PRIMORSKI DNEVNIK IS^SSVjKST - Cena 30 lir Leto XVI. - Št. 124 (4587) TRST, torek 24. maja 1960 Danes bo glavni odbor KD sprejel dokončno odločitev ? V svojem poročilu je Aldo Moro zagovarjal politiko levega centra V primeru, da glavni odbor ne bi sprejel njegovega stališča, bo Moro podal ostavko - Zakulisna borba za besedilo zaključne resolucije - Poslanca Gian- carlo Pajetta in Bottonelli prijavljena državnemu pravdništvu (Od našega dopisnika) 23. — Preteklo nedeljo se je začelo zasedanje ’"ega odbora KD, ki mora dati odgovor glede na- &°Vanju pa je Moro 0 ogovarjal politiko lan2 Centra, precej ostro :au^el Malagodijeve libe- po 111 jih obtožil, da so, S nu-.°°stopu Villabrune in ,.*°vih prijateljev (ki so to~ji0vili italijansko radi-W stranko z napredno to?®®), zajadrali v odkri-iuJ^ervativne vode in za-tte da se KD nikakor ,kiim0re vezati z desničarje Brankami, ker bi to nasprotju z njenim ^ bi , značajem, hkrati ';*rn(,L a politika pomenila vJfo potiskanje delavstva Huj) KPI in bi s tem silili &I k vedno tesnejšemu t] |n)e politične usmeritve stranke relativne večine, d J*, že dvanajst let na oblasti,; V splošnem je v poli- krogih prevladovalo mnenje, da bo politični taj- C KD Moro skušal zagovarjati sredinsko stališče in ^ Posrednik med večinsko strujo «dorotejcev» in le- "skimi strujami KD, ki se odločno bore za politiko >3a centra. Proti temu Ttrr-^r---------------- biti KD nove simpatije med ljudskimi množicami; nato pa je zahteval, da se razčisti in ugotovi resnica glede zadržanja parlamentarnih skupin KD nasproti Fanfanijevemu poskusu vlade levega centra, hkrati pa zahteval, da Moro ostane še nadaljnji politični tajnik, da pa mora večina povedati, če odobrava njegovo poročilo. Tudi Penazzato je podprl Mora. Latitanzio se je zadržal predvsem na dejstvu, da je za KD nemogoče zavezništvo s PLI, ki v tem poslednjem času drči vedno bolj v desno, medtem ko PSI postaja vedno bolj dovzeten za demokratično metodo. Lucifredi (pristaš Scelbove-ga centrizma) je zagovarjal dosedanjo centristično politiko KD in je zastopal stališče, da je treba še vedno poskusiti s tako politiko, če ne pa se obrniti neposredno na volivce. Prof. Ardigo je obsodil dosedanje nihanje vodstva in zahteval, da se glavni odbor končno izjasni glede politične usmeritve. Ob zaključku je Ardigo polemiziral z glasilom • meščanskih odborov* prof. Gedde «L’ordine civile», v katerem se je pojavila politična alternativa, ki je v nasprotju s parlamentarno demokracijo in z obstojem političnih strank; za tako alternativo naj Gedda prevzame odgovornost sam, zanjo KD ni na razpolago, je poudaril Ardigo. Senator Merhn je zlasti poudaril potrebo po enotnosti stranke in enotnosti katoličanov, glede vladne formule pa je dejal, da desnega centra ne mara nihče, centristična vlada pa ne more razpolagati z zadostnimi silami, zato ne ostane drugega kot levi center, ki pomeni ptjlitiko socialnih reform. Merlin se je dotaknil tudi nedavnega članka v »Os-servatore romano* in dejal: Mi sprejemamo nauk cerkve in priznavamo absolutno antitezo markističnim sistemom in krščanskim naukom: zaradi tega smo sprejeli formulo levega centra, ki pa ne pomeni odprtja v levo*. Na popoldanskem zasedanju kot prvi govoril Spitello iz Perugie in pripomnil, da glavno vprašanje sedanje krize KD v odnosih med stranko in parlamentarnimi skupinami KD, za katere se zdi, da včasih nočejo sprejeti stran kine politične linije. Zahteval Je uveljavljenje strankinega statuta, ki določa izrecno, da se parlamentarne skupine morajo podrediti strankinim vodstvenim organom. Govorili so še Scalfaro, Truz-zi in Evangelisti, ki so zagovarjali centristično politiko in Aldo Moro s KPI, ker bi ne K«, »zbire. Is j» zadeva vprašanje PSI W° zavrnil vsakršno po-r? ultimata socialistom nlihovega sedanjega za-1(1 vendar jih je pozval, vijo s svoje strani napra- vi v^hezne korake, da bi l5t>čai olaišali njeno stališče, fleistva, da politika le-l!lvaaifitra naleti na naspro-5 . nekaterih sredinskih M; farskih krogov KD, pa lerih vrhov cerkvene /''.)*• Po poročilu politič-^IoJb * ie bilo zasedanje ! ii^ko*10 na naslednji dan. w0 . ,se je zgodilo, da je i Sova, , odkrito nastopil in h, jj 1 al politiko levega cen- Pa ?m° bili do sedaj a k- .1 Pri nipm na to da pri oved da ! Moro odločil v večer- ji brei* Pri. njem na to, da ?.a se je za to iasno » Urau 0 odločil v večer-j.^Unj n v soboto, ko mu je h0v 'desna roka Fanfani-jbstjj- edal, da Tambronijevi Prikrival, kakor pa iti se cjVedal svoje mnenje. (pti"‘.ne nameravajo pod-Ive s( orotejcev», in da se ■V. Uje KD (sindikalisti, iNio fanfanijevci) name-^družiti v enotno stru-IJtetn je njegovim prijali Hlert u®Pelo preprečiti, da 0rotejci» in pristaši S?-0* prišlo do sporazumno j ternu dodamo še oko-a.a so «dorotejci» sami bi, je Moro pravilno ti ' Pn° i *n v ofen* ši j« ftPrvem dnevu zasedati' s« 6®ov Položaj trdnej-m’ turtj njegovi pristaši enot-™-j levica je enotno na I * rani, medtem ko so j. Od n asProtniki razdeljeni. ; ’ l(j ?tedsedstvom Piccioni-Ml včeraj soglasno odkZa Predsednika glav-v^a. KD na mesto po-V Uti l~0l'ja, se je danes po (dlvj (*adaljevalo zasedanje V*® Bn?- v diskusijo na po-l|, ' {5,,.,‘hčnega tajnika po-u,U iz Brescie, ki se je k,'a'CJrial na tem, da se u »oajblarne skupine KD ni H-1* ie dlle strankinemu vod j. d?anteval, da se uvede V^Vj« aciPl'na, hkrati pa se kV r?,*trinjal s poročilom ** n‘Sa ; l°rica Anselmi iz tj gle Poudarila, da tudi V^bil ?Sperija centrizem ni W blUl- .boke določene vladne Valtern, da je zato tudi le-, vedno znotraj de-bskega centrizma. Gle-(ji,6 .zaR°varjala stališče W ča u. le treba ravnati ta-Soc'aliste privedli k Hiti Ve'javnosti demo-i( ato • bietod in ciljev. spregovoril Lettieri 'J ie poročilo Mo- >b» 'V ,‘Hačii v, ‘H j,,* za «jasno, pogum-štiaii, pao. tako kar zade-h. sPeu.; °» kakor tudi glede Tudi Arnaud iz le ha , Poudaril, da je cen ledna formula zgo- ker še ni rečeno, da bo prihodnjega oktobra položaj, da bi lahko ponovno poskusili z vlado levega centra. Za tem so zasedanje glavnega odbora preložili na jutrišnji dan, ko bo padla dokončna odločitev, če bo prevladala teza političnega tajnika Mora. Najvidnejši predstavniki večinske struje «dorotejcev» so namreč ves dan sejali, razpravljali ter iskali podpore za osnutek svoje zaključne resolucije in se glede tega pogajali z Morom do polnoči, ne da bi dosegli sporazum glede dokončnega besedila. Predstavnik «baze» Lettieri je tudi v imenu Sulla in Gra-nellija predložil resolucijo, v kateri se zahteva, da vodstvo KD, v duhu sklepov od 27. februarja, poišče tudi v krajevnem merilu najširši možen sporazum s demokratičnimi strankami, to je z izključitvijo totalitarnih sil skrajne desnice in levice. Da bi PSI mogel prevzeti določene odgovornosti tudi v krajevnem merilu, se zahteva nujna reforma ■iiliilliliilmmimtliuiiiiiililltmimiiiiiiilil pokrajinskega volilnega zakona z udeležbo proporcionalnega sistema spričo bližnjih u-pravnih volitev. Komunistični poslanec Degli Espositi je danes govoril na zborovanju na trgu v Imoli. Ker je funkcionar policije smatral, da je Degli Espositi v svojem govoru žalil vlado, je prekinil zborovanje. Razšli so se brez vsakršnega incidenta. V zvezi z incidentom, ki se je preteklo soboto pripetilo v Bologni, ko je policija prekinila govor poslanca Pajette in razgnala zborovanje, je kvestura v Bologni prijavila državnemu pravdništvu poslanca Pajetto zaradi žalitve poglavarja tuje države, poslanca Bottonellija pa zaradi tega, ker naj bi se upiral javnemu funkcionarju, ostalih deset aretiranih oseb pa zaradi žalitev, groženj in upora nasproti javnim funkcionarjem. S tem v zvezi je deželni komite KPI Emilije-Romagne poslal brzojavko predsedniku republike, pa tudi predsedniku poslanske zbornice, v kateri najavljajo interpelacijo z zahtevo, da se o tem takoj ra» pravlja. A. P. o------- Premična lestvica za kmetijske delavce RIM, 23. — CGIL, CISL in UIL so vsaka s svojim pismom sporočile konfederaciji za kmetijstvo in konfederaciji neposrednih obdelovalcev svojo od. poved vsedržavnega sporazuma o premični lestvici za mezde kmetijskih delavcev, ki je bil sklenjen 24. septembra 1952. Sporazum so odpovedali z zahtevo, da se revidira vrednost točke v premični lestvici, ker se je v zadnjih letih minimalna raven v kmetijstvu spremenila. Razen tega je potrebno uvesti nov sistem, ki naj omogoči prilagoditev družinskih doklad spremenjenemu odnosu med plačami in živ-Ijenskimi stroški. Afera z ameriškim letalom DA zaradi vohunskih poletov nad SZ; obveznost ZDA, da teh poletov ne bodo obnovile; poziv drugim državam, naj podprejo sovjetsko zahtevo. Izjavil je, da ima Varnostni svet opravka z napadalnim dejanjem ameriškega letalstva, in je dodal, da je aa« riški pilot «delal po neposrednih navodilih washingtonskih oblasti«. Gre torej za premiš ljeno in načrtno napadalno dejanje, ki nima precedensov v času miru.« Gromiko je nato omenil zaporedne ameriške izjave, ki so se končale s trditvijo, da so poleti nad SZ v vohunske namene izvajanje sistematične uradne politike. Poudaril je, da je to tik pred konferenco naj višjih pokazalo, da ZDA hočejo torpedirati delo konference. O pariškem sestanku je Gromiko poudaril, da je Hruščev »napravil vse, da nudi ameriškemu predsedniku možnost, da premaga zastoj, ki je nastal zaradi dejanj ameriške vlade, in da zatem omogoči začetek konference.« Toda Eisenhower, je dodal G o-miko, je ponovno izjavil, da so Združenim državam potrebna sabotažna dejanja « Zatem je Gromiko izjavil da ima napovedani ameriški načrt o »odprtem nebu« (letalska inšpekcija s pomočjo sil OZN nad nevralgičnimi področji pravnosti v mednarodnih odnosih. Patriarh German je ugotovil, da je visoko odlikovanje, ki ga je prejel, ne samo znamenje za razvoj miroljubnega sodelovanja in prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in drugimi državami temveč tudi priznanje za ureditev odnosov med državo in cerkvijo. Patriarh je poudaril, da se je med lanskoletnim obiskom v državam Bližnjega vzhoda prepričal, da uživa Jugoslavija, posebno pa osebnost predsednika Tita, v teh državah velik ugled in spoštovanje. «»------- 68. rojstni dan maršala Tita BEOGRAD, 23. — Kakor vsako leto se ljudstvo Jugoslavije, posebno mladina, pripravlja, da slovesno proslavi 25 maj, Dan mladosti in rojstni dan predsednika republike maršala Tita. Medtem ko se štafeta mladosti, ki nosi pozdrave vseh narodov Jugoslavije predsedniku Titu za nie-gov 68. rojstni dan, približuje Beogradu, so včeraj prvi čestitali predsedniku Titu najmlajši jugoslovanski državljani, pionirji in pionirke, učenci osnovnih šol iz vseh krajev Jugoslavije in zastopniki mladine. Danes je predsednik republike sprejel v Belem dvoru zastopnike ljudske oblasti in političnih organizacij iz Vojvodine, Kosmeta in mesta Beograda, ki so mu če- , sveta, da se prepreči nevar- I nost iznenadnega napada) de- jansko namen Združene narode, da vršijo vohunsko dejavnost. »Ameriška akcija po Camp Davidu, je nadaljeval Gromiko, se kar se tiče hinavščine, lahko primerja japonskemu napadu na Pearl Harbour.« Gromiko je omenil številne kritike v ZDA proti sedanji ameriški politiki in se je skliceval na mednarodno pravo, ki jamči ozemeljsko nedotakljivost. Zavrnil je obtožbo, da SZ pretirano izkorišča ta dogodek, in je nato omenil a-meriške vojaške manevre v bližini sovjetske meje ter je opozoril, da ta politika pomeni »igranje z ognjem.« Omenil je še obstoj ameriških eporišč okoli sovjetskega ozemlja ter je poudaril, da so države, na katerih ozemlju so ta oporišča, sokrive skupno z ZDA za ta napadalna dejanja. Omenil je protestne note Pakistana in Norveške pri ameriški vladi in je pripomnil, da so protesti nezadostni ter da morajo te države izvajati jasne posledice v zvezi z afero «U-2» Brez tega lahko proti svoji volji postanejo odskočna deska za napad, in torej predmet povračilnih ukrepov. Gromiko je poudaril, da ima Varnostni svet dolžnost razglasiti vrhov-nost mednarodnega prava nad roparstvom. Gromiko je govoril eno uro. Njegov govor so zatem prevedli v angleščino in francoščino. Za njim je govoril ameriški predstavnik Cabot Lodge ki je trdil, da «ZDA niso izvršile nobenega napada ne na Sovjetsko zvezo, ne na kako drugo državo niti s svojim letalstvom in tudi ne na noben drugi način«. Dodal je: «V nasprotju s tem, kar trdi Sovjetska zveza, ni ameriška vlada nikakor grozila, da bo organizirala nove polete nad sovjetskim ozemljem. Nasprotno, predsednik Eisenhovver je u-radno izjavil, da so ti poleti prenehali in da ne bodo obnovljeni, jaz ponavljam, ne bo. do objavljeni*. Cabot Lodge je zatem sporočil. da je pooblaščen izjaviti, da so ZDA pripravljene pogajati se o sporazumu o »odpr- pooblastiti tem nebu« s Sovjetsko zvezo 1 in z drugimi državami, in da bo ta sporazum moral veljati «za nedoločen čas«, s čimer bodo odveč «ukrepi zakonite obrambe, kakor so izvidniski poleti«. «Sovjetska zveza označuje ameriške polete nad njenim o. Zemljem za napadalna dejanja samo v skladu s svojimi interesa, je izjavil Lodge, ter je pripomnil, da je Hruščev izjavil. da je vedel za prejšnje polete, toda da se mu ni zdelo koristno javno govoriti o tem do zadnjih dni pred konferenco najvišjih. Lodge je dalje dejal, da zaradi pomanjkanja jasne defini* cije napada bi lahko označili za napad dejavnost števunih sovjetskih vohunov in je zatem prebral seznam sovjetskih a-gentov, ki so jih odkrili v ZDA, ter je izjavil, da so nekatere od teh aretirali »v trenutku, ko je Hruščev govoril o miru v OZN stptembra 19o8». Lodge je zatem naštel nekatere primere, o katerih je dejal, da bi jih lahko označili za napad: navzočnost sovjetske ladje blizu Montauic Pointa (Long Island) pred nekaj tedni v bližini ameriških vojnih ladij; navzočnost številnih vohunov na ameriških tleh (eden od teh je fotografiral stjatesr.e položaje ZoA s približno 20.000 m višine), 360 agentov sovjetsira informacijske službe, ki so jih ujeli in postavili pred sodišče v raznih zahodnih državah. Na koncu je Lodge izjavil, da bodo ZDA nadaljevale svo. je napore za nadzorovano razorožitev, za prekinitev jedrskih poizkusov, za upono-ljanje vesolja v miroljubne namene, in je dodal, da so ZDA pripravljene sodelovati s člani Varnostnega sveta, cia se odpravi nevarnost vojne. Po govoru ameriškega predstavnika, ki je trajal 12 minut, je Varnostni svet odložil nadaljevanje razprave na jutri zvečer ob 20. uri po srednjeevropskem času. Jutri bodo govorili predstavniki Francije, Velike Britanije in Argentine. imiiiiHiiiiimiiiiiiiimiiiiiiHmiiiiiiiiimiiiiitiiiiifiiiiiimiimiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii Izjave Popoviča in Vignyja Upati je, da gre le »a začasni zastoj V politiki opiranja na silo ni rešitve Vigny pri Titu načela sodelovanja in enako- I stitali. Maroški kralj prevzel predsedstv vlade Princ Muiaj Hasan bo podpredsednik vlade • Napoved režima ustavne monarhije - Maroko se ne bo vključil v noben blok « a&s p-«"- Mohamed je sporočil, da bo osebno prevzel vladne posle v državi. Kralj je tudi sporočil, da bo prestolonaslednik Mulaj Hasan prevzel podpred-sedstvo nove vlade. Leta 1962 bo v Maroku proglašena ustavna monarhija. Nova vlada ima nalogo pripraviti osnutek ustave in organizirati volitve za ustavodajno skupščino. Mulaj Hasan bo podpredsedniji dve leti. V poslanici, ki jo je naslovil prebivalstvu, je kralj Mohamed izjavil, da je »spričo dejstva, da je postalo težko sestaviti vlado, v kateri bi bile zastopane vse maroške politične stranke, prevzel stvari v lastne roke in bo vodil državne posle v pričakovanju ustave in dokler ne bo mogoče dati oblasti eni od katerih koli tendenc*. Izjavil je, da se je odločil za to v »želji po vladni sta-. bilnosti in narodni enotnosti* Kairu. Vsebina pisem ni znana in je pripomnil: »Vlada, ki ji Kairski radio je dodal, da I bomo predsedovali in katere RABAT, 23. — Maroški kralj podpredsedstvo bo prevzel naš prestolonaslednik, bo združevala člane, ki bodo izbrani samo na podlagi njihove lojalnosti, neoporečnosti in sposobnosti. Pod našim vodstvom in po naših navodilih bo ta vlada nadaljevala izvajanje političnega, gospodarskega in socialnega programa, ki smo ga pripravili za okrepitev naše neodvisnosti, obrambo naše suverenosti in za napredovanje našega ljudstva ter za blaginjo v okviru zakonov, ki smo jih izdali na političnem, gospodarskem in socialnem področju*. Zatem je kralj izjavil, da bo Maroko vodil politiko neodvisnosti ter bo ostal izven blokov. »Pripravljeni bomo sodelovati z vsemi državami na podlagi enakosti in spoštovanja naše suverenosti ter bomo delali za zgraditev arabskega Magreba v duhu bratstva in enotnosti z vsemi a-rabskimi državami. Se dalje bomo solidarni z afriškimi dr-ižavami«. Zatem je kralj napovedal, aa bo skušal uresničiti naslednje smotre: popoln umik tujih čet, povrnitev odvzetih ozemelj, nadaljevanje politike gospodarske osvoboditve, borba proti brezposelnosti, modernizacija kmetijstva, industrializacija, formacija kadrov za marokanizacijo uprave. V novi fazi, v pričakovanju razglasitve režima ustavne monarhije, bo podlaga političnega življenje v Maroku naslednje: ločitev oblasti, državljanske svoboščine, socialne pravice, individualne svoboščine, organiziranje političnega življenja z ustanovitvijo občinskih skupščin. Na koncu je kralj izjavil, da mora biti maroško ljudstvo ((mobilizirano in zaposleno, da se dosežejo ti smotri, ter se mora združiti onoli vladarja, kakor je to že večkrat storilo«. V poučenih krogih pravijo, da bo kralj poklical jutri k sebi osebnosti, kate-.-im bo po- iveril ministrstva v novi vladi (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Fopovič je na kosilu, ki ga je danes priredil na čast belgijskemu zunanjemu ministru Vignyju, izjavil, da sta Belgija in Jugoslavija, ne glede na razlike v družbenem in političnem sistemu in pogledih na nekatera mednarodna vprašanja, zainteresirani predvsem za utrditev miru in za nadaljevanje naporov za popuščanje mednarodne napetosti. Popovič je izrazil prepričanje, da bo obisk belgijskega zunanjega ministra dobra priložnost za konstruktivno izmenjavo misli o vprašanjih, ki zanimajo človeštvo, in o vprašanjih s področja medsebojnih odnosov. Ko je govoril o prijateljstvu med Jugoslavijo in Belgijo v preteklosti, je državni tajnik za zunanje zadeve ugotovil, da bi konstruktivna akcija Jugoslavije in Belgije mogla biti posebno danes, ko so nastale nove težave v mednarodnih odnosih, pomembna in koristna. Popovič je izjavil, da se mu ne zdi ugodno razčlenjati vzroke, ki so pripeljali do sedanjega stanja, izrazil pa je upanje, da gre samo za začasni zastoj v mednarodnin odnosih. Popovič dalje u-gotovil, da je danes postalo vsem jasno, da se s politiko operiranja na silo ne morejo reševati vprašanja, in da je potrebno iskati in najti trdno in zdravo pot in podlago za sporazumevanje, za razvoj mednarodnega sodelovanja, za trajno utrd.tev miru. »Trdno sem prepričan, da bi naši dve državi na posebnem področju svojega delovanja kakor tudi na najširšem mednarodnem področju lahko pošteno i n-spevali k temu.