Telefon št. 74. tosamrid številka 10 h. F« pa iti prtjaaiu: » »h lato naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , ietrt , , 6 , 60, aesec , 2,20, Vapravslitvn prt|smas: u itlo loto naprej 20 K — h pol leta , 10 , —• , ietrt , , 6 , — » neiec , 1 „ 70, ga pošiljanje na dom 20 b na mesec. Političen list za slovenski narod. Naradafaa in Inserata ■prejema upravniitve v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprojemajo. Uredniitvo je v Seme- niSkih nlicah St. 2,1., 17 Izhaja vsak dan. i*viem'i nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. . 49. V Ljubljani, v petek 28. februvarija 1902. Letnik XXX. Vabilo na naročbo. S I. marcem se pričenja nova na-rocba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v upravništvu: Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 b na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „ Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „ Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo ,,Slovenca". Državni zbor. Dunaj, 27. svečana. Državni proračun. Danes ob 10. uri se je pričela tretja nadrobna razprava, in sicer o p t Um poglavju drž. proračuna, ki obseza troške za minist. svet in upravno sodišče. Za predsedstvo mi-nisterskega sveta se proračunava 427.515 K, za dispozioijski zaklad 200.000 kron, za uradne časnike 1,405.800 kron (»Laibacher Zeitung« ima 800 K prebitka), za brzojavno korespondenčno pisarno 328.400 kron, za upravno sodišče 727.914 kron, skupaj torej znaša potrebščina 3,089.629 kron. Pokritje pa znaša 1,696.100 kron, in sicer dohodki uradnih časnikov 1,407.700, brzojavnega korcspond. urada 288.400 kron, torej je čistega primanjkljeja 1,393.522 kron. Pri tem poglavju je navadno daljša po litična razprava, pri kateri imajo govorniki priliko govoriti tudi o politični upravi. Ogla šenih je bilo, oziroma izžrebanih več slovenskih poslancev, ki pa so dobili tako vi- soke številke, da bi nobeden ne prišel na vrsto. V zadnjem trenotku je eden mlado čeških poslancev odstopil svoje prvo govorniško mesto »proti« temu poglavju slovenskemu poslancu dr. Žitniku, da utemelji svoje in svojih ožjih tovarišev stališče nasproti vladi z ozirom na celjsko vprašanje in politično upravo sploh. Govornik naglaša, da so glasovali za nadrobno razpravo o proračunu, ker je potrebno in umestno, da zbornica po tolikih letih razpravlja in stvarno pretresa državni proračun. Nikakor pa ne morejo glasovati za dispozicijski zaklad, ker bi s tem vladi izrazili neomejeno zaupanje. Tega pa slovenski poslanci ne morejo storiti, ker je javna tajnost, da je bilo previdno dogovorjeno, naj se nemškim strankam žrtvuje celjska nižja gimnazija. To se je zgodilo v proračunskem odseku dne 7. svečana, ki je bil za blo-venoe uprav kritičen dan. Ako je dispozicijski zaklad izraz zaupanja vladi ter sprem-n i c a za vlado pri pogajanjih z ogrsko ter nemško in italijansko vlado glede trgovinskih pogodeb, dobro, potem naj to sprem-nico podpišejo in izroče vladi one velike stranke, ki so sklenile dogovore na račun Slovencev. Ako pa bode vlada v istim, ka kor vedno zatrjuje, z vspehom branila avstrijske koristi, potem jo tudi jugoslovanski poslanci na teh potih spremljajo z najboljšimi željami. Govornik obširneje govori tudi o politični upravi sploh, ki je še vedno mrzla in hladna nasproti perečim socialnim vprašanjem, ter o birokraciji, ki je največ kriva, da se ni v Avstriji rešilo jezikovno vprašanje ali vsaj polegli in ublažili narodnostni prepiri. Dalmatinski poslanec Perič je večinoma govoril o dalmatinskih razmerah, proti nemškemu državnemu jeziku in o znanem avstrijskem zistemu, ki deluje po načelu: Divide et impera. Iz starega klasika Cice-rona dokazuje, da mora vlada Bkrbeti za vse narode in dežele v državi, ne sme pa enih prezirati, a drugim dovoljevati prvenstvo. Vitez Wa s s i 1 k o je govoril o buko-vinakih razmerah. Mej njegovim govorom je prišlo do precej ostro kontroverze mej Cehi in soc. demokrati. Za njim je govoril Mladočeh Holan-8ky, ki izjavlja, da morajo Čehi pozvati vlado, naj zapusti dosedanjo pot S svojo najnovejšo izjavo o rešitvi jezikovnega vprašanja je pokazala vlada vso svojo nemoč. Potem je omenjal raznih dogodkov iz zadnjega časa ter izjavil, da bodo Čehi glasovali proti dispozicijskemu zakladu. Ministerski predsednik K 5 r b e r je odgovarjal vsem dosedanjim govornikom. Na izvajanja poslanca dr. Stranskega je rekel, da določa ustava načela v narodnostnem vprašanju, ki jih ne pobija niti stranka dr. Stranskega. Tega pa seve minister ni povedal, kako se ta načela izvajajo. — Nadalje je rekel dr. Korber, da vlada ne dela nika-kega razločka mej posamnimi kronovinami ter izkazuje Bukovini in Dalmaciji isto naklonjenost, kakor drugim deželam. Konečno je minister pojasnil pomen dispozicijskega zaklada za njegovo vlado, ki ni izšla iz parlamentarne večine. Vlada potrebuje sedaj krepke podpore, ker jej bo treba voditi važna direktna in indirektna pogajanja. V ostalem se Bklicuje na