PRIMORSKI DNEVNIK
PoStnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo
Cena 50 lir
Leto XXn. St. 293 (6580)
TRST. torek. 27. decembra 1966
ZAMAN JE BILO UPANJE V DALJŠE ZATIŠJE
Po 48-urnem zatišju na bojiščih so se v Vietnamu obnovili boji
Ameriška letala so znova bombardirala Severni Vietnam in so nekajkrat tudi kršila božično zatišje - Včeraj novo bombardiranje Hanoja -145 smrtnih žrtev zaradi nesreče s prevoznim letalom - Komentar «New York Timesa»
SAJGON, 26. — Božično 48-urno premirje v Vietnamu se je končalo ob 7. uri po sajgonskem času (opolnoči po srednjeevropskem času). Ameriški in saj genski predstavniki pravijo, da je bilo med premirjem več incidentov, da pa ni moč govoriti o kršitvi premirja. Sicer pa je uidi narodnoosvobodilna fronta obtožila Američane številnih kršitev premirja.
Ameriško poveljstvo pravi v svojem poročilu, da je med premirjem bilo več kratkih spopadov med ameriškimi in nasprotnimi silami v Južnem Vietnamu, da pa ni nobenega znaka, ki bi govoril o pravem napadu. Med najhujšimi incidenti pa so bili številni spopadi med patruljami. Ameriški predstavnik je to dejavnost opravičil, češ da «se ne more nobenemu častniku očitati, ker je poslal izvidniške patrulje na izvide med premirje«. Predstavniki narodnoosvobodilne fronte pa Poudarjajo, da se je premirje tikalo samo ameriških zavezniških in sajgonsklh vojakov, ki so bili neoboroženi, zaradi česar pomenijo dejavnosti oboroženih patrulj in izvidniški poleti kršitev premirja.
Radio narodnoosvobodilne fronte je sinoči obtožil Američane, da so kr-£111 premirje vsaj v sedmih pokrajinah. Poleg tega javlja severno-vietnamska tiskovna agencija, da je ameriško letalstvo 24. decembra Popoldne izvedlo kakih deset bombnih napadov na obljudena področja v Laosu. 24. in 25. decembra so ameriška letala preletavala sever-novletnamsko ozemlje in s tem krmila premirje. Protiletalsko topništvo v Hanoju je sestrelilo eno ameriško letalo.
Eno uro po poteku premirja so ameriška letala «B-52» obnovila bombardiranje. Dvakrat v eni uri so napadla osvobojena področja približno 45 kilometrov jugovzhodno od Sajgona. Letala so odletela z oporišča Guam na Tihem oceanu več ur pred koncem premirja. Ob 16. url po krajevnem času so letala Izvršila tretje bombardiranje in so napadla demilitarizirano področje severno od 17. vzporednika. Tudi nad Severnim Vietnamom so kljub slabemu vremenu ameriška letala obnovila napadalne polete in bombardirala več krajev.
Prvi večji spopad v Južnem Vietnamu po koncu premirja je bil spopad med osvobodilnimi silami in avstralskimi vojaki ob obali kakin 60 -kilometrov jugovzhodno od Sajgona. V boje so nato posegli tudi sajgonski vojaki ob podpori letal In topništva.
Kakor poroča dopisnik moskovskega radia lz Hanoja, so ameriška letala bombardirala tudi danes se-vemovietnamsko prestolnico Hanoj. Letala so naletela na močan protiletalski ogenj. Pekinški radio Poroča, da so ameriška letala včeraj in danes letela tudi nad kitajskim ozemljem. Danes so nad severno vietnamskim ozemljem sestrelili eno ameriško letalo brez pilota in eno včeraj, in sicer nad Hanojem.
S tem je število ameriških letal, ki so bila sestreljena nad Severnim Vietnamom, narastlo na 1615.
Sinoči je v nekem kinematografu v predmestju Sajgona skupina pripadnikov osvobodilne vojske zasedla dvorano kinematografa in prekinila predstavo. Zatem so nalepili Po zidovih lepake osvobodilne fronte, prijateljsko stisnili roko sajgon-skim vojakom, ki so bili na dopustu, raztrosili so več letakov in se
Severnovietnamska tiskovna a-gencija je javila, da so bile na božični navečer v hanojskih cerkvah cerkveni obredi. Predstavniki oblasti in cerkveni predstavniki so obiskali številne katoliške družine, ki so bile nedavno bombardirane, ter razdelili med potrebne družine materialno pomoč.
Hanojski radio je javil, da so štiri ameriške ženske, ki so od 20. decembra v Severnem Vietnamu, obiskale dele Hanoja, ki so jih bombardirala ameriška letala. Delegacija sl je ogledala obljudene predele mesta, pagode, šole in bolnišnice, ki so jih uničila ameriška letala.
Hanojski radio je javil, da so a-meriška letala v zadnjih dveh letih namenoma bombardirala in obstreljevala približno sto katoliških cerkva v Severnem Vietnamu. Najbolj surovo bombardiranje je bilo 24. aprila letos proti cerkvi v Tu Trun-gu med mašo, kjer je bilo nad sto človeških žrtev,
Podravnatelj pristanišča Hajfong je izjavil dopisniku moskovske «Pravde», da je Hajfong kljub težavnemu položaju, ki je nastal zaradi bombardiranja, dobil letos mnogo več blaga kakor prejšnja leta. Dodal je, da tuje ladje raztovarjajo blago v rekordnem tempu ter da mornarji sovjetskih trgovskih	ladij	dragoceno	pomagajo	pri
tem	delu.	Ameriška	letala so	po'
gostoma bombardirala pomole haj fonskega pristanišča, njegova skla dišča goriva, prometne zveze z no tranjostjo, medtem ko skušajo lad je sedmega brodovja	preprečiti	prihod	tujih	trgovskih	ladij. Ta	blo-
kada ima namen prekiniti zveze s socialističnimi državami, katerih pomoč je tako velike važnosti za borbo Severnega Vietnama. Prav tako imajo namen paralizirati trgovino Severnega Vietnama s kapitalističnimi in nevezanimi državami.
«Izvestja» objavljajo Intervju kapitanom sovjetske ladje «Belgo-rod Dnjestrovski«, ki pravi, da so ameriška letala letela nad njegovo ladjo, ki je bila namenjena v Ha]-fong. Dalje je izjavil, da so ameriška letala letela nad ladjo v formaciji ali ločeno ter jo spremljala do pristanišča Hajfong. Nekajkrat so letela zelo nizko nad ladjo. Izjavil je, da prevažajo sovjetske ladje v Severni Vltnam umetna gnojila, rude, tovorna vozila, traktorje, kable, papir, zdravstvene aparate, gorivo in živila.
V zvezi z nesrečo ameriškega pre. voznega letala, ki se je dogodila 24. decembra pri Danangu, poročajo, da je pri tej nesreči zgubilo življenje 145 oseb. Kakor je znano, je ameriško prevozno letalo padlo na neko Južnovietnamsko vas in povzročilo številne žrtve med prebivalci vasi. Poleg tega je bilo več hiš porušenih. Vas leži poldrugi kilometer od pristajalne steze, na kateri bi moralo pristati letalo. Do sedaj niso mogli še ugotoviti vzrokov nesreče.
Včerajšnji «New York Times« piše v svojem uvodniku v zvezi z ame-riško željo, naj bi bil glavni taj
n-i-k OZN U Tant posrednik, da bo U Tant deloval bolj kot azijski nevtralec kot pa v vlogi glavnega tajnika OZN. Naloga, ki si jo je zastavil U Tant ob tihem ameriškem soglasju, je v tem, da vzpostavi skrivne stike in poskrbi za izmenjavo mnenj po kateri koli možni poti.
Čitateljem
Napro amo vse čitatelje in oglaševalce, naj blagohotno upoštevajo, da naš dnevnik zaradi vsedržavne stavke novinarjev pretekli petek in soboto ni izšel. Zaradi tega nadomešča današnja številka s prilogo «Naša zemlja« božično številko, ki smo jo pripravili že za prejšnjo soboto.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
Ni mogoče reči, da so obeti lepi, trenutek pa je morda ugodnejši, kot si to sploh mislimo.
Ko je Washington dal U Tantu svobodne roke za navezavo pogovorov, postaja jasno, da ne bo več upiranj, ko bo šlo za priznanje narodnoosvobodilne fronte kot neizogibne strani v pogajanjih, piše časopis in dodaja, da realizem vsiljuje sklep, da se narodnoosvobodilni fronti ne da oporekati, da bi ne bila kakor koli že zastopana v začasni vladi, ki b! upravljala Južni Vietnam od konca sovražnosti do volitev, na katerih bodo ugotovili voljo vietnamskega ljudstva. Edina alternativa oboroženemu boju v Vietnamu je politični boj in dokler Washlngton ne začne ocenjevati prihodnosti v tej luči — to pa Je premik spopada z bojnega na politično polje — bodo upi na rešitev ostali utvara, končuje «New York Times«.
RESOLUCIJA 0 GOSPODARSKI POLITIKI SFRJ V LETU 1967
Zaostritev gospodarske reforme
Stabilnejši tečaj dinarja
Dvig produktivnosti dela - Večanje hranilnih vlog - Uvedba novega deviznega režima Potniški promet do 31. oktobra t. L: skoraj 25 milijonov potnikov iz Avstrije in Italije
BEOGRAD, 26. — Zvezni in gospodarski svet sta sprejela danes po živahni razpravi resolucijo o osnovah gospodarske politike v prihodnjem letu, o katerih sta na skupni seji obeh svetov poročala podpredsednik izvršnega sveta Boris Kraigher in generalni ravnatelj zveznega zavoda za gospodarsko načrtova nje Rikard štrajner.
Gospodarska politika bo v prihodnjem letu še bolj zaostrila odnose v izvajanju gospodarske reforme in prisilila podjetja, da intenzivizirajo in racionalizirajo svoje delo.
Po besedah B. Kraigherja so bili v dosedanjem izvajanju reforme doseženi pomembni uspehi: povečali so se produktivnost dela, osebni dohodki in zunanjetrgovinska izme. njava, izboljšala se je regionalna struktura plačilne bilance, devizne rezerve so letos za 50 odst. večje od lani. Med pomembnimi rezultati je tudi vedno večje zaupanje v dinar, katerega tečaj je v inozemstvu vedno bolj stabilen, in pa večanje hranilnih vlog.
Novi gospodarski ukrepi v prihodnjem letu so uvedba novega de-
viznega režima, novega kreditnega sistema in revalorizacija osnovnih sredstev. Z novim deviznim režimom in kreditnim sistemom bodo gospodarske organizacije postavljene še pred težje naloge. Podjetja ne bodo mogla več računati na bančne kredite za izplačilo osebnih dohodkov in materialnih stroškov, niti na kredite na zaloge neprodanega blaga oziroma za nedokončano proizvodnjo. Računa se, da imajo trenutno podjetja okrog sto milijard dinarjev v neprodanem blagu.
V razpravi na ločenih sejah svetov je prišlo do več kritičnih pripomb na resolucijo zveznega izvršnega sveta:	med drugim, da
resoluciji ni dovolj jasno rečeno, kako se bodo odstranjevala žarišča inflacije, da nekatere formulacije v resoluciji, ki se nanašajo na politiko Investiranja, ne zavirajo inflacijske tendence na tem področ-
.....................................Hlinil..................................................................................................................................................................nun
PO RAHLEM PRISTANKU NA LUNI
«Luna 13» uspešno nadaljuje izvajanje svojega znanstvenega programa
Polet avtomatske postaje je trajal 80 ur - Posebni aparati merijo gostoto in trdnost Luninih tal - Do sedaj je postaja oddala več dobro uspelih slik Lunine površine
ju, in da je v resoluciji posvečene premalo pozornosti vprašanju zaposlitve nove delovne sile.
Glede dosedanjih gospodarskih gibanj je bilo opozorjeno v razpravi na nesklad med povečanjem produktivnosti dela in povečanjem o-sebnih dohodkov in zahtevano, da se določijo sankcije za nespoštovanje politike delitve dohodka. Po podatkih sindikata so v industriji in rudarstvu odnosi med produktivnostjo in osebnimi dohodki usklajeni samo v Sloveniji in Makedoniji.
Obsežni dnevni red, ki vsebuje nič manj kot 38 točk, je dal povod za ostro razpravo. Padle so pripombe, da poslanci nimajo časa predloženih zakonskih predlogov niti skrbno proučiti. Razprava o teh zakonskih predlogih se bo nadaljevala jutri.
Zaradi ukinitve dotacije 520 milijonov dinarjev, ki Jih Je doslej podjetje Jugoslovanski aerotran-sport prejemalo iz zveznega proračuna za kritje stroškov nerentabilnih linij, bo od novega leta ukinilo številne nerentabilne domače proge. Med drugimi bodo ukinili od novega leta proge Beograd-Zagreb, Beograd-Ljubljana, Zagreb-Titograd in Zagreb-Skopje.
Letos Je Jugoslavijo obiskalo rekordno število tujcev. V preteklih enajstih mesecih letošnjega leta Je samo iz Avstrije In Italije prišlo v Jugoslavijo dnevno povprečno 63 tisoč potnikov. Od januarja do novembra je iz Italije in Avstrije prispelo v Jugoslavijo 24.918.609 potnikov, in sicer 21.132.622 tujcev in 3.785.987 Jugoslovanov. Istočasno Je mejna služba zabeležila prehod 7 milijonov 831.350 avtomobilov v primerjavi s 3.453.324 lani.
B. B.
MOSKVA, 26. — «Luna 13», ki so jo izstrelili 21. decembra in ki je v soboto ob 21. uri po moskovskem času rahlo pristala na Luni, nadaljuje uspešno svoj znanstveni program Tako je
danes .javila agencija Tass;_________________________
Polet «Lune 13» na Luno je
trajal 80 ur. Približno 70 kilome trov od površine Lune so spro žili motorje za zaviranje in avtomatska postaja je zmanjšala hitrost ter se mehko spustila na Luno. Cez štiri minute je postaja «postavila» anteno in posla ia na Zemljo sporočilo o uspešnem pristanku. Pristala je na točki, ki je najbolj zahodno od žrel «Rainer» in «Marius»
Včeraj ob 15.15 je na ukaz z Zemlje začela avtomatska postaja pošiljati prve slike Lunine površine. Posnetki so dobri. Hkrati pa pošilja tudi znanstvene podatke ter podatke o delovanju lastnega siste-i i in naprav. Vse podatke zbirajo in analizirajo v koordinacijsko-ra-čunskem središču na Zemlji. Signale «Lune 13» je ujel tudi britanski observatorij v Jodrell Banku.
Agencija Tass poroča dalje, da uporabljajo poseben aparat za ugotavljanje lastnosti Lunine površine, dočim drug aparat na avtomatski postaji registrira žarke gama, ki jih oddaja Luna. Poleg tega nadaljuje avtomatska postaja znanstveni proučevanje, ki so ga začele prejšnje sovjetske vesoljske postaje. Po dosedanjih podatkih delujejo vsi znanstveni aparati v redu. Temperatura in pritisk v notranjosti znanstvene postaje sta kakor so predvidevali. Danes je »Luna 13» oddala vrsto slik, ki spadajo v ob
raziskovanja. Slike
hato oddaljili.
nnninnnnnnnnninn...niHiiiniiuinniiiiiininnnnininiin............■ninni........
KOMENTAR MOSKOVSKIH «IZVEST1J»
Nevarna koncesija Bonnu na zadnjem zasedanju NATO
Ust kritizira tudi novega podkanclerja Brandta, ki je govoril o «vojaški grožnji z Vzhoda»
MOSKVA, 26. — Moskovske «Iz-vestija« objavljajo članek, v katerem komentirajo sklep sveta ministrov NATO, da bo tudi Zahodna Nemčija udeležena v dveh stalnih organizmih za jedrska vprašanja NATO. List pravi, da so dali zahodnonemškim militarističnim in revanšističnim krogom novo nevarno koncesijo.
«Delo zadnjega zasedanja sveta ministrov NATO, piše Ust, povzroča veUko skrb. Ni manjkalo glasov, ki so se zavzemali za pomir-jenje in iskanje sporazuma med obema svetovnima taboroma, toda hkrati so se ameriški in zahodno-nemški predstavniki izrekli za povsem nasprotne rešitve, ki naj nadaljujejo hladno vojno na evropski celini.«
»Nova bonska vlada, nadaljuje Ust, se ne razlikuje od prejšnje, kar se Uče temeljnih vprašanj miru in varnosti v Evropi. So razlogi, na podlagi katerih lahko domnevamo, da se Kiesingerjeva vlada bori proU sklenitvi mednarodnega sporazuma proti širjenju jedrskega orožja. Zagotovila nove vlade tega so stare spletke: v Bonnu so si
očitno pridržaU možnost dostopa do jedrskega orožja v okviru vojaške organizacije NATO.«
Nato ugotavlja list, da v ZDA vidijo nekateri v organih za ajedsrko načrtovanje« skrajno koncesijo zahtevam Bonna, toda zahodnonemški militaristični in revanšistični predstavniki dajejo jasno razumeti, da komisije za iijedrsko načrtovanje« niso nič drugega nego postaja na poti njihove borbe, da bi dosegli nadzorstvene položaje nad atomskim orožjem. «PoUtični smotri Bonna, dodaja list, so kljub nekoliko spremenjenim besedam, o-staU nespremenjeni. Ti so v reviziji meja v Evropi in rezultatov druge svetovne vojne, kar pomeni, da nekateri bonski krogi pripravljajo nove vojaške avanture v Evropi.«
Zatem kritizira list norveško vlado, ki se je dala prepričati in je vstopila v razširjeno skupino za je. drsko načrtovanje v NATO, in dodaja: »Sovjetska zveza ne more iti mimo novih nevarnih dejanj voditeljev NATO. Države varšavskega pakta so v Bukarešti izjavile, da ne morejo zaupaU v zagotovila
UsUh, ki pripravljajo načrte za revizijo rezultatov druge svetovne vojne. Do sedaj je uspelo preprečiti uresničenje združenih jedrskih sil NATO, toda izjave bonskih poU-tikov kažejo, da so na Zahodu krogi, ki se niso odpovedaU tem načrtom. Toda naj se ne pozabi, da bi udeležba zahodnonemške republike pri jedrskem orožju v kakršni koli obliki imela hude posledice za mir v Evropi in bi prisilila socia-listične države, da sprejmejo potrebne ukrepe, da zajamčijo svojo varnost.«
Na koncu kritizira list podkanclerja in zunanjega ministra Brandta, ki je v nasprotju z nedavnimi obljubami socialnih demokratov v Parizu večkrat podprl stare bonske zamisli in je celo polemiziral z britanskim ministrom za obrambo, ki je govoril o odsotnosti »vojaške grožnje z Vzhoda«.
Današnja moskovska «Pravda» pa obtožuje glavnega tajnika NATO Manila Brosia in pravi, da mu «pri-tiče častno mesto med tistimi, ki anahronistično trdijo, da prihaja v Evropi še vedno vojaška grožnja od varšavsega pakta«.
širen program so dobre.	/
Agencija Tass je objavila tudi nekaj pojasnil v zvezi z izjavami, ki jih je bil podal sovjetski vesoljski strokovnjak Lebedinski glede poskusov, ki so poverjeni »Luni 13». Prof. Lebedinski je izjavil, da je »Luna 13» pravi laboratorij, opremljen z mehaničnimi rokami, ki ji omogočajo «otipavati» Lunina tla. Eno roko sestavlja dolg drog, ki ima na koncu poseben aparat, ki s prej do ločeno silo zapiči v Lunina tla sondo. Globina, ki jo doseže aparat, o-nu.goči računanje trdnosti Lunine površine. Poleg tega je »Luna 13» opremljena z aparatom, ki se poslužuje žarčenja za ugotavljanje gostote tal. Za pristajanje težkih vozil na Luni bo treba najti dovolj trdna in gosta tla. Lebedinski je v zvezi s tem ugotovil, da je pesek na obali gost, toda ni trden, medtem ko je lava relativno trdna, toda ni gosta. Lebedinski je dalje dejal, da bo združitev podatkov, ki jih bosta dala oba aparata, dala prve potrebne podatke za prihodnji »kozmodrom* na Luni. Včeraj je Lebedinski izjavil, da iz slik, ki jih je poslala »Luna 13», izhaja, da na Lunini površini ni peščene plasti, kar so pokazale že slike, ki jih je posnela »Luna 9».
List poziva delavce, naj uničijo «korumpirane celice partije« ter naj se znova organizirajo v skladu z načeli «kultume revolucije«. Dalje pravi list, da »voditelji partije, ki gredo po kapitalistični poti In sledijo skrajno uporniškim elementom, ki vztrajajo na revizionizmu, kapitalizmu In na reakcionarni poti, stojijo za kulisami in namenoma povzročajo spopade, spore in borbe med revolucionarnim ljudstvom«.
Kakor Javlja dopisnik Japonske agencije «Kyodo» iz Pekinga, poroča glasilo «rdečih gardistov«, da je predsednik Liu Sao 01 priznal, da je šel «po napačni poti« ter da je zavzel od vsega začetka «kultume revolucije« pasivno stališče ln ni hotel mobilizirati prebivalstva za revolucijo. Liu Sao Ci je poudaril svojo zvestobo Maocetungu in Lin Piau.
Maocetung ima danes 73 let. Kakor v preteklosti, nista tisk ln radio omenila njegovega rojstnega dne. Samo partijsko glasilo mu po sveča celo stran in poudarja »neomejeno ljubezen« do predsednika Cez vso prvo stran je naslov: »Predsednik Mao Je rdeče sonce srcih revolucionarnih narodov vsega sveta«. List objavlja tudi poročilo agencije «Nova Kitajska«, ki govori o »globokih čustvih sovjetskega ljudstva do Pekinga in predsednika Maocetunga«.
radno glasilo golistov «La Nation« piše, da ne gre samo za manifestacijo ob obletnici rimskih sporazumov, temveč za koristen sestanek na višji ravni in da Je koristna izmenjava stališč zunaj običajnih sestankov. «Le Figaro« piše, da Je sestanek dobro pripravljen ln izključuje, da bi lahko prišlo kmalu do tega sestanka ter omenja začetek aprila, ko bi bil lahko prisoten tudi general De Gaulle. List levega centra «Combat» je mnenja, da gre za pomemben uspeh italijanske diplomacije.
Belgijska vlada Je z uradnim obvestilom sprejela pobudo italijanskega zunanjega ministra Fanfa-nija, da bi svečano proslavili deseto obletnico podpisa rimskih sporazumov in da bi bil ob tej priložnosti sestanek šefov držav v Rimu. Ves Belgijski tisk pozorno poroča o tem predlogu in med drugim tudi, da bi ob tej priložnosti govorili o vstopu Velike Britanije.
sanja Indonezije. To je izjavil načelnik policije po sestanku, ki je bil danes v predsedniški palači. Posvetovanja med Sukamom in vojaškimi voditelji, ki jih je vodil general Suharto, so trajala tri dni in so se končala z omenjeno izjavo o sporazumu.
Sporazumeli so se, kako naj odstranijo ovire za izvajanje vladnega programa, in za ustvaritev boljšega političnega ozračja. Priznali so tudi važno vlogo »stabilizacije in spodbude*, ki jo imaio oborožene sile v deželi. Generala Suharta je na današnjem sestanku zastopal njegov namestnik.
Demlrel Je izjavil, da se SZ in Turčija strinjata glede spoštovanja mednarodnih obveznosti, okrepitve OZN, razvoja odnosov med vsemi evropskimi državami, ozemeljske nedotakljivosti držav In ne-vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Izmenjava misli med SZ in Turčijo je bila zelo koristna 'n je omogočila boljše medsebojno spo-znavanje in tudi zbllžanje pogledov, kjer je bilo mogoče.
Koslgin pa je ponovil vabilo turškemu predsedniku republike in De-mlrelu, naj obiščeta Sovjetsko zvezo, in Je dodal, da bo obisk omogočil nadaljevanje »koristnih pogovo. rov« in »nadaljnjo okrepitev prijateljskih odnosov med obema državama«.
Tiskovna konferenca, ki bi Jo moral imeti danes predsednik sovjetske vlade Kosigin, je bila odpovedana. V poučenih krogih so izjavili, da vse, kar bi bil lahko rekel na tiskovni konferenci, bo v skupnem uradnem sporočilu, ki bo objavljeno jutri zjutraj.
Nova vlada v Grčiji
ATENE, 26. — Grška uradniška vlada guvernerja narodne banke Paraskevopulosa si je zagotovila podporo večine v parU^nentu. Dve str nki z največjim številom poslancev (narodna radikalna zveza z 99 poslanci in zveza centra s 122 poslanci) sta obljubili, da bosta glasovali za novo vlado, ki jo bo Pa-raskevopulo predstavil 3. januarja parlamentu, ki šteje 300 poslancev.
DŽAKARTA, 26. - Vojaški voditelji in predsednik Sukamo so dosegli «enakost pogledov* na vpra-
PRAZNIČNO ZATIŠJE V POLITIČNEM ŽIVLJENJU
Odmevi Fanfanijeve pobude o proslavi rimske pogodbe
PARIZ, 26. — Francoski ttsk ] zltivno ocenjuje italijansko pobudo, da bi sklicali v Rimu sestanek na višji ravni med šestimi državami evropske gospodarske skupnosti. U-
Sporazum
med Sukarnom in vojaki
Smrt dveh umetnikov
V	petek je umrla slovenska sli karka Mira Pregljeva. V Litiji, kjer je živela in delala, je bila prav ta čas razstava njenih del in slikarka ni niti dočakala konca razstave. Umrla je v ljubljanski bolnišnici.
V	Beogradu pa je v nedeljo u-mrl 71-letni Petar Matič, eden najslavnejših jugoslovanskih i-gralcev med obema vojnama. V raznih krajih je nastopal na odru polnih 40 let.
Dosti snega v Bosni, Hercegovini in Črni gori
BEOGRAD, 26. — Sneg in poledica otežkočata cestni promet na številnih cestah v Jugoslaviji. Nekatere ceste v Cmi gori, Bosni in Hercegovini in Srbiji so zaradi velikih snežnih zametov in poledice začasno za promet zaprte.
V Sloveniji in na Hrvaškem in Makedoniji so vse glavne ceste prehodne. Na cesti Zagreb - Reka na delu skozi Gorski Kotor se voznikom priporoča zaradi poledice ve Uka opreznost. V Sloveniji je pro met oteikočen na cestah Ljubelj Kranj, Jesenice • Rateče, Planina Postojna - Senožeče, Postojna - Ilir. ska Bistrica. Na mejnih prehodih Ljubelj, Jezersko, Podkoren, Predli poteka promet normalno.
Zaključen obisk Kosigina v Turčiji
CARIGRAD, 26. — Kosigin je zaključil svoj obisk v Turčiji. Nocoj Je turška vlada priredila velik sprejem, na katerem sta Kosigin in predsednik turške vlade Dem-irel izrekla zdravici.
Zaradi dvodnevne stavke bodo danes in jutri paralizirana pristanišča
10. Januarja stavka železnic - Po praznikih priprave za verifikacijo vladnega programa - V Milanu manifestacija za mir v Vietnamu
Von Schuschnigg se bo vrnil v Avstrijo
ST. LOUIS (Missouri), 26. — Bivši avstrijski kancler Kurt von Schuschnigg je sporočil, da se bo prihodnji mesc; vrnil v Avstrijo. Von Schuschnigg je bil kancler leta 1938, ko so nacisti zasedli Avstrijo. Ker je odklonil sodelovanje, so ga aretirali. Bil je v zaporu sedem let in leta 1945 so ga osvobodili zavezniki. Tedaj se je preselil v ZDA, kjer že 20 let poučuje zgodovino in politične vede na univerzi v Saint Louisu.
RIM, 26. — V prestolnici je počitniško ozračje, saj Je vlada prekinila delo, parlament pa bo začel zasedati šele v prvih dneh prihodnjega tedna in verjetno šele 10. januarja. Po božičnih praznikih in krajšem delovnem presledku je na vrsti novo leto, nato pa priprave za pričetek rednega poslovanja.
V ospredju bodo razprave o »verifikaciji« vladnega programa, kar zahtevajo v prvi vrsti združeni so-claUsti, je pa v resnici zahteva vseh vladnih krogov, saj je globoko nezadovoljstvo z do sedaj opravljenim delom odnosno z izvrševanjem, ali bolje rečeno neizvrševanjem vladnega programa.
Zato se bodo sociaUsti priprav-ljaU na prvo važnejše zasedanje centralnega komlteta po združitvi, ki bo verjetno od 11. do 13. Januarja ln kjer bodo govoriU o vladnih programskih zahtevah. V bistvu ne gre za nova vprašanja temveč za določitev prednostne lestvice, ki pa bo odločilna, saj Je znano da vrste važnih stvari, ki so bile vključene v vladni program, ne bo mogoče uresničiti v sedanji poslovni dobi. Zato pa so tudi v okviru združene socialistične stranke različne tendence: nekateri so mnenja, da Je treba položaj zaostriti do take mere, da se lahko razbije vladna koalicija in se tako tudi resno zagrozi z vladno krizo. Ta-nassi in Nenni pa sta pomirljlvejša
in nikakor ne zaostrujeta stanja do take mere, da bi bila možna kriza.
Vsedržavne sindikalne organizacije pristaniških delavcev so proglasile 48-urno stavko pristanišč, ki bo 27. in 28. decembra. Predstavniki CGIL, CISL in UIL so se še 20. decembra sestali z ministrom za trgovinsko mornarico Natalijem, ki je predlagal nekatere ugodnosti v zvezi s sprejemom nove delovne pogodbe, istočasno pa tudi sprožil nov predlog, da bi določili dnevno plačo, ki ne bi bila manjša od 5 tisoč lir. Sindikalne organizacije so mnenja, da bi se na tak način znižal pomen pristaniških družb, ki so dejansko zadruge prizadetih u-službencev, in da tak predlog odraža stališče velikih industrijcev, ki hočejo zvaliti na pleča delavcev težave pristanišč in posledice stanja, ker pristanišča niso bila modernizirana.
Jutri se bo v 32 občinskih podjetjih za plin (med njimi ni na seznamu tržaško podjetje) pričela 48-uma stavka, ki so jo 15. decembra proglasile sindikalne organizacije v zvezi z zahtevami za obnovitev delovne pogodbe, ki je zapadla pred sedmimi meseci.
Vsedržavne sindikalne organizacije železničarjev so proglasile za 10. januar novo 24-umo vsedržavno stavko osebja, ki je neposredno zaposleno na vlakih, tako da bo takrat ponovno ustavljen celotni že-
lezniški promet. Stavka je povezana z zahtevami prizadetega o-sebja, da se izboljšajo njih delovni pogoji. Sindikalni spor traja že dobro leto. Stavka bi prvotno morala biti že 9. novembra, vendar so jo takrat odpovedaU zaradi poplav. Vendar pa Je od takrat minilo precej časa ln nič -ne kaže, da bi splošno ravnateljstvo železnic odnosno odgovorni minister, spremenili staUšče in da bi se začela pogajanja.
Med prazniki, zlasti pred božičem je bilo po Italiji več manifestacij za mir v Vietnamu. Zlasti po. membna je bila 24. decembra manifestacija v Milanu, ki so Jo organizirala napredna mladinska gibanja z naslovom: «Za mir v Vietnamu in mir na svetu«. Zbralo se je okrog tisoč mladincev, ki so nosili trasparente z gesli. Mirno manifestacijo Je razgnala poUcija, ki je 24 mladeničev priprla.
Po uradnih podatkih ni železniški promet zabeležil letos večjih sprememb in je samo rahlo nara-stel. Po železnici se je peljalo 324 miUjonov potnikov (lani 321 milijonov), pomembnejši pa so podatkih o potnikih — km ki govore o 87.7 milijarde potnikov — km, medtem ko Jih je bilo lani 26,5 mili-jarde. železnice so torej prepeljale letos, in tako tudi lani okoli 50 milijonov ton blaga.
V preteklih predprazničnih in prazničnih dneh, ko naš dnevnik zaradi stavke ni izšel, se v svetu ni zgodilo nič posebno novega razen napovedanega božičnega premirja v Vietnamu, katero pa se ni podaljšalo tako, da bi se spojilo s prihodnjim novoletnim premirjem. Božično premirje se je končalo po 48 urah ob 7. uri včeraj po sajgonskem času. Bilo pa je kljub temu nekaj spopadov med patruljami in radio narodnoosvobodilne fronte obtožuje Američane, da so kršili premirje v sedmih pokrajinah. Takoj nato so ameriška letala obnovila bombardiranje Južnega in Severnega Vietnama ln so bombardirala tudi Hanoj. Pač pa je zaradi strmoglavljenja ameriškega prevoznega letala prejšnjo soboto pri Danangu na neko naselbino izgubilo življenje 145 oseb, med katerimi so tudi starci, ženske in otroci.
Druga novica pa je vest o pristanku sovjetske »Lune 13» na Luni, od koder pošilja slike Lunine površine. Med glavnimi nalogami «Lune 13» je ugotavljanje lastnosti Lunine površine s posebnim aparatom, ki zapiči v Lunina tla sondo, z drugim aparatom pa ugotavlja gostoto tal, kar je važno za bodoče pristajanje vozil. Na podlagi doslej prejetih slik so ugotovili, da na Lunini površini ni peščene plasti.
Tretja vest prihaja iz Grčije, kjer si je nova uradniška vlada, kateri predseduje guverner Narodne banke Paraskevopulos, baje že zagotovila večino v parlamentu, kjer bodo zanjo glasovali poslanci Narodne radikalne zveze in Zveze centra, tako da bo od skupnih 300 poslancev prejela 221 glasov, ko se bo 3. januarja prihodnjega leta predstavila parlamentu.
V Indoneziji je pri<lo med Sukamom, katerega položaj v zadnjih tednih ni bil več trden, in vojaškimi voditelji pod vodstvom generala Suharta po treh dneh posvetovanj do sporazuma.
Politično življenje v Italiji je v ozračju prazničnih dni. Parlament je odšel na daljše počitnice, ki se bodo končale šele 10. Januarja. Takrat bo na dnevnem redu tudi verifikacija vladnega programa, o čemer bo obširno razpravljal združeni CK socialistične stranke, kasneje pa verjetno tudi vrhovno vodstvo KD.
Danes se prične dvodnevna stavka uslužbencev pristanišč, tako da bo zaradi stavke okoli 40 tisoč pristaniških delavcev povsem ustavljen promet v vseh italijanskih prist* niščih.
Ciganska, furlanska in - slovenska šola v Furlaniji?
V	preteklem letu je bilo v Furlaniji precej pobud za razne vrste šol: dobili smo že kar gosto mrežo furlanskih šol «scuele libare*, šolo za učenje tujih jezikov, seveda predvsem takih, ki pridejo prav v turističnem prometu, kakor n.pr. nemščina, francoščina in angleščina, dalje razne tečaje za turistične storitve. Ob začetku leta je posebno furlansko mladino vzvalovila in vznemirila akcija za univerzo v Vidmu. Med številne druge pobude za nove vrste šol predvsem na prostovoljni podlagi je prišla zadnje tedne še pobuda nekega gorečega človekoljubnega duhovnika
0	ciganski šoli.
V	videmskem predmestju Pader-no je tamkajšnji župnik don Giona Sebastianis po zgledu podobnih ciganskih šol, ali kakor se glasi uradni naziv te pobude: copera nazionale nomadi*, ustanovil cigansko šolo.
Tudi za videmsko cigansko šolo je dalo ministrstvo za javno šolstvo kar hitro dovoljenje.
Pobudnik videmske ciganske šole don Sebastianis je utemeljil u-stanovitev te ciganske šole s človekoljubnimi razlogi: «Naša družba mora nekaj napraviti, da se ji pridružijo nomadi ne pa da živijo
1	njenem robu. Zato jih je treba vzgajati, poučevati, da bi se umivali, da bi se naučili pisati, brati in da bi si poiskali kakšno zaposlitev.*
Šolski nadzornik dr. Giovanni Liuzzi se je tudi zavzel za cigansko šolo: cOtroci ciganov so otroci kot otroci drugih staršev. Če ustava predvideva obvezno šolo, je naša sveta dolžnost, da poskrbimo za vzgojo nomadskih otrok.*
Šolo so nato odprli v prvi polovici letošnjega decembra. Ciganski otroci imajo v padernski šoli popoldanski pouk, ko ni drugih etrok. Obiskuje šolo 10 otrok, medtem ko bi bilo šoloobveznih otrok okoli 15. Obisk je torej zadovoljiv. Čudno bi bilo, da bi se zaradi te šole ne vnela polemika med zagovorniki in pa nasprotniki te šole. In se je vnela na straneh videmskih listov.
Slovenci v videmski pokrajini so seveda za to, da se spoštuje italijanska ustava, ki določa, da morajo imeti vsi šoloobvezni otroci svojo šolo. Tega se Slovenci videmske pokrajine še bolj zavedajo, ker imajo otroci s slovenskim materinim narečjem po duhu in predpisih italijanske ustave samo pol šole kot jo predpisuje italijanska šolska zakonodaja. Italijanski otroci z italijanskim narečjem , imajo pouk v italijanščini, medtem ko učijo otroke slovenskih staršev v jeziku, ki ni materin, zato neum-ljiv ali pa manj umljiv. Znanje, ki ga dobijo otroci slovenskih staršev v videmski pokrajini, je zatorej za polovico manjše od znanja otrok z italijanskim ali furlanskim materinim — narečjem. V videmski pokrajini pa ugotavlja javnost, da je celo šolsko znanje otrok s furlanskim materinim jezikom za dobro tretjino slabše od znanja učencev z italijanskim materinim narečjem. Furlanski javni delavci: duhovniki, učitelji, novinarji, politiki in tudi navadni zavedni izobraženi Furlani so s primerjavami in celo s ctests* ugotovili, da prihajajo iz osnovnih javnih šol furlanski učenci z manj znanja kot otroci z italijanskim materinim narečjem. Zato so poskrbeli v zadnjih letih, ko so izpuhtele zadnje intolerantne ideje nacionalističnega fašizma med šolskimi pedagoškimi krogi, da si pomagajo s furlanskimi «scuele libare*. Doživljamo v Furlaniji velikanski preporod furlanskega jezika v javnosti s sistematično akcijo, ki poglablja Furlanom njihovo znanje o preteklosti in jim odkriva slovnična pravila furlanščine. Furlansko filološko društvo, ki ga vodijo vodilni vladni politiki od sen. Tessitorija pa do sen. Pelizza in ki uživa javno in tiho odobravanje vse resne politične opozicije, pa skrbi, da ni Saragatov odlok o furlanščini kot enakopravnem jeziku z italijanščino samo suha mrtva pravna odredba. Celo skrajna desnica v videmski pokrajini si več ne upa javno omalovaževati furlanščine in se zateka kvečjemu v pisma bralcev, ki jim pa celo novi Messag-gero Veneto ne daje rad gostoljubja. V cerkvi ima furlanščina v pomožnem škofu Pizzoniju že starega preizkušenega zagovornika in zaščitnika. Seveda nimajo prav furlanski gorečneži, ki menijo, da je prst božje previdnosti opozoril najvišjega dušnega pastirja v videmski nadškofiji, da je pri vsej svoji dinamični vnemi pozabil na pomen materinih jezikov, ki jih uporabljajo ravno najboljši verniki v večnarodnostni videmski «die-cezi*.