« Popovič je izrazil prepričanje, da bo obisk belgijskega zunanjega ministra dal novo pobudo u-spešnemu razvoju odnosov med Jugoslavijo in Belgijo. Belgijski zunanji minister Pierre Vigny je v odgovoru na zdravico ugotovil, da se je med kratkim bivanjem v Jugoslaviji prepričal, da je Jugoslavija miroljubna država, in je poudaril, da so nanj napravili velik vtis napori Jugoslovanov v gradnji države in v borbi za ohranitev miru. Belgijski zunanji minister je potrdil besede Koče Popoviča, da je želja po miru skupna želja narodov Belgije in Jugoslavije. »Naša skupna želja je, da bi človek postal gospodar tehnike in vseh dobrin, ki jih je ustvaril in ta bi jih uporabil za uresničenje svetovnega napredka. Uresničenje tega načrta zahteva nedvomno velike napore. Jugoslovansko in belgijsko ljudstvo sta preživeli v preteklosti hude trenutke. Zato je potrebno, da se skupno zavzameta za ohranitev neodvisnosti in miru. Ljudje povsod na svetu se morajo boriti, da bi postali gospodarji svojih u-sod, za mir in pravičnejše < o-nose med narodi.« V Beogradu so se lanes pričeli politični razgovori med državnim tajnikom za iuna-nje zadeve Kočo Popovičem in belgijskim zunanjim ministrom Vignyjem in njunimi sodelavci. Razgovori se boio nadaljevali jutri. Danes dopoldne je Vigny obiskal inštitut za jedrska raziskovanja »Boris Kidrič« v Vinči in se dalj časa razgovarjal z ravna-teljem inštituta inž. Babičem. Med drugim so govorili tudi o sodelovanju jugoslovanskih in belgijskih jedrskih inštitutov. Belgijski zunanji minister je obiskal danes tudi beograjsko sejmišče in položil venec na grob neznanega junaka. Včeraj dopoldne je belgij. skega zunanjega ministra sprejel predsednik republike maršal Tito. Po sprejemu je visoki gost obiskal Novi Bad. B. B. ««------- Himalajska odprava 6000 metrov visoko NOVI DELHI, 23. — Prva jugoslovanska himalajska odprava je prišla na sedlo v vi-šini 6008 metrov med tretjim in drugim planinskim masivom Trisula. Se pred nekaj dnevi se je odprava javila iz prvega taborišča na desni strani ledenika pod sedlom. Prvo taborišče je bilo v višini 5130 metrov. Pred začetkom vzpona na Trisul je odprava zavzela 1. n.aja vrh Betartoli, visok 5275 metrov. Doslej ni bil ta vrh še zavzet. Planinci so se povzpeli nanj da bi se aklimatizirali na velike višine. Vreme včeraj; najvišja temperatura 25,2, najnižja Z2 stopinj, zračni tlak 1015.9 se dviga, veter 3 km jugozahodnik, vlaga 61-od-stotna, padavine 2,1 mm, nebo 3/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,7 stop. Tržaški dnevni Danes, TOREK, 24. maja CVETKA Sonce vzide ob 4.25 in zatone oh 19.39. Dolžina dneva 15.14. Lun' vzide ob 4.09 in zatone ob IM«-Jutri, SREDA, 25. maja NASKO Seja tržaškega občinskega sveta Osebje otroške klinike je treba vsekakor ohraniti ■sr i ii i .i i ■ i L.,. .... . n ,, Mi i Sest milijonov kredita za popravilo openske in kriške šoie • Skrčena razdalja za gradnje okrog pokopališč Na sinočnji seji tržaškega i Popolnoma nasprotno stališče občinskega sveta se je nada- pa je zavzel odbornik dr. Ado- ljevalo razpravljanje o kliniki za dojenčke in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo oziroma o njuni povezavi ali spojitvi. Občinski svet je nadalje odobril vrsrto upravnih sklepov, v začetku pa so bila kot po navadi na vrsti razna vprašanja svetovalcev. V razpravi o kliniki je prvi spregovoril svetovalec PSDI Dulci, ki je zagovarjal ohranitev klinike za dojenčke bodisi zaradi njene visoke strokovne usposobljenosti bodisi zaradi osebja. Pri tem je pripomnil, da sta bila pred leti s sedanjim odbornikom za zdravstvo dr. Pecorarijem enakega mnenja v korist kliniki, da pa je sedaj dr. Pecorari svoje stališče spremenil. Pri obravnavanju tega vpra-ianja je treba najprej imeti pred očmi, da ne smejo združene bolnišnice priti ob svoj pediatrični oddelek, pri čemer je treba upoštevati zlasti moderni razvoj bolnišnic. Zato je spojitev klinike za dojenčke z otroško bolnišnico Burlo Ga-rotolo nesmisel, saj bi to pomenilo, da bi bolnišnica kliniko za dojenčke dobesedno »požrla«. Razen tega je že več svetovalcev pravilno poudarilo, da se ne sme razpršiti osebje klinike za dojenčke, ki je visoko specializirano in bi takšna rešitev pomenila veliko škodo. Upoštevati je treba tudi potrebe dece in dejstvo, da u-pravni svet Burla Garofola ni v mnogih letih znal izpolniti svojih obljub za ureditev sta-leža svojega osebja, s čimer je pokazal vsaj socialno neobčutljivost. Uprava otroške bolnišnice hoče na vsak način doseči popoln monopol nad zdravljenjem otrok in občinski svet ne sme osčati brezbrižen do tega vprašanja, pač pa mora zavzeti do njega jasno stališče. Dr. Dulci ie dejal, da bo glasoval za resolucijo, ki jo bo glede tega predložil svetovalec odv. Puecher (tudi PSDI), ki predlaga »prisilno povezavo« klinike za dojenčke z otroško bolnišnico Burlo Garofolo, tako da ostaneta upravno ločeni, oziroma da ostane klinika hod upravo združenih bolnišnic. S tem se zagotovijo tudi pravice osebja klinike. vasio (KD)l ki zagovarja pač stališče svoje stranke, ki hoče doseči spojitev obeh ustanov. Pri tem pa je skušal utemeljiti svoje stališče s strogo stanovskega in strokovnega stališča, češ da bi bila takšna rešitev iz zdravstvenih razlogov najbolj koristna. Bolnišnica Burlo Garofolo razpolaga namreč z modernimi prostori in napravami. Pri zagovarjanju svojega stališča o spojitvi obeh ustanov se je dr. Adovasio skliceval tudi na to, kar je vi-rel na področju pediatrije v ZDA, kjer se je mudil leto dni na študijskem obisku. Dejal je tudi, da ne bi združene bolnišnice utrpele z odcepitvijo klinike za dojenčke nobene škode. Seveda bi se morali zaščititi interesi osebja klinike, v novem odboru bolnišnice Burlo Garofolo pa bi se moralo okrepiti občinsko zastopstvo. Med raznimi upravnimi sklepi, ki jih je odobril občinski svet, je bila tudi vrsta sklepov o popravljalnih delih v raznih šolah v skupni vrednosti 30 milijonov lir. Med temi je bil tudi sklep o popravilih v openski osnovni šoli in v kriški nižji strokovni šoli za skupno vsoto 6 milijonov lir. Svetovalci so odobrili tudi sklep, po katerem se skrči razdalja, ki je določena za gradnjo stavb okrog pokopališč. Za katinar-sko, bazovsko. trebensko, opensko, kontovelsko, proseško in kriško pokopališče bo znašala ta razdalja 50 m, za barkov-Ijansko pa 100 m. Med raznimi vprašanji svetovalcev, h katerim se bomo še povrnili, je bilo važno Mu-slinovo, ki se je tikalo prostora, dodeljenega krajevnim proizvajalcem povrtnin na trgu na debelo. Podžupan dr. f'um-bat je Muslinu odgovoril, da se bo danes sestala pristojna občinska komisija, ki bo razpravljala tudi o tem vprašanju. «» den dogodek. Okrog 16. ure so nekateri uslužbenci zdra- 20. junija začetek zrelostnih izpitov Šolsko leto se bliža koncu, bližajo pa se .udi zrelostni izpiti. Dijaki hočejo zdaj na doknaditi kar so prej zamudili in se učijo od ranega jutra do pozne noči. Ministrstvo za prosveto ie poslalo šolskim skrbnikom razpored in navodila za zrelostne izpite, ki se bodo po vej državi začeli 20 junija v jesenskem roku pa j2. septembra. Ustni izpiti se bodo začeli dne 24. junija za učiteljišča, 25 junija :ia kia Pristaniški pro letošnjih štirih 1.707.223 ton blaga skozi pristaniške naprave do konca marca Tudi Reka je v prvih štirih mesecih dosegla rekordni promet • • • v«. ii«. ------ ut,xiciji8ta. £d%j iniiijd vi lisca zagledali v zdravili- sičmh glmnazijah, 27. škem gozdiču mlado srno, ki je zbegano gledala okrog se- ministrstvu za be in m znala vec kam bi se zatekla. Žival, ki je bila zelo utrujena in prestrašena, ni bilo težko ujeti. Potem ko so jo prijeli, so jo v zdravilišču napojili in nahranili. Domnevajo, da je žival pribežala iz gornjih kraških gozdov in da so jo do zdravilišča prignali psi, ki so jo baje hajkali precej časa. Žival je bila tudi nekoliko opraskana po nogah in so jo v zdravilišču takoj obvezali. Nato so telefonirali gozdni policiji, ki je srno odpeljala s seboj in jo bodo spet spustili na svobodo. juni a i pa na realnih gimnazijah. Na prosveto sestavljajo zdaj izpitne komisije. Prosvetni mini ter je poudaril, da zrelostni izp.ti ne smejo biti mučenje dijakov in da niso potrebna dolga le' zapletena vprašanja za ugotovitev zrelosti kandidata. C Ob proslavi državnih praznikov (2. junija), obletnice osvoboditve (25. aprila), praznika dela (1. maja) in na dan združenja (4. novembra) se uslužbencem ustanove Se-lad izplača skupna dnevna odškodnina. Pristaniški pomorski promet je dosegel aprila 418.289 ton in je bil torej občutno višji kot aprila lanskega leta, ko je dosegel 321.772 ton, medtem ko je nekoliko nižji od letošnjega marca, ko je znašal 489 tisoč 491 ton, februarja pa 361 tisoč 250 ton. Promet je torej zadovoljiv, zlasti če ga primerjamo z ravnijo lanskega leta. Do relativnega znižanja v primerjavi z marcem je prišlo, ker so v aprilu zabeležili nizek promet žitaric, medtem ko se je promet s skoro vsemi drugimi vrstami blaga povečal. Zlasti je bil občuten dovoz surovega mineralnega olja 129,551 ton (12.666 ton več kot v marcu), železne rude 61.720 ton (27.449 ton več kot v marcu), bencina 9.714 ton (6.831 več kot v marcu). Znižal pa se je dovoz premoga, ki je dosegel 35.558 ton (20.773 ton manj kot v marcu) in pogonskih olj 8.063 ton (18.391). •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiitiiifiiiiiiiiitiifiiitittHiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiin Iz sodnih dvoran Izdajal se je za dediča pokojnega tovarnarja Veneziana Hotel je biti deležen dediščine, kot nezakonski sin . Zato je zmerjal na levo in desno . Amnestija mu je črtala vse grehe V zdravilišču na Trsteniku so ujeli mlado srno V soboto se je pripetil v zdravilišču na Trsteniku nenava- •imiitiiititiiiitmiiiiiiiiiiiiititiiiiitiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitii Vsi so govorili samo kmeti e ne... O nedeljskem kongresu bo-nomijanske Z veze neposrednih obdelovalcev samo nekaj ugotovite v: Priznati moramo, da sta bili organizacija in režija kongresa odlični. Dvorana je bila polna kmetov, kmečkih žena, kmečke mladine otrok in kokošerejk, da ne govorimo o vseh predstavnikih oblasti, ki so zastopali Krščansko demokracijo (poslanec Bologna tn drugi), vladni generalni komisariat (dr. Piccoli), občino (župan Franzil), pokrajino (prof. Gregoretti), financo in druge ustanove (le za bivšega župana Bartolija nam ni bilo jasno, koga je zastopal). Prav zaradi te organizacije in režije se nam je nehote vsililo vprašanje, komu sta bili namenjeni: predstavnikom oblasti, da se jim dokaže moč Zveze neposrednih obdelovalcev in bivši podžupan Visin-tin je v svojem govoru omenil, rda je prijetno presenečen, ker vidi, kako se je število pristašev povečalo« — oli pa prisotnim kmetovalcem, med katerimi je bilo kakih 200 udeležencev kmetijskih tečajev, ki so čakali na nagrade in ki naj bi dobili vtis, da vsi PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI 6-IT. TELEFON 93 808 IN 94-«S8 Porini predrl 559 PODRUŽNICA GORICA Ulic« S. Pellico 1-IL — Tel 33-83 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA M 20 - Tel. it. 87-338 OGLASI Cene oglasov; Za vsak mm v ilrinl enega »tolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 Ur. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglael se naročajo pri upravi. NAROČNINA MeseCna «80 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 lir, celoletna «900 Hr — Nedeljska Številka mtsečno 100 lir, letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1««0, polletno 720, četrtletno 360 din — PoAtrii tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trat tt-537« — Za Fl.RJ AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani «00-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst Sip ^ — od vladnega generalnega komisariata do bivšega župana Bartolija — branijo in ščitijo kmečke interese. Ali pa sta bili organizacija in režija kongresa namenjeni enim in drugim?! Neki kmetovalec, ki je prisostvoval kongresu, se je o njem tako izrazil: organizi- ran je bil izvrstno, tako izvrstno, da kdor ni imel napisanega govora, ali ki vsaj ni predhodno povedal, o čem bi govoril v diskusiji, ni mogel priti do besede. Pa čeprav bi govoril v italijanščini, kajti slovenščina je tako ali tako prepovedana Vsi so govorili, samo kmetje ne Zato je bil la kongres dobro organiziran, izvrstno režiran, le demokratičen ni bile Pa govorijo o totalitarizmu, komunizmu, železni zavesi in podobnih zadevah. Naj raje prej pred svojim pragom pometejo in šele potem pred drugimi! as— Javna razprava v krožku socialnih ved Krožek socialnih ved pri PSDI priredi za danes zvečer ob 19 uri na sedežu v Ul. sv. Frančiška 4 javno razpravo o vprašanjih tržaškega pomorstva, v zvezi tudi s položajem v naših ladjedelnicah U-vodno poročilo bo podal prof. Carlo Schiffrer. Zborovanje pred dnevom upokojencev V nedeljo 5. junija bo Dan upokojenca, ki ga bodo letos po vsej državi praznovali v duhu borbe za izboljšanje e-konomskih in življenjskih razmer upokojencev Pokrajinski sindikat upokojencev CGIL prireja kot pripravo na omenjeni dan vrsto zborovanj upokojencev. Tako bo danes ob 16.30 zborovanje v Ul. S. Zenone 10; jutri ob 16.30 v Rocolu, v petek ob 16.30 v Miljah; v soboto ob 19. pa v Podlonjerju. Na ravnateljstvu javnih del vladnega generalnega komisariata je bila dražba za dodelitev naslednjih javnih del: 1. Sprememba in prilagoditev 9 električnih žerjavov na pomolu št. 6 novega pristanišča v skladu s predpisi za preprečevanje nesreč na delu. Delo v vrednosti 72.800.000 lir sc dodelili podjetju inž Er-nesto Contento iz Trsta. 2. Tlakovanje prostora z no vn ploščadjo v miljskem pristanišču za 5.270.000 lir. Delo bo opravilo podjetje Giusto Schillani iz £rsta, Pred prizivnim sodiščem se je moral včeraj zagovarjati 49-letni mizar Mariano Cecada, iz Ul. Vigneti. Cecado so dolžili 6 različnih prestopkov, in sicer klevetanja, ker je 28. avgusta 1956 obdolžil po krivem 6 oseb, da so ponaredile neki testament; groženj, ker je poslal 3. oktobra 1956 pismo Letiziji Venezian-Trevisan, v katerem j; je grozil, da jo bo ubil ter da se ji bliža zadnje potovanje Pripominjal je še, da je ženska sicer plačala svoje odvetnike, ni pa plačala njegovega bodala: groženj, ker je nekaj dni kasneje pisal odvetniku Giuliu Gullu (zagovorniku Benedettijeve) ter grozil, da bo zažgal tovarno barv; žalitev ker je 3. oktobra 1956 pisal odvetniku Eu-geniu Venezianu ter ga zmer-jal z, izrazi; bandit, razbojnik, norec; groženj, ker je v nekem drugem pismu opozarjal odvetnika Veneziana, naj dobro gleda okoli sebe, ko bo hodil po ulici; groženj, ker je v nekem pismu odvetniku Paolu Curriju grozil da ga bo ubil in zažgal tovarno barv. 16. junija lanskega leta je kazensko sodišče priznalo obtožencu delno slaboumnost ter ga obrodilo na podlagi raznih olajševalnih okoliščin na 1 leto 9 mesecev in 20 dni zapora Sodišče je nadalje ukazalo, da se bo moral Cecada zdraviti najmanj 6 mesecev v umobolnici, potem ko bo prestal kazen. Sodišče je še preklicalo pogojnost kazni, ki jo je odredil sodnik na obravnavi 15. maja 1955 leta. Tedaj se je moral Cecada zagovarjati ker je razžalil javnega funkcionarja. Zaradi tega prekrška je bil obsojen na 2 meseca in 20 dni zapora. Včeraj je prizivno sodišče delno spremenilo prejšnjo razsodbo. Zaradi amnestije je ukinilo postopek glede vseh obtožb groženj medtem ko je pomilostilo kazen, ki se tiče klevetanja. Dogodki, ki so sprožili to obravnavo so zelo zapleteni. 1952. leta je umrl dr. Bruno Venezian, ki je zapustil svoje imetje raznim dedičem. Mariano Cecada je menil, da so ga osleparili za del dediščine, ki bi mu po njegovem mnenju pritikala. Ima se namreč za nezakonskega Venezianove. ga sina. Njegova mati je namreč služila leta 1911 pri Vene-zianovi sestri. Iz raznih uradnih aktov pa izhaja, da je ženska prišla v službo k Ve-nezianovi sestri šele po otrokovem rojstvi * * * Pred istim sodiščem, se je zagovarjal tudi 29-letni Gaetano Corda iz Milj, stanujoč v Ul. Aquilinia 936. Cordo so obdolžili, da si je nekega dne v novembru 1954. leta prilastil razne predmete, k, so bili sodnijsko zaplenjeni, z namenom da pomaga lastniku teh predmetov. 15. oktobra 1959 je sodišče obsodilo Cordo na 4 mesece zapora in 3.000 lir globe. Prizivno sodišče pa je včeraj odločilo da se zaradi amnestije prekine postopek ker gre za nenamerno krivdo. V novembru 1954. leta so Cordo postaviii za čuvaja v skladišču gradbenega materiala pri novih hišah v Ul. Baiamonti V skladišču je bilo 170 podpornikov iz opeke, 500 kosov opeke in 200 kosov raznega drugega materiala. Na zahtevo nekega podjetja iz Piacenze je 31. novembra istega leta sodišče odredilo sodno zaplembo tega materiala. Nekaj dni kasneje je Corda izročil zaplenjene predmete nekemu Markovichu, ki je prevzel dela na gradbišču. Predaja se je izvršila na podlagi sporazuma med prejšnjim lastnikom in Marcovichem, ki je material tudi plačal. * # * Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Rossi, se je začela včeraj obravnava proti 47-letni Mariji Lazma-novich-Ricci, ki stanuje na Stari istrski cesti 251. Lazmanovichevo, ki je rodom iz okolice Zadra, so obtožili, da si je prilastila v razdobju od decembra 1958. leta do 2. aprila 1959 naslednje predmete, ki so bili last nekega Rudolfa Lazerja, stanujočega v Ul. Vigneti 42: 5 aktovk, 6 moških srajc, 2 ma-. ji, svileno blago, moško perilo, električni brivski aparat, 1 kovček, 1 bojler ter 1 plinsko peč. Lazmanvicheva je živela skupaj z Lazerjem, ki je po poklicu pomorščak. Lanskega leta je Lazer odšel na po- tovanje. Ko se je vrnil, je vprašal Lazmanovichevo, kje so razni predmeti, ki jih je vnel spravljene pri njej. Na zasliševanju pri policiji je ženska izjavila, da je mnoge izmed naštetih predmetov podarila raznim osebam, in sicer z La-zerjevo vednostjo in njegovim pristankom. Obravnavo je sodišče odložilo, ker prizadete stranke ni bilo na sodišču. Skupna škoda odtujenih predmetov znaša 120.000 lir. «»------ Akcija proti anglo-ameriških sodišč Na tržaškem ozemlju je o-koli 7.000 oseb, ki so bile svoj čas kaznovane od zavezniških vojaških sodišč. Ob priliki nekaterih obravnav pred kazenskim sodiščem ki so se vršile v zadnjih tednih v Trstu, je prišlo na dan, da so te obsodbe vpisane v kazenske liste prizadetih oseb. Dejstvo, da so bili kriteriji, ki so jih uporabljali anglo-ame-riški vojaški sodniki zelo različni in glede na okoliščino, da je bilo tako tudi z zakoni, je napotilo nekatere osebe, da začnejo z akcijo, ki teži za tem, da bi odgovorne oblasti črtale te obsodbe V tej zvezi se je v nekaterih krogih porodila pobuda za ustanovitev Združenja med obsojenci od zavezniških vojaških sodišč. Na čelu te pobude je Adalbert Skalak, Ul. S. Nicolb 22/II-tel. 30175. Na njega naj se obrnejo vse prizadete osebe. IIIMIIIIIIIlMIIIIIIIIIIItllllllllMtllllilllllllltlllinnilllllllllllUllllllllllllllltllllltllHIIIHIIIIIIIIIIIIH Šofer avtobusa ni mogel preprečiti smrtne nesreče Nesrečnež je nenadoma stopil s pločnika prav v trenutku, ko je privozil mimo avtobus V nedeljo zvečer okrog 21.30 je po Trgu Oriani prati Trgu Garibaldi 42-letn Angelo Potočnik iz Ulice Lnrenze'-ti 4 vozil avtobus uodjeUa U.S.A. Pri začetku Ul ce Ms-donnina pa je povozi! 