program, izražen v prestolnem govoru. Poljski poslanec Chamiec ne uvidi nikake nezaupnice vladi v tem, če se ne dovoli dispozicijski zaklad. Stranka govorni-kova sicer ni povsem zadovoljna z vladnim nastopanjem, a bo vkljub temu glasovala za dispozicijski zaklad. Socijalni demokrat Ellenbogen uvidi v vladi zastopnico posedujočih slojev. Ministerstvo ni niti poskušalo osnovati si potrebno večino; to je morda njegov ponos, a tudi slabost. Dela se samo z obljubami. Zaupanje izrekajo tej vladi samo (!) reakcionarne stranke. K sklepu omenja tržaških dogodkov ter izjavlja, da bo glasoval proti celemu proračunu. češki poslanec R y b a obširno govori o nedostatkih državnega korespond. urada. olužba počasna, provinoialni listi izvedo dogodke prej iz zasebnih poročil, poleg tega so pa poročila zelo pristranska in večinoma le reklama za vlado. Mej splošnim smehom omenja govornik poročil o potovanju in govorih nemškega cesarja. Vlada ne umeva, da morajo časnike pisati časnikarji in ne uradniki, in ne mara nikjer videti časnikarjev, če prav v marsičem mnogo koristijo v javnem življenju. b tem jo bila razprava o tem poglavju zaključena. Govorila sta še glavna govornika Scheicher pro, da se ministerstvo okrepi napram Ogrom, in c o n t r a K r a m a t, dokler vlada ne popravi krivice in se ne pokaže res nevtralno. Pri glasovanju po imenih je bil »dispozicijski zaklad« vsprejet s 167 proti 102 glasovoma. Proti so glasovali Slovenci in Hrvatje, razun liberalnih poslancev F e r -jančiča in Plantana (klici začudenja mej Jugoslovani), Cehi razun desetih poslancev, Italijani, vsenemci, socijalni demokrati, ter poslanci Wolf, Giockner, Noske, Ofner in Michejda. Princ Schwarzenberg, Lecher, d'Elvert ter poslanci nemške ljudske stranke in nemški poslanci s Češkega so se odtegnili glasovanju. Nato se je pričela razprava »o prinosu za skupne stroške«. Prvi je govoril socijalni demokrat D a -s z y n s k i. Izmival je zunanjega mipidtra radi raznih dogodkov nove-leg* Ca9a, posebno pa radi nemirov v Lvovu. Konečno se je mož izjavil proti prijateljstvu Avstrije z Rusijo, češ, da Avstrija ne sme postati kozaška. Ministerski predsednik je izjavil, da spadajo zunanja vprašanja pred delegacijo ter da je Avstrija ob zadnjih dogodkih postopala tako, kot predpisujejo mejnarodne pogodbe. Po ministrovem govoru se je razprava prekinila in seja zaključila ob 6. uri. Jutri se razprava nadaljuje. [3] LISTEK. Slepi muzik. Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krili«. IV. Deček je bil slep rojen. Kdo je bil kriv njegove nesreče ? Nihče! Tu ni bilo ne samo nobene sence kake »zle volje«, ampak pravi vzrok nesreče je bil celo skrit v globini skrivnih in mnogobrojnih življenskih procesov. Kljubu temu se je materino srce pri vsakem pogledu na slepega dečka krčilo od ljute bolečine. Pri tem je trpela kakor trpi mati, ker je s sinom čutila njegovo trpljenje in nejasno slutila težko bodočnost, ki je čakala njenega otroka ; toda razen teh čutev je v globini srca mlade žene tlela tudi strašna misel, da so vzrok nesreči morebiti oni, ki so mu dali življenje.. To je bilo zadosti, da je malo bitje z lapimi pa nevidečimi očmi postalo središče družine, nezaveden despot, po čegar najmanjši voljici se je ravnalo vse v hiši. Rog ve, kaj bi s časoma bilo z dečkom, ki je bil že naprej opravičen za nezadovoljnost in nevoljo zaradi svoje nesreče, in ki je v njem vsa okolica pospeševala razvitek sebičnosti, ako b^iiijioa usoda in avstrijski meči ne bili prisilili etrioa Maksima naseliti se v selu, v družini njegove sestre. / Bivanje v hiši slepega dečka je dalo polagoma in neopaženo delavnim mislim ohromelega vojaka drugo smer. Še vedno je kakor prej posedal cele ure, kadeč iz pi-pice; toda v očeh se je zdaj mesto globokega in topega trpljenja prikazal zamišljen izraz pazljivega opazovavca. In čim bolj je stric Maksim opazoval, tem pogosteje so se namršile njegove goste obrvi in še krep-kejše je vlekel iz svoje pipe. Naposled se je odločil lotiti se dela. »Ta otrok«, je rekel in spuščal kolobar za kolobarjem, »bo še nesrečnejši nego jaz. Bolje bi bilo zanj, da bi ne bil rojen«. Mlada žena je globoko pobesila glavo in solza ji je kanila na njeno ročno delo. »Kruto je, Maksim, da me tega spominjaš«, je rekla tiho, »da me spominjaš brez namena!« »Jaz samo povem resnico«, odgovoril je Maksim. »Jaz imam samo eno roko in samo eno nogo, zato pa imam oči. Ta otrok nima oči, a kmalu ne bo imel niti nog, niti rok, niti volje . . .« »Zakaj neki?