Slovenci v videmski pokrajini, ki žive v 150 naseljih in 60 duhovni-jah Beneške Slovenije in Kanalske doline ter na robu goriških Brd, aplicirajo nase točne besede, ki
jih je uporabil videmski šolski skrbnik dr. Liuzzi pri odprtju ciganske šole v Padernu: «Otroci Slovencev so otroci kot otroci drugih staršev, če ustava predvideva obvezno šolo, je naša dolžnost, da poskrbimo za vzgojo slovenskih ° ”°k.* (Dr. Liuzzi, videmski šolski skrbnik, je takole komentiral odprtje nomadske šole: «1 figli degli zingari sono bambini come gli al-tri. Se la Costituzione prevede la scuola d'obbligo, abbiamo il pre-c.so dovere di curare 1'educazione anche dei figli dei nomadi.*) To velja za osnovne šole in za šole verouka v vseh krajih, kjer žive Slovenci v videmski pokrajini z zakonitim minimimom otrok s slovenskim materinim narečjem. Za pouk velja temeljno načelo 3. in 6. člena italijanske ustave, za verouk in jezik v cerkvi pa osnovni nauk katoliške cerkve in konkretna določila II. vatikanskega koncila.
Nimamo nič proti temu, da bi se vnemala v videmskih listih polemika o slovenskem pouku matematike, italijanščine in drugih šolskih predmetov, ker pač blodijo v marsikateri glavi zastarele krivične ideje. Smo pa odločno proti temu, da sedaj šolske oblasti vseh stopenj in predvsem videmski šolski skrbnik, ki nanj pada največja odgovornost, ker ima tudi najvišjo funkcijo, še zmeraj vztrajajo pri zastarelih šolskih metodah o edinem italijanskem jeziku kot učnem jeziku pri otrocih z drugim materinim jezikom, pa čeprav jih je stoletna praksa od 1866 naprej prikazala kot nekoristne državi in škodljive ljudstvu s slovenskim materinim jezikom.
Slovenci v videmski pokrajini želijo isto vnemo in naglo učinkovitost, ki sta jo pokazala ministrstvo za šolstvo, videmski šolski skrbnik, ter razumevanje cerkvenih oblasti za akcijo don Sebastianisa za cigansko šolo s 15 otroki, še za pouk v materinem jeziku v 150 naseljih s slovenskim materinim jezikom nad 5.000 slovenskih učencev. Priznati je treba, da je že polovica furlanske javnosti za slovenski pouk v osnovnih šolah slovenskih krajev, ker že iz najnovejših časov vedo, kaj pomenijo nacionalistične teze in trditve, da je mesto furlanščine samo v fbl-klori ne pa tudi v šoli in cerkvi. Furlani vedo, kako so furlanskim staršem pačili mišljenje, da ne marajo furlanščine v šolo kot pomožni jezik in niti ne, da bi se furlanščina poučevala kot predmet.
Slovenci v videmski pokrajini ne potrebujejo šole zato, da jih nauči, da se umivajo, pač pa potrebujejo končno po sto letih šolo z modernimi pedagoškimi načeli na demokratičnih temeljih italijanske ustave, da se naučijo «scrivere, leg-gere», kot je rekel don Giona za cigane, ker dosedanja šola Slovencev tega ni naučila. Realno pa je, da ni osnovna šola nobenemu Furlanu ali Slovencu v videmski pokrajini pomagala «a cercarsi un lavoro*. To je drugo poglavje, s katerim se muči sedaj dežela.
Zares zlati časi za angleške jetnike
LONDON, 26. — Pet od sedemnajstih mož, ki so v zadnjih dneh pobegnili iz britanskih zaporov, je policija zopet ujela. Med njimi je tudi Donald Connachle, star 23 let, ki je bil obsojen na 6 mesecev zapora, pa mu je uspelo pobegniti iz londonskega zapora Wandsworth s tem, da se Je skril na nekem tovornjaku.
Objava poročila lorda Mountbat-tena o sistemih varnosti, ki so v veljavi v angleških zaporih, je, kot kaže, povzročila cel val božičnih pobegov. V zadnjih treh dneh je pobegnilo 15 zapornikov iz raznih zaporov: pet jih Je pobegnilo iz zapora WaI»ton v Liverpoolu, eden iz zapora Wandswortb v Londonu, drugih pet Je pobegnilo iz zapora Dra-ke Hall v Stafordshlru, dva iz zapora v Birminghamu in dva iz zapora v Sudburyju v Derbyshiru.
Nekatere od petih ubežnikov iz Liverpoola je policija ujela; dva druga, enega iz Wandswortha in drugega iz Birminghama, so ujeli na božični večer. Najbolj čuden primer pa je gotovo iz Pertha na škotskem, kjer je policija opazila, da je neki jetnik pobegnil, šele 15 dni po begu. Notranje ministrstvo je sprejelo razne ukrepe za poostritev nadzorstva, toda funkcionarji jetniške uprave zatrjujejo, da je osebje izgubilo zaupanje v ministra Jenkinsa. Zlasti sindikat az-nikov iz Liverpoola ostro protestira proti kazenskim sankcijam, ki jih je uvedel minister.
Pr vsej stvari je dokaj čudno, da sploh ni nikakih sporčoil. Tako je na primer v Waltonu pet ubežnikov pobegnilo ob 15.45, policija pa o tem ni bila obveščena vse do 17.30. Nihče ne zna pojasniti vzroka te nerednosti.
KLJUB KAMPANJI ZA PREVIDNOST
Tri hude prometne nesreče te dni na tržaških cestah
Brezvesten avtomobilist povozil žensko v Trebčah in zbežal Treščil je v parkiran avto - Neodločenost je bila usodna
Kljub pozivom in opozorilom naj avtomobilisti vozijo previdno, se je prejšnje dni pripetilo več prometnih nesreč, od katerih nekatere celo zelo hude. V soboto je prišlo do hude prometne nesreče v Trebčah pri stavbi št. 33, katere žrtev je postala 62-letna gospodinja Marija Kralj por. Kralj iz Trebč št. 44. Ko je Kraljeva hodila ob strani ceste, jo je z avtom povozil neznan avtomobilist, ki je potem zbežal, ne da bi ponesrečeni priskočil na pomoč. Kraljevo so z rešilnim avtom odpe ljali v bolnišnico
v bolnišnico in jo nemudoma
............"""»'miiiiiiliiii.mimmiiiniimiiiMinmmiiiniimiifiiimNimMMiiiiiiiiiiiimNiiii.iiiimiiiimi...
RAZNE NESREČE IN MNOGO MRTVIH
Letalo je strmoglavilo Požar na ribiški ladji
v*
Železniška nesreča pri Novem Sadu - Avto v prepadu
PASTO (Kolumbija), 26. —■ Letalo «DC-3» kolumbijske letalske družbe «Avianca», na katerem le bilo 28 oseb, je strmoglavilo, ko je bilo namenjeno v Pasto na jugovzhodu države. V svojem zadnjem sporočilu je pilot javil, da je zaradi neugodnih vremenskih razmer prisiljen spremeniti smer proti Ca-Hju, mestecu, ki leži nekoliko bolj severno. Po nekaterih informacijah je letalo padlo na samotno gorsko področje pokrajine Jalapa, približno 380 km južnovzhodno od Bogota.
HALIFAX, 26. — Na ribiški ladji «St. Finbarr« (1139 ton) Je ob obali Labradora izbruhnil požar, še negotova poročila navajajo, da je izgubilo življenje najmanj enajst ribičev, preživelih pa je štirinajst. Ladja je lahko vozila v ledenici 500 ton zmrznjenih rib.
NOVI SAD, 26. — V hudi železniški nesreči, ki se je pripetila v soboto na progi med Bačkim Gradi-štem in čurugom, so izgubili življenje štirje ljudje, hudo poškodovanega šefa progovne delavnice v Bačkem Gradištu Stevana Vukeliča pa so takoj po nesreči prepeljali v novosadsko klinično bolnišnico in je Še vedno iv smrtni' nevarnosti.
Do nesreče je prišlo ko sta na nepreglednem ovinku trčila lokomotiva s službenim vozom in motorna drezina s progovnimi delavci iz Bačkega Gradišta. Zaradi močnega vetra so bili delavci na drezl-nl obrnjeni s hrbti proti prihajajoči lokomotivi.
REGGIO CALABRIA, 26. — Neki «600» je padel s ceste 150 metrov globoko v prepad. Pri nesreči, ki se je zgodila v Vallone Motta, so se ubile vse štiri osebe, ki so bile v avtomobilu.
LUGO (Ravenna), 26. — Plin, ki je uhajal iz ogrevalne naprave, je v Lugo di Romagna usmrtil dva zakonca, stara 83 in 79 let. Zakonca sta stanovala sama v majhni vili; neki njun vnuk ju je našel že mrtva.
CAGLIARI, 26. — Neka «simca 1000», ki jo je vozil 53-letni G ustavo Spolaor iz Marghere pri Benetkah, je kakih 20 km od Cagliarija povozila nekega 32-letnega karabinjerja. Zaradi nenavadnega zaviranja se
je «simca» zasukala in se prevrgla na sredi ceste, čeprav je bil ranjen, je Spolaor zlezel iz avtomobila, da bi pomagal karabinjerju. Na pomoč so priskočili še potniki nekega «500» ter dve drugi osebi. Medtem ko so si prizadevali, da bi dvignili karabinjerja in ga spravili v neti avto, je iz Cagliarija privozil neki «1100» ter zavozil v skupino. Potem so se ustavili še drugi avtomobilisti in pomagali ponesrečenim v bolnišnico. Toda karabinjer in Spolaor sta bila že mrtva, neki 25-letni šofer pa je umrl nekaj ur pozneje v bolnišnici. Hudo pa so bili ranjeni še štirje moški.
PIŠA, 26. — Neki avto, v katerem je bila poleg vozača še njegova nosna žena, mati ter neka 8-letna deklica, se je zaletel v neko drevo. Obe ženski sta se ubili, vozač in deklica pa sta zelo resno ranjena.
MILAN, 26. — Neki 69-letni zidar je v živčni krizi izgubil razsodnost ter svojo dve leti mlajšo ženo večkrat udaril po glavi z likalnikom, dokler je ni ubil. Potem je ubil še sam sebe. Zidar je bil že -pred časom v neki kliniki zaradi duševne bolezni.
GRENOBLE, 26. — Blizu”'Gre-nobla se je avto s šestimi osebami zaletel v tovornjak. Pet oseb se je ubilo, šesta je močno ranjena. Med mrtvimi so trije otroci.
LYON, 26. — Avto s šestimi osebami je v St. Fonsu zletel v reko Rodan. Dve osebi sta se rešili plavanjem, ostale štiri pa so umrle, ko so jih že prepeljali v bolnišnico.
COMO, 26. — Dva občinska uslužbenca sta bila pod prho v neki kleti občinske hiše. Pri tem pa sta se zadušila, ker je plinski gorilnik porabil ves kisik v zaprtem prostoru.
COMO, 26. — Zaradi poledice se je na božično noč neki avto zaletel v zid ob cesti. Tri osebe (20, 13 in 17 let) so se ubile, dve sta hudo ranjeni.
TERAMO, 26. — Pri Tortoreto Lido se je neki avto zaletel v drevo. Pri tem se je ubila 20-letna žena vozača in 7-mesečni sinček.
ROVIGO, 26. — Na cesti Castel-massa-Bergantino je avto s štirimi potniki zavozil v kanal. Vsi štirje —■ v starosti od 18 do 27 let so izgubili življenje.
Vozač je hudo ranjen.
tiliiillimilllimiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiHiimimiiiiiitimiiifiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiinitiiiiittiimiitiiitiiitiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimimul
LEPO
DARILO NAVIJAČEM
Lepa igra in 7 golov: Sovodn je - Bračan 5:2
STRELCI — 3’ p. p. Belloni (B), 6’ p. p. Ferfolja A. (S), 17’ d.p. Ferfolja A. (S), 20’ d. p. Polencig (B) (enajstmetrovka); 24’ d. p. Sfiligoj (S); 31’ d. p. Sfiligoj (S), 40’ Ferfolja A. (S). Kotje 4:3 za Sovodnje. Vreme sončno, igrišče dobro, gledalcev 100, sodnik Moda-nutti iz Krmina.
SOVODNJE — Ferfolja S., Kuz--------—
min, Fajt, Ferfolja, B., Cotič, De-
vetak R., Marinič, Černe, Ferfolja A., Cijak, Sfiligoj.
BRACAN — Perisutti, Sfiligoi, Verruchia, Borraccia, Buiatti, Ri-dolt, Belloni, Polencig, Silvestri, Venica, Canturt.
V	nedeljo popoldne so pritekli na igrišče ob burnem ploskanju igralci Sovodenj in Bračana. Takoj po žvižgu so «rumeni» (Bračan) prešli v napad z Polencigom, Cotič pa ga je ustavil v kazenskem prostoru. V 3’ so gostje že potresli Fer-foljevo mrežo: Fajt Je streljal, zadel pa je Cotiča in žoga se je kotalila proti vratom. Priliko je izkoristil Belloni, ki je realiziral. Tri minute kasneje je Sfiligoj predložil Ferfolji, ki je silovito streljal: vratar je ubranil, a ni zadržal in usnje Je končalo v mreži. 1:1. Preostali del prvega polčasa je bil enoličen .čeprav so si sledile z ene in druge strani še kar lepe akcije.
V	drugem polčasu so Sovodenj-ci začeli naval na Perisuttija, ki je v 17’ klonil: Marinič se je prebil po levi, predložil Ferfolji, ki je realiziral. V 20’ protinapad gostov: na robu kazenskega prostora roka Ferfolje B. Sodnik je brez oklevanja prisodil enajstmetrovko. Polenig je streljal, Ferfolja je ubranil, a ni zadržal 2:2. Medtem ko smo pričakovali polom «belih», se je zgodilo prav obratno. Z vdanostjo so se Sovodenjci pognali v napad in so že čez štiri minute prišli s Sfiligojem v vodstvo: Ferfolja A. je streljal, vratar je odbil do Sfiligoja, ki je v voieju potresel mrežo.
Kmalu zatem je na Černetov predložek na levi zbežal Ferfolja
A., ki pa so ga grobo zadržali in podrli. Tri minute kasneje je Sfiligoj diagonalno streljal in z lepe razdalje presenetil vratarja. Dve minuti kasneje je na bratov predložek Ferfolje A. silovito streljal in vratar je s precejšnjo dozo sreče odbil, prečka pa je napravila svoje. V 40’ Sfiligoj je krosiral, Marinič je žogo ustavil in jo podal Ferfolji, ki je streljal in realiziral. Zadovoljni navijači so si želeli še šesti gol, ki pa ni prišel in pri stanju 5:2 za Sovodenjce se je tekma zaključila v veliko veselje igralcev in navijačev, ki so kljub smoli v prejšnjih tekmah vseeno sledili svojim «beniaminom».
J. V.
POCENIA — JUVENTINA 1:2
Vesel božič
v
za Standrežee
POCENIA: Maron, Campagnolo, Bertolinl, Occhioni, Pusinan, Mar-tlnagli, Zorzetto, Galasso, Seraflni, Sobtile, Cescon.
JUVENTINA: Tomasin, Paškulln, Tabaj, Ferfolja, Montico, Costelli, Ghiotto, Klaučič, Batistič, Nanut, Tabaj M.
Kotje 4:3 za Pocenio.
Sodnik: Tomat (Čedad).
Strelci: Miloš Tabaj v 3’ p.p„ Galasso v 30’ p.p,; Costelli v 11’ d.p.
Igralci iz štandreža so držali obljubo, ki so jo bili naredili že pretekli teden svojim navijačem, da bodo napeli vse sile, da vsaj izena-
čijo rezultat z ekipo iz Pocenle in tako prinesejo domov kot voščilo za praznike vsaj točko. Svoj namen so celo presegli, kajti premagali so enajsterico, ki je bila do sedaj druga na lestvici. Igrali so v vasi nedaleč od Latisane in tekma je bila na enem izmed igrišč, Ki so v tej skupini prvenstva najbolj oddaljena od Gorice. Zaradi tega so vsi mislili, da bodo Marsonovi ekipi v tej težki tekmi manjkali domači navijači. Kljub razdalji je bilo mnogo zvestih v Poceniji, mnogo več, kakor bi jih kdo pričakoval. Ekipa se jim je za zvestobo oddolžila z zmago in povratek je bil za vse vesel: za igralce, ker so si zaslužili dve točki, za štandreške navijače (bilo jih je približno 120) zaradi užitka, ki jim ga je nudila krasna igra. Bilo je mnogo lepih akcij s strani obeh ekip, a že od vsega začetka je pokazala Juventi-na večjo uigranost. Takoj v 3’ p.p. je Nanut podal Milošu Tabaju žogo in ta je z močnim strelom presenetil vratarja in dosegel prvi gol: 1:0 za Juventino. V 25’ bi bil Klaučič čisto gotovo povečal rezultat, toda vratar Pocenie ga je nekorektno ustavil s tem, da ga je zgrabil za nogo. Sodnik je to prezrl, ker bi moral v nasprotnem primeru prisoditi Juventlnl enajstmetrovko. V 30’ je Pocenla napadala, Costelli ni dovolj varno ustavil visoke žoge in št. 8, Galasso, je izenačil s tem, da je nenadoma poslal usnje, ki ga Tomasin nikakor ni mogel prestreči do mreže. Jasno je, da je Costel-llja pekla lastna neprevidnost in jo je na vsak način skušal popraviti. To mu Je uspelo v 11’ d.p., ko je z lepim kazenskim strelom izven kazenskega prostora povedel Juventino ponovno v vodstvo: 2:1. V 16’, 36’ in 41’ se je pokazala pridnost branilcev in hitrost vratarja Toma-sina, ki so rešili za Juventino kočljive položaje. Rezultat je tako ostal do konca nespremenjen.
Iz te tekme Jasno sledi, kar smo že pred časom poudarili, namreč važnost treniranja. Predvsem naši ekipi koristi požrtvovalnost trenerja, ki izrabi vsak prost trenutek, da zbere igralce in jih vadi. Juven-tina je bila v nedeljo v čudoviti formi, napad Je deloval neoporeče-no in največ zasluge pri tem sta imela Klaučič in mladi Miloš Tabaj, ki se je po dveh mesecih prisiljenega počitka vrnil k ekipi.
D. R.
Mattea Ciaravallo je vložila ovadbo proti ugrabitelju
TRAPANI, 26. — Mattea Ciaravallo, stara 22 let, ki jo je pretekli ponedeljek bivši zaročenec 28-letni Vittorio Virtuoso ugrabil, je izjavila, da bi raje umrla, kakor bi se poročila z Virtuosom. Dekle so našli karabinjerji v neki samotni bajti v Ricalcati. Vrata so bila zapahnjena in Virtuoso jih je odprl šele, ko so mu karabinjerji zagrozili, da bodo uporabili silo. Dekle je bilo v žalostnem stanju. Spočetka se je hotela ugrabitelju upirati, končno pa se je vdala nasilju; tri dni ni nič jedla.
Virtuoso je dekle odvedel z dvema pomagačema. Ko pa se jim je «600» nekaj pokvaril, je Virtuoso sam vlekel defcle-čez -drn in-strn do neke bajte, kjer sta prvo noč prenočila. Naslednjega dne sta se preselila v neko drugo bajto, kjer sta prespala, tretji dan pa je dekle pripeljal v Ricalcato; tu so ju karabinjerji našli.
Mattea Ciaravallo je takoj vložila proti Virtuosu ovadbo. Policija, ki je Virtuosa aretirala, išče sedaj njegova dva pomagača, čeprav Virtuoso trdi, da je delal sam.
s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi več ran in udarcev po glavi, obrazu in spodnjih udih.
Istega dne zvečer se je hudo ranil tudi 27-letni pleskar Bruno Gan-dolfo iz Milj, Naselje San Cristofo-ro 10. Po Ul. Flavia je proti Žav ljam vozil fiat 600 TS 62005, ko pa je privozil do stavbe št. 60, je- z vso silo treščil v parkirani fiat 1300 TS 51098. Zaradi močnega sunka se je Gandolfo v notranjosti svojega avta pobil in ranil po glavi in obrazu. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico in ga s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek.
Predvčerajšnjim zvečer se je pred naseljem San Mauro v Sesljanu pripetila huda nesreča, ki jo je zakrivila neodločnost 53-letne čistilke Romane Pavan iz Ul. D’Alviano 41. Zenska je prečkala obalno cesto, vendar se je prestrašila, ko je zagledala avtomobil, ki je vozil proti Trstu. Pavanova je stopila nekaj korakov nazaj in tako dregnila fiat 600 TS 29786, ki ga je proti Sesljanu vozil 20-letni Franco Ter-bon iz Ul. Felluga 20. Zaradi sunka je Pavanova padla in se hudo pobila po glavi in spodnjih udih. V predsmrtni nezavesti so jo v rešilnem avtu odpeljali v bolnišnico in jo s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek.
V SOBOTO V UL. B0N0MEA
S skokom skozi okno v 1. nadstropju so se rešile pred požarom v kuhinji
Mati, hčerkica in prijateljica so se rešile z lažjimi poškodbami in opeklinami zaradi eksplozije plinske jeklenke
Nesreča nogometaša
Nogometaš moštva »Primorec« iz Trebč 26-letni mizar Milan Škabar iz Repna 56 se je predvčerajšnjim moral zateči v bolnišnico zaradi nesreče na igrišču. Škabar je na nogometnem igrišču v Nabrežini med nogometno tekmo z moštvom «Li-bertas« s Proseka trčil v nasprotne, ga igralca in si pri tem prelomil nosno kost, se pobil po glavi in ranil po ustnicah. Ponesrečenca so v bolnišnico odpeljali v rešilnem avtu in ga sprejeli na otorinolaringoja-trični oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih.
R. G0RETTI succ.
Dl C. SALVADEI
GUME
• PIRELLI
# MIC IIE LIN • CEA T
TRST
UL. F. SEVERO 3 TEL. 36995
V Ul. Bonomea je prejšnjo soboto dopoldne nastala panika zaradi eksplozije jeklenke tekočega plina. V stanovanju v prvem nadstropju v stavbi štev. 114 omenjene ulice, je bila 24-letna gospodinja Irene Grahor por. Flego, njena 1-letna hčerka Loredana in 38-letna prijateljica Sonia Degrassi por. Motta s Šalita di Gretta 25. Grahorjeva je hotela v gorilniku zamenjati prazno jeklenko tekočega plina s polno. Iz gorilnika je vzela prazno in šla po polno jeklenko, toda pri tem se ni zavedla, da je iz jeklenke puščal plin in ko jo je nesla mimo goreče peči na kerosen, se je zgodilo nepričakovano. Uhajajoči plin se je vnel in nastala je silovita eksplozija ter požar, ki je takoj zajel pohištvo. Zenski sta se tako prestrašili, da je Grahorjeva hitro zgrabila hčerkico in se skupaj s prijateljico vrgli skozi okno, da bi se tako vse tri ubranile najhujšega.
Pri padcu skozi okno so se vse tri lažje ranile. Z zasebnim avtom so jih odpeljali v bolnišnico, kjer so Grahorjevo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja od 15 do 20 dni zaradi udarcev po hrbtu in opeklin po licih, vratu in rokah, njeno hčerko so pridržali na dermatološkem oddelku, kjer se bo morala zdraviti 10 dni zaradi opeklin po obrazu, Degrassije-va pa se bo morala zdraviti od 10 do 14 dni na nevrokirurškem oddelku, ker se je pobila po glavi in rokah.
Medtem so gasilci v stanovanju gasili ogenj. Po treh urah dela, so pogasili nastali požar, ki je povzročil precejšnjo škodo.
Javna dela
skih poslopij v kraški okolici podjetju Domenico Pelessoni s popustom 18,18 odst. na 10.000.000 lir; obnova higienskih naprav šole «D. Alighieri podjetju Carlo Pacor s popustom 3,55 odst. na 6.500.000 lir.
• Zaradi šolskih potreb bo sedež Ljudske knjižnice v Ul. Polonio odprt za javnost od torka, 27. t.m. do sobote, 31. t.m., kakor tudi v ponedeljek, 2. januarja samo v dopoldanskih urah do 12. V torek, 3. jan., bo urnik zopet normalen.
Na zasebnih dražbah pri pogodbenem uradu na javna dela pri vladnem komisariatu so bila oddana naslednja javna dela:
Obnova stanovanja varuha morskega akvarija podjetju Corda Vittorio s popustom 13,08 odst. na 2 milijona 400.000 lir; pleskanje inštituta «Duca d’Aosta» Podjetju Domenico Pelessoni s popustom 16 odstotkov na 1.500.000 lir; obnova šol-
Avtomobilist podrl mestnega stražnika
28-letni motorizirani mestni stražnik Franco Rotta iz Ul. delle Ca-ve 6/1, ki je sinoči na Miramar-skem drevoredu patruljiral, je po stal žrtev prometne nesreče. Na motorju TS 34200 se je peljal proti Miramaru in ko je privozil do stavbe štev. 75, je začel obračati proti levi, da bi spremenil smer. Prav tedaj je proti Sesljanu z avtom «alfa romeo» F-EL-14 privozil 46-letni Riccardo Pellegrin, ki biva v Frankfurtu ob Maini. Pellegrin je prav tedaj prehiteval avtomobil in ni zapazil mestnega stražnika na motorju. Trčenje je bilo neizbežno in avtomobilist je podrl Rotto.
Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti dva meseca zaradi zloma leve noge.
Podrl je deklico in zbežal
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so prejšnjo soboto sprejeli 8-letno učenko Lucio Negrinotti iz Ul. Commerciale 160/2, ki se bo morala zdraviti 10 dni zaradi udarcev in ran po glavi, obrazu in kolenih. Deklica se je tistega popoldneva iztrgala iz prijema spremljevalca in blizu stavbe štev. 167 Ul. Commerciale stekla čez cesto. Ko je bila sredi cestišča, je navzgor po omenjeni ulici privozil neznan avtomobilist, podrl deklico in nato zbežal, ne da bi se ustavil in priskočil na pomoč mali pone-srečenki. V teku je preiskava, da bi izsledili neznanega brezvestneža.
NOVE NAMESTITVE OGREVALNIH NAPRAV IN VSAKOVRSTNA INŠTALATERSKA POPRAVILA MONTAŽE GORILNIKOV NAFTE
GLAVKO SAVI
TRST — Ul. Pagliericci 14 — Tel. 96-392 vošči vsem vesele praznike in srečno novo leto 1967
KEMIČNA PRALNICA IN ČISTILNICA
ANTON PAMIČ
TRST, Ul. Rossetti 55 — Tel. 50586 in podružnica na PROSEKU 6
vošči vsem cenj. klientom vesele praznike in srečno novo leto
veleblagovnica
coin
TRST - CORSO ITAUA
V teh dneh vrsta
izrednih ponudb
s kolekcijo
plaščev
za moške ženske in otroke
IZREDNI
POPUSTI
KOLEDAR SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE
Živa vez med izseljenci in «staro domovino»
Bogat izbor snovi odraža veliko skrbnost pri urejanju
Med slovenskimi koledarji za 1. 1967 je najbolj zajeten in prav gotovo tudi najbolj pester in bogat Slovenski izseljenski koledar, ki ga izdaja Slovenska izseljenska matica v Ljubljani. Koledar je, kot že njegovo ime pove, namenjen v prvi vrsti slovenskim izseljencem, ki živijo zlasti v obeh Amerikah, v Kanadi pa tudi v mnogih evropskih državah, zlasti v Franciji, Belgiji, Nemčiji itd. Sestavljen je tako, da po eni strani seznanja Izseljence z današnjo jugoslovansko, predvsem seveda slovensko stvarnostjo, po drugi pa prinaša članke o življenju in delu Izsejencev. Večino teh člankov so napisali izseljenci sami, nekatere pa tudi avtorji iz Slovenije, književniki in javni delavci, ki so obiskali izseljence v njihovih «novih domovinah«. Izbor objavljenih člankov odraža veliko skrbnost u-rednikov ne samo glede vsebine, temveč tudi lepote slovenskega jezika, kar je za publikacijo, ki je namenjena ljudem daleč od rodne grude, še posebno važno. Zlasti bogat je tisti del koledarja, ki seznanja bralce v izseljenstvu o življenju v stari domovini, o njenih dosežkih na različnih področjih družbene dejavnosti, o delovanju Izseljenske matice v Ljubljani, o njeni skrbi za rojake iz tujine, o raznih dogovorih, ki ščitijo delavce v tujini, o uspehih v izgradnji socialistične družbe v Jugoslaviji itd. Bogato je v koledarju obdelano tudi razno folklorno blago, slovenska literarna zgodovina in sedanjost, turistične privlačnosti stare domovine itd. Kdor pa se hoče seznaniti z življenjem izseljencev, ta bo našel v koledarju skoraj vse, kar bi ga utegnilo zanimati, saj je tovrstnih prispevkov precej, čeprav je v njih prvenstveno obdelano družabno in prosvetno življenje izseljenih rojakov, kar pa je očitno najvažnejše poglavje narodne dejavnosti, ki združuje slovenske izseljence v živo in tvorno narodno skupnost v kozmopolitskem svetu, če k tej vsebinski Pestrosti dodamo še bogate ilustracije in naravno luksuzno tiskarsko opremo, potem je pač treba Priznati, da je koledarsko pri tej publikaciji le ime, sicer pa gre za zajeten zbornik, ki dela čast izdajatelju in urednikom, ki so ga uredili. Edina opazka, ki bi si jo dovolili, bi bila, da je v tem zborniku sicer objavljen članek o Slovencih na Koroškem, da pa ni v njem nobenega prispevka o zamejskih Slovencih v Italiji, kar se nam zdi škoda, saj je med izseljenci zelo veliko Primorcev, ki bi Jih še posebej zanimalo, kako in v kakšnih pogojih živijo Slovenci na Tržaškem in Goriškem pa v Beneški Sloveniji.
Strogi dej z meseci sta sestavila Prof. dr. Joža Mahnič in akademski slikar Marjan Tršar. Prvi je prispeval besedilo o slovenskih književnikih, drugi pa njihove portrete in ilustracije krajev, kjer so se rodili, živeli ali umrli, čitatelj, zlasti mlajši izseljenski rod, se lahko na kratko toda dovolj za osnovno obveščenost seznani z Matijo Čopom in Otonom Župančičem (za januar), Valentinom Vodnikom in Francetom Prešernom (februar), Josipom Jurčičem in Josipom Murnom (marec), Dragotinom Kettejem in Etbinom Kristanom (april), Ivanom Cankarjem in Srečkom Kosovelom (maj), Antonom Aškercem in Francem Šaleškim (junij), Antonom Tomažem Linhartom in Jankom Kersnikom (julij), Ivanom Tavčarjem in Lovrom Ku-harjem-Prežihovim Vorancem (avgust), Franom Levstikom in Francetom Bevkom (september), Simonom Jenkom in Simonom Gregorčičem (oktober), Josipom Stritarjem in Franom Masljem-Pod-limbarskim (november) ter Antonom Janežičem in Karlom Destov-nikom-Kajuhom (december). Za stoletnico prvega slovenskega romana, o kateri piše Hermina Jug, Je tak prikaz slovenskih kulturnih mož res kar najbolj posrečen in Primeren.
Glavna urednica koledarja in Predsednica izseljenske matice Zima Vrščajeva objavlja za koledarskim delom uvodno besedo, namenjeno bralcem, prvenstveno izseljencem z željo, da bi «iz te knji-ffe razbrali utrip sodobnega življenja v Jugoslaviji in da bi vam zapela iz nje slovenska beseda. Naj besedilo v materinem jeziku v Koledarju okrepi vašo skrb, da naučite materinega jezika tudi svoje otroke in vnuke. Želimo, da bi to berilo vašim potomcem približalo podobo domovine njihovih Prednikov, da bi jim postala zanimiva in da bi se vzbudila v njih želja, da bi obiskali, kakor jo je obiskalo že toliko mladih ljudi iz drugega in tretjega rodu naših izseljencev«.
Cela vrsta slik prikazuje nato Izseljence na obisku v stari domovini, nastope njihovih pevskih zborov, sprejeme, piknike itd. Tajnik Slovenske izseljenske matice Tone Božič poroča o delu Matice v 1. 1966 in podaja podroben seznam raznih prireditev na čast udeležencem z njihovim lastnim sodelovanjem in ugotavlja, da predstavlja 15-letno obdobje, kar Matica obstaja in deluje, obdobje, v katerem je bilo marsikaj storjenega tako na področju krepitve in razširjanja stikov med domovino in Izseljenci kakor tudi pri premagovanju mnogih težav v zvezi z izseljenstvom«. Ernest Petrin piše o oddajah ljubljanskega radia za izseljence. Franc Sebjanič o skrbi za delavce iz Slovenije v tujini, Tone Kukoviča, pa objavlja zapisek o obisku »pri naših v Fran-
ciji«. Dr. Lev Svetek je prispeval pregled novosti v konvencijah in drugih meddržavnih sporazumih o socialnem zavarovanju, o sporazumu o zaposlovanju jugoslovanskih delavcev v Franciji, Avstriji in švedski ter daje praktične nasvete delavcem, ki so zaposleni v tujini. Marja Fortlčeva objavlja članek o mednarodni vlogi Jugoslavije v letu 1966, v katerem nazorno prikazuje prizadevanja jugoslovanske diplomacije za mir na svetu. Profesor teološke fakultete ljubljanske univerze dr. Stanko Cajn-kar razlaga pod naslovom «Novo obdobje« protokol, ki je bil podpisan med Jugoslavijo in Vatikanom in ki urejuje odnose med cerkvijo in jugoslovansko državo. Josip Vidmar objavlja krajši članek ob 25. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, v katerem pravi, da je «Osvo-bodilna fronta» še vedno živa in prisotna v našem življenju, dasi s svojimi junaškimi stvaritvami, zaradi katerih je nastala, že prehaja v zgodovino in to v zgodovino, ki je in bo ostala ponos slovenskega naroda.» Zelo lep je prispevek Toneta Seliškarja o skladatelju Marjanu Kozini, ki je umrl letos in ki je svoja najlepša dela ustvaril prav v partizanih. Sledi nekaj pesmi Franceta Filipiča, Ceneta Vipotnika (v angleškem prevodu), Severina šalija, Franka Keržeta in Jaoka Tomšiča, v naslednjem sestavku pa piše Tone Vahen o električni energiji iz jugoslovanskih iek. članek je tudi bogato opremljen s posnetki raznih elek-traren, kar velja tudi za članek Nandeta žužka o uspehih delovnih ljudi, v katerem govori o gradnji novih industrijskih objektov, stanovanj, cest itd. Drago Kralj objavlja potopisno reportažo po jugoslovanskih turistično zanimivih krajih. Feri žerdin pa nas popelje v svet Prežihovega Voran-ca v sestavku z naslovom «Od Kotelj do Belih vod«. O Slovencih na Koroškem piše dr. Franci Zwit-ter, Niko Kuret pa o «štehvanju, stari konjeniški igri slovenskih Zi-ijanov«. Zvone Kržižnik nam predstavlja Idrijo kakršna je bila nekoč in kakšna je danes, izseljenec Armando Blazina pa piše kako je »vzljubil Ljubljano«. Janez Gradišnik razmišlja o «naši materinščini«, o našem jeziku, Dušan Tom-še pa pod naslovom »Radost in bridkost na gledaliških deskah« piše o slovenskih gledališčih in njihovih uprizoritvah, pri čemer se zadržuje tudi pri našim-Šišenskem gledališču v Trstu. Jože šti-van piše o slovenski folklori kot naši kulturni dediščini, Hermina Jug o stoletnici Jurčičevega »Desetega brata«, Jože Župančič pa predstavlja dr. Ferdinanda Kolednika, ki stalno živi že od 1. 1935 tujini kot izseljenski duhovnik in ki je prevedel Jurčičevega »Jurija Kozjaka« v razne tuje jezike, saj je dr. Kolednik pravi poliglot in ahasver. Marko Rožman piše o velikih športnih prireditvah v Sloveniji v letih 1965 in 1966.
V drugem delu koledarja so v glavnem prispevki izseljencev samih ali pa avtorjev, ki govore o izseljencih. Delno so ti teksti natisnjeni v angleščini ali španščini, da bodo tako bolj dostopni tudi mlajšemu rodu oz. potomcem izseljencev, med katerimi jih večina materinščine že ne obvlada več. Mirko Vujačič piše o Dubrovniku, Mitja Vošnjak objavlja odlomek iz romana «Zid na mejni reki Selan«, Millslav A. Ivaniševič odlomek iz zbirke «Pariz brez Slavoloka zmage«, Anton Ingolič je prispeval sestavek «Oči brez pogleda« (v angleščini), Stefan Kališnik objavlja spis «Sonček čez hribček gre«, Ema Umek objavlja razpravo o arhivih kot virih za proučevanje slovenskega izseljenstva in nato še prispevek k zgodovini izseljevanja iz Kranjske v Ameriko v letih 1910-1913. Zlasti prvi članek bo zanimiv tudi za nas, ker govori o Trstu, kjer se je ponavadi začela pot naših Izseljencev
Zanimiv je prispevek Antona Maruša o «Slovencih na Nizozemskem v boju za svobodo« in Nika Lapajne z naslovom «lz Mengša v Otawo». Franc Kurunčič piše kako so v Buenos Airesu in drugod proslavili 20-letnico priključitve jugoslovanskega Primorja, Milena Gregorič pa predstavlja našega znanega rojaka iz Sv. Križa Viktorja Sulčlča, ki je postal sloviti argentinski arhitekt, ki pa ima tudi literarne navdihe. Tone Seliškar piše o pokojnem rojaku Milanu Medveščku, ki je desetletja svojega življenja posvetil narodnostnemu in političnemu napredku Slovencev v Clevelandu. Sledijo še zanimivi članki o Slovencih in prvi stavki v neki tovarni v Clevelandu 1. 1937, o slovenski operi v Ameriki, spominski članki o pevskem zboru Zarja ter o njegovem predsedniku Leonardu Poljšaku, Frank česen piše o 45-letnic! pevskega zbora Jadran v Clevelandu, Ivanka Shiffrer o 60-letnici slovenskih sokolic, Marie Prisland o 40-letnicl Slovenske ženske zveze, Louis Kaferle o raznih orkestralnih ansamblih med ameriškimi Slovenci, Jože Bajc pa objavlja izčrpen in dokumentaren pregled o slovenskem časnikarstvu v ZDA, pri čemer navaja najprej tisk, ki še izhaja, nato pa časopisje, ki ne izhaja več. Pregled zajema obdob je 75 let, toda sam avtor pravi, da gre za še nepopoln seznam vsega, kar so ameriški Slovenci natisnili, že sam bežen pogled čez naslove listov kaže, da je slovenska tiskana beseda igrala v preteklosti in še igra silno pomembno vlogo pri
ohranjanju slovenske narodnosti v daljni tujini in da je v veliki meri prav zasluga tiska, če celo tretji rodovi izseljencev še govorijo in skušajo govoriti ali vsaj razumejo svojo materinščino. Zadnji članek v koledarju je posvečen biografijam raznih zaslužnih slovenskih mož v Izseljenstvu.
Skratka slovenski izseljenci prejemajo odlično publikacijo, ki že sama po sebi po svoji naravnost luksuzni Izdaji in vsebinskem bogastvu odraža skrb Slovenske izseljenske matice za rojake. Obenem pa je koledar prijeten in poučen tudi za nas v stari domovini in zlasti še v njenem neposrednem zamejstvu, ker s svojo vsebino kaže na trdoživost in narodni ponos slovenskega življa v tujih deželah, zlasti pa v Ameriki, če bomo koledar skrbno prebrali, nam bo morda iz njegovih člankov ostal tudi kakšen koristen nauk za naša prizadevanja na Tržaškem in Goriškem.
JOŽE KOREN
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii>i*''|i|iM1ii"l|ii|i>",l,i|lim"lfl,<
IZSELJENSKI KOLEDAR 1967
Naslovna stran koledarja Slovenske izseljenske matice

