Posamezna Številka 10 vinarjev.
Slev. 283.
s Velja po pošti:
v Ljubljani, v pelek. n. nemara uu.
LEIO)OJL
Za oelo leto naprej . , K 26'— sa en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za cstalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za oelo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1-70
= Sobotna izdaja: =
sa oelo leto........ T—
ia Nemčijo oeloletno . „ 9'— a ostalo Inozemstvo. „ 12'—
Enostolpna patltrrita (72 i ia enkrat . . . . p« U ti ■a dvakrat .... _ U J
sa trikrat.....U J
■a večkrat primera popisi
hntii mulli, nhtii. raruti Bt:
enostolpna petltrrsta po >3vta.
a Poslanoi s^sm enostolpna petltmU po M rta
Ishaja vsak dam, luaesriU a*, delje ln prasnlko, ob 5. art pop.
Bedna letna priloga Tool ro4>
uar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/HL Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se no ss sprejemajo. - Uredniškega telefona itev. 74. =
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol kt B. — Baču poštne hranllnloe avstrijske št 24.797, ogrske 21.511, bosn.-hero. št. 7583. — Upraralškega telefona it. 188.
POROČILO RUSKEGA GENERALNEGA ŠTABA.
Amsterdam, 10. decembra. Poročilo ruskega generalnega štaba se konca s sledečimi besedami: »Za Nemce ugoden izid bitke pri Lowiczu in Lodzu je bil posledica tega, ker so mogli Nemci novih šest armadnih zborov in pet konjeniških divizij deloma iz zahoda, deloma na novo sestavljenih postaviti v boj, tako da so lahko nadaljevali ofenzivo do 5. decembra. Nato so bili ustavljeni in sovražnik je po težkih izgubah opustil osenzivo. Avstrijske čete na črti južno od Čenstohova so sedaj pregnane na ozemlje južno od Krakova. Nemci so sedaj ponovno poizkušali obkoliti Ruse, ruska ojačenja so pa med hudim ognjem prekoračila reko, ker je bil most razstreljen in z naskokom osvojila bližnje višine. — Ruski generalni štab je tedaj zamolčal padec Lodza.
ZAVEZNIKA NA POLJSKEM.
»Berliner Tageblatt« poroča 8. t. m. Veliki odločilni boji na Ruskem Poljskem in v zahodni Galiciji so ojačili dosedanje bratstvo nemških in avstrijskih čet. Ob zavzetju Lodza se je vojskovala avstrijska kavalerija v sredi nemške aemade. V bojih ob Varti se je nahajala neka nemška armada med dvemi avstrijskimi armadami in je skupno ž njimi operirala. V zahodni Galiciji, kjer se je zdaj pričela uspešna ofenziva, podpira neki del nemške armade c. in kr. armado. Nemške vojake, ki so dohajali skozi Avstrijsko Šlezijo in skozi Galicijo, je civilno prebivalstvo najprisrčnejše snrejelo.
NADVOJVODA FRIDERIK POVIŠAN ZA MARŠALA.
Dunaj, 10. decembra. (Kor. urad.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Po Najvišjem naročilu je prinesel včeraj načelnik vojaške pisarne Njegovega Valičanstva, genera! pehote baron pl. Boliras Njegovi c. in kr. Visokosti gospodu nadvojvodi Frideriku Najvišje lastnoročno pismo, s katerim se imenuje višji poveljnik armade za feldmaršala.
FELDMARŠAL NADVOJVODA FRIDERIK NAŠEMU CESARJU.
Feldmaršal nadvojvoda Friderik je poslal našemu cesarju sledečo zahvalno brzojavko:
Najmilostnejše imenovanje za feldmaršala me je globoko ganilo: ne najdem besed, da bi Vašemu Veličanstvu položil pred noge na vreden način svojo najudanejšo zahvalo. Z največjo gi-
njenostjo in najodkritosrčnejšim spoštovanjem se spominjam čet, ki stoje pod mojim poveljstvom in katerih hrabrosti se imam zahvaliti za najmilost-nejšo podelitev najvišje vojaške časti. Ti junaki bodo iz tega izrednega odlikovanja svojega armadnega poveljnika z veselim ponosom spoznali, da so njihovi skoro nadčloveški napori, da bi se nasproti premočnemu sovražniku držali, našli od strani njihovega najvišjega vojnega gospoda najmilostnejše priznanje. V tej osrečujoči jih zavesti bodo našli tudi moči, da bodo s pomočjo Vsegamogočnega velike mase sovražnika porazili. Temu velikemu cilju posvečamo vse naše znanje in žrtvujemo vse, kar imamo in kar smo.
Feldmaršal nadvojvoda Friderik.
FELDMARŠAL NADVOJVODA FRIDERIK SVOJI ARMADI.
Nadvojvoda Friderik je izdal na armado sledeče armadno povelje:
Njegovo apostolsko Veličanstvo me je blagovolilo z najmilostnejšim lastnoročnim pismom z dne 8. decembra imenovati za feldmaršala. Vojaki! Vi ste mi priborili s svojim junaštvom, ki nima primere, najvišjo vojaško čast. Z upravičenim ponosom berete iz tega izrednega odlikovanja svojega poveljnika, da so vaši skoro nadčloveški napori, da bi se nasproti premočnemu sovražniku ustavili, našli najmilostnejše priznanje Njegovega Veličanstva. Vojaki! Dosegli ste občudovanja vredne uspehe; ampak sovražnik še ni premagan. Osrečujoča vas zavest, da je vaš najvišji vojni gospod zadovoljen, vam 130 dala novo moč. Vrste sovražnika že omahujejo! Še en zadnji naskok in sovražnik bo premagan! Z Bogom za cesarja, kralja in domovino!
SODBA O RUSIH.
Genf, 9. decembra. (Kor urad.) Vojaški kritik lista »Journal de Geneve« piše: Boji na Poljskem se razvijajo za Ruse neugodno. Bitka je zanimiva, ker se presenetljive situacije tako menjajo. Nemško višje poveljstvo se mora občudovati, ker tako čudovito hitro deluje, podpirano po izvrstnem strategičnem železniškem omrežju. Zdi se, da se na tem bojišču vodijo čete bolj prosto od šolskih oblik in da jih preveva visok strategičen duh.
NAČRTI IN ZEMLJEVIDI RUSKIH ČASTNIKOV.
Med boji v Karpatih in v zahodni Galiciji so naše čete ujele veliko rus-
Vojska i Rusi.
Na severnem Poljskem so sedaj nemške čete ija celi črti od Visle čez Lowicz do Bendkovva (ob železnici Skiernievvice — Piotrkov) v ofenzivi, ki ugodno napreduje. To ofenzivo spremljajo nemške sile na desnem bregu Visle, ki se od severa in severozahoda bližajo Varšavi. Proti spodnjemu teku reke Bzure so Rusi deloma ustavili napade in najbrže pričakujejo ojačenj. Mogoče je tudi, da so del tam se nahajajoče rezerve po ovinkih pomaknili proti Lodzu.
Poizkus ruskih čet, da bi prodrli našo utrjeno črto jugozahodno od No-wo Radomska, kjer napravi reka Varta ovinek, se je ponesrečil. Zdi se pa, da se bodo prihodnje dni med No\vo Ra-domskom in Piotrkowom vršili važni dogodki.
V	zahodni Galiciji, kjer so naše čete napadle Ruse od dveh strani, jih poizkušajo sedaj obkrožiti. Dosedaj so pri tej akciji naši ujeli 10.000 Rusov. Rusi pošiljajo semkaj svoje čete s Karpatov in z južne Poljske.
XXX
Berlin, 10. decembra. Veliki ulavni stan poroča:
Vzhodno od Mazurskih jezer so se bili le artiljerijski boji.
Na severnem Poljskem, na desnem bregu Visle, je neka naša kolona, ki je tam prodirala, zavzela z naskokom Pr-zasnysz. Ujeli smo 600 Rusov in osvojili nekaj strojnih pušk.
Na levem bregu Visle se nadaljuje napad.
Na Južnem Poljskem so bili odbiti ruski napadi.
Najvišje armadno vodstvo.
10.000 RUSOV UJETIH.
Dunaj, 10. decembra. (Kor. urad.) tJradno se objavlja dne 10. t. m. opoldne:
Na Poljskem je včerajšnji dan mirno potekel. Posamezni ruski nočni napad v prostoru južno-zahodno od Novega Radomska je bil odbit.
V	zahodni Galiciji sta oba nasprotnika odposlala v boj močne sile. Dozdaj je bilo tu ujetih nad 10.000 Rusov. Bitka se tudi danes nadaljuje.
V	Karpatih so že naše operacije dovedle, da smo zopet pridobili bistven del lastnega ozemlja.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. HSfer, generalni major.
LISTEK.
iz volne.
Zaostala honvedska straža ustrelila ruskega velikega kneza.