« »Poslušaj me, Ana«, je rekel Maksim mehkejše. »Jaz bi ti ne govoril zastonj krutih besed. Deček ima tankočutne živce. Zdaj je še mogoče, njegove ostale zmožnosti razviti do take stopinje, da bi mu vsaj deloma nadomestovale vid. Zato je pa potrebna vaja, vaja se pa omogoči s silo in potrebo. Nespametna prevelika skrb, ki mu jemlje vsako potrebnost napora, ubija v njem sposobnost za bolj popolno življenje. Mati je bila razumna in zato je lahko premagala v sebi čuvstvo, ki jo je sililo priteči in si od skrbi beRi glavo na vsak žalosten krik otrokov. Za nekoliko mesecev po tem pogovoru je deček že proBto in urno plezal po sobah, pri vsakem glasu je nastavil ušesa in otipaval z neko pri takih otrokih nenavadno živahnostjo vBak predmet, ki mu je prišel v roke. V. Kmalu se je naučil mater razločevati po hoji, po šumenju obleke in po podobnih, samo njemu dostopnih, za druge pa neopa-žnih znakih ; če je bilo v sobi Še toliko ljudi in če so se tudi premikali, — on Be je vedno obračal v ono stran, kjer je sedela mati. Kadar ga je nepričakovano vzela v naročaj, je vselej takoj spoznal, da sedi pri materi. Ce ga je vzel kdo drugi v naročaj, začel je urno z ročicami otipavati obraz osebe, ki ga je vzela, in tako je hitro spoznal pestunjo, strica Maksima in očeta. Kadar je pa prišel na roke neznani osebi, so se premikale njegove male roke počasneje, deček jih je previdno in pazljivo pomikal po neznanem obrazu in njegove poteze so izražale napoto pozornost, zdelo se je, da »gleda« s svojimi prsti. Po svoji naravi bi bil jako živahen in gibčen deček; toda potekali so meseci za meseci in slepota je vedno bolj vtiskala svoj znak na dečkov značaj, ki je začenjal postajati določnejši. Živahnost kretanja se je začela izgubljati, začel se je stiskati v tihe kotičke in tam je sedel po cele ure z mirnimi potezami na obrazu, kakor da bi kaj prisluškoval. Kadar je bilo v sobi vse tiho in niso motili razni glasovi njegovih misli, Be je dozdevalo, da deček o nečem premišljuje z neodločnim in začudenim izrazom na lepem in neotroško resnem obrazu. Stric Maksim je uganil: nežna in občutljiva živčna organizacija je storila svoje, in z veliko občutljivostjo za vtiske tipa in sluha podprta izkušala do neke stopinje popolnosti obnoviti vbb vtiske. Vse se je čudilo nenavadni občutljivosti njegovega tipa. Včasih so je celo dozdevalo, da s tipanjem razloči barve ; če mu je prišla v roke živo pobarvana krpa, držal je na nii dalje časa svojo prste in na njegovem licu se je pokazal izraz začudenja. Kmalu se je pa pokazalo, da se najhitreje razvija občutljivost njegovega sluha. Hitro se je naučil razločevati Bobe po njih odmevu; poznal je po hoji vse do- U hrvaškega sabora. Iz Zagreba, 23. febr. Nujni predlog glede podpisov sa fi-nancijalno samostalnost Burni sklep •aborskega zasedanja. Sporočil sem ie, kaj »Be počnejo hrvaške politične oblaBti, samo da pregovore narod, da ni znal, kaj podpisuje, ko mu je opozicija predložila petioijo za financijalno samostalnost Mažaronska stranka bi rada opozicijo viovila v laži, češ, da to peticijo ni podpisalo 51.000 ljudi, kar sicer opozicija ni nikjer trdila. Da se dokaže, da je bilo čisto malo podpisov, je za to izvoljeni saborski odbor poskrbel, naj najprej politične oblasti store svojo dolžnost, potem bode že odbor udaril javno na opozicijo. Toda prevaril se je ta odbor Opozicija je po svojem članu dr. Harambašiču že v sed-niei od 19. februvarija vprašala Baborskega predsednika, je-li je on dovolil, da se izroče dotične peticije s podpisi političnim uradom, da mučijo narod s preiskovanjem. Predsednik je odgovoril, da on ni nič dovolil, pa da je to storil bržkone odbor na svojo odgovornost. Ko je pa poslanec dr. Bresztyenszky povedal, da odbor glede te zadeve ni imel Se nobene sednice ter tudi nič skleniti ni mogel, je nastal v saboru grozen vrišč, da je to zloraba uradne oblasti in javno nasilje. Predsednik je tedaj sam priznati moral, da odbor ni pravilno ravnal, ali ni dovolil o tem daljne razprave, čeravno se je opozicija sklicevala na svoje pravo po saborskem pravilniku. Ker dr. Harambašič ni mogel priti do besede v tej sednici, je napovedal interpelacijo v tej zadevi za sednico dne 22. februvarija. Precej na početku sednice v soboto je predložil dr Harambašič s svojimi tovariši nujni predlog, ki je meril na to, da se izvolita dva člana iz sabora, od katerih mora pripadati eden opoziciji, a da se ima zato od sabora izvoljeni odbor, ki je imel preiskati resničnost Uh podpisov, radi nekorektnega ravnanja razpustiti, in le omenjena dva člana naj prevzameta vso preiskavo v svoje roke; vlada pa naj ob enem prepove političnim oblastim, da nemudoma prenehajo s preiskavo in da povrnejo listine s podpisi. fo »e je prebrala sprejeta postava o hišnih zadrugah y tretjič, je spregovoril dr. Harambašič, da dokaže nujnost svojega predloga. Govor njegov je bil ojster in naperjen proti predsedniku omenjenega odbora posl. Kovačeviča, ki je na svojo odgovornost brez znanja ostalih odborskih članov poslal dotične peticije s podpisi političnim oblastim. Ko je dr. Harambašič nazval to pravi škandal in impertinentno ravnanje bivšega velikega župana, je odvzel predsednik govorniku besedo. Nato je nastalo v saboru grozno vpitje. Galerije so pozdravljale dr. Ha-rambašiČ3, katerega je opozicija vzdignila v zrak, z neprestanim »živio« in »pereat« Ko vačevič. Mažaroni so čuli dosta lepih pri- mače, škripanje stola pod invalidom-stricem, enakomerno