PO PROSLAVI
I00LETNICE
JUGOSLOVANSKE
AKADEMIJE
ZNANOSTI

NEKAJ MISLI O ZGODOVINARJU FRANJU RAČKEM
Mnenje Škota Strossmayerja o prvem predsedniku najvišje jugoslovanske kulturno ■ znanstvene ustanove ■ Prispevek Račkega k uresničitvi jugoslovanske politične misli
Pretekli mesec je bila v Zagrebu proslava 100-letnice ustanovitve Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti (JAZU), ki so se je poleg predstavnikov istoimenskih ustanov iz Slovenije, Srbije, Bosne in Hercegovine in drugih republik, udeležili tudi številni odposlanci kulture in znanosti iz številnih dežel vsega sveta.
Njem stoletna dejavnost je bila prikazom v razkošni izdaji Spomenice ter v obsežni bibliografiji same Jugoslovanske akademije, ki je samo v dvajsetih letih po končani drugi svetovni vojni objavila nad 500 znanstvenih del.
Že v mesecih septembru in oktobru je bilo med mesti Vinkovci, Split, Reko in nekaterimi drugimi tekmovanje, katerega namen je bil prikazati kulturno delo, ki ga je teh krajih opravila Jugoslovan
ska akademija. Obenem se je tudi
Kako muslimanski verniki
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Zimska razstava v krožku ENDAS
Zimska nagradna razstava slik v dvorani krožka ENDAS je bila tokrat odskočna deska za mlade in malo znane likovnike. Sicer pametna odločitev vodstva, dati jim možnost razstavljanja brez izbirne žirije, pa je odvrnila večino vidnejših tržaških slikarjev, ki so radi razstavljali zaradi lepih nagrad. Zato smo tu videli le nekaj mlajših; uspešni pobornik obnavljanja oblikovnosti Sergio Micale-sco, Guido MassOria, Lucilla Cor-di in Elettra Metallino z značilnimi linorezi. Edina starejša sla Cucek z izvirnostjo sanjskega simbolizma in pa' TeofloVo Russo, kipar, s sveže zajeto sliko Trga Pe-stalozzi.
Sledi jima vrsta slikarjev, ki se v zadnjih letih dobro uveljavljajo. So to pokrajinar Babuder, Giorgio Melia z rjavkasto zasnovanimi olji. Emilio Primossi s tihožitjima, odlični Duiz in akvarelist Lido Dam-brosi. Mario Palmerini z romantično nastrojenostjo kot tudi Pen-tassuglia ter Cucchi bi se gornjim lahko gotovo pridružila, ako bi bila bolj dejavna.
Novi upi mladega tržaškega slikarstva sta morda Aldo Scaramel-la in Bruno Lovrečič, ki kažeta tehnično spretnost raznih smeri. Poleg omenjenih bolj ali manj znanih slikarjev so tu dela takih, ki jih poredkoma srečamo na skupnih razstavah.
Malce predrugačena se to pot predstavljata Nunzio Sorrentino v oljih in Arbanas z akvareli. Odličen je Luciano Corrier v skoro abstraktni sliki brega v plamenu,
kar pa je odločno Emidio Kredita v olju «Prostor in luč«. Avantgardno sodobno slikanje pa zelo dobro zastopa nadarjeni a še mladi Paolo Marani. Presenečata njegovi barvno in oblikovno pretresljivo učinkujoči zasnovi «Vietnam 66» in pa «Koncept za invazijo». Obe lahko prištevamo, poleg ekspresionističnih olj Rigotlija krepkih skladnosti, med najboljša dela razstave.
Razen njiju pa so še nekateri drugi, ki se drže na dostojni višini slikanja oz. se tej zelo bližajo. Tako v poznem impresionizmu nežni Gino Borim in umirjeni Costelli ter živahnejši Ravbar, pa še natančna v risbi slikajoča Alda Beath in nekoliko manj Fausto Spinelli v tihožitjih. Opisen je v zasneženi ruski vasi Mario Bellini, avtor žalostnih spominov umika italijanske vojske v še neizdanem rokopisu. Neoporečna je risba Tre viša Cesara
Bolj zaradi vzajemnosti kot pa zaradi nagrad se tu spet pojavlja Duilio Švara s kipcem otroka. V tem mu je soroden Bossi s «Kmeč ko Venero*. Naprednejše slikajo gostobarvni Sardo in slabši Franco, bolje pa barviti Furlanetto in bledobarvni Cosoli. Čisto abstraktno pa krasotno uravnovešeni Chia-rotti in v enobarvnih odtenkih slikajoči Trevisan. Razveseljivo je da se je po dolgem času ojunačil tudi Lojze Macarol iz Skednja prav dobro v starožitnem načinu naslikano kovačijo in morjem, ki delata čast njegovim letom.
MILKO BAMBIČ
slavijo rojstvo svojega preroka
Veliki «sprejemi» v mošejah - Bučne povorke
Božič je eden največjih prazni kov, ali celo največji praznik
vseh kristjanov — katoličanov, pravoslavnih in tudi protestantov vseh smeri —, toda podoben praznik imajo tudi druga verstva, kot na primer tudi muslimani, o čemer nameravamo nekaj zapisati. Muslimanski praznik, ki bi ustrezal krščanskemu božiču, se seve ne imenuje božič, pač pa «milud en-nabi* in se tudi ne praznuje 25. decembra, pač pa na 12. dan meseca »rabia el-aue-la», to je na dan, ko se je 750. leta rodil v Meki njihov prerok Mohamed.
Da ne bi kdo mislil, da praznujejo muslimani — kar pomeni ljudje, ki so vdani v božjo voljo, samo ta praznik. Poleg «milud en-nabi* praznujejo po vsem svetu «ramazan», to je mesec v letu, ko se držijo strogega posta. Za časa ramazana ljudje podnevi ničesar ne jedo, zato seveda tudi malo delajo. Strogo se držijo — vsaj starejši verniki — mohamedanskih naukov,
Pa vrnimo se k temu, kar smo hoteli povedati, in sicer k «milu-du», t. j. k njihovem božiču, in si oglejmo, kako praznujejo ta praznik pripadniki muslimanske vere v nekaterih krajih severne Afrike.
Mesec dni pred «miludom» v mošejah, v šolah in tudi doma berejo vsi verniki razne zgodbe, v katerih se slavi njihov sveti prerok Mohamed.
Prvi dan praznovanja je veličasten sprejem vseh oblasti v glavni mošeji. Zvečer pa se na domu zberejo sorodniki in prijatelji,
TOREK, 27. DECEMBRA
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.30 Šopek slovenskih - 11.45 Popevke treh rodov - 12.00 Lelja Rehar: «Na Buo-žič» - 12.30 Za vsakogar nekaj -
13.30	Glasba po željah - 17.00
Ansambel Franca Russa - 17.20 Italijanščina - 17.35 Glasba za transistornik - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Flavtist M. Pahor in klavičembalistka D. Slama
18.55	Za vedro razpoloženje - 19.10 Plošče za vas - 19.30 Zvoki, uglašeni na temo - 20.00 Šport - 20.35 Jommelli:	«Ptičarka», glasbena
medigra - 21.30 Motivi, ki vam ugajajo - 22.25 Haydn: Godalni kvartet - 22.45 Jazzovska revija.
Trst
12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.30 Valentini-jeva kantata Nadal - 13.45 Italo Svevo: «La coscienza di Ženo« -
14.30	Safredove skladbe.
Koper
6.30,	7.30,	12.30, 13.30, 14.30,
15.30,	19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 10.15 in 10.35 Voščila delovnih kolektivov - 11.00 Otroški kotiček - 11.15 Plošče -
11.30	Novi pevci - 11.45 Popevke -
12.00	in 13.00 Glasba po željah -
13.40	Operna panorama - 15.00 Za oddih in razvedrilo - 15.45 Slov. narodne - 16.00 Spored za mladino - 16.20 Glasbena galerija: skladatelj S. Rajičič - 17.00 Tretja stran - 17.15 Prijetna glasba -
17.40	Pevci - 18.00 in 19.30 Prenos RL 19.00 Melodije - 22.15 Orkester RTV Ljubljana - 22.35 Glasba za lahko noč.
Nacionalni program
7,00,	8.00, 13.15, 20.00 - Poročila - 8.30 Jutranji pozdrav - 8.45
Neapeljske pesmi - 9.00 Operetne melodije - 9.20 Strani iz albuma
-	10.05 Operna antologija - 10.30 Zvočni trak - 11.00 Popevke -
11.30	Jazz - 11.45 Pesmi, ki so v modi - 15.10 Nove pesmi - 15.45 Orkester - 16.00 Spored za mladino - 16.30 Komorna glasba - 17.10 Simf. koncert - 18.25 Grška lahka glasba - 18.55 Znanost in tehnika
-	19.18 Oddaja za delovne ljudi -20.20 A. Perrini: »Solo su questo mare* - 22.05 Ravelove skladbe.
7.30,
II. program
8.30, 13.30, 14.30, 19.30
Poročila - 8.45 Poje F. Hardy -9.20 Dva glasova, dva stila - 9.40 Nove pesmi - 9.55 Vesela glasba - 10.20 Ansambel Aguabella - 10.38 Detektivske uganke - 11.40 Skladbe za orkester - 14.05 Pevci -14.45 Glasbeni koktail - 15.00 Nove pesmi - 15.15 Vrtiljak pesmi -15.35 Miniaturni koncert - 16.00 Rapsodija - 16.38 Najnovejše plošče - 17.35 Poljudna enciklopedija - 18.35 Poje Caterina Caselli -18.50 Vaši izbranci - 20.00 Pozor na ritem - 21.00 Nove angleške plošče - 21.40 N. Rotondo in njegov ansambel.
III. program
18.30	Gabrijelijeve skladbe -13.45 Sodobna zgodovina - 19.00 Istvanove skladbe - 19.15 Vsako-večerni koncert - 20.40 Poulenz in Debussy - 21.25 Klavirske skladbe
21.55	Sodobni dosežki etnologije -
22.55	Glasba danes.
Slovenija
6.00,	8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	— Poročila - 8.05 Glasbena matineja 8.55 Radijska šola -9.25 Slovenske narodne - 9.40 «Iz glasbenih šol* - 10.15 Popularne arije in dueti - 11.00 Turistični
napotki za tuje goste - 11.15 Pri slovenskih skladateljih - 12.10 Ansambel «Dobri znanci« in trio Slavka Avsenika - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Violinistka Ida Haendel - 13.30 Priporočajo vam...
-	14.05 Pet minut za novo pesmico - 14.25 Jugoslovanska lahka orkestralna glasba - 15.20 Zabavni intermezzo - 15.40 V torek na svidenje - 16.00 Vsak dan za vas
-	17.05 Orkester RTV Ljubljana -18.15 Iz naših relejnih postaj -18.50 Na mednarodnih križpotjih -
19.00	Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Zbor »Branko Cvetkovič* - 20.20 Radijska igra - 21.20 Pesem godal -21.35 Iz fonoteke radia Koper -22.10 Glasbena medigra - 22.15 Skupni program JRT - 23.05 Igra orkester Max Greger.
Ital. televizija
17.30	Dnevnik - 17.45 Spored za mladino - 18.45 Balet Nikolaja in Andreja Petrova: Rada in Lojko
-	19.10 Koncert pianistke E. Ca-vallo - 19.45 Športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Film «Buona notte avvocato* z Albertom Sordijem - 22.30 Filmske kronike - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
18.00	Johhny sera - 21.00 Dnevnik - 21.15 Športni tednik - 22.00 Knjižne novosti 22.30 TV razprave.
Jug. televizija
17.05 Poročila - 17.10 Sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo -
17.55	Valvasorjev Bogenšperk -18.15 Oddaja o morju - 19.05 Obzornik 19.20 Nate čakajo pred vrati - 19.30 Novoletne voščilnice
20.00	Novo leto 1967 - 21.20 Novoletne čestitke - 22.35 Na križišču želja - 23.10 Poročila.
ki so bili prisotni pri molitvah, katerim gospodinja pripravi in ponudi razne slaščice in pijače, brezalkoholne seveda, kajti muslimanskemu verniku je strogo prepovedana tudi najmanjša količina alkoholne pijače.
Na dan pred praznikom so trgovine in trgi, kjer se prodajajo »chimesat*, genadil in binadir polni kupcev, ker hoče vsakdo pripraviti doma «chimesat», ki je, kot pri nas nekako božično drevo, samo da je to lesen svečnik, ki je podoben «fatimski roki* z razklenjenimi prsti. Na vsak prst «fatimske roke* postavijo sveče in je ves svečnik otflfcdrc okrašen z zelo živobarnim in umetniško rezanim papirjem.
«Fatimska roka* ima za te zelo praznoverne ljudi čudežno moč, da odganja vse nesreče. Muslimani so zbrali ime Fatime, ker je bila najbolj priljubljena izmed štirih Mohamedovih hčera.
S prižiganjem sveč se začne veliko slavje. Vsepovsod je veselje in petje. Sorodniki in prijatelji si izmenjajo darila in voščila.
»Genadil* je zelo važna snov in je ne sme manjkati za ta praznik, zlasti ne za mladino, ki se najbolj zabava. To je smola, s katero pomažejo dolge bombažne palice in te polijejo z bencinom in petrolejem. Te palice služijo za fantastično in krasno bakla-do in procesijo, ki se vrši ponoči na čast preroku.
Razne bratovščine, ki se v a-rabščini imenujejo «zauie», so v zadnjih časih marsikaj spremenile. Prilagodile so se namreč času, tako da se dandanes za prerokov božič vidijo v procesiji tudi razna motorna vozila, lepše ali slabše okrašena. Na čelu procesije korakajo verniki, ki nosijo ogromne pisane zastave Razporejanje vernikov v procesiji se ravna po raznih pravilih. Nekateri verniki morajo v sporedu hoditi ali korakati ravno, drugi pa narobe, in sicer s hrbtom, obrnjenim proti koncu sprevoda, tretji pa z glavo navzgor, nekateri z upognjeno glavo: drugi pa morajo skakati, namesto da bi hodili. Večkrat morajo tako razporejeni plesati in se klanjati drug drugemu skoraj ves čas procesije. Vse te ritmične plese, ki so včasih prave akrobacije, spremljajo bobnarji z u-darjanjem po večjih ali manjših bobnih, ki so na koncu sprevoda. Dirigent daje znake z veliko palico, na katere vrhu je debela kovinska krogla.
Večkrat se sprevod ustavi, ker se kakšen posebno fanatičen vernik krčevito trese in zvija, tako da se mu iz ust silijo že bele pene ter je ves po obrazu in obledi oslinjen. Vsenaokoli kričijo, plešejo in tolčejo po bobnih, dokler se ta revež ne zruši nezavesten ter ga tovariši odnesejo bolj mrtvega kot živega, medtem ko se procesija nadaljuje do mošeje.
Praznovanje rojstnega dne preroka se po procesiji še nadaljuje: sedem dni zaporedoma. Sorodniki in prijatelji in bolj pobož ni verniki se zberejo na domu, kjer berejo «koran», njihovo sveto pismo, medtem ko ženske pripravljajo in ponujajo «asida* — božične slaščice, ki je nekaka polenta iz pšenične moke, zabeljena z maslom in medom za premožne ljudi, z oljem in sladkorjem ah pa z dateljevim sokom za bolj revne ljudi.
V mošejah pa praznuje mue-zin ta veliki dan še dvanajst petkov zaporedoma, ker je petek za muslimane praznik kot pri nas nedelja —, in bere ter razlaga vernikom petkrat na dan življenje Mohameda, ki ga je poslal na zemljo bog.
M. M.
Krapina spomnila na svojega slavnega sina Ljudevita Gaja, voditelja ilirskega gibanja, a Djakovo na škofa Strossmayerja, vtem ko so v Gorskem Kotaru obudili spomin na Franja Račkega, ki je Strorssmager zanj dejal: «Vse, o čemer sem jaz razmišljal in kar sem storil za Boga in vero, za domovino in ljudstvo, vse to je je že obstajalo v njegovi plemeniti duši, njegovem srcu in volji, ki so mu to pomagali uresničevati. Boljša polovica tega sodi med njegove zasluge in slavo.*
Rojen 25. novembra l. 1829 v skromni kmečki družini, je Franjo Rački najprej dovršil osnovno šolo v rojstni vasi, nato pa je obiskoval gimnazijo na Reki in v Varaždinu. Leta 1848 je stopil v škofovsko semenišče v Senju, od koder je bil naslednje leto poslan na študij teologije v tPoznaneum» na Dunaju, kjer se je prvič srečal Strossmagerjem. Posvečen za
besede: «Jugoslovanska akademija, ki ji je prvi in največji Jugoslovan hotel postaviti temelje, bi morala pospešiti to zaželeno združitev Jugoslovanov, predvsem Srbov, Hrvatov in Slovencev.*
Od monarhije neodvisna Hrvaška, njeni odnosi z Ogrsko, vprašanje Reke, so vseskozi predstavljali vprašanja, ki jih je Rački vedno pogumno branil tako v tisku kot v Saboru. Revija »Književnik*, ki jo je Rački ustanovil skupaj s filologom Vatroslavom Ja-gičem in Torbarjem, je predstavljala najvišji znanstveni organ pred rojstvom akademije. Potem ko je bil sprejet njen pravilnik l. 1866, je Franjo Rački 22. julija istega leta bil imenovan za predsednika Jugoslovanske akademije, kar je potem ostal dvajset let. Vmes je bil pet let tudi predsednik Matice Hrvatske. Po zaslugi Račkega ie bila nadalje ustanovljena periodična publikacija »Vjenac*, v kateri
duhovnika l. 1852 in potem, ko je tri leta zatem na Dunaju doktoriral iz teologije, je nastopil mesto profesorja v senjskem semenišču. Že na Dunaju je pokazal svoje posebno nagnjenje do študija zgodovine in slovanskih jezikov. Njegov esej o «Glagolski cerkveni literaturi, posebno glede na sv. pismo in liturgične knjige*, ki je bil l. 1856 objavljen v «Katoliškem listu*, je zbudil zanimanje vseh zgodovinarjev, posebno dr. Kukuljeviča in škofa Strossmager-ja, ki sta Račkega pripravila do tega. da je odšel v Rim in tu prevzel vodstvo kolegija sv. Hieronima. V treh letih, ki jih je bil preživel v Rimu, je Rački študiral diplomacijo in paleografijo, v vatikanskem arhivu pa si je nabral dragocenega zgodovinskega materiala, a prav tako tudi v Neaplju, kjer je delal nekaj mesecev l. 1859. Po svojem povratku v domovino, je Rački postal desna roka Strossmagerja, tako kot znanstvenik in politik, kakor tudi kot pobudnic zgodovinskih pravic hrvaškega ljudstva in združitve, oziroma enotnosti južnih Slovanov, predvsem Srbov, Hrvatov in Slovencev. Še preden je postal član Sabora, je Rački, misleč na škofa Strossmagerja, izrekel naslednje
(Nadaljevanje na 7. strani)
•	Nemški šivalni stroji PFAFF za družino, obrt in industrijo
•	Italijanski šivalni stroji VI-GORELLI
•	Originalni švicarski pletilni stroji SWISS MAGIC
•	Stroji za krpanje nogavic VITOS
•	Naprave za pre vlače vanje kovinskih gumbov
•	Stroji za likanje in likalniki za obrt in industrijo
•	Šivanke, potrebščine, specializirana popravljalnica
Delponte Pietro&C.
Trgovina konfekcij
Stap!
TRST - UL. CARDUCCI 39
želi svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto
ZASTOPSTVO
S. A. V. R. A
Dl REMO ANGELI
•	HITER SERVIS IN POMOČ
•	SPECIALIZIRANO OSEBJJE
•	ORIGINALNI NADOMESTNI DELI IN POTREBŠČINE
•	GUME KLEBER — COLOMBES
T H ST
UL. F. SEVERO 111 . TEL. 96802
(ob cesti z Opčin proti mestu)
L’ I S T I T U T O N AZION ALE Dl PREVIDENZA E C R E D I T O DELLE COMUNICAZIONI
Ente dl Diritto Pubblico
Sede e Direzione Generale: ROMA — VIA ABRUZZI 10
Okenca novega BANČNEGA SEDEŽA so odprta za občinstvo na Trgu Oberdan (blizu postaje openskega tramvaja), vogal Ulice Carducci in Ulice XXX Ottobre.
PODRUŽNICE:
Ancona - Bari . Bologna - Cagliari - Ft-renze - Genova - Mestre • Milano • Napoli - Palermo - Parma - Reggio C. - Roma • Torino - Trieste - Venezia - Verona.
MENJALNICE: na železniških postajah v FIRENCAH -GENOVI - RIMU - MILANU - TURINU.
VSE BANČNE STORITVE
MENJALNICA
POVERJENA BANKA BANKE DTTALIA
Trst, Ul. Timeus, 12 - Tel. 90.279
Vreme včeraj: naJviSja temperatura 7.3, naj nižja 2.7, ob 19. uri 5.8; zrafcni tlak 1024 raste, vlaga 58 odst veter jugovzhodn ik 5 km na uro] nebo eno desetino pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 10 9 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK 27. decembra
Janez
Sonce vzide ob 7.45 m zatone ob 16.27. Dolžina dneva 8,42. Luna vzide ob 15.54 in zatone ob 7.45. Jutri, SREDA, 28. decembra Nedolžni otroci
PO SKLEPU UDELEŽENCEV SESTANKA PRETEKLI ČETRTEK
Sredi januarja ustanovitev deželne finančne družbe
Dežela bo prispevala za začetno glavnico pet milijard lir,
IK1 eno milijardo, druge ustanove in zavodi pa manjše vsote
Pretekli Četrtek so dokončno skle. nlli, da bodo sredi prihodnjega januarja ustanovili deželno finančno družbo. Ta sklep so sprejeli na sestanku, ki ga je skUcal 'deželni predsednik dr. Berzanti sporazumno z odbornikom za industrijo in trgovino Marpillerom in na katerega so bili povabljeni predstavniki kakih 20 ustanov in kreditnih zavodov, ki bodo vpisali svoje deleže v začetno glavnico družbe.
Med sestankom so udeleženci sporočili, koUko deleža bodo vpisali razni zavodi in ustanove. 2e sedaj je zagotovljena deželni finančni družbi začetna glavnica in pol miUjarde lir, toda ta vsota se utegne kmalu povečati, kajti nekateri zavodi so pripravljeni prispevati tudi več, kot je bilo v zadetku poudarjeno. Razen deželne uprave, ki je namenila za finančno družbo v proračunih za leto 1965 in 1966 skupno 5 miUJard, se je doslej obvezal vpisati največ-
jo vsoto IRI, to je eno milijardo lir, pri čemer bodo sodelovale razne banke in družbe te finančne
skupine.
Precejšnje vsote bodo prispevali tudi zavod IMI, hranilnice v Far-laniji-Julijski krajini in Zvezni zavod hranilnic v Treh Benečijah. Zagotovljena je tudi udeležba vsedržavnih zavarovalnih družb, ki imajo svoje sedeže ali podružnice v Trstu, nekaterih vsedržavnih kreditnih zavodov, ki opravljajo številne bančne posle v deželi, ter kakih deset krajevnih bank.
Po izjavah o udeležbi pri začetni glavnici so bodoči družabniki deželne finančne družbe dokončno določili njen pravilnik, o katerem so že razpravljali na prejšnjih sestankih.
Ker so se udeleženci sestanka sporazumeli o vseh točkah, se bodo sredi Januarja zopet zbrali samo zato, da pred notarjem podpišejo ustanovno listino in pravilnik družbe ter da ustanovijo družbene organe.
Iz včerajšnjega sestanka je razvidno, da je prizadevanje deželnih oblasti, zlasti pa predsednika Ber-zantija in odbornika Marpillera, da bi dosegli pristanek čimvečjega števila zavodov in ustanov na ustanovitev družbe, rodilo precejšnji uspeh. Poleg deželne uprave bodo udeleženci v finančni družbi: IRI, IMI, Assicurazioni Generali, Banca Camica, Banca Cattolica del Vene-to, Banca d’America e dTtalia,
Banca del Friuli, Tržaška kreditna banka, Banco di Sicilia, Banca Na-zionale del Lavoro, Banca Popola-re Cooperatlva Udinese, Banca Po-polare Cooperatlva iz Pordenona, Banca Triestina, Tržaška hranilnica, Videmska hranilnica, Goriška hranilnica, Istituto Federale delle Casse di Risparmio delle Venezie, Istituto Nazionale di Previdenza e Credito delle Comunicazioni, Riu-nione Adriatica di Sicurtk.
Dejavnost deželnih organov
Predsednik deželnega sveta de Ri-naldini se je včeraj v Fojdi udeležil tradicionalnega «praznika izseljencev«.	• • »
Deželni odbornik za Javna dela
Masutto je v preteklih dneh sprejel podpredsednika in ravnatelja zavoda za ljudske hiše (IACP) iz Trsta. Na sestanku so razpravljali o vprašanju gradnje ljudskih stanovanj v naši pokrajini.
Smrt predsednika Felszegya Giacomellija
Včeraj Je v starosti 65 let umrl v našem mestu inž. Carlo Nicolč Giacomelli, predsednik ladjedelnice «Felszegy» iz Milj ter plovne družbe #Alto Adriatico«, lastnice treh ladij, ki plujejo na progah v Istro in v Gradež. V ladjedelnici gradijo ladje do 10.000 ton nosilnosti. Ravno zaradi boležni inž. Giacomellija je zašla ladjedelnica zadnje čase v težave.
SINOČI V KULTURNEM DOMU
Lepa uprizoritev bužične igre «la sveti dan, veseli dan»
V režiji B. Gombača je nastopil ves ansambel SG, pomnožen s koledniki, kolednicami, pastirji in godci
Slovensko gledališče je pasionske igre, ki jih je v priredbi in režiji prof. Mirka Mahniča z velikim u-spehom predvajalo v lanski in predlanski sezoni, zamenjalo tokrat z božično pastor alko «Ta sveti dan, veseli dam, katere premiera je bila sinoči v Kulturnem domu.
Kot se je prof. Mahnič v svojih pasionih (razen v škofjeloškem) o-slanjal na narodne pesmi iz Štrekljeve zbirke, tako se je prireditelj in obenem delno tudi avtor božične pastoralke Bruno Hartman oslonil na starodavni tekst koroškega bu kovnika Andreja Šuster ja-Drabos-njaka (1768-1825 ?), pesnika, drama-
OSTALE VESTI IZ TRŽAŠKE KRONIKE OBJAVLJAMO NA 2. STRANI.
............"".............'».M....M-.M..,,,,.,,,,, ...............
PRIJETNI BOŽIČNI PRAZNIKI
V Bol juncu na «Gorici» tradicionalno lučanje ob številni udeležbi gostov
Pester kulturni spored boljunskega prosvetnega društva «Prcšeren»
Tudi kra„..o vreme je prispevalo, da smo imeli lepe božične praznike in da je na tisoče in tisoče meščanov odšlo na izlet. Smučarji in ljubitelji^ snega sicer niso prišli na svoj račun, ker daleč naokrog ni snega, toda izletniki so bili zadovoljni, ker ni bilo poledice, megle, deževja in mraza, čeprav stari izrek pravi, da božične praznike preživiš v družini, velikonočne pa s komer hočeš, so se mnogi odpeljali iz mesta že v soboto, drugi pa včeraj. Ker sta bila dva praznična dneva skupaj, je bila lepa priložnost za daljše izlete, včeraj, na Štefanovo, pa zelo primeren dan za izlet na Kras, v Istro in v Breg.
Kot običajno so včeraj imeli v Boljuncu «lučanje», ki je privabilo lepo število gostov tudi iz mesta.
..........................m............................
SESTANEK KOMUNISTIČNIH OBČINSKIH SVETOVALCEV
Komunisti zahtevajo takojšnje sklicanje novega občinskega sveta
Vprašanje sestave občinskega odbora naj se prenese na seje občinskega sveta
Po yečernici so dekleta s pomarančami in jabolki »obstreljevala* fante, vmes pa je seveda posegla otro-čad, ki se je še bolj zabavala kot odrasli. Pravijo, da je bilo letos nekaj manj «bojevnikov», ker je bila takrat tudi nogometna tekma.
vse njegove prijatelje in znance. Teh pa ni bilo malo, saj je bil pokojnik znan kot zaveden in dosleden Slovenec, v poslovnih krogih pa kot resen in delaven mož. Nikoli ni rinil v ospredje, zato je s tem večjo vnemo delal, dokler mu
tika, prevajalca in organizatorja ljudskih nabožnih iger, ki jih je p.evajal ali prirejal po nemških izvirnikih. Njegove igre so igrali po različnih krajih Koroške, zlasti v njegovi rojstni župniji v Kostanjah, kjer je na njegovo pobudo in pod njegovim vodstvom nastala in delovala kmečka igralska družina. «Dra-bosnjaku pritiče prvo mesto med slovenskimi ljudskimi dramatiki, ki so pripravili besedilo, zbrali igralsko družino, jo naučili igrati in mogoče pri tem še sami igrali.» (Viktor Smolej — Slovenski dramski leksikon).
Od njegovih svetopisemskih iger so se v rokopisu ohranile «Igra o izgubljenem sinu», <ilgra o Kristusovem trpljenju» in '.'.Božična igrat, ki je Hartmanu tudi služila za pod lago naše tržaške uprizoritve. Dra bosnjakov tekst, nekoliko očiščen nekaterih koroških narečnih posebnosti, ki bi bile našim ušesom manj razumljive, je Hartman spretno prepletel z nastopom kolednic in ko-l Inikov in dopolnil z narodnimi božičnimi pesmimi iz raznih krajev Slovenije, povzetih po Štrekljevi zbirki, kakor tudi z nekaterimi božičnimi običaji, na koncu pa mu je dodal še Herodeževo obglavljenje, ki ga v Drabosnjakovem ohranjenem izvirniku ni. Vsemu je dal naslov *Ta sveti dan. veseli dam.
Dogajanje se začne v koroški kmečki hiši, kjer se pripravljajo na igranje božične igre. Ko je po o-pravljenih božičnih tradicijah vse nared, se igra začne, v njej pa nastopajo vsi od hišnega gospodarja do hčera in sinov ter hlapcev in dekel pa znancev in sosedov. Tako se pred nami odvija igra v igri v kateri morajo nastopajoči poklicni
ključem celoto in dati dogajanju stilno odgovarjajoči tempo s primernim poudarjanjem ljudskosti tako v mimiki kot v narečni govorici. Vsekakor pa sta k lepi uprizoritvi bistveno prispevala inscenator ing. Viktor Molka in avtor glasbenih vložkov Marjan Vodopivec, v nič manjši meri pa tudi kostumist-ka Alenka Bartlova, avtor obrednih plesov dr. Henrik Neubauer in prav gotovo• * ne nazadnje vsi ostali od električarja Edvarda Petarosa (igra luči je bila res učinkovita) do odrskih delavcev, ki so pod tehničnim vodstvom Demetrija Ceja realizirali Molkovo scensko zamisel.
Nastopil je skoraj ves ansambel g edalisca, pomnožen s številnimi ljubitelji v vlogah kolednikov, kolednic (zlasti te so z vzornim pet-j:m zelo dobro opravile svojo nalogo) in \ istirjev, posebej pa je treba omeniti godce Oskarja Kjudra (violina), Igorja Jankoviča (bas) in Giulia lnchiostrija (klarinet), katerih glasbena spremljava na odru je bila užitek zase. Večina igralcev je n -topila tudi v dvojnih m celo v trojnih vlogah, tako Rado Nakrst, ki je bil Štmen in Jožef, Mira Sar-dočeva, ko je bila Mojca in Marija,* Danilo Turk (Boštjan m ilcro-dež), Lidija Kozlovičeva (Neža in Smrt), Alojz Milič (Andrej, Birt in Kolednik), Pavel Bajc (Kolednik, Pastir m Pažej), Stane Starešinič (Kolednik, Pastir in Vandrovec), Silvij Kobal (Kolednik, Pastir in Gašpar), Stane Raztresen (Kolednik m Miha), Raako Polit (Koled-h.k in Bolležar), Jožko Lukeš (Kolednik, Ripelj in Tajfl), Edvard Ma.tmuzzi (Kolednik in Hanzelj), Adrijan Rustja (Kolednik in Hav-zar). Nastopili so še Zlata Rodoško-
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM
Andrej šhuster Drabosnjak — Bruno Hartman
TA SVETI DAN VESELI DAN
igra o slovenskem božiču
Scena: Ing. Viktor Molka Glasba: Marjan Vodopivec Kostumi: Alenka Bartlova Obredni plesi: dr. Henrik Neubauer Režiser: BRANKO GOMBAČ
Danes, 27. decembra ob 21. uri (abonma I. ponovitev in invalidski)
V	sredo, 28. dec. ob 21. uri
V	četrtek, 29. dec. ob 21. uri
V	petek, 30. dec. ob 21. uri
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega drrna. Rezervacije tel. 734265.
Božični prazniki so nekoliko zavrti delovanje političnih strank, zlasti pa stike med strankami levega centra v Trstu glede dogovora o političnem programu, ki naj bi ga sprejeli, preden se dokončno dogovorijo o upravnih programih za občino in pokrajino. Kot smo svoj čas poročali na zadnjem sestanku med temi strankami ni prišlo do nobenega konkretnega zaključka, zlasti zaradi velikih razlik v gledanju na razna politična vprašanja med združenimi socialisti in nekaterimi drugimi strankami. Na prvih pogajanjih so zlasti republikanci postavili svoj pridržek glede vstopa socialističnega svetovalca Hreščaka v odbor, kar je seveda povzročilo od por socialistov. Čeprav se pogajanja na zadnjem sestanku niso razbila, so se stranke vendar razšle, ne da bi postavile niti temelje za dosego političnega sporazuma. Tedaj so tudi sklenile, da se bodo ponovno sestale med božičnimi in novoletnimi prazniki, se pravi v prihodnjih dneh.
Medtem pa je prišlo do prvega informativnega sestanka strank levega centra o sestavi občinskega in pokrajinskega upravnega programa. O sestanku, ki ga je sklical demo-kristjanski svetovalec inž. Spacci-ni, in na katerem je prečital predloge Krščanske demokracije za sestavo občinskega upravnega programa, smo že pir h. V četrtek pa je podoben sestanek sklical tudi de-mokristjanski pokrajinski svetovalec dr. Savona, ki so ga demokristjani namen", za bodočega pokrajinskega predsednika. Dr. Savona je prav tako prečital v glavnem vodilni program Krščanske demokracije za pokrajinski svet, o čemer pa ni prišlo do nobene razprave, ker so zlasti predstavniki združe ne socialistične stranke in Slovenske skupnosti zavzeli stališče, kot na prejšnjem sesta, u za občinski program, da ne bodo razpravljali konkretno o upravnih programih, ookier ne bo dosežen pomični sporazum.
Tržaška federacija KPI sporoča, da se je nedavno sestala skupina komunističnih občinskih svetovalcev, ki je najprej razpravljala o nedavnih izidih upravnih volitev za ob-novjtev tržaškega pokrajinskega in občinskega sveta. Občinski sveto
benega dvoma, da je velik del tržaških volivcev s svojim glasom in z belimi glasovnicami izrazil nezaupanje do strank levega centra ter zavrnil sklepe CIPE, ki obsojajo na zaporo Tovarne strojev in lad jedelnice Sv. Marka. Ta obsodba je razvidna tudi iz glasov, ki so bili ponovno dani indipendentistični listi, saj so ti volivci v ogromni večini zavrnili glas tistim indipenden-tistom, ki so se v preteklosti povezan s KD in njenimi zavezniki.
Sporočilo* federacije KPI nadalje pravi, da te ocene potrjuje tudi okrepitev združene levice z napredovanjem PSIUP in celo povečanje glasov PRI, ki se je postavila proti sklepom CIPE. Sporočilo nadaljuje, da danes ni več mogoče prezreti pomena glasovanja 27. novembra, ki izraža potrebo po koreniti spremembi vladne politike do Trsta ter zahteva popolno obnovo krajevnih uprav, ki naj utrdi in zajamči avtonomijo.
Komunistični svetovalci nadalje ugotavljajo, da se lahko samo s spoštovanjem te avtonomije ter z opuščanjem dosedanje podrejene vladne politike do monopolov, postavlja vprašanje sestave občinskega in pokrajinskega odbora, ki bosta imela podporo večine prebivalstva, ki bosta zastopala dejanske koristi mesta in ki bosta sposobna obnoviti odločno akcijo za gospodarski in socialni napredek.
Potem ko komunistični svetovalci, kot pravi sporočilo, obsojajo se danji poizkus demokristjanov in njihovih zaveznikov, ki hočejo ta vpra šanja reševati tako, da bi ohranili vladajoče položaje, ki so jih imeli pred volitvami, ugotavljajo, da trmoglavo vztrajati na ohranitvi levega centra pomeni, da se nočejo
vendar je bilo na trgu na «Gorici» ni zdravje začelo pešati. V soboto P/ecej živahno in precej razbitih smo ga pospremili na pravoslavno
pokopališče pri Sv. Ani. Njegovi ženi in sinovoma naše iskreno sožalje.
Učiteljski zbor, orkester in odbor Glasbene matice čestitajo svojemu delovnemu tovarišu Janku Slugi in soprogi ob rojstvu sinčka Riharda.
ROJSTVA. SMRTI
Dne 22. decembra rodilo 12 otrok, umrlo pa Je oseb.
UMRLI SO:	84-letna Oliv ta Me-
deot vd. Glatti, 68-letna Emilia Lavrenčič por. Prosen, 81-letni Carduccl Barison, 77Jelni Pietro Apoilonio, 91-letni Antonio Minut, 71-letnl Luigi Peteani, 74-letna Giovanna Skilan por. Cressi, T8-letna Carla Valenti por. Testa, 63-letna Margherita Gusina
jabolk in pomaranč.
Po «lučanju», in sicer točno ob 17. uri, je bil v kino dvorani kulturni spored, ki ga je priredilo bo-ljunško prosvetno društvo »Prešeren*. Nastopili so pevski zbor p.d.
«Prešeren», ki ga je vodil Ivan Sancin, Drejče in Mihec z domačimi dovtipi, učenci osnovne šole Patricija, Tanja, Gracijela, Sandi, Sonja in Klavdij z recitacijami, otroški pevski zbor, ki ga je vodila Gabrijela Žerjal’ in tamburaški zbor.
Dvorana je bila polna domačega občinstva, ki je poldrugo uro z velikim užitkom in zadovoljstvom sledi lo izvajanju fAznih točk.
Vprašanja deželnih svetovalcev KPI
Svetovalci KPI so predložili v preteklih dneh predsedniku deželnega sveta tri vprašanja, naslovljena na predsednika deželnega odbora.
V	prvem vprašujejo, ali je res, ______ ________ _____=
da je moral števerjanski župan por jena 80-letrn Giovannf Barbaro, prositi za dovoljenje notranje mi 66-letna Arnoma Coslovich, SJ-letm nistrstvo, da je lahko dal intervju Fioravante Romano, 78-letna Merce-dopisniku nekega inozemskega lista, de Velludo vd. Leiter, 9l-letna Filo-ki je redno akreditiran v naši re- mena Benvegnu vd. Gardossi. publiki, in ali je to način, kako naj se zamišlja politična avtonomija iz voljenih predstavnikov.
V	drugem vprašanju prosijo pred sednika, naj jim pove, ali je res, kar trdi in zaradi česar se pritožuje precejšnje število gostilničarjev v tržaški obči i in pokrajini, češ da so vojaške oblasti sestavile seznam javnih lokalov, v katerem prepovedujejo vojakom vstop v te lokale, kakor se je že dogajalo do leta 1954 na ukaz anglo-ameriškega vojaškega poveljstva, seveda za ameriške in angleške vojake.
V	tretjem vprašanju poudarjajo svetovalci KPI, da so svoj čas vložili dve vprašanji, v katerih so izrazili neugodni položaj številnih šolnikov v deželi, ki niso prejeli raz nih doklad, katere jim pritičejo že več let. V tem vprašanju se svetovalci KPI pritožujejo nad deželnim odborom, ki ni odgovoril, kaj namerava storiti in kako misli posredovati.
ja z realističnim ospredjem kmečke mize s stoli in tridelnim ozadjem, pri čemer predstavlja osrednji del hlev, levo stran krčma, desno pa pj potrebi vhod oziroma Herodeževo domovanje. Nad hlevom vodi z obeh strani stopnišče, ki ga zasedejo kolednice, ozadje pa tvorijo trije zvoniki.
Režija te Drabosnjak-Hartmanove igre je bila v rokah Branka Gombača. Njegova zasluga je, da je znal vse elemente igre zliti v za-
.................................................ni.......Im«.
igralci igrati ko. diletanti, po do-1 va. Jera, Branko Gombač (ki je mače. Pozorišče je koroška domači-[ F,06?,, zar.adi obolelosti člana SG)
Včeraj-danes
IN PUROKb Trstu rodilo 17 otrok, umrlo je 20 se je v Trstu | os?,p-.
OKLICI: Karabinjer Gino Trinco ln gospodinja Giovanna Dl Palo, inženir Federico Cossato in študentka
141 UMRLI SO: 76-letna Teda Sansa vd. Griendl, 74-letni Ljubomir Volčič, 86-letna Giusepplna Mavez vd Strain, 70-letni Mario Flego, 83-letni Auredio Pulin, 79-letna Giovanna Kodrič vd. Palma, 79-letnl Spiro Bene-voli, 86-letni Giuseppe Grilli, 67-let-na Teodora Semeraro por. Suma, 80-letna Maria Matjašič vd. Renzi, 93-letna Caterina Usai vd. Indrigo, 71-letni Edmondo Cosiml, 52-letna Alba Sergattl por. Copacin, 92-ietna Emma Lando vd Masettl, 62-letna Maria Sbisi vd. Noventa, 73.1etna Bonalina Navil por. Ancona, 77-letni Giuseope Surian, 69-letni Giacomo Kus. 77-letni Carlo Mačehi.
Prerana smrt Ljuba Volčiča
Čeprav v petek dnevnega tiska ni bilo,* se je po mestu naglo razširila žalostna vest, da je Ljubu Volčiču odpovedalo srce. Kdor ga je pobliže poznal, je vedel, da njegovo zdravje ni kdove kako trdno. In vendar je vest o njegovi smrti prišla nepričakovano in je prizadela
U K 4 K N 4	- Z 1 4 1 4 It N 4
•		LAURENTI
1rst Largo te 1 mz 4«	Santorio 4
Bogata izbira najboljših šv) carskih znamk ur m zlatnine ZA POROKE in KRSTE	
	Poseben popust 1
valci KPl so ugotovili, da ni no- nasprotju z željami volivcev.
upoštevati želje večine prebivalstva.! ...................................
Zato, nadaljuje sporočilo, se ko	loterija
munistična skupina v občinskem svetu ponovno obvezuje, da se bo borila za spoštovanje zahtev tržaškega prebivalstva ter zahteva takojšnje sklicanje novega občinskega sveta. Potrebno je, zaključujejo komunistični svetovalci, da se vprašanje sestave občinskega odbora prenese v občinski svet in da se napravi konec samovolji, ki omogoča upraviteljem, ki jim je zapadel mandat, da še naprej sprejemajo sklepe in odločitve, ki so v
BARI	31	68	77	13	14
CAGLIAR1	8*	63	43	57	53
FIRENCE	38	49	48	17	17
GENOVA	78	41	89	69	<4
MILAN	ts	25	It	66	78
NEAPELJ	11	31	42	35	6
PALERMO	58	(7	49	43	U
RIM	19	13	II	43	31
TURIN	(S	46	7	3	33
BENETKE	33 21 ENALOTTO		16	68	21
X 2 1	3	2 1 X	t	2	X X	* 2
KVOTE: 12 točk			5.131.860		Ur.
1 točk — l.W0 Ur.	178.88«	lir.	10	točk —	
Liliana Semeraro, pleskar Carlo Savi ln šivilja Laura Novach, kotlar Mtchele Palermo in frizerka Fiorella Varin, uradnik Giuseppe Giove tol uradnica Luciana Lollis, delavec Giordano Russo in gospodinja Liliana lisa!, zidar Giorgio Grandini in gospodinja Gnzlella Perini, trgovec Gian-ni Mullo in frizerka Marina Peracca, natakar Adriano Anth in gospodinja Arnelia Di Toro, strojni kapitan Franco Paoli in uradnica Luciana Mako-vich, upokojenec Giovannl Pessina in učiteljica Concetta Sponza, urad. nik Angelo Pennisi ln nameščenka Nives Maurel, znanstveni raziskovalec Flavio Ovidio Cocho Gil in študentka Sonla Ursini, vojaški pomorski podčastnik Giovannl Docci in delavka Gioconda Coslovich, nameščenec Lamberto Sette in učiteljica Emma Lovisati, uradnik Antonio Cap-pucclo ln gospodinja Maria Cassio, industrialec Edoardo Ricci in bančna uradnica Silvana Ursini, uradnik Claudio Mačehi ln uradnica Irene Carmagnola, podčastnik Leonardo Ac-quaviva in gospodinja Maria Gabriel-la Guastinl, zastopnik Giorgio Gias-setti in šivilja' Licia Bandel.,
Dne 23. in 24. 'decembra se je v
Nazionale 14.30, 21.45 «11 dottor 2iva-go» Metrocolor iz romana Borisa Pasternaka. Geraldine Chaplin, A-lec Guinness, Omar Sharif.
Excelsior 15.00 «1 professlonisth) — Technicolor. Burt Lancaster,
Fenlce 15.30 «11 buono, H brutto, H cattivo« Technicolor. Oltnt East. vvood. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «Non facclo la guerra fac-cio 1'amore« Technicolor. Catherine Spaak.
Grattaclelo 16.00 «La truffa che pla-ceva a Scotland Yard» Technicolor. VVarren Beaty, Susannah York.
Ritz (Ulica San Fraricesco 10)
16.00 »Gambit« Technicolor. Shir-ley Mac Laine,
Alabarda 16.00 «11 grande colpo del 7 uominj d’oro» Technicolor. Phi-lippe Leroy, Rosanna Podesti.
Filodrammatlco 16.00 «Operazione tre gattl glalll« Colorscope Tony Kendah, Bred Harris.
Cristallo 15.30 »FBI operazione gat-to» Technicolor.
Aurora 16.00 «La mla spia dl mez-zanotte«.
Garibaldi 16,30 «1 predonl della step-pa» Technicolor
Capitol 16.30 «11 stpario strappato« Technicolor. Paul Newman. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Arabesque»
kot Glasnik in airigent, Miranda Caharija kot Angelc, Anton Kalc kot Kolednik, pastir in Domanikus.
Iz celotne uprizoritve je dihala prijetna domača starožilnost in ma „ „
loštevilni gledalci (praznični dan une™°rl6™„“l\^,lp.3vS™ an_rhf' gotovo ni bil najprimernejši za pre- "" miero) so jo sprejeli z očitnim za-dovoljstvom in toplim odobravanjem.
j. k.
Obiščite skupinsko razstavo naših slikarjev
in darujte za praznike umetniške slike, kot trajne vrednote.
Razstavljajo: Bambič, Cej, Ce-sar, Černigoj, Faganel, Hlava-ty, Palčič, Saksida, Spacal.
Razstava je v Slovenskem klubu, Ul. Geppa 9 in je odprta vsak dan (razen ob praznikih od 18. do 22. ure.
Mali oglasi
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Davanzo, Ul. Bernlnl 4; Godina,
Gledališča
Verdi
Pri blagajn! gTšdališča se začenja prodaja vstopnic za simfonična kcu' certa, ki bosta 5, in 11. januarja Značilnost obeh koncertov Je ta da je prvi posvečen' Ššmo godalom, drugi pa pihalom in zboru. Prvega bo dirigiral Francesco Cristofoli (Fresco-baldi, Mozart, Beethoven, Schoen. berg ln Strauss), drugega pa Daniele Pariš s sodelovanjem pianista Se« gia Cafara (A. Gabrieli, Schulz, Bach, Strawinsky). Orkester gledališča Verdi, zbor gledališča Verdi pod vodstvom A Id a Daniellja, Znižane cene za kupce vstopnic za oba koncerta
Teatro Stabile
Po zaključenih predstavah tragedije »Macbeth« bi moral Tino Buazza. li v režiji Edma Fenoglre i»riprav'ti delo «Čuvaj« H. Pinterja. Zaradi p-e. utrujenosti in pomanjkanja časa pa ,ie moral svojo namer.) preložiti na kasnešl čas. Vc <o gledališča s: je zato zagotovilo dve zanimivi pred-s_tavi- v četrtek, 29. t.m. in v petek 30. t.m. bosta na programu dva večera z Linom Toffolom (simpatičnim protagonistom komedije «Tomn Bel-lagrazia«, ki bo predstavil «60 minut kabareta z Linom Toffolom m
un fiore« Technicolor Yul Brynner
Vittorio Veneto 15.30 «L’armata Bran-’ caleone« Technicolor, Vittorio Gass. man, Catherine Spaak.
Ideale 16.00 «L’innaflerrabile Primula Nera« Technicolor. Ton.y Brittom.
Astoria (Ul Zorutti. filobus St i) 16.00 «11 giorno della vendetta« — Technicolor. Kirk Douglas, Antho-ny Quinn.
Astra 16.30 «Uppersewen — 1’uomo da uccidere«.
Abbazla 16.00 «1 due pretoriani« — Technicolor, Franchi-Ingrassia, LlaT na Orfei, Sandra Mondaini,
AilhGFA, Ul. Glnnastica 6; Al Lloyd, njegovo kitaro«. Rezervacija in pro-Ul, Orologlo 6 — ul. Dlaz 2; Sponza, daJa vstopnic v galeriji Protti Ul. Montorsino 9 (Rojan).	j Od 5. do 8. Januarja bodo v gle-
NOCNA SLUŽBA LEKARN !S“ Fred?ta,Ye igre Tomasa I 't-(od 19 3« do 8 30)	dletona in W-Miama Rowleya «1 lu-
Biasoletto, Ul.’Roma 16- Cantauro I	Z (V3u nUn° Fortunato Ser
Ul. Rossetti 33; Alla Madon"i Cua Luca 'Rohcon,''3^"1 V'°gah' Mare, Largo Piave 2; SanfAnna, Er-I ' L Ronconl. ta di S. Anna 10.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA Za poklic v prazničnih dneh v prirnrru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefo nirati na št 90-235
Z Od 23. t. m. posluje poštni urad na Proseku v novem sedežu v Ul. S. Nazario 13, kamor se je preselil iz Proseške ulice 1
Ur. MIRKO SALVI
zdravnik
sporoča, da bo z 2. januarjem 1967 sprejemal v
DOLINI (stara občina) od 14. do 15. ure ter v večen nih urah zavarovance vseh zavarovalnih ustanov.
Ro s ta vra c i ja
CAVALLUCCIO
MARINO
DEVIN - MORJE
želi vesele praznike
ŠD BREG
priredi 6. januarja 1967 smučarski izlet na Krvavec (Kamniške planine)
Cena izleta je 1900 lir (vključno žičnica) Vpisovanje pri vaških zastopnikih in v Tržaški knjigarni, do vključno 31. dec. 1966.
SPOMINČKI IZ TRSTA
DRAGUIJARSTVO
DARILA

