OREDNIK IVAN SINKOVBC oreja Izhaja vsaK 1 Cena PROLETARCI VSEH DE2EL. ZDRUZITE SE! IL IZDAJA .1. J U D & 14 A fSAVlCAi USTANOVLJENA 4. OKTOBRA 1834 « M ED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNBVNIK LN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L rVTU l#Si KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK 'I OD l. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« PCERAJ SE JE ZAČEL TRETJI KONGRES ZVEZE BORCEV NOV JUGOSLAVIJE Zveza borcev je prispevala svoj delež h krepitvi moralne in politične enotnosti naših narodov v njihovem boju za zgraditev socializma ter obrambo neodvisnosti in v razvijanju mednarodnega sodelovanja inesdpSkdl!ik Jito ie Posla* kongresu pozdravno pismo — Kongres sta pozdravila častni predsednik Svetovne federacije bivših borcev Vincent Auriol eicretar Federacije Curtis Campaigne — Referat o delu in nalogah Zveze borcev je imel predsednik Centralnega odbora ZB Aleksander Rankovič Ijani i 2?- aPji!a. V veliki unionski dvorani v Ljub- ije Za tn r. *?e-S za^e* HI- kongres Zveze borcev Jugosla-strani vi«. P™oznost so dvorano okusno okrasili. Na čelni borcev tnalu?”6 ju£osI°vanskih narodov, velik znak Zveze velik kip mar|^ilZ< '/'(C>S*0rU za delovno predsedstvo pa je tov izarae,Sn,-SiV mi dovolite da to večii izum človeškega genija upo-želim „".,ta način in da Vam irabili srečnejše življenje ljudi. ko«Rresa ? Se uspehe v delu'V tem boJu "»'Ljubnega člove-kl bodo sklepov, Iproti nevarnosti atomske in boju __ n,er|ili važen 1 vodikove vojne mora po mojem G. Vincent Auriol pozdravlja kongres Krsto Crvenkovskega, Ivana Goš- j invalidov in sirot, starcev brez j n jaka, FadALa Hodžo, Avda Huma, družine. Treba je samo pogle-j k boi,, «nut važen nr. - ol; ! voaiKove vojne mora po mojem Blaža Jovanoviča, Edvarda Kar- dati Devine, ki jih je ob koncu miroHMKa mir> ki ga danH to mnenju sodelovati mnogomilijon- |d.e,j>a> 1™n.a Krajaaca, Miho Ma- vojne pustil sovražnik, uničena j ?s(Ra ! in nanredni u ^ ska mednarodna organizacija, ka- f‘nka’ Dušana Petrovica-Saneta, naselja, uničene tovarne. Vemo, I * eta- P Cdni lju^e tere člani ste Vi. Povzdignite svoj 'Djura Pucarja, Nikolo Sekuliča, ________________________________________ dan«” setn sPreml»i - krepki glas proti uporabi atomske 'Vidoje Smilevskega, Voltaira ^ š^deloin učTn.t ,V?e dose- in hidrogenske energije v vojne |Stojmca, Jovana Veselmova, Pah orJt :bo|j nrenri^TVe:te!ra' sem namene, proti vojni, za razoro- Sot'Ja m Aleksandra Rankov.ca. čini*n. ija biv«h k® ’,e ta Vaša žitev sploh, za miroljubno uredi- Prvi del dopoldanskega ple-vmi Ij m'ru W„ °eV važcn tev raznih spornih vprašanj in za narnega zasedanja kongresa je Čert,Ve “eda je Cfr^, glas in sodelovanje med narodi, ne glede vodl1 touv- Vladimir Bakarnc, ki kat« -e b°ij cenii! „,n in kl ea na politične in ideološke razlike. ^ Je zahvalil delegatom v umenu 7ct'm n« ®en;j0- Vem, da ne ----j—j-l_- — ----------— - — — Ukaz Vrhovnega poveljnika oboroženih sil FLRJ V počastitev proslave državnega praznika prvega maja UKAZUJEM 1. Prvega maja bodo v glavnem mestu FLRJ Beogradu in v glavnih mestih ljudskih republik — Zagrebu, Ljubljani, Skoplju, Sarajevu in Titogradu — vojaške parade enot JLA. Komandant parade v Beogradu bo generalmajor Ratko Sofijanic. Komandante parad v glavnih mestih ljudskih republik bodo določili komandanti vojaških oblasti* 2. Na predvečer prvega maja je treba izstreliti v Beogradu iz 24 topov 15 častnih salv, v glavnih mestih ljudskih republik pa iz 12 topov 10 častnih salv. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Vrhovni poveljnik oboroženih sil Maršal Jugoslavije Josip Broz Tito l. r. r°ijubna^ vi U ni vSe£ vaša uspešno delo kongresu £ da, ,)eswk) gosp^dlIJ Vin^ntu ^Hosni l v‘°ea. lahko pa ste V P"d- human,,h c.'!fv' za katcre Auriolu, častnemu predsedniku h' ste prefi,, ,01 b'vši bojevniki, ise Vasa orKanlzaeija bori. Svetovne federaciie ‘bivših lx>r- labi ljudi/,a.u,SV°W kri za to, PREDSEDNIK REPUBLIKE TITO O REZULTATIH AZIJSKO-AFRlSKE KONFERENCE Koncepcije bandunške konference so v skladu z našimi nazori o mednarodnih vprašanjih Josip Broz-Tito« npru in PomPn”f stoii‘e na straži , r nove nn i e ®*očan jez zo-*°vščin, kPosk«se raznih pusto-a,b«jšo nesrp~CSne^° Povzročiti j,h" ^*nka jn Priče strahovitega l(;vV’. Uporabiif.n^° bojnih sred- »Dragi prijatelji, 111 Vni-': — 1 v drugi sve- pristen in topel sprejem, ki ste Svetovne federacije bivših borcev, ki je dejal: »Vi ste izpričali sijajen zgled solidarnosti« Beograd, 27. aprila (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je danes odgovoril na vprašanje, ki mu ga je poslal Radio Beograd v zvezi z azijsko-afriško konferenco v Bandungu. fronta miru zdaj na svetu močan činitelj v boju proti novi vojni in za mednarodno sodelovanje. Mi, Jugoslovani, se posebno veselimo teh sadov, ker je kon- v°jni. in sledoVe in -ne> ‘oda Plte Vi tudi sami nosite mj ga priredili, me je globoko Posledice te voj- ^nil. Dobro vem, da pozdrav- s,- vse t V’vo,culvc ^ voj- ganil v rab°t in pos^ori^ dal.e£ ,od tistih ljate Svetovno federacijo bivših u svetovni „C; , bi nastale borcev, ko pozdravljate mene. V Crab»feU nafeSV V kate"-bi Prijetno dolžnost mi je, ker Vam «aii ?ai»okleiev >orož^e- Ka" od Svetovne federacije bivših lito ?,0veštvorv. me- . v*s' ztla'I borcev prinašam pozdrave, polne ^i v novi Br?zn*a- da ,bi prijateljstva in zaupanja, ter dr, e >n vn,i„i.emi?nih in hakte- ?:a mu- na SVetu. To sijajno ljud- ^om Srzl^ kajti domsko stv0> ki utrjuje to neodvisn Vse driige S-™"°tn,m--uCI”" na^ doživ' sv°3 prerod in naj kaš‘,,re ne za■'ajl1 alomsKU stvo, ki s svojim junaštvom še i. a s svoiim ]a’ *narveč pre- nadalje utrjuje to neodvisnost, »vojtni strahotnim učin- *h je SrtSr&JK** oro?ia- “ ustvari dobo blaginje in člove-‘Ali je cl°veski um izumil, jke svobode! Dovolite mi, da to re|**o in tn°C to prePrečiti? Mo- prijateljstvo in ta pozdrav na-oramo preprečiti, kajti slovim tudi na Vašega legendar- Vprašanje se je glasilo: j deželah kažeta, da je nastal z go ______________________ ^ Naša javnost je s posebnim dovinski preokret v smislu trdne cepcija, ki je prevladala' na tej zanimanjem spremljala delo azij- j odločnosti narodov, naj ta dva konferenci, v skladu z našimi sko-afriške konference v Ban- j kontinenta kar največ možno sa- koncepcijami tako glede medna- I dungu. To zanimanje je narav- j ma odločata o svoji usodi. Seve- rodnega sodelovanja in utrjeva- I no, ker sta bili glavni temi v j da lahko ti sadovi vse prijatelje n ja miru, kakor tudi v presoja- i Bandungu mir in demokratično j miru in mednarodnega sodelova- n ju pravice azijskih in afriških ... sodelovanje med narodi. Zato nja samo navdihnejo z novimi dežel, da same urejajo svoje za- J?, sejnega voditelja mar- Vas, tovariš predsednik, Radio | nadami in s prepričanjem, da je deve.« sala Tita in da mu s tega mesta | Beograd prosi, na bi zdaj, ko je izrazim svojo naklonjenost in j azijsko - afriška konferenca za-prijateljstvo. Dovolite mi prav j ključena in so znani njeni sa-tako, da pozdravim tudi repub- dovi, odgovorili na tole naše liko in mesto, v katerem zdaj .vprašanje: Kako presojate delo zaseda Vaš kongres, katerega vse i in sklepe prve azij sko-afriške predstavnike pozdravljam. i konference in kakšen je po Va- Rekel sem že, da govorim v šem mnenju njen prispevek k imenu Svetovne federacije biv- naporom za utrditev miru na Rim, 27. apr. (Tanjug) Pod- | Danes se je razgovarjal z ita-ših borcev, se pravi, v imenu 18 svetu? i predsednik Zveznega izvršnega lijanskim ministrom za zunanjo milijonov bivših borcev, ki žive ' Predsednik Tito je odgovoril: j sveta Svetozar Vukmanovič, ki j trgovino Martinellijem. Oba mi-v 29 deželah vseh celin, v Aziji, ' »Priznati moram, da so me j je včeraj obiskal Como, se je on- nistra sta ugotovila zadovoljiv Afriki, Ameriki in vseh deželah sadovi prve azijsko-afriške kon- j di srečal z italijanskim ministr- razvoj gospodarskih odnosov med Evrope, izvzemši nekatere, ki se ference zelo ugodno presenetili. 1 skim predsednikom Scelbo, ki je obema državama, niso odzvale našemu povabilu. Čeprav sem namreč pričakoval, j potoval skozi to mesto. Predsed- Po ogledu milanskega velesej-Naš cilj je utrditi stike med vse- da bo konferenca zelo važna, nik Scelba in podpredsednik ma je podpredsednik Vukmanovič fni temi ljudmi širom po svetu vendar nisem upal, da bodo na ■ Vukmanovič sta imela kratek izjavil sodelavcu milanskega ra-in z njihovimi organizacijami in njej zajeli toliko vprašanj in da ! razgovor. Istega dne zvečer se je dia, da je sejem napravil nanj med njimi tudi z Vašimi organi- se bodo v večini sporazumeli. j podpredsednik Vukmanovič v mi- močan vtis. Zlasti je opozoril na zacijami, kajti Vi ste vzvišen Število na konferenci sodelu- : lanski »Scali« seznanil s podpred- dobro organizacijo velesejma ka-primer solidarnosti. Mi vemo, kaj jočih azijskih in afriških dežel in ' sednikom italijanske vlade Sara- | kor tudi na napredek italijanske ste pretrpeli v narodnoosvobo- velikansko zanimanje za to kon- gatom, s katerim se je med od- I industrije, o katerem pričajo raz-dilni vojni, in zadostuje, če po- ferenco v azijskih in afriških morom nekaj časa razgovarjal. | stavljeni proizvodu Vukmanovičevi razgovori s Scelbo, Saragatom in Martinellijem Delovno predsedstvo Tretiega kongresa Zveze borcev % III. KONGRES ZVEZE BORCEV NOV JUGOSLAVIJE Naša država je z dejanji dokazala da je možno sodelovanje z deželami z različno družbeno in politično ureditvijo (Nadaljevanje s prve strani.) »Pn tem ste izpričali sijajen zgled solidarnosti,« je poudaril g. Auriol in nadaljeval: »Toda medtem, ko je v večini delov Evrope to delo že obrodilo sadove, pa mora zlasti v nerazvitih deželah Svetovna federacija pomagati. Na svetu živita zdaj malone dve milijardi ljudi, ki imajo pomanjkljivo hrano, slabo obleko in nego, ki žive v bedi in ki si ne morejo sami pomagati, če se želimo izogniti temu, da bi ti ljudje ustvarili vojsko upora, ki bi utegnila ogroziti svetovni mir, jim je treba omogočiti, da bodo živeli človeka dostojno življenje.« G. Auriol sodi, da se mora Svetovna federacija bivših borcev pridružiti sleherni akciji, katere cilj bi bil izboljšati gmotno in moralno raven teh narodov in dežel. »Naša druga naloga je,« je nadaljeval g. Auriol, »boriti se proti predsodkom in diskriminaciji. Združeni narodi so predložili visoka načela, toda na žalost večina ohrabritev. To je boj za neodvis- Jugoslavija, ki je izpričala to-nost in mir, ki ga hoče ravno likšna junaštva v boju za ohrani-Svetovna federacija biti. Zato je tev svojega obstoja in neodvis-pozvala vse bivše borce sveta, ne nosti, je v sedanjem, še negoto-glede na režim. Na žalost neka-, vem svetu zanesljiv in pozitiven in specializiranimi agencijami.1 ciji na svetu. Ta konferenca je Prihodnji mesec bo v Stockholmu bila ' nova oblika sodelovanja z Svetovna federacija vodila sku- OZN. pa j z OZN in Mednarodnim ura- OZN je namreč prvikrat pro- . „ . , „.....j------,—, dom za delo seminar za zaposli- sila nevladne organizacije, naj tera zdruzenja niso odgovorila na I element v boju za mir, kajti mir tev invalidov, na katerem bo skupno izrazijo svoje mnenje o povabilo. To globoko obžalujemo je lahko samo stvar močnih in | sodeloval tudi predstavnik iz Ju- I problemih, na katerih so zain- in 7PIP11 ni n O ni Cfo om tvri/1 VI1 n/t/ti t i Vk « * 1_1____ 1 l • X -t ■ « I 1 • ■■ _ teresirane. Dotlej so taksna mne- Jasno je, da je Federacija s ' nja izražale samo posamezne or-tem, da je pokazala novo pot ganizacije, ki so imele posveto- !n, ki, da bi se nam pr id rji- pogumnih, nikakor pa ne slabičev goslavije. zili; želimo ponuditi roko vsem in strahopetcev. Tudi v tem oziru tistim, s katerimi nas povezujejo ste vi v zgled. £»£* "»s; 1.. d“™ ?“«»p 1 i spoštovali neodvisnosti Se ne bodo odrekli slehu* _____ ali gospodarske nadvlade Mir je V zvezl s tem se spominjam | ,_______svetu pomemben vpliv. Kongres spominjam i ~ irh hiii na ' Minuli mesec je imela v Ze- — nauvicuc. hnir^r iri on tiu na 1 Minuli mesec je lmeia v možen samo če_ si vsi med seboj jug^* vi«l starejši nevi Federacija vodilno vlogo zaupajo in če je sleherni narod Ueh vaši starejši konferenci nevladnih na orgamza- neodvisen. Delujoč v duhu med- t°variši in naši vojaki. V mnogih sebojnega zbliževanja, bomo po Jugoslovanskih krajih so franco- ^l,na^aterl lmo moralni razorožitvi dosesli tudi SKa vojasKa pokopališča poleg Predsodkom m diskriminaciji morami razorozLtvi dosegu tudi -ih . . . F • Pod vodstvom našega častnega gmotno razorozitev. Razorozitev :; .n> KaKor tudi Franciji posve mora 1 __ ~~x_______ s~~ ceni SDomeniki. Smmimain nas prcaseaniKd Še mnogo stvari je, o katerih bi lahko govoril v zvezi s Svetovno federacijo bivših borcev. Toda z mnogimi izmed njih ste vi že seznanjeni. Mnogo več pa boste tudi slišali v prihodnjih biti splošna sočasna in čeni spomeniki. Spominjajo nas Predsednika g. Auriola ki je bil mesecih o bivših borcih, ki 'so spiosna, sočasna in na naŠQ skupno ljubezen jn naše izvoljen za predsednika konfe- pokazali, da združeni v Svetov brnimo'dolini0kateSriio skuPne ideale neodvisnosti. Vse rence- ,bu 1 orožja, m a rv eč mora o b s JP v e *> nas zbližuje. Te skupne žrtve m velikim bil sprejet orožja, marveč mora obseči vse kljub raz- ni federaciji, ustanovljeni na skupnih izkušnjah iz vojne in na orožie da bi tako olaišali -rtraho in ideali ustvarjajo med nami likam v mnenjih in vzlic napo- žrtvah lahko veliko bolje, ka-k™JT5.tovariško in neomajno solidar- vedim da se konferenca ne bo | kor kdorkoli drug pokažejo, po vito breme ki teži narode ki iim LovarLSKO m neomajno solidar- ^ I uiug pojejo, po preprečuje' da bi se ra^viial v nost Zato izjavljam, brez omaho- Posrečila, skupen program za boj kateri poti je treba iti k miru in držav teh načel ne izpolnjuje blaginUta’ da bi t^svS ^voil vanja in z zaupanjem, da smo se »roti nredsodkom m diskrimma- , svobodi.« n3^n„to diskriminatorske posvečali svoje ne ganlo skupnQ borUi y boju M neodvisnost naših dežel, marveč ter nadaljuje ukrepe.« sile miru. Spričo nevarnosti, ki grozi , . . . , , . , , »In naposled,« je dejal g. Au- vsemu človeštvu, je treba ukre- da. s.e “amo z isto hrabrostjo bo-riol, »se želimo boriti proti neza- i niti vse, da bi preprečili kolek- lK" Bl“ upanju m mrznji. V tem oziru ste .tivni samomor in se izognili pro- bratstvo med ljudmi in narodi.« vi, bivši jugoslovanski borci, dali j padu naše civilizacije. Iz strahot Kongres je zatem pozdravil velik zgled, ko ste skupaj z ita- in nesmiselnosti te grožnje je generalni sekretar Svetovne fede-lijanskimi bivšimi borci prispe-| treba povzeti sklep, da je treba racije bivših borcev g. Campai-vali k ureditvi tržaškega vpraša- i opametovati ljudi in narode, in to gne, ki je orisal delo Svetovne nja. Ta sijajen primer človeške, je nenehna skrb federacije biv- federacije bivših borcev. Pri tem solidarnosti je hkrati zgled in | ših borcev. je dejal: Svetovna federacija bivših borcev kaže pot k miru in svobodi »Gospod predsednik, dragi ju- vanska delegacija v OZN našo' habilitacije, s katerim se je Sve- goslovanski prijatelji! Doletelo me je zadovoljstvo in čast, da se ponovno mudim v Jugoslaviji. Zadnjikrat sem. bil v Jugoslaviji 1. 1951, ko je v Bieo-grgdu zasedala II. generalna skupščina Svetovne federacije bivših borcev. Takrat so imeli delegati, ki so zastopali organizacije iz 14 dežel, priložnost prepričati se o veliki gostoljubnosti Jugoslavije in o vdanosti jugoslovanskih bivših borcev načelom Svetovne federacije. Zdaj, po treh letih, jugoslovanske organizacije še nadalje dajejo velik prispevek k Svetovni federaciji. Z njihovo pomočjo so zdaj organizacije iz 29 dežel izgradile eno izmed najpomembnejših nevladnih organizacij na svetu, ki podpira Združene narode v boju za mir in svobodo. Eden izmed najpomembnejših prispevkov jugoslovanskih organizacij je bil v tem, da so si jugoslovanski voditelji prizadevali, da bi bili ne samo oni seznanjeni z delom Svetovne federacije, marveč tudi, da bi bilo vse članstvo njihovih organizacij obveščeno in da bi razumelo načela te svetovne organizacije. Ena izmed mojih glavnih nalog kot generalnega tajnika je bila prispevati k boljšemu razumevanju ciljev in uspehov Svetove federacije v vrstah organizacij včlanjenih držav- Pri tem delu me je hrabrila dejavnost jugoslovanskih organizacij, ki so se zavzele za dosego tega cilja. Na položaju generalnega tajnika sem razmeroma malo časa, toda od 1951. sem tesno in uspešno sodeloval kot ameriški delegat z voditelji vaše organizacije, kakor n. pr. z Velimirom Stojni-čem, ki je kot predstavnik jugoslovanskih borcev član našega Generalnega sveta, zatem z Marijanom Vivodo, Nedo Božinovi-čevo, Božom Pavlovičem, kakor tudi s člani jugoslovanske invalidske organizacije, katere ugledni voditelj general Milo j e Milo-jevič je kot podpredsednik Sve- zahtevo podprla. | tovna federacija pridružila OZN, Kaže, da ni nobenega dvoma, je bil projekt o ustanovitvi moda bo tokrat glasovanje za nas demega centra za rehabilitacijo je nato sekretariat, in sicer ^tovariše . pa Hasaganica, D j ura P n jaka on Mitjo Ribičiča. je nato soglasno sprejel red, ta sicer: 1 poročilo Centralnega ra o deliu Zveae borcev mea • in III. kongresom; 2. P° ^ tov. Rankoviča o delu in v,,,, ,,, Lmvo™ volitve verinK lujioirjc o poročilih in slklepi; -• - j,n membe pravil Zveze bore 6. izvolitev Centrallnegiai m zornega odbora. Po kratkem odmoru j® gres sprejel poslovnik, na prešel na dnevni red. Ker 0, legati dobili že napisano p° čilo o delni Zveze, je kongres sklenil, da tega poročila ne brali. Toplo pozdravljen je pil na oder nato predse^ Zveze borcev Jiiigoslavije ksamder Ramlkovič, ki J® naslednje poročilo: Govor Aleksandra Rankoviča Toviairiiši in tovarišice! Danes postaja nedvomno Čedalje očitneje, da dobiva vprašanje vojne iin miru — temeljno vprašam je mednarodnega življenja — nove oblike im da stopa v novo fazo. Vzporedno s tem lahko vidiitmo tudi izredno živahno dejavnost, ki se kaiže na vseh straneh v razvijamj\u in angažiranju miroljubnih sil Vse to je pravzaprav odsev gilobokiiih preoenov v mednairodniih stikih, iskanja novih poti in novih i®hodov. • Mislim, da ne bom pretiraval, če rečem, da zdaj malokdo ver- i’ame, da bi lahko z vojno uredili Kiiterokolii vprašanje, pred katerim stoji človeštvo. Nasprotno, v Beogradu. Ko smo začeli ure- vojna v sediamjih razmerah, zlasti sničevati to zamisel, je bilo tre- fflšdc na nesluitene rušilne mož-ba pogoje za rehabilitacijo še iz- no9*1* razpoložljivega orožja, bi popolniti. V treh letih je Jugo- m0™10 ogrožala tudi sam obstoj slavija razvila moderen sistem I Na drugi strami pa rehabilitacije, ki je lahko drugim raizvoj mednarodnih stiikov po - - - drugi svetovni vojnd, zilasti v ob- dobju hladne vojne, prepričljivo deželam v zgled. Vse to je bilo ustvarjeno, ker so pomagali Združeni narodi in Svetovna federacija. Iz tega projekta je zrasla tudi ideja o skupnih programih OZN, njenih specializiranih agencij in drugih nevladnih mednarodnih organizacij. Pri skupnem delu v zvezi z rehabilitacijo je zdaj najpomembnejši primer center za rehabilitacijo v Soloju v Indoneziji, ki so ga nedavno odprli. Za ta center je Svetovna federacija dala enega ortopedskega kirurga in eno bolničarko, ka-I kor tudi opremo. OZN je dala enega administratorja. Mednarodni urad za delo pa je dal na razpolago strokovnjaka za strokovno usposabljanje, medtem ko | so z načrtom Colombo zagoto-i vili opremo in štipendije za stro-I kovno usposabljanje. Sekretar svetovne federacije biv- j Pripomniti želim, da si je ših borcev Curtis Campaigne po- Svetovna federacija skupaj z zdravlja kongres OZN prizadevala, da bi izbolj- pozitivno. V tem primeru bomo rehabilitacijo v ena izmed desetih organizacij na ^elu lnd.j., Eurrm na Ceylonu, v Pakistanu in na Fili- A v ekonomsko-socialnem svetu P.i^h^daj skupaj z bivšimi bor-OZN. S statusom A bomo imeli pra- či Nigerije in Zlate obale sestavljamo načrte za Zahodno Afriko. vico govoriti neposredno na se-1 ^wopi ^ln™emo skrbno Stankih Ekonomsko - social nesra vsklaJen program skupaj z OZN stankih Ekonomsko - socialnega sveta in predlagati vprašanja, ki naj bi jih vključili v dnevni red. Doslej smo spričo posvetovalnega statusa B imeli samo pravico razložiti naše gledišče ožjim od^ borom ekonomsko-socialnega sveta. S statusom A bo lahko Svetovna federacija bivših borcev okrepila svoj vpliv v OZN. Po drugi strani pa to povečanje vpliva pomeni za nas veliko večjo odgovornost. V svojih odnosih z OZN se dokazuje, da sedam ja smer tega razvoja nikiaikor ne gre po poti krepitve miru, matrveč nasprotno, da ima v sebi elemente stalnega zaostrovanja v mednarodnih stikih, s tem pa tudii klico vojne nevarnosti. Iz vseh teh okoliščin sledi nujna potreba, da se smer tega razvoja spremeni ta da postavil svet mednarodne stilke na nove in drugačne temelje. Naj se nikar nihče ne slepi da je zda j na svetu narod, ki bi Žetal vojmo in novo vojno katastrofo. Kaikor v minulosti tako bi bil lahko tudi v bodoči vojni nairod samo potegnjen v vojni vrtinec. To nam dokazuje tudi prejšnja zgodovina z ne možnosti. Razen tega nemškim narodom, pa tudi poz- uveljavlja tudi dokaj d nejša z nekaterimi drugimi na- j težnja, da bi pri obravna' rodi. Spričo teh dejstev je zdaj važnejših mednarodnih ^ ena izmed glavnih ta najbolj hu- igrali to organizseSjio. Ta i man ih dolžnosti miroljubnih in težnja po zaostrovanju mencaj naprednih sil na svetu, zlasti pa bivših borcev iz druge svetovne vojne, da napno vse site v boju zia ohranitev mednarodnega miru. notranjega razvoja. V nasprotju z mednarodno jj nostjo, težnjami malih^ drža narodov, kakor tudi težnja splošnem raizvoju stikov mea rodi viidimo prizadevanje, v tudii gospodarske stike ® ne-ta blokovski kalup, s cvm ~ ig d vomino otežkoča jo sV«- nadailjinji razvoj in naprede* ^ tovnega gospodarstva J, Tudi sama organizacija narodov, ki je bila izraz £ oiij, naravnost nasprotu1]1^1® kovskim, je pod pritokom ^ blokovskih sporov, kar je -e, kor zmanjšalo njen pomen t ke, se čedalje jasneje kaže tudi težnja, da bi samostojno vlogo manjših dežel v mednarodnem življenju omejili ali celo zanikali. Še Več, z vmešavanjem v notranje zadeve posameznih dežel1 jim celo odrekajo pravico do samostojnega Blokovska politika ovira mimo in konstruktivno urejevanje mednarodnih odnosov Dovolite, tovariši ta tovarišice, i nji človeštva, postala sredstvo za da se kratko dotaknem nekaterih osvajanje in proizvodnjo atom-temeljnih obeležij povojnega raz- ' skega orožja, voja, kii ga lahko v gla vnem ozna- ' čimo kot politiko blokov. Ne da hi se spuščal v to, kako je prišlo do ustanovitve blokov, kakšne in kolikšne razlike so med njimi, ostane dejstvo, da je svet — za katerega tesnejše povezovanje so bili dani čedalje očitnejši objektivni pogoji — razdeljen na vojaške in ideološke bloke. Razkol med temi bloki