(jpSom
A/AND
£-'Jua£icq
NO. 216
ri»ERIC/*l«l—HOfWlE!
klyr> ?? ke tN SPIRIT
J yV- V r MGUAG€ ONLY
' ^
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. NOVEMBER 10, 1971
Domovi m
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING N€W$PAP€R

STEV. LXXII — VOL. LXXII
Besarabsko vprašanje poslalo spel pereče!
Romunska narodna zavest se ki'epi kljub vsem naporom rusifikacije.
KIŠINJOV, ZSSR. — Pod carskim režimom je bila Besarabija ruska gubernija. Prebivalci so se prištevali k Romunom, zato je carski režim hitel z rusifikacijo gubernije, kar se mu pa do konca prve svetovne vojne ni posrečilo. Kakšno je bilo takrat stanje v Besarabiji, so se dobro spominjali jugoslovanski dobro-voljci, ki so se borili v dobroveljski diviziji v Dobrudži proti Bolgariji.
Po prvi svetovni vojni je Besarabija postala del Romunije, kar je ostala do 1. 1940. Takrat je zopet prišla pod Moskvo, kjer je s kratkimi presledki ostala do danes.
Prebivalci se pod komunisti niso nikoli dobro počutili, zato je spomin na “romunske čase" ostal zmeraj živ. To ne gre v račun komunistom, ki hočejo nasilno pospešiti rusifikacijo pokrajine. Zdi se, da pri tem nimajo sreče. Domači romunski element postaja zmeraj bolj samo-
ihk'
Leviš F. Powell Jr.
WASHINGTON ,D.C. — Senatni pravosodni odbor zaslišuje ta teden Lewisa F. Powella Jr., odvetnika iz Virginije, ki ga je predsednik Nixon imenoval v Vrhovno zvezno sodišče. Powell je znan kot odličen pravnik in kot sposoben odvetnik.
Senatni pravosodni odbor se zanima na eni strani za Powel-love pravne nazore v pogledu civilnih pravic, raznih odločitev Vrhovnega sodišča v času E. zavesten in ga lokalni sovjetski Warrena, pa tudi o njegovem
premoženju, v kolikor bi njegova naložitev vplivala na pravne slučaje, ki bi prišli pred Vrhovno sodišče.
Powell ima za okoli poldrug milijon dolarjev delnic raznih družb in podjetij. Senatnemu odboru je izjavil, da ne bo sodeloval pri nobeni odločitvi, ki bi imela kako zvezo z družbami, pri katerih je on delničar.
Lewis F. Powell ne bo
imel sitosti s senatom
Parlamentarne volitve Nasprotni siaiilši» v Belgiji bife mirne raza,arjH do domo¥i"e
sparatčiki ne morejo učinkovito krotiti.
Tako je Romunija zopet začela govoriti o Besarabiji in ne več o Moldavski republiki, kot se pokrajina sedaj uradno imenuje. Moskvi to ni všeč in to je nov kamen spotike med Kremljem in Bukarešto. Ni sicer važen, je pa značilen za razpoloženje prebivalstva v Moldavski republiki.
Alletide boše novo “Ijsidsk® skispišine”!
SANTIAGO, Čile. — Čilskemu predsedniku dr. Allendeju ne gre vse po njegovih željah. Njegov režim more pokazati čilskim Proletar cem malo uspehov Bredvsem komunisti, ki spadajo med glavne stebre režima, niso zadovoljni. Moti jih namreč dej-stvo, da režim nima zanesljive ■večine v Kongresu. Zato pritiskajo na Allendeja, naj začne Postopek za spremembo kongresa.
Dr. Allende se je sedaj vdal komunistične'mu pritisku in o-kbcal, da bo v kratkem predložil Kongresu, naj se ustava tako spremeni, da bosta oba doma sedanjega kongresa nadomeščena 2 “ljudsko skupščino” z enim samim domom.
Ako bo Allende dobil Kongres 2a to reformo, misli prav kmalu Razpisati volitve v ljudsko skupščino. Ako se bo kongres upiral, bo Allende razpisal plebiscit, ki mu da potrebno pooblastilo 2a ljudsko skupščino.
Čilska opozicija trdi, da se tu-^i plebiscita ne boji in da bo 113 njem zmagala. Vse te spremembe naj se izvršijo prihodnje eto, nakar se bo začela “rekonstrukcija čilskega socializma”.
Postopna zjasnitev, večinoma sončno. Najvišja temperatura okoli 45.
Vladna koalicija je ohranila večino in bo ostala na oblasti.
BRUXELLES, Belg. — V Belgiji so bile preteklo nedeljo parlamentarne volitve za 212 poslancev in 106 senatorjev. Bile so to prve volitve, ki v njih ni jezikovno vprašanje igralo posebno pomembne vloge. Dosedanja vlada, ki ji je načeloval predsednik Eyskens in ki bo verjetno ostala še naprej, je namreč zadovoljila flamske zahteve po jezikovni ravno pravnosti do skrajne meje in tako je zavladal mir v deželi.
S koncesijami, ki so jih dobili Flamci na jezikovnem področju, so namreč zadovoljni večinoma tudi volivci francoskega porekla. Na volitve bi moralo iti 6.5 milijonov volivcev, kajti v Belgiji so volitve obvezne. Ker ni volitev na svetu brez protestov, so iznašli tudi v Belgiji povod za protest: nekaj mladih volivcev je v znak protesta proti obveznim volitvam požgalo svoje glasovnice. Drugih “nesreč” pri volitvah ni bilo.
V Belgiji vlada koalicij a krščanskih socialistov in socialistične stranke. Vodi je že 4 leta predsednik Eyskens, ki je vsa javnost z njim zadovoljna.
Slabo se je pri volitvah odrezala liberalna opozicija, ki se o-pira v glavnem na francoske volivce. Ti so ji delno obrnili hrbet zaradi odpora priznanju prevelikih pravic Flamcem. Nejevolj-
CLEVELAND, O. — Hrvaški vodnik dr. Juraj Krnjevič, predi sednik HSS, poziva v “Hrvat-skem glasu, demokratskem tjed-niku Hrvata”, ki izhaja v Win-nipegu v Kanadi, hrvatske zdomce in izseljence, naj ne pošiljajo v Jugoslavijo svojih zaslužkov, ako to ni nujno potrebno za vzdrževanje njihovih družin, oziroma sorodnikov, ker s tem bi le “podpirali velikosrbsko Jugoslavijo”.
Po podatkih, ki jih objavlja dr. J. Krnjevič, naj bi bili delavci iz Jugoslavije, ki so zaposleni v državah svobodne Evrope, predvsem v Zahodni Nemčiji, poslali v Jugoslavijo v prvih 7 mesecih letošnjega leta skupno 329.2 milijonov dolarjev. Izseljenci naj bi bili poslali še posebej v istem času 33.7 milijonov dolarjev. Ta vsota naj bi bila za 45% večja od lanske v istem času.
Srbski ugledni ljudje v tujini so pozvali v “Novi riječi”, ki izhaja v Londonu na Angleškem, svoje rojake v tujini in doma, naj vplačujejo v srbsko narodno posojilo za gradnjo železniške proge Beograd-Bar. Pri tem poudarjajo važnost te proge za Srbijo in nujnost njene čim prejšnje zgraditve. Opozarjajo, da bo železnica ostala in služila srbskemu narodu tudi še potem, ko komunističnega režima ne bo več!
LIN PIAOODSTAVLJEN
Obrambni minister in določeni naslednik Mao Tsetunga Lin Piao naj bi bil po diplomatskih virih odstavljen, ko je poskušal upor proti Man in partiji.
Iz Clevelanda in okolice
WASHINGTON, D.C. — Svet j še vedno nima jasne slike, kaj se je godilo na Kitajskem v septembru, ko je bil nenadno ves letalski promet ustavljen in so morala ostati nekaj časa na tleh tudi vsa vojaška letala ter je bila odpovedana nenadno že pripravljena parada za 1. oktober, obletnico komunističnega režima na Kitajskem. Iz raznih virov so prihajale in prihajajo še vedno razne vesti.
Najprej so trdili, da je Mao sam bolan ali da je celo umrl. Ko se je ta pojavil v javnosti ob obisku Haile Selasija na Kitajskem, je bilo očitno, da so te vesti neutemljene. Nato so govorili, da je bolan ali celo mrtev Lin Piao, Maov namestnik in izbrani naslednik ter istočasno obrambni minister. Njega od poletja sem ni nihče videl v javnosti, le njegova slika je bila pred časom objavljena v nekem časopisu v Hong Kongu.
Lin ubit na begu?
Sedaj prihajajo iz diplomat-
Balkanska olika
WASHINGTON, D.C. — Ko je bil Tito zadnjič tekom svojega obiska v glavnem mestu ZDA 45 minut kasen pri svojem lastnem sprejemu za diplomate in visoke uradnike ZDA, med njimi tudi državnega tajnika W. P. Rogersa, je eden od spremstva predsednika Josipa Broza Tita tega oprostil z besedami:
To ni bila. nobena namerna žalitev, to je enostavno — njegova (Titova) navada!
V Detroitu še čakajo
DETROIT, Mich. — Pretekli mesec je bil izredno uspešen v prodaji avtomobilov, toda to ni ni so zlasti Valonci v Bruxelle-' sPremenilo položaja v avtomo-su, ki je dejansko francosko go-
............ . v. , Obisk slov. misijonarja—
Ta je pri svoji politiki užival y spremstvu pisatelja Karla
podporo maršala \eh Chien-yin- ^ Mauser j a je včeraj obiskal urad ga, podnačelnika Vojaške komi- Ameriške Domovine slovenski sije v Komunistični partiji.
Padec Lina je oslabil položaj Mao Tsetunga, ki je Lina osebno izbral kot svojega namestnika in naslednika. Maove slike so manj vidne v javnosti, njegova mala knjižica ni več v rokah vseh Kitajcev.
Trdijo, da je maršal Lin Piao bil obdolžen na Kitajskem podpiranja “Oddelek 16. maja”, ki je nastopil leta' 1967 kot počet-nik najradikalnejšega krila v kulturni revoluciji. Kasneje je bil obsojen in zatrt. Lin naj bi bil skušal ohraniti s pomočjo vojske nadzor, če ne že kar o-blast nad obnavljajočo se Komunistično partijo.