šumenje niti v materinih rokah in dolgočasni tik-tak stenske ure. Včasih je plezal ob steni in pazljivo prisluškoval tiho, za druge neslišno šuštenje in vzdignil je roko ter jo pomikal za muho, ki je tekala po zidu Kadar se je preplašena muha umaknila z zida in odletela, se je pojavljal na slepčevem licu izraz bolestnega začudenja. Nikakor si ni mogel razlagati skrivnostnega izginjenja muhe. Pozneje se je pa v takih slučajih na njegovem licu izražala razumna pozornost; glavo je obrnil na ono Btran, kamor je odletela muha; njegov ostri sluh je vlekel na uho lahno brenčanje njenih krilic v zraku. Svet, ki Be je okoli njega lesketal, gibal in zvenel, je prodiral v malo glavico slep-čevo pred vsem v obliki glasov in v tako obliko so se izlivale njegove predočbe in njegovi pojmi. Iz lica je vedno jasnejše odseval oni izraz, ki označuje neprestano pozornost na glasove: dolnja ustnica se je malo povešala, obrvi so se razširjale, glava se je nagibala naprej in se iztezala na tankem in dolgem vratu. Pri tem so krasne, nepremakljive oči dajale slepčevemu obrazu nekak strog, ob enem pa ginljiv izraz. (Dalje prih.) imkov, katere so zares zaslužili za svoje nenavadno predrzno ravnanje proti opoziciji in sploh proti dostojanstvu dež. zbora. Ker predsednik ni mogel strank pomiriti, je pretrgal sednioo za pet minut ter opomnil galerijo, da jo bode dal izprazniti, če se ne bode mirno ponašala. Na to mu je poslaneo dr. Vinkovič dobro odgovoril, da je to narod, a ta je očitno obsodil nasilno ravnanje mažaronske večine. Večina je bila vsled tega prizora silno potlačena in poznati posrednik dr. Toma&ič je spregovoril, da se na ta način sramoti narod. Opozicija mu je odločno oporekala, da večina sramoti narod, ko se tako samovoljno ponaša. Vendar pa je zagovarjal tudi on nujnost, ki je bila na to sprejeta, toda ne po redakciji opozicije, nego po predlogu istega Tomaš ca, ki je branil nujnost; ali z njegovim predlogom se ne bo doseglo to, kar hoče opozicija. Dr. Tomašie je namreč predložil, da se naj pred vsem pozove dotični odbor, da izroči saboru poročilo, kako se je ravnal v tem vprašanju. Potem še-le se bode moglo razsoditi, jeli je potrebno, da preneha ta odbor. Ta predlog je sprejela večina ter tako pokrila samovoljno ravnanje odborskega predsednika s plaščem poznate popustljivosti. Hudo je na to prijel večino in politične oblasti posl. dr. Vinkovič, kateremu so se prišli pritožit ljudje iz več kotarov, kako jih oblasti radi omenjenih podpisov trpinčijo in preganjajo. Sklenil je takole: »Nam ste hoteli pritisniti na čelo znamenje, nekaj sramotnega ter je predsednik omenjenega odbora tudi v tem smeru pisal oblastim. Jaz to njegovo iusinuacijo odbijam z indignacijo, tem več, ker dohaja od o n i h ljudi, ki ne smejo nič drugega, nego lizati ono nogo, ki gazi pravice in svetinje našega naroda«. Na te odločna in pomenljive besede je mažaronska večina molčala, bila je moralno popolnoma pobita in osramočena. Opozicija pa je burno odobravala to izjavo vrlega poslanca, ki je mnogo storil, da se je podrl na tako sramoten način ravno oni steber mažaronske večine, na katerem je slonela moč te stranke ravno v zagrebškej županiji. Na to je bil sestavljen zapisnik stante sessioue ter sednice preložene na nedoločen čas._ Konferenca radi sladkorja. Pred nedavnim so poročali dunajski listi, da je načrt za mejnarodno pogodbo razun ene točke vsprejet in odobren na celi črti in da se je komisija tudi soglasno izjavila za odpravo direktnih premij pričenši s 1. sept. 1903. Poslednja trditev se pa sedaj v oficielnih listih demontira in se le trdi, da so se pričela pogajanja o tem vprašanju ter o znižanju uvozne carine. Iz Bruslja javljajo, da se je v tem vprašanju mej zastopniki naše države in Nemčije sklenil ta-le dogovor: Direktne premije se odpravijo s 1. sept. 1902, uvozna carina se pa zniža polagoma in sicer za čas od 1. sept. 1902 do 1. sept. 1903 na 12 frankov, od tega dne do 1. sept. 1904 na 9 frankov, nadalje pa na 6 frankov. K temu pripominja »N. Fr. Pr.«, da se je večina izrekla proti zadnji postavki v tem dogovoru. Bržkone obvelja predlog, ki so ga menda stavili Francozi, da velja najnižja postavka 8 frankov. Zmaga nemških agrarcev. V komisiji za novi nemški carinski tarif je v predvčeranji soji zmagala z vsemi svojimi predlogi agrarna večina s svojimi zahtevami glede povišanja carine na pšenico, rž in ječmen. Obveljal je kompromisni načrt, kakor so ga predložili agrarni poslanci, čeravno so mnogi pretili z razpustom parlamenta. Načrt je najbolj ognjevito zastopal konservativni poslanec grof Schwerin-Lovvitz, ki je vladi pretil z vsemi posledicami, če ne bi hotela ukloniti se zahtevam desnice. — Trgovinski minister M o 11 e r je izjavljal, da je šla vlada do skrajnih mej v svojem načrtu. Treba se je ozirati poleg uvoza tudi na izvoz. Minister je zapretil, da bo poljedelstvo zelo oškodovano, če ne bi se doseglo sporazumljenje mej vlado in agrarnimi strankami. — Zastopnik centra