ftMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINO DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, JUNE 29, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII Dobro je, ce vesle Okrog dve tretjini vsega ame-'kega prebivalstva živi v kra-!> kjer je trda voda. To je tre-1 omehčati z mestnim siste-0)n, drugače ima družina za 'kih $115 škode na leto na peri-f porabi več mila in tudi vodne ri ne vzdrže tako dolgo. •K * * [Kdor izgubi tožbo na nižji liliji in bi se rad pritožil na platno ali višjo sodnijo, mora Pti za to denar. Tiskati mora preč dati vso zadevo, radi ka-[e toži in to v 20 izvodih. Vsa-pu izvodu mora priložiti du-rate dokazov, naj bodo že to 'Sodbe, pisma ali fotografije. 'ga lahko stane vse do $10,000. ♦ * * Angleška kraljica Viktorija a 125 živih potomcev, katerih »k je lahko dedič do angleške-1 Prestola. * * * Ameriška mornarica zdaj pre-Mja posebno tekočino, ki .je Pravljena iz živalske krvi, ki dobe v klavnicah. Ako to, ešano z vodo, brizgajo na gole olje, ga namah pogasijo. * v, če bi jih hoteli prepelja-cesti. * * * Ikord v streljanju, ki ga je ž&el leta 1907 Adolf Topper-v San Antonio, Texas, še kil od nikogar prekošen do &s. Deset dni zaporedoma, * dan po £ ur je namreč stre-v male lesene bloke, ki so mu letali v zrak 25 čevljev pred ^ Od 72,500 takih blokov, •je zgrešil samo devet. Zadel je pa povrsti 14,650, ne da bi 6rega zgrešil. Streljal je z ■t ^tirko kalibra 22. { * * * tatistika kaže, da je v tej de-' 1 Več kot polovica odraslega 1 živalstva, ki ne ve, če so bile ; države kdaj član Lige naif S. čeprav se o tem kolikor £ '^o razmotriva v časopisih in p ah zadnjih 24 let. * * * ^ ^ leta 1925 je v ameriških po ena .usmrtitev zločincev 1 v»aka dva dni in 13 ur. * * * " ž nylon blaga, kolikor se ga j Huje za eno padalo, bi se !m> napravilo 1,920 parov žen-l nogavic. (In pol toliko sk bi bilo srečnih). * * * bo Stric Sam zaključil svo-\iige v petek 30. junija ob i «U fiskalnega leta, se bo pri-glavo. Videl bo namreč, |*e imel v prošlem letu, za $56,-^00,000 več stroškov kot do-I^W. Ali veste, kdo bo to pla-' Da, uganili stte! -o- V Peta obletnica A Petek ob sedmih bo darova-S§,v cerkvi sv. Vida maša za poji Louis J. Pircem v spomin I letnice njegove smrti. DEWEY IN BRICKER BOSTA N0SSLCA REPUBLIKANSKE ZASTAVE V NOVEMBRU Newyorski guverner Dewey je bil nominiran za predsedniškega kandidata z 1,056 glasovi,; proti 1; ohijski guverner Bricker za podpredsednika pa soglasno. Chicago, 28. junija. — 23. republikanska narodna kon-vtncija je danes nominirala newyorskega guvernerja Thomas E. Dewey-a za predsedniškega, ohijskega guvernerja John W. Brickerja pa za podpredsedniškega kandidata. Dewey je dobil pri prvem glasovanju 1,056 glasov. Proti je bil oddan samo en glas in sicer je glasoval delegat Grant Ritter, farmar iz Wisconsina, ki je glasoval za generala McArthurja. ■ Ohijski guverner Bricker je dobil vse glasove, to se pravi, zbornica ga je nominirala soglasno. Bricker, ki je bil do zadnjega kandidat za predsednika, je nenadoma stopil pred zbornico in podprl nominacijo Deweya za predsednika z dolgim govorom. Guverner Bricker je izjavil, da umakne kandidaturo za predsednika, ker mu, je stranka več kot pa čast in pa ker je bolj zainteresiran v poraz novega deala, katerega filozofija in absolutizem postaja že nevaren Ameri-kancem, kol; pa bi bil zainteresiran v nominacijo za predsednika. Nato je Bricker hvalil predsedniškega nominiranca Deweya kot moža izrednih zmnožnosti, ki se je sijajno izkazal kot guverner največje države v Uniji, New York; ki razume tako domače probleme kot mednarodna vprašanja. Kongresnik Joseph W. Martin Jr., ki je predsednik konvencije, je nato brzojavnim potom obvestil guvernerja Deweya, da ga je delegacija izbrala za predsedniškega kandidata. Guverner Dewey se je nato odpeljal z letalom iz Albany, N. Y. v Chicago, kjer je imel ob desetih zvečer pred delegacijo sprejemni govor. Thomas Dewey je bil kandidat za predsednika tudi pred štirimi leti, toda takrat ga je porazil pri nominaciji Willkie. Ko je Dewey kandidiral za newyorskega guvernerja in z lahkoto premagal demokrate, je izjavil, da letos ne bo predsedniški kandidat. In tudi ni ničesar storil v tem oziru, dasi je bilo že dolge mesece znano, da ga bo republikanska konvencija nominirala. Dewey je še mlad človek, star kakih 43 let, sila energičen in govornik nič slabši kot je pa Roosevelt. Poznan je kot liberalnega in progresivnega mišljenja, radi česar se ga je bala stara republikanska garda. Toda t£ ima pa zdaj svojega predstavni ' ka v podpredsedniškem kandida tu Bricker ju, torej zastopati Dewey in Bricker napredni ii i RAVNO TOLIKO MERO ŽGANJA BOMO DOBILI V pendeljek 3. julija bo na- ■ stopila nova perioda za žganje v državnih prodajalnah. Dr-Ižavni direktor naznanja, da bo-j do dobili ljudje prav toliko količino v novi periodi kot do-'zdaj. Nova perioda bo od pon-deljka pa do 12 .avgusta. Registrirana oseba dobi en kvort, ali eno petinko, ali dva pinta žganja ali brinjevca. Druga dietilirana pijača ni ra-cionirana. Kdor še ni dobil žganja v sedanji periodi, ga lahko dobi še v soboto. -o- Francoski minister je bil umorjen od patriotov London, 28. jun.—Filip Hen-riot, francoski minister za informacije in propagando, je' bil sinoči umorjen v svojem' stanovanju v Parizu. Poročila trdijo, da je prišlo od 15 do 20 v policijske uniforme preoblečenih domoljubov v njegovo' stanovanje ter ga na licu mesta ustrelilo. Napadalci so vsi ušli. Pred dvema tednoma je bil' Henriot v Berlinu, kjer se je posvetoval z dr. Goebbelsom in von Ribbentropom. Berlinski Iv radio je silno "povzdigoval1 I Henriota ter izjavil, da je . umor delo Anglije. !C Po padcu Francije se je pri-j družil kolaboristom z Nemčijo g in bil imenovan ministrom za r propagando. Zelo se je trudil, j j da bi zatrl gerilske skupine po j v Franciji. Neprestano je klical jv narod na sodelovanje z Nemči- s jo. Zato je dobil v teh letih si- g la grozilnih pisem in dvakrat: je bil poskušan atentat nanj. |j Henriot je bil eden izmed, j francoskih kvizlingov, ki jih 2 imajo domoljubi na črni listi. Eden je torej zdaj že manj. g MUSSOLINI SI JE "S DOBRO BASAL t ŽEPE Z DENARJEM J Rim.—Iz raznih listin, ki so J padle zaveznikom v roke, je I razvidno, da se je Mussolini pred padcem nepostavnim po- ] tom polastil najmanj $5,500,- ] 000 od železniške zadruge. Li- ] stine tudi kažejo, da je imel ; Mussolini dostop do vladnega ; denarja, kjer je smel vzeti 1 1 vsak dan do 1,000,000 lir zad-[ njih 22 let. i nri • • • vj • j Trije uporni grški mor-j narji obsojeni i Kaira.—Trije grški mornar-t ji, ki so sodelovali pri uporu na grških ladjah, so bili obsojeni na smrt v Aleksandriji. Dva sta dobila dosmrtno ječo, pet zapor od 5 do 15 let, šest jih je bilo oproščenih. --o-- župan v Columbusu Danes je odpotoval župan i Frank Lausche v Columbus, O. o Govoril bo pred okrajnimi tru-e Stiji. j Važna seja Jutri večer bo važna seja društvenih zastopnikov in zastopnic n v SDD na Recher Ave. Prošeni 2. so, da so gotovo vsinavzoči! i- Vabilo na sejo i- Jutri večer ob osmih bo red-u na seja podružnice št. 39Sansa. i- Razmotrivanje bo glede pred-Istoiepp Vmivenciie. Strahovit boj tankov za mesto Caen ! ^ Nasi fantje - vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Sorodniki lahko preskrbe vojaku glasovnico Vsak krvi sorodnik lahko preskrbi glasovnico vojaku, mornarju ali ženskemu spolu, ki služi pri ameriški bojni sili, ako izpolni tozadevno karto. Te karte imamo v našem uradu. Pridite ter prinesite s seboj natančen vojakov ali onega naslov, za katerega hočete preskrbeti glasovnico. Karto podpišete vi. Volivni odbor bo potem vojaku poslal glasovnico z zračno pošto ob pravem času, da bo lahko volil za vse kandidate, ki bodo na glasovnici v novembru, torej za Franka Lauscheta za guvernerja, dalje za predsednika, za okrajne uradnike itd. Toda te karte morajo biti izročene v volivnem odboru najkasneje do zadnjega julija. Glasovnico se lahko dobi za vsakega, ki bo ob času volitev v novembru star 21 let, tudi če ni še registriran. Pomnite pa, da velja gornje samo za okraj Cuyahoga. Državljani v drugih okrajih po državi, naj se pa obrnejo na svoje volivne odbore za