PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE1
GLASILO SOCIALISTIČNE -ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA. ČLJETJB TEK, 10. DECEMBRA 1970 _ LETO XII. - ŠTEVILKA 334 - CENA 80 PAR
»DELO« IZHAJA OD l.MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK DRAGO SELIGER ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO
Titov
obisk
odložen
Vladi sta izrazili željo, naj bi do Titovega obiska prišlo čimprej
BEOGRAD, 9. dec. (Tanjug). — Vlada SFRJ in vlada republike Italije sta se spo razumno dogovorili, da se uradni obisk predsednika republike Josipa Broza Tita v Italiji, kamor ga je povabil predsednik republike Giuseppe Saragat in ki naj bi se začel 10. decembra letos, začasno odloži.
V skupni želji po nadaljnjem razvoju dobrih sosedskih in prijateljskih stikov med državama sta vladi hkrati izrazili željo, da bi do obiska prišlo čimprej.
Mejak v Abidjanu
ABEDJAN, 9. dec. (AFP). Jugoslovanska gospodarska delegacija, ki jo vodi član ZIS Miran Mejak, je iz Lagosa dopotovala na Slonokoščeno obalo. V Abidjanu bo razpravljala o možnostih za trgovinsko menjavo.
Jubilej
Dolores
Ibarruri
Čestitka predsednika ZKJ Tita španski revolucionarki za 75-letnico
DOLORES IBARRURI
BEOGRAD, 9. dec. .(Tanjug) — Predsednik ZKJ Josip Broz Tito je poslal predsednici KP Španije Dolores Ibarruri La Passionarii v imenu predsedstva in članstva ZKJ in v svojem imenu čestitko ob njenem 75. rojstnem dnevu. Predsednik Tito izraža prepričanje, da bo La Passionaria na čelu KP Španije še naprej plodno delala za krepitev KP in združitev vsega naprednega španskega ljudstva.
Kakor poroča Reuter iz Rima, je Dolores Ibarruri izjavila v intervjuju za list »U-nita«, da bo proces proti 16 Baskom združil antilrankistič-ne sile. Intervju je imela v Moskvi, kjer živi že od leta 1939. Dopisniki lista so ji sporočili čestitke Luigija Longa ob njenem življenjskem jubileju. Dolores Ibarruri je povedala, da v Španiji zdaj delujejo tri sile — vojska, katoliška organizacija »Opus Dei« in komunisti. Zdaj je čas, je rekla, da komunistična partija izpelje, kar si je bila zadala. »Za nas zdaj ni poglavitno, da pridemo na oblast, marveč bolj to, da vzpostavimo v deželi demokratično ureditev.«
Po njenem mnenju je proces proti 16 Baskom v Bur-gosu znamenje slabosti današnje Španije. Hkrati pa to kaže tudi uspeh opozicijskega gibanja, spričo katerega se je zdelo generalu Francu potrebno razglasiti v Baskiji izjemno stanje in poslati tja vojaške enote.
Ladgam na delu
AMAN, 9. decembra (AFP) — Predsednik mešane arabske komisije Ladgam se je dopoldne sestal z jordanskim premieram Vasfijem Telom. Sestanka se je udeležil tudi glavni poveljnik jordanske vojske maršal Habeš el Mad-žali. Predstavnik tunizijskega veleposlaništva je izjavil, da se bo Ladgam sestal tudi s predstavniki centralnega komiteja palestinske osvobodilne organizacije. Popoldne ob 17. tiri je mešani komite pod predsedstvom Ladgama razpravljal o razmerah v Jordaniji, nastalih po spopadih med palestinskimi komandosi in jordansko vojsko.
ZIS bo predlagal več novih ukrepov
Na včerajšnji seji so sprejeli predloge več zakonov, s katerimi izpopolnjujemo začeti program stabilizacije
BEOGRAD, 9. dec. (Tanjug). Po sporočilu zveznega sekretariata za informacije je ZIS na današnji seji pod predsedstvom Mitje Ribičiča sprejel predloge več zakonov, s katerimi se nadaljuje uresničevanje stabilizacijskega programa.
Zvezni skupščini bodo predlagali, naj po hitrem postopku sprejme dva zakona, s katerima se ureja financiranje znanstveno-raziskovalnih dejavnosti. Gre za osnutke zakona o ukinitvi zveznega sklada za financiranje znanstvenih dejavnosti in za spremembe v zakonu o zveznih prispevkih iz osebnega dohodka delavcev.
Po omenjenem predlogu bi z 31. decembrom 1970 odpravili zvezni sklad za financiranje znanstvenih dejavnosti,
čili začetek ali nadaljevanje gradnje tistih investicijskih objektov, za katere niso bila poprej zagotovljena potrebna sredstva. V skladu s temi spremembami bi služba družbenega knjigovodstva dobila potrebna širša pooblastila.
ZIS je sprejel tudi predlog zakona o omejenem izkoriščanju sredstev rezervnega sklada družbenopolitičnih skupnosti v letu 1971. Po predlogu bi sredstva rezervnega sklada lahko v letu 1971 izkoriščali kot posojila proračuna in
terjatve in obveznosti sklada ( skladam družbenopolitične
pa bi prenesli na socialistične republike in na socialistične avtonomne pokrajine, v katerih imajo sedeže znanstve-no-raziskovalne organizacije, ki so nosilke teh terjatev oziroma obveznosti. V skladu s tem bi se zmanjšali dohodki zveze za vsoto, ki bi bila v letu 1971 namenjena financiranju znanosti. S tem namenom predlagajo, da bi se zmanjšal zvezni prispevek iz osebnega dohodka delavcev s
1.	januarjem prihodnjega leta z 2 na 1,6 odst.
S temi zakoni bomo dosegli, da sredstev za znanstve-no-raziskovalno delo ne bo mogoče odtujevati tistim, ki jih ustvarjajo. Tako bo delovnim organizacijam zagotovljen še neposrednejši vpliv na znanstveno-raziskovalno delo, hkrati pa bo republikam in pokrajinama omogočeno, da bodo v skladu z ustavnimi pooblastili vplivale na razvoj znanstvenih raziskovanj na svojih območjih.
Zvezni skupščini bodo predlagali tudi spremembe in dopolnitve temeljnega zakona p gradnji investicijskih objektov. S temi zakoni bi prepre-
skupnosti zaradi neenakomernega ustvarjanja dohodka, a največ do vsote ene dvanaj-
Sojenje Baskom na hitro
Zaradi incidenta na razpravi najbrž ne bodo zaslišali prič
BURGOS, 9. dec. (AFP). — Na procesu proti šestnajsto-rici Baskov je bilo danes zaključeno zasliševanje. Pričakujejo, da bo po sklepni besedi tožilca, sodišče takoj izreklo sodbo.
Zadnji je prišel pred sodišče eden izmed šestih obtožencev, za katere tožilec zahteva smrtno kazen. Med zaslišanjem je Mario Onaindia protestiral in se nameril proti predsedniku sodišča. Pridružili so se mu še drugi obtoženi, vzklikali baskovska gesla in se bližali sodnikom. Posredovala je policija in jih prisilila, da so. se vrnili na zatožno klop. Razprava se je zatem nadaljevala za zaprtimi vrati.
V	Burgosu se je zvedelo, da bodo proces zaradi daviš-njega protesta obtožencev pospešili in da sploh ne bodo zaslišali prič.
V	mestu Eit)aru, približno 60 kilometrov od San Seba-stiana, so popoldne pokopali 21-letnega Roberta Perzea Ju-arega, ki je bil žrtev spopada s frankistično policijo.
Industrijci za Wernerjev načrt
BRUSELJ, 9. dec. (Tanjug). — Svet predsednikov industrijskih združenj iz Francije, Zahodne Nemčije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga se je izrekel za Wemerjev načrt in predlog izvršilne komisije EGS, po katerem naj bi do leta 1980 postopno uresničili zamisel o gospodarski in monetarni uniji zahodne Evrope, in izrazil upanje, da bodo to dosegli »hitro in učinkovito«. Bistveno pa je, sodi svet predsednikov, da bi gospodarsko in monetarno unijo pripravljali hkrati na vseh področjih, tako kakor je bilo predlagano v Wemerjevem načrtu: uskla-dena gospodarska politika, monetarno sodelovanje, uskladitev proračunske politike in ustanovitev enotnega denarnega trga.
Britanija korak bliže EGS
Na pogajanjih v Bruslju so se dogovorili o enotnem prehodnem obdobju
BRUSELJ, 9. decembra (Tanjug) — Na pogajanjih o pristopu Velike Britanije k EGS so danes sporazumno rešili prvo bistveno vprašanje —, določili so dolžino prehodnega obdobja. London je sprejel načrt o enotnem prehodnem obdobju za kmetijstvo in industrijo, ki bo trajalo pert let. V tem roku bo svoje predpise o gibanju kapitala in svojo finančno politiko sploh prilagodil skupni politiki šesterice. Glede finančnega prispevka v skupni proračun pa je šef britanske delegacije Rippon zahteval daljši rok, češ da bi Velika Britanija lahko šele po osmih letih članstva v EGS vplačevala dohodke od prelevmanov in carin na uvoz kmetijskih pridelkov v poseben sklad.
Predsednik zveze ministrov EGS Walter Scheel je v imenu šesterice izrazil zadovoljstvo zaradi spremembe v stališču Velike Britanije, vendar je poudaril, da je v zvezi s prehodnim obdobjem ostalo še zmeraj nerešeno vprašanje o britanskem finančnem prispevku. Scheel je rekel, da šesterica ni mogla izdelati | skupnega stališča glede britanske zahteve pq daljšem roku za sprejetje finančnih obveznosti, da pa bodo to storili, potem ko bodo namestniki šefov delegacij s pogajanji natančneje določili nekatere podrobnosti. Na najvišji ravni bodo o tem razpravljali spet v februarju prihodnjega leta.
stine slčupno razporejenih dohodkov v proračunski bilanci za leto 1970, tako da bi se od februarja naprej ta vsota zmanjševala najmanj za 10 odstotkov na mesec. Ta predlog omejuje prebujno rast proračunske potrošnje m jo usklajuje z dinamiko ustvarjanja dohodka, s tem pa je zagotovljeno, da bo del prostih sredstev rezervnega sklada na voljo izključno za izredne potrebe.
Barzel pojde v Varšavo
BONN, 9. dec. (AFP) — Vodja parlamentarne krščan-skodemokratske opozicije v Zahodni Nemčiji Rainer Barzel je sporočil, da bo odpotoval. v Varšavo. Njegova izjava je bila objavljena takoj po vrnitvi kanclerja Brandta v Bonn.
Barzel bi moral odpotovati v poljsko glavno mesto skupaj z Brandtom, ki je v Varšavi podpisal sporazum o normalizaciji stikov med Zvezno republiko Nemčijo in LR Poljsko, vendar se je odločil, da bo tja odpotoval sam. Med tridnevnim obiskom (od 20. dd 22. januarja) se bo pogovarjal s poljskimi osebnostmi o odnosih med državama.
Kompromis za nadzvočno letalo
WASHINGTON, 9. dec (AP). Predstavniški dom ameriškega kongresa je podprl vladni predlog za nadaljnje financiranje načrta za gradnjo nadzvočnega potniškega letala. Senat je prejšnji teden zavrnil zahtevo Nixonove administracije, naj bi za dograditev takega letala odobrili še 290 milijonov dolarjev, skupni odbor obeh domov kongresa pa bo skušal najti kompromis.
50 let uspehov v delu
Slovesna akademija ob jubileju beograjske medicinske fakultete
BEOGRAD, 9. decembra (Tanjug). Ob 50-letnici beograjske medicinske fakultete je bila danes v Beogradu slavnostna akademija. Na proslavi so prebrali tudi pozdravno pismo predsednika republike Josipa Broza Tita, ki ga je poslal ob tem pomembnem jubilejp medicinski fakulteti. Predsednik republike je tudi odlikoval fakulteto z redom zaslug za narod z zlato zvezdo za njene uspehe pri vzgoji naših zdravnikov.
OBSODBA PORTUGALSKE — Varnostni svet OZN je ostro obsodil Portugalsko zaradi vpada v Gvinejo in zahteval, naj preneha napadati neodvisne afriške države. Na sliki kolumbijski delegat Espainosa (levo) v po-
govoru s finskim kolegom Jakobsonom pred zasedanjem sveta.
Telefcto: UPI
France Popit v Velenju
Pogovor predsednika ZKS z družbenopolitičnimi delavci v občini
VELENJE, 9. dec. Danes se je v Velenju mudil predsednik ZKS Franc Popit. Dopoldne je imel pogovor s predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter člani konference ZKS ifi ZKJ, po ogledu šoštanjsfce termoelektrarne pa še z njenim političnim in gospodarskim aktivom. Popoldanski del obiska je Popit posvetil pogovoru z aktivom direktorjev in republiškimi ter zveznimi poslanci, udeležil pa se je tudi sestanka organizacij ZK v rudniku lignita.
France Popit je pohvalil usmeritev občine, opozoril pa je, da v Sloveniji na račun osebnega standarda zaostajamo v razvoju družbenega, kar povzroča socialne razlike med ljudmi in ustvarja politične probleme. Izrazil je tudi pomisleke, ali ne bi bilo pametneje ostati pri manjšem bruto produktu in manjšem zaposlovanju ali pa je res nujno, da bi v velenjski občini v prihodnjih petih letih na novo zaposlili 15 tisoč delavcev, saj narti teh vedno bolj primanjkuje.
Po besedah predsednika ZKS bi lahko mnoge socialne razlike ublažili z ustreznimi ukrepi v šolstvu, če bi vsem učencem zagotovili možnost celodnevnega bivanja v šoli, velike rezerve pa so tudi v davčni politiki, v kateri bi bilo treba narediti red. Morali bi doseči, . da bi vsak živel od dela in vso politiko graditi na interesih delavskega razreda.	D. H.
Opozorilo Lizboni
Varnostni svet je obtožil portugalsko vlado zaradi invazije v Gvinejo in zahteval, da poravna povzročeno škodo
NEW YORK, 9. dec. (Tanjug). Varnostni svet je opozoril portugalsko vlado, da bo v primeru ponovnih oboroženih napadov na neodvisne afriške države neute-goma razmislil o učinkovitih ukrepih, kakršne predvideva ustanovna listina OZN.
Ta sklep je sprejel na predlog Burundija, Nepala, Sier-re Leone, Sirije in Zambije. Predstavniki teh držav so zahtevali, da se v primeru ponovne portugalske agresije uveljavijo določila ustanovne listine, po katerih je treba pretrgati diplomatske, gospodarske in druge stike z agresivno državo.
Varnostni svet je tudi odločno obtožil portugalsko vlado zaradi invazije v Gvinejo in zahteval od lizbonske vla-
Akcijski
program
sprejet
MK ZK Maribora o vključevanju v dolgoročni razvoj Slovenije
MARIBOR, 9. dec. — Sinoči se je pod vodstvom sekretarja MK ZK Maribor Mirana Potrča sestal MK ZK Maribor in razpravljal o izvajanju stališč 4. zasedanja mestne konference ZK. Ob tej priložnosti so sprejeli tudi akcijski program komiteja za I izvajanje stališč o nalogah komunistov pri vključevanju Maribora v dolgoročni eko-nomskopolitični razrvoj Slovenije. Sklenili so, da bodo stališča 4. zasedanja mestne konference, referat sekretarja MK ZK Mirana Potrča na tej konferenci in akcijski program objavili v posebni prilogi časopisa »Komunist«.
Mestni komite ’ZK Maribor bo zaradi razprave o uresničitvi kratkoročnih nalog, ki jih vsebujejo stališča, skical posvete komunistov — odbornikov občinske skupščine in komunistov, ki delajo v Kmetijstvu. Skupaj s komunisti v združenju visokošolskih zavodov in v zavodu za zaposlovanje bo že januarja 1971 pripravil predlog o ustanovitvi sklada za kadre Komite je zadolžil sekretaria komiteja, da obišče vse tiste delovne organizacije, v katerih bi bilo nujno potrebno zainteresirati komuniste za problematiko podjetja njegove dolgoročne stabilizacije. Komite je priporočil tudi vsem organizacijam iti aktivom ZK vrsto nalog. Tako bi naj organizacije in aktivi v stališčih zajeto problematiko prilagodili potrebam vsake delovne organizacije in jo vključili v akcijski program organizacij in aktivov za leto 1971.
M. K.
DOGOVOR — Z včerajšnjega sestanka predstavnikov Zveze sindikatov, SZDLJ in stalne konference mest v Beogradu, na katerem so obravnavali stabilizacijski program.	Telefoto: Tanjug
*;,k° se boste najla/i " najhitreje naučili tuj
jezika?
PO METODA
ASSIMIL
de, da plača odškodnino za veliko škodo, ki jo je povzročila s tem oboroženim napadom. Po mnenju varnostnega sveta portugalski kolonializem na afriških tleh tudi ogroža mir in varnost neodvisnih afriških dežel.
Sklep o tem je varnostni svet sprejel pozno sinoči z večino 11 glasov. Glasovanja so se vzdržale ZDA. Velika Britanija, Franija in Španija. Te štiri zahodne države so dale vedeti, da so proti oboroženi agresiji na vsako državo, in so izrazile »simpatije« do republike Gvineje, ne da bi se jim zdelo potrebno naložiti Portugalski odgovornost za agresijo.
Postavili so se tudi na stališče, da nekatera določila predlagane resolucije pravno niso jasna in da gredo predaleč, ker prejudicirajo sklepe varnostnega sveta v primeru ponovne agresije.
Resolucija, ki' jo je sprejel varnostni svet, tudi poziva vse države, naj moralno in materialno pomagajo repub-
Boji v Kambodži
PHNOM PENH, 9. dec. (Reuter) — Visoko vojaško poveljstvo v Fhnom Penhu je sporočilo, da so osvobodilne sile danes z minometi streljale na mesto Siem Reap, predstražo starodavnih svetišč Angkor. Pri tem sta bila dva človeka ranjena.
Pravijo tudi, da ni nobenih novic o bataljonu Lon Nolo-vih' vojakov, ki so bili že v nedeljo ponoči pri Peam Ci-kangu odrezani.
Važni sklepi v Amanu
Zavrnjen načrt o ustanovitvi palestinske »mikro države« ob Jordanu
AMAN, 9. dec. (AFP). Na sestanku CK palestinske osvobodilne organizacije, ki je bil v Amanu od 4. do 8. decembra, so sprejeli več pomembnih sklepov, med drugim tudi o ustanovitvi centralnega vojaškega poveljstva. V sporočilu CK je rečeno, da je naloga novoustanovljenega centralnega vojaškega poveljstva združevati vse sile revolucije — palestinske osvobodilne armade, organizacije komandosov in policije. CK svetuje fedajinom, naj sodelujejo z jordansko vojsko.
Sklenili so tudi, da bodo ustanovili sekretariat CK OLPA in osrednjo službo za informacije. Zavrnili so vse načrte, katerih namen je ustanoviti palestinsko »mikro državo«. Centralni komite palestinske osvobodilne organizacije se je zavzel tudi za ureditev odnosov z arabskimi osvobodilnimi gibanji.
liki Gvineji, portugalske zaveznike pa posebej poziva, naj ne dajejo Portugalski vojaške in materialne pomoči-in naj vplivajo na lizbonsko vlado, da bo upoštevala to resolucijo.
Portugalska vlada pa je danes zavrnila resolucijo varnostnega sveta. Predstavnik portugalskega zunanjega ministrstva je izjavil, da bi ta resolucija, če bi jo uresničili, lahko samo »spodbujala k nasilju in neredu v Afriki«.
Ameriška
vojaška
pomoč
Zunanjepolitični odbor senata nasprotuje vladnemu predlogu
WILLIAM FULBR.IGHT
WASHINGTON, 9. decembra (AFP, AP, Reuter) — Državni sekretar za zunanje zadeve Rogers in državni sekretar za obrambo Laird sta seznanila senatni, pododbor z vladnim načrtom za vojaško pomoč Izraelu in nekaterim azijskim državam. Gre za približno milijardo dolarjev (samo za Izrael 500 milijonov). Laird utemeljuje predlagano vsoto s potrebo po ohranitvi ravnovesja sil na Srednjem vzhodu. Njunemu predlogu pa nasprotuje zunanjepolitični odbor senata, ki mu predseduje Fujbright.
Rogers’ in Laird sta opozorila tudi na »resnost položaja v Kambodži« in zahtevala sredstva za takojšnjo gospodarsko in vojaško pomoč phnompenški vladi.
Predsednik Nixon pa je naklonjen želji kralja Huseina, da naj ZDA vojaško in gospodarsko podpro Jordanijo. • Pcl-g odobrenih 30 milijonov dolarjev za vojaške namene bodo tej državi verjetno odobrili še dodatne vojaške kredite in ji nadomestili vsa! del subvencije, ki jo je do spopada med jordansko vojsko in palestinskimi komandosi dajala Jordaniji Libija.
To pot • še bolj zares
Te dni ne bodo (ali pa že niso) nič nenavadnega vabila na o-glasnih deskali v dvoriščih delovnih organizacij, s katerimi izvršni odbori sindikalnih podružnic vabijo na letne občne zbore sindikata. Tu in tam so občne zbore že opravili, večino izmed triti-soč petsto delovnih organizacij pa ta dolžnost še čaka.
Letošnji občni zbori imajo prav gotovo svojo značilnost. So v času razgibanega družbenopolitičnega in gospodarskega dogajanja, ki usmerja pogled naprej, mimo že bolj ali manj prebolele »sindikalne klobase in pol litra belega«, k bistvenim problemom, ki tarejo delovnega človeka.‘Seda-nja politična klima, je s trezno ustvarjalnega stališča brez dvoma bolj ugodna, kot je bila morda kdajkoli doslej. Politični cilji in naloge sindikatov, ki jih je sprejela II. konferenca slovenskih sindikatov so dale novih impulzov njihovemu članstvu. To so — dejstva!
Občni zbori bodo morali prav zategadelj kovati železo dokler je vroče, kajti le tako si bo sindikat pridobil u-gled v očeh svojega članstva. Nalog je namreč dovolj in problemov okoli dnevnih redov občnih zborov ne bi smelo biti. Da omenjamo le trenutne stabilizacijske ukrepe, ki prav gotovo zadenejo sleherni delovni kolektiv in podobno. Gotovo bo moral tudi sindikat v delovni organizaciji reči kako besedo o tem in ne le čakati na tako ali drugačno »mano« z vrha. Pri tem je prav gotovo bistvenega pomena, da kolektivi v prvi vrsti začno pometati pred lastnim pragom, saj take ali drugačne navlake je še precej.
Občinski sindikalni sveti so se letos že razmeroma zgodaj začeli pripravljati na občne zbore v delovnih organizacijah. Prav je, da bo težišče razprav prav nadaljnja konkretizacija in praktično uveljavljanje ter uresničevanje nalog, ki jih je zastavila II. konferenca. Tu pa se — pri konkretizaciji— običajno vedno »zatakne«. Zlasti še, če vodstva sindikalnih organizacij niso dovolj močna in sposobna izluščiti jedra problemov in če ne znajo zabiti žebelj na glavo. Zato ni prav nič nedemokratičnega že pred občnimi zbori razmišljati o novih vodstvih sindikalnih organizacij. O ljudeh, ki bodo lahko delovanju sindikata dali ustrezno vsebino in ki ne bodo teh funkcij sprejemali pač zato, »ker nekdo pač mora biti ...«
Občni zbori bodo tudi pred II. kongresom samoupravljavcev Jugoslavije, zato ne gre zanemarjati temeljitih in poglobljenih ocen o tem, do kod so v posamezni delovni organizaciji prišli s - samo-upravljavsko prakso; kai so storili in kaj bi še lahko.
Glede problemov torej ne bi smeli biti v zadreeri. Kak nov sivi las na bo marsikomu vrasel, če se bo želel iskreno in temeljito spoprijeti z njimi.
IZTOK AUSEC
Uspešen
štart
cbgovora
Jspešno izvajanje samo-jpravnega dogovora.slovenskih gradbincev
KRANJ. 9. dec. — Samoupravni dogovor med slovenskimi gradbenimi podjetji, ki so ga podpisali lani, je v prvem letu uspešno prestal preizkušnjo v praksi, čeprav so predvidevali, da pri uveljavljanju posameznih določil ne bo šlo brez zapletov, so rezultati presegli pričakovanja.
Tako oceno so dali na današnjem posvetu republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije s podpisniki tega dogovora. Menili so. da jih bo upešen prvi korak še bolj spodbudil k nadaljnjemu delu na tem področju, še zlasti, ker sporazum ni ostal le na papirju, marveč so se povsod zelo zavzeli za njegovo izvajanje.
Z dogovorom so med drugim precej izenačili položaj v posameznih podjetjih glede višine osebnih dohodkov, in poenotili vrednotenje dela pri izračunavanju gradbenih stroškov. Postopoma bodo izboljšali razmere v delavskih naseljih, rezultat dogovora pa so že dobro urejena naselja na trasi avtomobilske ceste Vrhnika—Postojna. Lotili so se tudi prvih organizacijskih ukrepov v izobraževanju, za katerega bodo letos namenili skupno več kot 20 milijonov dinarjev. Pri tem so se že odločili za nekatere skupne akcije.
Doslej so samoupravni dogovor razen gradbenih podjetij podpisale tudi opekarne. Prav sedaj pa pripravljajo tak dokument za montažna in inštalaterska podjetja ter za projektantske organizacije. Pobude slovenskih gradbincev pa so naletele na ugoden odmev v drugih republikah. Zato sedaj pripravljajo nekatere dogovore v zveznem merilu.
L. STRU2NIK
ZSJ in sindikalno sodelovanje
Predsedstvo Zveze sindikatov Jugoslavije razpravljalo o sodelovanju evropskih sindikatov ,ter o stališčih in akcijah ZSJ za razširitev in poglobitev mednarodnega sodelovanja sindikatov
OD NASE BEOGRAJSKE DOPISNICE
BEOGRAD, 9. dec* Sodelovanje evropskih sindikatov ter v zvezi s tem aJccije in stališča naše Zveze sindikatov — to je bila tema današnje seje predsedstva ZSJ.
rezultat naglega znanstvenega razvoja, in pod. Na položaj delavskega razreda v posamični evropski državi vplivajo vedno bolj zunanji dejavniki in pogoji ekonomskega razvoja, to pa hi narekovalo vse večjo akcijsko povezanost sindikalnih organizacij, če naj hi te ščitile interese svojega članstva. Vzroki takšnega sindikalnega zaostajanja za siceršnjimi evropskimi procesi naj bi bili krizno stanje in stagnacija v večini evropskih sindikatov, njihova zaprtost in celo zraščenost s političnimi strukturami države, v kateri delujejo, zbiro-kratiziranost sindikalnih vrhov, globoko vsajena blokovska gledališča, identificiranje z diplomatsko in državno logiko (kar velja zlasti za evropski vzhod kjer je blokovski element še dosti bolj prisoten in kier je zato toliko manj čutiti pozitivne evropske procese). Takšen položaj povzroča nezadovoljstvo delavstva. ponekod pa celo oddaljevanje množic od sindikalnih vodstev. V vrhovih italijanskih in španskih sindikatov je sicer moč zapaziti znamenja, da začeniaio uvi-devati slabosti takšnih razmer. vendar kakšne hitre preobrazbe ne kaže pričakovati niti pri ni ih brez vzporednega spreminjanja struktur.
Pripravljeno gradivo, ki so ga dobili udeleženci sestanka, je dopolnil član predsedstva in predsednik komisije za mednarodno dejavnost - Raif Dizdarevič, ki je poudaril nekatere elemente, ki karakte-rizirajo trenutni položaj. Po njegovem mnenju odnosi med evropskimi sindikalnimi organizacijami vidno zaostajajo za procesi, ki se sicer uveljavljajo na naši celini: monopolistično združevanje kapitala, intenzivno integriranje gospodarstev, velika migracija delovne sile, hitro spreminjanje tehnologije kot
Kunc pri Titu
BEOGRAD, 9. dec. (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz Tito je danes sprejel našega novega veleposlanika na Norveškem Draga Kunca, k, bo v kratkem prevzel dolžnosti.
Sklic prosvetno-kulturnega zbora skupščine SRS
LJUBLJANA, 9. dec. — Predsednik prosvetn.o-kultur-nega zbora skupščine SR Slovenije Miloš Poljanšek je sklical sejo zbora za četrtek, 17. decembra 1970 ob 9. uri.
Po predlogu dnevnega reda bo zbor obravnaval predlog zakona o kulturnih skupn:>-stih; predlog zakona o sredstvih za financiranje kulturnih skupnosti in kulturne dejavnosti; predlog zakona o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem; predlog zakona o dopolnitvi zakcna o višji tehnični šoli v Mariboru in predlog zakona o dcoolnitvi zakona o višjih agronomski šoli v Mariboru.
Pojavlja s* — za zdaj še bledo — spoznanje o nevz-držnosti omejevanja sodelovanja zgolj znotraj obeh blokov. Intervencija v ČSSR je namreč zavrla začetne bilateralne stike med politično različno usmerjenimi sindikalnimi organizacijami in ti se šele zdaj začenjajo kaj skromno in plašno obnavljati.
je na vzhodu seveda ni — je, da se poleg nezaupanja med sindikalnimi organizacijami dveh blokov, kaže še nezaupanje med sindikalnimi organizacijami posameznih zahodnoevropskih držav.
Kar zadeva Zvezo sindikatov Jugoslavije, prevladuje v njej prepričanje, da je treba razširiti in obogatiti dejavnost in to ne samo zato, da oi prispevali k zboljšanju klime v evropskih sindikatih, marveč zlasti zato, ker je naše gospodarstvo močno vključeno in povezano z evropskim gospodarstvom, bodisi da gre za našo zunanjetrgovinsko izmenjavo, za širše ekonomsko sodelovanje, uporabo njihove tehnologije in pod., bodisi da gre za veliko število naših delavcev, začasno zaposlenih v zahodnoevropskih državah.
Sodimo torej, da bi tudi na sindikalnem področju morali vplivati na krepitev pozitivnih teženj z odkrivanjem skupnih interesov ter na takšni osnovi spodbuditi skupne akcije ter tako krčiti pot k osvobajanju sindikalnega sodelovanja vseh blokovskih pregraj. Pri tem se ho ZSJ opredeljevala na temelju ocene koristnosti konkretnih pobud, ne pa na temelju tega, kdo je te pobude sprožil, kar torej pomeni zavračanje sle-' heme idejnopolitične enostranskosti. Seveda bo to moč doseči le če bodo akcije res konkretne, ne pa posplošene. V ZSJ so že pripravili nekoliko konkretnih zamisli, kako naj bi svoje težnje in namere uresničevali.
Razprava, ki je sledila, je v bistvu pokazala soglasje tako glede ocenjevanja položaja kakor tudi primernosti zamišljenih akcij.
Poročevalec pa vendar skoraj ne more spregledati pojava, ki seveda ni značilen samo za naše sindikate. Brez olepševanja bi ta pojav lah-
Značilnost na zahodu — ki i ko imenovali nedoslednost
a ut ZK - marsikje neznanka
Častno sodišče ZK Slovenije obravnavalo poročilo o delu po konferenci ZKS -Ugotovitve senatov razsodišča o slabostih pri delu organizacij in organov ZK
LJUBLJANA, 9- dec. Častno razsodišča ZK Slovenije se je na sklepni *seji lotilo poročila o delu po I. konferenci ZKS. Za to, navidez suhoparno točko dnevnega reda pa se je skrila zanimiva ocena dogajanj in rahla polemika. V spremni besedi k poročilu je predsednik Vlado Majhen izluščil nekaj značilnosti. Tako je opravil z očitki, češ da je častno razsodišče pri svojem delu preveč uradniško pojmovalo določila statuta ZK in menil, da je ravno v najtežjih primerih treba najbolj spoštovati statut. Ugotovil je tudi, da so ponekod, v nekaterih občinskih organizacijah ZK, stališča častnega razsodišča pojmovali zelo samosvoje in sklepom razsodišča niso sledili nujni ukrepi.
Poročilo ugotavlja, da je imelo častno razsodišče ZK (na republiški ravni) razmeroma precej dela. Prav ob tem so v razpravi podčrtali, da nekaterih zadev ne kaže dvigatj na republiško raven in da bi nastale spore, nedoslednosti in nepravilnosti lahko uredili v osnovnih in občinskih organizacijah ZK. Zanimivo je. da so v občinskih organizacijah raznoliko odgovorili na vprašanja, ki so zadevala delo častnega razsodišča. V primerih ko je le-to potrdilo prvoten sklep organizacije, ni bilo pritožb zoper stališča in sklepe senatov. V primerili, ko je častno razsodišče spremenilo ali razveljavilo sklepe organizacij, predvsem pa komitejev, Pa je bilo čutiti pomisleke, nesoglašanje in trdovratno vztrajanje na prvotnih stališčih. V enem primeru je bil takšen sklep senata ocenjen kot spodbijanje ocene politične situacije občinske organizacije, pa čeprav se senat v to oceno sploh ni vtaknil. Senat je le menil, da je posamezne sklepe (kot denimo izključitev) treba izvršiti na način in po postopku, ki ga določa statut, Častno razsodišč skuša reševati sleherni primer dosledno na načelih spoštovanja statutarnih določil ter spoštovanja. interesov vseh prizadetih. Pričakuje, da bo deležno zaupanja v objektivnost, demokratičnost, humanost in poštenost, kot pričakuje tudi določeno stopnjo samokritičnosti.
DELO
UREJA
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Seliger (glavni urednik), Dušan Benko (odgovorni urednik) , Jak Koprivc (notranja politika in gospodarstvo), Miran Šuštar (zunanja politika), Sergej Vošnjak (kultura), Miro Zakrajšek, Matija Dermastja (dopisništvo, lokalna kronika), Evgen Bergant (šport), Dušan Trebše (centralna redakcija).
Senati častnega razsodišča ZK Slovenije so se pri svojem delu najpogosteje srečavali z naslednjimi slabostmi in pomanjkljivostmi pri delu organizacij in organov ZK: največkrat so kršili statutarno pravico in dolžnost, ki zahteva sodelovanje člana CK »pri obravnavanju in od-
Obisk v Ljubljanski
banki
3redsednik IS se je zanimal za aktualne probleme poslovanja bank
LJUBLJANA, 9. dec. — Predsednik republiškega IS Stane Kavčič je danes obiskal Ljubljansko banko, kjer se je pogovarjal o aktualnih vprašanjih bančnega poslovanja v zvezi s stabilizacijsko politiko. Predstavniki banke so predsednika IS seznanili s položajem v bančnem poslovanju v zvezi s stabilizacijskimi ukrepi in posledicami, ki so Jih izzvali ti ukrepi, predvsem glede likvidnosti v gospodarstvu in v bankah. Podrobno so prikazali, v kakšnem obsegu so bila prizadeta sredstva bank zaradi zvišanja obvezne rezerve bank pri Narodni banki, zaradi znižanja reeskontnega limita in odprave kreditov Narodne banke za likvidnost. Ti ukrepi so hudo zaostrili splošno likvidnost. Najbolj občutno pa je vplival na likvidnost obvezen 50 odstoten depozit pri uvozu. Razgovor se je sukal tudi okrog položaja v gospodarstvu in zelo omejenih možnostih oddobravanja kratkoročnih kreditov in investicijskih posojil, ker mora banka skrbeti predvsem za svojo lastno likvidnost. Težaven problem predstavljajo tudi znatne prekoračitve pri investicijah.
F. S.
"s?
NASOSV-** DELA v	SO
§ NEZGODNO ZAVAROVANI ^
t	•
PRI ZAVAROVALNierSAVA
ločanju o njegovem delu in dejanjih ter pri sprejemanju drugih sklepov, ki ga neposredno zadevajo« in s tem v zvezi določilo, da ima član pravico prisostvovati obravnavi o njegovem predlogu ali pritožbi. Do te pomanjkljivosti prihaja po mnenju članov senata zaradi premajhnega poznavanja statutarnih določil, ali pa so po-sleSica preživele prakse v ZK. Nekajkrat so kršili statutarno določilo, ki zahteva, da je treba skrbno in vestno raziskati vsako kršitev programa ZKJ, statuta ZKS in ZKJ ter sprejete politike ali sklepov v organizacijah in organih ZK. Prenekateri sklepi o kršitvah so načelni, slabo utemeljeni, ali pa slonijo na posplošenih obtožbah ali kritiki. Največkrat ni niti
Podpora
pobudi
industrije
Potrebna kompleksna študija o zasnovi in razvoju srednjega šolstva
LJUBLJANA, 9. dec. Odbor za znanost, kulturo in prosveto pri slovenskem izvršnem svetu je na današnji seji pod pri pobudo lesne, industrije, da se pri biotehniški fakulteti ustanovi samostojen lesni oddelek. V razpravi o letošnjem vpisi* v srednje šole je odbor menil, da je treba čim-prej dobiti kompleksno študijo o sistemski zasnovi in razvoju srednjega šolstva v Sloveniji. V zvezi s pripravo revizije zvezne zakonodaje na področju znanosti, kulture, i-zobraževanja in telesne kulture je odbor podprl mnenje, naj se ta področja v celoti prenesejo v republiško pristojnost. Naaalje je podprl predlog zakona o filmskem prispevku.
Odbor je podprl predlog zakona o kulturnih skupnostih In predlog zakona o sredstvih za kulturo, vendar je ob tem menil, da bo bolje, če se sredstva za bodočo republiško kulturno skupnost predvidijo kot rezervna sredstva za ta namen, dokler ne bo bolj kot zdaj izdelan tudi program te skupnosti.
O razpravi in stališčih odbora v zvezi s finančnimi predlogi vzgoje in izobraževanja, kulture, raziskovalnega dela in telesne kulture ob u-poštevanju republiške ekonomske politike ter njenih finančnih izhodišč, za 1971. leto ne moremo poročati, ker ta del seje ni imel značaja javne seje.
J. SVETINA
zapisa o tem, kaj so sklepali, razpravljali in določili. Organizacije tudi prepočasi dn pozno reagirajo (ali pa sploh ničesar ne ukrenejo) v primerih hude kritike ' med člani ali ko nastanejo spori. Nekaj je . bilo nedovoljenih metod obračunavanja s po-sanjeznimi člani ZK in podobnih primerov.
Podčrtali so še, da je ustanova tovariških razsodišč vse premalo uporabljena, da častno razsodišče ne more voditi nekakšne preventive, kot jo zahtevajo v nekaterih občinskih organizacijah in da je med članstvom danes vse premalo diferencijacije. preveč oportunizma, malomeščanske mentalitete in nediscipline.
Z ugotovitvami in sklepi bodo seznanili sekretariat CK ZKS, častna razsodišča pri občinskih organizacij alt, občinske komiteje ZK. in javnost.
IVAN VIDIC
Francosko-
jugoslovansko
podjetje
SARAJEVO, 9. dec. (Tanjug) — Predstavniki sarajevskih podjetij »Energoinvest« in »Hena« tei* francoske firme »Technip« so v Sarajevu danes podpisali sporazum o sodelovanju in vlaganjih, ki naj bi ga uresničila inženir-sko-projekttmtska organizacija »Petolinvest« s sedežem v Sarajevu; ta organizacija se je specializirala za objekte naftne in petrokemične ter kemične industrije.
Sporazum sta podpisala direktor »Energoinvesta« inž. Blum. direktor »Hene« Feliks Gorski in direktor »Te-chnipa« Jacques Andrault. Prisotni so bili predsednik izvršnega sveta BiH Dragu-tin Kosovac, francoski veleposlanik v Beogradu Pierre Sebileau in drugi.
Občine so pripravljene pomagati
BEOGRAD, S. dec. (Tanjug) — Vse jugoslovanske občine pripravljajo svoje programe in so pripravljene pomagati za stabilizacijo gospodarstva pri pripravljanju predlogov za trajnejše sistemske rešitve. Tako so povedali na seji stalne konference mest, na kateri so razpravljali o programu stabilizacije. V razpravi so med drugim poudarili, da ni mogoče linearno uveljaviti restriktivnih ukrepov za vseh 500 jugoslovanskih občin, ki imajo zelo različne možnosti in potrebe. Ponovn^ so opozorili, da je nesprejemljivo kakršnokoli zamrznjenje osebnih dohodkov in razmerij v delitvi dohodka, niti kot začasen ukrep.
in protislovnost nekaterih naših načel, kadar obravnavamo domače in pa mednarodne probleme. Zlahka zapaža-mo konzervativnost in zbiro-kratiziranost evropskih sindikalnih vrhov ter njihovo identificiranje z državno politiko in interesi, zlahka očitamo drugim razdrobljenost, zaprtost v državne ali blokovske meje, nerazumevanje za pozitivne integracijske procese (seveda ne blokovske) in pod. — pri tem pa pozabljamo, da je v naši lastni državi vse pogosteje slišati trditev, da nam sploh niso potrebni povezovalni fede-racijski forumi (niti strokovnih zvez), da se pri nas javljajo ideje o vse večjem drobljenju organizacije, da nadvse »živahno« tečejo razprave o nepotrebnosti skupnega jugoslovanskega ' tržišča in podobno. Spričo tega bi se
Spoštujmo
sprejete
ukrepe
Predsednik izvršnega sveta Srbije M. Bojanič o gospodarski politiki
BEOGRAD, 9. dec. (Tanjug) — Danes se je v Beogradu začelo dvodnevno posvetovanje s predsedniki občinskih skupščin iz Srbije o Skoraj vseh problemih, ki so trenutno najbolj pereči. Poleg stabilizacijske politike v gospodarstvu so na dnevnem redu posvetovanja tudi nekatera vprašanja, ki se tičejo dela organov, za notranje zadeve, kakor tudi aktualni problemi v zvezi z davčno politiko, prosveto in zdravstvom.
Predsednik republiškega izvršnega sveta Milenko Bojanič se je v daljši uvodni razlagi o gospodarskih temah zavzel za to, da spoštujemo doslej sprejete stabilizacijske ukrepe, vštevši »zamrznjenje cen«, hkrati pa je poudaril, da so ti ukrepi le za- j časni. Cimprej jih morajo zamenjati trajne sistemske rešitve, pri čemer nam mora biti izhodišče ureditev gospodarskih funkcij federacije.
V zvezi s pobudo predstavniških organov Srbije, ki so pred poldrugim mesecem predlagali kako bi bilo treba urediti bodočo vlogo federacije, je Bojanič dejal, da je po mnenju delovnih skupin zveznega izvršnega sveta možno in tudi praktično izvedljivo to, kar je predlagala Srbija. Kritiziral je miselnost, po kateri se zahteva no čistih računih v federaciji kombinira s predlogi o di-ueih »prehodnih rokih« za ortorevo te ali nne obveznosti federacije. Takšnih zamisli morda niti ne narekuje želia, da bi našli dokončne rešitve, je rekel Bojanič.
Začasno kreditiranje nerazvitih
BEOGRAD, 9. dec. (Tanjug) — Na bližnji seji zbora narodov zvezne skupščine, ki bo še ta mesec, bodo obravnavali tudi zakon o začasnem kreditiranju sklada federacije za kreditiranje nerazvitih krajev. Predlog za sprejetje tega zakona ie bil dostavljen skupščinskim organom hkrati z besedilom predloga zakona in ga bodo obravnavali po skrajšanem postopku.
Zakon o začasnem kreditiranju je nujno potreben, ker še nimamo dokončnih rešitev o načinu financiranja in o drugih pogojih, ki naj zagotovijo uresničevanji sprejete politike hitrejšega razvoja gospodarsko premalo razvitih republik in pokrajine Kosovo.
nam kaj lahko zgodilo, da nas zaradi takšnih razprav in teženj utegne kdo povprašati, zakaj hi se zakonitosti in načela — ža katera trdimo,; da veljajo za ves svet — ustavljala oh naših mejah ter zakaj naj bi na njih izgubljala svojo veljavo.
VIDA HREŠČAK
Problem
osipa
■	v ■ V ■
je sirsi
Razprava v aktivu prosvetnih delavcev pri RK Zveze mladine Slovenije
LJUBLJANA, 9. dec. — Aktiv prosvetnih delavcev pri republiški konferenci Zveze mladine Slovenije je danes razpravljal o osipu na osnovnih šolah v Sloveniji ter o vzgojni funkciji srednjih šol.
Po uvodnih besedah Brigite Kuharjeve, sodelavke pri predsedstvu RK ZMS se je razvnela živahna razprava številnih udeležencev, mladih prosvetnih delavcev iz vse Slovenije. Mnogi so zelo prizadeto obravnavali težave in probleme v našem sistemu vzgoje in izobraževanja ter menili, da je naloga vse družbe, da se loti te problematike z vso resnostjo in razumevanjem. Prevladalo je mnenje, da je siceru osip na osnovnih šolah problem šol in učiteljev, da pa je hkrati tudi problem širših družbenih skupnosti, v veliki meri tudi občin. Menili so, da se je treba problematike lotiti kompleksno, kajti tudi sam problem se kaže v dokajšnji razsežnosti.
Beseda je tekla tudi o vzgojni funkciji srednjih šol. Prisotni so bili mnenja, da na tem področju še nismo dosegli zaželenih uspehov ter da se bo v tej smeri potrebno kar najbolj angažirati.
'D. G.
Pisma bralcev
Težave otroškega varstva v Brežicah
pri CZ ZNG (centralnem zavodu za napredek gospodinjstva) izdelati načrte za adaptacijo osnovne šole I. po republiških merilih in predpisih. Pri republiški skupnosti otroškega varstva smo zaprosili za posojilo, ki nam ga je kljub številnim prosilcem zaradi občut-
ustrezno pedagoško izobrazbo? Posledice zanemarjene vzgoje pa so kaj hitro vidne v šolski dobi, še bolj pa kasneje pri mladoletniku in tudi odraslem.
Menimo, da se skupščina občine premalo zaveda velike odgovornosti za vzgojo. predšolskih otrok, sicer
Ob hvalnicah novi osnovni šoli smo tudi mi začutili	_	.
potrebo, da se oglasimo in no nemogočih pogojev tudi b\ dano obljubo o dode izrazimo svoje mnenje. Res, odobrila. Adaptirana zgrad- litvi stare osnovne šole I. problem osnovnega šolstva ba bi sprejela 140 gojencev vrtcu tudi držala, je sedaj na območju občine in morda tudi več. S tem	Za delovno skupnost
Brežice urejen, čisto pa pa. bi zadostili potrebam smo pozabili na predšolsko mesta Brežice in okolice, vzgojo in varstvo.
Vrtec dela v skrajno neurejenih razmerah. V štirih igralnicah živi 74 otrok do 10 ur dnevno. Ti prostori pa ne ustrezajo niti pedagoškim zahtevam.
je bila preurejena iz senika in hlevov, vlažna je in
otroškega vrtca Brežice: predsednica: Manja Verstovšek, upravnica: Silva Gligič
V oktobru pa je predsedstvo občinske skupščine svoj prvotni načrt izpreme-nilo. Predlagalo je občinski skupščini, da se osnovna šola I. dodeli šoli za bla-
niti sanitarnim govni promet, ki je nekdaj svetujem naj Sedanja stavba že bila v teh prostorih; ker nikar
jim niso ustrezali, so si eksotičnih krajev, ki jih o-zgradili nove prostore, iz menja narodna Scarborough
Neznani kraji
Gledalcem »Diplomiranca« po predstavi ne iščejo po atlasih
P°vsod ie 1 vr?jnh- Katerih se sedaj ponovno Fair~(^e ~poJde7~v ~Scarbo-Dve igralnici in električne vračajo, sedanja sola za instalacije ob deževnem vre- blagovni promet pa se do-
menu zaliva voda, hodniki so grajeni tako, da jih ni mogoče ogrevati, s strehe pa pada opeka. V zadnjem času stavbe nismo popravljali zato, ker smo čakali na selitev v adaptirano osnovno šolo I. Tudi zmogljivost ne ustreza potrebam. Najmlajša skupina, ki je tildi glede zdravja najbolj občutljiva, je v kletnih prostorih stanovanjskega bloka, kjer so stene, strdp in tla iž betona. Tla so pokrita le z podolitom. Za sanitarije in garderobo je veliko premalo prostora, saj so za 74 otrok samo tri stranišča, vsi otroci pa sploh nimajo svojih obešalnikov. Ze tri leta nismo imeli rednega '• 'isa v vrtec, ker nam iz leta v leto ostaja za 2—3 skupine vpisanih torok. Letos jih je bilo kar 60. Glede na majhne zmogljivosti vrtca smo sprejemali, prošnje samo tistih družin, kjer sta oba starša zaposlena in ki trenutno nimajo možnosti, da si kakorkoli pomagajo s privatnim varstvom. Sprejeli pa smo lahko le toliko otrok, kolikor jih je šlo v šolo.
Ob referendumu za novo osnovno šolo je skupščina občine obljubila stavbo osnovne šole 1. vrtcu, ker so v ta namen uporabili tudi sredstva iz sklada za otroško varstvo v znesku 567.833
deli »Jutranki«. S tem bi rešili problem nezaposlenosti žena. Predvidevajo, da
rough na semenj, Parslep, Sage, Rosemarp in Thp-me . ..«). Raje naj pogledajo v kakšno angleško kuharsko knjigo ali slovar,

