Leto V., štev. 169 Izhaja ob * gjatra). Stan« mesečno 20-— Din aa inozemstvo 30-— » neobvezno Oglasi po tarifa Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/-Telefon št. 72. LJubljana, sofeota, 19. luTUa 1924 Poftntaa pavSallraiiJfc ospodarstvo prosveto in politiko Cena 2 Dih Upravništvo: Ljubljana. Prešernov« ul. št. 54. Telet, št 36. Podružnici: Maribor. Barvarska nI. L Celje, Aleksandrova c. Račun pri pošta, čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 18. julija. Gospod Ljuba Jovanovič, predsednik Narodne skupščine, je vzel na sebe težko in odgovornosti polno breme. Dobil je od vladarja misijo, da se v razgovorih s šefi parlamentarnih stran.* uveri, ie li res mogoče pričarati v agoniji se nalia-jajoči parlament k novemu življenju. ,. Blok opozicije, ki je bil ustanovljen, da strmoglavi radikale in samostojne demokrate z vrha državne uprave ter sa sam polasti državnega krmila, tisti blok. ki je vse mesecc sem bobnal m kričal da ima. čudodelno medicino s katero bo izločil vse našo notranje bolezni in ki je z uprav kurfušersko zgovornostjo in ošabnostjo proglašal, da ne malme niti z mezincem, dokler so oblast ne izroči najodlienejšim me-dicinarjem našega naroda gg. Davido-vi6u, Korošcu in Spahu, stoji naenkrat skromno s čepico v roki pred vrati ter se ponuja kot zvesti ranocel-niski t>cmočnik. Obljublja, da bo priden da bo vemo glasoval za vladine predloge v parlamentu, mežika prijatelji da hude besede o preganjanju radikalskih. korupcijonistov, ostre zahtevo o uvedbi avtonomije, strašne obsodbe nasilnega režima niso bile tako resno mišljene in da naj je vse pozabljeno in odpuščeno, samo da volitev nP l,n in da se štiri, pet dosedaj poseo- regius ker!e"7e opozicijski blok komS: jem mišljenju. - zavlačevanje krize. Obupna borba boljševizma NACIjE. ' : "r. * \ Možaiu m vseh dogodkih, ki se nanašajo Beograd, 18. julija. p V tržem redu sa politi|no situacijo. Po drju. ne bo in da se štiri, pet dosedaj poseD no hudih gospodov vsede v ministrske fotelje. Gosp. Davidovič, ki je proklel samostojne demokrate, ker so vstopili v narodno koalicijo, je sedaj pripravljen krepko garati pod vodstvom tistega radikaiskega prvaka, ki ga je skozi Jeta proglašal za moralično diskvalifi-ciranega človeka in drju. Korošcu se iskrijo oči pri misli, da s svojimi 20 tigri še za nekaj časa uide sodbi_ razočaranega naroda, in da bi sc dali obnoviti zlati časi Markovega protokola Strah opozicije pred volitvami jo naprtil gosp. Jovanoviču, ki je po parla mentalnih normah poklican, da kot svetovalec pomaga kroni iskati iz krize najpravilnejši izhod, misijo, o kateri poročamo v naših brzojavkah. Naloga skupščinskega predsednika bi bila izvršena v pol uro, ako bi bila odvisna Ie od blokaške gospode. Toda težka kriza našega parlamenta ss ne rešuje s portfelji za amfcicijozne opo-ricijonalce. Narodna koalicija se dobro zaveda, da je sodelovanje z blokom nemogoče, dokler ni prečiščeno glavno vprašanje, ki tvori jedro vseh naših notranjepolitičnih težav. Dokler bloka-ši držijo v žepu svoje revizijonistične revolverje, dokler so brezvestno ali lahkomiselno vežejo z eksponentom vseh sovražnikov našega naroda, gospodom Kadicem, tako dolgo sporazum ni mogoč. In nobena prehodna koalicija ne razčisti nejasnosti, ki jo^ jo znala vzbuditi opozicija glede stališča narodnega predstavništva napram temeljnim problemom naše države. Le eno sredstvo je, da se vidi, ali hoče naš narod se razvijati v varnem zavetju narodnega in državnega edin stva. ali pa se res hoče podati na polje fatalnih federalističnih eksperimentov. Vlada narodne koalicije je dobro premislila in pretehtala, ko se jo odločila, da kroni priporoči apel na narod. Ali bo koalicija to svoje trdno uve-renje revidirala, ker se gosp. Korošcu hoče še nekaj oddiha in priložnosti, (la pobija demokrate in da zopet videne slovensko ljudstvo v že zrahljane verige klerikalizma? Ali so bo vdala, ker želi gosp. Davidovič odsekati Pašiču glavo? Ali bo pristala, da pričnev parlamentu zopet stara pesem taktičnega, izigravanja, in medsebojnega lici-tiranja brez koristnih uspehov? Ali bo pristala, da si separatistične frakcije zopet učvrstijo svoje pozicije ter zberejo novh moči za naval o proti nnita-minti? Povsem naravno je, da koalicija to odklanja in da vztraja pri svojem mišljenju. Radikalska stranka in samostojni demokrati so v tem solidarni in če opozicija zatrjuje, da ima v radikalskem klubu skupino 10, 15 poslancev za sebe, io bo od Pašiča sklicani glavni odbor NRS podučil, da zaman špekulira na ' razkol v vladinih vrstah. Ali je vredno ob pogledu ua velike dogodke, ki se odigravajo pred nami, opaziti mizerno intrigo, ki prihaja iz Ljubljane, da bi pomagala klerikalcem v sedlo? S političnega stališča jo je lahko prezreti, z moraličnega jo je treba zabeležiti. Našel se je «napredn.iak», katerega nesrečna ambicija ne pozna nobenih ozirov na obče napredne interese v j naši ožji domovini in ki si upa v imenu j slovenskih radikalov zagovarjati zvezo s klerikalci, ker upa, da bi mu bilo pod Koroščevo zaščito lažje pobijati — demokrate ... Opozicijskemu bloku je uspelo, da jc naravni razplet krize za nekoliko dni zavlekel. Preprečiti ga ne more. ... danes dopoldne vršile avdiience šefov opozicijskega bloka, ld so trajale po pol ure. Najpreje je bil sprejet Davidovič, nato Korošec in končno dr. Spaho. V svojem strahu pred volitvami so vsi trije gospodje izjavili vladarju, da so priprav-Ijeni vstopiti v delovno vlado ter opustiti svojo opozicijo. ^ Iver voditelji opozicije niso obrazložili, kako si predstavljajo tako vlado je kralj popoldne pozval predsednika Narodne skupščine Ljubo Jovanoviča, kateremu ;c poveril nalogo, da v razgovorih z voditelji parlamentarnih strank izvidi, ali jc res mogoča sestava koncentracijske odnosno široke koalicijske vlade, kakor jo, v nasprotju z vso svojo bivšo taktiko, sedaj želijo bioltaši. Potem ko poda g. Jovanovič svoj referat ho vladar odločil o predlogu vlade glede razpusta parlamenta in r.ovih volitev. Ker vlada g. Pašiča nI dala ostavke, vrši g. Jovanovič svojo misijo le kot »hotno regius«, kot po ustavi predvideni pooblaščenec, ki naj krono podrobno informira, aH je res mogoče razplet krize s sedanjim parlamentom, kakor trdi opozicijski blok. . „ Misija g. Jovanoviča je zelo težavna. Za sestavo »koncentracije« ne zadostujejo želje gg. Davidoviča, Korošca in Spa-ha temveč je treha pristanka obeh grup narodne koalicije, ki sta kakor znano vezani-s posebno oogodbo, da ena brez dru-«e ne gre v nobeno novo kombinacijo. To je danes v ministrski seji z vso odločnostjo povdaril ministrski predsednik Pašič, ki te nadalje izjavil, da vztraja pri svojem uverenju o delanezmožnosti se-danie»a parlamenta in dosledno temu tudi' pri predlogu, ki ga je stavil krom v imenu celokupne vlače- Z ozirom na govorice, ki jih širijo opozicijonalni krogi, da je namreč del radikalov za koalicijo e klerikalci odnosno Soahovci, je Pašič naznanil, da h brzojavno sklical sejo širšega glavne-" odbora radikalske stranke, ki bo brez dvorna^ z manifesta ntro večino odobril politiko šefa stranke. Z ozirom na popolno solidarnost, ki vlada v narodni koaliciji v ocenjevanju situacije, ni izgleda, da bi mogel g. Jovanovič ugotoviti možnost nove dela-zntožne kombinacije. Ker bo trajalo par dni, presino se sestane glavni odbor radikalne stranke in ker tudi opozicijski b'ok sklicuje za iutri svojo sejo, jc pričakovati, da sc bo razplet krize zavlekel v prihodnji teden. AVDIJENCE IN KONFERENCE. Beograd, 18. julija, p. Danes dopol« dne ob 10. uri jc bil sprejet v avdijenci pri kralju minister zunanjih zadev dr. Ninčič. V avdijcnci jc ostal do pol 11. ure. Poročal je kralju o zunanjem po« i« * -----o .. T> , . na zunanjo politično situacijo. Po urju. Ninčiču je bil sprejet od pol 11. do pol 12 ure g. Davidovič. G. Davidovič jc kralju izjavil, da jc mnenja, da je moj goča delovna vlada in da je njegov klub pripravljen sodelovati. Novinarjem jc po avdijcnci izrazil bojazen, da g. Jova« novic, ako sc mu poveri misija za sesta« vo delovne vlade nc bo mogel uspeti, ozaradi intrig, ki jih povzroča g. Pašič«. Po avdijenci g. Davidoviča jc bil spre* jet v dvoru g. dr. Korošec, za njim g. dr. Spaho. Oba sta sc izrekla proti vo« litvam ter izjavila željo priti v vlado. Dr Spaho je po avdijenci izjavil Vase« mu dopisniku, da sc trudi za delovno vlado in da veruje, da bo v teku danas« njega dne nekdo dobil mandat za de« lovno vlado. To se ni zgodilo, ker Pašičcva vlada sploh ni oodala ostavke. Pač pa jc bil ob 5. uri pozvan h kralju predsednik na« rodne skupščine g. Jovanovič, kateremu jc kralj poveril nalogo, da preizkusi ali in pod katerimi pogoji bi bila mogoča koncentracijska vlada. Po enourni avdi« jenci se je g. Jovanovič vrnil z dvora kot homo regius. Pričel je najprvo razgovo« rc s šefi opozicije, da vidi kako si oni predstavljajo «delovno vlado«. Ker m našel «. Davidoviča, je povabil drja. Ko« rošca,° s katerim je imel poldrugourni razgovor. Temu razgovoru je prisostvo« val tudi minister Trifunovič, ki je po« tem odšel poročat Pašiču. Po tej kon« ferenci sc je vršila konferenca opozicij« skih šefov, kateri je poleg gg. Davidovi« ča, Spaha in Korošca prisostvoval tudi podpredsednik HRSS Kovačevič. Za ju« tri dopoldne jc sklicana seja opozicijskega bloka. Zvečer jc minister dvora g. Jankovic obiskal min. predsednika Pašiča, s kate« rim je imel kratek razgovor. G. Janko* vič jc izjavil Vašemu dopisniku: Konzul« tacije v dvoru se bodo šc nadaljevale, da se vidi ali je mogoča sestava kon« ccntracijske vlade. V ministrskem predsedništvu se je danes dopoldne vršila konfercnca med ministri Srskičem. Krsto Miletičem in Trifunovičcm ter Ljubo Jovanovičem. Nato jc bila seja vlade. Odobreni so i Berlin, 18. julija, z. Iz Rusije prihaja« | io alarmantne vesti. Položaj postaja kri« I tičen kakor v zadnjih letih še ni bil. Lc« 1 tina jc skrajno slaba, žita ne bo skoraj ! nič. Industrija vnovič propada, ljudje pa ' gladujejo. Posledica težke gospodarske krize in strahovite lakote, ki grozi postati še bolj katastrofalna, kakor je bila zadnja, jc naraščanje nemirov in izgredov, zlasti po južni in vzhodni Rusiji in Sibiriji. So« vjeti so morali odposlati cele armadne zbore, da so upore zadušili. Ceka deluje zopet z vso grozoto; preko noči obsodi« jo in postrele na stotine ljudi v vstaških pokrajinah. Kljub temu se upori pojav« ljajo vedno znova. Najhujši je položaj v Turkestanu. Domače prebivalstvo, ki tudi umira la« kote, se je v masi uprlo in pomorilo sovjetske posadke. Iz vseh bližnjih gar« nizij so bile odposlane v Turkestan po« možne čete, tako da cenijo, da se bori 7. uporniki v Turkestanu že okrog /0.000 mož sovjetske armade. Da se rešijo, so se vrgli boljševiki s podvojeno silo na komunistično propagando v inozemstvu. Predvsem računajo na Nemčijo, ki je po njihovem mnenju že dozorela za komunistično revolucijo, in pa na Balkan, kjer stavijo svoje nade na notranje težkoče balkanskih držav, zlasti Bolgarijo. Zinovjev je v posebnih proglasih pozval komuniste Nemčije in sosednih držav, naj se pripravijo na , ki stoje neposredno pred vrati. Začne naj se na Nemškem in Poljskem. V zvezi s tem poročajo tudi o sumljivem zbiranju sovjetskih čet ob zapadn ih mejah. Nemške oblasti so informirane o načrtih in pripravah komunistov in so ukrenile vse, da preprečijo sovjetske nakane. V odločujočih nemških krogih so trdno uverjeni, da bo v to zadostovala moč, ki jo ima v rokah današnja nemška vlada. Varšava, 18. julija, z. Listi poročajo iz Moskve: Sovjetsko časopisje objav« lja članek Zinovjeva, v katerem ta iz« javlja, da ima komunistična stranka v dveh državah že večino naroda za seboj in da bo takoj vzela vso oblast v svoje roke. Komunisti sosednjih držav so pri« pravljeni, da tudi oni udarijo v tem tre« nutku. Tudi Bolgarija je že zrela za sov« jetsko revolucijo. RADiČ SE NASTANI V BERLINU? Zagreb, 18. julija, r. V radičevskih kr«. o-ih ge govori, da se bo Radič, keT mu je bivanje v Avstriji zabranjeno, po povratku iz Rusije nastanil v Berlinu. Ameriško posredovanje v Londonu _ .. m __ v- Iroii ia *nif\ lrmrinetentna le plenarn nujni krediti za vojnega ministra. Trgovinski minister g. dr. Krizman jc poročal o trgovinskih pogajanjih z Av« strijo, ki sc v kratkem pričnejo. Ostali del seje ministrskega sveta jc bil posve« čen razpravi o notranji politični situa« ciji. G. Pašič je izjavil, da so volitve edi« ni izhod iz položaja. G Pašič bo v tem smislu napel vse svoje sile in odklanja vsako drugo tezo. Vsi člani vlade so eno dušno odobrili postopanje g. Pašiča. Popoldne so sc ponovno oglasili pri g. Pašiču vsi člani vlade in sc razgovarjali l o položaju. Br. Ravnikar zopet enkrat v službi demokrate, cd česar bi po njegovem mne nja imela dobiček tudi radikalska stranka... Beograd, 18. julija, p. Tu se žc vcc dni mudi dr. Ravnihar iz Ljubljane, ki se predstavlja kot mandatar NRS v Sloveniji fer poskuša v razgovorm z radt-M*kimi voditelji podpreti akcijo, opozicijskega bloka. Kakor je Uvedel Vaš po V slučaju, da bi prišlo do klerikalno radikalske koalicije ln zahtevali kleri kalci tri ministre, pripravljeni pa so pod- cUskega bloka. Kakor ,e uvcaei 11« - ; -- ^v,.iharja da V9Stane v ročevalec iz avtentičnega vira. * podal ^'tČZnml^Tbre: nortMla. IU 1-tVUK-l/ -------- - - . dr. Ravnihar izjavo, da so slovenski ra ilikali brez razlike proti volitvam. Um ljri'ii tui'. u.j« ----------. takem kabinetu minister brez porttetia. O Ravniltarjevi akciji se je danes raz-dikali brez razlike pron vomv«'»• -'» u klerikahiem klubu, kjer smatrajo koalicijo radikalske stranke s pravUal'.o ta* x u vW/. klerikalci za sprejemljivo ter so -a ^ akoravno so nekateri fev ^stojmh j ^ da !c tip;čna ;rr.ola ^SSfuZ.\1^l%M*l*rl-\tcSa moža. ki pridcvedi« za Par tre-Palcev na režimu se dalo najbolje pobitil nutkov prepozno, slab omen. ___!no osKo&ovanistj nase krivičen sklep reparacijske komisije. Beograd. - iul^ Pred ^»f^^lt dnevi se je pričela rcparacijska komi sija v Parizu baviti z razdelitvijo nega- j repama. žiranih dolgov bivše Avstro-Ogrske tnon-arhijc. Kakor znano so po se.nžennen-ski mirovni pogodbi vezane nasledstvc-ne drŽave, da sprejmejo sorazmerno z KONVENCIJE Z IlALlJO. Beograd, 18. julija, p- Nocoj je bila ne države, da sprejmejo d°S£4Z£atJrmo-og;\kcS nezalože- i ver^rijo. Danes so bile zaključene sledc-p red vojnega avstro oktskce konvencije: Konvcncija o pošt, kon- odstotkov! kar zna- j vencija o brzojavu, konvencija o žeto m niia^i Rcparacijska i niš kih tranzitih, konvcncija o zclezii.skt komfsl'^ i™pri&la vršiti konverzijo vred j mreži na Reki. konvencija o privatnem St sprejela za naš odstotek rela- London, 18. julija, j. Tudi danes se še ni posrečilo odstraniti nesoglasja med francoskim in angleškim stališčem, vendar pa diference niso tako velike, kakor se je zdelo sino«. Zborujejo še vedno le odseki, ki o poteku svojega dela ne Izdajajo nikaklh poročil. Ve se o njem U to, kar neslužbeno povedo novinarjem posamezni članu V ospredju zanimanja stoji danes Amerika, čijc zastopniki, čeprav se službeno označujejo le kot »opazovalci«, aktivno in odločilno posegajo v razprave. — Proti vsemu pričakovanju podpirajo v splošnem Francijo, vendar pa se trudijo, da povsod zgrade mostove med Francijo in Anglijo. Blagodejni vpliv ameriškega posredovanja se že opaža. London, 18. julija, s. Danes dopoldne ^e je vršil ponovni razgovor med Maodo-naldom in Herriotom, ki je trajal do 13. Računa se s tem, da bo londonska konferenca pred koncem prihodnjega tedna končala svoje delo. Prihodnja plenarna seja se bo vršila najbrže v ponedeljek. V s oboi o bodo delegacije kot gosti angleške vlade poselile državno razstavo v \Vembleyju. Dosedanja posvetovanja odborov so ja=no pokazala, da so trije problemi, ki povzročajo največje težkoče, m sicei 1) orlprava dosedanjih gospodarskih m vojaških sankcij, 2.) zopetna uporaba sankcij, ako Nemčija ne bi izpolnila svojih obveznosti in 3.) način, s katerim bi se Nemčija povabila, da sprejme sklepe konference. Včeraj so se vršila ponovna francosko-belriiska posvetovanja o formulah, od katerih se ena tiče slučaja eventuelne zamude plačil po Nemčiji, dočim se drugs, ki jo jc izdelal Peretti della Rocca, bavi < p-oblemom sankcij. Sedaj je glavno vprašanje to, kako bodo sprejete tc formule, zlasti druga in ali so bodo moglo odplaviti v?e obstoječe težkoče. <-,1a(]» nasprotstev v mišljenju o vprašanju ka' ic storiti, ako bo rcparacijska komisija ugotovila, da Nemčija namenoma iti izpolnila svojih obveznosti, po včeraj prvi komisiji poskušali najti na angleški in francoski slrani kompromisno rešilev. Kakor poroča «Dai!y Telegraph>, je Snoivden predlagal nastopno besedilo: -Ako bo rcparacijska komisija dobila poročilo, da Nemčija ne izpolnjuje svojih ro-paracijskih dolžnosti ali svojih obveznosti iz Pavesovega načrta, bo ameriški državljan, ki se bo še določil, prisostvoval razpravam ter imel pravico glasovati. Ako reparacijska komisija ne bo dosegla soglasno odločitve, bo stopila v akcijo razsodišče v Haagu.