Poštnina plačana v gotovini. LJubljana. 15. novembra 1935. Posamezna številka Din 1*50 LJUDSKA PRAVICA TEDNIK ZA GOSPODARSTVO IN PROSVETO Leto II. Izhaja začasno vsak drugi petek zjutraj. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Breg št. 12. — Ček. rač. 16.690 Cena: mesečno Din 2'—, četrtletno Din 5*—, letno Din 20*—, za inozemstvo mesečno Din 4*—, letno Din 40*— Stev. 20. Ne odlasaimo s sporazumom! »Ljudska Pravica« je v zadnjem ©asu ponovno izrazila misel, da je sedanji politični položaj za Slo- vence še posebno važen in da se Slovenci nahajamo naravnost na zgodovinskem preobratu. To misel, to svoje globoko pre- pričanje moremo ob jasni ti s pri- mero iz naše, slovenske zgodovine. V preteklem stoletju je vso našo javnost ponovno razdvajalo vpra- šanje, ali naj Slovenci sodelujemo pri izgradnji človeške kulture v svojem jeziku ali pa naj svoj jezik opustimo in prevzamemo drugega, n. pr. hrvaškega. Mnogi si niso mogli misliti, da bi v jeziku ubo- gega miljona bilo mogoče oprav- ljati vse neštete naloge, katere na- laga moderno življenje vsakemu jeziku. Danes vsi vidimo, kako je bilo to vprašanje rešeno. Vsak dan prinaša nove dokaze življenjske moči slovenskega jezika. In kdor bi danes hotel obnavljati to vpraša- nje, bi doživel tak enodušen odpor, kakor ga je doživela gospoda okrog »Jutra«, ko je pred nekaj leti ho- tela likvidirati slovenščino. Nihče na Slovenskem se danes ne upa na- pasti slovenščine odprto, čeprav se- veda ne manjka skritih, zahrbtnih napadov, ki hočejo slovenščino iz- riniti z mesta samostojnega poseb- nega jezika. Kakšnega dokaza za slovenščino so se v nekdanjih bojih posluževali oni, ki so jo branili? In med njimi so bili največji Slovenci, največji duhovi, kar jih je slovenska mati rodila. V glavnem so govorili tako: Če hočemo prinesti najširšo iz- obrazbo tem množicam, ki bivajo na kosu zemlje, katero zaliva italijan- sko in nemško morje, če hočemo re- šiti te množice iz teme poluizobraz- be, kamor jih peha potujčevanje, moramo pisati v slovenščini, mo- ramo pisati v njihovem jeziku. Ti vodilni Slovenci, od Prešerna do Levstika, so bili globoki demo- krati. Vedeli so, da ima vsako kul- turno delo samo toliko smisla, samo toliko vrednosti, kolikor to delo ko- risti skupnosti. Kolikor to delo skupnost dviga v boljše, razum- nejše, zavestnejše življenje. Koli- kor je to delo predvsem namenjeno množicam, sredi katerih jim je uso- da določila življenje. Brez dvoma pa gre razvoj tako, da demokratizira ne samo kulturo, ampak vse življenje. Kaj razume- mo pod demokratiziranjem? Pod demokratiziranjem razumemo ono smer, ki vodi k sodelovanju in od- ločevanju vedno širših množic, ki polaga usodo skupnosti vedno bolj v roke širokih množic. V politiki torej ono smer, ki zahteva, da o vseh važnih vprašanjih (kako naj bo država urejena, za kaj naj se iz- daja skupni denar, kako se ta denar zbira, ali naj država poseže v vojno itd.), odločajo vsi državljani. Rekli smo, da gre ves razvoj brez dvoma v smeri demokratizacije. To trdimo, kljub temu, da vidimo fašizem v dveh največjih evropskih državah in da vidimo nevarnost fašizma tudi pri nas samih. Toda fašizem je zad- nji poizkus s silo, z grobim teror- jem, ustaviti vlado širokih množic. A demokracijo moramo izvojevati, v dar je ne bomo dobili! Demokracija ni enostavna stvar. ^Demokracija zahteva sodelovanje in 'žrtev vsakega posameznika. Zato je demokracij«, mogoča samo takrat, kadar je vsakemu posamezniku omogočeno, da se v vseh vprašanjih orientira, znajde. Slovenci smo to- rej postavljeni pred vprašanje: Kako naj organiziramo svojo po- litiko, da bo demokracija mogoča pri nas na Slovenskem, da bodo mogle zavestno v politiki sodelovati najširše množice slovenskega na- roda? Na to vprašanje moramo od- ogvoriti podobno, kakor so odgovo- rili naši največji možje, postavljeni pred vprašanje: ali slovenski ali kak drug jezik? Moramo odgovoriti enako, kakor bi bili zagotovo oni odgovorili, če bi bili doživeli, mož- nost, da si slovenski narod tudi za politiko postavlja vprašanje: ali po svojih poteh ali po tujih? Za nas ni nobenega dvoma, da mora pri nas vsak politik, ki je res- ničen demokrat, ki je demokrat s srcem in ne samo z ustnicami, v6ako vprašanje, ki ga postavlja današ- nje življenje, presojati kot vpraša- nje koristi ali škode za slovenski narod. Slovenski narod, to je izho- dišče. Zato pa je za demokratično politiko potrebna pri nas posebna, slovenska politična organizacija. S tega stališča posebno nismo mogli razumeti bivše SLS, da se od- pove svoji samostojnosti in da se zlije skupaj z bosenskimi muslimani in srbskimi radikali v eno stranko. Odpovedati se samostojnosti prav v trenotku, ko bi bila mogla reči tako, kakor sme reči za hrvatski narod danes HSS: Za mano stoji ves slovenski narod! S tega stališča pa pozdravljamo tudi pojavljajočo se slovensko fronto: Slovenska fronta mora postati ona politična organizacija, katero potrebuje za svoje demokratične zahteve, za svoj demokratični boj slovenski narod. Slovenska fronta, ki bo skupaj s hrvaškimi in srbskimi množicami, zbranimi v široko fronto ljudske svobode, izbojevala demokracijo v Jugoslaviji, se pojavlja. Že davno bi morala biti tu! Vprašamo javno in odprto predvsem skupino okoli »Slovenske zemlje« in ono okrog »Bojevnika«, zakaj do sporazuma med tema dvema skupinama še ni prišlo? Mi izražamo vseobče mne- nje, da ni nobenega razloga, da se s sporazumom odlaša. Je danes neki minimalni slovenski program, ob katerem se morejo zediniti vsi Slo- venci. Ne odlašajmo s sporazumom! Slovensko gospodarstvo po poročilu predsednika zbornice za TOI. V naši državi je mnogo državnih gospodarskih podjetij, ki le s po- močjo svojih privilegijev konkuri- rirajo privatnim ... Ni nobena taj- nost, da so ogromni kompleksi dr- žavnih gozdov, ki obsegajo 50% vse gozdne površine Jugoslavije, že dolga leta pasivni ... Po nekaterih informacijah so dolžna velepodjetja, ki ekspioatirajo te gozdove državi na šumskih taksah okrog 80 miljo- nov dinarjev, kljub temu pa se jim je dalo v lanskem finančnem zako- nu na razpolago 10 miljonsko poso- jilo za obratne svrhe iz javnih sred- stev ... Po novem načrtu za razde- litev dobav premoga za državne že- leznice odpade od za 6140 ton zni- žane premogovne dobave na račun zmanjšanih dobav za slovenske rud- nike kar 4600 ton ali 75% redukci- je, dočim bi pri enakomernem zni- žanju smelo pripasti na slovenske rudnike samo 27,6% reducirane ko- ličine. Vidimo tu zopet dvojno me- ro ... Dočim so v letu 1929/30 naši rudniki dobavljali državnim želez- nicam še 45,2% smo po zadnji re- dukciji padli na 25,3% ... Obenem se je dekretiralo znižanje cen pre- moga in istočasno se je povečal kontingent za dovoz črnega premo- ga. iz Srbije v območje ljubljanske direkcije. Za šolo v Zagorju se do- važa premog iz Timoškega okra- ja! ... Razdelitev javnih del: Slo- venija je pri tej razdelitvi zopet slabo odrezala. Izgledalo je, kakor da v Dravski banovini ne obstoji potreba javnih del. Žal je ta domne- va iz temelja pogrešena, ker kaže statistika isoaialnega »zavarovanja, da je v Dravski banovini okroglo 22.000 delovnih moči izgubilo de- lo... tudi stvarne potrebe našega prometa zahtevajo, da se tudi za naše področje odredijo potrebni krediti... Ker se naša uvozna in izvozna trgovina ne more razvijati brez zveze s Sušakom, sem pokre- nil akcijo za zgradnjo direktne zve- ze s Sušakom ... Odkar je pridobil Sušak javna skladišča nam je ne- mogoče, da ostanemo še nadalje za- radi slabih zveze v sedanjem ne- vzdržnem položaju, ki nas mora končno popolnoma potisniti ob stran in izolirati. Državna cesta od severne meje pri Št. IIju je preko Maribora proti jugu v takem sta- nju, da postaja za mednarodni pro- met takorekoč neuporabna in nam preti opasnost, da izgubimo avto- busne transporte proti Jadranu in v tranzitu za Italijo ... Trgovina in obrt propadata nadalje. V pivih devetih mesecih t. 1. je 1054 obrtnih mojstrov odjavilo svoje obrate in 1141 trgovskih podjetij opustilo svoje poslovanje. Ako pregledamo nazaj vsa pretekla tri in pol leta je nazadovalo število obrtništva za 3410 obratov, trgovcev pa za 36G2 obrata... meseca julija 1930 je bilo pri OUZD zavarovanih 104.815 oseb in po zadnjem izkazu znaša število zavarovanih delavcev 82.796 oseb. V tem pa še niso upoštevane reduk- cije na rudnikih niti izpremeinbe pri drugih zavarovalnih blagaj- nah ... Povprečna dnevna zavaro- vana Imezda, ki je dosegla julija 1930 siv o j višek z ,2,781.000 dinarji, je padla do avgusta letošnjega leta na 1,847.000, torej za 934.000 Din, kar pomeni letno izgubo okroglo 280 miljonov dinarjev. Napram tem poraznim številkam so zneski, s ka- terimi razpolagajo občina in bano- vine za omiljen je socialne bede uprav malenkostni. Za prihodnje leto pa se nam odpirajo še težje perspektive, ker moramo računati z novimi redukcijami rudarjev v pre- mogovnikih in s poslabšanjem po- ložaja v našem šumskein gospo- darstvu ... Pretekli mesec nas je iznenadil ukrep, s katerim so bile javnim nameščencem reducirane draginjske doklade in to baš v do- bi, ko se je podražila pšenica, obu- tev in tekstilno blago in tudi mnoga druga živila. Efekt zadnjih reduk- cij se ceni po dobljenih informaci- jah za. Dravsko banovino na okro- glih 60 miljonov dinarjev letno, kar je občuten udarec, ki ga bodo obču- tile vse panoge obrtništva in trgov- stva. Podjetij manj — davkov več. Dočim je pridobnina znašala v letu 1933. 25,6 miljonov dinarjev, je bilo v letu 1934, ko se je število obratov ponovno skrčilo za okrog 3000 tvrdk, preostalim predpisano 42 miljonov pridobnine... V celoti je bila tudi pri drugih vrstah direktnih davkov v preteklem letu obremenitev večja kakor leta 1933, izvzemši luksuzni davek, ki je nazadoval. Posebno se je povečal uslužbenski davek, ki je porastel kar za celih 12 odstotkov. Visoka številka 195.232 ruibežni, kolikor jih je bilo v celoti na pod- ročju Dravske finančne direkcije dokazuje, da davkoplačevalci le z napetjem skrajnih sil zadoščajo davčnim obveznostim ... Pri 380.000 davčnih računih je bilo 195.232 ru- bežni... V času najtežje denarne in gospodarske krize je odšlo nad 60 miljonov dinarjev pupilnega de- narja iz Slovenije v Beograd. Zato moramo zahtevati revizijo zakona o Drž. hip. banki v tem smislu, da se pupilne vloge vrnejo našim sa- moupravnim hranilnicam ... Naza- dovanje zaradi krize se pri nas še vedno ni ustavilo r;ui 2. LJUDSKA PRAVICA 15. novembra 1935. 