Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 125 Din.
DELAVSKA
POLITI
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Mariboru,
Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22.
Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1’— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1-— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust.
St. 174,
V Mariboru, sreda 29. decembra 1926.
Leto 1.
Nova vlada — star? režim.
Uzunoviču je torej končno uspelo sestaviti novo vlado s približno istimi zavezniki, kakor prej — in se moramo potemtakem začudeno vprašati, čemu ta dolgotrajna in mučna vladna kriza. Uzunoviču so zasigura-li večino taisti radičevci, ki so mu bili še pred dobrim mesecem dni nezanesljivi in neresni zavezniki. Obnovil se je RR-režim, ojačen s klerikalci in kar največ zaleže, s pri-sostvostjo dveh generalov, od katerih eden je prevzel prometni resort, to je oni resort, v katerem so doslej naši civilni meščanski ministri pokazali najočitnejše vso svojo brezmejno nesposobnost. S pritegnitvijo dveh generalov v sedanjo vlado je vsekakor stvorjen nov položaj, ki ni za meščansko demokracijo baš lep kompliment. Gospod Radič je namreč tako dolgo lepo pridigal o potrebi seljačke demokracije in se tako dolgo grdo z demokracijo igračkal, da je ustvaril vse pogoje za postopno militarizacijo države. In tudi radikali so od svoje strani pridno prispevali k temu preokretu v državi — preckret, ki ga je Pašič že delj časa slutil, katerega pa ni mogel več onemogočiti, kajti bil je koncem konca-togfčna p^cTsTedtca vojnih in povojnih historičnih faktov.
Vprašanje je sedaj, kako dolgo se bo pravzaprav ta vlada držala. Ali bo sedanji kabinet živel le do dneva, ko bodo oblastne volitve pri kraju, ali še dalje, ali je to le prehodni kabinet, kateremu naj bi sle-dela »prema« rezultatom oblastnih volitev nova volilna vlada, ali je to le prvi korak k drugi neparlamentarni vladi, ki naj na svoj način reši ali ne reši notranje politične in gospodarske težave. O tem si bomo bolj na jasnem po volitvah, na jasnem smo pa že danes, da novi Uzunovi-čev kabinet ne služi utrditvi demokracije in da ni niti najmanj razjasnil in očistil notranji položaj, da je tudi rešitev le provizorična, da smo še presneto daleč od kolikortoliko stabilnih razmer. Če bi bil Uzunovič sestavil že sedaj samo volilno vlado, bi bili razjasnitvi in stabilizaciji položaja mnogo bližje, tako pa plavamo še vedno po širokem morju vseh možnih možnosti.
Značilno za to vlado je, da so se je oprijele le tiste stranke, ki si novih volitev najmanj žele, to so radikalci, radičevci in klerikalci. Še Pri-bičevič ni hotel zraven, ker smatra opravičeno, da je položaj tak, da je treba pred narod, da se mora v nove volitve, ki naj odločijo, ali naj bo vlada taka ali taka, ali naj bo parlamentarna večina še tako drugačna, kakor je bila sedanja. Kajti kakršenkoli naj že bo novi parla-ment, slabši kakor sedanji ne more
biti. Za volitve so se glasno izrekle tudi ostale parlamentarne frakcije — in če se je hotelo res delati na normalizaciji naših političnih prilik, je bila prvobitna dolžnost klerikalcev in radičevcev, da forsirajo to rešitev; s tem, da tega niso storili, so samo pomagali utrditi dosedanje narodu škodljive razmere. Če so klerikalci in radičevci raje paktirali z Uzunovičem, so s tem delali morda trenutno v prid svoje stranke, pozabili pa so na koristi in potrebe naroda, na načela najelementarnejše demokracije. Prevzeli so s tem nase težko odgovornost, odrekli se s tem pravici, da še nadalje kritizirajo današnje stanje, da govore in pišejo o propadanju demokracije, o gaženju ljudske volje.
Socialisti smo prvi zahtevali, da se razpišejo nove volitve, da se vpraša narod, kako sodi o dosedanjem nedelu večinskih strank. Zahtevali smo nove voliive, ker smo videli in vedeli že prej, kam vodijo prilike, kam bo radikalna stranka v družbi z Radičem privedla vlado in parlament; V proglasu, ki ga je So-calistična Stranka Jugoslavije izdala preteklo polletje, so bile jasno očr-
tane~STranpo»i naSe politike in se je
odločno tirjalo nove volitve, ki naj dajo ogroženemu političnemu stanju v državi nov pravec, da bo odločevala v državi ljudska volja in da se bo delala ljudska politika.
V vrsto onih, ki so pomagali reakciji do moči, je prištevati stare in nove zaveznike radikalov: radičevce in klerikalce. Ti poslednji, ako se bodo držali Uzunoviča, bodo le služili videzu, da so v sedanjem kabinetu zastopana vsa tri plemena — v resnici pa bo vsa notranja politika ravno taka, kakor je bila doslej in slovenskemu narodu ne bo prav nič poma-gano. Nismo proti temu, da bi se vodila vladna politika brez Slovencev, nasprotno, smatramo, da je bilo izključevanje SLS, ki ima večino slovenskega naroda za seboj, iz vladnih posiov neodpustljiv greh, ki je kazal na očitno gaženje ljudske volje, kakršnakoli bi že bila — tudi vprašanje najelementarnejše značaj-nosti je bilo, da SLS ne pomaga Uzu-novičevemu režimu iz trenutne zadrege, Ko se niso nanjo ozirali takrat, ko bi se morali in ko bi se moglo morda še preprečiti najhujše. SLS ne bo ta njen poslednji korak prav nič koristil, kakor ne bo koristil rešitvi in ureditvi demokracije in enakopravnosti v državi.
Socialisti ostajamo slejkoprej pri zahtevi, da se morajo volitve v narodno skupščino čimprej razpisati in da mora obveljati v našem političnem življenju volja delovnega naroda. „ .
Franjo ALEŠ:
Za Mussolinija ali za papeža.
Med »Slovencem« in »Jutrom« se v zadnjem času vrši polemika o »grehu«, ki ga je menda napravil sam sv, oče Pij XI., ko je 20. decembra letos izrazil simpatije °o. «rvoločnega Mussolinija. V razčiščenje poiinov, bi bj|0 k tej meščanski polemiki pripomniti tole:
Liberalna slovenska buržuazija z »Jutrom« na čciu je izrabila govor papeža Pija XI. zgolj kol političen šlager, češ, glejte jih — njihov pokrovitelj blagoslavlja Mussolinija. Ker pa so članki te vrste v »Jutru« preveč partizanskega značaja, brez vsake pozitivistične tendence in pisani zgolj z namenom, da se osramoti naše klerikalce, brez
svoja svetišča in zahvalila boga, da se atentat ni posrečil. Cerkev obsoja vsak politični atentat; umor je umor, tudi če se vrši iz političnih motivov. Ona moli za nositelje državne oblasti, tudi če le-ti niso katoliki, pač tudi za poganske .... ko moli za oblastnike, moli za javni blagor, za mir (podčrtal p.) Če so duhovniki po atentatu za Mussolinija molili »Te deum« niso hoteli s tem odobravati n. pr. njegovih »tiskovnih zakonov«, temveč zahvaliti boga, da je obvaroval življenje moža, ki stoji na čelu vlade .........ko je dunajska vlada odpravila
konkordat in uvedla celo vrsto »liberalnih« zakonov, je Pij IX. obsodil z vso energijo te zakone, toda cerkev je tudi po vsem tem nadaljevala na cesarjev rojstni dan — službo božjo.«
To za nas zadostuje, ker je s tem povedano vse, kar se v tem zrcali — vloga cerkve. — Zgodovina cerkve nam pojasnuje tole: Cerkev, ko je uveljavila svojo avtoriteto v državi je vedno in povsod skušala doseči popolno nadvlado nad življenjem državljanov. Tako sc je zgodilo — zato imamo dosti primerov — da je cerkev koncentrirala v svojih rokah vso posvetno oblast. Spomnimo se samo na dobo papeža Gregorja VIL in Inocenta III.! Ta dva papeža sta gospodovala nad vsem znanim evropskim svetom. Cerkvena oblast je komandirala vso posvetno upravo! Cerkveni interesi — ali interesi klerikalne birokracije — so bili nad vse! Novejši vek je sicer raztrgal verige klerikalnega imperializma, vendar pa ni iztrebil klerikalizma, ker je čuti! potrebo, da brez njega ne more eksistirati. Danes ;e na svetu samo moč obratno. Država diktira cerkvi in cerkev opravlja službo poslušnega vazala in njenih državnih vodilnih organov.
In v Italiji ni drugače. Cerkev v Italiji
.	j	<,«■*»».-	—	v	R,u	bi	*Mi.Njsoiiz]i-
jevc klike. — Današnja kapitalistična družba se v p-oedinih državah mora opirati na cerkev, ker je to v njenem lastnem interesu ohranitve. Svojo eksistenco si more le podaljšati, ako podpiri ignoranco ljudskih mas. In podpira jo s tem, da si udinja cerkev.