pojasnila. Kdor pa ne more priti sam v naš urad, naj nas pokliče in mu bomo poslali karto, katero naj izpolni in nam odpošlje. Kdor bi pa hotel več takih kart zase in za svoje sosede, jih tudi lahko dobi. Za vsakega vojaka mora biti izpolnjena posebna karta. Torej če imate pet sinov pri vojakih in bi za vsakega radi preskrbeli glasovnico, morate podpisati pet kart. Važno! Glasovnice bodo dobili vsi vojaki, katerim boste s tako karto isto preskrbeli, pa naj bodo že na Novi Gvineji, v Indiji, Avstraliji, v Afriki, Italiji, v Angliji, ali pa naj so še v Ameriki, S tem boste prihranili sitnosti vojakom, da jim ne bo treba pisariti po glasovnice, obenem jim boste pa omogočili, da bodo lahko storili svojo državljansko dolžnost. Torej ne glede na to, če je registriran ali ne, samo da bo star ob času volitev 21 let, lahko voli letos, ako mu boste preskrbeli glasovnico. Stopite v naš urad, izpolnite karto, drugo bomo preskrbeli mi. Angleži so predrli nemško linijo štiri milje od Caena na reki Odon ZAVEZNIKI SO POTEGNILI NEMCE DOBRO ZA NOS New York. — Anthony Kim- ; mins od angleške mornarice je povedal, kako so zavezniki na dan invazije pošteno potegnili Nemce. Najprej je odrinilo nekaj zavezniškega brodovja od angleške obale v smeri Calais-Boulogne. Nemška zračna armada je mislila, da brodovje vozi invazijske čete in jo je udarila tje, da bo branila obrežje. V tem je pa drugo brodovje, ki je , res vozilo invazijske čete, zavo- ; žilo na obrežje Normandije, kjer ' ni bilo skoro nobenega Nemca. -o- Poroka V soboto ob devetih se bo poročil v cerkvi sv. Vida Louis Majer, poznani slovenski trgovec z finim obuvalom na 6410 St. Clair Ave., z Helen Corel. Prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše v novem stanu! \ Zaznamovan potres Inštrumenti, ki zaznamujejo potresne sunke v John Carroll univerzi, so jih zaznamovali včeraj zjutraj ob štirih. Inštrumenti so pokazali, da je bil potres 2,200 milj od Cleve-landa v smeri proti zapadni obali Kanade. Izlet na farme Lake Shore Post 273 od Ameriške legije ima v nedeljo izlet na Mihelicheve farme v Leroy, O. To je na cesti 86, južno od. Painesville. Člani in njih prijatelji so prijazno vabljeni. Glasovanje za stavko Delavci pri Chase Brass & Copper Co. v Euclidu bodo na 10 .julija glasovali, če gredo na stavko ali ne. Obtožujejo podjetje, da noče doseči sporazuma v njih zahtevah. V bolnišnici V St. Alexis bolnišnici se nahaja John Turk iz Renwood Ave. Podvreči se je moral operaciji na slepiču. Obiski so dovoljeni. DO 50,000 NEMCEV JE ŽE ZAJETIH Gl. stan, 28. jun. — Angleški tanki so presekali nemško obrambno linijo ter planili na odprt teren štiri milje južnozapadno od mesta Caen, utrjeno nemško točko v vzhodni Normandiji, ki leži 120 milj od Pariza. Nemci so imeli glavno utrjeno linijo ob reki Odon, preko katere so angleški tanki udarili in prodrli dve milji na onkraj. Ameriške čete naskakujejo zadnje nemške postojanke sever-nozapadno od pristanšiča Cherbourg. Pristanišče samo je vse v rokah Amerikancev. Danes je bilo zajetih v Normandiji do 10,000 Nemcev, s čemer znaša število vseh ujetih Nemcev v Normandiji do danes od 40,000 do 50,000. Boj za Caen bo odločil usodo nemške 15. in 17. armade. Nemci so vrgli v ta boj najmanj štiri oklepne divizije. General Montgomery je s tako silo pognal svoje oklepne divizije v nemško linijo, da jo je predrl šest milj na široko. Prišel je Caenu za hrbet in že ogroža vse ceste, ki vodijo v Caen. Ameriški fantje so včeraj vje-li še enega nemškega generala, Roberta Stattlerja, ki je bil pod-poveljnik garnizije v Cherbour- gu. Ameriški general Bradley, ki je vodil napad na Cherbourg, je včeraj izjavil, da ne bo s silo jemal izoliranih nemških garnizij po polotoku. Kadar jim bo pošel živež, se bodo Nemci že sami vdali, je izjavil general. -o-— Za 14 dni na oddih Slovenski odvetnik Leo Kush-lari je odšel za 14 dni na oddih in v tem času ne bo uradoval v svoji pisarni v SND na St. Clair Ave. Ni nam pa povedal, če je šel barvat svojo kempo, ali je šel orat na svojo farmo. Ne eno ne drugo ni posebno pripravno za oddih, bi rekli. -o- Kupujte vojne bonde! Sinočna prireditev v SND je zelo dobro uspela. Ljudi je prišlo dosti in naši umetniki, ki so nastopili pri programu, so vsi zelo dobro izvršili svoje točke. Kot izredna atrakcija je bil nastop petletne hčerke dr. in Mrs. Wm, J. Lauscheta, ki je z očetom štiriročno igrala klavir in ljubko zapela nekaj pesmi. Župan Frank Lausche je v spodbudnih besedah priporočal narodu, naj kupi kolikor mogoče vojnih bondov, da bo mogla vlada uspešno končati to vojno. Več oseb je kupilo vojne obveznice v dvorani, katerih imena bo odbor pozneje poročal v javnosti. reakcijonarni element, kar je, po mnenju politikarjev, velike koristi v volivni kampanji. 1 Dewey je izvrsten guverner ( države New York, Bricker je bil trikrat izvoljen guvernerjem v Ohio, torej upajo republikanci, da bosta ta dva moža pomela z novim dealom v Beli hiši v novembru. Množica je burno pozdravljala izbranega kandidata Deweya, ko je stopil pred delegacijo in v svojem sprejemnem govoru obljubil, da bo z njegovo izvolitvi- -jo predsednikom Zed. držav tudi konec "vlade enega samega človeka" v Ameriki." V dinamičnih besedah je obljubil, da bodo v njegovem kabinetu zopet najbolj žmožni možje'in žene, ki se jih more najti v Ameriki. Izjavil je, da soudeležba Amerike z drugimi deželami pri delu, da se prepreči vse nadaljne vojne, ne more biti delo enega samegfi človeka ali delo majhne skupine vladarjev, ki se sestanejo pri zasebnih konferencah. "Ves narod mora vedeti, kaj dela njih načelnik," je zatrjeval kandidat Dewey ob burnih aklamacijah tisočere množice. -o- Veranda se je zrušila, škoda: en odbit zob Včeraj so se igrali na verandi hiše 8104 Pulaski Ave. trije otroci v starosti 5 do 14 let. Nenadoma se je veranda odtrgala od hiše in treščila z otroci vred 20 čevljev globoko. Ko so odstranili tramov je, so dobili tudi otroke ven, več ali manj prestrašene, z nekaj praskami, eden je pa izgubil prednji zob. J Nekaj sira in jagnjetine , nazaj v racioniranju u Od nedelje naprej bo dala i;vlada nekaj vrst jagnjetine in -! nekaj vrst sira zopet v racioni- - ranjve. Beefsteak in roast se - bo pa dvignil v pointih od ene i do dveh točk. Sirovo maslo bo - ostalo 12 točk za funt. Vrste - sira, ki so bili zadnjih 10 dni i brez racioniranja, bodo zopet i nazaj na štiri točke pri funtu. j Mornar Ralph M. Debevec piše iz Anglije, kako da so bili I ameriški vojaki in mornarji ve-' seli, ko so začeli zavezniki z invazijo na Evropo. To je bil zanje prvi znak, da gre proti koncu vojne in da se jim bliža - dan, ko bodo zopet prišli do- - rnov. Ralph se nahaja z ame-l riško mornarico tam okrog Anglije že 13 mesecev in dozdaj je bil vedno zdrav. Fantje so silno zaposleni in dostikrat se primeri, da so po 24 ur skupaj v službi. m n M August J. Česen, sin Mr. in Mrs. August Česen iz 1075 E. 61. St., ki se nahaja z ameriško divizijsko godbo nekje onstran Atlantika, je bil te dni povišan v korporala. Čestitamo! Finci so izročili svojo deželo Nemcem v roke ] Stockholm.—Finski voditelji M so izročili deželo Nemcem v roke in to brez odobritve par- j lamenta. Takoj zatem so se j vsuli po finskih mestih nemški , vojaki. Po glavnem mestu Hel-sinki so včeraj paradirali nem- ] ški vojaki, konjenica in tanki. i Nemški zunanji minister von ; Ribbentrop je baje obljubil i Fincem pet divizij in 500 letal : za boj proti Rusiji. Finci so bili na tem, de sestavijo novo vlado in sklenejo z Rusijo premirje. Toda pred- : sednik Ryti je zavlačeval in v tem času so se pripravili Nemci, ki bi deželo zasedli, če bi se bila hotela izmuzniti. I -o- Na piknik vabijo , Fantje od St. Clair Rifle klu- ' I ba vabijo na letni piknik, ki ga : bodo priedili v nedeljo 2. julija na svoji farmi. Prostor je na deželni cesti št. 44, j u ž n o od Painesville. Zabave, jedi in hladne pijače bo za vse dovolj. Na počitnice Iz Chicaga je prišla na počitnice za dva tedna Mrs. Mary Vintar k svojemu bratu Ladislavu Skufca, 1162 E. 62. St. Le dobro se imej v naši metropoli, Mary. Nad 100 stopinj! Vladni vremenski urad je včeraj ob 6:35 popoldne zaznamoval v Clevelandu 101 stopinj vročine. Za danes napoveduje vremenski urad nevihto in padec toplomera na 80 stopinj. Prva obletnica V petek ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Jeronima maša za pokojnim mornarjem Joseph . Frank Pozelnikom v spomin ; prve obletnice njegove smrti na i polju slave. Zadušnica za vojakom V soboto ob 8:30 bo darovana - v cerkvi sv. Pavla na Chardon . Rd. maša za Sgt. Anthony Skuf- - ca, ki je padel za domovino na polju slave. Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE 152 f "AMERIŠKA DOMOVINA" KMIKICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. __Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland, do poŠti, pol leta »4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta »2.00. Za Cleveland, po pošti Četrt leta »2.25 Za Cleveland In Euclid, do raznafialclh: Celo leto »6.50. doI leta »3.50. Četrt leta »2.00 ____Posamegna itevlllm 3 cente_______ SUBSCRIPTION RATES: Dnlted States and Canada, W.60 per year. Cleveland, bv mall, «7.50 Der year U. S. and Canada, »3.50 for 6 month«. Cleveland, by mail, »4.00 for 6 month« U. S. and Canada »2.00 for 3 months. Cleveland by mall »2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier »«.50 per year: »3.50 for 8 months. »2.00 for 3 months. Single copies 3 cents Entered as second-class matter January 5th, 190». at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879._____ o«§f||*t>83 No. 152 Thur., June 29, 1944 Naše primorsko vprašanje Primorsko vprašanje je življensko vprašanje slovenskega naroda. Skoto ena tretjina našega naroda je pod Italijo. Italija se trudi z vsemi silami, da bi jih hitro raznarodila in za vselej odtrgala od ostalega slovenskega naroda. Za vsak narod ena tretjina pomeni veliko, toliko več pa še za naš narod, ki je tako majhen. Narod, ki je ostal v svoji narodni državi, pa je nenaravno odrezan od svojih gospodarskih zvez in zlasti od svojega naravnega izhoda na morje. Primorsko vprašanje je za Slovence tudi z gospodarskega stališča življensko vprašanje. Če hočemo zdrav razvoj našega naroda, mora biti to vprašanje po tej vojni reše-, no ugodno za nas. Če se sedaj reši neugodno za nas, je Primorska za vselej izgubljena. Nekaj jih je, ki sanjajo, da meje po vojni ne bodo imele tistega pomena, kot so ga imele doslej. Tudi po zadnji vojni so mnogi verjeli, da pridejo z novo Zvezo narodov čisto nove razmere med narode, toda narodno zatiranje malih je bilo redko tako hudo kot ravno po zadnji vojni. Človeška narava je še vedno ista in človeška sebičnost tudi po tej vojni ne bo ukročena. Zato se ne smemo predajati nobenim lepim sanjam, ampak vedeti, da v političnem življenju velja trda realnost. To velja tem bolj, ker imamo za sosede Italijane, ki niso nikoli držali svoje besede in je tudi po tej vojni ne bodo, pa naj bi Slovencem, ki bi imeli nesrečo, da ostanejo pod Italijo, obljubljali nebesa sama. Slovensko primorsko vprašanje mora biti rešeno kon-čnoveljavno po tej vojni, ali pa ne bo nikoli rešeno. Kako tedaj stoji to vprašanje? Nikakor ne moremo reči, da dobro. Nekdo je naivno zapisal, kot da je to vprašanje malone že rešeno. Toda za to nima prav nobenega dokaza. Nasprotno! Če pogledamo dejstvom kritično v obraz, bomo videli, da stojimo prej slabo kot dobro. Odločevali bodo ob koncu Angleži, Amerikanci in Rusk Angleži so znani po tem, da je zanje to dobro, kar Angliji koristi. Churchill je v svojem govoru v angleškem parlamentu priznal, da zanje sedanja vojna ni vojna za kake ideje. Torej tudi ne za pravice malih narodov. In kakšne so angleške koristi v Sredozemskem morju? Da si zagotove neovirano pot od Gibraltarja do Sueza, hočejo biti Angleži v dobrem prijateljstvu z vsemi državami ob tej poti. In ker leži'tudi Italija ob tej poti, je naravno, da si hočejo Angleži zagotoviti tudi prijateljstvo Italije. Pred nekaj dnevi smo na tem mestu omenili, zakaj hočejo Angleži postaviti grškega kralja nazaj na prestol. Seveda zato, da bodo imeli tudi ob poti, ki pelje do Palestine, dobrega prijatelja — grškega kralja. Angleži bodo vzeli Italijanom oporišča v Afriki in seveda otok Pantelerijo, zato pa bodo pomagali Italijanom drugod in tudi proti Slovencem oziroma Jugoslaviji. Zasledujte, kako bivšega sovražnika sedaj božajo na vse mile načine, kako mu dobrohotno pomagajo, kako vneto Italijane zagovarjajo, češ, da so bili v vojno, reveži, samo zapeljani, da so samo uboga nemška žrtev itd, itd. Italijani so sedaj naši "sobojevniki," kmalu pa,bodo naši zavezniki. In svojemu zavezniku ne bodo hoteli Angleži nekaj vzeti nam Slovencem na ljubo. Amerikanci prepuščajo politična vprašanja v sredozemskem prostoru enostvano Angležem. Ne moremo tajiti, da je tudi med Amerikanci dokaj Italijanom naklonjenega mišljenja. V nedeljo smo brali v listih, kako se maršal in bviši premier Badoglio lepo zahvaljuje našemu predsedniku Rooseveltu za prijaznost, ki so jo Zedinjene države pokazale napram Italiji. Vsak fiašist bo sedaj prijatelj! Kakopak! Italijani znajo hitro in spretno obrniti pelerino po vetru. Mnogi se zanašajo na Rusijo. Res, Rusi gotovo ne ljubijo Lahov. Vprašanje pa je, če imajo Rusi kak poseben interes na Slovencem ugodni rešitvi primorskega vprašanja. Nekateri računajo s tem, da so Rusi Slovani in da bodo torej imeli pravi smisel za rešitev tega slovanskega vprašanja. Toda pri tem pa pozabljajo, ali ne vedo, ali nalašč pregledajo dejstvo, da Ruse danes vodi Stalin, ki sam ni Rus, ampak Kavkazijec, torej Azijat, ki v svojih otroških letih sploh ni govoril ruščine in je menda še danes ne govori dobro. Ali sc moremo torej zanašati na njegov "slovanski" čut? Drugi zopet pravijo, da je to v interesu ruskega imperializma, da pride Rusija na Balkan. Stalin je res pokazal na vsej črti, da hodi po širokih potih stare ruske zunanje politike, toda doslej še ni bilo slišati, da bi Trst pripadal v rusko interesno sfero. Mi bi bili gotovo silno hvaležni svojim ruskim slovanskim bratom, če bi nas podprli s svojo mogočno besedo pri reševanju našega primorskega vprašanja, toda doslej nimamo še nikakih znakov za to. Močno se pa bojimo, da so interesne sfere velesil tako deljene, da se Rusija ne bo hotela vtikati v stvari, ki so, ali ki bi bile v angleški sferi. Nekajkrat smo že poudarjali na tem mestu, da je treba rešitev primorskega vprašanja, ki je tako vitalno za Slovence, intervenirati v Washington!! in Londonu v prvi vrsti. Toda nekateri "naši" so ga reševali z Macedonci. O tem tako važnem vprašanju bomc"še jutri nekaj napisali, ker se nam zdi, da v tem članku še nismo povedali vsega, kar nam je na srcu. "Kaj storili z Kalijo!" (Nadaljevanje) že stara Slovanom sovražna Avstrija je visoko cenila upravni in organizatorni talent slovenskih sinov. Ta sloves so si ohranili Slovenci tudi v Jugoslaviji, kjer so zavzemali po vsej državi uplivna mesta kot upravniki, organizatorji in inženirji. Oni so vtisnili skupno s svojimi srbskimi in 'hrvaškimi tovariši jugoslovanski državi zahodnoevropski značaj. In ravno rfied temi slovenskimi pijonirji je bilo mnogo sinov našega Primorja, ki jih je pognala z rodne zemlje že pred-fašistična Italija. Oni čakajo na tisti usodni dan, da se povrnejo na domača primorska tla in vzamejo v roke delo obnove in preporoda skupno s svojimi brati, ki so krčevito vztrajali in kot čuvarji bdeli četrt stoletja na tem najzahdo-nejšem kotu slovenske zemlje, pi'ičakujoči dan osvobojenja in konec trpljenja. Ali poznate, gospod profesor Salvemini, Slovenijo in Slovence? Ako ne — čitajte italijansko časopisje in revije iz dobe po zasedbi Slovenije 1. 