15. no> Iz notranje politike Iz notranje politike. V zadnjih štirinajstih dneh se v notranjepolitičnem življenju naro- dov Jugoslavije ni mnogo izpreme- nilo. Razvoj teče v treh glavnih pravcih: v poizkusih desnice, ki dela naprej v smislu pohorskih di- rektiv na združitvi vseh tako zva- nih jugoslo venskih pokretov s tu- jimi, fašističnim parolam sličnimi gesli; v delu vlade, ki skuša najti trajnejše zaslombe v množicah s pomočjo nove stranke JRZ; v borbi združene opozicije za vzpostavitev popolne demokracije, ki naj dovede končno do resnične konsolidacije političnega življenja narodov Jugo- slavije. Vlada in desnica zbirata svoje sile v sedanjem petomajskem parlamentu in se opirata na čini- telje, ki so to postali na podlagi sta- rih političnih zakonov. Združena opozicija, kateri so bili ti zakoni nekdaj v prvi vrsti namenjeni, išče opore v ljudskih množicah, ki za- htevajo svoboščin. Vlada, oziroma JRZ, dela na strankini organizaciji. Zadnjič smo pisali, da so njena pravila narejena v smislu starih zakonov in da je zbrala po- trebno število podpisov. Če hoče neka stranka imeti trajnejšo za- slombo v ljudskih množicah, mora nastati na podlagi resničnih živ- ljenjskih potreb teh množic in na dosledni demokratični podlagi. V poslednji vasi mora imeti organi- zacijske edinice (odbore, zaupnike), ki imajo v ljudstvu zaslombo in niso imenovani od zgoraj. Vsaka drugačna pot žalostno konča. Pri- merov smo videli dovolj. JRZ sku- ša torej organizirati svoje stran- kine odbore po državi. V Srbiji se naslanja na organizacije bivše radi- kalne stranke. Radikalna stranka je postala že nekdaj glavna stranka dela srbskih meščanov, ki zaradi tega v kmečkih, še manj pa v de- lavskih množicah ni imela zaslombe. Te množice so jo smatrale za gospo- sko in so se organizirale v bivši zemljoradniški, demokratski ali v delavskih strankah. Radikalska or- ganizacija tudi ni ostala kot celota, kajti od 1929. 1. naprej so njeni deli sodelovali pri najrazličnejših reži- mih in jo cepili. JRZ se je do_ zdaj posrečilo izvesti organizacijo v ve- čini mest v Srbiji. Po mestih je imela celo po več organizacij, ki si je vsaka lastila izključno oblast v svojem okolišu. Izgleda pa, da je vodstvo JRZ naredilo sporazum še z delom bivših radikalov, ki niso od začetka sodelovali v vladi. To je povzročilo tudi govorice v širši kon- centraciji radikalov v vladi. V Bos- ni in Hercegovini radikali niso bili bogve kako priljubljeni. Po začet- nih trenjih so se muslimani z njimi sporazumeli in si porazdelili inter- esna področja. Izgleda pa da je Združena opozicija tudi med musli- manskimi kmečkimi množicami na- redila svoje. Na Hrvatskem je bil položaj še težavnejši. Tu so tudi tako zvani hrvatski klerikalci pod pritiskom enotnega pokreta za po- vrnitev popolne demokacije stopili na stran Združene opozicije. Dru- gega jim ni preostalo, ker bi se po- polnoma onemogočili. JRZ si je po- magala z izdajo novega glasila »Za- 10. XI. je poteklo 15 let odkar je bila podpisana Rapailska pogodba. jednica«. Ta tednik, ki je veljal za uradno glasilo JRZ na Hrvaškem, je pa pred kratkim prenehal. Baje je preveč napadal hrvaške kleri- kalce, ker so stopili ob stran hrva- škemu narodu. Izgleda pa, da JRZ na Hrvaškem misli hoditi drugo pot. Zadnjič smo že omenili obisk dr. L. Markoviča. Samo da ta dok- tor ni prinesel nikakih posebno po- voljnih rezultatov. In Slovenija! O njej pravi »Ob- zor«: »Sedaj se ustanavljajo kra- jevni in okrožni odbori. Organiza- torji teh odborov poudarjajo, da je JRZ v pogledu Slovenije osvojila program bivše SLS. Organizacije ustanavljajo bivši pristaši SLS, ki so še ostali v svoji organizaciji in ki verujejo, da je JRZ v Sloveniji predstavnica SLS.« O tem, v ko- liko je to točno, žal ne moremo raz- pravljati. Izgleda pa, da so se tudi tukaj sporazumeli z ostanki bivših radikalov, razen v Prekmurju, kjer je gospod Benko, ki je nekdaj to bil, a je od takrat bil že tudi marsi- kaj drugega, dal napisati v svoji užaljenosti sledečo zanimivo ugo- tovitev: Čudno postopanje. Zgodo- vina postavljanja gotovih strank je dokaj različna. (Zadnja leta, vsaj od zgoraj, ni mnogo spremembe, to nam bo potrdil ravno g. Benko. Op. p.) Vendar so se do sedaj usta- navljale po naravnih predpripra- vah v soglasju večine naroda. Saj je stranka del naroda, in temu mora odgovarjati tudi število pristašev. Danes se pa stranke ustanavljajo brez pravega temelja, skratka na čuden način. Razni strankini funk- cionarji se sami imenujejo in se v govorniških pozah pojavijo pred narodom, kot izvršeno dejstvo«: G. Benko celo grozi, da bodo »nje- gove« množice stopile zaradi neupo števanja v Združeno opozicijo. Pre- pričani pa smo, da so to že naredile, samo brez njega in proti njemu. Pohorci pripravljajo za ta teden vladi zopet enoten odbor vse tako zvane parlamentarne opozicije. Vrše se volitve stalnih odborov Narodne skupščine. Ti odbori imajo važno vlogo pri povrnitvi osnovnih demo- kratičnih zakonov in novega pro- računa. Pohorci hočejo združiti vse nekdanje, demokraciji sovražne sile, ki jih je pa ljudstvo samo že davno spoznalo. Na tako nasprotje je naletela vlada že ob zadnji vo- litvi skupščinskega predsedstva in bo verjetno pri vsaki bolj demo- kratični zahtevi ljudstva, ki pride pred to skupščino. Zato smatra Združena opozicija kot osnovni predpogoj za ureditev in demokra- tizacijo prilik v Jugoslaviji razpust parlamenta in nove svobodne vo- litve. Glede tega je značilen govor ministra Kreka na sestanku JRZ na Jesenicah: »Neprimerno orodje ima (vlada) za izvajanje svojih na- log, a poslužiti se ga mora. Oktroi- ranje je nevarna stvar, če bi se pri- čelo danes, kdo nam jamči, da se ne bo jutri nadaljevalo... Letos so volitve nemogoče, ker bi bilo odioz- no...« (Slovenec, 11. nov. t. 1.) Združena opozicija se je o teh vprašanjih ponovno jasno in odloč- no izjavila. Dr. Boža Markovič je v imenu vodstva na veliki skupščini v Jagodini rekel: Rešitev političnih vprašanj lahko dosežemo samo v trdni skupnosti vseh sil, ki hočejo iti po boljši poti... Neki minister je nedavno rekel, da je svoboda naj- večja dobrina in da vpliva blago- dejno samo tedaj, če je v mejah za- konov. To je točno. Vprašanje pa je, kakšni so ti zakoni. Ali velja to tudi za zakone, po katerih je bil do- tični minister brez vsake krivde in po samovolji oblastnikov interni- ran ...« (Politika.) Ravno isto de- mokratično gledanje, kot ga je iz- razil dr. B. Markovič, je pokazal tudi hrvatski del združene opozicije, ko je proti novim spletkam Pohor cev v Srbiji svetoval čim pogostejše prirejanje ljudskih zborovanj. Glas množic, ki so danes bolj kot kdaj- koli prežete z zahtevo po demokra- ciji, njihova skupna manifestacija za ljudske svoboščine, je najboljša obramba proti vsem nenarodnim elementom in njihovim spletkam. Na velikem zborovanju v Petrov- gradu (Vojvodina) je rekel Jova- novič: »Združena opozicija se bori za vse politične svoboščine ... Zdru- žena opozicija veruje, da bo kljub vsemu končno dobila ono, kar hoče: resnično ljudsko vlado za široke ljudske množice ...« Jovanovič je rekel, da se bodo množice, združene danes v opoziciji, kmalu v slučajih potreb in stisk lahko obračale v Bel- grad na prave in resnično izbrane ljudske zastopnike. Med ukrepi vlade v zadnjih štirinajstih dneh naj omenimo predvsem dva: Vprašanje razdelitve pomoči pasivnim pokra- jinam Jugoslavije in dovolitev Ljo- tičeve stranke Zbor. Vlada je raz- delila na pasivne pokrajine 20 mili- jonov dinarjev. Sloveniji prej niso priznavali značaji pasivne pokra- jine, dasi so tudi v Sloveniji cele pokrajine, ki so pasivne (to je take, ki same ne morejo proizvajati to- liko gospodarskih dobrin, da bi si lahko zasigurale obstanek brez po- moči od drugod). »Slovenec« pravi: »Značaj pasivnih'krajev je bil tem našim revnim pokrajinam priznan šele sedaj, ko je v vladi g. dr. Ko- rošec in je bila takoj dosežena tudi znatna podpora, kakor smo včeraj poročali.« Slovenija je prejela od celega zneska 20 miiljonov — 500 tisoč dinarjev. Po davčnem ključu bo pa morala prispevati čez tri mi- lijone dve sto tisoč dinarjev. To se pravi z drugimi besedami: Slove- nija bo morala kljub svoji pasivno- sti dati za podporo drugim pokra- jinam na jugu okoli 2,700.000 Din. Naj omenimo še, da so dobile: Zetska banovina . . 5,000.000 Primorska banovina 5,000.000 Vrbaska banovina . 2,500.000 Savska banovina . . 2,500.000 Vardarska banovina 1,250.000 Drinska banovina . 1,250.000 in tako dalje. Slovenska fronta je doživela prvo nemoteno in javno manifestacijo v majhni štajerski vasici Lisično pri Pilštajnu. Ob priliki rodbinske proslave dr. Vla- dimirja Mačka, ko so v počastitev spomina njegovega očeta, Slovenca, odkrili spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši, se je zbrala množica 10.000 glav. Slovenske množice so proslavo, ki sama na sebi in v dru- gačnih okoliščinah ne bi mogla imeti na življenje slovenskega naroda no- benega vpliva, razumeli kot okvir za manifestacijo svojega trdnega in globokega prepričanja, da je reši- tev slovenskega naroda le v skupni slovenski fronti vseh slovenskih de- mokratičnih skupin. Množice so pri- šle iz vseh krajev Slovenije, celo iz Slovenske ip Bele krajine, s svo- jimi zastavami. Ali te zastave, kot izraz razpoloženja slovenskih mno- žic, dalje dejstvo, da so proslavo organizirali domači kmetje in de- lavci skupno, in napisi: Živela kmetska sloga, Slovenska fronta, Le vkup, le vkup uboga gmajna, ali vse to ne dokazuje, da je skrajni čas, da se tudi različna vodstva slo- venskih skupin odločijo: Volja slo- venskih množic in težke prilike jim nujno narekujejo skupnost. Ta je: Slovenska fronta pod skupnim slo- venskim vodstvom in kot so se te množice zadnjič v Lisičnem same izrazile, združeno s hrvaškimi kmeč- kimi in delavskimi množicami, ki vodijo danes enako borbo kot slo- venske. Zena In politika Danes najširše ljudske množice zahtevajo soodločanje v politiki, ker se zavedajo, da politika odloča o njih usodi. Za čim uspešnejšo borbo v političnem življenju zahtevajo demo- kratične svoboščine- svobodo tiska, govora in zborovanja in tajno volil- no pravico. Zelo malokrat pa čujemo ob tej ljudski zahtevi po volilni pravici pri- stavek: za oba spola. Najbolj dosled- ni borci za ljudsko svobodo delavci in kmetje premnogokrat pozabijo zahtevati tiste svoboščine, ki jih ho- čejo zase tudi za svoje žene. Kako to? Ali morda delavska in kmečka žena sedi prekrižanih rok in morda ne zasluži volilne pravice? Nasprotno! Vidimo, da na ženi slo- ni še več trpljenja in dela kot na moškem. V naših tovarnah dela 40% žensk. Navadno so v vseh industrijah, kjer delajo žene mezde nižje kot v tovarnah kjer delajo mo- ški, izrabljanje še večje. Prav tako kmetica opravlja ista dela kot kmet, premnogokrat vodi sama gospodar- stvo, ker ji je mož padel v vojni, umrl ali pa odšel v Ameriko. Poleg kmečkega dela jo čaka gospodinj- stvo doma, težka borba za otroke, ki pada na njena ramena. Uradnice, tr- govske pomočnice si v rastoči brez- poselnosti vedno težje bore za kruh. Delavske gospodinje, žene uslužben- cev in nižjih uradnikov se prav tako bore za obstanek svoje družine kot njih možje. Ali niso plače vsak dan nižje, cene življenskim potrebščinam enake in višje, bodočnost otrok ved- no bolj negotova, tako, da starši vzdržujejo že zdavnaj odrasle hčere in sinove? Delavci, kmetje, propadajoči tr- govci in obrtniki, uslužbenci, ali ne vidite, da so vaše žene v neprestani borbi za gol obstanek že zdavnaj pripravljene, da nevzdržnemu stanju tudi same odpomorejo? Ali razne borbe v tovarnah ne kažejo, da so večkrat žene tiste, ki znajo najbolj vztrajati v borbi? Ali ne vidite, kakšno mogočno oporo bi pomenil vstop izkoriščanih žen v javno živ- ljenje ljudstvu v borbi za boljše živ- ljenje? Zahtevajte volilno pravico tudi za žene, ki se bodo neustrašeno borile za izboljšanje našega položaja, za pravično delavsko-kmečko stvar! Uredništvo poziva čitatelje, da se oglasijo k vprašanju. 