Tudi Mussolini se jc sprijaznil s cerkvijo, ker jc sprevidel, da si s prijateljstvom cerkve — s pokatoličanjenjem fašizma — pridobi trdna tla.
Kaj za to, če je Mussolinijev režim spravil na drugi svet enega Matteotija, ali pa tudi sto ali tisoč Matteotijev, — glavno je, da simpatizira s »katoliškimi nazori«, da dobi — papežev blagoslov! »Mussolini je junak — on služi svoji domovini (čeprav na račun drugih narodov! op. p.) — bodi blagoslovljen!«
Da se bomo razumeli. Vladajoči kapitalistični razred si jc udinjal cerkev, da z njo eksploatira ljudi, ki so že po bogu določeni za eksploatacijo. Kot je bivša Avstro-Ogr-ska imela v svoji službi cerkev, ki je blagoslavljala vojake in kanone, tako mora tudi Italija ‘imeti cerkev v svoji službi, da si fašizem podaljša življenje, da bo fašistični režim še požigal delavske domove, zatiral narodne manjšine ter pripravljal tečno človeško hrano — italijanskim topovom . . .
Vsako opravičevanje postopanja kat. cerkve v Italiji in še specielno njenega vrhovnega poglavarja jc iz človečanskega stališča nedopustno — to bi lahko vedel tudi Catholicus, ki zagovarja Pija XI., kajti cerkev, ki je danes v Italiji v službi Mussolinijevega režima je sooodgovorna za barbarske zločine, ki jih vrši fašizem po vsej Italiji.
Mi smo proti fašizmu, ker fašizem pomeni krinko kapitalističnega razreda, ker izkorišča delovni narod Italije, ker s svojimi imperialističnimi tendencami grozi za-r,': titi krvavo morijo delovnih narodov. Odločno pa smo tudi proti hinavski vlogi katoliške cerkve v Italiji in njenega poglavarja Pija XI. ki fašizem direktno podpira in s tem uspešno posreduje, da se zatira narodne manjšine (tudi Slovence in liri ate v Italiji. Op. p.) in da se gospodarsko izkorišča delovni italijanski narod.
Fraze in citati Pavlov, Savlov in Davidov pa so samo zavijanja in potvarjanje resnice — faktov, ki se doigravajo pred našimi očmi.
Mezdno gibanje rudarjev pri IPD.
Odklonilen odgovor, ki ga je poslala TPD potom rudarskega glavarstva v Ljubljani na vodstvo ZRJ v Zagorju in II. ritd. skupino v Trbovljah v zadevi TPD po ZRJ z dne 24. novembra 1926 vloženi »Spomenici« za zboljšanje mezdnih prejemkov delavstva, je izzval med istim ogromen odpor.
Naravno je, da je bilo pod takimi okolnostmi vodstvo II. rudarske skupine v Trbovljah primorano, da je sklicalo zaupniško konferenco II. rudarske skupine iz vseh revirjev TPD.
Konferenca je enoglasno odobrila od Zveze Rudarjev Jugoslavije predloženo »Spomenico« TPD in sklenila, da se predloži TPD ponovna »Spomenica«, katera utemeljuje prvo, z zahtevo, da se v najkrajšem času razpiše tozadevna mezdna razprava.
Spomenica se glasi:
Trboveljski premogokopni družbi
v Ljubljani.
Zaupniki II. rudarske skupine iz rudnikov Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in podjetja Dukič in drug, zbrani na skupnem sestanku v Trbovljah, dne 22. decembra t. 1. ponovno ugotavljamo, da je bila »Spomenica«, vložena po sklepu konference ZRJ v Trbovljah z dne 24. novembra t. 1. opravičena in to iz sledečih razlogov:
1. Delavstvo, zaposleno pri TPD, je bilo z redukcijo mezdnih prejemkov z dne 1. aprila t. 1. oškodovano na istih za 21 odstotkov.
2. Z uvedbo odškodnine za strelivo so akordanti še vedno oškodovani, kljub 20-odstotnem zvišanju akordnih postavk.
3. Nakupna cena, količina živ-ljenskih potrebščin, na katero je TPD pristala pri mezdni razpravi dne 26. avgusta 1922, je z dnem 15. decembra t. 1. dosegla 11-odstotno zvišanje napram nakupni ceni te količine z dne 15. decembra 1925.
4. Za vse navedeno v točki 1., 2, in 3 smo pripravljeni doprinesti pri tozadevni razpravi konkretne dokaze.
V smislu utemeljitve, predložene »Spomenice« si dovoljujemo, kot zakoniti zastopniki delavstva, zaposlenega pri TPD v imenu istega, zaprositi spošt. ravnateljstvo TPD, da pristane na tozadevno razpravo v najkrajšem času in rezultat razprave naj bo veljaven tudi za delavstvo podjetja Dukič in drug.
O tem smo obvestili tudi rudarsko glavarstvo v Ljubljani.
Trbovlje, dne 22. decembra 1926. Za II. rudarsko skupino:	Zupančič
Anton III, Škrbec Jože, Pencelj Franc, Hauptman Anton, 21ak Lovro.
kake sistematične logike in pozitivne trditve, sc z njimi ne bomo bavili. Obregnili se bomo samo na slovensko klerikalno buržu-azijo, s »Slovencem« na čelu, k'i na podlagi »božjih« načel, katoliške etike in morale brani nastop Pija XI., ki je imel po izreka Pavla dolžnost, da je nastopil v tem simpatičnem tonu (»naj se opravljajo prošnje, molitve .... zahvaljcnja za kralje in za vse oblastnike, da bi mirno in pokojno živeli.« 1. Tim. 2, 2.).
Catholicus s člankom »Papež in fašizem« v 293. št. »Slovenca« dokazuje opra-vičnost papeževih poklonov Mussoliniju takole: ». . . Cerkev je sklicala vernike v
Občni zbor „Svobode“.
Dne 19. decembra bil je živahen odmev gibanja, ki je nastalo zadnje mesece pri podružnicah »Svobode«. Delavstvo je začutilo voljo, da mora iz mrtvila, uvidelo je-da neplodni medsebojni politični boji dovedejo do polnega razsula proletarskih organizacij ter išče v društvu »Svoboda« ono središče, kjer se pri skupnem kulturnem delu sestanejo brez zapreke vse duhovne struje proletariata, kjer se zbira delavska mladina v telovadnih in športnih četah, v pevskih in dramatičnih zborih. Le v okviru
kulturnega društva jc mogoča stvarna diskusija, ki izvira iz temeljitega poznanja marksizma.
V pozdravnem govoru je predsednik s. Tuma na kratko kazal na nujni razvoj proletarskih organizacij od prvega početka kult urno-političnega gibanja, ko so posamezni pijonirji socializma, preganjani od javnih oblasti, širili temeljne ideje marksizma, pa do polnega razmaha delavskih organizacij pred vojno.
Po vojni jc socializem kljub vsej reak-
ciji in navidezni oživitvi nacionalizma, na ne-odoljivem pohodu, proletariat mora za to pripravljati duhove, da bo oblasti tudi vredno.
Za konzumno društvo pozdravil je s. Svetek, ter priporočal tesnejše stike »Svobode« z drugimi proletarskimi organizacijami. Za Strokovno komisijo želel je Ciril Štukelj obilo uspeha, za zvezo udarnikov pa je s. Držaj postavil krepko geslo: »Malo besedi, več dela.« Za Žensko zvezo je s. Ajdiškova iskreno pozdravila zborovalce »Svobode«. Ženska zveza je vsikdar in bo z vsemi močmi podpirala društvo »Svoboda«, kot politično društvo pa ima svoje posebne naloge in bi se pri kulturni akciji »Svobode« pridružila le s svojimi dečjimi enotami.
Predsednik nato proroča o razvoju in delovanju »Svobode«. Povdarja, da je društvo zamudilo najugodnejšo priliko leta 1922, ko je imelo na razpolaganje glavnico 120.000 kron in štelo članov do blizu 4000. S podjetjem lista »Kres« in drugimi premalo premišljenimi podjetji je v kratkem času izčrpalo vse svoje gospodarske sile. Razloži vzroke pešanja in sredstva, ki so se ukrenila za odpomoč.
Da se podružnice nepovoljno razvijajo, je posebno krivo pomanjkanje razumevanja organizacije v telovadnih, športnih in pevskih in dramatičnih enotah ter pomanjkanje pravilno ustanovljenih podzvez. Da pa do tega ni prišlo, je krivo, ker manjka stik podružnic s centralnim odborom, to pa zopet radi tega, ker ni tajnika, ki bi ta stik vzdrževal. Uspešno delovanje in razmah društva je sploh nemogoč, ako se ne posreči dobiti sposobnega človeka, ki bi s celo dušo delal za prospeh društva.
Glavni problem občnega zbora bo torej rešiti vprašanje, ali in kako se nastavi sposobnega, stalnega tajnika.
