wiuum AMP qto. 11»' At ST aw <*r offiom t, mt. m tm at YOM. I. T. jy 0>it of tie A. H. t. ml Majv.čji alovonaki ▼ V*lja O TM iCto« »V« ajtgi M ga pol lota........«00 St Now York oalo leto.. ^ 6 00 &a taosemstvo oolo loto 7.00 TKLXTON: 2876 CORTLAHDT. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Entered u Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress at March 3, 1879. The Largest Slovenian Dally in the United States. Issued every day sanspl Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 151. — ŠTEV. 151. NEW YORK, MONDAY, JUNE 28, 1920. — PONDELJEK, 28. JUNIJA, 1920. VOLUME XXVILL — LETNIK XXVIII. VEČNI KANDIDAT BRYAN SITNARI ZNANI WILLIAM JE2."NINOS BRYAN ZAHTEVA PLANKO V DEMOKRATIČNEM PROORAMU, KI SE BO IZREKLA ZA BONE DRY PROHIBICUE — GLEDE PROHIBICIJE NE MORE PRITI DO NOBENEGA KOMPROMISA. Francisco, junij*. — M okraji in suhači na konvenciji so »adaljfvali dane* »> svojimi uvodnimi boji preti konvencijo in izid ridfrf w> vr*ino *«dn dvomljiv. William J. Bryan, /nuna smete* fipura v demokratični stranki. 1, formalno otvoril »v«j l*>j /a prohibit-ijsko planko v programu tleinokruti<*iif *trank< Potem ko pa je delegaeij* iz Nebraake izvolita v reMiUu ijski komiu-j, j** imel dolg in o^it-r nagovor pri .lekem obrti u ylede prohibit-;,)** iii drugih vpraianj, s katerimi naj *e bavila demokratična platforma, izjavil da j«- treba demokratično stranko lešiti upi i v« likvoi'kih inter^M>v ter izjavil, tla bodo mokrači na konvenciji popolnoma pora/eni. Demokratit-iii vod*>lji, ki zavzemajo za ublažitev Vol stead o-postave, ko omejili >voje napore na mirno tlelo med delegacijami različnih držav. Sicxilbi mi trdili, tla t* pridobili vet- delegacij za mokro ali vsaj vlažno i/javti v programu stranke. Drugi votlitelji 1 SO izjavili, tla bo pl.tiforma molčala glede prohibit-i je in da so vsi i1 ili napori obrnjeni v to smer. Brvan j.- izjavil, d;i ne »uore priti do uolietiega kompromisa gle-ile pr«»ltib;fijsk«nra v,nasanja Rekel je, da bo zahteval rekordno glasovanje v shnajn da bi vpn.^aiije protiibicije spravilo preti konvencijo. Nadalje je izjavi!, da je suhaška izjava bistvenega pomena za demokratično ».trank«., •"-«• litx'e upati na uspeh pri novemberskih volitvah. Mokrači s« r-rpali noro upanje in izjave delegacij južnih držav, /da sti \ sa npattja prtu ibirijonUtov, da se bo jug zavzel kot en mož , :i prnhihicijo, neutemeljena. Deleghrije so izjavile, tla so vse južne dr/a ve pripravljene glasovati proti prohibieijouistom. Bryan je izjavil na dot i«'nem , ali če t vi»<: tlvitrtflit ">vojo keg« pomišljanja kot v,, jn /podilo to v rhieagu. i V ni demokratič-. |asOVJ||a z;, vzdržan je sirske ek na stranka pripravljena frovoriti potem ko j.> najvišje sotliš.'t> 7a*Ispt-dit'ijf ptxi poveljstvom gene vrglo v h«, iiguvort- mokračfv, jt l»oljš^, tla s»- jo tak<»j razpusti. r da Gourand Na temelju ' za j a !h:ki meri kot drugod in če prav bodo VILLA SE VEDNO NE MORE MIROVATI Značilna lfonlerenca Villovih pristašev. — Izjavili so, da je Villa edini rešitelj Mehike. ki značilen manifest. V inanife-:. stn jt- meti drugim rečeno: — Villa je tdini voditelj, ki jp 17 iifsfhičnih ozirov skrbel za do-ht(»bit Mehike ter se je boril in sei he še zanaprej boril za vstanov-i hriije popolnoga reda. izjave Milleranda ima sedaj francoska poslanska (zbornica definitivno idejo glede ■tega, kako daieč hoče iti Francija :ij-jro, da izvetlejo politiko, ki je primerna njih interesom,— je re- maršal Fot h tekom nekega po-'™«"1* se i - * . govora. — Stališče zaveznikov na bliž-| njem iztoku. — je rekel maršal, je slično onemu korporaeije, z oz i rout na, izveden je mirovne j kJ ima na razpolago gotov kapi pogodbe s Turčijo. Vspričo veli- Ui, s katerim lahko operira. Or Washington, 1». t ., 27. junija I/#-set generalov, meti katerimi se j. nahajal tudi š^f Villovega generalnega štaba, in nad ."»O častnikov je imelo dolgotrajno konfe-rru«t>, na kateri je bil odobren ja- DEMAKNE POŠILJATVE V ISTRO. NA OORIŠKO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo iu sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zaaedeuo po it*lj*nski armadi Včeraj smo rt tuns I i z* pošilja-tve it«ljanskih lir po sledečih črna h: jkega odobravanja pretežne večine -ka ariliada predstavlja del naše- Potlpisanci zahtevajo vlado de-1> -»;^rski pretiš^-kapit.la in porabljamo jo v 1 ''»k Millerand izjavil, da ne bo korist vseh delničarjev. ... francosko potlpiranje grške ofen- n. , . „ . VT . Pravilo, tla bodo z . , . . . . , - (ib-tle razpoloženja Nemi lje je ^ . žive presegalo meja legitimiidi m- j. .... - . ... nroti . .. (trud, tla ne gre pri tem toliko za 1 1 teresov, kat»-re ima traneija na1 mokraei je, prave vlade nartnla po toni naroda. vso odločnoMtjo nastopili kraljestvu tiranov, ki so si polomi" . . . i i - ; J . . blizii]cm iztoku. Natlalje j« veleiztiaje, intrige, nezvestobe,1 strahopetnosti iu zločina pomagali vlatli. ■kel. ZADEVA GLEDE ' POVIŠANJA PLAČ jrničenje nemškega vojnega mate i ijala. pač pa za uničenje sovražnega razpoloženja med nemškim narodom. — Ce bi se to razpoloženje — je rekel naprej, — še enkrat prestavilo v dejanje, bi bilo orožje, Smirna, Mala Azija. 27. junija. Grške čete. ki so pričele z ofenzivo proti turškim nacionalističnim četam v Mali Aziji, napredujejo v štirih smereh ter so zavzele večje število krajev, kot se gla-s' v oficijelnem sporočilu glavnega stana grške armade, j Semkaj je dospelo potrdilo pomočila, da je bil trinajsti turški arniadni zbor popolnoma uničen. jV tozadevnem oficijelnem poročilu se glasi: j — Naše čete. ki so pričele prodirati v štirih smereh, so znvzele Soma. Derekivi. Mendokora in druge kraje iu to kljub modnemu odporu sovražnika, ki se je moral umakniti v neredu. V naše roke so padli trije težki topovi, številne strojne puške in deset železniških j vozov z obenem s številnimi jet-(niki ter zastavo 13."». turškega pol-ika. — Xa naši strani je padel en kapitan in dvajset mož. Deset častnikov in sto mož je bilo ranjenih. Izgube sovražnika so hile bolj izdatne. Petdeset mrtvih smo našli le na fronti enega polka. Xastop i ašili čet je bil hvalevreden. Kraj Soma leži približno šestdeset milj od Smirne, Mendokora pj: sto milj. Kralj Derekivi ni zaznamovan na zemljevidih, ki so tukaj na razpolago. Carigrad, Turčija, 27. junija.