11. XI. 1918. je bil sklenjen mir. Nočemo več vojne! 15. novembra 1935. T..TTTDSKA PRAVICA Stran 3. Iz zunanie politike Italijanska armada prodira dalje in zavzema nova mesta. Med vojaki je silno visoko število bolnikov, ki jih bodo morali prenesti z letali. Vendar se pričakuje velika abesinska ofen- ziva, ki bo prišla z juga. S sankcijami zaenkrat še ni nič. Napovedujejo jih za 18. november. Medtem pa se vlade pogajajo med seboj za čim večji kos plena. Ljud- stvo pa v vseh deželah zahteva, da vlade prično z izvajanjem sankcij. Anglija, ki najbolj kriči po sankci- jah, se resno pripravlja na vojno v Sredozemskem morju in tudi dru- god. Pomagala je kralju Juriju na prestol v Grčijo, ker hoče z njim skleniti posebno dvostransko pogod- bo, s katero bi Grčija odstopila An- gležem vsa sredozemska pristanišča in najvažnejša pristanišča na otokih. V Parizu trdijo, da je bila zopetna vzpostavitev kraljestva na Grškem ena najboljših šahovskih potez An- glije proti Italiji. Tudi drugje se An- glija pripravlja na vojno, v Adenu, na skrajnem koncu Arabije je usid- ranih 17 angleških vojnih edinic, med nfiVni 3 velike oklopnice in letala. Tudi na Malti se koncentrirajo an- gleške sile. Medtem ko je vsa pozornost uprta na Abesinijo, je skoro ves svet za- tisnil oči pred dejstvom, da angleški avijoni z bombami napadajo neko neodvisno državo na severozapadu Indije, kjer mora 15.000 indijskih in angleških vojakov civilizirati neod- visno ljudstvo Angleški vojaški strokov- njaki trdijo, da je ta napad največja koncentracija angleških vojnih sil po vojni. Tik ob meji Sovjetske Zveze! Še nekdo pridno izrablja položaj. da^Aimi mUadu. Jsiiuftska usta- navlja posebno republiko Severno Kitajsko po vzorcu Mandžurije. Nov dokaz, da je mir nedeljiv. Vojna v Abesiniji je dala vzgled drugim po- željenjem. Obenem Japonska izziva Sovjetsko Zvezo. Pri železniški po- staji Poltavski je gruča oboroženih Japoncev napadla sovjetske obmej- ne straže, ki so napad premagale. Pri napadalcih so našli orožje, lite- raturo proti Sovjetski Zvezi in orod- je s katerim so hoteli poškodovati progo. Po vseh državah se bije boj med pristaši napredka in pristaši reakcije. Koncem oktobra se je vršil v Pa- rizu kongres francoskih radikalov, stranke malomeščanov. 2e pred kon- gresom so ugledni funkcijonarji stranke, med njimi celo en predsed- nik in veliko število članstva presto- pili k ljudski fronti. Udeležili so se velikega obhoda, ki ga je ljudska fronta na dan obletnice francoske revolucije priredila po Parizu. Sedaj je tudi kongres sam izglasoval re- solucijio, ki zahteva razpust fašistič- nih organizacij in oficijelno potrjuje prestop članov radikalne stranke v ljudsko fronto svobode. V svojem pogovoru z novinarji je podpredsed- nik radikalne stranke Kayser izjavil, da se bo sedaj ljudski fronti svobode kmalu postavilo vprašanje: kakšne so naloge vlade, ki jo bo postavila ljudska fronta? Vlada ljudske fronte bo morala prevzeti stroge mere proti fašizmu, dala bo vse prostosti de- lavskim in drugim ljudskim organi- zacijam, razpustila bo fašistične zveze in podvzela ukrepe proti fi- nančnim magnatom. Angleška vlada je spretno izkori- stila položaj in razpisala volitve, ki bi se morale vršiti šele v januarju že za 14. novembra. Na videz izgle- da, da so prav konservativci naj- večji poborniki miru, ker zahtevajo sankcije, katerih oni, kakor je že da- nes vidno, ne bodo nikdar izvršili. Angleško ljudstvo je vse za mir. Za- to konservativna stranka upa, da bo volilce speljala na led, si zagotovila močan položaj v vladi, da bo potem tem lažje sklenila kravjo kupčijo z Italijo. Listi pa neprestano poročajo, da volilci niti na shodih ne nasedajo obljubam politikom, ki so miroljubni samo za ■— volitve. Tudi na Čehoslovaškem se reak- cionarne sile vedno bolj zbirajo. Ne- davno je Slovak Hodža postal mini- strski predsednik. Listi prorokujejo, da bo novi ministrski predsednik usmeril smer zunanje politike od Sovjetske Zveze proč in, da je na- klonjen češko-nemškemu sporazu- mu. Nadalje trdijo, da pripravlja pot v vlado slovaški napol fašistični ljudski stranki in stranki sudetskih Nemcev, ki je orodje nemške politi- ke na Čehoslovaškem. Zadnje dni je poročal Beneš v parlamentu o zuna- nji politiki, ki jo vodi. Dejal je, da Anglija ne bo izvajala blokade in vojaških sankcij, pač pa. da sta An- glija in Francija skupno pripravljeni izvajati gospodarske in finančne sankcije, da je Francija obljubila An- gliji vojaško pomoč, če bo ta radi izvajanja sankcij napadena. Nadalje je zatrdil, da pakt med SSSR in Če- hoslovaško ni naperjen proti nobeni tretji državi, ampak pomeni samo ojačitev mirovnega poslanstva Čeho- slovaške. Beneševo politiko prija- teljstva s SSSR so ostro kritizirali poslanci slovaške ljudske stranke, fašistično usmerjena Kramafjeva skupina, zastopnik ogrske manjšine in zastopniki sudetske nemške stran- ke. Za Beneševo politiko prijatelj- stva s SSSR pa so glasovali tudi ko- munisti. Zgodilo se je prvič, da so komunisti glasovali za predlog vlade. 7. novembra je bil v SSSR držav- ni praznik. Prager Presse (7. nov.) sporoča uradno: Predsednik repub- like je poslal sledeči telegram v ru- skem jeziku predsedniku centralne- ga izvršilnega komiteja Mihajlu Iva- noviču Kalininu: Sprejmite ob vašem državnem prazniku moje najodkrito- srčnejše želje k uspešnemu razvoju Sovjetske Zveze in njenih narodov. Na Poljskem se pojavljajo ostri glasovi proti poljskonemškemu so- delovanju. (istra, 25. okt.) yse se ponavlja Italijani so zavzeli kraj okrog Adue, Aksuma in Adigrata, to je del pokrajine Tigre. Takoj po oku- paciji so osvojeni teritorij progla- sili za italijansko pokrajino. verske pogla- varje, tla izrazijo vdanost Italiji. Vrhovni komandant vojske v Vzhodni Afriki general de Bono je imel na novo zavzetih -krajih govore, v katerih je napovedoval civiliza- cijo, ki jo prinaša Italija, in oblju- bil, da bodo Italijani spoštovali njih jezik, vero in običaje ... Naše družine Kmetska družina. (Nadaljevanje.) Zadnjič smo rekli, da moramo do- bro pogledati, v kakih razmerah kmečke družine živijo, ako hočemo spoznati vzroke njihovega razpada- nja. Ugotovili smo, da je za sloven- sko kmečko ljudstvo posebno važno — pomanjkanje zemlje, ali z drugi- mi besedami — prenaseljenost, d i sc n: P V r S' v z z; P C1 n b n 6 e 2 D r F t F \ r 8 P Ker onih 147.000, ki imajo do 36 joh ali 20 hektarjev zemlje, prav gotovo ne moremo šteti med vele- posestnike, vidimo, da prevladuje pri nas res mala posest. Gornje številke nam pa povejo še veliko več! Prvič, da je zaradi maj- hnega obsega večine posestev jih nemogoče racionalizirati, to je upo- rabljati pri njihovem obdelovanju stroje in izboljševalna sredstva, n. pr. umetna gnojila, ker se to ne izplača radi majhnega obsega pose- stev, ker bi nas vse to več stalo, ka- kor posestva donašajo koristi. Tudi če bi vse to storili na zadružni pod- lagi, bi ne pridelal majhen posest- nik toliko več, da 'bi mogel s pro- dajo svojih povečanih pridelkov kriti povečane izdatke. Saj še tega ne more prav prodati, kar si od svo- jih ust pritrga za davke. Za.to je nemogoče z izboljševalnimi sred- stvi in s stroji dvigniti donos maj- hnih posestev, da bi več rodila in več ljudi preživela. To se danes, ko je kmet v krizi niti ve-leposestvom bogvekaj ne izplača. — Drugič nam gornje številke povejo, da borbe za zemljo na kmetih ni mogoče pre- prečiti na ta način, da bi posestva še nadalje delili, ker so že itak do podrobnosti razdeljena. Imeli bi morda vsi dovolj strehe, vsak svojo bajto, a kruha bi ne bilo zato prav nič več. (Nekaj drugega je zahteva, da naj bo zemlja last onega, ki jo obdeluje.) In tretjič nam povedo gornje številke, da se prenaselje- nost pri naših majhnih posestvih mnogo bolj pozna, kakor drugje. Mnogo bolj se pozna pri napol pra- zni skledi, če sedi pri njej par ljudi več ali manj, kakor pri polni. Tako smo si ogledali drugo zna- čilnost slovenske zemlje in njene razdelitve, odnosno položaja našega kmetskega ljudstva. Morali bi še govoriti o kmetski in splošno gospo- darski krizi. O tem pa je bilo v na- šem listu večkrat govora in vsakdo sam ve, v čem se kriza kaže in kje so njeni vzroki. Cene kmečkim pri- delkom so padle več kot za polovi- co in še tega, kar ima, ne more do- stikrat prodati. Cene tovarniškim izdelkom so pa le malo ali nič pa- dle. Kmet si ne more nabaviti oble- ke, orodja i. t. d. Davke plača po onem merilu iz leta 1926, ko je svo- je pridelke skoro dvakrat dražje prodajal i. t. d. i. t. d. Vse to je sta- ra pesem in je ne bomo ponavljali. V takih razmerah živijo naši kmečki ljudje. Na kupu, na maj- hnem posestvu se stiskajo, trpeč la- koto in pomanjkanje, iskajoč za- časnega zaslužka, ne zaslužka, mi- loščine za svoje delo iščejo. Težko jim je dobiti denar za najnujnejšo obleko in obutev, za zdravnika ga že sploh nimajo. Zemlja jih ne more vseh prerediti, preveč jih je. V svet ne morejo, meje so zaprte. V mesta ne morejo, v tovarne, tam še stare, dolgo let zaposlene delavce na ce- sto mečejo! — Njihova bodočnost je neznana. Kaj je morda potem čudno, če se vkljub temu borijo za svoj obsta- nek? Kaj