MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradnlttvo In upravni Maribor, Gosposka ul. 11 / Tolalon uradnlKva 3440, upravo 34M Uhaja raaon nedeljo In prašnikov vaak dan ob 10. uri / Volja moaoEno projoman v upravi aH po po>U 10 Oln, doatavljon na dom 13 Obi / Oglasi po eaniku / Oglasa oprajcma tudi oglasni oddolak »Jutra" v Ljubljani i Patini tek ovni račun 4L 11.400 JUTRA 99 Najnovejša svobodna država sveta OB SKLEPU AMERIŠKEGA SENATA 0 NEODVISNOSTI FILIPINOV. Te dmi se je zgodilo nekaj, kar je vsaj v novejši zgodovini brez primere: velela, ki je skoraj 35 let vladala v svoji Veliki koloniji, je dala tej koloniji svobo-jto. proglasila jo je za samostojno republiko, prebivalstvo glavnega mesta te republike je pa priredilo demonstracije in Protestiralo proti svobodi in neodvisno-vt|! Ta ženerozna velesila so Združene države Severne Amerike, kolonija jja Filipini. Slovenci smo znani kot dobri geografi, vendar bo naša širša javnost malo vedela o deželi, za katero gre. filipinsko otočje, sestoječe iz več tisoč j*j°kov in otočičev, spada zemljepisno k Malajskemu arhipelagu in tvori njega najsevernejšo skupino v Tihem oceanu. Nji-“°va površina meri 297.905 km2, torej Precej več kakor površina Jugoslavije, Prebivalstva pa je preko 12,000.000. Po tasi so Filipinci zmes prvotnih domači-®°v papuanske krvi in priseljenih Malaj-Jev. Od Špancev, katerih kolonija so pojili Filipini že v 16. stoletju, so sprejeli tjlipinci krščanstvo in so po ogromni ve-*'&i katoličani z nadškofom v glavam mestu Manili. Obenem so spredi tudi glavne elemente krščanske kul-^re. Njihova univerza v Manili je najsta-reiša in še sedaj najznamenitejša v vsej ^hodni Aziji in zahodnem ozemlju okoli ‘Ihega oceana. Nad Filipini so vladali Španci od srede 16. stoletja do 1. 1899., ko so se doma- v, mvjiLija uu i* h v/ ov ow» uuuia Clni pričeli upirati samovolji španskega Kavernerja in pa redovnikov, ki so eksistirali kolonijo. Osvobodilni boji, ki 50 se pričeli že leto poprej pod vodstvom Narodnega buditelja A g u i n a 1 d a, so ‘li precej srditi, odločili pa so jih mornarji Združenih držav, ki so Špance pobrili. Toda neodvisnost Filipincev je bl-a kratkotrajna. Aguinaldo je bil ujet in ^■Portiran, država je pa postala kolonija Združenih držav. Toda Američani so pokopali docela drugače kakor Španci. Usta ^vili so na Filipinih, zlasti pa v glavnem mestu Mamili, ki šteje sedaj že okoli «5.000 prebivalcev, močno industrijo, Rignili trgovino, uredili denarstvo in '■omet. Danes je filipinska trgovinska , °biarica velika in znana po vsem Ti-oceanu. Kot državljani ameriških praženih držav so pa imeli Filipinci tu-r razne druge koristi, smeli so se nemočno naseljevati v Ameriki in zlasti na ?avajih, smeli so trgovati povsod in uva-;®tl brez carine svoje pridelke v Zdru-žeJ)e države. , Prav to je pa tudi rodilo ameriški po-j?®t za osamosvojitev Filipinov. Ameriki magnati, v prvi vrsti sladkorni, bi e radi iznebili filipinske konkurence in zaprli filipinskim produktom meje s carinami, kar je seveda nemogoče, dokler so Filipini sestavni del države! Pri tem prizadevanju so se pa znašli roko v roki tudi z ameriškim delavstvom, ki se upira priseljevanju Filipincev v Ameriko, posebno v Kalifornijo, kjer jih je vedno več in odjedajo s svojim cenenim delom kruh belim. Tako, in še zaradi nekaterih manjših vzrokov, je nastal v Združenih državah pokret za opustitev kolonialne oblasti na Filipinih, ki naj postanejo neodvisna samostojna država. Iz pokreta se je rodil lani tudi sklep kongresa, po katerem se mora postopoma v 10 letih likvidirati ta kolonija. Predsednik Hoover je izrekel sicer svoj veto, a senat ga je te dni zavrnil, in sklep kongresa je postal pravomočen. Do 1. 1940 mora biti likvidirano na Filipinih vse, kar bi moglo pričati o odvisnosti od Združenih držav, in Filipini postanejo popolnoma suverena republika. Sicer pa so de iure že s tem sklepom senata. Kakor so se pa Filipinci okoli 1. 1900 borili za svojo neodvisnost, tako se sedaj — vsaj nekateri — upirajo tej dobrini, ki bo zanje problematične vrednosti. Izgubili bodo dolarsko valuto, svoje močne finapce, ameriška tržišča in možnost neoviranega izseljevanja njihovih delavcev, trgovcev in inteligentov v Združene države in njihove kolonije na Tihem oceanu. Zeto so priredili v Manili demonstracije proti — svobodi. To je na vsak način nekaj nevsakdanjega za sedanje pojme, ko se vsak najmanjši narod bori za popolno državno neodvisnost. Mimo tega se pa Filipinci boje tudi Japoncev, katerim zapirajo pot do tlhooceanskih kolonij, ki so jih po vojni dobili od Nemčije in pot agresivnega razvoja proti Novi Gvineji in Avstraliji. Tega se pa boje tudi nekateri Američani ter posebno Angleži, zlasti še, ker si Filipinci in Japonci rasno niso tako zelo tuji in se akademiki manilske in tokijske univerze že sedaj radi obiskujejo in bratijo. Nadalje je pa treba pomisliti tudi na to, da živi že sedaj na Filipinih več desettisoč Japoncev. Zaradi tega se je pojavil obenem s sklepom ameriškega senata proti vetu predsednika Hooverja tudi predlog o popolni mednarodni neutralizaciji Filipinov. Naj se pa stvari razvijejo v bodoče že kakorkoli, gotovo je eno, da nastaja s proglasitvijo samostojnosti Filipinov na Tihem oceanu docela nov položaj in nov kamen Spodtike, ki bi utegnil povzročiti še znatne zaplefljaje. Vsa znamenja pač kažejo, da dela bela rasa v Tihem oceanu pogre-ško za pogreško, kar bi se vse utegnilo še bridko maščevati tudi nad Evropo! Oemarša Anglije in Francre v Rimu ^OPULAIRE« ZAHTEVA POJASNILA RADI TIHOTAPLJENJA OROŽJA. — VTIHOTAPLJENJE 600 TANKOV NA MADŽARSKO. Rim, 28. januarja. Francoski In an *'eški poslanik v Rimu sta napravila perai pri italijanskem zunanjem mi-'''Strstvu diplomatski korak zaradi ransportov orožja na Madžarsko. No-j1 francoski poslanik de Jouvenel je clf} le tiho ulogo in je demaršo pred-®žil angleški poslanik, ki je hotel s sni prihraniti de Jouvenelu neprijet-njegovega prvega službenega Ktg v Rimu- sicer pa je bila izvršena e£>arša v najvljudnejši obliki. ^ ARIZ. 28. januarja. Socialistični Šm?I)u,aire<< zahteva v svoji včerai-11 jutranji izdaji z ostrimi besedami, *artSe vse* javnostf v celoti pojasni ha U? transnort italijanskega orožja Madžarsko. Samo na ta način se PROTI SANACIJSKEMU NAČRTU JE GLASOVALO 390, ZA PA LE 193 PO-SLANCEV. — DEMISIJA CELOKUPNE VLADE. — KOMBINACIJE TISKA. PARIZ, 28. januarja. Vlada Paula-Bon-courja je davi padla radi zadržanja socialistov, ki so odklonili tekom vso noč trajajoče razprave o sanacijskem načrtu vlade 5%o zvišanje vseh neposrednih davkov. Proti vladi, ki ie stavila vprašanje zaupnice, so glasovali socialisti in vse desničarske skupine, zanjo pa le radikalni socialisti in nekatere centruma-ške skupine. Proti vladi je glasovalo 390, za njo pa le 193 poslancev. Takoj po glasovanju so odšli ministri iz sejne dvorane ter se podali ob 7. zjutraj v EHzej, kjer so sporočili predsedniku republike g. Lebrunu odstop celokup-ue vlade. PARIZ, 28. januarja, Predsednik repu- blike Lebrun je pričel takoj v prvih do« poldanskih urah konzultacije z raznimi političnimi voditelji. Dozdeva se, da bo z ozirom na tendence, ki so se pokazale pri usodnem glasovanju v zbornici, le zelo težko najti primerno podlago za rešitev Iz nastalega položaja. Predsednik zbornice Bouisson je sklical naslednjo sejo zbornice v torek in se bo na nje) bavil plenum s predlogom proračunskega provizorija, ki je sedaj oproščen težavnega problema sanacijskega predloga. V političnih krogih se domneva, da kaže še uajlepše izglede kombinacije s Chau« tempsom kot ministrskim predsednikom in notranjim ministrom ter Herrlotom kot zunanjim ministrom Radikalna revizija vojnih dolgov PO VOLJEN SPREJEM ANGLEŠKE NOTE V WASHINGTONU. PLAČANJE DOLGOV S PAVŠALNO VSOTO. WASHINGTON, 28. januarja. Angleška nota o vojnih dolgovih je bila sprejeta v ameriških uradnih krogih zelo povoljno. Smatra se, da pogoji, ki 11 postavlja angleška vlada za pričetek pogajanj z ameriško vlado, ne preprečujejo diskusije o vzpostavitvi