— Crško prodiranje v Mali Aziji se vi ši ob ti veh železnicah, ki sta zvezani z Bagdadsko črto ter Mar n;arskim morjem in namen te o-fenzive je očividno onemogočiti ofenzivo, katero so pripravili turški naeijonalisti. Izkrcanje grških čet v Pander-mo se je očividno izvršilo v na-zasede Panderma-Smirna železniško progo. Splošno se domneva, tukaj, da je glavni cilj kraj Eskišer, kjer predstavlja železnica z juga križišče nacionalistično vlado v Angori. Muštafa Kemal paša se baje nahaja s svojim štabom v Eskišer. London, Anglija, 27. junija. — Angleške bojne ladje, ki so zasidrane pred mestom Izmid v Mali Aziji, so z veliko silo obstreljevale turške črte, ki se stezajo krog mesta ter prizadele Turkom velike Berlin, Nemčija, 27. junija. — Vedno številnejši postajajo simptomi bližajočih sc notranpih nemirov. Razen stavke poljedelskih delavcev na Pomerar.skem ter skort- dnevnih izgredov, ki so posledica visokih cen živil, jc opaziti dva važna znaka, ki se tičeta razpoloženja radikaleev v Nemt'iii ter njih voditeljev. Eno izmed razkritij se tiče načrta voditeljev neodvisnih socija-1 isto v na Bavarskem, ki so zasnovali organizirano zaroto, ki '.i sko-ro uspela. Drugo razkritje pa obstaja v hujskaški proklaniaciji špar-tačanov, ki je bila objavljena v Rdeči zastavi, glasilu komunistov. Neodvisni soeijalisti so se sestali v Monakovu in načelni a zborovanja je ugotovil, tla se zagotovo bliža generalna stavka. Dalo se je izraza nazoru, da se je zadnja generalna stavka izjalovila radi razcepljenega vodstva in da zahtevajo sedaj neodvisni socijulisti, kot največja delavska stranka, edino in izključno vodstvo vs<-h zadev. — Bavarska je razdeljena v dva stavkarska czemlja iu tudi c»-la estala Nemčija je razdeljena v posamezne okraje. Okrajni načelniki so odgovorni za za tvor jen je vseh podjetih in pri tem se ne dela nobene razlike med privatnimi podjetji ter javnimi napravami kot so plinarne, elektrarne in javna prometna sredstva. Bistvene dele strojev naj bi se odstranilo ter poskrilo. Delegati železničarjev so obljubili, da se ne bo premaknil noben stroj potem ko bo napovedana splošna stavka. Ista jamstva >o tla i i tudi zastopniki elektraren, katere žene vodna sila. Uporabilo naj hi se vsa mogoča sredsrVc, da se onemogoči nastop javnih oblasti in v tem namenu naj bi se lazorožilo krajevno milico. Zborovanje je vzv*'o z odobravanjem na znanje sklep zavezi ikov, da se mora nemško milico skrčiti na 100,000 mož. Sklenilo se je. da bo v slučaju stavke izvrševalni odbor izginil ali da se bo v slučaju aretacije voditeljev vršila stavka naprej pod drugimi voditelji. Opozarjalo se je na nevarnost, tikajočo se življe-njpa tisočih mater in otrok, če bi bila odrezana dobava vode, a eden izmed članov komiteja je odgovoril, da ne pride v boju proletarcev za konečno zmago vpeštev življenje par tisoč ljudi. Proklainaeija v Rdeči zastavi clolži v prvi vrsti nemške kapitaliste, da so zaprli svoje naprave ter prodali svoje stroje v inozemske dežele ter s tem povečali nezaposlnost, stradanje in bedo meti nemškim delavstvom. Radiiega je treba nemške kapitaliste izzvati na zadnji in odločilni boj V proklaniaciji se glasi: — Delovci vdebižnjte se svojih sestankov! Pridite ven in demonstrirajte! Odločilna tira se bliža! Beda raste od ure do ure in cd dneva do dneva. Vsaki dan zavlačevanja pomenja več bede in . več uničevanja. Pomen ja več trpljenja in večje težkoče v nalogi, tla se konečno ustanovi komunizem. Kriza, skozi katero gre Nemčija, sega v vse dela sveta. — Svetovna kriza kapitalizma je napočila. Tam gori je Rusija in vaši bratje čakaj ona vas, da sodelujete pri delu rekonstrukcije. Usoda sveta je bila položena v vaše roke. Spomnite se tega in dvignite se! Naprej, v nove boje, s starim špartanskim pogumom. — Najživi komunizem! Naj živi sovjetska Rusija iu svetovna revolucija! V ENEM ME8E0U SE JE NAUČIL ANGLE&INE. Predsednik šelezničarskega delavskega sveta Barton, izjavlja, da se ni še razmišljajo o povišanju. 00 lir 100 lir 900 lir 000 lir 1000 lir $ 3 80 $ 7.00 $21.00 $33 00 $06.00 V rednost denarju sedaj ni stal nt, menja se večkrat nepričakovano; iz t eg* razlog* nam ni mogoče podati D*t*očne cene vna- Mi ravnamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roko. sam jo poslati najbolj po Postal Moaoy Ordar. ali Tark Baak Draft Chicago, 111.. 27. junija. — Poročilo, da je železničarski delavski svet razmišljal o povprečnem povišanju plač železničarjev za 22 iwlstotkov, katero poročilo je krožilo t zadnjih dneh, je danes zanikal predsednik Barton tega , sveta. — Mi ne razmišljamo o odstotnem povišanju plače, — je rekel Barton. — Eden največjih problemov je bil uravnanje baje krivičnega razlikovanj* med posaz menimi razredi železničarjev. Soglasno z njegovo izjavo ne bo pcvišsnje plače z*dovoljilo onih, k. so n* ti počitnicah", ki štejejo \ u')e 3.10.000 mož, čeprav izjavljajo načelniki bratovščin, namreč I*ee, je izjavil, da ni mogoče ničesar ukreniti pred 20. julijem. jtla bo francoska pohika obstajali:« preje v diplomociji kot pa v | rožljanju s sabljo. — Mi smo zvezani s Sirijo na temelju tradicij ter nimamo tiika-kc pravice pustiti jo na cedilu, ne tla bi kompromitiral, svoj položaj\k*tero s" "P^'1« P" tem naj kot velika sredozemska in Moslem\... najhitrejše na sve- ,i, - -------—---ir----- ska sila, — je rekel Millerand. — ' Izvedli bomo politiko, ki nam je bila prideljena od Lige narodov ter branili prebivalstvo Celi-cije. Naš cilj je pouiirjenje in ekonomsko blagostanje dotičnega pre bi valut v*. Celo ta široko drža na izjava ni zadovoljile skrajne levice in Millerand je konečno obljubil, da bo vlada v kolikor mogoče omejila ozemlje, katero bodo zasedle francoske čete ter se poslužilu vseh mogočih sredstev predno bo posegla po sili. namreč aeroplai V namenu, da se zavarujemo pred novo agresijo sovražnika, je treba, da povečamo razdaljo, ki nas ločuje Ako pa pustimo Ren Nemčiji, se bo nahajala slednja v malt nkostni razdalji od Ost en de ter je v stanu v eni noči, meti večernim in jutranjim mrakom, uničiti London. Dokler to zlokobno razpoloženje ne izmre, je naša dolžnost napram bodočim generacijam biti neprestano na straži. izgube, kajti domneva se, da je padlo najmanj 1000 nacionalističnih Turkov, kot pravi brzojavka na Echange Telegraph Company iz Aten. Poročila iz Izmida pravijo, da se vrše boji še naprej. Trije izstrelki nacionalistične artilerije so padli v mesto ter prizadeli občutno škodo. London, Anglija, 27. junija. — Ko je dospel v London Leonid Ivrasin, trgovski zastopnik bolj-ševiške Rusije, ni znal niti ene besede angleški. Z managerjem hotela, v katerem je stanoval, se je pogovarjal francoski. Manager mu BAJE JE DVA TISOČ RUSOV PADLO NA POLJSKI FRONTI je rekel, da je angleški jezik zelo težak, nakar je Krasin stavil žnjim, da se bo tekom enega meseca naučil angleščine. Po enem mesecu, to je bilo včeraj, se je pogovarjal žnjim vte kot petnjast minut v dobri angleščini ter dobil stavo 125 dolarjev. I STAVKARSKO GIBANJE. Mexico City, Mehika, 27. jun. Stavkarsko gibanje v različnih delih republike postaja vsaki dan večje, kot poročajo tukajšnji listi. Tri predilnice v Puebli so zaprle svoja vrata iz vzrokov, ki niso znani. General Alvarado, finančni minister, bo