ISTO XVI., ŠTEV. 43 LJUBLJANA, PONEDELJEK, 21. FEBBUIBJ1 1955 Ceno 10 fin SLOVENSKI Izdaja tasoptsno-založniško podjetje SZDL. »NaS tisk. — Direktor: Rudi Janbuba — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva allea S, telelon 23-522 do 23-526 — Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5Л1., telelon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon Ji-856, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — poštni predal 29 — Tekoči račun Narodne banke 601-.T.-163 Mesečna naročnina 200 din PO PETNAJSTIH DNEH VLADNE KBIZE Faure na delu Novi mandatar je danes izrazil prepričanje, stično stranko, naj sodeluje v Jugoslovanski pravniki v Parizu da se bodo stranke lahko sporazumele o programu, ki ga namerava predložiti — Upa, da bo že danes ali najkasneje v torek dopoldne odgovoril predsedniku republike Cotyju Kitajske čete zavzele še štiri otoke Tajpeh, 20. febr. (Reuter). Vojaške oblasti na Formozi so \:o trdile vesti, da so kitajske -te zavzele še 4 manjše »r.e-: .njene otoke« v bližini kitaj->:cga kopna. Ti otoki leže približno 20 km od otokov Nanči, n so še v rokah Čangkajškovih ■žnct. Washington, 20. febr. (AP). List »Evening Star« je sinoči objavil poročilo, o zahtevi britanske ■lade, naj otoke Kvemoj in vlacu prepuste Kitajski. V komentarju tega poročila list piše, da bi tak položaj privedel do odkritega razdora med ZDA in Veliko Britanijo in da nič ne bi moglo bolje služiti skupnim nasprotnikom obeh dežel. Hongkong, 20. febr. (AFP). Pekinški radio poroča, da je kitajska ljudska armada izpulila 161 Čangkajškovih vojakov in oficirjev, ki so bili ujeti Nahrajeva postonica Molotovu London, 20. febr. (Tanjug). Kakor poroča dopisnik »Observe-ra« iz New Delhija, je predsednik indijske vlade Nehru poslal osebno poslanico sovjetskemu zunanjemu ministru Molotovu, katerega je pozval, naj vpliva na vzdržnost Kitajske v formo-ški krizi. Nehru upa, kakor piše list, da bi zmanjšanje napetosti ustvarilo ozračje, ki je potrebno za mirno rešitev tega problema na konferenci izven OZN. Begunci proti posarske- mu sporazumu Bonn, 20. febr. (AFP). Na Izrednem kongresu zahodnonem-ške stranke beguncev, ki je bil včeraj in danes v Bonnu, so sprejeli pariške sporazume, razen sporazuma, ki se nanaša na Posarje. V resoluciji, ki je bila sprejeta, je rečeno, da kongres odklanja sporazum o Posarju zato, ker predvideni statut »krši nesporno pravico vsakega državljana Nemčije in vsakega njenega ozemlja, da se priključi Zahodni Nemčiji.« na otoku Jikj angšan. Vsi so iz kitajskih pokrajin Cekjang in Fukjen. Pred kratkim so že izpustili štiri skupine ujetnikov. Tajpeh, 20. febr. (AFP). V poročilu Čangkajškovega obrambnega ministrstva je rečeno, da so letala s Formoze danes potopila eno kitajsko vojno ladjo z nosilnostjo 1000 ton ter poškodovala eno ladjo za izkrcavanje in osem džunk. Izjavljajo tudi, da so Kitajci izkrcali na Tačen 2000 vojakov. Pariz, 20. lebr. (AFP). Novi mandatar Edgar Faure, ki sedaj skuša rešiti krizo francoske vlade, se bo danes razgo-varjal s socialističnim prvakom Christianom Pineaujem, kateremu francoska skupščina ni izglasovala zaupnice. Faure, ki je včeraj začel s protokolarnimi obiski, je danes nadaljeval razgovore g političnimi osebnostmi. Obiskal je predsednika ljudske skupščine, nato pa je dolgo razpravljal z bivšim predsednikom vlade Mendes-Fran-ceom. Po telefonu se je raz-govarjal tudi s častnim predsednikom skupščine Heriotom in prvakom ljudskega republikanskega gibanja Pflimli-nom. Razgovarjal pa se je tudi g Pinavem. V izjavi, ki jo je opoldne dal po radiu, je Edgar Faure izrazil prepričanje, da stranke lahko najdejo sporazum o programu, ki ga namerava predložiti. Dejal je, da bo formulo za sestavo nove francoske vlade iskal v široki nacionalni zvezi. »Želel bi pojasniti — je nadaljeval Faure — da se to moje delo nanaša na splošni problem ter da pripisujem podrejeno vlogo vprašanju razdeljevanja resorov in problemu odnosa skupin v bodoči vladi«. Posebej je poudaril kočljivost političnega položaja v Franciji zaradi krize, ki traja že 15 dni. Popoldne pa je Edgar Faure, ko je prihajal iz zunanjega ministrstva, izrazil upanje, da bo že jutri ali v torek dopol- njegovi vladi. Dodal je, da se bo jutri sestalo vodstvo stranke in sprejelo sklep o tem. V pariških političnih krogih menijo, da bo socialistična stranka odklonilo Faurovo ponudbo. Pineau je nato dejal, da mu je novi mandatar pojasnil glavne točke svojega programa. To so: nagla ratifikacija .pariških sporazumov o oborožitvi Zahodne Nemčije,- Podpis francosko-tuniške konvencije o samoupravi Tunizije ter ekonomski in »ocialni napredek države. Pariz, 20. febr. (AFP). Davi je prispela v Pariz jugoslovanska delegacija pravnikov, ki jo vodita sekretar zveznega izvršnega sveta Veljko Zekovič in predsednik mestnega ljudskega odbora Beograda Miloš Minic. Na železniški postaji so delegacijo sprejeli jugoslovanski veleposlanik Srdjan Priča, svetnik veleposlaništva minister Sergije Makiedo s člani veleposlaništva, kakor tudi mnoge francoske osebnosti. Francosko vlado je predstavljal Francois Robert, opolnomočeni predstavnik zunanjega ministrstva. Po prihodu delegacije v Pariz je ' sekretar zveznega izvršnega sveta Zekovič izjavil: »Zelo smo zadovoljni, da nam je bila dana priložnost obiskati Francijo. Naša delegacija, ki je sestavljena iz politikov in pravnikov, bo imela možnost iz- Edgar Fapre dne lahko odgovònl predsedniku republike Cotyju, če sprejema mandat. Po sestanku, ki ga je imel z Edgarom Faurom, je socialist Pineau izjavil novinarjem, da je Faure povabil sociali- PEED KONFERENCO SEAT0 Priprave za balkansko posvetovalno skupščino Atene, 20. febr. (Tanjug). Na povabilo predsednika turške velike skupščine Koraltana bo v aprilu ali maju odpotovala v Turčijo grška parlamentarna delegacija pod vodstvom predsednika skupščine Rodopulosa. Kakor se je zvedelo, bosta med tem obiskom Koraltan in Rodopulos proučila poleg drugih vprašanj tndi vprašanje ustanovitve Balkanske posvetovalne skupščine in prvega sestanka parlamentarnih predstavnikov Grčije, Turčije in Jugoslavije. Pričakujejo, da bosta predsednika grškega in turškega parlamenta predlagala, naj bi bil trojni parlamentarni sestanek v Beogradu junija ali julija t. 1. Najtežji problem: propaganda Ätomska energija - rešitev za britansko gospodarstvo Washington, 20. febr. (Reuter). Iz ameriških uradnih krogov se je zvedelo, da bodo na konferenci dežel SEATO v Bangkoku med drugim razpravljali tudi o možnosti izkoriščanja atomske energije za gospodarski razvoj azijskih dežel. To vprašanje bodo obravnavali, ko bo govora o gospodarski pomoči azijskim deželam. New York, 20. febr. (AFP). Da-višnji »New York Herald Tribune« piše, da bi industrijska uporaba atomske energije lahko predstavljala rešitev za britansko gospodarstvo. Ko komentira britansko Belo knjigo o programu za razvoj atomske energije, Ust poudarja, da ta program odpira nove poti že izčrpanih izvorov energije v Veliki Britaniji. Sporočilo britanske vlade o izdelavi hidrogenske bombe predstavlja po mnenju lista priznanje dejstva, da pod sedanjimi okoliščinami to predstavlja najboljše upanje, da termonuk-learnega orožja ne bodo nikdar uporabili. »Sunday Timesa o glavnih vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu sestanka v Bangkoku 2. Stalni sedeš pričakujejo, da bo v Bangkoku, ker se ZDA ne strinjajo z britanskim predlogom, da bi bil v Smgapuru. 3. Vojaške sile: Avstralija, Siam in Filipini bi želeli ustanovitev skupne vojske SEATO, ZDA so proti Kaže, da bo ta organizirana izven okvira organizacije v okviru skupne britansko - avstralsko - novozelandske organizacije, katere sedež je v Simaapuru. Pričakujejo pa, da bodo članice SEATO privolile na ustanovitev vojaškega komiteja kot dela stalnega aparata SEATO. 4. Propaganda: to bo najtežji del naloge. Protikomunistična propaganda, kakršno sedaj vodijo na tem področju, je ne- London, 20. febr. (Tanjug). Diplomatski sodelavec »Sunday Timesa« poudarja v zvezi s konferenco SEATO v Bangkoku, da je po mnenju Velike Britanije osnovni cilj konference »okrepiti odločenost nekomunistične Azije, da se upre nadaljnjemu komunističnemu pritisku«. Po pisanju lista pričakujejo, da bo ta konferenca prinesla »prve jasne obrise načrta za stabilizacijo vsega področja jugovzhodne Azije«. Glede glavnih vprašanj, ki bodo na dnevnem redu konference, pa »Sunday Times« piše: »1. Sekretariat SEATO bo sestavljen iz čim manjšega števila članov. učinkovita, ter je zato potrebna koordinacija in ustanovitev skupnega koordinacijskega organa. 5. Gospodarska pomoč: tej pripisujejo prvorazredno važnost, vendar pa je verjetno, da bodo sklenili, naj se pomoč za nekaj časa nadaljuje po obstoječih agencijah in točki 4 »ameriškega programa«. menjati mnenja o aktualnih problemih. Prepričani smo, da bo ta obisk doprinesel h okrepitvi političnih in kulturnih zvez med našima dvema državama.« Jugoslovanska delegacija bo ostala v Parizu 15 dni, nato pa bo obiskala Bordeaux, Toulouse, Grenoble in Nico. Kuomintangovci spet ogrožajo Bur.no Rangun, 20. febr. (Reuter). Davišnji »New Times of Burma«, ki običajno tolmači vladna stališča, piše, da so se v severnem delu države v mestu Mong Hsing, zbrale velike tolpe Čangkajškovih gverilcev. Mong Hsing je oddaljen 40 milj od burmansko-indokitajske meje. V članku je rečeno, da predstavlja prisotnost teh tolp nevarnost za Kengtang, največje mesto v državi San. List trdi, da so Čang-kajškove enote prepeljali v Mong Hsing s transportnimi letali. Poročilo pa ne navaja, kateri državi pripadajo ta letala. Ankara - Bagdad -Teheran London, 20. febr. (Tanjug). Perzijski šah je bil štiri dni na privatnem obisku v Londonu, kjer se je sestal s premierom Churchill om in člani britanske vlade ter bil gost v britanskem dvoru. V diplomatskih krogih smatrajo, da so s perzijskim šahom v Londonu razpravljali o možnosti priključitve Perzije tur-ško-iraškemu paktu. Ze od ponovne vzpostavitve bntansko-perzijških odnosov tu resno pripravljajo teren za povezavo Perzije z enim od obrambnih sistemov v tem delu sveta. Po mnenju britanskih krogov naj bi na ta način izpopolnili linijo Turčija—Pakistan in dali podporo turško-iraškemu paktu. V nasprotju z mnenjem, da je bila Velika Britanija proti sporazumu med Ankaro in Bagdadom, Izjavljajo obveščeni krogi v Londonu, da sta temu paktu skupno pomagala Velika Britanija in ZDA, ter da obe sili prav tako skupno delata na razširitvi tega pakta na Perzijo. Bolezen Imre Magyja Spremembe v madžarski vladi Ugodna politična konjunktura Britanski konservativni poslanci skušajo izkoristiti nekatere uspehe vlade in razcepljenost v laburistični stranki za predčasen razpis parlamentarnih volitev London, 20. febr. (Tanjug). — Sodeč po vedno številnejših izjavah konservativnih poslancev, menijo, da je mogoče še v teku tega leta pričakovati nove parlamentarne volitve v Veliki Britaniji. V konservativni stranki vedno bolj prevladuje razpoloženje, da ne bi čakali na potek petletnega mandata, ker je po sodbi vladnih poslancev politična konjunktura za njih sedaj zelo ugodna. V podporo ideji, da ne Ameriško darilo ZSSR Bsnson js razpravljal z Eisenhowerjem akciji za podaritev pšenice ZSSR New York, 20. febr. (Tanjug). V zveri z akcijo nekaterih wa-ehtngtonskih krogov, da bi ZDA podarile Sovjetski zvezi večje količine pšenice, je minister za poljedelstvo Benson izjavil, da je včeraj o tem razpravljal s predsednikom Eisenhowerjem. Benson ni hotel povedati, kakšno je predsednikovo stališče do te akcije. Ze več kot leto dni v "7a-shingtonu iz raznih vidikov proučujejo možnost prodaje ali zamenjave poljedelskih -viškov Sovjetski zveri. Do d an er pa niso mogli doseči nobene soglasnosti zaradi opozicije desničarskih elementov. Pred sedanjimi govoricami o podaritvi pšenice, so v Washingtonu proučevali možnost prodaje surovega masla ZSSR, kaže pa, da so to zamisel odklonili. Ameriški tisk je javil, da bodo ZDA raje piodaile surovo maslo nekaterim azijskim državam, po cenah, M bi jih te lahko plačale, ki pa fo daleč nižje od onih, ki bi tih dosegli s prodajo surovega masla z ZSSR. bi čakali leta 1956, naštevajo konservativci rezultate, ki Jih je vlada dosegla v zadnjih treh letih. Med drugim navajajo: zvišanje pokojnin, izgradnjo več hiš, ukinitev zagotovljene preskrbe, velike načrte za razvoj atomske energije v industrijske namene, reorganizacijo uprave nacionalizirane industrije premoga v cilju prilagoditve atomski dobi, prihranke v vojaškem proračunu in obljube, da se dežela vrača k resnični blaginji. Nekaj vodilnih konservativnih osebnosti skuša prepričati Churchilla, da bi bilo zelo pametno, če bi povsod razpisali volitve. Konservativci upajo, da bi v primeru nekaterih uspehov v zunanji politiki in ob uspešnem manevriranju v parlamentu z razpisom volitev v tem letu ne samo obdržali oblast v svojih rokah, ampak tudi dobili prepričljivo večino v parlamentu. To upanje podčrtavajo s pretiravanjem nesoglasij v laburistični stranki Konservativci Porazen položaj ameriškega šolstva bedo brez dvoma skušali, v kolikor jim bo mogoče, podžgati spor, ki je nastal med laburisti glede določitve političnega stališča do razgovorov velikih sil o Nemčiji. Resolucija, ki Jo je predložil Aneurin Bevan s podpisi nad 100 laburističnih poslancev, zahtevajoč razgovore o združitvi Nemčije pred ratifikacijo pariških sporazumov, je še vedno na dnevnem redu laburistične stranke. 