zlate podlage Angliji. Finančni in gospodarski strokovnjaki, ki jim je sedanja ameriška vlada v sporazumu z Rooseveltom poverila proučevanje raznih finančnih vprašanj, predvsem vprašanje vojnih dolgov, nadaljujejo svoje delo in so že, kakor se zatrjuje, razpravljali o možnosti radikalne revizije vprašanja vojnih dolgov. Po njihovem mnenju bi se mogli vojni dolgovi, katerih plačilo zahte- va Amerika od evropskih držav, reducirati na ta način, da plačajo evropske države Ameriki neko pavšalno vsoto. Za angleški dolg bi znašala ta vsota okrog 750 milijonov dolarjev. Novi predsednik Roosevelt je takoj, čim mu je bil izročen tekst nove angleške note, izjavil novinarjem, da zaenkrat v tej zadevi ne more dati nobene izjave. Zatrjuje se, da Roosevelt ne bo dal svojega odgovora na to noto preko sedanjega državnega tajnika za zunanje zadeve Stimsona, temveč da bo v dogovoru s Hooverjem dopustil, da ostanejo pogoji Anglije In suspenso, dokler se ne bodo pričela v pričetku marca službena pogajanja. bodo mogli v bodoče preprečiti taki in podobni škandali ter se bo le tako moglo koristiti miru in svobodi narodov. IJst roti francoskega predstavnika pri Društvu narodov, naj se zaveda svoie velike odgovornosti. PARIZ. 28. januarja. Z Dunaja se poroča, da ie tamkalšnii »Abend« objavil vest svojega budimpeštanskega dopisnika, ki poroča, da ie kupila Madžarska v Itallii veliko število avtomobilov znamke »Balilla«, ki so dejansko le majhni maskirani tanki, katerih zadnii sedež in opremljen z dvema strojnicama. »Abend« trdi, da le •rilo v pretokom tednu uvoženih na Madžarsko 600 takih tankov. .:*■ * "■ or *■ vrT-'* Žaganje kancelarja Schleicherja BERLIN, 28. januarja. Pod rfaslo-vojn »Hitler — vojni minister!« piše »Deutsche Allgemeine Zeitung«, da bi bil Hitler pod nekimi okoliščinami pripravljen prevzeti v po dr. Schach-tu rekonstruiranem kabinetu portfelj ministra za državno obrambo, da bi tako pripravil tla za poznejši prevzem državnega kancelarstva. V tem primeru bi zahtevali narodni socialisti za se tudi notranje ministrstvo, da bi tako končno vendarle mogli razčistiti vprašanje upravnega razmerja med državo in Prusijo. Nadalje nameravajo narodni socialisti zahtevati zase tudi prometno ministrstvo. List ugotavlja, da prinaša to vest sicer le kot kronl-stično beležko, vendar pa zato ni Izključeno, da se Hindenburg vendarle ne bi ogrel za rekonstrukcijo kabineta z dr. Schachtom na čelu. Delo rszorožitvena konference ŽENEVA, 28. januarja. V začetku včerajšnje seie urada razorožitvene konference ie sporočil predsednik Hendersort, da je prva seja glavnega odbora razorožitvene konference, ki je bila napovedana za 1. februar, preložena na 2. februar. V političnih krogih se pripisuje ta odgoditev iniciativi francoske vlade, ker ne more Paul-Boncoun ki hoče sam iznesti francoski načrt o varnosti In razorožitvi’ zaradi notranje-političnih zadev ored 2. februarjem zapustiti Pariza. Včeraj je urad razpravljal o kemični in bakteriološki vojni. Pri razpravi o vojni s pomočjo strupenih plinov se ie orvlč .pokazalo, da sta Anglija in Amerika napravile več pripomb proti preveliki dalekosežnosti odredb o prepovedi take vojne. JUGOSLOVANSKO SMUŠKO PRVENSTVO. BOHINJ, 28. januarja. Ob 9. uri dopoldne je bil start 18 km dolgega smuškega teka kot prve točke v tekmovanju za jugoslovansko smuško prvenstvo. Od 77 prijavljencev je start2lo 69 tekmovalcev. Po nekem neuradnem poročilu so bili doseženi naslednji časovni rezultati: 1. Šimunek (CSR) 1:19.36; 2. Bartom (CSR) 1:19.46; 3. Leupold (Nemčija) 1:22.10; 4. Kadavy (ČSR) 1:22.40; 5. Czech (Poljska) 1:23.37 ; 6. Maruszar (Poljska) 1:24.25 ; 7. Berych (Poljska) 1:25.35 in 8. Joško Janša (Jugoslavija) 1:26:05. Herbert Jurič iz Maribora je dosegel čas 1:38.25. KRALJICA PRI SVETOSAVSKI PROSLAVI. BEOO.RAD, 28. januarja. Med včerajšnjimi proslavami praznika sv. Save je treba zabeležiti tudi proslavo beograjskega Ženskega društva, pri kateri sta sodelovali tudi kraljica Marija in kneginja Olga. POSLEDICE ZIME V ROMUNIJI. BUKAREŠTA. 28. januarja. P0 hudih snežnih metežih je vso Romunijo preplavil val ostrega mraza. Doslej je zmrznilo že 22 ljudi. V bližini mesta Bacaua je napadla skupino delavcev, ki so bili zaposleni s čiščenjem proge, čreda volkov in jih raztrgala. V Bukarešti so zabeležili danes 29 stopinj Celzija pod ničlo, v Bukovini pa celo nad 30 stopinj. Več oddaljenih orožniških postaj morajo oblasti nreskrbovatJ z živežem s pomočjo letal Dnevne vesti Proslava praznika sv. Save Splošna dopoldanska proslava in večerna plesna prireditev. Včerajšnji praznik velikega prosveti-telja sv. Save je tudi letos Maribor praznoval zelo slovesno. Ob 9. uri dopoldne je bila v pravoslavni kapeli v Melju slovesna služba božja. Ob 11. uri pa je bila v veliki dvorani Uniona dopoldanska skupna proslava, ki se je je udeležila šolska mladina in občinstvo v tako velikem številu, kot še nobeno leto. Navzoči so bili ravnatelji vseh mariborskih srednjih in meščanskih šol ter šolski upravitelji osnovnih šol, nadalje zastopniki vseh državnih uradov, mestne občine in zastopniki raznih narodnih društev. Po svečanem cerkvenem obredu, ki ga je opravil prota g. Trbojevič in po rezanju kolača, ie prečita! slavnostni govor vseučiliške-ga profesorja dr. Laze Popoviča g. Doj-činovič. Mešani zbor državnega učiteljišča je zapel svetosavsko himno, nato pa še Mokranjčev rukovet narodnih pesmi iz Ohrida. Sledile so deklamacije o sv. Savi, ki so jih srčkano podajale mlade deklice. Pevski zbor državne realne gimnazije je zapel tri Adamičeve, ki so vse zelo ugajale. Po nastopu pevskega zbora tukajšnje klasične gimnazije z antitonami iz staroslovenske službe, je bila proslava zaključena z deklamacijo »Orač na Topoli«. Po oficielni proslavi se je razvila ob zvokih vojaške godbe prijetna zabava. Pri tej priliki je bilo borato obdarovanih večje število siromašnih družin; skoro vsa mladina pa je bila pogoščena z obloženimi kruhki in s slaščicami. Pri vhodu v dvorano sta ljubeznivo sprejemala vse goste domačin proslave polkovnik g. Božo Putnikovič in predsednik pravoslavne cerkvene občine g. Jakob Perhavec. Tudi večerne proslave, ki je potekla v prav prijetnem razpoloženju, so se udeležili zastopniki vojaških in civilnih obla-stev ter raznih narodnih društev. Osebna vest. Pred plesno komisijo pod predsedstvom vladnega svetnika dr. Ul-berta v Gradcu je napravil te dni z odličnim uspehom izpit za strokovnega učitelja plesa znani mariborski plesni strokovnjak, učitelj g. Ludvik Simončič. Izročitev odlikovanja v gledališču. Pri nocojšnji predstavi »Nevihte« bodo ge. Šteli Dragutinovičevi izročili odlikovanje, ki ga je bila pred kratkim deležna. Zaslužna umetnica bo prejeja odlikovanje po prvem dejanju. To bo obenem poslednja uprizoritev »Nevihte«. Anketa o Velikem Mariboru. Na Svečnico dopoldne bo v mestni posvetovalui-ci anketa o Velikem Mariboru, na katero so vabljeni župani iz mariborskih okoliških občim, in sicer iz Krčevine, Košakov, Rošpoha, Kamnice, Pobrežja, Zrkovc, Studencev, Teznega, Radvanja, Peker in Limbuša. Občinskega kuluka ne bo več. Ožji, pa tudi širši finančni odbor sta temeljito prerešetala letošnji proračun, ki je sestavljen v znamenju skrajne štednje in upoštevajoč plačilno zmožnost davkoplačevalcev. Tako je v proračunu črtana marsikatera postavka izdatkov mestne obči-h'e, med dohodki pa je črtan tudi kuluk. Na prihodnji proračunski seji, ki bo v torek 31 t. m., bo imel priliko o letošnjem proračunu razpravljati še občinski svet. Novi komisar mariborske brivske zadruge. Banska uprava je razrešila dosedanjega komisarja mariborske brivske zadruge g. Frana Novaka dolžnosti im na njegovo mesto imenovala banovinskega pristava g. Borisa Modrijana. • Zagrebčani bodo obiskali naše Pohorje. Hrvatsko planinsko društvo priredi jutri skupen izlet na Pohorje k Mariborski koči. Hrvatski planinci se odpeljejo drevi iz Zagreba in prispejo ob 23. uri v Hoče, odkoder krenejo takoj k Mariborski koči. Izletnike bodo sprejeli pri koči funkcionarji mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva. Zanimivo predavanje na Ljudski univerzi. Sinoči je imel v skoro polni dvorani bivšega kina v Kazini zelo zanimivo predavanje primarij oddelka za ušesne, nosne in vratne bolezni v tukajšnji splošni bolnišnici g. dr. Janko Dernovšek. Po splošnem uvodu o človeku, njegovem telesu, glavnih orgnnih in boleznih, se je bavil v poljudnih, vsakomur razumljivih besedah podrobnejše najprej z najvažnejšim, za človeka najdragocenejšim organom, očesom. Nazorno je prikazal delovanje očesa, njegov ustroj, bolezni in sredstva za izboljšanje vida. Sledila sta opisa ušesa in pa nosu s sosednjimi organi, s katerimi so vsi opisani deli človeškega telesa v tesni odvisnosti in zvezi. Mnogoštevilni poslušalci so se g. predavatelju toplo zahvalili za njegova izvajanja, kakršnih bi bilo treba še več za širše sloje našega mesta. Maribor za Maribor. Včeraj popoldne ie imel širši odbor pomožne akciie pod predsedstvom mestnega župana dr. Li-polda svojo zadnjo sejo pred velikim koncertom y korist pomožne akcije za siromašne sloje mesta Maribora. Sklenjeno je bilo, da bo koncert z izbranim sporedom v torek 7. februarja ob 20. uri v vt liki dvorani »Uniona«. Pri koncertu bodo sodelovala mariborska pevska društva »Glasbena Matica«, »Jadran«, »Drava« in »Maribor« ter tukajšnja vojaška godba. Spored koncerta bomo objavili v prihodnjih dneh. Vsa mariborska javnost se poziva, da z veseljem poseže po vstopnicah, ki jih bodo razprodajale v prihodnjih dneh požrtvovalne mariborske narodne dame in da tako vsak posameznik, ki to le količkaj zmore, doprinese svoj obolus na žrtvenik ljubezni do bednih, lačnih in prezeblih someščanov. Pod ge- Zadruga »Mariborski teden«. Pretekli četrtek zvečer je bil v mestni posvetovalnici ustanovni občni zbor zadruge »Mariborski teden«. Pri ustanovitvi so bili zastopani tudi gospodarski krogi in ustanove tujsko prometne zveze. Ustanovni občni zbor je vodil mestni župan g. dr. Franjo Lipold, ki je kot predsednik pripravljalnega odbora poročal o dosedanjem delu »Mariborskega tedna«. Nato so bila prečitana zadružna pravila, ki so bila soglasno sprejeta. Sklenjeno je tudi bilo, da prevzame nova zadruga vse premoženje pripravljalnega odbora in vse agende. Sledile so volitve, pri katerih je bil izvoljen za načelnika zadruge župani g. dr. Lipold, za podnačelnika podžupan Golouh, v odbor pa: senator g. dr. Ploj, industrijec g. Drago Roglič, predsednik gostilničarske zadruge g. Gjuro Valjak, bančni blagajnik g. Josip Loos in g. Alfonz Gilli; v nadzorni odbor: g. inž. Oskar Dračar, g. Henrik Saboty in g. Ferdo Pinter. Pri raznoterostih je bilo sklenjeno, da ostanejo odslej prireditve »Mariborskega tedna« stalna inštitucija. Na. odno sledalijte Trgovske in prepisne kn:ige v največji izbiri: Zlata Brišnik, Slovenska 11. n KRASNI DUNAJSKI FILM ITRAUSOV VALČEK Gustav F, 6htlch Od sobote 29. dalje KINO UNION •< sloitn »Maribor za Maribor« naj se zgrne v velikem samaritanskem delu vse, kar nosi v prsih pravo srce na pravem mestu! Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 30. t. m. ob 20.15 ima naš veleza-služni kulturni delavec g. dr. Henrik Tuma iz Ljubljane zelo interesantno predavanje o beneških Slovencih, ki je vzbudilo v Ljubljani splošno pozornost. Pokazal nam bo zgodovino, kulturni, politični in gospodarski položaj naših južnih bratov onstram meja, in sicer na podlagi mnogih projekcij! V petek 3. februarja predava ga. Copeland, lektorica angleščine na ljublianski univerzi o temi: »Škotska, moja domovina!« Glede ugotovitve vzroka požara, ki je nastal v četrtek zvečer v tekstilni tovarni Doctor in drug in je bil po zaslugi vrlih gasilcev kmalu omejen in pogašen, se je včeraj popoldne sestala na kraju požara posebna komisija, v kateri so bili gg. mestni gradbeni nadsvetnik inž. Černe, magistralni svetnik Rodošek, zastopnika mestne policije nadzornik Goršič in poveljnik straže Finžgar, poveljnik mariborskih gasilcev Voller in dimnikarski mojster Pucelj. Kljub natančni preiskav' ni bilo mogoče ugotoviti pravega vzroka ognja, dopušča se pa domneva, da ga ie povzročila pregreta napeljava parne kur 'ave. Zgorelo je precej beljenega bombaža v poisirovem stanju, več lesenih polic •n pa del lesenega ostrešja sušilnice. Skupna škoda je bila precenjena na približno 40.000 Din. Trgovine na Svečnico v Mariboru zaprte. Po sklepu uprave Združenja trgovcev ostanejo trgovine na Svečnico 2. februarja v Mariboru ves dan zaprte. Lutkovno gledališče Sokola matice v Narodnem domu uprizori v nedeljo 29. t. m. ob 15. uri Frana Milčinskega »Mogočni prstan« narodno pravljico s petjem in godbo, I. del — 4 slike. P. p. Zanimiva sta ta dvojčka, ki po vsem svetu nas pozdravljata in se nam v raznih ulogah predstavljata. Pristaneta v Rimu v Petrovem pristanu in sta Papa Pius v Vatikanu. V Italiji sta med prepovedanimi političnimi tipi in se skrivata v bivši stranki PiPi. Iz Italje kot apostola Peter in Pavel potujeta po svetu per omnia seculorum — seveda — per pedes apostolorum. Prideta v mesto, se znajdeta v kinu grajskem ali kinu Union in postaneta iz svetnikov Pat in Patašon. V prosti naravi živita od kruha in vode in ustanovita društvo Prijatelja prirode. Od Čistega zraka jima je glas Čist in zvonk, pod milim nebom igrata ping pong. Utrujena kot peš potnika imata dolge hoje zadost’ in se dasta poslati v Jugoslavijo per post. V Ljubljani se delata kot velika prirodna prijatelja in se lavita kot planinska pisatelja, ki ob ki-slozeljnem trebuhu pišeta a la Jos. Oblak zgodbe o Planinavsu in Planinuhu. Končno se kot poredna potepuha vrneta pred domači dvor in prispeta v Maribor. Polna pohorskega poleta postaneta Pohori-cus poeta in se vržeta na planinska kritiko in izdata Pohorsko politiko. Tu doma pošteno Pekrčana pijeta in rasteta in se razvijata v dva najmočnejša PP, ki iu vzdržuje mariborski SPD — in ki ju ne podre noben potres, predstavljajoča zdaj Planinski ples. Pika! Repertoar. Sobota, 28. januarja ob 20. uri »Nevihta« Zadnjič. Znižane cene. Izročitev odd kovanja ge. Štefi Dragutinovičevi. Nedelja, 29. januarja ob 15. uri »Viktorija in njen huzar«. Gostovanje tenorja Petra Burje, — Ob 20. uri »Pri belem konjičku«. Ponedeljek, 30. januarja. Zaprto. Torek, 31. januarja ob 20. uri »Grofici Marica«. Red C. Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastajanje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje, odpravi naravna »Fran* Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Fran* Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. te 2? to »t ni se >12 P, V{ ne ki de tl Ir Di G k, žj ii KRASNI DUNAJSKI FILM ITRAUSOV V*» LČEK“ C ustav Frdhllch Od sobote 29. dalje KINO UNION Nočno lekarniško službo itna prihodnji teden Sirakova lekarna »Pri angelu varim« na Aleksandrovi cesti. Letna skupščina zelene bratovščine. Pedni letni občni zbor podružnice Slovenskega lovskega društva v Mariboru bo v nedeljo 12. februarja ob 10. uri v lovski sobi hotela »Orel«. Zadruga prevozniških obrtov v Mariboru ima redni letni občni zbor prihodnjo soboto 28. t. m. ob 19. zvečer v dvorani restavracije Halbvvidl v Jurčičevi ulici. Udeležba je za vse člane obvezna! Današnji trg je bil radi hude zime slabo založen, pa tudi slabo obiskan. Cene blagu sicer niso poskočile, čeprav ga je bilo malo na trgu. Nekaj živahnejša kupčija je bila na slaninarskem trgu. Na trgu za seno je stalo pet voz sena in dva voza slame. Uradni list dravske banovine objavlja v letošnji 7. številki: uredbo o posredovalnem postopku; spremembe in dopolnitve navodil za poslovanje s Poštno hranilnico; objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu; spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine in razne objave iz »Službenih novin«. O hiši Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru. Občinstvo, ki je zainteresirano na konkurzu Kmetijske eksportne zadruge, je gotovo postalo pozorno radi pisanja »Volksstimme«, da je bila hiŠs prodana le za 854.000 Din, dočim je stala zadrugo skoro 2,000.000 Din. Kakor stno se na merodajnem mestu prepričali, Pa