50-let-nega Bruna de Grassija iz Ulice Vidali 2, Igi je pravkši stopil s pločnika in ho el prečkati ulico Šofer ni mt -gel preprečiti nesreče, ker je pešec stopil s p.ločnijui ko je bil avtobu- le nekaj metrov od njega. De Grassi je tre ščil na tla in zgubil zaved, ker se je močno udaril po glavi. Nekateri pešci so mu priskočili na pomoč, nato pa so ponesrečenca odpeljali v bol- iiiiiifiiiiiiiii minil Milinimi iinMlf hiii n ii iiiiuiiiiiiii ii iiiiiihii iiiii hii lin ii hii hi lini iiiiiiiiii im Prijave za naš Izlet Prijave za naš izlet na Plit-vička jezera in v Crikvenico 14. in 15. avgusta »prejemajo v mestu: Uredništvo našega dnevnika, Ul. Montecchi 6. tel. 93-808 in 94-638. Uprava našega lista, Ul. sv. Frančiška 20/111. Tržaška knjigarna, Ulica sv. Frančiška 20. Na podeželju sprejemajo pri. jave naslednji raznašalci in prodajalci našega dnevnika: Za LONJER sprejema Angela PEČAR Za BAZOVICO sprejema Ivan CA C. Za PADH1CE in GROPADO sprejema Boris GRGIČ, Pa-driče. Za PROSEK, KONTOVEL in GABROVEC sprejema prijave Marija STOKA, razna-šaika. Za SV. KRIZ Rado MAGAJNA, kino dvorana. Za NABREŽINO Ernest SVET. LIC, raznašalec. Za SESLJAN, VIZOVLJE, CE ROVLJE in MAVHINJE sprejema Rado KRAVANJA. Vižovlje. Za DEVIN Ivan TINTA. Za STIVAN In MEDJO VAS Lilijana LEGISA, Medja vas. Za PREČNIK, SLIVNO, PRAPROT, TRNOVCO in SEM-POLAJ sprejema Dorica KOSMINA, Sempolaj. Za SAMATORCO, SALEZ, ZGONIK, KOLUDROVICO in REPNIC, Jože PERCIC, Salez. Za VELIKI REPEN trgovina KRIŽMAN Za OPČINE. REPENTABOR. BANE in BRISC1KE Ivan RAUBER, Opčine Za TREBČE Ivan KRALJ, gostilna. Za BOLJUNEC Darko MAVER, Boljunec. Za RICMANJE Ida KRMAC, raznašalka Za BORŠT raznašalec Josip ZLOBEC. Za DOLINO sprejema Olga KOS Za PREBENEG trgovina KRA. LJ1C. Za MACKOVLJE trgovina KOS. nišnico, kjer so ga najprej sprejeli na nevrološki oddelek, nato pa na II. kirurški oddelek. Kljub zdravi: ški o-skrbi je De Grassi včeraj ob 18.40 podlegel poškodbam, * * * V Ulici Orlandini, in sicer na ovinku hišne številke 27, "ta v nedeljo zvečer treščila drug v drugega dva avtomobila. Avto, ki ga je vozil 29-letni Severino Carbom iz 11-lice Donadoni 5. je bil namenjen v Ulico Doda Na omenjenem ovinku pa je avto letel kar naravnost zaradi mokre ceste. Zletel bi s ceste, če ne bi prej treščil v avlo. ki je prihajal z nasprotne strani in ga je vozil 55-letoi Ferruccio Assereto iz Ulice Giaggioli 27. Avtomobila sta zelo poškodovana, šoferjema pa se ni zgodilo nič hudega. #»—— Ponesrečeni Tržačanki iz izolske v tržaško bolnišnico Z jugoslovanskim rešdnim avtomobilom so pripeljali do bloka pri Škofijah, nato pa z italijanskim v tržaško splošno bolnišnico 48-letno Olgo Gustinčič-Cociam in 20-letno Romildo Rusič, ki sta se zdravili v bolnišnici v Izoli. Obe sta se ponesrečili 15, maja pri Črnem kalu. Kot smo že poročali, se je pet izletnikov iz Trsta takrat namreč peljalo proti Sežani. Pri Črnem kalu pa je šofer izgubil oblast nad vozilom in zavozil s ceste. Avto je zdrvel ol.oli IJ metrov v globino. Omenjeni ženski sta bili 'eže ranjeni, ostali potniki pa so ostali skoro brez poškodb. Iz pristanišča so odpeljali 108.558 ton (v marcu 86.908 ton) blaga. Med tem blagom je bilo : 27.897 ton lesa, 12.895 ton petroleja, 9.458 ton magnezita, 7.451 ton papirja 5.500 cinkove rude, 4.256 ton železa itd. V prvih štirih mesecih je pomorski promet tržaškega pristanišča dosegel skupno 1 milijon 707.223 ton, medtem ko je v razdobju januar-april 1959. leta znašal 1.270.956 ton in 1957. leta 1.703.297, 1957. leta je bil zabeležen rekordni promet tržaškega pristanišča. Železniški promet je dosegel v aprilu 222.627 ton, medtem ko je dosegel marca 270.894 ton in gre torej za občutno znižanje v primerjavi s preteklim mesecem. Vendar pa je skupni železniški promet prvih letošnjih štirih mesecev občutno višji, kot je bil lani, saj smo letos dosegli 862.401 ton, lani pa le 552.960 ton. Z Reke pa poročajo, da so tudi tam dosegli rekordni pristaniški promet, saj je dosegel promet v aprilu 440.680 ton, medtem ko je znašal marca 388.755 ton. S tem so dosegli še nezabeleženi rekord. Skupni promet v prvih štirih mesecih je znašal 1.543.191 ton, kar tudi predstavlja rekordno raven, tako da predvidevajo tehniki, da bodo prekoračili promet 1957. leta, ko so tudi na Reki zabeležili rekordni pristaniški promet. Promet se je na Reki povečal prvenstveno zaradi okrep- Teden Slovenskega fotokluba v Trstu Včeraj je lepo število tržaških kulturnih ljudi obiskalo fotografsko razstavo ob splošnem zadovoljstvu, ki je v precejšnji meri seveda predvsem na modernejšo tematiko izrazil med drugimi tudi akademski slikar Avgust Černigoj. Zvečer pa so se predvajali predvsem planinski in turistični filmi v splošno zadovoljstvo fotografskega in planinskega občinstva. Danes je razstava odprta, kot že javljeno, od 18. do 20. 30. ure. V sredo 25. t. m. z istim urnikom. Zvečer ob 20.30 pa se predvajajo diapozitivi klu-bovih članov (Bubnič, Dolgan in Perko) ter filmi A. Bubniča ter dr. St. Oblaka, največ turistične in dokumentarne vsebine. V četrtek dne 26. t. m. pa je razstava s prazničnim urnikom od 10. do 13. ure. V petek, 27. t. m. je razstava odprta z običajnim urnikom. Zvečer pa se predvajajo diapozitivi dr S. Mašere ter filmi Srečka Merlaka (s Plitvic in Bohinjska kmečka ohcet) ter Alojše Žerjava (že nagrajeno filmsko črtico o Novoletni jelki). V soboto 28. t. m. je razstava odprta z običajnim urnikom, zvečer ob 20.30 pa pred- Prispevki za ribištvo v Severnem Jadranu Tehnični odbor ministrstva za trgovinsko mornarico je pod predsedstvom podtajnika Turlaturija razpravljal o pri- j spevkih za okrepitev ribištva v Severnemu Jadranp. Preučili so 1.248 prošenj za prispevke in večino odobrili. Ministrstvo sedaj proučuje olajšave za lov s svetilkami in predvideva predložitev predloga, da bi bilo gorivo za te potrebe osvobojeno plačevanja davka na proizvodnjo, kot je že nafta in bencin za pogon ribiških ladij. Koristni naslovi in tel. številke ljenega tranzitnega prometa, I vajanje diapozitivov (M. Maki je dosegel aprila 148.647 ton. gajna) ter filmov že dobro V prometu prvih štirih mese-J znanih klubovih članov z cev pa sodeluje Avstrija s 295 tisoč tonami, CSR s 106.000 tonami in Madžarska s 78.000 tonami. vključno predvajanjem zadnjih planinskih aktualnih filmov iz Planice, Vitranca in Trente. Z otvoritve fotoamaterske razstave Slovenskega fotokluba v Gregorčičevi dvorani v Ulici Roma 15. Razstava bo odprta ves teden «111IIIIIIllllll1111111111111111111111llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllltllll Včeraj na Proseku Razpadajoče truplo v poljskem vodnjaku Ko je hotela zajeti vodo iz vodnjaka, jo je pretresel grozen prizor Ko je včeraj opoldne Ka- den. Agenti policije, osebje tarina Orel « Proseka hotela ' Rdečega križa in gasilci so Občinski davčni urad: Ulica Nordio 11 — Urnik: od 8,10 do 12. V februarju, aprilu, juniju, avgustu, oktobru in decembru, ko zapadejo roki za plačilo davkov, so uradi odprti v dneh od 10. do 18. tudi popoldne, in sicer od 15,30 do 17.30 Anagrafski urad: Ul. A. Diaz št. 25 - 27 — tel. 35-425. Urnik: od 8,30 do 12. ( GtEPALlSCA. Slovensko gledališč* v 'J rstu V nedeljo 29. t. m. ob 17- uri na Kontovelu ERIC GODAL — _ CHRISTIANE GRAUTOH NIMFA IZ (,'ENTItAlNI® PARKA PROSVETNO DRUŠTVO hIVAN cankah* vabi na OTROŠKO PRIRE®! Občinski trošarinski urad Ul. del Teatro 4 — tel. 35-520. # * * Gasilci — 22-22 Rdeči križ — Trg V. Veneto - 24-024 Prometna policija — 37-777 Glavna bolnišnica — 93-743 ACEGAT (za okvare); 24-151 ( Šolske ve&ti~~) V četrtek 26. t.m. ob 16. uri bo v Zgoniku šolska prireditev z naslednjim sporedom: ((Zamorec« i-gra v enem dejanju; balet (Marko skače); «Vedež» dvodejanka. V nedeljo 29. t.m. pa bo šolska razstava. ( RAZSTAVE ) Od 25. maja do 6. junija bodo v Občinski galeriji razstavljali svoja dela Augusto Abrami, Li-vio Francesehini, Robert Hlava-ty in Vladimir Šircelj. Otvoritev razstave bo 25. t. m. ob 18. uri. Valute Trst Milan 5750,— 5700,— 4475 — 4450,— 704,— 704,— 620.15 620.15 126.50 126.50 143.70 143.80 1744.50 1744,— 0.82 0.82 23.84 23.83. 148.82 148.87 PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 zajeti vodo iz poljskega vodnjaka na parcel: Josipa Stoke v Brajdah, t. j. med nekdanjo šolo za policijsKe pse in obalo pri Miramaru jo je pretresel grozen prizor. V vodnjaku je namreč agledf la razpadajoče truclo na p ,-vršju vode. Hoteia je -alivati rože, pa je pustila vedro in rože ter pohitela v vas, da bi obvestila karabinjer,e. Karabinjerji so >ako: odr'i na navedeni kraj ter obves" i razne oblasti v Tr-tu. Ko so potegnili truplo iz vo tnjak« so kmalu ugotovili, kdo j ■’ mrtvec. Že pred 12 dnevi je iz ta burišča ezulov pri Pro,.ku z-gtnil 65-letni Jakob tmbr; Žič po rodu iz Buj. N,egov;. hči Marija je o tem obv;-stila karabinjerj- in polici o. toda vsa poizvedovanj-i so bila zaman, Ambiožič je bil že nekaj časa bolap in .se kaže, da si je vzel živi je? je rt-radi tega. Živel je sa n, ser mu je žena umria že pred nekaj leti, hči pa je poruče . Nihče ni pomisl 1 da si je vzel življenje, ker ni tem svojem namenu .-. nikomer govoril. Pokojnikovo trupi« so vče raj popoldne odreljili v mrtvašnico glavne bolnišnice. «»-------- Pijan begunec je grozil da si bo vzel življenje V nedeljo zvečer je bilo v begunskem taborišču pri Sv. Soboti vse razburjeno, ker je 29-letni Milan Premek, po rodu iz Ljubljane, precej razsajal in si hotel vzeti življenje. Bil je vinjen in je kar nenadoma začel vpiti na ženo in svoje tri otroke, nato je grozil, da se bo ubil. S pestjo je razbil šipo na vratih, s steklom pa si je začel rezati zapestja Zena, ki se je zelo preplašila, je zbežala iz sobe in klicala na pomoč, medtem pa je Premek zaklenil vrata Poklicali so agente civilne policije ter rešilni avto. Vabili so Premeka, naj se pomiri in odpre vrata, toda Premek je vzel v naročje »vojo triletno hčerko in grozil, da bo ^kupno z njo skočil skozi okno, če bodo vdrli v borno stanovanje. Zaradi tega so poklicali n. pomoč še gasilce, ki so Po lestvici prišli do okna in nenadoma pomirili razburjenega Premeka s curki vode Le nato se je Premek podal in so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu obvezali rane. Zdraviti se bo moral dober te. imeli dobro uro dela, da so ga spravili k pameti. «»------- Nezgoda vespista Včeraj popoldne se je 13-letni dijak Franco Bertocchi od Sp. Magdalene 1792 peljal z vespo proti Miljam. V Zav-ljah pa je pred njim vozil neki avstrijski tovornik, ki je nenadoma krenil na levo. Ber. tocchi je pritisnil močno na zavore, da se ne bi zaletel v tovornik, pa je pri iem izgubil nadzorstvo nad vozilom in zletel na tla. Zlomi si je gleženj leve noge in ie pobil po levi roki. Ponesrečenca so nato odpeljali z rešilnim av- . tom v bolnišnico, kjer so ga j sprejeli na ortopeaski odde lek. Zdraviti se bo moral od 40 do 60 dni. —«»----- Z motorjem v avto V noči med nedeljo in ponedeljkom se je po Ulici Fe-lice Venezian peljal z motorjem 44-letni Alberto Comi-ni iz Humina, na zadnjem sedežu pa je sedel iH-letni Mario Tonel iz Ulice Alfieri 6. Na križišču z Ulico Arman-do Diaz je motor zadel ob av-to, ki je prihajal od Sv. Andreja. Motorista sta zletela na tla in se poškodovala. Co-minija so sprejeli na 1 kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 20 dni, ker se je pobil in ranil po glavi in obrazu ter dobil pretres možganov; Tonela pa so sprejeli na opazovalni oddelek ker se je pobil in opraskal po levi nogi ter bokih Zlati funt Marengo Zlato Dolar Frank franc, Frank švic. Sterling Dinar Šiling Zato. n. marka •iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuihi OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 22. in 23. maja se je rodilo v Trstu 14 otrok, umrlo je 11 oseb, poroke ni bilo nobene. UMRLI SO: 66-letrti Giulio Bait, 72-letna Giuseppina Orlando por. Bonazza, 83-letni Giovanni Ba-stianoich, 60-letni Romeo Federi-ci, 56-letna Maria Gratton por. Marehetti, 74-letni Gaetano Siano, 75-letna Anna Ogrin vd. Cancia-ni 68-letnii Francesco Veglia, 58-lttni Alberto Sgrubissa, 26-letna Maria Pittino in 2 meseca stara Laura Aprile. «»---------- NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo - Carniel. Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al. Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravasini, Trg Lt-berta. ki bo v nedeljo 29. :ionj ob 17„ uri v dvorani stao ^ ePrvi maj», Vrdelska c Na sporedu: „ Produkcija društven« ^ letne šole pod vods Adrijana Vilesa. pe Prizorčki v režiji » Lelije Sancinove- ,gjj. Glasbene točke "Jv-ur. virju dr. Gojnur Dem» Vljudno vabljeni vsi prijatelji naše mladine. KIH Fenice 16.00 «CIovek, ki --.jj-loO v prihodnosti« Robert A. Young. Metrocolor. Escelsior 16.00 «Kotiiek V. Sjoestroem, režiser Bergman. ,„nCral» T1* Fllodrammatlco 16.00 «Jan« chnicolor. . N* Gratiacielo 16.00 «Crni zaI" gel Patrick. jgov Supercinema 16.00 «VojH» ba» Alec Guiness. .. Arcobaleno 15.30 «Od tu MofltgO-nosti» Frank Sinatra, J" yuft mery Clift, Deborah K®r • Lancaster. . «ncii», Aurora 16.30 «Skandal na -rest01’ Alabarda 16.00 »Krvavi P' Premiera. ,,, tista Capitol 15.30 «Kdo je da"' gospa« J. Leight. Zadm ^ CristaMo 16.00 »Bele thony Quinn, Yoko . ordia’ Garibaldi 16.30 »Venere * Nadia Tiller. , „ Im pero 16.30 «Crnl OriePi-ipiei' Italia 16.30 <(Eva» *JjCol<>r' der, C. Thompson, terj> jj. Moderno 16.00 «Prihaja fie mes» Bob Hope, ming. tur Massimo 16.30 «Teror rde« g, ske« technicolor. C. Alonso. »..rdrn*’1’ Vittorio Veneto 16.00 £eKj|ppO' I. kralj Neaplja« P-,, MaStr«" A. Fabrizi, Marcello ianni. Technicolor. Alpeh, Ideale 16.00 «1 magliaB* \ sjl-Sordi. Belinda Lee, Ren vatori. . joti” Marconi 16.00 «Sad grena'Teresa Saxson, Sandra Dee, Wright. San Marco 16.30 «Ok savona 16.00 «Umor S Vonee Edwads, FtiiHP., jt A' Odeon 16.00 »Prihaja te« merike« Tina Pica. rjjt. Astra 16.00 »Kličite sever bTT^ IZLET SPD ^ iil V nedeljo 5. junija bo ‘ t tfi-Lokve na Trnovski zn»° iskom bližnjih vrhov ledene jame Paradane. Za izlet je potrebna n i ca. Vpisovanje v Rimski ulici l5i I )3 II. nadstropje, do 1« VLJUDNO VABI 'laiuKimvmL predvaja danes 24. t. m. z začetkom ob 18. uri hi®- lAARNtB KLINGKR CONSTANTINE MARIA SEBAIDT MARGIT SAAO SHIVIE SOLAR z/e IKLIČE BAZO V velikih skladiščih Velika izbira poletnih oblek za moške, ženske in otroke Izredno ugodne cene TRST, Korzo Italija 25 Uspešna konferenca v Londonu Tudi tujih Nigerija ne mara vojaških oporišč S 1. oktobrom bo Nigerija postala neodvisna država, Anglija pa ji bo nudila prvo gospodarsko pomoč London, 23. maja. — v Lancaster Housu, na sedežu htanskega ministrstva za ko- "1*. se je zaključila kon- Ion; jorenca «okoli okrogle mize« ®*d predstavniki Velike Bri-j*01!® in ministrske delegaci- * Nigerije. Razgovori, ki so tajali deset dni, so se za-IBcili z dokončnim spora-«siom o ustavnih reformah * največje britanske koloni-. ’ ki bo postala neodvisna oktobra letos. Na dnevnem redu razprav, ! so se »zaključile s popoldni Uspehom in sporazumom« ." kot je v britanskem par-s®entu rekel britanski mini- ster za kolonije McLeod “Lile sledeče glavne točke: >Crt nove ustave za neod-Isno Nigerijo, vojaško sode-°Vanje, odnosi do dela Kalana, ki je v sestavi nige-Jske federacije ter britan-a ekonomska pomoč novi državi. Sestava načrta nove ustave, ^ okviru katere je bilo tre-* rešiti tudi vprašanja, ki 0 nastala v sedanji formi .“kolne samouprave v Nigeri-j,.’ je terjala največ časa. f'Seri j a, ki je tako po svo- obsegu (970.000 kv. km), 01 tudi po številu prebival-vVa (35 milijonov) največja ntanska kolonija, je v zad- 6,Ia letih na področju lokal-e samouprave dosegla velik aPredek. Ta dežela na za-f,u Afrike, poleg Gvinejca zaliva, ima že močno fei)V^° PnLfldno življenje in st era^no lokalno upravo. Se-.4vljena je od treh podro-J’ °d Severne, Vzhodne ter onodne Nigerije, od Južne-^ Kameruna in od prestolni-2ah^e*e Lagosa. Vzhodna in kal Nigerija uživata lo-tMn° samoupravo v sklopu ^'racije že od leta 1957, ertig Nigerija pa ima to *am. Na »upravo od leta 1959. j. o konferenci je bilo skle-( "»• da se bodo razgovori v°jaškem sporazumu nada-šele tedaj, ko bo Ni-s^lo dobila svojo neodvis-^ in dg bo sporazum o ^ vprašanju, v kolikor bo Pisan, stopil v veljavo, J*a ratificirata oba parla-Ceprav bo Velika Bri-*deU kot to P°udaril teia Nigeriji pomagala v ^./hiranju njene vojske z ^rem° j.n šolanjem kadrov ^CPrav so predvidene dolo-L* tolajšave« za britanska tat a v NiSeriji' j« bilo z Uj v®irn sporazumom skle-^ n°. da Velika Britanija ne Hih^Lievala v Nigeriji nobe- ti''„n.ajnreč ne namerava ni- S tj; vojaških oporišč. Nige-■ Ja nam Mru *iiki Britaniji niti kaki deželi «odstopiti niti jag, a svojega ozemlja v vo-j e namene«, ie * ^'avzula v sporazumu tjjjj^^na zmaga onih nige-žjL 'L Predstavnikov, ki so *nihVa^’ ne sme ***** no' ti v *tajnih sporazumov ni- Jij^^ških paktov«, ki bi po asitvi neodvisnosti pri-itt 1 do neugodnih posledic tjj p°r°v. Na londonskih razilo . o ustavi leta 1958, le bil dosežen sporazum o dokončni proglasitvi neodvisnosti, je bilo veliko govora o »tajnih in drugih raz-dobnih razpravah« o vojaških vprašanjih. Vse, kar so na teh pogajanjih razpravljali, je bilo sporočeno javnosti. Tedanja pogajanja so se nanašala v glavnem na znani paragraf 83, v katerem se je sicer zelo na splošno govorilo o «skupnih prednostih v sodelovanju na vojaškem področju«. Ta paragraf pa je pozneje v notranjem političnem življenju Nigerije postal vzrok za večje politične spore. Opozicijska stranka Nigerije «Grupa akcije«, ki jo vodi znani nigerijski politični delavec Avolovo, se je posebno odločno postavila proti vsakemu poizkusu, ki bi težil za tem, da bi takšni in podobni pogoji o vojaškem sodelovanju postali dejansko le predmet izsiljevanja ali mešetarjenja v zvezi z neodvisnostjo Nigerije. Po- zdravljajoč zaključek sedanje konference, pa je eden izmed delegatov Nigerije poudaril, da se je sedanja konferenca zaključila ne le uspešno, ampak tudi srečno, ker se je med pogajanji o vojaških vprašanjih jemalo v poštev tudi občutje nigerijskega ljudstva do predloženega pakta. V zvezi s takim zaključkom pogajanj se pričakuje, da bodo v Nigeriji v kratkem u-stanovili ministrstvo obrambe in to še preden bi se začeli novi razgovori o morebitnem vojaškem sodelovanju med Veliko Britanijo in Nigerijo. Na konferenci so si izmenjali gledišča tudi o tistem delu Kameruna, ki je pod britansko upravo in ki je posredno vsaj spet povezan z vojaškimi vprašanji. Po resoluciji OZN bo ta del Kameruna ločen od Nigerije v tre- (Nadaljevanje na 5. strani) Spomenik Srečku Kosovelu Kot smo že poročali v naši nedeljski števil-ki.je bil v sobo. to na dvorišču slovenskega Dijaškega doma v Trstu odkrit spomenik pesniku Srečku Kosovelu. Slovenski mladini je bil izročen z naslednjim napotilom: »Sprejmite Srečka Kosovela za svoj vzor: ob njem se bo bogato razcvete, la vaša ljubezen in zvestoba do svojega doma in naroda, vaša vera v resnično človeštvo«. Od 29. maja do 13. junija Padovanski velesejem -posrednik med Vzhodom gospodarski in Zahodom 23 držav in nad 3300 razstavljavcev - Glavni poudarek na embalaži, hladilnih napravah in barvi PADOVA, maja, — Od 29. maja do 13. junija bo v Padovi. istočasno z že več stoletnim praznovanjem mestnega praznika, tradicionalni Mednarodni vzorčni padovanski velesejem, ki bo tokrat že 38. po vrsti. Padova, ki leži na križišču velikih poti, ki jih je že stari Rim zgradil proti Vzhodu in Zahodu, je že od nekdaj imela zelo ugodno pozicijo, tako za koncentracijo kot za razvijanje izmenjav med državami, katerih začetek, pa čeprav v skrajno skromnih oblikah, sega že tja v davno leto 1257 s stojnicami najprej na trgu Piazza del Santo in nekaj stoletij pozneje na Prato della Valle. Večkrat obnovljen pa je padovanski vzorčni velesejem dobil nov polet in nastopil pot skoraj neslutenega razvoja po vojni leta 1947 ko so bile nje. gove, med vojno razrušene in opustošene naprave, v celoti obnovljene in razširjene, tako da zavzemajo sedaj površino 102.000 kv. m, od katerih je 84.000 kv. metrov o-premljenih za razstavo blagovnih proizvodov. Letos bo Moskovski šolarcek bo prav zagotovo razočaran... Prvi vsemirski potn lepa in zelo prikupna Ata Masevič MOSKVA, maja — Mali šo-larček ene moskovskih osnovnih šol, ki je sovjetsko akademijo znanosti s svojo še okorno pisavo prosil: »Draga akademija, zelo si želim biti prvi potnik na vsemirski ladji in vas zato prosim, da me zapišete. Mamica mi je že dovolila!« bo ostal zelo razočaran, kajti vse kaže, da bo človek plul po vsemirju mnogo prej, preden bo pogumni deček dorasel tolikšni nalogi. Varšavski list «Zycie Warša-wy» pravi namreč, da bo prvi potnik vsemirske ladje, ki jo bo poslala na pot Sovjetska zveza, neka ženska in to zelo lepa ženska. Gre za Alo Masevič, podpredsednico astronavtske sekciie sovjetske znanstvene akademije, ki ima baje vse pogoje, da prva odleti v raketi v stratosfero, jono-sfero in dalje na Luno. Ze pred časom so znanstveniki ugotovili, da je ženska po svojem značaju in fiziološki konstituciji primernejša za polete kot moški. Sovjetska akademija znanosti pa je svoji članici že izstavila tako imenovani »vsemirski potni list«, ki nosi številko 1. Kolegi so Alo Masevič verjetno dovolj podrobno proučili in ugotovili, da bi bila za tolikšni podvig primernejša od vseh onih, ki so se že prijavili in se vadijo. Ala Masevič je zelo simpatična ženska, celo privlačna in med sovjetskimi študenti hudo popularna. Na «Pred skokom v kozmos» je naslov sovjetskega filma, ki ga te dni vrte v Moskvi in ki prikazuje pripravo ljudi za polet dan, ko je sovjetski četrti | mirske ladje:— sputmka pred-1 lje gleda, kako izgoreva go-sputnik začel krožiti okoli stavlja po njegovem prvi ko- rivo v prvi fazi rakete in Zemlje, je telefon Ale Masevič neprestano brnel. Njeni prijatelji in kolegi pa tudi mnogi drugi Moskovčani so se hoteli prepričati, ali je popularna znanstvenica še na Zemlji ali pa že frli okoli Zemlje v štiri tone in'J pol težkem kolosu — prvi sovjetski vsemirski ladji. Znanstvenica je potrpežljivo odgovarjala ljudem, da četrti sovjetski sputnik ni bil namenjen na Luno, dočim da ima ona »potni list« izstavljen za na Luno. Hkrati pa je znanstvenica povsem resno odgovarjala ljudem, da se skrbno in vztrajno pripravlja za veliki poizkus. Gre, kot vidimo, povsem zares... Ne oziraje se na vesti, ki so jih ponekod na Zahodu razširili, da je sovjetski četrti sputnik zašel na stranpot, je sovjetski znanstvenik Vladimir Cernigovski, ki je prav tako član sovjetske akademije znanosti, dal te dni svoj komentar na račun sovjetske vsemirske ladje. Prof. Vladimir Cernigovski je zatrdil, da ni več daleč dan, ko bo možno poslati v vsemirje raketo z živo posadko, oziroma s človekom. Uspel poizkus vse- ilatiia im televizija Radio Trst A Jutranja glasba in koJe-. ’ U30 Drobiž od vsepovsod Torek, 24. maju 19ttO Prenos RL; 19.JO Lahke melodije; 19.30 Prenos RL; 22.15 Armando Trovajoli; 22.35 Glasba za lahko noč. Slovenija "Zena In dom«; 12.10 Za ..L; ...nn..™.., ?*ar nekaj; 12.45 V svetu kul- NOCIOnOlni prOtjTOtti 12.55 Orkester Armando [73*eia: 13.30 Glasba po željah; ' Pesem in ples; 18.00 To-;ih l^nko: »Nekaj naših doma-strupenih cvetlic«; 18.10 Hb*lssf>hn-Bartholdy: Simfo- 3; 1900 Košuta: ^ vladujoči Interesi v otroko-•tjJ, razvoju«; 19.20 Skladbe ^‘Sirija, R. Straussa in Stra-ega; 20 00 Šport; 20.30 z K. Martinom, R. Wil-ll.Oo om nr, , 17 filmov; 17.30 Mali T: Rossini, Haydn; 18.00 11.000 XLIU. kol. dirka po Italiji; 11.10 «01ympia» Antonia Baldlnija; 11.45 Komorna glasba: Sibelius, Wieniawski; 12.10 Poj 6 Bonflgtioli, Guidi, Testa; 13.10 XLIII. kol. dirka po Italiji; 13.30 Operno gledališče; 14.00 XLIII. kol. dirka po Italiji; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 Oddaja za mladino: »Brzec sever-jug«; 16.30 Dan znanstvenika; 17.40 Zanimivosti od vsepovsod; 18.00 Umberto Saba; 19.00 Oddaja za delavce; 19.25 Filmske novosti; 19.50 XLIII. kol. dirka po Italiji; 21.00 Drama »Požgana gredica« Uga Bettija; 23.00 N. Ro-tondo in njegov orkester; 23.15 C. Esposito in njegov orkester. II. program 9.00 Jutranje vesti; 10.00 »Gospod Izpred tolikih let«; 11.00 Glasba za vas, ki delate; 11.30 PoJ6 Carava-no, Gabrlelli, Lual-di Itd.; 13.45 «Severnica» — moda; 16.00 Miniaturni koncert; 16.15 XLIII. kol. dirka po Italiji; 17.30 «11 buttafuori«; 18.35 Plešlte z nami; 20.00 Vesti, nato XLIII. kol. dirka po Italiji; 20.45 »Hranilnik« z M. Bongior-nom; 21.45 Romantična Jula; 22.00 Jazzovska glasba. III. program 17 00 Baletne skladbe: De- bussy, Sauguet; 18.00 Srednjeveško zgodovinopisje; 18.30 Filmski pregled; 18.45 »Sest »Lieder« van Beethovna In Haydnov »Der Wanderer»; 20.00 Vsakovečerni koncert: Berlioz, Liszt, Strawinsky; 22.00 Skladbe R. Schumanna; 23.05 Za radio prevedena dela; 23.35 H. Wolf: «Moer!ke Lieder«. 8.05 Odlomki Iz baletov; 8.55 Radijska šola; 9.25 Europa ex-press; 9.45 Iz 1. dejanja Ros- sinijevega «Brivca»; 10.10 Izberite melodijo tedna!; 11.00 Skladbe za violino in klavir; 11.30 Radi bi vas zabavali; 12.00 Logarski fantje; 12.15 Inž. Korošec: Travniki dozorevajo za košnjo; 12.25 Pet pevcev; 12.40 Partizanske pesmi; 13.30 I. dejanje Verdijeve opere »Trubadur«; 14.05 Radijska šola; 1435 Iz solistične glasbe; 15.40 Iz domače književnosti; 16.00 Izbrali smo; 17.20 F. Chopin: Koncert za klavir in orkester; 17.50 Iz lahke glasbe; 18.00 Z. Mihajlovič: »Suza u Titovom oku«; 18.20 Obisk pri čeških in romunskih pevcih; 18.45 O mednarodnih vprašanjih; 20.00 Mladinski mešani zbor »Svobode« na celjski gimnaziji; 20.30 Stjepan Perovič: Zrnce peska: 21.30 Uroš Krek: Sonatina; 21.45 Instrumentalni solisti z zabavnim orkestrom; 22.15 Iz Jugoslovanske komorne zakladnice; 23.00 V ritmu današnjih dni. Ital. televizija 13.30 TV šola: znanstvena opažanja, zemljepis in držav-Ijanska vzgoja; 16 05 XLII1. kol. dirka po Italiji; 17.15 TV za mladino: Praporščak; 18.30 TV dnevnik; 18.45 Razgovor z občinstvom; 19.00 Simfonični koncert; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Posebna oddaja o XLII! kol. dirki po Italiji; 21.15 TV igra «La Napoti di Salvatore Dl Giacomo«, nastopala Pep-pino In TRina De Fllippo; 22.45 «Souvenlr»; 23.20 Cinelan-dia, nato TV dnevnik. Jug. televizija Od 20.50 dalje prenos sporeda Italijanske TV. rak «vrnitve človeka v hermetično zaprti kabini na Zemljo«. Kljub nekaterim mehaničnim napakam, ki so povzročile spremembo krožne poti vsemirske ladje v trenutku, ko se je kabina od satelita ločila, je bilo — pravi Cernigovski — doslej zbranih dovolj tehničnih podatkov, ki omogočajo »popolno in uspešno vrnitev cele kabine na Zemljo«. Po pisanju sovjetskega lista «Sovjetski flot« so v ZDA izdelovanju vohunskih satelitov dali popolno prednost pred znanstvenimi sateliti in glavna skrb določenih ameriških krogov je, izdelati satelit, ki bo s posebnimi fotografskimi kamerami in televizijskimi napravami snemal industrijska in vojaška oporišča, sovjetska znanost pa je ubrala drugo pot... Ce ni prav vse tako, je neizpodbitno, da dajejo popularizaciji astronavtike v SZ ogromno pozornosti. «Pred skokom v kozmos« je naslov zelo zanimivega znan-stveno-dokumentarnega filma, ki se je pojavil v kinematografih vprav v dneh, ko so l-Sovjetske zveze pognali okoli Zemlje svoj četrti sputnik — vsemirsko ladjo. Ta film vrte v moskovskih kinematografih in občinslvc more videti, kako se bo obnašal v vsemirski ladji tisti človek, ki bo nadomestil 70 kg težki «fi' ziološki maneken«, ki potuje v sovjetski vsemirski ladji okoli Zemlje. Film je zgodba o ljudeh, ki se pripravljajo na polete v ogromna postran-stva vsemirja in o onih, ki tem ljud. m v teh pripravah pomagajo. Na filmskem platnu občinstvo vidi vse faze dosedanjih sovjetskih uspehov od prvih sputnikov in raket do sovjetskega grba, ki so ga sovjetski tehniki z raketo po slali na Luno in tudi novejši sovjetski uspeh — fotografiranje druge plati Lur.e. Film se začenja s startom rakete. Tudi ogromne naprave, ki služijo startu, se v filmu prikažejo. Na filmskem platnu more občinstvo videti. kako začno motorji delovati in kako Velikanska ra- kako nato ta del rakete odpade, ostali del rakete pa nadaljuje svojo pot, za njo pa ožarja okolico plamen plinov, ki uhajajo iz druge faze rakete. Posebno pozornost občinstva privlačijo kadri fiima, ki z nazornim filmskim jezikom prikazujejo priprave ljudi «za skok v vsemirje«. Bodoči vse-mii 5ki potniki se pred nami, pred gledalci pripravljajo za plovoo po neskončnih prostranstvih vsemirja. Prikazali bomo nekaj drobcenih deicev teh priprav, rekli bi teh vaj, kakor jih je zabeležila filmska kamera in nato posredovala na filmskem platnu. V tako imenovani »baroka-meri« se vrši privajanje človeka k nizkemu tlaku. Pri takem tlaku voda v kozarcih začne kipeti tudi pri navadni sobni temperaturi, torej pri temperaturi 20-22 stopinj C. Komentator ob prikazovanju teh kadrov govori 0 življenjskih pogojih, v katerih se znajde človek v takih okoliščinah. Gre za življenjske pogoje v vsemirski ladji v trenutku, ko se človek znajde na meji stratosfere in vsemirja. Občutljive naprave beležijo vsako spremembo v človekovem organizmu in v tem primeru pravijo, da «se astronavt dobro počuti«. Naglo zmanjšanje pritiska ni edino vprašanje, s katerim se bo srečal bodoči vsemirski potnik. Ali bo mogel vzdržati naglo pospešenje br-zine in ogromno preobremenjenost? Kaj to pomeni, nam bodo povedali sledeči podatki: Znanstveniki, ki danes konkretno govorijo o tem, pravijo, da bi zaradi naglega pospešenja brzine bil človek v kabini težak poldrugo tono. Brž ko pa bi prišel iz območja zemeljske privlačnosti, brž ko bi se torej bodoči potnik znašel v vsemirju, pa bi sploh ne imel več teže. Kot vidimo, gre človek v časovno kratkem potovanju do vsemirja od svoje sedanje normalne teže« do dvajsetkrat večje teže, da bi se čez kako uro spremenil v bitje brez teže. Ker se konkretno to še ne da prikazati, vidimo v galnem aparatu, pri čemer 70 kg težak človek tehta 500 kg. Nato pa speaker, ki ves film sproti komentira, opozarja občinstvo na kadre filma, ko bo človek brez teže. In tedaj vidimo človeka že v kabini vsemirske ladje, ki je prodrla iz območja privlačnosti Zemlje. Tu vidimo ljudi v vsemirskih oblekah. Podobni so osebnostim iz risanih filmov, podobni so nekako že pravljičnemu Gordo-nu iz risanih stripov. V kabini vidimo tudi aparate za vodenje vsemirske ladje. In ko se eden izmed pilotov dvigne s svojega sedeža, se začne enostavno kobaliti po kabini, nato začne plavati po zraku, kot kako lahko pero, ki ga nosi veter. Smo že na področju, kjer sila zemeljske privlačnosti ne deluje, ko je človek povsem brez teže. Se bi mogli govoriti o tem filmu in o sovjetskih pripravah, toda že teh nekaj kadrov iz filma nam razkriva zaveso nad jutrišnjim dnem. Američani sicer zatrjujejo, da bodo oni prvi, ki bodo poleteli v višine. Ni važno, kdo bo prvi, vsaj smelo bi ne biti važno. Dejstvo pa, da sovjetsko ljudstvo, da Moskovčani tudi v teh dneh, ko se toliko govori o ponovno razbuhteli napetosti v svetu s tolikšnim zanimanjem obiskujejo kino dvorane, kjer se vrti ta film, pomeni, da so prepričani, da bo prvi vsemirski potnik njihova lepa, simpatična in celo privlačna someščanka — znanstvenica Ala Masevič. D. F. na velesejmu sodelovalo 25 držav s skupno nad 3500 razstavljavci od katerih bo več kot 1000 inozemcev. Sodelujoče države so: Avstralija, Avstrija, Belgija, Brazilija, Kanada, Češkoslovaška, Cejlon, Koreja, Danska, Francija, Zahodna Nemčija, Japonska, Anglija, Jugoslavija, Mehika, Nor" veška, Peru, Poljska, Portugalska, Romunija, Španija, Švedska, Švica, Madžarska, in ZDA. Organizacijska dela in njih pretvorbo v konkretne oblike je kot vedno vodil stalni organ za vso gospodarsko aktivnost velesejma, ki se imenuje «Poslovni center«. Sedanje «gospodarsko odprtje proti Vzhodu«, ki je v preteklih letih zajelo poleg tokrat prisotnih Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske, Madžarske in Romunije, tudi Sovjetsko zvezo, je bilo omogočeno zaradi dinamike in neutrudljivosti predsednika velesejma Maria Saggina ter zaradi vztrajnega zbliževanja, katerega namen je vzpostaviti gospodarski dialog z določenimi državami, ki doslej ni bil vedno mogoč oziroma ki sploh ni obstajal. Tako si prizadeva Padova izpopolniti svojo vlogo možnega katalizatorja izmenjav med evropskim Vzhodom in Zahodom, med državami srednjega in spodnjega donavskega bazena ter Severovzhodno Italijo kar ji omogoča njena zavidljiva geo-ekonomska lega in kar daje njenemu velesejmu ne samo značaj široke .gospodarske manifestacije, temveč tudi visoko socialno funkcijo pri zbli-žanju narodov na plodnem področju medsebojnih izmenjav in vedno bolj plodnih sporazumevanj. Zaradi tega je treba predvsem podčrtati, da se res veličastna panorama tega 38. velesejma ne izčrpuje s specializiranimi razstavami in z nacionalnimi in mednarodnimi kongresi, ki so prešli že v koristno tradicijo, pač pa tudi v novi pobudi v obliki štiridnevnega zasedanja direktorjev dnevnega ekonomskega evropskega tiska, na katerem bodo po pozornem o-gledu realizacij italijanskega ustvarjalnega poleta v Cado-re in Margheri ter v trgovskem pristanišču izmenjane izkušnje med posameznimi zastopanimi državami. Prevladajoči motivi vzorčnega velesejma od 29 maja do 13. junija' bodo: 1. Embalaža, kateri bo namenjen 9. salon in ki bo posvečena vsem vrstam industrijske embalaže za prevoz po zemlji, morju in zraku. V tem okviru bo prikazan tudi funkcionalni razvoj tovornih vagonov, od katerih bodo razstavljeni nekateri primerki med katerimi posebno zanimiv vagon za prevoz premičnih zabojev. 2. Sektor posvečen hladilnim napravam, ki imajo na padovanskem velesejmu že precejšnjo tradicijo. V okviru 9. kongresa bo govora o perspektivah hladilnih naprav v produkciji in razdeljevanju mesa, predvsem pa o avtomatizmu pri hladilnih napravah. 3. Posebna pozornost na ve-lesesejmu bo posvečena barvi o katere psihološki vlogi pri razstavljanju blaga in raznih predmetov na klienta-po-trošnika bodo razpravljali na 4. kongresu. Namen tega razstavnega sektorja bo prikaz vloge barve tako pri embalaži kot pri ovojih in konfekcijah, kakor tudi pri cestni in časopisni reklami. Posebno važnost v okviru velesejma bodo imeli tudi nekateri drugi kongresi, kod kongres za «transporte v industrializiranem kmetijstvu«, kongres za »bonifikacije in za probleme kanalov«, kongres za «mestne javne uslužnosti« s posebnim poudarkom na higienski, kakor tudi tehnično in ekonomsko socialni vlogi cestnega omrežja. Privlačne bodo tudi razstava gostinske opreme ter razstava orodnih strojev, ki bo razmeščena po različnih sektorjih in ki bo letos obsegala več kot 6000 kv. metrov pokrite površine. Ce k temu dodamo še tradicionalne razstave živine in dvoriščnih živali, dve posebni razstavi za krmo in odgovarjajoče naprave ter za izbrana semena, razstave ki bodo posvečene mehaniki, optiki, iznajdbam, igračam in športu, vključno z raznimi športnimi manifestacijami, kot na pr. motociklističnimi dirkami, Rallyjem «Euganejski griči«, dirko z motornimi čolni Benetke-Padova, tekmovanjem v športnem ribolovu, mednarodnem maratonskem teku od Cittadelle do Padove v dolžini 33 km itd., lahko zaključimo ta naš bežen panoramski pregled, da bo nudil 38. mednarodni padovanski vzorčni velesejem res toliko bogatih pobud, koristnih realizacij in privlačnosti, da bo njegova mednarodna vloga samo še pridobila na svojem že sedaj velikem pomenu. P. Z. Prejeli smo PIONIR. Izdaja «Mladinska knjiga«' V Ljubljani. 1959-60. 