žensk, pri tem pa pozablja-
bodo našli peteršilj, žajbelj,
i°enaa TtrebT urejLtfa	^li-
varstva. Problem otroškega varstva na naj bi se reševal v prihodnjih letih. Predsedstvo skupščine je mnenja, da bi bilo primerneje zgraditi nov vrtec kakor adaptirati staro osnovno šolo 1. Vsi pozdravljamo ta predlog, a se sprašujemo, kdo bo financiral no-no gradnjo, če je sedaj ■ vprašanje samo dodelitve stavbe, finančna sredstva pa so zagotovljena za adaptacijo.
Ob tem se sprašujemo, zakaj odgovorni za te probleme v Brežicah ne razmišljajo dovolj o pomembnosti predšolske dobe za razvoj otroka. Največji pedagogi so poudarjali, da se otrok oblikuje v prvih letih življenja, to je v predšolski dobi. Kar v tej dobi zamudimo ne moremo več nadoknaditi. V tej dobi se oblikuje otrokov značaj, ob-oblikuje se človek naše so-likuje se njegova osebnost, cialistične stvarnosti.
Zato m vseeno, če je otrok urepuščen samemu sebi in cesti ali pa ima privatno varstvo za 300 ali 350 ND, ki jih starši dosti-ND za dograditev nove šo- krat zelo težko zmorejo. Ni
ALJOŠA VREČAR, Ljubljana, Titova 198
A
Odgovori na vprašanja
Starostna pokojnina borke NOV pred 9. 9. 1943
L. M., Lj. — Kot borka NOV od leta 1941 dalje imate skupaj s posebno dobo, šteto v dvojnem trajanju, 16 let pokojninske dobe. Ali ste pri starosti 60 let upravičeni do pokojnine?
ODGOVOR: Ker še nimate rjajmanj 20 let pokojninske dobe, bi vam lahko izjemno priznala pravico do starostne pokojnine komisija SR Slovenije po 195. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, če bo spoznala, da je to potrebno glede na splošno stanje vašega zdravja in delovne zmožnosti.
le, da bi se osnovna šola I. čimprej izpraznila. V sklepe in obljube občinske skupščine nismo dvomili, zato smo dali v Ljubljani
pa tudi vseeno, kdo daje vzgojne temelje našim generacijam — žene, ki čuvajo otroke le za denar, ali pa vzgojiteljice, ki imajo
Kupon za pravno posvetovalnico
„DELA"
Strategija za boljše varstvo
Izvršni odbor republiške skupnosti otroškega varstva je razpravljal o osnutku pogramske usmeritve razvoja otroškega varstva v obdobju 1971-1975
LJUBLJANA, 9. dec. Na današnji seji izvršnega odbora republiške skupnosti otroškega varstva so razpravljali o osnutku programske usmeritve razvoja otroškega varstva v Sloveniji za srednjeročno obdobje 1971—1S75.
Osnutek izhaja iz spoznanja o družbeni -odgovornosti za celotne generacije otrok in je zasidran v prostor in čas s tem. da upošteva sedanje potrebe na tem področju, usmerjenost družbe, njene zmogljivosti in hotenja. V ciljih, ki jih zastavlja republiška skupnost in jih naj bi dosegli do leta 1975, je otrok obravnavan celovito — upoštevano je zdravstveno var-
stvo otrok, vzgojnovarstvena dejavnost, vzgoja in izobraževanje ter druge potrebe otrok, ki jih ne smemo spregledati ob načrtovanju in financiranju stanovanjske gradnje in pri urejanju stanovanjske soseske.
Izvršni odbor je poudaril, da je tako celovito usmeritev mogoče izpeljati le v občini ob podpori vseh samoupravnih mehanizmov. Ob mobili-
Ni vse zlato...
Ugotovitev inšpektorjev:	nekateri
uvoženi aparati slabši od domačih
BEOGRAD, 9. dec. (Tanjug). Nekateri uvoženi aparati za gospodinjstvo so sicer na zunaj videti brezhibni, v resnici pa so slabše kvalitete kot podobni domači aparati. Tako vsaj zatrjujejo zvezni tržni inšpektorji, potem ko so si ogledali za.loge v 17 uvoznih in zastopniških podjetjih.
in drugi, so po kakovosti na vrhu evropske lestvice.
Zadnja leta se je uvoz raznih gospodinjskih aparatov močno povečal. Nekateri med I Takšni nakupi v tujini so njimi, zlasti tisti z oznakami ‘
Philips, Bosch, Philco ford
Na kratko
DESET PODJETIJ LESNE INDUSTRIJE v Srbiji — »Crvena zastava« iz Kruševca, »žarko Zrenjanin« iz Zre-njanina, »Budučnost« iz Subotice, »Jasen« v Kraljevu in druga — se bo po novem letu združilo.
CENE ŽIVINSKE KRME nameravajo proizvajalci v kratkem uskladiti s cenami teh proizvodov iz uvoza s konvertibilnih tržišč. V načrtu imajo sporazum o višjih cenah močnih krmil; podražila naj bi se tudi zdrob in koruzna moka.
DELEGACIJO MESTNEGA KOMITEJA KP SZ iz Moskve je sprejel predsednik ,CK Zveze komunistov Srbije Marko Nikezič.
V OBILICU.SE JE ZAČELA MONTAŽA termoelektrarne Kosovo-5, ki jo bodo dogradili v 24 mesecih. Elektrarna ho stala 300 milijonov dinarjev.
GOSPODARSKA ZBORNICA SR Srbije je sklenila, da bo 5000 dinarjev namenjenih za novoletne čestitke, poslala prebivalstvu v Vojvodini, ki so ga prizadele poplave.
LADJEDELNICA IN TOVARNA DIESELSKIH MOTORJEV »3. maj« z Reke. je izročila liberijski družbi Apollon Shipping čezoceansko ladjo Apollon s 30.240 tonami nosilnosti, posebej izdelano za prevoz tovorov. V kratkih štirih dneh je to že druga velika čezoceanska ladja, ki jo je ta • ladjedelnica zgradila za tujino. Ladja Apollon je dolga 197 m, široka pa 23 m. Plula bo s hitrostjo 15,5 morske milje na uro.
PREMOGOVNIK V ALEKSINCU je sklenil, da bodo do I. aprila prihodnjega leta delali po 48 ur na teden, ker se je povpraševanje po njihovem visokokaloričnem premogu povečalo.
pravičeni, ker spodbujajo naše proizvajalce k tekmovanju. Ne manjka pa se tudi nasprotnih primerov, zatrjujejo inšpektorji. Potovalni likalniki Cupido, pralni stroji Alba-Lux, nekateri italijanski mešalniki in mlinčki za kavo ter razni drugi izdelki te vrste po kakovosti izrazito zaostajajo za našimi. Prodajamo jih ne zaradi kvalitete, temveč zaradi dostopne cene; Na žalost nekateri že iz trgovine ne pridejo popolnoma brezhibni in sploh ne ustrezajo našim predpisom o standardu. Zato so inšpektorji med zadnjim pregledom prepovedali trgovinskemu podjetju Meteor v Subotici prodajo 250 potovalnih električnih likalnikov, zastopniku podjetja Interservis v Novem Sadu pa prodajo 545 namiznih ventilatorjev.
Pomanjkljivi gospodinjski aparati iz uvoza prihajajo na naš trg zlasti zato, ker podjetja ne preizkusijo njihove kvalitete še pred nakupom, čeprav bi' bila to dolžna storiti. Zato bodo tržni inšpektorji poostrili nadzorstvo in nekaterim brezvestnim uvoznikom stopili' na prste.
Ob tej zadnji akciji so inšpektorji ugotovili, da primanjkuje tudi rezervnih delov za uvožene aparate.
ziranju vseh sil in virov za financiranje pa je nujno zagotoviti namensko, gospodarno uporabo sredstev.
Občinski programi razvoja otroškega varstva morajo zagotoviti vse tiste oblike, ki zajemajo največ otrok ter največ prispevajo k njihovemu telesnemu in duševnemu razvoju ter upoštevajo tudi stopnjo zaposlenosti ženskega prebivalstva. Gre za razširitev družbene baze, kot to narekujejo potrebe ob dejstvu, da so morali letos otroški varstveni zavodi odkloniti varstvo 5.557 otrokom.
Ob taki usmeritvi pa je še vedno treba pomagati otroku tudi v družini z otroškim dodatkom, saj popis družin v Sloveniji odkriva, da je med upravičenci do otroškega dodatka kar 87,3 odst. takih družin, ki imajo manj kot 500 din mesečnih prejemkov na družinskega člana. Izvršni odbor je ocenil, da je v okviru vseh drugih družbenih ukrepov za otroka ta denarna pomoč še vedno zelo pomembna in nič manj tudi enkratna družbena pomoč ob rojstvu novorojenčka.
Tako kot na predzadnji, je izvršni odbor RSOV tudi na današnji seji podprli predlog o ekonomski politiki in izhodiščih za zbiranje ter porabo sredstev za kritje splošno-družbenih potreb za leto 1971, ki predvideva, da se del sredstev, namenjenih' za neposredno otroško varstvo, zbere na podlagi ocjlokov občinskih skupščin. V duhu razvoja samoupravne družbe je, da se sredstva prenašajo tja, kjer najbolj občutijo probleme in kjer sprejemajo odločitve za urejanje. S tem pa se seveda poveča odgovornost vseh samoupravnih sil, krajevnih skupnosti, delovnih in družbenopolitičnih organizacij in komune. Od prenosa dela sredstev za neposredno otroško varstvo od republike na občino pričakujemo, da se bodo sredstva v ta namen oplodila, zlasti ker je le to jamstvo za izpolnjevanje že sprejetih občinskih programov razvoja otroškega varstva.
Na današnji seji so tudi sklenili, da bo četrta seja skupščine republiške skupno-
Obisk na medicinski fakulteti
LJUBLJANA, 9. dec. — Predsednik socialno-zdravstve-nega zbora skupščine SR Slovenije dr. Srečko Koren in predsednik prosvetno-kultur-nega zbora Miloš Poljanšek sta danes obiskala teoretične inštitute medicinske fakultete v Ljubljani.
sti otroškega varstva 23. decembra. Skupščina bo obravnavala osnutek programa usmeritve razvoja otroškega varstva, nakar ga bodo dali v javno razpravo, ki bo trajala tri mesece. Skupščina bo predlagala tudi nekatere zakonske ukrepe za leto 1971, in sicer predlog zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1971, predlog zakona o določitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do otroškega dodatka in višine otroškega dodatka v letu 1971 ter zakonski predlog o denarni .pomoči za novorojenega otroua.
MARIJA ROBEK
Kolikšna
biološka
amortizacija
Zbornična komisija predlagala, naj bi proučili minimalni odstotek
LJUBLJANA, 9. dec. — Na gospodarski zbornici je bila danes seja komisije za gozdarstvo pri odboru za zadružništvo in kooperacijo, na kateri so razpravljali o biološki amortizaciji.
Pripravlja se namreč odlok o merilih za najnižjo višino ter o obračunavanju, plačevanju in uporabi biološke amortizacije. Komisija .ie obravnavala osnutek odloka in dala svoje pripombe in stališča. Nov zakon o gozdovih, ki govori tudi o biološki amortizaciji, predpisuje uporabo te izključno za gozdnogojitvena dela. Zaradi tega je komisija predvsem razpravljala o višini minimalne biološke amortizacije. V osnutku odloka je predvidena 10-od-stotna minimalna biološka amortizacija. Ker je komisija smatrala, da je ta odstotek za nekatera gozdna gospodarstva previsok, je predlagala, da se višina biološke amortizacije ponovno prouči. Drugi predlog, ki ga je predlagala komisija za gozdarstvo, pa je bil ta, naj ne bi določali odstotka, ampak da naj bi znašala biološka amortizacija toliko, kolikor znaša za celotno gozdno gospodarsko območje vrednost gozdno-go-jitvenih del, ki so za gozdove tega območja določene v gozdno gospodarskih načrtih.
R. O.
Zidanje
Podatek, da se je gradnja stanovanj v enem letu podražila povprečno za 16 odstotkov, nam daje odgovor na vprašanje, zakaj kljub večjim sredstvom za stanovanjsko graditev zgradimo vsako leto manj stanovanj: ker graditelji hitreje zidajo tene kot pa stanovanja ...
Tudi mini?
Kadilci se pritožujejo, da v trafikah še ne prodajajo LD cigaret niške tobačne industrije z mini odstotkom nikotina. Morda pa je proizvajalec za to cigareto določil tudi mini-rabat oziroma mini maržo?
Rešitev
Predstavniki državne u-prave tožijo, da Jim najboljši strokovnjaki odhajajo v gospodarstvo; predstavniki gospodarstva tožijo, da jim najboljši strokovnjaki odhajajo na delo v tujino. Problem bo najbrž rešen, *ko bomo v tem begu dosegli sklenjen krog, t. j. ko se bodo najboljši v tujini zaposleni strokovnjaki začeli vračati in zaposlovati v državni upravi ...
Izjema
Na nedavnem posvetu o problemih vodnega gospodarstva je eden izmed udeležencev dejal, da bomo morali kmalu uvažati celo vodo, če bomo še naprej tako lahkomiselno onesneževali in zastrupljali vodotoke. Ker smo doslej pogosto uvažali stvari, ki jih že imamo dovolj doma, bomo v tem primeru najbrž napravili izjemo ...
Enostavneje
Zaradi kroničnega pomanjkanja kurilnega olja v vseh večjih krajih v Srbiji, Makedoniji in BiH, so- se v tamkajšnjih uredništvih odločili za nekoliko spremenjen, enostavnejši način pisanja o tej problematiki: odslej' bodo objavljali vesti, v katerih krajih ne primanjkuje kurilnega olja ...
Prekvalifikacija
Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je pri nas najcenejše meso ovčetina, ki jo je teoretično mogoče kupiti P° 10 dinarjev za kilogram — praktično pa ne, ker jo mesarji prekvalificirajo v jagnjetino in jo nato prodajajo po 15 dinarjev kilogram. Kakšna sreča, da so dinozavri že izumrli!
Tolažba
Te dni je bil v Urinju dograjen nov petrokemični obrat INE, ki bi lahko predelal 2,5 milijona ton nafte in proizvedel 153.000 ton aromatičnih ogljikovodikov. Vendar pa obrat po slavnostni otvoritvi ni mogel začeti obratovati — ker celo že obstoječim obratom reške rafinerije primanjkuje nafte za predelavdT Investitorji se lahko tolažijo s tem, da niso edini: surovine za predelavo primanjkuje tudi nekaterim našim rekonstruiranim mlekarnam, ki so povečale svoje proizvodne zmogljivosti ...
Zakaj niso za samoprispevek
Nedavni ravenski referendum ni osamljen primer dosedanje »občinske politike««, ki je preveč samo občinska
Analiza izida referenduma na Ravnah je gotovo vsestransko osvetlila vzroke, zakaj občani niso izglasovali samoprispevka za obnovo in razvoj šolstva v občini. Težko bi rekli, da priprave na referendum niso bile dovolj skrbne in da občani ne bi bili vsestransko obveščeni o pomenu te skupne akcije. Udeležba na referendumu je to potrdila.	•
PERO
Med mnogimi vzroki, kot so splošno vzdušje ob stabilizacijskih ukrepih, dosedanja praksa zbiranja sredstev prek skladov podjetij to občine in ne prek krajevnih samoprispevkov, premajhna zainteresiranost podjetij in njihovih vodstev ter še drugi, ki so jih navajali na občinskem političnem aktivu, je vsekakor tudi eden odločilnih pojavov v tem, da samoprispevek v občinskem merilu sploh lahko spodleti. To je bil tudi primer z mariborskim referendumom.
Kjer občinska skupnost ni dovolj zlita v homogeno celoto, kjer se interesi diferencirajo po večjih krajevnih središčih in osredotočajo okrog »lastnih vprašanj«, je verjetno težko doseči skupen imenovalec za vso občino. To je tudi primer v ravenski občini. Navadno želijo pobudniki določenih družbeno ekonomskih akcij naenkrat, v širšem obsegu in kar najhitreje rešiti probleme. Verjetno pa bi bilo veliko bolje, če akcije ne bi potekale iz občinskega središča navzdol,
ampak iz krajevnih skupnosti navzgor. Drugače hi se temu reklo, da bi lahko bil referendum v občinskem merilu veliko bolj uspešen, če bi upošteval programe krajevnih skupnosti in bil v nekem smislu seštevek njihovih pobud, ne pa decentraliziran program »krajevnih postavk« z občinskega vrha.
Skupne občinske akcije so po pravilu uspele, če so problemi zadevali kar najširši krog občanov v večini krajevnih skupnosti (n. pr. vodovod v občini Postojna). V primeru, da čutijo občani v krajevnih skupnostih še druge žgoče probleme, ne samo programsko nakazanih, si z občinskim samoprispevkom ne želijo zavezati lastnih rok. .To tudi ne pomeni, da niso za nakazano rešitev. Nasprotno, prej so za celovitejše reševanje problemov, ki pa imajo od kraja do kraja različno težo.
Ravenski referendum je po svoje samo značilen primer dosedanje »občinske politike«, ki je preveč samo občinska, premalo pa korenini v krajev-
nih skupnostih in gradi na organiziranju njihovih zahtev in pobud. To seveda ni samo politično metodološka kriza na Ravnah, ampak je sploh problem premajhne učinkovitosti političnih organizacij med občani. Povečini je občinska politika še preveč načelna, deklarativna in splošna, tako da pogosto ustvarja vtis, kot da so politična načela in praksa v nasprotju z družbenoekonomskim jedrom krajevnih in s tem tudi realnega občinskega interesa. Občani v krajevnih skupnostih so zaradi svojih problemov veliko bolj konkretni, zato pogosto tudi neskladje med »občinsko« prakso in načeli, ki ponujajo največkrat »razpravo« namesto dejanj. Prav razmišljanje o izidu referenduma na Ravnah ponuja vrsto metodoloških in praktičnih napotkov, ki v osnovi zahtevajo preobrat v politični orienta. ciji občinskih vodstev, namreč na politično delo sredi realnosti in konkretnosti krajevnih skupnosti, ne le v občinskih vodstvih in komisijah. DRAGO VRESNIK
— Čudno, da ni mleka, ko pa moj oče trdi, da vsepovsod, samo molzejo!
)enarna emisija - vir inflacije
Poslanci so slabo informirani o izvajanju kreditnomonetarne politike Narodne banke in zlasti o njeni denarni emisiji, ki je glavni vir inflacijskih pojavov - Razčistiti bo treba tudi teoretična vprašanja okrog emisije denarja -Skupščinska resolucija o ekonomski politiki 1970 je legalizirala letos emisijo v znesku štirih milijard dinarjev
Nedavne razprave o programu stabilizacije v zvezni skupščini so med drugim pokazale, da so poslanci slabo informirani o izvajanju kreditnomonetarne politike Narodne banke in zlasti o njeni denarni emisiji, ki je glavni vir inflacijskih pojavov, naraščanja cen, povečanja deficita v plačilni bilanci s tujino in podobnih težav. Poslanci sicer redno dobe obširna poročila o gibanjih na teh področjih, ki pa so v celota in v podrobnosti razumljiva le. strokovnjakom, ki so v kreditnomonetamih zadevah posebej podkovani. Zaupati morajo v strokovnost zvezne uprave in Narodne banke, ki jim pripravljata občasna poročila o gibanjih in predloge s področja kreditno-monetame politike. Le tako je razumljivo, da je zvezna skupščina lani decembra v resoluciji o družbenoekonomski politiki za leto 1979 brez pomislekov sprejela tudi tiste določbe, s katerimi je vnaprej odobrila letošnjo denarno inflacijo. Zdaj pa poslanci ostro kritizirajo denafno emisijo, ki izvira iz določb navedene resolucije- O tem sta značilna naslednja dva odlomka iz poročil o delu zvezne skupščine.
Na seji družbenopolitičnega zbora za družbenoekonomske odnose scrze 5. novembra spričo alarmantnih signalov o inflaciji, ki so terjali zamrz-nenje cen, sprožili problem denarne emisije in med drugim postavili vprašanje, kdo naj odloča o emisiji denarja, ali Narodna banka, ali zvezna skupščina, ali zvezni izvršni svet. V odgovoru je bilo rečeno, da imata Narodna banka in zvezni izvršni svet ustrezna pooblastila v okviru odobrene kreditnomo-netame politike. Značilna je bila serija podobnih vprašanj poslancev na skupni seji treh odborov družbenopolitičnega zbora dne 17. novembra, na kateri je poslanka Vera Ace-va vprašala, ali je bila po objavi odloka o zamrznjenju cen dana v obtok nova emisija denarja in kolikšna? Po pripombi predsedujočega Mi-lijana Neoričiča, da banka
ne bi smela tiskati denarja brez soglasja zveznega izvršnega sveta, in člana ZIS Toma Granfila, da banka m zahtevala odobrenja za emisijo, in ko je Vera Aceva vztrajala pri svojem vprašanju, je član ZIS Miran Mejak še na isti seji posredoval pojasnilo iz Narodne banke, ki pravi, da vodi Narodna banka redno emisijsko politiko v skladu z resolucijo zvezne skupščine o ekonomski politiki, pri čemer se denar začasno emitira in spet vzame iz prometa. Po zamrznjenju cen pa je bilo 90 milijonov dinarjev več potegnjenih iz prometa kakor puščenih v obtok.
Pooblastilo za denarno emisijo
Ta dva odlomka iz razprav v zvezni skupščini kažeta, koliko nejasnosti je glede denarne emisije tudi med po-
slanci in kako ob letošnjem vzponu cen živo občutijo potrebo, da se prepreči nadaljnja emisija denarja. V razpravah o vzrokih pretirane denarne emisije se povsod sklicujejo na resolucijo zvezne skupščine o ekonomski politiki v letu 1970, ki je, ka-
predelava lesa I jubl Jana langusova 8
tel. 22-042, int. 0004
VELOX
OBRAT
GRADBENIH
ELEMENTOV
Predelujemo VELOX in
•	IZDELUJEMO VOTLE STROPNE ELEMENTE
Po ceni in kvaliteti konkurenčno nadomestilo opečnim polnilom [npr. monte, rapid)
•	IZDELUJEMO MONTAŽNE ELEMENTE VIKEND OBJEKTOV
•	GRADIMO GARAŽE 3 X 4,5 m
X 5 m X 5,5 m
Posebno naročilo (izdelujemo po želji kupcev)
v izvedbi enokapnice ali dvokapnice, z dvi-vrati, kritina salonit ali pločevina - po izbiri
Vsi tipi garaž so žnimi garažnimi kupca.
TO SO KVALITETNE, TOPLOTNO IZOLATIVNE GARAŽE.
ODLOČITE SE ZA V E L O X , PRINAŠA VAM PRIJETNA PRESENEČENJA.
Drugi agregat že daje električno energijo
DJERDAP, 9. dec. (Tanjug) — Na gradbišču djer-dapske elektrarne so včeraj zjutraj priključili na električno omrežje še drugi agregat, in sicer po daljnovodu Djer-dap—Beograd.	Proizvodnja
električne energije iz drugega agregata se je začela skoraj mesec dni pred predvidenim rokom.
Drugi djerdapski agregat je med največjimi na svetu. Začasno bo sicer obratoval še poskusno, z zmanjšano zmogljivostjo, vendar ho že zdaj proizvajal po milijon kilovatnih ur na dan:
Razprava o komaj snreietem zakonu
BEOGRAD s 9. dec. (Tanjug) — Skupščina jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja se 1 je včeraj ukvarjala z vprašanjem, kako uskladiti gibanja v socialnem in zdravstvenem zavarovanju s stabilizacijskimi ukrepi, ki so predvideni za leto 1971.
Živahna diskusija se je razvnela predvsem ob komaj sprejetem zakonu zvezne skupščine, po katerem dohodkov v letu 1971, ki bodo za več kot 10,8 odst. presegli dohodke v letu 1970, v naslednjih 12 mesecih ne bo mogoče izkoristiti. Na skupščini so poleg drugega tudi poudarili, da socialno zavarovanje, če ga gledamo v celoti, ne spada v potrošno in proračunsko kategorijo, čeprav mu to pogostoma pripisujejo.
Seizmološke raziskave na Balkanu
SKOPJE, 9. dec.. (Tanjug) — Predstavniki petih balkanskih držav, Turčije, Romunije, Grčije, Bolgarije in Jugoslavije, so začeli pogovore o projektu posebnega sklada OZN za intenzivne seizmološke raziskave na Balkanu. V prihodnjih štirih letih bo za te raziskave pohabljeno tri milijone dolarjev.
kor že rečeno, vnaprej legalizirala denarno emisijo v obsegu dobrih 4 milijard dinarjev. Ta resolucija namreč navaja, da se bo v letu 1970 povečal obseg kratkoročnih kreditov do 14 odstotkov, denarna masa pa da bo narasla do 12 odstotkov. Prav v teh na videz skromnih odstotkih pa se skriva pooblastilo Narodni banki za novo milijardno denarno emisijo.
O obsegu te emisije navaja najnovejše podatke obsežna informacija o realizaciji ekonomske politike v letu 1970, ki sta jo pripravila v novembru za zvezno skupščino sekretariat ZIS za spremljanje gospodarskih gibanj in zvezni zavod za družbeno planiranje. V uvodu poglavja o uresničevanju ciljev ekonomske politike na sektorju kre-ditnomonetamdh tokov navaja to poročilo, da je bilo že v projekciji denarnokreditne politike v začetku leta ocenjeno, da bo treba med letom z dodatno primarno emisijo v znesku 4 milijarde 256
milijonov din vplivati na to, da se zagotovi ustrezen kreditni potencial bank, ki' bo omogočil pričakovano povečanje kratkoročnih kreditov. Ta dodatna emisija naj bi se dosegla z reeskontnimd in drugimi krediti bankam v višini 2.606 milijonov din, s krediti federaciji in skladu za financiranje izvoza v višini 1.500 milijonov din, in s krediti, neposrednim interesentom v višini 150 milijonov din, skupaj torej 4.256 milijonov dinarjev.
še pred sprejetjem resolucije je bilo v zvezni skupščini slišati takrat še osamljeno mnenje, da prinaša resolucija planirano inflacijo, še bolj je inflacijski značaj resolucije postal jasen med njenim izvajanjem, ko se je znatni denarni emisiji iz leta 1969 pridružila nova še večja v letošnjem letu in je ves ta novo ustvarjeni denar pritiskal na blagovne' skiade kot dodatna kupna moč na trgu, ki ne najde dodatne ponudbe blaga. To ni moglo ostati brez
močnega vpliva na gibanje cen, tembolj ker je hkrati prišlo do občutnega prekoračenja predvidene emisije na račun federacije.
2e prej omenjeno poročilo o realizaciji ■ ekonomske politike v letu 1970 navaja, da je morala NaTodna banka v okviru pomoči prebivalstvu s potresnega ozemlja Banjaluke odobriti iz emisije sredstva za potrošnika posojila prizadetim v skupni višini 1.050 milijonov din, razen tega pa še posojilo SR Bosni in Hercegovini 500 . milijonov din. Po odlokih zvezne skupščine je Narodna banka dodatno odobrila federaciji 1.129 milijonov din za kreditiranje ne-proračunske bilance federacije in sklada za izvoz opreme na kredit. Razen tega so se za dobro milijardo povečali krediti za nakup klirinških sredstev zaradi spremembe ustreznih predpisov v smislu olajšav.
FRANCE SEUNIG (KONEC JUTRI)
Mnenje in kritika
Bučnega olja ni
Bučnic primanjkuje, ker izvozniki vsak dan zvišujejo odkupne cene - Oljarne ostajajo zaradi tega brez surovin
•
Na štajerskem in na delu sosednje Hrvatske predstavlja bučno olje v prehrani prebivalstva pomembno hranilo. Upravičeno bi lahko rekli, da je za Štajerce, Zagorce in Slavonce bučno olje to, kar je na primer za Dalmatince olivno olje. Toda, ko v teh dneh gospodinje v trgovinah sprašujejo po bučnem olju, jim trgovci odgovarjajo, da ga nimajo da ne vedo kdaj ga bodo, če ga sploh bodo dobili. Ali torej res ne bo bučnega olja? Zakaj ne? Kje so vzroki? Kdo je krivec? Kakšni so izgledi?
Bučnega olja že zdaj primanjkuje, ni ga v vseh trgovinah, ne v tovarnah — o-ljamah. Kar šest oljarn v Sloveniji in sosednji Hrvat-ski je brez surovine — bučnic. Oljarne jih ne morejo kupiti, trdijo, da se je njihova cena toliko zvečala, da predelovanje bučnic v olje ni več gospodarno.
Znano je, da je cena bučnemu olju določena in s sklepom ZIS do nadaljnjega zamrznjenja. Nasprotno temu pa se odkupna cena bučnic oblikuje prosto. Do letos je bila najvišja odkupna cena bučnic 4,60 din kilogram. če upoštevamo, da je potrebno za kilogram olja 3,70 do 4 kg bučnic, potem lahko kaj hitro ugotovimo, da že doslej pri takšni nabavni ceni proizvodnja bučnega olja ni bila posebej gospodama, saj so oljarne prodajale bučno olje trgovcev po 19,00 din. Toda letos oljarne ne morejo dobiti bučnic več po tej ceni. Zadruge v Bosni, Sloveniji in Srbiji zahtevajo za kilogram 7,50.zadnje dni pa že celo 8,00 din za kilogram. Pri tem
pa ne moremo zamolčati ugotovitve, da pridelovalci (v glavnem so to kmetje) še zdaleč ne dobijo za bučnice toliko. Nobena skrivnost baje ni, da odkupovalci kmetijske zadruge zaslužijo pri vagonu odkupljenih bučnic tudi 30 pa celo 40 tisoč dinarjev.
Zakaj naenkrat tolikšno zvečanje nabavne cene bučnic? Prdestavniki oljarn pravijo, da so temu krivi izvozniki, ki iz dneva v dan zvišujejo odkupno ceno. V državi je kar sedemnajst organizacij, ki izvažajo bučnice. Med izvozniki so podjetja, na primer Bosna plod, ki so jamčila pridelovalcem (zadrugam) 7,00 din za kilogram bučnic (neluščenih), zdaj pa ponujajo za kilogram že 8,00 din. Toliko oljarne ne morejo dati. Predstavniki oljarn pravijo, da je takšna cena pretirana, nevzdržna, da pa so jo izvozniki -v stanju še zvečali, če bi se na primer kot kupci pojavile tudi oljarne. Le-te pa tega ne morejo narediti, saj bi imele pri predelavi (pri takšni nabavni ceni bučnic) tudi do 20.00 din izgube pri kilogramu olja.
Ker so izvozniki ponudili posrednikom skoraj dvakrat višjo ceno, kot jo lahko dajo oljarne, bodo bučnice rajžale v tujino. Slišati je, da dobijo izvozniki za tono bučnic od 500 do 600 dolarjev ali 6,25 do 7,50 din za kilogram. Torej brez upoštevanja stroškov manj kot je nabavna cena. Kljub vsemu pa kaže, da bomo v tekmi za dolarji izvozili skorajda vse bučnice. Za domačo predelavo bodo ostale le tiste, ki jih bodo kmetje, prinesli v zamenjavo za olje. To pomeni, da ni iz-gledov, da bi naše gospodinje v bližnji prihodnosti spet lahko kupovale bučno olje v trgovinah. Nekateri omenjajo kot možnost prepoved izvoza bučnic, ali uvoz bučnic. Ena izmed možnosti bi bila, da se sprosti cena bučnega olja. Toda v oljarnah pravijo, da je le ta že zdaj visoka in da je zaradi tega ne kaže še zvečati in da tega tudi ne bodo predlagali. Bučno olje predstavlja v Sloveniji 15 do 20 odst. vse porabe jedilnih olj.
ZORAN LESNIK
Polovica »proizvajalcev izgub" brez sanacijskih programov
Mnogim delovnim organizacijam so sanacijski programi zares pomagali, da so napravile prelomnico v poslovanju in samoupravljanju. Težava pa je v tem, da od 1090 organizacij, ki delajo z izgubami in so potemtakem dolžne sestaviti sanacijske programe, samo 407 organizacij posluje tako, kakor določajo predpisi.
Zakon o dohodku jih zadolžuje, da sestavijo sanacijski program, če zaključni račun pokaže, da delajo z izgubo. Konec 1969. leta — v boju proti nelikvidnosti — pa je bil sprejet zakon, ki določa, da morajo tisti, ki imajo nepokrite izgube (ali za toliko zmanjšani poslovni sklad, kolikor te izgube znašajo) do 30. aprila, najpozneje pa do 30. junija predložiti občani svoje sanacijske programe. Programe sestavljajo v sodelovanju s poverjeniki, predstavniki sklada za skupne rezerve. Ti programi obvezno vsebujejo analizo o vzrokih izgub in program ukrepov z določenimi roki, tako da bi vzroke odpravili in prištti spet do sredstev.
Sanacijski programi so dejansko zelo pomemben del družbene in gospodarske reforme. Po zaključnih računih 1969. leta namreč znašajo nepokrite izgube 4522 milijonov novih dinarjev( tekoče izgube 2034 plus prenesene iz prejšnjih let 3358) V takšnih organizacijah je zaposlenih okrog 400.000 delavcev in uslužbencev.
V industriji in rudarstvu so napravili največ sanacijskih programov. Po mnenju strokovnjakov so tudi najbolje sestavljeni. Poslovni rezultata v prvih šestih mesecih tega leta pa kažejo, da so te organizacije precej zmanjšale svoje izgube, mnoge so jih celo odpravile. Toda od tistih 685 organizacij, ki niso napravile sanacijskih programov, so jih Pa dolžne napraviti, jih ima 150 več ko milijon dinarjev izgube, največ takšnih organizacij pa je spet v industriji — 123.
Te številke sicer niso čisto natančne, ker je precej organizacij predložilo sanacijske programe, ki pa so jim jih vrnili, da jih dopolnijo, ali pa jih še niso pregledali; marsikatera organizacija je šla medtem v integracijo in je tako tudi sanirala izgube, nekatere so v likvidaciji, nekatere pa so prišle pod stečaj, piše »Borba.«
Nelikvidnost grozi — viada ne popušča
Bančniki so takoj po seji upravnega odbora svojega združenja seznanili zvezni izvršni svet s svojimi stališči in ponovno zahtevali troje: da Narodna banka dva meseca daje poslovnim bankam posojila za likvidnost, da odlože vplačevanje preostalega 1 odstotka tako imenovanega reeskontnega limita, ki zmanjšuje zmogljivosti bank za 260 milijonov novih dinarjev, tiste banke, katerih likvidnost pade pod 3 odstotke, pa vsaj zaenkrat naj ne bi uvrščali med kreditno nesposobne, kar bi bilo sicer v drugačnih razmerah normalno. Vlada je vse tri predloge zavrnila in prepustila bankam, 6!a same skrbe za svojo likvidnost.
Banke so se novembra nekako znašle; pred novembrskimi prazniki jim je uspelo normalno izplačati zaslužke in kriti obveznosti, pri tem pa je nijhova likvidnost upadla, izčrpali so rezerve. Videti je, da se bodo konec decembra znašli še v manj zavidljivem položaju kot prejšnji mesec. Prav sedaj preračunavajo, kako naj pred novim letom izplačajo zaslužke in obenem krijejo druge svoje obveznosti.
Plače bodo, kot je videti, izplačali, celo v tistih podjetjih, kjer imajo izgubo, kaj malo pa jim bo ostalo za kreditiranje in selektivno politiko. Pri tem se kaže, da bodo postopoma naraščali medsebojni dolgovi in da bo denar počasneje krežil, piše »Borba«.
Ni »sopotnik socializma"?
Poglavitno dilemo — ali dovoliti osebno delo — je že leta 1963 rešila ustava. Ko je ta nesporazum odpadel, pa so se začeli porajati novi. Razprave so zdaj tekle o tem, ali naj bi zasebnikom, lastnikom proizvajalnih sredstev, dovolili zaposlovati po dteset, morda tudi več delavcev, in ali je uresničljiva zamisel o preraščanju osebnega v združeno delo.
Novi zakon o osebnem delu, ki ga pripravljajo, naj bi odpravil vsaj nekatere od dosedanjih nesporazumov. A celo tedaj bo verjetno še ostala dilema: ali osebno delo poraja izkoriščanje, ki ni združljivo s samoupravnim življenjem, ali pa je strah pred izkoriščanjem pretiran in celo škodljiv.
Zanimivo je, da so v pogovorih o osebnem delu najmanj glasni ravno tisti, ki jim je največ do tega. Njihova poslanica pa je dovolj jasna: negotova usoda osebnega dela in vzdušje, v katerem ga zdaj hvalijo zdaj izključujejo, vplivata nespodbudno, vežeta roke in zbujata malodušje.
To vzdušje je bržčas tudi pripeljalo do tega, da je začelo upadati število zaposlenih na tem področju, potem ko je sprva hitro naraslo (1963. leta je bilo v privatnem sektorju zaposlenih 80.000 delavcev, 1969. leta pa 203.628 delavcev, od katerih je dve tretjini lastnikov obratov).
Postala je že krilatica, da osebno delo ni »sopotnik socializma«, piše Politika.
Tudi gospodarstvo mora ukrepati
Predsedniki občinskih skupščin tme gore so se v izvršnem svetu posvetovali o uresničevanju programa stabilizacije. Govoril je predsednik skupščine Vidoje žarkovič. Opozorili so, da je treba upoštevati, da stabilizacijski ukrepi ne bi povzročili zastoja v proizvodnji in zaposlenosti, prav tako pa tudi ne smejo ovirati uresničevanja sprejetega programa o hitrejšem razvoju manj razvitih republik.
Predlagali so, da je treba čimprej izdelati analize* ki bodo pokazale, kakšne posledice bodo imeli na črnogorsko gospodarstvo kratkoročni ukrepi. Iluzorno bi bilo pričakovati, so opozorili, da se bo le s pomočjo delitve sredstev in z drugimi sistemskimi spremembami izboljšal materialni položaj gospodarstva v republiki. Seveda je treba povsod, kjer je le mogoče, gospodarstvo razbremeniti visokih obveznosti, brez ukrepov gospodarskih organizacij za večjo produktivnost in za napredek proizvodnje pa si ni mogoče obetati, da bi se kaj bodj povečala reprodukcijska zmogljivost gospodarstva, pišejo »Večemje novosti«.
Uvoz mleka v prahu za Zagreb?
V Zagrebu, Splitu, Varaždinu in drugih večjih krajih na Hrvaškem močno primanjkuje mleka. Zagrebška mlekarna dostavlja trgovinam na dan kar okrog 150.000 litrov mleka manj kot pred mesecem dni, to je samo 210.000 litrov. Prodali bi lahko še 170.000 litrov na dan. dan.
Zagrebške prodajalne dobivajo 80.000 do 100.000 litrov mleka na dan, kar je za približno 30.000 litrov manj od minimalnih potreb.
Sedanjo krizo v proizvodnji ir. oskrbi z mlekom bi lahko ublažili ali popolnoma premagali z intervencijskim uvozom 1500 ton mleka v prahu, je retoei direktor Zagrebške mlekarne Rade Tomič. S tem mlekom bi lahko izdelovali jogurt in razne druge mlečne izdelke. Vendar na tak ukrep nihče od pristojnih ne pomisli, piše Borba.
Zmanjšane proizvodnje surovega mleka je po mnenju strokovnjakov kriva prenizka odkupna cena. Del , zasebnih proizvajalcev z mlekom celo redi svinje, ker se jim to bolj splača. Zagrebška mlekarna je v začetku tega meseca povečala odkupno ceno za 15 par pri litru. Hkrati je zahtevala, da ji razliko povrnejo iz sredstev mesta Zagreba ali republike. Kakšna bo dokončna odločitev, se bo verjetno izvedelo še ta teden na seji izvršnega sveta Hrvatske.
Slovenija in Makedonija
Centralni komite Z.K Slovenije je na torkovem plenarnem zasedanju poslušal tudi poročilo o pogovorih naše delegacije v Sofiji in izjavil, da se v celoti strinja z delom delegacije. Kot je znano, so naši predstavniki odšli v Sofijo, da bi z Bolgari uredili nekatera vprašanja, ki ovirajo uspešen razvoj odnosov med Bolgarijo in Jugoslavijo. Gre predvsem za tako imenovano makedonsko vprašanje, oziroma za bolgarsko politiko, ki zanika obstoj makedonskega naroda in obstoj makedonske narodnostne manjšine v Bolgariji. Ker je tudi na omenjenih pogovorih bolgarska stran vztrajala pri takih pogledih, ni bilo mogoče doseči soglasja.
Zelo dobro je, da je CK ZKS ne le poslušal izčrpno poročilo o teh pogovorih, ampak tudi jasno izrekel obsodbo take bolgarske politike. Kani v Jugoslaviji ni treba posebej dokazovati, da je na. Sa suverenost in ozemeljska nedotakljivost nedeljiva od skrajnih severnih, do skrajnih južnih meja. Toda očitno to ni posebno jasno bolgarskemu vodstvu in najbrž Se nekaterim.
V bolgarskem tretiranju »makedonskega vprašanja« namreč pogosto naletimo na prikrito ali neprikrito misel, da so pravzaprav »tisti v Skopju« krivi za težave v odnosih med Bolgarijo in Jugoslavijo in da bi se dalo vse hitro in lepo urediti, če »tisti v Skopju« ne bi bili tako trmasti. Hote ali nehote je to poskus zabiti klin med eno jugoslovansko republiko in ostalimi petimi, poskus igrati na obstoječa nestrinjanja in izzivati nova.
Seveda tudi za Bolgare ni skrivnost, da so v Jugoslaviji od republike do republike
deljena mnenja o nekaterih konkretnih vprašanjih naše notranje politike in reševanja nekaterih konkretnih problemov. Vendar pa je težko . nepoznavanje dejanskega stanja v Jugoslaviji, če v Sofiji mislijo, da je mogoče igrati na karto različnih mnenj tudi, kadar gre za vprašanja naše državne varnosti, suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti. V nobeni naši republiki nikoli ni bilo dvomov o tem, da je priznavanje makedonske nacionalne samostojnosti, neodvisnosti in ozemeljske nedotakljivosti SR Makedonije prav tako življenjski interes Slovencev, Hrvatov, Cmoglor-cev in vseh drugih kot samih Makedoncev.
Tokrat m prvič, da so v Bolgariji napačno ocenili notranji položaj Jugoslavije in na osnovi napačne ocene ubrali tudi napačno konkretno politiko. Navsezadnje je v naših sistemih tolikšna razlika, da je ža Bolgare verjetno res težko razumeti, da odkrito in kritično razpravljanje o stvar, nih problemih ni že kar znak, da »Jugoslavija razpada« in da lahko pristavijo svoj lonček v zvezi z Makedonijo.
Zal posledice takega nerazumevanja. niso omejene samo na Bolgarijo, ampak se zelo močno kažejo tudi navzven — proti Jugoslaviji. Prav zato je koristno, da je tudi slovenski CK jasno povedal, da ni nobenih posebnih makedonskih in posebnih slovenskih ali kakih drugih stališč, kadar gre za priznavanje suverenosti kateregakoli našega naroda, kajti tu gre za vprašanja, ki se v enaki meri tičejo varnosti nas vseh, celot, ne Jugoslavije. Bolgari in še kdo bi naredili veliko uslugo sebi , stabilnosti v tem delu Evrope, 'če bi se s tem dejstvom končno sprijaznili.
J. STANIČ
LAČNA USTA
»Razumi vendar, tudi mi imamo lačna usta, ki jih je treba nahraniti ...«
Canard enchaine, Pariz
Dediči generalove naloge
Del politikov se v Franciji po de Gaullu zavzema za ohranitev »čistega« go-lizma, drugi pa za »odpiranje« golistične večine in za široko povezovanje
Karte na mizi
Vodja britanske acmpuc-jc-na pogajaujui v uruslju aeuj-frey jctppon je svojim partnerjem iz h. vropske guspo-aa/S/te skupnosti poveaai, ua Britanija opuscu prejšnjo zait-tevo v zvezi z vstopom; ta se je glasita, Ua naj Oi se britansko kmetijstvo postopno prilagouiLo pravilom igre, kakršna veljajo v BUB, v oo-dobju šestih let, britanska industrija pa v aooi petih Let. KUB, najglasneje na njeni strani mize Francija, pa sta zahtevali, da naj traja prehodno obdobje pet tet m sicer za kmetijstvo in industrijo enako. London je zdaj prek Rippona povedal navidez presenetljivo novico:	Britanija
sprejema zahtevo po petletnem prehodu za kmetijstvo in za industrijo enako. Vendar pa hkrati zahteva, da bi šele po osmih letih začela vplačevati v skupni kmetijski sklad EGS prispevke, ki jih bo zbirala od carin in dodatnih taks na uvožene kmetijske pridelke. EGS je ob tem izrazila svoje stališče z besedami sedanjega predsednika ministrskega sveta, bonskega ministra Scheela: pozdravljamo britansko privolitev v petletni rok, a kar zadeva osemletno pripravo da začetka vplačevanja, je to »zelo resno vprašanje, ki še ni rešeno«. Tako so torej karte, vsaj kar zadeva neposredni pogajalni poziciji EGS in Britanije, obležale na mizi .in čakajo na nadaljevanje partije v februarju.
Na obeh straneh, celinski in otoški, hkrati potekajo skoraj zagrizene debate o pomanjkljivostih in prednostih britanskega vstopa. Ekonomski argumenti-za in proti so dognani in odtehtani na vseh tisoč mogočih načinov, pozi-cije in razmerja sil vrted zagovorniki in nasprotniki pa niso jasne, ker niti ne morejo biti. Celo če bi šlo samo za ekonomsko odločitev, je ne bi bilo mogoče do konca jasno preračunati. A odločitev v skrajni konsekvenci ni samo ekonomska. Čedalje jasneje postaja, da ni ekonomska niti v pretežni meri, temveč je bolj politična, vojaška in, če hočete, družbeno-razvojna.
Na britanski strani gre za temeljno vprašanje, ki se glasi nekako takole: ali bo imela naša država, naš družbeni sistem, naša mednarodna pozicija več razvojnega prostora in možnosti zunaj EGS ali v njej? Vprašanje sega daleč in globoko, nekateri deli vprašanja so takšni, da je o njih mogoče razpravljati javno, večini Britancev dostopno in za volilce prepričljivo. Drugi deli vprašanja pa so povezani z zgodovinsko perspektivo, ki sega v prihodnost in je za-radi tega povprečnemu državljanu, ki ga skrbi cena kruha in masla, precej odmaknjena. Prav zaradi tega je po vsem videzu mogoče pričakovati, da bo končna odločitev, kakršna že bo, padla v razmeroma zaprtem krogu, ki jo bo potem utemeljeval z višjo zgodovinsko modrostjo in nadpovpreč. nim občutkom za dolgoročne interese dežele.
Na strani EGS pa so »čisti« ekonomski pomisleki tudi precej ob strani, vse bolj pa stopajo v ospredje drugi. Tudi tu ne bo odločalo pet ali osem let prehoda ter podobne podrobnosti, temveč predvsem vprašanja, kakršna so naslednja. Koliko lahko britanska znanost in tehnologija prispevata k temu, da bi zahodna Evropa smela upati na razvoj v znanstveno, tehnolo-
ško in gospodarsko supersilo? Kako se bo Britanija odločila v zvezi z množično proizvodnjo letal Concorde, »avtobusa« in lovca za evropske sile NATO? Kaj bo rekla v zvezi s širjenjem in internacionalizacijo ameriškega vesoljskega programa, ki naj bi deloma zajel tudi zahodno Evropo? Kako bo Britanija gledala na nadnacionalne projekte EGS? Kako se bo zamirajoči denar
—	funt — vrasel v zasnove, iz katerih naj bi nastala zahodnoevropska valuta, tekmec dolarja? Ali bo Britanija znotraj EGS lahko postala nekakšna nasprotna utež čedalje mogočnejšemu vplivu nemškega industrijskega orjaka?
To so vprašanja, ki so zares bazična, to so prave točke odločitve. In na to bodo predvsem mislili prihodnje leto. ko se bodo utrudljivo pogajali od točke k točki.
D. DOLINAR
Protiameriške demonstracije v Oui Nonhu
QUI NONH, 9. dec. (UPI).
—	Vsem ameriškim vojakom in policistom so danes ukazali, naj se odstranijo z ulic Qui Nonha, da bi preprečili nadaljnje nemire med prebivalci: ti protestirajo zaradi smrti dijaka, ki ga je ubil ameriški vojak. Več kot 2000 ljudi,'med njimi največ študentov, je včeraj demonstriralo po ulicah tega obmorskega mesta; na Američane so metali kamenje in prevračali avtomobile. Dva ameriška vojaka so morali prepeljati v bolnišnico.
OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA
Vse to torej pomeni, da je zdaj, po generalovi smrti še bolj stopila V ospredje njegova splošna, vsenaoionalna vloga. In čim bolj so ga po smrti kot takega priznali njegovi politični nasprotniki, toliko bolj je golizem prenehal biti izključna •osnova za posebno stranko UDR. Res, de Gaulle je poleg svoje široke nacionalna funkcije igral tudi svojo ožjo politično vlogo; imel je svoje politične koncepte; a dejstvo je, da je takrat, ko jih je nekoč skušal uresničevati ločeno od onega širšega nacionalnega koncepta, zgolj kot stranka, kot RPP, žalostno pogorel.
Pooravek
V včerajšnji številki Dela Je v okvirju z naslovom Odprto pismo pomotoma izpadlo, da je odprto pismo naslovljeno na koroškega deželnega glavarja Hansa Simo. Polni naslov okvirja je torej: Odprto pismo deželnemu glavarju za Koroško Hansu Simi.
Namen je bil očitno tuai tu, da bi bil čim širši, saj je takrat jel zbirati vse, od skrajnih anarhistov do skrajnih desničarjev; a sam kot katalizator te neziite stranke je imel tudi precej idealistično korporativističnih idej, podobnih obsojenemu medvojnemu kolaboracionistu Maur-rasu. De Gaulle je učinkoval ne toliko s svojimi političnimi koncepcijami, ne s politiko, ampak bolj s svojimi principi, z diplomacijo, z neko mistiko. Prav ti neposredni prijemi njegove politične akcije pa so zdaj odpadli.
In čeprav se je edino najbolj srboritemu golistu v vladi. nekdanjemu premieru in sedanjemu ministru za narodno obrambo Michelu Debreju posrečilo, da je po vojaških zvezah lahko prišel v Colom-bey še tako zgodaj, da je kot edini izmed predstavnikov oblasti lahko videl mrtvega de Gaulla v obraz, je bilo spet značilno, da je javno mnenje v najnovejši anketi ocenilo kot najbolj popularne prav one politike sedanje vladne večine, ki zastopajo manj ortodoksno golistično politiko, premiera Chabana-Delmasa, ministra za finance Giscarda d’Estainga in bivšega ministra Edgarja Faura.
Ni tajnost, da se je premier Chaban-Delmas, ki se zavzema za »odpiranje« solistične večine in povezovanje z ostalimi strankami večine v vladi ali celo širokimi sloji v nekaki »novi družbi«, upiral zamisli kluba poslancev golistične UDR, ki so se šli kolektivno poklonit na grob v Colombey, ker je bilo to proti generalovi oporoki in preveč v smislu težnje, da je pokojnik zgolj »njihov«. Generalni sekretar UDR in patetični čuvar templja Robert Poujade je ne samo najbolj zaprt v odnosu »odpiranja«, ampak tudi vselej na repu seznama popularnih politikov in ko so ga vprašali, če so se že začela notranja trenja med strankami, ki sodelujejo
v vladni večini, je pomenljivo odvrnil, da »zaenkrat še ne«.
Vsekakor pa so se nekateri že začeli stremuško lotevati naloge, kako ohraniti »čisti« golizem tudi po de Gauiiovi smrti. Toda niti interpretacije posameznih vodilnih politikov sedanje vladne večine, ki niso vselej skladne, niti poizkusi nekaterih na nižjih stopničkah, na primer bivšega državnega podsekretarja Rolanda Nungesserja, da bo kodiiiciral glavne de Gauilove koncepte v knjigi, niti razglasi obeh podobnih »prijateljskih združenj za prisotnost golizma«, za katerim stojijo desničarsko vojaški krogi, kot na primer bivši minister za vojsko Messmer, najbrž ne bodo mogli nadomestiti žive generalove avtoritete, ki je poslej ne bo več, pa čeprav je .bila prisotna le z molkom.
Opozicijska levica skuša v nastali praznini izkoristiti trenutek za svojo reorganizacijo in razširitev. KPF je izrecno povabila k sodelovanju katoličane. Uporni Garaudy pa je na protestnem zborovanju za Češkoslovaško, čeprav sicer partiji, iz katere so ga vrgli, ni hotel konkurirati, prvič javno pozval k ustanovitvi širokega socialističnega, demokratičnega in samouprav-ljalskega gibanja v Franciji.
Bližajoče se občinske volitve so vsem postale sila važna odskočna deska za druge še odločilnejše politične premike v deželi. Tega se hudo zaveda tudi sedanji šef vladne večine premier Chaban-Delmas, ki je — mimogrede omenjeno — prej programirani državni obisk v Jugoslavijo odložil na poznejši datum prav zaradi teh občinskih volitev, češ »prej se ne morem mirno posvetiti ničemur drugemu!« Chaban-Delmasu seveda pri tem ne gre samo za utrditev vladne večine v občinah in za potrditev nacionalne vladne politike, ampak obenem tudi za svojo osebno uveljavitev znotraj te vse boljše prebivajoče večine.
Toda pri vsem tem pa verjetno de Gaullova smrt v vsej Franciji za nikogar drugega ni predstavljala tolikšne zmage in poraza hkrati, kot za sedanjega predsednika republike Georgesa Pompidou-ja. Videl sem ga v obraz iz neposredne bližine med za-dušnico v Notre-Dame in njegov slovesno podaljšani obraz je to oboje, kljub korektni zadržanosti, vidno izražal.
De Gaullova vdova je baje ob sami smrti vaškemu duhovniku in zdravniku zaupala: »V zadnjih dveh letih je toliko trpel.« Bolj kot na telesne bolečine je očitno merila na čas, ko se je Pom-pidou priglasil za nasledstvo in ko se je po izgubljenem referendumu res iz Elizejske palače umaknil.
Oporoka, s katero je de Gaulle izključil iz svojega pogreba vse predstavnike oblasti, je bila sicer napisana že leta 1952, ko je bil predsednik republike Auriol, toda posredno so Pompidouju, ki je varoval en njen izvod še kot nekdanji generalov šef kabineta, sporočili tudi še zdaj, ko je bil Pompidou že predsednik repifblike, da ostaja oporoka v veljavi. Se pravi, da je de Gaulle, ki se vse od trenutka, ko je Pompidou prevzel njegovo mesto v Elizejski palači, z njim ni več sestal, tudi kot mrtev zavrnil njegovo spremstvo.
Vendar je Pompidou v de Gaullovem imenu predsedoval velikemu shodu kraljev in predsednikov, ki so se zbrali po smrti v Parizu, :n vendar mora Pompidou nadaljevati poslej kot edini formalni dedič generalovo nalogo. A kot je doslej zaradi tega nadaljevanja poudarjal vse več svojih zvez z de Gaullovo mislijo, tako bo najbrž poslej iskal
vse več lastnih utemeljitev za j glavnim mestom še vedno
novejšega, filozofsko izredno poglobljenega govora o družini kdt moralni in naravni enoti družbe, to Pompidouje-vo rast napoveduje.
Novica, da je imel namen izdati za, prijatelje v dvajsetih izvodih bibliofilsko knjižico s svojimi meditacij mi o letih 1968/69 v Franciji, da pa je zdaj ta svoj načrt umaknil in da ne bo objavljal svojih memoarov, vse dokler bo v funkciji predsednika republike.
Dalje potrjujejo, da bo Pompidou poslej še bolj kot doslej, opuščal vse, kar bi ga spravljalo v polemiko s posameznimi skupinami, in da si bo nasprotno prizadeval, da bi, ne da bi posnemal generalov kroj, odeti se čim bolj v splošno nacionalno obleko. S tem pa se bo protislovno navidez prav po končnem generalovem odhodu, približa vtisu, ki ga je de Gaulle zapustil zdaj po smrti. Obenem pa je skoraj gotovo, da bo to. kar je splošno koristno za Francoze, poslej vse bolj avtoritativno, se pravi, ortodoksno odločal sam Pompidou. To pa tudi pomeni, da bo Pompidou poslej skušal še'biti bolj predsednik vseh Francozov, in ne zgolj golistične večine, ki ga je izvolila. Sicer pa bo poslej odmerjal ne več toliko po de Gaullu. ampak po samem sebi in drugi po njem.
BOGDAN POGAČNIK
Ranjeni Nolovi vojaki
brez pomoči
PHNOM PENH, 9. dec. (Reuter). Približno 200 ranjenih Nolovih vojakov leži na bojišču pri Piam Cikangu brez pomoči. Vojaški viri navajajo, kolikšne izgube - je imela Nolova vojska po spopadih s kamboškimi osvobodilnimi silami. Bataljon iz Phnom Penha so skorajda u-ničili, sporočajo zahodne a-gencije. Radijske zveze
Ogrožanji sožitja
Člani zveze borcev za severno mejo in Slovensko zdravniško društvo obsojajo ravnanje s Slovenci v Avstriji
V Ljubljani so člani Zveze prostovoljcev — borcev za severno mejo v letih 1918-19 razpravljali o nedavnih dogodkih na Koroškem in med drugim v resoluciji, ki so jo poslali državnemu sekretariatu za zunanje zadeve, poudarili:
svoje in francosko bivanje. Vse, od športne arene, kjer so končno v francosko rug-byjsko reprezentanco spet vtaknili »Pompidoujevega« napadalca Spanghera. pa do naj-
delu.jejo. Iz Phnom Penha ne morejo poslati pomoči, niti pomagati ranjencem, ker je pokvarjenih vseh šest velikih helikopterjev, ki so jih poslale ZDA.
Gospodarski mozaik ZDA
Tekoči plačilni primanjkljaj ZDA s tujino je znesel od 1. januarja do 30. septembra približno 3.3 milijarde dolarjev. V ustreznem obdobju lanskega leta je ta primanjkljaj dosegel 7,4 milijarde dolarjev. Ameriška vlada trdi, da je letošnji plačilni primanjkljaj dosti večji, kot bi bil sicer, zaradi odtoka ameriškega kapitala na evrodo-larsko tržišče. Tega odtoka naj bi bilo od Novega ieta do konca letošnjega septembra skoraj za pet dolarskih milijard.
V prvi polovici novembra je nizozemska vlada zahtevala, da ameriška vlada po pravilih mednarodnega monetarnega sklada zamenja v zlato 30 milijonov dolarjev, ki so v inozemskih rokah. Mednarodni monetarni sklad je namreč septembra pozval ZDA, naj svoje rezerve porabijo zato,' da bodo pokrile del svojega dolga v tujini. Opazovale^ sodijo, da bi utegnila nizozemska zahteva sprožit; še vrsto podobnih v drugih državah in da bi takšne zahteve utegnile seči v višino petih do šestih milijard dolarjev.
Konec septembra so mone-
tarne rezerve ZDA veljale 15,5
milijard dolarjev.
*
V	letošnjem tretjem četrtletju se je delovna storilnost v ameriškem gospodarstvu povečala za letno mero 4.6 odstotka. To je največja rast storilnosti od prvega trimesečja leta 1968 dalje. Stroški na enega zaposlenega pa so v tretjem trimesečju letošnjega leta zrasli za 3 odstotke.
Predsednik ekonomskih svetovalcev Bele hiše Paul Mc-Cracken je izjavil, da ameriško gospodarstvo oživlja, da so obča znamenja tega oživljanja sicer zamegljena zaradi nedavno končane stavke pri General Motorsu, a da se ekspanzija krepi. Zato po njegovih besedah ni izključeno, da bo treba naraščajoče povpraševanje po kreditih spet omejevati z višjimi obrestnimi merami!
Maloprodajne cene so v ZDA v prvem letošnjem trimesečju naraščale z letno mero 6,3 odstotka, v drugem z letno mero 5,8 odstotka, v tretjem pa samo še z letno moro 4,2 odstotka.
V	oktobru je ameriška industrijska proizvodnja padla v primerjavi s septembrsko za 2,3 odstotka. To je najhuj-
š mesečni padec od avgusta 1959. V zadnjih sedmih mesecih so le maja zabeležili skromno rast industrijske proizvodnje. Slab oktobrski rezultat pripisujejo .predvsem avtomobilski stavki, ki je zmanjšala proizvodnjo avtomobilov, avtomobilskih delov, transportne opreme, jekla, nekaterih proizvodov kemične
industrije in kavčuka.
*
Lani in v prvem polletju letošnjega leta je v ZDA u-
padla proizvodnja traktorjev. Lani je sedem največjih proizvajalcev razširilo svoje zmogljivosti. Neugodne vremenske razmere pa so zmanjšale obdelovalne površine in povpraševanje po traktorjih ter drugih kmetijskih strojih.
M od ameriški odbor »zveze za napredek« je objavil, da je prodaja latinskoameriškega blaga na tržišču ZDA padla na »alarmantno raven«. Od ZDA je zahteval, da znova proučijo svojo gospodarsko politiko do južnih sosed ter preprečijo širjenje in krepitev protekcionističnih ukrepov.
JA! KONEC JE! CHEVROLET JE SPET TU! KOLESA SE VRTE!« — Tako so v Manhat.tanu z reklamnimi panoji oznanili konec stavke v General Motorsu in obnovo prodajne ofenzive.
Ameriško finančno ministrstvo je razveljavilo sklep izpred treh let, s katerim je zaradi dumpinga prepovedalo uvoz litoželeznih cevi iz Poljske. Ministrstvo je sporočilo, da so prepoved ukinili, ker je Poljska zagotovila, da tega blaga v prihodnje ne bo prodajala po dumpinških cenah.
Ameriški policijski strokovnjaki so ugotovili, da je pornografija .eden najbolj eks-panzivnih in donosnih sektorjev ameriškega gospodarstva. Zdaj velja letna prodaja pornografije še približno pol milijarde dolarjev ali celo nekaj več.
»Cma lista« proizvodov, ki jih ni mogoče izvažati iz ZDA v vzhodne države, še vedno obsega 200 tiskanih strani. V njej so med drugim avtomobilska oprema in večina izdelkov elektronske industrije. Lani pa so s črne liste sneli več kot 1000 postavk. Deloma tudi zaradi tega pričakujejo, da se bo a-meriški izvoz na Vzhod letos povzpel za 29 odstotkov, a bo še vedno dosegel pičlo skupno vrednost komaj 320 milijonov dolarjev, medtem ko je lanski izvoz iz Zahodne Evrope na Vzhod veljal 5,8 milijarde dolarjev.
Avstrijska vlada že celih 15 let zavlačuje izvedbo člena 7 državne pogodbe. Avstrijska zvezna oziroma deželna vlada vzlic določilom državne pogodbe dovoljujeta dejavnost nacionalističnih in šovinističnih organizacij, katerih delo je naperjeno zoper Slovence.
Tudi na štajerskem področju neonacisti dvigajo glave, saj so tam te dni odkrili spomenik nacističnim borcem.
Borci za severno mejo so tudi protestirali proti temu, da so policijske oblasti zasledovale in zasliševale Slovence, ki naj bi na dvojezičnem ozemlju namestili krajevne napise, hkrati pa policijske oblasti niso mogle najti krivcev, ki so razstrelili partizanski spomenik v Velikovcu in storili druga diskriminacijska dejanja zoper koroške Slovence.
Borci za severno mejo menijo, da sta s tako sovražno dejavnostjo nacionalističnih in šovinistični/i organizacij ogrožena ne le obstoj koroških Slovencev in mimo sožitje obeh narodnosti v deželi, mameč so resno ogroženi tudi dobri sosedski odnosi med obema deželama
in državama, Slovenijo in Koroško ter Jugoslavijo in Avstrijo.
Slovensko	zdravniško
društvo pa je objavilo spomenico, v kateri med drugim poudarjajo, da v zdravstveni službi in bolnišnicah na avstrijskem Koroškem slovenski bolniki večinoma nimajo možnosti uporabljati slovenščino. »Takšno stanje«, poudarja društvo, »ni zgolj groba kršitev človeških pravic, temveč tudi osnovnih zahtev medicinske etike.«
Društvo ima podatke, je rečeno dalje, da slovenskega bolnika v zdravstvenih ustanovah ponižujejo in smešijo, kadar skuša govoriti v mate-rinjem jeziku.
»Dogodkj oh proslavljanju 50-letnice plebiscita nas prepričujejo, da opisane razmere v zdravstvu sodijo v sklop nacionalne nestrpnosti do Slovencev na vseh področjih javnega življenja.«
Spričo vsega tega slovensko zdravniško društvo zahteva, da je treba zagotoviti enakopravno rabo slovenščine v zdravstveni službi povsod tam, kjer prebivajo Slovenci. Zato bi bilo treba nastavljati osebje, ki zna slovenščino. Uradno poslovanje
Tvegan® .igranje'
Argentina in Brazilija se spuščata v tvegane ozemeljske pretenzije glede Bolivije
LA PAZ. 9. dec. (Tanjug). V visokih vrhovih bolivijske viade so odločno zavrnili misel na to, da bi se južni deli Bolivije odcepili od države in se priključili sosednji Argentini. Podobne aspiracije je sicer čutiti »na obeh straneh meje«, kakor so rekli v teh krogih dopisniku Tanjuga, vendar bo vlada v La Pazu odslej napela vse sile, da bi razbila centralizem in omogočila razvoj bolivijskega juga.
vod,« • trdijo v zanesljivih krogih, ki to nevarnost za integriteto Bolivije neposredno povezujejo z interesom ZDA, da bi prikovala Čile in Peru k Pacifiku«.
Argentinska vlada je prvi leden oktobra skoraj še isti dan priznala vlado generala Torresa, medtem ko je malo pozneje brez omahovanja dala azil kolovodji profašistič-nega vojaškega udara generalu Mirandi, ki ga je Torres nagnal. V povračilo pa se je brazilska vlada pomišljala celo dlje kot ZDA, formalno priznati novi režim v La Pazu. kmalu za tem pa ,je poklicala svojega veleposlanika na posvet.
Povečanje madžarsko-sovjet-ske trgovine
BUDIMPEŠTA, 9. decembra (AP). Trgovinska menjava med Madžarsko in Sovjetsko zvezo se bo prihodnje leto povečala za 10 odstotkov. Take podatke je navedel šef madžarskega trgovinskega predstavništva v Moskvi Miklosz Kadila, Sovjetska zveza ho dobavljala več surovin. Madžarska pa več strojev in opreme. Omenjajo, da bodo iz Sovjetske zveze na Madžarsko izvozili več surove nafte, železove rude. • koksa, premoga, lesa in cementa, Madžarska pa bo uvozila tudi več električne energije.
Govorice o separatističnih tendencah v bogatih okrožjih bolivijskega juga je bilo slišati v La Pazu m Buenos Airesu že precej pred nedavnim kongresom »južnih narodov«. Bolivijski predsednik general, Torres se ni mogel udeležiti tega kongresa, čeprav ravno v zadnjem času vedno več potuje po deželi. Državnega ministra Joseja Ortisa Mercada so nujno poslali na jug, da bi prinesel v La Paz dolg seznam revandikacij južnih predelov.
V drugih vladnih krogih se je zvedelo, da sta separatizem na jugu in brazilska infiltracija na severovzhodu Bolivije zelo nevarna za integriteto andske republike. Ta nevarnost po mnenju dobro poučenih krogov še ni neposredna, bi pa lahko prav kmalu postala stvarnost. Južni in vzhodni deli Bolivije so bogati z nafto in rudami. Tisk že več mesecev piše o pretenzijah obeh sosednih držav do Mu-tuna, naibogatejšega nahajališča železa in antimona na svetu.
Vladni krogi v Braziliji in Buenos Airesu niso hoteli komentirati govoric o »igri okrog Bolivije«, v katero se spuščata dva južnoameriška velikana. V La Pazu pa trdijo, da bi te pretenzije »prav lahko naraščale« vzporedno z utrjevanjem nacionalistič-ne-revolucionarne vlade generala Juana Joseja Torresa, »Čakali bodo samo na po-
bi morali prilagoditi tej potrebi in uvesti tudj dvojezične napise.
»Prepričam smo, da so navedene zahteve v skladu z državno pogodbo in ne pre-. segajo njenih določil. Zato slovenski zdravniki pričakujemo, da se bodo naše zahteve dosledno izvrševale in da bodo proti kršiteljem odločno ukrepali,« je rečeno na koncu spomenice Slovenskega zdravniškega društva.
Rogers se je opravičil
Napaka ameriške diplomacije glede odvzema državljanstva Menuhinu
WASHINGTON, 9. dec. (AP, Reuter. AFP). Ameriški državni sekretar Rogers se je osebno opravičil violinistu Menuhinu, ker- so mu ameriški diplomati zagrozili, da mu bodo odvzeli državljanstvo. Znamenitemu violinistu je zagotovil, da ne bo izgubil ameriškega državljanstva in da je vsa zadeva nastala zaradi nesporazuma,. Dokument je Rogers podpisal po vrnitvi iz Bruslja, še na letališču.
Dogodek se je naglo razvedel', ker je »New York Times« objavil Menuhinovo žolčno pismo, naslovljeno na ameriškega državnega sekretarja, potem ko ga je ameriško veleposlaništvo v Bernu obvestilo, da mu bodo odvzeli državljanstvo, ker je postal častni državljan Švice. Pristojni uslužbenci State De-parmenta so si dejstvo, da je violinist sprejel častno državljanstvo, ki so mu ga podelili kot umetniku, razlagali tako, da se je s tem odrekel ameriškemu. Pozneje so priznali, da so zagrešili napako. Rogers v pismu, v katerem se je opravičil Menuhinu, tudi omenja, da so o vsej tej zadevi sprožili preiskavo.
Boriaung ne ve kam z nagrado
OSLO, 9. dec. (AFP). Ameriški kmetijski strokovnjak dr. Norman Boriaung, letošnji Nobelov nagrajenec, je danes dopotoval v Oslo. Po prihodu v glavno švedsko mesto je izjavil, da se še ni odločil, kako bo uporabil nagrado — 80.000 dolarjev, ki mu jo bodo podelili v četrtek. Dejal je, da so se razmere glede prehrane v mnogih državah v zadnjih letih izboljšale.
h
9:
M
MRAZ IN VLAGO
vam uspešno prepreči prevozni grelec »Tajfun« avstrijske firme Schifter & Ko Wien

S popolnim izgorevanjem petroleja, kerozina ali nafte, odlično ogreva gradbišča, garaže, delavnice, zamrznjene stroje in material - najceneje ekonomično ter praktično za industrijo, gradbeništvo, kmetijstvo, ličarstvo itd. Uporab3 je neome.jena.
Prodaja za dinarska sredstva ali devize. Dobava takoj. Servis in rezervni dt*lj z-aiaintem.
agrotehnika
M
Export-lmport Ljubljana, Titova 38
KULTURA
DELO ir stiran 5,
Novice
LJUBLJANA: knjižna razstava v Moderni galeriji — V torek opoldne so v spodnjih prostorih Modeme galerije odprli raastavo znanstvene in strokovne literature Jugoslavije in razstavo strokovnih revij. Razstavo, ki postaja že tradicionalna in nekakšen tematsko specializiran pendant beograjskemu knjižnemu sejmu, prirejata Združenje založnikov Jugoslavije ter Državna založba Slovenije. Odprl jo je rektor ljubljanske univerze dr. inž Mirjan Gruden. Ta vsakoletna ljubljanska prireditev na področju strokovne literature ima namen utrjevati in predstavljati razvoj znanstvene misli pri nas. Razstava bo odprta do 13. t. m. — Posnetek otvoritve: Svabič
LJUBLJANA: Slovenski oktet na Hrvaškem — Glasbena mladina Jugoslavije in Koncertna poslovalnica iz Zagreba sta povabili slovenski oktet in organizirali vrsto koncertov, in sicer v Čakovcu, na Reki, v Puli, Slavonski Požegi, Vinkovcih in Veliki Gorici pri. Zagrebu. Kritike, ki so že na voljo, poudarjajo dovršeno izvajanje, zvočno bogastvo, virtuoznost, nepogrešljivo izdelano dinamiko in zaneseno muziciranje. Ti koncerti pa so le del bogate letošnje koncertne žetve Slovenskega okteta. Letos je imel oktet doma in v zamejstvu že 85 nastopov.
LJUBLJANA: gostovanje koroške Opere — V nedeljo bo v ljubljanski Operi v okviru kulturne izmenjave med , Koroško in Slovenijo gostovalo Mestno gledališče iz Ce-
lovca z opero W. A. Mozarta »Don Juan« pod taktirko Roberta Filawieserja in v režiji Herberta Wochinza. — Na sliki: Erland Hagegaard v nasIcMii vlogi Mozartove opere »Don Juan«.
LJUBLJANA: o naravi in človeka v nepalski Himalaji — Najmogočnejše gorstvo na Zemlji nam je sicer najbolj znano po osvajanju Mt. Everesta, Nanga Parbata, Anapurne in drugih osemtisočakov, a ni nič manj zanimivo, ko se posvetimo poznavanju njegove narave. Na Himalaji srečujemo izredno klimatsko raznolikost, ki ji sledi tudi rastlinski svet. Nič manj pisana ni množica tipov njenih prebivalcev, od belcev na južni, do rumencev na severni strani. Prepletanje vseh teh tako različnih naravnih in kulturnih prvin je izredno opazno v Nepalu, kamor nas bo v svojem predavanju, ki ga bo spremljalo blizu 200 barvnih diapozitivov, popeljal univ. asist. Tone Wraber. Predavanje, ki je v okviru četrtkovih predavateljskih večerov ljubljanske podružnice Geografskega društva Slovenije, bo nocoj ob 19. uri v predavalnici oddelka za geografijo filozofske fakultete Aškerčeva 1211 (soba 233).
VPIŠITE SPLOSNO POSOJILO!
OBRESTI	LETNO
POGOJI:
—	letne obresti 10 odst.
—	obresti tečejo od dneva vplačila
—	realizacija obveznic se lahko izvrši tudi po 13 me-secih z obresti 7,5 odst.
—	delovne organizacije lahko vpisani znesek posojila
vplačajo naenkrat v 90 dneh po vpisu ali v treh obrokih.
VPLAČILA:
—	poslovalnica PUTNIK, Ljubljana. Trg OF 16
—	poslovalnica PUTNIK. Maribor
—	KREDITNA BANKA Koper
GARANT
GOSPODARSKA BANKA V BEOGRADU
Med revijami
Sodobnost, 12
Na uvodnem mestu prinaša zadnja letošnja številka Sodobnosti zapis svojega glavnega in odgovornega u-rednika Cirila Zlobca pod naslovom »Kultura in kulturne dejavnosti«. Pesmi objavljajo: Tone Pavček, Igor Malahovsky in Janez Menart, ki z vrsto epigramov aipo-strofira slovenske pesniške zbirke, izišle v desetletju 1960—1970 (brez lastnih). Saša Vuga je prispeval odlomek iz romana »Vseenost« — »Govori Pavel Markuza, iz pisma prijateljici, (ki rabota kakor pestma pri Pail-lenculu, puškarju, smodni-karju in prvem strelcu Francije), Plače du Tertre«. Peter Božič priobčuje »veselo igro v 15 prizorih« pod naslovom »Prikazni«. V ciklus Nekaj neplebiscitaih« ad hoc pri-, piskov k naši skupni zamejski problematiki zaključuje Janko Jeri razpravo »Kompleks in izkušnje«. Janko Kos objavlja peto nadaljevanje razprave »Med tradicijo in avantgardo«, Pavel Sivic pa ob 25-letnici skladateljeve smrti opisuje »Srečanje z glasbo Bele Bartoka«. Prvi del številke zaključuje spis Boruta Trekmana o dramah Andreja Hienga, seveda s posebnim poudarkom na besedilu in uprizoritvi »Osvajalca«.
Drugi del dvanajste številke Sodobnosti sestavlja — kakor običajno — »Kronika« aktualnih kulturnih dogodkov na Slovenskem. V razdelku Glasba piše Borut Lo-pamik o festivalu v Radencih, ki je bil oktobra letos, v zaglavju Gledališče objavlja tretji del svojega premišljevanja o aktualnem gledališču, »Uprizoritvenih profilov«, kjer govori o predstavah »Macbetha«, »Photo-fi-nisha« in »Mirabeauja« v ljubljanski Drami. V rubriki
Književnost poroča Neda Brglez o »sociologiji 1970 v knjigah«, Miha Mate piše pod naslovom »Dva nesprejemljiva svetova« o nekaterih najnovejših pojaivih v sodobni makedonski prozi, o pesniški zbirki Janeza Ovsca »Jezera dobrega sonca« pa poroča J. Horvat. Janez Stanič objavlja gloso »Tehnokracija proti birokraciji«, V. V. zapis »Kdo se boji revolucije«, C. Zlobec o »Slovenščini in Slovencih«, Aleksander Bassin o »Naivnih 70«, France Kosmač pa piše »Ob koncertu japonskega orkestra« v Slovenski filharmoniji oktobra letos. Na koncu številke objavlja ■ Žarko Petan nekaj svojih »Slečenih misli«.
Reviji je priključeno celotno kazalo pravkar minulega, osemnajstega letnika.
Dialogi, 12
Zadnja letošnja številka Dialogov, mesečnika za vprašanja kulturnega in javnega življenja, ki izhaja v Mariboru in je med najbolj rednimi revijami na Slovenskem, objavlja na uvodnem mestu Frana Vatovca razmišljanje Govorni medij, javno mnenje in naš čas'. Pesniki, ki se predstavljajo tokrat v reviji, so: Marjan Kolar, Jože Jež, Andrej Kokot in v prevodu Slavka Juga osem romunskih pesnikov. Tone Partljič objavlja svojo najnovejšo dramo Naj poje čuk, takoj za njim pa je natisnjen spis Andreja | Inkreta O temeljni izkušnji
Obala, 5 - 6
Koprska revija za družbena in gospodarska vprašanja Obala prinaša v dvojni, peti in šesti številki na uvodnem mestu im memoriam Francetu Bevku izpod peresa književnika Cirila Zlobca. Refleksije o pogovorih z Bevkom objavlja Črtomir Šinkovec, Janež Mesesnel pa zapis ob Pilonovi smrti. V tej številki so objavljeni še naslednji prispevki:	Turistična povezava
območja Jadran-Alpe (Jožko Šavli), Nekatere dileme in problemi ob integracijskih procesih v podjetju Slavnik-Koper, Istra ob padcu beneške republike 1797 (Salvator Žitko), Nova šola in vrtec v Semedeli (Dušan Moškon-ži-va Baraga), med literarnim delom pa objavljajo pesmi
Darko Komac, Nevin Birsa in Vladimir Sav, Karel Su-menjak pa odlomek iz romana Navaden dan. Aldo Černigoj objavlja študijo Kateri problemi najbolj vznemirjajo mladino?, prof. dr. France Adamič pa piše o razstavi dokumentov o razvoju primorskega kmetijstva. Sledijo še: Janeza Kramarja Narodnoosvobodilni tisk v slovenski Istri do maja 1943, Alberta Kluna »Barletta — kraj večnega počitka naših borcev«, Jožeta Pogačnika poskus razlage Cankarjeve Lepe Vide, o spomeniškem opusu Jožeta Pohlevna pa govori prispevek Janeza Mesesnela. Sledi še likovna kronika Janeza Mikuža ter polemična rubrika Povejmo si.
današnje slovenske drame (to je referat, ki ga je avtor prebral na letošnjem pisateljskem srečanju na Štatenbergu). Literarno teoretična članka sta tudi Jožeta Pogačnika Uvod v miselnost in umetnost Toneta šifrerja in Sande Nenoiu Utrinki iz današnje romunske poezije (z omenjenimi prevedenimi pesmimi). Sledi Janka Messnerja Svinjska zgodba. Mirko Messner končuje v prejšnji številki začeti članek O socialAi psihologiji manjšinske problematike, v tej številki pa se konča tudi obširno Gradivo Jožka Hudla Iz predplebiscitnih in plebiscitnih dni. K temu delu gradiva sodi še članek Toneta Zorna Donesek k vprašanjem Slovenske Štajerske leta 1919. V poglavju Ocene, poročila objavljajo Franc šrimpf O Svajncerjevem »Karnevalu« in njegovem avtorju, Gregor Kocjan Nova pota proznega oblikovanja (ocena Snojevega Hodnika), Andrijan Lah Witold Gombrowicz in njegov roman Ferdydurke. Pod podnaslovom Mladinska književnost objavljata Tone Partljič Ključ na oblaku Janeza Švajncerja in Velimir Batič Poezija zadnjih letnikov Cicibana. Kot gledališka ocenjevalca se predstavljata Dušan Mevlja, ki objavlja članek Borštnikovo srečanje, in Tone Partljič, ki piše o uprizoritvi Drabosnjakovega Izgubljenega sinu. številko zaključuje Branko Trdina s spisom Ob pepelu Rudolfa Hansa Bartscha. Na koncu je še kazalo celotnega, to je šestega I letnika Dialogov.
Ciril Kosmač v češkem prevodu
Praška založba Mlada fronta je pravkar izdala v prikupno opremljeni knjigi Cirila Kosmača »Tantadruj a tri blazni« (290 str. m. 8). Češka izdaja našega pisatelja obsega dva poleg »Pomladnega dne« najbolj znana in največ prevajana spisa: »Tanta-druja« in »Balado o trobenti in oblaku«. Kosmača je krogu čeških bralcev (knjiga je izšla v 2000 izvodih) predstavil izboren poznavalec slovenske književnosti in danes naj-plodovitejši prevajalec iz slovenščine dr. František Ben-hart. V njegovem skrbnem prevodu, ki tudi na najtežjih mestih razodeva prevajalčevo trdno poznanje našega jezika in oster čut za stilistične značilnosti prevajanega pisatelja, so Cehi dobili dva zares markantna spisa našega pripovednika v kar se da avtentični obliki. V spremni besedi ob koncu te knjige je František Benhart na straneh 281— 285 orisal poglavitne poteze Kosmačeve ustvarjalnosti, j predvsem pisateljevo spoje-
nost z domačo pokrajino, ki jo je češki prevajalec — in vemo, da dr. Benhart z lastnih popotovanj dobro pozna vso mozaično pestrost slovenske dežele — moral tudi osebno doživeti, da jo je mogel v sicer lakonični obliki tako živo prikazati. V obeh prevedenih prozah je tudi češki prevajalec — prav kakor Kosmačevi slovenski bralci — občutil odprt svet, ki kliče po nadaljevanju. Zato končuje svoj sestavek takole: »Delo tega modernega realista, velikega mojstra detajlov in. velikega monumentalizatorja, o-staja odprto.«
Založba Mlada fronta je v svojih programskih prizadevanjih že pokazala prikupno zanimanje za slovensko književnost in lahko upamo, da bo izdala še več spisov, ki bodo nadaljevali dosedanje češke zveze s Slovenci. Dr František Benhart neutrudno prevaja iz našega jezika. Tako posnemam iz njegovega pisma, da je nedavno dokončal prevod Kocbekove »Tova-
rišije«, v bližajočem se letu 1971 pa naj bi izšli njegovi prevodi, ki segajo že v prejšnja leta, a si le počasi utirajo pot v založbah, med njimi so Prežihovi »Samorastniki«, Mire Miheličeve »Mladi mesec« in Kosov »Oris filozofije«, medtem ko utegne njegova zbirka s pesmimi Minattija, Koviča, Zajca in Strniše iziti šele leta 1972. Dotlej bo zatrdno prevedel tudi roman Mire Miheličeve »Mavrica nad mestom« in prvo knjigo Svetinove »Ukane«, ki se zanjo zanima založba »Naše vojsko«. Upajmo, da bo prihodnje leto dokončal izviren spis o Sloveniji, ki ga vsi poznavalci Benhartove kulturne razgledanosti pričakujejo s posebnim zanimanjem, saj vemo, da bo vanj strnili in u-metniško zaokroženo podal svoja zunanja in notranja doživetja vsega slovenskega. Tako utegnejo Cehi dobiti o Slovencih knjigo, kakršne doslej še niso imeli in ki bo nov trden most k medsebojnemu spoznavanju.
BOŽIDAR BORKO
Polemika
Kažipoti ob startu
(Nadaljevanje in konec)
Domnevo, da so bile oblike na »š« v Delu kdaj pa kdaj zapisane »tudi proti volji kakega pisca v naslovih člankov, ki sicer še spoštujejo določila SP«, lahko dopolnim s trdnim podatkom, da so bile takšne oblike marsikdaj tudi proti volji kakega pisca zamenjane z oblikami na »s«. Na nekatere čisto načelne pomisleke iz drugega spisa pa je mogoče odgovoriti na več načinov:
1. Moj sogovornik je svojo trditev »namenoma opri na
Razpisna komisija SVETA
MESTNEGA
GLEDALIŠČA
LJUBLJANSKEGA
razpisuje prosto delovno mesto
za mlajšega igralca
Prednost imajo že afirmirani igralci, ki so že sodelovali pri predstavah MGL.
Prijave pošljite do 24. decembra 1970 razpisni komisiji.	11548
stanje, kakor ga razodevajo pravopisi«, češ da »za našo govorjeno in pisano besedo v celoti nimamo podatkov«. Tako metodološko izhodišče se mi zdi pomanjkljivo; lahko pomeni le izgovor, da ne bi bilo treba upoštevati tudi podatkov, ki se sicer kar sami ponujajo, a piščevo trditev premalo podpirajo. Saj m tako težko polistati Po starejših knjigah in časopisih ter si za lastno rabo ogledati gradivo, vsaj za »reprezentativni vzorec« (prostor mi žal ne dopušča, da bi ga spet nekaj podal tukaj), še laže je prisluhniti živi knjižni govorici ali pogledati v današnji tisk (zraven pa seveda upoštevati slogovne plasti). Pri temeljitem obravnavanju sprememb v pisanju in govoru je to nujno: če gre za novoto, je jasno, da utemeljitve ali razlage zanjo ne moremo najti v samih normativnih jezikovnih priročnikih iz preteklosti, treba je črpati iz širših in novejših virov. Za pravilno presojo stanja je treba poleg števila posameznih oblik v pravopisnih slovarjih upoštevati še pogostnost in medsebojna razmerja teh oblik y njim nodobml govorni in pisni praksi. — Izmed novejših virov bi bilo
. J
treba pritegniti vsaj še Verbičev Slovar tujk; ta je posebno zanimiv zato, ker se v uvodu sklicuje na zdaj veljavni SP, potem pa v slovarski del uvršča tudi dvojnice »statut, štoparica« ipo.
2. Tudi če se skusamo omejiti ln se vživeti samo v stanje, kot ga razodeva Pravo pls, ostanejo ugovori zoper »š« v obravnavanih oblikah na nezanesljivi podlagi. Nekatera pravopisna pravila je mogoče razlagati na več načinov. (Pravilom samim to sicer ne govori v prid, a tako pač je.) Obe citirani pravili (»Po domači izgovorjavi pišemo tujke . . .« in »v udomačenih sposojenkah prek nemščine .. .« — SP 1962, str. 68, 69) je mogoče razumeti tudi tako, kot ju razumem jaz: nista si enakovredni, ampak je drugo podrejeno prvemu (že po svojem položaju v poglavju), le-to pa za merilo postavlja izgovorjavo in sodobno sploš-no rabo (ne stanja iz prejšnjih SP). Ce drugo določilo upoštevamo kot enakovredno, u-činkuje kot notranje nasprotje celotnega SP 62 ali kot zastarelost njegovega uvoda. Podrejanje drugega določila prvemu namreč ni moj izum: izpričujeta ga tudi že omenjeno sklicevanje in potem prak-
L	.
BORIS JESIH: FIGURA Z BLAZINICO II (akril, 1970) Moderne galerij'e
z razstave v Ateljeju 70

Likovna umetnost
„Ekspresivna figuralika" na dva načina
B. Jesih in H. Gvardjančič v Moderni galeriji
V okviru Ateljeja 70 Moderne galerije sta razstavila v njenih kletnih prostorih svoja dela dva pripadnika mlajše slikarske generacije tako imenovanih ekspresivnih figuralikov. Herman Gvardjančič in Boris Jesih, oba rojena leta 1943 in oba loška rojaka, sta se tako hitro vključila v sodobne li-kovnoumetnostne tokove, da organska utemeljenost tega koraka ne more biti nedvomna, še posebno, ker opazimo v njunih delih tudi nekatere nedoslednosti in pomanjkljivosti, ki gredo na rovaš prepičlega tako imenovanega klasičnega predznanja, še posebno je to opazno pri figuraliki — to pa je tokrat pokazal predvsem Boris Jesih — kjer se za etiketo »fenomenološkega« lahko skrije marsikatera nejasnost, nedo-mišljenost, naključnost in celo oblikovna trdota. Transpo-niranje v ploskev, da bi se izognili morebitnim asociacijam na »klasični« iluzioni-
zem. terja seveda doslednost, saj je oko tudi podvrženo tradicionalnemu dojemanju, se pravi, že deloma priučeno in tako lahko interpretira naš vid posamezne, po optičnih zakonitostih nedosledno transponirane partije tudi plastično ali prostorsko: nič hudega, toda harmonija v določeni zasnovi zaradi tega ne sme trpeti. Jesihovi ornamentalni sestavi so zanimivi, polni domiselnosti in ritma, nedvomno najbolj dosledno izpeljani, vendar sodijo ambicije po njihovi večji pomembnosti in globljem odzivu bolj v območje spremljajočih literamofilozofskih Prevladujoča snov Gvard-jančičevih podob je krajina, krajina s cesto, s figuro in podobno. Očiščevanju snovi na osnovne elemente včdenja o teh zadevah očitno ni bil povsem kos. kajti prav tisto, česar je hotel svoje kompozicije rešiti kot elementa optičnega zaznavanja in optičnega časovnega, razpoloženj-
skega določanja, se mu je v drobcih prikradlo nazaj: namreč nekaj svetlobnih, resda šablonsko se pojavljajočih in ponavljajočih lis; dovolj, da nekoliko zabrišejo mejo med hladno razumsko interpretacijo in srkomnimi novoromantičnimi težnjami, prisotnimi ob slehernem, vsaj nekoliko čustvenem odnosu do snovi ali celo do dela samega.
Oba razstavijalca sta nam pokazala nekatere — pri nas — še revolucionarne težnje pri prevrednotenju klasičnih slikarskih snovi in klasičnega pristopa do poustvarjanja. V že precej časa znanih zasnovah sta nam ustvarila svoji različici:	nedvomno drzen,
pogumen, morda res revolucionaren korak, za dokončno utemeljitev tega koraka pa bo potrebno še nekaj študija in zlasti razjasnitev nekaterih dilem za dosego nove harmonije na tej novi nakazani ravni interpretaciie sveta.	JANEZ MESESNEL
Lutkovni odri
Tobija v gledališču Jože Pengov
tl-- t m rt	-	__
Lutkovno gledališče v Drav ljah je svojo letošnjo sezono
začelo s pomembnim dogodkom: preimenovalo se je v Lutkovno gledališče Jože Pengov in to odločitev počastilo z gledališkim večerom v spomin na drugo obletnice smrti tega velikega lutkarja. Jože Pengov je draveljsko gledališče pravzaprav šele s svojim sodeldvanjem dvignil na kvalitetnejšo raven, žal pa mu ni
sa Verbičevega slovarja, še bolj pa praksa SP 62 samega. Upam si trditi, da Start in sprint nista nič manj »ljudska« kot inštalater, inšpektor ali špediter.
3. V prvem spisu se trdi, da raba ooUk na št-, šp-, šk-uomkuje »ne le narečno, ampak celo že žargonsko«. Da je npr. ravno oeseaa start že prestopila meje žargona, sem zapisai v prvem ougo-voru, pri zavračanju očitka o iiarecnosti taksnm oonk pa nu pomaga se LOvaris isotnik sam, ko se v drugem cianku sklicuje na Ramovšev Konzo-nantizem in pravi, da »takega prehoda naša narečja skoraj ne poznajo«.
Čeprav je iz vsega povedanega mogoče spoznati, po kakšnih »kažipotih« se ravnajmo in kaj naj bo cilj našega jezikovnega početja, sem to dolžan povedati tudi bolj strnjeno in posplošeno, da ne bi spet prišlo do napačnih razlag. — Treba je poznati SP in se ga držati, a treba je poznati tudi njegove kompromisne, neuveljavljene, odprte m celo sporne točke, sicer lahko ostanemo na cedilu. Zato upoštevamo še druge pripomočke in' sodobne vire (odkrivamo njihove slogovne plasti, jih razčlenjujemo, ugotavljamo in vrednotimo dvojnice). Naš cilj je:	boljše,
lepše, natančnejše, a če se dd, tudi lažje in naravnejše sporazumevanje med ljudmi. (Zato zagovarjam pisavo tujk po domači izgovorjavi — kadar se seveda tujki nikakor
bilo sojeno delati v njem dalj časa.
S slovesnostjo je bila povezana tudi njihova najnovejša uprizoritev, postavitev drobne igrice za najmlajše češkega lutkarja Zdenka Flo-riana z naslovom Tobija Pripoved o jazbečarju Tobiji, ki ga ostali psi zasmehujejo, ker ima telo kot trakec, krive noge in ušesa velika kot rjuhe, je v prevodu ter zlasti
ni mogoče izogniti). Sem daleč od tega, da hi pri ocenjevanju jezikovnih pojavov u-posteval predvsem zorni kot vsakdanje »rabe«, toda mislim, da ga popolnoma prezreti le ne smemo, zlasti ne takrat, kadar nove možnosti, ki jih »raba« prinaša, izboljšujejo ali olajšujejo sporazumevanje, ne oa hi hkrati ogrožale ustaljeni jezikovni sistem. Ce je analogno prehajanje »s« v »š« res sprožila nemščina, bi se bilo proti temu razumljivo bojevati takrat, ko je nemščina močno’ in neposredno pritiskala na slovenski jezikovni sistem — kot npr. dandanes pritiskata angleščina (z modnomaniri-stičnimi klišeji vrste Knorr juha, baby beef zrezek, pesek barva) in srbohrvaščina (zlasti s povečano frekvenco. deležnikov na -č, npr. vodeča vloga delavske stranke, osvežujoča pijača, zaskrbljujoče težave ipd.) — ne pa zdaj, ko imamo v knjižni slovenščini (za koroška narečja ne govorim) opraviti samo še z redkimi, zapoznelimi in tudi drugače razložljivimi utrinki.
Jezik naših časopisov nikakor ni zmeraj najboljši, v njem je dosti zanimivosti, ki bi zaslužile še večjo pozornost slovenistov. In tudi ostrejšo kritiko, kot jo je prinesla ta polemika. Z zarivanjem glave v pesek in s črkarskimi pravdami zaradi »strešice« na »š« pa res ni mogoče priti do postavljenega cilja, še štar-tamo komaj.	4
JANEZ DULAR
priredb, in režiji Edija Majarona, ki jima gre osnovna zasluga za čistost, strnjenost in duhovitost predstave, zaživela v pravo skladno umetnino: igro je vodil Zdenko Majaron kot živi igralec, ki ga večinoma vidimo, in ki spremlja glavnega junaka, psička Točijo. na njegovi poti do spoznanja, da se mu ni treba sebe prav nič sramovati. Ta igralec je sodeloval tudi pri animaciji posameznih lutk, predvsem ploskih živali iz živalskega vrta, ki jih Tobija obišče in jih sprašuje za na svet, kako naj se spremeni, da se mu ne bodo več smejali. Igralec je bil v igro vključen povsem smotrno in je s spretnim podajanjem vedno uspel prenesti gledalčevo pozornost s sebe na nitko, še I posebno občudovanje pa velja glavni animatorki v tej predstavi, Majdi Majaron, lu je vodila in govorila Tobijo z velikim znanjem, iznajdljivostjo in smislom za humor. Igralca sta tudi sama izdelala lutke po likovnih osnutkih Agate Freyer-Majaron, ki je skrbela za stilno izčiščenost vizualne podobe in izbrala za plastične lutke kot material volno v oranžni (Tobija), tir-kizni (prijazno butasta pasja vila) ter rjavi, okrasti in beli barvi (ostali psi), pri ploskih lutkah pa je »tablice« prevlekla z juto, nanjo pa v zelo pastelnih tonih lepila file in tako sestavila posamezne živali. Igra je s tem. da ima vsaka ■ žival pravzaprav zelo določen karaktei, dobila še novo dimenzijo, ki včasih spominja že na basen in njeno moralno poanto, s tem pa pritegne tudi starejšega gledalca. Tej se pridružuje še spevna, živa in raznolika glasba Urbana Kodra, ki jo igralca pojeta neposredno ali pa je posneta na trak (pesmi psov in vile, tako da je potek celotne predstave popolnoma v njunih rokah.
Predvsem je treba poudariti, da je predstava in vse okrog nje estetsko brezhibno, pa tudi tehnično uspešno in iznajdljivo. M SCHMIDT
Slovenci v galeriji Watatu
V	ugledni nairobijski galeriji Watatu je bila 29. novembra odprta razstava del slovenskih likovnikov Jožeta Horvata Jakija, Andreja Jemca, Metke Krašovec, Ad-rijane Maraž-Bemikove in Kiarja Meška. S predstavitvijo del »up today« slovenske likovne tvornosti je jugoslovanska kolonija v glavnem kenijskem mestu proslaivila državni praznik. Razstava več kot 30 listov je bila hkrati tudi ena izmed kulturno posredovalnih akcij našega tamkajšnjega veleposlaništva. Sodeč po otvoritvi in odmevih v kenijskem časopisju je bila ta kulturna akcija ena izmed tehtnih predstavitev jugoslovanske umetnosti vzhodni Afriki. Razstavo je z uvodno besedo pospremil kenijski pravosodni minister g. Njonjo, o umetnikih in njihovemu delu ter posebej o pomenu ljubljanske grafične šole pa je na otvoritvi spregovorila direktorica Mestne galedije iz Ljubljane Boža Plevnik. Razstavo bodo v kratkem prestavili še v obmorsko Mombaso.
V	kritičnem zapisu o razstavi je nairobijski dnevnik East Afričan Standard zapisal, da posebej presenečajo fantastika in divje podoživljanje sveta v Jakijevih delih, listih Metke Krašovec in Andreja Jemca. Poročevalec je poudaril, da lahko Nairobi sprejme to razstavo kot možnost za direktni stik z grafičnimi gibanji v Jugoslaviji, kajti v njih je dinamika in goreča želja, da bj odkrili nove izraze možnosti v prostoru med srednjo in mlajšo generacijo. Zapisal je tudi, da je za domačo kenijsko umetnost bržkone najbolj zanimiva barvitost v delih Ad-rijane Maraž. Ce bi Kenija predstavila svojo sodobno tvornost Jugoslaviji, bi za grafično zbirko izbrala imena Louis Mwa'niki, Theirna, John West in Hezbon Oviti. Poročevalec je tudi izrazil misel, da bj bilo na moč zanimivo videti dela omenjenih likovnikov, ki bi nastala na temelju njihovega osebnega doživljanja vzhodne Afrike. »Kajti tu za umetnika ni počitnic«, je rekel.
PETER BREŠČAK
Jugoslovanska grafika v Peruju
V	»Delu« je bila že nekaj-
krat beseda o galeriji Saldias v Limi, glavnem mestu Peruja. Njena solastnica je slovenska umetnica Vladimira Zupan de Saldias, ki sl je že nekaj časa prizadevala, da bi pod streho te galerije predstavila perujskemu občinstvu jugoslovansko in posebej še slovensko grafiko. Njen prikupni načrt se je naposled uresničil; dne 27. novembra so v galeriji Saldias odprli razstavo, ki obsega 61 grafičnih del devetindvajsetih	jugoslovanskih
umetnikov. Med njimi je deset Slovencev, in sicer so to: Apollonio Zvest, Zdenka Golob, Božidar Jakac, Andrej Jemec, Lojze Logar, Kiar Meško, France Mihelič. Marjan Pogačnik, Tinka Stego-vec in Karel Zelenko.
Galerija je izdala poseben razstavni katalog, v katerem je natisnjena uvodna beseda odpravnika poslov našega poslaništva v Limi, Momčila Vučekoviča. Prve vesti o tej pomembni manifestaciji jugoslovanske umetnosti — prvi te vrste sploh v Peruju — navajajo, da so se odprtja razstave udeležili tudi zastopniki raznih poslaništev v Limi, pa ondotni javni in kulturni delavci ter kajpada na-šj izseljenci, ki so lahko s posebnim zadoščenjem pozdravih to umetniško pričevanje o svoji daljni domovini. O katalogu te razprave in o odzivu, ki ga ima v Limi, bomo še pisali, brž ko prejmemo nadaljnje informacije. Naši rojakinji Vladimiri Zupan de Saldias in njenemu perujskemu soprogu pa smo lahko hvaležni, da sta naposled realizirala svoj prvotni načrt. Upamo, da bodo tej prvi razstavi sledile še nadaljnje in tako podpirale razvoj perujsko-jugoslovanskih kulturnih stikov.
B. B.
Cestni sklad SRS
LJUBLJANA, Prešernova 23
razpisuje
javno licitacijo
za odprodajo rabljenega pisarniškega inventarja
Licitacija bo dne 14. 12. 1970, ob 9. uri za družbeni sektor in ob lli uri za zasebni sektor v prostorih Cestnega sklada SRS, Ljubljana, Prešernova 23.	11592
V nekaj vrstah
MARIBOR	,
Urednik Katedre odstopil — Na zadnjem sestanku izvršnega odbora študentske skupnosti so dali člani izvršnega odbora soglasje za razrešitev Jožeta Marinška z mesta glavnega urednika študentskega lista Katedra, ki je zaradi službenih obveznosti odstopil.
Skupščina pomurskih študentov — Danes ob 19.30 bo v prostorih doma družbenih organizacij redna letna skupščina kluba študentov Pomurja, ki študirajo na mariborskih visokošolskih zavodih.
Javna razsvetljava — Te dni nameščajo v Prešernovi ulici sevmo od kina Union kandelabre cestne razsvetljave, tako da bo tudi ta ulica v središču dobila ustrezno razsvetljavo.	•
SLOVENSKA BISTRICA
Modna revija — Danes bo trgovsko podjetje Zarja pripravilo v kavami Astoria modno revijo najnovejših modelov iz trgovske hiše Kvik z naslovom čaj ob petih.
Več zaposlenih — V prvih sedmih mesecih letos se je v občini povečalo število zaposlenih v industriji in obrti glede na enako obdobje lani za 1,7 odstotka, kar je zelo malo. Mnogi mladi so se zato zaposlili v sosednjih občinah ali celo v tujini. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega v občini pa se je povečal kar za 19 odstotkov in PTUJ
Priprave na praznovanje dneva JLA — Ob dnevu JLA, 22. decembru, bo pri komandantu v garniziji Dušana Kvedra v Ptuju sprejem delegatov pionirskih odredov. Po vseh osnovnih šolah v ptujski- občini se za ta sprejem skrbno pripravljajo, saj želijo s tem tudi počastiti dan JLA.
SLOVENJ GRADEC
Zanimanje za izredni študij — Med učitelji slovenjegraške občine je že več let veliko zanimanje za izredni študij na pedagoški akademiji. Lani je bilo samo na oddelku za razredni pouk vpisanih 22 slušateljev, izmed teh jih bo 17 kmalu diplomiralo. Tudi letos je vpis zadovoljiv. Pedagoška akademija iz Maribora je letos spet organizirala študijski center v Dravogradu, kar je velika ugodnost za izredne slušatelje s koroškega območja.
Slabo založene trgovine — Po ugotovitvah sveta za blagovni promet, turizem in gostinstvo pri občinski skupščini založenost trgovin ni zadovoljiva. Večkrat so potrošniki prisiljeni kupovati razno blago zunaj občine, ker ga v domačih trgovinah ni, ali pa je izbira premalo pestra. Predvsem pa so trgovine pomanjkljivo založene s sadjem in zelenjavo, da so potrošniki prisiljeni kupovati tudi manj vredno blago. Med prodajalnami je skoraj polovica takih, ki jih upravljajo trgovska podjetja s sedežem v drugi občini, ki se manj zanimajo za želje in težave potrošnikov.
MARTJANCI
Sprejem za starejše občane — Minulo soboto je krajevna skupnost skujmo z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami pripravila sprejem za starejše občane. Po slovesnosti so povabljence pogostili.
RAKIČAN
Mrliška veža — Tukajšnja krajevna skupnost gradi mrliško vežo. Dela so se nekoliko zavlekla, tako da bo zgradba pod streho do novega leta, čeprav naj bi bila po načrtu gotova do dneva mrtvih.
NEGOVA
Grad nujno potreben obnove — Grad v Negovi je nujno potreben obnove. Da v nekaj letih ne bo popolnoma propadel, bi bilo potrebno obnoviti ostrešje, žlebove in poskrbeti, da ne bodo ljudje raznašali vrednosti.
APAČE
Kdaj centralna* kurjava — Tu so lani zgradili novo osnovno šolo, ki koristi telovadnico TVD Partizan, vendar v telovadnici ni centralnega gTetja. Prav tako ni centralne kurjave tudi v domu kulture. Zato prebivalci Apač želijo, da bi v teh dveh prostorih čimprej uredili centralno gretje.
Iz Maribora v svet
Umetniške fotografije članov fotokino kluba na številnih razstavah doma in v tujini
Fotokino klub Maribor je eden od najstarejših klubov v Sloveniji, saj združuje svoje člane že več desetletij. V svojem dolgoletnem delovanju je klub kot celota zaradi požrtvovalnega dela posameznikov, ki niso skoparili z navdušenjem in tudi ne z denarjem — priboril Mariboru pomembno mesto v jugoslovanski in svetovni umetniški fotografiji.
Umetniške fotografije članov kluba so se pojavile domala na vseh razstavah umetniške fototgrafije po vsem svetu. Zaradi- tega bi bilo treba skupini navdušencev do fotografije, omogočiti čimboljše pogoje za delo, ki je nedvomno koristno širši družbeni skupnosti.
Po osvoboditvi so člani fotokino kluba zgradili z lastnim denarjem in delom v Gregorčičevi ulici nove klubske prostore, ki so omogoča-
Sporazum o graditvi šole pri Tomažu
ORMOŽ, 9. dec. — Dopoldne so na sedežu ormoške občine predstavniki gradbenega podjetja »Gradnja« Ptuj in ormoške občinske skupščine podpisali pogodbo o graditvi novih prostorov osnovne šole pri Tomažu. Ureditev te šole bo v ormoški občina zadnja, ker so ostala šolska poslopja v zadnjih letih uredili.
Ptujsko grabeno podjetje bo tomaževsko osnovno šolo zgradilo do konca prihodnjega leta, kar bo stalo 4,5 milijona dinarjev. Nova šola pri Tomažu bo urejena za 360 učencev v dvanajstih oddelkih s sodobnimi prostori za učenje.	P. P.
NOV OBJEKT V SREDIŠČU RADGONE — Mariborska kreditna banka im skupščina občine Gornja Radgona sta investitor sodobnega poslovnega poslopja, kjer bo poleg banke dobila svoje prostore tudi delavska univerza s knjižnico, tu bo tudi sejna dvorana radgonske skupščine in prodajalna trgovskega podjetja Sloga. Skupna površina.vseh prostorov bo znašala nekaj nad osemsto kvadratnih metrov. Objekt, ki bo veljal približno tri milijone dinarjev, bodo zgradili do konca februarja prihodnje leto.	Foto: B. Borovič
Kadrov ni in kadri so...
Na razpis Delamarisa iz Izole in Slavnika iz Kopra'se je za 20 delovnih mest z višjo in visoko izobrazbo prijavilo 330 kandidatov - Iz SRS samo 8
Podjetji Delamaris iz Izole in Slavnik iz Kopra sta razpisali v slovenskih in jugoslovanskih časopisih sprejem devetnajstih ljudi z višjo in visokošolsko izobrazbo na različna delovna mesta. Nedvomno je prispevala tudi vsebina razpisa (v njem so na prisrčen način povabili k sodelovanju mlade ekonomiste in pravnike, ki bi želeli sodelovati pri uvajanju nove tehnologije), da se je nanj prijavilo nad 330 ljudi. Med prijavljenci jih je bilo le 8 iz Slovenije, ostali pa iz Beograda in okolice, Srbije, iz Makedonije, Vojvodine, z Reke in okolice ter iz Tuzle, Banjaluke in Zenice.
li res nemoteno delo. Površina nekdanjih klubskih prostorov je bila kar desetkrat večja od dosedanjih. Zaradi širših družbenih interesov so člani kluba pred leti privolili v selitev v manjše prostore, ki pa niso bili opremljeni. Selitev je zavrta delo kluba za skoraj leto dni.
Nekaj let dela FK Maribor na robu tistih delovnih pogojev, ki so potrebni za nemoteno delo. Z lastnimi sredstvi in dotacijo Ljudske tehnike je uspelo članom kluba pred nedavnim usposobiti temnico, ki omogoča izdelavo umetniških fotografij. Zbiralni prostori pa so pretesni in v njih ni mogoče pripraviti niti sestankov zaradi velikega števila članov.
Pred nedavnim so člane fotokino kluba seznanili s tem, da bodo njihovi klubski prostori v Tomšičevi ulici 45 oddani drugemu lastniku stanovanjske pravice. Pred nameravano priselitvijo se člani kluba enotno zavzemajo, da se jim po priselitvi, ki ni nastala po njihovih željah, omogočijo ustrezni klubski ■delovni prostori. Prav tako je enotno mnenje vseh članov kluba, da bo treba klubu povrniti vse selitvene stroške za temnico Cnamestitev in vgra-ditev opreme). B. ČERIN
Vsem prijavljencem so poslali najprej obširen test z vprašanji, na podlagi katerih so hoteli spoznati, kakšno znanje imajo prijavljenci. Med prijavljenci jih je približno sto odgovorilo na vprašanja. V podjetju so sestavili posebno skupino, v kateri sta bila tudi sociolog in psiholog. Ta skupina je organizirala razgovore s prijavljenci v Beogradu, Novem Sadu, Zenici in Kopru. Na teh pogovorih so se podrobneje seznanili s prijavljenci, njihovimi težnjami in razlogi za prijavo. Od približno sto kandidatov, ki so odgovorili na vprašalne pole, jih je 47 prišlo na osebne pogovore. Tako je pri ožjem izboru ostalo potem 19 kandidatov za razpisana mesta. V podjetju Delamaris so povedali, da je med temi, ki so ostali pni končnem izboru, nekaj takih, ki so pri vseh teh preizkusih pokazali nadpoprečno znanje. Zato so prepričani, da jim bo taka strokovno zastavljena metoda omogočila, da bodo dobili najustreznejše ljudi.
V prenekaterem podjetju tarnajo, da na razpise, zlasti take, za katere zahtevajo višjo ali visokošolsko izobrazbo, ne dobijo prijav. Zato tembolj preseneča, da se je na omenjeni razpis priglasilo toliko kandidatov. Zanimivo je, ka jih je pritegnilo, da so se prijavili. Mnogi prijavljenci so pripisali, da bi radi zamenjali delo in prišli v oko-
Ravenski komunisti o svojem delu
RAVNE NA KOROŠKEM, 9. dec. — Danes je občinski komite ZK na Ravnah sklical konferenco, ki je bila v celoti posvečena problemom organizacije, učinkovitosti in ustreznim metodam dela osnovnih organizacij in komunistov. Za uvod v razpravo daje dovolj podatkov analiza, ki je kritično ocenila nekatera bistvena vprašanja razhajanja med načeli in prakso in slabo organizacijsko povezanost komunistov v osnovnih organizacijah.	D. V.
lico, kjer imajo boljšo perspektivo za napredovanje in strokovno delo. Zlasti iz drugih republik pa so neredko pristavljali v prijavah, da jih mikata višja življenjska raven ter višji osebni dohodki v Sloveniji.
Nekateri med njimi so na pogovorih izjavljali, da so se prijavili, čeprav niso upali, da bodo dobili kakšen odgovor, kajti navajeni so že, da so razpisi formalni in da dobi zaposlitev tisti, ki ima boljše zveze m boljše strice. Taki odgovori so značilni za priglašence iz Beograda in Novega Sada. Mnogi izmed tistih, ki so prišli na pogovor s strokovno ekipo Delamarisa, pa so pristavljali, da jim je taka metoda všeč, kajti vi-
Ženske so premalo zastopane
ORMOŽ, 9. decembra — Sekcija za družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenci socialistične zveze Ormož, je danes ocenila delo žensk v družbenem in samoupravnem življenju ormoške občine.
Tudi v tej kmetijski občini je med prebivalci več kot polovica žensk, ki pa so skromno zastopane v organizacijah, društvih in vodstvih samoupravnih ustanov od delovnih organizacij, krajevnih skupnosti do občinske skupščine. Kljub temu pa ormoške ženske marsikje vodijo gospodajr stvo na kmetiji ter so tudi v delovnih organizacijah mnogo prispevale k uspehom minulega razvoja.
Zato bodo bližnje konference krajevnih organizacij socialistične zveze v ormoški občini preizkusni kamen, da pride več žensk v vodstva krajevnih organizacij socialistične zveze in v občinsko vodstvo. Tako bodo ženske v večji meri navzoče pri opravljanju pomembnejših funkcij v občini.
P. P.
diijo, da niso posredi zveze, temveč objektivna merila, po katerih presojajo zmožnost prijavljencev.
Pri testiranju prijavljencev je imela komisija Delamarisa tudi priložnost, primerjati znanje ljudi z višjo ali visokošolsko izobrazbo, ki so jo dosegli na različnih • univerzah. Nekoliko je presenetljivo, da so kandidati iz nekaterih republik, denimo diplo-
mirani ekonomisti, pokazali komaj toliko znanja, kolikor ga imajo drugod ali z ekonomsko srednjo šolo ali z višjo komercialno šolo ali diplomo fakultete prve stopnje.
V Delamarisu so naredili križ čez naključno sprejemanje ljudi na strokovna delovna mesta. Samo taka metodološko in strokovno izdelana izbira strokovnjakov pa omogoča, da pridejo na prava delovna mesta pravi ljudje. Prav tako pa zgornji primer demantira trditev, da pri nas strokovnih moči ni mogoče dohiti. Kot je videti, teh sicer ni preveč, jih pa tudi ne manjka, le drugačno pot do njih je treba ubrati,
G. GUZEJ
Pretesno pokopališče
Mariborčani razmišljajo o lokaciji novega mariborskega pokopališča - Tudi na Pobrežju bi našli prostor za pokopavanje umrlih
MARIBOR, 9. dec. Primarij dr. Edvard Glaser je dostava! občinski skupščini Maribor svoje predloge In pripombe, v zvezi z lokacijo za novo mariborsko pokopališče na območju Dogoš. O njegovih predlogih bo jutri razpravljal svet za komunalno gospodarstvo mariborske občinske skupščine.
Primarij dr. Glaser poudarja, da je vest o tem, da v letu 1971 na sedanjem pokopališču na Pobrežju ne bodo več pokopavali in o novi lokaciji za pokopališče v Dogošah zelo vznemirila številne Mariborčane, zlasti pa vse tiste, ki imajo svojce pokopane na tem sedanjem pobreškem pokopališču.
Po njegovem mnenju je okoli sedanjega pokopališča na Pobrežju še dovolj zelenih površin, ki bi jih lahko porabili za pokopališče. Gramoznico v bližini pokopališča bi lahko zasuli tako, da bi čez nekaj le že lahko slu-
Naš pogovor
^ vsak četrtek - petek-soboto ^
sveži
pakirani
ŽABJI KRAKI
Prodajajo naslednji
m ar keti
v Ljubljani
•	Vodmatski trg
•	Vojkova
•	Supermarket
•	ARKADE II.
Gostinci! Za vas po grosistični ceni na Šmartin-ski 102 v Ljubljani.