krivda na tej razliki ni v prodaji, ampak v brezvestnem razmetavanju zadružnega premoženja po bivših vodjih zadruge-Hiša je bila ocenjena po dveh sodno zapriseženih cenilcih na 852.500 Din in so se vršile skupno tri prodaje, in sicer dve področni in ena dražba. Dasi so se dale objave v vse važnejše liste in dajale ra-devolje informacije, je bila v vseh treh primerih vedno ena sama reflektantkai in to tvrdka Pinter & Lenard, železnin* v Mariboru. Pač pa so se v prodajo vmešavali ponovnokrat razni ljudje, ki s° povzročili konkurzu samo znatne stroške. Prodaja na drug način kakor proti gotovini pa je danes, ko so hranilne knji' žice tako nizko v tečaju in zavodi nelikvidni, za konkurz, ki mu je nalog3 vse spraviti v denar in ga razdeliti rad upnike, seveda nemogoča, neglede o* to, da se po zakonu pri vsaki dražbi m®' ra plačilo izvršiti v denarju. Zadevfle opazke v označenem listu povzročajo v marsikaterem izmed tisočev upnikov ne-sporazumljenja. Kako daleč je segalo zapravljanje zadružnega premoženja, o teh* bo javnost kmalu poučena, ko bo zadevna preiskava dokončana, ker bi bilo danes še prezgodaj pisati o tem. Hud mraz pritiska. Davi ob 7. uri h* kazal toplomer 10 stopinj pod ničlo; mj' nimalna temperatura je bila 112 s-topini' tlakomer je kazal pri 13 stopinjah 746.1' , reduciran na ničlo pa 744.5; relativfl* vlaga 88; padavin ni bilo, piha pa sevr rozahod-nik. Požarna hramba delavnice državnih »eznic Maribor priredi dne 1. februar)3 svojo tradicionalno veselico v prostori3 gostilne gospe Fani Slugove v Studencih1 Cisti dobiček je namenjen bolnim tov3" rišem! va Gi tac va lo> »h IS! Za ie Sv. Sže koc hle l dna S kva želj v r »lej Vse Vesi P cih n o« J-K N, ?b 6 n< »snt: K Mov Pope *avj hied V 'lOlej »ilo KRASNI DUNAJSKI FILM •r ITRAUfOV VALČEK Gustav FiShllch Od sobote 29. dalje KINO UNION Grajska klet. Danes zvečer ob pol 1°' uri dobite sveže morske ribe, najbolj^ izbrane vrste. Pohorski ples, ki ga prirede magistral' ni uslužbenci 25. februarja v Narodne*" domu, bo najprivlačnejša prireditev 1* tošnje sezone. Plesna šola Sokola I. bo zopet jutri t nedeljo ob pol 20. uri v zgornji dvof*^ Narodneza doma! Pri influenci skrbite, da bo želodec * črevesje z uporabo naravne Franc-JoŽ*' fove grenčice večkrat temeljito očišČ^ »Ovc 'ikin ko. fiab; 'n sl Kc * G v ta: fct f eneg S: le vati bo, e fozlt k kj J11 ' r? ir Mednarodne skakalne tekme v Mar»boruv 2. februarja 1933 ob 14. uii na skakalnici pri Belnavi J* Jo r: e«a kazal £nk« b'l p ca-ni, Potre Htie s; i Obrtno gibanje v lanskem letu. V preteklem letu je bilo v Mariboru izbrisanih 270, izdanih pa 220 obrtnih pravic. Grajski kino. Od danes pa do vključno torka vel»ki športni in ljubavni film: *Ajpski raj«. 'l’o je iilm krasnih narav-rih posnetkov, srčkane vsebine, nedosegljivih športnih senzacij. Vsakdo pride svoj račun. Mnogo komike in smeha, ripravlja se: »Johann Orth, rdeči uad-'oivoda«. Velik ljubezenski roman iz tajska arhiva habsburškega dvora. Film, 1 nam pripoveduje o ljubezni nadvojvo-eJohanna Salvatorja in o škandalih na absburškeftn dvoru za časa, ko je imel Slavno besedo nadvojvoda Albrecht, Imagovalec pri Custozi. Kino Union: Od danes, sobote, dalje prvovrstni film »Straussov valček« * ^stavom Frohlichom in Hansom Jun-, h^annom. Ta izborni film prikazuje . benje, slavo in ljubezen velikega Jo-1 toh,Da Straussa in njegovega sina. Film jo vJsi g}asl)e’ spremljane od očarljivih p kov j h melodij. Ena najboljših utog Ustava Frohlicha. Gospod Povhe, najboljši slovenski humorist, gostuje nekaj dni v Veliki ka-yarnl. .Smučarji v nedeljo 29. t. m. vsi na me- "*, Kakor smo v včerajšnjem razpisu [davili, prireja Zimsko-sporbni odsek Maribora skupni izlet na Kozjak. ^ ^četnike in manj izvežbane smučar-Sv r Urbana, za izvežbane dalje na T1' Križ—Sv. Duh s smukom v Falo, ter Večernim vlakom v Maribor. Zbirali-r-® Pri gostilni pri »Treh ribnikih«, od-oder se prične smuk ob 8. uri. Vodja e*a bo g. V. Golubovič. . Lovci s Pobrežja priredijo v soboto, J« 4: februarja v gostilni Mottl (prej Ba-j ■' Ra Pobrežju lovski venček. Godba ^artet Richter. Začetek ob 19. uri. Po bo prevažal udeleženec s Pobrežja ‘' 'besto avto. Ker je čisti dobiček «a-e!lien pomožni akciji Pobrežja, vabimo se lovske in strelske prijatelje, da se te Jelice v velikem številu udeležijo. Prostovoljno gasilno društvo v Studen-t “das prosi, da bi našo notico z dne 21. ‘hi. popravili v toliko, da ni pomagal ^ nabiranju članov za studenško dru-ž £ njegov bivši blagajnik skupno z za-,®«tim uradnikom g. H. N., ampak ta-yatni blagajnik godbenega odseka g. Nove osnovne šolo. V preteklem letu g bilo v dravski banovini ustanovljenih hovjli enorazrednih in dvorazrednih vsftovnih šol. Kočni promet ustavljen. Direkcija trečne •ovbe je zaradi plavajočih ledenih plošč rvolnoma ustavila promet na Donavi in avi- Ustavljen je tudi lokalni promet Beogradom, Zemunom in Pančevom. Siti Krade. Sinoči okrog 23. ure je I brezposelni viničar France K. s J0 v‘°™h v branjarijo Veronike Punču-,rc v, rankopanovi ulici. S precej ve-ktni dletom je odtrgal pri oknu leseno ta Ta, ^l1*0 in se splazil v bara-• Nemoteno si je prižgal svetilko in si ih iSaI na / ,^. \ raznimi jestvinami KuŠal pobegniti. v temi hipu ga je pri- jel stražnik in ga odgnal na policijo. Tam je pri zaslišanju priznal vlom, zagovarjal pa se je, da ga je k temu prisilila ve lika beda, ker je brez posla in sredstev in ne more na pošten način preživljati svoje družine in sebe. Tatinski par Josip in Marija. Pretekli I četrtek zvčer jo policija aretirala 37-let-|no Marijo Vogrinovo. nevarno in spretno [ tatico, ki ima na vesti že cel rožni venec I malih in velikih grehov. Po intenzivnem I poizvedovanju se je namreč posrečilo tu-! kajšnjim policijskim agentom dognati, da sta Vogrinova in njen koruznik Josip Fekonja izvršila zadnjih dni v Mariboru več drznih tatvin. Ugotovili so, da je Vogrinova prejšnji teden pri belem dnevu vlomila v podstrešje hiše g. dr. Zorjana v Maistrovi ulici in odnesla pleteno košaro, polno moškega in posteljnega perila, v vrednosti 1500 Din, njen pritožnik pa je vlomil v sobo natakarice v gostilni Ko-| štemaj v Prečni ulici in ji ukradel 9300 Din gotovine in nekaj zlatnine. Ko je Fekonja zvedel, da so Vogrinovo, s katero sta živela skupno pod tujim imenom, aretirali, je brez sledu izginil iz Maribora in je izdana za njim tiralica. Vogrinova. in Fekonja pa imata na vesti še drug zločin, ki sta ga izvršila pred štirinajstimi dnevi v Gradcu. Ko sta se klatila po graškem mestu, sta nekega večera vlomila v privatno stanovanje Bondya in odnesla razno beneško zlatnino v vrednosti okrog 50.000 Din in pobegnila. Ko so Marijo na policiji paslišali* je tatvino pri dr. Zorjanu priznala, vlom v Gradcu pa je odločno zanikala. Tudi je izpovedala, da Fekonja denarja, ki ga je ukradel Koštomajevi natakarici, še ni zapravil. Pri hišni preiskavi so našli v njenem Stanovanju skoro vso blago, ki ga je pokradla v zadnjem času. Danes dopoldne je policija tatinsko Marijo izročila tukajšnjemu sodišču. , Lep začetek. Nedavno stmo beležili razveseljivo vest, da je človekoljubna ak cija naše agilne Protituberkuloznc lige za zgradbo azila za tuberkulozne našla v Mariboru dober odziv. Ze prvi mesec prinaša fondu lepe vsote, ki so javnosti najlepši dokaz, da se ta plemenita akcija li ge pri nas vsestransko podpira. Že dose-daj se je v tem prvem mesecu, in sicer do vključno včeraj, nabral znesek Din 11.953, torej škoro 12,000 dinarjev. To je '»sekakor lep začetek, ki opravičuje vse vanj položene nade. Pri tem pa je treba upoštevati še to, da inkasanti lige še niso mogli poseliti vseh hišnih lastnikov, tako da pobiranje za mesec januar še ni koučano. Hišni lastniki, ki še niso izročili nabranega denarja za prvi mesec, se naprošajo, da hranijo denar in ga izroče cventuelno šele pričetkom prihodnjega meseca skupaj s prispevki za februar. Štetka Dragutinovičeva K DANAŠNJI SLOVESNI IZROČITVI REDA SV. SAVE. Sedim ji liasproti, gledam ji v oči in ona mi pripoveduje... Leta 1894. so dobile