pa je pripeljal proti njima na enovprežnem vozu drva Jožef Hrovat iz Heben-štrajta pri Konjicah. Cerič voznika na ovinku ni mogel pravočasno zapaziti in se mu ogniti, zato je zadel z vso silo v voz. Dobil je pri tem hude poškodbe na levi strani prs, njegov spremlje-J valeč pa udarec v trebuh. Tovariši, ki so se, peljali na drugem motorju, so o nesreči obvestili; avtotaksi, ki je oba ranjenca prepeljal v Konjic^ in oddal prvega v bolnico, drugega pa v domačo,,, oskrbo.- p| * Požar. Iz Konjic nam pišejo: V noči od 15», na IG. t. m. je nastal požar v Podobu pri Simonu Rozmanu in mu vpepelil gospodarsko poslopje, Živino so domači pravočasno rešili. Vzrok požara ni pojasnjen. ^ * Neznan utopljenec z večjo vsoto. V soboto zvečer je neki mladenič potegnil iz Bistrice v Stranjah naplavljeno moško truplo. Dasi je bilo truplo najdeno baš nasproti farne cerkve v, Stranjah, so ga vendar odpeljali v mrtvaščnico; v Mekinjah, ker spada ves levi breg Bistrice do Stahovice pod mekinjsko faro. Neznani utopije-^ nec je nad 60 let star, precej močan, sivolas in s kratko pristriženimi brkami. Oblečen je bil v črno obleko, imel je črn klobuk in belo-modro delavsko srajco. Po vrhu obleke je nosil navaden' delavski predpasnik modre barve, ki je bil videti še nov. Pri utopljencu so našli listnico z blizu 10.000 dinarji gotovine, a brez vsakih listin.' Najbrže je neznanec pomotoma zabredel k Bi« strici in padel v vodo, kjer je utonil. * Fantovski pretep. Iz Konjic nam pišejo: V, soboto 13. t. m. so pili fantje v vinotoču pri Stem« bergerju v Gabrovljah pri Konjicah. Ze tukaj je nastal med njimi spor, ki ga je pa Štemberger poravnal in fante odpravil domov. Med potjo pa so se zopet spoprijeli. V tem tepežu so brata Jože in Karel Bezovnik in Alojzij Lajler z noži prizadeli zidarju Jožefu Obrulu hude poškodbe po glavi in prsih. Tudi so ga fantje pretepali s koli. Dobil je take poškodbe, da je bil prepeljan hudo ranjen v bolnico, pretepače pa je orožništvo oddalo sodišču. \\ Tihotapstvo se ne izplača. Obmejni finančni organi so v Prosenjakovcih ob meji ustavili sum«* ljivega človeka, ki je nesel s seboj majhen za«, vojček. Bil je to Adolf L. iz Fokovcev v Prek-J murju, ki je hotel vtihotapiti par gumijevih čev* ljev, veliko rjuho in razne malenkosti. Izročen je bil glavni carinarnici v Gornji Radgoni, kjer je krivdo takoj priznal in bil kaznovan na plačilo 1500 Din, v primeru neizterljivosti pa na 12 dni zapora. Ker ni imel gotovine za plačilo kazni, je bil odveden v zapore okrajnega sodišča v Ljutomeru. * Junak noža. Predzadnjo nedeljo se je vra*. čal iz svojega vinograda na Riglju pri Toplicah na Dolenjskem posestnik Primic v precej vinjenem stanju. Prišedši do domače vasi Sel pri Toplicah je zapazil na vasi nekaj domačih fantov v medsebojnem razgovoru. Trdeč, da so se fantje njemu smejali, je potegnil nož in začel napadati ničesar hudega sluteče in mirne fante. Bratoma Ženicama je zadal več ran, starejšemu celo tri smrtnonevarne. Nato je pričel groziti, da mora tretjega fanta, sina tesarja Želtrana, ubiti s sekiro. Temu se je posrečilo, da je pobesnelemu napadalcu ušel v domačo hišo, ki so jo hitro zaklenili. Oba ranjena brata so odpeljali k zdravniku v Toplice. Mlajšemu, ki je bil nekaj dni prej potrjen k vojakom, je zdravnik zašil in obvezal precej veliko, a ne nevarno rano, za sta-, rejšega brata pa je odredil takojšnji prevoz v bolnico v Novem mestu. Janez Primic je znan pretepač, ki je bil zaradi tepežev že večkrat kaznovan. V treznem stanju je sicer priden delavec, vinjen pa izgubi vsako pamet. * Mariborčan izvršil roparski umor v Avstriji. Dne 18. t. m. je bila umorjena in oropana v Lučanah blizu avstrijsko-jugoslovenske meje najemnica restavracije na gradu Trautenburgu, 551etna Jožefa Magdalena Holembacherjeva. Morilec je bil kakih 45 let star moški, plavolas, 160 cm visok in je govoril nemško s slovenskim Jiaglasom. Rabil je besede, ki so običajne med ^mariborskimi Nemci. Zaradi tega sumi avstrijska policija, da je bil zločinski morilec Mariborčan, in je zato stopila v stike z mariborsko poli-jcijo, ki preiskava sedaj skupno z avstrijskimi organi gotove sledove. Morilec je oropal umorjenko "pa tri bankovce po sto šilingov in 200 šilingov ^drobiža. Odnesel je tudi črn suknjič, siv klobuk fin srajco z modrim naprsnikom. V suknjiču je ;bila listnica z 12.000 sovjetskimi rublji. ^ * Nasilen kaznjenec. 281etni Anton Arb iz Eyrbanje mora odsedeti v mariborski kaznilnici j)et let robije zaradi poskušenega umora, ropa, •poskušenega požiga in nekaj sličnih dejanj. To |pa nepridipravu še ni bilo dosti in se je moral Nagovarjati pred malim senatom mariborskega »krožnega sodišča zaradi hude telesne poškodbe, §u jo je prizadejal delovodji kaznilnične mizarske delavnice g. Kancu. Senat je Arha obsodil iia dve leti ječe, tako da bo moral sedaj vsega fekupaj presedeti sedem let. K, * Na 15 let ječe je bil obsojen zaradi številnih tatvin 24letni Janez Legan iz Dolnjega Globodola feri Mirni peči. Potepin se je v šestih letih že fosmič zagovarjal zaradi tatvine. K * Umobolen sin ubil svojega očeta. V Gorenji Srasi pri Veliki Loki je slaboumen sin Alojzij zahteval od svojega očeta posestnika Janeza Kamnina denar. Oče mu seveda denarja ni dal. Sina |e to tako razkačilo, da je napadel očeta, ga ubil, •Jiato mu pa vzel denarnico z 280 dinarji in pobegnil. I; * Cigani so vlomili v trgovino Viktorja Za-dravca v Vogričevcih, pokradli blaga za okoli 25.000 Din in ga, spravljenega v velike cule, hoteli odnesti. Toda na potu jih je zasačil domačin Gregorinčič, ki je baš šel