čisti zobje, sveža usta! Velika izbira blaga za poletje v MODNI HI5I. Pridite in si oglejte — z nakupom boste zadovoljni. Vabi va* MODNA HISA - LJUBLJANA. HI BUNA Ljubljana, 18. junija 1963 - Leto XI. štev. 24 Cena 30 din V NEDELJO SMO VOLILI ZA SOCIALIZEM IN MIR t« Sveži veter iz Washingtona Svet, ki v njem živimo — Svet, ki v njem živimo — i 3 e In vendar se premika... S- J Žalostne izkušnje zadnjih let so pokazale, da g se je svetovni tisk le zlagoma tn s težavo otresal okovov hladne vojne. Le redJco so v ZDA ne pri- * E 'stransko in dobronamerno rezali odlomke iz go. 5. 'c vorov sovjetskih voditeljev, pa tudi časniki z g ^ druge strani niso bili preveč pogosto dovolj pra- vični do izjav ameriških voditeljev, da bi mogli 3 dati bralcem pravo podobo o nasprotnikovih sta- g' ■*," 'liščih. Drugače tokrat, ko so se skozi ves teden o S pojavljala poročila pod enotnim naslovom »Od- | meivi na Kennedyjev govor« iz Moskve, iz Kaira, I iz Ria de Janeira, iz Beograda, iz New Delhija. 5P c In vsi ti odmevi so imeli svoj skupni imenova- S- B lec: bili so ugodni. *c o* ~ Kaj je povedal predsednik Kennedy na wa - shingtonski univerzi? Zaradi mita, ki je v nekaj 4 | letih zrasel okoli ženevskih pogajanj o ustavitvi =, n jedrskih poskusov, je bil najvažnejši element go- 3 5, vora izjava, da se bodo ameriški, sovjetski in britanski predstavniki to poletje sešli v Moskvi, ~ S da bi poiskali vzroke ženevskemu zastoju ter sj' našli zdrmila zanj. Ta izjava je bila povezana s o S perečim problemom in zato ni čudno, da se prve | Vl reakcije niso temeljiteje ukvarjale z drugimi deli I Kennedyjevega govora. Predsednik je namreč na - e tvashingtonsici univerzi izjavil, da ZDA ne ml- | C."« ~wm ■ /n •> S. ► S ■H vi 3 0 1 0 slijo prve obnoviti poskusov v ozračju, da se S zavzemajo za mir in za razorožitev. Govoril je g o »skupnih odlikah narodov ZDA in SZ«, o »na- < šem skupnem sovraštvu nasproti vojni«. Menil | je, da bi morale ZDA ponovno proučiti svoje sta- 'b lišče do hladne vojne — s čimer je praktično g obsodil hladno vojno. Dejal je, da odnosi med N( ameriškimi in sovjetskimi narodi »ne Smejo biti < 2 zamegleni z razlikami« in da je treba obrniti g *r pozornost na »skupne interese ter sredstva, s 0 S katerimi bi bilo moč premagti razhajanja« (kako \ w dobro je delo staremu britanskemu pacifistu | Russellu, ki se je bil nekoč vprašal, kako naj se S? c prebivalci SZ in ZDA cenijo ter spoštujejo, ko 2. E vsak dan drug o drugem poslušajo vse najslabše). ^ Mnoge od teh besed smo že slišali in mnoge ' od njih so izgubile svojo pravo težo, ker so po- < E stale del vsakdanje propagande in vsakdanjega js •§■ postavljanje kulis pred konkretne politične ak- g cije. Nekaj pa je tudi novih: iskanje stičnih točk > in skupnih interesov, skupno sovraštvo nasproti S vojni, skupne odlike narodov SZ in ZDA, novo stališče do hladne vojne — to je tisti osvežilni o S veter, ki je zavel iz Kennedyjevega govora. Gre . 1/3 za program, ki bi ga prav lahko' krstili z ime- 1 nom miroljubno sožitje; seveda pa je le še pro- < o ' gram in za uresničenje bodo potrebni krepki na- •* S pori. Ce pa se bo ta program v resnici razvil v *. •i£ konkretno politiko, potem je moč pritegniti ti- stim, ki so Kennedyjev govor na washingtonski * E univerzi sprejeli kot »prekretnico v ameriški po- P •|* h tiki«. Za besedami torej — dejanja, sicer bo | Kennedyjev govor ostal »akustična prevara«. In vendar se premika. Zadnja leta smo doživr H! B Ijali transformacijo — včasih kar prepočasno in ^ premalo odločno — stališč obeh velikih do osnov- o £ nih vprašanj našega časa. Nihče danes ne bo več 1 * trdil, da miroljubno sožitje ni uradna politika j sovjetske vlade. Na podobno stališče se je s svo- % jim zadnjim govorom postavil ameriški predsed- S. g nik. Vse to vzbuja upanje, da je politika, ki je j» povezana z imeni Bandung, Beograd, Kairo, po. “• litika prihodnosti; da se je težišče svetovne pro- < g blematike, še pred nekaj leti osredotočeno okoli 3 vprašanja, kateri od obeh tekmecev bo zmagova- g' c lec in kdo poražen, premaknilo in se še premika “ > drugam: do vprašanja, kako ohraniti človeštvu a: 2 ki edini omogoča ustvarjanje. |- MARJAN SEDMAK = > I v> 1 oun.m uwfu a pt ‘jsas — ouiiaij uia['u a ji] ‘jaAg Po še nepopolnih podatkih so nedeljske volitve po-slancev v Zvezni zbor in Republiški zbor glede udeležbe Volilnih upravičencev prekosile tudi najbolj optimistična pričakovanja, saj je oddalo svoj glas za socializem in mir, ki sta izpisana v naši novi ustavi, kar 93,4 % volivcev. S tako enodušno udeležbo na nedeljskih volitvah, ki je prekosila tudi odlične rezultate majskih volitev za občinske skupščine, so naši delovni ljudje končno izbrali svoje predstavnike, ki jih bodo zastopali v političnih zborih zvezne in republiške skupščine: 10 poslancev za Zvezni zbor Zvezne skupščine in 120 poslancev za Republiški zbor Skupščine SR Slovenije. To je bil hkrati vrhunec in zaključek široke, večmesečne predvolilne aktivnosti, ki je globoko razgibala vse naše politično življenje. Lepo okrašenim voliščem širom po naši republiki v nedeljo ni bilo treba čakati volivcev, saj je velika večina glasov bila oddana že v dopoldanskih urah. V marsikateri občini — kot na primer v Škofji Loki, Ormožu, Ljutomeru, Piranu — pa so že v prvih popoldanskih urah prekosili rezultate volilne udeležbe, ki so jih tod dosegli na majskih volitvah za občinske skupščine do sedmih zvečer. Sicer pa je v volilnih rezultatih prednjačila občina Hrastnik, v kateri je v nedeljo do pete ure popoldne oddalo svoj glas že 96 odstotkov volilnih upravičencev. Velja poudariti, da je sestava vseh naših skupščin — od občinskih do zvezne — močno pomlajena. V šoli samoupravljanja in v našem celotnem političnem in družbenem življenju je zraslo mnogo ljudi, ki so po letih sicer mladi, ki pa imajo po svojih delovnih in političnih izkušnjah vse pogoje, da izpolnijo naloge, ki so jim jih zaupali njihovi volivci. Teh nalog pa ni malo in tudi lahke niso, saj rast naše socialistične skupnosti ne poteka brez težav ln napak. Dejstvo pa, da imamo v rokah vsa sredstva za dosego ciljev, ki smo sl jih postavili, nam vliva trdno upanje, da bomo v naših prizadevanjih uspeli. To trdno zaupanje so izpričali tudi rezultati nedelj skih volitev. ■l!ll!ll!!ll!lllllllltllll!ll!llllllll!ll!lllll!l!ll!l!lllllll!!Hllllinillllllllilllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllll!IMtM Valentina v vesolju' iminiiniimmmiiinMiiiiimiiiimniiininiTimiimniiimiiuiiiiniinniininiiiiiHiiiiitiiiiluniimHininmminniiniiiuitiiiiiiiiiiiinmimmmmninnimminviiiiiMiniiiiiiiMiMiniiHiif UlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillMNIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIlilllllllllMIIMIIIIIIIIIIin JUG ŠE VEDNO NEMIREN NEUŽITNI PARADIŽNIKI ČRNOMELJ DOBIL SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO Črnomelj je v soboto dobil veliko pridobitev: odprli so samopostrežno trgovino (slika levo), ki sta jo s skupnimi prizadevanji In vlaganji zgradili in opremili čmomeljska občina in podjetje Prehrana iz Ljubljane. Ta zares sodobna trgovina ima 240 kv. metrov prostora in bo nudila vse vrste živil, ima pa tudi manjši bife, kjer bodo potrošniki lahko dobili razne vrste prigrizkov in pijač pa tudi tople malice. (Foto: ROMANIC) ■ll!!IIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIllllllllMI!llll«l!IIIIIIIIIIIIIMIIIinilllMIIIIIIIHH^^ POMLAD NA TRŽIŠČU Čeprav ne v celoti, se pomlad na tržišču vendarle vsaj deloma ujema s koledarjem. Medtem ko je po vztrajnih prizadevanjih industrijska proizvodnja že v marcu in aprilu dosegla dokajšnje uspehe, tržišče samo kljub temu ni bdo posebno razgibano, kar zadeva povpraševanje. V omenjenem obdobju je bil toliko pomembnejši ventil razmeroma velik izvoz. Zdi se, da se je maja položaj krepko obrnil na bolje. Po podatkih ankete Zveznega zavoda za tržne raziskave, ki se ujemajo tudi s podatki zavoda za statistiko, proizvajalci najavljajo zadovoljiv razvoj položaja na trgu. Pri tem pričakujejo, da se bodo ob nadaljnjem povečevanju proizvodnje zmanjšale zaloge . Potemtakem prodaja blaga narašča' in kaže, da celo nekaj hitreje kot sama industrijska proizvodnja. Predvsem se je razživel trg reprodukcijskega materiala, kar je očitno v zvezi z živahnejšo (morebiti tu in tam celo preveč živahno) investicijsko dejavnostjo. Spet je n.pr. slišati glasove o repili pred cementarnami in opekarnami. Velik je tudi pritisk na proizvode črne metalurgije. V nekaterih tovarnah se pulijo kup- ci še tako rekoč za vroče železo. Odraz spremenjenega položaja na tržišču je tudi preobremenjen transport. V primerjavi z lanskim majem se je prevoz blaga po železnici povečal skoro za 800 tisoč ton. Nekoliko počasneje se razvija edino tržišče blaga široke potrošnje. Čeprav se je naraščanje življenjskih stroškov ustavilo in so maja zaradi pocenitve nekaterih kmetijskih artiklov ti stroški celo nekoliko nazadovali, so zaloge blaga široke potrošnje še vedno precejšnje. Posebno velja to za tekstil. Kaže, da bi k razčiščenju položaja na tem področju lahko^ prispevala prožnejša politika cen in večji izvoz. Odjuga, ki se je pojavila po dolgi zimi tudi na tržišču, ho prav gotovo ugodno vplivala na nadaljnjo rast proizvodnje. Povečano povpraševanje doma pa ne bi smelo proizvajalcev uspavati glede prizadevanj na zunanjih tržiščih. Na mednarodni trg morajo prodirati z enako vztrajnostjo tudi v »dobrih časih«, saj zunanji trg predstavlja za naše gospodarstvo stalno in najbolj zanesljivo dolgoročno perspektivo. A. J. «i:illllillllllillimilllllllllllllllllll!IIIUIIIIMIIIMIIIIll[llllllllllllllllllllllllllllllllllllllBllllllllllllllllllllllllllllllllllM Pogreb posmrtnih ostankov borca za državljanske pravice črnskega prebivalstva Medgarja Eversa je bil ponoven povod za aretacije in nerede v Jacksonu, Mississippi. Eversa so zahrbtno ubili minulo sredo, njegovega pogreba pa se je udeležilo 4000 črncev. Ko se je sprevod v soboto odpravil proti mestnemu središču, je demonstrante pričakala policija s pendreki ter policijskimi psi; policisti so opozorili množico, da je zbiranje dovoljeno le, če ne bo prišlo do neredov, le-ta pa je odgovorila s parolami »Iščemo morilce« »Zahtevamo svobodo«. To je bilo dovolj, da so zapeli pendreki in da so policisti spustili na ljudi pse. Spopad je trajal okoli pol ure, nato pa je policija prijela okoli trideset čr-cev ter jih odpeljala v zapor. Iz ZDA poročajo, da je zadnje dni prišlo do novih spopadov med borci za enakopravnost črnskega prebivalstva ter, policijo. V Fayetvillu v državi Severna Karolina je okoli sto črncev demonstriralo v prisotnosti do zob oboroženih policistov. O novih demonstracijah poročajo tudi iz Denvilla (Virginia), kjer je policija zaprla 35 ljudi. Njihov protest je bil usmerjen zoper lokale, določene samo za belce; demonstranti so v skupinah po deset ljudi skušali priti v kinematografe, gledališča, gostilne in hotele, kamor je črncem prepovedan vstop. Ameriška nacistična stranka je v tem mestu poskušala organizirati demonstracije v »0-brambo pravic belih Američan nov«, vendar ji ni uspelo najti pristašev. Do številnih aretacij je prišlo tudi v drugih ameriških mestih. V Charlestonu v Južni Karolini so zaprli 50 ljudi, tako da se je število prijetih od začetka minulega tedna povečalo na 180. Kijevski umetniki v Ljubljani Na svojem gostovanju v Jugoslaviji, kjer se je že z velikim uspehom predstavil ljubiteljem opere in baleta v Beogradu in Zagrebu, je ansambel državnega gledališča USSR T. C. Ševčenko iz Kijeva te dni obiskal tudi Ljubljano. Opera in balet tega renomira- Poljsko policijo je konec preteklega tedna spravil na noge nenavaden preplah. Iz vrta visoke kmetijske šole v Poznanju so neznani tatovi ponoči odnesli okoli dvajset radioaktivnih paradižnikov. Kot poroča France presse, so'nekaj sadik paradižnika v laboratoriju šole poskusno obsevali z zelo nevarnim radioaktivnim fosforjem. Oblasti so pozvale tatove, naj se v lastnem interesu takoj oglasijo pri najbližjem zdravniku. nega ansambla sta imela na repertoarju Minkusov balet »Don Ki-hot«, ljudsko opero »Zaporožec za Donavo« skladatelja Gulak-Arte-movskega, najbolj popularno delo v nacionalnem repertoarju tega ansambla — izvedli so jo že več kot osemstokrat — ter opero »Mazeppa«, manj znano in redkeje Izvajano glasbeno dramsko deip Petra Iljiča Čajkovskega. Kot povsod na svojem gostovanju v Jugoslaviji je kijevski ansambel doživel Izredno topel sprejem in veliko priznanja tudi v Ljubljani. Na sliki: kijevski umetniki se zahvaljujejo Ljubljančanom za buren aplavz po sobotni Izvedbi baleta »Don Kihot«. V nedeljo, pol ure po poldnevu, se je najekskluzivnrjši sovjetski klub pomnožil še za enega člana, tokrat za žensko. Petim sovjetskim kozmonavtom se je pridružil še šesti, podporočnik Valentina Vladimirova Terjoškova. Njeno kozmično la-d,fn so izstrelili s kozmodroma Bajkonur, od koder je tri dni pred njo poletel kozmonavt številka pet Valerij Bikovski. Kot izjavljajo v Moskvi, so obe ladji izstrelili zato, da bi nadalje proučevali posledice vesoljskega poleta na človeka ter pripravili primerjalno študijo o učinkih vesolja na moški in ženski organizem; eden od pomembnih ciljev obeh zadnjih poletov .je tudi izboljšanje sistema pilotiranja vesoljskih ladij, ki lete v dvoje. Pot »Vzhoda 6« se namreč praktično ne razlikuje od poti »Vzhoda 5« in po zadnjih podatkih letita obe lad.ji zelo blizu. Terjoškova obkroži zemljo v 88,3 minute, razlika v ča-siu, potrebnem za obkroženje, pa znaša komaj deseti del minute. Biktovski In Terjoškova sta imela prvi pogovor na »najvišji ravni« komaj pol ure po izstrelitvi »Vzhoda 6«, nato na sta takoj obvestila povel/hKko mesto, da sc polet nadaljuje po predvidenem programu. *e ob dveh popoldne po moskovskem času pa so imeli v SZ priložnost gledati prvi televizijski prenos iz kabine kozmonavtke Terioškove, ki je bila rojena leta 1937 kot hči traktorista. Valentina se je kot mlada delavka začela ukvarjati s pndalstvom ter po tej poti prispela v kozin on avtsko šolo, kjer so jo izbrali za predstavnico »šibkega spola« v vesolju. NA SLIKI: Oče In mati astronavta Bikovskega, Fedor ln Klavdija gledata doma ob televizorju oddajo moskovske televizije 0 njunem sinu. DVAKRAT KLADiVAR Minuli športni weekend je bil v znamenju zadnjega prvenstvenega kola v II. zveznih nogometnih ligah in slovenski republiški ligi, zelo živahno pa je bilo tudi na drugih športnih terenih. Sredi pozornosti je bilo zlasti še tekmovanje za ekipno atletsko prvenstvo Slovenije na stadionu v Šiški v Ljubljani. Kljub nevšečnostim z vremenom so najboljši slovenski atleti in atletinje dosegli nekaj odličnih rezultatov (Celjan Roman Lešek je zboljšal celo državni rekord v skoku ob palici na 4,62 m), kar je zanje zelo spodbudno spričo bližnjih ekipnih prvenstev na zvezni ravni. Na ljubljanskem stadionu se ekipe namreč niso potegovale zgolj za častna republiška naslova, marveč tudi za v-vstop v finale ekipnega prvenstva Jugoslavije, ki bo prihodnji mesec v Celju. Za državno prvenstvo so se plavale iz Slovenije žen- ske ekipe Kladivarja (republiški prvak 1963), Maribora in Branika ter moški vrsti Kladivarja (prvak 1963) in Ljubljane. Na sliki: Tekmovalci v teku na 3000 m z zaprekami naskakujejo vodno oviro. V tem zanimivem taku je zmagal Slavko Span (LJ.) z odličnim časom 8 : 47,2. Foto: M. S. fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiM LEPO Ifi TOPLO V prvi polovici tedna bo lepo in toplo vre-1 me. V sredini tedna so možne pooblačltve in krajevne nevihte ali j plohe. llllllll!HlllllllinHnilllllll»HII1lllllllll1llllllHinillUllllHlllllMUlllUUUHfllllllll!lllHllUI John Profumo ln soproga Valerle Hobson Skrivnostno življenje ministra Profuma KDAJ BODO NOVE VOLITVE V BRITANSKI PARLAMENT • PROFUMO JE PRIZNAL, NATO PA SE JE UMAKNIL V ITALIJO • OSEBNA »BREZOBZIRNOST« ALI TUDI JAVNA »BREZOBZIRNOST« • WARD PRED SODIŠČEM, ČEŠ DA SE JE PREŽIVLJAL S PROSTITUCIJO • KEELERJEVA UPA NA FILMSKO KARIERO • PONEDELJEK JE DAN, KO O DNEVNEM REDU ODLOČA OPOZICIJA • ALI BO »AFERA PROFUMO« ZRUŠILA VLADO? Analize Gallupovega Inštituta že nekaj časa kažejo, da je Mac-millanova vlada iz dneva v dan manj pribljubljena in da so možnosti kofiservativcev na prihodnjih volitvah iz dneva v dan slabše. Ekonomska stagnacija doma, težave v zunanji politiki — obramba, Skupni evropski trg — oboje pije kri konservativnim politikom in preti, da se bo dolgoletno obdobje vladanja torijev zaključilo bolj neuspešno kot je to v navadi, kadar se po volitvah zamenjata dve garnituri vodilnih politikov. Vlada je zadnji Sas dobila dva nova udarca po ugledu; ni šlo za reči, ki bi se po pomenu merile s problemi kot sta Skupni evropski trg, in okrnjene vojaške, zmogljivosti Velike Britanije, vendar pa je Slo po drugi plati za zadevi, za kakršne je javnost vselej zelo občutljiva. Ni dolgo tega, kar je britansko časopisje na dolgo in Široko pisalo o nevšečnostih in vohunstvu v britanski admirali-teti. Le nekaj mesecev po tem pretresa Veliko Britanijo nova »pikantna« kriza: 5. junija na večer je vojni minister ter poslanec spodnje zbornice John Profumo odstopil, češ da njegove izjave o zvezah s pobeglo manekenko Christine Keeler niso bile resnične. Keelerjeva je postala znana javnosti, ko bi morala pričevati na razpravi zoper svojega prijatelja z Jamaice. Dekle se je pred začetkom razprave umaknilo v Španijo, v zveri z njo pa so začeli omenjati Ime obrambnega ministra Profuma. Ker trdnejših dokazov ni bilo, je Profumo tedaj gladko zanikal poznanstvo s Keelerjevo; govorice pa so se širile dalje in preiskava je pokazala, da izjava ministra Johna Profuma ni bila povsem točna. Petega junija Je minister poslal pismo Macmilla-nu ter v njem napisal: »Svoje Izjave pred poslansko zbornico sem podal z namenom, da zavarujem svojo ženo in svojo družino, ki sem jih bil prevaral. Doumel sem, •da sem s takšno prevaro zagrešil hudo brezobzirnost. Zaradi tega ne morem več ostati v vaši vladi in tudi v poslanski zbornici.« Profumo je hkrati zatrdil, da se »brezobzirnost« nanaša samo na »zasebne« zadeve, nikakor pa ne na zadeve, ki so v zvezi v »varnostjo države«. Macmillan je istega večera poslal bivšemu ministru kratko pismo, v katerem Je z »obžalovanjem« sprejel odstop ter izrekel svojo sodbo s kratkim Stavkom: »To je tragedija za vas, vašo družino in vaše prijatelje « Vendar premieru ni uspelo izogniti se radovednosti javnosti. Na odru se je pojavil eden od najbolj znanih londonskih porodničarjev Stephen Ward, ki je baje pismeno, še preden je škandal Izbruhnil, izjavil, da Profumove navedbe glede razmerja s Keelerjevo niso bile resnične. Tokrat so pri-ile na dan še hujše zadeve, med njimi sum, da je Profumo, čeprav morda ne namerno, padel v vohunsko mrežo. 2e dan po Profumovem pri-enanju je namreč prišlo na dan, da je bil bivši obrambni minister kot član londonskega »sladkega življenja« vsaj posredno povezan s sovjetskim mornariškim atašejem Ivanovim. Voditelji laburistične stranke so kajpak izkoristiti položaj ter napadli vlado s pravcatim viharjem vprašanj, ki se niso nanašala na ministrovo zasebno življenje, marveč v prvi vrsti na dejstvo, da so bile podane vse možnosti za odlično organizacijo vohunske mreže. Edina Mac-millanova taktična poteza, s katero se Je hotel ubraniti prehudih očitkov opozicije, je bila ta, da je zaukazal Scotland Yar-du ter posebnemu oddelku z Imenom MI5, naj preiščeta od- nose med Ivanovim in Keelerjevo. Ta čas se je v starem londonskem sodišču Old Bailey nadaljevala razprava zoper jamajske-ga artista in nekdanjega prijatelja Keelerjeve Aloysiusa Gor-dona. Razprava sama je bila pravcati poslastek za javnost: Bordon je v svojih izjavah razkril tisti del londonskega življenja, ki je javnosti znan le iz namigovanja. še posebej je osvetlil osebnost doktorja Stephena VVarda, ki je vlado obvestil o Profumovem razmerju s Keelerjevo in ki je notranjemu ministrstvu napisal nekaj moralističnih pisem. »Ta človek,« je sodnikom izjavil Gordon, »izkorišča Christine od njenega sedemnajstega leta « Izkazalo se je, da je sicer znani londonski doktor že nekaj let sem zbiral okoli sebe dekleta in skrb-1 za zabavo kopice prijateljev. Gordon, ki je na razpravi — sodijo mu zato, ker je v navalu besa streljal i)a Keelerjevo — nagnal uradnega branilca tor zahteval, da kot priči nastopita Profumo in Ward, je med drugim povedal, da je prišel v stik s Keelerjevo, ko je le-ta prihajala k njemu, da ji za brata ali njegove prijatelje preskrbi barvasta dekleta. Vse to je prišlo na dan v nekaj dneh po Profumovem odstopu ln v Veliki Britaniji se že govori, da bo prišlo na dan še nekaj znanih imen, med njimi imeni vsaj dveh drugih ministrov. Keelerjeva, ki so Jo izročili britanskim oblastem, je izjavila, da se je njeno razmerje s Pro- fumom začelo leta 1961. Srečala sta se v stanovanju doktorja Warda in Keelerjeva Je časnikarjem izjavila, da sta prekinila razmerje, ker se je bala, da bo uničila njegovo kariero. V istem intervjuju pa je dekle poleg lepih besed o svojem nekdanjem ljubimcu povedalo še nekaj, po čemer je javnost minule dni kar planila; izjavila je namreč, da je bil Ivanov njen dober prijatelj (n da sta se Ivanov in Profumo poznala, češ da ju je nekega dne videla kar dvakrat skupaj. Zatem je doktor Ward novinarjem zanikal, da bi bil »njegov prijatelj« Ivanov vohun tn da bi skušal izkoristiti razmerje med Profumom in Keelerjevo. Ivanov se je v londonskih diplomatskih krogih uveljavil lani, ko je bil med kubansko krizo posredoval med kubansko vlado ter zahodnimi državami ter imel stalne stike z britanskim zunanjim ministrom. Toda Wardove besede nimajo več teže: možakarja so obtožili, da je »živel od dohodkov prostitucije« in bo moral odgovarjati pred sodiščem. Hkrati je prišlo na dan Se nekaj pomembnih imen ljudi, s katerimi je bil Ward povezan bodisi kot veseljak bodisi kot uspešen slikar amater. Macmillanova vlada je pristala v nevarnih vodah. 