8554 A
60100200
DSRFONJA KNJIŽNICA
PRImukSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini r*_________oAA 1*
Abb. postale I gruppo vj6D3	IlF
Leto XXXIV. Št. 218 (10.130)
TRST, petek, 15. septembra 1978
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pe 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. sept -.nbrn	t4 se je tiskal v tiskam) «Doberdobu
v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ((Slovenija« pod. Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani	ižanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
VLADA SE JE SREČALA Z INDUSTRIJO, TRGOVCI IN POSESTNIKI
Industrije! soglašajo s cilji načrta vendar zavračajo sistem načrtovanja
Po mnenju Carlija, Serre in Orlanda naj bi vlada dala na razpolago sredstva, podjetniki pa bi zagotovili investicije na Jugu in zaposlitev
Vodstvo KD o «triletki»
RIM — Vodstvo KD je na včerajšnjem sestanku razpravljalo o «tri-letki», ne pa o najnovejšem razvoju »Morovega primera*, ker to ni bilo na dnevnem redu.
Verjetno pa je, da sta o tem razpravljala Zaccagnini in Andreotti, ko sta se srečala tik pred začetkom seje. Na seji pa je minister Pando! fi poročal o izidu zadnjih srečanj s strankami, sindikati in podjetniki. Zatem je gospodarski izvedenec Ferrari Aggradi v bistvu podprl osnutek načrta. Granelli je osnutek prav tako podprl, v diskusijo pa je vnesel tudi nekaj novega. Najprej je opozoril KD, naj ne pristaja na preveč ambiciozne interpretacije načrta, kakor tudi ne sme načrta omejevati.
Predvsem pa je Granelli pozval vlado, naj načrt (ko bo osvojen) lojalno uresničuje in se pri tem, v obdobju treh let, oslanja na sedanjo vladno večino. Posamezne ministre pa je pozval, naj ne oporekajo sprejetim sklepom, ker bi to zasejalo zmedo in škodovalo vladni politiki.
Večina je poziv sprejela, ne pa minister za industrijo Donat Cattin, ki je poudaril, da se le «delno strinja* z načrtom in da ga bo zato tudi v bodoče kritiziral.
RIM — Na današnji seji ministrskega sveta bodo odobrili tudi osnutek zakona za odpravljanje posledic poplave v dolini Ossola in Sesia. Vest je sporočil minister za industrijo Donat Cattin, ki je pojasnil, da predvideva zakonski osnutek približno 90 milijard lir izdatkov.
PRVI POZITIVNI REZULTAT NJENEGA OBISKA V TRSTU
Parlamentarna komisija za Osimo osvojila stališča demokratičnih strank naše dežele
Komisija je včeraj končala obravnavo sheme odloka, ki nakazuje deželi 64 milijard lir za realizacijo industrijske proste cone - O shemi odloka v zvezi z izvajanjem čl. 8 osimske pogodbe o pravicah Slovencev bo komisija razpravljala v sredo - Pozitivne
ocene deželnih članov parlamentarne komisije
RIM — Parlamentarna komisija za izvajanje osimskega sporazuma se je po povratku iz Trsta sestala na sedežu urada za deželna vprašanja predsedstva vlade in sc lotila obravnave posameznih shem vladnih odlokov, glede katerih se je prejšnje dni posvetovala s predstavniki naše dežele in tržaške družbenopolitične stvarnosti. Včeraj je zaključila obravnavo sheme odloka o finansiranju del, ki so potrebna za uresničitev mešane industrijske proste cone, kakor jo predvideva protokol osimskega sporazuma. Komisija je, v bistvu, z ogromno večino osvojila stališča predstavnikov strank ustavnega loka dežele Furlanije - Julijske krajine. Proti mnenju, ki ga komisija posreduje vladi za dokončno odobritev (rok zapade 2. oktobra) se je izrekel samo predstavnik neofašistične stranke.
Novi osnutek odloka predvideva predvsem dodelitev ustreznih finančnih sredstev v Višini 64 milijard lir deželi Furlaniji - Julijski krajini. Pri tem pa ta sklad ni več vinkuliran na posamezne postavke, pač pa globalno na izvajanje gospodarskega dela osimskega sporazuma, ki se tiče mešane proste industrijske cone. S tem v zve-' je komisija še enkrat poudarila voljo, da se osimski sporazum v celoti uresniči.
Konkretno bo s predvidenimi sred-
stvi razpolagala dežela, ki bo glede lokacije predvidene mešane industrijske cone -ač počakala na zaključke študij o uresničljivosti cone in torej na sklepe, ki so v izključni pristojnosti mešane italijansko - jugoslovanske komisije za uresničitev industrijske cone.
V zvezi s tem odlok predvideva večje sodelovanje krajevnih organov in predhodno posvetovanje z zainteresiranimi krajevnimi upravami: deželo, pokrajinsko upravo, občinami in kraško gorsko skupnostjo.
O ostalih odlokih bo komisija razpravljala v prihodnjih dneh. O she-
KAŽE, DA SO RDEČEGA BRIGADISTA NADZOROVAU ŽE OD JJJNUA
Policija zelo zadržana glede okoliščin ki so privedle do Alunnijeve aretacije
Potrjena aretacija Marie Zoni - Polemična izjava njenega moža - Rdečemu brigadistu bode 'sodili po hitrem postopku
MILAN — Po uspešni policijski j Turicclpa, naj se preda. Domnevni akciji, v teku katere so agenti | terorist je videl, da se aretaciji jatfae- varnosti in karabinjerji v ne bo mogel izogniti ter se je brez
'testnem sodelovanju, kot je poudbril notranji minister Rognoni, aretirali domnevnega rdečega brigadista Corrada Alunnija, se preiskava nadaljuje. Preiskovalci so tudi aretirali Mario Zoni, ženo občinskega svetovalca Proletarske demokracije iz Gerenzana in časnikarja «Quoti-diano dei lavoratori* Carla Pagani-ja. Zaslišali so tudi Paganija samega, vendar o zasliševanju ni hotel povedati prav nič, saj gre za preiskovalno tajnost. Rekel je samo, da po njegovem mnenju njegova žena nj vpletena v dejavnost rdečih brigadistov, še manj pa v atentat v Ulici Mario Fani, ko so pokončali osebno stražo predsednika KD Mora, njega pa ugrabili. Gre spet za akcijo, je dejal Pagani, ,ki je naredila iz neke osebe brez slehernili dokazov, krvoločno pošast. Kaže vsekakor, da so Mario Zoni, ki ima 31 let, zaprli v zapor v Brescii.
Šef policije Parlato je medtem prišel v Milan, kjer sledi preiskavi. Predvsem pregledujejo ogromno količino zanimivega materiala, ki so ga odkrili v stanovanju v Ul. Negroli, kjer so aretirali Alunnija Stanovanje so sinoči policija in '-arabinjerji obkolili, nato pa potrkali la vrata in pozvali Alunnija, ki je tam stanoval pod imenom
storitve) da na razpolago indu-stfijcem, .Trgovcem in kmetijskim Posestnikom, da ga bodo ti «u-slrezno izkoristili*. V zameno za Pomoč, bedo podjetniki zagotovili 'Pvesticije na Jugu in večje zapo-slovanje.
, Predstavnik kmetijskih posestnikov Serra je šel tako daleč, da je Pavedel kar številke: »Dajte nam milijard, ki jih bomo mi spremenili v 5 tisoč milijard investicij v treh letih, z njimi pa bomo go-sPodarili sami*.
.Vsekakor je očitno, da to sploh P' način reševanja gospodarskih Problemov, ki ga zagovarjajo na-Pfedne sile in sindikati. Delavci, k* naj z odpovedmi zagotovijo ob-P°vo akumulacije kapitala, želijo m kapital nadzorovati in usmerjati Prav z gospodarskim načrtovanjem, v«da pa bo morala organizirati 5°delovanje vseh družbenih komponent pri njegovem uresničevanju.
0 Zanimivo pa je, da je s stališči partija in drugih podjetnikov so-pašal minister za industrijo Carlo r°nat Cattin. V svoji izjavi časni-Karjem je Donat Cattin dejal, da stališči industrijcev in sindikatov «nasprotujoči» in da bo «mo-• a|a vlada izbrati med dvema lini-Jat>ia». Sam. je dodal, mislim, da *ie treba priznati veliko težo tržne-sistema, ki mu je treba z u-8ll'eznimi posegi nuditi pomoč*.
(st.s.)
CORRADO ALUNNI
Corrada Alunnija imajo za naslednika Renata Curcia na čelu rdečih brigad. Za razliko od Curcia, ki Je bil v bistvu ideolog, je Alunni, tako trdijo v krogih preiskovalcev, za govarjal trd nastop in oboroženo borbo proti državi in družbi. O tem naj bi pričalo tudi dejstvo, da sc je strategija rdečih brigad po aretaciji Curcia spremenila. Od takrat teroristi niso več napadali poslopja, tovarne, temveč so začeli streljati na ljudi. Vse to pripisujejo Corradu Alunni ju. Pravijo, da je bil jie zlasti spreten v preoblačenju in maskiranju. To naj bi ga doslej tudi rešilo pred aretacijo
odpora predal,.- čeprav je bilo v stanovanju kar 14 pištol, dve brzostrelki, sedem pušk, na tisoče nabojev, večje število detonatorjev, kar pomeni, da bi Alunni lahko dalj časa kljuboval policiji, čeprav bi se oči vidno vsk zadeva zanj tragično končala. Poleg orožja so v stanovanju dobili častniško in poštarsko u-niformo, ponarejene dokumente, beležke, letake rdečih brigad, navodila za ravnanje z razstrelivom ter listine, iz katerih baje jasno izhaja povezava med rdečimi brigadami in drugimi terorističnimi organizacijami, kot so «prima linea», «squadre armate proletarie* in podobne.
Stanovanje je trenutno pod strogim policijskim nadzorstvom, tako da si ga ni mogoče ogledati. Po pripovedovanju hišnika ni veliko, meri 68 kvadratnih metrov, sestoji pa iz kuhinje, kopalnice in dveh šob. Alunnija, oz, arhitekta Turic-chio, kot je rekel, da se imenuje, se spominjajo njegovi sosedje kot mirnega in tihega človeka. Oblačil se je vedno športno, ve povedati hišnik. Priselil se je konec maja ali v začetku junija. Takrat je imel brado in brke, ki si jih je potem obril. Včasih je z njim prihajalo temnolaso dekle, tisto, kj so ga včeraj prijeli z njim, trdi še hišnik. Prav v nedeljo pa je odšlo drugo, plavolaso dekle, ki je bilo v stanovanju nekaj dni.
V teku srečanja s časnikarji je vodja milanskega DIGOS, .bivšega političnega urada, dr. Meterangelis, poudaril, da je do predvčerajšnje akcije prišlo po dolgi preiskavi, pri kateri so policija in karabinjerji aktivno sodelovali Vse je bilo skrbno pripravljeno, da bi preprečili morebitne tragične posledice, kot se je že zgodilo v preteklosti. Sedaj vodita preiskavo sodnika De Liguori in Spataro. Alupni je zaprt v zaporu San Vittore in kaj kmalu ga bodo sodili po hitrem postopku, saj so ga zasačili pri prekršku, Postopek naj bi bil cd 10 do 40 dni po aretaciji, Alunni pa tvega od 3 do 24 let zapora samo zaradi nedovoljene posesti orožja in streliva.
Kaj kmalu naj bi v Milan prišli tudi sodniki, ki vadijo preiskavo o Morovem umoru in o pokolu v Ulici Fani, vendar bodo Alunnija lahko odpeljali v Rim komaj po procesu, ki bo v Milanu.
Po nekaterih vesteh naj bi preiskovalci prišli do Alunnija, ki so ga iskali že od leta 1973, zaradi njegove nepazljivosti, oz. prevelike samozavesti. Prve dni junija ali zadnje dni maja so nekemu arhitektu Turicchii v Bologni ukradli torbo z osebnimi dokumenti. Mož je tatvino prijavil policiji, ki jo je kot ponavadi zabeležila. Samo nekaj dni kasneje je Alunni najel stanovanje v Ulici Negroli in pokazal lastniku osebno izkaznico s priimkom Turicchia. Lastnik stanovanja je po novih zakonskih predpisih moral sporočiti policiji, da je dal stanovanje v najem in izpolniti o-brazec s podatki najemnika. Rutinska 'kontrola je privedla do odkrit-
ja, da je Turicchia prav pred nekaj dnevi prijavil, da so mu osebno .izkaznico ukradli in .je bilo torej ' logično, i da z moškim, ki je predstavil ta dokument, nekaj ni v redu.' Od takrat so ga vztrajno nadzorovali, dokler se predvčerajšnjim ni so odločili za akcijo. Zakaj so akcijo sprožili prav v sredo, se pa ne ve, saj tega na kvesturi niso hoteli povedati, (if)
V Bonnu zasedanje ministrov EGS
BONN — V Bonnu je včeraj zasedal ministrski svet deveterice, ki je razpravljal v prvi vrsti o pristopu Španije in Portugalske v EGS. To je bila prva seja zunanjih ministrov skupnosti pod predsedstvom zahodnonemškega ministra Gensche-rja. Slednjemu bo tudi pripadla naloga, da bo na prihodnji skupščini OZN orisal stališče EGS o najbolj perečih mednarodnih problemih. Na včerajšnjem zasedanju v Bonnu so pripravil osnutek Genscherjevega govora, ki bo zajel, kot se je zvedelo, predvsem dve vprašanji: zaščito človekovih pravic v svetu in vlogo OZN za ohranitev miru v najbolj nemirnih žariščih napetosti.
Istočasno z zasedanjem v Bonnu pa sta se samo deset kilometrov daleč sešlr na občasnem srečanju francoski predsednik Giscard D’E-stain ' in zvezni kancler Schmidt. Delno sta obravnavala iste teme, kot ministrski svet EGS, glavno pozornost pa sta namenila evropskim monetarnim problemom.
Objava Morovih pisem drugo dejanje zarote
Srečanje med vlado in predstavniki Confindustrie v palači Chigi	(Teiefoto ANSA)
_	,	.	,	, ,	........................................■iiiiiiiniiniiiiimraiiiii.itimimiinfli........n......................................................mn.......i..............mm......
RIM — Srečanje med predstavniki vlade in podjetnikov (industrijcev, trgovcev in kmetijskih posestnikov) je dramatično dokazalo, da se v Italiji sedaj soočata dve liniji reševanja iz krize in da sta ti dve liniji marsikje povsem nasprotujoči.
Toda to je bilo kolikor toliko znano. Verjetno bi bila vloga vlade prav v tem, da najde v posredovanju med «družbenimi silnicami* čimveč stičnih točk in tako zagotovi možnosti usmerjanja, če že ne načrtovanja v gospodarstvu. Toda najhuje, kar je prišlo do izraza, pa je, da ti dve liniji ločujeta tudi samo vlado, posamezne ministre in ji torej ne zagotavljata kolegialnosti in so Udarnosti, ki je sedaj prepotrebna,
Posebno še, če pomislimo, dat mora ta vlada 'izvajati-* smernice sicer nehomogene vladne večine.
Poglejmo zato, kako sta ti dve liniji prišli do izraza na srečanju v palači Chigi. Vlado so zastopali Andreotti ter ministri Donat Cattin,
Scotti, Pandolfi in Bisaglia, indli strijce Guido Carli, trgovce Orlando in kmetijske posestnike Serra.
Uvodoma je Andreotti obrazložil temeljne cilje načrta, ki naj bi I-talijo približal skupnim evropskim Pogojem. Pri tem je Andreotti iz rečno poudaril, da so podobni načrti v preteklosti propadli zaradi ♦Političnih napak*, pa tudi zaradi {»manjkanja ustrezne solidarnosti In sodelovanja med družbenimi komponentami. Vsekakor pa je resno načrtovanje, ki naj upošteva značilnosti sistema, vendar pa v njem nudi «jasne smernice, pomoč in trdne oporne točke*, Italiji za premostitev krize vsekakor potrebno.
Pri tem je Andreotti pozval predstavnike industrijcev, trgovcev in Posestnikov, naj sodelujejo pri u-resničevanju ciljev načrta, kakor ludi, naj konkretno pomagajo pri izvajanju politike davčne pravičnosti, predvsem na področju boja Proti davčnim utajam.
Kaj so odgovorili na to predstavniki «Confindustrie» Carli, agrar-Cev Serra in trgovcev Orlando?
Preprosto povedano, so izjavili, da Se v celoti strinjajo s »političnimi cilji* pačrta, se pravi predvsem ? ciljema investicij na Jugu in večjega zaposlovanja. Vendar so pri lem podčrtali, da se mora to zgoditi <fv okviru tržnega sistema*, sar pomeni, da naj vlada določi splošne smernice načrta, vendar nrez definicije pravih oblik načrtoma. Vlada naj skratka prihra-Pjetii denar (sad varčevanja delavcev in krčenja stroškov za social-
RIM — Vprašati se moramo, ali smo že priča «drugemu dejanju» Morove tragedije, ko skušajo nekateri (morda tudi zunanje sile, ki hočejo destabilizirati (talijo) izkoristiti stvari, ki jih je Moro napisal pod prisilo. Končno so s to grožnjo njegovi ugrabitelji zaključili svoje zadnje sporočilo.
Tako prav: sen. Ugo Pecchioli, komunistični cnotranji minister v sencu, ki v zvezi z objavljanjem Morovih pisem zahteva, naj preiskovalni organi preverijo, kako so ta pisma pri pela v uredništva časopisov in kdo jih širi.
S tem, da bi morali ugotoviti, kdo širi ta pisni;, se strinja tudi socialistični tajnik Craxi. V uvodniku, ki ga je napisal za cAvanti* celo našteva, kdo je razpolagal s pismi: teroristi, njihovi tpoštarjh, naslovniki pisem (politiki), policija, sodstvo. Tu je treba iskati krivce in jih izslediti.
Craxi se seveda tudi ograjuje pred sumničenjem, da neznani režiserji ^operacije Morovih pisem» podpira, o predvsem njegovo politiko. ki je bruhnila v ospredje po objavi dnevnika Francoisa Mitter-randa. Taro ostro polemizira s trdimi časnikarju, ki «ne poznajo dvomov in bi radi le obsojali». Stališča PSI so javna in znana. Toda za Craiija so to obrobna vprašanja. Njega briga predvsem nekaj drugega: spoznanje, da je Moro gojil do zadnjega rahlo upanje v
rešitev in da je prav tedaj izvedel za ukaz o eksekuciji.
Craxi, za razliko od drugih, verjame izvirnosti Morovih pisem in potrjuje stališče PSI, da je Moro •rjasnovidno in pogumno vodil svojo zadnjo bitko».
Toda kaj pravzaprav hočejo ljudje, ki širijo ta pisma, se sprašuje Crari. Gotovo nočejo ponovno odpreti Morovega primera, ki je «sto-krat odprt*. Morda hočejo izsiliti parlamentarno preiskavo? O umestnosti pobude PSI razmišlja in ji ne nasprotuje.
Na koncu svojega članka Craxi ponavlja grožnje zadnjih dni: »Mi bomo dokazali svojo odgovornost, vendar naj vsakdo ve, da bomo prekričali vsakogar, ki bi dvignil svoj glas proti nam*.
Res se vsi sprašujejo, kako je s preiskavo o umoru Alda Mora. Nekateri mislijo, da bi bila potrebna parlamentarna preiskava, češ da are predvsem za apolitičen primen. Komunist Pecchioli ni tega mnenja in poudarja, da v parlamentu za dostuje odkrita razprava, saj je jasno, da Morovih morilcev ne bo odkril parlament». Odkriti jih morajo preiskovalci, katere komunistični senator obtožuje, da so prezrli marsikaj in da prepogosto stopicajo na mestu. Pecchioli se na primer sprašuje, čemu ne zaslišijo tudi politikov, ki pogostoma namigujejo ali
(Nadaljevanje na zadnji strani)
mi odloka v zvezi z izvajanjem 8, člena osimskega dogovora, ki zadeva pravice tržaških Slovencev, bo komisija razpravljala prihodnjo sredo. Sicer pa je sam predsednik komisije, senator Sarti, v svoji izjavi poudaril, da potrebuje komisija nekaj dni za premislek glede na to, da je prvotni osnutek naletel v naši deželi na neodobravanje.
Po seji smo zabeležili izjave nekaterih članov komisije. Slovenska senatorka Jelka Gerbec je poudarila, da je komisija osvojila stališča demokratičnih strank naše dežele. Poslanec Scovacricchi (PSDI) pa je dejal, da sprejeti sklep «pušča odprta vrata vsakršni rešitvi glede lokacije in razsežnosti predvidene mešane industrijske cone*. Vsekakor pa ima o tem glavno besedo mešana italijansko - jugoslovanska komisija.
Tržaški komunistični poslanec, podpredsednik komisije Antonino Cuf-faro, je izrazil »zadovoljstvo komunistov za sklepe komisije*, saj so še pred obiskom v Trstu poudarili zahtevo, naj »o uresničitvi cone sklepajo dežele in zainteresirane krajevne uprave — tržaška pokrajina in občine, kraška gorska skupnost — in to, naj bodo sredstva uporabljena za večnamenske investicije, ki niso vezane na lokacijo industrijske cone, o kateri poteka preverjanje*.
Besedilo, ki ga je komisija poslala vladi, ustreza po Cuffarovem mnenju tej zahtevi. Pri tem, nadaljuje tržaški poslanec, »je čutiti vpliv obiska komisije v Trstu in e-r.otnih stališč, ki so jih komisiji izrazile demokratične stranke, dežela in krajevne uprave*. Mnenje komisije je tudi v največji meri upoštevalo stališča sindikalnih organizacij in gospodarskih operaterjev*.
»Upamo, da bo vlada upoštevala mnenje komisije*, poudarja Cuffa ro, »saj daje možnost za pravične in korektne rešitve vprašanja obnove industrijske dejavnosti v Trstu z izvajanjem dogovora o sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo*.
»Izbire bodo podrejene najširšemu demokratičnemu nadzorstvu in sodelovanju prebivalstva. Kdor je pričakoval, da bo komisija zaprta in neubčutljiva in je že snoval nove špekulacije, je tako poražen in razočaran.*
»Prav tako : j poraženi vsi,* zaključuje Cuffaro svojo izjavo, »ki so skušali spremeniti vedro in konstruktivno soočenje s predstavniki parlamenta v priložnost za izzivanje in beden poskus vračanja k pretekli sli in protisloven: ki mržnji.*
Socialistični člani komisije, in sicer podpredsednik poslanec Loris Fortuna, senator Bruno Lepre in poslanec Franco Castiglione, pa so v svoji izjavi poudarili, da je skupina PSI glasovala skupaj z ostalimi demokratičnimi strankami za novo besedilo odloka, ki je rezultat proizvedovalnega obiska v Trstu.
«V bistvu so socialisti bili mnenja,* se nadaljuje sporočilo, «naj dežela Furlanija - Julijska krajina prejme predvidenih 64 milijard in jih shrani v pričakovanju rezultata študij o uresničljivosti industrijske cone, brez predsodkov glede njene lokacije, kot so mnogi podčrtali. Socialisti so tudi zahtevali, naj se študija o uresničljivosti razširi na druga področja izven Krasa, da bi ne izgubljali preveč časa v primeru, če bi znanstveniki izrazili negativno mnenje. PSI je tudi. poudarila potrebo, naj se pred uporabo sredstev dežela posvetuje s krajevnimi upravami (tržaško občino in pokrajino ter kraško gorsko skupnostjo) in s
Predsednik parlamentarne komisije za izvajanje osimskih sporazumov senator Sarti
tem zagotovi največje demokratično sodelovanje pri izbirah*.
»Socialisti poudarjajo tudi.* se zaključuje izjava, »zgodovinski pomen osimskega sporazuma in nujnost čim širšega sodelovanja, prijateljstva in gospodarske kooperacije z jugoslovanskimi narodi.*
..............MnmiilHllllluuM»Miniiliiiinimiilll..................iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.I m im II111< i m ■■■■ ■■< ■■■ I im IM mil ni;
V POSEBNI ŠTEVILKI REVIJE PRIMORSKA SREČANJA
Mitja Ribičič pred nedeljsko proslavo v Komnu
Ob nedeljskem prazniku v Komnu So občinske konference SZDL primorskih občin ter izdajateljski svet in uredniški odbor revije Primorska srečanja posvetili posebno številko te revije 35-letnici sklepa o priključitvi Primorske v združeni Sloveniji k novi Jugoslaviji.