V njenih novih krajevnih vodstvih so bili povsod močno zastopani vojaki in nastalo je vprašanje, ali naj ti poslušajo svoje vojaške poveljnike ali višje partijske	zastopnike. Lin naj
bi bil hotel	vojake v partijski
.	organizaciji	ohraniti pod svojim
skih virov vesti, da je Lm Piaoi ,
^ TT, ..	.’	. J ,	. i nadzorom. Med tem je znano
mrtev, ubil naj bi se skupaj sL+„v-- i\/r ^	^
....	,	. F. j stahsce Mao Tsetunga, da “Par-
poveljmkom letalstva m vojske. L-•	, . .	..
f .	v	.	- uja poveljuje puškam ter da
ko jo po neuspešnem poskusu u-jt£m ne sme bm nikdar do e_
pora prot, Mau m Cu E#*™ da poveljeval Parti)i..
pobegnui v Zunanjo I
------o------
skušal
Mongolijo. Nekateri drugi viri so trdili, da je bil v tem letalu odstavljeni predsednik L. R. Kitajske Liu-Šao, ki je pobegnil iz hišnega zapora v Peipingu m hotel v Sovjetsko zvezo.
voreč otok v flamskem morju.
Poravnajte naročnino, če le mogoče, na prvo obvestilo!
Kosygina motijo slabe zveze
LONDON, Vel. Brit. — Alekseja Kosygina, kadar je v tujini, motijo slabe zveze z Moskvo. Ko je bil zadnjič v Alžiriji in kasneje na Kubi, ga je spremljala flo-tilja sovjetskih ladij, preko katere je Kosygin imel možnost zanesljivih zvez z Moskvo.
Predsednik ZDA ima vedno s seboj “črni zaboj “, ki mu omogoča vsak trenutek vse potrebne zveze z ZDA in z glavnimi poveljstvi sil.
.i Tako v državnem tajništvu bliski industriji. Ta ima na zalo-1, ,
, v	ikot v drugih vladnih središčih
gi toliko avtomobilov, da se ved- ,	.
uradno ne vedo nic o smrti m
no dela le
z nekako 75-80%, zmogljivostjo in nima do spo-| mladi nobene namere produkcijo povečati.
Če bodo šli novi avtomobili tudi v nasledpjih mesecih, posebno pa spomladi dobro v denar, potem se bo šele avtomobilska industrija zganila in zače- dilnega mesta, za katero navaja-1 la najemati nove delovne moči. jo različne dokaze, med drugim To bo seveda za Nixona prav, tudi iz kitajskih poročil domači ker tedaj bo potreboval kake “u-! deželi in iz navodil tujim posla- J spehe”, ko se bo bližala doba ništvom v Peipingu, naj v svo-predsedniške volivne kampanje. | jih izjavah in pozdravih ne omenjajo več Lina, je ojačila polo-
“odstavitvi” Lin Paio. Tuji diplomatski viri pravijo, da je bil Lin Piao dejansko odstavljen že potem, ko je bil mrtev.
ču En-Iajev položaj okrepljen
Zadnje vesti
COLUMBUS, O. — Poslanska zbornica je včeraj z veliko večino odklonila povišanje prodajnega davka za 1.5' ,, nakar je začel poseben odbor, v katerem so zastopniki Senata in poslanske zbornice, iskati novo rešitev spet v smeri državnega dohodninskega davka. Državna skupščina se ukvarja s tem vprašanjem že 8 mesecev, ne da bi ga razvozlala.
Odstranitev Lin Piao-ja z vo-’ WASHINGTON, D.C. _________ Bela
hiša je optimistična glede uspeha Nixonove gospodarske politike, ko med delavskimi vodniki vre jeza zaradi določil in vodil Plačnega odbora v pogledu izplačila zamrznjenih poviškov plač v okviru veljavnih delavskih pogodb.
— Plastične igralne karte so žaj predsednika vlade Ču En-la-ameriških oboroženih'prišle v rabo v začetku tega sto-'ja, zagovornika zmernosti in ob-! PHNOM PENH, Kanih.—- Rdeči
letja.
I nove stikov Kitajske s svetom.
WASHINGTON, D.C. Naša vojna industrija ima široko razpredene mreže, ki segajo celo na področje podpi-
ranja tujine. To se zdi na prvi pogled skoraj nemogoče, pa je
vendar le tako.
Kot je znano deli federacija našo pomoč tujini v dva dela:
v gospodarski in socialni na eni strani in na vojaški na drugi. Vojna industrija ni toliko zainteresirana na gospodarskih in socialnih ter strogo političnih podporah kot na vojaških. Naša narodna o-ramba obnavlja namreč sistematično svoje orožje. Kar postane zastarelo, ga odrine na “rezervne zaloge”, kar velikokrat pomeni staro železo. Nesreča pri tem je, da so zastarele zaloge še zmeraj navedene s cenami v naših vojaških inventurah. Na vojaških skladiščih se torej hitro nabira od leta do leta več dragega neuporabnega orožja. Neuporabno je samo za ameriške o-brambne namene, kajti naša dežela prizna polno vrednost
Vojna industrija in podpiranje tujine
le najnovejšim kvalitetam o-rožja.
Tak sistem naravno pomeni velike težave za Pentagon, kajti na eni strani ima na plečih zaloge zastarelega orožja s polno ceno, na drugi strani je pa treba v federalnem proračunu za narodno obrambo zahtevati nove zneske za nove drage nabave orožja in muni-cije. To seveda sproži vsako leto dosti kritike v Kongresu, posebno v Senatu. Kritika ni neljuba le Pentagonu, ampak tudi vojni industriji, čim več kritike je, tem manj pooblastil za nabavo novega orožja in sodobne municije. To zopet zmanjša ugodna naročila vojni industriji.
Vojna industrija je zato prisiljena, da misli tudi na zmanjšanje zastarelega orožja v vojaških skladiščih. To se da doseči le s cenenimi prodajami starega orožja malim ih gospodarsko slabim državam. Tako orožje ni sicer dosti vredno za vojne namene, za
parade je pa kar dobro. Drugega namena tudi imeti ne more. Male države nimajo namreč toliko denarja, da bi se dobro založile s strelivom, to posebno točno registrirajo vojaški atašeji pri vseh poslaništvih.
Pentagon se torej more znebiti starega orožja le po znižanih cenah, to se da doseči preko zakona o podpiranju tujine. Tuje države kupijo ceneno orožje in ga plačujejo s podporami, ako ga že ne dobijo brezplačno. Tako je volk sit in koza ostane cela. Ta praksa je dobro znana že deset j a.
Letos se je zgodilo nekaj nenavadnega. Senat je odklonil zakonski predlog o podpiranju tujine. Vojaški krogi in njihovi prijatelji v vojni industriji s tem niso računali. So po tradiciji obljubili malim državam prodaje zastarelega orožja po znižanih cenah ali pa tudi brezplačno, ako za to govorijo posebni razlogi.
Te obljube so sedaj padle v vodo in zdihovanje se je že začelo na celi črti, češ, da se na ameriške obljube človek ne sme zanesti. S tako pritožbo so prve prišle male države, ki jim je bilo obljubljeno ceneno orožje. Šele sedaj je tudi prišlo na dan, koliko takih obljub je bilo dano od naše narodne obrambe, pa tudi od naše vojne industrije.
V Pentagonu posebno poudarjajo, da pri taki kongresni politiki ni mogoče varovati ugleda, ki ga je do sedaj uživala ameriška beseda. Tujina ne verjame namreč nič več ne le ameriškim politikom, ampak tudi ne visokim vojaškim funkcijonarjem, kajti tudi njihove izjave so listje, ki ga premetava burja na Kapitelu, Tak očitek morajo te dni poslušati posebno tisti senatorji, ki so zavrgli zadnji zakonski predlog 0 podpiranju tujine. Dobro je, da so vedeli že naprej zanj in da se radi njega ne razburjajo. Tako vsaj trdijo v javnosti.
so napadli z raketami in minami letališče pri glavnem mestu. Napad naj bi zahteval vsaj 25 mrtvih in okoli 30 ranjenih. To je tekom letošnjega leta že tretji tak napad na to letališče.
CHICAGO, III. — Predsednik Nixon je sinoči govoril najprej v New Yorku, nato pa odletel v Chicago, kjer je govoril drugi skupini republikancev na posebnem banketu, za katerega vstopnice so plačali po $500. Ta denar je šel v republikanski volivni sklad za prihodnje leto. Predsednik je v svojem govoru poudarjal potrebo po ohranitvi ameriškega podpiranja tujine in potrebo po izvedbi reforme socialnega varstva in javnega podpiranja ubogih, bolnih in nebogljenih.
OKINAVA. — Tu je prišlo do obsežnih demonstracij tekom enodnevnega splošnega štrajka domačinov, ki zahtevajo ne le vrnitev Okinave Japonski, ampak tudi ukinitev vseh
misijonar č.g. Jože Cukale S.J., kateri misijonari v W. Bengal Indiji. V kratkem, prijetnem razgovoru je g. misijonar povedal o svojem delu za božje kraljestvo. V nedeljo ob treh popoldne bo imel pri Sv. Vidu misijonsko skioptično predavanje, v ponedeljek pa se že odpelje proti Chicagu, nato morda v Toronto, potem na Koroško in Goriško, 15. januarja 1972 pa odleti iz Rima nazaj v Indijo.
Prijaznemu gospodu misijonarju lepa hvala za obisk in veliko božjega blagoslova pri njegovem vzvišenem delu.
Smrt v domovini—
Charles Hočevar, 15916 Rajr-mond A ve., Maple Heights, Ohio, je prejel žalostno sporočilo, da mu je v vasi Hinje blizu Žužemberka nedavno umrla sestra Micka Hočevar, stara 65 let. Poleg omenjenega je blagopokojna zapustila tudi brata Johna Hočevarja tudi na Maple Heights.
Trideseti dan—
Jutri, v četrtek, ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida maša zadušnica za pokojno Jennie Lužar na trideseti dan njene smrti.