»Pesti Hirlap« prinaša to-le: Pri Jaslowi je korporal Cseh s tremi možmi nekako zaostal za svojim polkom. Vojaki so neustrašeno pričakovali gotove smrti. »Ako že moramo umreti,« je rekel korporal svojim tovarišem, »potem pred smrtjo storimo še kaj velikega.«
Honvedi so zlezli na neko višino, s katere je bil odprt pogled po celi pokrajini. Po deželni cesti se je bližala ruska armada. Spredaj je jezdil velik oddelek kozakov. Na tovariševo vprašanje je odgovoril korporal, da naj streljajo še-le takrat, ko bo on dal za to povelje. Za kozaki je prišlo nekaj tisoč ulancev. Honvedi so morali še pol ure krotiti svoje pričakovanje. Prednji del infanterije, ki je korakala po deželni cesti, jim je že izginil izpred oči, a honvedi so še vedno čakali svoje prilike.
Tedaj zagleda korporal Imre Cseh med četami avtomobil, ki se je čisto počasi približaval. Čez nekoliko trenutkov se dvigne v avtomobilu nenavadno
velik mož. »General!« je zavpil korporal. »Tega ustrelimo! Dobro merite!« Trije streli počijo istočasno in general se brez glasu zvrne z voza.
V ruskih vrstah je nastal blazen strah. Kakor brez glave so tekali sem in tja, potem se pa razprostrli v roj no črto. Pol ure so prasketale puške. Medtem so pa honvedi porabili rusko zmedo in se počasi splazili za svojim polkom, ki so ga čez tri dni došli.
Nekoliko tednov kasneje je polk povodom splošnega prodiranja zopet prišel v Jaslovvo. Častniki so takoj začeli preiskovati, koliko bi bilo resnice v pripovedovanju hrabrega korporala. Na njihovo vprašanje so jih peljali vaščani na pokopališče k svežemu grobu in jim prebrali ruski napis. Vaški učitelj je rekel častnikom, da so Rusi priporočili vaščanom, naj varujejo grob, v katerem da leži velik gospod; ako bodo ohranili grob nedotaknjen, bodo dobili veliko denarja. Na častnlkovo vprašanje, kdo bi mogel biti ta veliki gospod, je učitelj odgovoril, da je bil to carjev nečak, veliki knez Dimitrij Nikolajevi?.
Nevestino darilo rešilo ženina gotove smrti.
Četovodja 47. pešpolka Iv. K., doma od Sv. A.....v Slov, goricah, piše z bojišča svojemu prijatelju: Kakor ti jc znano,
sva bila s Treziko že dvakrat v cerkvi oklicana, a predno sva se mogla poročiti, me je cesar poklical nad Rusa, češ, pusti sedaj svojo Treziko in jaz ti dam kot nevesto — puško. Trezika mi je za slovo dala molitveno knjigo »Življenja srečen pot«, ki so jo spisali nepozabni slovenski škof Anton Martin Slomšek. Ti sam veš, da jaz poprej nisem bil posebno pobožen človek, A moja nevesta me je tako prijazno prosila, naj vzamem molitvenik kot spomin nanjo s seboj na bojno polje, da ji nisem mogel odbiti prošnje. Ubogal sem jo in to je bila moja rešitev! Knjižico sem shranil v levi žep mojega telovnika in tako je knjižica čuvala moje srce. Ko smo v Galiciji blizu Karpatov bili v boju z Rusi, je prifrčala sovražna krogla ter se zapičila naravnost v sredino molitvenika. Le prednji del krogle je malo ranil moje prsi, a rana je bila prav malenkostna. Knjižica je zadržala sovražno kroglo tako srečno, da je ista izgubila svojo moč ter je obtičala zapičena nekaj centimetrov nad mojim srcem. Rana se mi je v enem tednu zacelila. Zdravnik mi je dal tako dober obliž, da sem se ves čas tudi kot ranjenec udeleževal najhujših bojev v prvi fronti. Povej tudi Treziki, da bom njej na veke hvaležen, da mi je podarila ono rešilno knjižico. A sedaj bom čisto drug človek. Tukaj v vojski sem prišel do trdnega prepričanja, da je nad nami res vsemogočni Bog, ki vodi našo usodo. »Kdor moliti prav
kih častnikov. V njih službeih torbaS so se našli natančni načrti Dunaja ia Budimpešte. V njih so označene -viša ulice in trgi seveda rusko. Gotove ce^ ste in poslopja so pa opisana tudi ogrsko in nemško. Zelo natančni so podrobni ruski zemljevidi o karpatskili prelazih in o okolici Karpatov. Baje so te zemljevide izdelali francoski trgovci, ki so letos poleti kupovali gozdove v Karpatih, a se je kupčija (?) razbila.
RUSI POTISNJENI OD KRAKOVA.
Berolin, 10. decembra. »Berliner Tageblatt« poroča, da so bili Rusi, ki so imeli težke izgube, od Krakova potisnjeni nazaj. Trdnjavski topovi še vedno grome. Rusom se je preprečilo napraviti v velikem krogu okoli Krakova utrdbe. Doslej so bili Rusi povsod, na severu, vzhodu in jugu od Krakova prisiljeni, da so se umaknili. Z ozirom na ta položaj ne more biti več govora o obkolitvi ali celo o obleganju Kra^ kova.
RUSI VPORABLJAJO DUM-DUM KRO« GLE.
Dunaj, 10. decembra. (Kor. urad.)
Iz vojnega časnikarskega urada se poroča: Po poročilih, došlih višjemu armadnemu poveljstvu od poveljstev polj-skih legij, so vporabljali Rusi v boju proti navedenim četam krogle, ki učinkujejo kakor dum-dum krogle. Krogla so redne krogle, ki jim strelci sami odstranijo ob ojstrini plašč; vsled česar povzroče krogle strašne rane. Pri nekaterih operacijah so odstranili iz ran popolnoma stlačene krogle. Strokovni pregled, zaukazan po višjem armad-nem poveljstvu, je dognal, da gre za dum-dum krogle.	<	y
BOJI NA JUŽNEM POLJSKEM.
Berlin, 11. decembra. »Berliner Tageblatt« poroča, da se južni del boja na Poljskem za Nemce ugodno razvija. Ruska fronta se je izpočetka vila v podobi loka okoli Krakova, sedaj je pa potisnjena nazaj. Nemški letalci ob vsakem vremenu pridno poizvedujejo. Le posamezni ruski letalci si upajo nad trdnjavsko ozemlje Krakova,
FRANCOZI SE ČUDIJO.
Genf, 11. decembra. »Temps« se čudi, kako da morejo Nemci proti Rusom postaviti toliko armadnih zborov. Razlaga si to le na ta način, da so Nemci veliko svojih čet prepeljali s franvoskega bojišča na vzhod. List pravi, da bi Francozi sedaj z uspehom lahko pričeli z ofenzivo.
ne zna, naj na vojsko se poda!« Upam, da bo te vojske skoro že konec. Vas pa vse iskreno pozdravljam in ostajam do svidenja tvoj in vas vseh stari prijatelj Ivan.
Po Marijini svetinjici ga je spoznala.
V	neki začasni bolnišnici v mesta Eperješ na Gor. Ogrskem je ležal že dva dni v nezavesti neki ranjeni vojak, kateri ni imel nobene legitimacije pri sebi. Vojak je imel zevajoč rano na glavi, katero mn je prizadejala sulica ruskega kozaka. Usmiljena sestra, ki je stregla bolniku, je šla večkrat mimo postelje, kjer je ležal ranjenec. Tako znan se ji je zdel. Posebno bradavica na spodnji čeljusti se ji je zdela tako slična — bradavici njenega brata. Usmiljenka se ni mogla več premagovati, Sklonila se je k ranjencu. In resi Na prsih' je imel vojak pripelo svetinjico Matere božje — spominek s slovenske božje poti na Višarjah na Koroškem. Sestra je vzkliknila. Ta vzklik je bil poln bolesti in nekako podoben tudi veselju. Usmiljenka je takoj naznanila zdravniku, da je nepoznani ranjenec njen brat Feliks Boršnir in da je služil kot rezervist pri 7. pešpolku. Brat ni več odprl oči. Drugi dan je umrl. Re» čudno snidenje v tujini!
Plen.
V	bojih ob zgornji Drini se je zgodilo, da je neka srbska poljska baterija!
bodisi iz nerodnosti ali bl&z&A
IZ PRZEMYSLA.
»Reiehspost« piše: Przemysl je utrjen v okrožju 60 kilometrov. Trdnjave niso samo umetne, marveč tudi naravne in so zelo trdne. Rusi morejo svoj smoter le doseči, če trdnjavo veliko mescev neprestano naskakujejo in če žrtvujejo več sto tisoč mož. Drugače ne gre. Ker zato gotovo Rusom primanjkuje časa, je trdnjava skoraj nepremagljiva.
PRESENETLJIV HINDENBUR60V SUNEK.