je postajal sčasoma čedalje globlji oziroma čedalje bolj zaostren. Na eni in na drugi strani je imela premoč politika sile, kopičila se je sila, da bi nasprotni strani vsilila ureditev mednarodnih vprašan j, tako da bi drugo stran konec koncev prisilila h kapitulaciji. Tekmovanje v oboroževanju je postajalo čedalje bolj mrzlično, vštevši tudi najbolj rušilno orožje. Sem sodi tudi odkritje atomske energije v tistem mrzličnem tekmovanju, ki niih stiikov, ki se je zlasti med tako imenovano akutno s no vojno, je dosegla svoj v korejskim spopadom. Toda zadnja leta, sklenitvi premirja na Koreji Indokini, jie začela hladna pojemati in lahko HV/jnih splošna napetost v niedn«, ,ane stikih nekoliko popušoa. ^ pa dejstvo, da nevarnost -sa ^ novno zaostritvijo ne bo Na sve u razdel,jenem na blo- . . , , _ svetu cepi« njena, dokler so na svetu samo splošni okviri blokovs li.tike, ker so ovira za “Pjjte? mnogih možnosti za UT~~. jD mednairodn ih stikov po n1'1' ustvarjalni poti. (Nadaljevanje na 3. s trani) Predsednik Tito je obiskal garnizijo gardnih enot Beograd, 27. aprila (Tanjug). Predsednik republike in vrhovni poveljnik oboroženih sil FLRJ maršal Josip Broz Tito je danes popoldne v spremstvu komandan- portu komandanta četrte divizije generalmajorja ^e- Herljeviča je maršal Ti gledal častni gardni batalj • ^ , . . Maršal Tito se je o- ta garde generalmajorja Milana življenje vojakov in vojaško v« ------------ Zežlja pregledal garnizijo gard-, j0 v spremstvu generala ^ ^ je, namesto da bi koristila blagi- nih enot na Topčideru. Po ra- 'iri' Herljeviča si je ogledal dom, učilnice, knjižnico, ku ^ jedilnice in spalnice pripa j,a-pehotnih, artilerijskih b1 0W>' niziranih enot garde. Me« j„nti tovne federacije veliko prispeval, svetovna federacija ni opirala k njenemu delu. Naš ugledni častni predsednik g. Auriol Vam je razložil glavne smernice programa Svetovne federacije. zgolj na deklaracije in resolucije. Mi smo bili prvi pobudniki za vzpostavitev novih oblik sodelovanja med OZN in nevladnimi organizacijami. Kolikor Kot generalni tajnik moram vem, smo edina nevladna orga-skrbeti. da bi bile te ' splošne nizacija, ki je dala finančno po-smemice uresničene s konkret- moč za uresničenje tehnične po-nim delom. Menim, da lahko re- moči OZN- Na področju rehabi-čemo, da se na področju prak- litacije delo Združenih narodov tične akcije Svetovna fede- nedvomno, ne bi brez našega pri-racija lahko k6sa s katerokoli spevka toliko napredovalo. V tem drugo nevladno organizacijo, ki delu so jugoslovanski bivši borci ima v OZN posvetovalni status, odigrali pomembno vlogo. Ekonomsko-socialnl svet OZN Rehabilitacijski program Sve-je nedavno sprejel priporočilo tovne federacije je bil dejansko odbora za nevladne organizacije, zasnovan na njeni generalni skup-naj bi Svetovni federaciji pode- ščini v Beogradu 1951. leta. Ome-lili status A. Dokončen sklep o niti želim, da je tudi Jugoslovan tem vprašanju bodo sprejeli na dr. Robert Neubauer eden izmed majskem zasedanju ekonomsko- strokovnjakov-svetovalcev Sve-j socialnega sveta, na katerem bo, tovne federacije, kakor so mi povedali — jugoslo-1 Prvi projekt na področju re- I dom vojašnice so ga kom ^jii in komandirji obveščali o in vojaški vzgoji, ki se .I1? majala po dnevnem delovnen Črtu. joČir11 Med poldrugo uro traJ ogledom je maršal Tito . tudi vojaški klub neke ITL^ererf1 rane pehotne enote, v “IjveČ' so razen fotografij naših n .pavjih gospodarskih obratov r_ ^ ljena najboljša dela voja članov likovnega oddelka 1 te. Ob tej priložnosti J® nerritf Živko Kojčin zaželel ,vr jn m'1 poveljniku dobrodošlico grarii' izročil v dar svojo sliko s. je čarja na straži. Maršal . sirilo* zahvalil za dobrodošlico in ••_________1* _____ _ n/vr. mm f *1 ! 1 POn.O 1/1 Kril T Pftn!}- Kakor vemo, je to poMiti.ka ak- takšnem družbenem sistemu smo dobiti. zakon o izročitvi pod- lahiko momen>ti *aviw^~ i del- sam Tn S1 • nekoliko' vplivi a08ilc^aCf V - °'kovs-ke politike, vzema |iv n"1-1 X čiodaije moč- janje feriJ| aum,edlla,rod;r!o ®izaciii - bolj čutiti v Orga- 2?1 ^uttu&r^?r’,7iasti ?ejši vpliv"1 r—6fx!aJje moč 'j' Pt ____________ delov^^Ji1?d uV y°j,no’' ko so n°sti in r> “ blažitve zaostre-ffanizaciu 1^preceva'-ie> da ta orešku To ® j ni Pregla pri- al«sti a:zifskUHli VSOm tiste dcžele’ davn0 nX’, ’ 80 si ^le ne-nost n Jtt Popolno neodvis-Jem živlieni.i llgra 1 v in-ednarod-^apos!ier] : j • sam<,®toj>no vlogo, jnočnejše sit ITn° tlK*’ čedalje kov, ki * znotraj samih blo-'Jm ~“4'— čedalje očit- Esssy— " rolo na svet W;'wed^ >lj delovan je tako na področju med- j nji in organov oblasti neposredno vodili gospodarske organizacije,1 nji posli, ki so za posameznike ljudje postali čedalje bolj, čeda- sebojnega miroljubnega sodelova- 1 sodelujejo v določanju in odloča- da bi jim določali neposredne ] zlasti važni, s čimer bodo lahko lje širše in učinkoviteje odlocu- nja, kakor tudi v smeri obravna- nju o najvažnejših vprašanjih iz 1 plane, razdeljevanje proizvodov, i odstranili mnogo pomanjkljivosti, joči nosilci ustvarjalnega dela v vanja še neurejenih mednarodnih življenja in razvoja skupnosti, ka- 1 alii da hi sploh upravljali njihovo j ki jih še zmeraj čutimo. , vsem našem družbenem življenju. vprašanj na podlagi določenih kor tudi v vsakdanjem uveljav- gospodarsko sodelovanje. To je j Krepitev samouprave v obči- j Tovariši in tovarišice, načel, kakor so enakopravnost, ljanju predpiisov in ukrepov, s ka- stvar neposrednih^ proizvajalcev, j decentralizacija mnogih ' v splošnem sklopu zelo važnih popolno medsebojno spoštovanje teriimi imajo opraviti pristojni ki naj o teh ^vprašanjih razprav-j gjov ge^mje pristojnosti re- * dogodkov piri nas in po svetu je suverenosti in neodvisnosti in ne- | organi. Tako naši ljudje brez sle- Ijajo in odločajo ob upoštevanju I „ okraino skuionost ob- ra^,a '* se razvijala naša orga- vmcšavanje v notranje zadeve. hernih omejitev sodelujejo v družbenih planov, pri sprejema- i. . , . , , 1 ’ nizaicija ter cela šfcifi leta delo- Kakor je poudaril tovariš Tito _____________________S? j wla na torišču nalog, ki ji jih je htevala mnogo večjo m sirso de- zai6ptall n kongres. § tem je prir javmost zborov vohvcev, kaikor opevala svoi delež h k-repii^vu mo- ’ rathne in polii-tične enotnosti našiih neje, di1®? Postaja čedalje Povzroči takŠna .PoiHika katastrofo n; T° ‘P *e hujšo jnenti čeda.l» k!Pi-u' s.’ *’ mo-^fepitev teže-nr '"Plfvajo na .. 1st'-arjaiono^- 1)0 P0®1^^ 'n> 7 dTu?ačne politik^^ Uve,,Javlianje 6 v nedavnem ekspozeju, je »cilj takšne politike v določenem smislu, da je nenehni tolmač protivojnih teženj, to se pravi, da je v določenem smislu vest miroljubnega človeštva*. Čeprav izvira takšna politika iz Ustanovne listine Združenih narodov, se prav zaradi blokovske orientacije v povojnem mednairodnem razvoju ni mogla v večjem obsegu uveljaviti v mednarodna stvarnosti. Mislim, da ustreza dejstvom, če pravim, da je dobila takšna politika svojo najdoločnejšo formulacijo v deklaracijah, objavljenih med obiskom tovariša Tita v Aziji v New Delhiju in Ramgunn. Zdaj podpira to politiko ne samo čedalje več dežel, čedalje širši krogi. mairveč tudi B°i 20 mir I® še vedno naša glavna in najbolj aktualna naloga storjen zelo važp3 V*e ^ dn' vPrašaiija. Normalizacija in zbolj-Jj^vanj.u avstriiolt ra^ v obrav- šamje stikov s Sovjetsko zvezo nn .pi taiko odatr '"Praisa-nja, ostailiiimii vzhod noevropsikitmi deže- ^jbol.j absurdni izmed lami je še en dokaiz v istem smi- jih je ^ Položajev, kar j slu, hkrati pa še en prispevek k ,ru?a svetovna • Tdedl^'':no ureditvi stikov v tem delni sveta. ( erenca v Ban ,udi kon- j Potovanje predsednika Tita v In- upravljanju družbene skupnosti, «tl aT vršila v 50 ie (lii° in Burmo pa pomeni važen to pa je tudi temelj naše socktli- no °e' Pomeni ' f^P.Jn.Koeksi-, prispevek k zbiranju tistih sil na ; stične demokracije. * Potrdila aalPJe in moč- svetu, ki so pripravljene aktivno | Pioces samomori tudi širše politično delovanje dražbenopoliitionili organizacij na terenu. To vsekakor pomeni, da je treba komunalne, prosvetne, higienske, zdravstvene in druge zadeve v občini podrobneje in bolj vsestransko obravnavati na zborih volivcev, v organizacijah Socialistične zveze, v sindikalnih podružnicah in drugih zainteresiranih družbenih organizacijah. S takšno dejavnostjo borno ne le zainteresirali čedalje večje število državljanov za obravnavanje zadev z njihovega področja, marveč | se bodo lahko tudi mnogo bolj ■ pomanjkljivosti. Pri tem bi se rad sezmaniili s perečimi zadevami in ! dotaknil nekaterih izkušenj iz takio tudi z možnostmi glede nji- I njenega dela, vprašanj in nalog. Skrb za otroke in družine padlih borcev Tovariši in tovarišice, | cev leta 1948 je pripomogel k zaščito otrok, delo in skrb za uveljavljenju pravic, ki so z za-otroke na splošno je v naši so-! koni naše skupnosti priznane ude-1 ciailni politiki eno izmed vpra- ležencem narodnoosvobodilne voj- narodov v njihovem boju za zgraditev socializma, v boju za obrambo neodvisnosti dežele in razvijanju ustvarjalnega mednarodnega sodelovanja. Prek takšne svoje vloge je Zveza borcev NOV zrasla v močno organizacijo, ki, sestavljena iz članov, dobro zavedajočih se svojega časa in zgodovinskih dogodkov v njem, zdaj živi polmo življenje borbene patriot ične organiiizaoije. Pred nami H'e bilanca njenega štiriletnega de-a, njenih uspehov, problemov in Aleksander Rankovič med govorom s da Presoj;m 'n dopuščajo, ^r°d>WasUk.^i. razvoj med-________________ ■ °m, kajti na svl#VPr ^,TI optimiz- snovanja zm&gUl;ej naraščajo sile bloka< ali * in ustvni-; i sca mi rol ju b-a'ktivne sodelovanja • Iz vseh ,stence- j? *°yairišiee 'tovariši n, jakšnentu’ ® ° ««««0, da je ^narodnem ( ?.|u ^vari na & naša dirža°riSCo PriPomogla »ukSST- l sw>im od- Pfodvisn^. .v obrambi svoje ' casu, ko je bila Proces samoupravljanja proiz- nju kaiterih tudi sami sodelujejo. Organi uprave imajo samo pravico nadzirati in posredovati, če delajo gospodarska podjetja in delati za zmago koeksistence, de- vajalnih sredstev, ki se uveljavlja organizacije v nasprotju s tistim klaraciji v New Delhiju im Ran- več let in ki je dobil svojo kar je določeno z zakonitimi in J*eg« ter gunu pa sta prepričljivo potrdil© pravno podlago junija 1950, ko drugimi predpisi teh načel. »Zbiranje« teh sil miru in koeksistence seveda ne pomeni ! nekakšnega »tretjega | »tretje sile«. To bi bilo namreč že po iogiki stvari ne le v duhu blokovske politike in to ne bi privedlo samo do nadaljnjega razkola namesto do zdru V zadnjih štirih letih je 600.000 delavcev in uslužbencev neposredno sodelovalo v upravljanju gospodarskih organizacij Kako globoke so že korenine ževanja sveta, marveč bi zožilo našega sistema upravljanja v go- ®y'iena hudon na'S° dežele iizpo-|°slavija s sv^Inu Pritisku, je Ju-®eralePd utr,a ^ nan!^'ojeni h drUfre H~ ?■ spodarstvu, nam najbolje kaže število 600.000 delavcev in uslužbencev, ki so samo v teh štirih letih najbolj neposredno sodelovali v organih upravljan ja gospodarskih organizacija. Samo na volitvah v delavske svete in upravne odbore leta 1954 je bilo izvoljenih 111.734 delavcev v ti-j stih podjetjih, v katerih je zapo- S svojim stališčem aktivne koeksistence, ki pravzaprav pomeni samo logično nadaljevanje politi^ ke naše vlade v raznih fazah razvoja mednarodnih stikov, je Jugoslavija ne le prispevala k upo- stavitvi pogojev za uveljavljenje | ^•£ ^30 deW in usluž-politike miru, marveč je tud.i po- | bencev> yitem ko v manjših, kazala, da_ je taka politika zdaj j y katepih ^ bili konec leta realna možnost. | 1954 zaposleni skupaj 74.904 de- Boj za mir mora biti potem- | lavci in uslužbenci, ves delovni na enakopravno- takem še zmeraj naša glavna in kolektiv sodeluje v upravljanju in rtvv^v.. c- ..x„ ' -i i- ' * 1 - ' — ima vse pravice delavskih svetov. To pomeni, da po teh volitvah najbolj neposredno sodeluje v beni graditvi, te spremembe so sanj, ki mu posveča naša družbena skupnost posebno pozornost. Takoj po osvoboditvi dežele smo dobili prve zakonite predpise za zaščito velikega števila otrok, ki so ostali med vojno brez enega ali obeh roditeljev (zakon o skrbništvu, pozneje zakon o posvojitvi). S posebnimi napori organov ljudske oblasti, Antifašistične fronte žena, Rdečega križa itn ljudske oblasti smo nudili otrokom gmotno preskrbo in zdravstveno zaščito, omogočili smo jim redno šolanje, otrokom, ki se zaradi vojne niso mogli redno šolati, pa smo zagotovili skrajšano šolanje v posebnih šoltah. Vsi ti ukrepi so zahtevali tudi velika gmotna ; sredstva, posebne napore zdrav- 1 ~ ■ r , v ... , siuuoiv«, iraiuun; /aitu v - položile zelo močne m zanesljive : stveniilh •„ prosvcfiTlir delavcev, TATT>AI;T/» nmii/TinAn/t nn nr7in v_ ! u . 1 . . ^ . TO narodov. S svojim ' naj'bolj aktualna naloga. Miro-piodmiim ' ‘ z dežel |Jj'M,Jr'l,ni sodelova-j ljubne sile na svetu bodo morale razlik u ioi«mi 'i ai*eri‘h sistemi i prispevati še velike napore, da ^“^lova.ji.djj O” našega, zlasti ! bomo lahko govorili o trajnejšem upravljanju gospodarskih organi- ,.°Cfn, Jjj . n« balkanskem pod- j mirti. Imamo celo vrsto važnejših zacij_ skupaj 186.638 delavcev * dobilo tudi svoie 1 vprašaflj, ki še zmeraj niso ure- , uslužbencev. Kako z< 1. 1 ii'*ov sa držav« obliiike, je jena, brez njiihove ureditve pa ne : ljudje zainteresirani na tem, da v ntožno 7 , i’anji dokazala, moremo pričakovati trajnejše or- vsakem oziru zagotove pravilno .i z ra i-v^^ovanje 7. deže-' ganizacije mednarodnih stikov, upravljanje podjetja, najbolje do-P^litičniun p£?,rn ^^žbenim in Da bi mogli urediti ta konkretna kaztije to, da v mnogih podjetjih vf^8škega ^ om. Z ureditvijo vprašan j a, je treba vztrajno de-|Ob izvolitvi kandidatov iz svojih ,^>111] 7 P^saflja — z velikimi lati za okrepitev Združenih naro- i vrst sestavijo dve ali vec kamdi-jjdili rnožn-vcT' j*ra{ni — smo po- dov in utrjevanje njihove vloge datnih list, tako tistih, kii jih se-i^s*ranskiiY, ,av je moč z obo- kot instrumenta mednairodnega 1 stavijo sindikalne podružnice, ka-e tako zam^??u*^aniem urediti sodelovanja in kot najpopolnej- kor tudi drugih, ki jih sestavijo ............ skupine delavcev in uslužbencev. Tako je bilo v zadnjem času izvoljeno v podjetjih z nad 30 delavci in uslužbenci 108.500 delavcev z liste sindikalne podružnice, 3234 pa z liste skupine delavcev. Možnost takšnega sestavljanja kandidatnih list, volilni sistem, široka dejavnost in veliko število izvoljenih nam najbolje potrjuje, da je delavsko samoupravljanje res postalo eden izmed temeljev naše socialistične demokracije. Ni dvoma, da so takšne temeljite spremembe na področju upravljanja proizvajalnih sredstev zahtevale in pripomogle tudi k drugim spremembam, ki so nastale zadnja leta pri nas. Spremenjeni odnosi upravljanja proizvajalnih sredstev so zahtevali tudi spremembe v odnosih tako med samimi gospodarskimi organizacijami, kakor tudi med njimi in zelo so delovni zaostrena šega izraza načela koeksistence. Zan,°tana m Samoupravljanje — osnovni temelj našega družbenega sistema x proizvajalnih siil naše dežele ^ 'V tovariči^ f^,.vseh b n0it<>n?-r.esa 80 nastale i obdobju neposredno po vojni in in eni« nTTiih družbenega do naših dni. Vse to je nedvomno j? Slobota S<' zelo velike tudi sad nesebične požrtvovalnosti k, . PJjfokrazujoče spre- , naših delovnih ljudi, ki so se v adaljn.jj k-80 . ,e določeno smer zelo težavnih razmerah in oko-f^^istiffif,0^1’* j1 ffraditve našega liščimah zavedali naporov, potreb-n hotpl^n l^benega reda. nih za to graditev... «53?'v ‘te^m i Ta obl'.i,ka npm^janja postaja Toasti/J1 n,hk<> rečemo, da se I zda,J en<> vmehamz- Pfavljfl ^ na področju samo- mu socialistične demokracije v 80 ProsvpT’ nn Področjih, kakor Jugoslaviji, ali pravzaprav, socia-Zava.fov -a’ zdravstvo socialno listična demokracija je dobila z ^ i&s«. v krajevnih njo svoj pravi smisel in vsebino. 1'azUml j; 'u. oblasti. Povsem Upravljati proizvajalna sredstva f-es ?aL''.o je. da se je ta pro- te ali one dežele, odločati o na-?Prav] ja*. ^iP.rej na področju j činu razdelitve narodnega dohod-II* (^;i ie vi|r,ro'zvaia'|nih srcfUtev ka, sodelovati aktivno in nepo-^gli 1, t ppav Mto, ker smo sredno pri uveljavljanju družbe-n,a področju, nega plana v razvoju in delu vija da se vzporedno raz- družbenih služb in neposredno U® os('.,vi'S samou pravi jan ja tudi upravljati vse posile v krajevnih ^fužbene ^^njendh področjih organih ljudske oblasti, vse to so ’*Postnv-.fra življenja. Možnost | med drugim temeljni elementi, ki ,lT>rav]j v.e takšnega sistema dajejo bistveno vsebino našim tH)g0j 'anla v naši skunnosti je I družbenopolitičnim in gospodar-vezana na nagli razvoj 1 skim preobrazbam. V tem in prav temelje nove družbene in državne ureditve. Ta proces se še zmeraj krepi in razvija. ■ V tem procesu je zlasti važen raizvoj komunalnega samoupravljanja, ki je že dolgo predmet proučevanja in razprav v vseh občinah, okrajih oziroma mestih, ljudskih republikah in zveznih požrtvovalno in nesebično delo članov družbenih organizacij/ ki so skrb za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja razumeli kot eno izmed svojih glavnih nalog. j Priznanje invalidskih pravic otrokom padlih borcev, povečanje otroških doklad, prvenstvo za organih. Posebne komisije Zvezne J otroke padlih borcev pri spreje-ljudske skupščine in Zveznega iz-1 manju v šole in v izučevanje vršnega sveta posvečajo sodelo- obrti, pomoč otrokom padlih bor-vanju z republiškimi in krajev- ! cev in žrtev fašističnega terorja, nimi organi oblasti posebno po- \ kakor tudi drugi ukrepi zia sploš-zornost temu vprašanju, ki je j no zaščito otrok (šolske kuhinje, prišlo malone že v takšno fazo, J dečje ustanove, letovišča, okreva-da ga bomo lahko v bližnji pri- j lišča itd.), vse to je pripomoglo, hodnosti polagoma tudi uveljavili, 1 da smo vprašanje teh otrok ugod-Ni dvoma, da se bo v tem bistve- no j-n pravočasno uredili, no spremenila vsebina samouprav-) Xem ukrepom. na,porom druž-Ijanja v ustreznih enotah druz- j organizacij, prizadevanju bene skupnosti, to se Pjavi v ob- skrbnikov in preživelih staršev', cinah, s oimer bomo se bolj in kaikor tudj dehl Z^,zc lx>rcev od mnogo širše omogocdi držav!ja- jenvi,tve jc treba pripi- norn, da bodo sodelovala v uprav- ^ da smo ma,lone dve trctjlin.i ljamju poslov in zadev, na katerih I otr<>k di,lih lx>ref,v žrtev fa,ši. so osebno. zannteresroanm Ker vdja sti6nesa terorja usposobili za sa-okraj oziroma mesto v doseda- mowt<>i,no živ|jenje in preživljanje, njem sistemu za temeljno enoto Kakor ■ v;deti iz poročila, samouprave krajevnih organov 1 oblasti, so bili mnogi za prebivalce tega ali onega naselja važni posli vendarle dalje od njih, če so sodili v pristojnost okraja. Res so imeli prebivalci teh naselij polne in široke možnosti, da so prek svojih izvoljenih predstavnikov-odbornikov in zborov volivcev sodelovali v obravnavanju svojih krajevnih zadev. S krepitvijo občine kot osnovne enote krajevne samouprave pa mnogo prispevamo k širšemu in neposredmejšemu vključevan ju zainteresiranih državljanov v obravnavanje komunalnih vprašanj, šolskih zadev, higienske in zdravstvene zaščite, graditvi potov in cest, boljšemu izkoriščanju gospodarskih možnosti na njihovem področju in podobno. Jasno je, da morajo imeti občine za uspeš-no izpolnjevanje svojih nalog tudi svoj gospodarski temelj, ki jim bo * omogočil pravilen raizvoj. S takšno decentralizacijo poslov od imamo razmeroma še mnogo otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja izpod 18. leta starosti. Za njihovo usposabljanje za samostojno življenje je razen skrbi njihovih skrbnikov im preživelih staršev ter splošne zaščite, ki jo uživajo v naši družbeni skupnosti, nujno potrebna tudi pomoč in nenehna skrb naših organizacij. Ustanovni kongres Zveze bor- ne in njihovim družinam. V izpolnjevanju te naloge se je Zveza borcev lotila cele vrsrte vprašanj, kj so nastajala v zvezi s skrbjo za omenjene otroke. O teh vprašanjih smo razpravljali na I. kongresu ZB, pa tudi v resolucija o tekočih nalogah ZB, pa tudi v pravilih Zveze je posebej poudarjena njena vloga v skrbi za otroke. Za delo naših organizacij v zvezi z vprašanja skrbi za te otroke od II. kongresa do danes je značilno dejstvo, da so maše organizacije od začasne skrbi in obravnavam ja posameznih primerov prešle na sistematično in stalno delo za obravnav amje raznih problemov. Kakor sem že rekel, je bila skrb za otroke padlih borcev im žrtev fašističnega terorja pTva leta stvar organov ljudske oblasti, družbenih organizacij, podjetij, socialnih, zdravstvenih in prosvetnih ustanov. Ker pa se je že mnogo otrok postavilo na lastne noge, kar je treba pripisati prav tej skrbi, ker je splošna skrb za otroke široko razvita, ker so v glavnem vsi otroci padlih borcev ali njihovi preživeli roditelji uveljavili svoje pravice do invalidnine in zvišanja otroških doklad, so organi, ki se ukvarjajo z zaščito in vzgojo otrok, menili, da ni več potrebe po izločanju otrok padlih norcev in žrtev fašističnega terorja od ostalih otrok, potrebnih družbene zaščite. Tudi v organizacijah ZB je bilo takšno mnenje do drugega plenuma Zveze dokaj razširjeno. Polagoma izgubljamo tudi zadnjo evidenco teh otrok, za katero so skrbela organi socialnega skrbstva.. Mislili smo, da je število teh otrok izpod 18. leta majhno in da je neznatno število otrok, ki so ostali vzlic vsem možnostim nepreskrbljeni ali neizšolami. Otroci so polagoma izgubili prednost, ki so jo imeli dotlej po nepisanih zakonih povsod, in njihovi starši in skrbniki so čedalje bolj zadevali na težave glede njihove nastanitve ali šolanja. Težave so bile tem večje, ker je mnogo teh otrok zaradi raznih okoliščin zaostalo v šolanju. krajevnimi organi ljudske obla- okraj« na občino se dokaj spresti. Vzporedno s tem razvojem je meni tudi vloga okraja oziroma tekel tudi razvoj drugih področij okrajne skupnosti občin. Nastaja-družbenega življenja, kar je mo- jo namreč takšni odnosi, ki bodo ralo nujno vplivati na drugačne oprostili okraj mnogih čisto kra-odnose upravljanja tudi v druž- jevnih poslov in mu omogočili, benih službah. Vse te spremembe da bo skrbel za mnogo večja in so v bistvu privedle do povsem za razvoj svojega podiročja važ-drugačnih odnosov v naši druž- nejša vprašanja. Razen tega bo Velikemu številu otrok padlih borcev je še vedno potrebna pomoč, da se usposobijo za samostojno življenje Evidenca otrok, upostavljena da se je po drugem, zlasti pa po po drugem in tretjem plenumu tretjem plenumu ZB iz temeljev ZB, je pokazala, da je število spremenil1 odnos do teh otrok vseh otrok padlih borcev in žrtev fa- tistih činiteljev, ki kakorkoli so-šističnega terorja izpod 18. leta delujejo ali prispevajo k preskrbi, še zmeraj veliko. Pokazala je tu- pomoči, ali šolanju in vzgoji teh di, da je velikemu številu teh otrok. Dejstvo je, da organizacije otrok še zmeraj potrebna posebna ZB zdaj zadevajo ne le na