poštnina PRimuRSKI dnevnik Abh a p,ai5ana » gotovini „ „ „ .. ■ p«taje i gmppo Cena 300 lir Leto XXXV. Št. 261 (10.480) TRST, sobota, 10. novembra 1979 (»MORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novetiiljra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od s. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob. Jj0vcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK *v zasužnjeni Evropi. - ' ■ PRIČAKOVANJE ZA BERLINGUERJEV NEDELJSKI GOVOR SPREJEM PREDSTAVNIKOV ITALIJANSKE NARODNOSTI v JUGOSLAVIJI NA DEŽELI AMENDOLOV ČLANEK OB ODPUSTU DELAVCEV FIAT ŠE BURI DUHOVE Tajnik KD Zaccagniini govoril pri Modeni - Vodstvo socialistov odobrilo vrsto programskih dokumentov 2- ~ Demokristjanski tajnik Vuiii agn|ni je imel včeraj v Panj^ Vodeni, kjer bodo prihod-n nedeljo volitve za obnovitev ob-se(jil e£a sveta govor, katerega bedo °.s° tiskovne agencije objavile govim ttlanj^ih potankosti. Pred nje-Slo, govorom so mislili, da bo k ,2a novo politično platformo, saj lj emokristjanski kongres tako re-V Pted vrati, političnih novosti pa Biin 'Vem g°voru n> bilo. Zacca-dlog n' omenil Andreottijevega pre-»dbn 0 odprtju nekaterih krajevnih dlo '°v komunistični partiji, pretok’ ga bo Antonio Gava, ki te KOvarja v KD za krajevne upra-PorJL jutrišnji številki glasila «11 zavrnil. Tajnik krščanske d Wo» tn,,n?,ac>je v bistvu zahteva od ko-. naJ nadaljujejo z njimi kav' dialog o vodenju države, se Pa -° aačinu vladanja. Zahteva tanib *’ da bi KPI imela glede vpra-kjjj- o ameriških jedrskih izstrelno,^ Evropi in v Italiji enak po-5j|afl kot ga je imela, ko je obso-bjSjj Proces proti češkoslovaškim bi*. entom, seveda, če «se ima na-Predstaviti kot zaveznica ju- tri in kot mogoča naslednica KD pojutrišnjem«. S komunistične strani pa je prišlo včeraj nekaj reakcij na članek Giorgia Amendole ob odpustu 61 delavcev Fiata. Tokrat sta posegla tudi vidna komunistična predstavnika Trombadori in Cacciari, vendar pa je najbolj zanimiv komentar glasila partije «Unita», ki ni izšla z golim zapisom o članku, temveč je takoj odprla razpravo v posebni rubriki, ne da bi prej obrazložila, katera so stališča Amendole. Rubrika je v bistvu navodilo, kako gre brati Amendolov članek, ki pa vsekakor ni priporočljivo čtivo. Trombadori pa je, proti pričakovanjem, odločno podprl Amendolova stališča, ter dejal, da je treba nujno popraviti nekatere napake, tako kot predlaga Amendola, če se hoče premostiti sedanji politični zastoj. Cac-ciatori je mnogo bolj kritičen ter je obsodil Amendolo, da se stoodstotno strinja s smernicami La Malfe. Na sindikalnem področju gre zabeležiti, poleg redkih pozitivnih o-cen, kot sta na primer oceni Merli-ja Brandinija in tajnika sindikata ..„„„„„..................... f° NEOPOREČNEM sklepu sodnika conversa Fiat ponovno suspendiral vseh 60 svojih delavcev ^Ve suspenzije iz previdnosti vsebujejo določnej-*e obtožbe, kot so zahtevali sindikati že spočetka jih — šestdeset delavcev, ki ftšvp ' 'at- odpustila iz službe brez tt)j» utemeljitve, ampak le z na-tfini Vanjem, da bt mogli biti pove-hoja r teroristično dejavnostjo in s °v0ih nestrpnosti in nasilja na de-pestih, se bo v ponedeljek Mif.f. vil° pred vhodi v tovarne in Rivalta ter «Lancia» v in h v spremstvu sindi- iih J} Predstavnikov zahtevalo, da "ika -i° na delo. Po sklepu sod- Va delovne spore dr. Angela »in Z?3- ki je s pravno neoporečni .diokom razveljavil odpuste za rvo^r'Zadetih, ni skora nobenega fc| j®* da bo enako odločitev spre-"~s tudi za ostalih 13 ki jih !e ^r.'ja izpustil, ker še niso bili Sili jih^^.težko je pa nanovedati, ali ustrezne dokumentacije. ie j,.11° pustili na delo, ker jih Pfevin 1 ponovno »suspendirala iz % uhosti* in s tem praktično za-;i „ an°vo .jostopek za odpustitev, *epta le bila sprožila 9. oktobra. vega ■'besedilo včerajšnjega Fiato-ti o ponovnih suspenzijah )Ledelon° v Podrobnostih, se je iz-•0 h,.:’,da vsebuje za vsakega od tiisti,-detih (ena delavka se od-*°btožhZ s*u^be ni uprla) določnejše p ^ nasprotnem primeru bi Rjavit FlAT tvegala ponovno raz-?Sebn0tev ukrepa, kot zahteva ne [tako, nagnjenje nekega sodnika kazati'0 boteli Conversov sklep pri-'jU)pahnekateri desničarslu časniki), PiščaK Ueč razsodb kasacijskega so-Sžn’ ki terjajo za odpuščenega *tj n. da se lahko brani (in to-V Ve, česa ga dolžijo). '*Mikal°^nem pa tak° politični kot st*?krogi pozitivno ocenjuje-vtpo5KU.,ov° odločitev, ker je spet V°ljo oVaa pravni red pred samo-Pt-itjj^Podarjev turinskega finančni ^sirijskega koncerna, ki bi si °iili pravico sami, prezirajoč %ov c11 Pristojnosti državnih u-,volk, stkati sevedd izražajo za-?toli' uV°* ker je sodišče prisililo ^. r°S Agnellijevih sodelavcev, ‘toli 0^0sti zahtevi, ki so jo postaviš W Vse§a začetka: če namera-/* storf,arkoli odpustiti mora Fiat , P° zakoniti poti, upošteva-s tak^n° veljavo delovnih pogodb i- riop!l0dai0 o delavskih pravicah, J >h n , °btožbe podrobno utemeljijo Se a azati. V sindikalnih krogih % av dobro zavedajo, da bo-%k^ acani pravni zagovorniki tu->ke7arne n'so zagrešili prvič 3ve ’ ki je pripeljala do razvelja-ža Pustov, ampak da je najbrž ^umišljen »spodrsljaj« v o- leroristično dejavnost v tovarnah, v skladu z neomajnim zavračanjem takih metod sindikalne borbe-. Torinski Župan Novello je sklical za ponedeljek «odprto» sejo občinskega sveta, na kateri bodo politične skupine, sindikalne sile in zastopniki podjetnikov razpravljali o vprašanjih zaposlitve na splošno, pose-iiej pa o vprašanju odpustov v o-bratih Fiat. (Iv) Ameriški senat odobril novi energetski načrt vodilnih državnih uslužbencev, tudi 'Kieno, ki jo je izrazil tajnik CGIL Agostino Marianetti na okrogli mizi, ki jo je organiziral italijanski -adio. Marianetti pravi, da v okviru CGIL sedaj vsi čakajo, kakšne bodo reakcije 'komunističnih sindikalistov in da se bodo komaj potem izrazili o članku in o novem sindikalnem gibanju, kot ga predlaga Amendola. V pričakovanju Berlinguerjevega nedeljskega govora se je izvedelo, da je komunistični tajnik hotel odgovoriti na vsako posamezno točko Amendolovega članka in to takoj, vendar je njegovo stališče v okviru tajništva naletelo na nasprotovanje. To tudi nekje pojasnjuje, zakaj je «Unita» izšla s tisto svojo rubriko: hoteli so namreč najti kompromisno rešitev med ostrim stališčem Berlin-guerja in Minuccija ter popustljivostjo drugih. Vodstvo PSI je medtem včeraj o-dobrilo ločene dokumente o davčnem utajevanju, reformi policije, informaciji, Kalabriji, konkordatu, kazenskem postopniku, stanovanjski politiki, šoli in univerzi. Craxi je sicer govoril o zelo pomembnem zasedanju, vendar so vesti dokaj skope. V sprejetih programskih dokumentih je izražena kritika do vlade, vendar ni govora o njenem nadaljnjem obstoju. Craxi je na tem, da odpotuje na Kitajsko, ko se bo vrnil bodo na vrsti sestanki med PSI in laičnimi strankami ter z vlado. P. P. rcpu- Topei sprejem Sandra Pertinija na Siciliji PALERMO - Predsednik blike Sandro Pertini je včeraj začel tridnevni uradni obisk na Siciliji. V Palermu je bil deležen toplega sprejema tako s strani predstavnikov krajevnih oblasti, a še bolj s strani prebivalstva, posebno delavcev in šolskih otrok, s katerimi se je nasmejani in dobro razpoloženi predsednik republike dalj časa zadržal v sproščenem pogovoru. Po prihodu v Palermo z vojaških letalom, so Pertinija uradno sprejeli v palači D’Orleans najvišji predstavniki dežele, občine in tudi predstavniki vlade in sicilski poslanci. Pertini se je večkrat izognil, kot je njegova navada, protokolu in se rokoval z ljudmi. Sprejel je tudi žu- WASHINGTON - Ameriški senat U je včeraj odobril ambiciozen načrt, j hudo 'prizadel potres. Ti so ki predvideva porabo 31 milijaid do predse(jnika prosili za poseg na pri-larjev in s katerim bi ZDA v pri- st0jnem mestu, da bi končno le ste-hodnjih 15 letih odpravile svojo od-, j,[a izgracinja področja in predvsem visnost od dobav tuje nafte. Zakon-. L iUd ie. vsai ogromna večina. Ski osnutek ustanavlja družbo za proizvajanje sintetične nafte. Kot surovina naj bi služili predvsem oljni šriiavci in premog. Načrt predvideva tudi nakazilo 14 milijard dolarjev za raziskave in u-vajanje alternativnih virov energije. hiš. Ljudje, vsaj ogromna večina, namreč še vedno biva v že razpada jočili barakah. Predsednik republike je seveda obljubil svoj podporo in je dokazal, da je človek, v katerega Sicilijanci, kot je v pozdravnem govoru omenil palermski župan, lahko zaupajo. DNEVI UNIJE ITALIJANOV IZ ISTRE IN Z REKE POTRDILO POVEZOVALNE VLOGE NARODNIH MANJŠIN Colli, Comelli, Bonita in Sabatini poudarili nujnost, da se narodne manjšine za svoj obstoj in kulturni razvoj povezujejo z matičnim narodom fHiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMmiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiuHiiniiiiuiiiniuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiB VČERAJ SLOVESEN ZAČETEK DEL V HRUŠICI IN PODROŽCI Predor pod Karavankami bo odpravil eno najožjih prometnih grl v Evropi V pogovoru med predsednikom ZIS Djuranovičem in kanclerjem Kreiskim pomemben delež posvečen vprašanju slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji - Djuranovič sprejel predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev KRANJSKA GORA - Z identičnima slovesnostim;!, ki sta bili dopoldne v Hrušici nad Jesenicami in popoldne v Podrožci na avstrijskem Koroškem, so danes najvišji vladni predstavniki Jugoslavije in Avstrije obeležili začetek del v cestnem predoru pod Karavankami. Ta 7864 m dolga, z najsodobnejšimi napravami opremljena prometnica, bo leta 1984, ko naj bi bila predvidoma predana prometu, odpravila enega najožjih prometnih grl srednje Evrope; z lahkoto bo pomagala premožčati eno največjih naravnih ovir vzhodnoalpskega sveta, olajšala bo pretok prometa med Evropo in Bližnjim vzhodom ter A-zijo, hkrati pa bo nov pomemben kamenček v moza;ku jugoslovansko-avstrijskega dobrega sosedstva in spodbuda za novo zbliževanje ljudi, turizma in blaga. V tem smislu sta na svečanostih v Hrušici in v Podrožci govorila tudi slavnostna govornika, avstrijski prometni minister Lauscher in »S^tisindikalne ofenzive, ki jo ^%K°^a Fiat na čelu fronte po- 2% J11 Primeru so torej sindikati sjSjg 1° bitko, borba pa se na-da; • Z novimi suspenzijami je S M a razpolago 6 dni, da priza-K v ®°ri>rijo na določnejše obtož-rtovo lednjih 3 dneh jim bo pa *r njg v°dstvo sporočilo odpoved, PjH p P® kaže, da nemerava popu-C briši s°dišče za delovne spore Nr^dložati dokazno gradivo in Ji ti-fjj ae priče, če naj sodišče ja Brek PUSte' Sindikati bodo seve-iv odi Pravne8a kolegija zagovar-fSilj Pft^e. Tudi včeraj so pa v' ni,, k- ne P°d° branili nikogar, 0tP®»t • iasno dokazana odgo-1 VČERAJ V ZGODNJIH POPOLDANSKIH URAH SREDI RIMA Terorista «Rdečih brigad» ubila policijskega agenta Moški in ženska hladnokrvno streljala na mladega policaja, ki je spremljal svojo zaročenko domov predsednik zveznega komiteja za promet in zveže Jugoslavije Zelič. Ob priložnosti slavnostne otvoritve del na karavanškem prehodu pa je prišlo danes tudi do srečanja pred- z vietnamskim veleposlanikom Vo Dong Djangom pred njegovim odhodom v Hanoi izjavil, da je prisotnost vietnamske vojske v Kampu čiji «vprašanje, ki se nanaša na sednikov vlad Avstrije in Jugoslavi- odnose dveh držav«. «Samo kampu-je ter koroškega deželnega glavar- čijski narod, ki ga zastopa revolucio-ja Wagnerja in predsednika izvršne- narni svet lahko zahteva umik Viet-ga sveta Slovenije dr. Vratuša. 'lamcev«. Dopoldne so avstrijsko-jugoslovan- Heng Samrin se je nato zahvalil ski pogovori potekali v Kranjski go- vietnamskemu veleposlaniku za pori, popoldne pa v Celovcu, kar je noč in pritrdil, da se bodo vietnam-bil prvi obisk jugoslovanskega premiera na avstrijskem Koroškem. O-be strani sta izrazili željo in pripravljenost za nadaljnje in vsestransko poglabljanje sodelovanja na vseh področiih in tudi oceno, da se odnosi med državama (kar izpričuje tudi nester spisek stikov na1 najrazličnejših ravneh v zadnjem času) u-spešno razvijajo v korist narodov o-beh držav in popuščanja v Evropi nasploh. Pozornost v pogovorih je veljala tudi položaju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, pri če- ke sile umaknile iz dežele šele ko :o to »neobhodno«. Provietnamski kampučijski režim ;e torej izostril svojo propagando / pričakovanju razprave v OZN, er bedo države organizacije Ju-ovzhodne Azije skupno z dvajsete-co dru°ih držav zahtevale umik . seh tujih sil iz Kampučije. Zakoni1 a vlada Demokratične '.ampučiie pa je včeraj pozvala OZ A naj takoj zahteva brezpogojni u-nik vietnamske vojske iz Kampučije. TRST - VIDEM — »Na osnovi posameznih notranjih državnih u-reditev je treba narodnostnim skupnostim, ki živijo izven meja svoje domovine, zagotoviti najvišjo možno zaščito in omogočiti nemoten razvoj na kulturnem, šolskem in vseh drugih področjih, v duhu osimskega sporazuma in skupne resolucije iz Opatije.« S temi besedami je predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Ma rio Colli pozdravil predstavnike italijanske narodnostne skupnosti, ki živi v Jugoslaviji in tudi uradno odprl «Dneve Unije Italijanov iz Istre in z Reke« v naši deželi. Včerajšnjega srečanja na sedežu deželnega sveta v Trstu, so se poleg predstavnikov dežele in Unije Italijanov iz Istre in z Reke udeležili tud, številni gostje v zastopstvu političnih forumov SR Slovenije in SR Hrvatske, generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj ter predstavniki tiska, radia in televizije. «Danes ste v glavnem mestu dežele Furlanije - Julijske krajine«, je v svojem pozdravnem nagovoru nadaljeval Colli, «to je v deželi, ki je zaradi svoje zemljepisne lege preživela težke in tragične trenutke in je bila zaradi fašizma in nacizma zemlja, ki je ločevala narode, bila je zemlja bojev in precepov. Danes je seveda stanje mno j go boljše in sodelovanje med Ita-] lijo in SFR. Jugoslavijo zgledno, naše meje pa so najbolj odprte na svetu. Veliko je še problemov, ki I pretresajo današnji svet in vsak j dan se porajajo novi. Prav prija-l teljstvo med ljudstvi, ki živijo v državah z različno družbeno ureditvijo, je lahko tisti temelj, na katerem lahko gradimo boljšo bo dočnost, oziroma izvajamo tesne oblike sodelovanja.