v kratkem odpotoval v Združene države in Evropo na posebni misiji, kot poroča danes "Excelsior". Luis Cabrera, ki je bil finančni minister v kabinetu Carranze, je odšel v Združene države ter se mndi sedaj t Texa* City, v bližini Galvestona. !WS3 i:w I tVi^ i | | BRZI PARNIK "REGINA" (Llvod Sabando proga) odpluje ▼ Genovo dno 17. jnHja. Cona do Trsta vitevii vojni davek $•8 50, do Ljubljane vitevii vojni davek Kdor ieU i tem pamflnw no te broe potovati, naj nam tekaj MOKRA PLANKA BO PORAZILA DEMOKRATE. Chicago, III., 26. junija. — Pussyfoot Johnson, ki v Angjiji ni bil odpravil pijače, pae pa svoje levo oko, bo govoril jutri tukaj v prilog protisalonske lige. Včeraj je rekel nekemu časnikarskemu poročevalcu: — Če sprejmejo demokrati v svoj program mokro planko, se lahko že sedaj pripravijo na pogreb. _ Varšava, Poljska, 27. junija. — Iz oficijelnega poljskega vira se poroča, da postajajo boji na polj-sko-ruski fronti vedno bolj vroči. Ob reki Pripet je padlo v dveh dneh 2000 ruskih vojakov. Poljaki so zaplenili veliko vojnega ma-terijala. DOMOVINA JI VRČ KOT LJU B Paris, Francija, 25. junija. — Predsednik Venizelos je pozval v Atene grškega kralja Aleksandra ter mu rekel v svojem povabilu: Domovino morate bolj ljubiti kot pe. svojo ženo. — Kralj je vpošte-val ta nasvet ter takoj odpotoval s svojo mlado seno na Grško. LI____ O l.w] 1.1 Premislilo dobro, komu to sto vročili donor za poslati v stari kraj ali pa za vožnjo listka, ;• Sedaj živimo v Času negotovosti in zlorabo, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega.'-Razni agent ja in zakot« ni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane za« preke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malini neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljtH t>e, je veliko vprašanje. Naše denarne poiiljatve se zadnji čaa po novi zvezi in na novi način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanex Ijivo izplačujejo. Včeraj smo račun&li za pošiljatve jugoslovanskih kron po slo* dečih cenah • | 300 kron .... $4.96 1,000 kron .... $ 16.00 aj 400 kron .... $6.60 5,000 kron «... $ 80.00 600 kron____$8.25 10,000 kron .... $158.00 1 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepriča* kovano; ia tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vna* prej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospd v roke. tonar nam je poslati najbolj po Domestic Money Order, ali p* York Bank Draft. j _^ Trrdkn Frank flakier, * 83 Oortlandt St., Hew York, N. Y. Vitanovljena let* 1883. GLAS NARODA. 28. JT7N. 1920 "GLAS NARODA" Ynk City. N. V. ILAI NARODA •LAINARODA f Manhatlu, Ogrski Slovenci in madžarska propaganda. &|ftfC>H - * ' ' --—- Dobili smo v roke btevilko nekega lista, ki izhaja v Bethlehem, 1'«., in ki je pisan . narečju ogrskih Slovencev, namreč z madžar hkimi črkami. Menda je ime temu listu "Mzlobodna Rek*s" (Slobod ita Reč). V tej številki je objavljeno pismo nekega proiesorja Nikole Sandorja iz Budimpeate in to pismo j«- pravi dokument časa. Kaže nam, v kaki dnievni »emi je živel ta ubogi narod in kako z?lo je o-rumiI azijatski, hunski imperija I izem Madžarov njegove možgane. Obenem pa je tudi dokaz premetene in nikdar počivajoče madžarsko nemške propagande med jugoslovanskim narodom, ki je konee-iio združen v mogočno in enotno državo. V prieetku pismu pravi ta profesor Sand or, ki je brez dvoma v službi krvnika Horthv-ja ter drugih madžarskih maguatov, da je hodil po inozemstvu 1er prosil za "ubogi slovenski narod". Bil je v Svajrerski ter v italjunskem orszagu. Tudi v francoski in angleški "orszag" je hotel iti, a ga niso noter pustili. Pravi, da se je to najbrž zgodilo radi tega, ker je v teh orszagih narod lako mehkega sr-ea, da bi mu slednje potov© počilo, če bi čiilo o velikanskem trpljenju ( !), katerega mora tr|>eti "sirmeški" mali slovenski narod. Pravi, da so prišli k ogrskim Slovencem Srbi in Krajnei, tako rekoči: — Mi vas hooemo osvoboditi ogrskega jarma, l^epo so nas osvobodili! "Naše duhovnike iu učitelje so odgnali ter Kraljnee so postavili na njih mestu. Teh pa mi ne razumemo in oni ne razumejo j.as. Naš lepi in čisti, stari slovenski jezik je samo en "dialekt", — tako so zna nil i, — in vsak pošteni Slovenec mora ta "knižni'' slo venski jezik "gučati" in pisati. Nadalje pravi, tla je dobil pismo, katerega prilaga ter pravi v Hadaljticm : — To je naš jezik. Človek mora nor rat at i, kadar to euje. Naše ljudstvo razume od 4ega malo več kot oil angleškega jezika. Pa če bi že imel kak hasek od tega jezika! Ta jezik nima literature, nima kulture. Najlepie pa pride sedaj : — Prosim vas, gospod urednik, ne zamerite mi moje madžarsko pismo. Nisem znal, da so tudi v Ameriki slovenske novine. Naša duša pravi tako: — Madžari niso naši prolivniki, ampak naši dobri prijatelji. Madžari so nam pustili naš slovenski jezik ter nam pomagali v naši slovenski kulturi. Mi Slovenci smo se sami radi madžarski učili, ker natu ji madžarski jezik koristil prav tako kot koristi v Ameriki angleški jezik vsakemu človeku kateregakoli naroda. Sedaj so Madžari m srečni in mi smo nesrečni z njimi. Imamo pa moeno upanje, da ne more ta razbui kana Kvropa dolga obstati. Ti-soe let starega orszaga se ne more z eno besedo " raztalatiCelih narodov se ne more \z enega ors/aga prestaviti v drugi orszag. Narode je treba poslušali. Vse lahko vkraj vzamejo od nas, a naše duše ne morejo vzeli ^ruj. Y*.e lahki/ obrnejo na kranjski jezik kot *o že storili, a naša duša bo z "Vogriuami". To je najbc!j pristna in nesramna madžarska propaganda. Človek ne ve, ali bi se Mnejal ali jezil nad tem onemoglim izbruhom ljudi, ki zavajajo nepoučeni narod ter skušajo kovati kapital iz nevednosti in nepoučenost i. Vprašanje, če je jezik ogrskih Slovencev le narečje slovenskega jezika, so rešdi ž,' preti davnim častmi možje, ki so imeli malo ve? pojma o slovanskem jezikoslovju kot pa ga ima profesor Nikola Sand or, ta žalostna pottava iz Budimpešte. Madžarskega orsztga, tega madeža v srcu Evrope, ni več. Poginil je na svoji las.nl preš**rnosti ter šel za drugimi stvaritvami uralo allaj.skih in huuskili zavojevaleev, ki niso bili nkidar v stanu preživljati sami temveč si zasužnjdi diuge narode, ki so morali delati iu prod ne i rat i zanje, d očim so oni sami živeli kot Go-*yod Bog na Franeoskm. Konce j«* madžarskega orszaga, ki je trajal vire kot tisoč let in prosti so Slovani, Kuumni in drugi uarodi, katere• je tiščala k tlom okruta pest huuskili zavojevalcev. Konec jc tudi slavne madžarske kulture, ki pa po naši vednosti ni obstajala v meriuur dragem kot v izdajanju poruogra/ičnih knjig v Bu dimpeati ter zakladanot vseh horde lov sveta z madžarskimi "cvet kanu". To je bila knlturr, vredna " viteŽkega'*' madžarskega naroda in s propadom orszaga je izginila tudi ta kultura. Mir in pokoj njeni dttii! znemhne in vzvišene naloge kot jo vrže listi izhajajoči v drugih jezikih. Naše slotensko časopisje je naprimer v prvem oziru informativnega značaja, v drugem vzgojnega in šele v tretjem političnega, če je sploh. Slovenski list prvi uvede priseljenca v ameriške razmere ter ga obenem obdrži v *tiku s starim krajem. Natančno in dosledno ga informira o vseh dolžnostih, ki jih mora imeti napram Ameriki, pri tem pa neprestano neti v njem ogenj domovinske ljubezni. — Vse, kar vem, in kar znam o Ameriki — je rekel pred kratkim neki kandidat za državljanstvo — sem izvedel iz slovenskih listov. — Sodnik je bil ponosen na ta odgovor ter mu brez odloga dal drugi državljanski papir. To je en sam vzgled in na stotine drugih bi lahko navedli. Omejimo se torej na naš list. ki je največji in najstarejši .