Celovška 163
Cigaletova
Gosposvetska 6
Hubadova
Ilirska
Prule
Roška
Stritarjeva
Savsko naselje
Titova 25
^ izredno okusna specialitetai ^
V Ptuju že priprave na kulturno skupnost
Svet za prosveto in kulturo ptujske občine je razpravljal o pripravah na njeno ustanovitev
PTUJ, 9- dec. Na seji sveta za prosveto in Kulturo ptujske občine so posvetili največ pozornosti razpravi o pripravah na program razvoda kulture in prosvete
v občini, ki bo služil nosti v občini.
Predstavniki kulturnih ustanov — knjižnice, arhiva in muzeja v Ptuju ter zveze kul-tumoprosvetnih organizacij so se dogovorili, da je za amatersko kulturno dejavnost, ki jo povezuje zveza kultur-noprosvetnih	organizacij,
težko sprejeti petletni program razvoja. Omenili so tudi, da je amatersko gledališče v Ptuju v lanski sezoni pripravilo šest predstav, v letošnji pa tri. Sicer pa ima ptujsko gledališče, kjer nekaj let deluje poklicni režiser v kvalitetnem delu tradicijo, saj je do leta 1957 tukaj delovalo polprofesionalno gledališče. Vse kaže, da se ho-
Mladi so dejavni
Govori predsednik ZMS Slov. Gradec L. Kamnik
Organizacija, ki resnično dela in živi, najlaže opozori nase z dejanji. Prav to velja za mladinsko organizacijo v Slovenj Gradcu. V kratkem času so lepaki opozorili kar na tri velike mladinske prireditve, na akademijo v počastitev 25-letnice OZN, na kulturno zabavno prireditev in na osrednjo proslavo v počastitev praznika republike. To je sicer samo delen prikaz dejavnosti mladih, vendar pa po svoje pove dovolj, saj so bili mladi nosilci programov. O delu v minulem letu smo se pogovarjali s' predsednikom občinske konference ZM Lojzetom Kamnikom.
»V ospredju je bilo tekmovanje mladinskih aktivov, šole so na primer tekmovale ob 25.letnipi OZN. Akcijo za najboljši prispevek ob jubileju združenih narodov je organizirala komisija za dejavnost klubov OZN pri občinski konferenci. Na osnovnih šolah je sodelovalo v tekmo vanju 200 učencev, razen njih pa še 76 dijakov. Pokrovitelj tekmovanja je bila podružnica Kreditne banke Celje v Slovenj Gradcu, ki je tudti prispevala nagrade. Najboljša literarna in likovna dela so bila razstavljena v umetnostnem paviljonu.
Vse leto je tudi potekalo v znamenju tekmovanja mladinskih aktivov. Pod geslom »Kdo bo boljši« se je tekmovanja udeležilo devet mla dinskih aktivov v naši občini. Tekmovanje je obsegalo idejno politično izobraževanje mladine, kulturne in zabavne prireditve, športna tekmovanja, vključevanje mladine v društva in organizacije, delovne akcije in dejavnost v aktivih.«
— In kdo je bil najboljši? — »Na nedavni osrednji proslavi smo nagradili najboljše. Pokrovitelj tekmovanja je bilo tokrat trgovsko podjetje Zarja. Prvo nagrado je osvojil mladinski aktiv tovarne meril, drugo aktiv iz Turiške vasi, tretjo pa mladinski aktiv Sela-Vrhe.«
— V zadnjem času je zelo dejaven tudi aktiv mladih komunistov. Mladinska organizacija se je prav zaradi tega še bolj uveljavila. Katere pa so, poleg uspehov, pomanjkljivosti v vašem delu? —
»2e tekmovanje je pokazalo, da so se mladinski aktivi najbolj izkazali na kulturnem in zabavnem področju, pri delovnih akcijah in v športu. Manj uspešni smo bili pri vključevanju mladine v društva in organizacije in v idejno politično izobraževanje. To je naloga za daljše obdobje, ki ji bomo morali tudi v posvetiti veliko skrbi.«
‘D. VRESNIK
Livarna na Muti h Gorenju
Združitev bo prispevala k oblikovanju širše koro-ško-šaleške regije
MUTA, 9. decembra — Referendum v tovarni poljedelskega orodja in livarni na Muti je v celoti uspel. Delovni kolektiv tega podjetja je na včerajšnjem referendumu s 96.4 odstotka pritrdilnih glasov izglasoval pripojitev k tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« v Velenju. Delovna organizacija na Muti bo v okviru združenega podjetja ohranila položaj pravne osebe. Pomembno pa je, da bo 850-članski kolektiv dobil v okviru združenega podjetja precej večje možnosti za svoj razvoj in nadaljnjo razširitev proizvodnje. Predvideno je, se bo število zaposlenih v prihodnjih letih povečalo na 1.200.
S pripojitvijo tovarne na Muti je'tudi zgornji del Dravske doline prišel pod okrilje močnejšega velenjskega središča, katerega akcije odobravajo tudi v drugih krajih. Znano je, da Velenje izvaja uspešno akcijo pod naslovom »Mesto pomaga podeželju«, ki bi je bili radi deležni tudi v Mislinjski dolini. Vsekakor se s to združitvijo kažejo gospodarski obrisi širše zaključene koroškošaleške regije, ki dobiva z integracijama in novimi investicijami svoj trden temelj.	D.	VRESNIK
žila namenu. Medtem pa bi lahko pokopavali južneje od gramoznice na velikanskih površinah, ki jih sedaj pokriva gozd. Nova investicija za pokopališče bi veljala 10 milijonov dinarjev, ki jih še nimamo. Te investicije se po mnenju dr. Glaserja lotevamo oh napravem času, ko potrebujemo denar za vrsto drugih, mnogo pomembnejših objektov. Izrazil je prepričanje, da bo občinska skupščina spet preučila to problematiko in se odločila za enostavnejšo, cenejšo in ljudem ustreznejšo rešitev. Zaradi tega ne bi kazalo pokopališča premeščati s Pobrežja v Dogoše. Povečali bi se ve tem primeru tudi izdatki ljudi, ki bodo obiskovali grobove. Tudi komunalni zavod za socialno zavarovanje bo moral v primeru preselitve sedanjega pokopališča odšteti več denarja za pokope zaradi večjih oddaljenosti in prevoznih stroškov.
Po mnenju dr. Glaserja pa bi morali proučiti tudi možnost za upepelitev mrtvih. Kolikor iz gospodarskih razlogov ne bi mogli zagovarjati graditve krematorija v Mariboru, obstaja še druga možnost. Pred vojno obsto-
LOJZE KAMNIK
— Vrsta prireditev je opozorila na dejavnost mladinske organizacije. Kaj pa ste sicer delali v organizaciji v minulem letu? —
za ustanovitev kulturne skup-
do Ptujčani znova lotili ustanovitve takega gledališča.
Na seji so kritično ocenili prireditve v minulem letu, ki bi morale biti v bodoče bolj kvalitetno pripravljene. To velja predvsem za festival narodno-zabavne glasbe Slovenije. Sprejeli so tudi akcijo Ptujskega muzeja, ki si bo v naslednjem letu prizadeval, da v grajskem pritličju v Ptuju uredi vinarsko zbirko. Prav tako nameravajo staro grajsko žitnico preurediti v muzej mask iz vse Slovenije, morda pa tudi iz države, ali pa alpsko panonskega sveta.
P. P
Začetek politične šole
SLOVENJ GRADEC, 9. dec.
—	Danes je občinski komite
ZK v Slovenj Gradcu slovesno odprl večerno politično šolo, ki bo trajala skozi zimsko sezono, šolo bo obiskovalo približno 30 slušateljev iz osnovnih organizacij v občini. Oh tej priliki so sprejeli tudi pet novih članov v organizacijo, za srednjo ekonomsko šolo v Slovenj Gradcu pa se je sestal aktiv mladih komunistov, ki bo v prihodnjih dneh sprejel 40 novih članov v organizacijo.	D. V.
Ujeli so divje lovce
GORNJA RADGONA, 9. dec.
—	Sinoči so miličniki iz Gornje Radgone ujeli na divjem lovu skupino divjih lovcev. Gre za ,19-Ietnega Jožeta Cipota, 18-letnega Branka Repolu-ška in 16-letnega S. R., vsi iz Črncev pri Apačah ter 21-let-nega Milana Vrbnjaka iz Se-govec. Divji lovci so priznali, da so v zadnjem času pobili z dvema malokalibrskima puškama najmanj 24 fazanov.
E. B.
ječe društvo »Ogenj« je svoje člane upepeljevalo v graškem krematoriju. Tako bi tudi sedaj lahko sklenilo pogodbo s kakim bližnjim zavodom, ki ima krematorij. Verjetno pa bi bile tudi druge občine severovzhodne Slovenije" zainteresirane za graditev krematorija v Mariboru. Razen o krematoriju pa bi morali razmišljati tudi o razširitvi sedanjega pokopališča na mesto sedanje vrtnarije, na poglabljanje grobov, na še neizkoriščene površine za pokope in na vrsto nekaterih drugih zadev, o katerih naj bi še enkrat razmislile u-strezne strokovne službe.
MARJAN KOS
Zakaj tako ?
Želje presegajo možnosti
Na seji skupščine občine Ljutomer ni bilo realne slike gospodarstva v občini
LJUTOMER, 9. dec. Na današnji seji ljutomerske občinske skupščine so odborniki ocenili tričetrtletni razvoj gospodarstva v občini. Vrednost proizvodnje je v primerjavi z lanskim obdobjem večja za 5,7 odstotka, medtem ko je v republiki za 7 odstotkov.
Za 8,2 odstotka se je popravila vrednost dohodka, vendar so tudi stroški proizvodnje večji za 5,6 odstotkov. To pa pomeni, da se ekonomičnost poslovanja od lani ni bistveno izboljšala. Poprečni osebnj dohodek v gospodarstvu, ki so ga izračunali na 1021 dinarjev, pa je za 25 odstotkov večji kot lani.
Kljub temu so gospodarski razvoj občine ocenili kot dober, ker so predstavniki delovnih organizacij, kjer so rezultati razvoja slabši, našli za te težave opravičilo.
Na seji pa smo pogrešali predvsem razprave, ki bi bile v skladu z zdravljenjem naga gospodarstva, torej realno, oceno, kaj je ljutomerska občina v letošnjem razvoju gospodarstva dosegla in katerih hib se bo moralo gospodarstvo otresti, če se želi postaviti na trdnejše noge.
Zaradi tega nas ni niti presenetila razprava o delu vzgojno izobraževalnih zavodov v ljutomerski občini v minulem šolskem letu, kjer smo več kot o uspehih slišali kritične pripombe predstavnikov šol o neurejenosti šolskega prostora, o težavah z učili, o zastareli opremi itd. Res je, ,kot je ob tej razpravi dejal Miro Steržaj, podpredsednik skupščine, da je potrebno podpirati prizadevanja, da se otrokom omogočijo čim boljši pogoji izobraževanja, vendar bi za to v ljutomerski občini potrebovali mnogo večji kos kruha, kot ga imajo sedaj.
Prav zaradi tega bi morale bodoče razprave o vzgoji in izobraževanju, kjer bi bilo govora o potrebah šol, biti programsko bolj pripravljene, da ne bi izzvenele v splošno kritiko težav, ki jih čutijo tudi drugje.
P. POTOČNIK
Žrtev
malomarnosti
Pred dnevi je prišlo na Titovi gesti v Murski Soboti pri kompleksu starih objektov, ki jih rušijo, do hude prometne nesreče. Posledice trčenja mopedista v pešca so bile tragične: pešec je umrl, mopedistu pa so komaj rešili življenje.
Nihče ne dvomi v to, da je do te nesreče prišlo zaradi malomarnosti tistih, ki niso poskrbeli za varnost ljudi, kot to zahtevajo v takem primeru predpisi. Varnostna ograja okrog gradbišča sega namreč do same ceste, tako da so pešci ostali na najbolj prometni mestni ulici brez pločnika. Ker nihče ni uredil pokritega hodnika na pločniku, niti so pred rušenjem poskrbeli za prehod čez cesto pred kritičnim mestom, so pešci seveda prisiljeni na hojo po cesti v dolžini dobrih osemdeset metrov.
Kljub pogovorom z vsemi pristojnimi ljudmi nismo u-speli zvedeti, kdo je pravzaprav glavni krivec za to malomarno početje. Dejstvo je, da sta AMD »Štefan Kovač« in občinska strelska organizacija prevzela rušenje starih hiš in da se občinska komisija za vzgojo in varnost prometa ni strinjala z neustrezno zavarovanim pločnikom oziroma cestiščem. Tudi soboška postaja milice je opozorila na nevarnost tega početja, medtem ko je komisija za vzgojo in varnost prometa naslovila na občinsko inšpekcijsko službo dopis, da izvajalec ruši stavbo kljub neustrezno zavarovanemu pločniku in je zahtevala ustavitev del.
Na občinski inšpekciji za delo pa se upravičeno sklicujejo na zakonska določila, ki pravijo, da je ta organ dolžan poskrbeti samo za varnost ljudi na delovišču, nikakor pa ne odgovarja za dogodke zunaj varnostne o-graje.
Kakorkoli bo že sodišče razsodilo, dejstvo je, da kljub hudi nevarnosti zunaj delovišča na zelo prometni ulici nihče ni dovolj odločno posredoval, da bi dela do u-reditve ustreznega hodnika za pešce ustavili.
Za to ni poskrbel nihče še vse do danes, čeprav se utegne nesreča ob vsakem času ponovili. Očitno se vsi, ki so odgovorni ali vsaj soodgovorni za to hudo nesrečo, izogibajo sedaj posredovanja, ker bi se s tem, po tej logiki, kompromitiral ta ali oni organ ali celo posameznik.
To pa ni osamlejn primer neodgovornega početja v pomurskem središču, kjer pri urejanju cest, pri rušenju ali graditvi novih objektov itd., hudo slabo skrbijo za varnost ljudi in njihovega premoženja. Med drugim so pred dnevi brez prevzema odprli za promet del obnovljene ceste v Kidričevi ulici, čeprav prej niso poskrbeli niti za ustrezne prometne znake. Nič čudnega, če bo zaradi zmede v zelo prometnem križišču spet prišlo do hude nesreče, kar pa, sodeč po taki praksi, odgovornih ljudi kljub graji javnosti ne zgane.
B. BOROVIC
ASFALTIRANA GOZDNA CESTA — Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec je v zadnjih letih povezalo z gozdnimi kamionskimi cestami domala vse koroško območje. V zadnjem času začenjajo gozdarji nekatere ceste tudi asfaltirati. Zlasti pomemben je asfalt za tiste hribovske kraje, ki so zanimivi tudi za izletnike. Na sliki: na novo polit asfalt na gozdni cesta proti Jazbini.	Foto: F. Jurač
Foto: Vlast j a
Kronika
m razvalinah v Dolu
Od dolskega gradiča in arboretuma - nekakšnega slovenskega Versaillesa -je ostalo bore malo
Ob asfaltirani cesti proti Litiji nasproti vasice Dol, nekdanjega Vrhpolja, se na levem savskem bregu vzdiguje proti nebu razbito zidovje gradu Dol (Lustthal). Ne gre za srednjeveško trdnjavo na nedostopni pečini, zavarovano z debelim zidovjem in dvižnimi mostiči, temveč za ljubek gradič, ki izpoveduje izvrsten graditeljev okus. Ljubek? Da, nekoč. Danes pa je le kup razbitih zidin, ki jih obrašča divje grmovje in bujna podrast.
Sotočje Ljubljanice, Kam- | niške Bistrice m Besnice s Savo ter nadzorstvo prometnih smeri ob njih je v času živahne fevdalne kolonzacije v XI. stoletju zahtevalo zgraditev utrjenega gradu Osterberg na griču nad vasjo Sostro. Zadnji gospod te trdnjavice Aleksander Galien-berg je v prvi polovici XVI. stoletja osterberški grad opustil.
Leta 1540 pa je dal zgradi-, na ravnini levega savskega brega novega. Na leto nastanka se nanaša pravokotna plošča iz sivega peščenca, ki rna v sredini Gallenbergov grb z letnico 1540. Tedaj še dokaj skromni dolski gradič so Gallenberg; imeli v posesti komaj 22 let, nakar je prišel v lastnino plemičev Raspov. Leta 1688 pa je Janez Boltežar Rasp grad prodal Janezu Danielu Erbergu.
Plemiška rodbina Erbergov (prvotnih Erberjev) je omenjena že v kočevskih listinah v zadnji tretjini XVI. stoletja. Po nakupu Dola in zlasti poharpnjenju pa so Er-bergi prevzeli naziv Freiherr Erberg zu Lustihal end Osterberg. Dolske posesti so obdržali do zadnjega moškega potomca Jožefa Kalasanca Erberga. ki je umrl v gradu leta 1847.
Podoba raja
Ne morem verjeti, da stojim pred ljubkim dolskim gradičem. Kje je čudoviti park, kje umetniško izdelano pročelje grajskega poslopja? Pa vendar: nobenega dvoma ni, da sem prišel na pravo
mesto, c as je zabrisal vse. Toda ali je lahko izginilo vse, sleherna priča nekdanjega paradiža?
Na misel mi pride pravljica o Tmjulčici. Občutek imam, da prodiram v začaran grad. Ob gostem trnju se pošteno opraskam. Vendar mi končno le uspe prodreti skozi živo »obzidje« in znajdem se na slabo uhojeni stezici.
Nenadoma pa se goščava razmakne: krog in krog se v
Hruščov
Reška založba »Otokar Keršovani« je podpisala pogodbo z založbo Little Brouin and Co. iz Bostona o izdaji spornega rokopisa »Hruščov se spominja«, ki je dvignil toliko prahu na vzhodu in zahodu, še preden je izšel. Reška založba ima ekskluzivno pravico do tiskanja te knjige na področju SFRJ' in sicer v vseh jezikih jugoslovanskih narodov.
Na Reko je že urispel predgovor, ki ga je za knjigo napisal Edward Crankshaw, znan kot angleški poznavalec sovjetske problematike in pisec Hruščove biografije pod naslovom »Hruščov-karie-ra«. Na Reki pričakujejo rokopis knjige v najkrajšem času. Prvo izdajo bodo natisnili v deset tisoč izvodih.
geometrijski simetriji razprostirajo žlahtni nasadi eksotičnega cvetja. Bele stezice se kakor svilene niti vijejo med botaničnimi čudesi v senci mogočnih platan. Tu pa tam brizgajo proti sončnemu nebu srebrni curki bistrih vodometov. Beli lokvanj evi cvetovi se opojno pozibavajo na zelenkasti vodi ribnikov. Kamorkoli mi seže oko, povsod nebroj živih barv nežnih cvetov, ki se prelivajo m dopolnjujejo kakor spektrum skozi optično prizmo. Resnično, tukaj mora biti več kakor sedem tisoč vrst cvetja, kakor je zabeleženo v Erber-govem arhivu. Nenadoma zagledam kakih 7,5 m visoko in ne manj kot 2 m široko ameriško agavo, ki žari v brezštevilnem razcvetju. Prepričan sem, da je to tista rastlina, ki je na tem vrtu cvetela 1812. jn imela preko 3000 cvetov. Erbergi so jo cvetočo z nemajhnimi težavami prepeljali na vrt grofa Esterhazija v, Eisenstand na Ogrskem, ki* je tako tesno povezan z življenjem in delom velikega J. Haydna.
Blizu opazim orjaško kamnito stojalo, na katerem cvete ne dosti manj kot dva tisoč prekrasnih, redkih lončnic. Med njimi pa ponosno stoji kip genija iz kararske-ga marmorja, jlelo Francesca Robba.
Silovito vreščanje me prebudi.
Spet me obdaja le divje grmovje in razbite grajske zi-dine. Prikaže se starejša ženska in me nahruli:
I »Kaj iščete tukaj?! Poznam
takšne ljudi! Mirno hodijo naokoli, pa kaj izmaknejo!«
Začudeno se ozrem in ugibam, le kaj bi lahko odnesel.
Današnji »graščak«,
. Reši me možakar, ki se predstavi za Franca Meznariča, sedanjega prebivalca gradu. Opraviči se mi zaradi čudnega sprejema »graščakinje, njegove žene. Da je pač slabe volje, sicer pa odlična gospodinja, saj podpira vse štiri hišne vogale.
Stojiva pred mogočnim grajskim portalom. Pročelje je arhitektonsko dopolnil z nadzidavo že Kalasančev oče, Volbenik Daniel Erberg. Po njegovem naročilu je Franc Rotman, Robbov učenec in naslednjik, iz temnosivega apnenca izklesal umetniški portal. Nad polkrožnim vhodom sta levo in desno grba Erbergov in grofov Neuhau-sov, s katerimi je bil Erberg v zakonski zvezi. Medtem pa se je pokazala Francova žena in nama ljubeznivo odkjenila vhodna vrata. V notranjosti ni bilo pravzaprav nič videti. Le od Mežnariča sem natančno izvedel, kje so bili prostori za služinčad, kje kapela, dvorana ...
Med bujnim grmičevjem pa je pred nama zrasel velik empirski steber z napisi o obisku avstrijskega cesarskega para 16. maja 1821. ob ljubljanskem kongresu. Kakor vsa druga zahtevnejša kamnoseška in zidarska dela so tudi ta spomenik izklesali italijanski kamnoseki. Dva kamnoseka sta ogromno gmoto klesala vse leto. Steber sestavlja petoro delov. Po podatkih Erbergovega arhiva je bil najtežavnejši prevoz gigantske kocke iz bližnjega kamnoloma. Do tja je sicer le dve uri hoda, a je prevoz
Magistrale
■V
Zgraditev Djerdapa omogočila mirno pjovbo tudi velikim ladjam - Plovna pre-vodnica, med največjimi na svetu, je Črno morje močno približala Beogradu
Medtem ko javnost veliko ve za beograjske magistralne ceste skozi glavno mesto in čez novi most »Gazelo«, je mnogo manj besedi o vodni magistrali po Donavi, katere se Beograd kot pristaniško mesto veseli prav tako ali pa še bolj. Po tej poti bodo lahko plule ladje s 5000 brutoregistrskimi tonami naravnost iz Črnega morja v Beograd.
Vsekakor je to rezultat gradnje v Djerdapu, ki pa jo enostransko poznamo predvsem kot velikansko hidro-centralo — kot vodno magistralno cesto za velike in modeme ladje pa skoraj nič. Beograjsko pristanišče, ki se razvija v veliko mednarodno rečno pristanišče, gradi svojo prihodnost prav na dejstvu, da Je prevodnica za ladje v Djerdapu ena največjih na svetu in da omogoča to, kar je bilo doslej mogoče le v omejenem obsegu — velik razmah rečne plovbe. Brez Djerdapa, poudarjajo, bi rečna plovba stagnirala, rečne flote bi zastarevale in gospodarstvo bi veliko izgubilo, saj je promet po vodi vendarle najcenejši.
Naša prevodnica je dolga 310 m, široka 34 m. njena najmanjša globina je 4,5 do 5
metrov. To pa so dimenzije, ki presegajo ameriške in sovjetske. V Ameriki je najširša prevodnica široka le 33 m, v Sovjetski zvezi pa je najdaljša 300-metrska. Za našo prevodničo je bilo potrebno vgraditi 650.000 kubikov betona in 32.000 ton armature, saj meri, denimo, ena njena opiata 320.000 kvadratnih metrov.
Namesto da bi skozi Djer-dap potovale ladje 120 ur ob največji duševni napetosti za mornarje, bo kmalu postala ta pot lahko jezersko potovanje. ki bo trajalo le 31 ur. Prehod skozi prevodničo je povsem avtomatiziran in ga lahko upravlja en sam človek s pomočjo televizije in drugih najsodobnejših naprav.
Vse pa bi bilo še mnogo bolj lagodnejše, če bi zgra-
dili tudi drugo hidrooentra-lo ob Prahovem.
V eni prevodniei je prostor za vlačilec z devetimi »slepi« (rečnimi vlaki) po 1.200 ton. Prevoz skozi djerdapsko dvostopenjsko prevodničo traja 90 minut. To jo pravzaprav vodno dvigalo za premošča-nje višinske razlike 34 metrov. Prepustna moč pre vodnice je 48 milijonov ton nosilnosti letno. Regulacija Donave bo tako omogočila novo gradnjo večjih rečnih ladij. Pri dobri organizaciji prometa se lahko zmogljivost donavske plovbe poveča na devetdeset milijonov ton letno, kar je štirikrat več kot v tem trenutku. Maksimalna veličina konvoja se bo namreč lahko povečala od sedanjih 1.700 na 6.800 ton — vsekakor poda | tek, ki prepričljivo ponazarja I povečano vrednost te evrop-
ske rečne magistralne poti za blago in ljudi.
Na naši strani je televizijski stolp, ki spominja na leta-Uščnega in ki je nekaj povsem nenavadnega za rečni promet. Ta stolp, kakor tudi večina ostalih naprav, ki omogočajo povsem varno pot skozi pre-vodnice, že deluje. Z njega bodo radarji odkrili konvoj že na oddaljenosti 30 km, da bi ga potem radijsko in elektronsko varno vodili skozi djerdapske prevodnice
Beograd je torej mnogo bliže Cmemu morju kot je bil kdajkoli prej. Poleg tega Beograd nestrpno pričakuje dograditev proge Beograd—Bar, ki je druga vez z drugih), z Jadranskim morjem. Ko bo tudi to — pravijo — bo beograjsko pristanišče skupaj postalo naravno gospodarsko središče mnogo širšega okolja kot doslej — precejšnjega dela vsega jugoslovanskega gospodarstva.
VIKTOR ŠIREC
na valjih trajal kar tri dni v treh izmenah s 36. volmi.
še nekaj korakov po opuščenih stezicah in proti jasnemu nebu se dviga snežno belo štriristebemo stebrišče grškega klasičnega prostilo-sa.
Rubens, kje si?
Plemiška rodbina Erbergov ni imela v lasti le čudovitega botaničnega vrta. temveč pravo zakladnico umetnin v grajskih prostorih. Po navedbah v Kalasančevi arhivski zapuščini je grajska zbirka vsebovala celo platna Tiziana, Rubensa, Renija in mnogoih drugih velikih umetnikov pa velikansko knjižnteo, s številnimi dokumenti, zgodovinski viri navajajo, da je Jožef Kalasanc po dokončni preselitvi na Dol povabil k sodelovanju barona Žiga Zoisa, da bi mu pomagal pri zasnovi muzejske zbirke. Kmalu so postali grajski prostori pretesni za bogati inventar in zato je dal zgraditi v doslej neurejenem delu parka še dvoje paviljonov.
Stavbi imata ob vratih niše, v katere je tirolski kipar in rezbar Martin Kirschner postavil na klasičen način odeta kipa muz slikarstva in arhitekture.
Notranje stene umetniškega paviljona krasijo štukature iz mavčnega marmorja Pietra Trevisana, poslikal pa jih je znamfeniti domači slikar Langus. Neokusni belež zdaj po-priva Langusove in Trevisa-nove umetnine. Morda bo prav ta prevleka ohranila dela obeh umetnikov poznejšim rodovom. Toda — v stanju, kakršnem sta oba paviljona danes, bo zob časa zagotovo kmalu nepopravljivo vse uničil.
Nenadoma se gosto grmovje razmakne in stojiva v nekdanjem kostanjevem drevoredu, ki ga je leta 1760. zasadil že Kalasančev oče. Drevored mogočnih kostanjevih kron zdaj zamenjuje aleja hruškovih dreves. Na koncu drevoreda je tudi konec grajskih vrtov, konec dolskega »arboretuma«. Grajska klasicistična kapela je tu še dobro ohranjena, izvrsten primer stilne usmeritve iz gre de XIX. stoletja...	*•
Prijazni, razgledani vodnik mi pomaha v slovo. Ni mi žal obiska pozabljenega gradiča.
RADO RADEŠCEK
Terezija
Samo, še ne čisto triletni Ljubljančan, je ostal sam pri odprtem radiu. Ko se je očka vrnil s kurjavo iz kleti (revež očka), mu je Samo ves razburjen sporočil:
»Terezija je umrla!«
—Katera Terezija?
»Ja, Kesovija vendar!«
—O tem ne vem nič . ..
»Pa je radio povedal ravno zdaj . . .«
— Beži, beži: to je bila kakšna druga Terezija, ne Kesovija.
Samo se zamisli.
»Oh, očka, pojdiva k teti, da bo dala Terezijino ploščo na gramofon, da bom videl, če je še živa!«
Breda Sergo in Fanči Horvat sta mu dokazovali, da je v torzu romana »Skrivnost Šimnove smrti« blatil čast in ime njunega sina in brata B. Horvata-Mihe
LJUBLJANA, 9. dec. Danes je bala pred senatom ljubljanskega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval Jože Petrič, razprava, zoper pisatelja in novinarja Mileta Pavlina, ki je bil obtožen, da je v torzu romana »Skrivnost Šimnove smrti«, ki že od lani izhaja v tedniku TV—15, trdil v tem delu o glavnem, negativnem junaku romana šimnu nekaj neresničnega, kar lahko škodi njegovi časti in imenu. Zasebno tožbo sta vložili matit (Breda Sergo) in sestra (Fanči Horvat) pokojnega Bogdana Horvata-Mihe, ki je po mnenju zasebnih tožiteljic, ki ju je zastopal advokat Ivan Tlaker, služil pisatelju Pavlinu za model njegovega šimna.
Tožiteljici dolžita Mileta Pavlina, da nastopa šimen v njegovem torzu romana med drugim kot gestapovski in povojni agent, da je bil Šimen morilec iz naslade in sovražnik vsega lepega v ljudeh. Po njunem naj bi bilo dz romana očitno, da je imel Pavlin v mislih njunega pokojnega sina oziroma brata Bogdana Horvata-Miho, ki pa da med vojno kot član VOS na Pohorju ni storil grozotnih in nečloveških dejanj, ki jih je pisatelj Mile Pavlin obesil svojemu literarnemu junaku šimnu. Tožiteljici menita, da sta bili z objavljanjem »Skrivnosti šimnove smrti« prizadeti’ tudi njuni imeni in čast, zahtevali sta prekinitev izhajanja romana, za Pavlina pa primemo kazen.
Sodišče je po razpravi, ki je trajala pet ur, razsodilo, da Mile Pavlin, ki ga je zastopal odvetnik Saša Skubic, ni kriv.
Obtoženi Mile Pavlin je izjavil, da je v torzu romana »Skrivnost šimnove smrti« o-pisoval in še opisuje, .seveda z dovoljeno pisateljsko svobodo, stvari, ki so se resnično dogajale med NOB na Pohorju. Za osnovo so mu služila dela nekaterih slovenskih pisateljev, ki so že opisovali stranpoti moralno, duševno in telesno pohabljenega vosovca, uporabil pa je tudi izjave nekaterih prič. Pavlin je povedal, da pisanih dokumentov ni imel na voljo, da pa je vseeno 95 odstotno prepričam, da je bil šimen res gestapovski in kasneje zahodni a-gent. V njegovem delu da je nekaj stvari tudi izmišljenih, kar pa načelo pisateljske svobode dovoljuje, saj ni pisal zgodovine ampak roman. Pavlin je izjavil, da je že čas, ko lahko o NOB pišemo objektivno, da pa je pisateljeva objektivnost drugačna od zgodovinarjeve. Njegov šimčn, je tragičen primer človeka, ki je zaradi najrazličnejših objektivnih in subjektivnih okoliščin, krvavo posegel tudi v lastne, partizanske vrste. Pavlin je dejal, da s svojim pisanjem ni imel namena kogarkoli oblatiti, skušal je le na pisateljski način prikazati košček slovenske polpretekle zgodovine.
Današnja razprava je bila v znamenju dialoga med obtožbo, ki* je Pavlinu dokazovala blatenje imena in časti Bogdana Horvata-Mihe in s tem posredno tudi njegove matere in sestre, ter prizadevanjem obrambe, ki je dokazovala, da se je Mile Pavlin v »Skrivnosti šimnove smrti« poslužil le pisateljske svobode in da ni hotel z opisovanjem
Sebi pa le ne
uideš
Anton Kosec neprestano na begu
CELJE, 9. dec. — Pred nekaj dnevi smo pisali o pobegu Antona Kosca, doma iz Aškerčeve ulice št. 8 v Celju, ki je skupaj z mladoletnim K. B. pobegnil iz VPD Radeče. Na begu bi naj v družbi z Valentinom žndderjem, doma iz okolice Konjic, vlomili v Merxov market v Rimskih Toplicah. Zatem bi se naj z avtomobilom odpeljali proti Beogradu. V Slavonskem Brodu so miličniki v nekem gostišču trojico odkrili. Ujeli so Žniderja, Koscu in mladoletnemu K. B. pa je uspelo pobegniti. Miličniki so ju po nekaj dneh ujeli v bližini Brežic.
Prepeljali so ju nazaj v Radeče. Zaradi suma, da sta vlbmila v Rimskih Toplicah, so ju prepeljali v Celje na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku. Medtem ko sta v spremstvu miličnika čakala na hodniku pred pisarno preiskovalnega sodnika, se je Kosec zopet odločil za pobeg. Izkoristil je priložnost, ko je bilo na hodniku veliko ljudi in pobegnil. Miličniku je uspelo obdržati le mladoletnega K. B. Ubežnik pa je zdirjal po stopnišču med presenečenim občinstvom in se spretno skril med množico na ulici.
Doslej varnostni organi Kosca niso našli Kosec sodi v tisto skupino gojencev VPD Radeče, ki ne spoštuje domskih pravil in izkorišča do-kaj demokratični domski red za pobege. Zato imajo var-nostni organi v Celju mnogo dela z njim in njegovimi brati, ki ubirajo enako pot
J. SEVER
dejanj svojega negativnega junaka nikogar užaliti ali mu škodovati.
Kot prva priča obrambe je nastopil pisatelj Miško Kranjec, ki je opisal tragične medvojne pohorske dogodke v knjigi »Za svetlimi obzorji«, v kateri nastopa kočljivi Pavlinov junak šimen pod imenom Puklasti Miha. Kranjec je med drugim izjavil, da je moral obdelati njegov lik, ker gre za človeka, ki je resnično negativno posegel v slovensko zgodovino. Podatke o Puklastem Mihi je dobil od njegovih sodobnikov, vendar jih je kot pisatelj svobodno oblikoval. Kranjčeva knjiga je izšla leta 1963.
Kot drugi je pričal Jože Borštnar, predsednik uredniškega odbora TV—15. Izjavil je, da bi, če bi šlo Jv Pavlinovem primeru za zgodovinsko knjigo, lahko dal pripombe, ker pa je posredi literatura, o samem delu ne more govoriti. Pozna pa stanje, kakršno je bilo leta 1944 na Pohorju. Ker j je bilo v glavni štab slišati vesti o številnih likvidacijah, mučenjih in gestapovskih metodah zasliševanj partizanov in njihovih sodelavcev s strani VOS, mu je pokojni Boris Kraigher naročil, naj gre na Pohorje in razišče stvari. Borštnar je ugotovil, da se je marsikaj od omenjenega v resnici dogajalo. Odstavil je nekatere voditelje^ Bogdan Horvait-Miha je bil premeščen na Dolenjsko, Borštnar je prepovedal likvidacije, nakar se je morala partizanskega gibanja na Pohorju zelo dvignila. Bogdana Horvata-Miho takrat ni zaslišal, slišal pa je, da je v resnici počel dejanja, ki jih opisuje Mile Pavlin. Kasneje se Borštnar s Horvatom ni več srečal, zvedel pa je za njegov samomor leta 1948. Takrat se je govorilo, da se je ubil zato, ker so našli dokumente, ki so pričali o njegovem sodelovanju z okupatorjem. Jože Borštnar je med drugim tudi izjavil, da je treba prikazati našim in prihodnjim rodovom zgodovino tako, kot je bila.
O svojem srečanju z Bogdanom Horvatom, ki ga je opisal v svoji knjigi »Korni-
Eden izmed obdolžencev Ciril Kne iz Kranja je povedal, da so ga s kavo polomili, ker je pač ni mogel spraviti tako v dehar, kot je želel. Drugače pa je bilo z drugimi, kot denimo z Miroslavom Bonaso, upokojencem, ki prejema 136 dolarjev pokojnine. Ta je kupčijo s kavo jemal kot pollegalen
Celje: stota žrtev
CELJE, 9. dec. — Sinoči je Celje in okolica pokrila gosta megla ter povzročila vsem udeležencem prometa velike težave. Megla je tudi delni krivec sinočnje nesreče, ki je terjala stoto žrtev v tem letu na celjskem področju. Lani je bilo v vsem letu na celjskem območju 97 mrtvih. Če računamo, da nam je fistalo do konca leta še precej dni, bo lansko število žrtev na žalost krepko preseženo.
štiriinštiridesetletni Vlado Razboršek iz Arje vasi je hodil v Dresinji vasi v bližini prometnega znaka »križišče s stransko cesto« cik cak po sredini ceste — je povedala priča. Iz Žalca je pripeljal voznik mariborskega avtobusa Mirko šijanec iz Lenarta in ga zadel s prednjo levo stranjo. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je po dveh urah umrl.
Voznik avtobusa je bil popolnoma trezen, vozilo na je bilo v brezhibnem stanju.
Pnnravek
V članku »Goljufove .usluge’« na sedmi strani Dela v številki od 9. decembra piše, da bo Anton Polajnar sedel v zaporu 15 dni zaradi goljufij, ker da ga je na to kazen obsodil sodnik za prekrške. Sodnik za prekrške pa je Polajnarja obsodil na to kazen zaradi klateštva. Zaradi goljufij pa se bo moral Polajnar šele zagovarjati pred občinskim sodiščem v Mariboru.
sarjevi zapiski« je govoril danes tudi pisatelj Matevž Hace. Izjavil je, da je imel 8. marca 1944 priložnost videti, kako so stali pred Horvatom mimo in v strahu tudi partizanski oficirji, ki so bili po činu mnogo višji kot Horvat.
Tudi pisatelj Tone Svetina govori v tretjem delu svoje »Ukane« o Puklastem Mihi. Izjavil je, da je literarna resnica drugačna od resnice, ki jo ugotovimo z dokumenti. Če se bo literatura pojavljala pred sodiščem, ne bo nihče več pisal o naši medvojni zgodovini. Njemu, pisatelju »Ukane«, so neznanci mesece in mesece pretili, da ga bodo ubili, razen tega pa se je za vlogo vsakega njegovega izmišljenega junaka potegovalo ali se je branilo po več ljudi. Pavlinov šimen da je pisateljeva fikcija, do nje ima pravico, saj globalno vzeto s svojim opisovanjem ne potvarja zgodovine ali kogarkoli žali.
Kot zadnja priča je nastopil pisatelj Ivan Potrč. Povedal je, da je za pohorske dogodke vedel, vendar jih ni nikoli pisateljsko obdelal. Ko mu je Pavlin izročil rokopis »Skrivnosti šimnove smrti«, mu je tedaj (Pavlinu) izjavil, da je ta roman treba tiskati. Veselilo ga je, da se je pisatelj Mile Pavlin pogumno lotil tega obdobja naše zgodovine. Njegovo delo da je literatura, lotil se ga je z odgovornostjo pisatelja in partizana. Razen tega je pisatelj Ivan Potrč omenil, da mu je pokojni Boris Kidrič po dogodkih na Pohorju dejal, naj se (Potrč) že takrat loti te teme, vendar ni tega nikoli storil. Nekoč da je tudi sam srečal Bogdana Horvata--Miho, v oči so mu najbolj padli njegovi dolgi, stihi prsti. Takrat se mu je zazdelo, da so to krvavi prsti. Potrč je pripovedoval tudi o likvidaciji dveh njegovih prijateljev, za katera je bil in je še trdno prepričan, da sta bila izredna Slovenca in revolucionarja. O tem dogodku je tedaj napisal pismo centralnemu komiteju Komunistične partije Slovenije, vendar imena Bogdana Horvata ni omenjal.
| kanal, prek katerega je zla-I sti Nonar dobival kavo v prosti carinski coni in jo nato brez carine spravljal v roke Bonasi in Binterju, ki sta jo prodajala čez mejo. V resnici pa je bila ta polle-galnost v tem, da so zlasti v Luki zaposleni izkoriščali svoje delovno mesto ter slabo zavarovano skladišče in tako med službo ali po njej odnašali kavo in cigarete.
Prvoobtoženi so v glavnem priznali dejanja. Nekoliko razlike je le pri količinah, katerih se vsi ne spomnijo. Tako je Bonasa povedal, da se ne spomni, koliko vreč kave je na dogovorjenih krajih prevzel, gofovo pa manj kot 50 vreč po 6C kilogramov.
Za konec današnje obravnave je zavladalo v dvorani nekoliko vedrejše vzdušje ob dialogu med predstavniki obtožbe in obrambe. Zastopniki obrambe so želeli, da bi nadaljevali z zasliševanjem obdolžencev, če je treba tudi še popoldne. Zastopnik javnega tožilca pa jih je zavrnil, da je treba tudi jesti
Mrtev ob progi
CELJE, 9. dec. — Včeraj zjutraj okrog sedme ure so ob zavarovanem železniškem prelazu pri Pečovniku našli mrtvega 36-letnega Alojza Tašnerja, delavca celjske Cinkarne. Truplo je ležalo približno 6 metrov od prelaza na bregu levega tira. Pri pre lazu pa je bilo razbito kolo. Ura na ponesrečenčevi roki se je ustavila 17 minut po peti.
Komisija UJV, ki raziskuje vzrok nesreče, doslej ni mogla točno ugotoviti, kdaj in kako je do nesreče prišlo Nekateri znaki kažejo, da je Tašnerja zadel vlak. ko je poskušal prečkati progo. Preiskava je v teku.
J. S.
Po Potrčevem nastopu sta obramba in obtožba po krajšem dialogu zahtevali zaslišanje dodatnih prič. Predsednik senata Jože Petrič, ki je vodil današnjo razpravo zelo taktno in vendar radikalno, je njune predloge po krajšem posvetu s porotnikoma zavrnil.
Zastopnik zasebnih tožiteljic Ivan Tlaker je v zaključnem govoru dejal, da tudi če gre v Pavlinovem primeru za literaturo, to ne izključuje njegove krivde za dejanje, ki mu jih očitata zasebni tožiteljici. Trdil je, da je bil Bogdan Horvat kot šimen v »Skrivnosti šimnove smrti« tako točno določen, da se pisanje brez dvoma nanaša nanj. Pokojni’ Horvat da je izvrševal samo dejanja, ki so jih zaukazali njegovi nadrejeni, dokazov, da bi delal za gestapo ali zahodne obveščevalne službe, pa ni. Omenil je tudi škodo, ki da sta jo zaradi Pavlinovega pisanja u-trpeli Horvatova mati in sestra in zahteval primerno kazen.
Pavlinov branilec Saša Skubic je v svojem govoru povedal, da je primer, ko je danes sedel slovenski pisatelj na zatožno klop zaradi obrekovanja v literaturi, edinstven. Zasebni tožiteljici, da sta iztrgali iz Pavlinovega romana nekaj posameznih stavkov in odlomkov, nakar zdaj trdita, da je to zanju in njunega pokojnega brata žalitev. Pisateljeva resnica da je literarna resnica, pri čemer je omenil Tolstojevo »Vojno in mir« in še nekatere romane iz svetovne literature, ki obravnavajo zgodovino in zgodovinske osebnosti, vendar kljub temu ne moremo reči, da so zrcalen odraz časa. ljudi in dogodkov, ki jih opisujejo. Skubic je odločno izjavil, da Pavlin kot pisatelj ni dolžan dokazati, da je bil šimen gestapovec, zahodni agent itd. Za svojega klienta je na koncu govora zahteval oprostitev.
Predsednik senata Jože Petrič je po krajšem posvetu s porotnikoma prebral sodbo, po kateri pisatelj Mile Pavlin v romanu »Skrivnost šimnove smrti« ni napisal ničesar, kar bi škodovalo časti in dobremu imenu pokojnega Bogdana Horvata-Mihe ter njegove matere in sestre. Mile Pavlin je oproščen. Podrobno obrazložitev oprostilne sodbe bodo prizadete stranke prejele v za to določenem roku.	MARJAN BAUER
in prosil predsednika senata, naj opozori na* to obrambo. To je na pol za šalo na pol zares opozoril zastopnike obtožbe in obrambe, da hi na mestu med obravnavo prelagati v listih žvečilni gumi. Zato so se zedinili, da se bo obravnava nadaljevala jutri z zasliševanjem nadaljnjih obdolžencev ter z govori obtožbe iri obrambe.
G. GUZEJ
Naravnost v avtobus
MURSKA SOBOTA, 9. dec. — Davi se je zgodila v Ropoči ha Goričkem huda prometna nesreča, v kateri jo izgubil življenje voznik osebnega avtomobila, 33-letni Karel Temlin iz Kuštanovec. Temlin se je s svojim vozilom iz doslej neznanega razloga zaletel na ravni cesti v nasproti vozeči avtobus, ki ga je vozil 40-letni Franc Kerčmar iz Križevec v Prekmurju. Gmotno škodo so ocenili na blizu 25 tisoč dinarjev.
E. B.
Morilski ogorek
MARIBOR, 9. dec. — Danes okoli 7.30 ure so našli v podstrešni sobi v Jazbini mrtvega 57-letnega Andreja Pergovnika, invalidskega upokojenca. Krajevni zdravnik je ugotovil, da je umrl zakadi zadušitve z ogljikovim monoksidom.
Našli so ga v močno zadimljeni sobi na postelji. Bil je tudi ožgan po nekaterih delih telesa. Domnevajo, da je zaspal s prižgano cigareto, od ogorka pa se je vnela posteljnina.
N. S.
,S kavo smo ga polomili1
Drugi dan obravnave proti trinajstim obdolžencem »kavne afere«
KOPER, 9. dec. Drugi dan obravnave piroti 13 obtožencem zaradi tatvine okoli 4000 kilogramov kave in okoli 70-000 cigaret v koprski luki, so zasliševali’ obdolžence. Ne glede na to, da si izjave v marsičem nasprotujejo, je jasno eno: ne gre za nobeno afero, temveč za vsakdanji kriminal, ki se je razbohotil v okoliščinah, v katerih so imeli nekateri od obdolžencev priložnost prisvojiti si kavo in cigarete, drugi pa so jim pri tem pomagali, jo prevažali in skušali pri preprodaji tudi zaslužiti.
Gligorič spet v vrhu
Na medconskem šahovskem turnirju so odigrali 21. kolo
PALMA DE MALLORCA, 9. dec. Rezultati 21. kola med-ccnskega šahovskega. turnirja — Fischer :• Mecking 1:0 (Nimccvičeva otvoritev, 42), Filip : Suttles remi (kraljeva indijka, 14), Hort : Tajmamov remi (Slovanka, 15), Hiibner : Uhlmann 1:0 (francoska, 36), Smislov : Rubinetti prek. (katalonka), Addison : Ujtumen prek. (igra daminega kmeta), Gligorič : Jimenez 1:0 (ortodoksna obramba, 41), Panno ; Minic 1:0 (kraljeva indijka, 25), Reshevsky : Ivkov prek. (damin gambit), Matulovič : Geller remi (Španka, 18), Naranja : Polu-gajevski remi (angleška, 32), Larsen : Portisch prek-(Retijeva otvoritev).
Kazalo je, da se bo Hiibner ie stežka izvlekel proti Uhlmannu.
Vzhodnonemški velemojster je imel odličen položaj in prostega kmeta.
V središnjici pa je Hiibner tako-rekoč nevidno privedel svoje figure v črni tabor in nevarno ogrozil nasprotnikovega kralja. V Uhl-mannovi časovni stiski pa je mladi mednarodni mojster osvojil figuro, celo točko in si s tem zagotovil nastop na turnirju kandidatov.
Zelo borbena ie bila partija med Larsenom in Portischem. Madžar bi lahko v središnjici osvojil kmeta. vendar se je raje odločil za drugo možnost. Nastala je izenačena končnica, v kateri pa je dan. ski velemojster prelisičil nasprotnika in osvojil kmeta. Partija je prekinjena v končnici kraljice in trdnjave.
Gligorič je s težavo .nadigral zadnjuvreščenega Jimsneza. Po dolgotrajnih manevrih je osvo-
! NAMIZNI TENIS
Slovenija : Hrvatska v Ljubljani
UUBLJANA, 9. dec — V nedeljo 13. t m. bo v prostorih NTK Ilirija v Ljubljani povratna tekma reprezentanc mladink Slovenije in Hrvatske V prvi tekmi, ki je bila pred mesecem dni v Zagrebu so zmagale Slovenke s 5:3. Republiški kapetan Unger je v reprezentanco povabil Jelerjevo_ Ver-stovškovo (obe Os), Jakopinovo (Tr) in Petračevo (P), rezerva pa je Kalan (OD.
Srečanje reprezentanc mladincev bo 27. t. m. v Ljubljani. Reprezentance še niso določili, prvo 'tekmo pa so dobili hrvatski mladinci s 5:4.
(dn)
Ostri ukrepi proti Lendavi
LJUBLJANA, 9 . dec. — TK NTZS bo ostro ukrepala proti TVD Partizan iz Lendave, ki povzroča stalne nevšečnosti v slovenski namiznoteniški ligi. Zaostalo tekmo predzadnjega kola Lendavo — Ljubljana so registrirali z rezultatom 5:0 wo. v korist Ljubija, ne, TK NTZS pa je sklenila predlagati sekretariatu NTZS, da uvrsti Lendavo v najnižji razred slovenskih prvenstev.	(dn)
\ jil kmeta in zmagal v matnem napadu. Minič je zelo slabo odigral otvoritev in ni niti rokiral. Panno je osvojil kvaliteto in zlahka zmagal. Ivkov in Reshevsky sta prekinila v izenačenem položaju.
V nadaljevanju prekinjenih partij so bili doseženi tile rezultati: Polugajevski :	Matulovič remi,
Geller : Reshevsky 1:0, Minič : Fischer 0:1 Matulovič : Portisch remi, Smislov : Jimenez 1:0. HUbner : Ujtumen 1:0. Fischer : Tajma-nov 1:0, Hort : Rubinetti 1:0, Minič : Gligorič remi, Rubinetti : Hiibner C:l, Portisch : Naranja ponovno prek., Addison : Ujtumen 0:1, Reshevsky : Ivkov ponovno prek.
Vrstni red: Fischer 16,5, Hiibner 14,5, Geller 14, Larsen 13 (1). Gligorič 12,5, Uhlmann 12, Portisch
11.5	(2), Tajmanov 11,5 (1), Polugajevski. Panno in Mecking 11,5, Smislov 11 (1), Hort 10,5, Ivkov
9.5	(1), Minič in Suttles 9,5, Matulovič 9, Naranja 8 (1), Ujtumen 8, Reshevsky 7.5 (1). Filip 7 (2), Addison 7 (1), Rubinetti 5 (1), Ji-mnez 4 (1).
Gligorič ni mogel osvojiti cele točke, čeprav si je priboril kmeta. Fiscer si je z zmago nad Tajmano. vom že zagotovil prvo mesto. Hiib-ner je z dvema novima zmagama na drugem mestu, osvojil pa je tudi naslov velemojstra. Ivkov je v nadaljevanju naredil napako in je sedaj izgubljen.
Aleksandrija še vodi
VRNJACKA BANJA, 9. dec. — Rezultati 7. kola pokala evropskih šahovskih prvakinj: Veroci : Ere-tova remi, Laakman : Ferer 1:0, Haroldsson : Loefler 1:0. R. Jovanovič : Tuk prek., Aleksandrija : Nicolau remi, Hartston : Pytel remi, Georgi jeva : Lazarevič prek.
Vrstni red: Aleksandrija 5 (—), Nicolau 5, Veroci 4 (—), Eretova 4 itd.
RAVNE — Na III. izmed sedmih brzopoteznih turnirjev za člansko prvenstvo Koroške 1971 sta med 19 udeleženci zmagala Roman Stumberger in Adi Smon z 14 točkami, sledijo Jože Smon 13,5 (vsi Sl. Gr.), inž. Jože Zimec (Ravne) 13 točk itd.
.	J. >.
ME21CA — Na brzop >cezrem mladinskem prvenstvu Koroške* !970 ie med 11 udeleženci zmagal Vili Kveder z 9 točkami, sledijo
Drago Vidmar 8,5, Jože Mak L in 8 točk (vsi Mežica) itd.
J. S.
PREVALJE — Na brzopofeznem prvenstvu Koroške za članice je zmagala Jožica Bagari z 3 točkami (ICO odst.), sled.jo Irena in Maja Zdovc po 3,5 t>vke »vsi Sl. Gr.) itd .
J. S.
SLOVENJ GRADEC — Na zadnjem mesečnem brzopoteznem turnirju v letošnjem letu je med' 15 udeleženci zmagal Jože Smon s 13 točkami, sledijo Adi Smon 13. Verovnik 12. Brglez 9 itd. Zmagovalec je osvojil prehodni pokal ŠK Slovenj Gradec.
____________________________J. S.
PLAVANJE
Razširjena seja IO PZS
LJUBLJANA — V soboto bo v Ljubljani razširjena seja izvršnega odbora plavalne zveze Slovenije, ki Je sicer imel zadnjo sejo še prejšnji mesec. Na te seji je IO tudi sprejel- novo kazen za kranjskega trenerja Franca Rebolja, ki po zadnjem sklepu ne bo smelop-ravljati dela v plavalni organizaciji dve leti.
Franc Rebolj pa se je na SKlep pritožil .n zahteval od predsednika PZS prof. Boža Bučarja zaščito zakonitosti. Kranjski trener je bil kaznovan zaradi znane afere pomlajevanja pionirjev Triglava. Rebolj v svojem pismu zdaj vali velik del krivde na bivšega predsednika Triglava Igorja Slavca. Temu funkcionarju je IO na zadnji seji črtal tudi opomin, ki ga ie najprej dobil. Člani organov PZS bodo zdaj vse gradivo še enkrat u:e-učili in se o njem pogovorili ra razširjeni .seji iO.
UTRINKI
UTRINKI MED UTRINKI — Združenje športnih novinarjev Slovenije je prevzelo pokroviteljstvo nad fotografsko razstavo eksperimentalne skupine »Exq« pod naslovom »Utrinki z dveh svetovnih prvenstev«. Mlada fotoreporterja Tone Stojko in Janez Pukšič bosta razstavila najuspešnejše slike o SP v košarki in gimnastiki. Razstava bo v paviljončku pri dvorani Tivoli.
DVAKRAT 100.000 DOLARJEV — Toliko denarja so ponudili svetovnemu boksarskemu prvaku v sred. nji kategoriji Carlosu Monzonu (Argentina), če bi bil priprav jen prostovoljno braniti naslov. Piva ponudba je iz Italije: rimski me nager ponuja 100.000 dolarjev za srečanje z bivšim prvakom Nrnom Benvenutijem. drugi kup denarja pa ponuja danski organizator Mo gens Paile za dvobol proti Tomu Bogsu.
MANJ GLEDALCEV — Na konjskih dirkah v Angliji je bilo lei-os milijon gledalcev mani kot leta 1965. Na 792 dirkah je bilo — 4.110.085 gledalcev.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE je izdala knjigo umetniških fotografij
'M
Jaka Čop: VIHARNIKI |
Avtor se je doslej zapisal v slovensko planinsko literaturo jj z dvema knjigama umetniških fotografij:	|gj
SVET MED VRHOVI in
RAJ POD TRIGLAVOM	H
JE ČOPOVA TRETJA KNJIGA m PLANINSKIH MOTIVOV.
V njej je zbranih nad 70 umet- =§gg niških slik, ki so motivno izbra-ne tako, da predstavljajo za-	^
okroženo in osebno avtorjevo	=
izpoved. Knjiga ima 160 strani	=
velikega formata (30 x 23,5 cm),	ggf
natisnjena je na umetniškem pa-	J
pirju, vse reprodukcije pa so	ji
v bakrotisku. Rečemo lahko, da	-V-
gre za bibliofilsko opremljeno	=
izdajo, ki ne bo razveselila samo ljubiteljev našega gorske-	HH
ga sveta, temveč bo prav go-tovo tudi najprimernejše darilo	gg
za vsakovrstne prilike.
To edinstveno publikacijo dobite v vseh knjigarnah in pri zastopnikih	§§|
založbe za ceno 142 din. Znesek lahko naročniki poravnajo tudi v štirih =H mesečnih obrokih po 35.50 din.
ZALOŽBA opozarja hkrati na Čopovo knjigo umetniških fotografij RAJ	=1
POD TRIGLAVOM, ki jo ima še nekaj na zalogi.
RAJ POD TRIGLAVOM vsebuje okrog 100 umetniških fotografij iz Julijskih Alp. Knjiga je vezana v celo platno, fotografije so grafično dovršene in natisnjene na umetniškem papirju. RAJ POD TRIGLAVOM dobite prav tako v vseh knjigarnah, pri zastopnikih založbe in s priloženo naročilnico tudi pri upravi DZS, Ljubljana, Mestni trg 26. Naročniki dobe to knjigo za ceno 100 din; ta znesek lahko poravnajo tudi v 4 mesečnih obrokih po 25 din.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
Ljubljana, Mestni trg 26

IZREŽI
NAROČILNICA
Obvezno naročam knjigo: VIHARNIKI Vezava: celo platno — cena 142 din Naročnino bom poravnal:	v enem znesku
v 4 mesečnih obrokih po 35,50 din
Naročam tudi knjigo: RAJ POD TRIGLAVOM Vezava: celo platno — cena 100 din Naročnino bom poravnal:	v enem znesku
v 4 mesečnih obrokih po 25 din
Knjigo pošljite na naslov: (Neustrezno, prosimo, prečrtajte!)
stalnega bivališča na .kraj zaposlitve
Kraj in datum:
Podpis:
TELESNA KULTURA ZA VSAKOGAR
Začetek po Muller ju
Po daljšem presledku objavljamo to-	V okviru sistematičnega jutranjega te-
krat spet nekaj napotkov za jutranjo telo- lesnega utrjevanja priporoča J. P. Muller vadbo, besedo dajemo pionirju individual- najprej osem gimnastičnih vaj. Zadnja va-nega jizičnega utrjevanja Dancu P. J. Mul- ja so sklece, to je dviganje iztegnjenega in lerju.	napetega telesa iz ležaja na trebušni stra-
Zjutraj mora biti človek odločen, uči ni do opore na iztegnjenih rokah. Zahtev-Muller. Ne sme oklevati, bi telovadil ali nost je razmeroma visoka, saj je treba ne bi. Ce je prepričan, da je odgovoren za napraviti kar dvanajst vzornih sklec.
Ko se človek tako razgiba in ogreje, preide k drugemu delu jutranjega utrjeva-
svoje zdravje in odpornost, mora biti glede jutranje telovadbe dosleden. Zato: Ven iz postelje in takoj k prvi vaji!
Najprej uvodno pretegovanje:	dlani
sklenemo, roke dvignemo nad glavo in jih potiskamo kvišku. Pri tem nas kajpada oblačilo ne sme ovirati. Po pretegovanju preidemo k prvi gimnastični vaji: kroženje trupa v stoii razkoračilo. Petkrat na levo stran in petkrat na desnb stran. Začetniki si lahko olajšajo izvedbo vaje s tem, da držijo roke v bok, izurjeni pa le naj potiskajo iztegnjene roke v smeri hrbtenice m naj delajo z rokami velike Jeroge.
Druga vaja: Mahanje z nogo naprej in nazaj Gibi naj bodo kratki in energični, zadnji trije zamahi pa izvedeni z veliko amplitudo. Ponoviti 16 krat z levo nogo in 16 krat z desno
Tretja vaja: Prehodi iz ležanja na hrbtu v sedenje. Gre za splošno znano vajo za krepitev trebušnih mišic..Izvedba je pra vilnejša, če zataknemo stojgala pod omarico, in je učinkovitejša, če držimo roke v vzročenju. Ponoviti 12 krat.
Tako se vrstijo namensko izbrane gimnastične vaje druga za drugo. Nekatere delamo stoje v razkreki, nekatere leže. Tako pridejo na vrsto vse mišične skupine in vsi sklepi.	nja — na vrsti je kopel. Najprej umivanje
Nedvnomno je za ohranjevanje telesne z mlačno vodo, nato pa še knajpanie z čilosti pomembno, dg telovadimo vsako mrzlo Po kopeli priporoča J. F. Miiller jutro, se pravi, da vsak dan kolikor toliko temeljito frotiranje in masažo samega se-obremenimo mišice in se razgibljemo v be. Miillerjevo knjigo »Moj sistem« so Pre-vseh sklepih. Kdor je pri tej dejavnosti vedli n 24 jezikov — znamenje, da so se discipliTtlran in prizadeven, bo ohranil do- ljudje že na začetku našega stoletja živo ločeno sposobnost mišic in gibljivost v zanimali za vprašanja telesnega utrjevanja, sklepih tudi v letih staranja.	D. U.
Deset ekip v Tivoliju
Pokalno prvenstvo SRS v odbojki in strokovni seminar
Kanal : Bor 2:3
LJUBLJANA — Najboljši slovenski odbojkarji tudi pozimi ne bodo mirovali; zimo bodo med drugim izkoristili za pokalno prvenstvo Slovenije. Prvi turnir' v okviru te zanimive konkurence bo že v soboto in nedeljo v Ljubljani, igralo pa bo deset moških ekip..
115 nagrad izžrebanih
Jugoslovanska loterija je nagradila igralce po sistemu
LJUBLJANA, 9. dec. — Jugoslo- i kih imela številko sistemske na- i nalepmce 302.624 (Ljubljana 1), —i-	---- ------------- M 479831 (Ljubljana 1) in M 469232
llllillilil
11502
vanska loterja .direkcija za Slove- | lepnic 486.629 in 308.815. Prvo je ni jo. je danes v svojih prostorih i igralec vplačal v Ljubljani pri za-izžrebala 115 nagrad v skupni vred. stopniku JL št. 8, drugo pa v Ra-nosti 18.000 din za igralce »šport-	dovljici pri zastopniku JL št. 72.
ne napovedi«, ki so v času jesen- • po 1.000 din dobijo igralci, skega dela nogometnega prvenstva | ki so na svojih Listkih »športne Jugoslavije 1970/1971, to je od 34. napovedi« imeli številko sistemske do 49 kola »športne napovedi«, kjerkoli v Sloveniji igrali na polne sisteme z na i man i 16 krvmhina
ne sisteme z najmanj 16 kombinacijami na enem stavnem listku.
Posebna komisija, ki so jo sestavljali delavci in zastopniki Jugoslovanske loterije ter zastopniki igralcev »športne napovedi«, ki igrajo sisteme, je v loterijski boben dala nekaj več ko 22.000 stavnih listkov, kar je natanko enkrat več kot lani. Podatek kaže, da je- lovcev na srečo, i se zanašajo na svoje znanje in popolne sisteme, v Sloveniji čedalje več. Tokrat, pri posebnih nagradah JL. direkcije za Slovenijo* pa jim srečo niso delili nogometni klubi, marveč 6-Marjanca , Selami Ja iz Ljubljane.
Žreb je takole razdelili nagrade;
• po 2.000 din prejmeta igralca, ki sta na svojih stavnih list-
Jesenice : Tesla 2:6 (1:3, 1:1, 0:2)
JESENICE — Drsališče pod Me-žakljo, prijateljska mednarodna tekma. gledalcev 1.000, odn.ka Petrič in Benedičič (oba )ss). STRELCI: 0:1 — Perfil M2>, 1:1
—	F. žbontar (12), 1:2 — Hanje-
ka (17), 1:3 — Pavliček (18>	1:4
—	Dočkal (33)	2:4 — Hiti »39),
2:5 — Pavliček (56). 2:6 — Boo. lek (58).
Jeseničani so nastopili .prež ,Tiš-
lerja, Milana,£ana in* Ravnika, to je trener ''.Klinar poslal v igr-hokejista Kranjske gore Jožeta Pa
zingerja in Škerjanca, ki sto se v moštvu Jesenic kar dobro ra-šla.
PISMO IZ TRSTA
Prva zmaga Primorja
Breg zmagovalec turnirja tudi v Poreču
TRST — Proseško Primorje je naposled le zmagalo. Za proseške nogometaše sta ti dve točki zlata vredni. V prvi amaterski ligi je Vesna po večkratnih razočaranjih osvojila dragoceno točko. Ta uspeh je toliko bolj pomemben, ker je bil dosežen na tujem igrišču v Ogleju.
V III. amaterski ligi je bila tek. ma kola derbi med Bregom in Zarjo. Čeprav je Zarja pokazala nekoliko več, je Breg dvakrat povedli. Bazovci pa niso prepustili pobude in neodločen izid je naj. boliše plačilo za obe enajsterici. Nad tisoč gledalcev obeh taborov je bilo zadovoljni, ker so si ogledali borbeno in lepo tekmo. V preostalih spopadih te kategorije so se slovenske ekipe slabo odrezale. V zadnjem kolu je zmagala samo Juventina iz štandreža. Nasprotnika sploh n ibilo na igrišču, ker ni imel dovolj igralcev. Tako so štandrežci prišli po najlažji poti do celotnega izkupička. Z delnim uspehom se ponašajo tri enajsterice: Devin — štivan, Sovodnje in rezervni igralci Primorja. Praz. nih rok pa so ostali nogometaši Primorca Vesne B in Olimpije.
Rezultati: Giarizzole — Primorje 0:2, Aquileia — Vesna 1:1, Breg — Zarja 2 2, Roianese Olimpija 1:0. Demacori — Devin 1:1, Sovodnje — Libertas Kapriva 1:1, Juventina — Montesanto 2:0, Portua. le — Vesna B 2:0, Audat — Pri-
(Ptuj 70).
• izžrebanih je bilo še 20 nagrad po 200 din, 40 nagrad po 100 din in 50 nagrad po 10 celih loterijskih srečk.
Dobitniki nagrad, ki na srednjem delu stavnega listka zadaj, se pravi na kuponu št. 1, niso vpisali svojega polnega naslova, bodo morali lastništvo listka dokazati s talonom. Rok za izplačevanje dobitkov poteče 60. dan po današnjem žrebanju .
S temi nagradami se je Jugoslo. vanska loterija, direkcija za Slovenijo lepo oddolžila igralcem »športne napovedi«, ki igrajo sisteme.
Za prvi turnir za pokalno prvenstvo Slovenije — februarja in marca naj bi bila še dva turnirja — se je prijavilo 10 moških ekip, in sicer:	Kamnik. Bovec, Jesenice,
Sa.va, Kanal, Novo mesto. Ljubljana, Fužinar, Gaberje in Mislinja. Moštva bodo razdeljena v dve skupim, nosilca skupin pa sta najboljša slovenska zvezna drugoliga-ša, favorita Jesenice in Fužinar.
Tekme bodo v soboto, 12. t. m. od 10. do 19. ure na dveh igriščih v dvorani Tivoli. Dve najboljši eki. pi iz vsake skupine se bosta uvrstili v finale, ki bo v nedeljo, 13. t. m. z začetkom ob 8. uri v telovadnici VŠTK. Rezultati, ki jih bo. do finalisti dosegli v predtekmovanjih po skupinah, bodo veljali tudi za finalno tekmovanje.
Slovenski pokalni odbojkarski prvak bo znan šele marca, po tretjem turnirju. Vse kaže, da se bo-do- februarja in marca na dveh pokalnih turnirjih zbrale tudi najboljše slovenske odbojkarice.
Trenerski in sodniški seminar OZS
Odbojkarska zveza Slovenije pripravlja za konec tedna seminar za trenerje in sodnike odbojke, na katerem bo sodelovalo približno 50 trenerjev in sodnikov.
Spored seminarja je zelo pester. Udeleženci si bodo v soboto, 12. t. m. ogledali najprej tekmovanje za pokalno prvenstvo Slovenije, popoldne pa bo predsednik trenerske organizacije OZS prof. Krevselj predaval o karakteristikah in strukturi odbojkarske igre po svetovnem prvenstvu v Sofiji, se. lektor mladinske državne repre-
ROKOMET
Tri zmage slovenskih rokometašev
LJUBLJANA — Močno rokometno zastopstvo je gostovalo v Grad. cu, kjer so naši odigrali tri .elane z Avstrijci in v vseh treh tudi zmagali. Najprej 'je ženska ekipa mariborskega Branika igrala z reprezentanco Gradca. Mariborčanke so bile za domačo ekipo premočne in so zasluženo visoko omagale s 24:9.
V	drugi tekmi je mladinska reprezentanca Slovenije premagam avstrijsko mladinsko reprezentanco z 18:14. Najbolj privlačno pa je bilo seveda srečanje članov. Slovenija je premagala B reprezentanco Avstrije z 22:17 (8:6). Domačini so po tekmi povedali, da .liso nastopili samo z B ekipo, temveč da je bila to prva olimpijska reuezbn-tanca, ki se pripravlja za kvalifikacije za nastop na miin^herisrih olimpijskih igrah. Poraz je Avstrijce zato še bolj prizadel. Sodnika sta sicer poskušala- vse, da bi domačini le zmagali, toda slovenska ekipa je bila premočna.
V	slovenski članski reprezentanci so pod vodstvom selektorjev Zdravka Ačkuna in Cveta Pavčka igrali: Presinger, Pirc, Marguč, Koren. Telič, Šafarič, Markovič, Lev. stik, Mejavšek. Ermenc, Kolšek, Jeras, Pečaver in Knez.
zentance Strahonja pa bo govoril o novostih v tehniki na svetovnem prvenstvu in novostih v taktiki po svetovnem prvenstu. Drugi dan seminarja, v nedeljo, 13. t. m. bo selektor Strahonja predaval o no. vostih v sojenju, ob 11. uri pa bo razgovor s selektorjem državne članske reprezentance Sirotanovi-dem in selektorjem mladinske državne reprezentance Strahonjo. Predavanja bodo v hotelu Ljubija na-transport.
Mladinci na Jesenicah
Tretji mladinski turnir za prvenstvo Slovenije bo 19. in 20. t. m. na Jesenicah.
h. a.
TENIS
Rosevvall premagal Franuloviča
TOKIO, 8. dec. — Avstralec Ro-sewall je na turnirju šesterice premagal Jugoslovana rFanuloviča s 6:3, 6:3, Laver pa Kodeša s 6:4, 6:3. V parih sta Američana Smith in Ashe premagala Rosewalla in Franuloviča s 6:5. 6:5.
TOKIO — Na mednarodnem teniškem turnirju sta Smith ln Ko-deš premagala Rosewalla in Franuloviča s 3:6 6:5, 6:4.
| IVER DNEVA
moreč 1:1, Viani — Primorje B
1:1.
Odbojkarice Brega so v sedmih dneh zmagale na dveh mednarodnih turnirjih. Prvemu mestu v Ce. lju so preteklo nedeljo dodale še zmago v Poreču. Po izredno dramatičnem, pet nizov trajajočem boju, so v odločilni tekmi premagale domači Partizan in tako zasedle prvo mesto.
Rezultati: Breg — Poreč 3:2, Poreč — Pulj 3:0, Breg — Pulj 3:0; vrstni red: Breg, Poreč in Pulj.
V četrtem kolu košarkarske lige D je Bor drugič letos izgubil v gosteh Po uspešnem prvem polčasu so modri v odločilnih minutaii, kot že velikokrat doslej, naredili vrsto napak. Te. za Tržačane usod. ne trenutke, je nasprotnik skrbno izkoristil in si nabral lepo prednost.
Pri naraščajnikih sta se pomerili slovenski peterki Bor in Po. let. Po dveh porazih so slavili za- . služeno zmago Openci s petimi 1 točkami razlike. Negativno bilanco so » preteklem kolu omilili mladinci Bora, ki so premagali sovrstnike Seo-volane. Z neuspehom so štartaie košarkarice — naraščaj niče Poleta.
Rezultati:	Zuccheri Bolona —
Bor 54:45 ( 27 28), Bor — Servola-na 43:41, Polet — Bor 27:22. Calza Bloch B — Polet 34:27.
I. FURLANIC
Vsi se pulijo za »orle«
Ameriško hokejsko moštvo Cockerell Eagles, ki igra v regionalni ligi, je na repu pr. venstvene lestvice, daleč za tekmeci, kljub temu pa se razna podjetja pulijo za to. da bi igralci na dresih nosili njihovo reklamo. »Eaglesi«, po naše »orli«, izgubijo 7saxto lekir.o z ducat goli in več. toda zaradi tega na njihove tekme ne pride manj obiskovalcev. Prav nasprotno .	. »Gledalci, hi ho-
dijo na naše tekme, dobro ve. do, da bodo videli veliko golov. Kdo daje gole, ie ameriškemu občinstvu rvečine vseeno. poglavitno je, da je ploščica v mreži,« pravi kapetan Ronald Mačk en zle.
Za »orle« se sedaj puli neka tovarna sira, tovarna brezalkoholnih pijač, tovarna mesnih konzerv in celo proizvajalci lovskih pušk.
»Pri tolikšnih ponudbah' postane človek še izbirčen,« pravijo nasmejani »orli«.
KANAL, 9. dec. V prijateljski tekmi so odbojkarski tržaškega Bora premagali domačega Ugaša s 3:2 (—10, 12. —10, 12, —12). Srečanje je bilo zelo razburljivo. Do. mačdni so na trenutke zaigrali zelo dobro, v odločilnem nizu pa so jih odlični gostje povsem nadigra-U. Pred 150 gledalci je sodil Hva-_ la (NG).
E. HVALICA
Ljubljana : Bor 3:2 (9, -11, -12, 13, 11)
LJUBLJANA, 8. dec. — Telovadnica poljanske gimnazije, gledaicev 30, prijateljska mednarodna tekma za ženske, sodnik Šinkovec (Lj).
LJUBLJANA:	Hudoklin, Stru-
njaš, Grum, Zupan, Žmavc, Špur, Dobovišek, Draškovič, Rauber, Škrbec, Pečovnik, Kastelic.
BOR: Bezeljak, Pešar, Hrovatin, Kalan, Bolčina, Kodrič.
| NOGOMET	j
Dinamo : Tvvente 2:2 (2:1)
ZAGREB, 9. dec. — V prvi tek-mi tretjega kola tekmovanja za pokal sejemskih mest sta Dinamo in nizozemska enajsterica Tvvente igrala neodločeno 2:2 (2:1). Pred
10.000	gledalci je sodil Avstrijec Buzek.
V prvem polčasu je Dinamo igral zelo lepo in dosegel dva zadetka; obakrat je bil strelec Gucmirtl. še pred koncem polčasa so Nizozemci nenadoma znižali, v drugem delu pa izenačili
Rudar : Čelik 9:8 (1:1, 4:4)
PRIJEDOR — V četrtfinalu nogometnega prvenstva Jugoslavije za področje BiH je ljubijski Rudar po 120 minutah igre in po streljanju enajstmetrovk premagal Čelik iz Zenice z 9:8.
Corn podpisal pogodbo
LJUBLJANA — 'Rudi Corn, bivši nogometaš Olimpije in Svobode, je pred dnevi podpisal dvoletno pogodbo s francoskim drugoliga-šem Poitiersom. Francozi so bili navdušeni z njegovim prvim nastopom in so takoj pristali na vse Comove zahteve. Za dvoletno zvestobo bo dobil 30.000 frankov:
5.000	jih je že prejel, 25.0C0 pa jih bo v obrokih.
K. B.
SARAGOSA — V prijateljski nogometni tekmi je Crvena zvezda premagala reprezentanco Španije s 4:1 (3:1) Strelci za Zvezdo: Jankovič, Karasi, Filipovič in Ačimovič, za Španijo pa Antonio.
ALPINISTIČNE NOVICE
g SOLA
g ŠOLA w
<------

