Št. 251 (15.695) leto Lil. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi.___________________________ TRST - Ul. MonteccK 6-Tel. 040/7796600_____ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel, 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190__ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50% 1500 LIR PETEK, 15. NOVEMBRA 1996 Odločil seje po vesti Marjan Kemperle Ko je nekdanji sodnik Antonio Di Pietro sprejel Prodijevo vabilo in pristopil k njegovi vladi, je najbolj ugledni italijanski novinar Enzo Biagi v uvodniku v milanskem Corrie-ve della Sera podčrtal njegovo premočrtnost. »Ko je izvedel, da so proti njemu sprožili sodni postopek, je zapustil sodstvo. Pred volitvami so niu mnogi dvorili, da bi kandidiral na tej ah oni li-: sti, ker so dobro vedeli, koliko je znašala njegova Politična teža: štiri milijone glasov, kot so izračunali statistični izvedenci. Vse ponudbe je odklonil, ker se ni hotel vmešavati v politiko, dokler je imel na grbi tri sodne postopke. Kot vešC kmetovale je Čakal, da dozori Cas Za žetev. Trije sodni postopki so se nato, eden za nriigim, razblinili z opro-stitvami v dvorani sodnika za predhodne preiskave. Sele zatem - ko je ni spet prost in sodno neomadeževan - je lahko tn Pietro pomislil na aktivno politiko. Ponujeno •nu je bilo ministrstvo za Javna dela; prav tisto, ki 8a je skušal s svojimi preiskavami očistiti koristolovcev in podkupovalcev. Minister Di Pietro začenja 'am, kjer je končal sodnik...« , Iz Časopisnih stolpcev bilo nato mogoče izve-.ti, kakšen je bil njegov stik z realnostjo italijanske vladne mašinerije. Sti-tedne je morala njegova ajnica Čakati, da je dobila Se eno pisalno mizo, ker ji Zaradi obilnega dela ena 111 Zadostovala. Prošnjo je Podpisal sam minister Di letro, a birokracija je bi-a močnejša od njegovega ukaza... PODKUPNINSKA AFERA / KER JE BIL VPISAN V SEZNAM PREISKOVANIH OSEB Antonio Di Pietro odstopil Predsednik Romano Prodi ga je povabil, naj premisli in naj ne zap>ušča vlade - Izrazi spoštovanja iz vrst vlade večine in opozicije - Preiskovani tudi sodniki tima »čiste roke«? RIM - Antonio Di Pietro je zaloputnil vrata in odšel. Potem ko so včeraj italijanski Časopisi objavili novico, da ga je breSciansko tožilstvo vpisalo v seznam preiskovanih oseb, je minister za javna dela naslovil premiera Romanu Prodiju nepreklicno odstopno pismo. V tem pismu je z njemu lastnim odločnim tonom Di Pietro poudaril, da odhaja, ker mu je vsega dovolj. Se zlasti je zame-ril brescianskim kolegom dejstvo, da je novica pronicnila do Časopisov Se preden je bil o vsej zadevi tudi sam obveščen. Nepričakovan odstop ministra za javna dela je udaril kot strela z jasnega v razgreto italijansko politično sceno. Komaj je bila objavljana novica o ministrovem odstopu je tajnik DSL Massimo D’Alema zapustil poslansko zbornice in se takoj srečal s predsednikom vlade Romanom Prodijem. Le nekaj trenutkov pozneje je predsednik vlade v kratkem govoru v zbornici potrdil zaupanje Antoniu Di Pietra ter ostro obsodil »ponavljajoče se napade na ministra za javna dela«. Toda Di Pietro, kot je poudaril v odstopnem pismu, je ponovil, da vrača mandat. D’Alema je menil, da »ni pravilno umakniti se zaradi napete klime in so-"vrazne kampanje«Podpredsednik vlade VValter Veltroni je poudaril, da Di Pie-trov odstop ne bo imel posledic za vlado, medtem ko je zunanji minister Dini dodal, da gre za hudo izgubo. Skoraj vsi v večini in v opoziciji so cenili Di Pie-trov odstop kot dokaz politične občutljivosti. Na 2. strani Kriza TKB: V Rimu predlog upnikov o ustanovitvi nove tržaške banke RIM - Na včerajšnjem rimskem sestanku italijanskih upnikov Tržaške kreditne banke, medbančnega jamstvenega sklada in Banke Italije je padel predlog o ustanovitvi nove banke, ki naj bi nastala po takoimenovani »mehki« likvidaciji slovenskega bančnega zavoda. Upniki naj bi odpisali določen odstotek dolgov, preostali del pa naj bi postal njihov delež pri novi banki. Srečanja so se udeležili predstavniki 50 bank-upnic, med katerimi je bil tudi ravnatelj Zadružne kraske banke, ki pa je zagovarjala sanacijo tržaškega bančnega zavoda, da bi tako zaščitili varčevalce in predvsem podjetja, ki so poslovala s TKB. Slovenski konzorcij upnikov mora še prejeti uradno sporočilo Banke Italije o predlogih, ki so jih iznesli na včerajšnjem srečanju. Po vsej verjetnosti se bodo predstavniki slovenskih in hrvaških upnikov, predstavniki italijanskih upnikov, medbančnega jamstvenega sklada in Banke Italije sestali v sredo v Rimu, kjer naj bi se vendarle dokončno izrekli o usodi Tržaške kreditne banke. Na 3. strani Sindikati svarijo vlado RIM - Medtem ko je vladna večina tudi vCeraj v napol praznem Montecitoriu glasovala o členih finančnega zakona oziroma z njim povezanega zakonskega osnutka, je opozicija nadaljevala svoj zunajparlamentarni pritisk z vse glasnejšimi pozivi k Prodijevemu odstopu. Napadom se vse pogosteje pridružujejo tudi žalitve, kqt na primer Berlusconijeva, ko je Prodija primerjal z Mussolinijem. Nadaljujejo se tudi trenja v vladni večini, posebno med Bertinottijem in zmernimi silami Oljke, potrpljenje pa izgubljajo tudi sindikati. Te je posebno vznemirila ocena zakladnega ministrstva, po kateri bo najveCjo težo davčnih ukrepov nosil srednji sloj v odvisnem delovnem razmerju, kar je eden od sindikalnih prvakov komentiral kot vabilo k splošni stavki. Na 2. strani Giraldijeva Meja v Gorici in Trstu GORICA, TRST - Film Franca Giraldija La frontiera (Meja), ki so ga predstavili na beneškem filmskem festivalu, prihaja pred širše občinstvo. Tako y Gorici kot v Trstu bo prva predvajanja filma spremljal sam režiser, drevi bo »domači avtor« gost Kinoateljeja v goriskem Kulturnem domu, jutri popoldne pa bo srečanje z Giraldijem v tržaški dvorani Ariston. Vsebino filma je Giraldi povzel po romanu Franca Ve-glianija, ki je z istrskimi oCmi opisoval usode posameznikov v prvi in drugi svetovni vojni. Na 10. strani POKRAJINSKE VOLITVE Pogovori s kandidati Danes objavljamo pogovor s kandidatom SKP za predsednika Pokrajine Trst Dennisom Vi-siolijem. Predstavljamo tudi slovenske kandidate za miljski občinski svet. Na O.strani SEVERNA ITALIJA V PRIMEŽU Slabo vreme in dež v Furlaniji in Kamiji VIDEM - Položaj v Kar-niji, kjer dežuje že veC ur, je popoldne postalo kritičen. V TolmeCu je But prestopil bregove. Stanje pa je zelo hudo rudi v Amaru, Verzegnisu in Paularu. Tudi v Kanalski dolini, kjer je Tilment narastek je položaj dokaj zaskrbljujoč. V pokrajini Pordenone je gladina rek zelo visoka: istočasno piha močan južni veter, ki ne dovoljuje odtok rečne vode v morje, temveč jo potiska nazaj. Ce se bo to stanje nadaljevalo, in izvedenci pravijo, da se bo, se bo položaj Se poslabšal. Na 11. strani FAO: Zaire zavrača pomoč RIM - Mednarodno srečanje FAO, ki ima kot glavno temo odpravo lakote v svetu, se nadaljuje. Včerajšnji dan je zabeležil dokaj sporno stališče Zaira, ki zavrača mednarodno pomoč za ruandske begunce na njegovem ozemlju. Begunci iz Ruande v Zairu umirajo od lakote, zairski predstavniki pa predlagajo, da se pomoč podeli državi, iz katere begunci prihajajo, tako da bi se Cim prej vrnili domov. Omeniti gre tudi poseg predstavnika Bosne in Hercegovine, ki pravi, da njegova država potrebuje mednarodno pomoC, da bi začela z obnovo in dosegla samozadostnost na prehrambenem področju. Prvi korak na poti do federalne ureditve RIM - Prvi konkretni korak k federalni ureditvi Italije, kolikor to dopuSCa sedanja ustava, to je zakonski predlog ministra za reforme Franca Bassaninija, ki ga je včeraj odobril senat z glasovi Oljke, medtem ko se predstavniki opozicije sploh niso udeležili glasovanja. Osnutek, ki je del finančnega zakona, prenaša na dežele in na krajevne ustanove kopico pristojnosti države in priznava šolskim zavodom finančno in upravno avtonomijo. Sedaj se bo o predlogu morala izreci Se poslanska zbornica. Na 2. strani Danes v Primorskem dnevniku V Trstu manj bančnega osebja Pokrajinski tajnik sindikata Fisac-Cgil Giorgio Uboni nam je povedal, da banke pri nas nimajo odvečnih uslužbencev, saj novih sploh ne najemajo. Stran 5 Začelo se je obiranje oljk Obiranje oljk se je začelo, delo pa bo odslej imela torkla v industrijski coni pri Domju; letošnji pridelek je nižji za 30 odstotkov v primerjavi z lanskim. Stran 5 Konferenca o trgovini v Gorici Goriški občinski svet je odobril pobudo skupine pro-gresistov za sklic konference o reorganizaciji trgovske mreže v mestu. Stran 8 Za evro je potrebna stabilnost Predsednik nemške centralne banke Tietmeyer je prepričan, da je Evropska monetarna unija mogoča le na trdnih temeljih, zato ne kaže prehitevati Časa, glede Italije pa je izrazil pomisleke nad njenim davkom za Evropo. Stran 9 Čar nabožne glasbe Torkov koncert, s katerim so se v tržaški stolnici začela tokratna srečanja s sodobno glasbo Trieste Plima, je naletel na velik odmev pri občinstvu. Stran 10 ____PODKUPNINSKA AFERA / POTEM KO JE BILA OBJAVLJENA NOVICA, DA JE PREISKOVANA OSEBA__ Antonio Di Pietro nepreklicno odstopil, kljub zaupanju, ki mu ga potrdil premier Novico, da je Di Pietro preiskovana oseba je včeraj potrdit njegov odvetnik Massimo Di Noia BRESCIA - Antonio Di Pietro ni pomišljal. Dejstvo, da so ga v Brescii _ vpisali v seznam preiskovanih oseb, predvsem pa dejstvo, da je novica pro-nicnila do novinarjev, sta ga prepričali, da ne more vec ostati na mestu ministra za javna dela. Zaradi tega je včeraj že z letala Istambul-Rim naslovil premiem Romanu Prodiju pismo z nepreklicnim odstopom. »Dovolj je,« je večkrat poudaril v pismu nekdanji sodnik milanskega tima Ciste roke. Po govoricah prejšnjih dni, je vest o vpisu Antonia Di Pietra v seznam preiskovanih, včeraj potrdil novinarjem njegov odvetnik Massimo Di Noia, ki se je popoldne mudil na tožilstvu v Brescii. Di Noia je bil, kot je njegova navada, zelo skop z novinarji, nekatere stvari pa je vendarle povedal. Rekel je, da je bresciansko tožilstvo pred dvemi ali tremi dnevi začelo novo preiskavo. »Mislim, da gre za preiskavo, ki sva jo spodbudila z Antoniom Di Pie-trom, ko sva zahtevala, naj bresciansko tožilstvo raziSCe vse možne hipoteze, vključno s preiskavo o ministru za javna dela,« je rekel Di Noia. Dodal je, da ne ve, kakšnega morebitnega kaznivega dejanja je osumljen njegov varovanec in dodal je tudi, da ne ve, ali so na seznamu preiskovanih oseb Se drugi osumljenci. »Sodniki bi mi fega ne mogli povedati,« je dejal Di Noia. Di Pietrov zagovornik je bil tudi zelo previden glede govoric, po katerih naj bi bil Di Pietro med preiskovanimi osebami tudi v La Spezii. »Po mo,-jih informacijah Di Pie-trovega imena ni, na seznamu preiskovanih. Tožilca iz La Spezie sta večkrat zanikala, da bi ga preiskovala,« je povedal Di Noia in odšel. Kaže, da so na seznamu preiskovanih oseb tudi drugi sodniki milanskega državnega tožilstva, Čeprav ni jasno, kateri. Preiskava v Brescii je, kot kaže, posledica preiskave o podkupninski aferi, ki jo vodi tožilstvo v La Spezii. Izhodišče naj bi bile izjave finančnika Francesca Pacinija Batta-glie, ki je bil že vpleten v preiskavo o podkupninski aferi v Milanu. Njegove telefonske pogovore so prestregli preiskovalci preiskovalnega urada finančnih stražnikov iz Firenc. Med drugim naj bi dejal, da je »plaCal zato, da bi se izvil« iz preiskave »Ciste roke«. Pred nekaj dnevi se je tožilec iz La Spezie Antonio Cardino srečal s kolegi brescianskega tožilstva, s katerimi si je izmenjal kopico dokaznega gradiva. Dan ali dva potem je brescinsko toži^tvo začelo novo preiskavo. Novica o odstopu Antonia Di Pietra-je udarila kot strela z jasnega na razgreto italijansko politično sceno. Premier Romano Prodi je takoj izjavil, da bo zavrnil odstop in v tem so ga podprli vladni kolegi ter tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema, medtem ko so nekatere komponente Oljke, kot na primer Zeleni, z zado- voljstvom pozdravili odstop. Vodja SKP Fausto Bertinotti, ki je bil večkrat v sporu z ministrom za javna dela, pa njegove odločitve ni hotel komentirati. S spoštovanjem so Di Pietrov odstop ocenili tudi predstavniki opozicije, ki so sicer dodali, da je bilo to dejanje dolžnos-tno. Izjema je bil samo bivSi pravosodni minister Filippo Mancuso, po katerem »se je Di Pietru in njegovim svetovalcem zdel položaj nevzdržen«. Di Pietro se zaenkrat spet umika s politične scene, saj odstopa, kot je potrdil pozno zveCer, ne bo preklical. Bitka za zaščito preiskave »čiste roke« in tega, kar je za italijansko stvarnost pomenila, pa se šele začenja. Odvetnik Antonia Di Pietra Massimo Di Noia (Ap) RIM / PISMO ROMANU PRODIJU Antonio Di Pietro: Dovolj je! Minister zo javna dela napovedal svoj nepreklicni odstop RIM - Minister za javna dela Antonio Di Pietro je v pismu ministrskemu predsedniku Romanu Prodiju napovedal »nepreklicni odstop«. »Zdaj mi je dovolj, ne bom več v napoto«. V pismu - z navedbo: Iz Istanbula, v noči 14. novembra 1996 - Di Pietro piše: »Gospod Predsednik, z dnevnika TG5 sem izvedel, da naj bi prokura iz Brescie preiskovala moj položaj za sklop dogodkov, ki mi niso znani; rvič, ker jih nisem zagrešil, drugič pa zato, er me o tem ni nihče obvestil«. »Ze vrsto let se vrstijo vsakovrstne preiskave in ugotavljanja - zakonita in nezakonita - vedno po krivici, kot dokazujejo številne oprostilne razsodbe, ki me zadevajo. Kljub temu se napadi nadaljujejo, ker hočejo za vsako ceno, da plačam mojo edino resnično krivdo (na katero sem sicer ponosen); hotel sem za vsako ceno in do dna opraviti svojo dolžnost. Ko smo prish do tega pravim »Dovolj je!« »Dovolj z določenimi nevoščljivimi sodniki in teoretiki!« »Dovolj z do skrajnosti vnetimi in sanjar- skimi preiskovalnimi organi!« »Dovolj s tiskom, ki ustvarja novice preden se zgodijo!« »Dovolj s kupljenimi obrekovalci, ki vse postavijo na isto barko samo zato, da bi rešili svoje mandante!« »Dovolj s tistimi odvetniki, ki niso znali sprejeti razsodb sodnikov, danes pa iščejo opravičila, da bi opravičili svoje poraze na procesih!« »Dovolj je dajati besedo in nuditi zaupanje jeznim in maščevalnim obtožencem!« »Dovolj, predvsem, s tistimi, ki skuSajo izkoristiti mojo osebo za delegitimacijo preiskave »čiste roke« po eni strani, po drugi pa vlade in institucij!« »Umikam se in ne bom več odgovarjal no nobeno provokacijo.« Do tu pismo Di Pietra, ki lastnoročno želi »dobro prihodnost« Prodiju, sledi pa podpis. Nato zaključuje. »P.S.: toplo te prosim, da mi ne predlagaš, da bi še premislil; moj odstop je neprelaicen, kot potrjuje ta moj dvojni podpis. Antonio Di Pietro«. r[ SENAT / REFORME Prvi korak na poti federalne ureditve Italije RIM - Senatorji so včeraj z večino glasov izglasovali zakonski predlog ministra za reforme Franca Bassaninija o uvedbi vseh tistih federalističnih prijemov, ki jih dopušča sedanja ustava. Po dolgih letih debat je včeraj zamisel o federalizaciji Italije naredila korak naprej, pravzaprav prehodila je polovico poti, ker mora ukrep po senatu odobriti tudi poslanska zbornica.. Po včerajšnjem glasovanju v senatu, pri katerem so sodelovati samo senatorji Oljke, medtem ko so predstavniki Kartela svoboščin in Severne lige zapustiti dvorano, so predstavniki vladnega zavezništva poudarili pomen ukrepa in podčrtati, da so v tvornem soočanju z opozicijo izpopolnili ukrep (»Sprejeti smo okoli 180 popravkov opozicije,« so povedati v pogovom z novinarji.) Predlog, ki ga je izglasoval senat, ima štiri tematske sklope. Prvi zadeva prenos pristojnosti od države na dežele in na krajevne ustanove, drugi predvideva reformo sole s priznanjem avtonomije šolskim zavodom, tretji poenostavitev zakonodaje in administrativnih postopkov, četrti pa reformo državnih služb. Prvi sklop, ki predvideva pooblastilo vladi, da prenese vrsto prisotjnosti na dežele in krajevne uprave, navaja področja dela, v katerih bo država imela primarno pristojnost Gre med dragim za zunanjo politiko in zunanjo trgovino, obrambo, javni red in varnost, odnos z religijami, volitve, denar in denarni sistem, sodstvo, telekomunikacije, znanstveno raziskovanje in univerza. Ostale pristojnosti bodo prenesli na dežele in na krajevne ustanove. Omejeno bo število ministrstev' in krepko bo zreducirano tudi število državnih ustanove V šolstvu bo država ohranila samo pristojnost za okvirne programe in splošno organizacijo ter za juridični status osebja, ostale pristojnosti bodo postopno prepuščene zavodom, ki bodo postati pravne osebe s finančno in didaktično avtonomijo. Poenostavitev zakonodaje predvideva omejitev določil in poenostavitev postopkov v vseh sektorjih, z reformo državnih služb pa bodo skušati odpraviti birokratske ovire, ustvariti prožnejšo upravno strukturo, v kateri bodo uradi imeti svojo avtonomijo in tudi budžet za izdatke. Cilj reforme, ki je povezana s finančnim zakonom, je torej postopno oblikovanje »manj zbirokratizirane in lažje dtiavne strukture«, ki naj bi približala ljudem sredn šča odločanja in bi obenem sposobna bolje izpolnjevati svoje naloge. NOVICE FINANČNI ZAKON / NADALJUJE SE GLASOVANJE V POLPRAZNEM MONTECITORLS Na razstavi v Milanu ukradli Cartierov dragulj MILAN - V salonu milanskega središčnega hotela Four Season so včeraj okrog 14.30 ukradli zapestnico iz platine s safiri in demanti, ki je bila razstavljena skupno s 549 dragulji na razstavi »Cartierovi Čari«. Ukradena zapestnica je last znanega-francoskega draguljarja, njena vrednost pa naj bi znašala tri milijarde lir. Kljub obsežnim varnostnim ukrepom je zapestnica izginila iz enega od 26 izložbenih oken, ki so jih prireditelji namestili v salonu na zadnji etapi potujoče razstave, ki bi se morala zaključiti v torek v Ženevi z dražbo draguljev. Ko so se varnostniki zavedli, da je zapestnica izginila, so takoj sprožili alarm; zaprli so vsa vrata in v solonu do prihoda karabinjerjev zadržali 70 oseb; iskanje dragulja je zaenkrat neuspešno. Toto Riina zahteva socialno pokojnino PALERMO - Toto Riina zagotavlja, da je revež in zato zahteva od zavoda INPS, da mu izplača socialno pokojnino. Krajevni sedež INPS je namreč odposlal okrožnemu ravnateljstvu za boj proti mafiji že izpolnjeni obrazec, ki ga je Riina izpolnil pred tremi leti, le nekaj mesecev po are-stu. Riina tudi zahteva, da bi mu socialno pokojnino nakazali na poštni urad v kraju Corleone, kjer ga bo vnovčila žena Antonietta Bagarella. Kaže, da obdobje predstavitev prošnje po prejemanju socialne pokojnine sovpada z dnevi, ko je Riina v matičnem uradu z materjo svojih štirih otrok »uredil« svoj status, ker dotlej ni bila priznana kot njegova legitimna žena. Sindikati začeli dvomiti v pravičnost porazdelitve davčnega bremena Po oceni zakladnega ministrstva naj bi največ plačal odvisni srednji sloj RIM - Odstop ministra Antonia Di Pietra je včeraj zasenčil dogajanje v poslanski zbornici, kjer se je v odsotnosti opozicije nadaljevalo glasovanje o finančnem zakonu. Poslanci so odobrili nekaj pomembnih členov, kot na primer ustanovitev premoženjskega anagrafa za vodilne osebe v javni upravi, ki je sicer sprožila polemiko znotraj vladne večine, popravke k določilom o skrbstvenem odpustu in norme o povišanju prispevkov avtonomnih dežel Furlanije - Julijske krajine, Sicilije in Sardinije za nacionalno zdravstveno oskrbo. Čeprav je poslanska zbornica napol prazna in se glasovanja po pravilu izidejo brez nasprotujočih glasov, pa to ne pomeni, da je Pol svoboščin prepustil zadevo večini. V poslanski dvorani je pustil »opazovalce«, polemiko pa nadaljuje po hodnikih in zunaj Montecitorija, in to tudi z vse glasnejšimi zahtevami po odstopu Prodijeve vlade. Za btožbami - ki se vse pogosteje prevešajo v prave žaljivke - na raCun predsednika vlade Prodija (ki ga je Berlusconi primerjal celo z Mussolinijem, vendar v smislu, da je Prodi še slabSi) in njegovih ministrov se očitno skriva onemogli bes opozicije, ker se je s svojo odločitvijo, da ne sodeluje pri glasovanju o finančnem zakonu, v bistvu spravila v mrtvi kot. Zdaj ji ne preostaja drugega, kot da pasivno spremlja dogajanje v zbornici, ne da bi mogla poseči tudi tja, kjer bi sicer z udeležbo pri glasovanju lahko vplivala. Zdaj dolži vlado, da. ji je ta obljubljala umik enajstih pooblastil, v resnici pa jih je umaknila samo sedem. NemoC Pola svoboščin potrjujejo tudi nekatere včerajšnje izjave njegovih predstavnikov, ki trdijo, da bi bil »dialog mogoč, a da ga prav Prodi ne želi«. Tudi polemike v sami vladni večini se še niso povsem utišale, posebno na levi, saj Bertinotti še naprej izzivalno vabi zmernejši del večine, naj kar poskušajo oddaljiti njegovo stranko, pa bodo videti, kaj se jim bo zgodilo. Drago boleče poglavje se odpira na sindikalni strani, kjer se je slaba volja preteklih dni vCeraj prevr-gla v odkrito grožnjo o razdoru med sindikati in vlado. Prvaki vseh treh konfederalnih sindikatov, CGIL, CISL in UIL so v en glas nastopili proti davčnih ukrepom v finančnem zakonu, ki naj bi najbolj prizadeli prav odvisno delo, proti davku za Evropo in proti brezbrižnosti vlade do obvez, ki jih je bila sprejela za zaposlovanje. Napetost je v sidnikal-nih vrstah narasla posebno v zadnjih urah, ko so iz zakladnega ministrtva (v odgovor na kritike »zaščitnikov« srednjega sloja ali bolje rečeno obrtnikov in trgovcev) dati vedeti, da bodo najveeji del teže finančnega manevra nositi odvisni delavci. »To je pravo vabilo h generalni stavki,« je izja' vil lider UIL Larizza, kajti sindi' kati trdno zastopajo merilo pravi' Cnosti, ki bo končni kriterij za oceno finančnega zakona. Več □ na relaciji vlada - sindikati znano v ponedeljek, ko je na vrsti zadnj1 in po zagotovilu sindikatov odjo Ciini krog »posvetovanj« o vsetn ni finančnega zakona. Toda vrnimo se k izračunu za' kladnega ministrstva, po katerem bo naj večje davčno breme fin311, enega zakona prizadelo sredn) sloj v odvisnem delovnem ra zmerju, torej vodilne in višje L dre, ki so že sicer glavni vir nansiranja socialne države. Za ra zliko od pripadnikov srednjeg ^ sloja v neodvisnem delovnem ra zmerju namreč odvisni nir^ai možnosti skrivanja svojih dob0 kov, zato so se že oglasile PrlZy dete stanovske organizacije, opozarjajo, da tudi ta v spremenila tradicionalne pblitn-svojih predhodnic. RIM / PO NOVEM SREČANJU BANK-UPNIC Z BANKO ITALIJE Ali bo iz mševin TKB nastala »Nova kreditna banka«? Taka naj bi bila najbolj verjetna hipoteza - Med upniki tudi Zadružna kraška banka Sindikat FisaoCgil pripravljen na nov, odmevnejši protest Ce se ne bo že v prihodnjih dneh kaj 'premaknilo, bo sindikat spet odmevno nastopil, morda tako kot v soboto, 26. oktobra, ko je množica paralizirala mestno središče in demonstrirala proti zapori Tržaške kreditne banke. To nam je včeraj napovedal pokrajinski tajnik sindikalne organizacije Fisac-Cgil, ki SCiti uslužbence denarnih ustanov in zavarovalnic. »Zdaj smo naravnost razjarjeni,« je vzkliknil Giorgio Uboni, »saj je minil od začetka komisarske uprave že veC kot mesec dni, odločilne novosti pa še nobene.« Pri sindikatu se oglašajo podjetniki in zasebniki, ki jih je zamrznitev bančnih poslov hudo oškodovala, sindikat pa jim ne more pomagati, ko pa še sam ne ve, pri Cem da je. Banka izgubi vsak dan novo tržno nišo, s tem pa vrtoglavo upadata njen ugled in verodostojnost v lokalnem, državnem in mednarodnem merilu. »Tako ni mogoCe naprej,« je zatrdil Uboni ravno v času, ko se je v Rimu odvijal sestanek med Banko Italije oziroma medbančnim jamstvenim skladom in italijanskimi bankami-upnicami TKB. Slovenska skupnost poziva Ciampija, naj ne dopusti likvidacije RIM - Spranjica upanja za Tržaško kreditno banko. Odprla se je na včerajšnjem sestanku bank upnic slovenskega bančnega zavoda, jamstvenega sklada italijanskih bank in Banke Italija- Seveda, upanje ne zadeva vprašanja sana-cije banke, saj je bila takšna rešitev TKB v Ri-že zdavnaj odpisa-na, pac pa tako imenovano mehko likvidacijo, ki naj bi-dala povod za Ustanovitev nove banke. Velika večina upnikov rKB se je včeraj izrekla za to varianto. Banke-Upnice naj bi v takem Primeru odpisale del Qolgov (30, 40 ali 50 odstotkov, o tem bi se morale še dokončno dome-Uiti), preostali del pa naj bi vložili v novo banko, ki naj bi nastala iz Trža-ške kreditne banke. Med predstavniki 50 Na pobudo nekaterih elanov Slovenskega deželnega gospodarskega združenja se snuje Odbor za zaščito varčevalcev pri Tržaški kreditni banki. Zapora plačil pri tržaškem denarnem zavodu je prizadela interese številnih varčevalcev, podjetnikov in zasebnikov. Morebitna likvidacija TKB in negotova interpretacija zaščitne zakonodaje povzroča bank-upnic je bil tudi ravnatelj Zadružne kra-ške banke Klavdij Brajnik, saj je tudi openska banka upnik TKB. Vsota, ki jo TKB dolguje Zadružni kraški banki, znaša približno milijardo lir, nam je vCeraj pojasnil predsednik openske banke Pavel Milic. Tudi drugim italijanskim bankam dolguje TKB za banCne pojme relativno majhne vsote, v povprečju nekaj milijard lir. Se najveeji upnik je centralni zavod Reifeissen bank iz Bočna (kakih 10 milijard lir), skupno pa dolguje TKB italijanskim bančnim zavodom 192 milijard lir, to je nekaj milijard manj kot znašajo krediti slovenskih, hrvaških in bosanske banke. Zadružna kraška banka je v Rimu vsekakor zagovarjala stališče, da upravičeno skrb številnih ljudi. Prizadeti varčevalci želijo zaščititi svoje vloge in prihranke z vsemi zakonitimi pobudami. Odbor bo odprt vsem prizadetim varčevalcem Tržaške kreditne banke, ki bi se želeli vanj vključiti. V prvih dneh prihodnjega tedna bo sporočeno javnosti, kam naj se zainteresirani obrnejo za potrebne informacije. bi bilo treba TKB obdržati pri življenju, je poudaril Milic, in sicer zato, da bi ne bili prizadeti varčevalci in predvsem podjetja, ki so poslovala s TKB in ki jih je zamrznitev izplačil hudo potolkla. Ta teza pa, kot kaže, ni prodrla. »Po takem razpletu kaže, da Tržaška kreditna banka ne bo veC obstajala. To je gotovo,« je izjavil še ravnatelj openske banke Pavel Milic. »Ali bo nastala “Nova kreditna banka", po receptu, ki so ga že preizkusili pri preosnovi Calvijevega Banco Am-brosiano v Nuovo Banco Ambrosiano, ali pa druga banka s podporo italijanskih 50 bank-upnic in, Ce bodo pristopile, še kakih 20 slovenskih in hrvaških bank. Vsaka banka bo imela v novi banki svojo kvoto, ki bo, KOPER - Predstavniki konzorcija slovenskih in hrvaških bank-upnikov Tržaške kreditne banke se niso udeležili včerajšnjega srečanja v Rimu s predstavniki Banke Italije, medbančnega jamstvenega sklada in predstavniki italijanskih bank-upnikov, na katerem je bil govor o usodi zamejskega bančnega zavoda, pa tudi danes ne bodo odpotovali v Rim, kot so namignili včeraj. seveda, odvisna od višine sedanjega kredita. To je sedaj šele predlog, o katerem bo še tekla razprava. Mi smo vsekakor poudarili, da bi moral biti prehod v drugo banko Cim manj travmatičen.