> Times-- javljajo, da prevladuje splošno naziranje, da generalni agent 7.a repa-racijsko komisijo nc sme biti identičen s ameriškim državljanom, ki bo prisostvoval spjam reparacijske komisije. Za ameriškega generalnega agenta bo najbrže imenovan Voung. ki je žo Izjcvil. dn to mesto sprejme. ker'je zato kompetentna le plenarna seja konference, ne pa odbori, ki so edini zborovali zadnje dni. Pariz. 18. julija, s. bor imel nocoj kratko sejo. Drugi odbor se sestane jutri dopoldne pod predsed* stvom kolonijalnega ministra Thomasa. Tretji odbor bo v pondeljek rcdigiral svoje predloge za plenarno sejo. no.st.1 m sin1-.'^"1 — --------,. , cijo 1 : 3 v zameni krone za dinar, dočim sc jc pri nas izvršila konverzija v relaciji 1 : 4. Naša država bi bi.a oškodovana za preko dve milijardi dinarjev, ako bi se izvršila konverzija po načrtu rcparacijikc komisije. Naša deictacija iji^iiiauiu. ------------, -a odnesenega za časa vojne, kouvcucl-ja o razdelitvi imetja juridičuih oseb ia kolektivnih družb, konvencija o stečajni proceduri, konvencija o javni pomoči. Vse te konvencije bodo v kratkem parafirane. Delna amnestija na Bolgarskem Solija, 18. julija, s. Sobranje je sprejelo amnestijski zakon, ki odreja amnestijo: 1. vseh ministrov liberalne stranke, ki so bili obsojeni od najvišjega sodišča, izvzemši bivšega ministrskega predsednika Radoslavova in bivšega ministra Tončcva; 2. za vse zločine in prestopke članov vojske, izvzemši one, ki so povzročili smrt ali težko poškodbo kake osebe; 3. za vse v zakonu glede socialnega skrbstva predvidene delikte in za delikte preti volilnemu zakonu; 4. za vse člane agrarne stranke, ki so ob priliki dogodkov Tirnovu, septembra meseca leta 1922., zakrivili kako kaznjivo dejanje, izvzemši uradnike, ki so krivi teli dogodkov; 5. za vse tiskovne delikte do 31. dccembra 1923. OBMEJNI PROMET Z RUMUNIJO Beograd, 18. julija, r. Včeraj jc bil dovršen sporazum med našo in rumun-sko delegacijo za obmejni promet. Tozadevni protokol sc je danes podpisal. UGODNOST ZA IZVOZ ŽITA PREKO SOLUNA. Beograd, 18. julija, r. Po predlogu ministra trgovine in industrije je dovolil g. minister prometa, da se zniža železniška tarifa na žito za izvoz preko Soluna za 50 odst. ZAŠČITA TURŠKIH INTERESOV V JUGOSLAVIJI. Beograd. 18. julija, p. Poljska vlada je v soglasju z našim zim. ministrstvom —~ ..........„ , i prevzela zaščito interesov Turčije v na- Obstoječa aimosfera in očilna zelja vseh, | šj državi> kcr še nimamo vzpostavljenih da se doseže skorajšnja ureditev rciiara-cijskega problema, vpliva na vse ugodno. Nepremostljive t°žkoČe so dosedaj nikjer nišo pojavile, kljub lomu. ds kažejo seveda nasprotujoča mišljenja. O povabilu Nemčije, o katerem so javljale razne vesti, doslej še ni bilo govora. O tem vprašanju se je tem mani razpravljalo. zvez s turško republiko. DESETURNI DELOVNI CAS V ŠLEZIJI. Varšava. 18- julija, j. Z ozirom na gospodarske razmere v Gor. Sleziji je vlada naredbenim potom odredila z? tri mesece deseturni delovni čas. Radičeva stranka kot sovjetska podružnica RADICEVO POROČILO O VSTOPU HRSS V BOLJŠEVIŠKO »KMEČKO INTERNACIONALO». Zagreb, 18. julija, r. Danes je izšli, zadovoljiti «sam<, z načelnim sodelo-, posebna izdaja «Slobodnega Doma», vlvanjem* in bi ne mogla v njo poslati kateri poroča Radie, kako je vstopila j svojih predstavnikov. Za slučaj ugod-HRSS v komunistično seljačko inter- j noga odgovora pa naznanja Radič, da nacijonalo v Moskvi. Spočetka navaja bo imenoval stalnega predstavnika Radič pismo predsedništva «mednarod- j HRSS v kmetski internacijonali v Mo-nega kmetskega sveta*, ki sta ga pod- " Izpostavljena uboga SLS. «Po celi Sloveniji so razširjeni plakati, v katerih jc rečeno, da je vsak ki je proti drju Žerjavu, v stvari proti kralju*! Klerikalni 1 sem jih moral drago plačati Mussolini j€ j dal nalog poslaništvom in konzulatom v ! inozemstvu da pojasnijo to zmoto. pisala T. Dcmbalj in T Gorov in ki pristajata, da se sprejme HRSS v imenovano internacijonalo. V nadaljnem citira Radič svoje pismo tajniku komu nistične kmetske internacijonaie Aleksandru Petroviču Smirnovu. Tu sporoča Radič, da vstopa HRSS «po po-oblaščenju skupne seje hrvatskega narodnega zastopstva od 1. 1924» v kmetsko internacijonalo. Pismo je datirano z dne 27. junija t. L Odločbo o pristopu v kmetsko internacijonalo motivira g. Radič na svoj znani način. Pravi, da ostaja pri svoji taktiki in programu, da je HRSS vedno priznavala vse delavske zakone in delavsko pravo, poudarja, da pomeni oživotvorenje seljačke republike obenem oživotvorenje delavske republike, razlastitev industrije ter sploh «1-polnjenje vseh delavskih teženj*. Dočim je dosedaj g. Radič zagovarjal izključno pacifistična sredstva za rešitev notranjih vprašanj v Jugoslaviji, pravi, da se bo HRSS lotila revolucije, ako ee ta pacifizem pokaže brezuspešen. •tKmetska in republikanska Hrvatska*, ki se ustvarja s političnim delovanjem HRSS, hoče pretvoriti Jugoslavijo v federativno kmetsko republiko, da potem taka Jugoslavija stopi na delo za ccjadransko - podonavsko federacijo vseh kmetskik narodov od čeških gora do Jadranskega morja*. Končno napada Radič v svojem pismu našo državo in pravi, da v sestavu kmetske inter-nacijonale ne more biti nobenega predstavnika Jugoslavije, ker ta ne obstoja, nego obstoja samo «militaristična, pljačkaška Velika Srbija, kot kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev*. Ako bi predsednistvo boljševiške kmetske internacijonaie vztrajalo na stališču, da ima lahko sedanja kmetska internacijonala v sedanjem svojem sestavu nekakega jugoslovenskega predstavnika, potem bi se HRSS morala skvi. Radič stavlja torej komunistični internacijonali tudi pogoje proti naši državi. Dne 1. julija je predsednistvo kmetske internacijonaie imelo sejo o vstopu HRSS. Prisotna sta bila tudi g. Ra dič in inž. Košutič. Radič je napadel takozvano zeleno internacijonalo v Pragi, rekel je, da je ona kapitalistična in militaristična- s katero nočejo imeti radičevci nikakega posla. Radič je 17. t. m. zapustil Moskvo-, a ne vč se, kam je odpotoval. Z vstopom v boljševiško «kmečko> internacijonalo je HRSS postala ofici-jelna sovjetska podružnica v Jugoslaviji. PRED OSTRIMI UKREPI PROTI RADIČEVCEM. Beograd, 18. julija, p. Ze več dni se govori, da bo vlada z vso ostrostjo na» stopila proti radičevski organizaciji, ka> tere zveze s komunizmom postajajo vedno očitnejše. Zato je vzbudil danes tem večjo pozornost uvodni članek vla* dine »Samouprave*, ki razpravlja o raz* liki med radičevstvom in hrvatstvom. ^Samouprava® zavrača trditve, da bi bi» li radičevci isto kar hrvatski narod. Za* to bodo event. koraki naperjeni proti antidržavnemu delovanju Radiča, samo nastop provi Radičevi stranki, nikakor pa ne proti Hrvatom. Radičeva stranka se nikakor ne more predstavljati kot hr» vatski narod, ker je hrvatski del naroda kot tak, eden od treh glavnih stebrov naše države. Z druge strani ne more bi» ti hrvatstvo kakor tudi nobeno drugo pleme vzeto kot baza za politično delo, ker obstojajo take psihološke razlike, kakršne so med Srbi, Hrvati in Slovenci tudi znotraj samega srbskega plemena. Naša ustava ne pozna plemen, ampak samo ravnopravne državljane. Event. re* presalije se bodo izdale v znaku: Boj Radiču in radičevstvu, a mir Hrvatom in hrvatstvu. i- umi aKciji Ko je letos pred spomladjo naša via-'da z energično diplomatsko akcijo v Sofiji nastopila zoper napovedujoče se komitske napade na južno Srbijo, je čudovito naglo sledil uspeh. Bolgarska vlada je dala sicer internirati samo malo vplivne makedonske izseljence, večinoma zmernejše ali nebojevite ljudi, — Todor Aleksandrov in njegov gtab pa je ostal nedotaknjen, le da se jo baje umaknil nekam tja na turško mejo v bližino Adrijacopolja. In tako je nastopila pomlad, ki je namesto napovedanih komitskih napadov, za katere je bilo ob meji vse pripravljeno, in to v velikih dimenzijah, prinesla popoln mir na bolgarski meji, kar je za balkanske pomladi nekaj povsem izrednega. Tudi poletje je ostalo spočetka mimo, 1. julija pa so se naposled pričeli napadi znova. Prve čete pa so doživele, čim so prestopile meje, popoln poraz ter so moralo nemudoma nazaj," kar je povzročilo veliko nezo voJjndk Aleksandrova in prineslo celo kazni voditeljem. Sedaj se zbirajo ob meji še več.ie čete, ki naj popravijo prve neuspehe. Nahajamo se potemtakem ob pričet-ku večje komitske akcije na jugu. Poletje je sicer sploh najprikladr.ejši čas za slična podjetja, ali da je Aleksan drov baš sedaj pričel s svojo razbojniško propagando, ima nedvomno Še drage posebne namene. Da bi bil samo ozir na bližajoče se volitve, za katere so bugaraši vedno izdajali specijalne parole, ni verjetno. Očividno je glavni name«, pokazati prebivalstvu južne Srbije. da makedonstvujiišči nikakor še ne smatrajo svoje stvari za izgubljene, da jih ni za vedno zastrašila odločna pomladna pretnja jugoslovenske vlade, še pred vsem pa hočejo bržkone pokazati, da imajo njihove čete še vedno simpatije makedonskega prebivalstva za seboj. Treba je namreč vedeti, da se je v južni Srbiji tekom zadnjega leta mnogo spremenilo. Ko so lansko leto najtemeljitejši poznavalci razmer in komitaškega sistema na jugu predlagali, na i se zoper komitsko organizacijo makedonstvuiuščih izvede slična protiorganizacija med prebivalstvom samim, ki naj bi iznodbijala delo makedoRstvuinščih v sodelovanju z našimi oblastmi in orožništvom. Nasveti so se sprejeli na mero lainih mestih in od takrat so se pričele snovati proti-komitske organizacije po vseh vaseh na levem bregu Vardarja od Kuma.no-va pa do grškp meje. Stvar ie šla tem laž;e. ker je bila med prebivalstvom vendarle večina takih, ki ni*o mam1; za bngiiraše. ki bi želeli le mira. a ki so morali pod pritiskom razbojniškega terorja poftnasrati ljudem Todora Aleksandrova. Ko pa se je pokazala možnost, da se definitivno odstrani razbojniška nevarnost, je prebivalstvo pričelo v vedno večji meri podpirati de,o oblastev in stvorila se je odtlej skrbno organizirana pomoč oblastnim organom. "V krati so se zatrle nasprotne or- ganizacije, tako da sedaj razbojniki Aleksandrova nimajo ne svojih vedno pripravljenih zaupnikov, niti sigurnosti, da jih bo prebivalstvo prikrivalo in prehranjevalo samo povsod, kamor bi dospeli. Seveda bi bilo naivno pričakovati, da bo vseh pristašev Aeksandrova kar čez noč konec in da so njihove organizacije tako nanogloma povsem izni-vane. Vendar je interesantno baš sedaj preizkusiti, v koliko se more že obnesti novi sistem v opasnem stanju tako brezobzirne vojne, kakor so napadi bugarašev. Napram prvim četam makedonstujuščih so se te dni naše organizacije zelo dobro obnesle, odločilne važnosti je. kako bo šla stvar dalje. Ako se naš sistem obnese v toliki meri, da bo makedonstvujuščim sploh nemogoče, delati s pomočio domačega prebivalstva, potem je nr-u zmaga popolna in Todor Aleksandrov bo moral prej ali slej povsem likvidirati. i..,,a' , z ;______; Pravcato mednarodno vprašanje, je pri- Pomnil poročevalec. nismo samo po svojem političnem , temveč tudi po svoji industriji roči ta protest predsedniku Nar. skupščH fetoidenc. nespremenjena. Tečaji S^P^v^nSTuiS ne. _ Tako brezstidno se menda ne "zna- j je prav neznatno oslabljenje zaradi večje- ^ moS^^Su vse C jo lagati niti grški kozji past^L o ka, ga povpraševanja kar je koncem tadu | jjj moj pred.tav* £1 J^Cesarj- terih gre glas, da so največji laznjivci na . ob:Cajllo. Narodna banka je dajala devize, J n °n;a., d-,;«, c,sa Cesarino svetu. Sedaj manjka le še, da v kleri- j na Lolldon, Italijo in Švico. Največ se je Rossf ^e oosostoma^dal p5iWMMe kalni tiskarni take lepake natisnejo ter t va]o v devizah na Italijo, New-York,; «os« «*™ hh iPni ter jih potem predložijo predsedniku skuo-«p® -m Svico. Kotirale so devize: Am-! na P"lunea.. Dostavljali so jih meni, ker ščine kot dokaz, kako zlorabljajo demo- ! SLm 3175 do 3205, Dunaj 0.1187 do! f°slanca z ^ krati kraljevo ime' To bi bilo povsem " ! 0.1207, Budimpešta 0.087 do 0.117. Italija =P™tno so pa moja pisma dosta ljali nje-skladu z morale škofove družbe. ! izFIačUo 362.2 do 365.2, ček 362 do 365, Odkar se je pripetd orn zalostrn do- + Nesrečro se brani .Slovenec, j Kopenhagen o do 1375, Kristijanija o do "f"6?"!^ ^i8 na članek dr. Puca. ki je ožigosal brez- ; 1x42.5, London izplačilo 3(58.5 do 371.5, primerno podlo pisanje tega lista in nc- jok 307.5 do 370.5, New-York kabel 84.2 dostojno osebno gonjo. Zadet v živo se do 85.2. ček £3.9 do 84.9, Pariz 431 do izgovarja, da je našel v dr. Žerjavu kriv- ; 40^ Praga 219.83 do 252.83, ček 248.5 do ca za vse, kar se je dogodilo kriminali-; 251.5, Švica 1534.15 do 1544.15, ček. . . _ stičnega " Sloveniji zadnjih 10 let. Ta ; 1332.3 do 1542.5; valute: dolar 82.8 do' bll° naslovljeno: - Ustnemu grof« Inz-Cd-rikalcem najbolj nevarna. Jutri bo pa ; prim0rje 75 do 85, Trgo 32 do 34, j sarju Rossija, drzavnozborskemu poslaa-krivec kdo drugi. Samo klerikalci ne bo- I Eskomptna 125 do 127, Kreditna Zagreb ; cu. Corso d Itaha sL3i>). tn vendar U do nikdar krivi, oni ki so S svojim huj- I 123 do 125, Hipo 62 do 03, Jugo 114 do moj istoimen;ak m bil nikdar grof nikdar . . ... * 1 __:___ _ n. J--— 1 n n.l-H«^ CT!L. izognem istoimenosti, se podpisujem ccon-te ingegnere Cesare Rcssi>, česar prej nisem nikdar storil. Toda kakor se zdi, lud: to ne zadostuje za pošto. V zapore 280, Slavonija 93 do 95, Trbovlje 490 do 505, Tvornic:. vagona Osijek 105 do 120, Vevče 145 do 155: državni papirji: 7 odst. posojilo 65.5 do 66, 4 odst agTarae 20 do 23, Vojna škoda 121 do 122.5. BEOGRAD. Tendenca nespremenjena. 