1941. s strani Italije in našli boste kritične ocene, ki občudujejo našo široko popularizirano kulturo in umetnost, ki postavljajo za vzgled naše razumevanje za lepoto, za glasbo, petje; ki občudujejo naša, na srednje-evropski višini stoječa dramska gledališča, našo opero v Ljubljani, ki jo obiskujejo tudi najbolj preprosti sloji našega naroda. Spoznali boste življenje našega kmeta, čistočo in ličnost njegovih hiš in domov, njegova, pevska, bralna in zabavna društva. Zvedeli boste, da je slovenski kmet samostojen lastnik in gospodar svoje zemlje in svojega posestva; da med Slovenci ni kolonov in mezadrov in da je bil do prihoda Italije njegov življenjski standart tal^o visok, da ni niti malo zaostajal za standartom zapadnoevrop-skega človeka. Slovenci so veseli in živahni, ali ne kričavi in preglasni in kot Slovani doživljajo pretežni del svojega duhovnega življenja v svoji notranjosti. So trezni, vestni in natančni ter lihi delavci in računarji — ljudje kakršne zahteva sedanji čas s svojo resničnostjo in umstvenostjo. Le poglejte našo predvojno literaturo, naše publikacije, naše revije, naše časopisje, nase strokovne tednike in mesečnike vseh strok, in čudili se boste nad duhovno proizvodnjo in potrošnjo komaj dvamilijonskega naroda. Znajte, da je korakalo naše Primorje vzporedno z ostalo Slovenijo tudi na tem popri-šču, dokler ni Italija uničila našega tiska in zadušila vse naše kulturno življenje. Slovenska industrija, ki se je razvila po ogromni večini šele pod Jugoslavijo v zadnjih 2'5 letih, je najboljši dokaz slovenske organizatorne sposobnosti. V Sloveniji (brez Primorske) na ozemlju s komaj 1 milijon dvestotisoč prebivalci, je bilo 1. 1941., tik pred laško in nemško zasedbo: 227 polnojarmenikov lesne industrije, 82 tekstilnih tovaren, 27 tvornici usnja, 27 opekaren, 15 kemičnih tvornic, 10 tvornic papirja, 14 tvornic živil, 11 kovinarskih tvornic in plavžev, 9 tvornic za gradbeni materijal, veliko število premogovnikov in rudokopov ter nešteto obrti. Taka .je tvorna in ustvarjajoča sila Slovencev. Ne omenjamo industrije in podjetij, ki so na Primorskem v slovenski'h in hrvaških rokah, ker se je zaradi asimilacijskih teženj Italije velik del odmaknil in zašel v laško posest odnosno odvisnost. Ogromno število naših ljudi, inženirjev, arhitektov, ravnateljev, organizatorjev, delovodij itd. je zaposlenih v laških podjetjih. Kljub dolgotrajnemu nepretrganemu preganjanju slovenskega in hrvaškega izobražen-stva, ki so ga Italijani streljali, zapirali in konfinirali, je na Primorskem še vedno visoko število naših izobražencev vseh strok in poklicev. So to profešorji in učitelji, umetniki in pisatelji, odvetniki in sodniki, inženirji in arhitekti, agronomi in gozdarski inženirji, zdravnki, bančni in upravni uradniki, pomorski kapetani in komercijalisti. Tudi njih naraščaj je pri danih razmerah zadovoljiv. Nad 300 slovenskih in hrvaških visokošolcev Primorcev je študiralo 1. 1941 ob izbruhu vojne po raznih italijanskih vseučiliščih. Tako smo duhovno in materijalno pripravljeni, da prevzamemo v svoje roke usodo in upravo Primorske, kjer živi 650 tisoč Jugoslovanov in 450,000 Italijanov, med katerimi je okrog 150,000 priseljencev iz stare kraljevine. Dajte nam Julijsko Krajino in v kratki dobi bomo postavili in obnovili vse, kar je Italija v četrt stoletja zanemarila, razdejala in uničila. V enem samem desetletju bomo dvignili deželo na gospodarsko raven, ki bo slovanskemu in italijanskemu prebivalstvu v blagor, Italiji pa v vzgled! (Dalje prihodnjič) --o- Že pet let počiva v sladkem spanju Danes 29. junija mine pet let, odkar je zasnul večni sen urednik in prijatelj naroda Louis J. pire. Brez vsakega znamenja bolezni je izdihnil svojo blago dušo ter odšel iz tega življenja v kraj, kjer ga nihče ne nadleguje, nihče ne žali in nihče ne zahteva od njega uslug, s katerimi se je moral ukvarjati skoraj vse življenje na svetu. Njegovi dobri prijatelji mu prav gotovo ne zavidajo večnega počitka, ker vedo, da je težko delal z umom vse življenje in za svoje delo prejel zelo malo zemeljskih dobrot. Tisti, ki smo ga dobro poznali, vemo, da je bilo njegovo največje veselje in zadoščenje takrat, ko je videl druge vesele in zadovoljne in še posebno, če je on na kakšen način pomagal k boljši zastop-nosti razmer ali okoliščin. Zato bo spomin nanj postajal z vsakim letom od ločitve toliko bolj sladak. Mi, ki se moramo še naprej boriti z vsakdanji-! mi razmerami, ki nas mnogokrat spravijo iz ravnotežja, ker pridejo med nas tako nepričakovano, si skušamo dobiti tolažbo v mislih, da ne bo vedno tako, ker lepši dnevi se gotovo skrivajo za temnimi oblaki. Mr. Pire, v teh vrsticah, ki so poklonjene le Vam v spomin, bi rada mnogo potožila. Zlasti bi vam rada potožila, da smo se po gotovih vozlih zavozlali v zelo čudno stališče, v katerem tavamo kot slepci in se ne vemo kam obrniti. Spoznamo se toliko, da razumemo le kar je na površju in malo jih je, ki so tako vpoglobljeni v obstoječe situacije, da bi nam stvari razjasnili. Tisti, ki se dobro razumejo na politiko, bodisi domačo, narodno ali državno, morajo največkrat.molčati, ker ljudstvo v splošnem noče prav razumeti. Imamo pa druge sile, katere so obstojale tudi v Vaših časih, ki si prizadevajo na vse načine nekaj nam dopovedati, toda njih tolmačenje vsem ne tekne in zato s težko prebavi. Mr. Pire, kot časnikar in urednik uglednega lista ste mnogokrat napisali pametno besedo, kar bo priznal vsak, ki ni bral Vaših člankov s črnimi očali. Zato bi tudi zdaj narod vpošteval Vaše nasvete, Vaše mnenje, ki je bilo vselej odločno, čeprav ne priljubljeno med vsemi strankami. Vi ste pomagali do zgradbe narodnega doma, pomagali ste do ustanovitve društev in organizacij, pomagali ste do zidanja nove cerkve, pomagali ste do zidanja javnega centra, kjer so kopališča in telovadnica ter prostor, kjer se zbira mladina že do 25 let; pomagali ste vsepovsod osebno in potom svojega časopisa. Pomagali ste tisočim do državljanstva in med nami ste širili spoznanje do pravega pomena besede "demokracija." Mr. Pire, ne vem lepših besed v priznanje, kot besede, ki se slišijo od marsikaterega uglednega in razumnega človeka in te so: Ko bi Pire še živel . . . Pogrešani ste in pogrešani so vedno le tisti, ki so nekaj koristnega doprinesli narodu, tisti, ki so mu služili z iskrenostjo in požrtvovalnostjo. Tak človek ste bili Vi, zato bo spomin na Vas vedno lep in časten. Res je, da v življenju se ne dobi priznanj, toda odsev na dobra dela v življenju se bo vedno blestel. Lepo se žari in se bo žaril blesk Vašega spomina . . . Vsi, ki so Vas dobro poznali, se pridružujejo tem vrsticam in jih spremljajo do Vas, 'v kraje, odkjer ni povratka, toda vera v Boga nam krepi duha, da zasine dan združitve. Tistikrat bodo res blagi časi! Vas pozdravlja onkraj groba, Albina Novak <;ii!iiiuii3Niit> Če verjamete al' pa ne Kiiiniuiiimusii Vrnimo se zopet k Leonu in Francetu, ki slonita pri jaslih in kjer si Kushlan na vse mile Slovan na Društvenem vrtu Euclid, O.—Četrti julij se nam kar hitro približuje, tudi letos ga bomo praznovali in sicer vsak po svoje, eni tako, drugi drugače. Seveda, dosti veselja nam ni mogoče imeti, ko pa vsak dan slišimo in či-tamo grozne vojne novice o naših fantih in možeh na bojnem polju. Potrebuj emo pa denarnih prispevkov na en ali drugi način in to posebno za naše kulturne organizacije, kajti stroški so na levo in desno, a dohodki pa j ako pičli. Kakor je vsem znano, so v prejšnjih mirnih časih naši zbori še precej dobro izhajali, posebno kar se tiče pevskih moči in tudi drugače. Imeli smo redne koncerte, katere je občinstvo prav rado posečalo. Saj dokler smo čili in zdravi, nam je petje le priljubljeno. Kakor sem že prej omenil radi koncertov, je v sedanjem času jako težko. Odkar je bil naš pevski zbor ustanovljen, nismo zamudili nobenega koncerta tako spomladi kakor v jeseni. Seveda moramo biti še' danes hvaležni vsem našim po-setnikom, ki so nas vselej v tako lepem številu obiskali in upam ter pričakujem, da nas tudi letos na 4. julija ne boste prezrli. Ker nam je sedaj res nemogoče iti kam ven v prosto naravo, česar smo se svoje čase tako veselili, zato ostajamo sedaj le bolj blizu doma. Toda, dragi prijatelji, vsi, ki vam je poznan naš Slovenski društveni dom tukaj na Recher Ave., boste vedeli, da je tudi 'tukaj lepa prosta narava. Naš dom ima vse lepo urejeno na vrtu, ima lepe balincarske prostore in poleg tega pa tudi lepo senco na vrtu, tako da se prav lepo zabavamo. Upam, da ne boste šli kar mimo nas, da bi se vsaj za par minut ne ustavili na našem vrtu. Tudi zabave mislim, da nam ne bo manjkalo in se bomo pač zabavali, kolikor se bomo mogli in v kolikor nam današnji časi pač dopuščajo. Zbor ima pripravljenih nekaj krasnih slovenskih pesmic, s katerimi upam, da bomo zadovoljili vsakogar. Naj ome- nim, kar vam je tudi že znano, da smo bili že mnogokrat poklicani ali povabljeni v teh kritičnih časih za