« Kaj pa bi se v takem primeru dogodilo z uslužbenci Tržaške kreditne banke? »Po izračunih drugih italijanskih bank naj bi taka preosnova, oziroma ustanovitev nove banke zahtevala skrčenje števila uslužbencev za najmanj sto delovnih mest,« je obrazložil ravnatelj Pavel Milic. »Tako drastično klestenje delovne sile, ki bi razpolovilo število osebja, je po svoje tudi razumljivo. TKB je veliko poslovala z italijanskimi pokojninami za državljane nekdanje Jugosla- »Sedaj Čakamo, da bomo iz Rima dobili predloge, ki so izšli iz današnjega (včerajšnjega, op. ur.) srečanja na sedežu Banke Italije. Nekaj so nam sicer po telefonu že sporočili, a mi Čakamo tudi na pismene obrazložitve,« je včeraj popoldne povedal ravnatelj Splošne banke Koper Vojko Cok, ki je tudi predsednik slovenskega konzorcija upnikov. Po prvih vesteh naj bi obstajalo še vije. Sedaj se za te pokojnine potegujeta banki Comit in Credito Itali-ano. Ce TKB izgubi ta posel, bo krčenje števila uslužbencev v novi banki neobhodno potrebno. Zato smo tudi v Rimu predoCili Banki Italije, da bi bila nova banka "zanimiva", Ce bi obdržala posel s pokojninami tujim državljanom. Zahtevali smo tudi, naj poseže pri italijanski vladi, da se o tej žgoCi zadevi dogovori z zavodom INPS. V takem primeru - Ce bi nova banka ohranila promet, ki ga ustvarjajo pokojnine tujim državljanov - bi se število uslužbencev sicer skrčilo, a ne tako drastično, kot predvidevajo predstavniki drugih bank-upnic,« je zaključil ravnatelj Zadružne kraške banke Pavel Milic. kakšno upanje, dokončno pa naj bi se izjasnili prihodnji teden, najverjetneje v sredo, ko naj bi se v Rimu sestali predsedniki slovenskega in hrvaškega konzorcija upnikov, predsedniki italijanskih upnikov, medbančnega jamstvenega sklada in Banke Italije. Slovenske banke bodo imele tako še nekaj dni Časa, da proučijo zadnje razplete in nato iznesejo svoja mnenja. Deželni tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj je poslal zakladnemu ministru Carlu Azegliu Ciampiju pismo v zvezi s Tržaško kreditno banko. Slovenska skupnost izraža odloCno nasprotovanje likvidaciji TKB, Čeprav se zaveda, kakor je to poudarila že v pismu z dne 2. novembra predsedniku vlade Prodiju, zelo hudih težav, v katere je banka zabredla zaradi ogromnih izgub, ter napak in deviacij mened-. žmenta. Likvidacija, trdi Brecelj, bi še povečala že itak velikansko škodo, točneje: razpršila bi premo-, ženje poklicnih sposobnosti in (tudi mednarodnih) finančnih odnosov; dodatno bi oškodovala vlagatelje, številne podjetnike in druge stranke, zlasti pa bi zadala nepovr-nljiv udarec dobršnemu delu tistih gospodarskih dejavnosti slovenske manjšine, ki slonijo na zdravih temeljih; ob že te- žki stopnji brezposelnosti bi povzročila izgubo mnogih delovnih mest; pri klientih in bankah v tujini bi okrnila prestiž in verodostojnost italijanskega bančnega sistema; uničila bi enega izmed sredstev za zaščito slovenske manjšine, kakor so jih predvideli na multilateralni ravni z londonsko Spomenico o soglasju iz leta 1954. Zaradi vsega tega smo še zmeraj mnenja, piše v pismu SSk ministru Ciampiju, da bi morali italijanska in slovenska vlada poiskati alternativne in po možnosti takšne rešitve, da bi banko ohranili v skladu z njenimi značilnostmi in ustavnovnimi cilji. Izvedeli smo, se zaključuje pismo, da bi bila skupina italijanskih bank skupaj s kreditnimi zavodi iz Slovenije in Hrvaške pripravljena resanirati TKB, in gotovi smo, da bodo pristojne oblasti to s pridom izkoristile. Na pobudo SDGZ nastal odbor za zaščito varčevalcev pri TKB KOPER / KONZORCIJ SLOVENSKIH UPNIKOV Prihodnje srečanje v sredo Slovenski in hrvaški upniki bodo dotlej izdelali svoje predloge MESSAGGERO VENETO / PO DOLGEM MOLKU TRST / KRIZA TKB PRIZADELA KULTURNE INSTITUCIJE Plodna pot, ki so jo ubrale banke v Prahi ČEDAD - O te fski kreditni 1 «emski dnevnik ° veneta« dosle obrobno. Izjemo torkova številka, emskeiri caso Prasanju posv Polovico strani , iMemtn ,. Erato) sinte Clankar za SSa?;1 /hitiobL, r Priskočile Katere torbancario) j Vd°6d Pripel^ fc1 paschi, ftota vključi] sicer tudi nekaj netočnosti, saj ugotavlja, da se je za Tržaško kreditno banko že začel postopek likvidacije. V nadaljevanju tega razmišljanja pa se videmski Časopis sprašuje, ali je Dežela storila vse, da bi prispevala k rešitvi banke. Opozarja namreč, da bi v ta kontekst morali upoštevati tako deželno finančno družbo Friulia, kakor tudi porde-nonski Finest. Obe finančni družbi naj bi tudi ob upoštevanju volje slovenskih in hrvaških bank, da bi se TKB rešila, morali storiti hitre in odločne korake v to smer, seveda ob pohticni podpori deželne vlade. Primer Hranilnice iz Prata kaže, kakšno smer ubrati. To je treba storiti, saj bi bile gospodarske in družbene posledice propada tako pomembne banke v naši deželi izredno težke in to ne samo na Tržaškem, marveč tudi v Nadi-ških dolinah, kjer zaradi splošnega gospodarskega obrobja zaposlitvena vprašanja imajo svojo specifično valenco.(r.p.) Predstavniki DPZ pri direkciji TKB Predstavniki založniškega podjetja DZP, ki izdaja Primorski dnevnik, so se skupaj s predstavnikom dežele FJK udeležili sestanka z direkcijo Tržaške kreditne banke, na katerem so orisali položaj Primorskega dne\mika in se zavzeli za to, da se v najkrajšem Času uresniči možnost deželnega jamstva, po katerem se dnevnik trenutno lahko izvleče iz težke nelikvidnosti. Direkcija banke se je obvezala, da bo predlog podjetja iznesla izrednima komisarjema. Predstavniki kulturnih ustanov so se srečali z Vencljem Domenili so se za obliko hitre pomoči iz Slovenije TRST - Na sedežu Odseka za zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici so se včeraj popoldne predstavniki slovenskih kulturnih poklicnih ustanov sestali s sekretarjem Urada za Slovence po svetu Petrom Vencljem in ga seznanili s težavnim položajem, v katerem so se te ustanovo znašle po izbruhu kriz v Tržaški kreditni banki. Mnogo ustanov je namreč poslovalo z banko, zaradi zamrznitve izplačil pa so se cez noc znašle brez razpoložljivih sredstev. Vencelj jim je zagotovil pomoC, da bi vsaj do konca leta izplačali socialne dajatve za uslužbence teh ustanov. Srečanja so se udeležili predstavniki NSK. Slovenskega raziskovalnega inštituta, Slovenskega sopisnih zadrug Novi Ma- vniki kulturnih ustanov stalnega gledališča, Glas- tajur in Dom. Tudi ti dve stopili v .stik s krovnima bene matice in dvojezi- zadrugi je namreč hudo organizacijama, da bi se z enega špetrskega šolskega prizadela kriza TKB. njimi domenili o nadalj- sredisca, prisotni pa so Na sestanku so tudi njem delovanju in nacrlo-bili tudi predstavniki Ca- sklenili, da bodo predsta- vanju. Petek, 15. novembra 1996 ALPE JADRAN DEŽELNA KRIZA / NA PONEDELJKOVI SEJI Svet bo sprejel Cecottijev odstop Nova pogajanja med Oljko in komunisti Različna gledanja v Kartelu svoboščin TRST - Deželni svet bo v ponedeljek sprejel odstop odbora predsednika Sergia Cecottija. Pred formalnim sprejetjem odstopa bo politična razprava, iz katere bo mogoCe razumeti, kdaj bo Furlanija-Julij ska krajina dobila novo vlado in kakšna bo pravzaprav njena sestava. Na obzorju se vsekakor pojavlja koalicija med levosredinsko Oljko in Stranko komunistične prenove, glavni kandidat za predsednika odbora naj bi bil sedanji predsednik skupščine Giancarlo Cruder (Ljudska stranka). Dosedanji pogovori med Oljko in komunisti so razkrili več skupnih gledanj, a tudi vsebinskih razhajanj, tako da Giancarlo Cruder bodo pogajanja najbrž trajala Se nekaj Časa. Leva sredina in SKP se pogovarjata o programskih aspektih pogovora, nakar bo tekla beseda o politi- čnih vprašanjih in o sestavi novega odbora. Tako eni kot drugi se vsekakor sklicujejo na koalicijo, ki v Rimu podpira Prodijevo vlado. Ce se na levici pogajajo, pa se na desnici že nekaj dni prepirajo. »Forza Italia« hoče za vsako ceno ovirati in zavirati rojstvo novega upravnega zavezništva, Nacionalno zavezništvo pa podpira politiko zmerne opozicije in nekateri njegovi voditelji so celo mnenja, da bi morala Finijeva stranka celo podpreti novo deželno vlado. Poziv strankam, da Cimprej izvolijo novo vlado, pa prihaja iz vrst deželnih industrijcev, ki so zaskrbljeni nad negativnimi posledice sedanje politične praznine. KOROŠKA / KULTURNI DOM KUMST Obnovljen most med narodi Slavnostno odprtje ob prisotnosti številnih častnih gostov CELOVEC - Iniciativna skupina slovenskih kulturnih delavcev »Kulturni most/Kumst« je uresničila za Južno Koroško pomemben kulturno-ko-munikacijski projekt: obnovila je stari slovenski kulturni dom v Zitari vasi, ki so ga pred prvo svetovno vojno zgradili elani SPD »Trta«. Dom naj bi imel funkcijo mostu, ki približa pripadnike obeh narodnostnih skupnosti v tej regiji. Obnovitvena dela so trajala sedem let, opravili pa so jih domačini in številni prostovoljci - skupno je bilo brezplačno opravljenih nad 100.000 delovnih ur. Pod vodstvom pobudnika in predsednika društva »-Kumst« Pavla Sterna je razpadajoči in zanemarjeni kulturni dom tako lahko spet zablestel v novem sijaju, ob otvoritvi pa so se zbrali vsi vidni kultur- ni in politični predstavniki koroških Slovencev in tudi predstavnika Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, državni sekretar Peter Vencelj in njegov sodelavec Rudi Merljak. V svojem nagovoru je predsednik Štern menil, da je uspelo zgraditi sodobno urejeno hišo z lepimi notranjimi prostori za različne prireditve ter da ima drušvto veliko načrtov in pričakovanj, kako napolniti novi kultur-no-komunikacijski dom, ki naj bi povezoval oba naroda, mlajšo in starejšo generacijo. »V dom želimo privabiti ljudi različnih kulturnih korenin, naroda soseda in skupaj razvijati oblike sožitja, zavzemali pa se bomo tudi za odpravo medsebojnih predsodkov«. Državni sekretar za Slovence Peter Vencelj pa je poudaril pomen kulture in pobudnikom projekta zaželel, da bi se v tem prostoru uresničila vizija »Živeti drug z drugim, drug za drugega«. Vsem, ki bodo skrbeli za ta dom, je zaželel veliko uspeha. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Gustav Brumnik je obnovo starega kulturnega doma ocenil kot mejnik v kulturnem življenju ne samo v Zitari vasi, temveč za celotno narodno skupnost na Koroškem ter ob tem poudaril, da bosta morali tudi žitrajskemu kulturnemu domu nameniti finančna sredstva obe strešni kulturni organizaciji. Zahvalo vsem odbornikom, sodelavcem, podpornikom, ki so pomagali pri obnovi doma sta izrekla tudi tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmajer in predsednik »Trte« Mirko Ogris. Ivan Lukan PISMA UREDNIŠTVU Kaj pomeni»slovenska glasbena kultura«? Komaj sem napisal nekaj kritičnih misli o Glasbeni matici, ko sem iz Časopisov in radia zvedel za Berlingue-rjev odgovor glede podržavljenja šole Glasbene matice. Minister za šolstvo svoj negativni odgovor utemeljuje s tremi argumenti. Trditev o prevelikih stroških se mi ne zdi dovolj resna. Slovenski konservatorij ne bi stal veC kot stanejo italijanski konservatoriji. Zanimivo bi bilo preveriti umestnost in obseg stroškov, ki jih je pred par leti država imela z izvedbo državnih natečajev za suplence. (Prej je vsak konservatorij brez dodatnih stroškov imenoval lastne komisije). Tretji argument, neumestnost ustanavljanja novih šol v Času preosnove konservatorijev postane absurden, Ce pomislimo, da o preosnovi govorimo že desetletja! (Kar je tudi neke vrste izpričevalo, za ministrstvo za šolstvo.). Skrbi me drugi argument: nujnost prilagajanja programov »slovenski glasbeni kulturi«. Vsak docent ima namreč na konservatoriju popolno svobodo izbire učnega programa -obvezen je le izpitni program ob zaključku raznih faz študija. Ta svobodna izbira je še poudarjena v eksperimentalnih programih, ki jih ministrstvo dopušča; zato res ne razumem zakaj zahtevati nekaj, Cesar nam nihče ne krati. Ker piše minister Berlin-guer »cultura musicale slovena« v navednicah, interpretiram to (Čeprav sem slišal tudi drugačne interpretacije) kot citat. In Ce je to res citat, me začenja skrbeti, kaj »naši možje« pojmujejo kot »slovenska glasbena kultura«. Ce naj bi to bila glasba Jakoba Gallusa, Marija Kogoja, Slavka Osterca, Primoža Ramovša ali pa Pavleta Merkuja, ne bo noben profesor imel problemov vključevati njihova dela v uCni program. (To lahko mimo stori tudi na italijanskem konservatoriju!). Ce pa pomeni »slovenska glasbena kultura« nekaj drugega, je to edini utemeljen argument v Berlinguerje-vem pismu. Miloš Pahor VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 29. SEPTEMBRA 1996 DO 31. MAJA 1997 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA 4.09 (D) Tržič (4.30), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke (6.04) (1.14) (IC) 5.41 (IR) Tržič (6.03), Portogruaro (6.43), Mestre (7.30). (1.50) (IR) 6.02 (IC) Tržič (6.24), Portogruaro (7.02), Mestre (7.42) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan. (6.30) (R) 6.51 (R) Tržič (7.15), Portogruaro (8.09) - občasna vožnja. (7.02) (D) 7.17 (E) Tržič (7.39), Portogruaro (8.25), Mestre (9.06), Benetke (915) (7.41) (758) (D) (E) 8.04 (IC) Tržič (8.26), Portogruaro (9.02), Mestre (9.39), Benetke (9.57), nadaljuje v Rim-Termini (vozovnica z dodatkom). (8.45) (E) 9.01 (IR) Tržič (9.23), Portogruaro (10.04), Mestre (10.49), Benetke (10.59). (9.13) (10.05) (R) (E) 11.01 (IR) Tržič (11.23), Portogruaro (12.04), Mestre (12.49), Be- netke (12.59). (10.55 (IR) 12.04 F) Tržič (12.26), Portogruaro (13.02), Mestre (13.39), Benetke (13.57) - nadaljuje v Neapelj (vozovnica z do- (11.55) (E) 12.39 (R) Tržič (13.04), Portogruaro (13.58). (13.55) (IR) 13.00 (D) Tržič (13.23), Portogruaro (14.04), Mestre (14.53), Benetke (15.02). (14.55) (IR) 14.01 (IR) Tržič (14.23), Portogruaro (15.04), Mestre (15.49), Benetke (15.59). (15-31 (R) 14.08 (R) Tržič (14.36), Portogruaro (15.34) - občasna vožnja. (15.48) (IC) 14.55 (IC) Tržič (15.17), Portogruaro (15.55), Mestre (16.34), Benetke (16.43) nadaljuje v Sestri Levante (vozovnica z dodatkom). Tržič (15.39), Portogruaro (16.20), Mestre (17.06), Benetke (17.15). Tržič (16.23), Portogruaro (17.04), Mestre (17.49). Benetke (17.59). Tržič (17.39), Portogruaro (18.21), Mestre (19.02), Benetke (19.11). Tržič (17.57), Portogruaro (19.10), Mestre (20.05), Benetke (20.17). (1623 (D) 15.17 (D) (16.56 (IC) 16.01 (IR) (17.55 (IR) 17.17 (E) (18.48 (R) 17.29 (R) (18.55 (19.11 (D) (R) 18.01 (IR) Tržič (18.23), Portogruaro (19.04), Mestre (19.42), Benetke (19.59). (19.55 •(IR) 19.01 (E) Tržič (19.23), Portogruaro (20.04), Mestre (20.49), Benetke (21.44) nadaljuje v Lecce. (20.44 (D) 19.31 (R) Tržič (19.59), Portogruaro (20.53) - občasna vožnja. (20.55 (IR) 20.04 (IR) Tržič (20.26, Portogruaro (21.07), Mestre (21.53) Benetke (22.03). (21.24 (IC) 20.32 (E) Tržič (20.55), Portogruaro (21.32), Benetke (22.42), Milan- Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo. (22.03 (IC) 22.20 (E) Tržič (22.44), Portogruaro (23.28), Benetke (0.36), Rim (8.00). (23.00 (R) (23.55 (E) SMER iz Milana, Benetke (23.15), Mestre (23.24), Portogruaro (0.07), Tržič (0.50). Benetke (23.50), Mestre (23.59), Portogruaro (0.44), Tržič (157). Portogruaro (5.13), Tržič (6.07). Portogruaro (5.49), Tržič (6.38). Portogruaro (6.35), Tržič (7.16). iz Rima, Mestre (6.06), Portogruaro (6.46), Tržič (7.33). iz Ženeve, Mestre (7.05), Portogruaro (7.44), Tržič (8.22). Portogruaro (7.52), Tržič (8.44). iz Lecceja, Benetke (8.12), Mestre (8.22), Portogruaro (9.00), Tržič (9.42). Benetke (8.55), Mestre (9.05), Portogruaro (9.49), Tržič (10.32) . Benetke (9.55), Mestre (10.05), Portogruaro (10.49), Tržič (11.32). Benetke (11.55), Mestre (12.05), Portogruaro (12.49), Tržič (13.32). Benetke (12.55), Mestre (13.05), Portogruaro (13.49), Tržič (14.32). Portogruaro (14.11), Tržič (15.04). iz Neaplja, Mestre (14.13), Portogruaro (14.48), Tržič (15.24). Benetke (14.24), Mestre (1433), Portogruaro (15.17), Tržič (16.00). iz Zuricha, Mestre (15.19), Portogruaro (15.56), Tržič (16.33) . Benetke (15.55), Mestre (16.05), Portogruaro (16.49), Tržič (17.32). Benetke (16.23), Mestre (16.32), Portogruaro (17.26), Tržič (18.21). Benetke (16.55), Portogruaro (17.05), Tržič (18.32). Benetke (16.55), Mestre (17.05), Portogruaro (17.49), Tržič (18.44). Benetke (17.55), Portogruaro (18.49), Tržič (19.32). Benetke (18.30), Mestre (18.40), Portogruaro (19.24), Tržič (20.20). Benetke (18.55), Mestre (19.05), Portogruaro (19.49), Tržič (20.32). iz Milana, Mestre (19.49), Portogruaro (20.24), Tržič (21.01). iz Rima-Termini, Mestre (20.28), Portogroaro (21.03), Tržič (21.39). Benetke (20.46), Mestre (20.55), Portogruaro (21.53), Tržič (22.35). Benetke (21.55), Mestre (22.05), Portogruaro (22.49), Tržič (23.32). Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER (5.15) (R) občasna vožnja, Tržič (5.40), Gorica (6.05), Videm (6.39). (6.44) (R) občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.52), Tržič (6.16),. (5.51) (R) občasna vožnja, Tržič (6.18), Gorica (7.05), Videm (7.20). (7.29) (R) občasna vožnja, Videm (6.06), Gorica (6.39), Tržič (7.02). (6.18) (D) občasna vožnja, Tržič (6.43), Gorica (7.05), Videm (7.34). (7.51) (D) občasna vožnja, Videm (6.46), Gorica (7.08), Tržič (7.28). (6.43) (R) občasna vožnja, Tržič (7.09), Gorica (7.33), Videm (8.07. (8.25) (R) občasna vožnja, Vkiem (7.00), Gorica (7.34), Tržič (7.57). (7.23) (IR) Tržič (7.45), Gorica (8.05), Videm (8.28). (8.32) (D) občasna vožnja. (8.15) (R) občasna vožnja, Tržič (8.41), Gorica (9.05), Videm (9.38). (8.39) (R) občasna vožnja, Videm (7.11), Gorica (7.47), Tržič (8.10). (8.23) (D) občasna vožnja, Tržič (8.48), Gorica (9.10), Videm (9.39). (9.20) (R) občasna vožnja, Videm (7.55), Gorica (8.29), Tržič (8.52). (9.23) (IR) Tržič (9.45), Gorica (10.05), Videm (10.28). (9.53) (IR) Videm (8.48), Gorica (9.10), Tržič (9.30). (10.15) (R) občasna vožnja, Tržič (10.43), Gorica (11.16), Videm (11.41). (10.34) (D) občasna vožnja, Videm (9.19), Gorica (9.47), Tržič (10.08). (11.23) (IR) Tržič (11.45), Gorica (12.05), Videm (12.28) (11.41) (R) občasna vožnja, Videm (10.15), Gorica (10.50), Tržič (11.13). (11.40) (R) občasna vožnja, Tržič (12.08), Gorica (12.32), Videm (13.08). (12.29) (IR) Videm (11.24), Gorica (11.46), Tržič (12.06). (12.09) (R) občasna vožnja, Tržič (12.37), Gorica (13.01), Videm (13.37). (13.41) (R) občasna vožnja, Videm (12.15), Gorica (12.50), Tržič (13.13). (12.23) (D) občasna vožnja, Tržič (12.48), Gorica (13.10), Videm (13.38). (13.45) (D) občasna vožnja, Videm (12.28), Gorica (12.56), Tržič (13.17). (13.23) (IR) Tržič (13.45), Gorica (14.05), Videm (14.28). . (14.29) (IR) Videm (13.24), Gorica (13.46), Tržič (14.06). (13.40) (R) občasna vožnja, Tržič (14.08), Gorica (14.32), Videm (14.08). (15.05) (R) občasna vožnja, Videm (13.37), Gorica (14.12), Tržič (14.37). (14.15) (R) občasna vožnja, Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.41). (15.43) (RD) občasna vožnja, Vkiem (14.15), Gorica (14.51), Tržič (15.14). (14.23) (D) občasna vožnja, Tržič (14.48), Gorica (14.50), Videm (15.39). (16.29) (IR) Videm (15.24), Gorica (15.46), Tržič (16.06). (14.44) (R) občasna vožnja, Tržič (15.12), Gorica (15.37), Videm (16.14). (17.41) (R) občasna vožnja, Videm (16.15), Gorica (16.50), Tržič (17.13). (15.23) (IR) Tržič (15.45), Gorica (16.05), Videm (16.28). (17.43) (D) občasna vožnja, Videm (16.28), Gorica (16.56), Tržič (17.17). (16.15) (R) občasna vožnja, Tržič (16.43), Gorica (17.07), Videm (17.43). (18.23) (R) občasna vožnja, Videm (17.00), Gorica (17.34), Tržič (17.56). (16.23) (D) občasna vožnja, Tržič (16.48), Gorica (17.10), Videm (17.39). (18.29) (IR) Videm (17.24), Gorica (17.46), Tržič (18.06). (16.56) (R) občasna vožnja, Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.21). ■ (19.21) (R) občasna vožnja, Videm (17.53), Gorica (18.29), Tržič (18.52). (17.23) (IR) Tržič (17.45), Gorica (18.05), Videm (18.28). (19.44) (D) občasna vožnja, Videm (18.26), Gorica (18.56), Tržič (19.18). (17.36) (Pt občasna vožnja, Tržič (18.04), Gorica (18.28), Videm (19.04). (20.23) (R) Videm (19.00), Gorica (19.33), Tržič (19.56). (17.48) (D) občasna vožnja. • (20.29) (IR) Videm (19.24), Gorica (19.46), Tržič (20.06). (18.09) (R) občasna vožnja, Tržič (18.37), Gorica (19.00), Videm (19.35). (21.44) (D) občasna vožnja, Videm (20.26), Gorica (20.56), Tržič (21.18) (18.23) (D) občasna vožnja, Tržič (18.48), Gorica (19.10), Videm (19.39). (22.29) (IR) Videm (21.24), Gorica (21.46), Tržič (22.06) (18.46) (R) občasna vožnja, Tržič (19.12), Gorica (19.36), Videm (20.14). (0.48) (IR) Videm (23.24), Gorica (23.57), Tržič (0.21) (1923) (IR) Tržič (19.45), Gorica (20.05), Videm (2028). (20.11) (D) občasna vožnja, Tržič (20.37), Gorica (20.59), Videm (21.28). (21.23) (IR) Tržič (21.45), Gorica (22.05), Videm (22.28). (23.14) (R) Tržič (23.42), Gorica.(0.05), Videm (0.40), Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 0.15 (E) nadaljuje v Budimpešto 6.52 (E) prihaja iz Budimpešte 9.08 (E) nadaljuje v Zagreb 11.04 (IC) prihaja iz Zagreba 12.16 (E) nadaljuje v Budimpešto 17.01 (E) prihaja iz Budimpešte 18.16 (IC) nadaljuje v Zagreb 20.09 (E) prihaja iz Zagreba IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak MNENJE / F1SAC-CGIL OBIRANJE OLJK / ZARADI KISLEGA DEŽJA IN TOČE NOVICE V bankah na Tržaškem ni preveč osebja Brezposelnim zaprli vrata Zadnje Čase je govor o Možnosti, da denarne Ustanove v Italiji odslo-Vli° 25-30.000 uslužben-cev (10% vsega bančnega °sebja), ker naj bi jih bilo Prevec. Vlada je v prilogo finančnega zakona za leto 1997 vključila normo, po kateri naj bi vprašanje od-VeCne delovne sile tudi Ua področju bančništva reševali z mehanizmom dopolnilne blagajne, kakor se to dogaja, deni-d10. v industriji. Zdru-žeUje bančnikov Abi je še Poprej večkrat pozvalo iz-^rsno oblast, naj posreduje za to, da bi delovne Pogodbe bile prožnejše in da bi tudi na bančnem Področju uvedli fiskaliza-apo socialnih bremen. S .° Prošnjo (ali zahtevo?) )e Abi skupaj z zdru-ženjem Assicredito tudi Prsno seznanilo ministra Za delo Tiziana Treua. . Sindikat bančnih us-Užbencev Fisac (Cgil) je Uvedbo dopolnilne bla-gajne kritiziral in napove-al> da se bo preko matic-Ue organizacije zavzel za da bi parlamentarci 'Radikalno spremenili« drandma, kakor je bil odobren v poslanski Gornici. , Minister Treu je pou-aril nujo po novih so-'alnih varovalkah, »kajti ® Predčasnim upokoje-anjem ni mogoče v ne-,°gled, a prav tako ne z opolnilno blagajno«. Kaj ^ Pomeni? Da mora biti g dela »živ«, da se mo-ajo bančni uslužbenci po Potrebi seliti iz enega za-oda v drugega. To sin-jjj atom ni ravno po vo- Poda poglejmo, kako je a Tržaškem. Ali je tudi tu preveč bančnih uslužbencev? »Sploh ne,« nam je zatrdil pokrajinski tajnik sindikata Fisac-Cgil Giorgio Uboni. Pri nas so banke že pred mnogimi leti ukinile turn over, to je nadomeščanje osebja, ki odhaja v pokoj, z novim. »Direkcije bank nasprotujejo predčasnim upokojitvam ravno zato, ker upravni sveti ne dovoljujejo najemanja svežih sil,« je pojasnil Uboni in navedel, da je število uslužbencev v bankah državnega interesa v zadnjih 10 letih upadlo skoraj za polovico. Skratka, osebja ni preveč, hkrati pa bančni (in zavarovalninski) sistem ni veC rešilna bilka za brezposelno mladino. (dg) Letošnji pridelek bo gotovo nižji Važna vloga torkle Kmetijske zadruge Obiranje oljk se je v vsej deželi letos začelo kakih deset dni pred običajnim obdobjem, zaključilo pa se bo v polovici meseca decembra. Glavni center za razvoj gojenja oljk je prav gotovo torkla Kmetijske zadruge v industrijski coni pri Domju. Predsednik zadruge Boris Mihalič ob tem ugotavlja, da so se oljkarji s tega področja okrog leta 1950 posluževali edine tovrstne strukture v Trivenetu v Bassa-nu del Grappa, dvajset let pozneje pa so v Kmetijski zadrugi obnovili staro tork-lo: v desetletnem obdobju je količina mletih oljk poskočila z 270 stotov na 1500 stotov, v lanskem letu pa so jih v torkli zmleli kar 2600 stotov. Leto 1997 pa naj bi ne bilo najugodnejše za proizvajalce olja; odgovorni na tržaškem inšpektoratu Giovanni De-ghenhard namreč ugotavlja, da sta kisli dež med cvetenjem in tudi toča (na milj-skem predelu) povzročila zmanjšanje pridelka, ki se suCe okrog 30 od sto. V torkli Kmetijske zadruge stiskajo predvsem istrske belice, ki so na tem področju najbolj razširjene in tudi dru- ge italijanske sorte; proizvajalcev je okrog 600, prihajajo pa iz vse dežele; v torkli tako srečamo tudi proizvajalca iz Cente, ki je z letošnjo proizvodnjo kar zadovoljen; nekatera drevesa so namreč obrodila od 50 do 60 kilogramov oljk. V Cern pa je skrivnost, da se oljkar lahko pohvali s kakovostnim pridelkom? Podpredsednik zadruge VVillj Mikac je mnenja, da mora miniti zelo malo Časa od obiranja do mletja. V teoriji: ko bi oljke lahko predelali že na isti dan obiranja, bi bil proizvod prav gotovo izreden. Tako je tudi v resnici, ker so oljke iz naše dežele med najbolj cenjenimi v Italiji zaradi zelo nizke stopnje kislin, ki jih vsebujejo. Oljke, ki v torkli Kmetijske zadruge Čakajo na mletje, ležijo na pleteninah, da se lahko dobro zračijo in ne zorijo prekomerno. Zadruga pomaga oljkarjem -skupno z ERSA- vse do končnega proizvoda; okrepila je svoje strukture, ki pa bi jih morala s komunitami-mi prispevki za mediteransko kmetijstvo še naknadno posodobiti. IMENOVANJE / V NKZDZ-CGIL Novi pokrajinski tajnik odslej Waldy Catalano Vodilni odbor Nove krajevne zvezne delavske zbornice Cgil v Trstu je na včerajšnjem zasedanju imenoval novega pokrajinskega glavnega tajnika, ki nasledi Bruna Zvecha. To je Waldy Catalano, ki se je v najvecji italijanski sindikat vpisal že pred 25 leti. Med drugim je bil pokrajinski in deželni tajnik stanovske organizacije kovinarjev Fiom, v zadnjih dveh letih pa je bil član zveznega deželnega tajništva Cgil. Novi pokrajinski tajnik se je rodil leta 1948 in diplomiral pri Državnem umetnostnem zavodu. Waldy Catalano prevzema nelahko breme, saj se je socialno-gospodarska stiska na Tržaškem zadnja leta neprestano zaostrovala in se verjetno še bo vsaj dotlej, dokler se ne bo začelo uresničevanje stvarnih preporodnih pobud, kakršne predvidevata obnovljeni protokol o soglasju in teritorialni pakt. Zaenkrat se bo moral Catalano spopasti s tekočimi sindikalnimi spori, kot je na primer tisti, zaradi katerega bodo kovinarji v vsej Italiji 22. novembra stavkali. KOMINFORM / A. BONELU Zanimiva osebna pripoved o zamolčanih dogodkih UljAVNOST BODOČIH GOSPODARSTVENIKOV Ekonomski krožek v Obrtni coni Člani krožka so si ogledali nekatere uspešne obrate n nekaj mesecih premora je Eko-i J11 . krožek spet pričel s svojim de-aniem- Razlog za premor pa je v dej- Un'U’ ^ sestavljajo krožek izključno iverzitetni študentje, ki imajo najraz-kar 86 urn^e lekcij in datume izpitov, povzroča težave pri organizaciji se-stankov in raznih pobud. n dnevi so se elani krožka podali :e ° '®k v Obrtno cono v Dolini. Obisk °d1l predsednik konzorcija Franco pQT8°l> sicer lastnik istoimenskega p n a’ k* proizvaja in prilagaja dvigal-tiast Mingot je na kratko opisal se i anek Obrtne cone. Prvotna zamisel se j P0f0dila že leta 1979, konkretno pa let k govoriti in delati šele deset p0r|.as.rieie- Trenutno šteje konzorcij 20 do ?nn )Trl katerih je zaposlenih od 150 Prost ° ludi. Le dve podjetji imata svoje dej °re |zven Obrtne cone. Od pričetka 0brtVania je število zaposlenih v stoti/11 COrjl Povišalo za skoraj 20 od-vlari/T Mingot je podčrtal dejstvo, da zaunaa-me^ clanl velika solidarnost in p0lnpi ,e' Prav ta dva dejavnika sta pri-la in a’ ^ se )e Obrtna cona tako razvi-ne sam0Sta^a z§led za podobne pobude v naSj tržaški pokrajini, temveč tudi da sk!