01 čutilo se je pomankanje blaga; zato jb Bičala Narodna banka intervenirati v večjih partijah ter je pokrila povpraše Očividno pošta ne ve, da je treba dati Cesarju, kar je Cesarjevega, Cesarinu pa, kar je Cesarinovega! (V italijanščini ss čujs to vse drugače, ker po-menja cmalega Cesarja, Cesarčka»). Pošta žvižga na to. Vidi se, da na pošti mislijo, da je pravi, edini Cesare Rossi pač on. Popijmo na vse to rajši čašo , W Bruselj 385 do 390, Budimpešta 0.105 do Cesar, on pa je Cesanno, v, s* tu M Bruselj 385 do 390, Budimpešt 0.1075, Bukarešta 37.75 do 37.90, Ženeva 1537.5 do 0. London 368.5 do 369.5, .v:lan 363.5 do 363.6. Nevv-Vork 84.25 do 84.5, Pariz 433 do 435, Praga 250.75 do 251, Solun 143 do 148; Talute: dolar (srednji tečaj) 83.75, raK 0 do 0.115, lire 0 do 362, francoski franki 0 do 435; efekti: 7 odst. posojilo 67 do 67.5, Vojna škoda 133.5; termini: Milan za 15. avgusta 364, London za ultimo avgusta 370 do 371. CURIH: Beograd 6.50, New-York 549.50 London 24.01, Pariz 28.05, Milan 23.62, Praga 16.275, Budimpešta 0.0C69, Buka-reo.a 2.47, Sofija 3.95, Dunaj 0.00775. TEST: Beograd 27.50 do 27.75, Dunaj 0.0325 do 0.0335, Praga 68.60 do 69.10, Pariz 118.50 do 119, London 101.55 do toplem, on je pa na — hladnem! Politične beležke + Zakaj klerikalci vodijo borbo proti Bledu. »Slovenec« je zadnji čas pričel voditi borbo proti Bledu, seveda pod krinko napadov na nacijonaliste ter na drja Žerjava. Sedaj nam pošiljajo z Bleda interesantno pojasnilo, ki kaže, da je vzrek klerikalne gonje maščevanje za ; pomanjkljivo ljubezniivost Blejcev na-! pram škoiu Jegliču. Pred 14 dnevi je bi-; la namreč na Bledu birma. Blejci, ogor-| čeni nad protinarodniin delovanjem ško-1 fove stranke in zlasti njegovih listov, so | škofa sprejeli povsem hladno, odnosno i se zanj niso brigali. Škofu je jezdilo r.a-| sproti 7 jezdecev z bivšim županom Ru-' som kot vrhovnim jahačem, zastavi ste j bili dve, ena na župnišču, druga na šoli, kjer pa je takoj zginila čim je škof pa-siral šolsko poslopje. Večina oseb, ki so bile službeno pri sprejemu, škofu ni dala niti roke. Gospod Jeglič je bil silno hud. S prižnice je potem rohnel preti veseljačenju na Bledu, proti baru, razkošnim toaletam itd. tako, da so imeli poslušalci utis, kakor da hoče skrbni | nadpastir spremeniti Bied v nunsko ko-' lenijo izlil je svoj žolč tudi na pokvarjeno Ljubljano in sploh ua vse tiste kroge, ki prihajajo na Bled... Pozneje je sledil znani napad v »Slovencu*. Bled | in Blejci so na klerikalnem indeksu in da bi bili danes še zlati časi, znani nam i iz Velikega inkvizitorja, priredili bi klerikalci na Bledu vesele autodafč... -f P. sebno nesramno laž si je na-zidnje izmislil klub klerikalnih tigrov v i Beogradu. Tudi tam doli vidijo dr. Korošec in njegovi na vsaki steni drja 2er-| java in strah pred voditeljem slovenske j demokracije ]im polni srca. 2e nckai te-1 dnov sem vodijo klerikalni voditelji ne le s klevetami po časopisju, temveč tudi ' potom osebnega obrekovanja svojo borbo proti JDS. O tem bomo o priliki govorili še kaj več. Predvčerajšnjem so v Beogradu vrgli posebno smrdljivo bombo. V časopise (»Politiko* in druge) so namreč poslali poročilo, da je klerikalni klub obširno razpravljal o teroru kateremu jc v Sloveniii s strani demokratov Po svetu !Grof Mihael Karoiyi, bivši madžarski ministrski predsednik, živi s svojo ženo, hčerko grofa Andrassyja v Londonu. Živi se s prevodi za angleške časopise. Nekemu žurnalistu je izjavil, da često nima za večerjo. — Ustanovitev univerze v Solunu. Grški prosvetni minister je predložil zbornici zakonski predlog glede ustanovit ee univerze v Solunu, ki bo pred vsem gojila politične in narodno-gospodarske vede. — Poslopje ruskega veleposlaništva v Parizu. V zvezi s priznanjem sovjetske vlade, ki jo je francoski kabinet v načelu že sklenil, se bavi francosko ministrstvo sedaj z vprašanjem, kaj napraviti s palačo ruskega veleposlaništva v Parizu. Doslej je stanoval v poslopju bivši veleposlanik začasne ruske vlade Maklakov s svojimi uradi, ki so se bavili z izdajanjem potnih listov, osebnih legitimacij itd. Francoska vlada je stopila ž njim v podajanja in ga. preprosila do tega, da se v kratkem prostovoljno izseli iz palače. — Industrijska kriza v Nemčiji Iz Mannheima poročajo, da ustavi tvrdka Heinrich Lanz prihodnji teden delo zaradi nedostatka denarja in kredita. Odpu- ! x". , , ... . . , „••. -nrin „„„„ , Milan 430-a0, Dunaj 14 m pol, Budimpešta privatne imovine, stila bo iz službe svojih 5000 delavcev ter : 12 m p ^ ^ . 1 ... odpovedala uradmštvu v najkrajšem do- j _ voljenem roku. — Actomobilna tovarna Rabag - Bugatti ie odpustila za sedaj dve tretjini svojih delavcev. — Kriza v tržaškem fašju. Provincljal-ni odbor fašistovske organizacije je zahteval od odbora tržaškega krajevnega i s potepuhom, ki ga zaloti policija, ko iz- X Zanimiva statistika. Angleško časopisje prinaša zanimive podatke o tem, koliko izgleda imajo za poroko vdove ali devojke. Leta 1923. se je poročilo 2600 vdov v starosti 40 let, in 2700 de-vojk iste starosti. V starosti od 40 do 45 let se je poročilo 2600 vdov ln le 1200 devojk iste starosti. V dobi od 40 do 50 leta je stopilo pred oltar 1200 vdov in le 500 mladenk, a v starosti od 50 do 60 let se je poročilo 500 vdov in le 60 devic. Iz tega je pač razvidno, da imajo vdove pri moških veliko bolj privlačno silo, nego device. X Človek, ki ie oklofutal angleSke- 101.75, New-York**23.2o"do"*23.3c{ "dinar ' Sa kralja. Nedavno je prišel na dvor an-27.50 do 27.75, 20 zlatih frankov 89.25 do' Reškega kralja Jurija V. star gospod a 89.75, uradni tečaj zlate lire 477.68. | *ahtevaI avdijence pn kralju. Dvonaniki r»rrw a t • d j q9r. . o.) ropski politiki, odkar je nastopil v njej j Poslanec Cesare Rossi, bivši državni popoln preobrat vsled Maodonaldoce zrna- 1 podtajnik, brat bivšega ministra Teofila ge v Angliji in Poincare - Millerandovega ! Rossija, je sam pripovedoval nekemu no-poraza vFranciji. Gralski je hotel ponu- j vinarju, ki je stvar sporočil listu <11 Gi-diti zunanji poitfeli svojemu prijatelju ; ornale d*Italia>, koliko neznanskih sitno-^-rofu Tiiuzutu, čemur pa se je uprla ra- sti in nepi^jetnosli mu je povzročila nje-dikalna ljudska stranka, ki tvori glavno gova istoimenost 1 bivšim šefom tiskov-eporo vlade. Zato se vrše sedaj med nio . nega urada v ministrskem predsedništva, in desničarji podajanja o zasedbi zuna- ; Cesarjem Rossijem, ki je bil, kakor zna-nlca ministrstva*. " no, eden glavnih kolovodij fašistovske — Redukcija uradrištva na Češkem. .čeke>. Kakor iavikiio češkoslovaški listi, name- J je dejal. — Listi vsega sveta od , kolesarja, ki zastopa naš kolesarski riustrated London News» do bruseljske j šport na pariški olimpijadi. G. Kosmatiu je član S. K. Frimorje in je dosegel doma in v tujini že prav lepe uspehe. Naj omenimo le da ie lani v hudi konkurenci m ob tej priliki objavili mojo sliko. Londonski , »Domoljuba®, «Straže» in ostalih nod' škofovim nadzorstvom izhajajočih časopisov. Glasilo katoliške inteligen-'se in škofove ožje dražbe se je spozabilo v svoji podivjanosti celo tako daleč, da izigravajoč najnižje instinkte nerazsodne ljudsko mase naravnost nerazsodno ljudsko maso naravnost ščuva na poboj in umor dr. Žerjava. R studom zavrača Okrajni odbor JDS Liubljana to politično bamditstvo in globoko obžaluje, da pošteni somišljeniki SLS, ki takega boja gotovo ne odobravajo, nimajo toliko časti in poguma, da bi javno nastopili proti^ sramotnemu početju, s katerim onečašča »Slovenec* naš slovenski rod pred vsem kulturnim svetom. Poznavajoč idealno nesebičnost našega voditelja, njegovo absolutno osebno in politično poštenost in njegovo vneto delo za dobrobit in napredek bas slovenskega dela našega naroda, jO. o. JDS za mesto Ljubljana ponovno | izreka drjn. Žerjavu svoje globoko | spoštovan je, neomajno zaupanje in !popolno zvestobo ter se nadalje srna-;tra z njegovim mišljenjem in dejanjem 'popolnoma, solidarno in enodušno. Pri tem se zavedamo, da stoji poleg nas «za šibkimi ramami dr. Žerjava* ne Farno edem ali dva, ampak na tisoče, ki mu zvesto sledimo v borbi za naše jugoslovenske demokratske ideje. Ljubljana, dne 18. julija 1954. Gospodarsko napredno društvo JDS za poljanski okraj. Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj. Napredno gospod, in prosvetno društvo JDS za Krakovo in Trnovo. Gospod, in izobraževalno društvo JDS za dvorski okraj. JDS polit in izobraž. društvo za kolizejski okraj Napredno polit, in gospod, društvo za kolodvorski in šentpetrski okraj. Poiit. in gospod, društvo JDS za vodmatski okraj. Volit. In gospod, društvo JDS za Spodnjo Šiško. Za Okrajni odbor v Ljubljani: Ravnatelj Anton Jug, 1. r..J predsednik. j Alojzij Potočnik, 1. r., tajnik. Celjski ofečiaski svet Celje, 18. julija. Počitniško razpoloženje je zavelo tudi v sejni dvorani celjskega občinskega sveta. Šele po pol drug oiirni zamudi je mogel otvoriti župan dr. Hra-eovec sejo, koje dnevni red obsega zlasti važne zadeve iz pravno - personalnega in finančnega odseka. Razveljavil se je sklep občinskega sveta, z dne 29. oktobra 1923, po kojem so se doslej reguliralo deavske mezde pri mestni občini celjski ua podlagi vsakokratno kolektivne pogodbo Zveze in-dustrijcev in zastopnikov delavstva:. Razpiše se služba pisarniškega pomočnika nri stanovanjski oblasti Zavrne se priziv lovskega društva cEinigkeit* radi načina odpovedi mestnega lovišča.. Gospodarskemu odseku so naroči, da izdela podrobne pogoje /a jamo dražbo. Sprejme se poslovni red za poslovanje občinskega zastopa. Odpišejo s<-razkuževalni stroški nekaterim prošnji -kom. Delavski soeijalisti eni in kulturni zvezi »Svoboda* se nakaže za javno ljudsko knjižnico enkratni prispevek 250 Din. Državna finančna kontrola pobira v Celju užitnino na vino in pivo. 10odstotni znesek, ki ga plačuje mestna občina kot odškodnino državi za pobiran io je znižala finančna delegacija na 6 odstotkov. Obrtna zadruga gostilničarjev je umaknila prošnjo za pavša-liranje nočne davščine. (Seja se nadaljnja) ijh kuhinji, ko je tihi obisk snemal raz kljuko njegov suknjič. Slučaj pa jc hotel, da jc takrat nekaj zaropotalo, gospodar skoči iz kuhinje tat pa z suknjičem in listnico v njem iz predsobe. Tedaj pa se je pričela dirka s hodnika na stop-' njicah in naprej na ccsto. Tat jo je ubi-I ral urnih krač proti Kolodvorski ulici, ! gospodar pa, ki jc bil ves namiljen mu 1 seveda v posmeh ljudem ni mogel slediti. Zato se ic nato raje obrnil, uzmovič pa Ka ie ešpesal • izza ogla hotela Štrukelj nato pa izginil za raznimi vogali bog-zna kam zopet poskušat srečo... „Jaek-odpirae" Ljubljana, 1«. julija. V Ljubljani zopet straši in sicer kar podnevi, po raznih stanovanjih. Strah sc skriva v osebi nekega prevejanega plazilca v zaprta in r.ezaprta stanovanja. Policija mu jc za petami, a zna sc spretno izmikati. Pojavi se zdaj v tej zdaj v drugi ulici. Zadržuje pa se najraje v centru mesta, v čednejših ulicah, kjer stoje lepše hiše in kicr stanujejo tudi, vsaj po njegovem mnenju, spodobr.ejši ter menda manj pazljivi ljudje. Možakar je male postave, plečat, vendar gibčen kakor veverica. Ta lastnost mu je namreč potrebna, kajti včasih se je treba potruditi po stopnjlcah tudi v drugo, tretje in celo četrto ali peto nadstropje. Za svoj pose! mora biti zelo navdušen, kajti zadaje čase skoro ne mine dun, da se ne zglasi tu aii tam. Saj čitate: »Zopet nezaželen obisk... itd.* Policija ga ima na siunu, da si jc nabavil pred nekaj dnevi v predsobi stanovanja g. R. v Sodni ulici lepo palico iz temnordečega lesa in s kljuko, na kateri je bil zlat ročaj in obroč, tako da je palica vredna 1250 Din. Nadalje, da si je šel po obleko v sobo brivca 11. D. v Florjanski ulici, ker pa mu jc bila ta preskromna si je vzel naslednji dan šc dve iz stanovanja trgovca O. D. v Wol-fovi ulici. Ker se rad giblje med potujočo publiko, obiskuje tudi hotele. Zato je bržkone on izmaknil 6. t. m. iz sobe v »Unionu* direktorju kr. pomorske akademije v Dubrovniku kovčeg z 850 Din gotovine, zlato žensko uro z bril.ianti, vredno 5000 Din, pa še zlato verižico in par bisernih uhanov. Par dni nato kmalu popoldne se je namenil pa zopet v Sodno ulico. Zavil je v hišo št. 13 odšel po stopnjicah do prvega nadstropja. Kdo bo hodi! v tej vročini še višje... saj so stanovanja tudi tu! Vrata se odpro in že je uzmovič v predsobi. Gospodar sc je ravno bril v VIČ. Občinski odbor na Viču je imel v četrtek dne 17. julija svojo drugo red; no sejo. Seji jc prisostvoval g. dvorni svetnik Fcrjančič, ki jc s kratkim nago. vorom opozarjal celokupno starešinstvo na dolžnosti napram občini, narodu in državi. Priporočal je vsem občinskim odbornikom, naj delujejo v dobrobit ob. čine. Nato se je vršila zaobljuba g. žu. nar-i in svetovi !cev. Po končani slo. rdl"4 bc , i. vesni zaobljubi sc je prcsio na ostan dnevni red in so bili konstituirani slede; či odseki: finančni, gradbeni, zdravstvo-ni. posredovalni, električni in odseki za | ceste in vode, za socialno skrbstvo, za vojaške zadeve, ra volitve in za revizi* jo občinskih računov. V vse odseke so dobile stranke po razmerju njihove mo. či odgovarjajoče število odbornikov. Klerikalci so poskušali izriniti iz posa. ine/nih odsekov njim neljube osebe, pa so s svojo nakano temeljito pogoreli, ker so bili njihovi predlogi od osU'ih klubov soglasno odbiti. Naprednjaki so interpelirali župana glede neko nabiriu-nc pole za vdovo I. K., ker si je naoi. ralcc samolastno odtegnil vsoto 150 Din. Ugotovilo se jc, da jc prišel žig župm. stva na nabiralno polo brez župjaovc vednosti, kar je pa precej čudno. Klub naprednjakov jc predlaga!, da se poden ubogi vdovi primerna občinska podpo* ra. Predlog se jc odstopi! odseku za sedamo skrbstvo. Stavljeno je bilo šc par predlogov, ki so bili sprejeti, ali pa sc odstopiliso pameznim odsekom. POLHOV GRADEC. Frctekli ted-n i ie pri nas in v naši okolici divjala stra. hovita nevihta, ki jc mahoma vse po. plavila. Približno četrt ure je padala tu. di toča, ki je poljske pridelke deloma uničila. Posebno jc trpelo žito, ki jc ravno dozorelo. Ceste so bile na neka. terih krajih razorane. KOMENDA. V nedeljo dne 13. juli« ja je imel Sokolski odsek v Komendi pri g. Vodetu svojo vrtno veselico, katera je jako dobro uspela, četudi se jc ču!o od tukajšnje duhovščine isti dan raz prižnicc jokajoče gromenje proti njej. Da, da, krščanska ljubezen do bližnje, ga, naj bo prijatelj ali sovražnik, jc že davno izginila iz src mnogih božjih na= mestnikov. Da pa jc bila udeležba v nc. <^ljo tolika, se imamo pač zahvaliti obe. m ■» cfnsnodoma. ki sta delala tako rekla. mo za nas. Ljudstvo se je hotelo pre. pričati, če sc res na naših prireditvah gede reči, ki vodijo ljudi v pekel, zato ic prihitelo na veselico, a je uvidelo, da je ravno nasprotno resnica. Gospodje, le tako naprej in reklama bo izvrstna. Obenem sc mora pohvaliti požrtvoval. nost vseh delavnih moči, ki so pripomo. gle k lepo uspelemu dnevu. Tudi igral, ccm gre vsa zahvala, ker so svojo na. logo častno rešili in želi od publike bu. ren aplavz. Ponovitev prireditve, ki je bila določena na 27. t. m., je preložena za nedoločen čas. TRBOVLJE. Vodja sreskega poglavarstva g. Pinkava bo imel vsako sredo v tednu% občini uradni dan. Prav bi bilo, da bi se v izogib raznih demonstracij in komunističnih prekucij sploh ustanovilo vsaj ekspoziture sreskega glavarstva in nastanilo vojo.štvo v Trbovljah. Zadnje skušnje nas uče. da samo orožništvo ne zidostuje, zlasti ker je orožnikov premalo. Najmanj "lOO /nož voiaške posadke bi moralo biti tukaj, da bi se vzdrževal red in mir. ker skrivoma vre! Poklicana oblastva upozarjamo na naše vrstice, sicer bo zopet vse prepolno. — Občan. TRBOVLJE. V soboto in nedeljo dne 19. in 20. t. m. nas posetijo člani kralj, narod, gledališča iz Ljubljane, kar si mo. ramo Trbovcljci šteti v posebno čast. V soboto zvečer ob S. uri uprizorijo same. ga «Vraga», v nedeljo pa «V Ljubljano jo dajmo«. 1'pamo, da bo sokolska dvo. rana pri Forteju na Vodah nabito polna ker t.