2e pretekli teden je laburistična parlamentarna skupina s 93 proti 70 glasovom sklenila, naj se te resolucije ne predlaga. Na torkovem sestanku bi morali laburisti Izdelati skupno stališče do oborožitve Nemčije, odnosno zagroziti s sankcijami tistim poslancem, ki so se pridružili Bevami. Sam Bevan je bil v zadnjih dneh izpostavljen kritiki večine laburistične parlamentarne skupine in obtožen zaradi sejanja razdora v stranki. Kakor se je zvedelo, ao nekateri konservativni poslanci želeli, naj bi Bevanova resolucija prišla prihodnji teden na glasovanje v Spodnjem domu, a čimer bi se potrdil razcep v laburistični parlamentarni skupini glede sklicanja konference velikih sil o Nemčiji. Tndi Sirija na konferenci v Bandungu Damask, 20. febr. (AFP). Iz pooblaščenih virov se je zvedelo, da je sirijska vlada obvestila indonezijsko vlado, da bo S'rija sodelovala na azijsfco-afriški konferenci, M bo aprila v Bandungu v Indoneziji. Budimpešta, 20. febr. (MTA). Predsednik madžarske vlade Imre Nagy je v začetku tega meseca zbolel na trombozi. Njegovo zdravstveno stanje se je medtem že znatno zboljšalo, tako da bo predsednik vlade verjetno v aprilu lahko ponovno prevzel svoje dolžnosti. Bilten o zdravstvenem stanju Imre Nagy j a sta podpisala predsednik madžarske akademije znanosti prof. Istvan Ruzsnyak in dr. medicinskih ved Mihaly Foeldi. Budimpeštanski radio je sinoči poročal, da Je bilo izvedenih nekaj manjših sprememb v madžarski vladi. Po sklepu mini- strskega sveta je bil za ministra za zdravstvo imenovan dr. Imre Roman, namesto dr. Sandora Zoldozsa, ki je nedavno umrl. Njegov prvi namestnik bo dr. Istvan Simonizs. Dolžnosti je bil razrešen prvi namestnik ministrstva ljudske prosvete Ferena Janozsi. Njega je na tem položaju Zamenjal Djerdjn Nen, član CK madžarske delavska Prva preizkušnja za AFL in CIO Ameriški sindikalni organizaciji, ki se pripravljata na združitev, imata precej različna stališča do važnih mednarodnih vprašanj New York, 20. febr. (Tanjug). Administracija predsednika Ei-senhowerja je objavila svoj program za gradnjo šol. Ta program so napadli od vseh strani, posebno demokrati. Glavni vzrok napada Je bil, ker po trditvah opozicije ta program ne bi dosti zboljšal položaja v šolstvu. Eisenhower ja predvidel, da bi io tem programu v treh letih izdali .7. milijard dolarje« jea gradnjo šol. Od tega zneska bi dali samo okrog 200 milijonov dolarjev kot pomoč, ostali znesek pa bi realizirali bodisi v obliki izdaje obveznic ali posojila. Po uradnih cenitvah je v ZDA nujno potrebno zgraditi okrog 350.000 učilnic, da bi ae položaj popravil. Sedaj Je nad polovico vseh Sol prenatrpanih s dijaki, nad mffljco dijakov pa dima kasti hoditi v šofio, ali pa Jih poučujejo v fifrafeali, Po direktivah Kijev, 20. febr. Kakor poroča sovjetska časopisna agencija, je bil tu plenarni sestanek centralnega komiteja KP Ukrajine, na katerem so proučili sklepe plenuma CK KP Sovjetske zveze, ki je bil pretekli mesec. Na sestanku so sprejeli resolucijo, v kateri Je rečeno, da bodo kmečki delavci Ukrajine vložili vse svoje napore v izvajanje nalog, ki Jih Je partija postavila kmetijstvu. Nh sestanku plenuma je № grifo ten tudi Hruščev, New York, 20. febr. (Tanjug). Predvidevana združitev ameriške federacije dela (AFL) in Kongresa industrijskih organizacij (CIO) bo v petek prvič postavljena pred resno preizkušnjo. Organizacija bi morala izvoliti enotno delegacijo, ki bi na Mednarodni konferenci svobodnih sindikatov maja na Dunaju zastopala ameriško sindikalno gibanje. Med obrana ameriškima sindikalnima organizacijama obstojajo resne razlike glede zunanje politike. Ameriška federacija dela je odločno proti sprejemu Kitajske v OZN, medtem ko je Kongres industrijskih organizacij za sprejem. Drugo važno vprašanje Je borba nemških sindikatov proti oborožitvi. Obe ameriški organizaciji ti želeli, naj nemški sindikati podprejo zahtevo po oborožitvi. Teda, ameriška federacija dela stoji na stališču, da Je treba Izvajati pritisk na nemške sindi- Pariz, 20. febr. (Tanjug). Sindikat letalskega osebja Francije je sinoči opolnoči proglasil 48-urno stavko vsega osebja letalske družbe »Air France«. Stavka je delno paralizirala letalski promet v Parizu in državah francoske Severne Afrike. Proglašena Je bila zaradi znižanja « kate, kongres industrijskih organizacij pa je proti vsakemu ukrepu, M bi ga bilo mogoče tolmačiti kot pritisk. Zato je veliko vprašanje, če bosta ameriški delavski organizaciji sploh uspeli izvoliti enotno delegacijo. Obe organizaciji sta še vedno registrirani kot posamezna Mednarodna konfederacija svobodnih sindikatov. S ceiba in Martino sta se vrnila Rim, 20. febr. (AP). Predsednik italijanske vlade Mario Scelba in zunanji minister Gaetano Martino sta se po enotedenskem obisku v Veliki Britaniji danes vrnila v Rim. Imre Nagy stranke, ki je bil doslej eden od pomočnikov ministra v tem ministrstvu. Z« pomočnika ministra ljudske prosvete pa je bil imenovan Djula Kalay, ki je bil do aprila 1951 notranji minister, od avgusta preteklega leta pa Je bil šef državnega založniškega biroja. 15.000 km s predsednikom Titom Novinar »Slovenskega poročevalca« Aljoša Furlan, ki je f premi j al predsednika Tita po prijateljski Indiji in Burmi, bo govoril o vtisih s te zgodovinske poti v: Lendavi danes ob 18. url. uri. Morski Soboti danes ob 20. uri. Ljutomer* v torek, 22. П. ob 16. «ri. Rašfeah v sredo, 23. EL ob Slovenjem Gradcu v sredo, 23. II. ob 20. uri. Šoštanja v četrtek, 24. П. ob 16. uri. Celja v četrtek, 24. П. ob 20. uri. Zagorju v petek, 25. П. ob 16. ari. Trbovljah v petek, 25. П. ob 20. uri. Povsod bo predavanje spremljano s skioptičnimi slikami. Vstop prost. I sto. J ПОШШ FOMCETILK » * - «- Ljubljanski ekonomisti o šolanju naraščaja Gospodarske vesti LJUBLJANA, te. febr. ▼ pr*- republiki ▼ Imam Zvez* ek*- ztorih Trgovinske zbornice Slo- nomistov Jugoslavije Nikola Co- venije je bila danes letna sknp- belič. tčina Društva ekonomistov in gospodarstvenikov Ljubljane. Skupščini so prisostvovali tndi itsvilni gostje iz drugih ljudskih Fo poročilu o delu društva, ki je bilo zelo uspešno, številni člani so objavili mnogo štndlj In razprave, razen tega so tudi LošMi razgledi To dolgem pričakovanju smo Lo-lai:i dobili prvo povojno publikacijo Muzejskega društva v Škofji Loki. Ze pred vojno je društvo od času do Časa izdalo kakšno samostojno znanstveno delo (Pavla Breznika: Planine itd.), sedaj pa se je odločilo za ol-tnaitab. Na prvi pogled lahko razberemo osnovno misel *Loških razgledov«; pogled v preteklost, sedanjost in bodočnost Loke in okolice. Skoraj 200 strani obsesrajoči almn-Bnh je razdeljen v štiri dele. V prvem z oznako: »Le vkup. le vkup, uboga gmajna«, obujata Florjan in Veljko spomine na prva partizanska leta v okolici Loke. Centralni del »Razgledov« pa govori o geološkem razvoju loške pokrajine (France Planina), obiska v Freisingu (Pavle Blaznik), o umetnostnem pomenu Izreden lov uspeh Nedavno je Imel lovec Frlo Bauman iz Janhove pri Gor. Radgoni, ki jo strasten uničevalec roparic, posebno lovsko srečo. Ko se je mrzlega februarskega jutra postavil v zgodnjih urah k lisičji luknji v neposredni bližini svojega doma, mu je prišla na »muho« lisica. Streljal je, toda ker je še bežala ni šel zanjo in je ostal na mestu ter čakal naprej. Kmalu je prišla v bližino druga lisica, to je zadel in ko se je odpravil ra prvo, je tudi to našel ubito. Bila je še rana ura in je še čakal. V cevi je imel samo še en naboj, toda že po nekaj minutah mu je uspelo »položiti« še tretjo lisico. ft Gli-eni zbor Brusiva književnikov Hrvatske Zagreb, 20. febr. Danes je tukaj letna skupščina Društva književnikov Hrvatske, ki šteje 114 članov. V minulem letu so hrvatski književniki izdali v svoji založbi 10 literarnih del, druge založbe pa so natisnile 85 njihovih del. Hrvatski književniki so v minulem letu imeli 52 literarnih večerov in 15 predavanj. V razpravi so poudarili, raj dajo založbe prednost domačim književnim delom pred prevodi. Za predsednika novega odbora je bil izvoljen Miloslav Feldman. škofjeloškega okoliša (Emilijan Cctc) in o upore hi škofjeloškega okrasnega kamna* (Anton Ramovš). Janko Ziherl Je objavil razpravo o »Podnebju Škofje l,oke«. Zanimivo je poročilo Avguština Ceneta o letošnjih izkopavanjih Muzejskega društva. Pogled v prihodnost pa je odprl Marjan Masterl s člankom Urbanističnega ureditev Loke v očeh njenih prebivalcev. Literarno zastopata nrednik zbornika Branko Berčič z odlomkom iz študije o fvann Tavčarjn in Tone SiTrer z novelo »Ce se ustavi motor«. Na konci! so objavljena poročila in problematika. Ze po tem kratkem pregleda lahko ngotovimo. kako je hila potrebna takšna publikacija. Se bolj pa se bo povečala njena vrednost, če se ji bo pridružila vsako leto nova. Prva številka daje dragoceno gradivo raziskovalcem našega kraja na vseh področjih. obenem je lep doknment dola ln dragoceno darilo Ločanom z« občinski praznik. (Jak) ▼fiknt pradavan, и J* *W» razprava • referate ln*. Staneta Krašovca: Današnji problemi in perspektive graditve diplomiranih ekonomistov. V svojem referata je in*. Krašovec med drugim predlagal specializacijo ekonomistov v dve skupini: na ekonomiste, ki bi proučevali politično ekonomijo kot tako ln na ekonomiste, ki bi se posvetili problemom podjetij. Med drugim se je zavzel za podaljšanje študija na ekonomski fakulteti na 5 let. Ekonomsko faknlteto naj bi na vsak način oddvojili od pravne, razen tega pa bi bilo treba zmanjšati obseg predavanj iz prav», da bi prišla bplj do izraza specializacija študentov ekonomije. V razpravi pa je univ. prof. dr. Stojan Pretnar omenil škodljive posledice, ki so se pojavile v podjetjih, ker ekonomisti ne poznajo dovolj pravnih predpisov, sicer pe je bO m eddvejttev holtet*. V raspravi и sodele- vall številni člani društva, njihova mnenja glede predavanj na ekonomski fakulteti pa se bil» dokaj različna. Letna iknpščlna ■e Je končala z Izvolitvijo novega upravnega odbora. Raketno orožje Ustanovljena je Zvvza obrtniških zbornic Jugoslavije Beograd, 20. febr. Na današnji ustanovni skupščini so ustanovili Zvezo obrtniških zbornic Jugoslavije. V poročilu, ki so ga prebrali v imenu iniciativnega odbora, je bilo naglašeno, da predstavlja združevanje obrtniških organizacij nujnost za naš gospodarski razvoj. Obrtniške zbornice naj bi bile v bodoče bolj kot doslej posredovalec vključevanja obrtništva v socialistično