10. Dokladni list k 11. listu Novic. 1849. Kdor želi, kako oznanilo v dokladni Ust natisniti in Novicam perdjati, plača za vš&kti verstico z navadnimi srednjimi čerkami 4 kr., če oznanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6krT j. Blaznilt« Oznanili* c. k. deželniga poglavarstva. št. 4687. Razglas C48-) CD c. k. ilirskiga poglavarstva, s kterim senar-vikši sklep od 30. rožnika 1842 zastran deržavni-ga kopa premogov (Steinkohlen) ob veljavnost dene. Njih Velicastvo so z narvikšim sklepam, danim v Olomucu 15. svečana 1849 zastran deržav-niga kopa premogov ukazali: > a) de posebne pooblastenja, ktere so po sklepu od 30. rožnika 1842 deržavnim kopam (Schiir-fungen) premogov dane, prihodnjič za take der-žavne dela več ne veljajo, ampak de imajo tim-več z vsakim drugim rudokopstvam enaKe pravice in de se ima pred gorniškimi sodnijami enako z njimi ravnati; b) de se imajo temu nasproti deržavni premogo-kopi, kteri že obstoje, in kteri so pod var-stvam sklepa od 30. rožnika 1842 začeti, z gorniškimi pismi zavarovani, tadaj po gorniš-kih pravicah deržavi pridobljeni biti, čeravno še niso gotovi (findig) postali, zavoljo mnogotere koristi, ktera iz tako posebitiga narodni-ga zaklada očitnimu blagru izvira, od v to poklicanih gospo'sk nadaljevati in de imajo zanje posebne po sklepu od 30. rožnika 1842 dane pooblastenja še dalje veljati; c) de se ima vsaka pritožba, ktere privatni gorniki zavoljo krotenja njih že pridobljenih gor-niških pravic po deržavnih premogokopstvih storiti imajo, od na deržavne stroške poslanih komisarjev na mestu pregledati in zastran tega to storiti, kar se v varstvo privatniga gorni-štva pravično in dobro skaže. Te pravila se dajo po sklepu c. k. minister-stva za deželno omiko in gorništvo od 21. p. m. št. 190 sploh na znanje. V Ljubljani 5. sušca 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. št. 4059. Razglas c*6.) d) c. k. ilirskiga poglavarstva. — De se splošna vzajemnost (Verkehr), kolikor je po obstoječih okolišinah mogoče, v novic olajša, je ministerstvo za kupčijstvo, obertnost in očitne zidarije v ras-meri portov c. k. pošt premeno naredilo, de se ima po 1. malim travnu 1849 od prostiga lista (pisma) za daljavo od več ko 10 do 30 milj 6 krajcarjev porto plačevati, ko se sedaj to porto od daljave od 10 do 20 milj terja. To se da po sklepu gori imenovaniga minister-stva od 14. svečana t. 1. št. 137 s tem opominjem sploh na znanje, de druge naprave ukaza denar-stviniga ministerstva od 4. veliciga travna 1848 št. 245 D. M, razglašene z poglavarstvinim razglašam od 9. veliciga travna 1848 št 11008 pri starim ostanejo. V Ljubljani 28. svečana 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni peglavar. st. 3726. Razglas t47-) co c. k. ilirskiga poglavarstva. — Po ukazu visociga denarstviniga ministerstva od 6. svečana 1.1. št. 35277/1645 se sledeče sploh na znanje da: V polajšanje vzajemnosti (Verkehr) se vse navedeno blago, navestenje nej se zgodi zakajkoli, od doslej zapovedane stavbe k vradnijam (vmesnim vradnijam), ki so ob cesti k vradnii, h kteri je blago navedeno, oproste ali sfrajajo, če so pisma zastran tega blaga po imenstvu in miri čolne tarife za vpeljevanje blaga storjene, tode veljajo tukaj sledeče izjembe: 1) Blaga, ki se samo po postavah za prečuvanje notranje vzajemnosti (zavoljo kontroliranja blaga) od ene vradnije na drugo navede, tudi takrat ni treba k vmesnim vradnijam staviti, če pismo ni po imenstvu in miri vpeljavne čolne tarife storjeno. 