je potem čudno, da se tako krčevito oklepajo rešilne de- ske, edinega sredstva, v katerem vi- dijo rešitev — zemlje, posestve- ca, pa čeprav vedo, da jim bo ta košček zemlje nudil vsak dan 14 do 18 ur dela, a malo, morda premalo hrane za nje in njih otroke? Vedo, da jim bo morda še to zadnjo »trdno oporo«, to rešilno desko — zemljo — vkljub najhujšemu trpljenju iz- podmaknil eksekutorjev boben, to- da potapljajoči ne misli daleč na- prej, on misli le na trenutno rešitev. Do sedaj smo govorili le o raz- merah, ki vladajo na kmetih in o kmečkih ljudeh. Prihodnjič bomo govorili, kako vse te razmere vpli- vajo na kmečko družino, na njen razpad. In to najprej o borbi dora- ščujočih otrok kmečke družine za zemljo, kdo izmed otrok bo doma ostal in prevzel domačijo in kdo bo moral v svet, s trebuhom za kruhom — v še bolj negotovo bodočnost. Zobotehniki Bralcem »Ljudske pravice« je go tovo bolj malo znano, kaj so to ne- samostojni zobotehniki. „Jutro" piše o njih, da so to imenitno plačani strokovni delavci, ki imajo od 1500 do 2500 Din mesečnih prejemkov. Zavarovani so zoper bolezen, brez- poselnost jih tudi ni nič bolj zadela kot vsak drug poklic. Marsikaj se bere o njih še med vrstami — sploh še imenitni gospodje so to. — »Ju- včasih mi radi delamo. A tudi s po- litiko se ne meša, prepuščajoč te stvari meni, ki misli, da sem pamet- nejši za take stvari. Torej moj preljubi pes, nikar ne žaluj. Pustiva posvetne preklarije drugim, naj se denuncirajo, naj de- nuncirajo tudi naju. Midva pojdeva v kratkem spet na lov, kjer se bova po domače pomenila, ko bova stre- ljala. A ko bova ležala na jesenskem soncu na trati, bova govorila o si- njem nebesu, o nekdanji ljubezni, o marsičem. Pozimi bova pa brala moje povesti in se učila naših starej- ših pesmi na izust. In morda se bo zgodilo, da bodo drugi v seminarju poslušali naš jezik, midva ga bova pa znala še dobro govoriti, čeprav so mi očitali, da po- sebno dobro ne obvladam sloven- skega jezika. Kakršen pač je, tak pa je. Med politike pa ne greva, tudi med denuncijamte ne, in še med druge spletkarje. . Miško Kranjec. trov« člankar-zobozdravnik trdi, da je tako. Pustimo mu. Mi zobotehniki si pa seveda pri- držujemo pravico, da smemo tudi mi obrazložiti te »sijajne« razmere v naših vrstah. Letos 17. novembra imamo v Zagrebu kongres nesamo- stojnih zobotehnikov iz vse države. »Kaj naj vendar obravnavajo na kongresu ti ljudje, če se jim pa tako dobro godi?« bi si kdo mislil. 25. no- vembra 1930. leta je izšel zakon o zobozdravnikih in zobotehnikih. Ta zakon je odvzel vsem mlajšim zobo- tehnikom možnost osamosvojitve. Le tistim je prizanesel, ki so imeli to možnost po prejšnjem zakonu. Pravno naziranje pa je, da z zako- nom pridobljene pravice drugi za- kon ne more odvzeti, če niso v škodo splošnim ljudskim interesom! Mo- remo li tu govoriti o škodi za ljud- stvo! Bi se li ljudstvo protivilo temu, če ibi imela vsaka podeželska občina svojega zobarja, ker potem ne bi bilo treba hoditi po 20 km ali še dalj do prvega zobarja? Kakor vidimo, ljudskim interesom to ni škodljivo, nasprotno, ljudstvo iz- recno zahteva, da se v prvi vrsti upoštevajo njegove potrebe, potem šele želje in zahteve nekih posa- meznikov, ki govorijo o zdravju naroda, mislijo pa na svoj žep. Naj pripomnim, da pride v dravski ba- novini povprečno komaj na vsakih 10.000 prebivalcev po en zobar, v južnih banovinah pa celo na 20.000 do 30.000 prebivalcev. Če pa primer- jamo zgornjim številkam kako kul- turnejšo državo, kjer pride po en zobar na vsakih 1000 prebivalcev, nastane vprašanje: Se pri nas ljud- stvu ne nudi zadostna prilika za zobno nego? Kakor vidimo iz zgor- nje primerjave, nezadostna — de- setkrat premajhna v dravski bano- vini, a jug ...! Kljub temu, da so potrebe ljud- stva po negi zobovja tako velike in razsežne in ne oziraje se na žrtve, je bil izdan 1.1930. zakon, ki je odvzel vsem mlajšim zobotehni- kom tako rekoč življenjsko mož- nost. Odvzel jim je možnost osamo- svojitve. Zakaj? Mar nismo pred zakonom vsi enaki? Rezultat pet- letnega trajanja tega krivičnega zakona je 65% na brezposelnost, kajti osamosvojiti se ne more nobe- den, dotok novih zobotehnikov v poklic pa je še večji. Saj poznamo to izkoriščanje vajencev. Silijo jih delati kot pomočnike, ko je pa uče- nja konec, »težki časi« ... Seveda kljub splošnamu monopoliziranju vsega pridobitnega življenja mo- ram na žalost ugotoviti, da vlada v naših vrstah »najsvobodnejša kon- kurenca«. Posledice te konkurence pa tudi niso izostale, zato postajajo mesečne plače 300 do 400 Din vsak- danja stvar. — Pač 65% na brez- poselnost in pa premalo organiza- cijske zavesti je med zobotehniki. Upam, da ei bodo bralci 6edaj mogli pravilno tolmačiti, zakaj skli- cuje zveza nesamostojnih zoboteh- nikov kongres, kjer moramo jasno in glasno iznesti vse naše zahteve, zakon o zobozilravnikih in zoboteh- nikih pa ožigosati, da je krivičen za nas zobotehnike, ker nam odvzema eksistenčne možnosti, krivičen pa tudi, ker ne upošteva ljudske po- trebe. Deset zapovedi Združene opozicije Na shodu Združene opozicije v Šabcu. dne 27. .X t. 1. je iznesel g. Ljuba Dovido- vič, eden izmed voditeljev Združene opozi- cije, vodja bivše srbske demokratske stran- ke, deset zapovedi, deset glavnih zahtev Združene opozicije. Ker te zahteve pred- jtavljajo osnutek programa Združene opo- zicije, jih prinašamo. Prva je pravica vseh državljanov do po- polne politične svobode, do prave demokra- cije in pravega parlamentarizma; do vlade, ljudske volje, ki naj pride do izraza preko svobodno organiziranih občin, okrožij, obla- sti in države ... Prvo je pravica posamez- nika 4o osebne svobode. Država naj bo urejena po volji i Srbov i Hrvatov i Slo- vencev; interesi in potrebe vseh narodov in vseh ljudi v državi naj se upoštevajo in za- dovoljujejo v enaki meri. Druga je pravica vseh ljudi, da v teh težkih časih, ko je tako trda za denar, sami razdeljujejo bremena državnega gospodar- stva in da kontrolirajo to gospodarstvo, da preštejejo in obrnejo vsako paro državne- ga proračuna, s katerim so doslej razsipa- vali nasitaiki. Ljudstvo naj po samoupravah samo vodi svoje posle, tako da bodo javni uslužbenci res — uslužbenci ljudstva, a ne gospodarji ljudstva. Tretja je pravica ljudstva, da vlada nad kapitalom a ne kapital nad ljudstvom. Na- rodno gospodarstvo naj se preosnuje od te- meljev do vrha. Četrta je pravica vsake rodbine do ob- stanka pa četudi je njen hranitelj ne more preživljati radi bolezni, brezposelnosti ali nesposobnosti za delo; nadalje za vse ljudi enaka pravica do zdravniške pomoči, zdra- vil, toplic in bolnice; ljudsko zdravje ni biago, ki si ga lahko bogataš kupi mnogo, siromak pa malo ali celo nič. Pravica do zdravja je pravica vseh ljudi. Peta je pravica ljudstva, da postane banka, ki se imenuje — Narodna res — na- rodna! Z njenimi krediti naj se brez skopih posredikov pomaga tudi malemu človeku. Poceni kredit pod kontrolo ljudstva je pra- vica vsega ljudsva. Šesta je pravica kmeta do takih cen kmečkim prideLkom, ki mu omogočajo na- kup tega kar rabi. Dalje pravica kmeta do toliko zemlje, ki mu je potrebna da preživ- lja sebe in rodbino. Z zdravo carinsko in davčno politiko naj se pojača kmečko go- gospodarstvo, ki je temelj vsega gospodar- stva in njegove načrtne obnove. Sedma je pravica delavca do primernega zaslužka in počitka. Skrajšanje delovnega tedna naj omogoči zaposlitev brezposelnih in nudi delavcu možnosti in časa za kul- turno in duševno delo. Delavec ima pravico do znosnega in udobnega življenja v družbi, ki temelji na njegovem delu. Osma: ljudstvo ima pravico do najpopol- nejšega osiguranja pravičnosti s tem, da samo izbira sodnike in jim daje pravico, da sodijo po zakonu in prepričanju brez kakršnihkoli vplivov. Ljudstvo ima pravico da izbira za državno in samoupravno služ- bo najboljše uradništvo, ki bo res izvajalo zakone brez nasilja in ki ne bo pod vplivom nikogar. Deveta: pravico ljudstvu do blaginje in miru doma ter ugleda v svetu. Deseta: z eno besedo: ljudstvo ima pra- vico, da samo odloča o svoji usodi. Ta program brez dvoma v bistvu spre- jema vsak človek iz ljudstva. Pripomnil bi k njemu le dvoje. Prvič je danes ena izmed glavnih zahtev ljudstva tudi njegova .pravica do miru na zunaj, do podpiranja res mirovne zunanje politike in do izvajanja sklepov Društva na- rodov po vsem ljudstvu. Drugič so nekatere pravice ljudstva, zla- sti tiste, ki so gospodarskega značaja poda- ne presplošno; premalo je pokazana pot do njih uresničenja. (Tretja! Peta! Šesta zapo- ved!) (Na kak način naj se vodi ..zdrava davčna politika" čitaj »Progresivni davek" v tej številki ..Ljudske pravice"!) Kljub del- nemu pomanjkanju poti do ciljev pa so vsi cilji — pravilni, res — cilji, interesi ljud- stva. In to je za danes mnogo. V svojih borbah bo ljudstvo samo našlo pot do njih. Samo da so že enkrat cilji postavljeni. — Značilnost desetih zapovedi je, da se vleče skoznje kakor rdeča nit zahteva po po- polni demokraciji, po svobodi vsakega člo- veka in vsakega naroda. To je res zahteva, ki združuje vse množice narodov Jugosla- vije. Prav tako je značilna opreznost v po- stavljanju gospodarskih pravic ljudstva, kajti v njih si niso vsi sloji tako edini. Pra- vilno je govoril g. dr. Dragoljub Jovanovič na omenjenem shodu v Šabcu: ..Združena opozicija se bo morala odločiti ali za eno ali za drugo, ali na levo ali na desno, ali za reveže ali za bogataše, ali za kmete in de- lavce ali za velekapital, ali za_ male urad- nike ali za velike birokrate.'' (»Pravda" 28. X. 1935). Prepričani smo, da bo šla prvo pot, če bo ljudstvo to hotelo. Shodi združene opo- zicije in Davidovičevih 10 zapovedi govore za to. Progresivni davek Ena najvažnejših zahtev franco- skega ljudstva je: progresivni da- vek. Kaj je progresivni davek? Poglejmo najprej današnji način odmerjanja dajatev! Danes plača večji kmet s 4.000 ari (40 hektari) zemlje 11 para zem- ljiškega davka na en ar, kmet z 200 ari pa 34 para na ar. Tako plača •mali kmet 3 krat več zemljiškega davka na ar kot veliki kmet, ki ima 20 krat več zemlje. Srednji kmet pa plača na ar divakrat več zernlj. dav- ka kot veliki, čeprav ima 4 krat manj zemlje. Na koga torej pade danes vsa teža zemljiškega davka? Na majhnega in srednjega kmeta! Drugi primer: šolnine! Kdor pla- ča letno neposrednih davkov od 300— 1.000 Din plača 50 Din šolnine „ 1.000— 3.000 „ „ 75 „ „ 3.000— 5.000 „ 100 .. 5.000—10.000 ,. .. 150 „ „ 10.000—20.000 „ .. 