17. junija se začenja parlamentarna razprava, ki bo marsikomu pobelila lase. To je dan, ko v skladu s staro tradicijo opozicija odloča o dnevnem redu parlamentarnega zasedanja. Brez dvoma bo prišlo na dan še precej reči, ki Mac-millanu ne bodo pogodu. Premier se je minule dni naselil na škotskem, kjer je igral golf ter počival. Ta čas v Londonu rešujejo, kar se rešiti da. Vlada še vedno upa, da ji ne bo treba razpustiti parlamenta ter razpisati novih volitev pred običajnim rokom, se pravi pred prihodnjo pomladjo. V britanski prestolnici se hkrati pripravljajo na obisk ameriškega predsednika Kennedyja: to naj bi bil eden od dogodkov, ki bi spravili afero Profumo v ozadje ter vsaj deloma utrdil položaj vlade. Ta čas so v Londonu že obsodili Gordona na tri leta zapora, Keelerjeva se po lastni izjavi pripravlja na filmsko kariero, Pro-fumo Je po vsej verjetnosti v Italiji — po poreklu Je iz Genove — s svojo ženo, ki se bo verjetno ločila od njega, bleščečega doktorja Warda pa je prevzelo v svoje roke preiskovalno sodišče. KOSILO ZA TISOČ DOLARJEV Kot je znano mnogim, je deficit v našem družinskem proračunu posekal vse rekorde, pa nas je Se enkrat rešila družina Ken-nedy Ko smo se prvič pojavili v Washingtonu, smo ustanovili strokovno umetniško komisijo za opremo naše hiše. Sporazumeli smo se, da bomo sprejeli vse, kar bo zavračala Bela hiša in prispevki iz vse dežele so kar deževali. Kajpada pa to še ved. no ni bila neposredna blaginja, namreč denar. Na srečo je moja žena prebrala v nekakšnem časopisu, da mi- sli predsednik Kennedy zbrati denar za fonde demokratske stranke takp, da bo organiziral obed, za katerega bo moral vsak gost plačati tisoč dolarjev, ki bo v rvashingtonskt orožarni in na katerem bodo končno sodelovale najvidnejše zvezde ameriškega filma. »Zakaj ne bi priredili obeda za tisoč dolarjev tudi v naši hiši?« je menila žena• »Lahko bi poravnati deficit, pa še nekaj bi ostalo za nakwp nove preproge.« »Misel ni slaba,« sem rekel. KVANG DUKOV PROTEST Čeprav je na križišču dveh glavnih sajgonsldh ulic otrplo stalo več tisoč ljudi, je bila tišina popolna. Vse, kar je bilo slišati sredi belega dne enajstega junija v južnovietnamskem glavnem mestu, je bilo prasketanje plamenov, ki so ovijali rumeno oblačilo sedečega moža. Kvang Duk, tako je bilo ime budističnemu menihu, se je bil polil i bencinom ter se sam zažgal; umiral je skoraj deset minut in ves ta čas ni dal od sebe glasu. Okoli njega je stala skupina builistifnlh menihov ln mm v rumenih oblekah ter z napisi: »Budistični menih je zgorel živ za pet zahtev.« Iz Južnega Vietnama so že dalj časa prihajali glasovi o neredih. Povod zanje je bila prepoved slovesnosti ob obletnici Budovega rojstva. Bonči, budistični menihi, so se tedaj uprli ter napadli vlado Ngo Din Die-ma — ki je katoličan —, da zatira budizem. Protest, ki se je končal s samomorom Kvang Duika, se je začel na pogrebu osmih žrtev demonstracije, ki je bila letošnjega osmega maja. Takoj po pogrebu se je skupina petih bon-cev, med katerimi je bil tudi sedemdesetletni Kvang Duk, spravila v avtomobil ter se počasi odpeljala proti središču mesta. Za njimi se je odpravila dolga povorka preostalih menihov in meščanov. Ko so prišli do središča mesta, je Kvang Duk, ki je pred tednom dni iz- javil, da do nareuu samomor, če vlada ne bo ustregla zahtevam budistov po verski svobodi in socialni pravičnosti, sedel na asfalt z obrazom obrnjen proti zahodu. Eilen od spremljevalcev je tedaj prinesel iz avtomobila posodo bencina. Duk se je polil z njim. Prav tedaj so se na prizorišču pojavili policisti in gasilci; menihi niso protestirali, vendar so jim z lastnimi telesi preprečili pristop. Kvang Duk je ta čas od nekod privlekel velik zavoj vžigalic ter se zažgal. Ko je gorel, je ostal popolnoma negiben, le ustnice so se mu premikale. Po desetih minutah se je zoglenelo telo zrušilo v plamene. Menihi so na križišču ostali Se dobro uro, nato pa so razvili zastavo ter zavili truplo v rumeno rjuho ter ga v sprevodu odnesli v pagodo. Kot poročajo iz Sajgona, to ni bila poslednja protestna akcija; pravijo, da je še pet drugih boncev pripravljeno slediti staremu Kvang Duku. Macmillan Profumu: »Pasi, John! Misli na čeri in morske pse!« »Koliko pa bi jih lahko povabili?« »Hm, osem jih lahko sedi za mizo v jedilnici, če pa hočemo popolnoma rešiti finančno vprašanje, je treba povabiti nadaljnjih dvajset ljudi na hladno zakusko. Tako ubijemo dve muhi z enim udarcem. Odkar smo prišli v MVashington, smo bili večkrat povabljeni k znancem; zdaj lahko vrnemo gostoljubnost z dobičkom.« »Misliš, da se ne bodo pritoževali, če bodo moraH plačati tisoč dolarjev?« »Morda se bodo. Navsezadnje pa jim bomo ponudili nekaj hra-ne.« »In kaj naj jim ponudimo za tisoč dolarjev?« »Mislim, da se jim bo petelin na lovski način z rižem, solato, kruhom in sirom prav lepo prilegel.« »Kaj pa vino?« »Vsakeaa od njih lahko poprosimo. naj prinese steklenico ali dve. Prav nnhenena smisla nima zapravUati denarja.« »Verjetno imaš prav,« sem menil. . »Vse bomo pripravili na eni mizi, vendar bom sem in tja obšla sobo s podstavkom v roki, da se ne bo zdelo, da morajo naši gostje storiti vse sami. Zdaj pa, ko smo se dogovorili za me-nu, moramo poskrbeti še za zabavo?« »Za.vrtela bom ploščo Vaughana Meaderja Prva družina’,« je rekla žena. »Odlično. Se kaj?« »Morda še kakšno modno ploščo, na primer twist.« »čudovito. Dve plošči na večer je dobro povprečje. Ali lahko dobiva koga, ki bi lahko nekaij zapel?« »Jennifer bi lahko zapela napev, ki ga zna Iz šole■ Gre za zgodbo o želvi.« »V takšnem primeru bo Connie hotela zapeti pesem o miški,« sem menil. »In Joel bi se lahko predstavil v šaljivi točki,« je pristartla žena. »To zna zelo dobro « »Prav. Lahko bi tudi predvajali film, ki smo ga posneli, ko smo bili na Palma di Majorca.« »V redu. Zdaj pa je treba se-statlitl spisek povabljencev. Kdo lahko plača tisoč dolarjev za obed v naši hiši?« »Kaj misliš, takole za začetek, o našem sosedu brivcu Jakeu?« ART BUCHVVALD V OSPREDJU KEMIJA KEMIČNA INDUSTRIJA, V VELIKI MERI POVEZANA S PROIZVODNJO BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO, BO V PRIHODNJIH LETIH NA PRVEM MESTU V GOSPODARSKEM RAZVOJU SOVJETSKE ZVEZE • AKCIJA MOSKOVSKE »PRAVDE« (Cummings) Prednost kemični industriji se glasi geslo, ki bo verjetno dominiralo v prihodnjih letih sovjetskega gospodarskega razvoja. Na nedavni vladni seji v Moskvi je premier Hruščov ugotovil, da je bil l azvoj kemične industrije doslej prepočasen in da ji je treba v prihodnje posvetiti več pozornosti. Kot poroča Pravda so na isti vladni seji govorili tudi o radikalni reviziji načel za uresničevanje gospodarskih načrtov. Hruščov je baje izjavil, da planski uradi ne posvečajo dovolj pozornosti tistim panogam industrije, ki so nastale v najnovejšem tehnološkem razvoju. Tu gre predvsem za kemično industrijo v okviru nje pa za industrijo plastičnih snovi ter sintetičnih vlaiken. Razvoj kemične industrije naj bi po pisanju Pravde zadovoljil vse večjim potrebam po oblačilih, obutvi in podobno, poskrbel za zadostno proizvodnjo umetnih gnojil, kar naj bi pripomoglo k povečanju kmetijske proizvodnje, ter končno poskrbel za proizvodnjo umetnih snovi, ki naj bi nadomestile cink, svinec, baker in drugo. Pravda je pozvala Gosplan, naj v prihodnje nameni večja sredsti'* za gradnjo kemičnih tovarn. Prizadevanja za izgradnje kemične industrije v Sovjetski zvezi niso nova. 2e leta 1960 je Hruščov na sestanku Centralnega komiteja partije napovedal, da je Sovjetska zveza sklenila premagati zaostanek v razvoju kemične industrije. Podobno je Centralni komite o tej industrijski panogi razpravljal lanskega novembra, ko Je bilo rred drugim govora o večjih reformah v sovjetskem sistemu plani’an ja, ter po drugi plati pospešiti razvoj kemične Industrije. Moskovska Pravda ter z njo drugi večji sovjetski dnevniki so se odločili posvetiti enkrat tedensko dve svoji strani protestom bralcev. Namen nove ruti-:ke je dati sovjetskim državljanom možnost, da opozorijo ja/nost na napake :■■•* Mm Pripravo BEL(j KAVE BREZ KUHANJA. V sko4«licl zm»faJt* Kavno zlltko »ZDRAVKE«, pol Žlltko sladkorja z ntkaj kapljicami vodo. Maso moiajto, da so ponaslo razpusti. Dolljto toplo ali hladno mloko. Osladita po okusu. »ZDRAVKO« za balo kavo dobite v trgovinah. KOLINSKA — LJUBLJANA ogledalo TT Češplje popravilu Plesen je menda silno imeniten biološki izrodek, kajti v njej so zametki vsemogočnega penicilina. In zatorej: živela plesen! Pa še enkrat: živela plesen, ki je dala človeštvu odrešujoče, zdravilo — trgovcem pa sive lase. (Za slednje ni — živela.) Plesen sodi v trgovsko branžo zgolj kot predelani produkt, če pa se vsili v svoji prvobitni obliki —■ s penicilinom ali brez njega — recimo, med suhe češplje, je zaželena ravno toliko kot trolejbus v supermarketu. Salamensko malo je mar komu, če splesni kilogramček suhih češpelj... ali pa dva, ali pa pet, in če naskoči ta neobdelani penicilin nekaj vagonov (tazaresnih, železniških vagonov) suhih češpelj tudi ni pretirane žalosti, ko pa ima naš potrošnik tako široko srce in... in žep. Suho sadje je tisto sadje, ki je suho. Suho sadje nima nobene zveze s potrošnikom, ki je suh (finančno, ne po fiziološkem videzu), zakaj suho sadje je drago. Drago in zdravo. Drago zato, ker je suho in je postopek preganjanja mokrote iz njega drag in dolgotrajen in tudi sadje je potem dolgotrajno; zdravo pa zato, ker je bogato vitaminov in sploh. Naše sadje, suho ali ne, ima na tujih tržiščih dokaj kvaliteten sloves, kolikor ni v sadju brezplačne kure penicilina v najelementarnejši obliki, ali preprosto povedano, če ni plesnivo. Da posiljujemo — in si hkrati prav na veliko kvarimo ugled — tudi s plesnivostjo dekorira-nim sadjem celo tuja tržišča, priča tale del popisanega TT. Plesnivi izvoz Včasih zanese novinarja prav tja, kjer ga je najmanj treba, za nekatere. In če ob takšni priliki opazi nabito polno sušilnico z že suhimi češpljami, začne potem nepopisno sitnariti z vprašanji — in rezultat takšnega sitnarjenja je tale dvogovor. — Od kod so pa te suhe češplje? — Iz Italije. — Kako, iz Italije? Od kdaj pa uvažamo meja. Veste, ampak pri ogromnih količinah je to le kaplja v morje ... Ob tej kapljici bi imel jaz in še marsikdo skromne pomisleke. Dovolimo si samo en primerjalni računček. Ce bi recimo — kar bi bilo idealno — lahko popravili vse omenjene suhe češplje, bi bilo škode za nekaj manj kot enajst milijonov dinarjev; tako pa je bo seveda še mnogo več. Dvomim, če je to ravno kapljica ... ? Na IMEX sicer trde. da je pokvarjenih češoelj nekoliko manj, v Mirni na je slišati, da jih še veliko ponravliajo tudi po dragih sušilnicah v Sloveniji. Naj bo tako ali drugače, škode ie veliko in ta ie očitna! In kadar gre za škodo zgolj zaradi malomarnosti — da o zaoravllenem ugledu ne govorimo posebej — zasluži vso graio, in ne samo grajo... vse nreveč oonustliivi in tolerantni smo. vse nroveč mirne vesti ie... potrošnik pa se čestokrat nemirno vnraša: — Mi ne gre tudi iz mojega žena? , Pa še prav irn, naibrž — na žalost. Šuekufarllp. iti ;<» sotinih Ce čebula ne bi imela če, bi bila bula, in kar prav bi bilo, če bi takšna dokaj zajetna bula vzniknila na glavah tistih, ki so si privoščili tragikomedijo z njo. Z zelo žalostnim koncem. London — Maria Callas bo 31. maja pela v Festival Hallu v Londonu (enkrat); vstopnice bodo začeli prodajati 1. maja. (TT 11. junija — »Telegrami«) Eden najbolj svežih telegramov v številki 11. junija. z Mirnska sušilnica »Greda« je postala servis za popravilo pokvarjenega sadja in zelenjave. Trenutno je do stropa založena s suhimi češpljami, ki šele sedaj postajajo suhe. Foto: Edi Selhau9 mačem trgu že' za polovico nižja in tako so še danes velike količine nerazprodane čebule v dobrovniškem pristanišču, kjer prav marljivo gnije. davna tajnost je, da so širom po naši domovini masovno metan in se mečejo gnijočo čebulo na, gnojišča, ker v mnogih primerih ni vec aaj resovau. Skocia je razumljivo neslutena — posledica nezdravega špekuliranja. Povprašali smo odgovorne, kaj menijo o vzrokih. Sef komerciale podjetja »Sadje-zelenjava« iz Ljubljane: — Jeseni so proizvajalci postavili visoko ceno za čebulo, ki je ni bilo dovolj na tržišču. Mi smo jo nekaj vskladišeili za zimsko zalogo, žal pa je v hudem zimskem mrazu zmrznila, nakar smo jo dali sušiti in tako zadevo rešili s konservno industrijo. Razumljivo je, da je uvoz vplival na manjšo potrošnjo, mnogo krivde pa je tudi zaradi slabe ocene lanskoletne letine. Letos se za gotovo kaj takega ne bo več primerilo. Precej škode z gnijočo čebulo so imeli tudi pri »Trgohladu« iz Ljubljane. Sef komerciale v oddelku za sadje in zelenjavo nam je dejal: — Za nastalo škodo je več vzrokov V je- seni je obveljalo mnenje, da čebule ni, kašneje pa se je pokazalo, da so jo proizvajalci sami hranili za pomlad, ko je čebula dražja. Spomladi se je iznenada pojavila na trgu v ogromnih količinah, v glavnem zaradi jesenske špekulacije proizvajalcev samih. Trg je bil nenadoma nasičen, čemur je še na veliko pripomogel absurdni uvoz čebule, in tako je začela spomladi po skladiščih ali gniti ali rasti, kupcev pa ni bilo. Vsak je reševal stanje, kot je vedel in znal. Čebulo smo sušili, jo delno čistili in lupili in jo prodajali kot manj vredno blago. Pre-ce.j .iu je seveda tudi segnilo. Jeseni jo proizvajalci niso hoteli prodajati po 80 din za kilogram, spomladi pa so jo ponuiali za polovično ceno. vendar tokrat zaman. Drugi absurd je seveda uvoz čebule, smešno pa so se izkazali tudi statistični organi, ki so pokazali, da še niso dorasli za Poslovni svet. Jeseni so izia-vili, da čebule ni, kasneje na se je pokazalo da jo je bilo več kot dovolj. Podoben je tudi primer s krompirjem. Tudi krompir ima svojo, vse prej kot veselo zgodbo. Pa o njem prav na kratko. V jeseni je zaradi visokih cen krompirja — 30 do 35 dinarjev so zahtevali proizvajalci za kilogram — zavladalo mnenje, da krompirja ni in ga ne bo. Krompir smo potem na veliko uvažali — največ iz Poljske, ki je potem, mimogrede povedano, med prevozom se zmrznii. Kasneje se je izkazalo, da smo doma pridelali toliko krompirja, da bi ga lahko sami izvažali. Sedaj krompir propada, kmetje ga polagajo živini in podobno. Nezdravi pojavi se jasno odražajo tudi v ceni, ki je spomladi za več kot polovico manjša od jesenske, kar je povsem v nasprotju s prakso. * Čeprav s težkim srcem, kajti ni, da bi se 3 človek norčeval iz škode, pa bom vendar * z nekim tihim zadovoljstvom napisal tisti 3 znani star slovenski pregovor: kdor druge-« mu jamo koplje, sam vanjo pade! Tokrat so se špekulanti vendarle enkrat tudi sami w ušteli, čeprav so pred tem z navijanjem cen a prizadeli seveda tudi potrošnike. Od teh " kombinacij nihče ni imel koristi, vsi pa 3 smo imeli škodo. In če ne bomo iz teh dej-” stev potegnili ustreznega pouka, potem bo-3 mo lahko čez nekaj časa zopet ugotavljali M enake špekulacije pri ljudeh, ki jim družba n ni dala nalogo, naj špekulirajo, temveč na-*" logo redne, nemotene preskrbe delovnih a ljudi TONE FORNEZZI Zato je sodišče bolj verjelo obtožencu Čeponu, ki je podal natančen obračun, kaj vse si je kupil za ukradeni denar. Nabavil si je avto za 450.000 dinarjev ter še nekaj drugih drobnjarij. (Ljubljanski dnevnik 6. junija — »Kanglica s 530 tisočaki izginila«) Motorizacija je že tako napredovala, da spada avto k drohnjarijam. x Richard Hardwick: ... kot pokrov sarkofaga (Novela v Nedeljskem dnevniku 16. Junija) v Čeprav je novela dobra, je morda le ne bi bilo treba že po enem tednu ponovno nuditi slovenskemu ljudstvu v branje. Izšla je 8. ji”'ija v »Tovarišu« (Richard Hardwick: »Vse najboljše za rojstni dan«). Ajdovski primer ni prvi, da je kdo skušal pobegniti z letolom. »Res je,« pravi ob tem primeru še sekretar Zvezo letalskih organizacij Slovenije tovariš Mirko Bitenc, »toda to pot se je zgodilo prvič, da je tak poskus tvegal nekdo, ki sploh ni član naše organizacije. Pobegi niso uspeli celo šolanim pilotom, kaj šele da bi komu, ki se je upravljanja naučil samo na osnovi pisane besede! Ugotovitve kažejo, da Škodnik ni znal popolnoma pravilno opremiti letala za polet; temu se ima zahvaliti, da je ostal živ, pa tudi če bi letalo vzletelo’ nanj — laika — ne bi prežalo nič drugega kot zanesljiva smrt. Dejstvo je, da taki »podvigi« ne uspevajo nikjer niti šolanim pilotom. Neverjetno srečo je imel Škodnik, da je to junijsko nedeljsko jutro ostal sploh živ pri tej avanturistični igri s smrtjo in življenjem.« h. I). Namesto v Afriko ■ v jarek ZGODBA, KI SODI V »PTIČKE BREZ GNEZDA« iiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiim Z vlakom, ki se ustavi na železniški postaji v Ajdovščini v poznih večernih urah, se je v nedeljo — 9. junija — pripeljal tudi devetnajstletni Jože Škodnik iz Anhovega. Bivši semenišenik iz Vipave ta pozni junijski večer ni ubral običajne poti, ki so jo izbrali drugi potniki iz večernega vlaka. Svoje korake je usmeril po mekrem cestnem asfaltu proti Goriškemu — tja, kjer ima Letalski center Ajdovščina skrbno urejeno lelališče. Prav ta prostrana iravnina je bila njegov končni cilj in hkrati začetna postaja zlobnih naklepov. Ali se bo KB-11 dvignil v zrak — to je prejkone ugibal njegov »pilot«. 2e zmeraj se je navduševal za letenje. Več tednov pa je skrbno proučeval tudi vso dosegljivo strokovno literaturo; tudi od polnoči do ranega jutra je imel menda dovolj časa, da se je podrobno seznanil s čarobnim svetom neštetih ur in vzvodov na armaturni plošči. Ali ni pozabil ničesar? tudi suhe češplje? — Saj jih ne uvažamo. Nazaj so jih poslali. — Kako, nazaj.. ? — Tako, ker so bile plesnive ... In res so bile. Pa še so. V sušilnici »Greda« v Mirni na Dolenjskem sedaj »popravljajo« delno plesnive in delno bogve še kako pokvarjene suhe češplje, ker so bile nepravilno in malomarno sušene. V Mirno je prispelo po železnici okrog tristo šestdeset tisoč kilogramov nepravilno predelanih suhih češpelj, ki jih že lep čas »po- pravljajo« — kot pravijo sami — in rešujejo, kar se še rešiti da. Upravnik sušilnice tovariš Vilko Marin nam je o tej nenavadni pošiljki dejal: — škoda je seveda velika in je nastala predvsem zaradi slabe predelave. Nekatere so presuhe, druge premokre, skratka škoda je precejšnja, kajti tudi tiste, ki jih bomo utegnili še kako rešiti, se bodo zaradi dodatnih stroškov podražile za trideset dinarjev pri kilogramu. Precej jih homo morali tudi predelati v industrijsko žganje, ker preprosto za drugo rabo sploh niso več. Žal nismo utegnili zvedeti, kdo je glavni krivec za malomarno predelavo, trde le, da so prispele iz Bosne, ker so na ovitkih emblemi podjetja »Majevice«. Zavožene češplje je prepeljalo v Mirno podjetje IMEX iz Kopra. Njihov zastopnik na predstavništvu v Ljubljani nam je povedal: — Omenjeno blago je last Kooperative, mi ■mo hoteli le pomagati. Zal pa blago kvalitetno ni ustrezalo in kupec ga je zavrnil. Seveda le en del in večina tega blaga ni prestopila naših Kadar, recimo, razrežeš čebulo, ti udarijo solze v oči — zaradi njenega soka, ko pa zveš za kupčije z njo, ti udarijo solze — zaradi jeze. Prvi zametki tehle vrstic so se prav tako rodili v mirnski sušilnici, in sicer ob gorah gnile čebule. Razen omenjenih češpelj so na vrat in na nos poslali v Mirno šestnajst vagonov čebule s prošnjo pošiljateljev, naj jo po-suše in predelajo kot vedo in znajo. Pa, žal, v Mimi niso kaj dosti znali, ker začuda niso čarovniki in še ne znajo obujati mrtvih... Več kot osem vagonov čebule, ki je bila že preveč gnila za kakršnokoli reševanje, so morali vre-či — na gnojišče. Gnojišče postaja nasploh v trgovskem resorju sadja in zelenjave zelo obširno in obdelano področje! Zvedeli smo, da so omenjeno čebulo poslala v mimsko sušilnico podjetja »Sadje zelenjava« iz Ljubljane, »Fruetus«, »Voče« iz Zagreba in »Agro-promet« iz Celja. Ce se malce bolj spustimo v čebularsko študijo, pridemo do hudo modrih pogruntacij. Jeseni je kazalo, da čebule ne bo, ih zato so jo nekatemiki v sveti skrbi za našeea ubogega potrošnika vskladiščili in jo shranili za spomlad (ko bo njena vrednost znatno večia!). Minila je zima, mrzla zima, prišla je pomlad m z njo ogromne količine čebula. Iznenada si je naš potrošnik lahko privoščil čebule kolikor mu ie duša dala. Kaj se je zgodilo? Jeseni so vsi po vrsti množično in ljubosumno čuvali čebulo za pomlad. Spomladi se je pokazalo, da je bila letina čebule obilna, ker je iznenada preplavila tržišče. In da je bila katastrofa še večja, so jo nekatera podjetja še na veliko uvozila. Tako je, na primer, »Bosna plod« iz Sarajeva uvozil ogromno čebule iz Egipta po ceni franko Dubrovnik od 70 do 80 dinarjev. Medtem pa je bila cena čebule na do- Takrat, ko se je deževna noč s temnim plaščem najbolj zgrnila čez letalski hangar — kazalca na uri sta tedaj za hip počivala na številki 12 — je ponočnjak skušal vdreti v železobetonski hram ajdovskih športnih letal. »Po žlebu je Škodnik splezal do oken. Z granitnim kamnom je najprej razbil dve šipi, nato pa se je lotil še železobetonskega okenskega omrežja. Toda opornik ni popustil pod udarci, kar pa mladeniča ni odvrnilo od več tednov skrbno pripravljenega načrta, to je tveaanega pobega v tujino m 'z našim letalom KB-11,« nam pripoveduje upravnik Letalskega centra Ajdovščina Edvard Lorencon. Polnočni avanturist se je tedaj lotil — z vrečico vlomilskega orodja,— še stranskih vrat v hangar. Zdaj šele mu je uspelo vdreti r med letala. Vlomljena vrata je navidezno priprl z lopato iz bližnjega kota, da ga ne bi S kdo zmotil pri »delu«. Pilot Lorencon: »Še v nedeljo sem z našim ponosnim KB-11 priletel z Bleda. Ker na letališču v Lescah nisem dopolnil bencinskih rezervoarjev, sem med poletom do Ajdovščine potrošil skoraj vse gorivo.