njene misli in težnje razmaha in poleta in kakor bi se utrnila zvezda, se je tam nekje v daljavi zablestelo jaspo m čisto: gledališče. Njena duša je bila prežeta z ljubeznijo do umetnosti: velik zaklad jo je težil in hotela ga je razdeliti med one, ki čakajo tega velikega trenutka. Pot jo je vodila k najgenialnejšemu hrvaškemu dramatičnemu umetniku tedanje dobe, režiserju Dragotinu Freuden-reichu, katerega oče je bil ustanovitelj zagrebškega oz. sploh hrvaškega gledališča. Nadarjena adeptka dramatične umet nosti ni delala svojemu učitelju mnogo truda. Njena izredna inteligenca in nenavadna nadarjenost sta pripomogli, da je imela v kratkem času naštudiranih lepo vrsto ulog. In tako je prišel oni veliki dan, ko se je njena noga dotaknila odra v Grobiš-nom polju, kjer je debatirala v »Graničarjih«. Igrala je glavno nlogo »Maco*. S svojim krasnim glasom, zmožnim najpopolnejše modulacije in lepo dikcijo si je pridobila publiko. Umetnice Krista Riokova, Otilija Špuma, Dobrovoljna, Gu-sti Danilova in druge so jo sprejele v svojo sredo. Veliko kamenja in trnja je bilo na tej poti: mlada svečenica je ponižno it* vdano sklonila glavo v prepričanju, da niti veličina niti lepota niti umetnost ni popolna brez trpljenja jn tudi življenje največjega umetnika ni po-]x>Uk> brez bolečine. Šteta Diagutinovice va jo črpala iz svojega bogatega duševnega zaklada: marljivo jo študirala in v nočeh brez spanja je vdihavala svoj dih vsem žalostnim in veselim bitjem in jih s svojo globoko čuvstvenostjo približala ljtadem. Od tistega časa se začenja era njenega velikega umetniškega dela: poglablja se z izredno lahkoto v ustvarjenje noviu ulog, njena globoka čuvstvenost jo vedno sili k popolnemu izživljanju. Živi samo umetnosti: daje sc ji vsa z vsem mišljenjem, z vsemi fizičnimi m duševnimi zmožnostmi: vse ustvarja samoniklo, naravno. Vedno išče nova pota. Vsaka beseda m kretnja pri oj e j pomenja soglasje življenjske resnice in igralskega izraza. Čistost in bolečina duševnih muk se je pri njej raznesla in skozi srce je pronicalo največje in pajčistejše trpljenje, ki je rodilo umetnost- Z globokim prepričan jam, da mora umetniško delo vreti iz duše in ne iz težnje po slavi, je ustvarila nešteto še danes nedosegljivih vzorov. Z elementarno silo zna vdahniti osebam svojih ulog življenje, jih ostro označevati in jih s popolno doslednostjo dotvoriti v edinstvene in resnične tipe. In v vsaki osebi svojih ulog zna najti kapljo božanstva - vsako osebo razsvetli in opraviči. In tako vstaja pred nami majhen del njenega velikega dela: »Smrt majke Jugovičev«, »Bobrov kožuh«, Nu» šdčev »Svet«, »Gospa mmistrovka«, »Rdeči talar«, »Sokica« itd. Gostovala je po vsej Hrvatski in Slavoniji, kakor tudi v Nišu. Med nami Slovenci po deluje že 22 let. Sedaj jo j« kralj odlikoval za vse to delo z redom sv. Save. Tako je Šteta Dragutinovičeva že 38 let gledališka umetnica. Prešla je vse struje dramatske umetnosti v njenih cesto naglih preobratih ter hodi svojo premo pot. Zato ji k današnji izročitvi odlikovanja čestitamo vsi. ki jo poznamo in cenimo njeno delo! » Josipi n« Gorinškov a. Smuško zavetišč® pod Uršljo goro Ko se je ustanovil pred dvema letoma v GuŠtanju sedanji smučarski klub 6u-®nj-Kotlje, bi nikdo ne verjel, da se bo tako kratkem času razvil v odločilne-faktorja v zimskošportnem svetu in neffa glavnih glasnikov tujskega pro-K®fa v vzhodnem delu Mežiške doline, r^egel je v najkrajšem času ogromen jJ^ah tako v kvalitativnem kakor v , antitatlvnem oziru, Njegova zasluga bo v doglednem času vsa kotlina lu umi sliei,a kakemu švicarskemu kra-kjer ne bo kvadratnega metra, ki bi ne l 1 fazoran s smučinami. A ljudstvo, ki t, ’m$lo od tega gospodarsko korist, bo j ,u za to gotovo hvaležno. Ljudstvo pa kaže za to tudi hvalevred-u Tazumevanje (glede občin in oblasti L, favno ne moremo trditi). To je do-iunv'° ,>ri Postavitvi smučarske pošto-jke smučarskega kluba: ves les, ki je tPoJ.reben za kočo, so darovali okoli-*• Se več: Ko je bilo treba drugih vj^čin in ko ni bilo potrebne goto-leslf’ so darovali kmetje klubu še toliko le^> da je s kupnino, ki jo je dobil za hj^avil tudi ostale stvari ter plačal Ne bomo navajali posameznikov, ki imajo za postavitev največ zaslug: vsakdo jih pozna. Dejstvo je, da stoji danes na vrhu Pokrovovega travnika skromno smučarsko zavetišče, ki ga je rodil gol klealizern. Prijazno gleda lesena kočica v dolino in vabi smučarje in turiste k blagoslovitvi, ki jo opravi v nedeljo kotel jski župnik gospod Serajnik, pristna koroška korenina in vnet lKKlpiratelj rimsko-sporfrnega gibanja. Pred leti gotovo ni pričakoval, da bo prav njegova fara postala tako obiskovano torišče zimskih športnikov. In ti, prijatelj, ki še ne veš kam bi v nedeljo zajadral, obišči to skromno planinsko slavje hi dokaži, da več ceniti požrtvovalnost planinskih tovarišev. Že na giištanjskem peronu si lahko natakneš smučke ter dosežeš po enournem neznatnem vzponu ob vidnih markacijah okrašeno kočico nad dolgimi potočnimi travniki, kjer se bliščijo v zimskem soncu snežni kristali, da ti jemlje vid. Poleg pravega planinskega in smučarskega užitka, ki ga boš deležen, boš napravil s svojim prihodom veselje onim, ki so žrtvovali vse, kar so moKli, da ti pripravijo v zavetišču odpočftek, kadair te bo tod vodila pot iu si boš zaželel tfjiieitnttga oddiha- Problemi našega obrtništva Ali so potrebne strokovne organizacije mojstrov in pomočnikov? To vprašanje sc do sedaj še ni resno obravnavalo, četudi so se prirejale že razne gospodarske, obrtne in industrijske konference. Menimo pa, da se dandanes, ko postajajo časi vedno bolj pereči in težki, tildi v prvi vrsti obrtništvo skuša rešiti, In žal včasih tudi z več ali mani umazanimi pripomočki, odnosno konkurenco. V tej svetovni krizi je pač najbolj prizadeta rokodelska obrt, ki radi prevelikih bremen boleha tudi, kar je značilno za današnjo dobo racionalizacije, na ogromnem številu mladega naraščaja. V današnjem času se ta nadprodukcija občuti Še bolj, ker so se vse države ob-dele s kitajskim zidom, tako da je nemogoče prosto cirkuliranje delavstva In rokodelstva, in je rokodelska obrt obsojena na katastrofah), katere prvi anakt so že tu. Pri mas se sprejema večinoma nezmožen naraščaj, ki je, kakor tudi dober, po izučitvi prepuščen samemu sebi ter radi malega zaslužka ali celo brezposelnosti išče postranskega dela v thkozv. šušma-renjtt. Veliko število komaj izučenih mladih pomočnikov je danes na cesti, ker ali niso zmožni ali si pa radi krize niso mogli ohraniti službe ter so sedaj prisiljeni prijeti celo za kramp in lopato. Kdo je v prvi vrsti poklican, da skuša to zlo odpraviti ali vsaj omiliti? V sedanjem času je prva poklicana močna strokovna organizacija pomočnikov, ki naj ramo ob rami koraka z obrtnimi zadrugami ter se z enotnim nastopom in močjo bori za skupne interese stanu. V današnjih časih pa pogrešamo sposobnih voditeljev zadrug (obrtnih), ki naj bi ne vodili samo kongresov in konferenc, ampak bi se v prvi vrsti zanimali za najbolj pereča vprašanja, ki ogrožajo eksistenco vseh malih ljudi. Delodajalec, ki brani svojemu uslužbencu vstop v strokovno organizacijo in obisk strokovnih šol odnosno nadaljnjega kulturnega izobraževanja, ta delodajalec si ustvarja sani bodočega konkurenta, kteri se bo poslužii tudi najbolj umazane konkurence, v katero ga je že delodajalec nehote upehal. Na primer v Mariboru imamo v brlvsk' obrti mojstre, ki s cirkuškimi reklamami dek. jo »kšeffe«; ki uu-Ukirjcin najbolj trokža.ni konkurenci. Bru- sijo vse, kar jim kdo prinese od britve p« do sekire, tako da brusači lahko v kratkem zapro svoje deficitne obrti in delavnice. A to še ni vse, bavijo se geto s prodajo hiš in obrti. Sprejemajo praktikante v brezplačno prakso, a ko je treba plačati, ga kratkomalo odpuste in vzamejo novega. To je navadno izkoriščanje nezaščitenih delavcev od strani mojstrov* ki .so dobili obrtni list po nekaki milosti, ki ga pa sedaj izrabljajo na zgoraj navedeni način. Vprašamo gg. delodajalce, ki branijo svojim uslužbencem vstop v strokovne organizacije in obiskovanje strokovnih tečajev, da li la luko reši to vprašanje močna organizacija delavcev in delodajalcev. ki st> poklicani, da ščitijo svoje skupne interese, ker drugače se lahko zgodi, da bo krojač postal brivec i« brusač, damski frizer. Na- Vas je vrsta, gg. delodajalci, da odgovorite? 