po-pomoč, da se usposobijo za samo- | polno razumevanje, marveč tudi stojno življenje. I na aktivno pomoč in podporo O vseh teh vprašanjih kakor j organov ljudske oblasti, socialnih tudi o delu naših organizacij za i in prosvetnih organov in ustanov, njihovo ureditev so zbrani po- ! gospodarskih podjetjih tn druzbe-drobnejši podatki v poročilu Cen- Il1,h organizacij v obravnavanju trailnega odbora. Spričo velikih i vseh teh problemov. O pojavih uspehov, ki so jih dosegle organi- nerazumevanja, kadar gre za te zaciije ZB v vprašanjih skrbi za. otroke, zdaij ne moremo vec go-otroke, je treba posebej poudariti, I (Nadaljevanje na 4 strani) III. KONGRES ZVEZE BORCEV NOV JUGOSLAVIJE Ohranitev spominov na partizanske boje in padle tovariše je častna dolžnost Zveze borcev (Nadaljevanje s 3. strani) voriti^ kot o izjemah. Tudi tanit ■kjer se nahajamo takšne pojave, so zelo pogosto posledica nedejavnosti ali nezadostne vneme organizacij ZB. Večje težave pa imamo še jv obravnavanju nekaterih vprašanj skrbništva, kair je v glavnem^ posledica splošnih ka-drovsfah im organizacijskih po-maimjkijivosti te službe. V delu za preskrbo itn šolanje teh otrok pa imamo vendarle še precej težav — gmotnih, kadrovskih, organizacijskih in drugih, s katerimi se zdaj bore Ljudski odbori, šole, domovi, podjetja, ustanove in druge organizacije. Tatksne teža ye nedvoumno izvirajo tudi od tod, da si zdiaij prizadevamo, da bi glede šolanja im vzgoje teh otrok dohiteli tisto, kar smo v prejšnjem delu zsjjimdilli. V skladu z gmotnimi možnostmi in sredstvi, ki jih lahko dajejo ljudski odbori za otroke, v sodelovanju s socialnimi in prosvetnima ustanovami, gospodarskimi in drugimi organizacijami morajo naše organizacije najti način, kako bi ta sredstva porabili najbolj smotrno za čim uspešnejšo ureditev vprašanja otrok. V organizacijah ZB so mnogo razpravljali o tem, ali naj bi za šolanje otrok padlih borcev, za skrbništvo, gmotno preskrbo in druge zadeve otrok skrbela Zveza borcev, ali pa naj bi skrb za te stvari prepustili organom ljudske oblasti Vse naše izkušnje pa so pokazale, da pravilne in učinkovite ureditve vseh teh vprašanj ne morejo zagotoviti samo predpisi, ki otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega terorja urejajo določene pravice. Tudi gmotna sredstva, ki jih daje skupnost, niso zadostno poroštvo, če ni nenehne skrbi in pomoči organizacij ZB organom ljudske oblasti v vseh vprašanjih zaščite otrok. Sistematična skrb ZB za to, kako so na njenem področju urejene zadeve otrok ne glede na to, kdo jih ureja, aktivno sodelovanje članov organizacij v organih družbenega ■upravljanja, komisijah in svetih ljudskih odborov, to so načini dela in oblite sodelovanja naših organizacij z organi ljudske oblasti in drugimi družbenimi organa za ureditev splošnih in konkretnih vprašanj otrok. V tej zvezi naj organizacije ZB tudi v prihodnje skrbe za uspeh teh otrok v sold, vpliva/jo naij in skrbe tudi za pravilno vzgojo otrok, da bodo postali dobri državljani naše socialistične domovine. Kakor vemo, so naše organizacije v dosedanjem delu razvile določene oblike sodelovanja z domovi in internati, v katerih so nastanjeni otroci padlih borcev in žrtev faši- f stičnega terorja. Tako prispevajo svoj delež k pravilni vzgoji otrok. V obravnavanju vprašanja dodatnega šolanja otrok in težav v zvezi z njihovo nastanitvijo je bila sprožena koristna pobuda nekaterih organizacij ZB. Ker niso mogle zagotoviti nastanitve otrok v domovih in internatih, so našle družine, ki so bile pripravljene im ki so predvsem izpolnjevale vse potrebne pogoje, da so sprejele otroke. Tako preskrbljeni otroci vnašajo v skupnost svoje gmotne prejemke (štipendijo, pomoč ali otroško doklado), v družini pa jim je zagotovljena prehrana in nastanitev. Izdatke za obleko in obutev (kolikor gre za otroke brez stairšev) prispevajo ljudski odbori. Ni dvoma, da taikšen način nastanitve zagotavlja otrokom bolj normalno vzgojo, ker se ognemo vsem tistim pomanjkljivostim v vzgoji,, ki se nujno pojavijo, če so otroci nastanjeni v domovih in internatih. Glede na vse te izkušnje bi bilo potrebno, da bi tudi druge organizacije ZB v najtesnejšem sodelovanju s socialnimi in prosvetnimi organi, zlasti z društvi prijateljev otrok, proučile na svojem področju možnosti glede takšne nastanitve otrok. I Razvajanje ostalih oblik pomoči in skrbi za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja (letovišča, okrevališča, zdrav. ! stvena zaščita, pomoč im darila) j naj tudi v prihodnje ostane na-j logia naših organizacij. Res nale-I timo tu pa tam na nazore, da je 1 takšna pomoč ZB anahronizem v i našem družbenem sistemu. Toda takšni nazori izvirajo samo iz nerazumevanja vloge družbene organizacije v obravnavanju do-! ločenih družbenih zadev. Te obli l ke pomoči otrokom padlih borcev | so prišle že v tradicijo in njihov cilj ni samo to, da družini ali otroku gmotno pomagamo, mar-1 več da udeleženci narodnoosvo-| bodilne vojne izpričajo tako skrb i in pozornost, do otrok svojih | padlih tovarišev. Tako pojmujejo . to pomoč naše organizacije, tlaiko ' jo pojmujejo tudi tisti, ki jo prejemajo. Skrb organizacije ZB za otroke zahteva organizirano, nenehno, sistematično in vztrajno delo. Tega dela niti za trenutek ne smemo zanemariti, če nočemo, da se bodo zmanjšali sadovi, ki smo I jih dostej želi in da bodo nastale I motnje v ustaljenem odnosu do I otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Potrebno je sistematično delo na področju izvenarmadne vzgoje Tovariši in tovarišice, drugi kongres ZB je zelo obširno razpravljal o vlogi im nalogah naših organizacij v delu za iz-venarmadno vojaško vzgojo. Mesto izven armadne vojaške vzgoje med nalogami ZB in drugih neposredno zainteresiranih organizacij je bila vzročna posledica ostala ista? Mislim, da je odgovor na to vprašanje povsem jasen. Mi nimamo razlogov, da bi zmanjšali pomen dela za i-Zvenit rmad no vojaško vzgojo, niti da bi kakorkoli spremenili vlogo naše organizacije v tem delu. Spremenili so se samo pogoji dela. Po II. kongresu smo delali takratnega mednarodnega polo- pospešeno, ker smo se zavedali žaja in položaja naše dežele na svetu. Naš II. kongres je bil v času zelo napetih mednarodnih stikov, ko je nad človeštvom plavala senca nove vojne, na mejah da je neodvisnost naše dežele neposredno ogrožena. Zdaj, ko takšne neposredne nevarnosti za našo deželo ni več, smo v polo-žaijiu, da sistematično, ne pa kam- naše dežele pa smo doživljali že panjsko razvijamo delo na tem tretje leto dan za dnem provoka- j področju dejavnosti naših orga- Aleksonder Rankovič priredil kosilo v počastitev g. Aurioia Ljubljana, 27. aprila (Tanjug). Predsednik Zveze borcev in podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič je danes priredil v vili »Podrožnik« v Ljubljani kosilo v počastitev častnega predsednika Svetovne federacije bivših bojevnikov g. | Vincenta Aurioia in ostalih ude-1 ležencev III. kongresa Zveze borcev. Na kosilu so bili tudi: podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in Rodoljub Colakovič, predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, predsedniki ljudskih skupščin, predsedniki republiških organizacij Zveze borcev ter predstavniki političnega življenja in političnih organizacij. Navzoča sta bila tudi generalni tajnik Svetovne federacije nekdanjih bojevnikov g. Curtis Campaigne in delegat federacije g. Moriset. G. Vincent Auriol v Postojni Postojna, 27. aprila (Tanjug). Častni predsednik Svetovne federacije nekdanjih bojevnikov g. Vincent Auriol je danes popoldne obiskal Postojno ter si ogledal Postojnsko jamo. Skupno z njim sta prispela tudi generalni tajnik Svetovne federacije bivših bojevnikov g. Curtis Cam-paigne in generalni delegat federacije g. Kosciuszko Moriset. Goste so spremljali generalni podpolkovnik Miloje Milojevič, dr. Franc Hočevar in drugi. Ob prihodu v Postojno so g. Aurioia pozdravili predsednik okrajnega odbora Zveze borcev NOB za Postojno Matrvž Hace, predsednik okrajnega ljudskega odbora Miro Jelerčič in predsednik občinskega ljudskega odbora Postojne Jože Baša. G. Auriol je ostal s sprem- j stvom eno uto v Postojni, zatem pa se je vrn.il v Ljubljano. ■ cije. V takšnem položaju je kongres poudaril, da je izvenarmad-na vojaška vzgoja še zmera j ena glavnih in naj važnejših nalog naše organizacije. Tretji kongres imamo v povsem drugačpih okoliščinah. Položaj na svetu se je. zboljšal in mednarodna napetost je popustila. Kakor sem že rekel, je svet s pogajanji uspešno uredil več mednarodnih problemov: konec spopada na^ Koreji, premirje v Indokiini, tržaško -vprašanje itd. V tem smislu si svet prizadeva, da bi tudi druga sporna vprašanja uredili s pogajanji, z večjim medsebojnim zaupanjem. Vse to dokazuje, da so pristojni krogi uvideli, da se z metodami hladne vojne mednarodni položaj ne le ne bi mogel zboljšati, marveč nasprotno, da bi nastala nova vojna ognjišča in da bi se spopad na svetu raizširil. Spremenil se je tudi položaj na mejah naše dežele im prenehala je protijugoslovanska gonja. Stiki med našo dr- niiizacij. To je nedvomno trajna naloga tudi vseh drugih zainitere-siramili družbenih in političnih Organizacij. Temu delu moramo posvečati vso pozornost, doikler čutimo potrebo po krepitvi obrambne moči naše dežele, dokler moramo misliti na njeno neodvisnost in se aktivno boriti za ohranitev miru na svetu. Iz poročila ste videli, tovariši in tovarišice, da so organizacije ZB, rezervnih oficirjev, TVD 2>Partiizam<, Ljudske tehnike, Rdečega križa, planin«'v, Letalske zveze, Strelske zveze in prostovoljnih gasilnih društev pravilno razumele svojo vlogo v delu za izven armadno vzgojo ljudstva. Tem organizacijam se je posrečilo, da so prešle od kampanjskega na sistematično im vsebinsko bogatejše delo im da uspešno sodelujejo pri tej skupni patrio-tični nalogi. V začetku se je izven armadna vojaška dejavnost vseh teh organizacij kazala veči- žavo im Sovjetsko zvezo, pa tudi noma v pogostejših skupnih vež „,i—j-------------u:—‘ j-s-i - ? --'bah ali partizanskih pohodih, v katerih so vse te organizacije sodelovale brez posebne priprave v svojih vrstah, med svojim članstvom. vzhodnoevropskimi deželami, so po prestanem pritisku čedalje boljši in zdiaij so, če me še povsem, vsaj znatno normalizirani. V zvezi s temi dejstvi nastane vprašanje, ali ima delo za izven-armadno vojaško vzgojo v teh spremenjenih okoliščinah takšen značaj, kakor mu ga je dal II. kongres ZB in ali je vloga naše organizacije v tem delu sodelovanja vseh organizacij, ki delajo za izvenairmadno vojaško vzgojo. Zato so takšne vežbe ali partizanski pohodi zdaj bolje pripravljeni, vsebinsko bogatejši im, čeprav ne več tako pogosti kakor prej, koristnejši in bolje ustrezajo svojemu namenu. Središča za iz-vemarmadmo vojaško vzgojo, ki jih po uredbi Zveznega izvršnega sveta ustanavljajo pri ljudskih odborih, bodo znatno pripomogla, da bo delo za iizvenarmadmo vojaško vzgojo vsebinsko bogatejše. Izkušnje iz dosedanjega dela najboljših središč v deželi dokazuje- jo, kako potrebna je takšna ustanova vsem tistim organizacijam in kako zelo ustreza našim ciljem glede krepitve obrambne moči dežele, kaikor tudii znatne im vsestranske pomoči J ugoslovanski ljudski armadi Zato je sodelovanje vseh teh ogainiizacij za izven-armaidno vojaško vizgojo prek koordinacijskih teles dobilo mnogo bogatejšo vsebino im postalo nujna potreba vseh organizacij, da izmenjajo izkušnje, da pomagajo pri delu središč in pri koordinaciji v skupnih manifestacijah tega dela. Za ovekovečenje spomina padlih borcev in ohranitev dokumentov naše borbene preteklosti Tovariši in tovarišice, v svoji stalni in častni dolžnosti, da čuvajo in negujejo svetle spomine na dneve bojev, na padle tovariše, so dale organizacije ZB res mnogo pobud. Iz poročila ste lahko povzeli, kaj vse so storile naše organizacije za ureditev grobov padlih borcev to žrtev fašističnega terorja, za postavitev spomenikov, za obele-ženje zgodovinskih mest, za odpiranje muzejev, zbiranje to obdelavo zgodovinskega gradiva iz obdobja naše ljudske revolucije to za objavljanje priložnostne to spominske literature o osvobodilni vojni V obdobju med dvema kongresoina, v obdobju desetletnih jubilejev pomembnih dogodkov iz narodnoosvobodilne borbe je bila zelo razvita pobuda za zbiranje udeležencev osvobodilne vojne kakor pripadnikov partizanskih odredov to brigad tako tudi udeležencev pomembnejših bojev. Pri tem so naše organizacije prirejale mitinge, partizanske večere to predavanja, organizirale priložnostne razstave itd. Vsa ta raznolika dejavnost, s katero so se oddolžile bojni minulosti, je izredno močno patriotično vplivala na prebivalstvo področij in krajev, kjer so prirejale takšne manifestacije. Predvsem so bile te manifestacije znaten prispevek k utrditvi moralne to politične enotnosti naših narodov. Razen tega dokazujejo te manifestacije visoko razvito zavesit našega članstva, ki je razumelo potrebo, da z vsem, kar je najdragocenejšega iz naše borbene minulosti, vpliva na vzgojo sedanjih in bodočih rodov. Mislim, da lahko že ugotovimo, da so organizacije ZB na tem področju dosegle dokaj lepe uspehe. Vsekakor pa jih čaka še mnogo dela, ne zato, da bi bile storile v tem obdobju malo, marveč zaradi narave teh raznolikih nalog, zato, ker takšnih nalog ni moč v celoti izpolniti v določenem časovnem obdobju, v obdobju med dvema kongresoma. Čeprav so obveznosti naših organizacij glede izpolnitve teh raznolikih nalog dokaj različne, je povsem ureditev grobov manj pomembna. Nasprotno, mi smo enako zatote-sirani na vseh vrstah dejavnosti naših organizacij, izvirajočih iz obveznosti do naše borbene minulosti. Se več, delo za postavitev spomenikov to ureditev muzejev je zelo važna in zamotana naloga. Iz poročila ste videli, da so bile naše organizacije v tem oziru zelo dejavne. Lahko rečemo, da smo po osvoboditvi postavili mnogo spomenikov to spominskih objektov, da smo vzidali mnogo spominskih plošč in odprli muzeje. V poročilu, ki vam* je bilo pravočasno poslano, pa je vse to delo prikazano samo s številkami. Kakor ste lahko opazili, manjka v tem poročilu jasna in konkretna ocena te problematike. Poročilo namreč ne pove bolj konkretno, kakšni so ti spomeniki, ali so dostojen izraz dolžne pozornosti, ki jo hočemo izkazati padlim borcem to žrtvam, kakšni so ti naši muzeji v kakšnem stanju so to ali ustrezajo svojemu namenu, kaj to kako je označeno s spominskimi ploščami katera mesta to dogodki so označeni to s kakšnimi spominskimi objekti. V tem doslej opravljenem obsežnem delu so si naše organizacije pridobile bogate izkušnje in zdaj bi lahko govorili o zadevah s tega področja samo s pogojem, če bi to delo vsestransko analizirali, če bi si ogledali te objekte, če bi imeli podroben vpogled to če bi kritično presodili vsak zgrajen objekt, če bi izmenjali v tem delu pridobljene izkušnje. Cen- ukrepi, m jm v tratoi pa tudi glavni odbori se s [ pozno lani Centralni 0 ^ ja-takšno analizo niso ukvarjali, j ureditev Sutjeske, Srem po(j0ben Zato ne moremo globlje oceniti< senovca, so zelo vazm- $0 tega dela. Po splošnem vpogledu'je položaj tudi z grobo -;h ujet" v nekaj takšnih spominskih ob- [ žrtev v tujimi to v brvs jektov lahko sklepamo, da se je! niških in končentracijsK ^. mnogim organizacijam posrečilo,' riščih. Sele letos smo ur prefe da so s spomeniki in spominski- potrebno, da bomo zt^ , ne po-mi ploščami trajneje obeležile do- naših predstavništev Potr___noVali godke iz bojev to na dostojen datke, da bomo lahko način ohranile spomin nanje in i načrt bodočega dela. na padle tovariše. ^ Enfiko sklepamo, da se nekaterim nizacijam to ni v ce ;J^lci čilo, da imamo spomeruke^ niso trajen spomin, in spc> plošče, ki ne označujejo točno godka ali mesta bojev iM. Zato moram reci, da je v oziru često slišati °*l tk® naših organizacij. V ^ odboru smo na raznih s _ .t. obravnavali vprašanje zag . ve umetniške kakovosti sP°nin. kov, spominskih plošč m P®* . skih objektov. V teh razpraven bilo slišati mnenja J^P-ekt& da bi delo za presoje teh i tako vali umetniški kakovosti. P ^ nje torej ni v centralizaCT. ne v decentralizaciji na roč ju dejavnosti ° „aioga, cij. To je zelo zamotana n ja ki naj se je vsaka °rganf^. loti z vso odgovornostjo, Pii drfi ki konkretni akciji pa naj^ določenih načel, brez ka ne moremo misliti njeneg , j0 ha. Ne glede na to, ah g« naše organizacije posltaviti >n ši ali večji spomenik, sej tega dela lotiti z vs z do opravljenimi pripravami. . l Jeraja prediskutirammi stv^^ zrelo idejo, z vnaprej na pi ^ način zagotovljenimi ^«*£ov0st-zagotovljeno umetniško »^je jo. Enako nastaja tudi JP ;en odpiranja muzejev hub. ^ pa se lotimo te akcije, J -0je, proučiti, ali imamo vse P° za. da bi odprli muzej m gotovljeno strokovno v ^rejanje Kar se tiče dela grobov, so napele nase o g g.Je cije v zadnjih dveh let*. temu to dosegle lepe uspehe. ce- pa drži, da smo v tem ka{erih loti šele na pol P^ta, v ^et^u. organizacijah pa šele na treZ. Zlasti malo smo ston/1J~ kier so no ureditev grobov v I1U Ul v divjali boji velikega iz. katerih smo imeli velik ^ in gube, kakor so Sutjeska, oi drugi kraji, pa tudi .. ’h fa- so pokopane žrtve mn 'aC itd. šističnih zločinov, Jasenom Ukrepi ki jih je storil n« ^ Grobovi padlih borcev so ureienf treba pa jih je vzdrževati ... Ce pomislimo, da je minilo od nega terorja monumentalni ^ upravičeno, da na pr. zahtevamo | konca vojne že deset let, bi zdaj | meniki Ze od začetka pa j od njih, naj na svojem področju že morali ugotoviti, da so gro- pri tem premalo sisteni^^ v določenem času urede vpraša- bo vi padlih borcev in žrtev faši- I organizirane akcije, e?3* or ga- n ja trajnejše ureditve grobov. ----------- - 1 - ' Lahko pa naložimo takšne obveznosti vsem našim organizacijam glede postavljanja spomenikov ali odpiranja muzejev tudi zato, stičnega terorja v vsej deželi ure- uresničevane iz leta v ie«j>- g{0, nizacije niso takoj Zdaj je težišče dela za izvem-airmadno vojaško vzgojo na teh organizacijah samiih, v njihovi vsakdanji dejavnosti, občasne skupne vežbe ali partizanski po- j hodi pa so zgolj manifestacija | ker vsaka vas ali mesto ni da bi morala imeti spomenik ali odpreti muzej NOB, še manj pa, da bi to storila v določenem časovnem obdobju. To ne pomeni, da je pobuda organizacij za postavitev spomenikov to jeni to da je treba zdaj vso našo skrb posvetiti samo še njihovemu vzdrževanju. S tem ne mislim reči da rile vsega, kar je nujno P« da bi dobile vpogled v^ ia v izpolnjevanju teh na- število grobov na s^jen*J«nrtne log ni bilo potrebne pozornosti ju, da bi spoznale ^ in pobude. Nasprotno, na pobudo ostanke to napravile na^r^a- končno ureditev grobov-lišč to skupnih ^ob^:_n0 raZ' rečemo, da nismo prOT<>cas* ^ čistili vprašanja, kako bo ^ je dili pokopališča. Neikaj je mnogih naših organizacij to ljud skih odborov smo uredili partizanska pokopališča, prenesli posmrtne ostanke, določili posebne odpiranja parcele, ponekod pa so grobovi r *______________________ muzejev v nasprotju s pobudo za! padlih borcev ali žrtev fašistič- bilo razširjeno mnenje- ' treba pokopališča uredi i ^tji bolj monumentalen na>/ara je plenum Centralnega ! razčistil takšne nazore,,; ure-1 naloge, da je treba v ^ žf' diti grobove padlih bor jcajti tev na najskromnejsi nacu, tudi takšna najskromn J grr)0tna ditev zaflteva velikanska b sredstva, kar morajo n jgj&o nizacije upoštevati Znaj «. co v vsej nas* ugotovimo, da se v aK' žavi uresničuje sistem® c^rob0,', cija v zvezi z urejanje ^ je v duhu tretjega plenuma ^ ^ večina organizacij ,{reb' skimi odbori končala vs ^jn0 ne priprave za njiho ureditev. ... „i Tovariši to tovarišice, ^jla, Kakor ste videli a r ^e-imata naši dve organiza • v0j-za borcev in Zveza V°J redetf® nih invalidov, zelo r ]jjvši]! stike z organizacijam ysj ti borcev v drugih ^ezel ■ j.g]?ega stiki imajo značaj prUaJz bivS' sodelovanja naših bore vprfl' mi borci po svetu v >j.u gr® šanjih, ki so jim vanje & med drugim za S.P „hravH izmenjavo izkušenj v rchab^r nju vprašanj zaščite i v raz' tacije borcev in mvaii. razrne' nih deželah in v razli ^ja 1 I rah, zlasti za vprašanja y 1 (Nadaljevanje na *■ Delegati med zasedanjem / Iz govora tovariša Aleksandra Rankoviča na ill. kongresu Zveze borcev (Nadaljevanje s četrte strani.) OrSVmiru na svetu. Naša v vsehToh 3 Si Prizadeva, da bi deloval vprasanjih neposredno ših w,a 2 OTganizacijami biv-Takši'y,V drugih deželah. Vanje pa ->e v urnostmi S1«0-« §m<>tniini mož-S& zain+ ° n^Se ^akor tudi dru-Zato izml •eSU'anih organizacij. °bdobiu nf'laVe dele§acij v tem sebojne nm° merl]o tesne med-^elovai^u in Želje P° ijfcd. nekollko zapolnijo ših dveh o™ Predstavnikov na-niki ors,ini7f niZ^C1J s Predstav-^sedanlth c J. rugih dežel na bivših bnrf vne federacije Kakor vest? £ njenih “ganov. šice, m; tovansi ^ tovarišu tlvno vdelujemo ja 19M 6 ®!ne ^racij 1951 „i!ut;facye od juli. sega drnsTAD neP°sredno od na-smo ol kongrcsa. njen član smo^i novembra smoS^.