O stanju podružnic in enot poročala je društvena uradnica Jevnikarjeva.
O denarnem stanju blagajničarka Čečeva. Sledilo je poročilo sodr. Krmavnerja za nadzorstvo, ki se je v bistvu skliceval na poročila in predlagal, da se odboru da ab-solutorij, kar se enoglasno sprejme.
O predsednikovem poročilu razvila se je daljša, stvarna 'in stročna diskusija, katere so se udeležili Arh, Habe, Krmavner, Klenovšek, Tuma, Favaj, Majdič, Bitežnik, in Likar ter se je enoglasno sklenilo:
1. da se nastavi tajnika in v to svrho naloži 20.000 rezerve s pristavkom da odbor imenuje tajnika le, če se poprej prepriča, da je vsestransko sposoben in za prve 3 mesece le začasno;
2. odobri se uporaba zneska 5000 za vzdrževanje dramatičnih tečajev v Trbovljah, Tržiču, Jesenicah in Litiji.
3. Znesek 5000 Din rezervnega zaloga se stavlja na razpolaganje novemu odboru, da ga primerno porazdeli med res potrebne podružnice.
K točki 3. je izbrana komisija Bitežnik, Favaj, Klenovšek, Krmavner, Moretti predlagala člane odbora, nadzorstva in razsodišča, kakor je bilo že objavljeno v Del. Politiki 22, 12 ). Prof. Favaj je na to pojasnil razmere v Mariborski pokrajini, odločno zavrnil vsak očitek nesporazumljenja ter podružnice vrše delo docela po smernicah »Svobode«.
K 4. točki se po daljši diskusiji sklene:
1.	redni prispevki za vsacega člana podružnice znašajo po 1 Din, za centralni odbor po 2 Din, po 1 Din naj članarine pošiljajo podružnice posebej kot tiskovni sklad za društveno glasilo »Svoboda«, ki naj v najkrajšem času začne izhajati. Skupni, prispevek na mesec znaša torej 4 Din.
2.	Izredni prispevek za podružnice po 1 Din in po 1 Din za centralni odbor velja za avtonomna društva, ki so kolektivno pri-
stopila, za vajence, dijake in brezposelne, tako da ti plačajo vsega le po 2 Din na mesec.
Predsednik poroča, da je uredništvo revije »Pod Lipo« dalo na znanje, da je z novim letom pripravljeno odstopiti list »Svobodi« brez bremen.
O rešitvi posebnih predlogov, je predsednik zaključil zbor, ki je trajal nepretrgoma do 14. pop.
Zastopstvo se je sestavilo takole: dr. H. Tuma, predsednik, odv. Dunajska c. 17, Vrhovec Josip I. podpredsednik, poslovodja, Novi Udmat, Likar France, II. predsednik, tajnik OUZD, Rakovčeva Kristina, blagajničarka, uradnica Konz. Društva, Bitežnik Stanko, tajnik, uradnik OUZD, Mrzelj Ludovik, knjižničar, akademik — vsi v Ljubljani.
Predsednica nadzor, je Čečeva Tončka, uradnica Delavske Zbornice, poslujoči član razsodišča Krmavner Dušan, akademik.
Na te naslove naj se člani in sodrugi obračajo.
Memlha vladna taftu.
Nemški socialisti so izrekli prejšnji nemški vladi nezaupnico; vlada je morala zato izvajati posledice in odstopiti. Nemški sodrugi so imeli povoda dovolj, da vržejo prejšnjo vlado, ki se je nagibala bolj in bolj na desno. Nemški socialisti so tudi zahtevali skorajšnji razpis volitev — teh se pa buržuazne stranke najbolj boje. Zato delajo na vso moč, da bi se vendar sestavil nov kabinet, čeprav iz samih zastopnikov desnice. To rešitev for-sirajo zlasti nacionalistične in monarhistične stranke. Tako vlado pa ni lahko sestaviti v Nemčiji, kjer je pro-letarijat močan in upliven v parlamentu in izven njega. Odtod vsi brezuspešni napori, da bi se vladna kriza, ki traja že drugi teden, vendar rešila. .Socialisti Vztrajajo pri svoji zahtevi in vladne krize se gotovo ne bo rešilo preko njihove meje.
Metalki predsednik Suneš m tersko svobodo.
Ed-Fimmen, tajnik Mednarodne federacije transportnih delavcev se je vrnil preko Washingtona iz Mehike v spremstvu John W. Browna. podtajnika Mednarodne federacije strokovnih unij v Amsterdamu. V glavnem mestu Mehike sta prisostvovala delavski konferenci. Fimmen se je zelo odločno izrazil v prilog Cal-lesa, predsednika Mehike, in njegovega socialnega programa, ki ga zdaj izvaja s pomočjo Mehiške okrajne delavske federacije.
Fimmen je naglasil, da se je na svoje lastne oči prepričal, da mehiško delavstvo vodi odločen boj pod vodstvom Moronesa proti stari tiraniji in ignoranci, ki nastopata pod plaščem verske svobode v Mehiki. Pov-daril je, da je Calles pravi borec za
versko svobodo v Mehiki. Njegovi nasprotniki so predstavniki lakomnosti, netolerance in nasprotovanja prave demokracije. Delavsko gibanje po vsem. svetu, je dodal Fimmen, je lahko ponosno na svoje delavske tovariše v Mehiki.
V Rimu pa vzlic temu še vedno napadajo mehiško delavsko vlado.
Prorofan mestne občine
(Piše obč. svetnik s. Bahun.)
Nadaljevanje.
Šesto poglavje; Gasilstvo.
Potrebščina znaša Din 134.148. Kritja ni. To postavko je finančno-gospodarski odsek zvišal za 10.000 Din. Tudi s proračunom tega poglavja se socialisti ne moremo strinjati. Prostovoljno gasilstvo je sicer nekaj zelo lepega in je res hvalevredno, ako se še vedno najdejo ljudje, ki so pripravljeni vsak čas se žrtvovati za interese bližnjega, ne da bi zahtevali zato kakršnokoli odškodnino. Toda ta način je dober in umesten za manjše kraje, nikakor pa za večja mesta. V večih mestih so povsod že organizirali poklicno gasilstvo in imajo za vzdrževanje tudi poseben vir. S tem še nočem reči, da se naj ta prostovoljni sistem pri nas že sedaj odpravi in nadomesti s poklicnim gasilstvom: prvič zaradi tega ne, ker Maribor ni še tako veliko mesto in gasilci hvala bogu, nimajo vsak dan opravka, ampak nastopajo k sreči bolj po redkoma; dnigič pa zato ne, ker je še ljudi, ki si štejejo ta posel v veliko čast in ponos. Toda troski so kljub temu znatni in požarna bramba prihaja v eni ali drugi potrebi vedno le k mestni občini. Tak način se nam ne zdi primeren in ne spada v dvajseto stoletje. V bivših predvojnih občinskih svetih, katere so tvorili skoraj izključno hišni posestniki, je morda bilo na mestu, da je občina krila take izdatke iz svoje blagajne, v katero morajo prispevati vsi prebivalci občine ne glede, ali posedujejo hiše ali kake druge gbjekte ali ne, in sicer iz enostavnega razloga, ker niso ti sloji, dasi so vedno tvorili veliko večino prebivalstva, imeli v občinsk odborih nikakega zastopstva, vsled;’ česar so občinski svetniki — hišni posestniki, vsa davčna bremena zvalili enostavno na v ''občinskem svetu nezastopano maso prebivalstva po največ v obliki posrednih davščin ali doklad.
Danes pa to ne gre več, da bodo oni, ki ne posredujejo hiš in ki morajo itak že v najrazličnejših oblikah plačevati občinske davke ter visoke
najemnine, še hišnim posestnikom plačevali neke vrste zavarovalnino od objektov, do katerih sicer nobene pravice nimajm Zato je treba tudi pri nas uvesti primerno davščino, iz katere se bodo krili izdatki za požarno brambo. Socialistični klub v občinskem svetu mariborskem predlaga uvedbo davka na zavarovalnine vseh poslopij in sicer: 5 procentov od zavarovalne premije. Pobiranje in odračunavanje te davščine prevzamejo zavarovalne družbe v kolikor imajo v našem mestu svoja zastopstva. Sicer pa plačajo hišni posestniki sami direktno pri mestni blagajni. Eventualen primanjkljaj plača mestna občina. Eventualen prebitek pa gre v kritje izdatkov V. poglavja.
Ustannui kongres delavske Športne podzeeze.
Po referatu o pomenu delavskega razrednega športnega gibanja, je zbrano zastopstvo del. športnih klubov soglasno sprejelo po sodr. Fr. Alešu predlagano resolucijo:
»Z ozirom na velevažen pomen razrednega delavskega športa, ki ga v pretežni večini gojita delavski in tudi kmetski raz-iec, ki pa sta danes žalibog še pod meščanskim vplivom — Ugotavlja ustanovni kongres podsaveza športnih klubov SK Svoboda Slovenije, da je treba rešiti sledeča konkretna vprašanja, ki so velikega pomena za delavsko športno gibanje.