2) Blago, ki se skozi pelje, mora vselej zavoljo vradnijških opravil, ki so v §. 158 colniga in deržavno samoprodajstviniga reda zapovedane, se k tisti colnii postaviti, ktera je na poti, po kteri ima blago iti, nesredkama pred izstopno vradnijo. 3) Blago, ktero gre na vzeti poti memo vmesnih colnij, ni oprosteno od stavbe k čolni vradnii ali harmici, ki je v vmesni colnii postavljena, 4) Tudi blago se mora k izstopnim in vstopnim vradnijam postaviti, ktero znotraj colno linijo dotikajočo vzajemnost od kakiga znotraj ktere po morju, ptujih deželah ali v čolni okraj nevzetih deželah ločene pokrajne h kaki vradnii v drugo pokrajno iti ima. 5) Pravila, kako se je zaderžati, kadar se navedeno blago naklada ali preklada, kadar se druga pot vzame ali se pri vožnji kaj naključi, se s pričijočo postavo ne premene. V Ljubljani 19. svečana 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. št. 3675. Razglas (44.) cd c. k. ilirskiga poglavarstva. — Zastran štem-peljnov za sojno izročitev očitnih obligacij v za-pušbi umerliga nošenih. Zastran vprašanja: ali se ima štempelj za sojno izročitev (gerichtliche Einantwortung) za-pušbe ali za odrajtbo pupilarniga ali kuratelniga premoženja (§§. 55. in 66 patenta zastran štem-peljnov od leta 1840) po vrednosti števila ali ti-stočasne veljavnosti očitnih obligacij ravnati, je visoko c. k. denarstvino ministerstvo v pomenu s c. k. ministerstvam pravice z ukazam od 15. pro-senca t. L št. 41503/1825 naznanilo, de se imajo očitne obligacije v imenovanih zadevkih po njihni tistočasni veljavnosti (kursu) prerajtati, in sicer, če se ima premoženje po kakim odmertim izročiti, po veljavnosti, ktero je obligacija v dnevu njegove smerti imela, če se ima pa pupilarno (otročje) ali kuratelno premoženje odrajtati, po veljavnosti tistiga dne, v kterim se odrajtba premoženja ukaže. Ako bi pa v imenovanih dnevih nikakoršne stave veljavnosti (Coursnotirung) ne bilo, se ima veljavnost po poslednjim dnevu prerajtati. 26 To se da po dopisu c. k. štajarsko-ilirske ka-meralne oskerbnije od 10. svečana t. 1. št. 1152 sploh na znanje. V Ljubljani 18. svečana 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. Št. 4587. Razglas C4i.) (2) c. k. ilirskiga poglavarstva. Zastran prepovedi ogerskih bankovcov. S pogledam na §. 14 statut avstrijanske narodne banke od 1. maliga serpana 1841, po kte-rim ima ta banka, dokler nji podeljeno narvikši pooblastenje terpi, v vsih cesarskih deželah le ona sama pravico bankovce narejati in izdajati, se po sklepu ministerstva na znanje da, de se bankovci, ktere je ogersko puntarsko vladarstvo med ljudstvo razdalo, ne sicer v življenji in ne v očitnih kasah prejemati ne smejo, de je prepovedano, jih razdajati in z njimi plačevati, in de se imajo, ako se taki bankovci kje najdejo, posestnikam odvzeti in bližnji