° Vk‘?i1,I‘°lVembra 1951> Ko d«acij0 bS v Svetovno fe-PriMkovaliriA borcev> nismo Popolno ra ’° našli v n.ie3 nike v v^ Je 111 somišlje- t0 organ£ciinPra *h' Toda v zato, kerS? T° se vključili ^ aktivnpci ° ^mo na nače- enak0pravn|g’ ustvarJalnega in »odelovania t mednarodnega čutili potrpK^ smo tudi sami .. . , - B»šim W 1X1 njenem Obstoju, razvijanju mednarodnega ne borcern IZ druee Wpt™,. vanja bivših borcev na s' ne vojne^Tp^hn 12 druge svetov-0rganizaciia. ffbna,takšna in deportirancev, ki je opazovalec v Svetovni federaciji bivših borcev. Menimo, da je naša dejavnost v tej smeri potrebna tudi v prihodnje. Razen tega je Mednarodna federacija pripadnikov gibanja odpora s sedežem na Dunaju lani dala pobudo, da bi naša organizacija aktivno sodelovala v mednarodnih manifestacijah pod njenim pokroviteljstvom. Pozneje pa je bila izražena tudi želja, naj bi se ZB pridružila Mednarodni federaciji pripadnikov gibanja odpora. Ta organizacija je I nastala iz mednarodne organizacije bivših političnih pripomi-1 kov. V vrtincu in pod vplivom 1 protijugoslovanske informbiroj-I ske gonje so našo organizacijo v ! nasprotju s statutom izključili iz I te organizacije, in sicer na zase-i danju njenega Generalnega sveta v Pragi 30. aprila 1950. Vodje te mednarodne federacije pa so v svojem vabilu to dejstvo zamolčali. Ne glede na ta diskriminatorski ukrep v minulosti proti naši organizaciji pa se je Centralni odbor ZB postavil na sta-| lišče, da ponovna vključitev v to mednarodno organizacijo spričo aktivnega sodelovanja naše organizacije v Svetovni federaciji ! bivših borcev ne bi pripomogla k sodelo-svetu. V tem smislu je predsedstvo ko ,nf?]a’ Prek katere bi la h I Centralnega odbora tudi odgovo-šanjih i^ali v skupnih vpra- i ril° Mednarodni federaciji pride v ’ P^Pi-rali Združene naro Padnikov gibanja odpora na nje-svoj de/e-0? Vlogi m Prispevali ! no pLsmo' Razumljivo je, da mi miru ^ b°Ju za ohranitev ne izkl->učujemo sodelovanja velik korak naprej v premagovanju kampanjske metode dela in da se je usmerila na enakomerno izpolnjevanje nalog, na posvečanje vse pozornosti vsem nalogam, ki jo čakajo. Ker pa so bile nekatere naloge v njenem delu dejansko zapostavljene, ne bi mogel reči, da je v vsakem oziru dosegla popoln uspeh. Tako n. pr. naša organizacija ni v celoti izpolnila naloge, ki jo je dobila od drugega kongresa, naj bi pritegnila v svoje vrste vse udeležence narodnoosvobodilnega gibanja. Mnoge organizacije še zdaj presojajo to vprašanje sektaško. Mislim, da ne bo odveč, če tudi tu omenim, da mnoge organizacije tudi ne pobirajo redno članarine, zlasti pa da ne izpolnjujejo svojih finančnih obveznosti do vodstev. Urediti ti dve vprašanji v vseh naših organizacijah bi pomenilo mnogo, ker bi se organizacija v celoti povečala in okrepila, in tako bi bilo njeno obdobju upostavila svoje pravilne stike z njimi, kar je omogočilo, da izpolnjuje svoje naloge vsestransko in v polnem obsegu. In ko danes na tem kongresu govorimo o uspehih našega dela, maramo hkrati poudariti, da se moramo zanje zahvaliti prav temu plodnemu sodelovanju in skupnim naporom. Tovariši in tovarišice, ko stopamo pred kongres s takšnimi sadovi, stopamo hkrati — kakor ste videli iz poročila in tega pojasnila -— z mnogimi problemi, pomanjkljivostmi in napakami v delu naše Zveze. Toda za uspeh v delu naše organizacije, za njen nadaljnji razvoj in krepitev je nujno potrebno, da na tem mestu spoznamo in proučimo te njene probleme, da ocenimo napake in pomanjkljivosti, ker bo organizacija tem hitreje in odločneje vsestransko zboljšala svoje delo. Prepričan sem, da se bodo delegati na kongresu v tem smi- .v A aeieKati Xld AUiigi cou v Slu lotHi problemov, kakor tudi, bodo tako presojali delo Zveze borcev. se mnoge nase organizacije niso povsem otresle kampanjskega dela, pa moram reči, da so si že na jasnem glede vsebine svojega dela, da se ne zaletavajo več od naloge do naloge. Nasprotno, naloge so jim enako jasne, kar je kongres v smislu jim omogoča, da so samostojne. 4,wi ™H,.1a. v J,? ,metode pregla- staki’ da ®klepov ■takšni zdaj «sameznih je Fe- federacije in njeno pozitivno sta- posebej. ] ' lišče v vprašanjih, ki se tičejo Jutri dopoldne se bo komisija pomiritve mednarodnih napeto-; še enkrat sestala, da bo pregle-sti in naporov za ohranitev miru,1 dala in sprejela zaključke ter hkrati pa poudaril, da so se med-. resolucijo, ki jo bo na osnovi narodne zveze organizacije Zve- včerajšnje razprave formuliralo ze borcev poglobile, k čemur je, predsedstvo, da jih bo nato ko- ‘ . _ 1 1- — * ... M n ^ n /1 r-« I i r> j r r, 1 A '71 T o L' ITroC Svetovni federaciji : pripomoglo^zfasti njeno prizade- ! misija predložila kongresu, Podpore osnutki ^ ideoloS°^.uck:i imajo .^trpnost; ali 6 lz^^u^enosti in ^ gledišča nl^eSOlucij' v kate- 7 skladu z na-^csti n an3e mednarodne 2elja SVetu. n.*ce, nailKf.;°_ često izrazile KOMISIJA ZA ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA JE PREDLAGALA NEKATERE SPREMEMBE PRAVIL V Klubu poslancev se je sestala tudi komisija za organiza- v “'-e, nai k- J »nrto izrazne .t r -------------- v ■ i • • i SCiia razvil Se Sv^tovna fede- i Jjska vprašanja, k, je pregle-^Hizao.rr v univomoi dala pravila organizacije ter raz- univerzalno or- v &r°fju zaščit Vlog0 na svetu na borcev ? ? rehabilitacije S?4 "apori v kakor tudi z nje-Zato ~- OJU M ohranitev SS1. nima P^devanje v tej ^aia. Propagandističnega pravila organizacije pravljala in sprejela nekatere manjše spremembe glede na teritorialno razdelitev in na nekatera druga organizacijska vprašanja. Zaključke bo komisija predlagala kongresu, hkrati pa so na komisiji tudi sklenili, naj bi organizacija ZB dobila lastno zastavo, opremljeno z emblemom organizacije ZB in z napisom »Smrt fašizmu — svobodo narodu« na eni strani ter »Za neodvisnost in socialistično domovino« na drugi strani zastave. Delegat Kiro Georgijevski je dukciji, odklonili z motivacijo, predlagal, naj bi muzeji NOB češ aa žali nacionalna čustva portali oddelki splošnih mestnih Nemcev. Tov. Rodoljub Colako- muzejev. Nekateri delegati so se vič je to motivacijo odločno ------------------------------------ „-------- izrekli za to, da bi Centr. odbor spodbil. Poudaril je, da našim dela (melioracijska, regulacijska, Zveze borcev dal pobudo za širše narodom nihče ne more očitati, rudarska, komunalna in podobna), posvetovanje zgodovinarjev mu- da bi kdaj s svojim delom žalili j dela pa mora izvršiti z lastnimi dostojanstvo kakega drugega naroda. Mi prikazujemo stvari takšne kot so, ne zaradi šoviniz- zejskih in drugih delavcev za ureditev teh muzejev. Nekateri delegati so poudarili pomen pi- strokovnimi uslužbenci in delavci. Z dovoljenjem tega organa lahko izvajajo gradbena dela v lastni režiji družbene organizacije (prostovoljno delo), voditi pa jih mora strokovnjak, ki je po sanja kronik posameznih parti- ma, ampak zato, da bi vzpodbu-zanskih krajev. dili in mobilizirali vse napredno Tov. Savo Josimovič je govo- človeštvo in tudi napredne sile ril o tem, da je spominsko gra- nemškega naroda v to, da se j predpisih upravičen za vodstvo divo iz NOB pomembno tudi nikdar in v nobenem narodu ne ] takih del. Da se omogoči zaseb-glede vojaških izkušenj. Tovariš bi mogle več povampiriti reak-! nikom, zlasti delavcem in usluž-Dragi Milenkovič pa je med dru- cionarne sile preteklosti. Mi | bencem, gradnja v lastni režiji, gim omenil, naj bi bile organi- imamo to pravico, kajti čeprav je bila na predlog Izvršnega sve-zacije ZB iniciator za izdajo smo po številu majhni, smo j ta sprejeta določba, po kateri dobrih učbenikov in za kvalitet- ogromno prispevali k temu, da i sme zasebni investitor graditi v nejši pouk zgodovine NOB v je bila fašistična zver premaga- lastni režiji, če ima za to dovo-šolah. na. Sklep v Cannesu revoltira; ljenje gradbenega organa Ijud- Ob koncu razprave se je ogla- zato vse patriote v naši domo- skega odbora. Zakonski predlog sil tudi tov. Rodoljub Colakovič. vini, še zlasti pa člane Zveze vsebuje tudi stroge kazenske do-Dejal je med drugim, da smo borcev, ki so ogromno pretrpeli i ločbe. Tem določbam je bila še glede označevanja zgodovinskih zaradi nemškega nacizma. j dodana nova določba, po kateri krajev, odkrivanja spomenikov i Ta predlog tov. Rodoljuba Co- se kaznuje z denarno kaznijo do in spominskih plošč ter urejanja' lakoviča so vsi delegati burno 10 000 din zasebni investitor, ki partizanskih grobov precej sto- pozdravili. gradi v lastni režiji brez dovo- rr' • * • > ' — organa Mud- F. S. Poročilo komisije bodo danes Ijenja gradbenega skega odbora. hj. federacnfetka dela v Svetov-^naie sodLSm0 mi menili, da . .ttiednamri anie v delu takš-Š? n°> tako ^ne* or£anizacije ko-v 0rSanizacijp hSča koristi na-kai ^ 2 bivši • n]eneSa povezo-me °r^di " -.b°Tci na svetu- S SEJE KOMISIJE ZA OZNAČEVANJE IN UREJANJE ZGODOVINSKIH KRAJEV IN OBJEKTOV V dvorani Doma sindikatov je skih objektov ter se je zavzel bila včeraj popoldne seja Komi- za ureditev takih zgodovinskih sije za označevanje in urejanje krajev kot so otok Vis, partizan-zgodovinskih krajev in objektov, ska baza in grobišče v Bariju v ki jo je vodil tov. Rodoljub Co- Italiji in El-Sat v Afriki, lakovič. Tovariš Oto Bihalji-Merin je Diskutanti so poudarili, da je predlagal, naj bi se pri Central-bilo po osvoboditvi odkritih nem odboru uredila kartotek^ ^or L^mi borci _____________, ® Svetovn^8^1*^3 koristi sa-s svcv federacije. Zato d . jim sodelovanjem v --___ _____ ^nizacni1 težili po krepitvi te j mnogo spominskih piošč, sporne- fotografij vseh spominskih ob- j ^ Po 1)0 razširitvi njenih nikov in drugih spominskih ob- jektov. Govoril je tudi o tem, ’ -*> J1 J P1«” • P°PUlari7noi4i nmnoitn + ; T, I.rnu.nlli mnncrn r»nrii- rln lli hilo trphfl Ustvariti tosnei-1 zan,m*V, KCf sn^na 'n ugl^ilarizac^i n3ene§a ®»»lu .na svetu. V tem 6 akciip ,Po^Pirali solidarnost-^eiovall 'Vslh borcev, aktivno ročnik zgodovine NOB, ki naj bi bil kvaliteten po znanstveni in ter hkrati za otroke jektov in urejenih mnogo parti- da bi bilo treba ustvariti tesnej- j «n.m.v, Ker tematika NOB to zanskih grobov, vendar številni še in plodovitejše stike med orJ povsem omogoča. Kom.s.ja naj izmed njih ne ustrezajo v umet- ! ganizacijami Zveze borcev ter rili. To je naš dolg do padlih borcev in žrtev fašističnega te- predložili kongresu, rorja, hkrati pa je to koristno r v političnem, kulturnem in vzgoj- j nem pomenu. Toda pri tem smo. dopuščali tudi napake. Mnogi j spominski objekti ne ustrezajo in bo treba tem stvarem posvečati več sistematične pozornosti. Nadalje je tov. Rodoljub Colakovič sodil, da ne zbiramo do- j volj skrbno in sistematično gra-| diva iz NOB, ki bo zlasti za naše , j zanamce zelo dragoceno. V mu-; zejih NOB delajo ponekod ljud-lje, ki imajo sicer dober namen, Pariz, 27. apr. (Tanjug). goslovanski film bi rad prek hit- niso pa za delo usposobljeni. Jugoslovanski predstavnik na lerjevskih žrtev opljuval čast Zveza borcev naj bi štipendirala vili. mednarodnem filmskem fe- vsega Wehrmachta.« nekatere študente, ki bi se po- stivalu v Cannesu je izročil fe- j Napredni »Liberation« piše, svetili študiju zgodovine NOB. stivalskemu odboru uradni pro- da je že tradicija, da se začenjajo Priredili naj bi tudi predlagano jest proti odklonitvi jugoslovan- filmski festivali v Cannesu z di-širše posvetovanje o boljši ure- sko-norveškega filma »Krvava plomatskimi incidenti. »Jugoslo-ditvi muzejev. Centralni odbor pot«, v protestu je rečeno, da so vanska delegacija je po pravici naj bi priredil konjcurz za pri- vsj svobodoljubni ljudje v Jugo- protestirala proti prepovedi pri- URADNI PROTEST zaradi odklonitve filma »Krvava not« Pariški tisk vidi v zavrnitvi filma resen diplomatski incident niškem, urbanističnem ali kakem likovnimi umetniki in pisatelji, drugem pogledu, nekateri pa niso Dejal je, da je treba bolj siste-kulturno vzdrževani. Živa Djor- matično zbirati razno memoar-djevič je predlagal, naj bi se v sko gradivo, ki bi kasneje služilo okrajih formirale komisije za tudi za umetniško obdelavo. Ne-vzdrževanje spominskih objek- kateri drugi delegati pa so potov in za zbiranje zgodovinskih j udarili potrebo, da bi pri ure-podatkov o pomembnih dogodkih | janju spominskih objektov bolj iz NOB, pri čemer pa se pojavlja sodelovali tudi urbanisti in arhi-težava zaradi kadrov. Sodil je tekti. soh ni •” ’ icuc- tudi, da bi kazalo prirejati kon- Mnogo so delegati govorih o ■ ?i v d i opazovalci kurze za izdelavo spominskih : muzejih NOB. Tov. Todor Vuja- biv«^K M.ednarodne federa- objektov, da bi tako zagotovili i sinovič je poudaril, da se je delo ,, vojnih ujetnikov, ki njihovo boljšo kvaliteto. Tov. mnogih muzejev NOB ustavilo v Vicko Krstulovic je govoril o glavnem pri zbiranju gradiva, tem. da v mnogih zgodovinskih sicer pa muzeji niso urejeni, ker ije internirancev I krajih še ni ustreznih spomin- nimajo dovolj strokovnih moči. ^ rehihiisestavl.ian.iu pro-T vanii, 'Nacije in pri ures--Z vseh toi, ne Politične smeri. ?>o 2a, upravičenih razlogov ^bi ^^fesirani na tem, da ^jše ugiednejše in pomemb-i^nizaciinJ?- med nevladnimi or-% Jami v Združenih naro- v Svetovni fede- r.^nico o„ 7nm u.letnikov, h 0 sriro , °vne federacije, u ,mjlamo dejavnost Med le 'ederac-'' - • ■ bi predlagala Centralnemu odboru tudi izdelavo albumov fotografij iz NOB. ODLOČEN PROTEST ZOPER PREPOVED PREDVATANTA FILMA »KRVAVA POT« NA FILMSKEM FESTIVALU V CANNESU Tov. Rodoljub Colakovič je nato predlagal, naj se pošlje odločen protest prirediteljem filmskega festivala v Cannesu, ki so prepovedali predvajanje tega filma na festivalu. Prireditelji festivala so predvajanje tega filma, ki je bil izdelan v jugoslovansko-norveški kopro- siaviji presenečeni spričo tega kazovanja filma ,Krvava pot‘. ukrepa in da zahtevajo nemoteno Nemška vlada bi rada prikazala prikazovanje filma. to tako, da ta jugoslovansko- Sklep odbora je vzbudil veliko norveška koprodukcija, katere de-presenečenje v filmskih in novi- janje se godi v taborišču jugo-narskih krogih na filmskem festi- slovanskih vojnih ujetnikov in valu. Ti krogi vidijo v njem di- internirancev, istoveti Wehrmacht plomatski incident. V tem smislu s hitlerjansikimi četami, kar žali piše tudi del pariškega tiska. Z narodna čustva Nemcev.« naslovom »Prvi incident na festi- Generalni tajnik festivala v valu v Cannesu — .Krvava pot‘ Cannesu Favre Lebret pa se v — jugoslovanski protinacistični odgovoru na proteste jugoslovan-film po protestu bonnske vlade skega tiska proti odklonitvi filma zavrnjen,« priobčuje pariški čas- strinja z obrazložitvijo in stali-nik »Aurore« vsebino filma in iz- ščem zahodnonemške vlade in raža presenečenje spričo takšnega pravi' »Administrativni svet film-odloka. Časnik piše, da je film »Krvava pot«, ki nazorno opisuje trpljenje jugoslovanskih internirancev v nekem nacističnem taborišču med drugo svetovno vojno povzročil »odločne proteste nemške delegacije, ki pravi: »Ju skega festivala, ki je že prejel uradni protest zahodnonemške vlade, je menil, da spada film pod čl. 5 pravilnika, ki določa, da ima svet pravico zavrniti film, bi utegnil žaliti narodna čustva«. PO EISENHOWERJEVI OSEBNI INTERVENCIJI Kako si ZDA zamišljajo pogajanja s Kitajsko o Daljnem vzhodu Washington, 27. apr. (AFP). Iz zanesljivih virov je prišla vest, da je predsednik Eisenhotver osebno interveniral in dosegel spremembo ameriškega stališča glede razgovorov s Kitajci, kakor voril je z Dullesom o teni pred- v Bandungu, v katerem je pred-sinočajim, ko se je vrnil iz New ! lagal neposredne razgovore med Yorka. ZDA in Kitajsko o Formozi. V diplomatskih krogih poudar- j V prvem odzivu zunanjega taj-jajo, da je bistvo Dullesove izja- ništva na Ču En Lajevo pobudo ve v tem, da je popravil ameri- ! je bu pogoj: sodelovanje kuomin- kaže iz včerajšnje Dullesove j ški komunike, ki je bil objavljen tanške vlade na razgovorih. Zdaj izjave na sestanku z novinarji. Go-; nekaj ur po govoru Cu En Laja Sugestija o širši osnovi pogajanj o opustitvi sovražnosti v Formoški ožini in o sami Formozi New York, 27. apr. (AFP). V krogih OZN je včerajšnja Dulle-sova izjava o pogajanjih s Kitajsko zbudila živahno zanimanje. Pri tem izražajo zadovoljstvo, ker bosta izjavi kitajskega in ameriškega državnika predvsem vplivali na omiljenje napetosti v kitajsko-ameriških odnosih. Prvo konkretno znamenje popuščanja napetosti bi morala biti, kakor menijo v OZN, izpustitev aimeriških letalcev iz kitajskih zaporov. Krogi OZN pripisujejo velik pomen tudi možnosti, da bi prišlo do širših mednarodnih razgovorov o Formozi, o otoku samem in o kuomintanški vladi, v okviru OZN. Takšno mož- Angleška predloga London, 27. apr. (AFP). »Daily Espress« poroča, da bo velika Britanija predlagala Kitajski načrt v dveh točkah, ki bi omogočil uspešna pogajanja o ureditvi formo-škega vprašanja. 1. naj bi takoj opustil sovražnosti na področju les’ ko de^al’ s° ZDA Prl' okrog Formoze kot ..vod v mJ,- Plavljene na neposredna pogaja- ti ost je omenil tudi Dulles. Ameriška vlada je doslej v OZN sprožila samo vprašanje opustitve sovražnosti v Formoški ožini. V zvezi s tem pa omenjajo še nedavno izjavo generalnega tajnika OZN Hammarskjblda, da v sedanjih okoliščinah ne bi bila koristna intervencija OZN. Zdaj so bolj zaželeni diplomatski stiki in neposredna pogajanja, je rekel Hammarskjold. Pripomnil pa je, da ni treba izključiti kasnejše intervencije OZN v drugačnih okoliščinah. gre za to, da bi se ZDA in Kitajska pogajale o opustitvi sovražnosti v Formoški ožini s posredovanjem kake tretje države. Tu pravijo, da bi bila to po mislih ZDA Pakistan ali Cejlon. Bilo je govora tudi o Veliki Britaniji, Avstraliji ali nevtralni Švedski. Ker je admiral Radford ostal v Tajpehu, domnevajo, da skuša OB 10. OBLETNICI DRUGE AVSTRIJSKE REPUBLIKE Raab napoveduje novo pobudo za čimprejšnjo sklenitev avstrijske državne pogodbe Dunaj, 26. apr. (Tanjug). Zvezni kancler Raab je izjavil | ozemlja. .. -e na- na današnji svečani seji parlamenta ob 10-letnici druge repub- Avstrijska de ?ac ’ /.arjala like, da naglica, s katero so se štiri velike sile sporazumele daljeval kancler, je tralnost o sklicanju konference svojih veleposlanikov za obravnavanje mnenje, da bi bila ne . tv0[ni avstrijskega vprašanja, dokazuje, da so zainteresirane na Avstrije nezdružljiva z sklenitvi avstrijske državnne pogodbe. Napovedal je, da jih da bi imela po sklenitvi ^e, bo vlada pozvala, naj se njihovi predstavniki čimprej se- pogodbe neka tuja ^rza '0 stanejo na Dunaju, da bi pogodbo podpisali. Z avstrijskega j set let možnost YPLva filena vidika bi bilo še posebej ugodno, ko bi do tega prišlo že IZato je zahtevala revI"/,the pred 5. novembrom. 35. osnutka državne pog ■ i V zvezi s tem je kancler Kancler je med drugim rekel: | izmenjave misli med dvema ena- zdravil koncesije sovjetske v Razgovori v Moskvi so minili v i kopravnima partnerjema. v gospodarskih vprašanjih- prijateljskem vzdušju in naši ar-! Omenil je izjavo zunanjega je tudi, da je Avstrija ze c' gumenti v zvezi z vsemi točkami ministra Figla na berlinski kon- | teresirana na normalni — so bili sprejeti s popolnim razumevanjem. Sovjeti na nas niso izvajali nobenega pritiska in tudi jiiuuBLid r igia na oerimski nun- , teresirana na uoiLl.,:~rvei0. ferenci, da je Avstrija pripravlje- danskih odnosih s Sovjeta®0 ril na objaviti svečano deklaracijo,! Zatem je kancler Raab g da se ne bo pridružila vojaškim o desetletni izgradnji repu Dim • zvezam in da ne bo dovolila tujih vojaških oporišč na svojem ozemlju, in dejal: _ To smo ponovili tudi v Moskvi, pri čemer smo zagovarjali mnenje, da je treba takšno izjavo dati šele po sklenitvi državne pogodbe. “ “"j_ vnčinič ie pnsP" Takšna politika in izjava o neod- običajno poročanje- visnosti in o nevključevaiiju v v Beograd na običajno po vojaške zveze bo tehtna samo, če _ m„s;*.T»5 rinvitldUi Pariz, 27. apr. (Tanjug). V skve v konferenco štirih velepo- jo bo dala popolnoma suverena flV5IiIjSKl_nuv»i^ i prepričati Cangkajška o neumest- nismo sklenili nikakih posebnih nosti njegovega nasprotoranja tem j pogodb in sporazumov. Razgovori pogajanjem. |so potekali v obliki zelo iskrene Tudi francoski in britanski interesi v vprašanjih Daljnega vzhoda in Formoze? Veleposlanik Vučinic v Beogradu Beograd, 27. aprila (Tanjug Jugoslovanski veleposlanik ^i striji Dragomir Vucmič ie P v Beograd na običajno francoskih političnih krogih iz- slanikov v Avstriji, ki so jo javljajo, da sta Dullesova izjava predlagale zahodne velesile, dva o možnosti razgovorov s Kitajsko glede Formoze ter privolitev Mo- Eisenhcworievo dopisovanje s sovjetskim podpredsednikom vlade in obrambnim ministrom generalom Žukovom Washington, 27. apr. (AFP) Na čeno, da mora kuomintanška vla-običajnem sestanku z novinarji je i da sodelovati v sleherni razpravi, danes predsednik Eisenhower v ki se tiče Formoze. celoti odobril izjavo, ki jo je včeraj dal zunanji minister Dul- zelo pomembna dogodka za omi-ljnnje napetosti na svetu. V teh krogih poudarjajo, da je Washington prvikrat sprejel pri Koči Popoviču država. Tudi to naše pojmovanje je naletelo v Moskvi na popolno soglasje. Ce se bo avstrijsko ljud- ---------„---------- - sko predstavništvo odločilo za 1 Državni tajnik za zunanje z s o izjavo o nevtralnosti, bi Koča Popovič je sprejel Beograd, 27. aprilaJTan|hj>; takšno lAjdvu u nevtralnosti, Dl rkoca tropu r. n o- JC „«>,U„81UU pu.,™ bi?° koristno, ko bi štiri velesile dopoldne skupino avstnj ^.