1. Del, SK Svoboda ustanove v »Svobodi« športno podzvezo kot sestavni del kulturne in telovadne organizacije »Svobode«.
2. Z ozirom na delavske športne klube v ostalih delih države se strinja kongres v
tem, da
a) mora .biti športna podzveza v tesni pismeni zvezi z njimi, bj da mora potom zastopnikov, ki jih ima v LNPju voditi zvezo z hrvatskimi in srbskimi delavskimi klubi; c) SK »Svobode« ali članice športne pod-zveze »Svobode« morajo brezpogojno nastopati solidarno in v enotnih akcijah v LNPju, da izrabijo tam vse prilike in da dobe vpliv na neoorientirane ali levo-orientirane delavske športne klube ljubljanskega nogometnega podsaveza.
3. mora forsirati	čimprejšnjo	ustanovitev	delavsko-kmetske	športne	zveze za Ju«
goslavijo.
4. mora delati na to, da se ustvari enotna razredna bojevna fronta rdečih športnikov celega sveta.
Zatem se je na predlog s. Šinkovca sprejela sledeča lista odbora športne pod-zveze: predsednik: Franjo Aleš, podpred.: Pavel Kovač, tajnik:Vinko Celar, blagajnik: Karlo Malovrh, odbor: Šinkovec, Simončič, Bostič, Bauer, Pavelec; nadzorstvo: Dr. H. fhuma, Jos. Selinšek in Kermauner.
Odbor si je nadel	nalogo,	da	v najkrajšem uredi svoje dolžnosti, da	reši	vprašanje
enotnega nastopa v LNPju in vprašanje delavskega športnega glasila, ki naj postane glasilo športne podzveze »Svobode«.
Kdor v trgovini se mudi, napisnih tablic ne prezira, tam kupi blago brez skrbi, kjer »BUDDHA« čaj se oferira!
R. GOLOUH:
Kriza.
Socialna drama v petih slikah.
(Dejanje se vrši v večjem slovenskem industrijskem kraju.)
H. prizor.
(Berač.)
Berač: Saj sem vedel, da ne bom prvi, in tudi da vam ni za pametno besedo, sem vedel. Joj vam in vaši hiši! Vsa fara vas je polna. Sam Lucifer vas je zmotil in ta študent. Malo vam je za vaše žene. Potuho dajete sleparju, pravijo, še hujša vas bo šiba tepla, pravijo, in še težja vam bo smrt . . .
Peter: Pusti šibo in smrt; sedi, da nas bo več . . .
Berač: O, saj vas bo dosti; dosti in preveč! Hudo so razkačene; tolikega šušljanja in klopotanja že dolgo ni bilo. Kakor da jim je sam zlodej podkuril; še na češčeno Marijo in rožni venec so pozabile . . .
Martin: V skrbeh so, za nas in za naše duše; iz same skrbi do nas se ženice razburjajo. Ne smemo jim zameriti . . .
Berač: Kaj bi jim zamerili. Saj ni lahko na tem svetu. Strah jih je. Ko je pa toliko grehov in težav. Še včeraj so Tomačevo komaj rešili . . . Prej jo je ranjki tepel, vse žive dni jo je tepel, sedaj je pa še sin mahnil po njej; pijan je bil.
Puntar: Mahnil je? Po njej je mahnil?
Berač: Saj pravim, pijan je bil . . . Tudi pri Kajžarjevih je žalost, čeprav oni prav nič ne pijejo in se tudi tepejo ne. Kašelj je huda bolezen. Ko je Kajžar ponesrečil, jih je bilo pet v gnezdu, pet drobnih ptičev. Pa se je stara mučila in delala, noč in dan je delala, dokler ni omahnila. Ugnal jo je kašelj. Najprej njo. nato pa še njene male. Ni je moči,
da bi kašelj zatrl. Kašljajo, dokler ne izdihnejo. Kar po vrsti jih lomi, duši in jemlje...
Martin: Tega kašlja je bilo pri nas še prej dosti; odkar so pa zaradi narodnega zdravja začeli širiti narodno industrijo, ga je vedno več . . .
Berač: In ni samo kašlja toliko, je še veliko drugega ... Na primer beračev. Vsak dan nas je več, čeprav nas spotoma tudi precej počepa. Zadnjič jih je naenkrat zapustilo troje občinsko zvezo in se preselilo na oni svet: eden se je obesil, drugi si je prerezal žile, tretji je pa umrl čisto lepo in spodobno. Izdihnil je mirno in naravno svojo blago krščansko dušo. Temu je bil Bog milostljiv in mu je poklonil vsaj to srečo. Ona dva sta si pa morala sama krčiti pot v večnost . . . Toliko nas je že beračev, da si delamo drug drugemu napotje. Od vseh strani prihajajo in vseh mogočih poklicov so. Nekateri niso do zadnjega vedeli za svoj domovinski kraj; delali so, kakor se dela tudi pri nas: po rudnikih, tovarnah, na progi in po pristaniščih. Pridno so delali, dokler so le mogli in kolikor so mogli ... in ker jih delo le ni rešilo življenskih nadlog in življenja samega, so začeli beračiti, beračiti pa ne smeš povsod; zato je delavec občinar te ali one občine, da sme vsaj nekje svobodno beračiti. Pa te Občinarja na stara leta priženejo v tvojo občino. Če te je zaneslo še tako na kraju sveta, pot do tvoje občine pa le najdejo. Tako se naša beraška družina množi in množi, in če bo beraška smrt tako skopa, bomo morali berači med seboj beračiti . . .
Peter: Kaj bi se čudil, saj je bilo vedno tako. Beraška zemlja, beraški narod . . .
Berač: Saj je na zemlji še dosti bolj pustega in
zapuščenega sveta; toliko in takšnih beračev pa ni nikjer . . .
Ivan: Ker nismo le krušni berači; še vse večja beračija je v duši in mozgu . . .
Berač: Kaj je v dušah, ne veva ne jaz, ne ti; še dobro, če je samemu večnemu Bogu dano to razločiti in razumeti. Jednikov je na primer tepel svojo ženo vsak plačilni dan, vsa leta; pa se je stara na to tako privadila, da ni več niti jokala. In tudi otroci so se že bili na to privadili; gledali so ravnodušno, kako so padali udarci in se je stara stiskala in krivila; komaj da so močneje zaihteli, če je bil udarec prehud. Tako jo je: stari obdeloval tudi tisti zadnji dan: zdaj v rebra, zdaj po glavi, kakor vedno ob takih dneh. In že se je klada nameril v.posteljo, ko je hčerka zagrabila sekiro in mahnila . . . Čepnila ga je po glavi. Ali pa Pavlov, tisti, ki je hotel v Ameriko, pa se ni še premaknil odtod. Prodal je bajto in grunt, da pride preko luže. Pa se ni mogel odtrgati in je tako dolgo popival, da je vse zapil. Sedaj sitnari na vse strani in preganja svoje hčerke. V Aleksandrijo jih goni in sili. Baš v Aleksandrijo ... Ali pa Ternjakov, tisti, ki se je za svoj god obesil? Saj je pridno skrbel za svoje otroke. Vdovec je bil uj je vedel, da je drobnjad sama in zapuščena. Pa se ti v mraku lepo in mirno poslovi od svojih prijateljev, nato gre in se za hišo obesi . . . Komu na ljubo? Saj je vedel, da so otroci še drobčkani in sami. Ali pa Vidova, ki je vsa božja leta tako pridno in pokojno služila možu in družini? . . . Se vedel nisi zanjo, tako je bila tiha. Pa se ti ženšče vname in ti na sveti večer zapusti dom, moža in otroke in se ti izgubi z drugim v široki svet . . .
Dnevne novice.
Samoodločba delavstva.
Nahajamo se pred volitvami v oblastne skupščine. Delavstvo se zaveda, da more uveljaviti pri teh volitvah svoja načela in manifestirati svojo neupogljivo voljo in moč le s čim kompaktnejšim nastopom. In reči moramo, da je ta misel u-spela, ker je socialistična stranka, ki ima isto prepričanje in isti cilj, z vso odločnostjo podprla to stremljenje, to samoodločbo delavstva.
Socialistična stranka se prav dobro zaveda, da je v tem skupnem nastopu predvsem potrebno iskreno sodelovanje, ki ji gre le za razredna načela socialistične stranke in za okrepitev delavske samozavesti, ki jo je izpodkopal črni sovražnik delavske moči — razcep v pet, šest skupin.
V tem volilnem boju ni torej na mestu nikakršna pasivnost, nikakršno razkrojevalno delo, marveč vse delavstvo, zlasti pa socialistične organizacije morajo z vso svojo or-ganizatorično in agitačno silo sodelovati v tem volilnem boju. Sodrugi se morajo pač zavedati, da je vsak uspeli naš uspeh. Ce dobimo glasove, je to naš uspeh; če bo izvoljenih toliko in toliko naših kandidatov, bo to naš uspeh; če smo ustvarili toliko in toliko novih organizacij, bo to naš uspeh in če smo pridobili toliko in toliko novih naročnikov za naš list, bo to zopet le naš uspeh.