DI VIOLETTA VENCHI TRST CORSO ITALIA 9 — (Gallerla Rossoni) — Tel. 38011
THGOVlNA pohištva Bruno — oprema za kuhinje it. dnevne sobe iz for-mlke. Lastna izdelava Fonderla St 3 ihimi hotnice)
cUlTHUEN« — Samaritani ln Mlceu
— Servis v Ulici Rlttmayer 4-a. Razstava Ir. prodaja avto potrebščin v Ulici Giulia 41
VEDEZEVALKA — grafologlmja Stel. la Fonda, Ul. Glnnastica 34, sprejema od 15. do 19. ure razen praznikov — govori samo Italijanski. TRGOVINA pohištva Puzzl, Ul. Pa-scoll 5 Ima na izbiro: spalnice, kuhinje, dnevne sobe, omare, shrambe, sprejemnice Itd. Dobri pogoji. Obiščite nas!
IŠČEMO manekenko (modelo) za študij slikarstva, 2.000 lir na uro in povračilo potnih stroškov. Kolar — Ulica Cavana 15, Trst.
ZLATO, zajamčeno 18 karatov ln samo zlato 18 karatov. 10o/o popusta za nakupe do 31. januarja. HOLLESCH, Piazza S, Giovannl, 1.
ODDAM trgovino avtomobilskih potrebščin z opremo in inventarjem. Mnogovrstna dovoljenja (licence). Veliko dela. Idealen predel v Trstu. Pisati na upravo lista Ul. S. Francesco št, 20.
RABLJENE ŽAGE clrkularke, tračne žage, kombinirke za obdelavo lesa na 4 različne načine, svedri, aparati za varjenje. Najugodnejše cene. Bevilacqua, Trst, Ul. della Tesa 12. Tel. 93.071.
KAMNOSEKA SPREJMEM takoj. Vodnik Stane - Kamna gorica 18 p. S-ntvid pri Ljubljani.
TRI NATAKARICE pomočnice za bar sprejmemo takoj. Telefonirati na št. 93319.
Daravi in prispevki *	*
Namesto cvetja na grob pok. Justa Kolca, daruje družina Žagar s Pa-drič šl. .')2 1000 lir za Dijaško matiio.
V počastitev spomina pok. Mirka Kosmine daruje žena Malka 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja n’a grob Ljuba Volčiča, daruje Vojko Ferluga 5.000 lir za Dijaško matico in 5000 lir za sklad Sergija Tončiča.
Namesto cvetja na grob Svetke Jaklič daruje Amalija Cok 1.000 lir za Dijaško matico.
Emil Cok (Pušer), Lonjerska cesta št. 121, je odprl o s m I c o in toči izvrstno domače črno in belo vino.
V	počastitev spomina pok. očeta darujejo Zvonko, Silvana in Mariel 5.000 Ur za spomenik padlim partizanom na Opčinah.
V	počastitev spomina gospe Ivanke, matere prof. JaJnka Ježa, daruje o ravnateljica in profesorski zbor učiteljišča šolski blagajni istega zavoda 12.000 lir.
Namesto cvetja na grob pok. Justa Kaira s Padrif darujeta družini Žagar Milka in Danilo 3.000 lir za Dijaško matico.
V	isti namen daruje družina Grgi. ča Rafaela s Padrič, 2000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob pok Ljuba Volčiča daruje družina Stanka Per-tota 5.000 lir za Športno združenje «BOR»,
Namesto cvetja na grob pok. Ljuba Volčiča daruje družina Stanka Volčiča daruje družina Stanka Volčiča
5.000	lir za Športno združenje «BOR» in 5.000 Ur za Dijaško matico.
V	počastitev spomiha pok Ljuba Volčiča darujeta Silvana Valoppi in mama 1.000 lir za Dijaško matico m
1.000	lir za Sklad Sergija Tončiča.
V	počastitev spomina Ljubomlra Volčiča daruje družina Tončič 3000 lir za Dijaško matico.
TRGOVINA S ČEVLJI
ALTA MODA
TRST
UL. G. GALLINA, 3
TEL. 31-822
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
Ivane Pahor
Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Družine Pahor in Collerig
Trebče, 27. dec. 1966
autoaccessorio
GIANNI CAZZADOR
OPČINE, Narodna ulica 32 — Tel. 221759 Izrežite ta oglas! Z njim imate 15»/» popusta
26. decembra nas je za vedno zapustil naš predragi očka
LOVRENC ŽERJAL
BolSfitS	°b 1S' »a 1«	»M,
Žalujoči sinovi in hčere RADO, DARICA, LADI, VIDA in drmri
I T F Ul Zonta 3
BRUNO BRESCIANI
RADIO - TELEVIZORJI - SUPERAVTOMATICNI ^RALNI^ Nar°dna Ul'Ca 47 Tel* 221711 STROJI — HLADILNIKI — ELEKTROGOSPODINJSKI PREDMETI VSEH SVETOVNO ZNANIH ZNAMK.
PRIPOROČAMO SE ZA VAS CENJENI OBISK
*■ A n V A L A
p««va
ROZALIJO FERLUGA
zahvalJ,ujemo. Posebna zahvala pevcem, darovalcem spomin^ VS6m’ “ S° na katerl koli nafin Počastili njen
Žalujoče družine: Ferluga, Mantovan, Mauri in Tonelli Trst, 27 decembra 1966
TRIESTE
CORSO ITALIA 24
KADAR možu V TRST. Jt PRIPOROČLJIVO, DA. PRIDEN KUPITE KAKRŠNOKOLI KONFEKCIJO. DEŽNE PLAŠČE IN OBLAČILA IA MOŠKE IN ŽENSKE, OBIŠČETE TRGOVINO Primata s NA CORSO ITALIA 24, KJER JE V PRODAM BLAGO NEPOSREDNO 00 PROIZVAJALCA PO NEVERJETNO NIZKIH CENAH NAJNIŽJI POPUST ZA KAKRŠENKOLI ARTIKEL V TRGOVINI INAŠA 50 %, DOSEŽE PA TUDI j)0 %.
__________________________________ PRI Primat O JE VSAK DAN DOBER NAKUP
TRIESTE
CORSO ITALIA 24
PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE
Promet pristanišča v novembru dosegel v obeh smereh568.448ton
V razdobju prvih 11 mesecev se je pomorski promet zvečal v primerjavi z lanskim za 182.000 ton - Ugodna predvidevanja za promet Javnih skladišč
Po podatkih, ki jih je zbrala trgovinska zbornica, je blagovni promet v tržaškem pristanišču v preteklem novembru dosegel v obe smeri 568.448 ton, ter je bil za malenkost nižji od prometa, ki so ga zabeležili v novembru lanskega leta (575.654 ton), za nekaj čez
100.000	ton pa višji od prometa iz novembra 1964. V primerjavi z lanskim letom je letos popustil le do-
voz, ki se je znižal s 442.373 na 428.801 tono, medtem ko je odvoz blaga po morju rahlo napredoval, in sicer s 133.281 na 139.647 ton.
V blagovnem prometu po železnici se je položaj v letošnjem novembru zopet poslabšal nekoliko. Letos smo namreč na tem področju zabeležili 154.182 ton prometa, medtem ko je znašala postavka v lanskem novembru 173.335,
Kje bomo silvestrovali?
PROSVETNO DRUŠTVO
cSLAVKO ŠKAMPERLE*
priredi dne 31. t. m. ob 21. uri v dvorani na stadionu I. maj Strada di Guardiella, 7
TRADICIONALNO
SILVESTROVANJE
Igral bo prvovrstni orkester Rezervacija miz na sedežu društva 26. t. m. od 10. do 12. ure in naslednje dni vsak večer od 20.30 do 22. ure
RESTAVRACIJA FURLAN
REPENTABOR — Tel. 227-125 VELIKO SILVESTROVANJE
Prijetno okolje —
Bogat silvestrovski menu
Odlična pijača Igra orkester THE JAGUAR Rezervirajte pravočasno!
v KULTURNEM DOMU! - Infor.
Ihacije in rezervacije na sedežu S' 7,- Bor vsak ponedeljek, sredo in Petek od 21. do 23. ure.
Restavracija LA MARINELLA
vošči cenjeni klienteli prijetne Praznike ter priporoča pravočasno rezervacijo za veliki silvestrovski Ples.
PARK HOTEL GORICA - Nova
Gorica, tel. 21442—21462, prireja v vseh prostorih veliko silvestrovanje. — Restavracija silvestrovski *henu Din. 8.000 — Bar s programom Din. 20.000 — Sprejemamo rezervacije.
HOTEL CENTRAL RIVIERA -
Portorož * vas vabi na prijetno silvestrovanje, ki bo tudi v GRIL Baru — Rezervacije sprejema recepcija.
^HTEL «LEV» • Ljubljana prireja veliko silvestrovanje — Informacije tel. 310555.
HOTEL SLON ■ Ljubljana prireja
dne 31. decembra 1966 VELIKO SILVESTROVANJE v vseh prostorih restavracije, kavarne, v klubskih prostorih in v baru. Za razpoloženje ob koncu leta 1966 bodo skrbeli štirje plesni ansambli, v baru pa še posebej mednarodni artistični program. Informacije po telefonu 20641 do 20645. Priporočamo se za obisk!
HOTEL «MANT0VA» - Vrhnika
prireja silvestrovanje. Informacije tel. 70120.
HOTEL SIDRO - RESTAVRACIJA
PUNTA * jn nočni bar «TRI PAPIGE« prirejajo silvestrovanje s programom — Bogat silvestrovski pienu. Rezervacije sprejema recepcija hotela SIDRO PIRAN.
«JAMSKA RESTAVRACIJA»
POSTOJNA ■ Veliko tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih restavracije. Godba in ples. Rezervacija, tel. 68.
HOTEL «PR0TEUS» - POSTOJNA
vabi na prijetno in veselo silvestrovanje. Silvestrovska večerja. Godba in ples. Rezervacija, tel. 50.
PRIJETNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE POČITNICE NA SNEGU IN SONCU BOSTE PREŽIVELI OB VZNOŽJU SLOVENSKIH KAMNIŠKIH PLANIN
NA JEZERSKEM
— (906 m) —
Edinstvena gorska klima, idealni tereni za smučanje ter sankanje. Smučarska vlečnica
Ob sobotah, nedeljah in praznikih zabava in ples v hotelu «D O M NA JEZERSKEM«. Odlična kuhinja z domačimi specialitetami. Vsi hotelski prostori so centralno ogrevani. Kurjene privatne turistične sobe. Udobne avtobusne zveze z Ljubljano.
Informacije vam nudita TURISTIČNO DRUŠTVO JEZERSKO in hotel «DOM NA JEZERSKEM« Jezersko.
ZVEZA PARTIZANOV priredi
OPČINE
veselo silvestrovanje
v Prosvetnem domu na Opčinah. Za ples in zabavo bo igral znani ansambel iz Ljubljane. Deloval bo dobro založen bifč s pristno domačo kapljico.
Vstop z vabilom.
Začetek ob 21. uri
Odbor
Restavracija «MARTIN»
Prosek 70 (Pineta)
Tel. 225263
vošči cenjeni klienteli prijetne praznike ter priporoča pravočasno rezerviranje za SILVESTROVANJE
Prijetn« boste pričakali NOV« LETO v ZIMSKEM VRTU (45,00 Ndin) in v RESTAVRACIJI (65,00 Ndin)
• • • •
v Ljubljani ob dveh orkestrih
hotela «ILIRIJA»
V našem frizerskem salonu bomo dame počesali brezplačno REZERVACIJE po telefonu 311-088 — interna 7
a v novembru 1964. leta celo 176.020 ton. Do nazadovanja v splošnem prometu je pripomoglo bodisi popuščanje trgovinskega poslovanja v smeri iz Trsta (lani 98.462, letos 86.938 ton), kakor tudi popuščanje prometa v nasprotno smer (lani 74.873, letos 67.244 ton).
Ce vzamemo v poštev razdobje prvih enajstih mesecev letošnjega leta in ga primerjamo s statističnimi podatki za ustrezno razdobje 1965, bomo ugotovili, da se je obo-jesmerni promet po morju dvignil S 5,465.508 na 5,648.067 ton, to je za okoli 182.500 ton. K temu je pripomogel vzporeden razvoj trgovine v obeh smereh; dovoz po morju se je namreč v omenjenem razdobju dvignil s 3,973.672 na 4,091.402 toni, odvoz pa z 1,491.836 na 1,556.665 ton. y železniškem prometu se je položaj prav tako nekoliko popravil, in sicer za 161.500 ton, ker je dovoz narastel s 680.424 na 702.090, odvoz pa poskočil z 857.567 na 997.397 ton, tako da je obojesmer-na postavka narastla z 1,537.991 na 1,699.487 ton.
Na podlagi pravkar omenjenih podatkov lahko sklepamo, da bo blagovni promet v pristanišču v letu 1966 dosegel okoli 6,100.000 ton, čeprav ni še mogoče točno vedeti, koliko bo na ta razvoj vplivala nedavna stavka v pristanišču (najprej so stavkali težaki, potem o-sebje Javnih skladišč); lansko leto je pristaniški promet prvič v svoji zgodovini za malenkost presegel
6,000.000 ton, ter je bil za 12,7 odst. večji od prometa v letu 1964. Ce se bodo predvidevanja o 6,100.000 tonah letos uresničila, bo še vedno to leto za naše pristanišče vse prej kakor ugodno, saj vemo, da se v drugih konkurenčnih pristaniščih blagovni promet razvija z vse drugačno naglico.
Ce se pa zdaj omejimo na promet, ki naj bi ga do konca leta zabeležili v okviru Javnih skladišč, to se pravi, če opustimo promet v industrijskem pristanišču, na lesnem skladišču in predvsem če ne upoštevamo dovoza surovega petro. leja za čistilnici «Aquila» in «Esso» lahko pričakujemo, da bo preostali promet dosegel do konca meseca
2,150.000	ton; lansko leto je ta postavka znašala 2,012.000 tori, kar pomeni, da se bo letos, ako se omenjena predvidevanja uresničijo, napredoval za 7 odst. V okviru tega prometa kaže letos razveseljiv napredek ožja postavka »raznega blaga«, ki ga predstavlja v dobršni meri bogato blago, ki daje precej manipulativnega dela in zaslužka pristanišču. Doslej so znani statistični podatki za to posebno postavko do konca novembra: letos so na tem področju zabeležili razveseljiv nivo 1,207.000 ton, med tem ko je znašala postavka »razno blago« v razdobju januar-november 1965 994.000 ton.
V začetku januarja bo sta začeli obratovati dvč novi pomorski zvezi med našim pristaniščem in Dalj-njim vzhodom. Gre za dve ločeni pobudi, ki pa imata precej skupnega: prvo je dal znani italijanski adjar Lauro, ki bo odprl «redno direktno progo« Trst-Daljni vzhod (Port Swettenham, Singapur, Bangkok,, Hongkong, Manila, Sajgon); na novi progi si bodo sledile štiri motorne ladje za hitro plovbo, namreč «Pomona», »Fede«, «Megara» in »Eriče«, odhodi iz našega pristanišča si bodo sledili vsakih 20 dni, prva pa bo iz njega odplula 22. januarja motorna ladja »Pomona«. Japonska plovna družba «Nippon Yusen Kaisha« iz Tokia pa bo skoraj istočasno vzpostavila podobno zvezo med Trstom, Singapurom, Manilo, Kobejem, Nagoyo in Yoko-1’amo, in sicer s tremi hitrimi ladjami «Hampton Maru«, «Hikokane Maru« in «Iwate Maru«, ki si bodo na njej sledila s presledkom 1 meseca.
PORTOROŽ PORTOROSE
ROULETTE CHEMIN DE F ER BACCARA
ter priljubljena igra TRENTE ET QVARAN TE
NIGHT CLUB • CABARET * STRIPTEASE
ATMOSPHERE PARISIENNE V HOTELU «PALACE» PORTOROŽ
ODPRTO VSE LETO
ZA RAZVOJ OBRTNIŠTVA
Deželni prispevki za osamosvojitev absolventov šole za umetno obrt
Prispevki za ustanovitev novih delavnic bodo znašali od 100.000 do 450.000 lir
Deželna ustanova za razvoj obrtništva (ESA), ki ima svoj sedež v Vidmu, Viale Venezia št. 100, je po predhodnem odobrenju deželnega odborništva za delo in obrt določila vsoto 4 milijone lir za prispevke pri odpiranju novih obrtnih podjetij.
Ti prispevki so namenjeni diplomirancem šol za umetno obrt, kakršno imamo tudi v Gorici in ki jo obiskuje tudi več slovenskih u-čencev, kateri nameravajo odpreti svojo delavnico za tisto obrt, za katero so se v šoli specializirali. S tem hočejo doseči dotok novih strokovnih sil v umetno obrt, kar naj bi omogočilo in pospešilo njen nadaljnji razvoj.
Prispevek ESA bodo prizadeti prosilci lahko dosegli do višine 50 od sto stroškov za vpeljavo novih obrtnih delavnic, nakup potrebnih strojev in druge opreme za proizvodnjo ter za izdelavo potrebnih vzorcev. Prispevek pa ne velja za nakup prevoznih sredstev in tudi ne za poslopje, v katerem je obrat. Najvišji možni prispevek bo znašal 450 tisoč, prošenj za prispevke pod 100 tisoč lir pa ne bodo upoštevali.
Prosilci, ki so diplomirali na šoli za umetno obrt lahko vložijo prošnjo za dosego takega prispevka na sedež ESA v Vidmu najkasneje do 31. januarja 1967. Prošnji morajo priložiti diplomo omenjene šole, dalje kratko obrazložitev o obrtniški delavnici, ki jo namerava odpreti ter proračun za nabavo potrebnih strojev, orodja in drugih naprav.
15 dni po prejemu prošenj bodo pri ustanovi ESA napravili prednostno lestvico na osnovi prejetih prošenj do izčrpanja celotnega zneska, ki je namenjen za te prispevke, katerih ne bo treba prosilcem vračati.
Vsa nadaljna podrobnejša pojasni, la lahko dobijo prizadeti pri vodstvu ustanove ESA.
Izšla jc 36. številka Uradnega vestnika
Te dni je izšla 36. številka Uradnega vestnika Furlanije - Julijske krajine, ki objavlja med drugim deželni zakon št. 32 od 15. decembra. Ta zakon določa zvišanje vsote desetletnih deželnih prispevkov za plačilo dela obresti na najeta posojila za gradnjo, razširitev ali modernizacijo tovarn kakor tudi za nakup opreme m strojev, ki omogočijo povečanje proizvodnje v tovarnah. Po prejšnjem zakonu je dežela lahko prispevala le 250 milijonov na leto v ta namen, po tem zakonu pa bo lahko prispevala 450 milijonov na leto. Vestnik objavlja tudi razne odloke predsednika Ber-zantija.
Verižno trčenje vozil pred pokopališčem
Zaradi prekratke zavorne razdalje je včeraj popoldne ob 14.25 prišlo do verižnega trčenja pred pokopališčem na Tržaški cesti, v katerem so bili udeleženi štirje avtomobili, od katerih so se trije poškodovali. Potniki v teh vozilih so ostali nepoškodovani.
Vsa vozila so bila namenjena iz Gorice v smeri proti Trstu. V začetku kolone je vozil «topolino», ki se je na sredini ceste ustavil, da bi zavil k pokopališču, pa vožnje ni mogel nadaljevati, ker mu je prihajal nasproti avtomobil. Za njim se je ustavil tržaški avtomobil simca z registracijo TS 69125, ki ga je vozil 61-letni Livio de Lama iz Ul. Rossetti 4. Tik za simco se je ustavil še fiat 1100, ki ga je vozil 82-letni Goffredo Kuzmin iz Ul. Brennero 6 v Sovodnjah. Kot zadnje vozilo se je pripeljal fiat 850 TS 82422 62-letnega Erminia Vicija Iz Trsta, Ul. D’Annunzio 72, ki pa se zaradi prekratke zavorne razdalje ni mogel več ustaviti ter je najprej trčil v fiat 1100. le ta pa še v simco. «Topolino», je medtem odpeljal na parkirališče pokopališča, za vsa ostala vozila, ki so lahko nadaljevala pot brez pomoči tretjih, pa je posredovala policija, ki je sestavila zapisnik. Na vseh vozilih je po nekaj stotin tisočakov škode.
Zahvala prefektu za poslane čestitke
Goriški prefekt je pred dnevi poslal čestitke predsedmku republike Saragatu in predsedniku vlade Moru ob priliki božičnih praznikov.
Predsednik republike Saragat se je zahvalil in izrekel čestitke za božične praznike prefektu in vsemu prebivalstvu naše pokrajine. Tudi predsednik vlade Moro je izrekel enake čestitke.
Trčenje treh vozil toda brez ranjenih
Včeraj popoldni ob 14.25 so na Tržaški cesti, v b'nini glavnega mestnega pokopališča trčili trije avtomobili. Pri nesreč". ni bil nihče ranjen. Ob tisti uri se je peljal 62-letni Erminio Vigi, doma iz Trsta, Drevored D'Annunzio 72, z avtom fiat 850 proti Trstu. Pred njim je fiat topolino zavil proti pokopališču in Vigi je zaustavil svoje vozilo. I-sto je napravil za njim 32-letni Mirko Kuzmin iz Sovodenj, ki je vozil fiat 1100-103. Tretji avto, simca, ki ga je vozil 61-letni Lino Delama iz Trsta, Ul. Rossetti 4, pa ni pravočasno pritisnil na zavore ter je trčil v vozilo fiat 1100 pred njim in to v fiat 850. Cestna policija je
ugotovila, da ni bil pri trčenju nihče ranjen in tudi škoda na treh vozilih je majhna.
Slavka v Rablju
RABELJ, decembra. — Komaj se je v preteklem tednu zaključila 96-urna stavka v rudniku zaradi obnovitve delovne pogodbe, ki je zapadla že 10.3.1966, se je 21. t.m. začela nova stavka v okviru iste upravičene borbe rudarjev. Sindikati so pripravljeni še bolj zaostriti borbo, če ne bo prišlo do rešitve spora, ki se vleče že tako dolgo.
T. C.
Pomoč žena za poplavljencc
Zveza italijanskih žena z Goriškega je pred dnevi poslala po poplavi prizadetim družinam iz La-tisane tovor oblačil in vsoto denarja. Prispevke so nabrali med članicami in simpatizerji Zveze v Tržiču, Ronkah, Zagraju, Gradiški in po drugih krajih naše pokrajine. Zveza žena iz Latisane, ki je prejela nabrane darove, se zahvaljuje vsem darovalcem.
V Sovodnjah so pokopali Marijo Pelicon
V petek popoldne so na domačem pokopališču v Sovodnjah pokopali Marijo Pelicon roj. Cijak, ki je umrla prejšnji dan ponoči ob 2. uri na svojem domu v Sovodnjah. Pokojnica je bila dobra slovenska gospodinja in zavedna žena, ki je zapustila dva sinova in hčerko, ki so vsi že odrasli, saj je žena dočakala 75 let Sin Dano je pred leti sodeloval pri domačih prosvetarjih.
Vaščani in prijatelji izrekajo družini iskreno sožalje, ki se mu pridružuje tudi naše uredništvo.
Urnik materinske posvetovalnice v Sovodnjah
Materinska posvetovalnica v Sovodnjah bo po novem letu poslovala vsak prvi in vsak tretji četrtek v mesecu od 12. do 13. ure.
NA POBUDO KMETIJSKEGA NADZORN1ŠTVA
Predavanje o trtnih škodljivcih in o njihovem učinkovitem zatiranju
Praktična preizkušnja novega multikul. tivatorja, izdelek goriškega izumitelja
V dvorani trgovinske zbornice je bilo pretekli četrtek popoldne napovedano poučno kmetijsko predavanje, pri katerem sta doktorica Cosolo, ki vodi fitopatološki observatorij v Gorici in član deželnega odborništva za kmetijstvo dr. Car-niel govorila o boleznih na trtah in o ukrepih za njihovo učinkovito zatiranje.
Govornika je predstavil načelnik pokrajinskega kmetijskega nadzor-ništva dr. Vianello, ki je napovedal, da bo v četrtek 29. t. m. še zadnje iz serije takih kmetijskih predavanj. Za njim je najprej govorila dr. Cosolo, nato pa je dr. Carniel obširneje poročal o dosedanjih rezultatih laboratorijskega dela na področju zatiranja trtnih škodljivcev ter o praktičnih uspehih. Svoja izvajanja je podkrepil s številnimi diapozitivi.
Občinstvo, med katerim so bili tudi vinogradniki iz naših Brd, so z zanimanjem sledili izvajanju obeh predavateljev, čeprav so bila ta morda včasih premalo poljudna in zato nekaterim težje razumljiva.
Na vrtu posestnika Luigia Pod-bersiga v Ul. Cipriani v Gorici so prejšnji teden organizirali praktično preizkušnjo multikultivatorja »Camaleonte«. Preizkušnje so se u-deležili načelnik kmetijskega nad-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiuiiiiiiiiiiiiiiniii
IZ GORIŠKE CIVILNE BOLNIŠNICE
Zaslepljen od avtomobilskih luči se je zaletel v obcestni zid
Pri štirih avtomobilskih nesrečah so bili štirje potniki huje ali lažje ranjeni
Na božič so v Gorici in bližnji o-kolici zabeležili štiri prometne nesreče, pri katerih so bili štirje bolj ali manj hudo ranjeni.
V	noči od sobote na nedeljo se je 24-letni Aldo Ometto, mehanik iz Gorice, Korzo Verdi 56, peljal z avtom appia iz Moše proti Gorici. Na nekem ovinku skoro v sami Moši pa je iz neznanih vzrokov zavozil s"'ce-ste in končal z vozilom v obcestnem jaritu'. Odpeljali so ga v gotiškČTu vilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju zaradi udarca in verjetnega zloma kosti v levem kolenu in komolcu. Zapisnik je napravila cestna policija iz Gorice, ki je ugotovila manjšo škodo na vozilu.
V	nedeljo popoldne nekaj po 13. uri se je peljal 59-letni Francesco Gizzini, doma iz Vidma, z avtom fiat 1100 od Rdeče hiše po Ul. Al-viano proti središču Gorice. Na o-vinku na Trgu sv. Antona pa je izgubil kontrolo nad vozilom ter zavozil s ceste na levo. V civilni bolnišnici so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju zaradi rane na bradi in pretresa možgan. Še istega dne okrog 16. ure pa so ga na njegovo željo odpeljali v videmsko bolnišnico. Na avtu je bilo le malo škode.
Na križišču ulic Giustiniani in Bombi sta okrog 20. ure trčila dva avtomobila, pri čemer pa na srečo ni bilo ranjenih. S fiat 500 se je peljala 36-letna Clella Gandolfi, doma iz Moše, od Rdeče hiše ter hotela zaviti v Ul. Bombi. Ker pa je pri zavijanju držala preveč na levo, je na križišču trčila v fiat 1400, ki ga je v nasprotni smeri vozil 70-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllfilllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIOIMIIIIII
Božičnica in obdarovanje v slovenskih vrtcih
letni Ugo Antoniut iz Gorice, Ul. Leoni 29. Kot rečeno pri trčenju ni bil nihče ranjen in tudi škoda na vozilih je bila le neznatna, kakor je ugotovila izvidnica cestne policije.
Četrta prometna nezgoda se je
pro-
V	četrtek in petek pretekli teden so imeli po slovenskih otroških vrtcih v Gorici in na podeželju, tik pred nastopom božičnih in novoletnih počitnic, uspele božičnice, pri katerih so otroci nastopili pred krajevnimi zastopniki s petjem in deklamacijami.
V	otroških vrtcih v Ul. Croce in Randaccio so otroci pred predstavnikom občinske uprave in ob prisotnosti številnih staršev, lepo zapeli vrsto pesmi in izvedli tudi ne-1 ' deklamacij. Nato so med nje
_ razdelili zavoje s slaščicami, ki jih ije poslala občinska uprava. V Ul.
Randaccio so otroci ob tej priliki poklonili svojim mamicam tudi lične, ročno izdelane koledarčke, ki so jih sami pripravili s pomočjo svoje učiteljice.
V Števerjanu je bil pri božičnici prisoten tamkajšnji župan Klanjšček, v Sovodnjah pa podžupan Janko Cotič. V Št. Mavru je obiskal ob tej priliki vrtce občinski odbornik odv. Sfiligoj. Podobne prireditve so imeli tudi v vrtcih v Štandre-žu, Pevmi, Podgori, Rupi in Doberdobu. Povsod so otroci na koncu prrjeli v dar zavoje s slaščicami.
pripetila okrog 23. ure na, cesti t ti Dolu v bližini cesthrske hiše avtom innocenti se je peljal iz Gorice proti Trstu 3fH(4roir,trgovski potnik Rino Badalini doma iz Gorice, Ul. Manzano 6. Z njim je bila v avtu tudi 21-letna Loredana Lombardo iz Trsta, Ul. Cavalli 2. Pri km 12 na državni cesti pa je, ver jetno oslepljen zaradi luči nekega avtomobila, ki mu je prihajal nasproti, Badalini mr’ i preveč krenil na desno ter se z avtom zaletel v zid pred cestarsko hišo, malo naprej od gostilne Pavletič. Pri tem sta bila oba potniki ranjena.
V civilni bolnišnici so dekle pridržali za 10 dni na zdravljenju zaradi udarca v glavo in drugod po telesu; Badaliniju pa so ugotovili rano na u. .niči in nekaj drugih manjših poškodb. Nudili so mu prvo pomoč; okreval bo v 10 dneh. Karabinjerji iz Gorice, ki so prišli na kraj nesreče, so ugotovili na av tu precejšnjo škodo, ki jo cenijo na okrog 250 tisoč lir. Škoda pa je krita z zavarovalnino.
Neresnična vest
Pred dnevi so italijanski listi naše dežele priobčili vest o dogodku, ki se je pripetil v Park hotelu v Novi Gorici. Nanaša se na »pretep v nočnem lokalu«, v katerem naj bi nekdo z nožem dregnil 17-letnega Renza Cittara iz Vidma, Drevored Europa Unita 47. Napisali so ga na podlagi neresnične izjave Renza Cittara dežurnemu agentu v videmski bolnišnici.
S tem v zvezi nam je ravnatelj Park hotela Ludvik Gabrijelčič dal na vpogled izjavo, ki jo je orne-njeni mladenič podal dan kasneje v Novi Gorici, kamor se je vrnil po plašč, ki ga je prejšnji dan pozabil v hotelu.
Iz te Izjave Je razvidno, da ga ni nihče zabodel z nožem v stegno nad koleno, ampak da si je to rano povzročil sam. Bil je dokaj vinjen ter je izvlekel iz žepa dolg pretepaški nož na vzmet. S konico je začel tolči po mizi, pri tem pa mu je spodletelo ter se je zabodel v stegno nad koleno. Nesreča se mu ni pripetila v nočnem lokalu, ampak v kavarni, med plesom nekaj po 23. uri. Mladenič se je v izjavi obvezal, da bo preklical svoje trditve, ki so nekaterim videmskim Ustom služile za zlonamerne članke, objavljene celo pod triko-lonskimi naslovi.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V tednu od 18. do 24. decembra se je v Gorici rodilo 24 otrok, umrlo je 15 ljudi, poročiU so se trije pari in tri pare so okUcaU.
ROJSTVA; Antonella Ragonese, Daniela Lenardi, Raffaella Compa-re, Giuliano Tofful, Nereo Medveš, Marco Marchl, Fabio Cocolet, Matej Terpin, Fulvia Muzzonigro, Gio-vanni Michelon, Claudia Suligoni, Lucia Rigonat, Michele Benfatto, GiuUo Baldas, Angelo Montinaro, Gabriella Visintin, Franco Patruno, Emanuele Bogar, Anna Portelli, Va-
lentina Humar, Maria Rosa Rizzi, Paolo Careddu, Rita Raspar, Ri-naldo Pesenti.
UMRLI; 62-letna Francesca Korce por. Pisljar; upokojenka 74-letna A-melia Cappella vd. Vittori; 67-letni Rodolfo Germek; upokojenec 75-letni Luigi Cenci; 14 dni star Fla vio Piccardi; 72-letna Caterina Troi vd. Graziato; 90-letna Lucia Toma sin vd. Borgato; upokojenec 77-let ni Luigi Medeot; gospodinjska po močnica 66-letna Teresa Stokar; 61 letna Brunilde Devetta por. CuUat; gostilničarka 79-letna Leopolda Bat-tistutta; 88-letna Maria Pastore por Luongo; upokojenec 87-letni Attilio Gentile; upokojenec 71-letni Pietro Devetak; invaUd 81-letni Giovanni Sarti.
POROKE: karabinjerski podčastnik Ottavio Pisano in frizerka Ro-sanna Talmassons; tekstilni delavec Giancarlo Marega in tekstilna delavka Bruna Zuliani; knjigovez Giovanni Toni in šivilja Albina Ressa.
OKLICI: mehanik Giovanni Ric-ciotti Giacometti in tekstilka Fausta Severa; poljedelec Sergio Zavadlav in prodajalka Stana Mucci; delavec Lucio Magnarin in delavka Lucia Simonetti.
TISKARNA IN KNJIGOVEZNICA
«GRAFICA GORIZIANA»
GORICA — Ul. Favetti 9 Tel. 57-66
vošči svojim klientom
vesele praznike.
zorništva dr. Vianello, razni drugi kmetijski strokovnjaki in številni vrtnarji, ki so bili povabljeni.
Multikultivator «Camaleonte» je Izum Giuseppa Armana, ki stanuje v Gorici, Ul. Don Bosco 48; izumitelj sam je vodil poskuse in prikazal enostavno in praktično delovanje tega malega vrtnarskega stroja ea najrazbčnejša vrtnarska dela. Z raznimi priključki se z njim lahko pripravi zemlja, opravi gnojenje z umetnimi gnojili, setev najrazličnej-ših povrtnin itd. Prisotni so po preizkušnji pohvaUli dobro delovanje stroja.
Rokrf Faganel v Pro Loco