-ik umetniški užitek se nam nc nudi vsaki dan. HRASTNIK Tukajšnje gasilno društvo jc 20. junija priredilo poletno veselico, :er si šteje v prijetno dolžnost zahvaliti so onim, ki so pripomogli k dobremu uspehu prireditve, v prvi vrsti tovarni kemičnih izdelkov za podarjeni les. steklarni za električno razsvetljavo, Trboveljski preniogokopui družbi za prepustitev prostora jKileg železnice ter vsem udeležencem, ki so dokazali, da vedo ceniti pomen gasilnega društva, zlasti tudi tovarišem iz Trbovelj, Loke pri Zidanem mostu in Dola. Kakor vedno tudi to pot »Slovcnee • ni mogel drugače, kakor da je napadel za vso prebivalstvo tako važno društvo. V odgovor na dopis »Slovencu« od 5. julija pa ugotavlja imenovano društvo nastopno: Gasilno diuštvo v Hrastniku obstoja že od leta 1887 ter je v tem času neštetokrat priskočilo na pomoč domačemu in okoliškemu prebivalstvu. Omenjamo le požar v steklarni in v rudniku pred dvema letoma, ko je bila nevarnost, da postane delavstvo vsled uničenih objektov Ti mesece brez zaslužka. Da je delavstvo nasedlo raznim hujskačem in prireditev bojkotiralo, skoraj nismo mogli verjeti, a je bilo jasno razvidno iz dopisov v »Slovencu« in v »Strokovni borbi». Trditev »Slovenca«, da bi bili v odboru sami demokratsko-orjunaški eksponenti je laž, ker so v odboru pristaši vseh strank in ker se društvo niti najmanj ne peča s politiko. Katero politično prepričanje pa kdo zastopa izven društva, to je njegova stvar. Noben odbornik ni član Orjune, ker v Hrastniku ta organizacija- sploh še ne obstoja. Nadalje j je "velika laž, da sc je šel kapelnik zidan-moške godbe vsled dolgega časa sprehajat. Resnica je pa da je godba prav mar- „Stenicol" Najboljše sredstvo proti stenicam Glavna zaloga: Drogerlja A. K AH O, Ljubljana, Židovska nlica 1. lOMa ljivo in v splošno zadovoljstvo vršila, svojo dolžnost. Glede »izgube« pri veselici pa poživljamo »Slovenčevega» dopisnika. naj si ogleda našo blagajniško knjigo Ln mu stavimo nastopni predlog: Isti znesek, ki znaša po njegovem zatrdilu našo izgubo, smo pripravljeni izročiti tiskovnemu fondu »Slovenca«, ako se dopisnik obveže, da plača enak znesek, kolikor je bilo dobička za naše društvo. Tudi trdiitev »Slovenca«, da je zahteval naš poveljnik, bivši jugoslovanski (ne avstrijski, kakor omenja »Slovenec«) častnik, »pometanje« med društveniki, je tgnden-cijozna. Zadeva se je tikala le notranjih .i-^t-eonih 7-nlev. ki niso v nikaki zvezi društvenih zadev, ki niso v mkaki zvezi s politiko. Skratka ves »Slovenčev« cla- nRADEČEap'RI ZIDANEM MOSTU. Ker se hočemo udejstvovati tudi v šport nem polju, je sklican za 2. avgust usta. novni občni zbor S. K. Radeče. Priprav* ljalni odbor je priredil 13. t. m. pod po. kroviteljstvom gdč. Olge Starčeve šport ni dan, ki je prav dobro uspel. Dopol« danski stafetni tek skozi trg jc vzbudil veliko zanimanje in je pokazal, da :ma. mo par prav dobrih tekačev. Seveda je treba še pridnega treninga. Popoldanska nogometna tekma med S. K Radeče m S K. Brežice je končala z zmago doma. činov s 3 :0. Oba kluba sta dostojno re. prezentirala posavski šport. Zvečer se je vršila uspela športna vcselica, pn ka. teri je sodeloval neumorni orkester g. Friškovica z Zidanega mosta. Pripravljalni odbor se tem potom zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je prireditev končala z lepim uspehom. Mladim spor. tašem pa kličemo: Vztrajajte pn inten* zivnem delu za razvoj športa v naši do» '"sV. MARTIN PRI VURBERGU. Velika vrtna' veselica se vrši v nedeljo, 20. t m. v vseh prostorih gostilne Amer. Sodelovali bosta pevski društvi »Jadran« m »Zarja« iz Maribora. Začetek ob 3. un popoldne. Cisti dobiček je namenjen ubogim šolarjem. — K obilni udeležbi vabi odbor. VRANSKO. Danes priredijo člani man-, 'oorskeca narodnega in celjskega mestnega gledališča v dvorani »Slon« umetniški koncert z jako pestrim programom. Zače, tek ob 20. Vstopnice so v predprodaji v »■ostilni Stancer. Od istih članov se priredi umetniški koncert v nedeljo, dne 20. t. m. ob 17. na Polzeli v restavraciji »Jelen« nasproti kolodvora. BOH DOBRAVA. V zadnjem času je izgubil naš kraj, ki ima poleti zelo velik tujski promet, edini hotel in re* stavracijo, namreč hotel «Stol». Podjet. je je prešlo v roke Kranjske industrij* ske družbe, ki adaptira stavbo kot sta« novanjsko hišo za svoje uredništvo. To stanje je ne toliko za domačine kot za tujce, ki prihajajo iz Vintgarja, nevzdrz* ljivo. Tujski promet je, kakor omenjeno zaradi bližine Vintgarja izredno velik in gotovo ni v prid našega rcnomej-a kot dežela svetovnoznanih prirodnih lepot, ako tujci pri nas ne najdejo v takih kra. jih primerne restavracijo. Vsaj ta bi morala ostati, na kar opozarjamo Tuj** sko=prometni urad v Ljubljani._ ^ Izdava. Z današnjo številko zaključujemo naš roman ,;rigrovi zobje" s 1. avgustom pa začnemo priobčevati izvirni roman v ireh delih Podpisani izjavljam, da na občnem zbOTu Nabavijalne zadruge drž. žel. uslužbencev dne 13. t. m. v Mestnem domu od g. P«- P- iznešeni očitki proti g. Valentinu Poženelu, prožnemu nadz. in tajniku zadruge niso resnični. Izjaviiam, da g. P. -u nikdar nisem, omenil ali podal kakih dokazov za njegove trditve, katerih tudi nisem imel. O poštenosti g. Poženela in njegovi nesebični delavnosti v svojstvu tajnika: pri omenjeni zadrugi nisem nikdar dvomil niti te "a proti komurkoli izjavil, izrekam ; mu iskreno zahvalo, da .je na mojo prošnjo odstopil od sodnijskega postopanja- i proti meni. .. i Ljubljana, 17. julm 1924. Josip Fon Dunaj, 16. julija. V torek so se predstavili Dunajčanom v Volksoperi češki umetniki iz praškega •■Narodnega divadla* v Smetanovi se jc temu letošnjemu gostovanju sicer prvotno protivil, todo končno je vendarle privolil v to pod pogojem, da bo gledališko osebje reprezentiralo češko umetnost v tujini s prvimi močmi .-Narodnega divadla?,-. Nato so res pevci, ki so se nahajali že na oddihu, svoje dopuste prekinili in tako imamo priliko videti in slišati češke opere na Dunaju v originalnih praških zasedbah. Tekom tedna sledijo še opere dlu bi£ka>, cTajemstvh in cPikovu dama?.. Iz meterijelnih razlogov ui mogoče, da bi prišla na Dunaj tudi praški orkester in celotni zbor. Pač pa nastopi pri teh predstavah v celem približno sto gostov iz Prage. Zanimivo je, da ostane pri Smetanovih predstavah ista zasedba in so izbrani isti kostumi, kot so jih imeli pred ne-kai tedni v Praei ob priliki Smetanovih svečanosti. Minule dni pa se je predstavilo Dunaj- ■ čanom tudi čeako dramsko osobje. iz Pra-; cre. Nastopilo je v treh predstavah v c.Mo-dernes Tbeater> v I. okraju pod vodstvom ] nadarjenega režiserja in igralca Miloša j Novega. Pri prvi predstavi Pvgmcliona; io igrala Lizo mladostna igralka Ana Sed-lačkova, ki si je namah osvojila dunajsko publiko. Drugi večer je igrala Jacquelino v veseloigri istega imena. Njena igra je živahna, pestra, a naravna. Zadnji večet gostovanja je prinesel Jean Sarmantovo dramo: -:Der Sehaltenfischen-, v kateri ja vzbudil ]x>sebno pozornost Novy v vlogi škofa. Gostovanje čeških umetnikov na Dunaju oomeni velik moralni uspeh. V umetniškem pogledu so si češki gostje osvojili dunajsko publiko, o kateri se lahko trdi. da je v tem oziru precej razvajena. Tudi i članki, ki so v zadnjem času izšli v du-I najskem Časopisju, dokazujejo, da je ugled češkega naroda na Dunaju zelo narastel. 20. obletnica Cehovove smrti. 17. julija letos je obhajal slovanski svel dvajseto obletnico smrti A. P. Cehova, nepozabnega pesnika duše povprečnega inteli-genta, novelista in dramatika, ki je- Slovencem znan iz številnih prevodov njegovih humoresk iu iz prejšnjih gostovanj moskovskega Hudožestvenega teatra. — je ob tej priliki objavila neka i nokoinikovih nisem na Pisa- teljevo ženo, ieralko Olgo Čchovo. Pisma so izšla letos v založbi berlinskega ,Slova. Češka giasba v Parizu. 2- 8. in 5. julija so bili v Parizu dnevi češko glasbe. Nastopil jo zbor praških učiteljev pod vodstvom dirigent i Doležila. Na programu so bili skladatelji: Smetana, Kfižkovsky, Suk Dvorak, Foerster, Kricka, Hilmer, Pally Kune, Novak, Zamrziy in Malat. | Pariško časopisje vokalen koncert zelo j hvali in pripominja, da je težko najti zbor,, I ki bi bil praškim učiteljem enak glede 1 čistosti intonacije. barvitosti zvokov, rit-1 j uiičnc preciznosti iu lepe pevske dikcije, j ' f cško komorno muziko na je izvajal or ■ 1 kester pod taktirko praškega kapel- j iaika Talicha. Spored: Dvorakov . ; Prof. Herman je igral na klavirju Nova- j kovo skladbo ter klavirske kompozicije od Smetane in Suka. 'Štiri skladbe za gosli in klavir* je prednašal pianist skupno z goslačem Jar. Kocianom. ki se je pariškemu občinstvu predstavil tudi kot solist. Sviral jo Sukovo -cFantazijo*. Tako je češka glasba zopet enkrat zmagala v velikem svetu. Italijanska razstava iz renesančne dobe na Dunaju. , gledališče v Bernu pa Tolstega <2ivega mrtveca>. _ Operna premijera v Varšavi. — Na državnem gledališču v Varšavi je pred kratkim doživela svojo prvo uprizoritev opera v treh dejanjih cPoletna noč*. Njen avtor je Mvluarski, ravnatelj drz. opernega gledališča. Svečanosti v Bavreathu. — Letošnje I Wagnerjeve svečanosti v Buyreutbu se ' začno 22. julija in bodo trajale do 17. avgusta. " Uprizore se glasbene drame: i "prstan NibeIungov> (dvakrat) »Parsifal* (sedemkrat) in cMojstrski pevci nonm-1 berški» (petkrat). Mednarodne prireditve komorne mu-17ike v Salzbnrgu. Mednarodno društvo za 1 komorno glasbo priredi med 5. in 9. avgustom več koncertov v Salzburgu. Na 1 Teh prireditvah sodeluje znani Amarkvar-! tet iz Frankfurta ter pevka Lotte Leon-1 liard iz Berlina. Francoska plastika in grafika t Pra. ! -i češko umetnostno udruženje To priredilo v Pragi razstavo francoske plastike in grafike. Kiparstvo zastopa plastika A. Rodina (portreti, mož s pokve-čenitn nosom, Janez Krstnik), Aristida Mailola. J. B. Carpeausa in E. A. Bour- če vesti * Izpremembe v državni službi. Dosedanji okrajni šolski nadzornik v Konjicah Henrik Seheli je imenovan za oblastnega šolskega nadzornika v Mariboru. Pisarniški oficijal Viljem Hrovat je imenovan za pristava pomožnih uradov pri stolu sedmorice, oddelek B v Zagrebu. Višji davčni upravitelj Jurij Kramberger je na lastno prošnjo od davčnega urada v Novem mestu premeščen k davčnemu uradu Ljubljana-mesto. Višji okrajni zdravnik v Kranju dr. Edvard Šavnik jo uvrščen v 5. skupino L kategorije ter obenem trajno upokojen. * Razpi3 službenih mest. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje službi a) šefa-zdravnika v kategoriji A. Iii položaju ter b) podravnatelja-pravnika v kategoriji A. IV. položaju. Prošnje je vložiti do konca tekočega meseca. * Iz cUradnega listaj. cUradnl lisi* ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v včerajšnji številki naredbo velikega župana o pobiranju občinske cestne naklade v Ptuju v prid mestnemu zakladu ptujskemu. * Ameriško odlikovanje našega učenjaka. Profesor beograjske univerze in predsednik Srbske akademije znanosti g. dr. Jovan Cvijič je bil od ameriškega geografskega društva v New-Yorku odliko-' van z zlato medajlo v priznanje njegovih zaslug pri naučnem delu za geografijo Balkana. * Jubilej dela. Uslužbenec tukajšnje tvrdke J. C. Mayer g. Lovro Pirnat je obhajal včeraj štiridesetletnico svojega služ- j bovanja pri omenjeni tvrdki. Z zvestim izpolnjevanjem svojih dolžnosti si je pri-, dobil zaupanje in priznanje svojega delodajalca. Vrlemu napredniaku tudi mi iskreno čestitamo k pomembnemu jubi- j le ju! * Novi direktor državnih železnic in j prometno osobje. Direktor državnih železnic dr. Borko je izdal na osobje ljubljanske direkcije sledečo okrožnico: * Iz državnega sveta. Kakor nam javljajo iz Beograda, je državni svet te dni pričel z reševanjem pritožb državnih uradnikov glede razvrščenja in prevedbe po novem uradniškem zakonu. * Nepremestijivi sodnik, ki je bil pre- j meščea pred 2 leti ob meji, ne bo hvale-' žen škofovemu listu, da ga je privlekel v politično polemiko. Kolikor je nam znano, je bil ta sodnik premeščen na last-' no prošnjo; to prošnjo pa je vložil, kerj je bil napravil nedopustno pogreško, ki mu je onemogočila nadaljnjo bivanje v kraju, v katerem je izgubil avtoriteto. Mi svojedobno iz človeških ozirov nismo izrabili tega slučaja, — da pa cSlovenec* danes vlači svojega somišljenika v blato, le da bi dosegel navidezen uspeh, je prav njemu podobno. * Mornariški dnevi na Bledu, cjadran-iska Straža* v Ljubljani priredi dne 2. in 3. avgusta na Bledu mornariška dneva. Dne 2. avgusta popoldne se vrši cvetlični korzo ladij na jezeru in bo najlepše okrašena ladja dobila nagrado. Zvečer se vrši »ctotako na okrašenih in razsvetljenih ladjah serenada in podoknica visoki kraljevski rodbini v prvi vrsti v čast pokrovitelju cjadranske Straže* kraljeviču Petru. Obenem se vrši bajna razsvetljava jezera in okolice v takem obsegu, kakor jo doslej ni bilo. Po serenadi se vrši re- della. Grafika podaja pregled od Dela-croixa do Matissa, Picassa in Deraina. Razstavljena so dela Honoreja Daumiera, Delacroixa (ilustracija k cFaustu*), lito-grafije A. Th. Gčriecaulia, Th. Chasseri-ana Daubignyja, Milleta, Th. Rousseauja, Edvarda Maneta, Toulosa Lnutrec-a, Cezan-na, Gnugina in Picassa. Poslednjega si jo mogoče ogledati v risbah «Iz življenja umetnikov*. Nova komedija Bernarda Shaiva. — Bernard Shaw, avtor cPygmaliona*. cCe-zarja in Kleopatre* ter mnogih drugih del, je napisal novo komedijo cSveta Ivanka--. Komad se uprizori najprej v Draždanih in Pragi. Rcaktiviran dirigent splitske fiihar-morije. Vodstvo splitske filharmonije je1 prevzel zopet maestro C. M. Hnrazdira. Fi' armonija svira, kakor znano, tudi pri gi.-.sbenih prireditvah v splitskem gloda- j Jišču. Onira, ki se zanimajo za fizikalično vedo priporočamo Čertnelj MATERIJA IN ENERGIJA. Cena s pošti ino dinarjev 61 50. Naročila na Tiskovno zadrugo v i Ljubljani. O ŠPANSKI INKVIZICIJI, čarovnicah in volkodlakih čitate v velikem in znamenitem romanu COSTER, TIL ULEN-SPIEGEL (551 str.). Izdala ga .je Tiskovna zadruga v Ljubljani in velja broš. Din 60-—, vez. Din 70 —, pošt. Din 3'—. juniia v zdraviliškem domu. V nedeljo I 3. avgusta se vrši cvetlični dan in se bodo 'prodajale tudi cigarete in razglednice ! cjadranske Straže*. Na jezeru se vrši tek-! ma plavalnih in veslaških klubov za i prvenstvo Slovenije. Putnik d. d. za promet tujcev v Beogradu je poklonil zmagovalnemu klubu krasen srebrni pokaL Poleg tega se vršijo še veslaške tekme domačinov in kolesarska tekma Zagreb-Ljubljana s ciljem Bled. Udeležniki iz Ljubljane, ki so člani cjadranske Straže>, bodo imeli 50. odst. popust na železnici. Na Bledu se je pod vodstvom g. župana sestavil lokalni odbor, ki vodi vsa pripravljalna dela. Prireditev mornariških dni bo za Bled velika privlačnost, ker bo nudila v vsakem oziru zlasti letoviščar-jem poluo zabave in užitka. * Odkritje spomenika narodnim borcem. V Erceg-Novem v Boki Kotorski se za jutrašnji dan pripravlja velika spominska svečanost ob priliki odkritja spomenika oni dvajsetorici rodoljubov, ki so za naše osvobojenje žrtvovali svoje življenje. Skoraj vsi so bili ustreljeni skupno s kapitanom Srzentičem. Da izkaže trajen spomin tem borcem, jim je hvaležni narod postavil dostojen spomenik. Svečanosti bo, kakor poročajo iz Beograda, prisostvoval tudi g. Ljuba Jovanovič, predsednik narcis skupščine. * Češkoslovaški a v! jati!; i v Jugoslaviji. Iz Prage nam javljajo, da bo uprava vo.ine aviiatike priredila v kratkem polet češkoslovaških voinih avijatikov preko držav Male antante. Podjetja se udeleže vsi češkoslovaški avijntieni polki. Avijatiki se bodi v Jugoslaviji izkrcali v Beogradu in v najvažnejših mestih naše kraljevine. Polet se vrši pofetkoin avgusta. * Angleško brodovje v Dalmaciji. Kakor se uradno razglaša, prispe oddelek angleške sredozemske 'mornarice dne 31. julija v gruško pristanišče pri Dubrovniku. Angleška eskadra bo pristala tudi v nekaterih drugih dalmatinskih lu-kah, zlasti v Boki Kotorski, Splitu in Si beniku. * Naš rojak na odličnem mestn * Švici Kakor poročajo švicarski listi, je zvezna vlada v Bernu imenovala jugoslovanskega inženjerja Mirka Rosa za ravnatelja švicarskega zavoda za preizkuse van je gradiva v Curihu ter mu obenem podelila naslov profesorja. Inž. Roš, sin pokojnega SeLastijana Roža, rodom iz Hrastnika in bratranec župana dr. Roša v Laškem, je gimnazijo Ln tehnično fakulteto obiskal v Beogradu ter je leta 1906. v Hannoveru dosegel diplomo gradbenega inženjerja. Poleg vodstva omenjenega zavoda bo inženjer Roš tudi predaval na tehniški visoki šoli v Curihu. * Izdajateljem koledarjev. Neki sfro-kovnjak-astronom je pripravljen preskrbeti za skromen honorar do 15. avgusta tega leta za koledarje primerne pripombe iz astronomije in vremenske beležke. Interesentom je njegov naslov na razpolagi, v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. * Iz krjgov državnih upokojencev nam pišejo: Položaj drž. upokojencev je postal nevzdržen in naravnost obupen. Draginja je nesnosna in ne zadostujejo današnji prejemki niti za življenske potrebščine. Stara obleka je ponošena, nove si pa nik-do od nas ne more kupiti. Tako bomo v kratkem času popolnoma razcapani s svojci vred in niti med ljudi ne bomo več mogli Lansko leto se je votirala vsota 50 milijonov dinarjev v svrho, da se povišajo draginjske doklade drž. upokojencem, dobili pa nismo do danes Se