kosit, in jih začel zasledovati. Bilo jih je sedem. Šestim je uspelo, da so odnesli pete in plen, a enega je zgodnji kosec ujel. Spravili so ga v ljutomerski zapor, kjer je izpovedal, da je cigan Ivan Kokaš, doma iz Štri-gove. * Z gnojnimi vilami so pretepli trije vinjeni mladeniči v Framu 191etnega viničarjevega sina Franja Butulena. Vzrok spopada je bila neka ženska zadevščina. Z vilami so ga prebodli na vratu in po telesu. Hudo ranjenega Butulena so prepeljali v bolnico. * Nasilen sosed. V ljubljansko bolnico so pripeljali posestnika in kovaškega mojstra Antona Mauserja iz Gabrja pri Stični. Mož je sedel s sinom pred hišo in se z njim razgovarjal, tedaj je pa nenadno pristopil k njemu njegov sosed Ja-pez Groznik in ga brez vsakega povoda pahnil pez štiri stopnice pred hišo. Mauser si je dvakrat telomil levo roko. t j * Noseče matere morajo skušati vsako zatekanje odpraviti z uporabo naravne «Franc Jo-pefove» grenčice. Predstojniki univerzitetnih eenskih klinik soglasno hvalijo pristno «Franc |Tožefovo» vodo, ker se lahko ezauživa in se milo todpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem fcasu brez neprijetnih stranskih pojavov. «Franc Božefova» grenčica se dobiva v vseh lekarnah, ►progerijah in špecerijskih trgovinah. ■»•V" ^Priprava finih piškotov s kremo J^Mešaj v skledi temeljito približno pol ure L Rumenjakov in 14 dek sladkorja, da postane Cprav gosto in penasto. Nato stepi v drugi skledi Sneg šestih beljakov. Ko je sneg trd, primešaj 04 dek sladkorja. Polovico snega nalahko primešaj rumenjakom, nato primešaj 30 dek fine H>ele moke, in nazadnje še drugo polovico stol-ffenega snega. Premešaj vse skupaj še enkrat. E pekačo položi čist bel papir, na papir popacaj z žličico majhne kupčke, za dober prst p-saksebi potem jih speci zlatorumeno. Da pečene lahko odluščiš od papirja, ga pomaži na Jspodnji strani z vodo. — Kremo za piškote pa Napraviš takole: V skledi mešaj prav dobro 12 dek sirovega masla. Ko se je maslo spenilo, prideni štiri rumenjake in mešaj dalje, primešaj še 12 dek sladkorja in nekaj žlic prav močne kuhane mrzle kave brez cikorije. Krema naj bo gosta. V skledo naloži piškotov, drugega poleg drugega, in sicer ravno stran na znotraj. Nato zlij na pripravljene piškote (morajo pa biti že čisto hladni) za palec na debelo pripravljeno kremo. Nato kremo še enkrat pokrij s piškoti in zlij gor še ostalo kremo. Nato postavi skledo, če mogoče, na led, drugače pa v hladno klet ali v mrzlo vodo. Na hladnem naj stoji vsaj tri ure, da se strdi. Daš kot močnato jed na mizo. Lahko pa tudi ser-viraš k čaju. IZ POPOTNIKOVE TORBE „ TEKMA KOSCEV ZA PRVENSTVO DRAVSKE BANOVINE. B e r 1 č e v o pri Ljubljani, junija. V nedeljo so vse popoldne prihajale na kolesih in peš ogromne množine kmetskega in tudi mestnega prebivalstva v Beričevo, da si ogledajo edinstveno kmetsko prireditev. Na strel iz puške je zavihtelo 45 tekmovalcev svoje bridke kose in so se ne glede na levo in desno pognali za ciljem. Prav razveseljivo je bilo gledati krepke mišičaste roke, ki so valile valove trave v redi. Košnja je bila dokaj težavna, ker je minuli ponedeljek toča hudo stepla vse travnike. Za kmeti so tekmovali kosci-škrici, deset po številu. Prvo nagrado je dobil Jožef A v s e c iz Beri-čevega, ki je dosegel 26 točk in je postal prvak banovine v čistoči in hitrosti košnje. Za dar je dobil uro z verižico, ki jo je daroval ban g. doktor Marušič, in 200 dinarjev. Drugo nagrado je dobil Ivan O c v i r k iz Št. Jurija ob Taboru, in sicer brzoklepalnik in 150 dinarjev ter naslov prvaka v čistoči košnje. Zatem so dobili še nagrade: Ludovik Mastnak iz Dramelj (uro in 100 dinarjev), Jože G o s t i n c iz Beričevega (pršilnik in 50 dinarjev), Franc Žle iz Beričevega (uro budilko in 50 dinarjev), Alojz Krama r iz Želimelj (pnevmatiko in 50 dinarjev), Ivan Kronovšek iz Orle vasi (listnico in 25 dinarjev), Fr. L e n č e k iz Kleč, Ivan Grad iz Beričevega in Jože Pele iz Ribnice pa lepe knjige (dar konzorcija «Jutra») in po 25 dinarjev. V celoti je bilo odlikovanih 27 tekmovalcev. Pri tekmi koscev-škricev je dobil prvo nagrado Leon I g 1 i č, magistratni sluga, ki že od leta 1896. ni več kosil; drugo urednik Milan Mrovlje, tretjo Josip Toplak in četrto Franc K o c i j a n, oba iz Ljubljane. Vsi štirje so dobili umetniško izdelane častne diplome. Silen naliv je hotel kaziti veličastno prireditev, katere se je udeležilo nad 2000 ljudi, vendar pa se je kljub hudemu dežju razvila pri g. Gradu na vese-ličnem prostoru prav prijetna domača zabava. IVANJKOVSKI DOGODKI. Kap je zahtevala dve žrtvi. — Neznana vlomilska tolpa. — Vinogradi kažejo lepo. — Sokolska » prireditev. Ivanjkovci, junija. Dne 5. t. m. je zadela kap gospo Julijano Me-škovo, ugledno posestnico v Lahoncih, soprogo bivšega deželnega poslanca g. Antona Meška. Nesla je južino delavcem na njivo in tam našla smrt. Pokopali so jo ob izredno veliki udeležbi prebivalstva 7. t. m. pri Sv. Tomažu. Hud udarec je 16. t. m. zadel tudi ugledno obi-telj nadučitelja v p. g. Ivana Vertota na Runču. Umrla je dobra soproga in mati gospa Ivanka Vertotova, ki jo je dva dni prej zdravo in čvrsto zadela kap. Zapušča 9 otrok, od katerih so šele trije preskrbljeni. Pokopali so pokojnico 18. t. m. pri Sv. Tomažu. Na zadnji poti so jo spremljali tudi šolarji šole na Runču, kjer je g. Vertot deloval dolgo vrsto let. Obema prizadetima rodbinama naše sožalje! Dolgo v našem okolišu ni bilo slišati o vlomih ali tatvinah. Nedavno so pa vlomili neznani zlikovci v zidanico g. Antona Loschniga v Cero- vem, pretekli teden pa v zidanico