Svetovidski jesenski dnevi—
Župnija sv. Vida se pridno pripravlja na svoje “Jesenske dneve” v soboto, 20. in v nedeljo, 21. novembra v avditoriju, kjer bo dovolj zabave in zadovoljstva za vse. V soboto bo velik bazar, v nedeljo pa bo na razpolago okusno kosilo. Vstopnice za kosilo in tudi listke za nagrade dobite v župnišču. Ves čisti dobiček bo uporabljen za vzdrževanje cerkve in šole. Vsi vabljeni in dobrodošli na tej farni prireditvi!
Zopet ordinira—
Slovenski zdravnik dr. L. Ukmar, 6802 St. Clair Avenue, se je vrnil iz Kalifornije in zopet redno ordinira.
Požar v mestu—
V CEI poslopju na Public Square je prišlo sinoči po šesti uri do ognja, ki je napravil okoli $75,000 škode, največ v odvetniški pisarni Barragate & Barragate, ki ima svoje prostore v 16. nadstroju. Oblasti skušajo dognati, kako je do ognja prišlo.
Univerza Združenih narodov zopet na dnevnem redu
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Ideja o potrebi posebne univerze ZN je že stara. Posebno rad jo zagovarja sedanji generalni tajnik ZN Tant. Ideja nima praktično vzeto nobenega resnega nasprotnika. Edini nevaren nasprotnik je — pomanjkanje denarja. Poleg tega so ZN precej zadolženi, pa še danes nihče ne ve, kdaj in kako bo dolg plačan. Sedaj je vstopila v ZN Kitajska in je vprašanje, ali se bo hotela udeležiti financiranja.
Ravno to stanje sili zagovornike ideje, da predlog o univerzi že letos spravijo vsaj načelno pred generalno skupščino ZN. Ako se jim to posreči, bodo vprašanje univerze ločili od ameriških vojaških oporišč naj* * * * vPrašanja financiranja, ki bo tem otoku.	| postalo briga prihodnjih letnih
---- —o------	| zasedanj ZN. Upajo, da Kitajska
— Od tone premoga se dobi! ne bo nasprotovala tej taktiki in pri destilaciji 10 galonov katra-Ma bo predlog prišel pred plena.	Inum ZN.
P:jH /tMERlSKA DomOVIIM

fi/l 1- i> ■	f < > i
C-!7 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44108
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
i£a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$1.8.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries:
$10.'^ per year; $9.00 for 6 momns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
Xo. 216 Weds., Nov" 1071971'
Vera v samoupravni socializem pojema
Že par let so jugoslovanski komunisti oznanjali, da bo samoupravni značaj njihovega socializma tista rešilna bilka, ki naj reši vse tegobe komunističnega režima. Kakor hitro bo država zgubila premoč nad gospodarsko in socialno politiko in bodo vodstvo prevzele gospodarske in negospodarske samoupravne organizacije, bosta pa začela teči med in mleko. Pa so se stvari zasukale čisto drugače. To so sedaj morali priznati sredi oktobra celo slovenski komunisti, kar jih je režim poslal, da igrajo komedijo poslancev v gospodarskem zboru slovenske republiške skupščine, na skupnih sejah svojih odborov sredi oktobra.
Vlada jim je namreč predložila ne ravno preveč izčrpno poročilo o gospodarskem stanju v Sloveniji. Iz njega se vendar da sklepati, da gospodarsko stanje še zmeraj prehaja v vedno večji kaos, da torej ni rožnato in da stabilizacija ne poteka tako, kot si je režim zamislil. Konjunktura še ni zamrla, toda je taka, da bi bilo bolje, da bi je ne bilo. Izvira namreč iz “inflacijskega povpraševanja”. Osebni dohodki so v prvih 8 mesecih narastli za okroglo 30%, samo domiš-Ijavec pa more verovati, da izvirajo iz povečane delovne storilnosti. Verjetno je bilo vseh 30% izplačanih kar iz svežih bankonvcev, ki jih je natisnila Narodna banka.
Podjetja porabijo gotovino, ki jo dobijo iz poslov za povečane plače in mezde, ne brigajo se pa, da bi odplačevala svoje dolgove. Tako se gotovina nabira pri potrošnikih, blagajne v podjetjih pa ostajajo prazne. Vsega tega je kriv režim, ki dovoliuje, da podjetja sama sebi delajo pravico, ne menijo se pa za obveze, kar jih imajo iz svojih trgovskih poslov. Tako imajo v Jugoslaviji to anomalijo: čim več gotovine prihaja iz Narodne banke, tem manj jo ostane v gospodarstvu, ker se že preje zatakne in ostaja v žepih delavcev in uradnikov, obrtnikov, verižnikov itd. Režim nima več moči, da bi ta nezdrav razvoj zavrl.
Predstavniki režima trdijo že sedaj, da se na tem sistemu ne bo dalo letos nič menjati in da bo 1. 1972 podobno letu 1971. Obljubljajo spremembo šele za leto 1973.
Toda, kdo jim bo verjel? Zmeraj bolj se namreč slišijo glasovi, da je treba odložiti izvajanje sistema samoupravnega socializma na boljše čase in se vrniti k obliki nekdanjega državnega socializma, ki bo pa mogel zaživeti le takrat, ako se obenem pokoplje tudi sedanja oblika konfederacije. Treba bo dalje omejiti rabo veto pravice na malo število osnovnih načel. Veto pravica ne sme namreč ostati sredstvo za izsiljevanje pri federalni vladi, kar danes dejansko je.
Pot nazaj v administrativno gospodarstvo se že na široko odpira. Drugače tudi biti ne more, kajti sedanji sistem jugoslovanske javne uprave mora voditi le v kaos in nikamor drugam. Govorili so o tem tudi v odborih slovenske republiške skupščine, seveda še v meglenih izrazih in skrivnostnih namigavanjih. Vsakdo je hitro razumel, recimo, izjavo, da se “bo treba vrniti k administrativnim ukrepom”.
Med tem gospodarski centralizem še ni mrtev in dela po svoje veliko škodo jugoslovanskemu gospodarstvu. Vzemimo le slučaj federalnih jamstev. Federacija res nima pravice najemati denarja pri Narodni banki in"ga potem deliti med republike in občine ter podjetja, ki so ji pri srcu. Še zmeraj se dogaja, da daje jamstva za dolgove, ki jih delajo republike, banke in podjetja v tujini, na primer za jeklarno v Smederevu, ki je tipična politična investicija. Kako nevarna so za federacijo taka jamstva, se je ravno sedaj pokazalo v Črni gori. Ta je dobila nekaj posojila v dolarjih za svoj del železniške proge do Bara. To posojilo je sedaj zapadlo in ga je treba plačati. Črna gora nima ne dolarjev ne dinarjev, zapadlo obvezo bo morala torej plačati federacija. Kdo ve, ali ji bo Črna gora kdaj vrnila vsoto, ki jo bo sedaj federacija plačala ameriškemu upniku. O vsem tem javnost zve in ve le malo. Le slučajno pridejo take zadeve na dan.
Druga nevarnost je v tem, da se bodo sedaj začele republike zadolževati, kjer se bodo le mogle. Kako bodo ob zapadlosti plačevale dolgove, to jih ne briga. V posebno kočljivem položaju bo republika Hrvatska. ki ji trenutno najbolj manjka investicijskega kapitala.
Slovenija se nahaja v kočljivem položaju. Ima primeroma se najbolj urejene vse svoje obveze, toda mori jo druga zadeva: cela kopa odpetih vprašanj, ki jih morajo republike skupaj obravnavat' in tudi reševati. To ie navadno zvezano z novimi bremeni za republike. Te se bodo branile o njih razpravljat? kakor hitro bodo začutile, da bi jim doseženi sporazumi utegnili naložiti nova bremena.
Prava zmeda je jugoslovanska vrhovna uprava. Tam naj soodločajo: narodna skupščina, zvezni izvršni svet, predsedstvo republike in izvršni biro predsedstva. Nad vsemi temi stoji Tito. Dokler bo on poosebljena državna edinost, bo že šlo. Ko ga bo zmanjkalo, bo pa vse skupaj nekam zagrmelo. Kam, nihče ne ve. Sreča je le v tem, da ne Amerika ne Sovjetska zveza ne želita, da bi se zaradi Jugoslavije vnela tretja svetovna vojna.
BESEDA IZ NARODA
za druge. Ti pa vedno žanjejo,
vsod vsi lepo pozdravljeni in vzemite moj nasvet, če iboste šli v stari kraj ali kam drugam, ne zaupajte preveč kakim starim “fičkom” — vpoštevajte -bolj svoje noge, pa zdravje, kdor ga ne sama suho koruzo, ampak še ima, in verjemite mi, dalj bo-zlato in zeleno solato, s katero J ste dihali, kakor pa drugače v
Belokranjsko Martinovanje
Waukegan, 111. — Življenje se vrti okrog naše “Ameriške Vrhnike”, kakor po navadi. Ta “navada” je znana danes tako, jutri tako, pojutrišnjem pa spet tako. Smo približno vedno na e-nem in istem mestu. Kdor je spreten in zna dihati zase gospodarsko in politično, mu ni sile in kar dobro diha, kakor so to znali nekdanji Krašovci “stare sorte” in so bili zadovoljni, da so jim posetve po brdih dale toliko koruze, da je bilo vsaj za silo dovolj polente, vipavski vinogradi pa nekaj dobrih kapljic, pa so bili zadovoljni. V sedanjih časih se pa seveda življenje drugače suče in vrti.
Ko sva o tem govorila pred kratkim sosedom Frankom, me je to s pogledi gor in dol glede tega po svoji horjulski navadi o-cenjeval. Najbrže si je mislil: Tinček, kunštnega se delaš, razumeš pa ne dosti, če ne vidiš to, ker že vidiš, ne znaš pravilno o-ccnjevati, zakaj se vse vrti tako, kakor se med nami po naši “demokratični” Ameriki. Rad bi mu bil pojasnil, da vidim že, ampak kaj pomaga, če samo vidimo, drugega pa ne moremo nič napraviti, ali če se dovolj ne zanimamo, da bi kaj naredili, da bi vplivalo na vse to in kaj pomagalo.