»Times« razpravljajo o položaju na Poljskem: Ne verujemo, da bi Rusi res zavzemali mnenje, da je boljše, če se vojskujejo na Ruskem Poljskem kakor na nemškem ozemlju. Rusi so se odločili, da so nastopili proti prvemu velikemu nemškemu nastopu v osrednji Poljski ob Visli, ker niso mogli pravočasno zbrati svojih sil, da bi bili zavarovali mejo. Rusom se je posrečilo, da so potisnili po prvem boju Nemce nazaj. Medtem ko so odposlali Rusi velike sile proti Krakovu, je Hindenburg zopet zbral nemške sile in je iznova prodiral proti Varšavi. Vsak ruski vojaški strokovnjak priznava, da je došlo to tako nepričakovano, da je poteklo precej časa, predno so mogli odposlati nove čete v boj. Če bi bili hoteli Rusi Nemce zadržati ob Warti, bi jih ne bili prej potisnili z Rusko Poljskega.
GENERAL PL. MORGF.N ODLIKOVAN.
Berolin, 11. decembra. (Kor. urad.) »Lokalanzeiger« poroča: Nemški cesar Viljem je poslal generalnemu poročniku pl. Morgen sledečo brzojavko: »Vaše zmagovito prodiranje na Poljskem in Vaši sijajni uspehi proti premočnemu sovražniku so me zelo razveselili in mi dajo povod, da Vam podelim red pour le merite. Sporočite Vašim hrabrim in vzglednim četam mojo kraljevsko zahvalo in moje priznanje. Bog bodi tudi v bodoče z Vašimi zmag vajenimi zastavami — Viljem.
NOVI RUSKI POLKI.
Rim, 11. decembra. »Messaggero« poroča iz Varšave, da novi sibirski in kozaški polki neprestano korakajo skozi mesto, neštevilni ranjenci pa prihajajo. 27 lazare-tov poljskega Rdečega križa je prenapolnjenih. Varšava je polna beguncev in med prebivalstvom vlada najhujša beda.
RUSKI GENERAL PADEL.
Basel, 11. decembra. (Kor. urad.) Italijanski listi poročajo, da je bil pri Lodzu smrtno ranjen poveljujoči general nekega sibirskega armadnega zbora Scheidemann.
XXX
RUSI V KARPATIH.
Graški listi objavljajo iz Budimpešte: Po poročilih, došlih budimpeštan-skim uradom, se je obnovljeni napad Rusov v komitat Zemplin zopet izjalovil. Naše čete so ustavile ruske čete, ki so prodirale proti jugu in so jih vrgle nazaj. Zasledovani od naših sil se Rusi umikajo; došli so že skoraj do gališke meje. Tudi v stolici Saros se je rusko prodiranje ustavilo. Ob obmejnem ro-
losti njenega poveljnika — drvila preko srbske rojne črte. Vprega se je vstavila na mestu, kjer je bila izpostavljena na-šemo brzemu ognju iz pušk. Strežno moštvo je deloma zbežalo, deloma pa popadalo zadeto od naših krogel.
Baterija — štirje topovi — je ostala sama sredi med našo in srbsko fronto. Na naši strani zakliče neki hrvaški četovodja: »Za mano!« Takoj je skočilo na noge do petdeset drznikov. Stekli so k bateriji in prijeli za ojnice.
Ko so to videli Srbi, so vrgli proč svoje puške, skočili iz okopov in zgrabili za topovske cevi. Tako so nekaj časa vlekli baterijo sem in tje; končno so nasprotniki popustili topove in se sprijeli. Z obeh strani so streljali na borečo se skupino — in kmalo je stala baterija zopet sama na polju krog nje pa kupi padlih, izpod katerih so poizkušali zlezti ranjenci.
Prizor se je ponovil še enkrat. Še-le splošna ofenziva cele naše divizije je borbo za topove končala in baterija je bila končnoveljavno naš plen.
Nevarne srbske konzerve.
Srbske ročne granate imajo obliko ploske štirivoglate steklenice iz kositra, velike kakor roka. Petrovaradinski obhodni zbor je ujel nekaj četašev in našel pri njih ročne granate. Popoldne je videl poveljnik, stotnik Illes, enega svojih ljudi hoditi okrog z obvezano roko; ponovno ga je vprašal, kaj se mu je pripetilo. Vojak se je skušal brez odgovora zmazati, končno pa je »pokorno javil«: »Lačen sem bil, pa sem si hotel pogreti eno uplenjenih srbskih konzerv. A eksplodirala je in mc zelo prestrašila.«
bu stolice Bereg so se dne 8. t. m. pojavili Rusi, proti katerim so takoj uspešno nastopile naše čete. Po prvi praski se je umaknil sovražnik nazaj za mejo. Uradno že naznanjeni vpadalni poizkus v stolico Marmaros je bil odbit pri Toronyji.
ODBIT RUSKI NAPAD NA KOMITAT BEREG.
Budimpešta, 10. decembra. Z mero-dajne strani se poroča, da se je ruski napad proti komitatu Bereg končal v torek z velikimi ruskimi izgubami. Naši so ujeli 180 Rusov, m«?d njimi polkovnika, ki je vodil napad, in več drugih častnikov. Število mrtvih in ranjenih je bilo veliko.
Pomorska Dika pri Faraonskih olokiti. - Tri nemSKe križarice potopljene, dva parnika zaplenjena.
Berolin, 11. decembra. Uradno se poroča: Po uradnem Reuterjevem poročilu iz Londona je dne 8. decembra ob pol 8. uri zjutraj opazilo pri Falk-landskih otokih neko angleško brodovje pod poveljstvom vice-admirala Stur-dee oddelek nemških križaric in ga napadlo. Po istem poročilu so bile v boju potopljene Nj. Vel. ladje »Scharnhorst«, »Gneisenau« in »Leipzig«. Dva parnika za premog sta prišla v sovražnikove roke. Ladjama »Dresden« in »Niirnberg« se je posrečilo uiti; baje ju zasledujejo. Zdi se, da so naše izgube težke. Del posadke potopljenih ladij je bil rešen. O moči nasprotnika, katerega izgube so baje le neznatne, angleško poročilo ne vsebuje ničesar. Načelnik admiralskega šfaK-i mornarice Pohl.
XXX
Flaklandski otoki leže vzhodno od skrajnega južnega dela Južne Amerike in so angleška posest.
Potopljeni ladji »Scharnhorst« in »Gneisenau« sta nemški veliki križanci, ki sta bili zgrajeni leta 1906. Dolgost ladij je znašala 137 m, širokost 21.6 m, globočina 7.5 m. Obsegali sta 11.600 ton in imeli 27.000 konjskih moči. V mirnem času sta imeli križarici po 620 mož posadke. »Leipzig« je bila mala križarica, ki je bila dolga 104 m, široka 13.2 m, globoka 5 m. Prostornine je imela 3250 ton, konjskih moči pa 11.189. Zgrajena je bila leta 1905, posadka je štela 286 mož.
XXX
Berlin, 11. decembra. Poročilo WoIf-fovega urada: Oddelek naših križaric, obstoječ iz ladij »Scharnhorst«, »Gneisenau«, »Leipzig«, »Dresden« in »Niirnberg« je svoječasno po bitki pri Coronelu poiskal pristanišče Santjaga de Chile, pa ga že čez 24 ur zopet zapustil in odplul v neznano smer. Mogoče je šel proti jugu, da bi poiskal angleški križarici »Canopus« in »Glasgow«. Med tem je bilo, kakor je razvidno iz angleških listov, odposlano zelo močno angleško brodovje — imenovalo se je 38 ladij —, da bi poiskalo naše križarice in jih uničilo. Uradno poročilo pravi, da je angleško brodovje napadlo naše križarice v bližini Falklandskih otokov. Ker sta dva parnika za premog padla v angleške roke, je skoro gotovo, da so naše ladje pod varstvom otokov nalagale premog. Po došlih angleških poročilih je otvorila ogenj ladja viceadmirala grofa Spee »Scharnhorst«. O poteku boja še ni nič znanega, vendar je gotovo, da so se »Scharnhorst«, »Gneisenau« in »Leipzig« potopile, medtem ko se je ladjama »Dresden« in »Niirnberg« posrečilo, da sta ušli. O angleških izgubah ni ničesar znanega in je komaj verjetno, da bi Angleži objavili natančnejše podatke o poteku bitke in o sestavi angleškega brodovja. Ne sme se pozabiti, da je bilo naše brodovje blizu štiri mesece na visokem morju in da se je brez kabla in drugih občevalnih sredstev združilo k težkemu udarcu na sovražno brodovje. Imelo ni nobene luke na razpolago, kjer bi si dalo ladje popravljati in očistiti. Kljub temu se mu je posrečilo, da se je preskrbovalo skozi mesece s potrebno municijo in premogom, ne da bi padlo v roke sovražnikom. »Scharnhorst« in v.Gneisenau« sta imeli nekako po 700 mož posadke, »Leipzig« 330, »Niirnberg« in »Dresden« pa po 400 mož. O usodi posadke ni nobenih poročil. Zdi se, da so naše izgube težke.