*■ >
g ŠOLA
(Ji
2
C
n\ > z
č/j * * * >
Smučarski tečaji SK Kovinar
Smučarski klub Novinar prireja v lastni režiji ln v sodelovanju s KOMPASOM — Ljubljana naslednje začetniške in nadaljevalne. smučarske tečaje:
*
Za mladino in odrasle:
1 23 . 1. — 29 1. 71
2.	30.	1.	—	5.	2.	71
3.	24.	1.	—	31.	1.	71
4	31.	1.	—	6.	2.	71
5.	24.	1.	—	6.	2.	71
6.	31.	1	—	6.	2.	71
Prijave ln informacije Ljubljana, Titova c. 12 —		za te tečaje oddelek izleti
Za 7.	odrasle: 3. 1. — 10. 1. 71	Ki. gora
8.	20. 2. — 28. 2. 71	Krvavec
9.	2. 3. — 12. 3. 71	Krvavec
10	6. 3. — 14. 3. 71	Vogel
(Na slovenskih smučiščih:	Velika
{planina, Kr. gora, Zelenica, Stari 'vrh in Golte Monte Bondone — Italija Monte Bondbne — Italija Badgastein — Avstrija ^adgastein — Avstrija
11. nedeljski smučarski tečaj od decembra 70 do marca 71
Prijave za te tečaje vsak torek od 14.—16. ure v pisarni društva Novinarjev SRS. Lj., Vošnjakova 8/6, informacije vsak dan na tel. 323-170.
L letalom na smučanje v Davos (Švica)
30. 1. — 6 2 71 — Davos. Z letalom Bmiki — Zlirich in z avtobusom v Davos. Povratek z letalom do Brnikov.
Prijave za ta tečaj na telefon 23-334. \
Nedeljsk: smučarski izleti pod vodstvom smučarskih učiteljev ln vaditeljev vso sezono!
Pohitite s prijavam !
Klub bo organiziral 10. t. m. od ifi do 19 ure sejem rabljene smučarske opreme v prostorih pokrite tržnice na Vodnikovem trgu.
ŽREBANJE — V prostorih direkcije JL za Slovenijo je včeraj šestletna Marjanca Šalamija izžrebala 115 nagrad, ki jih je direkcija za Slovenijo namenila slovenskim igralcem »športne napovedi«, ki igrajo sisteme.
Foto: ŠVABIC
PO DOMAČIH KRAJIH
POSTOJNA — V pripravah za občinsko ligaško tekmovanje z zračno puško sta se te dni pomerila Center in Srednješolec. Center je nastopil z dvema ekipama, Rezultati: Center 1. 1520, Center II. 1334, Srednješolec 1268 krogov. Med 30 strelci je najboljši rezultat dosegel član Centra Jurca, ki je dosegel 17a krogov od 200 možnih, tudi drugo tretje in četrto mesto so zavzeli strelci iz Centra, Šuligoj 166, Grželj .65. Natlačen 162, peti je bil najboljši srednješolec Muršič z 152 krogi itd.
E. P.
KOPER — Odbojkarji Tomosa se že marljivo pripravljajo za drugi del prvenstva. Ker je prišel iz Izole inž Kržišnik, ima Tomos v drugem delu veliko možnosti, da si popravi ooložaj na lestvici. Tre ninge vodi Kržišnik trenirajo pa v telovadnici.
J. K
j KONJSKI ŠPORT	|
Nov plemenski žrebec v Ljutomeru
LJUBLJANA — Rjavec, 18-let-ni Leopold Ilanover, ki ga je kupil konjeniški klub Ljutomer s pomočjo ljutomerske občine in se kretariata za gospodarstvo SRS. bo kmalu plemenil v ljutomerskem okolišu. Leopold Hanover. vzgojen na Shoe Farm v ZDA, je dolga leta plemenil v Italiji; v letih 1958 do 1939 je imel približno 100 potomcev, ki so se u-velj.avili na dirkališčih:	pet ka-
sače* je doseglo čase celo pod 1:20 na < kilometer, druga pa samo nekaj nad to mejo.
Rjavec Leonold Hanover je potomec slovitih kasačev:	Tirana
Hanovra. rmofrovoioa mnogih znanih ameriških dirk. ki je dosegel tudi osem svetovnih rekordov in odličen čas na kilometer 1:13.3. ter Leonore Hanovjr; njen naj-
Irilompt^-cVi fin* i r» 1:18.3.
\7 T .i i * *       .. i-
da je plemenski žrebec Leopold Hanover ve^ka ^ -'Vutov r>*» gip. de na to, da je že star; po po-
reklu ima žrebec odlično kri, vsi njegovi predniki so dosegli imenitne kilometrske čase. Prvi potomci slovitega rjavca, ki naj bi ga pripeljali v Ljutomer te dni. se bodo ljubiteljem kasaške«*-* športa pri nas predstavili v letu 1974. ko bo liutomersb’ khib. ki je drugi najstarejši v Evropi (za clvina iškim in pred k^-iimneštan skim), slavil stoletnico.
SMUČANJE
Tečaji za študente
LJUBLJANA — Komisija za telesno kulturo, izvenarmadno in tehnično vzgojo univerze v Ljubljani je razpisala v sodelovanju s komisijami na fakultetah, VŠTK in ZSOTK smučarske Qčaie, ki bodo v Gozdu Martuljku. Pod kor-nu. Kranjski gori. Golteh in Bohinju .
Tečaji so namenjeni vsem rednim študentom, opremo pa si mo-rajo oskrbeti udeleženci sami. Prijave in prispevke zbirajo predstavniki študentske športne organizacije do 15. dec.
50-letnica TK Skala
2. februarja 1971 bo minilo 50, let odkar so ustanovili »Turistčv-ski klub Skala«, ki je bil v obdobju pred II. svetovno vojno glavni nosilec alpinizma na Slovenskem. Ustanovitvi kluba je botrovala težnja mladih, da po vzoru drugih alpskih narodov tudi pri nas razvili alpinizem, ki mu tedanji odbor SPD ni bil posebno naklonjen. Gojili so številne aktivnosti: alpinizem, smučanje, markirali so planinske poti in gradili bivake, uspešno so se uveljavljali na področju planinske fotografije in filma (posneli so prvi slovenski celovečerni film V kralj evstu Zlatoroga), izdajali knjige (Pomen in razvoj alpinizma. Naš aloini-zen). imeli lastno reševalno Skupino in podružnici kluba na Jesenicah In v Celju, organizirali pa so tudi prve alpinistične tečaje in odprave v tuje gore.
UO Planinske zveze Slovenije je na zadnij seji sklenil da bo v počastitev 50-letnice ustanovitve TK Skala februarja prihodnje leto pripravil slovesno akademijo v kino Komuna.
Ugodne ocene
Odkar je pisarna PZS T*azpo slala vodnik »Plezalni vzponi« — Vzhodne Julijske Alpe« vsem naročnikom so bile izrečene o njem že številne pon vale, pa tudi Kritike. Med kritikami so na prvem mestu pripombe na barvo papirja, nekatere slabe fotografije in deloma tudi na vezavo. Med pohvalami pa navedimo le izvleček iz okrožnice, ki jo je komisija za alpinizem PZS razposlala AO: »Vodnik je doslej najpopolnejši pregled plezalnih smeri v Vzhodnih Julijskih Alpah. Opozarjamo na to, da je bilo sestavljanje vodnika v naših iazmerah izredno težavno delo, ki je terjalo mnogo časa za zbiranje podatkov, opisov ter druge dokumentacije. Zato gre avtorjem knjižice vse priznanje za kvalitetno delo . . Komisija za alpinizem končuje to sporočilo z zahvalo in čestitkami uredniškemu odboru«.
Akademska smer v Dinari
Janez Dornik, Janez Gradišar in Gregor Rupnik so v nedeljo 29. novembra preplezali novo smer v jugozahodni steni Dinare (1821 m), imenovali pa so jo »Akademska« (300 m, IV, 5 h). Dostop do stene je, iz Kijeva, 39 km oddaljenega od Knina.
Zbor alpinistov
Zbor alpinistov bo v soboto 19. t. m. ob 17. ari v Poren-tovem domu v Kram ski gori. Na programu bo poročilo načelnika, razdelitev knjižnih nagrad 15 uspešnim in perspektivnim mladim nlezalcem ter nagraditev avtoriev skript »Inštruktor alpinizma«, podelitev častnih znakov PZS in znaka najboljšega smučaria-alpi-nista, predaja vrvi AO Mežica in razprava. Po večerji bo predavanje Aleša Kunaverja »Gorstva sveta« ter prikaz diapozitivov iz Hindkuša. Tropin dema. Mrtvaškega prta, Mat.terhoma in Tri oWa.
Na zbom alpinistov bo kom:
•*’a	olr-rprri sr***f»5 ***** ** 1 n hi.
di naročile za kline (okvirna ce-tia •?.-— din za kos), z** nakup na bodo na razpolago n•*»treznejšo kn.lige P!«ninske raložbe RZS.
Sodelovanje * ornitoloai
DoUi Fr»trtvr>% rvyt\>5a iz Dan-n zanimivi akciii. v kateri arainiati aT>(tei,n>i0 ,	rirn
zavodom. Na stenah iz krede v Mons Klmtu blizu Kopenhagna gnezdijo zadnji sokoli v Skan-uinaviji. 'iooa raziu »ljubitelj*«, ki prihajajo največ iz Nemčije, na debelo kradejo jajca in nevarnost je, da bodo sokoli povsem iztrebljeni. Da bi jih zaščitili, bodo alpinisti v mehko kamenino ( v njih imajo tudi odlične terene za trening ledne tehnike in plezanja z derezami) izdolbli jame za gnezda, do katerih turisti ne bodo mogli.
Knjiga o Gronlandu
Ker je med našimi alpinisti vedno večje zanimanje za gore Grčnlanda. bo za marsikoga zanimiva vest, da ,.e Aiano ranim izdal lansko leto doslej najpopolnejšo knjigo o gorah tega velikega otoka. Knjiga je tudi primemo draga (14.000 Lir), toda alpinisti imajo menda poseben popust. Knjigo se lahka naroči na naslov; M. Fantin — Via Alamandini 14 40136 Bologna — Italija.
Aktivnost med prazniki
O KiiKi pose oxn akuivnosu naših plezalcev med zadnjimi prazniki doslej m bilo slisati, seveda če izvzamemo smučanje na Vršiču. Edina vest je iz AO Kozjan.. oaeni elanov in pripravnikov je ousio na ivamnišKo secuo, da bi opravilo nekaj lažjih vzponov. Zal so preplezali le greben Planjave in steber Brane, kjer so bile že skoraj povsem zimske razmere, nato pa se je poslabšalo vreme.
Pismene naloge
Letos so spnejen v AO Jesenice 14 novih članov. Bolj kot število pa je zanimivo, da so morali pred sprejamomo napisati posebne naloge (o Klementu Jugu, Jakobu Aljažu, Joži Čopu, treh zadnjih problemih Alp, varovanju in tehniki plezanja itd.
Alpinismus 12/70
V	zadnji številki znane nemške alpinistične revije so kar štirje prispevki o naši dejavnosti. V širšem sestavku »Ski test 70« so zelo ugodno ocenili Elanove smuči Gardena RSL, med alpinističnimi novicami pa so omenjeni vzponi odprav na Norveško in v Hindukuš ter ponovitev »Mrt-•^aškeg* r*rta*.
Računajo na Everest
V	Pragi so objavili . sedemletni načrt alpinistične aktivnosti. V njem najdemo veliko zanimivosti, največ seveda med cilji alpinističnih odprav. Izmed številnih velja omeniti le dva: ponovitev odprave Nanga Par bat leta 1971 (spet ood vodstvom Ivana Gal-fiia) ter odpravo na Everest leta 1977.
Vrhovi okrog doline Mandaras
V	soboto ob 19.20 bo na televiziji v okviru oddaje »S kamero no svetu« nrva Izmed treh nadaljevank o letošnji odpravi v Hin-lukuš.
Lavinska konferenca
Ce se bodo uresm^na prizadevanj komisije za GRS, bo prihodnje leto v Slo veni j l pose ona lavinska konferenca mednarodne reševalne federacije TKAR. Konferenca ne bi bila pomembna le zu našo planinsko organizacijo, temveč tudi za slovenski turizem, ki je še vedno brez prepotrebne lavinske službe.
AVSTRIJSKI GENERALNI KONZULAT V LJUBLJANI
išče za skorajšnji sprejem v službo
izkušeno pisarniško uslužbenko
srednjih let s perfektnim znanjem nemškega in slovenskega jezika ter strojepisja, in to za prevode, telefonsko službo sprejem strank.	*
Delovni čas: od ponedeljka do četrtka, od 8. do 13.30 in od 15. do 18 30 in ob petkih, od 8 do 14. ure.
Pismene ponudbe z lastnoročno napisanim življenjepisom pošljite na naslov: Avstrijski generalni konzulat Ljubljana, Štrekljeva 5.	11539
Vrtimo globus
NEW YORK — V New Al-banyju (Indiana) je požar u-ničil večjo stanovanjsko hišo. Zgorelo je šest otrok iz dveh družin. Policija domneva, da je ogenj izbruhnil zaradi pokvarjenih dimnih cevi.
DJAKARTA — Na otoku Sangir Talaud severovzhodno od Celebesa je bilo med poplavami 17 smrtnih žrtev, o-koli sto ljudi pa je brez strehe. Voda je uničila velik del pridelka.
SALZBURG — Avstrijska smučišča so zahtevala prvo smrtno žrtev plazov. Na pobočju Hochkoniga se je utrgal kakih sto metrov širok plaz, ki je zasul 34-letno smučarko. Truplo so našli reševalci naslednji dan poldrugi meter pod snegom.
WUPPERTAL — Zaradi plinske eksplozije v Wupper-tal-Barmenu je dobilo razne poškodbe nad dvajset ljudi, izmed katerih so jih petnajst prepeljali v bolnišnico.
LAS VEGAS — Kaže, da je razvozlana skrivnost o izginitvi milijonarja Howarda Hughesa. Lasvegaški tožilec je izjavil, da je po telefonu govoril s Hughesom, ki je na dopustu ln se zadržuje na Bahamskem otočju.
BREMEN — Neznanci so v Bremnu ukradli policijski patruljni avto. Policist je bil izgubil ključ. Po vsem videzu ga je nekdo našel in tako odprl policijski avto, s katerim je izginil.
OTTAWA — Kanadski parlament razpravlja o predlogu zakona, ki bi ženskam prepuščal odločitev o prekinitvi nosečnosti. Predlog je pripravila sedemčlanska komisija, v kateri je pet žensk in dva moška.
TOKIO — Policija na tokijskem letališču je po telesni preiskavi in po pregledu prtljage zaprla 26-letnega Nemca, ki je skušal pretihotapiti na Japonsko 25 zlatih krožnikov. Nemec se je pripeljal z letalom iz Ziiricha prek Ancho-ragea na Aljaski.
LONDON — Precej sreče je imel 4-letni Walter Come-lius, ki ga je obsedla misel, da bo prvi ptičji človek. S perutmi iz lesa in lepenke se je v Peterboroughu spustil s strehe na veleblagovnici z namenom, da bi pristal onstran bližnje reke. Zgodilo se je, česar so se bali številni gledalci: mož si je razbil nos v plitvi rečni strugi.
DJAKARTA — Na Sumatri, Borneu in Zahodnem Irianu so našli letališče uranove rude. Minister dr. Sivabesi je o tem poročal na sestanku indonezijske atomske agencije. Vlada sodeluje z neko francosko organizacijo o skupnem izkoriščanju uranove rude na Borneu.
TEL, AVIV — V devetih mesecih letošnjega leta se je priselilo v Izrael okoli 30.400 ljudi, med njimi 470 zdravnikov ter 800 inženirjev in tehnikov.
PARIZ — Mesečnik »Science et vie« objavlja na podlagi nedavnih raziskav ameriške ladje »Glomar Challen-ger« domnevo, da se Sredozemsko morje površinsko zmanjšujef ker se Afrika približuje Evropi. Po mnenju dr. Ryana bo na področju Sredozemskega morja nastala čez nekaj milijonov let nova gorska veriga.
IZMIR — Nedavne arheološke raziskave so pokazale trojansko civilizacijo v povsem novi luči. Arheologi so zbrali dokaze o vplivu Troje na druga sredozemska in maloazijska mesta. Ugotovili so, da je imela trojanska civilizacija premoč in prednost bolj na umetniškem kakor na vojaškem področju.
LttBECK — Kot eno prvih zahodnonemških mest bo LUbeck dobil pooblaščenca za zaščito življenjskega okolja. Mestni senat naj bi imenoval ustreznega izvedenca, ki bo med drugim skrbel, da bodo podjetja in posamezniki upoštevali določila o skrbi za čist zrak in vodo.
FRANKFURT — »Vi ste e-dini pri nas,« je rekel direktor enemu izmed tovarniških nameščencev, »ki ga ni mogoče nadomestiti z nobenim računalnikom.« — Nameščenec Je zardel od veselja in rekel: »Ob vaši pohvali se čutim zelo počaščenega.« — Direktor Je pojasnil: »Da, doslej še niso Iznašli stroja, ki ne bi nič delal.«
BERN — Bruno K. je postal novi evropski prvak v vztrajnostnem britju. V šestih urah se je 148-krat obril z električnim brivnikom.
NEW YORK — Spet je izboljšan rekordno dolgi poljub, in sicer na 27 ur in 14 minut. Prejšnji je znašal 13 ur in 45 minut. Nova rekorderja sta Dan Kluson in Christie Gorup iz Omahe v Nebraski.
WASHINGTON — Na spisku vojakov, predlaganih za odlikovanje, sta bila tudi psa nekega štabnega narednika Nekdo je zadnji hip po telefonu obvestil štab, da gre za vojaško šalo.
POSKUSNI ZAJCI — Na milijone zajčkov po svetu požira zdravila v raziskovalne namene. Preden pride novo zdravilo na tirg, ga je treba preizkušati vrsto let, da se čimbolj izločijo škodljivi stranski učinki. Ker človek reagira drugače kot laboratorijske podgane, zajčki in opice, vsako novost klinično preizkusijo na več tisočih bolnikih, šele potem dovolijo prodajo. — Posnetek je iz laboratorija neke hamburške farmacevtske tovarne.
Švedski zakon o splavih
Komisija snuje nove določbe o prekinitvah nosečnosti v prvih tednih
STOCKHOLM — Leta 1962 je prišla na Švedsko Američanka Sherry Finkbine, ki je jemala v prvih tednih nosečnosti pomirjevalno sredstvo contergan in se je bala, da bo rodila otroka, s telesnimi hibami. V Stockholmu je prosila za medicinski poseg, ki takrat v ZDA ni bil dovoljen. O zadevi je poročal svetovni tisk, kmalu potem so začele ženske množično prihajati na Švedsko v prepričanju, da ni tam nikakršnih omejitev za prekinitev nosečnosti. To je zmota, kajti čepra^ ima Švedska zelo širokogrudno zakonodajo, je do nedavnega potovalo na tisoče švedinj na Poljsko, kjer so z dolarji plačevale takšne posege.
Spričo množičnega »romanja« švedinj je pravosodno ministrstvo v sodelovanju z ustrezno vladno ustanovo za družino imenovalo strokovno komisijo, ki naj bi pripravila osnutek še bolj liberalnega zakona. O predlogu bosta razpravljala parlament in švedska javnost, že zdaj odobrijo pristojne oblasti 95 odstotkov prošenj za prekinitev nosečnosti. Lani je bilo okoli 14.000 posegov.
Po dosedanjih določilih so takšni posegi dovoljenj v ob-
Zares varnostni pas
Najboljši varnostni pas nič rie pomaga, če si ga voznik ne pripne. Ker smo ljudje pozabljivi, je neka britanska avtomobilska tovarna izdelala varnostni pas, ki se avtomatično pripne, brž ko voznik in sopotnik sedeta v avto in zapreta vrata. Tako so avtomobilski potniki prisiljeni k varnosti. Strokovnjaki pravijo o novosti, da prav gotovo ne bo samo sezonska posebnost novih avtomobilskih modelov.
Stavka proti stavki
žene delavcev, zaposlenih v avtomobilskih tovarnah srednje Anglije, so jo ubrale po stopinjah antične Lizistrate. Svojim možem so odrekle izpolnjevanje zakonskih dolžnosti za čas, dokler bodo stavkali. Vsaj tako trdi sociolog David Bell v raziskavi, ki jo je izvedel po nalogu ministrstva za delo. V pogovoru z 20.000 ljudmi je Bell ugotovil, da nastaja v gospodinjstvih zaradi pogostih stavk cela vrsta težav, »žene se jezijo,« pravi Bell, »ker morajo mnoge izmed njih delati, da vzdržujejo može v divji stavki. Zato je precej takih, ki so možem prepovedale vstop v zakonsko spalnico.«
dobju 24 tednov po spočetju. Kolikor je znano, bo ta doba po novem zakonu znatno skrajšana.
V zvezi s 14.000 zakonitimi prekinitvami je omenil medicinski strokovnjak Petterson iz Uppsale nezakonite posege, ki jih Je po njegovi presoji do 6.000 na leto. Ta podatek pove med drugim, da prekinitve nosečnosti na švedskem vendarle niso povsem brez omejitev. Visoko število zbuja oozomost glede na dejstvo, da je spolna vzgoja v švedskih šolah obvezna in da je vsepovsod po deželi čutiti močno reklamo za kontracepcijske tablete. Rešitev uganke: kontracepciji ske tablete so se na švedskem deiansko uveljavile šele leta 1969; zdaj dobi po zdravniškem pregledu recept zanje vsaka Svedlnja. pa naj Je poročena ali samska.
Trenutno je postopek naslednji: petnajsti dan po izostanku mesečnega perila ie treba v lekarno ali v podružnico zveze za spolni pouk. kjer za 20 kron ugotovijo, ali gre za nosečnost, ©e le rezultat pozitiven, gre '<-an-d;dat.ka na socialno skrbstvo, kjer se izvedenec pogovori z nio. nato pa jo pošlje na glnekološ-ko-osihiatrično komisijo, ki dokončno odloči. Ce ta do-
Ronrl nolpi dvorane
Najnovejši film o tajnem agentu 607 v službi njenega veličanstva z Georgeom La-zenbyjem kot novim Jamesom Bondom je prinesel letos britanskim kinematografom največ dobička. Po podatkih ankete, ki jo je izvedla neka britanska filmska revija, sta bila deležna velikega obiska tudi filma »Bitka za Britanijo« in »Zaljubljene ženske«.
voli prekinitev, tudi obrazloži svoje stališče, če jo odkloni, pa ji ni treba ničesar utemeljevati. Kandidatka lahko prosi za ponovni pregled.
Razlogi, zaradi katerih komisija dovoli prekinitev nosečnosti: Ce je bodoča mati bolna ali slabotna, tako da je njeno zdravje v nevarnosti; če nima dovolj telesnih in duševnih moči, da bi prestala nosečnost in porod, pri čemer upoštevajo tudi njene socialne raanere; če gre za posilstvo ali za nosečnost mladoletnice pod 15 let; če je verjetnost dedne obremenjenosti ali če obstaja nevarnost, da bodo novorojenčku škodovala zaužita zdravila ali materina bolezen med nosečnostjo. To zadnje določilo velja od začetka šestdesetih let.
V desetih dneh dobi bodo-
Ljubezen in ščip
Milanske telefonistke so po medsebojnem dogovoru zbirale statistične podatke in ugotovile nekaj, za kar psihologi za zdaj še nimajo razlage. V času polne lune prenašajo žice med telefonskimi slušalkami razmeroma največ nežnih izpovedi ljubezni. Cim bliže je mlaj, tem manj je v telefonu zaljubljenih besed. Telefonistke pravijo, da ob polni luni najraje delajo čez uro.
Telefon za gluhe
Londonsko podjetje »Ship-ton Automation« je izdelalo napravo, ki bo gluhim omogočila zveze po javnem telefonskem omrežju. Sistem je zasnovan na aparatu, ki po telefonu oddaja in sprejema ročno pisana sporočila. Naprava, vgrajena v telefonski aparat, spreminja zvočne signale v svetlobne znake.
la dobro voljo
»Omisli si mini’ Praktično je in moderno __«

Miti 111 '< Hi) Mili'
i Ji. i.
»Mama, ne moti me, rešiti moram nekaj tehtnih seksualnih problemov!«
ča mamica odločbo. Komisije ugotovijo prošnjam v 95 odstotkih primerov. Velja pripomniti, da sta nezakonska in zakonska mati pred zakonom povsem izenačeni, se pravi, da obe dobita od države tisoč kron za porod in po 900 kron otroškega dodatka letno,-Skrb, da‘bo otrok trpel pomanjkanje, potemtakem ni utemeljena.
Na švedskem seveda ne manjka nasprotnikov takšnih posegov. Ingrid Yden-Sand-gren, ki poziva k nekakšnemu križarskemu pohodu proti prostim prekinitvam nosečnosti. je mnenja, da je medicinsko upravičen kvečjemu vsak drugi izmed lanskih 14.000 posegov in da »sproščena zakonodaja na tem področju meji na anarhijo«.
Nova postaja za satelite
Priprave za lntelsat-4
DARMSTADT — še pred za^ četkom podetnih olimpijslkih iger v Miinchnu leta 1972 naj bi biila v Nemčiji zgrajena nova telekomunikacijska postaja za zveze prek satelitov. Gradijo jo v majhni bes-senski občini Leeheim, to bo prva nemška tovrstna naprava, ki bo delovala na frekvencah nad 10 gigaheirtzov.
Zvezna pošta hoče s tem vesoljskim očesom predvsem proučiti tehnične prijeme in vse drugo v zvezi s komunikacijskimi sateliti prihodnjih generacij. Ker bo kapaciteta sedanjih telekomunikacijskih sa/talitov, na primer »Inteilsa-ta«, v doglednem času izčrpana, naj bi postaja s poskusnimi oddajami in sprejemi poiskala nove frekvence za medcelinske zveze na še prostem področju 10—20 gigaher-tzov.
Leta 1971, še pred zgraditvijo postaje v Leeheimu, bodo izstrelili doslej največji in najmočnejši telekomunikacijski satelit »Intelsat-4« v višino 36.000 kilometrov. Njegove napraiye bodo omogočale hkratni prenos skozi vesolje s celine na celino 12 televizijskih sporedov v barvah in 6.000 telefonskih pogovorov.
Nova postaja' bo začela delovati v dogledni prihodnosti,-in sicer najprej v okviru načrta »Siro«, italijanskega telekomunikacijskega satelita, ki naj bi bil 'kot sad. evropskega sodelovanja izstreljen do leta 1972. Postaja v Leeheimu bo skupaj z večjo v Ra-istingenu na Bavarskem sestavljala nov prispevek k boljšim zvezam med celinami po posredovanju umetnih satelitov.
Raziskave Indijskega oceana
Na kielski univerzi pripravljajo študijo o biologiji Indijskega oceana. Naročila jo je UNESCO v želji, da bi zbrala kar največ podatkov o možnostih za ribolov v prihodnjih desetletjih. Ameriški znanstveniki se ukvarjajo s fizikalno oceanografijo, sovjetski z geologijo Indijskega oceana, prc>f Krey iz Kiela in sodelavci pa proučujejo plankton, mikrobe, klorofil in beljakovine v tem morju. Podatke je poslalo kielskemu inštitutu dvajset dežel; ki so v sedmih letih s skupno 40 ladjami raziskovale Indijski l ocean.
r~i
67. nadaljevanje
ste vdrli v Thrisbyj evo hišo, in vas videli spet, ko ste prišli iz nje.«
»Res? Zakaj me pa niste takoj prijeli, narednik?«
»Nismo imeli povelja,« Je rekel Candy. »Zdaj ga pa imamo.«
»Kdo ga je napisal?«
»Kapetan.«
»Ali Holding to ve?«
Candy je valjal svoj žvečilni gumi iz ene strani na drugo.
»Od Holdinga si ne obetajte ničesar več. Pri nas se položaj spreminja od ure do ure. Pojdite, kapetan ne more čakati. Vinila sva se k avtomobilu.
KO sva prišla do Rankina, je vprašal; »Imate pištolo?«
»Da.« Candy mu je izrodil moje orož-Snel je klobuk, pogledal vanj, se ne- je. »Ali je bil pred kratkim izstreljen kak potrpežljivo pogladil po laseh, se spet po- naboj?«
krili in stopil tri stopnice nazaj.	»To lahko pojasnim,« sem rekel. »Mien-
»Pojdite,« je rekel. »Govorila bova v (J® mi ne mislite naprtiti krivde za oba avtu. Peljala se bova do Thrisbyjeve hiše.« umora?«
»Le pojdite sami, inšpektor, jaz imam »Nikomur ne maram naprtiti ničesar«, delo,« sem rekel. »Thrisby me ne zanima Je odgovoril Rankin s trudnim glasom, posebno. Obiskal me je lastnik cadillaca zdaj molčite! Nalog imam, da vas pri-in poskrbeti moram zanj.«	peljem, in pripeljal vas bom.«
•Ali grrat« pronovoUTO, »li m ~	»A, no««"«"* .
p*™, je	n««*™,
Candy je pristopil in segel z roko pod	,	...	.	...
ukmiič	Med naglo vožnjo osmo več govorili.
S »No'prav, če moram na vsak način,« „ Med P0«0 *»“ naP°to razmišljal. Pesem rekel in odšel po stopnicah navzdol,	**?	spomal, da sem na-
»Kakšne skrbi vas tarejo, inšpektor?« še	vseh dogodkov. Nisem bil še do
cela gotov,- toda nenadoma so koščki se-
»Prihramdite si te neumnosti,« je divje
stavljalnice pokazali' sliko, na lepem so
odgovoril Rankin. »Pravkar ste se vrnili	svoj pravl	Bila je trenutna
iz Thrisbyjeve hiise.«	razjasnitev, ks pride včasih, kadar člo-
»To bi mi težko dokazali,« sem rekel	zavrti pred svojimi očmi košček do
in stopil v policijski avto. Rankin je	sedel gajanj in pri tem zagleda zvezni člen, ki
poleg mene in Candy poleg voznika.	mu prej ni prisojal pomena. Nisem se
»Pojdimo,« je ukazal Rankin.	utegnil razburiti naid svojim odkritjem,
Voz je odpeljal.	ker smo v tistem trenutku ustavili pred
Ozrl sem se nazaj proti bungalovu m belim dvorcem, se spraševal, kaj si misli Margot. Nikjer Izstopili smo.
ni bilo sledu o njej.	Cez nekaj minut se	Rankin se je obrnil h Candyju: »Pelji-
bo oblekla in odšla iz bungalova. Zdaj mi te se z avtom nazaj do bungalova Jackson je bilo žal, da sem bil v belem dvorcu, hsd 8're z vama, preiščite hišo. Vse, kar »Dajte mi pištolo,« je nenadoma dejal	vz&mite s	Pohitite!«
Ranlcj11_	Camdy ga je presenečeno pogledal, ven-
»Nimam je pri sebi.«	far je sedel spet nazaj v avto in voznik
Rankin je ukazal vozniku, naj ustavi, j® prijel za krmilo.
Ko se je voz ustavljal, je vprašal: »Kje »šli mislite, da je že odšla?« je vpra-jo imate?«	šal Rankin, ko je avto odpeljal.
»V bungalovu.«	»Da. Kaii 80 Je zgodilo s Holdingom?«
»Torej nazaj,« je	nepotrpežljivo uka-	»Obtičali ste na suhem, Brandon. Cre-
zal Rankin. Voznik je obrnil in hitro edy je podkupil sodnika Harrisona. Ho!-' odpeljal po stranski cesti nazaj proti bun- ding je spet na strani sedanje uprave.
galovu.
»Pojdite z njim,« je ukazal Rankin Candyju. »Hočem, da mi izroči orožje.« Stopil sem iz avtomobila in šel s Cam-
Trenutno ni nobene opozicije več.«
To je bil zares hud udarec.
»Pojdiva,« je rekel Rankin, »da ne bo kapetan predlogo čakal. Ne delajte nam težav. Povedali so vam, da pustite te
dyjem za petami po stopnicah navzgor v ‘T™;	.
bungalov, Ln pridal Inč in stopil k mi- stvan v	Ne morete ^ re<5l> ^
zid.
Poskušal sem zadržati Candyja stran od
vas niso posvarili.«
»Holding mi je rekel, da lahko nadalju-
I
I
Stara ura na otoku l
f Prihodnjo jesen spet zimski čas v Angliji I.
LONDON — Poslanec Dalkeith je izbil sodu dno s trditvijo, da enotni evropski čas moti spolno življenje škotskih ovac v zimskih stajah. Potem so je sprožil plaz: z veliko večino 366 glasov proti 81 se je londonski parlament odločil za obnovitev običaja, po katerem potisnejo Britanci zadnji dan oktobra kazalce za uro nazaj, tretjo nedeljo v marcu pa za prav toliko naprej.
Po dveh letih evropskega časa; ki ustreza srednjeevropskemu, bodo Angleži prihodnjo jesen ponovno imeli GMT, svoj čas po Greemvichu. Tej zmagi nad celinsko Evropo in njenimi slabimi navadami je.'sledilo v spodnjem domu hrupno veselje kakor po nogometni zmagi na wembley-sitem stadionu. Nihče se m zmenil za ugotovitve ankete, ki jo je izvedlo notranje ministrstvo in po kateri se je odločilo 51 odstotkov Britancev za evropski čas; 39 odstotkov je dobil GMT, deset odstotkov anketirancev ni l-melo dokončnega mnenja. Za hip so vsi pozabili tudi na to, da bo v prihodnje spet dvakrat na leto precej zmede v britanskih poslovnih stikih in v prometnih zvezah s celinsko Evropo.
Zmaga pristašev GMT je uspeh razmeroma majhne, a glasne koalicije kmetov in •gradbenih obrtnikov s Skoti, ki jim je največ do tega, da bi v hladnem letnem času vstajali in hodili na delo uro kasneje. Za Škote in severne Angleže je to razumljivo, kajti tam se zdani tri četrt ure kasneje kakor * Londonu, pravzaprav redkokdaj prej kot četrt na enajst. Škotska ima pozimi 'za 13.5 odstotka manj sončne svetlobe kakor britanska prestolnica.
Živinorejci so se priložnostno oglašali s trditvijo, da krave in ovce zahtevajo krmo ob določenem času, ne da bi gledale na uro, številni kmetijski delavci pa so preprosto povedali, da pozimi raje spijo kako uro dlje in da bodo pač popoldne nadomestili tistih 60 minut. Predstavniki gradbene obrti so
Križanka
	2	3	6	"5				6	7	8	9	10
11					12	U	13					
u				■	15	16		■	17			
p	18			■	19			■	20			L_
21			■	22				23	■	Vi		25
26			■	27					■	28		
29			30			n	31		32			
33					I			36				
VODORAyNO: 1. električna merska enota, 6. hazardna igra • kartami v južnokitajskih pristaniščih, 11. nekdanji avsrijski smučarski as, junak zimske olimpiade v Cortini d/Ampezzo (Toni), 13. nekdanje koncentracijsko taborišče za Slovence v Furlaniji, 14. glavno mesto Gane, 15. žensko ime, 17. del skeleta, 18. reka na Poljskem, pritok Visle, 19. kraljevič v »Mahabharati«, 20. podredni veznik, 21. ime ameriškega drsalca Wooda, 22. element hoje, 24. veletok v Pakistanu, 26. znamka Tomosovega avtomobila, 27. del umetniškega imena slovenskega skladatelja Friderika Sirce, 28. kamboški premier (Lon), 29. izdelovalec sider, 31. delnica, 33. hipnozi podobno stanje, 34. hudič, zlodej.
NAVPIČNO: 1. starožidovski kralj, 2. del Zagreba z zoološkim vrtom, 3. ogromna grobnica egiptovskih faraonov, 4. tovarna smuči na Gorenjskem, 5. pri kartah odgovor na kontro, 6.kemični znak za mo.
----—,,    , ...	« .... ,'u6u,ul1	nuiitiu, u
libden, 7. pred leti popularni kanadski popevkar (Paul), g. mineral, iz katerega izdelujejo porcelan, 9. ime štirih egiptovskih kraljic, 10. konica, 12. znameniti francoski impresionistični slikar (Auguste, 1841—1919). 13. trgovski del Carigrada, 16. rdečkast planet. 21. možev ali ženin oče, 22. značilna primorska pokrajina 23. Iz premoga izdelano gorivo za visoke peči 25. spodnji del roke, 30. okrajšava za »račun., 32. kemični znak za kalcij.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Elbrus, 7. garant, 13. medno. 14. Edison, 15. stava, 16. tram. 17. Ma, 18. Ada, 19. krona. 20. II, 21. tla, 22. Slana, 23. dno, 24. RI, ?5. atest, 26. ura, 27. uš, 28. Arta, 29. smeti, 31. ščurek, 33. protin, 34. čebela, 35. oprava.
postregli s podatkom, da imajo zaradi dela v temni jutranji uri okoli 30 milijonov funtov- dodatnih stroškov na leto.
Precej razprav se je sukalo okoli nezgodne statistike, ki sta jo oba tabora razlagata vsak po svoje. Poštarja so trdili, da se je število nezgod zvišalo za 5.3 odstotka v dveh letih, odkar so bili za poskušnjo uvedli britanski standardni čas, enak srednjeevropskemu. Zagovorniki GMT so izjavljali, da se je v dveh letih ponesrečilo na jutranji poti v šolo za 21 odstotkov več otrok kot prej. Ti so prezrli, da se bodo otroci v zimskem času vračali iz šole v temi pozno popoldne in da se utegne glede na naraščajoči promet pripetiti še več nesreč. Po drugi strani pa je bivši notranji minister Cal-laghan izračunal v spodnjem domu, da po britanskih pločnikih zadovoljno hodi 2700 ljudi, ki ne bi več živeli, če bi v, minulih dveh letih ne bilo britanskega standardnega časa.
JUGOBANKA
Podružnica Llubljnna
Titova 32 —Celovška 106
predala, on pa me je odrinil, odprl pre- iem«	.	„
dal in vzel iz njega mojo pištolo.	,,Ath n«*f» sponah da je pogana?« je
~~	nepotrpezljdvo rekel Rankin. »Pojdiva,.«
J>Da ^ prava!<< ■** Vpr ’	Šla sva po vrtni poti in po trati do
*	s SgEj&a*s fiss X.
pištola je izginila.
Skozi steklena vrata smo stopili v dnev-
CandjT je^pogledal v cev orožja. Potem «* sob°- Strokovnjaki za prstne odtise in * J	-	fotografi so bili že na delu. Nihče se m
jo je povohal, zagodrnjal in jo spustil v svoj žep
»Čigav je ta Cadillac zunaj?«
»Vprašajte inšpektorja,« sem mu svetoval. Pogledal me je, se namrdnil in potem zmignil z rameni.
»Torej pojdiva.«
»Kaj vse to pomeni?« sem vprašal in pomislil, ali Margot posluša.
»Ali mislite, da nas poste vlekli za nos?« je odgovoril. »Videli smo vas, ko
Ozri za menoj.
Rankin je vprašal prvega: »Je kapetan I tu?«	■
»Zgoraj Je, inšpektor,«	je	odgovoril	ura-	I
dnik in si ogledoval prstni odtis na ro- I bu mizice za pijačo.	-
Sla sva v vežo.	■
Moža v belih plaščih sta prinesla po 51 stopnicah nosila, na katerih	je	ležala	toeJo	|
pogrfijena postava. Po velikosti sodeč je bil Filipinec.
Založba MLADINSKA KNJIGA je v sodelovanju z založbo OBZORJA Maribor izdala
PRVI KROG roman letošnjega Nobelovega nagrajenca
ALEKSANDRA SOLŽENICINA
Roman je pretresljiv dokument človekove stiske in človekove borbe za resnico in svobodo misli.
Blizu Moskve je specialno taborišče Mavrino, kjer je pozaprta ruska inteligenca. Ti taboriščniki živijo sicer v razmeroma udobnih okoliščinah in delajo za Nezmotljivega. Taborišče Mavrino spominja na Dantejev »prvi krog pekla«, to je tistega Dantejevega pekla, v katerem so velike osebnosti antike, ki so kljub svojemu poganstvu prepomembne, da bi bile pahnjene v ognjeno brezno.
Solženicinova zgodba zajema samo tri dni, a v teh treh dneh se razgrne pred bralcem nepregledna panorama skrbno individualiziranih človeških usod, ki skupaj predstavljajo doslej najnatančnejšo in najbolj pogumno umetniško analizo tega, kako je funkcioniral stalinizem v Sovjetski zvezi. Solženicin, sam komunist in močno navezan na svojo domovino, pa je s svojo ostro kritiko imel en sam namen: znova priklicati k življenju vizijo drugačnega, bolj človeškega socializma.
V utemeljitvi Nobelove nagrade za pisca PRVEGA KROGA beremo, da je ta nagrada priznanje za etično moč, s katero Solženicin nadaljuje revolucionarno tradicijo ruske književnosti, ki se je vselej borila za človeka.
Knjiga je izšla v dveh zvezkih prav v mesecu, ko so uradno podelili Nobelovo nagrado. Vezana je v celo platno in stane 90 dinarjev.
Knjigo lahko kupite v vseh knjigarnah, naročite pa pri zastopnikih in poverjenikih založbe v podjetjih in šolah, ali s spodnjo naročilnico pri Oddelku za direktno prodajo založbe Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 3.
NAROČILNICA
Ime in priimek___________________________________
natančen naslov
Prodaja devizna sredstva na potne liste za zasdtina in službena potovanja — odpira in vodi zasebne devizne tekoče račune —
Sprejema dinarske hranilne vloge.
Banka posluje za stranke vsak dan: od 7. do 12. ure in od 14. ure do 18. ure — ob sobotah: od 7. do 11. ure
nepreklicno naročam knjigo A. Solženicina PRVI KROG za 90 dinarjev.
Knjigo bom plačal(a) —■ naenkrat — v zaporednih mesečnih obrokih po 30 din takoj po prejemu računa in položnic na tekoči račun založbe Mladinska knjiga, Ljubljana 501-1-30/1.
Prečrtajte neustrezno!
Datum:	Podpis:
ČETRTEK, 10. decembra 1970
Festiva/
V soboto, 12. dec., ob 20.15 bo v dvorani Slovenske filharmonije koncert simfoničnega orkestra PALAČE PITTI iz Firenz — Italija.
Spored: Rossini—Tancred, uvertura, Viotti — Koncert za violino in orkester. Schubert — 1. simfonija. Dirigent:	UMBERTO
CATHNI. solist:	CRISTIANO
ROSSI.
Prodaja vstopnic vsak nan od 10. j do 12. in od 17. do 19. ure v Plečnikovem paviljonu v Križan- j k ah in uro pred pričetkom pri j blagajni Slovenske filharmonije. j Z istim sporedom bo orkester j nastopil v ponedeljek, 14. decem- j bra, ob 19.30 v Novem mestu, v torek, l.*>. decembra, ob 19. uri I v Kranju in v sredo. 16. decem. | bra, ob 19.30 v Celju.
Gledališče
DRAMA SNG
Četrtek, 10. decembra, ob 19.30 — ! Peter Ustinov: PHOTO FINISH, i komedija. Abonma Dijaški 8 ve- j čemi in izven. Nekaj vstopnic je tudi v prodaji.
Petek, 11. decembra ob 19.30 — ; Peter Ustinov: POTO FINISH, komedija. Abonma F in izven. Vstopnice so tudi v prodaji.
Zaradi bolezni igralca Borisa Kralja smo abonmaju F jutri zvečer namenili predstavo »Photo fi-nish«, prvotno predvideni »Macbeth« pride na vrsto kasneje.
MALA DRAMA SNG (vhod iz Igriške ulice)
Četrtek, 10. dec., ob 20. uri — ‘ Gregor Strniša: ŽABE ali PRI- ! LIKA O UBOGEM IN 30GA- j TEM LAZARJU (Babica in F vi- ; ca — Kohkova). Izven. Vstop- j niče so v prodaji pri blagajni v Drami.
OPERA IN BALET SNG
Četrtek. 10. decembra, ob IS 30 — i Šostakovič: KATARINA IZMAJ- j
LOVA. Abonma red B m 'zven. Vstopnice so tudi v predaji. Petek, 11. decembra, jb 15.30 — Verdi: TRUBADUR. Abonma led Popoldanski iri izven. Zasfcd.ua — Grof Luna — Stane Koritnik, Leonora — Vanda Gerlovič, Azu. cena — Nada Sevšek. Maa.ico — Arduino Zamaro, Ferrando — Danilo Merlak.
V	prodaji so stojišča.
Sobota, 12. decembra, ob 19.30 —
Rossini:	SEVILJSKI BRIVEC.
Izven. Debut tenorista Jurija Reje v vlogi Almavive. vsioonice so v prodaji.
V	nedeljo, 13. t. m. Oo v rasi Operi gostovala Opera Mestnega gledališča iz Celovca, ni s svojimi solisti, zborom in orkestrom pod vodstvom dirigenta Roberta Filzvvieserja uprizori svoje najus-pelejše delo letošnjega repertoar, ja. Mozartovo opero DON JUAN. Redna vsakoletna izmenjava gostovanj med našo in celovško Opero zbližuje obe deželi tudi na kulturnem področju in ohranja tradicijo medsebojne kulturne poveztve. Na gostovanje celovških opernih umetnikov opozarjamo naše občinstvo. Predstava bo ob 19.30 v nedeljo, 13. t. m., vstopnice na so oe na voljo pri operni blagajni.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža Četrtek, 10. decembra, ob 15.30 — Labiche — Petan — Fritz: GOSPOD EVSTAHIJ IZ ŠIŠKE — Glasbena komedija. Lasnojndus-trijska šola Škofja Loka in Izven. Vstopnice tudi v prodaji.
Ob 19.30 — J. Anouilh: DRAGI ANTOINE ali ZAVOŽENA 1JU-BEZEN. Abonma Četrtek in iz-ven. Vstopnice tudi v prodaji. Petek, 11. decembra, ob 1*9.30 — O. Hieng: OSVAJALE J iBaita-sar). Abonma Mladinski j m izven. Vstopnice tudi v prodaji. Ob 19.30 — Labiche — Petan — Fritz:	GOSPOD	EVSTAHIJ IZ
SISKE. glasbena komadiia. Go staranje v Postojni.
Opozarjamo na sobotno »zven-abonmajsko predstavo »Dragi An-toine ali Zavožena ljub-?/iri«*; Predprodaja vstopnic vsak dan
od 10. do 12. in uro pred pričetkom predstave. Rezervacije po telefonu 21 660.
MLADINSKI CENTER TIVOLI
STOP KLUB
Danes se bo ob 19.30 začelo tekmovanje POP NON STOP, na katerem sodelujejo ansamo1! iz vse Slovenije. Danes bosta nastopala ansambla LSD iz Maribora in SPOMINI NA PRIHODNOST iz Celja. Vstopnina bc 4 dinarje, prireditev pa je povezana z DISCO KLUBOM. Vsak večer lahko pri blagajni tudi kupite vstopnice za veliko ekskluzivno SILVESTROVANJE v STOP KLUBU.
Jutri bo STOP DISCO KLUB od
19.30	do 22.30, vstopnice pa po 4 dinarje. Ljubitelje rocka vabimo, da pridejo, saj bodo lab. ko slišali originalne magnetofonske posnetke s koncerta DEEP PURPLE, ki je bil 5. decembra v Munchnu.
V soboto DISCO KLUBA ne bo zara.ii prireditve MLADI LEI I SHOW. ki bo v Hali Tivoli, od
20.30	do 24. ure. Nastopali bodo MLADI LEVI, TOMAŽ DOMI-CELJ, JUTRO in MINERVE; kot posebni gostje pa trio KOFOL,
A S ANOVIG in DOBLEKAR ter ansambel DELI AL.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Marionete. Levstikov trg 2 Četrtek. 10. dec., ob lV. uri — Vida Taufer—Lili Novy: MOJCA IN ŽIVALI — izven.
Sobota, 12. dec., ob 11. ur: — Vida Taufer—Lili Novy: MOJCA IN ŽIVALI — izven.
Ob 15. uri — Jan Malik: ČAROBNA VREČKA — izven.
Ročne lutke. Resljeva c. 36 Petek. 11. dec., ob 17. ui: — Albert Papler: HUDOBNI GRA- j SCAK — izven.
Sobota. 12. dec., ob 17. ur: — j Albert Papler: HUDOBNI GRA- I SCAK — izven.
RTV Ljubljana
SPORED ZA ČETRTEK
4.30—8.00 Dobro jutro! — vmes , ob 5.00 Poročiia, 5.30 Danes za ; vas; 5.45 Informativna oddaja; 6.00 j Jutranja kronika; 6.30 Informativ- ; na oddaja; 6.50 Beseda na današ- ; nji dan; 7.00 Poročila — Dobro jutro, otroci! 7.15 Informativna oddaja; 7.25 Naš' današnji radijski in TV spored; 7.45 Informativna oddaja; 8.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.00 Poročila; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Pojo; Irena Kohont, Rafko Irgolič in Lidija Kodrič; 10.00 Danes dopoldne; 10.15—12.00 Pri vas doma — vmes ob 11.00—11.15 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.00 Poročila — Na današ- i nji dan; 12.10 Giacomo Puccini — j sklepni prizor 1. dejanja »Madame Bu:terfly«; 12.30 ski nasveti; 12.40 Koncertni
13.00	Poročila; 13.15 Obvestila m zabavna glasba; 13.30 Priporočajo j vam ... 14.00 Poročila; 14.10 »Pe- j sem iz mladih grl«; 14.30 Z an- I samblom Atija Sossa; 14.40 »Me- j barčki«; 14.55 Kreditna banka Ma- i ribor in Ptuj; 15.00 Dogodki in j odmevi; 15.30 Glasbeni :ntermezzo; i 15.40 Mali koncert zbora iz Lahtija j na Finskem; 16.00 Vsak dan za vas; 16.40 Portreti skladateljev za bavne glasbe; 17.00 Poročila; 17.10 j Operni koncert; 18.00 Poročila: — j
18.15	Iz kasetne produkcije RTV i Ljubljana; 18.30 Popevke sloven- i skih avtorjev: 18.45 Naš iznanstve- I niki pred mikrofonom; 19.00 Lah. I ko ? noč. otroci! 19.10 Obvestila; i 19.i» Minute z ansamblom Jožeta i Kampiča; 19.2o Pet minut Za EP; 1
19.30	Radijski dnevnik; 20.00 Ce- j trikov večer domačih pesmi m na- j pevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 i Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila;
22.15	Dve novejši jugoslovansk; partituri; 23.00 Poročila: 23.05 Li- i terami nokturno; 23.15 Iz albuma j izvajalcev jazza; 23.40 Godala za . lahko noč; 24.00 Poročila in konec oddaje.
TELEVIZIJA
9.35 TV V SOLI — ponovitev ob
14.45 (Zagreb)
10.30	NEMŠČINA — ponovitev ob 1
15.40 (Zagreb)
11.00	FRANCOŠČINA (Beograd) i
opere
Kmetij
SAMO 4 DNi BO V GORICI od 10. 12. do 13. decembra 1970
STEREOFONIČNA RAZSTAVA HI-FI
Naprave najboljših amerikanskih in evropskih znamk
AR Inc. — MARANTZ — GEMCO — REVOX — SIEMENS — THORENS
DVORANA PETRARCA
Via Petrarca (Gorica)
AVTORADIO T. V. SERVICE CLAUDIO MANERA Via Oberdan 1, tel. 3564 GORICA (Italia)
16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd)
16.45	MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd)
17.45	VESELI TOBOGAN (Lj)
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.30	VELIKA PUSTOLOVŠČINA — serijski film (Ljubljana)
19.00	MOZAIK (Ljubljana)
19.05 ENKRAT V TEDNU (Lj)
19.20	DOKTOR V HIŠI - serijska oddaja (Beograd)
19.50 CIKCAK (Ljubljana)
20.00	TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30	3—2—1 (Ljubljana)
20.35 A. Marodič: POSEBNI OD- ; RED — od da i a iz cikla Mali \ oglasi (Ljubljana)
21.20	VEČER S PROFESORJEM »
MILANOM OSREDKARJEM (Ljubljana)
21.50	L. van Beethoven: VIII SIM FONI JA (Ljubljana)
22.30	POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.25 POROČILA (Zagreb)
17.30	KRONIKA <Zagreb)
17.50	DALJNOGLED (Beograd)
18.30	NARODNA GLASBA (Skp) 19.05 POTOPISNA REPORTAŽA —
(Zagreb)
19.20 DOKTOR V HIŠI (Bgd)
20.00	TV DNEVNIK <Zagrebi
21.00	II. SPORED ITALIJANSKE TV
Druge oddaje:
17.00	VZGOJNA POSVETOVALNICA (Beograd)
Kino
SPORED ZA ČETRTEK
FILMSKO GLEDALIŠČE
KRIŽANKE:
angl. barv. CS film — GOSPOD DESET ODSTOTKOV. Režija Peter Graham Scott. Igrajo: Char-lie Drake. Wanda Ventham, An-
thony Nichoils.
Gospoda Poin terja poznamo iz filma »vlomilec«, v katerem je igral ključavničarskega mojstra. V tem filmu pa nam pokaže, da se razume tudi na gledališče. Duhovita komedija, v kateri prevladuje smeh in pestri dialogi. Predstavi ob 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic uro pred predsta vo. Cenjene obiskovalce prosimo, da ne zamujajo predstav!
KINOTEKA — Miklošičeva c. 38: ob 16., 18. m 20. uri franc, film MAYERLING. Režija — Anatole Litvak. Igrajo: Danielle Darrieux, Charles Boyer.
Prodaja vstopnic od 14. ure dalje.
KINO UNION:
Omar Shariff kot avstrijski prestolonaslednik Rudolf, Catherine Deneuve kot Marija Vetsera, James Mason kot cesar Franc Jožef, Ava Gardner. in drugi v angl. franc. barv. CS ljubezenski drami po delu Cl. Aneta MA-VERLING. Režija — Terence Young Brez tednika. Predstave ob 16., 18.30 in 21. uri. Zaradi dolžine filma cene zvišane!
Jutri JUGOSLOVANSKI FILM SKI PETEK — V večer (odslej dalje y Unionu): slovesna premiera domačega barvnega VV filma BICIKLISTI Puriše Djordje-viča. Sodelujeta režiser in nekateri igralci. Po projekciji tradicionalni »Ekranov vis-a-vis«.
KINO KOMUNA:
premiera amer. barv. WS ljubez. filma ZADNJE POLETJE (Last Summer). Scenarij po romanu Evana unterja Eleanor Perry. — Glasba John Simon. Režija — Frank Perry Igrajo — Barbara Hershejr, Richard Thomas. Bruce Davi san. Cathy Burns i. dr Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. S pridržki za mladino pod 16. leti
Ob 10. uri matineja japonskega barv. CS fantastičnega filma — ALARM V VESOLJU. Zadnjikrat!
KINO SLOGA:
Črni zvezdnik Jim Brown In Ra-quel Welch v amer. barv. kavbojki STO PUŠK. filmu o nasilju in strasti, filmu akcije in presenečenj! Režija Tom Gries Brez tednika! Film zaradi nekaterih delikatnih prizorov ni primeren za otroke! Predstave ob 16.. 18. in 20. uri
KINO VIC:
jug. barv W vojni film KRVAVA BAJKA, memento znanega grozovitega ookola v Kragujevcu 1941. Režija Tori Jankovič. Igrajo: Mira Stupica. Ljubiša Jovanovič. Ljuba Tadič in otroci ter dijaki kragujevških gimnazij. Predstave ob 16., 18. In 20. url. šole: prijavite skupinske obiske na telefon 20 075
KINO ŠIŠKA:
amer. barv*. CS vojni film LADJA FANTOM. Režija John Fran kenheimer. Igrajo: David Ni ven, Faye Dunaway. Mickey Rooney 1. dr. *FN št 48. Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
KINO SAVA:
predvidoma zadnjikrat — James Bond — Sean Connery v amer. barv’ CS vohunskem filmu SAMO DVAKRAT ŽIVIŠ. FN št 47. Predstavi ob 17. in 19.15. Zadnjikrat!
Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 14. ure dalje, za matinejo in kino Sava uro pred pričetkom.
KINO TRIGLAV:
samo danes ob 16., 18. in 20. uri predvajamo ljubezensko zgodbo naših dni Dušana Makavejeva’ — LJUBEZENSKI PRIMER (ali tra. gedija poštne uslužbenke). - Za mladino s pridržki Igrajo: Eva Ras. Slobodan Aligrudič in Ružiča Sokič. Prodaja vstopnic od 1.5. ure dalje KINO VEVČE:
angl. barv’. CS pust film iz Indije MEJA V PLAMENIH. Igrata Kenneth More in Wilfred H:de-White. Predstava je ob 20. uri.
KINO ZALOG:
angl. barv. CS pust. film o uporu pomorščakov na ladji »Neustrašni« leta 1797 UPORNIKI. Igrata Alec Guiness in Dirk Bo garde. Samo danes ob 19 uri! KINO VRHNIKA: amer. barv CS kavbojka ALARM V FIRECREEKU. ob 20. uri. KINO DOMŽALE: nem.-barv. CS film PUSTOLOVŠČINE NA AMAZONKI, ob 18. in 20. uri.
KINO RADOMLJE: amer. barv. film ČRNA MORA. ob 19. uri.
KINO MENGEŠ: franc barv. VV film OPERACIJA LEONTINA. ob 19. uri.
KINO DUPLICA — KAMNIK: amer. film TARZAN V NEW VORKU. ob 19 uri.
KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: . ital barv film VIDIM GOLO. ob 20. uri
KINO RADOVLJICA:
amer. barv. kavbojka JEZDEC : BREZ MILOSTI, ob 20. uri.
KINO CENTER — KRANJ: amer barv drama ZA NJENO LJUBEZEN, ob 16.. 18. in 20. i uri.
kino STORŽIČ — KRANJ:
amer. barv. CS krim. film NOV j OBRAZ V PEKLU, ob 17. in 19. j ! uri.
KINO TRŽIČ:
amer. barv CS drama MOJE PESMI — MOJE SANJE ob 17. in 20. url Vstoonina zvišana! KINO DOM — KAMNIK: amer. barv. VV kompdiia MAT HFTM UREJA RAČUNE — ob 17.30.
Amer. barv. CS ljubez film — DOKTOR ŽIVAGO, ob 19.30. Vstopnina zvišana!
KINO RADIO — JESENICE: amer. barv film — OPERACIJA TVSABON. ob 17. in 19. uri. KINO PLAVŽ — JESENICE: i amer barv. film — ZA NJENO l LJUBEZEN, ob 18. in 20 uri
KINO KR. GORA:
franc.-ital. barv', film — NE UKROTLJIVI.
KINO KRKA — NOVO MESTO: amer. barv. film MOJSTROVINE WALT DISNEYA, ob 17. uri.
KINO SVOBODA — KRŠKO: amer. f barvN CS film ZASEBNI DETEKTIV, ob 19.30.
KINO DEL. DOM — TR BO VIJE: ital. barvni film — PREMIČNA TARČA, ob 17. uri.
KINO ROGAŠKA SLATINA: amer. barv. CS film — AFERA TOMAS KRAUN, ob 19.30.
KINO SVOBODA — ŠEMPETER
V SAVINJSKI DOLINI; japonski barv. film iNVAZIJA IZ VSEMIRJA. ob 19.30.
KINO SOČA — NOVA GORICA: amer. film PLINSKA LUC, ob 18. in 20. uri.
MARIBOR '
KINO GLEDALIŠČE:
REVIJA FILMOV Z ERROLOM FLYNNOM:
ob 15.45 in 18. uri amer. kinotečni barv. pust. film PROTI VSEM ZASTAVAM Ob 20.15 premiera in srečanje z režiserjem slovenskega barvnega filma OXYGEN.» Režija Matjaž Klopčič. Igralci:	Stevo Žigon,
Margolzata Braunek. Dušica 2e. garač. Dare Ulaga
KINO UNION:
ob 15.30, 17.45 'ln 20. url amer barv. VV kavbojka DESPERA-DOSI. Režija Henry Lav in. Igra jo: Jack Pallance. V. Edvvards. Sylvia Syma, Neville Brand.
KINO PARTIZAN: ob 15.30 in 17.45 amer.-mehiški barv pust. film — CINCINNATI K ID. Igrajo:	Steve McQueen,
Ann Margareth.
Ob 20. uri premiera francoskega barv, krim. filma ZBOGOM PRI. JATELJ. Režija Jean Erman. Igrajo: Alain Delon. Charis Bron-son, Olga Georg Piccot, Brigitte Foshey. Tednik št. 48.
kino UDARNIK: ob 15.30 in 17.45 franc. CS film GROM IN PEKEL (repriza). — Zadnjikrat!
Ob 20. uri premiera franc.-nem . ital. V V barv. zgod. spektakla BURNE NOČI LADY HAMILTON. Režija Christian Jacques. Igrajo: Michel Mercier, Richard Johnson, Nadja Tiller, Charles Boyer.
KINO POBREŽJE: ob 17.45 in 20. uri amer. barv. CS pust. film TARAS BULJBA.
DEŽURNA LEKARNA:
VVZ »REZKE DRAGARJEVE«
ČRNUČE 18 b
razpisuje prosto delovno mesto
OTROŠKE SESTRE za določen čas
Nastop službe 1. 1. 1971 11574
Predprodaja vstopnic za obe gledališči je vsak dan, razen nedelje In praznika, od 8. do 12. ure v upravi gledališča, Resljeva c. 36 in pol ure pred pričetkom pred. stave pri blagajni gledališča.
Rezervacije vstopnic za obe gledališči so vsak dan, razen nedelje in praznika, od 8. do 13. ure po tel. štev. 312 020.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Četrtek, 10. decembra ,ob 19.30 — Linhart: ŽUPANOVA MICKA in Friedel—Polgar:	GOETHE. Go-
stovanje v Slovenski Bistrici.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR
Četrtek, 10. dec., ob 15. uri — Golar: VDOVA ROSLINSKA — predpremiera za starejše občane.
Ob 19.30 — Gluck: ORFEJ IN EVRIDIKA — za red študentovski.
V petek. 11. decembra 1.970 bo premiera Go-larjeve komedije Vdova Rošlinska. Režija Janez Drozg, dramaturško vodstvo Josip Vidmar. scena inž. Niko Matul, ko- . stumi Mija Jarčeva. Redaktor za | škofjeloški govor je bil prof. Fran- { ce Jesenovec, redaktor za štajerski govor prof. Branko Rudolf. lektor prof. Majda Križa jeva.
Nastopajo: Pavla Brunčkova, Sonja Blaževa, Breda Pugljeva, Rado Pa valeč, Arnold Tovornik, Boris Kočevar, Franjo Blaž. Jože Sa. mec. Franjo Vičar in Peter Ternovšek.
Koncert
JUTRI, ob 20.15 bo KONCERT SLOVENSKE FILHARMONIJE za Rdeči abonma. Na sporedu: Gregorc, Lalo. Schubert. Solist An-dre Navarra, dirigent Igor Gjad-rov.	K
20.30 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
21.35 SERIJSKI FILM (Beograd) 22.20 JAZZ PORTRET (Beograd) 22.50 INFORMATIVNA ODDAJA — (Zagreb)
23.10 ŠAHOVSKI KOMENTAR — (Beograd)
12.00—12.05 Novice, aktualnosti; 12.05—13.00 Lestvica znanja; 16.00 —16.30 Uvodnih 30 minut; 16.30— 16.40 Novice, aktualnosti; 16.40— 17.10 Slovenska glasbena scena; 17-10—17.25 Skupnost študentov — ZK na univerzi; 17.25—17.30 Pop, reklame in še kaj; 17.30—18.00 Glasbena levica.
Razstava
V SPODNJIH PROSTORIH Moderne galerije v Ljubljani, Tomšičeva ul. 14 je odprta RAZSTAVA znanstven^, in strokovne literature Jugoslavije in razstava strokovnih revij.
Razstava je odprta do 13. decembra 1970 od 8. do 13. ure. Na razstavi sprejemajo tudi naročila za knjige in znanstvene ter strokovne revije.
Na obiske in razstavo vabita Združenje založnikov in knjigarnarjev Jugoslavije in Državna založba Slovenije.
Obvestila
ŽELODČNI KATAR, čir na že
lodcu in na dvanajsterniku *c-r katar debelega črevesa zdravite uspešno z naravnim zdravilom — rogaškim »DONAT« vrelcem. Zah-tevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Ljubljani pri »Prehrani« in »Mercatorju«.	-O
Društvo slovenskih filmskih delavcev vabi svoje člane in druge ljubitelje filma na projekcijo romunskega igranega čel ©večernega filma ZADNJA NOC OTROŠTVA, ki bo v kino dvorani Kluba poslancev, Ljubljana, Puharjeva 2 v četrtek, 10. decembra, ob- 20. uri. Predstave se bosta udeležila romunska gosta scenarist • Nicolae1' Sik in režiser Pop Galinescu.
38714-0
Dežurne
službe
Nočna zdravniška dežurna služba je za nujne obiske na domu od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan in to v naslednjih enotah Zdravstvenega doma — Ljubljana.
Bežigrad: Kržičeva 10, telefon — 310 533
Center: Miklošičeva c. 24. telefon 313 063
Mbste—Polje: Prvomajska ulica 5, telefon 316 155
šiška—Šentvid; Derčeva ulica 5, (za občinsko stavbo) telefon — 55 221
Vič—Rudnik: Postojnska 24. telefon 6i 121
O
FAKULTETA ZA STROJN!ŠTVQ UNIVERZE V LJUBLJANI
sporoča
novi telefonski številki:
25-251
25-341
11584
Predavanje
Organizaciji RK Koper ai Semedela prirejata redni četrtkov klubski večer žena in vas vabita na predavanje» Kultura stanovanja«. Predava inž. Maja Stepanov. Fie-davanje bo v Kopru, dne 10. decembra 1970, ob 17. url v sobi ob kristalni dvorani Hotela »Triglav.
F
PRI ZAVAROVALNICI SAVA
Prosimo najditelja prašiča (140 kg), izgubljenega od Vrhnike do Postojne v soboto, 5. decem o. a, naj sporoči proti nagradi PLM Pivka.	2850.0
REPUBLIŠKI PROMETNI inšpektorat SRS obvešča, da je zaradi snega zaprta cesta Kalce — Col v odseku Kalce — Hrušica.
O
v
Čestitka
JOŽETU SAŠKU ob sedemdesetletnici iskreno čestita, žena An ca, sin Dušan in nečakinja Manca z družino.	38413-C
JUGOSLO VENSKI GRADJEVINSKI CENTAR
BEOGRAD,. BULEVAR REVOLUCIJE 84 .	tel. 433-330
STALNA RAZSTAVA
GRADBENEGA MATERIALA,
NAPRAV IN OPREME
%
Odprta ^ob delavnikih od 9. do 20. ure
Mevode; Medvode, telefon 71 215 Grosuplje—Ivančna gorica; začasno v stavbi bivšega ZD Ivančna griča, telefon 78 439, telefon LM štev. 87 402. 77 141 in 78 464. Služba stalne pripravljen osti je za območje 5muč — telefon štev. 314 317. Dobrava — Polhov Gradec, Vnanje gorice. Horjul in Velike Lašče.
Nočna nedeljska in praznična dežurna zobna ambulanta je v zobni ambulanti v Nebotičniku, Kidričeva 1. II. nadstropje, soba štev. 5. Ambulanta nudi prvo pomoč v nujnih primerih in to vsak dan. od 19. do 7. ure naslednjega dne. ob nedeljah in praznikih ves dan.
LJUBLJANA
Lekarna Miklošič.
MARIBOR
Studenci, Gorkega 13.
»AUTO MOTOR STROJ«
ZAGREB, predstavništvo LJUBLJANA —
proda:
VEČ BULDOŽERJEV — TG 90. mehanski in hidravlični
VEČ STRUŽNIC različnih tipov
Interesenti naj se osebno ali telefonsko zglasijo na naslov:	»AUTO MOTOR
STROJ« LJUBLJANA, ulica LUIZE PESJAKOVE bb, telefon 311-845, 315-339.
11582
alpe LJUBLJANA, adria Masarykova 14
VAS VABI NA SILVESTROVANJE
30. decembra v PRAGO — tradicionalni 5-dnevni izlet s SILVESTROVANJEM in ogledom gradov ' Karlštein in Hluboka na VI ta vi Cena: 655.— Ndin
30. decembra v BUDIMPEŠTO — 4-dnevni izlet s SILVESTROVANJEM in ogledom BUDIMPEŠTE (Jena: 565.— Ndin
30. decembra z letalom v EGIPT, z ogledom Doline Kraljev, Doline Princev, Luxorja. Alexandrije in piramid v Gizi. — Cena 2.980.— Ndin
Prijave in infornv*cijt na naslov ALPE-ADRIA Ljubljana. Ma-sarykova 14 ali po telefonu št. 315 092
A
V
A medex
l«FO*T-IXfO»f Ljubljana, MikloAittrm M
Veleblagovnica
»NAMA«
LJUBLJANA,
Tomšičeva 2
objavlja naslednja prosta delovna mesta za blagovnico v Škofji Loki
natakarica
pogoj: poklicna šola za natakarje ali priučen natakar z nekajletno prakso na sorodnih delovnih mestih, poskusno delo en mesec
snažilka
pogoj:	najmanj 6 raz-
redov osnovne šole, poskusno delo en mesec. Delo za nedoločen čas. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom ter dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovska služba podjetja 8 dni po objavi. Pogoj za nastop dela je tudi zdravstveno spričevalo brezi omejitev.
JUGOTEKSTIL-
IMPEX,
proizvodni obrat »YULON«,
Ljubljana,
Cesta na letališče
razpisuje prosta delovna mesta:
1.	GRADBENEGA TEHNIKA
POGOJ: tehniška srednja šola gradbene smeri z 2-letno prakso in stanovanje v Ljubljani;
2.	TEHNIČNEGA RISARJA POGOJ:
stanovanje v Ljubljani;
3.	EKONOMSKEGA TEHNIKA
za tehnični oddelek POGOJ:
stanovanje v Ljubljani;
4.	VEČ PROSTIH DELOVNIH MEST TEKSTILNIH DELAVK
POGOJ: 8- letka in starost 18 let.
Ponudbe pošljite splošnemu oddelku obrata Yulon ali pa se zglasite osebno. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.. 11547

the GENTLEMAN
MOŠKA KONFEKCIJA BOUTIOUE VISOKE MOŠKE MODE
THE GENTLEMAN, TRST, Corso Italia 4


■■■HM
_____
MEBLO od 7. decembra 1970 do 10. januarja
Če kupite katerokoli spalnico 1971,
imate možnost dobiti spalnico brezplačno!
Morda boste prav vi eden od srečnih dvanajstih zakonskih parov? Kaj morate storiti?
Kupiti spalnico MEBLO v kateVikoli trgovini, nato poslati dopisnico s svojim imenom in točnim naslovom do vključno 10. januarja 1971 na naslov: MEBLO Nova Gorica. Na dopisnico napišite še ime spalnice in ime trgovine, kjer ste jo kupili.
Izide žrebanja bomo objavili v dnevnem časopisju 25. januarja 1971
M E B LO
■ - >
ft« Ti
IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1 — TELEFONI 23-522 DO 23-526— OGLASNA SLUŽBA LJUBLJANA ŠUBIČEVA 1 TELEFON 21-896 - ODDELEK 7a r ttto7taaT7 NAROČNIKE 20-463.. ZA ZUNANJE NAROČNIKE 311-897. POŠTNI PREDAL 29 - EKSPEDIT TELEFON 321-489 - BRZOJAVNI NASLOV DELO LJUBLJANA - ŽIRO RAČUN PRI SLUŽBI DRUžRPNPv- a v v auJS1 STVA LJUBLJANA 501-1 167/2 — MESEČNA NAROČNINA 20 DINARJEV (2000 STARIH DINARJEV) ROKOPISOV NE VRAČAMO	KNJIGOVOD
telefon dežurnega urednika 20-646
POČAKAJTE S PRAZNIČNIM NAKUPOM OD 18. XII. DALJE ODPRTA BLAGOVNICA
TITOVA LJUBLJANA
1. Več kot 4.200 kv. m koristne površine
2. 23 specializiranih oddelkov v 4 etažah
4. Lastni parkirni prostor za 70 avtomobilov
1. Non-stop samopostrežba prehrambenih artiklov
2. Snack bar
3. Modni shop
Za kupce otvoritveno nagradno žrebanje, v času
od 18.12.1970 do 17.1.1971.
V štirih
zaporednih
kolih
bo izžrebanih preko
300 artiklov v skupni a vrednosti več kot 40.000.- din
Mali oglasi
ZAPOSLIM stavbenega mizarja — samsko stanovanje je zagotovljeno. Ponudbe pod »Zaposlim takoj«.	38171-1
GARAŽO oddam. Ponudbe pod — Savsko naselje«.	38718-3
DIPLOMIRANI strojni inženir — ljubljanski študent želi zastopati slovensko podjetje v Beogradu. Lahko tudi manjše podjetje — honorarno. Imam telefon in avto. Ponudbe pod »Dober sporazum«.	39-2
IŠČEM SLUŽBO za šoferja B, C,
E kat. Najraje pri malem podjetju ali pri privatniku (poklicni šofer). Telefon štev. 521 858.
38711-2
MIRNA ŠTUDENTKA išče ogrevano sobo. Ponudbe pod — »Zebe me«.	38710-6
OPAZNE LETVICE za površino ca. 15 kv. m. kupim. Ponudbe pod »Letvice«.	38716-5
VODNO ČRPALKO na trofazni tok in kravo pred telitvijo prodam. Rahne, Zalog, Pot na Labar 49 pri Ljubljani.	38388-4
PRODAM hrastove pilote; informacije po tel. 20 122.	38503-4
IšCEM opremljeno sobo s posebnim vhodom. • kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Dober plačnik«.	33512-6
NAJDENIH 600 ND — tel. 317 654, Marica v dopoldanskem času.
38606-8
HERCEG NOVI — LJUBLJANA —
zamenjam lepo dvosobno stanovanje z razgledom na morje, 2 balkona, 50 m od morja za podobno v Ljubljani — takoj. Informacije: Lozar, črtomirova 31, Ljubljana, ali Danica Lozar — Tomaševič 10, Herceg Novi. TAKOJ VZAMEM v najem 1—5-sobno stanovanje v Ljubljani. Iz--edna priložnost. Vse ponudbe pod »Zelo visoka nagrada«. 'V3I54-6 JDEALNA PRILOŽNOST, da odprete predstavništvo ali servis v Beogradu. Dipl. inž. elektrotehnike ima poslovne prostore v neposredni bližini Trga republike. Neodvisno od zgornjega je možen dogovor o najemu ali prodaji. Vprašajte: M. Cvijovič — Skadarska 4. Beograd. 37930-6 IŠCEM opremljeno sobo ali garsonjero. Ponudbe pod — »Reden plačnik«.	38704-6
CENTRALNO OGREVANO sobo s kopalnico oddam za pet let. — Predplačilo 15000 ND. Ponudbe pod »Bežigrad«.	38706-6
V’ NOVIGRADU — Istra prodam parcele zemljišča, velikosti 400 kv. m., oddaljene od središča mesta 800 m, po ugodni ceni. Interesenti naj se zglase na naslov: Rino Jerman, Selo Btižini-ja, Novigrad — Istra. 115777 ENONADSTROPNA HIŠA. podkletena, 8 prostorov, v 3. fazi gradnje, z vrtom, v Ljubljani, naprodaj. Ponudbe pod »Posredniki izključeni — gotovina 44«.
38558-7
MLAD ZAKONSKI PAR išče sobo, po možnosti kuhanje in pranje. Ponudbe pod »Redni plačnik«.
38485-6
OGRAJE, vrata, izložbe, nadstrešnice, kioske, mreže in druge izdelke izdeluje Rade ključavničarstvo v Ljubljani, Zaloška 56.
37713-8
ODDAM v najem garažo na Ambroževem trgu. Ponudbe pod — »Solidno«.	38567-3
BODOČA MAMICA nujno išče sobo. Možnost pranja in kuhanja. Ponudbe pod »Nujno«. 38608-6 ŠTUDENTKA veterine išče sobo v bližini študentskega naselja ali vsaj v Rožni dolini. Ponudbe pod oznako» Takoj«. 38612-6 PRODAM parcelo ob gozdu ca. 5C00 metrov za vikend. Jože Pečar, Zgornje Gameljne št. 14.
38614-7
ODDAM SOBO z uporabo kopalnice, lahko mamica z otrokom, možnost varstva v hiši. Ponudbe pod »Vižmarje predplačilo«.
38616.6
ZASTAVO 750, letnik 1965, dobro ohranjeno ugodno prodam, ogled vsak dan od 15. ure dalje. Matjan Janežič, Rožna dolina c. II-13 a, Ljubljana.	38618-3
GOSTINCI, POZOR! Prodam večjo hišo, 450 kv. m., z vrtom 550 kv. m., idealna točka za gostinski lokal. Cena 650 tisoč. Ponudbe pod »Tržaška cesta«.
38622-7
PRODAM takoj žlindrske bloke, 40 krat 30 krat 20, lahko tudi betonske 1700 kom. Ponudbe — pod »Zidava«.	38623-4
ŠTUDENTKA išče opremljeno, ogrevano sobo s souporabo kopalnice. Ponudbe pod »December«.
38626-6
DVE ŠTUDENTKI iščeta ogrevano sobo. Ponudbe pod »Srbkinje«.	38629-6
KUPIM OPEL, letnik 58—60, lahko karavan, dobro ohranjen. — Ponudbe pod telefonu 061	—▼
72 365, od 8. do 10. ure. 38630-3 KUPIM enosobno, lahko starejše stanovanje ali manjšo garsonjero. Ponudbe pod »Gotovina — 6 milijonov«.	38632-7
DOPOLDANSKO VARSTVO za enoletnega fantka na domu nujno iščemo. Plačamo dobro. Informacije (popoldne), Pratinova 1, Bežigrad — blizu Stadiona.
38633-1
BAROK omara, visoka 220. široka 170. globoka 50 cm, prodam. Ponudbe ood »Starinska«. 38639-4 IšCEM SOBO na Viču ali v Rožni dolini. Ponudbe pod »študent FNT«	38640-6
SOBO v Ljubljani, po možnosti opremljeno, išče miren študentski par brez otrok. Ponudbe pod »Okrog 40C«.	38642 6
UfiODNO PRODAM lopo, primerno za garažo. Ponudbe pod »Lepa prilika«.	38645-4
UGODNO PRODAM stroj na die-sel. Ponudbe pod »Zr-neniava za les«.	36646.4
UGODNO orodam avto škoda star dve leti, informacije 88-015, Krnc, Trg na Stavbah 13, Litija.
38729-3
MLAJŠA uslužbenka sprejme sostanovalko. Ponudbe pod »Takoj«.	38682-6
ZAKONCA iščeta sobo za dobo 1—2 let v središču mesta, nudiva dobro plačilo. Ponudbe pod »Nujno«.	38650-6
POCENI PRODAMO rabljeno strešno opeko »bobrovec«. Ljubljana, Medvedova ul. 28 .	38651-4
NOV FIAT 850 — standard prodam. Telefon Lj., 320 818, med 14. in 16. uro.	38652-3
FANT IN DEKLE pred poroko nujno iščeta neopremljeno ali opremljeno sobo in .kuhinjo ali večjo sobo z možnostjo kuhanja in pranja na relaciji Center. šiška, Šentvid, Medno. Ponudbe pod »Nekij predplačila«.
38353*6
PRODAM dve vzmetni žimnici za posteljo. Ogled: Kajuhova 36 — stan. 10 v bližini Toplarne v Mostah.	38627-4
TELEVIZOR »IE« avtomatik, zelo dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni 1100 dinarjev. Gulič — Sketova 7, Ljubljana. 38655.4 IŠCEM sobo s posebnim vhodom, opremljeno ali neopremljeno, na Viču — Tržaška. Ponudbe pod »Nujno«.	38657-6
GARAŽO v Mostah v bližini Zaloške 98 nujno potrebujem. Zvonite na Jelovčan.	38659-3
MLADA ZAKONCA iščeta sobo z možnostjo kuhanja. Ponudbe — pod »Gradiva hišo«. 38660-6 PRODAM rabljeno kopalno peč, kabinet štedilnik »Goran« in štedilnik »Gorenje« na trdo gorivo. Sivec, Verje 7 D, p. Medvode. MLAD ZAKONSKI PAR išče sobo in kuhinjo. Ponudbe pod »Nujno — januar«.	38662-6
IVAN RUS, Log 16, preklicujem, kar sem govoril o Ivanu Sojerju iz Plešivice za neresnične. 38663 MIRNA USLUŽBENKA išče neopremljeno sobo. možnost kuhanja in pranja. Cenjene ponudbe pod »Kjerkoli«.	38c66-6
MLAJŠA USLUŽBENKA išče opremljeno, ali neopronlieno sobo z možnostjo ogrevanja. Center proti Rudniku. Ponudbe pod »Dober in reden plačnik«. 3S669-6 SKROMNA uslužbenka išče sobo v Centru. Pomagam pri delu. Ponudbe pod »Nekadilka«. 38673-6 ZAKONCA iščeta neopremljeno sobo. lahko tudi kuhinjo, kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno«.	38675-6
IZGUBILA se je psička Pika, stara 7 mesecev, lovski terier, v okolici Tabora. Kdor jo pripelje, dobi nagrado. Marko Pirjevec, Ljubljana — Hrvatski trg 3-II.	38676-8
ŠTUDENTKI iščeta opremljeno ali neopremljeno, ogrevano sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno«.	38677-6
KV A AVTOKLEPAR išče honorarno zaposlitev v dopoldanskih urah. Ponudbe pod »December«.
?S679-2
VAJENCA za elektromehanično 6troko sprejmem takoj. Golob, elektromehanika, Partizanska 13, Ljubljana, tel. 317 670.	58680.1
ŠTUDENTKA išče ogrevano sobo.
Ponudbe pod »Nujno«. 3S681-6 ZELO RESNA, mirna štuentka išče lepo sobo s centralno kurjavo. Ponudbe pod »Veliko odsotna«.	3S689-6
MAGNETOFON za 800.— in radio za 200.— Ndin,' naprodaj. Ponudbe pod »Ugodno«. 38691-4 IŠČEVA neopremljeno sobo z možnostjo kuhanja in pranja. k;er. koli v Ljubljani. Ponudbe pod »Zakonca 40.0CO«.	38693-6
ŠTUDENT išče ogrevano sobo z uporabo kopalnice in po možnosti s posebnim vhodom. Ponud be pod »Plačam redno 300,^1«.
38695.6
PRIDNA ŠTUDENTKA išče ogrevano sobo z uporabo kopalnice. Ponudbe pod »Redna plačnica«.
38696-6
SOBO v Centru oddam (poseben vhod) d vem ali trem študentom. Ponudbe ood »Takoj«. 38703-6 PRODAM dobro ohranjen otroški kombiniran voziček .n košaro. Breda Blatnik. Ljubljana. Mo-škričeva 46, od 16. ure da1.le
38702-4
IŠCEM dobrosrčno žensko (starejšo ali mlajšo) za 3 ure dnevno trikrat tedensko za pomoč v gospodinjstvu. Plačam so!5d-no. Ponudbe pod »Ljubljana — Jarška«.	38700-1
PRODAM AMT 6, letnik 1967. — Gmajnica 30 c. Komenda. 2831-3 PROUČUJEM poslovni proces, organiziram delo. izdelujem sistematizacijo delovnih mest. Uporabljam angleški, ruski, hrvat-sko-srbski in slovenski jezik — Sorejmem ponudbe za Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo. Ponudbe na podružnico »Dela« Kranj pod »Kanacitet«.	1.801-8
TE H N OPTIK Edo Smolnikar — Ljubljana, Novi trg 2, iščem elektro-finomehanika z nekaj prakse za servisna dela projekcijske optike, zaželeno pasivno znanje enega tujega jezika, rem-ščine. angleščine ali italijanščine. Nastop službe z januaijun 1971 s poskusno dobo 3 mesece.
38736-1
MIRNA študentka nujno išče sobo v Ljubljani. Gre tudi za sostanovalko. Ponudbe pod »V stiski«. BEOGRAD — LJUBLJANA zamenjam garsonjero na Crvenem Kr.
. stu za enakovredno v Ljubljani. Ponudbe pod »Novogradnja«.
38731-6
.POCENI prodam ali zamenjam za kmet. pridelke rabljeno otroško konfekcijo do 12 1., največ za deklice. Ponudbe pod »Dobro ohranjeno«.	38722-4
PRODAM rabljeno sobno omaro in komodo. Ponudbe pod »Poceni«.	38721-4
SOBO in hrano dam za delno pomoč v gospodinjstvu. Zglasite se po tel fonu 20 395 .	38649-6
ENODRUŽINSKO hišo z gostinskim lokalom v Celju prodamo. Tone Jager, Celje, Cesta na grad 41.	2851-7
GOSTINSKI lokal v Zagorju — Kisovec z vsem potrebnim inventarjem prodam po zelo ugodni oem. Naslov v podružnici De. la v Trbovljah pod »Ugodno«.