8. TURISTIČNI VESTNIK. Glasilo Turistične zveze Slovenije. Letnik VIII, št. 5. Ljubljana. GUIDA CAMPING DTTALIA 1960. Federazione Italiana del Campeggio. Terza edizione. Firenze. Uvod napisal posl. odv. Arrigo Paganelli, predsednik Zveze. Opremil Do-menico Vignali. milimi umi mmimmiimii mmimmim ............... keta pridobiva na svoji stra- filmu katapultiranje in vajo hoviti brzini. Publika nada-|v tako imenovanem centrifu- Slovenski Cofe1 cTAzur.j Turist Ankaran TU&ce kahvi bi ume, bduiih - T^&d v£č4tbleln£ga Ico-mmia ktoMfiblitdlti f Peršinove stenske slikanje v nočnem baru Konventu Prvi gostje v prijetnem vrtu konventskega gostišča Človek, ki izhaja iz generacije črno-žol tega orla in ki je bil v tistih časih gost tržaškega Lida, ankaranskega San Nicoloja, bi ga danes komaj spoznal. Ostala je le še spod- iimiiuiiimiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiitiitiiiuiiiiiiiiiiiiuiHnnninniiiifiiimiiiimiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ze dopoldne boste imeli obiske. Nekateri bodo poslovnega značaja in jih skrbno izkoristite, kajti veliko dobrega vam lahko prinesejo. Veliko bo dela. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ce ste prejšnji dan doživeli veliko razočaranje, se sedaj potolažite, kajti nov dan vam prinaša veliko zadoščenje. Tu. di v čustvenih zadevah bo dobro. DVOJČKA (od 21. 5, do 22. 6.) V dopoldanskih urah vam bo šlo vse narobe. Zelo boste nervozni in neučakani. Popoldne pa se bodo razmere unesle in zabeležili boste same uspehe. RAK (od 23. 6. do 22 7.) Najprej dobro preglejte račune. Nekoliko preveč ste trošili in sedaj se vjm bo to maščevalo. Tajnosti so za to, da jih krijemo in ne razglašamo LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V. družini mir, z ljubljeno HOROSKOP ZA DANES__ osebo sreča, skratka vse najbolje. Ne boste pa tako srečni v poslovnih zadevah ali na delu, kjer boste naleteli na težave. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vloga, ki jo imate, vam nudi veliko možnosti, da pomagate ljudem, ki so v težavah. Ne zanemarite priložnosti, ker bo to nekoč vaš velik kapital. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Pri obravnavanju z zelo občutljivimi osebami bodite posebno previdni, kajti vaša impulzivnost bi jim znala pokvariti dan. Nekoliko glavobola. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Razčistite račune, da bo bolj jasen jutrišnji načrt. Nekoliko ste zanemarili svo- jo dejavnost, da bi se posvetili nevažnim zadevam STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Poseči boste morali v zadevo, ki se nekam predolgo vleče. Pazite, da ne boste pri tem preveč nestrpni ali nespretni. Bodite zmerni v zahtevah. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Stari spor se bo u-gladil in s tem si boste odprli pot za snosnejše gmotne razmere. Ne bodite preveč zahtevni in nekoliko več počivajte. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nova poznanstva poslovnega značaja. Izkoristite jih, če gre za osebe, ki se v vaši stroki bolje spoznajo kot vi. Nikakor ne odklanjajte nasvetov. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ze v jutranjih urah si izdelajte celoten dnevni program, kajti dela bo zelo veliko in neurejeno se bo kopičilo Za svojce pa morata tudi najti trenutek. nja restavracija in vrsta kabin ob plaži. Vse drugo je novo in nov je tudi Konvent, zlasti znotraj. Samostanskim opatom, ki so njega dni zaklenjeni v svojih sivkastih celicah razmišljali o vrednotah življenja in o perspektivnosti pozemskega nadaljevanja, bi se ob pogledu na novi bar sramežljivo d rignili lasje. Zlasti še ob pogledu na stenske slikarije akademskega slikarja Peršina. Ko em prvič občudoval ta ciklus zasnovan v čast Bakhovega božanstva, sem se spomnil na razvratnega rimskega pesnika Katu-la ,ki začenja svojo pesem sPivskim tovarišem» takole: Prešerna krčma z vami vred, penati, soh devetero, ki s podstavkov zro, mar menite, da dana vam samo je med nogami tista reč in hkrati pravica, pri najlepših puncah spati, vsi drugi pa plesnivi jarci smo? Ne mislite morda, če sto, če dvesto si vaših «ksihtov» tu je našlo mesto, da sam ne zmeljem dvesto takih klad? A v zmoti ste: vso krčmo zad in spred poslikam z lulčki vašimi lep5. Peršinova stenska slikarija je med prvimi obiskovalci zaplodila sadež vročih polemik: nekateri — in ti so bili v manjšini — so užaljeno trdili, da je to čista pornografija, drugi — na srečo v večini — so bili v ocenah bolj umirjeni in so svojo sodbo omejih v izjavah, da gre za mo-tive, ki dopolnjujejo barsko atmosfero. No, bar v ankaranskem Konventu je gostom zdaj že na voljo in vitalni direktor tega zajetnega gostinskega podjetja Vinico Ber- not, ki je zavrgel zastarele nazore o sodobnem gostinstvu, obeta še vrsto novitet in atraktivnih presenečenj. Novi bar v Konventu je odprt od 24. ure pa do 4. ure ob zori, ko je ankaranska obala že predana prvim svetlobnim refleksom prihajajočega dneva. Prostor tega bara je sicer omejen, toda v principu je menda prav, če je manj ljudi. Potem je intimnost žlahtnejša, potem dobi ba-khovska varianta Hrastovelj-skih fresk (ki je po svoje tu- di precej naturalistična!) svi pravi zven in svojo pravo ba i>o. Resda so surealistične pi dobe rahlo delikatne, celo i; diskretne in pikantne, a sodij v prostor, ki so mu nam njene. Slovenska Ažurna obala o mivkastem ankaranskem brežju je pripravljena za s zono. Hotel v Konventu p pisana šara pravljičnih tur stičnih hišic v tipičnih ist sko-primorskih barvah Čaš na prihod prvih turistov Nemčije, Švedske, Francije 1 Italije. Travnata podrast, bu na v svojem pomladnem z lenju, je posejana z lapidari skimi drobci in potke so be in oabijo na sprehode. Zdaj je to Li do, ki va\ predvsem jugoslovanske gos in odpira vrata vsem inozer skim turistom. Prva etapa ; dopolnjena in v prihodnjih 1 tih se bo ta slovenski tui stični bazen razširil čez vi ankaransko obalo. Za kakšn ga modernega Katula tedi bar u Konventu ne bo vi dovolj delikaten. Kurenti r stenah, ki objemajo sureai stične Hetere, pa bodo v te času verjetno zbledeli in ji bo hkrati s spominom tre t vedno znova oživljati. MILI Cproriško-beneški dnevnik Sporočilo sindikalne stroke FILLER Predčasna odpoved pogodbe za delavce gradbene strobe Zahteve, ki so jih sindikalne organizacije predložile delodajalcem Sindikalna stroka FILLEA, ki je včlanjena v Delavsko zbornico, sporoča vsem delavcem, da so sindikalne organi' zacije odpovedale vsedržavno kolektivno delovno pogodbo za delavce, ki so zaposleni v opekarnah, še preden je pogodba izgubila veljavo. Sindikalne organizacije so predložile delodajalcem naslednje zahteve: 1. Navadnim delavcem naj se sedanja mezda zviša za 25 lir r.a uro, proporcionalno s tem pa naj se zviša mezda tudi za vse ostale kategorije. 2. Dnevni delovni čas ne sme presegati 8 ur, tedenski pa ne 48. 3. Z novo delovno pogodbo se mora dokončno rešiti vprašanje tako imenovane sezonske dobe. V tej dobi je proizvodnja v polnem teku. V izvensezonski dobi se delavci ne smejo odpustiti, ampak suspendirati. 4. Zahteva se revizija kvalifikacij, povečanje dopusta in rešitev drugih važnih stvari, katere bo organizacija podrobneje opisala v letaku. Doslej se je prvič primerilo, da so sindikalne organizacije odpovedale delovno pogodbo 7 mesecev preden je zapalla. Da bi ta odločitev dovedla do zaželenega uspeha, se mora celotna kategorija zavzeti za takojšnji pričetek pogajanj pri industrijcih naše pokrajine pa je ‘reba zahtevati uveljavitev sporazuma ANDIL. V vsaki opekarn! je poleg tega še cel skupek najrazlič nejših vprašanj, ki jih morajo delavci vsake opekarne posebej rešiti. Med temi je n. pr. preslabo plačevanje za opravljeno delo, plačilo za porabljeno delovno obleko, delovni čas, nagel proizvodni ritem itd. Izlet SPD na Kras Slovensko planinsko društvo sporoča, da organizira 29. maja enodnevni izlet na Vrhe na Krasu. Zbirališče ob 8.45 na kolodvoru v Novi Gorici. Odhod ob 9.04. Udeleženci izleta se bodo peljali do Štanjela, od tam pa bodo šli peš na Štjak, Sv. Ano, Tomaj, „'.vber in Dutovlje. Kupijo naj nedeljsko povratno vozovnico. Hrana iz nahrbtnika, za skupno kosilo pa naj se prijavijo pri Petru Čermelju na Kornu. Povratek z zadnjim vlakom. Triletna deklica se je napila zdravil V civilno bolnišnico so včeraj ob 9.3Q prepeljali z avtom Zelenega križa triletno Graziello Maršala s Trga sv. Antona št. 12. Deklica je med igranjem spila iz neke stekleničke veliko količino zdravil. V bolnišnici so ji zdravniki nudili prvo pomoč in jo poslali domov. V stanovanju si je zlomila nogo V nedeljo zvečer je v stanovanju v Ul. Pietro Galli padla 58-letna Rosalia Marega. Zena se je pri padcu u-darila v nogo, vendar je smatrala, da bodo bolečine ponoči odnehale. Ker pa jo je noga vedno bolj bolela, je včeraj ob 8.30 poklicala u-službence Zelenega križa, da iiiitiiiiiiiiiiutmiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimmiiiumiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiimiiiHiiii Hud zločin v Tržiču Mlad mizar s pasom zadušil gluhonemega Morilec je že delj časa bolehal na živcih V noči od nedelje na ponedeljek *e je zgodil v bližini pokopališča Marcelliana v Tržiču hud zločin. Mizar, 29-letni Renato Grubissa iz U-lice Morosini 20, je zadušil gluhonemega delavca CRDA, 55-letnega Mittena Ragnazzija iz Ulice Bagni 20. Napadalec je vzel svoji žrtvi pas izza hlač in mu ga zadrgnil okoli vratu. Ni se zadovoljil s tem. da ga je zadavil, še obraz mu je razbil z brcami. Kmalu zatem je prišel na kraj dogodka sodnik dr. Ma- lacrea skupno s policijo, kjer so našli morilca in ga aret-rali. Zdi se, da je Grubissa •am povedal nekomu, da je zakrivil umor. Dejanje je priznal. Grubissa Je že dalj časa bolehal na živcih. Bolezen si je zdravil pri nekem specialistu v Tržiču. Kaj ga je pripravilo do tako groznega zločina, bo pojasnila policija. Odpeljali so ga v zapor, Ragnazzije-vo truplo pa v mrtvašnico na pokopališče Marcelliana, kjer ga bode danes pokopali. so jo prepeljali v civilno bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da si je žena zlomila nogo, pridržali so jo na zdravljenju. «»------- Pri prehitevanju sta se motociklista zaletela v avtomobil Na Tržaški cesti, in sicer v bližini stavbe št. 96, se je v nedeljo pripetila prometna nesreča. Motociklist 18-letni Nicola Ladi iz Moše ter prijatelj Valeriano Bevilacqua, prav tako iz Moše, sta se peljala proti Gorici. V bližini hiše št. 96 je motociklist hotel prehiteti avtomobil, katerega je vozil arhitekt Dante Angeli iz Trsta, in se od strani zaletel vanj. Fanta je vrglo s ceste ob drevo in nato v jarek. Z rešilnim avtom so ju prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so Ladija zaradi ran po glavi ter poškodbe lobanje pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh, Bevilacqua pa bo po treh dneh lahko zapustil bolnišnico, ker je pri padcu za-dobil le lažje rane po rokah in nogah. Na kraj nesreče je kmalu po nesreči prišla prometna policija. ——«»------ Prometna nesreča pri letališču V nedeljo je prišel na kratek obisk v naše mesto 23-letni mehanik Raffaele Miche-lon iz Trsta. Potem ko se je nekaj časa ustavil v mestu, je okoli 19.30 stopil na motorno kolo, da bi se odpeljal domov, toda v bližini letališča se je zaletel v avtomobil mizarja Luigija Marussija iz Tržiča. Ker se je Michelon pri padcu močno udaril v desno nogo, so ga z avtom Zelenega križa prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga zaradi zloma desne noge pridržali na zdravljenju. —— «»—____ Deklica padla po stopnicah Pet dni se bo morala zdraviti v bolnišnici 2-letna Tiziana Boccadoro, ki stanuje s starši v Ul. Morelli št. 6. Deklica je v nedeljo, ko je b'la na obisku pri teti v Ul. Duca d’Aosta, padla po stopnicah. Z rešilnim avtom Zelenega križa so jo takoj odpeljali v civilno bclnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je poškodovala lobanjo. V bolnišnici se bo morala zdraviti pet dni, -#»------ DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Kuerner, Korzo Italia št. 4, tel. 25-76. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 25,6 stopinje ob 13.30. najnižja 9 stopinj ob 5. uri. Vlage 50 odstotkov. Včeraj je padlo 3,2 mm dežja. ■liliiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiliilllliiiMiinmiliiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiliiitliMliiililiiHiiniiiiiiHtniiiiiiiiimitifiiiiitiHiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiifiii V Gorici se je zaključila gledališka sezona Dve predstavi s Kreftovim delom «Balada o poročniku in Marjutki» Prihodnja tedna bo gledališče gostovalo v Doberdobu in Standrežu Preteklo nedeljo je Sloven-to gledališče iz Trsta z dvoj- 0 predstavo popoldne in zve-er imelo svoje zaključno go-tovanje v tej sezoni v Pro-iretni dvorani v Gorici, Rek- smo v Prosvetni dvorani, er bo v prihodnjih dveh ted-ih imelo še nekaj prireditev a prostem, in sicer v Dober-obu in Standrežu, kjer pa odo nastopili z igrami, ki mo jih v Gorici že videli. V nedeljo so nam gledali-ki umetniki iz Trsta prika-ali «Balado o poročniku in !arjutki», ki jo je spisal iratko Kreft po znanem delu Enainštirideseti«, katero po-najo nekateri že iz filma. V gri nastopata samo Marjut-a, preprosta ribiška hčerka, 1 je že v zgodnji mladosti igubila mater, ter gardni po-očnik, mamin miljenček, ki o izbruha revolucije tako ekoč ni imel stika s svetom n ni vedel, kaj je življenje, er ni bil nikdar lačen. Mar-utko je mojstrsko podala Mi-a Sardočeva, ki nam je v em liku pokazala še eno plat voje vsestranske gle 'ališ -e možnosti. Gardnega poročni-;a pa je prav tako dobro po-ial Stane Starešinič. V vsej gri nastopata samo ta dva, iredstavnika dveh različnih vetov, ki ju usoda vrže na amoten otok, kjer se mora-a skupaj boriti za obstanek, '.ato je '8ra zahtevna in oba gralca sta morala zelo paziti, la sta napolnila dejanje in iritegnila pozornost občin-itva, kar se jima je v polni neri posrečilo. Zal pa je bilo pri obeh predstavah za tako svalitetno podajanje igre vse premalo občinstva. Deloma je to pripisati slabemu vremenu, saj j« obakrat nekaj pred začetkom predstave deževalo, kar je zlasti okoličane odvrnilo od obiska. Obenem pa moramo ugotoviti, da je bilo med občinstvom zelo malo zlasti mlajših. Ali je to posledica prosvetnega mrtvila, ki že dalj časa zajema našo mladino, ali pa jo nastop poletne dobe privablja rajši na izlete, plese na prost°m it 1 Ne bomo o tem podrobneje razpravljali. Vsekakor pa bi bilo dobro, da bi se vsaj še zadnjih prireditev na prostem, v Standrežu in Doberdobu, udeležila tudi mladina v večjem številu, saj je škoda, da zamudi take kvalitetne predstave, pri katerih i-ma poleg zabave tudi korist, da se marsikaj nauči. —ič. Plodno delovanje krvne banke Čeprav je goriška krvna banka razmeroma zelo mlada, je napravila marsikaj dobrega za bolnike; lahko rečemo, da je marsikateremu rešila življenje. Njeni člani so se ob vsakem času odzvali pozivu za oddajo krvi, ne da bi za to zahtevali kakršno koli odškodnino ali pa javno pohvalo. S tem v zvezi naj navedemo nekaj številk o delovanju te jstanove do konca letošnjega aprila. V nekaj mesecih se je število dajalcev krvi zvišalo od 20 na 120. Samo v prvih štirih mesecih letos so 177-krat. odvzeli kri. Povprečno »ta prišla v poštev na dan dva dajalca krvi, ki sta dala okoli 400 g. Vsi njeni člani so zavarovani za primer nezgode pri transfuziji. Da bi se delovanje krvne banke še bolj razširilo, so organizirali predvajanje propagandnih filmov, spuščanje letakov z letal, u-stanovitev krvne banke v Kr-minu. Proučujejo možnost, da bi določili krvno skupino vsem pilotom, ki so vpisani v goriški letalski klub Lucia-no Marni, da bi s tem omogočili zdravnikom lažje delo pri nesreči. Vse se zdi, da bodo to akcijo razširili še na kategorijo avtomobilistov, ka-mionistov in motociklistov. Cimprej bodo otvorili transfuzijsko središče v civilni bolnici. Seveda so se pokazale tudi nekatere pomanjkljivosti zaradi pomanjkanja sredstev. Jutri bo ob prisotnosti pokrajinskega piedsednika v civilni bolnišnici sestanek, na katerem bodo ustanovili krajevno krvno banko. Kino v Goriri CORSO. 17.00: «Skandal na soncu«, R. Egan, S. Dee, v barvah, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 21.30: Nastop «Teatro stabile« iz Trsta s tremi Pi-randellovimi deli. V1TTORIA. 17.00: «Nagi, kot jih je bog ustvaril«, R. Batta. glia, M. Allasio. mladini vstop prepovedan. CENTRALE 17.00: ((Izzivanje Toma in Jerryja», barvna sli. kanica, MODERNO. 17.00: «30 milijonov km od zemlje«, W, Hoo p er, J. Taylor, Po 15 letih zmage nad fašizmom in nacizmom 600 invalidov ne uživa predpisanih ugodnosti Italijanska vlada še ni izpolnila obveznosti londonskega sporazuma, kjer je predvideno izenačenje glede socialnega skrbstva in pokojnin za invalide NOV z ostalimi italijanskimi državljani Pogled na dvorano občnega zbora Zveze vojnih invalidov NOV V nedeljo dopoldne je bila dvorana prosvetnega društva «Ivan Cankar« nabito polna vojnih invalidov NOV tako, da so moral; nekateri ostati celo na hodniku. Na občnem zboru so invalidi proučili svoj položaj in izvolili novi odbor. Kot gostje so bili prisotni na občnem zboru tudi. za Zvezo partizanov tržaškega ozemlja Bruno Morassut in Nino Gregorič, za Zvezo bivših političnih preganjancev dr. Jože Dekleva, za AN-PI član izvršnega odbora Mezgec in za FIAP (italijanska federacija partizanskih združenj) dr. Bruno Pin-cherle. Po izvolitvi delovnega predsedstva je tajnik združenja Sergej Pečar prečital obsežno in bogato dokumentirano poročilo o delovanju združenja in zlasti o položaju vojnih invalidov. Uvodoma je govornik dejal, da je ostalo 1. 