Bolezen nemškega cesarja.
Berlin, 10. decembra. (Kor. urad.) Zdravje cesarja Viljema se je izdatno izboljšalo. Katar in vročina ponehavata.
Berolin, 11. decembra. (Kor. urad.) Cesar Viljem je tudi včeraj le zn kratek čas mogel iz postelje, vendar pa si je dal od načelnika generalnega štaba poročati o vojnem položaju.
Nevtralna politika Italije.
Neki pred kratkem v Rim pozvani italijanski poslanik je glede na nevtralnost Italije izjavil: Italija bo opustila svojo nevtralnost samo tedaj, če bi bilo gotovo, da so koristi Italije ogrožene, kar se še ni dozdaj zgodilo. V lastno meso bi se vrezali, ako bi segli po orožju, ali iz samega veselja do vojske, ali iz želje, da postanemo večji in da bi kako skupino velesil podpirali, ki se nahaja v namišljeni pravičnosti ali da pospešimo mir. Nikakor se ne ve, kako bi to učinkovalo. Naša država nima zato orožja, da bi nastopala za tuje koristi, tudi ne za svetovni mir, za spravo narodov in za človekoljublje. Zbrane moramo imeti vse sile in smemo misliti le na se. Najbrže se pozneje naslonimo na kako skupino velesil, a to je odvisno od razvoja dogodkov. Med tem se pa moramo zadržati strogo nepristransko in se moramo izogibati tudi čuvstvenih strankarskih izjav. Veselje in žalost drugih sta za nas brezpomembni.
Barska vs aja končana.
Pretoria, 10. decembra. (Kor. urad.) »Reuter« poroča: Botha je objavil sledečo izjavo: Vstaja je zdaj takorekoč končana. Glavni voditelji so mrtvi ali pa ujeti, ostale so le še male, raztresene čete. Ko krivce pravično kaznujemo, se moramo izogibati maščevalne politike. Naša bodoča naloga je, da nastopimo proti Maritzu in Kampu, ki sta ušla na nemško ozemlje in nas nameravata od tam napasti.
izjalovljen napad na Dardanele.
Milanski list »Unione« poroča dne 8. t. m.: Novi napad angleško francoskega brodovja na Dardanele se je izjalovil. Angleško francosko brodovje je zapustilo turška obrežna morja.
Boji na zahoda.
Berlin, 10. decembra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 10. decembra dopoldne:
V okolici Soualna so se omejili Francozi včeTaj na živahen ogenj iz topov.
Na vzhodnem robn Argonskega gozda proti Vauuos-Boureulles obnovljeni napad Francozov nI napredoval in je obtičal v ognju naših topov. Sovražnik je očividno izgubil veliko ljudi.
Trije sovražnikovi aviatiki so metali bombe na odprto mesto Freiburg na Badenskem, ki ne leži niti v voisk-nem ozemlju, škode niso novzročili. Dogodek se tu le omenja, da se pribije dejstvo, da so zopet enkrat naši sovražniki, kakoz že večkrat, odkar se je pričela vojska, metali bombe na odprlo mesto, ki niti ne leži v vojsknem ozemlju.
Najvišje armadno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Genf, 10. decembra. Uradno francosko poročilo z dne 8. decembra pripomni, da so Nemci pri Yseri in Ypre-su razvili živahnejše delovanje kot prejšnji dan. Francoska artiljerija je z uspehom odgovarjala. Poročilo govori nato o zavzetju Vermellesa in pravi: »Vermelles je bil več kot dva meseca pozorišče najhujših bojev. Nemcem se je od 21. do 25. oktobra posrečilo pregnati Francoze iz tega kraja. Od dne 25. oktobra so se Francozi s pomočjo saperskih operacij in min korak za korakom bližali kraju ter ga 1. decembra zavzeli. Hud na,pad Nemcev proti Saint Eloy južno od Yperna je bil odbit. Boj v Argonskem gozdu je še vedno zelo hud.«
Francozi prekršijo švicarsko nevtralnost?
Monakovo, 10. decembra. »Augsbur-ger Abendzeitung« trdi, da imajo Francozi sledeči strategični načrt: V okraju Dijon se zbira nova rezervna armada, ki ima nalogo, da upade po vseh cestah čez gorovje Jura v Švico, premaga švicarsko vojsko ter potem vpade v južno Nemčijo med Baselom in Schafihausenom,
Z nemško-francoskega bojišča.
Budimpešta, 10. decembra. »Az Est« objavlja naslednje poročilo svojega poročevalca G. Goetza z nemško-francoskega bojišča: »Zadnje tedne smo se seznanili tudi z angleškimi pomožnimi četami iz kolonij. Način njihovega bojevanja nam jasno kaže, kakšnim vsestranskim nevarnostim so izpostavljene naše čete. S posebno krutostjo in zavratnostjo se bore pred kratkem dospeli Gurki. To so majhni ljudje, podobni Mongolcem. Porabiti jih ne morejo nc v odprtem boju, ne v strelskih jarkih, ker ne morejo vztrajati na teh postojankah. Toliko nevarnejši pa so našim prednjim stražam, Ponoči se po mačje
tiho priplazijo k njim, navadno po dva skupaj in jih zavratno napadejo. Pri tem izvrstno izkoristijo vsako terensko ugodnost. Ko se priplazijo dovolj blizu, se vržejo z nožem nad stražo. Opetovano smo dognali, da po ranitvi takoj nastopi mrt-vični krč, iz česar je mogoče sklepati, da je bil napadalčev nož, zastrupljen. Če pa zavratni napadalec ne more tako blizu do straže, da bi jo z roko dosegel, pa vrže nož oddaleč vanjo. Ta nož je pet funtov težak, dvorezen, srpu podobno zakrivljen in v sredi ožji, tako da povzroča strašne rane. To je strašno orožje v rokah Gur-kov. V svojih domačih pragozdih se bore z njim proti divjim zverem, celo nad tigra si upajo. Podobno orožje ima tudi pleme Sik, vendar ga ne rabi kot ročno orožje, marveč kot bajonet. To pleme je sploh »elitni zbor« Indijcev. Uporabljajo jih za napade in so to prav resni sovražniki. V ujetništvu se obnašajo dokaj mirno, medtem ko se Turkosi večkrat stepč. Ob tej priliki bodi popravljeno tudi napačno mnenje, da so Zuavi domače alžirsko pleme. V resnici so Zuavi sami rojeni Parižani, ki imajo samo uniformo enako kakor Turkosi. V miru vrše v Alžiru stražno službo in nalašč nosijo tako uniformo, da bi s« prikupili domačinom. — Posebno težavna mora biti oskrba črnih pomožnih čet. če že angleški vojak ne j6 istega kakor Francoz, je s črnopoltnim moštvom še huje. Kadar po kakem boju zberemo ranjence, vidimo, da ima vsak drugačen živež pri sebi. Če nima ničesar in mu mi ponudimo skodelico krepke juhe, jo Indijec z gnusom odbije, ker vidi v njej plavati nekaj koščkov govejega mesa, ki ga njegova vera prepoveduje. Vsak indijski stan ima drugačne predpise za hrano. Nekatera plemena cela ne kade, ker jim vera to prepoveduje.
Napad na Belfort.
»Neue Ziiricher Zeitung« poroča, da so dela nemških pionirjev v Sundgau in vojne železnice popolnoma dokončane. Napad na Belfort se lahko prične vsak čas. 24 cm havbice so že posegle v boj. Vojna črta se razteza ob celi gorski črti do južnih Vogez. Nemci so zavzeli celo pobočje Vogez do blizu francoske meje in nekatere francoske postojanke pri Dam-merkirehnu.
Obstreljevanje Lampernlsse.
»Times« poročajo iz Severne Francije: Ob obstreljevanju Lampernissa, zahodno od Dixmuidna so zadele cerkev tri ali štiri granate. Francoski oddelek v cerkvi je izgubil 40 mož. Več vojakov je bilo ranjenih.
Nemški letalci nad mestom Com-mercy.
Berolin, 11. decembra. »Lokalanzeiger« poroča iz Kodanja: Neki nemški letalec se je pojavil nad mestom Commercy in metal bombe na kolodvor. Ko se je dvignilo več francoskih letalcev, da bi nemškega letalca vlovi-li, je ta izginil.
Francoska letala metala bombe.
Pariz, 7. decembra. (Kor. ur.) Gla« som uradne vesti so bila letala, ki so lučala bombe nad Freiburgom, francoska.	itaj
Joffre in Millerand se ne razumeta.
»Lokalanzeiger« poroča iz Genfa: Francoski vojni minister in francosko-an-gleški glavni stan sta v navskrižju radi nasprotujočih si mnenj, ker se je francoski sunek zopet odgodil. General Joffre smatra sunek še vedno za nevaren, Millerand zastopa nasprotno stališče. Razlogi, ki jih navaja »Temps«, temeljč na napačnih poizvedbah o zadnjih nemških premikanjih in o pomožnih sredstvih vednega naao-meščenja nemškega vojnega materiala.