cesarski kaši odrajtati, ktera jih ima der-žavni centralni kaši v vkončavje poslati. To se da po ukazu visociga denarstviniga ministerstva od 24. svečana 1849 št. 2281 sploh na znanje. V Ljubljani 1. sušca 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. Št. 3808. (340 (2) Razglas c. k. ilirskiga poglavarstva. Zastran izdajbe 25,000,000 gold. v tri percentnih kasnih navestenjih po 1000, 500,100 in 50 gold. Z narvikšim sklepam od 8. prosenca 1849 so Njih veličastvo sklep deržavniga zbora od 3. ravno tistiga mesca poterdili in visoko denarstvino ministerstvo je oblast dobilo, zaobrestljive deržav-ne liste izdati, de se posebne deržavne potrebe opravijo. Po tej oblasti je visoko denarstvino ministerstvo s sklepam od 6. t. m. št. 1524/D. M. 25 mi-lionev gold. v tri percentnih kasnih navestenjih v zneskih od 1000, 500, 100 in 50 gold. izdati sklenilo. Te navestenja (Aniveisungen) se bodo na Dunaju pri deržavni centralni kaši in pri pooblaste-ni avstrijanski narodni banki, v deželah pa pri deželnih plačilnicah OZahlamtern) in pri banknih poddružnicah izdajale. Posestniki teh navestenj imajo dobiček, de se navestenja, kadar kdo hoče, popolnama in z obrestmi vred pri vsih očitnih kasah, kakor tudi pri narodni banki kakor plačila prejemajo, ali pa pri deržavni centralni kaši, pri deželnih plačilnicah in pri kasah narodne banke z gotovimi denarji izplačujejo. Pri ravno teh kasah se tudi, razun takrat, ko se navestenje kakor plačilo da, ali z gotovimi denarji izplača, obresti po željenji tudi že po preteklim polletu gotovo plačajo. Obresti pa, ki od dne spiska, t. j. od 1. proseaca 1849, tečejo, mora posestnik navestenja na zadnji strani tega za vsak dan prerajtani kaši, ktera jih izdaja, pover-niti ali pa v dobro pripisati. Temu nasproti se imajo pa tudi tistim posestnikam navestenj, kteri kako navestenje v zameno ali namest plačila pri kaki dajo, do dneva oddatbe nabrane obresti po-verniti ali v dobro pripisati. Ce kdo želi, se dajo v polajšanje razpošilja- nja in v zamenjevanje navestenj tudi deli navestenj po 25 gold., in 10 gold.; za ktere se pa le celoletne obresti plačujejo, razun če se navestenja namest plačila ali pa gotove zamene prejemajo. Sicer pa zamorejo kazne navestenja tudi kakor plačila na deržavne dolgove, ali kakor poročni denar (kavcion) služiti, ki se ima v prid kake očitne denarnice dati. Kakošne podobe so te navestenja, se pri plačilnicah v Ljubljani in Celjovcu, dalje pri kresijah in kresijskih plačilnicah kakor tudi pri kantonskih gosposkah vidijo. Te pravila se s pristavkam očitno naznanijo, de so se te navestenja pri deržavni centralni kaši 12. t. m. začele izdajati; dan, kadaj jih bo začela pooblastena avstrijanska narodna banka izdajati, se bo posebej na znanje dal. V Ljubljani 22. svečana 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. št. 4588 Oznanilo C*oo (2) c. k. ilirskiga poglavarstva. Zastran spregledbe kazni ali štrafinge tistih, ki so se rekrutiranju odtegnili, in pri sadanjim rekruti- ranji svojo dolžnost spolnijo. Po postavi zastran rekrutiranja se imajo tisti, ki se rekrutiranju odtegnejo, po zapovedi v voja-šino vzeti. To odmerjenje kazni je v novim pro-vizornim patentu zastran rekrutiranja od 5. grudna 1848 v svoji veljavnosti ohranjeno in po §. 