Uvodni članek je napisal predsednik glavnega odbora republiške konference Socialistične zveze Mitja Ribičič. Najprej se je ustavil ob zgodovinskili mejnikih boja Slovencev že v stari Italiji, med NOB, ob dogodkih prelomnega leta 1943, pa tudi ob dogodkih po letu 1945, vse do mirovne konference v Parizu. Nato je prešel na vprašanja povojnega razvoja in med drugim napisal:
«Od takrat do danes je torej minilo že petintrideset let To je dovolj dolga doba, da odgovorimo na vprašanje, ali je tolikšno trpljenje in žrtve, pa tudi stremljenje k sožitju s socialistično Jugoslavijo, izpolnilo vse upe in vsa pričakovanja primorskega ljudstva. ‘Na to vpra-
šanje navadno odgovorimo s kazalci gospodarskega napredka primorskih krajev, ki so presegli povprečje razvitosti naše republike. Govorimo o novih in modernih gospodarskih, kulturnih in drugih družbenih objektih, asfaltiranih cestah, stoterih novih šolah, o tem, da so Primorci našli delo doma, da so si zagotovili svojo gospodarsko in socialno varnost. S posebnim ponosom Primorci pokažejo že močno razvito turistično obalo, luko Koper, tovarno Tomos in cementarno Anhovo, pohištveno industrijo Meblo, obrate Iskre in mnogo novih temeljnih organizacij združenega dela v manjših krajih, pokažejo vse tisto, česar pred osvoboditvijo niso imeli. Nedvomno je to pomembno.
Pridnost, vztrajnost in skromnost primorsKega delovnega človeka so v družbenih pogojih socialističnega samoupravljanja prispevale k takemu dinamičnemu razvoju. Vendar se mi zdi še pomembnejše, da so bili izpolnjeni upi Primorcev v prvi vrsti zato, ker je bila takrat,'pred 35
leti, dokončno premagana tragična predzgodovina narodne in socialne podrejenosti, da je primorsko ljudstvo postalo gospodar in upravljavec na svoji lastni zemlji, da si je združeno v socialistični republiki Sloveniji in Jugoslaviji samo oblikovalo perspektivo svojega razvoja, da je novi primorski človek z generacijami, ki so zrasle v treh desetletjih svobodnega ustvarjanja, postal ponosen samoupravljavec in nosilec napredka*.
V nadaljevanju uvodnega članka obravnava Mitja Ribičič predvsem situacijo, ki je nastala Po podpisu osimskih sporazumov ter poudarja, da so ti dokumenti potrdili pravilnost jugoslovanske odprte zunanje politike, sožitja in sodelovanja. Pri tem pa graja tudi poskuse rušenja dobrih sosedskih odnosov in demagogijo, ki jo uporablja tako imenovana Lista za Trst. V zvezi s tem je napisal:
«Tudi to avtonomistično gibanje, pa najsi bodo njegovi nosilci po svojem poreklu še tako sumljivo po-
vezani z desnico ali pa s preživelimi habsburškimi koncepcijami, ljudi na našj strani ne vznemirja preveč, kajti tisto, kar se upira naravnemu gospodarskemu in kulturnemu napredku in novim oblikam gospodarskega, znanstvenega, ekološkega in drugega sodelovanja, ne more uspeti, ker je obrnjeno proti interesom in perspektivam delovnih ljudi Trsta samega. Tudi teza, da bi gospodarsko sodelovanje z »balkansko* Jugoslavijo ekološko in kulturno ogrozila visoko kulturno razvite sosednje kraje, ima kratke noge. Kajti Jugoslavija ni več revni Balkan in tudi ni več pojem za nekakšno divjo necivilizirano družbo, za nedostopno krajino, v kateri divjajo nacionalni in verski boji ter ureži tisoč nevarnosti kulturnemu prišleku iz bele evropske civilizacije. Vse to je pokopana preteklost in najbolj nerazvito območje in gospodarsko najmanj razvita naša republika ali pokrajina je danes na ravni razvi tosti socialistične Jugoslavije pred desetimi leti*, (lo)
Včeraj v Teheranu 0an žalovanja za žrtvami represije
TEHERAN — Tudi včeraj je na iranskih ulicah vladalo zatišje. Verski poglavarji so proglasili dan žalovanja za žrtvami krvave represije 8. septembra. Kljub temu, da je vojska zastražila doliode na pokopališče Sehsht - Zatira, se je tam zbralo kakih 10 tisoč demonstrantov, ki so vzklikali protivladna gesla. Množica se je razšla že proti poldnevu in med grobovi je ostala le manjša skupina Komeinijevih pristašev, ki je uprizorila protestno manifestacijo. Verski poglavarji so včeraj pozvali tudi na splošno stavko. Največ odziva je bilo v južnih predelih glavnega mesta, kjer so bile trgovine po večini zaprte.
Včeraj se je v poslanski zbornici nadaljevala razprava o vladnem načrtu, ki je naletel na ostre kritik« predstavnikov zmerne opozicije.
Začeti sojenje
tunizijskim
sindikalistom
TUNIS — Včeraj se je pred diščem za državno varnost začel proces proti sindikalnim voditeljem zaradi dogodkov med splošno stavko 26. januarja letos. Obtožujejo" jin. da so med stavko ščuvali, množico na oborožen voor za zrušitev vlade. Prva obravnava je trajala-preko šest ur. Proces se bo nadaljeval 28. septembra.
Podaljšanje mandata modrim čeladam v Libanonu
NEVV VORK - Generalni tajnik OZN Kurt Waldheim je včeraj zaprosil varnostni svet za podaljšanje mandata mirovnim silam v južnem Libanonu. Varnostni svet se bo sestal v ponedeljek,. 18. septembra, ko se bo tudi iztekel prvi šestmesečni mandat r-odrih čelad. Bejrutska vlada je sporočila, da se strinja z nadaljnjo prisotnostjo mirovnih sil na svojem ozemlju.
Kitajci ocenjujejo Hua kuo-fengove obiske
PEKING — Predsednik kitajske ljudske skupščine Jeh Čen-jing (prva osebnost za predsednikom Hua Kuo-fengom) je predvčerajšnjim govoril na seji stalnega odbora pete narodne skupščine o Obisku predsednika I.R Kitajske v Romuniji, • Jugoslaviji in Iranu. Med drugim je dejal, da je predsednikovo potovanje omogočilo kitajskemu narodu, da ugotovi, kaj mora razvijati v bodočnosti in kakšnih pomanjkljivosti se mora otresti. Pred Jeh Čen-jingom je govoril prvi podpredsednik ministrskega sveta Ci Teng-kvej, ki je podal obširno poročilo o obiskih, ker je bil v spremstvu kitajskega predsednika.
PO IZVOLITVI GHERSIJA ZA PREDSEDNIKA POKRAJINE
ENOTNOST DEMOKRATIČNIH STRANK TUDI PRI IZDELAVI PROGRAMA
Včeraj so se nadaljevali razgovori med predstavniki strank ustavnega loka za sestavo novega odbora, ki ga bodo verjetno izvolili že jutri
Izvolitev predsednika pokrajine Ghersija z glasovi vseh demokratičnih strank je vsekakor pomembna in razveseljiva novost v tržaškem političnem življenju, še bolj razveseljivo pa je dejstvo, da bodo po vsej verjetnosti predstavniki strank ustavnega loka enotno odobrili tudi program nove pokrajinske uprave, medtem ko naj bi se pri volitvah novega odbora demokristjani vzdržali, zvesti svojim načelom o distanciranju do komunistov. Novi odbor naj bi tako sestavljali dva socialista (Volk in Carbone), po en predstavnik PSDI (Devescovi), PRI (Foscarini) in SSk (Brezigar) ter trije komunisti, od katerih dva namestnika Le malo verjetnosti je namreč, da bi v odboru sodeloval tudi liberalec, ki ga sploh ni bilo na sestanku vseh strank ustavnega loka in se tudi ni udeležil seje pokrajiaskega sveta.
Prav zato, da bo tudi potek jutrišnje seje tako gladek in brez zaprek, kot je potekala seja pokrajinskega sveta v sredo, so se včeraj nadaljevali razgovori med pokrajinskimi tajništvi strank ustavnega loka, da sestavijo program in tudi preverijo razdelitev odborni-škib mest. Največ dela je seveda s programom, saj je bilo že iz zadnje seje razvidno, da med vsemi strankami ni popolnega soglasja. Vendar pa ta nesoglasja obsegajo predvsem programske točke in nikakor niso nepremostljiva. O tem je na zadnji seji že govoril predstavnik PSDI, sedaj pa bi morali o teh točkah (gre predvsem za delovanje psihiatrične bolnišnice) doseči sporazum.
Mnogo pomembnejši pa je seveda politični dei programa. Že iz poteka zadnje seje je namreč jasno razvidna, da namerava pokrajina predložiti «protiprogram» Cecovini-jevemu občinskemu odboru in da bo ta »proti program* osnovan na tistih točkah, ki predstavljajo po mnenju demokratičnih strank, bistvo za smotrn družbeni in gospodarski razvoj Trsta in dežele. Med temi točkami, ki so prišle na dan že med sinočnjo razpravo, naj navedemo predvsem zavzetost za vsestransko sodelovanje z Jugoslavijo, tako na gospodarskem kot tudi na drugih področjih in torej odločno zavzetost za izvajanje osimskega sporazuma, z edinim pomislekom, ki zadeva industrijsko cono na Krasu. Vendar pa ne gre tu za po misleke bistvenega značaja, ki bi lahko kompromitirali izvajanje sporazuma, pač pa za dejansko potrditev tistega stališča, ki ga je prav včeraj zavzela medparlamentarna komisija za izvajanje osimskega sporazuma in o katerem obširno poročamo na prvi strani. Jasno pa je nekaj. V sedanji situaciji mora biti tržaška pokrajina demokratična alternativa meščansko - merkan-tilistični upravi tržaške občine in tega se demokratične stranke tudi zavedajo. Zato je potrebna vsa zavzetost in predvsem enotnost vseh strank ustavnega loka.
V zvezi s situacijo na tržaški pokrajini je krajevna KD izdala noto za tisk, v kat*ri poudarja, da je sprejela poziv laično-socialističnih sil in pristala na izvolitev Ghersija s poizvedovalnim mandatom, da se odpravi nevarnost komisarske uprave in da se pospeši konstruktivno soočanje med strankami ustavnega loka. S tem je KD pokazala, se nadaljuje nota, izreden čut odgovornosti, potem ko ni bil sprejet njen predlog o sestavi programske večine po zgledu rimske in deželne rešitve, ker so temu nasprotovale PRI, SSk, zlasti pa PSDI. Tako zadržanje dokazuje doslednost političnih izbirah KD, ki si prizadeva za ohranjevanje izvoljenih uprav in demokratičnega soočanja, ne glede na prevzem upravnih odogovorno-sti, kot dčkazujejo primeri v deželi Marčhe in na občini v Tržiču, kjer se je KD vzdržala, da se izogne nekoristnim čelnim spopadom med ustavnimi silami. KD si vsekakor pridržuje pravico oceniti izid poizvedovalnega mandata in sestavo pokrajinskega odbora, tudi v pričakovanju odločitev predstavnika PLI na pokrajini, ki se je bil svoj čas zavzemal za rešitev, ki naj bi temeljila na laično - socialističnih silah.
• Zaradi del v Ul. Margherita, Ul. Crispi m Ul. Pindemonte, bodo na teh ulicah veljali naslednji začasni predpisi: prepoved parkiranja na o-beh straneh Ul. Margherita: dva odseka Margherita bosta zaprta za pešce; enosmerna vožnja po Ul. Crispi in sicer od UL Piccolomini do Ul. Pindemonte ter v U). Pindemonte od Ul. Crispi do Rotonde del Boschetto.
ZA REŠITEV DEŽEI NE KRIZE
Danes sestanek med strankami ustavnega loka
Danes dopoldne se bodo na sedežu deželnega sveta sestale delegacije sedmih strank ustavnega loka, ki že dalj časa vodijo pogajanja za sestavo deželnega odbora. Na sestanku, ki se bo pričel ob 11. uri, bo novoizvoljeni predsednik deželne vlade Antonio Comelli predložil osnutek programskega dokumenta, ki bi moral postati o-snova sporazuma med KD. KPI, PSI. SSk. PSDI. PRI in PLI za sestavo nove deželne vlade. Vsekakor pa so se pogajanja nadaljevala tudi v zadnjih dneh, saj si vodstva strank prizadevajo, da bi končno rešila to zapleteno vprašanje. Deželni svet se bo namreč
sestal v četrtek, 21. septembra, ko bo na dnevnem redu izvolitev deželnega odbora. Želeti je torej, da se bo položaj do tega dne razjasnil, saj je preteklo že preveč časa od junijskih volitev, dežela pa je še vedno brez svoje vlade.
Resolucija dolinske sekcije KPI
Solidarnost s SKGZ
Sekcija PCI-KPI občine Dolina zbrana na aktivu dne 19.9.78 v gledališču «France Prešeren* v Boljuncu izraža solidarnost SKGZ in njenim članicam ob podlem fašističnem napadu na njen sedež, ostro obsoja ta poslednji napad fašističnega pečata, zahteva od pristojnih oblasti, da izsledijo in kaznujejo krivce in da se taki in podobni podvigi pravočasno preprečijo ter poziva vse demokrate k še večji budnosti in pravilnemu odgovoru na vse provo-katorske podvige proti demokratičnemu življenju.
nata. Zaskrbljenost še povečuje sinočnja vest iz neuradnih virov, da je baje državni svet odobril priziv zasebnega prevoznega podjetja SAP proti sklepu deželne uprave izpred nekaj let, s katerim je prevzela njegove privatne proge. Lastnik Sergas naj bi nameraval zopet vzpostaviti svoje proge, ki so v glavnem pokrivale področje dolinske občine, že od 1, oktobra dalje. Nove skrbi torej za upravitelje javnega konzorcija za prevoze, ki se je šele dobro utrdil in katerega delovanje je vsekakor občutno izboljšalo službo, ki je za krajevno prebivalstvo bistvenega pomena.
Konzorcij za prevoze pred novimi skrbmi?
Danes se sestane, ob 11. uri na sedežu v Ulici D’Alviano št. 15 u-pravni odobor medobčinskega konzorcija za prevoze, da razpravlja o proračunu in o splošni situaciji ustavnove, ki je vse prej kot rož-
• Tržaška občina je odredila, da bo začasno za promet zaprta Ul. de!l'Ere-mo na odseku med Ul. Sinico m Ul. Felluga: na tem odseku nameščajo nove plinske cevi.
Še štirje dnevi nas ločijo do uradnega začetka novega šolskega leta. V torek, 19. t.m., se bodo namreč ponovno odprla vrata šolskih poslopij, učilnice bodo zaživele, dijaki se bodo po počitnicah spet srečali za šolskimi klopmi in začel se bo že tradicionalni lov na ocene, dijaki si bodo skušali pridobiti čim več znanja, skratka, šola bo zaživela v svoji polnokrvnosti, z vsemi še nerešenimi vprašanji in protislovji.
Zadnja leta je bila šola v znamenju velikih sprememb. Ministrstvo za šolstvo je izvedlo reformo nižje srednje šole, odpravili so popravne izpite irt uvedli nov način ocenjevanja, ki ni več označeno s številkami, ampak z osebnostnim listom dijakov.
Letos pa čaka tudi višješolce nemara pomembna novost, ki zadeva ustroj mature. Kaže, da taka matura, kot so je uvedli pred osmimi leti, ne ustreza več potrebam sodobr\g šole. Zato je minister za šolstvo Pe-dini s svojimi sodelavci pripravil nov načrt zaključnega izpita, kateremu pa nasprotujejo politične stranke. Vsekakor pa se bo matura odvijala po novem že s tekočim šolskim letom, seveda, če bo parlament v najkrajšem času odobril zakon o reformi. Možni pa so tudi večji ali manjši popravki.
Za kaj pa pravzaprav gre? Zaključni izpit na višji srednji šoli naj bi se odslej delil na dva dela. Od 1. do 5. junija bodo dijaki vsako
S SEJE DEVINSKO.NABKEŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Občinska uprava namerava ukiniti eno sekti jo slovenskega vrtca
Za ta korak se je odločila zaradi manjšega števila vpisanih otrok
Zgoniška občina za samostojnost strokovne šole
Zgoniška občinska uprava je včeraj poslala na Ministrstvo za šolstvo telegram s ponovno zahtevo po priznanju samostojnosti slovenske strokovne šole v Trstu in ustanovitvi novih tečajev za geometre.
ZE Z LETOŠNJIM SOLSKIM LETOM?
Nova matura zahteva več učenja
Izpraševanje bo obsegalo celotno snov zadnjega letnika - Dijak si bo lahko izbral specifično usmeritev - Strogo ločena pismeni in ustni del izpita
Prva jesenska seja sveta občine Devin - Nabrežina je stekla proti pričakovanju mimo. brez običajne razboritosti, ki jo je bilo pričakovati glede na čez poletje obnovljene moči in nabranih argumentov. Župan je uvodoma poročal o sestanku občinske delegacije s parlamentarno komisijo za osimski sporazum, o podpisanem spoMIMrtUr 'ža 'Afejetje posojila 70 milijonov lir (uprava bo to vsoto inv^tVC^A, v ,nujno potrebna dela pri obnovi občinskih cest in trgov, o čemer se plete žolčna debata malodane na vsaki seji sveta; del investicij je pravza-
OD PONEDELJKA, 18. T.M.
Openski tramvaj do Trga Oberdan
Medobčinski konzorcij za prevoze obvešča, da bo openski tramvaj (proga št. 2) začel ponovno voziti v ponedeljek, 18. t.m. od začetne postaje i.a Trgu Oberdan. Vozni red, ki ga bodo razobesili, bo enak, kot pred začetkom obnovitvenih del. Zaradi izvrševanja zaključnih del za obnovitev cele proge pa v nedeljo, 17. t.m., openski tramvaj ne bo vozil.
prav že starta!, saj se iz tega fonda že črpajo sredstva, potrebna za adaptacijo zgradbe na nabre-žinskem trgu, kjer bo občinska ambulanta) ter o prireditvi sekcije krvodajalcev, ki je imela namen pritegniti k sodelovanju pri tej hu mani akciji darovanja krvi čimveč-je število občanov.
Vprašanja, ki »r> jih zatem postavili županu svetovalci, pa so tale; SSk- bi rada 'pojasnilo uprave glede nameravane ukinitve druge sekcije slovenskega vrtca v Nabrežini. Iz pojasnil uprave je bilo razvidno, da se je odločila za ta korak predvsem zaradi občutno zmanjšanega števila vpisanih o-trok (število je s 35 padlo na 26). SSk (pa tudi ostala domača javnost) je mnenja, da je to nepremišljen korak, ki utegne imeti nepredvidljive posledice, zato nai bi se za nameravano premestitev vzgojiteljice vendarle našla možnost, da bi jo obdržali v nabrežinskem o-troškem vrtcu. O vrtcih pa še tole: prispevek na otroka bo tudi letos 8000 lir. Ker občani z lanskoletnimi dajatvami še niso poravnali vseh svojih obveznosti (nekateri dolgujejo še od aprila dalje), zbrana vsota (25 milijonov lir s prispevki staršev) bo komaj krila najnujnejše. Na predlagane variante splošnega regulacijskega načrta ni bilo pripomb, zato jih bo uprava odposla-
la v preučitev deželi. Zanimiv je tudi podatek, da je občinski svet izglasoval sklep, po katerem sme zadruga za stanovanjsko gradnjo «Alto Adriatico* iz Tržiča (sicer pod nadzorstvom IACP) zbirati interesente za skupno stanovanjsko gradnjo (polog so trije milijoni lir), ki
niški da’ I. P.
bo izključno po čistj gradber ceni "'Ve> "vsakršnih marž in -
jatev.
• Tržaški župan Cecovini je včeraj sprejel na vljudnostni obisk generala Realeja, poveljnika pristaniškega poveljstva Billerija in predsednika IACP dr. Stasija.
KPI o družinskih posvetovalnicah
Občinski svetovalec KPI dr. Bia-va je naslovil pismeno vprašanje odborniki: za zdravstvo tržaške občine, da bi zvedel kaj je bilo doslej storjenega in kaj namerava storiti, da bi se uporabili deželni prispevki za družinske posvetovalnice. Dne 20. septembra bo namreč zapadel rok za vložitev prošenj na deželno upravo za prejem prispevkov, ki so namenjeni družinskim posvetovalnicam za letošnje in prihodnje leto.
leto pisali tri pismene naloge. Gre za nalogo iz italijanščine, na slovenskih šolah po vsej verjetnosti iz slovenščine, dve nalogi, ki so ju označili za «večdisciplinarni», pa bosta obsegali snov humanističnih predmetov in širšo družbeno problematiko, po načelu vprašanje-odgo-vor. Vse tri naloge bodo pregledali, popravili in ocenili profesorji, ki sestavljajo razredni svet posamezne šole, torej profesorji, ki so poučevali dijake med šolskim letom. Samo tisti, ki bo z uspehom pisal naloge, se bo predstavil k drugi fazi zaključnega izpita, to je k ustnemu izpitu.
Ustni izpiti se bodo odvijatli od 20. junija do 10. julija, izpraševalno komisijo pa bo sestavljalo šest profesorjev. Dva profesorja bosta iz profesorskega zbora šole, štiri pa od zunaj. Predsednik bo kak univerzitetni profesor ali ravnatelj neke višje šole. izpraševali bodo celotno snov, vse predmete zadnjega letnika. Vendar se bo lahko dijak opredelil za eno izmed treh študijskih usmeritev, ki mu najbolj leži in iz teh predmetov bo dobival specifična, podrobnejša vprašanja. U-smeritve pa so te: humanistična (slovenščina, italijanščina, filozofija, zgodovina, latinščina itd.), teh-nično-znanstvena (matematika, fizika, kemija itd.) in družbene vede (državljanska vzgoja). Dijak, ki bo izbral recimo humanistično usmeritev, se ne bo mogel vpisati na univerzi na znanstvene in družboslovne predmete in obratno. Matura bo torej v popolni funkciji univerze.
Seveda, ni bila sprejeta še dokončna odločitev, da bo že letos potekala matura po zgoraj navedenem vrstnem redu, vendar vse kaže, da bo. Zato smo povprašali za mnenje tudi nekatere naše višješolce, ki pa niso še dovolj informirani, da bi lahko izrekli dokončno mnenje. Mislim, da je minister za šolstvo velik optimist, če upa, da bomo do naslednjega leta dijaki zmogli uspešno opraviti maturo, ki jo je on predlogah, pravi Fabio. Mislim, da ie ta zakonski predlog dober, a bo izvedljiv šele čez pet let, ko bodo maturirali dijaki, ki se bodo celo to obdobje pripravljali na novo maturo», se je izrekla Sonja. Marka pa je ob novici skoraj zadela kap, saj meni, da bo matura pretežka in bo treba več dela in študija, medtem ko Nadja meni, da je predlog mature omejevalen in pogojuje izbiro nadaljnjega študiia na univerzi.
t, Drugi dijaki so še^f>ačitntiP>e*raz-pafoženi in jih je tAko staknili, z morebitno novo stvarnostjo pa se bodo soočili že prvi ■ dan, ■ ko bodo prestopili šolski prag.