Izkrcavanje Indijcev v Marselllu,
»Lokalanzeiger« poroča iz Berna: Minuli teden so v Marseillu izkrcali iz devetih francoskih parnikov indijske čete, zadnji teden pa iz dveh parnikov. Čete dobro izgledajo, a dvomijo, da prestanejo zimo.
Portugalci — sužnji Angležev.
Angleška vlada je nakazala portugalski vladi predujem 30,000.000 funtov šterlingov (720,000.000 kron) za Izvedbo mobilizacije.
Preselitev francoske vlade v Pariz.
List »Liberte« poroča: Če se ne zgodi kaj posebnega, se vrnejo s svojimi tajniki in s svojem osobjem vsi ministri v Pariz. V mestu Bordeaus ostane le vojni minister, in še ta kakih osem dni, ker vojno ministrstvo vedno posluje in preselitev poslovanja ne sme prekiniti.
Švicarska duhovnika obiščeta nemške in francoske ujetniške tabore.
Berlin, 11. decembra. (Kor. urad.) Po daljših pogajanjih med Berlinom in Bor-deauxom se je dosegel sporazum, da bo kot nevtralni, nepristranski odposlanec švicarske vlade nemški švicarski protestantski duhovnik smel obiskati francoske tabore, kjer so internirani vojni ujetniki,
francoski švicarski katoliški duhovnik pa nemške ujetniške tabore.
Razburjeni Angleži.
Rotterdam, 11. decembra. Na londonski borzi že nekaj dni sem vlada največje razburjenje. Angleško časopisje še vedno ni prineslo oficijelnega potrdila, da so Nemci zasedli Lodz. Vsa poročila o avstrijskih uspehih na Srbskem angleška cenzura konfiscira.
Vojska v zraku.
Amsterdam. Nemci so 5. t. m. izstrelili iz zraka aeroplan, v katerem se je nahajal lord Annesley in neki angleški častnik, ko sta se nahajala nad Ostendom. Oba sta padla mrtva na zemljo.
Novi nemški topovi.
O novih nemških topovih, ki vzbujajo pri sovražniku strah in trepet, piše neki vojak 1, bavarskega rezervnega pešpolka sledeče: V Warnetovu smo prvikrat slišali detonacijo devetih novih nemških topov. Pozneje smo gledali grozovito opustošenje teh strelskih strojev. V angleških strelskih jarkih so bili vojaki v položaju za napad, pa so se prej zadušili.
Nov francoski kredit.
Bordeaus. Uradni list javlja, da se nakaže ministrstvom 896,295.000 frankov izrednega kredita za leto 1914.
AvstrifsKl letalec metal bombe v Cetinje io na LovCen.
Dunaj, 11. decembra. Avstrijski letalec je metal bombe na Cetinje na poslopje ruskega poslaništva in na prestolonaslednikovo vilo. Ena oseba bila ubita. Nato je letalec odplul proti Kotom in med potjo metal bombe na utrdbe na Lovčenu.
Zaprti roški poslanci.
Pariz. »Humanite« prinaša uradno rusko naznanilo, da so zaprli poslanca Petrowskega in devet tovarišev zaradi zarote proti vladi carja. List pripominja, da je to postopanje obžalovanja vredno ln da je v nasprotju s političnim premirjem v dragih deželah.
Mila v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 11. decembra. (Kor. ur.) Turški glavni stan poroča z dne 10. t. m.: Včeraj so poskušali Rusi pod varstvom ladij pri kraju Gonia južno od Batuma izkrcati čete, da bi napadli Turke od strani. Izkrcane čete so bile prisiljene, da so se z velikimi izgubami umaknile. V tem kraju smo zaplenili dva topova.
CAR NIKOLAJ V TIFLISU.
Berolin. »Lokalanzeiger« poroča iz mesta Kopenhagen: Car Nikolaj je od-iel dne 10. decembra v Tiflis. Na kolodvoru so ga sprejeli razni zastopniki In plemstvo.
VSTAŠKI M ARO 6 ANI.
Berolin, 11. decembra. »Vossische Zeitung« poroča, da so Maročani zasedli Kasablanko. Francozi so izpraznili Hundžo. Odločilni boji se vrše pri Ma-kesu.
»Neue Freie Presse« poroča iz Carigrada: V Maroku vodi sveto vojsko brat Ali paše, emir Abdul Mailk, vojak z dušo in s telesom, ki je vedno premišljeval, kako bi rešil deželo francoskega jarma. Trenutek dejanja je napočil, ko so odposlali Francozi del svojih čet iz Maroka proti Nemčiji. Ali paša je sprejel te dni od svojega brata dvoje pisem, ki opisujeta, kako da jc napadel in zasedel s 15.000 možmi Toz-zo. Došle so mu pomožne čete, s katerimi je lahko napadel Casablanco.
Carigrad, 10. decembra. (Kor. ur.) Poglavar vstaških Maročanov Abdul Malik, sin veliko alžirskega glavarja Kada, je pisal svojemu bratu Emir Ha-lid paši pismo, v katerem se veseli, ker so se uresničile njegove dolgoletne sanje in da pričenja obsevati nova jutranja zarja obnebje izlama. Prvi uspeh dvajsetletnih priprav je našel odmev v strelih pred dvema mesecema v Casa-blanki osvojene baterije. Francozi v Maroku se ne morejo upirati, ker so njih sile slabe. Francozi so izgubili v zadnjih bojih 7000 mrtvih in ranjencev.
SVETA VOJSKA SE ŠIRI.
Teheran, 11. decembra. Šejk Kerbe-lov, poglavar šijitske sekte, je proglasil sveto vojsko.
BATUM OBKOLJEN.
Carigrad, 11. decembra. Zavzetje Kede je nov korak na poti k obkolitvi Batuma, Turške čete so zasedle vse višine in prelaze okoli Batuma. Ruske zveze med gornjim in spodnjim delom doline Adžara so prerezane. Poizkusi Rusov, da Ki izkrcali svoje čete južno od Batuma, se
niso posrečili; ponesrečil se je tudi poizkus, da bi prišli na pomoč obkoljenim ruskim četam. V ta namen odposlani oddelki ruske kavalerije in artiljerije so morali z velikimi izgubami pobegniti,
Dunaj, 11. decembra. »Reichspost« poroča iz Carigrada, da je Batam od Turkov popolnoma obkoljen.
VSTAJA V SUDANU.
Carigrad, 11. decembra. Zahodno od Belega Nila stanujoči mohamedanci so se včeraj z 20.000 bojevniki priklopili šejku Abu Bekirju in že napadli angleške vojaške tabore v Sudanu.
Ženeva, 9. decembra. »Temps« poroča iz Kajire, da je gubernator, general Wingate, proglasil v Sudanu obsedno stanje.
OSVOJITEV MESTA CASABLANCE.
O zavzetju Casablance se iz Carigrada še poroča: Francozi so ob napadu izgubili 700 mrtvih in ranjencev. Bežati so morali tako hitro, da so pustili dve bateriji in veliko strojnih pušk. Zasledovani in vrženi so bili iz Tundše. Zdaj se vojskujejo (10. t. m.) pri Marakesu. — »Frankf. Zeitung« pa poroča od švicarske meje: Francoska cenzura potlači od 7. t. m. naprej vsako časnikarsko poročilo iz Maroka.
NAPAD NA BEJA V TUNISU.
Iz arabskega vira se poroča preko Carigrada: Neki Arabec je izvedel napad na beja v Tunisu, ki je prijatelj Francozov. Arabca so prijeli.
TURŠKO ODPOSLANSTVO V BERLINU.
Berlin, 11. decembra. »Berliner Ta-geblatt« poroča: Kakor čujemo, sta prišla v Berlin v posebni misiii dva višja mohamedanska dostojanstvenika iz Carigrada: Fir Šalih Šerif in Mehemed Akif Bej.
ARABSKA KAVALERTJA NA POTU PROTI BASRI.
Turški listi poročajo: Proti Basri jezdi 10.000 Arabcev. Poveljuje jim va-lij iz Nešda. Arabci pripadajo rodu Vahabiti, ki je proglasil sveto vojsko proti Angležem. Tudi šejk v Konvutu Mubarek es Sabah je sklenil, da se pri druži vojski proti Angležem.
FERID PASA UMRL.
Dunaj, 11. decembra. Bivši turški veliki vezir Ferid paša je v San Remu, kjer je že del j časa bival, umrl. Feric paša je bil zadnji veliki vezir starega režima v Turčiji in se je neposredno potem, ko je bil sultan Abdul Hamid prisiljen, da je obnovil ustavo, umaknil Kiamil paši.
njega ministra radi stavka v japonskem ultimatu Nemčiji, da se bo Kiaučau pozneje vrnil KitajskL Minister je odgovoril, da trenotno ne more ničesar izjaviti o prihodnjostl Klau-čaua, Japonska pa ni nobeni državi kaj takega obljubila. Namen ultimata je bil, da bi se Nemčijo prisililo, da zanusti Kiaučau in da se ohrani mir na vzhoda. Da bi se Kiaučau po vojski vrnil Kitajski, nato ne misli nihče ln tudi v ultimatu to nI omenjeno.