totra
totra
tovarna pozamenterije in izdelkov iz plastičnih mas, LJUBLJANA, Trpinčeva ulica 39
razširja svojo dejavnost na novo proizvodnjo, zato delavski svet podjetja
razpisuje vodilno delovno mesto
VODJE
RAČUNOVODSKEGA
SEKTORJA
Zahteve:
II. stopnja ekonomske ali pravne fakultete in pet let prakse ali
I. stopnja ekonomske fakultete in deset let prakse; v obeh primerih aktivno znanje srbohrvatskega jezika.
Kandidati naj pošljejo prijave na naslov podjetja v 15 dneh po objavi tega razpisa. O izbiri bodo obveščeni v roku 20 dni po preteku razpisnega roka.
Komisija za razpis v podjetju
»KOVINASTROJ«
GROSUPLJE, ADAMIČEVA 36
razpisuje
po 70. in 71. členu statuta podjetja vodilna delovna mesta:
1.	VODJE tehničnega sektorja
2.	VODJE
komercialnega sektorja
3.	VODJE
računovodskega sektorja
4.	VODJE splošnega sektorja
POGOJI: poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.: višja strokovna izobrazba strojne stroke s 5-Ietnimi delovnimi izkušnjami na ustrfcnih delovnih mestih; .
pod 2.: višja strokovna izobrazba ekonomske smeri s 5-letnimi delovnimi izkušnjami; pod 3.: višja strokovna izobrazba ekonomske smeri s 5-letnimi delovnimi izkušnjami na podobnih delovnih mestih;
ped 4.: višja strokovna izobrazba pravne, upravne ali kadrovske smeri s 5-letnimi delovnimi izkušnjami na ustreznih delovnih mestih.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe o dokazili o strokovnosti in obširnim opisom dosedanjih zaposlitev na sedež podjetja najpozneje do 15. januarja 1971.
Razglaša prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju:
1.	STROJNE INŽENIRJE in TEHNIKE
za delo v razvoju
2.	EKONOMSKEGA TEHNIKA
za delo obratovnega knjigovodje
3.	KOVINARSKE DELAVCE
s končano poklicno šolo
Ponudbe naslovite na gornji naslov, informacije po telefonu 77-025.	11501
11561
!i!iiiiiiiiiiiiiiii!!ii:iiiiiiiHiiii!iiiiHiiiiiiiiiii!iiiiiiiiii!iiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!i]iiiiiiiii:iiii>iiinini:!
Po določilih 118. čl. statuta o obvezni reelekciji vodilnih delavcev
razpisuje
POSLOVNI ODBOR PRI PODJETJU
»TOBAK« LJUBLJANA
naslednja vodilna delovna mesta:
1.	DIREKTORJA
gospodarsko računskega sektorja
2.	DIREKTORJA
splošnega sektorja
Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1.: visoka ali višja strokovna izobrazba z najmanj petimi leti delovne dobe na vodilnih delovnih mestih ali srednja strokovna izobrazba a najmanj desetimi leti delovne dobe v poslih finančne stroke oziroma ustrezno prakso;
pod 2.: visoka strokovna izobrazba in vsaj dve leti delovne dobe na vodilnih delovnih mestih ali srednja strokovna izobrazba z najmanj petimi leti delovne dobe na vodilnih delovnih mestih.
Osebni dohodek je določen po Pravilniku o delitvi osebnega dohodka.
S stanovanji podjetje ne razpolaga.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave pismen-o, najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov: »Tobak« Ljubljana, Kotnikova 10. Poleg razpisanih delovnih mest razglaša podjetje prosto delovno mesto MIZARJA
Pogoj je poskusno delo, ki traja 2 meseca. Interesenti naj se v 15 dneh po objavi zglasijo v splošnem oddelku podjetja.	11534
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^
\
ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK
razpisuje
po 20. in 140. členu statuta o reelekciji vodilnih delovnih mest naslednji vodilni delovni mesti:
1.	VODJO
razvojno kontrolnega sektorja
2.	VODJO finančnega sektorja
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje; pod 1.; VS biotehnične smeri
—	5 let prakse, od tega najmanj 3 leta na odgovornih delovnih mestih pod 2.: VS, VŠS ekonomske smeri
—	5 let prakse, od tega 3 leta na odgovornih delovnih mestih SS ali nepopolna srednja izobrazba
—	8 let prakse, od tega 5 let na odgovornih delovnih mestih
Pismene ponudbe sprejema kadrovski odbor podjetja 15 dni po objavi tega razpisa.	11515
»AVTOPREVOZ« — Tolmin
proda na
JAVNI LICITACIJI več tovornih vozil
znamke FIAT 682 N 2 — kiper s prrikoUcaml in FIAT 682 T 3 vlačilci s kiper polprikolicami ( »mulding« )
Vsa vozila so dobro ohranjena, tehnično v redu — vozna.
Licitacija bo v ponedeljek, dne 14. 12. 1970 v upravi podjetja v Tolminu in sicer ob 9. uri za družbeni sektor, ob 10. uri za zasebni sektor Vsak, ki se bo licitacije udeležil, mora pred začetkom licitacije položiti . 10 odst. varščino od izklicne cene. Zasebniki položijo varščino v gotovini, družbeni sektor pa z akceptnim nalogom.
Rok za plačilo vozil je takoj po končani licitaciji. Tedaj se tudi varščina poračuna ali vme.
Vse informacije v zvezi z licitacijo lahko dobite po telefonu 81-040.	11352
Po 44. členu pravilnika o samoupravljanju, notranji organizaciji in delovnih razmerjih v upravi
SKUPŠČINE OBČINA POSTOJNA
kadrovska komisija skupščine občine Postojna razpisuje prosta delovna mesta:
1.	REFERENTA za obrt in industrijo — analitik
2.	SVETOVALCA za urbanizem In gradbeništvo
3.	REFERENTA za stanovanjske in komunalne zadeve
4.	GOZDARSKEGA INŠPEKTORJA in INŠPEKTORJA za lov in ribolov
5.	REFERENTA za kataster komunalnih naprav
6.	REFERENTA za OMT ter samoupravne akte delovnih organizacij
7.	ŠEFA proračuna in skladov
POGOJI:
pod' tč. 1.: ekonomska fakulteta in 2 leti delovnih izkušenj;
pod tč. 2.: gradbena fakulteta in 3 leta delovnih izkušenj;
pod tč. 3.: I. stopnja FAGG ali VUŠ in 2 leti delovnih izkušenj;
pod tč 4.: bioteh. fakulteta in 2 leti delovnih izkušenj pod tč. 5.: FAGG in 2 leti delovnih izkušenj; pod tč. .6.: višja šola za organizacijo dela ali VUŠ in 2 leti delovnih izkušenj;
pod tč. 7.: ekonomska fakulteta in 3 leta delovnih izkušenj.
Pismene ponudbe, kolkovane z 1,00 din upravne takse, kratkim življenjepisom, dokazili o strokovni izobrazbi in zaposlitvah, pošljite kadrovski komisiji upravnih organov SO Postojna, v 15 dneh po objavi tega razpisa.	11532
Komisija za volitve in imenovanja pri
SKUPŠČINI OBČINE CERKNICA
razpisuje naslednja prosta delovna mesta v upravi skupščine:
1.	NAČELNIKA ODDELKA
za gospodarstvo in finance
2.	URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA
3.	KOMUNALNEGA INŠPEKTORJA
POGOJI:
pod tč. 1.: visoka strokovna izobrazba in 5 let upravne prakse;
pod tč. 2.; visoka strokovna izobrazba in 3 leta ustrezne prakse (honorarno);
pod tč. 3.: visoka strokovna izobrazba in 3 leta ustrezne prakse (honorarno).
Kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje naj v 15 dneh od objave pošljejo ponudbe z vso potrebno dokumentacijo komisiji za volitve in imenovanja pri Skupščini občine Cerknica.
KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA 11467
BOLEX
MACR0Z00M 155
SUPER 8, 129.000 lir
m
j
N1ZO SUPER 8, 125.000 lir YASHICA SUPER 60, 110.000 lir EUMIG CINE SUPER 8, 48.000 Ur CANON SUPER 8 518/2 Zoom, 62.500 Ur CANON SUPER 8 518 Auto Zoom, 83.500 Ur CANON SUPER 8 814 Auto Zoom, 135.000 lir Projektor Bipasso EUMIG MARK 8, 74.000 Ur Projektor Bipasso EUMIG 501, 52.000 Ur Fotoaparat POLAROID, 19.000 lir
Film barvni 2 X 8, 1.200 lir Film barvni SUPER 8, 1.700 lir
FOTOTECNICA CARDUCCI - TRST -Via Carducci 25, tel. 61101
	f® 1 1	' “* STEREO GRAMOFONSKI (OJAČEVALCI..	LJLj	Ig** TELEVI ZG	1	1 ir J n	I ^A J k 1	(a	0^\	i gramofonski!	I	j	1 iojAcevalci. J	J	\	( 3.stereo! GRAMOFONSKI. | OJAČEVALCI	| C. u,,
C	Taf ,r V lov'		TtrT	nr	-tor d		'ier	Vet "	'tor 'tort *
Televizijski sprejemnik »GRAND TkPOMA-TIC«, zanesljivo zaščitni ekran velikosti 59 cm avtomatik.
Gena US S 172 DM 630
Televizijski sprejemnik »BAR«, vel. 59 cm, izveden v moderni tehniki tiskanih krogov z enostavnim upravljanjem.
Cena US S 163 DM 600
Televizijski sprejemnik »SCOTT«, vel. 59 cm, luksuzne izvedbe s fil-
trskim steklom, avtomatično izbiranje programa.
Cena US S 176 DM 645
Televizijski sprejemnik »BELLEVUE«, vel. ekrana 61 cm, enostavno upravljanje, izveden v moderni tehnfiki tiskanih krogov.
Cena US S 182 DM 667 Televizijski sprejemnik »BALTIC«, vel. ekrana 59 cm, izveden v moderni tehniki tiskanih krogov z možnostjo
kontinuiranega izbiranja programa.
Cena US $ 177 DM 650
Gramofonski ojačevalec »TOSCA« stereo regalne izvedbe, ždvema zvočnikoma in luksuzno izvedbo.
Cena US S 94 DM 345
Gramofonski ojačevalec »TURANDOT« stereo regalna izvedba z dvema zvočnikoma v leseni škatli s plastičnim pokrovom. Cena US S 80 DM 293
Gramofonski ojačevalec »TURANDOT« mo-no v leseni prenosni škatli z vgrajenim zvočnikom 3 W.
Cena US S 51 DM 187
Gramofonski ojačevalec »TRUBADUR« stereo vgrajen v leseni prenosni škatli z dvema zvočnikoma 3 W v pokrovih.
Cena US $49 DM 180
Gramofonski ojačevalec »TRUBADUR« mo-no vgrajen v leseno
prenosno škatlo z zvočnikom 3 W v pokrovu. Cena US S 41 DM 150
Gramofon »TOSCA« stereo vgrajen v leseni škatli s plastičnim pokrovom, keramičnim sistemom in priključkom za magnetofon.
Cena US S 57 DM 210
Vsi gramofoni in gramofonski ojačevalci imajo vgrajene avtomatične menjalce plošč angleške proizvodnje BSR.
VPLAČILA POŠLJITE NA DEVIZNI RAČUN ŠTEVILKA 301-620/1003 32000-10-145
RIZ ZAGREB pri Gospodarski banki Zagreb
Na zadnji strani pobotnice označite izdelke na katere se nanaša vplačilo, točen naslov na katerega želite prejeti izdelke.
V CENAH JE VKLJUČEN 10 ODST. POSEBNI IN 12. ODST. DEVIZNI POPUST!
elektronika • telekomunikacije • avtomacija
ZAGREB
llll!llll!lllil!iilU!lil'll!llllllllllll!llll!!l!!lll!lllllll!lllllllllllllllil!ll!llllllllllllllllllllll!i:i!|j!|l||nnil|!|||||||||||!l||!l|li|
.	UPRAVNI ODBOR PODJETJA
rrn g i
LJUBLJANA, Trnovski pristan- 8
razpisuje mesto
VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA POGOJ: visokošolska izobrazba s 3-letno prakso ali višjo šolsko izobrazbo in najmanj 5-letno prakso na tovrstnih odgovornejših delovnih mestih v delovnih organizacijah in znanjem nemškega jezika.
Zaradi razširjenega obsega poslovanja vabi upravni odbor podjetja »IGO« več sodelavcev in
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
1.	KONSTRUKTORJA v pripravi dela,
2.	TEHNOLOGA v pripravi dela,
3.	REFERENTA za kooperacije,
4.	DV.A PROJEKTANTA — OFERTISTA za prodajni oddelek,
5.	VEČ RISARJEV za projektivni oddelek,
6.	SALDAKONTISTA,
,. VEČ KLJUČAVNIČARJEV', za obrat v Ljubljani in V el. Laščah,
8. VEČ DELAVCEV za priučitev.
POGOJI: ad 1. strojni inženir, ad 2. strojni inženir ali strojni tehnik — zaželena praksa, ad 3. tehnik lesne stroke, ad 4. strojni inženir ali strojni tehnik s poznavanjem komercialnih poslov — zaželena praksa, ad 5. tehnični risar z nadaljevalnim tečajem. Radi terenskega dela pridejo v poštev moški, ad 6. sTednja ekonomska šola — zaželena praksa, ad 7. kvalificirani ključavničar z odsluženim vojaškim rokom.
Kandidati, ki poleg navedenih izpolnjujejo tudi splošne pogoje, naj pošljejo vloge z opisom dosedanjih zaposlitev na naslov podjetje »IGO« Ljubljana, Trnovski-pristan .8. Rok za razpis velja 15 dni po objavi, za razglašena prosta delovna mesta, pa do zasedbe delovnih mest.
Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. Za razpisano in razglašena prosta delovna mesta je poizkusna doba 3 mesece.
Podjetje s stanovanji ne razpolaga.	11552
URE - ZLATNINA - DRAGULJI
posebno ugodno za praznična darila. Veliki popusti zaradi vaših potnih stroškov!
UHREN — SCHMID
Klagenfurt (Celovec), Heuplatz
lilill!llllllllllilllllll!!llllll!llll|g||||||||l!llllillill||||l!!||||||||||||l!!||||i||!||||||||||||||||||||||!|||||i|||||||||||||||||||||||||||| Razpisna komisija DS Strojnega podjetja
»ROSLA« Rogaška Slatina
objavlja po 61. in 62. členu statuta podjetja, razpis delovnega mesta
DIREKTORJA
(REELEKCIJA)
Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti še naslednje:
—	da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo in 3 leta prakse na vodilnih delovnih mestih,
—	da je VK delavec ustrezne stroke z najmanj 10 let prakse, od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge v 15 dneh po objavi razpisa. •	11563
iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniuiiiniiii;
VELEBLAGOVNICA
»NAMA«
LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 2
objavlja prosto delovno mesto
KLJUČAVNIČARJA
za ekspresno izdelovanje ključev
POGOJ: izučen ključavničar in 2. leti prakse, poskusno delo dva meseca.
Delo za nedoločen čas.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom ter dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovska služba podjetja 8 dni po objavi. Pogoj za nastop dela je tudi zdravstveno spričevalo brez omejitev.
11551
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii,,„,1,111
RAZPISNA KOMISIJA
REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
razpisuje prosta delovna mesta:
V	REPUBLIŠKEM SEKRETARIATU ZA NOTRANJE ZADEVE:
1.	KOREKTORJA
POGOJ: visoka izobrazba — filozofska fakulteta — oddelek za slovanske jeaike in 3 leta delovnih izkušenj
V	STROKOVNI ŠOLI ZA NOTRANJE ZADEVE:
2.	DVEH UČITELJEV pravnih predmetov ____
diplomiranih pravnikov
POGOJ: Visoka izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj
3.	KUSTOSA kriminalističnega muzeja
POGOJ: visoka izobrazba in 5 let delovnih izkušenj. Zaželene so prijave kandidatov, tudi začetnikov z diplomo filozofske fakultete — oddelek za zgodovino, s smislom in veseljem za urejanje muzejskih zbirk.
4.	VZGOJITELJA
POGOJ: visoka izobrazba in 2 leti pedagoških izkušenj ali višja izobrazba in 5 let pedagoških izkušenj.
ter objavlja prosta delovna mesta v republiškem sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije a delovnim mestom v Ljubljani
1.	UPRAVNO ADMINISTRATIVNIH DELAVCEV s srednjo izobrazbo
2.	STROJEPISK z dveletno administrativno šolo
3.	VOZNIKA motornih vozil POGOJ: visoka kvalifikacija
V	STROKOVNI SOLI ZA NOTRANJE ZADEVE Z DELOVNIM MESTOM V TACNU PRI LJUBLJANI
4.	STROJEPISKE s 4-letno administrativno šolo
5.	KVALIFICIRANEGA KUHARJA ali KUHARICE
6.	AVTOMEHANIKA — MOJSTRA
POGOJ: visoko kvalificiran delavec — avtomehanik in voznik D kategorije ter 2 leti delovnih izkušenj
V	UPRAVI JAVNE VARNOSTI V KRANJU:
*• VODJE avtoparka in mehanične delavnice POGOJ: srednja izobrazba tehnične smeri ali visoko kvalificiran mehanik in 4 leta delovnih izkušenj 8. VODJE pisarne skupnih služb
POGOJ: srednja izobrazba upravno administrativne šole in 3 leta delovnih izkušenj
in vabimo k sodelovanju MLAJŠE MOŠKE, diplomante višjih in visokih šol, pravne, upravne, sociološke in ekonomske smeri, za delo v operativnih službah organov za notranje zadeve v SR Sloveniji.
Kandidati za razpisana in objavljena delovna mesta morajo izpolnjevati tudi pogoje iz 23. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji in iz 31. člena temeljnega zakona o notranjih zadevah.
Ponudbe a dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom sprejema kadrovska služba republiškega sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije, Ljubljana, Kidričeva ul. 2.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi.	11593
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii„ii„iiiiiiiiiii,„iiiiiiiii„||„||||„ll||l„ll„„|||||m||mm|M||||M|
DELAVSKI SVET PODJETJA
TO T R A ,
tovarna pozamenterije in izdelkov iz plastičnih mas,
LJUBLJANA, TRPINČEVA UL. 39
razpisuje
nasledr.-ja vodilna delovna mesta:
1.	VODJE
tehniškega sektorja za predelavo plastičnih mas;
2.	VODJE
tehniškega sektorja za pozamenterijo;
3.	VODJE
komercialnega sektorja za cevi iz plastičnih mas.
ZAHTEVE:
pod 1.:
diploma II. stopnje fakultete za strojništvo ali za tehnologijo in pet let prakse pri predelavi plastičnih mas;
ali diploma I. stopnje fakultete za strojništvo ali za tehnologijo in deset let prakse pri predelavi plastičnih mas;
v obeh primerih aktivno znanje srbohrvatskega in nemškega jezika ter pasivno znanje italijanskega jezika; prav tako v obeh primerih specializacija v predelavi plastičnih mas; ’
pod 2.:
diploma II. stopnje fakultete za tehnologijo _______
oddelka za tekstilno tehnologijo in pet let prakse v pozamenteriji;
ali diploma I. stopnje fakultete za tehnologijo — oddelka za tekstilno tehnologijo oziroma diploma višje šole In deset let prakse v pozamenteriji; v obeh primerih aktivno znanje srbohrvatskega in nemškega jezika ter pasivno znanje italijanskega jezika;
pod 3.:
fakultetna diploma II. stopnje in pet let komercialne prakse s cevmi iz plastičnih mas; ali fakultetna diploma I. stopnje ali diploma višje šole in deset let komercialne prakse s cevmi iz 'plastičnih mas;
v vseh primerih pod 3. aktivno znanje srbohrvatskega, nemškega in italijanskega jezika.
Vsi kandidati morajo aktivno znati slovenski jezik.
Prednost pri izbiri imajo kandidati, ki so prakso prebili na organizacijskem delu v navedenih strokah. Podjetje ne nudi stanovanja.
Kandidati naj pošljejo prijave na naslov podjetja v 15 dneh po objavi tega razpisa. O izbiri bodo obveščeni v roku 20 dni po preteku razpisnega
..............................................„„„„„„
Razpisna komisija pri
INŠTITUTU ZA PLJUČNE BOLEZNI IN TUBERKULOZO NA GOLNIKU
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
1.	ZDRAVNIKA SPECIALIZANTA za rentgenologijo
2.	NAMESTNIKA ŠEFA KUHINJE
3.	KVALIFICIRANO KUHARICO
4.	PRODAJALKO V BIFEJU
5.	VEČ DELAVK ZA DELO: BOLNIŠKA STREŽNICA, KUHINJSKO POMOČNICO, PERICA IN ČISTILKA
POGOJI:
pod 1.: dokončana medicinska fakulteta in predpisan zdravniški staž;
pod 2.: gostinska šola — kuharska smer z nekaj leti prakse;
pod 3.: gostinska šola — kuharska smer;
pod 4.: gostinska ali trgovska šola;
pod 5.: nekvalificirana ali polkvalificirana delavka.
Stanovanje in hrana zagotovljena. v Inštitutu.
Ponudbe pošiljati na zgoraj navedeni naslov.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.	11572
»NANOS«
veletrgovsko podjetje
import-export
proda
na javni licitaciji
dne 16. decembra 1970 ob 8, uri na sedežu podjetja v Postojni, Tržaška 59
naslednja vozila:
FIAT 640 4,5 ton, leto izdelave 1950, registriran OM Taurus 6 ton, leto izdelave 1956.
ZASTAVA 620 2 toni, leto izdelave 1963
ZASTAVA 615	1,5 tone,
leto izdelave 1956, karam-boliran
ZASTAVA 1100 Kombi 1 tona, leto izdelave 1963, Kandidati morajo pred pričetkom licitacije položiti 10 odst. kavcijo od izklicne cene.	11557
iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH Razpisna komisija Delovne skupnosti podjetja
»VRVICA«
tov. trakov in okraskov, Celje
razpisuje po 120. in 121. členu statuta reelekcijski razpis vodilnih delovnih mest:
1.	RAČUNOVODJE
2.	OBRATOVODJE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še'naslednje pogoje:
1.	da ima končano srednjo ekonomsko šolo s 7-letno prakso, kot samostojni računovodja;
—	da ima končano srednjo ekonomsko šolo z najmanj 10-letno prakso v finančnem knjigovodstvu;
2.	da ima končano srednjo tekstilno šolo tkalsko-pletilske smeri z najmanj 5-letno prakso v poza-mentariji
—	da je visokokvalificiran delavec tekstilne stroke a najmanj 10-letno prakso v pozamentariji.
Vloge z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi razpisa v časopisu. 11562
g§f§ii
MACFIE

OBJAVA ŠT. 14
REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE
objavlja
POTREBE PO DELAVCIH/
ki so jih prijavile delovne organizacije ali zasebni delodajalci, niso pa mogle biti pokrite iz vrst v Sloveniji prijavljenih začasno brezposelnih iskalcev zaposlitve.
Objavljene potrebe so odprte do zasedbe.
Interesenti naj vlagajo svoje ponudbe neposredno pri delovnih organizacijah.
Informacije o objavljenih potrebah dajejo tudi pristojni komunalni zavodi za zaposlovanje, ki so navedeni v oklepaju vsake objave. Sklicevati se je treba le na objavljeno registrsko številko prijave.
zdravniki specialisti iz medicine dela
1 zdravnik specialist iz radiologije (rentgenske diagnostike) moški ali ženska, pet let prakse, OD okoli 2.500 din, stanovanja ni: Klinične bolnice, Ljubljana, Zaloška 2, Inštitut za rentgenologijo (KZZ U 435.760)
1 specializanta za ginekologijo, za sodelovanje pri raziskovalnih nalogah na inštitutu za načrtovanje družine, moški ali ženska brez prakse, OD okoli 2.200 din, samsko stanovanje: Klinična bolnica za porodništvo in ženske bolezni v Ljubljani (KZZ LJ 435.109)
1 za preglede in zdravljenje delavcev v obratni ambulanti, moški ali ženska, eno leto prakse in 1 za preglede in zdravljenje šoloobveznih otrok in
3 za preglede in zdravljenje vajeniške mladine, moški ali ženske brez prakse, OD okoli 2.590 din, stano-novanj ni: Zdravstveni dom, Ljubljana. Keržičeva 10 (KZZ LJ 435.658, 435.666 do 435.669)
1 za specialista-pediatra in 1 za specialista-kirurga, moški ali ženske brez prakse, OD okoli 2.600 din, družinsko stanovanje: Splošna bolnica. Brežice (KZZ CE 111.500 in 111.501)
diplomirani kmetijski inženirji
1 za upravnika kmetijskega obrata EE Kramarovci, moški z dvoletno prakso, odsluženim vojaškim rokom, poskusno delo 2 meseca, OD okoli 1.501 din, družinsko stanovanje in
1 za referenta kmetijske mehanizacije in vodjo mehanične delavnice v Rakičanu, moški z dvoletno prakso, odsluženim vojaškim rokom, poskusno delo 2 meseca, OD okoli 1,758 din, stanovanja ni: KIK, Pomurka. Murska Sobota, obrat za kmetijstvo Rakičan (KZZ MS 604.299 in 604.300)
diplomirani inženir živilske tehnologije
1 moški ali ženska za dietetičarja, za delovno mesto se zahteva: biotehnična fakulteta ali višja šola za zdravstvene delavce s postdiplom-skim študijem iz dietetike ali višja gospodinjska šola s postdiplomskim študijem iz dietetike, ter ustrezna praksa v dietetiki, OD okoli 2.000 din, stanovanja ni: Klinične bolnice Ljubljana. Zaloška 2. prehrambena služba (KZZ LJ 435.460)
diplomirani inženir kemije
1 za samostojnega raziskovalca, moški z desetletno prakso, OD okoli 3.100 din, družinsko stanovanje:
Podjetje KAMNIK, Kamnik, Fužine
9 (KZZ LJ 433.543)
diplomirani strojni inženirji
1 za konstruktorja v inštitutu za razvoj motorjev in agregatov, moški s končano pripravniško dobo. OD okoli 1.500 din in
1 za konstruktorja v inštitutu za razvoj dvokolesnih vozil, moški z večletno prakso in
1 za konstruktorja v inštitutu za razvoj štirikolesnih vozil, moški z večletno prakso, OD okoli 2.500 din, stanovanj ni: Tovarna motornih koles, Inštitut Tomos, Koper (KZZ KO 210.413 do 210.415)
1 za pomočnika direktorja proizvodnje, moški, pet let prakse, OD okoli 2.700 din, stanovanja ni: Grafično podjetje, CETIS, Celje, Trg V. kongresa 5 (KZZ CE 111.503)
diplomirani elektroinženirji za jaki tok
1 za vodjo poslovne enote Celje, moški ali ženska, šest let prakse, OD okoli 3.200 din, stanovanja ni: Elektro Celje, Celje (KZZ CE 111.494)
1 za pripravnika in
1 za projektanta, moški brez prakse, za določen čas, OD okoli 1.500 din, stanovanja ni:	Elektrokovina, to-
varna elektrokovinskih izdelkov, Maribor. Tržaška 109 (KZZ MA 520.272 in 520.279)
diplomirani elektroinženirji za šibki tok
1 za odgovornega vzdrževalca, moški, dve leti prakse, OD okoli 1.750 din. 1 za delo v laboratoriju tehnične službe, OD okoli 1.880 din in 1 za vodjo skupine za TV in linke, moški, štiri leta prakse, OD okoli 2.200 din, poskusno delo 3 mesece, stanovanj ni: RTV, Ljubljana, Tavčarjeva 17 (KZZ LJ 435.798 in 435.799. 435.803)
1 za prodajno tehničnega referenta, moški, štiri leta prakse, OD okoli 2.200 din.
1 za samostojnega kontrolorja, pet let prakse,
1 za referenta za standardizacijo in tipizacijo in
1	za analitika časa, štiri leta prakse, OD okoli 1.800 din,
2	za razvijalca, moška brez prakse, OD okoli 1.700 din,
1 za tehnologa, moški brez prakse, OD okoli 1.650 din, stanovanj ni: ISKRA. Naprave, Ljubljana, Stegne (KZZ LJ 435.420. 435.429, 435.422, 435.428, 435.426, 435.427 in 435.421)
diplomirani gradbeni inženir
1 moški s šestletno prakso, OD okoli 2.400 din, stanovanja ni: Slovenijales, Ljubljana (KZZ LJ 435.783)
diplomirani ekonomisti
1 za načelnika oddelka za gospodarstvo in finance, moški, tri leta prakse, OD okoli 2.500 din, samsko stanovanje: Skupščina občine, Gornja Radgona (KZZ MS 604.305)
1 za šefa računsko finančne službe, moški z deset let prakse, OD okoli 2.500 din, stanovanja ni: Stanovanjsko podjetje, Dom. Ljubljana, Kersnikova 6-1 (KZZ LJ 435.576)
profesor fizike
1 za strokovnega sodelavca, moški, tri leta prakse, OD okoli 2.500 din, stanovanja ni: Zavod SRS za varstvo pri delu, Ljubljana, Korvtkova 3 a (KZZ LJ 434.347)
profesor psihologije
1 moški ali ženska brez prakse, OD okoli 1.900 din, stanovanja ni: IV. osnovna šola Celje, Dečkova c. 60 (KZZ CE 111.338)
diplomirani farmacevt
1 za delo v diagnostičnem laboratoriju, moški ali ženska brez prakse, OD okoh 2.240 din, stanovanja ni: Zdravstveni dom. Ljubljana, Keržičeva 10 (KZZ LJ 435.651)
zdravniki splošne prakse
1	za	splošno	ambulanto	ZP Šmarje
pri Jelšah in
1 za splošno ambulanto ZP Rogaška Slatina, moška ali ženski, eno leto prakse, OD okoli 1.700 din, družinsko in samsko stanovanje,
1	za	ZP Dobrna, moški	ali ženska
z enoletno prakso, družinsko stanovanje in
1	za	splošno	ambulanto	v Laškem,
moški z dvoletno prakso, stanovanje po dogovoru,
1 za splošno ambulanto v Celju, moški ali ženska z dvoletno prakso, OD okoli 2.280 din, stanovanja ni: Zdravstveni dom, Celje (KZZ CE 109.334, 109.335, 111.381 do 111.383)
1	za	delo na	inštitutu za mikrobio-
logijo in
2	za delo na histološko embriološkem inštitutu, moški ali ženske brez prakse, za določen čas. OD okoli 2.000 din, stanovanj ni: Medicinska fakulteta, Ljubljana (KZZ LJ 435.301 do 435.303)
1	za odgovornega zdravnika za zdravstveno varstvo starostnikov, moški ali ženska, pet let prakse in
2	za preglede in zdravljenje delavcev v obratni ambulanti, moška ali ženske, eno leto prakse, OD okoli 2.240 din, stanovanj ni: Zdravstveni dom, Ljubljana, Keržičeva 10 (KZZ LJ 435.649, 435.656 in 435.657)
1 za delo v otroškem dispanzerju, moški ali ženska z opravljenim zdravniškim stažem, OD okoli 2.300 din, stanovanja ni: Notranjski zdravstveni dom. Vrhnika (KZZ LJ 435.397)
kmetijski inženir
1 za upravnika na EE Petajnci, moški, dve leti prakse, odslužen vojaški rok, poskusno delo 2 meseca, OD okoli 1.501 din, družinsko stanovanje:	KIK, Pomurka, Murska
Sobota, obrat za kmetijstvo Rakičan (KZZ MS 604.298)
strojni inženirji - tehnologi
4 za pripravnike, moški, za določen čas, OD okoli 1.000 din, stanovanj ni:	Elektrokovina, tovarna elektro
kovinskih izdelkov, Maribor, Tržaška c. 109 (KZZ MA 530.273, 520.280 do 520.282)
1	za vodjo oddelka transportnih naprav, moški, tri leta prakse, OD okoli 2.200 din, stanovanja ni: Dvi-galotehna. Ljubljana, Smoletova 18 (KZZ LJ 435.362)
elektroinženirji zp šibki tok
2	za samostojna vzdrževalca, moška, 1—2 leti prakse, poskusno delo 3 mesece, OD okoli 1.600 din, stanovanj ni: RTV, Ljubljana, Tavčarjeva 17 (KZZ LJ 435.801, 435.802)
ekonomisti
1 za referenta zunanje trgovine, moški, dve leti prakse v zunanje trgovinskih poslih, OD okoli 1.400 din, stanovanja ni:	Železarna, štore
(KZZ CE 111.321)
1 za vodjo splošne službe, moški ali ženska, šest let prakse (ekonomske ali pravne smeri), Ot> okoli 2.100 din, stanovanja ni: EMONA, Ljubljana, Tovarna močnih krmil (KZZ LJ 435.105)
1 za cenilca težjih kasko škod, moški, šest let prakse, OD po pravilniku, stanovanja ni: Zavarovalnica Maribor, Partizanska c. 47 (KZZ MA 520.P44)
• 1 moški, tri leta prakse, odslužen vojaški rok, poskusno delo 3 mesece, OD okoli 1.333 din, stanovanja ni: KIK. Pomurka, M. Sobota, obrat za kmetijstvo, Rakičan (KZZ MS 604.301)
1 za direktorja obrata, moški, pet let prakse, OD okoli 2.600 din, stanovanja ni: Agroservis, Murska Sobota (KZZ MS 604.302)
vzgojitelji
1 za vzgojno izobraževanje v oddelku dnevnega varstva- šolarjev od 4. do 8. razreda, ženska brez prakse, OD okoli 1.400 din, samsko stanovanje: Dijaški dom, Kamnik (KZZ LJ 435.477)
1 za učno in vzgojno delo z otroki, moški, tri leta prakse (kot vzgojitelj — defektolog), OD okoli 1.400 din, samsko stanovanje: Vzgojni zavod v Preddvoru pri Kranju (KZZ KR 315.078)
psiholog
1 moški ali ženska brez prakse, OD okoli 1.690 din, stanovanja ni: Osnovna šola, Grosuplje (KZZ LJ 435.749)
višji rentgenski tehniki
1 moški ali ženska brez prakse, stanovanja ni: Savinjsko-šaleški zdravstveni dom, Velenje (KZZ VE 903.569)
1 moški ali ženska brez prakse, OD okoli 1.500 din, stanovanja ni: Splošna bolnica, Brežice (KZZ CE 111.499)
višje medicinske sestre .
1 za patronažno službo na terenu Ravne na Koroškem, ženska z dveletno prakso, OD okoli 1.900 din, stanovanja ni: Koroški zdravstveni dom. Ravne na Koroškem ob Suhi 11 (KZZ VE 911.124)
1	za	delo	pri raziskovalnih nalogah
na Inštitutu za načrtovanje družine, moški brez prakse, poskusno delo 2 meseca, OD okoli 1.600 din, samsko stanovanje: Klinična bolnica za porrfdništvo in ženske bolezni v Ljubljani (KZZ LJ 435.108)
4 za delo v obratni ambulanti, ženske, šest mesecev prakse,
1	za	delo	v	triaži dispanzerja za
žene,
1	za	delo	v	dispanzerju za pljučne
bolezni in TBC v Grosuplju, ženska brez prakse,
1	za	delo	v	ambulanti dispanzerja
za študente, in
1 za patronažno sestro, OD okoli 1.610 din, za patronažno sestro 1.680 din, stanovanj ni: Zdravstveni dom, Ljubljana. Keržičeva 10 (KZZ LJ 435.661 do 435.665, 435.644, 435.650 in 435.652)
1 za višjo medicinsko sestro II, brez prakse, za določen čas, stanovanja ni: Klinična bolnica Ljubljana, Zaloška 2, Nevrološka klinika (KZZ LJ 432.971)
15 medicinskih sester II. ali III. vrste, ženske brez prakse, stanovanj ni: Klinične bolnice v Ljubljani, Zaloška 2, Za nove objekte kliničnega centra (KZZ LJ 435.831 do 435.842 in 435.845 do 435.847)
1 medicinsko sestro II. ali III. vrste, brez prakse, stanovanja ni:	Kli-
nična bolnica v Ljubljani, Zaloška 2, Kirurgična klinika (KZZ LJ 433.860)
varnostni inženir
1 moški brez prakse, poskusno delo 3 mesece, OD okoli 1.600 din, stanovanja ni: RTV, Ljubljana, Tavčarjeva 17 (KZZ LJ 435.808)
pletilski tehnik
1 moški brez prakse, odslužen vojaški rok, OD okoli 1.800 din, stanovanja ni: Tovarna dekorativnih tkanin, Ljubljana, Celovška c. 280 (KZZ LJ 435.689)
strojni tehniki
2 za pripravnika, moška, OD okoli 1.000 din, stanovanj ni: ISKRA — Elcktromehanika, Kranj, Savska loka 4 (KZZ KR 315.084 in 315.085)
I za vodjo investicijskega vzdrževanja, moški brez prakse, OD okoli 1.904 din, stanovanja ni: Jelovica. Škofja Loka (KZZ KR 315.112)
1 za strojnega tehnika s poznavanjem toplotnih instalacij, moški, tri leta prakse, stanovanja ni: Klinične bolnice v Ljubljani, Zaloška 2; Klinični center v izgradnji (KZZ LJ 435.753)
elektrotehniki za jaki tok
1 za vzdrževanje dvigalnih naprav, moški z ustrezno prakso, lahko tudi VKV kovinske ' ali elektro smeri: Klinične bolnice v Ljubljani, Zaloška 2, Klinični center v izgradnji (KZZ LJ 435.759)
1 za tehnologa za navijanje in montažo, moški brez prakse, OD okoli 1.000 din in
1 za merilnega tehnika, moški brez prakse, OD okoh 1.100 din, stanovanj ni:	Elektrokovina, tovarna
elektrokovinskih izdelkov, Maribor, Tržaška c. 109 (KZZ MA 520.278. 520.290)
1 za energetika, moški brez prakse, OD okoli 1.904 din, stanovanja ni: Jelovica, Škofja Loka (KZZ KR 315.113)
1 za vodjo elektro vzdrževanja, moški, pet let prakse, lahko tudi VK obratni električar z več let prakse na ustreznem in odgovornem delovnem mestu, OD okoli 2.000 din, stanovanja ni:	Tovarna karoserij, Avto-
montaža, Ljubljana (KZZ LJ 434.992)
elektrotehniki za šibki tok
■ 1
1	za kontrolorja, moški z dvoletno prakso, OD okoli 1.500 din in
2	za merilca, moška brez prakse, OD okoli 1.300 din, stanovanj ni: ISKRA, Naprave, Ljubljana, Stegne (KZZ LJ 435.425, 435.423 in 435.424)
1 moški brez prakse, OD okoli 1.200 din, stanovanja ni: METALFLEX, Tolmin (KZZ NG 706.609)
gradbeni tehniki
za nizke gradnje
1 za vodjo gradbišča, moški s 3 do 4-letno prakso, OD okoli 1.850 din, stanovanja ni: Splošna vodna skupnost Primorske, Koper (KZZ KO 210.287)
4 za progovzdrževalne tehnike, moške brez prakse, OD okoli 1.500 din, stanovanj ni: Podjetje za obnovo prog, Ljubljana, Medvedova 2 (KZZ LJ 435.405 do 435.408)
tehnik za industrijo gradbenega materiala
1 za nabavnega referenta, moški s štiriletno prakso, oz. poznavanje materiala, OD okoli 1.400 din, stanovanja ni: Stanovanjsko podjetje, DOM, Ljubljana (KZZ LJ 435.574)
lesnoindustrijski tehniki
1	za vodjo mizarske delavnice, moški, pet let prakse; OD okoli 2.000 din, stanovanja ni: Pohištveno mizarstvo, Ljubljana, Litijska c. 67 (KZZ U 434.942)
2	za referenta v pripravi dela, moška brez prakse, OD okoli 1.868 din, stanovanj ni: Jelovica, Škofja Loka (KZZ KR 315.111, 315.109)
višji administratorji
1 za tajnico, ženska z 1—2 leti prakse, OD okoli 1.400 din, stanovanja ni:	Splošna vodna skupnost Pri-
morske, Koper (KZZ KO 210.388)
1 ženska, pet let - prakse, delno znanje nemškega ali angleškega jezika za komuniciranje s strankami, OD okoli 1.900 din, stanovanja ni: Dvi-galotehna, Ljubljana, Smoletova 18 (KZZ LJ 435.361)
ekonomski tehniki
1 za obračun, osebnega dohodka, ženska z dvoletno prakso in
1 za administrativnega referenta, moški ali ženska, dve leti prakse, znanje strojepisja, OD okoli 1.050 do 1.300 din, stanovanj ni:	Prehram-
bena industrija, DROGA, Portorož (KZZ KO 210.428 in 210.429)
1 za korespondenta, ženska, dve leti prakse, OD okoli 1.064 din, stanovanja ni: Tovarna perila TOPER, Celje (KZZ CE 111.463)
1 za materialnega knjigovodjo, moški ali ženska brez prakse, OD okoli 1.295 din, stanovanja ni: Zdravstveni dom, Ljubljana. Kerižčeva 10 (KZZ LJ 435.654)
1 za knjigovodjo osnovnih sredstev in investicij, moški ali ženska, štiri leta prakse, OD okoli 1.300 din. stanovanja ni:	Mehanotehnika, Izola
(KZZ KO 210.389)
3 ženske brez prakse. OD okoli 1.395 din, stanovanj ni: Jelovica, Škofja Loka (KZZ KR 315.121 do 315.123)
1 za materialno knjigovodstvo, ženska, dve leti prakse, OD okoli 1.400 din, stanovanja ni: Grafično podjetje CETIS, Celje (KZZ CE 111.504)
1 za kontista prispevkov, moški ali ženska, dve leti prakse, OD okoli 1.400 din, stanovanja ni:	Komu-
nalni zavod za soc. zavarovanje. Ljubljana (KZZ LJ 435.046)
1	za delo v skladišču, moški brez prakse, OD okoli 1.400 din, stanovanja ni: Podjetje za popravljanje voz in strojev. Nova Gorica (KZZ NG 706.623)
2	moška ali ženski za fakturista. brez prakse, stanovanj ni: Klinične bolnice v Ljubljani, Zaloška 2; uprava
6 za korespondente v komerciali, žensk z dvoletno prakso, OD okoli 1.200 do 1.300 din, stanovanj ni: Slovenijales, Ljubljana. Beethovnova 11 (KZZ LJ 435.867 do 435.872)
vodja izmene paznikov
1 moški s petletno prakso, OD okoli 1.600 din, stanovanja ni: Republiški sekretariat za Pravosodje in občo upravo. Zapori, Celje, Linhartova 3 (KZZ CE 111.387)
učitelj
1 moški ali ženska brez prakse, za poučevanje v 5. raz. do 25. januarja 1971, OD okoli 1.350 din, stanovanja ni:	Osnovna šola, Janez
Mrak, Vrhnika (KZZ LJ 435.288)
babica
1 za delo na področju Logatca in okolice, ženska brez prakse, poskusno delo 3 mesece, OD okoli 1.400 din, stanovanja ni: Notranjski zdravstveni dom, Vrhnika (KZZ LJ 433.598)
medicinske sestre
1 za delo v ordinaciji splošne ambulante in
3 za delo v ambulanti za vajence, ženske brez prakse, OD okoli 1.295 din, stanovanj ni: Zdravstveni dom Ljubljana, Keržičeva 10 (KZZ LJ 435.645 do 435.648)
3 za srednje medicinske sestre III vrste, moški ali ženske brez prakse, stanovanj ni:	Klinične bolnice v
Ljubljani, Zaloška 2, Nevrološka klinika (KZZ LJ 421.372, 428.735 in 423.736)
otroške negovalke
2	medicinske sestre III. pediatrične smeri brez prakse, stanovanj ni: Klinične bolnice v Ljubljani, Zaloška 2; Kirurgiča klinika (KZZ LJ 435.762, 420.537)
inštalaterji centralne kurjave
3	moške brez prakse, stanovanj ni: Klinične bolnice v Ljubljani, Zaloška 2, Klinični center v izgradnji (KZZ LJ 435.754 do 435.756)
. vodovodni inštalaterji
2	moška brez prakse, VKV ali KV vodovodno inštalaterske stroke, stanovanj ni: Klinične bolnice v Ljubljani, Zaloška 2; Klinični center v izgradnji (KZZ LJ 435.758)
1 moški z enoletno prakso, OD okoli 1.400 din,-stanovanja ni: Komunalno obrtni center, Velenje (KZZ VE, 903.573)
kleparji
3	za vozovnega preglednika, moški brez prakse, starost od 18. do 35 let, OD okoh 1.200 din, stanovanja ni: Podjetje za popravilo voz, Dobova (KZZ CE 111.429 do 111.431)
ključavničarji
3 moške brez prakse, starost od 18. do 35 let, OD okoli 1.200 din, stanovanj ni: Podjetje za popravilo voz, Dobova (KZZ CE 111.432 do 111.434)	-	'
3 moške brez prakse, OD okoli 850 din, stanovanja ni:	Strojno indu-
strijsko podjetje, SIP, Šempeter v Sav. dolini (KZZ CE 111.272 do 111.274)
1 moški brez prakse, stanovanja m:
Klinične bolnice v Ljubljani, Zaloška 2; gospodarsko tehnični obrati (KZZ LJ 435.446)
1	za vzdrževanje’ zgradbe in kurjenje kotlov centralne kurjave, moški brez prakse, OD okoli 1.200 din, stanovanja ni: Tehniška elektro šola, Ljubljana, Vegova št. 4 (KZZ LJ 435.051)
11 moških z dvoletno prakso, za remontne ključavničarje, OD okoli 980 din, skupinska stanovanja: Metalna, Maribor, Zagrebška 20 (KZZ MA 520.113 do 520.115, 520.215 do 520.222)
2	moška s triletno prakso (lahko strojni ali konstrukcijski ključ.), OD okoli 1.110 dih, stanovanj ni: ATMOS, Maribor, Hoče (KZZ MA 520.162 in 520.163)
konstrukcijski ključavničarji
11 moških z enoletno prakso, odsluženim vojaškim rokom, OD okoli 980 din, skupinska stanovanja: Metalna. Maribor, Zagrebška 20 (KZZ MA 520.110 do 520.112, 520.197 do 520.204)
strojni ključavničarji
10 moških z 2 do 3-letno prakso, OD okoli 890 din, skupinska stanovanja: Metalna. Maribor, Zagrebška 20 (KZZ MA 520.223 do 520.229, 520.102,
. 520.103, 520.107)
1 za strojnika na ekstruder.ju in 1 VKV strojni ključavničar in 1 KV strojni ključavničar, moški brez prakse, OD okoli 900 din, stanovanj ni:	Elektrokovina, tovarna
elektrokovinskih izdelkov, Maribor, Tržaška 109 (KZZ MA 520.274, 520.275 in 520.287).
1	moški brez prakse, OD okoli 1053 din, stanovanja ni: Vzdrževalni obrat LIP. Bled, Boh. Bistrica (KZZ KR 315.141)
2	za vzdrževanje in pop-ravilo orodij, moška brez prakse, OD okoli 1200 din. stanovanj ni: Tovarna kovinske galanterije. Ljubljana, obrat Šmarje pri Kopru (KZZ KO 210.163 in 210.169)
3	za delo v remontu, moške brez prakse, OD o-koli 1250 din, stanovanja ni: ISKRA, Naorave, Ljubljana, Stegne (KZZ LJ 435.416 do 435.413)
1	za vzdrževanje barvnih aparatov, moški s triletno prakso, OD okoli 1460 din, stanovanja ni: SVILANIT, Kamnik (KZZ LJ 435.731)
2	za tekstilna tehnika, moška brez
prakse, odslužen vojaški rok. OD okoli 1500 din, stanovanj ni:	To-
varna dekorativnih tkanin, Ljubljana, Celovška 280 (KZZ LJ 435.687 in 435.688).
•
strugarji
3	moške brez prakse, starost od 18. do 35 let, OD okoli 1200 din, stanovanj ni: Podjetje za popravilo voz, Dobova. (KZZ CE 111.435 do 111.437)
brusilec
1 za brusača žagnih listov in rezil, moški brez prakse, OD okoli 1400 <	din, stanovanja ni: Jelovica, Škofja I.o*
ka (KZZ K 315.125)
kovači
3 moške brez prakse, starost od 18. do 35 let, OD okoli 1200 din, stanovanja ni: Podjetje za popravilo voz, Dobova (KZZ CE 111.423, 111.424, 111.428)
kurjač parnih kotlov
1 moški brez prakse, OD okoli 1600 din, stanovanja ni: Jelovica, Škofja Loka (KZZ KR 315.124)
elektrikarji
4 moške brez prakse, starost od 18. do 35 let, OD okoli 1200 din, stanovanj ni: Podjetje za popravilo voz, Dobova (KZ CE 111.422, 111.425 do 111.427)
1 moški brez prakse, OD okoli 930 din, stanovanja ni:	Strojno indu-
strijsko podjetje, SIP,' Šempeter v Sav. dolini (KZZ CE 111.271)
1 za delo v skupini za energijo laboratorija tehnične službe, moški, eno leto prakse, 3 mesece poskusno delo, OD okoli 1050 din, stanovanja ni: RTV, Ljubljana, Tavčarjeva 17 (KZZ LJ 435.800)
elektromonterji
2	moška brez prakse, stanovanja ni:
Klinične bolnice; Ljubljana, Zaloška 2; Gospodarsko tehnični obrati (KZZ LJ 426.962 in 435.843)
kinooperater
1 za delo kinooperaterja v fotofilmski službi, moški brez prakse, poskusno delo 3 mesece, OD okoli 1050 din, stanovanja ni: RTV, Ljubljana, Tavčarjeva 17 (KZZ LJ 435.804)
TV mehaniki
3	moške brez prakse, OD okoli 1.000 din, stanovanj ni: ISKRA, Naprave, Ljubljana, Stegne (KZZ LJ 435.413 do 435.415)
\
stavbni mizarji
5 za monterje na terenu, moških brez prakse, OD okoli 1.288 din, stanovanj ni: Jelovica, Škofja Loka (KZZ KR 315.114 do 315.118)
šivalec gornjih delov obutve
1 ženska brez prakse, OD okoli 800 do 900 din, stanovanja ni: Tovarna obutve, Alpina, Žiri (KZZ KR 315.012)
šoferji
1 za tovorni promet, moški, pet let prakse, izpit za C in E kategorijo, OD po učinku, stanovanja ni: Trgovsko podjetje, Savinja, Mozirje (KZZ VE 940.370)
5 za upravljanje z avtocisternami, moških ž dveletno prakso, OD okoli 2.890 din, stanovanj ni: Avtopodjetje, Transport, Ilirska Bistrica (KZZ KO 210.247 do 210.251)
avtoličar
. 1 moški brez prakse, OD okoli 1.250 din, stanovanja ni: ISKRA-NAPRA-VE, Ljubljana, Stegne (KZZ LJ 435.419)
avtomehaniki
3 moške brez prakse, starost od 18. do 35 let, OD okoli 1.J00 din, stanovanj ni: Podjetje za popravilo voz, Dobova (KZZ CE 111.438 do 111.440)
1 za vzdrževanje in popravila motornih vozil, moški, praksa je zaželena, OD okoli 1.100 din, stanovanja ni: Ljubljana Transport, poslovna enota, Jesenice (KZZ KR 315.088)
kuharji
1	moški s petletno prakso, samsko
stanovanje:	Elektrarna Šoštanj
(KZZ VE 903.586)
2	moška ali ženski z dveletno prakso, znanjem dietne priprave jedil, stanovanj ni: Klinične bolnice v Ljubljani, Zaloška 2; Prehrambena služba (KZZ LJ 435.456 in 435.457)
administratorji
3	moške ali ženske brez prakse, za delo pri raziskovalnih nalogah na Inštitutu za načrtovanje družine, poskusno delo 1 mesec, OD okoli 1.050 din, samska stanovanja: Klinična bolnica za porodništvo in ženske bolezni v Ljubljani (KZZ LJ 435.110 do 435.112)
1	za korespondentko, ženska hrez prakse, znanje italijanskega jezika, OD okoli 1.000 din, stanovanja ni: Podjetje za zastopstvo inozemskih tvrdk, konsignacije, servisne In komunalne storitve, Ljubljana, Rimska 11 (KKZZ U 435.040)
2	ženske brez prakse, OD okoli 1.328 din, stanovanj ni: Jelovica, Škofja Loka (KZZ KR 315.119 in 315.120)
1 ženska brez prakse, OD okoli 1,280 din, stanovanja ni: Klinična bolnišnica za psihiatrijo, Ljubljana (KZZ L J 434.791)
1 za delo računovodskih, knjigovodskih in administrativnih poslov, ženska brez prakse, OD okoli 950 din, stanovanja ni: Osnovna šola Otočec ob Krki (KZZ NM 809.277)
1 ženska brez prakse, poskusno delo 2 meseca, OD okoli 1.000 din, stanovanja ni: Žičnica. Ljubljana Tržaška 49 (KZZ LJ 435.547)
strojepiske
1 za daktilografa, ženska, eno leto prakse, OD okoli 1.000 din, stanovanja ni: Stanovanjsko podjetje DOM. Ljubljana (KZZ LJ 435.575)
1	ženska, dve leti prakse, OD okoli 900 din, stanovanja ni: Dvigaloteh-na, Ljubljana, Smoletova 18 (KZZ LJ 435.360)
2	ženski brez prakse, OD okoli 1.160 din, stanovanja ni: Splošno gradbeno podjetje TEHNIK, Škofja Loka (KZZ KR 315.137 in 315.138)
zobarski asistent
1	ženska ali moški, eno leto prakse, OD okoli 900 din, stanovanja ni:
Vojna pošta 1993 Maribor, za vojno ambulanto Celje (KZZ CE 111.344)
nepriučeni delavci
2	za kuhinjske pomočnice, ženske
brez prakse, stanovanja ni:	Kli-
nične bolnice Ljubljana, Zaloška 2, Prehrambena služba (KZZ LJ 435.458 in 435.459)
1 za snažilko, ženska brez prakse, OD okoli 600 din,
1	za delo s skobeljnim strojem, moški, OD okoli 800 din, stanovanj ni: ISKRA-NAPRAVE, Ljubljana, Stegne (KZZ LJ 435.412 in 434.564)
2	za čiščenje prostorov na Inštitutu
za načrtovanje družine, ženske brez prakse, poskusno delo 1 mesec, OD okoli 780 din, samsko stanovanje:	Klinična bolnica za porod-
ništvo in ženske bolezni, Ljubljana (KZZ LJ 435.106 in 435.107)
3	ženske za strežnice na nevrološki kliniki,
1	ženska za perico, gospodarsko tehnični obrati,
2	ženske za strežnice na kirurgični kliniki,
4	ženske za strežnice na interni kli-
niki, hrez prakse, stanovanj ni: Klinične bolnice Ljubljana, Zaloška 2 (KZZ LJ 422.015, 435.844, 435.447,	435.761,	435.441,	435.752,
435.440 435.442 do 435.444)
VELETRGOVINA
LJUBLJANA, Titova 77
v a b i k sodelovanju zaradi razširitve obsega poslovanja kandidate aa delovna mesta:
1.	POMOČNIKA DIREKTORJA FINANČNO RAČUNSKEGA SEKTORJA
—	diplomirani ekonomist z najmanj 4-Ietno prakso na vodstvenih delovnih mestih v finančni stroki
2.	PRAVNEGA REFERENTA '
—	diplomirani pravnik z delovnimi izkušnjami v delovnih in premoženjsko pravnih odnosih ter pravosodnim izpitom
3.	ŠEFE SEKTORJEV NOTRANJE TRGOVINE v naslednjih strokah:
sektor 1.: guma, kavčuk, pnevmatika, tekstil, sredstva za zaščito pri delu
sektor 2:tesnilni material, barve, laki, kemikalije, plastične mase, obloge za tla in stene sektor 3: mreža detail dejavnosti
5.	REFERENTA ZA VZDRŽEVANJE OSNOVNIH
SREDSTEV
—	gradbeni tehnik ali delovodja s 5—10-letnimi delovnimi izkušnjami na visokih gradnjah ali na vzdrževanju zgradb
6.	STENODAKTILOGRAFA
—	srednja strokovna izobrazba z delovnimi izkušnjami na tem delovnem mesitu
7.	ADMINISTRATIVNEGA REFERENTA
V TRGOVINI
z deljenim delovnim časom
—	srednja strokovna izobrazba z delovnimi izkušnjami v finančno administrativni stroki in znanje strojepisja
8.	OBRATNEGA ELEKTRIČARJA
—	kvalificiran elektromonter z večletnimi delovnimi izkušnjami v stroki
9.	PRODAJALCE
za engros skladišča in poslovalnice
—	kvalificiran trgovski delavec z delovnimi izkušnjami na tem delovnem mestu
10.	MIZARJA
za delo v pohištveni stroki. v blagovni hiši
—	kvalificiran mizar z delovnimi izkušnjami v stroki
11.	KURJAČA
—	kurjač s strokovnim izpitom za nizkotlačne
kotle.
—	visoka strokovna izobrazba ekonomske ali ko-
mercialne smeri s 5-letno prakso v komercialnih poslih trgovinske dejavnosti, od tega tri leta na samostojnih	strokovnih	mestih	v	komercialni
stroki v trgovini
—	višja strokovna izobrazba ekonomske ali komer-
cialne smeri z 10-letno prakso v komercialnih poslih trgovinske dejavnosti, od tega 5 let na samostojnih	strokovnih	mestih	v	komercialni
stroki v trgovini
—	srednja strokovna izobrazba ekonomske ali ko-
mercialne smeri s 15-letno prakso v komercialnih poslih trgovinske dtejavnosti, od tega 10 let na samostojnih	strokovnih	mestih	v	komercialni
stroki v-trgovini
4. NABAVNO PRODAJNE REFERENTE v strokah plastičnih mas,	oblog za	tla, tekstila,
transportne in gradbene opreme
—	višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomsko komercialne, gradbene, strojne, elektro ali tekstilne smeri z večletnimi delovnimi izkušnjami v komercialnem poslovanju
Zaposlitev je za nedoločen čas.
12.	KUHAR
—	kvalificiran kuhar z delovnimi izkušnjami v stroki
13.	TRANSPORTNI DELAVEC
—	nekvalificiran delavec a vozniškim dovoljenjem za moped
14.	ČUVAJI na parkirnem prostoru
Za vsa delovna mesta je določeno poskusno delo. Prednost imajo kandidati s stanovanjem v Ljubljani. Objava velja 15 dni po objavi.
Osebni dohodki so določeni s Pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov.
Ponudbe z navedbo strokovne izobrazbe in dosedanje prakse sprejema kadrovski oddelek podjetja, kjer dobite tudi potrebne informacije (tel. 315-955).
11558
	iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii	
Industrija volnenih izdelkov		UPRAVNI ODBOR
»VOLNA« LAŠKO		DELAVSKE RESTAVRACIJE
razpisuje		»STOL« DUPLICA
po določilih Statuta čl. 172, reelekcij ski razpis vodilnega delovnega		po 73. in 74. členu statuta gostinske enote
mesta		razpisuje delovni mesti
VODJE RAČUNOVODSKEGA		1. UPRAVNIKA
SEKTORJA		
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:		2. RAČUNOVODJE
— visoka izobrazba e ko-		Poleg splošnih pogojev se za razpisani delovni mesti
nomske smeri s petletno		zahteva:
prakso ali		pod to. 1.: kvalificirani delavec gostinske stroke
— višja izobrazba eko-		ali priučen delavec gostinske stroke z daljšo prakso
nomske smeri z več kot		v vodenju gostinskega obrata;
petletno prakso		pod tč. 2.: ekonomski tehnik.
Kandidati naj pošljejo, ponudbe z dokazili o stro-.		Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom in
kovnosti najkasneje v 14		dokazili o strokovnosti v 15 dneh po razpisu na
dneh od dneva objave.		naslov: Upravni odbor delavske restavracije »Stol«
11555		Duplica pri Kamniku.	11556
SVET
OSNOVNE ŠOLE Ljubljana-Polje
razpisuj e prosto delovno mesto
UČITELJA za telesno vzgojo
(moški) za nedoločen čas s polno zaposlitvijo Ponudbo z dokazili o strokovnosti sprejema svet šole. Razpis velja do zar sedbe delovnega mesta.
11554
• Za madeže od rje, črnila, joda itd. - za beljenje porumenelega perila
belonit
......
TRGOVSKO PODJETJE
VOLAN LJUBLJANA
objavlja prosta delovna mesta oa:
1. SALDAKONTISTA DOBAVITELJEV
POGOJ: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta prakse.
j 2. KREDITNEGA REFERENTA
POGOJ: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 2 leti prakse.
3. SNAŽILKO
POGOJ: nekvalificirana delavka brez prakse.
Nastop je mogoč takoj oz. po dogovoru.
Prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja.
Ponudbe sprejema splošni oddelek podjetja Ljubljana, Kersnikova 6./II, soba št. 15 do 15. 12. 1970 |_______________________________________11541
...........................im........
Razpisna komisija delavskega sveta Steklarne
»BORIS KIDRIČ«
ROGAŠKA SLATINA
razpisuje zaradi REELEKCIJE naslednja delovna mesta:
1.	tehničnega vodje
diplomirani ing. kemije z 10-letno prakso v industriji ročno pihanega stekla, ali manjša stopnja izobrazbe s 15-letno prakso v industriji ročno pihanega stekla, od tega 8 let na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu, ter z znanjem nemščine.
2.	vodje komerciale
ekonomist a 10-letno prakso v komercialnih poslih, ali srednje šolska izobrazba s 15-letno prakso v komercialnih poslih, od tega 8 let na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu, ter znanje nemščine.
3.	glavnega računovodje
ekonomist z 10-letno prakso v finančni stroki, ali srednje šolska izobrazba s 15-letno prakso v finančni stroki, od tega 8 let na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu.
4.	sekretarja
pravnik z 10-letno prakso v kadrovskih poslih v podjetju, ali srednje šolska izobrazba s 15 let prakse na kadrovskih poslih v gospodarstvu, od tega 8 left na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu.
Pismene ponudbe a opisom dosedanjega dela, ter dokazili o strokovnosti in praksi pošljite na naslov Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina.
Rok prijave 15 dni po objavi razpisa.	11559
Veletrgovina
»KURIVO«,
LJUBLJANA, Masarykova cesta 22
sprejme TAKOJ
ekonoma - kurirja
z najmanj dokončano osemletko in nekaj prakse
Pismene ponudbe pošljite na tajništvo podjetja. Razpis velja do 15. decembra 1970.	11571
Planinsko društvo Dol pri Hrastniku
razpisuje • presto delovno mesto
OSKRBNIKA
planinskega doma v Gorah
Zaželen zakonski par gostinske stroke.
Stanovanje v domu, plača po dogovoru.
Nastop službe lahko takoj.
11579
NUJNO OBVESTILO
PODJETJE
M SLOVENIJA
obvešča poslovne prijatelje
o spremembi naslova in telefonskih številk nekaterih enot
i
Na Titovi ul. 1 (konzorcij)
.-»KUPNA TELEFONSKA CENTRALA 23-651 direktna tel. št.
So se preselili v IV. nadstropje
POSLOVNA ENOTA ZA GALANTERIJO P E za IZVOZ POHIŠTVA
skupne službe
040	23-328
060	20-410
odd. za Severno Ameriko odd. za Zahodno Evropo odd. za individualno opremo odd. za ostala tržišča
061	25-139
062	25-329
064	25-354
065	25-227
TITOVA UL. 1 — III. nadstropje SEKTOR NOTRANJE TRGOVINE
skupne službe
PE za prodajo polfinalnih izdelkov
PE za prodajo pohištva
SEKTOR PROIZVODNE DEJAVNOSTI
	dir.telef.
200	20-489
300	21-239
	22-359
	21-496
400	21-471
	25-036
900	22-319
Organizacijske enote uvoza, ki so bile na Beethovnovi prostore na Miklošičevo c. 4 — telefon H. C. 21-754
11, se preselijo v
Dostava pošte kot doslej na Beethovnovo Telex številke ostanejo zaenkrat iste.
ul. 11, kjer ostane centrala podjetja.
PROSIMO, UPOŠTEVAJTE SPREMEMBE _ IN HVALA!
11583
šolski center združenega podjetja
ISKRA KRANJ
objavlja
prosto delovno mesto
ČISTILKE
za čiščenje prostorov poklicne šole kovinarske in elektrotehniške stroke v Ljubljani, Linhartova 35
Pismene prijave sprejema šolski center ZP Iskra Kranj v Kranju, Savska loka 2 do vključno 16. decembra 1970	11553
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica
Jakoba Jesenovca
se najlepše zahvaljujemo vsem, kd ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili toliko lepega cvetja. Topla zahvala zdravniškemu osebju Nevrološke klinike ter čč. duhovščini. Neizmerna nvala tudi kolektivu Ljubljanskih opekam ter Kar-tonazne tovarne Ljubljana. Vsem še enkrat naša iskrena zahvala.
Oružlna Jesenovec
Ob nenadni in hudi izgubi našega ljubega sina
Milana Kluna
iz Prigorice, ki nas je zapustil v 21. letu starosti
izrekamo
ZAHVALO
zdravniškemu in strežnemu osebju« Onkološkega inštituta v Ljubljani za ves trud in prizadevanja v času zdravljenja, duhovščini, podjetju RIKO Ribnica za nesebično pomoč domačim ob njegovi smrti in sekretarju podjetja tov. Tomšiču za poslovilne besede, pevskemu zboru iz Dolenje vasi ter vsem drugim, ki so darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti
Žalujoči ata, mama. brat Tone in sestra Božena, oče, mati, teta Vida ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje zlate mami
Pepce Sattler
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so mi v težkih dneh stali ob strani in mi pomagali ter sočustvovali z menoj, mi izrekali sožalja. Hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, ki so zasuli njen grob. Posebno zahvalo izrekam g. dr. Milanu Pavnoviču ia ZD Moste za dolgoletno nego na domu. Hvala zdravstvenemu in strežnemu osebju Nevrološke klinike, hvala g. Mariji VValland kakor tudi hvala kolektivoma Mladinske knjige in IMP za vence.
še enkrat hvala vsem
Žalujoča hčerka Anica z možem Jožetom in sorodniki
ZAHVAL A
Ob bridki izgubi ljubega -moža, očeta in brata
Ivana kadra
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnega v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Posebna zalivala kolek* ivu »Kovinotehne« Celje in njeni sindikalni podružnici za oskrbo godbe, ganljivega petja m poslovilne govore, nadalje Društvu šoferjev in avtomehanikov za čustven govor in izraze sožalja. Najlepša zahvala duhovniku za tolažilne besede in cerkveni obred. Posebna zahvala prim. doc. dr. Ivu Raišpu in zdravnikom ter drugemu osebju bolnice Slovenj Gradec za skrbno nego. Lepa hvala sosedom za tolažbo in pomoč. Vsem, ki so čutili in čutijo strašno bolečino in z nami sočustvujejo ob tej težki izgubi, še enkrat najlepša hvala!
Zena Mici, sin Janko z ženo in drugo sorodstvo
Celje, Žalec, Gotovlje, Šempeter, Maribor, Zagreb, Ptuj, 3. decembra 1970
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega moža, očeta in starega očeta, upokojenca — borca NOV
.Jožefa Kumarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, vsem darovalcem vencev in cvetja, govornikom za tolažilne besede, Briškemu oktetu za žalostinke in Anhovski godbi. Zahvaljujemo se vsem, ki so giam izrekli sožalje in vsem, ki so nam kakorkoli stali ob strani v najtežjih trenutkih žalosti, vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Paljku za vso nudeno pomoč v težki in dolgi bolezni
Neutolažljivi:
žena. hčerka Danica, sinova Pepe in Fabjan z družinami ter vseh pet vnukov in drugo sorodstvo
Hum, 8; decembra 1970
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, tašče, sestre, tete in svakinje
Marije Furlanove
rojene LTLER
se toplo zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem ter organizacijam TVD Partizan, Zveze borcev, Rdečega križa in društva • upokojencev, ki so jo pospremili do groba. Posebno se zahvaljujemo za ganljive besede ob slovesu tov. Anici Pirnatovi in tov. Marku Manfredi. Globoko smo hvaležni našim sosedam gospem Velikonja, Sipekovi m Lapomi-kovi, ki so ji v zadnjih urah stale ob strani. Enako se zahvaljujemo pevcem — upokojencem in mestni godbi za žalostinke ob slovesu. Zahvala vsem, ki so nam izrazili sožalje, in podarili vence in cvetje.
Hči Dagmar in sin Zdenko ter drugo sorodstvo
Laško, 8. decembra 1970
Sporočamo žalostn-o vest, da nas je v 73. letu starosti nepričakovano zapustil naš dragi mož, očka, stari ata, stric in svak
> - ' ‘
Jože Rep
poštni upravnik v pokoju in koroški borec
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 10. decembra 1970, ob 15. uri na pokopališče v Leskovcu
2 a 1 u j o č i:
žena Angela, sinovi Jože, Franci in Peter, hčerka Angelca, snahi Meta in Jožica, vnučka Primož in Blažek ter drugo sorodstvo
Leskovec, Ljubljana, Krško, Krška vas, Veliki Podlog, Trbovlje, 8. decembra 1970
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje žene — mame
Marije Trdan
rojene Juvančič
se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, posebna zahvala sosedom za darovano cvetje in vence ter izrečeno sožalje in spremstvo - k njenemu poslednjemu domu. Prisrčna zahvala zdravniku dr. Šilc Pranju za njegov trud, da bi ji vrnil zdravje ob njeni hudi bolezni. Posebno se zahvaljujemo delovnemu kolektivu Emona — Mesna industrija Zalog, delovnemu kolektivu Računske službe postaje Ljubljana za venec ter Gasilskemu društvu Zalog — Sp. Kašelj za častno spremstvo
Trdanovi in Šaferjevt
Zalog — Ljubljana
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše zlate mame, stare mame, tašče, sestre in tete
Angele Einsiedlerjeve
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in jo v tako lepem številu pospremili na njeno zadnjo pot ter zasuli grob z venci in cvetjem. Posebna hvala zdravniškemu osebju bolnice Vojnik, prisrčna hvala kolektivu Kovinotehne, Žične za izkazano pomoč ter *	vence.
Žalujoča sinova in hčerke z družinami
Celje, Trnovlje, 11. decembra 1970
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
Jožeta Drolca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gg. zdravnikom in sestram Bolnice dr. Petra Držaja, vet. Marjanu Benuliču in Oktetu Gallus
ŽENA IN OTROCI
ZAHVALA
Vsem, ki ste ob smrti naše dvage mame
Terezije Šolar
sočustvovali z nami, jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje — iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo sosedom za pomoč in pozornost, zdravniškemu osebju kirurgične klinike v Ljubljani za veliko prizadevnost in g. župniku za iepe poslovilne besede. Na tem mestu se posebej zahvaljujemo, tudi vsem, ki so nam pismeno izrekli izraze sožalja.
Hči Majda in sin Marjan z družinama
+
Bled, Ljubljana, 3. decembra 1970
ZAHVALA
Vsem, ki ste ob smrti naše ljube mame
Amalije Gorenag
sočustvovali z nami, jo spremili na zadnji poti, darovali cvetje, iskrena hvala
Sin Franci, hčerka Sigmunda in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob težki izgubi mojega dragega moža in očeta
ANTONA AMBROŽA
se zahvaljujem vsem- za izraze sožalja, darovalcem vencev in cvetja, vsem udeležencem pogreba in vsem, ki so sočustvovali z nami. Posebno pa se zahvaljujem družinama Bemjak in Drčar, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani. Vsem še enkrat hvala
Žalujoča žena Antonija z otroki in drugo sorodstvo
Zalog. 8. decembra 1970
Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil član našega kolektiva
Vlado Razboršek
davčni izvršitelj
Pogreb pokojnika bo v petek, 11. decembra 1970, ob 15. uri popoldne izpred hiše žalosti v Arji vasi na pokopališče v Žalcu
KOLEKTIV UPRAVE SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC
Žalec, dne 9. decembra 1970
NENADOMA JE PREMINIL NAŠ SODELAVEC
Bogomir Petrov
OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU
KOLEKTIV SŠNZ V LJUBLJANI
LJUBLJANA, 9. DECEMBRA 1970
V 88. letu starosti je umrl naš dragi stric
Alojz Babnik
železniški upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 11. 12. 1970, ob 16. uri iz Jožefove mrliške vežice na Zalah
Žalujoči:
nečakinja Ivanka Potočar z družino in drugo sorodstvo
Ljubljana, Obrije, Šmartno, Tomačevo, 9. 12. 1970
V Melbournu je tragično preminila moja draga hčerka, sestra, sestrična, nečakinja
Sonja Marinčič
oblikovalka
Na zadnji poti jo bomo spremili v soboto, 12. decembra 1970, ob 14.30
Žalujoči:
mami Danica, sestri Jana in Meta z možema ter stric Peter in drugo sorodstvo
Ljubljana, Sidney, 9. decembra 1970
ZAHVAL A
I
Ob izgubi dragega moža/očeta, brata, dedka in tasta
Ivana Krašovca
železniškega upokojenca pokopanega 1. 12. 1970 na pokopališču na Zalah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prija teljem, kolegom in znancem za ustno in pismeno izkazano sožalje. Zahvaljujemo se za spremstvo na njegovi zadnji poti, za poklonjeno cvetje, zdravstvenemu osebju geriatrične klinike za pomoč in nego in čč. patru Romanu Tomincu za govor na pokojnikovem -grobu —
Žalujoči:
družine Krašovec, Perne, Miklavčič. Nabergoj
š
Ljubljana, Koper, dne 8. decembra 1970
ZAHVALA
Ob bdeči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Francu Štrumelja
upokojenca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ga spremili na zadnji poti in darovali cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni dr, Petrovčiču za dolgotrajno zdravljenje, zdravnikom in strežnemu osebju infekcijske klinike in kirurgičnega oddelka — aseptlka, Košutovim, duhovnikom in pevcem. Vsem iskrena hvala
Žalujoča žena Ivana, sinovi in hčerka z družinami, bratje in sestre in drugo sorodstvo
ZAHVALA
i.
Vsem, ki ste našega ljubljenega
KONRADA TAVČARJA
spremili na zadnji poti, darovali cvetje, pismeno ali ustno izrazili sožalje in govorniku za poslovilne besede, naša iskrena hvala.
*
ZENA IN HČERK-]
Ljubljana, 9. decembra 197U
Borcem NOV, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je umrl predvojni politična interniranec in borec NOV
JAKOR vodnjov
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 11. decembra 1970, ob 15. uri iz hiše žalosti Sp- Gorje—Poljane na pokopališče v Zg. Gorje.
Občinski odbor ZZB NOV Radovljica, Krajevni odbor SZDL Gorje, Krajevni odbor ZZB NOV Gorje, Krajevni odbor ZZVVS Gorje, Osnovna organizacija ZK Gorje
Sporočamo žalostno vest, da je tragično umrl
JANEZ POLJANŠEK
naš aktivni sodelavec in borec NOV
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 11. decembra 1970, ob 14.30 iz Andrejeve mrliške vežice na 2alah
Delovna skupnost in sindikalna organizacija Tobačne tovarne v Ljubljani
Sporočamo žalostno vest, 'da je umrl
V	'V’
FRANC KRZIC
lesni manipulant v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 12. decembra 1970, ob 15- uri izpred Krištofove mrliške vežice na Zalah
žalujoči:
žena Jožefa, sin Aleksander z družino, hči Zora in Marija Ljubljana, Cerknica, Pivka, 9. decembra 1970 -
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi mojega zlatega soproga
IRANCA CEMERN.IAKA
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonih toliko cvetja ter mi izrazili ustna in pismena sožalja. Posebno se zahvaljujem celotnemu kolektivu IMP za vso pomoč in razumevanje, vsem poslovnim sodelavcem in prijateljem ter gl. dir IMP tov. Krumpaku m tov. Štruclju za nepozabne poslovilne besede. Srčna hvala primariju dr..Košuti za večletno zdravljenje, prof. dr. Kartinu in dr. Lobetu, dalje osebju Nevrološke klinike v Ljubljani za vso skrb in prizadevanje med njegovo boleznijo Hvala tudi litostrojski godbi in č. duhovščini za spremstvo. Vsem, ki ste z mano sočustvovali in mi v težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat prisrčna hvala *
Neutolažljiva žena Rezka
ZAHVALA
Ob tragični izgubi naše ljube žene in mamice
ELICE GLAVAČ
rojene GLAVAČ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremljali na zadnji poti, ji darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje in sočustvovali z nami ter nam pomagali v najtežjih trenutkih Se posebno smo hvaležni družinam: Horvat, Konda, Sodja, Catar, Majcen, Cmok. Peterka, Dougan, Ukmar, Juriša, Milenkovič, Kranjc, Reberca, organizaciji ZK Otok, stanovalcem stolpnic — Trubarjeva A in B, krajevni skupnosti, Social zvezi DL, podjetju Krim iz Ljubljane, TSS. kolektivu Slovenijales in Auto Celje. Hvala tudi njenim malim varovancem, malčkom, govornikom in pevskemu zboru, ki se je s pesmijo poslovil od ljubljene pokojnice
Žalujoči mož Gusti. sinova Drago in Marek
Celje, 8. decembra 1970
ZAHVALA
Ob tragični m mnogo prezgodnji smrti naše nadvse ljubljene hčerke in sestre
METKE POLANIČ
študentke germanistike
se v neizmerni žalosti iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo zasuli s cvetjem, prišli od blizu in daleč in se v tako velikem številu poslovili od nje na njeni zadnji poti: Prisrčna hvala častiti duhovščini, govornikom za tople besede slovesa, posebno kanoniku dr Ostercu iz Maribora, ter pevcem za pretresljive žalostinke. Prav tako iskrena hvala kolektivu VZZK Ljutomer, Trg. podjetju »Vesna« Ljutomer Mladinskemu aktivu Grlava, učiteljem in učencem osnovne šole Križevci, profesorjem in dijakom gimnazije Ljutomer ter študentom iz Ljubljane, Maribora in Zagreba. Posebno hvaležnost dolgujemo kolektivu obrata »Simentalke« Ljutomer in poslovalnici Trg. podjetja »Vesna« v Veržeju. Naša najlepša zahvala tudi zdravnikom in osebju ljubljanske bolnišnice dr Petra Držaja, ki so se trudili in skušali ohraniti našo Metko pri življenju. Vsem, ki ste jo imeli radi, jo spremili v njen zadnji dom, naša iskrena hvala.
, • Neutolažljivi: mama, oče, sestra, brat in drugo sorodstvo
f
Kristanci, Salinci, Veržej, Ljutomer, Murska Sobota, Ljubljana
PODPIS DRUŽBENEGA DOGOVORA ZA FINANCIRANJE ZDRAVSTVA V 1971 — Na izvršnem svetu so se danes sestali partnerji, ki naj tod podpisali družbeni dogovor, ki naj usmerja dejavnost in financiranje na področju zdravstva v prihodnjem letu. Podpisa se je vzdržala Skupnost zdravstvenih zavodov Slovenije, ker meni, da bi dogovor preveč prizadel zdravstveno dejavnost.	Foto: švabič
DAJAN V AMERIKI — Izraelski obrambni minister Moše Dajan je včeraj odpotoval v ZDA, kjer se bo s predsednikom Nixonom in drugimi visokimi ameriškimi funkcionarji pogajal o obnovitvi pogovorov z ZAR in Jordanijo preko dr. Jarringa. Na slika: Dajan odgovarja novinarjem na letališču v Tel Avivu.	Telefoto: UPI
OB JUBILEJU JUŽNOVIETNAMSKE FNO — Dvajsetega decembra bo minilo 10 let, odkar je bila ustanovljena osvobodilna fronta Južnega Vietnama. V Severnem Vietnamu in na osvobojenem ozemlju Južnega Vietnama se vneto pripravljajo na jubilej. Slika nam kaže dva južnovietnamska borca, — Thi Diepa in Pham This Luonga — ki so ju v brigadi »Mladih prostovoljcev za osvoboditev« izvolili za »vzorna strelca«:
čenje v Trstu
Vse tržaške stranke (razen seveda MSI) so ostro obhodile nove provokacije neofašistov in pasivnost policije
OD DOPISNIKA RTV
TRST, 9 dec. Divjanje neofašistov, ki so včeraj kljub razmeroma malemu številu počenjali v mestu praktično vse, kar jim j^ padlo na misel, je danes osrednja tema razgovorov v Trstu. Skupine pripadnikov skrajnih desničarskih in nacionalističnih organizacij, ki so se včeraj pripeljale iz Milana, Verone, Gorice in Vidma, Fordenonea, Bologne, Vicenze in drugih severnoitalijanskih mest so odšle, od koder jih je pripeljala sila, ki jih povezuje. Tisto, zaradi česar so se zbrali v mestu, ki leži sosednji Jugoslaviji najbliže, jim ni uspelo, namreč to, da bi za svoje parole ogreli tukajšnje prebivalstvo.
Skupaj z njimi so s tržaških ulic izginili tudi letaki, plakati in časopisi, ki so zahtevali zaščito nekakšnih »italijanskih interesov v coni B« in žalili Jugoslavijo.
Ukrepi naj bodo
le začasni
Posvet predstavnikov treh organizacij o stabilizacijskem programu
BEOGRAD, 9. dec. (Tanjug) — Zveza sindikatov, socialistična zveza in stalna konferenca mest se bodo skupaj lotile dela, da pripravijo in sprejmejo ukrepe v okviru stabilizacijskega programa v delovnih organizacijah in komunah. To so sklenili danes v Beogradu na sestanku najvišjih predstavnikov* teh treh organizacij.
Udeleženci sestanka so se zavzeli za dosledno izvajanje vseh ukrepov, sprejetih za o-mejitev splošne in proračunske porabe, so pa poudarili, da morajo biti ti ukrepi samo začasni. Ce v kratkem ne bi sprejeli dokončnih, sistemskih rešitev, kar zadeva porabo, potem bi bilo nujno treba bolj selektivno poseči po restrikcijah.
Od občinskih skupščin so zahtevali, da skupaj s sindikalnimi sveti in gospodarskimi zbornicami določijo program, po katerem bomo sprejemali samoupravne in družbene dogovore o temeljnih merilih za politiko dohodka in osebnih dohodkov. S temi dogovori bi določili tudi najnižjo mejo osebnih dohodkov in akumulacije. Z družbemrr-in samoupravnimi sporazumi bi bilo treba določiti tudi kako naj družba pomaga zbol.i-ševati položaj v tistih delovnih organizacijah, ki zaradi subjektivnih slabosti ustvarjajo nizek dohodek.
Menili so tudi, da je zamrz-njenje najemnin letos prav malo prispevalo k stabilizaciji, da pa je nekoliko zavrlo stanovanjsko graditev. Zato so se vse tri organizacije izrekle za »odtalitev« najemnin. Nujno pa j« treba uve sti diferencionirano' subvencioniranje, s čimer bi zavarovali življenjski standard mnogih družin, ki bi težko prenesle zvišanje najemnin.
S sedežev vseh političnih strank (raaen seveda neofašistične MSI) so danes razposlali sporočila, v katerih se skoraj enako ostro obsoja početje neofašistov in pasivnost policije, ki bi morala skrbeti za red.
Tajnik krščansko-demokrat-ske stranke v Trstu Sergio Colond je v imenu svoje stranke obsodil včerajšnje dogodke, ki so jih izzvali neofaši-siti, in poudaril, da zahteva od policije, naj krivce izsledi in kaznuje.
V sporočilu, ki ga je izdala tržaška sekcija socialistične stranke (PSI) je med drugim ugotovitev, da je desnica želela že dlje časa najti povod za razpihovanje preživelih nacionalističnih gesel m za kompromitiranje ozračja pomiritve, ki se je v zadnjih letih utrdilo v Trstu med Slovenci in Italijani. Vodstvo PSI je tudi sporočilo, da bodo njeni predstavniki zahtevali od policije, naj zagotovi v mestu mir in prijateljsko ozračje, ki so ga desničarske sile umetno vzburile.
PSU (soctal-demokratska stranka) pa je označila včerajšnje fašistične demonstracije kot gnusne. Predstavnik; te stranke so izrazili polno solidarnost s slovenskimi študenti, ki so bili žrtve neofašističnih nasilnežev.
Tržaška federacija KP v sporočilu z ogorčenjem obsoja gonjo proti slovenski manjšini v deželi Furlaniji — Julijski krajini in proti Jugoslaviji. Vodstvo tržaške KP posebej opozarja, da ni sprejemljivo stališče policije, ki je izdala dovoljenje za mani-festicijo in povorko, dopuščala apologijo fašističnega družbenega reda in pasivno prisostvovala incidentom. Vodstvo PSIUP je v svojem sporočilu med drugim ugotovilo, da je fašistični škvadrizem »tista rezervna karta, ki jo gospodarji občasno vključujejo v igro, "zato da bi zavrli borbo delavcev in študentov«.
Kar zadeva bombo, ki ie včeraj dopoldne eksplodirala
Artem Mikojan umrl
MOSKVA, 9. dec. (TASS). V 66. letu je danes umrl znani sovjetski letalski konstruktor Artem Mikojan. V sporočilu CK KPSZ, prezidija vrhovnega sovjeta in ministrskega sveta je rečeno, da je akademik Mikojan, član vrhovnega sovjeta, dvakratni junak dela, ki je prejel tudi Leninovo in druge državne nagrade, umrl po hudi in dolgi bolezni.
v bifeju »Alla Stazdone« v središču Trsta, se je v tukajšnji javnosti utrdilo prepri-čnje, da so jo podtaknili u-deleženci neofašistične manifestacije. Na ta način so hoteli pritegniti. pozornost javnosti in hkrati zvaliti krivdo na levičarske sile. Napis v slovenščini, ki ga je danes z vseh strani prikazal tržaški dnevnik 11 Piccolo, pa naj bi bil sled za policijo. Tako naivna interpretacija incidenta bo seveda le stežka našla svoje privržence. Sreča je, da eksplozija ni povzročila kaj več kot materialno škodo.
Danes je v Trstu mimo.
IVO VAJGL
Nixon na TV
WASHINGTON, 9. dec. (AFP). Ameriški predsednik Nixon bo imel jutri ob 19. uri po krajevnem času tiskovno konferenco. Pogovor z novinarji bo trajal pol ure in ga bodo prenašali tudi po televiziji. Zadnjo tiskovno konferenco je Nixon imel 30. julija v Los Angelesu.
Solženicin. in nagrada
MOSKVA, 9. dec. (Reuter). — švedsko veleposlaništvo v Moskvi je sporočilo, da ni nobenih neposrednih načrtov za izročitev Nobelove nagrade za književnost letošnjemu nagrajencu, sovjetskemu pisatelju Aleksandru Solženici-nu. Tako so sporočili, pot em ko je Solženicin poslal pismo švedski akademiji in izrazil željo, da bi zelo rad sprejel nagrado v Moskvi. Dvainpet-desetletni pisatelj se je odločil, da ne bo potoval v Stockholm na slovesno podelitev nagrad, ker se boji, da se ne bi več mogel vrniti v domovino.
Pomoč
palestinskemu odporniškemu . gibanju
BEOGRAD, 9. dec. (Tanjug) — Zvezna konferenca Je poslala po jugoslovanskem Rdečem križu palestinskemu odporniškemu gibanju pošilj-ko, v kateri so instrumenta-riji za kirurgijo in aparati za anestezijo. Ta pomoč je izraz rednih stikov in sodelovanja med SZDL Jugoslavije in organizacijo El Fatah. Prva pošiljka je del širšega programa pomoči, ki je predviden za leto 1971. V Bejrutu so jo prevzeli predstavniki palestinskega Rdečega polmeseca.
Obsodba
tržaških
izgredov
Neofašistične izpade je včeraj odločno obsodil deželni svet
OD DOPISNIKA RTV
TRST, ‘9. dec. (Po telefonu). — Deželni	Furlani -
je-Julijske krajine je danes izrekel odločno obsodbo včerajšnjih neofašističnih manifestacij v Trstu. Predsednik deželnega sveta dr. Michelangelo Rioetzi je poudaril pred začetkom rednega zasedanja, da ni mogoče iti mimo izgredov, ki so se zgodili včeraj ob shodu neofašistične stranke. »Molk od dejanjih proti človeškemu sožitju m demokraciji ne glede na to, s katere strani prihajajo, bi bil znak slabosti in odrekanja lastnemu deuiokratične-mu prepričanju,« je poudaril dr. Ribetzi. »Ob tej priložnosti,« je nadaljeval, »so bila demokratična načela, ki dovoljujejo dialektično kresanje prepričanj, očitno zlorabljena, ker je ena stran poskušala uveljaviti absurdno in nizkotno voljo, da bi sama krojila pravico, si sama dala zadoščenje, s hujskaškim nasiljem, ki žali demokratično prepričanje, zastruplja politične odnose v skupnosti, kot je tržaška. V naši deželi obstaja splošna želja, da bi se odnosi med Italijani in Slovenci še nadalje razvijali v duhu odkritosrčnega medsebojnega razumevanja,« je zaključil svojo izjavo predsednik deželnega sveta.
Obsodbi fašističnih izgredov se je pridružil tudi predsednik deželne vlade dr. Alfredo Berzanti, ki je v odgovora na interpelacijo komunističnih svetovalcev označil minule izgrede kot anahronistično težnjo, ki hoče obrniti kolo z-godovine nazaj.
IVO VAJGL
Alžirska sindikalna delegacija v Sloveniji
LJUBLJANA, 9. decembra (Tanjug) — Člani delegacije generalne unije delavcev Alžirije, ki se mude pri nas kot gostje zveze sindikatov Slo-venije na tridnevnem obisku, so se danes pogovarjali s člani predsedstva slovenskih sindikatov o družbenogospodarskem razvoju republike, o rezultatih gospodarske in družbene reforme kakor tudi o dejavnosti in vplivu sindi katov na razvoj Slovenije. Člani delegacije si bodo med obiskom v Sloveniji ogledali tudi kmetijski kombinat v Žalcu in Velenje
Seminar o družinskem zakoniku
BLED, 9. decembra tTa-njug) — Približno sto strokovnjakov za družinsko pravo iz vse Jugoslavije se je zbralo na Bledu, kjer se je danes začel tridnevni seminar o novem družinskem zakoniku. Seminar sta organizirala komisija za družinsko pravo zvezne skupščine in jugoslovanski inštitut za socialno delo. Seminar sodj med zad-,nje priprave za dokončno ureditev te zakonodaje
Bidaiič podaril naqrado AVNOJ
TITOGRAD. 9. dec. <Tan jug). — Filmski režiser Veljko Bulajic je svojo nagrado AVNOJ - 40.000 din — po daril črnogorskemu znanstve nemu društvu. Denar naj bi porabili za izdajo prve siste matične in znanstveno obde lane zgodovine črnogorske književnosti.
!z včerajšnje zadnje izdaje
Odprta vprašanja že zrela za reševanje
CK ZK Slovenije je razpravljal o sedanjem stanju v Evropi in odnosih s sosednimi državami
LJUBLJANA, 8. dec. Na današnji seji je CK ZK Slovenije razpravljal tudi o nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanjih, o značilnostih sedanjega stanja v Evropi in o odnosih s sosednjimi državami.
V razpravi je bilo poudarjeno, da so odprta vprašanja v jugoslovansko-italijanskih odnosih že zdavnaj zrela za reševanje in da bi njihova konkretna rešitev bila v interesu nadaljnjega razvoja odnosov med Jugoslavijo in Italijo, hkrati pa tudi pomemben prispevek poglabljanju pozr tivriih tokov v Evropi in krepitvi miru. Posebna pozornost je bila posvečena obravnavanju položaja Slovencev v Italiji.
Člani CK so bili informirani o pogovorih, ki jih je delegacija predsedstva ZKJ vodila v Sofiji in so se v celoti strinjali z delom delegacije. Poudarili so, da je politika zanikanja obstoja makedonskega naroda s strani bolgarskega vodstva direktno naperjena proti nedotakljivosti socialistične Jugoslavije. Takšna politika vnaša nemir in nestabilnost na balkansko, področje CK ZK Slovenije odločno Obsoja takšno politiko bolgarskega vodstva in daje podporo stališčem, ki so bila sprejeta na seji izvršnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Makedonije.
Eksplozija bombe
v Trstu
TRST. 8. dec. V toaletnih prostorih bifeja »Bar della stazione« v bližini tržaške železniške postaje je danes okoli poldneva eksplodirala tempiranav bomba. Brž po eksploziji so se razširjale govorice, da so na poškodovanih zidovih našli napise v slovenščini »Trst je naš« in »svoboda Trstu«. Policija, ki je takoj prišla na prizorišče, je odnesla kose ometa in plo ščic, na katerih naj bi bili napisi in do sedaj ni dala nobenega uradnega sporočila.
Zanimivo je, da je italijanska časopisna agencija »An-sa« eksplozijo v bifeju takoj povezala z dopoldansko manifestacijo neofašistov in ne čakajoč na to. kaj bo poveda-da preiskava, proglasila govorice za dejstvo. V trenutku, ko je eksplodirala bomba, je bilo v bifeju poleg lastnika Antonia Scaffiottia še šest oseb, m nihče ni bi) poškodovan. Lastnik trdi, da je neposredno pred eksplozijo opazil neznanca, ki je stopil v toaletne prostore in jih nato v naglici zapustil.
J. VAJGL
Glavni urednik »Indeksa« razrešen dolžnosti
NOVI SAD, 8. decembra (Tanjug) — Na nocojšnji seji skupščine zveze študentov Vojvodine so podprli sklepe univerzitetne konference ZK Vojvodine o političnem položaju na univerzi in nalogah ZK. Dolžnosti so razre šili dosedanjega glavnega in Odgovornega urednika Mila na Dobrosavljeva in člane redakcije študentskega čašo piša Vojvodine »Indeks« v Novem Sadu. Na nocojšnji seji niso izvolili novega Ln
odgovornega urednika. Skupščina pa je pooblastila plenum zveze študentov in svet »Indeksa«, naj proučijo možnosti in način nadaljnjega izhajanja tega študentskega
Mika Tripalo o ustavni reformi
Pogovori v Zagrebu o spremembah v naši ustavi se nadaljujejo
ZAGREB, 8. decembra (Tanjug) — Član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Mika Tripalo je govoril nocoj na kolokviju o ustavnih spremembah v naši državi.
Napovedane radikalne spremembe v političnem in ekonomskem sistemu, je dejal, so rezultat razvoja samoupravljanja in nasprotij, ki nastajajo zaradi razvoja samoupravljanja in koncentracije sredstev in pristojnosti v okviru zveznih organov. Tu gre očitno za zmanjševanje državnih kompetenc v odnosu na samoupravne organizacije in to. kar zadeva razpolaganje z viškom dela ter normiranja odnosov delovnih organizacij in njihove notranje organizacije Gre za to, kako demokrati zirati državo.
Ko je govoril o mednacio-' nalnih odnosih v Jugoslaviji in spremembah v političnem sistemu, je Tripalo dejal, da je Jugoslavija že neka.i let na pomembni zgodovinski prelomnici, ko se ruši stari administrativno-centra-listični sistem in koncipira novi
Zamrznjenie cen na Norveškem
OSLO, 8. dec. (Reuter) — Norveška vlada je sprejela nocoj sklep o zamrznenju cen. To je eden od ukrepov proti inflaciji. Ti ukrepi pomenijo, da bodo težki pogoji za dobivanje kredita in zmanjšali bodo vladni investicjski program: prav tako tudi prepoved višjih prejemkov kot je sklenjeno v dogovoru o mezdah.
Norveška vlada je pozvala na skupen boj proti inflaciji. Cenijo, da so se cene letos na Norveškem dvignile za 12o/o-
italijanski diplomat prispel v Peking
PEKING, 8. dec. (Hsinhua) — Vršilec dolžnosti odpravnika poslov italijanskega veleposlaništva v LR Kitajski Antonio Restivo je prispel danes z letalom v Peking. Restivo bo po navezavi diplomatskih odnosov med Ita lijo in LR Kitajsko opravljal dolžnosti na veleposlaništvu časopisa do izvolitve novega glavnega in odgovornega ure-
V GRADEC po igrače k tvrdki KOCH in nič drugače!
Na zalogi celoten sortimeni LEGO in vse novosti
KOCH na Glavnem trgu
Telegrami
ČILE IN KUBA — MEXICO. Včeraj je prispel v Havano Jorge Edward, čilski odpravnik poslov na Kubi. Kakor je znano, je novi čilski predsednik Ailende pred mesecem dni obnovil diplomatske stike s Kubo mimo organizacije OAD.
FRANCOSKI KOMUNISTI V ZAR — KAIRO. Včeraj sc se tukaj začeli pogovori med delegacijo KP Francije in arabsko socialistično zvezo, danes pa prispe na obisk tudi delegacija CK KP SZ.
O CIPRU — NEW YORK. Varnostni svet bo danes razpravljal o možnostih za podaljšanje mandata mirovnim silam OZN na Cipru za nadaljnjih šest mesecev.
ZA PRESELITEV OZN — NEW YORK. Irak zahteva, naj bi sedež OZN prenesli na Švedsko, ker »ZDA niso vredne časti, da bi na svojih tleh gostile OZN«, kakor je rekel iraški poslanik Alvan v odboru generalne skupščine OZN za proračunska vprašanja.
INDUSTRIALIZACIJA — NAIROBI. Na simpoziju o industrializaciji neodvisnih afriških držav sodeluje 200 delegatov iz 48 držav (štirje iz Jugoslavije). Med njimi je tudi okrog 150 industrialcev, finančnikov in predstavnikov vlad iz 23 industrijsko razvitih držav.
POSOJILO NIGERIJI — TOKIO. Japonske banke bodo dale Nigeriji kredit v jenih, katerega skupna vrednost bo znašala 3,4 milijona dolarjev. Nigerija bo s tem denarjem financirala uvoz 34 dieselsko-električnih lokomotiv in opreme za železnico.
PROTI UGRABITVAM LETAL — DUNAJ. Avstrijske oblasti so sprejele posebne ukrepe v prid varnosti letalskih poletov Zlasti strcgi bodo pregledi na dunajskem letališču.
VDOR V IRANSKO POSLANIŠTVO — DUNAJ. Okrog 40 iranskih študentov je danes zasedlo poslopje iranskega poslaništva na Dunaju in se v njem zabarikadiralo. To so storili iz protesta zoper aretacijo nekega levičarskega študenta v Teheranu.
ŠESTERCK1 - LAGOS. Nigerijska gospodinja Malama Kvadiže je v nedeljo rodila štiri deklice in dva dečka. Dva izmed šesterčkov sta umrla kmalu po rojstvu, mati in preživeli štirje dojenčki pa se dobro počutijo.
DVA POTRESA — SANTIAGO. V osrednjem Čilu, tudi v glavnem mestu, so včeraj čutili manjši potres. Močneje pa se je zemlja zatresla v mestu Mendozi v Argentini. Tukaj je potres dosegel šesto stopnjo.
TIHOTAPEC — TOKIO, Letališka policija je aretirala 26-Iefcnega Hansa Petra Vobbeja, uslužbenca reklamnega biroja v Kolnu, ki je poskušal na Japonsko pretihotapiti 25 zlatih krožnikov.
LENINOVA SPOMINSKA PLOŠČA RAZSTRELJENA — BONN. Sinoči so neznanci razstrelili Leninovo spominsko ploščo v Munchnu, kjer je veliki revolucionar stanoval v letih 1900—1901. Zaradi eksplozije so popokale šipe na sosednih stavbah.
NOV PREDSEDNIK — BERN. Švicarski obrambni minister Rudolf Gnaegi je *>il izvoljen za predsednika švicarske konfederacije za leto 1971 '
ASAD IN GADAFI — KAIRO. V prvem krogu uradnih pogovorov sta sirski premier in predsednik libijske vlade razpravljala o arabski vzhodni fronti in o tesnejšem sodelovanju med Sirijo, Sudanom in Egiptom. Iz Tripolija bo general Asad odpotoval še v Sudan in Kairo.
V	AZIJO — OTTAWA. Kanadski premier Trudeau bo Januarja obiskal Pakistan, In-
. dijo, Indonezijo, Cejlon in Singapur, kjer se bo udeležil tpdi konference šefov držav in vlad Commomvealtha.
HEINEMANN SPET V BONNU — BERLIN. Predsednik ZR Nemčije Gustav Heine-nann se je po tridnevnem obisku v zahodnem Berlinu spet vrnil v Bonn. Z njim je pripotoval zahodnoberlinski župan Klaus Schiitz, ki se bo udeležil sestanka voditeljev socialnodemokratske stranke.
V	ZDA — TEL AVIV Izraelski obrambni minister Moše Dajan je odpotoval na pogovore z visokimi ameriškimi funkcionarji Časnikarjem je rekel, da se bo v ZDA pogovarjal tudi o akcijah za zbiranje denarne pomoči ameriških Zidov za Izrael.
Pa še to;
NAŠE SPECIALITETE — V Beogradu kroži te dni kot šala dneva naslednja: Tujec, ki je prišel k nam na obisk, si je zaželel naših specialitet. Postregli so mu a go-spodarstvpm v nelikvidnostni omaki, z delitvijo na hajduški način in z zamrznjenimi cenami na žaru . . .
SONCE
VREMENSKO POROČILO
Prognostična karta za 10. dec. 1970 ob 0,7. uri
vzide: 7.31 zaide: 16.14
I MN A
vzide: 16.6 zaide: 4.59
delno
oblačno
oblačno
dež
nevihte **£>? sneg
'v megla burja jugo
Vreme in temperatura 9. decembra 1970
kraji
vreme ob 7. uri
vreme ob 13. uri
Ljubljana Planica Brnik K_redarjca Maribor Sl. Gradec Celje
Novo mesto
Koper
Reka
Pulj
Hvar
Dubrovnik
Magreb
Beograd
Sarajevo
Titograd
Skop.ie
Celovec
Gradec
Dunaj
Benetke
Milano
Genova
Mtinchen
ZUrich
Rim
Pariz
Berlin
Stockholm
Mockva
oblačno
oblačno
oblačno
jasno
jasno
oblačno
jasno
oblačno
jasno
jasno
jasno
jasno
jasno
megla
jasno
oblačno
jasno
jasno
oblačno
jasno
jasno
jasno
megla
jasno
megla
oblačno
ool oblačno
jasno
poloblačno
oblačno
2	oblačno	2
—3	jasno	0
0	oolačno	0
—5	lasno	—2
—2	jasno	5
0	oblačno	2
0	jasno	5
2	oblačno	3
7	lasno	12
5	jasno	13
5	iasno	14
9	lasno	16
8	iasno	14
0	oblačno	2
1	poloblačno	4
0	oblačno	0
9	iasno	13
4	>asno	9
0	oblačno	2
—6 2	iasno iasno	5 6
3 2	jasno iasno	10 10
8	ooloblačno	12
—2	oblačno	—1
2	oblačno	2
1	ooloblačno	17
2	lasno	6
—	oblačno	7
5	oblačno	6
—]	oblačno	—1
Snežne razmere včeraj zjutraj ob 7. uri
y°geJ. .T1' ^ T* novega Ra 5 c™ Podlage ,	n'!*' f	z'!~mca obra*uie - Po„uraKa vZp(.
chret,,?' 1 cmp "nrS,na Ko"m1 —1. 35 cm lovoma žiCnica obratuje - KateCe—Planica 0	16 cm - Jezersko 0 4 cm
- Triglav—Kredarica —6. 120 em snega.
- turistični Pohorska vzpe
•BEOGRAD .SPLIT^
' & •ANKARA
’ATBN-0^
Napoved za danes:
SLOVENIJA:
Pretežno jasno bo; le v vzhodni Sloveniji se bo čez dan zmerno pooblačilo V notra njosti Slovenije se bo pone kod zadrževala megla ali niz ka oblačnost. Nočne tempera ture bodo okoli —1, na Gorenjskem —8, v Primorju 5, najvišje dnevne med 3 in 6. , v Primorju 10 stopinj C.
' V petek bo suho.
JUGOSLAVIJA:
Pretežno jasno bo, ponekod megla ali nizka oblačnost.
VREMENSKA SLIKA: Zahodna in srednja Evro pa sta v območju visokega zračnega pritiska. Frontalni sisMHftii. ki potujem preko Skandinavije oroti Črnemu morju ne bodo vplivali na vreme pri nas.
V nekaj vrstah
CELJE
Anketa o predvojaški vzgoji — Predsedstvo občinske konference ZMS Celje te dni anketira mlade na srednjih in strokovnih šolah celjske občine glede pouka predvojaške vzgoje. Pouk je že zastarel in povsod primanjkuje učnih pripomočkov in predavateljev. Na strokovnih šolah sploh nimajo predvojaške vzgoje, čeprav so sami dijaki predlagali, da bi jo uvedli.
Prispevek za šolo v Cerknem ■— Nekaj dni manj kot mesec dni je trajala akcija zbiranja sredstev med celjsko mladino za šolo v Cerknem. Kot smo izvedeli na predsedstvu občinske konference ZMS v Celju, so mladi Celjani zbrali nad 4.000 dinarjev.
Javni razgovor po konferenci ZKJ — Ta petek ob 19.30 bo v Narodnem domu javni razgovor Po beograjski konferenci ZKJ, ki ga bo vodil novinar Komunista Veljko Krivokapič, sodelovali pa bodo še Marica Zupančič-Vičar, Stane Krajnc, Alojz Briški in Marko Kozman. Razgovor bo posvečen predvsem dogodkom, ki so in še bodo sledili po konferenci. Organizatorji so povabili k sodelovanju tudi republiški izvršni svet, čigar predstavnik na bi predvsem govoril o stabilizacijskih ukrepih.
ŠENTJUR PRI CELJU
Najvišji dohodek v. oktobru — Mesec oktober je bil v Šentjurju izredno ploden. Tako kot je bila v oktobru najvišja mesečna industrijska proizvodnja v tem letu, so zabeležili tudi najvišja poprečni oseDni dohodek, m sicer 1.269 dinarjev. Bil je za 8 odstotkov višji od septembrskega poprečja ali za 39 odstotkov od lanskega.
ŠOŠTANJ
Pogovor predstavnikov delovnih skupuosti — Danes popoldan se bodo sešli v Šoštanju predstavniki vodstev, samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij velenjske TGO Gorenje, Rudnika lignita, Rudarskega šolskega centra, tovarne usnja Šoštanj, termoelektrarne Šoštanj ter občinske skupščine in občinskih vodstev družbeno političnih organizacij. Pogovorili se bodo o skupnem reševanju nalog, ki so zdaj pred gospodarstvom oziroma vso občinsko skupnostjo.
VELENJE
1.225 novih stanovanj — V obdobju 1965—1970 je bilo na območju občine Velenje zgrajenih 1.225 stanovanj. Najbolj razgibana graditev stanovanj je bila 1967. leta, ko je bilo vseljivih 299 stanovanj. Med 1.225 novimi stanovanji, zgrajenimi v zadnjih šestih letih, jih je okrog 500 v zasebnih stanovanjskih hišah.
Delovne komisije — Pri predsedstvu občinske konference zveze mladine Velenje bo v prihodnje delovalo šest komisij, in sicer za družbeno-ekonomske odnose, za vzgojo in izobraževanje, za idejno-politično delo, za kultumo-zabav-no življenje, za mednarodno izmenjavo mladine ter orga-nižacijsko-kadrovska komisija.
Krajevne skupnosti — Velenjska občinska skupščina je lani namenila Iz proračuna za dejavnost krajevnih skupnosti in za nekatera večja investicijska dela 500.000 dinarjev, letos pa bodo prejele krajevne skupnosti iz občinskega proračuna 28C.000 dinarjev.
POLZELA
Gostovanje celjskega gledališča — V nedeljo bo na Polzeli gostovalo SLG iz Celja z dramo Otona Župančiča Veronika Deseniška. Predstava bo ob 15. uri v kinodvorani.
ŽALEC
Skupna akcija — Občinska zveza RK Žalec bo 15. t. m. pripravila skupno krvodajalsko akcijo v zdravstvenem domu v Žalcu. Pri akciji bodo sodelovale krajevne organizacije RK iz Žalca, Griž, Gotovelj, Petrovč, Ponikve, Pi-rešice, Galicije in Vinske gore.
VOJNIK PRI CELJU
Predavanji za starše — Osnovna šola Bratov Dobrotin-škov v Vojniku je pripravila za danes v sodelovanju z delavsko univerzo iz Celja v prostorih šole dvoje predavanj za starše. Prof. Ana Tomšič iz Ljubljane bo predavala ob 17. uri za starše otrok tretjih razredov o Vzgoji, samostojnosti in čutu odgovornosti, uro pozneje, to je ob 18. uri pa za starše otrck četrtih razi-edov o vplivu knjige, TV in filma na otrokov razvoj. Vstop prost.