250 „ 20.000—50.000 „ 400 „ „ 50.000Din naprej 650 „ Tako plača kmet tki 1.000 Din neposrednih davtkov 50 Din šolni- ne, bogataš pa, ki plača 50 krat več davkov in ima morda 500 krat večje premoženje — kako nesorazmerno 15. novembra 1935. T..TTTDSKA PRAVICA Stran 5. se davki odmerjajo smo videli na prvem primeru — plača samo 8 krat večjo šolnino. Na koga torej pade danes vsa teža šolnin? Na tiste najrevnejše! Tretji primer: Clana-rine iv n. pr. pletilski zadrugi, osnovani za »za- ščito malega obrtnika«. Za obrtnika z dvema pletilnima strojema je čla- narina 60 Din, za obrtnika s 3—10 stroji 100 Din, za obrtnike z več kot 10 stroji pa 150 Din. Tako plača mali obrtnik za 1 stroj 60 Din, ka- pitalist « 50 stroji pa 3 Din za en stroj. (Po »Lj. pravici«.) Na takšen način se danes odmer- jajo dajatve. Ali je to prav? Ali je prav, da ostanejo ogromni profiti TPD, KID-a, Bora i. t. d. i. t. d. skoraj neobdavčeni? Ali je prav, da se avalijo vsa bremena dajatev na najrevnejše in srednje sloje, med- tem ko jih oni najbogatejši niti ne čutijo? Ne, ni prav! Zato je posta- vilo ljudstvo zahtevo: Bogataši naj plačajo. Cim bolj je kdo bogat, tem več procentov svojega bogastva naj da, da se ublaži beda .in pomanjka- nje najrevnejših. Ta zahteva mora priti na prvo mesto, kot jo je po- stavila »Ljudska fronta« v Fran- "Nadaljne zahteve »Ljudske fron- te« v Franciji so: kontrola bank in boj korupciji, izvajanje velikih jaiv- nih del, obramba franka pred kapi- talističnimi špekulacijami in važni ukrepi za obvarovanje demokraci- je: razpust fašističnih organizacij. Za neodvisnost AbesiniJe (Podatki po Istri.) osebo 7643 Dfa; 1.1934 392 trgovcev 3,559.490 Um ah na osebo 9570 Din. V krizi se pa ne nahaja industrija, ker se je v 3 letih pove- čalo število industrijskih obratov v Slove- niji za 39. Bodočnost malega trgovca, obrtnika In vseh, ki so navezani na njihov obstoj. Je odvisna od bodočnosti kmeta, delavca in ni- žjega uradništva, od njihovega gospodar- skega in političnega položaja, od njihove kupne in politične moči. Ce bosta delavec m uradnik boljše plačana, če bo kmet svo- je pridelke boljše prodajal, se bo zboljšal tudi položaj obrtnika in trgovca, če bodo skupno nastopali za upravičeno zahtevo, da naj vsakdo, tudi tovarnar in veletrgovec, plačuje davke po svojih resničnih dohod- kih, bodo skupno delali za to, da se bo bri- gala država za nje tudi takrat ko so prole- tarci, kakor se je brigala prej, ko so bili davkoplačevalci. Zato srednjemu stanu — trgovcem, obrt- nikom itd. ni mesta v družbi tovarnarjev, veletrgovcev in bankirjev, ki uničujejo nji- hove odjemalce — ljudske množice. Kajti naj bodo tovarnarji, veletrgovci, bankirji še tako bogati, oni ne morejo nadomestiti njihovih odjemalcev, delavca, kmeta, urad- nika, ker jih je premalo, kakor tudi ne mo- rejo použiti kmetskih pridelkov, katere ne more od kmeta kupiti delavec vsled preniz- kih mezd. Zato je na mestu in edino pravil- na medsebojna pomoč -delavcev, ikmetov in obrtnikov v borbi za njihove posebne zah- teve in za zahteve slovenskega ljudstva, za ljudsko pravico. Dopisi Italijanski pohod v Abesinijo je tako rekoč razdelil svet v dva dela: v fašistično in protifašistično jav- nost. V protifašističnem taboru so zbrani vsi napredni krogi: delav- stvo, kmetje, mali ljudje sploh, in- telektualci. Ta skupina se je skoro po vseh deželah postavila v obram- bo neodvisnosti abesinskega naroda, zahtevala energičnejših akcij od Društva narodov, prirejala zboro- vanja, pridobila vedno večje mno- žice v mirovni tabor. Ustanovil se je »Mednarodni odbor za obrambo Abesinije in proti fašizmu«, ki je priredil 3. septembra veliko kon- ferenco v Parizu in pozval nanjo zastopnike vseh struj in organizicij, ki so se izrekle proti vojni v Afriki. Za 12. in 13 oktober so italijanski emigranti iz Italije organizirali kongres v Bruslju (Belgija). Razen Italijanov so bile na kongresu za- stopane sledeče mednarodne orga- nizacije: Socialistična internacio- nala, Komunistična internacionala, Internacionalna federacija trans- portnih delavcev, Svetovni odbor proti vojni in fašizmu, Mednarodni odbor za obrambo abesinskega na- roda, Mednarodni odbor za pomoč zaprtim in deportiranim antifaši- stom, Rdeča sindikalna internacio- nala, Svetovni odbor žena proti vojni in fašizmu, Francoska socia- listična stranka, Franoosko-italijan- sko društvo bivših vojakov. Kon- gresu so telegrafsko in pismeno po- slali brzojavke mnogi javni delavci, med njimi Pjer Ko, bivši minister, in nekaj poslancev v bivšem itali- janskem parlamentu (med njimi noben slovenski poslanec!). Iz Zdru- ženih držav je prišel poseben odpo- slanec Antonmi; ki predstavlja dve_ sto tisoč organiziranih Italijanov. Posledice voine v Abesiniii Italija je na Rodosu zgradila bol- nico za vojake, kakor smo že poro- čali. V tej bolnici se že sedaj nahaja 2000 vojakov. Težko ranjenih sploh ni bilo mogoče prepeljati s fronte. Pred kratkim se je vrnilo v Go- rico pet delavcev iz Abesinije, ker so oboleli za malarijo. Ker so ob- veščali domačine o usodi svojcev, so jih oblasti zaprle. Že po prvih transportih bolnikov so namreč po- stavili v pristaniščih veliko število policijskih zaupnikov. Doslej je umrlo 141 delavcev v Abesiniji za raznimi boleznimi, ki so si jih nakopali pri delu. Baje je vojaštvo v Rimu v kasar- nah v pripravljenosti. Vojaki mo- rajo spati oblečeni. Strahote razdejanja V našem listu smo že večkrat prinesli podake o propadanju srednjih stanov, o pro- padanju male trgovine, obrti in gostinskih obratov. Toda nikogar ne sme motiti dej- stvo, da prinašamo danes ponovno, v zvezi z najnovejšimi podatki. Mi moramo voditi točen dnevnik o položaju našega sloven- skega kmeta, delavca in obrtnika, izkratka — slov. delovnih množic. Vsakdo izmed borcev za fludsko pravico mora poznati po- ložaj vseh slojev preprostega slovenskega ljudstva, poznati ono skupno zlo, ki uničuje tako kmeta, delavca in obrtnika, kajti le na podlagi poznavanja teh razmer moremo de- lati za skupnost slovenskega ljudstva in ga združevati na podlagi njegovih upravičenih zahtev. Položaj slovenskih malih trgovcev in obrtnikov nam pokažejo naslednje številke: Od 1 jan. 1932 do 1. okt. 1935 se je v Slo- veniji zmanjšalo število trgovin za 3825. Od 1. jan. 1932 do 1. okt. 1935 se je v Sloveniji zmanjšalo število obrti za 3137. Od. 1. okt. 1933 do 1. okt 1935 se je zmanjšalo število gostiln v Sloveniji za 132. Skupno se je torej v dobrih 3 letih zmanjšalo števik) obrtnikov v Sloveniji za 7094! Nad 7000 malih trgovcev, obrtnikov (med njimi posebno veliko število mizar- jev, krojačev, šivilj in čevljarjev) in gostil- ničarjev 1e zgubilo vir zaslužka, možnosti za življenje svoje In svoje družine; ako pa še računamo, da ima vsakdo izmed njih povprečno najmanj 3 družinske člane, po- tem lahko mimo trdimo, da se je povečala proletarska množica za najmanj 30.000 lju- di, ki so prišli iz srednjih stanov. Kakšna je njihova usoda je pač precej jasno. Neka- teri so dobili morda kako zaposlitev drugje, dobili za svoje delo mezdo, da z njo še sami sebe ne morejo preživljati, kamoli še svoje družine. Največ pa se jih stiska po svojih temnih in mračnih stanovanjih v mestih, trpeč glad in mraz, postopajoč po cestah, iskajoč zaslužka, da se vsaj enkrat na dan nasitijo. Drugi so se morda umakniti na de- želo, k domačim in sorodnikom in poveču- jejo bedo naše vasi. Njih usoda je usoda proletarca. Uničila jih je beda najširših množic, beda delavca in kmeta, ki ne mo- reta radi izkoriščanja kupovati njihovega blaga in njihovih izdelkov, uničila jih je konkurenca velikih trgovin in tovaren (pri- mer Bat'a in Tivar napram krojačem in čev- ljarjem). pri- skočila na pomoč; obdavčila pravilno to- varnarje in veletrgovce Je njim — pomoči potrebnim — naložila take javne dajatve — davke, da so končno bili uničeni. Ista usoda grozi onim malim in srednjim trgovcem, onim obrtnikom in gostilničarjem, ki so se dosedaj z vsemi svojimi zmožnost- mi upirali temni bodočnsti in se obvarovali takega razdejanja. Toda beda delovnih množic je vedno večja, tovarnarji se se niso odrekli svojim milijonskem do- bičkom in država še vedno potrebuje za svoje potrebe denarja. Davek, ki ga je pla- čevalo zgoraj .omenjenih 7000 obrtnikov, bo preložen na druge. Poročilo na občnem zboru združenja trgovcev v Kranju pravi, da je plačalo i. 1S>32 420 trgovcev 2,983.820 Din davka ali na osebo 6940 Din; 1, 1933 413 trgovcev 3,156.590 Din davka ali na Mnogi naročniki so se odzvali in izpolnil svojo dolžnost do lista, ter nam nakazali naročnino. Toda ne vsi. Prosimo zlasti tiste naročnike, ki so v zaostanku za lansko leto, da poravnajo naročnino. Na vprašanja, zakaj so dobili vsi naročniki položni- ce, tudi tisti, ki ne dolgujejo listu ničesar, odgovarjamo, da je Ljudska pravica s koncem oktobra stopila v drugo leto svojega izhajanaja in je tako obnova naročnine nujna za na- dalnje redno izhajanje Ljudske pra- vice. Dopisov iz Sv. Jurija ob Ščavnici, Terbegoncev, Negove, Gornje Rad- gone, Črnomlja in Sv. Jurija pod Ku- mom žal ne moremo radi izvenre- dakcijskih razlogov priobčiti ter pro- simo dopisnike, naj nam pošljejo nove. Današnja številka Ljudske pravice je izšla na 8 straneh, kot odškodnina za 17. štev., katero naročniki niso prejeli. Prosimo upravništva vseh časopi- sov, ki nam pošiljalo list v zameno, naj nam ga pošiljajo na novi naslov. Brežiško Posavje. Iz našega brežiškega Posavja se še nismo nič oglasili v .jLjudski Pravici", pa bi bilo radi tega napačno mi- sliti, da nam mogoče ne ugaja „Ljudska Pravica" in da nam je rožnato življenje. Ni- kakor ne! Molčali smo, ker so v tem smislu nas ..vzgojevali" oni od zgoraj. Toda danes smo jasno spoznali, da je molk naša poguba in da se z molkom delovnih množic vedno okorišča le gospoda. Zato proč z molkom, nadomestimo ga s krikom po ljudski pra- vici! Da. Po ljudski pravici, ki pripada vsem delovnim slojem, ki naj jim osigura člove- ka primerno življenje, da jih ne bodeta več trla glad in beda, da jim ne bo treba več za svoje pravice prosjačiti in moledovati. Tako pojmujemo ljudsko pravico in take se nam je zahotelo. Zahtevajmo jo! Kriza je tudi pri nas, zlasti v naših po- savskih vinskih predelih pustila težke posle- dice, posebno v krajih Zdole, Ravne, Srom- Ije, Pišece. Naravnost obupne so tukaj raz- mere viničarjev in vinskih delavcev, ki ob- delujejo vinograde večjega obsega breži- ške graščine, veletrgovca Iv. Savnika iz Kranja, barona iz Pisec in še nekaj drugih tukajšnjih večjih in veleposestnikov. Pred približno 8 leti je zaslužil tukajšnji