vinarja. Beda med drž. upokojenci je velika in je skrajni čas, da se jim priskoči na pomoč in če drugače ne saj s predujmi kakor so se izplačevali tudi aktivnim nameščencem in častnikom do končne rešitve zakona o ureditvi tega poviška. * Nova strokovna šola v Mariboru. Z ozirom na tozadevno poročilo v včerajš-ni številki našega lista smo od kompe-tentne strani prejeli naslednje pojasnilo. V delavnico bivše južne železnice v Mariboru se v obče ne sprejemajo inozemci in se taki v zadnjih 4, 5 letih razen Slovencev iz zasedenega ozemlja, sploh niso sprejeli. Za sprejem delavcev v delavnico je pogoj jugoslovansko drživljanstvo in pa znanje slovenskega ali srbohrvatskega jezika v govoru in pisavi, kar mora do-tičaik dokazati in se ti dokazi predlože ravnateljstvu. Ta praks- je že skozi leta vpeljana. Delavcev inozemcev naše že-Ier-;ške delavnice v Sloveniji sploh ne p-frebuiejo, ker imamo domačih izvežba-nih moči dovolj, ki se pa oglašajo le, če se dobro plača. Plačilo se je pa pred štirimi meseci ugodno uredilo. Tudi drugi inozemci-strokovnjaki se na novo niso sprejeli. * Opfani za Vojvrdino. Večje število madžarskih in avstrijskih državljanov, približno tisoč, ki stalno žive v Vojvodini, je skupno predložilo vladi prošnjo, naj jim naknadno prizna pravico opcije, da bi si mogli pridobiti naše državljanstvo. * Popoln lunin mrk. Dne 14. avgusta letos bomo v srednji Evropi lalko opazo vali pcpoln lunin mrk. Pomračenje lune prične ob [>o! 8. zvečer, popoln mrk pa nastopi ob pol 9. Ob 11. ponoči bo zanimivi astronomski pojav končan. * Odmetuik dr. Markovi«1 zHa^nel. Sa-rajevski cVečernji pošti* se javlja s Ce-tinja, da je znani odpadnik in bivši hajduk dr. Vukašin Markovič, ki se nahaja v sodnem zaporu na Cetinju, zblaznel. * Azijska kuga v naših južnih Iraiih. Azijska kuga, ki se je nedavno pojavila aa Grškem, je prenesena tudi v južne kraje naše države. Te dni »e je na naši južni meji ugotovilo nekoliko slučajev ku-1 je]ef0Q 730 ge. Zdravstvene oblasti so potrebno ukrenile, da preprečijo nadalnje širjenje te nevarne bolezni. * Zopet ponarejeni lirski bankovci. V Dalmaciji in morebiti tudi drugod v Ju-goslaviji so se v zadnjem času pojavili falzifikati italijanskih bankovcev. Ugotovilo se je. da se izdelovalnica teh ban kovcev nahaja v Passonsu pri italijanskem Vidmu. Falzifikatorji so izdelovali bankovce po 50, 100 in 1000 lir z napisom Banco d' Italia. * Dctravdacija pri snbotiški pošti Delegat novosadske poštne direkcije Josip Geiger, ki je predvčerajšnjim revidiral su-botiško poštno filijalko 4, je ugotovil v blagajni primanjkljaj v znesku 30.000 di-narjv. Dognalo se je, da je označeno vsoto poneverila poštna uradnica Gizela To-šič. Bila je takoj aretirana ter je deirav-dacijo priznala. * 2rtvo borbe s kaeaki V Kosovski Mi-trovici so predvčerajšnjim svečano pokopali žrtve ljute borbe s kaeaki pri Galici. Na naši strani so padli štirje Srhi, štirje Slovenci in Hrvati, en ruski orožnik ter en vojak nemške narodnosti. Po poročilu udeležencev je padlo v bitki okoli 600 kačakov, a njih število še ni službeno ugotovljeno. * Umor novorojenčka. Iz Slovenske Bistrice nam poročajo: Na nekem travniku pri Cigoccah so našli ležati med travo mrtvo truplo novorojenčka. Truplo je bilo že skoraj popolnoma gnilo, kar priča, da je ž<2 dolgo tam ležalo. Sum pada na neko posestniško hčer, ki je pred kratkim na nepojasnjen način prenehala biti noseča. * Zagonetna najdba. V Beogradu so na nekem dvorišču našli te dni v smeteh žensko roko, odsekano pri ramenu. Roka jo fina in negovana. Policija vodi pre iskavo. * Železniška nesreča pri Sarajevu. V sredo popoldne je v Sarajevu skočila s tira lokomotiva tovornega vlaka. Nesrečo ie povzročilo kamenje, ki je bilo nalašč nanošeno na tir. Preiskava se vrši z vso strogostjo. * Tatvina v Gaberjah. Pred nekaj dnevi se je oglasila pri posestniku Marku Bratan v Gaberjah pri Veliki Štangi neka okrog 40 let stara ženska male, močne postave. V ugodnem trenutku mu je [>o-brala razne moške, ženske in otročje obleke ter perila za okrog 3000 Din, nato pa neznanokam izginila. * Pobeg iz kaznilnice. Iz kaznilnice v Lipoglavi pri Rumu sla v noči na 14. tega meseca ubežala kaznjenca 25 letni elektrotehnični učenec Vladimir Červe-nički, doma iz Rume in 24 letni delavec Josip Metler, doma iz Sotina. Odsedeti bi morala prvi radi roparskega umora 11-letno in drugi radi raznih razbojstev 10-letno ječo. Iz Ljubljane u— Savez gradjevnih poslovodja i ri= sara, podsavez v Ljubljani ima svojo redno sejo v nedeljo dne 20. t m. ob 9. uri dopoldne v društvenem lokalu. Vse člane, ki še nimajo članskih prijavnic prosimo, da si iste nabavijo in izpolnijo. Prijavnice ima društven tajnik g. Kra* vos, tajništvo NSSZ, Narodni dom. Tam se imajo vrniti tudi že izpolnjene pri* javnice. — Predsednik. * u— Orjuna Sv. Jakob * Krakovo » Tr» novo poživlja vse svoje člane, ki še niso članarine poravnali, naj to v smislu § 7 statutov v najkrajšem času store. Urad* ne ure so vsaki dan od 18. do 20. ure v društvenem lokalu, Opekarska cesta št. 31. — Odbor. u— Umrli v Ljubljani Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni sluCaii: Marija Pregelj, zasebnica, 21 let. — Neža Tratnik, delavčeva žena, 38 let. — Milan Klemene, orožnikov sin, poldrugo leto. — Martin Gnmnek, rudar, 3€ let. u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so biii prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 prestopek nadlego* vanja v pijanosti, 5 prestopkov cestne« ga policijskega reda, 1 prestopek pasje* ga kontumaca, 1 telesna poškodba in 1 pobeg od doma. u—Nevaren dezerter. Pred nekaj dnevi •e bilo vlomljeno v stanovanje Franca Črnivca v Kapitoljski ulici 11. Storilec je sorodnik okradenca Milan C., ki je vo-aški ubežnik. Odnesel jc iz stanovanja več razne obleke, čevpev, zlato verižico, tri zlate prstane, par uhanov in Se druge dragocenosti v vrednosti 7500 Din. Tat sa skriva nekje v Ljub'jaii. vendar ga doslej še ni bilo mocoče izslediti. u— Za nedoločen čas je izgran iz Ljubljane brivski pomočnik Anton Kittler j doma iz Karlovca. Omen:eM h imel ved- j no opravka s sodiščem radi raznih komu- 1 r.ističnih bujskarij in krava lov ter prete- ! pov po ra*n'h i.-vnih loka':h. u— Usoda hudobnega človeka. K no< tiči, priobčeni pod tem nas'ovom v «Ju* j truo št. 165, se nam naknadno poroča, ! | da pokojni B. ni bil »zagrizen k'crika= : i !ec» in sploh ne včlanjen pri kaki poli* | . tični organizaciji, čeprav je kot star j mož res mnoso zahajal v cerkev. Kar 1 se tiče tatvine tobaka, ni B. napravi! nobene tozadevne ovadbe, ampak je bil ', zasišan le kot priča in izpovedal obte* i žilno za obdolženca, ker je bil subjek* Kino Ljubljanski dvor v drami Telefon 730 M a Nielsen danes 19. ulija Drama po Avgustu Strindbergu. M Julijo Predstave ob pol 6., pol 8. in 9. uri. tivno prepričan, da sta ona dva kriva. Samomor je napravil glasom zdravniške* ga izpričevala v hipu blaznosti. u— Aretacije. V noči na petek je bil aretiran po stražniku na ulici zaradi tat* vine neki Stanko Savenc, nadalje neki otroci zaradi poljskih tatvin v Tivoliju več razgrajačev in nekaj sumljivih žensk Na stražnice jc bilo pripeljanih tudi več gostilniških navdušencev, ki so se stepii zaradi ^nepremostljivih® politič* nih nasprotstev. u— Neznan goljuf. V neko trgovino v mesto je prišel te dni neznan elegant* no opravljeni moški. Nakupil je v neki trgovini za okrog 500 Din raznih toalet* nih potrebščin, nato pa odšel z izgovo* rom, da se vrne takoj z denarjem. Ker se je predstavil za gledališkega igralca Aleksandra Sukinskega, mu je trgovec zaupal, naslednji dan pa, ker kupca ni biio ne z blagom in ne denarjem je uvi* del, da je grdo ogoljufan, kajti o elegant* nem igralcu ni biio ne duha ne sluha. u— Med vozniki Posestnik Pavel Smrkoij iz Viča je srečal v četrtek po* poldne s svojim vozom na Tržaški cesti dvovprežen voz na katerem je voznik spal. Ker se konji njegovemu vozu niso izognili, je Smrkoij udarii enkrat z bi* čein po njih, drugič pa po spečem voz* niku. Tedaj pa je skočil speči 19*lctni hlapec Lojze Škrabelj iz Vodinata po* Koncu in raz voza ter udaril Smrkolja z narobe obrnjenim bičevnikom 6 tako silo po glavi, da se mu je prelomil. Na* to je pobral na cesti še debel kamen in svojo žrtev trikrat udaril z njim po gla* vi. Prizadejal mu je tako težke rane da je moral ranjenec iskati pomoči v boU niči u— Vlom v trgovino. Kakor vse kaže se je pojavilo v Ljubljani v zadnjem ča* su zopet nekaj predrznih svedrovcev, ki se upajo na svoj posel, če nc gre druga* čc tudi podnevi. Včeraj okrog pol 2. ure popoldne je poskusil nekdo svojo vlo* milsko srečo v trgovini z usnjem in ko* žami Avgusta Škofa Pred igriščem. Po* skusil je odstraniti sveže vpaženo šipo z dletom, kar se mu pa ni posrečilo, ker se mu je razdrobila. Skozi odprtino je nato posegel v notranjost in odprl z v ključavnici se nahajajočim ključem. Podjetni tat pa je imel vražjo smolo, ker je našel v predalih samo okrog 75 dinarjev gotovine. u— Dobičkanosneffa posla se je opri* jeia neka Marija Kosanc po domače »Črpetova Micka« iz Zg. Šiške. Hodila je okrog po raznih gostilnah in kradla, kadar se ji je nudila prilika namizne pr* te. Ker pa te vrste gostov povsod kma* Iu Izvohajo, se je brihtna Micka še pra* vočasno nekam umaknila z ukradeno ro* bo. Varnostni organi pa so ji že na sle* du in je upati, da se bo grešnica kmalu odpočiia v zaporu. iz Celja e— Orjuna v Celju ima svoj izredni občni zbor v .četrtek dne 24. julija ob 20. uri v mah dvorani Narodnega doma. Na dnevnem redu je poročilo odbora in volitve. e— Športni dan priredi v nedeljo dne 27. t m. Sjjortni klub Celje o priliki otvoritve novega tennis igrišča v mest* nem vrtu. Ob 10. uri se vrši slavnostna otvoritev igrišča, ob 11. uri tennis turnir med člani Olepševalnega društva in SK Celje, ob 17. uri nogometna tekma na Glaziji med I. moštvom SK Ilirija, pr* vakom S.ovenije in med I. moštvom SK Celje. Sodeluje žc'czničarska godba. Zve čer je družabni večer na vrtu gostilne »Pri mostui>. e— Ciganski tabor. V Celje so pripe* Ijali dne 17. julija iz Maribora 26 ciga* nov, da bi jih po zaslišanju cskortirali naprej v Ljubljano. Na dvorišču pošlo* pja mestnega magistrata, kjer se nahaja drž. policija, so si napravili v petek v dopoldanskih urah celi tabor in množi* ca ljudstva jih je radovedno og'edavala. Kakor se je izvedelo, je izvršila ta tol* pa ciganov več goljufij in tatvin v ma* riborski in ljubljanski oblasti V Celju je ogoljufal član te dolgoprstne družbe pri tvrdki Stiger in Goričar & Leskov* šek z izmenjavanjem tisoč dinarskega bankovca blagajničarko na ta način, da je izmaknil iz kupa bankovcev 4 ban* kovce po 100 Din ter trdil, da jih jc bi* lo premalo. Po zaslišanja so cigane od* pravili naprej v Ljubljano. Med njimi so skoraj samo še ženske, ker so zaprli šti* ri moške že v Mariboru, dva pa sedita v preiskovalnem zaporu v Ljubljani. Ljubljana 18 rliia '9?4 Iz Maribora a— Tatvine koles so tudi v Mariboru na dnevnem redu. Samo v četrtek so se zglasili na policiji kar štirje lastniki, ki so prišli ob svoja kolesa- Tatovi jo ve» činoma odnesejo, zato opozarjamo vse kolesarje k največji previdnosti a— Tujcev je v noči od četrtka na petek prenočilo po prijavah policiji v mariborskih hotelih in gostilnah 56. a— Nezgode. Julija Kocbek, žena šol« skega sluge v Samostanski ulici, je pad* la pri snaženju okna z lestve in se poškodovala na glavi. Hišnica Cirilove tis* karne Marija Biažič je padla po stopnji* cah in se ranua. Obe sta bih prepeljani v bolnico. a— Zločin ali nesreča. Sinočnji «Ta-bor» poroča: Mizarski mojster Muada, ki ima delavnico Pod mostom št. 6, je poslal včeraj zvečer svojega 174ctnc^i vajenca Štefana Kožarja v klet pod dc* lavnico, da jo pomete. V tej kleti se na* haja strugalnica na električen pogon ia fant je tu pometal rednO vsak večer. Ker ga sinoči ni bilo domov, je mati menila, da ga je mojster pridrža! čez noč pri sebi. Danes zjutraj je šla k oiojstru in vprašala po sinu. Mojster se je seve sil* no začudii Šli so pogledat v klet in so našli fanta mrtvega. Ležal je tik stru* galnice. Policijska komisija ni mogla do* gnati, ali gre za nesrečo ali pa je morebi* ti bi! storjen zločin na fantu. Dar.es bo preiskovala zadevo posebna so^ua ko misija. Iz Primer;a ' Kongres slovanskih ačiteljev v Gorici. V Gorici se otvori danes kongrej vseh slovanskih učiteljev Julijske Krajine. Zborovanje bo trajalo dva dni. * Četrtstolctnica tržaškega okoličan-skega pevskega društva. 10. avgusta praznuje pevsko društvo «Lipa» v Bazovici pri Trstu 251etnico svojega obstanka. Svoj jubilej proslavi s posebnimi svečanostmi, katerih se udeležijo mnoga društva Iz tržaške, videmsk" in istrske oblasti. * Izlet planinskega draštva v Trstu. Tržaško planinsko društvo priredi 27. julija izlet na Nanos. Odhod Iz Trsta do Razdrtega z avtomobilom, dalje peš. * Slovenski kolesar odnesel prvo darilo. V nedeljo je priredil goriški Audax kolesarsko tekmo Oorica-Tolmin in nazaj. Kot prvi je prišel na cilj Maksini Gorkič iz Vrtojbe. Tekom 2.56 ur je prevozil progo 90 kilometrov. * Škorpijon lo le pičil. V goriško bolnico so pripeljali lOletno Marijo Toma-žič iz Marija Cel, ker jo je pičil škorpijon v desno nogo. Deklica je vsa zatekla ln počrnela. * Kmetijske-potovalne šole na Goriškem. Nedavno so bile na GoriSkem usta novljene kmetijsko potovalne šole po italijanskem vzorcu. Na teh šolah se vr-še predavanja za župane in zastopnike zadrug. Predavanja so seveda Italijanska, poslušalci pa Slovenci Ze navadna snov v italijanskem jeziku ie za naše ljudstvo težka, kaj šele strokovna predavanja! Od teh sicer Idealnih šol nimajo naši kmctovalci nobenih koristi, ker ne obvladajo jezika. Skoda za trud in tudi za stroške. Eno predavanje v slovenskem jeziku bi našim ljudem več koristilo. kakor ves tečaj v italijanščini! * Po odpravi društvenega zakona. Uradni list tržaške prefekture javlja, da je društveni zakon v Julijski Krajini odpravljen. Ker Italija nima posebnega društvenega zakona, velja za društveno delovanje paragraf 32. statuta, ki se glasi: »Priznava se pravica zbiranja ali zborovanja, mirno in brez orožja po zakonih. itd. Društva, ki obstojajo naj torej inirno delujejo naprej. Z odpravo društvenega zakona odpadejo vse društvene formalnosti napram oblastvom. Občnih zborov, prememb pravil, novih odborov in imen članov ni treba več naznanjati. Edina formalnost, ki ostane v veljavi, jc pravočasna priglasitev tistih društvenih zborovanj, ki sc vršijo v javnih prostorih ali pa v takih lokalih, ki so odprli občinstvu. Tudi za ustanavljanje društev odpadejo vse formalnosti. Ustanovitelji društva sestavijo pravila, katerih ni tre- i ba predložiti oblastvetn, pravila se na občnem zboru odobre in organizacija je \ ustanovljena. | Lastnik in b. tajatelj Kor.zoreij cJuira*. ! O-lgovorni uredr"- Fr. Brozovi"*. i Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LV-ljanL poročilo ! Mihiiann Hifi md mor eLi Polagajte uažmst ca to, da izrecno zahtevata pri trg07cu najizdatuejii Kra. ! opaiovania ob Zračni tlak Zračua trm->erat ura Veter O:>lai:u0 0-10 PsJ»vi:iej sim j i Ljuhhaua . 7 757 2 17 4 jugo v^hod pol obl. 0.6 i ' Ljuhliaoa . 14. 75 "4 20 A zapal dež — t ' t Liuhliaua . 21. 756 8 192 jug n — ' '.agrel1 . . 7. — i ! Orograd 7. — ] Ouuai . . 7. — raca 7. 766 8 17-0 jugozap. n IO . lnnmoet 7. V Ljubljani barometar nestan. temner. nižja S»iuce vzhaja ob 4-24 zahaja ob 19 18 Dunajsko vremensko poročilo. Vre* ! nim morjem. Napoved za soboto: Or-Iač* menski položaj sc jc še bolj poslabša L j ao, dež, hladno, močni severo * zapad* Sekundarni pritisk jc vdrl v Nemčijo. ! ni vetrovi. 