12 tega patenta se imajo tisti, ki se rekrutiranju odtegnejo v namen zapovedniga vzetja v vojašinov klasni list Nr. 1 postaviti. De se pa tistim, ki so se poprejšnjim rekruti-ranjem begama odtegnili in se zdaj ne upajo iz strahu pred postavljeno kaznijo nazaj verniti, vernitev k dolžnosti po tolaživnih napravah nove postave olajša, je visoko ministerstvo notranjih oprav v pomeni z visokim vojnim ministerstvam po ukazu od 26. p. m. št. 1119 to le sklenilo: 1) Tistim, ki so se kakimu poprejšnjimu rekrutiranju zoper dolžnost odtegnili in potem še niso v vojašino vzeti bili, se popolnamo odpušenje vsih štrafing in hudih nasledkov prigotovi, ktere so po postavi rekrutiranjskim ubežnikam naklonjene, če pri sedanjim rekrutiranju svojo dolžnost dopolnijo. Nimajo se tadaj v klasni list Nr. 1 enako takim postaviti, ki se imajo po postavi v vojašino vzeti, ampak v naslednje liste 2, 3 ali 4, v ktere grejo po njih starosti ali zavoljo druzih okoljnost. 2) Vse obravnave in preiskovanje zavoljo ubež-nosti od rekrutiranja, ktere se na kako rekru-tiranje pred sedanjim nanašijo, so odpravljene, ako se ubežniki sadanjimu rekrutiranju pod-veržejo. 3) Te dobrote pa tistih ne zadenejo, kteri so, de bi vojašini odšli, sami se poškodovali. — Te zadenata §§. 161 in 162 II. dela splošnih strahovavnih bukev brez milosti. V Ljubljani 3. sušca 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. št. 4113. Razglas C*»0 (2) c. k. ilirskiga poglavarstva. Zastran odrajtovanja 1 gold. 30 kraje, daca od 27 eniga čistiga centa soli iz solnije v Halu kupljene in čez tiroljsko mejo prodane. Z narvikšim sklepam od 10. maliga travna 1848 od Nj. veličastva privoljeno ponižanje solne cene pri solnii v Halu od 5 gold. na 3 gold 30 kraje, od centa je po imenovanim nar vikšim sklepu razložno razodeta volja Nj. veličastva in dobrota, ktera je samo tiroljski in forarlberški deželi naklonjena in torej samo njo zadene. Iz tega sledi, de se z oziram na pravila § 436 colniga in deržavno - samoprodajstviniga reda, potem §§.318 in 319 čolne strahovavne postave sol, ki je v halski solnii na Tiroljskim za izjemano ponižano ceno 3 gold. 30 kraje, od centa kupljena, ne sme čez mejo tiroljske in forarlberške dežele v druge kraje cesarstva voziti. Le zavoljo tega, de so bile morde nektere na tiroljski meji ležeče pokrajne cesarstva sol doslej iz Tiroljskiga dobivati navajene bile, so sol, ki je tam kupljena, s to pogodbo čez mejo voziti privolili, de se pri zato posebej odločenih sodnijah, en goldinar in trideset krajcarjev daca od eniga centa netto odrajta. To pravilo samo tiste soli ne zadeva, ktero soseske Lesaške doline in Štalniga kantona na zgornjim Koroškim po pervni ceni od 3 gold. 30 kraje, po posebnim narvikšim privoljenji iz halske solnije dobivajo. C. k. deželnimu poglavarstvu na Tiroljskim je naročeno, se s kameralnim administratorjem, kte-rimu je to tudi ob enim naznanjeno, zastran krajev, po kterih se tiroljska sol proti odrajtovanju imeno-vaniga solniga daca voziti ima, in zastran časa, ©d kadaj ima