« To je ugotovil tudi Škodnik, zato je rezervoarje v KB-11 napolnil z bencinom iz dveh drugih letal AERO-2 in PO-2, ki sta počivali v hangarju. »še več, da bi preprečil morebitno zasledovanje (menda ie hotel pobegniti čez Italijo v Afriko), je na drugih letalih odstranil celo kable s svečk.« Zdaj se je fant opremil še za polet: pilotsko padalo, usnjena letalska bunda s kapo, padalska čelada, pilotska očala in nekaj dragih neogibno potrebnih stvari je našlo mesto v pilotski kabini KB-11. Proti jutru je napočil odločilni trenutek. S posebno ročko je izvlekel letalo iz hangarja (Škodnik nam nobenega drugega letala ne bi mogel premakniti z mesta), skočil vanj in pognal vijak. Letalo je ubogalo in se pognalo no visoki travi, na najslabšem terenu, daleč nroč od vzletišča, v smeri proti Gorici (270°)... Za ugibanje in ugotovaljanje napak pa ni bilo več časa. Letalo je z vso močjo treščilo v jarek na robu letališča! Hip poprej je bilo še letalo, tisti KB-11 iz domače tovarne »Branka Ivanuša«, na katerega so bili vsi Ajdovčani tako ponosni, odkar so ga dobili lani na letalskem pikniku v Bovcu, po neuspelem poletu pa samo še razbitina skoraj brez vrednosti namesto 22 milijonov ... Konec zgodbe se je razpletal s filmsko naglico: močno poškodovani Škodnik — na sedež se sploh ni privezal — je iskal zavetja in pomoči pri ljudeh v bližnjih vaških hišah, v šempetrski bolnišnici pa zdaj čaka na okrevanje in — razpravo ter sodbo za nepremišljeno dejanje. Upravnik Letalskega centra Ajdovščina Edvard Lorencon pristavi še: »Letalska organizacija na Goriškem je še mlada, čeprav je bila ustanovljena že leta 1951. Zelo razmahnila pa se je šele leta 1957, ko smo v Ajdovščini zgradili hangar in dokončno uredili letališče. V tem času smo vzgojili mnogo motornih in jadralnih letalcev ter padalcev, zlasti še ko smo ustanovili samostojne klube v Bovcu, Gorici in Ajdovščini (v Idriji ga bomo dobili te dni) s centrom in letalsko šolo prav pri nas. Z letalom KB-11 smo imeli najlepše načrte; brez njega bomo težko shajali, saj imamo na voljo skopa finančna sredstva. Z njim smo si hoteli pomagati letos največ, da bi lahko razmahnili našo plodno dejavnost med mladino. Ogromna škoda — KB-11 velja 22 milijonov — pa ni prizadela samo letalsko organizacijo, marveč vse goriško prebivalstvo: Te dni pri nas nihče ne govori o letalu letalskega centra, marveč samo o ,našem' KB-11. še to: strokovni komisiji zvezne uprave civilnega letalstva in letalskega inštituta Branka Ivanuša sta ugotovili, da je letalo skoraj popolnoma uničeno (več ko 80%); za njegovo popravilo bi bilo nesmiselno potrošiti kakršna koli denarna sredstva.« POMLAD V LUŽICI VDresdenu me je čakal Mirčin Krošk, tajnik predsednika Domovine. Po pismih se te dolgo poznava, v roke pa si še nisva segla. Da bi ga laže spoznal, si je pripel na suknjič veliko znamenje Domovine, znamenje s tremi lipovimi listi. Pa me je on sam prvi prepoznal, in sicer po sliki, ki sem mu jo poslal za potno dovoljenje. Prepričan pa sem, da je imel s seboj tudi kakšno številko Nove dobe, lužiškosrbskega dnevnika. Nekoč je moral pričakati nekega gosta, ki ga ni poznal. Ob prihodu vlaka se v mnoiici kljub opisu nista mogla najti. In Krošk, iznajdljiv, kakor je, je vzel iz žepa Nowo dobo, se postavil k izhodu in se delal, kot da pazljivo bere, pri tem pa gledal odhajajoče. Uspeh kajpak ni izpstal. S Kroškom sva bila takoj prijatelja. Pravzaprav sva le še utrdila vezi, ki sva jih spletla že v pismih. Krošk, desna roka predsednika Krjefica, me je spremljal na vseh mojih potih po Lužici, me predstavljal Lužičanom in me opozarjal m vse pomembno in novo. Ko je bil v Ljubljani slikar in pisatelj M$rčin Noiak-Njechorriski, mi je Kroška nadvse prijazno orisal. Da je to človek, ki zmore vse. je dejal. Sam sem se prepričal, da je ni stvari, ki bi je prijatelj Krošk ne zmogel. Škosrbskega kulturnega središča prihajajo v Budp šin tujci iz vseh delov sveta. Ob sobotah in pred prazniki se v Budyšinu kar tre izletnikov od vsepovsod, domačih in tujih. Hotelske zmogljivosti so mnogokrat premajhne. PRI PREDSEDNIKU KRJENCU Predsedniku Krjeficu sem se najprej toplo zahvalil za povabilo na obisk Lužice in ga hkrati prosil, naj mi žrtvuje neka) dragocenega časa za potešitev kopice vprašanj. Sedli smo za mizo: predsednik Kurt Krjefic, prvi sekretar Bjamat Priprava BEL£ KAVE BREZ KUHANJA. • V skodelici zmešajte kavno zllCko »ZDRAVKE«. pol Mik« sladkorja i nek oj kapljicami vode. Maso meSajte. da s« penasto razpusti. Dolijte toplo ali hladno mleko. Osladite po okusu. »ZDRAVKO« za belo kavo dobite v trgovinah. KOLINSKA — LJUBLJANA Z ZDtAVKO pripravit« belo kavo brti kuhanja. KOLINSKA — UUIUANA TONE GLAVAN \ju era, Kjer se sinje nebo stika z rdečimi strehami, je še zmeraj Moskva. S predaj veliki stadion Lenina v Lužnikih, ki lahko sprejme 100.000 gledalcev. (Foto: H. t).) Končni cilj večje skupine jugoslovanskih turistov, ki je ob koncu maja in prve dni junija obiskala Moskvo, je bilo pravzaprav jubilejno srečanje najboljših boksarjev iz vse Evrope v ringu »Dvorca športov« v Lužnikih. Med našimi turisti je bil tudi reporter »TT«, ki je med ksatkim bivanjem v Sovjetski zvezi mimogrede prisluhnil tudi drobnim utripom vsakdanjega življenja v tej veliki državi. Ko je parna lokomotiva z madžarske obmejne postaje Zahony potegnila našo dolgo kompozicijo vagonov čez jekleni most čez staro vojvodinsko znanko Tiso, smo se najprej za hip ustavili — že na teritoriju Sovjetske zveze. Sovjetski obmejni organ nam je prijazno voščil »Dobri den!« in vljudno prosil za potna dovoljenja. Vsakemu potniku je bežno pogledal na tretjo stran rdeče knjižice, kjer je prilepljena fotografija, mimogrede pa se je prepričal že, če smo priložili tudi vstopne in izstopne vize. Za njim je prišel med nas nekdo, ki smo se ga nadejali najmanj; v belo haljo oblečen zdravnik s priročno torbo nas je pobaral, če je kdo med nami bolan in potrebuje zdravniške pomoči. Zdaj smo menili, da je pravi čas, da se razgledamo po zemljišču prvega kvadratnega kilometra največje države na svetu (skupna površina SZ je 22,273.700 kvadratnih kilometrov). Pa smo radovednost lahko potolažili šele pozneje, saj nas je tesno opasani vojak ob progi vljudno prosil, naj zapremo vsa okna, dokler vlak ne bo zapeljal na sovjetsko obmejno postajo Cop ... Ondi smo v velikem postajnem poslopju razmeroma hitro opravili še narinski pregled in druge formalnosti, saj nam ni bilo treba odpreti zajetnih kovčkov; samo potrpeti *e bilo treba dotlej, na je naša skupina prišla na vrsto. Zdaj smo torej šele povečali število tujih turistov, ki vsak dan pripotujejo v Sovjetsko zvezo čez številne obmejne železniške prehode (prostrana država meji kar na 12 evropskih in azijskih držav). Pred dvema letoma jih je bilo že 800.000 iz kakih 100 držav, lani pa se je število gotovo že zvečalo čez milijon. Zvečine so potniki iz socialističnih držav, ki jih privablja na ogled in dopuste več turističnih organizacij, med njimi največ »Intou-rist« ter Biro za mednarodni mladinski turizem »Sputnik«. »Intourist« ima svoje poslovalnice v vseh večjih mestih po svetu. Iz Ljubljane do Copa (čez Budimpešto) Je kakih 1250 km, glavni del poti do našega končnega cilja — sovjetskega glavnega mesta Moskve — je bil torel še pred nami. »Če vas natanko zanima, kako daleč je iz Slovenije do Moskve, vam lahko to pri priči izračunam,« je v spalniku začel preganjati dolgčas uslužbenec zagrebške železniške direkcije Bruno. »Natanko 3.003 km ali skupaj več ko 60 ur potovanja, pri čemer sem računal tudi krajše postanke na nostajah in — nikar ne zamerite! — tudi običajne zamude vlakov na našem železniškem omrežju.« ' Vlak požira prve kilometre. Radovedno oko pa si ogleduje naiprej spalnik v oddelku turističnega (drugega) razreda, naše novo bivališče za skoraj dva dni. Kar domače je v njem: že utrujeni potnik opazi najprej seveda štiri ležišča ob modrih stenah. Pod tanko žimnico, prekrito z belo rjuho, ves zbit skoraj ne čutiš malce trde podlage. Pokrivala domala ne potrebujemo; toplo je, toplomer na hodniku kaže 29° C. Skozi okno opazimo-kljub poznemu majskemu popoldnevu — prve neučakane kopalce. Razen svetilke na pokriti mizici se tisti, ki so se doma založili z zanimivo literaturo, še posebno razveselijo drobnih lučk nad vsakim ležiščem. Nad hodnikom, pod streho vagona, je tudi dovolj prostora za prtljago. Ure in ure drvimo v skoraj svetlo r,oč. Kdo ve, če na teh ogromnih razdaljah čez Ukrajino naš vlak pripelje pravočasno na redke postaje. • »Seveda, kaj pa mislite!« nas ves nasmejan in ponosen zavrne eden izmed plavolasih spremljevalcev vagona. »Kar prepričajte se, kmalu bo postaja, to bo prva priložnost!« Tedaj vlak umiri svoja velika jeklena kolesa. »No, izvolite pogledati v vozni red! Kaj sem rekel: točno, na minuto točno smo pripeljali na postajo.« Nagajivo ugovarjamo: »Celo dve uri prezgodaj, tako kažejo naši kazalci.« »Seveda, ker ste na meji pozabili naravnati ure po moskovskem času,« se ne da ugnati sobesednik in pristavi še: »Točnost sovjetskih vlakov je prišla že v pregovor, ki pravi, da kmetje med delom na poljih lahko naravnavajo čisto točno svoje ure kar pb vlaku.« Pogled skozi dvojno okno — pozimi ondi gotovo piha izredno hladen veter — ne nudi nič kaj prida razgleda: vse do obzorja, kjer se svetlo nebo dotika sive zemlje, je samo rahlo valovita nižina. Prostrani travniki in pašniki so izmenoma so-bujnimi krošnjami pa so najbolj opazne vitke sedje obdelanega zemljišča, med drevesi z bele breze, simbol ruske pokrajine. »Ali ni presneto dolgočasno tole življenje na kolesih? Ali spremljate vlak samo na tej relaciji?« »Da, to je ,moja’ proga. Privadil sem se že nanjo. Toda kaj naj bi rekli moji kolegt, ki redno premagujejo .astronomsko’ razdaljo od Moskve čez Sibirijo do Vladivostoka.« Nič manj ko 9.280 km je čez Sibirijo do obale Japonskega morja. Sploh si ne moremo predstavljati ten železničarjev — »dolgoprogašev« in njihovega utrudljivega enoličnega dela. »Saj verjamem. Pa jim m slabo! Kar poglejte: osem dni traja vožnja iz Moskve do Vladivostoka. Dva dni počivajo tam, nato pa gredo spet nazaj. Potovanje traja skupno 18 dni. Bržkone pa tudi tega niste vedeli, da so ti možje po povratku v Moskvo nato prav toliko dni (18) tudi prosti — do naslednjega delovnega turnusa. Z drugimi besedami: ti moji kolegi gredo na delo samo Kakih petnajstkrat in delovno leto je naokoli, če računam tudi dopust.« Morda bi radovednež zvedel še kaj več o ljudeh, ki živijo na jeklenih kolesih, toda naš vodič Mihajlo, ki bedi nad nami že vse tam od obmejnega Copa, nas kliče na večerjo. Se prav podvizati se moramo, icer je ta dan v dolgi kompoziciji kar precej skupin (največ z Madžarskega), ki čakajo, da uveljavijo svoje kulinarične pravice, ki so si jih zagotovili z nakupom vozovnice. Preprosto oblečene, a snažne natakarice molče servirajo večerjo: štiri kolobarčke posušene domače klobase za začetno jed, nato pa še polovico nekakšne sladkana safalade, obložene s čebulo, ohrovtom in praženim krompirjem ter belim in pripečenim vitaminskim kruhom. Bolj kot kisla voda iz pollitrske steklenice prija želodcu originalni ruski čaj z zavojčkom suhih keksov. Lokomotiva hiti v noč, potniki utrujeni le-žejo k počitku. Zvočnik pod stropom spalnika je že zdavnaj utihnil, namesto njega poskrbi za uspavanko enolično ropotanje velikih koles pod nami... Jutranja zarja nas zgodaj predrami, kakor da bi nas hotela opozoriti na redka kmečka naselja ob progi, ob kateri kdaj pa kdaj opazimo tudi progovne delavce. Čudno se nam zdi, da so med njimi tudi ženske, ki z ramo ob rami opravljajo to najtežje delo ob »železni dorogi«. Nič manj presenetljive za nas so tudi številne televizijske antene na čisto preprostih vaških hišah, zlasti blizu večjih postajališč in mest. Sicer pa se pokrajina tudi drugi dan potovanja ni spremenila mnogo; oko se je že naveličalo na dolgočasno rahlo valovito zemljišče. ele proti večeru se potnikov loteva rahla vznemirjenost. Bližamo se šestmilijonski Moskvi, ki šteje z neposredno okolico že več kot osem milijonov. Kakšen bo prvi vtis? Ob oknih skoraj ni prostora, vse oči so uprte v bližnje velemestne luči. In kakor velikanska pošast z neštetimi očmi vzkipi pred nami veliko poslopje moskovske univerze Lomonosova na Leninskih gorah. Nočni pogled nanjo je res nekaj enkratnega; glavni stolp je z 239,5 m za zdaj najvišja stavba v Moskvi sploh. Pravimo za zdaj, zakaj kmalu bodo zgradili v njeni soseščini še večjo, s katero nameravajo potolči v:šino Eifflovega stolpa v Parizu. Kmalu nato je vlak še zadnjič zasukal svoja kolesa na eni izmed devetih moskovskih železniških postaj — kijevskem kolodvoru. Hip nato pa nas je — podobno kot vse potnike na drugih osmih železniških postajah (teh je vsak dan več kot milijon) — zajel vrvež velemestnega večernega prometa ... HENRIK tlBELEIS I | rvoljnn po amrtl PIJ« XII. Je bil Janez XXIII. »nepričakovan«. Izvolitev sama je bila kompromis, posvetitev bolj začasna kot stalna: bil Je ie precej v letih In kardinali so ga po dolgem zasedanju v konklavu Izbrali zato, ker je bil sicer znan kot umerjeno napreden ln ker se je po drugi plati zdelo, da sl zaradi starosti ne bo drznil načenjati pomembnejših sprememb. Čeprav Je tako ustrezal obema stranema kardinalskega zbora, konservativcem in naprednejšim, Je Roncalll nepričakovano prišel v zgodovino cerkve kot reforma-lor in novator. Njegovi encikliki »Mater et magistra«, ki obravnava socialna vprašanja, ter »Pacem in terris«, ki govori v prid miru na svetu, sta dokumenta, ki sta delu cerkve začrtala novo smer. Tretji pomembni ukrep Janeza XXIII., sklicanje koncila, naj bi dal spremembam novo trdnost in veljavo, vse skupaj pa Je pomenilo korenito spremembo konservativne politike prejšnjega papeža Plja xn. Janez XXIII. Je mrtev ln te dni sl voli kardinalski zbor novega poglavarja. Poglavitno vprašanje, ki sl ga ob tej priložnosti zastavlja javnost po svetu, se glasi: ali bo Vatikan sledil poti, ki jo Je začrtal pokojni papež, ali pa bo prišlo do drugačnega. morda celo nasprotnega razvoja. Ce bi papeža volili škofje, ki so sestavljali koncil, bi bilo izid laže napovedati: Janez XXIII. Je sklical koncil prav zato, ker se je zavedal, da bo med škofi - le-tl so bližje vsakdanjemu delu in potrebam cerkve - našel več podpore za svoje Ideje. Kardinalski zbor, tako imenovani »senat cerkve-*, ima v svojih vrstah še vedno močno skupino konservativcev ln rezultat le zato veliko teže napovedati. Odločitev bo padla po 19. juniju, ko se bo sešel konklave (iz latinskega cum clave, s ključem, ker so kardinali zaprti v kapeli, dokler ne izvolijo novega papeža ln z dimom sporoče svetu »habemus papam«. Imamo papoža). Te dni so se v Vatikanu otepali s tehničnimi težavami, ki imajo svoj politični vzrok: Jane/, XXIII. .ie pove**! Število kardinalov in Sikstinska kapela je postala premajhna. Kardinali morajo namreč med volitvami sedeti v isti vrsti in na Isti višini ter morajo stanovati na ozkem območju kapele. Največ težav hodo Imeli zato tisti kardinali, ki so zaradi starosti tako betežni, da se brez tuje pomoči ne morejo premikati. PREMIK V KARDINALSKEM ZBORU Papeži sl v preteklosti tudi po daljših obdobjih vladanja niso drznili bistveno posesati v določanje Števila kardinalov. Pokojni panež je bil glede tetra nekonvencionalen ln je vsako leto postopoma večal Število kardinalov In tudi vestno izpopolnjeval mesta umrlih. Ko je bil leta 1958 Izvoljen, Je povečal Število kardinalov na 75. nato pa v naslednjih letih zapovrstjo na 79, 85, 86 in 87. Vsega skupaj Je Janez XXIII. imenoval 52 kardinalov; z drugimi besedami, prav s tem Je imel priložnost temeljito spremeniti sestav zbora ter doseči, da bodo tudi po njegovi smrti med kardinali prevladali njeirovi privrženci. Druga novost po smrti Plja XII. Je bila sprememba porazdelitve kardinalskih klobukov med različne narodnosti. Ce so imeli v preteklem stoletju ter v prvi polovici tega stoletja večimf Italijanski kardinali, je imel ob smrti Plja XII. kardinalski zbor 37 tujih kardinalov proti 18 italijanskim. Med vladanjem Janeza XXIII. se Je to razmerje Se bolj spremenilo, saj Je od sodanjlh 82 kardinalov le 29 italijanskega rodu. Enako se je povečala tudi udeležba izvenevropsklh kardinalov. ITALIJAN ALI NE? Poznavalci vatikanskih razmer te dni govore, da se prav lahko pripeti, da prihodnji papež kljub stari tradiciji le ne bo Italijan, po dru^i plati pa je prav malo verjetno, da bi papeški prestol dobil neevropejec. Grobo matematično vzeto šteje **evrop-ska koalicija-« 56 članov; kar Je pomembneje. Je dejstvo, da zunaj Evrope ni vidnejših klerikov, ki ^i imeli možnosti doseči ta nalvlšii položaj v Unto-ITSkl cerkvi. Od vseh teh ljudi bi lahko prišla v poštev dva: Mc Gulgan iz Toronta in Lcger iz Montreala. Vendar je prvi baje vse preveč pod vplivom severnoameriške katollSlce cerkve, drugi pa Je za papeški prestol premlad. Prav starost bo pri izbiranju papeža eden od odločilnih faktorjev: po izkušnjah z Janezom XXIII. cerkev ne sme dobiti prestarega papeža, po drugi plati pa tudi ne premladega, za primer, da bi bila izbira napačna. Praktično ostanejo tako »na razpolago« samo evropski kandidati. Od teh - tako pravijo - nimajo posebno velikih možnosti kandidati iz dežel z J*10*-" n im nacionalističnim čustvovanjem, se pravi Nemci ln Francozi. Slednji so tudi sicer znanl kot avantgarda cerkve, kar verjetno vsem kardinalom ni všeč. Prav tako ne pridejo v poštev lberljskl kardinali zaradi političnih razmer — fašizem -v Španiji in na Portugalskem. Precej teh ljudi Jo že priletnih ali pa so premladi — v Vatikanu menijo, da bi moral prihodnji papež vladati 10 do 15 let. Velika Britanija in Irska ne moreta tekmovati zaradi nedavne smrti njunih primasov in tako ostane možnost najti neitalljanskega papeža med predstavniki nekaterih manjSih evropskih defela, predvsem Avstrije, Belgije in Nizozemske. Dva od teh kandidatov, Kttnig z Dunaja in Sucncns Iz Mallne-sa, sta očitno premlada, zato pa Ima več možnosti utrechtski nadškof Alfrlnk. Le-ta je menda prav- šnje starosti ter je zadnji čas uspešno opravljal svojo službo. Pripisujejo mu veliko poznavanje verskih zadev in velike diplomatske sposobnosti — pred kratkim Je bil na potovanju v vzhodni Evropi. Uspešno je vodil svojo cerkev na Nizozemskem, kjer so katoličani v manjšini. Cptrti, ki ga resno omenjajo kot možnega naslednika Janeza XXIII., je sedanji -rdeči*« papež (rdeči papež je naslov voditelja kongregacije »propagande fidc«, enega«, najpomembnejših resorjev katoliške cerkve) Armenec Agagiagian: le-temu pripisujejo diplomatsko spretnost vatikanskega duhovnika, prefinjenost in nagnjenje k reformam, kakršna je lastna francoskim cerkvenim možem, ter dobro poznavanje vzhodnega sveta, kamor hi vatikan želel razširiti svoj vpliv. Drugih kandidatov ni in preostanejo Se Italijani. Le-ti se dele na tri skupine: konservativce, sredince ln napredne. Od teh 29 kardinalov jih Ima 11 več kot 80 let, precej pa se Jih tej starostni dobi bliža. Skoraj nobenega dvoma ni, da so priznanja, ki Jih Je svet, katoliški in nekatollški, izrekel delu Janeza XXIII. ter apoteoza njegovega novatorstva, zanesljivi znamenji, da cerkev ne bo krenila nazaj h konsorvatlvizmu. To dejstvo govori v škodo tako Imenovanim ^pacellljevcem« (pristašem pre linjema papeža Pila XII.), nied katerimi sta najvidnejša Siri in Ruffini. Prvi je po vatikanskih normah hkrati premlad, drugi pa se nevarno bliža osemdesetim. Med sredinci sta ravno pravšnje starosti Marella ln Confalonleri. ki sta bila zadnji čas dokazala. da hočeta biti neodvisna v odnosu do obeh skrajnih smeri. Izbira novega papeža se bo tako po vsej verjetnosti osredotočila na tako imenovane ^roncailljevee«, privržence pokojnega papeža. Tu so v osprediu Montlnl, Urbani in Lercaro. ki so za življenja Plja XII. skupaj n pokojnim Ronca-IllJem tvorili sloviti štirikotnik Bolognn-Mllano-Ve-rona-Benetke ter se upirali konservativni politiki Pi la Xn. Montlnl Je bil dolgo časa zelo obeta loč, vendar sl Je zadnja leta s preveč previdnim lavira-niem ln s tem, da ni hotel Jasno Izražati svojih stališč, pokvarili položaj ne samo v Italiji, marveč tudi na tujem. Urbani Iz Verone se nikoli ni izraziteje pojavljal v Javnosti in se tudi ni močneje uveljavil z delom v cerkvi. Kot poslednji ostane Lercaro iz Bologne, ki ima največje možnosti: star Je 72 let, torej prave starosti, razen tega je Bologna znano levičarsko mesto in Je Lercaro prav dobro seznanjen z razmerami, ki terjajo od cerkve nadaljnjega prilagajanja novim razmeram — Lercaro Je v preteklosti večkrat načel polemike s socialno vsebino — razen tega pa Je med kleroni znan tudi po -profesionalni« plati. S tem Je Izbiro kardinalov tudi konec ln ostaja samo Se nepredvideno. S KLJUČEM Kardinali se bodo zaprli v Slkstln.sko kapelo 19. junija in ostali na njenem območju kmalu, morda tudi ne: katoliška cerkev Je s pokojnim papežem Janezom XXIII. prfsla * obdobje sprememb — ali obdobje prilagajanja, ki terja marslkak težaven porod. Izvolitev papeža bo po vsej verjetnosti eden od takšnih: pokazala ho namreč, ali Je Vatikan dokončno pripravljen slediti idejam, ki jih je na socialnem področju In Pa v 5?