1826.1: Deževen pas leži med Aloaai in Sever-i Pariška so are] a v 300 metrov nad zemljo V Parizu, kjer so ljudje vsega Siti, se vršc sedaj na poletje najrazličnejše zabave, med katere je treba uvrstiti tudi eksotičen večer, katerega je priredil svojim gostom portretist Van Dongen, rodom iz Nizozemske. Van Dongen je prišel v Pariz kot reven umetnik ln je preživel v prestolici Francije 20 let v največji bedi in pomanjkanju. Ves ta čas je životaril v znani umetniški koloniji na Montmartru. Napočil pa ie dan, ko se je tudi njemu nasmehnila sreča. Neki uraetninar si je vzel slikarja posebno k srcu in žepu, zajamčil mu je dobro eksistenco, in kmalu je postal Van Dongen najbolj iskani in najboljše plačani portretist v Parizu.. Krogi francoske denarne aristokracije so kar tekmovali, kako se bodo dali čim večkrat naslikati nizozemskemu slikarju. Imeti Van Dongenov portret v lastnem stanovanju, spada dandanes v Parizu k bontonu. Bankirji, veletrgovci, njihove žene, hčerke in metrese se dado slikati tako pogostoma, da Van Dongen komaj obvladuje številna naročila. In za vsako .sliko dobi urrtetnik od 100 do 300.000 frankov. S takim lepim zaslužkom si je slikar kupil vilo v bližini Bois de Bou-logne. Njegova hiša v ničemur ne zaostaja za domovi knežjih palač, v katerih prebivajo najbogatejši francoski milijarderji. Nedavno je prišel Van Dongen na eksotično misel. Sklenil je prirediti precej nenavaden družabni večer v svojem stanovanju. Povabil je na svečanost nič manj kot 300 ljudi. Šest njegovih tajnikov je bilo dan ln noč na delu, da ne izostane nobeno vabilo na silkarjeve dobrotnike. zaščitnike in prijatelje. Odzvale so se francoske, angleške in ameriške veličine, politiki, umetniki in drugI javni delavci. Poleg pariških gledaliških zvezd si videl na zabavi dame iz najvišjega plemstva. Niti Vzhod ni pozabil poslati na to prireditev svojega zastopnika. Karpuitalski maharadža, ki se že delj časa mudi v Parizu in se je dal tudi slikati pri Van Dongenu, je prišel na zabave prav tako rade volje, kakor vsi ostali gostje. Velika plesna dvorana, v kateri so se V Parizu so pleskarji na delu, da prenove zunanjost Eiffelovega stolpa. Kakor ženske, ki si osvežijo svojo polt s kremo, tako čuti tudi orjaški ■tolp potrebo, da se pomladi s prevla-ko sveže barve . . . Toda ta Iišpavost, ki se pojavlja pri ženskah vsaj enkrat na dan, se oorocli železnemu velikanu le vsakih osem let. Saj pa mu tudi ni tako lahko ustreči! 20 pleskarjev je začelo z delom 30. marca t. 1., m predno bodo vsa dela končana, bo pretekel mesec avgust. Delo bo ogTomno stalo, pol milijona frankov ali po naše dva in pol milijona dinarjev, porabili pa bodo za delo okroglo 30.000 kg barve in 48.000 delovnih ur. Neki poročevalec pariških listov se je hotel sam perpričati o vseh težko-cah in vratolomnostih. ki jim morajo biti pleskarji kos. Pet delavcev ga je vzelo seboj v ogromno železno mrežo ter so ga potem" prevažali od traverze do traverze, od okvirja do okvirja in mu kazali svojo nebojazliivost. — Nisem si upa pogledati, pripoveduje poročevalec, v divno panoramo, ki se je vila r>od mojimi nogami. Toda delavci so bili povsem neobčutljivi za omotico, šalili so se in smejali ter pu-šili malomarno cigarete. Dosneli smo do tretje terase. Še više. še 35 m v višino! Po mali spleteni lestvici smo se nato spustili prav do vznožja ograjo ogromne terase. Vrvi in aparati so že pripravljeni. Maks me hoče vzpodbuditi, sipleza brezskrbno ob baustradi navzgor, se priveže na stolček in se spusti v globino. Kakor velik pajek visi na vrvi in z nasmeškom na ustnih se loti v višini 300 metrov od tal pleskanja kovinskega ogrodja. — Zdaj pa še vi za merooj. gospod! Začutil sem, kako mi je kri izginila z lic in omahoval sem za hip. Bil eden od najglobljih vtisov, ki sem jih doživel kot reporter. Mišičaste roke me dvignejo seboj in močne vrvi se mi oklenejo okrog st&su ... Bom li mogel otvoriti oči? Trepalnice se mi zde kakor prilepljene. _ Polagoma se ojunačim; a takoj jih zbrali povabljenci, ie po svoji ureditvi j ^gj-^. blazen zopet zaprem, potem zno- spominjala na zabavne prostore Napoleona III. Bila je popolnoma urejena v duhu in slogu drugega kraljestva. Van Dongen je sprejel goste z iskreno____, - „ , vljudnostjo ter jim je priredil presene- me oprijemlje omotica, in v naglici čenje posebne vrste. Točno opolnoči so kriknem, naj me potegnejo gor! se odprla velika dvokrilna vrata plesne dvorane in presenečeni gostje so se naenkrat znašli v krasni kopalnici z divni-mi fontenami in z nad 100 metrov dolgim bazenom iz stekla. Presenečenje pa 'trama do* trama, od tra verze do traver-je doseglo vrhunec, ko se je slikarjeva se, ki so ponekod jedva toli široke, ka žena pojavila med gosti v modernem ko- ; kor moja roka. palnero kostumu iz svile. Vse navzoče I Neko kinopodjetje je posnelo neka-je povabila na kopanje. Triko, katerega J t.ere posebno vratolomne prizore teh je imela na sebi, je bil že sam zase seu- j drznih delavcev, s katerimi se niti od-zacija. Bil je prozoren kot kristalno ste- j daleč ne morejo primerjati njihovi kio. No, in nato je pristopilo 12 lakajev,' ameriški tovariši, snažilci nebotični- alkoholotn in je naletela pri tem na drug oddelek policije, ki je tudi preganjala bežeče tihotapce. Redarji so imeli drug drugega za tihotapce in so začeli na obeh straneh streljati. Pri tem je bil poveljnik ene čete ustreljen, več redarjev pa je bilo ranjenih. X Umor iz usmiljenja. V bolnišnici v Parizu se je pripetila v torek pretre-ljiva ljubezenska tragedija. Poljski slikar Syzmonski je dolgo ležal v bolnišnici za pljučno boleznijo. Njegova prijateljica je pred kratkim dala svojo kri, da bi ga rešila, transfuzija pa ni mogla več rešiti slikarja. V torek je prišla mlada dama zopet k bolniku in ga je ustrelila, ker ni mogla več prenašati strašnih muk svojega dragega. X Haarniannove žrtve. V preiskavi v zločinih Haarmanna v Hannovru, o katerem smo že poročali v «Jutru», je sedaj neizpodbitno dognala policija 12 umorov, od katerhi gre v štirih primerih za zunanje žrtve. Redarstvo Se tekom preiskave prišlo do prepričanja, da je moral imeti Haarmann sokrivca, ki ga je tudi izsledila v osebi nekega Cranza, ki je zelo obremenjen. Cranz je vedel, kaj počenja Haarmann ln mu je dovajal žrtve, da bi tako prišel do njihove obleke, ki jo je potem prodajal. Na temelju dosedanjega poteka preiskav ln zasliševanja hudodelca se more s precejšnjo gotovostjo reči, da je Haarmann umoril dvajset oseb. X Zaročenca, ki ne moreta priti skupaj. Madžarski polkovnik Julij Osztenburg, ki se je, kakor znano, udeležil drugega puča pok. kralja Karla Habsburškega, se je zaročil z grofico Luizo Esterhazyjevo. ki se je nahajala iz političnih vzrokov v zaporih v Bratislavi in je bila pred kratkim izpuščena, toda s pogojem, da se ne sme oddaljiti iz Češkoslovaške. Osztenburg bi se sedaj rad poročil, pa ne dobi dovoljenja za dopo-tovanje na ozemlje češkoslovaške republike. Oba zaročenca sta napravila vse mogoče korake, da bi jih pustili priti skupaj in se poročiti, toda doslej vse zaman. Osztenburg se je sedaj obrni! naravnost do predsednika Masaryka in ga prosil, naj mu dovoli vstop v Češkoslovaško, ker nima nikakih političnih načrtov in se ne bo udeleževal nobenega gibanja proti republiki, ampak se hoče le sestati s svojo zaročenko in se poročiti. Ako pa to ne bi bilo mogoče, potem naj vsaj dovoli, da sme Esterhazyjeva Iz Češkoslovaške na Madžarska Ni še znano, kaj je predsednik Masaryk odgo-vorll . X Korekten do zadnjega. Norveški parnik »Haakon Jarh. je zadel pri za-padnlli Lofotih ob ladjo ii> ^ ^ _ _______________ ei, sledim z očmi pleskarjem, ki se ču- pri preiskavi 0 vzrokih nesreče v Kri-dovito spretno in ^ varno jspuščajo od stian{fl> v strašnl paniki, ki se je pola- stlla potnikov, resno ln dostojanstveno neki Šved k enemu rešilnih čolnov, ki so ga ravno spuščali v vodo, se obrnil do poveljnika čolna, se odkril in ga zelo uljudno vprašal: ^Oprostite gospod, prosim, ali me še lahko rešite?« Prošnjo so mu ugodili. Formalnost, ki je prišla Švedom v kri in mozeg in ki je ne opu-ste niti v trenotku največje nevarnosti, je učinkovala želo pomirjevalno na druge potnjke potapljajoče se ladje. X Ogromni gozdni požar v Kaliforniji. V Kaliforniji divja že več dni strahovit gozdni požar, največji, ki ga zezr.amujejo v tamkajšnjih krajih. Nacionalni park Sequclo gori v razdalji 30 kilometrov. Gozdovi so začeli goreti na devetdesetih krajih hkratu. tako da ni dvoma, da so gozdove zažgali zločinci. X Trinaist Lhidi je izginilo. V Gradcu in okolci pogrešajo od prvega julija trinajst ljudi, med njimi tri žene in štiri dečke. Posebno zagonetno je izginil neki knjigovodja, katerega ni bilo en dan domov, drugi dan pa je izjavil, da se je kov! Darujte za Slaplios fond 5 Krst Mil osti val Kadar bost« zopet prišli na svet, se boste lahko dali krstiti ali ne, kakor boste sajcni hoteli, siliti Vas ne bodo smeli. C* hi jaz prišel drugič r.a svet, so ne bi branil krsta: kar se^tiee moje osebe, X Dve smrtni obsodbi ln izvršitvi v Lvovu. V sredo popoldne je Izreklo sodišče smrtno obsodbo nad Dietrichom in Solomenkom, ki sta hotela pred dobrimi desetimi dnevi pognati s peklenskim strojem v zrak skladišče streliva in dinamita v Lvovu, pa so namero pravočasno preprečili. Včeraj je bila smrtna obsodba izvršena in atentatorja sta bila ustreljena. X Ameriška policija in alkohol. V elegantni hotel Ritz-Carlton v New Yor-ku je vdrla policija in zaplenila 75 steklenic alkohola, ki je, kakor splošno znano, v Zedinjenih državah strogo prepovedan. Ravnatelj hotela in pet oseb je bilo aretiranih. Panika, ki se je polastila občinstva, ko je zagledala policijo, je bila naravnost nepopisna, ravno tako, kakor če bi vdrlo redarstvo v prepovedan klub. Američani zasledujejo alkohol z vso energijo in ni čudno, ako se pri tem dogajajo razni komični prizori. — Dogajajo se pa tudi nesreče, kar tudi ni nič čudnega. Tako je te dni zasledovala v New Yorku četa redarjev tihotapce z Izumiranje v Franciji Med najtežje probleme sodobne Francije spada brez dvoma vprašanje, kako zajeziti neprestano padanje francoskega prebivalstva. Od leta 1S70 do 1914 ie francosko pre bivalstvo naraslo za jedva 3 milijone ljudi, Nemčija pa za 24 milijonov! Strašne izgube, ki jih je povzročila svetovna vojna, je položaj še poslabšala. Res, da je v L 1920 število rojstev zraslo na S40.000 duš (leto poprej iih ni bilo rojenih niti 400.000!), a temu je vzrok edino veliko število po vojni, zlasti v 1919. letu sklenjenih porok. 2e 1921. leta kaže statistika navzdol, še bolj pa leta 1922. L. 1923. se je število rojstev ustalilo na 760.000. Kceficljent porok, ki je pred L 1870. znašal 3.33, je danes padel na 1.66, to se pravi, da ima povprečno današnja francoska rodbina dvakrat manj otrok kakor pred petdesetimi leti. Ostale države, kakor Velika Britanija, Italija in Nemčija trpe na isti bolezni, a še daleko ne v tako veliki meri kakor Francija. Vse te tri države so že prebolele svoje človeške izgube izza svetovne vojne. Naj navedemo za kratek primer samo nekaj številk porodov in smrtnih slučajev v Franciji in Nemčiji od leia 1914. dalje; v Franciji porodov umrlih 1914 580.000 635.000 1915 325.000 630.000 1916 315.000 615.000 1917 340J300 620.000 191g 395.000 770.000 1919 410.000 630.000 1920 840.000 680.000 1921 820.000 690.000 1922 760-000 695.000 1923 765.000 685.000 v Nemčiji porodov umrlih 1914 1,800.000 1,100.000 1915 1,400.000 1,050.000 1916 1,020.000 980.000 1917 920.000 1,070.000 1915 9125.000 1,200.000 1919 1,280.000 1,020.000 1920 1,500.000 890.000 1921 1,570X100 850.000 1923 1,470.000 920.000 Pripomniti moramo, da v teh številkah niso všteti mrtvi, ki so padli v vojni. Od leta 1913 do 1923 je v Franciji umrlo 1,100.000 ljudi več kakor jih je bilo rojenih (ne vštevši vojnih izgub), v Nemčiji pa skoraj 4,000.000 več rojenih kakor jih je umrlo! Ce pojde tako naprej in če bo število porok padalo kakor je dosedaj, bo kmalu napočila doba, ko bo Francija na leto izgubila sprva 100 do 200.000 ljudi, v kakih petindvajsetih letih pa že 350.000 ljudi. Prebivalstvo Francije bo padalo proti 30,000.000, prebivalstvo Nemčije pa naraščalo na 100 milijonov! Saj je Francija pred vojno štela otrok, lahko ugrabimo Nemcem vse niM liove topove, pa bo Francija kljub temu izgubljena, ker ne bo imela več Francoz zov.») (Clemenceau 11. nov. 1919 v sc. natu.) Francoska vlada ie že mnogo storila,; da bi odpravila takozvani csistem dveh otrok«. Rodbinam z mnogoštevilno de-co nakazuje denarne podpore In podeljuje nagrade, znižuje davke in skrajšuje službeno vojaško dobo, pri železnici jim daje posebne ugodnosti, znižane cene itd A vse to seveda ne pomaga dosti. Tre-balo bi ustvariti posebne zakone in izda-' ti poseben statut, tičoč se rodbin z mno-; goštevilno deco. Nezdrava propaganda za »sistem dveh otrok» bi se morala; strogo kaznovati, poglavar velike rodbine pa bi moral dobiti trojno podporo; od republike, od departinana in še posebno podporo, določeno rodbinskimi očetom. Davkov naj bi bil oproščen, nasprotno pa naj bi imel rodbinsko volilna pravico z več glasovi, in veliko svobo-j do pri sestavljanju oporoke. Seveda bo uresničenje vseh teh načrtov francosko vlado mnogo stalo, toda denar, ki bo izdan v te svrhe, se ji bo dobro obrestoval, naspre tiio pa bi je vsi prihranki ne obvarovali pogina, ki ji preti vsled neprestanega padanja prebivalstva. (V* f^VJo^kt vi, če nima krsta. Je živel na Frcnco skem znamenit plemenitaš, spoštovan od cerkvene in posvetne gospode, srečno je bil oženjen ia mu je nebo blagoslovilo zakonski jarem z ljubeznivo deco. Pa ?e je zgodilo in je ta (ri spod ni bil o pravem času ve,javno | da krščen. i " ~ . imena treb svetih patronov, t.i so: Fri-doiin Lovrenc in Ksaverij. Ljubili so ine in so si mislili: nič se ne vč! — m gospodo čudnem " naključju dognal, [je zlasti sv. Lovrenc dober zoper raz- . » -i __•»__. r>omnc*-a xr I TIP mi jako smilila moja lena. Toda mi je žena, kakor rečeno, rajša obljubila ocvrto pišče s krompirjevo saiato m malo čebule gori. In tudi sicer nisem takšen! Ce bi bili neveljavni vsx prejeti zakr.