Wermuth je proti povišanju carine na ječmen, ker je Nemčija navezana na uvoz. Oškodovan bi bil izvoz piva iz Nemčije. Po nekaterih nadaljnih izvajanjih je s 14 proti 10 glasovom obveljal kompromisni predlog. Dva poslanca sta bila pri glasovanju odsotna, dva sta se pa vzdržala glasovanja. Odklonjeni so bili s tem predlogi vlade, liberalcev in so o-demokratov. Načrti Črnogorcev. Obisk črnogorskega ministra Vukoviča v Belemgradu je vzbudil precejšnjo pozornost v Petrogradu in na Dunaju, ker so merodajni krogi prepričani, da črnogorski knez izkuša pridobiti na svojo stran kralja Aleksandra, da pretrga zvezo z Rusijo in ne išče prijateljstva z Avstrijo. To se pa neki godi samo radi tega, ker mu nikjer niso hoteli dovoliti 10 milijonskega posojila, ki ga črnagora nujno potrebuje za »vojne namene«. Ustaviti se namreč hoče seveda namišljenemu prodiranju Avstrijcev preko bandšaka še v teku letošnjega leta. Pri Ru-Bih je knez Nikita najpreje iskal potrebne pomoči proti preteči »nevarnosti«. Tu mož seve ni našel poslušnih ušes, ker so bili merodajni krogi prepričani o neosnovanosti knezovih izvajanj. Z misijo ministra Vukoviča v Belgrad je demonstriral knez Nikita proti Rusiji. Toda, kakor javljajo najnovejše vesti, je dobil črnogorski minister v Bel-gradu samo red sv. oave, na razpor z Rusijo in Avstrijo pa Srbi ne mislijo. Izjalovil se bo torej vsak poskus od črnogorske strani, ki tudi posojila dosedaj še ni dobila. Samostojni črnogorski politiki nikjer ne pripisujejo nobene važnosti. Stavka železničarjev v Italiji. Železničarske stavke v Italiji ne bo, ker so možje, ki so jo minule dni pričeli organizirati na vseh koncih in krajih, dospeli do prepričanja, da bi delavci ne imeli od nje nikakega dobička, pač pa veliko škodo. Vlada je namreč že sedaj sklicala vse reservnike železniških polkov ter Be s tem preskrbela tudi za slučaj občne stavke vseh železničarjev, katere bi bila prav lahko pogrešila. Potrebo tega vladnega koraka priznavajo celo opozicionalni organi, akoravno ostro prijemajo vlado radi baje povsem nepoBtav-nega Čina. Brezdvomno bo prišla ta zadeva v razgovor v parlamentu. Vlada pač najbolje stori, če odstrani vzroke preteči stavki s tem, da izboljša položaj železničarjev. Iz brzojavk. Sv. oče in Meksika. Tudi sv. oče namerava zopet stopiti v diplomatično zveze z Meksiko, ki so bile od smrti cesarja Maksimilijana pretrgane. i>v. oče je pisal pismo predsedniku republike Diazu. — V r e š e n. Iz bataljonov, namenjenih za Vrešen, se bodo izključili vojaki poljske narodnosti. — Boji med Albanci. Zadnje boje med Albanci je povzročil umor albanskega vodje Molah Seka, katerega je umoril radi krvnega maščevanja nek albanski vodja Adem Zaim, ki je že aretiran. Pristaši obeh strank so se prilpeku spopadli in je bilo na obeh straneh 200 mrtvih in ranjenih. Turški general Semsi paša je z mnogimi bataljoni naskočil vas in ločil bojujoče Albance. Sedaj vlada zopet mir. — Volivna reforma na G o r e n j em A vs t ri j s k e m. Cesar je potrdil zakonski načrt za direktno volitev pri deželnozborskih volitvah na Gor. Avstrijskem. — Dogodki na Španskem. Depeša generalnega kapitana v Barceloni potrja, da je stavka končana. Brzojavka pravi dalje, da so konzuli vnanjih vlasti obiskali prefekta ter mu izrekli svoje zadovoljstvo na hitrem vzpostavljenju miru in reda. — Nenadoma obolel je drž. poslanec Pernerstorfer. — Kralj Edvard odpošlje grofa Denbygha kot specijalnega odposlanca čestitat sv. očetu. — Kraljica Draga je po poročilih srbskih listov v blagoslovljenem stanju. Književnost in umetnost. Učenjak. Veseloigra v treh dejanjih, spisal d r. Fr. Detela. — livirna igra prvič na našem odru je v domačem slovstvu bela vrana. Zato se ni čuditi, da ima mnogo privlačne sile. binoči je igra »Učenjak« privabila v gledališče v istim pravo elito gledališkega občinstva. Naslov sam in ugled g. pisatelja, ki nima nič moderne nervoznosti, ki spiše, kar spiše, zaokroženo, jedrnato in premišljeno, že to je bilo zadosten povod, da so se zanimali za ta proizvod možje, katerim burka že davno preseda. Da »Učenjak«. Da bi po prvem vtisku mogy pisati popolnoma stvarno oceno, oceno tako, da bi lahko podprli in branili vsak stavek, to se nam zdi skoro nemogoče. »Učenjak« je satira na razne podmene. Spraviti pa modroslovje, ali sploh vedo na oder, ni lahka stvar. Gotovo dejstvo je to, da je igra globoko zamišljena. G. pisateljeva ideja je bila prva ta: braniti svobodo človeške volje proti raznim teorijam Lombrozovega atavizma, Gall-ove kranioskopije in frenolo-gije, s katero so se pečali premnogi zdravniki, v novejši dobi Scheve. Hotel je dovesti ad absurdum vero v nezmotljivost raznih podmen in to je eksperimentiral prav ob podmeni frenologov. Mora so reči, da se mu je ta dokaz dobro posrečil kljub težavi, ki jo podaje taka snov dramatiku. Nikakor se ne sme trditi, da je on zanikal vsako nagnjenje v človeku, strastno nagnjenje, katero vleče z mogočno silo tega sem, tega tja, dn ni zanikal vpliva