<*(Jn^rodnlh odnosih zagovarjal pokojni Janez aaiii. - MS - Na pot v Lužico, pokra|ino, stisnjeno v kotiCek med poljsko In češkoslovaško mejo, domovino LužiSkih Srbov, na|manjSega slovanskega naroda, sem se pripravljal po vseh predpisih. Za Štirinajst dni me je Domowlna, zveza Luži-Skih Srbov, povabila, naj si ogledam Luiico, prisluhnem njenim ljudem in se spoznam z njenim novim življenjem. In Štirinajst dni sem se pripravljal. Prebrskal sem vse vire, ki so mi bili dostopni o tej deželi, in sl prav po tilistrsko zapisal vsako malenkost, ki jo moram vzeti s seboj. In prvič v življenju se mi je primerilo, da nisem ničesar pozabil. BUDYŠIN — MEDNARODNO MESTO Budyšin (nemško Bautzen) je ie stoletja staro mesto na granitni planoti ob desnem bregu Spre-ve, medtem ko se novi del razteza tudi na levem bregu. Budyšinu pravijo tudi mesto stolpov, ki so bili večidel postavljeni v obrambno mestno obzidje. Zdaj ima mesto nekaj več kot 40.000 prebivalcev. To so večinoma Nemci (ca 70»U), drugi pa Lužiški Srbi. Le-ti imajo v Budyšimi svoje najpomembnejše kulturne in znanstvene institucije: Srbski dom (kjer je sedež lužiškosrbske množične organizacije Domowine, Muzej tužiškosrbske književnosti, Dom za srbsko ljudsko kulturo in radijski studio oddajnika v Chočebuzu), Institut za serbski lu-dosSpyt, šole in lužiškosrbsko učiteljišče s šolo za predmetne učitelje in otroške vrtnarice, založbo Domouiino z uredništvi dnevnika Nove dobe in drugih publikacij, tiskarno itd. Zavoljo zgodovinskih znamenitosti mesta, zlasti pa še zaradi luži- mnogi so bili za ustanovitev samostojne lužiške driave. Domovina, ki je spet začela delati 10. maja 1945, je menila — kot svoj čas tudi pri nas znani pesnik, publicist in politik Jan Skala — da morajo Luški Srbi skupaj z Nemci ustvariti novo domovino. To stališče je priznala za pravilno tudi večina zdravo mislečih Lužiških Srbov — kmetov, delavcev in izobražencev. Domovina si je hkrati z drugimi naprednimi silami prizadevala za odstranitev bivših nacistov s položajev in za splošno demokratizacijo življenja. Leta 1948 je saški dežel, ni zbor na predlog SED in Domovine izglasoval tako imenovani Srbski zakon, ki je postal osnova za nadaljnji svoboden razvoj Lužiških Srbov v NDR. (NADALJEVANJE PRIHODNJIČ) Pogled na Budvšin. kulturno središče Lužiških Srbov (nad 40.000 prebivalcev) Elegantna limuzina Volga — upravlja jo Nemec Wili Seedorff, ki je že dvanajst let v službi pri Domovini — je odbrnela proti Budyšinu, staroslav-nemu središču Lužiških Srbov. SREČANJE Z MERČIN0M N0WAK0M-N/ECH0RNSKIM Zvečer sem bil v hotelu »Budyšin«, čez dan je bilo v Budyšinu nekakšno zborovanje luiiSkosrb-. skega izobraženstva, zvečer pa ples. kajpak s twi. stom Glavno besedo je imela seveda mladina. Me,rč\n Krošk me je predstavljal na vse strani, zapomnil pa sem si le imena, ki sem jih poznal ie od prei. Tako sem se spoznal s predsednikom Domovine Krnjencem, z ravnateljem Instituta za serbski ludosppt dr. Noinotnvm, s pesnikom in pisateljem Brežanom in z mladim pisateljem Soitom. Nadvse prisrčno je biln snidenje s slikarjem in pisateljem Mčrčinom Novakom-Njechornskim, s katerim sva se osebno spoznala lani v Ljubljani, do^ sv jeva pa si že. nekaj let. Naslednii dan sem bil njegov gost v Njechornu, vasici pri Buivšinu. Razkazal mi je knjižnico, svoje slike, vitrino v zidu, ki ji pravi muzej in v kateri hrani svominke s potovanj po tujini, mi pripovedoval o delu Kola lužiškosrbskih upodabljajočih umetnikov in sploh o kulturnem življenju v novi Lužici. Zdelo pa se mi je, da ml je pozneje še z večjim ponosom in zanosom razkazoval zadružna polja in poslopja zadruge, ki nosi njegovo ime. In prav tako nazorno kot o kulturi je pripovedoval o zadrugah v NDR. o razdelitvi po tHšint prispevka v tri kategorije, o sistemu dela. Čeprav Novak in Mirčin Krošk. Začelo se je križno spraševanje in odgovarjanje, ki je trajalo skoraj štiri ure. Na kraju smo bili vsi pošteno utrujeni. Opravičil sem se, ker sem bil tako neusmiljen. Pa je Bjamat Novak zamahnil z roko, rekoč: »Povabili smo vas, da bi vam povedali in pokazali, kako živimo, da bi lahko videli, kaj dela Domovina, kakšno je v NDR gospodarsko, politično in kultur, no iivljenje najmanjšega slovanskega naroda.« Domovina, zveza Lužiških Srbov, je narodna množična organizacija Srbov v Nemški demokratični republiki, sta mi najprej pojasnila. Nato sta me popeljala skozi zgodovino Domovine, v dni, ko je bila Domovina najprej zveza lužiškosrbskih društev, kasneje pa — v dobi nacizma — zveza Lužiških Srbov in kot taka narodnoobrambna or-ganizacija. Leta 1937 je bila prepovedana. Takrat je nacizem prepovedal tudi vsakršno javno kulturno delovanje Lužiških Srbov. Zaplenil je obe lužiški tiskarni, zapečatil društvene prostore, pregnal izobražence v notranjost Nemčije ali jih vtaknil v taborišča, kasneje pa mnoge oblekel v vojaške suknje. Otroci po šolah so bili kaznovani, če so govorili v svojem jeziku. Po končani vojski so razni ljudje na ra^ne načine poskušali rešiti lužiškoskrb-ski problem. Nekateri so se zavzemali za priklju• čitev Lužice k Češkoslovaški, drugi spet k Poljski, govori počasi, je kot iz rokava stresal podatke: Zadruga je bila ustanovljena 1952• leta, ima 110 članov — tudi sam je član! — 500 ha obdelovalne zemlje, 450 glav goveje živine, približno 600 svinj, vso potrebno mehanizacijo ipd. Zadružnik dobi približno 14 mark na dan, najbolje so plačani tisti, *ki oskrbujejo živino. Mesečno izplačajo zadružnikom samo dve tretjini, medtem ko dobe ostmek in morebitni presežek pri končnem obračunu. Ker prideluje zadruga tudi tobak, je bilanca vselej aktivna. Večina (ca 80%J obdelovalne zemlje NDR je v zadrugah (LPG); pravijo, da so najboljše zadruge v Lužici, tu so jih tudi najprej ustanovili. Drugi dan ml je slikar razkazal Budyšin. Ogledal sem si tudi razstavo lužiškosrbskih slikarjev v budyšinskem Mestnem muzeju. Žene v Gornji Lužici se še vedno rade oblačijo f ljudsko nošo Za letoSnJo HlmSko »enono v Zagrebu je značilen Kasto] v proizvodnji risanih ln dokumentarnih filmov, negativna bilanca tehnične baze »Dubrava-filma«, ki je prišla pod prisilno upravo, ln ustalitev proizvodnje igranih filmov: na tem področju je »Jadran— film« ustvaril Sest celovečernih filmov, s katerimi so bo predstavil izbirni komisiji letošnjega X., jubilejnega festivala jugoslovanskega igranega filma v Puli, ki se bo začel 26. julija. Podjetje »Zagreb—film«, ki se Je zadnja leta uveljavilo z risanimi filmi v svetovnem merilu in z vrsto mednarodnih nagrad, med fijimi je bil tudi Oscar, in postalo znano po »zagrebški šoli risanih filmov«, je moralo letos skrčiti proizvodnjo risanih filmov skoraj zgolj na simbolično številko. Notranje finančne rezerve niso dopuščale nepretrgane proizvodnje in pri tem niso mogle kriti prevelikih stroškov ne dotacije ne decentralizirani filmski sklad ne prodaja v tujino. Podjetje je bilo prisiljeno zavračati nove kredite, ker ni našlo jamstva, da jih bo lahko tudi vrnilo. »Zagrebška šola risanega filma« se vrti v začaranem krogu finančnih težav in preživlja težke čase, ki utegnejo imeti v bodočnosti neugodne, če ne kar usodne posledice za u-metniški razvoj režiserjev, kot so Vukotič, Mimica, Vrbanič, Kristl, Kolar ln drugi. Tudi na področju dokumentarnega filma je prišlo v tem podjetju do zmanjšanja proizvodnje. Razlogi so isti kot pri risanem filmu. Dokumentarni film se ne more izplačati, zato ga je bolje pustiti ob strani, ali pa se ga lotiti samo tedaj, kadar je zagotovljena povrnitev stroškov, torej samo pri naročenih filmih. Po tem načelu so se ravhali pri »Zagreb-filmu«. Pri »Zora-filmu« je položaj morda še ostrejši in težji. Zadnja leta je pokazalo podjetje veliko aktivnost tako na področju dokumentarnega, lutkovnega in šolskega kot tudi umetniškega filma. Zdaj se je odločilo, da svojo dejavnost popolnoma preusmeri. »Zora-film« bo Izdeloval samo šolske in lutkovno filme. Med vsemi filmskimi problemi pa je najtežji primer tehnič- Zagrebški filmski problemi JADRAN-FILM: »Človek s foto-grafije« v režiji V. Pogačica. Na sliki Nikola Milič v glavni vlogi Joseph losey v S!oveni|i Režiser slovitega imena, ameriškega rodu, evropski popotnik, umetnik Joseph Losey se je te dni mudil na Bledu in v Ljubljani, da bi se s predstavniki Triglav filma dogovoril za sodelovanje pri snemanju njegovega prihodnjega filma »Neznanec«. Film bo Losey snemal v produkciji nekega miinchenskega filmskega podjetja, Triglav film pa bo nudil usluge. Snemanje se bo predvidoma začelo že 15. julija v Istri. Zdaj potujeta režiser in pisec osnutka za scenarij, nemški igralec Hardy Kriiger — ki bo igral tudi naslovno vlogo v tem filmu — po Istri in izbirata terene. Pri nas sta oba dbbro znana: videli smo Losejeve filme »Betonska džungla«, »Čas brez usmiljenja«, »Usodna ciganka«, v kratkem pa pride na spored tudi »Nenapovedan sestanek«, v katerem igra glavno vlogo Hardy Kriiger (film je odkupila ljubljanska »Vesna«). Nov filmski obraz Claudie Cardinale Nov mejnik t uspešni filmski karieri mlade italijanske Igralke Claudie Cardinale bo spet eno najbolj znanih pisateljskih imen sodobne italijanske proze. Potem ko je nastopila kot Barbara v »Lepem Antoniu«, ki so ga posneli po romanu Vitaliana Brancatija, kot Assuntina v »Prekleti godlji«, filmski priredbi romana Carla Emilia Gadde, kot Angiolina v »Senilnosti*, posneti po delu Itala Sveva, in kot Angelic.v v »Leopardu«, filmu po istoimenskem romanu Tomasa di Lam-peduse — če naštejemo samo njene najpomembnejše vloge — igra sedaj v filmu »Dekle iz Bubeja«, ki ga po romanu Carla Cassole snema znani italijanski režiser Comencini. Roman velja za eno najlepših zgodb v povojni italijanski književnosti. Claudia pa je dohila vlogo, potem ko je režiser vec mesecev iskal igralko med amaterkami in odklonil celo Soiio Loren in Christine Spaak. 7a to priložnost so Claudii posvet-lili njene črne lase in ji tako ustvarili malone — nov obruz, ki ga komaj prepoznamo. Moški danes, jutri in... Jugoslovanski film; sccnarij Julija Najman in Miroslav Miilanovič; režija Milo Djukanoviči kamera Stcvo Radovič, glasba DuSan Radič; v glavnih vlogah: Slobodan Olivera Markovič. Produkcija Lovčen film, Budva; distri bucija Croatia film, Zagreb. Režiser filma Milo Ojukanovlč je pred dvema letoma na pravil film Ne drezaj v srečo. Vsi so opazili, da njegova filmska komedija ni pripadala plaži M je tistikrat dioblla vodilno vlogo v domačih filmskih komedijah. Te komedije so sl znale kmalu zapraviti Širokogrudno zaupanje glcdalcev, lu so upali, da bodo v njih naSli odsev lastnih stremljenj in lastnega življenja Dobili pa so le nadomestke. Ne drezaj v srečo Je bila parodija na stanovanjski problem, hotela pa je skozi ta pro-bleim osvetliti mnogo neskladnosti v življenju, ki 'ZApel.l<\]o človeka v smeSnc situacije, katerih ni sam kriv. Ta odmik na nosi v sebi nevarnost, da le določen krog gledalcev vidi v dogajanju možnost za sprostitev. Tako je bilo s P™™ filmom Ne drezaj v srečo, tako Je tudi s filmom Možje. Tudi ta 1« ostal v mejah, ki so zagotovile 200.000 obiskovalcev v Beogradu, krajevno odmaknjeni gledalec pa ne zmore najti več pravega stika z lokalno aktualnostjo. Tak, kakrSen Je, pomeni za ustvarjalce občuten padec v primerjavi s filmom Ne drezaj v srečo. Toda če ga primerjamo z ostalimi nafilml filmskimi komedijami, pa še vedno stoji na vrhu naše skromne trgatve. Ne žali duha. ... , „ Film Možje pripoveduje o zakonskem paru, ki Je srečno poročen že trinajsto leto, ima štiri otroke, a močnejši del zakona prevzame za nedoločen čas posle hišne pomočnice, iz tega naistanejo več ali manj vesele vizualne smešmce, pri katerih zasledimo določeno izpovedno izhodišče, a vse skupaj se prehitro obrabi, neustvarjalno splahni, se še vrti na mestu in dokončno že pred koncem izgine brez sledu. Kar ostane v spominu, je privatno simpatičen par Slobodan Perovič in Olivera Markovič. Film je v izvedbi prepovršen, kar ni odpustljivo za prijem, ki bi rad dosegel eleganco v stilu. Preveč je tehničnih napak na vseh izraznih filmskih nodročjih. , Možje so poslednji celovečerni film rrnogorskoga filmskega podjetja I.ovčen film. Zdaj se j«* pod'**tje preusmerilo na izdelavo kratkometražnih in dokumentarnih _ VOJlvO DllLETIL Paberki Natalie Wood ln Alain Delon bosta igrala v novem filmu HenčJa Clalra -Hiša veselja- — na veliko Nataliino veselje, ker sl želi Evrope. XXX Dany Saval, v Franciji zelo popularna, pri nas pa ie še nismo videli, Je bila v Hollywoodu. Na vrata stanovanja Je napisala »Tu Je božanska' Saval- .. ., da Je ne bi kdo imel za Greto Garbo. XXX Gl orla Svvanson, za katero »o vsi mislili, da se * vlogo v »Sunset Boulevardu« poslovila od filma. Je pred kratkim igrala paralltično žensko nr* televiziji (v zelo popularni seriji »Doctor Kildare-). Igralka je zdaj stara 64 lert. XXX Popularnost igralcev najbolje Ilustrirajo njihovi zaslužki. Tako je pred kratkim italijanski list ~Flera«< objavil, koliko dobijo posamezni igralci za en film: na prvem mestu je Alberto Sordi, tesno za njim Marcello Mastroiannl (100 milijonov lir), nato Ugo Tognazzi (50 milijonov), Totd, Nino Manfredi, Popolno de Filipoo, Renato Sal-vatori in Vittorio Gassman (po 25 milijonov). Med igralkami je daleč preti vsemi seveda Sofia Loren s 400 milijoni lir za film, nato Gina Lollobrigida, ki dobi 150 milijonov, slede pa jima Silvana Mannano (100 milijonov), Claudia Cardinale (GO do 80 milijonov), Monica Vitti (40 milijonov), Antonella Lualdi, Eleonora Rossi-Drago, Ros-sana Sehlaffino, Giovanna Halli, Sylva Koscina in Rossana Podesti (20 do 15 milijonov). NAROČILA SPREJEMA DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, LJUBLJANA, MESTNI TRG 26 IN VSE KNJIGARNE V SLOVENIJI DO 5. OKTOBRA 1963. JADRAN-FILM: »Neveslnjsk« puSka« t režiji 21 ke Mitroviča. V glavni vlogi Miha Baloh (zgoraj) »Prezir« Po romanu Alberta Moravie je nov filmski podvig producenta Pontlja. Na sliki sta Ponti in glavna igralka v -•Preziru-«, Brigitte Bardot, med tiskovno konferenco. BB menjava v Rimu svetlo in temno lasuljo, vendar sl inkognlta nc mor« obvarovati. Z ROKO V ROKI na rimski ulldi Anita F.kherg In njen (drugi) soprog, nemftkl Igralec Friedrich von Nutter, ko v vsej tiSinl ln miru uživata medeni mesec svoje*a mladega zakona. OCE IN SIN v I*ariskem gledališču -Michfl"! jokaje od sreče objema oče Fcrnandel svojega sina Gčrarda, potem ko Je publika navdušeno apla vdirala sinovemu prvemu nastopu na odrskih deskali. ne baze »Dubrava-filma«. Hotela je s svojimi uslugami za vsako ceno osvojiti svetovno filmsko tržišče, pa je pretrpela skoraj milijardo dinarjev izgube in se znašla pod prisilno upravo. Razni filmski pustolovci so našli v podjetju ugodne razmere, da so na cenen način .realizirali u-metniško in" etično dvomljive filme, kot so bile razne »Rimske sužnje«. »Ugrabljene Sabinke«, »Gladiatorke«, »Katarine Velike« in drugi. Hudo krizo »Dubrava-filma« je še povečal odlok sodišča, po katerem je morala vrniti svoja dva filmska ateljeja na Šalati prejšnjim lastnikom. Podjetje je danes na tleh in prisilna uprava bo komajda lahko še kaj rešila. Zagrebška šola risanega filma zaradi finančne krize »Zagreb-filma« v neugodnem zastoju -»»Zora-film« se je odrekel dokumentarnim filmom - Prisilna uprava v »Dubrava-filmu« rešuje podjetje iz zagate, v katero je zašlo s tujimi partnerji - Zelo aktiven pa je »»Jadran-film«: letošnja proizvodnja šest celovečernih igranih filmov KNJIGE BODO IZŠLE V DVEH SERIJAH (OKTOBER. DECEMBER) DO KONCA LETA 1983. SUBSKRIPCIJSKA CENA ZA VSEH 6 KNJIG JE 4.500 DIN ZA BROŠIRANO IZDAJO IN 8000 DIN ZA IZDAJO. VEZANO V CELO PLATNO. KI JO NAROČNIKI LAHKO PORAVNAJO V ŠESTIH MESEČNIH OBROKIH PO 750 ALI 1.000 DIN. PRlCENSl Z MESECEM NAROČILA. Najaktivnejše mesto t Bvlj»-nju zagrebške kinematografije je letos pripadlo »Jadran-fil-mu«. Osvobodil se Je slabosti v svojem programu, kakršna sta bila lanska filma »Sekl snema« in »Trčenje na vzporednicah« in našel pot, ki naj povrne »Jad-ran-filmu« ugled iz preteklih let, ko sta dva filma. te proizvodne hiše, »Cesta, dolga leto dni« in »Deveti krog« celo kandidirala na na j višjo filmsko nagrado, O-scarja. Ne da W se v tej trenutni situaciji spuščal v negotove vode preizkušanja novih režiserjev, se je »Jadran-film« naslonil na izkušene filmske režiserje, ki so ustvarili šest filmov; »Zgodnjo jesen« Tome Janiča, »Nevarno pot« Mate Relje, »Dvojni obračun« Nikole Tanhoferja, »Človeka s fotografije« Vladimirja Po-gačiča, »Nevesinjsko puško« 21-ke Mitroviča in »Z obrazom proti obrazu« Branka Bauerja. Večina teh filmov ima upanje, da se uvrsti med dvanajst Izbranih, kolikor jih bo letos določila izbirna komisija za sedem festivalnih večerov v Areni. Tako vsaj menijo pri »Jadran-filmu«. Konec filmske sezone, ki ga pri nas označuje začetek puljskega festivala, postavlja pred zagrebške producente in filmske delavce mnoge nove probleme, tako idejno-politične kot organizacijske in finančne, ker film kot družbena dejavnost še vedno ni dosegel v celoti vsega tistega, kar zahtevajo od njega novi socialistični odnosi: zadostiti bi moral vsaj najosnovnejšim principom samoupravljanja, iz katerega so v proizvodnih hišah večinoma še vedno izključeni pravi ustvarjalci filmov — svobodni filmski delavci. D. JANKOVIČ DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE RAZPISUJE SUBSKRIPCIJO ZA IZBRANA DELA CONANA DOYLA V ŠESTIH KNJIGAH: • 1) PRIGODE SHERLOCKA HOLMESA 2) VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA 3) SLOVO SHERLOCKA HOLMESA 4) MOJSTER SHERLOCK HOLMES 5) ŠTUDIJA V RDEČEM ZNAMENJE ŠTIRIH 6) BASKERVILLSKI PES DOLINA STRAHU •viv. 18. TONU 1903 £53 Zdravilišče in letovišče Nedeljski turisti, prehodni gostje in Športniki — prijeten počitek Vas čaka v letoviških hišicah. Izmišljeni otroci - neizmišljeni problemi (Po VI. reviji amaterskih dramskih skupin v Novem mestu) Bilo je vse, kar se za tak amaterski festival v takem, provinoijsko ljubkem mestu spodobi: bila so finančna sredstva, kot pravimo v proračunskem jeziku okroglim Številkam tisočakov, bile zastave, bila godba, bili prizadevni organizatorji, temperamentni govorniki in uvidevni kritiki, bilo je osem najboljših dramskih amaterskih skupin, bilo je hitro zadovoljno občinstvo in, ne, nazadnje Ma je še ena (tradicionalna) revija, ki naj... (itd.) Bila je in minila. Prišli so nanjo amaterji iz Maribora, Ljubljane, Škofje Loke, Trbovelj, črne na Koroškem, Kranja, Jesenic (v Zagorju, Velenju, Tolminu, Gorici, Kopru in še kje — kaj je tu razen dobrih in odličnih domov ter nezasluženega počitka?), .se namučili na odru Prosvetnega doma in potem še na razgovorih o predstavah in ob visokoletečih predavanjih o problemih sodobne evropske in svetovne dramatike ter spet odšli v Kranj, Škofjo Loko, črno na Koroškem, Maribor, Ljubljano, Trbovlje, Jesenice nikakor pa ne v Zagorje, Velenje, Tolmin, Gorico, Koper ali še kan^. Pač: troje skupin bo (za nagrado) odigralo svoije predstave še pred hrvaškim občinstvom na zveznem hvarskem festivalu amaterskih dramskih skupin, kajti, po logiki stvari, iz malega -raste veliko ali v našem primeru iz enega festivala zraste še drugi, na višji ravni. V Novem mestu pa bo odslej, če bo šlo po sreči, morda ena predstava na mesec namesto treh, štirih na dan, kot je bilo v času te revije, in vso ostalo nemajhno praznino oo komercialno napolnila sicer ne zmeraj dvomljiva sedma umetnost. Morda so tudi zato Novomeščani predlagali, ko pa je ta Ljubljana s, svojo osrednjo kulturo tako daleč! da bi bila republiška revija amaterskih igralskih skupin kar stalno (vsako leto) v metropoli »naše lepe« Dolenjske. Sicer pa o tem na koncu. Pravzaprav nam je lahko žal, da niso v amaterskem parlamentu — tako so čisto resno krstili vsakodnevne razgovore — tako optimistično in propagandistično vzorno uredili svojih odnosov z amaterizmom, problemi repertoarja, igralskega izraza, posredništvom kulturnega življenja, Pomembnostjo in namembnostjo same revije, kot se je to posrečilo v zadnji (.predstavi revije v Irkutski zgodbi sentimentalno aktivističnim junakom Aibuzova. Problemi, kolikor jih je, se v drami optimistično razvozlajo, človek ob stroju postane boljši, moralnej-ši, lepši in prihodnost je tako rekoč en sam socialistični užitek. Nasprotno pa s tem našim amaterizmom, kljub vsakodnevnim prijateljskim prepričevanjem o njegovi kvalitetni in množični rasti, ostaja še vse pri starem: veselje do igranja in bolj ali manj nesporen igralski talent zaslediš (pri, najboljših skupinah) le pri enem ali dveh igralcih, v repertoarju se celo med temi osmimi izbranimi in najboljšimi deli kar dvakrat po sili smejemo nespretnosti izbora