V razstavišču Pro Loco v pasaH v Gorici razstavlja svoja najnovejša dela Robert Faganel iz Trsta, naš goriški rojak, ki se je rodil v Vrtojbi. Razstava je odprta vsak dan do 6. januarja J967. Faganel je letos že razstavljat v istih prostorih ter bil deležen lepega priznanja kritike, pa tudi občinstvo je bilo z njegovimi slikami nadvse zadovoljno.
V Jamljah je zgorel senik
Včeraj nekaj po 21. url je iz neznanih vzrokov nastal požar v seniku Antona Pahorja iz JamelJ št. 4. Uničil je precej sena in tudi nekaj kmetijskih strojev, škoda znaša približno 150.000 lir. Poleg domačih so pomagali gasiti požar gasilci iz Tržiča, ki so jih poklicali na pomoč.
f7ort ca
VERDI. 17,00: «Ne onore ne glo-ria«, A. Quinn in Claudia Cardt-nale. Kinemaskopski film v barvah.
CORSO. 16.30: «Operazione S Gen-naro«, N. Manfredi in S. Berger. Italijanski film v barvah.
MODERNISSIMO. 16.30-22: «Lilly ed il vagabondo«, Walt Disnejev film v barvah. Dodatek dokumentarni film v barvah «švica».
VITTORIA. 17.15:	»I due figli di
Ringo«, F. Franchi in C. Ingras-sia. Italijanski kinemaskope v barvah.
CENTRALE. 17—21.30: «E1 Cjorro«, R. Taylor in R. Montero. Argentinski film v barbah.
Tržič
AZZURRO. 17.30: »Sette dollari sul rosso«, A. Stefen in F. Sancho, v kinemaskopu in v barvah.
EXCELSIOR. 16—22: »Come ruba-re un milione di dollari e vivere felici«, A. Hepburn in OTool, v kinemaskopu in barvah.
rRINCIPE. 17.30: »La battaglia del giganti«, Henry Fonda in K. Ryan, v kinemaskopu in barvah.
!{on ko
RIO. 19—21.50: «Texas John contro Geromino«, T. Trayon, v kinemaskopu in barvah.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER, na Korzu Italija št. 10 — Tel. 25-76.
TEMPERA TURA VCE"’‘ '
V Gorici najvišja 9,8 stopinje ob
14.30	uri in najnižja 6 stopinj pod ničlo ob 8. uri. Povprečna vlaga 65 od sto.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi
silvestrovanje
v Prosvetni dvorani v GORICI, Verdijev korzo 13.
Pričetek ob 21. url.
IGRAL BO COSMAROV ORKESTER
Vabila imajo naslednji poverjeniki: SPZ — Goriea, števerjan: Bruno Štekar, Milena Koren in Saverij Rožič; Štandrež: Karel Nanui; Gabrje: Vid Primožič; Vrh: Dominik Grilj, Poljane: Bruno Lavrenčič; Doberdob: Janko Gergolet (Zadruga); Ronke: pri pevskih vajah.
NA VOLJO BO MRZLA VEČERJA
KMEČKA BANKA
r. z. z o. z.
GORICA, Ul. Morelli 11 Tel. 2206
TRADICIONALNI IZLET »PRIMORSKEGA DNEVNIKA" BO OD 28. JUNIJA DO 2. JULIJA
Madžarska prestolnica Budimpešta čili našega potovanja v letu 1967
Poleg mestnih zanimivosti in zgodovinskih spomenikov si bodo udeleženci izleta ogledali madžarsko folkloro, poslušali cigansko glasbo, se popeljali s parnikom po Donavi in pokušali madžarska vina - Prijave za izlet se sprejemajo do 28.1.1967
Pugled na Budimpešto zvečer. Kot poročamo v članku, pojdejo naši izletniki tudi s parnikom ponoči po Donavi in bodo na njem tudi večerjali
Božič je tu in z njim naš tradicionalni pomenek s čita-telji, ki prav gotovo že nestrpno pričakujejo podrobnosti o našem potovanju v prihodnjem letu.
Ce pogledamo malo nazaj, tedaj z veseljem ugotovimo, da smo našim čitateljem nudili možnost ogleda ne samo naše matične države, temveč tudi nekaterih mest drugih evropskih držav. Prav gotovo se £e spominjate našega prvega izleta na Plitvička jezera, potem križarjenj med dalmatinskimi otoki, pa izleta v Prago in končno letošnjega v Pariz. Vsak izlet je imel svojo značilnost, z vsakega so naši či-tatelji prišli domov polni novih vtisov in novih spoznanj.
In prihodnje leto?
Javna tajnost je bila, da pripravljamo izlet na Madžarsko, in sicer v Budimpešto. Sedaj to ni več tajnost, kajti vse organizacijske priprave so končane in danes' lahko povemo, ne samo, da pojdemo prihodnje leto v Budimpešto, temveč tudi vse podrobnosti, ki so v zvezi z izletom.
Menimo, da bo naš prihodnji izlet res nekaj posebnega. Znano je, da je bila Budimpešta druga prestolnica stare avstroogrske monarhije, ki se je v vseh pogledih kosala z Dunajem: ogrska aristokraci-
ja ni hotela biti v podrejenem položaju nasproti nemški oziroma avstrijski in tako so — kot na Dunaju — tudi v Budimpešti rasle mogočne palače, dolgi drevoredi, prekrasni Darki, kopališča, spomeniki itd.
Vse to je ohranjeno tudi danes, tako da Budimpešta ni prav nič izgubila na svojem zunanjem sijaju. Značilni ogrski «čardaši», ciganski prima-ši, folklora, karakteristični proizvodi ogrskih vinogradov
dopolnjujejo zunanji videz.
Ni naš namen, da bi opisovali Budimpešto, za katero je znano, da je nastala iz dven mest: iz Bude in iz Peste na levem in desnem bregu Donave Vodiči, ki nas bodo spremljali od madžarske meje do Budimpešte in nazaj na mejo, nam bodo povedali vse podrobnosti o zgodovini madžarskega naroda, o spomenikih, ki jih je polna ogrska prestolnica in tudi o kralju Matiji Korvinu, našemu pravljičnemu kralju Matjažu. Zato se bomo omejili na naše potovanje čisto z organizacijskega vidika ter skušali našim čitateljem posredovati čimveč podrobnosti.
Budimpešta je oddaljena od Trsta nekaj čez 500 km. Najkrajša pot vodi preko Jugoslavije, in sicer skozi Ljubljano, Zagreb, Varaždin, Čakovec do obmejnega prehoda Le-tenye, potem pa ob Blatnem jezeru do Budimpešte. Približno enako število kilometrov je tudi na poti skozi Ljubljano, Maribor, Mursko Soboto, Lendavo ali Ljubljano, Maribor, Ptuj, Čakovec. Vsekakor je najbolje in najhitreje potovati z avtobusom, saj se v enem dnevu pride udobno do Budimpešte, medtem ko bi z vlakom potrebovali precej ur več. Zato smo se tudi odločili, da potujemo v Budim-
pešto z avtobusi, zlasti še, ker so vse ceste asfaltirane in zagotavljajo udobno vožnjo.
Na pot se bomo odpravili v sredo, 28. junija, in sicer okoli 6.30 zjutraj. Za čitatelje iz okolice bomo poskrbeli, da se bodo avtobusi ustavili v vseh večjih vaseh, tako da jim ne bo treba priti že navsezgodaj v mesto. Čez obmejni prehod Fernetiči nas bo pot pripeljala v Ljubljano, od tu pa bomo' zavili bodisi na Maribor bodisi na Zagreb, kar bo odvisno od števila udeležencev. Vsekakor bomo kosili v Jugoslaviji, čim bliže madžarski meji, po kosilu pa bomo šli takoj čez mejo do Na-gykanisze ali Redicsza, kjer nas bodo sprejeli madžarski vodiči potovalnega urada «1-BUSZ» ter nas spremljali na vsej naši poti po Madžarski.
Popoldne nas bo pot vodila ob Blatnem jezeru mimo znanih letoviščarskih krajev, katerih imena se začenjajo z Ba-laton, medtem ko so pridevki za nas, ki ne znamo madžarski, nečitljivi. Blatno jezero je madžarsko morje in zato bomo na vsej, več deset kilometrov dolgi poti ob jezeru, imeli vtis, da smo prišli nekam na plažo. No, proti večeru bomo že v Budimpešti. Vsak avtobus se bo ustavil pred svojim hotelom II. kategorije, kjer bodo izletnikom dodeljene dvoposteljne sobe. Potem pa brž na večerjo, po večerji pa v posteljo ali pa na «sestanek» s ciganskim pri-mašem in tokajcem...
Drugi dan, ko je pri nas praznik sv. Petra in Pavla, bomo posvetili ogledu mesta in njegovih zanimivosti. Zajtrk in kosilo bosta v hotelu, večerjali pa bomo na parniku, ki nas bo popeljal po Donavi, in uživali v prijetnem hladu na vodi.
Tretji dan, se pravi 30. junija, si bomo po zajtrku ogledali madžarski parlament, o-poldne pa se bomo odpeljali v Budo, in sicer v znamenito restavracijo «Harmashatarhe-gy», kjer nam bodo postregli s kosilom.
Popoldne bo prosto in izletniki bodo lahko izkoristili prosti čas za nakup spominkov ali za ogled kake razstave, muzeja itd. Večerja bo v hotelu, takoj po večerji pa se bomo odpeljali v gledališče, kjer bomo prisostvovali dve-urni predstavi «Madžarska poje in pleše». Predstava bo izredno zanimiva, saj bomo po-
leg znamenitih madžarskih plesov «čardaš» videli tudi ciganske in druge folklorne plese ter poslušali bogat izbor madžarskih narodnih pesmi. Po predstavi, ki se bo končala okoli 23. ure, bodo avtobusi odpeljali izletnike spet v hotele.
četrti dan, 1. julija, bo zajtrk v hotelu, dopoldne bo prosto, medtem ko bo kosilo tudi v hotelu. Popoldne si bomo ogledali znamenita kopališča (med njimi plažo «Pa-latinus« na otoku Margareta), potem pa se bomo vkrcali na parnik, ki nas bo popeljal po Donavi in nam odkril mestne znamenitosti z vodne strani.
Ker bo to zadnji dan našega bivanja v Budimpešti, smo za zvečer pripravili še poseben program. Večerja bo namreč v tipični madžarski restavraciji «čarda», kjer nenehno igrajo ciganski orkestri, petem pa se bomo preselili v Budo, kjer bomo v veliki kleti pokušali odlična madžarska vina.
Peti dan, v nedeljo, 2. julija, bomo zajtrkovali v hotelu, potem pa bomo sedli v avtobuse in se odpeljali proti jugoslovanski meji, tako da bomo imeli kosilo bodisi na Madžarskem bodisi v Jugoslaviji. Ne vemo še točno, po kateri poti jo bomo ubrali do Ljubljane, vsekakor pa je gotovo, da bomo zvečer v Trstu oziroma v vaseh tržaške okolice, kjer se bo naše potovanje končalo.
Mislimo, da smo program izleta opisali dovolj podrobno, tako da sedaj vsakdo ve, kaj mu bo potovanje v madžarsko prestolnico nudilo. Menimo tudi, da ste s pro-
gramom zadovoljni, saj smo ga skušali prirediti tako, da bo vsakdo prišel na svoj račun.
Cena potovanja je 37.000 lir na osebo in vsebuje vse usluge, ki so bile navedene v programu: potovanje z avtobusom, hrano in stanovanje v hotelih II. kategorije in tipičnih restavracijah, oglede mestnih zanimivosti, dve vožnji s parnikom in večerjo na parniku, ogled folklorne prireditve, pokušnja vin v Budi in spremstvo vodičev. V ceno ni vključen samo madžarski vizum.
Vsak udeleženec izleta mora imeti svoj potni list veljaven za Madžarsko in Jugoslavijo. Kdor potnega lista nima, ali pa želi raztegnitev veljavnosti na Madžarsko, mu lahko to uslugo posreduje potovalni urad «Aurora» v Ul. Cicerone 4. Poleg tega mora vsak izletnik predložiti tudi dve sliki (veljavne so tudi tiste iz avtomata za 100 lir) za madžarski vizum.
Prijave za izlet sprejema uprava našega dnevnika v Ul. Montecchi 6, drugo nadstropje, soba št. 16, do 28. januarja 1967. Rok za odpoved udeležbe pri izletu pa zapade 27. maja. Pri prijavi je treba dati podatke potnega lista in prvi obrok 7.000 lir, ostanek pa je treba poravnati v 5 mesečnih obrokih po 6.000 lir.
Menimo, da ste tudi s ceno zadovoljni in prepričani smo, da se bo tudi našega prihodnjega izleta v Budimpešto udeležilo kar največ naših čitatelje v, seveda tudi z Goriškega, kjer sprejema prijave naše uredništvo v Gorici, Ul. S. Pellico 1.
Madžarski parlament, ki ga bomo tudi obiskali
...................mn.im..................I.............................■■<■>...........................UH..................•»•■»■••>■■•■   „■„■•, •mimmiimimmimim..................„„„   •>•»,„„ ■■■„,    ....................................................„„„„„„„„„
KRIŽANKA
A	2S	3	jf“	5	IT	1J		JV					==n H <
1	c				T	u	K	A	iL	Li		T	A
	T				m	'K		L	_L			A	
■—■— |18' i«	0			1	%	b	\T	F	I	m	£		i.
t	K		m	22		p		f		23	1	i t/ |	
pr	r	m	k	T	51	j_	\l	P				\	
F	h	'28					IB	1			2[	c	“
Wai—|		30				1	JP:	G		A	N	321	3*.
pri	36	 .Vi				i	36	f	f			m	E	H
br					m	C	'0		r	M	n	f	k	_C_
jr	T	A	m	E	A	A	ij	E		t	U	t	i
\lM		a	45	A	tJ~	_	r!	g	T	V	K	i	i
uT		£8 /		0‘	v		n	5	u	L	j	L	*
	. .	a			ir		r	1	£	s	f	t	E	li
VODORAVNO:	1. republika v
vzhodni Afriki, bivša angleška kolonija, 7. največje nemško mesto, 13. zdravnik za ušesne bolezni, 14. omamitev pred operacijo, 15. področje, ministrstvo, 16. samo enkrat preganjena pola, 17. kemični znak za radon, 18. nevidna zmes plinov, 19. plačilo državi, 20. zvesta domača žival, 21 reka, ki teče skozi avstrijsko mesto Innsbruck, 22. merska e-nota za zlato in dragulje, 23. ime že umrlega ameriškega filmskega producenta Todda, 24. oziralni zaimek, 25. glavno mesto beloruske
SSR, 26. trinog, 27. največje mesto države Georgije v ZDA, 29. zidarska žlica, 30. eno od petih velikih jezer na meji med ZDA in Kanado, 31. trganje po šivih, 34. kraj z mogočnim gradom pri Trstu, 36. deviška kožica, 37. začetnici izumitelja dinamita, 38. država v Prednji Aziji, 39. popularna italijanska filmska igralka (Sophia), 40. lahen udarec, 41. pevski zbor, 42. prva stopnja plemstva, 43. vojaški udari, 44. osebni zaimek, 45. nemški patriotski pesnik (Ernst Moritz, 1769-1860), 46. ime slovenskega prote-
stantskega pisatelja Dalmatina, 47. zastrupitev s kislimi snovmi,
49.	preprosto orožje, 50. reka na Aljaski, pritok Yukona, 51. prebivalec Istre.
NAVPIČNO: 1. Napoleonova domovina, 2. umetni skrilavec za pokrivanje streh, 3. velika opica, ki živi na Borneu, 4. obdonavsko mestece v Sremu, 5. cirilska črka, 6. kemični znak za srebro, 7. odrska izvedba umetnih plesov, 8. tuje nemško ime, 9. kratica ameriške filmske družbe, 10. kratica za ((ljudski odbora, 11. izgovarjava, 12. norveški polarni raziskovalec (Fridtjof), 14. popularna ameriška filmska igralka (Kirn), 16. šaloigra, burka, 19. največji italijanski pesnik, 20. slovensko obmorsko mesto, 22. zdravilo proti malariji, 23. moško ime, 25. ime dubrovniškega komediografa Držiča, 26. ozemlje, zemljišče, 28. že umrli slovenski gledališki igralec, prvak ljubljanske Drame (I-van), 29. gradbeni material, 31. mesto v vzhodni Srbiji, 32. mlada kokoš, 33. zaščitena gorska cvetlica, 34. narek, 35. Beethovnova 3. simfonija, 36. divjaška četa, tolpa, drhal, 39. pred leti umrli znameniti italijanski tenorist (Mario), 40. prenašalec partizanskih povelj, sel, 42. zlitina za zvonove, 43. stojalo za note, prodajna miza, 45. ime italijanske pesnice Negri, 46. pravo, 48. veznik, 49. kemični znak za silicij.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO:	1. Slavnik, 7.
masaža, 13. patent, 14. brlogar, 15. obara, 16. Kreol, 17. Rb, 18. rola, 19. šiina, 20. dno, 21. Ero, 22. Marta, 23, Muir, 24. Dashorst, 26. Dorci, 27. Anet, 28. Darian, 29. starec, 32. Hans, 33. komet, 34. Mantegna, 38. Aram, 39. De-foe, 40. Lal, 41. bon, 42. Kanin, 43. tace, 44. in, 45. gavez, 46. Devin, 47. Etiopec, 49. Damask,
50.	somrak, 51. galerta. NAVPIČNO: 6. I(van) T(avčar).
A
R
G
0 N A V T
1
MORO
SKOP
Veljaven od 25. do 31. decembra
OVEN (od 21. 3. do f	20.	4.) Razen male-
] sa	prepira pojde v
r' J ljubezenskih odnosih y vse dobro. Na delu boste prebrodili vse težkoče. Imeli boste glede tega neki zmenek	in zanimive raz-
govore. Z zdravjem pojde le bolj slabo, ampak proti koncu tedna se	bo	Izboljšalo. Bodite
bolj strpni.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V čustvenih zadevah pojde vse tako, kakor želite. Vendar vas bo muči 1 a neupravičena sumnja. Na delu boste premagali svoje nasprotnike. Imate možnost, da razširite svoje kulturno obzorje. Zdravje bo precej dobro, samo v hrbtu boste imeli malo skmine.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) V ljubezenskih zadevah boste imeli precej in- 1 tuicije, ki vam bo nakazala, kako morete rešiti neki odnos. Bodite pa previdni pri izbiri besed. Ce boste preveč vztrajali na delu glede neke svoje ideje, boste imeli sitnosti. Bodite bolj preudarni. Zdravje dobro.
KAK (od 21. 6. do
22.	7.) V ljubezni
boste pojasnili neki nesporazum, samo bo treba nekaj dobre volje. Bodite popustljivi. Na delu boste slabo zračtmali neki načrt, zaradi česar ne boste mogli izpolniti svojega programa. Boste nekoliko bolehni zaradi prevelike požrešnosti. Zahtevajte spoštovanje.
-v lev (od 23. 7. do f q \ 22. 8.) V čustvenih () zadevah se zdb da
V	' v J se stvari ne premak-
nejo z mrtve točke. V resnici pa se gibljejo v naglem ritmu. Na delu vztrajajte pri izvršitvi svojih načrtov, ker boste naleteli na potrebno podporo. Kar se zdravja tiče, se dobro oblecite, da se ne prehladite.
DEVICA (od 23. 8. ' /L do 22. 9.) V ljubez-\wA. j ni pojde vse dobro, J če boste znali bed je uporabljati svoje besede. Na delu se ne bo nič spremenilo, vendar boste zelo zaposleni. Glede zdravja jejte rajši , lažje stvari. Očistite obisti z lanenim semenom. Preberite kakšno lepo knjigo, ki vas bo potolažila.
_____ TEHTNICA (od 23.
/	s- do 23. 10.) V lju-
| A-i, ) bezenskih zadevah
V	H / doste imeli simpa-
'■y tično srečanje in vas čaka prijetno izne-nadenje. Ne bodite ljubosumni. Na delu boste srečali osebo, ki vam bo lahko mnogo koristila s svojim sodelovanjem. Ne sprejmite temeljnih odločitev. Bodite zmerni.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21.11.) V ljubezni se vam preprostost bolj poda kakor katera koli druga čednost. Bodite manj nezaupljivi. Na delu boste še precej zaslužili in položaj se bo normaliziral. Glede zdravja potrebujete razdobje počitka. Bodite bolj optimisti in imejte več zaupanja.
STRELEC (od 22. H. do 22. 12.) V ljubezni bo vladala neka čustvena nestalnost, Biti bi morali bolj razsodni. Na delu boste prejeli neko pismo, katerega vsebina vam bo v škodo. Bodite zato zelo oprezni. Glede zdravja naj vas ne prestraši lahek prehlad. Svetujemo vam, da se pomirite.
___	KOZOROG (od 22.
f 7\	12. do 20. 1.) Zara-
I]	di nekega novega
( "	7 Prijateljstva, se uteg-
ne žalostno končati dosedanja ljubezen. Na delu boste imeli okoli sebe prisrčne kolege in boste lahko tudi napredovali. Zdravje bo v vseh pogledih izvrstno. Dobro premislite, preden sprejmete kako odločitev.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Imeli boste sestanek, ki vas ne bo posebno zadovoljil. Menjajte svoje večerne načrte. Na delu se ne smete braniti pomoči, ki vam jo hoče dati neki iskren prijatelj. Z zdravjem pojde nekam slabo, toda nič posebno hudega. Bodite bolj dosledni.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V ljubezenskih zadevah pazite se pred nevoščljivostjo in podtikanjem. Na vsak način ostanite zaupljivi in vedri. Na delu pojde vse dobro in zadovoljite se s sedanjim položajem. Neko zdravilo vam bo zelo pomagalo. Svetujemo vam, da bodite bolj mirni.
(D
IZIDI
Htalanta — Bologna	1-0
'Brescia — Lecco	2-0
‘Inter — Cagliari	2-1
'uventus — Milan	1-1
'Vlcenza — Venezia	2-1
'Mantova — Lazio	0-0
'Napoll — Foggia	3-2
'Roma — Torino	4-0
Riorentina — ‘Spal	2-1
LESTVICA
'“ter	13	10	1	2	25	7	21
■Juventus	13	8	4	1	18	5	20
Napoli	13	8	2	3	15	8	18
Roma	13	7	3	3	16	10	17
Bologna	13	7	2	4	20	13	16
rlorentina	12	6	4	2	23	11	16
Cagliari	13	6	4	3	15	4	16
Atalanta	13	4	4	5	13	23	12
Brescia	13	3	6	4	9	10	12
Mantova	13	1	10	2	9	11	12
Vicema	12	3	5	4	11	12	11
Milan	12	2	7	3	13	14	11
Torino	13	2	7	4	12	15	11
®Pal	12	3	4	4	9	10	10
C»*io	13	2	6	5	8	15	10
Roggia	13	2	2	9	12	30	6
Cecco	13	1	4	8	6	18	6
Ve“ezia	13	0	5	8	9	6	5
Prihodnje tekme (31. t.m.)
Bologna - Venezia, Brescia - La-z!°. Cagliari - Atalanta, Florenca . Napoll, Inter - Juventus, Lecco - Vlcenza, Mantova - Spal, Roma - Milan, Torino - Foggia.
IZIDI
•Modena — Verona •Novara — Messina •Padova — Genoa •Palermo — Reggiana •Piša — Catania •Potenza — Alessandria •Reggina — Arezzo •Sampdoria — Catanzaro Livorno — ‘Savona •Varese — Salernitana
LESTVICA
Sampdoria
Varese
Modena
Potenza
Catanzaro
Piša
Reggina
Padova
Catania
Livorno
Palermo
Messina
Salernitana
Genoa
Novara
Reggiana
Verona
Arezzo
Savona
Alessandria
15
15
15
15
15
15
15
15
15
15
15
14
15 15 15
14
15 15 15 15
3-1
2-0
1-0
2-0
2-0
1-0
5-0
3-0
1-0
2-0
22
21
20
18
17
17
16
16
15
15
15
14
14
13
13
12
11
10
10
9
Prihodnje tekme (31. t.m.) Alessandria - Padova, Arezzo -Novara, Catania - Modena, Genoa - Palermo, Messina - Livorno, Piša - Varese, Reggiana • Catanzaro, Reggina - Sampdoria, Salernitana - Potenza, Verona Savona.
Prva zmaga enajsterice Brega v prvenstvu III. kategorije
Mladi odločilno pripomogli k uspešnemu zaključku tekme
šele v šesti tekmi prvenstva tretje kategorije se Je zmaga nasmehnila nogometašem Brega. Potem ko so izgubili tri, izenačili dve tekmi, so končno zmagali proti žilavi a ne preveč močni ekipi Don Bosca. Brez dvoma je na igro in na rezultat vplivalo dejstvo, da so Brežani vključili v svojo ekipo kar tri mladince in enega naraščajnika, ki so se ognjevito pognali v igro ter veliko ali bolje odločilno pripomogli
k uspešnemu zaključku tekme. Vseeno nas ni prikazana igra Brega zadovoljila. Preveč je bilo še ved no zmede in nesporazumov na igrišču in tudi disciplina ni bila najboljša. Priznati pa moramo, da se je lice tekme veliko izpremenilo; medtem ko je poprej streljal v vrata samo Bubnich, so danes to storili tudi drugi, čeprav so večkrat po nepotrebnem vseeno raje prepuščali zaključevanje akcij njemu, ki pa Je imel stalno okoli sebe po več
jem, zlasti Bertesina, ki Je bil prepočasen, medtem ko Je bil Zocchi
vo. Minuto kasneje pa je na lep kazenski strel Mikuša prihitel Bubnich ter z glavo premagal Gasperi nija. V 28’ je Žerjal zaključil visoko v out svojo osebno akcijo. V 40' je sodnik izključil Rodello za ,ažji prekršek nad Tamburlnijem. V 43’ pa Je sodnik na roko Destradeja
včasih prenervozen, s svojo flegmo : dosodil enajstmetrovko, ki jo Je pa se je odlikoval Švara. Pri na- I Bubnich realiziral, sprotnlklh je bil najboljši prosti i igralec Tamburin, lepo pa sta za-
igrala tudi desno krilo Petronio in vratar Gašperini.
Postavi
BREG — Baloš; Kozina, Metlika;
Do konca tekme je nato napadal Don Bosco, a rezultat je ostal nespremenjen.
K. V
Tekmo Libertas Prosek - Primo-
nasprotntkov. Ce pogledamo kako gnoretto, Dapas; Kiren, Tamburin,
Švara, Zocchi, Bertesina; Samec, rec je sodnik prekinil v 18’ d. p.
-»sss ?-sswsr*:	- ■BSSa *
V NEDELJO NA NABREZINSKEM IGRIŠČU
Tudi Gipo Viani žrtev razigranega Primorja
v
Vojko Stoka zopet v vrstah proseške enajsterice
PRIMORJE — Scheriani, Paoletti, Delise, Štoka, Bartole, Pertot,
Depase, Fragiacomo, Zužič, Verginella, Živec.
G. VIANI — Olivieri, Muiesan, Civita, Apollonio, Ramani, Kauzki,
Ellero, Joan, Visintin, Pelizzoni, Savarin.
STRELCA — v 31’ d. p. Verginella, v 34’ Živec.
SODNIK — Riccobon iz Trsta. KOTJE 6:4 za Primorje.
OPOMBE — Vreme mrzlo, a lepo. Igrišče v dobrem stanju. Gledalcev 200. Sodnik je v 16’ p.p. opomnil zaradi protestov Fragiacoma.
Primorje je tudi v nedeljo obo-	akcito Zužič-Vereinel- PrePrefiil Verginelli, da bi ga
f, Z1	‘ fa a0rludlZ tokrat° je tfl Rivieri Strel iz Rota in gol ZuBča, G
so igrali Brežani, dobimo presenetljivo ugotovitev, da Je bil najboljši na igrišču najmlajši Brežan 16-letni Mikuš, ostali so Igrali pod povpreč-
Ostale športne vesti (goriški nogomet) so na 2. strani.
uoiiiiiiiiiiiniiiiHiiinnmiiinHniniiimiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiitiiiiiiiiiitiiiiMiMiMiiiimiiititiiniiiiinmiiiiiiiimiiiiiimiiiitiimiiiiiiiMnimiiiiiiHiiiiiiiiiii
V SOBOTNEM KOLU ITALIJANSKE A LIGE
Po spodrsljaju Juventusa Inter zopet sam im vrhu
Poraz Bologne in Torina, zmaga Fiorentine v Ferrari
ATALANTA - BOLOGNA
1:0 (0:0)
j,	ATALANTA: Cometti; Pesenti, v^ari; Pelagalli, Gardonl, Sdgno-i, ‘h; Danova, Salvori, Savoldi, Delalo, Nova.
Pif, LOGNA: Vavassori; Roversi, r.urlanls; Muccini, Ardizzon, Tur-pj^vastola, Fogli, Nielsen, Haller,
SODNIK; Montl iz Ancone. v 7’ d.p. Danova.
».KOTJE 6:2 za Atalanto; GLE-°ALCEV 15.000.
Brescia — lecco 2:0 (2:0)
k,	BRESCIA: Brotto; Mangllll, Fu-via|alli, Mazzia, Vasini, Casatl; Salti!Alessi’ Troja, Bruells, Cordova.
Rt-o , CO: Meravlglia; Tettamenti, H! Schiavo, Pasinato, Malatra-■ Incerti, Azzimontd, Clerici, Fer-S' Bonfanti.
GODNIK: Genel iz Trsta.
0 zgodovinarju Franju Račkem
^^(Nadaljevanje s 3. strani)
'® Priobčil številne članke, nakar *® je ta, pod vodstvom romano-P*sca in pesnika Avgusta Šenoe, osneje spremenila v pravcato an-°‘°gi)o velikega formata. Poleg n°0ih drugih stvari gre Račke-?** tudi velika zasluga glede grad-le Poslopja akademije, kakor ie tako po njegovi zaslugi izšlo “•Ji 26 zvezkov uStarin*. Do bi se °9el popolnoma posvetiti akade-lJl' je Rački zavrnil celo od ba-° Ivana Maiuraniča ponujeno mu "testo na stolici za zgodovino za-»rehšfce univerze, ki je tedaj bila 'J..novljena. Istočasno pa je Av-zavrnila predlog škofa rPssmayerja, da se Račkega ime-'ule za škofa v Senju, vtem ko ® kanonik Rački sam, da bi se k Pel ustrezneje posvetiti delu na ademiji, odklonil zaupanje, ki j u 0“ je izrazila Rusija, ko ga bolela imenovati za metropolita u eb ruskih katoličanov s sedežem Faradu. Kot omenja V. No-i, p svojem delu, posvečenem klranh Račkemu v Narodni enci-, opediji srpsko-hrvatsko-slovenač-, (JU knjiga, str. 755), je Rački ia?Zeval Rusijo in je od nje pri koval zelo pomembna dela za Ovanstvo in nasploh človeštvo. jeseni 1. 1884 je Rački obiskal , 'ep> Moskvo, Petrograd, Varša-. }h Krakov. Leta 1887 je bil dJniy. izvoljen za predsednika aka-ven^e' ven(lar se j® temu odpoje dal. p0 praVfCi pa ga smatrajo j ““jvečjega jugoslovanskega zgo-de?lnarja 19. stoletja. Od njegovih tj. na) omenimo samo naslednja: .erarno delo sv. Cirila in Meto-ki‘ Bogomili i patareni, Prispev-k zgodovini humanizma in re-KnCnse v Dubrovniku, Bitka na sot>em p0iju ud. Med raznimi 'tutnenti, ki jih je Rački objavil. ^ sodijo na prve mesto: Docu-enta histnriae chroaticae periodi ant‘0U!<m illustrantia, kot tu-n; Acf°. coniurationem Zetri a Zri-n ei ^rancisci de Frankopan nec j* Francisci Nadasdy illustrantia. j Račkega so proučevali zgo-Vlbarji Smičiklas, šišič in Za-Zadnji je l. 1909 objavil: “«5?« Rački et la Renaissancp Ifigue et politigue de la
GOLI: v 23' in 32’ d.p. D’Alessi.
KOTJE: 10:1 za Brescio. GLEDALCEV 23.000
INTER - CAGLIARI 2:1	(1:1)
INTER:	Sartl; Burgnich, Fac-
chetbi; Biclcli, Guarneri, Landlni; Jalr, Cappellinl, Domenghinl, Sua-rez, Corso.
CAGLIARI: Reginato; Martira-donna, Longoni; Cera, Vescovi, Lon-go; Nenč, Rizzo, Bonlnsegna, Gre-atti, Rlva.
SODNIK: Bernardls iz Trsti!.
GOLI: v 26’ Rlva; v 35’ Jalr; v 32’ d.p. Cappellinl.
KOTJE: 6:1 za Inter. GLEDALCEV 45.000.
JUVENTUS - MILAN 1:1	(0:1)
JUVENTUS: Anzolin; Gori, Leon-cinl; Sartl, Castano, Salvadore; Žigoni, Del Sol, De Paoli, Cinesinho, Menichelli.
MILAN:	Barluzzi; Anquilletti,
Rosato; Trapattonl, Santln, Schnel-llnger; Lodettl, Rivera, Innocentl, Maddš, Amarlldo.
GOLI: v 34’ Castano (avtogol); v 35’ d.p. De Paoli.
KOTJE: 7:4 za Juventus. GLEDALCEV 35.000.
VICENZA — VENEZIA 2:1 (2:0)
VICENZA: Luison; Volpato, Ros-settl; Campana, Carantini, Poli; Gori, Mentl, Da Silva, De Marco, MBraschi.
VENEZIA: Vlncenzl; Tarantino, Mancin; Grossi, Nannl, Spagni; Bertogna, Pochlsslmo, Benltez, Maz-zola II., Dori.
SODNIK: Carminatl Iz Milana.
GOLI: v 30’ p.p. In v 44’ Mara-schl; v 30’ d.p. Mazzola II.
KOTJE 6:5 za Venezlo. GLEDALCEV 5000.
MANTOVA — LAZIO 0:0
MANTOVA: Zoff; Scesa, Pavina-to; Volpi, Spanio, De Paoli; Spel-ta, CorelU, Di Giacomo, Salvemlnl, Tomeazzi.
LAZIO: Cel; Dottl, Adorni; An-zulnl, Pagnl, Carosl; D’Amato, Bur-lando, Morrone, Bartu, Bagatti.
SODNIK: Dl Tonno Iz Lecce.
KOTJE 5:1 za Mantovo. GLEDALCEV 12.000.
NAPOLI — FOGGIA 3:2	(2:1)
NA POLI: Bandoni; Nardin, Gl-rardo; Ronzon, Panzanato, Bian-chl; Cane, Jullano, Orlando. Alta-flni, Bean.
FOGGIA: Plnotbi; Corradl, Va-ladč; Michell, Rinaldl, Tagliavlni; Oltramari, Gamblno, Traspedlnl, Faleo.
SODNIK: Gussonl.
GOLI: v 7’ p.p. Michell, v 33’ Orlando, v 45’ Altafini; v 18’ d.p. Al-taflnl, v 25’ Michell.
KOTJE 5:0 za Napoll. GLEDALCEV 80.000.'
ROMA - TORINO 4:0	(1:0)
ROMA: Pizzaballa; Sirena. Sen-šibile; Scala, Losi, Carpenettl; Co-
lauslg, Pelrč, Enzo, Tamborini, Ba-rlson.
TORINO: Vleri; Fossatl, Pestrin; Pula, Maldini, Ferrlnl; Meroni, Mo-schino, Combln, Slmnol, Facchln.
SODNIK: Lo Bello iz Slracuse.
GOLI: v 27’ p.p. Colauslg; v 2’ d.p. Enzo, v 9’ Enzo, v 20’ Pelrč.
GLEDALCEV 45.000.
FIORENTINA - ‘SPAL
2:1 (1:0)
SPAL: Cantagallo; Tomasin, Boz-zao; Bagnoll, Berttuccioli, Reja; DeirOmodarme, Pasetti, Muzzlo, Capello, Bosdaves.
FIORENTINA: Albertosl; Ptrova-no, Vi tal 1; Bertinl, Ferrante, Brizl; Hamrln, Merlo, Brugnera, De Sistl, Chlarugi.
SODNIK: Motta Iz Milana.
GOLI: v 40’ p.p. De Sisti; v 22’ d.p. DeirOmodarme, v 35’ Hamrin.
KOTJE 4:3 za Spal. GLEDALCEV 12.000.
		