to pravilo začeti veljati, popred pomeniti in potem razglase po postavi napraviti. To se da po ukazu visociga c. k. denarstviniga ministerstva od 18. svečana 1849 št. 4736 sploh na snanje. V Ljubljani 25. svečana 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. št. 27932. Razglas csio cs) c. k. ilirskiga poglavarstva. Ker je dac za iz Ogerskiga ali Horvaškigana Štajarsko ali v Ilirijo pripeljano sol le pobotanje (zglihanje) solne cene, kakoršna v čolni zvezi obstoji, v horvaško-slovenskim kraljestvu pa je on-dašnji kup za 1 gold. 23 kraje, ponižan, se mora dac, ki je bil v čolni tarifi od leta 1838 za sol v čolnih zalogah v Reki in Bukarih kupljeno in s primernimi boleti razkazan, na 1 gold. 16 kraje, postavljen, za ravno toliko povikšati in se ima od dne tega razglasa z 2 gold. 39 kraje, od čistiga centa prejemati. To se na prošnjo c. k. štajarsko-ilirskiga ka-meralniga oskerbništva od 27. listopada 1848 št. 10820 in 19. t. m. št. 1639, kakor tudi po naravnim ukazu visociga denarstviniga ministerstva od 13. t. m. št. 3801 sploh na znanje da. V Ljubljani 18. svečana 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. št. 3254. Razglas (sso C« Na zaprašanje, kako bi nekadanji posestniki ilahtniga rodii zavoljo tega, ker so posestniki ka-kiga zemljiša, pravice iskati zamogli, od vojašine ali soldašine izjeti biti, je visoko ministerstvo no- tranjih oprav z ukazam od 5. t. m., š. 581 ? to le bolj natanjko določilo; Ker v novim patentu zastran rekrutiranja od 5. grudna, p. 1. dosedanje oprostenje od dolžnosti vojak biti razun unih, ki gospodo žlahtniga rodii zadevajo, niso odpravljene bile, ni dvomiti ali cvibljati, de tistim žlahtnim, ktere kaka druga vpoprejšnjih postavah zastran rekrutiranja postavljenih pogodb oprostenja od vojašine kakor žlahtnost zadene, tudi zdaj ni treba, se rekrutiranju podvreči. Taka pogodba je posestvu gospodarstva, ktero je v djanju v posestvu. S pogledam na to pogodbo oprostenja ni nič razločka, ali je zadevi^ posestnik iz med nekadanjih grajšakov ali kmetijskiga stanu. Ta pogodba je pa vunder po postavi, z dvornim ukazam od 3. kozoperska 1822 št 27383 razglašeni je takrat tukaj, če pravi posestnik z lastnim prizadevanjem, z lastnimi rokami zemljiše, ktero mora precej veliko biti, obdeljuje. To se po ukazu visociga ministerstva od 5 t. m. št. 580 sploh na znanje da. Od c. k. deželniga predsednistva. V Ljubljani 12. svečana 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. št.9927/1649. Razglasilo c*w « c. k. primorsko - dalmatinsko-kameralne vikši os-kerbnije vsim nji podložnim gosposkam, uradnijam in finančnim stražam. (Zastran naprave cesarskiga prodajstva soli v Voldski) De zamorejo prebivavci izhodniga istrijanski-ga primorja in kvarnerskih otokov za čas sada-njih okoljšin belo istrijansko sol, kolikor jo potrebujejo, ložeje dobivati, je c. k. primorsko-dalmatinsko-kameralna vikši oskerbnija z upanjem, de bo visoko c. k. ministerstvo denarstva to naredbo privolilo, sklenilo: v Voldski prodajstvo take soli do pet in dvajset funtov napraviti in to tam po-stavljenimu c. k. minitnimu uradništvu izročiti. Po postavi postavljena cena, po