--.loven-ski dnevnik v Združenih državah. Izza izbruha vojne je bilo treba prevrediti tiskarno ter vsem uslužbencem skoraj za tretino povišati plačo. Cena papirju sc je v zadnjih "letih popetorila. (in za list kot je "Glas Naroda" in njegove tisočere naročnike je treba nekaj pa pirja) o drugih tiskarskih potrebščinah je pa boljše, da rsr govorimo. Saj že delavec občuti draginjo na svoji koži, pa bi jo ne občutilo tako podjetje kot je list, ki je odvisno edinole od oglasov Iti naročnine. l>a se ohrani "Glas Naroda"' v vseh ozirih na istem stališču kot ga zavzema sedaj in da po možnosti še izboljša svojo vsebino, je edi na pot, če za malenkostno svoto zvišiJ naročnino in sicer takole: Za Ameriko in Kanado stane $6.00 na leto ; za pol leta $3 50; za četrt leta S2.00. Za Evropo in za Now York stane za vse leto $7.00; za pol leta $4 00. Til cena stopi v veljavo z dne 1. julija. Po 10. juliju ne bomo pod nobenim pogojeni več vpoštevali dosedanjih cen. Vzroki, ki so nas privedli do tega, so v prvi vrsti naslednji: S 1. julijem se zviša poštnina za celih petindvajset odstotkov. Z istim dnem bo tudi sto funtov papirja veljalo petdeset centov več kot velja sedaj. Glede papirja smo srečni, da ga sploh dobimo. Veliko manjših listov je v New Yorku zadnji Čas prenehalo izhajati .ker sploh niso dobili papirja. Sorazmerno isto podraženje se opaža tudi pri tiskarskem črnilu, olju in vseh potrebščinah. To je odkrita in poštena beseda, brez pretiravanja in brez za-hrbtnosti. Uverjeni smo, da jo bodo rojaki pretehtali in vpoštevali. Nasprotno bo pa naša sveta dolžnost, kateri se ne bomo nikdar izneverili, namreč preskrbovati čitalelje z najboljšimi informacijami ter vsemi silami delati na to, da bo CJlas Naroda obdržal oziroma izboljšal svoj dosedar.il standard tei ponosno zavzemal stališče najboljšega slovenskega dnevnika v Združenih državah. Uprava "Glas Naroda". Potovanje po Jugoslaviji. Dovolite mi, da vam opišem !l jen ja, toda kapitalisti in verižni- svoje utlse, ki sem jih dobil na svojem potovanju po Jugoslaviji. Razmere so v splošnem slabe za vse ljudstvo, pa naj si bo delavec ali kmet. Posebno slal>o je za one, ki si morajo služiti svoj kruh po tovarnah ali kmetijah, kajti plača je zelo mala. Tovarniški delavec dobi največ do trideset kron na dan, delavec na kmetiji pa od deset do dvanajst kron. Delati pa mora od jutra do trde noči. Hlapci zaslužijo do tisoč kron na leto. uočiui stane srednja obleka 3000 kron. Čevlji so po G00 kron. Ena cigareta stane 00 vinarjev, navadna cigara eno krono. Liter vina je dvajset kron. Žganje je prepovedano točiti. Dobi se ga pa na skrivaj in sicer po sto kron liter. Pivo je samo dvainpolprocentno. vinu je pa pol vode, pol pa dežja. Cmevno je, kako slabo žive delavci ob taki draginji. Vsak. kdor hoče potovati v stari kraj, naj si prej dobro premisli, da mu ne bo kmalo žal po A-meriki. Večinoma vsak, kdor pride sem. si beli glavo, zakaj se -je ki delajo miljone. Seveda, onemu, ki prinese seboj kaj prida ameriških dolarjev, je dobro, brez dolarjev pa vsakemu slaba prede. Skoda pa, da je začela dolarju vrednost padati. Slovenci, počakajti boljših časov, da se kaj razmere izpremene. izrecno pa odsvetujem vsakemu, ki ni ameriški državljan, da bi prišel sem. Skoraj vsakega poberejo za trajno v vojake, aH pa mora delati par mesecev vojaške vaje. Vojaki so čudno oblečeni. Skoraj Vsak vojak ima drugačno obleko. Potovanje preko Bazela ni priporočljivo. V Bazelu ponavadi za-pro potnike za dva ali tri dni v kak jard, nakar jilt pa spremijo švicarski vojaki do Maribora. Vozijo jili iz kraja. Vožnja po Nemški Avstriji traja ponavadi kaka dva tedna, oziroma toliko časa. dokler čutijo kak denar v vašem žepu. Po mojem mnenju je najboljše potovati preko Havra v Pariz, v Parizu si kupite vozni listek do italjanske meje, odkoder se Peter Zgaga Poročajo, da so v Parizu obleke cenejše. Morda je dobil Pariz kako novo pošiljatev oblek iz Amerike? * * • Liga narodov je pereč^ in pekoče vprašanje. Da, marsikdo si je že oparil prste ob nji. • • • Po dolgem razmotrivanju in pregovarjanju so dognali, da pa lica, ki jo nosi predsednik Wil-s<» ni debela. Torej ni "big stick". » t • Iz Washingtona poročajo, da je veliko pomanjkanje farmskih delavcev. • Malo naj počakajo, takole do meseca novembra, potem bo precej ljudi brez dela. Sejati znajo izvrstno — prazne besede — potreba je le, da se še žeti naučijo. . „ # . • Ce se že zdaj trese zemlja v Ca-liforniji, kaj bo iele ta teden, ko bodo izprožili narodni gromovni- k> svoje topove. # * Oljnati baroni so izjavili, da jim mora biti dovoljeno poljubno iz rahljati mehiško zemljo. Ali je to predigra nove revolucije ali je to uvedba mirovne in vazi je ? • . • Predsednik "Wilson je proti mo kri planki. Seveda, ker sedi na suhem. • * * Grška je napovedala Turkom vojno — z dovoljenjem zavezni kov. Poljaki napadajo (na hitrem begu proti domu) boljševiške ar made — z dovoljenjem zavezni kov. Italjani se koljejo z Albanci Anglija se pripravlja na vojno v Mali Aziji, Japonec drži prst na petelinu. V Parizu je pa izjavila ententa da je svetovni mir zagotovljen ter da je rešitev človeštva v Ligi na rodov. MTTtAmi. BOV AN 8**, GBEGOB J. PO RENTA. Bok m Bok 251. Ootkemangh. Pa. Diamond. Wash. Podpredsed.: LOUIS BALANT, Bok KM. Pear Avenue, Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minnesota. Blagajnik: G BO, L BROZICH, Wj, LOU- vruil. Za revnega delavca ni živ- podate v Trst. Iz Pariza do Trsta V znamenju draginje. Poglavitno znamenje sedanjih časov je draginja. Draginja je powledica vojne in neurejenih razmer. Ce bo kaj boljše, ne ve nihče, Mtaja nam le upanje, da bo. V*i razredi so prizadeti, najbolj pa srednji razred. V srednji m * re. junija t. 1. v starosti 52 let. Pokojnik je bil elan društva sv. Jožefa JSKJ. v Hlačk Diamondu, Wash., 15 let, kakor tudi elan društva sv. Barbare v Aldridge, Mont., katerega je bil tudi