ge. Ide Martin-čeve v Strezetini. Kaže, da so storilci bili oba* krat pregnani, ker so utegnili le malo odnesti.; Storilci Še niso izsledeni. Letošnja letina kaže do sedaj še povsod prav lepo. Sena je sicer manj kakor lani, na njivah je vse v redu in sadno drevje je tu in tam tudi močno obloženo. Najdejo pa se sadonosniki, ki so prazni. Največ škode je napravil zopet cveto-der. V splošnem računamo torej lahkb s srednjim pridelkom. Krasno pa obetajo vinogradi. Vse, kar je narava pomladi zamudila, je doslej dohitela, tako da danes gotovo nismo nič zadaj. Trta je odeve-tela brezhibno. Do sedaj se tudi bolezni na trti še niso nič kaj pokazale. Upajmo, da bo tako ostalo in da nam bo tudi nebo prizaneslo s hudimi urami. Potrebovali pa bi že dežja. Izdatno deževalo pri nas že ni dva meseca. Zaradi izredno neugodnega vremena v marcu smo zaostali z delom, kar se še danes zelo pozna. Zaostajamo posebno v večjih vinogradih, ker ni ljudi. Dne 29. t. m., na praznik sv. Petra in Pavla, bo v naši župniji žegnanje in bo imela naša sokolska četa svojo prireditev popoldne ob 3. v tukajšnji dvorani z burko «Špansko muho» in prosto zabavo. Za 1. december pa se pripravlja četa na malo telovadno akademijo. Prireditev 29. t. m. bo pri nas letos edina večja slovesnot. Pridite! —r. JUBILEJNI SOKOLSKI ŽUPNI ZLET V MARIBORU. Maribor, junija. Bratje in sestre, ki pridete na Vidovo 28. t. m. z vlaki, z avtomobili ali peš na dvodnevni jubilejni župni zlet v Maribor, zberite se ob prihodu osebnega vlaka ob 17-49 samo na prostoru pred glavnim kolodvorom, odkoder Vas bodo člani stanovanjskega odseka povedli na razna, po spolu ločena prenočišča. Isto se bo zgodilo pri vseh naslednjih vlakih istega dne. Označeni bodo člani stanovanjskega odseka na nadlehtih s trakovi, ki bodo imeli napise: «Stanovanjski odsek». Pravočasno prijavljenim se bodo odkazala boljša, drugim pa, kolikor ne bo boljših, manj udobna prenočišča. Prijave se naj pošljejo ne-mudno na naslov: «Sokolska župa v Mariboru, Narodni dom». Za red in mir v prenočiščih prevzamejo vso odgovornost načelniki in načelnice. Priprave za snaženje obleke in obutve in brisačo je treba prinesti s seboj. Zamudniki morajo prinesti s seboj tudi rjuho in Sokoli brez krojev poleg tega še članske znake in izkaznice. f DELOVANJE KOLA JUGOSLOVENSKIH SESTER V TRBOVLJAH. Trbovlje, junija. Junij je čas, ko vse v naravi hiti, rase in dozoreva. To hitenje v naravi, ko ni časa za spanje, posnema tudi naše Kolo jugoslovenskih sester. Sestre so pridno na delu že ves mesec. Dne 4. t. m. je društvo priredilo materinski dan v Delavskem domu v Trbovljah s pestrim sporedom. Z ljubkimi deklamacijami so gojenci otroškega vrtca in učenke dekliške šole v Trbovljah ganile udeležence do dna duše. V glasbenih točkah so nastopili: gospe Voduškova, Lukanova in Šulerjeva ter gg. Rudež in Marin. Nudili so nam res lep glasbeni užitek. G. Novak je slavil mater in marsikateri mamici v dvorani izvabil solze na lice. Ga. Čargova in g. Les Karel sta dodala v svojem prizoru k pestrosti sporeda. Zaradi neprikladne ure, ob 15., ni obisk bil tak, kakor bi bilo želeti, vendar pa je bil gmotni uspeh povoljen, ker je uprava Delavskega doma dala dvorano na razpolago brezplačno. Dohodek materinskega dne bo porabilo Kolo za obdarovanje starih, ubogih, zapuščenih ženic na Vidov dan popoldne v stari šoli na Vodah v prostorih svoje kuhinje. Da pa bo mogoče obdarovati čimveč ubožic, so se nekatere sestre podale na trnjevo pot pobiranja prispevkov od hiše do hiše. Kdor se odzove njihovi prošnji, naj pomni, da bo s svojim darom posušil marsikatero Solzo. ' MALONEDELJSKO PISMO1. M a 1 a N e d e 1 j a, junija. Prvo letošnje žegnanje na trojiško nedeljo smo prav mirno obhajali. Cerkveni pevski zbor je priredil v Društvenem domu pevski koncert z opereto «Darinko». Prireditev je dobro uspela in je bil zlasti obisk zunanjih gostov precejšen. Pri procesiji na Telovo je prav pridno svirala malonedeljska godba. Udeležili so se procesije tudi številni radoslavski gasilci. Dosedanji uspehi škropljenja sadnega drevja 80 tudi letos izpodbudili sadjarje, da je večina Badnega drevja škropljena proti sadnim škodljivcem. Kaže, da bomo imeli na jesen zopet obilno Sadno letino, kar bo vsaj malo ublažilo denarno krizo. Naši gasilci so se začeli prav pridno gibati. Nabavili so si tudi brizgalno. Da se nujno potrebno društvo gmotno podpre, je v načrtu gasilska prireditev v nedeljo 19. julija. Vsa, sosedna društva se naprošajo, da ta dan upoštevajo in se prireditve v obilnem številu udeleže. V nedeljo 21. t. m. je nastopila šolska mladina v Društvenem domu. Ves spored (petje, dekla-macije in igra «Povodni mož») je bil izvrstno podan. Nastopajoča deca in učiteljstvo sta bila deležna navdušene pohvale sicer maloštevilnega občinstva. Nekatere prireditve se vedno razglašajo na prižnici, zato je čudno, da se tudi za to šolsko vzgojno prireditev obisk ni priporočal raz prižnico. Nedavno je bilo vlomljeno v trgovino g. Za-dravca v Vogričevcih. Vlomilci so prišli v prostore skozi okno in odnesli vse blago, nakar so jo odmahali proti Cezanjevcem, kjer so si na po-kopalšču pričeli deliti plen. Tam so jih opazili kosci in takoj poklicali orožništvo. Vlomilsko tolpo sestavljajo medmurski cigani. Upati je, da bo mogoče razkriti tudi vse prejšnje vlome v Ljutomeru in okolici, ki so jih skoro gotovo izvršili isti dolgoprstniki. VELIKO DIVJO SVINJO USTRELIL. P o d g r a d pri Novem mestu, junija. Posestnik g. Gazvoda Jože je 7. t. m. ustrelil veliko staro divjo svinjo, dolgo l-50 m. Šel je čakat srnjaka