Atalanta - Bologna	(1:0)	1
Brescia — Lecco	(2:0)	1
Inter — Cagliari	(2:1)	1
Juventus — Milan	(1:1)	X
Vlcenza — Venezia	(2:1)	1
Mantova — Lazio	(0:0)	X
Napuli — Foggia	(3:2)	1
Roma — Torino	(4:0)	1
Spal — Florentina	(1:2)	2
Piša — Catania	(2:0)	1
Reggina — Arezzo	(5:0)	1
Sampd. - Catanzaro	(3:0)	1
Savona — Livorno	(0:1)	2
KVOTE		
r°atie.
UMBERTO URBANI
13
12
—	657.200 lir
-	21.450 »
Rossefcti; Petronio, Destradl, Cutaz-zo. Vatta, Flego.
KOTJE 8:7 za Breg.
Prvi polčas so zaigrali Brežani brez povezave, kar so Izkoristili nasprotniki, ki so jih večkrat zmedli j s svojimi prodori. Tako so prišli tudi prvi v vodstvo v 12’ z golom, j ki ga je dosegel srednji branilec j Rossettl, na podajo s kota.
Don Bosco je oll še vedno bolj prodoren in srednji napadelec sl Je v 20’ zapravil ugodno priložnost. Od tedaj dalje ni bil Don Bosco več tako nevaren, ker so Brežani zbrali vse sile in stisnili nasprotnike v obrambo do konca tekme.
V	25’ sodnik ni priznal očitne roke v kazenskem prostoru, le dve | minuti kasneje pa si Je Samec za-1 pravil ugodno priložnost. V 32’ pa | se je izkazal vratar gostov, ko je' ubranil močan strel Bertesine. V 33’ je mladi Rodella poslal šibak strel ter prisilil vratarja Don Bosca na drzno parado v plovnem skoku.
V	drugem polčasu Don Bosco sploh ni prišel čez polovico Igrišča. V I’ Je Bubnich poslal žogo za las ven z močnim strelom, kot je šla ven tudi žoga Bubnlcha v 12’. ko jo Je z glavo usmeril previsoko. Bubnich je v 22’ še enkrat poslal žogo previsoko na usmeritev z gla-
iimiMiMiiiiiiiiiitiimiiitimiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
TRENINGI BREGA
Prihodnji treningi odbojke za ekipi Brega bodo;.
v Dolini U. januarja 1967 in na stadionu «Prvi maj» 4. januarja 1967 od 7. do 9. za ženske in od 9. do 11. za moške.
športni krožek «KRAS»
ZGONIK
vošči vsem športnikom in članom srečno novo leto
brežini je namreč premagalo enajsterico G. Viani 2:0. Že v prvi minuti so imeli Proseiani izredno priložnost za dosego gola, ko je Verginella predložil Živcu na levo, ki je podal hitremu Depasu. Zal te prilike ni znal Izrabiti. G. Viani je odgovoril in Štoka je moral rešiti lastne barve iz nerodnega položaja. Scheriani je moral pod noge Visintlnu, v 12’ pa Je Pelizzoni poslal prosti strel tik nad prečko. Štiri minute kasneje pa je Primorje odgovorilo s prodorom Zužič-Pertot-Depase in Olivieri se Je moral rešiti v kotu. Takoj nato zopet nevarnost za Viani. Fragiacomo je s prostim strelom predložil Verginelli, ki ie silovito streljal. Vratar I je bil brez moči, prečka pa je usta-1 vila žogo, ki je bila namenjena v I mrežo. V 19’ nova priložnost za
la,
na mestu.	j
Vajeti igre so bile čvrsto v ro-
vedno buden in se ni dal preva-riti. Takoj zatem nevarnost za Scherianija, ki je z roko ustavil nasprotnika. Sodnik pa je prekršek prezrl in Paoletti se je lahko rešil v kot. Kljub izrednim napadom OUvierija ni bilo mogoče prisiliti na kolena. V 22’ se je najbolj izkazal z izredno parado, takoj za tem pa je z akrobatičnim skokom
ranil, pa ga
sodnik zaradi predhodnega prekrška ni priznal. V 26’ je imel Depa-
vajen igre so Dne cvrsio v »|Se izredno priložnost, a jo Je za-kah Primorja ki je prevladovalo, I pravj] ysj igralci Primorja so bili medtem ko se je moral Viani bra- na p0i0vici igrišča gostov in tudi ,J® moge j .z, : v I Fragiacomo je poskusil srečo, ven-27 tretji, skoraj zaporedni kot za dar ga je branilec ustavil ob ro-Primorje Fragiacomov pred ožek je bu ka2Bnskega pr0stora. Prosti Olivieri kratko odbil do Verginel- strel, zelo točen, Verginelle, ki ja e, ki je žogo poslal z glavo vlso-1 v 3r kon4no le dosegli gol za Pri-
ko nad skrajnim branilcem tekme-1 morje. Tri minute kasneje drugi
cev. Olivieri se je še emrrat izka- gol; osebni prodor Zužiča, ki je zal, ko je s parado pod noge pre-, preigral Civito in nato Apollonia. kmil nevarni prodor Dshse-Drpa- Njegov strel je olivieri odbil do se. V zadnjem delu prvega polča- Prečke, žoga je postala plen Živca, sa je Viani skušal obakrat z ne-' kl jo je prisebno spravil mimo varnim Vismtinom raniti Primorje,, vratarja gostov. 2:0. še zadnja pri-vendar brez uspeha.	—*•	—	- ■	•
V nadaljevanju so Prosečani začeli ostreje pritiskali, vendar Verginella, Dspase in Zužič niso imeli sreče pri strelih. Olivieri je bil
hoku na udu
ORTISEI, 26. — Jugoslovanska mladinska reprezentanca je nocoj premagala v Ortiseiu ustrezno mla-dinskp reprezentanco Italije 5:2 (0:1, 1:0, 4:1).
RIIIIIIMIIIIIMinillllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilllllllllllllUlIlIlllllllllllUlllllllllllllltllJItllllllMIIIIIIIIIIIIIIIMmilllllllllllllllllllimilllllllMIIIIIIIIIIMIIIIlllllll
V TEKMI S TRDOVRATNO ENAJSTERICO GRETTE
V zadnji sekundi igre gol in zmaga Vesne
Canazza in Renato Košuta strelca za Križane
VESNA — Gardlni, D. Košuta, Finotto, Osvaldo, Canazza, Rener, Z. Košuta, S. Sulčič, R. Košuta. De Michele, E. Košuta.
GRETTA — Motrullo, Tron, Enzo, Fasano I., Fasano II., Umek, Tujak, Manillo, Devecchl, Rizzi, Ctmarossi.
STRELCI — v 26’ d.p. Canazza (V), v 44' Rizzi (G), v 45’ Renato Košuta (V.).
KOTJE 13:4 za Vesno. Gledalcev 100
Navijači Vesne se včeraj prav go- ---------------
tovo niso nadejali zmage lastnih
iiiiHiiimMiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiMimiimiiMmiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiim
MED ZADNJIMA V LESTVICI
Union -Esperia neodločeno 3:3
UNION — Furlan, Morabito, Camassa F., Gersin, čač, Bisulli, Čok, Ožbolt, Roženkranc, Camassa A., Mačehi.
ESPERIA — Fragiacomo, Marussi, Treu, Catalano, Princival, Amuleti, Giricin, Petelin, Richter, Palmolungo, Budicin.
Trener Ronchi.
STRELCI — p.p. Mačehi (U) v 5’, Palmolungo (E) v 10’; d.p. Catalano (E) v 2’, Palmolungo (E) v 28’, Čok (U) v 32’, Roženkranc (U) v 40’.
V soboto sta se v Boljuncu srečali ekipi, ki si delita zadnje mesto v splošni lestvici. Takoj v začetku je bilo jasno, da tekma ne bo na kdove kakšni tehnični višini.
V	glavnem sta se obe enajsterici držali v obrambi in sta skušali s hitrimi protinapadi priti do gola, nato pa se ponovno zapreti v o-brambo.
Že po 5’ igre je Unionu uspelo, da se je prebil do gola. Mačehi je v gneči pred vrati Esperie obvladal položaj in z močnim strelom poslal žogo Fragiacomu za hrbet.
V	9’ je Bisulli streljal kazenski strel. Občinstvo je že ploskalo ob ponovnem golu, a sodnik ga je raz veljavil, ker je bil eden od Unionovih igralcev v off-sideu. Nasprotno pa je minuto kasneje uspelo igralcu Esperie Palmolungu, da je premagal Furlana. Temu je žoga ušla iz rok in prisebni Palmolungo je prisebno izrabil priložnost.
Po izenačenju je Union začel pritiskati. Večkrat se je znašel pred vrati Esperie, toda ne Ožboltu ne Roženkrancu se ni sreča nasmehnila vse do drugega polčasa. Fragiacomo se je odlično izkazal in večkrat branil v nemogočih položajih.
Toda tudi Furlan sc je večkrat znašel v škripcih. Ob takih priložnostih je lahko mladi Camassa F. pokazal, da bi Union brez njega prejel mnogo več golov. Proti koncu polčasa je Esperia reagirala in vse do sodnikovega žvižga prevla dovala
Še bolj nezanimiv kot prvi je bil drugi del igre. Ekipi, Ki sta se bali druga druge, sta igrati mediu. Igralci niso nič kaj voljno poslušali ukaze trenerjev, pač pa so
večkrat delali po svoji glavi. Kmalu so se pokazale posledice takega vedenja. Igrali so nepovezano ter le redko izpeljali kakšno nevarnejšo akcijo.
Tako je Esperia s Catalanom prešla v 2’ v vodstvo. Njegov strel je šel med nogami cele vrste igralcev in Furlan ni niti opazil, kdaj je bila žoga v vratih. Lahko rečemo, da je bil Unionov vratar tudi v tej tekmi precej nerazpoložen in je zaradi tega prejel še tretji gol, in sicer ponovno po zaslugi Palmolun-ga. Furlan je branil njegov prvi strel in ga odbil, žoga se je znova znašla pred Palmolungom, ki je zlahka premagal vratarja, ki je bil na tleh.
Na te gole je Union odgovoril, a komaj v 32' je lahko zmanjšal razdaljo. Na Morabitov strel iz kota je odgovoril Čok in nihče mu ni mogel braniti, da ne bi z glavo usmeril žogo do mreže. Nad mladega igralca se je zvrnil val navdušenja, saj je dal Unionu upanje, da bo lahko vsaj izenačil, ce že ne zmagal.
Vsi igralci brez izjeme so se vrgli v napad. V 40’ je sedemintridesetletni, a še vedno hitri Rožen kranc izenačil. Ožbolt je streljal iz kota in Roženkranc je z glavo poslal v mrežo. Dosegel je tako gol, ki je Unionu prinesel vsaj točko, čeprav je marsikdo upal na kaj več.
Morda se bo v novem letu kaj spremenilo, kar trdno upajo voditelji kluba in tudi trener Costanzo, ki pa je prisiljen zapustiti ekipo iz osebnih razlogov, potem ko je dal vse, kar je bilo v njegovih močeh. Njegovo mesto bo najbrž prevzel Bruno Scher, bivši trener juniorske vrste Fortituda.
Radi
barv. Samo minuto pred koncem sc je tekmecem posrečilo izenačiti stanje, vendar so Križani z bliskovito akcijo tik pred zaključkom še enkrat prišli do cilja in take rešili rezultat in obe točki.
Križani so ve;, čas prevladovali, venriai žal napad ni znal izkoristiti v„eh priložnosti, k’ so nastajam na sredini igrišča. Strelov na gol ni manjkalo, vendar delno zaradi netočnosti, delno pa zaradi odličnega dneva vratarja Grette, je ostala Vesna praznih rok vse do 26’ drugega polčasa, ko Je Canazza končno prebil led. Križani so skupno izvedli prodor po levi strani z De Michelejem, kl je predložil Sulčlču, ta pa Je žogo podaljšal do Canazze, ki Je s prizemnim strelom vendarle prevarll sicer budnega Motrulla.
Gretta se Je v glavnem le branila in je vsega skupaj Izvedla le štiri protinapade, od katerih je bil eden, ln sicer v 44’ uspešen. Gardlni je sicer pravočasno in uspešno | posegel v akcijo, vendar ga je pri tem nekdo od nasprotnikov močno udaril po vratu. Gardlni se je zgrudil na tla, kjer je obležal v nezavesti, nasprotniki pa so izrabili položaj, da so z Rizzijem izenačili. Sodnik je gol priznal, pa čeprav ce-ga zaradi prekrška do vratarja ne bi smel. Medtem ko je Finotto hotel zamenjati titularnega vratarja, se je ta kolikor toliko opomogel, da je ponovno prevzel svoje mesto. Dela sicer ni imel več, ker je kriški napad takoj po ivligu izvedel prodor, katerega je načel Silvan Sulčič. Ta je žogo podaljšal do Z. Košute, ki jo Je prepustil R. Košuti. Slednji je z močnim strelom skoraj iz nemogočega položaja z varljivo žogo prevaril vratarja, kateremu se poseg v skrajnem trenutku ni posrečil.
popolnoma zadovoljili, še vedno se niso rešili stare hibe, ki jin večkrat spravlja, kljub premoči, v izenačeno stanje z nasprotniki. Vesna ima
na sredini igrišča vedno čvrsto vajeti v svojih rokah, vendar napadalci te vrline ne znajo uspešno izkoristiti in večkrat zapravljajo še tako ugodne priložnosti. Prav zaradi tega ni nič čudnega če gole dosegajo, kar se je pripetilo tudi včeraj, prav branilci. Neučinkovitost napadalcev bo moral prej ali slej trener odpraviti in tedaj bo Vesna prav gotovo prišla na mesto, kl ji upravičeno pripada.
K. K.
ložnost živca, ki pa v voleju ni imel sreče
Zmaga je torej- popolnoma upravičeno pripadla Primorju, ki je skozi prevladovalo. Tokrat so se Prosečani predstavili z nekoliko spremenjeno postavo. Po dolgih le-tih je proseški dres oblekel tudi Vojko Štoka, ki je kot prosti v celoti zadovoljil. Prvič je nastopil v prvem moštvu tudi mladi Pertot, ki je v dobri formi, razpolaga z dobro tehniko ln ima tudi lep pregled nad igro. Primorje je lepo zaigralo, pa čeprav je v njegovih vrstah, posebno, ko ni moglo kljub premoči priti do dosežka, večkrat prevladovala živčnost. Vsekakor zaslužena zmaga, ki je najlepše novoletno darilo zvestim navijačem
B. R.
Začetniški smučarski tečaj
S P D T
V drugi polovici januarja bo v organizaciji SPDT smučarski tečaj na Črnem vrhu, ki bo posebno primeren za mlade ljubitelje tega športa. Ker mora SPDT čimprej vedeti za točno število udeležencev naj se ti takoj prijavijo za vpis in informacije v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, vsak dan od 18. do 19 ure
iiimtiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiimiMiiiHimmiiiitiiiiiimiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiimniimiiiiiiiiitiiiitiiiimiiiHitniimiiitMiHiimmiimniMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiia
ANKETA ZAGREBŠKE •ŠPORTNE NOVOSTI«
Cerar in Nikoličeva najboljša športnika Jugoslavije
ZAGREB, 26. — Redakcija zagrebške «Sportne novosti* je v nedeljo na posebni svečanosti proglasila najboljše športnike in športnice Jugoslavije in Hr-iatske. Na podlagi ankete, na kateri je sodelovalo 207 jugoslovanskih novinarjev, je naslov najboljšega športnika Jugoslavije pripadel ljubljanskemu telovadcu Miru Cerarju, najboljše športnice pa evropski prvakinji v teku na 800 m Veri Nikoličev! iz Cuprije. Za najboljšo moštvo so izrabili košarkarsko reprezentanco Jugoslavije, za najboljšega športnika Hrvatske kolesarja iz Pulja Cvetka Biliča, za najboljšo športnico pa atletinjo Lilijano Pet-Ceprav so zmagali, Križani niso' njarič iz Osijeka
IHIIIIIMIIIUIIIIfllllllllllllllllliiiMillliiiiiiiiiiiiiiiiMIIIHIIIimillimilMUHIIIIIIIIItlllliillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V TEKMI S CAMPANELLE FIDES
Po «vročem» forcingu 2:1 za Rosandro Zerial
ROSANDiRA ZERIAL — Karllcek, Policardi, Lombardo, Kocjančič, Giovannini, Vignali, Bazzara, Berttoia, Cepipa, Denich, Vascotto.
CAMPANELLE FIDES — Batlch, Favrebto, Ceglar, ž. Race, Ru-voletto, Gosdan, Longo, Bidussl, A. Race, Prlmosi, Bellanova.
SODNIK — Bezzi iz Gradiške.
OPOMBE — V 27’ d.p. je Bellanova
TU1NTAM
—GOTI—
Bobby Charlton
ostal poškodovan na tleh. Po 12 mi nutah odsotnosti se je vrnil na igrišče, kjer pa Je samo statiral.
Rosandra je morala napeti vse sile v tekmi s Campanelle, ki je bila trd oreh Bertodi in tovarišem in ki Je odigrala eno najlepših tekem prvenstva. Igralci Rosandre, katere so nasprotniki zmedli s hitrostjo, niso nikakor našli povezave in to kljub trudu, ki so ga v tekmo vložili Lombardo, Bertola in aiovanninl. Vseeno pa je enajsterica iz Boljun-ca pokazala, da Ima tudi svoj značaj. 20 minut pred koncem je Longo izrabil krizo nasprotnikov in Je Rosandri zadal gol. Slednji pa se je v 7 minutah posrečile popolnoma spremeniti stanje. Poudariti pa je treba, da sta gola padla med odsotnostjo Bellanove, kar ne zmanj. ša vrednosti igralcev Rosandre, pač pa gotovo predstavlja olajševalno
okolnost za Campanelle.
Ko je nevarni Longo usmeril v 25’ d.p. z glavo žogo v mrežo, ni nihče več verjel v zmago Rosandre. Toda po golu so se Igralci Rosandre pognali v napad in so v 34’ izenačili. V prodoru, ki je bil podoben nasprotnikovemu, ko je prešel v vodstvo, je Kocjančič z glavo predložil žogo Bazzari, kl Jo je poslal naravnost v mrežo. Ker so se rešili bojazni poraza, so igralci Rosandre še ostreje pritisnili in 2 minuti pred koncem Je Giovannini, ki se je podal v napad, preusmeril žogo Iz kota z glavo mimo Batlcha v mrežo. Igarlci Campanelle so ostro protestirali, vendar sodnik Je pokazal na sredino igrišča, kar je razburilo duhove, ki so se na srečo pomirili, ko Je G. Bezzi zaključil dvoboj. Kotov je bilo 5:2 za Rosandro.
S. B.
nogometaš leta
PARIZ, 26. — Na podlagi ankete francoskega tednika «France Foot-ball», pri kateri so sodelovali novinarji iz 22 evropskih' držav, so izbrali igralca Manchestra Uniteda in angleškega Charltona za nogometaša leta. Charlton je dobil samo točko več kot Portugalec Eu-sebio, ki je bil lani najboljši nogometaš leta. Prvi Italijan — Mario Corso — deli s sovjetskim igralcem Voronlnom enajsto mesto.
Lestvica najboljših nogometašev v 1966. letu je naslednja:
1.	BOBBY CHARLTON (Manchester United) 81 točk
2.	Eusebio (Benfica Lizbona) 80
3.	Beckenbauer (Bayem MUn-chen) 59
4.	Moore (West Ham) 31
5.	Albert (Ferencvaros) 23
6.	Bene (Ujpest) 8
7.	Jašin (Dinamo Moskva), Bali (Everton) in Farkaš (Vasas)
10 Torres (Benfica) 5
11. Corso (Inter) in Voronin (Torpedo Moskva) 4
13.	Coluna (Benfica) 3
14.	Asparuhov (Levski Sofija), Hurst (West Ham), Mazzola (Inter) in Banks (Leicester) 2
18. Dunne (Manchester United), Schultz (Hamburg), Lavr Manchester United), Van Yimst (Ander-lecht), Cislenko (Dinamo Moskva) in Haller (Bologna) 1 točka.
TENIS
V PRVEM DNEVU FINALA ZA DAVISOV POKAL
Avstralija	2
Indija	0
MELBOURNE, 26. — Po prvem dnevu «challenge rounda* za Davisov pokal Avstralija . Indija so domačini v vodstvu z 2:0. V prvem singlu Je Fred Stolie premagal indijskega tekmeca Ramanathana Krishnana 6:3, 6:2, 6:4, Roy Emerson pa je odpravil Jaideepa Mu-karjeaja 7:5, 6:3, 6:2.
Jutri je na sporedu double.
VATERPOLO
GENOVA, 26. — Italijanski prvak Pro Recco je premagal v povratni tekmi finala za pokal evropskih prvakov v vaterpolu beograjski Partizan 2:1. Ker se je prva tekma v Zagrebu končala z zmago jugoslovanskih prvakov, bosta morali ekipi odigrali še tretjo tekmo. Ta bo v Ženevi ali v Budimpešti 8. januarja.
KOŠARKA
NA TURNIRJU V VIDMU
Ljubljanska Olimpija pred praško Slavijo
VIDEM, 26. - Ljubljanska Olimpija je danes premagala v finalu božičnega turnirja v Vidmu peterko praške Slavije 79:76 (37:39) in tako zasedla prvo mesto pred če. škoslovaškimi košarkarji, APU Snai-dero in Virtus Moretti. Borba je bila zelo izenačena in še nekaj minut pred koncem so vodili Cehi. Nepričakovano pa so Ljubljančani izvedli silovito ofenzivo, s katero so prisilili tekmece k predaji.
V prvem dnevu turnirja je Olimpija premagala Virtus Moretti 81:59 (41:23), Slavija pa APU Snai-dero 92:70 (46:31). V tekmi za tretje mesto, ki je bila nocoj, pa j« APU Snaidero premagal Virtus Mo rettl 64:60 (37:30).
Simmenthalu Latinski pokal
MADRID, 26. — Z zmago v finalu nad Madridom 113:101 (56:52) je Simmenthal osvojil «Latinski pokal*. Na turnirju so nastopile peterke državnih, prvakov Italije (Simmenthal), Španije (Real Madrid), Franclje (Villeurbane) in Portugalske (Benfica). Drugo mesto je pripadlo Real Madridu, tretje pa francoski peterki, ki je premagala v borbi za četrto mesto portugalske prvake 70:53 (36:22).
L	—	1.	Camielo	1
		2.	Sailer	1
2.			1.	Montenotte	X
		2.	Preziosa	t
3.	—	L	lagar	X
		2.	Grignone	2
4.	—	L	Impronto	1
		2.	Sagapo'	1
5.	—	1.	Sandy Road	X
		2.	Moustache	1
4.	—	1.	Trouville	*
		2.	Mendrlsio	X
KVOTE				
12	—	3.096.952 lir		
11	—		96.779 »	
10	—		9.800 »	
^"KDNlftrvO: TRSI - UL MONTE( ’l'Hl 6, 11, TELEFON 93 808 m 94 63« - Poštni preda) 55» - PODRUŽNICA: GORICA; Ulica Silvio Pelllcu 1, II., Teleton 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - vnaprej, priletna 2 250 ur polletna 4 400 lit celoletna ) 714) lir - SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 dtn (1000 starih dinarjev), letno 100 din <10 000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za AU1T. jZS Ljubljana, Stan trg 3/1, 'filefon 27 707. tekoči račur pri Narodni banki « Ljubljani - 50.3 3 85 - OGLASI: t -na oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upra ml 250, osmrtnice 150 Ur. — Mati oglasi 40 Ur beseda — Oglasi tržsAka ln
eoriške pokrajne se nar >e.ajo pr) upravi - Iz vseh drugih ^ krnbn Italije pri »Societš Pubbhcitš Italiana* - Odgovorni urednik* STANISLAV RENKO — Izdaja n tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
ZADNJE NOVOSTI NA AVTOMOBILSKEM TRGU
Turinska Fiat in evropska Ford: velika tekmeca na tržišču
F!A T «124» - avtomobil leta
Na nove modele turinske tovarne je nemška Ford odgovorila z novimi taunusi - Napovedane novosti tudi za leto 1967
Konkurenca na avtomobilskem trgu postaja ne več iz leta v leto, marveč skoraj iz dneva v dan vedno bolj ostrejša. Tako imenovana potrošniška proizvodnja na zahodu ima v avtomobilski industriji s katero so najtesnejše povezane stotere industrijske veje, zlasti pa petrolejska, svojo prednjo konico, in bodri velikane avtomobilske industrije na neispros-no borbo za osvajanje tržišča.
Danes bomo spregovorili predvsem o bitki med italijansko tovarno FIAT in evropskim Fordom. Že letošnje leto je prineslo v Italiji mnogo novosti. Dvoboj Fiat-Ford se je začel predvsem s pojavom na tržišču prenovljene fiat 1100 R zlasti v oblikah «berlina» in «familiare» ter modela «šport».
Dejansko
število avtomobilov z evidenčno tablico TS na dan 31. oktobra 1966
Trst
51.496
Milje
1.789
Devin • Nabrežina
944
Dolina
875
Zgonik
Repentabor
212
Na te fiatove novosti je Ford takoj odgovorila. Nemška Ford je vrgla na trg nove modele «tau-nus» 12 M, 15 M in 15 TS coupe v najrazličnejših vzorcih, ki gredo od «berline», «familiare», coupe do fargona.
Toda aitka med dvema velikanoma se je šele začela. Sedaj, ob zaključku leta so na delu zadevni komercialni uradi, da bi poželi sadove svojih tehnikov in oblikovalcev, ki ustvarjajo in proučujejo vedno kaj novega, da bi pospešili proizvodnjo ter dali svojim tovarnam večji sloves in u-gled med potrošniki. Pravkar je nemška Ford poslala na trg svoje nove modele, ko je že zaostrila ofenzivo njena angleška sestra, ki je pripravila novo «cortino», z močnejšim motorjem in lepšo ka-
roserijo. Nova «Cortina» je bila razstavljena na zadnjem avtomobilskem salonu v Turinu. Kdor jo je videl od blizu pravi, da je zelo lepa in privlačna
Voditelji angleškega Forda so bili z obiskovalci zelo gostobesedni in ponosni na svoje zadnje «dete». Povedali so, da je bil motor pojačen na 1300 kub. cm. in da ima skoraj 53 KM. da ne sloni več na treh, marveč na petih opornikih ter da razvija brzino 130 km na uro. Tudi karoserija je popolnoma prenovljena in bolj elegantna, prav tako so izboljšali notranjo opremo. Tudi model «GT» 1500 je zbudil veliko zanimanje predvsem zaradi visoke br-zine, saj doseže 160 km na uro.
Glede cene novih modelov «cor-tine» pa ni bilo mogoče izvedeti ničesar. Morda tovarna pripravlja prav s ceno največje presenečenje tudi za italijanske ljubitelje avtomobilov tujih znamk. Za sedaj nam ne ostaja drugega, kot da počakamo do februarja prihodnjega leta, ko bodo novo «corti-no» v spremstvu bučne propagande in reklame dali v prodajo, kot prvo novost v letu 1967.
Vse kaže, da tudi pri Fiatu ne počivajo. Ljudje, ki se poklicno zanimajo za skrivnosti avtomobilskih velikanov znajo povedati, da bo velika turinska tovarna v prihodnjem letu vrgla na trg še eno novost: novo fiat 125. Gre za model, ki je bil omenjen ob podpisu pogodbe Fiat-SSSR. Zdi se, da to ta model, ki ga že preizkušajo na cestah, izbrali sovjetski tehniki. Kot je znano, je turinska tovarna poslala sovjetskim tehnikom v preizkušnjo dva vzorca: sedanji fiat 124 in nov vzorec fiat 123 z vleko na prednjih kolesih. Govori se, da noben od dveh vzorcev nista popolnoma zadovoljila ruskih tehnikov. Zato so v Turinu po novih študijah izdelali nov, močnejši model: «125». Tudi ta model bo izdelan v dveh oblikah, in sicer: prva s tradicionalnim motorjem modela 124, ki bo pojačen na 1600 kub. cm, druga pa z motorjem 1438 kub. cm, ki ga ima sedaj model Fiat 124 «šport».
Druga novost turinske tovarne v prihodnjem letu bo model «130»,
ali nova oblika dosedanjih «1800» in «2300» - «berlina». Oba ta modela bo nadomestila nova «130», ki bo imela motor z 2500-2700 kub. cm. Med tem časom je Fiat že sklenila vreči na trg coupe «124», s čimer so bili pojasnjeni vzroki, zakaj je Fiat na avtomobilskem salonu v Turinu predstavila novi spider namesto novega coupeja, kar je tedaj povzročilo precejšnje presenečenje.
Po zadnjih novosti v letošnjem letu sta torej Fiat in Ford na delu za prihodnje leto, ki nam bo prineslo še kaka druga presenečenja, saj bodo tudi drugi avtomobilski velikani gotovo stopili v ospredje in prišli na avtomobilski trg z namenom, da se porinejo na prva mesta.
Posebno mednarodno razsodišče (Anglija, Belgija, Francija, švedska, Italija, Avstrija, Zah. Nemčija, ZDA, Švica, Nizozemska, Luksemburg in Danska) je proglasilo fiat «124» za «avtomobil leta». Tovarna Fiat je dala v promet fiat «124» v letošnjem aprilu. Novi avtomobil je bil sprejet z velikim zadovoljstvom tako na italijanskem kot tudi na zunanjem trgu. Tovarniška cena tega avtomobila je 1.035.000 Ur, z vsemi dajatvami ob nakupu vozila pa stane skupno 1.103.900 lir
PREVIDNOST, GLAVNA VRLINA AVTOMOR/LISTA
Število smrtnih žrtev na cestah se je v zadnjih treh letih nižalo
Stalni opomini in kampanje za varnost ■ Glavni krivci cestnih nesreč so «novopečeni» šoferji - Pri izpitih za vozniško dovoljenje komisije bolj strogo ocenjujejo kandidate
MHIIIIHIllUIIIMIHIIIIIIIIIHIIIIIItlllllimiHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIHIIIIIIIIMMHMIIIIIIIIIIMItlllimilHHIIII
LETOŠNJA PROIZVODNJA AVTOV V ITALIJI
Dosegli bodo rekordno število: 1.300.000 vozil
Od teh bo 80.000 industrijskih ■ Tudi za prihodnje leto dobre perspektive
Letos bo italijanska avtomobilska industrija dosegla rekordno število proizvodenih avtomobilov. Predvidevajo, da bo prvič v zgodovini te industrije Italija dosegla proizvodnjo 1.300.000 vozil, od katerih okrog 80.000 industrijskih.
Če pogledamo nekaj let nazaj lahko ugotovimo, da je italijanska avtomobilska industrija leta 1957 proizvedla skupno 318.791 vozil, 1958. leta 369.386 vozil, 1959. leta 470.674 vozil, 1969. leta 595.923 vozil, 1961. leta 693.695 vozil, 1962. leta 877.860 vozil, 1963 leta, ko je bil na višku takoimenovani gospodarski «boom» pa 1.105.291 vozil. Nato je proizvodnja avtomobilov zaradi slabe gospodarske konjunkture nekoliko padla in je leta 1964 dosegla 1.028.930 vozil, nakar si je leta 1965 ponovno nekoliko opomogla in dosegla skoraj raven iz leta 1963, in sicer 1.103.132 vozil.
Kot torej vidimo, je bilo letošnje leto za italijansko avtomobilsko industrijo doslej najbolj plodno in je pričakovati, da se bo ta razvoj nadaljeval tudi v prihodnjem letu zlasti zaradi novih uspelih modelov, o katerih govorimo v drugem članku.
Nove žarnice za avtomobilske luči
2000 km avto cest v Italiji
Mreža italijanskih avto cest je pred nedavnim prekoračila dolžino 2000 km. K temu uspehu so privedli nekateri najnovejši priključki. med katerimi tudi odsek avto ceste med Moščenico in Vidmom v naši deželi.
Po programu dežel Evropske gospodarske skupnosti, na katerega se je obvezala tudi Italija, bo morala do leta 1970 mreža avto cest v Italiji znašati že 4720 km.
Zaradi primerjave bomo navedli še podatke o omrežju avto cest v dveh deželah te skupnosti, ki sta po svoji velikosti in številu prebivalstva zelo blizu Italiji: Zahodna i. mčija ima sedaj že 6000 km avto cest, medtem ko je Francija krepko za Italijo, saj razpolaga 10 milijonov francoskih avtomobilistov le s 1600 km tovrstnih cest.
V avtomobilizmu prihaja vedno do kakih novosti in izboljšav, ki so sicer na videz le malenkostne, ki pa vendarle vodijo k vedno bolj udobni in varni vožnji. Sedaj prihaja ena takih vesti iz Holandske: strokovnjakom podjetja «Phi-lips» iz Edinhovna je uspelo izdelati novo žarnico za žaromete. Strokovnjaki menijo, da gre za pomembno novost, kajti odslej bodo žarnice za avtomobilske žaromete lahko zelo majhne, ali točneje povedano bo dovolj le ena žarnica za tako imenovane »dolge* (abbaglianti) in »kratke* (a-nabbaglianti) luči. Doslej je bilo to nemogoče, ker bi ob prižganju ene spirale, druga hladna spirala iz tungstena zgorela. Holandskim strokovnjakom pa je uspelo izdelati s posebnim procesom žarnico z obema spiralama in hkrati s 60 odstotkov močnejšo svetlobo.
Te dni je v polnem teku kampanja za previdnost na cestah, za katero je dalo pobudo ministrstvo za javna dela. Kakšen je pravzaprav smoter takih kampanj? Predvsem opominjanje avtomobilistov, naj bodo previdni in naj se zavedajo, da ceste niso nikakš-na dirkališča, temveč prometne žile, na katerih imajo vsi določene pravice in dolžnosti.
Previdnost torej, v vsakem trenutku in v vsaki priliki in ne brezglavo dirjanje in prehitevanje, ki vodita v nesrečo in gorje. Ti opomini veljajo za vse, tudi za tiste avtomobiliste, ki razpolagajo z večjimi in hitrejšimi avtomobili in imajo poseben užitek prehitevati one, ki se vozijo v malih avtih. Če ima kdo športni avtomobil, s tem ni rečeno, da mu to daje pravice gospodariti na cesti. Ravno tako kot vsi ostali, se mora držati cestnih predpisov in zmanjšati hitrost, ko je to potrebno. Tu gre predvsem za vest samega avtomobilista in za cestno vzgojo, ki je na žalost pri nas vseh, ki sedimo za volanom, zelo pomanjkljiva.
Po uradnih statistikah se je v zadnjih treh letih število smrtnih nesreč v Italiji stalno nižalo. To je vsekakor razveseljivo dejstvo, čeprav se je v istem razdobju promet in število krožečih avtomobilov zelo povišalo. Statistični podatki nam povedo, da je bilo najvišje število smrtnih nesreč na italijanskih cestah v letu 1963, ko je na cestah krožilo 4 milijone avtomobilov; to število pa se je potem stalno nižalo. S tem še ni rečeno, da smo v zadnjih treh letih postali boljši šoferji, da smo vozili previdno in se držali cestnih predpisov. Število mrtvih na cestah je še vedno ogromno in vredno premisleka, kar nam ponazoruje sledeča razpredelnica:
nov avtomobilov? Prva ugotovitev. Stalni opomini odgovornih oblasti so nedvomno pomagali in pripomogli k zmanjšanju cestnih nesreč. Druga ugotovitev. Komisije pri šoferskih izpitih so postale bolj stroge, tako da je dandanes veliko težje dobiti vozniško dovoljenje, kot pred petnajstimi leti. Veliko število novih šoferjev na cestah je bil glavni vzrok, da se je stalno višalo število smrtnih nesreč. Šofiranje ni lahka zadeva, to morajo pripoznati vsi. Šele dolgoletna praksa izuči šoferja, da se znajde v vseh kočljivih trenutkih in še v takih okoliščinah ni nikoli popolni gospodar stroja.
Potrebno je torej bilo, da so izpitne komisije začele bolj vestno in strožje preizkušati znanje kandidatov. V letu 19^2 se je pred komisije predstavilo 263.765 kandidatov, od katerih je 225.090 o-pravilo šoferski izpit, kar pomeni 85 odstotkov. Deset let kasneje, to je 1962. leta se je predstavilo komisijam 2.840.633 kandidatov od teh pa je samo 1.250.400 dobilo vozniško dovoljenje, kar
predstavlja 44 odstotkov. Kot vidimo, se je torej število «novope-čenih» šoferjev zelo pomnožilo, zato ni čudno, da se je število prometnih nesreč in smrtnih žrtev povečalo. Lanskega leta 1965 pa se je pred komisijo predstavilo 3.099.699 kandidatov, od katerih je opravilo izpit samo 1 milijon 165.618, to je 37 odstotkov.
Avtomobil je dandanes postal sredstvo za delo in razvedrilo in ne _ predstavlja nobenega luksusa več. Razumljivo je torej, da je motorizacija zavzela si' k krog ljudi in vzporedno s tem se je tudi povišalo število novih šoferjev. Ni torej čudno, če se je povišalo tudi število cestnih nesreč, vendar smo mnenja, da bi se to število lahko znižalo, če bi vsi tisti, ki se odpeljejo z doma v avtomobilu bili bolj previdni in se stalno zavedali, da niso sami na cesti.
Sedanja kampanja previdnosti naj bo ponoven opomin vsem, da je človeško življenje dragoceno. Zato previdnost, če hočemo vsi preživeti brezskrbne in vesele praznike.
""""""'"""‘'"""""■“""■••""''■'•■•»■iiiHMliimMuMinniiiiiiiniiiimi................
Leta	•	mrtvih
1957		6936
1958		7137
1959		7160
1960		8197
1961		8987
1962		9633
1963		9839
1964		9694
1965		8857
1966		8750C)
(*) (nepopolno)
Zakaj se je v zadnjih treh letih število mrtvih na cestah nižalo, kljub temu da kroži dandanes v Italiji nad sedem milijo-
Se nekaj o verigah
Verige ne nameščajte šele tedaj, ko bo vaše vozilo že tičalo v obcestnem jarku. Svoje vozilo pravočasno opremite za neugodne razmere.
Verige dandanes niso več tako staromodne; montaža modernih verig je v marsičem poenostavljena.
Potrudite se in doma, v miru opravite poskusno montažo, da se roke izurijo. Potem bo šlo gotovo lažje, kot pa, če bi morali sredi noči, v mrazu in snežnem metežu šele prebirati navodila.
Pazite na to, da bo snežne verige mogoče namestiti tudi na snežne gume ali na ledne gume z žeblji.
Jeklene verige z drobnimi členi naj se pnevmatiki prilegajo ohlapno. Tako dosežete najboljši učinek proti drsenju, podaljša se življenjska doba verig, obenem pa tako najmanj poškodujete pnevmatike.
Uporabljajte tudi dodatno o-premo, saj je pri montaži to vaš servis. Sem spadajo: navodilo za montažo, rokavice za montažo, locen za natikanje verige (gumijasti napenja-lec za brezkončne verige).
PENSIONE
VITTORIA
TRST
UL. XXX OTTOBRE 12 TEL. 23-986
UŽIVALI BOSTE
VSAKRŠEN KONFORT!
TRGOVINA JESTVIN
MEZGEC JOSIP
UL. RISORTA 1 — TRST
vošči cenjenim odjemalcem vesel božič in srečno novo leto
ZLATARNA URARNA
FANO
TRST
PASSO S. GIOVANNI 1
ŽELI VSEM SVOJIM
ZVESTIM ODJEMALCEM
VESEL BOŽIC IN
SREČNO NOVO LETO
MEHANIČNA DELAVNICA IN KAROSERIJA «PROSEK»
izvršuje vsakovrstna naročila.
Lastnika A. PERT0T in F. COLJA
PROSEK štev. 1 — Tel. 225-121
želita vsem cenjenim klientom vesel božič ter se priporočata za nadaljnjo naklonjenost.
TRGOVINA POHIŠTVA
PUPIS