7.a Zvezo brivskih poročnikov m la-stiljarjev, plačilnica Maribor ter za Pomočniški zbor brivske zadruge za mariborski okoliš: Franjo.Knez. Tezno Tezno za vzgojo svoje mladine. V soboto 21. januarja ob 19. so se starti tretjič v velikem številu zbrali v šoli, da se ponovno pogovore o vzgoji svoje dece. Tokrat sta se jim predstavila z referati dva iz njihovih vrst, in to g. Tone Zgonc, bančni uradnik in posestnik in g. Miha Visočnik, sodni uradnik in posestnik- Prvi je razpravljal o vzgoji dece v predSot-ski dobi. V svojem poročilu je orisal pogreške staršev pri domači vzgoji in pre-dočil nekaj izrazitih primerov. Pokazal ie napake domače vzgoje in navedel primernejše ukrepe v posameznih primerih-Drugi referent je pa staršem pokazal vzorno vzgojenega otroka in mladostnika in ga primerjal z današnjo mladino. Po referatih je bila živahna debata, kakor še nikdar prej. Dober obisk in pridno poseganje staršev v razgovore, daje znak, da se starši vedno bolj uvajajo iu zanimajo za pereča vprašanja vzgoje svojih malih. Bila je že ura 2130, ko je g. upravitelj Tuš ak zaključil lep večer. V zimski dobi sta dotočen« še dva sestanka. Pridite še oni maloštevilni, ki doslej niste bili v naši sredi; videli boste, da je prav prijetno. K sestankom so vabljeni vsi občani, ki se resno zanimajo'«*• iKušn mladino to W/gojc>, Sokolstvo Občni zbori sokolskih edini c so manifestacije za Tyrševo idejo in državno edinstvo OBČNI ZBOR SOKOLA MARIBOR I V soboto 21. t. m. je imel Sokol Maribor I. svoj redni letni občni zbor v društveni telovadnici inženerske podčastniške šole. Zbor, ki ga je vodil društveni starosta br. K e n d a, se je pretvoril v velijo narodno manifestacijo mariborskega petega okraja, saj se ga je udeležilo članstvo v častnem številu in so bili navzoči tudi odlični zastopniki naše narodne vojske, med njimi mestni poveljnik general Hadžič, poveljnik mariborskega topniškega polka polkovnik Po-padič, poveljnik inženerske podčastniške šole polkovnik Božo Putnikovič ter zastopnik župe br. Tomažič. Po pozdravu se je spomnil v preteklem letu umrlih članov, nato pa podal obširno poročilo o društvenem delovanju ter je omenil tudi požrtvovalnost članstva pri gradnji letnega telovadišča. Prečital je novoletno poslanico Sokolske zveze in spregovoril o Koroščevih punktacijah in o pastirskem listu ter ogorčeno protestiral proti takim nekvalificiranim napadom. Njegovemu protestu se je pridružil ves zbor in odločno zahteval zadoščenja. K besedi se je oglasil tudi narodni poslanec br. dr. Pivko in pojasnil položaj, ki je nastal in stališče, ki ga je zavzelo Sokolstvo po napadu. Spregovoril je nadalje br. Zej in poudaril kdo vsiljuje nagi duhovščini borbo proti Sokolstvu. Podstarosta br. Mohorko je pa zahteval, da se zabeleži v zapisnik, da je društvo vedno iskalo stikov z domačo duhovščino in da je na lansko otvoritev letnega telovadišča povabilo celo oba mariborska škofa, ki se vabilu sicer nista odzvala, želela pa društvu najlepši uspeh. Sledila so poročila ostalih funkcijonar- Sledila so poročila ostalih funkcionarjev. Tajniško poročilo je podal br. W o-m e r. Iz njega je razvidno ogromno in uspešno delovanje društva v preteklem poslovnem letu. Odbor je imel 12 rednih, 4 izredne seje, 3 sestanke odbornikov in članski sestanek. Poleg telesne vzgoje je posvetilo društvo mnogo paž-nje prosvetni vzgoji. Iz poročila načelnika br. C i 1 e n š k a se odraža velik napredek tehničnega dela v preteklem letu. Prednjaški zbor je imel 10 sej in prednjaški tečaj. Društvo se je udeležilo vseh obveznih župnih in okrožnih prireditev, praškega zleta pa se je udeležilo 13 članov. Prosvetar br. M a t e 1 i č je poročal, da je bilo lani 42 predavanj, 18 nagovorov in 5 družabnih večerov. Živahno je bilo delo tamburaškega, lutkovnega in dramskega odseka. Knjižnica, ki jo vodi br. K r a n j č i č, šteje 231 tehničnih in 14 leposlovnih knjig. O zdravstvenih razmerah v društvu in o časniškem poročanju je referiral br. K e r e n č i č. Iz matrikarjevega poročila br. W 5 1 1 e-ja je razviden porast članstva. Društvo šteje 382 članov in članic, 61 naraščajnikov in 318 dece, ki so po poročilu društvenega statistika br. Marguča pridno telovadili, in sicer povprečno na leto 17.766 ur. Vzorno je bilo poročilo blagajnika br. Z o t t e r j a. Društvo je imelo skoro četrt milijona denarnega prometa in je dobil upravni odbor in blagajnik raz-rešenico s pohvalo na predlog revizorja br. V r a b 1 a. Poročilo o delovanju radvanjske čete je podal br. D ž u r a. Vkljub težkim razmeram je sokolsko delo tudi v Radvanju lepo napredovalo. Pri volitvah je bila soglasno sprejeta sledeča lista, ki bo predložena župni upravi v odobritev: starosta br. Kenda, podstarosta br. M o h o r k o, načelnik br. C i 1 e n š e k, načelnica s. Kosova, podnačelnik C e r k v e n i č, podnačelnica W a g n e r j e v a, tajnik W o m e r, blagajnik Z o 11 e r, gospodar Sosič, statistica Mergučeva, matrikar W o 1 1 e, knjižničar K r a n j-č i č, zapisnikar Nahtigalova, novinar Kerenčič, orodjar Orešič, zdravnika dr. S e k u 1 a in dr. D e r a-ž i j a; referenti: zdravstveni Štok, za čete Sosič, narodno-obrambni Mohor, socialni Kenda; odbor: dr. Pivko, polkovnik Putnikovič, polkovnik Po-padič. Rodošek, Ivana Kendova, Wag' ner, Stramič in Kranjčič; častno razsodišče: Mohorko, Rodošek, dr. Pivko in VVomer; odseki: gradbeni Kenda, dramski Kuntner, lutkovni Cerkve n i č, tamburaški B a j d e in smučarski P u p i s. Nato je zastopnik župe br. Tomažič pohvalil društveno upravo in želel, da bi društvo delalo naprej z istim idealizmom. Polkovnik br. Putnikovič je spregovoril še v imenu vojske, nakar je bil občni zbor zaključen okrog polnoči, Sokol I. le naprej po začrtani poti! Zdravo! ki Pri zimskem športu N1VEA-CREME au N1V E A - O L1E Sokolsko društvo Maribor III. ima svoj drugi redni občni zbor jutri v nedeljo ob 14. uri v prvem razredu krčevinske osnovne šole z naslednjim dnevnim redom: otvoritev in čitanje poslanice SK. »er zapisnika zadnjega občnega zbora; poročila tajnika, blagajnika, načelnika, načelnice, prosvetarja, knjižničarja, matrikama, gospodarja, poročilo o letnem telovadišču in dramatičnega odseka; poročilo revizorjev in razrešnica odboru; volitve; razgovor o raznih predlogih in raznoterosti. — Mnogi bratje in sestre še niso poravnali članarine za preteklo leto. Vsi zamudniki se pozivajo, da zaostanek plačajo do občnega zbora pri br blagajniku ali pri podstarosti br. Cvetku v pisarni osnovne šole. Članstvo, ki ne izpolni svojih obveznosti do društva, nima pravice glasovanja na občnem zbo- Vdrgnite pred odhodom v hribe vse luči in zraku izpostavljene dele telesa izdatno z Nivea-krem® nli Niven-oljem in vdrgavajte se med partijo še češče. S tem zmanjšate nevarnost nndležne solnčne in ledeniške zapeke . in sc vam ni bati, da se vam koža 1 osuši. Nivea-krema in Nivca-olje vam ' dajeta poleg tega oni čudovito bronasti barvni kožni odtenek, s katerim se tako radi vračate z zimskošportne ture. Samo Nivea-krema in Nivea-olje vsebujeta koži sorodni in kožo negujoči Eucerit. Din 6.—, Din 12.— in Din 25.