COLORiEVE
ElFORlilACiJE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CX>	R, -M E D V O D E
Leto Xm.	MAREC 1984 i O J 0 G U St. 3 (139>
O poslovanju v letu 1983
Že na zborih delavcev in sejah delavskih svetov obeh TOZD in DSSS smo ob obravnavanju zaključnih računov za leto 1983 ugotovili, da smo dosegli slabše rezultate kot leto poprej.
Na nivoju delovne organizacije dosežen celotni prihodek (5.743 mio din) je bil za 78 % večji od doseženega v letu 1982. Pri tem so se porabljena sredstva z amortizacijo (4.793 mio din) v primerjavi z letom poprej povečala skoraj za 100 odstotkov, dohodek (949 mio din) pa le za 36 %. Poenostavljeno rečeno: stopnja rasti dohodka v letu
1983 je bila za dvakrat manjša od rasti porabljenih sredstev z amortizacijo. Bila je tudi nižja od dosežene stopnje inflacije. Amortizacija (350 mio din) je bila zaradi tega le za 23 %, poslovni sklad (241 mio din) pa za vsega 7 % večji kot leto dni poprej.
TOZD Premaza je presegla vse vrednostne rezultate iz leta 1982, prav tako tudi planirane. Pri tem je potrebno omeniti, da so se porabljena sredstva z amortizacijo (3.323 mio din) povečala za 94 %, celotni prihodek (3.999 mio din) za 88 % in dohodek (675 mio din) za
62 °/o. Fizični obseg proizvodnje (28.696,2 t) je bil za 10 % večji kot leta 1982.
TOZD Smole so ustvarile celotni prihodek (1.609 mio din), ki je bil za 64 % večji od lanskoletnega. Ob za 6 % večjem fizičnem obsegu proizvodnje (12.952,9 t) so porabljena sredstva z amortizacijo (1.435 mio din) porasla glede na leto 1982 za približno 100 %, dohodek pa se je celo zmanjšal za 16 % (od 206 mio din na 174 mio din).
Predno rečemo kaj o vzrokih za doseženi poslovni rezultat si oglej -(Nadaljevanje na 2. strani).
(Nadaljevanje s 1. strani)
mo kakšen delež so h končnemu t. j. celotnemu rezultatu prispevala posamezna trimesečja. Iz tabele 1 lahko razberemo, da je bilo za TOZD Premazi daleč najuspešnejše tretje trimesečje, ko je bil ob 1.159 mio din celotnega prihodka dosežen dohodek 311 mio din (skoraj 27 % delež) in 187 mio din poslovnega sklada. Uspešno je bilo tudi prvo trimesečje z doseženim dohodkom 162 mio din in poslovnim skladom 80 mio din. Najmanj uspešno je bilo zadnje trimesečje. Čeprav je bil v tem obdobju u-stvarjen največji celotni prihodek (1.270 mio din, kar je skoraj tretjina celotnega) je bil dosežen dohodek le v višini 111 mio din, kar je šestina celoletnega. Poslovni sklad se je v tem obdobju zmanjšal, kar pomeni, da so bili odhodki večji od prihodkov.
TOZD Smole je najboljši rezultat dosegla v tretjem trimesečju, ko je celotni prihodek znašal 400 mio din, dohodek 107 mio din in poslovni sklad 62 mio din. Nekaj slabše, a še vedno zelo dobro je bilo prvo trimesečje s 342 mio din celotnega prihodka, 79 mio din dohodka in 44 mio din poslovnega sklada. Tako kot za TOZD Premazi je bilo tudi za TOZD Smole najmanj uspešno zadnje trimesečje. Kljub skoraj 500 mio din celotnega prihodka se je poslovni sklad zmanjšal za 91 mio din. Samo porabljena sredstva z amortizacijo (brez osebnih dohodkov, skupne porabe, itd.) so bila v tem obdobju dosežena v večji višini kot celotni prihodek.
Doseženi rezultati DO Color so posledica po eni strani objektivnih dejavnikov, med katere lahko poleg splošnih pogojev gospodarjenja (u-krepi tekoče ekonomske politike na področju cen, zunanjetrgovinske
menjave, financ itd., na katere delovna organizacija nima neposrednega vpliva) štejemo tudi odločitve tekoče poslovne politike organizacije.
Izvoz na konvertibilno področje je v letu 1983 dosegel 376 mio din in je bil za 130 % višji od planiranega v okviru SISEOT. Prednost tako visokega izvoza je bila večja vsota deviznih sredstev in s tem o-mogočen večji obseg proizvodnje. Slaba stran pa v premajhnem pri hodku, praviloma nižjem od neposrednih izdelavnih stroškov.