naravne konstitu-cije možgan in živčevja na življenje in delovanje, ne. postavil se je po robu onim, ki trdijo, da je človek siljen k zločinu, si-Ijen nepremagljivo, da torej nima svobodne volje, da se neha dobro in Blabo, da nehajo kazni in plačila. Dognal je žalostne posledice strogo logičnega postopanja na podlagi gole podmene in dognal paradoksnost zdravnika dr. Blažiča, ki pošilja ljudi v norišnico, a nazadnje pride sam vanjo, pa se v njej zmodri in je kljub temu učenjak — a trezen in pameten. — Toliko za sedaj o snovi. Tehnično bi se dalo igri v drugem dejanju očitati nekoliko prisiljenosti, a lahko prašamo, kdaj se javljajo na odru igre, da ne bi mogli reči, to je prišlo, ker dramatik to prav sedaj rabi?! Zadoščaj za prvič toliko, ker igra zasluži, da se pečamo z njo podrobneje. Gotovo se bo in se mora vpri-zoriti še parkrat to sezono, a prav za širši publikum, ki bi se tudi ob izvrstnih dov-tipih in šaljivih prizorih izborno zabaval, je treba nekaj pojasnila. Igralo se je splošno dobro — a nekoliko poznalo se je, da je prehitro prišla na oder. Pri igravcih se je tu in tam zapazilo, da so še bili nekaj premalo trdni v memo-raciji. A bile bo le malenkostne vrzelice. btvar je lahko razlagljiva, ker igra nima čisto nič fraz, ampak vse se mora znati, čisto natančno znati. Ta hibica bo ob re-prizi izginila. G. DobrovoIny, dr. BI ižič, je težko ulogo izvel mojsterski. V takih ulogah je on doma, pa ne tako, da bi iz vsake uloge istega značaja toisto prenesel; ne, on je za vsako ulogo sicer istega žanra — vendar čisto drugačen človek. Takisto je g. Verovšek iz uloge Jakoba, ki je velevažna in markantna, za celo igro napravil toliko uspeha, da mu čestitamo. On ni bil tu znani šaljivec, tu je bil tako prtfrigana pokrita jed, da gotovo zasluži splošno priznanje. — G. Deyl je igral odvetnika dobro. Ali ta bi moral od g. pisatelja imeti še par značilnejih potez, ker je res najpametnejši in najplemeniteji značaj, pa se nekako krije v ozadju. — G. Danilo — Marin — je bil prava trgovska duša. Kakor kaže — drugo mu je vse postranska stvar. — G. Dragotinovič je takisto dokaj zadel značaj tega sebičnega in zlobnega in-triganta — blazničnega ravnatelja. Ženske uloge so dokaj postranska stvar — zato se pač ni dalo napraviti kaj posebnega. Gosp. pisatelj je hotel, da filozofirajo le doktorji! Povdarjamo še enkrat, da igra mora ostati na repertoirju. Kako hvalimo Ibsena & comp. z raznimi teorijami. Jasno stoji dejstvo, da toli globoko zamišljene in du hovite igre še doslej nismo imeli, igre, ki vendar kljub modrovanju vleče brez pre-stanka. G. pisatelju čestitamo. F. S. F. Dopisi. Z lesenic, 26. febr. (Srebrni jubilej) je naše »katol. delavsko društvo« v nedeljo prav slovesno obhajalo. G. župnik pozdravi došle gosto z Dovjega, med njimi g. župana Janša, gOBte iz Breznice z g. županom Kržišnikom, g. dekana iz Kranja. Nato proslavlja sv. očeta kot delavskega in misijonskega papeža. Na navdušen klic: »Slava Leonu« očara krasna živa slika vse goste. Črni murin, zagoreli Indijci in indijske šolske sestre z gojenkami, delavec in kmet klanjajo se v jednaki otroški ljubezni ljubljenemu sv. očetu. Mešani pevski zbor pod vodstvom g. organista bavinška zapoje papeževo himno. Nato se je predstavljal krasni Finžgar-jev igrokaz »Indijski siroti«. Ploskanje in navdušenje vseh navzočih je bilo naSim pridnim diletantom dokaz, da se niBO trudili brez vspeha. Bila pa je tudi ravno ta igra prav primerna za slavnost Saj bo gledali gostje uprizorjeno ljubezen sv. očeta, ljubezen katoliških redov do nesrečnih paga-nov. Kako zanimajo gledalce ti indijski obrazi in kostimi, nastop indijskih vražaric s plesalkami, vrli katoliški Irec Brilo, ki rešuje nesrečne paganske deklice in jih oddaja v varno zavetišče handonske sirotišnice pri Bambaju! Kako prijetno odmev i pri po- •lušalcih otožno petje nedolžne, pa zapuščene nesrečne paganske deklice in Bploh vsa vezana beseda, v kateri je pisan veB igrokaz! Zanimalo pa bo vse, ako omenimo, da je vsebina igre popolnoma zgodovinska. Ker je scenerija, dasi jako zanimiva, pa vendar zelo priprosta, se more povBod prav lahko vprizoriti. Ako bi koga napev v zadrego spravil, naj se obrne na organista Savinška, g. Finžgarju pa priporočamo, naj se še spomni pravega naroda in nas kmalu razveseli tudi s kakim manjšim delom za nas, ki smo delavci in kmetje. Znali bomo hvaležni biti za njegov trud. Izpred sodišča. Kralj 4» Jeiiee ima smolo. Dr. Furlanu izročil je Kralj iz Jeiiee svoje zastopstvo v različnih zadevah in ko mu je taisti povsod izvojeval ugodne uspehe, ni bil zadovoljen samo z uspehom, marveč ie hotel imeti tudi plačilo ekspenzara. No, Kralj bil je konečno tudi pripravljen obljubiti plačilo «kspenzara, samo denar mu ni šel iz rok, in kedar je bila kaka zadeva končana, prepovedal je dr. Furlanu iztirjavanje ekspenzara proti nasprotniku, ter je iztirjal taistega eam. Zastopnika pa je tolažil, da dobi pla čilo, ko iztirja večjo svoto od nekega trgovca