Ali niso to samo take svete naloge naših organizacij in naših zaupnikov, da naravnost zapovedujejo, da mora socialistična stranka ravno v tem volilnem boju storiti vse, da pokaže pravo pot proletarskega po-kreta ter da tudi s svojim najaktivnejšim delom ojači pravi pravec delavskega pokreta vsaj v naši pokrajini.
Imamo tudi sovražnike, ki so še
uprli samoodločbi delavstva in ki skušajo z osebnim blatenjem in zavitimi neresničnimi poročili omajati zaupanje delavstva vase. Ali tak nastop nekaterih ljudi, ki bi hoteli s takim in podobnim početjem oslabiti nastop delavstva pri volitvah in koristiti s tem meščanskim in kapitalističnim strankam, je pečat, ki jih je zapečatil za vso bodočnost. Zakaj, kadar delavstvo zahteva skupen nastop, takrat ni nobene druge opra-vičbe, kakor da hoče separatist služiti kapitalizmu.
Posezimo torej v volilni boj z vso iskrenostjo in ustvarimo močno podlago za nadaljni razvoj enotnega političnega delavskega pokreta. Toda delati moramo, ker le delo rodi sadove.
O novi vladi pišemo v današnjem uvodniku. Ta vlada predstavlja nedvomno simptomatičen korak v smeri militarizacije. S to vlado, razven radikalov in radičevcev, ni pa nihče zadovoljen, in vsi poudarjajo, da se t-> vlada ne bo dolgo držala. Uzunovič je zopet sestavil kabinet le za nekaj tednov, saj nima tudi sam bogve kako dobrega mnenja o stabilnosti sedanje vlade, kajti izjavil je novinarjem, da je ta vlada pač boljša kot nobena vlada, najboljša vlada pa ni. Zato se toliko bolj čudimo, da silijo klerikalci še vedno v to sredino. Če Uzunovič le ne bo sprejel zastopnike SLS v vlado, bo s tem pokazal, da ima več politične pameti — čeprav ne tudi več smisla za pravičnost in enakopravnost vseh plemen — kakor pa naši klerikalci, ki se ga očitno še vedno drže, v nadi, da jih bo sprejel v svojo vse prej kot demokratično in delovno vlado. Razpišite volitve, to je naša zahteva in za to zahtevo bi morali stati tudi naši klerikalci, če se še smatrajo za ljudsko stranko.
Radiču je uspelo uriniti se v novo, vlado in on sedaj hvali na vse pre-tege novo vlado. O izenačenju davkov se nič več ne govori, tudi o a-grarni reformi v Dalmaciji ne — glavno je zaenkrat, da so radičevci v vladi, in to je že zadostni povod, da se vlado »narodnega sporazuma« poveličuje in hvali.
Pucelj se je tako dolgo ogreval za vlado narodnega sporazuma in za vstop slov, klerikalcev v vlado, da sta ga Uzunovič in Radič v znak hvaležnosti žrtvovala, to se pravi, lepo zahvalila in ga poslala kot pridnega in pametnega dečka domov.
Jakob Uršič, vpokojeni nadspre-vodnik v Ljubljani, je v petek, dne 24. decembra, nenadoma umrl. Pokojnik je bil v predvojnih letih večkrat in daljšo dobo funkcionar v železničarski organizaciji ter vesten član naše stranke. Krajevna organizacija SSJ v Ljubljani izgubi z njim enega najvztrajnejših članov, ki je še po vojni aktivno sodeloval v njej in ji ostal zvest do svoje prerane smrti. Pogreb pokojnika se je vršil v pondeljek popoldan. Blag mu spomin!
Umestna pomilostitev. Predsednik francoske republike Doumergue je pomilostil v Londonskem procesu obsojene Nemce. Obsojenci so bili nato takoj izpuščeni iz zapora. S tem je bila tudi ta neprijetna zadeva likvidirana, in upati je, da se bodo sedaj duhovi v Nemčiji pomirili.
Komunistično zaroto so baje odkrile oblasti v Bolgariji. Ko javljajo iz Sofije o komunističnih zarotah, je navadno razumeti to kot uvod v nova preganjanja razrednega delavstva v
Bolgariji. Ta trik je že predobro poznan, da bi še kaj zalegel.
Mussolini in deportacije. Mussolini se je le zbal evropskega javnega mnenja, kajti zadnje čase hiti nekam sumljivo z naročenimi interviji v razne, zlasti amerikanske liste. Dopisniku »Newyork Heralda« je mož sedaj izjavil, da v Italiji ne bo nihče po krivem deportiran. Sedaj nam Mussolini še naj pove, zakaj je bilo potemtakem na tisoče in tisoče najboljših Italijanov deportiranih. Ali ne morda samo zato, ker niso fašisti? In, ali je to že itak greh, da mora svobodno misleč človek v deportacijo. Kaj je po Mussolinijevih nazorih krivo in nekrivo?
Kravje kupčije narodnega bloka. Včerajšnja občinska seja je presenetila vso mariborsko javnost. Slovenski demokratje, ki so še pred enim tednom grmeli proti klerikalno-nemški zvezi za oblastne volitve in kričali, da so klerikalci izdajalci slovenskega Maribora, so včeraj kompaktno glasovali za proračunske dvanajstine. So se pač meščanske stranke spet med seboj sporazumele. Plačilo pa bodo dobile vse po vrsti pri prihodnjih občinskih volitvah. Demokrati pa bodo morali vendar hote ali nehote ostati izven kle-rikalno-nemškega bloka in se bodo morali pač zadovoljiti s par »man-delci« kot opozicionalci.
Madžarski opozicionalni poslanci so sklenili, da ne pojdejo v znak protesta v parlament, ker so bile zadnje volitve sleparske in nasilne in ne izražajo niti najmanj istinito razpoloženje naroda,
Francosko ljudsko štetje. Število francoskega prebivalstva znaša po ljudskem štetju iz 1. 1926 40,743.854. Od teh je inozemcev 2,498.290.
Znake starosti na obrazu in plešasto glavo boste preprečili najenostavnejše in najudobnejše s pomočjo z dveh proizkuše-nih, zanesljivih in skozi dolga leta priljubljenih preparatov:	I. Fellerjeva močna po-
'mada za lase odstranjuje prhljaj, preprečuje izpadanje las in prerano osivelost. II. Fellerjeva prava kavkaška Elsa pomada za obraz in kožo, čuva mladost in lepoto ter je najmočnejšega delovanja zoper pege, so-jedce, nečisto polt, rdeče in hrapave roke. Z redovito masažo se odpravijo tudi gube. Cena obeh pomad je enaka. Za poizkus 2 lončeka od ene, vrste ali po en lonček od obeh vrst Elsa pomad še obenem z zavoj-riino in poštnino za Din 38, ali samo proti vnaprej poslanem denarju, kjer je po povzetju poštnina za 10 Din višja. Naročila nasloviti: lekarnarju Eugenu V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 202, Hrvatska.
Dolžnost vseh razredno zavednih proletarcev je, da ob novem letu pridobijo za strankino glasilo novih naročnikov.
Iz uprave.
Naročnike, ki še niso poravnali naročnine za tekoče leto, poživljamo, da to store še ta teden, da za-moremo ob novem letu zaključiti knjige. — Uprava.