Razpolagalna pravica do ustvarjenega deviznega priliva je bila v lanskem letu približno 50 %. Doseženi izvoz nam je torej zagotovil komaj dobro tretjino deviznih sredstev porabljenih v letu 1983. Ostala je bilo potrebno zagotoviti s poslovnimi aranžmaji. Cena tako dobljenih deviznih sredstev pa je bila še višja od tistih pridobljenih v izvozu.
Cene surovin so se v letu 1983 povečale v primerjavi z letom poprej za 53 °/o. Čeprav so se domače surovine podražile za nekaj manj kot uvozne je bilo za veliko večino najpomembnejših potrebno zagotavljati devizni delež, združevati poslovna sredstva, dajati kredite in podobno. Prav v zadnjem trimesečju je bilo potrebno poravnati največ tovrstnih obveznosti. Kljub temu je bila založenost s surovinami skoraj prek celega leta neprimerna.
Po drugi strani pa so doseženi rezultati poslovanja tudi posledica dejavnikov, na katere je delovna organizacija lahko v celoti in neposredno vplivala. Te dejavnike hkrati lahko razumemo tudi kot naloge, h katerim mora biti že sedaj u-smerjena naša aktivnost, če želimo doseči boljše rezultate od dosedanjih. Gre za, če začnemo na začetku poslovnega procesa, nabavljanja surovin in repromateriala, (pravočasno ugotavljanje in sporočanje
zalog surovin in potreb po surovinah in repromaterialu, iskanje in izbira najugodnejšega dobavitelja).
Skladiščne kapacitete so bile in so še premajhne, zato delujejo poleg trga proizvajalcev kot dodaten omejevalni dejavnik.
Veliko prostora in možnosti za ustvarjalno delo je tudi v samem proizvodnem procesu. Gre predvsem za smotrno uporabljanje predmetov dela in optimiranje proizvodno tehnoloških procesov.
Primerna in stalna kvaliteta ne pa najboljša kvaliteta izdelkov (čeprav, kadar je zahtevana tudi ta, vendar ob primerno višji ceni) lahko zagotovita večje pokritje in dohodek.
V	veliki meri je to odvisno od proizvodnih receptur. Omenimo naj le še uresničevanje prodanih pogojev ob doslednem upoštevanju dejanskih možnosti in potreb.
Dejstvo je, da smo o vseh teh stvareh že veliko govorili in pisali zato jih ne bomo ponavljali. Izdelane so bile namreč analize, študije, projektne naloge in še kaj. Nekatere od njih smo pred časom začeli uresničevati. Pri tem imamo v mislih predvsem nalogo Oskrbovanje z materialom, pa nalogo o Upravljanju razvoja in nalogo o Organizacijski strukturi.
Ob učinkovitejšem izvajanju tekočih nalog bi uresničitev prav o-menjenih treh (zajemajo namreč široko področje in so zelo konkretne) bistveno vpliva na poslovanje (rast in razvoj) delovne organizacije kot celote.
V	primeru, da teh nalog ne bomo uresničili in tudi ne opredelili in uresničili drugih, pač pa se zadovoljevali s kritičnim presojanjem rezultatov brez pripravljenosti za aktivno in tvorno sodelovanje, ne bomo dosegli žel jenih sprememb.
B. D.
REZULTATI POSLOVANJA PO TRIMESEČJIH
v mio din
I. kvartal V	SD		II. kvartal V	SD		I	III. V	kvartal SD	I	V	IV. kvartal SD	I
DO COLOR										
CP	1.131	1.000	1.211	100	107	1.592	100	131	1.808	100	114
Mt + Am 870	769	1.080	89,2	124	1.149	72,2	106	1.694	93,7	147
D	261	231	131	10,8	50	443	27,8	338	114	6,3	26
PS	124	110	— 5	— 0,4		250	15,7	5.000	— 130	— 7,2	— 52
TOZD SMOLE										
CP	342,1	1.000	372,3	100	108	402	100	108	496,1	100	124
Mt + Am 263,4	769	352,2	94,6	133	293,3	73,2	83	528,1	106,5	180
D	79,2	231	23	5,4	25	107.1	26,8	535	— 32,4	— 6,5	— 30
PS	44,2	129	— 9	— 24		62,1	15,4	689	— 91	— 18,4	— 147
TOZD PREMAZI										
CP	762,4	1.000	808,3	100	106	1.159,2	100	143	127,1	100	110
Mt+Am 604	787	717,3	88,7	119	848,2	73,2	118	1.159,1	91,3	114
D	162,2	213	91,4	11,3	56	311,1	26,8	342	111,3	8,7	36
PS	82	105	4	0,5	5	187,1	16,1	4.675	— 38	— 2,9	— 20
LEGENDA:
V = vrednost SD = strukturni delež I = verižni indeks CP = celotni prihodek
Mt + AM = porabljena sredstva z amortizacijo D = dohodek Ps = poslovni sklad
Poročilo o poslovanju v letu 1983 - finančni del
IZVLEČEK FINANČNE ANALIZE OD 1. 1. do 31. 12. 1983
Tabela 1
			O		O
			X ^		X I!