Reforma mature na višji srednji šoli bo prav gotovo vplivala tudi na profesorje. Nekatere smo vprašali, kaj to pomeni za nadaljnji razvoj šole, ali bo njeni rasti v prid ali v škodo. Točnega odgovora nam niso mogli dati, kajti se niso še točno seznanili z določili nove mature. O tej se bodo lahko natančnejše opredelili samo ob začetku šolskega leta, ko bodo stvar preučili in dokončno izvedeli, če bo do take mature sploh prišlo. Sicer nam je profesor, ki pa poučuje na nižji srednji šoli, dejal, da se mu zdi dobro in prav, da sta pismeni in ustni del izvita ločena. Kajti tisti, ki ne obvladajo svojega materinskega jezika niti pismeno, nima možnosti, da bi se z na pamet neučenim znanjem prebil skozi maturo. To velja predvsem za poklicne šole, kjer je materin je-
illllllltlllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllHHIIMIIIIIIIfllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIUIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllUllllllllllIllIlllllllllllIlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiidiiiiiiiiii
STARA ZAMERA VZROK HUDEGA SPOPADA
KRVAV EPILOG GOSTILNIŠKEGA PREPIRA: Z NOŽEM RAZPARAL TREBUH SOBESEDNIKU
Prepir se je pričel v gostilni Brunner in se nadaljeval pred Ferdinandeom

....................................... ^
1 * teS!:
Ettore Vianello
Stara zamera se težko izbriše in se lahko v vsakem trenutku sprevrže v prepir. Od prepira do pretepa je korak včasih zelo kratek. Pretep pa včasih privede do neslu-tenih in skrajno neprijetnih po-sledif.
če bi iskali primer za takšne trditve, bi ne mogli najti boljšega od tistega, ki sta ga v anale tržaške črne kronike vpisala včeraj dva stara znanca policije, 43 letni Ettore Vianello iz Ul. del Rončo 4 in 32-letni Bruno Gentilli, ki je brez stalnega bivališča in ki ga daleč naokrog poznajo pod vzdevkom «Brufolo». Kaže, da je odnose med Vianellom in Gentillijem prekrila debela plast rje, ki se
Bruno Gentilli
ni dala zlepa odluščiti in sta se zato odločila, da jo bosta sprala kar z dvobojem, po zgledu filmov o divjem zapadu. Tako se je tudi zgodilo, končni rezultat pa je bil naslednji:	Vianello je razburljivi
večer zaključil v bolnišnici z razparanim trebuhom, Gentilli pa za zapahi pod obtožbo povzročitve hudih telesnih poškodb.
Vsa zadeva se je menda pričela predsinočnjim okrog 22. ure v gostilni Brunner v istoimenski ulici. Pravzaprav naj bi bil spor med Vianellom in Gentillijem star vsaj dva meseca in se je začel v neki openski gostilni, kjer naj bi Vianello nadlegoval goste, zaradi česar so ga (menda z determinahtnb
pomočjo Gentillija) spodili iz lokala. Moški si je takratno Gentillije-vo vedenje zavezal za prst in čakal na priložnost, da mu povrne milo za drago. Ta priložnost se mu je ponudila predsinočnjim v omenjeni gostilni Brunner, Gentilli (to je še vedno njegova pripoved, kajti Vianello zaradi hudih ran še ni mogel povedati svoje verzije) je sedel pri mizi in spremljal neko partijo na karte, ko ga je Vianello začel zmerjati in psovati. Ozračje se je kaj kmalu segrelo in možaka sta sklenila, da bi bilo nemara bolje nadaljevati »živahno* debato na ulici.
Tu so padle prve pesti. Očitno pa se jima je zazdelo, da imata tudi tu preveč gledalcev in je zalo Vianello predlagal, da bi se z njegovim avtomobilom odpeljala kam drugam, kjer bi si lahko nemoteno pretipala kosti. Tako sta se odpeljala do Ferdinandea in nadaljevala svoj «pogovor».
Stvari pa so se nenadoma zapletle, ko se je v Vianellovih rokah (še vedno po Gentillijevi verziji) zablisnilo rezilo noža. Spopad je tedaj zadobil krvave razsežnosti. Vianello naj bi nekajkrat zamahnil z nožem in z njim lažje o-plazil svojega nasprotnika, nakar je med ruvanjem padel. Gentilli je to izkoristil, pograbil nož, ki je Vianelliju padel iz rok ter še sam zamahnil. Tokrat rezilo ni švignilo v prazno. Vianellu se je zadrlo globoko v črevesje.
Bes je v hipu splahnel. Dvoboje-
valca je obšla groza in zbežala sta vsak na svojo stran. Kmalu nato je nastopila policija. Dvoboj je namreč imel pričo. Neka ženska, Lucia Zomon, je videla moška, ki sta se pretepala, padla in nato stekla vsaksebi. Tako je poklicala 113. Ko je kmalu nato prispel na kraj policijski avtomobil, ni bilo na cesti pred Ferdinandeom več nikogar. Našli so le čevelj ter okrvavljeno verižico, ki ju je izgubil Vianello.
Le ta se je s sevojim avtomobilom odpeljal v mesto. Parkiral ga je v Ul. sv. Frančiška ter se odmajal domov k materi in sestri, ki je poklicala reševalce Rdečega križa. Tako so moškega sprejeli na kirurškem oddelku s strogo pridržano prognozo ter kmalu nato izvedli tudi kirurški poseg, kajti nesrečnik je imel preluknjano črevesje.
Gentilli pa se v mesto vrnil z nočnim avtobusom. Malo po polnoči se je zglasil v bolnišnici, kjer so mu dali prvo pomoč. Tedaj ge še ni vedelo, kaj se je bilo pravzaprav pripetilo. Kasneje so mladeniča aretirali v bližini zavetišča Gozzi.
Medtem ko se Vianello bori s smrtjo, je Gentilli zaprt v koro-nejskih zaporih pod obtožbo povzročitve hudih telesnih poškodb. Preiskava je seveda še v teku in bo morala točno določiti, kako so resnično potekale stvari. Policija med drugim še vedno išče nož, ki naj bi ga Gentilli odvrgel med begom nekje v Bošketu.
zik velike važnosti, saj ga bodo morali dijaki uporabljati pri svojem vsakdanjem delu.
# Sedež Banca Cattolica del Veneto
v Trstu ni deloval 6. t.m. redno zaradi sindikalnega gibanja. Prefektura je zato odločila preložiti za 15 dni, od 7 t.m. dalje, pravne in konvencional-
ne roke, ki so zapadli 6. t.m. naslednjih petih dneh.
in v
29. in 30. t. m. v Grljanu
Mednarodno srečanje o očesnih boleznih
Na svetu je več kot 40 milijonov slepcev in 80 milijonov ljudi, ki tako slabo vidijo, da se ne morejo udeleževati družbenega življenja. Na tem sektorju zdravstva je zato, morda še bolj kot v drugih, potrebna preventiva. O tem vprašanju je očesna klinika tržaške u-niverze priredila mednarodno srečanje «Alpe - Adria* strokovnjakov za očesne bolezni, na katerem bodo sodelovali specialisti iz Italije, Jugoslavije in Avstrije. Simpozij na temo «Vprašanja oftalmologije in preventiva* bo v Grljanu v dneh 29. in 30. t.m. in bodo na njem razpravljali o trahomu, ki je še vedno najpogostnejši vzrok sleposti, o odnosu med pomanjkljivo prehrano (predvsem glede na vitamine) in slepastjo ter o okužbah po parazitih, ki hudo prizadevajo prebival-
stvo ekvatorialnih področij Amerike in Afrike.
Tudi naša dežela na dunajskem velesejmu
Jutri bodo na Dunaju odprli 108. mednarodni velesejem, na katerem bo sodelovalo 1.814 avstrijskih razstavljavcev in 2.185 podjetij iz 41 držav. Tudi dežela Furlanija - Julijska krajina bo uradno prisotna s svojim paviljonom, ki ga je pripravila tržaška trgovinska zbornica. Deželni paviljon bo razdeljen na dva dela: v Drvem bo prikazano tržaško pristanišče, v drugem pa deželna mehanska indust'-: i s prisotnostjo velikih industrijskih obratov kot sta Italcantieri in Grandi Moto-ri. Deželno delegacijo, ki bo sodelovala na dunajskih sestankih bo vodil deželni odbornik Bertoli, sestavljali pa jo bodo še predstavniki štirih trgovinskih zbornic ter tržaške in tržiške pristanišče ustanove. V ponedeljek bo pri redih deželna delegacija tiskovno konferenco, mednarodni dunajski velesejem pa se bo zaključil v nedeljo, 24. septembra.
V obdobju med 4. in 9. septembrom so v tržaški občini zabeležili naslednje primere nalezljivih bolezni: 1 primer tifusne mrzlice; 2 primera noric; 1 primer rdečic; 4 primere vnetja jeter (1 izven občine) in 7 primerov salmoneloze.
liitiiiiiiiiiiiiiHiiii iliitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiitttiiiiiiiiiiiiiiMiiiiilliitllliltiiliMMliiliiiiiiliiiiiif iiimiim
SINOČI SESTANEK NA PADRIČAH
Protiosimske sile so izraz tržaških nazadnjaških krogov
0 današnjem političnem položaju v Trstu ter o zahtevah Slovencev je govoril predsednik SKGZ Boris Race
Včeraj zvečer je bil v prostorih Gozdne zadruge na Padričah pogovor o današnjem političnem položaju v tržaški pokrajini in v deželi, s posebnim poudarkom na posledicah, ki jih ima takšno stanje na slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Uvodne besede je imel predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race, ki je zbranim vaščanom najprej povedal, da so sovaščani tržaškega župana, ki pa ni istih misli kot so Slouenci, ki na Padričah prebivajo/.‘župan tudi ni vraščen v vaško stvarnost. Njegova stališča so nasprotna željam in težnjam Slovencev. Govornik je nadalje analiziral važnost osimskih sporazumov in ideološko ter socialno podlago tistih sil, ki sporazumu nasprotujejo. Osimski sporazumi pomenijo novo obdobje v odnosih med Italijo in Jugoslavijo. Gospodarski del sporazumov pa teži k temu, da bi zagotovil Trstu gospodarsko rast. Jasno je namreč, da Trst brez zaledja ne more živeti. Industrijska prosta cona na Krasu omogoča gospodarski razvoj in sodelovanje Trsta s, širokim zaledjem. Takšna cona bi prav gotovo pomagala k boljšemu sožitju med dvema narodnostnima skupinama. Delavci, ki bi delali na skupnem področju, bi v vsakdanjih stikih pripomogli k izboljšanju odnosov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom. Nazadnjaške sile v Trstu so se takšnemu sporazumu uprle, ker nasprotujejo sodelovanju z Jugoslavijo in ker sovražijo Slovence. To sovraštvo ima svoje temelje že v zgodovinskem pojavu iredentizma in nacionalizma.
Race je nadalje razčlenil položaj v trž.aški občini, kjer je Lista za Trst izvolila svojega župana. Slednji je na sestanku z vladno komisijo za izvajanje osimskih sporazumov lahko zastopal tržaško občino, ni mogel seveda izražati stališč vseh svetovalcev in strank. V tem smislu je še vedno nujno, da se demokratične stranke sporazumejo in izvolijo svojega župana ter občinski odbor. Takšna rešitev je edina možna v perspektivi izvajanja osimskih sporazumov in zato, da bi lahko Slovenci dosegli pravice, ki jim jih sporazumi omogočajo. V tem smislu je tudi nesprejemljiv vladni predlog, po katerem bi Slovenci izgubili še marsikatero pravico, ki jim že pripada.
Race je nadalje omenil sestanek slovenskih organizacij z vladno komisijo ter fašistične protislovenske izgrede, za katere nosi odgovornost prav lista za Trst.
Besedam Borisa Raceta je sledila diskusija. Vaščani so izrazili svojo zaskrbljenost zaradi današnjega stanja v tržaški občini. Izrazili so tudi potrebo, da moramo biti Slovenci stalno budni, če hočemo, da ne bodo nazadnjaške sile delovale še naprej nam v škodo.
Ilegalni potnik pobegnil z ladje
V Tržaškem zalivu so se prejšnjo noč dogajale nenavadne stvari. Na neki tovorni ladji, ki je že več dni zasidrana v zalivu, so odkrili dva potnika iz Eritreje, ki sta se ilegalno vkrcala z namenom, da bi v Trstu zaprosila za politično zatočišče. Ker jima pristaniško poveljstvo ni hotelo uslišati te želje, sta prejšnjo noč skušala pobegniti Enemu so to preprečili, drugi pa je skočil v morje in odplaval in ga kljub dolgemu iskanju še niso našli.
Ilegalna potnika sta 21-letni Me-hari Tseggai in 32-letni Peter Phi-
lipp. Mladeniča sta pred nekaj meseci pobegnila iz Asmare.
V Port Sudanu sta se vkrcala na tovorno ladjo Corrado, ki pluje pod angleško zastavo. Potnika so odkrili nekje pri Benetkah, vendar jima niso dovolili, da bi se izkrcala. Na krovu ie prišlo celo do incidentov, tako da so mlada Eri-trejca zaprli v poseben prostor, da bi jima prčtrtečili beg; Mladeniča pa sta kljub temu poskusila srečo. V nočnih- urah jima je uspelo zbežati'iz zasilnega zapora. Skte' šala sta nato priti dp rešilnega čolna, da bi z njim odplula do o-bale. Tedaj pa jih je nekdo od posadke odkril. Tseggaju je kljub temu uspelo skočiti v morje, medtem ko so Philippa po krajšem ruvanju imobilizirali. Pri tem se je mladenič celo lažje poškodoval, tako da so ga morali prepeljati v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje na kirurškem oddelku.
Za Tseggajem je medtem izginila vsaka sled. Pri iskanju ubežnika so sodelovali celo gasilci. Ker je ladja precej oddaljena od obale (okrog 700 metrov) in ker je bilo morje razburkano, ne izključujejo najhujše možnosti. Preiskava se še nadaljuje.
V	MALI DVORANI »VERDIJA*
Srečanje novoizvoljenih rajonskih svetovalcev
V	mali dvorani gledališča Verdi v Ul. S. Carlo 2 se bodo drevi sestali novoizvoljeni rajonski svetovalci. Srečanju, ki bo ob 18.30, bo predsedoval župan Cecovini, ki bo svetovalcem orisal vsebino zakona o upravni decentralizaciji; prisoten bo tudi odbornik za decentralizacijo Alfieri Seri.
SPOROČILO
Odbor Gospodarskega društva na Kontovelu sklicuje za jutri, 16. septembra 1978, ob 21. uri za člane izredni sestanek.
Govorilo in razpravljalo se bo o popravilu društvene dvorane.
ODBOR
Razna obvestila
Komorni zbor Glasbene matice V Trstu prične z vajami v ponedeljek. 18. septembra, ob 20.30 v Gallusovi dvorani, Ul. Ruggero Manna 29.
Sekcija VZPI - ANPI Dolina in Bo-ljunec sklicuje sestanek bivših borcev in aktivistov jutri, 16. t. m., ob 20.30 v prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Razpravljalo se bo o problemih borcev in aktivistov NOV.
Razstave
V	galeriji Rossoni je odprla razstavo tržaška slikarka Tatiana.
V	občinski umetnostni galeriji je odprl slikarsko razstavo Claudio Bianchi - Weiss.
V	galeriji Tribbio Rettori so odprli razstavo avstrijskega slikarja Huga Wulza..
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 15. septembra
NIKODEM
Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 19.18 - Dolžina dneva 12.35 — Luna vzide ob 18.32 in zatone ob 4.52.
Jutri, SOBOTA, 16. septembra LJUDMILA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 21,2 stopinje, najnižja 14,7, ob 13-uri 21,2 stopinje, zračni tlak 1019 mb pada, vlaga 44-odstotna, nebo jasno, veter vzhodnik severovzhodnik 25 km na uro, s posameznimi sunki do 45 km na uro, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 14. septembra 1978 so se v Trstu rodili štirje otroci, umrlo pa le 10 oseb.
RODILI SO SE: Katja Marecic. Sergio Zennaro, Gabriele Cinquepalnii. Alessio Blasco.
UMRLI SO: 63-letna Caterina Scro-bogna por. Depaulis, 81-letna Emma Maslic vd. Mezgec, 77-letni Attilio D'Augusta, 66-letni Mario detto Cegion Boscolo, 53-letni Ezio Visco, 70-letni Carlo Novel, 82-letni Giovanni Butti-gnon, 78-letna Orsola Poropat P°r-Poropat. 73-letna Adile M čl ek Schnei-der vd. Zambler, 75-letna Rosina Gre-gori vd. Carli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, Erta p. Anna 10. Ul. S Cilino 36.
(od 8.30 dl) 13. in od 16. do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
• “ NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana ll.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telef-št. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje • Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina: tel 200-121: Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
!MMI
Ob 11. obletnici smrti drage mame Rozine daruje sin Drago 10.000 lir za ŠD Polet.
V počastitev spomina prijatelja Miloša Kodriča daruje Alojz Markovič z družino 40.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor in 10.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
Prosvetno društvo Slovenec izreka svoji odbornici Zorki Aucr globoko sožalje ob nenadni izgubi drage tete Kristine.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša draga sestra in teta
KRISTINA AUER
Pogreb drage pokojnice bo danes, 15. t.m., ob 14. uri iz hiše žalosti, Boršt 19.
Žalujoči: sestri Marta in Tončka, brata Milan in Ivan (odsoten), nečakinji Zorka z možem Robijem, Vesna z družino, Jelko z zaročenko Ester in drugo sorodstvo
Boršt, Zagreb, Argentina, Koper, 15. septembra 1978
Dne 14. septembra nas je po dolgi bolezni za vedno zapustila naša draga mama in nona
ROZINA GRGIČ vd. KRALJ
Pogreb bo jutri, 16. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v trebensko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: hči Marija z možem Romanom, vnuka Mirta in Aleš, sestra Ivana z možem Avguštinom in sinom Zorom ter drugi sorodniki
Trsi, 15. septembra 1978 (Občinsko pogrebno podjetje)
GORIŠKI DNEVNIK
Gledališča
V prodaji so abonmaji za gledališko »ezono 1978/79 Teatra Stabile (potrditev lanskih abonmajev do 30. septembra).
Kino
Miramarskl park — »Luči In zvoki*,
ob 20.30 »Miramarski sen» (v slovenščini); ob 21.45 «11 sogno im-periale di Miramare» (v italijanščini). Prevoz z motornim čolnom s Pomola Audace ob 20.00 in ob 20.50 ter iz Miramara ob 21.45 in ob 23.05
Ariston 17.00 «1 sctte samurai*. Režija Akira Kurosawa.
Ritz 17.00 «Crazy Horset. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 17.00 «Emanuelle — le pomo-notti nel mondo*. L. Gemser. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eenice 17.00 «Odissea nello spazio 2001».
Mignon 15.00 «Heidi».
Nazionale 17.00 »La febbre del saba-to sera». J. Travolta. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00—22.10«Capricornone». EUiott Gould,
Excelsior 16.00 «L'ultimo valzer*.
Cristallo 17.00 »James Bond — 007 Casind Royal».
Eilodramniatico 16.00 »Cugine mie».
Moderno 15.00—21.30 «lncontri ravvi-cinati del terzo tipo».
Aurora 16.30 «Porca societž*. S. Marconi. M. D’Angelo. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capilei 16.30 «Grazie a Dio č vener-di». D. Summer.
Vittorio Veneto 17.00 «Marlow indaga».
Ideale 16.30 «11 segno del coyote». F. Casanova, M. Luz Galicia.
Volta 17.00 «Lo chiamavano Trinitš*. B. Spencer, T. Hill.
Šolske vesti
Ravnateljstvo celodnevne srednje šo-e F. Levstik sporoča, da bosta sv. naši ob začetku novega šolskega leta 19. septembra, ob 8.30 v župni cer-tvi na Proseku, ob 9. uri pa v župni lerkvi v Križu.
Ravnateljstvo državne srednje šole Gregorčič v Dolini sporoča, da >o začetna šolska maša v torek, 19. leptembra, ob 9. uri v dolinski žup-'i cerkvi. Učenci naj se zberejo pred ierkvijo 5 minut pred začetkom maše.
Ravnateljstvo državne srednje šole Pran Erjavec v Rojanu sporoča, da k) otvoritvena šolska maša 19. septembra ob 10.30 v rajonski župni cerkvi. Po maši se bodo dijaki zbrali razredih, kjer bodo dobili vsa potrebna navodila.
Ravnateljstvo državne srednje šole Igo Gruden v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša v torek, 19. septembra, ob 9. uri v nabrežin-ski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo 5 minut pred zadetkom maše.
Sl) PRIMORJE ,
obvešča vse člane in simpatizerje, da bo danes, 15. J. ra., ob 21. uri na sedežu društva sestanek, na katerem bo odbor ŠD Primorje pred začetkom prvenstva 1978 -79 predstavil vsem članom program delovanja društva za obdobje treh let.
Sledila bo diskusija za odobritev in potrditev programa.
Odbor
VODSTVO TPPZ OBVEŠČA ČLANE,
da bo v Bazovici prva vaja v sezoni 1978/79 danes. 15. sept.:
orkester ob 19. uri,
vsi ob 20.30 — generalka za samostojni koncert v Komnu na Predvečer velikega slavja ob 35. obletnici priključitve Primorske k matični domovini.
Mali oglasi
OB 35. OBLETNICI ODLOČITVE 0 PRIKLJUČITVI JUGOSLAVIJI
Na komenskem Krasu se pripravljajo za sprejem gostov nedeljskega slavja
r .. • ~ ' ..^
Pohiteti je treba, kajti jutri mora biti vse pripravljeno
V Komnu se mrzlično pripravljajo na veliko nedeljsko slovestnost, osrednjo proslavo 35. obletnice odločitve o priključitvi Primorske Jugoslaviji. Ko smo se približevali malemu kraškemu mestecu, nas je že na Gorjanskem pozdravil prvi slavolok, podoben onim, ki so po vojni slavili zmago nad nac.ifašjzmom. še bolj presenečeni smo bili v Komnu, saj take slike nismo še videli, slavoloki, nova asfaltna prevleka, pravo mravljišče ljudi, ki so olepševali okolico, čistili robidovje in jarke. Na poti k prostoru, kjer bo slovesnost, smo srečali dijake osemletke, ki so z motikami in metlami zapuščali šolsko poslopje v spremstvu učiteljev in profesorjev. Malo nižje, ob križišču cest, ki iz Komna peljeta v Branik in v Štanjel smo zagledali «gradbišče». Vsak drugi termin bi bil neprimeren, da bi lahko v eni besedi povedali, kaj se v teh dneh dogaja na ogromnem prostoru, kjer bo slavnostna prireditev.
Mogočna tribuna, kjer se bo lahko zbralo 600 pevcev, nad njo železna struktura, ki jo bodo okrasili s slovenskimi barvami in bo ponazarjala Triglav, simbol slovenske osvobodilne fronte. Ob tribuni več-metrsko železno ogrodje, kjer bodo na stolpu televizijske kamere in o-zvočenje. Vse naokrog po travnikih in brežini pa mizice kioski in šanki. Dovolj nam je le skopi podatek, da znaša celotna ^JoljUpa.mizj^ 1200 metrov, šapkov ob kioskih pa 400 metrov, in nam j*„.[»pfljpppja jasno, kaj pričakujejo, organizatorji od nedeljske slavnosti.
Večje podrobnosti so nam navedli predsednik SZDL Emil Švara, predsednik krajevne skupnosti Jože A-damič in tajnik osnovne organizacije krajevne skupnosti Franc Dragan. V uspeh nedeljske slavnosti so vložili ves svoj trud številne delovne organizacije primorske regije. Gostinci so se med drugim obvezali, da bodo poskrbeli in nudili pijačo ter hrano brez vsakih zastojev tudi ob naj večjem navalu ljudi, ko bo po predvidevanjih v najhuiši »konici* vsaj 50 tisoč gostov iz Slovenskega primorja, iz drugih krajev Slovenije, iz sosednje Hrvaške in iz zamejstva.