—. Jugosl. P. Beiersdorf & Co., d. z o. j., MARIBOR, Gregorčičeva ulica 24. ! ru in bo kratkomalo črtane iz imenika -budite vsi in točno na občni zbor! — Zdravo! Iz Sokola 1. Na splošno željo občinstva bo' Sokol Maribor I. ponovil v soboto 4. februarja ob 20. uri v kadetnici dobro uspelo Cankarjevo farso: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Sokolsko društvo Ruše ima v ponedeljek, dne 30. januarja ob 20. uri v Sokolskem domu Tedni občni zbor in poziva članstvo, da se ga udeleži. Zdravo! — Odbor. Soorl Mednarodne skakalne tekme v Mariboru. kalci lahko brez vsake skrbi spuste višine v nižino. * J Mariborska zimskošportna podzv#* Sestanek blagajnikov in rediteljey ie f ponedeljek 30. t. m. ob 20. v Aljaževi & bi hotela »Orel«. Vabimo smučarje ' vse one, ki bi imeli voljo sodelovati ^ reditelji, da pridejo na ta sestanek ali P prijavijo pripravljenost sodelovanja v *p govini Sport-Roelič. Mariborski smučarski klub priredi» februarja desetdnevni smuški tečaj v p njicah. Koniice so znane po svoji slik0, vitosti. ki je temlepša pozimi, ko je rava odeta z belo snežno odeio bifor1113, cije daje Mariborski smuč?T'ki klub. J3! čičeva ulica 8 (Stoječ). Istotam se sprejemajo prijave. Kakor smo že poročali, bo 2. februarja t. 1. ob 14. uri na skakalnici za gradom Betnava velika mednarodna tekma v skokih. Ta tekma bo zadnja prireditev zimskošportnega tedna, ki ga priredi Mariborska zimskošportna podzveza. BTez dvoma bo to najinteresantnejša smuška prireditev letošnje sezone, ker bomo videli na startu zastopnike petih držav, kar morda ne bo tako kmalu zopet. Prav posebno zanimiva bo ta skakalna tekma radi tega, ker bo nastopil znani Norvežan g. Arne Guttormsen. Za-divil bo vsakega gledalca s svojimi izredno sigurnimi skoki in eleganco, kakršno znajo pokazati pač samo Norvežani. Kakor letalo se dvigne z mostiča, z vratolomnim predklonom in čudovito preciznostjo preleti zračno krivuljo, da nato z vso sigurnostjo pristane na doskočišču, zdrči po izletišču ter z bliskovito zavoro obstane. Enostavno zanj — ki zna, div-uo za gledalce. Nadalje bomo pozdravili na naši skakalnici zastopnika Nemčije g. Leupolda, več Avstrijcev in Italijana g. de Sigardellija. Seveda bo številno najmočnejše zastopana naša država po svo-iih najboljših skakalcih. Boj bo zelo zanimiv, kajti nobeden ne bo hotel brez velikega napora prepustiti zmage. Podzveza je storila vse, da bo ta tekma za' res prvovrstna. Skakalnica je preurejena po najnovejših predpisih, opremljena je s tribuno za goste, za novinarje in za sodnike. Tudi teren je popolnoma pre urejen, tako da je izlet gladek in se ska- Petnajsta dražba kožuhovine v tl*1 liani na velesejmu bo 20. februarja. **} dražbo, ki bi morala biti 23. januarja t-se je prijavilo precejšnje število tujih ^ cev. Tem je treba nuditi veliko množi11 dobrega blaga, ker le tako pride za izv°( v poštev. Takega blaga pa radi letošol mile zime in pozno zapadlega snega “ sedaj lovci niso imeli, ali pa le v ne#13! nih količinah. Radi tega ga seveda K* »Divja koža« ni mogla zbrati. LetoS J veliko povpraševanje po prvovrstnih"! sicah. kunah zlaticah ter po kožah divjih zajcev, za katere orvotno nih' nikakega zanimanja. Do 18. februarja J13; vsakdo pošlje svoj plemeniti prif1e'f. »Divii koži«. Ljubljana. velese’em. da3? dražba res bogato založena s prvovf5' nim blagom. Vsaka dobra koža, ki jo ^ vec zadržuje doma, predstavlja goto'1' vsoto denarja, ki bi ga dotični lovec potrebe odtegnil prometu ter tako škc$ val nele sebi. ampak gospodarski ce!™ sploh. V teh hudih časih, ko re učimo & niti vsak dinar, je gospodarski greh, 1* drževati kože doma. namesto jih vnoV*;! ti. Pri tem pa .ie zguba za lovca c[ dvojna, ker zadržana koža do pribrnKf’ ga leta navadno postane pien oo*re2’" moljev. Lovci, bodite si svesti. da ie sedanjih časih mogoče delovati >e «kjj! no. Kunci se zanimam kai bo nndpg vja koža«. Da jim bo mogoče dati rod”' ke. bi bilo želeti da pričneio lastniki ^ žuhovin^ž^seda^iošiliaf^^^^^^^ Prei V ind radža in prii tarsko Podan cialnil Haroli »Da.ilj &kem najvei Mal harad da n; ie vei let in Svoje Kovo dober koviti seve: Pri .tak s . da ni sredn Podai Pk>po sti. ( to čl, kruh Ah Sicer med svoji t>b!as lom. laški iih p 800.0 KI; fta?sl enim kega Poda je n ie pr ie pi je h indij razt Pse ’Ta r-mel se ni mogel izvršiti v eni sami noči. Poglejte tole... nad šestdeset luknjic, izvrtanih s svedrom. Vsekakor , ie planta'r električno vrtalo, pa vendar . . - šesi- nekaj urah. Zato je bilo treba štirih hoi-amli bauko in vlomili v b\ gamo. kjer deset prevotlin ni mogoče napraviti v petih noči.« .< »Ali v tem primeru bi bili vi opa2' prevrtine, ko ste odpirali blagajno,« * ugovarjal odvetnik. Detektiv ga je samozavestno ošinil pogledom. »Pa saj ne mislite, da bi jih bili čjj?! dovrtali,« je odgovoril. »Ne, gosP°| Kdor je opravil to delo, je preveč po3tl1 svoj poklic. Dolbel je. dokler ni na ^ vsake luknje ostala plast, tanka ko r pir. Nocoj pa je poslednjič samo še ? kajkrat obrnil sveder in predrto je hu\ Na‘to je vzel ploščo ven in pograbil. K je bilo notri. In pomislite: medtem, kotu delal mirno, kakor podgana, se ] stražnik sprehajal pred oglednim okfl^ oziraje se zdaj pa zdaj skozi vse'ej ugotovil, da je vse v redu.« a »Ampak kod. so se vtepli v banko?4 poizvedoval Rapsome, .j, »Neka šipa je izrezana v enem zad™ oken, pod njim pa se je na dvorišču ** šel odpirač.« je odvrnil tajni P0'*^ »vendar ie to Ie shmilo. ds bi nas sPrakI1o *a napačno sled. Še včeraj je bilo ok celo. kakor sem se moeel preveriti. navliam vam za vlom je bilo treba £ noči delati Mi nismo več taki mle* . 'obci 'bi bi se drb ”!°t' im tnVo pelini li lice.« (Se bo nadaljevalo-3 ot Ut; N( tr: Za tu g ži k a sl d d n Iz skrivnostne Indije NAJVEČJI SODOBNI AVTOKRAT. Pred dnevi so izbruhnili resni memiri ^ indijski državi Alvair, katere maharadža je izjavil, da se bo podal v džunglo ■n Pričel tamkaj živeti popolnoma samotarsko pustinjsko življenje, če se njegovi Podaniki ne bodo pomirili. Profesor socialnih naukov na londonskem vseučilišču Ha rol d Lasky je ob tej priliki objavil v »ua,iiy Heraldiu« zanimiv članek o alvar-&kem maharadži, katerega opisuje kot največjega sodobnega avtokrata. Maharadžin polni nnslov se glasi: Maharadža sir Džei Singhdži Bahadur. Vlada nad 750.000 podaniki, med katerimi ic večina Hindov. Maharadža je star 45 'et in je goreč vernik ter dober lovec. Svoje goste zna sprejemati sijajno. Nje-&vo gostoljubje ne pozna mej. Je tudi dober govornik. Njegova postava je slikovita in osvaja vsakogar, v prvi vrsti Seveda ženske. Pri vsem tem pa je alvarski maharadža .tak samovladar, kakršnega Evropa menda ni več poznala . po zrušeni oblasti srednjeveških fevdalnih baronov. Njegovi Podaniki dejvnsko nimajo nobenih pravic. Popolnoma so odvisni od njegove milosti. O davkih in zakonih odloča sam. Je to človek silne moči in vedno sam reže kruh pravice. ^ Alvarski maharadža je strasten človek. t>icer ni skb, vendar ne zna razlikovati fted svojimi željami iti med potrebami svojih podanikov. Maharadža je prevzel Phlast v svoji deželi z'izpolnjenim 21. letom. Njegova država obsega 3000 štiri-jaških milj. Letni dohodki mahoradže, ki tih pobira pri svojih podanikih, znašajo 300.000 funtov šterlingov. Kljub vsemu pa alvarski maharadža ni PAskbši med indijskimi princi, zlasti med Pnimi iz preteklosti. Znan je primer nekega maharadže/ki je pobral pri svojih Podanikih davke kar za 15 let naprej, ker je rabil ogromen denar za zgradbo svo-le palače. Neki drugi še živeči maharadža ie povozil z avtomobilom nekegji psa, ki je ležal na tlaku neke ulice v majhnem indijskem mestu. To je maharadžo tako fazbesni’o, da je zapovedal poloviti vse Pse v mestu in jih žive pometati v ogenj ’valne stroje, otroške vozič ke, popravlia dobro in po hizki ceni znana meh. delavnica J Gustinčič. Lasten zavod za emajliranje in ponik-Janje _______ POHIŠTVO, Vložki, stoli, žimnice, Pernice °tomane, puh-perje. alrik. zt-hta, volna, najceneje prt > • Novaku, Koroška cesta 8. Vetrinjska ul. 7 307 HRANILNE KNJIŽICE *a odstop vknjiženega dolga ha posestvu išče Franc Pogorelčnik. posestnik. G. Vi-Žinga, pošta Marenberg. 323 TRGOVCU OBRTNIKI! ki želijo sanacijo svojih financ ali odlog plačila dolgov v smislu naredbe ministrstva pravde od 4. januarja 1933, dobijo diskretne in brezplačne informacije. ako pišejo na upravo Pod »Informacija«. 328 Prodam ŽELEZJE za veliki štedilnik z dvema pečicama, pripraven za gostilno in dvoje velikih vrat z okovi za avtogaražo, prodam. Splavarska ul. 7, mizarstvo. 322 Via brušenja izviši hilro in dobro brusilnica F. Tcmaschitz Slovenska ul. 5 NEPREMIČNINA je na prodaj, vi. št. 557 k. o. Pobrežje, t. j. v naravi hiša z vrtom v Poljski ul 11. — Naslov pri upravi lista. 