v Pulju. A ko je bila tudi ta pravda končana, prepovedal je dr. Furlanu zopet iztir-janje te tirjatve in stroškov. Ker je pa slednji med tem izvedel, da kasira Kralj denar iz dobljenih pravd sam in da Kralj nima nobenega premoženja, in da je posestvo last njegove soproge ter da se eksekucijskim potom niti 1 gld. ne da od njega iztrjati, postal je pozoren ter je zahteval od Kralja plačilo ali pa jamstvo njegove soproge. Kralj sicer ni imel denarja, a obljubil je jamstvo in je tudi poslal avgusta meseca 1901 svojo soprogo v pisarno k zastopniku. Komaj pa pokuka Ivana Kralj skozi pisarniška vrata, jo že poeuka Kralj, ki si je med tem stvar premislil, po svojem otroku vun, tako, da •dr. F. ni dobil nobenega jamstva. Ko izve slednji ta dogodek od svojega osobja. pelie se poznejšega dne h Kralju na dom, da dobi plačilo ali pa jamstvo, ali pa, da vsaj izve, pri čem da je in da zamore potem uravnati svoje korake. Kralj sicer ni imel denarja in vsled tega prosil je svojo soprogo, naj da dr. F. jamstvo, katera je to tudi storila Ko je pa prišel dne 1. jan. 1902 plač. rok in je bil dr. F. primoran vložiti tožbo proti zakonskima Kralj, zatekla sta se slednja v pisarno dr. H u d n i k a, in sestavile so so proti dr. F. vloge žaleče vsebine, češ, da je Kralja v zmoto spravil, ga varal in da je sploh ne lepo, da se je samo radi 520 K pripeljal na Ježico in še celo z 2 pričama! Le zakaj priče ? To vloge pa od dr. H a d n i k a niso signirane. No, priče dr. H r i b a r, J a n č i-gaj in Cimerman dokazale so s svojo prisego, da so vse trditve zakonskih Kralj popolnoma neresnične in izmišljene, vsled česar zakonska Kralj nista zgubila le civilne pravde, marveč sta bila tudi obsojena radi prestopka žaljenja časti, in sicer Miha Kralj na 14 dni j, Ivana Kralj na 10 d ni j zapora. Vkljub temu, da je vse to d ukazano, vložila sta zakonska Kralj po dr. Hudniku priziv, v katerem jima posebno ne ugajaj da je pripeljal dr. Furlan priče seboj in se tako intonzivno brigal za svoj denar. Dr. H u rini k a ni bilo k prizivnemu sodišču zastopat Kraljevih. Dr. Furlan je tudi tu dokazal ne-utemeljenost Kraljevih očitanj in ko je Kralj videl, da mu tudi priziv pomagal ne bo, sdihnil je iz globočine srca »Kaj nam pa morejo!« ter pristavil, da tako »poštenih ljudij, kakor je on, obesiti ne morejo«. De želno sodišče je razsodbo prvega sodnika potrddo in zakonska Kralj bodeta morala v zapor, {suhadolnik in sod. Suhadolnik z Borovnice je vzel izpod kozolca Jožefa Petelina sod, ki je bil last posestnika Kobija. Pozneje, saj tako trdi Suhadolnik, se je hotel e Kobijem pogoditi, Kobi mu je pa dejal, da »bo šel ješpren jest«. Pri sodišču na Vrhniki je bil Suhadolnik oproščen in pri včerajšnji prizivni obravnavi je povdarjal drž. pravdnik, da se pogajanje ni dovršilo, da Suhadolnik tudi denarja nikjer ni deponiral. Suhadolniku se tudi pred ljubljanskim dež. sodiščem ni Blabše godilo, kakor pred vrhniškim. Bil je oproščen. Notarski kandidat Jakob Kogej je do včerajšnjega dne imel radi znanih idrijskih demonstracij proti nemškim turnar-jem mnogo Bitnosti. V neki vlogi na sodišče je razžalil orožništvo, ker je v vlogi orož-ništvu očital nezakonita dejanja, da je orož ništvo izsiljevalo izjave, in je navedel nekaj slučajev, dalje jo Martinu Jerebu, ki je bil od nekega turnarja obstreljen, napravil na drž. pravdništvo vlogo, katero je orožništvo tudi smatralo razžaljivo. Kogej in Jereb sta bila radi tega oba tožena. Kogej je skuša pri orožniškem poveljstvu doseči nekako po ravnanje proti temu, da bi orožništvu da zadoščenje in plačal neko svoto, pa ministerstvo ni hotelo o tem nič vedeti in Kogej se je moral poleg Jereba zagovarjati prej sodiščem. Prvo sodišče je Kogeja oprostilo, češ, da se mu je posrečil dokaz resnice, Martina Jereba pa radi tegs, ker je njegovo vlogo spisal Kogei kot njegov pravni zastopnik. Prizivno, deželno sodišče je prvo razsodbo potrdilo, sicer ne popolnoma iz vzrokov prvega sodnika. Kogej je bil v prvi vrsti oproščen, ker se drž. pravdništvo ni preskrbelo s pooblastilom oroiništva za priziv. Ples na hodniku dei. sodišča. Špirit je spravil pred sodišče Jožefa .Kosca in Jerneja Skodlarja. Obsojena sta bila s svojima tovarišema Meršetom in Vehovcem, da sta v družbi iz veže Žirovnikove gostilne pri Sv. Valburgi vzela »Štefan špirita«. Vsak je dobil en mesec zapora s posti. Kosec in Škodlar sta se pritožila, češ, da je šttfan vzel Vehovc, ki se je pa včeraj na vse spominjal >glih tak, kot na svojo smrt«. Vsi štirje prijatelji špirita bo prišli pred dei. sodišče silno natrkani in so uprizorili na hodniku dež. sodišča pred razpravo divji ples. Zaman se res niso veselili. Koscu in Škod-larju je bila kazen znižana vsakemu na ld dnij. Opotekajoč se, Bta Kosec in Škcdlar vsprejela to razsodbo, saj bi cel mesec pač težko vztrajala brez pijače. Dnevne novice. V Ljubljani, 28. februvarija. Osebne vesti. »Wiener Zeitung« poroča: Cesar je imenoval deželnosodne svetnike gg. Gvidona Schneditz