sovstanovitelj. Omenjeni je bil rodom iz M a ve na Gorenjskem, rojen 24. avgusta 1S67. I>a je bil zaveden rojak, priča dejstvo, da je bil naročnik več slovenskih listov, med njimi kaj zadržalo, da se ne bi vdeležili te redke si a vn ost i. Torej v nedeljo 4. julija vsi na plan in pokažimo drugorodcem, kaj lahko vse naredimo, ako složno nastopimo. Kličem vam še en^ krat: na veselo svidenje na zgoraj omenjeni dan v (rlobevillt*! K sklepu pozdravim vse rojake in rojakinje sirom Amerike. John Peketz, elan cerkvenega »nlbora. Direktna pot iz New Yorka v vzdigo svoje fare v tukajšnji na-!11'! delo, ki ga žrtvuje za povzdigol ravajo {»otovati v Ji naroda v naši slovensko-hrvatskii l tl družba posebno LLOYD SABAUDO, ena naj-»olj važnih italjanskih parobrod-črt. je otvorila svoj nov urad selbini. Pri tem veliko pomaga j State Street v New Yorku. Rev. Cvril Zupan iz Pueblo, Colo., Njenih hitrih velikanskih paro-slovenski pionir zapada, za kar brodov, ki plujejo med New Yor-nui tem potom vsi farani izreka-'kom in Genovo, naj se jx>sebno mo lepo hvalo za njegov trud in j I*"*lužujejo na^i rojaki, ki nauie- Jugoslavijo, pazi na kon- koloniji. jlineiitalno službo preko (Jenove. V nedeljo 4. julija bomo imeli' N>P<»tr»bno je skoraj pripovedo-veliko slavnost. Ta dan bo nam-jvati- da J* ix pristanišča Genove reč blagoslovljena cerkev Kralji-; »«jkri»jša in najb<»lj pripravna ce sv. Rožnega Venca. Slavnost P«'* v Jugoslavijo, Poljsko. Čelio-se bo vršila dopoldne pri deseti i slovaško. Nemško Avstrijo, t)gr-sv. maši pri kateri bo pel pevski|sk'». Rumunsko, Bolgarsko itd. zbor "Prešern" iz Pueblo. Pf»pol-( Pamiki, namenjeni za Genovo dne se bo vršila zabava in pevski j preko Napol ja. v splošnem dospe-zlK»r 4'Prešern"* iz Pueblo pa prl-tv Genovo Atiri dni zatem, ko gred^^ mimo Gibraltarja, doeim redi igro v Domu slovenskih društev. Navzoč bo tudi pevski zbor iz Roek Springs, Wyo. Vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz okolice, da nas pose-tijo na zgoraj omenjeni dan, ker ne bo vam žal. To bo eden najpomembnejših dni. kar jih je še videla tukajšnja naselbina. Navzoča bodo tndi vsa slovenska in hr- _ mimo parniki, ki gredo v Trst preko Napolja in grških pristanišč, ponavadi dospejo v Trst šest ali sedem dni zatem, ko grodo mimo Gibraltarja. V Trst s** pa zamoro priti iz Genove v približno dvanajst ili nrah. Prihodnje odplutje iz New Yorka se 1k> izvršilo potom par- vatska ter druga slovanska pod- nika REGINA D ITALIA m porna društva, katera se bodo u-i sicer v soboto 17. julija. Ker je vrstila v paradi, ki se prične ob t povpraševanje za ta pamik jako pol desetih iz Doma slovenskih HMTIRAK • Najboljše vrste Vrača 130 fantov $13*- K narneila pHMHte Money Order. WS. CHjr M 1 Nor ¥«*, K I. veliko, priporočamo, da naj si vsak, ki namerava potovati v Evropo. prekomngoče preskrbi vozni listek. Parniki te družbe so prostorni, zelo udobni in postrežba tekom 'nem številu vdeležite: posebno vi j potovanja, ki je jako prijetno v na5i slovenski in hrvattiki farmer-j tem letnem času, je iaborna. Tndi ji v okolici, nikar nas ne pozabi-1 brana je prvovrstna in obilna. ,te na ta vetepome>mbni dan. Poj slavnosti bo vsega v izobilju in sej društev v cerkev. To ho nekaj lepega, to bo nekaj veličastnega za Slovence in Hrvate. Torej, dra^i |!rojaki in rojakinje, vas se vljud-: no prosi, da se vsi v mnogobroj- iwsaiiwssiniB isissamsai B&a G, _ GLAJS NARODA. 28. JUN. 1920 Obrekovanje. »iftn ftpanaka narodna pripovedka — Zapisal reman Caballeroc. * Nekoč je živela lepa, mlada de-[vzravnala ter šla počasnih kora-kliea, katero »o vzgojili s*ar»i kov proti nesrečnežu, ki je kle-v strahu in ljubezni Boga. Imela pa ' eal na svqgih kolenih ter proseče je ne*re«"o, da je svoje stanoe'dvigal svoji roki proti prikazni, kmalu izgubila. Vodila je nato tr — Usmiljenje, usmiljenje 1 — ho, samotno življenje, obiskova- ! je prosil, prevzet od groze. — Spola je cerkev ter utopila v službo1 znal sem svojo zloČesto krivico ter pri neki Mj*edi, da si zakuri svoj t jo britko obžaloval. Trdno sem \Hakdanji kruh. sklenil vrniti ti ukradeno čast. Pogledu baziliskov slično oko j Molče pa je prikazen pomigni-hlabih možkih pa podre tudi na tla, naj ji sledi in povedla ga je k Koroške najbolj samotne kraje. V s led tega se je dogovorilo ne-koč par razuzdanih, pokvarjenih kropilnemu kamnu v cerkvi. Molče mu je dala z roko povelje, naj ga izprazni. S tresočimi se roka- postopačev kot jih je najti žali-1 mi je pričel metati vodo na tla. b"y vsepovsod, da si pridobe na- Tedaj pa je j>rj(\lu oqa govorili s kh »njenost deklice ter jo zvodijo zjslovesnim glasom: dobre j>oti. Vsi poskusi pa so se izjalovili v spričo trdnih sklepov sirote. Njeno uho, njeno srce in t ml i njena hiš,i je ostala zaprta v »pričo vsega zapeljevanja. Ves ogorčen je zapretil najbolj zlobni in najbolj zavrženi med njenimi zasledovalci, da se bo osvetil. ako tudi s tem ni mogel ničesar — Vzemi sedaj razlito po«ve* čano vodo ter jo spravi nazaj. — Ali ne vidiš, — je odvrnil mi presenečen, — da so tla popila tekočino in da ni mogoče pobrati niti ene kapljice. Ona pa .je odgovorila resno in strogo: — Dobro ime človeka je kot ta opraviti, j« prešel od pretenj k de-1 posvečena voda katere ne more janju. Vsepovsod je naslikal de- oni. ki jo odstrani iz posode, zopet klico kot hinavko. kajti njega je spraviti nazaj. brez velikega odpora uslišala. do- i Naslednjega jutra je nascl cer-eiui je dnigitu nasproti igrala kre. kovnik pred kropilnim kamenom postno žensko. Svet redno vrja-l nekega človeka, ki je ležal v neme preje slabo od svojega blir-j zavesti. Ko je prišel nazaj k zanj« ga iu tako je bilo, ubogo dete vesti, ni mogil dati nobenega po-ktnalu splošno razupito. Celo oni jasmla. kako je prišel v dotično ljudje, ki -o dotedaj ljubili in po-'cerkev. Njegov jezik je bil ohro-zdravljali, so »e ozirali sedaj na- mel. Šel je v samostan, živel nzor- no ter umrl spokorjen in očiščen. Razgovori v Pallanzi 17 Rima poroda "P. I). S.", da njo le še z zaničevanje« ali porogljivim smehom in polten! meVa-»i, ki so drugače govorili z njo, so ji pričeli obračati hrbet. Ta presenetljiva i/pretuemba je ostala za nedolžno deklico uganka,' dokler ji ni konečno soseda vse"! (ia razkrita ter dostavila, da je , V ' . 7 T~ sicer trdno prepričana o lažnjivo- ^ Uh1° r»"-ovor. v Pallanz. zopet sti onih govoric, da pa ji dobri P«*'^' 'n prav v kratkem ea- sloves njenih he era ne dopušča. jMl- 1 Pati ^ T,uli* tla njegovo veliko aačudenje še odprta. Zvest svoji obljubi je atopil v posvečeni prostor ter zapazil sredi številnih sveč krsto, v kateri js ležalo truplo mlade deklice. Groza se je lotila nočnega obiskovalca, ko je spoznal v zamrli cvetko, katero je umorila strupena aapa njegovega obrekovanja. Skušal je pobegniti, a našel vrata cerkve zaprta. Ves trd od strahu « j« »kriti, a v nobenem kot u a« ni mogel iaogniti pogledu na krsto, osvetljeno s svečami. Vedno je moral obračati svoje na široko odprte oči v dotično smer. Nato p« se mu naenkrat zdelo kot da dviga zamrla glavo, a jo zopet povesi od ntrujenoMti. To ni zadostovalo. V i dati je bilo kot 4a je zbrala nove moči ter m zopet dvignile. Tudi v tem slučaj« ja os saj, a tretjič se je polago italjanski vladi. Nndalje pripoveduje list, da dobiva iz Jugoslavije imročila, ki potrjujejo, d i. je viada vedno bolj v skrbeh, k< r se sporazum zavlačuje iu da je zbog tega ludj naklonjena mi->li glede italjanske suverenosti m.<1 Reko in glede nekaterih poli robni h problemov. To, da potrjuje t.i