	Doseženo	Doseženo	-S II		C 'D a$
1.	1. — 31. 12. 1982	1. 1	. — 31. 12. 1983	ti cg	Plan 1983	£ »
TOZD SMOLE 1. Celotni prihodek	983.109.660	1.609.715.225	164	1.304.443.000	123
2. Dohodek	206.869.869	174.078.054	84	256.519.000	68
3. Čisti dohodek	137.615.128	72.688.118	53	174.790.000	42
Od tega: osebni dohodki	34.630.214	47.798.078	138	40.032.000	119
skupna poraba	7.249.926	10.430.358	144	8.029.000	130
rezervni sklad	5.171.747	6.963.122	135	6.413.000	109
poslovni sklad	90.563.241	7.496.560	8	120.316.000	6
4. Akumulacija (amort., skladi: PS, RS)	111.947.066	38.769.249	35	150.318.000	26
TOZD PREMAZI 1. Celotni prihodek	2.130.302.565	3.999.350.402	188	2.914.393.000	137
2. Dohodek	417.051.206	675.619.829	162	517.143.000	131
3. Čisti dohodek	268.674.140	428.772.024	159	334.072.000	128
Od tega: osebni dohodki	101.486.775	136.334.035	134	117.320.000	116
skupna poraba	22.350.691	31.505.035	141	24.682.000	128
rezervni sklad	10.426.280	27.024.793	259	12.929.000	209
poslovni sklad 4. Akumulacija (amort., skladi: PS, RS)	134.410.394	233.908.161	174	179.141.000	130
	173.355.606	312.214.594	180	233.787.000	133
DSSS 1. Celotni prihodek	99.654.427	134.025.683	134	119.041.000	113
2. Dohodek	73.457.638	100.009.656	136	86.515.000	116
3. Čisti dohodek	62.846.300	85.899.149	137	72.323.000	119
Od tega: osebni dohodki	55.072.010	75.711.287	137	63.663.000	119
skupna poraba	7.774.290	10.187.862	131	8.660.000	113
4. Akumulacija (amortiz.) DO COLOR	4.222.000	3.838.623	91	5.625.000	68
1. Celotni prihodek	3.213.066.652	5.743.091.310	178	4.337.877.000	132
2. Dohodek	697.378.713	949.707.539	136	860.177.000	110
3. Čisti dohodek	469.135.563	587.359.291	125	581.185.000	101
Od tega: osebni dohodki	191.188.999	259.843.400	136	221.015.000	118
skupna poraba	37.374.907	52.123.255	139	41.371.000	126
rezervni sklad	15.598.027	33.987.915	218	19.342.000	176
poslovni sklad	224.973.635	241.404.721	107	299.457.000	81
4. Akumulacija (amort., skladi: PS, RS)	289.524.672	354.822.466	123	389.730.000	91
Obračun celotnega prihodka in dohodka za obdobje od 1.			1. -	31. 12. 1983	
					Tabela 2
Besedilo	TOZD Smole	TOZD Premazi		DSSS	DO	Color
CELOTNI PRIHODEK	1.609.715.224,75	3.999.350.401,85	134.025.683,14	5.743.091.309,74
PORABLJENA SREDSTVA	1.435.637.170,53	3.323.730.572,88	34.016.027,09	4.793.383.770,50
DOHODEK RAZDELITEV DOHODKA	174.078.054,22	675.619.828,97	100.009.656,05	949.707.539,24
PRISPEVKI IZ DOHODKA GLEDE NA OD	6.127.672,45	17.474.990,35	8.800.514,05	32.403.176,85
— prisp. za stanov, gradnjo	659.449,75	1.881.732,80	1.016.264,20	3.557.446,75
— prisp. za starostno zavarov. kmetov	236.037,75	675.476,15	336.522,45	1.248.036,35
— za štipendiranje v Lj.-Šiška	234.679,65	669.655,75	333.604,85	1.237.940,25
— komunalnim skupnostim	516.295,05	1.473.242,50	733.929,10	2.723.466.65
— zdravstvo	3.847.487,25	10.984.753,10	5.486.573,10	20.318.813,45
— invalid, in pokoj. zavarovanje	420.692,60	1.182.402,45	590.955,05	2.194.050,10
— zaposlov. in soc. var. delavcev	95.690,80	272.900,—	135.863,50	504.454,30