1947, ko je topila v veljavo mirovna pogodba, na našem področju veliko število invalidov in svojcev padlih v NOV, ki niso imeli rešenega invalidskega statusa. To bi morala urediti ZVU, ki pa tega iz raznih razlogov ni napravila. Zato se je takrat zveza obrnila na jugoslovanske tovariše in dosegla, da je Jugoslavija pri- Sprejeta resolucija Vojni invalidi in vsi, ki so preživeli krvavo borbo proti fašistični agresiji, smo v vseh povojnih letih trepetali za usodo miru, ker dobro vemo kaj pomeni vojna. Na žalost po 15 letih odkar se je vojna končala ni še prišlo do pravega miru. Poleg tega se zavedamo, da izbruh nove vojne ne bi samo obnovil grozote, ki so nam še v spominu, temveč bi predstavljal pravo uničenje človeštva in to zaradi strašnega rušilnega orožja, ki se danes izdeluje in v primeri s katerim tisto uporabljeno v pretekli vojni je prava igrača. Kljub ogromnim nevarnostim zaradi tekme v oboroževanju z najbolj uničujočim orožjem obstajajo še vedno velika mednarodna protislovja, ki imajo za posledico ponavljajoče se napetosti med velikimi svetovnimi vojaškimi bloki. Mednarodni odnosi niso v skladu z nevarnostjo grozotnih posledic morebitnega oboroženega spopada, kakor niso v skladu z vedno bolj živo in močno željo vseh narodov po dejanski neodvisnosti, pravni enakopravnosti in socialnem napredku. Spričo tega je danes v svetu vedno bolj napeta borba med silami ki hočejo mir in ki se borijo na nov družbeni red, brez privilegijev in tlačenja narodov in reakcionarnimi silami, ki zaupajo obrambo svojih privilegijev in koristi vojaški sili in ki težijo po nadoblasti nad šibkejšimi narodi. Vsa naša simpatija in vsa naša pomoč je na strani progresivnih in demokratičnih sil, ki se borijo za mir. Mi smo popolnoma solidarni z mednarodnimi organizacijami bivših borcev proti fašizmu, ki pozivajo vlade, sklicujoč se na trpljenje pretekle vojne, da ne štedijo z napori pri iskanju izhoda iz sedanje mrzle vojne kakor tudi pri dokončni ublažitvi mednarodnih odnosov, da se končno začne s stvarno razorožitvijo in progresivnim reševanjem mednarodnih problemov. Te rešitve bomo lahko in hitro našli če bomo vsi priznali dejstvo, da je danes nemogoče za stalno zasužnjiti narode in, da mednarodni odnosi morajo sloneti na dokoinem priznanju neodvisnosti in enakopravnosti malih in velikih narodov, gospodarsko razvitih in zaostalih. V teh dneh je bil zadan hud udarec hitrejšemu razvoju pomiritve in odstranitve hladne vojne, ker m uspela konferenca štirih na najvišji ravni. Ni dvoma, da predstavlja ta neuspeh zadoščenje za sile, ki bi se rade povrnile k hladni vojni in ki nasprotujejo pomiritvi. Mi invalidi in žrtve narodnoosvobodilne vojne proti naci-fašizmu pozivamo vse demokratične in miroljubne sile, da okrepe svoje napore, da kljub vsemu nada ljujejo z razvojem pomiritve in da najodločneje zavrnejo in obsodijo vsa tista dejanja, ki bi lahko svet ponovno vrgla v razdobje hladne vojne in torej povzročila največjo nevarnost za drugo katastrofo človeštva. Čela izplačevati invalidnine tistim, ki so imeli zato pogo je. Vsega skupaj je bilo pri zvezi vloženih 1382 prošenj. Pozitivno je bilo rešenih 1195 primerov, to je 86,5 odst. Med temi je 227 osebnih invalidov, 356 vdov in sirot in 612 roditeljev Bilo je mnogo tudi takih, ki so vložili prošnjo za priznanje invalidskega svojstva pri italijanskih oblasteh. Takih primerov je skupaj 394. Danes je še 599 naših članov, ki so zaščiteni po jugoslovanskem zakonu. Skrb zveze za svoje člane je vsestranska, čeprav neštetokrat povezana z nepremostljivimi težkočami finančnega značaja. Od leta 1956 do 31. 12. 1959 smo iz naših sredstev nudili zdravniško pomoč 65(8 invalidom in svojcem padlih, ki niso socialno zavarovani in živijo v težkih ekonomskih razmerah. V i-stem razdobju smo poslali na specialistične zdravniške preglede v Jugoslavijo 221 osebnih invalidov. Vsako leto poskrbimo, da gre v klimatska ali topliška zdravilišča okrog 45 ljudi, ki so nujno potrebni zdravljenja. Iz moralnih razlogov sta naša zveza in družba sploh dolžni skrbeti za tiste, ki niso dovolj materialno poskrbljeni in ki so največ dali za osvoboditev. To so invalidi nesposobni za delo in otroci padlih, aktivni udeleženci in žrtve protifašističnega osvobodilnega boja. Spričo finančnih virov, s katerimi lahko s sigurnostjo računamo, to je mesečna članarina naših članov, ki predstavlja za posameznike precejšnje breme, so skromna in nezadostna za kritje vseh naših najnujnejših potreb smo se morali v mnogih primerih zateči do za-vednejših tovarišev trgovcev, obrtnikov in raznih ustanov, kjer smo nabrali 1,500.000 lir v gotovini in mnogo drugega koristnega blaga. S temi prispevki smo obdarili otroke invalidov in sirote ob priliki Novoletne jelke in v raznih drugih primerih smo gnotno podprli si-romašnajše invalide in sirote. Naši tovariši borci invalidi v Jugoslaviji nasploh in v Sloveniji še posebej imajo veliko razumevanje za naše potrebe in težkoče in nam nesebično pomagajo povsod, kjer je mogoča pomoč. Na našo prošnjo so tovariši iz glavnega odbora invalidov Slovenije sporazumno z osrednjo invalidsko organizacijo Jugoslavije intervenirali pri kompetentnih ustanovah v Beogradu in dosegli znatno povišanje invalidnin v ko- rist invalidov in svojcev padlih, ki živijo v Italiji. Tl poviški so znatno izboljšali ekonomsko stanje posebno težkih invalidov, katerih dohodki so se povišali od 60.000 na 80.000 lir mesečno. A kljub vsem naporom narodov Jugoslavije, ki nam nudijo preko svojih invalidskih organizacij tako ogromno materialno pomoč, ne moramo in ne smemo biti zadovoljni s sedanjim stanjem. Kot italijanski državljani zahtevamo pravno priznanje vseh pravic, ki jih uživaio ostali invalidi in svojci padlih, ki so priznani po italijanskem zakonu. Žrtve vojne z nacisti in fašisti, žrtve Rižarne, SS-ovskih zaporov in nacifašističnih taborišč smrti ter vse žrtve v okviru naše narodnoosvobodilne borbe, so skupne žrtve borbe za zmago demokratičnih sil nad nacifašizmom in nacizmom so žrtve borbe ki so pripomogle tudi k sedanji demokratični ureditvi italijanske republike Zdelo se je, da bo naš pravni invalidski status rešen s podpisom londonskega sporazuma. Kot je znano, je italijanska vlada s podpisom londonskega sporazuma sprejela poleg obveznosti, ki se tičejo alovenske narodne manjšine v Trstu, pod točko 2. črko f. tudi tiste obveznosti, ki se tičejo invalidov. Pod to točko je predvideno izenačenje na splošnem področju socialnega skrbstva in pokojnin tudi pokojnin za invalide iz NOV priznane z jugoslovanskim zakonom, z ostalimi italijanskimi državljani, V zvezi s tem se je naša zveza zavzela in intervenirala pri krajevnih kot pri centralnih oblastvenih organih v Rimu s konkretnimi predlogi za rešitev tega vprašanja. Ko je oktobra meseca 1954. leta italijanska vlada prevzela oblast na našem ozemlju, je Jugoslavija prenehala nakazovati invalidnine, upravičeno računajoč, da bo od tedaj dalje dolžnost do invalidov prevzela Italija. Ker se to ni zgodilo, sm0 intervenirali pri odgovornem funkcionarju za zvezo med italijanskim zunanjim ministrstvom in general, nim komisariatom v Trstu dr. Fabianiju. Ker Italijanska vlada te dolžnosti — kot še vrsto drugih sprejetih dolžnosti — ni izvršila, se je Jugoslavija čutila moralno dolžno nadaljevati z nakazova- njem invalidnin do dokončne rešitve tega problema, kar pa stane Jugoslavijo ogromnih žrtev. S to rešitvijo nismo bili in nismo zadovoljni. Jugoslaviji smo iskreno hvaležni za njene žrtve, toda s tem je bilo vprašanje le delno rešeno. Zato smo prosili za razgovor pri Generalnem komisarju dr. Palamari. „ redlcžili smo resolucijo, v kateri smo zahtevali, da se nam priznajo pravice, to je invalidnina, pravica do zaposlitve, zdravniške pomoči itd. Generalni komisar dr. Palamara, nam je obljubil svojo pomoč. Toda razen tega, da delovni urad za obvezno zaposlitev vojnih invalidov tolerira pri računanju odstotke že zaposlenih invalidov v raznih podjetjih, tudi invalide iz NOV, nismo dosegli drugega. Ker s takimi in podobnimi intervencijami nismo dosegli ničesar, smo pred kratkim naslovili vlogo na ministra Tambroni-ja, ki je bil v bivši Segni-jevi vladi zakladni minister in na ministra za delo Zacca-gninija. Prosili smo ju, naj se nam vsaj začasno priznajo vse invalidske pravice, če ravno ni še rešeno vprašanje izplačevanja invalidnin. Tudi od tu smo dobili vljuden odgovor lastnoročno podpisan od obeh ministrov. Na lep način se nam skuša povedati, da je zadeva še predmet razgovorov med italijansko in jugoslovansko vlado. V začetku smo omenili, da je italijanska vlada pozitivno rešila in začela izplačevati invalidnino 394 našim članom. Tu v glavnem gre za vojne vdove in roditelje, osebnih invalidov je le 32. Mi pozdrav- ljamo vsako tako pozitivno rešitev. Vendar z načinom, kako se to rešuje ne moremo soglašati, zato je nujno, da spregovorimo o tem vprašanju nekaj besed. Kot je znano, se po italijanskem zakonu, prošnje za priznanje invalidnosti rešujejo na osnovi dveh kriterijev, in sicer kot civilni invalidi ali kot vojni invalidi. Isto velja za svojce padlih. Za boljšo ilustracijo bomo navedli, kateri spadajo v eno ali drugo skupino. Razlika med vojnimi in civilnimi invalidi je precejšnja naj si bo glede višine invalidnine ali pa ostalih pravic. Vojni invalidi ali svojci po padlem vojaku, v našem primeru partizani, so tisti, ki so do konca leta 1948 vloži-I, prošnjo na italijansko ministrstvo za obrambo za priznanje kvalifikacije «Partigia-no italiano combattente alPe-stero« in jim je bila ta kvalifikacija tudi priznana. Ce prosilcu invalidu ali svojcu padlega ta kvalifikacija ni bila priznana, se tem na osnovi njihove prošnje prizna samo položaj civilne žrtve. To se pravi, četudi je bil borec v vojaških vojnih formacijah, je njegov položaj enak tistemu, ki ni bil v vojaških formacijah in postal invalid ali padel zaradi neštetih vojnih razlogov. Kot je znano, je rok za vlaganje prošenj na italijansko finančno ministrstvo za priznanje invalidskih pravic zapadel leta 1952. Zaradi tega naša zveza zahteva, kar se tiče tega priznanja, spoštovanje določil londonskega sporazuma Samo na tej osnovi bodo zadoščene naše zahteve. Opozoriti moramo še na dej- stvo, da je ministrski svet Se-gnijeve vlade dne 20. februarja t. 1. odobril osnutek za dopolnitev nekaterih ukrepov k zakonu o vojnih pokojninah. Med temi ukrepi je tudi večja liberalizacija in ponovna otvoritev roka za vlaganje prošenj za priznanje invalidskih pravic. Na prvi pogled naj bi bil ta ukrep ugoden tudi za nas invalide in svojce padlih, ki so zaščiteni z jugoslovanskim zakonom; torej za nas, ki živimo v Italiji in ki nismo vložili iz znanih razlogov prošnje za pridobitev invalidskih pravic po italijanskem zakonu. Ni dvoma, da je z otvoritvijo roka storjem korak naprej tudi za nas. Saj bomo lahko, ko bo dopolnilo zakona stopilo v veljavo vlagali prošnje kot vsak drug italijanski državljan. In seveda v primeru, da bomo imeli pogoje in dokumente za to, bomo tudi priznani. Toda naš položaj je povsem drugačen kot položaj ostalih vojnih invalidov z italijanskim državljanstvom. Mi nimamo nobenih dokumentov iz vojaških bolnic. Naši dokumenti iz angleških in partizanskih bolnic so priloženi vlogam, na podlagi katerih nam je jugoslovanska vlada izdala dekrete. Naša zahteva je, da italijanska vlada prizna invalidska svojstva našim članom na podlagi prošenj, odnosno dekretov, ki jih je izdala jugoslovanska vlada, ki je edini verodostojen dokument. Po tem izvajanju še kratek zaključek. Te dni je ves svet slavil 15. obletnico zmage nad fašizmom in nacizmom. Toda v Trstu in na Tržaškem nasploh je nad 600 oseb, ki so na našem področju največ žrtvovale za zlom fašizma in nacizma, ki še vedno čakajo, da bi dobili vsaj to, kar jim pripada. Ko se v svetu v Italiji toliko govori o pomirje-nju, o demokraciji, bi bil čas, da se v našem primeru nekaj konkretno stori. 2e vsa povojna leta se italijanske u-radno kvalificirane oblasti u-pravičeno ponašajo s svojim odporniškim gibanjem. Naj to konkretno vzamejo kot svoje načelo s priznanjem dela tega odporniškega gibanja, ki se sicer ni boril pod njihovem vrhovnem pioveljstvom v sklopu GLN Severna Italija, ________________ _______ vendar pa proti istemu so-1 deli i. jem, bivšim ravma vražniku in za iste ideale. | omenjenega muzeja PISMO UREDNIŠTVU Salvore - Žalborna «V današnji številki pri- morskega dnevnika» sern šel zanimivo Orlovo zabel K ko o Flejpanu in p temu omenjam, da ° eBeneški Sloveniji» pa( r , navaja da je slovensko 1 za Montanars - Gorjani-je tudi vedel, da je ^ants Žalborna, kar pa smo praktično in uradno rili. Sam pa sem na «1 . videl star avstrijski sem vid: Salvore (Žalborna)■ . Po prvi vojni sta mi P la dva oficirja, da sta se šla v Montanarsu in se r slovensko razgovarjala. P l je zalotil star možak > ma povedal, da nekaj s* domačinov še razume slo . sko besedo. Pred 40 leti . je pravila priletna celJsKa marica — po možu se Je .( sala Zamparutti, a doma bila od Gemone wii da s0 v njeni mladosti nabližji Slovenct v Mont su.... Tako se pač \ Ce ni naše besede ne ne v cerkvi bi kaj resm no še s tiskom. _;«jlir Pred dnevi ste tudi P da je bilo pred 55 let' ^ neški Sloveniji bltztt horjanov. Meni se zdi, lo okoli 400.» Pozdrav! VINKO GABERŠKU PIRAN «» ----- Odobritev sklepov krajevnih ustanov • odb«f Pokrajinski upravni f0. je na svoji zadnji sej 'Ji zadnji. jjjj-učil večje število s.*“eP°e 0do-» nf jevnih ustanov in jih vse bril ali izrekel povoljno nle- . oda- Za tržaško občino Je . jjn. bril sklepe o popravilu skega poslopja v Uli« -«tai bini 12, o prispevku godbi «G. Verdi«, p obcl,lDiti izdatkih za ——. J., gostov ter PT za pogostitev m. »r o plačilu » jr nin za družine, ki 8(? J. pognali iz stanovanj, ki 8 ga stala nevarna za bivanj zgoniško občino je tro- bril sklep o spremeni® ^ šarine za nekatere Pre J0brfl Za miljsko občino Je <\reJn8 sklep o določitvi P° ?oV za cene potrošnih predmet ^g. določitev trošarine. Za P ^ dobnufja jinsko upravo je o1-—- ;u z» pe o prispevku Združenj ^ borbo proti raku, o,Pr t,reg0-inštitutu za zgodovino p nei* roda, za obnovitev kon je za parifikacijo šole m-iM-v Vili Giulia ter za cijo zdravniškega pen*« ga inštituta. O V prirodoslovnem is bo 1. junija komemora J gfj. umrlim prof. Eduardom^.^ iiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiimMiMiiiiiiMiiiimiiiniiium' «Sijaj sončice«, «Na Jli, se-cah», «Barčica«, «Le ®eme b®’ kaj smrečico«, ter «A* -v dokaj rada imela« sta P bro zapela duet Irenita in Oskar Grgič; slet^!!macije' ne recitacije in deki» „ Po Kratkem odmoru jole stopili učenci osnov jn prvega in drugega■ r®?-secev*-So podali prizor «12 m Nato je sledila iSr?: jo )° dejanjih «Skrati», ,K‘ pete8a uprizorili učenci « vl«| razreda. V tej igri 8laKaic, } go je imel Stanislav je prav dobro Poda . odt. ca«. Kar dobro 6.°..i, «va)5 zali tudi Majda BizJa v\ol nec«, Nataša Kalc »Kralja«, Ivan Kalc ^ fo V zadnji točki Pr°?rt*et)*/* prišli na oder učenci in četrtega razreda v t janko «Zamorec». t”. jgr«lc igrici so se vsi m>ad> kar dobro odrezali- _8tra * 6a moramo pohvalni pra 'arka Grgiča, ki sta j w dobro podala vlogi P ger* ’ Zamorec, drugi K?,rUno % »vajenca« je igral B j0 M smondo, medtem pečst Mauro Gec, Dušan .d^ Branko Grgič pravi tudi na odru Aobt0 X Prireditev je zel?.isica spela in največja f® e(jilJ nica, ki so jo Pr.eBUJVE dvorano, je bila po' ,e jn r in vaščanov iz ^r?P:m p)°s :»■ drič, ki so z mocnlnastoPS njem nagradili vse je t če otroke. Seveda Pj. ' Sledila je Stindej d, „ velčkova piščalka«- oSaine j» se znustavili Pn *llZnntl> «ja-vlogah, moramo 1 „eli, -p so z igro odlično u»P iel«, * . dina te starosti i*ar zh1 posredna in da oPaZl’ ’ a tukaj smo lahko 0P,B # so se nekateri o pe „ raven te razvojne u otrof* p Starši in ljubitelji 0I so prireditev, ki su proSto cr prostore in hodni vedb« pi šole, so bili na i« n»V lotnega sporeda ze ,ffc Do kdaj se bo držal diktator Trujillo? Sonce stoji v zenitu v Ciu-iid Trujillo, mrki prostolni-Cl zadnjega diktatorja v Kajbih, Ulice so prazne, če iz-Vzamemo policaje; moreča ti-®’na pritiska na mesto Zdržal je trideset let. Se-baj je prišel čas plačila; ver-kakor da bi hodili v 'arkev samo zato, da bi zo-^er njega kovali zarote; nje-®ov spomenik so policaji, ki 8a mestnih križiščih zastonj „ aJ° prometa, ki ga ni. Tru-Ullova tajna policija vas po-zdravlja povsod: na aerodro-f111’ v baru, v hotelu, v ta-v igralnici — povsod ,e Pričujoča... stranske ulice se pripodi #?ronien zelen Buiok. Zavore !,škripijej0 in enajstletni vo-objestno požene v na-^rotno smer. Pri šofiranju 11 Pomaga; o še štirje mlaj-^ečki... Mladi Trujillo in ik mladina« Dominikan-republike se zabavajo... ^eden je postal Rafael jj*°nidas Trujillo y Molina je bil policaj. Ko so 1_ er^^ke čete okupirale leta ® današnjo prestolnico Do-^^anske republike, je po-Trujillo ameriški »mari-, - “o desetih letih oficir-službovanja je bil ge-. **1. Od 1930 naprej, ko se js Za®ela Trujillova doba, ki v Dominikanski republiki Vj ;en začetek sveta, pa je ^ * al kot karibski Kaligula, v ."e vlada svoji deželi, mar-#. Velikemu brlogu, ki je s°va osebna in neomejlji-lastnina. Jav°iih rokah ima vse le-ko * lini^e' največjo slad-0 rafinerijo na svetu. lekt: sol, 'ini rično družbo, monopol na Samizno olje, tobak, ži- to na vse zavarovalne i-usie , !ote • r°glavar je povsod pri-^ n- Njegove jeklenoplave dt Vas spremljajo od aero-ka do tistega trenut- l(t' ]"K° Se znova vkrcate na mestnih ulicah ražnja jojejo neonske svetilke ?ry0Ve k*pe’ nieg°va foto-Pa se vsaj dvajset-na dan pojavlja v časo- Njegova policija se '""n, 'iiiiiiiimimiimimiiiniiiiiiiiiiiti Nigerija ne mara vojaških oporišč sj^aljeuan je ^tkrT s 3. strani) ko bo ta proglašena deželo. Prihod- f>jJ'e°dvi'sno ,tv0a 'eta pa bo prebival-tega «^aiaa». se hoče pri- ozemlja s plebisci- ti hti k isni Nigeriji ali pa ne- republiki Kamerunu. b>lo ^°n*erenci v Londonu je V>do enjeno tud' to’ da se 1» j oigorijske čete umakniti^ Britanskega Kameruna )»Vj .oktobrom 1960. Po iz-'l0lo... tanskega ministra za Vi ,,e jih bodo, «v kolikor l^^trebno«, zamenjale bri-HiDij,? *-ete- Toda britanski 'epj* *r ni hotel vztrajati na tjt) ak° delikatnem vpraša->il»’ aik' določene politične !Hrotu Kamerunu ostro nalit vstopu britanskih ^ njih deželo, it tjjfasu ustavnih pogajanj llje 0 Urejeno tudi vpraša-tj^^Pndarske pomoči. Po H jf01 sporazumu bo Ve-%0r^ija dala Nigeriji Sov f n° Posojilo 12 mili-dv ov 5ter'ingov za do-«r*av,ajsetih let in bo novi btftioč nuB'la tudi tehnično 'k* v[ Posojilo bo negerij-'itti, .at*a mogla dvigniti na tdvj” b° Nigerija postala Ittčrii na' Ta sredstva se bo-la s.? cest, telekomunikacij °bnih objektov. v Volkswagnih temnorumene barve podi po mestnih ulicah. Njihov Volkswagen vas zasleduje povsod. Vsakih dve sto kilometrov s posebnimi radijskimi postajami kontrolirajo prehod vsakega tujega avtomobila. Trujillova mornarica šteje štiri tisoč ljudi; njegovo letalstvo ima petdeset za let sposobnih avionov, njegova armada pa je osramočena zaradi velikih izgub, ki jih je utrpela ob slavni ~?’ k' je za vojaka nepreklicna: — padel. Toda, kako je , ®> da sem pozabil to smrt? Pozabil sem jo, ker me je zmotila preden sem si jo trdno zapisal v spomin. \h Prvih njenih korakih, ki so se oglasili v veži, sem na “Subil vso zvezo s svojimi mislimi. Ves sem se spre- sAmo, njeno bitje izven sleherne okolice. Zato je Gino zbledel in izginil, kakor nam izgine iz misli še tako prikupen in nesrečen človek, ki ga osebno nismo poznali in ki ga še nismo utegnili živo doživeti ob strani bližnjega človeka. Ko pa se je Kadetka prikazala v kuhinjskih vratih ter se ozrla vame, je s prvim rahlim smehljajem pregrnila sploh vse, kar sta mi prej pripovedovala teta in stric. Obšlo me je samo radostno, življenjsko razpoloženje. Zato sem veselo in brez premisleka kakor otrok sprejel njen prostodušni vzklik, da bi rada šla z mano po šmarnice. A zdaj ? ... Zdaj se je tisti Gino nenadoma vrnil. V soncu Kadetkine ljubezni — in v njem bližajoči se žalosti, ki še m vedela zanjo, a ki je tej ljubezni že dajala tisti poslednji, najsilnejši žar — je bil Gino stokrat jasnejši, kakor je bil v gostobesednem tetinem pripovedovanju. Prej je bil zame samo neki Gino, dober in prikupen, a neki; zdaj, ko je Kadetka stopala pred mano, se je pomikal ob njej in je bil nekdo — njen mrtvi fant. Ljubezen je res luč, je sonce: če z vsem ognjem posije v človeka, pa najsi bo ta človek še tako tuj in sam v sebi še tako neznaten in vsakdanji, najde v njem nekaj drobcenih biserov, ki se zasvetijo ter s svojimi odsevi obsijejo in ogrejejo vso njegovo podobo. Zdaj sem šele zagledal tistega mladega karabinjerja, ki se je razjokal, ker Obrekarjev Boris ni maral njegovega belega, a laškega hlebca. Zagledal sem po duši in pameti izredno preprostega Italijana, ki ga je ljubezen tako obsedla, da je zavrgel svojo puško in pograbil tujo, počasi spoznal, da ta puška ni tuja. temveč edina za vse, ki jim je ljubezen res pri srcu, ter se je zato pognal z njo v boj proti svoji. Zagledal sem mladega očeta, ki se je vrtel po naši sajasti kuhinji, opletal z brzo strelko in se zaletaval v zid, ker se je tako silovito veselil svojega otroka... tega otroka, ki sedi zdaj na mojem vratu ter me s toplimi ročicami grabi zdaj za ušesa, zdaj za lase. več. Mrtev je — in Kadetka tega ne ve. Ne ve. Toda slutnjo sem slutil v njenih očeh. In nemara jo je prav ta temna slutnja pognala, da je tako veselo plosknila z rokami, ko sem rekel, da pojdem pod Vranjek, ter me z otroško prisrčnostjo prosila, naj jo vzamem s sabo. Zdaj greva. In pred nama gre teta, ki ve vse —. Začel sem iskati izgovora, da bi se vrnili, a primernega izgovora nisem in nisem mogel najti, kakor bi mi pamet oslepela. Stopili smo čez potok. Samo za hip smo obstali na skali nad hišo, da bi se po stari kmečki navadi še enkrat s pogledom poslovili od doma, nato pa smo zavili po ozki stezi, ki se je vijugala navkreber. Pogledal sem po strmem, skoraj navpičnem zelenem brdu -- in tedaj se je iz spomina prikazala jasna podoba procesije, tiste procesije, ki se je točno pred dvaindvajsetimi leti prav po temle brdu počasi pomikala za krsto iz cinka, ki se je prav v istem majskem soncu bleščala na širokem Podzemljičevem hrbtu, šli so pod Vranjek po miadtga češkega kadeta, po ostanke nesrečnega Kadet kinega očeta. Jasno sem videl grobega grobarja Martina, kako jezno stresa škatlo z Andrejčevim kleparskim orodjem; Vojnačevega Žefa, ki mirno bzika rjavo slino; svojega očeta, ki z dlanjo zamišljeno gladi hrbet orlovskega nosu; brigadirja, ki z razširjenimi rokami uslužno poskakuje okrog plavolase neveste, da bi jo prestregel, če bi ji spodrsnilo; debelo gospo v črnini, ki se z obema rokama v črnih rokavicah krčevito opira ob dolgo palico, kakor bi bredla deroče reko; zavaljenega Modrijana, ki menca za njo in si briše svetlo plešo. Vse sem videl tako razločno, kakor bi se zdajle pomikali navkreber in bi jaz stal pred hišo ter jih gledal. In res sem stal pred hišo; najprej sem zagledal mamo, nato sestro in sebe, dvanajstletnega otroka, kako stojimo pod tepko in strmimo po zelenem pobočju. Tudi ta podoba je bila živa, tako živa, da sem se nehote ozrl proti hiši. Pod tepko ni bilo žive duše, toda ko sem obrnil hrbet tej praznini in stopil naprej, je tam ostal moj razočarani pogled in gledal naš pohod; teto v obledeli črnini, Kadetko v modrem krilu in beli bluzi, mene v oguljeni partizanski obleki in na mojem tilniku Silvijo v rožastem krilcu. Bill smo krajša, a prav tako nema in žalostna procesija, samo krsta se ni pomikala pred nami. Trznil sem z glavo, da bi se znebil vseh teh misli in podob, a trznil sem presunkovito. Silvija me Je tako močno po- cuknila za lase, da sem zajavkal. Nad glavo se je takoj oglasil tenak, otroško hudobni smeh. Nato me je Silvija še močneje pocuknila in veselo zaklicala: «Hijo, hijo, konjča!...# «Silvija!» se je takoj obrnila Kadetka. «Ne smeš za lase,» ji je požugala. «če bi te očka videl, bi bil hud!» Te besede so me zadele v živo. Ozrl sem se v teto, a teta ni gledala vame. Gledala je Kadetko, ki je vzela Silvijo v naročje ter ji prigovarjala, naj mi pove, kaj bi rekel očka, če bi mu povedala, da je bila poredna. Silvija je namršila obrvi, iztegnila roko in mi strogo požugala s kazalčkom: «Ti, ti, ti! ... Kadetka jo je privila k sebi, srečna in ponosna. Teta pa se je nasmehnila in tisti nasmeh mi je odvalil Kamen s srca. Saj teta gre z nama prav zato, da bi naju vodila po varrnh poteh! Le kako je mogoče, da mi prej to ni šinilo v glavo! Objel sem jo s hvaležnim pogledom. Veselo sem si spet posadil Silvijo za vrat in z lahkim korakom krenil naprej. Kmalu smo bili na zadnjem ovinku. Kako zelena je bila Dolenja Travna, ki se je razgrnila pred nami. To je precejšen polog, kjer je bila v starih časih njiva. (Nadaljevanje sledi). i LIGA Rezultati *Atalanta-Spal Juventus-*Bari 2-2 3-1 •Fiorenuna-Alessandria 3-1 Lazio-*Genoa 4-2 ♦Milan-Bologna 2-2 Napoli-*Padova 2-1 'Palermo-Lanerossl 1-4 'Roma-Sampdoria 6-1 •Udtoeseloter 1-1 LESTVICA Juventus 3 i 23 3 4 19 30 53 Ftorent. 32 19 7 6 66 30 45 Milan 32 16 9 7 53 36 41 Inter 32 12 12 t 49 40 36 Padova 32 14 7 11 41 42 35 Spal 32 11 12 9 41 46 34 Bologna 32 13 7 12 43 4« 33 Koma 32 13 7 12 51 50 33 Samp. 32 11 11 10 37 42 33 Atalanta 32 9 12 11 31 34 30 Lanerossl 32 tu 9 13 36 40 29 Bari 32 S 11 13 30 39 27 NapoH 32 7 13 12 31 45 27 Lazio 32 « 11 13 34 45 27 Udinese 32 6 15 11 37 51 27 Palermo 32 6 13 13 25 38 25 Alessand. 32 5 14 13 26 48 24 Genoa 32 4 9 19 20 47 17 Tekme prihodnjega kola: Alessandria - Inter, Bari -Fiorentina, Bologna - Atalan-ta, Genoa - Palermo, Juventus - Sampdoria, Lanerossl -Udinese, Lazio - Padova, Milan - Spal, Napoll - Roma. B LIGA Rezultati Ozo Mantova-*Brescia 2-1 •Catania-Novara 3-1 •Catanzaro-Sambenedet. 1-1 »Parma-Cagliari L.ecco-*Reggiana Como-*Slmmonza •Taranto-Modena •Torino-Messln a •Triestina-Verona Marzotto-* V enezia 1-1 2-6 4-2 2-6 M 2-1 1-0 LESTVICA Torino Lecco Catania Trlestina Reggiana Mantova Marzotto Verona Como Brescia Parma Messina Venezia Sambe n. Modena Taranto Novara Cagliari 33 13 17 3 30 10 47 35 16 13 4 47 23 47 33 13 10 4 50 33 44 35 14 15 6 43 27 43 35 13 11 11 49 46 37 35 13 9 13 39 37 35 35 11 13 11 36 36 35 35 11 12 12 47 42 34 33 13 C 14 46 44 34 35 9 16 10 20 32 34 Catanzaro 35 9 15 11 38 39 33 Simmonza 35 11 11 13 43 47 33 35 9 14 12 35 46 32 35 12 7 16 31 30 31 35 9 13 13 33 30 31 35 10 11 14 36 44 31 35 9 13 13 37 47 31 35 11 9 15 31 44 31 35 11 0 16 32 30 30 36 7 13 15 31 50 27 TEKME 26.5.60 Brescia - Catanzaro, Lecco -Venezia, Marzotto - Trlestina, Messina - Reggiana, Modena -Ozo Mantova, Novara - Taranto, Sambenedettese - Como, Simmenthai Monza - Cagliari, Torino - Catania, Verona - Parma. Športne stave TOTOCALCIO X 2 1, 2X2, 1 1 X, 2 112 KVOTE: 13 — 4.993.000, 12 — 161.000 tir. TOTIP X 2, 12, 2 2, IX, 2 2, IX KVOTE: 12 — 7.729.324, 11 — 220.837, 10 — 15.678 lir. Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige Z zmago sta si Neapelj in Lazio skoraj zagotovila obstoj v Ligi Lecco dohitel Torino - Nespremenjena razdalja med Catanio in Triestino Juventus, pa čeprav ima že zagotovljen naslov držav, nega prvaka, noče popustiti v nobenem primeru. Športno se bori in navdušuje z lepo igro. V nedeljo je tudi na jugu pokazal, da je vreden prvega mesta v lestvici in da nima v tem prvenstvu resnega kon kurenta. Prvi Juventusov gol je pa- del zaradi nerodnosti obrambe Barija, ki je s Tagninom zakrivila avtogol. In s tem pičlim rezultatom se je končal prvi polčas. V drugem je Juventus pokazal lepo igro in povečal rezultat z Nicolejem. Erba je dosegel za Bari častni gol, Lojodice pa je postavil za Juventus končni rezultat. Fiorentina m hotela zamuditi ugodne prilike in je skoraj da obupane igralce Alessan-drie prisilila na kolena. Morda je treba pripisati poraz gostov slabi igr, njihovega «zlata» vrednega igralca Ri-vere, za katerega ponujajo nič manj kot 100 milijonov lir. Ta toliko denarja vreden nogometaš pa je v nedeljo popolnoma razočaral. Za milansko enajstorico pa ni bilo tako lahko kot se je predvidevalo. Res je, da so Milančani dvakrat prešli v vodstvo, a vselej so znali bolonjski gostje izenačiti. Tako je moral Milan še enkrat priznati, da Fiorentine ne bo mogel dohiteti in da bo ostalo drugo mesto v lestvici v Florenci. igralci Spala bi kmalu pripravili presenečenje v Bergamu, kjer so gostovali pri Ata-lanti. Za domačine je prišla hladna prha najprej z avtogolom, ki ga je zakrivil Gu-stavsson, in kasneje z Bagat-tijem, ki je povečal rezultat za Spal. S hitrimi protinapadi se je domačinom posrečilo že v prvem polčasu zmanjšati rezultat in so v drugem z Ronzonom dosegli toliko pričakovani in tudi zasluženi gol izenačenja. Rimsaa enajstonca je bila v nedeljo skoraj nepremagljiva. Sprejela je v goste Sampdo-rio, ki se ne more :n ne sme podcenjevati, toda tokrat je morala priznati, da ni imela orožja, s katerim bi lahko ustavila odlični napad Rome. Sicer rezultat dovolj jasno govori, v kakšni premoči so bili domačini. Tudi drugo rimsko moštvo, Lazio, je zabeležilo zmago, ki je toliko bolj pomembna, ker jo je doseglo na tujem igrišču. Res je, da je Lazio igral v Genovi, toda to še ne pomeni, da ni bila zmaga zaslužena in celo podarjena. Največji uspeh dneva pa je dosegla neapeljska enajstorica, ki je šla v Padovo. Ni izključeno, da so nameravali Nea-peljčani doseči neodločen izid, toda na igrišču so spoznali, da je prilika ugodna in so pritisnili na uplinjač tako, da so s hitrimi akcijami večkrat presenetili domačine. Ti so zaključili prvi polčas z 1:0, kar je posledica premoči na igrišču, toda v drugem delu igre so gostje postajali vedno bolj nevarni, zaradi cesar so najprej izenačili in nato dosegli tudi zmagoviti gol. V Palermu se je enajstorica Lanerossi iz Vicenze boriia kakor se je pač mogla v u-panju, da se ji posreči prinesti domov vsaj točko. Toda domačini so goste stisnili v o-brambo in napadali brez pre-stanka, dokler niso dosegli zgoditka. V drugem polčasu sta obe moštvi precej popustili in tako ni prišlo več do nobenih sprememb. Tudi zadnja igra pred domačimi gledalci v tem prvenstvu se je končala za Udine-se z neodločenim izidom. Kot po navadi, so tudi v nedeljo proti nevarni enajstorici In-terja igrali domačini veliko več kot gostje, so več in tudi nevarno napadal, in so imeli veliko priložnosti za dosego golov. Toda marsikatero so po otroško zapravili, kar se jim je poznalo na koncu tekme, ko so spoznali, da jih neodločen rezultat še ni rešil nevarnosti izpada. Prihodnjo nedeljo čaka Videmčane gostovanje v Vicenzi. Udinese je prva prešla v vodstvo v .14’ prvega polčasa s Fontanesijem in je vodila vse do 34’ drugega polčasa, ko je Firmam po sreči dosegel izenačenje. Ta gol je bil precej dvomljiv. Po kazenskem strelu je prišla žoga pred vrata domačinov. Vratar jo je hotel ujeti, toda pri tem je treščil vanj Firmani, ki ga je podrl na tla, kjer je v bolečinah obležal. Zoga pa je zadela ob vratnico in se je počasi zakotalila v mrežo. Sledili so protesti občinstva in tudi igralcev, toda sodnik je po kratkem premišljevanju pokazal na sredino i-grišča in je s tem priznal gol. LIGA B Z nedeljsko zmago nad Reg-giano je Lecco dohitel v lestvici Torino. Sicer so Turinča-ni še vedno na vrhu, a z i-stim številom točk kot drugo-plasirana enajstorica, zaradi česar obstaja nevarnost, da častno mesto ob prvem spodrsljaju izgubi Ze v nedeljo je moralo turinsko moštvo na domačem igrišču prepustiti točko Messini, kar je izrabil Lecco, da se mu je približal in mu bo odslej sledil kot iimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiliiiiMimililiilliilllim » Kljub grobi igri gostov na stadionu pri Sv. Soboti Triestina - Verona 2:1 Nevarna poškodba Radiceja m izključitev Frigerija - Triestina je morala zadnje pol ure igrati z devetimi igralci STRELCI: V prvem polčasu v 5’ Fortunato (T.), v 0’ Cor-60 (V.), v 22’ Mantovani (TJ. TRIESTINA: Bandini; Frigeri. Brach; Szoke, Varglien, Radiče; Mantovani, Puia, Taccola, Magistrelli, Fortunato. VERONA: Ghizzardi; Basiiianl, Fassetta; Bissoli. Begalli, Zamperlini; Tinazzi, Bagnoli. Corso, Maioli, Beltrami. SODNIK: Parisi iz Messine. KOTI: 8:5 za Triestino. GLEDALCEV 600«. V 27’ prvega Polčasa izključena Frigeri (T.) in Corso (VJ, v 22’ drugega Polčasa izločen zaradi poškodbe Radiče (TJ Finale Tnestine v borbi za kvalifikacijo v A ligo je na- ravnost dramatičen in kot vse kaže, se m proti njej zarotila samo zla usoda, temveč tudi vsa moštva, ki prihajajo v zadnjem času v Trst. Lecco je na primer prejšnji teden zaigral kot da bi mu šlo za kožo in posledica njegove sicer dobre, toda tudi surove igre ni bil samo neodločen izid, temveč tudi resna poškodba srednjega napadalca čšecchija, ki tokrat ni mogel nastopiti. Se manj interesa na zmago kot Lecco je imela Verona, ki je gostovala tokrat. Toda Verona, katero vodi bivši odslovljeni trener Triestine Olivieri (in ta okol-nost ni nepomembna!), je zaigrala še bolj odločno kot Lecco, pomanjkanje tehnike pa je trikrat nadomestila z ostrostjo, ki je neštetokrat prešla meje dovoljenega. Posledica tega je bila po eni strani izključitev njenega najboljšega napadalca Corsa obenem s i rigenjem ter zapis treh njenih najbolj grobih i-gralcev, po drugi strani pa nevarna poškodba Radiceja, za katerega obstaja resna nevarnost, da do konca prvenstva sploh ne bo mogel več igrati, namerna poškodba vratarja Bandinija ter poškodbe vseh ostalih domačih igralcev razen morda dveh ali treh. Domače moštvo je zaradi tega igralo zadnje pol ure dejansko z devetimi do kraja izčrpanimi možmi proti desetim še povsem svežim in agresivnim gostom. In če je kljub temu izbojevalo sicer tesno zmago, potem je spričo skraj ne požrtvovalnosti, ki jo je pri tem pokazalo, vredno dvojne pohvale. V prvi vrsti pa zaslužijo pohvalo vsi trije krilci, med katerimi sta po- stilu, dalje Brach, ki je po izključitvi Frigerija in zaradi slabega dne vratarja Bandinija nosil levji delež celotne o-brambe, ter Taccola, ki je (žal samo v prvem polčasu) predstavljal s svojo prodornostjo in iznajdljivostjo najlepše presenečenje dneva. Ce bi tako kot on zaigrali tudi ostali štirje napadalci, potem bi golov lahko bilo vsaj pol ducata. Najmanj toliko povsem ugodnih priložnosti so namreč zapravili razni Fortu-nati, Mantovaniji, Puije in Ma-gistrelliji, delno pa tudi Taccola sam. Kakšne bodo bližnje posledice te zmage glede na fizično kondicijo Triestine v naslednjih dveh nastopih v e-nem tednu, trenutno še ni mogoče predvidevati, njena neposredna posledica pa je, da je Triestina še vedno v borbi za A Ugo kljub zmagam Lecca in Catanie in da je ključ njenega napredovanja najbrž prav v četrtkovih srečanjih Triestine v Valdagnu in Catanie v Turinu. Z eventualno zmago nad Marzottom ob istočasnem porazu Catanie bi bila pot v prvi razred praktično odprta. In še kratka kronika tekme. Triestina je začela sila podjetno in že v 5’ prešla v vodstvo. Dosojeni kazenski strel z roba kazenskega prostora je Taccola kratko podaljšal do Fortunata, ki je skozi razredčeni živi zid poslal silovito prizemno bombo v desni spodnji kot vrat. Vratar je bil brez moči. Toda navdušenje je trajalo je malo časa. V protinapadu je ušel Corso po desni strani in prizemno toda centrirano streljal v vrata. Bandini je na oko nenevarno togo sicer prestregel, vendar pa se mu je sebno Szoke in Radiče do po-, izmuznila iz^ rok in se odkota-škodbe igrala res v velikem I lila v mrežo. Na igralce je seveda ta Bandinijeva napaka vplivala negativno, vendar ne v toliki meri, da bi se jih polastilo malodušje. Kmalu so pobudo prevzeli popolnoma v svoie roke in začeli oblegati vrata gostov, v katerih pa je Ghizzardi odlično opravljal svoje delo. V 10 se je vrgel pod noge Taccoli, v 13’ Man-tovaniju, v 19’ pa je odvrnil v kot silno Szokejevo bombo. V 23’ je zgrešil žogo Fortunato, dve minuti kasneje pa je Triestina končno znova dosegla vodstvo po Mantovaniju, ki je iz neposredne bližine poslal pod prečko kratek Taoco-lov credložek. Gostje so spet močno pritisnili in v 27’ bi Bandini skoro ponovil napako. Corsov strel ga je presenetil in žoga se mu je skotalila iz rok K sreči jo je se pravočasno dosegel, pri tem pa ga je Corso brcnil v glavo. Frigeri je hotel reagirati na ta grobi prekršek, toda sodnik je hitro napravil red tako, da je izključil Corsa in Frigerija. Namesto Frigerija se je pomaknil v obrambo Szoke, v krilsko vrsto pa Magistrelli. Pobuda je še vedno ostala v rokah domačih. V preostalih minutah do konca polčasa je Taccola zamudil vrsto priložnosti, nekajkrat pa je odlično interveniral Ghizzardi. Tudi v drugem polčasu je Triestina prevladovala vse do pošsodbe Radiceja. Tedaj sta se pomaknila v obrambo poleg obeh stranskih krilcev tudi Fortunato in Puia. Vajeti igre so prevzeli v svoje roke gostje, ki so ustvarili tudi nekaj nevarnih priložnosti pred Bandinijevimi vrati, niso pa mogli odvzeti domačim, ki so se borili s skrajno požrtvovalnostjo, zaslužene zmage. j. k. LAHKA ATLETIKA Piatkowski (Poljska) v metu diska 57,01 m SOFIJA, 23. — Na mednarodnem lahkoatletskem mitingu v Sofiji je svetovni prvak v metu diska Poljak Piatkovv-ski vrgel orodje 57.01 m daleč. senca do konca prvenstva Catania je tudi v nedeljo zabeležila zmago in je z njo tudi obdržala naskok do Triestine. Catania, pa čeprav je odpravila Novarc s 3:1, bi lahko zmagala z večjo razliko v golih. Precej rezultatov iz tega prvenstva je bilo predvidenih, nekaj pa je bilo takih, ki jih ni nihče pričakoval. Kdo bi si mislil, da bo Sambenedettese igrala neodločeno v Catanzaru? Se bolj presenetljiv je neodločen izid Cagliarija v Parmi. Med presenečenja brez dvoma lahko štejemo zmago Coma v Monzi ter Marzotta v Benetkah. Zmaga Taranta nad Modeno pa je bila že tako po predvidevanjih. Lep uspeh so dosegli tudi igralci moštva Ozo iz Mantove, ki so šli po zmago nič manj kot na igrišče nevarne Brescie. V Tokiu pred ogromno množico gledalcev Mehikanec je zmagal s pičlo razliko točk TOKIO, 23. — Mehikanec Joe Becerra je danes obdržal naslov svetovnega prvaka v petelinji kategoriji. Becerra je premagal po točkah v 15 rundah uradnega izzivalca za naslov Japonca Kenjija Yonekuro. Dvoboj bi moral biti v pe- tek, a so ga zaradi slabega vremena odložili. Danes zjutraj sta stopila boksarja na tehtnico, ki je pokazala, da je njuna teža enaka, t. j. 53,227 kg. Se pred začetkom dvoboja je bilo preko 20.000 gledalcev na stadionu Korakuen. Becerra je bil favorit in nekateri so celo trdili, da bo zmagal še pred zadnjo rundo. Takoj po proglasitvi rezultatov se je občinstvo zbralo okoli ringa in je začelo kričati proti sodnijskemu zboru. Policija je takoj nastopila in je preprečila nadaljnje izgreda. Becerra si je zaslužil zmago, pa čeprav z minimalno razliko točk, ker je bil stalno v napadu. Ni pa mogel prisiliti Japonca v obrambo, še posebno, ker je bil Yoneku-ra zelo hiter in se mu je zmeraj izmuznil. Japonski boksar se je tudi pravočasno izognil močnemu udarcu z levo, ki bi ga skoraj gotovo spravil na tla. Yonekura je napadal poredkoma in še tedaj ni nikoli zmedel svetovnega prvaka Skupno so Mehikancu dodelili 436 točk proti 431, ki so jih prisodili Japoncu. Japonski sodnik je prisodil 148:143 v korist sonarodnjaka, Mehikanec 146:142 v korist Becerre, ameriški sodnik pa se je odločil za 147:141 točk v korist svetovnega prvaka. Peta etapa 43. kolesarske dirke po Italiji Gaul na vrhu Terminilla Nencini prvi na cilju Venturclli je moral odstopiti - Anquetil še vedno v roza majici RIETI, 23. — Po nedeljski etapi, ki si jo je zagotovil Spanec Salvador Bottella, je ostala roza majica še vedno na ramenih Anquetila in s to majico se je Francoz odpravil tudi danes na pot pripravljen, da jo obdrži tudi na vrhu 2.000 metrov visokega Terminilla, kakor tudi na končnem eilju. O prvih 50 km današnje e-tape skoraj nima smisla govoriti. 