Odveč bi bilo naštevanje vseh dobrot, ki jih bodo gostinci nudili; dovolj je, da navedemo nekaj gostinskih obratov, pa nam bo vse takoj jasno: Delamaris iz Droga iz Izole, hotelsko podjetje Galeb iz Kopra, Zivinopromet iz Nove Gorice, Združeno hotelsko podjetje iz Postojne in SOZD Timav iz Sežane.
lili
SEJA TERITORIALNEGA ODBORA SKGZ ZA GORIŠKO
Ocena srečanja slovenske delegacije s parlamentarno komisijo za Osimo
Občinska uprava mora upoštevati predloge slovenske konzulte ■ Drugi oddelek otroškega vrtca v Štandreiu
Srečanje s parlamentarno komisijo za izvajanje osimskega sporazuma je bila osrednja točka dnevnega reda seje teritorialnega odbora SKGZ, ki se je v sredo zvečer sestal v Gorici. Predsednik Mirko Primožič je poročal o poteku pogovora slovenske delegacije s parlamentarno komisijo ter o zahtevah, ki so jih predočili posamezni člani slovenske delegacije. Teritorialni odbor je ugodno ocenil to srečanje ter v diskusiji navedel tudi vprašanja, ki jih je komisija obravnavala s predstavniki delegacije goriške občinske in pokrajinske uprave. S tem v zvezi je posebno zanimiv predlog, da bi tudi ob meji pri Gorici zgradili industrijsko prosto cono. Predsednik Sarti je goriško delegacijo vprašal, kaj sodi o takšni možnosti. Izkazalo se je, da glede tega vprašanja stališča niso povsem jasna, predvsem pa niso enotna, tako da bo okoli njega prišlo do preverjanja med različnimi političnimi silami in tudi do usklajevanja stališč. Poleg vsega je bilo na seji teritorialnega odbora ugotovljeno, da prosta industrijska cona zadeva tudi Novo Gorico in da je stališče do tega vprašanja potrebno uskladiti tudi med sosednjima občinama.
Razprava je nadalje pokazala, da osimski sporazum ne bo avtomatično izveden v vseh svojih členih in da bo potrebna večja ofenzivnost in aktivnost, da se izvede. Teritorialni odbor je sklenil, da o političnem položaju, ki se razvija v zve; zi z osimskim sporazumom, seznani širšo slovensko javnost pri nas. Potrebno je govoriti tudi o razlogih, ki so privedli do protio6imske gonje.
Tajnik teritorialnega odbora Aldo Rupel je nanizal nekatere pobude, ki jih bo odbor izvedel v bližnji prihodnosti, ter pri tem omenil po-
Uspeh poletnega središča je pripisati tečaju, v katerem so enajst animatorjev usposobili za vodenje tečaja.
Prihodnje leto bodo delovanje poletnega središča podaljšali na šest tednov ter bodo pritegnili tudi otroke iz okoliških krajev.
Teritorialni odbor je nato sklenil okrepiti dejavnost slovenske konzulte pri občinski upravi v Gorici ter tako uveljaviti njen položaj v odnosu do občinskega odbora in župana, ki nista pokazala razumevanja za delovanje in predloge konzulte, se pravi posvetovalnega telesa, ki izraža enotne in avtentične težnje ter predloge celotne slovenske skupnosti v goriški občini.
Posebno skrb so odborniki posvetili akciji, ki jo vodi rajonska kon-zulta in druge skupine, da se v Štandrežu odpre drugi oddelek slovenskega otroškega vrtca ter tako
zagotovi javno varstvo slovenskim otrokom, ki so v sedanjem trenutku brez njega. Občinska uprava je poskrbela prostor za drugi oddelek, sedaj je potrebno zagotoviti še vzgojiteljico.
Prisegla sla župana Maiani in De Face
Tržiški župan dr. Gianni Maiani in ronški župan Gianmassimo De Pace sta prisegla včeraj dopoldne na goriški prefekturi pred pod prefektom dr. Lavaderjem. Že včeraj smo poročali, da je prisegel tudi župan v Gradežu posl. Maroc-co. Demokratično izvoljene krajevne uprave bodo taKo obnovile svoje delovanje. Čaka jih zahtevno delo.
Paviljon dežele na sejmu v Zagrebu uredili v Gorici
Na zagrebškem velesejmu, ki ga bodo odprli jutri, 15. septembra, je dežela Furlanija - Julijska krajina navzoča s paviljonom, ki ga je uredila trgovinska zbornica iz Gorice. Zastopništvo naše dežele na največji mednarodni gospodarski manifestaciji v Jugoslaviji se predstavlja z aktualno temo za našo deželo in Hrvaško ter zadeva varstvo Jadranskega morja.
Ta tema je ilustrirana z nekaterimi posegi, kot so beograjski sporazum od februarja 1974. leta. ki predvideva prizadevanja Italije in Jugoslavije, da se prepreči ali zmanjša stopnja onesnaženja morja. Nadalje se omenja zakon Mer-li, ki govori o italijanski zakonski zaščiti voda.
En del deželnega paviljona je zasedel uvozno izvozni konzorcij Friulgiulia, v katerega so vključena številna industrijska in trgovinska podjetja dežele Furlanije * Julijske krajine.
Razstave
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo drevi, ob 18. uri, odprli razstavo «Studio 7-Biro 71». Odprta bo do L oktobra.
........................m...................
VČERAJ JE BILA V TOVARNI SKUPŠČINA
Zaskrbljenost v Podgori za obstoj tamkajšnje tekstilne tovarne
Nezanimanje vodstva koncerna Bustese za nadaljnji razvoj vseh njegovih tovarn Poudarjena nujnost po enotnem nastopu na deželi in v Rimu
Med delavstvom podgorske predil-1 pa so zastopniki levičarskih strank niče vlada velika zaskrbljenost o | in sindikalisti poudarili tudi odgo-ravni zaposlovanja in sploh o na-1 vornosti deželne in rimske vlade, ki daljnjem obstoju podjetja, kot tudi | dajeta denar podjetnikom, ne skr-govore,ll'ki 'jih Cimdizv^T^tor j 0 bodočnosti vsega koncerna Buste- bita pa za to. da se ohrani zaposlit-SKGZ z medobčinsko konferenco j	.:!
Izleti
Tudi dekleta sodelujejo pri pripravah, da bo Komen lepši
SZDL za severno Primorsko. V razpravi so bili osvetljeni tudi nekateri problemi, ki zadevajo delovanje izvoljenih uprav.
Odbor je nadalje ugodno ocenil delovanje poletnega središča v Slovenskem dijaškem domu v Gorici, ki je letos prvič delovalo ter v treh tednih nudilo varstvo 55 otrokom.
Vse kaže, da ti obrati skrbno molčijo o dobrotah, ki jih bodo nudili. Izolski Delamaris, naj bi poleg rib pripravil še presenečenje, o tem se vsaj v Komnu govori, konkretno pa vedo le, dai.bo .v kioskih vse, kar najdemo ob podobnih prireditvah, z izjemo količin,,ki bodo primerne več-desettisoči <-■ udeležbi.
Tovariši iz krajevne skupnosti so nam še navedli nekaj važnih po-
OBVESTILO ZA BIVŠE BORCE
Oktobra bodo v Opatjem selu (občina Nova Gorica) odkrili spomenik padlim tržaškega udarnega bataljona, ki so ga ustanovili v Lokvici na Krasu.
Vsi bivši borci, ki so pripadali temu oddelku v obdobju od 12. oktobra 1943 do 5. aprila 1944 — dan ustanovitve u-dame tržaške brigade Garibaldi — in ki sedaj stanujejo v Italiji, naj nujno sporočijo svoje ime in priimek ter naslov pokrajinskemu odboru VZPI-ANPI, Ul. Crispi 3, Trst, tel. 730-306, najkasneje do 30. t.m.
NA POBUDO PRIMORSKIH VETERANOV
Praznovanje 60-letnice bojev za severno mejo
Srečanje ho 1. oktobra v Novi Gorica
METJE išče skladišče od 150 do
0	kv.m v mestu, predmestju ali ižnji okolici. Ponudbe na Oglasni ldelek Primorskega dnevnika.
PROSEKU se je izgubila psička
1	s me bassethound. Tel. 412340. JDAM odlično ohranjen VW golf S. 75 KS letnik 76 z avtoradiom, i informacije tel. na št. 795823. JDAM zadnjih 15 letnikov Jadran-:ega koledarja od leta 1964 do 1978, el. 410372.
PIM rabljeno stiskalnico za tropi, s, velikost: številka 50 ali 55. Tel. 18480 od 19. ure dalje.
Pl MO hišo na tržaškem podeželju 3 zmerni ceni. Tel. 743888.
JDAM nov kajak, dvosedežni, znam-s ASA. Primeren za lahke reke in lorje. Tel. 569357.
VB KORADO - Assicurazioni Ge-erali — nudi svojim klientom in rijateljem tehnične, popolne in še itrejše zavarovalne usluge v novem radu v Trstu, Ul. Genova 14. el. 61034-5.
SPDT obvešča, da je odhod izletnikov na avtobusni izlet v Sappado ob
6.30	izpred sodnije (Foro Ulpiano). Prosimo točnost!
Slovenska skupnost — sekcija Devin - Nabrežina priredi v nedeljo, 24. t.m., celodnevni izlet v Bohinj na »Kravji bal». Prijave sprejemajo sek-ci.jski odborniki: Mario Kralj — Nabrežina, Nevenko Gruden — Sesljan in Orlando Žbogar — Devin.
Ob proslavah oktobrske revolucije priredi POTOVALNI URAD «AURORA» od 2. do 9. novembra izlet v
MOSKVO in LENINGRAD
Hoteli 1. kat. Cena 324.000 lir. število prostorov je omejeno.
Vpisovanje do 19. septembra pri POTOVALNEM URADU »AURORA* v Ul. Cicerone 4, tel. 60261.
datkov. Poskrbeli so za primerne parkirne prostore, ki bodo največ 500 metrov oddaljeni od slavnostne; ga prostora in jih bodo označevali smerokazi. Za parkirne prostore bodo skrbeli pripadniki narodne zašči te in gasilci, ki bodo takoj posegli s svojimi terenskimi vozili, če bi se kakemu avtu zataknilo in bi oviral promet. Na vseh križiščih bodo prometniki, ki bodo usmerjali promet proti Komnu in nad območjem bo križaril helikopter, ki bo nudil prometnikom vse informacije o zastojih in morebitnih preusmeritvah, (voc)
Udeležencem proslave priporočamo, da potujejo v Komen:
—	iz smeri Nova Gorica preko Branika.
—	iz smeri Ljubljana preko Vipave in Sežane,
iz Kopra in z Reke preko Sežane. Iz zamejstva je možen prihod s prepustnico tudi preko maloobmejnih prehodov Brestovica, Gorjansko in Repentabor.
Vse ceste v smeri Komna so asfaltirane in na vpadnicah opremljene s parkirišči.
Bloki za mali obmejni promet Repentabor, Gorjansko in Klariči bodo v nedeljo, 17. t.m odprti do 23. ure (po jugoslovanskem času).
Na pragu 60-letnice začetka bojev za obrambo Maribora in slovenskih krajev na spodnjem štajerskem in južni Koroški prirejajo primorski veterani, tedanji prostovoljci v o-brambi severne meje 1918-19, tovariško srečanje, ki bo v nedeljo, 1. oktobra, v Novi Gorici. Pričetek proslave bo v prostorih zgradbe občinske skupščine ob 9. uri.
Ko je konec oktobra 1918. leta razpadla avstro-ogrska država in njena vojska, se je vojaštvo z vseh front vračalo na svoje domove. Takrat je precejšnje število vojakov iz krajev, kateri so bili zasedeni in priključeni Italiji, ostalo na jugoslovanskem ozemlju in se prostovoljno odzvalo pozivu začasne narodne vlade v Ljubljani za priključitev vojnim formacijam za obrambo Maribora in severnih slovenskih krajev, ki jih je ogražal pohlepen nemško avstrijski imperializem, Zbrani so bili v svoji domači enoti v «Tržaškem bataljonu*; ki je štel okrog 500 mož s 30 oficirji. Okrog 200 primorskih prostovoljcev je bilo po drugih enotah, formiranih na Kranjskem in Štajerskem. Če tu vštejemo tudi prostovoljce v pomožnih službah zaledja,’ki so jih pregnali Italijani (železničarji, orožniki, učitelji, uradniki itd.) je v o-brambi severne meje v raznih vlogah in nalogah sodelovalo okrog tisoč primorskih prostovoljcev.
Bojna pot Tržaškega bataljona se je pričela v Mariboru in okolici z zaščito vojaških in drugih pomembnih industrijskih in prometnih objektov ter z razorožitvijo nemšku-tarskih razgrajačev in nemških vojaških enot, Isto dejavnost je bataljon opravljal v Podravju. V glavni ofenzivi' spomladi 1918. leta je v odredu generala Maistra sodeloval v vojnih operacijah na področju deželne meje med Koroško in Štajersko. Globoko do Svinjskih planin in severno od Velikovca, Grebinja in Pustrice je držal položaje do premirja.
Prostovoljci borci, ki so z zako nom SSRS in odločbo pristojne občine deležni priznanja, so organizirani po občinah v Zvezi prostovoljcev borcev za severno mejo 1918-19. Ker mnogi živijo tudi po drugih krajih Jugoslavije in celo v drugih državah, so ostali izven članstva in evidence. V primorskem okraju je živih še 55 starih veteranov. Na tem srečanju bodo obujali spomine in se po desetletni odtujenosti še enkrat spoznali. Srečni bodo, ko bodo videli, da se jih bodo z obiskom spomnili tudi znanci in prijatelji iz mlajše generacije in borci za svobodo in socialne pravice v novi Jugoslaviji.
O priložnosti tega srečanja bo tudi razstava skic in slik iz bojev iz prve svetovne vojne v Posočju. Razstavo je s svojim prispevkom podprla tudi Ljubljanska banka Nova Gorica.
Drevi sestanek o stanovanjskih zadrugah
V mali dvorani Palače hotela bo danes zvečer ob 20.30 sestanek, ki ga sklicujejo člani stanovanjskih zadrug. Na sestanek so povabili tudi predstavnike strank v goriškem občinskem svetu. Tema sestanka so stanovanjske zadruge in revizija goriškega regulacijskega načrta.
sindakalisti obrazložili včeraj zju traj na odprti skupščini v tovarniški menzi zastopnikom političnih strank in krajevnim upraviteljem ter jim predlagali nadaljevanje skupne ak cije, ki je že dala letos spomladi konkretni rezultat.
Skuoščino je sklical tovarniški svet, ker so 5. septembra na sestanku z zastopniki koncema Bustese v 01-gjateju slednji poudarili, da jih ne skrbi veliko obstoj in razvoj šestih tovarn, češ, da ni zanimanja za ohranitev zaposlitvene ravni v tekstilnih tovarnah s strani osrednje vlade. Podobno nezanimanje so sindikalisti občutili tudi v zadevi podgorske tovarne, kjer sicer spoštujejo lastniki tisti, del junijskega sporazuma, ki določa postopno vračanje na delo delavcev, ki so bili v dopolnilni blagajni, ne spoštujejo pa tistega dela, ki govori o perspektivni bodočnosti tovarne, niti se ni doslej nihče zganil, da bi si zagotovil prodajo izdelkov. Zato sindikati menijo, da bi lahko prišlo do ponovne krize podobno kot lani.
vena raven v tovarnah. Za podgor sko tovarno leži sedaj odgovornost tudi na politikih, saj je deželna finančna družba Friulia pristopila kot delničar v družbo Bustese in zato se morajo politične sile, ki vodijo deželo zavzeti tudi, da se vse nevšečnosti odpravijo.
Sindikalisti pa so napovedali širše akcije in možnost splošne pokrajinske stavke v podporo podgorskim tekstilcem.
V	Ajdovščini proslava 150. oblete
.. icMne tovarne
V	Ajdovščini bo jutri proslava 150-letnice obstoja slovenske tekstilne industrije in ajdovske tekstilne tovarne Tekstina še posebej, saj je bila prav ta tovarna prva na slovenskem ozemlju.
Na slavnost bodo prišli tekstilci iz vse Slovenije. Ob 9.30 bodo od
Na včerajšnji skupščini sta naj- krili tekstilno spominsko obeležje, prej govorila sindikalista Benfatto delo kiparja Rada Jelinčiča, na-in Bucovini ter predlagala sprejem stopil bo pevski zbor »Srečko Ko-skupne resolucije. Zatem so se o- soveb, zatem bo na vrsti slavnost-glasili še predsednik pokrajine Pa- ni govor delavke Tekstine. Ob 10. gura, goriški župan De Simone, de- uri bodo odprli razstavo medvojne želni odbornik Cocianrvi, zastopniki tekstilne dejavnosti v NOB na ob-Krščanske demokracije Reverdito, močju goriškega vojnega podro-KPI Zorzenon, PSI VValtritsch, PSDI čja, ki bo v mali dvorani kuitur-Zucalli ter še zastopniki nekaterih drugih tovarn. Zaključni govor je imel član tajništva pokrajinske sindikalne federacije Petrali.
Sprejeta je bila tudi sklepna resolucija. Tako iz nje, kot iz govora upraviteljev in politikov je bilo čutiti nujnost po enotnem nastopu sindikatov, političnih strank in krajevnih uprav, tako na deželni, kot na vsedržavni ravni. Ohraniti je treba namreč zaposlitveno raven, tako v podgorski predilnici kot v naši pokrajini in tudi v drugih tovarnah koncerna Bustese. Vendarle
razstava likovnih amaterjev- tekstilcev.
Ob 11. uri bo osrednja proslava na Titovem trgu. pozdravil bo Grozdan Šinigoj, slavnostni govor bo imel predsednik Zveze sindikatov Slovenije Vinko Halner, igrala bo godba na pihala iz Prebodla, zapel bo domači zbor «Srečko Kosovel* Ob 12. uri bo nastopila folklorna skupina »Tine Rožanc* iz Ljubljane, ob 16. uri bo modna revija z zabavnim programom v veliki športni dvorani, revijo bodo ponovili ob 19. uri.
Ob tej priliki so izdali tudi zajetni zbornik o slovenski tekstilni industriji.
Prometna nesreča
Dva jugoslovanska avtomobila sta bila akterja prometne nesreče v sredo zvečer v Ulici S. Pellico v Gorici. Nepravilno je upravljal z zvojim vozilom ZAZ GO 38-564 29-letni Simon Peršolja iz Bilj, vanj se je zaletelo vozilo renault GO 43-891, ki ga je vozil 58 letni Zdravko Vogrič iz Vrtojbe, v tem vozilu je bila še 55-letna Ivanka Baraga. Peršolja bo ozdravel v desetih dneh, Baragova pa v mesecu dni.
Zamenjava poveljnikov pristanišča v Tržiču
Danes bo Tržič zapustil načelnik pristanišče kapitanije kapitan fregate Candido Dri, ki odhaja na novo službeno mesto v Trst. Na njegovo mesto pride kapitan fregate Renato Ferraro, ki je doslej služboval v Neaplju.
Prijetno srečanje 55-letnikov s Krasa
nega doma tovarne, v veliki dvorani istega doma pa bo razstava slovenske tekstilne industrije, v avli kinodvorane pa bo odprta
Katja Klanjšček je dobila bratca
DAVIDA
Prosvetno društvo *Briški grič» čestita ob rojstvu drugo-rojenca svojemu pevovodji Ivanu Klanjščku. Čestitkam se pridružuje tudi zveza borcev.
Šolske vesti
Učenci slovenskih osnovnih šol v
ulicah Vittorio Veneto in Croce naj se v torek, 19. septembra, zberejo ob
8.30	pred šolama. V spremstvu učiteljic bodo šli k šolski maši, ki bo v cerkvi sv. Ivana.
Šolska maša za dijake višjih srednjih šol v Gorici bo v torek, 19. septembra, ob 9. uri v kapeli malega semenišča.
-	...- ..........i \ ........... T’*:"
; "r -s- + ~
-s*.- V"'gj|
Minulo soboto so se zbrali 55 letniki iz Doberdoba in Dola, s Poljan in z Vrha in skupaj proslavili ta življenjski mejnik. S seboj so pripeljali tudi soproge, tako da se jih je zbralo kar precej. Praznik so začeli v gostilni pri Drejčetu v Doberdobu, nakar so krenili do spomenika padlim v NOB in tam položili venec. Da bi jim ne zamerili domači »oštirji*, so najprej obiskali številne gostilne okoliških vasi in zaključili svoj najiepši dan
v tem letu pri Mirkotu v Dolu, kjer so imeli skupno večerjo.
Kramljanje in obujanje spominov iz otroških let je kraške slavljence zadržalo pri mizah do jutranjih ur, ko se je dan že svital. Nekdaj so ob takih urah že korakali s koso na rami, proti senožetim, sedaj pa jim napredek nudi več počitka in prostega časa, vendar manj veselja in prijetne družabnosti. Da so vse tegobe lepih in hudih časov minulih let za tisti
čas pozabili jim je pomagala har monika. Tudi peli in plesali so kot «enbuot», ko ni bilo še dvoran in poletnih prireditev. Takrat je bil praznik v vasi le enkrat na leto: na dan vaškega patrona. Za plesišče je zadostoval senik, ki je plesalcem nudil zavetje do terne, ko se je plesna zabava končala. Na sliki vidimo kraške 55-letnike s svojimi soprogami, ki jih je Karlo Ferletič poslikal sredi Doberdoba.
Mali oglasi
ZAMENJAM 3-sobno komfortno stanovanje za dvosobno. Ponudbe v večernih urah na telefonsko številko 0481 - 86861 (Gorica).
Kino
Gorica
CORSO 17.00-22.00 »Heidi in cittš*. Barvna risanka.
MODERNISS1MO 17.30-22.00 »Le gior nate intime di una giovane donna*. O. Vernon in D. Thomas, mlajšim od 18 let prepovedano.
VITTORIA 17.00-22.00 »La chiamavano Susy tettalunga*. C. Morgan, mlajšim od 18 let prepovedan.
VERDI 17.30-22.00 »Un taxi color mal-va». C. Rampling in P. Noiret. Barvni film.
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 »Bermude, la fossa maledetta*.
ENCELSIOR 18.00-22.00 »La febbre del sabato sera*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Emily», angleški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Trije muške-trji — kraljična ogrlica*.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Francesca Negro. Nora Michelag, Margaret Dejana, Lara Bel-lan. Giovanni Delia, Igor Peric.
SMRTI: 78-letna gospodinja Magda-lenga Mavhinja vd. Vescovi; 73-letna gospodinja Emma Antiči vd. Cattaneo; 61-letna gospodinja Antonia Zotti vd. Comand: 53-letni upokojenec Mario Samar; 67-ietni duhovnik Bernard Špacapan,
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči ie v Gorici dežurna lekarna San Giusto, Kor zo Italia 244, tel. 83-538.
PROF. DR. FRANC ZADRAVEC OB SEDEMDESETLETNICI MIŠKA KRANJCA
V trajni zagledanosti v življenje in naravo je temeljna vzmet Kranjčevega pripovedništva
«Ce bi se okrog Kranjca zbrale vse njegove literarne osebe, bi to bila lepa druščina delavcev, kmetičev, samorastniških otrok, bi to bila mogočna galerija revežev Kranjec je predvsem njihov glasnik - torej glasnik še vedno milijarde in več ljudi»
Daljši odsek svoje življenjske pati, ki drži od 15. septembra 1908 do danes, je Miško Kranjec prehodil kot plodovit pripovednik, kot časnikar in kot marksistični poli’ tičrii delavec. Doraščal je v proletarski družini bremenil jase v v Veliki Polani, se tu-nauči) brati narečno tiskane pokrajinske no) vice, leta 1918 doživel prekmursko kmečko revolucijo, kasneje še meščansko agrarno reformo. V ljubljanskih dijaških letih, ki' so mu tekla o' dovolj tenki rezini kruha. ga je zamikala umetnost. Rad bi bil slikar, celo glasbenik, a se je že leta 1924 znašel na ulici in manifestiral za delavce, ki so v Trbovljah zlomili Drjuno. Tedaj se je oklenil besede, začel objavljati v prekmurščini in knjižnem jeziku, leta 1930 pa so kritiki opazili, da je rojen za pripovednika. Začel je študirati slavistiko, nagibal k profesuri — pa ga je življenje napravilo za svojega umetniškega glasnika pa tudi za sVO jega revolucionarnega glasnika. Kmalu je namreč dobil uredništvo Ljudske pravice (1934	35). z no
velami in romani pa zaslovel kot rapsod »nepoznane zemlje* in slovenske sproletarizirane vasi. Leta
1939	je nastopil na listi združene opozicije kot kandidat KPS, poleti 1941 skupaj z drugimi zasnoval jedro narodnoosvobodilnega odpora v Pomurju, kasneje se prebil k partizanskim enotam, po osvoboditvi pa opravljal kulturne in politične naloge ter ostal do danes marksistično angažirani pisatelj.