gospodarstvo. T Vzhodni Nemčiji zgradili atomsko centralo s kapaciteto 500 kW. Ta centrala bo zgrajena s sovjetsko pomočjo, la bo »lužila v glavnem za proizvodnjo za medicinske potreb* in za raziskovanja. Pocenitev televizijskih sprejemnikov. Zahodno nemški proizvajalci televizijskih sprejem-kov so v zvezi z veliko razstavo televizije, ki je bila odprta od 28. januarja do 6. februarja v 'Stuttgartu, pocenili televizijske sprejemnike na okoli 700 D-mark. Pred to razstavo je znašala cena najcenejšega zahodno-nemškega televizijskega sprejemnika približno tisoč mark. Tovarna Semmering-Gratz Pauker Werke izdeluje v svojih delavnicah v Gradcu prvo serijo električnih lokomotiv: osnovni podatki: teža sto ton, lokomotive bode opremljeno z motorji J 5400 konjskih moči. PUSTOVANJE NAJMLAJŠIH (Nadaljevanje ш konec) Prav tako kot Kusi, so tudi Američani po končani vojni odpeljali v Ameriko prav vse kar je ostalo od 20 gotovih V-Z, načrtov za njihovo produkcijo pa do nemških strokovnjakov, ki so delali na konstrukciji teh raket. Na dolnjem izpopolnjevanju raketnega orožja so Američani dosegli velike uspehe. Poslednje vesta (decembra 1954) govore o tem, da so začeli z izaelavo že tretjega tipa rakete za delovanje na čuje na zenuji. imenuje se »Kedstone«, konstruiral jo je prof. Werner v. Braun, bivši šel laboratorija na otoku Usedom (Sovjetska okupacijska cona Nemčije). General Collins, tedanji šel ameriškega generalnega slaba je že leta 1951 v svojem članku »Novo orožje za obrambo miru« med drugimi omenil tudi nove V bombe, ki bi jih uporahijaii kot dalekometno artilerijo 111 kot zameno za taktično aviacijo. General Collins se tu zavzema za uporabo raketnega orožja v razmeroma omejene svrhe. Po drugi strani pa Imamo v Ameriki pisce, ki se ogrevajo za teorijo vojne »s pritiskom na gumb«. Oni smatrajo leteče bombe in rakete za glavno orožje za napad na objekte v daljnem sovražnikovem zaledju. Zapeljani s takorekoč neomejenim Tretji način uporabe je nipo* v e dal general Collins v izjavi, id smo jo že citirali, da bodo rakete uporabljali na samem bojišču, oziroma v njegovi neposredni bližini* Navedli smo že, da so jih tudi že Nemci uporabljali v taktične svrhe, ko so napadali most preko Rena pri K e mag en u. Nalogo so sicer izvršili, toda prepozno. Vzrok temu je bil isti kot smo ga žo navedli: vsled netočnosti v merjenju je trajalo par dni dokler ni ena raketa več ali manj slučajno zadela most. Ker raketa nima več te napake, v toliki meri drži torej tudi to, da bo mogoče uporabljati raketo tudi za taktične svrhe. Naj lepše potrdilo zato je poročilo, da so Vietminhovci leta 1952 izstrelili celo serijo raket tipa V-2 na francosko oporišče Phuo-Hoa tik pred napadom nanj. Sedanji naj večji domet artiljerije je od 24 do 32 km, ker bi večji zahteval težja orožja, ki bi bila težko gibljiva. Poleg tega je tudi rušilna moč artiljerijske granate omejena z relativno malo količimo eksploziva, ki je v njej. Aviacija ima nasprotno zelo velik domet in njene bombe veliko rušilno moč. Toda delovanje letalstva zavisi od atmosferskih okolnosti, poleg tega pa je napad na dbjekte, ki so dobro branjeni s protiavionsko artilerijo zvezan dometom teh raket in z njihovo z velikimi izgubami. V takih sla- Izšla fe nova številka »Naših razgledov« štirinajstdnevnika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja IZ VSEBINE: Zunanjepolitični komentar; Ekonomska znanost in dejanj. (Povzetek iz knjige bivšega prede sednika francoske vlade Mendes-Francea) ; Miran Ogrin: Britanska skupnost narodov — debatni klub; D. K. Prvi slovenski socioldstič-ni listi (polemika); I. V. Profesor dr. Gregor Cro-mošnik — 65 letnik; Pisma »Našim razgledom« (Pomurje s sedežem v Murski Soboti; O šolski reformi); Dr. Janko Kostnapfel: Senat (literarni podlistek); Branko Rudolf: O estetsko kritičnih izhodiščih (razprava); William Woods: Kulturno pl-emo iz Londona; Gledališče Slovenskega Primorja (Pismo iz Kopra); Vital Klabus: Roman o remici (recenzija) ; Milan Dolgan; Predvojne novele Miška Kranjca (recenzija); Dr. Dušan Hadži; Interlingua — novi mednarodni jezik; Varjtkard in Vandal; Otrok in Mm. Poleg tega gradiva prinašajo »Naši razgledi« še kopico drugih zanimivih člankov, glos, kulturne vesti, preglede novih knjig v tujini ter izpisek iz jugoslovanske bibliografije. Na »Naše razglede« ae lahko naročite v upravi lista Cankarjeva 5-III-, tel. 20-508, 22-274, mesečna naročnina din 50.—, trome-eečna din 150,—, polletna din 300.— ln celoletna din 600.— Veselo je bilo včeraj v Narodnem domu, veselo in prisrčno. Telovadno društvo »Partizan« je priredilo za ljubljanske pionirje pustno rajanje, ki je bilo prekratko, tako kratko, da je bilo ob koncu nemalo razočaranih vprašanj: »Mamica, ali je res že konec?« Začelo se je ob 14. nri. Vkorakali so v dvorano po dva in dva. Kavalir, iz dobe romantike, si je izbral za par baletko. jih je previdno nosil na pladnja. Ob zvoku glasbe, bil je pravi jazz, *o obšli dvorano, sedli nato ▼ krogu na tla in čakali na program. Najprej sta nastopila baletka in plesalec. Kdo in odkod sta? Saj plešeta kakor v gledališču 1 Toda kdo bi vedeL Maska jim veliko rušilno močjo si predstavljajo, da bodo v bodoči vojni ti Izstrelki — roboti sami odločili izid vojne. Sodelovanje čet na zemlji ne bo niti potrebno, kor bodo leteče rakete že takoj v začetku vojno popolnoma uničile sovražnikove Industrijska centra in prometne žile. Se večjo rušilno moč bi imel« te bombe in rakete, če bi bile polnjene z atomskim razstrelivom, oziroma, če bi jih uporabljali kot čajih, ln če gre za važne cilje, bi uporabili dirigirane rakete kot dopolnilo in nadomestek artilerije in aviacije. Pomanjkljivost raketnega orožja Je v tem, da je za njegovo izdelavo potrebno mnogo delovne sile, denarnih in materialnih izdatkov. Nemci so potrošili za produkcijo ene bombe V-l 800, a za izdelavo rakete V-2 4.000 delovnih ur. Ta delovni čas so Amerikanci zmanjšali na polovico, tako, da bo izdelovanje raket »rentabilno« in to toliko preje, ker so stroški rušenja tudi z ostalimi orožji zelo veliki. (Na vsak način večji kot stroški zidanja!). Druga pomanjkljivost Je v te- haradže. Tudi ti niso plesali ir . i . , rj ..-i , , . Vüuuauoi LC ui j zu uptnauijdu Ai/b Ivaj Dl to. Z.a njili je DOjno nosilke atomskih bomb. Celo V-2 polje, kjer lahko z hadžarji h; II. svetovne vojne bi bila v pokažejo svojo neustrašenost н t?f?.,veli,ko Г J T , , . atomsko polnjenje, da bi bila nje- ni SVOJO moč. in Še nekdo ni na rušilna moč e maka eksploziji plesal. Naš mali kuharček. Po- 10.009 ton plastika, aii pa učinku nosno in previdno se je preri- ^.000 žavi ^dovoza rakeTenotamT ki jih val med plešočimi pari in £И сШ topa v ^ iasn “ naj bi uporabljale. Za vsako tono oprezno kazal svojo kuharsko Toda 'to so zaenkrat le teorije! S^ineUati1 na mesto Uuijrora!ie umetnost - zlatorumene pre- *g“ SÄt)“ So Togen! stice- da so raketnie bombet ZcnooroL ske^ ‘nateriala, potrebnega za Kako naši malčki ljubijo Je> i*na veliko bodočnost in iz- nrirndnf Tn «n dokazale к*е- glede> đa T nekih slučajih zame-pnroaoi io so dokazale ste- nja av1acUo !n celo artilerijo. vime maske, ki niso predstav- Nemci eo rakete uporabaljali za ljale samo marjetic in zvonč- napad na cilje v globokem sokov, temveč tudi živali. Razen vražnlkovem zaledju kot orožje, .v, * .v . ki je zamenjalo strategico letal- zajekov, medvedkov ln pika- gtvo. Na tako uporabo rakete je polonio, SO bili tudi prebivalci Nemce silila nuja, ker njihova aktiviranje rakete. Toti a tudi ta pomanjkljivost se zmanjša 6 tem, ker so položaji, s katerih se izstreljujejo rakete od fronte vseeno precej oddaljeni. V kratkem smo si ogiedaji do sedaj znano delovanje raket za delovanje na cilje na zemlji. Zaključek iz tega bi bil, da je to orožje po vojni doseglo ogromen napredek in da se bo v bodoči vojni gotovo uporabljalo za cilje v cLalnjem in bližnjem nasprotnikovem zaledju in na bojišču samem. To bo strašno orožje v slu- prngozda. In kakšni? Seveda, da ,se Г. *V • *ti Upre vedno večji premoči anglo- zivahne nemirne opice. In ker ameriškega letalstva, narekoval opica neprestano skače po Jim jo je bes, ko so videü, da so drevesih, so naši pionirji, oble- bTea ™?*d>,ranozd ooln skriv- kete zelo precizno izdelane, nji- strelivo. Razmišljanje o tem, ai. ff, ? P i" ,„"7: hova komplicirana konstrukcija še Lnajo prav oni, ki sanjajo o avto- nostl in prežeče nevarnosti. nl bil0 dovoij preizkušena in so matični vojni, o vojni »s pritiskom Ta nevarnost je bil medved, njeni poedini deli večkrat odpo- na gumb«, si prihrani ujemo za godrnjav in ljubek, ki se je vedali, tako, da je bila škoda, ki enega sledečih člankov, nknrno nrestonal nod lestva- i« Je povzročala v krajih, kjer so Na koncu se nekaj pripomb o okorno prestopal poa lesiva j.0 spiegali, skoraj Ista kot na terminologiji, ki se uporablja v mi. dju. In tako je bil vsak otrok v Ni s. dala uporabiti za deiova- „Pehta“ (K*iMec) ns odm »Svoboden v Zg. šiški Zkrastiki odsek «ijevskega prosvet-Beja društva >Svol>oda« v Zg. Šiški je v četrtek, 17. t. m. predstavil nojema občinfctvu s svojo drugo pregierò v letošnji sezoni, z Bulovčevo medinsko igro y 3 dejanjih >Pebtft« (Kekec) v režiji Rntiolia Horvata. K uprizoritvi te zelo zahtevne resničen lik dobrodušnega planšarja pravljične igre — prva njena pred- in pastirja, za očeta pa je bil izbran Stava je bila odigrana za odrasle in premlad fant, ki resničnega družin- snežnobeli zvonček je vzel pod roko rumenooko marjetico, mušnica z velikim rdeče-belim klobukom je korakala z cingančkom, princ iz tisoč in ene noči si je izbral za družico Šeherezado. Vsak je imel svojega partnerja po lastni izbiri in volji. Le majhen ku-„ . , ... . ..... harček je stopical sam, ker se občutkom in zato v resnici dobro Je käl za drobne prestice, ki odigrana vloga Pehte (Marjanca Mo- , . . . . žinova), ni pa mogoče pohvaliti njeno pesem, ki je mestoma prišla celo navzkriž s klavirjem. Tudi stari pastir Jok (Jože Medved) je ustvaril Otvoritev gledališča v Varaždina e______ _____ _ ________o Zagreb, 20. febr. V okviru je občinstvo do kraja napolnilo dvo- skega očeta ni mogel ponazoriti. Zelo proslav deserte obletnic© OSVO-fn.no— ni mogoče reči drugega, kakor efektni in učinkoviti so bili množični hftditv« io Wila donne v Vara-da je, v celoti vzeto, uspela vsestran- nastopi škratov in gozdnih vil ter Г??1 , . aaDeS ,V Vfr3 Sko in navdušila gledalce. Predvsem njihova pesem in plesi, kombinirani Zdinu slovesnost v zvezi Z Otvo— j« do kraja osvojila občinstvo tako z baletnimi solo nastopi, za kar gre ritvijo novega gledališča. Pri igra, še bolj pa pesem male. komaj zasluga Pepci Zupanovi v pogledu proslavah SO bili navzoči tudi glasbe m Mariji Ambrožičev! v po- ___vri-л«™,-- igra, še bolj pa pesem male, komaj fit let stare Dunje Zupanove v vlogi slepe Mojce, za katero ni pretirano reči. da je bila čudovita in da bi navdušila tudi najzahtevnejšo pnbliko. Mala Moiea s svojo prirodno igro ter neverifdno čistim in prijetnim, v resnici čarobnim glasom, je bila •ploh ves čas središče pozornosti in najbolj zanimiva pojava na odrn. Od osfaiih otroških vlog pa sta bila najboljša Kekec in Rožle. gledu plesov, šibka točka je končno tndi v razsvetljavi, ki je bila tu in tam zelo neprirodna. »Svoboda« v Zg. šiški je s to premiero presenetila svoje občinstvo z zelo vzgojno in zelo lepo uprizoritvijo, ki je otroei. prav tako pa tudi odrasli zlepa ne bedo pozabili. predsednik Sabora dr. Vladimir Bakarič, podpredsednik izvršnega sveta Hrvatske Božidar Maslarič in številni drugi predstavniki ljudske oblaeti in Javnega življenja. Danea zvečer Je bila v Varaždinu premiera »Dubravke«. je zakrivala lica, da sta ostala neznana. Tako je bilo tudi s cirkuškimi klovni, ki so zabavali in z akrobati, ki so vzbujali občudovanje. Majhni gledalci so jih nagradili z veselimi vriski in močnim ploskanjem. Potem pa ee je začelo rajanje. In kakor na vsakem plesu je bil tudi tukaj dren. Toda to ni motilo majhnih mask, ki so po zvokih valčka, polke in tanga plesali po svoje. Plesali so v parih, drugi so sklenili krog in vrteli, skakali, peli. Ne po taktih glasbe, njih je vodil takt drobnih, od veselja vznemirjenih srečnih utripov. Med odmori so si »damice« a pahljačami hladile razgreta lica. Vsem pa ni bilo za plea. To so bili kavboji. Streli iz pištol so odmevali po dvorani in se odbijali ób zvoke plesne glasbe. Žanje, za kavboje, je bilo plesišče prostrana prerija, kjer odmevajo streli bolj močno in bolj junaško. In pa ma- svojem svetu. Iz tega sveta, prepolnega domišljije, jm je oiwyinosti. Te rakete v letu ni prenesel V resničnost glas na- bilo mogoče vediti, tofcnoet zadet- povedovalca, ki je javil: P°vp*etóa 1 • X i « __ napaka je bala ca 4% dometa, to >Utroci, se en ples in potem je ca iokm na oddaljenosti 250 je našega rajanja konec!« km. Zato so jih mogli uporabljati ___i: лчт« go- 1» za velike cilje, predvsem ve- . , tegli »Joj« m »Ne še« je lemesta. Ta napaka Je po vojni iz drobnih grl protestiral pro- precej odpravljena. Angleži so ti takemu ukazu. Toda nič ni i«neU že leta 1952 dirigiran izstre-pomagalo. še enkrat so za- £ *2"Л2£ — ™ plesali 1П potem SO se, nočeš krožil okrog določenega cilja in ne). Poleg tega imacio Še avione nočeš, predali mie in očkov. zvezi z raketn/ien orožjem. Razliko med letečo bombo (V-l) in raketo v pravem pomenu besede (prototip V-2) smo že videli. Poleg tega se uporablja še naziv dirigirani projektil (izstrelek), večinoma za manjše rakete, namenjene za obrambo proti sovražnim avionom. Izstreljujejo Jib z zemlje navpično na cilj. na katerega jih vodijo instrumenti, ki delajo na principu in s pomočjo »elektronskih možganov« v sami raketi. Tudi letalci uporabljajo za borbo v zraku ln za napad na cilie na tleh rakete (lahko tudi dirigira- V varstvo ma- ga preganjal. Torej je gotovo, da bodo rakete zelo močno orožje za bombardiranje globokega zaledja Odhajali so razgretih lic, nasprotnika, nekateri predano, drugi trmo- 850 lp poleg tega тадега- TraA« „„; ;;k s«,la bili za napad na cilje v bližjem glavo. Toda zunaj jih je caka- sovražnikovem zaledju, ko so z la nova radost. Sneg, tisti to- njimi tolkli Antwerpen, ki so ga liko pričakovani sneg, ki jim zavezniki ravno zavzeli. Naipaka, nHpfo nnvp nri o#» rrirnvPM kl *° «nemili zgoraj je pre- oneta nove unce žaravega, prečIlaf da Ђ1 Шо ђовлвгм- razposajenega veselja* rande efektno. brez pilota, ki jih vodijo različni aparati po Istem principu kot dirigirani projektil. Taki avioni so dveh vrst: ali se po izvršen? nalogi vrnejo nazaj na sve*e letališče, ali pa ee avion obenem * eksplozivom zruši na odrejen cilj (v tem slučaju ni razlike med njim in raketo tipa V-2). O vseh teh dirigiranih projekti-Ifh in avionlh brez pilota pa ttì-hodnjičl Mt. Namenili so se zgraditi skupni dom „Zlatorog“ Nad 50.000 jih je, ki hočejo prostore za še večji razmah svoje delavnosti. To so člani treh močnih organizacij: Lovske zveze, Ribiške zveze in Planinske zveze Slovenije. delo pri gradnji planinskih domov, koč, zavetišč, ribogoj- (JUdaljevanje) Lausanne: Ob oemih zjn-araj mo krenili po dolini Rone proti Ženevskemu jezeru, čeprav smo se vozili na nadmorski višini 400 do 600 m, so se neprestano vrstili na južnih pobočjih obsežni in vzorno gojeni vinogradi — ING. DUŠAN SODNIK (popotni $api&ki Z GRADBIŠČ V SVlClH sekretarja švicarskega zdru- ki jo betonirajo. Po točnih ženja gradbeništva gradbišče, preizkusih, ki so jih napravi-kjer obnavljajo železniški li, so ugotovili, da znaša pa-nadvoz nad eno glavnih ziiri- dec trdnosti betona zaradi žkih ulic. Stari most, ki je bil tresenja betona v fazi veza-grajen že pred sto leti, je že nja od 520 kg na cm’ na 450 doslužil in je s svojimi štiri- kilogramov na kvadratni cen-mi podpornimi stebri v sredi- timeter. Na objektu je zapo-ni spodaj tekoče ulice precej sleno 20 delavcev. Betonirajo oviral promet; zato so kon- le podnevi: 60 kubičnih me- vinska trta uspeva v Svici do f spodnjo izolacijsko plastjo gotovostjo zadržuje živino na strukcijo spremenili na dve trov dnevno. Na objektu de-višine 1000 m.! Posamezni na- iz plošč lesne volne. Dvorane pašniku. —1 »«—i —i—— —:r. i : j— -—i— ---------•»— 1 • sadi so bili tudi pregrnjeni z velesejmskih prostorov upo-mrežo za zaščito pred ptiči, rahljajo za гагпе razstave in VatÜi c tv» П ora tviIwic« - c» t « U РЛ TTÌ ra t Ivi' m O rr i m pl-n anrt.trt ih polji. Most-nadvoz približne lata dva žerjava nosilnosti Uro vožnje od Berna proti razpetine 50 m obnavljajo že tisoč kilogramov in petstoli-“—-1—-------- 1 tri mesece. To je precej kom- trski mešalec. - .«-—v «--— - ;r Zürichu smo se ustavili v -------------------— »«- -------»------ V ozili smo se mimo stanh razne tekme zimsko-sportnih Langenthalu kjer je tovarna phcirano delo, ker mora pro- Tretja zanimivost (ta pro- Wi»rtrt~,„.Dl i-. -----T»r»r~Hw ---------------- - I~~ radhenih strojev »Ammann«, met nemoteno potekati dalje blem je pri nas nerešljiv, ker e precej stara je ta tovarna; p° »pocLnji cesti im zgornji žo- imajo železarne monopolen hidrocentral, ki izrabljajo vo- prireditev. Posojnina za kva-do gorskih potočkov z nekaj dratni meter dvoranskega pro- »tametrskimi padci. štora znaša dnevno 4 šv. fran- Tidi se, kako so dozidavah fezmiški progi Pri prihodu v Lausanne so aU T nasem nenarju 800 поте obrate okoli starih po- Srednjemu stebru, ki nosi dobili iz železarn betonsko nas pozdravili predstavniki carjev. t ... .. slopi j. Izdelujejo predvsem sedai približno trikrat večjo železo dolžine 54 m v enem nas pozuravm preostavniKi p •- „ , .. . , slopi j. Izdelujejo predvsem sedaj približno trikrat večjo železo dolžine 54 m v enem Švicarskega združenja grad- ,f, Tt аГ£Шпл^ večnadstropnih stroje za nizke gradnje: dro- obtežbo, so temelje dobetoni- kosu brez vsakih težav in beni h podjetij. Po kratkem uporaoi jaj o povsod ze- bilce, mline, sortirne sita, rali in povezali stare in ne* je odpadlo vsako varjenje. «лаш yuujouj. * o k i», i,, i'iii j , - , «u* uuua »,ш, rali in p o v e zali stare m noy je odpadlo vsako varjenje, ogledu mesta, ki šteje nekaj euorfaHst'" ^ Г6,’ Pi? gra“nJ1 pralne naprave, transporterje, ve razširjene temelje z do- Ce primerjamo pogoje švi nad sto tisoč prebivalcev so ■ \ , r<'Pnm stain pa sko- elevatone, kompresorje, raz- datno armaturo. Po operativ- carskih gradbenikov in naši! Od začetka tega etodetja, ko ?!c* TZS°b svojih elanov. Če so na Slovenskem začele krep- “ natančneje pregledovali ko delovati, so opravile veliko zgodovino tega dela, bi nam rule še jasnejše lepe, desetletne tradicije pri izpolnjevanju svojih načrtov, ki so jih sprejemale in hitro uresničevale te tri organizacije. Današnji razmah lovstva, ribištva im planinstva nam je skupaj s tradicijo zadostno jamstvo, da bodo te tri organizacije uresničile tudi svoj najnovejši načrt gradnje skupnega doma lovcev, ribičev in planincev v Sloveniji, ki se bo imenoval »Zlatorog«. To narekujejo sedanji tesni prostori teh organizacij in njihov nadaljnji razvoj. Posamič so že začeli zbirati sredstva, vsak za svoj dom. Toda videli so, da bodo dobili primerea dom le pod skupno streho. »Zlatorog« bo v Ljubljani. У njem naj bi 50 tisoč članov — lovcev, ribičev in planin- položaj) je ta, da so lahko nad sto tisoč prebivalcev, so nam razkazali najzanimivejše gradnje. Videli smo stadion elevatorje, kompresorje, raz' carskih, gradbenikov im naših za 60 tisoč gledalcev (kjer so SBniàSSta ko Jgaže-bite odigrane polfinalne tek- ]e и noeijo ]ohe * *<»; ^efil^Drana^bTti^na hi 50 °}?£en^ na ^raieh z V iconstruhcija stadiona s 25- 's°i6- je prijazno sprejelo in nam ske nosilce le v eni izmeni, lahko napredovalo tudi pri nm pasom železne pločevine, pod strokovnim vodstvom • - - -v . . . po operativnem planu dva bogati izbiri. To sta tudi za Vodstvo tovarne, ki smo ga metra visoke podolžne nosilne nas osnovni vprašanji; z nju-obvestili o našem prihoda, nas kontinuirne armirano beton- no rešitvijo bo gradbeništvo metrsko konzolno ploščo iz- ki 0ja6u;e ploh vedeno v prednapetem beto- razpokanje. zra. .. . „ Po ogledu gradbišč nas je striralo delo vseh strojev. Die- =.r.u visme pnnnzno iu no- ira m * Razkazali so nam Tenke vodil predsednik lausannske- sel im bencinski motorji stro- silca v križnem (preklopnem) 1. za trgovske dvorane lausannske- ga Kluba gradbenikov v oko- jev so uvoženi iz Anglije, zaporedju, v 8-metrskih la- materia ca velesejma. Zanimive ioc- lico Lausanne, ki je zelo le- Švica mnogo uvaža. T.ntar*>- ITI toni n nrt4(1 T n ТЛ rln/vrr_ O »rt ga velesejma. Zanimive loc- lico Lausanne, ki je zelo lene armiranobetonske izvedbe pa. Valovita pokrajina, pašni-_______________________ ________ strešnih konstrukcij. Nosilne ki, polja, gozdovi, ceste pa uvožene-’ s’tvari sorazmemoce-konstrukcije so zelo vitke in vse asfaltirane. Krave se mir- nejše od doma narejenih Svi-elegantne, kar so dosegli z no pasejo v neposredni bliži- carskih; delo v Svici je nam-uporabo najlažjega načina iz- ni cest brez nadzorstva, ker so reč drago ter imajo zato pač vedbe strešnega pokrivača, ki vsi pašniki obdani s tanko ži- najvišji življenjski stamdard toht% le 6 kg na kvadratni co. ki je priključena na elek- med evropskimi državi jami. meter, z uporabo aluminijaste tričmo baterijo in z minimal-kritine in vaàovite pločevine nima investicijskimi ztroški z . . - . ---------- (Pri nas dosledno v treh iz- nas. m preprečuje vica mnogo uvaža. Intere- melah in tam nastajajo dnev- 2. za raziskavo pogonskih samtno je, da so v trgovinah ne delovne rege. maziv, Drug zanimiv problem, ki 3. za raziskavo tekstilij, so ga uspešno rešili pri iz- Prva dva sta v Zürichu, vedbi tega mostu je ponaša- slednji pa je v St. Gallemu. nje trdnosti betona, ki jo Znano je, da je bilo do le-zmanjšuje stalno tresenje ta 1949, ko je šel v pokoj, mostne konstrukcije zaradi predsednik tega inštituta naš neprekinjenega železniškega rojak, univerzitetni profesor prozne*» preko konstrukcij*, dr. Ro*. Nadaljevanj» sledi Zürich. Ze zgodaj zjutraj Л «gledati t spremstvu cev, dobilo vse kar potrebujejo tu naj hi bile tudi prodajalna divjačine in rib, velika restavracija in dvorana za predvajanje filmov, prirejanje predavanj, tečajev, zborovanj, koncertov, družabnih in drugih prireditev. V »Zlatorogu« bodo sedeži vseh organizacij prostori za knjižnice, lovsko-ribiško-planinski muzej. Dve nadstropji bi zadostovali za te namene, v tretjem in četrtem pa nameravajo urediti hotel, ah pa stanovanja. Koordinacijski odbor za gradnjo »Zlatoroga« je že začel delovati. Pri Mestni hranilnici ljubljanski je odprt tekoči račun, ki se glasi 601-305-1-450 »Zlatorog« — Ljubljana. Člani teh treh organizacij so se tako zagrizli v u-resničitev svoje zamisli, da nameravajo baje vse svoje postranske dohodke prepustiti tej številki, ki predstavlja za nje čednega »Zlatoroga«. Industrijska proizvodnja v preteklem letu Beograd, 20. febr. Zvezni zavod za statistiko in evidente v Beogradu je objavil indeks domače industrijske proizvodnje v lanskem letu, kl Je bil za 14 točk večji kakor indeks proizvodnje v 1. 1953. Lanska industrijska proizvodnja Je bila razen vojne, ladjedelniške ln filmske industrije za približno 110% večja kakor L 1953. Največ se je povečala proizvodnja elek-trotadustriile ln sicer za 12-krat, nadalje proizvodnja nafte za pri-hdUn» 6.6 krati, kovinske industrije za več kot 3 ln polkrat, proizvodnja električne Industrije za približno »-krat, črne metalurgije pa za več kot l in polkrat Itd. Glede n* tebe 195» ee Je proizvodnja povečala v vseh panogah industrije od 3 do 43%, tako da Je bilo v posameznih panogah dosežem« znatno večja raven, ▼ ne- _ ___ teterih jPa^ je M« ^nekoliko manj- SkTOböv, ' olja “ kinzervlranfh Lanska proizvodnje električne Industrije Je bila za več kakor 45# milijonov kilovat, ur večja kakor 1. 1953, m sicer v glavnem zaradi visokega vodnega stanja in ker reke v zadnjih mesecih leta niše omrznile. Proizvodnja v kemični industriji Je bila za četrtino večja kakor v prejSnjem 'etn zaradi povečanja proizvodnje žveplene kisline in umetnih gnoiil. V tekstilni industriji se je povečale proizvodnja za 23%. Poleg drugega so Izdelali nad 45 milijonov metrov raznih vrst tkanine, nad 7 milijonov parov nogavic itd ved kakor v prejšnjem tetu. V nekaterih panogah industrije, zlasti ▼ kovinski, ni bilo običajnega povečanja proizvodnje pred koncem leta, v glavnem zaradi pomanjkanja zadostne količine električne energije. V živilski industrije je bila proizvodnja sladkorja znatno manjša kakog prejšnje leto, povečale pa ee je proizvodnja mesa la drugega. 175. Dolgo sta molče sedela in strmela predse. Toda čim dlje je Lenušček preudarjal, tem bolj jasno je spoznaval, da se za vse na svetu ne bi mogel več ločiti od Zaspanke. In nenadoma se je odločil, se vzravnal in spregovoril: »Ljuba Zaspanka, ali bi me hotela vzeti za moža?« Potem je utihnil, srce pa mu je burno utripalo v pričakovanju, kaj poreče prijateljica. 176. Zaspanka ga je resno in iskreno pogledala, potem pa odgovorila: »Lenušček, upam, da ti bom vselej, v sreči in nesreči, dobra družica.« Medvedek je kar poskočil od sreče in zavriskal, da se je razleglo po vsem gozdu. »Ljuba moja Zaspanka,« je zaklical, »čez teden dni bo svatbat Takoj morava obvestiti prijatelje in domače. Take svatbe še ni bilo v našem gozdu!« 177. Ves je bil iz sebe od navdušenja in Zaspanka se je srečno smejala njegovi vnemi. Ko jo je Lenušček pogledal, si ni mogel kaj, da je ne bi razposajeno stisnil k sebi, nato pa sta jo mahnila na brezskrben sprehod ob potoku. Hodila sta in hodila in se sploh nista spomnila na čas. Zdaj sta si imela povedati še več kot prej. Sele pod večer sta se vrnila v Sončni dom. ■«PISKI Z OBČNEGA ZBORA TVD PARTIZANA NOVO M38TO Najplodnejše leto v delu po osvoboditvi Atletika ln odbojka žanjeta največ uspehov — Nogomet hira na kronični bolezni - nedisciplini Novomeški Partizan je Imel pred kratkim «bèni obor, ki pe» ŽeL ol bil obiskan, kakor smo «plodno pričakovali. Bilanca droŽtva jé Mia ▼ eeloti prav zadovoljiva. vanjih im §o razen teff a tudi sami priredili tekmovanje za atletsko orvenstvo Dolenjske. Prav gotovo ere levji delež zaslug za proevrt »kraljice žporta< v Novem mesta, neumornemu atletskemu delaven prof. Jožete Glonarju, ki mu je društvo na tem občnem zboru poklonilo tudi lepo praktično darilo. NajuspeSneje e« v društva vsekakor uveljavlja ODBOJKA MoSka ekipa je osvojila prvenstvo hrvatsko-slovonsk« lige in si tako zagotovila vstop v zvezno ligo — med osem najboljših jugoslovanskih ekip. Tako bodo Novomeščani z Branikom iz Maribora vred zastopali nažo republiko v rraznih tekmovanjih. Tudi Pe otvoritvi, ki jo je opravil dolgoletni društveni predsednik tov. Franc Colarič, smo slišali poročila vseh vidnejših funkcionarjev. Število članstva se je v minulem letu dvignilo de frkoraj 500 članov, od katerih je •ečana tudi aktivnih, vendar je to I te vilo za metropolo Dolenjske prav gotovo premajhno. Jedro članstva tvori mlodina, pri vsem tem pa jo je v društvu vključene samo 20*/». Morda je te»a nekaj krivo pomanjkanje telovadnih prostorov, saj posebno v rimskem času ni telovadnih prostorov, ker sta obe razpoložljivi telovadnici preobremenjeni. Tako telovadi ifihko dvakrat tedensko le nekaj od-ietkov, ostali pa se morajo zadovoljevati e enkratno vadbo. Boljše bo v tem pogledu poleti, ko se bodo lahko vsi preselili na novozgrajeno telovadišče na Loki, ki jo s sodobnimi odbojkarskimi igrišči prav gotovo aajvečja športna pridobitev Novega mesta. Redno delo v društvu ovira vadi pomanjkanje rposobnega pred-s-laSkega kadra. Društvo si je neko-Hso opomoglo s tem, da jo poslale najbolji® mladine« na vaditeljske tečaje. Minulo leto je bilo v novomeškem Partizanu eno najplodnejših po osvoboditvi. To kaže predvsem njegova VELIKA GRADBENA DEJAVNOST saj j« lani dokončalo vrsto začetih del, B.-kaj pa jih še čaka dovršitve. Tako gradijo na odbojkarskem igrišč:; ta povabil« k sodelovanju š« Francoze, vsi skupaj pa so si zdaj prevzeli nalogo, da bodo zainteresirali funkcionarje in aktivne dirkače po vseh evropskih državah, naj se priključijo tej športni manifestaciji, kakršne po vojni še ni bilo. Čeprav je kolesarski športni spored v mednarodnem merilu izpolnjen precej gosto, so prireditelj! prepričani, da se bo dala ta dirka vendarle le še vključiti v prvih dveh dneh septembra, tako da so organizatorji načeloma že začeli s prvim! pripravljalnimi deli. Seveda se danes še ne da reči. kod bo ta dirka tekla, kje se bo začela in kje se bo nehala ln kakšne bodo njene športne In tehnične značilnosti. Nedvomno bodo morale biti podrobnosti proučene prav v detajle, ker so tehnični pogoji močno zahtevni, saj bodo sodelovali sami amaterji, k! seveda ne morejo kar tako sprejeti raznih obveznosti, kakršne veljajo za profesionalne vozače. Toliko pa Je gotovo že zdaj, da trt bila ta dirka v prvi polovici septembra in bi se začela po vsej verjetnosti v Italiji, kjer bodo tedaj že tako zbrani vsi pomemb-nei*i mednarodni funkcionarji kolesarstva, tako da bi lahko prevzeli kar nato odgovornejše posle pri Izvedbi te evropske dirk«. Vsaka država bo lahko zastopana z osmimi dirkači, ki Jih bodo spremljali ln vodili lastni ljudje. Vabila za udeležbo bodo prejele vse kolesarske zveze, ki so včlanjene pri mednarodni kolesa "skl zveri (UCI), tako da računajo, da se bo prijavilo najmanj 16 ekip ali vsega 120 dirkačev, med njimi res najboljši, kar Jih premore svetovne kolesarsko amaterstvo. Prireditelji so mlsfflll tudi ne mnoge pomožne ukrepe, ki so potrebni pri takem mednarodnem aranžmaju. Poskrbeli bodo za zadostno število tolmačev, pomočnikov, zdravnikov, tehničnih spremljevalcev itd., kar Je vse potrebno, da taka velika dirka poteka brez motenj. Ljudje, ki so prevzeli te naloge, imajo dolgoletne Izkušnje, tako da Je Jamstva dovolj, da bo stvar uspela. Prav gotovo bi taka dirka poleg držav po katerih bo tekla neposredno, vzbudila zanimanje tudi pri vseh sosednjih narodih, predvsem pa prt njihovih športnikih, tako da za njen uspeh skoraj ne bi bilo treba Biti v strahu. (Prve napovedi o tej prireditvi smo posneli po tujih virih ln Jih zato objavljamo seveda z vsem potrebnim pridržkom. Op. vrj na svojem rednem letnem občnem zboru zahtevali bazen, so to storili zategadelj, ker bodo v letošnji sezoni zaradi regulacije znova izguhlli tisti »Žabjek« — mrtvi rokav Savinje ln zato tudi vsako možnost po treningih, kaj šele po prireditvah. In ta klub Ima 150 mladih plavalcevl Te dni so prišli od zahteve že korak dalje. Vodstvo plavalnega kluba Je sklicalo na sestanek za gradnjo plavalnega bazena zainteresirane zastopnike, na katerem so se v prvi vrsti pogovorili, ali obstajajo v Celju možnosti za začetek gradnje plavalnega bazena, ali ne. Razprava Je dala zanimive zaključke, ki se v celoti ujemajo, da so v Celju vsi pogoji za gradnjo plavalnega bazena. Na videz nerešljivo finančno vprašanje, bi se dalo ugodno rešiti, če bt oba ljudska odbora, nadalje vse družbene organizacije ter zlasti še delovni kolektivi v Celju sprejeli to gradnjo kot svojo In Jo podprli z vsaj minimalnimi razpoložljivimi sredstvi. Pri vsem tem pa Je klub pripravljen dati svoj naj-večii delež že v začetku, M naj bi bil nato še vzpodbuda za ostale. Lokacija bazena za zdaj ni tako pereče vprašanje, čeprav je dejstvo, da bi prišli do najcenejše graidnje na prostoru med železnico, Voglajno ter Savinjo. Po izvršeni regulaciji Savinje naj bi bil ta kraj del zelenega pasu mesta. In ravno sredi tega zelenja bi bil bazen velik okras in ponos Celja. So pa seveda še druge možnosti za lokacijo bazena, kot na pr. pod Golovcem itd. Ker so na sestanku prišli do spoznanja, da Je treba zamisel o gradnji plavalnega bazena spraviti v življenje, so ustanovili Iniciativni gradbeni odbor, ki ga bo bržkone vodil predsednik plavalnega kluba tov. Rado Ložar. Odbor bo že ▼ teh dnevih zainteresiral merodajna eeljske forume bazena. Upajmo, da bo naletel na razumevanje ln pomoči M. B. I NAJLEPŠA ILUSTRIRANA REVIJA \ Izhaja delno v TROBARVNEM TISKU1 Dvoboj med Litostrojem I in DOZ iz V. kola se je končal s tesno zmago Litostroja 3,5 : 2,5. Pred zadnjim kolom vod! PTT z 29 točkami. Slede: Državni sekretariat za notranje zadeve 23, Litostroj I 22,5, DOZ 18,5, Tehnika 17,5, Zavod za socialno zavarovanje In Litostroj H po 11,5 im Narodna banka 10,5 točke. * Redni občni zbor košarkarskega kluba ASK Olimpija bo v petek, 25. februarja v stekleni dvorani na Taboru s pričetkom ob 18.30. Vabljeni vsi člani, prijatelji in simpatizerji kluba. Studentsko nogometno prvenstvo Jugoslavije. Tekmovanje za državno študentsko nogometno prvenstvo bo od 26. februarja do 1. marca v Skoplju. Sodelovala bodo moštva beograjske, zagrebške, ljubljanske, sarajevske Id skoplj anske univerze. Џ Na konfereci predstavnikov odbojkarskih klubov (zvezna liga) so sklenili, da se začne državno prvenstvo 3. aprila do 22. maja, se pravi pred odhodom na evropsko prvenstvo v Bukarešto. Drugi del tekmovanja se bo začel 27. avgusta. V Kairu Je Jugoslovanska boksarska reprezentanca premagane Egipčane 12:8. Gledalcev Je bilo окоИ 5000. Bratstvo Iz Hrastniku ob bilanci dela Hrastnižkl nogometaši so imeli pred kratkim svoj občni zbor, na katerem »o predvsem podrobno pregledali uspehe ln neuspehe svojih enajstorie. Pri tem so se posebno veselili najpomembnejše zmage preteklega leta, in sicer visokega uspeha nad ligaškim moštvom Kladivarja v Celju (5:0). Nekaj sence je na njihovo delo vrglo nezdravo trenje s trboveljskim Rudarjem, ki pa Je zdaj že poravnano. Tudi odnosi z drugim domačim klubom so se zboljšali. Disciplina med igralci Je bila še dovolj zadovoljiva, vendar Jo bo treba okrepiti še bolj. Drugo moštvo se ni moglo udejstvovati v prvenstvenem tekmovanju in Je zato le redko prihajalo na teren. Za pionirje je v Bratstvu premalo skrbi. Klub sl Je prizadeval, da Je po najboljših močeh premagoval materialne težave, letos pa ga čakajo nove In nelahke naloge spričo gradnje novega stadiona, ker bo sedanje Igrišče zazidano s stanovanjskimi hišami. Prostor imajo zagotovljen, treba pa bo zdaj zastaviti še mnogo sil za opremo in ostalo ureditev, prt čemer računajo na prostovoljno pomoč prt članstvu, kakršno so imeli svoj čas tudi pri gradnji dosedanjega stadiona. L. H. ■------ 1 "* ----------s— »Slovenskega poročevalca« v vsako hišo! KOLBMI PONEDELJEK, K. МЖ Јгеоа. • Ke d en«Inji dan Ma 18TT Je ucorl nriiOTemete filozof Baruch Spinoza: sodi v krog tistih mislecev 17. 1 18. stoletja, ki so s svojim umom skušali razrešiti postanek, bastvo ln namen človeka ln vesoljstva. Njegovo glavno delo Je knjiga »Etika«. 21. febr. 1848 se Je rodil češki pesnik-panslavist Svatopluk Cech. Njegovo najpopularnejše delo Je zbirka domoljubnih ln političnih pesmi »Pesmi sužnja«. * »Zveza komunistov«, mednarodno delavsko združenje, Je na kongresu v Londonu poverila Marxu in Engelsu nalogo, naj izdelata javnosti namenjen podroben teoretični ln praktični partijski program. Tako Je Izšel na današnji dan L 1848 v Londonu »Komunistični manifest«. V tem delu sta Marx in Engels Jasno orisala novi svetovni nazor — dosledni materializem, ki obsega tudi področje družbenega življenja; nadalje dialektiko kot najgloblji nauk o razvoju ter teorijo razrednega boja lu svetovnozgodovinsko - revolucionarne vloge proletariata, tvorca nove, komunistične družbe. * Na današnji dan 1. IZIT e« Je rodil slovenski slikar Ivan Vavpotič, odličen pejsažiat, portretist ln Ilustrator. Posebno Je zaslovel s tihožitji, ki imajo kulturnozgodovinsko vrednost. Vsakodnevna nega kode ■ hromo »POUR VOUS« daje svežine In lepoto! Zahtevajte povsod kremo »POUR VOUS«! Proti sladkorni bolezni, protinu ln tolščavosti (bolezenskemu de-belenju) zanesljivo in uspešno pomaga rogaški — DONAT — vrelec. Zahtevajte ga v trgovinah, ki ga dobe pri »Prehrani« ln »Ekonomu« v Ljubi] ant. Pametna žena ne štedi za nego svojega telesai »JELA« kopalna sol Je nujen dodatek vsaki kopeli. Dobi se v vseh parfumerijah. GLEDALIŠČE DRAMA — LJUBLJANA Ponedeljek, 21. febr. ob 28: She* kespe&re: Romeo ln Julija. — Abonma C. (Julij* _ Majda Potokarjeva, Romeo — Andrej Kurent, Mercurio — Vladimir Skrbinšek) Torek, 22. febr. Zaprto. Sreda, 23. febr. ob 20: Lažnik. Abonma G. Četrtek, 24. febr. Zaprto. Petek, 25. febr. ob 15.S0: - — peare: Romeo ln Julija. Abonma Petek II popoldanski. Sobota, 26. febr. ob 20: Shakespeare: Romeo In Julija. Abonma B. Nedelja, 27. febr. ob 18: Shakespeare: Romeo ln Julija. Izven in za podeželje. OPERA Ponedeljek, SL febr. Zaprte. Torek, 22. febr. Zaprto. Sreda, 23. febr. ob 19.30: It. Strauss: Kavalir z rožo. Izven. Četrtek, 24. febr. ob 19.30: Donizetti: Lucia Lammermoorska. Abonma red A, BIESTNO G LED AUS CB LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 22. febr. ob 16: Eduardo de Filippo, Filumena Martureno. Red Torek popoldanakL Vstopnice so v prodaJL Breda, 23. febr. ob 30: John van Druten, Grilce glas. Red Breda. Četrtek, 24. febr. ob 20.30: John van Dritten, Grlioe glas. Abonma red Gradbeni tehnik um. Petek, 25. febr. ob 10: John ven Druten, Grlic« glas. Red Petek. ŠENTJAKOBSKO GLEDAUSCE LJUBLJANA Mestni dom Sreda, 23. febr. ob 16: Ooemor: »Pepelka«, pravljična igra s godbo, petjem ln plešoča. Popoldanska predstava. Sobota 26. febr. ob 20: Budak-Filipič: »Klobčič«, ljudska veseloigra. Prodaja vstopnle v Mestnem domu od torka dalje, rezerviranje tel. št. 32-860. SVOBODA ZG. SISKA Torek, 22. febr. ob 21Г: Veseli večer z Izbranim zabavnim sporedom pod naslovom;: VESELI SIS K ARJI Vstopnice shranite za nagradno žrebanje. — Prodaja vstopnic v petek, 18. febr. od 16.—18. ure. MESTNO GLEDAUSCB JESENICE Ponedeljek, 21. febr. ob 14: Škufca; Trnuljčica. Zaključena predstava za gimnazijo Bled. Torek, 22. febr. ob 19.30: P. Petrovič: Ploha. Vaška šola s glasbo in petjem. Izven. Režija to scena Bojan Čebulj. MESTNO GLZDALISCB CELJE Ponedeljek, SL feb», ob M.30: Shakespeare: Hamlet — predstava za sindikate. Breda, 23. febr. ob 19.80: Shaker peare: Hamlet — Izven to za sindikate. Četrtek, »4. febr. oh U: Shakespeare: Hamlet — zaključen« predstava za L gimnazijo. Petek, 25. febr. ob 15: Shakespeare: Hamlet — II- šolski abonma. Sobota, 26. febr. ob 19.30: Shakespeare: Hamlet — abonma red Torek to izven. Opozarjamo abonente torkovega abonmaja, da imajo predstavo v soboto, 26. februarja, abonenti nedeljskega abonmaja p« v nedeljo, 27. februarja. »UNION«: amer. film »Jutri bo bolje«. Tednik. Film. nov. št. 8. Predstave ob 15, 17, 19 to 21. V glavni vlogi: Ruth Romen in Stewe Kokran. (KOMUNA«: avstr film »Hanerl«-Tednik: Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. V glavni vlogi: Hannerl Martz to Paul Hörbiger. »SLOGA«: franc, film »Prepovedan sad«. Tednik. Ob 10 Je matineja istega filma. V glavni vlogi: Fernandel in Francois# Amori. Prodala vstopnic v vseh treh kinematografih ođ 9.39—11 te» od 14 dalje za matinejo pe od ( пат>геј/ »SOCA«: premiera angl. film* »Hobson v škripcih«. Tednik. — Predstave ob 16, 18 to 20. — V glavni vlogi: John Mils to Charles Laughton. Prodaja vstopnle od 9.99—11 te» od 15 dalje. ■ cvk„. svsrr film «Veruj v »SISKA«: avstr, film »Veruj V mene«. Režija: Geza v CztofirJL Rudolf Prack, Ewald Baiser to Senta Wengraf. Predstave ob 16, 18 in 26 Prodata vatoonic od le dalje. Danes radni-krat. »TKiGLAV«; iranc. rutu »Fanfan la tulipe«. Igrajo: Gina Lollo-briglda, Gerard Philipe. Predstave ob 16. 18 ir 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. — Dane« zadnjikrat. »LITOSTROJ«: angleški film »Inšpektor je tu«, ob 20. KAMNIK: italijanski film »On to sedem tolovajev«. BLED: francoski barvni ŽUm »Alarm na Jugu«, ob 20. NOVO MESTO »KRKA«: ameriški film »Oženjeni neoženjeni«. KRANJ »STOR2IC«: premier* francoskega barv. (Gevacolor) filma »Grof Monte Christo« L del, ob 15, 17, 19 to 21. Prodaj» vstopnic 1 uro pred pričetke«* predstave. JESENICE »RADIO«: angl. film »Diesai, ob 18 in 20. RfiDID DNEVNI SPORED ZA PONUDB» LJEK, 2L FEBRUARJA 1955 Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 12.3», 15.00. 17.00. 19.00 to 22.00. 5.00—6.30 Dobro Jutro, dragi po. glušalei! (pester glasbeni spored) — vmes oh 6.30 Pregled tiska. 6.35 Zabaven spored izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lor-beka (Prenos iz Maribora). 7.10 Jutranji orkestralni spored. 7.30 Gospodinjski nasveti. 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 11.00 Radijski koledar. 11.05 Glasbena medigra. 11.15 Šolska ura za višjo stopnjo a) »Ne jokaj, mama« (S. Terčak v spomin Kajuhove smrti), b) Kako Je žagar Florjan vzljubil knjigo (Crtica'od Hudale-sa). 11.45 Vokalne skladbe jugoslovanskih skladateljev — vmes ob 12.00— 12.15 Kmetijska univerza — Ing. Janez Jerman: O spravljanju in Izvozu lesa lz gozda. 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.00 Nove knjige. 13.10 Opoldanski koncert — Krešimir Baranovič: Makedonska suita. Pavel Slvic: Divertimento z aklavir in orkester, Bela Bartok: Dva romunska plesa. 14.00 Glasbeni leksikon 14.10 Melodije za razvedrilo. 15.15 Igra Kvartet Jure Robežnik. 15.30 Šol. ura za nižjo stopnjo: Na dolgo pot (zgodowinSke slike ob preseljevanju starih Slovanov — napisal (Oskar Hudales). 16.00 Glasben« medigra. 16.10 Utrinki iz literature — France Magajna: Za objokane ljudi (Micka to Blažek). 16.S0 2eleli ste — poslušajte! 17Л9 V svetu opernih melodij. 18,00 Radijska univerza — Prof. dr. Jovan Hadži: Kaj delajo v zoološkem institutu ljubljanske univerze. 18J5 Igra Tiro Kamplč. 18.30 Zdravstveni nasveti. 18.40 Koncert pianist» Marijana Lipovška. 19.00 Radijski dnevnik. 19.30 Zabavna gl avba, vmes reklame in objave. 20.00 Zunanje politični feljton: Združitev ameriških sindikatov. 20.15 Slmfo-nčnl koncert orkestra Slovenske filharmonije, dirigent Diemal Re-šid (listamibul). solist Olga PoooV (Beograd). P ob e rt Schumann: Četrta simfonija. Friderik Chopin: Koncert za Klavir ln orkester v f-motu,' Djemal ReSid: Poziv, simfonična pesnitev. Emanuel Cha-brier: Bsoana (Magnetofonski posnetki. koncert 18. H. 1955). 22.1S do 23.00 Plesna glasba — sodelujete domači ansambli. 22.15—23.00 UKV program; Filmske melodije. 23.00— 2«.00 Oddala za tujino — n* valu S27.1m (Prenos lz Zagreba), МД-LI OGLfiSI PREKLICUJEM besede, ki sem Jih izrekel proti Šparovec F. in Trontelj T., Grosuplje kot neresnične. — Rus Karol — Gatina. 3888-11 UMRLI Umrl Je nam naš dragi KONRAD KOBILICA vrtnar v Zagrebu. Pokopali ga bomo v torek B* pokopališču na Mirogoju. Za njim žalujemo: žena, «estra, bratje to ostali sorodnlkL PREDÄVÄNJ 5 LJUDSKA UNIVERZA V CELJU Danes v ponedeljek, 21. februarja ob 19. uri bo v predavalnici (П. nadstropje) L gimnazije govoril prof. Mi'an Lorenčak o temi: Umetnost v srednjem veku. Skloptične slike. Vljudno vablJenL KONCERTI Vsak četrtek — kot »TT« Stjepan Radič, prvi to edini Jugoslovanski pianist, nagrajen s prvo nagrado jugoslovanskih glasbenih tekmovanj, koncertira nocoj ob 20.15 v Filharmoniji za »modri abonma«. — Spored obsega Bachovo Fantazijo ln fugo, Beethovnovo tn Chopinovo sonato ter Clprovo sonatino. Nekaj ne-a borrir arih sedežev Je še v prodaji, vstopnice od 120 din navzdol, dOafe I* ».aderto popust. INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA ■ prejme SEFA PRODAJNEGA ODDELKA i dovršeno trgovsko akademijo in nekaj prakse. Prednost imajo mlajše osebe ln takšne, ki obvladajo en tuj jezik. 3 ADMINISTRATIVNI MOCl ■ dovršeno trgovsko akademijo. — V poštev pridejo tudi osebe ■ minimalno prakso. Stanovanje oziroma prevoz is Ljubljane zagotovljen. Pismene ali osebne ponudbe n* naslov Industrija usnja Vrhnika. SLIKANICE Najlepše razvedrilo za mladina vam J.. nudi založba ILOVENSKI POROČEVALKO POTOVANJE NA TONGATABU — berilo z» morske roparje....................din 195.— O FANTU, KI JE PO SUHEM JADRAL — po narodni pravljici..........« . din — MEDVEDEK NEEWA — slikanica za otroke in odrasla .................... . , din tn,- KUPUJTE SLIKANICE ZALOŽBE • SLOVENSKI POROČEVALEC „Kup“ je kup, in ne pokal... V športnem življenju in tekmovanju imajo svojo posebno vlogo razna častna darila, med katerimi sodijo razni pokali nemara med najbolj udomačena (čeprav izvirajo bržkone še iz časov, ko je moral vsak dobitnik darila pokazati svojo »moč« še potem, ko ga je kot prvi nagnil na svoje zdravje, zaradi česar jih pri nas sčasoma pošiljamo med staro in neprimerno šaro) in še zmerom z; ; čislana, Ni treba, da bi jili | r vali, kakor na primer Davi- S s pokal, svetovni pokal (za no-- g staše), jugoslovanski pokal 5 (i .. ; zanje) itd. Pred leti so tudi ; sni a čar ji ustanovili taka medna-' roilna tekmovanja in namenili za * zmagovalce r.a njih — kajpak spet - tri pokale: Kurikkala, Kandahar in Kongsberg. Predaleč bi šli, če bi navajali v podrobno, kakšna so določila o tem, kdo hrani posamezni pokal, kdo ga daje, kdc ga dobi v traj- i nn last itd. Za zdaj je najzani-1 mivejSe In tudi po propagandni : plati velikega pomena, da prire- \ ja letos tako tekmovanje za po- jj kal Kongsberg Jugoslavija, se j pravi Smučarska zveza (ne pa | Savez!) Jugoslavije oziroma njen j pooblaščenec »Komite Planica-* Ljubljana«. Kakor je znano, ђобо-te tekme 6. marca v Planici in j 5o prav gotovo velika športna | manifestacija vseh srednjeevropskih držav, ki so v težnji za učin-Jo konkurenco s prevladuje ■ ni severnjaki dali tako izbo] :šsnju metlsebojnc kvalitete poseben poudarek. Tekmovanja se z uspehom uvajajo in od leta do leta p 1 dobivaj o na slovesu. ne samo pri nas. marveč v vseh državah, ki so članice te posebne smučarske skupnosti. DEDGI DAN TEKMOVANJA ZA PRVENSTVO LRS — V SLALOMU Kranjska gora in Planica-sta oživeli Z DVOMESEČNO ZAMUDO SO ZACELI NASI SMUČARJI TEKMOVATI TUDI NA DOMAČIH SMUČIŠČIH. — V KRANJSKI GORI JE DILA ZBRANA MOČNA ČETA ALPSKIH SMUČARJEV, V KOTU POD PONCAMI PA SO SE MERILI V VSEH DISCIPLINAH KLASIČNE KOMBINACIJE IN ŠTAFETI NAJBOLJŠI MLADINCI IZ VSE SLOVENIJE Pozno je prišla letošnja zima, pravzaprav že prepozno, da bi naši smučarji še sedaj prišli na račun. Kadar pa je sila — in letos je bilo te sile že precej, saj je biio treba medtem od-povedati celo vrsto zanimivih tekmovanj, predvsem pa se odreči smotrnim pripravam za nastope proti koncu sezone doma in na tujem — se mora tudi športnik zadovoljiti z improvizacijami in nevšečnostmi, ki so združene s takimi ukrepi. Te dni šele je pobelil sneg tudi nižje kraje pri nas in zdaj šele so se vsaj najagilncjši prireditelji odločili za nadomeščajije vsaj poglavitnih obveznih prireditev vsakega leta. Včeraj so prvi prišli na vrsto naši alpski smučarji, ki so se morali vzlic obilici drugih idealnej-ših terenov sprijazniti s skromnejšimi strminami okrog Kranjske gore. Doseženi izidi v nobenem pogledu niso presenetljivi, za prvo silo pa smo tudi mi zadovoljni s tem, da je bila udeležba prav številna in da so bili zbrani na startu ne samo znani najboljši, temveč še mnogi drugi, ki bi bili radi. Ce se bo snežna odeja vsaj pred slovesom zime držala, '*akcr se spodobi, nam bono naši mojstri smuških likov in smukov z alpskih strmin lahko priskrbeli še za nekatere dobre prireditve. Druga, se razveseljivejša smučarska slika pa je bila včeraj v Planici, kjer so se v vseh osnovnih smučarskih disciplinah, v tako imenovani klasični kombinaciji, merili mladinci obojega spola. Tudi pri tem nas navdaja z veseljem predvsem številčna zasedba vseh konkurenc, predvsem pa v tekih, kjer nam je že nekaj let tako primanjkovalo dobrega naraščaja. Upajmo, da nam bo iz tega gnezdeca zraslo čimprej vsaj nekaj vrednih naslednikov nekdanje tekaške garde, ki je včasih tako častno zastopala naše barve na tujem. Obenem s temi domačimi prireditvami se je zunaj po svetu tudi končalo nekaj mednarodnih smučarskih nastopov, ari katerih so bolj ali manj uspešno nastopali tudi naši. Ce hi hoteli biti odkriti, bi morali reči pravzaprav, da so bili ti uspehi v primerj s še nedavnimi komaj ustrezni. Morda le ni odveč, da tudi na tem mestu ponovimo še enkrat, da nas je letošnja zima opeharila za vse priprave in smo šli na vse letošnje mednarodne nastope ne po zmage, temveč samo zato, da smo obdržali zveze in nabrali novih izkušenj za preizkušnje v prihodnje. S takimi očmi je treba gledati rezultate, ki jih na drugem mestu objavljamo o tekmo- vanju za pokal Kurikkala, in se pripraviti na podobne tudi z ostalih prireditev, kjer ne bomo mogli nastopiti kot boljši ali vsaj enaki brez enakih pogojev, kakršne so imeli — samo zaradi snega — drugi. M rasagli s* gora sprala alpsko elita Kranjska gora, 20. febr. Danes se je na terenih okrog Kranjske gore nadaljevalo smučarsko tetk-Ne bi hoteli, da bi te vrstice ■* movanje za prvenstvo LRS v sla- tezvenele napak, najmanj pa z i lomu. : • dati povod za očitek, dal Proga za to tekmovanje, ki sta iščemo dlako v jajcu, toda zdi \ jo trasirala znana alips&a strokov-se nam, da or- prvem tekmovanju njaka Fran-ci Ca o in Slavko Lute vrste v naš! državi ne smemo | kane, je merila za člane 700 m in b^ez nekaj besed o prijavnem % je imela 200 m višinske razlike, na ob: V članski konkurenci je nastopilo tudi 10 najboljših mladincev, med katerimi pa so nekateri zaradi slabših uspehov v prvem teku ostali na koncu neplasirani. Najboljši trljje pa so dosegli naslednje čase: 1. Zugovic (J) 159.9, 2. Jamnik (T) 162.6. 3. Klinar (J) 166.1. Pred odhodom popoldanskega vlaka so prireditelji razglasili rezultate in razdelil darila, med njimi pokale za pive ter najboljše v vsaki disciplini. G. azcu (rdi morda prospektu) z.m». ki so ga izdali naši prire-Predvsem smo tu že na n >lovni strani zadeli na dve besedi, ki morata iz našega bese-d i — kup in trofeja. Kdo, za i na vsega 33. v naj izlušči iz teh dveh Iz-1 pripravljena raz~” — ----------—;— * ko tal njej pa je bilo razporejenih 50 vratič. Vsak tekmovalec je moral opraviti dva teka. Članicam je bila proga skrajšana natanko za polovico. število vratič pa znižano Trasa je bila dobro a __ in tudi organizaciji — dv jp.e v Prvem prime- n5 mogoče oporekati, rv /a angleški fcup«, ali fran- g Za člansko konkurenco se je cc'u! »cotr:e«, ltaujonski »cop- .* pfr:,jaVi]0 ^ tekmovalcev iz 12 klu-•; drugem pa za spiano tuj- } w so zastopali vse bolj zna--, o, za ka.ero imamo prav > smučarske edinice iz gorenj-;.;bro m lepo slovensko be- ljubljanske in štajerske pod- ttČSSrzJ: fr rž m ;• -rfdvsem pa prav sloven-1 uveljavili J^eničani in Trž.žaru, . n v ] id jm je ta disciplina slej ko prej j !n že dolgo najbolj pri srcu. гогчлп (mislimo, da ie res j Iziai. j Mulej (Prešeren! 128.8. r. 1-ic) i-a„i.o na le.ošnje j (Jesenice) 124.7. 3. Dot- “J® v l- I nik 137.6, 4. Janko Krmelj (oba je hJpo vseh^ LiTJbeM) 139 7 5 Вда (Enotnost) 146.3, 6. Sober (Branik) 140.0, 7. c s’--vi-e Zal se'ne rio-i Cetina (Celje) 140.4. 8. Budinefk r fE) «• Ahačič (Ld) 1*4 10. tl!lini naši! klin na prvi * Sveniceli (Pr) 152.4 1L Nograšeic ridi: 'h nerodnosti, ki hi se * 151?.0. 12. Ciril PTačeiiC (Lij, z lahkoto ognili, če bi i 1S3.4, 13. Skudnik 154.3. 14. Presitor bil' nekoliko skrbneje obrnili ro-: (čba K) 155.4, 15. Svajgar (Lj) kr '-?s. preden je šel v tiskarske | i^l.3 itd. Slednilč tudi ne moremo j Med članicami ki jih je nastopov razumeti, zakni je bil pro- i pilo 3. prav tako za prvo mesto v ekt izdan samo dvojezično, ne s rii bilo prave konkurence. Zmago-pa v vse.i še enem mednarodno ‘j Mod 170 tekmovdsev v Planici Planica, 20. febr. Danes dopoldne se je tukaj nadaljevalo republiško mladinsko prvenstvo v smučanju. Najprej so bili na sporedu teki, popoldne pa samostojni skoki. Vsega skupaj se je udeležilo teh tekem 177 tekmovalcev iz 24 društev. Posebno v tekih so bili opaženi številni talenti, na katere bo morala sedaj paziti Smučarska zveza Slovenije. Snežne razmere so bile dopoldne ugodne, popoldne pa je naletavajoči sneg precej oviral tekmovalce. Nekaterim tekačem in skakalcem se je poznalo ,da so brez treninga, nekateri pa so bili prav dobro pripravljeni Med tekmovanjem je bilo slišati precej pripomb, češ da bi Smučarska zveza Slovenije lahko opremila s kvalitetnimi mažami za smuči tudi naše mladince, med katerimi nekateri niso imeli niti Isteničevih maž, ker jih ni mogoče nabaviti. TEHNIČNI REZULTATI: Teki — starejši mladinci, 8 km (29 tekmovalcev): 1. Lakota (Mojstrana) 36.27, 2. Komar 37.14, 3. Pajlar (oba Gozdar) 33.31; mlajši mladinci, 4 km (35 tekmovalcev): 1. Janc 18.43, 2. Knific (oba Jesenice) 19.06, 3. Pogačnik (G.) 19.19; starejše mladinke, 4 km (7 tekmovalk): 1. Rekar (M) 23.09. 2. Damjan (J) 25.42, 3. Zagorc (Trbovlje) 27.41; mlajše mladinke, 2.5 km (10 tekmovalk); 1. Meršol (J) 13.37, 2. Habjane (Selce) 14.49; skoki na 25-metrski skal?alnici (59 tekmovalcev); 1. Kobentar (Hrušica) 197.2 (20, 20.5), 2. Kavalar (Planica) 199.6 (18, 18.5). 3. Lakota (M) 134.8 (20.5. 19). Hkrati so mladinci tekmovali tudi v skokih za klasično kombinacijo, vendar rezultati še niso bili izračunani in bodo objavljeni v »Biltenu« SZS Ob 16. uri je bila slovesna razglasitev rezultatov, med nagrejenimi pa so bili prvi trije v vsaki skupim — z lepimi pokali. Darila je razdelil podpredsednik zveze ing. Gusti Pohar. Plenum Planinske zveze Jugoslavije, ki je zasedal dva dni v Sarajevu, je sklenil, da bo I. kongres planincev iz vse države v Zagrebu 9. in 10. aprila. Poleg tega bo Planinska zveza Jugoslavije zahtevala, da se njenim članom ponovno odobri popust za skupinsko potovanje po železnici. Zde§| je na vrsti Oberstdorf )>■ P J- Kongsberg kamor so ga prireditelji l Ir stavi ca o priredit- " pr znanem diplomatskem jeziku. v 1 ■ .smo hotela reči sama to. je kup edino in samo kup (najsi bo Česar koli), ni pa pokal, iz katerega pijejo slavo (ali ikar koli) športniki na mednarodnih tekmovanjih po svetu. (s) vaüko je ogrožala samo članica zagrebške Mladosti Sonja Antič, ki pa je nastopila izven konkurence in bj bila s svojim rezultatom zasedla drugo mesto. Izidi: 1. Zupančič (Triglav) 100.1, 2. Urbar (E) 112.0. 3. Praček (T) 119.3. 4. Magušar (E) 120.8. 5. Železnik (Br) 122.9, 6. Kariž (Olimpija) 131.1 itd. EVROPSKO V MOSKVI PRVENSTVO V HITROSTNEM DRSANJU Šved Eriksson spet pred Bosi Moskva, 20. febr. Včeraj in da- rms ie bilo tukaj tekmovanje za svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju, ki ga je oba dni gledala nad löO.ööi) gledalcev. Kljub splošnemu pričakovanju, da bodo Husi to pot povsem obračunali s svorrai nevarnimi tekmeci Švedi in Norvežani, so le-ti in še Finci £ nj imi spet zasedli vsa najvidnejša mesta. Šahovski Sampionat flrj Sarcklajič vnavič vedi Novi Sad, 20. febr. V nadaljevanju prekinjenih partij iz XIV. kola so bili doseženi tile rezul-tc. :: Smederevac — Janoševič renn. Lukič — Bogdanovič 1:0, Ka-raklajič — Vospernik 1:0, K araku.. ,u — Šegi 1:0; partiji Udovčič — Matanovič in Šegi — Milič sta ponovno prekinjeni. Vrstni red: Karaklajič 10 in pol, GA go ri č 9 in pol, Rabar 8 in pol, Matnnovič 8 (1). Iv kov 8, Milič 7 in rol (i), Traj kovic, Djuraševič. Bertok po 7 in pol, Matulovič 7 (D itd. V teku na 500 m je zmagal Salonen (Finska) z 42.6 pred Šilko-vlni (SZ) 42.9 in Malmstenom (Švedska) in Mc Dermottom (ZDA), ki sta imela enak čas 43.2, V naslednji disciplini na 5000 m je postal svetovni prvak Norvežan Johannson s časom 8:33 pred svojim rojakom Erikssonom (8:35.4) in Angležem Kronsbeyem (8:35.9). V teku na 1500 m je zmagal Gončarenko (SZ) 2:20.6 pred Erikssonom 2:20.9, Šilkovim itd. Šved Eriksson pa je osvojil zlato medaljo v teku na 10.COC m s časom 17:09.8 pred Johansonom (N), Goriča renkom itd. V skupnem plasmaju je zmagal Eriksson, ki je pobral naj višje lovorike v štirih disciplinah (500 m, 1500, 5000 in 10.000 m) ter osvojil vsega 195.096 točk. Za njim so se uveljavili Gončarenko 195.831, Stikov 195.958 itd. * Smučarsko prvemstvo JLA, ki Je bilo na terenih Popove Sapke, je končano. V skupnem plasmaju je zmagala ekipa beograjske vojne oblasti pred Sarajevom in Zagrebom. . Leto se je zasukalo tn najpogumnejše smučarske skakalce znova čaka ecLiiistveni dogodek — smučarski poleti na velikanki v Zahodni Nemčiji. Ob er saio ri je torej letos spet na vrsti. Dolga je bila borba za priznanje velikih skakalnic in prav to borbo je začela naša Planica, ki je prva ponesla v svet sloves jugoslovanskih smučarjev in graditeljsko sposobnost našega inž. Stanka Bloudka. Na tem mestai ne bi razpravic ali zakaj nimamo ipri nas še naprej naj večje skakalnice na svetu, ki pa jo imajo v Zahodni Nemčiji, kjer so se graditelji učili na naši Planici in od nas povzeli osnovno znanje za gradnjo velikanke. Planico so priznali v svetu tudi tisti, ki so se Jo dolgo časa ogibali in za nas je to dovolj ... Oberstdorf sì je nadel slovesno oblačilo in težko pričakuje najdrznejše tekmovalce iz vse Evrope. Morda se bodo poganjali visoko v zrak tudi skakalci onstran luže, kjer so jim rekordi in atrakcije še posebej pri srcu. Vsekakor pa ne smemo omalovaževati daljin, doseženih v preteklosti: Turno Ludro 139 m, Fritz Schneider 135 m, Dan Netzell 135 metrov itd. Smo pač v dobi velikega razvoja tehnike, atomske energije in športnega razmaha in zakaj bi bil ravno smučarski polet kamen spotike? Rudi Finžgar, ki je naš najpopularnejši smučar, je takole rekel: »Tekme na majhnih skakalnicah mo utrujajo, ker je skok preveč kratkotrajen, na velikanki pa uživam, ker imam dovolj časa, da plavam po zraku in to je užitek vseh užitkov!* Rudi bo tudi letos odpotoval v Oberstdorf, njemu pa bodo delali družbo verjetno še Rogelj, Zidar in Saksida. Ostali pač nimajo korajže. Nič zato! Velikanka Sprejme samo nekatere, vsakdo pa mora dobro oremisllti, preden gre na start, kajti prostor je tamkaj rezerviran samo za najpogumnejše. In drugi skakalci? Nič novega ne bomo povedali, če trdimo, da bodo tudi v Oberstdorfu imeli po vsej verjetnosti prednostno vlogo Finci. Prijavljena sta naša znana planiška tekmovalca Pokka in Sil-vennoinen. ki sta lani pobrala v Planici vihar navdušenega priznanja. Letos namreč ne bodo ocenjevali samo daljine, ampak prvič v zgodovini velikank tudi slog skakalca. In prav v tej odliki eo Finci v zadnjih dveh sezonah postali neip-rekosljivi mojstri. Seveda, ne smemo pa prezreti Norve-: Žanov, ki po izgubljenem primatu v Faiunu Iščejo ugodno priložnost, da bi se oddolžili prikupnim in žilavim Fincem. Od Severnjakov preostanejo še S vedi, ki pa vsaj za zdaj ne utegnejo konkurirati sosedoma. Tudi druge evropske države bodo poslale v borbo svoje najboljše moči. Kaj lahko pričakujemo od njih, je težko reči. Skakalnica res ni okrogla kakor žoga, zaradi katere so bile neštetokrat postavljene na glavo še tako »matematično« izračunane športne stave, toda tudi v tem primeru velja splošno športno pravilo: ne samo znanje, odločala bo tudi športna sreča! (a) Vremenska napoved za ponedeljek: Še nekaj snega, hladno, mestoma razjasnitve. I USTNA SKUPŠČINA KOŠARKARSKE ZVEZE JUGOSLAVIJE V zvezni ligi samo deset članov Beograd, 20. febr. — Na letni skupščini Košarkarske zveze Jugoslavije so sklenili, da bo v tekmovanju moških ekip sodelovalo 10 članov, in sicer Crvena zvezda, Partizan, BSK, Mladost, Montažno, Lokomotiva, ASK Olimpija. Ljubljana, Železničar (Mrb.) in Proleter, v ženski konkurenci pa Crvena zvezda. Partizan, Proleter, Split, Lokomotiva In Železničar (Karlovac). Poleg evropskega šamplonata v Budimpešti, ki bo v dneh od 6. do 19. junija, so na skupščini sprejeli v program mednarodnih tekmovanj naših košarkarjev še turnir v Zagrebu (od 6. do 8. maja), balkanski cup (od 20. do 22. maja) v Beogradu, turnir v Sarajevu (od 1. do 3. julija) ter mednarodno srečanje s Francijo 6. novembra v Zagrebu. Tudi ženske ekipe bodo sodelovale na raznih mednarodnih turnirjih, mimo tega pa računajo, da bi se ie-te pomerile 6. novembra še z reprezentanco Francije v Zagrebu. Moška reprenzentanca bo imela skupne priprave za balkanski cup in evropski šampio-nat od 9. maja dalje. Spomladanski del tekmovanja za državno prvenstvo (moških) se bo začel 17. aprila, jesenski pa 28. avgusta, medtem ko bodo ženske ekipe začele s tekmovanjem v zvezni ligi 12. junija oziroma 20. avgusta. Finalni turnir mladincev za državno prvenstvo bo 25. septembra. SLOVENSKI Ш HRVATSKI MLADI ATLETI V DVORANI Šest prvih mest v Zagrebu Zagreb, 20. febr. Tukaj je bilo danes juniorsko atletsko prvenstvo Jugoslavije v dvorani, ki se ga je udeležilo okrog 50 mladih atletov in atletinj, toda žal samo iz Hrvatske in Slovenije. Med slednjimi so bili zastopani klubi Kladivarja (Celje), Odred, Svoboda (Ljubljana) in Partizan iz Črnomlja. Prireditev je v celoti prav dobro uspela, kvalitetno pa bi bila še mnogo pridobila, če bi se bili tekmovanja udeležili še atleti iz ostalih republik. Naj večje uspehe so na tej prireditvi dosegli član Mladosti Miler Branko, ki je zmagal v teku na 60 m z ovirami in brez njih in v skoku v višino, poleg njega pa članica Odreda Stamejčičeva, ki si je priborila dve prvi mesti, in sicer v teku na 60 m in metu krogle. Zelo dobro se je uveljavil tudi mladi Lešek, član celjskega Kladivarja, ki je zmagal v skoku ob palici s 3.50 m. Tudi oba Celjana, Muškatevc in Slamniko-va, sta na svojih »specialnih« progah 1000 m oziroma 600 m že tretjič zaporedoma v Zagrebu zasedla prvo mesto. MED ŽIDI NAJ NAVEDEMO VSAJ GLAVNE 60 m zapreke (juniorji): Miler (M) 8.6; (juniorke): Petanjek (Dinamo) 10.3; kopje (juniorke): 1. P; "v* TEKMOVANJE ZA CUP KURIKKALA Malo štafeta — predzadnja Courmayeur, 20. febr. Na mednarodnem smučarskem tekmovanju za pokal Kurikkala, ki se je končalo danes s tekmovanjem v smučarskih štafetah na 4x10 km, je jugoslovanska ekipa zasedla deseto mesto med enajstimi reprezentancami, ki eo šle na progo. Izredno močno so se na tem tekmovanju uveljavile kar štiri italijanske ekipe, od katerih je celo četrta zasedla mesto pred jugoslovansko. Tudi zmagovalci so bili to pot Italijani. Izidi so bili naslednji: 1. Italija A 2;15:30, 2. Italija B 2;17:22, 3. Francija A 2;I9:40, 4. Švica 2;20:25, 5. Norveška 2;20:47, 6. Italija C 2;2l :28, 7. Nemčija 2;^:56, 8. Avstrija 2;23:33, 9. Italija D 2;27:21, 9. Jugoslavija 2;28:17, 11. Francija B 2;30:26. Trije naši — najboljši v Avstriji Eisenerz, 20. febr. Na mednarodnem smučarskem tekmovanju v skokih so nastopili tudi jugoslovanski smučarji Zidar, Rogelj, Podlogar in Adlešič. Prva tri mesta so zasedli naši tekmovalci, medtem ko je bil Adlešič peti. Tehnični rezultati: 1. Jože Zidar 217.3 (65, 68.5), 2. Albin Rogelj 214.6 (65, 67), 3. Podlogar (vsi trije Jug.) 202 (60, 62), 4. Augustin (Avstrija) 190.3 (56, 54), 5. Adlešič (J.) 189.6 (54 57) itd. IZBIRNI MITING ZA TUZLO IN OSIJEK ZAGREB, 20. febr. Tukaj je bilo danes Izbirno tekmovanje najboljših telovadcev in telovadk in j Hrvatske za setavo najboljše vrste, ki bo zastopala Hrvatsko na troboju Slovenija — Srbija — Hrvatska v dneh 5. in 6. marca v Osijeku (za članice) oziroma v Tuzli (za člane). Kot najboljši hrvatski telovadci so se izkazali trije Zagrebčani, in sicer Jurjevič (155.2U), Furlan (154.3) in Madžar (152.70). Med članicami so dobile najboljše oceno Korčič (Zagreb) s 37.7, Blaškovi-čeva (Karlovac) s 36.30 !n Medle-tova (Zagreb) s 35.90 točke. Troboja v Tuzli in Osijeku bosta obenem izbirna za sestavo Jugoslovanske reiprezentance, ki bo 19. marca nastopila v dvoboju proti Svici. Stamejčičeva 11.43, 2. Škerjančeva (obe O) 11.29; 630 m (juniorke): Slamnikova 1:44.8. 2. Ocvirkova (obe K) 1:51.4; skok ob palici (ju-morii): 1. Lešek 3.50, 2. Brodnik (oba K) 3.40; GO m (juniorji); Miler (M) 7.1, (juniorke): 1. Stamejčičeva (O) 8.2, 2. Sušteršičeva (Svoboda) 8.5; 1090 m (juniorji): Muškatevc (K) 2:53.6: krogla (juniorji): 1. Brodnik (K) 13.69; skok v višino (juniorji): Miler (M) 183, (juniorke) Matijek (D) 140 cm. MTV mm V nadaljevanju prekinjenih partij iz XIII. inXIV. kola v Novem Sadu je Matanovič predal partijo Udovčiču brez nadaljevanja, prav tako pa se je vdal tudi Šegi Miliču, Matulovič pa je izgubil s Sen ed e rev c cm. V nadaljevanju republiškega prvenstva v kegljanju (mednarodni slog) so včeraj nastopili v Mariboru 4 moštva. Rezultati: Krim 4947, Ljubljana 4S15, Invalid (Lj) 4550, Krvavec (Cerklje) 4332. Najboljši je bil Stefe (Krim) z 862 keglji. Celjski kegljači zmagali proti Iliriji v Kranju. V nadaljevanju slovenskega prvenstva v kegljanju sta se srečali včeraj v Kranju ekipi Ilirije iz Ljub'kune in Betona iz Celja. Dvobo - je končal z zmago Betona s 1476. Znani ameriški tenišk alee ln večkratni zmagovalec ipo-memlmejših svetovnih r irjev Vic Seixas je izjavil po povratku v New York, da bo branil letos osvojeni Davisov pokal še prihodnje leto, potem pa bo prepustil mesto drugim. prvenstvo Štajerske V ROKOBORBI Maribor, 20. febr. Danes Je bilo tu tekmovanje z.a prvenstvo Štajerske v rokoborbi, na katerem je nastopilo 14 tekmovalcev, članov mariborskega Železničarja ter nekaj predstavnikov iz Rač in Lovrenca. Prvaki v posameznih kategorijah so; mušja: Lang (Z), bantam: Mali (2), peresno:ah';a: Miklič (2), lahka: Koprivšek (2), welter: Geršak (Z), srednja: Smode (Z), poltežka: Semko H (Rače) težka: Pirtier (Lovrenc). NOGOMETAŠI SE BUDIJO IZ ZIMSKEGA SPANJA ŽELEZNIČAR : MURA 7:0 (2:0) Maribor, 20. febr. Dopoldne J? imel elan- hrvatsko-slovenske И« ge Železničar iz Maribora v gosteh Muro iz Murske Sobote in jo premagal z visokim rezultatom 7:0 (2:0). V tej tekmi so bde vremenske razmere še dokaj ugodne in je bila tekma zeio lepa. Gostje so bili v prvem polčasu enakovredni, v drugem pa so popustili in izgubili skoraj porazno. V moštvu zmagovalcev je brezhibno delala leva stran napada. Gole za 2elezničar so dali Panič in Vidic (3) ter Božič (1). Železničar je nastopil v najmočnejši postavi, in sicer: Grizold П., Donko, Fišinger, Petrovič, Zagorac (Tolič), Kreac (Raj-ninger), Kobše (Sofianovski), Hra-nisavljevič, Božič, Vidic, Panič. * Popoldne je igral prijateljsko tekmo Branik z Edinstvom iz Čakovca. Zaradi izredno slabega vremena je bila tekma prekinjena v 15. minuti drugega polčasa ob stanju 1:0 za Branik. Edini gol za Branik je dal Stefutič. LJUBLJANA 0:0 RUDAR (Triu) Igrišče Ljubljane v Šiški je bilo včeraj pokrito s snegom in zato ni bilo primerno za igranje z žogo. Kljub temu sta nastopili ekipi Ljubljane in Rudarja. Tekma se je končala brez gola, pa tudi sicer ni mogla doseči svojega namena. »Seveda lahko!« Njegova vprav otroška vnema ji je priklicala na ustne žalosten smehljaj. »V dveh urah bom povsem pripravljen za pot. Moram samo še pozdraviti Mauricea in madame Loubet. Morda veš, kdaj odhaja vlak? Zjutraj ali popoldne?« »Mislim, da imam vozni red v svoji sobi. Nak, nikar ne vstajaj! Saj tako ne boš vedel, kje bi ga iskal. Niti sama prav ne vem, kam sem ga založila. Koj bom nazaj.« Ko je ostal sam, je še naprej razpihoval v sebi navdušenje. Evian! Tako je, tam se bosta imenitno imela ... Jadrala bosta in se vozila po lepi okolici na daljše izlete. Saj je tam pokrajina čudovita! In ko se bosta ... Tedaj se je globoko v njegovi notranjosti razlegel smeh, satanski, brezglasen, top smeh, ki mu je zaledenel kri v žilah; režanje brez sence veselosti se mu je razširilo po vseh udih. »Bedak neumni, kaj res misliš, da boš lahko kar tako pustil alkohol, a? Da ti je treba zgolj javkniti: ,Mama, vzemi me s seboj v Evian!’ in bo vse dobro... Jadranje v mamini družbi, o, kako prisrčno in ganljivo! In kaj boš napravil, ko bo vse tvoje telo, vse tvoje bistvo terjalo pijače, ko bo tvoje grlo ko izžgano in ti bo jezik v ustih otekel, da ne boš mogel več požirati niti lastne sline? Ali kaj misliš na to? Pa ponoči, ko se ti bo zahotelo ženske in ne boš imel pri roki ,Fleur Blanche’? Kaj boš tedaj počel? Boš odšel jadrat na prelepo jezero? In ko ne boš mogel ves čas jadrati, boš mar mogel preždeti dolge ure v naslanjaču na hotelski verandi in opazovati veličastne Alpe? ... Bedak, kaj ne vidiš, da gre tu za Malromé v drugi izdaji? Takega življenja nisi mogel prenesti, ko si bil še mladenič, pa misliš, da ga boš prenesel zdaj, ko si zrel možak — in povrhu še alkoholik? Bčži! Poberi se brž od tod na svoj Montmartre in v svoje bistroje! Izgini, še preden zagodeš materi nekaj takega, kar jo bo na veke osrämdfcäoih ji še enkrat strlo srce. Pohiti! Podvizaj se, da ne bo prepozno! Vstani in pobegni! Zbeži hitro, da se prej ne vrne mama in se ne zapre za teboj past, iz katere ne bo izhoda!« Pobral je palico in jo popihal iz sobe. Premotril je, če je veža prazna, potlej pa se je pritajeno, kakor tat, odhulil skoznjo. Odprl je vežna vrata in zbežal... Madame Loubet se je obrnila v postelji, se zdrznila in širom odprla oči. Da, on je! Prihaja domov — ali bolje rečeno, znova ga nosijo domov. In kakopak — pijan je. Pa saj je tako zmerom pijan... Naslonila se je na komolec in napela ušesa. Kriči nad nekom. Dobro razloči njegov glas, ki prihaja s ceste ter se meša s peketom konjskih kopit in pa s škrtanjem koles po tlaku. Kriči ko norec. Zbudil bo vso soseščino! In to on, ki je bil včasih tolikanj vljuden, prikupen in tih. Kaj vendar je šinilo nocoj vanj? In kakšen je neki zdaj? Sam bog vedi, kakšen?! Nemara krvavi iz nosu ali pa ima bolečo buško na glavi? Bržkone ima raztrgan ovratnik in mu razvezana kravata binglja po suknjiču. In zanesljivo je spet brez klobuka. V zadnjih šestih mesecih je izgubil najmanj ducat klobukov. Kako je sploh še prišel do doma? ... Hlastno je vrgla s sebe posteljno odejo, prižgala luč in odprla okno. Ledeno mrzla februarska noč jo je tiesla do kosti; vsa premražena je v sami nočni srajci stala pri odprtem oknu. Navzlic temu se je sklanjala skozenj, se z obema rokama oprijemala okenskega okvira in budno poslušala. Res, on je... Zdrznila se je, obupano zmajala z glavo in se jela hitro oblačiti Da ni monsieurja Patouja, ne bi bil našel poti domov. Spal bi kje na kakšni klopi v veži, kjerkoli že, kakor navaden potepuh. Saj mu tudi ni v. j skupaj nič mar. Odkar je prejel tisto pismo, je kakor iz uma. Ne meni se prav za nobeno stvar več; niti las si več ne češe in ne čisti nohtov. Njegove obleke so raztrgane in zamazane; pripravila ga je edino še do tega, da si jih preoblači. In to njega — njega, ki je bil nekdaj pravcati gizdalin. Videti je tolikanj bolan in star, da ga včasih malodane ne prepozna. Obraz .. je bel ko zid. Le oči mu žarijo ko dva oglja — in dvakrat večje so, kakor po navadi... Dolgo to ne bo trajalo. Zdaj zdaj se bo primerilo kaj strahotnega ... Okrog pasu si je zadrgnila spodnjico, si nataknila krilo in znova odcapljala k oknu. Fijakar je že pricijazil do najvišjega vzpona ceste in se spuščal k njeni hiši; že je lahko razločila Henrija, ki je ves razmršen poskakoval po sedežu in divje vihtel palico. Njegovi kriki so votlo odmevali po spokojnih ulicah. »Vi ste navaden cochon de rouquin! Da, to ste, Patou. Vselej vtikate nos v zadeve drugih ljudi. Kdaj me boste vendar nehali zasledovati in trpinčiti? Saj sem samostojen, svoboden državljan. Imate nemara ukaz za mojo aretacijo? Pazite se! Spravil vas bom na Hudičeve otoke!« >Tjegov glas je počasi prešel v pijansko, zal ' javkanje. »Poslušaj, Patou, midva sva stara prijatelja. Nikoli ne bom pozabil dobrega nasveta, ki si mi ga bil takrat dal glede Marie. Le zakaj torej ne vidiš, da ne morem domov? Saj tam kar mrgoli ščurkov. Pojdiva vendar k m drugam, -amo midva, in dajva ga malo na zob. Si za to? Pogovoriva se o vsej zadevi ko možaka! Nočeš?« Vnovič se je njegov glas spremenil v vre-ščavo rjovenje. »Potlej pa res nisi nič drugega kakor gnusen birič, cochon de rouquin!« Madame Loubet je z okna opazovala, kako se je ruval z detektivom in skušal skočiti iz kočije, ki je peljala dalje. Človek bi se zjokal! Hlastno je odracala v kuhinjo ter nalila v skodelico malo vroče Kave. Potlej si je zadrgnila okrog ramen rdeč, volnen šal in pohitela na cèsto.