  • onavice in železne rude iz Hiit-j Anton Kočevar iz Clevelanda, tenberga. Xa ljubo Italije bi morala zidati ta železnica mogoče Martin Gruden iz BridgevillC. kot plačilo za storjene usluge me-'**41- swa junija 1919. Promet iz^Trsta! Anton Vali« iz Clevelanda, O. na Ogrsko iz gospodarskih ozirovj Justina Z gonič z družino iz ne potegne nikdar vzhodna želez-!Clevelanda. O. niea nase, ampak bo šel čez Reko* John Barbič iz Verona, Pa. na Ogrsko, ker je tam mnogo bli-| Josip Jenko iz Rich wood, W. posetiti na omenjeni dan. Za dobro zabavo bo i^krbela izvrstna godba pod vodstvom V. Xaviuseka iu tudi slovenska delavska godba bo zaigrala nekaj j komadov, da bo zabava tem bolj-ša. Začetek ob 2. Vstopnina za moške za ženske 10f. K obilni vdeležbi vabi t Jdbor. Opomba: Članom t.-sfa društva se tem potom naznanja, da se vdeleže omenjene veselice. Izvzeti niso niti oddaljeni člani. Kateri se ne vdeleži, plača f 1.00 v društveno blagajno. Pridite vsi! 38-211—6 i 1—7; ■— _ * žja pot in imajo Ogri že svoja trgovska zastopstva tam. Ostane v resnici cn sani namen vzhodne železnice: Italjani "žinjajo" na vzhodnokoroški les ter na dona- v is k o in koroško želeio. Račun pa Va. John Majdič iz Verona. Pa. Alojzij Ožbolt iz Clevelanda, O. John Ivanič iz San Francisco, naj plača prodana in od celovške Pa. Andrej Pirman iz Jolinstowna, gospode izdana Koroška.) Sodoma v Nemški Avstriji. Da je svetovna vojna ljudstvo povsod več ali manj podivjala, je žalibog znana stvar. Posebno pa se moralna propalost kaže v Xem-šk i Avstriji, kjer je hvalisana nemška kultura doma so lani koroški Slovenci čutili 11a lastni koži in premoženju. Odličen mož iz Nemške Avstrije, ki se trudi, da u«.JWI..ci *o V Dardi bl }malu Pr,šel v Jugoslavijo, po priredili dne 6. junija ustanovni roca P^valskemu "Aliru" slede večer novoustanovljen je čitalni*']ce: \ % Ne,uskl Avstriji je mesta Pnvnloi; «Q s sedežem okrajnega glavarstva ee. Povabili so na prireditev razne oblastnike, pa tudi okrajnega glavarja Gj. Tomiča. Ko se je prireditev že zdavnaj pričela, pride okrajni glavar s svojo ženo, začne razsajati, ker se ni počakalo, da pride on, predno se je pričela prireditev in kruto užali ustanovitelje društva, nazadnje pa pusti vse občinstvo z žandarji raz-gnati, sam pa zapove godbi, da mu je svirala do treh popolnoči. Vremenska katastrofa. V Bosni, občina Strbci. okraj Više grad sta silna toča in dež uničila tamoSnjim kmetovalcem vso sejatev in sadje. Va TsrafiiaSn ▼ Prafi ustanove stolico za jugoslovansko jezikoslovje in jugoslovansko literaturo, kamor je povzvan učenjak slavist profesor Matija Murko iz Leipziga. Na vseučilišču ustanove tudi lektorat za češki jezik za jugoslovanske slušatelje, kjer prevzame mesto profesor Srbiniek. Ustanovljen je tndi lektorat za srbohrvaščino za čeSke akademika*, kjer bo nastavljen Jugoslo. van. Taki smo mi moflcS ali vsaj večina nas, da namreč rajZe vidimo, če nas hvalijo Ženske kot da nas moški. Prva stvar je Josip Pirman iz Johnstowna. Pa. Andrej Bombač iz Johnstowna, okrajnega gla tem mestu je bioskop, ki predstavlja majnesramnejše reči, tako da se posebno šolarji in soli komaj odrastla mladina strašno pohujšuje. Okrajno glavarstvo je po pravici in dolžnosti .ta bioskop zaprlo. Lastnik tega pohujšljivega podjetja je pa poslal pritožbo na Dunaj in tamočnja judovska nem-ško-avstrijska vlada je dovolila, da se smejo nemoteno vršiti kinematografske predstave naprej in okrajnemu glavarstvu je za to, ker je hotelo varovati javno moralo, poslala dunajska vlada — nos. — 2. Raz po rok a še sicer ni postavno v N. Avstriji vpeljana, toda v resnici vlada dovoljuje brez vseh ovir, da se moreta zakonska ločiti in zopet zakon skleniti. In to se vrši v velikem številu. Kako bo to vplivalo posebno na vzgojo otrok, si lahko mislimo. — :{. V mestih X. Avstrije se Fr. Rožanc iz Durbin. W. Va. vršijo javna predavanja z nazor- Andrej Kebe iz Durbin. W. Va 11 im poukom, kako se prepreči Pa. Marija Bombač iz Johnstowna. Pa. Anton Jurjovič z družino iz Johnstowna, Pa. Lorenc Štrukelj iz Johnstowna. Pa. John Knap iz Johnstowna, Pa. Alojzij Kadunc z družino iz Conemaugh, Pa. Vasil (JalMir iz Alder, Pa. Joe Grabor z ženo iz Verona, Pa. Juro Svilkovič z družino iz Iieaver, Pa. Josip Čop iz Jackson, Ala. Frank Muhvič iz Joliet, 111. Mat. Rački iz Zeigler, Jll. Louis Koliat iz Joliet, 111. Matija Kralj iz Steelton, Pa. Josip Kuaus iz Kirbyville, Tex. Rlaž Godec iz Rathtort, Pa. Anton Laurie iz. Port Arthur, Canada* Louis Ruparčič iz Port Arthur. Canada. Josip MušiČ iz Frederickstown, Pa. John Horvat iz Frederickstown, Pa. Geo. Puhek z družino iz Frederickstown. Pa. Frank Prosen iz Trafford. Pa. John Nagode iz Durbin. W. Va. Joe Mohorovičič »z Tacoma. Wash. VABILO na gozdno veselico ali piknik, katero priredi slovenska Alexander godba v Canonsburgu, Pa., v nedeljo 4. julija. Pričetek ol, 2. uri po|M>ldne in traja do noči. Veselica se vrši na farmi tukajšnjega glavnega ravnatelja Canonsburg Citizens Trust Banke C. C. Johnson. deset minut hoda od železniške postaje Houston, Pa., ali 11a levo stran železniške proge, par minut hoda od C. C. Johnsonove-ga stanovanja. Tem potom godbeniki prav prijazno vabimo vse rojake in rojakinje iz < 'anonsbur-ga in Meadow Lauds, da bi se te gozdne veseliee v mnogobrojnem številu vdeležili. Rojaki in rojakinje, ki ljubite milo slovensko glasbo in godbo, vdeležite se te zabave v prosti naravi! Godba bo ves čas svirala koračnice, [ ris koč-nice, overture in drugo. Za lačne želodce bo pečeno jagnje. za žejna grla pa vsakovrstne hladilne pijače. Torej na veselo svidenje 4. julija! Godbeniki. (28-29—O) okroži svoj prekmmki imperij, dadk*, a druga je baje ie veliko j ljudstva (meičani) m o, dvomlji- bolj. ______ ________ Jkjer jud komandira, Dosegla je deloma prvo, spočetje, in če je ženska že spočel a. kako se more sad še pred porodom odstraniti. Sredstva za tako protinaravno početje se kažejo. razlagajo in priporočajo. S tem si Xemei v Avstriji kopljejo grob. Dosedanji-rod se popolnoma kazi in novega zaroda ne bo. Ni