^St^em Podjetju je Mingot dejal, ga nriri ai°, Sedai otrditi položaj, ki so si Pridobili v 17 letih stalne rasti. Z za- nimanjem gledajo tudi na nova tržišča predvsem v vzhodni Evropi. Udeleženci obiska so se nato sprehodili po poslopjih cone. Dve poslopji sta trenutno prazni, vendar prav v teh dneh potekajo dela, tako da bi se morala v kratkem naseliti dve novi podjetji. S posebnim zanimanjem so se nato udeleženci ustavili pri podjetju Breg, last Severina Kozine, ki se ukvarja s proizvodnjo industrijskih, navtičnih in civilnih ključavničarskih in cevarskih izdelkov. Podjetje Breg se je v zadnjih časih specializiralo v izdelavi posebnih stopnic za potniške in tovorne ladje. Tik podjetja Breg pa je še eno zelo uspešno podjetje, Comerc, last Saše Smotlak. Podjetje izdeluje orodja za plastiko in tlačno litje, in to kar za najbolj znane avtomobilske hiše, kot je npr. Volksvvagen. Delo zahteva izredno natančnost in posebne stroje, vendar prav čudno zgleda, da v tako majhnem prostoru (poslopje, v katerem je Comerc, je zares pretesno) izdelujejo orodja za svetovni trg in za tako znana podjetja. To pa je dokaz, da lahko s pravimi idejami in s trdno voljo človek uspe. O Ekonomskem krožku pa naj povemo, da bo ob koncu tega meseca (točen datum bo pravočasno sporočen) organiziral obisk v tovarni Cremcaffe v Trstu. (E.B.) Med najbolj zamolčanimi usodami v italijanskem levičarskem, točneje komunističnem taboru so še vedno v glavnem precej krute izkušnje elanov nekdanje Nenavadno zanimanje Menieza slovenske oddaje Neverjetno, a resnično: tržaškega poslanca Nacionalnega zavezništva Roberta Menio, velikega nasprotnika vsega, kar v Trstu diši po slovenskem, je nenadoma zaskrbela usoda slovenskih radiotelevizijskih oddaj. In ne samo to. Zanima ga tudi pogled na Vzhod. Predvsem ga seveda skrbi usoda italijanskih oddaj, a tokrat mu tudi slovenski del RAI ni v nadlego. V parlamentarnem vprašanju vladi ga namreč zanima, če je res, da naj bi predsedstvo ministrskega sveta sklenilo zmanjšati za eno petino finančna sredstva za radiotelevizijske programe, ki sodijo v konvencijo in ki jih proizvaja deželni sedež RAI v Trstu. V primem pritrdilnega odgovora, pa bi Menia rad vedel, kako se taksno ravnanje lahko sklada z nameni, da bi okrepili tržaški sedež RAI, kot »okno na Vzhod« v novi Evropi. Po njegovem mnenju bi vladni ukrepi »zmanjšali za 20 odstotkov deželne radiotelevizijske oddaje (predvsem v italijanskem, pa tudi v slovenskem jeziku) ter oddaje za Italijane v Istri in na Reki«. KPI, ki so bili v obdobju ko-minforma poslani v tedanjo Jugoslavijo. S tega vidika je po oceni znanega italijanskega novinarja Giampaola Panse knjiga Alfreda Bonellija »Fra Stalin e Tito - Cominformisti a Fiume 1948-1956 (Med Titom in Stalinom - Ko-minformisti na Reki 1948-1956)« zelo zanimiva in dragocena, ker lahko spodbudi še koga, da bi napisal svoje spomine. Knjigo, ki jo je v zbirki Quaderni (Zvezki) izdal Deželni inštitut za preučevanje zgodovine osvobodilnega gibanja v FJk, so predstaviti včeraj v dvorani muzeja Revoltel-la (foto KROMA). Poleg Giampaola Panse, ki je govoril o lastnem približevanju prej njemu neznani tematiki, je o knjigi govoril predsednik Instituta Giampaolo Valdevit, ki jo je uokviril v tedanje zgodovinsko dogajanje. Predstavitve se je udeležil tudi Adriano Dal Pont, ki je z Bonellijem delil usodo političnega zapornika v tedanjih jugoslovanskih taboriščih, in je Bonellije-vim dodal še nekaj svojih spominov. Razprava je bila precej živahna, saj se je npr. dotaknila tudi odnosa tedanjih vsedržavnih voditeljev KPI do »navadnih vojakov komunizna, pozabljenih v Titovih zaporih«, kot tudi vloge, ki jo je imela tržaška federacija KPI pri protijugoslovanskem delovanju. Italgas na zatožni klopi V Miljah se je razširila vest, da so nekatere družine prejele od podjetja za dobavo vode, plina in elektrike Italgas, ki ustreza tržaškemu Acega, lažne račune. Ko smo se o zadevi pozanimati, pa smo izvedeti, da računi niso lažni, temveč previsoki in »nerazumljivi«, kakor zatrjuje odbor za obrambo Milj (Comitato civico di difesa per Muggia), ki ga vodi g. Postogna in uživa podporo gibanja Nord Tibero. Postogna nam je povedal, da traja vsa ta zadeva že leto dni. Kako to, da so se oglasiti šele in ravno zdaj? Trst, Avstrija in Italija med 18. in 20. stoletjem Na to je uglašena knjiga, ki jo bodo predstaviti danes ob 16.30 v učilnici ”Ferrero“ na filozofski fakulteti Tržaške univerze (Ul. Universita 7, pritličje). Predavala bosta profesorja Marina Cattaruz-za in Giutio Cervanio. Niz dokumentarcev o gorah in gorništvu V avditoriju občinskega muzeja ”Revoltella“ se začne danes mednarodni prikaz filmov o športu, pustolovščinah, kulturi in okolju v goratem svetu, ki ga organizira Lega Montagna (UISP) pod pokroviteljstvom Dežele ter Občine in Pokrajine Trst. Filme bodo predvajali štiri petke zapovrstjo s pričetkom ob 19. in 21. uri. Danes bo na sporedu cikel "ženske v steni", ki zajema dokumentarce La Maitresse du vide Qean Afanasieff), Karakorum -Nameless Tower Freeclimb (John Wilcox) in Verso le nuvole (Pod oblaki) Roberta Candele. Za podrobnejša pojasnila lahko zavrtimo tel. štev. 639382 (pokrajinski odbor UISP, Trg Abruzzi 3). Cvetje v Starem mestu Na stopnišču pred cekvijo Santa Maria Maggiore bodo tudi danes stojnice z vsakovrstnim cvetjem. Gre za nadaljevanje pobude, ki so jo za ovrednotenje zgodovinskega jedra Trsta sprožiti Assofiori-sti, Confesercenti in Frontiera 2000 ob podpori Občine. Tullio Regge v MCTF V veliki dvorani Mednarodnega centra za teoretsko liziko pri Miramaru bo jutri ob 11. uri predaval prof. Tullio Regge s Politehnike v Turinu, ki spada med najvidnejše teoretske fizike na svetovni ravni: rodil se je v Turinu pred 65. leti, poučeval je na Rochester University (New York), Max Planck Institutu (Miinchen) in na Univerzi Princeton, njegove razsikave pa segajo od osnovnih prvin in kozmolo-gije do fizike nizkih temperatur in hipertežnosti. Regge je član Akademije Lincei, leta 1979 je prejel Einsteinovo medaljo, bil je evroparlamentarec, poleg tega redno dopisuje za turinski dnevnik La Stampa, a občasno izda še knjigo. Danes ob 11. mi mu bo MCTF podelil Medaljo Dirac 1996. Začasna zaposlitev Občina Trst bo vzela v službo administrativnega uradnika, ki odlično obvlada strojepisje (8 mesecev), socialno-zdravstveno asistentko (asistenta) na domu, ki svoj poklicni profil lahko dokaže z listinami ati vsaj 180-dnevno delovno izkušnjo (6 mesecev), 12+12 socio-zdravstvenih strežnic (strežnikov) za nedoločen Cas, pa še 8+8 strežnikov, ki so odslužili vojaški rok. Prošnje bodo interesenti lahko vložili v ponedeljek, 18., in torek, 19. novembra, med 8.30 in 12. uro pri Uradu za delo (Ul. F. Severo 46). Imena izbranih bodo na ogled v petek, 22. novembra, od 10.30 do 11.30. Razstava na univeizi Mednarodno združenje univerzitetnih študentov ekonomskih ved AIESEC predstavlja fotografsko razstavo Prodere, program za socialni razvoj žrtev konfliktov v Srednji Ameriki. Razstava je nameščena na Tražaški univerzi, v desni hali glavne stavbe do 21. novembra 1996; razstavlja fotograf Romano Martinis. (Z.V.) Iranski filmi v Aristonu Na pobudo kina Ariston in tržiške potovalne agencije No Stop bo danes, 15. novembra v kinodvorani v Drevoredu R Gessi filmska revija »Kiarostami in Festival«; v popoldanskih in večernih urah bodo na njej predvajati štiri filme znanega iranskega režiserja; predstave bodo ob 15., 16.45,18.30,20.30 ter ob 22.30. Popis protizakonitih odlagališč Tržaško združenje Legambiente v tem mesecu popisuje protizakonita odlagališča na Krasu; zato vabi vse tiste, ki bi znati za njihov obstoj, da se po telefonu (št. 364-746) javijo na združenje. 100. rojstni dan Carle Trost Vsi gosti, operaterji, nečaki in prijatelji so se včeraj v domu za ostarele Bartoli strniti ob Carli Trost, kijev izvrstni formi praznovala svoj 100. rojstni dan. Ob tej priložnosti so ji voščiti tudi župan Riccardo Illy, podžupan Roberto Damiani in odbornik za skrbstvo Gianni Pecol Cominotto. Po tradiciji je slavljenka upihnila le eno samo, a veliko svečo na odlični torti, ki jo je tudi prerezala in razdelila gostom. S Carlo Trost je v Trstu kar 29 oseb, ki imajo več kot 100 let. Petek, 15. novembra 1996 TRST VOLITVE / ZADNJI DAN KAMPANJE - VOLITVE / PREDSEDNIŠKI KANDIDAT SKR Desnica prikriva nacionalistično dušo in usmeritev Visioli: Pokrajina lahko res zaživi Volitve bodo le v nedeljo »Slovenci ne nasedajte Severni ligi« Predsedniški kandidat SKP Dennis Visioli (foto KROMA) Drevi opolnoči se uradno konCa volilna kampanja za nedeljske pokrajinske in miljske volitve. Jutri bo volilni molk, zadnjo in odločilno besedo pa bodo imeli v nedeljo volilci. Za predsednika Pokrajine bo izvoljen kandidat, ki bo dobil absolutno večino glasov, v nasprotnem primeru bo v nedeljo, 1.decembra drugi krog (balo-taža). Isto velja za miljske volitve. Nadja Debenjak (neodvisna na listi DSL v prvem devinsko-nabrežinskem okrožju) je na zaključnem volilnem shodu v Nabrežini govorila o vlogi Pokrajine na šolskem in izobraževalnem področju. Poudarila je, da je koalicija, ki podpira predsedniško kandidaturo Adele Pino, uvrstila med temeljne točke svojega volilnega programa prav skrb za šolstvo in izobraževanje. S tem v zvezi se bo DSL - je poudarila Debenjakova - dosledno prizadevala, da bi pokrajinska uprava koordinirala delo vseh javnih in krajevnih ustanov na tem področju. V sredo je bila v Vilfanovi dvorani v priredbi mestnih sekcij SSk okrogla miza na temo: »Kaj lahko naredi tržaška pokrajinska uprava za slovensko manjšino in za okrepitev sodelovanja s Slovenijo«. Po pozdravu predsednika strankinega tržaškega pokrajinskega sveta Josipa Skerka je uvodno besedo imel tržaški pokrajinski podtajnik SSk Andrej Berdon. Berdon je poudaril, da si od Pokrajine Trst lahko marsikaj dobrega obetamo, Ce bo na njej zavladala levosredinska koalicija, podobno kot se je v zadnjih letih že zgodilo z Illyjevo upravo v tržaški občini. Govornik se je nato zaustavil pri nekaterih konkretnih problemih, ki predstavljajo za Slovenca preizkusni kamen, kot so dvojezična toponomastika, upravljanje teritorija, sodelovanje z javnimi upravami in s sosednjo Slovenijo itd. Berdon je tudi podčrtal, da se je predsedniška kandidatka levosredinske koalicije Oljke Adele Pino v svojem programu za razliko od drugih jasno obvezala, da bo podprla Čimprejšnjo odobritev pravične zakonske zaščite slovenske manjšine v parlamentu. Berdonova izvajanja sta za okroglo mizo dopolnila kandidata SSk na listi ”TS 2000“ Marko Stoka in Vladimir Vremec. Na včerajšnjem peturnem volilnem srečanju Mladinske levice je sodeloval tudi slovenski kandidat DSL Matija Jogan. Govoril je o številnih problemih in težavah slovenskih šol, o tako imenovani ra= cionalizaciji slovenskega šolstva in podobno. Obžaloval je, da v volilni kampanji niso prišla do izraza pereča šolska vprašanja. Stranka komunistične prenove je glavno pozornost v tej volilni kampanji posvetila socialnim in gospodarskim problemom, ki jih na Tržaškem res ne manjka. Komunisti menijo, da bi lahko imela Pokrajina na tem področju pomembno vlogo, seveda ne pri neposrednem ustvarjanju delovnih mest, ampak pri koordinaciji vseh javnih uprav za zajezitev naraščajoče brezposelnosti. S temi in podobnimi problemi se je med volilno kampanjo pretežno ukvarjal kandidat SKP za predsednika Pokrajine Dennis Visioli (45 let, šolnik in bivši pokrajinski svetovalec), ki upa, da bo stranka še izboljšala rezultat zadnjih parlamentarnih volitev. Do levosredinske Oljke je precej kritičen, upa pa v boljše odnose po nedeljskem prvem krogu. SKP je za enotnost naprednih in levičarskih sil - nam je dejal Visioli - nikomur pa ne bo podpisala belih menic. Prenovitelji se torej ne bodo zadovoljili le z morebitnim volilnim dogovorom z Oljko, ampak bodo podporo Adele Pino pogojevali z jasnim političnim dogovorom in z obvezo po "vidljivosti" v novi pokrajinski upravi. »Nočemo ponoviti slabe izkušnje z linjem, Cigar koalicija je naprej zahtevala naše glasove, potem pa se je izneverila skoraj vsem predvolilnim obljubam«. Visiolijeva stranka odločno nasprotuje predlogu po tako imenovani metropolitanski provinci, ki jo zagovarjajo ne- katere komponente Oljke, saj je mnenja, da bi ta projekt izničil okoliške občine. Med mestno in okoliškimi upravami je treba nasprotno ustvariti ravnovesje, ki ga danes ni in za katerega bi lahko v bodoče skrbela prav Pokrajina. Ce bo zmagal predsedniški kandidat desnice Renzo Codarin, bo zmagala stara demokristjanska oblast. Codarin je anagrafsko mlad, politično pa je zelo star. Komunistična prenova nasprotuje, da bi na Tržaškem zrastel kakršenkoli energetski pol, podpira aktivno zaščito Krasa, pri kateri bi imeli Kraševci glavno besedo, na vrh svojega programa pa je uvrstila sožitje in pravice Slovencev. Kot šolnik in oče dvajsetletnega fanta si Visioli želi, da bi kultura sožitja in dialoga enkrat za vselej prodrla in našla mesto v javni šolskem sistemu. Ce bi svojemu sinu ne kupil Kosovelovih poezij, nam je dejal, bi ta velik pesnik ostal zanj neznanec, saj ga programi italijanskih šol sploh ne omenjajo. Visioli upa, da italijanski in predvsem slovenski volilci ne bodo nasedli volilnim geslom Severne lige, »ki za Trst nima praktično nobenega resnega razvojnega projekta, podpira energetski pol, v okviru takozvane severne države Padanije pa bi Trst igral vlogo, ki jo v Italiji odigrava Jug«. SKP se po njegovem predstavlja volilcem s kvalificirano kandidatno listo, na kateri je osem slovenskih predstavnikov, ki vsi po vrsti zaslužijo zaupanje ljudi. VOLITVE LE V NEDELJO Volitve bodo le v nedeljo. VolišCa bodo odprta od 7. do 22. ure. Na volišče pridemo z osebnim dokumentom in z volilnim potrdilom, ki smo ga dobili na dom. Kdor ga ni dobil, ga lahko dvigne na volilnem uradu svoje občine. Glasovnica za Pokrajino je rumene barve, za Občino Milje pa siva. NA NEDELJSKIH OBČINSKIH VOLITVAH V Miljah pet slovenskih kandidatov Star je 68 let in je doma iz Marezig. Zaposlen je bil v Tovarni velikih motorjev, sedaj je upokojenec. Bil je aktiven v sindikalni zvezi CGIL, v pevskem zboru Jadran in v Društvu Slovencev miljske občine. Nastopa na listi »Naprej Milje« (SKP in neodvisni), ki ima za županskega kandidata Sergia Mila. To je zanj prva volilna izkušnja. Kandidira na Oljki, na listi katere zastopa Slovensko skupnost, v kateri opravlja dolžnosti tajnika miljske sekcije. Star je 51 let in stanuje v Stramarju. Član je DSMI, bil je zaposlen v železarni, zatem se je odločil za podjetniški poklic. Je elan strankinega deželnega in pokrajinskega sveta. Oljka podpira župansko kandidaturo Giorgia Rossettija. Je najmlajša izmed slovenskih kandidatov. Stara je 25 let in kandidira na listi levosredinske Oljke kot neodvisna na predlog DSL. Diplomirala je na devinskem Zavodu združenega sveta, prav v tem obdobju pripravlja diplomsko nalogo na beneški univerzi Ca’ Foscari. Udejstvuje se v kulturnem življenju miljskih Slovencev in tudi pri Korošcih. Doma je s Škofij, star je 57 let, vodi obrtniški obrat v industrijski coni, prej pa je bil zaposlen v Tovarni velikih motorjev pri Boljuncu. Aktiven je bil v CGIL, osem let je bil občinski svetovalec, prej v vrstah DSL, nato pa Komunistične prenove. Sedi v žaveljskem rajonskem svetu. Kandidira tudi za mesto pokrajinskega svetovalca. Star je 60 let, je rojen v Boljuncu, a že dolgo let prebiva v Miljah. Po poklicu je obrtnik, sedaj pa je v pokoju. Od ustanovitve poje v zboru Jadran, elan pa je. tudi pevskega zbora Fran Venturini. S politiko se je zaCel ukvarjati že v mladosti, kar 18 let je bil elan enega od miljskih rajonskih svetov kot zastopnik napredne Liste Frausin. VOLILNA KRONIKA Danes javna manifestacija v podporo Adele Pino Levosredinska koalicija prireja javno manifestacijo v podporo kandidatki za predsedstvo Pokrajine Adele Pino, ki bo danes ob 18.30 v velesejemskem kongresnem centru. Manifestacijo bo otvoril senator Oljke Fulvio Camerini, na njej pa bodo sodelovali nekateri vsedržavni liderji koalicije, med katerimi posl. Pietro Folena za DSL, posl. VViller Bordon za Demokrate in senatorka Oljke Tana De Zu-lueta. Na manifestaciji bo govor o vprašanjih razvoja Trsta in njegove pokrajine; govor bo o načrtu off-shore, ki je končno postal stvarnost, o Skladu za Trst, o načrtu visoke železniške hitrosti in o drugih infrastrukturah, ki jih predvideva nedavni protokol, ki ga je podpisal ministrski predsednik Romano Prodi; govor bo torej o konkretnih ukrepih osrednje vlade v korist Trsta. Sklepna manifestacija Oljke v Miljah V dvorani gledališča Verdi v Miljah bo drevi ob 20. uri zaključna manifestacija Oljke, katere se bosta udeležila županski kandidat posl. Giorgio Rossetti in Giuseppe Cuscito. Govorila bosta elan vsedržavnega vodstva DSL Pietro Folena in poslanka Demokratične levice Tana De Zulueta; nastopila bo tudi godba s Korošcev. Kandidati DSL v mestu in na Brdini Kandidati DSL na pokrajinskih volitvah se bodo danes srečali s prebivalstvom: od 10. do 13. ure na Trgu Stare mitnice in na Šentjakobskem trgu, od 16. do 19. pa v Ul. delle Torri in v Ul. Giulia. Kandidati DSL na pokrajinskih volitvah pa bodo danes sklenili volilno kampanjo s praznikom v domu na Brdini na Opčinah (v Proseški ulici 109). SSk: srečanje v Mavhinjah Slovenska skupnost prireja danes ob 18. uri srečanje z volivci v gostilni Sirca v Mavhinjah. SKP v Nabrežini in na Opčinah Krožek Kras SKP prireja volilna shoda s kandidatom za predsedstvo Pokrajine Denisem Visiolijem in s krajevnimi kandidati SKP za pokrajinski svet; volilna shoda bosta danes ob 16.30 na Trgu sv. Roka v Nabrežini in ob 18. uri na Opčinah (v Narodni ulici na križišču s Proseško ulico. Minister Andreatta v hotelu Savoia Obrambni minister Beniamino Andreatta se bo danes udeležil srečanja Ljudske stranke, ki bo ob 16.30 v hotelu Savoia Excelsior; govoril bo o gospodarski in varnostni politiki za Evropo v novem tisočletju. Bossi na Trgu sv. Antona Umberto Bossi bo danes zaključil volilno kampanjo Severne lige; govoril bo ob 18.30 na Trgu sv. Antona. Poleg Bossija bodo na manifestaciji govorili tudi predsedniški kandidat za Pokrajino Bussani. kandidat za miljskega župana Marchio in koordinator tržaške SL Paolo Polidori. Casini danes na Pomorski postaji Volilna kampanja CCD-CDU za poktrajinske volitve se bo zaključila drevi ob 18.45 v dvorani Iliri8 na Pomorski postaji; na manifestaciji bo govoril tudi vsedržavni tajnik CCD Pier Ferdinande Casini- Fini sinoči na Trgu Zedinjenja udrihal proti Prodijevi vladi Med velikimi predstavniki italijanskega politi®16 ga življenja je včeraj razgibal volilno kampanjo za obnovo pokrajinskega sveta vsedržavni tajnik N8 cionalnega zavezništva Gianfranco Fini, ki so ®u priredili shod na Trgu Zedinjenja Italije. Shoda so se seveda udeležili vsi kandidati Pola svoboscim glavna pozornost pa je bila usmerjena vanj, ki ) večino svojega posega posvetil napadu na Prodi) ^ in njegovo vlado, vmes pa ni pozabil omeniti mm stra Di Pietra, ki je včeraj odstopil in o katerem) dejal, da je s svojim odstopom pokazal veliK občutljivost. Danes bo NZ demonstrirala pr°|J. Q nanCnemu zakonu ter ob tej priložnosti zafrklp »odkrila« na Borznem trgu kip Prodiju. TRST Petek, 15. novembra 1996 7 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Krst Kobalove Afrike preložen Predpremieri v sredo in četrtek Ob zamikih premier se gledališka vodstva običajno izgovarjajo z nepredvidenimi tehničnimi problemi, faradi katerih so baje prisiljena preložiti napovedano predstavo, to pa oi primer Slovenskega stalnega gledališča. Krst Kobalovega prvenca Afrika ali na svoji zemlji je bil res razglašen za 15. november in bo do njega prišlo šele prihodnji petek, ampak zaradi izjemnega uspeha otvoritvene predstave sezone. Vrsta dodatnih ponovitev Razbitega stekla ter cez noc ponujeno in izvedeno gostovanje v Ljubljani, so avtorja in režiserja Borisa Kobala prikrajšali za precejšnje število vaj. Od tod premiera prihodnji teden; da pa odločitev ne bi prizadela nadaljnje sezone in drugih uporab-niknv Kulturnega doma, si bodo Ko-balovo komedijo najprej ogledali mladinci v sredo in Četrtek. , Predpremiere bodo režiserju in pralcem omogočile še zadnje korek-hrre dela, od katerega si gledališče veliko obeta. Gledalci verjetno tudi. sociala Pomoč Dežele prizadetim osebam Deželni odbor 'mrlanije - Julijske krajine je na pred-°g odbornika za zdravstvo in so-cjalno skrbstvo Dianpiera Fasole odobril sklep o Porazdelitvi 20 mjlijard in 869 milijonov lir za mio 1996, ki jih bodo prejela pod-Jatja za zdravstve-ne storitve za Podporo prizadetim, ki potrebujejo Pmuoc drugih o- S finančnim nakazilom bodo kriti izdatki za skrbstvo in psihofizično rehabilitacijo, ki jih nudijo zaščitene rezidenCne strukture za ostarele v okviru programa dopolnilnih posegov za zdravstvene dejavnosti. Na osnovi porazdelitve bo Tržaško podjetje za zdravstvene storitve prejelo 4 milijarde in 200 milijonov lir, go-riško pa 2 milijardi in 200 milijonov lir. Ukrepi za razvoj gorskih območij Deželni zakon št. 35 z dne 31.10.1987 -»Ukrepi za razvoj gorskih območij« predvideva dodelitev prispevkov posameznim ali združenim kmetijskim podjetnikom za razvoj kmetijstva in povečanje dohodka kmečkih gospodarstev. Za prispevke lahko zaprosijo tudi kmetijski podjetniki, M niso vpisani v Register kmetijskih podjetnikov za posege za razvoj žlahtnih kultur, živinoreje in za nakup opreme ter realizacijo struktur za proizvodnjo, zbiranje, predelavo in prodajo lokalnih proizvodov. Prošnje napisane po posebnem vzoru, ki ga je pripravila Kraška gorska skupnost je treba predstaviti v tajništvo KGS do vključno 22. novembra tl. Vse ustrezne informacije lahko interesenti dobijo v uradih KGS v Sesljanu 54/D. 60 SKUPNIH LET JUDITE IN JOSIPA ŠVARE Diamantna poroka gnanstvo v Avstrijo ter se vrnila domov po končani vojni. Ker je bila družina številna in denarja malo, je mlada Judita odšla služit v Trst, da bi pomagala družini. V našem mestu se je seznanila s Pe-pijem in 15. novembra 1936 sta se poročila. Kot zavedna Slovenca sta oba sodelovala v vrstah OF in bila tudi zaprta v tržaških zaporih. Leta 1981 sta od Zveze aktivistov tržaškega ozemlja prejela v zahvalo diplomo in značko OF za sodelovanje v Času NOB. Čestitkam treh hčera, številnih vnukov ter vseh sorodnikov in znancev se pridružuje tudi naš dnevnik in jima želi še mnogo zdravih in srečnih let.' Slovensko Stalno Gledališče BORIS KOBAL AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI krstna uprizoritev, režija BORIS KOBAL PREDPREMIERE V sredo, 20. t. m., ob 16. uri ABONMA RED H ob 20.30 ABONMA RED D v Četrtek, 21. t. m., ob 20.30 ABONMA RED E PREMIERA v petek, 22. t. m., ob 20.30 £BONMA RED A PONOVITVI v soboto, 23. t. m., ob 20.30 ABONMA RED B v nedeljo, 24. t. m., ob 16. uri ABONMA RED C OBČINA ZGONIK (Trst) OBVESTILO O DRAŽBI ZA NAKUP TOVORNJAKA IN PREVZEM DVEH RABLJENIH OBČINA ZGONIK obvešča, da se bo dne 9.12.1996, ob 9. uri vršila javna dražba po postopku čl.73 črka c) KO 827/24 za nakup tovornjaka za odvažanje odvrženih odpadkov večjih razsežnosti ob istočasnem prevzemu dveh rabljenih tovornjakov. Višina zneska na osnovi dražbe znaša 75.000.000,- lir z davkom IVA na nakup in 26.000.000,- lir brez davka IV za prevzem rabljenih vozil. Ponudbe morajo dospeti do 14. ure dne 7.12.1996; lahko so predložene tudi dne 9.12.1996 od 8. do 9. ure, ko bo dražba. Zainteresirana podjetja lahko dvignejo razpis v občinskem tehničnem uradu v Zgoniku vsak dan od 9. do 13. ure razen ob sredah in sobotah (tel. 040/229101). ZUPAN BLAZINA Tamara DRUŽBENO POLITIČNO DRUŠTVO EDINOST priredi vrsto predavanj z naslovom PRAVICA DO RABE SLOVENSKEGA JEZIKA Predavanje, ki bo prikazalo možnost vsakogar, da prispeva k postavitvi temelja za dober zaščitni zakon bo danes, 15. t. m., ob 20.30 v Bazovici BAZOVSKI DOM VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 15. novembra 1996 LEOPOLD Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 16.35 - Dolžina dneva 9.31 - Luna vzide ob 10.58 in zatone ob 20.56. Jutri, SOBOTA, 16. novembra 1996 OTMAR VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,1 stopinje, zračni tlak 1010,8 mb ustaljen, veter 27 km na uro južnik, vlaga 64-odstotna, nebo pooblaceno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sara Maf-fione, Virginia Pignatti, Leonardo Botteri, Andrea Cantarin, Antonella Belloli, Riccardo Paro vel, Lucia Richter in Lorenzo Coballi. UMRLI SO: 85-le‘ni Igi-nio Predonzan, 78-letna lo-landa Isaia, 85-Ietna Celinia Pehan, 89-letni Gianni B albi, 81-letni Antonino Ruffi-no, 78-letni Eulogio Martini, 69-letna Delia Privali, 88-letna Benedetta Marfia, 60-letni Nicolo Brez in 85-letna Maria Gerussi. I j LEKARNE Od PONEDELJKA, 11. do SOBOTE, 16. novembra 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cavana 11. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (tel. 302303). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 15.00 »Dove 6 la časa del mio amico«, 16.45 »Glose up«, 18.30 »E la vita continua...«, 20.30, 22.20 »Sotto gli ulivi«, režija Abbas Kiarostami. EKCELSIOR - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Reazio-ne a catena«, i. Keanu Ree-ves. EKCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Luna e 1’altra«. AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II professore matto« i. Ed-die Murphy. NAZIONALE 1 - 17.00, 19.30, 22.00 »Sleepers«, i. Brad Pitt, Dustin Hoffman, Robert De Niro, Vittorio Gassman. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II corvo 2«. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II bar-biere di Rio«, i. Diego Aba-tantuono. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Train-spotting«, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00, 22.00 »Intimita proibita«, prepovedan mladini pod 14.letom. CAPITOL - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Tvvister«, r. Jan De Bont. ALCIONE - 17.00, 19.30, 22.00 »Independence day«. LUMIERE - 16.30, 18,20, 20.10, 22.10 »Bound. Torbi-do inganno« r. A. Wachow-ski, i. J. Tilly, G.Gershon, prepovedan mladini pod 14. letom. M PRIREDITVE SKD PRIMOREC Trebče sporoča, da večer narečne pesmi DANES , 15. t.m. ODPADE ZARADI BOLEZNI ! V TRŽAŠKI KNJIGARNI - galerija je na ogled razstava ATILIJA KRALJA do 16. t.m. GLASBENA srečanja mladih v Rojanu. Slovenska župpijska skupnost v Rojanu in Slovenska glasbena šola vabita na koncert pianistke TATJANE OGNJA-TOVIC, ki bo v nedeljo, 17. t.m., ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Corda-roli 29. Na sporedu bodo skladbe Chopina, Skrjabina in Rahmaninova. Vstop prost. PD MACKOLJE vabi na predstavitev knjige “MACKOLJANSKA LJUDSKA NOSA” in na razstavo na novo izdelanih noš v okviru niza prireditev “Oživljamo staro in lepo za sedanjost in bodočnost" v nedeljo, 17. t.m., ob 17. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Publikacijo bo predstavil g. Dušan Jakomin. Razstava pa bo odprta Se v ponedeljek, 18., torek, 19. in sredo, 20. t.m., od 16. do 20. ure, za Sole po dogovoru na tel. St. 232250. Vabljeni! V NEDELJO, 17. t. m., ob 17. uri bo v Marijinem domu pri Sv.Ivanu v Ul. Bran-desia 27 nastopila mladinska igralska skupina s Proseka -Kontovela z igro Žarka Petana PET PEPELK. Režija Sara Balde, izvirna glasba Aljoša Starc. Toplo vabljeni mali in veliki. ČASOPIS ISKRA prireja večer povezave slovenske levice ob izidu knjige ISKRA IN ISKRICE, ki sta jo napisala Aldo Rupel in Viljem Gergolet. Spremna beseda Miran Košuta. Tovariško srečanje bo v ponedeljek, 18. t.m ., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljun-cu. Uvodna beseda tov. S. Spetič. Izvodi publikacije bodo na razpoalgo ob predstavitvi in vsak dan, razen sobote in nedelje od 9. do 13.30 na sedežu zadruge v Ul. Tarabocchia 3. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 18. t.m. v ■ Peterlinovo dvorano na ogled dokumentarca “FAŠIZEM POD SLOVENCI” - prvi pogled v arhiv Zbora svečenikov sv. Pavla, ki ga bo predstavil mag. Egon Pelikan. Začetek ob 20.30. □ OBVESTILA DRUŽBENO politično društvo EDINOST priredi vrsto predavanj z naslovom PRAVICE DO RABE SLOVENSKEGA JEZIKA. Predavanja, ki bodo prikazala možnost vsakogar, da prispeva k postavitvi temelja za dober zaščitni zakon bodo ob 20.30 naslednje dni: danes,15. t.m . v Bazovici -Bazovski dom, v torek, 19. t.m. v Miljah - društveni prostori, v petek, 22. t.m. pri Slovenskem kulturnem klubu ter v petek, 29. t.m. v župnijski dvorani v Nabrežini. SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3 vabi jutri, 16. t.m., ob 18.30 vse člane in prijatelje na svoj REDNI OBČNI ZBOR. Na sporedu bodo poročila, delovanje minule sezone, načrtovanje nove ter volitve novega odbora. Sledila bo zakuska. KD ROVTE -KOLONKO- VEC, Ul. Monte Sernio 27, sklicuje OBČNI ZBOR jutri, 16. t.m., ob 20. uri. Dnevni red: razna poročila, razres-nica, volitve. Vabljeni člani in prijatelji. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE vabi k vpisu v GLEDALIŠKO SOLO. Informacije v upravi ul. Pe-tronio 4, tel. 632664. H ŠOLSKE VESTI RAVNATELJ DPZIO JOŽEF STEFAN prosi dijake, ki so opravili maturo in kvalifikacijski izpit na zavodu od leta 1981-1995, da dvignejo diplomo do vključno sobote, 30. t.m. Po tem datumu bo zavod vrnil diplome šolskemu skrbništvu. MALI OGLASI tel. 040-361888 OTROŠKI roza naočniki, ki jih je nekdo izgubil na pokopališču v Trebčah so na GOS P. Tomažič v Trebčah. V TOREK, 12. t.m . na poljski poti od Boršta in Boljunca sem izgubil fotoaparat. Poštenega najditelja prosim, da pokliče na tel. St. 040/228967. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-UL Valdlrivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 Nevo Radovič in Dimitrij Žbogar uabita na VESELO MARTINOVANJE na Radovičev! domačiji v Nabrežini danes, 15. t. m., s pričetkom ob 19.30. Prostovoljne prispevke bomo namenili obnovi nabrežinske cerkve in društva l. Gruden. Vabljenil BLIZU tovarne Grandi motori se je v sredo, 13. t.m. zvečer izgubila psica rjave barve. Tel. St. 040/228146. FIAT UNO SX 1300 sivo metalizirane barve v dobrem stanju prodam, komaj opravljen tehnični pregled in cena po dogovoru. Tel. st. 229164 v večernih urah. PRODAM Jamaha TT 600 S, letnik ’95, zadnji model, 6.000 km, se dve leti garancijo v odličnem stanju. Tel. St. 040/228333. PRODAM zaradi selitve v Rojanu dvonadstropno stanovanje v odličnem stanju s krasnim pogledom na celoten zaliv in mesto sestavljeno iz dnevne sobe, kuhinje, dve kopalnici, pet sob, ena s kaminom, teraso in balkonom, garažo za dva avta in skupnim vrtom. Cena po dogovoru, prosto avgusta 97. Tel. St. 040/417689 v popoldanskih urah. DNEVNA soba (Neuevvilhelm stil) 1870 Wien, consol (Settecento ve-neziano) 1890 prodam. Tel. St. 040/766649 od 8.30 do 12.30. DVA MESECA staro samico irskega setterja prodamo po ugodni ceni. Tel. St. 040/302720 ob uri obedov. PRODAM dve teleti si-vorjave pasme in tele rdeče lisaste pasme. Cena po dogovoru. Tel. St. 040/226213 -Bazovica. LESTVE za nabiranje oljk dobite pri pohištvu Koršič. PODJETJE iSče urad v okolici Opčin, najmanj 100 kv. m. Interesenti naj tel. na St. 040/201332 od 9. do 17. ure. IŠČEMO malo stanovanje ali hišo v najem na Proseku ali v okolici, največ 500.000 lir mesečno. Tel. st. 040/225912 ali 0337/549598. IŠČEMO srčno gospo z znanjem slovenskega jezika, ki bi bila pripravljena skrbeti petkrat tedensko invalida v Dragi pri Bazovici. Hrana in stanovanje brezplačno. Plačilo po dogovoru. Kličite na tel. st. 040/228909 v petek in soboto do 19. do 20. ure. ZA KRAJŠE obdobje dajem v najem hišo na Krasu nebivajočim ali Studenom. Tel. v večernih urah na st. 327214. NUDIM lekcije iz angleščine, po dogovoru tudi iz drugih predmetov. Tel. 040/771124. V PIVNICI HI. GENERA-ZIONE v Boljuncu bo danes, 15.t.m., ob 20.30 nastopala skupina Kraški ovčarji. OSMICO v Borštu ima Igor Barut. OSMICO ima Mario Žerjal v Dolini. OSMICO je v Nabrežini St. 8 odprl Ušaj. Toči belo in črno vino. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. KMEČKI TURIZEM je odprl Just Škerlj, Salež 44. KMEČKI TURIZEM je odprl Milic v Zagradcu - tel. 229383. Zaprto ob torkih. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. RIKO LORENZI toči belo in črno v Lonjerju. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 8 Petek, 15. novembra 1996 GORICA GORICA / NA PREDLOG SKUPINE PROGRESISTOV FILM / NOCOJ V KULTURNEM DOMU Občina bo sklicala konferenco o trgovini Zasašno odložili prepoved parkiranja zaradi čiščenja ulic Goriški občinski svet se je na dveh zaporednih sejah v sredo in sinoči obširno ukvarjal s problemi trgovine. Včeraj so imeli na dnevnem redu-tri sklepe o odpiranju novih oziroma širjenju že obstoječih jestvinskih blagovnic. Gre za blagovnico Coop-Consumatori, kjer bi z dovoljenjem za razširitev odpravili sedanjo delitev prodajne površine na dva dela in za odjemalce dvojno čakanje v vrsti pri blagajnah, za “hard discount” Lidl v Ul. III Armata in za novo blagovnico bratov Godina v Tržaški ulici 138. Prav neurejeno širjenje velike distribucije je bilo med razlogi, ki so skupino progresistov privedli do predložitve resolucije o problemih trgovine v Gorici. Resolucijo so predložili že pred meseci, v razpravo pa je prišla šele v sredo. Svetovalec Ban je obrazložil predlog, naj bi občina organizirala konferenco o trgovini in reorganizaciji komercialne mreže v okviru novega regulacijskega načrta. Na konferenci naj bi prišlo do poglobljene izmenjave pogledov trgovcev, drugih gospodarskih združenj in občinskih upraviteljev. Progresisti ocenjujejo, da je sodobna trgovska mreža važna za ohranitev življenja v mestnih jedrih, ki izumirajo tudi zato, ker velika distribucija vabi kupce izven mest. Po drugi strani pa gre upoštevati, da predstavlja velika distribucija na evropski ravni približno 60% ponudbe in zato konservativna stališča mnogih trgovcev pri zvezi Ascom nimajo bodočnosti. Konferenca o trgovini naj bi torej nakazala, kakšno trgovsko mrežo in kakšen regulacijski načrt potrebuje Gorica, pri Čemer ne gre prezreti niti dinamik v sosednji Novi Gorici, saj so problemi tesno povezani. Po triurni razpravi je uprava osvojila priporočila preloziteljev resolucije in se obvezala, da bo sklicala konferenco o trgovini. Na seji je bil tudi govor o spornem uvajanju mehanskega CišCenja cest, zaradi Cesar bodo po trikrat tedensko med 6. in 8. uro prepovedali parkiranje na obeh korzih in vseh bližnjih ulicah. Pomisleke o tem ukrepu so iznesli Crocetti (Cittadini), Cosma (MSI) in Bellini (CCD). Opozorili so na javne uslužbence, ki stopajo v službo ob 8. uri, pred tem Časom pa ne bodo več smeli parkirati na zadevnih ulicah. Odbornik Pesco je vzel na znanje proteste in napovedal, da bodo CišCenje in prepoved parkiranja, ki naj bi stopila v veljavo v ponedeljek, 18. novembra, zakasnili za kak dan in se pred tem razgovorili z občani, ki so prostestirali. Dal pa je tudi razumeti, da ni veliko možnosti, da bi spremenili ukrep oziroma sporne urnike. Gre namreč za ulice, kjer bodo v kratkem uvedli parkiranje proti plačilu Cez dan od 8. ure dalje, zato naj bi Čiščenje izvajali prav v času med 6. in 8. uro. Režiser Franco Giraldi na premieri filma Meja Večer prirejata Kinoatelje in združenje Amidei Film obravnava zgodbe obmejnih ljudi matinec, ki hoče dezertirati in se prikluciti ita' lijanski vojski, Franco Velich pa je italijanski oficir okupatorske vojske v Dalmaciji, ki se približa partizanom. Njuna življenska izbira je tako nasprotna, a oba v bistvu doživljata isto tragedij0* tragedijo ljudi na meji. Film bomo lahko premiersko gledali nocoj ob 20.45 v veliki dvorani Kulturnega doma s ponovitvijo jutri ob isti urn Nocoj bo prisoten tudi režiser Franco Giraldi* prijatelj Kinoateljeja, ki mu je v prejšnjih letih posvetil retrospektivni pregled filmov. Režiser bo na voljo gledalcem za razgovor o za naš prostor se posebno zanimivih vprašanjih, ki jih obravnava v filmu. Kinoatelje bo nocoj v okviru nove sezone Gorica kinema in v sodelovanju s kulturnim združenjem “Sergio Ami-dei" ponudil goriškemu občinstvu absolutno filmsko novost: v dvorani Kulturnega doma bo namreč drevi državna predpremiera najno\rejše-ga filma tržaškega režiserja Franca Giraldija»La frontiera«(Meja). Film je letos sodeloval v tekmovalnem sporedu na festivalu v Benetkah, v kratkem pa bo prišel v redni obtok v kinodvorane. Giraldi, “obmejni človek”, ki je mlada leta preživljal tudi na Goriškem in Cigar korenine segajo tako v slovensko kot italijansko kulturo tega prostora, je scenarij za film Meja napisal po Franco Giraldi istoimenskem romanu Franca Veglianija (založba Sellerio, 1995). Zgodba je zgodovinsko in geografsko povezana z našimi kraji in dogajanji v tem stoletju. Emidio Grli-ch je avstrijski oficir med prvo svetovno vojno, Dal- GORICA / NAMESTILI SO JIH V MESTNIH PARKIH Avtomati proti pasjim iztrebkom S 500-lirskim kovancem dobi gospodar lopatico in vrečko Občinski delavci so včeraj namestili v goriških parkih šest avtomatov za razdeljevanje vrečk in lopatic za pobiranje pasjih iztrebkov. Lastniki psov bi sicer morali že biti opremljeni s temi pripomočki, kdor pa ni, se bo lahko poslužil avtomatov, kamor gre vstaviti 500-lir-ski kovanec. Nakup je občino stal skoraj 10 milijonov lir. Avtomate so postavili v ljudskem vrtu, spominskem parku, parkih v Pevmi in Dolini Korna ter zelenicah pri Sv. Ani in v LoCniku. Kdor ne pobere iztrebkov svojega psa, tvega globo 20 tisoC lir. Števerjan: društvo Briški grič obnovilo pevsko dejavnost Odbor kulturnega društva Briški grič se je sestal v prejšnjih dneh na prvi seji po obenem zboru meseca oktobra. Med drugim so odborniki opredelili program letošnje sezone, ki se je zaCela prav z občnim zborom. Naslednja važnejša prireditev je tradicionalno martinovanje, ki ga društvo organizira jutri zvečer v domu na Bukovju. Domačinke bodo za to priložnost pripravile Martinovo večerjo z domačo jedačo in kapljico briškega vina. Prireditelji bodo poskrbeli tudi za glasbo in zabavo: na društvo so namreč povabili Vančo in Tonco, znani tržaški humoristki, ki bosta popestrili večer. Na razpolago je še nekaj prostih mest, zato vabijo zamudnike, ki želijo preživeti prijeten večer v veseli družbi, da se nemudoma zglasijo pri Maji (tel. 884187) ali Emanueli (tel. 81163). Med drugimi dejavnostmi naj omenimo, da se je po nekajletnem premoru obnovila pevska dejavnost: pevci iz Steverjana in Podgore so že zaceli s skupnimi vajami, tako da se bodo kmalu predstavili občinstvu na celovečernem koncertu, predvidoma v mesecu decembru. Mladinska skupina je ponovno oživela in pripravlja nove recitale za prihodnjo sezono. Pa tudi na najmlajše niso pozabili in načrtujejo zanje prijetno presenečenje. Na koncu naj še omenimo, da je odbor števerjanskega društva na svoji prvi seji izvolil za predsednico Majo Humar, ki bo vodila društvo v tej mandatni dobi. Nenadna smrt 16-letnega fanta V goriški splošni bolnišnici je včeraj ponoči umrl nenadne smrti komaj 16-letni M. M. iz Podgore. Fanta je včeraj ponoči obšla slabost na domu, kjer je živel skupaj s starši. Poklicali so reševalce, ki so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa je bilo vse prizadevanje dežurnega osebja zaman. Mladeničevo srce se je ustavilo in vsi poskusi oživljanja niso pomagali, da bi ga obdržali pri življenju. Dogodek je razumljivo pahnil v obup družino, ki živi v eno- stanovanjski hišici pod Kalvarijo. Točnejših podatkov o istovetnosti mladeniča nam policija ni posredovala v pričakovanju izsledkov obdukcije, ki naj bi razjasnila točnejše vzroke' smrti. Dejstvo, da se o dogodku zanima policija bi dalo misliti, da ima slabost kako neraziskano ozadje, česar pa spričo molka prei-skovlacev še ni mogoče trditi. Bolj kot za mamila naj bi šlo za vdihovanje hlapljivih čistil, v katerih nekateri. najstniki iščejo umetno opojnost. DOL / SLIKOVITA PROMETNA NESREČA Dvojni karambol a nihče ranjen Avto se je prevrnil na ovinku, drug avtomobil pa je nato trčil v tovornjak KINO GORICA KULTURNI DOM 20.45 državna predpremiera filma »La frontiera« (Meja). Prisoten bo režiser Franco Giraldi. CORSO 18.00-20.00-22.00 »II professore matto«. E. Murphy.. bi PRIREDITVE SPDG vabi 21. t.m. ob 20.30 na PRVI PLANINSKI VEČER v novi sezoni. Časnikar in planinec Lojze Abram bo v besedi in sliki predstavil popotovanje po naravnih znamenitostih ameriškega jugozahoda. Predavanje bo v knjižnici Damir Feigel. B_____________IZLETI Vljudno Vas vabimo na predstavitev knjige dr. DRAGA STOKE Andrej Zink dekan in župnik na Opčinah Delo bo predstavil Tomaž SimCič Katoliška knjigarna, Travnik 25 danes, 15. novembra 1996, ob 18. uri Na državni cesti 55, na enem od nevarnih ovinkov med PaUdSčem in devetaki, se je včeraj ob 8.30 pripetila slikovita nesreča, v katero so bila vpletena tri vozila, na srečo pa ni bil nihče ranjen. Najprej je 31-letni Moreno Pascutti iz Nabrežine zaradi hitrosti izgubil nadzorstvo nad fiatom punto, s katerim se je peljal proti Gorici, in se na ovinku prevrnil na streho. Vozila za njim so se ustavila, pri čemer pa se je 38-letni Giorgio Altran iz Šempetra ob Soči z BMVV-jem 318 silovito zaletel v manjši tovornjak mercedes, ki ga je upravljal 34-letni Moreno Rizzi iz Roviga. Avlo je ostal vklenjen pod tovornjakom. Na kraju nesreče so poleg osebja bolnišnice posegli gasilci in prometna policija. Gmotna škoda na vozilih je velika, vozniki pa so imeli res srečo, saj so dobili samo nekaj prask. Na sliki (foto Bumbaca) dviganje prevrnjenega fiata, v ozadju tovornjak in BMW SPDG priredi v nedeljo, 17. t.m., izlet na Snežnik in v Cerknico. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 8. uri s parkirišča pri Rdeči hiši. Hoje (skupne) bo približno 3 ure. V popoldanskem Času ogled znamenitosti in zanimivosti v okolici Cerknice. V7 slučaju slabega vremena, izleta ne bo.. ^ razstave V DOMU ANDREJA BUDALA V STANDREŽU je razstava Mirka Maraža Žive korenine na ogled še danes in jutri od 19. do 21. ure. V OBČINSKI KNJIŽNICI V ROMKAH je na pobudo Slovenske komisije pri občini še danes na ogled razstava ilustracij za otroke Magde Starec Tavčar. Urnik: 9.30-12.00 in 15.30-19.00. V OBČINSKI SEJNI DVORANI V SOVODNJAH je odprta fotografska razstava “Neizbrisni so sledovi naše V KULTURNEM DOMU je do 20. novembra odprte razstava barvnih fotograf1) Zdravka Rijavca “Carobn1 svet Vipavske jame”. Ogled je vsak delavnik od 9. do Uj-in od 15.30 do 18. ure ter ob prireditvah v domu. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ je do 30. novembra odprta razstava slovenskih zamejski" likovnih umetnikov. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure in med prireditvami. Za skup1 ne je možen dogovor - tel* 532163 ah 533177. E KONCEjl! KONCERTNA SEZONA SCGV EMIL KOMEL se zaC-ne jutri, 16. t.m., z nastop0111 Akademskega zbora Tone Tomšič. Abonmaji so napr^ daj na sedežu, Drev. XX. sep tembra 85, tel. 532163 in Katoliški knjigarni. 10^ 531407. Prodaja vstopni0 0 eno uro pred koncertom- DEŽURNA LEKARNA ^ GORICI - MORANDINL 23, tel. 533349. v (URNA LEKARNA J iU - ALLA SALUTK iutich 117, tel. 711315V URNA LEKARNA Danes: 10.30, Gnido gi v mrliški vežici na g nem pokopališču. EVROPSKA MONETARNA UNIJA / STALIŠČE PREDSEDNIKA NEMŠKE BUNDESBAK Tietmeyer svetuje zmernejši ritem in še dvomi v Italijo Bolje se je dobro pripraviti na evro, kot da bi se potem lasali med seboj RIM, BONN - Evropski Monetarni uniji bo treba zagotoviti solidne temelje, Kajti v nasprotnem prime-ru ta dolgoročni projekt fvega, da se spremeni v bumerang za proces evropske integracije. Uvedba skupne valute dolgoročno °dpira dobre perspektive za ekonomsko rast in zaposlovanje v Evropi, toda Ce ne bo slonela na stabil-nosti, lahko povzroči ekonomske in politične kon-uikte med državami članicami, kar bi moCno zavrlo, Ce že ne onemogočilo nadaljevanje integracijskega Procesa. Iz tega izhaja, da bi bilo pametneje, ko bi se bližali skupni valuti s Počasnejšim ritmom, na-niesto da se zapodimo Proti neuspehu in posledicam, ki bi jih ta zapustil na Stari celini. To je v strnjenih bese-nah stališče nemške centralne banke (Bundesbank), ki ga je njen pred-sednik Hans Tietmeyer razgrnil včeraj na tiskovni konferenci za tuje novinarje. »Ni res, da sem avroskeptik,« je dejal, »na-sProtno, sem realistični eyropeist in v celoti podpiram projekt za Evropsko rnonetarno unijo. Toda evropska integracija mora napredovati na tak način, da ne bo ustvarjala po-8°jev za bodoče konflikte. V nasprotnem primeru se bomo znašli v slabših raz-jnerah kot bi se danes, Ce bi izbrali počasnejšo pot do skupne valute.« Neu-sPeh monetarne unije bi Po Tietmeyerjevem mnenju gotovo povzročil kon-likte, kar bi imelo hude Posledice za vso Evropo, vključno z vrnitvijo k pro-ekcionizmu, z višanjem obrestnih stopenj in celo z bagom kapitalov v primeru hujših trenj. k*3 bi lahko pravočasno onemogočili ta detonator, le treba po mnenju šefa nemške centralne banke P° eni strani pravilno iz-rati države, ki bodo sode- lovale v monetarni uniji, po drugi strani pa ustvariti »mehanizem za preprečevanje zgrešenih ravnanj na politiCno-finanCnem področju, ki naj bi trajno zajamčil bilančno disciplino«. Od tod izhaja tudi potreba po »paktu za stabilnost«, posebnem sistemu jamstev, ki ga je Nemčija predlagala že pred enim letom in ki bi zaščitil stabilnost evra na še bolj prepričljiv način kot je bilo predvideno v Maastrichtu. »Upam, da bo pakt (ki je trenutno v razpravi v Bruslju, op.ur.) sprejet v obliki, ki bo Cim bližja izvirnemu predlogu,« je dodal Tietmeyer, za katerega pakt pomeni prav tako pomemben pogoj kot izpolnjevanje maastrichtskih meril za spoštovanje programa uvajanja monetarne unije. Predsednik Bundesbanke je tudi zagotovil, da bo Nemčija Cez poldrugo leto izpolnila vse konvergenCne kriterije, čeprav je priznal, da je sedanja raven nemškega javnega primanjkljaja (okrog 4 odstotke bruto domačega proizvoda) previsoka, ker zavira gospodarsko rast, spodbuja brezposelnost in omejuje manevrski prostor za znižanje davčnega pritiska in za povečanje investicijske dejavnosti. Glede načinov poseganja za sanacijo javnih financ pa je Tietmeyer gladko zavrnil enkratne (tim. una tantum) ukrepe, ki služijo za poravnavo bilance zgolj za eno leto. S tem se je predsednik Bundesbanke nanašal na Italijo in na njen davek za Evropo, pri čemer je dejal, da se mora Italija odločiti, kako bo zmanjšala deficit na sprejemljiv (ne da bi izropala državljane) in trajen način. Posredno je Tietmeyer tudi potrdil, da še vedno dvomi v sposobnost Italije, da bi se vključila v monetarno unijo že od vsega začetka. Evro šele v drugem tisočletju Kakšni so pravzaprav roki, ki jih sporazum iz Maastrichta predvideva za uvedbo skupne evropske valute evra? Tisti, ki misli, da bo evro stopil v obtok že z začetkom Evropske monetarne unije 1. januarja 1999, se moti, kajti tudi pod pogojem, da se sedaj veljavni roki ne bodo spremenili, bo evro zagledal luč sveta Sele štiri leta pozneje. Najprej bodo namreč za države, ki bodo v prvi skupini članic monetarne unije, začeli veljati fiksni menjalniški tečaji, ki bodo poenotili monetarne kriterije in pripravili osnovo za uvedbo evra. To naj bi se predvidoma zgodilo po Štirih letih fiksnih medvalut- nih tečajev, v tem obdobju pa bo seveda lahko prišlo do ponovne selekcije med državami članicami monetarne unije. Če katera od njih strogosti fiksne menjave ne bo zmogla, se bo morala za nekaj časa posloviti od monetarne unije in se pripraviti na kasnejšo ponovno vključitev. Po predvidenih štirih letih pa naj bi prišel v obtok evro, ki 'bo postopoma zamenjal nacionalne valute. Nekaj let bo tako veljal režim dvojne valute, nacionalne in skupne, katerih vrednost bo seveda izenačena. Za popolno uvedbo skupne valute bo torej treba čakati kar precej daleč v drugo tisočletje. HSLOVENIJA / RAZVOJ KARTIČNEGA POSLOVANJA n Tudi v trgovino z bankomatom Deset bank bo ustanovilo družbo za bankomatsko kartično poslovanje LJUBLJANA - Slovenske banke želijo znižati stroške kartičnega poslovanja in samopostrežnega bančništva, zato jih je nekaj podpisalo pismo o nameri ustanovitve družbe za bankomatsko kartično poslovanje. Kot so sporočili iz Nove Ljubljanske banke (NLB), pa pripravljajo tudi sklop novosti, ki med drugim omogoča uporabo Čekovne oziroma bankomat-ske kartice tudi za plačevanje v trgovinah, ki so opremljene s tako imenovanimi POS napravami. Nekatere banke (NLB, SKB banka, Banka Vipa, LB banka Zasavje, LB Koroška banka, Slovenska zadružna kmetijska banka, Bank Austria, Volk-sbank - Ljudska banka, LB Banka Domžale in M Banka) so s podpisom pisma o nameri naredile prvi korak k sodelovanju na kartiCno-bankomat-skem področju. Kapitalsko udeležbo v družbi, ki naj bi jo ustanovili v začetku prihodnjega leta, so napovedale tudi skoraj vse ostale banke. Osnovna naloga družbe bo procesiranje bankomatskega in kartičnega poslovanja za vse banke dmžbenice, s čimer bi znižali stroške poslovanja v bankah. Družba bo svoje storitve ponujala tudi ostalim bankam, ki izdajajo domače in tuje kartice, kakor tudi tistim bankam, ki bodo možnost uporabe svoje Čekovne kartice razširile z uporabo na POS napravah. Nova Ljubljanska banka je namreč vsem Članicam bankomatske mreže BA ponudila možnost plačevanja v trgovinah tudi s Čekovno oziroma bankomatsko kartico. Tako bi lahko 900 tisoC imetnikov BA kartic plačevalo blago in storitve brez izpisovanja Čekov v trgovinah, ki so opremljene s POS napravami za elektronski prenos podatkov. Stanje na tekočem računu imetnika bo preverjeno samodejno prek POS terminala, tekoči račun kupca pa bo obremenjen naslednji dan, s Čimer bo BA kartica postala tako imenovana debetna kartica, pa tudi trgovci bodo denar prejeli na svoj žiro raCun že dan po prodaji blaga. NLB je Splošni banki Koper, ki procesira plačilne kartice iz sistema Activa, tudi predlagala, da bi plačevanje z BA karticami omogočili tudi na POS napravah, ki so v lasti tega kartičnega sistema. Ko bo NLB za debetne kartice prevzela standarde Europaya in Vise International, pa bo v naslednjih letih mogoče plačevati tudi v tujini. Skupaj z bankami, ki so doslej že izdajale LB kartico, ter s SKB banko, ki doslej še ni izdajala domače plačilne kartice, pa NLB pripravlja preimenovanje LB plačilne in kreditne kartice, ki bo poleg novega imena dobila tudi nov zaščitni znak. K sodelovanju pri izdajanju te vseslovenske plačilne kartice bodo povabljene tudi ostale slovenske banke, so zapisali v sporočilu Nove LB. mm pi <5 / ;t pc 19,4 15' )N TC 16,1 151 IR Sl 14,1 15 ?E Čl 17,4 151 :T 6,8 10 DM 06,6 10 07,9 1(X 19,7 10 D7/4 100 72 Boiza že tretji dan v znamenju bika MILAN - Na milanski borzi se je včeraj že tretji dan zapored pojavil bik, posli pa so spet presegli tisoč milijard lir vrednosti. Po industrijskih, telekomunikacijskih in deloma tudi bančnih je bil včeraj dan zavarovalniških delnic, na Čelu s Fondiario, ki je pridobila skoraj štiri odstotke. Uradno neutemeljena pričakovanja po velikih operacijah za preustroj zavarovalniškega sektorja so pomagale tudi k močnemu ovrednotenju delnic Generali (+3, 34%) in drugih zavarovalnih hiš. Poslov je bilo za 1.300 milijard, indeks Mibtel je napredoval za 1,54%. NOVICE Mongolski premier v ponedeljek v Trstu TRST - Na povabilo krajevne trgovinske zbornice se bosta mudila v ponedeljek v Trstu predsednik mongolske vlade Enkhsaikhan in minister za kmetijstvo Nyamsambuu. Obisk sodi v okvir ekonom-sko-kultumega dne Mongolije, ki je bil organiziran ob 20-letnici navezave gospodarskih stikov med to daljno državo in glavnim mestom Furlanije - Julijske krajine. Pobudo so predstavili vCeraj na tržaški zbornici, ki je poskrbela tudi za prevod mongolske ekonomske zakonodaje v italijanščino. Italija deluje v Mongoliji z mešanimi družbami na področju tekstilne industrije in rudarstva, trenutno pa gradi tam tovarno čevljev in pletilnim. Upad prodaje zlatarskih izdelkov MILAN - Italijanski zlatarski trg je v prvih devetih mesecih letošnjega leta zabeležil 2-odstotni upad proizvodnje in kar 8-odstotno znižanje prodaje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Podatek izhaja iz konjunktume analize državnega združenja zlatarjev in draguljarjev (Federorafi), ki je bila izdelana na podlagi podatkov svetovnega sveta za zlato (VVorld Gold Council). Posebno slabo je bilo gibanje tega sektorja v tretjem trimesečju letos. KPMG prevzela nadzor nad grupo Speed MILAN - Konzulentska družba KPMG Consulting je prevzela nadzor nad grupo Speed, ki deluje na področju informatike, in sicer z nakupom večinskega, 51-odstotnega kapitalskega deleža delniške družbe Speed. Preostalih 49 odstotkov kapitala ostaja v rokah dosedanjih glavnih delničarjev Er-manna Restana in Massima Franceseja. Grupa Speed predvideva, da bo letošnje poslovno leto sklenila s konsolidiranim iztržkom v vrednosti 24 milijard lir, kar je 50 odstotkov veC kot lani. 14. NOVEMBER 1996 v LIRAH 5 !i § valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1496,00 1532,00 nemška marka 995,00 1020j00 s francoski frank 293,00 302,00 it holandski gulden 883,00 910,00 E :S belgijski frank - 47,80 • 49,80 II funt šteriing 2480,00 2555,00 irski šteriing 2485,00 2561,00 1 5 danska krona . 