SESLJAN - tel. 20269
Velika izbira sodobnega pohištva.
Najboljše cene in ugodni plačilni pogoji. Odprto tudi ob nedeljah.
Vošči vsem vesel božič.
TRST - Ul. Ponchielli 3
(Pri cerkvi sv. Antona)
Tel. 23414
VSE IGRAČE ZA OTROKE -PUNČKE-KOLESA - PIŠTOLE - MAU ELEKTRIČNI VLAKI
(
AVTOMOBILSKE TAKSE: V prvih devetih mesecih letos je država dobila za avtomobilske takse 115 milijard 800 milijonov lir. Letošnji državni proračun predvideva, da bo država dobila za avtomobilske takse 130 milijard lir. V prvih devetih mesecih lanskega leta pa je državna blagajna v ta namen kasirala 103 milijard 500 milijonov lir.
IZVOZ AVTOMOBILOV: Po statističnih podatkih je Zahodna Nemčija na prvem mestu v izvozu avtomobilov. Leta 1965 so iz Zah. Nemčije izvozili 1.527.254 avtomobilov, ali 51,3 odst. celotne proizvodnje. Na drugem mestu je bila Velika Britanija s 793.756 vozil, ali 36,4 odst. proizvodnje, sledijo Francija, ki je izvozila 525 tisoč 998 avtomobilov (32 odst.), Italija 326.731 (27,8 odst.). Japonska 194.109 (10,3 odst.) in ZDA 167.724 (1,5 odst.).
RENAULT - ROMUNIJA: Fran-
Avtomobil taunus «15 M» nemške tovarne Ford je prišel nedavno na tržišče v novi prenovljeni obliki, kakor tudi z močnejšim motorjem. Nemška Ford skuša s svojimi novimi modeli taunus zavreti uspeh
avta fiat «124» na evropskem trgu
coska družba Renault je sklenila zanimivo pogodbo z romunskim u-voznim podjetjem «Autotractor», na osnovi katere bo Renault dobavila Romuniji 8.000 avtomobilov, in sicer 4.000 (1.500 dauphi-ne, 1.500 renault 16 in 1.000 renault 10) do konca letošnjega leta. Ostala polovica bo poslana v Romunijo prihodnjo pomlad. Ob koncu leta 19)5 je bila sklenjena prva pogodba, na osnovi katere je francoska tovarna prodala Romuniji 3.000 avtomobilov renault 10.
ZASTOPNIK FORD