-ur-e.nti, bi bila neveljavna tudi birma pa bi mi bilo zelo nerodno, vračati binnsko uro, ker je nimam toč. Bomo videli! . Jutri odidem z družino za par dni na Bled II. Pravijo, da imajo tam prvovrsten zrak in vodo in aoince, vse i*, nepretirajiih cenah. . Snoročite gospodu soprogu naj b > tačas pameten in naj se ne da zapeljati slabi družbi: Zmernost j« podlaga zdravju. Naj rajši malo potrpi, saj se kmalu vrnem! , . O. milosti va, čuden je ta svet in f Vam klanja Vaš vdam Fr. 2. božjih ali cerkvenih zakonih jim je zapisana. Dokler sem bil mlad in nenme.il, me je bilo sram, da mi je ime tudi Ksave-rii To na zaradi pesmi: *' cFraiic Ksaver jo šel cez murje in je jedel jajca purje-> Kdor Vi mogel, je potem purja jajca očital men:. Toda mislim, da so ta jaj- Kakor rečeno, ljubi starši so me rej &to dober svetnik in ® dah kStiti k sem bil krščen kar na | sem zadovoljen m se nc bom pritožil 'ne bolezni. H^ sem kako, imenu treh oseb božjih je bil krščen v j so storili, tako je bQo_Prav,_ m^moji imenu svete Trojice. Pa je bn krst neveljaven. Brez veljavnega krsta pa so otroci pravijo, da so trije patrom se premalo zame in da bi moral imeti svoj god vsaj vsak mesec._ kajti trde, da jim je združema z mojim godom pravica do tojt« — ae vem- kaAerih zoper krst. Mislim, da se ne bom. Moja žena tudi pravi, naj se nc pritožim in mi je obljubila ocvrto ps-5-'" kadar bodo bolj poceni. Stvar jo vendarle -kTbi. Ce bi bil hudoben in bi re- kel: Krščen sera bil brez vprašanja, zoper svojo voljo in posiH- bi b-.i k-neveljaven, ker bi bil zcpor ustavo, zoper člen 12. Pa bi bili neveljavni tudi per--------. . , vsi sledeči zakramenti ta>:o. kakor pri mfim francoskem plemenitasu in sa - n Ali ste že poslali na- *} ii s mirna m. Jato)": Svetovne pogonske sile Pred kratkim je bila zaključena mednarodna konferenca o pogonskih silah v Londonu, katere se je po svojem zastopstvu udeležila tudi naša država. V naslednjem hočemo navesti nekatere zanimivejše podatke, o katerih se je na konferenci razpravljalo: O svetovni premogovni zalogi je govoril Sir Rihard Redmayne., ki je izvajal: 310 — 315. Skupni p -r.r,:et 164 vagonov; od tega 307 pšenice, 3 ovsa, 51 tu-5~i^e in 5 moke. Tendenca n-koliko čvrstega. | predložiti Ulkovnne ponudbe najkasneje usnje, žolto 95 do 100, črno 92 do 96 Din za kg; kravji boks 18 do 20, telečji boks 22 do 27. Din za kvadratni čevelj. -- Kongres trgovskih zbornic in izvoznikih mlruženj v Beogradu se bo vršil, kakor je bilo že javl.jeno, dno 30. ;n 31. avgusta L 1. Naloga kongresa bo, da poleg' razpravljanja o najvažnejših gosjio-darskih vprašanjih tudi vsaj približno ugotovi množine našega izvoza v bodoči izvozni kampanji od 1. septembra 1924. do konca avgusta 1925. Beograjska Trgovska in ob;miška zbornica so je obrnila na vse zbornico v državi, da izdelajo špecijalne referate, ki bori o vsi skupaj tvorili enoten eiaboret. Tako ima Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani poročati nastopno: Ab" nasajen jo hmelja napreduje ali pada? Kaj je treba podvzeti, da se produkcija. hme';a ojača in kako-v->sf. zboljsn? Ali imamo stare zaloge hmelja in kolike so? Koliko znaša produkcija hmelja v celi državi in koliko znaša poraba v tuzemstva? — Kam se izvaža posoda iz železne pločevine in ali so naši proizvodi v stanu vzdržati v inozemstvu tujo konkurenco? — Ali izvoz karbida pada ali raste? Iz kakšnih vzrokov je izvoz premoga tako majhen, — Tako so dobile tudi druge zbornice stavljena vprašanja v onih panogah produkcije, ki so v njihovih območjih naj-izdatnejše. Kongres bo torej nedvomno znatnega pomena. Savlnsks hmeljarne gotovo zanima to, da se bo kongres bavil tudi s hmeljem, za. katerega so se prva leta po preobratu gospodarski Icrogi m;v-lo zanimali. Kakor se javlja, se je ljubljanska zbornica že obrnila na vse interesente za podatke. — Redna carinska konferenca na Rakeku se bo vršila 21. t. m. v zgradbi carinarnice. Začetek ob 18. uri. Na udeležbo so vabljeni vsi interesenti. Oni, ki bi hoteli govoriti na tej konferenci, naj se prijavijo pismeno 3 dni prej pri starešinstvu imenovano carinarnice. = Beograjski manufakturisti in v te rjavenja dolgov. IJadi netočnega plačevanja s strani dolžnikov so beograjski manufakturisti sklonili dogovor, ki vsebuje: L Od 15. t. m. so prodaja blago samo proti trimesečni menici ali gotovini, plačljivi tekom 30 dni. 2. Vsaka menica se mora plačati ob določenem roku, v nasprotnem slučaju se mora dolžnik pogoditi z upnikom, da plača 50% dolžne svote takoj in da se izda na, ostalo 'vsoto nova menica, ki zapade v roku, ki ni daljši od treh mesecev, proti 32% obrestim. 3. Menični dolgovi, nastali med 1. in 15. vsakega meseca sc računajo od 15. naprej. Dolgovi nastali med 15. in 30., odnosno 31. vsa. kega meseca, se računajo od konca meseca. 4. Za primer, da bi dolžnik ne vpo-slal trkom 35 dni menico ali ako ne položi svote v gotovini tekom 30 dni, se mora takoj naznaniti upravi sporazuma. 5. Vsi kontrahenti t.ega sporazuma morajo vsakega 0. in 21. v mesecu predložiti seznam neizterjanih menic in vsakega 15. ir. 30. v mesecu seznam neplačanih m neurejenih računov. 6. Vsaka druga določila. glede vprašanja tega dogovora bo izdalo vodstvo Društva mauufakturistov. — V trgovinski register so se vpisale v Sloveniji nastopne firme: Ivo Peterlin, trgovina z lončarskimi izdelki v Komendi; Peter Kobal, velezaloga pohištva, Zime, morske trave in tapetniških izdelkov itd. v Kranju; Mariborska lesna industrija Alojz Domicelj v Mariboru; Jakob Pregrad, trgovina, z umetnimi cvetlicami itd. v Podčetrtku; Ivan Trgo, trgovina z vinom, žganjem in oljem na Rakeku; Anastazija Cvetko, trgovina z mešanim blagom v Itovtah: Ivan Naraks, parna opekarna, izdelovanje sodavico in poka-lice v Zgornji Ložnici pri Celju. — Konkurz je razglašen o imovini Frar.ja Vičaria, trgovca z mešanim blagom v Mariboru. Prvi zbor upnikov je 23. t. m. ob 11 pri okrožnem sodišču v Mariboru. — Poravnalno postopanje je uvedene o imovini Oskarja Mazurana, trgovca v Ljubljani. Narok 32. avgusta ob 10. pri deželnem sodišču v Ljubljani. — Zanimanje francoske tvrdke za na-Š2 zobotrebce. V tukajšnji Trgovski in obrtniški zbornici jo interesentom na razpolago naslov francoske firme, ki želi uvažati zobotrebce. — Prodaje in dobave. Šumska uprava v Srednjem pri Sarajevu bo prodala 31. t. m. okrog 9.000 m3 poškodovanega lesa na panju. Natančnejše v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. — Direkcija drZavnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo 30.000 komadov neto v (Fass-niclen Nr. 4), 30.000 komadov netov (Blechniatra Nr. 3). Pogoji se nahajajo v pogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic r Ljubljani, kjer je 8, iz Avstrije 4.5. iz Itumunijc 2. iz Španske 1.5, iz Jugoslavije 1.3 (točno 1 milijon 311.135 KČ), iz Grčije 1.3, iz Francije 1, iz Nemčije 1. Naša država .ic torej šele na šestem mestu kot dobaviteljica vina Češkoslovaški. — Nova poljska carinska tarifa poka-znje proti prejšnji važne spremembe. Stara tarifa .ie vsebovala okrog 3000 postavk. a nova jih ima 1600. Nova tarifa ne uvaja uikakih carin ta žito in je '/.nižala postavke pri celi vrsti industrijskih produktov, ki so važnega pomena glede na pocenitev najvažnejših predmetov in glede na produkcijske stroške. Poljsko časopisje navaja nekaj vzffledov carinskega znižanja važnih predmetov: kor 7daj 35 (prej 431, tkanina 7 volnena tkanina 3800 (1014\ (180), vžigalice 30 (551, železo 8 (10\ stroji 43 (nespremenjeno), lokomotive 40 (601, rotacijski papir 10 (18.5), beli p?pir j 23 (371, platno 200 (2001. Svilene jumperje ter bela krila, najnovejše mode in največja izbere, ima modna trgovina Srečko Vršič, Ljubljana Šelenburgova ulica 3. 1118/a Vn Doslej imajo Švicarji 223.71 točk, Ceho-slovaki 222.80, Italijani 216.62. I-epe izglede imajo poleg njih še Jugosloveni in Francozi. Pokrajinski zlet v Zagrebu Komaj so utihnili glasovi o sarajev« skem pokrajinskem zletu. že se čujejo novi glasovi, ki vabijo na pokrajinski .•iet v Z«g c ju v dneh 15. do 17. avgu« Slad- i sta. Zagrebška župa. ki ima vodstvo zle« 50 (908), j ta, je pridno na delu s pripravami za evlji 350 zlet. Zlctiščc jc skoro pripravljeno. Leži ob .Miramarski cesti zraven državnega ko« lodvora, tako da lahko rečemo v sredi« I šču mesta. Zgrajeno jc okusno, toda ne — M-dnarod-a razstava za les in lesni j Iuksuriozno. poraščeno s travo m ima k~n"reš v Lvonu V Lvonu sc bo vršil ! prostora za 2000 telovadcev m za 12.000 orl ok+obra do n noVembra t. 1. veli- j gledalcev. Za gledalce ima dva vhoda, 1-i mednarodni lo=ni kongres z lesno Tar.-| za telovadce pa poseben vhod iz imee, ..av0 i kamor sc pride v garderobo. Stavbene ? —P Mednarodni veiesejem v Lvonu. - 1 posic na zletišču vodi br. Dragan Popo« mednarodni Ivonski ve- vič, stavbo pa ,c prevzel v delo or. Ivan Svetovno znani liki sejem se bo vršil \ 1925. tokom meseca marca. Ravnatelj naše pooblaščene trgovinske agencije v Lvonu g. M. An-drič, ki jc generalni zastopnik tega velesejma za celo .Tngoslavjjo. je interesentom za' informacije, kakor tudi za prijave na razpolago. L Sokol Sokolska tekmovalna vrsta v Parizu - ' " Pariz. 15. julija. Sokolska vrsta, ki se udeleži tekme v okviru VTIL olimpijade v Parizu, je došla s sodniki in spremstvom v nedeljo 13. t. m. ob štirih popoldne v Pariz. Na kolodvoru so došlece pozdravi-li člani pariške slovenske kolonije ter jih spremili v Tlotei de la Maison dorče, 66, Boulevard Barbčs, kjer so nastanjeni.' Tekmovalna vrsta je došla kljub veliki vročini, Id jo vladala m?, potu skozi soverno Italijo, v izvrstnem razpoloženju. V Trstu so ji pripravili rojaki ginljiv sprejem, ki so so ga člani ekspedicije 6 posebnim veseljem in hvaležnostjo pominjali. V Parizu Je krasno vreme, le vročina je silna, tako da se je morala vojaška parada zaradi tega na narodni praznik odpovedati. Tudi na stadijenu Colombf-s se je zaradi visoke temperature dogodilo v zadnjih dneh več nezgod. Naši telovadci se kljub temu z vso vnemo pripravljajo na težko delo, ki jih čaka. Telovadna tekma se začne v četrtek. 17. t m. ob devetih dopoldne. Starosta JSS br. Gangl jo včeraj y spremstvu br. prof. .Tuvančiča posetil našega poslanika v Parizu gasp. ministra Spalajkovača, ki ju je sprejel z veliko ljubeznivostjo hi kazal mnogo zanimanja za tekmo in za sokolsko stremljenje. Br. starosta je poselil tudi predsednika Unije francoskih gimna-stov. našega starega prijatelja gosp. Cazaleta, "člana olimpijskega odbora itd. Danes zvečer je povabljena naša delegacija na sprejem pri predsedniku francoske republike. V prihodnjih dneh polože naši Sokoli,, ki jih je skupaj 25, venec na grob neznanega vojaka. — OSicijelrd in neoficiielni Pariz sprejema Jngoslovenske Sokole povsod z največjimi simpatijami. * Pariz, 18. julija Včeraj so se pričele na olimpijadi telovadne tekme, ki se iih udeležuje devet narodov. Potom žreba se je določil vrstni red tekmovanj, ki je sledeči: 1. Jugoslavija. 2. Združene države. 3. Finska, 4. Anglija, 5. Italija, 6. Švica. 7. Češkoslovaška, 8. Francija, 9. Luksemburg. Jugoslovani morajo torej tekmovati kot prvi, kar je razmeroma neugodno, ker sodniki še nimajo prave- Vcblc. Zletni znak ima obliko trikotnika, ki stoji na trikotnikovem vrhu, osnovnica pa tvor: gornji rob znaka in je nazoo« čan. V trikotniku stoji z razprostrtini peruti sokol, kr;ij njega je napis Sokol« ski zlet u Zagrebu, nad njim pa čas zle« ta 15.—17. VIII. 1924. Zletni znak jc prav okusno delo. Znak daje pravico za brezplačno skupno prenočišče in za prost vstop na vse sokolske prireditve. Stane 50 Din. Za naraščaj in deco je po« sebni zletni znak (trak z napisom) in velja 10 Din. Posebno originaicn jc zletni lepak, ki M župa pravkar razpošilja. Lepak je živo pisana preproga, izdelana v narod= nem motivu. • Preko preproge jc položena lipova veja, na kateri stoji sokol z razprostrtimi krili. Spodaj je napis v glagolici. Lepak je izdela! prof. Oton Ivckovič. Za zletnikc bodo na razpolaoo skup« na prenočišča in siccr urejena tako, da dobi vsaka župa zase lastno zgradbo, to je šolo ali pod. Na dvorišču istega po« slopja bo skupna prehrana zopet samo za isto župo, ki v tem poslopju stanuje. Dnevna prehrana, ki obstoji iz zajtrka, obeda in večerje, ne bo veljala preko 20 Din, jedilni pribor mora imeti vsakdo, kdor želi skupne prehrane, s seboj. Zdravstveno službo za časa zleta, to ie na zletišču in med povorko bo vodil brat dr. Jovo Mrvoš. Na razpolago so tudi že vstopnice za zlctiščc. Cene sedežem so od 30 do 200 Din. Zletni odbor jih razpošlje bratskim društvom že vnaprej, da nc bo na dan zleta navala pri blagajnah. V najkrajšem času izda zletni odbor brošuro, ki bo imela vsa navodila za zlet. Trg s kožami in usnjem (18. t. m.). V sirovih kožah tendenca zelo slaba. Mnogo tvornic je bilo v zadnjem času prisiljenih omejili obrate zbog inozemske konkurence. Razen tega padajo na ino-lemskih Jrgih cene sirovin kakor izgotov-Jjenim kožam dalje. Na zagrebškem trgu se prodajajo: sirove volovske kože 'lo 30 kg po 14.5, od 30 kg dalje po 17 Din ea kg. Telečje kože L notirajo 24 do 25 dinarjev. Promet minimalen. — Tudi cene iidelani koži padajo. V Zagrebu notirajo na debelo postavno skladišče: vache-kru-poni težki 80 do 85, lahki 77 do 80, vache-jpolovice težke 62 do 66, lahke 56 do 62, Bratovi 42 do 44. okcaici 32 do 33. kravie do 30. julija 1924. — Dobave. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se 1k> vršila 8. avgusta, ofertalna licitacija gledo dobave 35 velikih peči. — Pri intend.mturi Vrba-sko divizijske oblasti v Banjaluki se bo vršila 7. avgusta ofertalna licitacija glede dobave sena in slame, dne 8. avgusta pa gledo dobave ovsa za garnizijo Vrb-sko divizijske oblasti. Natančnejše v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. — Uvoz vina v Češkoslovaško. Tekom 1. 1923. je uvozila Češkoslovaška iz inozemstva vina v vrednosti skupno okrog 54 milijonov Kč, in sicer (v milijonih Kčk iz Madžarske za 33.5, iz Italije za Obmejno sokolsko okrožje v Cerk« niči, je dne 6. t m. priredilo svoj prvi zlet. Dopoldne so se vršile skupne skuš« nje, popoldne sc jc razvil po trgu slav« nostni sprevod s sokolsko konjenico in vojaško godbo na čelu. Povorka je bila velika, zlasti mnogo je bilo naraščaja. Občinstvo jc Sokole navdušeno pozdravljalo ter jih z oken in z balkonov obsi« p»:c s cvetje.r.. Pri javni telovadni so bi« lc proste vaje zelo lepe, a težke, kar sc je opažalo, proirvajane so bile razmero« ma dobro, vendar pa se je nekoliko opa« žilo, da so se člani in članice premalo vadili. Isto velja za naraščaj. Par dru« štev sploh ni nastopilo pri prostih vajah. Tega v bodoče sploh nc sme biti. Po« hvalno pa moramo omeniti društvo iz Gor. Logatca. Nastopilo je številno in s svojo posebno točko, člani in članice skupaj. Zeli so mnogo jx>hvale. Orodna telovadba jc dobro uspela, zlasti telo« vadba na krogih. Nastopila je vzorna vrsta petih članov ljubljanskega Sokola I. Ljudstvo je bilo kar očarano nad kras« nimi in z vso preciznostjo izvajanimi točkami. Nazadnje so nas presenetiii člani tega društva s prosto vajo z vesli. Bila je za občinstvo živahno pozdravlie« ga merila za klasitikacijo Kljub temu jc na nQvost Po tcIovadbi je imc] pozdrjlVi, razpoloženje jugoslovanske vrste zaup-; ni nagovor okrožni Prosta br. dr. Bau« no in prav dobro. dek> namestnik staroste župe Ljubljana Prvi dan so tekmovali na drogu, brad- y bf Svajg„r pa jc v vzncšenih besedah !ji in krogih, obvezne in neobvezne va-1 bodri, notranjsko Sokolovo, zlasti na«' je, danes pridejo na vrsto druge discip- j r2Sča, k n„rh!injemu in vztrajnemu so« line. Uspehi še niso znam, splošen vtis; koLskcmu dclu. Xndi ljudsk;l vesclica jc . oziru lepo nastopa jugoslovenske vrste pa je nad; y mora!nem jn 2motncm ' vse ugoden in upanje na častno mesto, uspc] Sokolsko društvo v Zagorju ob Savi utemeljeno, Včeraj so tekmovali za Jugoslovani Se, ima svf)j ,aTni nastop v ncdc]jo dnc m Američani, Finci, Angleži, Italijani in Svi j ju,ija oh 15 uri PoIoviCna carji, danes začno Cehoslovaki, Francozi in Lukscmburžani. Konkurenca je zelo ostra, zato sc ostali od priglašenih 15 narodov niso, SoUoIsko drujtvo na Polzeli priredi udeležili, čeprav so razun dveh prispele (jnc 3 avgusta t- , «^„3 prvi «miadin^ki julija 00 uri. roiovicna vožnja do« voljena. Zaradi ugodnih zvez vabimo . j vse prijatelje društva k obilni udeležbi. -,e 1 Zdravo! v Pariz vse vrste. Jugosloveni zaključijo svoje tekmovanje morda že danes, gotovo pa jutri. Končni rezultat bo znan v nedeljo. lan«. Bratska društva vabimo na pomoč prijatelje Sokolstva na udeležbo. Čisti | dobiček jc namenjen z t zgradbo Sokol-1 skega doma. Zdravo! Šport Oiimpijada V četrtek so bila končana tekmovanja v umetnih skokih za gospode. Zmagaj so Amerikanci. Velik uspeh so dosegli Francozi, ki so v finalu waterpolo-tekme premagali Belgijo s 3 : 0 (1 : 0). Ta zmaga ie bila tembolj presenetljiva, ker so Belgijci x semifinalu proti Cehoslovakom igrali i 5 rezervami. 3 so kljub temu z lahkota zmagali. Šc boli učinkovita jc bila zma-j ga Francozov v semifinalu proti izrea-j no močnim Švedom s 4 : 2. V tej tekmi so pokazali svoje izredne zmožnosti, ki so jih potrdili tudi s končno zmago nad Belgijci. 3 V veslanja so zmagali zopet Amerikanci pred Švico in Anglijo. Nadaljno zmago so Amerikanci dosegli v iinalu v prsnem plavanju na 200 metrov: Posamezni izidi so: Finale 200 m prs-i no plavanje: L R. Skelton (Amerika); 2:56.6 (nov olimpijski rekord; dosedanjega jc postavil Ncrr.ec Bathe v Stock-kolmu s 3:01 .S. Svetovni rekord na to prosro drži Ncmcc Radeniacher z 2:54.4) 2. Decombe (Belgija), 2:59.2. 3. Kirsch-bautn (Amerika). . Umetni skoki, gospodje, finale: 1. Whn te (Amerika), mestna številka 7, 2. Dc-djardin (Amerika) 8. 3. Pinkrton (Amerika) 15. 4. Lindmark (Švedska) 22, 5i Carcl Eve (Avstralija) 26, 6. Helcuist (Švedska) 30,- 7. Obcrg (Švedska) 34, 8.' Baiasz (Češkoslovaška) 44. Končna klasifikacija v veslanju: Ame-i nka 33 točk, Švica 32. Anglija 27. Fran-i ciia 21, Holandija 12, Italija 12, Kanada 10, Avstralija ?, Brazilija 3. Omeniti bi bilo treba, da ie naš plavaS Pavclič v četrtem predtekmovanju ra 200 m prsno dospe! z 3:28 kot šesti na čili. Prvi je bil Fliat (Anglija) s 3:5.2, V četrtek so se začele tudi telovadne tekme, o katerih pa poročamo v sokol* ski rubriki. . Bilanca iahkoatlelske olimpliade. Prva mesta: Anicrika 12 in sicer: 400 m z zaprekami (Taylor), skok v višino (Osbornc), skok v daljavo (Hubbard), met teže (Hottser). 