Naj se vrnem za trenutek nazaj v tiste stare navade nekdanjih Krašovcev. Zadovoljilo jih je, da je bilo dosti koruze in polente. Pri naš' v Ameriki smo zadovoljni, da je dovolj ‘steaka’ in ‘porimhapsa’, za drugo pa se zanimamo tako in tako, včasih se počutimo za kaj še drugega, drugače pa, da moj trebušček ni prazen in nas ne opominja, da mu naj preskrbimo še malo več in kaj boljšega — Za drugo pa, naj se vrti svet naprej ali nazaj, kaj nas briga... Tako zgleda, če pogledamo bolj natančno na da~
se vse kupi in dobi. So tiči! Kaj smo pa mi, ki vse to le samo gledamo Bi sodil, da smo nekaki taki “turisti” — hudo utrujeni od vseh teh političnih “spasov”, da nas piki in grizi nobenih političnih “bolh in lazic” več ne prebude. Sanjamo in smrčimo naprej in naprej in nobeno grmenje, ne kaj drugega nas ne prebudi . .. Ampak naše žepe pa ti “špasi” z vedno višjimi davčnimi računi praznijo. To pa čutimo! Če kdo ve za dobra zdravila proti temu, naj jih svetuje!
Naj bo to dovolj o “političnih špasih”.
* DRUGIH RAZNIH ZADEV JE TUDI PRI NAS vse polno. Zadnja leta so se zlasti -pritoževale razne družbe in korporacije, da v našem Lake okraju nimamo dovolj praktično razdeljenih in razpeljanih avtomobilskih cest za težke tovorne prevoze. Odkar se razne industrijske družbe selijo iz gostih mestnih naselij in okolic ven v predmestja na odprta ozemlja in prostore, so te bolj in bolj oddaljena zlasti od železnic, katere so jim v letih do zadnjih časov nudila prevoz za izdelke, ki so jih razpošiljali v vse razne kraje dežele. Zdaj iz od železnic oddaljenih takih delavnic in skladišč prevažajo vse z velikimi tovor-
družbi kakih starih “fickov”.
Vrhenšk Tine
Predavanje e. «1. Hukaleta
o Indiji
CLEVELAND, O. — Med najstarejša misijonska področja, na katera so se podali slovenski misijonarji -oznanjat Kristusov evangelij in koder so še danes aktivni, spada Indija. Tja se je kmalu po prvi svetovni vojni podala skupina slovenskih misijonarjev jezuitov in z njimi nekaj hrvatski-h. Sedaj je postala njihova prihodnost nejasna, ker Indija -ne dovoli več, da bi se v njej naseljevali tuji misijonarji.
Indija je svojevrsten misijonski svet, saj je pa tudi dežela, odnosno narod stare in visoke kulture s svojim po svoje globokim verskim življenjem. Morda so bili ravno zaradi tega jezuiti najbolj primerni za misijonsko delo v takšnem svetu.
Čeprav so bili med ameriško slovensko katoliško skupnostjo in slovenskimi misijonarji v Indiji vedno kar dobri stiki, pa se doslej vendar še ni zgodilo, da bi se kateri izmed slovenskih misijonarjev v Indiji osebno oglasil v naši sredi. Od srede pretek-
njaki in takimi vozili. Za tak Tega meseca se mudi med nami vedno večji in težji promet pa je prvi slovenski misijonar iz Indi
treba več cest, širših in razpeljanih tako, da so za take prevoze krajše in bolj prikladne. Tako zadnja leta take družbe in korporacije bolj in bolj trkajo z a-peli na državna vrata v Springfieldu, da jim naj tam glede tega dajo boljšo postrežbo, to je
je o. Jože Cukale, DJ. Priletel je naravnost iz Kalkute v New York, se podal od tam v Bridgeport, kjer ima nekaj sorodstva, končno pa se ustavil v Clevelandu, kjer se je zadnji teden mudil na slovenski župniji v Collin-woodu ter imel tam preteklo ne-
našnje vrvenje gospodarskega, stroškov, ki pridejo v takih za-
boljše ceste in zveze za te na- deljo popoldne predavanje s ski-mene. Država seveda to upošte-1 optičnimi slikami o misijonskem va in je odobrila še več načrtov|delu v Indiji; ta teden pa je na za te namene. Našemu okraju so j slovenski župniji pri Sv. Vidu, obljubljene tri take obširnejše kjer bo tudi imel prihodnjo ne-in večje “ekspresne ceste” o-1 deljo, 14. t.m., pop, ob treh pre-krog Michiganskega jezera in odjdavanje v 'šolski dvorani. Roja-jezera zapadno. Državna zborni- kinje in rojaki so povabljeni, da ca je načrt odobrila in guverner pridejo v velikem številu k njega je podpisal. Stalo pa bo to dr- govemu, gotovo zelo zanimive-žavo seveda precejšnjo vsoto o- mu predavanju. Vstop prost, krog 900 milijonov dolarjev.	Janez Sever
Zraven pa bo še veliko drugih
Belokranjske narodne noše
-CLEVELAND, O. — V soboto, ljudi je klicalo, da bi se ga radi 13. novembra 1971, prirejamo udeležili, -pa so bili žal prepoz-Belokranjci naše sedmo Marti- ni. Vsekakor Vas pa vse že letos novanje v Slovenskem -narod-1 vabimo na naše Martinovanje v nem domu na St. Clair Avenue,1 letu 1972, katero se bo tudi vrši-v veliki dvorani in pri okroglih lo v Slovenskem narodnem do-!-mizah.'	|mu na St. Clairju.
Kot v preteklosti bomo naše Vsem pa, ki imate vstopnice, goste lepo in dobro postregli, za kličem “na veselo svidenje” in ples in zabavo bodo igrali “Ve- želim dobro zabavo. Če pa bi seli Slovenci”, za pestrost in o- kdo ne mogel priti iz enega ali kras -pa bo vsak udeleženec do-1 drugega vzroka, naj prosim, bil pri vstopu lep rdeč nagelj,! vstopnice vrne meni, da jih bo-darilo poznane Starčeve cvetli-1 mo lahko pravočasno oddali ti-čarne in našega člana g. Joe1 stim, ki na nje čakajo. Lepa hva-Starca.	1 la!
Vstopnice :za naše Martinova-1	Za odbor:
nje so razprodane, še zelo veliko	Olga Mauser
ilgfje ¥ east laSIJi! lojarp
devah kot nepredvideni v prvih pogledih in računih. Pota pa seveda morajo biti, drugače izdelki v svet in na trge ne morejo
Or&sšfvo “Kras” ši i vali na seja
CLEVELAND, O. — Naša pri-
priti. Gradnje novih cest, pra- hodnja seja bo v nedeljo, 14. no-
vijo, da bodo dale precej zaposlenosti ljudem, ki so nekateri zdaj ;za taka dela brezposelni.
Drugih novic, kakor raznih avtomobilskih nezgod, je pri nas
vembra, kot ponavadi, pričetek ob 1.30 popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Ker je sedaj vrtnih veselic in piknikov v prosti naravi konec,
političnega in socialnega življenja med nami.
Politikarji in njihova vodstva skrbijo le, da so njihovi vrtovi plodoviti. Poskrbijo, da so ograjeni s takimi ograjami, da je za njimi varno “politizirati1', kakor “politizirajo” vsepovsod, kjer so na kakih položajih. Mojstri so, s svojimi izjavami in raznimi programi znajo zamotiti javnost in še celo najbolj prebrisane opazovalce. Zlasti, pred volitvami znajo tako prijazno božati in gladiti javnost po hrbtu, da mnogi mislijo, da jim je te “prijatelje” šni^ gem vprašal. Odgovoril je:|nimive. ker večje število in več-samo neoo poslalo, da bodo pre- Imaj-0 ,neke «fičke» in večie Ja udeležba na seji olajšuje ko-
uredili vse na svetu in nas vse!«-' •+ „ »	•• •	,	■ • ■	- .	.
,	...	,	“sajtrge”, vozijo z njimi pa ta-
pa postavili v vrt najbolj sreč- U , ?	^v-	, ; , , .
1 f , v	. J J 'ko kakor Elija nad oolaki m po
ne bodočnosti. Tako pred volit- Ui i	^
...	^	^	oblakih. Vedno jih gre več v
vami in do volitev.	,	+• i 8
jarke, kakor pa tja, kamor so na-
vedno polno. Kje jih pa danda-juPam> ko naše članstvo ta nes ni? Me je zadnjič vprašal Prosti čas enkrat mesečno pora-
nekdo, ki se je vrnil z obiska
bilo s tem, da se bo udeležilo na-
v starem kraju. Pravi, da je ših seT s posetom teh boste na-zdaj tam vse polno avtov. Kak-|Prav^k sele privlačne in za-
Potem pa?
Potem jih pa zajamejo druge misli, namreč, da je treba časa,
ristne načrte in sklepe za naše društvo in članstvo.
Prihodnje leto bo naše društvo praznovalo 60-letnico svo-
menjeni. Ali res, sem ga vprašal.|jega obstoja. Moje mnenje je, da Tako poročajo dan za dnem, mi ne bi bilo prav, če ne bi to ob-
letnico na kakršenkoli način malo proslavili. Za časa naše 50-letnice smo pripravili malo slavje, a na žalost smo tega na dan;nje seje, ker sem prepričan,
je omenil. Potem pa še dodal: miru, da se kri, ki jo politika i “Pa tudi znamenja za kretanja razburi, ohladi in pomiri. In ko j avtomobilov imajo ob cestah či-čas mine, življenje in razmere-sto drugačna kakor pri nas. Ne po druge reči prineso v ospred- . veš, ali kažejo v doline ali v brije, se pa prejšnje obljube poza-1 be, malo zasučeš, -pa gresta voz-bi — naglasa se pa nove potrebe; nik in “fiček” tja k zadnji poni sitnosti in to s tolikim glasom'staji, iz katere ni povratka. Veš, Jda bomo za 60-letnico bolj sreč-in šumom, da to vse stare obl ju- iTine, zdaj je tudi tam vse dru-M-
slavja preklicali, ker je bil rav-| boste s svojo navzočnostjo na seno tisti dan umorjen pokojni ji napravili našim slavljencem predsednik Kennedy. Upajmo.1 in celotnemu odboru veliko
be zakrije in se nanje kmalu po-'gače kakor nekdaj. Skoro bi re-zabi. Tako gre vse to kakor se-jkel, da je bilo preje v starih ča-zonska vremena. Danes . si h bolj varno hoditi in pešačiti vmes -burje in nevihte, nalivi, v dobrih škornjih in s palico v zatem sneg in zima. Vse obljube .rok-, kakor pa zdaj frčati in ro-na političnih poljih in vrtovih potati okrog s kakim nerodnim pa mraz in zima pokončata — j “fičkom”, ki ne zna drugega uboga para in to smo vsi, pa naj kakor puhati in ropotati okrog, upamo naprej, če je še kaj vred-1nazadnje pa v jarek zdrčati, ali no kakega upanja, Kakor vemo pa da se zaleti v kak drog ali in znamo. Tako se nam godi !ograjo in se ob njej zgrudi... preprosti -javnosti.