vinogradniški delavec — s hrano od Din 15 do 25, a brez hrane od Din 18 do 35 dnevno. A do danes je njihova mezda katastrofal- no padla, ponekod celo čez 60%. Tako da- nes naš vinogradniški delavec zasluži dnev- no — s hrano od Din 5 do 12, a brez hrane od Din 7 do 15 in to pri 9 do 11 urnem de- lavniku. Pri vsem tem je še ena velika zna- čilnost, da je delavec pri malem kmetu, ko- likor ga pač v času nujnega dela rabi. na splošno bolje plačan, bolje postrežen in brez preganjanja pri delu, kot pa pri velikih po- sestnikih, ki imajo vedno koga določenega, da venomer preganja že itak pridne delavce, a zvečer jim pa še naslovi nekaj prikup- ljivih besed: „Niste bili danes prav nič pridni; mnogo več bi morali narediti; zad- njč so bili oni mnogo bolj pridni..in po dobno. Ali ni to izkoriščanje, ki je mogoče mnogokrat večje in intenzivnejše kot v ne- katerih tovarnah, kjer so delavci povečini organizirani in se lažje in uspešnejše zo- perstavijo podjetnikovemu izkoriščanju. Tu- kaj pa so vinogradniški delavci neorgani- zirani in vsled slabih življenjskih pogojev so brez moči nasproti pritisku vinogradniš- kih veljakov. Zato ni ničesar čudnega, da je kljub najhujši krizi in velikemu padcu cen vinu še vedno njih vinski izkupiček narav- nost ogromen. Kako tudi ne? Smešno nizka mezda, 9 do 11 umi delavnik, priganjanje pri delu in k temu se še pridruži utrgavanje pri plači in drugo. Vzemimo samo en primer, n. pr.: Neki veletrgovec ima na svojem ve- likem vinogradniškem kompleksu letno pri- bližno Din 20.000 izdatkov, a čisti letni do- nos je pa 40.000 do 70.000 Din, torej je nje- gov dobiček 200—350% z ozirom na izdat- ke. Kaj ne, toliko procenten dobiček ima danes celo malokatera tovarna, kakor tu na- vaden vinogradniški magnat. Tako in podobno izkoriščanje pušča na tukajšnjem ljudstvu dovolj vidne posledice^ osiromašenje in beda rasteta iz dneva v dan bolj. Tukajšnji viničarji, mali kmetje in njih družine, ki so tudi povečini odvisne od zaslužka v vinogradih, danes nimajo več za milo, sol, zabelo, petrolej... kaj šele za obleko. Pred leti, ko je bil njih zaslužek večji, so hodili še lepo oblečeni in marsikdo se je pobahal s kakim grošem v žepu, da- nes — če greste skozi tukajšnje vasi — vi- dite od dela in bede oslabele in izmozgane bledolične postave, ki se skrivajo pred tuj- cem iz sramu, da jih ne vidi raztrgane in gole ... Eden mojih tovarišev se je pred ča- som oglasil pri revni viničarski družini in povprašal mamico po najstarejšem sinčku 12 let. Ona mi v zadregi odgovori, da še spi. „A, tako dolgo spi? Saj bo že skoro poldne, ali ne?" ji ta odvrne. „Ja, ja, je že res," se ona mota iz zadrege. „Mogoče pa tudi več ne spi; namreč — obleke nima, pa... Sioer sem pa moža poslala v Brežice, da mu kaj kupi, če bo pač mogel... Vi sami dobro veste, kako je danes vsaka ma- lenkost draga." — Da, danes je vse drago, drago le ;za delavca in malega kmeta, ker njiju delovna sila in pridelki imajo sramotno nizko ceno. Danes oni, ki dela od svita do mraka, nima niti za sol, milo zabelo, za naj- potrebnejšo obleko; njemu ni življenje res življenje, marveč le stopnjevano odmiranje. Dočim na drugi strani vidimo ljudi, ki ži- vijo iz dneva v dan bolj razkošno, ki niso vsem življenju mogoče niti enkrat občutili vso trdoto napornega dela, ki lahko kot last- niki tovarn, rudnikov, veleposestev, vino- gradov... živijo brez dela. Ali je to ljudska pravica?! Ali je to ljudska pravica, da tisti, ki garajo iz dneva v dan bolj, od svita do svita, morajo polagoma odmirati od oslabelosti, pomanjkanja in bede? Mar niso vse dobrine na zemlji plod dela, plod žu- ljev in truda delovnih množic. Nasproti temu skušajo gosposki listi to- lažiti nevedne ljudi: „Le počakajte! Kriza je povsod, ne samo pri nas. Povsod je slabo. Počakati bo treba, pa 'bo že boljše!" Da, povsod je slabo, toda le delovnemu ljudstvu, le delavcu in malemu kmetu, vso trdoto krize občutita le slednja dva. Kapitalisti je ne poznajo, nasprotno: oni si znajo na ra- čun delovnega ljudstva tudi v času krize iz- biti nov dobiček. Kdaj so bili svetovni ko- pitalistični trusti močnejši in težji kot so danes? Oni s svojo špekulacijo povzročajo inflacijo denarja, s čimer delovnemu ljud- stvu razvrednotijo težko prislužene solde, a sami si pri tem izbijajo ogromne dobičke. Ali je to ljudska pravica? Nikakor ne! Mi hočemo tako ljudsko pravico, po kateri bo moral vsak, ki bo sposoben za delo biti koristen in produktiven član človeške dru- žbe in si svoje življenje oskrbeti z lastnim delom, kateremu mora biti pa za človeku dostojno življenje tudi primerno plačilo. Kakor povsod drugod po naši Sloveniji, tudi v našem brežiškem Posavju delovno ijudstvo že težko pričakuje novih volitev, ko bo svojo zavest lahko tudi volilnim po- tom odločno izrazilo. Tudi mi smatramo, da je rešitev samo v trdni skupnosti sloven- skih kmetov in delavcev. Posavčan. BELA KRAJINA. Dragi čitatelji in čitateljice Ljud- ske pravice! Mi Belokranjci nismo mislili, da bomo še ikdaj čitali naš delavsko kmetski list, edini sloven- ski časopis, ki opisuje težave in propadanje izkoriščanega naroda. Sedaj pa, ko smo v drugič prejeli Ljudsko Pravico v roke, je šla ve- sela vest od uist do ust, da še imamo časopis, v katerem lahko napišemo, kako nam tečejo dnevi. Slovensko preprosto ljudstvo izven Bele Kra- jine lahko zve, da smo tudi mi ena- r;ui 6. LJUDSKA PRAVICA 15. novembra 1935. 15. no> ko izrabljam, ravnotako kakor po drugih krajih. Nas Belokranjce je siromaščina in beda prisilila do tega, da ne mo- remo mirovati, ker smo_ že dovolj izmožgani. Večina nas je po dva- krat zarubljenih in zadolženih, ži- vimo v bedi in pomanjkanju, da smo več lačni kot siti, več goli kot oblečeni, več bosi kot obuti. Stano- vanja imamo tako slaba, da ni mo- goče opisati. Celo leto garamo in delamo, hodimo bosi, suša nas je tudi potlačila, pri več bajtah imata po dva en par čevelj. Da bi vsak imel svoje čevlje tega ne zmoremo. Davke iizterja/vati pa naša mero- dajna gospoda ne pozabi. Bolnice nimamo, kar bi pa bilo naj- bolj potrebno za belokranjsko ljud- stvo. V osemnajsti številki Ljud- ske Pravice smo čitali da gredo mi- ljoni iz Slovenije. Ta denar bi se moral uporabiti tako, ida bi imeli od njega vsi koristi. Zaradi tega pozivamo v Ljudski Pravici pre- prosto belokranjsko ljudstvo od svete Nedelje do onkraj Vinice, od Žakanja do Rožendola, da vstane- mo s privihanimi rokavi in žulja- vimi rokami v kmečko delavsko skupnost in skupno zahtevamo pra- vice, katere pripadajo človeškemu življenju. Edino mi kmetje in de- lavci smo temelj vsake države, edi- no mi kmetje, brez gospode, smo se borili in krvaveli na bojnem polju za domovino. Mi vsi izkoriščani moramo skupno zahtevati, da se nam v Beli Krajini napravi na dr- žavne stroške bolnica, katera naj bi zadostovala celi Beli Krajini. Re- veži morajo imeti brezplačno zdrav- ljenje ker drugače ne more priti no- beden do zdravniške pomoči. Bole- zni razsajajo, premnogi so žrtve tuberkuloze, gledajo smrti v oči in čakajo, da se jim odipre prerani grob. Mi moramo zahtevati, da dobimo splošno socijalno zaščito in naj se denar, ki gre iz Slovenije uporab- lja v občo korist vsega slovenskega naroda. Koliko revnih ljudi je bo- lanih, pa se ne morejo zdraviti. Za nas bi bilo boljše, če bi zdravili naša bolna telesa, kakor pa da nas j duševno ubijajo. Turki v Beli Krajini. „Slovenec" od 27. oktobra piše, da se v Beli Krajini sedaj v 20. veku nahajajo Turki, ki bi radi podjarmili delavsko- kmečko mladino. Da, res je, Turek se nahaja v Beli Krajini, samo iskati ga je treba drugje, kakor ga išče Slovenec. Neki furman se pritožuje, da je gosp. župniku vozil neke stvari. Po- godila sta se, da za vsako vožnjo dobi 40 Din. Ena vožnja je trajala od 4. ure zjutraj do 11. ure dopoldne; koncem koncev pa je župnik opore- kal, da je 40 Din preveč m je vozni- ku pri vsaki vožnji zmaknil 5 Din. Dogodilo se je na dan vseh svetih, da so g. župnik molili na pokopališču svete pesmi in za vsako ponavljanje so dobili po 5 Din. Tako so en po- poldan v eni uri zaslužili 150 Din. Takih primerov imamo v Beli Kra- jini mnogo. Sedaj mi jih ni mogoče vseh popisati, prišel pa bo čas, ko bom to lahko storil. Iz opisanega lahko sklepamo, kakšne Turke in voditelje imamo v Beli Krajini in ki pustošijo belokranj- sko sirotinjo. Vsi izkoriščani iz Semiča, odprimo oči, da bomo videli, kje so pravice in krivice. Ko bodo drugič volitve, glejte, da bomo šli skupno odločati o naši bodočnosti, ker le v skupni borbi bomo premagali Turka v Beli Krajini. Vinogradnik Z. M. (Novo mesto v novembru). Naša siromašna Bela Krajina, ki jo loči od Hrvaške reka Kolpa, je že od starih časov navezana na pro- met s Hrvaško. Posebno v jeseni dovažajo kmetje iz Podzemeljske fare na trg v nad 30 km oddaljeni Karlovac čebulo, ki jo tod zelo ve- liko pridelajo. Ta trgovina s čebulo se začne v jeseni in od nje imajo kmetje ob Kolpi skoraj glavni vir dohodkov. Od tega časa pa do spo- mladi vozijo ti Belokrajnci vsak pe- tek polno natovorjene vozove čebule in drugih pridelkov v Karlovac. Kake muke in težave jih spremljajo na teh potih, to Vam more opisati saimo ta kmet-trpin, ki v dežju, sne- gu in mrazu krene na pot že opol- dne, da je lahko potem prihodnje jutro — na dan sejma — v Kar- lovcu. In če potem, ko je ves pre- mražen celi dan čakal na odjemalce, spravi skupaj petdeset do sto di- narjev izkupička, je to velika sreča. Čeprav je Karlovac oddaljen okrog trideset kilometrov, bi to še ne bilo tako hudo, če bi imeli čez Kolpo, med Metliko in Vinico, kak- šen prehod. Toda prehoda čez Kol- po in razen v Metliki in Vinici ni- kjer, če ne štejemo skromnega in brezpomembnega broda v Žuničih pri Preloki, in razdalja med tema dvema prehodoma (mostoma) znaša preko trideset kilometrov. Iz Črnomlja vodi cesta skozi vas Griblje, ki ima na hrvaški strani Kolpe zvezo s cesto Podlipnik— Karlovac. Ta cesta ima skozi Grib- lje najkrajšo zvezo s Karlovcem in spaja vse vasi v okolici Črnomlja in Semiča, pa tja do same Kolpe, ki pa zlasti v jeseni, ko voda naraste, zavre skoraj vsak promet s Hrva- ško, posebno z vozovi. In tedaj, če hočejo kmetje iz vasi ob tej cesti z vozom na Hrvaško, morajo iti na Vinico ali v Metliko, kamor je že komu bližje. Tako se pot od Kar- lovca podaljša najmanj za petnajst kilometrov. Promet s Hrvaško od leta do leta bolj narašča. Vas Grib- lje, ki šteje nad sto hišnih številk in skozi katero je (kakor že ome- njeno) najkrajša cestna zveza med Črnomljem in Karlovcem, nima na svoji