Kranjec spada med pisatelje, ki jim nikoli ne zmanjka snovi, življenje jih trajno navdihuje, v njih je prisotno «kakor valovje, ki ki teče in ne odteče nikoli*, kot ga je *am prispodobi! v noveli Na valovih Mure. Njegov obsežni opus pa tudi korespondenčni viri potrjujejo, da je pisateljsko vpet v življenjski tok že od začetka tridesetih let in da tvorna napetost med njimi in življenjem ni popustila vse do današnjih dni.
Ce se za trenutek ozremo po količini njegovega pripovednega besedila, smemo misliti, da so se mu načrti za novele in romane naravnost spodrivali, pisma pa povedo. da je včasih pisal do dva romana hkrati in povrh še kakšno novelo. Od kod ta pisateljska rodovitnost. od kod količina, ki preseneča? Od' kod trije * valovi romanov: prvi od leta 1932 do leta
1940	- Življenje, Pesem ceste, Os življenja, Zalesje se prebuja. Prostor na soncu. Kapitanovi. Do zadnjih meja ter Povest o dobrih ljudeh. drug: med letoma 1946 in 1957: Pesem gora. Fara svetega Ivana, Pisarna, Pod zvezdo, Izgubljena vera, Zemlja se z nami premika in Macesni nad dolino, pa še zadnji, tretji val od leta 1960 do 1968: Za svetlimi obzorji I-Vl, Mladost v močvirju, Rdeči gardist I-III. Svetlikanje jutra in na kraju še roman Strici so mi povedali leta 1974? In od kod cel plaz novel, ki ga je za več obsežnih knjig, med njimi: Pomlad, Majhne so te stvari. Tihožitja in pejsaži, Imel sem jih rad. Mesec je doma na Bladovici, Ukradena ljubezen ter Lepa Vida prekmurska?
Za takšno presenetljivo količino pripovedne proze je najbrž treba iskati več motivacij, med njimi naslednje :
Vso množico knjig je dala prirojena delavnost ali narava proletarca, ki se je i. sezonskega delavca, za katerega je bil sprva določen. uspel povzpeti do neodjen-ljivega pisateljskeg garača. Kranjec ni toliko z lahkoto pisal, kolikor je veliko in garaško pisal, napisano pa doklesaval. V trajnem fizičnem in seveda duhovnema garaštvu tiči prva skrivnost količine in tudi kvalitete njegovega novelo-in romanopisja. Pisateljsko garaštvo je bilo deloma tudi posledica Kranjčevega socialnega položaja. seveda predvsem v tridese tih letih. Res je tudi tedaj delal kot časnikar. živel pa je zgolj od pisateljevanja, bil je pravzaprav poklicni pisatelj. V razmerah meščanske družbe je bil to socialno dovolj tvegan poklic, nalagal je dvakratni obseg dela. Pa vendar poklicna tveganost in premagovanje političnih dejavnikov, ki so ga gmotno spodkopavali, ne moreta dovolj razložiti Kranjčeve pisateljske delavnosti.
To delavnost je spodbujala tudi njegova družbenopolitična zavzetost in sploh volja vplivati na za vest slovenskega bralca. Kako je razumeval duhovno angažira nost in kako je z njo ravnal, razkriva poleg novel in'romanov tudi njegova izjava v nekem pismu iz leta 1940: da je namreč »danes nemogoče živeti in se ne brigati za svet okoli sebe Ali določneje: kdor se ukvarja z javnimi stvarmi, s politiko, s pisanjen. in podobnim, ta mora biti nekje trdno zasidran. Naj bodo nazori njegovi taki ali taki, vedeti mora, kaj hoče in kaj naj zagovarja*.
Najgloblji vzrok vseh njegovih romanskih valov in vsega novel skega plazu pa je bila in je Kranjčeva predanost čaru in močem živl jenja ter predanost čaru in močem narave, vesolja, v katerih išče človek vzporednic in pojasni) za sebe Biti sredi življenja, kot je. oripovedovati o vsem, kar je v njem lepega in grdega, komičnega in tragičnega, pričevati o človekovih zmagah n porazih, o njegovi klavmosti in- heroizmu, slediti mo škemu ki se ip zagnal, da bi od pravil neetične družbene razmere, drugič ga spremljati na njegovi
hudodelski poti do bogastva, in kar naprej se prebijati v ženski in moški element, v njuna soglasja in 'nasprotja: tu, v tej trajni zagledanosti v življenje in naravo je iskati temeljno vzmet Kranjčeve bujne epske domišljije in njegovega petdesetletnega pripovedništva. In ravno ta vzmet zagotavlja umetniško vrednost njegovega večdesetletnega besednega oblikovanja.
Ko se vprašujemo o Kranjčevem prispevku v slovensko litaraturo, zadenemo na nekaj posebno značilnih vsebinskih in oblikovnih potez njegovega pisanja. Na vprašanje, kaj je kateri pisatelj dejanskega in odločilnega prispeval v zakladnico narodne literature, si včasih lažje odgovorimo, če ugotovimo, česa vsega bi v njej manjkalo, ko bi tega pisatelja ne bilo. V našem primeru: kakršna bi bila podoba Prekmurja v slovenski literaturi, če odmislimo vse, kar je na njej Kranjčevega od črtice Smehljaj leta 1930 do romana Strici so nr povedali in knjige novel Lepa Vida prekmurska?
Človeka in pokrajinsko podobo panonske ravnice ob Muri so v zadnjih petdesetih letih ubesedovali tudi drugi pripovedniki in pesniki, toda brez Kranjčevega analitičnega in lirsko sugestivnega peresa si slovenski bralec obeh še zdaleč ne bi predstavljal tako celovito. kot si jih zdaj; podoba te ravnice in človeka na njej sta v njegovi zavesti povezani predvsem s Kranjčevim imenom. Pomurska ravnica je zlasti v njem dobila oblikovalca, ki je k slovenskim pokrajinskim in socialnim obrazom dodai prekmurskega na način, da če bi Župančič danes pisal svojo Kovaško, bj zdaj zlah ka vključil vanjo tudi kmetijsko-delavski obraz z onstran Mure. Dobila je svojega avtentičnega glasnika, dobila ustvarjalca, ki je Prekmurje integriral v slovensko kulturno zavest. O Kranjčevi vlogi pri narodno-kulturnem združevanju Prekmurja so pisali že predvojni kritiki, čin so spoznali, kaj se je zgodilo z njegovim vstopom v literaturo. Vse to pa že samo po sebi poudarja estetsko vrednost in kulturno-zgodovinski pomen njegovega pripovedništva.
Kakšen ,pa je pravzaprav obraz , pomurskega človeka Mia ^ljpveKa sploh v Kranjčevi literaturi?
l\a hitro je mok rečih da je'po tematskih značilnostih večobrazen. Najprej je to obraz kmetskega delavca, ki si ne najde trdnih tal in kolobari med domačijo in »svetom*, torej bolj obraz popotnika, kot človeka, ki je trdno vraščen ali v zemljo, ali v mesto, v tovarno ali v karkoli. Kranjčev begajoči človek je prepozno postal la stnik zemlje, da bi se lah ko na njej zasidral, a komaj jo je dobil > last, ž. sta ga prehiteli kapitalistična in za njo socialistična miselnost. Dalje je to obraz večne nezakonske matere in nezakonskega otroka, ki po Kranjčevi duhoviti ironiji živi tudi zunaj državljanske knjige in proti njej zdaj nemiren kot lepa Vida prekmurska. ki ima v Kranjčevi literaturi celo vrsto ženskih obrazov, zdaj kot Franc Holsedl, ki mu ostane le še družbeni upor. In tako je to naposled še obraz revolucionarja, kj išče sprva podobo pravega ljudskega «politika», nato obraz partijskega sekretarja, ki oskuša socialistično miselnost uveljaviti na vasi, pa na kraju o-masa, zdaj zaradi nesoglasij z »višjimi* pa tudi zaradi mučnih ljubezenskih zapletov.
Toda, ali so to le obrazi prekmurskega ali pa tudi že slovenske ga. več, obrazi človeka sploh? U-metniška literatura se namreč začenja tam, kjer v posameznem živi splošno kjer se v enkratnem literarnem značaju oglaša človek sploh. Navedene teme in obrazi Kranjčeve literature so tudj splošne človeške teme in obrazi. Dovolj je pogledati Matijo Berdena, ka ko se iz hlapca in kupinarja razvije v kapitalista, kako surov, hudodelski je pri tem — da. to ne more biti in tudi ni le prekmurska tema in prekmurski obraz. Tudi Nacijev Koudilov in lepih Vid živi veliko.
Eno pa je jasno: če bi se o-krog Kranjca zbrale vse njegove literarne osebe, bi to bila lepa druščina delavcev, kmetičev, samorastniških otrok, bi to bila mo-močna galerija revežev Kranjec je predvsem njihov glasnik — torej glasnik še vedno milijarde in več ljudi. Meščanski salon, ban kir. visok cerkveni dostojanstvenik — to so samo opozicija tej galeriji, negativna opozicija, ki zavzema zelo malo strani Kranjčeve proze. Končno bi iz romana Za svetlimi obzorji stopilo predenj slovennlto ljudstvo z vso svojo podobo v osvobodilni vojni in v, zadnjih petdesetih letih: od delavca do intelektualca, od borca do komisarja o< politika do u-metuika. od kapitulanta in reakcio narja do heroja in resničnega revolucionarja — sto, dvesto in več literarnih oseb, med njimi tudi slovenski pisatelji, oba njiliova ti pa: tisti, ki so služili načelu resnične osebne in narodne svobode, in tisti, ki so blodil) mimo tega načela in bolj ali manj tragično končevali na poteh reakcionarnih ideologij. Pa še en obraz je tu: obraz evropskega fašističnega mo rilca, Ki ropa po slovenski zemlji, nadel pa si je naličje tisočletne germanske, romunske in madžar-
ske kulture in rasne večvrednosti, pravzaprav deetizirani obraz evropske imperialistične buržoazije.
Ime Matija Berden ima v Kranjčevi litaraturi zelo opazno mesto, ta lik se vrača namreč v kar štirih besedilih: v novelah Južni vetrovi (1935), Ženitev Matije Berdena (1940) in Matija Berden na pikniku (1972) ter v drami Pot do zločina (1948). Že letnice berdenovskih besediti opozarjajo, da gre za tip človeka, ki spremlja Kranjca več desetletij, kar pač tudi pomeni, da se je podobno vračal tudi k »rdečemu gardistu* in sekretarju oziroma političnemu delavcu Naciju Koudili. Berden in Koudila sta v njegovi prozi antite-tična dvojčka, oba sta namreč po izvoru «prekmurska proletarca*, kar po Kranjcu pomeni, da se moreta razviti le v dvoje smeri: «Prekmurski proletarec hoče postati ali revolucionar, kar je bolj redko, ali pa milijonar*, kot je zapisal v noveli Matija Berden na pikniku. Niti ene niti druge psihološke in moralne razvojne možnosti in resničnosti pa ni mogel izčrpati v enem besedilu, oba li ka je moral nekako sproti rezati iz njunih razvojnih oblik skozi več desetletij. V Berdenovi snovi se je usmerjal bolj na karakter, manj pa na analizo razmer, zato je njegov razvoj lahko popisal v krajši, novelski in dramski obliki. Nasprotno pa je Koudilo lahko oživljal le s soočanji z idejami, ki razgibavajo slovensko družbo XX. stoletja, torej v zgodovinskem dogajanju, zato pa potreboval daljših, romanskih pripovednih besedil. Kaj je že berdenovstvo? To je življenje brez dobrote, brez ljubezni, je hladnokrvno, racionalno, nasilno preseganje svojega okolja, je brezobziren( pohod k bogastvu, t.j. k oblasti in mači, pa je tudi zanikanje lastnega potomstva, zatajevanje domovine, razpad narodne identitete, je, skratka, uničenje lastne osebnosti v imenu moči. ki jo daje kapital. Mislim pa, da nas Kranjec z berdenov-stvom opozarja tudi na dokaj hudo ceno, ki jo še vedno plačujejo naši ljudje, ko služijo tujcem za devize. Mar je ob neizprosnili zakonih mednarodne delitve dela to nekakšna Kranjčeva nevzdržna sentimentalnost? No, Kranjec je ob pojavu vsekakor prizadet, a po-'pisUje^ga itčščHtfrrrčhtalno. skoraj preveo trezno) predvsem pa ne-,,prizanesljivo in polemično.
'Vžnerhifja' naš’'in''liživa, vznemirja posameznika, ki se mu domač kruh zdi pomanjkljiv, izziva družbo, ki še vedno premalo stori, da bi kar največ življenjskih energij ustvarjalno sprostila na domačih tleh. Ne vznemirja pa nas samo s knjigo o berdenovstvu, s knjigo o »očetu in sinu*, ki se v osebni in družbeni morali daleč razhajata, kot se razhajata socialistična in kapitalistična morala.
ampak nas vznemirja tudi s knjigo o Koudili in koudilovščini, vznemirja nas s številnimi obrazi prekmurske in vsaktere lepe Vide.
Iskreno mu je želeti, da bi k motivom berdenovstva, koudilovščine in lepe Vide lahko dopisal še veliko, veliko novih strani.
Turistični vrvež na istrski obali
Poletje gre h koncu pa vendar je vzdolž istrske obale, v Kvarnem in v dalmatinskih letoviščih še velik živžav. Vzemimo na primer Portorož, ki velja za najbolj prestižno turistično središče Slovenskega primorja: še danes je tam nastaljenih blizu 8.500 dopustnikov. pretežno zahodnih Nemcev, Avstrijcev in Švicarjev. Od januarja do konca avgusta so se nočitve v vsej piranski občini pomnožile kar za 18 od sto nasproti ustreznemu obdobju lani. Sicer pa so z zasebnimi avtomobili in potujočimi hišicami zatrpana parkirišča mnogo bolj zgovorna kakor še tako temeljita statistika.
CARTER PROUČUJE NAJNOVEJŠI PROTIKONJUNKJURNE UKREPE
V	skrčenju javnih izdatkov in zaviranju plač in cen ključ za odpravo inflacije?
V	finančnem lelu 1979-80 javni izdatki ne smejo prekositi 530 milijard dolarjev Plače lahko narastejo za 7 in cene za 5,5 od sto - Strogo varčevanje z energijo
Značilnosti protiinflacijskih u-krepov, ki jih proučuje Carter in ki bi morali biti predstavljeni javnost: še pred letnim zasedanjem Mednarodnega denarnega sklada, postajajo od dneva do dneva očitnejše. Kakor izhaja iz daljšega poročila v časniku Los Angeles Times, katerega so povzeli številni drugi ameriški pa tudi inozem-
f' Slato	VKaSJ}jR&.
tonske uprave siohela prvenstveno na strožjem nadzoru javfiiii jzdšt-kov ter na uveljavitvi vrste po bud v skladu tako ifriertbV9He 'pb-litike dohodkov; te pobude bodo seveda v skladu z razmeroma o-mejitvenimi zakoni.
Protiinflacijsko strategijo je zasnovala četverica članov medministrskega odbora za gospodarska vprašanja (Mclntire, Blumenthal, Schultze ter Eisenstat), ki so po posvetovanju z Robertom Straussom, načelniki drugih gospodarskih resorjev Krepsom, Marshallom
um m mi mn iiiiiiiimiiii ii n iiiiiimi m iiiiiimiimifiiiaii muli im n •1111111111111111111111111 mi um |l|ll||ni|||||||
ZARADI TRENJA MED CELINSKIMI PLOŠČADMI
JAPONSKI GROZI SILOVIT POTRES
Dosegel naj bi 8. stopnjo po Richterjevi lestvici
Velikanska energija, ki se od leta do leta kopiči na stičiščih treh celinskih tektonskih ploščadi nedaleč od tokijske obale, in sicer jugozahodno od japonskega glavnega mesta, utegne izzvati v prihodnjih nekaj letih močan po tres. Zaskrbljivo je pri tem dejstvo, da seizmologi še vedno niso sposobni natančno predvideti trenutka ujme, kakor tudi ne njene jakosti in učinkov. Pogosto se ored potresom pojavljajo številni tresljaji in lažji snuki, seveda pa ne vedno; slednjih pa tudi ni mogoče razlikovati od tisoče rice drugih sunkov, katere je mo goče zaznati tako rekoč vsako minuto tu ali tam na naši zemlji.
Japonsk' strokovnjaki so skorajda prepričani, da bo omenjeni po tres izredno močan, saj naj bi bil kar 8. stopnje po Richterjevi lestvici; razdejal naj bi celovito tokijsko področje ter povzročil o gromno škodo v samem mestu.
Osrednji del Japonske sodi med najbolj nemirna potresna območja na svetu. To gre pripisati, kot že rečeno uvodoma, trem ceiin skim ploščadim; pacifiški in filipinski, med katerima je trenje čedalje hujše in ki postopoma drsita pod azijsko tektonsko ploščad. Zaradi tega se vzhodna obala otoka llonšu pogreza, to pa ustvarja silovit podzemeljski pritisk. Na ob močju Tokia se je obala v posled njih 85 letih pogreznila že kar za 30 centimetrov, a zaznavno je ne prestano «napenjanje» zemeljske skorje; ko bo ta pojav dosegel kri tično točko, bo površino zemlje dobesedno razneslo, čemur bo sle dil potres.
Japonski znanstveniki so seveda neumorno na delu. Nenehoma in Kar najbolj pazljivo proučujejo podatke, ki jih jim posredujejo zapleteni aparati in instrumenti nameščeni tako na obali kakor na dnu oceana, obenem pa zasledujejo tudi vrsto drugih znakov in po-
javov, ki utegnejo biti uvod v ujmo; tako na primer spremljajo spremembe, do katerih prihaja
v	podzemnih vodah, gibanje tal in obnašanje živali.
Zadnji velik potres, ki je pri zadel Japonsko, je bil 1923. leta. Uničenih je bilo tedaj 60 od sto Tokia in 80 od sto Jokohame, a pod ruševinami in v zubljih je umrlo 140 tisoč od skupno treh milijonov prebivalcev teh dveh velemest. Posebno uničujoči so bili požari, ki so se razplamteli zaradi velike množine pečic na oglje, s katerimi so se tedaj ogrevali Japonci. Danes uporabljajo za kurjavo seveda plin in nafto, ki pa sta očitno »mnogo nevarnejša od trdih goriv.
Najučinkovitejše sredstvo za o-miljenje potresnih učinkov osta ja za sedaj gradnja izrazito protipotresnih stanovanjskih in javnih poslopij. Največjo pozornost po sveča.jo graditelji petnadstropnim stavbam, ki se najhitreje porušijo. Vsaka zgradba ima neko prirod no vibracijsko frekvenco, na ka tere osnovi je bilo izračunano, da se ravno take stavbe med sunki najbolj tresejo.
Pri načrtovanju protipotresnih zgradb uporabljajo japonski stro kovnjaki potresni simulator, ki je tudi največji na svetu in pripada državnemu preiskovalnemu centru za preprečevanje naravnih kata stfof v Cukabi severno od Tokia. Simulator lahko reproducira pra
vi	potres, in to z ojačenjem pod zemnih valov posnetih na trak med pravim potresom.
Kljub vsemu obstaja nevarnost, da prizadene Japonsko nov hud potres še preden bo znanstvenikom uspelo rešiti gornje probleme s posebnim ozirom na pravočasne napovedi. Mnogi zaradi tega grenko ugotavljajo, da je torej potrebna \ saj še ena katastrofa in da bo šele potem mogoče dokončno rešiti to vprašanje.
idr. ter bančniki in finančniki soglasno podpisali zadevni dokument in ga nato predložili v odobritev predsedniku Carterju. Kaj ima četverica pravzaprav v načrtu?
Na področju javnili financ se zavzemajo za korenito omejitev izdatkov, tako ne bi smeli ti pre kositi v finančnem letu 1979-80 stopnje 530 milijard dolarjev, a u-„ strezni primanjkljaj bi moral znašati največ 30 milijard. Javni iz datki naj bi bili potemtakem rahlo nižji kakor v iapskem Letu.
Z druge strani se mezde in pla če ne bodo smele povišati za več kot 7 od sto, a cene ne več kakor za 5,5 odstotka. Delodajalci in sindikati se bodo morali strogo držati gornje omejitve, kajti v nasprotnem primeru bodo podvrženi posebnim sankcijam. Ne bo pa šlo morda za nekakšne denarne kazni v obliki povečanih davščin, kakor sta svojega dne predlagala Okun in Wallich in imela pri tem v mi slih mehanizme «tax based inčo me policy», temveč bodo pristojna oblastva tako stopala na prste podjetnikom, ki bi ne spoštovali določil politike dohodkov, da jim ne bodo dovoljevala udeležbe pri licitacijah za javna dela ali dobave blaga in opreme državnim organizmom.
Mimo tega so predvideni še drugi ukrepi za preprečitev prekomernega naraščanja plač in cen, kot npr. preosnova mehanizma za določanje javnostoritvenih tarif.
Podjetniki in sindikalisti so pro tiinflacijsko strategijo sprejeli, kot v še kaže, : naklonjenostjo. To velja posebno za pobude na podioč-,ju javnih izdatkov, medtem ko so se z ukrepi za zadrževanje plač in cen soočili nekam brezbrižno. To je tudi razumljivo, saj ne eni ne drugi več ne zaupajo učinkovitosti nadziranja plač in cen zviška, odkar je Nixonova «nova gospodarska politika* v vseh svojih odtenkih globoko razočarala podjetništvo in sindikalne kroge pa tudi seveda delavce.
Pač pa proizvodne in socialne sile z dokajšnjim zanimanjem gledajo na napovedani mehanizem javnih licitacij, čeprav dvomijo, da ga bo mogoče uveljaviti, ne da bi bil v ta namen potreben poseben zakon. Carterjeva uprava se je posvetovala že z mnogimi izvedenci in odvetniki glede upravne zakonitosti tovrstnega ukrepanja, vendar vprašanje ni bilo še do končno razčiščeno; to pa iiomeni, da utegne priti do bolj ali manj utemeljenih protestov, s čimer bi zadeva romala pred ustavno sodišče, a uresničitev pobude, ki bi morala biti zgolj konjunkturne na rave, bi se zavlekla v nedogled.
Mimo uradnih velja omeniti tu
di še poluradne ali zasebne po bude kot prispevke k splošnemu procesu za izhod iz težke krize, v katero je zašlo ameriško gospodarstvo. Mednje sodi prav gotovo varčevanje z energijo, saj so Američani vselej sloveli kot hudi potratneži. V teku je prava križarska vojna proti odvečni porabi električnega toka, ki je zadobila mestoma kar videz manije: če po opravljenem delte ll$ipdstiš pisarno, ne da bi ugašnil Ilič, se bo zagotovo našel ta afi'tthi',’ki te bo
■	i	Aonn i o«
pokaral.