JAPONSKI PRORAČUN. London, 10. decembra. (Kor. urad.) »Reuter« poroča iz Tokia: Japonski proračun proračunava izdatke v višini 55,600.000 funtov šterlingov. Izdatki za notranje potrebe se znižajo, ker se znižajo dohodki za 8,100.000 funtov šterlingov.
vojska s Srbijo.
IZGUBE SRBOV.
»Frankfurter Zeitung« poroča: List »Daily Chronicle« izvaja, da ceni Pasič dosedanje srbske izgube na 100.000 mož.
PREKINJENE ZVEZE MED SRBSKIMI DIVIZIJAMI. — BOLGARSKE ODREDBE PROTI SRBIJI.
»Kambana« poroča iz Niša: Zveza med timoško in med divizijo iz Šuma-dije je prekinjena. Šumadijska divizija je odrezana, ker korakajo avstrijske čete neprestano naprej. Timoška divizija se je umaknila proti bolgarski meji. Šumadijska divizija je popolnoma osamljena. Bolgarska vlada je odposlala na mejo brzostrelne baterije, strojne puške in več pehotnih bataljonov, da zabrani Srbom prestop na bolgarska tla. Ukazala je, da morajo razorožiti in prijeti srbske vojake, ki jih dobe na bolgarskih tleh.
SRBSKI VOJAKI BEŽE V BOLGARIJO.
Iz Sofije se poroča: Vodstvo srbske armade je odposlalo en bataljon na bolgarsko mejo, da zadrži vojake, ki so nameravali pobegniti na bolgarsko ozemlje. Begunci in redni vojaki so se spopadli v gorovju Rudnik. Begunci so s silo prodrli v Bolgarijo.
V BITOLJU SE PODRLA VOJAŠNICA.
Iz Soluna se poroča, da se je v Bi-tolju podrla neka stara vojašnica. Večje število srbskih vojakov je bilo ubitih. 7
Vojni slroSkl Rusije.
Basel. Po poročilih listov znašajo vojni stroški Rusije do 1. decembra 8047 milijonov rabljev. Pokriti so z sedemletnimi državnimi obligacijami in zakladnimi boni v znesku 6800 milijonov rubljev.
Atentat na grškega ministrskega predsednika.
Sofija, 11. decembra. »Utro« javlja, da je v Atenah nekdo trikrat streljal na grškega ministrskega nredsednika, ki pa ni ranjen. Atentator Je pobegnil.
Velikansk požar v Ameriki. - Edlsonove naprave uničene.
New-York. Vse naprave Edisona in Comp. je uničil velik požar, škoda znaša pet milijonov dolarjev.
Edino poslopje, ki so ga rešili, Jc laboratorij z dragimi znanstvenimi inštrumenti, ki ga Je Edison sam nadzoroval. Pravijo, da je požar nastal vsled eksplozije. Edison, ki Je bil pri požaru navzoč, je dejal, da bo začel z zidanjem takoj prihodnji dan.
Razna poročila.
BEGUNCI SE VRAČAJO V VZHODNO PRUSIJO.
Deželni glavar Vzhodne Prusije razglaša, da se lahko vrnejo begunci v okraje Osterode, Allenstein in Rossel.
»NARODNA OBRANA« NAMERAVA IZVRŠITI NOV UMOR
Iz Sofije se poroča: Srbska »Narodna Obrana« je sklenila, da umori Kristijana Kastriota, o katerem se trdi, da je organiziral albanske vpade pri Peči in pri Prizrenu. Več članov »Narodne Obrane« je odpotovalo v Albanijo, da^izvrše umor.
japonski parlament.
Tokio, 11. decembra. (Kor. urad.) Nokaj poslancev Je interpeliralo zuna-
Vojaške zadeve.
Imenovanja in odlikovanja. Kakor smo svojčas javili, je med drugimi odrinil tudi naš poslanec gospod Josip vitez Pogačnik ob izbruhu vojske kot nadporočnik v evidenci na južno bojišče. Ravnokar izvemo, da je bil gospod vitez Pogačnik v priznanje sijajnih uspehov (glanzend her-vorragende Leistungen«) povodom svojega službovanja pri 6. armadnem vrhovnem poveljništvu izrednim potom (auBertourlich) povišan za stotnika v evidenci. Poročali smo pred nekaj dnevi, da je bil tudi gospod sin poslanca, poročnik Branko vitez Pogačnik, za svojo hrabrost odlikovan. Z veseljem in ponosom lahko zremo na te lepe uspehe, ki ča-ste udeležence in domovino. Naše najiskrenejše častitke!
V priznanje hrabrega obnašanja pred sovražnikom si je priboril vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo major Roman N i c h 6 67. pešpolka, prideljen črnovojniškemu pešpolku št. 21. Ta častnik, svak gospoda deželnega glavarja dr. Šusteršiča, je dalj časa služboval pri 17. pešpolku, potem je mnogo let deloval kot učitelj in pozneje kot poveljnik v kadetnih šolah. Ko je pa izbruhnila vojska, se je tudi on podal v boj, v katerem je zve-liko hrabrostjo prodiral ter bil pri tej priložnosti ranjen.
Dalje sta si to odliko tudi priborila stotnika Ivan Kobe 17. in Josip Sla vik 16. brambnega pešpolka.
Z redom železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo je bil odlikovan radi svojega hrabrega in uspešnega obnašanja pred sovražnikom tudi major Avgust vitez pl. P a n z e r a 13. br. pešpolka, znan v Ljubljani izza svojega službovanja pri 17. pešpolku.
Zlati zaslužni križec s krono na traku kolajne za hrabrost je dobil pol-kovni zdravnik dr. Franc Schlei-m e r 24. br. pešpolka, pridel jen 1. črnovojniškemu pešpolku, sorodnik gospoda primarija dr. Šlajmarja v Ljubljani.
Presvitli cesar je podelil viteški križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo radi hrabrega in uspešnega obnašanja pred sovražnikom generalnemu majorju Dragotinu Mata-
š i 6 p 1. B 1 a g a j, poveljniku 110. črno-vojniške pehotne brigade.
Srebrno svetinjo za hrabrost 1. vrste je dobil v priznanje hrabrega obnašanja narednik Rud. P o p c s c h -nigg 3. brambnega pešpolka.
Dnevne novice.
+ Čestitka kranjske dežele Njegovi cesarski ln kraljevi Visokosti naj-prevzvišenejšemu gospodu marialn nadvojvodi Frideriku. Gosp. dež. glavar dr. Ivan šusteršič je odposlal danes nadvojvodi Frideriku naslednjo brzojavko: Avtonomno zastopstvo dežele Kranjske prosi Vaše cesarsko in kraljevo Visokost, naj najmilostneje blagovoli sprejeti najspoštljivejše, najprisrč-nejše čestitke k Najvišjemu imenovanju za maršala. Najvišje odlikovanje, na katero nas veže spomin na najslavnejše voditelje armade monarhije, poviša trdno zaupanje v končno zmago našega slavnega orožja proti premočnemu sovražniku. — šusteršič, deželni glavar.
-f O bolezni državnega in deželnega poslanca dr. Antona Gregorčiča. »Goriški List« piše: Na mnoga vprašanja od raznih strani, kako je z boleznijo, oziroma z zdravjem državnega in deželnega poslanca dr. Ant. Gregorčiča, ki je pred časom še precej hudo obolel na obistni bolezni, smo v stanu, hvala Bogu, danes poročati, da se je njegovo zdravstveno stanje izdatno izboljšalo. Obračalo bi se seveda hitreje na bolje, ako bi se ne nahajali sedaj ravno v zimskem času. To sporočilo bodo vsi goriški Slovenci gotovo z največjim veseljem vzeli na znanje, vroče želeč, da bi nam dobri Bog še dolgo let ohranil moža, ki ga ravno v sedanjih težkih časih tako vse stransko potrebujemo.
-f Stotnik generalnega štaba Viktor plemeniti Andrejka z Livnograda je bil zaradi izredne hrabrosti odlikovan z zaslužnim križcem z vojno dekoracijo. Kolikor nam znano, je gospod stotnik pl. Andrejka bil dodeljen svojčas 71. pehotni bragadi na Reki ter je že med vojno napredoval za namestnika šefa generalnega štaba pri 36. pehotni diviziji. Odlikovanec je sin gardnega podpolkovnika Jerneja pl. Andrejka, doma iz Rov pri Kamniku, pisatelja »Slovenskih fantov«. Stotnik pl. Andrejka se je odlikoval v zadnjih naših zmagonosnih bojih proti Srbom pri Krupnju in Valjevu s tem, da je v najhujšem sovražnem ognju izsledil sovražnikove postojanke in tako mnogo pripomogel k uspehu našega orožja. Mlademu častniku, ki svoje ožje domovine nikdar ni pozabil, iskreno časti tamo!