dveh burk o izmišljenih otrocih, čudimo se klasičnemu anahronizmu sredi gledališke Ljubljane, ki ga nam je prepričljivo demonstriralo ljubljansko Malo gledališče, z zaskrbljenostjo prebiramo statistiko o repertoarni podobi amaterskih skupin, ki nam dokazuje masovno privlačnost Markičevih in še slabših, tudi anonimnih komedij, poskušamo razumeti koristnost same revije za izboljšanje repertoarja, izboljšanje odrske kulture, kulture govora, za' krepitev ljubiteljskega gledališkega entuziazma in ne lažnoumetni-ške ambicioznosti, za »vzgojo« širokega zahtevnega in kritičnega kulturnega človeka in ponavljamo staro resnico, da bi morali biti dostopni tako NoVomeščanom kot vsem našim ljudem, recimo, poleg tega tudi vsi najvišji dosežki naše kulture. To pa je najbrž nekaj drugega kot so izmišljeni otrooi. A na te neizmišljene probleme amaterski parlament ni — in tudi ni mogel — odgovoriti, čeprav je, mnogo bolj kot lani, iskal odgovorov tudi na taka vprašanja. In še dolžno besedo o gostoljubnem predlogi! No-vomeščanov: vsakoletna revija amaterskih odrov v No-Vem mestu me spominja na delitev interesnih sfer: turistični »gosposki« Bled naj ima festival jazza in popevk, kulturna Ljubljana mednarodne in jugoslovanske festiva-te, nekoliko zaostala (kako mučna je' ta beseda!) Dolenjska pa — amaterje in za nameček še vrtanje lesa z mednarodno udeležbo v Kostanjevioi. T. P. Letošnji festival jazza na Bledu: ne zaradi drugega, pa že zaradi tega, ker je edina te vrste v naši državi. Toda že vprašanje, ali je bil letošnji festival res tak, kot bi lahko bil in kot bi končno tudi moral biti, kaj nitro o-maje vsako vzhičenje. Saj se izkaže, da nas je pravzaprav veliko bolj navdušilo vse tisto, kar se je dogajalo izven festivalske dvorane in kar ni sodilo v uradni program. Predvsem gorečnost in svojevrstna ljubezenska zaverovanost jazz glasbenikov v svoj izpovedni medij, ki jih je silila, da so se odpovedali prijetnemu soncu in vadili že od zgodnjih jutranjih Ur naprej in ki jim je potem, pogosto po napornem festivalskem nastopu, tako učinkovito preganjala utrujenost ter spanec, da nočne improvizirane koncerte niti niso zaključevale zore, pač pa nestrpne snažilke, ki so hotele urediti in očistiti dvorano blejske Kazine. Prav ta entuziazem, ki je že ob enih po polnoči spremenil gostinski lokal v navdušen avditorij, v katerem so poleg dobrih in najboljših glasbenikov, ki so bili že tako ves čas na višku, lahko dali celo nekateri slabši od sebe veliko več kot na samem festivalskem nastopu, pa je rešil festival. Zakaj če ne bi bilo tako posrečeno sestavljenega festivalskega programa — za kar gre pravzaprav veliko večja zasluga srečni roki kot preudarnosti — v katerem je vsak večer padcu skoraj takoj sledil izvrstni nastop, nekaterim ansamblom, za katere bi kaj težko rekli, da sodijo na tako elitno prireditev, pa takoj drugi, odlični, bi iahko bil letošnji festival kar precejšen polom. Če nikdar prej, se Je namreč letos nadvse očitno izkazalo, da so jugoslovanski festivali jazza skoraj brez vsakega trdnega koncepta in da je vse bolj ali manj prepuščeno organizacijskim improvizacijam in — sreči. Prav zaradi tega je bil tudi letošnji uradni program izredno neenoten, enostranski in pomanjkljiv, na trenutke razvlečen m celo dolgočasen, potem pa spet kar preveč skrčen in u-tesnjen. Dobri ansambli kar niso imeli dovolj časa, da bi se razživeli in pokazali vse, kar zmorejo, slabši, katerim trdnejša festivalska politika sploh ne bi smela dovoliti nastopa, pa so včasih že kar preveč razočarali in zamorili že tako piecej hladno in maloštevilno občinstvo. Na letošnjem festivalu ni nastopil noben vokalni ansambel ali solist, kar je za tako prireditev skoraj da nedopustno, festivalski organizacijski komite — ali kdorkoli je že odgovoren — pa je veliko prepozno utišal po tujini precej razširjeno govorico, da našega letošnjega festivala sploh ne bo, tako da nekateri tuji glasbeniki in ansambli niso imeli dovolj časa, da bi vskladili svoje obveznosti z blejskim festivalskim terminom in, seveda, zaradi tega tudi niso prišli. Gmotne težave, o katerih so na letošnjem festivalu toliko govorili, gotovo niso dovolj prepričljivo opravičilo za vse te pomanjkljivosti, zlasti pa še za največjo: IV. jugoslovanski jazz festival je potekel skoraj v zaključenem »družinskem krogu« kakih 150 glasbenikov, ki so se udeležili prireditev, in le redkih gledalcev. Zaradi pomanjkljive propagande in mogoče neugodnega termina (vsi hoteli so bil že zasedeni) je ostala prazna festivalska blagajna, hkrati pa je to izredno neprijetno vplivalo na samo kakovost izvajanja, sai potrebujejo tudi jazz glasbeniki, vsaj na koncertnem podiju, podporo občinstva. Hibe letošnjega festivala so bile torej precej hude, toda nikakor ne bi smele, saj nikakor niso neodpravljive, ogroziti obstoja te naše edinstvene prireditve. Tradicije blejskih dnevov jazza, kljub vsem gmotnim težavam, ne kaže pretrgati. Saj je vendar neizpodbitna resnica, da sodijo blejski jazz festivali — celo taki kot je bil letošnji! — po svoji ravni še vedno v sam vrh naših preštevilnih festivalskih prireditev. M. FOC POPRAVEK TeWonski Škrat J« poskrbel 7-a nekatero napake t prvem pomolu % festivala laz/« na Blee tam, kjer se ■tikata morje ln suha zemlja, Je mor. »ka voda — kakor za majhno spravo — dopustila Izjemo: sprejela Je v var- Hrošček Ochthebius quadricollls stelnbuehlerl * ličinko. Velikost 2 milimetra in 3 milimetre ■ ‘ \ ■ iiiMMiiiiiiiMiinmiMMniiiiiiiiiiiniiuiiimiinniiitiHM Znanstveniki razlagajo, da namakanje « injekcijami povzroči, da te vlaga t* tenkih ka-nalčkov in praznih prostorov terena tber« m zgosti v namakanem območju. S to zgostitvijo se torej ie poveča količina vode, ki je Mia dodana umetno. Tako se zemlja počasi ln načrtno ovlaži od znotraj. Ruski poskusi so pokazali, da je tak sistem notranjega namakanja dvakrat ali trikrat izdatnejši kot tradicionalno površinsko dovajanje vode. Razen tega lahko z globinskimi Injekcijami dosežejo, da se topijo mineralne sestavine v zemlji v taki globini, ki je voda pri navadnem namakanju nikoli n« doseže. Tako lahko vsaka rastlina črpa več hranljivih snovi. Tehnično je vodni sveder podoben ogromnemu kemičnemu svinčniku. To je približno meter dolga in štiri centimetre široka cevka, ki se na vrhu zoži v avtomatično zaklopko-Voda priteče iz rezervoarja pod/ pritiskom ene do dveh atmosfer. V eni do dveh sekundah zvrta sveder luknjo v tla in vbrizga curek vode v določeni globini. Vodni sveder obeta, da ga bo mogoče uporabljati tudi v druge namene. Kol del novega tehničnega postopka, znanega kot hidromeha nizacija, bo sveder uporabljiv za setev semen v raztopljenem gnojilu. Prav tako bo koristil za injlciranje kemikalij za uničevanje plevela in škodljivih parazitov v zemlji. Veletrgovin* ' / ' ■ ' „Mercator " Ljubljana, poslovna enota »Grmada« Je odprla nov potrošniški center v Dravljah, v katerem boste postreženi i vsemi prehrambenimi ln gospodinjskimi potrebščinami ter mesnimi Izdelki. Center Ja odprt vsak dan neprekinjeno od 7. do 20. ur«. abc vesolja POKTOR MIRSKY, DOKTOR ALLFREY, DOKTOR VIRGINIA LITTAU — DVA ZNANSTVENIKA IN ENA ZNANSTVENICA — SO PRED NEDAVNIM OBJAVfU REZULTATE SVOJEGA VELIKEGA RAZISKOVALNEGA DELA. NJIHOVA PRIZADEVANJA V MENDA NAJBOLJ MODERNI IN KAR SE DA ASEPTIČNI BOLNIŠNICI V NEWY0RKU SO RODILA USPEH. 2e dolgo ie, kar so znanstveniki prepričani, da so nosilci dednosti — da ima na primer človek svetlo ali temno polt, modre ali rjave oči — v celicah, ki jih lahko primerjamo z opeko, iz katere ie sezidano človekovo telo. Snov v celici, ki ie nosilec dednosti (v nekem smislu io lahko primerjamo z luknjastim trakom, na katerem so napisani podatki za elektronske možgane), so odkrili pred nedavnim in jo imenovali DNK (TT 27. IX. 1962 — lanska Nobelova nagrada za medicino — op. ur.). Toda še vedno je ostalo nepojasnjeno, kako celicam, vsaka vsebuje iste »podatke«, uspe, da iz-vedeio reprodukciio in nekatere tvorijo vezna tkiva, druge organe, tretje kri ali žleze. Ko bi odgovorili na to vprašanje, bi odkrili eno naivečjih skrivnosti narave. Troiici iz newyorške bolnišnice je uspelo odgovoriti... Histon. Tako se imenuje odkritje dva-inšestdesetletnega dr. Mirskyja — pravijo, da so njegova slabost zelene srajce, arheologija pa konjiček — dvaintridesetletnega Vincenta Allfreya — očeta dveh otrok — in tridesetletne Virginie Littau, ki je vedno nasmejana, sicer pa specialistka za raziskave z elektronskim mikroskopom. Za histon, ki je enostaven protein, so Eden prvih načinov, kako je človek spravljal vodo na svoje suhe njive, je bilo prenašanje v vedrih. Tako zalivanje se je od predzgodovinskih časov pa do danes velikokrat spremenilo, človek je napeljal vodo skozi namakanja potrebne površine, okoli njih alt nad njimi in, kjer je prej bila pusta zemlja, je lahko jeseni pospravljal pridelek. vedeli že v 19. stoletju, niso pa poznali njegove funkcije v celici. Trojica znanstvenikov si je zadala nalogo, da odkrije njegovo vlogo v celici. Dolge mesece raziskave niso prinesle nobenih uspehov. Samo Virginia Littau je ugotovila, da se takoj zaustavi razvoj celice, brž ko doda histon — pa nič več. To je spodbudilo dr. Mirskyja, da se je vprašal, če bo imel odvzem histona iz tkiva za posledico izredno hitro in neukrotljivo rast celic. Napravili so poskus in čudež nenavadne rasti celie se je uresničil: brez histona se ie celica razmnoževala bolj naglo. Čeprav uspeha niso takoj V svetu, kjer je treba varčevati z vodo, ki je je bilo včasih več kot dovolj, pa ima tako namakanje pomembno pomanjkljivost: veliko vode gre v nič. Na polja spravijo več vode, kot je rastline potrebujejo, potem pa jo pustijo odteči. Sovjetski znanstveniki so odkrili učinkovitejše podzemsko namakanje. S kovinsko cevko, ki ji pravijo »vodni sveder n, inficirajo raMmeroma majhne količine vode naravnoet v zemljo okrog korenin posamezne rastline. poDzemni ni V SOVJETSKI ZVEZI PREIZKUŠAJO REVOLUCIONARNO NAPRAVO ZA NAMAKANJE obesili na veliki zvon in so še naprej preverjali rezultate poskusov, je bilo znanstvenikom že na začetku jasno, da so odkrili veliko skrivnost: histon je tista snov, ki s svojo prisotnostjo ali odsotnostjo opredeljuje celico za takšno ali drugačno posebno nalogo. Lahko bi ga primerjali z glasbilom, ki mu je moč izvabiti neskončno število različnih zvokov. Sedaj je končno jasno, kaj se v zametku dogaja. Najprej v njegovih celicah manjka histona, pa se tako razvijajo brez kakršne koli specializacije. Potem pride histon in z njim se začne diferenciacija organov. Kot da bi bil odličen gradbeni inženir, tako popolno upravlja histon »gradnjo« novega organizma. Toda omenili smo raka! Histon prinaša nove elemente, ki bodo spremenili obravnavanje te bolezni. Rakaste celice — manjka jim histona ~ se razvijajo anarhično in se zde kot amoralni diverzanti, ki so prodrli v urejeni svet materije. Teoretično se zdi popolnoma jasno, da bo nekoč mogoče rakaste celice umiriti tako. da jim bodo dodajali določene količine^histona ... In če newyorško od-kritie pogledamo s te strani, pomeni, da so morda odprta vrata do velikega sna človeštva — do zdravila proti raku. MARC HEIMER stala lz dveh oblakov, skoraj enaldh po velikosti in podobnih po sestavi. Oba sta imela v atmosferi vodik, vodikove karbonate, amoniak in vodo, ne pa prostega kisika in ogljikovega dvoldsa. Venera, ki je bliže Soncu, dobiva mnogo več ultra vijolične svetlobe in toplote kot Zemlja. Ravno ultra vijolični žarki pa so izredno važni 7,a mnoge fotokemič-ne reakcije: razkrajajo enostavne sestavine ln pospešujejo razvoj novih. Upravičeno lahko domnevamo, da je ogljikov dioksid nastal na obeh planetih kot posledica fotokemične reakcije med ogljikovimi karbonati in vodo. Vendar Ima danes Venera v atmosferi več stokrat toliko ogljikovega dioksida kot Zemlja. Nima pa prostega kisika, Id ga neprestano proizvaja s fotosintezo rastlinski svet. Venera Je očitno prevroča, da bi se na njej razvilo življenje. Radijska merjenja so pokazala, da je temperatura na površini kakih 325»<;:. Vsa voda na njeni površini Je zato spremenjena v paro ln prav to Je verjetno vzrok stalnih oblakov, ld preprečujejo astronomom, da bi videli njeno površje. Zdi se, da je voda v tekoči obliki nujna za razvoj protoplazme In da se brez vode življenje ne more razviti 1* organskih molekul. Ker ni bilo rastlinstva, ld bi lz ogl.jikovih karbonatov v vodi in ogljikovega dioksida presnavljalo kisik, v Venerinem ozračju prostega kisika ni. Znamenit dan bo v zgodovini astronomije, ko bo prva vesoljska ladja z Zemlje švignila pod plast oblakov na Veneri In nam posredovala podobo njenega površja. Morda Je žareča vročina zdrobila ve« vrhnji sloj v suh prah, ki ga razpi-havajo silni vetrovi. Človek bi Imel vtis, da ne bo mogoče Venere nikoli naseliti. Toda če bo dovolj neustrašnih src, na kupe denarja ln mnogo časa, ne bi bilo Izključeno prenesti na Venero zemeljsko razstlinstvo. če bi nekaj stoletij raslo na Veneri zadosti rastlin, bi začele proizvajati prosti kisik in količina ogljikovega dvoldsa bi začela upadati. Ker Je ogljikov dvokls v atmosferi prava past za vročino, bi kasneje, ko bi ga bilo vedno manj, postajala atmosfera hladnejša. Ko bi bila temperatura dovolj nizka, bi se vodne pare zgostile v reke ln jezera. Prostrane puščave na Veneri bi lahko pokrilo tropsko rastlinstvo. Drzna misel, da bi se človeštvo nekega dne lahko lotilo »klimatizacije« celega planeta, je za zdaj le sen. Toda pred nami Je še mnogo stoletij. Ze v »majhnem« delčku Rimske ceste Je na tisoče rvezd, kot Je naše Sonce. Po vsej verjetnosti imajo nekatere od teh rvezd planete, na katerih Je možno življenje Nekoč v davnih časih... ne, to ne bo pravljica, temveč zgodba o nečem, kar se je po mnenju astronomov prav verjetno zgodilo. Nekoč v davnih časih, še preden je Sonce začelo žareti z neba, je bilo (tako kot mnoge druge zvezde v zarodnem stanju) le ogromen, brezobličen, prelivajoč se oblak kozmičnih plinov In prahu. Vsi deli tega velikanskega oblaka se niso premikali enako hitro. Nekateri so trčili z drugimi In tako je ponekod nastala trdnejša masa. Ta je lahko zadržala svojo novo obliko ali pa se je spet razbila. Glavnina oblaka je verjetno dobila obliko debelega ponvičnika, obliko, v kateri se nam danes kažejo nekatere galaksije. Znotraj, v središču tega plinastega »ponvičnika«, se je izoblikovala obla, ki je kasneje postala Sonce. Večina preostale materije, kar je ni ušlo v vesolje, je prihajala vedno bolj pod vpliv težnosti osrednje mase in se Je začela obračati okoli nje. In ko se je ta gmota plina in prahu vrtela okoli prvotnega, še temnega Sonca, se je prav tako zgostila v nekaj kroglastih oblik, iz katerih so nastali naši planeti. Pod vplivom lastne težnosti se Je končno temno Sonce tako skrčilo, da Je postalo znotraj zelo vroče: zažarelo je in globoko v notranjosti so začele delovati »atomske peči«. Svetloba ln toplota sta se razlili po vesolju In omogočili na komaj razvitih planetih mnoge kemične spremembe. Oba velika planeta — Jupiter ln Saturn, ld sta nastala lz levjega deleža ostankov plinaste materi,je, sta s svojo maso lahko pritegnila nase debelo plast atmosfere. Brez večjih sprememb sta jo zadržala do danes. Druga dva planeta — Venera ln Zemlja — ki sta nastala bliže Soncu ln lz manjših delov prvotnega oblaka, pa sta zaradi svoje manjše mase in s tem manjše privlačne sile Izgubila pod vplivom sončne toplote Iz svo je atmosfere precej lahkih plinov. Jupiter In Saturn Imata še težko atmosfero z vodikom In vodikovimi sestavinami, medtem ko imata Zemlja In Venera teh snovi v atmosferi razmeroma malo. Dve stvari sta vplivali na nastanek planetov in na pogoje v njihov) notranjosti In na površini: 1. masa materiala, ki se je zgostil v novi planet ln 2. njegova oddaljenost od Sonca. Masa materiala je določila njegovo privlačno silo in s tem zmožnost, da zadrži atmosferske pline. Oddaljenost od Sonca pa Je bila odločilna za količino energije — svetlobe ln toplote —, ld Jo Je planet dobival. Ta dva faktorja skupaj »ta verjetno vplivala na kemične reakcije, kl so se začele na novih svetovih. In prav od teh reakcij Je bilo odvisno, ali bo na planetu življenje motno ali ne. Poglejmo Zemljo ln njenega »dvojčka«, Venero. Očitno sta ta dva planeta na- buehlerl. V latah, globokih komaj nekaj centimetrov, ki Jih mnogokrat lahko kar s klobukom pokrijemo, živi ta mali sorodnik velikega potapnika v družbi obalnih polžkov Litorina lito-rea. Morski valovi, ki jih preženejo vetrovi, se v penah razbijajo ob skalovju. In deževni nalivi jim vedno znova obnavljajo skromna Jezerca. Se danes mi je žal, da v dneh, ko smo šotorili na Rači, nisem Izmeril stopnje slanosti teh lužic, kajti mikavno bi bilo vedeti, koliko soli Ochtheblus v svojem domovanju »e prenese. Kajti slanost in temperatura luž se spreminjate, vendar to naših hroščkov ne moti preveč. Ob suši ln mirnem morju doseže slanost gotovo kar precejšen odstotek, aaj sem sam videl, kako se Je v dneh brez dežja te ali ona lužica i Ochthebiji vedno bolj manjšala, hrošči pa so vendarle vztrajali v njej. Zdaj pa zdaj so prihajali na vodno gladino po nov zrak, nato pa spet izginili na dno v skrivališča med kamenčki. Kar dobre oči moramo Imeti, da Jih sploh zapazimo; če pa pobrskamo s prstom po dnu luže, se prikažejo njeni temni prebivalci na dan i mehurčkom zraka na trebuhih. Na prvi pogled se nam zazdi naš hrošček črn, pod drobnogledom pa zaživi v lepi, bronasto črni barvi < zelenkastim prisojem; noge so mu tem- no rjave. Vitek ln podolgovat Je, da v povečavi spomni gledalca na prvi pogled na kakega krešiča ali smrtnega sla. Ovratni ščitek se mu proti zadnjemu koncu oži In je drobno pikčast, ob strani pa žlebičast. Pokrovki sta jajčaste oblike. Tipalke so sestavljene Iz devetih členov, katerih prvi zavzema skoraj polovico celotne dolžine tipalk, zadnjih pet pa Je odebeljenih v kijec. Zgornja ustna je izrezana, čeljustna tipalka je dokaj dolga In njen zadnji člen je krajši In tanjši od predzadnjega ln prikonlčen. Ustne tipalke so zelo kratke, oči pa Strle naprej. Toda bolje kot vsak opis nam našega znanca pokaže slika. Seveda pa Ochthehljl niso omejeni le na morski breg. Večina Jih živi samo v sladkih vodah kakor na primer O. granulatus; »obmorščald« so med njimi pravzaprav le izjeme. Privadili so sc pač na slano vodo ob obali, kjer še vedno lahko zajemajo atmosferski zrak, pa najdejo tudi zavetje v plitvem dnu. Prav tako so tu tudi varni pred požrešnimi ribami. Kadar bomo posedali po skalah ob morju, se le sklonimo nad lužice v kotanjah med njimi. Ce bomo v njih zagledali drobne hroščke, se spomnimo, da so to naši Ochthebiji, Id pomenijo majhen pozdrav svete žuželk velikemu morju. Povzemamo neka| vrstic Iz knjige SPREHODI POD MORJEM, ki |o je uredil IVAN KUŠČER in Izdala Državna založba Slovenije. Slovenci smo imeli o morju doslej le malo Izbrane literature in smo si pomagali v glavnem s prevodi. Prav je, da se zavemo, da smo z nekaj desetinami kilometrov slovenske obale pomorska nacija in da se moramo seznaniti z morjem prav tako kot z gozdom ali planinami. Prijetno napisani sestavki in slike številnih avtorjev nove knjige, strokovnjakov v svetu tišine, bodo mlademu In staremu v prijeten pouk — tistemu, kl Ima pred seboj prve korake pod morsko gladino. In tudi tistemu, ki so mu podmorski sprehodi postali že prijetna strast Mnogokrat slišimo, da so tu-želke največja »Us med živalmi. Za »uho zemljo bi to morda veljalo, toda če »e malo pobliže seznanimo ■ bogatim življenjem morskih globin, če pomislimo na razrast koralnlkov, na nasičenost morskih voda • planktonom — bomo najbrž podvomili, če zgornja trditev zares drži. In samo se nam bo vsililo vprašanje: ali pa mor- da žive žuželke tudi v morju? Številne žuželke poznamo, ki Jim Je voda nepogrešljivo življenjsko okolje bodisi za vse življenje ali vsaj v stadiju razvoja. Poglejmo Is naše sladke vode. Kar precej bi nas utrudilo, če bi hoteli našteti vse hrošče, stenice ln podobno žuftelčjo bratovščino, ki Jo najdemo ▼ njih; mnoge »mo »poznali te tedaj, ko »mo bosopetnlki brodili po lužah ln lovili «*bs. Toda kdo Je že videl luželke v morski rodi? »tvo drobnega hrošča, komaj poldrag milimeter velikega. Drugim žuželkam —razen že omenjenih stenic — ne nudi svojega gostoljubja, razred Coleop-ter pa Je le poslal tudi svojega zastopnika v morsko slanico. Iz naših; sladkih voda »mo vajeni hroščev Iz družine Djrtlscidov in Hjrdro-philidov — kozakov, potapnlkov, kolo-barnikov In tako dalje. Njihove ličinke žive v vodi; preden se zabubijo, zlezejo na suho, pa se potem kot hrošči spet povrnejo v vodo, katero zapuščajo le ob večerih. V morju samem pa bi hroščev iskali zaman, pač pa naletimo nanje v slanih lužicah, kl jih puščajo morski valovi in dež na obalnih čereh. Gre za drobnega hrošča lz rodu Ochthebiu*. Na naši obali srečamo na primer vrsto O. adrl-aticus in O. quadricollls »ubsp. stein. / ERNST PETRY /MV« 'NSS ----------- X- fKg: Odlično lošči tla, parke! In linolej Neprenosljivo -lotCIlo za tla ARGO Koncentrat GOBOVE JUHE ( ..svod DELAMARIS IZOIA DELO TOVARNA KOS SLOVEIMJ-GRADEC IZDELUJE KVALITETNE KOSE VSEH VRST IN OBLIK IZ NAJBOLJŠEGA KOSNEGA JEKLA. — ODLIKE: IZREDNA REZILNOST IN TRPE2NOST. ZAHTEVAJTE KOSO ZNAMKE »TRI CRESNJE«. — POLEG KOS IZDELUJEMO KROGLE IZ LEGIRANEGA JEKLA ZA CEMENTNO INDUSTRIJO IN RUDARSTVO TER ORODJE ZA USNJARSKO DEJAVNOST, omotici hesna industr,ja ZALOG LJUBLJANA HITRO PRIPRAVLJENO KOSILO: HRENOVKE Z AJVARJEM, ŠIROKI REZANCI, KOMPOT ALI SADNO MLEKO VAM SVETUJE Hrenovke kuhamo samo tri do pet minut. Ce Jih kuhamo dalj časa, počijo in izgube na dobrem okusu. Kuhane damo takoj z ajvarjem (konzerva) in s pra-ienimi rezanci na mizo. POLZELA' TR1MES trpežna in topla nogavica za prehod med zimo in pomladjo! »Skrajni čas |e, da kupim nogavice TRIMES iz Polzele. Bila sem zadovoljna lani — vem, da bom tudi letos!