258,00 266,00 grška drahma 6,20 6,60 kanadski dolar 1118,00 1152,00 japonski jen 13,30 13,80 švicarski frank 1176,00 1211,00 11 tl .o avstrjski šiling 140,90 145,10 norveška krona 237,00 244,00 It švedska krona portugalski escudo 225,00 9,70 232,00 10,30 španska pezeta 11,70 12,20 1 1 avstralski dolar 1177,00 1213,00 madžarski florint 9,00 11,50 ? slovenski tolar 10,80 11,30 3 hrvaška kuna 270,00 280,00 14. NOVEMBER 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1500,00 1530,00 nemška marka 997,00 1017,00 francoski frank 293,00 303,00 holandski gulden 882,00 907,00 belgijski frank 47,98 49,78 funt šteriing 2475,00 2555,00 irski šteriing 2481,00 2576,00 danska krona 258,00 268,00 grška drahma 6,18 6,78 kanadski dolar 1115,00 1150,00 švicarski frank 1179,00 1204,00 avstrijski šiling 140,58 145,08 slovenski tolar 10,90 11,30 MILANSKI DEVIZNI TRG 14. NOVEMBER 1996 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1516,810 ECU 1932,870 nemška marka 1007,180 francoski frank 298,030 funt šteriing 2525,790 holandski gulden 898,110 belgijski frank 48,882 španska pezeta 11,968 danska krona 262,380 irski funt 2526,550 grška drahma 6,384 portugalski escudo 9,963 kanadski dolar 1136,020 japonski jen 13,585 švicarski frank 1194,710 avstrijski šiling 143,120 norveška krona 240,130 švedska krona 229,280 finska marka 334,470 MILANSKI BORZNI TRG 14. NOVEMBER 1996 INDE KS MIB-30: +1,54% delnica cena var. % delnica cena var. % Mediobanca 9.170 +2,54 Alleanza Ass. 11.181 +1,23 Mediolanum 15.250 +0,81 Bca di Roma 1.301 -1,58 Montedison 1.060 -0,37 Bca Fideuram 3.467 +0,14 Olivetti 530 +4,44 Benetton 19.092 -0,12 Parmalat 2.442 +0,53 Comit 2.895 +2,18 Pirelli Spa 2.778 +0,07 Credit 1.721 + 1,59 Ras 15.199 + 1,99 Edison 9.612 — Rolo 14.349 -0,37 Fiat 4.573 -0..17 Saipem 7.738 +0,54 Gemina 749 -0,70 San Paolo To 9.347 -1,47 Generali 30.251 +2,21 Sirti 9.455 -0,80 Imi 12.784 -1,17 Štet 6.061 +0,44 Ina 2.200 +0,31 TIM 3.483 -0,22 Italgas 5:874 +1,97 Telecom Ita 3.459 +2,33 La Fondiaria 5.834 +4,38 Mediaset 7.354 -0,44 TRIESTE PRIMA / SREČANJA S SODOBNO GLASBO V torek je občinstvo napolnilo tržaško stolnico V torek, 12. novembra, se je v sklopu projekta Sodobni Trst pričel drugi del letošnje sezone sodobne glasbe Trieste Prima. V tržaški stolnici sv. Justa so se na otvoritvenem koncertu zvrstili kar štirje zbori s programom, ki je predstavil nabožno glasbo našega stoletja (foto KROMA). Pobuda slavi letos svojo desetletnico - festival je v desetih letih predstavil nad 90 srečanj s sodobno glasbo, kjer je absolutno praizvedbo doživelo 96, med temi tudi Kogojeva zborovska umetnina. Praznična atmosfera torkovega koncerta je bila torej povsem upravičena: praznična predvsem v smislu, ker se je v cerkvi kar trlo ljudi. Verjetno tudi zaradi tega, ker je zborovsko petje zelo priljubljeno širšemu krogu poslušalstva, pa še zato, ker je bil program delno namenjen ravno temu. Oprl se je pač na znane avtorje, kakršni so Britten, Bruckner, Poulenc; ni pa mankalo sodobnih avtorjev: Part, Baumann, Coral so del sodobne glasbene zakladnice. Ob tem smo bili deležni praizvedbe Sofiano-pulove skladbe in novitete »domačega« skladatelja Stefana Sach-ra. Za poslastico so vsi zbori združeno podali še Ramirezovo Mišo criollo. Pod vodstvom Adriana Marti-nollija (če izvzamemo prvi dve skladbi, ki ju je dirigirala Maria Su-sovski) so nastopali mladinski in otroški zbor mesta Trst, mešani zbor San Pio X. in moški zbor Max Regher. Program je pričel mladinski zbor mesta Trst pod vodstvom Marie Susovski z Brittnovo A hymn to the Virgin. Benjamin Britten je angleški skladatelj našega stoletja, ki ostaja v svojih umetnostnih iskanjih vezan na tradicijo. Himna je nastala leta 1935 in je pisana na osnovi modalne tehnike; arhaični prizvok potrjuje tudi tehnika dvojnega zbora - vendar zna Britten kljub imitaciji preteklih dilem ohraniti svoj značilni prizvok, kar potrjuje njegovo globoko, »notranje« poznavanje glasbene umetnosti. Mladinskemu zboru se je nato priduržil otroški zbor mesta Trst in organistka Cri-stina Spadaro. Izveldi so Sacherjevo Kinder requiem. Mladi tržaški skladatelj je to skladbo napisal la- ni. V njegovi poetiki srečujemo ob neoklasicističnem tonalnem torzu prizvoke politonalnosti; Sacher piše s smislom za efektnost po preprosti zgradbi, ki temelji na zvočnih plasteh ter simetričnih frazah. Ekspresivnost je neposredna, kakor v sledeči Tenebrae fac-tae sunt tržaškega skladatelja Marca Sofianopula. Slednji je strožji v izbiri elementov: omejuje se na dialektiko med petjem in parlato -efektom. Coral je v svoji Inclina aurem tuam tudi tako skop v izbiri gradbenih členov: zadovolji se z zanj neobičajnimi zvočnimi plastmi, grajenimi na prostorsko zaznamovani drobitvi materiala. Sicer že »zastarela«, če verjememo njegovemu smislu za čas (napisal jo je leta 1975) Inclina aurem tuam zazveni, v nasprotju s Sofia-nopulovo skladbo, z globokim no-tranjm nabojem, ki je pri Sofiano-pulu »zaobrnjen navzven«. Sledila je mistika estonskega skladatelja Arva.Parta. Njegova De pro-fundis je ob spremljavi orgel in tolkal zazvenela arhaično, v »obredni« omamljenosti. Tudi Ar-vo Part si je podobno kot Britten za svoj izraz izbral odmev iz preteklosti, torej modalno tehniko, vendar jo spaja s samosvojim časovnim utripom, ki spominja na minimalistične sugestije. Te tri skaldbe je podal zbor Max Regher pod vodstvom Adriana Martinol-lija. Za slovesnost dogodka je sedaj poskrbela združitev tega zbora z zborom San Pio X.: oba zbora sta sedaj predstavila Brucknerjevo ficce sacerdos. Masivna osemgla-sna skladba je bila poklon okrogli Brucknerjevi obletnici, ki jo letos proslavljajo vse koncertne sezone - Glabena matica med prvimi. Bruckner je sicer živel v prejšnjem stoletju, vendar je njegova glasba v marsičem vezana na sodobnost. Ob togih fugatih je Ecce sacerdos predstavila masivne ekspresionistično obarvane harmonske zveze. Kljub široki zasedbi je Poulancova Tenebrae factae sunt zazvenela s tipično dopadljivo žilico njegove osebnosti, ki zna osvetliti tudi najtemačnejše sozvočje. Se masivneje sta izpadli Baumannova Ave Maria in Ramirezova Miša criolla (slednja tudi s spremljavo folklorno navdahnjene instrumentalne skupine), saj so se tokrat pod Mar-tinollijevim vodstovm združili vsi nastopajoči. Rahel filmski prizvok Baumannove glasbe in razigranost argentinske ritmike dveh stavkov Ramirezove maše sta publiko prevzela. Ali bo sodobna glasba komornega ansambla Chromas na-slendji torek znala privabiti tako široko publiko? CR ________KULTURNI DOM NOVA GORICA______________ Trije mladi pianisti uvedli cikel Glasbe z vrtov sv. Frančiška Kulturni dom Nova straneh meje. Le-ti s rekli kar mimogrede ali Gorica je v sodelovanju svojimi glasbenimi da- za razvedrilo, po sklad-s frančiškanskim samo- rovi navdušujejo občin- bi Čajkovskega, dodal stanom na Kostanjevici stvo, pa tudi žirijo na še Koncertno etudu v letos pripravil že tretjo nekaterih mednarodnih Des-dum F. Liszta. Mi-sezono cikla Glasbe z tekmovanjih. Iz te gla- ha Stokelj se ob mentor-vrtov sv. Frančiška. Do- sbeno nadarjene druži- stvu Gadžijeva osvobaja sedanjim osemnajstim ne Gadžijeva so na Ko- šolskih vzorcev piani-glasbenim srečanjem v stanjevici svoje mlado- stke in gradi svoj, brez prijaznem okolju fran- stno zrele pianistične dvoma dovolj zanimiv čiškanskega samostana vrline predstavili trije: in tudi poseben lik mla- se tako v novi sezoni Novogoričana Mateja dega koncertanta, pridružuje še sedem no- Gruntar in Miha Stokelj Romantični, tako pro-vih, ki bodo kot običaj- in Goričanka Valentina gramski kot tudi osebno na sporedu enkrat Pavio. nostni, pridih, ki je zaz- mesečno predvidoma Petnajstletna Mateja, namoval nastopa Grun-ob torkih ob 19. uri, po- ki je za svojo igro preje- tarjeve in Stoklja, je v sebnost letošnje ponud- la že lepe visoke nagra- nadaljevanju zavel v be pa je v hotenju prire- de, je za nastop izbrala mnogo manj subtilnem ditev, da bi ti glasbeni dovolj zahtevno inter- tonu odločne in krepke dogodki postali možno- pretacijo Grigove Suite pianistike Valentine Past za predstavitev glasbe Holberg, op. 40. Pet- vio. Ce sta prva dva in glasbenikov prijatelj- stavčno skladbo je mla- Gadžijeva varovanca še s kih mest Gorice in No- da, nadarjena pianistka izrazita iskalca dražljive Gorice, saj »... Kape- zaigrala v vsem pripo- vega v glasbeni inter-la na Kostanjevici od ve dnem žaru, doživeto pretaciji in prav zaradi nekdaj privablja občist- in tehnično dovršeno - tega ša kako zanimiva va iz širšega goriškega Gruntarjeva je za kla- in vznemirljiva za po-okolja in tudi danes od- virjem že zrelo dekle, ki slušalca, je 26-letna Va-mevno povezuje ljudi se pristno odziva glasbi, lentina Pavio že prera-dobre misli obeh so- in šele njen poklon sla najstniškost v pini-sednjih mest...«, kot je pred občinstvom ali stični karieri. Nekdanja na otvoritvi med dru- odhod iz dvorane iz- gojenka Slovenskega gim povedala Alenka daj ata, da koncentiranje centra za glasbeno vz-Saksida, direktorica do- ni njen vsakdanjik, zato gojo Emil Komel v Gori-ma. V tonu te želje je pa je toliko bolj iskrena ci je pred štirimi leti z zazvenel tudi prvi večer in predana njena drža odliko diplomirala na v torek, 12. novembra, za samim instrumen- konservatoriju G. Tarti-nastop treh mladih go- tom. Zelo »intimen« ni v Trstu. V svoja raz-riških pianistov iz od- dialog s klavirjem če- novrstna glasbena is-mevne klavirske šole dalje bolj vzpostavlja in kanja vključuje koncert-mojstra pianistike prof. gradi tudi petnajstletni no in pedagoško dejav-Sijavuša Gadžijeva. Miha Stokelj. Njegova nost, pri prof. Gadžije-Priznani pedagog in tu- interpretacija skladbe vu obiskuje podiplom-di koncertant, ki je v Dumka P.I. Čajkovskega ski študij. Klavirska go-dveh letih svojega delo- je zagotovo predstavlja- vorica Valentine je suvanja in bivanja na Pri- la vrhunec celotnega verena, v njej ni prosto-morskem, odločilno večera. Zahtevno delo, ra za odlike ali slabosti zaznamoval naš glasbe- prepolno različnih gla- patosa. Njeno podajanje ni prostor, je že ob sbenih razpoloženj, je Variacij v f-molu ]■ svojem prihodu pred pod spretnimi prsti Haydna in Novelette v tremi leti zaslutil talen- mladega Stoklja zazve- fis-molu R. Schumanna tiranost naših mladih nelo kot bogata, sveža ni pretresljivo, a je ko-glasbenikov in z izjem- in zgoščena glasbena rektno, in je tudi ne-no prizadevnostjo in poved. V tem razkošju kakšna predigra dvema nevdomno tudi strokov- in tudi kaosu not je sarkazmoma Sergeja nostjo, je tako v soraz- Miha razkril svoj izjem- Prokofjeva, skladbam, v merno kratkem času ni občutek za celoto pri- katerih Valentina lahko oblikoval svoj razred povedi, razkril tudi glo- zablesti s svojo nak-posebno nadarjenih pia- bino in bogastvo svoje- lonjenostjo odločni in nistov, talentov, ki ga notranjega sveta. Za- ritmično drzni piani-prihajajo iz različnih nimivo sveži interpreta- stki. glasbenih šol na obeh ciji Dumke je, lahko bi Tatjana Gregorič Na Filmarifestu tudi slovenski film Felix Na ljubljanskem filmskem festivalu Film art Fest bodo nocoj in jutri ob 23. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma - kljub vsem težavam - predvajali slovenski film Felbc, režiserja in producenta Boža Sprajca. Film je uvrščen v sekcijo Perspektive, kar pomeni, da se bo lahko potegoval za nagrado Vodomec, ki jo podeljuje podjetje Mobitel za najboljši avtorski film. Kot vemo, je film scenarista Dušana Jovanoviča in režiserja ter koscenari-sta Boža Sprajca, Felix nastal v koprodukciji firme Oko, Filmskega sklada Republike Slovenije, francoske firme Compagnie du film, makedonskega Vardar filma in hrvaškega Jadran filma. Od celotnega obračuna filma, ki ga režiser na novinarski konferenci ni hotel konkretizirati v številkah, je ostala nepokrita tretjina vseh sredstev. Vemo tudi, da je producent filma (Božo Sprajc) dolžan sodelavcem avtorske honorarje in zato je scenarist Dušan Jovanovič v imenu vseh sodelavcev vložil tožbo na sodišču in zahteval prepoved vsakršne komercialne, promocijske in festivalske projekcije Felixa pri nas. Ta prepoved še ni pravnomočna, je dejal Božo Sprajc in se odločil, da prikaže Felbca na ljubljanskem filmskem festivalu, ki se odvija v Cankarjevem domu. Režiser Sprajc je na novinarski konferenci menil, da bi film z denarno pomočjo lahko rešil nacionalni Filmski sklad, saj je film v avtorskem pogledu slovenski film, in dodal, da se utegnejo sodni postopki zaradi predvajanja filma še bolj zaplesti. Vsekakor pa je Felbc po Sprajčevih besedah civilizacijski dosežek, ki si ga bo po njegovih besedah y Sloveniji ogledalo 30 tisoč gledalcev. Film Felbc pripoveduje o preprostih ljudeh, ki so se 26. junija 1991, prvega dne vojne na ozemlju bivše Jugoslavije, znašli v Sloveniji. Glavna oseba te zgodbe je enajstletni deček Felbc, ki je s svojimi sošolci in učiteljico Jasno ujet v stoječi koloni vozil na visokogorski cesti, nastali zaradi barikad, ki jih je postavila vojska. Felbc je kandidat Slovenije za tujejezičnega oskarja. Cvetka Cvet FILM / DANES V GORICI, JUTRI V TRSTU Giraldi in njegova »Meja« Giraldijev film »L0 frontiera« (Meja) prihaja pred širše občinstvo (n0 sliki Vesna Tominaz in Raul Bova). Po ogledu namenjenem novinarjein bo v soboto v tržaški kinodvorani Aristom predvajanje filma in nato se srečanje z režiserjem-Franco Giraldi pa bo ze danes zvečer gost g°' riškega krožka Kinoa-telje, ki je film »domačega« avtorja uvrstil v svoj letošnji niz predstavitev zanimivejših filmskih stvaritev in organiziral tudi srečanje z režiserjem-Kot smo že zapisali. )e Giraldi vsebino povze po romanu Franca Ve glianija.V tržaškem An stonu pa današnji dan v celoti posvečajo velik6 mu mojstru novega iran skega filma Kiarostamiju- LJUDJE IN DOGODKI Petek, 15. novembra 1996 JESEN / DE2 IN SNEG PRIZADEL PREDVSEM SEVERNE DEŽELE ITALIJE Slabo vreme v Italiji Avtocesta za Brenner zaprta zaradi snežnih zametov - V Lombardiji so narasle vse reke, Seveso je v Milanu prestopil bregove - Comsko jezero in jezero Maggiore nevarno narastli Milan, bočen - val slabega vremena je zajel ^So severno Italijo, med-etn ko nad južnimi pre-cteli države vztraja visok Pritisk in sončno vreme: v Palermu, kjer so plaže Prepolne, je temperatura ^segla 28 stopinj. Popolnoma različen je Položaj na Severu: v Lombardiji in Piemontu pozijo narasle reke, na mžnem Tirolskem pa se !e pojavil sneg in sicer v plikih količinah. V Mi-*anu je reka Seveso pre-popila bregove in poplavila vso mestno četrt ^iguarda: marsikje je vpda preplavila pločnike in vdrla v podklet-116 prostore. Ker je višina vode marsikje prese-8,a 20 cm, poročajo ga-silci tudi o celi vrsti poplavljenih pritličnih stanovanj. Posegla je tudi eivilna zaščita, ki ponekod črpa vodo s črpalkami, postavili pa so mdi vreče peska na nekaterih točkah. . Prav tako zaskrbljujoč 1® položaj v Vareseju, Ljer posebne enote nad-?®rujejo gladino jezera Maggiore, ki je že pretopilo bregove pri Šesto Lalendeju, Lavenu in orto Valtravagli. Gladina jezera narašča za pri-nžno 5 centimetrov na Tf.0’ vendar do sedaj ni no hujših zapletov. Tudi Comsko jezero narašča in sicer za pri-ližno 3 cm na uro. Zju-taj je doseglo gladino 9 cm nad povprečjem 'Ponavadi jezero presto-P1 bregove, ko doseže do 120 cm na po-P^ačno gladino). Pri Ad-1 so izmerili priliv LOO kubičnih metrov na sekundo in odtok 460 nb. metrov na sekundo. ® prejšnjo noč so za-P°rnice pri kraju Olgi-ate popolnoma odprte, ^a bi olajšali odtok vo-®- Zaradi poplav so .°rali zapreti želez-lsko progo Milan-Asso, a severni strani Com-Lega jezera pa poročajo šT®vilnih usadih. Civilna zaščita za °mbardijo je sprožila arm tudi za prihodnje r®» saj se gladina skoraj y n rek nevarno dviga. , zadnjih urah je padlo , aii mm dežja, ki ga je pusten Količim, ki že padla v zadnjih 48-u Urah. Za prihodnje i t Predvidevajo delno oljšanje vremenskih azrner. To .. - pa ne velja za Karlo in Furlanijo, kje sf^arjajo na p0- nvL anie vremena v Prinodnjih dneh. temJ112111 Tirolski ie c Peratura od noči na j, ,rtek močno padla: Vj . 1000 m nadmorske tn lne moCno sneži. Av-UCesta, ki pelje na Bren-lif-1® zaradi velike ko-gt ln® snega zaprta od letarif!3 naPreT ZaPrta rad • 1 državna cesta, za- Pr6kin-Sadov in snega lez2.en Pa je tudi že-SKl promet. Slikovna kronika včerajšnjega slabega vremena, ki je zajel praktično vso severno Italijo pa tudi Švico in Avstrijo (od leve proti desni v smeri urinih kazalcev): Reka Seveso, ki teCe v samem predmestju Milana je zaradi močnega naliva, ki je trajal nekaj ur, prestopila bregove, gasilci pa so zaman skuSali odpirati pokrove mestne kanalizacije, ki zmogla požreti odvečne vode; gasilci so tudi skuSali pomagati, sicer brez videnga uspeha, pešcem, da se potolčejo z enega pločnika na drugi; nad 1000 metrov nadmorske višine je v Južni Tirolski zapadlo veliko snega, zaradi Cesar so zaprli prelaz Brenner, na vseh gorskih cestah pa je obvezna zimska oprema; v Milanu je ponekod iz mestne kanalizacij e zaradi močnega pritiska kar vrela voda. GRAZ / V ZAPORU FLORIDA / POLICIJA VZPOSTAVILA RED V NEKAJ URAH S!Sf Upor črnih v Si. Petersburgu GRAZ - Trije jetniki, ki bi morali v graškem zaporu odsedeti dokaj dolge zaporne kazni, so se včeraj zjutraj uprli in vzeli za talce tri ženske, ki enkrat na teden prihajajo v zapor, da bi prodale jetnikom razno hrano in cigarete. Trojica zahteva od uprave zapora, naj jim preskrbi helikopter in večjo količino denarja. Ravnatelj zapora Franz Perutka je v pogovoru z novinarji dejal, da je polož-aj dokaj nevaren, saj imajo trije jetniki s se- boj steklenico vnetljive tekočine, s katero grozijo, da bodo ubili ženske. Direktor ni hotel povedati imen niti jetnikov niti žensk. Dejal je samo, da bodo pogajanja dokaj dolga in da je trojica obsojena na dolge zaporne kazni. Jetniki so tudi ranili dva paznika. Poslopje zapora v Grazu je popolnoma obkoljeno in poveljnik policije Muller je dejal, da za sedaj ni mogoče predvidevati, koliko časa bo vse skupaj trajalo. MIAMI - Policija je v nekaj urah zadušila upor v mestu St. Petersburg na Floridi, kjer je črnsko prebivalstvo protestiralo zaradi oprostitve policijskega agenta Jamesa Knighta, ki je konec oktobra streljal na Crnopoltega 18-letnega Tyrona Levvisa, ki se ni ustavil pri cestni zapori in ga ubil. Policija je uvedla preiskavo, ki je Knighta oprostila vsake krivde. Prebivalci St. Petersburga, ki jih je vodila skrajna skupina Uhuru, s katero baje ni mogoče vzpostaviti dialoga, so postavili po ulicah'barikade in ranili dva policijska agenta, nakar je policija posegla trdo, pri Čemer se je po-služila tudi solzilca in v nekaj urah zadušila upor. Tudi med civilnim prebivalstvom je bilo pet ranjenih. Na sliki: Policija je mestoma nastopila zelo odloCno. PRIZADEVANJA ZA USTAVITEV HUMANITARNE KATASTROFE V ZAIRU Čakajoč zeleno luč za začetek akcije v Zaim Mednarodne sile ne bodo rozoroževole sprtih milic VVASHINGTON, GOMA, RIM (Reuter, B.Ž.) - Potem ko je ameriški predsednik Bill Clinton v sredo odobril napotitev ameriških vojaških enot v vzhodni Zair, kjer bodo v okviru mednarodnih sil poskušale rešiti življenja več kot milijona hu-tujskih beguncev, so se začele tako v ameriški vojski kot v Združenih narodih še zadnje priprave in usklajevanja načrtov. Kot so sporočili iz ameriškega obrambnega ministr- stva, naj bi prve vojaške enote v Zair odpotovale že sredi na- slednjega tedna. V sam Zair naj bi odpotovalo kakih tisoč ameriških vojakov, dodatnih dva ali tri tisoč pa naj bi jih napotili v sosednje države. Po besedah ameriškega obrambnega sekretarja VVilliama Perryja bo njihova naloga zaščititi letališče v Gomi in vzpostaviti približno dva kilometra širok koridor med Como in Ruando, po katerem se bodo lahko begunci, ki bodo to želeli, vrnili v domovino. Odločitev Bele hiše je odpravila še zadnje ovire in Varnostni svet ZN bo verjetno že danes sprejel resolucijo, ki bo podrobno določila cilje humanitarne akcije. Kot trdijo diplomati, še vedno niso razrešili vprašanj, kam bodo napotili posamezne enote, po kateri poti jih bodo napočili v vzhodni Zair in kako se bodo po izteku mandata - ta naj bi trajal največ šest mesecev, po ameriških predlogih pa celo samo štiri - od tam umaknili. Nejasno je tudi, kako organizirati nove prehranjevalne centre, da ne bi podvajali sedanjih taborišč, ki jih pripadniki nekdanje ruandske hutujske vojske uporabljajo za svoje vojaške baze. ZN naj bi ustanovili nove centre, v katere bo vsakomur, ki bo nosil orožje, vstop prepovedan. Obenem so ZDA in ostale države poudarile, da se ne bodo vmešavale v nikakršne akcije razo-roževanja hutujskih milic. To je v nasprotju s stališčem Begunci utegnejo kmalu dobiti človekoljubno pomoč, kar pojim še ne zagotavlja preživetja (Reuter) Zairski podpredsednik vlade Nsenge je v Rimu pozval svet, naj pomaga njegovi državi (Reuter) ruandskih tutsijskih oblasti, ki menijo, da humanitarna akcija ne more uspeti, če ne bo prišlo do razorožitve pripadnikov nekdanje hutujske armade. Dodatno položaj zapleta tudi stališče Zaira, ki je včeraj v Rimu na Svetovnem vrhu o prehrani mednarodno skupnost vnovič pozval, naj humanitarne pomoči ne pošiljajo v Zair, temveč v Ru- ando in Burundi, saj bo lahko le na ta način begunce spodbudila k vračanju v njihovi domovini. Prav tako po mnenju človekoljubnih oragnizacij misija ZN ne bo uspešna, če bodo begunce delili na slabe, ki nosijo orožje, in dobre, ki so zares potrebni hrane. To se je pokazalo že včeraj, ko je v taborišču Mugunga prišlo do si- lovitih spopadov med upornimi zairskimi Tutsiji in oboroženimi Hutuji, ki so stražili taborišče. Tako uporniki kot tutsijski vojski v Ruandi in Burundiju se namreč bojijo, da bodo Hutuji po prihodu mednarodnih sil zaščiteni in bodo lahko zavračali vse pozive za vrnitev v domovino. To pa lahko privede zgolj do novega prehvanja krvi. NOVICE POGAJANJA O UMIKU ŽIDOVSKE VOJSKE IZ HEBRONA SE VRTIJO V KROGU^ Rusija zahteva, naj Američani izpustijo domnevnega vohuna MOSKVA (STA) - Ruska vlada bo razmislila o povračilnih ukrepih proti ZDA, če ameriške oblasti ne bodo takoj in brezpogojno izpustile Vladimirja Galkina, ki je obtožen vohunjenja. Agencija Itar-Tass, ki se sklicuje na uradne ruske vire, poroča o možnosti, da ruska vlada ukrepe sprejme že v nekaj dneh. Galkin, nekdanji elan sovjetskih obveščevalnih služb, je obtožen, da je skušal pridobiti informacije o ameriškem raketnem sistemu. Pripadniki FBI so ga v New Yorku aretirali 29. oktobra, minuli torek pa je zvezno sodišče v Massachusettsu zavrnilo zahtevo po Galkinovi izpustitvi. Južnokorejsko tožilstvo terja smrtno kazen za nekdanjega predsednika SEUL (STA/dpa) - Državno tožilstvo v Seulu je ponovno zahtevalo smrtno kazen za nekdanjega južno-korejskega predsednika Gun Du Hvana, ki je obtožen veleizdaje in uporništva. Med sedanjim prizi-vnim postopkom v procesu proti Gunu in njegovemu nasledniku Ro Te Vuju je bila poleg tega zahtevana dosmrtna zaporna kazen za Roja. Za 14 nekdanjih armadnih častnikov je tožilstvo zahtevalo zaporne kazni, in sicer od desetih let do dosmrtne zaporne kazni. Nekdanjega generala Guna so avgusta na prvostopenjskem sodišču zaradi vodilne vloge v vojaškem državnem udam decembra 1979 in zadušitve prodemokratiCnih vstaj leta 1980 obsodili na smrt, Roju pa so zaradi pomoči pri kaznivem dejanju dosodili zaporno kazen 22 let in šest mesecev. Oba sta na odločitev sodišča vložila priziv. Sodba prizivnega sodišča bo znana 16. ali 23. decembra. NemškcHbeška akcija proti tihotapcem orožja NURNBERG (STA/dpa) - Nemški in češki kriminalisti so s skupnimi akcijami v zadnjih dneh ujeti večino elanov močne tihotapske organizacije, ki je držala v rokah nelegalno trgovino z orožjem. Policija je v okviru akcije zasegla številne kose orožja, ki so biti namenjeni na nemško tržišče, je sporočila višja finančna direkcija v Numbergu. V akciji, ki so jo izpeljali v različnih delih Češke, so kriminalisti odkrili 21 avtomatskih pištol, 20 pištol, štiri puške in veC kot pet tisoč kosov streliva. Oblasti so sporočile, da je imel eden od domnevnih preprodajalcev stike celo z najvišjimi češkimi vojaškimi krogi. Kriminalisti v Numbergu so uvedli preiskavo proti trem tihotapcem orožja, dvema Nemcema in enemu Cehu. Eden od obeh Nemcev je v preiskovalnem zapora že priznal obsežno trgovanje s strelnim orožjem. Izraelci se pripravljajo na najhujše JERUZALEM (Reuter, R.P) - Izraelski premier Benjamin Netranjahu je dve uri pred vzletom letala odpovedal svoj obisk v ZDA, židovska vojska pa je v Hebronu izpeljala vajo za zaščito prebivalstva v primeru, da bi mirovna pogajanja s Palestinci propadla in bi izbruhnili novi spopadi. Netanjahu se je obisku ZtiA odpovedal zaradi pričakovanega podpisa sporazuma, vendar palestniski vodja Ja-ser Arafat meni, da je do tega še daleč. Pogajalci obeh strani namreč v sredo niso uspeli doseči dogovora o palestinski upravi Hebrona, Arafat pa je izrazil bojazen, da jim tudi v naslednjih dneh še ne bo uspelo. Mesto na Zahodnem bregu je zaenkrat glavna sporna točka v mirovnih pogajanjih. Izrael se je med pogajanji, ki jih je vodil ubiti premier Jicak Rabin, obvezal, da bo okrog 80 odstotkov mesta Hebron, kjer živi okrog 100.000 Palestincev in le okrog 400 militantnih Zidov, prepustil Arafatovi upravi. Z neposredno izvolitvijo desničarskega premierja Benjamina Netanjahuja se je pri tej točki zataknilo. V pričakovanju najslabšega možnega razvoja dogodkov je izraelska vojska včeraj zaprla vse dohode v mesto in izvedla nekakšno vajo za evakuacijo prebivalstva. Militantni Židje iz Hebrona so Neta-njahuju v sredo zagroziti s prelivanjem krvi, če bo mesto predal Palestincem. Izraelci se še spominjajo pokola iz leta 1929, ko so Arabci pomoriti 60 hebron- skih židov, in jih je strah, da bi se to ponovilo; še posebej, ker je Baruh Goldstein leta 1994 pobil 29 Palestincev, in je torej - v očeh skrajnžev - zdaj na vrsti nasprotna stran. Dogovor med obema stranema se je zataknil pri izraelski zahtevi, da lahko njihova vojska ati policija tudi po predaji mesta Palestincem vdre v Hebron med zasledovanjem osumljenih teroristov. Palestinski pogajalec Mahmud Abas pravi, da zaradi te zahteve ne more priti do sporazuma, vendar je v isti sapi zatrdil, da se bodo pogajanja nadaljevala. Stvari se deloma le premikajo, saj so Izraelci že dokončali priprave za prihod palestinske policije v veCji del mesta, vendar središče, z vse- mi Židi in okrog 20.000 Palestinci, še vedno ostaja pod njihovim nadzorom. Brez odločnega pritiska na židovske naseljence v Hebronu miru ne bo. Zanimivo pa je, da je verjetno glavni kamen spotike in spopadov med dvema narodoma grob preroka Abrahama v Hebronu - moža, ki ga imata islamska in židovska vera za svojega očeta. Ždovski vojaki bodo morali v primeru, da pride v Hebronu do spopadov, bfekovito ukrepati (Reuter) Skupna točka torej obstaja, nasprotja pa bodo lažje rešljiva z gospodarsko rastjo in višjim življenjskim standardom na tem območju,s čimer se prav zdaj v Kairu ukvarja Svetovna banka na 3. letnem zasedanju Bi1' žnj e vzhodne in Severnoa-frške gospodarske konte' renče. Podpredsednik Svetovne banke Kemal Derviš je dejal, da v prihodnjem letu pričakujejo na tem obm°' Cju 6-odstotno letno gosp0' darsko rast, če bo vladan1 uspelo nadaljevati z reformami. Izraelski financn1 minister Dan Meridor }e ml, da so elani njihove legacije zadovoljni, ven : se bo pravi učinek kon ence izražen v sklenj6 i poslovnih pogodba kazal šele kasneje. Zid)® na tej konferenci mora11 žreti marsikatero hud° sedo, najresnejši ukor pa jim dali njihovi najveC)1 /ezniki Američani. Na ) podjetje Amoco je na^ eč v sredo podpisalo p° dbo o letnem izvozu lijard kubičnih metroj cočega naravnega ptin®’ ga bo Egipt preko amen ega podjetja izvažal rčijo do leta 2000. Po P tnih načrtih bi moral1 n iz Egipta v Turčijo d°' vi jati preko »naftovo im«, ki bi tekel sko^1 ael. Palestniski min16 bil Saath pa je dejal, o donatorji za njihov P1 im javnih investicij ^ nes prispevati mitijar farjev od skupaj treh n ird, ki so jih obljubu1 1993, in da so letos P č ali delež teh sredstev ^ ivatni sektor s prejsnj 20 odstotkov. SVET Petek, 15. novembra 1996 pariška konferenca o bosni m Hercegovini Potrjen načrt za stabilizacijo miru Mirovne sile bodo prisotne vsaj še leto dni . PAKIŽ (Reuter, B.Z.) - Trije bosanski sopredsedniki - Ali-Ja Izetbegovič, KreSimir Zubak in Momdlo KrajiSnik - so včeraj na konferenci v francoski prestolnici s predstavniki svetovnih sil sprejeli podroben načrt za stabilizacijo miru v naslednjih dveh letih. Sprejem tega načrta je bil pogoj za nadaljevanje mednarodne pomoči BiH. Bosanski sopredsedniki so se z mednarodno skupno-stjo sporazumeli o vzpostavitvi