+ Generala Bradermann in Auffenberg pri cesarju. C. kr. korespon-denčni urad poroča z Dunaja 10. t. m. Danes dopoldne je zaslišal cesar v avdijenci grofa, Franca Rudolfa Hardeg-ga; generala konjiče, viteza pl. Bru-dermanna; generala pehote viteza pl. Auffenberga in odposlanstvo Škodove tovarne.
—	Nove določbe konkuznega prava. Vlada je izdala nove določbe, ki urejajo konkurze v Avstriji. Po teh določbah se od sedaj naprej ne bodo posestva in premoženja takoj prodajala in prišla na dražbo, pač pa se bo povsod uvedlo najprej poravnalno postopanje (Ausgleichungsverfahren). Poravnava obstoji v tem, da se nastavi v imenu upnikov poseben oskrbnik, ki mora najmanj v 3 mesecih poskušati spraviti premoženjske razmere dolžnika v pravi red in skleniti med upniki in dolžnikom poravnavo. Dolžnik ostane gospodar svojega blaga, samo v uporabi je omejen. Najmanjša kvota, ki je znašala pri konkurzu 10%, je zvišana na 25%. Rok za poravnavo pravosodni minister v izjemnih slučajih lahko pO' daljša še za 3 mesece.
—	Kdor želi poslati vojakom 7. lovskega bataljona toplo obleko (sviter, čepico, rokavice, nogavice, zapestnice), tobaka, cigaret, cigar, užigalic, pip, cigaretnega papirja, čokolade, prepc-čenca, čaja, sladkorja, ruma, naj pošlje paket dobro zavit z natančnim naslovom na paketu zadnji čas do 15. t. m. v deželni dvorec v Ljubljani.
—	Vpoklic črnovojnikov od L 1877. do 1872. na Hrvatskem. Zagrebški listi priobčujejo naslednji poziv mestnega načelstva: »Črnovojniški obvezanci pododdelka B, rojeni leta 1877. do vključno 1872., brez ozira na pristojnost, ki stanujejo v področju mesta Zagreb, to je vsi tisti, ki so bili bodisi potom rednega nabora, bodisi potom nad-pregleda za orožje nesposobni spoznani, se imajo dne 9. decembra t. 1. brezpogojno in pod pretnjo postavnih posledic javiti pri mestnem načelstvu od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer.
—	Stotnik Franc Jurkovič od 26, domobranskega pešpolka, sin nauuči-tolja .v Preval j ali na Koroškem, je fcj]
t
v bojih na ruskem bojišču že dvakrat ranjen. Najprej ga je zadela krogla v bitki pri Grodeku v levo roko, obenem pa je bil v desno stran težko ranjen. Ko je ozdravel, se je zopet vrnil v Galicijo, kjer je bil dne 24. novembra po ruski krogli ranjen v levo ramo. Krogla je obtičala v rami. Dne 30. novembra je Jurkoviču v mariborski bolnišnici potegnil zdravnik kroglo iz rame.
—	Zanimiva razsodba. Begunci morajo plačati stanarino. Okrajno sodišče na Dunaju, notranji okraj je obravnavalo zanimiv slučaj, ali so begunci dolžni stanarino za ostavljeno stanovanje plačati ali ne. Kot tožnik je nastopil Bernard Finkler iz Lvova, hišni gospodar, tačas na Dunaju, kot toženec pa zavarovalna družba »Union« na Dunaju. Družba je imela v Lvovu v hiši tožnika svoje stanovanje. Tožnik je zahteval od nje 300 kron stanarine za mesec september. Družba »Union« tega zneska ni hotela plačati in je utemeljila svoje stališče na sledeči način: Dne 30. avgusta so oblasti naznanile prebivalcem mesta Lvova, da stoji mesto pred rusko invazijo. Da so dali na razpolago beguncem posebne vlake, da so isti dan Lvov vse oblasti zapustile. Da se je slišalo isti dan gromenje topov v bližini in da so začeli ljudje bežati. Zbežali so iz Lvova tudi vsi uslužbenci družbe in tudi lastnik hiše. Z ozirom na bližnji dohod Rusov v mesto, je bilo torej stanovanje neporabno, torej stanarina po postavi odpada. Sodišče je bilo drugega prepričanja in je razsodilo, da mora družba stanarino za september plačati. Za to govore tile razlogi: Družba ima v stanovanju še danes svojo opravo in svoje akte. Stanovanje je torej ostalo uporabno. Zasede-nje mesta od strani Rusov ne tvori nobenega stvarnega zadržka za uporabnost stnovanja. Na ta način bi ne bilo treba v Lvovu nobenemu človeku plačati stanarine, ne beguncem, ne tistim, ki so ostali.
—	Poštnina glede na vrnjene vojno poštne ovoje in glede na vojno poštne denarne pošiljatve. V bodoče se za pisma več ne bodo pobirale povratne potnine, če ni nedostavljenja zakrivil odpošiljatelj ali sprejemnik (nepravilni ali pomanjkljivi naslov, odklonitev sprejema). Pri vojnih ovojih pa sploh odpade povračilo povratne poštnine, ker se nedostavljeni ovoji ne vrnejo, marveč razdele potrebnim tovarišem tistega, ki mu je bil ovoj namenjen.
—	Poslanec profesor Zamorski aretiran. Cenzurirani listi poročajo, da so v Biali v nekem hotelu aretirali vse-poljskega državnega in deželnega poslanca Zamorskega na podlagi hišne preiskave, ki so jo pri njem izvršili. Zamorskega so prepeljali v Olomuc.
—	V Tržiču umrli zasebnik Matej Dovar je zapustil ondotni splošni in bolniški blagajni v svoji oporoki lepo vsoto 200 K. Ker je to prvo večje volilo, ki je je sprejela blagajna, se s hvaležnostjo spominja rajnega dobrotnika in želimo, da najde več posnemalcev.
—	Padel je na severnem bojišču polkovnik in poveljnik pešpolka št. 14,, Tomaž B e n e š, star 55 let.
—	Junaške smrti je dne 3. t. m. umrl na sev. bojišču 21. okt. ranjeni stotnik Rudolf Keszler. Zadet je bil v srce, ko je vodil bataljon k naskoku. Pokopali so ga v Starem Samboru. Rajniku je podelil cesar vojaški zaslužni križ z bojno dekoracijo.
lj Na polju časti je padel junaške smrti poročnik 27. črnovojniškega polka Karel Modes.
—	Nesreča v Karavanskem predoru. Iz Celovca poročajo, da se je dne 4. dec. zjutraj zgodila v predoru pod Karavankami med Jesenicami in Podrožco velika železniška nesreča. V 'predoru so bili na enem tiru štirje delavci, ki so nekaj popravljali. Predor ima sicer dva tira in tudi delovodja je delavce opozoril, da gre od Podrožce proti Jesenicam jutranji brzo-vlak št. 701. Delavci so se sicer izognili, a v naglici in zmešnjavi so prišli vsi štirje na napačni tir, tako da jih je stroj zagrabil in vrgel ob steno v predoru. Vsi štirje so bili nevarno ranjeni prepeljani v bolnišnico v Beljak, a težko da bodo okrevali tako hitro.
—	Natakar predsednik ljudovlade v Mehiki. V Mehiki, kjer se menjavajo vlade in predsedniki ljudovlade kakor slabo in lepo vreme, je bil za predsednika izvoljen general Guttierez. Novi predsednik Mehike je bil še pred šestimi leti v mestu Olivedo natakar v neki večji kavarni.
•— Šel je za ženo. Dne 5. t. m. so pokopali v Pcggauu sestro kralja Petra Polikseno Prešern. Dne 7. t. m. je na umrl njen mož, odvetnik dr. Alfred Prešern, ki je živel ločen od nje.
— Inteligenten mož s trgovsko izobrazbo (Galičan), ki je dalj časa deloval kot samostojni vodja bank in trgovskih sindikatov, išče službe. Zmožen je nemškega, poljskega, francoskega in italjanskega jezika. Naslov: Kazimir Rychlowski, Gorica, Via Munici-pio 4/II, na naslov A. Vidmar.