v Škrbec pod Gorjanci. Kmalu pa je začul, da se mu je v daljavi kakih 250 m nekaj bližalo. Ko je malo počakal, je zapazil nekaj mladih divjih prašičev. Za njimi sta prišla še oba stara. Lovec se je takoj pripravil na strel, toda nenadno se mu je vsa svinjska družina umaknila nekam v dolino. Dobro skrit ji je le s težavo sledil. Pa jo je zopet zagledal na vrhu roba kakih 60 m daleč. Ko so se mu živali približale, je na daljavo 25 m oddal strel na največjo žival, ki je takoj padla. Streljal je še na drugega starca in ga ranil, kakor je sklepal po tem, ker je zver zatulila in se vrgla v zrak, nakar je bežala in za njo mladiči. Lovec je šel gledat ležečo žival. Bila je svinja. Strel ji je šel skozi pleča, drob in prvo nogo. Gostilničar g. Ambrožič je svinjo razdejal, ljudje pa so pokupili meso. Pravijo, da je bilo dobro in brez vsakega divjega duha. Starka je imela 7 mladičev, zato ni bila tolsta, sicer bi tehtala do 180 kg. Ker že pišemo, povejmo še, da ima naša gola fadio, ki ga pridno obiskujemo osobito ob nedeljah, ko je dovolj časa. Tako imamo domače in tuje koncerte in predavanja kar doma. Tudi napredek. STRELA JE UŽGALA GOSPODARSKO POSLOPJE. S v. M a r t i n na Pohorju, "junija. Dne 9. t. m. popoldne so se zbrali nad Svetim Martinom in okolico oblaki, ki so z bliskom in gromom oznanjali hudo uro. Med nevihto je udarilo v gospodarsko poslopje g. Martina Ačka, po domače Gaberca, posestnika in bivšega župana v Smrečnem, in mu obenem ubilo tudi enega vola. ,.V : ■ ..... ,, Hvala v prvi vrsti delavcem in nastavljen-cem Počitniškega doma kraljice Marije, ki so bili takoj na kraju požara, nadalje kmetom, fantom in gasilcem od Sv. Martina, ki so prispeli na kraj nesreče in pod vodstvom g. Leopolda Vorše po triurnem gašenju zadušili ogenj, tako da je poslopje le delno poškodovano. Med gašenjem se je poškodovalo nekaj gasilcev. GLASNIK SMRTNA NESREČA HOTELIRJA. Murska Sobota, junija. : V petek popoldne se je zgodila v okolici huda nesreča. Hotelir Dobray se je peljal s konjem na svoje zemljišče v Mlajtincih. Pot ga je vodila čez potok Ledavo. Ko je prišel čez most, zavil s konjem malo v potok, da napoji konja. Čim se je pa hotel v vodi obrniti, je zašel pregloboko in se je voz s konjem prevrnil. Dobray se je pri tem še hudo udaril po glavi in izginil pod vodo, ker se je zaradi udarca najbrže še onesvestil. V bližini se nahajajoči ljudje so ga kmalu spravili na suho, toda ponesrečenec je bil že mrtev. Na kraj nesreče se je pripeljal z avtomobilom zdravnik dr. Škrilec, ki seveda ni mogel več pomagati. Utonil je tudi konj, ki se ni mogel oprostiti voza. Nesrečno preminili Dobray Janez je bil lastnik hotela «Krona» in eden najpremožnejših ljudi v okolici. Družino orožniškega majorja g. Bojiea je zadela huda nesreča. Po kratki bolezni je umrla rodbini hčerka Mirica, stara komaj osem let. Izguba edinke je vzbudila veliko sočutje. Priredili so ji krasen pogreb in grob so ji pokrili prijatelji s cvetjem. Naše sožalje! Iz Rogaševcev nam pišejo: V nedeljo 28. t. m. napravi tamburaško društvo «Glas Prekmurja« Rogaševci-Serdica pešizlet v Fikšince, obmejno občino, kjer bo izvršilo v gostilni g. Gomboca vidovdansko proslavo, združeno z godbo, govori, petjem, plesom in prosto zabavo. Da pa bo obisk čim večji, se je društvo odločilo, da ne določi nikake vstopnine. S tem bo prireditev dostopna tudi revnejšim slojem. Vabimo naše in bližnje občinstvo, da se te nacijonalne prireditve udeleži v čim večjem številu, ker je kraj zelo lepa izletna točka. Začetek ob 15. Zvečer se bo zažgal vidovdanski kres. Naše geslo na Vidov dan bodi: Vsi v Fikšince! Belokrajinski glasnik Metliški občinski odbor in novoustanovljeni srez. V petek 19. junija se je vršila izredna seja metliškega občinskega odbora, na kateri se je-odbor predstavil novemu in s tem prvemu načelniku metliškega sreza, ki je v lepih besedah obrazložil pomen novega sreza, pozval odbornike, da izrazijo želje občanov In jim obljubil vsestransko pomoč. V imenu odbora je g. načelnika toplo pozdravil odbornik g. Malešič Ivan mlajši, nato pa je g. načelnik nazdravil Nj. Vel. kralju in ministrskemu predsedniku g. Zivkoviču. Po nevihti hudo prizadeta Bela Krajina. Iz Črnomlja nam pišejo, da je v nedeljo proti večeru padala po nekaterih krajih Bele Krajine kakor jajca debela suha toča, ki je v teku četrt ure do kraja pobila vinograde po Stražnem vrhu, Talč-jem vrhu, Rožič vrhu, Rodinah, Maverlinu in Doblički gori. Cesta od Stražnega vrha do Črnomlja je bila polna odbitih vej. Po tleh je ležalo odbito sadje in tu in tam celo kak ubit ptiček. Tudi v bližnji okolici Črnomlja je napravila toča občutno škodo. Hudo prizadetemu prebivalstvu je potrebna nujna pomo& NASI NA TUJEM r Beda westfalskih rojakov ; | EssenWest, sredi junija, « Dovolite, da tudi mi potožimo svoje gorje. Tukaj v Essen Westu imamo dve društvi, Jugoi slovensko delavsko društvo in Društvo sv. Bar* bare. Člani obeh smo jugoslovenski državljani, po večini rudarji ali pa rudarski upokojenci, ven*; dar nikakor ne moremo priti do tega, da bi sS združili v eno društvo, da bi potem laže zastopali svoje življenjske interese. Z lanskim 1. novembrom je ustavil Kruppov. rudnik obrat v rovu Amaliji. Odpustili so 900 rudarjev, med njimi prav mnogo Jugoslovenov, ki smo sedaj vsi brez dela in zaslužka. Do sedaj" smo dobili brezposelno podporo za 26 tednov/ Sedaj nam pa le obetajoi, da nas bodo poslali nazaj, odkoder smo prišli. Kdor hoče živeti in plačevati stanovanje, gre k "VVohlfahrtsamtu (državni dobrodelni urad). Ta nam daje zaenkrat še malo podpore, prav