110 m zapreke (Kin-sey>, 200 m (Scholz), met kladiva (Too-tel), skok ob palici (Baines), desetobej (Osbornc), 400 m štafeta, 1600 m stjfeta in met diska (Kouser). Finska 10 in sicer: met kopja (Myrrha), 10.000 m (Ri-i tola), petoboj (Lethonen), 3000 111 stecp-lechaise (Ritola), 1500 m (Nurmi), 500CI m (Nurmi), cross country (Nurmi), cros3 country moštev, 3000 m moštev, maratonski tek (Steenroos). Anglija 3. in si-s cer: 100 m (Abrahams), 800 m (Love)* 400 m (Lidell). Avstralija: troskok (VVinter). Italija: pešhoja 10 km (Frig-gerio). Osem svetovnih rekordov: 10.000 m (Ritola), 400 m zapreke (Taylor), petoboj (Lethonen), desetoboj (Osborne), troskok (VVinter), skok v daljavo (Le Gendre), 400 m štafeta (Amerika), 1600 ni štafeta (Amerika). Olimpijski rekordi: 10.000 m, 400 n zapreke, skok v višino (Osborne), 3000 ra steeple (Ritola), 3000 m moštva (Finska), 400 m Lidell. Izenačeni so bili trije olimpijski rekordi, in siccr: 100 111 (Abrahams), 200 m (Schclz), skok ob palici (Barnes).__f PLAVALNA TEKMA ZA PRVENSTVO SLOVENIJE. (Službeni razpis.) Plavalne, skakalne in watcrpolo tekme za prvenstvo Slovenije sc vršijo glaso-.n sklepa upravnega odbora Ljubljanskega Plivačncga Podsaveza dne 1., 2. in 3, avgusta na Bledu z nastopnim programom: /. Plavanje: a) juniorji: 50 in prosti stil; b) seniorji: 50 m, 100 m. 1500 m, prosti stil; 200 m, 400 m prsno, 100 in stransko; 100 111 hrbtne; 4 X M m predpisana štafeta (prsne, stransko, hrbtno, prosto); 4 X 100 111 prosta štafeta; potapljanje. c) dame: 50 m prosti stil, 300 m prsno; 4 X 100 1:1 prosta štafeta. II. Škote juniorjev in senioriev, . III. \Vaier-polo. Tekma se vrši po predpisih tehničnega pravilnika Jugoslovanskega Plivacke-ga Suveza in sc klasificira prvo mesic s petimi, drugo s tremi in tretje z eno točko; štafeta in vaterpolo šteje dvojno. Opozarjajo se klubi, da je upravni odbor sklenil, da se klasiiicira s točkami za končni rezultat prvenstva od vsakega kluba le po eno stafetno moštvo, tako da izpade vsako drugo in nadaljno moštvo istega kluba iz klasifikacije čeprav zasede eno izmed drugih dveh mest. Prijave ie poslati najkasneje do torka 29. t. m. opoldne na naslov: 1. Trnkoczy, Mestni trg 4, Ljubljana, skupno s pri-javnino, ki znaša 1 Din za osebo in točko. za štafete in waterpo!o 5 Din. Podrobnosti se objavijo pozneje. Tajnik L TEŽKA NESREČA ČEŠKEGA TE-i LOVADCA. — ČEHI IZSTOPIJO IZ ! TEKME? Pariz. 18. julija, h. Češkoslovaško vr-; sto, ki je danes nastopila tekmovanje, j je zadela takoj prvi dan velika nesreča.; Eden njenih najboljših telovadccv se ie' pri skoku z bradlje težko poškodoval. Govori se, da bo češkoslovaška vrsta zato izstoEila _te_nadalinic konkurence. Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru I mL Seja upravnega odbora LLAP. se vrši danes ob 1S.15 uri v damski sobi kavarne Emona. Gg. odborniki se naprošajo, da sc iste polnoštevilno in točno udeleže. — Predsednik. S. K- Primorje. Danes ob pol 21. v etra cesta št 27. poleg bolela ..lratnik' eprejema vsakovrstna popravila slamnikov m svilenih klobukov. Postrežba točna. 1093 Pouk v francoščini želi mlad Inteligenten Slovenec. Zel! učiteljico Iste vrste. Ponudbe na upravo „Jutra" pod F„raacoz". 14514 (dob©) Več delavk /a labko akordno delo, event. tudi na dom. se sprejme. — Pojasnila daje Ctrii Bahovec, trgovina pri Dolenjskem mostu. 14619 Vajenec ! za krojaško obrt, so sprejme i takoj. Pojasnila v trgovini ! 4nton preskor, Sv. Petra C. | št. 14. _1«91 I Za čevljarsko obrt se sprejmeta vajenec In gospodična za prikrojevanje zgornjih delov. Ugodni po-i goji. Pismene ponudbe na i naslov: I. Zamljen, Ljubljana. 11Tli (išč<©jo> Absolviran jurist s prvim Izpitom, išče pri mtrno službo. — Event. po nudbe na upravo pod šifro „Lovec". Tračnice nekoliko vagonov dobro uporabnih 5, 7 in 9 kg (po 1«D težkih, se takoj proda od skladišča. Ponudbe pod šifro .Poceni" na upravo „Jutra" 11427 Osebni avto 16 HP. s 4 sedeži, se proda za 35.000 Din. Ponudbe na podružnico „Jutra" v Mariboru. 14175 Motorno kolo «Indian» v popolnoma Intaktnem stanju, dobro ohranjeno, s pri-nu no- klopnim vozom, prodam za Jutra" 13.000 Din. — Naslov pove ' 14603 uprava „Jutra". 14454 Stroj za Izdelovanje cementne za-rezne strešne opeke, skoraj še nerabljen, jo po zelo nizki ceni naprodaj. Ponudbe na naslov: Jurij Ferenc, zidarski mojster v Trbovljah. 14654 Stanovanje soba fn kuhinja v Rožni dolini št- 84. pritličje, desno, so zamenja. 14042 Velika lepa soba se takoj cdda. event. tudi s souporabo kuhinje — samo proti Plačilu par mesecev naprej. Naslov pove uprava ..Jutra". 14613 Hišico le s pr-istlm stanovanjem ali stavbni prostor v Ljubljani, oziroma neposredni bližini, kupim- Ponudb« na upravo „Jutra" pod ..Kupcc". 1460-. Kot učenec želi vBtopltl v trgovino z mešanim blagom 141etni de ček. Naslov: Josip Langer šek, Marenberg. Šestsedežen avto znamke de Dioa Zcuton tar parni stroj 40—50 PS, pro- a,1KCi- dam po skrajno nizki -eni. 14503 Ponudbe na upravo „Jutra_ _ j pod ..Avto". 14512 Predno kaj kupiš čitaj velika in «A1ale oglase= v *J:itru>, kjer dobiš skoraj za vsako stvar ugodne ponudbe. Ako tu ne najdeš tega, kar želiš kupiti, daj sam med 'Male oglase* to kar hočeš in videl boš koliko ponudb boš takoj dobil. Vsekako ničesar popreje ne kupi. dokler se nisi poslužil ba". 14610 Dve veliki sobi za pisarno — na dvoriščnem traktu — se oddasta s 1. avgustom v Dalmatinovi ul. 15 Priprosta soba l 1 posteljo, se IšSe t mestu. Ponudba na upravo „Jutra pod ..Sobica". 11C5S 2000 Din nagrade dam onemu, kl posreduje ali odda stanovanje 2—3 sob e kuhinjo, v mestu, zakonskemu paru. Plačam tudi ra 1 leto ali več naprej. Ponudbe pod šifro ..Ljubljana 2000 na upravo ..Jutra'. 16480 Najdražja! Hinavcu daj mir. Čutim eo dobro v zoDCtni svoji samoti. Bodi — kakoršna bočeš. 14658 Nujno! Oprostite, v četrtek nI bilo mogoče. Ob isti url v soboto. Rdeti nagelj znali. 11701 Posojila V znesku 4000 Pin ISČero. —. Vrnem pošteno In sigurno v nipsočnlh obrokih. — NaBlov pove uprava „Jutra". 14661 Zaloga klavirjev in pianlnov. najboljših tovarn* BSsendorfer, Czapka, Ehr-bar, Schvvelghofer, Original Stingl itd. Jerica Hubad. roj. Dolenc. LJubljane, Hllšerjova ulica št. 5. 103S Lovci, pozor! Ia ..Norma-Ljubljana ' Maks-Maksenburp, Ceinpijon > oddam 4.2 kratkodlakih pi i-čarjev, koncem Julija, osem tednov starih. Dragotin Klobučar, Maribor. 11630 Gospodično zmožno slovenskega, nemškega in event. drugega svetovnega jezika, k! bi mogla poučevati tudi klavir. lšfe 60 Sp„1nle tasoj. Ponudbe na naslov: Jiorta Cerne, Gorje nad Ble-iom- 14646 Sodarja veščega za Izdelovanje sodov iz mehkega lesa in z lesenimi obroči, sprejmemo. — 1'onudbd na naslov ; Ivioster tvorniva laka. d, d., Zag.-ob! >,'a Kanalu 41. 14649 Učenka močna ln zdrava, želi mesta v trgovini mešanega blaga, i Pojasnila dajo Fraiic Wal- . land. So rnlca ob Savi št. 5S. i j 14569 j Orožniški podčastnik v pokoja, oženjen ln brez otrok, še mlad, trgovsko iz-vežban, zmožen srbohrvaščine, slov. in nemščine v go-I voru in pismu. Išče stalno službe pri kakem večjem podjetju, tovarni ali večjem posestvu kot oskrbnik, skladiščnik, nadziratelj dela, in-kasant ali sr remi jev alec Itd. Cenjene ponudbe se prosi na upravo .,Jutra" pod značko „Orož. podča3telk". 146G0 Absolventinja trgovskega tečaja — vešča nemškega, slovenskega, srbu-hrvatskega, italijanskega In deloma francoskega jezika, išče službe. — Ponudbe pod ..Absolventinja" na upravo .,Jutra". 14715 : Suhih mehkih drv to je odpadkov od žage, sc-sekanih na meter, okoli dva vagona, proda Elektrltna ža-ea Gabrlel Oblak v Logatcu, j 14647 Enosedežni avto 3 ln pol HP. 3 predstave, e novo pnevmatiko, v najboljšem stanju, prost davka in, šoferskega Izpita, se za Din 17.500 proda. Voz jc prlpra- , ven za potnika. Ogleda se. ori M. Kramar, Kamnik 43. i v 14614 Angleški motocikel s 3 brzinami ln priklopnim Bedežem, prodam radi odpo- tovauja po izredno nizki ceni.— Ogleda se v garaži Gorcc, Vegova ul. 146/5 plačuje najbolje M. G e r š a k & K o m p. Ljubljana, Kongresni trs 10. Bukove hlode drva cepanlce ln okrogllce, kakor tudt drug les, kupim. Ponudbe pod „Mas" na upr. „Jutra". 14630 Hišico ! za okroglo 150.000 K kupim I v bližini mestnega pokopa-i lišSa. Ponudbe pod ..Hišica" na upravo »Jutra". 14677 Prazna soba 5 x 5'S in velika, v novi hiši na Slovenskem trga, se takoj odda. Naslov pove upr. ..Jutra". "664 aia« '»s vsiko množino Srečko Polnih n drug Ljubljana, SJ«la LJUBLJANA - KEDVODE C8nt?aiB: Awončna in reklamna dmžtoa trg l Zastopstva v vseh večjih inoxen»skln mestih Zastopstva v vseh večjih Inozemskih mestih -vJUTRO» št. 169 «Da, tega še ne veste. Nekoč popreje je bil Jean Vern"dcq pisal Flarenci solzavo pismo, v kateri jej za slučaj svoje smrti eapušča vse svoje premoženje. Da ga ne užali, ona v svoji skromnosti ni odklonila tega dopisa, za katerega ni vedela, iz kakšne preračunane zlobe izhaja, marveč mu je odgovorila s sličnim dopisom, v katerem je tudi ona njega imenovala za svojega glavnega in edinega dediča za slučaj smrti. Po njeni smrti bi jo bil torej Jean Vernocq podedoval v polni obliki, s polnim pravom, in nikdo bi mu ne bil mogel osporiti te dediščine! Tudi če bi ga bila pravica zasledovala, bi mu ne bila mogla do živa, ker nima dokazov in bi jih nikdar ne imela. On bi bil nekai časa zaprt in na vesti bi bil imel štirinajst umorov, toda zato bi imel dvesto milijonov frankov.® «Pa za vse to imate dokaze?® živahno vpraša Va!englay. «Evo ga!» pravi don Luis in mu pokaže žolto usnjato listnico, iz katere vzame drugega za drugim vse dokumente in končno lastnoročno pisani dnevnik zločincev. Evo, tu so tudi dokazi razven dnevnika, da je Vernocq prestrezal pisma Fauvii leova v Alen?onu, dalje dokument, ki dokazuje, da je Verot presenetil tega zločinca, ko se je razgovarjal z nekim svojim danes še neznanim pajdašem, potem o Verotovih poizvedbah o FauviMt in Vernoc«lu, potem fotografije Fiorence, dopise Vernocqa Fauviileu, s katermi ga je nahujska! na Verotov sled, potem prepis zapisa, ki se je našel v osmi knjigi Shakespearovi, in ki dokazuje, da je Vernocq vedel za vse mahina-cije Fauvilleove. Tukaj je njegova korespondenca s Peruancem Cacieresom in koncept onih dopisov, katere bi bil la človek proti meni razposlal na uredništva dnevnikov in enako proti brigadirju Mazerouxu. Želite li, gospod predsednik, morda še tehtnejših dokazov, da ne govorim o njegovem dnevniku ?» \ , «Pa on, kje jc on, ta žival?» razburjeno vpraša predsednik. / «Zdoiaj je, gospod predsednik, ,v mojem avtomobilu, prav isolidno zvezan.® \ ,«Ste li opozorili moje agente?® nemirno vpraša Desmalions. r «Brez skrbi, gospod prefekt!® ga pomiri don Luis. «Ta ne more pobegniti. Prav. solidno sem ga pritrdil.® «Za vraga, vi ste pa zares vse poskrbeli. Zadeva je torej končana na najlepši način, ki si ga morem misliti. Samo eno .vprašanje je še temno in baš to je javno mnenje najbolj dražilo. Od kod ono strašno znamenje, oni ugriz zobovja v jabolku in v tablici čokolade? Odkod «tigrovi zobje®? To so vendar bili zobje gospe Fauvilleove. Gospod prefekt mi zagotavlja, 'da ste rešili tudi ta problem.® «Da, gospod predsednik. In zapiski Jcana Vernocqa mi pritrjujejo. Zares so bili zobje gospe Fauvilleove, ki sc poznajo «a jabolku, toda ona sama jabolka ni ugriznila.® •j, «Kaj? Kako?® «Fauville sam me je na to opozori!, nehote sicer, ker ie rabil neko izvestno frazo v pogovoru z menoj, Najdete jo v njegovem priznanju, ki ga je napisal.» * 4 ' «Fauville je bil blaznik.» «Da, pa ne brez metode. Svoječasno, pred leti, je v Palermu gospa Fauville padla tako nesrečno, da si je pri tem izbila dva prednja zoba sekavca. Dentist si je za popravo vzel odtis njenih zob. To fonno je gospod Fauville imel shranjeno, najbrž le po slučaju, katerega se je pa pozneje poslužil.« Zares, razlaga je tako enostavna, da se predsednik in prefekt kar spogledata. Vsa drama, smrt tolikih ljudi, vsa dolgotrajna, mučna in napeta preiskava, vse to... se razruši tako enostavno, kakor dečja zagonetka, prav za prav celo brez soli. »Kolumbovo jajce!® se končno zasmeje Valenglay. <:No, nič čudnega. Saj tudi v onem času, ko sem nastopal pod znanimi drugimi imeni, ni nikdo spoznal, da so vsa ta imena le anagrami moiega pravega. Arzen Lupin, Luis Peren-na, Paul Semin, Lenormand, vse to so bolj ali manj prozorni anagrami, pa tudi tega Kolumbovega jajca ni nikdo postavil.® Valcng!ay je iznova presenečen. Pogleda svojega sobesed-nika, potem zmaje z glavo, pogleda skozi okno, sc zopet obrne k njemu in pravi: , jrrr. Siclierlu in Koširju ia Škofje Loko ter ter vsemu ostalemu občinstvu. — Iskrena zahvala vsem (larovalccra vencev, gg. K.lra«-uikoma dr. FaMigi.in . tor častiti.duhovščiui za spremstvo ns. zadnjem potu. Še enkrat najiskrenejša ir.brala! Žiri. dno 16. julija 1024. 3.r;39/a Zalnjoča soproga. In W[|iniililllliniiril!nil!iI!!H!«lHlllli!lll!!nHHIHIIH!imill!HlllllillHI!lllKillH ; | K mori« hočete! j Morje Vam je potrebno! 1 Zanimajte se za ug-odno in | poceni bivališče; 1 to pa so Selce ob severnem Jadranu, hotel perssiia ,rRokan14, ki daje brezplačno navodila. || j095 šRirekcšja. g ^SliM«l!l5H5I*iIl?IsS!l!l*!šilšttilHftlSISHIIH«imiMIHSi§IHIIIiBliIllKIIIiIiHMlfSiSiff uot6M ter barvice priporoča veletrgovina Ossald Debele LJUBLJANA Sv. lakeba trg št 9. io« tn isacsasacssnsHSSBS Bajno!is® mM Brez kvarjenj* blaga kfi-alono sn&žeaje in vsako vrstno barvanje oblek Anton Boc Ija&ijana.tafisraosaiM, 1. eadstr. 6iince-!lic (0. lopo, dobižkanosno, se proda vsk-d odsotnosti lastnikov. Lpži blizu Irga in med dvoma že-j | lezniskima postajama. Grad stoji na lepem griču I P impozantno. obdan lepim pari =i mojster se išče za takojšnji nastop v veliko parno ope-1 karno. — Pveflektanti, ki so v izdelavi zareznih | strešnih opek in v to široko spadajočili del naj-; I bolje izvežhani. imajo prednost. — Ponudbe jej I j poslati pod „Pam& opekarna" na ALOMA | II COMPANV, Ljubljana. 3913/a; Novo renovlrana preje „Zigart" Maribor, Vetrinska ulica 30. — Dnevno koncert zaiet»k ob 8. uri. 0!> icpeai vremenu na mo-ilerno urejenem vrtu vesel ca. Za obilen obisk te priporoča 3Jarija Zigart Loie Separ^ea oni ni lepim ^o?.(loni, odkoder je len vazgied po savski de- ' lini. Gospodarska poslopja, štiri hiše ob cesti i j i i a shira tovarna tik ob železni pravna za indnstrijsko podjeti -i, toji \z 17 ha njiv, 80 ha travuika, 19 ba pa;-, katera je pri-Pos?st vo ob- j nika, ba gozda. Polje in travniki, vse v : ravnini, dobra zemlja. Posestvo je aroudirano. j j Lov zelo lep, srne, zajci, divji petelini. — Po-I jasnila daie in proda FERDO TOHAZIN, . Šmartno pri Litiji. 35i3/a t®- Trgovcars lnd«£tri!sem priporočamo Sahon In naredbo r u {i: ii poravnavi n ki sta ušla v brošuri, katera velja s poštnino t red 8 50 Din in se nircči pri Tiskovni zadrugi v liut»l|ani PreSernora nlica iter. 64. M!b zaliv priittn tapetnih ta 1106-a dBlforater h mm Maribor Šolska ulica ž tov. 6 Oblastveno zapriseženi strokovnjak." Priporoča svojo bogato zalogo pohištva, spalnic, zimnir, preprog, sob za tospode, hotelskih sob, divauov, z usnjem preoblečenih klaborih garnitur itd. itd. Lastni solidni izdelki od preproste do uHjfinejfe f izvršitve. Za zaročcncc 3 posebne ugodnosti. \ Pesniški zbirki Fr. Zbašnik Vez. 21 Din, bro;. 0 Din pošt. 1-50 Din A. Debeljak Ul* in Ven. 15 Diu, broš. 0 Din pošt. 1 i5 Din nSKOVXA ZADRUGA. Ljub! js na Opozarjamo na 1 Iii ia pcaj mm dOiilulipi ki se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ujubifari! ter velja t poštnino vred Din 6 60. I' Prlporofiamo kajigo: Sfojanouič 8.f Biioiano»slia bltlia. Popis bitke in Djen pomen z dvema zenlje-idoma. Kojiga velja s poštnino vred Din 31'— lar »u naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. i lHlflWHI1IH1Hltll(lllllll1HI1ttUlllHlll)lllltltltllllllltUli4ttiUtUliilHiiibiiii^lUu