Lju&ljanske novice.
lj Težko ranjeni in odlikovani slovenski častnik. Sin znane v Ljubljani bivajoče rodbine g. J u 1 i j Cesar, nadporočnik pri 55. pešpolku, je bil v boju pri Prze-myslu težko ranjen in je bil odlikovan za hrabrost s svetinjo signum laudis. Sedaj se nahaja v Budimpešti v oskrbi ter je upati, ker se mu je zdravje zboljšalo, da se bode mogel kmlau vrniti k svojim skrbnim staršem, ki ga gotovo že željno pričakujejo.
lj Posteljna odeja iz časopisnega papirja. Od tega povsem tako nraktič-nega, v severozahodni Evropi že dolgo pod imenom »danska odeja« znanega sredstva zoper mraz, za ceno in pripro-sto izgotovitev, je dospel k Rdečemu križu, Strossmayerjeva ulica 3, uzo-rec, kjer je tudi na ogled. Ravno sedaj, ko se rabi za naše uboge ranjene vojake tako veliko odej, posebno pri transportih in v bolnišnicah, je dejstvo, da na vzdržnosti toplote papirna odeja močno nadkriljuje najboljšo flanelo, bi se nujno svetovalo, naj se začne iste izdelovati, posebno, ker so stroški za nabavo minimalni. Na Dunaju je Njena cesarska Visokost nadvojvodinja Izabela prevzela pokroviteljstvo tej akciji, ki je že v veliki meri v obratu.
lj Skrb za vojne ranjence. Dobili smo naslednj dopis: Vsak dan in vedno znova prihaja klic na pomoč v palače in revne koče. Pomagajte in dajte, kolikor kdo more. »Pomagajte in tudi vam se bo pomagalo«. Kjerkoli se skrbnim, bdečim očem dobre matere pokaže kaka pomanjkljivost, jo bo skušala odpraviti, kakor bo vedela in znala. V sedanjem času je celo človeštvo postalo mati in vsak želi sodelovati in pomagati na vseh straneh; vsak se trudi z darovi razveseliti bojevnike in ranjence in jim olajšati sedanji težki položaj. Vojna zahteva žrtev v vsakem oziru, potreba je vsak dan večja. Bolnišnice rastejo kakor gobe po dežju, da je mogoče spraviti pod streho vse ranjence. Nekatere so z vsem sijajno opremljene, v drugih manjka najpotrebnejšega; vseh na isti višini vzdržati kakor so bolnice Rdečega križa, ni mogoče. Zato se je v sporazumu z Rdečim križem sestavil odbor, ki ima nalogo kolikor mogoče zenačiti razmere v bolnicah in v to svrho v sporazumu z vodstvi bolnic poizvedeti, kje in česa najbolj manjka. Da podpro to pomožno akcijo v korist garnizijskih in rezervnih bolnic v Ljub Ijani, so se mnogi dobrotniki obvezali mesečno prispevati. Razen tega se je v prizemnem prostoru v Stritarjevi ulici (na levo) ustanovila zbiralnica za darove, kje se od 3. t. m. dalje od 11.—12. dopoldne in od 2.-4. popoldne sprejemajo raznovrstni darovi, posebno perilo, žepni robci, gorka spodnja obleka, copate, berglje, palice, čokolada, čaj, rum, sladkor, moka, ukuhano sadje, sadni sokovi, pecivo, konjak, slivovica, cigarete, smotke pipe, tobak itd.
lj Hrva ški vojak umrl v Ljubljani. Ponoči je umrl v deželni bolnišnici vojak hrvatskega domobranskega polka št. 25 Viktor Štefanič, star 27 let, doma iz Koprivnice na Hrvatskem.
lj Smrtna nesreča. Včeraj popoldne sta dva uslužbenca plinarne popravljala na Bregu v zemlji se nahajajočo počeno pli-novo cev. Ko sta hotela priklopiti mesto počene cevi celo, se je odmašila ter je plin v nju brizgnil s tako silo, da sta se oba takoj onesvestila. Na pomoč sta najprvo priskočila dva vojaka ter sta s pomočjo drugih ljudi enega še spravila k zavesti, 511etni vdovec Janez Sitar iz Zgor. Šiške pa je bil takoj mrtev in so potem na odredbo policijske komisije njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico k sv, Krištofu. Nesrečnež je zapustil tri nepreskrbljene otroke. Plinova cev je bila le dobrega pol metra v zemlji in delavca tudi nista bila globlje, pa vendar se je zgodila nesreča.
lj Nagla smrt. V petek ponoči je umrl nenadno v Spodnji Šiški 551etni dninar
Ivan Bernig. Zvečer je še v neki gostilni pil, nato je pa šel ležat v neki hlev, kjer so ga kmalu nato našli mrtvega. Zadel ga je najbrže mrtvoud.
lj Na tuje stroške popotuje dne 15. decembra 1870 v Vižmarjih rojeni ter v Šmartno pod Šmarno goro pristojni samski postopač Ivan Jovan. Možakar namreč pri raznih županstvih- na račun svoje občine izvablja podpore. Oblasti so ga za sedaj preklicale in naj ga, kjer bi se utegnil pojaviti, odajo na odgon,
lj Semenj, V sredo so prignali na semenj 40 glav živine, in sicer 34 volov in 6 krav.

Vratne bolezni,
kašelj, hripavost, katare, ozdravijo hitro in temeljito, premovane
pastiSg lekarnarja Pri21Elini-fa
Zaloga v Ljubljani v Sušnikovi lekarni »pri zlatem jelenu« na Marijinem trgu.
prvo moč špecerijske stroke, treznega in dobro verziranega, sprejme takoj ali z novim letom pod ugodnimi pogoji tvrdka J. Kušlan, trgovina špecerije in deželnih pridelkov, Kranj (Gorenjsko).	3333
V najem aa odda s 15. decembrom dobro vpe-jlana
mesnica.
Ponudbe sprejema uprava „Slovenca" pod številko 3134.
Sprejme se v 1 •
pri JO SIPINI ŠINE v Kranju,
glavni trg št. 107. Vstop takoj. == Plača po dogovoru. =====
Ko jša
dekle
L/i-ii U11	IV^l
• PORODNIŠNICA.
] LJUBLJANA • Komenskegaulica- 41 SEF^zpiwNiK:pRimRU' DR FR. DERGANC
Najpopolnejše in najboljše
V • V	1 •!
za naše junake v vojni je
konzerva
i
3313	Dobiva se pri:
J. Buzzolini, M. Kastner, Tomaž Mencinger in Anton Stacul.
Oucjo uolrto
kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi
tekej
Qrebelnil{u
Ljubljana-Mestni trg 22
nasproti lekarne Trnkoczy
Kupim vsako vrsto, tudi črno in neočiščeno po brezkonkurenčni ceni. Posebno pa se plača lepo belo oprano po najvišji ceni, ki se zanjo lahko nudi.
©©
eicieieieiei5>it>T?>it>TV
©00
V najem se vzame
vajena vsakega dela, zmožna voditi sama gospodinjstvo, prosi službe v Ljubljani pri kaki boljši družini, Šivilja ali kot blag-ajničarka iu začetnica trafike. Cenjene ponudbe pod »Marljiva št. 3489« ua upravo »Slovenca« do 15. decembra.
gostilna
v večjem kraju na deželi. Ponudbe naj se pošljejo na upravo »Slovenca« pod šifro »Gostilna«. 3340
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in stric gospod
Jernej Kalan,
hišni posestnik in gostilničar
dne 10. t. m. ob 9. uri zvečer po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega ranjkega bo v nedeljo dne 13. t. m. ob 3. popoldne iz hiše žalosti Poljanska cesta št. 52 na pokopališče k
sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. V Ljubljani, 11. decembra 1914.
Viktor Kalan Jožefa Kalan roj. plem. Holstein Matija Kalan
sin.	soproga.	brat.
Evgenija Bergmann roj. Kalan, Jožefa Vojnovič roj. Kalan, Minka Justin roj-Kalan, hčere. — Jožef Bergmann, Tomo Vojnovič, Anton Justin, zetje. — Pepi, Lojslta, Tonček, Franci, Oton Bergman; Vladko, Janko, Olga Vojnovič, vnuki
in vnukinje.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani,
OKASI/SKA PRODAJA l
t
Radi velikanske zaloge oddajem do Božiča vse blago po okasijskih cenah.
Kratki, tričetrtdolgi in dolgi najmodernejši kimono paleto, prej K 20-— do K 30-, zdaj od K 10•— nanrej.
Plišasti poldolgi in dolgi paleto po čudovito nizki ceni.
Navadni in mestni kožuhi.
Damski kožuhovtnasti paleto, navadni od K 20'— naprej, pravi perzijaner do K 1000'—.
Največja zaloga različnih raglanov in zimskih sakenj ter zimskih in športnih oblek za gospode, dečke in deklice, vse po znižanih cenah.
Kdor kapi do konca tekočega tedna obenem (ez K100'— blaga, dobi gratis večerni plašč, ki si ga sam izbere.	,
Ljubljansko, prej angleško, skladišče oblek
3339
Ljubljana O. BERNATOVIČ Mestni trg 5—6.
Zunanja naročila 2815 obratno
mm m

U
™«>*p|tflfe cmptrni

Priporočamo domačo solidno tvrdko
Žalni klobuki vedno v zalogi
cshg urez Konkuresee Velika zaloga damskih in otroških klobukov v nalnossjlih obiiksh yssh vrst ter športnih tole 58 s"rBW9
Izdala konzorcil »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Joiel Gostinčar, državni poslanec«