— prisp. za požarno varnost PRISPEVEK IZ DOHODKA GLEDE NA	117.339,60	334.827,60	166.801,80	618.969,—
DOHODEK IN DRUGE OSNOVE Prisp. za pospeš. konvertibil. dev. priliva Prisp. za inv. in pokoj, za var. val. pok.	7.425.127,35 1.126.005,70 3.083.899,95	32.704.713,40 13.303.976,05 6.922.039,95	2.604.581,50	42.734.422,25 14.429.981,75 10.005.939,90
SIS izobraževanja	1.914.858,15	7.431.817,90	979.424,70	10.326.100,75
SIS razisk. znanosti Prispevek za druge rep. — ostali Prisp. za usposabljanja zemlj.	778.129,25	3.020.019,65	398.004,— 960.037,60	4.196.152,90 960.037,60
za družb. org. kmet. (Nadaljevanje na 4. strani)	522.234,30	2.026.859,85	267.115,20	2.816.209,35 COLOR$
<Nadaljevanje s 3. strani)
Tabela 2 — nadaljevanje
Besedilo	TOZD Smole	TOZD Premazi	DSSS	DO Color
DAVKI IN PRISPEVKI OD DAVČNE				
OSNOVE	5.174.962,70	25.604.975,10	1.567.434,60	32.347.372,40
— davki iz dohodka SRS in druge republike	906.151,15	11.927.389,65	1.567.434,60	14.400.975,40
— vodni prispevek	400.797,05	5.275.576,65		5.676.373,70
— solidarnostni prispevek	186.761,90	982.206,—		1.168.967,90
— 2G ŽTP za pokrivanje infrastrukture	3.681.252,60	7.419.802,80		11.101.055,40
DEL DOHODKA ZA DELOVNO SKUPNOST	41.527.512,05	92.576.474,95		134.103.987,—
— delovne organizacije skup. služb	40.373.351,80	90.364.755,20		130.738.107,—
— za delovno skup. Kemija	1.154.160,25	2.211.719,75		3.365.880,—
DEL DOHODKA ZA DRUGE NAMENE	41.134.661,47	78.486.651,12	1.137.976,90	120.759.289,49
— amortizacija nad predpisano stopnjo	14.200.860,77	2.995.067,47		17.195.928,24
— vodni prispevek (onesnaž. voda)	1.112.020,90	2.816.017,65	15.648,55	3.943.687,10
— članarine	305.974,70	625.061,20	2.429,—	933.464,90
— kazni, takse in sodni stroški		113.183,50	69.514,—	182.697,50
— zavarovalne premije	4.074.408,25	6.583.219,75	533.713,20	11.191.341,20
— bančne storitve	1.360.576,70	1.362.996,50	10.424,35	2.733.997,55
— povračila stroškov plač. prometa v Jugosl.	489.741,25	922.025,60	115.734,05	1.527.500,90
— za uporabo mestnega zemljišča	453.785,35	1.225.795,90	80.134,70	1.759.715,95
— prisp. SIS za ekonomske odnose s tujino	42.206,65	121.145,45		163.352,10
— obresti	18.530.099,80	59.959.204,60		78.489.304,40
—	finansiranje ljudske obrambe —	nadomestilo OD delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju	382.971,15	1.486.363,50	195.884,35	2.065.219,—
obrambe	10.640,25	33.440,—	17.955,—	62.035,25
— za zaklonišča	559,70		4.788,70	5.348,40
— za štipendije	170.816,—	243.130,—	91.751,—	505.697,—
CISTI DOHODEK	72.688.118,20	428.772.024,05	85.899.149,—	587.359.291,25
RAZDELITEV ČISTEGA DOHODKA ZA:				
—	osebne dohodke —	za inovacije DEL ZA SKUPNO PORABO	47.798.078,25	136.224.725,20 109.309,50	75.711.287,40	259.734.090,85 109.309,50
— druge namene	6.456.912,00	19.565.548,00	6.875.936,00	32.898.396,00
— stanovanjsko izgradnjo	3.973.446,15	11.939.486,60	3.311.925,60	19.224.858,35
SREDSTVA REZERV: del za rezervni sklad	6.963.122,00	27.024.793,00	—	33.987.915,00
DEL ZA POSLOVNI SKLAD	7.496.559,80	233.908.161,75	—	241.404.721,55
T-2 nadalj.					