dveletnega prehodnega obdobja, v katerem bodo vzpostavili samovzdržujoC nur ter zgradbi skupne insti-iucije, delujoče gospodarstvo, in Bosancem zagotovbi bol) normalno življenje. Sopredsedujoči konferenci, francoski zunanji minister Herve de Charette, je dejal, na se bodo vse strani striktno držale sklenjenega dogovora, katerega uspeh je odvisen predvsem od tega, da se vsi trije bosanski voditelji zavejo svoje odgovornosti. Doseženi sporazum namreč vse fri strani v BiH zavezuje, da dokončajo izvajanje dayton-skega sporazuma, zagotovijo svobodo gibanja, pospešijo yracanje beguncev, sodelujejo z mednarodnim sodiščem 23 vojne zločine, ojačajo demokracijo in vzpostavijo svobodo tiska. Ker je za uresničitev zgoraj omenjenih nalog potrebno zagotoviti primerno okolje, so se sogovorniki včeraj strinjali, da je treba po odhodu Iforja v BiH zagotoviti nadaljevanje mednarodne vojaške prisotnosti. Mednarodni posrednik Carl Bildt, ki je včeraj dobil večja pooblastila, je dejal, da bi moral Iforjev naslednik v Bosni ostati celo prehodno obdobje. S tem pa se ni strinjal nemški zuanji minister Klaus Kinkel, ki je dejal, da Nemčija zagovarja podaljšanje mednarodne vojaške navzočnosti samo za eno leto. Nemško stališče so posredno podprle tudi ZDA, saj je generalni sekretar Nata Javier Solana včeraj sporo-Cb, da je v VVashingtonu dobil zagotovila, da so Američani naslednje leto v BiH pripravljeni poslati do osem tisoč svojih vojakov, ki pa se bodo konec leta umaknib. V Parizu je ameriški državni sekretar VVarren Chri-stopher bosanske voditelje opozoril, da bo Varnostni svet vnovič razmislil o uvedbi zelo strogih ukrepov, Ce ne bodo uspeli izpolniti obveznosti, ki jim jih nalaga daytonski sporazum. Pou-darb je, da bo mednarodna skupnost v Bosni še posebej pozorno spremljala svobodo gibanja in vračanje beguncev, ki je po torkovem spopadu v vasi Gajevi po Christopherjevih besedah zašlo v kritično fazo. UNH-CR in Ifor sta zaradi omenjenega incidenta začasno zaustavila vračanja beguncev na razmejitvena območja, Ameriški vojaki pa so muslimanski vojski, ki naj bi po besedah Natovih predstavnikov incident izzvala, blizu vasi Celic zaplenili stotine kalašnikov, nekaj ton streliva in dva lahka oklepnika. V Koraju pa so Američani preiskali tudi srbsko policijsko postajo in prav tako zaplenili nekaj kalašnikov in polavtomatskih pušk, s katerimi so srbski policisti v Gajevih streljali na muslimanske begunce. S tega »zornega kota« je včerajšnje zasedanje v Parizu spremljal Alija Izetbegovič (Reuter) Hrvaška opozicija napoveduje začasni bojkot dela parlamenta ZAGREB (STA, L.S.) - Poslanci opozicijskih strank v hrvaškem saboru so na tiskovni konferenci v Zagrebu sporocih, da v prihodnjem mesecu dni ne bodo sodelovali v delu obeh domov parlamenta. Opozicijski poslanci so svojo odločitev razglasih po tem, ko na dnevni red zadnjega zasedanja sabora ni bil uvršCen predlog opozicije o reševanju takoimenovane zagrebške krize. Znano je, da ta kriza traja že vec kot leto dni, vse odkar so na lokalnih volitvah poslancev v mestno skupščino vedno dobile opozicijske stranke in na podlagi teh izidov kar štiri- krat izbrale kandidata za Zupana. Vendar pa je predsednik Tudman uporabil svoja široka pooblastila in drugega za drugim zavrnil vse opozicijske kandidate. Funkcijo vršilke dolžnosti župana medtem opravlja Članica HDZ Marina Matulovič-Dropulič. Parlamentarna opozicija županje iz vrst HDZ ne priznava, celotno zadevo pa skuša prenesti v parlament. Predsednik Hrvaške socialno-liberalne stranke Vlado Gotovac je dejal, da bo opozicija v zvezi z zapletom zaprosila za pomoč tudi pristojne evropske ustanove, »Ce bo to potrebno«. ŠPANSKA VLADA PRIZNAVA, DA SO MNOGI ČLANI NEKDANJIH ODREDOV SMRTI ŠE VEDNO AKTIVNI Oživeli duhovi umazane vojne . J,- • : b Marjore Olster / Reuter da je še prezgodaj za sklepanja o vpletenosti elanov paravojaške državljanske garde. Slikoviti opisi mučenja priče v španskih Madrid - španski notranji minister je pred dnevi izjavil, da je mnogo elanov tako-imenovanih odredov smrti, ki so v umazani Podtalni vojni proti baskovskim separatistom ubili 28 ljudi, še vedno aktivnih in celo na visokih položajih. »Obstajajo še ostanki in skupine, ki so še yedno aktivne,« je de-lal Jaime Mayor Oreja v radijskem pogovoru, ko so ga vprašali o Ugrabitvi (do te je pri-sr° pretekli teden) in urucenju ključne priCe v procesu proti državi, Povezanem z umazano vojno. To je bilo prvo Priznanje nove konservativne vlade, da so elani varnostnih sil ln najeti morilci, ki so sodelovali v ubijanju, Se.vedno na položajih. ^ Španiji prav zdaj Poteka sodni proces Proti prejšnjemu socialističnemu notranje-ministru in visokim uradnikom, obto-žynim za organiziranje in financiranje odredov smrti, ki so delovali pod imenom GAL (Protiteroristične osvobodilne skupine). aSčitena priča, ki je vpletla visokega časnika državljanske garde generala Enri-dueja Rodrigeza Ga-mda v prva dva umo-„ le,ta 1983, je bila grabljena pretekli petek. Moža, ki si je upal pričati, so ugrabitelji mučili z ugašanjem cigaretov na njegovem telesu, poleg tega so ga še večkrat pozabo. Dogodek je ponovno zbudil razpravo o ilegalnem vojskovanju, potem ko je vrhovno sodišče pred nedavnim s še- Nekdanji premier Felipe Gonzalez trdi, da z umazano vojno proti Baskom nima nič opraviti posilili in mu ukazali, naj spremeni svojo izpoved. Mayor Oreja ni hotel izdati vec podrobnosti in je dodal, Časopisih so šokirali ljudi, ki so se zavedli, da slog umazane vojne iz osemdesetih let še zdaleč ni zatonil v stimi glasovi proti štirim izglasovalo odločitev, da nekdanjega premierja Felipeja Gonzaleza, ki zanika vsakršno povezavo z umazano vojno, ne bodo zaslišali. Gonzaleza je vpletenosti obtožila nova desničarska vlada. Mayor Oreja je v sredinem radijskem razgovoru vztrajal, da je edina teroristična skupina, ki te dni deluje v Španiji, le baskovska Eta, ki naj bi v ponedeljek ugrabila mladega baskovskega poslovneža. »Vse okoliščine kažejo na ugrabitev,« je dejal Mayor Oreja o izginotju 34-letnega poslovneža Cosmeja Delclauxa in dodal, da je ugrabitev dokaz nepripravljenosti Ete za premirje, kljub temu, da je bilo v zadnjem Času le nekaj manjših napadov. Baskovski separatisti so od začetka boja za popolno neodvi-snost-od Španije leta 1968 pobili 800 ljudi in izvedli 75 ugrabitev. Trenutno imajo pod ključem nekega zaporniškega paznika, ki so ga ugrabili pred 10 meseci. Policija je pred dnevi aretirala vodjo Herri Batasune - političnega krila Ete - Joseja Mario Olarra, ki ga nameravajo zaslišati o separatističnih demonstracijah v preteklem letu, ki so sledile prepovedi samostojne baskovske vlade. NOVICE CDU in CSU: Pogovori s kandidati za Nato naj bi stekli že januarja BONN (STA/dpa) - Nemški stranki Krščansko demokratska unija (CDU) in Krščansko socialna unija (CSU) sta se med pogovori v Bonnu zavzeli za to, da bi se pogovori z državami Vzhodne Evrope, ki želijo pristopiti k zvezi Nato, zaceli že januarja prihodnje leto. Kot je danes povedal generalni sekretar CDU Peter Hintze, še niso določili držav, s katerimi naj bi potekali prvi pogovori. Predsednik CDU in nemški kancler Helmut Kohl je izrazil upanje, da bo lahko ruski predsednik Boris Jelcin po srCni operaciji še letos spet začel aktivno opravljati svoje uradne dolžnosti. Kar se tiCe kriterijev za sprejem novih držav v zvezo Nato, je po Hintzovih besedah prepričljiv razvoj demokracije pomembnejši pd vojaške moči. Aretacija Egona Krenza in članov politbiroja NDR BERLIN (STA/dpa) - Bivšega predsednika nekdanje Nemške demokratične republike in predsednika tedanje Enotne socialistične stranke Nemčije (SED) Egona Krenza ter tri elane političnega odbora SED so včeraj aretirali kar med procesom na sodišču v Berlinu. Berlinsko deželno sodišCe je zaporne naloge sicer preklicalo, tako da obtoženi, ki jih bremenijo mnora beguncev iz nekdanje NDR, ostajajo na prostosti. Španski parlament za vključitev v vojaške strukture Nata MADRID (STA/AFP/Tanjug/AP) - Španski parlament je včeraj prižgal zeleno luC vladi premiera Joseja Marie Aznarja za pogajanja o popolni vključitvi Španije v vojaške strukture zveze Nato. Ob sklepu dvodnevne razprave so poslanci z veliko večino podprli resolucijo, ki vlado pooblašča, da zaCne pogajanja o vojaški integraciji Španije v Severnoatlantsko zvezo. Aznar bo tako na zasedanju Atlantskega sveta, ki bo 11. decembra letos, tudi uradno zahteval vključitev Španije v vojaške strukture Nata. Španija je Članica zveze od leta 1982, vendar v vojaških strukturah ni sodelovala v skladu z odločitvijo, ki so jo državljani leta 1986 sprejeli na referendumu, ki ga je sklicala takratna socialistična vlada. Spanci so se odločili, da bodo ostali v Natu pod pogojem, da ne bodo vključeni v vojaške strukture, da ne bodo imeli jedrskega orožja in da se število ameriških vojakov na njihovem ozemlju zmanjša. JPanorama DRAVA ’96 - Včeraj je bila na Štajerskem, v okolici Lenarta, vojaška vaja Drava ’96, na kateri je sodelovalo približno 2500 udeležencev, namenjena pa je bila preverjanju stopnje usposobljenosti enot in poveljstev Slovenske vojske za izvajanje bojnih aktivnosti po novih formacijah. UNIVERZA - Slovenski Mikrosoft in Univerza v Ljubljani sta podpisala sporazum o dolgoročnem sodelovanju. S tem je slovenski Mikrosoft omogočil članicam Univerze ugoden nakup licenc za programsko opremo, poleg tega pa bo univerza preko svojega Računalniškega centra dobivala najnovejše različice vseh Mi-krosoftovih programov, vključno s tako imenovanimi beta verzijami in paketom MSDN. PEDIATRIJA Akcija zbiranja starih medvedkov za Pediatrično kliniko v Ljubljani je uspela, odziv nanjo pa je presegel tudi najbolj optimistična pričakovanja. Od začetka akcije 16. oktobra je prispelo več kot 250 velikih in malih, starih in novih medvedkov. Najlepši in najdragocenejši bodo razstavljeni decembra, zatem pa bodo prodani na javni televizijski dražbi. DRŽAVA - Zaton socialne države je naslov okrogle mize, ki jo prihodnji torek prireja študentska sekcija Mostišče Društva 2000. Njeno izhodišče je, da je Slovenija šla v zadnjih letih skozi spremembe, ki so na zahodu trajale desetletja, in da se pravice zaposlenih in nezaposlenih kot tudi splošna pravna varnost zmanjšujejo. • SPOMENIK - Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani je posredovala senatu Univerze predlog, da se v prostorih Univerze postavi spomenik dr. Danilu Majaronu, ki si je kot predsednik vseučiliške komisije pridobil velike zasluge za ustanovitev ljubljanske univerze in je kasneje postal tudi njen prvi častni doktor. . DIMNIK - V Talumu d. o. o. v Kidričevem bodo prihodnji teden porušili 150 metrov visok tovarniški dimnik. Za to so se odločili, ker dimnik že dve leti ni več v uporabi in so ga vremenski vplivi tako načeli, da je postal nevaren za okolje. KLUB - V prihodnjem tednu se bo sestal Klub Socius, za temo srečanja pa si je izbral uveljavljanje davka na dodatno vrednost in prve izkušnje prevzema podjetij v Sloveniji. SEJA SVETA RADIOTELEVIZIJE SLOVENIJA / VNOVIČ O KANDIDATIH ZA GENERALNEGA DIREKTORJA ZAVODA Končne odločitve še ni V zadnji krog glasovanja sta se uvrstila kandidata Vojko Stopar in Janez Čadež LJUBLJANA (STA) - Svetu RTV Slovenija na včerajšnji seji tudi po štirih krogih glasovanja ni uspelo izbrati novega generalnega direktorja zavoda RTV Slovenija. V naslednjih 14 dneh bo tako Svet v skladu s svojim poslovnikom dva kandidata, ki sta se uvrstila v tretji krog glasovanja (Vojko Stopar in Janez Čadež), povabil, naj članom Sveta osebno predstavita svoja koncepta vizije programskega in poslovnega vodenja zavoda v naslednjih štirih letih. Če pa pri vnovičnem glasovanju nihče od njiju ne bo dobil zadostnega števila glasov (vsaj 13), bo moral Svet ponoviti javni razpis za to delovno mesto. Svet je danes glasoval o petih od šestih kandidatk in kandidatov, ki so se prijavili na razpis, saj ena vloga ni bila popolna, in sicer vloga Vide Zei, ki ni predložila vseh zahtevanih dokazil. V prvem krogu so tako člani izbirali med Janezom Čadežem, Frančkom Rudolfom, Jaro- slavom Skrušnym, Vojkom Stoparjem in Natašo Pirc. Od skupaj 22 glasovnic je bila ena neveljavna, največ glasov pa je po prvem krogu dobil Vojko Stopar (12), za njim pa Janez Čadež (7) in Jaroslav Skrušny (2). Nataša Pirc in Franček Rudolf nista dobila nobenega glasu. Po drugem krogu, pri katerem so glasovali o treh kandidatih z največ glasovi iz prejšnje-. ga kroga, sta bili od 22 glasovnic neveljavni dve. Največ glasov sta dobila Vojko Stopar (11) in Janez Čadež (9), Jaroslav Skmšny v drugem krogu ni dobil nobenega glasu. V tretjem krogu, v katerem so člani sveta glasovali le o najboljših dveh iz drugega kroga, je Vojko Stopar dobil 11, Janez Čadež pa 10 glasov (od 22 glasovnic je bila ena neveljavna). Po četrtem krogu, v katerem pa so odločali le »za« ali »proti« najbolje uvrščenemu iz tretjega kroga, pa je »za« Vojka Stoparja glasovalo 12, »proti« pa 9 elanov Sveta (tudi v zadnjem krogu je bila od 22 glasovnic ena neveljavna). Tako je Svet ugotovil, da nihče od kandidatov danes ni dobil soglasja. Člani Sveta RTV Slovenija so si nato ogledali novo tehnično pridobitev TV Slovenija, in sicer nov studio. LDS / POBUDA USTAVNEMU SODISCU SKD / USTAVNA PRITOŽBA Za pravilnejše razporejanje glasov volilcev LDS je za en mandat potrebovala skoraj 12 tisoč glasov, SNS pa le 8600 LJUBLJANA - Liberalna demokracija Slovenije je Ustavnemu sodišču poslala pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 92. člena zakona o volitvah v državni zbor. Zakon namreč v tem členu določa, da se mandati, M niso bili razdeljeni v volilnih enotah, razdelijo na ravni države na podlagi ostankov glasov, oddanih za istoimenske liste, ki so bde vložene v dveh ali več volilnih enotah. Isti člen tudi določa, da se ostanki glasov seštejejo, mandati pa razdelijo na podlagi D’Hondtovega sistema. Po mnenju LDS to določilo lahko pripelje do situacije, v kateri stranka, ki je dobila 27, 3 odstotka glasov, zasede v državnem zboru 24 mandatov, stranka, ki je prejela 3, 4 odstotka glasov, pa naj bi zasedla kar 64 mandatov. Ugovorom, da se ta situacija v real- nosti ne more primeriti, v LDS odgovarjajo, da v tej skrajnosti res ne, v primem, ko bi v parlament prišle tri stranke, od katerih bi ena prejela 27, 3 odstotka, draga in tretja pa po 25 odstotkov, pa bi prva prejela 24 mandatov, drugi dve pa kljub slabšemu uspehu 32 mandatov. Po mnenju LDS utemeljenost njihove pobude dokazujejo tudi rezultati pravkar minu- lih volitev, ko je bilo za en mandat LDS treba zbrati 11543 glasov, za mandat SLS 10897, za mandat SNS pa le 8600 glasov. S svojo pobudo želijo v LDS odpraviti tudi neverodostojno prevajanje glasov volilcev v parlamentarne mandate. V praksi se je namreč pokazalo, da večji uspeh včasih lahko pomeni manjše število mandatov. Ce bi na primer lista SLS v tretji volilni enoti prejela 106 glasov več, bi dobila en mandat manj, mandat pa bi šel manj uspešni ZLSD. To torej pomeni, da bi šli glasovi volilcev, oddani SLS, združeni Usti. V LDS upajo, da bo ustavno so- dišče s svojo razsodbo ta protislovja ukinilo. (A. K.) Kdo je kriv za kršenje ustave? Predlagajo noveliranje 87. člena zakona o volitvah v državni zbor LJUBLJANA - Slovenski krščanski demokrati so včeraj na ustavno sodišče vložili pobudo za oceno ustavnosti 87. in 54. člena zakona o volitvah v državni zbor. Ocenjujejo namreč, da je zakon v teh členih v nasprotju z določili 43., 44. in 14. člena ustave. Po 87. členu zakona o voH-tvah v državni zbor mora okrajna volilna komisija pri ugotavljanju izida glasovanja po pošti upoštevati le tiste glasovnice, ki so prispele po pošti do 12. ure na dan po dnevu glasovanja. Petinštirideseti člen istega zakona pa določa, da se liste kandidatov predložijo volilni komisiji volilne enote najkasneje petindvajseti dan pred dnem glaosvanja. »Roka iz obeh členov zakona sta prekratka, da bi omogočila vsem državljanom, ki so na dan glasova- nja v tujini, ker tam začasno oziroma stalno prebivajo, glasovanje po pošti,« meni SKD in dodaja, da to v praksi pomeni, da je od pet tisoč državljanov, ki so Republiški volilni komisiji sporočili, da želijo glasovati po pošti, le tri tisoč dejansko glasovalo, ostalih dva tisoč kuvert z glasovnico in volilno karto pa na RVK prihaja šele v teh dneh. Po zakonu o volitvah v državni zbor RVK preostalih dva tisoč glaovnic ne sme upoštevati pri ugotavljanju izida glasovanja. »Pri tem uradni rezul- tat volilcev še ni ugotovljen (ta naj bi bil znan šele danes) in bi RVK, če bi ji zakon to dopuščal, pri ugotavljanju izida zlahka upoštevala tudi te glasovnice«, meni SKD. Zaradi vsega nave-denaga SKD ustavnemu sodišču predlaga, da odpravi določbo iz 87. člena zakona o volitvah v drža™ zbor, ki določa rok po katerem volilna komisija več ne upošteva glasovnic volilcev, ki glasujejo po posti in omogoči, da se na letošnjih državnozborskih volitvah RVK upošteva tudi preostalih dva tisoč glasovnic. Prav tako pa predlaga, da razveljavi rok iz istega člena zakona, in državnemu zbora predlaga, da ustrezno novelira omenjeni zakon. (V. V.) STRANKARSKA KRONIKA DS: Peršak podal odstopno izjavo Glavni odbor Demokratske stranke Slovenije bo danes razpravljal o treh možnostih za delovanje v prihodnje. Po prvi možnosti naj bi stranko razpustili, po dragi naj bi se pridružili kakšni stranki (programsko jim je blizu Liberalna demokracija Slovenije, pred volitvami pa tudi Slovenska ljudska stranka, v kateri pa je po volitvah prevladala konzervativna struja in zdaj za DS ni več zanimiva), po tretji možnosti, ki je tudi najbolj verjetna, pa bo stranka nadlajevala z delom. K slednji možnosti se nagiba tudi članstvo po terenu. To je na včerajnšnji novinarski konferenci povedal predsednik DS Tone Peršak, ki je ob tem še povedal, da je ne glede na volilni rezultat poslanska skupina opravila dovolj pomembno delo, za katerega pa na volitvah zagotovo niso bili nagrajeni, saj stranki ni uspelo pri v parlament. Na volitvah so demokrati po do zdaj znanih podatkih dobili 28.578 glasov in dosegli osmo mesto med strankami, ki so nastopale na državnozborskih volitvah. Glasove so po oceni Peršaka dobivali predvsem iz srednjega sloja, malo oziroma niso pa jih dobili od tistih, s katerimi so se največ ukvarjali v zadnjih dveh letih in pol (upokojneci in invalidi). Za prestop praga jim je zmanjkalo šest tisoč glasov oziroma ena petina zbranih glasov. Po oceni DS so del glasov izgubili zaradi predvolilnih pozivov predsednika LDS volilcem, naj, če želijo preprečiti koalicijo tako imenovanih strank slovenske pomladi, glasujejo za LDS in ne za DS, ker bodo šli ti glasovi v izgubo; nekaj glasov je odšlo k SLS, ki je v zadnjem času spremenila svoj ton nastopanja; kakšne glas pa je odšel tudi v vrste DeSUS. (V. V.) Združena lista bo trda opozicijska stranka Sodeč po izjavah glavnega tajnika Združene hste socialnih demokratov Dušana Kumra, ki jih je sporočil na včerajšnji novinarski konferenci, se je stranka odločila, da bo naslednja štiri leta prebila v opoziciji. V prihodnje bo tako po Kumrovih napovedih združena lista nastopala kot trda opozicijska stranka in sicer trda v smislu nepopustljivega vztrajanja na programskih izhodiščih. Stranka je nad svojim uspehom na volitvah razočarana, zato so se na pohtični direkciji že dogovorih, da je treba izdelati analizo vzrokov, ki so pripeljali do neuspeha, že zdaj pa v stranki prevladuje ocena, da so vo-lilci združeno hsto kaznovati za neuspehe, ki jih je imela v preteklem mandatu. Kumer je ocenil, da bi glede na volilni izid bilo pričakovati, da bo mandat za sestavo vlade najprej dobil Janez Drnovšek, ki pa si bo moral glasove podpore zagotoviti med strankami, ki jih bo povabil v vlado. Takoj, ko bo vlada znana, bo združena tista z drugimi opozicijskimi strankami skušala najti skupne točke, na ta način pa bodo hoteti predvsem jasno razmejiti opozicijo od pozicije, kar v prejšnjem parlamentu ni bilo razvidno. Sicer pa je Slovenija očitno obsojena na to, da jo vodijo nenaravne koalicije, kot je bilo to v mandatu 1992-1996. (A. K.) ZZZS / SKUPŠČINA Povečan program zdravstvenih storitev LJUBLJANA (STA) - Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je ugotovila, da je bilo poslovanje Zavoda v prvem polletju letošnjega leta na področju obveznega in prostovljnega zdravstvenega zavarovanja pozitivno. Na obveznem zdravstvenem zavarovanju je Zavod izkazal 391milijo-nov tolarjev presežka, na prostovoljnem zavarovanju pa je posloval z 989 milijoni tolarjev dobička. Tudi devetmesečni podatki kažejo podoben finančni rezultat na obeh področjih poslovanja Zavoda. Ocene o prihodkih in odhodkih Zavoda v letu 1996 kažejo, da bo rezultat na obveznem zdravstvenem zavarovanju pozitiven zaradi večje rasti plač v državi, kot je bilo sicer prvotno ocenjeno. Tudi na področju prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja bo Zavod posloval pozitivno. V skladu s smernicami naj bi se program zdravstvenih storitev v letu 1997 povečal, in sicer na področju preventive, število operacij na srcu se poveča za 250 operacij, program zgodnjega odkrivanja raka materičnega vratu se poveča za 112.800 točk, program ga-stroenteroloških endoskopskih preiskav se poveča za 100.000 točk, program preiskav z nuklearno magnetno resonanco se poveča za 800 preiskav, predvideno pa je tudi povečanje programa tierolo-ških preiskav za okoli 40 odstotkov. V razpravi so opozorili, da so predlagana povečanja programa zdravstvenih storitev na področjih, kjer so čakalne dobe najdaljše. Po podatkih Kliničnega centra je danes na primer čakalna doba za nenujne primere za srčne operacije 16 me- secev, na operacijo pa čaka tristo bolnikov. V okviru novel pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je bila med drugim sprejeta pobuda razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo, p° katerem se bo trajanje zdraviliškega zdravljenja otrok podaljšalo od dosedanjih 14 na 21 dni. Prl posameznem stanju ali bolezni pa se lahko uveljavi največ enkrat na leto in n® največ enkrat na dve leu> kot je bilo to dosedaj. Raf' širjen je še na tri področja tudi spisek obolenj, pri katerih naj bi bilo zdraviliško zdravljenje pri otrocin urejeno na novo. Skupščina zavoda je novelirala tudi sklep o razvrstitvi zdravil na liste, s katerimi j6 spremenila seznam zdravil, ki so razvrščena na p° zitivno in vmesno listo-Seznam je danes dopolnj la z 76 zdravil na pozid vni listi in osem zdravi na vmesni listi. GLEDALIŠČA furlanija-julijska krajina IBST SSG - Kulturni dom Predpremiera krstne uprizoritve komedije »Afrika ali Na svoji zemlji« bo v sredo, 20. *'m., ob 16.00 (red H) in ob 20.30 (red D) in v Četrtek, 21. t.m., ob 20.30 (red E). Premiera v petek, 22.t.m., ob 20.30 (red.A). Avtor to režija Boris Kobal. ^SG razpisuje abonma 1996/97: vpisovanje novih abonentov od 10. do 14. ure pri blagaj-ni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična 1996/97 Ganeš, 15. t. m., ob 20.30 (red A) in v ne-neljo, 17. t. m., ob 18. uri (red B) - koncert orkestra gledališča Verdi. Vodi VVoldemar Nelsson, bas Anatoli Kotscherga. 'ki blagajni Dvorane Tripcovich je v teku pro-oaja vstopnic za vse koncerte.Urnik blagajne Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. Vpisovanje novih abonmajev pa bo možno do 2. decembra. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 15. t. m., ob 20.30 (red petek) »Unhndimenticabile serata« (Nepozabni veCer) v izvedbi »Stalnega gledališča FJK po tekstu Achilleja Campanile. Režija Antonio Dalenda. Nastopa Piera Degli Esposti. Predstava v abonmaju: odrezek 2. Danes ob 18. uri srečanje z igralko Piero Degli Esposti. Vstop prost. Jutri, 16. t.m., ob 16.00 (red 2. nedelja) in ob 20.30 (red 1. sobota). Ob 19. do 24. t. m.: G. Feydeau »L/albergo del libero scambio«. Režija Mario Missiroli. Nastopa Geppy Glejeses. Predstava v abonmaju: odrezel 6 rumen. Gledališka sezona 1996/97: abonmaje lahko podpišete pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih: 8.30-13, 16-19.30), blagajna v Pasaži Protti (ob delavnikih: 8.30-12.30, 16-19), v Šolah, na univerzi in pri podjetjih. Gledališče Cristallo- La Contrada Danes, 15. t. m., ob 20.30 premierska predstava: Moss Hart in George Kaufman »Quel signore che venne a pranzo«. Režija Ennio Coltorti, nastopata Oreste Lionello in Ivana Monti. Vstopnice dobite pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063-638311) in v gledališču Cristallo (tel. 390613-948471). Predstave za mladino - »Povem ti pravljico« V nedeljo, 17. t. m., ob 11. uri »Skrivališče« v izvedbi gledališča Papilii. MILJE Gledališče Verdi - Gledališče za mladino V sredo, 20. t. m., ob 11. uri: Stalno gledališče FJK »Quando Iride correva sulTarcoba-leno«. Lkorožka SB.OVEC Dom sindikatov (Kolodvorska 44): Jutri, 16. kttt., ob 30.00 - 3. maturantski plez Dvojezične trgovske akademije. Gschlerjeva dvorana v Slomškovem domu: v torek , 19. t.m., ob 10.30 - Predstavitev skupnbe zgodovine Mohorjevih družb iz Go-tlce, celja in Celovca. ggENTJANŽ V ROŽU K&k center: v petek, 22. t. m., ob 20. uri kon-Cert s skupino »Trio in flagranti«. Kulturni dom: Danes, 15. t. m., ob 19.30 »Burkaški misterij« premiera. Režija Sergij "ste. Ponovitev jutri, 16. t. m., ob 19.30. VELINJA VAS Gostilna Seher - Bilcovska kulturna jesemda-nes, 15. t. m., ob 20. uri koncert z glasbeniki jazza »A Band from Home«. Jutri, 16. t. m., ob 19.30 »Nihče ne ustvarja samo zase« - mala zgodovina arhitekture na Koroškem. Predava Hartvvig VVetschko. V nedeljo, 17. t. m., ob 11. uri literarno branje z Janijem Osrvaldom. BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: danes, 15. t. m., ob 19. uri literarni veCer z domačimi avtorji. ŽELEZNA KAPLA Farna dvorana: Jutri, 16. t.m., ob 19.30 - Zborovski koncert »A capella Chor Villach«. GLEDALIŠČA SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Ljubljana $l8 tl S S 1 $ MftAMNSIIO 6 I t 6 M l m SILENCE SILENCE SILENCE Režija: Vito Taufer Danes, 15. novembra, ob 19.30.: razprodano. Torek, 19. novembra, ob 19.30.: za KONTO in IZVEN. Četrtek, 21. novembra, ob 19.30: za IZVEN. Odprto mladinsko E. Filipčič: VESELJA DOM Režija: Nick Upper Jutri, 16. novembra, ob 19.30: za IZVEN. Sreda, 20. novembra, ob 22. uri: za IZVEN. SNG DRAMA Erjavčeva 1. Liubliana D. Mamet: SEKSUALNA PERVERZIJA V CHICAGU Danes, 15. novembra, ob 19.30: abonma ŠTUDENTSKI DRUGI in IZVEN (KONTO). I. Cankar: HLAPCI Jutri, 16. novembra, ob 19.30: IZVEN (KONTO). Mala drama J. Osborne: OZRI SE V GNEVU Danes, 15. novembra, ob 18. uri: za IZVEN in KONTO. E. lonesko: PLEŠASTA PEVKA Jutri, 16. novembra, ob 20. uri: za IZVEN in KONTO. Levi oder (vhod s Slovenske) I. Horovitz: INDIJC HOČE U BRONX Danes, 15. novembra, ob 22. uri. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBIJA-NA Krekov trg 2. Ljubljana N. Simončič: VELIKI KIKIRIKI Jutri, 16. novembra, ob 17. uri. Veliki oder S. Makarovič: SAPRAMISKA, Jutri, 16. novembra, ob 16. uri. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO ČOPOVO 14 E. Albee: TRI VISOKE ZENSKE Danes, 15. novembra, ob 19.30: abonma RED V in IZVEN. Jutri, 16. novembra, ob 19.30: abonma VIKEND in izven. (zaradi bolezni odpade) Mala scena MGL T. Dunham: LJUBEZEN&SEKS&TERAPIJA Danes, 15. novembra, ob 20.30: Gostovanje v Portorožu. Jutri, 16. novembra, ob 22. uri: za IZVEN in KONTO (razprodano). Petek, 22. novembra, ob 22.30: za IZVEN in KONTO. E. Car: POREDUSOV JANOS Danes, 15. novembra, ob 20. uri: za IZVEN in KONTO. P. Shaffer: EQUUS Torek, 19. novembra, ob 20. uri: za IZVEN in KONTO (razprodano). L. Wilson: ZAZGI Sreda, 20. november ob 21. uri: za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana R. K. Scedrin: ANA KARENINA (celovečerni balet) Danes, 15. novembra, ob 16.30: abonma SREDA, IZVEN , KONTO L. van Beethoven: FIDELIO Jutri, 16. novembra, ob 19.30: razprodano. Torek, 19. novembra, ob 19.30: abonma Torek, izven in konto. Sreda, 20. novembra, ob 19.30: abonma SOU, izven in konto. Četrtek, 21. novembra, ob 19.30: abonma Četrtek, izven in konto. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljana F. Sehovid: KURBE, komedija Danes, 15. novembra, ob 19.30. Jutri, 16. novembra, ob 19.30. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana LG JOŽE PENGOV: ZGODBA O PINGU Jutri, 16. novembra, ob 17. uri. Gledališče lutk KONJ: DON JUAN Jutri, 16. novembra, ob 20. uri. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2. Maribor Jožica Roš: UGANKE, ZANKE, ZAVOZLANKE Nedelja, 17. novembra, ob 11. uri: za otroke od tri leta dalje. CANKARJEV DOM RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA |^toodvorana Madonna del Mare jjjo Rosmini - Ul. Sturzo 4) Llklus filmov »Da bi razumeli odvisnost«, ki 8a prireja združenje Hyperion v sodelovanju s Cappelio Underground:V nedeljo, 17. t.m., °° 18.00 - »Giorni perduti«(The Lost Week- end, USA 1945).Vstop prost. Sledi debata »II cinema e le dipendenze diffleili«. Gledališče Miela Se jutri, 16. t.m. bo na sporedu Prvi pregled ruskega sodobnega filma 1995 :Danes, 15. t.m., ob 19.30 »Gente d’estate« S. Ursuljak in ob 21.30 » Andra tutto bene« D. Astrahan . GLASBA Jasbena matica •abonmajska koncertna sezona 1996/97 torek, 3. decembra, ob 20.30 v Kulturnem °tou bo na sporedu koncert Godalnea kvar-6ta Tartini iz Ljubljane. Na sporedu skladbe p^tinija, Mozarta in Schuberta, todaja in dvig abonmajev vsak dan na Gla-sbeni matici. Tržaško koncertno društvo v Ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 bo v gleda- lišču Rossetti koncert violinista Pinchasa Zukermana in pianista Mark Neikrug. Na sporedu Mozartove skladbe. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Koncertna sezona 1996/97 Jutri, 16. t. m., ob 20.30 nastop akademskega pevskega zbora Tone Tomšič ob zlatem jubileju. Dirigent Stojan Kuret. RAZSTAVE IBst /tiramarski park: v konjušnici je do 7.1.97 na Sjed razstava »Praski zaklad«. Umik: 9-18. ramar - Skulptura v parku: v parku je na j.® eb razstava del slikarjev-kiparjev A. Cava-^ere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Vagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbor-ca, trž. turistična ustanova, Studio Bassa-t ®Se Združenje Eos pod podkroviteljstvom asbe občine, pokrajine in dežele FJK. varna San Marco: na ogled je fotografska azstava v Cmobelem Piera Ninfe z naslovom q jtoiverso del tango« A,.veri)a Bassanese: na ogled je razstava a Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, °toagnano Sesia 28078». P ® ®r9a Torbandena: Danes, 15. t.m., ob ■00 bodo odprli razstavo slikarja Cveta arsiea z naslovom »Fertilidades«. ^ostrina »Stalletta« (Sv. Jakob): do 30. t. m. sUkna ogled skupinska razstava tržaških ^lev z naslovom »Sapori d’autunno», ki ga organizira Književni krožek Furlanije-Ju-lijske krajine. Galerija Minerva (Ul. S. Michele 5): do 20. t. m. razstavlja Graziella de Comelli Tretjak. Galerija Isis (Ul. Corti 3/A): do 23. t. m. je na ogled razstava »La Madonna della salute nel cuore di Trieste«. GORICA Kulturni dom: do 20. t. m. je odprta fotografska razstava Zdravka Rijavca »Čarobni svet Vipavske doline«. Kulturni center Lojze Bratuž: do 30. t. m. je na ogled razstava zamejskih likovnih ustvarjalcev. Urnik: od 17. do 19. ure vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah. Katoliška knjigarna (Travnik 25): na ogled je razstava Arriga Tonuttija. PASSARIANO Vlila Manin: do 6. januarja 1997 bo na ogled razstava »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«. [koroška pUSVIC jea>? TteUing Kunstforum: Se jutri, 16. t. m. Nov °® eb razstava del Christine Zurfluh. 10n a,mes,na galerija: na ogled je razstava BElj arel°V ^ E®°na ^cbteleja. toasta Beljak: na ogled je razstava Sk-dajgt^tedt^hmneralogija in zgodovinsko ru- S^jAMlVROžU center: na ogled je razstava del slikarja Klavdija Palčiča z naslovom »Slike«; Od 17.11. bo na ogled razstava Draga DruSkoviCa »Grafike«; Do 8. decembra bo na ogled razstava »Ko bo cvetel lan«. TINJE Dom prosvete Sodalitas: na ogled je razstava Zdravka Luketiča iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: na ogled je razstava del Erike, Michaela in Brigit Jenko (olja, akvareli in akril). FILM Do nedelje 17. novembra: FILM ART FEST: PREDPREMIERE: PREŽIVETI PICASSA, James Ivorv, ob 20.30, 15.11. ; OTROCI, Larry Clard, 16.11.; LOM VALOV, Lars Von Trier, 17.11; PERSPEKTIVE: ob 17.30: LENI PSI, Wally White - na projekciji do sodeloval režiser filma; ob 18. uri; TATOVI, Andre Techine; ob 21. uri: BELI NASTAVLJAC, Bruce La Brneč, Rick Castro - na projekciji bosta sodelovala režiserja ter igralec Ron Athey; ob 23. uri: FELIX, Božo Sprajc Obiskovalce prosimo, da prevzete vstopnice za 10.11. zamenjajo na blagajni CD. DOKUMENTARCI, ob 15.30 (CD) in 20 uri (Ki- nrrtpks I* ATLANTIK, Jan Roed, Kristian Petri, 15.11.; V ISKANJU RICHARDA, Al Pacino, 16.11.; ŽIVALSKA LJUBEZEN, Ulrich Seidl, 17.11.. GLASBA Danes, 15. novembra, ob 20. uri: ZELENI ABONMA : SIMFONIČNI ORKE- STER RTV SLOVENIJA. Dirigent Anton Nanut; solista Mario Brunello, violončelo, Ivano, Batti-ston, harmonik. Ponedeljek, 18. novembra, ob 19.30: SREBRNI ABONMA - Mednarodni mojstrski ciklus: BORIS BEREZOVSKI, klavir. Umetnik bleSCeCe virtuoznosti in izjemne moči! (Dvorana Slovenske filharmonije) GLEDALIŠČE Nedelja, 17. novembra, ob 20. uri in petek, 22., ob 20. uri: BERNARD SLADE: OB LETU OSOREJ. Režija: Boris Kobal. Igrata Polona Vetrih in Ivo Ban. RAZSTAVE Razstave fotografij Chiare Samugheo (1. predverje, prost vstop) Samo še danes: arheološka razstava: POZDRAVLJENI PREDNAMCI! Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. PLES Ponedeljek, 18. novembra, ob 20. uri: PLESNI VECER Z MARGIE GILLIS. Plesalka, za katero je življenje ples že od tretjega leta naprej. GLASBA K4, Kersnikova 4. Ljubljana Torek, 19. novembra, ob 22. uri: pesniško glasbeni večer s skupino AUTODAFE: Matjaž Pikalo, Jaka Haw-lina in Andrej Havvlina. Predskupini: Andrabrin in SuSa pod Blegožem. KULTURNI DOM MORAVČE Sobota, 16. novembra, ob 19. uri: Humanitarno društvo, M&V NOVINA prireja koncert Družinskega tria NOVINA. KULTURNI DOM NOVA GORICA Jutri, 15. novembra, ob 20. uri: TRIO MANTOVA (Italija): Roberto Fabiano, flavta; Antonella Antonioli, Čembalo; Ezio Bosso, kontrabas. Program: W. A. Mozart, J. S. Bach, A. Vivaldi. KLUB MKNŽ Bazoviška 26. Ilirska Bistrica Danes, 15. novembra: stara Sola punk-hardeora: BATTALION OF SA-INTS (Boston) in ANONIMUS (Ljubljana). KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Na ogled je razstava "Sarajevo, War Posters...” (do 19.11.) JAKOPIČEVA GALERIJA Slovenska 9. Ljubljana Razstava fotoreporterja Primorskega dnevnika, od 1944 do 1955, Mario Magajna. (do 30.11.) GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. LiuKfjana V galerijije na ogled razstava Sandija Cerve-ka in Bojana Goreneca. (25.11.) GALERIJA SKUC Stari tm 21. Ljubljana Na ogled je razstava umetnice Marije Mojce Pungerčar, (se danes) GRAFIČNI LIKOVNI CENTER. Grad Tivoli. Liubiidna Na ogled je pregledna razstava grafik Lojzeta Logarja, (do 17.11.) MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana Skupinska razstava umetnikov, ki so poda- rili svoja dela za nastajajoči Muzej sodobne umetnosti v Sarajevu, (do 1.12.) BEŽIGRAJSKA GALE-RIJA Dunajska 31 Na ogled je razstava akvarelov Otoa Rimeleja (do 8.12.) GALERIJA KOMPAS Slovenska 36. Liubliana Na ogled je razstava umetnika Alija Hafizovič Haf: BRAZGOTINE Likovni projekti Sarajevo 1992/1996 DLUM. Židovski trg 10 Maribor Na ogled je razstava Ivana Goisnikerja in Vojka Pogačarja. (do 25.11.) ARS - Prodajna aaleriia. Čevljarska 2. Ljubljana Na ogled je razstava grafičnih listov Milena Gregorčiča, (do 5.12) - NOGOMET / ČETRTFINALE POKALA V prvi tekmi Napeli tesno ugnal Lazio Signon'zgrešil 7 l-metrovko Napoli - Lazio 1:0 (1:0) Strelec: Aglietti v 1. minuti Napoli: Taglialatela, Colonnese, Baldini, Grasson, Ayala, Cruz, Longo (v 57. Bordin), Beto (v 70. Milane-se), Turrini, Caccia, Aglietti Lazio: Marchegiani, Nesta, Grandoni, Chamot, Fa-valli (v 26. Gottardi), Piovanelli, Okon, Marcolin, Bu-so (v 46. Protti), Casiraghi, Signori (v 82. Rambaudi) Sodnik: Trentalange (Turin) NEAPELJ - Z golom Aiettija v prvi minut si je Napoli priboril minimalno prednost pred povratno Četrtfinalno tekmo italijanskega nogometnega pokala, ki bo na sporedu Cez 14 dni. Lazio je tako doživel ze Četrti zaporedni poraz in stolček trenerja Zemana je vse bolj majav. Zmaga NeapeljCanov je nekoliko srečna, saj je imel Lazio nato veliko vec od igre in tudi nekaj lepih priložnosti, ki pa jih ni izkoristil. Najvecjo je nedvomno zapravil Signori, ki je že v prvem polčasu zastreljal enajstmetrovko, v drugem polčasu pa je Protti po podaji z desne strani z lepim strelom z glavo premagal Taglialatelo, toda gol je sodnik razveljavil zaradi nedovoljenega položaja. Pred srečanjem sta bili v bližini stadiona ranjeni dve osebi, ki so ju prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da sta bila oba ranjenca poškodovana z nožem. Na srečo je slo le za lažje poškodbe, tako da so oba po nudenju prve pomoči odpustili. Policija o dogodku ni posredovala podrobnejših podatkov. NOVICE Predsednik MOK Samaranch še kritičen do Atlante FRANKFURT - Predsednik MOK Juan Antonio Samaranch se že na sklpeni prireditvi olimpijskih igrah v Atlanti ni izrazil najbolj laskavo glede ameriških iger. To je tudi potrdil včeraj na zasedanju olijmpijskih odborov v Frankfurtu. Po Samaranchovem mnenju najboljše zimske olimpijske igre tega stoletja so bile v Lillehammerju, letne pa v Barceloni. »Mislim, da so tudi sami ameriški Časnikarji tega mnenja, da je bila Atlanta Čudovita, toda ne najboljša,« je dejal predsednik MOK. Nesreča Hilla SUZUKA - Svetovni prvak Damon Hill, ki so ga pri Williamsu odslovili in je prestopil k Arrovvsu, je v japonski Suzuki med treningom zavozil s cestišCa. Vozil je na ligieru, ker novi arrows po njegovi meri še ni nared. Hill je sicer vozilo precej poškodoval, sam pa ni imel niti praske. Angleški pilot je pred incidentom vozil izredno hitro in sz 1:40, 14 celo postavil nov rekord proge. Testiranje se bo nadaljevalo danes. Milan najel Blomqvista CARNAGO' (VARESE) - Sedaj je tudi uradno: Milan je najel nogometaša Goteborga in švedske reprezentance, 22-letnega Jesperja Blomqvista. Švedski as je podpisal pogodbo z Milanom za tri milijone dolarjev za štiri leta in pol (do leta 2001). Blom-qvist bo oblekel Milanov dres že decembra, ko se bo končal prvi del evropske nogometne lige. Blomqvist (22 let, visok 176 cm) je odličen organizator igre. Z Goteborgom je imel 80 nastopov, dosegel je 20 golov in osvojil štiri državne naslove. 17-krat je nastopil z državno reprezentanco. Nova zmaga odbojkarjev Doba CELOVEC - Odbojkarji SK Dob so po 12. kolu prvenstva v 1. avstrijski zvezni ligi na najboljši poti za uvrstitev v polfinale. Varovanci trenerja Bojana Ivartnika so v gosteh premagah dunajsko moštvo SVS/Roder gladko s 3:0. SK Dob je s 16 točkami še naprej Četrti na lestvici in ima že osem točk prednostjo pred petouvrščenim Hypo VBK iz Celovca. Se naprej vodi Donaukraft (26) pred PL/ASV Salzburg (20) in Union Enns (18). I.L. »Radiogol« na Radiu Opčine Radio Opčine bo Ze to nedeljo, 17. novembra 1996 spet zaCel z nedeljsko popoldansko športno oddajo »Radiogol«, ki jo bodo skoraj izključno vodili mladi. Oddaja se bo začela ob 14. uri, to je pol ure pre začetkom nogometnih tekem. V tej pol ure bosta napovedovalca (v slovenščini in italijanščini) posredovala vse rezultate naših ekip, ki so igrale v soboto in v nedeljo dopoldne, in to v vseh športih in prvenstvih. Ob 14.30 pa bo oddaja »šla v živo«, s tem da se bo studio Radia Opčine povezal z vsemi igrišči, kjer igrajo naša nogometna moštva. Poslušalci ne bodo prikrajšani niti za rezultate s Toto-calcia, seznanjeni pa bodo tudi s potekom tekme Triestine. Oddajo bodo popestrili z glasbo, ki jo bodo seveda zbirali mladi, in s kvizom. KOŠARKA / A2 KOŠARKA / EVROLIGA Važna anaga goriškega ligaša Pall. Go le dve točki do vrha Stefanel in Kinder uspešna Zmagali tudi Ljubljančani Milančani premagali Tanjevičev Limoges, Bolonjčani pa moskovski Dinamo - Dragocen uspeh Olimpije v Nemčiji Pallacanestro Gorica -Montecatini 85:71 (48:29) Pall. Go: Fumagalli 12, Beason 8, Neal 19, Riva 17, Mian 13, Foschini 3, Gilar-di 13, Fazzi, Furlan, Fait. Montecatini: Niccolai, Agostini, Ragionieri, Ama-bili 8, Cattabiani 11, Wil-liams 10, Branch 24, Rotel-li, Burroughs 18, Profeti. Sodnika: Cazzaro in Vianello (Benetke) PM Pall. GO 16:19, Montecatini 19:23; 3T GO 11:21 (Fumagalli 1:3, Neal 3:5, Riva 5:10, Mian 1:2, Foschini 1:1), Montecatini 2:9 (Ragionieri 0:1, Cattabiani 0:4, Williams 0:1, Branch 2:3); 2.600 gledalcev. Košarkarji Pallacanestra iz Gorice so po zamenjavi trenerja Medeota s Frate-som sinoči dosegli važno zmago nad Montecati-nijem, s katero so ohranih stik z vrhom lestvice, tudi zahvaljujoč porazu vodilnega Riminija v Livornu. Goričani, ki so vCeraj zasluženo slavili, zdaj za ekipo iz Riminija - skupaj še s štirimi drugimi ekipam -zaostajajo le dve točki. Zaostanek pa lahko Goričani izničijo že v nedeljo, ko se bodo v Riminiju pomerili prav z vodilnim Koncretom. IZIDI 10. KOLA: Livorno - Koncret Rimini 74:70, Cfm Reggio Emilia - Jco-plastic Neapelj 89:76, Juve Caserta - Casetti Imola 81:77, Pall. Go - Montecatini 85:71, Faber fabriano -Floor Padova 112-96, Se-rapide Pozzuoli - Banco Sardegna Sassari 82:80. VRSTNI RED: Koncret, Pall. Gorica, Montecatini, Cfm, Serapide in Livorno 12, Casetti, Faber in Juve 10, Banco Sardegna in Jco-plastic 8, Floor 0. SKUPINA A Stefanel - Limoges 79:66 (41:34) STEFANEL: Gentile 10, Fučka 23, De Pol 2, Spangaro 3, Kidd 8, Sambugaro 5, Cantarello 2, Bowie 26, Mordente, Degli Agosti LIMOGES: Forte 9, Doyle 3, Conceicao 8, Occansey 4, Bonato 10, M'Bahia 8, Glass 16, Weis 8, Fleming, Dumas. PM Stefanel 16:19; Limoges 15:19; 3T Stefanel 7:12 (Gentile 0:2, Fučka 1:1, Spangaro 1:2, Sambugaro 1:2, Bowie 4:5); Limoges 5:18 MILAN - Milanski Stefanel je po pričakovanju premagal Tanje-viCev Limoges in je tako še naprej prvi v tej skupini. Milančani so predvsem po zaslugi Američana Bovviea (29 točk) in Gregorja Fučke strli odpor gostov, ki pa so nastopili brez dveh ključnih igralcev (brez Fleminga in Dunkleya). Gostitelji so vodili skozi vso tekmo tudi za 20 točk, gostje pa so se jim približali le proti koncu srečanja (60:66), vec pa niso zmogli in zmaga je ostala v Milanu. Med odmorom je Boša Tanjevič prejel posebno priznanje kot najboljši trener v italijanski Al ligi v sezoni 95/96. Priznanje mu je podelila zveza profesionalnih košarkarskih trenerjev. OSTALA IZIDA 7. KOLA: Cska Moskva -Makabi 89:80; Panionios - Ulker 81:74. VRSTNI RED: Stefanel Milan 12," Cska Moskva 8, Ulker Istanbul, Makabi Tel Aviv in Panionios Atene 6, Limoges 4. PRIHODNJE KOLO (21.11.): Ulker - CSKA, Stefanel - Makabi; Limoges - Panionios. SKUPINA B IZIDI 7. KOLA: Team-system - 01ympiakos 81:72, Cibona - Charleroi 75:66, Estudiantes - Alba 82:75. VRSTNI RED: Team-system Bologna 12, 01ympiakos Pirej, Cibona Zagreb in Estudiantes Madrid 8, Alba Berlin 6, Charleroi (Bel) 0. PRIHODNJE KOLO (21.11.): Alba - Cibona, 01ympiakos - Charleroi, Teamsystem - Estudian- SKUPINA C Bayer - Smelt Olimpija 77:89 LEVERKUSEN - Ljubljančani so osvojili dragoceno zmago proti sicer skromnemu Bayerju, ki je tako po 7 kolih še vedno brez točke. Olimpijina zmaga pa nikakor ni bila lahka. V prvem polčasu so Ljubljančani imeli rahlo prednost 6 točk, predvsem po zaslugi razigranega Kraljeviča, ki je odlično zamenjal Tuška. Do odločilnega trenutka je prišlo 4 minute pred koncem srečanja, ko je moral Nees (22 točk) zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišCe. Nees je bil skupno z Dawsonom (23 točk) tudi najboljši v domačem moštvu. Najo-bljši strelec pri Olimpiji je bil American McDonald z 18 točkami, Milic jih je dosegel 15, Henrie 14, odločilen za ta uspeh pa je bil v zadnjem delu tekme Hauptman, ki je dosegel 13 toC (dve trojki). OSTALA IZIDA 7. ODBOJKA / DEKLICE IN NARASCAJNICE NA GORIŠKEM Obe naši ekipi začeli prvenstvo z zmago Val z večjimi ambicijami, Olympia nabira izkušnje Na Goriškem so se konec prejšnjega tedna začela tudi nekatera mladinska odbojkarska prvenstva. Najprej so štartale deklice in naraščaj-niče, kjer zamejsko odbojko zastopata ekip Vala Metal Trading pri deklicah in 01ympia Adria Auto pri naraščajnicah. Val bo v kategoriji deklic tudi letos med boljšimi šesterkami. Odkrito računa na uvrstitev v play off, najnevarnejši konkurent v tej skupini pa naj bi bil lanski prvak med naraščajnica-miFarra. Drugačne so ambicije pri 01ympii. Ekipo na-rašCajnic, ki so vse začetnice, so sestavili Sele pred dobrim mesecem in pol, in trenerka Miranda Kristančič v tako kratekm času seveda Se ni mogla ekipe pripraviti tako, da bi lahko igrala z večjimi ambicijami. Toda to je ne skrbi, saj bo večina igralk lahko igrala v tej kategoriji tudi prihodnje leto. Letošnja sezona bo Goričankam sluzila predvsem za nabiranje igralnih izkušenj, treningi pa za vadbo tehnike, saj vsem igralkam manjka Se precej tehničnega znanja. Val bo začel jutri in tudi v tem prvenstvu va-lovke računajo na uspešno sezono DEKUCE Val Metal Trading - Connons 3:0 (15:6,15:0, 15:7) VAL METAL TRADING: Visintin, Uršič, Bressan, Brisco, Toros, Terpin, Danielis, Mar-vin, Sošol, Gej. Krstni nastop valovk v letošnjem prvenstvu je bil gola formalnost. KrminCanke so bile objektivno prešibke, da bi lahko ogrozile ekipo slovenskega društva. Za spoznanje bolj izenačen je bil samo tretji set. Kljub temu, da so tedaj za Val zaigrale tudi tri naraščajnice, pa zmaga gostij nikoli ni bila pod vprašajem. NARASCAJNICE 01ympia Adria Auto - Libertas Gorica 2:1 (7:15,15:8,15:7) OLVMPIA ADRIA AUTO: Cemic, Devetak, Faganel, Mania, Saveri, Canola, Blasizza, Ma-ghocca, Simi. Igralke 01ympie Adria Auto so na začetku presenetile trenerko Mirando Kristančič in same sebe in premagale Libertas, Id je precej bolj izkušen, pa tudi tehnično znanje je večje kot pri igralkah 01ympie. Toda v odbojki marsikdaj odloča tudi borbenost in te sinoči Goričankam gotov ni manjkalo. Zaigrale so z veliko zagrizenostjo in se na koncu zasluženo veselile prvega uspeha, ki predstavlja najboljšo spodbudo za Se bolj zagnano delo na treningih. POKAL CORAG Pro Romans - Val 0:3 (6:15,10:15,10:15) VAL: Sosol, Uršič, Gej, Gumni, Del Fabbro, Plesničar, Simčič, Kuštrin, Jakin, Visintin, Rigelj. Tudi Četrti nastop v tem pokalu so valovke dobile brez izgubljenega seta. Pro Romans je bil sicer najmočnejši nasprotnik doslej, toda varovanke Suzy Černe, ki so se vse zvrstile na igrišču, se tudi tokrat niso pustile presenetiti in so zanesljivo slavile. KOLA: Panathinaikos -Barcelona 79:75, Villeur-banne - Croatia 78:59. VRSTNI RED: Villeur-banne 12, Panathinaikos Atene 10, Smelt Olimpija Ljubljana 8, Barcelona in Croazia Split 6, Bayer Leverkusen 0. PRIHODNJE KOLO (21.11.): Croatia - Bayer, Barcelona - Smelt Olimpija, Villeurbanne - Panathinaikos. SKUPINA D Kinder - Dinamo Moskva 89:74 (45:40) KINDER BOLOGNA: Patavoukas 2, prelevič 15, Komazec 24, Savič 13, Binelli 16, Abbio 9, Magnifico 6, Carera 4, Morandotti, De Piccoli. BOLOGNA - BolonjCa-ni so ne brez težav sinoči doma premagali moskovski Dinamo, pri katerem sta bila najboljša Cakovlin (19 točk) iun bivši Olimpiji1) košarkar Nosov (14). Pri BolonjCanih je bil kot običajno najboljši strelec (24 točk) Komazec, uspešno pa je v napadu igral tudi Prelevič, ki je imel dokaj dober odstotek pri metu za tri točke (3:6). OSTALA IZIDA 7. KOLA: Sevilla - Orthez 61:69, Efes Istanbul -Partizan Beograd 93:77. VRSTNI RED: Pau Orthez in Efes Pilsen Istanbul 10, Kinder Bologna 8, Sevilla in Partizan Beograd 6, Dinamo Moskva 2. PRIHODNJE KOLO (21.11.): Dinamo Moskva - Efes Pilsen, Pau Orthez - Partizan, Sevilla - Kinder. ČEZMEJNO SODELOVANJE Skupna vaterpolo ekipa mladih iz Nove in stare Gorice Treningi pri »Gorizia Nuoto« - Morda bodo igrali v slovenskem prvenstvu Niekolikokrat smo zapisali, da je šport tista oblika človekovega udejstvovanja, ki zaradi svojih specifičnih potreb in značilnosti uspeva tam, kjer druge dejavnosti s težavo prodrejo. Na nevsiljiv način mu uspe odpreti številna vrata, premostiti marsikatero nesoglasje, odpraviti še tako zapletene zadeve in končno mu brez večjih težav uspe odpreti razne poti preko meja. Te meje so včasih politične, včasih administrativne, najbolj pogostoma pa so miselne. Šport, še bolj pa dejavnosti rekreacijske narave, kot so lahko obmejni pohodi, kolesarjenja prijateljstva in kajakaške regate, so se pri prebivalcih ob državni meji tako udomačile, da prirejanje in udeležba na teh množičnih manifestacijah postaja že nekaj samo po sebi umevnega in ne predstavlja veC tako imenovane »novice«. Zanimiva pa je pobuda, ki se je izoblikovala v zadnjih mesecih in presega zgolj rekreacijsko pojmovanje obmejnega sodelovanja. Gre za primer sodelovanja v nekoliko slabo prisotni športni panogi, v vaterpolu. Gorica in Nova Gorica ‘razpolagata z lepima zunanjima bazenoma, pokrit bazen pa je le v Gorici, kjer Ze vec kot desetletje deluje tudi klub »Gorizia nuoto«. Poleg plavanja se ta klub ukvarja še z vaterpolom, vendar za to športno zvrst ni preveč zanimanja in je priliv mladine skromen. Ker pa šport ne pozna meja, športni delavci pa ne predsodkov, so go-riški ljubitelji »vodnega rokometa« poiskali podobno mislece ljudi v Novi Gorici. Stiki so bili zelo plodni in razmeroma hitro je prišlo do ustanovitve skupnega mladinskega vaterpolo centra, ki trenutno šteje kakih štirideset igralcev med enajstim in šestnajstim letm starosti. Skoraj polovica jih prihaja iz Nove Gorice. Redni treningi se odvijajo v goriškem občinskem bazenu na Rojcah in jih vodita italijanski in slovenski trener. Ce bi slučajno in povsem naključno ne obiskali goriškega bazena, bi šla ta zanimiva pobuda nekako neopazno mimo. Pozorni pa smo postali, ko smo slišali, da trener daje igralcem navodila v slovenščini. Poizvedovali smo kako in kaj ter izvedeli, da množice igralcev niso porazdelili po jezikovni plati, temveč po starosti, kar pomeni, da so skupine mešane; sam trening Pa poteka v jeziku trenerja, ki vodi posamezno skupino. Zastopniki društva so nam tudi povedali, da imajo resen namen vpisati skupino v kako mladinsko prvenstvo, vendar so pri tem naleteli na birokratske težave. Italijanska vaterpolo racija namreč ne predvideva, da bi v mladinski prvenstvih igrali tuji državljani. Zato se pj) društvu nameravajo pozanimati še pri slovensKi zvezi, z upanjem, da bodo naleteli na veC razu mevanja. ŠPORT Petek, 15. novembra 1996 ! DELOVANJE ODBORA ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJA Pavel Volk: »Odbor je aktiven medse pa vabi nove člane« V pripravi silvestrovanje na Stadionu - Na zunanjem prostoru šagre in druge prireditve - Športni objekt v lasti SZ Bor in KD Slavko Škamperle O Odboru za ohranitev Stadiona 1. maja v Trstu je bilo v zadnjem času bolj malo slišati. Vendar to še ne pomeni, da odbora ni veC, ali da je prenehal z delom. »Po poletni sagri je prišlo do logičnega zatišja, kar pa ne pomeni, da ne delujemo,« je začel kratek pogovor Pavel Volk, ki je elan tega odbora od vsega začetka. Se pravi, da pripravljate nove pobude... »Po začetnem zagonu, ko smo bili vsi polni idej, pa tudi Število elanov v odboru je bilo precej večje, smo morali nujno skrčiti število pobud. V to nas je prisililo dejstvo, da nas je zdaj v odboru manj kot na začetku, pa tudi skoraj vsi smo angažirani tudi v drugih sekcijah v okviru Bora in Se kje. Zato smo si vsaj za zdaj zastavili en dolgoročni (celoletni op. nr.) in en kratkoročni cilj.« Za kaj gre? »Kar se celoletnega delovanja tiCe, bomo skušali pridobiti vsa potrebna administrativna soglasja, da bi zunanjo asfaltirano površino usposobili za prirejanje raznih prireditev od poletnih ša-ger do plesov in drugega. Seveda bomo morali tudi pridobiti sredstva za nakup kioskov in druge potrebne opreme, ki nam bo za to sluzila. Kar pa se kratkoročnih ciljev tiCe, pa nameravamo na Stadionu organizirati silvestrovanje. Seveda tu ne bo šlo za neko »gala« prireditev, temveč za dokaj enostavno večerjo s plesom, pri Čemer pa ne bo ansambla, ki bi stal preveč in najbrž za Stadion ne bi veliko ostalo. Ob tem bo tudi vrsta družabnih igric, tako da sem prepričan, da vsem tistim, ki se bodo odločil, da na tak način pričakajo novo leto, ne bo zal.« Imate v mislih še kake druge pobude za pridobivanje sredstev? »Kot sem že povedal, nas je v odbora manj kot na začetku. Zato ob tej priliki vabim1 vse, ki jim ni vseeno, kaj se bo zgodilo z našim glavnim športnim objektom v samem Trstu, naj se pridružijo odboru in z novimi idejami prispevajo, da bo tudi pobud veC in bodo tudi bolj učinkovite. Po drugi strani pa v tem obdobju v manjšini ne preživljamo najbolj primernega obdobja za dobrodelne pobude.« Ali je kriza TKB na kakšen naCin prizadela tudi delovanje odbora? »Na raCunih, na katerih smo zbirali denar za obnovo Stadiona, ni več sredstev. Ko smo zaceli zbirati sredstva za obnovo, smo jih seveda takoj sproti porabili za potrebna dela na športnem objektu. Mislim, da ima veC problemov zaradi tega odbor SZ Bor, ki mora vračati posojilo za obnovo balona.« Kot se je izvedelo, naj bi Stadion že kmalu tudi formalno postal last tistih, ki te prostore uporabljajo, to je SZ Bor in KD Slavko Škamperle... »Tako je in taka rešitev je tudi •nam najbolj po godu. Ze v kratkem naj bi se delnice dražbe SIS, ki je zdaj lastnik objekta, prenesle na SZ Bor in KD Slavko Škamperle, ki bosta z novim statutom tudi uredila naCin upravljanja te lastnine. Zdaj se tudi isce najprimernejša oblika prenosa lastništva, ki tudi precej stane. Rešitev problema v zvezi z lastništvom je pomembna tudi za Odbor za ohranitev Stadiona 1. maj, saj bo zdaj povsem jasno, da je vse, kar gre za Stadion, namenjeno neposredno uporabnikom objekta. S tem pa bo tudi avtomatično zagotovljena tudi večja prozornost celotnega delovanja in upravljanja z objektom.