« V imenu deželne uprave je goste pozdravil tudi predsednik deželnega odbora Comelli, ki je med drugim, dejpl:, »Prepričani smo v vlogo, ki 'jo morajo nacionalne manjšine imeti r.a razvoj sodelovanja in pri spoznavanju sosednjih narodov. Ta vloga se uvršča v nov koncept gledanja na manjšine, ki mora biti posredovalec med različ nimi kulturami in obogatitev za ves prostor, na katerem pripadniki posameznih narodnostnih skupnosti živijo. In prepričani smo, da mora prav v tem duhu delovati tudi večina, z namenom, da bi se manjšinske nacionalne skupnosti nemoteno razvijale in svobodno izpovedovale svojo kulturo in jezik. To je temeljna vizija, s katero moramo danes gledati na manjšine. Vendar se morajo tudi narodnostne skupnosti same zavedati svoje kulturne zakladnice, svoje tradicije in jezika in posamezne vlade morajo narediti vse, da bi manjšine poglobile to znanje o sebi pred vsem preko šole, sredstev informacije in vseh tistih struktur, ki so bistvene za civilen razvoj neke skupnosti. Manjšine morajo imeti možnost razvijati se in delovati, seveda v tistem državnem kontek Itijj a ysa zadeva zato šele pri-btvro ec' k° moralo podjet- RIM — Sin revnega radarja iz kmečke vasi Lercara Friddi nekako na pol poti med Palermom in A-grigentom, je včeraj padel kot žrtev komandosa Rdečih brigad. Njegova največja krivda je bila, da je nosil policijsko uniformo. Šest let je 24-letni Michele Granato, tako je ime zadnji žrtvi terorizma, opravljal policijsko službo, in se bavil, kot uslužbenec tega ali drugega komisariata, s preiskavami o majhnih tatvinah in podobnih zadevah. Nikoli ni imel opravka s preiskavami politične narave in prav zaradi tega so spočetka menili, da je postal žrtev kakega maščevalnega zlikovca, vse do poznega popoldneva, ko je nekdo javil, da je atentat izvedel komandos Rdečili brigad. «Sledi poročilo« je še dodal neznanec uredniku dnevnika »La Repubblica« in odložil slušalko. Granato, dodeljen sodnopreiskoval-nemu oddelku komisariata javne varnosti S. Lorenzo, je včeraj okoli 14. ure odšel pred rimsko šolo tehnične smeri, kjer ga je čakala zaročenka, 18-letna Ornella Ornelli, hčerka hišnika poslopja v Ul. Giuseppe Do-nati. In prav tu, ko sta nič hudega sluteča zaročenca prestopila prag vhodnih vrat, so počili streli. Žaro čenča sta sicer opazila, kot je kasneje pojasnila obupana Ornella, fanta in dekle, ki sta ju objeta opazo- 23 nasilna dejanja ali ceh) vala, vendar nista najmanj mislila, da sta terorista. Ta dva sta stekla za Granatom, ki je bil v civilni obleki in streljala. Granato se je s tremi streli v hrbet in enim v glavi brez besed zgrudil na tla, dekle pa mu je hotelo priskočiti na pomoč. Tedaj se je pred njo postavilo majhno, r.ekoliko debelušasto dekle s samokresom v roki in ji grozeče velela naj izgine. »Če ne, ubijemo tudi tebe« je še siknila teroristka, ki je s pajdašem zbežala čez cesto in se vsedla v fiat 125, kjer so bili še trije teroristi: šofer in dva pajdaša ki sta oborežena krila umik zločinske dvojice. Hudo ranjenega agenta so nemudoma odpeljali v bolnišnico, a Granato je kljub takojšnjemu kirurškemu posegu izdihnil. Čeprav je preiskava bliskovito stekla, so atentatorji zabrisali vse sledove za seboj. Preiskovalci se zato morajo zanašati le na izjave o-čividcev in na identikit ženske. Ta, oblečena v zeleni loden, je majhne postave, dolgih kostanjevih las, stara pa 30 do 35 let, medtem ko je bil njen morilski spremljevalec oblečen v loden sive barve, oborožen pa je bil s samokresom kal 9 z glu-šilcem, medtem ko je imela ženska ii rokah samokres ka . 38. Žrtve nista smela in niti mogla zgrešiti, kar dokazuje veliko število strelov, sproženih celo med umikom. ■Vest-o' uiiioru 'navadnega'policij- skega agenta je presenetila Rimljane in vzbudila v njih poleg sočutja do žrtve tudi gnev do morilske dvojice. »Morilci se tokrat ne smejo izogniti kazni« je izjavil rimski župan Luigi Petroselli, ki je v imenu meščanov izrazil notranjemu ministru Rognoniju in tudi korpusu agentov javne varnosti iskreno sožalje. Izraze sočutja so poslali tudi predsednik Pertini iz Palerma, kjer je na u-radnem obisku, predsednik zbornice Nilde Jotti, predsednik vlade Cos-siga in številni drugi. Italijanska podjetja prodajajo orožje južnoafriškim rasistom RIM — Sindikalna organizacija italijanskih kovinarjev FLM je v izčrpnem dokumentu obtožila 42 italijanskih družb, da so in še vedno dobavljajo orožje Južni Afriki, kljub sklepu OZN Mednarodni odsek kovinarjev s svojim dokumentom dokazuje, da I-talija ni izvažala samo lahkega Q-rožja temveč tudi zahtevnejšo oborožitev v vrednosti 150 milijonov dolarjev. Ped terminom »zai^vnej-ša oborožitev« FLM uvršča ladje, letala, helikopterje, raketne izstrel ke-in oklopna vozila. • mer je avstrijski kancler Kreisky, kot je izjavi] za ljubljansko televizijo znova pozval predstavnike manj- ............................................•■■■>■■............. šin v znani sosvet, vendar samo kot obliko dogovarjanja. Izjavil je, da jemlje na znanje zavračanje obstoječe zakonodaje s strani manjšine in da sodi, kako bi bilo mogoče v obliki sosveta to zakonodajo spremeniti in prilagoditi zakonitim zahtevam obeh narodnih skupnosti. Predsednik jugoslovanske vlade Veselin. Djuranovič je pred povratkom iz Celovca v Beograd sprejel predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, se z niimi pogovarial o njihovih problemih in jim tudi za naprej zagotovil Vso podporo matične PO ARETACIJI TREH ZNANIH AVTONOMISTOV Zaplenjena raketometalca sprožila žgoče domneve Državni pravdnik zaslišal trojico aretirancev domovine v njihovih prizadevanjih CHIETI — Natančnejša preiskava za celovito zaščito obstoja in razvoja, raketnega 9rozJa- £? J® policija B BERGANT v nocl med sredo in četrtkom zaplenila znanim pripadnikom »delavske avtonomije« Danielu Pifanu, Lucianu Nieriju in Giorgiu Baum-gartnerju, je ugotovila, da je orožje protiletalski raketomet tipa SA-7 »strela«, ki ga izdelujejo v Sovjetski zvezi. Raketomet je zelo enostavno upravljati, saj tehta ie 15 kg in «išče» sam tarčo s pomočjo infrardečih žarkov. Prav gotovo predstavlja eno najmodernejših lahkih vojnih orožij, saj ga lahko uporablja en sam človek, italijanska vojska pa ga bo imela v dotaciji šele čez dve leti. Preiskovalci se seveda sprašujejo,- kje so Pifano in ostala dva prevzeli to sodobno orožje, oziroma komu so ga imeli namen oddati in kateri so bili njihovi cilj. Zaenkrat je mnogo domnev, vendar se ne ve nič točnega, kajti policija in vse ostale varnostne službe, ki sodelujejo pri preiskavi, vztrajno molčijo. Sum vzbuja neka libijska ladja, ki je predvče rajšnjim zapustila pristanišče v Or toni, kjer so karabinjerji zasačili avtonomiste. Včeraj so ves dan skušali vzpostaviti z njenim poveljnikom radijsko zvezo, vendar jim zaradi slabega vremena to ni u-spelo. Glede namena, ki naj bi ga tro jica imela, se širijo vesti, po ka terih bi bila njihova tarča vila načelnika tajne 'službe Sisde, generala Grassinija, ki se nahaja v bli-' Papež bo imenoval novega ukrajinskega škofa v emigraciji VATIKAN — Papež Janez Pavel II. bo v ponedeljek, 12. novembra, posvetil novega ukrajinskega škofa. Vest kot taka ne bi zaslužila večjega poudaika, če ne bi bil Miroslav Lu-bačivski predstavnik zmernih krogov ukrajinske emigracije. Že med svojim obiskom v ZDA je papež okusil nestrpnost v krogih, ki se zgledujejo po kardinalu Slipiju, saj so mu predložili niz kandidatov, ki jih sedanje imenovanje zavrača. Janez Pavel n. je torej nagradil zmerne Ukrajince, s tem pa bo zadovoljen tudi moskovski pravoslavni metropolit in še navsezadnje tudi sam Kremelj. OZN bo razpravljala o umiku tujih sil iz Kampučije BANGKOK — šef provietnamske ga kampučijskega režima v Phnom Penhu Heng Samrin je v razgovoru žini Ortone, seveda pa je ta le ena izmed mnogih možnosti. O vsem tem zaprti »avtonomisti« ne vedo seveda ničesar. Včeraj zjutraj so med zasliševanjem, ki ga je vodil v prisotnosti njihove odvetnice državni pravdnik Abrugati, vsi trije potrdili verzijo, ki so jo že predvčerajšnjim ponoči dali ob aretaciji. Izjavili so, da so imeli namen, da se tri dni odpočijejo na Tremitskih otokih, ker pa niso vedeli, da jeseni trajekt ne vozi na otoke, so bili prisiljeni prespati v Ortoni. To je bil pač edini razlog, da so jih karabinjerji zasačili skupaj v kombiju na trgu v Ortoni. Glede o-rožja, ki je bilo v kombiju, je Pifano izjavil, da ne ve ničesar, saj se je vozil sam v avtu fiat «500» in je v kombi stopil, le na trgu v Ortoni. Nieri in Baumgartner pa sta izjavila, da sta med vožnjo opazila na robu avtoceste zaboj in ker sta mislila, da so zapakirane optične naprave večje vrednosti, sta ga vzela, ne da bi ga bolje pregledala. To je po njihovem vse, vendar kaže, da ta verzija ni prepričala policije. Glede okoliščin aretacije so karabinjarji včeraj potrdili da ji je botrovalo le golo naključje, in sicer dejstvo, da Baumgartner ni i-me) pri sebi nobenega osebnega dokumenta. Zato so trojico zadržali in izvedli natančnejši pregled avtomobilov, ki je razkril vojno orožje. Prav gotovo je to odkritje še bolj zanletlo mrežo teroristične organiza cije. ki (e v zadnjih dneh spet po kazala svoje zobe. (nf) stu, kateremu pripadajo in ne smejo biti žrtve asimilacije. Prav v tem novem duhu. predvsem pa v osimskih sporazumih so dobila formalno potrditev načela o enakopravnosti med ljudmi različnih na-cionalih skupnosti. Ob tem se postavlja tudi zahteva po zagotovitvi zaščite narodnostnih skuonosti.« Po teh pozdravnih besedrži obeh deželnih predstavnikov je spregovoril predsednik Unije Italijanov iz Istre in z Reke Mario Bonita. ki je najprej naštel nekaj jubilejev, ki jih prav letos prosiavlja italijanska narodnostna skupnost v SFRJ in nato dejal, da je stanje italijanske narodnostne skupnosti nadvse pozitivno, za kar se gre zahvaliti izvirnim prijemom, ki jih je Jugoslavija sprejela v prid manjšinam. »Italijani v SFRJ«, je nadaljeval Bonita. «so povsod aktivno vključeni v družbeno tkivo, kar jim daje moči, da s pomočjo vseh socialnih komponent rešujejo vprašanja, pred katerimi stojijo. Vendar je ohranjevanje in valorizacija vrednot, ki jih v sebi nosi narodnostna skupnost, je nadaljeval Bonita, odvisna predvsem od Končani pogovori Huang-Vrhovec BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec in kitajski zunanji minister Huang Iiua sta imela včeraj sklepne politične pogovore, v katerih sta predvsem obravnavala pereče mednarodne probleme. Med včerajšnjim, tretjim po vrsti, uradnim srečanjem sta ministra skupaj s sodelavci izmenjala mnenja o odnosih Vzhod -Zahod, razvoju razmer v Evropi. Sredozemlju in na Balkanu, govor pa je bil tudi o kriznih žariščih v svetu. Ob tem sta opozarjala na nujnost uresničevanja helsinškega dokumenta o evropski varnosti in sodelovanju. Vrhovec in Huang Hua sta se pogovarjala tudi o gibanjih na azijski celini in o pomenu in vlog) politike neuvrščenosti. Ministra sta v pogovoru ugotovila, da se dvostranski stiki med Jugoslavijo in Kitajsko zelo dobro razvijajo. Obojestransko sta ocenila, da so bili pogovori koristni, vsebinski in odprti in da bodo nedvomno prispevali k nadaljnjemu razvoju sodelovanja med državama. (dd) dveh faktorjev: šolstva v materinem jeziku in prav takšnega tiska, oziroma virov informacije ter od kontinuiranih stikov z matično domovino. Od tu tudi volja in želja, da bi stalno gojili take stike, prirejali srečanja in se konfrontirah s kulturnimi tokovi v Italiji pa tudi z demokratičnimi organizacijami. s katerimi smo vedno pripravljeni na dialog. Vendar je za razpravo tega tipa nujen pogoj, da se spoštuje absolutno svobodo misli in izbir, ki seveda izhajajo ia politične linije naše nove domovine, socialistične in neuvrščene Jugoslavije.« »V tem smislu,« je zaključil svoj pase g predsednik Unije Italijanov iz Istre in z Reke Mario Bonita, »hočemo vedno tesnejših stikov * matico, kar smo predočili tudi italijanskemu predsedniku republike Pertiniju ob nedavnem obisku v Jugoslaviji. In prav ta obisk bo gotovo pripomogel, da se bodo prijateljske vezi med obema država ma še utrdile in s tem bodo postavljeni pogoji za hitrejšo rešitev vseh vprašanj naše manjšine in slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.* Predsednik tržaške ljudske univerze Rossi Sabatini pa je med drugim dejal, da srečanje dokazuje zanimanje deželnih oblasti za pripadnike italijanske manjšine v Istri in na Reki v skladu z dosedanjimi pobudami in sprejetimi zakoni. «0-benem, je nadaljeval Sabatini, srečanje dokazuje dosledno poglabljanje vezi med Italijani z obeh strani meje.« Prvi dan »Dnevov Unije Italijanov iz Istre in z Reke« se je končal v Vidmu s predvajanjem dokumentarnega filma o življenju italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji s simboličnim naslovom. »Zrno peska - most«. Danes pa bodo ob 11. uri v Vil-li Manin v Passarianu odprli razstavo umetnikov Unije Italijanov iz Istre in z Reke, na kateri bo razstavljalo svoja dela 27 umetnikov. Drevi pa bodo v avditoriju zavoda Zanon v Vidmu člani Italijanske drame z Reke uprizorili delo Marina Držiča «Dundo ivlaroje«. Jutri pa bo v dopoldanskih urah na zavodu Zanon nastoo folklornih skupin in zborov z Reke, Rovinja in Galižane. Istočasno (ob 10.30) bodo v gledališču «Don Bosco« v Pordenonu nastopile folklorne skupine iz Kopra, Vodnjana in Pulja. S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA OB OBISKU PEDAGOGOV IZ LJUBLJANE Občinska uprava ne namerava rešiti zsal™L^riekaz Mfmsli vprašanja openskega otroškega vrtca SL0VENSKE PEmosKE MISLI Razprava o četrtkovem fašističnem napadu na univerzi ■ Dvoumno stališče upraviteljev Tržaška občinska uprava ne namerava rešiti pekočega vprašanja ustanovitve tretje sekcije slovenskega otroškega vrtca na Opčinah, kljub temu da je sama odbornica za šolstvo v imenu odbora večkrat javno izjavila, da si bo prizadevala, da bo ta problem rešen. Naše zahteve in v tem primeru tudi vztrajna prizadevanja openskih staršev, vaških organizacij, učnega osebja, rajonskega sveta in nekaterih občinskih svetovalcev so ponovno naletele pri občinskem odboru na gluha ušesa, kar ponovno dokazuje, kako je listarski odbor «občutljiv» na vprašanja slovenske manjšine. Brezbrižnost občinskega odbora za to vprašanje je na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta jasno dokazala odbornica za šolstvo Bo-schinijeva, ki je v odgovoru na pismeno vprašanje svetovalcev KPI Ivašičeve in Del Čampa s skrajno birokratskimi pretvezami napovedala, da Slovenci na Opčinah ne bomo dobili prepotrebne tretje sekcije otroškega vrtca. Kar pa je še bolj žalostno, je to, da je 31. oktobra zapedel rok za vlaganje prošenj za nove sekcije državnih o-troških vrtcev tudi za prihodnje šolsko leto 1980-1981. Kot kaže ne bodo imeli openski otroci, ki letos niso dobili mesta v dveh sekcijah otroškega vrtca, niti tretje sekcije državnega vrtca in niti občinskega vrtca, čeprav je načrt zanj že pripravljal prejšnji občinski odbor ki je predvideval, da bi bil nov slovenski vrtec v prostorih v Ul. Carsia. Tudi za ureditev in obnovo teh prostorov, kljub zagotovilom občinski zbor ni pokazal zanimanja in politične volje. Požrtvovalne pobude, da se kljub vsemu izvede poskusno vpisovanje v tretjo sekcijo slovenskega otroškega vrtca in tako dokaže, da je u-stanovitev dodatne sekcije nujna in potrebna, sploh niso upoštevali. Tržaški občinski svet je sinoči razpravljal tudi o četrtkovem fašističnem napadu na tržaško univerzo in o vzdušju napetosti, ki vlada v zad njem času v mestu. Uvodne misli je podal župan Cecovini, ki je sicer obsodil fašistični škvadrizem ter izrazil solidarnost ranjenima študentoma, polemiziral pa je r komunisti o vsebini tiskovnega sporočila, ki ga je v zvezi s fašističnim izbruhom izdala avtonomna federacija KPI. Četrtkova dogajanja in točno začrtani fašistični načrt sta ostro obsodila svetovalca KPI Poli ter socialist D'Amore, ki sta se tudi zavzela za takojšnjo oživitev enotnega antifašističnega odbora v našem mestu. Tudi demokristjan Scarpa- je ob sodil fašistični napad na univerzi ter klimo ustvarjanje nestrpnosti in napetosti v mestu. Zelo dvoumno stališče o incidentih pred vseučiliščem je zavzel radikalec Ercolessi, ki je med drugim izjavil, da nasprotuje morebitnemu zaprtju sedeža zloglasne mladinske organizacije MSI Fronte della gioventu. Prav tako pa je bil dvoumen tudi glede oživitve občinskega antifašističnega odbora, češ da tak odbor ni učinkovit za boj proti fašizmu. S komunisti in sploh s predlagatelji oživitve antifašističnega odbora je polemiziral tudi. skrajno desničarski predstavnik «liste» Gam-bassini in iz njegovega kratkega polemičnega posega je bile očit no, da se listarski občinski odbor o tem važnem vprašanju ni hotel jasno izreči. Zahteve KPI do deželne večine V četrtek se je sestal vodilni odbor KPI za deželo Furlanijo - Julijsko krajino, ki je vzel v razpravo političen položaj na našem območju in sestavil spisek zahtev, ki jih bo predložil na današnjem srečanju s predstavnik večine. KPI bo