128 kolesarjev je leno vozarilo s tipično turistično hitrostjo, a kljub temu so morali nekateri stopiti zaradi defektov na tla. Prebudili pa so se takoj po mestecu Popoli, kjer se začenja cesta polagoma vzpenjati. Favero, Ciampi in Desmet so prvi na ovinkih ceste, ki pelje na vrh «Strada delle svolte«, kjer je prvi cilj za gorsko nagrado. Couvreur in Bottella nista hotela zaostati in sta pospešila hitrost, s čimer sta pripomogla, da se je vrsta kolesarjev razredčila in tudi zdaljšala. Kakih 3 km od cilja za gorsko nagrado je bilo samo 41 kolesarjev v pr-vi skupini. V tej so bili vsi HniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiitmiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiniiiiimiiHimiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiimmiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiHiiiiiiiimiiimiui« V Beogradu tekma za pokal evropskih prvakov Jugoslavi jaPortugalska 5:1 (2:1) Najboljši na igrišču je bil Kostič ■ Odlična igra celotne jugoslovanske napadalne vrste BEOGRAD, 23. — Jugoslovanska nogometna reprezentanca je dosegla v nedeljo na igrišču JLA pomemben rezultat nad Portugalsko, katero je premočno premagala. Ta povratna tekma je pokazala, da je Jugoslavija dosegla zavidljivo višino. V prvi tekmi so morali jugoslovanski reprezentanti kloniti v Lizboni z 2:1, sedaj pa so odpravili svoje nasprotnike na domačem igrišču z rezultatom, ki skoraj ne potrebuje komentarja, t. j. s 5:1. Ta tekma, ki je zadovoljila tudi najstrožje kritike, je bila zelo lepa, včasih tudi dramatična in predvsem polna golov. Reprezentanci sta se predstavili 55.000 gledalcem in avstrijskemu sodniku Stollu v sledečih postavah: JUGOSLAVIJA: Soškič, Durkovič, Jusufi. Zanetič, Nikolič, Perušič, Z. Cebinac, Knez, Galič, Sekularac, Kostič. PORTUGALSKA: Acursio, Virgilio. Mario, Mendes, Ger-mano. Julio, Ernani, Santana, Matateu, Coluna, Cavein. Ko sta moštvi pritekli na i--------------- grišče, je sonce neusmiljeno pripekalo. Kljub temu so Jugoslovani že od vsega začetka prevzeli pobudo v svoje roke. V prvih minutah igre sta Knez in Galič zapravila dve ugodni priložnosti, a ko se je poleglo prvo razburjenje, so domačini prešli v vodstvo. Sekularac je namreč z lepim strelom v levi zgornji vogel vrat presenetil portugalskega vratarja in s tem dosegel za svoje barve prvi gol dneva. Čeprav so imeli jugoslovanski nogometaši še vedno vajeti igre v rokah, so pa gostje izvedli nekaj nevarnih napadov. Matateu je na srečo v 17’ zadel vratnico, v 30’ pa so gostje izsilili kot. Udarec iz kota je prisilil Soskiča, da je zapustil vrata, toda takoj se je ustavil, ker je spoznal, da ga je zviti Cavein presenetil z glavo in s tem dosegel izenačenje. Ta gol je slabo vplival na gledalce, medtem ko je jugoslovanske nogometaše še bolj pognal v napad. Ti so bili od tega trenutka dalje do konca prvega polčasa v stalni premoči. Imeli so tudi precej priložnosti, vendar jih niso znali izrabiti in so marsikatero odlično žogo je Cebinac ponovno povedel jugoslovanske barve v vodstvo. Cebinac je z desne strani iz mrtvega kota streljal proti vratom, s čimer je presenetil vratarja, ki m pričakoval udarca in je prepozno interveniral. Drugi polčas pa je pokazal, da je Jugoslavija za razred boljša od gostov. Domačini so bili bolj gibčni, hitrejši in so po dolgem času pokazali, da znajo tudi zadet' v črno. Predvsem so Jugoslovani diktirali hiter tempo, kar je prisililo borbene goste na kolena. Tretji gol ie dosegel Kostič iz položaja offsida, toda sodnik ni dosti premišljeval in je energično pokazal na središče igrišča. Uspeh je še bolj spodbudil jugoslovanske reprezentante, ki so s še večjo vnemo navalili na vrata nasprotnikov. Sekularac je spretno pripeljal žogo do kazenskega prostora m jo je podal Galiču, ki ni okleval in jo je poslal neusmiljeno za hrbtom Acursia. Končno so Jugoslovani dosegli tudi peti gol po zaslugi Kostiča Ta gol je navdušil prav zafradi odlične akcije gledalce, ki so burno ploskali kapetanu jugoslovanskega moštva. Kostič je prišel do žoge nekako v sredini i- zapravili. V zadnji minuti pa tiiiHMitiHiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiliiiimiiiiiiiiiimiiiimiiiMitiuiiiiiiMiiiiiiiimiiNniiiiitiiHiiiiiinnt Primorsko nogometno prvenstvo Spodrsljaj na lastnem igrišču V osemnajstem kolu primorskega nogometnega prvenstva so dosegli naslednje izide: Anhovo ‘ Adria 1:4, Ilirska Bistrica-Postojna 3:4, Tolmin -Tomos 2:3, Priraorje-Tabor 1:4 in Sidro - Branik 3:1. Rudar Je bil prost. V tem kolu je bilo torej precej presenečenj. Štiri moštva so doživela poraze na domačih igriščih in le Sidro je pobral doma ves izkupiček. Odslej bo boj za prvo mesto še bolj zanimiv. Ker je Branik izgubil, sta ostala le še dva kandidata. Oba sta si že praktično zagotovila udeležbo na kvalifikacijah za vstop v republiško ligo, vendar bo boj med njima za prvo mesto prestižnega pomena. Gre namreč za to, ali bo tudi letos ostal naslov primorskega prvaka v goriškem ali pa bodo morali to lovorilko prepustiti moštvu koprskega okraja. Največje presenečenje tega kola je vsekakor zmaga Tomosa v Tolminu. Pred velikim številom občinstva, ki je pričakovalo lahko zmago domačinov, so Koprčani nepričakovano, toda zasluženo osvojili dve točki. Koprčanov tokrat ni bilo prepoznati. Igrali so izredno borbeno, brez zadrževanja žoge m so s hitrimi akcijami povsem zmedli domačo obrambo. Tolmin je bil že na robu katastrofe, saj so gostje do srede drugega polčasa vodili s 3:0! Sele tedaj so domačini zaigrali z večjim poletom ter znižali razluko. Bilo pa je seveda že prepozno, da bi osvojili vsaj točko. Huda borba se je odvijala tudii v Ilirski Bistrici. Domači, ni so zaigrali požrtvovalno in bili skoraj ves čas enakovredni. Najboljša igralca sta bila Plesničar pri Postojni in Vrh pri Ilirski Bistrici, ki sta dosegla vsak po tri gole. V drugem polčasu je sodnik izJklju-čil vratarja Postojne zaradi nediscipline. Zanimiva tekma je bila v Pi. ranu. Gostje so bili tehnično nekoliko boljši, domačini pa borbenejši. Vsekakor je zmaga Sidra zaslužena. Primorje doživlja poraz za porazom. V nedeljo si je Tabor že v prvem polčasu priboril prednost treh golov. V drugem polčasu so se domačini precej prizadevali in so bili nekoliko boljši, vendar so dosegli le en gol. Adria je nepričakovano vi. soko premagala Anhovo na njegovem igrišču. Enajstorica Anhovega je igrala brez prave volje, kar pri tem moštvu doslej nismo bili navajeni. Lestvica: Tolmin 17 10 4 3 47:24 24 Tabor 17 11 2 4 32:34 24 Branik 17 9 3 5 42:20 21 Postojna 17 9 3 5 39:26 21 Tomos 17 9 2 6 33:20 20 Sidro 17 8 3 6 31:22 19 Primorje 18 6 4 8 33:44 16 Adria 17 6 2 9 33:53 14 Rudar 16 6 1 9 41:44 13 Anhovo 17 2 4 11 20:46 8 II Bistrica 17 3 2 12 18:36 8 V prihodnjem kolu se boKlo pomerili: Branik - Primorje. Tabor -Tolmin, Tomos-Ilirska Bistrica, Postojna . Anhovo in Rudar • Adria. Osrednji dogodek tega kola bo seveda tekma v Sežani, ki bo odločilna za prvo mesto. grišča in je z njo prodiral skozi portugalske vrste ter preigraval igralce, ki so ga hoteli ustaviti. Na koncu pa je z močnim strelom presenetil vratarja. Brez dvoma je bil najboljši igralec na igrišču Kostič in z njim je treba pohvaliti celotno jugoslovansko napadalno vrsto. Za Kostičem bi lahko pohvalili tudi Kneza, Peruši-ča in Zanetiča, pa čeprav ne smemo pozabiti na odličnega in zelo gibčnega Galiča. V drugem polčasu so gostje, ko so pač spoznali, da ni druge rešitve, začeli igrati grobo, toda energični sodnik jih je z večkratnimi opomini prisilil k pameti. Jugoslovani so s Kostičem dosegli celo še en gol, toda sodnik ga je zaradi offsida razveljavil, S to zmago so se jugoslovanski nogometaši plasirali v polfinale tekmovanja za pokal evropskih prvakov, o-------- MEDNARODNI NOGOMET Romunija-ČSR 2:0 BUKARisS i A, 2O. - V prvem srečanju četrtfinalnega tekmovanja za pokal evropskih prvakov je Romunija premagala ČSR 2:0 (2:0). —«»----- Madžarska-Anglija 2:0 BuuiMPESlA, 23. — Madžarska nogometna reprezentanca je v nedeljo pred 90.000 gledalci premagala Anglijo z 2:0. Prvi polčas se je končal brez gola. Oba gola je dosegel srednji napadalec Albert v 6’ in v 30’ drugega polčasa. «»---- Branik v vodstvu slov. conske lige V slovenski conski ,igi je Branik zabeležil v nedeljo odločilno zmago nad svojim najnevarnejšim tekmecem, ki mu je že skoraj ogrožal prvo mesto. Mariborski Branik je gostoval v Celju in je kljub temu premagal Kladivarja z 2:1. Obe enajstorici Primorske, ki se udeležujeta tega prvenstva, sta morali kloniti pred boljšimi nasprotniki. Rezultati nedeljskih tekem so sledeči: Kladivar-Branik 1:2 (0:2) Rudar-Gratičar 4:0 (1:0) IIIriJa-LJublJana 2:0 (1:0) Krim-Nova Gorica 6:1 (3:0) Sobota-Izola 7:2 (3:2) Maribor-Triglav 1:1 (0:0) Lestvica je sledeča Branik 20 16 1 3 81:18 33 Kladivar 20 14 2 4 58:38 30 Triglav 20 11 2 7 51:39 2* Maribor 20 10 4 6 33:29 24 Rudar 20 10 2 8 55:28 22 Sobota 20 10 2 0 49:49 22 Ljubljana 20 10 1 9 42:37 21 Ilirija 20 7 2 11 29:40 16 Krim 20 5 6 9 28:43 16 Graličar 20 4 5 11 19:51 13 N. Gorica 20 4 3 13 34:62 11 Izola 20 — S 12 16:60 8 «»------- KOŠARKA Nepričakovani poraz ljubljanske 0lympie VII. kolo jugoslovanskega zveznega košarkarskega prvenstva je potekalo v znamenju srečanja med vodilno ljubljansko Olyw>ipio in beograjskim Partizanom. Ta obračun je prinesel Ljubljančanom prvi poraz, toda zaradi boljšega količnika je 01ympia še vedno na prvem mestu lestvice pred Beogradom, ki ima enako število točk. Rezultati košarkarskih tekem so sledeči: Partizan-01ympla 71:66 (41:41) Ljubljana-Proleter 183:71 (38:37) Beograd-Sloboda 93:66 (42:30) Zeljezničar-Crv. zvezda 107:87 (50:35) NOGOMET Danes je odpotovalo v Italijo mladinsko moštvo splitskega Hajduka. Mlado nogometno moštvo se bo udeležilo mednarodnega nogometnega turnirja, ki bo od 26. do 29. maja v Casale. 29. MAJA V PORTOROŽU Velike mednarodne motociklistične dirke V počastitev desetletnice Ljudske tehnike in desetletnice ustanovitve Avtomoto društva Koper bodo v nedeljo organizirali v Portorožu velike motociklistične dirke z mednarodno udeležbo. Portoroške dirke «za nagrado Primorske, bodo letos že četrtič, vendar bodo po svojem pomenu presegle dosedanja tekmovanja. Letos bodo namreč veljale za državno prvenstvo. Precejšnje zanimanje vlada tudi za nastop avtomobilov do 2000 ccm, ki bodo tekmovali izven kategorij za državno prvenstvo. Mnogo si lahko o-betamo tudi od dirke motociklov do 50 ccm, kjer bodo imeli domači vozniki priložnost uveljaviti se z izdelki domače industrije. Organizatorji so poslali vabila na številne države in pričakujejo zlasti velik odziv iz Italije. Razumljivo je, da bo nastopila vsa elita domačih tekmovalcev z Leonom Pintarjem na čelu, ki bo tekmoval za Tomos. Kratke iz Kopra Koprski srednješolci so se začeli močno udejstvovati v lahki atletiki. Na okrajnem srednješolskem prvenstvu so postavili nekaj prav dobrih rezultatov. Tako je treba zabeležiti, da je gojenec Industrij-sko-kovinarske šole iz Kopra Bubnič pretekel 100 metrov v času 11.6. Perglec iz Pirana pa je vrgel kroglo 13 metrov daleč. * * # Nogometaši Tomosa so se med tednom pomerili z avstrijsko nogometno enajstorico Waagner Bviro iz Gradca. Cost-je so zmagali z 2:1. Obe moštvi sta prikazali slab nogomet. Zmaga gostov je zaslužena, ker so bili prizadevnejši. Waagner Biiro igra v avstrijski področni ligi. najboljši, razen Venturellija, ki je bil v krizi in ki je kasneje na vrhu zabeležil 4’25” zamude. Ronchini in Brugna-mi, ki sta imela težave v začetku vzpona, sta se opomogla in sta skoraj dohitela prvo skupino. Tik pred ciljem je Francoz Rostollan pospešil, da bi si zagotovil prve točke za gorsko nagrado, toda Ce-stari in Massignan sta mu prekrižala vse račune. V spustu so se Cestariju, Massignanu in Rostollanu pridružili še Gaul, Nencini, Del-berghe, Bottella, Hoevenaers in Sabadin. Kasneje so se tej skupini pridružili še drugi in ker je bila hitrost še kar povprečna, so lahko zamudniki prišli ponovno v stik s prvimi. Samo Venturelli, kateremu so pomagali njegovi klubski tovariši, je trpel na vzpetinah in je izgubljal teren, s čimer si je povečeval zamudo. Pri letečem cilju v Aquili je skupina vozila združeno, vendar sta si nagradi zagotovila Costalunga in Kazianka, ki sta prva privozila čez belo črto. Kmalu zatem je moral Desmet odstopiti od nadaljnjega tekmovanja, medtem ko so se je za Venturellija nadaljevala drama. Močni želodčni krči mu niso dali miru in kolesar, ki je ves čas trpel in komaj vozil ter s tem tudi zadrževal klubske tovariše, se je končno ustavil in počakal na avto, s katerim je nadaljeval pot do cilja. Venturelli je moral po uspešni etapi na kronometer odstopiti. Morda je imel prav Bartali, ko je na televizij: trdil, da se mora Venturelli paziti in ne siliti v o-spredje že sedaj. Venturelli je to storil in je oblekel tudi rumeno majico, katero pa je moral že v naslednji etapi prepustiti bolj zvitemu in previdnemu Anquetilu. Medtem so drugi kolesarji že privozili, na prašno in obupno cesto, kjer je bilo defektov na zračnicah brez števila. Proti koncu je Gismondi napel vse sile in je hotel zbežati, a Barale se mu je priključil in oba sta nadaljevala sama pot. Za njima so se Carlesi, Brugnami in Sabbadin pripravili, da načnejo zasledovalno vožnjo, a sami niso mogli nikamor. Precej številna skupina jih je dohitela m nato so se vsi skupaj združili z bežečima. Na cesti, ki vodi na vrh 2000 m visokega Terminilla, se je začela vrsta kolesarjev zdalj-sati. V prvi skupini so vozili vsi najboljši, med katerimi seveda ni mogel manjkati Gaul. In ta kolesar je 2 km pred vrhom pustil druge na cedilu in se sam odpravil mimo visokih zidov snega (cesto so namreč očistili snega šele danes) do cilja za gorsko nagrado, kamor je privozil 7’’ pred Nencinijem, Anquetilom, Car-lesijem, Ronchinijem in drugimi. Po vfhu je Gaul počakal na druge in vsi skupaj W spustili po vijugasti cesti v 34 km oddaljenemu cilJ“-„ Na tem delu proge sta n cini in Carlesi zbežala in si kmalu nabrala kakih ^ naskoka. Carlesiju je sl ’ bi odnesel Anquetilu roza jico in ko sta pritj*11. prašne ceste, sta si nabrafa ^ prednosti, zaradi česar J® . mladi, Coppiju podobni * sar, že roza majica «9irf*Lrjj da tega naskoka si koles nista mogla obdržati d° . j, ca. Na cilju je Anquetil P , zil le 21” za njima, zaradi sar si je za 14” obdržal p mesto v splošni lestvici. E . seveda na zmaga pa je Nenciniju. VRSTNI PESCARA RED V. - RIETI: etap® 1. Gastone Nencini, "J.«" b« mr £ uran w Iti ^ J? prevozil 218 km v 6 urah 56 s povprečno hitrostjo km na uro. 2. Carlesi Guido „ 3. Rik Van Looy 6.5717 4. Hoevenaers 5. Pambianco 6. Ronchini 7. Zamboni 8. Gaul 9. Adriaenssens 10. Coletto. 12. A'iquetil II. 13. Massi«nJ,n4: 11. BaVdini. M’ i*. Ihuciii, ij. Botella, 15. Ruegg 7.1«• ’m Betran 7.1’43”, 17. De&i. 18. Cestari 7.02T9”, 12 G‘«, 22-di, 20. Sartore, 2l- Va" „ 2<. Brugnami. 23. Rostollan. ^ Junkermann. 25. Fantin* ^ in 24”, 26. Van Loove«". ^ Sabbadin, 28. Mas, 29. Ac ^ 30. Pettinati. 31. Tinareiu. ^ Conterno, 33. Couvrenr. j Brenioli. 35. Pizzoglio. J®. 7.05’07”, 37. Poblet. 38. Bene ti, 39. Barale 7.07’08”, te 7.07 40 ”, 41. Fontana 7.»» ^ 42. Baffi, 43. Mazzacurai‘'gor. Fornara, 45. Impanis, pe-geloos. 47. Hoorelbecke, filippis. 49. Costalunga, toni itd. SPLOSNA LESTVICA: 1. Anquetil 24.01’19” 2. Carlesi 24 Ot’33” z V 3. Ronchini 24.02’!«". 57 . 4. Pambianco 24.02 2* • ^ 5. Massignan 24'02’42 . „ 6. Zamboni 24.02'49”. * 7. Gaul 24.03’06”,1’«7 ’ „ 8. Coletto 24.03’15’, 9. Nencini 24.03T* ;,L jT2" 10. Hoevenaers 24.03 *> • y,o 11. Adriaenssens. NA- Looy, 13. Botella. LESTVICA GORSKE GRADE: 1. Gaul 80 točk, ca 2. Cestari in NenchB t,'| 4j, 4. Massignan in And* 6. Carlesi 30, ,-hini 7. Rostollan in Ronch 2*. 2. EKIPNA LESTVICA: 1. GS Ignis 1.600 točk. ’7,5. Ghigi 805, 3. GS ptiij- 4. GS Carpano 640, 5. 475. co 600, 6. San Pellegr'^ #5 7. Fynsec 350, 8. 155- 9. Legnano 200, 10. GS *'T0rpa' 11. GS Gazzola 120, 12- ^ tl do 100, 13. GS Moltem Atala 15. c. s*^- , 10 90 /00 <40 «0 | <10 ! .«o| ISO 1(9 <10 <»0 I m jžoo 1 t,# '^ in Corolliju moli'OSv’nesei?wv tnmi protinapadi ’LrottU!t vreti* nhrnmbe n85r vrste obrambe zmešnjavo. , ti V 21’ je padel za<* t;reg^ Na sredi igrišča J* . jp J preigral dva na.spr^n;>< nato žogo predložil tU f Lupoliju. Ta je v spn" )n V stil za seboj STOC,°'J6?na8pf0iC mu je Kalin Pr*4.eliog0 'Vije prisebno dvignil . v pr poslal preko vratarj no mrežo. ,aije ' Od tega trenutka poI,*i# bila igra nezanimi ~ na s.» le namreč 0%. na z rezultatom, ki * ” 4 (jč mogel na prvo mCSp°rihf’^nnH kacijske lestvice. borb* p- čaka Tržačane trda port? igrišču v Čedadu. . £jv* na uspela tudi prot* lese?.