^. idejo o pogajanjih s Kitajsko o javile, da so pripravljene pri- vinarjev, ki se kot gostje ^ opustitvi sovražnosti v Formoški Popati nevtralnost Avstrije in ne zveze Jugoslavije mude v ■ ‘ - zajamem nedotakljivost njenega!državi. ožini. V tem vidijo francoski krogi veliik uspeh britanske diplomacije, ki se je še posebej zavzemala za takšna pogajanja. V zveza s tem pa izražajo tudi upanje, da ZDA v tem vprašanju ne bodo uveljavljale poseb-i ... , . ne politike, marveč da bodo Euenhovver je sporočil, da je llkre‘” le v sklas na a yz ^ j stavko _so se odločili, ker vlada sile zapustile otoka Kemoj in Ma cu. Trst, 27. apr. Danes se je začela stavka profesorjev in ravnateljev italijanskih srednjih i Sol. ki bo trajala štiri dni. Za do _ nosti na Formoški ožini. ja nekaj upanja, da se bodo so-! Kar zadeva privolitev Moskve ni ugodila njihovim zahtevam po Eisenhower je rekel, da so vjetsko-ameriški odnosi zboljšali, jv konferenco veleposlanikov v izboljšanju plač in jim tudi ni A pripravljene razpravljati s ruvnnir Avstriji, sodijo v Parizu, da je -7 n (T/Vrl OlTTl' 1 „ rvvnvrt&n. J.'i__ ’ Časnik pravi, da bo predloga I S odkl°nil P3 je odgovor na vpra- britanske vlade sporočil kitajs!: - ^fn^ smA ti,H?o , Šanje’. kakžna ie bila vsebina pi- mu ministrskemu predsedniku Cu .ba,, i seni in d® čigavo pobudo se je En Laiu odnravnik noslov britan- Proble™lh> kat.erlh ureditev bi dopisovanje začelo. Laju odpravnik posiov Dritan omogočlla omiijenje mednarodne . . ... ... napetosti na Daljnem vzhodu, ra- . Govoreč zatem o deseti oblet- zen o zadevah »nacionalistične ' 2- dneva ,zlina?e Y Evropi je Kitajske«. . Eisenhower izjavil, da je prepn- Eisenhower ie poudaril da ie 1 čan’ da se -1e P° zmagi Zukov za kuomintanško ^lado problem ! v^eto Posvetu ^postavitvi dobrih prenehanja sovražnosti v Formo- °dnOSOV med SZ in ZDA’ ški ožini čisto formalne narave, ker njene oborožene sile ne napa- skega veleposlaništva v Pekingu Travellyan. Navodila v tem smislu mu je poslal zunanji minister Mac-millan takoj po sinočnji seji angleške vlade. V Moskvi še vedno dvomi Moskva, 27. apr. (AFP). V prvem komentarju o včerajšnji DuMesovi izjavi poudarja moskovski radio, da je ameriški zunanji minister skušal zbuditi lažen vtis, da je bandunška konferenca opravičila upe vodilnih ameriških krogov. Radio pravi, da je Dulles še dvomil o iskrenosti ČU En Lajeve izjave, da so Kitajci pripravljeni pogajati se o omiljenju napetosti na Daljnem vzhodu, zlasti še na področju Formoze. Radio Moskva zatem poudarja, da je vzlic Dullesova izjavi v prid kitajs ko-ameriškian razgovorom »možno presoditi, kakšno je dejansko stališče ameriškega ; zunanjega ministrstva«. Moskovski radio sklepa, da ZDA Cang-kaišku ne nameravajo odreči na-daJljnje podpore. Predsednik ZDA je nadalje izjavil, da bi konferenca zunanjih dajo kitajske celine. Predsednik ministrov o avstrijskem vpraša-ZDA je tudi izjavil, da je bil v nju utegnila privesti do konfe-komunikeju, ki ga je objavilo renče ministrskih predsednikov zunanje ministrstvo po ču En , štirih velikih sil, poudaril pa je, Lajevem govoru, morda uporab- da za sedaj glede tega ni še no- 'neposredna pogajanja med ZDA Ijen napačen izraz, ko je bilo re- benih znakov. in Kitajsko. zagotovila pravične ureditve službenih mest. V Trstu stavka okoLi 800 profesorjev in ravnateljev. Tudi profesorji in ravnatelji ■na slovenskih srednjih šolah so _ , . _ I danes stavkali iz solidarnosti z Britansko posredovanje? italijanskimi kolegi, strokovne to velik uspeh zahodnih sil in znamenje, da v zvezi s sklenitvijo avstrijske pogodbe ne bi smelo biti več kakih hujših težav. Washington, 27. apr. (AFP). Ameriški zunanji minister Dulles in britanski odpravnik poslov v ZDA Robert Scot sta imela danes krajši sestanek posvečen for-moškemu vprašanju. Sodijo, da sta konkretno-govorila o britan- j skem posredovanju v Pekingu za organizacije slovenskih šolnikov so v posebni izjavi izrazile upanje, da bodo tudi italijanski pro- JESENI VOLITVE V FRANCIJI? Načrti Edgara Faura se v parlamentu nemara ne bodo izjalovili Pariz, 27. aprila (Tanjug). — V tukajšnjih političnih krogih se še nadalje vztrajno širijo govorice, da želi ministrski predsednik Faure, da bi bile splošne volitve v Franciji jeseni, čeprav bo potekel mandat sedanjega parlamenta šele sredi prihodnjega leta. Edgar Faure je imel te dni o tem več razgovorov s predstavniki vladne parlamentarne večine in z zunanjim ministrom Pinagem. Domnevajo, da želi Faure, da '■ predvsem iz naslednjih razlogov: bi bile splošne volitve že jeseni zbornica v predvolilnem razpoloženji, ki bi trajalo domala celo Predsedniške volitve v Italiji leto dni, ne bi bila sposobna, opraviti resnejše in konstruktiv- | no delo, še zlasti zato ne, ker j Manila, 27. apr. (AP). — ZDA i z-daj ni enotne in močne vladne in Filipini so danes sklenili spo- Rim, 27. apr. (Tanjug). Itali- in vlado. Scelbov predlog podpi- parlamentarne večine, marveč je razum - v-tf—im vtja rajo socialni demokrati in libe- vlada skoroda zmeraj odvisna od ® ? ™ Sf Z°A ™V. ralci. - i razpoloženja političnih strank | 11°’ da bodo dale 25 milijo- često poudarili, da je treba splošne volitve razpisati čim prej. Če bi Edgar Faure ne opustil svoje zamisli in bi parlament razpustili, bi bilo treba precej spremeniti volilni zakon, ker sedanji zakon ne zadovoljuje malone nobene stranke. Ameriška vojaška pomoč Filipinom I Ob prihodu kitajskih diplomatov v Beograd fesorji pokazali i razume _ jjte*. upravičenih zahtev za ^ slovenskih šol na Trzie na jih v tej borbi po-dprh. , nskih posebne razmere na s ^ šolah, zaradi katerih b ^ rale strokovne organizacij. ,e venskih šolnikov zacetn_ -e posebej za svoje PraT1f®’pnskih solidarnostna stavka s oinC-ravnateljev in profesorj jila na današnji dam. oti V okviru splosne bor „.je. ukrepom ravnateljstva je nih jadranskih ladjedel^ ^ bila danes popo dne s,- Jejnici-'lavcev v miljski la L i:evati Delavci so odločeni "ndaij borbo za ohranitev težko pr* m W preklic protidelavsikih ukrepov. Uspeh ljubljanskih glasbenikov v Trsi« ^ Trst, 27. apr. SinočijeJ^ Avditoriju koncert dveh ni ljubljanskih umetnikov =v0jiin Ija in Bokavška ki sta s ^neizvajanjem celotnega ^ p0-ga programa osvojila trz ,j bliko. Nadarjena " metni K a- t'jla pianist, drugi violinist, gta deležna viharnih aplaVZ0. i vec od tržaške mladine PreJ. s(Voin šopkov cvetja. Med občin®' je bil tudi jugosiovansKt yo. raJni konzul v Trstu M J šnjak. Diplomatski posvfLe pri predsedniku republik (Tanj«?): janski parlament bo jutri volil novega predsednika republike v vzdušju skrajne negotovosti, kajti vladne stranke se niso mogle sporazumeti o kandidatih, katerim bi bila že vnaprej zagotovljena potrebna večina. Predsednik vlade Scelba se je izrekel za kandidata, ki bi ga sporazumno izbrale vse vladne koalicijske stranke. Za to prideta v poštev dosedanji predsednik republike Einaudi in predsednik senata Merzagora. To stališče je izraz Scelbovih prizadevanj, da Beograd, 27. apr. sprele Demokrščanske skupine, ki ne podpirajo sedanje vladne koalicije, niso Scelbovih misli, marveč svoje koalicije. Naposled vlada nov dolarjev za organizacijo fili-1 Predsednik republike jc -■ H1 . _ ; danes dopoldne v Belem ' pariz11 Slavko Zore naš poslanik j sedanjega veleposlanika v , 1 Srdjana Pričo, ki je sedaj P , j dolžnost državnega ^ tet tudi v Jordaniji Beograd, 27. aprila (Tanjug).' Tajništvu za zunanje 11 7Dm c-Orli 1»-•-> 1 ^ ^ V. „ TJ ilč n V * sodi, da se je treba preko volitev pinske vojske. Sporazum sta pod- Z ukazom predsednika republike5 naša veleposlanika zerrv%nmSmSfarodZnih°^n^!pisala podpredsednik filipinske j Je bilJnaenovan ^izrednega, po-! Mladena Ivekoviča ; iča in v Pra? dr- Iva f-----— ^\ui.vu.iA j * . — --—— —v»u i ...iouvuh • - — - zahtevajo imenovanje drugih kan- j tranjihproblemihjki jih bo" treba vlade in zunanji minister Carl~ | vte^gradu. Pred.sednik reP«hg Garcia ter ameriški veleposlanik ^ mintater v Siriji ^ slavko sp jp 0zadrža] z njima v dalj v Manili Ommer Hergusson. I Zore. i razgovoru. bi utrdil koalicijo štirih strank roma kmetijskega ministra Se- , gnija. Po drugi strani pa predlagajo skupine v demokrščanski didatov, ki bi ustrezali njihovim kmalu obravnavati političnim kombinacijam. Večina Vprašanje je, na kakšen odziv demokrščanske stranke pod Fan- I bo naletel takšen predlog med po-fanijeyim vodstvom sodi, da bi sameznnimi političnimi stranka-morala funkcija državnega pogla- 1 mi. Kar se tiče strank vladne ve-varja pripasti enemu izmed de- i čine, sodijo, da bi zmerni in ljud-mokrščanskih kandidatov. Ti’ski republikanci sprejeli jesenske predlagajo zato predsednika de- 1 volitve, medtem ko bi bili dego-mokrščanske stranke Zolija, ozi- lovci proti, ker je večina njih ~ prepričana, da mandatov ne bodo Čudni primerjavi Tisti dan, ko bi moral Cu En Laj govoriti, je bilo v Bandungu hudo neurje. V časopisnih poročilih, v katerih so ugibali o tem, kakšno bo Ču En Lajevo izvajanje, so nekateri novinarji zapisali, da bo Cu En Lajev govor podoben grmenju v Bandungu. Toda Cu En Laj je imel po splošnem mnenju zelo pomirljiv govor. Vreme v Bandungu je bilo te dni toplejše kakor običajno. Neki časnik, ki izhaja v D j a-karti v angleščini, »Indonesian Observer«, je poročal, da je v Bandungu zdaj toplejše zaradi azijsko-afriške konference, oziroma zaradi zaostrenega, torej vročega političnega vzdušja na konferenci. Čudna primerjava, kajti vzdušje na azijško-afriški konferenci res ni bilo vroče. J. S. ponovno dobili. Radikalni socia-, listi so večinoma za takšen pred-stranki, ki sodijo, da se je treba j log. Toda njihovo dokončno sta- - Z VSEH STRANI SVETA HAVAJI OGNJENIKI - V«1 -raJ orientirati na zvezo z levico, za lišče bo v marsičem odvisno od svojega kandidata predsednika izrednega kongresa stranke, ki se zbornice Gronchija. če bi Gron- bo začel 4. maja. Kar zadeva so-chija kandidirali, bi ga, kot kaže, cialistično stranko in KP Fran-podprli tudi socialisti in komu- cije, so predstavniki obeh v ne-nisti. i davnih parlamentarnih debatah Ali bodo ZDA še podpirale slabotno Din Dijemovo vlado v Saigonu? niškega doma. Neki senator je potem izjavil, Washington, 26. apr. (AFP). Izredni veleposlanik Lawton Collins je obvestil ameriško vlado, da je Ngo Din Diemova vlada pred hudimi in nemara tudi ne- j »močnejše vodstvo, če naj se mrila' Britan-I OBISKI IZ ARABSKIH DEŽEL vil"' dnff"vf0da‘' v, PaSh J5 aka vlada je dane« sporočila, da bo vi , oklevala glede dopolnilni«. da ov da položaj »ni brezupen«, da pa vodnjo 1 pnspe,° v Tokio več članov eglptov- Za zaščito švedske vani, jlorahi df. je Collins menil, da je potrebno1 majhnih količi* za znanstvene na- Scije^k?Tokesodneloval?°^SkeaziJdsk^ PlomaFsVVobode gibanja AL2IR VOJAŠKI UKREPI Pariz, 27 apr. (AFP). — I. maja bo ustanovljeno enotno poveljstvo v alžirskih okrajih, kjer je zdaj lzjem- Lawton Collins je o tem po-točal tudi na seji zunanjepolitičnih odborov senata in predstav- afriški konferenci v Bandungu"^ Pri- žavi* v,„n«ti ° šli so na obisk na povabilo Japonske 1 Navedel je podrobn . ra?,lafc vlade. , tih sredstvih, s katerih” tak, u Sz j švedske oblasti za boj P .^ SE ENA RADIJSKA POSTAJA j iaVK*Ujo 2linanje mi^ V POLARNIH KRAJIH vilo, da so nekateri Moskva, 27. apr. (AFP). Moskov- iih držav »lorabiH svoJ^ ie reag‘ ‘ste skl radio Je objavil, da so danes za- banja na ^Švedskem. J nai iaP čeli postavljati peto sovjetsko radij-, (“k”, da ,1ih je P07, . sko postajo na severnem tečaju. Po- «vef*fiko ozemlje- prl^*0 ir staja je na ledenem otoku, dolgem I Do takšnih ukrepov J .-h 2,5 km ln debelim povprečno 3 m. vojni že desetkrat, in v^p(jske Med_ oporiščem In otokom bodo vzdr- J ljali odločni protesti ževali promet s helikopterji. I v prizadetih državah ( KO LTURNI OBZORNIK CETRTEK, 28. APRILA 135. Roman; »P O 7 nositi?*”41'8,11'?111 studiu »Plimskih tednika ’ „ius«slo'ra'iskC}ta filmskega l*ortažL-,L avn0 izdelali daljši re-'anh, l "ucntarni «lm o poto. Cmo P;C'Lscfnlka Tita v Indijo i„ stvo Ha °m *Pot miru«. Dcj- v lSte P°suetke gledali že vosti« Z številkah »Filmskih no- rosti z“anjšuje izredne zanimi- w«teuvi? “ST- kI kot usi,el '*bor rilnis),,, ,l skladno in impresivno k° celot“. *a katero bi bilo ško- miru« i f:r;±rponskih Uspeh naše sodobne grafike v Čilu o 7 SamiMojgu poroča Srafiit ^ jugosllovanske ra ^ *»> dni v Saurtiagu, lje^ltrja’- a Pričaj® razstavna Miph.nv 1Kre(lTK) Prečiščenem ™ lzmzu ter da naim nostnem VTu * T^'Umet‘ dem CLn ', lo Je neposre- lskrcn S»wr. Sie-kgj ®®*®toaik je izrazili tisto, troha im ni nam ®Z«V ■ ^J^govith namer in ^i WkSaJ„r, tu in Jih lahko Prostosti« s,’0SlaJec; S svojo pre-Anatol p’ OT Je nekoč dejal sto kar ; C\iPvredstanrliai0 ti- Ta’ ra™ti?r naJ lzle popolnosti.« u®aetnin ^f^.^nih grafičnih n:i®i občiinof me,(l številnost^ om izred'™ pozor - a ^ Violinist Arthur Grumiaux I da, če bi razdrobljena ostala v arhivih. Film »Pot miru« nam prikazuje ne le vse važnejše podrobnosti z zgodovinske poti, politično pomembna , srečanja z indijskimi in burmanskimi državniki ter prisrčni sprejem ondot-I nih ljudstev, temveč nas tudi v polni : meri seznanja z zanimivostmi obeh i daljnih dežel, z njunim življenjem, I razvojem ter nenavadnimi kontrasti, j Kakor se je predsednik Tito na svoji : poti živo zanimal za preteklost, sedanjost in nadaljnji razvoj Indije in Burme ter bil zato povsod tudi kolikor mogoče neposredno med ljudstvom, , tako nas tudi filmska kamera vodi od intimnih predsednikovih doživetij Pa do nazornega, širokega prikaza značilnih dogajanj v življenju obeh dežel. Vse priznanje gre snemalcema Ste-vanu Labudoviču in Draganu Mitro-viču, ki pri snemanju nista imela lahkih pogojev, ter spretnemu režiserju Božidaru Mratinkoviču, kakor tudi redakciji »Filmskih novosti«, ki je film izdala. Skj. esperantistov za našo književnost Japonski esperantski inštitut v Tokiju je obvestil Zvezo esperantistov Slovenije, da bo z njenim dovoljenjem prevedel Levstikovo po-* vest »Martin Krpan«, ki je izšla v esperantu, tudi v japonščino. Člani japonskega inštituta žele tesno sodelovati z našimi esperantisti in jih prosijo, naj jim pošljejo več esperantski h izdaj, »Titove biografije« ter knjige »Jugoslavija in njeni narodi.« Zanimajo jih tudi naši družbeni problemi. Iz albumov slovenskih o^rtizanov-sliKarjev A. Pirogov je pel v Zagrebu Iz Beograda je prispel v Zagreb prvak moskovskega Velikega gledališča operni pevec Aleksander Pirogov ii» je pel v zagrebški Operi. Zvezni festival rudarskih kulturnoumetniških društev Tuzla, 27. apr. Prvega in 2. maja bo v Delavskem domu rudnika Kreka zvezni festival rudarskih kul-tumoumetniških društev. Nastopile bodo dramske glasbene in folklorne sekcije ter pevski zbori teh društev z najboljšimi točkami. Sodelovalo | bo okrog 480 izvajalcev (iz Hrvat-ske okrog 150, Srbije kakih 120, Slovenije okrog 160 ter Bosne in Hercegovine okrog 50). Festival bo 30. aprila svečano otvoril član Centralnega odbora sindikata' rudarskih delavcev Jugoslavije Stevo Serdar. Posebno razsodišče bo ocenjevalo nastopajoče. B. M. Slika prikazuje risbo Dorcta Klemenčiča-Maja: Španski borec, ki jo je narisal leta 1944 na osvobojenem ozemlju Dirigenti in solisti v sezoni 1955-56 Z razstave Lojzeta Lavriča v Mali galeriji Z gostovanjem inozemskih dirigentov in solistov v seziji 1954-55 se je po-večalo število pri Pil harmoniji nastopajočih umetnikov, dvignila se je kvaliteta izvedb na mednarodno ravan in povečalo zanimanje občinstva za simfonične koncerte s;ploh. Od treh abonmajev sta biila dva popolnoma zasedena, tretji pa se je v teku sezije taiko dopolnil, da je za večino kon- I c er tov ostala komaj peščica vstopnic i v proeti prodaji. Programska politika Slovenske i filharmonije, k.i so je v seziji 1954-55 ; obnesla, ostane v novem letu bi- i stveno nespremenjena, le da se bo število tujih dirigentov in solistov še povečalo,. pritegnjeni pa bodo tudi najbolj prominentni domači umetniki. Okvirni načrt za sezijo 1955-56 je že izdelan. Iz njega posnemamo, da bo 13 dirigentov vodilo 20 simfoničnih koncertov. Novi šef-dirigent SF Lovro Matačič bo imel v vsakem abonmaju en koncert, stalna dirigenta SF Jakov Cipci in Bogo Leskovic pa bosta prevzela vsak po 2 simfonična koncerta. Vsi ostali dirigenti bodo imeli po en koncert, razen čudežnega otroka, 13-iletne Italijanke Gianelle de Marco, ki bo dirigirala Verdijev »Requiem« predvidoma v -; vseh treh abonmajih. Med imeni domačih dirigentov najdemo Sama Hubada, dr. Srečanja z umetniki-partizani DRAGOTIN CVETKO j® v svoj Slovenije ®{!a koncert ml abonma« vklju- th6e? violinske»aenitega belgij-thurja Grumi.,? »»ojstra Ar- *s. Glasbeni sve?3’ ki Ba tlanes ajv®čjih violinit* kot enega - Grun,iai,v !°V sploh-?e Qeznano; nosi -m.eJe Pri nas oncerta, k} “salci njegovega phovna, Brahm dela Bee- ^>fjeVa™f V DebuSSyja in £f.,cali o niesn^u lahko Pre’ ^la.ux Je doslej t Vrlinah- Gru-1)1 in Amo -i koncertiral v Ev-®rkestri (BbcTsj1 Z znamenitimi JuV Livernnn,ymph“ny °rche' . rl>nska fjij.,,, Philharmonic, ,u ^°nservatni mon^a> Orchestre inre ae la Sni V arizu, Orche-P°<1 vodstvi6 R"mande itd.) f^entov, rnerT ifr4Vlh svetovnih Ansermet, katerimi so bili innrt Dobroven’ ^rbi)ro"i- «uy-drugi ’ Klecki, Munch N R’ C' bodoSrJSain.i-Žni umetniki ^ med aVliaH v Cannes« v Cannes^k- ^eramiini raz‘ U 0 >• avn„ S ,kl bo »d 21. juni-, *udi Zveza ,a tos> bo sodelova-§c'slavije v„ Porabnih umetnikov ? kateri bori"1 razstavo v Cannesu, 30 tmetniki j” ^UaU keramič-Srk-eram‘k umm rzav= so izbrali ‘ie in Sinu .^'^ov iz Hrvatske, v 0veni]e. Nekje v »strogem centru« pozvonim. Trenutek nato že sedim v delovni sobi dr. Dragotina Cvetka, rednega profesorja ljubljanske Akademije za glasbo, skladatelja, pisatelja glasbenih monografij in drugih del itd. S sten gledajo name portreti njegovih otrok in družine, Jakčeva grafika pa Hlavatyjev akvarel. Na eni od knjižnih omar se razcvetajo vrbove mačice, na klavirju je odprta knjiga »Acta musicologica«, na pisalni mizi je porumenela partitura slovenskega skladatelja Ivančiča iz sredine 18. stoletja »Missa pa-storitia«. »Kaj boš povedal dobrega?« se ozre k meni m vstane izza pisalne mize. Za Državno založbo namreč pripravlja knjigo »Odmevi glasbene klasike na Slovenskem«. »Povej mi kaj o partizanih!« »Tega bi bilo mnogo — za debele in zanimive knjige. Če odštejem, da sem najprej delal v agitpropu Izvršnega odbora, imam zelo močne spomine na XIII. slovensko narodnoosvobodilno udarno brigado. Tam je bilo mnogo marša, zlasti v nemški ofenzivi v oktobru 1943. Z njo sem prehodil vso Notranjsko in Primorsko, in vmes doživel mnogo svetlih trenutkov, posebno na mitingih. Tam smo bili v živem stiku z ljudstvom in pesem, pesem nas je spremljala.« »In potem?« »Nikdar ne bom pozabil baze 13-23 nad Kolpo v kočevskih hribih, kjer sem bil v Znanstvenem inštitutu predsedstva SNOS v dobri tovarišiji. Tam so bili dr. Fran Zwitter, dr. France Avčin, dr. Darko Černej, Jože Zemljak, Lojze Ude. Pesem nas je mnogokrat dvigala in navduševala. Peli smo pogosto, v dobrih in hudih trenutkih. Nekaj časa je bil pri nas poleg pesnika Jožeta Udoviča tudi Karel Pahor. Skoraj bi bil pozabil na Mateja Bora, zgodovinarja prof. Janka Jarca in Eda Turnherja. Tu sem komponiral Partizansko romanco na Borov tekst in več zborov na aktualna besedila. Naše delo je bilo predvsem usmerjeno v proučevanje problemov bodočih zahodnih meja, vendar smo našli še vedno dovolj časa za družabno življenje. Pri nas je bila četa zaščitnica. Ti fantje so prelepo in ubrano peli partizanske in narodne pesmi. Kako čudovito je bilo, ko je za-orila pesem sredi tihih gozdov!« »Kako pa si tedaj imel stik z glasbo in njenimi problemi?« »Glasba mi pomeni življenje in zato sem bil pravzaprav vedno sredi nje. Dejansko smo na bazi 80 na Rogu začeli s pripravljalnim delom za organizacijo bodočega glasbenega življenja skupaj z odsekom za prosveto pri SNOS. Mene je posebej zanimalo muzikalno gradivo iz narodnoosvobodilne vojne, tako pesmarice in drugi notni teksti, ki so jih izdajale partizanske vojaške enote in tehnike. Pri tem sem imel cilj, ki ga imam še danes. Mislim, da bo treba zgodovino narodnoosvobodilne vojne obdelati čim-p rej, v tem okviru pa tudi glasbo v vseh oblikah, kot se je manifestirala v letih 1941 do 1945.« »In zdaj — po desetih letih?« »Proučujem našo glasbeno preteklost« »S tem namenom sem zdaj deset let proučeval slovensko glasbeno preteklost. Rad bi, da bi bila res enkrat pravilno osvetljena, saj je neprimerno bogatejša, kot to mislimo in vemo! Ta svoja prizadevanja uveljavljam v zgodovinskem oddelku Akademije za glasbo, pa tudi v svojem publicističnem delu. Kot veš, sem napisal monografiji o Ristu Savinu in o Davorinu Jenku. Jenkova monografija je najprej izšla pri Srbski akademiji znanosti, zdaj pa — precej predelana — izide še v slovenščini. Napisal sem tudi več razprav iz slovenske glasbene preteklosti ter imel več predavanj v inozemstvu. Moja globoka želja je, da bi prišli čimprej do slovenske glasbene zgodovine in da bi — po njej — stopili na ustrezno mesto tudi v zgodovini svetovnega glasbenega razvoja, ki smo mu tudi mi prispevali svoj delež.« Posrebala sva turško kavo, tedaj pa se je iz sosednje sobe zaslišal otroški glas: »Očka, pridi no malo k meni!« Dr. Cvetko se je nasmehnil ter mi pojasnil: »Naša Varja je bolna in ji je dolg čas v postelji. Zdaj hodi že v šolo in pogreša družbo.« Podajajoč mi roko, je zaklical proti otroški sobi: »Takoj pridem, Varja!« FRANCE NOVŠAK Danila Švaro, Cirila Cvetka, Živojina Zdravkovica, Igorja Gjadrova in dr. Milana Horvata. Znamenita • tuja imena so: Juan Jose Castro, Eleazar de Carvalho (Beethovnova 9. simfonija), Mario Rossi, Džemal Rešid, Andr6 Cluytens in John Hopkins. Na koncertih pevskega zbora SF, ki bodo tudi vključeni v abonma, bodo dirigirali Rado Simoniti, Slavko Zlatic, i Mladen Jagušt in Ubald Vrabec. Med domačimi in tujimi solisti najdemo imena umetnikov, ki so se s svojimi dosedanjimi koncerti že , afirmirali kot »solisti Slovenske fil-! harmonije«. Seaijo bo 8. oktobra 1955 j začel simfonični koncert, pri katerem bo nastopil sloviti italijanski pianist Aldo Clccolini v tretjem, pri nas še neznanem koncertu Sergeja Rahmaninova. Sledili bodo inoizemskd umetniki, ki jih še ne poznamo: večkratna prvonagrajenka in imetnica diiplom Jacquesa Th ib and a in Gin e t te Ne-veu, mlada sovjetska violinistka Nelly Holnikova ter pianist Juri Bukov, danes eden najvidnejših mladih mednarodnih umetnikov, po rodu Bolgar, ki bo izvedel kot novost za naše občinstvo koncert ameriškega skladatelja Gian-Carla Menottija ter znameniti avstrijski pianist Badura-Skoda. Med znanci iz prejšnjih tlet srečujemo pia^ nistko Monique Haas, pianista Ken-dalla Taylora, enega prvih poborni-ko-v naše glasbe v tujini, pianistko Edith Farnadi, ki je s svojim letošnjim nastopom na mah zavzela občinstvo, violončelista Antonia Janigra, čiigar za preteklo sedijo napovedani koncert je žal odpadel zaradi umetnikovih turnej v tujini. Ljubljano bodo prvič obiskali sloviti španski violončelist Juan Navarra ter pianistki lise von Alpenheim in Tatjana Orloff. Od domačih solistov so obljubili sodelovanje pianist Anton Trost (ki bo turnejo po Turčiji e Škerjančevim klavirskim koncertom uvedel z gostovanjem v Jugoslavijij), Marijan Lipovšek, Anton Soler, Jelka Suhadol-nik-Zalokarjeva in Pavel fclvlc, violinisti Igor Ozim. Karlo Rupel in Jelka Stanič-Krekova, harfist Jože Pikel.t in zagrebški pianist Stjepan Radie. Slovenska filharmonija predvideva uvedbo dveh komornih koncertov, pri katerih bi stalni abonenti imeli prednost pri nabavi in rezervaciji vstopnic. Na teh koncertih, ki bi i j i uc°dnih prilikah v letnem gledaJišču ob Trgu francoske revolucije (Križanke), bi prišla do izvedbe dela v komorni zasedbi — skladbe za godalni orkester ter koncerti za pi-naila in druge, redkeje koncertantno nastopnjoče instrumente. Kot solisti teh koncertov so predvideni: klarinetista Miha Gunzek in Ernest Afikun, flavtist Boris Čampa in vio-lun is t Srečko Dražil. Mladinske koncerte, ki so se doslej mo&no uveljavili kot. priprava in pridobitev bodoče stalne koncertne publike, bodo dirigirali Jakov Cipe!, Bogo Leskovic, Zvonimir Ciglič, Ciril voršek. K mladinskim koncertom bo do: Albert Dermelj in Srečko Zalokar (Mozartova koncertantna simfonija za violino in violo), pianistka Zdenka Lukec-Carjeva ter violinist Uroš Pre-voršek. K mladinskim ooncertom bo imela pristop samo abonirana šolska mladina. Program, ki ga bo komentiral kaikor doslej Danilo Pokorn, bo sestavljen v smislu rednih simfoničnih koncertov. L. M. Š. Od ^ . 1X10 Tiss n* ve^el nihče. Mnogi so trdili, da je ma- ^^jerici311^ S^anova^a že na močvirju, na katerem so začeli prvi ^ v ki je bil obogatel s prodajo koles. Drugi a. cele vrste bordelov in da je med njimi sl°veči bordel Small Boys v Avenue Edouard VII. j akorkoli, sedela je tu in zadržala doktorja Canga sredi Oko k edini 1?° -Se ^ priklonil in zamrmral nekaj v opravičilo. Bil 1?ak°r vid I3'60 v vsej polno zasedeni dvorani, in to je bolj čutil ^til n -1 čeprav je bil hotel last njegovega očeta, se je fiic* ^1 ^Punca in zaničevanega tujca. Madame je odprla zatvor-°t%kati,Ze ^ Pritekel iz njenih ust nov potok. »Očeta morate v ' Yi- ...«MV._ «**«wi*WPCf^HlIVViVVfl> KRES NA GMAJNI >Se mi obuješ spet! Kdo te ho Pa zdravil, ko boš zbolel!« se je rolonjkova mati razjezila nad Lojzkom, ki je nekaj brskal po zaboju, kjer je oče hranil orodje. »Saj sem že kukavico sLi-šal.. .< se je branil Lojzek. »Kukavico? Sanjalo se ti je, ne pa kukavico .. .< »Sem, sem, prej ko sem šel iz šole.. .< toda Lojzek ni več počakal matere, ki je stikala za njegovimi čevlji. Stisnil je nekaj pod pazduho, pa jo je previdno popihal iz hiše. »Mila«! Oj, Milan! Pridi! Se bova gugalla!« Milam je že stikal okrog starega posekanega oreha za Po-lonjkovo hišo. Lojzek je zmakni! s skednja žrd in jo sopihaje vlekel za hišo. Prijatelj je poskočil, poprijel na drugem koncu, pa sta jo položila prek posekanega oreha. Zajahala sta vsak na svoj konec. Lojzek se je odbil in se pognal kvišku, potem je storil isto Milan, in tako bi šlo kdove kako dolgo, če ne bi Lojzek poskočil, kot bi ga zbodeil in se pre-Vkohalil z žrdi. »Ti si... t toda Milan ni povedali, kaj je. Spekel se je ob koprivo in je namesto hude besede, ki jo je imel na jeziku, samo javkinil. »Z mano pojdi. Kres bodo kurili!