VarfevaMe potom zmooiinjii
Danes, ko preživljamo vsi teške krize, ko životarimo s teškimi skrbmi, ko malenkostni zaslužek komaj zadostuje za hrano, je popolnoma izključeno, da bi mogel delavec brez skrbi gledati bodočnosti v obraz/da bi mogel misliti na izboljšanje svojega položaja, da bi se mogel otresti skrbi, ki ga venomer opominjajo, da se bliža čas, ko ne bo več moči v njegovem telesu, ko ne bo več sile v njegovih rokah. Vsak s trpko zavestjo boječe zre v svojo družino, na svoje male, na svojo ženo in teško mu je pri srcu, ko se spomni: Kam bodo šli, če jaz umrjem? Res, kam naj gredo ubogi, če njih očeta zadene nezgoda ali smrt? Ali bo skrbela za nje država? Ali jim bodo občine dajale kruha? Država bi pač lahko to storila. Drugod so sprejeti vsakovrstni zakoni, ki kolikor toliko ščitijo interese delovnega ljudstva, drugod državni zakon predvideva vsaj malo zaščite za uboge in sirote. Kaj pa pri nas? Še državnim uradnikom, ki so vendar gonilna sila državnega stroja, še tem od-trgavajo dan za dnem njihovo že itak malo plačico. Državni uradnik že polagoma stopa med nas, med proletariat, kajti he zasluži več toliko, da bi si mogel zbili11’ kapital. Sam na sebe je navezan. Držav., ne j,0 storila ničesar. Brezposelni’ majhna plača, beda, pomanjkanje, različne nezgode in bolezni med delovnim ljudstvom, to so stvari, ki jih država ne pripozna. Državo ne briga, kaj bo z družinico, ki ji umre rednik, državo ne briga, kako naj živi rodbina, če se oče ponesreči, še manj pa briga državo, kaj naj da delavec svoji hčerki za doto, s čim naj si nakupi pohištvo, ali pa ustvari prijetno stanovanje. Kdo pa naj se torej briga za ubogega proletarca? Kdo, če država tega ne stori? Kratek in jasen ie odgovor, ki je
edini mogoč: Sami! Da, sami se moramo pobrigati za svojo bodočnost, sami moramo skrbeti za vse slučaje, ki se nam lahko pripetijo in ki nam hočejo uničiti našo srečo! Vprašanje je le: Kako? Če pomislimo, kaj bo z nami na stara leta, ko ne bo pokojnine, ko ne bo podpor, ko ne bo več moči v naših žilah, vemo, da si moremo le s skrajnim varčevanjem, z odpovedovanjem, z denarjem, od ust pritrganim, naložiti vsoto, ki nam bo pomočnik v skrajni sili. Dan za dnem zbirajmo majhne vsotice, za to zbiranje pa se obvežimo, kajti le s prisilnim nalaganjem moremo vzdržati do konca krepkost svoje volje. In ta obvezna štednja pa je ravno zavarovanje, ki ima napram hranilnim vlogam to prednost, da smo obenem z vlaganjem vsotic, ki se nam obrestujejo, zavarovani za življenje, t. j. v slučaju, da preje umremo, dobi naša družina izplačano skoro tolikšno vsoto, kakor da bi doživeli celo dobo. Zavarovanje torej naj so hranilne vloge, obvezne hranilne vloge in sicer majhne, tedenske ali dnevne, da vsakdo lahko brez težav in le z odpovedovanjem nepotrebnih izdatkov, donaša zrno na zrno svoji bodočnosti, kamen na kamen palači svoje sreče. Dostopno mora biti vsem slojem, posebno revnim, kajti delavec si ne more plačevati ogromnih letnih premij, pač pa lahko z majhnimi zneski ustvarja velik kapital.
Vse te prednosti ima specielno tako-zvano
Družinsko zavarovanje z domačimi hranilniki.
Ta način zavarovanja upeljava po celi Jugoslaviji Splošna zavarovalna zadruga v Ljubljani, Tržaška cesta 26, ki je v to svrho sklenila pogodbo z Jugoslovansko zavarovalno družbo Zora v Zagrebu, za katero jamči koncern angleških zavarovalnic z jamstveno glavnico nad 49 milijonov angleških funtov, kar znaša v dinarjih nad 13 milijard.
Iz delavskega sveta.
Naši izseljenci v Kanadi. V časopisju so se širile vesti, da so naši izseljenci v Kanadi izpostavljeni največji bedi. Z ozirom na to je izdal konzulat v Montrealu o položaju izseljencev v Kanadi ta-le pojasnila: Precej resnice je na tem, da v Kanadi razen na farmah ni dobiti dela. Potrebno je, da so vsi doseljenci, ki pridejo v Kanado poljedelci in da tudi ostanejo pri tem poslu. Res je, da niso ravno privlačne mezde na farmah in da se lahko v rudnikih zasluži več. Farmarji plačujejo svoje stalne delavcev od 30 do 40 dolar, mesečno (1500 do 2000 dinarjev) s hrano in stanovanjem. Za čas žetve zaslužijo poljedelski delavci tudi več. Kanadska industrija je še nerazvita. Velika razočaranja dožive oni naši doseljenci, ki zapuste farme v nadi, da dobe boljši zaslužek v tovarnah in rudnikih. Često ostajajo taki doseljenci tedne in mesece brez posla in žive od podpor svojih tovarišev, ki delajo, ali pa od podpor prijateljev in sorodnikov v Zedinjenih državah. Veliko zla povzročijo našim doseljencem v Kanadi poizkusi, da prekoračijo mejo in se naselijo v Zedinjenih državah. V velikih mestih Kanade obiščejo doseljenci razni agenti, ki prodajajo paro-brodske karte in izvršujejo druge usluge doseljencem. Morala teh agentov ni vedno posebno visoka in pogosto vrše utihotapljanje doseljecev v Zedinjene države. Naši ljudje plačajo velike vsote, da jih agenti na ta ali oni način spravijo preko meje. Ta pod-vzetja imajo včasih uspeh, zelo pogosto se pa končajo nesrečno za uboge doseljence. Amerikanske obmejne straže polove velik del takih doselje-nikov, jih zapro in izroče sodišču, kar končava z deportacijo. Trditev, da na tisoče naših državljanov leži po barakah v Kanadskih mestih in da tam umirajo od gladu, ni resnična. V Montrealu je n. pr. komaj nekaj desetin naših ljudi. Vsi.pa dobro vedo za konzulat in se tudi nanj obračajo pri vsaki priliki. Po zimi, ko ostanejo brez posla, se obračajo na konzulat s prošnjami, da jim preskrbi službo, če pa to ni takoj mogoče, da jim priskoči na
da eden pat nogavic z žigom ta nuunko (rdečo, modro ni zlato) «3-1, VB
„klju£“
traja kakor itlrje pari drugih? Kupit« eden par, pa boste ve-amraU. Nogavice brez žiga , JUjuč* »o ponarejene
To družinsko zavarovanje traja 15 ali 20 let. Zavaruje se lahko za 10.000 ali
20.000 Din vsaka zdrava oseba od 20. do 50. leta brez zdravniške preiskave.
Vplačuje se za 10.000 Din za 201etno zavarovalno dobo samo po 2 Din na dan, ali za 151etno zavarovanje za 10.000 Din pa 3 Din dnevno. Za zavarovanje za
20.000 Din se vplačuje v obeh slučajih še enkrat toliko, tedaj za 20 let 4 Din dnevno in za 15 let pa 6 Din. Vlaganje teh dnevnih zneskov se vrši v domači hranilnik, ki ga dobi vsak zavarovanec od zavarovalne družbe.
Zavarovalnica pa plača pri dnevnem vlaganju po 2 Din za 20letno zavarovanje: v slučaju smrti zavarovanca (četudi bi umrl prvi dan zavarovanja) upravičenim osebam ali zakonitim dedičem takoj
10.000 Din.
Ta znesek se izplača v slučaju smrti od početka zavarovanja do 12. leta. Zavarovalnina se pa zviša in izplača v slučaju smrti v 12. letu na 10.800 Din, v 13. letu na 11.600 Din, v 14. letu na 12.400 Din, v 15. letu na 13.200 Din, v 16. letu na 14.000, v 17. letu na 14.800 Din, v 18. letu na 15.600 Din, v 19. letu na 16.400 Din; v 20. letu na 17.200 Din.
Ce pa zavarovanec doživi to dobo, pa dobi na roke izplačano 18.000 Din.
Pri vplačevanju po 3 Din dnevno skozi 15 let se pa izplača v slučaju doživetja zavarovanca 18.500 Din.
Ako pa umrje v dobi od prvega dne zavarovanja do 6. leta zavarovanja, se pa izplača upravičenim osebam ali dedičem
10.000 Din, od 6. do 15. leta se pa zavarovalnina zvišuje po 850 Din vsako leto.
Kot posebna ugodnost tega zavarovanja se izplača v slučaju smrti vsled nezgode poleg zgoraj določene zavarovalnine, in to brez kakega doplačila za nezgodno zavarovanje, še 10.000 Din. V slučaju inva-lidltete (popolne delanezmožnosti pred
60. letom) odpade nadaljno vplačevanje premij po 2 ali 3 Din dnevno in se zavarovalnina navzlic prenehanju vplačil izplača v polni višini.
Tekom 20. let vplača zavarovanec v domač hranilnik po 2 Din dnevno, skupno tedaj 14.400 Din, pri tem, ko se zavarovancu izplača, če doživi to dobo, 18.000 Din. Še večjo ugodnost pa imajo dediči, če zavarovanec umrje, kar lahko vsak sam izračuna.
Ta način zavarovanja se lahko podvoji in se pri vplačevanju po 4 Din čez 20 let izplača 36.000 Din, pri vplačevanju po 6 Din se pa izplača čez 15 let 37.000 Din.
Kdor pozna vse zavarovalne kombinacije in vse teške pogoje običajnega zavarovanja, ta se takoj prepriča o ugodnostih tega specielnega ljudskega zavarovanja, s katerim je omogočeno vsakemu, da si pridobi z malimi neznatnimi prihranki večji kapital, če pa umrje, ima pa družina saj za prvo silo lepo zavarovalnino.
Kakor že povedano, jamči za točna izplačila teh zavarovalnin koncern zavarovalnic, ki ima nad 49,000.00(1 angleških funtov jamstvene glavnice. Zavarovanje izvrši Jugoslovanska delniška zavarovalna družba Zora v Zagrebu izključno samo potom Splošne zavarovalne zadruge v Ljubljani, Tržaška cesta 26, ker se zavarovalnica z manipulativnimi in detajlnimi posli tega zavarovanja, ki ima izključno samo dobrodelen značaj, ne more baviti.