Dott. Ing. BRUNO SERGAS
TRST
PRODAJNI ODDELEK: UL. S. FRANCESCO 60 — TEL. 35-958 RAZSTAVA RABLJENIH VOZIL: UL. ROMAGNA 6 — TEL. 36-095 TRGOVINA NADOMESTNIH DELOV: UL. S. FRANCESCO
60
TEL. 61-686
PREVEC NEPRAVILNIH LUČI: Neka velika turinska industrija je napravila v vsej Italiji anketo in prišla do presenetljive ugotovitve, da devet od desetih avtomobilov, ki krožijo po italijanskih cestah, nima pravilnih luči. Strokovnjaki so pregledali v 30 italijanskih mestih luči 46.133 avtomobilov in ugotovili, da samo 5433 (11,2 odstotkov) je imelo luči v redu, 35,1 odst. avtomobilov je imelo luči naravnane previsoko, 40,9 odst. prenizko, 8,2 odst. luči je bilo naravnanih na desno, 17,5 odst. pa na levo.
Vsem vesele praznike z avtoradiom
VOXSON
ZELI
- BOŽIČNI POPUST 25 % -
ZASTOPSTVO IN SERVISNA POSTAJA
CAPPONI
TRST - ULICA F. SEVERO 5 - TEL. 35420
'v.
NI PRAV TAKO LAHKO DOBITI VOZNIŠKO DOVOLJENJE: 3.099.699 Italijanov je leta 1965 polagalo izpite za šoferje. Od teh je dobilo dovoljenj? le 1.165.618, ali 37 odst. Ostali so bili iz raznih vzrokov zavrnjeni.
Restavracija
FURLAN
REPENTABOR Tel. 227-125
želi svojim gostom vesele božične praznike in se priporoča za obisk
KONFEKCIJE
MONCARO
Bogata izbira oblačil za moške, ženske in otroke
GORICA ■ Korzo Verdi 113
Vošči vsem vosel božiči
seS| Grgit
MEHANIČNA DELAVNICA S KAROSERIJO
V NOVIH MODERNO OPREMLJENIH PROSTORIH
Sprejema vsaka popravila avtomo biiov in karoserije ter pranje •*> čiščenje.
Hitra postrežba!
Cene ugodne! želi vesel božič-
PADRIČE - Telefon 226-161
'v
RADIO - TELEVIZORJI najboljših znamk: GRUNDING - PH0N0LA PHILIPS - MAGNADINE
ELEKTR0G0SP0DINJSKI PREDMETI štedilniki na plin in drva-peči na kerosen Z0PPAS
Radio SOSSI
OPČINE, Ul. dei Sulici 1
(križišče Trst-Prosek)
Tel. 221155
PRALNI STROJI svetovno znanih znamk Z0PPAS m CANDV
TOVARNIŠKE CENE!
LESTENCI najboljše kvalitete ter vsakovrstni električni material za instalacije
S.
PRIMORSKI dnevnik
|...................
sf f1 f'.i vi v phaanilie
**
+**
i;;:::1::1:;:::::::::::::::::::::::::::::::;::::::;:::::::::;:::::::::::::::;:::::::::;:;:::	..................................................................
--------------------------- IR KRISTAL PORCELAN ŽELEZNINA ORODJE
mm
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P A.

OPREMA ZA KOPALNICE KUHINJSKA POSODA JEDILNI PRIBOR TUDI ZA HOTELE
TRST ■ Ul. Rismondo 9 Tel. 761884 - 761819
Ekskluzivna glavna zaloga;
RADENSKA mineralna voda USTEKLENIČENA ISTRSKA in DRISKA VINA ter KRAŠKI PRŠUT
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
D. D.
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR aoo.oao.oao
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št. 38-101, 38-045 brzojavni naslov,- BANKRED
..............j||
FRANC BERGINC ^ ZALOGA DOMACEGA VINA' terana in ^uta m trgovina čevljev
Pivo;
PUNTICAM in REININEHAUS
UVOZ — IZVOZ in PREDSTAVNIŠTVA TRST — UL. GATTERI 5/III — TEL. 96-941 lel’ cenjenim poslovnim prijateljem in znancem vesel božič
Trgovina jestvin
JOSIP ŠKABAR
OPČINE — NARODNA UL. 42 — TEL. 221-026 *e!i cenjenim odjemalcem tu in onkraj meje vesel božič
}
ZALOGA DOMACEGA VINA, TERANA IN PRŠUTA
L. GUŠTIN
COL (REPENTABOR) — Tel. 227-120 vošči cenj. odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike
MESNICA
REMIGIO LIČEN
OPČINE — PROSESKA 6 — TEL. 221-271 vošči vsem cenjenim odjemalcem vesele božične praznike
PEL U C CER fA
Cvetličarna
Vedn
IVANKA
TRST — UL. DELLTSTRIA 19 - TEL. 95-052 dobro založena s svežim cvetjem,
vošči cenjenim odjemalcem vesel božič
^stilna ALLA CAPUZZERA
TRST - UL. S. CILINO 8 ZoSSii cenjenim gostom prijeten božič
TEL. 96-913

TR/ESTE
V. LEXXEETTEMBRE16. TEL.96-30/
želi vesele praznike in uspehov polno 1967!

TRGOVINA ČEVLJEV
«FIORENTINA»
TRST - UL. TARABOCCHIA 2 — TEL. 96-536 Velika izbira najnovejših moških in ženskih modelov. Najrazličnejše vrste copat. Postrežba točna — Cene solidne. O Vošči vesele božične praznike
ALBERCO ALLA PINETA
SESLJAN št. 57 — Tel. 20-255
WERM
URE ZLATARSTVO SREBRNINA DRAGUUARSTVO TRST — Ul. S. Lazzaro. 15 — Tel. 37-186
(za cerkvijo sv. Antona Novega)
želi vesele praznike
PODERAMI
PERTOT
TRST — UL. GINNASTICA 22 — TEL. 95-998

GRADBENO PODJETJE
CARLO BAN & Co.
- družba z o. z. -
TRST - UL. MAIOLICA 1/1 - TEL. 9M21
želi vsem vesele božične praznike
TRGOVINA RADIO - ELEKTRIČNIH PREDMETOV
ELETTRONICA di Mario MEOLA
TEL. 225-278
KONTOVEL 134
Montaža TV anten za skupinske in individualne potrebe — lestenci
J
Autogomma RUPENA
PRODAJA PNEVMATIK S SNEŽNIMI PLAŠČI CENTRIRANJE AVTOMOBILSKIH KOLES
TRST — PIAZZA FORAGGI 8
(Pri nebotičniku v neposredni bližini predora na
cesti proti Kopru)
Pri F.R.A.M.A
TRST
^iazza Dalmazia 3 - Tel. 31-766
dobite vse znane nadomestne dele in originalne potrebščine
•	CARELLO
•	FRAM
•	STARS
•	ROLF — PIRELLI
•	KLITZ
•	MULTIVOX
•	PIRELLI
•	TRICO
•	CHAMPION
•	AGAPRES - PIRELLI Z FACET
•	VLF
Samu 29.900.- lir
boste potrosili za namestitev avtoradia
C
A UTO V0X
v svoj avtomobil
☆
Zastopstvo in servisna postaja
RADIO ROSELLI
TRST, Via Tor San Piero 2 Tel 31294
F.I.A.R.
TOVARNA AMORTIZERJEV VSEH VRST
TRST — Ul. Jacopo CavalU 7 — Tel. 96-523
MEHANIČNA DELAVNICA
Stefani Rudolf
Strada del Friuli 473/1 — Tel. 31-855
želi vesel božič in srečno novo leto
MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠTVO IN ŠPEDICIJA
GORIZIA:
MILANO:
PONTEBBA:
ROMA:
TARVISIO:
TRIESTE:
UDINE:
LEIBNITZ
AUTOACCESSORIO — CORTELLI —
r*ST. Ul. LOCCHI 26-2 ■ TELEFON 94-238
0 Prevleke in preproge raznih znamk za vse avtomobile
% Najpopolnejša izbira nadomestnih delov v službi vozača
UGODNE CENE S POSEBNIMI POPUSTI ^ Prikladen parkirni prostor
TRGOVINA NADOMESTNIH
R, De Manzano
DELOV ZA AVTO
Ul S. Lazzaro 18
TRST Tel. 38-603 30-037
vošči vesele praznike
	A UTO NAUTICA
	DEMARCHI NADOMESTNI Dtll
	AVTO PRITIKLINE
POSEBNI POPUSTI	
ZA JUGOSLOVANSKE	KUPCE
TRST - ULICA DANNUNZIO št. 25 - TELEFON St. 95-929	
Giuseppe Treu
TRBIŽ . podružnica v Gorici
Via Cravos 13, tel. 5791, 5792, 5793 Via Vignatilla, tel. 31034, tel. 6457-241/242/243 tel. 25, Scalo bestiame tel. 150 Via Paisiello 24, tel. 864-797, tele* 61-194 Centrale: tel. 61-351/352/353 — 2351/52/53 ufficio vla Udine 41, tel. 61-220 — 29-367, telex: Treu 46-034; magazzino. Punto Franco Vecchio, tel. 68-595
viale Ungheria 90, tel. 53644-56898, C. C. I. A Udine 60355, C. C. P. 24/15250, telegraf: Treu-sped . Arnoldstein: tel. (04255) 105-244-199, tele* 04/553
(STMK): tel. (03452 ) 84, telex 03/411 — Llenz (Osstirol): Hauptplatz 3; tel. (04852 ) 2480 — Rosenbach: tel. (04253) 228 — Sillian (Osstirol); tel. (04856) 328, Postfach 14 — Spielfeld (Stmk): tel. 21 — Thoerl Maglem:	Bahnhof, tel.
(04255) 134 — Arnbach (Passo Drava): Strassen-grenze, tel. (04356 ) 342, telegr.: Treusped.
želi vsem srečno novo leto 1967
ELEKTRIČNE NAPRAVE LESTENCI
ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI
STROJI
TRST
GANDINI & DONATI
ULICA DEGLI ARTISTI 7
TEL 35-717
!
cenjenim gostom prijeten božič	jjj	m	1|	~ ~ ^ «»»»» jjj ln individualne potrebe - lestenci
.
C Vsem avtomobilistom: SREČNO
TRGOVINA JESTVIN
F. RESINOVIČ
(Najemnika Gianni TAUCER in Attilio CUK)
TRST, Trg S. Francesco 8 Telefon 761-948
vošči cenjenim odjemalcem vesel božič
ŠPORTNA TRGOVINA
WANDA
PROSEK 551
vošči cenjenim odjemalcem vesel božič
MLEKARNA
ŠTEFANČIČ
SV. KRIŽ 204 . Telefon 225-133 voščt vesel božič
JESTVINE
SANCIN
BOLJ UNEC 62
vošči vsem v-sel božič
PEKARNA
OTA
BOL,JUNEC 38 želi vesele praznike
^NICNA DELAVNICA
LEANDRO CORETTI
TRST — UL. DONADONI 17 — TEL. 733-249
0ten cenjenim klientom ve sel božič
TRIESTE-A uto
R S T _
ELEKTROMEHANICNA DELAVNICA HITRA IN UGODNA POPRAVILA
UL. GEPPA 10 — TEL. 24-798
	AVTOMEHANIČNA DELAVNICA ADRIANO ŽERJUL POPRAVILA AVTOMOBILOV VSEH VRST Z HITRA IN DOBRA POSTREŽBA Z CENE UGODNE OPČINE — UL. DEGLI ALPINI 85/a (blizu zadruge) vošči svojim klientom vesele božične praznike
	
AVTO DOBAVA CARLG LUPO TRST, Ul. S. Francesco 15 Telefon 28-677 Originalni nadomestni deli po konkurenčnih cenah, pregledi in generalna popravila Vošči vesel božič	
	Autoaccessori PIPAN Prtljažniki — Nosilci za smuči — Snežne verige — Pokrivala za radiatorje — Antifriz ter vse avtomobilske potrebščine in nadomestni deli najboljših znamk in kakovosti. Velik parkirni prostor	Takojšnje montiranje TRST — UL. SET^FFONTANE 34
	
AUTOKIT AVTOMOBILSKE POTREBŠČINE	
SONJA USSAI
KRIŽ št. 9/a — Tel. 225-228
želi vsem odjemalcem vesele praznike!
IN NADOMESTNI DELI
TRST
UL. MAZZINI 24 - Tel. 36-897
vošči vesel božič in
srečno novo leto!
ZALOGA
POLJEDELSKIH
STROJEV
i
F. Terpin
ŠTEVERJAN - Telefon 87218
IMP0RT-EXP0RT
Vošči vesele božične praznike in prijetno novo leto vsem svojim odjemalcem in prijateljem tu in onstran meje
AVTOMOBILISTI POZOR!
ŽELITE VARNO VOZITI?
Dajte brezplačno pregledati vodne poti v motorju pri
POPRAVLJALNICA AVTOMOBILSKIH HLADILNIKOV TRST, UL. S. FRANCESCO 41
		
GOSTILNA		HOTEL
SARDOČ IDA		«PRI TREH OREHIH*
SLIVNO št. 5 — Tel. 20-225		SESLJAN 33
želi vesele praznike		Seli vesele praznike
!
MESNICA
BRANKO ŽERJAL
BOLJUNEC 41 Tel. 97-623
vošči vesele praznike
GOSTILNA
MILKOVIČ
GROPADA 60 • Tel. 226-130
želi vesele božične praznike
P E L L U X
TRST, UL UDINE 41 (200 m od glavne postaje)
TORBICE «SKAJ» OD L 1000 DALJE
DEŽNIKI FANTAZIJA NYLON OD L 1000 DALJE
POSEBNI POPUSTI!
Gostilna GODNIČ
Strada del Friuli 339, tel 28659 želi vesele praznike
ALBERGO -
RISTORANTE
SESLJAN -Center št. 19
Tel. 20-235
Razgled na morje — širok parkirni prostor — Mednarodna kuhinja
DctbdA
LARGO BARKI ERA VECCHIA
(nasproti avtobusne postaje)
TRST
2
■	torbice iz usnja in imitacije usnja
■	potne torbice in kovčke
■	ženske, moške in zložljive dežnike
■	darila
ZA VSAK NAKUP NAD LIR 3.500 DOBITE ZASTONJ STEKT^NICO PENEČEGA VINA!
Industria Commercio Articoli Tecnici
ANTONIO QUINTAVALU
NAVADNO IN POSEBNO ORODJE ZA MEHANIČNO DELAVNICO
NA DEBELO
TRST • Ulica Battisti št. 4
NA DROBNO
Telefon 36-838
Novoletno Veseli ga	voščilo naj spremlja tudi lepo darilo, bodo vaši sorodniki, prijatelji in znanci
	TRGOVINA MIRA.
	NABREŽINA, GLAVNA CESTA 149
ima na zalogi lepa in okusna darila po ugodnih cenah IGRAČE, PARFUME, BIŽUTERIJO, KOŽNATE PREDMETE, PORCELAN, KRISTAL in druge okrasne predmete.	
	Cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želimo vesele božične praznike.
L™.™ T.TREVISAN
TRIESTE • TRST — Corso Garibaldi 3 — Telefon 96-782 (Ob avtobusni postaji na Trgu Barriera Vecchia)
Ure svetovno znanih znamk od 5.000 lir dalje. Zlati in srebrni okraski za vsako priložnost. Zlato, 18-karatno po konkurenčni ceni. Zlato, 22-ka-ratno v ploščičah za zobe Jugoslovanski kupci imajo izredne popuste.
Govorimo vse jugoslovanske jezike
moilHlina
"-v'!1" """1!!1
ralzature
Klasični in najnoveiši moden čevljev najboljših znamk
VELIKA IZBIRA ZA MOŠKE ZENSKE OTROKE
Ul. P. Filzi 3, TRST tel. 37 797 (vogal Ul Machiavelli!
Sintetične preproge
m preproge za nodnike iz pia stike «BALATUM» in »MERA KLON* Moderno pokrivanje podov z gumo uMlHJUETTEn in ploščice «RIKETT» in »ARMSTRl iNCJ» Bežna vrata «R( >LLPORT», beneške zavese (tende veneziane) Hitra uredi tev s specializiranim osebjem A. R P TIALPLAS1, Trst, Trg Ospedale (St 6 Tel »5-919
SPLOSNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorno-pulniškl-mi ladjami:
redno linijo okoli sveta redno linijo z Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu i modernimi transportnimi ladjami od 8.1100 do I8.IIU0 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
«SPLOšNA PLOVBA*, Piran Zupančičeva ul 24 in na naše agente po vsem svetu.
Telexl: 035-22. 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477
LJFIP1FIIME u*-LtZL_PlXOf=IIVJE
'JKSEElMDfa
i TRST v*a,e Settembre ih tel. 96016
I NABREŽINA (center) i SESUAN (center)
ZLA Tl /A SRKHRNI OKRASNI PREDMETI
mm
G. BRUNA
TRST
UL. G. MAZZINI 38 (VOGAL UL. S. LAZZARO), TEL. 28-432 USNJENI IZDELKI — TORBICE «SKAY» —
— KOVČKI — ZLOŽLJIVI MOŠKI IN ZENSKI DEŽNIKI — POTNE TORBE «SKAY»
/
VSE PO ZNIŽANIH CENAH!
Vte najSolfie %a koUe m mm letol
MABCMIO SCO.
Fanta
■ »•e-C •It.
Sl BET S.p.A. pooblaščena družba za ustekleničenje pijač Coca-Cola in Fanta
TRST- ULICA CARDUCI, 15	- JELE,FON 29-656
BOGATA IZBIRA NAOČNIKOV, DALJNOGLEDOV, SESTIL, RAČUNAL IN POTREBŠČIN ZA VIŠJE SOLE, TOPLOMEROV IN FOTOGRAFSKEGA MATERIALA
COMMA PLASTICA
Ulica dellTstria 8. tel 50-054 (pri Sv Jakobu) LASTNICA
A. BIRSA
vam nudi vse hišne potreb ščlne, torbe, igrače, lutke, pla-stiko za pode Imitacija par. ketov
Vse pn konkurenčnih cenah!
|g|=WMSII
Najpopolnejši in najbolj zaželeni šivalni stroj na svetu
Avtomatski za šivanje, vezenje in izdelovanje gumbnic.
Brezplačni tečaji za krojenje, šivanje in vezenje.
Stroji in šivanke za krpanje nogavic UNIVERSO pletilni stroji
TULLIO NATALE
TRST, Ul. Battisti 12, tel. 36-533,
MONFALCONE, Corso del Po-polo 25, tel. 72-772
SEBOFLEX
VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst, Ul. Mazzini 53 - Tel. 733-361
Prijatelje in znance naprošamo, da nas obiščejo 1!
ŠPORTNIKI!
V trgovini
VELIAK - ŠPORT
v Ul. deUTstria 13. tel 44-237
dobite vse potrebno za smučanje in za druge panoge športa. — Kvalitetno blago po konkurenčnih cenah.
PRIZNANO MEDNARODNO AIITOPOEVOZNIŠKO PODJETJE umagt
LA GOR1Z1ANA
GORICA - UL uuca d'Aosta 180 - Tei 28-46 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BI-AGA
IJRARNA H) II T 4 >
ZLATARNA
S.
TRST. Ponte della Fabbra, 1 (Trg Goldoni)
•	URE OD 5.000 LIR DALJE
•	ROČNA OBDELAVA ZLATA PO NEPREKOSLIIVIH CENAH -
K 18 Z JAMSTVOM
U R A R N A
ZLATARNA
S OS SI
TRST
UL. S. SPIRIDIONE 6
VELIKA IZBIRA ZLATNIN IN UR VSEH ZNAMK
VSE PO KONKURENČNIH CF^siM
«Hote! Mantova* Vrhnika m restavracija Močilnik

TRST Lil. Boccaccio 3 Telefon 28-373
POŽAR ARTEMI0 TOVORNI PREVOZI
v vse Ur uje tuat v inozemstvo
ZAJAMČENO ZLATO 18 KARATOV GRAM PO 700 LIR
DOBITE V
ZLATARNI IN URARNI
F A NO
TRST, UL. MAZZINI, 49
Sl MARKET ZZZTJS:
imajo P-MARKETI v
* KOPRU • SEŽANI • NOVI GORICI

KOPER
PREHRAMBENO BLAGO
BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
SPOMINKI
TRAVEL PAKETI
BIFE
MENJALNICA
10% POPUST PRI NAKUPU NEPREHRAM-BENEGA BLAGA S TUJO VALUTO
ODPRTO NEPRIKINJENO OD 7. DO 20. URE, OB NEDELJAH PA OD 7. DO 11. URE
REHRANA
			
č	V ’—J	KEROSHELL	
	EhiuS	PETROLEJ ZA OGREVANJE DOMA	
	KEROSHELL	U VAŠO DOBAVO TELEFONIRAJTE NA: 93.936 • 94.590 A. SFERCO UL. A. VALUKU,. 41 . TRST	
			
TAPETNI PAPIR NAJBOLJŠIH DOMAČIH IN INOZEMSKIH PROIZVAJALCEV DOBITE PRI...
CIA NO
TRSI RIALE XX SETTEMBRE 38-b
najnovejši izum moderne tehnike
SUPERADTOMATIC s 57 rubini it z 88 rubini
gLuis D' Or> najtanjša ura na svetu
Generalno zastopstvu «LA CLESSIDRA*
Trsi - Piaz/.a S. Antonio Nuovo N. 4-1 nadstropje Imporl Exporl Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! Izredni popusti - Garancije
(b
ŠVICARSKA SUPERMARKA
HOTKI, SI, H [V UUBU/\Nfl
TITOVA UL. 10 TEL. 20641-43
HOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
Čmo-bell in barvni p a P *1 Občutljiv material: barvni negativni in pozitivni ter črnobeU
Ferrania
Kodak
"^^GEVAERf
Ttnd
itd. i«*-
Vse fotoaparate In potrebščin® za profesionalce in kino-fot°' amaterje
dobite v veliki izbiri P1”1
F0T0TECNICA CARDUCfl
Trst, Ul. Carducci 25 tel. 61 lH* NA DEBELO 1 NA DROBNO I Posebni popusti za vse profesionalce
	ŠIVALNI
	
	STROJI
* M	novi in rabljeni
»SINGER.,	»NAUMANN.,
avtomatični zig-zag.	
omarice, nadomestni deli	
pri COSULLI,	Via Manzoni, 4
Eredi
di Giuseppe Novak
i:i::i::!:::i:!!::i!!!!!!!!!!!!!!!! Hliili!!!!!!!!!!!!!!!:
TRGOVINA MANUFAKTUR IN RAZNEGA BLAGA
—	TKANINE
—	PLETENINE
—	NOGAVICE IN RAZNO PERILO
TRST,
Ul. Delle Torri 3 Vogal Ul. Imbriani Tel. 61022
PIZZERIA
AISUB
TRST,
VIALE MIRAMARE 201 TEL. 68268
ZELI VESEL BOŽIC
JESTVINE
KOVAČ
ROJAN, UL. APIARI 24 TEL. 35864
želj svojim cenjenim odjemalcem vesel božič ter sreče polno novo leto.
MARČNI
F0NDATA NEL 1912
Via della Zonta 9 tel 23-019 Via Valdlrivo 33. tel 31-559 Via Torreblanca 30, tel 31-559
Velika zaloga gumenega in plastičnega blaga
Avto : Šport: Industrija s
Za dom :
igrače : Sanitarije s
Pnevmatike Continental Seiberling. Michelin Ptrelli; po. pravljamo orodje in pritikline; preproge; olja; manometri itd
Šotori; čolni; zunanji motorji; boje; sklopne postelje; posode za led, napihljive ležalne blazine; ležalniki obleke za podvodni lov
Transportni trakovi; jermeni; cevi; tasonski kosi: posode vseh mer; škornji, potapljaške obleke; gumijaste plošče; plastične mase in «plexiglas» (poliakritno steklo); umnlto-pren»; surovine za izdelavo pollstlrenskib predmetov po. livinil; «moplen»; polietilen; najlon itd
Vsi predmeti za hišo: preproge; tlaki; pohištvo; lekarna; zavese; ležalne blazine itd
Obširen sortiment.
Predmeti za laboratorije in bolnice.
Uvoz - izvoz
Ob nedeljah in ponedeljkih zjutraj je trgovina zaprta