« pozabil na bolečine kot mlad žrebiček. zapodila po klancu Sinoči je Lojzek oprezoval za p starejšimi lanti. da bi ujel, kaj;k rasketalo in v zrak je šinila ra-eta. Nato se je na gmajni dvig-imajo med >.eboj, »Na kupčke jnil ozek steber ožarjenega dima zbirajte dračje,« je silišal svojega brata Jožka. »Ga bomo že potem znosili skupaj in bomo zakurili , ..« Samo to je slišal. Strašno ga je imelo, da bi ve- visoko pod nebo. Milan je samo pograbil Lojzka za roko in ga spustil šele, ko sta se izvila izza zadnje hiše in se nato skokoma pognala v klanec. gmajne so razsvetlje-daleč naokrog. Daleč Milan je in poskočil Oba sta se v gmajno. del, kje bodo kurili kres. Z Milanom sta stikala po gmajni in našla nekiij kupčkov vejevja. »Sšššš«, je zvečer, ko se je že vse pomirilo, nekaj zasikalo v gmajni. Medla svetloba je zaplesala med hišami. Se nekaj je za- v arabski Soli Ce vzamete v roke zemljevid I Tukaj so hišice z nizkimi stre- Azije in poiščete Rdeče morje, vam ne bo težko najti Arabijo. Velik del Arabije je divjina s sto in sto miljami neplodne puščave, kjer nič ne raste in nič ne živi. Cele pokrajine so posute s kamenjem in peskom in vse razgreva sonce, da je vročina v teh krajih neznosna. Tu pa tam je kaka oaza, z gostimi palmami z Izvirkom ali s kotanjo z vodo. hami, v njih žive domačini, ki obdelujejo krpico plodne zemlje. Puščava je domovina nomadskega ljudstva, ki se imenujejo Beduini. To so hrabri in bojeviti ljudje, ki se često bojujejo med seboj in stalno iščejo novih paš- Nikjer nikogar, le v.isoki svetli plameni velikega kresa na goličavi sredi vali hrib stran od ognja, že v senci, vendar na takem kraju, od koder je j ob jasnem vremenu lep razgled po soški dolini tja dol v Furlanijo, je nekdo delal z žarečim kolom neke znake. Napravil je nekaj znamenj, nato prenenal. ! malo počakal, pa spet ponovil ista znamenja. Plameni so pa medtem oblizati vse dračje, ki je prasketalo in se kadilo. Kres je počasi pojenjal. V vasi so se pogasile po | hišah luči, pritajeni pomenki i pred hišami so potišali, nekje v i gmajni je zamrl vrisk. | Ni se še prav zdanilo, ko je i Lojzka zbudilo čudno vznemdr-! jenje. Skozi okno je pomolil kuštravo glavo, pa jo je kmalu spet skril. Na dvorišču je zagledal polno oboroženih karabinjerjev. Nekaj jih je krepko držalo uikle-njenega Jožka in še nekaj drugih fantov. Drugi so stikali okrog, zlezli na skedenj im v listmjak ter zabadali v steljo in od koder se je vsu'la nanje toča skril jaste opoke. Pa se je enemu kmalu spačil obraz, ko ga je zadel dobro pomerjen k amen. Razjarjeni karabinjerji so nekajkrat ustrelili v zrak, sunili ujete fante, pa jo hitreje odkurili v dolino. V vasi je potem bilo žalostno. Ljudje so pa vendar s ponosom še dolgo šepetaje pripovedovali, kako so fantje kurili kres. Znaki pa, ki so Italijane tako razdražili, so pomenili »Živel 1. maj!« Milanu in Lojzku je bilo pa kar rav. ker ni nihče uganil, kdo je talijane s kamenjem prepodil. R. Kokolj Na paradi DESET MAJEV »Katica, Tonček,« je poklicala Katica in Tonček sta imela polno Katičina in Tončkova jem, mahala z rokami in klicala. »Tudi letos bomo šli na parado,« je rekla mati, ko sta se vrnila. »Rože bova nabrala,« je rekla Katica. »Polno naročje,« je rekel Tonček. »Le naberita,« je odvrnila mati. Pred očmi ji je vstala slika pred desetimi leti, ko sta začela življenje Katica in Tonček. Zdravnika ni bilo. Potem so v hišo prišli partizani. Partizanski zdrav- zdavnal v . . in mama. Pritekla sta z dvorišča, naročje cvetja. Mimo so korakali mnogimi avtomobili v kjer sta se z otroci iz sosednjih vojaki, vozili tanki in avtomo- moža v njem, ki jo je.*v zaInafl' hiš igrala partizane. Najmlajši bili. Obmetavala sta jih s cvet-j bolnišnico. Ve, da ga is ,— med njimi je bil star komaj tri ' leta. Na vsak način je hotel imeti prvo besedo. »Jaz bom komandant,« je rekel. Vsi so se mu smejali. Nekaj časa se je jezil, potem pa so mu pritekle debele solze. Potem je stekel domov. »Ze spet ste dražili Matjaža,« je rekla mama, ko sta prišla v kuhinjo sin in hčerka. »Pri miru ga pustite. Ze deset let sta stara in še vedno mislita samo na igranje. Le kaj bo z vama!« »Deset let,« je ponovila in spomnila se je, da sta bila ro- tistih avtomobilov ze ^ ni več v paradi, mnogi^ ^ muzeju, mnogi v steiero k0 Toda mati ga še vedno «53, ob sebi stiska Katic° dop01' ki bosta to leto v maju ^ ^ nila deseto leto. jena Katica in Tonček ravno tisti nik je rekel, da morajo prepeljati nikov za svoje koze in velblode. ’ senJ> ostre bajonete. dan, ko so v mestu divjali zadnji boji. »Hišo bosta okrasila za l.maj,« je nato rekla. »Tu imata zastavice, zelenje pojdita nabrat v gozd.« Katica in Tonček sta zdrvela zeno, ki je ležala v postelji, v bolnišnico. Tanki, oklopna vozila, avtomobili so zdrveli naprej, samo eden je ostal. Ta jo je odpeljal med ropotanjem strojnic in bobnenjem topov v bolnišnico. In vsako leto na paradi išče Cele družine žive skupaj pod šotori iz kozje dlake. Vsako bratstvo ima svojega šeika ali vodjo. Beduinski dečki se vzgajajo po prastarem običaju v bojnih veščinah. Šolo imajo pod vedrim Lojzek se je samo na pol oblekel, se splazili skozi okno za hišo, nekajkrat požvižgal, malo počakal in spet požvižgal. Kmalu se je prikazal Milan, ki se je danes tudi nenavadno zgodaj nebom, učitelj je pa po navadi 1 zbuddi. Samo spogledala sta se in kak star, izkušen mož. Solo lahko obiskujejo samo I dečki od šestega do dvanajstega | leta. Po dvanajstem letu je šo-j lanje končano: deček postane te-jdaj mož in puščavski borec. V \ glavnem si pa učitelj prizadeva, 1 da bi dečke vzgojil v hrabre bojevnike, kot so bili njihovi predniki. Dečki sanjajo o dnevu, ko bodo obiskali Meko ali Moha- jo previdno mahnila za hišami iz vasi. Na strmo odsekanem robu nad cesto sta se skrila za komaj ozelenelo grmovje. Brez besed sta oprezovala, kdaj bodo karabinjerji šli. Sonce se je vzpe-njallo vedno više, šlo je že proti poldnevu, ko so začeli karabinjerji zapuščali vas. »Boš? je pogledal Milan Lojz- 1 medov grob. Ko končajo šolo, to , ka, ko sta zaslišala že pra./ blizu tudi store. jpod sabo govorjenje. Še sain je Beduinske deklice ne hodijo vi pograbil pest škril ja ve opoke, j šolo. Kot žene muslimanov so po j pa napeto čakal, kdaj bodo prav Tatjana Sega, 3. b razred, Ledina: Partizani ob ognju Majska pesem Hočem pisanega cvetja, hočem jasnega neba’ia dolgih dnevov in zelenja, sonca, pesmi in srca, ki bo žalost pozabilo ^ in bo pelo prek sveta toda kdo veselih Vesrr\\ kdo mi rož in sonca Morda mi jih pošlje tet iz Amerike za god j in bom čakal, čakal, «'c da premeri ladja P° od obale do obale čez velike oceane , leto mine, preden P ti sta pošta do Ljublj Kdo bi čakal celo leto in povrhu še skrbel, če morda ni tiste tol kak vihar na dvoje m0rju, tam na daljnem sive j. kdo bi čakal — brez te jaz že ne - saj nimam ki v Ameriki živi. Kdo bi hodil v daljne krti ’ sonca je dovolj doma,’ pesmi pisanih in cv in pa jasnega n^ba' Na visoko naložene . vozu pelje jih v na .,avah ves v zelenju, ves v z naš veseli prvi maj- Kajetan K°v ! muslimanskem običaju pokrite, i pod njima. Tedaj je Lojzek krep-Ze v zgodnjem detinstvu se na- I ko pljunil in urna kr jvajajo na to, da nosijo vodo« iz j nolasi Italijan se je j izvirov in da pomagajo pri hiš-1 se obrisal po čelu ! nih poslih. Prijateljski pomenek ko_ pljunil in umaknil glavo. Čr-e ozrl kvišku, po čelu in pogledal mokro roko. Za hip se je ustavil, Kot vidite, šola arabskih deč- ostali so ga pa začudno pogle-kov ne traja dolgo. Male Arabčke dali in se Kmalu začeli vznemir čaika rano borba s puščavo. jeno umikati oziraje se navzgor> iz kuhinje, že ju je prevzelo novo opravilo. Poklicala sta otroke-»partizane« in vsa vojska je začela krasiti hišo, potem so šli k sosedu in še naprej. Preteklo leto sta sin in hčerka z mamo gledala prvomajsko parado. Mati ju je stiskala k sebi, PRVOMAJSKA Dragi tovariši letalci Ko smo prišli v ponedeljek v želeti. Spoznali smo, šolo, so nas sošolci in sošolke, ki ne in izvežbane letaice naJ»i sl , niso bili v nedeljo z nami, izpra- domovina. Marsikdo m da je bilo Tončku kar nerodno. gevali, kako je bilo na letalskem: je zaželel postati letalec. " — ?* V MESTU NAŠEM NA DAN PRVEGA MAJA BO VELIKA PARADA OD KONCA DO KRAJA. GODCI ŠE ZADNJE PESMI VADIJO, URNE ROKE ZASTAVE GLADIJO. NAJ VSE, PRAV VSE BO V BOHOTNEM CVETU, KOT DELO JE NAŠE V SILNEM POLETU. A. RIJAVEC KRESNIČKE Joj, kako srebrne lučke čudno se iskrijo v travi! Mar so zvezdice to drobne? Je to rosa še od davi? Mar so palčki s temne šume skrili lučke v speče trave, da blestijo in gorijo v tiho noč svetl6 dobrave?! Ej, to niso zvezde drt>bne, niti lučke, ki blestijo! To kresničke so, ki v travi v topli noči v mrak žarijo. Prav do jutra z lučicami v cvetju rajajo kresnice, dokler sonce ne poljubi polja, šume in gorice. IN ROZE NA OKNIH BOHOTNO CVETIJO, ZA PRVI MAJ SE LEPOTIJO, KER, KO PARADA PRVEGA MAJA BO ŠLA PO MESTU OD KONCA DO KRAJA PISMO SINU Dragi sinko! Mama piše, da falotelc si strašan, da podiš se okrog hiše, da nagajaš dan na dan, da po drevju vedno plezaš, (kdo ti hlače krpal bo?), in da žabe v mlaki drezaš, kaj če padel bi v vodo? V njej velika je krastača, ki te, cmoka, zmok, poje, v njej je kača klopotača, ki strupene ima zobe. To sem rekel le za šalo. Vem: krastač se ne bojiš, vem, da manjka le prav malo, da se mi ne zasmejiš. Toda pazi. Ce boš še mami svoji kdaj nagajal, te prijel bom za lase, in če boš še kdaj razgrajal, v grmu leskovka cvete, ta iz sitnih pridne dela, ta iz hlač prežene vse tvoje muhe in čebele. Dane Zajc CRNI OBLAČKI Preko nčba dir oblačkov, dir oblačkov — črnih mačkov, kaj se le vznemirjajo, kam tako le dirjajo? Mačkov kup vse bolj se veča, glej, na nebu temna gneča — Črni mački se tepd, da kar bliski švigajo. To krvave so butice, to debele so solzice, črni mački jokajo — dežek pada na zemljo ... Danilo Gorinšek mitingu. Z veseljem smo odgovarjali na njihova vprašanja, saj smo včeraj videli res dosti zanimivega. Vsem je bilo žal, da niso šli z nami. ljujemo za tako »spel 1» vse Pozd nas prirejen miting f,rnVijafn° vaše gostoljubje. Po vas s pionirskim pozdrava^ Med razgovorom smo sklenili, »Za domovino, s Titom da se vam moramo zahvaliti za prej!« včerajšnjo prireditev. Pokazali in nudili ste nam toliko, da si lepšega Dneva pomladi ne bi mogli I pionirji odreda Franca Vrhnika popit11’ Nagradna križank3 Vodoravno: 1- <5elaY^n vida’ nik; 7. del voza; 8. or0 ^og, 9 na tak način; 1 ' tica f 11. osebni zaimek, 12- nasProt starejši; 13. pogojnik, .teVn>^’ no od minus; 16. gIav^,sem; 1 18. vzvišena lirska P6 svinčev sljajnik. ^ ra v Navpično: 1- zn®i’ 3. gtubljani navadno ^ J^.eg0vi usPehi so ne-nih • °Vru °d 106.381 klica- SZDL 'terpn zvečer je bil sestanek tprrt SeStank„Center V Kranju' Na Poslanec in Je §ovonl ljudski Kranj Vim Prednik LOMO dn.žbenem r» Hafner ° našem fl° sedaj N '0JU od osvoboditve 'o vpr*Ll rfdnelnem red“ j<= bi-°ja šol. benega upravlja- V Sevnici se bo v soboto zvečer začel telovadni nastop najboljših Svečane proslave na Senovem Čeprav je Senovo po osvoboditvi doživelo dokaj lepih prvomajskih proslav, lahko sklepamo po pripravah, ki so že v teku, da bo letošnji prvi ma' še posebno svečan. Pri* prave vodi sindikalna podružnica rudarjev, sodelujeta pa še SZDL in DPD »Svoboda«. Program proslav je v glavnem i zamišljen takole: Zvečer pred slavnostnim dnem bo j akademija, katere program bo v celoti izvajala domača »Svoboda«. Ob- — činstvo bo videlo spored, s katerim Otvoritev razstave NOB je društvo nastopilo na tekmovanju Velenju. : Včeraj dopoldne je bila odprta j Prvega maja dopoldne pa bo na v spodnjih prostorih Prešernove enovem promenadni koncert »Svo-hiše v Kranju razstava NOB. V j bode«, popoldne pa bo v prijaznem številnih vitrinah so razstavljene! gozdiču sredi Senovega proslava, fotografije, razni lepaki in orožje, pri kateri bodo sodelovali godba na j Razstava bo odprta do 14. maja. 1 pihala in pevci. Razen tega pa se SINOČNJA KULTURNA DOGODKA V LJUBLJANI Zadnia predstava Romea in Julije ^ostovanip - . ™ ~ Bra lsonc“ "lansltp04 prefl letom dni je n? “c^infaFpel™n^- Sto1* uPrtzorltev ^te ^sieer anje članov SNG iz Trsta Štefke Drolčeve L3ubljana, in Staneta Starešiniča v Drami 28. aprila Shaki valnost in shakespearska gorečnost. 1 V menjavanju — postavimo — renesančnega zanosa in usmerjenosti, ki sta valovila sicer v docela intimni podobi Julije, je takoreltoč osrednji živec, s katerim je Drolčeva prepričevalno in prepričljivo kreirala sanjavo Julijo. — j.,!, T —viogan Starešinovičev Romeo je bil Stane Starost, Štefka Drolčeva pravo nasprotje J liliji. Nasprotje zanj, z Sostovan; voljo tega, ker je vlogo obliokval z nikov smo t"^en» obeh mladih umet- izrazito strastnostjo. Ta lastnost bi J*0 Julijo in t »v Drami videli če- ne kalila celovitega vtisa, ko bi ne in. h_lla primi.« ega Romea Kakor bila v P™1 vrstl vnanje »postirana«. 'M.erpret0v si‘'rlava ocenitev vseh Romeovska in shakespearska strast Th: se 11 moral mikavna in hvalež- 8orl sicer z jarkim plamenom, a nje-H6'- Zatorej h,"}0 .v tem okviru od-' Kovo ognjišče je v človekovi notra- 11 tržaških trl misli o nastnmi njosti, tako rekoč v interni vsebini CB nal Sostov. Romeove človečnosti. Ker pa jo je ka*e ni5’p?6J *apišemr> Starešinič prenesel navzven, je bil a°segla da i„ vt,®» zlasti v »razdražljivih« scenah bližnji Ni«- 1 uspeh od ®,i'a Tybaltu kot Romeu. Zaradi te vnanje tllnni?"* Julija , Starešiniča. strastnosti so celo subtilne izpovedi leto*„. > domala krhkosti, sub- zbledele in hamletovske meditacije dar f e Upodobitvi osti presegla ohromele. Vendar je treba k temu 01 krhknc* - . v Drami. Ven- dostaviti, da je imel Starešinič vrsto detajlov, zlasti v prvih slikah in v tragičnih sklepnih akordih, ki so imeli polnokrvno, življenjsko, shake-spearsko barvitost. Za oba igralca in morda še bolj sedaj pripravljajo razne skupine, ki bodo ta praznik proslavile z izleti na Bohor in bližnje vrhove. NAGRAJENI KNJIŽ VNIKI Beograd, 27. apr. (Tanjug) — Zveza književnikov Jugoslavije je sklenila podeliti letošnjo nagrado za življenjsko delo pisatelja v znesku 500.000 din književniku Viktorju Caru-Eminu. Podelila je tudi 5 nagrad po 200.000 din za najboljša književna dela v letu 1954. Nagrada za roman je bila podeljena Aleksandru Vuči za njegovo delo »Razpust«, Josipu Vid- ] marju za esej »Meditacije«, Mati | Balotu za monografijo »Puna je Pula« in dve nagradi za povest, in sicer Ivu Andricu za »Prokleto avlijo« in Vjekoslavu Kalebu za knjigo »Divota prasine«. Komisija ni podelila nagrade za. pesniška in dramska dela, ker je prišla do zaključka, da 1. 1954 ni bilo stvaritev iz teh književnih Itne “Pnzoritev te sicer st KesPearove uL«1'™ lirične član,n!st°Pila vme‘nir Kot S°sta ta TVrstana&h „ vlogah za Starešiniča pa velja, da ju je me- 1 zvrsti za* nagrade Zveze književ-lodika Shakespearovih verzov pre- nikov Jugoslavije. nekatorikrat zanesla v recitiranje ali vsaj nenaravno poudarjanje, kar je, seve, preprostemu, intimno Iirizira-jočemu, človeškemu izpovedovanju; bilo v škodo. Ne preštevilni gledalci so mlada tržaška umetnika prisrčno nagradili s priznanjem in se hkrati hvaležno poslovili od Shakespearove lirične umetnine. V. Predan V komisiji Zveze so bili: dr. Vladimir Bartol, Milan Bogdanovič, Gustav Krklec, Mladen Le-skovac, Boško Novakovič in Blaže Koneski. Član komisije Bogdanovič je izjavil novinarjem, da so sklep o podeljevanju letošnjih nagrad sprejeli soglasno. Nove občine na Dolenjskem Oni dan je bila v Novem me- bilo občine, en del za Mokro-stu konferenca članov iniciativ- nog, drugi del pa za Novo mesto, nih odborov za formiranje ko- , Glede Dolenjskih Toplic in Stra-mun in pa tajnikov ter predsed- " nikov občinskih ljudskih odborov okrajev Novo mesto in Črnomelj. Navzoča sta bila tudi zastopnika občin Kostanjevica in Pobočje iz okraja Krško (obe občini se bosta priključili novomeški zvezi občin). Sestanek je vodil predsednik okrajnega iniciativnega odbora že še ni povsem urejeno: politični razlogi narekujejo, naj bi bila bodoča nova občina v Toplicah, gospodarski pa, da bi bila v Straži, kot industrijsko močnejšem središču. Sicer pa bodo od 1. do 10. maja v obeh okrajih zbori volivcev, ki bodo dokončno pretehtali ustanovitev bodočih komun. Vsi občinski ljudski od-Franc Pirkovič. Komisije so v j bori so že imeli seje glede tega glavnem že opravile svoje delo. Kot so poročali, v Škocjanu (novomeški okraj) ne bo občine, ker je Bučka za priključitev v trboveljsko zvezo komun; Smarjeta pa, za primer, da bi pri njih ne in tudi izvolili člane iniciativnih odborov. Kot vse kaže, bo nova teritorialna razdelitev občin v novomeškem in Črnomelj skem okraju urejena že sredi letošnjega leta. Waa ,krhkost m bL Dr?rL V trL lastnost, n™?* edina suge-Pr«^?utk‘h »,,n„5 eve Julijo je *ela človeško in vročičnosti esko pomenljiva kljubo- VeČ fllh^’0c°.l je bil tJU',l'1ana. 27. aprila »Pomlad« M. Kc lij j*ni°nije v Lji hiToran^ Slovenske 1 Gotovca. Drujfi er partizanske pesmi in glasbe Ljublj Kozine in »Gavan« J. Ii povec-solist je bila - — . počastitev | altistka Bogdana Stritarjeva, ki je -*ai r rcev ve^er par- zapela pesmi »Mati padlega partiza- lnvav«j °tlbor Ka it* prirodi* na« F. Šturma, v partizanih padlega ’ ®Oy vojaških voinlh t tulen tiran etra skladi tlz, Okr; bii ko«ereLv7 ^ubljani ^?kegr^Zvez e bor™ T,esm'i’ak k*korLnabvBor('d i® S,°P11 tPrejšnjl d«n ^r“ Partizanske Mvoi "valtdski ,^aiPrc3 3e na- Se^iiiim?rofesoi'ja *bor pod TOd- Bl°škl Jk-Partlzanskf r 1* r , ‘ pesmimi za te nastope pevcev-solistov sta bili •Marrlu koirnS ,ga železneffa re- vloženi recitaciji članov Slovenskega .1, (?, ,H'^Plka I? i, ,v M. Bora. S. I narodnega Rledališča I^ojzeta Poto-Slerti, h.arja, lit V,- ri «V^e?nu. Mustarju upokojenec, desno nogo Ha vasl T>ri qVT'T“u ‘,,U8in|Ju ja in m,i i *. je hlod 'iolb? lnVt mi:1 levo P^čal; ter c- VI.-jk tt učenka, Rožna Su-1 J>°škoUovala1,8(11:1 na izletu Tit0 ’ J*nez desno nogo v ko- 89. Linh^nlk- kletni diJak' •Wjkl si,UyjaT1.a' ^ PaJel Pri ^Peh?-1? s|ilonu- pmi11 desno no*:o v sklonu, omi11 desno nogo * Trnk •ranc J tosmv* ^ si ^J,eva je padel o V?a ko^a ^^kodoval levo 6tran In Vide Levstikove z Borovo »Balado 1942«. Drugi del sporeda je bil uveden z uverturo »Partizanska« Gvida Učakarja v izvedbi orkestra Doma jugoslovanske ljudske armade pod vodstvom kapetana Jožeta Bruna. Zaključna točka je bila kantata »Svobodna zemlja« komponista Kadovana Gobca za solista, zbor in orkester. Pela sta solista Konrad Orožim in Oskar Zornik, zborovski part je pel Invalidski pevski zbor, igral je orkester Doma jugoslovanske ljudske armade, dirigiral je komponist. Poudarek v vseh točkah skrbno pripravljenega sporeda je bil na recitiranih in petih pesmih iz partizanskega repertoarja in na nastopu Invalidskega pevskega zbora ter tistih posameznih umetnikov, ki so nastopali pred desetimi leti, v času borbe, na improviziranih partizanskih odrih pred ljudstvom in borci. Posebna deputacija je poskrbela za obdaritev vseh izvajalcev s cvetjem, a Radovanu Gobcu je bil kot dirigentu Invalidskega pevskega zbora in komponistu kantate izročen še zlat lo- Štšiji m Šmmi MEDNARODNA NOGOMETNA TEKMA Gostje so bili boljši CDNA (Sofija) — Crvena zvezda 2:1 (2:0) J6 -H *‘«J r>T»nrvlJ JlUlliniU lulllldlf so iu- Kaj,!® Vrtači vi 1 '0 °^roK šeste ure ! vorjev venec. Občinstvo, ki ga je liilo la '‘'»senra i,.*10 smrti povozil sicer manj kot prejSnjl večer, ko je «— - Ni znano, ali gre I napolnilo dvorano, je po vsaki točki samomor. ... živahno ploskalo. Zveze dvorani frorc^, °^VlTU prireditev v počastitev III. kongresa nastopu 90s*aviie bo ^anes ob 20 v filharmonični ( ^OR JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE IZ BEOGRADA ®P°redu bodo borbene in umetniške pesmi sklada-Paho ’ °kranjca, Adamiča, Gotovca, Simonitija, Tajčeviča, *3a. Logarja, Skalovskega in drugih. °(j stj>Pnice za koncert se dobe pri blagajni Filharmonije ■ do 12. in od 16. do 18. ure ter eno uro pred koncertom. OKRAJNI ODBOR ZB — LJUBLJANA »PARTIZAN« ZELEZNlCAR — MARIBOR LETOS PRAZNUJE 25-letnico obstoja Dve vrsti društva bosta nastopili pri maršalu Titu V rajonu Tabor v Mariboru dela »Partizan« Železničar, ki je bil takoj po osvoboditvi vključen v fizkulturnem društvu 2elezničar, leta 1948 pa je postal samostojno druStvo. Kot naslednik bivšega »Sokola I« praznuje letos 25-letnico obstoja. »Partizan« je zelo delavno društvo, ki vzgaja v svojih vrstah pre-, težno delavsko mladino. Svoj prvi nastop je priredilo že leta 1945, le-1 bruarja 1946 pa prvo telovadno akademijo. Od tedaj dalje so društveni nastopi in akademije vsako leto na programu. Zlasti akademije pa postajajo vsako leto bolj kvalitetne. 