konkretno zahtevala izvajanje naslednjih točk, od česar bo odvisno njeno nadaljnje zadržanje do deželnega odbora in drugih političnih sil sedanje večine: 1. odobritev zakona o obnovitvi urbanih območij in zgodovinskih središč; 2. dosega sporazumov med deželo, krajevnimi u- stanovami in podjetji za oddajo del v zvezi z obnovo; 3. pregled skladov, ki so na razpolago za posege, zlasti na zaostalih območjih Furlanije . Julijske krajine, za gospodarski in družbeni razvoj; 4. preos-novo deželnega odbora in upravnih in tehničnih uradov dežele ter deželnih odborništev; 5. začetek postopka decentralizacije in ustanovitev posebnega urada za načrtovanje. Manifestacije ob obletnici Oktobrske revolucije Nadaljujejo se prazniki komunističnega včlanjevanja in manifestacije ob obletnici Oktobrske revolucije. Drevi ob 20. uri bo tovrstni praznik v dvorani Igo Gruden v Nabrežini, ob isti uri v krožku Pečar (Ul. Fleming). Ob 16.30 bo praznovala sekcija sv. Vid - Staro mesto (na sedežu v Ul. Carli 8), ob 18. uri sekcija iz sv. Alojzija (na sedežu ARCI v Ul. Biasoletto 4), ob isti uri sekcija Naselja sv. Sergija (v Ljudskem domu Togliatti v Ul. A. di Peco 7) in sekcija Tomažič na sedežu na Stari mitnici 11. Jutri popoldne pa bo praznik potekal v Ljudskem domu na Pončani štev. 14. VABILO SLOVENSKIM VRTNARICAM Sindikat slovenske šole vabi učno in neučno osebje vseh otroških vrtcev tržaške pokrajine na sestanek, ki bo v sredo, 14. novembra, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Na sestanku sc bomo pogovorili o težavah, ki tarejo osebje vrtcev in poiskali možnosti za rešitev mnogih odprtih vprašanj. Udeležite se polnoštevilno sestanka in omogočite tako sindikatu o-brambo lastnih pravic. Odbor SSŠ V Gregorčičevi dvorani sta predavala profesorja Strmček in Mrmak Te dni so v Trstu v gosteh študenti 4. letnika pedagogike in filozofske fakultete iz Ljubljane. V zvezi s tem obiskom so včeraj zvečer v Gregorčičevi dvorani imeli predavanje o temah »Povojni razvoj pedagoške misli* in »Izobraževanje o-draslih*. Predavala pa sta dva priznana pedagoga iz Ljubljane, in sicer prof. Strmček ter prof. Mrmak. Temi, ki sta ju včeraj profesorja obravnavala, sta nedvomno izredno zanimivi in bi torej morah pritegniti vehko poslušalcev. Žal pa smo včeraj ponovno pogrešali posebno vzgojitelje, pa tudi druge kulturne delavce, ki bi se povabilu mogoče lahko bolj množično odzvali. Profesor Strmček je v svojem predavanju zlasti podčrtal dejstvo, da nimamo Slovenci velike pedagoške tradicije, torej niti kake pedagoške šole, ki bi predstavljala osnovo za sodobno pedagoško stvarnost. V predvojnem obdobju smo imeli na Slovenskem tri večje pedagoške struje, od katerih je najmočnejša bila katoliška, sledila ji je tako imeno- vana akademska in še skupina naprednih učiteljev, ki je vodila neko posebno metodo. Tako se je v povojnem času pojavila težnja, da se prevajajo in temu primerno prirejajo izkušenje, ki so jih imeli v Sovjetski zvezi. Sledilo je leto 48 in z njim oddaljitev, tudi na šolskem področju, od Sovjetske zveze. S prelomnico je zavladala vsesplošna zmeda, saj so se nekateri naravnost nenormalno odprli zahodnemu svetu in sprejemali tudi negativne izkušnje. Potreba po pravih osnovah, ki bi resnično ustrezale vsem potrebam in zahtevam takratne Jugoslavije je dala pobudo, da se končno uresniči nek pedagoški kader. Potreba po »vzgojnoizobraževalnem inventarju*, oziroma kako spremeniti teoretične pridobitve v prakso, so odločno vplivale na tejtnjo po neki empirični ali induktivni metodi. Nastopilo je leto 65 in takrat so ustanovili Pedagoški inštitut. Začelo se je pojavljati zanimanje po raziskovanju na področju funkcionalne vzgoje, to je vzgoje izven šole, v prostem času, na delovnem mestu. Med včerajšnjim zborovanjem na univerzi. Sledil je poseg prof. Mrmaka o izobraževanju odraslih. Tudi na tem področju nimamo Slovenci velike tradicije, saj se je težnja po takem izobraževanju začela javljati v nekaterih zahodnih evropskih deželah že v 19. stoletju. Kako pomembno me- sto ima izobraževanje odraslih, nam dokazuje že dejstvo, da živimo v dinamični družbi, torej v družbi, ki se nenehno razvija in zahteva vse večjo izpopolnitev. V povojnem obdobju so v Jugoslaviji začeli s takim izobraževanjem, a je bilo, kot ga je Mrmak označil, »amatersko*, to pomeni, da je bilo predvsem masovno ne pa strokovno. S formiranjem raznih centrov, ki imajo nalogo, da izobražujejo tudi tiste, ki so šolo že dokončali, je prevladalo strokovno izobraževanje ali izpopolnjevanje v nekaterih strokah. Danes skušajo v Jugoslaviji uvesti tak sistem, ki bi omogočeval, da bi se človek, ki je že zaposlen, spet vrnil v šolski svet, z drugimi besedami, da bi prišlo do neke pravilne sinteze med delom in študijem. NA POBUDO INŠTITUTA ZA PREUČEVANJE PROMETA V EGS I Na univerzi tridnevni posvet o prometu v mestnih središčih 9 £ teč Pre tioi sta sta' Naraščajoča motorizacija povzroča vrsto organizacijskih, gospodar-skih in ekoloških težav - V nedeljo resolucija s konkretnimi predlogi V avli »Venezian* na gospodarski fakulteti tržaške univerze (ki je sicer zasedena, kakor poročamo na drugem mestu) se je včeraj dopoldne začel tridnevni mednarodni posvet o problemih osebnih in blagovnih prevozov na urbaniziranih območjih, ki ga organizira tukajšnji Inštitut za proučevanje prometnih vprašanj v Evropski gospodarski skupnosti v sodelovanju z raznimi mednarodnimi in italijanskimi organizaciji s področja prometa in pod pokroviteljstvom EGS in dežele Furlanije - Julijske krajine. Namen strokovnega posveta je v tem, da bodo izvedenci iz vse Evrope po primerjavi in preučitvi raznih posegov, s katerimi so se občinske in druge uprave lotile številnih problemov, ki se porajajo ob nezadržno naraščajočem prometu, izluščili predloge za ustrezne rešitve ter jih posredovali vodstvu EGS. Problemi, ki jih povzroča motoriza- cija, so organizacijske, gospodarske in ekološke narave. Urbanizirana območja v Evropi so namreč praviloma nastala iz starih srednjeveških obljudenih središč, ki predstavljajo danes »strogi center* vseh večjih mest. Ta središča, pa tudi njihovo okolico, so dobesedno preplavila osebna in javna vozila (danes kroži v državah članicah EGS 100 milijonov vozil, od tega 90 milijonov osebnih avtomobilov); promet se odvija po polževo, razpoložljivi prostor v javnih prometnih sredstvih je slabo izkoriščen, pa tudi na osebna vozila v prometu na urbaniziranih območjih pride poprečno le po 1,5 potnika. To pomeni, da so ustrezni stroški razmeroma zelo visoki, pa tudi onesnaženje zraka, ki ga povzročalo vozila v prometu, je pretirano Visoko glede na dejansko gibanje potnikov. Kar zadeva onesnaženje zraka, se je položaj še poslabšal s prehodom pri iiiiiiiiiiiiiiiiiniHMimmniinniiiiiiiiiiiimitiiMiiiiiiMiiiiMiimiiiiMiiiiiiMiiiuMiiiimiiMiMiMiiiiniiiiiiiiiiu POMEMBNA POBUDA SINOČI V KULTURNEM DOMU ODPRLI SO RAZSTAVO «IZ DOMAČE SKRINJE» V vhodnem foperju Kulturnega doma je bila sinoči odprta razstava s pomenljivim naslovom «Iz do-piače skrinje». že naslov sam pove, da gre za etnografsko razstavo predmetov, ki so jih naši slovenski ljudje v Trstu in v njegovi naj Mj neposredni okolici hranili na svojih domovih in uporabljali v vsakdanji rabi od raznovrstnega posodja in orodja do oblačil. Razstavo sta pripravila Odsek za zgodovino Narodne in študijske knjižnice v Trstu in pa tržaška folklor na skupina «Stu ledi». Odprta bo do 9. decembra, kar je dovolj dolgo obdobje, da si jo bo lahko ogledal vsak, ki ga zanima slovenska starožitnost na Tržaškem, pred- NA POBUDO PREDSEDNIKA GIIERSIJA SESTANEK NA POKRAJINI ZA ZAJEZITEV NASILJA Predlagana ustanovitev posebnega odbora za obrambo demokratičnih inštitucij Četrtkova fašistična provokacija pred študentskim domom je izzvala v demokratični javnosti val ogorčenja in upravičenih protestov. Med te spada tudi pobuda predsednika pokrajinske uprave dr. Lucia Gher-sija, ki je včeraj sklical sestanek na pokrajini z župani in predstavniki občin ter sindikalnimi pred- «Trieste» na krstni vožnji v LR Kitajsko Sinoči je odplu a iz Trsta na novo progo Italija - Kitajska 12.800-tonska ladja »Trieste*, last Tržaškega Lloyda. S tem bo po štiridesetih letih ponovno vzpostavljena nekdanja pomorska zveza med našo luko in pristanišči LR Kitajske, ki jo je Tržaški Lloyd vzdrževal vse do zadnje vojne. «Trieste», kateri se bo pozneje na isti progi pridružila druga ladja tukajšnje pomorske družbe «Serena», bo prispela sredi januarja v Huangpu (Kanton), kjer bo natovorila 1500 ton kavčuka, čaja in obrtniških izdelkov. Novo progo je Lloyd vzpostavil na osnovi nove pogodbe o gospodarskem sodelovanju med Italijo in LR Kitajsko, ki je bila podpisana 3. avgusta letos v Pekingu. DANES V ROJANU Slovenski in italijanski otroci na skupni prireditvi Pobudnik prireditve je rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje Ob mednarodnem letu otroka or-nizira danes rajonski svet Rojana, Grete in Barkovelj skupaj s tržaško pokrajino celodnevno prireditev, na kateri bodo sodelovale slovenske in italijanske šole, razne skupine in krajevna društva in organizacija. Gre za zanimivo in hvalevredno pobudo, saj se bodo na prireditvi srečali slovenski in italijanski otroci, ki bodo skupaj preživeli nekaj prijetnih uric. V vzdušju, ki zadnje čase vlada v našem mestu zaradi ponovnega netenja narodnostne mrž-nje s strani nekaterih dobro znanih krogov, je pobuda rajonskega sveti Rojana, Grete in Barkovelj še tolik'* bolj pozitivna in pomembna, %»' utrjuie prijateljstvo in enotnost •iovenskega in italijanskega prebivalstva in lahko pomeni tudi osnovo, na kateri se lahko razvije polnejše in plodnejše sodelovanje obeh narodnosti. Prireditev z naslovom »Skupaj na trf» se bo pričela ob 10.30 na dvo- rišču šole U. Saba s srečanjem slovenske in italijanske šole. Najprej bodo nastopili slovenski pevski zbori, nato pa bodo učenci in učitelji šole U. Saba prikazali razstavo o zelenih površinah. Sledile bodo skupinske dejavnosti: slikanje »mura-lesov*, risanje, igranje in poslušanje glasbe. Popoldne se bo prireditev nadaljevala na rojanskem trgu Tra i Rivi. Ob 14.30 bodo na vrsti izrazne dejavnosti: igrajmo se in slikajmo skupaj 0 temi »Kakšna bi morala biti moja četrt*. Ob 16.30 bo na sporedu koncert godbe rekreativnega centra »Brunner*, uro pozneje, pa bodo vsi udeleženci prireditve odšli v center »Brunner*, kjer bodo otrokom postregli s kakavom, nato pa bo sledil nastop glasbenega ansambla nižje srednje šole «F. Erjavec*. Ob 18.30 bo na sporedu ples, ob 20. uri pa bo zaključna prireditev večera z razpravo z naslovom: »Skupaj na trg - je mogoče?* stavniki, da bi se skupno domenili o enotni akciji, ki bi imela za cilj preprečiti nadaljnje vandalske izpade škvadrističnih tolp po našem mestu. Sestanka so se udeležili odbornik Gambassini za tržaško občino. Apostoli za miljsko, Depangher za devinsko - nabrežinsko, dolinski župan Švab, sindikalisti Degrassi za CISL, Trebbi za UIL in Pasi za CGIL ter pokrajinski odborniki Mar-tone (KPI) Volk (PSI), Brezigar (SSk), Devescovi (PSDI) in načelnika svetovalskih skupin Panizon (KPI) in Locchi (DC). Uvodoma je Ghersi označil četrtkov napad za enega od najhujših izbruhov nestrpnosti, ki so se pripetili zadnja leta v mestu, pozitivno pa je ocenil dejstvo, da je sodstvo odredilo arest treh fašistov. Udeleženci sestanki so ob koncu soglasno sprejeli tri predloge, s katerimi bi bilo mogoče zajeziti naraščajočo fašistično nevarnost v Trstu. Gre predvsem za ustanovitev posebnega odmora za obrambo demokratičnih inštitucij, pobudo za to pa naj bi prevzela tržaška občina ali pokrajina. Nadalje so se udeleženci sestanka zavzeli za posredovanje pri vladnem komisarju in kve-storju, da bi organi, ki jim je poverjena javna varnost okrepili nadzorstvo nad dobro znanimi fašističnimi pretepači, v okvir te akcije pa naj bi spadalo tudi zaprtje brloga Fronte deli agioventu v Ul. Padui-na. Naposled so še poverili predsedniku pokrajine nalogo, da se sestane s tržaškim sodstvom, kateremu naj bi predočil soglasno zahtevo prebivalstva in demokratičnih političnih sil po pravočasnem in temeljitem pregonu vseh tistih, ki hočejo zasejati s svojim početjem nasilje in nestrpnost v naših krajih. ODLOČEN PROTEST PROTI FAŠISTIČNEMU DIVJANJU Dan po «črni» provokaciji študenti zasedli univerzo vsem pa bi bilo koristno, da bi si jo organizirano ogledali učenci m dijaki slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem. Odprtju razstave je prisostvovalo večje število ljubiteljev občudovalcev in zbirateljev predmetov, ki pričajo o naši avtohtonosti na teh tleh in o življenju ter navadah in običajih v niti ne tako davni preteklosti, prav tako pa tudi ljudje, ki se na Tržaškem in Goriškem poklično ali ljubiteljsko ukvarjajo z etnografijo. Prisotne je v imenu organizatorjev pozdravil ravnatelj Odseka za zgodovino Milan Pahor, ki je med drugim dejal: «Razstavc želi dati vpogled v bližnjo preteklost in pokazati, kako je slovenski človek javnih vozilih od električne k M slovi vleki, kar velja skoraj z* v' večja mesta v Evropi. v J Da bi se stanje še poslabšal«' M poskrbela naftna kriza, tako d* J danes vse javne uprave, ki oPr'l ljajo prevozne službe, otepajo z |l| raščajočimi primanjkljaji. Ide* I rešitev bi bila v tem, da bi zn8l| povečali število podzemnih želeji ki nudijo potnikom skoraj enal . dobnosti kakor osebna vozila, 'Jr dar le malokatera mestna ali 0*5 ska uprava premore finančna 0 J) itie; !i. ni 18. V P gle jev gla Ha Cia nav Por l C Pin *. hid stva, potrebna za gradnjo taKi železnice. Vsaj delen povratek | električnim vozilom v javnem ffj tak^l fte gle metu je ob sedanjih izkušnjah & raj neizbežen, kakor se zdi * ai bežna tudi zapora mestnih sreO^I romeh za osebni avtomobiiski piu.