Ne samo, neka tekstilna družba je v dvajsetih od skupno 99 svo jih tovarn namestila posebne kom-pjuterje, ki avtomatsko uravnava jo, se pravi omejujejo na strogo potrebno porabo elektrike. Sloviti kolos General Motors pa je prišel do zaključka, da lahko prištedi pol drugi milijon dolarjev na leto, če odpravi fluorescentne cevi, ki razsvetljujejo njegove prodajne obrate. Nekatera podjetja so prišla na zamisel, da lahko izkoriščajo' poleg tradicionalnih virov energije tudi toploto, ki jo dajejo pisarni ški stroji in celo sami uradniki — dognano je bilo, da ustreza človekova kalorična zmogljivost sve tilki od 100 vatov. Z druge strani je marsikatera tvrdka občutno skrčila porabo bencina s tem, da je oferje dostavnih vozil pripra vila k oatnetnejšemu upravljanju vozil
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Blasetti, Blasetti in drugi
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
18.20	Cannon
Poziv iz San Francisca - film
19.10	Braccio di Ferro - risanke
19.20	Otok zakladov - 9. nadalj.
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Ping pong
Aktualni problemi in dejstva
21.35	Blasetti, Blasetti in drugi «Un'avventura di Salvator Rosa* — film iz serije posvečene režiserju Alessandru Blasettiju
DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Kos papirja
Problemi šolske vzgoje
18.15	Program za mladino
Današnja Kitajska — 1. nadaljevanje
18.30	DNEVNIK 2 — šport
19.10	Batman —- kratka risana filma
Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40	Korenine
po romanu Alexa Haloya za TV priredil David L. Wol-per. Tretje nadaljevanje
22.20	Tiro al bersaglio
Skeči in glasba — drugo nadaljevanje
DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
11.00	TV šola
16.35	Šahovski komentar
17.10	Velika predstava na dnu morja
17.25	Norost Maje Skovvron
17.55	Vaterpolo: Triglav - Jadran
18.55	Risanka
19.00	Obzornik
19.10	Slovenski ljudski pic ji: Prekmurje
19.45	Preverjanje varnosti avtomobilov, sodobno kmetijstvo
20.30	DNEVNIK
21.00	Zabavnoglasbena oddaja: 0 drske luči
22.05	Iz kamene dobe v 21. sto letje
22.50	DNEVNIK
23.10	Beretla — seriiski film
Koper
20.15	Otroški kotiček
sledi spored posvečen Festivalu Unita v Genovi
20.30	Mesta in pokrajine Jugo sla vije
21.15	DNEVNIK
21.40	Izsiljevanje treh porotnikov — celovečerni film
23.15	Zakladi britanskega muze ja: Hiša
Zagreb
9.55	Slavnostna otvoritev zagrebškega velesejma
18.45	Otroška oddaja
19.15	Družbena tema
21.00	Zabavnoglasbena oddaja
22.20	češka brigada «Jan Žiška*
22.50	DNEVNIK
23.10	Nočna premiera: Labirint
ŠVICA
19.00	DNEVNIK
19.05	Za najmlajše
Praznik na Marsu — risanka
19.10	Program za mladino
Klik & Klik — za ljubitelje fotografije
20.10	DNEVNIK
20.25	Acrobazia — dokumentarec
21.55	Deželni dnevnik — TV šport
21.45	Serenada za Miss VVings — igra
23.15	Superplay
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše;
8.05	Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Vam ugaja jazz?; 9.30 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra;
10.45	Gugalnica; 11.00 Misterij žene — tržaške črtice Zofke Kvedrove; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Z naših festivalov; 13.15 Letošnje zborovsko tekmovanje C. A. Se ghazzi; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladi pisci; 14.20 Resno. a ne preresno; 15.35 Izbor novih plošč na 45 in 33 obratov;
16.30	Na počitnicah; 17.05 300-let-nica Vivaldijevega rojstva; 17.45 Glasbena panorama; 18.05 Pogled v zgodovino filmske umetnosti:
18.20	Za ljubitelje operne glasbe.
KOPER
8.30,	9.30. 10.30, 11.30, 12.30, 13.30,
14.30,	15.30, 16.30, 17.1)0, 21.30, 23.30
Poročila; 8.00	9.00
v glasbi:; 00 novi dopisniki
Dobro jutro !).’32tuci'a
10.00	Z nami je...;: 10:32 Glasbe
10.15 Edig“ilaltetti', _________________ ..	..	_______
ni odmor; 10.40' Vanna; Kini, ' dahi 2X29' “Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12:00, 13.00, 14.00.
17.00,	19.00, 21,00. 23.00 Poročila;
6.00,	7.20 Glasbeno prebujanje;
9.00	Radio anch’io; 11.30 Danes je na vrsti dežela Furlanija - Julijska krajina; 12.05, 13.30 Vi in jaz '78; 14.05 Jazz glasba; 14.30 Program narodne glasbe; 15.00 Bodite z nami; 16.40 33 obratov; 17.05 Tre vestiti che ballano — igra v treh dejanjih; 18.30 Nastopata Roberta Falck in Umberto Bindi;
19.15	XVI festival poljske lahke glasbe; 21.05 Splošni poziv.
RADIO 2
6.30.	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30.
12.30,	13.30, 16:30, 18.30, 19.30, 22.30 Poročila; 6.00, 7.55 Oni drugi dan;
8.45	Oddaja z O. Orlandom; 9.32 Tristano e Isotta - 5. nadaljevanje; 10.12 Sala F - neka oseba pripoveduje svojo zgodbo; 11.32 Spoznavajmo Italijo; 12.45 Petkova pripoved; 13.00 Plošče; 13.40 O 'petnavgla^ba; 16.37 Četrta pravita - pravica do neemarginacije;
17.30	.Ponovitev oddaje Oni drugi
svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 -
14.00	Glasba po željah; 14.00 Kul tura in družba; 14.10 Plošče; Majhna diskoteka: 14.45 Orkester Tul-lia Freddolinija; 15.00 Poje zbor »Monti del sole*; 15.15 Onore al merito; 15.32 Orkester Max Gregor; 15.45 La Vera Romagna; 16.00 «Punk»; 16.15 Z nami je . . . ; 16.40 Nastopata orkester Manuel in pevec Umberto Tozzi: 17.00 Izletnik;
17.05	Jaz poslušam, ti poslušaš;
17.40	Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Reklame in zabavna glasba; 19.00 Melodije na tekočem traku; 19.35 Naši »zbori pojo; 20 31 Crash; 21.00 Glasovi in zvoki; 21.32 V nedeljo zjutraj z Gisello Paga-no; 22.17 Orkester Franck Pleyer;
22.30	Simfonični koncert; 23.45 Orkester Cuppini; 24.00 Zaključek.
LJUBLJANA
6.30,	7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 19.00.
20.00	Poročila; 7.20 Rekreacija;
7.50	Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola za niž jo stopnjo; 10.30 Iz glasbene tra dicije; 11.40 Turistični napotki; 12.03 Znano in priljubljeno; 13.10 Z orkestri in solisti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne god be; 14.30 Priporočajo vam . . .;
14.50	Človek in zdravje; 15.05 Glasbena pravljica; 15.30 Glasba po že l.jah; 16.30 Napotki za turiste; 16.35 Glasbeni intermezzo; 16.45 Naš gost: 17.00 »Vrtiljak*; 19.05 Z o pernih odrov; 20.35 Lahko noč, o, trocil; 20.45 Minute z ansamblom Jožeta Krežeta; 21.00 Stop pops 20; 22.15 Oddaja o morju in po morščakih;
.       i     iiniiiHMiiiiiuimi,minil nun  
NJIHOVA DEJAVNOST LETOS UPADLA KAR ZA 35 OD STO
Jugoslovanska konkurenca je zadala hud udarec japonskim ladjedelnicam
Pomembno vlogo odigrala (udi okrepitev jena nasproti ameriškemu dolarju
Kriza, ki je že pred časom zajela ladjedelstvo v številnih državah, je čedalje bolj zaznavna tudi na Japonskem, torej v deželi, ki je vse doslej izvajala hud kon kurenčni pritisk na druge ladjedelnice po svetu.
Mednarodni tisk je posvetil tej okoliščini kajkap veliko pozornost in poizkusil razčleniti vzroke skrčenja gradbene zmogljivosti v ja por.skih obratih. Strokovnjaki so glasno menijo, da je te treba iskati prvenstveno v povečani konkurenci jugoslovanskih pa tudi korejskih ladjedelnic, a z druge strani seveda tudi v znatni okrepitvi japonskega jena nasproti a-meriškemu dolarju.
Nazadovanje ladijske gradnje na Japonskem nazorno dokazujejo sta tistični podatki, ki so jih v poslednjem času iznesle mnoge specializirane revije. Iz njih je razvidno, da je bilo v obdobju januar - julij letos v gradnji v japonskih ladje delnicah za 931.000 ton nosilnosti plovil, kar pomeni mnogo manj kakor v ustreznem razdobju preteklega leta, ko je celovita nosilnost ladij v gradnji znašala 2 milijona 430.000 ton. Obseg gradnje se je torej zmanjšal približno za 35 od sto, kar res ni malo.
Kolikor zadeva okrepitev jugo slovanske konkurence na svetovnem ladjedelskem tržišču, nava-
jajo strokovni časniki in revije,
tffHHHHIMHHMtMIHHMMIMMIIIIIMHimHmilMIHIMIMIHIIHIMIIItMMHMIIHMmHIHMmHMHMUlIHMMtHIimiMflHMIIIIIHIimiMHItlHMHMIHMtlHIHMHHIIIHIMHMtl
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.)
lotite se posla, ki vam ga vsiljujejo, ker ni za vas. Imeniten večer v veseli družbi.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Sto rili ste napako, ker ste posodili de nar osebi, ki ni vredna zaupanja. Srečali boste dekle, ki vas bo prevzelo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Pazite se pred nekom, ki je na videzno neznansko sladek, a v res niči nevaren. V neki kočljivi za devi vam bo v veliko pomoč dober prijatelj.
RAK (od 23. 6. .do 22. 7.) Trije se bodo zarotili proti vam, toda vi jih boste prehiteli. S trmoglavostjo ne boste rešili spora z ljubljeno osebo.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vaš
Horosko
finančni uspeh bo povzročil do kajšnji vik in krik, umaknite se za kratek čas kam drugam. Sklenili boste lepo prijateljstvo z nežnim bitjem.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Za kaj še vztrajate na delovnem mestu, ki ni za vas primerno, ko pa se vam ponuja boljše! Zaljubljenost se bo še stopnjevala.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Nemudoma začnite vračati dolg, ki ste ga napravili, sicer ne bo dobro za vas. Utrujenost od dolgotrajne, čeprav prijetne poti.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Nepričakovar uspeh v nekem trgovskem poslu. Ljudje vas ima-
jo v zobeh, vendar ne bo dolgo trajalo. Pazite na svoje srce.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Za trgovino niste ustvarjeni, več je v vas smisla za umetnost. U-strezite prijatelju, ki vas bo prosil za uslugo.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Nekje ste slabo zagrabili, toda končali boste z odličnim uspehom. Ne mislite, da bo potrpežljivost drage osebe trajala večno.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Prisluhnite dobremu nasvetu, več bo vreden kot kopica denarja. Ni gotovo, da se bo še vrnila, preveč ste jo užalili.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) če boste kar naprej tjavdan govorili, se bo zgodilo, da vas bodo imeli za navadnega čvekača. 1
da je to sad neobičajno povoljnih političnih odnosov med SFRJ in drugimi državami ne glede na njihovo notranjepolitično ureditev. Dejansko so ti dobri odnosi močno pomnožili število inozemskih naročil jugoslovanskim ladjedelnicam, a to število neprestano narašča, kakor tudi raste obseg posamičnih naročil. Razumljivo je pri vsem tem, da množitvi kupčij, katere sklepajo jugoslovanski graditelji s tujino, ne more botrovati zgolj tvorno sodelovanje SFRJ z ostalim svetom, marveč tudi in še -lasti velik ugled, ki ga uživa jugoslovansko ladjedelstvo na tujem tako spričo kakovosti izdelkov kakor zaradi resnosti pri izpolnjevanju sprejetih obveznosti.
Med najnovejšimi naročili, ki so jih prejele jugoslovanske ladjedelnice, velja posebej omeniti dogovor z LR Kitajsko, kateri bodo Jugoslovani zgradili 15 ladij ter ji dobavili tudi 20 ladijskih motorjev. Tu so potem še številna naročila iz najrazličnejših držav v razvoju pa tudi dolgoročni načrt o gradnji ladij za Sovjetsko zvezo vse do konca 1985. leta.
Nazadnje ni mogoče mimo domačih naročnikov, katerim bodo ladjedelnice dobavile v smislu piranskega sporazuma v kratkem 15 od načrtovanih 62 plovil. V jugoslovanskih pomorskih krogih menijo, da bi bilo sploh treba pospešiti program potenciranja domačega ladjevja, kar bi bilo v interesu ne le ladjedelnic, ampak vsega jugoslovanskega gospodarstva.
primorski dnevnik 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
la. septembra 1978
nogomet
PO L KOLU EVROPSKIH POKALOV
ZADOVOLJIV NASTOP JUGOSLOVANOV
Razočarala je le beograjska Crvena zvezda - Italijanska moštva pa so na splošno slabo igrala - Torino zopet odpovedal
V sredo so se zadela mednarod-na nogometna tekmovanja v raznih ^ropskih pokalih. Italijo zastopajo ekip, Jugoslavijo pa štiri enaj-8terice.
Prvi nastopi italijanskih ekip ni-*° prav nič spodbudni. Če izvzamejo Inter, ki > ni imel večjih te-fav z ekipo Floriane in Vicenzo, ki * izgubila le s tesnim 1:0 z Duklo l? Prage, so v bistvu vse ostale ^ajsterice razočarale.
Milan in Juventus sta pred domačim občinstvom le z golom raz-•ike premagala sorazmerno šibka Nasprotnika. Tudi Napoli in Torino *a se dokaj slabo izkazala. Napoli a z 2:0 podlegel Dinamu iz Tbili-J'ia, Torino pa je z včerajšnjim hu-aim porazom z 0:3 z Real Gijonom faktično že izločen. Po svetovnem tjvenstvu v Argentini se je italijan-nogomet zopet uveljavil, vče-rajšnji rezultati pa so potrdili dej-%>, da italijanski nogomet ni še Ja pravi poti, saj si je po prvem
le Inter zagotovil napredova-NJe, za vse ostale ekipe pa so možati dokaj majhne.
Jugoslovanske ekipe so se v tem jjvem kolu v evropskih tekmovanjih ''°bro izkazale. Reški prvoligaš si e z zmago s 3:0 nad Wrexhamom j zagotovil napredovanje, isto lah-*° rečemo o Partizanu, ki je v Beo-fradu nadigral Dinamo iz Berlina 'NDR) in ga premagal z 2:0. Tudi 5Plitski Hajduk ima dobre možno-s*'. da se uvrsti v šestnajstino fi-Nala pokala UEFA, premagal je Namreč Rapid z Dunaja z 2:0. Pred Ijerajšnjimi nastopi j? bila gotovo s-fvena zvezda velik favorit za pre-st°o v nadaljevanje turnirja. Beo-frajčani pa so dokaj visoko izgubili ’ Dinamom iz Berlina, s tem pa so verjetno zapravili možnost nazadovanja.
POKAL PRVAKOV
Tudi v prvem kolu pokala prva-'v je Juventus dokazal, da je tre-Nutno v slabi formi. Edini, ki je [Bral zanesljivo, je bil Virdis, ki je Sjl tudi strelec edinega zadetka. Pri ‘Urinčanih je bil odsoten diskvali-Jciran Gentile. Treba pa je pove-?ati, da je Rangers igral brez najdaljšega Johnstoneja (diskvalificira1'), trener Grieg pa je poslal na '°P še najboljšega napadalca Mc [*ana, z namenom da izboljša sre-">no igrišča. Juventus bo morala to-v povratnem kolu braniti le en !®l prednosti, kar ne bo lahka naga.
Partizan je dobro igral v prvem ?rečanju v letošnjem pokalu prva-*°v in z goloma Prekazija in Dju-f°viča premagal Dinamo iz Berlina.
I ^ pokalu prvakov naj podčrtamo .e poraz Liverpoola, ki jejzgabu 'z' z Nottinghamom Forrest.
„	IZIDI 1. KOLA
‘Z®! Madrid (Španija) — Pro-Bress Niederkorn	(Luks.)	5:0
Atene (Grčija) — Porto j, (Portugalska)	6:1
r*0erbabce Istanbul (Turčija) —
PSV Eindlioven (Nizozemska) 2:1 jjtiiges (Bel.) — Krakov (Polj.) 2:1 VN'aznja (Albanija) — Austria Dunaj (Avstrija)	2:0
ar«jovka Brno (ČSSR) — Uj-Pest Dozsa (Madžarska)	2:2
'8|n (ZRN) — I.A. Akranes (Islandija)	4:1
JU Veni us (Italija) — Glasgovv Kangers (Škotska)	1:0
ottingham Forest (VB) — Li-verpool (VB)	2:0
[[®sshoppers (Švica) — La Val-<etta (Malta)	8:0
Waka (Finska) — Dinamo Kijev (Sovjetska zveza)	0:1
JJalmoe (.Švc.) — Monaco (Fr.) 0:0 ^Njonia (Ciper) — Bohemians (J“Ublin (Irska)	2:1
^Oense (Danska) — Lokomotiv [.^fija (Bolgarija)	0:2
Nficld (Severna Irska) — Lill-hjtroem (Norveška)	0:0
^ItTlZAN (Jugosl.) - Dinamo Dresden (NDR)	2:0
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
I Juter si je že v prvem kolu poka-? UEFA zagotovil napredovanje. S ^i zadetki Altobellija bo namreč
milanski prvoligaš odigral le formalno povratno srečanje.
Tudi Rijeka si je z gladkim 3:0 nad Wrexamom iz Walesa zagotovila napredovanje. Na Kantridi so bili v sredo uspešni za Rečane Tomič, Durkalič in Cukrov.
IZIDI 1. KOLA Sporting Lizbona (Port.) — Ba-nik Ostrava (ČSSR)	0:1
Barcelona (Šp.) — Shakhtyor (Sovjetska zveza)	3:0
Magdeburg (NDR) — Valur Rey-kjavik (Islandija)	0:0
Marek Stanke Dimitrov (Bolgarija) — Aberdeen (Škotska)	2:0
Fercncvaros (Madž.) — Kaimar (Švedska)	2:0
Bevcren (Belgija) — Ballymen (Severna Irska)	3:0
Pack (Grčija) — Servette (Švi-
caj	2*0
Fortuna Diisseldorf (ZRN) —
Un. Craiova (Romunija) 4:3 Zaglebie Sosnovice (Poljska) — VVacker Innsbruck (Avstrija) 2:3 AZ 67 Alkamaar (Niz.) — Ips-vvich Tovvn (VB)	0:0
Apocl (Ciper) — Shamrock Ro-vers (Irska)	,	0:2
RIJEKA (Jugosl.) — Wrexham (Wales)	3:0
Floriana (Malta) — INTER (Italija)	1:3
Bodoe Glimt CJorveška) — U3 Luksemburg (Luks.)	4:0
Frem (Danska) — Nancy (Fr.) 2:0
POKAL UEFA
Vse italijanske ekipe so si verjetno že v prvem kolu zapravile napredovanje. Milan je le z golom Novel-lina (ta je bil njegov prvi zadetek na San Siru) premagal Lokomotiv Košiče iz ČSSR.
Torino res nima večjih možnosti za napredovanje. Težko je, da bi nadoknadil tri gole razlike, posebno zaradi tega, ker bo tudi v naslednji tekmi odsoten Sala, ki je pobudnik vseh napadalnih akcij Tu-rinčanov. Napoli je sicer gladko podlegel Dinamu iz Tbilisija, dva gola pa le nista nenadoknadljiva.
Od italijanskih ekip, ki nastopajo v pokalu UEFA ima gotovo Vicen-za, čeprav igra z odlično Duklo iz Prage, največ možnosti za napredovanje. Fabbrijevi varovanci so se vrnili iz Prage s porazom le z 1:0. Tudi Hajduk ima dobre možnosti za napredovanje, premagal je z 2:0 Rapid z Dunaja. Čop je za Spličane povedel po 30 minutah, podvojil pa je prav v zadnji minuti z Luketi-nom.
Za Crveno zvezdo bo napredovanje res težko, i-zgubilg ,jp(, namreč .(lokaj gladko v prvem kolu z bina-mom iz B<?i'bparl Strelca za Zvezdo Seštic in Savič.
Karl Zeiss Jena (NDR) — Lier-sc (Belgija)	1:0
Glcntoran Belfast (S. Irska) — Westmanayejar (Islandija) 0:0 Twentc Enschede (Niz.) — Manchester City (VB)	1:1
Hibemian Edimburg (Škotska —
IFK Norrkocping (Šve.)	3:2
Politecnica Timisoara (Romunija) - MTK (Madžarska)	2:0
Pezopcrikos Larnaca (Ciper) — Slask Wroclav (Polj.) (jutri) Olimpiakos (Ciper) — Levski Sofija (Bolgarija)	2:1
MILAN (Italija) — Lokomotiv Košiče (ČSSR)	1:0
Dinamo Tbilisi (SZ) — NAPOLI (Italija)	2:0
HAJDUK (Jugoslavija) — Rapid Dunaj (Avstrija)	2:0
Herta Berlin (NDR) - Trakia Plovdiv (Bolgarija)	0:0
Honved (Madžarska) — Adana-spor (Turčija)	6:0
BOKS
DANES PONOČI V NEW ORLEANSU
RUJEV ŽIVLJENJSKI DVOBOJ
36-letni boksar se bo v srečanju za svetovni naslov v težki kategoriji spoprijel s Spinksom - Ogromni denarni interesi
NEW ORLEANS — Danes ponoči bo veličastni «Superdome» prizorišče velikega dvoboja za svetovni naslov težke kategorije med 24-letnim Leonom Spinksom in starim, že skoraj 36-letnim, ampak nič manj vrednim Muhammadom Alijem ali Cassiusom Clayem.
Američani so dvorano «Superdo-me» že preimenovali «osmo _ čudo sveta*, vzdevek pa le ni največ pretiran. «Superdome» je res mogočna ustvaritev, saj vsi podatki govorijo o neverjetnih vsotah. Dovolj bo že, če povemo, da je vse skupaj stalo 50 milijonov dolarjev, če že ne več. Stadion pa lahko omogoča vse vrste tekem, od ameriškega footballa do hokeja pa celo do bezbola. Sprejme pa lahko najmanj 65 tisoč gledalcev.
Današnji dvoboj je izredno zanimiv iz več razlogov. V prvi vrsti bo lahko to dokončna posvetitev Alija,
ki bi si z zmago res zaslužil na- televizijski prenos dvoboja prodali
sta bila
IZIDI L KOLA
VICEN-
Dukla Praga (ČSSR)
ZA (Italija)	1:0
CSKA Sofija (Bolgarija) — Valencia (Španija)	2:1
Borussla Monchengladbach (Z.
Nemčija) — Siurm Gra:; (Av.) 5:1 Panatinaikns Atene (Grčija) — Argesul Pitesi (Romunija) 0:3 Atletico Bilbao (Španija) — Ajax (Nizozemska)	2:0
Everton (Vel. Britanija) — Finn Harps (Irska)	5:0
Jeuncsse (Luksemburg) — Lau-sane (Švica)	0:0
Bcnfica Lizbona (Port.) — Nantes (Francija)	2:0
Real Gijon (Španija) — TORINO (Italija)	3:0
Sporting Braga (Port.) — Hi-bernian (Malta)	5:0
Galatasara.v (Turčija) — West Bromwich Albjon (VB)	1:3
Dinamo Berlin (NDR) — CRVENA ZVEZDA (Jugoslavija) 5:2 B 1903 (Danska) — Kuopio Pal-loseura (Finska)	1:2
Basel (Švi.) — Stuttgart (ZRN) 2:3 Torpedo Moskva (SZ) — Molde (Norveška)	2:0
IF Elsborg (Švedska) — Racing Strasburg (Francija)	2:0
Duisburg (ZRN) — Lech Poznan (Poljska)	5:0
Standard Licgi (Belg.) — Dun-dce (Škotska)	1:0
Start - Kristianstadt (Nor.) — Esbjerg (Danska)	0:0
Arsenal (Vel. Brit.) — Lokomotiv (NDR)	3:0
Nogometaša Triestine Lenarduzzi in Zanutel
n,..................................................................*•»
NOGOMET
SINOČI V TRSTU
Tekmo zopet prekinili
Kaže, da Triestina in Treviso v italijanskem pokalu nimata sreče • Sinoči se je poškodoval sodnik
slov najboljšega boksarja zgodovine tega športa. Bil bi edini boksar težke kategorije, ki bi uspel si trikrat znova prisvojiti ta najbolj prestižni boksarski naslov.
Prvič je Ali osvojil naslov pred štirinajstimi leti, vendar njegova zmaga nad Listonom še zdaj ni najbolj jasna. Po treh letih neovirane nadvlade je moral Clay odstopiti zaradi znane afere gleda dezerterstva. Moral je tudi v zapor, kjer je postal «črni musliman*, član verske sekte, ki mu je morda več škodovala kot koristila.
8 marca 1971 je Ali ponovno stopil na rinj in se spoprijel s Fra-zierom. Po izredni bitki je klonil in je izgubil svoj mit nepremagljivosti. Poskusil je še pred štirimi leti v Kinšazi, tokrat proti kolosu Foremanu. Ali je slavil zmago, kljub temu da mu niso izvedenci dali še najmanjše možnosti.