Mislim, da je zelo redek slučaj, kot je sedaj pri našem društvu, da so zadnji mesec trije odborniki našega društva praznovali 50 -1 e t n ico zakonskega
življenja. To so naš podpredsed- na notranji strani, na zunanji pa nik, vedno vesel in korajžen, ka- ne?”
Zato, da bomo mi lahko na cesto gledali, s ceste noter pa ne
Naj bo dovolj za danes o
Politikarjem gre pa drugače, vsem tem, drugič -pa o čem dru-!Vipavce, ker njegov rojstni kraj nega godu. Glavice imajo, zas eda ne .'em. Do tedaj pa bodite vsepo-Jje ravno nekje na meji med m°jnn!”
teri se največkrat udeleži seje s petjem ali pa nam zaigra na svoje orglice, to je naš Tone'bodo mogli!
Škapin, za katerega ne vem, ali I	*
ga bi uvrstil med -Kraševce ali! “Ata, da ne boš pozabil mami-
Je samo en dan za
Krasom in Vipavo. Njegova vedno prijazna soproga je bila rojena v Savinjski dolini.
Druga dva slavljenca sta naša: dolgoletna blagajničarka in njen; CLEVELAND, O. — V nede-soprog, naš zelo dober zapisni- jjo, J4_ novembra, bo cleveland-|kar in zadnje čase tudi drustve- sj-a slovenska javnost priredila ni poročevalec. Oba sta pristna ^ spominsko slavje enemu izmed
prvih snemalcev slovenske narodne glasbe na plošče — Matiju Arku-Hoyerju v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Road.
Prireditev je pod pokroviteljstvom direktorija Slovenskega delavskega doma.
O-b dveh popoldne bo banket, potem po podan program, kjer bodo nastopili razni godbeniki in orkestri ter govorniki. Pravijo, da bo to pot -donela izvirna glasba slovenske harmonike priljubljenih valčkov in polk. Nastopil bo tudi sin pokojnega skladatelja Matt Hoyer, ml., s svojim orkestrom, ki bo obenem igral tudi z ples, kateri sledi zvečer.
Matija Hoyer je zajemal tipično glasbo podeželja in običajev slovenskega ljudstva. Akoravno je prišel v Ameriko kot mlad deček, je poznal dušo -preprostega Slovenca in Slovenke. Med leti 1919 in 1930 je posnel nad sto nastavkov na 52 ploščah. Mnogim je še v spominu poskočna Hoyer jeva glasba, le škoda, da se je mnogo plošč porazgubilo.
OčiVidno je, da so iz Hoyer j five izvirne glasbe zajemali današnji polkarji. Prav tako tudi iz nastavkov Hoyer j a, špehka ir1 Viljema Lauscheta. Zato je prav, da se spomnimo Matije .Hoyer-ja, ki je širil slovensko ljudsko glasbo.
Vstopnice za kosilo so po nabavite jih lahko pri točajih v baru SDD ter pri članih direktorija Doma.
Za public, odbor: J. Primc ---------o—-------
Kraševca. John je bil rojen vasi Kal, soproga -pa v Dolnji Košani na Krasu. Oba se že dolga leta udejstvujeta pri raznih podpornih in kulturnih ter drugih javnih ustanovah. To sta naša John in Jennie Kapelj, katerih hčerke, sinovi in njihovi potomci tvorijo naj večjo skupino članov pri društvu “Kras”.
Vsi Kapeljnovi otroci so tudi navdušeni kulturni delavci, še posebno hčerke, le žal nam je, da so pri drugih društvih in kulturnih ustanovah ter s svojimi družinami tako zaposleni, da jim ne preostane nič časa, da bi s svojo prisotnostjo na naših sejah tudi nas malo pomladile. Zelo nas bi veselil vsaj tu pa tam vaš poset naših sej.
Vsem našim odbornikom-slav-Ijencem in Mrs. Škapin izrekam čestitke v imenu članstva društva “Kras” in še dosti, dosti zdravih in zadovoljnih let, tako da boste praznovali še 60 in 75-letnico zdravega in lepega zakonskega življenja.
Članstvu našega društva priporočam, da se udeleži prihod-
da
ve-
selja. Torej na svidenje "v nedeljo, 14. novembra''!
Joško Jerkič, preds.
ZA SMEH
‘Zakaj pa pomivaš okno samo
Energija premoga
PITTSBURGH, Pa. — Ena ib pol unče premoga vsebuje tolik0 energije, kolikor jo je potrebno za prevoz ene tone železniškeg3 tovora eno miljo daleč.
rTrTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT»THIXlx^xl.XXIIX±XX^XJt^yT^
KAREL MAUSER s
VELIKA RIDA
rr-rarrTTT xtytyty-fgTTE xxxxXxxxxxxxxxxxxxxxxxxxIxxxxx^XX
Barbara se je zgrbila, kakor bi jo z bičem oplazil. Nantej pa ni pokazal zmede. Kakor nalašč se je zagledal v Barbaro, ki je str-molela v mizo.
“Če naravnost povem, Ko-drovka, ko sem se prvibart ženil, sem z Mojco terno zadel. Pa je rado, da drugibart človeku spodleti.” — In kakor, da je rekel preveč, je z nasmehom dodal:
“Zima je še dolga. Saj smo jo komaj začeli.”
Potlej je prevrnil žobar na strino in ateja.
Ko je po zmrznjeni cesti ko-lavstral domov, mu je bilo toplo. Prav nič ni čutil vetra, ki se je zaganjal od Dobrača in nosil s seboj srež, ki ga je po poti nabral po drevju.
Račnik je na pol dremaj e bral stare Večernice. Začudeno je pogledal v sina.
“V Zahomcu sem bil,” je rekel Nantej.
Stari je zaprl knjigo, se nenadoma vzdignil in mirno rekel: “Nantej, ti se ženiš in ti se boš oženil. Ne bom grd do Agate, če pride. Barbaro bi pa tako rad imel kakor Mojco.” -Ni čakal na Nantejeve besede. Odšel je v kamro in zaprl vrata.
Tako je pri Račniku minil Božič.
*
S prvim pomladnim dežjem je Nantej začutil, da se ne more odločiti. Kakor iz navade je sicer še hodil k Agati, toda zdelo se mu je, da z vsakim korakom stopa po Mojciki. Se je zgodilo nekaj barti, da je otrok stal na dvoru, ko je odha.]al. Z velikimi očmi je otroče gledalo vanj. Kar ni mogel za kolšče.
Reči Agati, naj se oprime tistega iz Beljaka, spet ni mogel. Koj ko se je odprlo oranje, se je zagnal v delo. Vsaj tam, na polju, mu je malo odleglo. Ko je prišel domov,' razkomatal konja in stopil v izbo, je bila bridkost spet todle. Stari je bil videti zbit, otroka sta se zagledala vanj, strina je kolavtrala iz veže v izbo.
Potlej je nekega večera Račnik naravnost zinil:
“Nantej, z Marjeto ne bova več dolgo zmogla. Če žinjaš; da boš z Agato srečen, naj pride. Morda ne bo napak.”
Nantej je čutil, da je atej dognan, da hrepeni po miru. Stisnilo ga je pri srcu. Dolgo nazaj bi bil vesel teh besedi, zdaj so ga zapekle.
Pa ni vabil Agate pred velikonočnim ponedeljkom. Že zjutraj mu je bilo težko. Očetu je povedal, da pride, strini tudi. Otrokoma je pa še v misel ni vzel.
K južini je ni bilo, čeprav jo je čakal. Koj po južini je Nantej odšel v hlev. Otroka sta se potepta v kolšče. Gledal ju je skoz okno, ker se je bal, da bi je ne potegnila na vas. Nenadoma je začutil, da se mu tresejo roke. Ni jih mogel umiriti. Stopil je do konja, ga pogladil, pretresel seno v jaslih in zakolavtral do krav. Kakor da povsod sedi nekaj, kar mu grozi. Zunaj je sijalo sonce in skoz motne šipe tipalo v hlev. Še to sonce ga je bolelo.
Agata bo prišla. Zakaj ji ne upa reči: Otroka te nočeta? Moj-cika te noče, ta grbavi misel, ki ga je Mojca pustila za zadnji pozdrav.
Naslonil se je na pregrajo in bolščal skoz okno. Otroka sta sedela na klopi in Mojcika, čudno sklonjena naprej, je bingljala s suhirpi nožicami.
Skoz pritako je stopila Agata. Kakor da je prišla z bičem, tako sta otroka obstala. Mojcika se je še bolj zgrbila in Nanteju se je zdelo, da je tako drobna, da bi jo lahko, na dlani nesel do Beljaka,
Kako sem pripravljal atentat na Tita
. Gradca, ki vozi v Inomost, pa ga naj povišanja plač, določena v ' Angleži ob izstopu iz njih pasu J obstoječih pogodbah, stopijo v
“Je atej doma?” je barala.
Nantej je pokimal.
“Nimaš jezika? Nič nisi priden, da veš.”
Tedaj se je Mojcika skobalila s klopi in s svojim glaskom čivknila:
“Pa je priden, pa je. Vi pa niste.” Kakor pišče je stalo otroče pred njo, kakor droben libeč.
Potlej se je zgodilo: pahnila je otroka, da se je prevrnil.
V skoku je bil Nantej na vratih. S poševno ustnico je zakoračil proti kolšču. Ne ene kaplje krvi ni imel v obrazu.
“Si jo slišal tudi ti?” je siknila.
“Sem,” je rekel votlo. Stala sta si nasproti, kakor da si nikdar nista bila blizu — Agata čr-njeva. Nantej bel.
“Tako nisem žinjal,” je izdavil. Otroka sta se mu privila k nogam in, ko se je Agata obrnila, je ni nihče poklical.