kteri se bo sol tukaj prodajala, znese tri gold. štirdeset in sedem kraje, za cent, ce bi za rabo v istrijanskim eolnim okrogji ali na kvarnerskih otokih — in pet goldinarjev petdeset in štiri krajcarje srebra, če je za vožnjo v c. k. eolno poglavarstvo avstrijan-skih ilirskih dežel namenjena, Prodajstvo se v Voloski začne 20. grudna 1848. S tem dnevam se tudi ob enim doslej izjema pripušeno dopeljevanje soli iz unanjih dežel v primorsko eolno poglavarstvo z odrajtevanjem postavljenima plačila za skladanje čisto odpravi. V Terstu 25. listopada 1848. Franc Spurny c. k. pravi dvorni in kameralnj, čolni opravnik. Fr. V. Smichausen, c. k. kameralni posvetovavec. št. 3704. Razglas 0^M>) c. k. ilirskiga poglavarstva. Zastran prejembe solniga daca na tiroljski meji pri vžitno-štiberskih uradnijah v Krizantnu, Mavtuu, v Kotih CWinklern) in Logovim (Luggau). Z ukazam visociga denarstviniga ministerstva od 22. prosenca 1849 št. 90 je za tiroljsko sol, ki v druge dežele gre, in ktere cena je po narvikšim sklepu od 10. maliga travna 1848 od 5 gold. na 3 gold. 30 kraje, za cent ponižana bila, i — 28 — za vlago od 1 gold. 30 kraje, (eniga goldinarja, 30 kraje, srebra) od čistiga centa zapovedana. Ta dac se začne prejemati z 20 t. m. pri koroških vžitno - štiberskih uradnijah v Krizantnu, Mavtnu, v Kotih in v Logovim, kterim je že to od zadevne gosposke naznanjeno. To se da na prošnjo c. k. štajarsko-ilirskiga zedinjeniga kameralniga vikšiga oskerbništva na znanje, de se vsak ve po tem ravnati. V Ljubljani 20. svečana 1849. Leopold grof Welsersheimb5 deželni poglavar. Mnogoverstne oznanila. [450 14 Štacijonov CD Kristusovima terpljenja je pri podpisanim bukvarji v Ljubljani na prodaj, ki so po 16 palcov visoki, široki pa po 11 in pol; zrisal jih je A. Vogler, v kamen vrezal pa Va-lois. Krasno malani, s firnežem prevlečeni, v ličnih lesenih obodih (romih) in s pozlačenimi okra-jiki in enakimi križčiki toko lepo okinčeni, de za-morejo lep kine vsaki cerkvi biti. Cena vsih 14 štacijonov skupej je 65 goldinarjev v srebru. Razun tega se da še na znanje, de, če bi jih hotel kdo viditi, mu posamezne štacijone tudi na dom pošlemo, če nam bo le porok, de nam jih ne bo poškodval, in de nam jih bo kmali nazaj poslal!- J. Giontini, bukvar. (49.) (1) Eniga učenca in eniga hlapca 5 ktera krajnsko in nemško znata, vzame po verlih pogodbah tukajšnji bukvar J. Gi on t i ni v svojo bukvarnico, in sicer perviga v uk bukvopro-daje, druziga pa v službo. Kdor zeli v imenovano bukvarnico v eni ali drugi lastnosti v službo priti, naj se za to pri bukvarji oglasi. (500 9 ~ 00 Ena družina želi nekej njiv, pa tudi snožet v Šmartinski fari pod Šmarno goro, ali pa v njeni bližnji okolici kupiti; kdor bi kej takiga prodati hotel, nej se pri fajmoštru imenovane fare oglasi. __________________________________M. K. 0^5 (i) Prodaja dreves in semena. Na vertu kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani so na prodaj murbne drevesca: letne po pol kr. ali sto drevesic za — gold. 40 kr. dveletne „ 1 „ „ „ „ „ 1 „ 30 „ trite ne „ 2 „ „ „ „ „ 3 , 10 „ štiriletne 9 4 „ „ „ „ „ 6 „ 20 „ petletne n 6 „ „ „ „ „9 „ 30 „ šestletne „ S „ n n „ „ \2 „ 40 „ sedemletne „ 10 „ „ „ „ „16 „ — „ Tudi murbniga semena je lot po 20 kraje, na prodaj. Kmetijska družba ima tudi visoke jagneta (Piramidenpappeln) mnoge starosti in velikosti in posebne lepote po 6 do §0 kraje, na prodaj. Naročila naj se napove jo v p i samici kmetijske družbe vŠalendrovih ulicah pod štev. 195, ali pa na njenim vertu na Poljanah pod štev. 46 pri dohtarju S trup i tu. Odbor kmetijske družbe v Ljubljani. (43.) ": O) Cepi žlahnih jabelk in hrušk. Kdor si hoče to spomlad žlahnih jabelk in hrušk cepiti, dobi pri meni brez plačila čepe naslednjih plemen. /. Jabelka: No. 1. Turški kalvilar, No. 2. Amaljin jesenski kalvilar, No. 3. karminni kalvilar, No. 4. beli avgustni kalvilar, No. 5. poljsko vinsko jabelko, No. 6. nemški gulderlin ali štucelj, No. 7. Fromov pisani malinčar, No. 8. Virginski Rožčar, No. 9. Frankno jabelko, No. 10. Tulpno jabelko, No. 11. Zofijno sladko jabelko, No. 12. Cesar Aleksander rusovski, No. 13. Angležki Cahaški rambiir, ali liberna, No, 14. Princeznik, No. 15. Pepinc Kerinov, No. 16. Welingtonovo jabelko, No 17. Dominiske ali božje jabelko, No. 18. beli zimski tofelj, No. 19. poletni rumeni kosmac, No. 20. Berlinski kosmac, 21. Marcipanski kosmac, No. 22. Antiljski beli kosmac, No. 23. velikomuhasti rudečo-rujavi kosmac, No. 24. Karpentinov kosmac, No. 25. cimetni kosmac, No. 26* Maškonov terdi rumeni kosmac, No. 27. plošnjati kosmac, No. 28. Kraljevi kosmac, No. 29. Nierov kosmac, No. 30. zimski plojšnjati pisani Kosmač, No. 31. Angležki špitalski kosmac, No. 32. rudečka-sti kosmac, No. 33. rujavijesenski kosmac, No. 34. Slovesni kosmac, No. 35. Holandski rodeči Belfler, No. 36. zimski rumeni Štetinar, No. 37. jesenski pisani sladkelj. 11. Hruške: No. 1. Jesenska bela puternica, No. 2. Salc-burgarca, No. 3. poletna Dehantovka, No. 4. Ti-roljska citronka, No. 5. Buggiova bergamonta, No. 6. dolgorecljata zimska pastirka, No. 7. francozka sladka muškateljca, No. 8. zimska Bergamota, No. 9, Zlatinka, No. 10. jesenska rudečo-rujava puternica, No, 11. poletna muškateljca, No. 12. Neapolitanska kraljeva. Ferdinand J. Smidt, v Šiški nad Ljubljano „pri Kovaču". (33.) (2) Pri Leop. Kremžerji, bukvovezu v Ljubljani je te dni na svitlo prišel, v starim pravopisu: Pot svetiga Križa, od slovečiga P. Leonarda od Porto Mavricio, iz ojst. reda sv. Frančiška razložen. Ako so kake bukvice že kadaj pobožnim slovenskim bravcam in bravkam dopadle, tako si upamo reči , de jim bodo gotovo tudi te všeč. — Olepšane so s 14. tako krasnimi podobami iz Kristusoviga terpljenja, de še nismo tako lepih v slovenskih bukvah nikjer narajmali. Bazunkriževiga pota je v teh bukvicah tudi: Viža polna pobožnosti sv. Mašo slišati. Jutranja molitev. Tri pesme pri križevim potu in več druzih lepih molitev. Cena teh bukvic v usnjatim herbtu je 24 kraje, v usnji vezane in nekaj pozlačene veljajo 30 kraje, v usnji, pozlačene in z zlatim obrezkam pa 50 krajcarjev dobriga denarja. «*w Oznanilo. ~^ Dobra cerkvena ura je v Vodiški fari pri Sinkov turnam na prodaj; četertinke (firtelce} ne bije, in se dobi za 40 gold., in podpisani je za 2 leta porok. G. P. urar.