« Tako pravijo naSe potrošnice. Pridružite se jim! Vedno In povsod: TRIMES imiiminRiiminimniiiiiiitiiiiiiniiiJiNiiiniimiiiiniiiii!iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinnDiimiiiuiuiiiuuiniiuimiiiiiiiiiiiiii!iiiiiuii ALI AMERIŠKA NORA LETA Pijančevanje se je razpaslo v ZDA že mnogo pred časom, ko so v Kaliforniji odkrili zlato. Pred koncem osemnajstega stoletja je v Ameriki že umiralo letno več kot trideset tisoč ljudi zaradi posledic alkoholizma. To so bili reveži, Iki so svojo neisrečo poskušali pozabiti s kozarcem v rokah, ali pa petičneži, ki so zgubili glavo zaradi nenadoma pridobljenega bogastva. V Bostonu je pijančevanje leta 1803 postalo tako pereče, da je bilo nujno ukrepati proti temu družbenemu zlu. Ustanovili so prva abstinentska društva oziroma društva, ki so propagirala zmernost pri uživanju alkoholnih pijač. Njihovi člani so se morali obvezati, da se bodo »začasno ali pa za vedno odrekli uživanju alkoholnih pijač in da se bodo hkrati borili jfroti pijančevanju sploh«. Bostonski vzgled je kmalu dobil mnogo posnemovalcev. Ze letel 1830 je v Združenih dr-ža/vah bilo 2200 podobnih društev s skupno 170.000 člani. V marsikateri ameriški državi — najprej v Mainu — so pravila absfcinent-skih društev povzdignili v zakone in prepovedali prodajo alkohola. Takšne prepovedi pa niso bile uspešne. Kot pozneje v času prohibicije so tudi v tistih časih brezobzirni trgovci dobro znali izkoristiti priložnost pa so skrivaj prodajali tudi metilni alkohol kot whisky, ne meneč se za žrtve takega »whiskyja«, ki sot oslepele tavale po ulicah. Boj proti alkoholu pa je kljub tomu po- sisipija pa Je bilo že položeno omrežje železniških linij. Na ameriškem Zahodu pa takrat železnic še sploh ni bilo. Od naključja, se pravi od tega, kje so našli zlato ali pa srebro, je bilo odvisno, kje bodo nastala naselja in mesta. V tistem času — leta 1860 — sta na Zahodu veljala Kolorado dn Kalifornija že kot naseljena. To je takrat pomenilo, da sta na vsak kvadratni kilometer Imela najmanj tri prebivalce. (Povprečna naseljenost v Jugoslaviji je danes 71 prebivalcev na kvadratni kilometer.) Ogromna prostranstva med njima pa so bila prazna. Naseljevali so jih samo posamezni farmarji, ki so- bili pogosto stotine kilometrov oddaljeni od najbližjega soseda. Leta 1865 so v Združenih državah začeli izvajati gigantski načrt: zgradili naj bi železniško progo, ki bi čez ves kontinent povezala Vzhod z Zahodom. Dolga leta pred tem so merili, načrtovali in ponovno merili: zdelo se je, da so zapreke nepremostljive. Tri tisoč kilometrov železniškega tira skozi neznano deželo, skozi suhe prerije, skocsi puiščavo, preko Skalnih planin, preko Sierre Nevade? Večina članov ameriškega Kongresa Je menila, da je ta načrt neuresničljiv. Mlademu inženirju Dodgu pa se je posrečilo, da je Kongres končno le pridobil za ta načrt: predložil je preprosto, naj železniška proga poteka po sledovih, ki so jih pustile za seboj črede bizonov. Indijanci so zaman poskušali obraniti svoja lovišča: kadarkoli so mogli, so napadali graditelje žcleznice ali pa z ognjeni in sekirami uničevali posamezne odseke že zgrajene proge stajal vse bolj zagrizen. Prapor tega boja so nosile poštene ženske, ki so se adruževale v skupine in potem zvečer vdirale v saloone, kjer so veselije pijancev motile s prepevanjem pobožnih pesmi. GOSPA S SEKIRO Ena izmed teli žensk si je pridobila mesto v zgodovini Divjega zahoda: majhna temnolaska Carry Nation. Imela je zares težko preteklost. Njen prvi mož se je v pravem pomenu besede »nažri alkohola do smrti«. Tega nikoli ni mogla pozabiti, zato tudi ničesar na svetu ni bolj sovražila kot alkohol in tobak. Leto dni potem, ko se njen prvi mož ni več zbudil iz pijanstva, se je Oarry poročila s prezbiterijanskim župnikom Davidom Na-Uonom. Ta je bil splošno znan kot zagrizen nasprotnik alkohola in v tem sta se ujemala s Carry. Oba nasprotnika alkoholizma in tobaka sta potem z združenimi močmi nadaljevala boj, v katerega sta vnašala čisto nove metode. David ni gnmel proti alkoholu samo v cerkvah, temveč tudi v saloonih, potem ko je najprej s prtički pokril nage lepotice, naslikane po zidovih. Carry pa se ni omejila samo na pridige. Medtem ko je David žigosal alkoholizem in tobak, je Cairry čisto sama obiskovala najbolj prosliule lokale. Teh njenih nastopov, ki »o vsi potekali po istem receptu, so se vsi zello bali. . Vedno Je zelo mimo vstopila v lokal in se takoj postavila pred točilno mizo. Nato je počakala, da so pogovori prenehali, kar se Je navadno zgodilo zelo hitro, saj je kmalu postala splošno znana. Potem je iz velike platnene torbe vzela v roke sveto piiismo in krčmarju prečitala psalm, ki govori o grehu pijančevanja. Trenutek po čitanju psalma Je bila čisto tiho, potem pa je sveto pismo vtaknila naaaj v torbo, iz nje pa namesto njega Izvlekla majhno sekiro. Neki očividec Je nadaljnja dogajanja opisal takole: »Potem je odšla za točilno mizo in s sekiro hitro, ogorčeno razbila vse police in vse steklenice. Nihče se Ji ni postavil po robu — kaj pa naj bi tudi ukrenili proti tako odločni gospe? V lokalu se je začel širiti oblak alkoholnih hlapov. Z obrazom, na katerem se Je razločno zrcalil njen gnus, je Carry stopila čez črepinje in se ponovno postavila pred točilno mizo. še enkrat Je ▼ polni tišini prečitala en psalm iz knjige vseh knjig, potem pa je sveto pismo in sekiro lepo zložila v torbo in zapustila lokal tako mimo, kot je prišla.« Carry Naition Je imela še eno navado, zaradi katere je postala zelo slavna. Na cesti je hodila vedno nekaj korakov pred Davidom — in vsem kadilcem, ki jih je srečala, zbijala cigarete in cigare iz ust. Ni zabeleženo, da bi se jd kdajkoli kdo upri ... Oarry ni bila osamljen primer, samo njene metode so bile nenavadne. Skupaj z mnogimi somlšljenicami, ki so se po krčmah s pobožnimi pesmimi borile proti grehu pijančevanja, Je bila predhodnica ameriških ženskih združenj, ki imajo danes tako ogromen vpliv na ameriško H/vljenje. V dolgih stoletjih so nešteta kopita steptala v prerijah nekakšne »ceste«. Prvi traperji, ki so prodirali na Zahod, so uporabljali te »ceste«, po katerih so mnogo pozneje vozile tudi karavane zlatokopov, iki so hitele v Kalifornijo. Nekateri med njimi, ki so zaradi polomljenih voz in podobnih razlogov morali prekiniti svojo pot, so se potem tudi naselili blizu teh »bizonjih cest«. Zakaj torej ne bi po -tej isti poti speljali tudi železnice? Kongres se je s tem predlogom strinjal in vlada je dala nalog za gradnjo železnice. In to je storila zares po ameriško. TRI TISOČ KILOMETROV PROGE — V ŠTIRIH LETIH! Gradnjo železnice je poverila divem družbam. Prva naj bi gradila progo od Pacifika preko gorovja, druga pa od Vzhoda preko Missourija in prerij. Točka, kjer naj bd se sestali, je bila vnaprej določena: mestece Ogden ob Velikem slanem Jezeru. Union Pacific Railroad na Vzhodu in Central Pacific Railroad na Zahodu Sta začeli graditi s kapitalom 150 milijonov dolarjev. In obe sta gradili z zares peklenskim tempom. Nadzorniki so prtelljeivali delavce k nečloveškim naporom. Vsak dan, vsaka ura Jim je bila dragocena — in to iz zares tehtnega razloga. Pogodba, katero Je vlada dklenila % omenjenima družbama, Je med drugdm predvidevala, da 0 družba, ki prva doseže Ogden, dobi visoko premijo, in da 0 v primeru, da nobena od njih ne doseže Ogdena v roku enajstih let, postane pogodba neveljavna, dotedanje delo pa ne bo plačano. Potem bo železnico prevzela držaja. Toda 9. maja 1869, komaj štiri leta od začetka gradnje železnice preko ameriškega kontinenta, sta obe družbi že doseigll Ogden — in to hkrati. To Jo bila zares zgodovinska ura Združenih držav, odločujoč dogodek za nadaljnji razvoj Divjega zahoda. Na zmagoislaivnl, slavnostni dan — 10. maja 1869 — so položili zadnje prag črve in vanje zabili zadnje žeblje — po dva zlaita in dva srebrna. Vzhod dn Zahod ogromnega ameriškega kontinenta sita si podala roke. Ob 11,35 uri je v Washingtonu zaitiktakal telegrafski aparat: »Danes smo dogradili železnico Union Pacifik.« Zgodovino gradnje te železnice, ki je terjala nečloveške napore, so opisale neštevilne knjige in pokazale stotine filmov. Pri tem pa so pozabiti na tiste može, brez katerih ta železnica nikoli ne bi zaživela v polni moči — na kontraktorje. Obe veliki železniški družbi sta pred začetkom gradnje železnice izračunali, da bosta osebni in tovorni promet od vzhodne do zahodne ameriške obade vrnila investirani kapital šele v sto letih. Ta predvidevanja seveda niso bila rožnata in da bi to železnico čimprej naredili rentabilno, je obstajala samo ena možnost: zgraditi stranske železniške linije, doivozne linije s področij, ki so za prihodnost obetala tovorni promet. Gradnjo teh stranskih linij sta omenjeni družbi ponudili malim poslovnim ljudem — konkraktorjem. Ti so se obvezali, da bodo posamezne dele zaznamovanih tras vnaprej tako pripravili, da bo potem potrebno položiti samo še železniške pragove in tračnice. Obe družbi sta kontraktorjem postavili enake pogoje, kot jih je njima postavila vlada: v primeru, če v predpisanem roku določen del proge ne bo končan, zapadejo vse zahteve v zvezi z že opravljenim delom. Stotine podjetnih ljudi ti pogoji niso preplašili. Od nekod so zbrali nekaj tisoč dolarjev in prevzeli določen odsek proge v dolžini nekaj kilometrov. Eden takih podjetnih ljudi je bil tudi Jame? H. Kyner. V delo, katerega je prevzel, je vložil svoje premoženje, svoje zdravje in svoje življenje — ker pač ni hotel kapitulirati. Njegova usada je značilna za novi čas ameriškega Zahoda — za čas gospodarskega vzpona. INVALID, KI NI HOTEL KAPITULIRATI James H. Kyner je bil visok, mišičast mož svetlordečih las in nemirnega, podjetnega obraza, ki je stal trdno na zemlji, vendar pa samo z eno nogo, ker je drugo izgubil kot petnajstletni vojak - severne armade v državljanski vojni. Dve leti je moral čakati na protezo in ko so mu jo končno dali, se je spet prostovoljno prijavil v vojsko, ki ga je tudi sprejela. Potem je bila državljanska vojna končana, država je mlademu invalidu izplačevala osem dolarjev mesečno dn Kyner je pač moral misliti, kako sd bo zaslužil vsakdanji kruh. Tri leta je študiral na univerzi v Ohiu in postal učitelj. Ta poklic pa mu ni ugajal. V svoj dnevnik je zapisal, zakaj je bilo tako: »Kaj naj storim? Zjuitraj nekako še gre, popoldne pa pridejo -td pobalini v šolo pijani. To tudi lahko razumem, večina njih je svoje očete zgubila v vojni. Toda, ali mar od mene pričakujejo, da bom to druščino najprej tepel toliko časa, da se bo streznila, potem pa naj bi jim vbijal v glavo abecedo in poštevanko? Sit sem vsega: naj se gre za učitelja kdor se hoče, meni je tega dosti. Na Zahodu bodo gradili železnico in tam se bo gotovo tudi za mene našlo kakšno delo. Ce me je lahko vojisika vzela samo z eno nogo, me bo tudi železnica lahko za kaj porabila.« In železnica je to res storila, ponudila mu je, da postane kontraktor. Prvi odsek, ki ga je prevzel James H. Kyner, je bdi dolg 25 kilometrov in se je raztezal v neki dolinici v Nebraski. Kyner je najel tri ducate pustolovcev, ki so vtsi zatrjevali, da so izkušeni graditelji železnic. Oboroženi s krampi in lopatami so potem 16. julija 1872 vsi skupaj krenila v valovite prerije Nebraske. Kjrner sam ni dimel ndtd pojma o gradnji železnic, toda zato — vsaj mislil je tako —. ima vendar svoje delavce, specialiste. Na mestu, kjer naj bi začeli delati, je stala tabla z oznako »K. 1,5«. Kjntierjevi specialisti so debelo gledali v to tablo, ne da bi imeli pojem, kaj pomeni napis na njej. Stvar pa je bila namreč v tem, da so med njimi bili pripadniki vseh mogočih poklicev, le o gradnji železnic so vedeli prav tako malo kot njihov šef. Končno je Kynar zvedel od nekega drugega kontrak-toi-Ja, kaj pomeni napis na tisti -tabli: »Koplji poldrugi čevelj globoko«. To so potem tudi delali: noč in dan so kopali zemljo, da bi potem lahko na traso nasuli gramoz. V tneseou dni — -to je bil predpisan rok — so končali delo, Union Pacific je bila zadovoljna in Kyner tudi. Potem ko je plačal vse stroške, ki jih je imel v tem mesecu dni, )e lahko ugotovil, da je zaslužil čistih 10.400 dolarjev. (NADALJEVANJE PRIHODNJIČ) MO EjQ 18. JUNU 190 OB SOBOTAH Dobitnica nagradne igre »OTROŠKO VESELJE" Bukovič Marija, Tomaževo 2, p. Selca nad Škofjo Loko = 2. »ALBUS« 22 2ELEZNI KONJ SLEDI ČREDAM BIZONOV Na vzhodu Amerike so leta 1860 že bila velemesta, kot New York, Philadelphia in Boston s svojimi industrijskimi področji. Od Chicaga na severu do New Orleansa ob Me-MSkem zalivu, od Atlantskega oceana do Ml- Vsa Amerika je vriskala, ko no se leta 1869 sestali graditelji železnice z vzhodne in zahodne ameriške obale: železni konj Je začel dirjati če* ves ameriški kontinent. Na mestu, kjer so se sestali tiri, so v zadnji prag zabili zlate ln srebrne žeblje, potem pa pili, da je bilo veselje. I(SNI) INDISIRIJSKO PDOJftJI BIED «iannT*N|«ka ia taram« *r*la Požgaj Jožica, Mala Dolina 9, Jesenice na Dolenjskem — Pečar Francka, Škofja Loka. Mlinska ulica hlnk 20-D — Oblak Slavka, Zirovskl vrh nad Zalo 15, p. Gorenja vas — (Hišic Milka, Brežice, Cankarjeva 11 — Tricelj Stanka, Rožni dol 10, p. Semič — Belokrajina — Oder Tončka, Dravograd, Trg 4. julija 44 — Rutar Marjanca, Tolmin, Zatolmin 15 — Pečenko Sanja, Zalog St. 180, Ljubi,jana-Polje — Krek Milka, Dolenja Ravan 3, p. Poljane nad Škofjo Loko — Pasaanl Bojana, Kojsko 27, Brda - Nova Gorica — Bogataj Justina, Klad je 6, p. Gorenja vas nad Škofjo Loko — Dobrovoljc Marija, Verd 91, p. Vrhnika — Melita Ilovar, Brežice, Milavčeva 11 — Erazem Marija, Jelovo 48, Radeče pri Zidanem mostu — Setina Darinka, Venje 17, p. Medvode, Gorenjsko — Primec Marija, Vino 1, p. Podtabor pri Grosupljem. Dobitniki nagradne igre „PRIMA A“ ČISTO STANOVANJE JE TUDI UDOBNO STANOVANJE, TO PA VAM OMOGOČA PRANJE DOMA Z »ALBUS« DOMAČIM DETERGENTOM Z ZAŠČITNIM ZNAKOM »A« Dve smrti v kraški jami Raziskovalni pohod mladih francoskih speleologov iz Lyona, ki so se pred dvema tednoma odpravili raziskovat veliko kraško jamo Goule de Foussoubie v pokrajini Ardeche, se je tragično končal. Nekaj se jih je sicer vrnilo na površje, da bi obnovili zaloge hrane in baterij, toda petorico, ki je nadaljevala s proučevanjem jame, je za pet dni blokiral hudournik, ki je po-nenadnem hudem deževju pričel dreti naravnost v jamo. K vhodu v jamo so takoj prihitele reševalne ekipe gasilcev in speleologov, toda izkazalo se je, da je reševanje povsem nemogoče, dokler ne neha deževje in vsaj nekoliko ne oslabi moč hudournika. Tako so se morali zadovoljiti samo s tem, da so od časa do časa spuščali po hudourniku v jamo napihnjene balone, na katere so pritrdili hrano in baterije, hkrati pa so pričeli montirati eno veliko in še dve manjši črpalki, s katerimi naj bi v eni uri prečrpali iz jame kakih tisoč kubičnih metrov vode. Po petih dneh, potem ko je hudournik še vedno drl s skoraj nezmanjšano močjo, pa je najpogumnejši reševalec, ki se ni hotel pokoriti soglasnemu sklepu vodij reševalnih skupin, da je treba počakati z reševanjem, dokler LJUBOSUMNOST: OSEM 2RTEV Ljubosumni mož, ki je s poltovomim avtomohi-lom zasledoval limuzino, v kateri je bila njegova žena R svojim morebitnim ljubčkom, je povzročil eno najhujših prometnih nesreč zadnjih dni v Združenih državah Amerike. V trčenju štirih avtomobilov je takoj izgubilo življenje pet ljudi, dva sta potem umrla v bolnišnici, za tretjega pa imajo zdravniki le malo upanja, da bo preživel hudo poškodbe. Nenavadna drama se je zgodila v San Joseju v Kaliforniji. Osemindvajsetletni Edward Sylvia se je s svojo enaindvajsetletno ženo Audrey udeležil vrtne veselice pri njenem šefu, precej bogatem lndustrljcu Donaldu W. Gordonu. Kaže, da je Gordon posvečal nekoliko preveč pozornosti svoji mladi uslužbenki in da je prav zaradi tega prišlo že med sprejemom do precej hudega prepira z njenim možem. Potem pa sta se Gordon in Audrey nenadoma odpeljala iz vile, kjer je bila veselica. Ljubosumni mož Je našel povsem ameriški način maščevanja. Edward je skočil v svoj poltovorni avtomobil in pričel zasledovati limuzino. Oba avtomobila sta vozila izredno hitro, ponekod tudi hitreje od 160 kilometrov na uro. Limuzina je bila dovolj hitra, da je Sylvia s poltovornjakom ni mogel prehiteti, toda le ne dovolj, da bi mu lahko ušla. Tako sta avtomobila nekaj časa vozila celo vštric. Potem pa je poltovornjak nenadoma zapeljal v bok limuzine in Jo vrgel čez zeleni pas na sosednje cestišče, hkrati pa je Sylvia izgubil obiast nad lastnim vozilom in še sam zapeljal na vzporedno cestišče, po katerem sta ravno prihajala dva avtomobila. Trčenje je bilo neizbežno. Gdrdon in Audrey Silvia sta takoj izgubila življenje, prav tako Pa trije od sedmih potnikov, ki so bili v nasproti vozečih avtomobilih. Od drugih štirih pa bo verjetno ostal pri življenju samo eden. Čeprav ja poltovorni avtomobil ljubosumnega moža pričel takoj goreti, je Edward Sylvia ostal pri tej veliki nesreči skoraj povsem nepoškodovan. Iz razbitega avtomobila so ga rešili prometni policaji, ki so ga tudi takoj prepeljali v zapor. hudournik nekoliko ne opeša, Charles Schaf- fran zagledal iz svojega gumijastega čolna, s katerim se je spustil po hudourniku, nedaleč od izhoda jame, kakih petnajst metrov niže, tri pogrešane speleologe. Mlade fante, najstarejši ima 21 let, najmlajši pa samo 18, ki so bili že na koncu svojih moči, so takoj prepeljali v bolnišnico, tam pa je eden izmed njih, Emile Cheilletz, zmogel še toliko moči, da je povedal, kaj se je pravzaprav dogajalo v teh petih dneh. Po tri kilometre dolgi poti po še neraziskani galeriji se je skupina vrnila v svojo bazo prav tisti dan, ko je pričel dreti v jamo hudournik. Toda v bazi so opazili naraščajočo vodo šele naslednji dan. Takoj so se odločili za povratek. S tem pa so mogoče naredili prav usodno napako Reševalci so bili namreč prepričani, da bodo raziskovalci ostali v svoji bazi, kjer jim vsaj še nekaj dni ni grozila neposredna nevarnost, in da bo med tem hudournik toliko opešal, da jim bodo lahko pohiteli na pomoč Zal pa speleologi niso imeli telefona ali radia, tako da jim niso mogli sporočiti, da je pomoč že na mestu in naj počakajo v bazi. Reševalci so kljub temu računali na veliko jamarsko izkušenost mladih fantov in bili prepričani, da se ne bodo premaknili iz svojega podzemeljskega taborišča. Bil je to usodni nesporazum. Fantje niso vedeli za pomoč in tako so se skušali rešiti sami. Odpravili so se proti izhodu, pot nazaj pa jim je kmalu zaprl hudournik. Tako je bilo treba nadaljevati. 2e po slabi uri so izgubili prvega tovariša. Bernard Rassy je padel v hudournik in potem ga ni nihče ve’č videl. Uradno velja sicer samo za pogrešanega, toda z reševanjem so že odnehali in tako je skoraj gotovo, da je že ob življenje. Dve uri kasneje je hudournik spodnesel še drugega jamarja. Toda trojica je videla, kako se je spet postavil na noge in tako so mislili, da tudi on prodira za njimi. Štiri dni pred rešitvijo je trojici zmanjkalo hrane. Naslednji dan pa so ugasnile tudi luči. Utrujeni in lačni so le z velikimi težavami napredovali meter za metrom, šele dan pred rešitvijo so slučajno ujeli prvi splav s svetilkami in hrano. Potem so videli se vse druge, toda večino so jih pustili, da plavajo naprej, da bi si z njimi pomagala še tovariša, ki sta zaostala. Dvanajst ur pred rešitvijo so se morali še enkrat privezati k steni in počakati deset ur, da se jim povrnejo moči. Potem pa so kmalu zagledali svetilko Charlesa Schal-frana, ki jim je na svojem gumijastem čolnu prišel naproti. Pogumni reševalec jim je pomagal na varno, potem pa se je še enkrat spustil v jamo, da bi pogledal še za ostalima dvema. Dve uri kasneje je našel truplo Jeana Duponta, ki je utonil. Skušal ga je spraviti na površje, ko pa to ni bilo mogoče, ga je samo tjdno privezal k neki skali, kjer ga bodo pobrali, ko bo hudournik usahnil. ki'~ 'V' Reševalci pred vhodom v »Goule de Foussoubie« To pot dokončna odločitev: predor pod Rokavskim prelivom ŠE EN PREMER EVTANAZIJE Pred tednom dni so našli v eni izined sob razkošne zasebne klinike za duševne bolezni v Skodsbornu, kakih dvajset kilometrov od Kjbbenhavna, znanega danskega diplomata Henrika Kuuffmanna s prerezanim grlom. Poleg mrtvega štiriinsedrmdesetletnega starčkii je ležala njegova triinšestdeseilctna žena Char-lotte. Tudi ona je bila že mrtva. Policijska preiskava je rekonstruirala vso dramo: gre za urflor iz usmiljenja. za še en primer evtanazije, saj je žena umorila moža zato, ker mu je njegova neozdravljiva bolezen, rak, prizadejala pošastne bolečine. 