strani Kolpe nobenega stu- denca in je tako navezana na do- bavo pitne vode iz studenca na hrvaški strani; poleti, ko je Kolpa nizka, dobavljajo vodo na ta način, da ženske s polnim škafom na glavi vodo prebredejo, a ko voda naraste, je to nemogoče in takrat ljudje pi- jejo umazano Kolpo, ki gotovo ni v prid ljudskemu zdravju. Potreba mostu na tem kraju je več kakor utemeljena. Že pred dvema letoma se je organiziralo po okoliških va- seh nabiranje lesa in kmetje so se temu z veseljem odzivali in vsak je bil po svojih močeh voljan prispe- vati, kajti vsi so se zavedali, da bi bil most njim samim v največjo ko- rist. Slišalo se je namreč, da se bo zaenkrat zgradil lesen most. Neki mlinar na hrvaški strani je bil pri- pravljen tudi znatno denarno pri- spevati. Gradbeni inženjerj^ so si že teren ogledali, a pri tem je tudi ostalo. Tako težko pričakovanega mostu ni in bogve kedaj bo. Ob- ljube, in is tem še večjo bol, prina- šajo našemu kmetu-trpinu samo ob priliki agitacijskih potovanj, pred vsakimi volitvami, ljudje, ki se mi- slijo na račun trpečega ljudstva okorisiti. Od tod tudi tako nezaupanje v belokrajnske politične voditelje, m strnjena borba razočaranega m iz- mozganega belokranjskega kmet- sko-delavskega ljudstva pri peto- majskih volitvah z brati Hrvati. Belokrajnski kmet je pošten, tih in skromen, prijazen in ustrežljiv, ali ko mu nad nepravico zavre kri, zna biti tudi borben! Ta most in pre- skrba Bele Krajine z vodo, to je potreba, mimo katere se ne more in ne sme! Slovenska krajina. Za popolno državno gimnazijo v Soboti. Borba za popolno državno gimnazijo v Soboti je zavzela tak obseg kot zadnja leta nobena borba slovenskega naroda za kako svojo kulturno ustanovo, izvzemši morda borbo za univerzitetno knjižnico. Prekmurske množice so se zanjo iz- rekle z direktnim plebiscitom in vsi kulturni in gospodarski predstav- niki slovenskega naroda so jih v tej borbi v imenu slovenske celokupno- sti podprli. Ko je bila akcija za gi- mnazijo v polnem teku, smo zapi- sali: »Vsi se danes izrekajo zanjo. Gotovo so med njimi tudi mnogi, — ki v srcu drugače mislijo, toda spri- čo enodušnosti slovenskega ljud- stva se s svojimi pravimi mislimi ne upajo na dan. Slovensko ljudstvo jih je prisililo k molku, kakor jih je prisililo k molku v vprašanju univerzitetne knjižnice.« Mislili smo tukaj na tiste politikante in grupi- ce, ki so sodelovale v slovenskim ko- ristim tujih režimih in na one, ki so si skušali iz tega vprašanja de- bati volilno reklamo. Zaslug za gi- mnazijo si ni mogel in si ni smel lastiti več nihče, postala je splošna zahteva slovenskega naroda. Marsi- kaka grenka spoznanja in različne spremembe so nastopale od začetka akcije pa do danes — zahteva po popolni državni gimnaziji je pre- glasila vse. Preko te zahteve ni mo- gel več nihče. Padli so prejšnji diktatorični režimi, ki so imeli glu- ha ušesa m slovenske narodne za- hteve. Neizpolnjena zahteva po po- polni državni gimnaziji v Soboti, med drugimi neizpolnjenimi sloven- skimi gospodarskimi in kulturnimi zahtevami, je pomagala trgati ma- sko z njihovega slovenskim narod- nim koristim sovražnega obraza. — Prišla je na vlado JRZ. Voditelj bivše SLS, Slovenec dr. Korošec je postal eden izmed najožjih šefov nove vlade. Z upanjem je odpoto- vala v Belgrad delegacija z župa- nom Hartnerjem na čelu. Vrnila se je z obljubami od strani slovenskih ministrov. Nato so začele prihajati brzojavke nekaterim privatnikom, ki sodelujejo pri delovanju sedanje JRZ in končno obvestilo, da smo dobili samoupravni peti razred v Soboti. Ustanovil se je posebni ku- ratorij z županom Hartnerjem na čelu, ki skrbi za vzdrževanje pete- ga razreda in profesorjev. Ima pra- vico predlagati profesorje na samo- upravnem oddelku. Določena sta bila za 5. razred 2 profesorja. Eden od njiju je Slovenec, drugi Srb. Ku- ratorij ob tej priliki ni imel pri- like predlagati profesorjev. Za vzdrževanje skrbe predvsem občina in starši. — Tako je bilo stanje do zadnjega. Vsi smo čakali, da pride potrdilo ustne vesti, da je upanje na spremembo v državni peti raz- red, oziroma drugo leto v šestega, Nikdo ni ničesar več ukrenil. Tedaj pa so se začeli od gotovega tiska strastni napadi na vse, ki so po svojih skromnih močeh in svojih dolžnostih pomagali, da je sloven- ski narod na viden način izrazil svojo voljo po popolni državni gi- mnaziji v Soboti in dal tako za ve- dno najboljšo garancijo za njeno uresničenje. Določena, ljudstvu do- bro poznana grupa, skuša zopet za- nesti v gimnazijsko vprašanje svo- je dnevne strankarsko - politične prepire. Ravno oni, ki so ves čas najtežje narodne borbe za gimnazi- jo stali posmehljivo ob strani, si danes skušajo lastiti vse mogoče zasluge. Z denuncijacijami se sku- ša oblatiti V6e one, ki so vedno brezkompromisno stali za to sloven- sko narodno zahtevo. V javnosti ši- rijo najrazličnejše mogoče in nemo- goče vesti, ki z nujnostjo uresniči- tve popolne državne gimnazije ne morejo imeti nobene zveze. Stali so ob strani, danes pa, ko so se za gimnazijo že davno skupno izja- vili in borili na strani prekmurske- ga ljudstva od slovenskih katoli- ških škofov do prekmurskih evan- geličanskih župnikov in vseh slov. gospodarskih in kulturnih pred- stavnikov najrazličnejših naziranj, danes hočejo tem škofom samim dopovedovati, okorščino in hlapčevstvo in da mora delati in živeti za gospo- da. V šoli pa še gledajo, da ga čim- bolj norega ven spustijo. Za znoreti je pri nas. Gospoda so nas napravili tako nore, da niti za sebe ne skrbi- mo več, samo gospodi pete ližemo, pa gledamo njihove debele vampe. Pa bo nas skoraj pamet srečala. Vsi bo- mo skupaj potegnili: viničarji, mali kmetje in delavci in se bomo borili za naše pravice. Viničarka. Iz Radovljiškega kota. Delavci, kakor tudi kmetje in vsi ostali delovni sloji, že de- setletje brez vseh pravic in svobode, izko- riščani po industrijskem in bančnem kapita- lu, želijo samo eno — izboljšanje svojega bednega ekonomskega položaja. To Želijo vsi delovni sloji brez razlike, pa najsi bodo to klerikalni ali narodni socijalci ali pa so- cijaldemokrati ali levičarji, vsi to želijo, ker so vsi enako prizadeti. Vendar je za dosego našega ekonom- skega izboljšanja potrebna enotna akcija vseh delavcev, kmetov, obrtnikov, osiroma- šenih meščanov in napredne inteligence. To je nujnno, ker brez enotnosti ni in ne bo uspeha. Zato delovno ljudstvo pozdravlja akcijo velikega števila delavcev in kmetov za ustvarjanje enotnosti za borbo za ljudsko svobodo in pravico, za popo'no demokra- cijo in za ekonomsko izboljšanje našega bednega položaja. Akcija za ustvarjanje enotnosti med de- lavskimi in kmečkimi sloji gre kot iskra po celem našem srezu. Povsod sreča razume- vanje in voljo za nadaljno akcijo, vendar se poznajo sledovi brezpravnega stanja in terorja, ker naletava ta akcija tudi delno nezaupanje, čeravnon vsi uvidevajo, da je samo v skupnosti in enotnosti naša rešitev. Vendar, tudi to se bo premagalo, ljudstvu je treba samo razložiti, da ga niso zatirali in goljufali njegovi zastopniki, njegovi lju- dje. ampak le politični demagogi in koristo- Jovci, ki nimajo z ljudstvom nobenega stika j ter so nri njem iskali vedno !e svojo ko^st l in uveljavljertje osebnega častihlepja. Z <- I '. panje treba dati samo svojim ljudem, de- r;ui 8. LJUDSKA PRAVICA 15. novembra 1935. 15. no> t c t I C t } i 1 č I l S s 1; D O P P Ž n v 6l V: ži u n b« z i m n; Žc Zc V( lj« b€ zr tu ča gi sp de lj« na la: na na flu od Kr Tu k n se Ra Sle I go; goi dol 4. koi kal ku I da sve so pol Tal ji ni vse bor I; kak Bel sko \ oči, in glej naš bor Kra lovnemu in naprednemu človeku, ker oni poznajo -potrebe bednega ljudstva ter se bodo znali zanj tudi boriti oziroma ga vo- diti. Pred kratkim se je vršil v našem srezu o tem predmetu dogovor. Navzoči so bili delavci različnih organizacij in kmetje iz več krajev našega sreza. Razveseljivo je, da je ta akcija naletela na popolno razume- vanje in je sklep o nadaljni akciji sprejet soglasno, tako pri kmetih, kakor tudi pri de lavcih, le žal, da imajo krščanski socijalci preveč pomislekov in preveč neodločnosti in nesamostojnosti, vendar upamo, da bodo tudi oni sodelovali v tej akciji z ostalim de- lavstvom. Vsi navzoči delavci so naglašali potrebo povezanosti vseh delavcev v enotno orga- nizacijsko obliko, ki bi se borila za delav- ske interese, tako na strokovnem, kultur- nem in političnem polju in za skupnost vsen delovnih slojev, posebno pa delavcev in kmetov. Kmetje so iznesli svoja gorja, ori- sali kmečki položaj v vsej svoji bedi in ob- ljube v volilni kampamji protiljudskih re- žimov. Toda sedaj spoznavajo, da je od obljub do dejanj pri takih režimih zelo da- leč in da gremo vedno le rakovo pot. Zato je nujna potreba, da se res ustvari enotnost med delavci in kmeti za skupno borbo. Predvsem se je naglašala potreba ustvarjanja enotnosti in skupne borbe za sledeče zahteve. Borba za svobodno Slovenijo, za popol- no demokracijo, proti vsaki fašistični re- akciji in za odpravo vseh njenih posledic. Razpis svobodnih volitev na podlagi tajne, enake in proporcijonalne volilne pravice. Popolna svoboda tiska, zborovanja in združevanja. Skrajšanje delovnega časa in zaposlitev vseh brezposelnih. Popolno socijalno zava- rovanje za starost, iznemoglost, smrt in brezposelnost. Svobodne volitve v vse de- lavske socijalne ustanove. Brisanje kmečkih dolgov na račun onih,, ki so vzrok sedanje krize. Znižanje davka, odprava kuluka in davka na delavske me- zde. Za resno delo na ozdravljenju kata- strofalnega kmečkega stanja. Za brezplačno podpiranje revnih otrok z obleko, obutvijo in šolskimi potrebščinami. Za reformo šolske vzgoje in za življenju primerno invalidnino vsem invalidom. Da se vodita notranja kakor tud zunanja politika po željah in potrebah ljudstva. Za podpiranje politike miru. Posebno pa je bila poudarjena potreba po akciji za združitev delavskih strokovnih organizacij vseh smeri v enotno delavsko organizacijo. Da se taka enotnost doseže, je potrebna akcija delavstva da zgradi najprej enotnost v posameznih obratih, da deluje tako na enotnost po celi tovarni in končno za enot- nost med vsemi delovnimi sloji. Jasno pa Je, da mora to biti akcija delavstva samega. Zato na delo za ustvaritev enotne de- lavske organizacije in ljudske fronte svo- bode za borbo za iznešene zahteve. Delavci in kmetje. TRBOVLJE. Iz rudarskih revirlev. Razmere v naših obratih in kolonijah niso tako sijajne, kakor jih nekateri slikajo. Naše plače so za delo, ki ga opravlja rudarsko