PO NOVI CESTI V ŠOŠTANJ — Po novi cesta med Velenjem in Šoštanjem že drvijo avtomobili. Dela, ki so bila nekaj časa prekinjena, so pred kratkim zaključili in talko povezuje najmočnejši gospodarski središči v šaleški dolini, Velenje in Šoštanj, široka asfaltirana cesta, ki v Šoštanju pelje mimo termoelektrarne ter se končuje na Glavnem trgu.	Foto: M. B.
Cez dve leti novo križišče
Prihodnje leto bodo uredili samo del Šlandrovega trga v Celju — Najprej bodo morali porušiti veliko stanovanjsko hišo ih poiskati nova stanovanja
Celje je z ureditvijo treh važnih križišč s semafori nedvomno veliko pridobilo, še posebej pomembno je križišče na Ljubljanski cesti, na kateri so se doslej zaustavljale v prometnih konicah najštevilnejše kolone in to predvsem zaradi nepropustnosti križišča na Šlandrovem trgu.
Ko so urejali križišča na Gregorčičevi ulici in pred Pošto, so mnogi menili, da je vse zastonj, dokler ne u-redijo tudi križišča na šlandrovem trgu. Tako ali tako J je Celje kot mesto izredno nepropustno, saj vse glavne prometne žile — proti Mariboru, Ljubljani, Zagrebu, Rogaški Slatini — potekajo po mestnih ulicah. Res je, da z novo mestno ulico, kot jo sedaj imenujejo Dečkovo cesto, lahko vozila, namenjena direktno v Maribor ali Ljubljano, obvozijo središče mesta, vendar s tem še ni rešen izredno pereč problem gostote mestnega prometa. In prav ta se največkrat za-
Kmetje naj soodločajo
Slovenske Konjice: poglobitev sodelovanja s kooperanti
Razen industrije, ki ustvarja v konjiški občini levji delež dohodkov za nadaljnji razvoj gospodarstva in družbenih služb, je kmetijstvo življenjsko pomembna panoga v občini. Prav to področje gospodarstva pa hkrati zadeva s svojimi problemi največji del prebivalcev v občini Slovenske Konjice. Zatorej ima največ ljudi interes, da razvoju kmetijstva posvečajo več skrbi pristojne organizacije im službe.
Ko je letos občinska organizacija ZKS posebej razpravljala o aktualnih političnih in družbeno-ekonomskih vprašanjih razvoja kmetijstva, so zbudile pozornost občanov naslednje ugotovitve: Predvsem naj bi v prihodnje zagotovili večjo udeležbo kmetov pri upravljanju in gospodarski politiki obeh kmetijskih in gozdarskih delovnih organizacij — v kmetijski zadrugi in obratih GG v Konjicah in Vitanju. še zlasti velja posvetiti pozornost ekonomskim odnosom, da bo kooperantova udeležba pri prometu jasno razvidna ter da je mogoče tekoče spremljati razna gibanja na trgu. Kot sodelavec in proizvajalec ima kmet pravico soodločati o dohodkih, izdatkih in slednjič tudi pri usmerjanju same akumulacije. Za takšne odnose naj bi v delovnih organizacijah poskrbeli tudi po kadrovski plati. Za komandiranje in vsiljevanje volje ozkega kroga najbrž v sedanjem razvoju ni več prostora. Takšni pojavi doslej niso koristili pri gospodarjenju.
Za uspešnost vključevanja kmeta kot tržnega prozvajal-ca ni dovolj samo njegova dobra volja in različne oblike kreditiranja, ampak tudi boljša strokovna usposobljenost proizvajalcev. Mimo predavanj v jesensko-zimskem obdobju naj bi na območju občine poskrbeli tudi za šolanje mladih kmečkih sinov v poklicnih kmetijskih šolah. V izdatno pomoč pri tem bi bil sklad za štipendiranje.
Z večanjem hranilnih vlog naj bi posredno vplivali tudi na povečanje kreditnega potenciala za modernizacijo kmetij.
Ko je svet za kmetijstvo in gozdarstvo v občini pred dnevi razpravljal o nalogah • s področja kmetijstva, o katerih je bila tudi razprava v ZK, so med drugim menili, da bo treba višino sredstev v sklad za pospeševanje kmetijstva v občini uskladiti z letninji programi kmetijske zadruge in gozdnega gospodarstva. Sredstva sklada med drugim uporabljajo tudi za subvencioniranje obrestne
mere za kredite kmetom, ki vlagajo denar v preusmeritev in razširitev proizvodnje na podlagi prehodno izdelanega programa. Predlagaj^, naj odslej skupščina občine vsaj dvakrat letno podrobno obravnava na seji kmetijsko problematiko v občini in tudi proizvodne programe obeh kmetijskih organizacij, svet pa bo tako ali tako po svoji poti posvetil temu več pozornosti.	.
Svet se prav tako zavzema, da bi osnovne šole že v II. polletju leta 1971 uvedle v višje razrede poučevanje o kmetijstvu in gozdarstvu. Ker so različni komunalni problemi na podeželju v vzročni zvezi s kmetijstvom, naj hi v prihodnje krajevne skupnosti skupaj z občinsko skupščino pripravile srednjeročni program in prioriteto urejanja komunalnih del v vaseh. Takšen program velja, kajpak, uskladiti s finančnimi zmogljivostmi občanov in občinskega proračuna. Za financiranje razvoja kmetijske in gozdarske dejavnosti je omembe vreden tudi predlog o združitvi skladov kmetijske in gozdarske organizacije ter tu doseči večjo enotnost. Poiskati gre tudi druge vire za financiranje programov bolj pospešenega razvoja tržne proizvodnje.
F. KRIVEC
% vsaH.&etrteK - petek-soboto
sveži
pakirani
ŽABJI KRAKI
Prodajajo naslednji
marketi
v Ljubljani
•	Vodmatski trg
•	Vojkova
•	Supermarket
•	ARKADE II.
Gostinci! Za vas po grosistični ceni na Šmartin-ski 102 v Ljubljani.

Celovška 163
Cigaletova
Gosposvetska 6
Hubadova
Ilirska
Prale
Roška
Stritarjeva
Savsko naselje
Titova 25
ustavi na šlandrovem trgu.
Gre za % križišče, ki je nepropustno tako zaradi čudno vpeljanih vpadnih cest kot zaradi njihove majhne širine. Tako velja med' prebivalci Otoka splošno prepričanje, da v prometnih konicah prideš v mesto hitreje peš kot z avtomobilom. Ce računamo poleg številnih osebnih avtomobilov, kolesarjev in pešcev še številne avtobuse, ki vozijo na avtobusne postaje v Celju ali odtod v vse smeri Slovenije, potem je razumljivo, da ozko križišče na šlandrovem trgu ne more sprejeti vsega, kar pripelje po uličicah.
Nekateri optimisti so verjeli, da bo mogoče to križišče že prihodnje leto urediti, pri tem pa so pozabili, da bo za to potrebno morda še več kot deset milijonov dinarjev. Zakaj? Treba bo porušiti stanovanjsko hišo in tako preseliti številne družine v nova stanovanja. Samo no.va stanovanja naj bi stala približno milijon 300.000 dinarjev.
Predvideno je tudi rušenje delavnic Vulkanizacija. Ce potem računamo še vsa cestna dela, razsvetljavo in ureditev semaforov, zelenic in podobnega je povsem jasno, da celjska občina v letu dni nikakor ni v stanju zbrati tolikšna sredstva. Inž. Dušan Burnik, podpredsednik občinske skupščine Celje je na zadnij seji sveta za notranjo politiko povedal, da bo mogoče urediti križišče na šlandrovem trgu, le postopoma. Tako naj bi prihodnje leto zbrali približno 3 milijone dinarjev in uredili najnujnejše, medtem, ko bi se-šele 72. leta lotili rušenja stanovanjskih objektov in dokončni ureditvi križišča Šlandrov trg.
Razumljivo je, da je križišče nemogoče urediti v e-nem letu, poskrbeli pa bi lahko za boljšo razsvetljavo in za primeren prostor, odkoder bi lahko miličniki u-rejali promet, saj se mora* jo sedaj ob slabem vremenu
zaradi obilnih luž umakniti s sredine vozišča.
MILAN SENICAR
Celje: predavanja za starše
Delavska univerza je pripravila vrsto predavanj o vzgoji otrok
Celjska delavska univerza je letos pripravila -več zanimivih vzgojnih predavanj za starše. Po številu že izvedenih razgovorov s sitarši. je na prvem mestu šola v Vojniku, kjer so se doslej pogovarjali že o štirih temah — nazadnje o vplivu knjige, filma in televizije na otrokovo duševnost. S podobnimi predavanji bo gostovala delavska univerza tudi v Šmartnem v Rožni dolini, pripravljajo pa jih tudi na mestnih šolah. Zanimanje je izredno veliko zlasti na podeželju, še posebej tam, kjer so primemo iniciativo pokazala tudi vodstva šol in prosvetni delavci.	I. B.
Šola, ki je ostarela
Nekoč sodobno poslopje I. osn. šole v Celju obnavljajo
Od treh celjskih mestnih osnovnih šol je samo še 1. osnovna šola v razmerah, ko njena funkcionalnost ne more več zadostiti potrebam sodobnega pouka. To tudi ni čudno, saj so jo zgradili leta 1927 kot okoliško deško šolo. čeprav je od svojega nastanka še lep čas veljala za reprezentativno celjsko šolsko poslopje, je zlasti v letih po osvoboditvi in posebej v zadnjem desetletju ta vzdevek povsem izgubila.
V zadnjem šolskem letu so v ureditvi in opremo nove kuhinje, treh dekliških sani-
Livarna na Muti h Gorenju
Združitev bo prispevala k oblikovanju širše koro-ško-šaleške regije
MUTA, 9. decembra — Referendum v tovarni poljedelskega orodja in livarni na Muti je v celoti uspel. Delovni kolektiv tega podjetja je na včerajšnjem referendumu s 96.4 odstotka pritrdilnih glasov izglasoval pripojitev k tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« v Velenju. Delovna organizacija na Muti bo v okviru združenega podjetja ohranila položaj pravne osebe. Pomembno pa je, da bo 850-članski kolektiv dobil v okviru združenega podjetja precej večje možnosti za svoj razvoj in nadaljnjo razširitev proizvodnje. Predvideno je, se bo število zaposlenih v prihodnjih letih povečalo na 1.200.
S pripojitvijo tovarne na Muti je tudi zgornji del Dravske doline prišel pod okrilje močnejšega velenjskega središča, katerega akcije odobravajo tudi v drugih krajih. Znano je, da Velenje izvaja uspešno akcijo pod naslovom »Mesto pomaga podeželju«, ki bi je bili radi deležni tudi v Mislinjski dolini. Vsekakor se s to združitvijo kažejo gospodarski obrisi širše zaključene koroškošaleške regije, ki dobiva z integracijama in novimi investicijami svoj trden temelj.	D. VRESNIK
tarij in štirih kabinetov, v nakup dveh črpalk za centralno ogrevanje ter pleskanje notranjih prostorov vložili 200 tisoč din. Od tega je levji delež prispevala temeljna skupnost otroškega varstva, nekaj pa tudi izobraževalna skupnost oziroma so del stroškov krili iz lastnih sredstev. Od podjetij je šoli največ prispevala zlatarna (7660 din) in Aero (500 din), nekaj manj (3000 din) pa Kovinotehna, ki ima nad šolo patronat.
Opravljena dela pomenijo v programu obnove le skromen začetek, kajti vodstvo se je odločilo za večje posege tako v notranjosti zgradbe kot zunaj nje. Ker se zavedajo, da denarja v celoti ne bo mogoče zbrati naekrat in ker programa obnove tudi ne bo mogoče uresničiti prej, preden se ne bo v svoje nove prostore izselila posebna šola, naj bi ureditev, ki bo predvidoma veljala 700.000 din, potekala etapno, tako da bi jo zaključili najkasneje v treh letih.
2e v počitnicah prihodnje leto nameravajo izrabljeno in zato nevarno stopnišče obnoviti ter obložiti njegove stene in stene hodnikov s posebnimi ploščami. Nato se bodo lotili obnove notranjih prostorov, učilnic in kabinetov. Največji poseg, predviden v eni od prihodnjih faz, bo ureditev garderob v kletnih prostorih, kjer naj bi pridobili tudi tehnične delavnice. Pri telovadnici bo treba urediti ženske sanitarije in garderobe, ki jih zdaj ni.
Povsem novo podobo naj
NAROČNIKI DELA
bi dobilo tudi zunanje okolje šolske zgradbe. Med drugim bodo ves dvoriščni prostor zaprli z žično ograjo, asfaltirali pot do igrišča, tu pa postavili za učence garderobe in umivalnike. Prav tako bodo uredili zelenice in zasadili okrasno grmičevje in drevje.
Tak je ,v grobem načrt obnove 1. osnovne šole, s katerim naj bi, kot nam je dejal direktor Martin Lupše, ustvarili učencem predvsem boljše učne pogoje zlasti s stališča kabinetnega pouka.
Da bi ga uresničili, pa bo po njegovih besedah potrebna pomoč in seveda tudi ustrezno razumevanje. šola oboje upravičeno pričakuje.
D. HRIBAR
Problem zaposlovanja
V šmarski občini je vsako leto večji - Rešitev vidijo v ustreznem štipendiranju vseh, ki se želijo izobraževati
Predvidevanj a, po katerih naj bi v šmarski občini do konca leta 1975 zaposlili kakih 500 novih delavcev, so v bistvu zelo skromna in močno odstopajo od predvidene poprečne letne stopnje zaposlovanja v tem času v republiki.‘Vzroki za tako omejene možnosti so znani in se bo z njimi kot kaže, treba sprijazniti. Kakšne pa bi bile dejanske potrebe?
Po podatkih oddelka za gospodarstvo in finance predvidena poprečna letna zaposlitev 100 novih delavcev ne bi mogla rešiti niti polovice ab-
Potrebno je sposobno vodstvo
Žalec: V Obrtnem podjetju Zarja I. občni zbor sindikalne organizacije
Za Obrtno podjetje Zarja v Žalcu je značilno, da je bila v zadnjih letih dejavnost osnovne sidikalne organizacije izredno slaba. Priprave na občni zbor in sama izvedba občnega zbora pa so pokazali, da so dani osnovni pogoji za normalno delo. Občni zbor osnovne sidikalne organizacije, ki je bil prvi v vrsti občnih zborov na žalskem območju je popolnoma uspel. Največ so razpravljali o medsebojnih odnosih, disciplini in odgovornosti, o vzrokih za nizke osebne dohodke itd.
Sprejeli so tudi zelo konkreten akcijski program, kjer so največ pozornosti posvetili reševanju višjih osebnih dohodkov, reševanju stanovanjske problematike, rekreaciji, samoupravnim aktom itd. Kot izhodišče so služila stališča in sklepi I. konference žalskih sindikatov.
V ostalih šestdesetih osnovnih sindikalnih organizacijah, kolikor jih je registriranih na žalskem območju, bodo opravili občne zbore v glavnem do konca decembra, preostale pa do 15. januarja. Povsod bodo razen področij, ki so jim največ pozornosti posvetiti že na občnem zboru v Obrtnem podjetju Zarja, zlasti razpravljali še o problemu kadrovanja v vodstvene organe sidikalnih organizacij. Znano je, da je prav zaradi nesposobnih kadrov velikokrat zastajalo delo v osnovnih organizacijah. Pri sestavljanju novih vodstev za zdaj pomagajo tako osnovne organizacije zveze komunistov, kot tudi vodstva podjetij, kajti vsi se zavedajo, da je za uresničevanje zastavljenih programov potrebno predvsem in samo sposobno vodstvo. T. V.
solventov osnovnih šol. V občini konča namreč osnovno šoto vsako leto blizu 350 otrok, od katerih jih večina ne najde zaposlitve. K temu je treba še dodati, da pričakujejo v prihodnjih petih letih, da se bo število kmečkega prebivalstva zmanjšalo za kakih 5.400 ljudi, če bi hoteli zaposliti samo te, bi morali letno odpreti . 690 novih delovnih mest, kolikor pa bi hoteli slediti poprečni letni stopnji 2,5 odstotka, kot jo predvideva republika, bi morali v občani zaposliti 400 ljudi letno.
Takšna dinamika zaposlovanja bi seveda za nerazvito občino pomenila izredno breme. Izračunali so, da je poprečna vrednost delavnih sredstev na enega delavca blizu 40.000 dinarjev, kar pomeni, da bi 400 delovnih mest stalo občino letno 16 milijonov oziroma v petih letih 80 milijonov dinarjev. Pri tem ne računajo rednih naložb gospodarstva, ki bodo kot predvidevajo, dosegle letno 11 milijonov 900 tisoč dinarjev in tudi ne planiranih negospodarskih naložb v višini 19 milijonov 210 tisoč dinarjev letno.
že teh nekaj podatkov kaže, da je cilj, kako v občini doseči optimalno zaposlovanje aktivnega prebivalstva, praktično nedosegljiv. To pa pomeni, da bo problem tudi vsako leto hujši in se bo odliv prebivalstva nujno nadaljeval.
Zaradi takšnega brezupnega položaja bi morali po mnenju oddelka za gospodarstvo in finance v okviru sredn ieročne-ga razvojnega programa ob* čine dati posebno mesto izobraževanju. Program bi mo-
Danes v Celju
Kino:
Metropol:	francoski barvni
film »Z«.
Dom: ob 16. in IS. uri ameriški barvni film »črni šerif«, ob 20. uri — švedski barvni film »Ole in Julija«.
SLG:
Ob 19.30 uri »županova Micka« — gostovanje v Slov. Bistrici.
Dežurna lekarna:
Nova lekarna, Tomšičev trg 11.
Likovni salon:
Razstavlja Maksim Sedej ml. Muzej revolucije:
Razstava štirih slikarjev iz Ronk. Odprta je od 9.—12. ter od 15.—19. ure.
Študijska knjižnica:
Razstava »Literarno delo Ma-+°ia Bora«.
Radio Celje:
Oddaja »Emo za vas«.
rali zastaviti tako, da bd mladini in vsem, ki so sposobni in se želijo izobraževati, to tudi omogočili. Z ustreznim sistemom štipendiranja naj bi vsaj 70 odstotkov mladine v starosti od 15. do 19. leta vključili v srednje in poklicne šole, kakih 20 odstotkov mladine v starosti od 19 do 24 let pa naj bi se šolalo v višjih in visokih šolah. Zaradi izredno nizke izobrazbene strukture v občini takšna usmeritev ne bi bila prezahtevna. To je najmanj, kar bi morali doseči, če bi se hoteli otresti sedanje nerazvitosti.
D. HRIBAR
Zakaj tako?
Požari zaradi malomarnosti
Na območju nekdanjega celjskega okraja je bilo v zadnjem času mnogo požarov. Strokovnjaki vedo povedati, da je dvoje obdobij v letu, ko je tega katastrofalnega pojava več; na pomlad ob čiščenju zemljišč in v jeseni, ko pride do mnogih gozdnih požarov.
V zadnjem obdobju pa je vrsta požarov, ki nastanejo zaradi človekove malomarnosti. V sedanji ihti graditve hiš, ko se za njo odločajo tudi občani, ki tega bremena kljub vsem žrtvam ne zmorejo, je mnogo primerov, da lastniki poskušajo prihraniti kakšen dinar tudi pri graditvi dimovodnih naprav. Namesto ustreznih dimnikov vgrajujejo material, ki je vnetljiv. Strokovnjaki, ki ra. ziskujejo vzroke požara ugotavljajo, da je zaradi neustreznih dimnikov vse več požarov.
Mnogo je tudi požarov zaradi neprevidnosti z ognjem pri kuhanju hrane za živino in pri — žganjekuhi. Pogosto se dogaja, da so kotli za kuhanje živinske hrane in za žganjekuho na neustreznem, nevarnem prostoru blizu vnetljivih snovi. Tako se ogenj pogosto prenese na bližnjo slamo ali smeti.
Gmotna škoda je ogromna. Niso redki primeri, ko ostajajo, lastniki brez vsega, gasilci pa se trudijo, da ne bi ogenj uničil še okoliških stavb. Zanimivo je, da ustrezne sužbe ne ukrenejo ničesar, da bi nevarnost preprečile ali omejile. Gre tudi za dimnikarje, ki pri svojem, delu opažajo pomanjkljivosti, zaradi katerih kaj lahko pride do požarov. Sedanji maloštevilni napori za preprečevanje nevarnega pojava so ostali brez haska, saj analiza vsakodnevnih poročil o požarih kaže, da je le-teh vedno j več.	J. SEVER
POZNA JESEN.
Foto: F. Krivec
Kadrov ni in kadri
Na razpis Delamarisa iz Izole in Slavnika iz Kopra se je za 20 delovnih mest z višjo in visoko izobrazbo prijavilo 330 kandidatov - Iz SRS samo 8
Podjetji Delamaris iz Izole in Slavnik iz Kopra sta razpisali v sloveoiskih in jugoslovanskih časopisih sprejem devetnajstih ljudi z višjo in visokošolsko izobrazbo na različna delovna mesta. Nedvomno je prispevala tudi vsebina razpisa (v njem so na prisrčen način povabili k sodelovanju mlade ekonomiste in pravnike, ki bi želeli sodelovati pri uvajanju nove tehnologije), da se je nanj prijavilo nad 330 ljudi. Med prijavljenci jih je bilo le 8 iz Slovenije, ostali pa iz Beograda in okolice, Srbije, iz Makedonije, Vojvodine, z Reke in okolice ter iz Tuzle, Banjaluke in Zenice.
PRI ZAVAROVALNICI SAVA
Vsem prijavljencem so poslali najprej obširen test z vprašanji, na podlagi katerih so hoteli spoznati, Kakšno znanje imajo prijavljenci. Med prijavljenci jih je približno sto odgovorilo na vprašanja. V podjetju so sestavili posebno skupino, v kateri sta bila tudi sociolog in psiholog. Ta skupina je organizirala razgovore s prijavljenci v Beogradu, Novem Sadu, Zenici in Kopru. Na teh pogovorih so se podrobneje seznanili s prijavljenci, njihovimi težnjami in razlogi za prijavo. Od približno sto kandidatov, ki so odgovorili na vprašalne pole, jih je 47 prišlo na osebne pogovore. Tako je pri ožjem izboru ostalo potem 19 kandidatov za razpisana mesta. V podjet-
ju Delamaris so povedali, da je med temi, ki so ostali pri končnem izboru, nekaj takih, ki so pri vseh teh preizkusih pokazali nadpoprečno znanje. Zato so prepričani, da jim bo taka strokovno zastavljena metoda omogočila, da bodo dobili najustreznejše ljudi.
V prenekaterem podjetju tarnajo, da na razpise, zlasti take, za katere zahtevajo višjo ali visokošolsko izobrazbo, ne dobijo prijav. Zato tembolj preseneča, da se je na omenjeni razpis priglasilo toliko kandidatov. Zanimivo je, ka jih je pritegnilo, da so se prijavili. Mnogi prijavljenci so pripisali, da bi radi zamenjali delo in prišli v okolico, kjer imajo boljšo perspektivo za napredovanje in strokovno delo. Zlasti iz dru-
gih republik pa so neredko pristavljali v prijavah, da jih mikata višja življenjska raven ter višji osebni dohodki v Sloveniji.
Nekateri med njimi so na pogovorih izjavljali, da so se prijavili, čeprav niso upali, da bodo dobili kakšen odgovor, kajti navajeni so že, da so razpisi formalni in da dobi zaposlitev tisti, ki ima boljše zveze in boljše strice. Taki odgovori so značilna za priglašence iz Beograda in Novega Sada. Mnogi izmed tistih, ki so prišli na pogovor s strokovno ekipo Delamarisa, pa so pristavljali, da jim je taka metoda všeč, kajti vidijo, da niso posredi zveze, temveč objektivna merila, po katerih presojajo zmožnost prijavljencev.
Pri testiranju prijavljencev je imela komisija Delamarisa tudi priložnost, primerjata znanje ljudi z višjo ali visokošolsko izobrazbo, ki so jo dosegli na različnih univerzah. Nekoliko je presenetljivo, da so kandidati iz nekaterih republik, denimo diplomirani ekonomisti, pokazali komaj toliko znanja, kolikor ga imajo drugod ali z ekonomsko srednjo šoto ali z višjo komercialno šoto ali diplomo fakultete prve stopnje.
V Delamarisu so naredili križ čez naključno sprejemanje ljudi na strokovna delovna mesta. Samo taka metodološko in strokovno izdelana izbira strokovnjakov pa omogoča, da pridejo na prava delovna mesta pravi ljudje. Prav tako pa zgornji primer demantira trditev, da pri nas strokovnih moči ni mogoče dobiti. Kot je videti, teh sicer ni preveč, jih pa tudi ne manjka, le drugačno pot do njih je treba ubrati.
G. GUZEJ
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, ČETRTEK, 10. DECEMBRA 1970 LETO XII. - ŠTEVILKA 334 - CENA 80 PAR
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK DRAGO ŠELIGE« ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO
I T B E I m ■ I 2 p M
Titov
obisk
odložen
Vladi sta izrazili željo, naj bi do Titovega obiska prišlo čimprej
BEOGRAD, 9. dec. (Tanjug). — Vlada SFRJ in vlada republike Italije sta se spo razumno dogovorili, da se uradni obisk predsednika republike Josipa Broza Tita v Italiji, kamor ga je povabil predsednik republike Giuseppe Saragat in ki naj bi se začel 10. decembra letos, začasno odloži.
V skupni želji po nadaljnjem razvoju dobrih sosedskih in prijateljskih stikov med državama sta vladi hkrati izrazili željo, da bi do obiska prišlo čimprej.
Mejak v Abidjanu
ABIDJAN, 9. dec. (AFP). Jugoslovanska gospodarska delegacija, ki jo vodi član ZIS Miran Mejak, je iz Lagosa dopotovala na Slonokoščeno obalo. V Abidjanu bo razpravljala o možnostih za trgovinsko menjavo.
Jubilej
Dolores
Ibarruri
Čestitka predsednika ZKJ Tita španski revolucionarki za 75-letnico
ZIS bo predlagal več novih ukrepov
Na včerajšnji seji so sprejeli predloge več zakonov, s katerimi izpopolnjujemo začeti program stabilizacije
BEOGRAD, 9. dec. (Tanjug). Po sporočilu zvezanega sekretariata za informacije je ZIS na današnji seji pod predsedstvom Mitje Ribičiča sprejel predloge več zakonov, s katerimi se nadaljuje uresničevanje stabilizacijskega programa.
Zvezni skupščini bodo predlagali, naj po hitrem postop1 ku sprejme dva zakona, s katerima se ureja financiranje znanstveno-raziskovalnih dejavnosti. Gre za osnutke zakona o ukinitvi zveznega sklada za financiranje znanstvenih dejavnosti in za spremembe v zakonu o zveznih prispevkih iz osebnega dohodka delavcev.
Po omenjenem predlogu bi z 31. decembrom 1970 odpravili zvezni sklad za financiranje znanstvenih dejavnosti,
čili začetek ali nadaljevanje gradnje tistih investicijskih objektov, za katere niso bila poprej zagotovljena potrebna sredstva. V skladu s temi spremembami bi služba družbenega knjigovodstva dobila potrebna širša pooblastila.
ZIS je sprejel tudi predlog zakona o omejenem izkoriščanju sredstev rezervnega sklada družbenopolitičnih skupnosti v letu 1971. Po predlogu bi sredstva rezervnega sklada lahko v letu 1971 izkoriščali kot posojila proračuna in
terjatve in obveznosti sklada ) skladam družbenopolitične
DOLORES IBARRURI
BEOGRAD, 9. dec. (Tanjug ) — Predsednik ZKJ Josip Broz Tito je poslal predsednici KP Španije Dolores Ibarruri La Passionarii v imenu predsedstva in članstva ZKJ in v svojem imenu čestitko ob njenem 75. rojstnem dnevu. Predsednik Tito izraža prepričanje, da bo La Passionaria na čelu KP Španije še naprej plodno delala za krepitev KP in združitev vsega naprednega španskega ljudstva.
Predsednik republike Tito je odlikoval Dolores Ibarruri z redom jugoslovanske velike zvezde.
Kakor poroča Reuter iz Rima, je Dolores Ibarruri izjavila v intervjuju za list »U-nita«, bo proces proti 16 Baskom združil antifrankistič-ne sile. Intervju je imela v Moskvi, kjer živi že od leta 1939. Dopisniki lista so ji sporočili čestitke Luigija Longa ob njenem življenjskem jubileju. Dolores Ibarruri je povedala, da v Španiji zdaj delujejo tri sile — vojska, katoliška organizacija »Opus Dei« in komunisti. Zdaj je čas, je rekla, da komunistična partija izpelje, kar si je bila zadala. »Za nas zdaj ni poglavitno, da pridemo na oblast, marveč bolj to, da vzpostavimo v deželi demokratično ureditev.«
Po njenem mnenju je proces proti 16 Baskom v Bur-gosu znamenje slabosti današnje Španije. Hkrati pa to kaže tudi uspeh opozicijskega gibanja, spričo katerega se je zdelo generalu Francu potrebno razglasiti v Baskiji izjemno stanje in poslati tja vojaške enote.
Ladgam na delu
AMAN, 9. decembra (AFP) — Predsednik mešane arabske komisije Ladgam se je dopoldne sestal z jordanskim pre-mierom Vasfijem Telom. Sestanka se je udeležil tudi glavni poveljnik jordanske vojske maršal Habeš el Mad-žali. Predstavnik tunizijskega veleposlaništva je izjavil, da se bo Ladgam sestal tudi s predstavniki centralnega komiteja palestinske osvobodilne organizacije. Popoldne ob 17. uri je mešani komite pod predsedstvom Ladgama razpravljal o razmerah v Jordaniji, nastalih po spopadih med palestinskimi komandosi in jordansko vojsko.
pa bi prenesli na socialistične republike in na socialistične avtonomne pokrajine, v katerih imajo sedeže znanstve-no-raziskovalne organizacije, ki so nosilke teh terjatev oziroma obveznosti. V skladu s tem bi se zmanjšali dohodki zveze za vsoto, ki bi bila v letu 1971 namenjena financiranju znanosti. S ‘era namenom predlagajo, da bi se zmanjšal zvezni prispevek iz osebnega dohodka delavcev s 1. januarjem prihodnjega leta z 2 na 1,6 odst.
S temi zakoni bomo dosegli, da sredstev za znanstve-no-raziskovalno delo ne bo mogoče odtujevati tistim, ki jih ustvarjajo. Tako bo delovnim organizacijam zagotovljen še neposrednejši vpliv na znanstveno-raziskovalno delo, hkrati pa bo republikam in pokrajinama omogočeno, da bodo v skladu z ustavnimi pooblastili vplivale na razvoj znanstvenih raziskovanj na svojih območjih.
Zvezni skupščini bodo predlagali tudi spremembe in dopolnitve temeljnega zakona o gradnji investicijskih objektov. S temi zakoni bi prepre-
Vlada
ugodila
zahtevi
Za ugrabljenega Bucher-ja zahtevajo teroristi 70 zapornikov
OD NAŠEGA DOPISNIKA
RIO DE JANEIRO, 9. de- ! cembra — Včeraj so teroristi, ki so ugrabili veleposlar nika Bucherja, poslali deset sporočil. Vlada je šele danes objavila njihovo zahtevo, naj izpuste 70 političnih jetnikov.
Predsednik Medici se je včeraj sestal z obrambnim ministrom in ministrom za zunanje zadeve in pravosodje. Danes so objavili uradno izjavo — prosijo za imena 70 zapornikov in lastnoročno napisano sporočilo Bucherja.
Približno 300 policistov še naprej vztrajno išče ugrabitelje. Po odgovoru vlade, da sprejema pogoje, je napetost med ljudmi popustila. Vlada bo takoj, ko prejme imena, skušala zbrati zapornike in jih poslati v tujino. Bucher bo svoboden čez nekaj dni.
Včeraj je izgubil življenje v boju s policijo v Sao Paulu eden Izmed voditeljev gverilcev, ki je sodeloval pri prejšnjih ugrabitvah nemškega veleposlanika in japonskega konzula. Morda bo policija tudi odkrila skrivališče. Medtem je švicarsko veleposlaništvo v Rio de Ja-neiru potrdilo, da je prejelo Bucherjevo sporočilo, v katerem pravi, da je z njim vse v redu. Zatrjujejo, da je sporočilo pristno.
BOGDAN ŠALEJ
skupnosti zaradi neenakomernega ustvarjanja dohodka, a največ do vsote ene dvanaj-
Britanija korak bliže EGS
Na pogajanjih v Bruslju so se dogovorili o enotnem prehodnem obdobju
BRUSELJ, 9. decembra (Tanjug) — Na pogajanjih o pristopu Velike Britanije k EGS so danes sporazumno rešili prvo bistveno vprašanje — določili so dolžino prehodnega obdobja. London je sprejel načrt o enotnem prehodnem obdobju za kmetijstvo in industrijo, ki bo trajalo pet let. V tem roku bo svoje predpise o gibanju kapitala in svojo finančno politiko sploh prilagodil skupni politiki šesterice. Glede finančnega prispevka v skupni proračun pa je šef britanske delegacije Rippon zahteval daljši rok, češ da bi Velika Britanija lahko šele po osmih letih članstva v EGS vplačevala dohodke od prelevmanov in oarin na uvoz kmetijskih pridelkov v poseben sklad.
Predsednik zveze ministrov EGS Walter Scheel je v imenu šesterice izrazil zadovoljstvo zaradi spremembe v stališču Velike Britanije, vendar je poudaril, da je v zvezi s prehodnim obdobjem ostalo še zmeraj nerešeno vprašanje o britanskem finančnem prispevku. Scheel je rekel, da šesterica ni mogla izdelati skupnega stališča glede britanske zahteve po daljšem roku za sprejetje finančnih obveznosti, da pa bodo to j storili, potem ko bodo namest-I niki šefov delegacij s pogajanji natančneje določili nekatere podrobnosti. Na najvdš-ji ravni bodo o tem razpravljali spet v februarju prihodnjega leta.
stine skupno razporejenih dohodkov v proračunski bilanci za leto 1970, tako da bi se od februarja naprej ta vsota zmanjševala najmanj za 10 odstotkov na mesec. Ta predlog omejuje prebujno rast proračunske potrošnje in jb usklajuje z dinamiko ustvarjanja dohodka, s tem pa je zagotovljeno,''da bo del prostih sredstev rezervnega sklada na voljo izključno za izredne potrebe.
Barzel pojde v Varšavo
BONN, 9. dec. (AFP) — Vodja parlamentarne krščan-skodemokratske opozicije v Zahodni Nemčiji Rainer Barzel je sporočil, da bo odpotoval v Varšavo. Njegova izjava je bila objavljena takoj po vrnitvi kanclerja Brandta v Bonn.
Barzel bi moral odpotovati v poljsko glavno mesto skupaj z Brandtom, ki je v Varšavi podpisal sporazum o normalizaciji stikov med Zvezno republiko Nemčijo in LR Poljsko, vendar se je odločil, da bo tja odpotoval sam. Med tridnevnim obiskom (od 20. do 22. januarja) se bo pogovarjal s poljskimi osebnostmi o odnosih med državama.
Kompromis za nadzvočno letalo
WASHINGTON, 9. dec (AP). Predstavniški dom ameriškega kongresa je podprl vladni predlog za nadaljnje financiranje načrta za gradnjo nadzvočnega potniškega letala. Senat je prejšnji teden zavrnil zahtevo Nixonove administracije, naj bi za dograditev takega letala odobrili še 290 milijonov dolarjev, skupni odbor obeh domov kongresa pa bo skušal najti kompromis.
mm
OBSODBA PORTUGALSKE — Varnostni svet OZN je ostro obsodil Portugalsko zaradi vpada v Gvinejo in zahteval, naj preneha napadati neodvisne afriške države. Na sliki kolumbijski delegat Espainosa (levo) v pogovoru s finskim kolegom Jakobsomom pred zasedanjem sveta.	Telefoto: UPI
50 let uspehov v delu
Slovesna akademija ob jubileju beograjske medicinske fakultete
BEOGRAD, 9. decembra (Tanjug). Ob 50-letnici beograjske medicinske fakultete je bila danes v Beogradu slavnostna akademija. Na proslavi so prebrali tudi pozdravno pismo predsednika republike Josipa Broza Tita, ki ga je poslal ob tem pomembnem jubileju medicinski fakulteti. Predsednik republike je tudi odlikoval fakulteto z redom zaslug za narod z zlato zvezdo za njene uspehe pri vzgoji naših zdravnikov.
France Popit v Velenju
Pogovor predsednika ZKS z družbenopolitičnimi delavci v občini
VELENJE, 9. dec. Danes se je v Velenju mudil predsednik ZKS Franc Popit. Dopoldne je imel pogovor s predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter člani konference ZKS in ZKJ, po ogledu šoštanjske termofelekt-rame pa še z njenim političnim m gospodarskim aktivom. Popoldanski del obiska je Popit posvetil pogovoru z aktivom direktorjev in republiškimi ter zveznimi poslanci, udeležil pg se je tudi sestanka organizacij ZK v rudniku lignita.
France Popit je pohvalil usmeritev občine, opozoril pa je, da v Sloveniji na račun osebnega standarda zaostajamo v razvoju družbenega, kar povzroča socialne razlike med ljudmi in ustvarja politične probleme. Izrazil je tudi pomisleke, ali ne bi bilo pametneje ostatj pri manjšem bruto produktu in manjšem zaposlovanju ali pa je res nujno, da bi v velenjski občini v prihodnjih petih letih na novo zaposlili 15 tisoč delavcev, saj nam teh vedno bolj primanjkuje.
Po besedah predsednika ZKS bj lahko mnoge socialne razlike ublažili z ustreznimi ukrepi v šolstvu, če bi vsem učencem zagotovili možnost celodnevnega bivanja v šoli, velike rezerve pa so tudi v davčni politiki, v kateri bi j test. Ostane samo še sodba,
Opozorilo Lizboni
Varnostni svet je obtožil portugalsko vlado zaradi invazije v Gvinejo in zahteval, da poravna povzročeno škodo
NEW YORK, 9. dec. (Tanjug). Varnostni svet je opozoril portugalsko vlado, da bo v primeru ponovnih oboroženih napadov na neodvisne afriške države neute-goma razmislil o učinkovitih ukrepih, kakršne predvideva ustanovna listina OZN.
Ta sklep je sprejel na predlog Burundija, Nepala, Sier-re Leone, Sirije in Zambije. Predstavniki teh držav so zahtevali, da se v primeru ponovne portugalske agresije uveljavijo določila ustanovne listine, po katerih je treba pretrgati diplomatske, gospodarske in druge stike z agresivno državo.
Varnostni svet je tudi odločno obtožil portugalsko vlado zaradi invazije v Gvinejo in zahteval od lizbonske vla-
Sojenje Baskom na hitro
Incident v sodni dvorani v Burgosu, sodbo bojo razglasili v nekaj dneh
OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA
PARIZ, 9. dec. — (po telefonu). Proces v Burgosu se je popoldne zaradi pospešenega postopka zaključil. Branilci so odklonili zaključne govore in vložili samo pro-
de, da plača odškodnino za veliko škodo, ki jo je povzročila s tem oboroženim napadom. Po mnenju varnostnega sveta portugalski kolonializem na afriških tleh tudi ogroža mir in varnost neodvisnih afriških dežel.
Sklep o tem je varnostni svet sprejel pozno sinoči z večino 11 glasov. Glasovanja so se vzdržale ZDA, Velika Britanija, Franija in Španija. Te štiri zahodne države so dale vedeti, da so proti oboroženi agresiji na vsako državo, in so izrazile »simpatije« do republike Gvineje, ne da bi se jim zdelo potrebno naložiti Portugalski odgovornost za agresijo.
Postavili so se tudi na stališče, da nekatera določila predlagane resolucije pravno niso jasna in da gredo predaleč, ker prejudicirajo sklepe varnostnega sveta v- primeru ponovne agresije.
Resolucija, ki jo je sprejel varnostni svet, tudi poziva vse države, naj moralno in materialno pomagajo repub-
bilo treba narediti red. Morali bi doseči, da bi vsak živel od dela in vso politiko graditi na jnteresih delavskega razreda.	D. H.
Industrijci za VVernerjev načrt
BRUSELJ, 9. dec. (Tanjug). — Svet predsednikov industrijskih združenj iz Francije, Zahodne Nemčije. Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga se je izrekel za Wemerjev načrt in predlog izvršilne komisije EGS, po katerem naj bi do leta 1980 postopno uresničili zamisel o gospodarski in monetarni uniji zahodne Evrope, in izrazil upanje, da bodo to dosegli »hitro in učinkovito«.
ki jo bo vojaško sodišče razglasilo v enem ali d-veh dneh. Tajko je poročal francoski radio iz Španije. Zadnji del razprave je potekal za zaprtimi vrati.
Popoldne, ko sodniki niso več pustili, da bi obtoženci pri zaslišanju svobodno odgovarjali, je prišlo v dvorani do incidentov. Obtoženci so začeli demonstrativno vzkli-. kati baskiški svobodi. - Eden se je zagnal celo proti tožilcu, policisti pa so prijeli za orožje. Dvorano so izpraznili.
»Francu se mudi« je danes podobno kot večina francoskih časopisov zapisal na prvi strani Humanitč, glasilo KFF. Objavil je tudi brzojavko, ki jo je KPF poslala predsednici španske partije Dolores Ibarruri za 75. rojstni dan.
V Franciji pripravljajo več manifesta.cij v zvezi z dogodki v Španiji. Danes so se pojavili tudi prvi pozivi, da naj bi francoski turisti bojkotirali Španijo. Francoski poročevalci iz Španije pa so odkrili, da je baje ZRN zagrozila Madridu, da bo umaknila nemški kapital iz tisoč španskih tovarn, če ugrabljeni nemški konzul ne bo tako ali drugače osvobojen.
B. POGAČNIK
Boji v Kambodži
PHNOM PENH. 9. dec. (Reuter) — Visoko vojaško poveljstvo v Phnom Penim je sporočilo, da so osvobodilne sile danes z minometi streljale na mesto Siem Reap, predstražo starodavnih svetišč Angkor. Pri tem sta bila dva človeka ranjena.
Pravijo tudi, da ni nobenih novic o bataljonu Lon Nolo-vih vojakov, ki so bili že v nedeljo ponoči pri Peam Ci-kangu odrezani.
liki Gvineji, portugalske zaveznike pa posebej poziva, naj ne dajejo Portugalski vojaške in materialne pomoči in naj vplivajo na lizbonsko vlado, da bo upoštevala to resolucijo.
Portugalska vlada pa je danes zavrnila resolucijo varnostnega sveta. Predstavnik portugalskega zunanjega ministrstva je izjavil, da bi ta resolucija, če bi jo uresničili, lahko samo »spodbujala k nasilju in neredu v Afriki«.
Ameriška
vojaška
pomoč
Zunanjepolitični odbor senata nasprotuje vladnemu predlogu
Kako se boste naila n najhitreje naučili ti je/ika7 PO MFTODI
DOGOVOR — Z včerajšnjega sestanka predstavnikov Zveze sinddlkabov, SZDLJ in stalne konference mest v Beogradu, na katerem so obravnavali stabilizacijski program.	_	Telefoto: Tanjug
ASSIMIL
Informacije daiejo in naročila sprejemajo vse knjiqarne in CANKARJEVA ZALOZBA
Važni sklepi v Amanu
Zavrnjen načrt o ustanovitvi palestinske »mikro države« ob Jordanu
AMAN, 9. dec. (AFP). Na sestanku CK palestinske osvobodilne organizacije, ki je bil v Amanu od 4. do 8. decembra, so sprejeli več pomembnih sklepov, med drugim tudi o ustanovitvi centralnega vojaškega poveljstva. V sporočilu CK je rečeno, da je naloga novoustanovljenega centralnega vojaškega poveljstva združevati vse sile revolucije — palestinske osvobodilne armade, organizacije komandosov in poličije. CK svetuje fedajinom, naj sodelujejo z jordansko vojsko.
Sklenili so tudi, da bodo* ustanovili sekretariat CK OLPA in osrednjo službo za informacije. Zavrnili so vse načrte, katerih namen je ustanoviti palestinsko »mikro državo«. Centralni komite palestinske osvobodilne organizacije se je zavzel tudi za ureditev odnosov z arabskimi osvobodilnimi gibanji.
WILLIAM FULBRIGHT
WASHINGTON, 9 decembra (AFP, AP, Reuter) — Dr žavni sekretar za zunanje zadeve Rogers in državni sekretar za obrambo Laird sta seznanila senatni pododbor z vladnim načrtom za vojaško pomoč Izraelu in nekaterim azijskim državam. Gre za približno milijardo dolarjev (samo za Izrael 500 milijonov). Laird utemeljuje predlagano vsoto s potrebo po ohranitvi ravnovesja sil na Srednjem vzhodu. Njunemu predlogu pa nasprotuje zunanjepolitični odbor senata, ki mu predseduje Fulbright.
Rogers in Laird sta opozorila tudi na »resnost položaja v Kambodži« in zahtevala sredstva za takojšnjo gospodarsko in vojaško pomoč phnompenški vladi.
Predsednik Nixon pa je naklonjen želji kralja Huseina da naj ZDA vojaško in gos podarsko podpro Jordanijo Pc’ : odobrenih 30 milijonov dolarjev za vojaške namene bodo tej državi verjetno odobrili še dodatne vojaške kredite in ji nadomestili vsaj del subvencije, ki jo je do spopada med jordansko vojsko in palestinskimi komandosi dajala Jordaniji Libija.
To pot še bolj zares
Te dni ne bodo (ali pa že niso) nič nenavadnega vabila na o-glasnih deskali v dvoriščih delovnih organizacij, s katerimi izvršni odbori sindikalnih podružnic vabijo na letne občne zbore sindikata. Tu in tam so občne zbore že opravili, večino izmed triti-soč petsto delovnih organizacij pa ta dolžnost še čaka.
Letošnji občni zbori imet j o prav gotovo svojo značilnost. So v času razgibanega družbenopolitičnega in gospodarskega dogajanja, ki usmerja pogled naprej, mimo že bolj ali manj prebolele »sindikalne klobase in pol litra belega«, k bistvenim problemom, ki tarejo delovnega človeka. Sedanja politična klima, je s trezno ustvarjalnega stališča brez dvoma bolj ugodna, kot je bila morda kdajkoli doslej. Politični cilji in naloge sindikatov, ki jih je sprejela II. konferenca slovenskih sindikatov so dale novih impulzov njihovemu članstvu. To so — dejstva!
Občni zbori bodo morali prav zategadelj kovati železo dokler je vroče, kajti le tako si bo sindikat pridobil u-gled v očeh svojega članstva. Nalog je namreč dovolj in problemov okoli dnevnih redov občnih zborov ne bi smelo biti. Da omenjamo le trenutne stabilizacijske ukrepe, ki prav gotovo zadenejo sleherni delovni kolektiv in podobno. Gotovo bo moral tudi sindikat v delovni organizaciji reči kako besedo o tem in ne le čakati na tako ali drugačno »mano« z vrha. Pri tem je prav gotovo bistvenega pomena, da kolektivi v prvi vrsti začno pometati pred lastnim pragom, saj take ali drugačne navlake je še precej.
Občinski sindikalni sveti so se letos že razmeroma zgodaj začeli pripravljati na občne zbore v delovnih organizacijah. Prav je, da bo težišče razprav prav nadaljnja konkretizacija in praktično uveljavljanje ter uresničevanje nalog, ki jih je zastavila II. konferenca. Tu pa se — pri konkretizaciji — običajno vedno »zatakne«. Zlasti še, če vodstva sindikalnih organizacij niso dovolj močna in sposobna izluščiti jedra problemov in če ne znajo zabiti žebelj na glavo. Zato ni prav nič nedemokratičnega že pred občnimi zbori razmišljati o novih vodstvih sindikalnih organizacij. O ljudeh, ki bodo lahko delovanju sindikata dali ustrezno vsebino in ki ne bodo teh funkcij sprejemali pač zato, »ker nekdo pač mora biti . . .«
Občni zbori bodo tudi pred II. kongresom samoupravljavcev Jugoslavije, zato ne gre zanemarjati temeljitih in poglobljenih ocen 6 tem, do kod so v posamezni delovni organizaciji prišli s samo-upvavliavsko prakso; kai so storili in kaj bi še lahko.
Glede Droblemov torej ne bi smeli biti v zadregi. Kak nov sivi las pa bo marsikomu zrasel, če se bo želel iskreno in temeljito spoprijeti z njimi.
IZTOK AUSEC
(
V nekaj vrstah
NOVA GORICA
Več kot 30.000 prebranih knjig — V ljudskem in pionirskem oddelku knjižnice France Bevk v Novi Gorici so si bralci do konca novembra izposodili več kot 30.000 knjig, od tega odrasli 17.839, pionirji pa 13.836. V ljudskem oddelku knjižnice so letos kupili 483 novih knjig, tako da jih je trenutno na voljo 6551, v pionirskem oddelku pa so obogatili knjižnico za 346 novih knjig, da jih imajo zdaj za izposojanje 3613.
Zbori volivcev o urbanističnem programu — Danes se bodo začeli zbori volivcev na območju 44 krajevnih skupnosti. Na njih bodo razpravljali o osnutku urbanističnega programa občine in krajevnih zadevah. Vodili jih bodo odborniki skupščine, strokovne razlage pa bodo imeli delavci skupščinske uprave. Predvidevajo, da bo imela Nova Gorica do konca stoletja 45.000 prebivalcev.
Mesto bo dobilo svojo zastavo — Na prihodnji seji bo skupščina občine Nova Gorica razpravljala o treh osnutkih zastave Nove Gorice. Bržčas se bodo odločili za enega izmed njih. Predhodno bodo o osnutkih razpravljali ustrezni sveti skupščine. Osnutki predvidevajo dvo in enobarvno zastavo. Na vseh pa je rdeča vrtnica, ki je že postala simbol Nove Gorice.
Nova poročna soba v gradu Kromberk — Dela za novo poročno sobo v Kromberškem gradu so v glavnem končana. Prve poroke v njej bodo *r začetsu januarja prihodnjega leta. Poročna soba obsega pravzaprav več prostorov, ki bodo baročno opremljeni. Ob porokah, ki jih bodo sklepali mladi pari v Kromberškem gradu, je predviden poseben ceremonial z glasbo.
CERKNICA
Obnovitev ceste — Obnovitvena dela na cest Cerknica— Unec uspešno nadaljujejo. Do zdaj so položili sedem centimetrov debelo asflatno prevleko že skoraj do polovice te ceste. Rekonstrukcijska dela nekoliko zavirajo promet. Ker p.i nobenega primernega obvoza, morajo usmerjati promet tudi tam, kjer delavci sekajo drevesa in širijo ovinke.
Več učencev — V letošnjem šolskem letu obiskuje pouk na glasbeni šoli Frana Gerbiča šest učencev več kot lani. Skupaj se torej uči v Cerknici, na Rakeku in v Starem trgu igrati na razna glasbila 143 učencev.
NOVA VAS
Veliko učencev vozačev — V cerkniški občini je pet popolnih c-snovnih šol in pet šol, ki imajo samo razredni pouk. Vsak dan se z avtobusi ali kolesi vozi v te šole kar 748 učencev. Največ šolarjev se vozi na osnovno šolo v Novo vas, kjer je kar 60 odstotkov učencev vozačev, ki dobijo v šoli le toplo malico. Vozači so tudi prikrajšani za dopolnilni pouk in svobodne dejavnosti, zato si učitelji osnovnih šol prizadevajo, da hi jim čimprej priskrbeli še zajtrk in opoldanski obrok.
KOZINA
Nova trgovina — Trgovsko podjetje Ilirija iz Ilirske Ei-strice bo v kratkem odprlo ne Kozini novo samopostrežno trgovino. Trgovina ho tik ob cesti Trst—Reka.
SEŽANA
Avtobusna postajališča — Ob cesti Sežana—Nova Gorica bodo kmalu dogradili nekaj novih čakalnic. Ker so bila dosedanja postajališča kar na pločnikih, so se ljudje pritoževali, saj so morali čakati na avtobus dlje časa na dežju in vetru.
GRADBENO PODJETJE GRADIŠČE V CERKNICI (NA SLIKI) SE JE RAZVILO IZ MAJHNEGA OBRTNEGA PODJETJA.	Foto: J. Petrovčič
Gradišče uspešno gradi
Cerkniško gradbeno podjetje strokovno izobražuje svoje delavce v Doboju
Zgodovina splošnega gradbenega podjetja Gradišče iz Cerknice je kratka, saj je minilo komaj nekaj več kot deset let, odkar je bilo ustanovljeno. Razvilo se je iz majhnega obrtnega podjetja, zdaj pa zaposluje že 250 delavcev, ki ustvarijo na leto 20 milijonov dinarjev prometa. »Kako ste izpolnili letošnji plan in kakšni so vaši nadaljmjni načrti?« smo povprašali direktorja podjetja.
Sestanek KZ Idrija in Cerkno
IDRIJA, 9. dec. — V Idriji Je bil danes skupni sestanek zadružnih svetov kmetijskih zadrug iz Idrije in Cerknega. Posveta so se udeležili tudi predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, razpravljali pa so o predvideni integraciji obeh kmetijskih zadrug.
že pred časom se je v idrijski občini pojavila zamisel po združitvi obeh zadrug, še bolj aktualno pa je to postalo po izdelavi študije o kmetijstvu, ki je nakazala perspektive razvoja te panoge v občini. Le primerna ekonomska močna kmetijska zadruga bi lahko marsikaj prispe-
vala k izboljšanemu položaju kmetijstva. Že v študiji je bilo navedeno, da ima le tretjina kmetij na idrijskem območju bodočnost za sodobno tržno gospodarstvo. Z združitvijo obeh kmetijskih zadrug bi zboljšali odnos med kmeti, hkrati pa bi mnogo bolj racionalno uporabili kmetijske strokovnjake.
Na današnjem sestanku so prisotni podprli zamisel o združitvi in poudarili, da bi takoj po izdelanih zaključnih računih marca prihodnje leto prešli h konkretnemu delu za združitev. Danes so imenovali tudi posebno mešano komisijo, ki bo pripravila predlog združitve obeh zadrug.
»Letošnje leto bomo zaključili s precej ugodno bilanco: Kot ste omenili, smo realizirali 20 milijonov dinarjev, kolikor je predvideval tudi naš plan na začetku tega leta. Vsi objekti so letos dokončani. Pod streho je že 30 stanovanjski blok v Cerknici in 20 stanovanjski blok na Rakeku. graditev smo kreditirali sami, stanovanja pa bodo v glavnem pokupile delovne organizacije. Poleg tega smo letos dokončali Brestov razstavni paviljon. Zgradili smo tudi več industrijskih objektov v čabru, Trščah in Prezidu. Zaključena je tudi graditev industrijske proizvodne dvorane za Kovinoplastiko v Loški dolini. Pri graditvi dvorane smo bili udeleženi tudi kot soinvestitorji. V okviru SGP Grosuplje smo zgradili do strehe osnovno šolo v Starem trgu. Poleg teh velikih objektov smo opravili tudi kopico manjših del, od prenavljanja industrijskih obratov do graditve zasebnih hiš.
Pomembno za nas je to, da smo povečali število zaposlenih kar za 8 odstokov, vendar nam še vedno pri-
manjkuje strokovnega kadra, pa tudi polkvalificiranih in kvalificiranih delavcev imamo premalo. Zato smo v letošnjem letu sklenili pogodbeni aranžma z izobraževalnim cetrom v Doboju.
Tako smo poslali v šestmesečni tečaj 50 delavcev, ki se bodo izučili tesarske in zidarske obrti. Stroške šolanja plačujejo sami, po pogodbi pa je delavec vezan na naše podjetje najmanj dve leti. Izobraževanje teh delavcev nadzorujemo mi sami. Prvi delavci iz Doboja bodo pri-
Livarna na Muti h Gorenju
Združitev bo prispevala k oblikovanju širše koro-ško-šaleške regije
MUTA, 9. decembra — Referendum v tovarni poljedelskega orodja in livarni na Muti je v celoti uspel. Delovni kolektiv tega podjetja je na včerajšnjem referendumu s 96.4 odstotka pritrdilnih glasov izglasoval pripojitev k tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« v Velenju. Delovna organizacija na Muti bo v okviru združenega podjetja ohranila položaj pravne osebe. Pomembno pa je, da bo 850-članski kolektiv dobil v okviru združenega podjetja precej večje možnosti za svoj razvoj in nadaljnjo razširitev proizvodnje. Predvideno je, se bo število zaposlenih v prihodnjih letih povečalo na 1.200.
S pripojitvijo tovarne na Muti je tudi zgornji del Dravske doline prišel pod okrilje močnejšega velenjskega središča, katerega akcije odobravajo tudi v drugih krajih. Znano je, da Velenje izvaja uspešno akcijo pod naslovom »Mesto pomaga podeželju«, ki bi je bili radi deležni tudi v Mislinjski dolini. Vsekakor se s to združitvijo kažejo gospodarski obrisi širše zaključene koroškošaleške regije, ki dobiva z integracijami in novimi investicijami svoj trden temelj.	D.	VRESNIK
šli že marca prihodnjega leta. Leta 1971 torej ne bomo imeli več problemov z delavci.
Za vse te delavce bomo preskrbeli tudi stanovanja. Stanovali bodo v Marlesovih montažnih delavskih hišah. Nekakšen majhen montažen samski dom je to, ki ga lahko nekajkrat prestavimo iz enega gradbišča na drugo.
V letošnjem letu smo nabavili precej gradbene mehanizacije in opreme, ki smo jo prejšnja leta zelo pogrevali.
Zimsko sezono, ki je navadno mrtva za gradbeništvo bomo letos dobro izkoristili. že v začetku januarja bomo začeli graditi v Umagu in Savudriji turistične objekte v vrednosti treh mi-
Goriška: mnogo prehodov
Vsako leto so zelo značilni podatki o novembrskih prehodih prek jugoslovansko italijanske meje. Praznik republike pri nas ob koncu novembra ter italijanski državni praznik ob začetku meseca namreč dajeta izredno zanimivo sliko o gibanju prebivalstva, ki iz različnih razlogov odhaja na drugo stran meje.
Po podatkih, ki so jih uradni organi objavili te dni, so zabeležili v letošnjem novembru na mejnih prehodih na Goriškem nič manj kakor milijon 190.000 prehodov. V primerjavi z lanskim novembrom jih je bilo za okoli 130.000 manj, v primerjavi z letošnjim oktobrom pa za dobrih 50.000 več.
Med mejnimi prehodi zlasti prednjači prehod prve kategorije pri Rdeči hiši v Rožni dolini. Prek tega prehoda je šlo v novembru na drugo stran meje 372000 italijanskih in 262000 jugoslovanskih državljanov, torej skupaj nad 556000 oseb ali skoraj polovica vseh državljanov obeh držav, ki so šli na drugo stran meje. Med novembrskimi prazniki je šlo prek tega prehoda v drugo državo nad 38000 avtomobilov z nad 115000 potniki.
Znatno število prehodov so zabeležili tudi na območju Beneške Slovenije. Prek mednarodnega prehoda na Robiču je šlo v obe smeri kar dobrih 230000 državljanov obeh držav; od tega jih je bilo nad 81000 s potnimi listi, preostali pa so bili s pro-pustnicami vseh vrst. L. K.
25 let koprske gimnazije
KOPER, 9. dec. — Slovenska gimnazija v Kopru bo v soboto praznovala 25-letnico delovanja. Ustanovljena je bila na pobudo pokrajinskega NOO v Ajdovščini. V 25 letih je dala 690 maturantov. Do leta 1965 se je vrnilo z ljubljanske univerze 43 profesorjev, 34 inženirjev, 15 ekonomistov, prav toliko pravnikov itd.
Za praznovanje 25-letnice je slovenska gimnazija v Kopru pripravila pester program. Na šoli je odprta razstava, sklepna prireditev pa bo v soboto v koprskem gledališčir. Pozdravni govor bo imel pokrovitelj praznovanja predsednik skupščine občine Koper Miro Kocjan, o razvojni poti pa bo govoril ravnatelj gimnazije Milan Marušič. V kulturnem programu bodo sodelovali mešani pevski zbor gimnazije, recitatorska in dramska skupina ter balet. Po prireditvi bo predsednik skupščine priredil sprejem za člane kolektiva in goste.
D. M.
lijonov.
V letu 1971 bomo še naprej gradili za trg. Stanovanjske bloke bomo gradili v Starem trgu, na Rakeku in v Logatcu. V Gerovem bomo gradili šolo, za DIP Cabar pa industrijske objekte. Poleg tega smo v kooperantskih odnosih s Tehniko pri graditvi nove papirnice v Logatcu.
Lahko rečem, da se je graditev velikih objektov na našem območju nekoliko ustavila, zato iščemo posel tudi pri graditvi zasebnih stanovanjskih objektov.«
JOŽE PETROVČIČ
Trčenje
avtomobilov
KOPER, 9. dec. — Včeraj ob 15.35 uri je voznik osebnega avtomobila, Ljubo Be-nevol iz Kopra vozil po cesti JLA od hotela Triglav proti ljubljanski cesti. Pri odcepu za Naldinijevo ulico mu je nasproti po drugi strani ceste pripeljal voznik osebnega avtomobila, Vladimir Margi-tič iz Dekanov in čelno trčil v Benevolov avtomobil, ki je bil pravilno parkiran na parkirišču vzdolž ceste JLA. V nesreči je bil Benevol hudo poškodovan, Margitičev sopotnik, Silvi Luša pa lažje. Oba so pripeljali v izolsko bolnišnico. Škode na vozilih je za 15.000 dmarjev.
D. G.
Četrtkovi klubski večeri
Organizaciji' Rdečega križa Koper in Semedela pripravljata ciklus predavanj o zanimivih temah z raznih področij. Predavanja bodo v okviru četrtkovih klubskih večerov. Do novega leta se bodo zvrstila prva tri o temah: kultura stanovanja, novoletni pogrinjki in kozmetika. Prvo predavanje bo jutri ob 17. uri v mali dvorani hotela Triglav v Kopru in sicer o kulturi stanovanja. Predavala bo inž. Maja Stepano iz Izole. Ker bodo teme zelo zanimive in praktične za življenje, je pričakovati, da bodo imeli četrtkovi klubski večeri dober o-bisk.	M. P.
V vrtcih gre počasi na bolje
Položaj otroškega varstva v cerkniški občini se vse bolj izboljšuje
V cerkniški občini sta dva vzgojno varstvena zavoda:	e-
den v Cerknici, drugi v Starem trgu. Do lanskega leta sta bila oba zavoda pod samostojno upravo, vendar ni bilo njuno delovanje nič kaj uspešno. Odkar pa sta zavoda pod upravo osnovne šole, sta se precej razvila, pridobila na ugledu in povečalo se je število otrok, ki so v varstvu in vzgoji. Izboljšalo se je tudi gmotno stanje, saj so nekateri stroški uprave odpadli, v varstvo pa sprejemajo tudi dojenčke.
Dobre pogoje za delo ima samo vzgpjnovarstveni zavod v Cerknici, medtem, ko je stanje v Starem trgu skoraj nevzdržno. Tu namreč nimajo ne tekoče vode, ne dobro ogrevanih prostorov, zato komaj čakajo, da se bodo preselili.
Položaj vzgojnovarstvenih ustanov se počasi, a vztrajno izboljšuje, čeprav primanjkuje prostorov.
Anketa med starši na Rakeku je pokazala, da tudi tu nujno potrebujejo vzgojno-varstveni zavod. Potrebe so velike, vendar zaenkrat še ne vedo, kjer bi dobili denar.	j. p.
A. PIRKOVIČ
četrtek - petek*soboto
sveži
pakirani
2ABJI KRAKI
Prodajajo naslednji
marketi
v Ljubljani