Naziv	TOZD SMOLE			TOZD PREMAZI	
	Plačano	Obveznost Obveznost		Plačano	Obveznost	Obveznost
	v letu 1983 po ZR 1983 1984		v letu 1983 po ZR 1983		1984
PLASMAJI IZ POSLOVNEGA SKLADA					
Združevanje v druge DO po sklepih	35.144.601,15		68.775.349,85		
Združevanje v banke Posojilo za hitrejši razvoj ^gospodarsko manj razvitih	1.793.005,50		4.584.264,78		
republik in pokrajin	16.026.544,20 14.237.247,20	14.905.410,00	30.306.540,75	41.471.589,75	45.429.690,00
Združevanje v IB	208.037,65		316.906,30		
NEPOVRATNO ZDRUŽEVANJE IZ ČISTEGA DOHODKA					
SIS elektrogosp. od porablj. el. energije	676.787,65		2.101.841,05		
SIS za gradnjo cest Lj. 5 %	5.020.996,00	1.045.830,00	7.970.329,15		14.024.925,00
SIS za razvoj elektrogosp. 2,11 %	2.388.638,75	824.818,00	3.587.711,10		6.233.637,50
SIS za razvoj naft. plin 1,87 %	2.116.945,25	731.000,00	3.179.630,20		5.524.598,00
SIS za razvoj cest 3,47 °/o	3.928.235,25	1.356.454,50	5.900.169,40		10.251.527,00
SIS za razv. žel. infrastrukt. 2,13 %	2.411.279,90	832.636,00	3.621.717,85		6.292.724,00
SIS za razv. luških zmoglj. 0,92 %	1.041.491,80	359.636,50	1.564.310,05		2.717.984,00
Ceste in luke	365.593,65		571.334,20		
Uveljavljanje in preizkus upravičenosti do denarne pomoči otrokom v letu 1984
Za prvo uveljavljanje denarne pomoči otrokom velja obrazec SP-1 (DZS 8,40) »Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic«.
Obrazec SP-2 »Sporočilo o spremembah podatkov v vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic« bodo morali izpolniti vsi dosedanji prejemniki denarne pomoči otrokom, ki smatrajo, da jim z ozirom na socialni položaj družine denarna pomoč pripada tudi od 1. 5. 1984 dalje.
V	obravnavi je predlog sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom za leto 1984 po katerem je predviden mejni cenzus 6.000 din mesečno na družinskega člana.
Ne glede na dohodkovni pogoj pa bo lahko komisija za uveljavljanje pravic denarnih pomoči otrokom občinske skupnosti otroškega varstva po svobodnem preudarku dodelila ali pa odrekla denarno pomoč, če bo na podlagi mnenja organizacije združenega dela oziroma krajevne skupnosti ugotovila, da živi otrok v težjih ali ugodnejših socialnih razmerah.
Občani, ki že prejemajo denarno pomoč za otroke, so dolžni v zvezi s preizkusom upravičenosti do denarne pomoči otrokom v letu 1984 predložiti pravilno izpolnjen obrazec SP-2 do 20. marca 1984 toda najkasneje v 30 dneh po objavi sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984. V nasprotnem primeru se bo ugotavljala upravičenost do denarne pomoči otrokom od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
Sklep o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom za leto 1984 bo objavila Mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana v Uradnem listu SR Slovenije predvidoma konec meseca marca letos.
Pred izpolnjevanjem obrazca SP-2 je potrebno natančno prečitati navodilo na samem obrazcu pod vsako točko posebej.
V	dohodek družine se ne šteje znesek vplačanega krajevnega oziroma občinskega samoprispevka in prejemki po predpisih o vojaških invalidih.
Vsak občan odgovarja kazensko in materialno za podatke, ki jih bo navedel v vlogi SP-2, za kar bo jamčil z lastnoročnim podpisom.
V	primeru, da ima občan otroke v vzgoj novarstveni organizaciji vpiše v prazen prostor na drugi strani obrazca SP-2 pod izjavo priimek in ime otroka, ki je v VVO, rojstne podatke otroka in točen naslov vzgojnovarstvene organizacije.
Organizacija združenega dela bo preverila podatke v vlogi, jih obvezno dopolnila s svojim mnenjem o materialnem in socialnem položaju vlagateljeve družine oziroma posameznika. S podpisom pooblaščene osebe in pečatom bo organizacija združenega dela prevzela vso odgovornost za resničnost in pra-
IVAN KLOBASA, na delih in nalogah — šaržiranje proizvodov v TOZD Premazi, je odgovoren, da je prišel dne 11. 10. 1983 vinjen na delo in bil ob 18.30 odstranjen z dela in organizacije. Ta dan je bil zadolžen za šaržiranje Hidrokola in dela ni dokončal. To je povzročilo motnje v procesu dela, saj je bilo potrebno neizvršeno delo opraviti naslednji dan. S tem dejanjem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 13. točki 134. člena pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Premazi in mu je izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA — pogojno za dobo 12 mesecev.