320 OPREMLJENO SOBO separrrano, v Marmontovi 12, oddam, avtobus Kettejeva ulica. , 396 SOBO IN KUHINJO oddam. Magdalenska ulica 34. 304 Sianovanie STANOVANJE 2 sobi in kuhinja z električno razsvetljavo oddam. Stritarjeva ulica 17.___________288 TRISOBNO STANOVANJE kopalnica, ves komfort. takoj poceni oddam. Betnavska 96. 287 PRODAM GLASOVIRJE. vijoline, čela. kitare, lauto koncertne in amerikanske citre, fotoaparate. gramofon, električne peči, salonske garniture. krasno spalnico, pisalne in druge mize, krojaško prikroievalno mizo, mlečni po-snemalnik, sabbaško orodje, obleko, čevlje itd. po nizkih cenah. Grajska starinarna. Maribor, Trg svobode 1. 335 MIRNA DRUŽINA išče 2—3sobno solnčno stanovanje za marc ali april. V bližini gimnazije. Ponudbe na upravo pod »Profesor«. 309 TRISOBNO STANOVANJE, krasno, s kopalnico in vsemi pritiklinami, se s 1. marcem odda v najem. Naslov v upravi lista. 313 Sobo odda DVE SOBI na novo renqvirani, opremlje ni z novirn pohištvom z dve-UGODNO PRODAM | ma posteljema. z enim vho 10 ma ladiiskih tal (Schiffsbo- dom oddam s celo oskrbo v den) skobbanih z žlebom in najem. Cena po dogovoru, peresom. Ponudbe na upravo ( Prednost imajo drž. nameščen pod »Ladijska tla«. 324 ci. Aleksandrova cesta 79. 276 GOSPODIČNO sprejmem v celo oskrbo. — Pobrežka cesta 13, vrata 5. 316 GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje. — Slovenska ul. 16. — Kuhar-317 Drsalke brusi strokovnjak F. Tomatchitz brusilnica Slovenska ulica 5 KABINET z uporabo kopalnice oddam. Palača Pokojninskega zavoda, Verstovškova ul. 4/1 desno. , 326 DVA GOSPODA sprejmem na stanovanje in dobro hrano. Mlinska ulica 9. dvorišče, zadnja vrata. 334 SOBO z dvema posteljama, separi-rano, suho, čisto, poceni takoj oddam. Koroška 101. 337 Službo išče SOBO s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, oddam oficirju ali boljšemu solidnemu gospodu. Betnavska Poljska št. 16. 300 V naiem TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM skladiščem, kletjo, dve sobi in kuhinja, oddam s .1. marcem. Fruhauf, Frankopanova ulica 10, 1. nadstr.___305 lokal LEPO OPREMLJENO SOBO z dvema posteljama takoj oddam. — Glavni trg 3. 318 VELIKO SOBO s štedilnikom in električno razsvetljavo takoj oddam. — Splavarska ul. 7, mizarstvo. 321 TRGOVSKI LOKAL s stranskimi prostori na Aleksandrovi cesti, se odda s 1. februarjem. Ponudbe pod štev. »319« na upravo »Ve-černika«._________ 319 Znania želi GOSPOD. trgovsko naobražen, z večjim kapitalom, želi poznanstva s simpatično trgovko ali hišno posestnico do 33 leta v dobri poziciji. Dopise pod »štev. 200« na upravo »Večernika«. 295 EKONOM 22 let prakse, oženjen, z enim otrokom, želi službo s-1. marcem. Ponudbe na upravo pod »L. M. K.« 298 Službo dobi UČENKO za strojno pletenje sprejmem z mesečno plačo. Naslov v upravi »Večernika«. 32S Posolilo 200.000.— Din na prvovrstno trgovsko reali-teto v Mariboru se išče privatno moti 6% obrestmi na leto Ponudbe pod »Takoj« anončnemu zavodu Hinko Sax v Mariboru. _____________297 Pouk POMAGAJTE BREZPOSEL NIM! Uspešne instrukcije daje siromašen brezposeln učitelj. Cenjene ponudbe na upravo pod »Din 8.—«. 190 posmimii ui o.p. mnmEOR. hbiophi rom istanovlien* •. 1882. "inje htnnlluih vlog 85 mlliionov Din . 'rrvn zaklad' nad 71/ nhllonov Din Sprejema hranilne vloge oa knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje naikiilantneip. — Rentni davek nlačuje iz svoiega. v vseh kakovostih DOPiCMOUl! Srajce za ftak logavice-kcavate nudi v bogati izbiri liln m Maribor, Gosposka 14 Žarnice znamke »Tungsram" in domače znamke ter vse potrebščine za elektriko kupite ugodno v novi alektro-trgovini K. Florjančič Maribor Glavni ti g 23 ,Bergovdvor Pismena ali telefonična naročila se takoj izvrše. Telefon 24-28 NOGAVICE v veliki izbiri, kakor tudi vse ostale modne predmete, najcenejše v modni trgovini 24s Mara KumSe Maribor, Stolna ul. 1 Častna izjava. Podpisani Heričko Avgust, posestnik in zidar v Kamnici štev. 133, obžalujem vse žalitve, katere sem izrekel o Belja Leopoldu, sinu posestnika v Rošnohu štev. 138 in Šabec Alojzu, sinu posestnika v Rošpohu štev. 134, jih prekličem v celem obsegu in se obema zahvaljujem, da sta odstopila od kazenskega preganjanja. Maribor, dne 26. januarja 1933. Heričko Avgust. Citate "Veternik"! Smučarske sanfe v pršiču Za smučale je najprikladnejši POHORSKI OOM pri Manboiu ZAKAJ POHORSKI DOM? 1. Ker je v bližini Maiioota in je malenkostni izguba časa za potovanje sem in tja ter so izdatki za že eznico n avtovožnio malenkostni. 2. Nudi vse, kar si ‘tnuč i poželi: dobro zavetje, z kurjene sobe električno razsvetljavo, pionore za vežnanje v smučanju n krasen teren za smučarske iz ete 3. Zeo ceneno in stane soba samo Din 15*—, za 4 zdatne obede plačate dnevno samo Din 35*—. Poleg tega imate Se učitelja za vežuanje v smučanju v hiši. Se priporočata J. in M. Kolarič. restavratorja. ZHMMIHTENT1HE PfflUHUOTHO po globoko znižanih cenah naslednje blago: Crepe de Chtne, čista svila Din 40*> Crepe mongol „ 43- Crepe flamisol „ 9a*« Svileni georgette „ 50*- Velourchiffon „ 39*« Svileni georgette, Imprime „ 50*. Crepe de Chine „ Blago za plašče od Din 60'- naprej Blago ža obleke „ „ i 5'- „ Blago za molke obleke „ „ 55*- „ Blago za pobištvo „ „ 50'« „ Barhenti „ „ 7 » „ Platno, šiioni itd. „ „ 7*. „ Blago za srajce „ „ 12*. „ SO*. ValiHa Izbira raznih vzoriastih žametov, eladkih, flanel, pralnega blaga, blaga za aaveza, blaga za .topalne plaiže pope,inov itd. DOLCEK & MARINI MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 27 222 pnpoiocamo Laisii v vseh barvah S lite tu e las Modni žurnali za maske na razpolago II Maribor, Gosposka 14 najceneje v galanterijski tr-ovini DRHSB ROSINU 1283 Maribor, Vetrinjska ul.26 Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentlh! POCENI I 4121 le ort dobro blago žarnke, lezle nce, modeme vseli visi, svetilke, senčnik , krogle vseh barv aparate, motorje IOS. TICHV IN DRUG MARiBOR, »LOtJEN-K . ULICA 16 Crepe Mongol od Din 47'- naprej Fiamiso! v vseh barvah po Din 80'* >* Baumrinde' v svili in čisti voljni Franjo Majer, Maritnr »••••©»eseoaeooa* Opravilna številka E IX 41 5 32 u Dražbeni oklic Dne 6. marca 1933 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga k. o. Koroška vrata vi. št. 177 Cenilna vrednost: Din 117.661'50 Vrednost pritikline: — Najmanjši ponudek: Din 60.000*— V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski sodišča v Mariboru. Okraino sodšče v Mariboru, odd. IX. dne 4. Januarja 1933 Opravilna številka E IX 4441/32 Dražbeni oh Dne 22. februarja 1933 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga 1. k. o. Pekre vi. št. 232 2. Spodnje Radvanje vi. št. 462 3. Spodnje Radvanje vi. št. 460 Cenilna vrednost ad 1. Din 94.242-75 ad 2. Din b5'871'— ad 3. Din 4U.5c5'— Vrednost pritikline: ad 1. Din 5195'— (ki so zgo*aj vštete) ad 2. Din 2655'— (ki so zgoraj vsteie) Najmanjši ponudek ad 1. Din 6^.828-50 ad 2. Din 43.914 — ad 3. Din 27.036-.6 I V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišša v Mariboru. Okralno sodišče v Mariboru, odd. IX. ____________ dne 20. decembra 1932. SimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiih, .................................................................... iiiiiiiiiiiinniiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii: IISHILIO MUSKE BUKOVI mili a Centrala: MARIBOR v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice Podružnica: CELJE nasproti pošte prei IU/.NOO IAjKKStvA HRANILNICA Sprejema vloge na lcnflžlce in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovonju 36. Nafbolf varna naložba denarja, ker jamči asa vloge pri tei hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiniiiiiiiiiiiiniiiniiniiiiniiniii,!!!!!,,!,,!,,,, MIHIH! Izdaja konzorcij »Ju*ra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADJVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d. predstavnik STANKO DETELA v Mariboru