1 »Partizan« Železničar zelo mnogo tekmuje. Društvene tekmovalne vrste so med najboljšimi v okraju, pa tudi ( v republiškem merilu dosegajo vidna j mesta. Pri tekmovanjih so uspešne | zlasti mladinke. Ze leta 1947 so do-] segle prvo mesto v državi, leta 1948, 1953 in 1954 pa prvo mesto v republiki in bodo tudi letos branile prehodno darilo »Partizana« Slovenije — kip, k; so ga že trikrat osvojile. Posamezni člani in članice sodelujejo tudi v republiški reprezentanci. Za letošnje republiško tekmovanje pa se pripravlja spet osem vrst. Največji uspeh je društvo doseglo letos, ko so pri republiških tekmah v akademijskih sestavah tekmovale kar štiri vrste ter dosegle tri prva in eno drugo mesto. Vse štiri na vrste so tekmovale tudi na državnem prvenstvu v Slavonskem Brodu in osvojile tri prva mesta. Dve od zmagovalnih vrst sta se tako Izkazali, da sta bili izbrani za nastop pred maršalom Titom za njego^ rojstni dan. To sta sestava mladink — vaje na obroču in sestava mladincev — vaje s poleni. Obe izvirni točki je sestavil Jože Zadnik. V društvu gojijo tudi smučanje, Beograd, 27. aprila. Večkratna nogometni prve k Bolgarije CDNA iz Sofije je danee premagal beograjsko Crveno zvez-do, ki je igraLa okrepljena z Bo&kovom iz »Vojvodine« in Ljubenovioem (Radni6ki) z rezultatom 2:1 (2:0). Bolgarsko moštvo si je danee z . boljšo igro zlasti v prvem polčasu izbojevalo nad Crveno zvezdo zmago, ' o kateri ne moremo rečti, da je nezaslužena. Bolgari »o bili v prvem polčasu v znatni premoči in jih je občinstvo nagradilo 7>a njihovo lepo igro z dolgotrajnim ploskanjem, j Igrali so zelo premišljeno in hitro in niso dovolili, da bi Crvena zvezda j uredila svoje vrste in se uveljavila. Njihovi igralci so tehnično zelo do- j bri in so tudi v tem oziru napravili dober vtis. Igralci Crveme zvezde so imeli pred koncem tekme še vsaj tri lepe priložnosti za dosego gola, kar jim pa zaradi nespretnosti napadalcev, j nekoliko pa tudi zaradi smole ni I uspelo. Škoda, da je to tekmo nekoliko t pokvaril tudi Avstrijec Pribil s svo- me je delal napake v škodo gostov, na koncu pa v &k<>do domačega moštva. Oba gola so Bolgari dosegli po napakah beograjskih branilcev. Prvikrat je Bolkov pustil samega Dimitrova. drugikrat pa je Zekovič dovolil, da je taisti igralec prižel v položaj, da je lahko dosegel gol. ATLETSKO TEKMOVANJE Pred nogometno tekmo in med odmorom je bilo atletsko tekmovan.io Crvene zvezde v počastitev desete obletnice tega društva. Boljši rezultati: 100 m: Jovanči*' 11,1; 110 m: za.preke; Rukavina 16,0; 200 m: Jovančič 22,4; krogla: Gavri-lovič 14,48; višina: Marjanovič 1*5; 100 m članice*. Grubič 12,8; 100 m mladinci: Kapetanovič 11,6. odbojko, košarko’ 'namizni tenis in jim slabim sojenjem. V začetku te-k-plavanje. Tudi v teh panogah člani društva redno tekmujejo. Tako so n. pr. na okrajnem tekmovanju v smučarskem patrolnem teku dosegli prvo mesto. j Proslava 10-letnice osvoboditve in 25-letnice obstoja druStva bo 5. junija. TENIS Prvo mesto Gardinija Genova, 27. apr. (AP). Na mednarodnem teniškem turnirju v Genovi sl je priboril prvo mesto italijanski s/esti in tionodki NAMIZNI TENIS Po dolgem odmoru spet turnir v Mostah V počastitev desete obletnice osvo-1 boditve je kolektiv »Vojne bolnice« priredil dvodnevni namiznoteniški turnir. Na turnirju je nastopilo 7 [ članov sindikalne podružnice, 5 članov JLA in 15 članov SD Slovana. f?,3tenirki ,iBral0c Faus,to ?irdinV ki je! Z« turnir je b.lo precejšnje zanima-^ J. ^ Laraena i nje Zmag^ je major dr Peter Ziža Tabor, kakor tudi vse šole. C. V. (ZDA) v štirih nizih 6:4, 6:8, 6:2, 6:2. (vojna bolnica) pred Jožetom Verb- j kom, Božom Frecetom (oba ŠD Slo-j van) itd. Uspet te prireditve je tudi v tem, MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR / Giigorič je dobil prekinjeni partiji da je namizni tenis s tem turnirjem pridobil v Mostah več novih pristašev, ki se bodo kmalu vključili v namiznoteniško sekcilo SD Slovana. Poraz svetovnega prvaka in dohitel Ivkova ter Pilnika Leads ’ Japonska Buenos Aires, 27. a>pr. Velemojster Svotozau* Giigorič je dobil obe prekinjeni partiji na mednarodnem šahovskem turnirju v Buenos Airesu in je sedaj skupaj z Ivkovom in 1 Pilnikom na čelu lestvice. Tudi dru- fi jugoslovanski velemojster Petar rifunovič je dobil prekinjeno partijo s svojim nasprotnikom In si tako nekoliko popravil svoj položaj lestvi oi je premagail Torana v . - ljene partije iz pe- tega kola, Argentinca Benca pa v prekinjeni partiji iz šestega kola v 41. potezi. Trifunovič je premagal Argentinca Esppsita v 50. potezi iz VI. kote. V ostalih prekinjenih partijah 60 bili doseženi file rezultati: IV. kolo; Es.posito — Bisguier remi (51 potez), (Anglija), 27. apr. (AP). namiznoteniška reprezentanca je premagala angleško repre-V. kolo: Benco — Guimard 0:1 (51 po- zentanco z rezultatom 6:3. Dvoboj je tez.), Reinhardt — Sanguinetti remi | bil v angleškem mestu Leadsu. Edi-'54 potez). Rossetto — Esposito remi Giigorič 54. potezi prekinjene (58 potez). VI. kolo; Panno — Rossetto 0:1 (54 potez). Pachman — Toran 1:0 (42 potezi), Martin — Reinhardt remi (43 potez), Sanguinetti — Donner 1:0 (42 potez), VII. kolo: Bisguiea* — Gui-raard remi (72 potez), Benco — Pach-ma.n 0:1 (41 potez;), Esposito — Panno ponovno prekinjeno. Danes je prost dan. Osmo kolo bo jutri. Vrstni red: Giigorič, Ivkov, Pil— niik 5,5, Pachman, Rossetto 5, Szabo, 4,5, Donner 4, Martin 3,5, Panno 3 (1), Trifunovič, Guimard, Toran 3, Esposito 2,5 (1), Bisguier, Linini* 2,5, San-guinetii, Reinhardt 2, Benco 0. no presenečenje je poraz novega svetovnega prvaka Jošide Tanake (Ja-ponska), katerega je premagal Richard Bergman z 2:0 (21:18, 21:9). Uspeh kolesarjev Partizana Kolesarsko moštvo Partizana v postavi Veselin Petrovič, Ahmed Coli , Bruno Della Petro in Aleksander Krebelj je sodelovalo na kriteriju v Manheimu. Dirkačd so vozili 60 krogov — skupaj 48 km. Zmagovalec kriterija je Veselin Petrovič, ki je vozil povprečno 30 km na uro. Ostali naši vozači so se uvrstili takole: Krebelj na peto, Della Petro na sedmo in Oolič na enajsto mesto. ■■■■■■■■■■■■■i ms BOROVNIČEV BISER ki |e boga! na aromatičnih sadnih kislinah, železu, barvilu in redilnih soleh Proizvod CELEIA-SAD DNEVNE NOVICE KONCERTI Na klavirskem večeru, ki ga pri>- Turistično društvo Ljubljana priredi skupno s Turist-bl-rojem dvo- i dnevni izlet v Ankaran (Koper) z odhodom 1. maja ob 7 zjutraj in po-j , vratkom 2. maja zvečer. Stroški pre-! redl Akademija za glasbo v petek, voza, prenočišča in prehrane samo 29> aprila !955 ob 20 v veliki dvorani 1650 din. Prijave sprejemata Turi- slov- filharmonije, bo izvajala diplo-stično društvo in Turistbiro v Ljub- mantka III. oddelka iz razreda red. Ijani do sobote, 30. aprila opoldne. Prof- Janka Ravnika tovarišica Nada 7a in T , ,, Oman-Verbičeva dela Bacha, Beethov- na.,*? 10. obletnico I. pedagoškega na, Schumanna, Brahmsa, Cipre, tečaja v Ljubljani naj pošljejo vsi Škerjanca, Chopina in Prokofjeva.! absolventi svoje prijave in naslove Koncertantka, ki je bila lansko leto1 na naslov: Niko Lukež. dijaški dom nagrajena na tekmovanju jugoslo-4. frJa«> Ljubljana, Poljanska vanskih glasbenih umetnikov v Za-cesta 28 do 25. maja 1955. grebu, si je pridobila priznanje tudi III. Ljubljanski festival v okviru konce^tno Publi- proslav ob 10-letnici osvoboditve f°:. _Za*° °a večer _posel>e] o£>ozar- Ljubljane 11. junija do 14. julija 1955. Skupno 28 prireditev. Možna sta dva abonmaja z 20 °/# popusta, plačljiva v treh obrokih od 1. maja dalje. Podrobnosti izveste lahko v festivalni pisarni Hotel »Turist«, Dalmatinova št. 15, tel. 30-873. — Študentje glasbenih šol imajo pri koncertih 50 °/< jamo. Vstopnice v Koncertni direkciji, Trg revolucije. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA popusta. Dijaki vseh šol imajo pri Četrtek, 28. aprila ob 20: Ustinov: ostalih prireditvah 30 °/o popusta proti predložitvi dijaške legitimacije pri blagajni. Na vseh jugoslovanskih železniških progah velja 25 %> popust. Članom baze 80! Ob 10. obletnici osvoboditve je želja tovarišev in tovarišic »Baze 80«, da se zopet enkrat snidemo. To bi bilo istočasno prvo snidenje vseh bivših članov baze. Zato nameravamo prirediti 9kupno proslavo našega velikega praznika in družabni večer, ki bi bil združen s kulturnim programom. Zato pozivamo vse člane baze 80, da javijo nemudoma svojo udeležbo na naslov: ; »Baza 80«, hotel Turist. — Priprav-; ljalni odbor. »Trobi, kakor hočeš«. Abonma H. (Caletti — Anton Homar.) Petek, 29. aprila ob 15.30: Ustinov: »Trobi, kakor hočeš«. Abonma Petek II. popoldanski. (Caletti — J. Souček); ob 20: Hellman: »Dekliška ura«. Abonma D. Sobota, 30. aprila ob 20: Hellman: »Dekliška ura«. Izven in za podež. Nedelja, 1. maja: Zaprto. Ponedeljek, 2. aprila: Zaprto. Torek, 3. aprila ob 20: Hellman: »Dekliška ura«. Izven in za podež. OPERA Četrtek, 28. aprila ob 20: B. Smetana: »Prodana nevesta«. Premiera. Petek, 29. aprila: Zaprto. Sobota, 30. aprila ob 19.30: Strauss: »Kavalir z rožo«. Abonma red K. Nedelja, 1. maja: Zaprto. Upokojenci podružnice Ljubljana- ^one1^el^ek' maJa: Zaprto, center! Pozivamo vas, da se ob teh prazniki udeležite prireditev na svojih terenih in da po svojih močeh sodelujete. — Odbor. MAJSKO KRESOVANJE Na predvečer 1. maja, v soboto, 30. aprila, ob 19.30 bo na Ljubljan- Torek, 3. maja: Zaprto. V okviru kongresa ZB bo danes v Operi slavnostna premiera Smetanove »Prodane neveste«, ki se s tem kot najpriljubljenejše delo slovanske operne literature po nekajletnem premoru ponovno vključuje v naš redni repertoar. Novo uprizoritev so pripravili dirigent Rado Simoniti, režiser Ciril Debevec, osnutke za sceno ing. arh. Boris Kobe, tehnično skem gradu obnovitev tradicije prvo- realizacijo akadr. slikar Marijan Pli-majskih izletov, ki jih je organiziral beršek, osnutke za kostume Nada SKOJ z delavsko, kmečko in šolsko Souvanova, zbor je naštudiral Jože mladino. Mladini se bodo pridružili Hanc, koreografijo pa Anton Hodek. vidni politični voditeljL Pri premieri bodo peli: Marinka — Spored: Kratek nagovor: Mavrici j Vilma Bukovčeva, Janko — Brajnik, Bore, predsednik zbora proizvajalcev Kecal —* Ladko Korošec, Vašek — Ljudske skupščine LRS. Janez Lipušček, Krusina — Vekoslav -7 , ,»-4 Janko, Ljudmila — Cvetka Součkova, V kulturnem programu sodelujejo Miha — Miro Dolničar. ” — dija »Skupno stanovanje«. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32-860. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne lutke Četrtek, 28. aprila oh 13: Gostovanje v Bovcu; ob 18: Gostovanje v Logu pod Mangartom. Marionete Levstikov trg Petek, 29. aprila ob 17: Kuret: »Obuti maček«. Predprodaja vstopnic za marionetne predstave od 11—12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži in pol ure pred predstavo pri j gledališki blagajni. — Vstopnice se; lahko rezervirajo vsak dan od 8—10 na tel. št. 32-020. RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za četrtek, 28. aprila Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 15.00, 17.00 in 22.00. 5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes ob 6.30 Pregled tiska — 6.35 V pesmi in plesu po Jugoslaviji — 7.10 Jutranji orkestralni spored — 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 11.00 Prenos zaključka IH. kongresa Zveze borcev Jugoslavije — 13.30 Opoldanski koncert — 14.30 Ljudskoprosvetni obzornik: Muzej Narodne osvoboditve — 14.40 Priredbe slovenskih narodnih pesmi poje Akademski pevski zbor pod vodstvom Radovana Gobca — 15.15 Chansoni in ritmi — vmes ob 15.30—15.45 Tečaj francoskega jezika — 32. lekcija — 16.00 Utrinki iz literature — Ivan Potrč: Komisarka — 16.20 Iz baletov in oper — 17.15 Zabavna glasba po svetu — 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 18.10 »Pesem skozi stoletja« — 18.30, Iz kolektivov za kolektive — Srečko j Pratnemer: O gradnji šoštanjske termoelektrarne — 18.45 Skladbe j hrvatskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor pod vodstvom Rajka Sikoška — 19.00 Radijski dnevnik — j 20.00 Večer partizanskih skladateljev j — 21.05 Literarna oddaja: Ivan Goran ; Kovačič: Jama — 21.35 Spored popu-; lamih orkestralnih skladb — 22.15 Domača zabavna in plesna glasba — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). UKV program: 17.15—18.00 Koncert komornega ansambla Radia Beograd — 22.15—23.00 Domača zabavna in plesna glasba. VESTI IZ MARIBORA | Letni obratovalni čas Opozarjamo vse obrtne obrate, da stopi s 1. majem v veljavo letni obra-' tovalni čas, ki traja do 30. septembra 1955. I Obrtne delavnice, ki poslujejo s strankami, morajo biti odprte poleti ! od ponedeljka do petka od 7—12 in i od 16—19, ob sobotah pa od 6—14. Brivske, frizerske in manikerske delavnice morajo biti odprte v letnem obratovalnem času od 7.30—12 in od 15.30—19. Ob delavnikih so neprekinjeno odprte od 6—21 naslednje brivsko-frizerske in manikerske delavnice: Kidričeva ul. 6, Kardeljeva ulica 2, Gradišče 4, Dalmatinova 13, Poljanska cesta 1, Pražakova 15, Trubarjeva cesta 5, Gosposvetska cesta 3. brivnica na kolodvoru (peron). Ob nedeljah in dela prostih dnevih je odprta v času od 6—12 brivnica na glavnem kolodvoru (peron). Neprekinjeno, to je podnevi in ponoči so odprte naslednje obrtne delavnice: a) »Avtoservis«, Prešernova c. 52,1 tel. 30-950 — avtomeh. del.; 1 b) »Mestni vodovod«, Krekov trg; št. 10, tel. 30-554 — vodovodno-inst. delavnica; c) »Mestna plinarna«, Resljeva cesta 28, tel. 30-555 — plinsko-inst. del.; d) »Elektro«, Ljubljana mesto, Mestni trg 2, tel. 22-121 — elektro-instal. delavnica. 1 Vse avtomehanične, vodovodne, plinsko in elektro instalacijske delavnice morajo imeti vidno objavi j e- j no, katere delavnice oziroma proda-1 jalne vršrjo neprekinjeno oziroma dežurno službo (tudi ob nedeljah in j dela prostih dnevih). j Prodajalne svežega mesa imajo j urejeno dežurno službo takole: a) ob nedeljah in drugih dela prostih dnevih so odprte v poletnem času od 6—10 naslednje prodajalne svežega mesa: 1 Gosposvetska cesta 6 (bivši Sla-1 mič), Titova cesta 53 (pri Mrklim), na 1 trgu na Celovški cesti (bivši Breceljnik), Tržaška cesta 58, Zaloška c. 28 (bivši Rode); b) v poletnem času so odprte ob delavnikih popoldne, to je od 17—19, le tiste prodajalne svežega mesa, ki imajo hladilne naprave, vse ostale prodajalne svežega mesa poslujejo ob delavnikih samo dopoldne od 6—11. Vsi obrtni obrati morajo imeti obratovalni čas vidno označen. Obrtna zbornica glavnega mesta Ljubljana. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »KOMUNA« Jugoslovansko-norveški film »KRVAVA POT« Tednik: »Norveška«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje. :-x\ ■•‘■v- KINO »UNION«: Zaprto. | V soboto, 30. aprila ob 22: premiera i fital. fiilma: »Na konici meča«. KINO »SLOGA«: Jugosl. film: »Pot j miru«. Potovanje maršala Tita v Indijo in Burmo. Tednik: Filmske novosti št. 17. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — Ob 10 matineja istega: filma. Danes zadnjikrat! Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. KINO »LITOSTROJ«: Francoski film: »Ljubimca iz Toleda«. Predstavi ob 18 in 20. 1 KINO »S Angleški barvni film »Doktor v hiši* Tednik: Filmske .noY?st^_Žv gl'aV^ Predstavi ob 16 in 18- te, paV-Vlogi Dirk Bogarde m fur d0 low. — Prodaja vstopnic oa 11 :n od 15 dalje. JESENICE: »RADIO«: Itabla v. »Neprijetnosti mladopoi ^ pred. Predstavi ob 18 in 20. O stava beograjske kinb‘®g®ajsKe »' »PLAVŽ«: Program beograj noteke. Predstavi ob 18 m . praV-CFLJE. .UNION«; Ruskl podstavi 0» ijični f.lm: »Sadko«. Preasi 13 in 20. »Slovo Dra »DOM Angleški f.hn. joJS. posta;.. Predstav: ob 18.1 KRANJ. .STORŽIČ«‘Amen l6i »Jutri bo bolje«. Predstave LETNI* KINO ”PART.I1^NpredsMva film: »Banditi Korsike«. ob 20. Hata — Elza| —. —matelj — Sl. Dežurna lekarna v četrtek, dne Štrukelj in Esmeralda — Patikova. j 28. aprila 1955: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12. Dežurna lekarna v petek, dne 29. aprila 1955: lekarna »Tabor«, Trg pevski zbor primorskih študentov, Karlovčeva, cirkuški ravnatelj — Sl Dežurna lekarna dijaki Glasbene srednje šole ter ze- ‘u. lezničarska in litostrojska godba na pihala. Po programu bo kresovanje na »Šancah«, Vabljeni. TEINT BELL kozmetična maska da tvojemu obrazu mladost in svežino. Torej, preden greš v družbo, na ples, v gledališče — ne pozabi j na lepotilno masko TEINT BELL. PREDAVANJA Slovenska akademija znanosti in umetnosti vabi na javno znanstveno predavanje, ki je namenjeno širšim zainteresiranim krogom. Dne 28. aprila ob 18 bo predaval v dvorani SAZU doc. dr. Dušan Hadži. Tema: O nekaterih strukturnih problemih organske kemije. LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI Danes, v četrtek, 28. aprila ob 19.30 bo v predavalnici na učiteljišču predaval tov. Stane Terčak o temi: »Celjsko območje v borbi za svobodo«. Vljudno vabljeni. Umrli so v Ljubljani Smerkolj Franc, dojenček. Pogreb bo danes ob 11 na Zalah. Srce ln ožilje (krvni pritisk, sklerozo, trombozo), ledvice (vnetja, kamne, pesek), notranje žleze (protin, basedow), živce (nev-rastenijo, nervoze, nevralgije) zdravi uspešno RADENSKO ZDRAVILIŠČE, SLATINA RADENCI. — Odprto od revolucije 3. KINO Spored za četrtek, 28. aprila PARTIZAN: Francoski film: »Sužnji mamil«. UDARNIK: Ital. film: »Na ostrini meča«. 1. maja dalje. V predsezoni znižane pobREZJE: Angleški film: »Hobson cene. Zahtevajte prospekte! Zdravje i v škripCih«. je prvo! STUDENCI: Angleški film: »Povest z naslovne strani«. Spored za petek, 29. aprila PARTIZAN: Francoski film: »Sužnji Cet=Sini28f;intrilaai2^m=: Srt i UDARNIK: Ital. barvni film: »Na »Srečni fant«. Abonma red Cetr- ostrini meča., tek. Vstopnice so tudi v prodaji. onnov?-™?. 7 . U Amo .Titri.fta \ FOBKEZ.JL. £*apitO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža (Loma Judita Hahnova.) Nedelja, 1. maja ob £0: I. Cankar-dr. F. Smerdu: »Martin Kačur«. Izven. Zadnjič. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Sobota, 30. aprila ob 20: Dobričanin: »Skupno stanovanje«, komedija. —; Izven. STUDENCI: Zaprto. SLOV. narodno gledališče Četrtek, 28. aprila ob 15: Hofman: »Življenje zmaguje« Red Sola TAM 1 Petek, 29. aprila ob 10: Twain-Blaž: »Kraljevič in berač«. Zaključena! predstava za šole Rače in Fram. | Umetnostna galerija — Maribor. VESTI n KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Četrtek, 28. apr. ob 20: Saroyan Sartre: »Glejte. Amerika!«. Gostovanje na Jesenicah. Predstava »Arzen ln stare čipke« v Škofji Loki bo namesto v torek, v sredo. 27. aprila ob 20. DROBNI OGLASI ENODRUŽINSKO HlSo s pritiklinami in velikim vrtom, v bližini železniških delavnic v Mariboru, prodam. Informacije v Mariboru, Pobrežje, Geršakova 81, ali pismeno v upravi »Ljudske pravice, v Ljubljani pod geslom »Dom.. PRODAMO tovorni avtomobil Ford V 8 — Converter z defektnim motorjem. Diferenciala, menjalnik, karoserija so v dobrem stanju. Gume 80 •/.. OLO Uprava za ceste, Murska Sobota, Lendavska 22. 1186 KUHARICO za hotel, samostojno, kvalificirano, potrebuje Gostinsko podjetje Zagorje ob Savi, okraj Trbovlje. Plača po tarifnem pravilniku. Samsko stanovanje zagotovljeno. Ostalo po dogovoru. Nastop službe s 1. junijem 1955. — Prošnje je dostaviti na naslov s podatki o prejšnjih zaposlitvah. Z 29 KUNCE, veliki činčila, prvovrstne, tudi breje samice, prodamo. — Campova ulica 6-1., Ljubljana-Vič. 1201 NALIVNO PERO z vgraviranim imenom se je našlo. Poizve se: Kušar Iva, Vodnikova 238. KINO »ŠIŠK A« Ameriški barvni film »RA RIVIERI« Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjič. i Mrf Jutri ital. filmska komedija »Figaro« i*' KINO »»T R I G L A v“ Angleški film »Ujeto srce« Sa Pre(*~ Tednik: Zgodovina Vares -prodaja stave ob 16, 18 m " ’ nes zadnllC' vstopnic od 15 dalje. D Jutri jugosl.-norv film. »KRVAVA POi* Ne,dNif’bo s?arja a?.b '6: ; Razrtava Japonskega barvnega leso- »Naj bo stara al pa mlada«, spe- reza 18 m 19 stoietja. Razstavljenih je 99 lesorezov. Sindikalne podružnice, prirejajte skupinske obiske razstave. Prijave na telefon 25-45. Perkal Franc, upokojenec. Pogreb bo danes ob 15 na Zalah. voigra. 35. predstava. Zadnjič, ob 20: Dobričanin: »Skupno sta- novanje«, komedija. Večerna predstava. Izven. V nedeljo popoldne ob 16. uri bo j 35. in zadnjič uprizorjena Spicarjeva i Vidmar Marija, gospodinja. Po- spevoigra »Naj bo stara al* pa mlada«,' greb bo danes ob 15.30 na Zalah. I zvečer ob 20 pa Dobričaninova kome- Nenadoma nas je zapustil naš najstarejši član delovnega kolektiva JOŽE GOLNAR delavec Pogreb bo 28. aprila 1955 ob 17. uri. Zvestega člana kolektiva bomo ohranili v trajnem spominu. Kolektiv in sindikalna podružnica Splošnega gradbenega podjetja »Zidar«, Kočevje CELJSKE VESTI Razpored nedeljske zdravniške dežurne službe mesta Celja za mesec maj 1955: Dne 1. maja: dr. Čerin Jože, Celje, Cankarjeva ul. 9. — Dne 2. maja: dr. Čerin Jože, Celje, Cankarjeva ul. 9. — Dne 3. maja: dr. Čerin Jože, Celje, Cankarjeva ul. 9. — Dne 8. maja: dr. Čerin Jože, Celje, Cankarjeva ul. 9. — Dne 15. maja: dr. Bitenc Maks, Celje. Cankarjeva ulica 11. — Dne 22. maja: dr. Sevšek Maksim, Celje, Ljubljanska 36 — Dne 29. maja: dr. Fišer Jože, Celje, Gregorčičeva 7. Nedeljska zdravniška dežur. služba traja od sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure zjutraj. VESTI Z JESENIC MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 30. aprila ob 19.30: Herbert: »Vsakih sto let«. Komedija v treh dejanjih. KEMIČNA INDUSTRIJA »Z 0 R K A« ELEKTROLIZA CINKA Sabac Za delo v elektrolizi cinka potrebujemo: DVA INZENIRJA-TEHNOLOGA ali METALURGA s prakso za obrat DVA INZENIRJA-TEHNOLOGA ali KEMIKA s prakso za laboratorij elektrolize VEC tehnikov-tehnologov ali METALURGOV za proces VEC KVALIFICIRANIH DELAVCEV s prakso v kemični industriji za proces VEC TEHNIKOV in LABORAN-TOV-KEMIKOV ali TEHNOLOGOV za laboratorij elektrolize Nadaljnja pojasnila zahtevajte in pošljite ponudbe preko sekretariata podjetja na gornji naslov. 8670 TOVARNA AVTOMOBILOV, MARIBOR sprejme samostopep referenta za zunanjetrgovinske posle s potrebnimi ^^dnem cijami v smislu pravilnika, objavljenega v u listu FLRJ št. 39-54 Nastop službe takoj Pismene vloge sprejema Tovarna avtomobilov. Maribor M-2”4 PODJETJE »PRVA ISKRA« - BARIČ razpisuje LICITACIJO za izdelavo 10.000 zabojev dimenzij 625 X 400 X 350. Zaboji bodo izdelani iz smrekovega lesa II. zazre Ponudbe je treba dostaviti najpozneje do 10. maj Za vsa pojasnila vprašajte na gornji naslov ah telefon 86-26, interno 39. 1955. Naročite se še danes na našo novo ljudsko knjižno zbirko KNJIŽNA POLICA Za mal denar dobite še (etos šest kvalitetnih leposlovnih del, vsako z več kot 250 strani obsega. Celotna naročnina za vseh šest knjig znaša v kartonirant mehki vezavi samo 1200 dinarjev. Za knjige vezane v platno pa 1800 dinarjev. Naročnino lahko plačate v zaporednih mesečnih obrokih po 200 dinarjev. Naročilnico pošljite na naslov: DRŽAVNA ZAL02BA SLOVENIJE — LJUBLJANA Mestni trg 26 V letošnjem letu prejmejo naročniki naslednje knjige: 1. Ignazio Silone: PRGIŠČE ROBIDNIC 2. Branko Čopič: OGNJENO LETO L knjiga 3. Branko Čopič: OGNJENO LETO IL knjiga 4. Lev Tolstoj: KOZAKI - HADZl MURAT 5. Giuseppe Marotta: ZLATO NEAPLJA 6. Nagrajeni izvirni roman Prvi dve knjigi prejmejo naročniki takoj, ko nakažejo prvi obrok, ostale pa bodo izhajale v presledkih po dva meseca. Posamezne knjige bodo v knjigamiški prodaji mnogo dražje. NAROČILNICA Podpisani naročam zbirko KNJIŽNA POLICA 6 knjig Naročnino v znesku din ______ 130111 plačal v celoti takoj, v zaporednih mesečnih obrokih po din _______, počenši z mesecem naročila. Moj naslov: poklic ____________ uslužbenec pri . Kraj Lastnoročni oodpts Opomba: Nezaželeno črtajtel brika List izdaja časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/III., telefon št. 39-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika telefon štev. 21-613 in kulturn^ račuh telefon št. 21-887, Nazorjeva ulica 10/11. — Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino in oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din pri NB 601-T-632, poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračaio PUTNIK SLOVENIJA in mestna HRANILNICA LJUBLJANSKA ste uvedla ♦"»istižao hranilno službo Vsakomur, ki varčuje za svoj letni dopust ali za izlet in potovanje ter vlaga pri PUTNEKU SLOVENIJA ali pri MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI, se bodo ti prihranki obrestovali z 10 % — Vsa po jasnila dobite pri MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI ali Pri vseh poslovalnicah PUTNIKA SLOVENIJA. kjer zahtevajte prospekte! ae\ovf>' Industrija pletenin, rokavic in konfekcije, Kranj | išče za takojšen I obratnega knjigovodjo (obolista) fnodelirja za trikotažno stroko Jn trgovskega potnika vladati ■ knjigovodja mora delo popolnoma ob- in okus /a j i samostojen. Modelir mora imeti smisel mora biti ,„^ aVO modelov vrhnjih pletenin. Potnik pa Posredni bližinTj^etja3^1” Str°ki s stanovanJem v ne- K 138 \ ^\\\\\\\\\\\V\\XVVXXXXXVVX^^^ KMG »trudbenik« Beograd — Gospodara Vučiča ulica 223 Poštni predal 905 proda mehanizacijo: >32? 1(’Tatra* — 8 ton, »Chevrolet« — 3 tone«, bagre ur ;k~I, 10 toti “Renaul‘ — 3 tone> OSEBNE A .