*-- ^ posameznih mestih v Evropi s0 J teh problemov lotili z raznim' štrumenti in posegi, namen trid"eJ J Bet sto Ve: si* Vsi nega posveta pa je prav v tem. izbere tiste rešitve, ki bi ornog' ^ le čim boljšo ureditev promet* čim večje varčevanje z energij0' Na včerajšnji otvoritveni posti v avli «Venezian» so okrog ^ zbranih strakovnjakov pozdra J i vl v tai dekan tehnične fakultete Čocco, , Idil činski odbornik Gambassini, deZU te, odbornik za industrijo in trg®**! Rinaldi, podpredsednik deželo™ | ns štandreških otrok Vprašanje prevoza štandreških 0-trok v goriške sole je zaenk-at rešeno. Tako nam je sporočil predsednik rajonskega sveta Walter Reščič. Občinska uprava je namreč sklenila, začenši od ponedeljka, u-vesti redno avtobusno progo. Avtobus bo odpeljal ob 7.30 z glavnega trga v Štandrežu, preko Pilošča ter člani: Marjan Terpin, Silvan Golob in Igor Černič. Že iz sestave odbora je razvidno, da člani niso samo Števerjanci, ampak tudi vaščani, ki so se iz najrazličnejših razlogov izselili iz vasi. Na prvi seji so se tudi pogo^r-jali o pobudah, s katerimi bi pritegnili kar največ vaščanov k sodelovanju. Tako so se odločili za razpis natečaja za najboljši barvni diapozitiv o jeseni. Prosveta Prosvetno društvo «Naš prapor* s Pevme - Oslavja priredi v soboto, 17. novembra, ob 20. uri v gostilni na Oslavju vsakoletno martinovanje. Prijave sprejemajo v Pevmi Mira Sošol in Štefanija Bensa, na Oslavju pa Berta Pintar do torka 13. t.m. Razstave V razstavni galeriji «11 Torchio* v Gorici bodo drevi ob 18.30 odprli razstavo krajin mladega furlanskega slikarja Edoarda Pirusela, ki živi in dela v Gorici. Odprta bo do 23. novembra. Razna obvestila Pod pokroviteljstvom goriške pokrajinske uprave bo v torek, 13. novembra ob 18. uri posvet o uživanju in razširjenosti mamil med mladino. Posvet je pripravilo goriško zdravniško združenje. Doberdobski občani, rojeni leta 1923, priredijo danes zvečer, martinovanje v gostilni pri Vitoriji (Andreju) v Doberdobu. Slovensko planinsko društvo Gorica sporoča, da bo avtobus, ki bo jutri peljal izletnike v Lipico, vozil po naslednjem voznem redu: odhod s Travnika v Gorici ob 13.30, iz Podgore ob 13.35, iz Štandreža ob 13.45, iz Sovodenj ob 13.50. Avtobus se bo ustavljal na običajnih postajah. Klub neporočenih priredi danes, 10. novembra, ob 20.30 martinovanje v gostilni pri «Sirku» na Ple-šivem. Prijave sprejemajo na sedežih kluba ali pri «Sirku», tel. 60 531. Kino ŠE 0 LOVU NA PODROČJU KRASA Dežela ne more prepovedati lova v kraškili rezervatih Za to nima zakonske osnove, trdijo lovci, ki bedo spor skušali zgladiti s posredovanjem odvetnikov • Na lastno pest so se odločili, da bodo v tem času spoštovali premirje V četrtek, 8, t.m., smo poročali o nezadovoljstvu, ki ga je sprožil sklep deželne uprave o prepovedi lova na področju kraških naravnih rezervatov, ki jih predvideva zakon Belci. Ukrep med drugim zadeva tudi obsežno področje v okolici o-berdobskega jezera ter manjše območje v tržiški občini. Vest, ki jo je razširila pokrajinska uprava, o-ziroma pristojno odborništvo, pa ni povsem točna. Tako zagotavljajo člani pokrajinskega lovskega odbora, ki trdijo, da dežela nima zakonske osnove, na podlagi katere bi lahko prepovedala lov na področju kraških rezervatov. Ravno nasprotno: za prekinitev lova, vsaj kar zadeva lovišča na področju goriške pokrajine, so se izrekli lovci sami, v pričakovanju, da pride do skorajšnje razjasnitve položaja. Včeraj sta nas obiskala predstavnika pokrajinskega lovskega odbora, v katerem je tudi predstavnik Društva slovenskih lovcev v Furlaniji - Julijski krajini ter nas podrobno seznanila z dejanskim položajem, ki ga bomo skušali prikazati v strnjeni obliki. Zadevo je pravzaprav sprožilo pismo deželnega odborništva za kmetij stvo in gozdarstvo z dne 13. avgusta letos, ki opozarja, da je prepovedan lov na področju kraških naravnih rezervatov, ki jih predvideva zakon Belci. V tej zvezi naj bi pristojni lovski organi poskrbeli za namestitev ustreznih opozorilnih znakov, Mimogrede: zakon Belci je bil odobren že leta 1971. Kmalu zatem se je sestal goriški pokrajinski odbor za lov, ki je na seji 4. septembra zadevo preučil z vseh zornih kotov ter nekaj dni zatem s pismom deželnemu odborništvu zavrnil prepoved. Na odgovor ni bilo treba dolgo čakati. Že 21. septembra je odborništvo vnovič potrdilo veljavnost prepovedi 'ova ter navedlo daljšo 0-brazložitev. Nakar se je 15. oktobra vnovič sestal pokrajinski lovski odbor. Zasedanja se je udeležila tudi večja skupina, predvsem slovenskih lovcev in kmetovalcev. Odbor je sklenil sklicati sestanek s pristojnim odbornikom, kar se je dejansko zgodilo *e 29. oktobra. Medtem So začeli spor reševati tudi po legalni poti. Predstavniki goriških lovcev so se za posredovanje obrnili do odvetnika Battella, Tržačani pa imajo dva druga zagovornika. Deželni odbornik za kmetijstvo gozdarstvo in hribovsko gospodarstvo, E-milio Del Gobbo, se je obvezal, da bo čimprej sklical sestanek med zagovorniki lovcev ter nače'nikom deželnega legalnea urada. Do sestanka še ni prišlo, pač pa se je v ponedeljek, 5. novembra, vnovič sestal pokrajinski lovski odbor v Gorici. Na sestanku so preučili celotno zadevo, prizadeti lovci (v glavnem gre za doberdobsko lovsko družino) pa so se samostojno odločili, da bodo, v pričakovanju razjasnitve položaja, prekinili lov. Kdo ima prav v sporu? Lovci trdijo, da ni zakonske osnove, na podlagi katere bi dežela, ne glede na državni zakon o rezervatih, lahko prepovedala lov. Zakon Belci namreč prepušča deželni upravi izdajo omejevalnih predpisov in drugih norm, kar >a se v sedmih, oziroma osmih letih še ni zgodilo. Prav tako ni dežela poskrbela za izdajo zakona o spremembi obsega lovišč. Poleg tega pa je v celotni zadevi še vrsta dokaj nejasnih točk, ki jih bodo najbrž reševali kar precej dolgo, medtem pa bo najbrž že mimo lovska sezona. Toliko v pojasnilo. skem prostoru .je socialdemokratsko vodstvo stalno kazalo nezanimanje za vprašanja slovenskih kmetov in razni poiskusi, da bi se stranka s temi vprašanji soočala ter jih povezala z gibanjem delavcev, so se izjalovili. Še največ razumevanja za ta vprašanja je bilo na Goriškem, kjer je dr. Henrik Tuma od leta 1908 dalje postavljal kmečka vprašanja v ospredje tukajšnje deželne organizacije jugoslovanske socialdemokratske stranke. Tuma ie ta vprašanja postavljal tudi na letnih socialdemokratskih shodih v Ljubljani, a brez uspeha. Na Goriškem pa so se v letih tik pred orvo svetovno vojno ustanovile nekatere kmečkodelavske zadruge in zveze. Tumova prizadevanja so bila razumljiva, saj je petdeset odstotkov slovenskih kmečkih nosest-nikov živelo v nemogočih razmerah in si jih lahko izenačeval s prole tarskim delavstvom. Boris Gombač pa je analiziral položaj v vsej Primorski deželi, a še posebej o Trstu v letih ored prvo vojno. Trst se je v zadnjih desetletjih pred prvo vojno izredno gospodarsko razvil. Ta gosno-darski razvoj je priklical v mesto, ki je bilo po važnosti drugo evropsko pristanišče, veliko število priseljencev. V glavnem so bili to ljudje iz slovenskih dežel, v Trstu so se zaposlili kot delavci in se tako proletarizirali. Aktivno so se vključili v socialistično politično in sindikalno gibanje in to se je delilo v slovensko in italijansko stranko, vsaka s svojo organizaci jo. Enotni so bili le zunanji nastopi in volitve. Vendarle pa je kmalu po izrednem socialističnem volilnem uspehu leta 1907, prišlo do razcepov v socialističnih vrstah, tako na italijanski kot na sloven ski strani; nastali sta delavski organizaciji ki nista imeli nič več skunnega s socialisti. V okviru slovenskega narodnostnega gibanja se je ustanovila Narodna delavska organizacija, ki pa je bila organizacijsko uspešna le nekaj let. Delavstvo, tako slovensko kot italijansko. je kmalu pustilo organizaciji, ki sta bili domeni nacionalnih strank in se še bolj enotno vključevalo v socialističnem gibanju, ki je pri nas zanimivo prav od svojega začetka zaradi te dvojne na rodnostne identitete. Tudi v italijanskih nublicističnih krogih malo vedo o prvem socialističnem glasilu, ki je izhajalo ob začetku stoletja na Goriškem, to je o pokrajinskem glasilu «Nuova idea*. je dejal Drago Sedmak, kustos Goriškega muzeja. To glasilo je izhajalo nekaj let, opozarjalo .je na slabe razmere delavstva na go-riškem in pretežno v italijanskem delu dežele. Ni pa moč dobiti jasne slike o tem listu in na splošno o takratnem delavskem gibanju v Gorici, saj niso ohranjene vse številke in tudi druge dokumentacije je zelo malo. Popoldne se je srečanje nadaljevalo z drugimi poročili, ki so zadevala obdobja med vojnama in med narodnoosvobodilno borbo, prav tako bo medvojno in povojno ob- v industrijsko Cono, na Jeremitišče Dr. F. Rosman je prikazal stališče jugoslovanske socialdemokratske stranke na Slovenskem do kmečkega vprašanja. V 'dsredttjeift stovwo '^ato po Tržaški in po Ulici Terza armata do Ulice Alviano. Občina bo uvedla jutranjo vožnjo tudi za otroke, ki obiskujejo šolo v Ulici Žara, Avtobus bo odpeljal ob 8.15 iz naselja Ises na Pilošču s postajališči pred domom Andreja Budala, na glavnem trgu, v Mihaelovi Ulici. Za obe progi velja mesečna abonmajska izkaznica (4000 lir). Zaenkrat še ni poskrbljeno za povratno vožnjo (zaradi različnega urnika na šolah) vendar bodo tudi to vprašanje v kratkem času zadovoljivo rešili. Upati je, da bodo dijaki, že od ponedeljka dalje, izkoristili mo-nost, ter se v velikem številu po-služili avtobusa. Gorica VERDI 17.00—22.00 «Ratatapian». M. Michetti. Barvni film. CORSO 17.30-22.00 Walt Disney «Un maggiolino tutto matto*. VITTORIA 17.30-22.00 «Quella por-no - erotica dl mia moglie*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 «Uno sce-riffo extraterrestre». PRINCIPE 17.00-22.00 «Profezia». J\ovn Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) 18.00—20.00 »Gusar*. Ameriško - španski film. SVOBODA (Šempeter) 18.00-20.00 «žival». Francoski film. DESKLE 19.30 »Zapeljevanje*. Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 22-68. SINOČI V OBČINSKEM SVETU Polemična razprava o spremembah v odboru Fr,'isti besni proti spomeniku jugoslovanskim partizanom na pokopališču v Gorici Resolucije z zahtevo o takojšnjem odstopu celotnega odbora, ki so jo v začetku nocojšnje seje skupno predložili svetovalci PLI, PSI, KPI, SSk in PRI ni župan hotel dati na glasovanje. Vsaj v začetku seje ne. Zaradi tega so svetovalci postavili običajna vprašanja. Teh je bilo kar precej, ker se ni občinski svet sestal več kot mesec dni. Fašistu Coani ni bilo všeč, da se je gori-ška občina udeležila manifestacije ob odkritju spomenika padlim jugoslovanskim partizanom in je stresel v s -ojem govoru kopico običajnih protijugoslovanskih izpadov. Župan De Simone pa je odgovoril, da je šlo le za izvajanje mednarodne pogodbe in da je občina spomenik prevzela v varstvo, kot se spodobi v teh primerih. Nato so se oglasili z raznimi vprašanji svetovalci Piani, Tuzzi, Braj-nikova (hotela je vedeti, kako je z odprtjem štandreške telovadnice), Mermolja (zahteval je finančno podporo občine zr pomoč ljudstvu Ni-karague) Paulin (hotel je vedeti, kdaj bodo razširili štandreško pokopališče), Fornasir, Coceani, Del Ben. Zatem se je pričela razprava o odstopu odbornika Lucianija. Ko poročamo je razprava še v teku, je zelo živahna in polemična. O na- daljnjem poteku seje bomo podrobneje poročali jutri. Čelno trčenje dveh avtomobilov v Zdravščinah Tri osebe ranjene in precejšnja gmotna škoda. Tak je obračun prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj, nekaj minut pred deveto uro na pokrajinski cesti z Zdravščinah, kjer sta čelno trčila dva avto mobila. Najbrž je nesreči botrovalo deževno vreme, saj je bila takrat cesta mokra in spolzka. Trčila sta fiat 128, ki ga je v smeri iz Gorice proti Zagraji' vo zil Maks Brajnik, uslužbenec, doma iz štandreža, Mihaelova ulica 264 ter fiat 126, ki ga je v nasprotni smeri vozila Giannina Balduit iz Torviscose, Ulica Arsa 8. Poleg nje je sedela še Fides Virgolin iz Ro-mansa. Najhuje se je poškodovala prav Virgolinova, ki se bo morala zdraviti 40 dni, v 20 dneh bo okreval Brajnik, medtem ko bo Baldui-tova ozdravela v desetih dneh. Tako Balduitova kakor Virgolinova sta bili namenjeni na goriško sodišče, kjer naj bi se vršil proces zaradi dogodkov v tovarni Snia v Zdravščini, med stavko, maja leta 1974. Zaradi nesreče so proces odložili. Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga ALBINA SAKSIDA vd. BERLOT Pogreb bo danes, 10. novembra, ob 14.30 iz mrliške veže goriške bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Rupi. Sinovi in hčerke z družinami Rupa, Dol, Gorica, 10. novembra 1979 Otrok od rojstva do mladostništva Risba, sredstvo spoznavanja otrokove duševnosti Pri tretjem letu prehod iz čečkanja v simbolično risanje, po šestem pa nastopi razdobje pripravljanja na realistični način izražanja Poleg dedne zasnove in življenjske starosti vpliva na otrokov razvoj okolje. Že od rojstva dalje o-trok posrka vase vse kar vidi. sliši in čuti: duševna stanja, veselje, žalost . . . Vsako vedenje odraslega je za otroka vredno pozornosti, in da bi se temu zadržanju prilagajal, še in še prilagaja lastno obnašanje. Zaradi tega so nadvse pomembni bodisi količina kot pogostnost in kakovost besednega izražanja v družini, navada naj se lastna doživetja sproščajo o-stalim članom, mentaliteta staršev, njihova agresivnost ali strah, ali pa umerjenost napram zunanjosti. Poleg tega družinskega vzdušja vpliva na otrokov razvoj tudi fizično okolje v katerem živi. Tu se dobesedno nanašamo na stanovanjski prostor, na število sob, na stene, na vrt... Dozorevanje otroka poteka v obveznih razvojnih fazah, katerih zaporedje je natančno določeno (n.pr. otrok se ne bo naučil hoje dokler si ne bo osvojil faze plazenja). Količina in kakovost spodbud, ki jih otrok dobiva od okolja, imajo pomemben vpliv na po-sjiešck ali upočasnitev razvoja v teh fazah. V procesu razvoja in osvajanju okolja pride otrok nujno do prvih prepovedi in omejitev (ne vtikaj, prste v stikalo, pusti pri miru štedilnik . . .), ki povzročajo v otroku konflikte. Ti postanejo spodbuda za nove načine izražanja. Eden teh načinov je likovno izražanje. Že od nekdaj je človek čutil potrebo, da svoja doživljanja, čustvovanja, svoj notranji svet izrazi tudi v risbi. Otrokom pa je risanje kot način prikazovanja svoje osebnosti še posebej blizu, saj so mu drugi načini zaradi zahtevnosti manj dostopni. Zato otrok v risbi izrazi tisto, česar ustno ne zna izraziti, ali pa ga okolje pri tem ovira. Pri razumevanju otrokove risbe moramo poznati nekatere zakonitosti tega načina izražanja. Otrokovo risanje ima svoje razvojne stopnje, ki so vezane na kronološko starost otroka, inteligetnostni razvoj in na okolje. Prva stopnja likovnega izraža-nia je čečkanje. Otrok presenečen ugotovi, da svinčnik pušča na papirju sledove, potreba po gibanju pa ga sili v to, da to dejavnost ponavlja. Take čačke še nimajo svoje vsebine. Če otroka vprašamo kaj je narisal nam ne bo dal odgovora. S čečkanjem prične otrok nekako v 18 - 20 mesecu starosti. Ob koncu drugega življenjskega leta zaključi to fazo in preide v likovno izražanje, ki je vsebinsko bolj določeno, oblikovno pa je še nejasno. S tem preide otrok v novo stopnjo — simbolično risanje. Sedaj lahko otrok v risbi izrazi tudi že zahtevnejša duševna stanja kot so n.pr. ljubosumje, jeza, žalost, veselje . .. Prehod iz čečkanja v simbolično risanje se pojavi nekako pri treh letih in traja tja do 6. leta. V tem obdobju je otrokovo risanje pogojeno z načinom njegovega spoznavanja sveta, ki je usmerjeno predvsem v dojemanje celot. Zgodi se, da posameznih sestavnih delov, čeprav bistvenih, otrok niti ne opazi. Odraslim se take pomanjkljivosti v risbah večkrat zde površnost in zato otroka kritizirajo ali pa skušajo usmerjati v risanje po realnosti. Malček se takemu usmerjanju upira saj vseh podrobnosti ne doživlja in niti ne opazi. Otrok predmeta ne bo nič boljše narisal, čeprav ga bo opazoval pred sabo, saj riše predmete po predstavi, ki jo ima na podlagi izkušenj, ne pa na osnovi tega kar neposredno gleda. Risbe so na nek način kot sanje. Tako kot v sanjah lahko o-trok v risbi brez zavor izrazi svoja spoznanja, probleme, strahove, zaskrbljenosti. Risba postane tako ne le sredstvo oblikovanja osebnosti, ampak tudi sredstvo spoznavanja otrokove duševnosti. Glede na to bova podali nekaj primerov povzetih iz dela, ki teče že tretje leto v slovenskih šolah na Krasu. Otroci so lahko izbirali temo obravnavanja. Izbrali so temo družina, strahovi. Otroški vrtec in šola težita k uniformiranju otrok v risanju po modelu. Učijo jih risati predmete in osebe po določenih shemah, ki odgovarjajo realnosti. Ker sta otrokom model ali shema vsiljena od zunaj, otrok v njih ne izraža svojega čustvenega odnosa do narisanega, izdelki so zaradi tega enolični, serijski, brez čustvene vsebine. Otroku tako zatiramo vso ustvarjalnost v izražanju. Nasilje obstaja v tem, da likovni izdelek otroku popravljamo in mu v risbo vnašamo elemente, ki so tipični za naslednjo fazo realistične ribe, ki jo otrok zmore šele kasneje. Ob takem sistematičnem popravljanju, sicer z dobrim namenom, da bi otroka čimprej privedli do »pravega risanja* mu dušimo željo po likovnem izražanju in mu omajamo zaupanje v to, da ga odrasli sprejemajo takega kot je in, da ga preko tovrstnega izražanja želijo razumeti. Tako že v tej zgodnji fazi pride do prekinitve tiste tenkočutne