“Si se udarila, Mojcika?” je toplo barak
Odkimala je in se med solzami smehljala. Tedaj je pokleknil k njej, pritisnil glavo k njenim drobnim prsim, da je slišal bitje tega ubogega, drobnega srca, ki je hrepenelo po dobrem in blagem človeku.
Potlej je šel in zapregel koleselj.
“Kam greš, atej?” se ga je oklenila.
“K mami gremo,” je rekel veselo.
Tedaj je stopil na prag Račnik.
“Menda ne boš napregal zdaj? Morda je staremu slabše in ni mogla od doma.”
“Je ne bo več, atej,” je mirno rekel.
Stari je zdrsnil čez prag in obstal pred sinom.
“Kaj žobariš?”
“Mojciko je udarila,” je kreh-nil. “K Barbari ju popeljem.”
Tedaj so se staremu zatresle ustnice. Srenčala sta se stari in mladi in obema so bile mokre oči. Potlej je staremu zdrsnila roka na sinovo ramo.
“Nantej, Bog te požegnaj.” Obrnil se je k hiši in Nantej je videl, da se mu trese hrbet.
“Zakaj pa stari atej vekajo?” je zavekala še Mojcika.
“Tebe imajo radi,” je komaj rekel Nantej. Več pa ni mogel. Ga je tudi davilo. Ko je pognal, je videl, da sta atej in strina na oknu. Prav nalašč ni peljal prav do Kodra. Je konja in voz pustil že pri Lučniku. Potlej je otrokoma pokazal Kodrovo hišo.
“Tamle notri je mama.”
Nantej je Mojciko prijel za roko in bruhnila sta naprej, da je Mojciki krilce kar opletalo. Potlej je še sam počasi zakoračil za njima. Kakor pijan je kolavtral za otroškim begom.
Že na dvoru je slišal vrišč v hiši. Koj potlej je Barbara pritekla na prag.
“Tako sem vesela. Nantej, da si ju pustil k meni. Sta mi koj povedala, da nista sama. Sem se že ustrašila, da sta spet ušla.”
Stopila sta v izbo.
‘“Si se vendar otajal,” ga je sprejela Kodrovka. “Bi ji lahko več barti privoščil to veselje, ko veš, kako je navezana na ta dva mišela.”
Nantej se je samo smejal.
“Zato smo prišli. Zdaj je vse na Barbari. No, Nantej, kako sem te po poti učil? Veš, Barbara, sam sem tako naverdjan.”
“Atej je rekel, če bi prišli k nam za mamo, ampak zaresen.”
Kodrovka je kar kapnila iz izbe.
“Barbara, tako daleč je bilo do tebe,” je rekel preprosto. “Tako daleč, čeprav si bila v naši izbi vsak dan. Vsi smo te v mislih nosili. Jaz tudi...” Ni vedel več naprej.
Kodrovka je iz veže poklicala otroka. Toliko, da je Nantej mo-
IV.
PATERSON, N.J. — Najel sem si sobo s posebnim vhodom v edlinškem gradu nad taboriščem. Tako se mi ni bilo treba več voziti v Baldramsdorf. Samo moj sobrat g. prof. Luskar je vedel, kje stanujem. Dan sem pa navadno preživljal v taborišču in tudi maševal sem v taboriščni kapeli.
Ko sem meglenega zimskega jutra — bilo je 3. jan. 1948 — šel po stezi proti taborišču maševat, zagledam pred seboj nekaj moških s puškami, razpostavljene v enaki razdalji drug od drugega. Najprej sem mislil, da so lovci, ko sem se jim pa bolj približal, sem spoznal, da so angleški vojaki. Joj, že zopet je taborišče obkoljeno! Presneto hitro sem se obrnil in se Bogu zahvalil, da me niso zapazili. Hitel sem na grič nad Edlingom. Sele ko je sonce meglo razpršilo, sem mogel videti, kako hodijo Angleži iz ene barake v drugo. Okrog enajste so odšli in jaz sem jo brž mahnil v taborišče, da poizvem, če so koga odpeljali. Ljudje so mi iz vseh barak klicali: “Bežite, bežite! Vas so iskali!” “Pa so že odšli,” sem jim odgovarjal in se jim za zanimanje zahvaljeval.
Rudija Hirscheggerja so odpeljali
Povedali so mi, da so odpeljali Rudija Hirscheggerja iz Device Marije v Polju. Kakšna ironija! Med vojsko je, izpostavljajoč sebe in svojo družino v veliko nevarnost, rešil ponesrečenega ameriškega pilota stotnika Brasha, ki mu je to junaško dejanje potrdil z afidavitom, izdanim v Muskegonu v Michiganu dne 13. junija 1947, zdaj ga pa Angleži aretirajo kot kolaboracionista z Nemci!
Načelnik FSS v Špitalu mi je bil svoj čas obljubil, da mi bo povedal, če bo kdo naših v resni nevarnosti, da ga bom lahko o-pozoril. Res mi je dal nekaj imen in prizadeti so pobegnili v ameriški zasedbeni pas. Jezilo me je, da mi o Hirscheggerju nič ni črhnil in da so ga odpeljali. šel sem k njemu in mu obzirno potožil. Pojasnil mi je: “Ce Vam dam imena vseh, ki jih iščemo, nam ho vsak pobegnil in nikogar ne bomo dobili. Le kaj si bodo moji predstojniki mislili o meni? Jasno jim bo, da
moram vsaj od časa do časa pokazati kak uspeh.”
“Razumem,” sem odvrnil. “Pa da greste vreči v ječo prav človeka, ki je bolan, kot je Hirsch-egger?” “Saj zato ravno,” mi je odgovoril. Nisem razumel, kaj je hotel reči. Gledal sem njega, on pa mene. Videč da njegove misli nisem dojel, je vprašal: “Kaj nimate zdravnika v taborišču?” “Seveda ga imamo. Kaj lahko Hirscheggerja obišče?” “Njegova dolžnost je, da to stori in odredi prevoz v bolnico, če je jetnik res bolan.” “V katero bolnico?” sem še neumno vprašal. “Kaj je nimate v taborišču?” Šele zdaj se mi je posvetilo.
Takoj sem šel k dr. Meršolu in ga prosil, naj bi šel Hirscheggerja pregledat. Proti večeru je ta bil že v taboriščni bolnici. Drugo jutro je prišel angleški vojak gledat, če je bolnik še tam, in je zapisal, da je. Tako tudi naslednje jutro. Ko je pa prišel v tretje, Hirscheggerja ni bilo več. Vojak je zapisal: “Ni ga več.” Tudi vojaka ni bilo več nazaj.
Če je velika ironija, da gredo Angleži zapreti in hočejo Titu kot kolaboracionista z Nemci vrniti nekoga, ki je med vojsko reševal zavezniške pilote in s tem izpostavljal v velikansko nevarnost sebe in svojo družino, je lahko razumeti, zakaj je Tito zahteval prav njega. Komunisti so Angležem stalno dopovedovali, da smo begunci sami kolaboracionisti, Hirschegger pa ima črno na belem v notarskem aktu, podpisanem po ameriškem letalskem stotniku Brashu,' kako ga je rešil in da so njega in 14 drugih zavezniških pilotov domobranci in četniki skrivali pred Nemci, “ko so nas pa končno Nemci ujeli, so z njimi (domobranci in četniki) postopali slabše kakor iz mojimi tovariši
ne pregledujejo, le Amerikanci veijavo p0 končanju zamrznitve pri vstopu k njim. Prvo večjo ^4 novembra, v kolikor ne bo skupino sem sam spremljal. Res 0dbor odločil, da so “neosnovano
gel Barbari utrniti solzi, ki sta ji že pritekli do ust.
“Še danes, do noči boš že pri nas, Atej in strina čakata.”
Ko je Nantej s kolesljem zavil mimo znamenja, sta se z Barbaro oba hkrati ozrla v Mater, ki drobnega Jezuščka doji.
Na veliki ridi, od koder se tako lepo vidi na Bistrico, je Nantej za hip zavrl. Toliko, da je v svojo močno roko ujel Barbarino.
Račnikova hiša je mežikala z vsemi okni in trepet sonca se je igral v košatih laskih vesele lana Mojcike, ki je čepela v Barbarinem naročju.
Potlej je Nantej odvrl in zapeljali so se v sonce, ki je ležalo nad dolino.
KONEC
ali z menoj.” Kaj' pa mislite? Naj bi človek s takim dokumentom šel v svet? Saj bo Titove očitke na laž postavljal!
Pobegi k Amerikancem
Ker je mene Tito že prej proglasil za vojnega zločinca, sem do tedaj že imel nekaj skušnje, kako se živi v ilegali, si preskrbel dokumente, da sem se lahko gibal po Avstriji, tudi po ruskem zasedbenem pasu, in navezal stike z ljudmi, ki so nam bili lahko v pomoč. Tako sem marsikateremu rojaku pomagal da se je rešil k Amerikancem ali Francozom, ki jih določbe angleške pogodbe s Titom niso vezale.
Begunci smo se smeli gibati le v razdalji 10 km od taborišča, kdor je hotel dalje, je moral dobiti dovoljenje od okrajnega glavarstva. Ni bilo težav v tem oziru, ker nam je referent za potne liste Matha šel zelo na roko in rad pomagal vsem, ki jim je pretila nevarnost od Angležev, oziroma titovcev. Po zaslugi polk. Drčarja, dr. Valentina Ka-in nekaterih drugih rojakov, ki so živeli v ameriškem zasedbenem pasu in Amerikancem naš položaj razložili, so ti zelo radi sprejemali naše ljudi.
Sami so nam svetovali, naj bi prihajali k njim z brzovlakom iz
so nas Angleži spustili skozi brez pregleda na ameriški strani sta nas pa čakala dva MP (vojaška policista). Avstrijski orožniki so vse, ki niso imeli papirjev v redu, izročili njima, ki sta jih poslala v voz drugega razreda in orožnikom naročila, naj vse pripeljejo v taborišče Pon-gau. Ko sem jaz prišel tja, so bili že vsi prosti.