ISMET ŠABIČ, na delih in nalogah — enostavna opravila v obratu TOZD Premazi, je odgovoren, da je dne 28.~10. 1983 brez dovoljenja in prepustnice odšel z dela ob 10.14. Ta dan se je vršila inventura in njegova zadolžitev je bila da kot pomožni delavec sodeluje s popisno komisijo v skladišču surovin I. S tem dejanjem je storil lažjo kršitev po 2. točki 134. člena pravilnika o delovnih razmerjih in mu je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN.
RAHMAN FEJZULLAHU, na delih in nalogah — enostavna opravila v obratu TOZD Premazi in bil že v postopku, je odgovoren, da je dne 28. 10. 1983 brez dovoljenja in prepustnice odšel z dela ob 10.11. Ta dan se je vršila inventura in
vilnost podatkov kot so na primer osebni dohodek, nadomestila osebnega dohodka in podobno. Potrdil oziroma dokazil ni potrebno prilagati.
Člani kolektiva preverite, če ste upravičeni do denarne pomoči za svoje otroke!
Finančno računovodski sektor
njegova zadolžitev je bila, da kot pomožni delavec sodeluje s popisno komisijo pri popisu polizdelkov. S tem dejanjem je storil lažjo kršitev po 2. točki 134. člena pravilnika o delovnih razmerjih in mu je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN.
SILVO ANDRIC, na delih in nalogah — enostavna opravila v obratu TOZD Smole in bil že v postopku, je odgovoren, da dne 21. 10. 1983 ni izvršil svojih delovnih zadolžitev, ker je že ob 24. uri (nočna izmena) zapustil delovno mesto in se do konca delovnega časa ni vrnil. Neizvršeno delo so morali dokončati drugi delavci poleg svojih rednih del. S tem dejanjem je storil hujšo kršitev po 133. členu točka 1 pravilnika o delovnih razmerjih in mu je izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA — pogojno za dobo 3 mesecev.
IBRAHIM KADIRIČ, na delih in nalogah — izdelovanje premazov v TOZD Premazi in bil že v postopku, je odgovoren, da je neopravičeno izostal z dela 29. in 30. septembra ter 1. in 3. oktobra 1983. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 15. točki 133. člena pravilnika o delovnih razmerjih in mu je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN.
COLOR5
PROGRAM IZLETOV IN TURNIH SMUKOV V LETU 1984
MAREC: 31. — Pokljuka — Debela peč — Lipanca (turni smuk) APRIL: 7.—8. — Komna — Lepa Komna — Kal (turni smuk)
15. — Rodica (turni smuk)
MAJ: 18.—20. — Risnjak, Snežnik (vodi Paniko)
Kurirčkova pot (vodi Savovič)
JUNIJ: 16. — Zelenica — Vrtača — Stol (vodi Rupnik)
30.—4. 7. — Bjelašnica (vodi Paniko)
JULIJ: 14.—15. — Triglav (vodi Štrukelj)
AVGUST: 17.—19. — Hocharmspitze (vodi Hočevar) SEPTEMBER: 15.—16. Kočna (vodi Erman)
OKTOBER: 7. — Dovški križ (vodi Hočevar)
Kompotela — Koren (vodi Hočevar)
(datum določen naknadno)
Planinsko-smučarska sekcija
IZVRŠLJIVI SKLEPI 6. JAVNE OBRAVNAVE SKUPNE DISCIPLINSKE KOMISIJE
Prijave za letovanje v počitniških enotah
DO Color
Odbor za družbeni standard je sprejel sklep o objavi letovanja za delavce DO »Color« v počitniških domovih v Crikvenici in Pelegrinu in v prikolicah, ki bodo locirane v kampu Novalja — Straško na Pagu (8 prikolic), v kampu Sirena v Novigradu (4 prikolice) in ena prikolica v Čateških toplicah.
Izmene za letovanje na Pagu bodo v terminih od 3. do 13, od 13. do 23. in od 23. do 3. v naslednjem mesecu, v Novigradu in Čateških toplicah pa od 1. do 11., od 11. do 21. in od 21. do 1. v naslednjem mesecu. V Crikvenici in Umagu bodo izmene predvidoma 7 dni (glede na število prijav) in sicer ob petkih.
PRISPEVKI ZA LETOVANJE pa so po poslovniku o koriščenju počitniških kapacitet DO »Color« za leto 1984 naslednji:
		Sezona	Pred-posezona	
Pelegrin	domači gostje tuji gostje	110 din 200 din	55 din 100 din	nočitev na osebo
Crikvenica	domači gostje tuji gostje	60 din 100 din	30 din 50 din	nočitev na osebo
Prikolice	domači gostje tuji gostje	150 din 250 din	80 din 130 din	dnevni pavšal za prikolico
Prikolica Čateške toplice	domači gostje	84 din	42 din	nočitev na osebo
PRIJAVA ZA LETOVANJE
Podpisani ................................. se prijavljam za
letovanje v ._.............. ali v ................, v času
od ......... do ........, oziroma od ........ do .........
Člani družine, ki bodo letovali z menoj (navedite starost otrok)
V istem terminu zaradi nemotenega poteka dela ne morem letovati z naslednjimi sodelavci:
Lansko leto sem, nisem letoval (ustrezno podčrtajte). V Pelegrinu (Umag) sem nazadnje letoval(a) leta 19....
Medvode, dne ......................... 198...
Podpis:
COLOR 6
Trenutno pa je v teku nabava enega počitniškega kontejnerja, ki bo lociran v Čateških toplicah, potekajo pa tudi dogovori za odkup dveh počitniških enot na otoku Cresu.
Ker še ne vemo, kdaj bosta ta dva nakupa realizirana oziroma kdaj bomo lahko letovali v teh e-notah, bodo člani odbora pozneje razporedili prijavljene delavce v te enote.
V	prijavi za letovanje v novih enotah na Cresu zato obvezno navedite še en drug možni kraj letovanja. Predvidoma bodo izmene od 3. do 13., od 13. do 23. in od 23. do 3. v naslednjem mesecu. O vseh spremembah v zvezi z letovanjem vas bomo pravočasno obvestili.
Prosim, da zaradi lažjega razporejanja navedete vsaj dva možna termina letovanja. V kolikor lahko letujete samo v enem od terminov (daljši kolektivni dopust zakonca ali druge obveznosti), dostavite ustrezno potrdilo obenem s prijavo za letovanje. Obvezno pa se dogovorite s sodelavci, s katerimi ne morete letovati v istem terminu zaradi nemotenega poteka dela v tovarni.
Za letovanje v Crikvenici se po možnosti dogovorite s sodelavcem, s katerim bi želeli letovati v istem stanovanju (v Crikvenici v enem stanovanju dve družini uporabljata isto kuhinjo, dnevni prostor in sanitarije). Zato tudi prosimo, da z vami letujejo samo najožji družinski člani, torej zakonec in otroci, da po nepotrebnem ne obremenjujete skupnih prostorov.
Navedite točne podatke, sicer prijave odbor za družbeni standard ne bo upošteval. Prijave pošljite do vključno 16. 4. 1984 v kadrovsko-splošni sektor Marjeti Štrukelj.
Evidentičarke so zadolžene, da obvestijo tudi delavce, ki so v času objave odsotni (dopust, bolniški izostanki itd.).
Ker poslovnik ne določa cen za počitniški kontejner (do sedaj ga nismo imeli), ne za nove počitniške enote na Cresu, bodo do sprejema sprememb določil poslovnika predvidoma za letovanje v novih počitniških enotah v veljavi prispevki, ki so izračunani za letovanje v Pelegrinu.
V	Čateških toplicah poravnavajo tuji gostje račun v recepciji po njihovem ceniku.
V	vseh počitniških enotah letujejo otroci do sedmega leta starosti brezplačno, otroci do 14. leta pa po polovični ceni.
Da ne bo nesporazumov, pa še to — kdo so domači gostje?
—	zakonec delavca DO »Color«,
—	otroci delavca (nepreskrbljeni, torej otroci, ki še niso zaposleni),
—• starši delavca.
»Polovična« Kranjska gora
Takole izgleda Colorjeva smučarska reprezentanca s svojim ekskluzivnim šoferjem na kraju bojev v Kranjski gori.
Tekmovalni uspeh je bil letos polovičen. Dekleta so kljub nepopolni ekipi in zapleti zuvrstitvami zasedla drugo mesto v občini. Fantje so v prvih treh skupinah naravnost blesteli, a kaj ko jim je manjkal starešina in tako z vseekipno zmago ni bilo nič. Žal so starejši seniorji zatajili že drugič v zadnjih letih in bo potrebno v bodoče reči kako krepko na ta račun.