2ivljenja v mukah ga je rešila z navadnim nožem za kruh, potem pa ga je obrnila še proti sebi in si ga porinila v srce, da ji ne bi bilo treba preživeti smrti moža, s katerim je toliko let srečno živela. Ko Je policija prišla v sobo, kjer je ena izmed bolniških sester v zgodnjih jutranjih urah odkrila obe trupli, je našla nekaj pisem. Id jih je Charlotte Kauff-mann naslovila na razne sorodnike in v katerih je pojasnila svojo odločitev. Zakonca Kauffmann imata dve že odrasli hčerki, ki sta poročeni in živita na Danskem. Kauffmann je bil eden najbolj znanih ljudi na Danskem. Ko so ga tik pred vojno poslali kot diplomata v Washington, sc je uprl navodilom tiste danske vlade, ki je od invazije leta 1940 naprej sodelovala z nacističnimi okupacijskimi oblastmi. Tako je kljub nasprotovanju svoje uradne vlade in povsem na lastno roko podpisal s predstavnikom Združenih držav Amerike posebno listino, po kateri naj bi ameriške sile branile Gronlandijo, če bi prišlo do nemške invazije na največji otok na svetu, ki je bil tedaj danska kolonija. Do podpisa te pogodbe je prišlo, še preden so ZDA stopile v vojno, potem pa je leta 1942 bil eden izmed vodij gibanja, ki je pripeljalo Dansko v zavezniški tabor. ' to se pripeti samo... Po vojni je bil Kauffmann precej časa minister brez listnice v danski vladi, vodja danske delegacije na ustanovnem zasedanju ZN, potem pa vse do leta 1958 danski ambasador v ZDA. Zadnja leta je preživel v pokoju, toda pred meseci se je njegova bolezen tako razvila, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Kauffmann je bil na Danskem izredno prtlfcibljen in spoštovan, prav zato pa je njegova smrt spet vzbudila večne polemike o etičnosti in morali evtanazije. V že nekaj desetletij trajajočem dvoboju med predorom in mostom, ki naj bi v Rokovskem prelivu povezal Anglijo in evropski kontinent, se je poslednja runda, se pravi runda uradnih pogajanj in proučevanja načrtov končala z zmago predora. Tako predvidevajo, da bodo te leta 1968 vozili po predoru med Francijo in Anglijo tovorni vlaki z osebnimi avtomobili in potniški ekspresi. Vladni komisiji Francije in Anglije, ki sta proučevali predloga o mostu ali predoru — prvega je zagovarjal bivši francoski minister Jules Mocli, drugega pa nekdanji predsednik francoskih tcleznic Louis Armand — sta se dokončno odločili za predor. Rešitev s predorom je veliko cenejša, saj bodo dela veljala polovico manj, kot bi stala gradnja mostu, poleg tega pa se je komisijama zdelo zelo pomembno dejstvo, da bi v primeru vojne po predoru lahko potekal promet skoraj nemoteno in da ga bi bilo zelo tetko razrušiti. Res pa je, da je bilo kljub temu kaj tetko prodreti z zamislijo o predoru, saj so zagovorniki mostu imeli močne nasprotne argumente. po mostu bi bil promet veliko večji in udobnejši, saj bi bila na mostu dvotirna železniška proga, šest avtomobilskih cestišč in dve široki stezi za vozila na dve kolesi. Predor pa bo lahko, za sedaj, samo železniški in v eni uri bodo lahko po njem prepeljali v vsako smer po 2600 avtomobilov. Natovarjanje avtomobilov na posebne tovorne vagone bo trajalo samo nekaj minut. Konvoji bodo vozili po predoru vsakih pet minut š povprečno hitrostjo 95 kilometrov na uro. Na tovorne vagone bodo lahko naložili tudi tovornjake in vlačilce s prikolicami, toda pod pogojem, da le-te ne bodo višje od štirih metrov in pol. Dela bodo končana te v letu 1968, slovesna otvoritev pa se bo nemara zavlekla do prvih mesecev l. 1969. Tedaj bo lahko avtomobilist prišel od središča Londona do središča Pariza v kakih štirih urah in dvajsetih minutah, kar je samo za pol ure več kot traja, na primer, danes potovanje z letalom. Značilno pa je. da se že danes zdi strokovnjakom rešitev s predorom samo začasna. Večina jih je namreč prepričana, da predor nikakor ne bo mogel zadovoljiti vsem potrebam sunkovito naraščajočega prometa in da bo tako mogoče že čez kakih deset let treba misliti še na gradnjo mostu. Zato sta tudi vladni komisiji svetovali skupini, ki je izdelala načrte za most čez Rokavski preliv, naj še naprej natančno zasleduje razvoj prometa tez to morsko ožino in naj sproti izpopolnjuje svoj načrt, tako da bo v trenutku, ko se bo izkazalo, da brez mostu vendarle ne gre, vse pripravljeno za takojšnjo gradnjo. Kot poroči »Komsomolskaja Pravda«, so v Almi Ati odkrili skupino mladoletnikov, ki s« Je ponoči zbt»%k* na pokopališču in tam uživala haAtt. Znano Je, da v Kazahstanu in Kirgiziji pridelujejo precej tega mamila, vsega j>a ne prodajo odkupoitg postajam. Nekaj ga gre na črno borzo in tako so tudi mladoletniki .prišli do njega. Časnik protestira zaradi nebudnosti policije, staršev in varstvenih organov. Skupina študentov, ki je nedavno priredila jazz koncert pred pariško cerkvijo Notre Dame, Je končala v marici. Po novem je v Parizu prepovedano vsako javno muziciranje, ki ni prej prijavljeno policiji. Turisti in Parižani so ogorčeni. * Ob nedavni prodaji 48 platen francoskih impresionistov (izkupiček več kot dve milijardi dinarjev) v londonski galeriji Sotheby, si je eden izmed ameriških kupcev zagotovil 90 minut nepretrgane telefonske zveze med svojo hišo v Kaliforniji in londonsko galerijo, kjer so licitirali slike. * Zaradi izredno hudega toplega vala je v zadnjih dveh mesecih v mehiški pokrajini Monterrey izgubilo življenje že 80 otrok. Pred tednom so samo v enem dnevu prepeljali v bolnišnice 242 otrok, ki so omagali zaradi dehidracije. Zaradi neznosne vročine so pobesneli tudi psi. V bolnišnicah te pokrajine je sedaj kakih petdeset ljudi, ki so dobili steklino. Mehiška meteorološka služba ne predvideva nobene spremembe Samo 28 gramov so težki kruhki, v katerih je 800 kalorij. To je nov proizvod švicarske prehrambene industrije, ki naj bi pomagal švicarski odpravi na severni tečaj, da uspešno opravi svojo nalogo. Nadine Talliers, hči upokojenega policista pariške motorne brigade se bo poročila s športno razvitim milijonarjem baronom Edmondom de Rothschildom (36). Napoved o »neenaki« poroki je vznemirila pariško visoko družbo. Nadine je bila znana edino kot fotografski model in igralka nepomembnih film sirih vlog. Sla je celo poskusit srečo v Hollywood, pa so jo po slall domov brez filmske pogodbe. V*. TEKOČI RAČUN ZA PSIČKO JANE »Pasjih zgodbic« v Angliji verjetno ne bo nikdar zmanjkalo. Toda danes se ne bi ustavili pri tistih sentimentalnih in zelo pogostnih o pseh, do katerih se lastniki hočejo ločiti, ker Jih ne morejo več »dostojno vzdrževati in negovati« in iščejo zato »humane osebe«, ki naj bi prevzelo njihove ljubljenčke in Jim »zagotovile lagodno življenje do naravne smrti«. Ustavimo se pri tistih, s katerimi Angleži dokazujejo, kako psi nikakor niso navadne živali, pač pa živa bitja, ki so po svoje zelo podobna ljudem. In to zlasti'S svojimi reakcijami, čustvi, slabostmi in celo napakami. Tako je te dni na dnevnem redu zgodbica o bok-serju Bičku Turpinu, ki živi v tradicionalni angleški točilnici »pubu«, v katero Je menda nekoč pogosto zavijal njegov Človeški soimenjak, romtmtični bandit Dick Turpin. Angleži imajo radi tudi duhove in tako je povsem razumljivo, da v tej točilnici vsako noč straši duh pokojnega roparja. Toda nekateri Angleži se tudi bojijo duhov in tako je tudi strah obiskal nje-postane ubogega štirinožca pošastno strah obiska njegovega dvonožnega soimenjaka. Lastnik točilnice mora zato dajati svojemu psu vsak večer precej močno dozo pomirjevalnih sredstev, da lahko potem mirno prespi noč, pa naj duh straši ali pa ne. Čudovito križano psičko Jane, pri kateri celo največji strokovnjaki ne bi mogli reči, kaj Je pobrala od kake pasme, pa so našli skoraj zmrznjeno v neki ulici v Peterboroughu. K življenju so ji pomagali samo s konjakom. Psička je sicer okrevala, toda vdala se Je pijači. In to tako hudo, da je moral njen lastnik, neki Jackson, javno razglasiti, da ne odgovarja za dolgove, ki jih bo njegova psička morebiti naredila v gostinskih lokalih. Zakaj psički je prišlo v navado, da zavija večkrat na dan v lokale in potem, če je pravočasno ne odpodijo ali pa če so gostje dobre volje, prazni vse kozarce, ki Jih najde na mizi, pa naj je v njih pivo, konjak, whisky ali šampanjec. Zadnjič je ta pasja razvada stala Jacksona kar deset tisoč dinarjev: gostje so zahtevali novo pijačo, gostilničar pa je poslal račun zapitka kar Jacksonu. Tako so se odločili, da bo psička odslej preživljala večere kar doma. Toda Jane je tako tulila, da so ji le morali dati štiri stekleničke piva in dvojni whisky. Potem so ugotovili, da ima psička v enem izmed barov že svoj tekoči račun, ki še čaka Jacksona, da ga poravna. Toda psička je vseeno boljša kot marsikateri človek, ugotavljajo s ponosom Angleži. Ve za svojo mero — če Je tako skoraj neskončna, toliko bolj pohvalno za Jane — in še vedno se je vedla dostojno in našla sama domov. NAJLEPŠE SO NORDIJKE Najlepšo Evropejko je »velika mednarodna žirija« letos volila v Libanonu, v beirutskem Casinu. Potem ko so kandidatke — vsega jih je bilo sedemnajst — predefilirale, kot to velevajo pravila takih tekmovanj, v večernih oblekah po lastni izbiri in v enakih kopalnih oblekah — letos so bile sinjemodre barve se je komisija umaknila in šele po nekaj urah prišla na dan z odločitvijo, ki je soglasna. Za najlepšo je obveljala enaindvajsetletna plavolasa predstavnica Norveške Mette Stenstad. Za družice, se pravi za štiri druge najlepše predstavnice, pa ji je žirija namenila Svedinjo, Danko, Finko in Švicarko. Skratka: zmagoslavje za nordijske države. Nova »Miss Evrope« je študentka industrijskega oblikovanja. Ce koga zanimajo novi kanoni lepote in skladnosti: dekle je visoko 170 centimetrov, čez prsi in boke pa ima po 92 centimetrov. Grmade v mehiški vasi mvm * iti® ... V SALISBVRYJU: Ko je igralec golfa iskal izgubljeno žogico, je v visoki travi odkril fazanje gnezdo. Fazan-ka je sedela na jajcu in dveh žogicah za golf. Možak ji je pustil to veselje. ...V ZDA: Domiselni trgovci so začeli prodajati copate z vgrajenimi žaro-metki za nočne priložnosti. Navzlic temu, da je novost še draga, povpraševanje zelo hitro narašča. ...v DOVRU: Ravnatelj turističnega društva v tem mestu prejema iz Amerike številna naročila za nenavadne spominke. To so steklenice z vodo iz Kanala, ki so letos v Ameriki prava moda. KREMA IN TEKOČINA V NA MORJU - NA JEZERU - NA REKI - V PLANINAH vam pomaga TEN-SAN, da boste pravilno porjaveli, hkrati pa se izognili številnim kvarnim vplivom, ki se pojavl|ajo pri sonce* nju n. pr. pojavljanju gub. Za sončenje uporabljajte tudi vi TEN-SAN I TEN-SAN so raziskovali na kliniki. Za sedaj je še težko z gotovostjo reči, kaj se je pravzaprav zgodilo v majhni mehiški vasi Yerbahuena. Veliki dnevnik »Ultimas Noticias« je prvi-objavil vest svojega dopisnika, ki je poročal, da je v tej, nekje v Severni Mehiki izgubljeni vasici, župnik izzval s svojo pridigo pravo versko blaznost. Zahteval je namreč, da se Hector Arias in Celina Saldana, edina vaščana, ki sta živela na koruzi, javno izpovesta, spokorita, vrneta v naročje matere cerkve in ubogata župnikove nasvete. Mehiški dnevnik je poročal, da je župnik hotel opozoriti vse omahljive vernike in da je prav zaradi tega v svoji pridigi spodbudil najhujše verske fanatike, naj ujamejo oba »pre-šuštnika«. Rečeno — storjeno, toda grešnika se nikakor nista hotela spokoriti in javno sta izjavila, da sploh več ne verujeta. To pa je povzročilo izbruh prave verske blaznosti. Vaščani so si takoj porazdelili delo. Nekaj jih je napadlo stražniško postajo in takoj razorožilo narednika ter njegova edina dva policaja, drugi so šli oprezat okrog vasi, tretji pa so hitro pripravili grmado in na njej sežgali nesrečni par. Toda kljub stražam je enemu izmed vaščanov uspelo, da je zbežal v sosednjo, nekoliko večjo vas in tam zaprosil za pomoč. Tako so proti Varbabueni takoj odhiteli vsi policaji in še manjši oddelek federalne vojske. Toda pomoč je prišla prepozno. Ko so prvi policisti iz Villigrana prihiteli v vas, je grmada samo še tlela, oba nesrečnika sta bila že mrtva, nekaj slo kmetov in kmetic pa je klečalo na glavnem trgu pred cerkvijo in histerično tulilo v nebo. Toda norosti še nikakor ni bilo konec. Vaščani so hitro pregnali prve pidiciste, odhiteli domov, se oborožili z lovskimi puškami, sekirami in noži in se še tja pozno v noč upirali policistom in federalnim vojakom. »Ultimas Noticias« poročajo, da je bilo tedaj, ko so sile reda končno zagospodarile v vasi, že enajst mrtvili in dvanajst hudo ranjenih. Mrtva sta bila seveda tudi oba nesrečnika, ki so ju postavili na grmado, kmalu pa je umrl tudi duhovnik, za katerega meni časnik, da je nenadoma znorel. Toda temu neuradnemu poročilu o grmadi v vasi Ycrba-burna je že naslednji dan sledila uradna inačica, ki se precej razlikuje od prve. Tudi po njej sta sicer končala na grmadi moški in ženska in v boju me# policijo iz Villigrana in nekaterimi norimi vaščani je tudi po tem poročilu padlo devet ljudi, toda povsem novo pa je to, da po uradnem poročilu tragedije ni bil kriv vaški župnik, pač pa neki vaščan, ki je zase trdil, da je »živi bog«. Menda sta dva glavna krivca brata Margarito in Isidoro Hernandez že v zaporu in tako uradna inačica temelji že na prvih zaslišanjih. Margarito in Isidoro sta s svojim bratom Cayetahom in Satonosom ustanovila neko skrivnostno versko sekto, ki je s svojim »čarovništvom« terorizirala vso vas. Iz uradnega poročila še ni moč zvedeti, zakaj se je »živi bog« Cayetano Hernandez pravzaprav odločil, da s privolitvijo svojega brata Margarita žrtvuje na grmadi njegovo ženo Celino Saldauo. Zensko so vrgli na gorečo grudo, potem pa ujeli še Hectorja Ariasa, povsem nedolžnega vaščana, in še njega vrgli v ogenj, da bi s svojo smrtjo »oživil« sežgano žensko. Ker nova žrtev ni imela pričakovanega učinka, so štirje bratje hoteli vreči na grmado še nekega drugega vaščana. Toda le-temu je v zadnjem hipu uspelo, da jim je pobegnil, za njim je zbežala iz vasi še njegova družina, ki je potem obvestila policijsko poveljstvo v Villigranu. Medtem ko je policija hitela na pomoč, je eden izmed vaščanov ubil C.ayetana, njegov brat Santos pa je uspel prepričati nekaj članov sekte, da je treba maščevati »živega boga«, in tako se je pričel pokol, v katerem je Izgubilo življenje šest ljudi. Tudi policijo so pričakali ( streli lz pušk. Santos je z bratoma in nekaterimi privrženci ni pustil v vaa. Med tem bojem je izgubil življenje tndi Santos in eden izmed policajev. Obe Inačici krvavega dogodka v mehiški vasici se torej precej razlikujeta. Verjeti bi bilo pač treba uradni, toda le-ta se po svoje zdi veliko bolj neverjetna kot tista, ki jo je objavil mehiški dnevnik. Vasica sama pa je tako ločena od sveta, da se nikomur ne ljubi preverjati. Toda naj je bil potek tragedije tak ali drugačen, vzroka ostaneta vedno Ista: zaostalost in verska blaznost, ki Jn mehlšld državi kljub vsem prizadevanjem v za-lnjih petih desetletjih še ni uspelo pregnati iz najbolj odmaknjenih krajev velike države. »Prav zato sem vas vprašal,« sem odvrnil. »Na voljo seem vam.« Vstal Je. Po višini me Je močno presegal. Človeček s progasto kravato in škotskim suknjičem je bridko zastokal »Pazi, Johrmy, pari.« Sodeč po mehkužnem, nosljajočem in precej razdraženem glasu je bil pravi Bowery*. »Imamo svoje obveznosti, fant moj. Lahko se pretegneš ...« »Pomiri se, Solly.« Mladenič ga je prisrčno potrepljal po plešasti glavi. »Grem samo na kratek sprehod, da se malo osvežim.« »Prej si še oblecite to bundo in hlače. Potrebovali jih boste,« sem mu rekel. »Mraz mi ni v nadlego, prijatelj.« »Toda tukaj se z njim ni Šaliti. Zunaj Je štirideset stopinj manj kot v tej kabdni« Nekateri potniki so presenečeni zamrmrali, širokople-či mladenič se je nenadoma zamislil in vzel oblačila iz Jackstravvovlh rok. Z Jossom sva odšla, ne da bi počaka-la, da si jih nadene. Stevardesa je klečala poleg ranjenega telegrafista. Nežno sem jo odmaknil in ji pomignil, naj vstane. Ni se upirala, molče se je samo ozrla in se zastrmela vame z velikimi, črnimi in globokimi očmi na smrtnobledem, od pretresa napetem obrazu. Roke je imela ledeno mrzle in silovito je drgetala. ' »želite umreti od mraza, gospodična?« Zdaj ni bil čas za komplimente, razen tega sem vedel, da so bila ta dekleta izurjena za primer nezgode. »Nimate klobuka, ob-leike, škornjev, skratka kaj takega?« »Da.« Zdaj je stala poleg vrat in slišal sem silovit * Newyorška mestna četrt. ta-ta-ta, ko Jd Je tresoče se koleno udarjalo ofanje. »Grem ponje.« Joss je zlezel skozi vetrobran in odšel po zložljiva nosila. Medtem ko smo ga čakala, sem stopil k izhodnim vratom za pilotsko kabino in jih skušal odpreti z udarci z gasilsko sekiro. A bila so krepko zaskočena. Komaj smo potegnili nosila v letalo in še smo kar najbolj previdno privezovali nanje telegrafista, se je stevardesa že vrnila. Zdaj je nosila težak uniformni suknjič in visoke Škornje. Vrgel sem ji hlače iz karibujeve kože., »Tako je bolje, a ni dovolj. Oblecite še te hlače.« Obotavljala se je, jaz pa sem robato pristavil: »Radi bi vas videli.« »Toda ... toda pogledat moram k potnikom.« »Dobro jim je. Nekam pozna ste se spomnili nanje, se vam ne zdi?« »Vem. Zal ml je. Nisem ga mogla pustiti samega.« Pogledala je na mladeniča, ki ji je ležal pred nogami. »Mislite ... hočem reči...« Premolknila je, potem je hlastno nadaljevala: »Mar umira?« »Morebiti,« sem odvrnil in sunkoma je obrnila glavo, kot da bi jo udaril v obraz. Nisem hotel biti surov, pač pa jasen. »Storili bomo zanj, kar bo v naši moči. Bojim se, da ne bo veliko.« Privezali smo ga tako, da je imel glavo kar najbolj zavarovano pred sunki. Ko sem vstal, si je stevardesa pravkar popravljala bundo nad toplimi hlačami. »Nesimo ga v postajno kabino,« sem rekel. »Spodaj imamo sani. Na njih je prostora še za enega človeka. Lahko bi mu podpirali glavo. Greste z nami?« »Potniki...« je začela negotovo. »Ne skrbite zanje.« Spet sem stopil v glavno kabino, brž zaprl vrata za seboj in dal svojo luč možu z rano glavi. Dve zasilni 15 nočni lučikl sta bili tu notri premalo za razsvetljavo, Se -J £ slabši pa za moralo. »Odpeljali bomo telegrafista In stevardeso,« sem pojasnil. »Cez dvajset minut bomo nazaj. Ce vam je kaj do življenja, imejte vrata dobro zaprta.« »Malce osoren tip,« je zamrmrala starejša gospa. Imela je globok, zveneč, izredno očarljiv glas. »Samo zaradi nujnosti, gospa,« sem Jo suho zagrnil. »Bi raje poslušali vzvišene fraze, medtem ko vam grozi smrt zaradi zmrznjenja?« »Ne bi rekla, da si to želim,« je odgovorila resno, a s posmehljivim izrazom in, ko sem zaprl vrata za seboj, sem zaslišal pridušeno hihitanje. Vrag vedi koliko časa bi se trudili, da bd ranjenega telegrafista spravili skozi razdejano pilotsko kalbino v skoraj popolni temi in ledenem vetru, ki je prodiral vsepovsod skozi špranje in razbiti vetrobran, če nam ne bd pomagal mladi tujec. Končno nam je uspelo , spustila sva nosila v Jackstrawove in Jossove roke, da sta jih potem trdno' privezala na sani. Nato smo pomagali stevardesi iz letala: ko je visela lz njega, se mi je zdelo, da seA zaslišal glasen stok, in spomnil sem se, da je Jack»traw omenjal rano na hrbtenici. Toda tedaj ni bil primeren čas, da bi skrbel še za to. Skočil Sem na tla in mladenič takoj za mano. Nisem ga nameraval vzeti s seboj, a nič zato, prej ali slej bi tako in tako moral iti z- nami in gotovo potem tudi ne bi bilo na saneh prostora zanj. Veter se je nekoliko polegel, a mraz je bil gotovo hujši kot kdajkoli. Celo psi so se zatekli pod letalo: kdaj pa kdaj je kakšna žival stegnila vrat v znamenje protesta in turobno po volčje zatulila, da nas je kar zmrazilo. Toda njihovo bedno stanje je bilo dobro znamenje za nas: Jackstraw nam je dejal, da umirajo od želje, da bi zdirjali. In res so tekli, gnani od ledenega vetira, kd Jim Je pihal v hrtiet. Nekaj časa sem jim svetil z lučjo, a kmalu me je Balto prehitel in se pogumno pognal v temo. Bil sem dovolj pameten, da sem ga pusttl ravnati po volji. Zapleteni poti, ki jo je sprva označevala letalova brazda v snegu, potem bambusovi količki, vrv in žica antene, je sledil z naglico in zanesljivostjo, kot da bi bili sredi belega dne. Zmrznjeni teren je bil gladek in raven kot zaledenela reka. Niti na najmodernejšem rešilnem avtomobilu ne bi telegrafist udobneje potoval, kot je tisto noč na naših saneh. Nismo potrebovali pet minut do postajne kabine in tri minute pozneje smo bili že spet na poti. Vendar smo te tri minute dobro izrabili. Jaokstraw je prižgal pečico in svetilko na olje ter Colmanovo luč na pritisk, vtem pa sva z Jossom položila ranjenca na zložljivo posteljo poleg peči in ga strpala v mojo krzneno spalno vrečo obenem s kakih pol ducata toplih blazin. Bile so nepremočljive in napolnjene z neko kemično snovjo, ki je v stiku z vodo oddajala toploto. Pod vrat sva mu podložila odejo, da se tilnik ni dotikal postelje, in potegnila zadrgo. Imel sem dovolj kirurških instrumentov, da bi storil, kar je bilo potrebno, a moral sem počakati. Ne le zato, ker smo imeli še toliko ljudi, ki jih je bilo treba spraviti na varno, pač pa, ker je ta mož pepelnatosšvega obraza, ki je negibno ležal pred nami, tako kruto trpel zaradi udarca in dolgega izpostavljanja mrazu, da bi ga ubil, če bi se ga dotaknil. Bil sem presenečen, da je sploh še živel. Rekel sem stevardesi, naj pripraivi kavo. Ji dal potrebna navodila, nato smo odšld in jo pustili samo s krepkim mladeničem. S kupčkom suhega špirita je grela lonec vode, on pa se je nejeverno ogledoval v zrcalu. Z eno roko sl je drgnil zmrzlo lioe in brado, z drugo pa si tiščal mrzel obkladek na zmrzlo uho. S seboj smo vzeli nekaj svitkov obvez in topla oblačila, ki smo jih bild tema dvema posodili. Deset minut kasneje smo bili znova v letalu. Kljub izolaciji je temperatura v glavni kabdni že padla najmanj za petnajst stopinj in skoraj vsi so šklepetali z zobmi, dva pa sta krepko tleskala z rokami, da bi sd jih ogrela. Celo polkovnik Dixie se Je zdel povsem ukročen. Postar-na gospa, vsa ovita v kožuh, je pogledala na uro in se nasmehnila. »Natanko dvajset minut. Minute cepite, mladenič.