toliko, da se za silo živi« Ko nam bodo Še to podporo odvzeli, ne vemo, kaj nam bo početi. Kdor teh podpirancev dobi zopet delo, mora plačati nazaj vso podporo. Prav malo pa je takih srečnikov, ker delajo tukajšnji časopisi zelo na to, da bi vsak delodajalec zaposloval le nemške delavce. Pri Kruppovih podjetjih ne dobi noben ino-zemec dela, temveč samo tisti, ki so vpisani za nemške državljane. Zato se je tudi mnogo naših rojakov iz skrajne potrebe dalo vpisati za nemške državljane, samo da obdržijo delo in kruh. Mnogo prošenj za sprejem v nemško državljan« stvo je pa še vloženih. Tudi v avstrijsko društvo Volksbund se vpisalo mnogo jugoslovenskih delavcev, da po«: stanejo avstrijski državljani in tako tudi deležni tako zvane krizne podpore. Jugosloveni ne dobivamo te podpore, ker nam pravijo nemški uradniki, da je tudi nemški brezposelniki v Jugoslaviji ne dobivajo. Tako se vedno bolj manjša število Jugoslovenov tukaj v Essenu, zakaj vsi ti podpiranci so za Jugoslavijo izgubljeni. Zadnje leto smo jih izt gubili nad sto. Manjka nam pač takih ljudi, ki bi odločno- zastopali naše jugoslovenske interese pri nemških oblastvih. Mnogo je tukaj Jugoslovenov, posebno mlajših, ki ne znajo več ne pisati ne čitati slovenj skega jezika in tudi ne hodijo v naša društva^ Mnogo več bi lahko dosegli, če bi se obe slovenski društvi združili. Zakaj torej še čakamo? Nekateri pravijo, da se zato ne moremo združiti, ker ima Društvo sv. Barbare zastavo, ki je bila blagoslovljena v cerkvi, a Jugosloven«ko delav* sko društvo da je brezversko. Vsak poznavaled razmer mora to zlobno trditev odkloniti ln pri-poznati, da tukaj v Essenu rojaki obeh društev hodijo ob nedeljah k maši. Že mesece čakamo Jugosloveni v Essen Westu, da ukrenejo našai; jugoslovenska oblastva potrebno, da bi tudi nem-' ško uradništvo spoštovalo pogodbe, sklenjene« med našo in nemško državo, saj nas je mnogo tukaj takih, ki smo že nad 40 let v Nemčiji in smo ves čas plačevali davke in smo pustili y Nemčiji tudi vso telesno moč. Če smo imeli dolž* nosti, moramo imeti tudi pravice. Recklinghausen-Suderwich, junija,-Naših rojakov je tukaj še zelo mnogo brez posla. Nekateri še dobivajo brezposelno podporo^ drugi pa nobene, ker jim je čas že potekel. KaP se tiče krizne in drugih podpor, ki so jih doma* čini deležni, se nam Jugoslovenorrt dado le y najtežjih primerih. Neoženjeni teh podpor sploh' ne dobivajo. Kar nas je družinskih očetov, nas pa tudi najrajši praznih rok odpravljajo. } Nekateri starejši rojaki uživajo že pokojnina Ta je tudi tako pičla pri nekaterih, da si Se kur» jave ne morejo kuDOvati. r Obljubljalo se nam je celo vrsto let, posebno ,V zadnjem času, da bodo cene padle. Pa do danes ni skoro nikjer videti padca cen, nego cene delno še rasejo. Izdatki so dnevno večji, dohodki pa se krčijo. Stiskali in izmozgavali nas bodo tako dolgo, 'da nam bo prišla sama od sebe volja, vrniti se v domovino. Kako pa naj se to zopet izvrši, ker še za pot nimamo potrebnih sredstev. Prihranki so izčrpani in živi se le iz rok v usta. ? Najnovejše, kar se je v začetku meseca zgodilo pri nas, je, da smo po izpodbudi izseljenskega komisarja g. Deželica v Dusseldorfu prijeli šolski pouk naše mladine v materinem jeziku. Vse hvale vreden korak! Prejeli smo od g. Deželica tudi šolske knjige in denarno podporo za šolski tečaj. Vodstvo tečaja je prevzel Vojak g. Avgust Korošec, ki prireja pouk redno ^vsak ponedeljek od 3. do 5. ure popoldne v društvenem lokalu v gostilni gosp. Fritza Karpa, [Vsako soboto pri solnčnem -vremenu pa od 4. do 6. ure popoldne izlet v naravo, vaje v petju in pouk v naravi. Priporočamo ta hvale vreden tečaj vsakomur, ki se zanima za svoj materin jezik, posebno pa opozarjamo vse one starše, ki še niso prijavili dece za pouk, da to čimprej store. Pozdravljamo tvse bralce in bralke «Domovine» v domovini in na tujem. Jubilej slovenskega rudarja v Nemčiji. To pomlad je praznoval 77letnico življenja v Herne-Holthausenu na Westfalskem bivajoči Franc Ku-čar, doma z Št. Jurja ob Taboru, ki živi že 34 let ,v Nemčiji. Kljub dolgim letom, ki jih je preživel ,V tujini, še prav rad prebira slovenske časnike in je že dolgo let naročnik «Domovine». Lansko leto bi bil praznoval zlato poroko, če bi se ne bil pred 24 leti ločil od svoje Še živeče žene. Krepkemu rojaku želimo še mnogo zdravih in veselih iet!' Zeleni oreh . Ko dosežejo orehi debelost drobnih sliv, jih lahko vkuhamo kot kompot. Godni so v juniju in še začetkom julija. Morajo pa biti še toliko inehki, da jih z lahkoto prebodemo z iglo. Pri-jbravimo jih tako, da vsak oreh na obeh kontih malo obrežemo in večkrat dobro prebodemo Z iglo (najbolj prikladna je igla za pletenje jhogavic). Nato denemo orehe v svežo vodo, da (jim vzame nekoliko pusti okus. Vodo moramo jvsak dan po večkrat izmenjati. Tako jih na-ynakajmo in izpirajmo skozi 10 do 14 dni. F Orehi v tem času počrnijo. Umijemo jih še "fcnk rat v sveži vodi, na to jih denemo v vrelo, iiekoliko osoljeno vodo. Dobro je, položiti jih, ko so nekoliko vreli, v svežo vrelo in osoljeno jvodo, ker tako bolj izgubijo grenkobo. Orehi lo kuhani, ko so toliko mehki, da jih z lahkoto jbrebodemo z iglo; tedaj jih ponovno pustimo jbez noč v mrzli sveži vodi. Naslednjega dne jih stresemo na sito in pustimo, da se posuše. Medtem pa skuhamo potrebni sladkor z malo iVode, da se potegne (špina). f Na vsako kilo orehov je potrebna kila sladkorja. Sladkorni raztopini dodamo v tenki krpici nekoliko skorje cimta in nekaj žbic. Ko jle kuhano, odstranimo krpico z dišavami. Do-|Iati pa je treba istočasno na vsako