komunikacije med otrokom in odraslim. Otrokova potreba, da ohranja naklonjenost odraslih, saj je od njih odvisen, ga sili k temu, da posnema vsiljene mu vzorce likovnega izražanja, ker je zanje pohvaljen in tako prehitro formalizira in uniformira svoje risanje. To je eden od načinov kako vzgajamo bodoče odrasle, v katerih bo samozavest slonela na tem, da so čim bolj podobni drugim predvsem v tistih oblikah vedenja in izražanja, ki so odsev o-riginalnosti in enkratnosti posameznika. Ce v fazi čačke nam otrok ni znal povedati kaj je narisal, tri do štiri letni malček bo narisal n.pr. krogec in nekaj črt in nam razložil, da je krogec mama ali oče, karkoli si on predstavlja, hkrati pa nam bo tudi znal povedati, če je narisana oseba ali predmet dobra oziroma hudobna... ražanje, ki ga zasledimo pri o-troku po devetem letu. Otrok poudarja predvsem tiste elemente na risbi, ki pomenijo zanj novo spoznanje o predmetu in odnosu med njimi. Pojavi se globinsko risanje, velikostna razmerja dobivajo ustreznejše dimenzije — vse to pa je posledica pospešenega razvoja logičnega mišljenja v tem obdobju. Kakor sva že omenili lahko u-porabljamo risbo kot dobro sredstvo za spoznavanje otrokove duševnosti, tudi tiste, ki je po navadi zaradi družbene kontrole sicer ne izražajo. Otroci si po navadi ne upajo kritično govoriti o svoji družini, učiteljih in o tistih od katerih so odvsini. Med risanjem otrok pozabi na to samokontrolo. Ta samokontrola se še posebej zniža pjri projekcijskem risanju. če n.pri pritegnemo pozornost otroka na lastnosti raznih družinskih članov in nato te lastnosti prenesemo v živalski svet. bomo dobili nekaj podobnega: hudoben kot lev, potrpežljiv kot krava, strupen kot kača . . . Otrok bo narisal družino v obliki živali in nato brez zadržkov nakazal s puščico kdo ima koga najraje. Tako dobimo preko risbe vpogled v otrokovo doživljanje svoje družine. Na podoben način se lahko pomaga otroku, da izrazi sicer družbeno nesprejemljiva čustva odpora in jeze do staršev, ali pa neizrečene želje po večji pozornosti in ljubezni. S tem, da otrok likovno uprizori nedovoljena čustva se že nekoliko sprijazni z njimi in jih ne doživlja več tako [ dramatično. Risanje deluje tudi terapevtsko kadar otrok v njej izraža svoje konflikte, strahove in podobno. V šolah smo se pogovarjali z otroki o njihovih strahovih, stiskah in neprijetnih doživetjih. Otroci so nato te občutke najprej grafično ponazorili, nato strahove izdelali iz cunj in naknadno še uprizorili v igrici, ki so jo sami sestavili. V večini primerov so otroci te strahove kasneje tudi premostili. Strah otuiA/4/ »Najprej se ustrašim v hrptu. Začne mi se kot da bi se zlomil* (izvirno otroško besedilo) «Jaz se zelo bojim pajka in si mislim da bo prišel ponoči, kadar sem hudobna. Da ga premagam, tečem k mami.* OB 25-LETNICI LJUBLJANSKEGA PODJETJA Sodelovanje med «Medexom» in podjetjem «Primorje» Petindvajset let je uspešnega poslovanja so letos proslavljali v ljubljanskem podjetju Medex, ki skrbi za pripravo in prodajo čebeljih pridelkov. To podjetje, ki je vodilno v Jugoslaviji in tudi med najbolj znanimi v Evropi, se iz leta v leto širi. V podjetju je danes zaposlenih neposredno ali v kooperanstvu 250 ljudi, dobiva pa čebeljne pridelke približno 8.000 čebelarjev v Sloveniji. Razveseljivo je dejstvo, so nam povedali zastopniki podjetja, da se število čebelarjev iz leta v leto veča. Ker imajo med svojimi odjemalci tudi trgovsko podjetje »Primorje* v Novi Gorici, v sklopu katerega so trgovska podjetja na področju Severne Primorske, so se zastopniki Medexa pogovorili prejšnji dan s prodajalci v trgovinah «Primorja». Tako so prodajalcem strokovnjaki iz Ljubljane obrazložili kako posluje njihovo podjetje in marsikoga je zanimalo predvsem dejstvo kako pridelajo med in druge čebeljne pridelke. V Ljubljani imajo svoj laboratorij. Center za bio-tiko. Tu so pričeli temeljito analizirati čebeljne pridelke. Tako ne prodajajo samo medu marveč celo vrsto zdravil, poživil in tudi zobno pasto s propolisom. So na svetu prvi proizvajalci te zobne paste Ker nekaterim med ni všeč so razne pridelke predelali v sirupe, tablete in kapsule. V zadnjem času so pripravili tudi pridelke kjer so medu dodali zdravilna zelišča. Na predavanju, ki je bilo v Novi Gorici, je bilo precej govora o apiterapiji, o apipreventivi in tudi o uspehih takega zdravljenja. Seveda bi bilo odveč, da bi v našem časopisu pisali o apiterapiji. Imamo pa knjige, tudi v slovenskem jeziku, s katerimi se lahko podrobneje seznanimo z vsem tem. Naj povemo za zaključek še to, da dobimo lahko izdelke «Me-dexa» tudi v Italiji, saj je so njihovi pridelki prodrli tudi v našo državo., Te pa dobimo zlasti v lekarnah. M. W. Kako otrok sproščeno dojema odnose v družini NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ Dolar je spet v težavah zlato in marka silita navzgor i Glavonožec V tem obdobju v otrokovi risbi dominira tematika hiše, drevesa in človeka. Človek je narisan na stopnji glavonožca (glava in iz nje izhajajoče noge). V obdobju od šestega do desetega leta se pojavljajo nekatere spremembe v otrokovi risbi, ki pomenijo izpopolnitev prejšnje stopnje simboličnega risanja. Narisani predmet otrok opremi s posameznimi podrobnostmi, ki jih prej še ni zapazil. Ta izpopolnitev pa še ni takšna, da bi lahko govorili o realistični risbi. Značilno za to fazo prehoda k realistični risbi je, da v risbo vnaša že nekaj dinamičnosti, osebe so v gibanju, list je napolnjen tako spodaj, kot zgoraj in po sredi. .. Medtem, ko je v prejšnjih obdobjih v risbi poudarjal predvsem tiste elemente, ki jih je doživljal -preko čutov in zaznav, v naslednjem obdobju realističnega risanja prevladuje racionalno iz- Valutna tržišča so bila ta teden pod vplivom dogodkov v Iranu in novih napovedi o podražitvi nafte_.V,.nekaterih, državah. Kot o-bičajno ob takih prilikah, se je dolar začel majati, ker je trenutno edina svetovna deviza, v kateri obračunavajo surovine, nafto in ostale valute, obenem pa tudi zlato, ker se ameriška zunanjetrgovinska bilanca stalno slabša. Kot protiutež padanja dolarja smo bili priča dražitvi zlata in nekaterih trdnih valut, med katere spadata nemška marka ter švicarski frank. Dolar je padel v enem tednu za dober odstotek in velja zdaj 827 lir, 1,78 marke, 1,63 šv. franka in 240 jenov. Te dni so bile v Teheranu hude demonstracije, na katerih je ljudstvo zahtevalo od ameriške vlade, da izroči Iranu odstavljenega šaha in njegovega ministra. Kot znano, se šah v teh dneh zdravi v neki ameriški kliniki. Demonstranti no celo zasedli ameriško in britansko ambasado ter grozili z zaporo petroleja nasproti ZDA. Sedanja iranska vlada ni ostala gluha za te zahteve in je že naznanila, da odslej ne bo več izvažala surovega petroleja Združenim državam Amerike. Prav te dni je tudi Nigerija pritisnila na dolar in sicer z objavo sklepa o podražitvi petroleja. Ameriška vlada tudi ne miruje in se brani. Najprej je prodala na dražbi skoraj dvojno količino zlata kot običajno, to pa je obvarovalo dolar le za en teden. Ameriške banke so povišale obresti na posojila najboljšim klientom (prime rate) na 15,5 odst., kar pa je že negativno vplivalo na dolar. Previsoke obresti- namreč slabijo valuto, ker so odraz hude inflacije. Kaj bodo storile zdaj ZDA V Verjetw#sjim preostaja še ’aSdn$if «tehnična» rešitev in sicer, da posežejo po kreditih «swabs», ki so jih odobrili ZRN in, Švica. Zlato je padlo ob zaključku prejšnjega tedna na borzah na 272 dolarjev za unčo in sicer zaradi znatne prodaje te kovine na dražbi ameriškega zakladnega ministrstva. Že v ponedeljek pa se je rumena kovina okrepila in zlezla na 280 dolarjev. V torek je postal vzpon nezadržen in so kotacije dosegle 384 dolarjev za unčo, v sredo pa kar 394. Napovedujejo spet ceno 400 dolarjev, seveda če medtem ZDA ne bodo česa resnejšega ukrenile. Nalogi o nakupih prihajajo predvsem iz Švice, kjer verjetno prodajajo zlasti države izvoznice nafte dolarje in funte za zlato. Švicarski frank se je okrepil za poldrugi odstotek in velja zdaj že več kot 505 lir. Verjetno se sedaj kapitali spet prelivajo v Švico in sicer zaradi delne sprostitve pri tujih naložbah, majhnih formalnostih pri trgovanju z zlatom ter tudi zaradi dejstva, da so ta teden povišali v Švici eskontno mero od 1 na 2 odstotka. Marka se spet krepi in sicer je poskočila za dobrega pol odstotka. V to valuto imajo operaterji posebno zaupanje, zlasti med dolarsko krizo. Naval na marko bi bil gotovo še močnejši, če se ne bi ta valuta skrivala v evropskem denarnem sistemu za drugimi šibkejšimi valutami. Trenutno sta na dnu te skupine holandski 1'lorint in belgijski frank. Britanski funt se spet bori pred razvrednotenjem. Za eri dan je padel celo na 1708 lir, kar je bilo ‘celo nižja kotacije- febfc^za irski funt, ki je ostal po vstopu v evropsko superkačo zasidran na razmeroma nizki ravni. Lira zaseda v evropskem denarnem sistemu celo prvo mesto, čeprav v notranjem gospodarstvu ni vse v najboljšem redu. V zadnjih mesecih je italijanska valuta zelo trdna in sicer zaradi znat nih valutnih rezerv, predvsem od turizma, pa tudi zaradi vstopa v evropsko valutno kompozicijo. (srs) VZHODNOEVROPSKE VALUTE V TRSTU 9. 11. 1979 Sovjetski rubelj 192,- Poljski zlot 6,80 Češka krona 30,- Madžarski forint 23,50 Romunski lej 25,25 Bolgarski lev Turška lira DRAGOCENE KOVliVE 8. 11. 1979 Nakup Prodaja ZLATO Milan (g) ZLATO 10.400 10.500 London (unča) 388,75 dol. 390,75 SREBRO Milan (kg) PLATINA 435.000 445.000 Milan (g) 13.750 14.050 NAKUPNA CENA TUJIH VALUT Trst Celovec Ziirlch Beograd 9.11. 8.11. 8.11. 9.11. Ameriški dolar 815,- 12,60 1,64 18,58 kanadski dolar 675,- 10,55 1,38 15,52 Nemška marka 455.- 709,- 91,75 1038,97 Holandski florint 410,- 636,- 82,50 934,07 Belgijski frank 26,80 42,70 5,55 63,08 Danska krona 154,- 237,50 31,20 349,94 Švedska krona 192,- 296.- 38,80 439,15 Norveška krona 162.— 251,- 32,75 371,59 Francoski frank 194,- 300,40 39,20 440,52 ttalilanska lira . 1,52 1,967 2 .A Angleški funt 1710,— 26,06 3,45 38,90 Ii—-1 funt 1620,- — — — Švicarski frank 498,- 774,20 — 1125,61 Avstrijski šiling 63.50 — 12,78 143,78 Japonski jen 5.44 5,25 — — Avstralski dolar 865 — — 1,81 20,33 španska peseta 11,50 18,60 2,37 ► Portugalski eskudo 15.- 22.- 3,24 — Jug. dinar mali 36,- 55,- 7,70 — veliki 37 — 56,- 7,70 — Grška drahma 18,25 28,— * 42,77 w E ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Apokalipsa živali 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 17.00 Tibetanski zvon: Železni konji 17.55 Veliki samotarji, dok. 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz parlamenta 19.20 Družina Smith — TV film Visita a domicilio 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Fantastico Glasbeni program v sodelo- vanju z Loterijo Italija, vodijo: Beppe Grillo, Loretta Goggi in Heather Parisi. 21.55 Potovanja Charlesa Danvi-na, 1. del Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Nova Ze- Drugi kanal 12.30 Sem jaz, \Villiam! 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Iz našega žepa 14.00 Dnevi Evrope 14.30 Odprta šola: Tednik vzgojnih problemov 15.00 Iz evrovizije: Rugby: Škotska landija Verona: Trofei equestri Program za mladino 17.00 Kraji, kjer so živeli: Vivaldi v Benetkah 17.40 Piaceri 18.15 Sereno variabile Tednik o turizmu-in prostem času 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 DNEVNIK 2 — Dribbling 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Organizacija — TV nami-zatika, 1. del — Inizio di una carriera 21.35 Ciao Marco Potovanje v Ferrerijeve črne pravljice: Una storia moderna: l’ape regina — film Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV | [ Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Jakec in čarobna lučka 8.20 Vrtec na obisku: Kupite vroči kostanj 8.35 S. Makarovič: Vrček * razbije . 8.50 Tehtnica za natančno tek tanje 9.20 Pisani svet: Živalski vrt , 9.55 Ponos preteklosti — optii* zem prihodnosti 10.25 625 ^ 11.05 A. Tolstoj: Trnova pot, ™ nadaljevanka 15.45 Poročila 15.50 Kid in druščina, vzhodnonemški film 17.40 Sagarmatha . (vzpona na Mount Everest) 18.35 Naš kraj : 18.45 Človek naš vsakdanji, .1®' moristična oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 N. Collins: London je moj. TV nadaljevanka 20.50 Kako se oblačimo 21.00 Zvezda je rojena, film 23.15 Informativna oddaja TV kažipot Koper 19.30 Otroški kotiček: Potovanj v svet lutk 19.50 Stičišče 19.58 Dve minuti 20.00 Risanke 20.15 TV DNEVNIK 20.30 Pogubna zvezda — film Režija: Kurt Maetzig; i£ra' jo: Michail N. PostnikoV. Gunetr Simon, Oldrich Luke5 21.50 Italija z neba: Toskana, 2. del 22.30 Pregled sporeda za prihodnji teden Zagreb 17.35 TV koledar 17.45 Pet plus 18.45 TV kabaret 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Celovečerni film 21.45 TV DNEVNIK ŠVICA 16.45 La strada ferrata — film 19.25 Scacciapensieri 20.30 TV DNEVNIK 20.45 Bonzo, la scimmia sapiei"e — film ZOB 5» OSI *a c sreče. v osn stericj sl le v ; svoj s si Jot, , (%l tvodn s Is >> Cr S? Nb S. s N s obet, »ooe, ^ni j N; IS K 50 < S D 51 letl Si S "S s TRST A rocka v rock; 13.20 Tudi mi smo- 7.00, 8.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14 03 Sei personaggi in cerca <“|| j 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; bambino; 15.03 Rdeči in rum«" 11 , 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 sanJski oblak; 15.45 Da costa " £ Pravljica za dobro jutro; 8.10 Ju- costa; 16.15 Shampoo; 17.00 8 L tranji almanah; 9.00 -Dnevni pre- dio 1 - jazz 79; 17.30 Lorenzo v | , gled tiska; 9.05 Iz arhiva; 10.05 Poilte: Avventure e carriera ° Radijski koncert; 11.35 Sodobni hbrettista libertino; 18.00 sound; 12.00 Njis anu zutra, od- Jektiv Evropa; 18.35 Un’edicoa> &Mmt vMmt&m sra-J 14.10 OtsfiŠkflvSiS&vH3« yj®*ž£>Pbcr vrter> zdravnik; 20-3" lepo, vašTefer; 16 30 Poslušali Plack - out; 21.30 Glasbena k® boste; 17.05 Mi in glasba; 18.00 seta iz Ulice Asiago 7. Kulturna kronika; 18,05 «Na ško- RADIO 2 'jih*-, novela Borisa Pahorja - 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, ll-3«' radijski oder. - 12.30, 13 30) 15 30> 16 30> 17.30, 18.30’ 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Sobot® in nedelja; 9.05 Cronache di P°^ KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, veri amanti, radijska priredba-13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 9.32 Tradotta e abbandonata; 10-H Poročila; 7.00 Dobro jutro z glas- La corrida; 11.00 Long Playin® I bo; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Hit; 12.45 Alto gradimento; I34" I Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami Sound - Track; 15.00 GiusepP® je...; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Tartini virtuoso di violino; 15-4, Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet Hit Parade; 16.37 In concertM mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 17.55 La pagina che manca Glasba po željah; 14.45 Kim pa- dejanja; 21.00 Simfonični konce1”1- LJUBLJANA rade; 15.00 Poslušam, poslušaš; 14.45 Vittorio Borghesi; 16.00 Istrski akvareli; 16.10 Dva glasova 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12-^’ in en orkester; 16 32 Crash; 16 55 J5'00’ 19 ()0. Poročila; 6.5» Pismo iz . . .; 17.00 Poslušajmo jih D0*31'0 iutro. otroci!; 7 30 Iz na: sporedov; 8.08 Pionirski tednik'I 9.05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki; 10.05 Sobotna m®' ti ne ja; 11.05 Zapojmo pesem; skupaj; 17.32 Weekend musicale. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.00, 13.30, 14.30 Po- Svetovna reportaža; 11.40 Zapo)^ -očila; 6.00 Glasba za dobro ju- z nami; 12.10 Godala v ritmu; 12-f tro; 13.05 Med rojaki v zamej- Kmetijski nasveti; 12.40 Ves«1! stvu; 13.37 Tipke, godala, pihala; domači napevi; 13.00 Danes 14 00 Moja generacija; 14.37 Glas- 1* nn. 10 -jn n...-->....-- -. beni notes; 15 00 Prenos RU; 13 00; 13 30 Priporočajo vara 14 05 Kulturna panorama; 15-. I 15 30 Glasba po željah: 16.(10 Pri- Zabavna glasba; 16.00 Vrti!i»k; morski dnevnik; 16 30 Aktualna te- 17.05 Spoznavajmo svet in dori1*3 ma (Pogovori o jeziku); 16.35 vino; 18 30 Iz dela Glasbene ml® Glasbena medigra. RADIO 1 7.00, 8.0P, 10.00, 12 00, 13 00, 14 00, ..wlv„. .... 15 00, 19.00 Poročila; 6 00 - 8.50 Sobotni zabavni večer; 21.30 0® Glasbeno prebujanje; 7.35 Storia, daja za naše izseljence; 23.05 contro storie; 10.03 Prvi, drugi rični utrinki; 23.10 Portreti ju8° in . . .; 10.35 Lo stadio dei cen- slovanskih ustvarjalcev in P° tomila; 11.30 Black-out; 12.30 Iz ustvarjalcev zabavne glasbe. dine Slovenije; 19 35 Lahko otroci!; 19.45 Minute s Celjsk1^ instrumentalnim kvintetom; 20- v | Bob Woodward Carl Bernstein NIX0N0V PADEC Si I 26. Prevedel Dušan Dolinar ts&ttsat Medtem je Charles Alan VVright klical Coxa. Med njima se je razpletel oster pogovor. VVright je izjavil, da je predsednik voljan dopustiti tak poseg v svoje zasebne reči, kakršnega ni še nikdar bilo, Coxov odgovor pa vodi proč od namena, ki ga ima kompromis s Sten-nisom. Če Cox ne mara vnovič proučiti svojega stališča, potem je vsaka nadaljnja razprava odveč. Coxa je prizadel VVrightov ton, še bolj pa prikrita grožnja. Razpravljati je bil voljan, vendar ni mogel sklepati drugega, kot da mu je VVright telefoniral samo zato, da bi zadrlesnil vrata. Naslednje jutro, v petek, je Cox poslal VVrightu pismo z nagovorom «Dragi Charlie«, ki je puščalo vrata narahlo odškmjena. Vendar pa ne morem, je pisal Cox, in tudi ne maram prelomiti obljube, da bom vodil preiskavo temeljito. Če bi se odpovedal pravici do nadalj- njega dokaznega gradiva, bi jo prelomil. «Obljube pa zdaj ne morem prelomiti.« VVright mu je z obratno pošiljko odgovoril: »Razlo-ček med nami je tolikšen, da nobena nadaljnja razprava nima več nikakršnega pomena. Prisiljeni bomo seči po dejanjih, kakršna se bodo predsedniku zdela v teh okoliščinah primerna.« Richardson je imel to jutro že navsezgodaj pretipkano besedilo «Zakaj moram odstopiti«. Vtaknil si ga je v žep. Poklical je Haiga in prosil za sprejem pri predsedniku. Toda ob desetih, ko se je Richardson prikazal pri Haigu, je imel ta že novo ponudbo za sporazum. »Nemara,« je rekel, «pa nam ni treba iti po poti, o kakršni smo govorili sinoči. Kaj, če bi se lotili načrta s Stenni-som, ne da bi odstavili Coxa?« Tedaj so stopili skozi vrata Buzhardt, Garment in VVright. Kako bi bilo mogoče pregovoriti sodnika Sirico, da bi namesto samih trakov sprejel prepise posnetkov z njih? Coxa bi pustili ob strani in se osredotočili na to, kako prepričati Sirico. Morda bi sprejel prepise tudi senatni odbor za VVatergate. Richardsonu je zastal dih. To bi šlo, je dejal in si sam pri sebi mislil, da potem tudi njemu ne bi bilo treba odstopiti. Haig je dejal, da bo skušal pridobiti za to predsednika. Richardsona je čakalo še eno presenečenje. Dali so mu kopijo Coxovega pisma VVrightu, ki je omenjalo, da so od posebnega tožilca kategorično zahtevali, naj «za dokazno gradivo ne terja več nobenega traku, zapisa ali dokumenta iz Bele hiše«. Bilo je očitno, da Cox česa la-kega ne more sprejeti. Richardson je poudaril, da tega ni bilo v predlogu, ki ga je on izročil Coxu. Buzhardt je rekel, da so to dodali v četrtek zvečer po predsednikovem navodilu. Druge izbire niso imeli na voljo. Haig je zapustil pisarno in se kmalu vrnil z novico, da je predsednik privolil: Coxa bo obdržal v službi. Bilo je »krvavo, krvavo,« je dejal Haig. «Tako neznanska sem pritiskal, da utegne biti moje uporabnosti pri predsedniku konec.« Richardson se je' skušal sam v sebi nekako znajti. V kompromisu s Stennisom se je prikazal nov element — zapiranje dostopa do slehernega dodatnega dokaznega gradiva; sam je voljan sprijazniti se s tem. Komaj se, a voljan je še vedno. Cox lahko odstopi ali pa ostane v službi, kakor ga bo pač volja — Richardsonu ga ne bo treba odpustiti. To je najbolj pomembno. Tudi Richardsonu samemu ne bo treba odstopiti. Pogajanja se bodo lahko nadaljevala. Njegovi čedno stipkani razlogi za odstop so ostali zloženi v žepu. Haig si je mislil, da ima Richardsona zdaj na svoii strani. Buzhardt je dejal, da je treba najprej ugotoviti, kako bi zavrli Coxa. Ali ne bi bilo pametno uporabiti kar naj preprostejši način? Da bi mu enostavno prepovedali vnovič sodno zahtevati trakove. Richardson je odvrnil, da bi Cox v takšnih okoliščinah najbrž odstopil. Toda kazalo je, da takšna možnost ne skrbi posebno hudo niti njega samega niti koga drugega. Ko je Richardson odšel s sestanka, je bil prepričan, da bodo sledili nadaljnji posveti, preden bi Coxu izrekli kako podobno prepoved. a' Richardson se je po vrnitvi iz Bele hiše posvetoV’ o sestanku s svojimi pomočniki. Pričakovali so, da ^ odstopil, in so bili manj kot on prepričani, da ne kršil svoje zaobljube senatu, če bi zdaj dopustil, da Coxu zaprli dostop do nadaljnjega dokaznega gradi'^ Richardson je spet telefoniral najprej Haigu in P1* tem Buzhardtu ter obema dopovedoval, da dostop"0*1 nadaljnjega gradiva ne bi smeli povezovati z načrte*'1 Stennis. Slušalko je odložil v trdni veri, da je oba P'8 pričal. Obljubila sta mu, da bosta zadevo še enkrat nač^9 pri predsedniku. Richardson si je oddahnil, misleč, da se J ognil takojšnjemu spopadu. Toda predsednik je bil neomajen. Buzhardtu in Ha'!*11 je ukazal da mora vsaka rešitev enkrat za vselej ylt' diti vprašanje trakov. Še nadalje sta Iskala drugih ubogljivih odjemalci ki bi bili pripravljeni kupiti in podpreti načrt za k01" promis s Stennisom. Zdaj, ko je pred dvema dneve1"9 senatni odbor za VVatergate izgubil tožbo, s katero ’ je hotel zagotoviti trakove, bi ta načrt utegnil biti sp1'8 jemljiv. Poiskala sta predsednika in podpredsednika. nator Sam Ervin je bil v New Orleansu, senator HoW0j J. Baker ml. pa v Chicagu. Z letalom sta se napet'19 v Belo hišo in se proti večeru sestala s predsednik01'1' Oba sta izjavila, da je zamisel s Stennisom zanju sP'e jemljiva. Boljša je kot nič. Zdaj je kompromis že imel pečat razsodnosti — ^ chardson, Stennis, Ervin in Baker, ! 5'MORSKI dnevnik nogomet ŠPORT SPORI ŠPORT V OSMINI FINALA POKALA UEFA 10. novembra 1979 Bayern Miinchen - Crvena zvezda Beograjčani so včeraj v Ziirichu imeli pri žrebu dokajšnjo mero smole Zahsdnonemška enajsterica že vrsto let med vodilnimi v Evropi JSPH — Pri včerajšnjem žre-p lne finala v Ziirichu beograj-Sre4e zvezda gotovo ni imela v (v.1 “fograjčani se bodo namreč finala pokala UEFA po-»terjp z Močno zahodnonemško enaj-\f ,° Bayerna iz Miinchna. ^Šestnajstini finala so zahodni !ztečili dansko enajsterico ® (°}>akrat so zmagali, in sije v , •} te s 3:1). Bavarska ekipa sv0j ,adnjih letih nekoliko izgubila en0J 0Ves v evropskem merilu, vse-tM „ . sodijo Breitner in tovariši skif, v^neyarnejša moštva v evrop-Pokalih, saj imajo prav v po-Hog tekmovanjih veliko izkuše-C»0fj„kar so tudi pokazali v tem Cfo.delu pokala UEFA. 1* jlj^Aičani so v šestnajstini finali jZ;1*1 močno ekipo Karla Zeissa *n te P° dveh dramatičnih ii pT1, v katerih so bili nogometa-ene zvezde obakrat uspešni, Pole, Avo2' s Pa še z neobičajnim izi- 1^, tekmo proti Bayemu bodo vabite ani ^Srall v gosteh (28. no-bfj\ y> drugo pa doma (12. decem-lek0' jugoslovanski nogometaši so tWi rahli prednosti. Sicer pa so p£f*nJi razpleti, in to v vseh treh Pokazali, da je vsako pred-<%, izredno težko, tvegano. V tič, jkmah treba igrati na vse ali Pa še posebno proti zahod-Bja i sk, m ekipam, Intcrjeva izkuš-H h 0 marsikaj nauči. Milan-iilili’ j 50 v Monchengladbachu pri-Povrar® ^mi Borussio, so bili v ti, 2«u j . srečanju izraziti favori-^emci Pa so jih krepko ten,i,,,,." z zmago v Milanu in s Protj 'zločili iz tega tekmovanja, torej jahodnonemškim ekipam gre •kor-j^Pti izredno odločno, zbrano, Poli ^tedrzno. *? Stil? Bayerna pa ima ZRN kar finala • Predstavnike v osmini tega ie turii ln glede na včerajšnji žreb ^trpa Verjetno, da bodo vsaj trije %utj0vali v četrtfinale. Kaiser-ie namreč favorit v sre-madžarsko ekipo Diosgyori, sko^?!a hi morala izločiti romun-Po Universitatea iz Craiove, ""'■m "Hm m m im m umni,,, lillimiili„i,i OBVKSTIU *«flanInski t*, da odsek SK bo jutri, 11. Devin novem- w '(.Priredil tretji jesenski pohod p^rasu. Icr^kj' se bo pričel v naravni Pečini nad nabrežinsko po-^tei.j in start na cesti Na-V d0 * šempolaj). Odhodi od ure. Bogate nagrade. en* St) Breg •e (j. a vse otroke in starše, da K,.?r°ška telovadba pričela v t ohi, j®k. 12. novembra, ob 15.30 °ski telovadnici v Dolini. * * * tpk sirena ** bo 3 ^ane in simpatizerje, da ^Lovna akcija ^jev°in^n° ureditev zemljišča na-HJr4 jutri, 11. t.ra., s pri-m ob 8. uri. I( * * * t^^karska sekcija ŠZ Bor Wsk a. da se bo začela košar-S „a rekreacija v ponedeljek, \o>bra, ob 21. uri na sta- .VtouV* maj". °Wk °’ ki bi se rad vpisal v ftPosra^sk° rekreacijo, se lahko H nk' n° vpiše vsak ponede-D arah treninga (21.00-22.30). Bh * * * n?i!na šola obvešča, da se redili ."aaljuje vadba malčkov, sta-te tri leta, ki telovadijo Pii ,i s starši in sicer na stadio-°d maj« 0b sredah in petkih ■ do 17. ure. ^0VENSKO NS •rii ' 1 3 Ifi’ N bo trajal pet nedelj Stuttgart je favorit v srečanju z Grasshoppersom. Po našem mnenju, bo prav Bayern imel dokaj težko nalogo s Crveno zvezdo in tudi Eintracht je pri Fe-yenoordu naletel na izredno neugodnega nasprotnika. PARI OSMINE FINALA • Bayem Miinchen (ZRN) -CRVENA ZVEZDA BEOGRAD (Jugoslavija) • Diosgyori Miskolc (Madžarska) -Kaiserslautem (ZRN) • Borussia Mbnchengladbach (ZRN) - Universitatea Craiova (Romunija) • Grasshoppers Ziirich (Švica) -Stuttgart (ZRN) • St. Etienne (Francija) -Aris Solun (Grčija) • Eintracht Frankfurt (ZRN) -Feyenoord Rotterdan (Nizozemska) 9 Lokomotiv Sofija (Bolgarija) -Dinamo Kijev (SZ) • Standard Liege (Belgija -Zbrojovka Brno (ČSSR) Prve tekme bodo 28. novembra, povratna srečanja pa bodo 12. decembra. Včeraj so izžrebali le pare osmine finala v pokalu UEFA (ker je bilo v tem tekmovanju več moštev). Skupni žreb za vse tri pokale, in to -a četrtfinale, bo januarja v Rimu. NOGOMET •SEMINAIORE D’ORO» Castagner nagrajen RIM — Ilario Castagner, trener nogometnega društva Perugia, je dobitnik nagrade »Seminatore d'oro» za športno sezono 1978-79. Nagrado podeljuje ustanova INA s sodelovanjem italijanske nogometne zveze in zveze italijanskega športnega tiska, da bi dala priznanje trenerjem in novinarjem, ki so bistveno pripomogli pri razvoju nogometa. To je že 24. izdaja nagrade, ki so jo v preteklosti podelili Bernardini-ju (1956), Valcareggiju (1957 in 1973), Scopignu (1967), Liedholmu (1975), Trapattoniju (1977) in leta 1978 G. B. Fabbriju. Televizijskemu novinarju Sandru Ciottiju pa je šla trofeja «Leone Boc-cali», priznanje novinarju, ki se je še posebno izkazal v propagiranju in športni vzgoji. NOGOMET ccESPOIRS UEFA* «Azzurri» za tekmo z Luksemburgom RIM — Za nogometno tekmo turnirja «Espoirs UEFA* za igralce pod 21. letom med Italijo in Luksemburgom, ki bo v kraju Esch sur Alzette v sredo, so sklicali naslednjih 18 nogometašev: Altobellija (Inter), Ancelottija (Roma), F. Baresija (Milan), G. Baresija (Inter), Beccalos-sija (Inter). Fanno (Juventus), Fer-raria (Napoli), Gallija (Fiorentina), Gorettija (Perugia), Greca (Torino), Ostija (Udinese), Russa (Genoa), Tassottija (Lazio), Tavolo (Juventus), Tessera (Napoli), Ugolottija (Roma), Verzo (Juventus) Zinetti-ja (Bologna). KOŠARKA V PRVENSTVU D LIGE 1. -2. - 3. - 4. - 5. — 6. - prvi drugi prvi drogi prvi drogi prvi drugi prvi drugi prvi drogi 1 X X 2 X 2 X 1 X 1 X 1 Jadranovci proti Sagradu za ohranitev prvega mesta Današnja tekma v Dolini (19.30) bo za jadranovce težka preizkušnja - Pri mladincih Jadran in Bor brez možnosti za zmago - Začetek prvenstva kadetov D LIGA TEKMA: Jadran - Sagrado NASPROTNIK: Sagrado je z Jadranom še edina nepremagana ekipa v prvenstvu. Ekipa iz Zagraja lahko računa na nekatere zelo izkušene igralce, kot so Kristancich, Meden in Miani. V dosedanjih tekmah je gladko odpravila vse nasprotnike, z razliko od Jadrana, ki je v nekaterih srečanjih imel dokajšnje težave. FORMA: obe ekipi sta v dobri formi (o tem pričajo tudi dosedanji izidi), Sagrado pa je mogoče bolj konstanten, medtem ko ima Jadran poleg izrednih trenutkov tudi krajše ali daljše pavze, kar je pač karakteristično za vse mlade ekipo. PREDVIDEVANJE: rahla prednost za Jadran, ki igra pred domačim občinstvom; tekma bi vsekakor morala biti izredno izenačena. OSTALE TEKME: Cervignano -Itala; Cer Videm - Inter 1904; Ro-bur Palmanova - Don Bosco: v vseh treh bo borba za osvojitev tretjega mesta, ki bo zagotovilo prestop v kvalifikacijsko skupino za C-2. MLADINCI TEKMA: Jadran - Hurlingham NASPROTNIK: Hurlingham sodi, kljub temu da razpolaga s sorazmerno mlado ekipo, med favorite prvenstva. V letošnji ekipi je, poleg dobro znanih Pierija (ki igra tudi v A-2 ligi) in Grar.ierija, praktično vsa lanska kadetska vrsta Ferroviaria z obetajočima Florida-nom in Destejem, ki sta že odigrala nekaj tekem v članski ekipi. FORMA: Jadran je doslej zaigral pod svojimi sposobnostmi, to pa predvsem zaradi zapoznelega pričetka treningov (jadranovci so pričeli trenirati tik pred začetkom prvenstva); Hurlingham pa je prav v zadnjem kolu doživel svoj pni poraz proti Inter ju 1904. PREDVIDEVANJE: zmaga Hur-linghama. TEKMA: Inter 1904 - Bor. NASPROTNIK: ekipa se je letos ■ll■■l■llllllllllllllll■lllllllll■ll■nlll■llllll■llll■llllllll■llll■llllllll■lllllllllUllll■lu■lllll■llllllllll■lllllllUlll■ll■lll■■llll■l■lllll■l■■ltl•■lnl■lllllllllllllllra■ntllll■Hll■ll■l■■lllllll■■lll■^ilUl■'■■llllllllllll■lll■lllllllUll■■Hllllllll■■l■■■ll■■■llll.................................... Jadranovec Ivo Starc pri lovljenju odbite žoge med prvenstveno tekmo D lige Don Bosco - Jadran NOGOMET NAŠE EKIPE V 2. AMATERSKI LIGI ZARJA NUJNO POTREBUJE ZMAGO Poleg Bazovcev bodo v tem kolu igrali doma le še Križani 2. AMATERSKA LIGA Jutri bodo odigrali pare devetega kola, ki bi moralo biti za naše e-najsterice precej naporno. Doma igrata le Vesna in Zarja, Primorec, Breg in Primorje pa gredo v goste. SOVRANA - BREG Za mnenje o tem napornem gostovanju Brega smo vprašali nogometaša Iva Strnada: «Po porazu na tekmi s Primorcem ne smemo razočarati, čeprav se vsi dobro zavedamo moči nasprotnika. Sovrana je na prvem mestu, vendar so se v zadnjih treh nastopih morali Tržačani zadovoljiti s polovičnim izkupičkom, kar nas bodri, da ne smemo izgubiti upanja. Mislim, da bi na tem gostovanju točka predstavljala ^ep uspelj.,,, Kar se tiče postave bo verjetno nekaj sprememb. Da-gri in Samec sta prestala kazen, za tb bosta na, razpolago trenerju Mon-du, ki bo lahko po dveh nedeljah .. . prisiljenega počitka spet na trenerski klopi». VESNA - COSTALUNGA Za Križane bo to drugi zaporedni nastop na domačih tleh. Nasprot- INSKO DRUŠTVO fla» prireja smučarski tečaj “n»' e v Ravasclettu (na Zonco- (9. ter 6., 13. in Vpisovanje bo 5«’ 1980). društva (Ul. sv. Frančl-‘ej. 744249) danes, 10. t.m., ■h jr* ^ l(| ..... Uiuica, AV. *.m., 0 12. ure. Cena za člane (ob Nil jlora tečajnik, če tega še ni ati tetno članarino SPDT) « "Šot*T: pit nedelj vožnje z av-X '"in dve uri tečaja 35.000 lir, > 91 ]■) „"ia 25.000 lir ali pa samo ’ir. Vožnja in tečaj za l .j * rtek (samo trikrat) je % st r- Za otroke je na razpo-l0venska učiteljica. 