Celovška 163
Cigaletova
Gosposvetska 6
Hubadova
Ilirska
Prule
Roška
Stritarjeva
Savsko naselje
Titova 25
•	Vodmatski trg
•	Vojkova
•	Supermarket
•	ARKADE II.
Gostinci! Za vas po grosistični ceni na Šmartin-ski 102 v Ljubljani.
izredno okusna specialiteta
llll
NOVA TOVARNA RASTE — Na logaškem polju raste nova tovarna valovite lepenke. V tovarni naj bi začeli s proizvodnjo že sredi prihodnjega leta. Gradi podjetje Tehnika, financira pa Kartonažna tovarna ^Ljubljane-
Zagrebčani nad Bašljem
V načrtu imajo razširitev restavracije v počitniškem domu, zgraditev kopalnega bazena in smučarske vlečnice
Območje turističnega društva Bela pod Storžičem postaja za turiste vse bolj privlačno- Razen stalnih gostov je v zadnjem času vse več tudi izletnikov. Obisk pa se bo še hitreje povečal, če bodo uresničili nekatere turistične načrte.
Letošnje poletje so v turističnem društvu našteli približno 3200 nočitev. Od teh jih je bilo 400 pri zasebnikih na Beli, kar 2800 pa v počitniškem domu zagrebškega podjetja »Rade Končar« nad Bašljem. Zagrebčani pa niso le poletni gostje. Svoj dom so napolnili tudi v prostih dneh za dan republike, razen tega pa rezervirali že ves prostor za novoletne praznike.
Prav ta dom postaja zametek malega turističnega sre-
Potrebno je sposobno vodstvo
Žalec: V Obrtnem podjetju Zarja I. občni zbor sindikalne organizacije
Za Obrtno podjetje Zarja v Žalcu je značilno, da je bila v zadnjih letih dejavnost osnovne sidikalne organizacije izredno slaba. Priprave na občni zbor in sama izvedba občnega zbora pa so pokazali, da so dani osnovni pogoji za normalno delo. Občni zbor osnovne sidikalne organizacije, ki je bil prvi v vrsti občnih zborov na žalskem območju je popolnoma uspel. Največ so razpravljali o medsebojnih odnosih, disciplini in odgovornosti, o vzrokih za nizke osebne dohodke itd.
Sprejeli so tudi zelo konkreten akcijski program, kjer so največ pozornosti posvetili reševanju višjih osebnih dohodkov, reševanju stanovanjske problematike, rekreaciji, samoupravnim aktom itd. Kot izhodišče so služila stališča in sklepi I. konference žalskih sindikatov.
V ostalih šestdesetih osnovnih sindikalnih organizacijah, kolikor jih je registriranih na žalskem območju, bodo opravili občne zbore v glavnem do konca decembra, preostale pa do 15. januarja. Povsod bodo razen področij, ki so jim največ pozornosti posvetiti že na občnem zboru v Obrtnem podjetju Zarja, zlasti razpravljali še o problemu kadrovanja v vodstvene organe sidikalnih organizacij. Znano je, da je prav zaradi nesposobnih kadrov velikokrat zastajalo delo v osnovnih organizacijah. Pri sestavljanju novih vodstev za zdaj pomagajo tako osnovne organizacije zveze komunistov, kot tudi vodstva podjetij, kajti vsi se zavedajo, da je za uresničevanje zastavljenih programov potrebno predvsem in samo sposobno vodstvo. T. V.
dišča na tem območju. Zagrebčani imajo v načrtu razširitev sedanje restavracije, ki je postala za poletni čas že pretesna. Razen tega nameravajo zgraditi manjši kopalni bazen in smučarsko vlečnico. Za vse to bi potrebovali blizu pol milijona dinarjev. Ce bodo samoupravni organi v podjetju ta načrt sprejeli, bodo z deli pričeli že spomladi. S temi objekti bi prostor okrog »Gamsovega raja« pod Storžičem precej pridobil in letno sezono pričel dopolnjevati z zimsko.
Ob naraščajočem prometu postaja vse večji problem makadamska cesta med Belo in Bašljem, ki je ob vsakem hujšem nalivu močno razkopana. Druga nerešena zadeva pa so izviri vode za kranjski vodovod. Ker niso zavarovani, je kar celotno območje
Škoda železniške nesreče ocenjena
POSTOJNA, 9. dec. — Po ocenah železniških strokovnjakov znaša škoda pri nesreči, 'ki se je pripetila pred dvema dnevoma na železniški postaji v Prestranku približno 160.000 dinarjev. Pri tem ni všteta škoda zaradi zamud in preusmeritve prometa na progi med Postojno in Prestrankom.	A. P.
Trije poškodovani
SEŽANA, 9. dec. — Sinoči j ob 19. uri je Liviana Fantuzi iz Trsti vozila osebni avtomobil iz Senožeč proti Sežani. V levem preglednem ovinku pri odcepu za Dolenjo vas je zavozila v levo in 29 metrov vozila po levi, nakar je naglo zavila v desno čez obcestni jarek in trčila v travnati usek na leviprijaldbvm nat; usek ter se prevrnila na streho. Poškodovano voznico in oba sopotnika, Marijo Fantazi in Umberta Sei-lanija so odpeljali v tržaško bolnišnico. Škode je za 15.000 dinarjev.	D. G.
Pešca je zbil
KOZINA, 9. dec. — Sinoči ob 20.50 uri je Sergio Sod-nich vozil osebni avtomobil iz Reke proti Kozini. V naselju Bač je zbil pešca, ki je hodil po skrajni desni strani. Pešec, Ivan Lorger je bil v nesreči hudo poškodovan.	D. G.
Ujeli so divje lovce
GORNJA RADGONA, 9. dec. — Sinoči so miličniki iz Gornje Radgone ujeli na divjem lovu skupino divjih lovcev. Gre za 19-letnega Jožeta Cipota, 18-letnega Branka Repolu-ška in 16-letnega S. R., vsi jz Črncev pri Apačah ter 21-let-nega Milana Vrbnjaka iz Šego vec.
proglašeno za rezervat. Prav ta predel pa je zelo primeren za rekreacijo, zato na Beli predlagajo, da bi izvire tako zaščitili, da bi ostalo nekaj prostora tudi za turistične namene.	L. S.
Priprave na kongres samoupravljavcev
KOPER, 9. dec. — Obalni koordinacijski odbor je na današnji seji določil vsebinske priprave za drugi kongres samoupravljavcev. Dogovorili so se o specifičnih temah z našega območja, pri katerih bodo proučili dognanja v samoupravljanju. Tako bodo v podjetju Slavnik obravnavali stanje te delovne organizacije v okviru združenega podjetja, delavci Lujce bodo sodelovali v razpravah okrog teme »Konfliktne situacije v delovnih organizacijah«. Proučili bodo tudi vprašanje medobčinskega sodelovanja, ki je na obalnem območju močno prisotno.
Določili so tudi udeležbe in način sodelovanja vsakega delegata na teh razgovorih. Delegati bodo v prihodnjih mesecih s svojimi volivci obravnavali konkretno gradivo, ki bo izdano januarja. Delegati z obale bi se srečali tudi z delegati iz drugih krajev primorske in hrvatske Istre ter se dogovorili o vsebini v razpravah na kongresu.
C. K.
Smrt
dveh
pilotov
Jugoslovansko letalstvo je v avtomobilski nesreči izgubilo M. Semiza in R. Dobravca
ZAGREB, 9. dec. (Tanjugi. — Milisav Semiz in Ranko Dobravec, znana jugoslovanska civilna pilota, sta danes popoldne izgubila življenje v prometni nesreči, ko sta se z letališča vračala v središče mesta.
V njuno vozilo se je nedaleč od ladjarskega inštituta zaletel neki tovornjak, ki ja nenadoma zavil na glavno cesto. Pilota, ki sta se desetletja uspešno izmikala vsem pastem letalskega križarjenja, je zadela smrt na trdnih tleh blizu njunega letališča.
Milisav Semiz sodi med pionirje jugoslovanskega letalstva. Nazadnje je imel položaj glavnega svetnika poštnega letalskega podjetja Pan-Adria v Zagrebu, Dobravec pa je pri isti družbi delal kot glavni inštruktor. Pred prihodom v Pan-Adrio je bil Semiz šef pilotov pri JAT. Nagrajen je bil z več visokimi odlikovanji.
-	-(-P?	: ^ -ite '	v? ;'-V S
SSM-S sj£rs,«?srs ss
če voznik preveč pntasne na zavore.	Foto: A. Pirkovič

.... .....j
V nekaj vrstah
METLIKA
Pred občnimi zbori sindikalnih organizacij — Do 31. decembra se bodo v metliški občini zvrstili občni zbori sindikalnih organizacij, na katerih bodo ocenjevali dosedanje delo in sprejemali delovni program za novo obdobje. Na teh sestankih bodo tudi obravnavali uveljavljanje 15. ustavnega amandmaja, samoupravne odnose in standard zaposlenih.
Pred tovarno bo vrt tulipanov — Pred novim obratom tovarne Beti bodo zasadili 1500 tulipanov, ki jih je ob otvoritvi obrata poklonil kolektivu g. Bark, predstavnik nizozemske tovarne Neveda, s katero Beti poslovno sodeluje.
ČRNOMELJ
Konference SZDL, združene z zbori volivcev — Od 12. decembra dalje bodo v črnomaljski občini krajevne konference SZDL, ki bodo hkrati zbori občanov. Razpravljali bodo predvsem o osnutku novega programa javnih del za čas do leta 1977 ter o narodni obrambi, izvolili pa bodo tudi nove odbore.
TREBNJE
Zbor samoupravljavcev — Danes bo v Tre.-nem zbor samoupravljavcev trebanjske občine, na katerem bode obravnavali samoupravo v delovnih organizacijah ter izvršili delegata za drugi kongres samoupravljavcev k' bo maja prihodnjega leta v Sarajevu.
Vprašaj nad preskrbo z mesom — KZ Trebnje že dlje časa opozarja na težave, ki so nastale pri ukinitvi klavnice v Šentrupertu in zahteva od občinske skupščine, naj posreduje. V občini se množijo tako imenovani črni za-koli in prodaja mesa po hišah, kar je proti predpisom, zadruga pa zatrjuje, da ima precejšnjo izgubo s prodajo mesa. Danes bo o tem razpravljala občinska skupščina. Nov način gradnje — Pri graditvi stanovanjskih blokov v Trebnjem uporablja gradbeno podjetje Grosuplje nov način — veloks sistem. Novost, ki jo v zahodnih državah že na veliko uporabljajo, ima vrsto tehničnih predneni, pa tudi gradnja je cenejša in hitrejša. Namesto opeke uporabi j ao beton, ki je na vsaki strani izoliran z veloks ploščami. Ta izdeluje tovarna specialnih gradbenih plošč v Ljubljani.
ŽUŽEMBERK
Priznanje pionirskemu fotokroiku — Žirija XI. pionirske foto razstave v Kopru je izbrala 19 fotografij, ki jih je izdelalo deset žužemberških pionirjev za razstavo v Kopru. Krožek je bil proglašen za najboljši foto krožek na tej razstavi. Poleg tega je član krožka Vlasto Kodre prejel 2 bronasti medalji Janeza Puharja, eno za najboljšo fotografijo in eno za najboljšo kolekcijo fotografij. Krožek je bil ocenjen s 405 točkami, medtem ko je naslednji najboljši krožek dobil oceno 199 točk.
SEVNICA
Spet brez direktorja — Sevniško podjetje Stilles, ki se bo po uspešnem referendumu kmalu pridružilo ljubljanskemu podjetju Slovenijales, bo spet brez direktorja. Sedanji direktor Stane Kaluža, ki je komaj leto dni vodil to delovno organizacijo, je daj odpoved, ker bo prevzel direktorsko mesto v perutninarskem kombinatu Neverke. Priučitev za delo v konfekciji — Cez 120 deklet se udeležuje tečaja za priučitev za delo v konfekcijski industriji, ki ga je v Sevnici skupaj z zavodom za zaposlovanje pripravila konfekcija Jutranjka. Vendar to še ne bo zadostovalo za vsa nezasedena delovna mesta te tovarne, ki namerava zaposliti še kakih 400 ljudi.
Vsi Eli radi ceste
Črnomaljski občani pričakujejo tudi izdatno pomoč delovnih organizacij
Ko so pred širšo javno obrazca c novega programa javnih del za obdobje do leta 1977 obravnavala gradivo vodstva krajevnih družbeno političnih organizacij, so povsod podprli predlog za uvedbo ponovnega samoprispevka občanov. Hkrati s pripravljenostjo, ki jo kažejo delovni ljudje do sodelovanja pri komunalni graditvi, pa so tudi poudarili, da pričakujejo izdatno podporo delovnih kolektivov.
Delavski sveti naj bi po mnenju občanov še pred potrditvijo programa javnih del odločali o svojem prispevku, obenem pa naj bi navedli, za katera dela so pripravljeni dati svoj denar.
Na terenu je vse več želja po modernizaciji cest, pa tudi za graditev vodovodov. Posebno v odročnih krajih menijo, da bi jih revščine lahko rešila le sodobna cestna povezava s svetom, ker bi se ljudje lahko vozili na delo. Zdaj to ni mogoče, ker so nekatere ceste posebno v zimskem času neprevozne.
Tako dodatno predlagajo rekonstrukcijo ceste Zilje— Preloka, Tribuče—Bojanci, cesto do Sinjega vrha in rekonstrukcijo cestišča od Starega trga do Tanče gore na Dobliče. Prav tako se zavzemajo za modernizacijo ceste od Podturna pri Dolenjskih Top licah čez zimsko športni center Dolenjske v Crmošnjicah do Črnomlja.
Semičanom tudi ne gre zameriti, da so ob komaj opravljeni rekonstrukciji vodovoda, po kateri pa vode vseeno ni, izgubili živce. Zgodilo se je že, da je kraj ostal povsem brez vode, pa tudi tovarna Iskra je zaradi tega že občutno trpela. Zdaj predlagajo, da bi vodo prečrpavali iz Srednje vasi, ker so sedanji izviri očitno zanič.
Nihče ne pravi, da dodatni predlogi občanov niso umest-
ni in upravičeni, toda želja je mnogo več kot bo na razpolago denarja. Uskladiti potrebe z možnostmi pa je gotovo težka naloga, ki čaka družbeno politične organizacije in občinsko skupščino v zimskem obdobju.
RIA BACER
SOLA V ŠKOCJANU POKRITA — Lepo jesensko vreme je šlo na roke tudi gTadbincem, ki so precej podaljšali gradbeno sezono. Tako so delavci SGP Pionir iz Novega mesta spravili pod streho tudi novo osnovno šolo Škocjanu (na sliki), ki bo v šolskem letu 1971/72 že sprejela učence.
Foto:
v
S. Dokl
Kadrov ni in kadri so...
Na razpis Delamarisa iz IzoU in Slavnika iz Kopra se je za 20 delovnih mest z višjo in visoko izobrazbo prijavilo 330 kandidatov - Iz SRS samo 8
Podjetji Delamaris iz Izole in Slavnik iz Kopra sta razpisali v slovenskih in jugoslovanskih časopisih sprejem devetnajstih ljudi z višjo in visokošolsko izobrazbo na različna delovna mesta. Nedvomno je prispevala tudi vsebina razpisa (v njem so na prisrčen način povabili k sodelovanju mlade ekonomiste in pravnike, ki bi želeli sodelovati pri uvajanju nove tehnologije), da se je nanj prijavilo nad 330 ljudi. Med prijavljenci jih je bilo le 8 iz Slovenije, ostali pa iz Beograda in okolice, Srbije, iz Makedonije, Vojvodine, z Reke in okolice ter iz Tuzle, Banjaluke in Zenice.
Vsem prijavljencem so poslali najprej obširen test z vprašanji, na podlagi katerih so hoteli spoznati, kakšno znanje imajo prijavljenci. Med prijavljenci jih je približno sto odgovorilo na vprašanja. V podjetju so sestavili posebno skupino, v kateri sta bila tudi sociolog in psiholog. Ta skupina je organizirala razgovore s prijavljenci v Beogradu, Novem Sadu, Zenici in Kopru. Na teh pogovorih so se podrobneje seznanili s prijavljenci, njihovimi težnjami in razlogi za prijavo. Od približno sto kandidatov, ki so odgovorili na vprašalne pole, jih je 47 prišlo na osebne pogovore. Tako je pri ožjem izboru ostalo potem 19 kandidatov za razpisana mesta. V podjetju Delamaris so povedali, da je med temi, ki so ostali pri končnem izboru, nekaj takih, ki so pri vseh teh preizkusih pokazali nadpoprečno znanje. Zato so prepričani, da jim bo taka strokovno zastavljena metoda omogočila, da bodo
Besedo bodo držali
V Črnomlju akcija za uresničitev družbenega dogovora o štipendiranju bodočih strokovnjakov
Znano je, da je prav črnomaljska občina hudo revna s strokovnjaki in da so izobrazbeno raven zaposlenih obravnavali že večkrat tako na občinskih konferencah ZK kot SZDL in na sejah občinske skupščine.
Kaže, da posebnih uspehov doslej nismo imeli pri pridobivanju strokovnjakov, kajti še vedno velja Črnomelj za podeželski kraj, ki se ga strokovnjak otepa, dokler le more. Izkušnje prejšnjih let so pokazale, da bo kadrovska struktura lahko napredovala predvsem s štipendiranjem in izobraževanjem na delovnem mestu.
Družbeni dogovor o štipendiranju, ki ga je podpisala tudi občina Črnomelj, je zdaj osnova, s pomočjo katere bodo družbenopolitične organizacije laže šle v akcijo po kolektivih. Zahtevali bodo, da je treba držati besedo. Po
vseh delovnih organizacijah bo tako v kratkem prišlo do razprav o kadrovski politiki in štipendiranju. V ta namen bo treba očitno odmerjati več denarja, razen tega bodo morali pregledati socialni položaj vsakega štipendista in mu po novih merilih zagotoviti denar za preživljanje.
Medtem ko imajo v občini nekaj zglednih delovnih organizacij kar zadeva štipendijsko politiko — tak primer je zlasti semiška tovarna Iskra — pa nekateri manjši delovni kolektivi doslej niso v ta namen odmerili niti dinarja.
R. BACER
dobili najustreznejše ljudi.
V prenekaterem podjetju tarnajo, da na razpise, zlasti take, za katere zahtevajo višjo ali visokošolsko izobrazbo, ne dobijo prijav. Zato tembolj preseneča, da se je na omenjeni razpis priglasilo toliko kandidatov. Zanimivo
Livarna na Muti h Gorenju
Združitev bo prispevala k oblikovanju širše koro-ško-šaleške regije
MUTA, 9. decembra — Referendum v tovarni poljedelskega orodja in livarni na Muti je v celoti uspel. Delovni kolektiv tega podjetja je na včerajšnjem referendumu s 98.4 odstotka pritrdilnih glasov izglasoval pripojitev k tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« v Velenju. Delovna organizacija na Muti bo v okviru združenega podjetja ohranila položaj pravne osebe. Pomembno pa je, da bo 850-članski kolektiv dobil v okviru združenega podjetja precej večje možnosti za svoj razvoj in nadaljnjo razširitev proizvodnje. Predvideno je, se bo število zaposlenih v prihodnjih letih povečalo na 1.200.
S pripojitvijo tovarne na Muti je tudi zgornji del Dravske doline prišel pod okrilje močnejšega velenjskega središča, katerega akcije,odobravajo tudi v drugih krajih. Znano je, da Velenje izvaja uspešno akcijo pod naslovom »Mesto pomaga podeželju«, ki bi je bili radi deležni tudi v Mislinjski dolini. Vsekakor se s to združitvijo kažejo gospodarski obrisi širše zaključene koroškošaleške regije, ki dobiva z integracijami in novimi investicijami svoj trden temelj.	D. VRESNIK
arjenje pod lupo
Skupščina občine Ribnica je razpravljala o devetmesečnih uspehih gospodarskih organizacij - Zavzeli so se za pospešeno izdelavo razvojnih načrtov
Občinska skupščina Ribnica je na zadnji seji med drugim obravnavala tudi poslovne uspehe gospodarskih organizacij v prvih devetih mesecih. Splošna ugotovitev je, da so najpomembnejše gospodarske organizacije v občini z dovolj resnosti spremljale dogajanja v jugoslovanskem gospodarstvu, vendar so se dokaj različno znašle v trenutnih situacijah. Po drugi strani pa je razveseljiva ugotovitev, da razen kmetijske zadruge Loški potok niti ena gospodarska organizacija v tem času nima manjšega dohodka kot v enakem obdobju lani.
Celotni ustvarjeni dohodek se je v prvih devetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 48 odstotkov, porabljena sredstva za 47 odstotkov, dohodek za 49 odstotkov, amortizacija za 48 odstotkov, ostanek dohodka za 71 odstotkov — vse to pa ob štiri odstotnem povečanju števila zaposlenih. Povprečni osebni dohodki v gospodarstvu so naraščali nekaj počasneje, vendar v tem obdobju že dosegajo 1212 dinarjev. Takšna rast osebnih dohodkov ustvarja ugodne pogoje za visoko naraščanje ostanka dohodka. V prvih devetih mesecih so gospodar-
ske organizacije v občini ustvarile kar 13 milijonov ostanka dohodka, kar je dobrih 79 odstotkov več kot lani v enakem obdobju.
Nekatere gospodarske organizacije še vedno zaračunavajo zelo nizko amortizacijo, kar je vse prej kot spodbudno za hitrejšo modernizacijo proizvodnje, ta pa je nujna za uspešnejše vključevanje v mednarodno delitev dela.
Glede na dokajšnje uspehe v organizaciji proizvodnje, dvigu produktivnosti in uveljavitvi na trgu je treba predvsem omeniti najpomembnejša podjetja: Inles, kovinsko industrijo Riko in Pletilnico
žičnih mrež. Inles ustvarja tri četrtine dohodka gospodarstva In 80 odstotkov ostanka dohodka. Podjetje se je uveljavilo zlasti zaradi specializacije proizvodnje stavbnega pohištva. Ribniška kovinska industrija je najpomembnejši proizvajalec snežnih plugov in opreme za letališča. Pletilnica žičnih mrež Je vedno prednjačila v rentabilnosti. Dokaj težav ima zla-st zaradi precejšnje fluktua-dje delavcev in pomanjkanja kvalificiranih žičnih tkalcev.
V primerjavi s temi organizacijami kažeta zadruga in trgovsko-gostinsko podjetje pri načrtovanju veliko manj
poguma in odločnosti. Zlasti to velja za trgovino in gostinstvo. To pa pomeni, da je treba posvetiti razvoju trgovine in gostinstva posebno skrb in preprečiti — zlasti s sodobnejšimi metodami trgovanja — odliv kupnih moči zunaj občine.
Izhajajoč iz razprav okrog poslovnih uspehov delovnih organizacij je skupščina sklenila pospešiti izdelavo dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja občine. Kolikšnega pomena je tak načrt, so si bili odborniki takoj na jasnem, zato se zavedajo resnosti in pomembnosti te akcije. V občini so tudi že konkretni razgovori za izdelavo ustreznih načrtov, ki naj bi zajeli vse panoge in vsa področja.od industrije, trgovine, gostinstva do šolstva, urbanizacije in turizma.
F. GRIVEC
je, ka jih je pritegnilo, da so se prijavili. Mnogi prijavljenci so pripisali, da bi radi zamenjali delo in prišli v okolico, kjer imajo boljšo perspektivo za napredovanje in strokovno delo. Zlasti iz drugih republik pa so neredko pristavljali v prijavah, da jih mikata višja življenjska raven ter višji osebni dohodki v Sloveniji.
Nekateri med njimi so na pogovorih izjavljali, da so se prijavili, čeprav niso upali, da bodo dobili kakšen odgovor, kajti navajeni so že, da so razpisi formalni in da dobi zaposlitev tisti, ki ima boljše zveze in boljše strice. Taki odgovori so značilni za priglašence iz Beograda in Novega Sada. Mnogi izmed tistih, ki so prišli na pogovor s strokovno ekipo Delamarisa, pa so pristavljali, da jim je taka metoda všeč, kajti vidijo, da niso posredi zveze, temveč objektivna merila, po katerih presojajo zmožnost prijavljencev.
Pri testiranju prijavljencev je imela komisija Delamarisa tudi priložnost, primerjati znanje ljudi z višjo ali visokošolsko izobrazbo, ki so jo dosegli na različnih univerzah. Nekoliko je presenetljivo, da so kandidati iz nekaterih republik, denimo diplomirani ekonomisti, pokazali
Zakaj tako •

Za večji red v prometu
Meu obširno razpravo o poročilu in problematiki Komunalnega podjetja Novo mesto na seji občinske skupščine je bilo slišati vrsto koristnih. predlogov, ki so jih odborniki na koncu tudi sprejeli. Eden teh se nanaša na ureditev prometa skozi mesto, predvsem parkiranja motornih vozil, kar postaja iz dneva v dan večja težava. Po predlogu načelnika za družbene službe in uprvno pravne zadeve naj bi že prihodnje leto uredili parkiranje in čuvanje vozil na parkiriščih proti plačilu pristojbine. Predvsem je tak red z omejitvijo parkiranja na eno uro potreben na Glavnem trgu, kjer posamezniki — domačini puščajo svoja vozila tudi po ves dan, poslovni ljudje in turisti, ki pridejo v mesto, pa nimajo kje puščati svojih vozil. Res so bile že tudi dose-daj omejitve parkiranja na dve uri. Ker tega ni nihče kontroliral, je ostala omejitev brez vrednosti. Ker ni nobene kontrole, je pri takem parkiranju tudi veliko poškodb vozil, ne da bi ugotovili povzročitelja.
Se huje kot s parkiranjem je s prehodi za pešce. Res so prehodi označeni, le da jih vozniki, pa tudi pešci, premalo upoštevajo. Za tak gost promet bi bilo treba misliti na semafore vsaj na glavnih in najbolj nevarnih prehodih, potem pa z ukrepi zahtevati disciplino od voznikov in pešcev. Hitrost skozi mesto je sicer omejena, upošteva pa to omejitev le manjši del voznikov motornih vozil. Niso pa redka prav dirkaška izživljanja skozi mesto. številne poškodbe pešcev, med njimi več otrok, na cestah skozi mesto opozarjajo na strožje izvajanje predpisov o prometu.
P. ROM ANIC
komaj toliko znanja, kolikor ga imajo drugod ali z ekonomsko srednjo šolo ali z višjo komercialno šolo ali diplomo fakultete prve stopnje.
V Delamarisu so naredili križ čez naključno sprejemanje ljudi na strokovna delovna mesta. Samo taka metodološko in strokovno izdelana izbira strokovnjakov pa omogoča, da pridejo na prava delovna mesta pravi ljudje. Prav tako pa zgornji primer demantira trditev, da pri nas strokovnih moči ni mogoče dobiti. Kot je videti, teh sicer ni preveč, jih pa tudi ne manjka, le drugačno pot do njih je treba ubrati.
'	G. GUZEJ
Goriška:
prehodov
mnogo
Vsako leto so zelo značilni podatki o novembrskih prehodih prek jugoslovansko italijanske meje. Praznik republike pri nas ob koncu novembra ter italijanski državni praznik ob začetku meseca namreč dajeta izredno zanimivo sliko o gibanju prebivalstva, ki iz različnih razlogov odhaja na drugo stran meje.
P(T podatkih, ki so jih uradni organ: objavili te dni, so zabeležili v letošnjem novembru na mejnih prehodih na Goriškem nič manj kakor milijon 190.000 prehodov V primerjavi z lanskim novembrom jih je bilo za okoli 130.000 manj, v primerjavi z letošnjim oktobrom pa za dobrih 50.000 več.
Med mejnimi prehodi zlasti prednjači prehod prve kategorije pri Rdeči hiši v Rožni dolini. Prek tega prehoda je šlo v novembru na drugo stran meje 372000 italijanskih in 262000 jugoslovanskih državljanov, torej skupaj nad 556000 oseb ali skoraj polovica vseh državljanov obeh držav, ki so šli na drugo stran meje. Med novembrskimi prazniki je šlo prek tega prehoda v drugo državo nad 38000 avtomobilov z nad 115000 potniki.
Znatno število prehodov so zabeležili tudi na območju Beneške Slovenije. Prek mednarodnega prehoda na Robiču je šlo v obe smeri kar dobrih 230000 državljanov obeh držav; od tega jih je bilo nad 81000 s potnimi listi, preostali pa so bili s prepustnicami vseh vrst. L. K.
Trčenje
avtomobilov
KOPER, 9. dec. — Včeraj ob 15.35 uri je voznik osebnega avtomobila, Ljubo Be-nevol iz Kopra vozil po cesti JLA od hotela Triglav proti ljubljanski cesti. Pri odcepu za Naldinijevo ulico mu je nasproti po drugi strani ceste pripeljal voznik osebnega avtomobila, Vladimir Margi-tič iz Dekanov in čelno trčil v Benevolov avtomobil, ki je bil pravilno parkiran na parkirišču vzdolž ceste JLA. V nesreči je bil Benevol hudo poškodovan, Margitičev sopotnik, Silvi Luša pa lažje. Oba so pripeljali v izolsko bolnišnico, škode na vozilih je za 15.000 dinarjev.
D. G.
Škoda železniške nesreče ocenjena
POSTOJNA, 9. dec. — Po ocenah železniških strokovnjakov znaša škoda pri nesreči, ki se je pripetila pred dvema dnevoma na železniški postaji v Prestranku približno 160.000 dinarjev. Pri tem ni všteta škoda zaradi zamud in preusmeritve prometa na progi med Postojno in Prestrankom.	a. P.
Voda jim bo osušila žepe
Kostanjevičani prevzeli del stroškov za gradnjo vodovoda
S tem, da so prebivalci Kostanjevice prevzeli večji del stroškov za gradnjo vodovoda nase, so se zavezali krepko poseči v lasten žep. Vsak lastnik hiše prispeva za gradnjo vodovoda v gotovini 1400 dinarjev, za gradnjo kanalizacije pa še vsak 700 dinarjev.
Razen tega mora vsak na svoje stroške izkopati 40 metrov jarkov, to je 20 za vodovod in 20 za kanalizacijo. Izkop jarkov pa ni lahko delo, še zlasti, ker je ponekod tudi svet kamnit. Tako bo stal izkop enega metra jarka najmanj 30 dinarjev, kar pomeni za vsakega hišnega lastnika dodatnih 1.200 dinarjev. Občina Krško je res prispevala za vodovod in
NOVO MESTO
Izterjava
šepa
Sklad zdravstvenega zavarovanja dolenjskih kmetov ima pred koncem leta
2.835.000	dinarjev iz primanjkljaja: 1,100.000 dinarjev letošnjega in 1,735.000 dinarjev iz prejšnjih let. Računajo, da se bo stanje do konca decembra nekoliko popravilo, vendar pa poslovnega leta ne bo mogoče zaključiti brez primanjkljaja.
Evidenca sklada kaže, da dolgujejo kmetje že za
4.728.000	dinarjev prispevkov.
2.800.000	dinarjev tega dolga gre na rovaš minulih let,
1.920.000	dinarjev pa na račun letos neprebranih prispevkov. Kaže, da je tudi letos zašepa-lo pri izterjatvi prispevkov, predpisanih za tioslovno leto. Kajpak so tudi drugi razlogi, da se skupna blagajna tako slabo polni. Negativno bilanco v skladu večkrat opravičujejo tudi z dejstvom, da zaradi izredno slabega socialne-gd stanja kmečkih zavarovancev prispevkov marsikje tudi ni mogoče izterjevati.
Stalni dolgovi v skladu so povzročili že veliko hude krvi in spodbujali člane skupščine zdravstvenega zavarovanja k novim razmišljanjem, predlogom in tudi zahtevam, naslovljenim na širšo družbeno skupnost, češ naj ta pomaga pri urejanju tega perečega vprašanja.
Živahna radirava je bila tudi pred dnevi, ko so na kmečki skupščini sprejemali nov statut, ki na eni strani uvaja nove pravice za zavarovance, na drugi strani pa zahteva od zavarovancev večje prispevke. Skupščina je namreč — pod vtisom dosedanjih izkušenj pri poslovanju sklada, ki do zdaj še ni bil brez izgube — novi statut in z njim novi sistem zdravstvenega zavarovanja kmetov, kot ga je uvedel zakon, sprejela le pogojno. Člani so se zavzemali za to, naj statut obvelja v primeru, če bo zadostna družbena pomoč za tiste socialno ogrožene zavarovance, ki so se sicer zdravili na račun sklada, medtem ko prispevkov niso mogli plačati.
1. ZORAN
Turistični seminar v Brežicah
Danes prireja občinska turistična zveza in delavska univerza v Brežicah seminar za vse tiste občane, ki kdaj pridejo v stik s tujci. Najprej jim bo dr. Gore iz Ljubljane predaval o odnosu do gostov, prof. Stanko škaler iz Brežic pa jih bo seznanil s kulturnimi in narodopisnimi zanimivostmi pokrajine. Popeljal jih bo tudi v Posavski muzej in jim razkazal njegove zbirke. V seminar je vključeno še predavanje sodnika Janeza Pirnata o družbeni ureditvi Jugoslavije.
V petek bo v mali dvorani poleg kina praktični prikaz hrane in pijač ter razstava pogrinjkov. Na sporedu bo tudi dvoje predavanj, in sicer o olepšanju hiše in okolice z okrasnim cvetjem in grmičevjem ter predavanje o ureditvi bivalnih prostorov.
J. T.
kanalizacijo približno eno tretjino stroškov, ostalo pa gre večji del v breme bodočih potrošnikov vode. Morda bi kdo ob tem dejal, prav je tako, saj gradijo vodovod zase. To je res z dodatno resnico, da bodo, ko bo vodovod dograjen, tega izročili v upravljanje pristojni komunalni delovni organizaciji,
Trije poškodovani
SEŽANA, 9. dec. — Sinoči ob 19. uri je Liviana Fantuzi iz Trsti vozila osebni avtomobil iz Senožeč proti Sežani. V levem preglednem ovinku pri odcepu za Doletijo vas je zavozila v levo in 29 metrov vozila po levi, nakar je naglo zavila v desno čez obcestni jarek in trčila v travnati usek na leviprijaldbvm natj usek ter se prevrnila na streho. Poškodovano voznico in oba sopotnika, Marijo Fantazi in Umberta Sci-lanija so odpeljali v tržaško bolnišnico, škode je za 15.000 dinarjev.	D. G.
Pešca je zbil
KOZINA, 9. dec. — Sinoči ob 20.50 uri je Sergio Sod-nich vozil osebni avtomobil iz Reke proti Kozini. V naselju Bač je zbil pešca, ki je hodil po skrajni desni strani. Pešec, Ivan Lorger je bil v nesreči hudo poškodovan.	D. G.
Ujeli so divje lovce
GORNJA RADGONA, 9. dec. — Sinoči so miličniki iz Gornje Radgone ujeli na divjem lovu skupino divjih lovcev. Gre za 19-letnega Jožeta Cipota, 18-letnega Branka Repolu-ška in 16-letnega S. R., vsi iz Črncev pri Apačah ter 21-let-nega Milana Vrbnjaka iz Se-govec.
ki jim bo potlej krojila ceno za potrošeno vodo, kajpada po svojih izračunih, v katerih bodo seve upoštevani osebni dohodki zaposlenih v tej delovni organizaciji, amortizacija, razširjena reprodukcija, itd.... Gradnja vodovoda v Kostanjevici vzlic vsem težavam dobro napreduje in če bo vreme še nekaj časa ugodno, bod<5 nekateri potrošniki že letos dobili vodo iz novega vodovo-
Smrt
dveh
pilotov
Jugoslovansko letalstvo je v avtomobilski nesreči izgubilo M. Semiza in R. Dobravca
ZAGREB, 9. dec. (Tanjugl. — Milisav Semiz in Ranko Dobravec, znana jugoslovanska civilna pilota, sta danes popoldne izgubila življenje v prometni nesreči, ko sta se z letališča vračala v središče mesta.
V njuno vozilo se je nedaleč od ladjarskega inštituta zaletel neki tovornjak, ki je nenadoma zavil na glavno cesto. Pilota, ki sta se desetletja uspešno izmikala vsem pastem letalskega križarjenja, je zadela smrt na trdnih tleh blizu njunega letališča.
Milisav Semiz sodi med pionirje jugoslovanskega letalstva. Nazadnje je imel položaj glavnega svetnika poštnega letalskega podjetja Pan-Adria v Zagrebu, Dobravec pa je pri isti družbi delal kot glavni inštruktor. Pred prihodom v Pan-Adrio je bil Semiz šef pilotov pri JAT. Nagrajen je bil z več visokimi odlikovanji.
Srečanje
Kolektiv-dedek Mraz
Srečanje s prosvetnima delavkama Marinko Bajec in Zdenko Celič je bilo naključje. Vzgojiteljici že več let poučujeta na podružnični šoli Laze, to je na meji med ožjo Dolenjsko in Belo krajino. Na šolo smo se odpravili zato, ker smo zvedeli, da so prvič, odkar šola stoji, otroci sedli-v nove šolske klopi. Zasluga za to lepo potezo gre ljubljanskemu podjetju žito, ki ima patronat nad šolo. Delavci tega kolektiva se večkrat izkažejo, saj se skoraj na vsakem koraku pozna, da nad otroci poleg vzgojiteljev bdi še nekdo.
Kaj pomeni nova oprema za učence, sta lahko iz lastnih izkušenj povedali Bajčeva in Celičeva, ki sta tudi sami ravno na tej šoli skupaj gulili stare klopi. Da bi se usoda še naprej malce poigrala, moramo omeniti, da sta dobri prijateljici iz otroških let, skupaj sta tudi ho-
dili na novomeško učiteljišče, ter se nazadnje našli spet na isti šoli.
O novi pridobitvi sta povedali tole: »Za našo šolo, ki je precej od rok, nove klopi in še nekaj druge opreme pomeni veliko. Otroci se niso mogli sprijazniti, da bodo sedeli v enakih klopeh kot jih imajo njihovi vrstniki skoraj v vseh drugih šolah. Sprva so jih kar s strahom ogledovali, zdele so se jim tako lepe, da bi jih samo gledali. Navajeni so bili na stare, v katerih so sedeli še njihovi očetje, skoraj bi rekli dedje. No, danes je povsem drugače, privadili so se, počutijo se dobro. Seveda ne pozabijo na dobrotnika — kolektiv Žita, ki so ga imenovali kar dedek Mraz. Kajti otroci so navajeni, da se zgodi čudež samo tedaj, ko se pokaže dobri dedek.«
S. DOKL
MARINKA BAJEC IN
ZDENKA CELIC.
Foto: S. Dokl
soboto tfc
sveži
pakirani
ŽABJI KRAKI
Prodajajo naslednji
marketi
v Ljubljani
•	Celovška 163
•	Cigaletova
•	Gosposvetska 6
•	Hubadova
•	Ilirska
•	Prule
•	Roška
•	Stritarjeva
•	Savsko naselje
•	Titova 25
•	Vodmatski trg
•	Vojkova
•	Supermarket
•	ARKADE II.
Gostinci! Za vas po grosistični ceni na Šmartin-ski 102 v Ljubljani.

Četrtek, 10. decembra 1970
V nekaj vrstah
KROPA
I.
Pesek za ceste — Cestno podjetje iz Kranja bo v bližini Krope v začetku prihodnjega leta začelo izkoriščati velik poriimi peskolom. Ta pesek bodo uporabljali največ za graditev hitrih cest.
MEDVODE
Izvoz v Colorju — Medvoška tovarna barv in lakov je v enajstih mesecih letos izvozila za nekaj manj kot 900 tisoč dolarjev izdelkov. Letošnji izvozni načrt so izpolnili ze prve dni decembra.
Razprava — V prostorih sejne dvorane skupščine občine Ljubljana-Siška bo danes ob 16.30 razprava o problemih družbeno ekonomskega sistema in stabilizacijskih ukrepih. Prirejata jo predsedstvo skupščine in klub odbornikov. Razpravo bo vodil republiški poslanec Miran Goslar. SORA PRI MEDVODAH
Začetek graditve v zamudi — Zaradi težav pri odkupu zemljišča so morali preložiti pričetek graditve ceste Sora —Dol. Z novo cesto bodo skrajšali pot med vasema za približno 600 metrov.
SREDNJA VAS
Asfalt pred trgovino — Ob asfaltiranju Tuliinjske ceste so uredili tudi prostor pred trgovino Kodne.
VRHPOLJE
Ograja ob cesti — Delavci cestnega podjetja so te dni postavili ob cesti proti Tuhinju varovalno ograjo. Tesni-ški ovinki v Vrhpoljah so bili dlje časa za avtomobiliste precej nevarni.
KAMNIK
Garaže pod streho — Ob Kranjski cesti končujejo delavca gradbenega podjetja Graditelj prve garažne hiše v kamniški občini. V njej bo prostora za 90 avtomobilov, garažni boks pa bo stal 13.500 dinarjev.
KAMNIK
Telovadnici sta premalo — Ob obeh osnovnih šolah in gimnaziji Rudolfa Maistra sta dve telovadnici, kar pa je vse premalo za reden pouk telesne vzgoje. Tudi vsa kamniška športna društva ne pridejo pozimi v telovadnico, zato je redno delo onemogočeno številnim športom. Na sestanku vodstev društev in drugih organizacij so se zavzeli za graditev nove telovadnice.
DOMŽALE
Nova samopostrežna trgovina — Trgovsko podjetje Mercator iz Ljubljane je v prostorih, kjer so nameravali imeti avtobusno postajo, uredilo novo samopostrežno trgovino, ki je med najlepšimi v mestu. Mercatorjeva trgovina je tudi prva trgovina tega podjeja v domžalski občina.
TRBOVLJE
Asfaltiranje — Asfalterji podjetja Slovenljaceste so minuli torek asfaltirali cesto, ki pelje za objektom splošne bolnišnice v Trbovljah. V načrtu je asfaltiranje še nekaterih drugih cestnih odsekov.
Razstava — To soboto ob 9. uri bodo v foyerju delavskega doma odprli razstavo ptic-pevk, divjih ptic in papig. Razstavo prireja društvo za varstvo in vzgojo ptic Trbovlje. Odprta bo do 20. t. m.
LOG PRI VRHNIKI
Natečaj za graditev trgovine — Na Logu so se odločili, da bodo zgradili poslopje, v katerem bo tudi trgovina. Ker je zemljišče splošno ljudsko premoženje in ker je več interesentov, fci nudijo različne pogoje, bodo razpisali javni tečaj, ki ga bo opravila razpisna komisija komunalno stanovanjskega podjetja Vrhnika v sodelovanju s predstavniki krajevne skupnosti Log.
Prepočasen razvoj
V Zasavju primanjkuje obrtnih delavnic
Potrošniki najbolj občutijo pomanjkanje servisnih služb, saj morajo ponekod čakati na popravila televizijskih in drugih sprejemnikov, gospodinjskih strojev in naprav po več tednov. Premalo pa je tudi drugih obratov, zlasti vodovodnih inštalaterjev, teracerjev, mehanikov itd.
Servisna dejavnost sploh letos izdali precej novih obrt-
---- ----------j---——^	| a'-	teuaii	lllžVill \JUL L*
zaostaja za doseženim gospo- nih dovoljenj zasebnikom. Po-darskim razvojem Zasavja, ‘ glavi ten razlog za nezadostno
čeprav so oddelki za gospodarstvo občinskih skupščin
Zapor za roparja
KRANJ, 9. dec. — Okrožno sodišče je včeraj obsodilo mlada fanta, ki sta konec oktobra v Kranju oropala nekega moškega. Za to kaznivo dejanje je 21-letni Jovan Tomič dobil tri, 22-letni En-ver Kaukovič pa štiri leta strogega zapora-
Obtoženca sta pred gostilno Zlata riba ponoči pričakala neznanca, pri katerem sta prej v gostilni Stari Ma-yyr opazila, da ima s sabo precej denarja. Do njega sta hotela priti z zvijačo, zato sta mimo pristopila k moža-karju in se mu predstavila kot miličnika. Ker jima neznanec ni verjel in se je upira., st« Ra zgrabila in začela pregledovati z izgovorom, da iščeta orožje. Njun plen pa je bila v resnici de narnica, s 1380 dinarji, ki sta mu jo vzela in se izgubila v noč.
Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo, da Tomič de slej še ni bil kaznovan, medtem ko jma Kaukovič že več grehov nad sabo. Zaradi tatvin je bil obsojen na dve leti in pol zapora, iz katerega je prišel letos spomladi.
L. S.
razvito zasebno obrt in usluž-nostno dejavnost je nedvomno v premajhnem števili! pre štorov, številni zasebni obrtniki delajo v neurejenih, zasilnih prostorih, spet drugi pa zaman iščejo primernih lokalov, kjer bi lahko razširili obseg poslovanja.
Zasebno obrt pa pestijo še številni drugi problemi. Zasavski obrtniki so imeli včasih svoje združenje. V okviru le-tega so laže in predvsem hitreje reševali probleme, se dogovarjali o nadaljnjem «az-voju svojih dejavnosti in bili tesneje povezani z občinskimi skupščinami in njenimi službami. Razen tega je v vsakš zasavski občini deloval še pododbor obrtniškega združenja. Danes so zasavski obrtniki povezani samo z Gospodarsko zbornico oziroma njenim odborom za obrtništvo, to pa je vsekakor premalo, saj številni zasebni obrtniki pravijo, da od zbornice nimajo dosti in da samo plačujejo članarino.
Zasebna obrt je nedvomno sestavni del gospodarstva vsake zasavske občine. Obrtniki prispevajo precejšen delež v občinske proračune, zato bi jim kazalo posvetiti več-io družbeno pozornost in skrb, kar bo nedvomno v interesu vseh potrošnikov.
M. V.
LESENI MOST V KRANJSKI GORI — Na cesti I. reda predstavlja za promet ozko grlo, ker je že odslužil in ne prenese več težjega bremena. Novega nameravajo zgraditi na bodoči obvoznici.
Kadrov ni in kadri so...
Na razpis Delamarisa iz Izole in Slavnika iz Kopra se je za 20 delovnih mest z višjo in visoko izobrazbo prijavilo 330 kandidatov - Iz SRS samo 8
Podjetji Delamaris iz Izole in Slavnik iz Kopra sta razpisali v slovenskih in jugoslovanskih časopisih sprejem devetnajstih ljudi z višjo in visokošolsko izobrazbo na različna delovna mesta. Nedvomno je prispevala tudi vsebina razpisa (v njem so na prisrčen način povabili k sodelovanju mlade ekonomiste in pravnike, ki bi želeli sodelovati pri uvajanju nove tehnologije), da se je nanj * prijavilo nad 330 ljudi. Med prijavljenci jih je bilo le 8 iz Slovenije, ostali pa iz Beograda in okolice, Srbije, iz Makedonije, Vojvodine, z Reke in okolice ter iz Tuzle, Banjaluke in Zenice.
Vsem prijavljencem so po- i ju Delamaris so povedali, da
slaii najprej obširen test z vprašanji, na podlagi katerih so hoteli spoznati, kakšno znanje imajo prijavljenci. Med prijavljenci jih je približno sto odgovorilo na vprašanja. V podjetju so sestavili posebno skupino, v kateri sta bila tudj sociolog in psiholog. Ta skupina je organizirala razgovore s prijavljenci v Beogradu, Novem Sadu, Zenici in Kopru. Na teh pogovorih so se podrobneje seznanili s prijavljenci, njihovimi težnjami in razlogi za prijavo. Od približno sto kandidatov, ki so odgovorili na vprašalne pole, jih je 47 prišlo na osebne pogovore. Tako je pri ožjem izboru ostalo potem 19 kandidatov za razpisana mesta. V podjet-
Seminar za mlade komuniste
Pripravljata ga občinski konferenci ZKS Domžale in Kamnik
je med temi, ki so ostali pri končnem izboru, nekaj takih, ki so pri vseh teh preizkusih pokazali nadpoprečno znanje. Zato so prepričani, da jim bo taka strokovno zastavljena metoda omogočila, da bodo dobili najustreznejše ljudi.
V prenekaterem podjetju tarnajo, da na razpise, zlasti take, za katere zahtevajo višjo ali visokošolsko izobrazbo, ne dobijo prijav. Zato tembolj preseneča, da se je na omenjeni razpis priglasilo toliko kandidatov. Zanimivo je, ka jih je pritegnilo, da so se prijavili. Mnogi prijavljenci so pripisali, da bi radi zamenjali delo in prišli v okolico, kjer imajo boljšo perspektivo za napredovanje in strokovno delo. Zlasti iz drugih republik pa so neredko pristavljali v prijavah, da jih mikata višja življenjska raven ter višjii osebni dohodki v Sloveniji.
Nekateri med njimi so na
JESENICE
Delavno hortikulturno društvo
Hortikulturno društvo Je-je v letošnjem letu
GROBLJE, 9. dec. — Na seminarju, ki bo v petek, bo tekla beseda o spremembah v političnem sistemu in znanstveni ter tehnološki revoluciji v svetu in nalogah zveze komunistov. Seminarja se bo udeležilo približno 40 mladih komunistov iz delovnih organizacij iz obeh sosednih občin. Skupno družbenopolitično izobraževanje sodi v okvir tesnega medobčinskega sodelovanja, ki sta ga začrtali obe organizaciji.
V Grobljah bo tudi govora o sklepih prve konference ZKJ. O tej konferenci bo udeležencem spregovoril sekretar občinske konference Domžale Aleksander Skok. ki je bil delegat na konferenci. Mladi člani ZKS, ki so povezani v aktive mladih komunistov, bodo pripravili tudi akcijski program o uresničevanju sklepov konference.
T. J.
Topel dom na starost
Na Viču bo moderen blok z 32 enosobnimi stanovanji v drugi polovici januarja sprejel prve stanovalce
V Ljubljani je precej starejših zakoncev, ki so se jim otroci osamosvojili in odselili, zdaj pa jim je preveliko stanovanje v breme, saj čiščenje večsobnega stanovanja ni lahka stvar. Mnogi starejši zakonci tudi žive v starih hišah z visokimi stopnišči in zastarelimi kurilnimi napravami, kar je za stare ljudi tudi precejšnje breme- Prav zato se Je lani stanovanjsko podjetje »Dom« odločilo, da na Viču usposobi sodoben dvonadstropni stanovanjski blok z 32 enosobnimi stanovanji, kjer bi starejši ljudje, predvsem zakonci, našli na stara leta topel, prijeten in udoben dom.
Že Lokacija novega bloka ob Viški cesti, ki ga bodo povsem opremili in pripravili za vselitev v drugi polovici januarja prihodnjega leta, je tako izbrana, da se bodo starejši zakonci m sploh starejši stanovalci tega objekta čim bolje počutili. Blok je sredi zelenja in travnikov, seveda pa tako smiselno vraščen v sosesko S-6, da stanovalci ne bi živeli povsem osamljeni. V neposredni bližini bloka je samopostrežna trgovina, mesnica, pošta, gostilna in še nekateri lokali, do avtobusne postaje je 7 minut hoje, blizu je tudi viški zdravstveni dbam.
Kr so mnogi stari ljudje, ki so še pri močen, težko brez dela, bo vsak stanovalec dobil
pred blokom 15 kvadratnih metrov gredice za »izživljanje« v vrtičkarstvu, v kleti bloka bo majhna delavnica za razne hobije, eno stanovanje pa bodo uredili v družabni prostor, kjer bodo stanovalci lahko gledali televizijo, šahirali, igrali razne igre in podobno.
Seveda so tudi v stanovanjih poskrbeli za čim bolj udobno bivanje. Vsa stanovanja so ogrevana s centralno kurjavo, vsako stanovanje i-ma predsobo, kuhinjo z jedilnim kotom, balkon, večjo dnevno sobo in majhen kabinet, v kopalnici pa je normalna kopalna kad in prostor za pralni stroj. V kleti bodo tudi uredili skupno pralnico in sušilnico perila. Strokovnjaki
»Doma« zatrjujejo, da je v teh stanovanjih celo višji stanovanjski standard, kot ga i-majo v nekaterih deželah zahodne Evrope. Vsa stanova-nja imajo tudj shrambo v kleti.
Podjetje »Dom« bo verjetno že letos začelo graditi podobe, vendar nekoliko večji objekt v Šiški za starejše zakonce in upokojence iz šišenske občine, kajti v stavbo bivaJci občin Center in Vič. Računajo, da bodo v kratkem opremili dve stanovanji in ju odprli za javnost, saj je zanimanje za te vrste objekt, ki je menda prvi dom za starejše zakonce in upokojence pri nas, zelo veliko med strokovnjaki in tudj med starejšimi občani. IGOR PREŠERN
senice
uredijo več parkov, zelenic in zelenih predelov v samem mestu. S prihodnjo pomladjo bodo zaključili mestno nasa-ditev in se preusmerili k ureditvi krajev Žirovnice, Kranjske gore, Podkorena, Gozd Martauljka ter drugih krajev v zgomjesavski dolini-
V Kranjski gori nameravajo zasaditi in polepšati okolico zdravstvenega doma in nove osnovne šole, pa tudi dograditev novih hotelov bo zahtevala čim enotnejšo hortikulturno ureditev tega našega alpskega centra.
Društvo jma nekaj težav s samim oskrbovanjem zelenic, ker nimajo svojega vrtnarja ali nekoga, ki bi zelenice vzdrževal, saj bi za to potrebovali posebno vrtnarsko skupino.
Ukinili so tudi svojo cvetličarno, tako da za svoje člane nabavljajo in prodajajo le vrtnice. Trgovino nameravajo preurediti v klubske prostore, kjer naj bi se člani seznanjali z literaturo, spomladi in jeseni pa bi radi poskusili s posebno posvetovalno službo.
Za svoje člane prirejajo v zimskih mesecih predavanja, ki so dobro obiskana. Letos so organizirali tudi več izletov. Obiskali so Plitvička jezera, Belo krajino, vrtnarsko razstavo v Celju in republiško razstavo rastlin v Ljubljani.
D. SEDEJ
pogovorih izjavljali, da so se prijavili, čeprav niso upali, da bodo dobili kakšen odgovor, kajti navajeni so že, da so razpisi' formalni in da dobi zaposlitev tisti, ki ima boljše zveze in boljše strice. Taki odgovori so značilna za priglašence iz Beograda in Novega Sada. Mnogi izmed tistih, ki so prišli na pogovor s strokovno ekipo Delamarisa, pa so pristavljali, da jim je taka metoda všeč, kajti vidijo, da niso posredi zveze, temveč objektivna merila, po katerih presojajo zmožnost prijavljencev.
Pri testiranju prijavljencev je imela komisija Delamarisa tudi priložnost, primerjati znanje ljudi z višjo ali visokošolsko izobrazbo, ki so jo dosegli na različnih univerzah. Nekoliko je presenetljivo, da so kandidati iz nekaterih republik, denimo diplomirani ekonomisti, pokazali komaj toliko znanja, kolikor ga imajo drugod ali z ekonomsko srednjo šolo ali z višjo komercialno šolo ali diplomo fakultete prve stopnje.
V Delamarisu so naredili križ čez naključno sprejemanje ljudi na strokovna delovna mesta. Samo taka metodološko in strokovno izdelana
izbira strokovnjakov pa omogoča, da pridejo na prava delovna mesta pravi ljudje. Prav tako pa zgornji primer demantira trditev, da prj nas strokovnih moči ni mogoče dobiti. Kot je videti, teh sicer ni preveč, jih pa tudi ne manjka, le drugačno pot do njih je treba ubrati.
G. GUZEJ
Hrastnik:
družbeni
dogovor
Trije poškodovani
SEŽANA, 9. dec. — Sinoči ob 19. uri je Liviana Fantuzi iz Trsti vozila osebni avtomobil iz Senožeč proti Sežani. V levem preglednem ovinku pri odcepu za Dolenjo vas je zavozila v levo in 29 metrov vozila po levi, nakar je naglo zavila v desno čez obcestni jarek in trčila v travnati usek na leviprijaldbvm natj usek ter se prevrnila na streho. Poškodovano . voznico in oba sopotnika, Marijo Fantazi in Umberta Sci-lanija so odpeljali v tržaško bolnišnico. Škode je za 15.000
dinarjev.
D. G.
NAROČNIKI DELA SO
NEZGODNO ZAVAROVANI
PRI ZAVAROVALNICI'SAVA
Dijakom in študentom zagotoviti primerne štipendije
Livarna na Muti h Gorenju
Zagrebčani nad Bašljem
V načrtu imajo razširitev restavracije v počitniškem domu, zgraditev kopalnega bazena in smučarske vlečnice
Območje turističnega društva Bela pod Storžičem postaja za turiste vse bolj privlačno. Razen stalnih gostov je v zadnjem času vse več tudi izletnikov. Obisk pa se bo še hitreje povečal, če bodo uresničili nekatere turistične načrte.
Letošnje poletje so v turističnem društvu našteli približno 3200 nočitev. Od teh jih je bilo 400 pri zasebnikih na Beli, kar 2800 pa v počitniškem domu zagrebškega podjetja »Rade Končar« nad Bašljem. Zagrebčani pa niso le poletni gostje. Svoj dom so napolnili tudi v prostih
Trčenje
avtomobilov
KOPER, 9. dec. — Včeraj ob 15.35 uri je voznik osebnega avtomobila, Ljubo Be-nevol iz Kopra vozil po cesti JLA od hotela Triglav proti ljubljanski cesti. Pri odcepu za Naldinijevo ulico mu je nasproti po drugi strani ceste pripeljal voznik osebnega avtomobila, Vladimir Margi-tič iz Dekanov in čelno trčil v Benevolov avtomobil, ki je bil pravilno parkiran na parkirišču vzdolž ceste JLA. V nesreči je bil Benevol hudo poškodovan, Margitičev sopotnik, Silvi Luša pa lažje. Oba so pripeljali v izolsko bolnišnico. Škode na vozilih je za 15.000 dinarjev.
D. G.
Voznik hudo
Združitev bo prispevala k oblikovanju širše koro-ško-šaleške regije
HRASTNIK, 9. dec. — Na današnjem posvetu predstavnikov delovnih m družbenopolitičnih organizacij so soglašali z vsebino predloga za sklenitev družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju dijakov in študentov v občini.
Sklenili so, da pošljejo predlog v podpis delavskim svetom podjetij, vodstvom družbenopolitičnih organizacij, občinski skupščini, skladu za štipendiranje pri občinski skupščini in temeljni izobraževalni skupnosti. Na posvetu so menili, da je treba dijakom in študentom iz občine zagotoviti primerne materialne možnosti za šolanje.
Tudi v hrastniški občini so višine štipendij različne. Prav je, so poudarili, da se štipendistom zagotove enake minimalne štipendije, Soglašali so s stališčem, naj dobe minimalne štipendije dijaki, ki se šolajo na srednjih šolah v sosednih Trbovljah, za štipendiste, ki obiskujejo srednje šole v Ljubljani, pa naj podjetja določijo višje štipendije.
Glede na razmere bi kazalo dogovor o štipendiranju in kreditiranju sprejeti čim-prej. Delovne organizacije in sklad štipendije pri občinski skupščini so v minulem šolskem letu štipendirali le 57 dijakov in študentov. Da bi omogočili nadaljevanje šolanja predvsem nadarjenim dijakom in študentom iz socialno -šibkejših družin, so spremenili vlogo sklada za štipendije pri občinski skupščini. Ta sklad bo v prihod nje tudi posredoval, če podpisniki družbenega dogovora ne bodo _ izpolnjevali obveznosti.
P. BURKELJC
MUTA, 9. decembra — Re-terendum v tovarni poljedelskega orodja m livarni na Muti je v celoti uspel. Delovni kolektiv tega podjetja je na včerajšnjem referendumu s 96.4 odstotka pritrdilnih glasov izglasoval pripojitev k tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« v Velenju. Delovna organizacija na Muti bo v okviru združenega podjetja ohranila položaj pravne osebe. Pomembno pa je, da bo 850-čianski kolektiv dobil v okviru združenega podjetja precej večje možnosti za svoj razvoj m nadaljnjo razširitev proizvodnje Predvideno je, se bo število zaposlenih v prihodnjih letih povečalo na 1.200.
S pripojitvijo tovarne na Muti je tudi zgornji del Dravske doline prišel pod okrilje močnejšega velenjskega središča, katerega akcije odobravajo tudi v drugih krajih. Znano je, da Velenje izvaja uspešno akcijo pod naslovom »Mesto pomaga podeželju«, ki bi je bili radi deležni tudj v Mislinjski dolini. Vsekakor se s to združitvijo kažejo gospodarski obrisi širše zaključene koroškošaleške regije, ki dobiva z integracijami in novimi investicijami svoj trden temelj.	D VRESNIK
ranjen
HRASTNIK, 9. dec. — Včeraj zjutraj je voznik kombija Sergej Šuštar kot običajno ustavil vozilo pred prodajalno kruha v Hrastniku. Ko je izstopil, se je avto začel po nagnjeni cesti premikati. Da bi ga zadržal, je skočil predenj, vendar ga je vozilo potiskalo 3 metre naprej in ga pritisnilo ob železen steber ute. Huje ranjenega voznika so prepeljali v trboveljsko bolnišnico.
M. S.
dneh za dan republike, razen tega pa rezervirali že ves prostor za novoletne praznike.	t
Prav ta dom postaja zametek malega turističnega središča na tem območju. Zagrebčani imajo v načrtu razširitev sedanjev restavracije, ki je postala za poletni čas že pretesna. Razen tega nameravajo zgraditi manjši kopalni bazen in smučarsko vlečnico. Za vse to bi potrebovali blizu pol milijona dinarjev. Ce bodo samoupravni organi v podjetju ta načrt sprejeli, bodo z deli pričeli že spomladi. S temi objekti bi prostor okrog »Gamsovega raja« pod Storžičem precej pridobil in letno sezono pričel dopolnjevati z zimsko.
Ob naraščajočem prometu postaja vse večji problem makadamska cesta med Belo
Škoda železniške
nesreče ocenjena
POSTOJNA, 9. dec. — Po ocenah železniških strokovnjakov znaša škoda pri nesreči, ki se je pripetila pred dvema dnevoma na železniški postaji v Prestranku približno 160.000 dinarjev. Pri tem ni všteta škoda zaradi zamud in preusmeritve prometa na progi med Postojno in Prestrankom.	A. P.
Ujeli
divje
so
lovce
GORNJA RADGONA, 9. dec. — Sinoči so miličniki iz Gornje Radgone ujeli na divjem lovu skupino divjih lovcev Gre za 19-letnega Jožeta Cipota, 18-letnega Branka Repolu ška in 16-letnega S. R., vsi iz Črncev pri Apačah ter 21-let-nega Milana Vrbnjaka iz Se-
bi Bašljem, ki je ob vsakem hujšem nalivu močno razkopana. Druga nerešena zadeva pa so izviri vode za kranjski vodovod. Ker niso zavarovani, je kar celotno območje proglašeno za rezervat. Prav ta predel pa je zelo primeren za rekreacijo, zato na Beli predlagajo, da bi izvire tako zaščitili, da bi ostalo nekaj prostora tudi za turistične namene.	L. S.
Smrt
dveh
pilotov
Jugoslovansko letalstvo je v avtomobilski nesreči izgubilo M. Semiza in R. Dobravca
ZAGREB, 9. dec. (Tanjug). — Milisav Semiz in Ranko Dobravec, znana jugoslovanska civilna pilota, sta danes popoldne izgubila življenje v prometni nesreči, ko sta se z letališča vračala v središče mesta.
V njuno vozilo se je nedaleč od ladjarskega inštituta zaletel neki tovornjak, ki je nenadoma zavil na glavno cesto. Pilota, ki sta se desetletja uspešno izmikala vsem pastem letalskega križarjenja.
je zadela smrt na trdnih tleh blizu njunega letališča.
Milisav Semiz sodi med pionirje jugoslovanskega letalstva. Nazadnje je .mel položaj glavnega svetnika poštnega letalskega podjetja Pan-Adria v Zagrebu, Dobravec pa je pri isti družbi delal kot glavni inštruktor. Pred prihodom v Pgn-Adrio je bil Semiz šef pilotov pri JAT. Nagrajen je bil z več visokimi odlikovanji.
Zasavčani varčujejo
Hranilne vloge varčevalcev se niso bistveno spremenile
Po objavi ukrepov za stabilizacijo našega gospodarst-in v pričakovanju razvrednotenja denarja so neka-
teri varčevalci v revirjih precej izpraznili svoje hranilne knjižice, drugi pa so prinesli v banke nove prihranke. Zato so hranilne vloge v revirjih brez večjih sprememb. Ljudje več vlagajo pomladi in celo poleti, medtem ko jeseni dvigajo prihranke za razne nakupe.
Samo pri trboveljski podružnici in zagorski izpostavi ljubljanske banke znašajo hra-
Jelovica in LIP
Bled segla v roke
BLED, 9. dec. — Predstavniki škofjeloške Jelovice in blejskega LIP-a so danes slovesno podpisali pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju med obema podjetjema. Pred tem sta jo sprejela že oba delavska sveta.
Kot sta ob podpisu pouda-
POLJANSKA DOLINA
Novi urbanistični načrti
Občinska skupščina Škofja Loka je na zadnji seji sprejela tudi nekaj načrtov, s katerimi je dopolnila urbanistično dokumentacijo za Poljansko dolino.
Zminec se bo v prihodnje razvijal v skladu z urbanističnim redom. Z njim so naselje razdelil: na štiri ob moč ja V starem mestnem jedru bodo smeli graditi le nadomestne stanovanjske hiše in gospodarska poslopja Vas se bo širila vzhodno in zahodno od starega dela, za počitniške hišice pa so določili prostor severno od naselja.
Podoben odlok so sprejeli tudi za Podmost pri Poljanah. Zaradi velikega zanimanja za graditev na tem območju so na predlog krajevne skupnosti izdelali načrt za večji le redko pozidan predel, ki naj bi ga kasneje razširili v smeri proti Hotavljam Določili so, da bodo morali vse odpadne vode speljati v kanalizicijo s skupno čistilno napravo.
Za del Cjorenje vasi na desnem bregu Sore pa so potrdili zazidalni načrt. Levi del vasi je namreč že skoraj povsem pozidan ali pa posamezne parcele niso naprodaj. Zaradi tega so morali odpreti zazidalno območje v okolici nove šole. V javni razpravi ni bilo bistvenih pripomb na načrt, razen te, da bi pod novo šolo določili prostor za pokrito postajališče. od koder nai bi avtobusi vozili otroke P^oiektant je ta predlog upošteval.
L. S.
rila direktorja obeh podjetij Franc Puhar in Tone Kržiš-
nik so se za sodelovanje od ločili zato, ker v skupni poti pri razvoju tehnologije in uveljavljanju na tržišču vidijo boljše možnosti za razmah obeh delovnih organizacij. To sodelovanje, ki pomeni močno krepitev lesne predelovalne industrije na Go renjskem, naj bi postopoma pripeljalo do tesnejšega povezovanja.
S pogodbo so določili, da bodo že prihodnje leto organizirali enotno prodajo izdelkov stavbnega pohištva. Sodelovali bodo pri organizaciji trgovske mreže v Jugo i slaviji in prodajne organizacije v ZRN Postopoma bodo izvedli delitev proizvodnje pri preskrbi z lesnimi surovinami pa so se obvezali drug drugemu pomagati.
LADO STRUŽNIK
nilne vloge približno 20 milijonov dinarjev, kar kaže, da je v Zasavju varčevanje razmeroma dobro razvito. Med varčevalci so odrasli in mladina, zlasti šolarji radi hranijo denar za knjižice. Zasavski varčevalci imajo seveda upravičene pripombe, saj številni med njimi sodijo, da se v zadnjih letih ni splačalo še bolj varčevati in vlagati denar v banke, zaradi stalnega poviševanja cen in upadanja vrednosti dinarja. Najbolj so prizadeti vsi tisti ljudje, ki že vrsto let varčujejo, pa jim je doslej vrednost njihovih prihrankov zmeraj upadala, vsakoletne obresti oa so jim samo deloma nadoknadile izgubo.
Kljub temu pa varčevalci verjamejo zatrjevanju zveznih organov, da za zdaj razvrednotenje denarja ne pride v poštev in da so za stabilizacijo gospodarstva na voljo še drugi ukrepi. Ne glede na to pa so ljudje vpraševali prt bančnih okencih, če jim bodo v primeru devalvacije priznali višjo vrednost prihrankov, tako kot leta 1965 ob uveljavljanju ukrepov gospo-darsko-družbene reforme. Uslužbenci jim seveda teh zagotovil niso mogli dati, kljub temu pa so občani v zadnjih tednih vložili precej denarja na hranilne knjižice. In še to: zasavske podružnice Lju-
bljanske banke niso prenehale odobravati potrošniških kreditov, kot se je te dni slišalo v revirjih, pač pa traja postopek za izdajo le-teh nekoliko dalj časa.
M. VIDIC
TRŽIČ
Oživitev mladinskega kluba
Minulo nedeljo je bdi v prostorih zveze mladine v Tržiču sestanek, na katerem so razpravljali o problemih mladinskega kluba. Klub je bil pred tem že večkrat zaprt, nazadnje pa ga je začasno zaprl sanitarni inšpektor zaradi slabega stanja prostorov. Klub je pričel z delom pred enim letom, toda po nekaj tednih je delo v njem skoraj povsem zamrlo, saj so prirejali samo še mladinske plese ob sobotah in nedeljah.
Zdaj pa so sestavili nov odbor mladinskega kluba, ki je imel sestanek skupaj s predsednikom mladine v Tržiču. Napravili so načrt za obnovo kluba. V kratkem bodo pričeli z izdelavo novih tal in beljenjem sten, ker za druge stvari zaenkrat še nimajo dovolj denarja. Obenem so že izdelali celoten program za delovanje kluba, kajti želijo, da bi bil klub odprt že do novega leta. Zato nekateri mladinci sami pomagajo pri delu in hkrati upajo, da tokrat njihovi načrti o delovanju kluba ne bodo tako hitro propadli, kot se je doslej že nekajkrat primerilo.
vsa K četrtek-petek* soboto
sveži
pakirani
ŽABJI KRAKI
0 Vodmatski trg
•	Vojkova
•	Supermarket
•	ARKADE II.
Prodajajo naslednji
marketi
v Ljubljani
Gostinci! Za vas po grosistični ceni na Šmartin-ski 102 v Ljubljani.
•	Celovška 163
•	Cigaletova
•	Gosposvetska 6 Hubadova Ilirska Prule Roška Stritarjeva Savsko naselje Titova 25