kilo orehov lok ene limone, ali pa nekoliko dobrega vinskega kisa, kar zboljša okus orehov. Orehe de-|iemo, ko so zavreli, v sladkorno raztopino in jned tem, ko tako vro 10 minut, posnemljemo 4>ene, ki se zbirajo. Potem stresemo orehe s Sladkorno raztopino vred v porcelanasto posodo in jih pustimo nekaj dni stati, da se dobro prepojijo s sladkorjem. Naposled jiji vložimo 1 v steklenice ali vrče. Raztopino sladkorja pa' še malo zavremo in jo, ko se je shladila, vli- j jemo na orehe. Orehi morajo biti popolnoma pokrit i s sokom. Posode dobro za vežemo s per- i gamentnim papirjem, pomazanim z beljakom ali gumo, tako da se papir prilepi na posodo in jo tako zanesljivo popolnoma zapre. Za kuhinjo Korenček z grahom. Korenček operi, ostrži in zreži, potem pa ga kuhaj pet minut v slanem kropu. Nato ga odcedi. Stresi ga nazaj v kozo in prideni za eno jajce sirovega masla. Kozo nato dobro stresi, da se ves korenček dobro zabeli, potem zalij pol litra vode ali juhe, osoli in dodaj tri kocke sladkorja. Kozo pokrij in tako kuhaj korenček pol ure, potem dodaj četrt litra izluščenega graha in nekoliko zelenega peteršilja. Tako skupaj naj vreta korenček in grah še dvajset minut. Medtem zmečkaj, oziroma zmešaj v skodelici za oreh sirovega masla in žličico moke. Ko si zmešala, prilij to ob vednem mešanju h korenju in kuhaj, da postane omaka gostljata. Potem prilij še osminko litra kisle smetane in pusti enkrat prevreti. Jed daj v skledi kot prikuho na mizo. Kolerabice s korenjem. Operi in olupi štiri kolerabice in približno osem korenov. Razreži jih na ploščice (rezine) in jih prevri v slanem kropu. Nato jih odcedi in stresi spet nazaj v kozo, prilij toliko kropa, da so pokrite, osoli in pokrite kuhaj, dokler niso skoraj mehke. Tedaj prideni eno dobro žlico masti (če imaš mast od pečenke, je še posebno dobro) in štiri olupljene in na kosce zrezane krompirje, nato naj vre dalje, da se tudi krompir skuha, kar traja približno pol ure. Nato zmešaj v lončku žlico moke in osminko litra mrzle vode, prilij h kolerabicam, dobro premešaj in naj vre še deset minut, potem je jed gotova. Daš kot prikuho h govejemu mesu. Cvrtje z zelišči. Pet jajc dobro stepi in primešaj eno žlico drobno sesekljanega zelenega petršilja in žlico drobn jaka ali pehtrana (lahko vzameš tudi meto). Mast razgrej v plitvi ponvi in ocvri cvrtje kakor omlete. Praktični nasveti Zaradi velike vročine se jajca hitro pokvarijo. Zato je vsem gospodinjam nujno priporočati, da jajca tedensko oddajajo, ker le tako ne bodo utrpele nobene škode. Gobe so začele zopet rasti in nabiralcem se nudi prav lep dohodek. Starši naj tudi otroke navajajo na nabiranje gob. Gobe režite na dolgo in tanko in jih sušite tako, da ostanejo lepo bele, ker le take se lahko draže prodajo. Stare in črvi-ve gobe sploh niso za prodajo. Suhe gobe prodajajte sproti, ker se cene hitro menjujejo. X Silna vročina. V Italiji je zavladala silna vročina. Bolnice so prenapolnjene od bolnikov, ki imajo solnčarico. Prav taka vročina je v Španiji in na Portugalskem in v Zedinjenih državah Severne Amerike. V New Yorku je zaradi vročine umrlo v nekaj dneh okrog 100 oseb. Celo na Madžarskem je letos taka vročina, kakršne že ni bilo 100 let. V Budimpešti so štirje ljudje umrli za solnčarico. X Potopljeni francoski parnik so našli. Po večdnevnem napornem iskanju so naposled našli potopljeni parnik «Saint Philibert». Parnik leži globoko v pesku, komaj 250 metrov od obale. Pesek ga popolnoma pokriva, tako da ga ni bilo mogoče opaziti od zgoraj. Kako bodo parnik dvignili, se še ne ve. Na vsak način pa bo dviganje skrajno težavno, ker se je parnik zaril v pesek in se je vrhu tega še obrnil tako, da za enkrat ne morejo v notranjost. Morali bodo najprvo s posebnimi napravami pesek odkopati. Z delom bodo pričeli takoj, ker potopljeni parnik zelo ovira plovbo v tej ožini. Kakor poročajo zadnje vesti, ni utonilo pri nesreči tega parnika le 400, nego okrog 550 ljudi. IX Čas vesoljnega potopa. V Carigradu se mudi že več časa nemški starinoslovec profesor Duesberg, ki proučava zlasti vprašanje vesoljnega potopa, o katerem beremo v sv. pismu. Carigrajskim novinarjem je rekel Duesberg:; «Vprašanje vesoljnega potopa zanima učenjake že dolgo. Danes je namreč nesporno do-gnano, da se je ta katastrofa res dogodila; to dokazujejo odkritja v mestu Uru, skozi katero je tekla reka Evfrat, in v mestu Kišu, ki se danes imenuje El-o-keimir,To mesto leži vzhodno od starega Babilona. Mesto Kiš je bilo sezidano že nekaj tisoč let pred Kristusom. Stalo je ob reki Evfratu, kar dokazujejo napisi. Po vesoljnem potopu je reka Evfrat spremenila svoj tok, vesoljni potop pa je obe mesti, Ur in Kiš, uničil. Ko so izkopali razvaline obeh mest, so videli, kako so se reči razvijale. Računi dokazujejo, da je moral biti vesoljni potop okoli leta 3300. pred Kristusom. X Rusija računa z dobro žetvijo. Sovjetski tisk napoveduje znaten porast izvoza ruskega žita. Z uvedbo motornih plugov je bilo obdelano mnogo doslej zapuščene zemlje in posejane z žitom. « X V Moskvi imajo zbiralnico ženskega mleka. V sovjetski Rusiji si privoščijo marsikatero novost. Tako so ustanovili v Moskvi zbiralnico ženskega mleka, v katero oddajajo svoje mleko matere, ki ga imajo več, kakor ga potrebuje njihova deca. Po podatkih, ki jih objavlja sovjetski tisk, je bilo zbranih od 30 žen 722 litrov mleka, ki so ga plačali po pet rublev liter. Poleg tega dobivajo matere, ki oddajajo mleko v zbiralnico, še posebno doklado pri preskrbi z živili. Seveda so žene, ki so v poslovnih odnošajih s to