delavstvo, pri tako nevarnem, težkem in zdravju škodljivem delu skrajno bedne. Za tako pretirano delo, kakor se izvaja danes pri rudniku, še do sedaj ni bilo primera. Delavce se priganja in nikdar ni dovolj storitve, čeravno danes en delavec producira toliko, kolikor so prej dva-trije. Vse nesreče izvirajo iz priga- njaškega sistema. Rudarji so od prenapor- nega in pretiranega dela h koncu šihta tako izmučeni, da se od utrujenosti opotekajo. Tisti, ki delavca priganjajo so siti, oni še niso do danes občutili krize na svoji koži. Ne priznajo nam, da smo ljudje, ljudje sicer brez prave hrane, ki živimo pasje življenje, moramo lačni na delo in smo zaradi dolgo- letnega dela v rudniku izčrpani. Zaradi bede in pomanjkanja v katerem živimo smo si nakopali kal boieznin, tuberkulozo, prehlad, revmatizem in drugo. Ce delavec tarna, da ne more dalje tako garati, se mu odgovori: če ne moreš pa pojdi. Pa tudi živila se nam odmerjajo, češ to- liko dobiš in nič več. Uslužbenci pa še iz- zivalno postopajo. Neki trg. pomočnik je celo izjavil, da so jajca za delavca luksuz in da jih delavec ni potreben. Tako na eni strani ni potrebnega živeža, na drugi strani pa se zahteva nemogoča storitev. V sred- njem veku, ko je bilo suženijstvo se je s sužnji bolj človeško postopalo, kakor se pa danes, v dvajsetem stoletju, v civilizaciji, postopa z ljudmi, ki ustvarjajo vse dobrine tega sveta. Kako brutalno se postopa danes z de- lavci je razvidno in sledečega. Kadar si podjetje izmisli pošlje delavce, ki so prišli na šiht domov, drugič zopet se mora nepre- kinjeno delati 10—12, včasih še več ur in ne dovolijo niti toliko časa, da bi se najedli; ne vprašajo pa delavce, ali boste lahko de- lali brez hrane ali ne. Kar zaukažejo: danes se dela 12 ur in basta. V takšnih razmerah bomo morali živeti vse dotlej, dokler ne bo- demo združeni, enotni in solidarni, dokler ne bomo vsi organizirani v enotni delavski strokovni organizaciji in se vsi kakor en mož borili skupno s kmetom za naše skupne zahteve, za zahteve slovenskega delovnega ljudstva. Kronika »Nimajo dobrega spomina« go- spodje okrog »Slovenca« in »Jutra«. Stvar je za javnost malo težko raz- umeti, je pa v bistvu 'sledeča: »Ju- tra«, ki je pozabilo na svojo pretek- lost in na včerajšnje pozive za »mo- žate« in javne »nastope« pri nekda- njih volivah ter se navdušuje danes za tajne volitve, je povprašalo »Slo- venca« po punktacijah. »Slovenec« pa, kakor izgleda, tudi ne brska mnogo po preteklosti. Ne morebiti zaradi tega, ker bi pisal o tajnih vo- litvah, temveč zaradi nekih, v »Ju- tru« omenjenih punktacij. »Slove- nec« očita »Jutru«, da nima dobre- ga spomina, ker bi že vedelo, kako je bilo. »Jutro« pa pravi (6. XI. t. 1.), tudi pod naslovom »Nimajo dobrega 'spomina« med drugim: »Danes ga (Slovenca. Op. kron.) cenzura ne ovira več, da ne bi po- vedal svojega mnenja... Naša jav- nost pa se ne bo dala speljati na stransko pot. ,Slovenec' jo bo zado- voljil le, če moško in odkrito pove, kaj in kako je bilo z onimi punkta- cijami. Sicer se prav nič ne moti- mo, če trdimo, da je ,Slovenec' mi- slil na sebe, ko je napisal gornji naslov za svoj odgovor, ki ni od- govor. Za punktacije in druge do- godke onih dni pri ,Slovencu' res ,nimajo dobrega spomina.'« — Kako je 'S spominom pri »Jutru« in »Slo- vencu«, naj presodijo naši bralci, slovenski kmetje in delavci. Čeki zavrnjeni. Pod tem naslo- vom prinašajo Kleklove »Novine« od 10. novembra t. 1. zanimivo zgod- bo, ki se glasi: »V Bogojini je nek- do pobiral položnice, ki so jih pre- jeli davkoplačevalci in jih poslal v Beograd ministru Korošcu, češ da so položnice terjale prevelike vsote. No, minister Korošec, četudi je mi- nister, ne more delati proti finanč- nemu zakonu, zato je poslal polož- nice nazaj s pripombo: ,Kar je kdo dolžan, mora plačati.'« Nekaj o plemstvu. (Po »Slovencu« 26. okt. 1935.) »Kot ostanek iz zgodovine se nam je ohranilo — na videz že odprav- ljeno — krvno plemstvo, ki je ti- stim, ki so ga bili deležni, dajalo velike prednosti pred drugimi Zem- ljani. Plemič je bil človek in pol, neplemič pa se je moral boriti cele zgodovinske dobe, da so začeli z njim postopati kot s človekom. Po- časi je prodiralo in zmagovalo mne- nje, da smo si ljudje vsi enaki in da rojstvo še ne daje nobene pred- nosti. Toda ljudje, ki so uživali prednost modre krvi, ki se je men- da pretakala po njih plemenitih ži- lah (to so plemiči), so se otresali prodirajoče misli o enakosti vseh Zemljanov in to z umom in mečem. Kot budni stražarji svojih zavida- nja vrednih predpravic so z vso bistroumnostjo — kolikor se je bili propadajoči rodovi zmožni — do- kazovali, da se bo vse podrlo, da je celotna človeška družba v nevarno- sti, ako postanejo v očeh države visi državljani enakovredni, da je celo vsa evropska kultura v nevarnosti. Ves ta strah pa seveda ni mogel ustaviti časa, In je šel svojo pot na- prej in v velikih prevratih je krvno plemstvo padlo, sicer pa je ostalo vse pri starem: človeška družba ni propadla, države se niso razšle vsaksebi, evropska kultura je pa še bolj svobodno zadihala.« Krvno plemstvo je v večini držav na videz odpravljeno. Toda na nje- govo mesto je prišlo druge vrste plemstvo — gospodarsko-politično plemstvo, ki si ne lasti nič manjših predpravic kakor nekoč krvno plem- stvo, grofje, knezi, baroni itd. To gospodarsko-politično plemstvo pa se kaže v posedovanju večjega kosa gospodarskih dobrin in v pripadno- sti vsemogočni vsedržavni stranki, ki ne nudi nič manjših gospodarsko- političnih predpravic kakor nekoč plemstvo. N. pr. Dva sta opravila pred isto komisijo izpite z enakim uspehom. Toda enega služba že morda čaka, drugi pa zaman leta in leta trka na vrata in išče službo, pa je ne dobi. Prvi je plemič — pri- padnik vsemogočne stranke, ima njeno legitimacijo, — drugi je pre- prost zemljan, s svojo glavo in s svojimi mislimi. Ali: »Dva časopisa izhajata, eden za plemstvo, drugi za ,kmetsko svojat'. Prvi ima prosto pot iz bele Ljubljane po vsej deželi in je znamenje napredka, moder- nizma in vse gospoščine in celo pa- triotizma. Drugega ustavljajo na vsakem koraku, poseben odbor. O, politično plemstvo je srborito in zna nagajati kakor pomehkužen otrok, ki je spoznal, da ga nihče udariti ne sme.« (»Slovenec« 26. oktobra 1935.) Tudi gospodarsko- politično plemstvo se obnaša v boju za svoj obstanek prav tako kakor nekoč krvno plemstvo. Toda kakor se je godilo kronanemu plemstvu, tako se tudi gospodarsko-politično plemstvo ne bo moglo dalje časa ustavljati toku časa in pritisku „SIovenec" in vojaia. Slovenec z dne 8. nov. piše: „Tudi je nemogoče, da bi Cerkev vojno kot tako na splošno proklela. Zato Cerkev nima od Kristusa nobenega pooblastila. Vsled tega Cerkev računa z vojno možnostjo v svetu, kakor z drugimi šibami in jo stavlja v isto vrsto s kugami, povodnimi, potresom itd. Za Cerkev je vojna nesreča, velika ne- sreča, ki prihaja nad človeštvo in za to pojmovanje more dobiti dovolj razlogov tudi iz svetega pisma. Tudi v svetem pismu ni vojna na nobenem mestu principielno obsojena in pre- povedana. Tudi biblija gleda na voj- ne kakor na nek zločest pojav, ki pa spada k sedanjemu svetovnemu redu, ali boljše, k neredu, ki ga je povzročil izvirni greh. Čisto gotovo je, da Cerkev ne more prepove- dati obrambe narodnega življenja proti krivičnim napadom sosedov in obrambe državnih meja pred pohlep- nim sovražnikom." »Vsak lahko pove svoje težave.« »Glas naroda« je prinesel poročilo o shodu, iz šenčunskega procesa zna- nega bivšega poslanca SLS, gosp. Brodarja, ki pravi: »V nedeljo 27. okt. t. 1. je bil shod JRZ na Jamniku v občini Besnica nad Kra- njem. Po shodu je bil ustanovni občni zbor stranke za občino Bes- nica. Na shodu je govoril bivši na- rodni poslanec Brodar.« Kakor pra- vi poročilo naprej, je z ostrimi be- sedami obsojal prejšnje režime in dejal, da so se prej on in njegovi borili za. pravice slovenskega na- roda. »Sedaj, odkar je nov režim, imamo zopet svoj jezik, svojo za- stavo, lažje dihamo ...« Ko je bivši poslanec končal svoj govor in je bila dana prilika, da lahko vsak pri- pomni svoje pomisleke ali »pove svoje težave«, je hotel nekdo izmed prisotnih prečitati članek iz lista »Ljudska pravica«. To mu je bilo zabranjeno ter izgovorjeno tudi to, da »nasprotnikom ne bomo dali proste besede«. Doma in po svetu Živila se draže! (Slov. narod, 23. okt.) Izredno so se podražili mlevski izdelki, kar je pripisati vojni v Abesiniji, odnosno špekulantom. Moka št. 0 je stala pred mesecem 260—280 Din, danes 310—330 za 100 kg. Cene so poskočile za 19 %. preje 15. okt. 200—220 270—290 280 160—175 155—165 160—170 140 125 moka II. vrste kaša pšenica rž ječmen oves koruza fižol prepeličar 325 leča 1000 300 190—215 170 175 160 140 400—550 1100 Lahko sprevidimo, da so se po- dražila tista živila, katerim se cena določa na borzah. Zato so tudi ži- vila, ki jih prevažajo kmetje na trg, na prodaj po neizpremenjenih ce- nah. Na Kitajskem je eksplodiralo skladišče smodnika in usmrtilo 2000 ljudi. 29. oktobra je prišlo do upora ne- kega severno-kitajskega mesta proti japoniskim imperialistom. V Bremenu je sodišče obsodilo 8 prebivalcev mesta Ludvigshafen na 4 leta, ker so skupno poslušali mo- skovsko radio postajo. Reuter javlja, da v Posarju pri- manjkuje mesa, masti in masla. Hitlerjanski vodja Biickler je po- zval vse državne in občinske urad- nike, naj se vsako sredo poste. Vsi člani stranke pa se morajo po 3 krat na teden obvezno vzdržati hrane, ki primanjkuje. Večina oseb, ki imajo v Moskvi avtomobile, jih je dobila v dar za osebne zasluge. Avtomobile ima 142 najboljših delavcev tovarne Stalin v Moskvi, številni drugi delavci, najboljši sovjetski letalci, med nji- mi Vodopjanov, Srni t, predsednik državne akademije znanosti itd. 25. avgusta je prijahala v Mo- skvo grupa kolektivnih kmetov iz turkmenske sovjetske republike. Kmetje so prejahali 4000 km in ohranili konje zdrave. Sprejeti so bili od članov vlade in vzbujali splošno pozornost s svojimi pisani- mi narodnimi nošami in ogromnimi kučmami. 1. septembra se je pričela v Ru- siji šola. Samo lani je bilo zgraje- nih 374 srednjih šol, v mestih in 1000 ljudskih šol na vaseh. Šole so dobile letos zastonj nad 100 miljo- nov novih knjig. Letos je predvide- no za vzdrževanje šol 3 miljarde rubljev. Nad 3 miljone novih učen- cev je vstopilo v šole. Izdaja konzorcij. Predstavnik in urednik I. Kreft, Ljubljana. Tisk J. Blasnika nasl., Univerzitetna ti- skarna in litografija, d. d. v Ljubljani- Odgovoren L. Mikuš.