« »Trudimo se, da bi koristili.« Na sedež sem iz rok odložal obleko, pokazal nanjo m na vsebino Jutaste vreče, ki sta jo praznila Joss in Jackstraw, ter dejal: »Razdelite si te stvari in podvizajte se, kolikor se le da. Želim vas nemudoma spraviti od tod, ta dva moja prijatelja vas bosta odvedla v postajno kabino. Morda bo kdo izmed vas tako prijazen in ostal z menoj.« Pogledal sem tja, kjer je še čisto sama sedela deklica in si z roko podpirala levi laket. »Potreboval bom pomoč, da bom gospodični naravnal roko.« »Naravnal roko...?« Bilo Je prvič, da je mlada elegantna dama v razkošnem krznenem plašču odprla usta. Njen glas je bil rafiniran kot vse drugo na njej. »Zakaj? Kaj se Ji je vendar zgodilo?« »Zlomljeno ključnico ima,« sem kratko odsekal. »Zlomljeno ključnico?« Poštama gospa je bila že na nogah, obraz ji je razodeval ljubko mešanico tesnobe in ogorčenosti. »In ves čas je tukaj sama sedela... Zakaj niste tega povedali, neumni in kruti človek?« »Pozabil sem,« sem vljudno dejal. »Sicer pa, kakšno korist bd imela od tega?« Pogledal sem na mlajšo gospo. Nisem si posčbno želel njene pomoči, a ranjena deklica me Je s svojo skoraj mučno bojazljivostjo ganila in bil sem prepričan, da bi najraje imela blizu sebe koga od svojega spola. »Bi mi hoteli pomagati?« Presenečena me je hladno pogledala, kot da bi ji kaj nedostojnega predlagal, a ni utegnila odgovoriti, zakaj starejša gospa je ponovno posredovala. »Jaz ostanem z vami. Silno rada pomagam.« »Dobro...« sem negotovo začel, a me je takoj prekinila. »Dobro, kaj bi radi rekli? Mislite, da sem prestara, kaj?« »Ne, ne. Nikakor ne.« sem ugovarjal. »Lažniv, a galanten.« Nasmehnila se je. »No, pojdiva, v izgubljamo dragoceni čas, za katerega ste vendar tako v skrbeh.« Prenesla sva dekle na prvi sedež zadnjega konca, zakaj med njim in prvimi sedeži sprednjega, ki so bili obrnjeni proti repu, je bilo dovolj prostora. Komaj sva ji odpela dežni plašč, me je poklical Joss. »Zdaj gremo, gospod. Cez dvajset minut bomo nazaj.« Vrata so se zaprla za njimi in nisem še raztrgal papirnatega ovoja z obvezami, ko me je stara gospa posmehljivo pogledala. »Pa znamo to, kar nameravamo storiti, mladenič?« »Bolj ali manj. Zdravnik sem.« »Zdravnik, res?« Pogledala me je z neprikritim sumom. Ob misli na okorne, smrdljive in z oljem zamazane kožuhe ter na tri dni staro brado sem si priznal, da Je njen dvom dovolj upravičen. »Prav zares?« »Prav za gotovo,« sem dejal že malce razdražen. »Kaj p» mislite... bom mar potegnil izpod pazduhe diplomo ali pa si obesil okoli vratu urnik za ordinacije?« »Soglašam, mladenič,« je zagrgrala. Potrepljala me je po roki in se obrnila k dekletu. »Kako ti je irno, draga?« »Helene.« Komaj sva razumela, tako ponižen Je bil glas, ki Je izgovoril ime. i . »Helene? Ljubko ime.« Način, kako ga Je dekle izgovorilo, je to samo potrdil. »Nisi Angležinja, mar ne? Američanka?« »Nemka sem, gospa.« »Ne kliči me ,gospa'. Veš, res dobro govoriš angleško. Nemka, kaj? Morda z Bavarske?« »Da.« Precej nepomembni obraz je preletel nasmeh in vesel sem bil stare gospe spričo lahkotnosti, s katero ji je uspelo dekle malo raztresti. »MUnchen. Ga morda poznate?« »Kot svoj žep,« je rekla razveseljena gospa. »Si še ze- lo mlada, kaj ne?« »Osemnajst let imam.« »Osemnajst let...« je vzdihnila. »Ah, draga moja, spominjam se časa, ko sem imela osemnajst let. Drugi svet. Takrat še ni bilo letal.« »Res je,« sem zamrmral. »Bratje Wrfght so se komaj dvignili z zemlje.« Obraz stare gospe mi je bil več kot domač in zdaj mi je bilo nerodno, da sem toliko časa potreboval, preden sem se spomnil, kdaj in kje sem ga spoznal. »Naj bd to bila žalitev, mladenič?« Je vprašala. A na njenem obrazu ni bilo sledu užaljenosti. »Ne morem si ndtt predstavljati, da bi vas kdo žalil. Svet vam je ležal pred nogami že v času Edvarda VII. gospodična LeGarde.« »Torej me pom ate?« Resnično se Je razveselila. »Mislim, da bi bilo zelo težko najti koga, Jd bd ne poema! imena Marie LeGarde.« Prikimal sem gospodični. »Glejte, tudi Helene vas pozna.« Začudenje in spoštovanje, ki se Je zrcalilo na obrazu mlade Nemke, je pričalo, da je to ime za naju pomenilo isto. Dvajset let Je bila kraljica muslchallov, naslednjih trideset kraljica na prizoriščih glasbenih komedij, povsod so Jo ljubili ne toliko zaradi nadarjenosti, kot zavoljo prirojene srčne plemenito- 18 sti in dobrote. Id Jo je skušala skritd pred ljudmi z ostrim jezikom. Marie LeGarde je bilo v gledališkem svetu eno izmed resnično mednarodnih imen. »Da, da, vidim, da poznate moje ime.« Marie LeGarde se mi je nasmehnila. »A kako vendar poznate mene ??« »Po fotografiji. Videl sem jo pretekli teden v Lifu, gospodična LeGarde.* »Marie za prijatelje.« »Toda jaz vas ne poznam,« sem ugovarjal. »Do ljudi, ki so mi rešili življenje, gojim kar najbolj prijateljska čustva,« mi je z nasmeškom dejala. Nisem odgovoril, posvetil sem se svojemu delu, da bi čimprej končal z obvezovanjem roke in rame Helene, ki je postala modra od mraza. Niti en vzdihljaj ji ni ušel in ko sem končai, se mi je hvaležno nasmehnila.. Marie LeGarde me je odobravajoče opazovala pri delu. »Ros, pričenjam verjeti, da ste tu pa tam napaberkovali nekaj poklicnega znanja, doktor ... mh ...« »Mason. Peter Mason. Peter za prijatelje.« »Torej ,Peter*. Daj, Helene, podvizaj se in se obleci.« Četrt ure pozneje smo že bili v naši postajni kabini. Jackstraw je šel odkomotat pse in jah spravit na toplo, vtem pa sva z Jossom pomagala ženskam zlesti po zaledenelih lestvah. A še preden sem prispel do zadnje stopnice, sem pozabil na Marie LeGarde in Helene in se zastrmel v neverjetni prizor pred seboj. Ranjeni telegrafist Je še vedno ležal, kjer smo ga pustili. Tudi drugi so bili vsi tam, zbrani v polkrogu oko- li na pol praznega prostora levo od peči. Pred njimi je sredi tega prostora ležal na tleh veliki radijski oddajnik in sprejemnik RGA, naša edina zveza s svetom, edino sredstvo, s katerim bi lahko poklicali pomoč. Bore malo sem se razumel na radijske aparate, a dobro sem vedel, da Je bil ta RCA nepopravljivo razbit. III. POGLAVJE PONEDELJEK: 2—3h ponoči Minilo je pol minute, preden sem mogel spregovoriti. Ko sem slednjič odprl usta, je bil v popolni tišiii, ki jo je prekinjalo le nenehno klopotanje vetromeora zgoraj nad nami, moj glas globok m nenaraven. »Sijajno. Zares sijajno. Primeren konec dneva, kot je bil današnji.« Počasi'sem obračal pogled in premeril drugega za drugim, potem pa pokazal na razbiti oddajnik. »Kateri prekleti idiot je odgovoren za ta... genialni poblisk.« »Kako si drznete, gospod.« Mož z belimi lasmi, ki sem ga v duhu označil za polkovnika Dbdja, je stopil naprej, ves škrlaten v obraz zaradi ogorčenja. »Brzdajte jezik. Nismo otroci, da bi...« »Tišina!« sem ukazal dovolj mimo, a v zvoku mojega glasu je moralo biti nekaj ne preveč pomirjajočega, zakaj možakar je takoj umolknil, čeprav je še stiskal pesti. Znova sem vse pogledal. »Torej?« »Mislim... bojim se. da sem bila Jaz,« Je zajecljala stevardesa. Njene črne očd so bile nenaravno razširjene, obraz bel in podolgovat kot takrat, ko sem Jo prvič zagledal. »Samo jaz sem kriva.« »Vi? Edini človek tu notri, ki bd moral poznati pomembnost radijskega aparata. Ne morem verjeti.« »Morate verjeti, žal ml Je. * Mimo in obvladano se je oglasil mož z rano na čelu. »Ves ta čas se ni nihče približal aparatu.« »Kaj pa imate tam?« Videl sem, da si je božal okrvavljeno dlan. »Pognal sem se za njim, ko sem zagledal, da pada.« Nasmehnil se je s polovico ust. »Lahko bd si prihranil trud. Ta preklemana zadeva je težka.« »Je to vse? Kljub temu hvala, da ste poskušali. Pozneje bom poskrbel za vašo roko.« Znova sem se obmll 19 k stevardesi in nitd njen bledi obraz in skesani pogled nista mogla pomiriti moje jeze in, odkrito povedano, stra hu. »Torej se je raztreščil po vaši zaslugi?« »Povedala sem vam. Zal ml je. Jaa... pravkar sem nameravala poklekniti poleg Jimmyja ...« »Koga?« »Jimmy Waterman ... drugi častnik. Jaz ...« »Drugi častnik?« sem se začudil. »Telegrafist, ste hoteli rečd.« »Ne, Jimmy je pilot. Imamo tri pilote, telegrafista nimamo.« »Nimate...« sem presenečen prekinil vprašanje in sam zastavil drugo. »Kdo je bil človek, ki'je ležal v kabini za počitek moštva? Navigator?« »Ne, navigatorja sploh nismo imeli. Harry WiHiam-som je ... letalski inženir.« Brez telegrafista, brez navigatorja. Precej sprememb, odkar sem poslednjič z zračno križarko preletel Ocean. Vdal sem se in se z namigom na razbiti radijski aparat povrnil k prvemu vprašanju. »Kako se Je torej zgodilo?« »Ko sem se dvignila, sem zadela ob mizo in... no, padla Je.« Iz njenega glasu Je hilo moč razbrati negotovost. »Padla Je kaj,« sem Jo nejeverno oponašal. »RCA tehta okrog šestdeset kilogramov in vd mi kar tako z rahlim sunkom prevrnete mizo.« »Nisem je jaz prevrnila. Noge so se Ji upognile.« »Noge se ne upognejo, to Je gotovo,« sem Jo kratko zavrnil. »Tečaji nemara.« Pogledal sem Jossa, ld je bil odgovoren za konstrukcijo mize m radia na njej. »Je kaj takega možno?« »Ne,« Je odgovoril odrezavo, a Jasno. V kabdni je spet zavladal molk in preprosta nelagodnost se Je sprevrgla v nekaj povsem neznosnega. Začel sem razumevati, da ne bom ničesar pridobil, če bom se- daj nadaljeval s vprašanji, pač pa mnogo Izgubil. Radio JO je bil uničen. Pika in konec. Brez besede sem se obrnil, obesil na žefolje na steni kožuh iz karibujevega krzna, si snel očala in rokavice ter se obrnil k možu z rano na glavi. »Naj malce pogledam vašo glavo in roko: ali veste, da taia/te kar precej zoprn rez na čelu? Joss, pozabi za trenutek na radio. Daj nam prej kave, obilo kave.« Obrnil sem se k Jackstrawu, ki Je prihajal po stopnicah in se zastrmel v razbiti radio. »Vem, Jackstraw, vem. Pozneje ti razložim. Ne da bi bilo kaj dosti znano, kako se je zgodilo. Bodi dober in prinesi nekaj praznih zabojev iz rova za zaloge Za sedeže nam bodo. In tudi steklenico žganja. Res nam je potrebno.« Komaj sem pričel izpirati ranjeno čelo — bilo Je res precej preklano, a s sledovi presenetljivo rahlih zmečkanin — ko je stopil proti nama ljubeznivi in krepki mladenič, ki je drugega častnika pomagal izvleči iz razbitega letala. Pogledal sem ga in spoznal, da sem se nemara zmotil, kar zadeva njegovo ljubeznivost: njegov obraz ni bil ravno sovražen, toda oči so gledale mrzlo in odmerjeno kot pri nekom, ki se je iz izkušnje zavedal, da utegne skoraj vedno kljubovati položaju, v katerem se znajde, pa najsi bo prijeten ali neprijeten. »Poslušajte,« Je začel brez uvoda, »ne vem, kdo ste, ne kako vam je ime, toda nedvomno smo vam vsi hvaležni sa to, kar ste storili za nas. Skoraj gotovo vam dolgujemo življenje. Tega se zavedamo. Razen tega vemo, da ste znanstvenik s posebnim poslanstvom in razumemo, da vam je vaša oprema skrajno važna. Se strinjate?« »Seveda.« Radodarno sem z Jodom oblil ranjenčevo glavo — in moram priznati, da njen lastnik ni bil mehkuž-než, zakaj niti skremžil se ni — ter pogledal sobesednika. Ni bil čl£.& KOlice^e^j Inšpektor, ujel sem žeparja; zdaj bo nehal krasti! No, zdaj me pa ne boš več spraševal, kam sem hodila vsako popoldne! CI9CV) VODU *< KO BO IXVF.DK1~' UTEftoVESA TCNA TESNIL TOtVk.VAKI tLE IXSIMIL' ,A GRCJPCA.POTtMVA INIC1JJ3B IMAM 1». ®F: -^ ®ROwiCa,naS GOlOBCEvOL 6» BOGATATCI KOT FRET3 .POfeAAi TE DENAR pREKANTEMIM KVAUTttJT" BCEAA' ■—- — 0--II GTOP.Ctd SEVE DATO PCflhUvM' CnE O.VELA . PLESNO 'ClMCFRANO medtem v um> 6KMMEOTJ... po MOJI Tupi' 0*J 0«>e ooe>'! ✓ PANCHO ZAMAN SKUŽA 1» suBrriiiENAn nihče ns i;pa GOLtiarATi.Kvn as E503E C IS. C A KIPA IN TAKO PANCHO DOBIVA. DOBIVA _______DOAIVA •• W POMEN* •3E' CT4W P^VAUAMTBJfN«0 NJE/NBI NEKAJ BOUTČE-6AI POJDIVA lUNAS ) IMAM UDCnO , PHE6ENEČEN3B« MISLI« TS uozjt? .-------- / METlBVNuO HLEV. ------------— L e,P -posovARLA * SROFICA.KO&« 005 ,y-\ TANCHOMa POMOČILA S RANCHOM BOČ J | 'hR. NATZoaATKafiA.. — i SvMSLJ^aI HOČEM SAMO REČI. KONJ NI MOGEL tJO OVITA -JE 1 PANCHO. R-«5 O* bobra KurčrcA-POM 1A MLADO 1 SAMO »OW»lSlT» vapiu' ^tEVluii ®*LWA! *H2 Ali trdit*. SROFICA POŠTENA &KAT DOBRA W«Q NKAt i------------ vVLTM iMJaJa tu tlaka Caaoplsoo podjetje •O ELO« » Ljubljani. — Glavni urednik Milan Pogačnik. Odgovor, al urednik Zoran Jerin, (iredcil-ttvo Ljubljana, Tomšičeva 1/1L O. p. 15IL-IH. _ Telefon »3-521 do 43—52». Prodajni oddelek i Ljubljana, Titova L telefon 21—832. Naročnina! celoletna 1.440 dinarjev, polletna 720 dinarjev, četrtletna 360 dinarjev, mesečna t20 dinarjev. Oglasni oddelek: Ljubljana, Ti- tova 1, telefon 21—898. — Številka liro računa NB »00—11/1—187. — Rokopisov ne vračamo. RE3PATB BA TE ftiLi lE VEČKRAT POROČEN* 'N VSAK N-3EN MOiLJE KMALU NENADOMA UMRL. ■ Salo - amaterji - trgovska podjetja POZOR! NA PRODAJ JE TRANSISTOR Univerzalni transistorski NF ojačevalnik za šolski pouk in za amaterje, ki si žele napraviti ojačevalnik za: GRAMOFON ELEKTRIČNO KITARO DETEKTOR itd. Dobite ga lahko v vseh elektro trgovin-' ker je proizvod renomirane tovarne anten »ELEKTRON« — VRHNIKA. KRIŽANKA — Naslednji, prosim! — Lahko ugasneš luči, ni še noči! — Gospodične, pozirajte, prosim! — Na tvojem suknjiču je pa plav las! —■ Ze mogoče, saj si bila lani plavolasa! Učiteljica razlaga v drugem razredu o koristnosti domačih Hvali, ker dajejo meso, kožoi perje, kosti itd. »Ljudje na primer jedo meso, Kaj pa napravijo s kostmi?« Tonček se odreže: »Te porinejo na rob krožnika.« * Star moi je srečat desetletnega dečka ob enajstih ponoči še na ulici. »Ti bi moral biti pa že davno doma.« Deček pa ga debelo pogleda. »Zakaj pa? Saj nisem oženjen!« * Cenček prani žalostno: »Mamica, rad bi bil konj!« »Joj, česa si vse ne izmisliš, otrok nesrečni! Zakaj pa prav konj?« »Zato, da mi učitelj v šoli ne bi vedno pravil, da sem osel!« * »Prcjjšnfi mesec sem ženi kupil knjigo ,Kako varčujemo'.« »Pa ti je dar prinesel kaj koristnih posledic?« »Da, zdaj ne kadim več.« * Ona: »Ali m« ljubiš, dragi?« On: »Kdo?« Ona: »Ti?« VODORAVNO: 1. visoka gora v Julijskih Alpah, 8. bog trgovine pri starih Grkih, 14. italijanski renesančni pesnik (»Orlando funoso«), 15. novejši ameriški dramatik (»Strast pod bresti«), 16. antično mesto v Makedoniji (izkopanine), 17. svetilka, 19. lepilo, 20. otok v Velikih Anti-ljah, 21. vzdržen, do sebe strog človek, 23. nemški romantični pesnik (Hartmann von), 24. na-plačilo, 25. naš voditelj, 26. arabski žrebec, 28. kemični znak za samarij, 29. kazalni zaimek, 30. oteklina, bula, 31. eden največjih glasbenikov jazza (Count), 33. največje grško pristanišče, 34. čir, tvor, 35. znameniti švedski naravoslovec, ki je rastlinske vrste uredil v še danes veljaven sistem (Karl), 36. grom, 37. ' osmrtnica, 38. ime finskega atleta Nikule, evropskega prvaka in rekorderja v skoku s palico, 39. različna soglasnika, 41. italijanski tovornjak, 42. vzklik, 43 ime ameriškega filmskega režiserja Kazana, 44. oddelek starorimske legije, 45. naselje, 47. pripadnik naroda z izredno razvito kulturo, ki je živel v Mehiki, 49. mo- REŠITVE UGANK IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE • KRIŽANKA. Vodoravno: 1. promet, 7. miuinps, 12. starina, 13. čebela, 14. Tivat, 15. yard, 17. čut, 18. Plutos, 21. rl, 22. ale, 23. troba. 24. tvar 2«. hi, 27. Sovre, 28. perla, 29. Mitra 31. ruina, 33. Araks, 35. Prača, 37 Mason, 39. ratar, 41. nf, 43. umik, 44’ Zenon, 45. Pta, 46. S(lovenskj) Poročevalec), 47. Abadon. 49. torr, 50. sel, 52. rman, 53. Palas, 54. Eroioa, 56. statika. 58. Tesla. 59. Anpers. • IZPOLNJEVANKI: Prvi lik: 1. fajfa, 2. roman. 3. Šantl. 4. nalog, 5. cigan. Franc. Drugi lik: 1. Jafifa, 2. Norma, 3. Stlna, 4. Logan, 5. Ignac. Anton. hamedanski bog, 50. grški bog ljubezni, 52. kratica ; francoske teroristične organizacije, 53. visoka gora v Kamniških Alpah, 54. popularna nemška filmska igralka (Maria), 56. francoski lirik v 19. stoletju, glavni junak Giordanove opere, 58. delavka v tekstilni industriji, 59. prebivalka baltske republike. NAVPIČNO: 1. sultanat v vzhodni Arabiji, 2. ime znamenitega dirigenta Toscaninija, 3. mitološka tebanska kraljica, Tan-talova hči, 4. užitni gozdni sadež, 5. močne igralne karte, 6. skrajni konec celine, 7. znameniti ruski pisatelj (»Ana Karenina«), 8. industrijski kraj pri Mariboru, 9. števnik, 10. pregovor, 11. ime igralke Kačičevč, 12. starodavno grško mesto blizu Aten (misterij), 13. gora pri Zagrebu, priljubljena izletna točka, 18. pismeno izrečena kazen, 21. francoska filmska igralka (Anouk), 22. zdravilo v obliki okrogle ploščice, 25. daljše gostovanje u-metniške skupine, 27. avtoizvo-šček, 30. črnilo, 32. starejši češki skladatelj (Josef), 33. svatova-nje, pirovanje, 34. razpored šolskih ur, 35. znameniti francoski biolog (1744—1829), 36. majhno telo. 37. literarna zvrst, 38. del stopala, 39. prispevek v časopisu, 40. velika puščava v sev. Afriki, 44. ime franc, filmskega igralca Delona, 46. kip, statua, 48. francoski pisatelj, največji književnik v dobi naturalizma (»Na-na«), 49. reka, ki teče skozi Firence, 51. kurir, odposlanec, 53. kij, tolkalo, 55. sosednji črki v abecedi, 57. začetnici slovenskega slikarja, ki so ga Italijani ustrelili v Gramozni jami. (F. P ) On: »Jaz?« Ona: »Da!« On: »Ne!« • »No. Andrej, ali si srečen v zakonu?« »Hm, to se ne da kar tako reči. Šivati se je učila, pa ne šiva, plesti in krpati pa zdaj ne mara. Kuhati se pa ni učila, pa vendar kuha.« * »Tovariš odvetnik, koliko stane pri vas vprašanje?« »Vprašanje nič, pač pa odgovor.« * Učiteljica: »Marko, če se voziš v avtobusu in vidiš, da kakšna ženska stoji, kaj storiš?« Marko: »Delam se, kot da spim!« »Ali si že kaj prodal, odkar slikaš?« »Da, svoj fotografski oparat in zimski plašč.« • V zavarovalnico naglo priteče možakar, Češ da bi se rad zavaroval. Toda bilo je že pozno in uradnik mu je naročil, naj pride drugi dan. Možakar pa sili in sili, da bi zavarovanje uredil najraje kar takoj. »Vraga, kaj se vam pa tako mudi?« ga jezno vpraša uradnik. »No, seveda se mudi — veste, te gori!« PRI POČITKU IN RAZVEDRILU SLANE PALČKE »BOBI«! IZDELKI V KOOPERACIJI: »SLOBODA« — OSIJEK »PREHRANA« — LJUBLJANA ZA VAŠ HOBI PALČKE BOBI! HITRO! RRiFBUarnr Panoha SEM! DOKLER SA BUNKO Sil) ME PREGOVORI1 HITRO’ DoMOLrm, Gospod. le VAM ČESTITAM SLlCAl SAM.D* SOSTB HVALU TELJLUJ PREKLETO' Vil IMS VREOEM' SKRADEMČAalE-T.EVtKKn BIMSA DENAR TEO* ; FANTA) . PANOJU H-40 t*AK)C' Mojster, vaša pesem me je tako zanesla.. .1 — Recite 331 i JOAN MCCREE, Se skoraj povsem neznana hollywoodska zvezdica, je izjavila, da jo jeseni čaka glavna vloga v filmu, ki ga bodo snemali v Jugoslaviji. Ni Se znano, kateri film naj bi to bil, toda skoraj gotovo je, da bodo naše znane igralke nb neznani Hollywoodčan-ki igrale epizodne vloge. AMERIKA PONU- ki M novo vozilo ko giblje v vse štiri smeri, ne da bi ga bilo treba obrniti. Največja hitrost prototipa je 15 kilometrov na starši ruju, toda sedemnajst mesecev starim četvorčkom »e Je Štiriletni Joe zdel le nekoliko prevelik. Tako fotografi.fi svojih Štirih otrok nista ujela ravno najbolj nasmejanih obra- lirtMii. ŽRTEV in eden izmed morilcev. Fotoreporterju je uspela dramatična fotografija v Manili na Filipinih. Mož, ki je dobil z nožem udarec v trebuh, je vozniik avtobusa. Med vožnjo je podrl neko žensko, takoj ustavil in ji prihitel na pomoč. Toda takoj sta ga z noži napadla dva njena sorodnika, od katerih vidimo enega na sliki, kako se pripravlja, da spet zabode. Voznik je podlegel ranam, možaka sta v zaporu, ženska pa je že povsem mm OŽGAN KRATER je bilo vse, kar je ostalo po padcu indijskega potniškega letala tipa »Dakota«, ki se je s petindvajsetimi potniki in štirimi člani posadke iz neznanih vzrokov zrušilo pri Pathankotu. V ozadju vidimo množico, ki je kmalu po padcu prihitela na mesto nesreče, toda vsi, ki so bili v letalu, so bili že mrtvi. V BATHU, ANGLIJA, nega collegea vsako leto ples v maskah pod naslovom »Rimske kopeli«, gre seveda za stari Rim. Prireditev je med prebivalstvom zelo priljubljena, na fotografiji pa vidimo »sužnjo«, ki nudi sadje »patricijcm« in »matro- STROK0VNJAKI = 5SS da je taka obloga najprimernejša za največjo vojno ladjo na svetu. Gre za letalonosilko na jedrski pogon »Enterprise« (85.800 ton), ki lahko brez novega goriva dvajsetkrat obroži zemeljsko kroglo. 0ANGEfti i&i ZA REKLAMO je nedavno po london ulicah po 31 letih spet zavozil avtobus, ki je prva leta po prvi svetovni vojni skrbel za javni promet v angleški prestolnici. V NEWYORŠKEM živalskem vrtu je med kletkama, v katerih sta orangutan in gorila, tudi ogledalo, nad katerim piše: »Najbolj nevarna žival na svetu«. Za rešetkami ljudje lahko vidijo svoje obraze. ' V TLRTEM MESTU.. AUIO — ontsajVN/Na -P&EUL&ro'.~ CP£r atr n/s& , t£J>S&7V/LJ s- T&cfrt/.. JO SE VH7/MI. jjrrLiOTNHč jo voz>: \JJ0BEK vse.rt \ ,, Skujv&j'.. X Tiffj S>E JE ZOOOtlO,, zrrr j£ vse MEšra JSR ^\x ' I To NfTM JE ZNP7NO- ŠRJ \<2ZM ZO JTTZ Šr&tJŽ/L. VEM -Pff TUDI, Udo JO JE U rt 31 jo LRHUO OUPELJZL IZ OČETOVE HIŠE! 5 N/MRS VKIMITE JU, | "aojlTfZ* tJa MOŽJE fN NR VEJO Z /VJ/MR' A