15. februarja letos pa ga je premagal dvanajst let mlajši Spinks, in to v srečanju, kjer je bila Alijeva zmaga skoraj logična. Ali pa se ni za takratni dvoboj zadostno pripravil in je zato dokaj nepričakovano izgubil.
Tokrat pa kaže, da se je stari Ali zelo vestno pripravil. Želi zopet osvojiti naslov, ki bi mu dokončno dal tudi vzdevek «največ-jega*.
V primeru pa, da bi Ali danes ponovno izgubil, bi bila to zanj prava tragedija. Zapravil bi si skoraj ves prestiž in takoj bi njegovi številni kritiki «skočili nanj*. To pa bi bilo za tako velikega protagonista današnjega športa le preveč.
Spinksova zgodovina pa je le , krajša. Osvojil je olimpijski naslov ! v srednjetežki kategoriji v Montrea-I bi, ko je v finalu premagal Kubanca Sorio. Po samem letu in pol pa je dokaj nepričakovano že postal svetovni prvak težke kategorije na račun Alija. Danes mu bo naslov težko iztrgati. Favorit pa le ostaja Ali, zaradi njegove velike tehnike in klase.
Današnji dvoboj bo torej imel veliko zanimivih motivov, čeprav kaže na prvi pogled vse skupaj le velika komedija. Zanimanje je v ZDA izredno, zato se je ameriški »business* že postavil v ospredje. Samo ena vsota, ki zgovorno kaže vse to. Organizatorji so neposredni
Triestina — Treviso prekinjena v 60. min. pri stanju 0:0
Vse kaže, da Triestina in Treviso nimata sreče, v,,.italijanskem nogometnem pokalu. Že, pred kratkim te tekme niso .odigralj zaradi naliva, ki je zajel naše mesto.
Sinoči pa je prišlo do dokaj čudnega dogodka. V 60. minuti si je namreč sodnik Palmeri iz Bočna pretegnil kito in tako ni več mogel regularno «opravljati svojega pos- j la*. No, tekmo so najprej začasno prekinili. Skušali so pomagati sodniku. Vse nege pa so bile zaman. Sodnik Palmeri in nogometaši so se namreč zepet vrnili na igrišče, a sodnik je že dve minuti kasneje, ko je uvidel, da se ne more premikati po igrišču, zopet prekinil srečanje, in tokrat dokončno. 4.000 gledalcev je bilo tako dvakrat razočarano. Najprej so bili le ti s prikazano igro obeh moštev dokaj nezadovoljni, nato pa še za nameček taka nepričakovana prekinitev.
V	prvem polčasu je Triestina sicer imela nekaj ugodnih priložnosti za gol, a jih ni znala izkoristiti, in to še predvsem nerazpoloženi An-dreis.
V	drugem polčasu Da je sodnik v 10. minuti izključil Ceia, nakar pa
še . . . nesrečna sodnikova poškodba. Skratka, veliko razočaranja za domače navijače, ki so pričakovali včeraj drugačen razplet te tekme.
Naj dodamo 'še,m da je Triestina igrala z naslednjo postavo: Barto-lini, Prevedihi, Čei, Fontana, Schi-raldi, Mascheroni, Quadrelli, Trai-nini, Panozzo, Franca in Andreis.
I. Furlanič
OBVESTILO ŠD BREG
obvešča vse košarkarje, da se bodo treningi pričeli v sredo, 20. 9. vi Dolini, z naslednjimi umiki: 14.30: minibasket (1967 in ml.) 16.00: dečki (1964, 1965, 1966), !l7.3U: kadeti (1962, 1963)
Tega dne se bodo lahko zainteresirani vpisali za košarkarsko dejavnost pri Bregu.
za šest milijonov dolarjev (5 milijard lir). Samo minuta reklame na televizijskem ekranu med dvobojem pa stane zato približno 350 milijonov lir. Res lepe številke.
Na koncu pa še folklorno - patetična nota. Joe Frazier bo pred dvobojem stopil na ring in po obi čaju intoniral himno ZDA.
NOGOMET
Tudi Hajduk v Umbriji
PERUGIA - V Umbriji bo od 16. do 23. septembra velik nogometni turnir, na katerem bodo sodelovali Perugia, Atletico Madrid, Napoli, A-scoli, Sampdoria, Hajduk, Temana in Milan.
Organizatorji so ekipe razdelili v dve skupini, prva tekma pa bo v soboto med Perugio in Atleticom.
Ljubljanska ekipa, ki je zmagala v štafeti 4 x 100 metrov na atletskem šesteroboju v Trstu
NA REDNEM OBČNEM ZBORU ŠZ MLADOST IZ DOBERDOBA
Nujna je pomoč vaščanov
Če domačini ne bodo društvu priskočili na pomoč, bo rešitev nujnih vprašanj nemogoča - Problem mladinskih enajsteric
V torek zvečer je imelo ŠZ Mladost v prostorih domačega prosvetnega društva letošnji redni občni zbor, ki se ga je udeležilo okrog 30 članov in navijačev.
Besedo je prevzel predsednik ŠZ Mladost Giorgio Ulian, ki je orisal športno delovanje združenja v zadnjih dveh letih. Omenil je predvsem položaj mladinskih ekip in krizo, ki je nastala v zadnjih časih v odboru. Vsako leto je športno združenje redno vpisalo v prvenstva kar štiri ekipe, letos pa, ker je problem trenerja in prevoznih sredstev, le tri. Zlasti pri mladinskih ekipah je zelo težko najti trenerja, in še posebej bo moral ta večkrat opravljati razna dela, ki bi morala pripadati samim odbornikom. Besedo je prevzel blagajnik združenja, ki je objavil obračune, ki jih je imelo športno združenje v zadnjih dveh letih. Za leto 1976-77 je društvo izdalo za vpis ekip na razna prvenstva, opreme, trenerja itd. okrog 4.200.000 lir, prejelo pa je od raznih ustanov in občine itd. okrog 5.000.000 Ur. V letu 1977-78 pa so potrosili okrog 5.200.000 lir, medtem ko so-vnovčili okrog
4.500.000	lir, k temu. pa se doda okrog 600.000 lir .slftivs prejšnjega leta. Torej v društvu zaenkrat ni-še vprašanje, toda težko je najti določeno število odbornikov. Trener začetniške ekipe Aldo Ferletič, ki
OBVESTILO ŠD Kontovel
obvešča, da so treningi miniba-sketa na odprtem igrišču Kontove-la kot sledi:
—	za košarkarje letnika 1967 ob ponedeljkih in sredah ad 14.00 do
16.00	ter ob sobotah od 16.00 do
18.00
—	za košarkarje letnika 1968 in mlajše ob četrtkih od 18.00 do
19.00	in ob sobotah od 14.00 do
15.00
* * Z
Predsedstvo občnega zbora Mladosti iz Doberdoba
Emil Frelih
61.
ČAR
INDIJSKEGA JUGA
(potopis) _________>
in posamezne osebe iz mitoloških legend, je priljubljen tudi v drugih krajih. Zlasti se je razširil v Madrasu. Plešejo ga ponavadi moški, ki s posebnimi gibi teles karakterizirajo božanstva in heroje iz znanih hindujskih epov Mahabharate in Ramajane. Plesalci so oblečeni v živopisane obleke z večdelnimi širokimi krili in visokimi pozlačenimi pokrivali, močno naličeni in ovešeni z nakitom lesketajočih kamnov.
Plesalec je ob hrupni glasbi zvončkov, bobnov in
Pred odhodom v domovino so nam v slovo priredili N večerjo kulturno prireditev. V razkošni in prijetno ^adni hotelski restavraciji je bilo med tujimi gosti tudi
%
®cej domačinov. Sodeč po sarijih, nakitu in urejenosti
svetlih in
m in po svetlečih turbanih gospodov v 6thnih oblekah z neogibno pisano indijsko batik kravato, J bilo težko prepoznati, da so iz vrst tako imenovane &°ljše družbe, ki predstavlja smetano Madrasa.
Med mizami so se počasi prestopicali strežaji v rdečih /^otičnih uniformah; toliko jih je, da so si drug drugemu l Napoto. Preobilica ljudi v Indiji povzroča obilico de-°Vr>e sile, zato so zaslužki zaposlenih majhni. Mnogi Rakarji postajajo v brezdelju ob strani in mirno zro na *°ste dokler jih kdo ne pokliče.
Nastopili so godbeniki, plesalci in plesalke s plesi

arata Natyam in Kathakali, ki sem jih že nekajkrat
°>ud
°htinentu.
oval na
svojih popotovanjih po indijskem pod-
, Izvor plesa kathakali je v Malabaru in ga največ bajajo v Zahodni Indiji. Ker predstavlja ples dogodke
t.....J . ..
Otožno slovo:
mlado kasuarinino drevo vetrovom
ob obali kljubuje morskim
piščali ob petju godbenika z veščino pričaral gibno lepoto obraza, rok in nog in spretnosti vsega telesa. Ker sem Kathakali ples videl že v boljših izvedbah mi je bil prijetnejši ples Bharata Natyam ob spremljavi Carnatic glasbe, ki ga plešejo zgolj ženske.
Zalo mlado dekle v lesketajočem kostumu iz brokata, s skrbno urejeno pričesko in cvetnim venčkom v laseh, z neizogibnim draguljem v nosu in ljubkim znamenjem na čelu. je z gibi obraza, koketnostjo oči in z nakazanimi dražestnimi gibi, ob zvoku dražljive glasbe pričarala vrsto posebnih čustveno razgibanih razpoloženj.
Ples Bharata Natyam v tradicionalnem slogu, ki prevladuje v Južni Indiji, je visoko dovršena umetnost, bogata v gracioznih gibih telesa in krasnih skulpturalnih pozah. Mlada plesalka je z eksotično naslado pričarala poetično lepoto plesa v nepozabni lepi povezavi ritma in glasbe.
Užitka poln večer v čarobnem indijskem okolju smo ponesli še isti večer s seboj. Sredi noči, ko se je dvignilo letalo z madraškega letališča in poletelo proti Zahodu, je še v ušesih zvenela jokajoče razposajena glasba indijskih glasbil viene, zvončkov, piščali in tolkal. Ožarjena podoba lepe plesalke me je spremljala vse do jutra, ko so jo zbrisali prvi sončni žarki v trupu letala.
Visoko v zraku sem skozi majhno okence letala topo zrl na snežno bele oblake pod čistim modrim nebom, a misli so bile še vedno tam, v Indiji, deželi, ki se nam je vse bolj oddaljevala...
Kdo ve: kdor je Indijo spoznal in vzljubil, se spet rad vrača tjakaj.
KONEC
že več let trenira mladinske ekipe, je izjavil, da bo konec tega meseca odstopil, ker se je že večkrat znašel v takem položaju, da je moral opravljati razna dela na igrišču, poleg tega, da je treniral mladinske ekipe. Dodal je še, da bo treniral začetniško ekipo do konca tega meseca in da bi bilo dobro da bi društvo dobilo drugega trenerja.
Prisotni so še opozorili odbor o stanju nogometnega igrišča in po mnenju nekaterih nogometašev bi moralo društvo sprejeti določene u-krepe, ki bi služili za popravilo nogometnega igrišča. Kljub temu da je bilo pred dvema letoma izvoljenih okrog osemnajst odbornikov, jih danes deluje le mala večina. Torej tista večina mora poleg svojega de la opravljati še drugo delo. Na prvem občnem zboru je odstopilo tudi nekaj odbornikov, ki so dve leti zvesto pomagali pri športni dejavnosti združenja samega. Kljub temu pa je prišlo do izvolitve enajstih novih odbornikov. Predsednik je opozoril, da mora biti odbor sestavljen iz najmanj osemnajstili odtjornikov. Poleg ten vprašanj so nekateri povedali svoje mišljenje o vlogi ŠZ Mladost v doberdobski občini.
Padel je tudi predlog o ustanovitvi trim-steze v bližini nogometnega igrišča, ki ne bi služilo samo mladim, ampak tudi starejšim ljudem, kot razvedrilo. Žal v Doberdobu je veliko število tistih, kateri se za društvo ne zanimajo in prihajajo na nogometno igrišče le, da bi si ogledali tekme, po tekmi pa kritizirali igralce, ne da bi se pozanimali za probleme, ki tarejo odbor in na splošno ŠZ Mladost.
D. Gergolet
KOŠARKA
TURNIR V BOLOGNI
«Azzurri» in «plavi» uspešni tudi v 2. kolu
BOLOGNA — Tudi v drugem kolu velikega mednarodnega turnirja v Bologni je Jugoslavija osvojila zasluženo zmago. «Plavi» so igrali proti poprečnim domačinom Amara Harrys, ki so kljub prisotnosti štirih Američanov le malo zmogli proti razigranim nasprotnikom. Rezultat 124:75 v korist Jugoslovanov je že jasna priča stanja na igrišču, saj so zmagovalci praktično pomeli uboge domačine. Za Jugoslovane so koše dali vsi, razen Radovanoviča.
STRELCI: Vilfan 14. Kičanovič 12, Jerkov 7, Skroče 13, Slavnič 16, čosič 8, Radovanovič, Krstulo-lovič 9, Dalipagič 31, Delibasič 4, Kopni vica 2
Že po teh podatkih je jasno, da je bil Dalipagič glavna figura na igrišču. Bolonjčani ga niso znali zaustaviti, tako da je «Praja» brez težav prišel do koša. Pri Hartysu pa je bil najboljši Američan Klos, ki je dal 20 košev. Klos bo letos skupaj s Hayesom tuji igralec bolonjske ekipe.
V drugi tekmi dneva je Italija s težavo premagala ČSSR z 99:88 (61:47). V prvem polčasu so bili številni gledalci priča dobremu dvoboju, potem pa je tekma izgubila na hitrosti in zanimivosti I-talijani so svojo prednost obdržali do konca in se bodo tako še nepremagani spoprijeli v odločilnem srečanju za prvo mesto z Jugoslavijo. 6 tekmi s ČSSR je treba še dodati, da se je pri Italijanih izkazal Meneghin,
je na skupni lestvici na štirih prvih mestih prav toliko Sovjetov. Italijan Pazzi pa je peti.
SKUPNA LESTVICA PO 9. ETAPI
1.	Suhoručenkov	(SZ)	32.35 T7”
2.	Averin (SZ)	32.38*49’'
3.	Galaletdinov (SZ)	32.38'5r
4.	Morozov (SZ)	32.40'02”
5.	Pozzi (It.)	32.40T7”
DVOBOJ ZA SP
Več napak v 22. partiji
BAGUIO — 22. partija poteka predvsem v znaku napak, tako na strani Karpova kot na strani Korč-noja. Po 46. potezi sta šahista spopad prekinila, trenutno stanje pa predvideva remi. S predvidevanji pa je treba biti dokaj previdni, kajti zaradi številnih napak je še vsak izid možen.
Karpov tako še naprej vodi s 4:2.
NOGOMET
NA SKUPNIH PRIPRAVAH
Tudi Tržačan Bisioli v mladinski reprezentanc!
FIRENCE — Italijanska nogometna zveza je za priprave mladinske reprezentance včeraj objavila seznam 30 nogometašev. Vsi igralci so rojeni po prvem avgustu leta 1960 in morajo biti v torek na razpolago trenerja Acconcie.
Med poklicanimi je tudi Tržačan Bisioli, ki igra pri Triestini.
Rossi huje poškodovan
Poškodba ki jo je Paolo Rossi za-dobil v pokalni tekmi z Duklo, je hujša, kot je bilo v začetku misliti. Najboljši nogometaš Vicenze si je namreč poškodoval koleno in vse kaže, da ne bo mogel igrati za več časa.
KOLESARSTVO
«TOUR BODOČNOSTI*
Sovjet Suhoručenkov zanesljivo vodi
THONON LES BAINS — V včerajšnji prvi poletapi «Toura bodočnosti* je zmagal Sovjet Sergej Suhoručenkov, v drugi poletapi pa je slavil Čehoslovak Miloš Hraž-dira.
Suhoručenkov je zanesljivo ohranil vodstvo na skupni lestvici. Sploh pa se na tej etapni dirki nadaljuje premoč sovjetskih kolesarjev, saj
OBVESTILA
SPK Čupa iz Sesljana
obvešča, da bo društvena regata v nedeljo, 17. sept., v Sesljanu. Vpisovanje na sedežu od 8. do 9. ure, predviden start ob 10. uri. Regata bo po sistemu olimpijskega trikotnika s krajšo progo za manjše jadrnice in daljšo za ka-binate s skupnim startom. Organizator ne prevzame nobene odgovornosti za škodo, ki bi oasta-la na vodi ali na suhem v okviru regate.
Člani Čupe, k' želijo tekmovati na društvenih jadrnicah, naj se javijo jutri, 16. t.m., ob 9. uri zjutraj na sedežu društva.
Čupa vabi člane in prijatelje jadranja, da se regate udeležijo v čimvečjem številu.
*	• 4
TPK Sirena vabi vse svoje člane, ki imajo jadrnico, naj se udeležijo sezonske regate, ki jo prireja SPK Čupa v Sesljnnskem zalivu v nedeljo, 17. t.m.
« • •
ŠZ BOR
obvešča, da bo danes,- 15. septembra, na stadionu «1. ma j* vpisovanje in sestanek za košarkarsko dejavnost v naslednjih kute-gnrijah:
—	za košarkarje letnika 1969 in mlajše (od 16 do 17. ure);
—	za košarkarje letnikov 1967 in 1968 (od 17. do 18. ure);
—	za košarkarje letnikov 1965 in 1966 (od 18. d« 19. ure).
Sestanek bo vodil Andrej Rudes.
*	* *
Prijave za minibasket
AD Polet vabi vse najmiajše, da se udeležiju tečaja minibaske-ta, ki se bo začel ob začetku šolskega leta na Opčinah. Dan začetka tečaja bo pravočasno javljen.
• • •
ŠD SOKOL
obvešča, da bo vpisovanje za košarko in minibasket (za košarkarje letnika 1965 In mlajše) še danes, 15. sept. v društvenih prostorih od 18.30 do 19.30.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 - Tel. 79 38 08 79 48 38 79 58 23 7814 70 Podružnico	Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija <DAN>.
V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40.00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00. letno 550,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS • 61000 Ljubljana
Oglasi
2lro račun 60101-803-45381 «ADIT»
Gradišče 10/41. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 ntm 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sozan 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir bes®' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanlje-JuNte* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih a
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
v Italiji pri SPI.
^15. septembra 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal •n tiska j
.	član italijanske
IZTT	2veze časopisni”
Ursf	založnikov FJEG
SOMOZA POSEGEL PO NAJSTROŽJIH UKREPIH
OBSEDNO STANJE V NIKARAGUI BOJI ŠE NISO PRENEHALI
Sandinisli še zmeraj držijo nekatere važne postojanke - Spopadi ob meji s Kostariko
MANAGUA — Od včeraj zjutraj velja v Nikaragui obsedno stanje. Celotno državno območje je bilo proglašeno za vojno področje, kjer ima nacionalna garda, ki v tej državi opravlja naloge vojske in policije, proste roke. Vest o uvedbi obsednega stanja in vojaškega seda je objavil nikaragujski radio, ki je tudi sporočil, da so za izvajanje ukrepa odgovorni poveljniki nacionalne garde v posameznih pokrajinah. Garda lahko aretira vsakogar in ga pridrži v zaporu za nedoločen čas, lahko brez opozorila strelja proti vsakemu vozilu in lahko sprejme vse ukrepe, kj se zdijo primerni.
Ukrep vlade, oziroma diktatorja Somoze, preseneča, saj so v istih krogih še včeraj izjavljali, da so s sandinističnimi uporniki že skoraj opravili in da bo do konca tedna v državj spet red in mir. Očitno so se dogodki zasukali drugače in je bila vlada prisiljena sprejeti naistrožje ukrepe.
Nikaragujski radio je tudi sporočil, da je Eden Pastora, vodja
sandinistične fronte, znan pod imenom komandant Zero, padel v spopadu ob meji s Kostariko. Vest ni potrjena in najbrž gre za poskus prevare, ki naj bi vplival na odpor sandinističnih upornikov. Sam Zero naj bi se namreč kmalu zatem o-glasil preko neke tajne radijske postaje na območju Nikarague ter izjavil, da je živ in da se bojuje za dokončno zrušitev Somozove diktature, kar naj bi se zgodilo že v kratkem. Eden Pastora je 22. avgusta letos' vodil napad na vladno palačo. v Managui ter zajel velik« število talcev, s katerimi je potem izsilil izpustitev 59 političnih zapornikov.
Očitno- se družini Somoza po polstoletnem vladanju, že krepko majejo tla pod nogami, zato tudi ne izbira sredstev proti političnim nasprotnikom.
Včeraj je prišla vest iz Kostarike, da je nadškof iz Manague, Mi-guel Obando y Bravo, ki je pred tremi tedni posredoval med sandini-sti in vlado, zaprosil za politično
•lUMiiiruiuiuiiiiiuiHimiNHiiiHOiniiiiliiiiiiuiiHiiiHiimiuiinuiuiiiiiiniiiniiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiimiiiiii
GOVORIL BO FRANC ŠETINC
Jutri osrednje slavje jubileja Miška Kranjca
Danes v Lendavi slavnostna akademija
LENDAVA — Tu in v Pomurju je vse nared za pomembne politične in kulturi-e jubileje, ki združujejo 40-letnico ustanovitve komiteja Komunistične partije Slovenije in 70-letni jubilej pisatelja Miška Kranjca. Danes, v petek popoldne, se bodo v Lendavi zbrali predvojni člani KPS in Kluba prekmurskih akademikov, ob 19. uri bo slavnostna’ a-kademija. na kateri bo jubilanta Miška Kranjca predstavil dr. Franc Zadravec, na sporedu pa bo še bogat kulturni program v slovenskem in madžarskem jeziku. Osrednje slavje bo jutri, v soboto, ksbo-na zborovanju pri Kranjčevi zidanici govoril sekretar CK ZKS Franc Šetinc.
Član predsedstev ZKJ in socialistične federativne republike Jugoslavije Edvard Kardelj je ob obletnici ustanovitve komiteja Komunistične partije Slovenije za Prekmurje in 70. rojstnem dnevu Mišku Kranjcu sporočil: «Iskreno mi je žal. ker se zaradi bolezni, ki me že nekaj časa pesti, ne morem u-deležiti osrednje proslave ob 40-letnici ustanovitve komiteja KPS za Pomurje, ki so jo tovariši iz Pomurja in Lendave lepo povezali tudi s tvojim življenjskim jubilejem. Mislim, da so s tem dali ne samo priznanje tvoji ljubezni -do pokrajine, ki si jo tako občuteno izrazil v svojih mnogih knjigah in povestih, temveč tudi v svojem delovanju v naprednem gibanju in v Komunistični partiji Slovenije, ko si se boril skupaj z ostalimi tovariši za boljše življenje ljudi v Pomurju. Eno in drugo bo ostalo neizbrisapo v njihovem srcu in spominu.
Prosim te, prenesi tovarišem iz Pomurja moje želje za njihov še hitrejši razvoj; dosti je bilo narejenega po osvoboditvi, a Pomurje potrebuje še več. Prepričan sem tudi, da bodo zastavljene naloge in cilje s svojim delom in s pomočjo vse Slovenije tudi uresničili.
Tebi pa želim predvsem dosti zdravja in pa uspehov pri tvojem delu ter da >i se v Lendavskih Goricah prijetno poveselil in nabral novih moči in idej, tvoj Kardelj — Krištof.*
Pisatelj Miško Kranjec je torej ne posvedno povezan z začetki organiziranega delovanja partije v Prekmurju pred 40. leti; ustanovna konferenci, na kateri so sodelovali Mirko Bagar, Rudi Čačinovič, Ali Kar-doš, Štefan Kovač in Edvard Kar delj ter Miško Kranjec, je bila r.v gusta 1938 v pisateljevi zidanici.