^5*- *Bmger«, »Fiorentini«) *SteyrC) (»Lincoln«, »Skoda«, »Ford«, GRAM^T£^HE 23 sesalne plinske motorje STRojp ^ p SEPARACIJE vagoni-^ rezanje opeke vaSoS ZA1AGE za °’76ra DVTr A T A * aPrt’ 23 to 0,76 m MOTnottr 23 drsno oplato 6-?oS^VLACILEC »NEVEN« TRA.TTlrr. avtomobilsko prikolico s cel°tno opremo KOPA2^ K°RITO za čoln JARKOV »Eskavator« ijiterno°g,nac^e vPTa^aite na telefon 41-637 ali 44-289, DELOVNI KOLEKTIV »Slikoplesk« Maribor ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K NAJ VEČJEMU PRAZNIKU VSEH NAPREDNIH SIL — PRVEMU MAJU! IZVRŠUJE VSA CRKO- IN SOBOSLIKARSKA TER PLESKARSKA DELA SOLIDNO IN POD KONKURENČNIMI CENAMI ZA VSE NAROČNIKE SIROM PO JUGOSLAVIJI M 273 DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE Ut-ensCiia LJUBLJANA Čestita vsemu delovnemu LJUDSTVU K PRAZNIKU DELA Delovni kolektiv OPEKARNE RAČE PRI MARIBORU čestita vsem odjemalcem in dobaviteljem ter vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku 1. maju m 10-letnigi svobodne in neodvisne Jugoslavije! Izdelujemo: zidake - polne, votlake, obočno opeko, strešno zarezno, strešno bobrovec itd. izvrstne kvalitete! ZABKUŽnO- TRCOVSKO gOjMCTe čestita vsem delovnim ljudem k prazniku — 1. maju! = g Trguje na veliko s kmetijskimi pridelki, sadjem in zelenjavo || == ter njihovimi izdelki. = r= — V\\W\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\Vv\\\\\\\\\\\\\\\v,.\\\\\\\\\V\\\\\\\\Vv\\\\\\\\\\\\\\ A ' ž OBRTNO PODJETJE g »C O K L A« BLEJSKA DOBRAVA čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem k prazniku dela 1. MAJU in 10. OBLETNICI f. OSVOBODITVE \ Naš delovni kolektiv bo s svojo po- ^ žrtvovalnostjo tudi v bodoče odločno ž podpiral napore delavskega razreda 4 za varnost in lepše življenje. j! »Angrokoža« BEOGRAD — Narodnog Fronta 30 telefon 29-377 čestita svojim poslovnim prijateljem in vsem našim delovnim ljudem ob največjem prazniku delovnega ljudstva 1. MAJU! Oskrbuje: trgovska podjetja in poslovalnice na drobno, obrtne nabavno-prodajne zadruge, vojne pošte, industrijo obutve in druge velike potrošnike. Z vsemi vrstami predelanega gornjega in spodnjega usnja in priborom za čevljarje, sedlarje, opankar-je, torbarje, copatarje in druge. e* lll!linilll!l!!lllllllll!lt:illllllllllllllll!!!ll!lllll!II!l!!lllll!l!!lllllll!ni!llll!lli;H![IU!ll>llllll!!lllllllllllil!!lllllillllllllll|! = »ODRA« •••■■•»mi "S°lSKI SERVIS« — ZAGREB — IUCS 28 ! RAZPISUJE . natečaj * 2 lzJelnvo učil s področja fizike po načrtih z«voda za šolsko opremo, Zagreb: ELEKTROSTATIKA magnetizem elektrodinamika mehanika KALORIKA OPTIKA v NAUK o VALOVANJU: Proracunski vrednosti 300,000.000 din * izdelavo »Episkopa« p PRorACUNSKI VREDNOSTI 200,000.000 DIN Iliča M??* P°nudbe pošljite »Skolskom servisu«, Zagreb, ZavnH ’ Z0 fe^m^ne pogoje in vzorce pa se obrnite na *a Skolsku oprcmu — Zagreb — Bleiweisova 24 / 781 Vsem delovnim ljudem naše domovine in svojim poslovnim odjemalcem čestitamo k Prazniku dela * 1. MAJU! TV0RNICA GLINENIH PROIZVODA — SISAK Čestita svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom ob prazniku DELOVNEGA LJUDSTVA 1. MAJU IN 10-LETN1C1 OSVOBODITVE »SVILA«-Maribor I »NEVA« TOVARNA HIGIENSKO- KOZMETICNIH POTREBŠČIN .\\\\\\\w\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\ OBRTNO PODJETJE »AVTOSERVIS« Jesenice Naj iivi Prvi maj! Naj živi 10-letnica osvoboditve! Naš delovni kolektiv iskreno čestita k dvojnemu praznovanju našega ljudstva. V naših delavnicah boste tudi v bodoče najsolidneje postreženi, naša prevozna sredstva pa vam bodo tudi med prazniki na razpolago za vožnje v pomlajeno naravo. »22. DECEMBAR« Podjetje za izdelovanje oficirskih in civilnih oblek in obutve BEOGRAD, Masarykova 4 gucClinajr! Čestita vsem svojim poslovnim PRIJATELJEM IN POTROŠNIKOM K PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA 1. MAJU ZAGREB, Vrbaničeva št. 28 ČESTITA VSEM SVOJIM POTROŠNIKOM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN TRGOVSKEMU OMREŽJU PO NASI DOMOVINI FLRJ OB 1. MAJU PRAZNIKU VSEGA DELOVNEGA LJUDSTVA 'MMM! Svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem naše domovine čestitamo k mednarodnemu prazniku dela 1. MAJU DELOVNI KOLEKTIV RUDNIKA MAGNEZITA »SUMADIJA«, Brdjani DELOVNI KOLEKTIV VSEM NASTM CENJENIM POTROŠNIKOM IN KUPCEM Čestitamo ob prazniku 1. MAJU Tovarne likerjev in rafinerije »MARIJAN BADEU Obrali: Zagreb-Sesvete 141 Delovni kolektiv ZADRUŽNEGA LESNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA OZZ Maribor Maribor, Partizanska c. 6 čestita k 1. maju pravniku delovnega ljudstva in želi obilo uspeha pri izgradnji socializma! ■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ti* ■■■■aa« Delovni kolektiv K prazniku dela 1. maju in k 10. obletnici osvoboditve iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem združenega okraja Maribor. Mestni ljudski odbor Okrajni odbor SZDL Okrajni komite ZKS Mor n maj Delovni kolektiv Obrtnega podjetja AVTOREMONT Masarykova ul. 17 Čestita vsem svojim strankam *** delovnim kolektivom k 1. maju. 12 šujemo vsa srednja in generalna P°P*_ vila, kakor tudi avtoelektričarska, s garska in ličarska dela. Imamo servis »Zastava - Fiat«, priporoča kolektiv! ............Hilli........ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■a K največjemu prazniku delovnega ljudstva — 1. maju čestita in želi v nadaljni socialistični graditvi obilo uspeha vsem delovnim kolektivom! sra Bistrica pri Mariboru Tovarna volnenih in vigogne izdelkov Maribor Delovni kolektiv c <2 Vsem svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem čestita k mednarodnemu prazniku delavskega razreda — 1. maju inussi —i Delovni kolektiv Hn) ŠTRIJA y u Vsemu delovnemu ljudstvu čestita k največjemu prazniku vseh naprednih sil — 1. maju Nudimo cenjenim odjemalcem razne vrste karirastega blaga za perilo, flanelo, brisače, namizne prte, kanafas itd. Cene in ostali pogoji ugodni. Se priporoča kolektiv RTI. INDUSTRIJE KOVINSKIH IZDELKOV MARIBOR pošilja borbene pozdrave vsem delovnim kolektivom k prazniku dela 1. maja in jim želi novih zmag pri izgradnji socializma? IZDELUJEMO: železne ognjavarae blagajne in omare, ročne kasete, omare za načrte. garderobe in orodne omarice, orodne kovčke in transportne zaboje, kontne omarice, pregledne aparate s predali, aparate za knjiženje in jahače. Kuhinjske in mesarske nože, nože za salamo in sir, kuhinjske in mesarske sekire, obrtniške in vrtnarske nože, vse vrste Škarij, žepne in lovske nože ter jedilni pribor. Razno okovie in galanterijske izdelke, ščitnike za čevlje in podložne ploščice. Kuhinjske in decimalne tehnice m uteži. m .z ZtVEL - »x"'‘ MARIBOR Partizanska c. 70 želi vsem kolektivom in delovnim ljudem ob Prazniku dela mnogo uspehov pri graditvi naše boljše bodočnosti! Nudimo železnino vseh vrst, inS,a^af'j]eiNVXVXXX>*XX\WVX\X*>>NV£ ^ .................... XXXXXXXXXXXXXX>XxxxxxxxxXXXXVXXXXXX\XXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXY\XXX\XX\XXVXXXXVXXXXX\XXVvXXVXX\XXXXXXXXXXXVvXXXX>XWy TRGOVINA z ŽELEZNINO IN GRADBENIM MATERIALOM ŽELEZNINA JESENICE čestita vsem svojim odjemalcem, poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem k mednarodnemu prazniku dela — 1. maju in 10. obletnici osvoboditve 1 Obrtniki, gradbeniki, kmetovalci in gospodinje! Poslužujte se še naprej, našega sodobnega lokala, kjer boste vedno najceneje in solidno postreženi! PRISRČNO ČESTITA VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM DOMA IN PO SVETU K MEDNARODNEMU DELAVSKEMU PRAZNIKU PRVEMU MAJU! KOLEKTIV ŽELEZARNE JESENICE Jeseniški kovinarji se prav dobro zavedamo težkih preizkušenj, ki smo jih morali skupaj z ostalimi jugoslovanskimi narodi prestati v svoji zgodovini, zlasti pa v zadnji drugi svetovni vojni. Zato ob 10-letnici osvoboditve iskreno želimo, da bi se v trajnem miru opomogli in s svojimi ustvarjalnimi sposobnostmi ustvarili sebi in našim potomcem boljše življenje. Naj živi solidarnost in sožitje vseh delovnih ljudi sveta! i RVI BALON S KATERIM SE JE ČLOVEK DVIGNIL V ZRAK je izumil francoski izdelovalec papirja Jacgues Montgolfier Pri poizkusih z itomskimi bombami je nad puščavo Nevado bombnik odvrgel atomsko bombo, ki je eksplodirala z rumenim sijem. Na sliki vidimo fotografe, ki skušajo ujeti eksplozijo na filmski trak Uspeh naših mladih amaterskih astronomov V zagrebški zvezdami so natanko ugotovili lego planeta Urana Naši mladi amaterski astronomi, kd obiskujejo višji astronom-sloj tečaj Zvezdame Hrvatske naravoslovnega društva v Zagrebu, so dosegli lep uspeh. Opazovali so gibanje planeta Urana ter ugotovili njegovo lego in - smer gibanja. Prejšnjo nedeljo zvečer je bilo med mladimi astronomi v Zvezdami zelo živahno. To so sami srednješolci, ki so opazovali nebes v ozvezdju Dvojčkov im kdaj pa kdaj nekaj zarisali v svoje beležnice. Opravljali so važno delo. Zvezdama jim je dala praktično nalogo: ugotoviti smer giban j a planeta Urana med zvezdama, o čemer je bilo nedavno govora v naši javnosti. In naši fantje so ob uporabi daljnogleda samostojno izpolnili i to n alogo. Z daljnogledom so delali štirje. Starejši sodelavec Zvezdame, tudi amater na področju zvezdoslovja. študent Nikola Pauikovič jim je pomagal najti planet, vse ostalo pa so opravili dijaki samostojno. Natanko so ugotovili lego Urana med zvezdami in jo začrtali v svoje beležnice. Delali so dva ve- V francoskem mestecu Aunonay je neka perica sušila v pralnici oprano spodnje krilo. Krilo je bilo razprostrto in napeto na lahkem ogrodju košare. Potem je postavila ogrodje na vročo krušno peč, da bi se krilo hitreje posušilo. Krilo je bila dala oprati žena izdelovalca papirja Jacquesa Montgolfiera. Ker ga je nujno potrebovala za neko svečanost, je odšla k perici pogledat ali je že oprano in posušeno. Ko je kmalu za njo prišel v pralnico njen mož, je zaglekdal čuden prizor. Spodnje krilo njegove žene je začelo skupaj z ogrodjem košare poskakovati po vroči peči, naposled pa se je dvignilo pod strop. Montgolfier ni veroval v čarovnije, marveč je kmalu ugotovil, za kaj gre. Segreti zrak je dvignil lahko ogrodje s spodnjim krilom, ker je bila zaprta polobla, iz katere zrak ni mogel uhajati. Montgolfier je takoj odhitel domov, da bi preizkusil novo fizikalno dognanje. Iz papirja narejena polobla se je dvignila, brž ko je segrel zrak v njej. Skupaj s svojim bratom fizikom Josephom je potem izdelal prvi : zračni balon. Dobil je ime »Mont-golfiere« in leta 1873 se je z njim kot prvi človek na svetu dvignil v zrak. To je bila za takratne čase Velikanska senzacija. Ko je napravil Pila tre de Rozier oktobra 1783 več poskusov z balonom, so ga začele pariške aristokratke od vseh strani ljati. Njegovega poznejšega spremljevalca Roberta pa so skušale mnoge pariške gospe podkupiti, da bi se lahko potem pobahale, da so se »Da, pralni stroj je kar dober, vprašanje je samo, kako bom pogrešila pomenke z našo perico.« kot prve ženske na svetu dvignile v zračne višave. Prvi dve ženski, ki sta se res dvignili z balonom, sta bili gospa Tliible in gospodična Sage. Prva se je kot Fleurantova spremljevalka dvignila z balonom 4. junija 1784 iz Lyona, druga pa istega leta z Italijanom Lunardijem v Angliji. Fle-urant in njegova spremljevalka sta se dvignila 2700 m visoko in se čez tri četrt ure mimo spustila na tla. Odtlej so bili baloni za ženske posebna privlačnost. V letih 1784 do 1840 je letalo z baloni že 49 žensk. Dne 25. julija 1798, ko se je Pariz zvijal v zadnjih krčih francoske revolucije, se je dvignil francoski »aeronavtik« in padalec Andre Jacques Garnerin s svojo 22 let sta-i w fo ženo v balonu z Marsovega po- | pariškega fizika po vsej sili sprem- j lja pri Parizu in se čez 23 minut . T, ,_______ . . TI oblegati, da bi jih vzel s seboj. In cera. V tem casu se je Uran pre- ' ko se je profesor Charles v novem- maiknul za ma enkosten kot, ki bi i bru istega leta pripravljal na prvi ga lahko prikazali z obsegom \ polet z balonom, napolnjenim z vo- nnakovega zrna, če bi ga držali J dikom, ga je hotela žena nekega poldragi meter pred očmi. " “ V Švedi grade pod zemljo velika zaklonišča V njih bodo imeli zaloge živil in drugih potrebščin za leto dni Tudi na Švedskem so baje naleteli na ležišče urama. To vest je objavila švedska vlada uradno. Morda gre samo za propagando. Švedska vlada je hkrati sklenila ukreniti vse potrebno za obrambo proti morebitnemu vdoru sovražnih čet na švedsko ozemlje. Švedski vojaški krogi menijo, da bi se laihko švedska vojska branila največ mesec dimi in da bi bile žrtve zelo velike. Nikjer iVa svetu ljudstvo ne podpira obrambnih ukrepov vlade s tolikšnim navdušenjem in požrtvovalnostjo, kakor na Švedskem. Ljudje že v mirnem času radi prenašajo razne žrtve, samo da se poveča njihov občutek varnosti. Švedi so namTeč spo-zroaili, kaj pomeni živeti in delati v miru. Zato že četrto leto grade Uspeh indijskega kolesarja Indijec Anadrao Halyalkar, star 22 let, je dosegel v Bombayu nov svetovni rekord v vztrajnostnem kolesarjenju. Na kolesu je sedel nepretrgoma 125 ur. Dosedanji svetovni rekord je prekosil za 10 ur. Celo preoblačil se je na kolesu kar med vožn jo. razne obrambne napraive, velika I paitorjn. Ved švedski uradniki se zaklonišča, bunkerje in cela me- uče strelja«. Celo bolničarke Rde-sta pod zemljo. Posebno skrb po- oega križa in protiletalske zaščite svečajo vojni industriji Večjno so dobile revolverje, da se uče važnih tovarn te industrijske pa- streljati V Goteniburgu, Malmo, noge so že prenesli pod zemljo. Halsiinborgu im drugih mestih se Na tem področju so že tako brhke prodajalke in strojepiske v daleč, da bi bombardiranje nji- poznih popoldnevih pridno vež-hove dežele ne pomenilo k ata- k®jo v rabi lestev, gasilskih briz-strofe. Važni stroj* m naprave so gawn in raznega orodja, ki bi pri-že globoko v granitu, dobro za- I šlo v poštev v primeru vojne, varovani tudi pred najtežjimi le- Vsako nedeljo zbero aktivni ofi-tatekitmi bombami. Švedi imajo c*rjn rezervne ter srednje in višje pod zemitjo tudi velika skladišča uradnike, da jih uče uporabl jati živil in surovin. Glede prebrane vse vrste modernega orožja. Dobi bili lahko odrezani od zuna- *kj tako idilično švedsko žitvlje-njega sveta nad leto dni. Ne le n.i€ je dobilo vojaški pečat, posebni čolni. -več tudi velike I _ vojne Ladje j na zahodni in i Šofer brez rok fX>d Zemlj° Varna i, Anglež Patrick Harris, star 26 tt c. ,' , , , , , 1 let, se je rodil brez rok, Vzlic te- V Stockholmu bodo speljane m je objavile poročilo, „ (jroi>' videti, da pobere lceV let; z balonom pa je bila Kathchen Pau- landiji od 22.000 prebiv . lus, ki je prvotno skakala iz balo- no 200. Jetičnih je na Gr ^jjgr-nov s padalom. Leta 1890 pa se je kakih 1500. Umrljivost n3 naučila balon tudi upravljati. Izu- kulozo je najbrž tu naj , ^ mila je za takratne čase še kar za- svetu. Tudi spolne bol _ V nesljivo padalo, s katerim si je med Grenlandiji močno razs^ nOV"^-prvo svetovno vojno rešilo življe- enem letu so našteli us«'-nje mnogo nemških letalcev. primerov. sta do mesta in leta 1820 se je mudila tudi na Dunaju. Tam se je zbrala velikanska množica, da bi videla njeno »petnajsto zračno potovanje«. Najdrznejša nemška letalka Katastrofa na morju Posadka neke ho}fnd^eJt vome ladje je sporočila, da se J pripetila v nedeljo teden P ^ zalivom Hang Cou Matast Neka kitajska vojna J: ^ vozila na morske čeri m topila. Njena posadka je ^ 1300 mož. Na holandski to*«* ladji so sprejeli klice na P°. in ladja je hitro odpiula p ^ zalivu Hang Cou, toda b _ ^ prepozno. Posadka je V1 _ . mo dimnik kitajske v0^?„lu je ki je molel iz v°<3e. Klm ^ prihitelo več kitajskih tempa niso mogle rešiti n člana potopljene vojne ia Preparat proti nevarnim žarKom Neki zdravnik karolinste M* mišnice v Stockholmu J*, da so na Švedskem P^“Lat nov nemški sintetični P periston, ki ščiiti olovAa^ atomskim in vodukoviim . , j,0 njem. Novi preparat w uporabili po eksptojah^V®^ bomb. Podoben je in«b. Preizkusili so ga na izpostavljenih žarkom, nastanejo ob eksploziji bombe. Vse podgane, ki » še injekcijo peristoaja, *> žive. Cepivo proti kovici Nedavno umrli sir, Pred 91 leti sta se rodila dvojčka Jules in Emile. Ves čas sta živela v mestecu Mont-courtu v Franciji, ves čas skupaj in tudi zdaj se sprehajata po nlici še čila kljub visoki starosti. Na sliki je prav dobro videti, kako podobna sta si. M. MOYDIN ini T in sekunde Tovarna letal v Nemčiji leta 1944, ponoči. Skozi ropot strojev zavijajo sirene. Lahki sunki pretresajo velikansko poslopje v enakomernem ritmu. Bombni napad na Mtin-chen. Tovarna je na pol pod zemljo, vama. Na obeh straneh dolge tovarne tečejo stroji v dveh vrstah. Nad njimi se vrstijo temni četverokotniki zagrnjenih oken. Velike žarnice oblivajo prostor s slepeče belo svetlobo. Stroji sekajo, gladijo, stružijo, brusijo. Za vsakim je sklonjen človek v zamaščeni modri obleki; med vrstama je pet metrov širok prehod, na vsaki strani prehoda po en človek v progasti obleki z obrito glavo, ki se živo odbija od plavih suknjičev vsenaokrog. Belo-modre proge — »Schutz-haftling«, pet številk na bluzi — ime, rdeč trikot pod njimi — »po-litisch«, črka J na eni strani prehoda — Jugoslavien, črka N na drugi strani — Niederland. Holandec mehanično jemlje komade jekla s-kupa, jih potiska v stroj, zasuče na levo, na desno, nekaj sekund, vzame s police obroč iz finega jekla, ga natakne na os, požene s prstom, da se zavrti okoli osi — v redu; odloži obroč. odloži os, vzame drug komad. j po ženi in po Holandski. To vrne Njegovi roki sta avtomata.1 moč za smeh. Lahko bi dremal, pa bi delal iste j V oglušujoči ropot strojev udari gibe. Osi za avione, izbrušene do j rezko zmerjanje. Holandec se ne-stotinke milimetra natančno z ro- hote zdrzne in pogleda na tla poko dachauskega kaznjenca. Lahko leg sebe, kjer se v blesteči porabi se tudi pogovarjal, če ne bi midi svetlikajo naoljene osi, iz-stroji tako močno hrumeli. Lahko brušene do stotinke natančno. En bi bral časopis, če bi mu ga kdo sam kup, nič škarta. držal pred očmi, pa bi nemoteno) .Preglednik je nekje našel brusil osi za nemške bombnike, i škart. Pri meni ga ne bo,‘ beležijo Toda Holandec ne sme dremati. I iztreznjeni možgani in pomirjen Holandec ne sme brati časopisa, se ozre po dvorani. Holandec se ne sme pogovarjati.1 Bilo je, kot bi stroji zahrumeli Holandec ne sme, ne sme, ne sme. bolj glasno in bi se postave Proge, rdeč trikot, številke — Nemcev sklonile globlje nad nje. »He!« vzklikne Holandec, »he, Jugoslav!« Na drugi strani se sklanja pro-strojem se nehote nasmehne, gasta postava nad stroj in jemlje ,Sicer tudi tega ne bi smel. Celo osi iz njega, na videz je v istem vse je z mikronsko natančnostjo ritmu z ostalimi, z isto točnostjo, urejeno tako, da ne bi mogel; z istimi gibi, toda Holandec je mrve hrane v pasjih skodelah1 dve leti v tovarni, on vidi, da so zato, da bi mislil samo na to, kretnje sunkovite, neenakomer-kako bi namesto ene dobil dve. ne, da se roki včasih za hipec po-Brce za »guten Morgen« zato, da1 vesita in da sta veki spuščeni bi mislil samo, kako bi namesto pregloboko na oči, da bi mogel dveh dobdl eno. Apel zato, da bi brusiti stotinke milimetra, misli samo na to, kako bi se v prostem času zvalil na deske in zaspal.' Mož za strojem se nasmehne trije pečati na prepovedi: Holandec ne sme. ,Toda mislim lahko.' Mož se za drugič in vzame os iz stroja. Včeraj je bil petek. Vonjal je Na tleh poleg Jugoslovana sta dva kupa. Kup škarta sicer majhen, samo deset osi. Deset oši! Holandec se strese, sliši tuljenje j njiju preklinja uniforma z žarip-preglednika: lim obrazom. Holandec pokaže na .Deset osi! Deset nemških kup škartmh osi, nato nanj. Nje- bombnikov manj, zaradi vas, prekleti prasci, deset nemških bombnikov^ — petdeset sestreljenih Angležev, vi svinje.1 »He, jugoslav!« skoraj zakriči Holandec. Oni brusi dalje, topo, samogibno. ,Deset osi škarta, poročilo tovarne, kapo z zavihanimi rokavi, sto udarcev po golem hrbtu, praza skodela." Zmerjanje preglednika počasi prihaja bliže. Holandec ne sme niti za trenutek zapustiti stroja. Jemati mora komade s kupa, jih potiskati v stroj, zavrteti na levo, na desno. ,Sto udarcev po hrbtu zaradi desetih škartiranih osi, kaj ne veš, revež, da je to smrt?‘ »He, Jugoslav!« Stroji hrumijo preglasno, Ho-isndec ne sme kričati, oni ne sliši ničesar, brusi dalje. Holandec zgrabi konzervo z ostanki mazalnega olja in jo vrže na drugo stran. Jugoslovan jo dobi na roko, pogleda s težkim, pijanim pregledom. Vidi, kako maha Holandec s prosto roko in premika ustnice. Kaj hočejo od njega? On misli na čas, ko se je lahko do sitega najedel, jedel, kadar je hotel, jedel, kolikor je hotel; spal ves dan in vso noč, spal in jedel. Kaj hočejo od njega? Holandec pokaže z roko po prehodu: štirideset metrov od jjolafl'5' gova roka govori: sto udarcev te i Oni obupano odlama- ,aga: stane to, brce, klofute, smrt. Ju-; čeva roka miri, hl-astno . ples^ goslovan ne razume. Holandčeva I »Na škartirani osi oD_ roka mrzlično govori dalje: nič ker je preveč izbrušer^ _ ^ hrane; nato m0š? Co jo vržeš na w širi, obroč ne gre več $t°' kaj je tako? Ne vem, tako tinka milimetra. Zdaj J gtroi,^ prevelika. Potisneš jo fjoia0“ sekundo, dve, Pa!Zls;L potisne konzervo k P3 ne obroč na prt, »obroč zumeš?« , . o* Jugoslovan pograbi P^TTOj, z# spusti na tla, porine t>udfk„ vrti na levo, ves je nape Ven, obroč nanjo, obi p^u! teče. Oči se mu zasvetu na tla. _ . t Uniforma je dvaj d&*Apr daleč, preklinja, so potuhnjeni za stroj^ roti: »Hitreje.« Oni k1** mu svetijo, meče osi s0s strojev pregluši vse, tri, vidi in ta se smehlja. » hrane; nato še enkrat pokaže po prehodu. ,Nič hrane?' Jugoslovan se zgane, zbudi, ,Ne, za boga, ne. Kruha!' Holandec roti: še štirideset metrov med preglednikom in tvojimi osmi. Oni strmi čez prehod: »Kaj ne obroč na prt, naj storim?« Holandec dvigne roko v zrak in zamahne navzdol. Oni zmaje z glavo: »Ne razumem.« Holandec vtakne komad v stroj in grdo zakolne. Uniforma besni, umazani suknjiči delavcev se brezčutno sklanjajo nad stroji ,Bo pač manj plače. Odtegljaj za škart. Hudič naj vzame nočne šihte!‘ Pogled z one strani roti: »Kaj naj storim?« , Viai m ia se , >Kaj Jugoslovan ne pozna sta- ena.« .. rrTia rega trika? Kako je to mogoče? I »Gut!« pravi un«1’gK-ar , Dve minuti še, tri morda.' Holan-I Bolje kot vi, Nemci. ,ežii V«r dec se zbere, odloči. Zgrabi drugo 1 bombniki, sestreljeni Ang konzervo, jo vzdigne z roko v geltung. Gut Jugoslave. a j zrak, pokaže na škartirane osi, nato na konzervo. »Tole je škartirana os, razumeš? Za stotinko preveč obru-šena.« Jugoslovan pokima. Holandec jo vrže na tla, pograbi merilni obroč, ga poskusi natakniti, ne more. »Geht nicht:! Razumeš? Zdaj ne gre več!« Uniforma odide. umiri, zadiha sproščen0' KofiO je mimo, še nekaj min dela. . na Holandec pogl^ poglj stran, Jugoslovan dv g ^i »S temi bombniki vozil.« - »Jaz tudi ne,« Pra ,. nato se oba zasi proti DredDisotm. K.„. Sol^ mejeta »a