čuda. da se take reči v X. Avstriji godijo, saj tam vladajo j udi, zoper katere se ie punta krščansko Dunaju. In tam smrdi Math. Kom lane iz Indianapolis Ind. Jos. Glinšek iz Genova, Minn. Ivan Jeretič iz SpringSeld, HI. Frank Zgorc iz Ely, Minn. Bara Čabrajec iz New Yorka, X. Y. Jos. Kaldič iz Pittsburgha. Pa John Turk iz Durbin, W. Va. John Kune in sin John iz'Moon Run, Pa. Ignac Vevar iz Durbin. W. Va Valentin Vidmar iz Rundall Pa. SLUŽBO DOBI Slovenka ali Hrvatica, bodisi stara ali mlada; tudi z enim otrokom je lahko. Opravljala bo hišna dela ter gospodinjila in čuvala troje malih otrok. Podpisani sem vdovee in vsaki dan delani, na •troke pa nihče pazi. torej bo sama svoj "boss"'. Stalna služba za pošteno žensko. Pišite ali pa se oglasite osebno na l."»006 Ridpath Avenue, Collinwood, Cleveland, Ohio, da se pogodimo za plačo. — Jacob Jatnnik (blizu Memorial publične šole). (26-29—6) iimiiiiiimilmmiimmiHnnniiiiin«« Pomagajte svojcem f * * « JSC... Mii Mi pošiljamo zdaj redno vsak mesec po enkrat zaboje v stari kraj na našo podružnica v Ljubljani, 35 Kolodvorske ulice. Tam preskrbe da pride pošjjatev v prave roks. Sprejmemo zaboje do tisoč funtov in računamo le po 14 centov za funt. Štrukelj & Horak European Trading it Export Co. 88'-9th Ave. New York nil...................................... GUAR NARODA, 28. JTTN. 1920 ANZE PITOV AU 87 (Nadaljevanje.) Kraljica je odprla usta, a sklonila skoro v istem trenutku gla- _Tako je s slavo, — si je mislil doktor. — Dobro znan t Yil-| lers-Cotterets, — a v Parizu----Naj živi popularnost! Stopil je iz voza, ki je vosil v koraku ter šel pel naprej, opirajoč se na roko Billota. Opisal je najemniku s par besedami svoj obisk v Versailles ter govoril o dobrem razpoloženju kralja in klaljeve družine. V par minutah je napravil lako propagando za rojalizem v skupini ljudi, ki so bili Se vedno sprejemljivi za dobre utise, da je bilo takoj čuti klice: _ Naj živi kralj! — Ti klici so prodrli naprej ter se v bližini kralja tako pomuožili, da je kralj skoro ogluael. _ Jaz liočem videti kralja, — je rekel Billot, elektriziran. — Jaz ga moram videti od blizu. Raditega sem napravil dolgo potova- vo. Rada bi izgovorila dobro besedo, a p no« in sovraštvo sta zadr-'nje Moram ga soditi po njegovem obrazu. Obraz poštenega človeka že vala te beaede. .se takoj izda. Približajmo se, gospod Gilbert, če hočete. Gilbert Me j« por.omo ozrl vanjo. — Počakajte, to nam bo lahko, — je rekel Gilbert, — kajti vi- ___Ej, — je rekel kralj, — če imajo otroke s seboj.... če imajo pribočnika go spoil a de Beauvau. otroke a *eboj, potem gotovo ne nameravajo storiti nič žalega dru-i Gilbert ga je poklical, ttnakemu očetu. To je en vzrok več, da se spravi ljudi v senco. Pri-1 vedite jih noter. METANJE PARNIKOV KEDAJ PKEBLIŽNO ODPLUJEJO NEW YORKA. IZ liill»ert je nalahno zmajal z glave, kot da hoče reči kraljici:.. — M udarna, tako bi morali govoriti vi. l>al sem vam priliko za to. Ve*t o tem bi se leaiirila iu za dve leti bi si pridobili ljubezen naroda. Kraljica je razumela ta nemi govor Gilberta in rdečica ji je ob- lda liee. Čutila je napako, katero je storila. Medtem pa je >»o%pjod de Beauvau izvedel povelje kralja. — Ali ne iščete doktor Gilberta, gospod moj? — ga je vprašal. — Da, — je odvrnil poročnik. — To sem jaz. — Dobro. Gospod de Beavau vas pusti prositi na povelje kralja. Te besede so odprle Gilbertu pot skozi množico. Zmuznil se je za konja pribočnika in sledila sta mu Billot in Pitov in pribočnik je neprestano klical: — Napravite prostor, gospoda, napravite prostor! V imenu j kralja, v imenu kralja! Tako je prišel Gabert kamlu ob kraljevi voz, ki je vozil počasi. -A SAVO IE -A LORRAINE LA TOURAINE BELVEDERE FRANC REGINA NEW YORK * ROCHAMBCAU ROTTERDAM ST. RAUL PRES. WILSON NOORDAM PHILADELPHIA N. AMSTERDAM NEW YORK 3. julija — Havre -tO. julija. — Havre 13. julija. — Havre 13. julija. — Tr«t 14. julija. — 17. julija. — 17. julija. — C harbours 1«. julija. — Havra 21. julija. — Boulogne 2«. julija. — Cherbourg 27. julija. — Trat 4. avg. — Boulogne 7. avg. — Cherbourg 10. avg. — Boulogne 14. avg. — Cherbourg OGLASI MAJ SE JOHN ali JACOB BRUN AR, ki živi nekje na 25. cesti v New Yor-ku. Zanj je prišlo pismo na naš naslov. Upravništvo Glasa Naroda. Glede cen za vozne liatke in vsa druge pojasnila, obrnite se na tvrdka FRANK S A K S E R 12 Cortlandt St. New York lz oborožene mnc/.i<-e, ki je bila spuščena na povelje kralja v kot da bi bili vanj vpreženi voli. Pater Hlinka, notranjost palače, je bilo čuti vzklike veselja. Vedeli vzkliki, tov i* klici so prodrli prav do kraljevskega para ter ga pomirili glde razpoloženja Pariza, katerega sta se tako bala — Veličanstvu, — je rekel gospod de Beavau. — kako povelja voditelj klerikalnega gibanja na ... a i » __, .Slovaškem, zahteva da se morajo naj . lijem plede va*e«rji spremstva t * J .. , i i •-i i « po slovaakih cerkvah štirikrat na — Kako iu* je N prepire« narodndi mojih eastnikovf .k . „ . , . . ., . _ ■ . .. j- . . „_x«: l^to vrniti **ofn za klerikalni — O, veličanstvo izginil je. Ti dobri ljudje so tako sreeni, da pravijo sedaj: — šli bomo. kar.or se nas postavi. Kralj pripada nam ' _ prav tako kot drugim j I A 6 S 8 K Kralj se je o/rl v Marijo Antonijeto. Slednja pa je »krčila svo-' x ** m je ustn.ee v zanklj.v ia>meh. (kovaikega pomočnika, k. razume — Povejte uarod*»«m gardam, — je rekel Ludovik XVI., — da *voj posel, dobra plača. — Babor, lahko zavzamejo >voj^ postojanke kjerkoli hočejo. — Vase veli.-aiist co ne bo pozabilo, da j** ueo poreč na pravica' telesne »t reže olnlajati vaš voz. — j«- rekla kraljica. i Ko so časniki \ ideli, da kralj omahunje, so stopili bližje, da Kje je JANEZ llOMOVKC! 1>»- (Dalje prihodnjih.) Kje je moja mačeha "MARIJA RF.Pir, rojena Rl'TAR v B«»-rovnici pri Ljubljani! Leta 11*14. je bivala v Trstu, Kovano. ]H>zneje ne vem nič več o njej. Prosim one, ki kaj vedo. da in i poročajo. — Andrew Repi teh. 22"iO Washington Avenue. New York. N. Y. (26-29—6 French Line tunumt KKMU nuuTuamuE V JU00SUVU0 PRHO HAVRE LAFAYETTE SAVOIE LORRAINE TOURAINE him 1. julija a julija 10. julija 13. jullia Matija Barborlfl. uls Frank Petkovi*. lUittf Kmmm e Frank lieakorie. Rok Fli Rad bi izvedel, kje se nahaja w>-' jak JOHN MURN1K, podomače, Murnekov iz Srednje vasi pri Regainjah na Gorenjskem. Ker( mu imam sporočiti važne stvari od matere in bratov iz starega' kraja, zato prosim eenjene ro- ^ jake, če kdo ve, kje se nahaja, naj mi sporoči njegov naslov, za kar se že vnaprej zahvaljujem, ali naj se pa sam javi na: Frank Peternel. 