Danes se začenjajo torej posebne manifestacije, tako v političnem kot tudi v kulturnem smislu. Seveda pa ne gre. da bi 70-letni jubilej proslavili le-te dni, kajt: več prireditev se bo zvrstilo tako v Pomurju ka kor v Sloveniji. Kranjčev življenjski jubilej proslavljajo tudi slovenske založbe, pri katerih je izdal številne povesti, romane in druga dela, v katerih tako živo neposredno ter v kar polstoletnem razponu opisuje človeka Pomuria. slovenskega ■človeka. Zlasti Pomurska založba v Murski Soboti bo 22. septembra z bogatim in zanimivim izborom Kranjčevih del počastila jubilej; kako tudi ne. ko pa je bila. prva knjiga te založbe jubilejna knjiga Miška Kranjca «Nekaj bi vam rad povedal*.
ERNEST RUŽIČ
159 glasovi proti 21, kar predstavlja 23 glasov več od dvetretjinske večine, ki je potrebna za razveljavljenje guvernerjevih vetov. Senat Pennsylvanie je sprejel podoben sklep prejšnji torek.
Novi zakon omogoča smrtne kazni, potem ko so sodniki podrobno preučili vse okoliščine nekega umora. Izvaja pa se lahko samo v desetih primerih umorov kot na primer umori po naročilu, uboj policijskega agenta in podobno. Zakon predvideva tudi obvezno ponovno preučitev premera ra ravnj pozivnega sodisca, da bi tako zagotovili bi prišlo do
zavetišče v San Joseju, kamor je prisoel s skupino beguncev.
Nikaragujske oblasti se očitno boje, da bi oborožen odpor izbruhnil tudi v glavnem mestu, zato so u-vedle izredne varnostne ukrepe. Tako so včeraj gardisti zastražili hotel Internacional, kjer so nastanjeni tuji dopisniki ter skrbno pregledujejo vse osebe, ki prihajajo ah odhajajo iz hotela.
Poročila o poteku spopadov so bila tudi včeraj zelo skopa in največkrat nasprotujoča, zato je ugotavljanje trenutnega položaja Skorajda nemogoče! Predvčerajšnjim so v vladnih krogih razširili vest, da je nacionalna garda spet zavzela Masajo, četrto naj večje mesto v državi. Včeraj pa so nekateri novinarji sporočili,, da je mesto znova v rekah sandinistov. O ostrih bojih poročajo z južnih predelov države, ob meji s Kostariko, kjer naj bi prišlo (vest pa ni še povsem potrjena) tudi do manjšega incidenta.
Včeraj je svoje stališče v zvezi z notranjepolitičnimi dogodki v Nikaragui pojasnila tudi CarterjeVa administracija. Glasnik sekretariata za zunanje zadeve, Hodding Carter, je dejal, da so ZDA zmeraj priporočale tako rešitev,- ki naj bi omogočila sodelovanje v vladi vseh zakonitih političnih sil. Hodding je dal razumeti; da se Carterjeva ad tninistracija ne ogreva za odprav«?; Somozovega režima, (vl.k.) )
Koncentracijska taborišča za sinove funkcionarjev
PEKING — Kitajski tisk je včeraj odkril javnosti številne primere sinov in hčera višjih političnih voditeljev in visokih državnih funkcionarjev, ki so jih leta 1968 odvzeli družinam - ter jih poslali v središča za prevzgojo, ki pa so bila v resnici prava koncentracijska taborišča. Tedaj je bil na oblasti Lin Piao. Ko so ga odstranili 1. 1971 in je prišla na oblast «tolpa štirih*, se za mnoge od njih razmere niso prav nič spremenile, čeprav sq bih zelo mladi (med 14. m 20. letom) so morali trdo delati ob pičli in nezadostni
V Indiji spet razsaja kolera
Nevarnost pred poplavami, je za zdaj mimo. Prizadeto prebivalstvo zdaj ogroža epidemija kolere. Zdravstvene oblasti so uvedle obvezno cepljenje	(Telefoto ANSA)

ŠE VEDNO NEGOTOV IZID VRHA V ČAMP DAVIDU
Predsednik ZDA se zavzema za podrobnejši sporazum
▼ A
Carter odložil za en teden svojo volilno turnejo - Žolčne izraelske reakcije na vesti o umiku iz Cisjordanije
NEW YORK — Tristranski vrh za rešitev krize na Bližnjem vzho du se bo mogoče še zavlekel za nekaj dni. Da obstaja taka možnost dokazuje dejstvo, da je predsednik Carter odpovedal svojo udeležbo na nekem srečanju v VVashinglomi, ki mu je bilo zelo pri srcu. Še
boljši, etoka^ pa naj bi bil v tem,
hrani,, Šele Rp, Rorazu «tolpe štirih*
ledaie
st> oblasti pregledale ponovno položaj vseh teh mladeničev ter jih dokončno rehabilitirali.
Ilozil svojo volilno tUrhejo v Čarobni, Pennsylvanii in Ohiu za en teden.
vsa jamstva, da ne svojevoljnih smrtnih obsodb.
Vsi ti «dokazi* pa so le ugibanja ljudi (časnikarjev preavsem), ki
Orožje rdečih brigadistov

so precej oddaljeni od Čamp Davida. V resnici se o poteku pogajanj med Beginom, Sadatom in Carterjem ter njihovimi najožjimi sodelavci ne ve skoraj nič. Davi se je optimizem precej razbohotil, ker še je zvedelo, da so se pred s-noč njim srečah izraelski zunanji minister Dajan, egiptovski minister za predsedniške zadeve Hasan Tue-mi in neka visoka ameriška osebnost (morda Carterjev osebni svetovalec Brzezinskf).
Sporna vprašanja so še vedno ista: izraelski umik iz Cisjordanije in pasu pri Gazi ter Palestinci. Vendar pa se zdi, da se je nekaj premaknilo. Časnikarji in opazovalci skrbno zasledujejo izjave edinega uradnega glasnika iz Čamp Davida Poivella, jih analizirajo in opazijo vsak odtenek v izrazih. Med tem ko je dosedaj glasnik govoril tem ko je do sedaj glasnik govoril je v včerajšnji jutranji izjavi uporabil izraz »navidezna nesoglasja*. To bi dalo slutiti, da so bile premagane določene bistvene težave, da pa sc pogovori še vedno zatikajo pri podrobnostih
Izraelci izražajo precejšen optimizem, toda verjetno bi bih bolj zadovoljni, če bi v Čamp Davidu prišlo le do neke splošne načelne izjave. Carter pa menda ni tega mnenja (verjetno ga pri tem podpirajo Egipčani) ter hoče, da bi bil zaključek vrha v znaku precej podrobne obdelave vsega, kar bo treba storiti v bodočnosti. Ameriški predsednik je posebno zainteresiran, da bi se pogajanja med Egiptom in Izraelom nadaljevala tudi po sedanjem vrhu. Če pa v ZDA namignejo le, da je,Izrael popustil glede vprašanja umika iz Cisjordanije, izraelski tisk in uradni Krogi, zavreščijo na ves glas ter demantirajo vesti sklicujoč sa na »gotove ■> informacije iz svojin krogov v Čamp Davidu.
Egipčani sedaj na splošno molčijo in v zadnjih urah ni slišati o značilnejših reakcijah egiptovskega tiska. Glede Sadata pa v nekaterih krogih poudarjajo, da bi egiptovski državni poglavar odšel že
pred dnevi iz Čamp Davida, če ne bi obstajala vsaj maihna možnost pozitivnega zaključka srečanja.
Pravijo, da bosta Begin in Sadat, v primeru pozitivnega zaključka, ostala v ZDA še nekaj dni in da bosta morda celo nastopila pred ameriškim kongresom, (vk)
OBILICA DELA ZA «UFOLOGEs
Včeraj prava invazija Jetečih krožnikov
Pojav so zabeležili tudi na Siciliji -Kaj pravijo strol ovnjaki
WASHINGTON - Ameriška ustanova za raziskavo energije, ERDA, je sporočila, da so v Nevadi spet opravili podzemni jedrski poskus.
RIM — Leteči krožniki se v zadnjem času pogosto pojavljajo na italijanskem nebu in razburjajo domišljijo množic in svojevrstnih znanstvenikov - ufologov. Včeraj so se spet pojavili in to v tolikšnem številu, da bi lahko govorih o pravi invaziji. Kaže pa, da so tokrat sodeiovali v akciji različni modeli letečih krožnikov, vsaj po opisu očividcev sodeč. Morda pa gre za usklajeno akcijo, nekakšno generalko, pred pravo invazijo. Za to govorijo nekateri podatki, pred-vsern pa dejstvo, da so se leteči krožniki pojavil; povsod približno ob isti uri!
Pa začnimo lepo po vrsti, kar na Siciliji. Leteči krožnik se je pojavil ob 5.50 nad Gelo. Bil je sprva podoben zvezdi, potem pa je svojo obhko spreminjal in preden je popolnoma izginil na obzorju, so začudeni očividci (med katerimi je bilo tudi nekaj orožnikov) lahko o-pazili okrogel predmet, iz katerega sta izhajala dva snopa žarkov.
Približno ob šesti uri so podoben pojav opazili tudi v Toskani, v kraju Torre del Lago. le da je bil neznani predmet podolgovate oblike, podoben nekakšni cigari. Z veliko naglico se je premikal od juga proti severu na višini kakih petsto metrov, Nekajkrat se je zaustavil, potem pa nenadoma izginil izpred oči.
Leteči krožniki so včeraj zjutraj lebdeli tudi nad večnim mestom. Tik pred zoro sta jih opazila dva uslužbenca Alitalie, ki sta se v avtu peljala na delo. Armando Di Caprio ie na nebu opazil svetlikajoče telo," ki je imelo obliko narobe obrnjenega liica, medtem ko je kolega Santarellj videl nekak trioglat predmet. Pri tem velja še posebej navesti, da ni bilo slišati nikakršnega ropota.
Ob 5.45 so neznani leteči predmeti, pravzaprav je šlo za enega samega, vznemirili nekega šoferja v Lanusei na Sardiniji. Približno uro kasneje so nenavaden pojav zabeležili v okolici Firenc. Francesco Co-lonna, sodelavec zasebne televizijske postaje, je na nebu opazil o-krogel svitajoč..,predmet. Naen-krat sta na istem mestu lebdela
zemeljskih civilizacij nameravali P' voščiti tudi nekaj dopusta v mar letoviških krajih ob morju, saj J mo tako razumemo pojav leteC:-h krožnikov v Liguriji. Opazili so tako včeraj zgodaj zjutraj ra
v zraku dvtt. Rppolnpjpg, pnakaleteča krožnika*, ki sta nekaj tre-
nutkov zatem izginila.
Najbrž so si predstavniki izven-
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimiMiitimitimHiMimHiiMiiiiiiiimiiiiMMiMmimmitiititMiiMiMiiiimiiiiiimimiiii
PO SKUPNEM SOVJETSKO NEMŠKEM POLETU
Vzhodni Nemci norijo za svojim vesoljcem
v
VZHODNI BERLIN — Vzhodni I so ga okrog Sigmunda Nemci so spet dobili svo.jega idola, sprožili v Nemčiji.
Odkar so inž. Sigmunda Jaehna
Jadrna
so
skupaj s Sovjetom Valerijem Bi kovskim izstrelili v vesolje, kjer je ostal približno teden dni. so v Demokratični republiki Nemčiji sprožih tako kampanjo, kot ie že zlepa ni bilo zabeležiti. «Te dni si ne upam niti odpreti škatle sardin, ker se bojim, da bi v njej našla nasmejano podobo Siggija*, je dejala neka nemška gospodinja.
In res Siggi, kot ga na kratko imenujejo, se te dni zadovoljno in ponosno smehlja z vseh zidov in iz vseh izložb Vzhodni NemČijč. «Naš Siggi* je pač prototip orave ga Nemca, visok, plavolas in mo cirook, simpatičen in občutljiv, poleg vsega pa izvrsten pilbt. Vse to je zabrenkalo na najbolj skrite strune nemške duše. tako da je val navdušenja, ki sb ga zabeležili na Poljskem in na češkem, ko sta češki in poljski kozmonavt poletela v mfolje, bil res le mačji kašelj vpričo pravega kulta osebnosti, ki
Policija je ostala presenečena nad veliko količino orožja in streliva, ki jo je Corrado Aluuni nakopičil v stanovanju, kjer so ga aretirali	(Telefoto ANSA)
............................................................„„iimimiiiitiimii„iiiii.imiiiiiiniiiimmiiiiiiin„miilii>iiiiii»»",“iiiiMi"i.mni.imiiiimiimiHiimmiiii.iuOiiuliiimli.lmiiliimMlIiilmiiiimmiiiiiliiiimUli
PREISKAVA PRAV0S0BNEBA MINISTRSTVA PROTI BRANAMO MARTINO
niiMiiiniiiiMiiiiiiiimiiHii
BIL JE OBČINSKI SVETOVALEC PSI V OTTAVIANU
V Pennsylvanii spet smrtna kazen
Umorjen iz zasede neapeljski odvetnik
Preiskovalci zanikajo, da bi šlo za umor politične narave
HARRISBUKG (Pennsylvania -ZDA) — Poslanska zbornica države Pennsylvania je spet uvedla smrtno kazen kljub vetu guvernerja Miltona Shappa. Sklep je bil sprejet s
NEAPELJ <— V strogem središču mesta Ottaviano (nekaj več kot 50 tisoč prebivalcev) so neznanci ubili z več streh dveh revolverjev odveU nika Pasquala Capuccija. ko Se je skupaj z ženo vračal domov. Čeprav je bil pokojnik politično aktiven (bil je član socialistične stranke ter občinski svetovalec v Otta-vianu, izvoljen na socialistični listi), vendar menijo, da ne gre za politični atentat, temveč verjetno za zadevo, ki ima svoje ozadje v kri ininalu. Domnevajo, da je odvetnik vedel za nekatere zadeve ter so mu zato neznani kriminalci za vedno zamašili usta.
Odvetnik Cappucci je imel dve odvetniški pisarni, in sicer eno v San Giuseppu Vesuviano in drugo
v Ottavianu. Z družino (žena in dva otroka) je živel v Neaplju, in sicer v rajonu Posillipo alto.
Včeraj se je odvetnik zadržal nekaj lir' s svojimi prijatelji v lokalu »Casino delhunione*. kjer so igrah na karte. Ko je prišla žena, ki je po poklicu notar ter ima pisarno v nekem bližnjem naselju, sta se skupaj odpravila domov, še preden sta prišla do avta, sta iz nekega drugega vozila izstopila dva moška, ki sta potegnila revolverja iz žepov tor oddala več strelov Odvetnik se je mrtev zgrudil na tla.
Policija in karabinjerji so preiskali vso okolico, postavili cestne zapore ter Sprejeli vrsto drugih u-krepov, toda do sedaj brez vsakršnega uspeha, (vk)
——
It
Bivši veleposlanik ZDA v Saigonu skrival tajne dokumente o Vietnamu
NEW YORK - Graham Martin, bivši ameriški veleposlanik v Saigonu, je * v ■ središču prieskave, ki jo je uvedlo pravosodno ministrstvo po naključni, najdbi, svežnja dokumentov o ameriškem vmešavanju v Vietnamu med leti 1963 in 1975. Gre za obširno in strogo tajno dokumentacijo, ki nadrobno opisuje delovanje vseh glavnih akterjev »ameriške umazane vojne* na azijskem jugovzhodu. Sveženj so našli agenti FBI v prtljažniku Martinovega av
tomobila, ki so mu ga ukradli nekaj
dni prej.
Vest o preiskavi proti Grahamu Martinu je objavil »VVashington post*, ki je zaman zahteval pojasnila od pravosodnega ministrstvi. Kaže pa. da bodo bivšega veleposlanika v Saigonu (pred tetn je nekaj let vodil anbasa«lo v Rimu) obtožili «nepravilnega ravnanja s tajni-
mi dokumenti*, ker jih je protizakonito zadržal pri sebi, namesto da bi jih vrnil, pristojnim oblastem. Svežanj je Graham odnesel s sabo, ko je moral 30. aprila 1975 rta vrat na nos zapustili saigonsko veleposlaništvo pred vdorom osvobodilnih sil v takratno južnovietnamsko prestolnico.
Diplomat se sedaj zagovarja, da je nameraval dokumente izročiti «zgodovinski knjižnici Lyndon Johnson* v Austinu v Texasu, tako da bi «omogočil zgodovinarjem, da povedo resnico o Vietnamu*. Po drugi strani pa kože, da se je Martin postavil v stik z voditelji knjižnice šele deset dni potem, ko je FBI odkrila tajne dokumente. Bivši agent obveščevalne službe Frank Sepp, ki je tudi napisat knjigo o-dejavnosti CIA v Vietnamu, pa je uredniku «Washington posta* izjavil, da'mu
je sam Martin pred časom povedal, da namerava zadržati tajne dokumente, da bi se branil pred morebitnimi očitki bivšega zunanjega ministra Henryja Kissingerja. (tm)
Julija 377 milijard deficita v trgovinski bilanci
RIM — Po precejšnjem izboljšanju zunanjetrgovinske bilance v prvih šestih mesecih letos, se je stanje v juliju spet precej poslabšalo. Deficit je dosegel (na podlagi začasnih podatkov) čedno vsoto 377 milijard hr, kar gre v glavnem pripisati | uvozu nafte' -in naftnih derivatov: Ta postavka je v juliju dosegla vrednost 652 milijard hr.
Saj proti «našemu Signiju* pravzaprav nimamo nič, vendar se sama ob sebi vsiljuje misel, da je Nemcem vedno potreben neki i-deal, človek, po katerem bi se zgledovali in ga oboževali. Zato ie sovjetsko-vzhodnonemška vesoljska odprava v NDR postala »nemški* podvig, ki so mu Sovje'i nekoliko pomagali. Jaehna skuša vzhodnonemški tisk prikazati kot naslednika velikih nemških znanstvenikov iz preteklosti, kot sta bila Johannes Kepler, znani astronom in fizik iz 17. stoletja ’ ter Albert Einstein matematik in fizik, ki je odkril relativnostno teorijo, ki pa ga orikazujejo kot Nemca, ne kot Žid V.;, ie bil prisiljen pobegniti iz Neiv ZDA. (if.l
32 mrtvih v letalski nesreči na Filipinih
MANILA — Po nepopolnih podatkih je vsaj 32 ljudi izgubilo življenje v letalski nesreči, kakih 30 kilometrov od prestolnice. Zrušilo se je namreč predsedniško letalo vrste fokker, v katerem so bih časnikarji in nekateri vladni funkcionarji, ki so se vračali z otoka Luzon. Zaen krat niso znani vzroki nesreče, vendar prevladuje mnenje, da se je letalo raztreščilo v neposredni bližini letališke steze, potem ko je o-plazilo vod visoke napetosti.
Med potniki so do zdaj našteli 15 žrtev, medtem ko naj bi bilo 17 žrtev med stanovalci hiš, na katere se je zrušilo letalo.
V SZ izstrelili avtomatsko postajo Vcnus 12
MOSKVA — V Sovjetski zvezi so včeraj izstrelili medplanetarno avtomatsko postajo Venus 12, s katero nameravajo zbrati popolnejše podatke o istoimenskem planetu. Pred tednom dni so izstrelili v vesolje podobno avtomatsko postajo, Venus 11. Po napovedih tiskovne agencije Tass, naj bi se obe postaji približali planetu čez dva meseca, niso pa znane podrobnosti.
Zadnji poskus pri raziskovanju Venere so v Sovjetski zvezi napravili pred tremi leti. 13. junija 1975 so izstrelili avtomatsko postajo Venus 10, ki je 25. januarja 1976 dusc gla cilj.
prav Lemu vuciaj /.gv/uaj *ijwo*.**.i	,
Alassiom in Savono. potem pa 5 nad Urbinom ter v Romagni. . 0 Kaj pravijo znanstveniki o ta* živahni dejavnosti na nebu? P°Ja je sila preprost in za vesoljske so® kovnjake docela pojasnjen. Šlo n ' bi za razbitine velikanskega «irne, nega satelita Pegasus 1, ki bo pr*® vMoma v nedeljo zašel v atmosfer
Nov način za ceneno gradnjo hiše
,A MADDALENA - Zdi se verjetno, pa je vendarle res. Or<* niki so prijavili sodišču 31-letn*jl*
Giovannija Acciaro pod obtožb® kraje z obtežilnimi okoliščinami te vrste drugih prekrškov. Acciaro
Izpit demokracije
RIM — Kaj morajo vedeti bodoči policijski častniki v Itah-ji? To je vznemirljivo vprašanje, pred katerim so se znaša kandidati na natečaju notranje:■ ga ministrstva, katerim so med pismenim izpitom izročili naslov naloge, ki bi se na kratko glasil takole: Predstavljajte st. da pomagate pri izgonu neke družine iz stanovanja. Sosedi izgnane družine protestirajo in vi ustrelite v zrak, pri tem P° ranite nekoga, ki vas opazuje z okna. Napišite poročilo o tern, navedite prekrške, ki so jih zagrešili ljudje in utemeljite u-pravičenost svojih strelov.
Večina kandidatov je iz protesta oddala prazno polo in zapustila dvorano. O zadevi ie notranji minister Rognoni dejal, da se mu zdi naslov naloge zgrešen. Odbor za sindikat policijskih agentov pa od ministra naravnost zahteva, naj razveljavi nezaslišani natečaj: «08B nas morate, naj preprečimo zločine, ne pa zatiranja ljudi. Mi smo pripravljeni poseči predvsem z orožjem demokracije in v tem okviru smo pripravljeni tudi uporabljati svoje orožje*, poudarja sindikat policistov, ki noče, da bi se vračali k bridkim izkušnjam Scelbove policije.
Vsekakor lahko z zadovoljstvom zaključimo, da so kandidati na izpitu, ki so oddali belo polo, prestali najvažnejšo moralno preizkužnjo: izpit demokracije. Zaslužili bi, da bi j tri to priznalo tudi notranje ministrstvo in jim prisodilo najvišjo možno oceno.
je namreč zgradil hišico, gradben' material in nekaj opreme pa si r «sposodil» v vili 46-letnega angle' škega državljana Guida ElleringtO' na. Vila je bila že dalj časa prazna-Kakor so ugotovili orožniki, je A? ciaro ukradel okna in vrata, sanitarije, ploščice v kuhinji, nekaj spodinjskih strojev in nekatere stvari, ki jih je nujno rabil pri dogr®' ditvi lastne hišice.
PORDENON - V središčni Ul'c| Udine je v noči med sredo in četrt; kom eksplodiral peklenski stroj, ri na svečo ni povzročil žrtev, nl _ gmotne škode. Po mnenju pretek®'
valcev naj ne bi šlo tokrat za P0lJ
tično ozadje, ampak za poskus n>8' ščevanja oziroma izsiljevanja.
Ohjava Morovih
pisem
(Nadaljevanje s 1. strani)
dokazujejo, da vedo več od teOa’ kar je drugim znano.
Isto zahtevo ponavlja «Voce rt'. pubblicana», vendar je pri tem tnfl™ zavita. V zvezi z objavo Mitterrom dovega dnevnika glasilo PRI zahte' va, naj Craxi, Fanjani in SaraO povedo, ali so bila zares v tek pogajanja z ugrabitelji Alda MoP če tega nočejo povedati javno, nfl' jih zasliši sodnik. Ta imena
■ža)
paj z imenom pokojnega pape'• namreč večkrat omenjajo s tem zvezi.
Mnogi se sprašujejo, od kod P?!, Ilajajo Mornva pisma. O tem P*s? neki dnevnik na Jugu zelo zoni*1;' vo. Po tem pisanju, naj bi «rdec brigade» prodale nemškemu des čarskemu založniku Springerju •*' vode Morovih pisem in zapisni, «ljudskega procesa», v katerem. ?®, bi Moro orisal teroristom zakulisn okoliščine «zbliževanja med KD * KPI» v Italiji. Z c. to naj bi prep* 5 milijard lir. Springer naj bi s dogovoril z raznimi evropskimi ložbami, da bo kupljeno gradivo koriščeno tik pred evropskimi pof<r mentarnimi volitvami, prihodnjo P°' mlad.
Za to naj bi izvedel Andreji"' ki da je kanclerja Schmidta pros*1' naj prepreči objavo dokumentov. ker bi destabilizirali italijanska P2j
Ulična ravnotežja. Schmidt naj ,j res pritiskal na Springerja, vend°
je ta nepričakovano zadnje dni spe', menil mnenje in gradivo posredovm ilalij.<ijingom za objavo.