zbiralnico, pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Na ta način zbrano mleko razdeljujejo v prvi vrsti med delavsko deco. X Ribe na drevju. Med novimi ribami, ki jih je na svojem potovanju v vzhodnem tropičnem ozemlju našel ameriški prirodoslovec profesor Pearse, so tudi gotove vrste, ki se večji del svojega življenja izogibajo vode in rajši vsrkavajo zrak na kopnem. Na kopnem se počutijo prav dobro in plezajo zelo rade tudi na nižja drevesa in grmovje. Vzrok, zakaj se je telo teh rib prilagodilo življenju na zraku, je iskati v tem, da so tople stoječe vode, iz katerih prihajajo, včasih tako prenapolnjene z živalmi, da nastopi občutno pomanjkanje kisika. Vsaka riba, ki bi bila navezana pri teh razmerah samo na bivanje v vodi, bi morala zato brezpogojno poginiti. X Meteorji so zažgali braziiijski gozd. Časopisje poroča, da so 30. avgusta lanskega leta padli trije veliki meteorji v gozd ob reki Curac v Braziliji. Takoj nato je zagorelo lesovje in gozd se je v kratkem spremenil v ogromno goreče morje. Gorel je pragozd brez prestanka cele mesece. Preden se je zgodila nesreča, se je solnce nenadno pordečilo in nebo se je istočasno zmračilo. Potem je padel na zemljo ogromen oblak rdečkastega prahu, ki ga je bil poln ves zrak. Veje in listje se je pokrilo z debelo plastjo tega prahu, iz oblaka pa je bilo slišati sikajoč šum in trikrat je močno eksplodiralo. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Nov pastor. V neko nemško vas je prišel nov pastor. Prve pridige so se udeležili vsi farani, še celo gra-ščak je prišel. Kar pa je novi pastor pridigal, je šlo vsem faranom prav do jeter, posebno gra-ščaku. Novi pastor je namreč bobnel proti alkoholu. Po pridigi je bil povabljen novi pastor v goste h graščaku, katerega je prav skrbelo, kako se bo razvijala gostija brez pijače. Že so prinesli tretjo jed, gosjo pečenko, na mizo, ko je začutil graščak tako neznosno žejo, da se je ojunačil in vprašal pastorja, ali se hude besede, ki jih je govoril proti alhokolu, nanašajo tudi na požirek prav lahkega vinca. «Nikakor ne,* je odvrnil vljudno pastor, «jaz sem se že čudil, da pijete samo vodo.* mu je šepnil na uho pastor, bi imeli vi takega mačka, kakršnega sem imel davi jaz, bi bili tudi vi govorili proti alkoholu ...» Nerodna starost. Neža: «Ko so me na sodišču vprašali, koliko sem stara, prvi hip res nisem vedela, ali jih imam štiri in dvajset ali pet in dvajset.» Jera: cKoliko si potem rekla?» Neža: «Dvajset...» Ni šala. Sodnik: «AH ste v sorodu s tožencem?» Jurče: «Ne vem.» Sodnik: cKakšne šale so to?» Jurček: «Nikakšne šale, saj sem najden-ček...» Kino. Jože: cKinu se imam vedno zahvaliti za nekaj prijetnih uric.s Janez: «Ali tako radi hodite v kino?» Jože: «Ne jaz, ampak moja žena. A takrat grem jaz vselej v gostilno.* Ne razume. Zdravnik: «Pojdite v lekarno po zdravilo in Vzemite vsak dan po šest kavinih žlicb Bolnik: «Kako, gospod zdravnik, če imamo pa samo tri žliceb Listnica uredništva Zorence. Če želite, da notico javimo, nam pošljite dotični list! Bunčanh Mi bi prav radi priobčili vaše dopise, samo jih morate dati potrditi od kakega društva (s podpisom tajnika in z društvenim žigom). Zakaj to zahtevamo, smo že pred meseci povedali v listnici uredništva. Zlasti porok ne objavljamo brez takega potrdila, ker ne moremo vohati, če si ni kdo zopet izmislil kakšne ne' okusne šale, oziroma hudobije. iVsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. Zenita! oglasi, dopisovanja In trgovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov še posebej 2 Din. Znesek je priložiti naročilu. Oglasni oddelek »DOMOVINE«, Ljubljana, Prešernova ulica št. 4 Telefon št. 3492. Mlad samostojen kovaški mojster se želi poročiti s poštenim dekletom. Pismene ponudbe sprejema uprava «Domovine» pod šifro: «Mlad kovač*. 245 150 do 300 dinarjev na dan zaslužijo oni, ki imajo mnogo poznanstva. Za odgovor znamko! Kosmos, Ljubljana, poštni predal štev. 307. ' 229 Šoferska šola Gojko Pipenbacher, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 12. Zahtevajte informacije! 236 Išče se posojilo 6000 do 7000 Din na vknjižbo. Za pol leta se da 20% obresti. Ponudbe sprejema uprava «Domovine> pod šifro: »Zanesljiva vrnitev*. 24S Smrekovo lubje (čreslo) kupuje stalno Franc Čebular, usnjar na Igu Ljubljani. pri 238 SamostoSna vdova srednjih let se želi spoznati s preprostim gospodom v Belgiji ali na Holandskem. Ima veselje iti v svet. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro. «Morje». 249 Krasno posestvo, ki meri 12 in pol orala in je 15 minut oddaljeno od Slovenske Bistrice, proda Vinko Vrečko, Kovača vas, pošta Slovenska Bistrica. 246 Nove harmonike izdeluje in vse glasbene instrumente popravlja Jane v Ljubljani, Bohoričeva ulica št. 9. 195 Proda se lepo posestvo v izmeri približno 9 oralov zemlje (njive, vinograd^ sadonosnik, travniki in gozd) v občini Očeslavcih. Zemljišče je dobro obdelano, poslopje in preša pa v dobrem stanju. Natančnejše podatke glede prodaje daje Jakob Kovačič, posestnik na Očeslavskem vrhu, pošta Ivanjci. 247 200 Okrajne zastopnike za vse sreze sprejemamo; sposobne tudi proti fiksni plači. Pripravno za upokojene orožnike, učitelje itd. Pismene ponudbe sprejema: lUniom, zavarovalna družba v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7/lIL Birmansko darila kupite poceni in dobro pri H.Suttner Ljubljana 5 Prešernova ulica št. 4. Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od 44 Din navzgor. St 120. Kovinasta ura (anker) 44 Din, s sekundnim kazalcem 78 Din. St 121. Ista z Radiumom 58 Din, "s sekundnim kazalcem 94 Din. St 125. Budilna ura, 16 cm visoka, 49 Din, z Radiumom 76 Din. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto H. SUTTNER v LJUBLJANI 5 r--;——- Kajenje je strup. Vsakdo se lahko igraje odvadi zdravju škodljivega kajenja z našimi čE x -1 a b 1 e t a m i». Po 14 dneh je prenehal kaditi najstrastnejši kadilec, ako je porabljal naše tablete, ki so popolnoma neškodljive. 1 ovoj stane 30 Din in poštnina. Popolna kura 5 za-vojev 145 Din (10 zavojev 200 Din). Pišite še danes ponjel Proti pijančevanju je Trezocnol (dino zanesljivo delujoče, absolutno neškodljivo sredstva Zavoji po 45 in 75 Din. Popolna kura 200 Din. Naslov za naročila obeh preparatov: Aurora, Sekt 59, Novi Sad, Željeznička ulica br. 38. 86 Popoldne pri sestanku in pri kavi prav rada Zlatica vsem damam pravi: »Vem, da vam všeč je mole stanovanje in delo, ki ga laz opravljam zanje, da belo je in čisto, vedno snažno. Za mene to le vedno naiboll važno, da milo Zlatorog se uveljavi, ker. vse čistilne posle mi opravi.« Oj zlata Zlatica — glas gre okrog: nad vse je terpentinsko milo Zlatorog! (Nadaljevanje sledi.)' Fellerjev «Elsa-fluid» se dobiva v lekarnah in sličnih trgovinah v poskusnih steklenicah po 6 Din, dvojnih steklenicah po 9 Din ali v specialnih velikih steklenicah po 26 Din. Poitni zavitek z 9 poskusnimi ali 6 dvojnimi ali 2 velik'ma specialnima steklenicama 62 Din; trije taki zavitki samo 139 Din pri lekarnarju EVGENU V. FELLERJU, Stubica Donja Elsa-trg 360. Savska banovina. KJE TIČI VZROK? f V revmatizmu, trganju v skle- pih, iivčnih bolečinah? Mogo-, —-Vjr—J posledice preblajenja? Ve-JS^Ni^^' činoma je vzri k v takih pri-y merih nezadostna nega telesa. ^""jS^^^K^T^af Veliko ljudi rabi že čez 34 let WT ^f^ okrepčujoče sredstvo za olaj-) A »T t Sanje bolečin, hišno zdravilo _i/1^^«) kozmetikum: Fellerjev /% , ter si zna ohra- ^"iti stalno zdravje. Rabijo ga za mazanje in cenijo njegov učinek zoper kašelj, hripavost, bolečine r vratu in prsih, potem zoper hripo in nahod, rabijo ga tudi notranje pri neugodnem občutku itd. Storite tudi Vi tako, pomagalo bo tudi Yamf Zlatnino in srebrnino prodaja poceni in dobro svetovnoznana tvrdka H. SUTTNER LJUBLJANA 5 Prešernova ulica št. 4. novosti prstanov, verižic, zapestnic, naprsnih igel (brož) itd. jPredelavanje zlatih stvari; izdelovanje tudi po želji. ■i - -—- Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam -„:, pošlje zastonj in poštnine prosto H. SUTTNER v LJUBLJANI 5 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Mlinske kamne za belo in Črno meljavo, sita svilena, volnena in žična, jermena za vsakteri pogon, tudi za mlatilnice, in ostale mlinske potrebščine nudi najceneje Brcar & Comp. Ljubljana Kolodvorska ulica št. 35 Zahtevajte cenik Kdor oglašuje, ta napreduje! nn v 1 " Njihov vzrok in način zdravljenja s pomočjo eks- ZJVCne DOleZni. trakta (kot je «Kalefluid» D. Kaleničenka) iz živ- ljenskih žlez mladih živali. Že po enem tednu se občuti znatno izboljšanje, a po prestanem polnem kurzu nervoznost poneha in prejšnji bolnik postane zopet zdrav in energičen. Brezplačna literatura ^Zdravljenje bolezni*. Obrnite se na naslov: Beograd, Kralja Milana 15, biro «Kurir>, Miloš Markovič. «KalefIuid» prodajajo vse lekarne in drogerije. Dobiva se tudi v manjših steklenicah po 60 Din. a tople poletne dni Zahtevajte veliki brezplačni CENIK ln najcenejše odpr. tvrdke glasbil Jugoslavije MEINEL & HEROLD tovarne glasbil in harmonik prod. podr. MARIBOR št. 104. Brezjj^j^eni^)ouk v svlranju. Navodila v ceniku. Najnovejše dvokolo z motorčkom 1 '/< K. S., dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igrat in posamezni deli najceneje. Ceniki franko. ,.TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. Vrsta 4232-37 Otrokom so za igranje, skakanje in letanje ti čeveljčki neobhodno potrebni. Izdelani so iz čvp stega sivega platna, prilegajo se nogi, lahko se čistijo in so trpežni. Glasbila za vse! Violine .... od Din 89-— Gltare.....od Din 199— Trompete ... od Din 480-— Harmonike ... od Din 85*— Kromatlčne in klavirske harmonike, jazz-lnstrumentl. Vrsta 4235-37 Čevlji za tenis iz belega platna s podplatom iz krepa ali z vul-kanizlranim podplatom. Radi jih nosijo vsak dan v vročih krajih. Vrsta 4438-00 Platneni polčevlji za gospode z gumastim podplatom, izvrstni za popoldanske izprehode ob soparnih dneh. Vrsta 4541-05 Za vaše ljubljenčke so potrebni ko nastopijo poletni dnevi, lahki in higijenski čeveljčki. Evo jih! Neverjetno poceni so, iz belega lanenega platna, z gumastim podplatom. Nekoliko milijonov parov te obutve izvozimo v tropske kraje. Zaradi ogromnega povpraševanja nam je uspelo proizvajanje izpopolniti, cene pa znižati tako, da jih kupi lahko vsaKdo. Obiščite naše prodajalnice, prijetno boste iznenadeni z našimi novimi modeli In našimi neverjetno nizkimi cenami. Vrsta 1195-03 Tudi moda je zastopana pri teh čevljih. K lahki poletni obleki bele, sive ali drap-barve, okrašeni s paspulami raznih barv. Vrsta 1150-30 Evo čeveljčkov z živejšimi kombinacijami, takih, da po naravi ustrezajo vašemu kroju in vaši obleki. Za malo denarja vam je omogočeno nositi čevlje zadnje mode. Drap-platno, kombinirano z rjavim. Vrsta 2145-09 Te platnene čeveljčke z nizko gumasto peto smo vam pripravili v raznih barvah, in sicer sive, črne, drap in bele. Vrsta 1137-03 Poletni polčevlji iz belega ali sivega platna. Jako so lahki in udobni. Sivi za dnevno porabo, beli za izprehode. Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf R i b n i k a r. Urejuje Filip O m 1 a d i č. Za Narodno tiskarno Fran J ezeršek.