vsakovrstne podpore, ki se že danes ali pa se še bodo potrebovale pozneje. Na vsako tako vabilo smo se odzvali in tako napravili uslugo dotičnemu pripravljalnemu odboru. Zato pa še enkrat apeliramo na naše cenjeno občinstvo, da nas gotovo obiščete v torek, 4. julija na \*tu Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Omeniti moram tudi to, da se piknik vrši v vsakem vremenu. V spominu mi je še lansko leto, ko je pričelo na ta dan deževati, pa smo se lepo umaknili v notranje prostore in zabava se je vršila nemoteno dalje. Nekaj bi še rad omenil in to je, vemo, da je v tej okolici še več dobrih pevskih moči in katerega teh pevcesv veseli zboro-vo petje, naj se zglasi vsako nedeljo zvečer ob šestih v domu na Recher Ave. Končno pa š,e enkrat apeliram na vas, cenjeno občinstvo, da nas gotovo obiščete na omenjeni dan, da bomo končno skupno zapeli: "Bog živi, Bog živi vse luštne ljudi!" Frank Rupert, predsednik. -o-- Domača fronta Male trgovine pomagajo pri petem vojnem posojilu Pet miljonov nameščencev v malih trgovinah iz Zdruežnih držav uporablja svojo proda-jalsko nadarjenost pri petem vojnem posojilu. Komite malih trgovcev za kampanjo vojnih obveznic je poročal, da je prodajalska kvota za vsakega uslužbenca $300 za "E" bon-de, kar znaša skupno približno $1,500,000-000. Z geslom "Podprite napad —Prodaj več kot poprej" so male trgovine v .mestih, trgih in vaseh širom dežele začele z okraševanjem izložb in cest, prodajalnih tekmah, posebnih "viških" in velikemu naporu, da presežejo zdajšno prodajo. Kupujte premog zgodaj Urad za obrambni prevoz prosi hišne posestnike, da naj dobijo začetno dobavo premoga med poletjem, zato da zmanjšajo zamudo v dobavi, ko se bodo začeli mrzli dnevi. Ta urad poudarja, da pričakujejo, da bo pomanjkanje to jesen kamionov za premog in voznikov postalo kritično in takojšno dobavilo premoga bo nemogoče, če bodo naročila odložena do prihoda mrzlega vremena. 25 NAGRADI Pri fari sv Vida bodo jutri večer dali 25 NAGRAD! Prva bo $25, 23 po $10, zadnja pa $50 $25 vojni bond pa kot nagrado pri vratih pri prireditvi, ki jih prirejajo ob petkih pod cerkvijo ob 8:30 zvečer Pridite in pripeljite prijatelje! viže prizadeva, kako bi FraU" cetu vsadil v srce barvanje kempe. Koliko sta jih ta ca spila, nam ne gre nič v n°s' ker ni lepo gledati človeku v usta. Saj nismo taki, kot sfl nekatere ženice, ki redno vsa' kikrat, kadar on še enega kliče, zajavkajo: "France' Fe (ali kar je že njegovo spoštofln vano ime), že spet se nacejas krava!" On pa ganljivo odgo' u vori: "Tiho, pravim! Saj P1' jem za svoje,!" Torej naj sta jih že spila, * toliko, ali toliko, to nam n" ( mar. Mi bi samo radi vedel' i kako globoke korenine je z f, dobilae Kushlanova propaga" ^ da. Kot bomo videli, si J'e 1 , bral Leo strašno slabo strate ^ gijo, ker je peljal svojo ži'te |g k jaslim na ofenzivo. ™ namreč zine: "Torej France, kaj praviš i temu lepemu in pravičnemu načrtu?" ' b France se počasi ozre v sV< n jega kompanjona, se zazr® ie kozarec pred seboj in Poc 'u pa z neizpodbitnim glasom °( >i govori: "K tvojemu načrtu kaj ^ ,' pravim? čakaj, kakšen si že imel? Aha, že vem- Ti, ^ mislil, da me boš napojih j ne? Ampak zelo si se Veš, jaz ga imam že dovolj .. danes, če me na glavo Pos, ^ viš, ne boš spravil vame 11 ^ kapljice več. Veš kaj* * ^ brez zamere, jaz grem dofl^ ^ ^ Bartender, ali smo kaj ni •fivai se "Vse pošteno plačano, " ^ ee," mu potrdi bartender- lQ "No, potem pa adijo i«^ i, gom, Leo," se začne prij^ «s poslavljati France. "Če ^ j i menoj, te bom spremil , «i< sto. Meni se namreč zdi, da' e, nekaj maješ. Bolj ko te -f S1 dam, bolj mi plešeš pred °c , v. Zakaj pa ne pustiš pijace' '» veš, da je ne preneseš." fl hi, "Ja, France, kaj pa K Iol pa?" hiti ves preplašen v i lan, ki vidi, da se rušij0 k njegovi lepi načrti. "Jaz grem spat, p^ ji zatrdi France.. "Kaj & s «1 mast, da bova zdaj hod' ? iti kempo? še tega se m*5^ je da bi zdaj, ko gre že na_P° hi pa v kempo kolovratih . "Ampak, France," s i Kushlan ves obupan reŠ^ tn se bo še dalo kaj, "kaj »e j da sem ti ves večer prip^ i val, kako bomo barvali 1 10] kempo? Kaj se boš <*elal n umnega?" ,, "Tok tako, zdaj sem Pa % Ni umen! To ima pa človek i i hvalo, ker ti detam tak« 2*1) jazno druščino. Šur, zdaJ ti pa neumen, kakopak. 3 ki saj ti ni zamere. Napil ^ , ; zdaj pa take kvasiš. Lel'°eS[ 1; mov pojdi, Leo, pa se P1 t>o Pa adijo, no." s®' ^n France se ozre okrog , in ko ugotovi direkej011 g j. jo udari naravnost tje. \ e ^ naglo stopi za njim in s6j_, t krat reče: "Vsaj toliko re ^ ^ bi bil ti pripravljen, Vf ^ združenimi; mcjčmi " ^ kempo." si 1 , , bi«*3' Ampak Francetova j j trma se ne da pregovor1 ' ^ enkrat se ustavi in reče *> , iise c nost in brez ovinkov: p <1{j krat in zadnjič ti pravl ^ me nikar ne sili več s p ifj. Kakšne združene moči'• ± , bom našel domov brez \h nih moči." Obrne se in jj( Leo se vrne nazaj k J (,j, in zamišljeno zre predse;^ g ^ tender pride naokrpg 1 gfi( ^ prijazno vpraša: "Boš ^ ^ ga, Leo?" Leo ga nekaki gleda, kot bi videl pre1" * j itj, duha z onega sveta, P° ' • ^ pa naglo obrne in gre. 2 t Tako se je končalo Vr{0gf, ^ sedanje Kushlanovega P j: ''j, ma. Ko je šel skozi vl'a |.;iK cesto, ga je nekdo sliša>' ^ ^ je govoril sam pri sebi- ^ >,e ba bo začeti pri drugem fr. cu. Tako ne bo šlo. - ' \ sem čisto brez hasni J' pijačo." Pl skril pod omaro, tega ne morem povedati. Sicer je bila pa že stara Suzana pri zajutreku pogrešila nož." "Gotovo ga je bil zločinec že preje dejal na stran in shranil za svoje dejanje! Sploh pa je bil umor jako dobro pripravljen, kakor lahko sklepamo. Samo morilec je pri tem malo pfcejvqo^ naivno sodil in mislil, da ga gotove okoliščine, morebiti svetost njegovega stanu, obvaruje suma," pravi župan. "Gospod župan, vi ste sed-aj že opetovano izrazili sum ,ali vsaj namignili, da sem morebiti jaz sam morilec — na vse zadnje moram z vso odločnostjo temu ugovarjati!" pravi razžaljeno župnik. "O, čisto naravno! Nič slabo vam ne pristoja, ko ugovarjate, samo malo prepozno ste začeli vpričo teh vničujo-čih dokazov,!" kliče župan za-ničljivo. Potem pa spremeni glas in pravi: "Bolje za vas, če bi zločin kar naravnost priznali. S tem bi si pred vsem pridobili pravico na milejšo sodbo." "Naj okoliščine na videz še tako močno govorijo zoper mene, jaz sem nedolžen!" kliče župnik. "Torej razložite vendar ta dejstva! Loser, ki bi bil sicer ! mogel dejanje zvršijti, je bil odsoten kot ste sami priznali. Kdo pa sicer prihaja v vašo kuhinjo in naj vzame in odnese nož? Kdo drugi je sploh vedel, da bode gospa Blan-chard pri vas-ravno to uro in bo prišla po denar? Kdo je poznal njeno navado, da bo šla ravno po. vijugasti stopnici in da bi bilo mogoče ravno v tem trenutku jo najložje oropati denarja? Kdo? vprašam! Saj vendar ne boste trdili, da je to storila stara Suzana?" "Jaz moram samo ponoviti, da sem nedolžen; Bog je moja priča!" pravi abbe Mont-moulin in pogleda proti nebe-som. "Ne kličite še Boga na pričo in ne vrtite vaših očij tako, vi hinavec,!" zagrmi med njim I župan. "Le nikar ne mislite, da nas boste z vašim svetim obrazom za nos vodili," pravi notar. "Kri moje uboge sestre vpi-ije po maščevanju!" kliče ob- Očetova krivda Povest. Spisal F. (Nadaljevanje) V tem ustopi štajerc. še-le na njegov pozdrav ga spozna gostilničar in mu proži roko. Tudi ostali znanci ga pozdravljajo, a vsakega nehote obide neka groza, ko mu poda roko. Čudno, a resnično je, da preleti človeka, naj si je še tako srčen, nepopisljiv čut, ko pride v ožjo dotiko z onim, ki ima na vesti človeško življenje. Ko stoji tretja ^merica pred Štajercem,, razveže se mu jezik. Koliko ve povedati o — ječi. Sapo mu zapre stari Gri-var, ko ga vpraša, kakšni ljudje bivajo ondi. štajerc ga takoj ne razume in začne naštevati, da so Hrvatje, Lahi, Ogri, Nemci in še drugi za omreženimi okni. "Kaj boš pravil to, ničvredni ljudje so notri," se odreže stari mož in- vstane, "^estin-osemdeset let imam, pa nisem videl ječe od znotraj, in če Bog da, je tudi ne bodem. Pa brez zamere in lahko noč vsem skupaj!" Vsi osupnejo in Štajercu stopi rdečica sramu in jeze na ob- raz. "Prekleti dedec," de zamolklo, zvrne ostanek tretje osminke žganja v grlo in se položi na