Splošna zavarovalna zadruga je dala v tisk brošuro =>0 pomenu zavarovanja«, katero lahko vsak dobi. Zadruga daje tudi vsa druga pojasnila o zavarovalnih vprašanjih brezplačno.
Prinašamo ta članek, da ga proučijo naši čitatelji, ker je gotovo velike važnosti za vse naše družine.
pomoč s podporo za prehrano. Konzulat vedno ugodi prošnjam brezposelnih, kolikor mu je pač mogoče. V ostalih večjih krajih so razmere nekoliko drugačne, ker je večje število prošnjikov. V nobenem Kanadskem mestu pa ni več kot 500 naših ljudi in ne more biti govora o umiranju tiso-čev od gladu, ker v nobenem mestu teh tisočev ni. Veliko je slučajev, da ostanejo delavci brezposelni brez lastne krivde, ker jih odpuščajo farmarji, ko jih več ne potrebujejo. Ali večina brezposelnih lahko dobi zaposlitev pri drugih farmarjih. Kakor rečeno pa naši doseljenci ne ostajajo radi na farmah in to povzroča največjo nevoljo. Nerazvita Kanadska industrija ne more dati vsem posla, a v rudniških krajih je običajno mnogo onih, ki čakajo na delo. Najboljše sredstvo, da se zaščiti naše doseljence v Kanadi je, da se nikdar dovolj ne naglaša vsem našim ljudem, ki odpotujejo v Kanado, da svoj korak dobro premislijo in da pridejo v Kanado samo oni, ki resnično hočejo delati kot poljedelci in da potem nekega dne dobe lastno posestvo. Vsi oni, ki pa pridejo z namenom, da se utihotapijo v Zedinjene države, ali oni, ki mislijo, da zaslužijo v delavnicah in tovarnah mezde, ki se plačajo v Zedinjenih državah, vsi ti izseljenci naj ne odpotujejo v Kanado. Kajti preje ali pozneje jih doleti v Kanadi razočaranje.
Iz stranke SSJ.
Vsem krajevnim organizacijam SSJ in zaupnikom Slovenije. Vse, ki so prejeli pole za tiskovni sklad in bloke za nabiranje naročnikov, prosimo, da še pred novim letom obračunajo. Zaupniki v nekaterih okrajih so se pri nabiranju naročnikov in tiskovnega sklada prav posebno izkazali. Po novem letu bomo objavili uspeh naše akcije v rdečem mesecu.
Uprava »D.-P.«
Bml&tr.
Radikalska oholost. (Našim radi-kalcm že zadnji kočevarski listič »Samouprava« očita, da so postavili premalo kandidatur za oblasti, dočim bi jih morali biti povsod, ko so v Beogradu vendar poročali, > da je radikalov ko listja in trave po celi Štarejski. Zdaj pa so šli celo v kompromis s klerikalci in Nemci. Pa biti jih mora res precej, teh radikalov, ko so jim celo Nemci, ki imajo svoj stalni kader, dali prednost, da kandidirajo dr. Ravnika pred Miihl-eisnom. No, trije advokati se med sabo vedno pobotajo, kadar ni ničesar pričakovati, kajti baje se Ravnik trese pred volitvami, ravnotako pa Nemci govore o Miihleisnu, da naj se nikar preveč ne zanaša na ta kompromis. Ker pa so radikali prepričani, da dobe vse tri mandate, jim želimo, da bi sladko sanjali vsaj do 23. januarja.
Naši mariborski narodni socialisti so se tudi udeležili občinske seje. Seveda kot verni zavezniki demokratov in so tudi z njimi glasovali za dvanajstine. Najprej so se oni hoteli s pomočjo demokratov, seveda, delati velike, sedaj pa so vendar uvideli, da žive le od po sili zlima-nega bloka. Pa bo le kmalu konec narodnega bloka in vsega, kar je z njim v zvezi.
Narodni socialisti so se, kakor je znano, za oblastne volitve popolnoma razkropili. Drugod se sploh niso javili, kakor v mestu Mariboru in še tu so šli na dvojne liste. Eni v naročje demokratov, ki jih seveda podpirajo — v njihovi polomiji, zlasti v gospodarski — drugi pa, ki so bili proti demokratom, zlasti intelektualci, so se zglihali s peščico davido-vičevcev. Torej lep razkol za par sto pristašev. Delavci po delavnicah pa, ki take politike svojih voditeljev ne
razumejo, pravijo, da bodo volili 23. januarja kakor zadnjič pri volitvah v delavsko zbornico, ko so volili od delavcev samih predlagano delavsko strokovno listo, kjer so sami socialisti skupaj. In ta lista bo v Mariboru prva in bo tudi zmagala!
Delo dobijo pri mariborski Borzi dela; 1 žagar, 2 elektromonterja-de-lovodja, 1 krojač, 1 kuhar, 1 mizar, 1 kovinoslikar, 1 čevljar, vajenci (trgovske stroke, ključavničarske, pekovske in usnjarske obrti); 20 kmečkih dekel, 24 šivilj za perilo, 3 sobarice, 8 služkinj, 6 kuharic, 2 gospodinji, 1 pletilka, 1 šteparica odej, 4 vzgojiteljice, 1 varuška, 4 poslužni-ce, 2 orožniški kuharici, 3 pomožne delavke, 3 tkalke.
„Svoboda“.
Vsem članom »Svobode« v Mariboru. V petek, dne 7. januarja 1927 se bo vršil ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu sestanek članov vseh sekcij, kjer bo predsednik s. Ivan Favai poročal o centralnem občnem zboru v Ljubljani in o drugih važnih zadevah notranje organizacije. Radi tega naj se vsi člani polnoštevilno u-deleže sestanka. Udeležba dolžnost.
Predsednik,
Celja
Še par pojasnil. K poročilu oblastnega odbora naše stranke v Mariboru glede pogajanj med celjskimi organizacijami SSJ in bernotovci za skupen nastop pri volitvah v oblastne skupščine, moramo pojasniti še par momentov, ki jasno dokazujejo, kakšne pojme o proletarski demokraciji imajo ljudje, ki so to demokracijo vzeli v zakup in pa kako so bili ti ljudje za skupen nastop »iskreni« in odkriti. Našega vabila na konferenco dne 5. dec. n. pr. predsednik Bernotove organizacije, Lah, ni hotel dati na glasovanje, čeravno so njih člani to zahtevali. To sta povedala ss. Oset in Stojan, ki sta se omenjene konference udeležila kot gosta in obenem izjavila, da se ne strinjata s postopanjem njih predsednika. Nadalje so bernotovci od nas zahtevali, da moramo odstopiti od kandidature sodruga Hrastnika, ne da bi navedli vzroke v podkrepitev njih zahteve. Ko so naši delegati izjavili, da odstopijo od kandidature s. Hrastnika, če bernotovci dokažejo, da ni vreden tega zaupanja, so slavni zagovorniki javnosti molčali kot gluhec, ki nič ne sliši. V »Naprej u« pa imajo korajžo napisati, da nam je šlo le za mandate za naše »skrahi-rane« in »korumpirane« voditelje, o čemur pa bodo gotovo imeli priliko govoriti kje drugje, in to njih trditev dokazati. Mi vemo, da bodo po njih navadi na vse strani po svoje zavijali, mi pa bomo poskrbeli, da jih delavstvo do konca spozna in jim enkrat za vselej obrne hrbet.— Volilni odbor SS.I za celjsko okrožje.
Volilni humor. Na ulici se srečata »socialpatrijot« in bernotovee. »Kako je, bre,« vpraša prvi. »Eh, dobro je,« reče drugi, »bomo vsaj videli, kje je zavednost.« Prvi mu promptno odgovori:	»Zavedni	so
samo tisti, ki bodo glasovali za ber-notovce.« »Tako je,« se zmagoslavno odreže bernotovee in s sarkastičnim nasmehom vošči lahko noč. Še Bernot bi se bil smejal, če bi temu prizoru prisostvoval in morda še on kaj dodal k temu humorju — na smrt obsojenega.
Vuiiine prognoze. Lojze in Tine se pogovarjata o izidu volitev ter računata, kako približno bodo volitve izpadle v celjskem srezu. Kot dober gospodar vzame Lojzek kar svinčnik v roke in na mizo napiše: »Ta stranka bo dobila toliko, druga toliko, mi pa enega.« Tine ga vpraša: »Kam si pa dal te in te, kaj misliš, da so oni od muh? Ti bodo sigurno tudi nekaj dobili!« »Ja, vrag,
na te se res nisem spomnil, da bi jih kura pičila,« odgovori Lojze, odloži svinčnik in začne misliti, kako je že pred volitvami prišel z eno nogo v oblastno skupščino, z obema nogama pa ven zletel. Kaj si bo mislil 23. januarja zvečer, bodemo po volitvah poročali.