Na žalost ni moglo veliko rojakov po tej poti. Nismo namreč samo mi zvedeli za njo, tudi mnogi drugi so se je posluževali. Takrat so začeli na debelo bežati iz Jugoslavije Volksdeutsche in njih val je šel skozi Štajersko v Gradec, kjer so jemali brzo-vlak za Inomost. Ko sem čez dva tedna po isti poti spremljal zakonski par, so Angleži vlak pred odhodom v ameriški pas pregledali in kakih 30 Volksdeutscher-jev prijeli ter zastražili na peronu, med njimi tudi naša dva zakonca. K sreči se jima je v zadnjem trenutku posrečilo izmuzniti in skočiti na vlak, ki je že odhajal. Na žalost ta pot ni bila več varna.
Naši ljudje, ki so jih Angleži iskali, da bi jih vrnili Titu, so bežali na vse načine. Čez hribe na žalost ni bilo mogoče, ker je bila zima in so gore tam čez tri tisoč metrov visoke. Nekateri so se zrinili na železniške tovorne vagone, da so se med hlodi prepeljali skozi 8 km dolgi malni-ški predor na ameriško stran. Hudo je bilo z družinami z malimi otroki. K sreči sta se našli dve dobri tirolski dekleti, Roh-racher sta se pisali, in njih domačija je bila sredi hriba nad lienškim taboriščem. Z veseljem sta prihaj'ali v Spital in vsaka je prevzela kakšnega otroka, da ga je prepeljala v Bischofshofen. Kako sta tam uživali, ko sta o-troke izropali srečnim staršem, ki so že čakali! Ena izmed sester je zdaj redovnica v misijonih. Za dobro delo, ki ga je skazova-la našim trpečim ljudem, jo je Bog hagradil z redovnim in misijonskim poklicem.
Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB.
v nasprotju” s 5.5% omejitvijo.
Delavsko zahtevo, da morajo delavci dobiti izplačane poviške v okviru veljavnih delovnih pogodb tudi za nazaj, je Plačni odbor z nekaj izjemami odklonil. V splošnih navodilih za dovoljena povišanja je možnost odobritve posebnih izjem v določenih okoliščinah.
Načelnik odbora sodnik George Boldt je na vprašanje časnikarjev, ali bodo zastopniki delavstva ostali v odboru, odgovoril, da je “prepričan, da bodo 0-stali”.
-O--------
Peiping naf se odpove rain sile proti Tajvanu
TAIPEJ, Taj. — Nacionalna Kitajska upa, da bo Nixon dosegel pri L. R. Kitajski, da se bo odpovedala rabi sile pri reševanju tajvanskega vprašanja.
Tajvan ali Formoza je bil do leta 1895 del Kitajske, pa je užival pri tem obsežno avtonomijo. Nato je bil do konca druge svetovne vojne pod oblastjo Japonske, pa s porazom te prišel zopet v sklop Kitajske. Tajvanci so po poreklu Kitajci, vendar so se skozi dolgo dobo začeli čutiti kot lasten narod. Zato tudi Kitajce, ki so prišli s Čangkajškom po porazu tega na celini na Tajvan, gledajo ves čas postrani.
Ameriški viri trdijo, da bo Peiping počakal, da se vprašanje Tajvana reši samo mirnim in
naravnim” potom, ko bo Čang-kajšek umrl. V preteklosti je bilo ponovno čuti o neposrednih stikih med nacionalno vlado na Tajvanu in rdečo na celini.
Na mestu jedrske eksplozije na Amčitki velika jama
WASHINGTON, D.C. — Jedrska eksplozija preteklo soboto na otoku Amčitki nad eno miljo globoko pod površino je napravila v zemlji veliko votlino, ki se je pod pritiskom v ponedeljek sesula. S tem je nastala velika jama na površini.
V bližini eksplozije na površini so našli nekaj mrtvih ptic in na morskem bregu nekaj mrtvih morskih živali, med njimi dva tj ulna.
Povišanja pjač 5.5%
Plačni odbor je določil 5.5% kot na j več j e letno povišanje plač v teku druge dobe boja proti inflaciji. Delavski zastopniki so proti.
WASHINGTON, D.C. — Plačni odbor je v ponedeljek po daljšem razpravljanju in poskusih doseči soglasje, odločil z 10:5 glasovom, naj ibo največje letno dovoljeno povišanje plač 5.5%. Proti predlogu so glasovali vsi delavski zastopniki, kljub temu, da so ostali v manjšini, odbora niso zapustili, kot so preje namigovali.
Predsednik G. Meany, ki je tudi član odbora, je dejal, da bo konvencija AFL-CIO odločila o tem, ah naj delavski zastopniki ostanejo v odboru ali ne. Konvencija se'bo sešla 18. novembra v Miami v Floridi.
Plačni odbor je odločil tudi,
Nixon reorganizira obveščevalno službo
WASHINGTON, D.C. — Obveščevalna služba ZDA porabi letno do 6 bilijonov dolarjev. Od tega odpade polovica na Pentagon. Ta organizacija nabiranja novic je postala zapleten posel ki ga danes sploh nihče ne more več pregledati. Manjka pravega križišča, kjer bi se nabrane informacije zbirale in kritično 0-cenile. To mora naravno voditi do napačnih ocen ravno na tistih mestih, kjer je solidna ocena najbolj potrebna.
Nixon je zato čisto na tihem odobril reorganizacij ski načrt, ki bo izdružil vse glavne informacijske ustanove. Ali bo novi sistem deloval uspešno, je veliko vprašanje. Vsak sedanji obveščevalni * urad ima namreč svoje pokrovitelje, ki se ne bodo dali lahko odstraniti s poslov, ki so jim sedaj zaupani. Nixon za vse to ve, vendar pa misli, da bo zlomil odpor med birokrati v prizadetih organih.
Agnew še vedno zanimiv za tuje diplomate
WASHINGTON, D.C. — Podpredsednik ZDA Spiro T. Agnew ima še vedno redno vrsto o-biskov tujih diplomatov, komaj kaj manjšo od vodilnih osebnosti v državnem tajništvu.
Zanimanje za S. T. Agnewa med tujimi diplomati je porastlo zaradi njegovih potovanj v tujino po naročilu predsednika R. M. Nixona.
V Ptuju naval v strokovne šole
Na ptujskem šolskem področju je letos naval predvsem na strokovne sole. V Ptuju se je v trgovsko šolo vpisalo kar 160 u-čencev, v administrativno 44, v srednjo ekonomsko pa 104 učenci. Za prvi razred gimnazije se je v Ptuju prijavilo le 80 učencev, v Ljutomeru pa le 32. Slednja ima vseh dijakov 135.
MALI OGLAS!
:‘NI JIM ZA DENAR!”
Tako vsaj trdi skupina r ?
člana Graema Edge( na levi) in Aay Thomas vidimo nu ni za denar, so ga zaslužili in zbrali že kar velik kup.
. .'cev “Moody Blues”, katere )ri-ji sliki, četudi trdijo, da jim
Tudi Mna Ksreja misli na mik M h Vietnama
SEOUL, Juž. Kor. — Južna Koreja ima še 43,000 mož v Južnem Vietnamu. Korejski predsednik general Park je želel, da se njegove čete začnejo vračati domov že preje, pa ga je vietnamski predsednik Van Thieu preprosil, da naj ostanejo vsaj do dneva predsedniških volitev in njegove nove umestitve. Park je tej prošnji ustregel, zato je še zmeraj večina korejskih čet v Vietnamu.
Sedaj je predsednik Park izjavil, da bo že prihodnji mesec odšlo domov 10,000 mož, ostali bodo pa prišli na vrsto v prihodnjem letu. Van Thieu je prosil, da bi čete še ostale, toda Park mu je rekel, da je to nemogoče. Ako Amerika umika hitro vse svoje oborožene sile, ne more Park pustiti svojih vojakov v Južnem Vietnamu.
Iz taktike predsednika Van Thieuja se vidi, da je Južnemu Vietnamu mnogo do tega, da ima nekaj tujih čet na vietnamskem ozemlju. Razlogi so razumljivi, jih ni treba še posebej razlagati.
V najem
2 prenovljeni stanovanji, blizu Sv. Vida, zgoraj, vsako ima po 5 sob in kopalnico. Zmerna najemnina. Za pojasnila kličite: 881-5158	(x)
NAJBOLJŠA CENA
Na- Homer Avenue, dobra 9-sobna enodružinska hiša s 3 garažami, plinski furnez, vinska klet.
Na Addison Rd. 2-družinska hiša, 5-5, trojna garaža, cena $6.500. Kličite John Lorenz.
MAIN LINE REALTY 1191 E. 79 St.
431-8182	221-9381
(218)
Naprodaj
Oprema za 2 spalnice, orehova omara, velika rožasta volnena preproga 9 x 12 z podlogo, kom-pres za pršenje barve in drugo.
Kličite do 6. ure 481-3791
— (217)
Hiša v najem
6-sobna enodružinska hiša v Euclidu se odda v najem samo poštenim ljudem. Kličite 531-9782 in vprašajte za Mary.
(218)
Garažo išče
Slovenec išče garažo za svoj avto med Addison Rd. in 55 St.
Kličite 391-2808
z —(216)
Kadar kupujete ali prodajate hišo, farmo ali lot, kličite nas, staro zanesljivo agencijo. Dajemo tudi brezplačne nasvete in posredujemo solidne stanovalce!
KNIFIC REALTY 481-9980	820 E. 185 St.
(xw)
Išče stanovanje
Išče se 5 ali 6-sobno stanovanje v bližini sv. Vida.
Kličite 361-1809
-(217)
V	najem
Lepo 5-sobno stanovanje se odda odraslim na 1433 E. 55 St., na vogalu Prosser Ave.
Kličite po 6. uri: 431-1846
—(220)
V	najem
Lepo 4-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, na 722 E. 162 St., blizu Marije Vnebovzete.
Oglasite se osebno.
•J*?- fg# . -
ALEXANDRE DUMAS j
Grof Monte Cristo
Nato se vpre njegov pogled na vrata in ne zapusti te smeri.
Valentina je videla prav: res sta jih prišli obiskati gospa Danglarsova in njena hčerka. Peljali so jih v sobo gospe Ville-fortove.
Ko vstopi Valentina, so se dame že pozdravile.
“Ljuba prijateljica,” pravi baronica, dočim si mladi deklici podasta roke, “prihajam k vam z Evgenijo, da izveste kot prva, da se moja hčerka v kratkem omoži s princem Cavalcanti-jem.”
Danglars ga je imenoval princa. Popularnemu bankirju se je zdelo, da je to lepše kakor grof.