klop. Gostilničar mu podloži pod glavo umazano, trdo blazino in Štajerc je spal prvo noč v domačem kraju zopet tam, kot tolikrat poprej. Popotni urai; zavzame drugo klop, ostali trije gosti pa stopajo počasi proti domu. "Nič se ni poboljšal, še ga bode pil, če bode imel s čim," pravi Grivarjev sosed. "Kaj ne bi, saj ima denar; ali ni pravil, da je dosti zaslužil notri," odgovarja dninar. "Naj ga, saj ga je Bog zato ustvaril; jaz ga tudi pijem, če ga imam," zagovarja ga dru-bi dninar. "Kar je prav, naj bi bilo, a le tisto nesrečno žganje naj bi pustil in vidva tudi. Ukončalo vas bode vse, vaju in njega," svari sosed. "Kaj boš! Vino je predrago in žganje tudi še ni ukončalo nikogar, če ga nimam, sem slab za delo, žganje pa daje moč, ali ne, Janez?" zagovarja se prvi in išče potrdila od drugega. "Res je tako, res," pritrjuje mu ta. "Glejta, ravno to je začetek činski pisar. "Ne bodem počival, dokler vam ne odleti glava pod nožem giljotine!" "Abbe Montmoulin čuti, da se mu pred sodiščem ne bode nič bolje godilo in da bodo tudi tam imeli njegove izjave za hinavstvo. Bridko čuti krivico in misli na grenkost keliha, ki ga mora še izprazniti. Ali ne ostaja mu drugega kot z molitvijo skušati odvrnili kelih. In tako na tihem moli z Zveli-Čarjem na Oljski gori: "Gospod, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene. Ne moja volja se zgodi, ampak tvoja!" "Torej nočete priznati zločina?" vpraša župan še enkrat. "Ne, nimam," kaj da bi priznal," ponovi župnik še enkrat mirno. "Imejte me za hinavca ali ne, jaz sem nedolžen in zaupam v Boga, da bode skazal mojo nedolžnost." "Videli bodemo pred sodiščem, kako bode ono preudar-jalo vašo nedolžnost! Za sedaj' nam sledite v svoje stanovanje, kjer boste blagovali-ii zamenjati vašo krvavo suta-no s to sicer tudi ne posebno čisto. Potem pa bodemo lepo skupaj zložili dokaze vaše nedolžnosti: oblačilo, košaro, prt in nož. Druzega nafti sedaj ne manjka kot tistih 12,000 frankov in tudi te morebiti še naj-demo kje v vašem stanovanju. (Dalje prihodnjič) njegovega vpliva. Brez žganja nisi za nič, si dejal. Tvoja moč potrebuje že umetne pomoči, kot slabotna živina pri-prege v klanec. Saj sta poznala Kolačevega Jaka? Žganje mu je dajalo moči, ali ni vedno pravil tako, žganje mu je nadomestavalo jed, žganje mu je bilo vse, ali ni umrl v najlepših letih? Pametna bodita in pustita ga,! Jaz sem doma, pa lahko noč!" "Nič ne ve, ta stiskač, ki si komaj vsake kva'tre privošči kak poliček." "Kaj bode vedel!" Opotekata se proti svojima kočama: X. Drugi dan ve po Javorju že vsak srajčnik, da je prišel domu tisti štajerc, ki je ubil Mlinarja pri francoski bukvi. Seveda si ga je predstavljal vsak, ki ga ni poznal, takega kot ga je vpodobil sloveči Žni-darjev Pepe na znamenju. Tudi v mlinu so izvedeli za njegov pr'hod. Mlinar da ne-sti v njegovo kočo, od katere je hranil ključ, slamnato blazino, par rjuh in odejo in pošlje po pastirju ključ k Pre-metovcu. Dasitudi mu je že davno odpustil zločin, vendar, ko čuje, da popiva zopet v krčmi, polasti se ga nekak stud nad tem človekom in noče ga videti prvi dan. (Dalje prihodnjlfi) -o—- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. DELO DOBIJO DELO DOBIJO POMOČNIKI ZA STAVBINSKO TOVARNO $51.26 tedensko za 58 ur dela . Izkušnja ni potrebna, toda morajo biti dobri delavci. Nobena omejitev starosti. Prilika za napredek. REPUBLIC STRUCTURAL IRON WORKS 1270 E. 53. Street Kot del velike zavezniške strategije, da se čim prej stisne nemško armado v kot ali ob zid na njenih domačih tleh so ruske ofenzive, kot nam kaže gornji zemljevid. Ruske armade so na pohodu preko Poljake do Baltika, druge preko Balkana — Rumunije in glavna armada pa tudi preko Poljske naravnost proti Berlinu. Zavezniški "shuttle" bombniki, kakršnega vidimo na spodnji sliki in ki poletavajo iz italijanskih zavezniških baz nad nemško ozemlje, pa drže v šahu nemško "Luftwaffe," da jo morajo Nemci držati na vzhodu, ki bi sicer vso dotično zračno silo lahko rabili proti zaveznikom v Franciji. Za take dolge polete iz Italije pa v Rusijo pa je potrebnih tisoče galon "1Q0 octane" gazolina. Ameriške rafinerije, ki delajo noč in dan ski'be, da imajo naši letalci tudi tega dovolj. __MALI OGLASI Poceni hiša Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, na 978 E. 239. St., Euclid, 0. Kopalnice, zaprta veranda, dvojna garaža, 2 kokošnjaka; vse v najboljšem stanju. Cena je $8,800 brez agenta. Hišo si lahko ogledate v petek, soboto in nedeljo od "petih popg\dj?8. do devetih zvečer._ . (154) Stanovanje v najem Odda se stanovanje 4 sobe, spodaj, mirnim zakoncem srednjih let; vse udobnosti. Vprašajte na 15712 Trafalgef Ave. Hiša naprodaj 6 sob, 3 spalnice, na 18851 Renwood Ave. v Euclidu, blizu 185. ceste. (Jun. 24,27,29) POSEBNO! Dajte si inštalirati v svojo hišo termostat na vaš sedanji tank za vročo vodo in imeli boste vročo vodo 24 ur na dan. Ves material in delo vključno $16.50 Mi tudi inštaliramo tanke za vročo vodo, mere od 20 do 66 galon. Mi imamo tanke za vročo vodo z 20-letno garancijo. Mi tudi popravljamo in nadomestimo sledeče: • Tanke za vročo vodo in crclce. • Cevi za mrzlo in vročo vodo. • Potrebščine za kopalnico. • Pladnje za pralnico. • Odvodne cevi. Damo proračun zastonj na vseh monterskih delih. Delo izvršeno mojstrsko. RODNEY ADAMS HEATING SERVICE 21601 Westport Ave. KE 5461. Pomagaei pri kladivih Flat Die Plača od ure The Machinery Forging Co. 5450 Hamilton Ave. (152) Izvrstna prilika za dober zaslužek . je zdaj odprta Produciramo 100% vojno delo Potrebujemo MOŠKE za Set up delo, Heat Treaters, Tool-bit grinders, Short Blast operatorji Ženske Lathe operatorice in inšpektorice Packers Pokličite IV 3800 Geometric Stamping Co. 1111 E. 200. St. Euclid, Ohio. (157) Izurjeni operatorji na stroje Za zelo natančno vojno delo Visoka plača od ure Oglejte si našo udobno podružnico na 5452 Broadway ali pokličite tovarno Harris Seybold Potter Co. 4510 E. 71. St. (154) Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje na 6 dni v tednu 1 48 ur dela n« teden Plača za ZAČETEK Moški 77V,c na uro ] Ženske 62 na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Z glasite ae na Employment Office 1256 W. 74. St. i " National Carbon Co., Inc. (X) Oskrbnice MALI OGLASI Pomoč prihaja. — Ko so se prve zavezniške čete izkrcale na francoski obali, je bilo tteba misliti nti takojšnjo pomoč ali ojačen ja in gornja slika nam predstavlja ameriške vojake, ki odločno brodijo proti obrežju, da čimprej priskočijo na pomoč svojim tovarišem. Ti fantje so bili vsi pripravljeni za iak ojšno akcijo. Daleč v ozadju pa je le v senci videti še več različnih brodov, ki so natrpani z raznim materialom za zavezniške čete. Stanovanje v najem Odda se stanovanje 5 prostornih sob, spodaj; furnez in kopalnica; vse nanovo barvano in dekorirano. N aj ra j e se sprejme odrasle osebe. Zglasi-te se na 706 E. 155. St, (155) Bicikelj kupimo Kupi se dobro ohranjen moški biCikelj. Kdor bi ga rad prodal, naj to sporoči v našem uradu. (155) Stanovanje se odda Odda se stanovanje 4 sobe, ^g'orej, furnez in vse lepo urejeno. Nahaja se na 436 E. 158. St. Vprašajte na 18900 Chicasaw Ave. ali pokličite do 2 popoldne KE 3135. (152) Stanovanje iščejo Kadi bi stanovanje 7 do 8 sob, najraje hišo samo zase, po zmerni najemnini. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče ENdicott 6377. (152) Poln čas 5:30 zvečer do 1:40 zjutraj Šest noči na teden V mestu 750 Huron Ed. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. Zahteva se dokaz o 1' državljanstvu Urad za najemanje odprt: 8 zjutraj do 5 zvečer dnevno razen v nedeljo THE OfflO BELL TELEPHONE CO. 700 Prospect, soba 901 LATHE OPERATORJI in učenci INŠPEKTORJI Plača od kosa 52 ur na teden MAŠINSKI OPERATORJI in učenci PREVAŽALCI S TRUKI Plača od kosa in visoka plača od ure Ohio Piston (o. 5340 Hamilton Ave. (153) v 4 ženske potrebujemo 3 za lahko delo in inšpekcijo v livarni 1 za učenje varjenja Dnevno delo 6 dni na teden Dobra plača od uro Zglasite se v West Steel Casting Co. 805 E. 70. St. blizu St. Clair Ave. •v Žrtev spovedne molčečnosti Josip Spilman S. J. febiti bo nazadnje pa le du-lik rešen strašne zadrege. Wn slučaju, če se je Loser !reč samo na videz spove-|bi bilo treba samo reči, ie bil Loser v sobi, da mu fee priznal pod hinavsko "edjo; sprva je on župnik Riislil, da se je Loser od-^srčno hotel spovedati in *ato ni hotel on, duhovnik, bedeti o celi stvari, ker je |,£t še "mislil, da je bil Loser -itosrčen. Sedaj pa vidi 'enski naklep morilca in ni 'an molčati. To bi seveda 'ožilo celo/ stvar in vrglo ! na krivega človeka. A 'bolj misli in misli župnik, bolj mu je jasno, da nika-^ne more za gotovo trditi, Loser prišel k spovedi res "udobnega namena. Samo '' bilo to brez vsakega dvo-Movo, samo tedaj bi ne bil '°vnik dolžan molčati; do-f je bilo to samo verjetno ^gotovo, toliko časa mora ^olčati. Edini način, kako 1 bilo mogoče razložiti Lo-ravnanje, je seveda !i misli župnik, da se je Lo-res spovedal iz strahu in ''i. se znebil težke vesti, .z 113 torej, da bode dobil od-) °d strašnega greha. In če po hinavski spovedi Lo-8em položil košaro, da bi 1 obrnil sum nanj, vendar 0 dejstvo, da so košaro tu | ni noben dokaz še> da se «ser hinavsko hotel spove-in torej je duhovnikova > taost molčati, naj pride kar! Abbe Montmoulin je to- ■ Spoznal, da zanj sedaj nij 1 fe navzlic vsem nevarno,- 1 ki mu pretijo od vseh |ij. °t blisk se menjavajo te ; ' v duši župnika in ga sivk še navedenemu sklepu, fo pa je v tem času svetil ! po kuhinji iščoč na dalj- ; sledov zločina. Ni bilo dol-našel je konec robca, ki 1 bil Losei* v naglici in j lu pustil pod kuhinjsko j: to. >1 Župan ga zvleče ven ': ^ njem vred veliki nož.! 111 pričujočim se izvije krik ■ ko župan razgrne kr- j 1 robec na kuhinjski mizi! Moži zraven nož, ki je ka~ *ia držaju tudi razločne Še sledove. dvoma!" kliče župan, i l imamo dokaz nesrečnega! taja." vboga sestra —, in ti far-si jim znesla zadnji vi-> so te v zahvalo še umori-Pi'avi občinski pisar in div-5°gleda na župnika. , -^Tož je vsekako vaš," pritaji notar. "Na dfžaju so fcne črke F. M. In tudi roje tako zaznamenovan!" JCai pa pravite nato? Ka-^zglate pa to?" vpraša hu-'ftvznet župan in prime žup-* za rame. |>be Montmoulin je pri po-teh zadnjih zoper nje-Pričujočih sledov zločina fel bled kot zid. Sedaj se Zdi, da je vendar dokazala je hotel Loser vreči ves 1 nanj in da je zato nalašč tesel vse te stvari v kuhi-l saj bi bilo vendar v ta |z že skoraj dovolj, da je I? uporabil njegov lastni 'tajski nož in.stem še le po-" peklenski sum. Torej ta ■ek pač nima pravice, da ^u župnik prizanesel in je župnik opravičen ga iz-Pa zopet si reče: "Vse ^ gotov dokaz, da se Loser ni hotel spovedati; ne ga torej izdati." jpOž," odgovori nazadnje tamoulin, ki mu je očividno ^kovalo srčnosti in s^mo-e,sti, "je res moj. Tudi ro-I itavno tisti je, v katerega j } gospej Blanchard zavil J wr- Kako sta nož in robec j 4 v kuhinjo in kdo ju je1 "Gospodje, mislim da se vam da lahko dopovedati, da me moja poroka s Sir Edwar-dom veže tudi na hišo Wilso-novo," pregovori Armenia, "jaz obžaljujem, ker se mi sedaj ni mogoče pridružiti vašemu izvanredno velikanskemu načrtu." Odločitev je bila tukaj, ena teška posledica odločitve, to sta vedela oba zaveznika predobro. "Vendar pa je še za doseči posredovanje," pripomni Armenia še poleg, "še se da dogovoriti za srednjo pot, gospodje.!" Kot dob&r poznavalec Britancev in britske armade je bil polkovni general baron Geyer von Schiveppen-burg prideljen feldmaršalu von Rundstetd, da m,u pomaga v protiinvazijski obrambi v Franciji. Po prvi svetovni vojni je bil štiri leta nemški vojaški ataše v Londonu. Linens in Domestics PRINT LUNCHEON PRTI, vzorci s sadjem in cvetjem; rdeči, zlati ali zeleni robi; mere 43x43; idealni za -I A A kuhinjsko mizo ........................................................A»UU ODEJA NAPOLNJENA S VOLNO, preje 10.95; napolnjena s pristno volno in všita v sateen blago: 72x84 mere; O AQ znižana v ceni ........................................................O.t/O RAYON LUNCHEON PRT, preje 2.49; pisani v sredi z eno-barvnim robom; modre, zlate, zelene ali rdeče barve; "I /1Q 54x70 inčev, 2.49; 54x54 inčev A.'it/ CHENILLE TRIMMED SCARFS, močnega cotton blaga; svetlo modre, rožaste, peach, dusty rose in turquoise barve; PQ. 13x13, 29c; 15x39, 15x43 inčev Wjl THE MAY CO. ČETRTO NADSTROPJE ČISTKA Moških Slack Suits Znižani za 1 preje 3.95 do 10.95*^ SEDAJ 2.63 do 7.40 Zaloga vsakovrstnih stilov in mer; blago prvovrstne kakovosti. Mere 28 do 40 v pasu. Izbera izmed več barv. Večinoma po en vzorec vsakega suit. Kdor prvi pride, je prvi postrežen. Moške Gabardine halje Znižane za 1 preje 10.95 SEDAJ 7.30 Pine rayon gabardine halje v khaki barvi. Majhne, srednje in velike mere. THE MAY CO. . . . DRUGO NADSTR. Blazine za posteljo Preje "1 AO 2.49 X»UO vsaka Mehke, prijetne blazine napolnjene z 30% novega mehkega gosjega perja in 70% purmanovega perja. Všito v linen finish ticking. Trpežne. 21x27 inčev. THE MAY CO. ČETRTO NADSTR. Oprava za dekleta COTTON OBLEKE, enobarvne in print; različni stili; 1 OA preje 2.25 ......................................................................A.OI7 COTTON OBLEKE, eno-komadne; prints, mere 7 do 14, O OC preje $3 .......................................... DEKLIŠKE OBLEKE, rayon taffeta In spun rayon, mere 7 do 14, (JJO preje 6.95 ............................................................................«P«> COTTON BLUZE, cotton in rayon stili, v beli in pastelnih barvah; , f7Q preje 2.50 do 3.50 ....................A« 1*7 THE MAY CO. . . . DRUGO NADSTROPJE častno odpuščeni vojaki, ki mogoče niso več spos° . za svoje prejšnje delo, dobe vsa potrebna navodila & obrazbd za delo, katerega bodo lahko opravljali. Go?11' slika nam predstavlja instruktorico Edno Rlauser in 'v° nega veterana s Pacifika, Mickey Battista v Kamni tovarni, v Neio Yorku, kjer izdelujejo razne dele za i"a aparate. AJnalnar CEMENTNA DELA ENdlcott 4371 Nastopili so operni pevci in.ir pevke, da spopolnijo odmore |n: drugih točk in da z njih umet- d nostjo kratkočasijo to visoko n gospodo. No, tudi ta razkošna poje- 0 dina se je pričela nagibati pro- b ti koncu, toda prirejale so se v zopet druge stvari. Sedaj se prikaže cela skupi- ti na dovtipnih, krasno oprav- v ljenih deklic v dvorano, da d priredijo v ozdaju na veliki g vernadi koncert. Tudi očem t: naj ne bo preprečen njih uži- § tek. Te mamljivo zapeljive, n dovtipne boginje so aranžira- p le ples, katerega so se udeleži- i] li vsi tisti gostje, katere je neka čeznatorna moč vlekla k p tem izvanredno lepim dekli- v cam. Ko se je ples končal, izgini- r le so tudi te krasne vilam po- l dobne deklice in nastal je zopet kratek odmor. 2 Armenia se je približala vsa r srečna k svojemu soprogu in mu pričela kramljati, da je to c najsrečnejša urica za njo, od- 1 kar je pričela spoznavati živ- s ljenje. S V tem trenutku pa se zasliši | z bližnje sobe neki divji glasbi kateri je napravil na Arme-j nijo taki vtis, da se je počela ] tresti na celemu telesu; tudi 1 na druge goste je napravil ta j: skrivnosti divji glas nekak j: vtis, tako, da se je vrnila ne- 1 ljuba pavza med vse vese.le goste. 1 Nobeden se ni ganil. Nobeden si ni mogel tolmačiti tega skrivnostnega glasu, od kod da prihaja in kaj pomeni. In nato sledi nekak obupen, neprijeten smeh. Edward se prestraši — ta obupni smeh je on že preje čul ponoči v palači Armenije — kaj pomeni? Odkod prihaja? Vanderbroockov pogled pazljivo počiva na Armeniji, katera je od prestrašen j a postala bleda; ter je tudi opazil da se na celemu telesu trese kot šiba na vodi. Izginil ji je lju-beznjivi smehljaj iz njenih finih obraznih potez, njene oči so bile velike in okamenele — ta skrivnosti divji glas in obupni smehljaj sta tako nanjo vplivala, da ni bila zmožna napraviti nobenega sklepa. Vendar pa skoči pokonci Colonel Brown. "Kaj je to bilo?" vpraša on. "Kaj pomenja ta divji smeh, in odkod prihaja sem?" še več gospodov se vzdigne in povprašuje po tem motenju Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoc 2237 ■DINA slovenska izdeloval NIČA NAOROBNTH BPOMJtNIKO* FR. Mffičlč CAFE 7114 St. Clair Ave. KNdicott >36» 6% pivo, vino, žganje la dober prlgn aek. Se priporočamo sa obisk. Odprto do 2:30 zjutraj East 61st St. Garage FRANK RICH, laatnlk 1109 E. 61st St. HEnder8on 9231 Be priporoča em popravila to bw-vanje vafeea avtomobila. Delo toftiv ta dobro._____ RE-NU AUTO BODY CO. 882 Eaat 152nd St. popravimo val avto to prebarvamo da bo kot nov. popravljamo body to fender le Welding I t POZNIK — M. ŽELODEC GLenvlile 3830. 