I
Gligorič spet v vrhu
Na medconskem šahovskem turnirju so odigrali 21. kolo
PALMA DE MALLORCA, 9. dec. Rezultati 21. kola med-ccnskega šahovskega turnirja — Fischer : Mecking 1:0 (Nimcovičeva otvoritev, 42), Filip : Suttles remi (kraljeva indijka, 14), Hort : Tajmanov remi (Slovanka, 15), Hiibner : Uhlmann 1:0 (francoska, 36), Smislov : Rubinetti prek. (katalonka), Addison : Ujtumen prek. (igra daminega kmeta), Gligorič : Jimenez 1:0 (ortodoksna obramba, 41), Panno : Minic 1:0 (kraljeva indijka, 25), Reshevsky : Ivkov prek. (damin gambit), Matulovič : Geller remi (Španka/ 18), Naranja : Polu-gajevski remi (angleška, 32), Larsen : Portisch prek. (Retijeva otvoritev)
Kazalo je, da se bo Hiibner le stežka izvlekel proti Uhlmannu. Vzhodnonemški velemojster je imel odličen položaj in prostega kmeta. V središnjici pa je Hiibner tako-rekoč nevidno privedel svoje figu-
| .NAMIZNI TENIS	j
Slovenija : Hrvatska v Ljubljani
LJUBLJANA, 9. dec — V nedeljo 13. t m bo v prostorih NTK Ilirija v Ljubljani povratna tek-ma reprezentanc mladink Slovenije in Hrvatske V prvi tekmi, ki je bila pred mesecem dni v Zagrebu so zmagale Slovenke s 5:3. Re publiški kapetan Unger je v reprezentanco povabil Jelerjevo. Ver-stovškovo (obe Os), Jakopinovo (Tr) in Petračevo (F), rezerva pa je Kalan (Ol).
Srečanje reprezentanc mladincev bo 27. t m. v Ljubljani. Reprezentance še niso določili, prvo tek mo pa so dobili hrvatski mladinci s 5:4.
(dn)
Ostri ukrepi proti Lendavi
LJUBLJANA, 9 . dec. — TK NTZS bo ostro ukrepala proti TVD Partizan iz Lendave, ki povzroča stalne nevšečnosti v slovenski namiznoteniški ligi. Zaostalo tekmo predzadnjega kola Lendavo — Ljubljana so registrirali z rezultatom 5:0 wo. v korist Ljubljane, TK NTZS pa je sklenila predlagati sekretariatu NTZS, ,da uvrsti Lendavo v najnižji razred slovenskih prvenstev.	(dn)
Belgijski prvak v Ljubljani konec meseca
LJUBLJANA, 9. dec. — Belgijski pokalni prvak ALPA TTC iz Bruslja bo nastopil v Ljubljani proti Olimpija šele 27. t. m. v okviru tekmovanja za sejemski pokal. Olimpija je morala zaradi gostovanja Kitajcev odpovedati pr-votno določeno tekmo za 18. t. m , ker bosta Korpa in Vecko igrala proti Kitajcem.	(dn)
TOKIO — Na mednarodnem teniškem turnirju sta Smith in Ko-deš premagala Rosewalla in Franu loviča s 3:6 6:5. 6:4.
re v črni tabor, in nevarno ogrozil nasprotnikovega kralja. V Uhl-mannovi časovni stiski pa je mia di mednarodni mojster osvojil figuro, celo točko in si s tem zagotovil nastop na turnirju kandidatov.
Zelo borbena je bila partija med Larsenom in Portischem. Madžar bi lahko v središnjici osvolil kmeta, vendar se je raje odločil za drugo možnost. Nastala je izenačena končnica, v kateri pa je dan. ski velemojster prebsičil nasprotnika in osvojil kmeta. Partija je prekinjena v končnici kraljice in trdnjave.
Gligorič je s težavo nadigral zadnjeuvrščenega Jimeneza. Po dolgotrajnih manevrih je osvojil kmeta in zmagal v matnem napadu. Minič je zelo slabo odigral otvoritev in ni niti rokiral. Panno je osvojil kvaliteto in zlahka zmagal Ivkov in Reshevsky sta prekimla v izenačenem položaju.
V nadaljevanju prekinjenih partij so bili doseženi tile rezultati: Polugajevski Matulovič remi, Geller : Reshevsky 1:0, Minič : Fischer 0:1 Matulovič : Portisch remi, Smislov : Jimenez 1:0, Hiibner : Ujtumen 1:0. Fischer : Tajmanov 1:0, Hort : Rubinetti 1:0, Minic : Gligorič remi, Rubinetti* : Hiibner 0:1, Portisch : Naranja ponovno prek., Addison : Ujtumen 0:1, Reshevsky : ivkov ponovno prek.
Vrstni red: Fischer 16,5, Hiibner 14,5. Gelier 14, Larsen 13 (1). Gligorič 12,5, Uhlmann 12, Portisch
11.5	(2), Tajmanov 11,5 (1), Polugajevski. Panno in Mecking 11,5, Smislov 11 (1), Hort 10,5, Ivkov
9.5	(1). Minič in Suttles 9,5, Ma: tulovič 9, Naranja 8 (1). Ujtumen 8, Reshevsky 7.5 (1), Filip 7 (2), Addison 7 (1), Rubinetti 5 (1), Ji-mnez 4 (1).
Gligorič m mogel osvojiti cele točke, čeprav si je priboril kmeta. Fiscer si je z zmago nad Tajmano. vora že zagotovil prvo mesto. Hub-ner ie z dvema novima zmagama na drugem mestu, osvojil pa je tudi naslov velemojstra. Ivkov je v nadaljevanju naredil rtapako in je sedaj izgubljen.
Gneča za peto in šesto mesto
PALMA DE MALLORCA. 9. dec. — V nadaljevanju večernih prekinjenih partij na medconskem ša-
hovskem turnirju so igrali takole: Tajmanov Filip 1:0, Jimenez proti Aadison 0:1, Sm.slov : Ruo*-neoti 1*0, Reshevsky ; Ivkov 1:0, Larsen : Portisch ponovno prek.
Vrstni red: Fiscner 16,5, Hiib-ner 14,5, Geller 14, Laisen 13tl), Gligorič m Tajmanov 12,5, Smislov in Uhlmann 12, Poit-sch 11,5 (2), Polugajevsiti, Panno in Mecking li,5. Hort 10,5, Ivkov, Minič in Suc-ties 9 5, Matulovič 9, rie-snevsky 8,5, Naranja 8il), Ujtumen 8, Addison 8, Filip 7,5, Kuoi. netti 5. Jimenez 4.
Večera ja nadaljevanja so potekla brez presenečenj. Part-ja i^ars^n — Portisch je prefinjena s kmetom več za Danca, vendar ODjef-tivno v remi pozne ji. Tona Laisen igra na zmago, kajti meni, da bo Portisch le s težavo obdržal ravnotežje.
V naslednjih dveh kolih lir.a najlažje aeio Portisch, ki igra še z Jimenezom in Uj iiuiuiom. 0L-gorič bo jutri igral s P*scnerjem, v zadnjem foiu pa s Filipom. Fischer je izjavil, da bo zadnji partiji kot vedno igral na zmago. Nasprotnika Tajmanova sta Resne. vsky in Matulovič. Smislov bo igral s Hortom in Hiibnerjem, Uhlmann pa z Matulovičem in Na-ranjo.
Aleksandrija še vodi
VRNJACKA BANJA, 9. dec. — Rezultati 7. kola pokala evropskih šahovskih prvakinj: Veroci . Ere tova remi, Laakman : Ferer 1:0, Haroldsson : Loefler 1:0. R. Jovanovič : Tuk prek., Aleksandrija : Nicolau remi, Hartston : Pytel remi, Georgi jeva : Lazarevič prek
Vrstni red: Aleksandrija 5 (—), Nicolau 5, Veroci 4 C—), Eretova 4 itd.
j UTRINKI
UTRINKI MED UTRINKI — Združenje športnih novinarjev Slovenije je prevzelo pokroviteljstvo nad fotografsko- razstavo eksperimentalne skupine »Exq« pod naslovom »Utrinki z dveh svetovnih prvenstev«. Mlada fotoreporterja Tone Stojko in Janez Pukšič bosta razstavila najuspešnejše slike o SP v košarki in gimnastiki. Razstava bo v paviljončku pri dvorani Tivoli.
DVAKRAT 100.000 DOLARJEV — Toliko denarja so ponudili svetovnemu boksarskemu prvaku v srea. nji kategoriji Carlosu Monz'snu (Argentina), če bi bil priprav jen prostovoljno braniti naslov. Piva ponudba je iz Italije: rimski me nager ponuja 100.000 dolarjev za srečanje z bivšim prvakom N:.Tom Benvenutijem. drugi kup denarja pa ponuja danski organizaf->r Mo gens Pal le za dvobol proti Tomu Bogsu.
MANJ GLEDALCEV — Na konjskih dirkah v Angliji je bilo letos milijon gledalcev manj kot leta I 1965. Na 792 dirkah je bilo — « 4.110.085 gledalcev.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE	M
]e izdala ’knjigo umetniških fotografij	|
Jaka Čop: VIHARNIKI	f
Avtor se je doslej zapisal v slovensko planinsko literaturo U z dvema knjigama umetniških fotografij:	jfi
SVET MED VRHOVI in	1
RAJ POD TRIGLAVOM	H
JE ČOPOVA TRETJA KNJIGA m PLANINSKIH MOTIVOV.
V njej je zbranih nad 70 umetniških slik, ki so motivno izbrane tako, da predstavljajo zaokroženo in osebno avtorjevo izpoved. Knjiga ima 160 strani velikega formata (30 x 23,5 cm), natisnjena je na umetniškem papirju, vse reprodukcije pa so v bakrotisku. Rečemo lahko, da gre za bibliofilsko opremljeno izdajo, ki ne bo razveselila samo ljubiteljev našega gorskega sveta, temveč bo prav gotovo tudi najprimernejše darilo za vsakovrstne prilike.
To edinstveno publikacijo dobite v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založbe za ceno 142 din. Znesek lahko naročniki poravnajo tudi v štirih mesečnih obrokih po 35.50 din.
ZALOŽBA opozarja hkrati na Čopovo knjigo umetniških fotografij RAJ POD TRIGLAVOM, ki jo ima še nekaj na zalogi.
RAJ POD TRIGLAVOM vsebuje okrog 100 umetniških fotografij iz Julijskih Alp. Knjiga je vezana v celo platno, fotografije so grafično dovršene in natisnjene na umetniškem papirju. RAJ POD TRIGLAVOM dobite prav tako v vseh knjigarnah, pri zastopnikih založbe in s priloženo naročilnico tudi pri upravi DZS, Ljubljana, Mestni trg 26. Naročniki dobe to knjigo za ceno 100 din; ta znesek lahko poravnajo tudi v 4 mesečnih obrokih po 25 din.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26
IZREZI
NAROČILNICA
Obvezno naročam knjigo; VIHARNIKI Vezava: celo platno — cena 142 din Naročnino bom poravnal:	v enem znesku
v 4 mesečnih obrokih po 35,50 din
Naročam tudi knjigo: RAJ POD TRIGLAVOM Vezava: celo platno — cena 100 din Naročnino bom poravnal:	v enem znesku
Knjigo pošljite na naslov:
v 4 mesečnih obrokih po 25 din
stalnega bivališča na kraj zaposlitve
(Neustrezno, prosimo, prečrtajte!)
-----j TELESNA KULTURA ZA VSAKOGAR_-
Začetek po Mtlllerju
Po daljšem presledku objavljamo to krat spet nekaj napotkov za jutranjo telovadbo. besedo dajemo pionirju individualnega fizičnega utrjevanja Dancu P. J. Miil-lerju.
Zjutraj mora biti človek odločen, uči Miiller. Ne sme oklevati, bi telovadil ali ne bi. Če je prepričan, da je odgovoren za svoje zdravje in odpornost, mora biti glede jutranje telovadbe dosleden. Zato: Ven iz postelje in takoj k prvi vaji!
Najprej uvodno pretegovanje:	dlani
sklenemo, roke dvignemo nad glavo in jih potiskamo kvišku. Pri tem nas kajpada oblačilo ne sme ovirati Po pretegovanju preidemo k prvi gimnastični vaji: kroženje trupa v stoli razkoračno. Petkrat na levo stran in petkrat na desno stran. Začetniki si lahko olajšajo izvedbo vaje s tem, da držijo roke v bok, izurjeni pa le naj potiskajo iztegnjene roke v smeri hrbtenice m naj delajo z rokami velike kroge.
Druga vaja. Mahanje z nogo naprej in nazaj Gibi naj bodo kratki in energični, zadnji trije zamahi pa izvedeni z veliko amplitudo. Ponoviti 16 krat z levo nogo in 16 krat z desno
Tretja vaja: Prehodi iz ležanja na hrbtu v sedenje. Gre za splošno znano vajo za krepitev trebušnih mišic. Izvedba je pra vilnejša. če zataknemo stopala pod omarico, in je učinkovitejša, če držimo roke v vzročenju Ponoviti 12 krat.
Tako se vrstijo namensko izbrane gimnastične vaje druga za drugo Nekatere delamo stoje v razlcreki, nekatere leže. Tako pridejo na vrsto vse mišične skupine in vsi sklepi.
Nedvnomno je za ohranjevanje telesne čilosti pomembno, da telovadimo vsako jutro, se pravi, da vsak dan kolikor toliko obremenimo mišice in se razgibljemo v vseh sklepih. Kdor je pri tej dejavnosti discipliniran in prizadeven, bo ohranil določeno sposobnost mišic in gibljivost v sklepih tudi v letih staranja.
V okviru sistematičnega jutranjega telesnega utrjevanja priporoča J P. Miiller najprej osem gimnastičnih vaj. Zadnja vaja so sklece, to je dviganje iztegnjenega in napetega telesa iz ležaja na trebušni strani do opore na iztegnjenih rokah. Zahtevnost je razmeroma visoka, saj je treba napraviti kar dvanajst vzornih sklec.
Ko se človek tako razgiba in ogreje, preide k drugemu delu jutranjega utrjeva-
nja — na vrsti je Kopel. Najprej umivanje z mlačno vodo, nato pa še knajpanje z mrzlo Po 'kopeli priporoča J. F. Miiller
temeljito frotiranje in masažo samega sebe. Miillerjevo knjigo »Moj sistem« so Prevedli v 24 jezikov — znamenje, da so se ljudje že na začetku našega stoletja živo zanimali za vprašanja telesnega utrjevanja.
D. U.
115 nagrad izžrebanih
Jugoslovanska loterija je nagradila igralce po sistemu
LJUBLJANA, 9. dec. — Jugoslo-■ vanska loterja .direkcija za Slovenijo. je danes v svojih prostorih izžrebala 115 nagrad v skupni vred. nosti 18.000 dm za igralce »Šport ne napovedi«, ki so v času jesenskega dela nogometnega prvenstva I Jugoslavije 1970/1971, to je od 34. j do 49 kola »Športne napovedi«, kjerkoli v Sloveniji igrali na polne sisteme z najmanj 16 kombinacijami na enem stavnem listku.
Posebna komisija, ki so jo sestavljali delavci in zastopniki Jugoslovanske loterije ter zastopniki igralcev »Športne napovedi«, ki igrajo sisteme, je v loterijski boben dala nekaj več ko 22.000 stavnih listkov, kar je natanko enkrat več kot lani. Podatek kaže, da je lovcev na srečo, i se zanašajo na svoje znanje in popolne sisteme, v Sloveniji Čedalje več. Tokrat, pri posebnih nagradah JL. direkcije za Slovenijo, pa jim srečo niso de-
j H6cioM_E*r
Dinamo : Tvvente
2:2 (2:1)
ZAGREB, 9. dec. — V prvi tekmi tretjega kola tekmovanja za pokal sejemskih mest sta Dinamo in nizozemska enajsterica Tvvente igrala neodločeno 2:2 (2:1). Pred 10.000 gledalci je sodil Avstrijec Buzek.
V prvem polčasu je Dinamo igral zelo lepo in dosegel dva zadetka; obakrat je bil strelec Gucmirtl. Se pred koncem polčasa so Nizozemci nenadoma znižali, v drugem delu pa izenačili
t lili nogometni klubi, marveč 6-letna Marjanca Salamija iz Ljubljane.
Žreb je takole razdelili nagrade-.
•	po 2.000 din prejmeta igralca. ki sta na svojih stavnih listkih imela številko sistemske na-lepnic 486 629 in 308.815. Prvo je igralec vplačal v Ljubljani pri za-stonniku JL št. 8, drugo pa v Radovljici pri zastopniku JL št. 72.
•	po 1.000 din dobijo igralci, ki so na svojih listkih »Športne napovedi« imeli številko sistemske
| PLAVANJE____________________
Razširjena seja IO PZS
LJUBLJANA — V soboto bo v Ljubljani razširjena seja izvršnega odbora plavalne zveze Slovenije, ki je sicer imel zadnjo sejo še prejšnji mesec. Na te seji je IO tudi sprejel govo kazen za kranjskega trener?*. Franca Rebolja ki po zadnjem sklepu ne bo smel cp ravliati dela v plavalni organizaciji dve leti.
Franc Rebolj pa se' je na sklep pritožil .n zahteval od oredsednika PZS prof Boža Bučarja zaščito zakonitosti. Kranjski trener 1e bil kaznovan zaradi znane afere po-mlajevanja pionirjev Triglava. Rebolj v svojem pismu zdaj vali velik del krivde na bivšega predsednika Triglava Igoria Slavca Temu funkcionarju le IO na zadnli seli črtal tudi ooomin. ki ga ’> naj-nrej dobil. Člani organov PZS bodo zdaj vse gradivo še e.■»krat preučili in se o nipm pogovorili ra razširjeni seji IO.
Rudar : Čelik 9:8 (1:1, 4:4)
PRIJEDOR — V četrtfinalu nogometnega prvenstva Jugoslavije za področje BiH je Ijubijski Rudar po 120 minutah igre in po stre-ljanj'u enajstmetrovk premagal Čelik iz Zenice z 9:8.
Corn podpisal pogodbo
LJUBLJANA — RUdi Corn, bivši nogometaš Olimpije in Svobode, je pred dnevi podpisal dvoletno pogodbo s francoskim dragoliga-šem Poitiei-!>om. Francozi so bili navdušeni z njegovim prvim na stopom in so takoj pristali na vse Comove zahteve. Za dvoletno zvestobo bo dobil 30.000 frankov: 5.000 jih je že prejel. 25.0C0 pa jih bo v obrokih.
K B
SARAGOSA — V prijateljski nogometni tekmi je Crvena zvezda premagala reprezentanco Španije s 4:1 (3:1) Strelci za Zvezdo: Jankovič, KaTasi, Filipovič in Ačimovič, za Španijo pa Antonio
ATENE — V prijateljski tekmi sta Grčija in Ciper igrala 1:1 (1:0). Tekmi je prisostvovalo 10.000 gledalcev.
IVER DNEVA
Vsi se pulijo za »orle«
Ameriško hokejsko moštvo Cockerell Eagles. ki igra v regionalni ligi, je na repu pr. venstvcne lestvice, daleč za tekmeci, kljub temu pa se raz na podjetja puLjo za to. da bi igralci na dresih nosili njihovo reklamo »Eagk.si«, po paše »orli«, izgubijo vsarco earr.o z ducat goli in več toda ,ar--idi tega na njihove tekme r.° pride manj obiskovalcev Prav nasprotno »Gledalci, bi hodijo na naše tekme, dobro ve. do. da bodo videli veliko golov. Kdo daje gole, ie ameriškemu občinstvu zvečine vseeno. poglavitno je, da i? pio-ščica v mreži.« nravi .capetan Ronald Mackenzie
Za »orle« se sedaj puli r.eka tovarna sira, tovarna breza?ko holnih pijač, tovarna mesnih konzerv in celo proizvajalci lovskih pušk.
»Pri tolikšnih ponudbah postane človek še izbirčen.« pravijo nasmejani »orli«
KNOVINAR Vrl	l	 — SMUCANv	tt SOLA w VsA
c/)	*	>		tn *	•*• >
g ŠOLA
£/)***■>
Smučarski tečaji SK Kovinar
Smučarski klub Novinar prireje v lastni režiji m v sodelovanju s KOMPASOM — Ljubljana naslednje začetniške in nadaljevalne smučarske tečaje:
Za mladino in odrasle:
29
5. 31.
6. 6. 6.
1.	71
2.	.71
1.	71
2.	71 2. 71 2. 71
Prijave m informacije za
Ljubljana, Titova c. 12 — oddelek izleti
[Na slovenskih smučiščih: Velika planina. Kr gora. Zelenica, Stari ‘vrh in Golte Monte Bondone — Italija Monte Bondone — Italija Badgastein — Avstrija Badgastein — Avstrija te tečaje v ooslovalnicl KOMPASA
Za odrasle:
7. 3. 1. — 10. 1. 71	Ki. gora
8 20. 2. — 28. 2. 71	Krvavec
9. 2. 3. — 12. 3. 71	Krvavec
10 6. 3. — 14. 3. 71	Vogel
11. nedeljski smučarski tečaj od decembra 70 do marca 71
Prijave za te tečaja vsak torek od 14.—16. ure v pisarni društva Novinarjev SRS. Lj., Vošnjakova 8/6, informacije vsak dan na tel. 323-170.
L letalom na smučanje v Davos (Švica)
30. 1. — 6 2 71 — Davos. Z letalom Bmiki — Ztirich in z avtobusom v Davos. Povratek z letalom do B mikov.
Prijave za ta tečaj na telefon 23-334.
Nedeljsk. smučarski izleti pod vodstvom smučarskih učiteljev in vaditeljev vso sezono!
Pohitite s prijavam !
Klub bo organiziral 10 t. m od 16 do 19 ure sejem rabljene smučarske opreme v prostorih pokrite tržnice na Vodnikovem trgu.
nalepnice 302.624 (Ljubljana 1), M 479831 (Ljubljana 1) in M 469232 (Ptuj 70).
• izžrebanih je bilo še 20 nagrad po 200 din. 40 nagrad po 100 din in 50 nagrad po 10 celih loterijskih srečk.
Dobitniki nagrad, ki na srednjem delu stavnega listka zadaj, se pravi na kuponu št. 1, niso vpisali svojega polnega naslova, bodo morali lastništvo listka dokazati s talonom. Rok za izplačevanje dobitkov poteče 60. dan po današnjem žrebanju .
S temi nagradami se je Jugoslovanska loterija direkcija za Slovenijo lepo oddolžila igralcem »športne napovedi«, ki igrajo sisteme.
ROKOMET	]
Tri zmage slovenskih rokometašev
LJUBLJANA — Močno rokometno zastopstvo je gostovalo v Gradcu, kjer so naši odigrali tri cimie z Avstrijci in v vseh treh tudi zmagali. Najprej je ženska ekipa mariborskega Branika igrala z ie prezentanco Gradca. Mariborčanke so bile za domačo ekipo premočne in so zasluženo visoko omagale s 24:9.
V	drugi - tekmi je mladinska reprezentanca Slovenije w-ra.ig:im avstrijsko mladinsko reprezentanco z 18:14. Najbolj privlačno p:-* je bilo seveda srečanje članov. S avenija je premagala B reprezentanco Avstrije z 22:17 (8:6). Domačini so po tekmi povedali, da liso r.asto. pili samo z B ekipo, temveč da je bila to prva olimpijska reueztjn tanca. ki se pripravlja -.a kvalifikacije za nastop na muiv.henssih olimpijskih igrah Poraz ie Avstrijce zato še bolj prizadel. Sodnika sta sicer poskušala vse da bi domačini le zmagali toda slovenska ekipa je bila premočna.
V	slovenski članski reprezentanci so pod vodstvom selektorjev Zdravka Ačkuna in Cveta P.iv*;ra igrali: Presinger. Pirc, Marguč. Koren Telič. Šafarič. Markovič. Lev. stik. Meiavšek. Er m ene. Kolšek. Jeras. Pečaver in Knez.
h(/iVLJ i'iA LiLli I-	\
Kr. gora : Slavija 5:2 11:0, 1:1, 3:1)
JESENICE — Drsališče pod Me-žakljo, tekmi za jugoslovanski pokal, gledalcev 200, sodnika Janežič (Mrb) in Benedičič (Jes).
STRELCI: 1:0 — Kunšič (8), 1:1 — Boškovič (31), 2:1 — Smagin (38), 3:1 — Cemažar (41), 4:1 — Endlicher (49),	4:2	— Erjavec
(59). 5:2 — Škerjanc (60).
Kranj skogorci so tokrat potrdili, da njinov zadnji uspeh v Ljubljani ni bil naključje. Na domačem drsališču so istega nasprotnika povsem nadigrali. Maloštevilni gledalci so lahko uživali v lepi igri, ki sta jo prikzali obe moštvi. V prvi tretini je bila igra dokaj enakovredna kljub temu, da so domačim v 8. minuti načeli mrežo gostov. Po prvem odmoru so gositje izkoristili napako domače obrambe in izenačili. Do konca tega dela so domačini po lepi kombinaciji dosegli še en zadetek, v zadnjem delu pa šo gostom pošle moči, kar so domačini dodobra izkor stili. Naj lepši zadetek je dosegel Endlicher, ki je premagal celotno oDrambo gostov in nato z mrtvega kota premagal Lomov-ška.	P. KARLIN
j KONJSKI ŠPORT	|
Nov plemenski žrebec v Ljutomeru
LJUBLJANA — Rjavec, 18-let-ni Leopold Hanover, ki ga je kupil konjeniški klub Ljutomer s pomočjo ljutomerske občine in sekretariata za gospodarstvo SRS. bo kmalu plemenil v ljutomerskem okolišu. Leopold Hanover. vzgojen na Shoe Farm v ZDA, je dolga leta plemenil v Italiji: v letih 1958 do 19J9 je imel približno 100 potomcev, ki so se u-veljavili na dirkališčih:	pet ka-
sačev je doseglo čase celo pod 1:20 na kilometer, druga ps samo nekaj nad to mejo.
Rjavec Leopold Hanover je potomec slovitih kasačev:	TitfLna
Hanovra, zmagovalca mnogih zna nih ameriških dirk, ki je dosegel tudi osem svetovnih rekordov in odličen Čas na kilometer 1:13.3. ter Leonore Hanover; njen najboljši kilometrski čas ie 1:18,3.
V Ljutomeru	iinnio
da je plemenski žrebec Leopold Hanover velika pridobitev ne glede na to, da je že star; po poreklu ima žrebec odlično kri, vsi njegovi predniki so dosegli imenitne kilometrske Čase Prvi potomci slovitega rjavca ki naj bi ga pripeljali v Ljutomer te dni. se bodo liuhiteUoun iro-oc— šnorta pri nas oredstavili v leti, 1*174. ko bo Hiitrvmersk’ klub k» je dragi najstarejši v Evropi (za dunajskim in pred hndimpeštan s ki m), slavil stoletnico.
S porazom naprej
Košarkarji Olimpije izgubil i povratno tekmo s Slaskom z 89:95	(55:51) toda le prišli v četrtfinale pokala
LJUBLJANA, 9. dec. Dvorana bivoli, povratna tekma za pokal evropskih prvakov, gledalcev 1.500, sodnika Arabadjan (Bolgarija) in Bauge (Španija).
OLIMPIJA: Bassin 15, Marter 12, Božič 4, Polanec 6, Jelovac 22, Gvardjančič 8, Logar 9, Žorga 13.
SLASK: Kozak 10, Korez 17, Szczecinski 16, Lopatka 24, Frelkiewicz 4, Kossowski 17, Galamtowicz 6.
Olimpija se v povratni tekmi ni tako potrudila kot na gostovanju v Wroclavu in zato tudi doživela poraz, ki pa jo je zaradi občutne prednosti s prve tekme, vendarle pripeljal v četrtfinale, med osem najboljših evropskih ekip.
Domačini so začeli dokaj dobro, saj so takoj povedli in nato z mimo igro do 9. minute povečali naskok na osem točk. še v 10. minuti so vodili z 31:23, toda potem so začeli spet igrati brezglavo. Bolj ko je Daneu na ves glas vpil, naj igrajo počasi, bolj ko jim je celo med minuto odmora dopovedoval, da ne smejo hiteti, bolj so napade zaključevali neorganizirano in metali že po šestih ali sedmih sekundah. To se jim je seveda moralo maščevati. V pičlih treh minutah je Slask izenačil, nato pa ie v igro vstopil še nevar. ni, 37-letni Szczencinski. Ko je zadel že prri met in je Slask povedel s 35:33. je bilo očitno, da bo boj težak in da so Poljaki blizu svojega načrta — zmage.
Olimpija je pozneje sicer spet povedla, foda Szczecinski je pridno polnil koš in razlika je bila ves čas majhna.
% V 7. minuti drugega dela so Poljaki spet dohiteli domače, ki so nato le še nekajkrat izenačili. Slask je prešel v ofenzivo, ki je že obetala popoln zlom ljubljanske peterke. Jelovac je moral za nekaj časa na klop zaradi štirih osebnih napak, po vrnitvi pa je samo statiral v obrambi. Bassina pa je s štirimi osebnimi napakami Daneu tudi držal na klopi za odločilni finiš.
V 17. minuti je Slask povedel že 90:82, takrat pa je na sceno sto.
| SMUČANJE
Tečaji za študente
LJUBLJANA — Komisija za telesno kulturo, izvenarmadno in tehnično vzgojo univerze v Ljuo-ljam je razpisala v sodelovanju s komisijami na fakultetah, VŠTK m ZšOTK smučarske tečaje, ki bodo v Gozdu Martuljku, Pod kor-nu, Kranjski gori. Gol teh in Bohinju.
Tečaji so namenjeni vsem rednim študentom, opremo pa si morajo oskrbeti udeleženci sami. Prijave in prispevke zbirajo pred stavni ki študentske športne organizacije do 15. dec.
pil Bassin. V.treh napadih so domačini le držali žogo v rokah skoraj 30 sekund, Bassin pa je vse tri napade v zadnji sekundi tudi realiziral in usoda Olimpije je bila odločena. Ljubljančani tekme sicer niso mogli več dobiti, toda uvrstitve v četrtfinale jim Poljaki niso mogli več preprečiti.
Kljub vsemu Olimpija ni zado-ljila gledalcev, ki so ji tokrat pre-
cej pomagali. Nadaljevala je z nepremišljeno igro, s kakršno niza poraze v državnem prvenstvu in zdaj se je šele pokazalo, da je imela tudi precej sreče, ko je Poljake doma ujela »pri spanju«.
»Zadovoljen sem z uvrstitvijo, ne pa tudi z ^gro,« je dejal po tekmi trener Daneu. »Ne smemo izgubljati tekem na domačem igrišču. To je naj več j a	nesreča.
Slask je igral zelo dobro, mnogo bolje kot doma. Tudi pri nas ni bilo vse povsem zanič, toda pri naši igri vedno odločajo malenkosti, ki si jih ne bi smeli dovoliti. Igralci mečejo na koš že po petih sekundah, čeprav je na dlani, da moramo žogo držati in počasi organizirati napad. Na srečo smo se vendarle uvrstili naprej, kar je vsaj delna uteha.«
S. TRBOVC
SE EN PORAZ — Olimpija je izgubila povratno tekmo za pokal evropskih prvakov s Slaskom, vendar z manjšo razliko kot je zmagala na Poljskem ter se uvrstila v četrtfinale. Na sliki: Marter meče na koš. Lopatka, Matysik in Jelovac (z leve) pa spremljajo njegovo akcijo.	Foto: ŠVABI C
Deset ekip v Tivoliju
Pokalno prvenstvo SRS v odbojki in strokovni seminar
LJUBLJANA — Najboljši slovenski odbojkarji tudi pozimi ne bodo mirovali; zimo bodo med drugim izkoristili za pokalno prvenstvo Slovenije. Prvi turnir v okviru te zanimive konkurence bo že v soboto in nedeljo v Ljubljani, igralo pa bo deset moških ekip.
Za prvi turnir za pokalno prvenstvo Slovenije-— februarja in marca naj bi bila še dva turnirja — se je prijavilo 10 moških ekip, in sicer:	Kamnik. Bovec, Jesenice,
Sava. Kanal. Novo mesto. Ljubljana, Fužinar, Gaber je in Mislinja. Moštva bodo razdeljena v dve skupini, nosilca skupin pa sta najboljša slovenska zvezna drugoliga-ša. favorita Jesenice in Fužinar.
Tekme bodo v soboto, 12. t. m od 10. do 19. ure na dveh igriščih v dvorani Tivoli. Dve najboljši ekipi iz vsake skupine se bosta uvrstili v finale, ki bo v nedeljo. 13 t. m. z začetkom ob 8. uri v telo vadnici VŠTK. Rezultati, ki iih bodo finalisti dosegli v oredtekmova-niih oo skupinah bodo veljali tudi za Vrtnino tekmovanje.
Slovenski pokalni odbojkarski prvak bo znan šele marca, po tret-
50-letnica TK Skala
2. februarja 1971 bo minilo 50 let odkar so ustanovili »Turistov-ski klub Skala«, ki je bil v obdobju pred II. svetovno vojno glavni nosilec alpinizma na Slovenskem. Ustanovitvi kluba je botrovala težnja mladih da po vzora drugih alpskih narodov tudi pri nas razvili alpinizem, ki mu tedanji odbor SPD ni bil posebno naklonjen. Gojili so številne aktivnosti: alpinizem, smučanje, markirali so planinske poti in gradili bivake, uspešno so se uveljavljali na področju planinske fotografije in filma (posneli so prvi slovenski celovečerni film V kraijevstu Zlatoroga), izdajali kniige (Pomen in razvoj aloinizma. Naš aloini-zen). imeli lastno reševalno Skupino in podružnici kluba na Jesenicah in v Celili, organizirali pa so tudi prve alpinistične tečaje in odprave v tuje gore.
UO Planinske zveze Slovenije je na zadnij seii sklenil da bo v počastitev 50-letnice ustanovitve TK Skala februarja prihodnje le to ori pravil slovesno akademijo v kino Komuna.
Ugodne ocene
Odkar je pisarna PZS rezpo slala vodnik »Plezalni vzponi« — Vzhodne Julijske Alpe« vsem naročnikom so bile izrečene o njem že številne pohvale, pa tudi kritike. Med kritikami so na prvem mestu pripombe na barvo papirja, nekatere slabe fotografije in delo ma tudi na vezavo. Med pohva lami pa navedimo le izvleček iz okrožnice, ki jo je komisija za alpinizem PZS razposlala AO: »Vodnik je doslej naj popolnejši pregled plezalnih smeri v Vzhodnih	Julijskih	Alpah.	Opozarjamo
na	to, da je bilo	sestavljanje
vodnika v naših razmerah izredno težavno delo, ki je terjalo mnogo časa za zbiranje podatkov, opisov ter druge dokumentacije. Zato gre avtorjem knjižice vse priznanje za	kvalitetno	delo .	.	Komisija
za	alpinizem	končuje	to sporo-
čilo z zahvalo in čestitkami uredniškemu odboru«.
jem turnirju. Vse kaže, da se bodo februarja m marca na dveh pokalnih turnirjih zbrale tudi najboljše slovenske odbojkarice.
Trenerski in sodniški seminar OZS
Odbojkarska zveza Slovenije pripravlja za konec tedna seminar za trenerje in sodnike odbojke, na katerem bo sodelovalo približno 50 trenerjev in sodnikov.
Spored seminarja je zelo pester Udeleženci si bodo v soboto, 12 t m. ogledali najprej tekmovanje za pokalno prvenstvo Slovenije, popoldne pa bo predsednik trenerske organizacije OZS prof Krevselj predaval o karakteristikah in strukturi odbojkarske igre po svetovnem prvenstvu v Sofiji, se-lektor mladinske državne repre-
Akademska smer v Dinari
Janez Dornik, Janez Gradisa* in Gregor Rupnik so v nedeljo 29. novembra preplezali novo smer v jugozahodni steni Dina re (1821 m), imenovali pa so jo »Akademska« (300 m, IV, 5 h). Dostop do stene je iz Kijeva, 39 km oddaljenega od Knina
Zbor alpinistov
Zbor alpinistov bo v soboto 19. t. m. ob 17. uri v Poren tovem domu v Kranjski gori. Na programu bo poročilo načelnika. razdelitev knjižnih nagrad 15 uspešnim in perspektivnim mladim plezalcem ter nagraditev avtorjev skript »Inštruktor alpinizma«, podelitev častnih znakov PZS in znaka najboljšega smučaria-alpi nista, predaja vrvi AO Mežica in razprava. Po večerji bo predavanje Aleša Kunaverja »Gorstva sveta« ter prikaz diapozitivov iv Hindkuša. Troltindema, Mrtvaškega prta, Matterhoma in Tri-oleta.
Na zbora alpinistov bo komisija za alpinizem sprejemala tu di naročile za kline (okvirna cena 3.— din za kos) za nakuo pa bodo na rarroolavo r»o;»r^mejšp knjige Planinske založbe PZS.
Sodelovanje z ornitologi
Dolfi Rotovnik poroča iz Danske o zanimivi aJcciji, v kateri alpinisti sodelujejo z ornitološkim zavodom. Na stenah iz krede v Mons Klintij blizu Kopen’'" "'■m* gnezdijo zadnji sokoli v Skandinaviji. Toda razni »ljubice: f j«. ki prihajajo največ iz Nemčije, na debelo kradejo jajca in nevarnost je, da bodo sokoli povsem iztrebljeni. Da bi jih zaščitili, bodo alpinisti v mehko kamenino ( v njih imajo tudi odlične terene za trening edne tehnike in plezanja z derezami) izdolbli ia-me za gnezda, do katerih turisti ne bodo mogli.
zentance Strahonja pa bo govoril o novostih v tehniki na svetovnem prvenstvu in novostih v taktiki po svetovnem prvenstu. Dragi dan seminarja, v nedeljo, 13. t. m bo selektor Strahonja predaval o novostih v sojenju, ob 11. uri pa bo razgovor s selektorjem državne Članske reprezentance Sirotanovi-čem in selektorjem mladinske državne reprezentance Strahonjo. Predavanja bodo v hotelu Ljublja-na-transport.
Mladinci na Jesenicah
Tretji mladinski turnir za prvenstvo Slovenije bo 19. in 20. t. m. na Jesenicah.
H. U.
Kanal : Bor 2:3
KANAL, 9. dec. V prijateljski tekmi so odbojkarski tržaškega Bora premagali domačega ligaša s 3:2 (—10	12	—10, 12, —12). Sre-
čanje je bilo zelo razburljivo Do. mačinj so na trenutke zaigrali zelo dobro, v odločilnem nizu pa so jih odlični gostje povsem nadigrali Pred 150 gledalci je sodil Hvala (NG)
E. HVALICA
Pismene naloge
Letos so sprejet* v AO Jesenice 14 novih članov Bolj kot število je 7prpmivo, rta so morali pred sprejemom napisati posebne naiogc (O Klementu Jugu, Jakobu Aljažu, Joži Čopu, treh zadnjih problemih Alp, varovanju in tehniki plezanja itd.
Alpinismus 12/70
V	zadnji številki .mane nemške alpinistične revije so kar štirje prispevki o naši dejavnosti* V širšem sestavku »Ski test 70« so zelo ugodno ocenili Elanove smuči Gardena RSL, med alpinističnimi novicami pa so omenjeni vzponi odprav na Norveško in v Hindukuš ter ponovitev »Mrt-•'ašTreg* prta«.
Računajo na Everest
V	Pragi so objavili sedemletni načrt alpinistične aktivnosti. V njem najdemo veliko zanimivosti, največ seveda med cilji alpinističnih odprav. Izmed številnih velja omeniti le dva: ponovitev odprave Nanga Parbat leta 1971 (spet pod vodstvom Ivana Gal-fiia) ter odpravo na Everest leta 1977.
Vrhovi okrog doline Mandaras
V	soboto ob 19.20 bo na televiziji v okvira oddaje »S kamero
svetu« r>rva izmed treh nadaljevank o letošnji odpravi v Hindukuš.
Lavinska konferenca
Ce se bodo uresničila prizadevanj komisije za GRS, bo prihodnje leto v Sloveniji posebna lavinska konferenca mednarodne reševalne federacije TKAR. Konferenca ne bi bila pomembna le z. našo planinsko, organizacijo, temveč tudi za slovenski turizem, ki je še vedno brez prepotrebne lavinske službe.
AVSTRIJSKI GENERALNI KONZULAT V LJUBLJANI
išče za skorajšnji sprejem v službo
izkušeno pisarniško uslužbenko
srednjih let s perfektnim znanjem nemškega in slovenskega jezika ter strojepisja, In to za prevode, telefonsko službo sprejem strank.
Delovni čas: od ponedeljka do četrtka, od 8. do 13.30 in od 15. do 18 30 in ob petkih, od 8 do 14. ure.
Pismene ponudbe z lastnoročno napisanim življenjepisom pošljite na naslov* Avstrijski generalni konzulat Ljubljana, Štrekljeva 5.	11539
ALPINISTIČNE NOVICE
PODPIS DRUŽBENEGA DOGOVORA ZA FINANCIRANJE ZDRAVSTVA V 1971 — Na izvršnem svetu so se danes sestali partnerji, ki naj bi podpisali družbeni dogovor, ki naj usmerja dejavnost in financiranje na področju zdravstva v prihodnjem letu. Podpisa se je vzdržala Skupnost zdravstvenih zavodov Slovenije, ker meni, da bi dogovor preveč prizadel zdravstveno dejavnost.	Foto: švabič
DAJAN V AMERIKI — Izraelski obrambni minister Moše Dajan je včeraj odpotoval v ZDA, kjer se bo s predsednikom Nixonom in drugimi visokimi ameriškimi funkcionarji pogajal o obnovitvi pogovorov z ZAR in Jordanijo preko dr. Jarringa. Na sliki: Dajan odgovarja novinarjem na letališču v Tel Avivu.	Telefoto: UPI
OB JUBILEJU JUŽNOVIETNAMSKE FNO — Dvajsetega decembra bo minilo 10 let, odkar je bila ustanovljena osvobodilna fronta Južnega Vietnama. V Severnem Vietnamu in na osvobojenem ozemlju Južnega Vietnama se vneto pripravljajo na jubilej.
Slika nam kaže dva južnovietnamska borca, — Thi Diepa in Pham This Luonga _
ki so ju v brigadi »Mladih prostovoljcev za osvoboditev« izvolili za »vzorna strelca«.
Vse tržaške stranke (razen seveda MSI) so ostro obsodile nove provokacije neofašistov in pasivnost policije
OD DOPISNIKA RTV
TRST, 9. dec. Divjanje neofašistov, ki so včeraj kljub razmeroma malemu številu počenjali v mestu praktično vse, kar jim je padlo na misel, je danes osrednja tema razgovorov v Trstu. Skupme pripadnikov skrajnih desničarskih in nacionalističnih organizacij, ki so se včeraj pripeljale iz Milana, Verone, Gorice in Vidma, Pordenonea, Bologne, Vicenze in drugih severnoitalijanskih mest so odšle, od koder jih je pripeljala sila, ki jih povezuje. Tisto, zaradi česar so se zbrali v mestu, ki leži sosednji Jugoslaviji najbliže, jim ni uspelo, namreč to, da bi za svoje parole ogreli tukajšnje prebivalstvo.
Skupaj z njimi so s tržaških ulic izginili tudi letaki, plakati in časopisi, ki so zahtevali zaščito nekakšnih »italijanskih interesov v coni B« in žalili Jugoslavijo.
Ukrepi naj bodo
Ee začasni
Posvet predstavnikov treh organizacij o stabilizacijskem programu
BEOGRAD, 9. dec. (Tanjug) — Zveza sindikatov, socialistična zveza in stalna konferenca mest se bodo skupaj lotile dela, da pripravijo in sprejmejo ukrepe v okviru stabilizacijskega programa v delovnih organizacijah in komunah. To so sklenili danes v Beogradu na sestanku najvišjih predstavnikov teh treh organizacij.
Udeleženci sestanka so se zavzeli za dosledno izvajanje vseh ukrepov, sprejetih za o-mejitev splošne in proračunske porabe, so pa poudarili, da morajo biti ti ukrepi samo začasni, če v kratkem ne bi sprejeli dokončnih, sistemskih rešitev, kar zadeva porabo, potem bi bilo nujno treba bolj selektivno poseči po restrikcijah.
Od občinskih skupščin so zahtevali, da skupaj s sindikalnimi sveti in gospodarskimi zbornicami določijo program, po katerem bomo sprejemali samoupravne in družbene dogovore o temeljnih merilih za politiko dohodka in osebnih dohodkov. S temi dogovori bi določili tudi najnižjo mejo osebnih dohodkov in akumulacije. Z družbeni— in samoupravnimi sporazumi bi bilo treba določiti tudi kako naj družba pomaga zbolj sevati položaj v tistih delovnih organizacijah, ki zaradi subjektivnih slabosti ustvar jajo nizek dohodek
Menili so tudi, da je zamrz njenje najemnin letos prav malo prispevalo k stabilizaciji, da pa je nekoliko zavrlo stanovanjsko graditev. Zato so se vse tri organizacije izrekle za »odtalitev« najemnin. Nujno pa je treba im sti diferencionirnno subvencioniranje, s čimer bi zavarovali življenjski standard mnogih družin, ki bi težko pre nesle zvišanje najemnin.
S sedežev vseh političnih strank (razen seveda neofašistične MSI) so danes razposlali sporočila, v katerih se skoraj enako ostro obsoja početje neofašistov in pasivnost policije, ki bi morala skrbeti za red.
Tajnik krščansko-demokrat-ske • stranke v Trstu Sergio Colond je v imenu svoje stranke obsodil včerajšnje dogodke, ki so jih izzvali neofaši-sti, in poudaril, da zahteva od policije, naj krivce izsledi in kaznuje.
V sporočilu, ki ga je izdala tržaška sekcija socialistične stranke (PSI) je med drugim ugotovitev, da je desnica želela že dlje časa najti povod za razpihovanje preživelih nacionalističnih gesel m za kompromitiranje ozračja pomiritve, ki se je v zadnjih letih utrdilo v Trstu med Slovenci in Italijani. Vodstvo PSI je tudi sporočilo, da bodo njeni predstavniki zahtevali od policije, naj zagotovi v mestu mir in prijateljsko ozračje, ki so ga desničarske sile umetno vzburile.
PSU (social-demokratska stranka) pa je označila včerajšnje fašistične demonstracije kot gnusne. Predstavnik; te stranke so izrazili polno solidarnost s slovenskimi študenti, ki so bili žrtve neofašističnih nasilnežev.
Tržaška federacija KP v sporočilu z ogorčenjem obsoja gonjo proti slovenski manjšini v deželi Furlaniji — Julijski krajini in proti Jugoslaviji. Vodstvo tržaške KP posebej opozarja, da ni sprejemljivo stališče policije, ki je izdala dovoljenje za mani-festicijo ir povorko, dopuščala apologijo fašističnega družbenega reda in pasivno prisostvovala incidentom. Vodstvo PSIUP je v svojem sporočilu med drugim ugotovilo, da je fašistični škvadrizem »tista rezervna karta, ki jo gospodarji občasno vključujejo v igro, zato da bi zavrti borbo delavcev in študentov«.
Kar zadeva bombo, ki je včeraj dopoldne eksplodirala
Artem Mikojan umrl
MOSKVA, 9. dec. (TASS). V 66. letu je danes umrl znani sovjetski letalski konstruktor Artem Mikojan. V sporočilu CK KPSZ, prezidija vrhovnega sovjeta in ministrskega sveta je rečeno, da je akademik Mikojan član vrhovnega sovjeta, dvakratni junak dela, ki je prejel tudi Leninovo in druge državne nagrade, umrl po hudi in dolgi bolezni.
v bifeju »Alla Stazione« v središču Trsta, se je v tukajšnji javnosti utrdilo prepričuje, da so jo podtaknili u-deleženci neoiašistične manifestacije. Na ta način so hoteli pritegniti pozornost javnosti in hkrati zvaliti krivdo na levičarske sile. Napis v slovenščini, ki ga je danes z vseh strani prikazal tržaški dnevnik 11 Piccolo, pa naj bi bil sled za policijo. Tako nalivna interpretacija incidenta bo seveda le stežka našla svoje privržence. Sreča je, da eksplozija ni povzročila kaj več kot materialno škodo.
Danes je v Trstu mimo.
IVO VAJGL
Nixon na TV
WASHINGTON, 9. dec. (AFP). Ameriški predsednik Nixon bo imel jutri ob 19. uri po krajevnem času tiskovno konferenco. Pogovor z novinarji bo trajal pol ure in ga bodo prenašali tudi po televiziji. Zadnjo tiskovno konferenco je Nixon imel 30. julija v Los Angelesu.
Solženicin in nagrada
MOSKVA, 9. dec. (Reuter). — Švedsko veleposlaništvo v Moskvi je sporočilo, da ni nobenih neposrednih načrtov za izročitev Nobelove nagrade za književnost letošnjemu nagrajencu, sovjetskemu pisatelju Aleksandru Solženici-nu. Tako so sporočili, po’em ko je Solženicin poslal pismo švedski akademiji in izrazil željo, da bi zelo rad sprejel nagrado v Moskvi. Dvainpet-desetletni pisatelj se je odločil, da ne bo potoval v Stockholm na slovesno podelitev nagrad, ker se boji, da se ne bi več mogel vrniti v domovino.
«
Pomoč
palestinskemu
odporniškemu
gibanju
BEOGRAD. 9. dec. (Tanjug) — Zvezna konferenca Je poslala po jugoslovanskem Rdečem križu palestinskemu odporniškemu gibanju pošiljko, v kateri so instrumenta-riji za kirurgijo in aparati za anestezijo. Ta pomoč je izraz rednih stikov in sodelovanja med SZDL Jugoslavije in organizacijo El Fatah. Prva pošiljka je del širšega programa pomoči, ki je predviden za leto 1971. V Bejrutu so Jo prevzeli predstavniki palestinskega Rdečega polmeseca.
SAMO DO KONCA 1970. LETA SISTEM - SEDI IN VOZI Vozila Zastava 1300 in 1300 fuxe Kupljena do konca 1970. leta Zastava zavaruje in registrira na svoje stroške.
VSA POJASNILA - SLOVENIJA AVTO. LJUBLJANA	-r-
CELOVsKA 111 a

Obsodba
tržaških
izgredov
Neofašistične izpade je včeraj odločno obsodil deželni svet
OD DOPISNIKA RTV
TRST, 9. dec. (Po telefonu). — Deželni svet Furlani-je-Julijske krajine je danes izrekel odločno obsodbo včerajšnjih neofašističnih manifestacij v Trstu. Predsednik deželnega sveta dr. Michelangelo Ribetzi je poudaril pred začetkom rednega zasedanja, da ni mogoče iti mimo izgredov, ki so se zgodili včeraj ob shodu neofašistične stranke. »Molk od dejanjih proti človeškemu sožitju :n demokraciji ne glede na to, s katere strani prihajajo, bi bil znak slabosti in odrekanja lastnemu demokratičnemu prepričanju,« je poudaril dr. Ribetzi. »Ob tej priložnosti,« je nadaljeval, »so bila demokratična načela, ki dovoljujejo dialektično kresanje prepričanj, očitno zlorabljena, ker. je ena stran jx>sku-šala uveljaviti absurdno in nizkotno voljo, da bi sama krojila pravico, si sama dala zadoščenje s hujskaškim nasiljem, ki žali demokratično prepričanje, zastruplja politične odnose v skupnosti, kot je tržaška. V naši deželi obstaja splošna želja, da bi se odnosi med Italijani in Slovenci še nadalje razvijali v duhu odkritosrčnega medsebojnega razumevanja,« je zaključil svojo izjavo predsednik deželnega sveta.
Obsodbi fašističnih izgredov se je pridružil tudi preased-nik deželne vlade dr. Alfredo Berzanti, ki je v odgovoru na interpelacijo komunističnih svetovalcev označil minule izgrede kot anahronistično težnjo, ki hoče obrniti kolo zgodovine nazaj.
IVO VAJGL
Alžirska sindikalna delegacija v Sloveniji
LJUBLJANA, 9. decembra (Tanjug) — Člani delegacije generalne unije delavcev Alžirije, ki se mude pri nas kot gostje zveze sindikatov Slovenije na tridnevnem obisku, so se danes pogovarjali s člani predsedstva slovenskih sindikatov o družbenogospodarskem razvoju republike, o rezultatih gospodarske in družbene reforme kakor tudi o dejavnosti in vplivu sindikatov na razvoj Slovenije. Člani delegacije si bodo med obiskom v Sloveniji ogledali tudi kmetijski kombinat v' Žalcu in Velenje.
Seminar o družinskem zakoniku
BLED, 9. decembra (Tanjug) — Približno sto strokovnjakov za družinsko pra-* vo iz vse Jugoslavije se je zbralo na Bledu, kjer se je danes začel tridnevni seminar o novem družinskem zakoniku. Seminar sta organizirala komisija za družinsko pravo zvezne skupščine in jugoslo vanski inštitut za socialno delo Seminar sodi med zad nje priprave za dokončno ureditev te zakonodaje
Bulaiič podaril naorado AVNOJ
TITOGRAD, 9. dec (Tan jug). — Filmski režiser Velj ko Bulajič je svojo nagrado AVNOJ - 40.000 din — po daril črnogorskemu znanstve nemu društvu. Denar naj ui porabili za izdajo prve siste matične in znani’ veno nbde lane zgodovine črnogorske književnosti.
Zadnje vesti
Tito naj bi prišel čimprej na obisk
Sporočilo predsedstva italijanske republike v zvezi z odložitvijo Titovega obiska
RIM, 9. dec- (Tanjug). Generalni sekretar predsedstva republike je nocoj sporočil, da je »predsedniku italijanske republike Saragatu zelo žal, ker je odložen obisk predsednika Tita Italiji in želi, da bi novi datum za ta državni obisk čimprej skupno določili«.
Predsednik republike je prepričan, da se bodo dobri odnosi med Italijo in Jugoslavijo še nadalje krepili in se bo utrdilo prijateljstvo med obema državama z namenom, da bi dosegli konstruktivne rešitve na vseh področjih za izboljšanje miru, za popuščanje na področju Sredozemlja in na evropskem kontinetu ter za utrjevanje neodvisnosti obeh držav, je poudarjeno v sporočilu predsedstva republike.
•C *	~ š( "
Predstavniki zdravstva rekli - ne
Za družbeni dogovor dalo pristanek le pet ' partnerjev od šestih
LJUBLJANA, 9. dec. — Od šestih podpisnikov družbenega dogovora za financiranje zdravstva v prihodnjem letu na področju Slovenije je Skupnost zdravstvenih zavodov SRS odklonila pristanek na sedanji tekst dogovora, kar pomeni, da je odpadel zelo pomemben činitelj pri tem dogovarjanju, saj prav skupnost zastcroa izvajalce zdravstvene delavnosti, tako osnovno kot bolnišnično službo.
Svoj sklep, ki je plod današnjega sestanka združenja osnovne zdravstvene službe, združenja bolnišnic in upravnega odbora skupnosti, po jas-nu.ie skupnost s tem, da so stabilizacijski ukrepi in zni-žanie prispevne stopnje že pred petimi leti povzročili ne le koristno racionalizacijo poslovanja, temveč tudi že zaostajanje na zdravstvenem področju, tako pri kadrih, kot. pri opremi.
Besedilo družbenega dogovora o izhodiščih za izvajanje in finaeiranje zdravstvenega varstva v letu 1971 pa sedai premalo upošteva to krhično stanje. Skupnost je dala svoje predloge za izpopolnitev besedila, na katere pa preostalih pet, part; nerjev ni pristalo. Tako veže sedaj dogovor samo pet inštitucij. s predstavniki zdravstvene službe na bodo potrebni gotovo nadaljnji razgovori.
M. N.
odgovorila
----e*ivn0
LONDON, 9. dec. (UFI) — Velika Britanija je pozvala Sovjetsko zvezo, naj se ji pridruži, da bi ponovno sklicali ženevsko konferenco o miru v jugovzhodni Aziji, dobila pa je negativen odgovor. To je izjavil nocoj v britanskem parlamentu šef Foreitm Officea Alec Douglas Home.
Izredno zasedanje OAE v Lagosu
LAGOS, 9. decembra (Reuter) — Izredno zasedanje sveta ministrov Organizacije afriške enotnosti se je začelo nocoj z 90-minutno zamudo. Do zamude je prišlo, ko so arabski predstavniki opazili med opazovalci v konferenčni dvorani izraelskega veleposlanika v Nigeriji Jisakara Ben Jakova, šele ko so zagrozili, da bodo zapustili dvorano, so izraelskega diploma-.ta zaprosili, naj odide iz dvorane.
V pozdravnem govoru je šef nigerijske države Jacobu Gowon pozval OAE, naj takoj zagotovi praktične ukrepe proti portugalskim grožnjam v Afriki.
Konferenca štirih arabskih držav bo v Asuanu
KAIRO, 9. decembra (MENA) — Predstavniki štirih arabskih držav, ki imajo v narčtu ustanovitev federacije —ZAR, Libija, Sudan in Sirija, — so nocoj sklenili, da bodo začeli pripravljati konferenco najvišjih predstavnikov teh držav v Asuanu 15. januarja Do soglasja so prišli na sestanku komiteja za planiranje, ki je zasedal v Kairu. Sestanka v Asuanu naj bi se udeležili predsednik ZAR Anvar el Sadat, predsednik sudanskega revolucionarnega sveta general Nimeiri, predsednik libijskega revolucionarnega sveta polkovnik El Gadafi in predsednik sirijske vlade letalski maršal El Asad. Na konferenci v Asuanu bodo razpravljali o nadaljnjih ukrepih na poti uresničevanja federacije štirih držav. Konferenca bo med proslavo ob koncu del na Asuanskem jezu.
»Največja skrb« NATO
BRUSELJ, 9. dec. (UPI) — širjenje sovjetskega vpliva v Sredozemlju je »največja skrb« voditeljev severnoatlantskega pakta.
Predsednik vojaškega sveta NATO Nigel Henderson je izjavil nocoj na tiskovni konferenci, da so na sestanku načelnikov generalštabov pakta pretekli teden sestavili s tem v zvezi »vsebinska priporočila«. Ni pa povedal za kakšna priporočila gre.
Poudaril pa je, da Zahod »ni toliko zaskrbljen zaradi sovjetske flote v Sredozemlju, katero lahko odbijejo, kolikor zaradi sovjetske ekspanzije v severni Afriki.« Kot zelo pomembno je omenil, da je treba »zadržati severnoafriške države v zahodni orbiti, ker bi to zmanjšalo potencialno sovjetsko grožnjo.«
V GRADEC po igrače k tvrdki KOCH in nič drugače!
Na zalogi celoten sortiment LEGO in vse novosti
KOCH na Glavnem trgu
Telegrami
ČILE *IN KUBA — MEXICO. Včeraj je prispel v Havano Jorge Edward, čilski odpravnik poslov na Kubi. Kakor je znano, je novi čilski predsednik Allende pred mesecem dni obnovil diplomatske stike s Kubo mimo organizacije OAD.
FRANCOSKI KOMUNISTI V ZAR — KAIRO. Včeraj sc se tukaj začeli pogovori med delegacijo KP Francije in arabsko socialistično zvezo, danes pa prispe na obisk tudi delegacija CK KP SZ.
O CIPRU — NEW YORK. Varnostni svet bo danes razpravljal o možnostih za podaljšanje mandata mirovnim silam OZN na Cipru za nadaljnjih šest mesecev.
ZA PRESELITEV OZN — NEW YORK. Irak zahteva, naj bi sedež OZN prenesli na Švedsko, ker »ZDA niso vredne časti, da bi na svojih tleh gostile OZN«, kakor je rekel iraški poslanik Alvan v odboru generalne skupščine OZN za proračunska vprašanja.
INDUSTRIALIZACIJA — NAIROB1 Na simpoziju o industrializaciji neodvisnih afriških držav sodeluje 200 delegatov iz 48 držav (štirje iz Jugoslavije). Med njimi je tudi oltrog 150 industrialcev, finančnikov in predstavnikov vlad iz 23 industrijsko razvitih držav.
POSOJILO NIGERIJI — TOKIO. Japonske banke bodo dale Nigeriji kredit v jenih. katerega skupna. vrednost bo znašala 3,4 milijona dolarjev. Nigerija bo s tem denarjem financirala uvoz 34 dieselsko-električnih lokomotiv in opreme za železnico.
PROTI UGRABITVAM LETAL — DUNAJ. Avstrijske oblasti so sprejele posebne ukrepe v prid varnosti letalskih poletov. Zlasti strogi bodo pregledi na dunajskem letališču.
VDOR V IRANSKO POSLANIŠTVO -DUNAJ. Okrog 40 iranskih študentov je danes zasedlo poslopje iranskega poslaništva na Dunaju in se v njem zabarikadiralo. To so storili iz protesta zoper aretacijo nekega levičarskega študenta v Teheranu.
ŠESTERČKI — LAGOS. Nigerijska gospodinja Malama Kvadiže je v nedeljo rodila štiri deklice in dva dečka. Dva izmed šesterčkov sta umrla kmalu po rojstvu, mati in preži veh štirje dojenčki pa se dobro počutijo.
DVA POTRESA — SANTIAGO. V osrednjem Čilu, tudi v glavnem mestu, so včeraj čutili manjši potres. Močneje pa se je zemlja zatresla v mestu Mendozi v Argentini. Tukaj je potres dosegel šesto stopnjo.
TIHOTAPEC - TOKIO.-Letališka policija je aretirala 26-letnega Hansa Petra Vobtoeja, uslužbenca reklamnega biroja v Kolnu, ki je poskušal na Japonsko pretihotapiti 25 zlatih krožnikov.
LENINOVA SPOMINSKA PLOŠČA RAZSTRELJENA — BONN. Sinoči so neznanci razstrelili Leninovo spominsko ploščo v Munchnu, kjer je veliki revolucionar stanoval v letih 1900—1901. Zaradi eksplozije so popokale šipe na sosednih stavbah.
NOV PREDSEDNIK — BERN. Švicarski obrambni minister Rudolf Gnaegi je bil izvoljen za predsednika švicarske konfederacije za leto 1971.
ASAD IN GADAFI — KAIRO. V prvem krogu uradnih pogovorov sta sirski premier in predsednik libijske vlade razpravljala o arabski vzhodni fronti in o tesnejšem sodelovanju med Sirijo, Sudanom in Egiptom. Iz Tripolija bo general Asad odpotoval še v Sudan in Kairo
V	AZIJO — OTTAWA. Kanadski premier Trudeau bo januarja obiskal Pakistan, Indijo, Indonezijo, Cejlon in Singapur, kjer se bo udeležil tudi konference šefov držav in vlad Commonvvealtha.
HEINEMANN SPET V BONNU — BERLIN. Predsednik ZR Nemčije Gustav. Heine-nann se je po tridnevnem obisku v zahodnem Berlinu spet vrnil v Bonn Z njim je pripotoval zahodnoberlinskj župan Klaus Schiitz, ki se bo udeležil sestanka voditeljev socialnodemokratske stranke.
V	ZDA — TEL AVIV Tzraelski obrambni ministej Moše Dajan je odpotoval na pogovore z visokimi ameriškimi funkcionarji Časnikarjem je rekel, da se bo v ZDA pogovarjal tudi o akcijah za zbiranje denarne pomoči ameriških Zidov za Izrael.
Pa še to:
NAŠE SPECIALITETE — V Beogradu kroži te dni kot šala dneva naslednja: Tujec, ki je prišel k nam na obisk, si je zaželel naših specialitet. Postregli so mu a gospodarstvom v nelikvidnostni omaki, z delitvijo na hajduški način in z zamrznjenimi cenami na žaru ...
SONCE
vzide: 7.31 zaide: 16.14
VREMENSKO POROČILO
Prognostična karta za 10. dec. 1970 ob 0,7. uri
MINA
vzide: 16.6 zaide: 4.59
i
STOCKHOLM
■
^ r-v
s
/
•l, UNAJ
LJUBLJANA"/
►ATENI
sončno
delno
oblačno
<^> oblačno
^ dež
• nevihte
sneg
"vj?" megla burja
*■
•ANKAR/
topla
fronta
hladna
fronta
okluzija
Vreme in temperatura 9. decembra 1970
vreme	»C vreme	»C
ob 7. un	ob 13. url
Ljubljana	oblačno	2	oblačno	2
Planica	oblačno	—3	jasno	0
Brnik	oblačno	0	oblačno	0
Kredarica	jasno	—5	jasno	—2
Maribor	jasno	—2	jasno	5
Sl. Gradec	oblačno	0 .	oblačno	2
Celje	jasno	0	jasno	5
Novo mesto	oblačno		2	oblačno	3
Koper	jasno	i	jasno	12
Reka	jasno	5	jasno	13
Pulj	jasno	5	jasno	14
Hvar	jasno	9	jasno	16
Dubrovnik	jasno	8	jasno	14
Zagreb	megla	0	oblačno	2
3eograd	jasno	1	ooloblačno	4
Sarajevo	oblačno	0	oblačno	0
Titograd	jasno	9	jasno	13
Skopje	jasno	4		9
Celovec	oblačno	0		2
Gradec	jasno	—6		5
Dunaj	jasno	2		6
Benetke	jasno	3	jasno	10
Milano	megla	2		10
Genova	jasno	8		12
Mtinohen	megla	—2		—1
Zllrich	oblačno	2		2
Rim	pol oblačno	1		17
Pariz	jasno	2		6
Berlin	—				7
Stockholm	poloblačno	5		6
Moskva	oblačno	—1	oblačno	—1
Snežne	razmere včeraj zjutraj ob 7. url			
Vogel -	-1, 30 cm novega na	5 cm podlage — turistični		
center Golte —2, 9 cm, žičnica		obratuje	— Pohorska	vzpe
njaca o, 1	cm — dom na Komni	—1. 35	cm tovorna žičnica	
obratuje -	- Rateče—Planica 0 j	16 cm —	Jezersko 0.	4 cm
- Triglav—Kredarica —6. 120 cm snega.
Napoved za danes:
SLOVENIJA:
Pretežno jasno bo; le v vzhodni Sloveniji se bo čez dan zmerno pooblačilo. V notranjosti Slovenije se bo ponekod zadrževala megla ali niz ka oblačnost. Nočne tempera ture bodo okoli —1, na Gorenjskem —8. v Primorju 5, najvišje dnevne med 3 in 6, v Primorju 10 stopinj C.
V petek bo suho.
JUGOSLAVIJA:
Pretežno jasno bo. ponekod megla ali nizka oblačnost.
VREMENSKA SLIKA:
Zahodna ln srednja Evro pa sta v območju visokega zračnega pritiska. Frontalni sistemi, ki potujejo preko Skandinavije proti Črnemu morju, ne bodo vplivali na vreme pri nas.
rV •
Občanov^ barometer
Riba na suhem
Posnorfifiataom, ki na plujejo, pravijo Italijani »mornarji na sladki vodi«, nekdanji pomorščak Jože Mežek pa ms je brž popravil, češ da fii bil mornar, temveč prvi častnik palube pri Splošni plovbi, kar ni vseeno. Ker nič več ne pluje, pravi, da se včasih počuitl kot rtiba na suhem. Sicer pa si je našel drug, začasen posel in dela kot blagajnik v ljubljanskem ali poreškem casinoju.
•	Zakaj ste se odpovedali morju?
»Dedno zarsdi zdravja, delno pa zaradi nekaj Izpitov, ki me še čakajo na višji pomorski šofla v Piranu.«
•	Se boste vrnili na ladjo?
»Vrnil bi se z veseljem, če bi Splošna plovba povišala osebne dohodko pomorščakom.«
•	Vas daje nostalgija po morju?
»Včasih, zlasti če pridem k morju. Stisne me pri srcu, če slišim ladijsko sireno.«
9 Kaj konkretna pogrešate?
»Pogrešam pestro življenje pomorščakov In tovarištvo.«
•	So pomorščaki bolj tovariški kot drugi?
»Da, ker Jih druži skupna usoda.«
9 Zakaj ste se zaposlili v casinoju?
»Zato, da se lahko preživljam.«
9 Je delo dolgočasno?
»Ne, ker imam opravka z ljudmi, poleg tega pa se laže učim jezikov.«
9 In kaj delate?
»Prodajam in odkupujem žetone ter obiskovalcem razlagam igro.«
•	Vas ne moti delo ponoči?
»Človek se vsemu privadi.«
•	Ali nameravate ostati v casinoju?
»Ne, imam svoje načrte.«
9 Ti so..
»Rad bi se vmil v pomorsko službo, vendar na suhem.«
9 Kaj bi delali?
»Najraje b delal v predstavništvu kake pomorske agencije.«
9 Kdo zahaja v casino?
»Italijani, Avstrijci, Nemci, no, v času svetovnega prvenstva v gimnastiki pa sta prišla tudi dva sovjetska državljana. Pa ne igrat, temveč samo na pašo radovednosti.«
O Kaj je po vašem največja pomanjkljivost našega mesta?
»Promet postaja nemogoč.«
9 Kaj boste vprašali javnega delavca?
»Kdaj bo osvetljena Lavričeva cesta?«
Jožetu Možeku odgovarja Dunja Bregant, referent za komunalne zadeve pri občini Bežigrad: »Lavričeva nlica je bila rekonstruirana že lani, vendar pa je zmanjkalo sredstev za javno razsvetljavo, ki smo jo uvrstili v program za leto 1971. Ko bomo februarja sprejeli proračun za prihodnje leto, bomo tudi bolj natančno določili rok napeljave cestne razsvetljave.«
ALBINA PODBEVŠEK
,	' J '..	Sčs
OPREMA ZA OTROŠKE VRTCE — V ponedeljek so v prostorih potrošniškega centra odprli razstavo opreme za otroške vrtce in jasli, ki so jo začeli izdelovati v tovarni Novopram iz Domžal,.kjear so doslej izdelovali le opremo za šole. PO načrtih inž. arh. Olge Rusanove so izdelali raznovrstne omare, stolčke, police in mize, ki so zelo lepe na pogled, im tudi funkcionalne, saj so sestavljene iz elementov, ki se lahko kombinirajo tako kot je najbolj primemo za prostore, kjer preživijo otroci večino dneva. Elemente lahko otroci tudi sami sestavljajo, ker so izredno lahki, in je tako tudi to del njihove igre. Razstavo si je ogledala tudi komisija pedar gošlfcih delavcev, ki so izrazili strokovno mnenje o novosti tovarne Novoprem. Razstava bo odprta samo do konca tega tedna, potem pa bo spet na vrsti prodajna razstava izdelkov članov Društva likovnih umetnikov Slovenije, M jo imajo vsako leto od srede do konca decembra.
Kam greš, parkirni dinar?
Parkirnino naj pobira le tisti, ki m ora za parkirni prostor tudi skrbeti
Če je 46 otrok preveč
Pravijo, da so otroci v Rožni dolini na tesnem zaradi krajevne skupnosti — Še vedno premalo vzgojiteljic
»Družba bi morala materam omogočiti, da bi ostale doma pri otrocih in jim ne bi bilo treba v službo; vsaj dokler otrok ne bd dopolnil tretjega leta. Kajti otrok potrebuje občutek topline, varnosti in ljubezni in to mu v polni meri lahko da le mati. Otroci bi bili tudi bolj zdravi. Ali veste, da ima danes pri nas že vsak sedmi otrok kako duševno ali telesno napako. Tc je v veliki meri posledica tega, ker so otroci zaposlenih mater veliko pogosteje bolni, kot njihovi vrstniki, za katere ves dan skrbijo matere. In ne nazadnje velja omeniti tudi to, da je produktivnost žena z majhnimi otroki zelo zmanjšana prav zategadelj, ker so njihovi otroci pogosto bolni.« S tole premisleka vredno mislijo je pogovor začela upravnica otroškega vrtca Rožna dolina Vera Merhar, preden nam je naštela suhoparne statistične podatke o vrtcu, ki ga vodi.
Ljubljanska kronika^
HOTELI
Romunska delegacija — Sinoči ob 19.30 so bili že polni hoteli Bedlevue, Ljubljana transport in Turist. Tedaj so bili hoteli Ilirija, Slon, Union in Lev, kjer gostuje romunska delegacija, ki se pogovarja s podjetje »Iskra«, zasedeni 80-odstotno.
REŠEVALCI
Veliko dela — Včeraj do 19.30 so opravili reševalci 259 prevozov in dvanajstkrat pomagali ponesrečencem. Najdalj so peljali v Novo mesto.
PREBIVALSTVO
Rojstva — V torek se je v obeh porodnišnicah rodilo 8 deklic in prav toliko dečkov. Oba najtežja novorojenčka sta se prvič oglasila v mestni porodnišnici — punčka je tehtala 3900 gramov, prvak med fantki pa 4400 gramov. V klinični porodnišnici je mamica povila dvojčke — fantka in punčko.
Poroke — Včeraj so na Magistratu sklenili pet zakonskih zvez, jutri pa bodo podpisali poročne liste trije pari mladoporočencev.
Pogrebi — Na Žalah se bodo ob 14.30 še zadnjič poslovili od Franca Repiča, 76-letnega upokojenca.
Danes se po Ljubljani ni preveč lahko voziti z avtomobilom, pa sama vožnja bi še nekako šla, če bi človek lahko pustil avtomobil nekje v zraku, tako kot helikopter. Zlasti v središču mesta je parkirnih prostorov očitno premalo, saj so polno zasedeni tudi tisti, kjer moraš za parkiranje odšteti dinar- Teh je v Ljubljani več in zanje skrbi ter organizira čuvajsko službo komunalno podjetje Snaga. Temu podjetju pa so se kmalu pridružile še nekatere druge delovne organizacije, med njimi Avtoservis državnih organov in zavodov, ki je organiziral tako službo na novem Trgu revolucije pred republiško skupščino.
Ne moremo zanikati, da toliko novih parkirnih prostorov ni pridobitev za Ljubljano, (še ni namreč dolgo tega, ko na. ploščadi parkiranje ni bilo dovoljeno). Vendar na ploščadi pobirajo tudi parkirnino, za tako dejavnost pa je po republiškem zakpmu o komunalnih delovnih organizacijah in po odloku mestne skupščine pooblaščena komunalna delovna Organizacija, to se pravi podjetje Snaga- Varovanje motornih vozil na javnih parkirnih prostorih je namreč priznano kot komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena. Torej Avtoservis nezakonito pobira parkiramo.
Komunalno podjetje Snaga je namreč na podlagi odločb sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet (svet je za tu pooblastila mestna skupščina) razširilo svojo dejavnost tudi na urejanje, gradnjo in sploh skrb za prostore v mestu. Pripomb na te odločbe je bilo v začetku precej, vendar se je pokazalo, da vse gostejši promet zahteva skrb prav za parkirne prostore. Zato je Snaga razširila in odprla par’ kime prostore ter organizirala čuvanje na starem Trgu revolucije, na Vilharjevi
cesti (za avtobuse) na Trgu prekomorskih brigad, v zadnjem času pa so se v mestu pojavile tudi parkirne ure (zaenkrat 84, kmalu pa bo še 17 novih). Kljub dinarju, ki ga je treba plačati so ti prostori vselej polni.
Zakaj naj prav Snaga skrbi za to? Kot komunalna organizacija opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena in po odloku mestne skupščine je dolžna del taks porabita za urejanje jn razširjanje
parkirnih prostorov ter za gradnjo novih. Avtoservis pa samo pobere parkirnino, ki je po odbitku stroškov njegovo dohodek in na njegovo razporeditev mestna skupščina ne more prav nič vplivati. Del denarja, ki bi se torej moral namensko uporabiti za ureditev novih parkirnih prostorov, je tako za mesto izgubljen.
Podobno vprašanje so sicer na mestni skupščini že sprožili, ko so obravnavali
osnutek predpisov za komunalne delovne organizacije, vendar pristojni organi, še zlasti pa inšpekcijske službe niso do danes v tem primeru še ničesar ukrenile. Ce je v Ljubljani res premalo parkirnih prostorov — menda tega ni treba posebej dokazovati — naj se del pobrane parkirnine tudi zares uporabi za nove parkirne prostore.
Avtoservis državnih organov in zavodov bi lahko po veljavnih zakonih in Odločbah ploščad kot osnovno sredstvo podjetja dal le v najem, oziroma zahteval odškodnino za uporabo, nikakor. pa ne bi smel opravljati službe za katero je pooblaščeno drugo podjetje, ki ima prj tem tudi določene obveznosti.	K. DOLENC
V rožnodolskem vrtcu imajo namreč tudi 35 otrok starih do tri leta in od tega jih je 14 mlajših kot dve leti. In prav med temi malčki je obolevnost največja. Pa saj to ni prav nič čudnega, ko pa jih matere v vsakem vremenu nosijo v vrtec že ob šestih zjutraj ali pa še prej, ko bi morali ti dojenčki pravzaprav najbolj sladko spati. Poleg teh pa je še 71 otrok starih do sedem let; 106 otrok totej in to v prostorih s 112 kv. metri površine, ki so bili predvideni za 60 otrok. Stiska je torej velika, toda problem ni nerešljiv, če bi le rožnodolske družbene organizacije pokazale malo več razumevanja za potrebe vrtca. V isti stavbi kot vrtec — to je velika hiša sredi lepega | vrta v najbolj mirnem kraju Rožne doline — imajo prostore tudi krajevna skupnost in druge organizacije. Ti prostori so praktično neizkoriščeni, in ko bi se krajevne organizacije izselile v bivše prostore podjetja Rožnik, kot je bilo predvideno, bi s tem rešili stisko v vrtcu, ki bi se tako lahko razširil in sprejel pod svoje okrilje vse neob-varovane otroke iz Rožne doline. Tudi občinska skupšči-
na Vič—Rudnik bi prispevala sredstva za preureditev prostorov, tako da bi bili primerni za potrebe otroškega varstva. Krajevna skupnost je torej edini kamen spotike, ki ovira zadovoljivo ureditev otroškega varstva v Rožni dolini. Vendar pa pomanjkanje prostora ni edina težava s katero se ubadajo v tej ustanovi. Kritično jim namreč primanjkuje tudi vzgojnega kadra, ki pa ga ne morejo dobiti. Za 100 otrok skrbijo zdaj tri vzgojiteljice tri otroške sestre in ena otro-
ška negovalka- Pomagajo pa sj s študentkami te bližnjega študentskega naselja, ki jih honorarno zaposlujejo v kritičnih urah, ko starši oddajajo otroke in ko prihajajo ponje, oh polšestih zjutraj torej ko vrtec odprejo in ob treh popoldne, ko ga zapirajo ■
Za devetinpolumo varstvo s popoldno oskrbo plačajo starši 210 dinarjev za otroka do dveh let, za starejše pa odštejejo trideset dinarjev manj. V tej ceni je vračunana le hrana in režija, vse drugo pa prispeva Temeljna izobraževalna skupnost. Za plače vzgojnega kadra in delno za eno snažilko prispeva TIS 240.000 dinarjev letno. Socialno skrbstvo pa s 150 dinarji mesečno podpira mater samohranilko, ki ima v vrtcu tri otroke. Druge pomanjkljivosti, kot so dotrajana o-prema, starinska kuhinja ln podobno pa bodo verjetno lahko kmalu izboljšali s sredstvi, ki jih bodo posebej za ta namen dobili od TIS. V kratkem pa bodo dobili tudi centralno kurjavo.
M. REPOVŽ
M. ŠVABIC
Temnice nimajo strehe
Ljubljanski foto kino klubi morajo dobiti boljše prostore
V Ljubljani je 34 klubov, ki se ukvarjajo s fotografsko in kino amatersko dejavnostjo. To je zelo veliko število in mestni odbor ljudske tehnike Ljubljana skuša med njimi ustvariti trdno povezavo za učinkovitejše delo. Prav tako namerava v fotoklube pritegniti čimveč mladine, vsebino njihovega dela pa bolj približati mladim.
Za večji razcvet foto kino klubov bi seveda bilo po-'trebno več denarja. Mnogi klubi namreč nimajo niti
v ni in kadri so...
Na razpis Delamarisa iz Izole in Slavnika iz Kopra se je za 20 delovnih mest z višjo in visoko izobrazbo prijavilo 330 kandidatov - Iz SRS samo 8
Podjetji Delamaris iz Izole in Slavnik iz Kopra sta razpisali v slovenskih in jugoslovanskih časopisih sprejem devetnajstih ljudi z višjo in visokošolsko izobrazbo na različna delovna mesta. Nedvomno je prispevala tudi vsebina razpisa (v njem so na prisrčen način povabili k sodelovanju mlade ekonomiste in pravnike, ki bi želeli sodelovati pri uvajanju nove tehnologije), da se je nanj prijavilo nad 330 ljudi. Med prijavljenci jih je bilo le 8 iz Slovenije, ostali pa iz Beograda in okolice, Srbije, iz Makedonije, Vojvodine, z Reke in okolice ter iz Tuzle, Banjaluke in Zenice.
Vsem prijavi j encem so poslali najprej obširen test z vprašanji, na podlagi katerih so hoteli spoznati, kakšno znanje imajo prijavljenci. Med prijavljencd jih je približno sto odgovorilo na vprašanja. V podjetju so sestavili posebno skupino, v kateri sta bila tudi sociolog in psiholog. Ta skupina je organizirala razgovore s prijavljenci v Beogradu, Novem Sadu, Zenici in Kopru. Na teh pogovorih so se podrobneje seznanili s prijavljenci, njihovimi težnjami in razlogi za prijavo. Od približno sto kandidatov, ki so odgovorili
Avto v Ljubljanici
LJUBLJANA, 9. dec. — Zvedeli smo, da je avto, ki je v zgodnjih večernih urah predvčerajšnjem zapeljal v Ljubljanico, vozil Janez Likovič iz Iške Loke. Likovič je vozil po Cojzovi proti Karlovški cesti. Zaradi goste megle in slabe vidljivosti je verjetno spregledal zožanje ceste na desni strani pred mostom. Zapeljal je s ceste na pločnik in mimo betonske ograje padel v reko. Avto so že potegnili te vode, ne vemo pa še, kaj je z Likovičem.
M. S.
na vprašalne pole, jih je 47 prišlo na osebne pogovore. Tako je pri ožjem izboru ostalo potem 19 kandidatov za razpisana mesta. V podjetju Delamaris so povedali, da je med temi, ki so ostali pri končnem izboru, nekaj takih, ki so pri vseh teh preizkusih pokazali nadpoprečno znanje. Zato so prepričani, da jim bo taka strokovno zastavljena metoda omogočila, da bodo dobili najustreznejše ljudi.
V prenekaterem podjetju tarnajo, da na razpise, zlasti take, za katere zahtevajo višjo adi visokošolsko izobrazbo, ne dobijo prijav. Zato tembolj preseneča, da se je na omenjeni razpis priglasilo toliko kandidatov. Zanimivo je, ka jih je pritegnilo, da so se prijavili. Mnogi prijavljenci so pripisali, da bi radi zamenjali delo in prišli v okolico, kjer imajo boljšo perspektivo za napredovanje in strokovno delo. Zlasti iz drugih republik pa so neredko pristavljali v prijavah, da jih mikata višja življenjska raven ter višji osebni dohodki v Sloveniji.
Nekateri med njimi so na pogovorih izjavljali, da so se prijavili, čeprav niso upali, da bodo dobili kakšen odgovor, kajti navajeni so že, da so razpisi formalni in da do-
bi zaposlitev tisti, ki ima boljše zveze in boljše strice. Taki odgovori so značilni za priglašence te Beograda in Novega Sada. Mnogi izmed tistih, ki so prišli na pogovor s strokovno ekipo Delamarisa, pa so pristavljali, da jim je taka metoda všeč, kajti vidijo, da niso posredi zveze, temveč objektivna merila, po katerih presojajo zmožnost prijavljemcev.
Pri testiranju prijavljencev je imela komisija Delamarisa tudi priložnost, primerjati znanje ljudi z višjo ali visokošolsko izobrazbo, ki so jo dosegli na različnih univerzah. Nekoliko je presenetljivo, da so kandidati te nekaterih republik, denimo diplomirani ekonomisti, pokazali komaj toliko znanja, kolikor ga imajo drugod ali z ekonomsko srednjo šolo ali z višjo komercialno šolo ali diplomo fakultete prve stopnje.
V Delamarisu so naredild križ čez naključno sprejemanje ljudi na strokovna delovna mesta. Samo taka metodološko in strokovno izdelana izbira strokovnjakov pa omogoča, da pridejo na prava delovna mesta pravi ljudje. Prav tako pa zgornji primer demantira trditev, da pri nas strokovnih moči ni mogoče dobiti. Kot je videti, teh sicer ni preveč, jih pa tudi ne
manjka, le drugačno pot do njih je treba ubrati.
G. GUZEJ
„Mladi levi“ štiri leta na estradi
V soboto ob 20.30 bo v mali tivolski dvorani slavnostni koncert
LJUBLJANA, 9. dec. — Te dni minevajo štiri leta, ko je ljubljanska vokalna skupi-na-insbrumentalna skupina »Mladi levi« prvič stopila na oder in se predstavila slovenski javnosti. Slavljenci so Janez Bončina-Benč (pevec), Peter Hudobivnik (kitara), Dušan Kajzer (kitara), Matjaž Deu (bobni), Jernej Podboj (saksafon), Vaško Repinc (orgle), Peter Ugrin (trobenta), Stanko Arnold (trobenta) in Boris Šinigoj (pozavna). Na slavnostnem koncertu, ki bo združen s plesom, bodo »Mladi levi« — v organizaciji Mladinskega centra Tivoli — nastopili to soboto v mali tivolski dvorani. K sodelovanju s° povabili še ansamble »Minerve«, »Jutro«, »DeKal« ter trio, ki ga sestavljajo Kofol, Asanovič in Doblekar. Koncertno plesna prireditev na čast jubilantov se bo pričela ob 20.30, zaključila pa se bo ob polnoči. Vstopnina bo 10 dinarjev.
V. G.
svojih prostorov. Zato bi bilo dobro, da bi imeli klubi, ki so brez svoje strehe, skupni prostor, kjer bi imeli na voljo opremo in dvoranico za predvajanje filmov. V zadnjem času se krajevne skupnosti vse bolj odpirajo ljudem in prav lahko bi preko teh družbenih središč dobili prostore za dejavnost foto kino klubov.
Če bi hoteli k delu pritegniti čimveč mladih, bi morali poskrbeti za zadostno število. inštruktorjev in vzgoji teljev. Mentorstvo bi laže okrepili z boljšo povezavo med posameznimi klubi. Sodelovati bi morali tudi z EFKO, RTV, Triglav filmom in drugimi. Zelo koristna hi bila tudi povezava s turističnimi delavci.
Pri mestem odboru ljudske tehnike so ustanovili komisijo, ki ho proučila možnosti
Brezovica: dva mrtva pri trčenju
LJUBLJANA, 9. dec. — Nekaj po 19. uri se je blizu Loga pri Brezovici zgodila huda prometna nesreča. Trčila sta dva avtomobila. Do zaključka redakcije smo zvedeli, da sta v nesreči umrla Ljubljančan Slavko Vrtačnik in neki italijanski državljan.
Smrt mopedista
PREVALJE, 9. dec. — Sinoči okoli pol desetih je 52-letni Franc Flajniš z mopedom vozil od Leš proti Prevaljam. Kakih 800 metrov od gostilne Toplar v Lesah je zapeljal z desnega roba ceste in padel 5 metrov globoko v Leski potok. Splazil se je še 40 metrov ob potoku naprej, tam pa je obležal. Danes opoldne so ga našli gozdni delavci. Odpeljali so ga v Prevaljsko ambulanto, vendar je Flajniš kmalu umrl.
M. S.
NAROČNIK! OSLA SQ
NEZGODNO ZAVAROVANJ
PRI ZAVAROVALNICrSAVA
za nove prostore foto kino klubov, obenem pa bi začrtala smeri dejavnosti teh klubov. Komisija naj bi tudi skrbela, da bi bilo delo v klubih čimbolj zanimivo za mladino. Mladim ljudem bi omogočili pouk in zabavo ter bi jih tako odtegnili od ceste.
Po kljubih so analizirali svojo dejavnost, naredili načrt za prihodnje leto in navedli, koliko denarja potrebujejo. S temi podatki bo mestni odbor LT seznanil skupščinske organe. Mestni odbor LT naj bi dejal denar klubom po svoji presoji.
A. A.
Livarna na Muti h Gorenju
Združitev bo prispevala k oblikovanju širše koro-ško-šaleške regije
MUTA, 9. decembra — Referendum v tovarni poljedelskega orodja in livarni na Muti je v celota uspel. Delovni kolektiv tega podjetja je na včerajšnjem referendumu s 96.4 odstotka pritrdilnih glasov izglasoval pripojitev k tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« v Velenju. Delovna organizacija na Muti bo v okviru združenega podjetja ohranila položaj pravne osebe. Pomembno pa je, da bo 850-članski kolektiv dobil v okviru združenega podjetja precej večje možnosti za svoj razvoj in nadaljnjo razširitev proizvodnje. Predvideno je, se bo število zaposlenih v prihodnjih letih povečalo na 1.200.
S pripojitvijo tovarne na Muti je tudi zgornji del Dravske doline prišel pod okrilje močnejšega velenjskega središča, katerega akoije odobravajo tudj v drugih krajih. Znano je, da Velenje izvaja uspešno akcijo pod naslovom »Mesto pomaga podeželju«, ki bi je bili radi deležni tudi v Mislinjski dolini. Vsekakor se s to združitvijo kažejo gospodarski obrisi širše zaključene koroškošaleške regije, ki dobiva z integracijami in novimi investicijami svoj trden temelj.	D.	VRESNIK
Dosti
dragega
fižola
Na glavnem živilskem trgu je bila bolj medla kupčija
LJUBLJANA, 9. dec. — Današnji glavni živilski trg je bil bolj pust in prazen. Veliko prodajalcev je raje ostalo doma, ko da bi vse dopoldne zmrzovalo na tlaku. Tako skoraj ni bilo Tmovčank, pa tudi okoličank manj kot prejšnji teden, še vedno pa vztrajajo na trgu prodajalci iz Makedonije, ki prodajajo čebulo, po 2 dinarja kilogram. Domači prodajalci prodajajo v glavnem po 3,50 dinarja kilogram, česen po 10 dinarjev, medtem ko je na stojnicah po 7 in 8 dinarjev kilogram. Tudi cvetača je na stojnicah še vedno po 3,80 dinarja kilogram, medtem ko je pri zasebnih prodajalcih po 6 dinarjev kilogram in le veliko slabša po 5 dinarjev kilogram. Tudi brstični ohrovt se je danes bolj izplačalo kupiti na stojnicah Sadja zelenjave, kjer so ga prodajali po 6 dinarjev kilogram, zasebnice pa po 10 in 12 dinarjev kilogram. Solata je na trgu po 5. 6 in 7 dinarjev kilogram, korenje je po 4 in 6 dinarjev, pesa po 3 dinarje, sladka repa po 2, zelje v glavah po 2 dinarja, plavo zelje po 6 dinarjev, ohrovt po 3 dinarje, kilogram na stojnicah pa je nekaj cenejši.
Na trgu je dosti suhega fižola v zrnju, ki pa ga drago prodajajo. Le fižolica, ki je gospodinje nič kaj ne cenijo, je po 5 dinarjev kilogram. vse druge, kvalitetnejše sorte pa so po 6 do 7 dinarjev kilogram.
V. K.
Črn ris za graditelje
Razmah črnih gradenj bi morali onemogočiti tudi s krajšo potjo do dovoljenja
Kljub temu, da smo o nedovoljenih gradnjah že precej pisali, še vedno rastejo kot majska detelja. Okorela zakonski predpisi branijo, da bi samovoljnim graditeljem na čmo stopili na prste. Inšpekcijske službe storijo vse, kar je v njihovi moči, toda ljudi, ki sd iz obupne stanovanjske zmede pomagajo na ta način, je čedalje več.
Od 102 odločb za rušenje, ki jih je izdala urbanistična inšpekcija v letošnjem letu posameznim ljubljanskim občinam, so jih uresničili le nekaj. Med 913 odločbami za ustavitev ali rušenje gradenj jih je že 753 prišlo v roke sodnika za prekrške. Znano pa je, da je postopek za ustavitev ali rušenje tako dolgotrajen, da graditelj medtem že sezida hišo. če potem občina ugotovi, da njegova hiša stoji na neprimernem kraju in noče hišo podreti, je prisiljena lastniku omogočiti nakup stanovanja, saj na cesto je ne more postaviti. To pa so zanjo hudi izdatki, zato bi bilo potrebno črne gradnje onemogočiti takoj, ali še preden se pojavijo. Če bi občine bolj spoštovale inšpekcijske odločbe, bi bila gradbena disciplina večja, ker bi se ljudje zbali za denar in bi sploh ne začeli graditi.
še bolje bi bilo, da bi komunalnim podjetjem z zako-
Pešec umrl
LJUBLJANA, 9. dec. — Včeraj zjutraj je po Tržaški cesti proti mestu s tovornjakom vozil Ferid Beganovič. Na križišču Tržaške ceste in Langusove ulice je na prehodu za pešca podrl Janeza Poljanška ter ga ranil tako hudo, da je podlegel ranam med prevozom v bolnišnico.
M. S.
Jules Verne v Mladinskem gledališču
Po Novem letu bo Mladinsko gledališče pri Pionirskem domu začelo pripravlja^ ti dramatizirano delo Julesa Verna »Osemdeset dni okoli sveta«. Za oder jo je pripravil Pavel Kouchut, kostime bo zrisala Mija Jarčeva, scenska dela pa bo opravila Melita Vovk-štihova. Predstava bo zanimiva zlasti za to, ker se bo na odru zvrstilo nič manj kot 45 prizorišč z različnih koncev sveta. V tem delu po navadi nastopa 94 igralcev, v Mladinskem gledališču pa bo to delo zmoglo le deset igralcev. Premiera igre bo 15. februarja.
P. A.
nom omejili, da bi graditeljem na čmo izdajala dovoljenja za komunalne priključke (na primer za elektriko, vodovod, kanalizacijo in podobno). Skrajni čas je že tudi, da bi sprostili postopek za nabavo lokacijske dokumentacije. Tudi to je močan razlog, da ljudje gradijo na čmo.
Pri sedanjem stanju bi morda najbolj učinkovalo, če bi sestavili skupino ljudi, ki bi imela vsa pravna pooblastila za ukrepanje proti graditeljem na čmo. Le na ta način bi lahko zajezili sedanjo poplavo nedovoljenih gradenj.
A. A.
Smrt
dveh
pilotov
Jugoslovansko letalstvo je v avtomobilski nesreči izgubilo M. Semiza in R. Dobravca
ZAGREB, 9. dec. (Tanjug). — Milisav Semiz in Ranko Dobravec, znana jugoslovanska civilna pilota, sta danes popoldne izgubila življenje v prometni nesreči, ko sta se z letališča vračala v središče mesta.
V njuno vozilo se je nedaleč od ladjarskega inštituta zaletel neki tovornjak, ki je nenadoma zavil na glavno cesto. Pilota, ki sta se desetletja uspešno izmikala vsem pastem letalskega križarjenja, je zadela smrt na trdnih tleh blizu njunega letališča.
Milisav Semiz sodi med pionirje jugoslovanskega letalstva. Nazadnje je imel položaj glavnega svetnika poštnega letalskega podjetja Pan-Adria v Zagrebu, Dobravec pa je pri isti družbi delal kot glavni inštruktor. Pred prihodom v Pan-Adrio je bil Semiz šet pilotov pri JAT. Nagrajen je bil z več visokimi odlikovanji.
^ vsak četrtek - petek-soboto

sveži
pakirani
ŽABJI KRAKI
Prodajajo naslednji
marketi
v Ljubljani
• Vod mitski trg 9 Vojkova Q Supermarket 9 ARKADE II.
Gostinci! Za vas po grosistični ceni na Šmartin-ski 102 v Ljubljani.
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
Celovška 163
Cigaletova
Gosposvetska 6
Hubadova
Ilirska
Prule
Roška
Stritarjeva
Savsko naselje
Titova 25