1813 K. 49. St., Cleveland, Ohio. 25-28—6) Mike Pencil. Kitf iller, MA: Frank Vodoplvee. Frank Govžt In Jakob Petrtch. M. F. Kobe In Pavel Betaalta L. PeruSeL. Eveleth, Mina.: Louis Govie. Gilert. Mino.: L. VeaeL erttafcal panika ak >rH»aOi» na«« nHw* v Havra tor JM tečna Kje je FRANK KNAUS? Doma je iz Otavie, sedaj posestnik v Bukovei pri Ribnici. Zadnje pismo sem sprejel od njega iz Coulam, Idaho, 5. novembra 1919. potem nisem več slišal o njem. Pri meni ima 4 pisma iz starega kraja iu tudi denar shranjen. Zatorej se mi sumljivo vidi. Mogoče je kje umrl. Prosim rojake, a ko je kateremu kaj znano o njem. da mi naznani. Želi izvedeti njegova žena in pa jaz John Start/, Box 237, M id vale. Utah. (24-28—6) podpirajo kraljieo, , — To je v bistvu pravilno, — je rekel kralj. — a bomo že videli Gospoda de Beauvau in de Villerov sta odšla, da zavzameta svoje postojanke ter dast*. svoja povelja. lira je bila deset. — Na noge, — je rekel kralj, — jutri bom delal. Ti dobri ljudje naj ne čakajo predolgo. Kralj se je dvignil. Marija Antonije]«, je odprla svoje roke ter objela kralja. Otroei so se joka je zgrinjali krog očeta. Kralj je vse objel ter skušal zatre-toi giujenje, ki bi se ga kmalu lotilo. Kraljiea je zadrzala vse častnike ter prijela enega za roko, drugega za meč. Vsi so položili svoje roke na srce in na meč. Kraljiea pa se j«* smehljala, da se jim zahvali. Gilbert je bil med njimi. Gospod moj. -- je rekla kraljica proti slednjemu, — vi sste ma je iz Dolnje 1 »rezovi<-e. po-*ta Preserj^. Pr»»siui €-»-njeiie !*«►- NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim sreeni naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znan-jeeiu žalostno vest, da je l»o mučni Za Mfkarte Ia cena »rtlim * B8U2IIII PISARNI, 19 Stote SI, I. Y. C kaj ve o njegovem • I m »lezu i dne 15. junija 1920 premi-j bivališču.^ da mf poročali aaj nul na* U««bljeni sopro se pa sam oglasi na moj naslov: Matija G rum. 61 Brenner St.. Newark, N. J. <28-30—«) oziroma NAZNANILO IN ZAHVALA. Naznanjam znancem in prijate- BAETEL JEEALLA v starosti 52 let. Pokojni je bil rodom iz Mavč na Gorenjskem. V Ameriki je bival ;ll let, večina tega časa v Montani in Washingto-nu, zadnje poldrugo leto pa v Milwaukee, Wis. Tukaj zapušča žalujočo soprogo, enega sina in Cosulich črta Direktno potovanja ▼ Dubrovnik (Oravoaa) ia Tral. BKLVEDERE .. PRCS. WILSON 13. jaMJa 27. JBUJB ljem, da so naša mati po dolgi in hčere. • Na tem mestu izrekamo najsrč- težki bolezni vodeniki umrli dne 11 junija 1920. inejšo zahvalo vsem, ki so nas ob Lepo se zahvalim Mrs. Annie uri žaIosti tolažili in nam lajšali J___„ ___________________________, Fiumich in njenemu možu, ki ata ur*; Posebno se zahvalju- bili, ki *tc nasvetovaU kralju to potovanje v Periz. Vi ste pregovori-tmi bila v pomoč v tej težki uri. jf1"0 tukajšnjemu društvu Brato-li kralja, kljub mojim prošujam. Pomislite, gospod moj, da ste pre- Nadalje se zahvalim družini John SPPZ- za krasni podarjeni vzel, veliko odgovornost napram ženi in materi. (Sedmak, Jaeob Tomšič in Frank wvdeleabo pri pogrebu. Krebs ter vsem znaneem in pri- da,Je dnWitvu sv. Jožeta JSKJ. v .Jjateljem, ki so prišli obiskat mojo B,ack Dl*mondu> Wash, za kras-tuater na mrtvaškem odru in ni venec' Louisu Knolu 12 Black spremili na kolodvor v Trinidad. D.iamonda' Wash, Franku Coff iz je re- Kje moja zena — To vem, madaiea, — je odvrnil Gilbert hladno. — In privedli »ni bo*te kralja nepoškodovanega nazaj, kla kraljiea s slovesnim izrazom. — l)a, madama. v — Pomislite, da ?nt jamčite zanj s svojo glavo. Gilbert se je priklonil. — Pomislite, s svojo glavo, — je ponovila Marija Antonijeta s pretnjo in neusmiljeno avtoriteto absolutne kraljice. — S svojo glavo, — je rekel Gilbert ter se priklonil. — Da, madama, in to pamščino bi smatral za malenkostno, če bi domneval, da je kralj ogrožen. Rekel pa sem že, da povedem njegovo veličan- eem v F*ueblo, atvo k triumfu. |jx>greba moje matere. — Jaz hočem imeti vsako uro poročila, — je rekla kraljica. iplati! — Dobili jih boste, madama, to vam prisegam. j Catharine Yenich, — Pojdite sedaj gospod, čujem bobnanje. Kralj se poda na pot.| žalujoča hčer. Gilbert se je priklonil ter srečal na velikih stopnjlcah nekega1 Tal>asco, Colo, 22. jun. 1920. pribočnika kralja, ki ga je iskal na kraljevo povelje. Posadili so ga v voz gospoda de Beavau, kajti ker ni bil plemenitas, se ni mogel voziti v kraljevem vozu Gilbert se je smehljal* ko je sedel sam v tem vozu, okrašenem & grbi. Gospod de Bauvau je namreč jahal ter se držal kraljevega ' voza. Nato mu je p riši r. misel, da je bilo neumno od njega sprejeti tak voz. Ti pomisleki so trajali še naprej, ko je cnl iz vrst ljudi, ki so obdajali voz. naslednje besede: — Ej, to je princ de Beavau. 4 \ — Ej, — je ^-ekel neki tovariš, — ti se motiš. — Grb na vozu je oni princa. 1 ^ — Grb, grb, jaz ti rečem, da nima to s tem nobenega opravka. — Pri Bogu, kaj pa dokazuje grb T — Dokazuje, da če je grb gospoda de Beauvaa na vozu, da mora kiti v vozu tudi gospod de Beavan. — Ali je gospod de Beavau patriot? — je vprašala neka ženska. — Da, — je odvrnil neki narodni gardist. Gilbert se je zopet nasmehnil. —• A jaz ti rečeni, — je rekel oni, ki oe prvo ugovarjal, — da to ni princ. Princ je debel, a ta tukaj je suh. Princ nosi suknjo komandanta gard, a ta tukaj ima črno suknjo. To je intendant. Ne prav posebno prijazno mrmranje je sprejelo osebo, ki je bila počaščena s ne posebno priljubljenim naslonrom. — Sto hudičev, — je zaklical neki debeli glas, ob kojega zvoku se je Gilbert strese!. Mož si je s pestmi in komolci izvojeval pot do voza. — To ni intendant. temveč dober patriot, eelo najboljši med domoljubi. — Ej, trospod Gilbert, kaj pa delate v vozu princa? — Ah, vi ste, oče Billot, — je vzkliknil Gilbert. — Pri Bogu, ne bi jo hotel zamuditi, take prilike, — je odvr-najemuik. — In Pitov? — je vprašal Gilbert. ' ' % — Ta ni daleč. Halo, pridi vendar naprej, semkaj! nahajhta ta dva tiSka, dobi $100 Na to povabilo se je splazil Pitov. s pomočjo krepke uporabe Mp>M}e če ju pa javi takoj, vsaj komolcev v bližino Billota ter se z občudovanem priklonil pred Gil- v tekn 14 dni. notem dobi ao $50 bertocn. T- Dobro jutro, gospod Gibert, — je rekel, k — Dobro jutro, Pitov. Dobro jutro, prijatelj moj. e- Gilbert, Gilbert, kdo je tot — j« vpraševala *atem llatkov. Mani* za vaa kraja v JuaoalaviJI in 8rttH Rukuin« turodnoatl prvegm. Ora-aega In tretjega rmsrcda Pntnlkl tratjaaa rasraOa OaMvaJa brezplačne vina. PHELPS BROTHER & CO. 4 W< New Ii Colo. Nadalje se zahvalim družini Clevelanda, Ohio, Mr. m Mrs. Frank Kogovšek v Pueblo, ColoJKracnik> Mr m Mrs- Hren, Mrs. ker je vzela mojo mrtvo mater v Barlel> Mr Korpnik, Mr. svojo hišo. Srčna hvala vsem čla-,in Mrs- Rodovnik, Mr. in Mrs. uieam društva sv. Ane, ki so se Renuc> Mr- ,n Mrs- Zainer» vsi iz v tako obilnem številu vdeležile za Podarjene venee, pogreba, kakor tudi vsem Sloven- kakor tudl vsem- kateri so Pok°J' ki so se vdeležili luka sPremih k ^