4» 44 * ■arska sekcija ŠZ Bor va-i'*i telada dekleta, ki se že-V0svetiti, oziroma vaditi od-?9]»’v Pridejo na stadion «1. •k t- sako sredo in petek od 14. • «re. SKr obvešča, da se pričenja i m|U telovadba za osnovnošolko ,, "o. Prvi trening bo v IVaau ‘m-, od 16.30 do 17.30. ■k ]o aba bo šc ob petkih od 17. «re. 9fVeh.Udn|Ki se lahko vpišejo ob * ‘teningu. 44* 41 lejn&ateska sekcija ŠZ Sloga prl- >>EL° MARTINOVANJE % 17. novembra, v prostorih Vpj arske zadruge v Bazovici. Kip 'teoje pri Viktorju Sto- ’ tel. 226-283. Hi 1 !*• t,^e sv°ie člane, da se jutri, Hlev »j’ U(leležijo jesenskega o-% a,‘n,e8a pohoda, ki ga pri-“‘»ninska sekcija SK Devin. KOLESARSTVO JUTRI V VARIANU PRI VIDMU Nastopili bodo tudi mladi Adriini kolesarji Jutri ob 13. uri se bo v Varianu pri Vidmu pričela letošnja sezona v ci-klokrosu. Na sporedu je okrog petnajst dirk, od katerih jih bo osem v okviru tekmovanja za «Trofeio Al Fogoler*. V to trofejo sodi tudi dirka, ki jo bo priredila lonjerska Adria v nedeljo, 9. decembra. Na 22 km dolgi progi se bodo jutri predstavili tudi člani lonjerskega športnega društva Adria. Nastopala bo povsem mlada ekipa, ki jo sestavljajo Aleksander Čok, David Leniša, Rajko Godnič, Maks Petelin in Fabio Ruzzier. Težko je sedaj predvidevati, kako se bodo lo-njerski predstavniki odrezali na dirki, saj se ne ve, kdo bo vsega nastopal na jutrišnjem tekmovanju. Vsekakor pa ostaja upanje, da ne bodo razočarali, najbolje pa je trenutno pripravljen Leniša, ki bi se moral preriniti v ospredje. ROKOMET V LETOŠNJEM PRVENSTVU Cividin favorit Ekipa Volani iz Rovereta je osvojila italijanski rokometni pokal. V Viareggiu je v finalni tekmi premagala Agoro iz Riminija s 15:13 (6:4). V tekmovanju za evropski pokal prvakov bo tržaški Cividin igral v Frankfurtu prvo tekmo proti tamkajšnji ekipi 27. t.m., povratno srečanje pa bo 4. decembra v Trstu. Jutri se bo ponovno začelo italijansko državno prvenstvo. Državni prvak Cividin bo prvo tekmo odigral v Bologni proti Mercuryju. Favoriti so Tržačani, ki merijo tudi na o-svojitev prvenstva. Pri tem bodo imeli najhujše nasprotnike v ekipah Volani, Agora, Bancoroma, Čampo del Re in Forst. Ostale ekipe ne bi smele povzročati Tržačanom bistvenih težav. Cividin letos sicer nima tako blestečega igralca, kot je bil lani Mi ljak, toda Petrovič je nedvomno i gralec, ki ga presega v skupinski igri. Na splošno so vsi igralci letos v zelo dobri formi, šibko točko predstavljata le oba vratarja. Trener Lo Duca razpolaga torej z dobro ekipo, če bo pa tudi uspešna, bo pokazalo prvenstvo. ODBOJKA DANES IN JUTRI Zadaje kolo mladink S prvenstvom začenjajo tudi dečki • Borovke na turnirju v Trstu Medtem ko bodo mladinke danes in jutri odigrale zadnje kolo prvega dela prvenstva, imajo deklice za seboj že polovico srečanj, dečki pa bodo tokrat odigrali prvi prvenstveni zavrtljaj. V derbiju mladink se bosta v Nabrežini spoprijela domači Sokol in Kontovel. Ne glede na to, da Kon-tovelke gostujejo, so vsaj na papirju favoritinje. Zastopnice Sloge bodo gostile še neporaženo prvo postavo OMA, ki je po zadnjem u-spehu nad Kontovelom nesporen favorit za prvo mesto v skupini A. Vsekakor moramo poudariti, da slogašice niso brez možnosti za četrti prvenstveni uspeh. V skupini B bo Bor jutri gostil ekipo OMA B. Obe šesterki imata po dve točki. Vsekakor pa so borovke favoritinje za osvojitev vsega iz- j kupička. V skupini A deklic se bo drugi del prvenstva nadaljeval mec’ tednom. Skupina B bo odigrala 4. kolo in prvo povratno ta konec tedna. Sloga B odhaja v goste k Volley clubu, ki je v treh nastopih tudi trikrat izgubil. V prvem nastopu je slovenska e-kipa zmagala s 3:1 in je tudi pred povratnim obračunom favorit. Vodeči in še neporaženi Inter bo imel na drugi strani mreže Kontovel, katerega je v prvem srečanju odslovil s prepričljivim 3:0. Med tremi tekmeci zastopa slovenske barve v konkurenci dečkov samo Bor. Letošnjo krstno tekmo bodo borovci odigrali na stadionu «1. maji- proti Interju. Nasprotnik je prava neznanka in vsaka napoved je izredno tvegana. Ženska šesterka Bora, ki bo tudi letos nastopala v B ligi, se intenzivno pripravlja na prvenstvo, ki se bo pričelo 1. decembra. Med tednom so Tržačanke gostovale na Reki in so se srečale z jugoslovanskim prvoligašem iz tega mesta. Potem so pomerile svoje moči še z vrsto tržaških vseučiliščnic, ki so jih povabile na turnir, ki bo jutri v telovadnici Monte Cengio v Trstu. Poleg Bora in organizatorja, bosta igrali še ekipi Julie in CUS iz Benetk. Dopoldne bosta na sporedu izločilni tekmi med Borom in Julio ter obema CUS. Popoldne bo najprej s pričetkom ob 16. uri maii finale, dve uri kasneje pa sklepna tekma za 3. pokal CUS. Glede na to, da bodo v letošnjih prvenstvih vse tri ekipe igrale v nižjih ligah, kot Bor, so slovenske odbojkarice nesporne favoritinje za osvojitev končne lovorike. Univerzitetni športni krožek je pripravil za jutri zanimiv mednarodni odbojkarski turnir, na katerem bodo igrali študentje-odbojkarji iz Trsta, Celovca, Ljubljane in seveda Vidma. To bo prvo srečanje odbojkarjev iz teh štirih mest, ki se bodo srečali za 1. lovoriko univerze iz Vidma. Ni potrebno posebej poudarjati, da so taka srečanja izredno posrečena in športna tekmovanja študentov so pomemben most zbliževanja narodov na področju med Italijo, Avstrijo in Slovenijo. nik vsaj na papirju ne izgleda lah-1 tega dodamo še, da Bazovci iščejo ka ovira za Vesno, ki na domačih! pot do zmage že kar 23 prvenstve-tleh v letošnjem prvenstvu še ni | nih tekem, imamo sliko oopolno in zmagala. Jutri bodo morali Križani | zato je zmaga za Zarjo jutri skoraj precej paziti, saj ima Costalunga i obvezna, v svojih vrstah nekaj res solidnih 1 nogometašev, med katerimi bi o-menili Palcinija, Rovatija in Bus sija. Posebno slednjega bodo morali branilci dobro kriti, kajti Bussi je nevaren napadalec, ki zna izkoristiti vsako priložnost. Obenem je Bussi s tremi zadetki tudi najboljši strelec v vrstah Costalunge. ČAMPI ELISI - PRIMORJE Čeprav Primorje gre v goste k novincu lige, ne bo to gostovanje za proseško enajsterico lahko, čeprav je ekipa Čampi Elisi na domačih tleh doživela že dva poraza vUlItem prvenstvu (Costalunga, Dbmio). V taboru Primorja se seveda tega vsi. .dobro zavedajo in zato ni izključeno, da bodo «rdeče-rumeni» jutri ubrali obrambni sistem igre in s tem prepustili nasprotniku pobudo in ga zato skušali presenetiti s hitrimi protinapadi. Glede postave ne bi smelo biti bistvenih sprememb. O tem bo seveda sklepal pomožni trener Edi Kralj. Ta trenutno nadomešča Marjona, ki je pred dvema tednoma imel prometno nesrečo in zadobil nekaj telesnih poškodb. ZAULE - PRIMOREC Nogometaš Primorca Sergij Husu nam je za to tekmo dal sledečo izjavo: «Uparno, da bomo zmagali, kot prejšnjo nedeljo. Proti Zaulam res ne smemo izgubiti, kajti ponovno bi nazadovali na rep lestvice. Za dosego pozitivnega izida pa moramo igrati zagrizeno in dati vse od sebe, kajti nasprotnik ni v boljših vodah kot mi in bo odločno ju-rišal na celoten izkupiček. Po vsej verjetnosti bo v postavi prišlo do nekaterih sprememb, kajti vsi izključeni nogometaši (Marko, Mauro in Pavel Kralj) so prestali kazen, zato bodo jutri na razpolago trenerju.* ZARJA - GIARIZZOLE V Bazovici vsi nestrpno pričakujejo jutrišnji nastop Zarje. Izid tega dvoboja bo res zelo pomemben za Bazovce, ki so letos izredno slabo startali in so na spodnjem delu lestvice. Posebno so v vrstah Zarje odpovedali napadalci, ki že 609 minut igre ne dajo gola. Torej res negativna serija Zarje. Če poleg Posnetek s prvenstvene odbojkarske tekme v Dolini, kjer so Bregove mladinke premagale borovke 3. AMATERSKA LIGA Odigrali bodo pare sedmega kola, v katerem igra Kras v gosteh. Gaja pa pred domačim občinstvom. CAVE - KRAS Ekipa Krasa gre v goste k razmeroma šibkemu nasprotniku, ki ima na lestvici le tri točke. S tem pa nikakor ni rečeno, da ima Kras že dve točki v žepu, kajti vsako podcenjevanje bi lahko «rdeče-bele» drago stalo. GAJA - S. LUIGI Po nepričakovanem delnem spo- mejo v goste S. Luigi. Proti tej ekipi si gajevci prav gotovo ne bodo smeli dovoliti velikih napak, kajti Tržačani bi to izkoristili in bi lahko presenetili »zeleno - rumene*, ki računajo na celotni izkupiček. B. R. ojačila z nekaterimi igralci Stelle Azzurre, drugače pa sloni na dvojici Carone - Caforio (oba 1962), ki igrata tudi v D ligi. FORMA: po tesnem porazu v prvem kolu s Ferroviariom igrajo interjevci vse boljše; Bor pa niha med dobrimi in slabimi nastopi. PREDVIDEVANJA: očitna zmaga Interja brez večjih težav. OSTALE TEKME: Ferroviario -Servolana; domačini favoriti. KADETI SKUPINA A TEKMA: Kontovel - Alabarda. NASPROTNIK: Alabarda si je letos (po dogovoru) izmenjala več igralcev s Servolano v vseh kategorijah; v tem prvenstvu naj bi bila močnejša ekipa Škerlenjcev, A-labarda pa naj bi ne odigrala vidne vloge v tej skupini. FORMA: kako sta se ekipi pripravili, bo razvidno šele na tekrrii sami. kajti to je komaj prvo kolo. PREDVIDEVANJE: po lanskih i-zidih v prvenstvu naraščajnikov in kadetov rahla prednost za Kontovel, ki bi moral dobro izkoristiti domače igrišče. OSTALE TEKME: Don Bosco A -SGT: Inter 19W A - Libertas; počitek Polet. SKUPINA B TEKMA: Boh - Inter 1904 B. NASPROTNIK: Inter 1904 je v prvenstvo vpisal dve ekipi; če je B močnejša, potem sodi med favorite v skupini. FORMA: velja isto kot za tekmo Kontovel - Alabarda. PREDVIDEVANJE: če je Inter-jeva ekipa tista močnejša (kakor po vsej verjetnosti tudi bo), bo naloga borovcev skoraj brezupna. OSTALE TEKME: Saba - Servolana; Don Bosco C - Stella Az-zurra; Ferroviario - Don Bosco B. Marko TENIS Kingova izločena STUTTGART - Na teniškem turnirju v Stuttgartu je v osmini finala mlada švedska tenisarka Nina Bohm premagala in izločila iz nadaljnjega tekmovanja Američanko Billie Jean King s 3:6, 7:6, 6:2. NAMIZNI TENIS drsljaju z ekipo Cave, gajevci sprei- V Miškolcu bo v teku do 11. t.m. trdoživo Majsterico %, čdnarodno namiznoteniško prvenstvo Madžarske. Sodelovala bo tudi jugoslovanska ekipa, v kateri bo 8 igralcev in šest igralk. Konkurenca na tem tekmovanju bo izredno močna, saj so se prijavili skoraj vsi najboljši evropski igralci. NiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiuiiinmuiimiiittiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiMiiiiiiiimiiiiiiintmiiiiiiili MINIBASKET PRVENSTVO «Z&R» LE TRI NASE EKIPE Teja prvenstva sc bodo udeležili Bor, Polet in Sokol Ta teden se bo začelo tretje prvenstvo «Zini & Rosenvvasser* za igralce letnikov 1968 in mlajše. Od slovenskih društev se ga bodo udeležile samo tri ekipe: Bor, Pelet in Sokol. Nobena od teh ekip ni posebno močna vse ostale italijanske ekipe so namreč bolje pripravljene in razpolagajo z mnogo višjimi i-gralci. Prvenstvo so organizatorji razdelili na tri dele. V prvem delu so ekipe razdelili v tri skupine. V prvi skupini bodo igrali Don Bosco A, Don Bosco B, Libertas, Saba in Servolana, v drugi CAMB A, CAMB B, Polet, Sokol, SGT in Visintini, v tretji Inter 1904, Inter Milje A, Inter Milje B, DLF A, DLF B ter Bor. Tudi druga faza se bo delila v tri skupine: v prvo se bosta uvrstili prvo in drugouvrščena iz vsake skupine prve faze. V drugi skupini bodo nastopale vse tretje in četrto-uvrščene ekipe, v tretji pa peto in šestouvrščene ekipe iz prve faze. V tretji fazi pa bo končno šlo za uvrstitev od 1. do 6. mesta (prva skupina), od 7. do 12. (druga skupina) ter od 13. do 17. (tretja skupina). Glavni favorit za končno zmago je Don Bosco A, čeprav so tudi CAMB A, DLF A, Visintini in Inter 1904 dobre ekipe: vse ostale, med katerimi so tudi naše, pa nimajo večjih ambicij. Borovci bodo igrali v ponedeljek v Miramarskem drevoredu proti ekipi DLF A. Tekma bo zelo težka, skoraj nemogoča. Upati je torej le na dobro igro naših fantov. Prav Ascoli - Fiorentina X Bologna - Catanzaro X Cagliari - Avvelino 1 Inter - Juventus X Lazio - Pescara 1 Napoli - Udinese 1 Perugia - Roma X Torino • Milan 2 Piša - Monza X Taranto - Sampdoria X Verona - L.R. Vlcenza X Anconitana - Cavese 1 Bolzano - Trento X 1 2 X 1 2 X 2 tako bosta imela težko delo Polet in Sokol: prvi bodo igrali proti ČAMP A, drugi pa proti Visintiniju. Max BOKS Holmes — Tale? NEW YORK — Med tiskovno konferenco je ameriški boksar Larry Holmes, svetovni prvak težke kategorije (verzija WBC) potrdil, da je podpisal pogodbo za srečanje z Italijanom Lorenzom Zanonom (evropskim prvakom te kategorije). Po nepotrjenih vesteh vsebuje pogodba tudi klavzulo, po kateri se lahko pogodba razdere ali vsaj srečanje prenese za določen čas, če Holmesu uspe organizirati dvoboj z Johnom Tatejem, svetovnim prvakom težke kategorije po verziji WBA. V tem primeru bi imeli enega samega svetovnega prvaka. Tiskovno konferenco so namreč sklicali predvsem zato, da bi sporočili vsebino pisma, ki ga je Holmes poslal rojaku Tateju in v katerem postavlja kot edini pogoj za srečanje to, da se dvoboj ne sme odvijati v Južni Afriki, kjer je pred slabim mesecem Tate osvojil naslov. GOLF ATENE — V drugem kolu tekmovanja v golfu za svetovni pokal sta egiptovska igralca Johamed Mous-sa in Farouk Badr sporočila, da se ne bosta spopadla z izraelskima i-gralcema in sta tako odklonila srečanje, ki ga je določil žreb. Zaradi tega odklona se je organizator odločil, da se bosta egiptovska igralca spoprijela z reprezentanco Švice, Izrael pa s Singapurom. To je že drugi politično - športni zapletljaj na tekmovanju za svetovni pokal, potem ko so po zahtevi grške vlade izključili Južno Afriko. Koopmans ohranil naslov ROTTERDAM — Nizozemski boksar Rudy Koopmans, evropski prvak v srednjetežki kategoriji, je le s težavo ohranil naslov pred izzivalcem, Francozom Hocinejem Tafer-jem. Dvoboj se je končal z neodločenim izidom, potem ko je Francoz spravil v desetem krogu Koop-mansa na tla in je slednjemu uspelo v zadnjih dveh krogih nadoknaditi izgubljene točke. DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 10. NOVEMBRA NOGOMET KADETI 14.30 v Dolini Breg - Fortitudo CICIBANI 15.30 v Dolini Breg A - Giarizzole 44 44 44 14.45 v Dolini Breg B - Esperia SI 44 44 44 15.30 v Trstu, Villa Ara CGS - Primorje ROLKE TROFEJA SPORTLER 15.00 v Bocnu Nastopa tudi SK Devin MINIBASKET TURNIR Z&R 18.30 v Trstu, Ul. Petracco Visintini - Polet KOŠARKA D LIGA 19.30 v Dolini Jadran - Sagrado MLADINCI 17.00 v Dolini Jadran - Hurlingham • • • 19.30 v športni palači (B) Inter 1904 - Bor ODBOJKA MLADINKE 16.00 pri Banih Sloga - OMA A 44 44 44 20.30 v Nabrežini Sokol - Kontovel DEKLICE 18.00 v Trstu, Zandonai Volley Club - Sloga B JUTRI NEDELJA, 11. NOVEMBRA NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Ribiškem naselju Sovrana - Breg * 44 44 14.30 v Križu Vesna - Costalunga 44 44 44 14.30 v Žavijah Zaule - Primorec 44 44 • 14.30 v Bazovici Zarja - Giarizzole * 4» 44 14.30 pri Domju Čampi Elisi - Primorje 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Nabrežini Cave - Kras * • • 10.30 na Padričah Gaja -t San Luigi For You 44 # 44 14.30 v Sovodnjah Sovodnje - Fogliano « 44 44 14.30 v Štandrežu Juventina - Libertas Kopriva • 44 • 14.30 v Št. Petru Isonzo - Mladost ZAČETNIKI 9.15 na Proseku Primorje - CGS • 44 • 11.45 v Trstu, Sv. Ivan S. Giovanni - Breg NAJMLAJŠI 10.30 na Proseku Primorje - S. Giovanni 10.30 v Repnu Kras - Domin NARAŠČAJNIKI 8.30 v Miljah Muggesana - Primorec 44 44 « 11.00 na Opčinah Giarizzole - Vesna 44 44 * 11.00 v Trstu Sv. Alojzij S. Luigi FY - Breg • * » 12.45 v Trstu, Sv. Sergij San Vito - Zarja ODBOJKA MLADINKE 9.30 v Trstu, stadion «1. maj* Bor - OMA B DEKLICE 10.30 v Trstu, licej Petrarca Inter - Kontovel DEČKI 11.30 v Trstu, stadion «1. maj* Bor - Inter ŽENSKI TURNIR ZA «3. POKAL CUS* 9.00 v Trstu, Monte Cengio Nastopajo: CUS Benetke, CUS Trst, Julia in Bor KOŠARKA KADETI 9.30 na Kontovehi Kontovel - Alabarda 41 * * 9.00 v Trstu,, stadion «1. maj* Bor - Inter 1904 B KOLESARSTVO CIKLOKROS 13.00 v Varianu (Videm) Nastopa tudi Adria NAMIZNI TENIS DEŽELNI TURNIR 9.00 v Nabrežini Nastopajo tudi Bor, Mladina In Kras POJUTRIŠNJEM PONEDELJEK, 12. NOVEMBRA MINIBASKET TURNIR Z&R 15.00 v Nabrežini Sokol - CAMB A 44 44 44 16.30 v Trstu, Miraramski drev. DLF A • Bor Uredništvo, upravo, oglasni oddelek. TRST. Ul. Moatecchl 8. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnico Gorica. Ul 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 3.500 lit — vnaprel plačano celotno 32.000 lir. Letno naročnino za inozemstvo 48.000 lir. zo naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številko 3.50 din, ob nedeljah 4,00 din, zo zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65.00. letno 650,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 400 lir ZO umi vitrino v onim • ~ rckfl Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije • Juk|s» krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih a 2lro račun 50101-603-45361 iADITj • DZS • 61000 Ljubilo"11 Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 "''M 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. sozajl« | mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir bese"" Poštni tekoči račun za Itallio Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 10, novembra 1979 v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska f jZTT 1 Trst član italijanska Zveze časopisnih založnikov FIEG KER SO OMOGOČALI DISKRIMINACIJO MED DRŽAVLJANI V V USTAVNO SODISCE JE RAZVELJAVILO KRITERIJE ZA OBRAČUNAVANJE INVIM Davek na prirastek vrednosti nepremičnin pa ostane v veljavi - Vlada bo morda že danes odobrila nove kriterije RIM — Davek na prirastek vrednosti nepremičnin (INVIM) ostane v veljavi, neprožni količniki za njegovo obračunavanje, ki ne upoštevajo inflacije, so pa nepravični in protiustavni in jih bo zato treba popraviti, oziroma določiti nova vodila za obračunavanje davka. To je v bistvu smisel včerajšnje razsodbe ustavnega sodišča, ki je izreklo svoje odločujoče mnenje o desetinah ugovorov o ustavni neoporečnosti tako zakona v celoti, kot njegovih posameznih členov. Najvišji sodni zbor je zato z včerajšnjo razsodbo, za katero je že dalj časa vladalo veliko pričakovanje, proglasil za protiustavna čl. 14 odloka predsednika republike z dne 26. oktobra 1972 in pa čl. 8 zakona z dne 16. decembra 1977, ker sta v nasprotju s čl. 3 ustave, ki zagotavlja vsem državljanom »enakost pred zakonom*. Razsodba, ki obsega 41 strani utemeljitve, je razdeljena na tri dele. V prvem u-stavno sodišče razlaga zakaj ni zakon o INVIM protiustaven, ker je pač pravilno, da se prirastki Gladovna stavka 220 paznikov na Asinari SASSARI Pazniki »posebne kaznilnice* na Asinari so v četrtek zvečer začeli z gladovno stavko v znak protesta proti načinu življenja, ki so ga zaradi strogega režima prisiljeni živeti. V bistvu so tudi sami »jetniki med jetniki*, saj imajo, po njihovih izjavah, slabo hrano, skromne dopuste, svojega prostega časa pa ne morejo izkoristiti, ker ni avtobusne zveze z bližnjim mestom. Prav gotovo so v nezavidljivem položaju, saj jih z ene strani politični jetniki obtožujejo, da so hlapci gospodarjev. uprava pa zvrača nanje vse odgovornosti glede reda in varnosti v kaznilnici. To težko stanje se je še poslabšalo po nedavnem poskusu upora političnih jetnikov in načrtu za beg. ki so ga baje našL pri brigatistu Gallinarjju. Včeraj zjutraj se je sodnik Esposito odpravil na Asinaro, ne ve se pa nič gotovega, kako je potekalo njegovo posredovanje. Vsekakor je nastal s protestom 220 paznikov v eni izmed najbolj «vročih» kaznilnic Italije, hud problem. Saj brez ječarjev ni niti jetnikov. zakon določal, da se je od te razlike lahko odbilo po 10 odstotkov na leto. In ravno ta «iog» odbitek je po mnenju ustavnega sodišča največja napaka v zakonu, ker ni v sorazmerju z dejanskim prirastkom vrednosti. Na tej osnovi namreč plačuje mnogo višji davek kdor proda nepremičnino dolgo časa potem, ko je postal njen lastnik, kot tisti, ki jo proda po kratki dobi, in celo precej večjo, kot jo plačuje več zaporednih lastnikov, ki so v istem času (npr. v desetih letih) nepremičnino preprodajali. Razsodba o-poreka tudi, da zakon omogoča obdavčitev prirastkov vrednosti, ki se računajo za več kot deset let in pa progresivnosti davčnih količnikov. Vsi ti kriteriji ustvarjajo torej diskriminacijo med državljani, in so zato protiustavni. V zaključnem delu pa razsodba zavrača ugovore o ustavnosti drugih členov o-menjenih zakonskih norm. Razsodba ustavnega sodišča, ki razveljavlja kriterije za obračunavanje tega davka, povzroča normativno praznino v tej snovi, zaradi česar so v krogih finančnega mini strstva sporočili, da bo o tem vprašanju razpravljala vlada že na svoji današnji seji, pri čemer napovedujejo možnost, da bi že takoj odobrila nove kriterije za obračunavanje INVIM na osnovi te razsodbe. (Iv) 5,5 stopenj po Mercallijevi lestvici. Epicenter pa je bil v Črnogorskem Primorju v okolici Ulcinja. RIM — Solidarnostni odbor, ki ga sestavljajo politiki, sindikalisti in sorodniki je včeraj med tiskovno konferenco povabil vlado, naj po seže v prid 14 italijanskih delavcev, ki jih že tri mesece saudska policija zadržuje kot nekake «tal ce». ker je podjetje iz Palerma za katerega so gradili cesto v Saud ski Arabiji, proglasilo stečaj, potem ko je že vnovčilo plačilo v znesku 80 milijard lir. MILAN — Prizivno porotno so dišče je potrdilo prvotno kazen, to je dosmrtno ječo. dvema ueofaši-I stoma, Fabriziu De Michelisu in I Giorgiu Invernizziju, ki sta se pred i tremi leti zverinsko znesla nad mla-; do Juho Calzoni, njuno prijatelji-j co in zaročenko enega od njiju, j katero sta najprej mučila in jo ' nato ubila. mmm DNEVNIK 0B 8. URI ZBOR STAVKAJOČIH NA GOLDONIJEVEM TRGU i POSLANIC KPI ANTONINO CUFFARO SINOČI V KROŽKU CHE CUFVARP] Danes dopoldne stavka trgovskih uslužbencev Na Tržaškem, kakor tudi drugod v Furlani ji- Julijski krajini bo danes dopoldne že druga (4-urna) stavka trgovskih uslužbencev v tem tednu. Prejšnja je bila, kot znano, v torek popoldne. Ob 8. uri se bodo uslužbenci trgovin in veleblagovnic zbrali na Goldonijevem trgu, nato pa bodo v sprevodu obšli glavne mestne ulice, da bi tako še enkrat opozorili javnost na resne probleme, ki tarejo ne le v naši deželi, ampak v vsedržavnem merilu, to pomembno gospodarsko panogo. Kakšni so ti problemi, smo že pisali, ne bo pa odveč, če vsaj važnejše ponovno predočimo bralcem. Tembolj, ker so sami pravzaprav neposredno zainteresirani za njihovo čimprejšnjo rešitev. Pod zaslombo enotne sindikalne zveze FULCTAS/ CGIL-CISL-UIL se zaposleni v trgovini borijo bolj kot za finančne izboljšave za smrtnejšo ureditev prodajnega omrežja na vsem Apeninskem polotoku, To omrežje je danes prerazdrobljeno: «Preveč je | trgovcev na debelo in preveč tudi 7v*«v*T/in 1rr»t fabihvs 7nlriiiioin cin- trgovin kot takih*, zatrjujejo sindikalisti s pripombo, da to avtomatično povzroča skokovito naraščanje cen. V tem smislu : iso doslej pristojne oblasti, niti krajevne in deželne niti osrednje v Rimu storile prav ničesar kljub temu, da jih sindikati k reformi spodbujajo zaman že več let. Uslužbenci zahtevajo v tem sklopu, da se veljavnost delavskega statuta raztegne tudi na osebje v manjših prodajnih obratih, ki je danes prepuščeno na milost in nemilost delodajalcu: v vsej državi je nad 6 milijonov nameščencev trgovin in veleblagovnic v takem položaju, da jih lahko vsak trenutek in brez utemeljitve odpustijo. Zadržanje zveze trgovcev, ki zavrača zahteve, opredeljujejo v sindikalnih krogih kot grob napad na pravice prizadetih delovnih slojev, ki se posebno v Trstu usklaja s splošnejšo protisindikalno ofenzivo, slonečo na zaviranju vseh pobud za resnično družbeno preobrazbo. Čudno je tudi, da je skupina trgovcev, ki delujejo v strogem središču našega r sta, imela za potrebno ustanovitev novega stanovskega združenja, da bi tako »učinkoviteje zaščitila interese trgovcev*, in to ravno v trenutku, ko se trgovski uslužbenci borijo za svoje pravice. (dg) Bodočnost italijanskega ladjedelstva odvisi od tehnološke stopnje gradenj Govornik orisal predloge iz komunistične resolucije, ki jo je v začetku oktr\ bra odobril rimski parlament ■ Vlada naj se odreče dosedanji pomorski politi*1 \ Trst in ladjedelstvo: kakšne so perspektive? Žgoče aktualno vprašanje je obravnaval sinoči v Krožku za družbeno politične vede «Che Guevara* poslanec KPI v rimskem parlamentu Antonino Cuffaro. Na letak, ki je vabil javnost k javni razpravi v Ul. Madonnina, je nekdo pripisal: nobenih. Izgledov za razvoj tržaškega ladjedelstva, namreč. Neznana roka pa ni pripadala enemu tolikih mazačev, ampak človeku, ki je zagrenjen spričo dose danje vladne politike na področju pomorskega gospodarstva. V resnici je poslanec Cuffaro naglasil, da so perspektive nejasne. Ali bolje: če bodo v Rimu še naprej vztrajali v težnji po preustrojeva-nju ladjedelnic, se pravi postopnem odpravljanju teh obratov, potem bosta Trst in Italija sploh ostala docela odrezana od pomorskega sveta; če pa bodo korakali vštric z duhom časa in se ravnali po pred- logih, kakršne so iznesli komunisti in ki pomenijo tudi edino rešitev za izhod iz brezna, v katero se dan na dnem bolj poglabljata ladjedelništvo in pomorstvo v širšem smislu, tedaj se Italija ne le bo izkopala iz krize, ampak tudi uspešno razvila te bistveno važne gospodarske dejavnosti ter učinkovito tekmovala z državami, ki v tem o-ziru prednjačijo. Na primer tudi z Japonsko, katere boom v ladjedelstvu so pri nas vselej pripisovali ceneni delovni sili, kot da bi šlo za nerazvito deželo, medtem ko to ni bilo res, ampak se lahko Japonci ponašajo s tisoči ladijskih inženirjev in z močno razvitim raziskovalnim delom, tako da se je tam gradnja ladij povzpela do izredne tehnološke ravni. To je pa ravno ono, kar nujno potrebuje danes Italija v okviru zaželenega smotrnega načrtovanja. procesi grajenimi trgovinskimi," djami, obenem pa najti prav’111 | Čoln ob čeri: štirje mrtvi MESINA — štirje turisti, dva moška in dve ženski, so utonili včeraj med izletom s čolnom. Skupina 25 j Nemcev, v glavnem priletnih ljudi, j si je hotelo ogiedati otok Lipari, ko so močni valovi butnili ob čeri motorni čoln, ki so ga najeli. Štirje so našli smrt ob pečinah, druge, premočene in premražene, pa so še pravočasno rešili. Proti čolnarju so sprožili sodni pregon, ker je kljub slabemu in predvsem za izlete pb morju neugodnemu vremenu, peljal turiste na otok. vrednosti nepremičnin, ki so posledica urbanističnega, industrijskega in turističnega razvoja ter javnih naložb za ustrezne infrastrukture, primerno obdavčijo. Najpomembnejši del razsodbe je seveda drugi, ki priznava protiustavnost kriterijev, po katerih obračunavajo davčno osnovo in višino davka. Kot je znano, predstavlja davčno osnovo prirastek vrednosti med trenutkom, ko je nekdo prišel v last nepremičnine in trenutkom, ko jo proda, pri čemer je V ŠVICI Bozano zahteva začasno svobodo ŽENEVA — Lorenzo Bozano, obsojen na dosmrtno ječo zaradi ugrabitve in umora mlade Milene Sutter, katerega so francoski organi pred desetimi dnevi izročili švicarski policiji, je včeraj pred ženevskim sodiščem zahteval izpustitev na začasno svobodo. Sodišče se še ni izreklo, ker verjetno čaka na razsodbo drugega sodnega odseka, ki bo razpravljal o zahtevi Italije po izročitvi »plavolasca z rdečim spiderjem*. Pri Ulcinju deset potresnih sunkov BEOGRAD — Naprave seizmološkega zavoda Srbije so v noči iz četrtka na petek zabeležile deset potresnih sunkov, od katerih je bil najmočnejši ob 2. uri 49 minut in 19 sekund. Moč potresa pa je bila •MiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniimiiimititiiiitiiiiiiitiimiitMiiMiiiiiiimtMiMiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniilliiiiinii OB PODPORI AJATULAHA HOMEINIJA Iranski študentje še vedno vztrajajo Ameriško javno mnenje zahteva protiukrepe ■ ZDA ie ukinile dobavo nadomestnih delov iranski vojski WASHINGTON - Skoraj ves zahodni svet se zgraža nad zadržanjem iranskih oblasti, ki nepreklicno podpirajo islamske študente v zasedenem ameriškem veleposlaništvu v Teheranu. Začetno previdnost so nadomestili protesti in zahteve, naj iranske oblasti izpustijo ameriške talce. Takemu zadržanju se je Pridružila tudi Evropska gospodarska skupnost, kljub temu, da iz Irana prihajajo slabo prikrite grožnje, da bodo ukinili izvor nafte. Med zahodnimi državami se vedno bolj u-trjuje prepričanje, da morebitna diplomatska popustljivost ne bo spremenila bistva. Uvoz nafte lahko preneha vsak trenutek in to ne zaradi zapleta v zvezi z ameriškim veleposlaništvom, temveč zaradi hudih notranjih problemov v Iranu. Združene države Amerike so celo sklenile, da ukinjajo dobavo nadomestnih delov i-ranski vojski, kar pomeni hud udarec borbenim sposobnostim te nekdaj najmočnejše vojske Srednjega vzhoda. Pentagon se namreč ne boji več, da bi Iran zdrknil pod vpliv Sovjetske zveze, saj se dobro zaveda, da je tudi za Moskvo iranska revolucija nevaren peklenski stroj. Med ameriškim prebivalstvom pa se vedno bolj širi prepričanje, da mora Amerika sprejeti protiukrepe. Sindikalne organizacije newyor-škega letališča so tako onemogočile pristanek iranskega potniškega letala, ki je bil primoran pristati -Kanadi. Poleg držav, ki skušajo na pomirljiv način in z razumevanjem razvozlati teheranski vozel, se je o-glasil tudi Janez Pavel E., ki je po svojem apostolskem nunciju v Teheranu poslal Homeiniju svojo poslanico. Upanja pa so malenkostna, saj kot kaže, je ajatulah Homeini zavrnil tudi posredovanje PLO, Palestincem pa zagrozil, da bo spremenil svoj odnos, če so to storili v širšem okviru zbliževanja z ZDA. Medtem se pred ameriškim veleposlaništvom v Teheranu nadaljujejo protiameriški izpadi. Več de-dettisoč Iračanov je včeraj manifestiralo pred veleposlaništvom v podporo študentom, ki imajo v svojih rokah uradnike in funkcionarje ameriškega veleposlaništva, študentje pa so zahtevali, naj ameriško ljudstvo prisili svojo vlado, da izroči bivšega iranskega šaha ajatu-lahu Homeiniju. Kot rečeno pa so Američani čisto drugačhega mnenja, napad na veleposlaništvo, kršenje najosnovnejših pravil diplomacije, je med Američani vzbudil prepričanje, da je treba morda celo s silo oprati madež sramote. Kot kaže pa Carterjeva administracija predvsem čaka na razvoj dogodkov v prepričanju, da bodo islamski skrajneži prej ali slej popustili, (voc) pridi v aeJBGOOP m discount v GORICI,Naselje sv. Ane,ul.Garzarolli 201 od 10. novembra Cooperative Operaie di Trieste, Istria e Friuli, Delavske Zadruge največja samopostrežna organizacija v deželi 22 Supercoop, 6 DScoop, 5 delikatesnih trgovin namesto nepotizma, zaradi kater"( ni mogoče ozdraviti primanjkljaji Fincantieri; ta bo dosegel L L. predvidoma 95, leta 1981 110. 1982 pa 100 milijard lir. Italijans* I ladjevje je treba posodobiti z ""JJ mi, z najsodobnejšimi tehnološko I razmerje med petrolejskimi in"" gimi tovornimi plovili, ki je da" I dobesedno obrnjeno na glavo. I ga primerjamo z zahtevami moo11, rodnih trgovinskih tokov, jc za^r ^ | Cuffaro. Tudi priobalni plovbi ^ I treba dati večji poudarek in raz"1/ meniti cestne prevoze, na ka®1 | odpade 75-80 od sto vsega preval nega blaga. Takšne in podob^. I predloge vsebuje resolucija KPI jo je 3. oktobra odobril rimski lament in s tem potrdi' pravil"" I smernic, kaj ni po na. ,etu ko®. 1 nistov vodijo novo pomorsko P°“ tiko v državi, (dg)