1AA1 H <14. St. in hitijo z Colonelom k sosedni dvorani iz katere se jim je P< dozdevalo, da je prišel tisti ne- m navadni glas podoben smehu. Vstopili so v dvorano in se d. ozirali na vse strani po nji — -bila je prazna! Nobenega človeka ni bilo v nji videti. Sedaj so vsi pohiteli k vratom in jih odprli. Vpili so in povpraševali. Nobeden ni vi- ■ del ne slišal nič sumljivega. Služabnika Harry in Toby hitita k gospodom radi povpraševanja. Tudi ona dva nista mogla o stvari dati nikakega pojasnila, ker nista nič videla in nič slišala. Colonel in drugi gospodje se povrnejo brez, da bi kaj izvedeli nazaj v dvorano. Medtem časom pa se je Armenia Campbell zopet zavedla od presenečenja. Ona se je vstala. To je bilo znamenje, da se konča slav-nost. Neka nezadovoljnost je vladala po celi dvorani, ker ta nepričakovani skrivnostni smeh je obtežil vsim navzočim 1 gostom srca. , Menjavala so se vsakovrstna mnenja med gosti. I Edward poda svoji lepi so-' progi katei^a se je pirčela siliti k nasmehu svojo roko — ta j nasmeh pa je bil leden, ker I prej omenjeni dogodek jo je ■ tako pretresel, da si ni mogla pridobiti zopet pravega miru svoji temni duši. — Edward jo je ravno hotel o , ti stvari vprašati, toda Arme-l nia ga prehiti. "Še me nekaj veže, da pre-, ogovorim na današnji lepi in I srečni dan," se obrne k njemu J in sedaj ji prežene njena vro-1 če-poželjiva ljubezen vse dru- - go, "jaz se moram še nekaj ? domeniti, moj ljubi, dragi Ed- - ward! To se naj še to uro iz-,- polni. Tam stojita Mr. Mur-,- ray in Mr. Vanderbroock sku-a paj pri oknu, pel ji me tje v t njima, jaz nečem ta dan tako i- mino pustiti, ne da bi jima ne i- povedala o stvari za katero ■A sem tebi in tvojemu častivred-_ nemu očetu dolžna." — >. "To se naj zgodi danes? 0 vpraša ves začuden Edward, t- "Jaz ne smem in nečem dalje to izpoved odrivati, ker drli žim to za mojo sveto dolžnost napram tebi, da jo izpolnim i. brez vsakega odlašanja moj i, ljubi Edward," odgovori Armenia in stopa s svojim sopro-e gom roka v roki k omenjeni-u ma gospodoma, katera sta si nekaj zaupljivih besed me-j njavala in medtem opazila, da ' se njima novoporočenca približujeta. Čisto hladnokrvno stoji Van-' derbroock tukaj. Bilo je nekaj 1 temnega, presunljivega v njegovih pogledih, kateri so počivali na Armeniji in hoteli iz notranjščine zadnje poizvede- 1 ti. Tudi Murray zija novoporo- - čenča nekako pritajeno lju-beznjivo nasproti ker ta navada mu je bila takorekoč prirojena. "Prosim za eno besedo, go-r. spoda," se obrne Armenia k K' Vanderbroocku, "jaz bi ne pu-_ stila rada današnjega dne mimo oditi brez, da bi vama ne povedala kar mi veže dolžnost ° in kar mi ni mogoče dalje odlašati." — Oba zaveznika sta takoj vedela koliko da bo sedaj ura bila. "Kar nama imate tudi zapo-vedati Mylady, mi bodemo to priložnost občudovanja vredne Lady Wilson, vedno ceniti znali," odgovori Murray ne-_ kako resno. Oprava za deco BABY WALKER; zgrajen z lesa, modra emajlirana barva; O QK preje 12.95 ..............................................0»U0 NURSERY ZIBELKA; solidno vzglavje in vznožje; javorjev finiš; -j p* A močne vzmeti; preje 18.50 AU»OU OBLEKCE ZA DECO, različne mere in bar- Z' S* 225 ........... 1.69-4.95 ODEJA ZA ZIBELKO, s volno napolnjena; z živo-barvnega blaga; O OA preje 3.95 ................................................................0»£tO SUKNJE ZA DECO, pastel barve, čedni stili in mere 1 in 2; 9 AP A nr preje 4.95 in 6.25 0*V0 111 I«'« GAUZE PLENICE; 21x40 mere; drugo-vrst-ne kakovosti; 1 7Q ducat ....................................................................................I »7 SETI ZA VOZIČKE, v corduroy in rayon; preje 3.95; O KO znižani na ............................. VOLNENA KRILA iz 100% volne; nabrana; mere 4 in 5, 2.25 preje 3.95 ................................................................UmMV THE MAY CO. . . . DRUGO NADSTROPJE Robci ROBCI S ZAČETNIMI ČRKAMI IN IMENI, ženski fini robci; preje 29c, znižani za razprodajo 1 A« na vsak .............................................. MOŠKI BELI ROBCI, iz fine bele bomba- ževlne; robi sešiti na stroju; g ^ 74C MOŠKI BELI ROBCI, iz fine bombaževine s satin ali barvnim obrobom g ^ 99C ŽENSKI FINI ROBCI, linen in bombažni, z obšivi 29C THE MAY CO. . . . PRITLIČJE Moški čevlji MOŠKI 4.45 IN 4.85 NIZKI ČEVLJI, za cestno, praznično in športno nošo; iz finega usnja v popularnih welt stilih; tan, rjave, črne, bele barve; Q AH različne mere ............................................................* (Gotovo prinesite racijsko knjigo) THE MAY CO. . . . DRUGO NADSTROPJE Ročne torbice Preje $3 do 8 95 Qft J S\ AQ vrednost UU UtVV Poleg je 20% federalnega davka Mnogo stilov in barv v tej veliki zalogi ročnih torbic, ki so tako znižane v ceni. Nekoliko zaprašene. DDTTT .TlVTTT THE MAY CO. Razprodaja koncem meseca Razno blago, različne velikosti "In kako se glasi Mylady?" ^ vprašaš ves raz sebe Vanderbroock. 1 "Priklopiti se načrtom sre- s brnega kralja z Nevade!" — a "Na kaj takega je sedaj te-ško misliti Mylady!" reče hla- t dno Murray. * s "Jaz vam prepustim, da se 5 premislita," konča Armenia s pogovor in se takoj odstrani s f svojim ^oprogom z največjo mirnostjo od družbe. 1 "Kar sta Murray in Vander- : broock sedaj pričakovala, ji- ] ma je takoj sledilo. Vsi, Nel- ; son kakor tudi Colonel Brown ( in drugi bogataši San Franci- : sca so se odpovedali načrtom teh dveh zaveznikov miljonar-jev, in se priklopili sklepom Armenije. To pa zna biti od odločilnih posledic. Vendar pa se še Murray in Vanderbroock ne pripoznata za izgubljena. • J Sir Noeta razkritja "Mylord! vsmilj&ni bog, My-lord!" kriči strežnica Maud, od strahu in brez nasveta'navdana, ter skoči v jozuatovo sobo, "kje je otrok? Otrok je izginil! Sveta nebesa" — Jozua skoči pokonci — jeze bliščeče oči, pa zadenejo strežnico. • ' "Ali ste ponoreli?" vpraša osorno. "Kaj mi hočejo vaše neumne besede in obnašanje? Kdo je bil pri otroku? Kdo je imel pri njem biti in ga varovati?" "Oh, vsmiljenje Mylord — meni se tresejo noge od strahu — jaz sem mislila, da se otrok tukaj nahaja, ali pa da se ga je odneslo k Sir Noetu Wilson v zdolnje prostore." — "Kaj hoče Sir Noe z otrokom?" nahruli Jozua po divje strežnico in jo ošteva po nečloveško dalje. "Jaz sem se samo za en četrt ure odstranila z višnjeve sobe Mylord — in ko sem se zopet povrnila, sem našla posteljico v kateri je mali Tomo sladko spal prazno!" Jozua ne odgovori nič. On hiti mimo strežnice in po stopnicah navzgor on ni veTjel njenim besedam in raditega se je 'hotel sam natančno prepričati kaj je na stvari resnične-ga. "če ga ni tukaj spodaj kje, potem je gotovo odnešen, Mylord," vpije ona, "gotovo se je kdo tukaj nahajal v moji odsotnosti!" Sedaj se vrine Jozuatu neka mogoča slutnja, katera ga je nepopisno razkačila — Elizabeta, akoravno je bila vniče-na z njeno izpovedjo, akoravno je bila od vsih zatajena, in se nahajala v rokah in moči Jeffersonovi, je vseeno mogoče, da si je pridobila kakega služabnika, da ji je pripomogel otroka zoped doseči! Z vso naglico skoči v višnjevo sobo — on hiti k postelji tje—s tresočimi rokami pi"e0 ne celo posteljo, nato Pa preišče vse po sobi naokrog grozno peneč se od jeze se izvije iz ust divji krohot — otrok Edwardov. in je bil izginil neznano kam" Prestrašena strežnica S boječe kako Jozua roki stis in nekaj sekund nepi'ernl stoji, kot bi bil okamenel. j (Dalje prihodnjič-* O Al Vsakdo ima rad PRISTEN RŽENI KRUH Pri vseh neodvisnih trgovcih The Jacob Laub Baking Co. Peki Laub's Sunbeam kruha MElrose 4530 Vabilo na pikniki katerega priredi S |j St. Clair Rifle & Hunting Club I V NEDELJO, 2. JULIJA NA KLUBOV 1 FARMI ^ South Painesvillq, O., Route 44 'ša Zabave bo dovolj za vse, forej pridite in se veselih* Ipl IIIIIIIIIlIlIllIlIltltllllltlllllllllllltllSlIllEIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlItilllEIli"" || AMERIŠKA DOMOVINA bi morala biti v vsaki slovenski hiši Red Ryder , By I < Fred Harman WE BACK ATTACK, i YOU BETCHUM.' < TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN