Političen list za slovenski narod.
Po pofiti prejeman velja: Za eelo lato predplaian 1» fld., za pol leta 8 fld.c za četrt ie** i ?1<5., u jed«
meiec X fld.iO kr.
V administraciji prejeman velja: Za e»lo leto 12 »Id., «a pol leta 6 gld., za ietrt leta 3 gld., ta jeden mesec 1 gld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. reč na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (imerate) vsprejema apravnlStvo in ekepedlclja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ollee it. 2.
Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovana pisma ne Tiprejemajo.
Vredništvo je v Semeniiklh ulicah it. 2, I., 17.
v
Izhaja vsak dan, iivzemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne,
Štev. 147.
V Ljubljani, v torek 30. junija 1896.
Letnik: XXIV.
"V^abilo na naročbo.
S I. julijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
TJpravništvo „Slovenca".
Dežciii<w.h«rake volitve na Koroškem.
Iz Celovca, 29. junija.
Letos bodo nove deželnozborske volitve na Koroškem, in sicer še po sedanjem zastarelem deželno-zborskem volilnem redu, ker novi volilni red, kakor ga je sklenil deželni zbor v zadnjem zasedanju, ni dobil Najvišjega potrjenja. Mi se z novim volilnim redom nismo mogli sprijazniti zbog „liberalne" določbe, naj se volitve sicer vršijo direktno (kar le odobravamo), pa ne po posameznih občinah, marveč po nekaterih večjih krajih, katere so liberalno-nacijonalni lisjaki določili kajpak prav sebi na korist! Koliko nedostatkov bi imelo to, da bi se vo-
lilo samo po nekaterih krajih, kjer nosi zvonec libe-ralno-nacijonalna klika ; kako lahko bi prišlo do večjih izgredov in nemirov, na te in druge slabe posledice novega volilnega reda smo že svoječasno opozarjali.
Volitve bi se vršile nekako po vzorcu slovitih ogerskih volitev. Zato želimo, da prihodnji deželni zbor ne odstrani samo onega „formalnega" nedo-statka, zavoljo katerega volilni red sedaj ni dobil Najvišjega potrjenja, marveč naj primerno preustroji tudi določbo o volilnih krajih, ki so sedaj vendar preveč določeni po lažiliberalno-nacijonalnem kopitu.
Posamezne stranke se že pripravljajo na volitve. Nemškonarodna stranka je celo že objavila program, s katerim hoče stopiti v volilno borbo. Opomniti moramo, da si bosta stali pri volitvah nasproti le dve stranki, t. j. nemško-liberalno-nacijo-nalna ter slovenska in nemška katoliška stranka. Takozvana liberalna stranka pod tem imenom niti ne stopa več na volilno bojišče, izročila se je do cela nac.ijonalcera, oziroma: možje so ostali stari, le ouknjo so oblekli novo, dali si drugo ime. V bistvu so jedni in isti nasprotniki cerkve in slovenstva.
Objavljeni program nemško-narodne, ali kakor se sedaj nazivlje, „nemške ljudske" stranke, je tak, da ga more kar z obema rokama podpisati vsak židovski liberalec! To pove dosti, ali vsaj toliko, da so naši nasprotniki ostali — stari! Posamezne točke tega programa morda prilično obširneje pojasnimo.
Vsekako bode treba dobrega in vztrajnega dela za prihodnje volitve.	—rn—
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. junijB.
Katoliško - narodna stranka na Mo-ravi. Nedavno smo poročali, da se je ustanovila na Moravskem nova katoliško - narodna stranka, katero so ustanovili državni in deželni poslanci, ki nočejo trobiti v rog liberalnih Mlado- in Staročehov. „Hlas" objavlja v zadnji številki program nove, pre-potrebne stranke. V programu se pred vsem zahteva, da zavzemajo prvo mesto krščanska načela v družabnem in javnem življenju, posebno pa v zakonodaji. V to svrho se bode stranka vztrajno borila zoper vse napade na cerkev in proti liberalizmu in centralizmu. Nadalje se bode stranka z vso odločnostjo borila za češko državno pravo, za jednako-pravnost Cehov na vsej črti. Stranka zahteva splošno volilno pravo, versko šolo iu češko vseučilišče za Moravsko. Konečno se poudarja v načrtu, da bode stranka najodločneje delala na to, da se kolikor možno naglo ustanove kmetijske zadruge, pospeši obrtnija in sploh zboljša nravno in gmotno stanje delavnih stanov. Z geslom: „Za Boga, domovino in kralja" se hočejo podati v pravični boj ter v tem vztrajati tako dolgo, dokler se ne ugodi najopravič-nejim zahtevam trpečih stanov. Kakor vsaka katoliška ljudska stranka ima tudi ta že sedaj jako mnogo nasprotnikov, ki bi jo najrajše takoj iz po-četka popolno zatrli. Ta njihova želja se jim pa ne bode izpolnila, kajti na Moravi je še velika množica zavednega ljudstva, ki se ne ustraši najljutejih bojev, kadar se gre za obstanek njenih svetinj, in je torej nada popolno opravičena, da se pokaže nova stranka po hudih borbah zmagalka nad sedanjimi „ljudskimi osrečevalci".
LISTEK.
Iz Wörishofen-a,
dne 25. jun.
(Dalje.)
m.
Na postaji Türkheim je čakalo brez števila pre-voščekov, ki so nas vabili v svoje vozove. Sedli smo štirje skupaj v zaprto kočijo, ker je deževalo, in plačali vsak 1 marko do Würishofna. Ljubeznjiv gospod iz Kölna, ki je bil že večkrat tu, me je opozoril, naj pazim in gledam po okolici, da bom kmalu videl bosopete Kneippovce. In res, — po vseh potih in stezah so tekali, moški in ženske, jedni popolnem bosi, hlače do kolen zaleknjene, drugi v sandalah ali Kneippovih opankah. Sandale so prav take, kakor jih nosijo na Jutrovem ; podplat, pa dva jer-menčka, prvi čez prste, drugi okoli členka.
Prevošček nas je pripeljal v toli sloveči Wöris-hofen in ustavil pred glavnim poslopjem „Kurhaus", katero nosi po krstnem imenu Kneippovem tudi ime „Sebastianeum".
Tu so nas kar obsuli mladeniči z rudečimi kapami in napisom „Quartiermacher" ter nam ponujali svojo službo in strežbo. Se na postaji Türkheim nam je eden izmed njih vrgel v voz šop časopisa „Fremdenführer für Wörishofeu", ki se brezplačno deli mej došle popotnike. Zelo praktična na-redba, ker je v tem listu vse povedano, kar ptujec
za prvi hip potrebuje: kje so prazna stanovanja, kje se treba oglasiti za bolniški pregled in posvet i. t. d.
Moja želja je bila, da bi ostal kar v „sebasti-janišču", kjer je vse skup pod jedno streho : soba, hrana, kapela, kopališče in oblivišče pod vodstvom usmiljenih bratov za 41/, marke na dan. Prvi dan me niso sprejeli, vsi prostori so bili oddani, moral sem nasproti v hotelu Luitpnld iskati prenočišča, — drugi dan sem se pa že nastanil v „sebastija-nišču", ker je več gostov dovršilo zdravljenje in se odpravilo domov. V tem dvonadstropnem, elegantno zidanem, vsem potrebam in zahtevam vstrezajočem poslopju — vodovod, električna razsvetljava — se sprejemajo vsakojaki Kneippovci moškega spola brez razločka stanu in vere, dokler je kaj prostora. Seveda se mora vsak podvreči hišnemu redu. Ob 7. je zajutrek, Kneippova kava ali juha; — ob 11. je obed in sicer Kneippova krušna juha, govedina s sočivjem in še tretja mesna jed, za pijačo dobi vsakdo čašo medice ali mleka, kar si izvoli; — za malico ob 4. je zopet Kneippova kava ; — ob 6. večerja, namreč Kneippova „kraftjuha" iz otrobo-vega kruha, pa jedna mesna jed s sočivjem in z isto pijačo kakor opoldne. Zvečer do desetih morajo biti vsi po sobah. Vsakemu ne ugaja ta hišni red, zato se rajše nastani v kaki drugi gostilni ali privatni hiši — prostorov ne manjka, — toda po mojem mnenju je v „sebastijanišču" na vse strani najbolj preskrbljeno. Ako kdo zboli, ima v hiši
zdravnika, lekarno in skrbno strežbo usmiljenih bratov, katerih je 25 in z vso prijaznostjo strežejo Kneippovcem.
Worishofen je bila do novejših časov preprosta kmečka vas, — ali kako močno se je v zadnjih letih povzdignila in olepšala. Kamor greš, vidiš krasne vile, vabljive gostilne, kavarne itd.
Na mnogih čitaš napis: „On parle francais" in „Englisch spoken", kjer ti natakarji, brivci in drugi službeni ljudje strežejo, ako drago, v tranco-skem ali angleškem jeziku. Postrežba je povsod vse hvale vredna in ne predraga.
Glavni promet je pred „sebastijaniščem". Tu vedno tekajo Kneippianci gori in doli, bosi in v jermenih, — navadni ljudje in visoka gospoda, — nekateri zelo bolni, da se komaj premikajo ali jih mara kdo nositi ali voziti, drugi so prišli sem popolnem zdravi in bi se radi tu še bolj ojačili ter proti boleznimi zavarovali.
Worishofen je jedno najbolj obiskanih zdravišč poleg Karlsbada in Marienbada, morda prekosi celo slavni Vichy. Par tisoč ptujcev je vseskozi tu, vsaki dan jedni prihajajo, drugi odhajajo. Mesca julija in avgusta je pritisek tako obilen, da je težko dobiti posteljo.
Vse jezike čuješ tu govoriti in vsa narečja nemškega jezika. Prav veliko je Angležev in Francozov, pa tudi Italijanov in Spaujcev, — istotako Slovanov vseh rodov, Slovence zastopam doslej samo jaz, blizu sto je Madjarov itd. Celo iz Amerike jih
Pruaija je dobila koncem minulega tedna novega trgovinskega ministra v osebi državnega podtajnika v ministerstvu za javna dela, tajnega svetnika Brefelda. Vzroka za odstop bivšega trgovinskega ministra Berlepscha je iskati v poslanski zbornici, ker je namreč zavzemal preostro stališče nasproti konservativnim poslancem. Vendar pa je po mnenju raznih nemških listov njegov odstop velik udarec za delavske stanove, katerim je nameraval nakloniti več važnih zakonskih preosnov. O novem trgovinskem ministru Brefeldu ni na razpolago še nikakih podrobnosti, vendar ga pa berolinski krogi hvalijo kot izvrstnega upravnega uradnika. On ima baje največ zaslug za pomirjenje v tarifnem prepiru mej avstrijskimi in pruskimi železnicami. Pripisuje se mu tudi izvanredno socijalno politično znanje in pričakuje v tem oziru od njega velikih vspehov. Njegova delavnost v trgovinsko • političnih zadevah se bode pokazala še le po preteku nekaj mesecev. Sprememba v trgovinskem ministerstvu se ni izvršila nepričakovano, kajti že več tednov so krožila v poslaniškib krogih tega dogodka se tičoča mnenja.
Španjaka vlada je predložila, kakor smo nedavno poročali, zbornicama takozvani anarhistični zakon, za katerega se nadja dobiti povsodi potrebno večino. Zakon obsega 8 členov in je jako strogo osnovan. Glavne določbe obstoje v nastopnem: Vsi prestopki zoper osebe ali stvari, ki se izvrše ali samo poskušajo izvršiti z razstrelnimi snovmi, spadajo v področje vojaškega sodišča, katero mora prestopnike kaznovati s smrtjo, pomagače kakoršne koli vrste pa pregnati ii države. Vlada ima popolno proste roke, kadar se ji zdi primerno preiskovati prostore, koder se shajajo anarhisti, zapleniti anarhistične tiskovine, kaznovati lastnike poslednjih ter razpustiti jednaka društva. Zakon določa nadalje, kako je v takih slučajih postopati raznim sodiščem, ter se konečno navaja, da se morajo navedene določbe uveljaviti za dobo Sirih let, vender se pa v slučaju potrebe ta doba tudi podaljša. — Zakon je sicer sam na sebi dober, toda o njegovem vspehu v zatiranje anarhizma se sedaj še ne more govoriti.
Volilna preoanova na Nizozemskem. Po daljši, deloma zelo hudi borbi so dosegli nizozemski ljudski zastopniki novo volilno postavo, ki se v marsičem razlikuje od poprejšne. Število volilcev se je pomnožilo od 280.000 na 650 000. Volilci morajo dopolniti 25. leto in v minulem letu plačati vsaj jeden goldinar kakoršnegakoli davka. Poleg tega pa mora volilec dokazati, da je stanoval pol leta v jednem in istem stanovanju, da se nahaja vsaj 13 mesecev v jedni in isti službi, da je dobival zato določeni minimum letne plače, ali pa da je vžival v tej dobi pokojnino v določenem minimalnem znesku. Konečno imajo volilno pravico tudi oni, ki so prestali kako preskušnjo, kakoršna je predpisana po državnih zakonih. — S to preosnovo velika večina ni zadovoljna in razni listi ostro napadajo vlado in ljudske zastopnike. Socijalno-demokratično
je nekoliko prišlo „Kneippat se" ; — pravili so mi, da sta bila pred nekaj tedni tudi dva afričanska zamorca tukaj ; kako jima je kaj ugajal mrzli bli-skovni poliv, dočim se doma vedno kuhata v tro-pični vročini, nisem vprašal; gotovo nista malo trepetala pod krepkim curkom vode, ki je tu nenavadno mrzla.
Da je tudi za zabavo preskrbljeno, kakor po vseh tacih krajih, in so na razpolago gledišča, kegljišča, šetališča, koncerti itd., se umeva samo po sebi. Celo „museum artis" nahajaš, kjer imaš vse, kar hočeš, časnike, glasovir, harmonij, billard, trato za Lawn Tennis — in Croquet-igro.
Kako živahno je v Worishofnu in kako se je to prej neznatno švabsko gnjezdo povzdigndo, se razvidi ii tega, da izhaja tu pet časopisov: „Kneipp-Blatter", „Worishofener-Zeitung", »Kur- und Bade-blatt" i. t. d.
Kopališča, kjer se dajejo zdravim in bolnim Kneippljanom raznovrstni polivi, so trije: v seba-stijanišču, pri Kreuzer-ju in Geromiller-ju.
Čuditi se je, kaj je župnik Kneipp iz Woris-hofna naredil, prej slaba, zapuščena vas je sedaj moderno mesto z električno razsvetljavo in železnico, s hoteli in nasadi. Kneipp je sezidal velikansko sirotišnico „Kinderasyl", dovršena je druga velikanska palača „Kneippianum" za bolnike z nalezlivimi boleznimi, kakor je „lupus", „typhus", koze itd.
(Dalj« sledi.)
glasilo piše tem povodom: „Sprejeli bodemo zakon kot jedino delo, kakoršno je mogoče zahtevati v sedanjih obolnostib. Posluževali se bodemo nove volilne postave, toda le zato, da po nji dosežemo to, kar želimo, namreč občno, jednako in direktno volilno pravico". Novi volilni zakon je, kakor tudi v naši državi, le majhna drobtinica splošne zahteve nižjih stanov.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
V Ljubi j ani, 27. junija.
Pričetkom izredne seje naznani župan, da so razven jednega rešeni vsi sklepi zadnje izredne seje.
Na željo glede nastavljenja nadzornika pri vodovodnih popravah odgovarja župan, da se je nadzorstvo izročilo pri mestnemu vodovodu dalje časa službujočemu delavcu Babniku.
Odbornik dr. Požar stavi v ime regulačnega odseka nujni predlog, naj se ugodi prošnji uršulin-skega konventa za spremembo stavbinske črte v prvotnem regulačnem načrtu. Po prvotnem načrtu bi moral samostan odstopiti 165 m1 sveta mestni občini in bi segala določena črta tik cerkvenih vrat. Ker pa samostan težko pogreša toliko prostora, je vložil prošnjo na mestni magistrat, da se zahteva mestne občine zniža na 126 m'. Ker nunski kon-vent ljubljanskemu prebivalstvu mnogo koristi in ker javni promet v Gradišču ni tolik, da bi bila neobhodno potrebna prvotno določena širina ulice, predlaga regulačni odsek, naj se 1. ugodi imenovani prošnji, 2. konvent pozivlje, da takoj v počitnicah prične s podiranjem, in 3. se vrši pogajanje glede Odškodnine za 126 m*, ker je sedanja zahtevana svota za m1 previsoka. — Nujni predlog se nato vsprejme.
Pri tretji točki poroča odbornik G o g o 1 a v ime pravnega in personalnega odseka o dopisu deželne vlade, v katerem se na prošnjo mestnega magistrata odgovarja, da so le one vloge v regulačne namene proste kolekovine in odstotnine, ki se tičejo brezplačne prepustitve posestnin. Poročevalec predlaga, naj se odgovor vzame na znanje.
O dopisu deželnega odbora radi dopolnitve darilne pogodbe, ki se tiče sveta pred muzejem, sklene mestni svet izdati izjavo, s katero se dovoli vknjižba po pomoti prezrte parcele.
Prošnji zdravstvenih slug Nikolaja Rusa in Ivana Košičeba za nagrado in oddaja razpisane službe blagajničnega praktikanta se obravnavajo v tajni seji.
Zatem sledi obravnava o rekurzu ml. Karola Tauzher glede širine Novih ulic. V seji mestnega sveta 14. marca 1. se je sklenilo, da se Nove ulice razširijo na 14. m. Zoper ta sklep se je imenovani posestnik pritožil na deželni odbor, ki je razsodil, naj se razširi ulica le na 12 m. Sedaj pa je prosilec uvidel potrebo razširjenja ulic ter se udal zahtevi mestnega sveta. Mestni svet toraj nima več povoda pritožiti se v tej zadevi na pravno sodišče, in vzame Tauzherjevo izjavo na znanje.
Odbornik dr. Tavčar poroča o dopisu občinskega sveta brnskega za odposlatev prošnje na gospodsko zbornico glede občinskih doklad železnicam predpisanega davka. Vsprejme se nasvet pravnega odseka, da se odpošlje jednaka peticija, ako-ravno ni veliko upanja, da bo imela kaj vspeha.
Prošnji Josipa Drmastije, da se opusti naprava projektovanih cest po njegovem, c. in kr. vojnemu erarju za zgradbo vojaške bolnice prodanem svetu v Vodmatu se na predlog odbornika T r č e k - a ugodi.
Na to se prične razprava o bieikliškem redu.
Odbornik Zabukovec poroča, da se je vožni red v toliko spremenil, da velja za vse kolesarje. Letna pristojbina se je določila na dva goldinarja. Policijski odsek predlaga, naj se kolesarski vozni red odobri in predloži vladi v potrjenje ter Bostavi posebna komisija za preskušavanje posamnih kolesarjev, ki ne pripadajo nobenemu klubu.
O predlogu se vname daljša generalna debata.
Odbornik dr. G r e g o r i č pravi, da ni prav pobirati pristojbino od vseh biciklistov, posebno pa ne od onih, ki si z dvokolesi služijo kruh. Ako se že nameravajo povišati dohodki, naj se raje obdavčijo konji za jahanje. Jahalci so javnemu prometu bolj nevarni in služijo njihovi konji le v zabavo. Govornik izraža željo, naj bi magistrat proučeval vprašanje glede obdavčenj» konj za ježo in even-tuelnega povišanja pasje takse.
Odbornik Dimnik se strinja z dr. Grego-ričem glede opustitve takse za kolesa, ki služijo v obrtniške in druge jednake svrhe. Dalje priporoča — prošnjo obrt. kolesarskega društva, naj se opusti preskušnja, ker je draga in z njo ni nič d6seže-nega.
Odbornik Pire pripomni, da javna varnost radi vožnega reda ne bo nič boljša. Dovolj je, ako se pove kako in kje se mora voziti. Skušnja je tudi popolno brez pomena, ker so najboljši biciklisti najbolj nevarni.
Podžupan dr. vitez Blei weis pravi, daje vozni red na vsak način tako potreben, kakor obstoječi drugi redi.
Dr. Tavčar očita dr. Gregoriču, češ, da j« zajahal krščansko - socijalnega konja in vendar zahteva še novih davščin. Glede davka na zabavne predmete opomni, da ta ne spada v področje mestnega sveta, ampak deželnega zbora. Jednako je tudi s pasjo takso.
Dr. G r e g o r i č odgovarja, da je izrazil samo željo, naj se o tem proučava.
Slednjič se preide v nadrobno debato.
Točka 1. se vsprejme s spremembo, da se ne daje prednost nikakemu društvu, le skušnje ni zahtevati od društvenih članov.
Druga in tretja točka se vsprejmeta brez spremembe.
Pri četrti točki se vname daljša debata glede kolekovine in takse.
Odbor. Pire predlaga, naj se odpravi dovolilnica in se vozni red še jedenkrat vrne pravnemu in policijskemu odseku, odbornik dr. Tavčar je proti ko-lekovanju dovolilnic in obdačenju.
Po kratkem posvetovanju obeh odsekov predlaga dr. Tavčar, naj se nadaljuje razprava v prihodnji redni seji.
Predlog se vsprejme in javna seja zaključi.
Dnevne novice.
V L j u bi j a n i, 30. junija.
(Duhovne vaje za moške) so se te dni vršile v cerkvi Jezusovega Srca v Ljubljani zelo spodbudno. Moški so se prav v obilnem številu vdeleževali vaj, pazljivo poslušali krasne cerkvene eovor» in prav pridno ori^r-1- «•*. ¿»aramentom. Danes je slovesni sklep duhovnih vaj. Ob osmih zvečer je zadnji govor, katerega bodo govorili prevzvišeni g. knezoškof, potem bodo podelili papežev blagoslov in vodili slovesno procesijo sv. Bešnjim Telesom.
(Shod v Št. Petru pri Gorici.) To bo zopet šuma I „Slovenski Narod" in „Soča" bosta pisala o slovesni zmagi, katero je priborilo zavedno goriško ljudstvo proti nekaterim kranjskim sleparjem, ki so hoteli zanesti bratomorni prepir tudi v solnčno goriško deželo. Pri tem se bode govorilo o vsem drugem, samo o tem ne, za kar se je v resnici šlo. Mi, ki dobro poznamo dušeslovno ustrojstvo svojih nasprotnikov, pričakujemo brez vsakeršnega zanimanja litanij, ki bodo pele slavo goriški zavednosti. — Da naši bralci vsaj izvedo, zakaj se je šlo in čemu se je vzbudilo toliko prepira po listih, jim brez ovinkov opišemo stvar: V Šempetru pri Gorici imajo delavsko pevsko društvo; v fari je zelo mnogo delavcev, mej katere se je jela zadnji čas širiti socij. demokracija. Zato je sodil tamošnji kapelan č. gosp. Knavs, da bi bilo dobro, če bi se pogubnost socij.-demokratičnih načel javno pojasnila. Po časopisih je je bral o delovanju slov. kat. delavskega društva in ker je društveni predsednik njegov sorojak in znanec iz mladih dnij, se je obrnil nanj, posvetovavši se s sosedi duhovniki. Tako se je sklenilo, da pride iz Ljubljane par članov slov. katol. delavskega društva in v javnem shodu pojasni kršč. socijalna načela in dokaže neopravičenost soc. demokracije. Za dan shoda se je določila nedelja pred sv. Petrom. Ker so razmere pri nas tako nejasne, se ni hotelo navlašč dati shodu kake sedaj obstoječe politične strankarske barve; zato se ni nobenemu časopisu poslalo naznanilo zanj. Andrej Gabršček, kateremu, kakor je znano, v resnici manjka pametnega gradiva za svoje liste, je pa sklenil drugače. Morda ga je pekla vest, ker je socijalnim d e m o k r a -t o m radovoljno tiskal vabilo na njihov shod v slovenskem in laškem jeziku, morda se je bal, da ne bi vendar kak Goričan postal toliko samostojen, da bi ne smatral vsega slovenskega gibanja na Goriškem odvisnega le od Andreja Gabrščeka, morda je nameraval še kaj druzega. Ker nam ni povedal svojih mislij, oziroma nesmislij, zato vemo samo,
kar smo skusili. Andrej Gabršček je izdal dve paroli proti shodu: „Boj proti kranjskim sleparjem in .šoštarjem'" in „Gre se za dr. Gregorčičevo in grofa C o r o -ninija vodstvo." Obe ti paroli sta skrajno neumni; niti za Gabrščka se ni šlo pri tem shodu, niti za njegove liste, marveč šlo se je jedino za kr-ščansko-socijalne ideje. Cemu se teh boji krščanski eocijalist in pristaš „Reichspošte", hvalivec dr. Lue-gerja, ni težko uganiti tistemu, ki vč, kakšno vlogo igra Andrej Gabršček na Goriškem. Paroli sta nekaj izdali, Sešlo se je pri shodu poleg nenahujska-nih mož tudi nekaj prvaških Sokolov in nekaj pisarjev iz Gorice, ki so vsi drhteli srda proti napa-dovalcem narodne sloge na Goriškem. Ta „sloga" se je pojavila pri shodu v živem krepkem kriku. Za presednika je napravil krik dr. Bojca; kolikor smo mogli mirno razsoditi, je bila zanj tretjina zboro-valcev. Predsednik je na to dajal nekaterim možem, n. pr. Perozziju, Makucu i. dr., priložnost, da so s papirjev brali nekaj stavkov, ki so razvijali Gabršč-kovi paroli. Ker ni hotel dati besede ljubljanskim gostom, ki so se oglasili za besedo, se je pričel tak šum, da je komisar v slabi slovenščini zaključil shod.— To je bilo vse; neznatna malenkostna stvar, kot se dogaja dan za dnem. Hladnega srca jo motrimo in, veseli nas le, da naši nasprotniki na tako jasen način dokazujejo svoje namene. Ljudstvo se ne sme podučiti. Klic „naši dični voditelji dr. Gregorčič in grof Ooronini" mora vzdržati Andreja Gabrščeka in njegovo narodno tiskarno. Za to se gre. Naši goriški delavci, obrtniki in kmetje pa ne spč. V lastnem interesu Andreja Gabrščeka zapisujemo konečni vspeh zadnjega shoda, ki se glasi : Za „narodno tiskarno" imamo na Goriškem dovolj prostora, a možem, ki bi hoteli ovirati družabno organizacijo našega ljudstva, bo to samo pokazalo hrbet. Več nimamo povedati. Sedaj pa le pišite!
(Osebne vesti) Gosp. župan Ivan H r i b a r odpotoval je danes na Dunaj, od koder se čez teden dnij vrne zopet v Ljubljano. — Premeščen je vladni kancelist gosp. Ant. Drofenik iz Novega Mesta v Postojino, na njegovo mesto pride iz Postojine oUr»ji>s *-}niit e Fr, Demscher.
(Posvečevanje treh altarjev u» noasiirn) rr bo vršilo prihodnji četrtek na praznik Obiskovanja Marijinega. Prejšni večer ob petih se bodo svetinje, ki se vlože v oltarje, slovesno prenesle od Lurške kapele do vrha. Nato bo v cerkvi Matutinum na čast svetih mučencev, litanije in blagoslov. — V četrtek ob sedmih zjutraj slovesen vsprejem prevzv. knezoškofa pred cerkvijo, posvečevanje altarjev, blagoslov sob, križev in prtov. Nato bodo Prevzvišeni darovali sv. mašo na novoposveč^nem velikem oltarji, ob jednem bodo sv. maše na stranskih oltarjih. Svete maše bodo okrog desete ure. — Popoludne ob petih bo pridiga, pete litanije in darovanje za cerkev. — V nedeljo bo ob devetih slovesno opravilo s pridigo, popoludne ob petih pete litanije, obakrat darovanje za cerkev. Sedaj je Božniška cerkev, ki je bila precej poškodovana po potresu, popolnoma prenovljena znotraj in zunij. Največja njena krasota pa so trije kameniti oltarji, delo g. Feliks Tomana. Blažena Devica Marija varuj krasno svetišče in napolnuj pobožne obiskovalce z nebeškimi milostimi I
(Cerkev sv. Jakoba v Ljubljani.) Danes, dne 30. junija so začeli popravljati mestno župno cerkev sv. Jakoba v Ljubljani. Zjutraj ob 5'/« je bila sv. maša, h kateri so bili vabljeni farani in delavci, da bi prosili Boga blagoslova in varstva pri delu. — Lanski potres je razdejal oba stolpa, da so jih morali podreti do cerkvene strehe; precej je razpo-kana tudi stena proti trgu sv. Jakoba, zlasti pa je ono zidanje ob stranskem uhodu, kjer drže stopnice na kore, hudo poškodovano; nekaj razpok je dobil tudi prezbiterij. — Za popravo sta izdelala načrte inženir Wanicki in arhitekt Jeblinger. Po načrtu inženirja Wanickega bi cerkev ostala taka, kakoršna je bila pred potresom ; kar se je podrlo, naj bi se pozidalo in povezalo. Arhitekt Jeblinger pa je namestu dveh starih stolpov v svojem načrtu narisal nov velik stolp ob stranskem uhodu poleg zakristije; starih stolpov po njegovem načrtu ne bi
več popravljali, ampak samo pročelje pri cerkvi slogu primerno okrasili. Stavbni odbor si je izbral Jeblin gerjev načrt, posebno zato, ker bi morali po sodbi veščakov stara stolpa do temelja podreti in od tal znova zidati. Visoka vlada, ki je patron cerkvi, je tudi potrdila Jeblingerjev načrt. — Popravljanje bode stalo nad 40 000 gld. Vse delo je prevzel g. Tonnies, ki je pri minuendo dražbi ponudil najbolj ugodne pogoje. Po pogodbi mora letos izvršiti delo pri pročelju, zvezati prezbiterij in steno na južni strani, in stolp dozidati do strehe; prihodnjo po mlad bode stolp pokril, in zid ometal in slikal. Do srede julija 1. 1897. mora biti vse končano. Bog daj srečo !
(Iz Kranja) se nam poroča, da je dne 26. junija občinski svet poslal posebno deputacijo k županu g. K. Š a v n i k u, ki ga je naprosila, da še dalje ostane na častnem mestu kranjskega župana.
(Shod volilcev na Trati.) Poroča se nam s Trate: Zadnja nedelja je bila za nas zelo zanimiva. Dopoludne smo obhajali godovanje sv. Janeza Krst-nika, gosp. poslanec A. K a 1 a n , ki se je ta dan pripeljal k nam, je opravil slovesno sv. mašo ter imel cerkveni slovesnosti primeren govor. Popoldne se je zbralo prav mnogo volilcev s Trate, Poljan, Javorjev, Leskovice in iz Oselic na shod, ki se je vršil na prostem pred cerkvijo. Po predlogu poljanskega kaplana g. K r o m a r j a je bil za predsednika shodu izbran župnik č. g. Fr. P e t r o v Č i č. Poslanec g. A. K a 1 a n nam je nato v obširnem in vrlo zanimivem govoru poročal o deželnozbor-skem delovanju. Po govoru, ki je bil vsprejet s splošno pohvalo, so volilci stavili še razna vprašanja na poslanca, na katera jim je povoljno odgovoril. Posestnik Grošelj iz Poljan se je pritoževal nad komisijami, ki hodijo licencevat bike, ker nekateri člani takih komisij ničesar ne razumejo in zato se tudi večinoma potrdi blago, kakeršno se pripelje pred komisijo. Troški za take komisije so torej veliko večji nego je njih korist. Zato je želeti, da se kmetovalcem samim v tem oziru da več pravic. — Po predlogu g. župnika Petrovčiča so volilci izrekli soglasno zaupanje svojemu poslancu in župan tratarski se mu je zahvalil, da je prišel poročat svojim volilcem.
(Od nekod.) Prejel sem na praznik sv. Petra in Pavi*, dva uradna dopisa od dveh c. kr. okr. glavarstev. Ko odpečatim prvega, se nekako prestrašim, kajti ta dopis je bil zavit v „parte", v katerem stolni kapitelj v slovenskem in nemškem jeziku naznanja smrt svojega člana prečast. g. Karola Kluna. Milo se mi je storilo, vzlasti ker je bil pokojnik moj dolgoletni prijatelj. Odpečatim drugi dopis, pogledam zopet ta zavitek, ni bil sicer tako mrtvašk, a vendar ne dosti bolji. Na njem naštejem tri razne napise in osem pečatov, šest poštnih kranjskih in koroških in dva dveh okrajnih glavarstev. Punctum 1
(Potres.) Včeraj je bil čutiti v Ljubljani ob 4'/» zjutraj rahel potres, najprej podzemeljsko bobnenje in potem se je zazibala zemlja. Tudi iz Škofje Loke se nam poroča, da so ob istem času ondi čutili potres.
(Iz Železnikov.) Veselo so nas vabili zvonovi v nedeljo k popoludanski službi božji. Ni še ta minula, že je zvon iz lin železniškega zvonika žalostno naznanjal, da gori. Gorelo je v Spodnjih 2eleznikih (na Bacovniku). Takoj so prihiteli na kraj ognja z dvema brizgalnicama iz Železnikov in čudovito hitro tudi Selčani s svojo brizgalnico na pomoč. — Ker je bilo dosti in hitre pomoči in gašenje dobro vre-jeno — kolikor je namreč pri naših razmerah, ker nimamo požarne brambe, mogoče — posrečilo se je prav kmalu ogenj uduSiti, ki je pretil sosednim poslopjem. Goreli sta dve hiši in pogoreli )« strehi, druge škode ni. Kako je ogenj nastal, še ni gotovo. Nekateri pravijo, da se je vnelo vsled pepela pod streho, drugi pa, da je zažgal nek <*tar slaboumnež, igrajoč se. — Hvala Bogu, sv. Florijanu, hvala pa tudi hitri pomoči domačinov in Selčanov, da ni bilo kaj hujšega. — Ob petih popoludne po prestanem strahu so zopet zvonovi veselo oznanjevali delopust k prazniku.
(Iz ribnifikega okraja.) Pretekli teden je deželni šolski nadzornik I. Šuman nadzoroval neka-
tere šole v našem in velikolaškem okraju. Okrajni nadzornik Jeršinovec je bolan.
(Za monsign. Jerana dijaško mizo.) Neimenovan 5 gld. — C. g. I. Tavčar, župnik iz LeS 5 gld. — C. g. Anton J e m e c, župnik Podlipo 2 gld. — M. I. 5 gld. — Gorjanci 2 gld. 40 kr.
—	G. Fr. Bajčevič, kapelan v Vipavi 2 gld.
—	C. g. Val. K I o b u s, župnik na Slapu 4 gld.
—	Šolarji v Dražgošah 1 krono. — Iz župnije Trata 5 gld. — Katarina Mulej z Breznice 1 gld.
(Naliv in toča.) Iz Vrha pri Vinici se javlja, da je bil na sv. Janeza Krstnika dan naliv s točo. Škode je toča posebno v nekaterih vinogradih in na nekaterih njivah precej veliko naredila. Da le nebi še hujšega vremena bilo 1
(Z Janč.) [Nekaj za kosce.] Čas košnje se je približal. Vsak kmetovalec si želi zdaj gotovo najlepšega vremena. Nekateri gleda na oblake, drugi posluša ptičje petje, tretji opazuje barometer, ter premišljuje, ali bi vzel drugo jutro koso v roke ali ne. Bolj gotovo znamenje kakor oblaki, ptičje petje, barometer itd. je, kakor že več let opazujem, Triglav in Grintovec. Kadar bodeta imela ta dva velikana megleno kapo, ne pričakuj lepega vremena. Ako sta pa čista, brez skrbi pojdi v travnik. Večkrat sem že tudi opazil pri popolno jasnem večeru vrh Triglava čisto majhno meglico in v kratkem imeli smo dež. Toraj, kosci, katerim je mogoče, poslužujte se teh dveh vremenskih prerokov iu skoraj gotovo bodete vselej pravo zadeli.
(Pri žrebanjn) 18. državne loterije dne 25. junija se je prigodilo, kar redko kedaj: razprodani so bili vsi dobitki. C. kr. ravnateljstvo bo toraj dobit-karjem izplačalo vseh 170.000 gld.
(Povozil) je dne 28. jun. voznik J. Marolt pred južnim kolodvorom delavca Jan. Lukežiča. Ponesrečenega z zlomljeno nogo odpeljali so v bolnišnico. — Minulo soboto popoludne ob peti uri pa je povozil Doberletov hlapec na Starem trgu 4—5 letnega otroka, ko se je vračal s pokopališča. Otrok je precej ranjen na glavi in nogi, vendar se meni, da bo okreval.
(Posknšen samomor.) V nedeljo zjutraj obesil se je na pokopališču pri sv. Krištofu na železno ograjo 60 leten železnični delavec Vovk, kateremu se pa samomor ni posrečil. Delavcc Ig. Koderman je namreč mimo prišel in pretrgal pas, na katerem je visel. Po ukazu komisije so ga odpeljali v bolnišnico.
*
* *
(Tatvine r Pešti.) Ogerski listi poročajo, da je bilo ob svečanosti tisočletnice iz kraljevske palače ukradenih mnogo zlatih in srebernih stvarij. To tatvino je naznanil neki odpuščeni sluga; več ukradenih stvarij so našli pri neki gospej v Novi Pešti. Ko so hoteli pričeti preiskavo, našli so jo mrtvo, baje umorjeno, da ne izda tatu. Tako se tudi po razstavi potepa več uzmovičev; skoraj vsaki dan se dogodi kaka zvita tatvina.
Društva.
(Vabilo na CVII. odborovo sejo) „Slovenske Matice", katera se bo vršila v sredo dne 1. julija 1896. leta ob '/¡/6. uri v društvenih pisarniških prostorih. — Dnevni red: 1. Naznanila pred-sedništva. 2. Potrjenje zapisnikov o CVI. odborovi seji in o XXXI. občnem zboru. 3. Volitev predsednika, obeh podpredsednikov, blagajnika, ključarjev in odsekov. 4. Posameznosti.
Telegrami.
Mokronog, 30. junija. Notar Viktor Rosi na je danes umrl.
Praga, 30. junija. Po zasebnih poročilih iz Liberca gori jedna izmej Liebieg-ovih tovarn. Mnogo delavcev je poskakalo skozi okna; pri padcu se jih je več ranilo, jeden ali dva sta ubita.
Budimpeita, 29. junija. Pod vodstvom državnega poslanca dr. Kronawettra je došlo minulo soboto zvečer blizu 70 članov dunajskega socijalno-demokratičnega društva na razstavo. Odposlanstvo tukajšnjega socialističnega društva jim je šlo do Vacova nasproti, kjer jih je vsprejelo mestno zastopstvo, na čelu mu župan Gajary. V nagovorih in od-
Najbolje priporočena
i« preskrbljenje vseh
v knrznem lista
zaznamovanih
Menic in vrednostij
Ija ukaz, s katerim imenuje kralj Aleksander črnogorskega kneza Nikolaja imejiteljem 9. pehotnega polka. Princema je podelil kralj visoke redove.
Petrograd, 30. junija. Ruska brzojavna agentura poroča: V Tiflisu izhajajoči dnevnik „Neue Revue" poroča, da je bil napaden novi perzijski šah Mnsaffer-Eddin, kateremu se pa ni pripetilo nič zalega. Zločinca, nekega Babista so takoj aretovali.
Rim, 30. junija. V včerajšnji seji poslanske zbornice je predlagal posl. Nasi povodom razprave o proračunu za zunanje mi-nisterstvo, naj se skliče evropski kongres, ki naj bi rešil tuniško vprašanje, za katero se zelo zanimajo velevlasti. Govornik pravi, da se ne more govoriti o kaki koristi srednjega morja za Italijo, dokler trozveza ne doseže ravnotežja. Posl. Imbriani pravi, da Italija ne more deliti srednjega morja s Francijo, adrijanskjo morje pa mora pripadati Italiji sami.
Umrli ho:
27.	junija. Andrej Zalar, gostilničarja sin, 6 let, Pred igriščem 1, laryngitis croup.
28.	junija. Neža Strupeh, posestnica, 76 let, Ilovea 25, ostarelost. — Frane Armbruster, tovarniški delavec, 38 let, Konjušne ulice 4, jetika.
29.	junija. Angela Jevnikar, delavčeva hči, 3 leta, Opekarska cesta 55, otrpnenje možgan.
Lekarna Trnkoczjr, Dunaj V,
Doktorja pl. Trnkoczy-ja
tinktura za kurja očesa
MeteorologiSno poročilo,
Stanje barometra v mm.
Temperatura po Celziju
Uas opazovanja
Vetrovi
Sigurno sredstvo proti kurjim očesom in otrdelosti kože na nogi, ima veliko prednost, ker se s čopičem namaže na boleči del noge.
Stekleničiea z navodilom za rabo in s čopičem vred velja 40 kr., dvanajst stekleničie 3 gld. 50 kr.	445 3
Dobiva se v
lekarni Trnkoczty-jevi
poleg mestne hiše v Ljubljani.
Razpošilja se vsak dan s pošto.
9. zvečer
oblačno
7. zjutraj 2. popol.
9. zvečer
7 zjutraj 2. popol.
zvečer
7. zjutraj 739 2 I 12'4 si. ssvzh. megla 11 2. popol. 737'9 I 22si. jjvzh. skoro jasno Srednja temperatura sobote 14-8°, za 41° pod normalom. Srednja temperatura nedelje 15'6°, za 3-4° pod normalom. Srednja temperatura pondeljka 16-8", za 2'2° pod normalom.
Lekarna Trnkóczy v Gradcu.
Naznanilo
Na c. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani se vrše v poletnem obroku vzprejemni izpiti za vstop v I. razred šolskega leta 1896/7 dne 16. julija počenši ob 8. uri zjutraj.
Učenci, ki žele delati ta izpit, naj se spremljani od svojih starišev ali odgovornih zastopnikov oglase dne 12. julija med 8. in 12. uro pri
gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesti krstni list in obiskovaluo spričevalo, ako so doslej obiskovali ljudsko šolo. Plačati morajo tudi 3 gld. 30 kr. pristojbine, ki se njim vrne, ako vzprejemnega izpita ue zvrše z dobrim vspehom.
Vnanji učenci se k vzprejemnim izpitom tudi lahko oglase pismene, ako pravočasno po pošti pošljejo gori navedeni listini in pristojbino.
Po naredbi veleslavnega deželnega šolskega sveta od dne 28. avg. 1894.1., št. 2354, smejo se odslei učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem Mestu in Radovljici, in ozemlm okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici. Mokronogu in Zatičini, v Ljubljanski gimnaziji vzprejemati le izjemom-.' v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih, iu to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.
Zaradi te*ja se opozarjajo stariši onih učeucev, ki potrebujejo takega dovoljenja, da si je pravočasno po posebni prošnji priskrbe pri veleslavnem c. kr. deželnem šolskem svetu.
V Ljubljani, dne 29. junija 1S96.
471	Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije.
Podpisani magistrat opozarja na ukaz z dne 22. decembra 1852. I., štev. 5662, oziroma z dne 12. maja 1891. I., štev. 9280, in z nova določa, da se je strogo ravnati po njem.
Ukaz slove:
Prepovedano je:
1.	nesnago, kakoršnokoli na ulice, trge in v kote iztre.sati, izlivati ali napeljavati;
2.	perilo, krzna in kože obešati na ulicah in mestnih trgih, posebno na držaje ob bregu Ljubljanice.
Nadalje je prepovedano na javni cesti, na vratih, oknih iu balkonih proti javni cesti ali proti javnim nasadom prezračevati in stepati posteljno opravo, žimnice, preproge, cunje itd.
Prestopek teh prepovedi kaznuje se po § 7. ces. naredbe z dne 20. aprila 1854. 1., štev. 96, drž. zak., z globo od 1 do 100 gld., ali z zaporom od 6 ur do 14 dnij.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 17. junija 1896.
Vsled podiranja hiše 423 18~
v Špitalskih ulicah št. 6
se je pričela popolna
: razprodaja manufakturnega blaga
priznano neobhodno potrebno «retlstvo za čiščenje zób je
Sarg-ovo
Prodajalo se bode pod tovarniško ceno
Kreditne srečke, 100 gld........198
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	138
Avstrijskega rudečeaa kriia srečke. 10 gld.	17
Rudolfove srečke. 10 gld. ......	22
Salraove srečke, 40 gld................69
St. Genois srečke, 40 gld.......69
Waldsteinove srečke, 20 gld. .....	61
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstriiske banke. 200 gld.	156
Akcije Ferdinandovesev.železn.,1000gl.stv.	3400
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . .	417
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	102
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	61
Montanska družba avstr. plan.....77
Trboveljska premogarska družba. 70 gld. .	158
Papirnih rubljev 100........126
Dn6 27. junija.
4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne sreike 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez. po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% ... . Dunavsko vranavno posojilo I. 1878 . .
Posojilo goriškega m pita.......
kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banket $ Prijoritetne obveznice državn« železnice . . ,	, južne feteznice 3% .
„ južne železnice 6% . „	, dolenjskih žeUznic 4%
Dni 30. junija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4*.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kroD . Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista..........
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj,
20 mark...........
20 frankov (napoleondor).....
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini..........
3BJT Pojasnila vvsen gospodarskih in «nanfinih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipakulaoljskik vrednostni!« papirjev in vsstnl sveti za dosego kolikor je mogoče visoceg» 3Drestovan;a pri popoini varnosti pf* naloženih glavnic.
Menjarnična delniška družba
Nakup in prodaja TM5> vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
varovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka Kilantna izvršitev naročil na borzi.
«mHHHHMMHHHMI
,M ERC V K"
Wollzeile it. 10 Dunaj, Rariahilferstrasu 74 B.
Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani,
Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič.
govorih se je povdarjala bratska ljubezen mej obestranskimi sodrugi in ostro napadala stranka nasprotnikov Ogrske. Pravijo, da je ogerska vlada naročila in plačala to depu-tacijo.
Belgrad, 30. junija. Uradni list objav-
Pariz, 29. junija. Naučni minister je izročil kambriškega nadškofa, dva duhovnika v Lille in dva v Eibotu (?) državnemu svetu radi prireditve obhodov s svetim Rešnjim Telesom vkljub prepovedi dotičnih županov. Ostalim duhovnikom se je ustavila plača.
Proti hripavosti
učinkujoče, kašelj omehčujoče, sliz razkrajajoče sredstvo je
prsni sirup lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
kateri se uporablja prav vspešno. — Cena steklenici 35 kr. 12 stekl. gld. 3-60.	123 (50-19) 3