“Torej mi dovolite, da vam najiskrenejše čestitam,” odvrne gospa Villefortova. “Gospod princ Cavalcanti se mi zdi mlad mož, kakoršnih se dobi jako malo.”
“Poslušajte,” pravi baronica smehljaje; “ker govoriva kot prijateljici, vam lahko povem, da mu po našem mnenju to in ono še manjka. Na sebi ima ono tujo posebnost, po kateri mi Francozje vedno spoznamo Italijana ali Nemca. Vendar pa ima dobro srce, je duhovit in, kakor trdi gospod Danglars, iz-vanredno premožen.”
“In pripomnite še to, mada-me,” pravi Evgenija, listaje album gospe Villefortove, “da gojite vi posebno naklonjenost do tega mladega moža.”
“In pač mi ni treba vprašati,” pravi gospa Villefort, “če gojite to naklonjenost tudi vi?”
“Jaz,” odvrne Evgenija s svojo navadno odločnostjo, “o, paz, nikakor ne, madame. Meni ni nikdar prišlo na misel, da bi se udala skrbem gospodinjstva ali
CAPITOL THEATRE
tia vogalu W. 65 St. in Detroit ave 651-0833
bo predvajal krasni hrvatski barvasti
BREZA
v soboto 13. novembra, ob 6. in 8. zvečer
v nedeljo 14. novembra ob 3. pop. 5 in 7 zvečer
ponedeljek 15. novembra ob 6. in 8. zvečer
NEPOLITIČNI FILM — Vstop za vse!
Pripeljite prijatelje, mlade in stare
V glavnih vlogah: Manca Košir, Bata Živoljinovic in Fabijan šovagovič
kapricam moževim. Moja ved-na želja je bila, postati umetnica in biti prosta po srcu, mišljenju in razumu.”
Evgenija je govorila te besede s tako odločnim izrazom, da Va-lentinino obličje oblije rudečica. Boječa deklica ni mogla razumeti te odločne narave, na kateri ni bilo čisto nič ženske bo-ječnosti.
“Sicer pa,” nadaljuje Evgenija, “ker mi je usojeno, da se— hočeš ali nočeš — omožim, sem hvaležna božji previdnosti vsaj za to, da se me je branil gospod Morcerf, kajti sicer bi bila danes žena onečaščenega moža.”
“To je res,” pravi baronica z ono čudno naivnostjo, ki jo je večkrat dobiti pri visokih damah in ki je popolnoma tudi ne odpravi stik z ljudmi, ki so se povzdignil iz nižjih slojev; “brez tega Morcerfovega obotavljanja bi bila vzela Evgenija tega gospoda Alberta; general bi bil imel to zelo rad in je prišel pred nedavnim prosit gospoda Danglar-sa za njeno roko, ali mi smo se lepo izrezali.”
“Toda,” pravi Valentina boječe, “ali naj pade na sina vsa ta očetova sramota? Gospod Albert se mi zdi vendar pri vsem generalovem izdajstvu popolnoma nedolžen.”
“Oprostite, ljuba prijateljica,” pravi neizprosna Evgenija; “gospod Albert zasluži in tudi dobi svoj del. Pomislite, včeraj gre ter izzove grofa Monte Crista in danes se mu pred vsemi pričami opraviči.”
“Nemogoče!” pravi gospa Villefortova.
“Ah, ljuba prijateljica,” pravi gospa Villefortova z isto naivnostjo, ki smo jo že omenili, “stvar je le preresnična; povedal mi je to gospod Debray, ki je bil zraven.”
Tudi Valentina je vedela resnico, a ne odgovori. Ta pogovor jo je živo spomnil Maksimilijana, in njene misli so pohitele in ostale v Noirtierjevi sobi, kjer jo je pričakoval njen izvoljenec.
Utopljena na ta način v svoje misli, se Valentina nekaj minut ne vdeleži pogovora; bilo bi ji celo nemogoče ponoviti to, kar se je govorilo tekom teh minut. Naenkrat položi gospa Danglarsova svojo roko na njeno ramo in jo prebudi iz sanj.
“Kaj je, madame?” pravi Valentina in se trepetaje ozre v gospo Danglarsovo.
“Zdi se mi, da vam je slabo,
ljuba Valentina?” pravi baronica.
“Meni?” pravi deklica in položi roko na svoje vroče čelo.
“Da, poglejte se v tem zrcalu; v eni minuti ste trikrat ali štirikrat zaporedoma menjali bar-'0.”
“Res,” vsklikne Evgenija, :zelo si bleda.”
“O, ne vznemirjaj se, Evgenija. Tako se mi godi že nekaj dnij.”
In kakor malo je bila deklica prekanjena, spozna, da je to prilika, da lahko odide. Sicer jej pa pride gospa Villefortova na pomoč.
:Odidi, Valentina,” pravi. “Res ti mora biti slabo, in dami pač oprostita. Pij kozarec čiste vode, to ti pomaga.”
Valentina objame Evgenijo, pozdravi gospo Danglarsovo in odide.
‘Ta ubogi otrok,” pravi gospa Villefortova, ko Valentina izgine: “zelo me vznemirja in bojim se, da bi ne zbolela jako resno.” Med tem odhiti Valentina v neke vrste razburjenosti, o kateri sama ni vedela, kaj naj pomeni, skozi Edvardovo sobo, ne da bi se brigala za njegove hudobnosti. Nato gre po malih stopnicah navzdol in že začuje Morrelov glas, ko ji naenkrat leže črna megla na oči. Noge ji otrpnejo in odpovedo službo, roke nimajo več moči, da bi se

V	BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OcE IN STARI OČE
Aston Perovsek
ki je odšel k Gospodu 10. novembra 1968
Ura slovesa je pred tremi leti odbila,
težke ločitve spomin se budi. Ljubezen do Tebe pa vedno je živa,
v mojem življenju kot lučka gori!
V	miru božjem Ti počivaj,
Ti dragi, nepozabni nam, v raju večno srečo uživaj do svidenja na vekomaj!
Žalujoči:
soproga MARY roj. Sterbenk sin ANTHONY z družino OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O., 10. novembra 1971.
bi morala biti
vsaki slovenski hiši
HLADILNIK.
Tu je zelo enostaven način, kako obdržati Stroh’s lepo hladno celo popoldne. Naš aluminjasti-izolirani hladilni karton.
Bodite sigurni, da je preje cel karton primerno ohlajen. Potem bo pivo v njem ostalo hladno več ur.
Ne zamerite, nočemo trditi, da je ta hladilni karton Stroh’s piva bolj ljubek kot je prenosna ledenica, napolnjena s Stroh’s.
Toda prav gotovo se karton lažje prenaša.
Stroh’s... Od enega ljubitelja piva do drugega.
vzm' nvoihsiw 'iiotuaa 'ANVdwoo aihmshq hohis sha
oprijele ograje, in tako čez zadnje tri stopnice bolj pade nego stopi.
Morrel sliši šum, odpre vrata in najde Valentino, ležečo na tleh.
Hitro kakor blisk jo dvigne v svoje naročje in odnese na bližnji fotelj. Valentina odpre oči.
“O, kako sem nerodna!” pravi z mrzlično hitrostjo. “Saj se več ne morem držati pokoncu; in pozabila sem na zadnje tri stopnice!”
“Ali ste se morda kaj ranili, Valentina?” vsklikne Morrel. “O moj Bog, moj Bog!”
Valentina se ozre okoli sebe. V Noirtierjevih očeh čita največji strah.
“Pomiri se, dobri ded,” pravi, poskušaje se smehljati. “To ni nič, to ni nič... v glavi se mi je zvrtelo, to je vse.”
“Že zopet!” pravi Morrel in sklene roke. “O, rotim vas, Va-
lentina, pazite na to.”
“Toda ne,” pravi Valentina, “toda ne; saj vam pravim, da je že prešlo in da ni bilo nič. Zdaj si dajta povedati neko novico: v osmih dneh se Evgenija omoži, in v osmih dneh je velika svatbena gostija. Vsi smo povabljeni, oče, gospa Villefortova in jaz ... vsaj kakor sem razumela.” “Kdaj pride v tem oziru na naju? O, Valentina, če bi najin dobri ded odgovoril, da kmalu!” “Torej želite,” vpraša Valentina, “naj prosim dobrega deda, da razvoj te zadeve pospeši?” “Da,” odvrne Morrel. “O moj Bog, moj Bog, skušajte hiteti! Dokler ne bodete moji, Valentina, se mi bo vedno zdelo da vas še lahko izgubim.”
“O,” odvrne Valentina in se krčevito zgane, “za častnika ste zelo boječi, Morrel, za vojaka, ki ni nikdar poznal strahu, kakor pravijo. O! O! O!”
In nasmehne se prisiljeno in bolestno. Roke ji padejo, navzdol, glava jih omahne nazaj na naslonjalo, in tako ostane, ne da bi se zganila.
Krik strahu, ki mu je dal priti Bog čez Noirtierjeve ustnice, oživi njen pogled.
Morrel, ki je bil skoro prav tako bled kakor Valentina, ga razume, bilo je treba poklicati na pomoč.
Mladi mož potegne za zvonec. Komornica, ki je bila v Valentinih prostorih, in sluga, ki je nadomeščal Barroisa, prihitita oba naenkrat.
(Dalje prihodnjič)
Aljaščanska cesta
Avtomobilsko cesto iz Fairbanksa na Aljaski do Dawson Creeka v Britski Kolumbiji so odprli leta 1948.
DRIVE

KOLESA, KOLESA — Delavec pregleduje kovinske okvire za kolesa tovornih avtomobilov v Goodyear tovarni v Akronu, O.
HELP WANTED
— OPEN TO EITHER MALE OR FEMALE —
In accordance with the ruling of the Supreme Board, American Mutual Life Association announces an opening for a General Office Clerk with High School Education, with Typing Experience and some Knowledge of Bookkeeping. Applicant selected will be trained to operate NCR Bookkeeping Machine.
Knowledge of the Slovenian language helpful, but not essential.
ADZ members will be given preference.
Send all applications to:
AMERICAN MUTUAL LIFE ASSOCIATION Attention: Jdhn A. Kodrich 6401 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103
THE BETTER WAY
ŽENIM IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
HEnderson 1-0628
(Bi'iXI'Ot t1 U t i I (• I-1 h