PRAZNIK
8. marca ob 12. uri, se nas je na proslavi ob prazniku žena, zbralo v sejni dvorani kar lepo število. Prekrasen šopek za nas so spletli s pesmimi, recitacijami in starimi slovenskimi zbadljivkami, otroci iz OŠ Preska, oktet Vasovalci ter člani ODRA TREH HEROJEV.
Z navdušenim ploskanjem smo pozdravile vse nastopajoče, posebno najmlajše, ki so bili nadvse prisrčni.
Za marsikatero ženo, dekle, pa je bil ta praznik prav tak, kot katerikoli drugi dan v letu. Samo šopek drobnih rožic jim je vsaj malo olepšal ta dan.
r. a.
SKUPAJ S HELIOSOM
Mnogo je stvari, ki nas povezujejo: proizvodni program, tržišče, razvoj. Nekaj je tudi takega, kar nas razdvaja, pa to ni tako pomembno.
Sodelujemo že dolgo. Posojamo si surovine, rezervne dele, izmenjujemo informacije, dogovarjamo se. In ugotavljamo, da je vse to premalo. Sestanek vodilnih in strokovnih delavcev obeh delovnih organizacij 9. marca 1984 v Heliosu je zelo hitro pripeljal do spoznanja, da je ob vse težjih pogojih gospodarjenja in vse manj predvidljivih poslovnih rezultatih mogoče zagotoviti ustrezen razvoj in poslovno
uspešnost samo na temeljih širše in celoviteje zastavljene medsebojne povezanosti. To pa je že stvar programa, ki ga bosta obe delovni organizaciji morali izdelati in potem tudi uresničiti. Recimo, da je en sestanek dovolj, da to ugotovi in da je tudi razumljivo, da take naloge ne more opraviti. Veliko jih bo potrebnih, tudi brez težav ne bo šlo, vendar eno je gotovo, gospodarska situacija sama nas bo vsak dan silila, da ne odnehamo, da ne izgubimo volje. In kjer je volja, je tudi pot.
Visoki in nizki aneks sta v zaključni fazi izgradnje
Žreb je odločil
NAGRADNA KRIŽANKA
KXfp ^
DLUht-
WJC.VQ Z. L ITI N F}
\ZZHN'Kt
VWW>0
MF? S/?
VQF%//</
l>E7f)'/'YOsy
N/fOGC/to VAJ F) P KS J
jpPoA/jtri
ž>sa//?K
NJ
S/POAi/f
poZ 7V ~ &/?£S*0 MESTO
MSS7z> V
S9MC>G~C. /v ce<Af C f*U' C £
zadere*
bveu
Š7fy//L
CZK/p
(*fov/*/4j
NQb/U)E-ZrtNDE ■SC/te.
DpPofJSt^
2
Z/MS<0
PXE5/~
Q*./?5rJE
T/S/MS)
Copp v MOČI -POPITI
UPGKA/IK
PpKRC/fJ
~&ŽTka?
cPKFf
OBPKPV/r,
COLORJEVE INFORMACIJE številka 3 (139), leto 13, marec 1984. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kem, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada	200 din
2.	nagrada	150 din
3.	nagrada	100 din
Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«.
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. aprila 1984. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!
1						EL	Tir'	Z\T	T*	a&
					►.J	R	H	o	K	* /
					****	/V	R	p	O	N
						R	L	E	J	R
. L					E-	R	O	R	R	3
					■zr	O	Cr	E	N	R
					ŽŽr	L	F	zzz.	E	E
	o	s	EE		L	U	/V	R	«£!S	L
Es,	L	R	K	T	R	T	fSSZ Sfefr	O	M	R
SSK.	/	R	3	/	3	TSS5SS	K	P	R	■š
	n	n	An	f)	123A	v	R	T	O	N
zz	■p	j		M	L	R	K	R	Sr*	/
Sr	f	E	VSE,	/		D	/		T	C
'is	R	l/	/	N	J	R		/	R	R
z;y	2)	O	N	:™;;	u	L	R		R	
s;	R	g*	N	u	S	R	T	o	An	E
Za nagradno križanko iz prejšnje številke našega glasila smo prejeli 44 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih finančnega sektorja. Komisija v sestavi Dragi Fertin, Marinka Grčar in Vida Guzelj je za dobitnico prve nagrade 200 din izžrebala Valči Lenardič, drugo nagrado 150 din prejme Silvo Vrtnik, tretjo nagrado 100 din pa Majda Jesenovec.
Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu glasila.
Čestitamo!
Rezervoar za termalno olje je že pripravljen — čaka samo še na začetek rekonstrukcije kotlovnice