Celjski Nemci niso prav nič navdušeni za usiljenega jim kandidata, ki je, kakor pravijo, Orjunaš, in kot tak član organizacije, katera Nemce v nevolilnih časih prav nič ne obrajta. Da, da, težko je, če se mora iz enega nacionalističnega tabora nasprotnega nacionalista voliti ...
Pisarna volilnega odbora SSj
za Celje in celjsko-vranski volilni okraj se nahaja v Vodnikovi ulici 3. Zaupniki naj se za informacije glede volitev obračajo na gornji naslov.
Rečem ti, da mi ne porečeš. Bernotovci govorijo okoli, da so naši zaupniki pobirali podpise pri njih članih s prevaro in sicer, da so pravili delavcem, da gremo skupno, da so delavska pekarna in čevljarna naše in kaj vemo, kaj še vse. Kaj pa, če so oni na tak način pobirali podpise, a? Če prej ne, se bo to izkazalo na dan volitev, ko bodo v Celju našli v njih škatli 17 glasov, podpisov pa so morali imeti najmanj 25. To bo hec, kaj?
Naročnikom! Sodruge naročnike, ki so v zaostanku z naročnino za »Delavsko Politiko«, prosimo, da isto poravnajo pri zaupnikih, ali pa naravnost po položnici. Obenem priporočamo, da nabirajo nove naročnike in za tiskovni sklad. Do sedaj nabrano vsoto za tiskovni sklad priobčimo v eni prihodnjih številk.
vseh jugoslovanskih zakonov, orožnike, na določila zakona o zaščiti delavcev. Če tega do sedaj niso drugi storili, je bilo najbrže temu krivo dejstvo, da nima kranjska orožniška postaja še telefonske zveze, kakor se je »Jutro« (v št. 269) že pritožilo. H koncu pa še dostavljamo: V bodoče bomo zahtevali za vsako podtikanje in preiskavo dokazov, naj prihaja od-koderkoli. Menimo, da tudi pošteno kranjsko delavstvo ima pravico, da uživa svoj relativni mir in to tudi takrat, ko brani svoje razredne interese. Ali se pa vsaka pravica pri delavcih v Kranju že neha?
Spati
Kranj.
Tudi delavci kranjskega sreza so spoznali, da se nekaj pripravlja. Tisto »nekaj« so volitve v oblastno skupščino. Spoznali so to tudi po neizogibnih jugoslovanskih pojavih ob takih prilikah: to so hišne preiskave po orožnikih .... Je pa pri tem najbolj čudno, da so v kranjski okolici bili po orožnikih preiskovani na domu le bivši in sedajni funkcionarji podružnice naše Splošne delavske zveze, torej strokovne delavske organizacije. No, slučajno pa vemo, komu je ta naša delavska organizacija v Kranju največ na potu. Pa če je ta demokratski junak hujskal nekoč oblasti napram poštenim delavcem pod pretvezo boljševizma, upamo danes, da bo to prihodnjič za vedno opustil, čeprav je dotični delničar Jugočeške d. d. in pa še kranjski župan povrhu. Vse te šikane delavcev se vrše na podlagi zakona o zaščiti države. Čudimo se le, da drug zakon, ki se pričenja ravnotako z. besedilom:	»Mi
itd.« se n. pr. v Kranju zelo slabo vpošteva. Je to zakon o zaščiti delavcev, katerega določbe §§ 8, 10 in 20 se n. pr. pri g. Kocbeku in v Jugo-češki tovarni §§ 8 in 20 absolutno ne upoštevajo. Smo zelo radovedni, ali se bodo pristojne oblasti vendar zganile in zagrabile tudi v tem oziru z eno in isto vnemo, kakor pri državljanih navadne vrste, ki se jim tudi po domače pravi proletarci, ko gre za določila zakona o zaščiti države, In če g. inšpektor dela v beli Ljubljani ne more pravočasno vedeti, kaj si vse v Ki-anju dovoljujejo neki velepatri-otje, bomo pa mi opozorili čuvarje
Razno iz domačega športnega življenja.
Izredna skupščina Lj.	N.	P.
V Ljubljani se je vršila	28.	novembra
izredna skupščina Ljubljanskega nogometnega podsaveza, ki je potekla v najlepšem redu. — Skupščino je vodil II. podpredsednik dr. Bojič povsem objektivno ter so isti	prisostvovali delegati	vseh klubov,
med	njimi tudi delegati naših, v	podsavezu
včlanjenih Svobod. Nerazumljivo je, zakaj ni trboveljska Svoboda poslala svojo poverilnico bratski ljubljanski Svobodi, temveč isto oddala človeku, ki ni iz proletarskih vrst.
Iz poročil starega odbora, v katerem so sodelovali tudi člani ljubljanske Svobode, je razvidno, da je biio delovanje tega odbora povsem objektivno in piodo-nosno posebno za mlajše in finančno šibke klube. Odbor je v svojem kratkem času s svojo požrtvovalnostjo zbral precejšnjo vsoto, ki jo je razdelil med gmotno šibke klube. Svoj delež sta prejeli tudi ljubljanska in mariborska Svoboda ter še 11 ostalih klubov.
Razumljivo, da opozicija ni imela ni-kakih stvarnih ugovorov, saj je bilo spio-šno znano, kako je ona postopata za časa, ko je vodila to športno inštitucijo. Takrat, in to je bilo, če se ne motimo, tekom 4 let, ni izdala nobene podpore. Dopustila je, da so takorekoč propadali nekateri klubi, ki so pričeli svoje delovanje zopet šele pred kratkim. Kljub temu so si znali ti ljudje ustvari pri volitvah neznatno večino in to posebno vsled podpore najnovejših klubov, ki ne poznajo delovanja teh ljudi iz prejšnjih časov.
Kurijozum je tudi sklep, ki so ga stvo-rili na tej skupščini, po katerem ne sme v bodoče podsavez izdajati klubom denarnih podpor. Preostali denar naj se uporabi v svrho zgraditve igrišč. Gospodje iz bur-žujskih krogov menijo, da ne vemo, kam pes taco moli! Se motijo! Tudi vemo, kdo bo najbolj deležen podpore iz fonda za poškodovanje igralcev. Mar mogoče proletarski igralci-športniki?! Kaj še! Sicer je to samo slutnja, to je ona slutnja, ki se je doslej v nešteto slučajih, kjer so buržuj-ski gospodje delili »milost«, dogodila ubogim proletarcem!
Skupščina sy je zavlekla precej na dolgo ter je trajala do pol 10. ure, to je nad štiri ure.
Kine.
KINO »DIANA«, STUDzNCI
Od srede, dne 29. decembra, vključno petka, dne 31. decembra, predvaja največji in najzanimivejši
do se pu-
stolovni film v šestih činih: Baron Gara-gan. — Pride: Od,L do 4. januarja: Pat in Patachan: Film in ljubezen.
Tiskovni sklad. S. Leskošek v Studenci je nabral pri naslednjih sodrugih znesek: Kraj. organizacija SSJ v Studencih 100 Din, Obitelj Pinter 20 Din, obitelj Kac 20 Din, Leskošek Vinko 15 Din, Kaloh Aiois 15 Din, Pušnik Franc 10 Din, Kiemenšak Franc 10 Din, Serjac Adam 10 Din, Beleškovič Jakob 5 Din, Kramberger Anton 4 Din, Špa-ner Jožef 10 Din, Novak Jožef 10 uin, Pregl Alois 15 Din, Lešnik Avgust 10 Din, Lešnik Ludovik 10 Din, Kreuh Karol 15 Din, Majhenič Ludovik 10 Din, Pristovnik 5 Din, Papež Franc 10 Din, Tel. društvo »Svoboda« Studenci 30 Din, skupaj 341 Din. Lepa hvala. Sodruge prosimo, da posnemajo.
Tiskovni sklad. Sodrug Josip O. je daroval za tiskovni sklad »D. P.« 350 Din. Sodrugi, posnemajte! — Uprava.
... j
produktivna zadruga krojačev
r. z. z ©. Z. V MARIBORU, RUŠKA CESTA ŠT. 5
se priporoča za izdelovanje obhke za dame in gospode po meri. Lastna zaloga češkega in angleškega sukna vseh vrst. -- Solidna postrežba.
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z.
Ustan. 1898	MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA ŠTEV. 36-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. 18.
Moderno In higiensko urejena pekarna. — Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam našo okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
Nabirajte
nove
naročnike
Tiskar: Ljudska tiskarna 'd. d. v Mariboru, predstavnik: Albin Hrovatin, ravnatelj v Mariboru.
v Mariboru.
a mfl« JflX in sm
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 2 najboljši šivalni in plfMni stroji.
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867. Vezenji se poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in šivalnih strojev 10 letna garancija. Pisaine in Urania. - Kolesa Iz prvib tov««' Diirkopp, Styria, VVaffenrad, Kayser.
Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Josip Ošlak
				
				
B		j orana	paij |	m