« (rg) JADRANJE KOŠARKA / POGOVOR Z DOMOVIM TRENERJEM Miran Guštin osvojil 'Jesenski pokal« Konec prejšnjega tedna se je v Izoli zaključil letošnji »Jesenski pokal« v razredu evropa. Zamejske barve je zastopal Sire-nin jadralec Miran Guštin (na sliki), ki je na skupni lestvici po 3 preizkušnjah (prvi dve sta bili okotbra v Kopru in Portorožu) csvojil prvo mesto. Na zadnji prejzku-Sn)i je organizatorjem-uspelo izpeljati samo dve regati v soboto, medtem ko je bilo v nedeljo premalo vetra in so jadralci ostali na suhem. Tudi v soboto razmere 2a jadranje niso bile oajboljse, saj je bil veter res zelo šibak. V takih razmerah sta Se najbolje znašli do-teaci jadralki Barbara Kraigher in Katarina v-ok, medtem ko je "tiran Cok osvojil tretje mesto. V skupni uvrstitvi P° treh preizkušnjah te bil kot rečeno naj-oljši elan Sirene Mi-?m Guštin pred Tine-ram Možetom in Ka-tennoCok. Livio Semolič: Z zmago proti Arteju smo dobili novega elana Jutri spet mestni derbi, tokrat proti Goriziani Infoter - Ekipi se pozna, da se je po poškodbi vrnil center Vasja Jarc - »Naše orožje je homogenost« Po zasluženem slavju v Kaj pa o nasprotniku v mestnem derbiju proti do- tem kolu, Infoterju? tlej še nepremaganemu »To je ekipa, ki jo se-Arteju Čaka jutri Dom stavljajo igralci iz različnih Agorest spet mestni sredin in zato je njena naj-obracun, tokrat z Gorizia- večja hiba neuigranost. Ko no Infoter. pa se bodo njeni igralci ui- Zmaga v prejšnjem ko- grali, potem bo to moštvo lu proti vodilnemu vam je zares trd oreh za vse v tej gotovo dala novega elana ligi. Proti tej ekipi bomo pred nadaljevanjem tega morali igrati predvem iz-prvenstva, smo namignili redno agresivno v obrambi, trenerju Domove ekipe Li- ker se je doslej to moštvo viu Semoliču. vselej znašlo v težavah pro- »Pristaviti moram, da je ti taki obrambi in ni znalo bilo vzdušje že od samega nato reagirati,« je še prista-zaCetka prvenstva dobro vil Livio Semolič, (bi) in vedro, čeprav smo se vsi zavedali velikih težav v tej ligi, predvsem ker je ta zelo dolga in naporna. Zato te ne sme nobena zmaga pretirano razveseliti, pa tudi noben poraz te ne sme potreti. Seveda nam je zmaga proti vodilnemu Arteju vlila dodatnega elana in navdušenja za nadaljnje nastope.« S tem da je po poškodbi spet zaCel igrati Vasja Jarc, se je ekipi še kako poznalo »Vasja pomeni ogromno za našo ekipo, predvsem pod košema. To se je poznalo na tekmi z Artejem predvsem v napadu, saj ima malokatera ekipa v tej ligi kar dva dobra centra, kot ju imamo mi. Tu je namreC še izkušeni Podbersig.« Sicer pa je vaše letošnje glavno orožje prav homogenost ekipe ... »Imamo precej enakovrednih menjav, in to je seveda moč naše ekipe. Zal pa nas stalno pestijo poškodbe, tako da skoraj nikoli nimamo na razpolago popolne postave. Na primer ta teden je stanje tako: Ambrosi je poškodovan, Podbersiga muci hrbet in tudi Košuta še ni povsem nared.« Najtežja naloga čaka Pref. Marsich, lažje delo za Radensko in Kontovel V okviru 5. kola košarkarskega prvenstva D lige bosta Cicibona Pref. Marsich in Kontovel igrala na lastnem igrišču, medtem ko bosta Dom Agorest in Bor Radenska zaposlena v' gosteh v mestnih derbijih. Najtežje delo bo imela Cicibona, ki bo jutri gostila prvouvrŠCeni Santos, ki velja za glavnega favorita, kljub temu, da je v dragem kolu nepričakovano izgubil z Gradom. Plavobeli, ki bodo najbrž ponovno nastopili v nekoliko okrnjeni postavi, saj Peter Furlan še ni okreval, bodo morah največ pozornosti posvetiti para Nardini - Pitacco, prava udarna moC Santosa pa je v tem, da igra zelo trdo in moško igro, saj so Canato, Degrassi in Cossutta znani po »umazanem« prerivanju od prve minute dalje. Lepo priložnost, da ohrani prvo mesto ima Kontovel, ki bo gostil Laigo Isonzo. S povratkom Claudia Starca je Mednova ekipa pridobila na samozavesti in kljub neblesteči igri v napadu so plavobeli osvojih že tretji par točk, Čeprav še niso igrali z najboljšimi peterkami lige. Largo Isonzo že vrsto let nastopa z nespremenjeno peterko, ki je iz leta v leto bolj izkušena. Turk, Emili in ostah bodo torej morali na igrišče brez podcenjevanja in zaigrati na vso moC že od vsega začetka. Prav tako raCuna na nov par točk Bor Radenska, ki doslej ni opravičil vloge favorita, saj je že dvakrat ostal praznih rok. V gosteh z Libertasom je njegova naloga enostavna le na papirju, saj so belordeCi znani po tem, da pomanjkanje tehnike nadoknadijo z borbenostjo. Trener KreCiC upa, da bo spet nared Igor Filipčič, ki je za ekipo neobhodno potreben, saj so borovci brez njega kot zmedene ovce brez pastirja (Filo ni igral proti Santosu in proti Interju, v derbiju s Cici-bono pa je bil zaradi poškodbe dalj Časa na klopi in vsakič so imeli borovci velike težave v napadu). Zal se je med tednom poškodoval Perčič (koleno), najbrž pa bo letošnji krstni nastop opravil Giuliano Rasman, ki je pred mesecem uspešno prestal operacijo kolena. NAPOVEDI TEKEM 5. KOLA (Livio Semolič): Libertas - Bor Radenska (-15), Cicibona Pref. Marsich - Santos (-7), Arte - Grado (+8), Momo Gib - Adi Ronchi (-12), Kontovel - Largo Isonzo (+15), Acli Ts - Lega Nazionale (+2), Goriziana -Dom Agorest (-8), hiter 1904 - Chiarbola (+18). (VJ) Livio Semolič med minuto odmora (Foto Balbi/Kroma) Obvestila ŠD MLADINA - smučarski odsek prireja od 22. decembra do 1. januarja 1997 •zimovanje v Mariboru (pohorska smucisca). Podrobnejše informacije in pojasnila dobite na sedežu društva v Domu Alberta Sirka vsak ponedeljek od 19.30 do 21. ure, kjer je možen tudi vpis. Informacije nudijo tudi odborniki društva ali na tel. št. (040) 213518. SPD GORICA - smučarski odsek Zimovanje bo od 31. decembra 1996 do 5. januarja 1997 v Cerknem s smučarskim tečajem na Črnem vrhu. Informacije in prijave na sedežu društva, Ul . Malta 2 ob sredah od 11. do T2. in ob Četrtkih od 19. do 20. ure.(tel. 0481/33029). SK BRDINA organizira zimovanje v Mariboru. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba vsak ponedeljek, od 19. do 20.30. Lertošnja ponudba je zelo ugodna, zato pohitite s prijavami. Vabljeni! SK DEVIN priredi.jutri in 17. t.m. v dvorani Kulturnega doma na Proseku SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME. URNIK: v soboto od 16. do 21. ure in v nedeljo od 10. do 12. ter od 15. do 21. ure. Smučarsko opremo sprejemamo v prostorih sejma danes, 15. t.m. od 18. do 20. ure.Informacije na tel.št. 2916004. SK DEVIN obvešCa, da je še nekaj prostih mest za novoletno zimovanje v smučarskem centru Falca-de (BL) od 26. decembra do 1. januarja 1997 ter od 1. do 6. januarja 1997. Javite se Cim-prej! SK DEVIN obvešCa zamudnike, da lahko dvignejo smučarsko izkaznico FISI ob torkih na sedežu v Cerovljah. Tajništvo deluje od 20.30 dalje, tel. št. 2916004. TPK SIRENA vabi elane na društveno večerjo, ki bo jutri, 16. t. m., v gostilni SardoC v Prečniku. Obvezna rezervacija. Za informacije vsak dan (razen srede) na društvenem sedežu, tel. št. 422696. KOlljSke dirke piše: Giorgio Plettersech 1. dirka (Milan): VVesgate Crovvn (X) ne bi smel imeti enakovrednih nasprotnikov, kljub vsemu pa bo moral paziti na Crovming Classica (1) in Camina (2); 2. dirka (Neapelj): Rasty Kris (X) lahko zmaga, Ce bo imel dan, brez možnosti pa nista Persano (2) in Rusty Ad (1); 3. dirka (Firence): Orgoglio or (1) ima ugoden Sartni položaj, toda izredno bo moral biti pozoren na Punch Bi (X) in Nastra ug (2), Ce hoče zmagati; 4. dirka (Padova); Reperto (2) je nas favorit, Štrene pa mu bosta meSala Refosco (X) in Raprin (1); 5. dirka (Rim): Big Jody v nižji kategoriji ne bi smel imeti problemov, pozornost pa zaslužita Se Love the lady (1) in Sir Dancer (2); 6. dirka (Piša): napoved je zelo težka, po našem mnenju pa imajo veC možnosti Inni-chen (1), Junk Bon (X) in Doy Bird (29. Dirka tris, Trst 17.30 Nasi favoriti: 19. Mystical Agent, 4. Poldo Val, 13. OUrin-ton; Dodatek za sistemiste: 12. Raptim, 17. Rainer Fz, 10. Principe Bart. Mflim 1. — prvi X drugi 12 2. — prvi X2 drugi 1 3. — prvi 1 drugi X2 4,— prvi 2 drugi XI 5. — prvi X drugi 12 6.— prvi I drugi X2 Danes igra za vas Totocalcio Atdanta - Udinese 12 Juventus - Milan 1X2 Napoli - Perugia 1 Piacenza - Lazio X2 Reggiana - Bologna 2 Roma - Cagliari 1 Sampdoria - Parma 1X2 Verona - Vicenza X2 Uvorno - Piša X Pontedera - Triestina X2 Bisceglie-Albanova 1 Chieii - Cafanzaro 1 Frosinone - Catania X Karlo Ferfolja (letnik 1957) je začel z nogometom pri 12. letu pri Pro Gorizii, potem je prestopil k doberdobski Mladosti, pri kateri je igral v prvenstvu naraščajnikov. Zanj se je zanimal tudi Monfalcone, ki ga je najel za deželno prvenstvo naraščajnikov in mladincev. Vrnil se je v Doberdob in že pri 16. letu igral v članski ekipi Mladosti v 3. amatrerski ligi. Mladosti je ostal zvest celih 14 let, razen enega leta, ko je oblekel dres Pro Farre v 2. AL Pri Mladosti je bil tudi odbornik. To funkcijo opravlja tudi sedaj pri košarkarski sekciji ŠD Polet. Prejšnji teden je Ivo Rojec pravilno napovedal 6 rezultatov. Karlo Ferfolja Petek. 15. novembra 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Z - X Horoskop zapisal B. R. K. M M J? kh OVEN 21.3. - 20.4.: Uspešno boste zaključili delovni teden, zato bodo prosti dnevi nadvse brezskrbni. Ne dovolite, da vam jih pokvari nevoščljivec, ki vam je minule dni kukal pod prste. BIK 21.4.-20,5.: Preusmeriti boste skušali svojega življenjskega partnerja ter ga skušali napeljati v vode. ki ugajajo zgolj vam. Ne bo vam uspelo, vsaj ne tako, kot si domišljate. DVOJČKA 21. 5. - 21.6.: Energije, M ste jo privarčevali ta teden, ne hranite za naslednjega, saj se vam dovolj hitro obnavlja. Naslednje dni mirne volje poletite med zvezde. RAK 22. 6. - 22. 7.: Bolj se boste trudili, da bi napravili na okolico dober vtis, bolj boste podobni nespretnemu klovnu. Raje ostanite taki, kot ste, kajti taki ste daleč najboljši. LEV 23.7. - 23.8.: Bližnje boste skušali prepričati o nečem, kar temelji izključno na vaših osebnih interesih. Ce vam jih uspe prikazati kot želje dragih, vam bo zagotovo uspelo. DEVICA 24.8. - 22.9.: Kadar se dobro razumete s seboj, se dobro razumete tudi z bližnjimi. Nadaljujte notranji dialog, pa boste že kmalu ugotovili, da se ra-■ zmnete s celotnim vesoljem. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Ko se vprezete v vnaprej določeno delo, se nakako gre, ko pa so pred vami prosti dnevi, pa ne veste več, kaj bi sploh radi. Globok celodnevni počitek vam bo raztail tudi to. ŠKORPIJON 23. TO.-22. Tl.: Nekoga boste prepričevali o nečem, kar si zgolj želite, v resničnosti pa nima nobenega temelja. Ce ga želite poraziti, se raje poslužite tehtnih argumentov. STRELEC 23. IT. - 21. 12.: Odložili boste službene skrbi, preložili načrtovano pot ter se posvetiti izključno sebi. Napredek, ki ga lioste dosegli v dveh dneh, bo oplemenitil naslednjih dvajset let. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Nekdo vam bo namignil o 'priložnosti za napredovanje, a ker bi morali v projekt investirati vse svoje prihranke, boste omaho-vali. Obstaja še tretja pot VODNAR 21.1. -19. 2.: Prijatelj, ki ste mu doslej v vsem zaupali, bo v vas opazil znake nezauplji-vošti. Da ga ne bo Zrl občutek zavrženosti, se mu razkrijte tudi tokrat. RIBI 20.2. - 20.3.: Ves teden ste dodajali plin svojemu motorju, kakor da bi tekmovali sami s seboj. Ce ne boste popustili danes, boste morali nedeljo prele-zati ob grenkih čajih. Stoletnica »osme umetnosti« V Bonnu so pred nedavnim odprli razstavo z naslovom Sto let stripa - originali. Prvi izdelek te umetnostne zvrsti, The Yeilow Kid, ki si ga ogledujejo obiskovalci na Reuterjevi fotografiji, je bil objavljen leta 1895 v ameriškem časniku The New York World. Podelili so glasbene nagrade MTV Liam Gallagher je pevec skupine Oasis, ki je bila nominirana za evropsko glasbeno nagrado MTV v kategoriji najboljše skupine, nastopa v živo in skladbe. (Foto: Reuter) Fergie je priznala zasvojenost z zapravljanjem VVASHINGTON (-STA/AFP) - Yorška vojvodinja Sarah Ferguson je v nedavnem pogovoru na ameriški televizijski postaji ABC priznala (na Reuterjevi fotografiji z novinarko te TV postaje Diane Sawyer) priznala, da je bila sužnja prekomernega zapravljanja. »Človek je lahko odvisen od alkohola, mamil ali pa je tako kot jaz pretirano zapravljiv«, je dejala Fergie, la ni zanikala trditev, da ji je bila kraljica pripravljena oprostiti dolgove, xrendar bi se morala Fergie v zameno odpovedati stražarjem svojih dveh hčerk Fergie, ki se je nedavno ločila od princa Andrewa, je še povedala, da se z nekdanjim soprogom še vedno dobro razume, vendar pa ji je bolj všeč svoboda. Fergie je tudi izrazila pripravljenost, da ostane v ZDA. Skoraj polovica Američanov je bolnih VVASHINGTON (STA/-AFP) - Približno 100 milijonov Američanov, oziroma veC kot 45 odstotkov vsega prebivalstva v ZDA ima kronična obolenja, kot so sladkorna bolezen, srCna obolenja ali artritis, ugotavlja raziskava Kalifornijske Univerze v San Franciscu, ki jo je objavila neka ameriška zdravstvena revija. Od 100 milijonov bolnikov jih je le priblizn0 Četrtina starih 65 let in veC, medtem ko starostna skupina od 18 do 64 let predstavlja 60 odstotkov bolnikov. Raziskava predvideva, da se bo število obolelih za kroničnimi boleznimi vseh starosti do leta 2030 povečalo na 148 milijo-nov, stroški zdravljenja pa naj bi dosegli 798 milijard dolarjev. X PRIVR- ŽENEC OLIGAR- HIJE MbE- LOVALEC ZELE- NJAVE SEVERNI DEL TRSTA KNJI- ZEVNICA SEIDEL SLO- VENSKI PESNIK ZENSKO IME VIRNA LISA GLAVNO MESTO GVAJANJE ORGAN ZA VOH GLAVNI STEVNIK VOTEL ZIDAK UBALD VRABEC AVTOR: LUKA PIBER NOSILNI HLOD GORSKI REŠE- VALNI ČOLN LESENA GREDA MAJHEN PLUG STANJE PO SENČENJU ZDRAVILO URADNI SPIS DRAMA JOHANA OSBORNA IZVID-NiSKA . STRAŽA RUSKI PRIPO- VEDNIK ORA- MENT TURSKI PESNIK (EMIN) BODEČ PLEVEL OSEBNI ZAIMEK - JUŽNO- AMERIŠKA OPICA NAREČJE NEMŠKI GEOGRAF lERICH) GRŠKA BOGINJA ZEMLJE 2LEBIC V DESKAH MESTO ‘ V BAČKI MESTO V UKRAJINI PETER STANE LJUDSTVO VINDO- KINI PERŠAK PREBI- VALKA ATEN GLAVNI DEL ZOBA AMER. IGRALKA BLVTH GORA V HIMALAJI LUNEK SVEDSKA IGRALKA (GRETA) AFRIŠKA DRŽAVA RIHARD JAKOPIČ MEDMET KLICANJA PERZIJ. PESNIK LANTAN PRIPO- VEDNI5KI STIL FIGURA PRI ČETVORKI NORV. KEMIK NOBELOV. (ODD) TANTAL GRŠKA ČRKA NEŽA SIMČIČ SILVO TERSEK PREDLOG NASAD OBRISI REKA V ANGLIJI VELIKA- NOVE POUSKA CVETICA SLO- VENSKI KIPAR DRŽAVA V ZDA IRDU MUSLI- MANSKO M. IME ŠVICAR. LETAL- SKA DRUŽBA LJUDSTVO V PIRENEJIH PRILE- GAJOČA SE OBLEKA REKA V INNSBRUCKU ORIS OGLIJKO- VOOIK V NAFTI 'X£>° T# -Hsva ‘HTVSSIM5 ‘MIOVS -»NlOdVNN^ ‘N3ri ‘VIT ‘IS ‘VI ‘T3SSVH ‘313 •qOTS 13S<0 I TO it ‘0V0 'j.vstrvdVDNVtj 'Nirv ‘MOW ‘aoai ‘SOlO ‘V39 ‘B0lv,a '1VS0 ‘^ggVtCiO ‘aonosti cnN0^ ‘VlOtU-Vd ‘[1A3N9 A 33 :ouAer°PoA :A3XIS33 mmmm TV SPORED Petek, 15. novembra 1996 RAI 3 slovenski program Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) *a Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20*30 Kotiček: Gustav TV dnevnik ® RAI 1 Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodita Maria Teresa Ruta in Ludovico Di Meo), (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Scontro tra titani (pust., ZDA ’91, i. L. Oli-vier, U. Andress) Dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz VVesta -Rojstni dan Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Variete: 40 minut z Raffaello Dok.: Kvarkov svet - Ko- ' modo, otok zmajev (vodi Piero Angela) Mladinska oddaja Solle-tico (vodita E. Ferracini, M. Serio), vmes risanke Glasbena odd.: Lo Zec-chino d’ Oro - Zlati cekin (2. del, vodita Cino Tor-torella in Paola Perego) Dnevnik Variete: Luna Park (vodi Giancarlo Magalli) Vreme in dnevnik Šport Aktualne teme v oddaji: II fatto (vodi E. Biagi) Variete: La Zingara (vodi Cloris Bosca) TV film: Primer Redoli (dram., It. ’96, i. O. De Santis, A. Letizia) Aktualno: Veliki procesi (vodi Sandro Curzi) Dnevnik Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vreme Aktualno: Kultura news NoCni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma Film: II tuffo (kom., It. ’93, i. V. Salemme) I RAI 2 7.00 8.25 10.00 10.50 11.00 11.15 11.30 13.00 14.00 14.50 16.15 16.05 18.05 18.30 18.45 19.55 20.30 20.50 22.30 23.30 0.10 0.20 0.30 Variete za najmlajse Film: La ragazza dello slum (dram., ZDA ’90) Nanizanka Perchb? - Zakaj? Rubrika o zdravstvu Dnevnik 2 , Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Navade in družba Nan.: La clinica della Fo-resta nera Nad.: Quando si ama, 15.15 Santa Barbara 17.15 dnevnik Variete: E 1’ Italia raccon-ta - Italija pripoveduje Šport in kratke vesti Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.:.lin caso per due -Primer za dva Variete: Go-Cart j Večerni dnevnik Tg2 Nan.: ER - Medici in pri-ma linea - Urgenca (i. S. Stringfield, C. Harnos) TG2 Dosje Dnevnik in vreme Danes v parlamentu Nočni šport | Aktualno: Zgodbe A RAI 3 Dnevnik, vreme Videosapere: Treccanii, Green, Media-Mente, Faraonovo oko, Carosello, Domača telovadnica, Kinematografija, Potovanje po Italiji, Filozofija, itd. Dnevnik 3 Nan.: ENG - V živo Kljub vsemu, moja Italija Deželne vesti, dnevnik Z-nastveni dnevnik, 15.00 Tgr Sredozemlje Športno popoldne Dok. oddaja o narvo-slovju: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20. do 20. Variete: Blob Film: McBain (pust., ZDA ’91, i. C. VValken, S. James, M. Ironside) Dnevnik, deželne vesti Speciale misteri Nan.: Erotic Tales - La vas ca (i. A. Hovvard) Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Šport: biljard S3 RETE 4 ITALIA 1 {r Slovenija 1 |1| Koper 6.50 9.00 12.30 13.30 14.00 14.15 15.35C 17.45 18.55 19.25 20.40 22.45 0.50 2.00 TV film: Komisar Cordier (krim., Fr. ’95) Nad.: Kassandra 10.00 Zingara, 10.30 Aroma de cafe, 11.45 Cuore selvag-gio (i. E. Palomo), vmes (11.30) dnevnik Variete: La ruota della fortuna - Kolo sreče Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri - Steze Film: I prepotenti (kom., It. ’58, i. A. Fabrizi) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik Tg4, vreme Variete: Game Boat Film: I dieci comanda-menti -10 božjih zapovedi (’56, i. C. Heston, 2.) Film: Labirinto mortale (dram., ZDA ’88, i. Jeff Daniels, K. McGillis) | Ciak, 1.20 Night Line Nan.: Ko jak CANALE 5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.45 14.10 15.30 16.00 17.25 18.00 18.45 20.00 20.25 20.40 22.30 23.00 23.15 Na prvi strani Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, Santi Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, S. Flannery) Aktualna odd.: Uomini e donne - Zenske in moški (vodi Maria De Filippi) Nan.: Sisters Variete za najmlajše Bim Bum Bam in risanke Nan.: Investigatori invisi-bili (i. Marco Bellavia) Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodita Cristina Parodi, E. Papi) ! Kviz: Tira e molla (vodi Paolo Bonolis) I Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-I zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Variete: Paperissima (vodita Marco Columbro, Lor^lla Cuccarini) Nan.: Quei due sopra il varano (i. L. Arena) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) nočni dnevnik Tg5 6.10 9.15 10.15 10.20 12.25 13.00 14.25 15.00 16.00 16.30 18.30 19.00 20.30 22.30 23.00 0.30 0.40 0.45 Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Highiander Aktualno: Planet Nan.: Baywatch, 11.30 Street Justice Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio Variete za njamlajše, vmes risanke, Ciao Ciao Parade Varieteja: Niente panico, 14.30 Colpo di fulmine Nan.: Willy, princ iz Bel Aira, 15.30 Sweet Valley High Variete: Planet Nan.: Cinque in famiglia, 17.30 Renegade Odprti studio, vreme, 18.55 Sort studio Nan.: VValker Texas Ran-ger, 20.00 Willy, princ iz Bel Aira Film: Cape Fear - Il pro-montorio della paura i (dram., ZDA '91, i. R. De Niro, N. Nolte, J. Lange) Variete: 8 mm Nan.: Highiander - Maščevanje (i. A. Paul) Aktualno: Fatti e misfatti Filmske novosti I Italija 1 šport TELE 4 S 16.45, 19.30, 23.00 Do-H goditi in odmevi M Nad.: Amore gitano |y Rokomet Al IrTnl Košarka lige A2 Novice iz Vatikana Film: Giochi nel buio (i. C. Pickett, B. Primus) Zoom ® MONTECARLO 18.30 21.00 23.30 13.00 11.00 14.00 15.00 17.00 17.50 19.55 20.30 23.00 19.30, 22.450, 1.20 Dnevnik, 13.30,19.50 Šport Nad.: Gospodov glas, 11.30 Acapulco Bay Nan.: Charlie’s Angels Variete: Tappeto volante Variete: Ko bi bil Sherlock Holmes Variete: Zap Zap Variete: Sei forte! . Film: Cavalcarono insie-me (vestern, ZDA ’61) Film 8.00 8.20 8.40 9.00 9.55 13.00 13.05 15.35 17.00 17.10 18.00 18.30 18.35 18.45 19.30 20.00 20.25 21.55 22.25 23.00 23.45 0.15 1.50 Videostrani Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 35. del Pasje mesto, 24. del Zlata šestdeseta leta slovenske popevke, pon. J.F.K., ponovitev filma Poročila Kolo sreče, pon. tv igrice Operni zvoki, 3. oddaja TV dnevnik Lahkih nog naokrog Po Sloveniji Dodojeve dogodivščine Risanka Hugo, tv igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Rondo kviz Planet In I Forum j TV dnevnik 3, vreme, šport Sova: Kvantni skok, 22. del ameriške nanizanke So leta minila, pon. Chingking Express, hongkonški film, 1994 TV jutri, videostrani Sf Slovenija 2 Euronevvs Poslovna borza Korenine slovenske lipe V žarišču Podoba podobe Umetniški veCer: David Cronenberg, angleška dokumentarna oddaja Varljivo sonce, pon. filma Sova: Kvantni skok, pon. So leta minila, 14. del Slovenski magazin L. Bernstein, 7. oddaja V najboljših družinah, 12. del norveške serije Umor 1. stopnje, 4. del ameriške nadaljevanke Ljubezen in ostanki človečnosti, kanadski film Videošpon Euronews Košarka NBA, Chicago Bulls - Charlotte, prenos 15.00 16.00 16.30 17.30 18.00 18.30 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.30 22.00 22.15 23.15 0.05 Euronevvs Športna oddaja Meridiani Peter Pan club, otroška oddaja Studio 2 magazin Gost tedna Primorska kronika TV dnevnik - Vsedanes Hucklberry Finn, risanke Vsedanes - aktualno Potovanje po Nemčiji, dokumentarna oddaja Mediteran Dnevnik - Vsedanes Folkfest ’96 Zdravniki z perutmi, tv nanizanka TV dnevnik - Vsedanes, ponovitev OtD Hrvaška 1 M TV koledar Poročila Dobro jutro Poročila B Izobraževalni program Majhen veliki svet Mili Dnevnik B Ljubezenske zveze, 61. del španske nadaljevanke Santa Barbara, 1385. del Porodila s Izobraževalni program: Hrvaška književnost v evropskem kontekstu Otroški program Poročila Dober dan, Hrvaška Danes v saboru Govorimo o zdravju Kolo sreče Hrvaška spominska knjiga Dnevnik Lepa naša Sto let kinematografije, hrvaška dokumentarna oddaja Pol ure kulture Opazovalnice Klub D. D. gg Živi planet, 11. del dokumentarne oddaje Poročila "A Slovenija 1 ^0,6.00,6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11.00, '2'°0,13.00,14.00,18.00,19.00,21.00,23.00 0r°Cila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.30 Rek-r®acija; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled ti-skQ; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport; 17.05 Ob 17-ih; "45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za Pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu - v IVo!; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativ-na odd',' 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 ^3°. 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, ;4n30' 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; ■00 Jutranja kronika; 7.30 Zvezdni pregled; ■15 Rekreacija; 9.00 Kulturne prireditve; 9.40 adl0 most;! 1.00 Country glasba; 11.15 Mi-Jc® Za lepši jezik; 11.50 Vreme; 13,40 Obve-a; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petko-a Cer>trifuga; 18.05 Glasovanje za novi po-29rvf tedna; 19.30 Stop pops in novosti; ■00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Jazz. Slovenija 3 Mm8'00, 9'00' ia0°' 11'00' 12-00- 13.00, vol 22.00 Poročila; 8.05 Izobraže- Bp.Progr-; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Zbn-!Za: Igtamo in pojemo; 13.05 bf 13,40 Iz glasbene tradicije; 14.05 Izo-- a2evalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Nemo dekle iz Porticija; 19.30 Odrinjeni dirigenti; 20.00 Koncert Simfonikov RTV Slovenija; 22.30 Igra; 23.33 Šestnajst strun; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 LiriiCni utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00, 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.05 Pozdrav; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 9.45 V petek skupaj; 10.40 Power play; 11.15 Za in proti; 13.00 Daj, povej; 15.00 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 18.00 Zabavno glasb, odd.; 19.30 Večerni pr. z L. Vergan; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12,30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla single; 10.33 Souvenir d'ltaly; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.33 Sigla singel; 14.50 Discoteca sound; 15.15 London calling; 18.15 Kultura; 18.45 Pierino e il lupo; 19.25 Sigla single; Šport. Radio Trst A 8.00, 10.00, 14.00, 17,00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronikja; 8.10 Kulturne diagonale; 9.15 Odprta knjiga: Slike iz življenja igralke (P. Zobec, 10. odd.); 9.40 Jezikovno ogledalo; 10.30 Intermezzo; 11.45 Razprava v živo; 12.40 Revija ZCPZ: MePZ Skala iz Gropade; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Rock balade; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; fagotist Vojko Cesar v studiu; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenska lahka glasba, vmes (18.45) Jezikovno ogledalo; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. Primmki dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAH DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sezuta, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE SREDlfC* TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLON* 6 66 % XX C A VREMENSKA SLIKA Nad zahodnim in osrednjim Sredozemljem je območje ni- j ggg zkega zračnega pritiska. Frontalni val se prek naših krajev pomika proti vzhodu in počasi slabi. Za njim bo k nam se pritekal vlažen zrak. grig ŽENEVA 7/6 ^ ° MILANO C DUNAJ .,/: (J) LJUBLJANA 1 -/- BEOGRAD 11/19 o >°SOFIJA-/- Temperature zraka so bile izmerjene včera)A ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA gj^ia > ^*SKOPJE o 7/9 r . '' ‘ ' ■K 5--^ '..ATENEJ1/JO . —i—— ČEDAD— OVIDEM 13/16 —**N. GORICA GORICA 12/16 Sonce bo vzšlo ob 07.03 in zašlo ob 16.30. Dan bo dolg 9 ur in 27 minut. Luna bo vzšla ob 10.56 in zašla ob 20.51. Z V PLIMOVANJE Danes: ob 0.10 najvišje 30 cm, ob 5.31 najnizje -10, ob 11.09 najvišje 35 cm, ob 18.09 najnižje -50 cm. Jutri: ob 1.10 najvišje 28 cm, ob 6.36 najnižje -4, ob 11.56 najvišje 24 cm, ob 19.02 najnižje -42 cm. TEMPERATURE REK BI0PR0GN0ZA Slovenija: Danes bo oblačno, občasno bodo padavine, delom3 plohe, ob morju tudi posamezno nevihte. Ob morju bo Se pihal jugo. Najnizje jutranje temperature Bodo od 7 do 12, najvišje dnevne od 10 do 15 stooini Celzija. UUUU UU / UU 1 A., liajVlDJC vu. od 10 do 15 stopinj Celzija. Sosednje pokrajine: Padavin® bodo od zahoda po bodo očf zahoda postopoma zajele vse sosednje pkrajine. Jugo °D Jadranu bo slabel. rs# Vremensko občutljivi ljudje bodo danes čutili vremensko obremenitev, ki se bo kazala kot slabo počutje, notranji nemir, razdražljivost ali potrtost in hitreje se bodo utrudili. POSTAJA st C POSTAJA st. C Mura Gornja Radgona 9,5 Iška Iška 8,7 Sava Radovljica 8,4 Savinja Veliko Sirje - Sava Hrastnik - Paka Šoštanj - Sora Suha 10,7 Soča Solkan 10,3 Ljubljanica Moste 11,2 Idrijca Podreteja 9,2 Gradaščica Dvor 10,2 Vipava Dolenje 10,0 TEMPERATURE V GORAH 500 m..............................12 1000 m...............................9 1500 m...............................6 2000 m...............................3 2500 m............................. 0 2864 m..............................-2 JUTRI GRADEC 11/14 S TRBIŽ CELOVEC o 10/14 8/10 ČEDAD O KRANJSKA GORA Q TRŽIČ 10/13 O KRANJ gg? A 9 GRADEC 9/15 M.SOBOTA O 10/14 MARIBOR O 10/14 PTUJ OVIDEM 13/17 CEUE o 11/15