in dr. Andreja Ferjančiča v Ljubljani ter Alojzija Fohn v Mariboru deželnosodnimi nadsvet-niki v Ljubljani, ter državnega pravdnika g. Fr. T r e n z a v Ljubljani državnim pravdni-kom v VI. činovnem razredu. — Pravosodni minister je imenoval deželnosodnega pristava g. Fr. Milčinskega v Ljubljani sodnim tajnikom in premestil sodnega pristava g. dr. Val. Flerina iz Senožeč v Kranjskogoro. — Deželni predsednik je imenoval deželnovladnega konceptncga prakti kanta g. dr. Vikt. Schvvegel koncipistom v X. činovnem razredu. Duhovske zadeve na Koroškem Razpisana jo do dn3 1. aprila mestna župnija Sovodnje. — Dekanijo Sovodnje oskrbuje č. g Jos. J a n d 1, župnik v Lisereggu ; župnijo aovodnje pa tamošnji kaplan č. g. H. K1 i m s c h. — Prestavljeni so gg. kaplani: A. Oberluggauer iz Št. Lenarta vMotnico; El. Klimsch iz Mitnice v Milštat; R Oizinger iz Milstata v Št Lenart. — Provizor g. J G e r s 11 je prestavljen iz Kaninga v Lolling. — Župnijo Borle bo oskrboval č. g. A. Šturm, župnik na Brdi. Nadvojvoda Ferdinand se je včeraj zvečer z brzovlakom peljal v Opatijo. Prišel je iz Celovca. Na kolodvoru so ga pričakovali častniki 17. pešpolka. Nadvojvoda je izstopil iz voza in govoril s častniki. Pri odhodu je nadvojvoda vsakemu častniku dal roko. Nadvojvoda je bil v civilni obleki. Postne govore v Novemmestu ima od nedelje do 8. marca ob l/tl. uri zvečer P. Zehengruber S. J. iz Ljubljap.e. Desetletnica »Slovenskega bralnega društva« v Škofji Loki »Slov. bralno društvo« v Škofji Loki vabi k veselici, katero priredi dne 2 marca v društvenih prostorih v proslavo lOletnega obstanka. Vspored : 1. # * # Ob desetlotnici slovenskega bralnega društva. D^klamacija. 2. Petje: a) A. Hartl: Večerna, b) P. Hug. sattner: Za dom med bojni grom! c) A. Hajdrih : Hercegovska. 3. Revček Andrejček. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. Prosta zabava. Vstopnina: Udom 20 kr., neudom 80 kr. Začetek ob 7 uri zvečer. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Zadruga izdelovalcev sodovice se snuje v Ljubljani in sicer bode ustanovljena za celo Kranjsko. Ustanovni shod bode 23. marca. Zmaga katoliških kmetov na Štajerskem. Kmečki volivni okraji Grobning-Irding so imeli včeraj 27 februv. dopolnilno volitev v deželni zbor štajerski. Zmagal je kandidat katoliškega društva kmetov posestnik Janez Feichter. Kandidat združenih nemških liberalcev in nacionalcev Grog-ger je ostal v manjšini. Ta izid je znatna pridobitev, ker dosedaj ni bil ta mandat v katoliških rokah. To seve liberalne »Bauern-bundovce« tako jezi, da bodo baje proti volitvi protestirali. Koroške novice. V stalni pokoj stopi g. A. K o v a č i č , nadučitelj v Št. Jakobu v Rožu. Mesto nadučitelja tam je razpisano do dnč 1. marca. — Zdravnik g. dr. V. H u s s a v Velikovcu je dobil častno kolajno za 401etno zvesto službovanje. — Za zidanje ceste k Velikemu Zvonarju d& vlada 60.000 kron. — Razpisano je učiteljsko mesto v Guštanju do dnč 15. marca. — Dn6 3. svečana zjutraj je gorelo na fužinah v Guštanju. Goreti je začelo okoli 4. ure. Zgo relo je precej zabojev sa železo. Ko so se delavci zbrali, se jim je posrečilo omejiti ogenj, da ni napravil večje škode. Dne 10. svečana zvečer ob 10. uri pa je gorelo pri Glajmižu v Tolstem Vrhu, dobre četrt ure od trga. Pogorela je le hiša. Hišna oprava in tudi obleka je vsa zgorela, ker je niso mogli ven dobiti in je bila hiša večinoma lesena. Na pepelnico je na Gorcah v podj. dolini gorel hlev in skedenj kmeta Nužeja Marka p. d. Marka. V veliki nevarnosti je bila cela vas, posebno ker je začel veter vleči na vse strani. Zasmodila je, kakor je sama obstala, domača služabnica, 13 let (!) stara deklica Ana Kulter, ki je na glasu, da je že popred na štirih krajih zasmodila in nekemu v kraju sto goldinarjev ukradla; tretji dan navrh je zopet zanetila ogenj pod posteljo v hiši, da bi zgorela tudi hiša in potem gotovo cela vas. K sreči so ljudje v pravem času dim zapazili in ogenj zadušili. Koncert »Meščanske godbe« bo jutri zvečer ob 8. uri v pivarni Hafnerjevi. Vstopnina 20 kr. Umrl je v Gradcu župan na Pesnici g. F1 u c h e r vsled neke operacije. Zmaga. Pri občinski volitvi v Vurbergu pri Ptuju dne 20. februarja t. 1. so v vseh treh razredih sijajno zmagali narodni, katoliški kandidati. Živela narodna zavednost! Poskušen umor in samomor. V Ptuju se je ustrelil 181etni posestnikov sin Lorenc Kramberger iz Libonja. Prej je poskusil umoriti svojega očeta, kar se mu je ponesrečilo. Volitve na Tolminskem. »Primorski L:st« poroča, da so Be naši somišljeniki na Tolminskem v obilnem številu izrekli za dr. Jos. viteza Tonklija,in pristavlja: Upamo, da se konečno vsi zanj ze-dinijo. Prosimo tedaj rojake na Tolminskem, naj gredo vsi složno v volilni boj. Zmaga mora biti naša! Vsprejem v topničarsko kadetno šolo. V kadetno šolo za topničarje se sprejemajo mladeniči od 14 do 17. leta, ki so dovršili kako srednjo šolo vsaj z dobrim vspehom. Šolnina znaša za sinove oseb stalne armade 24 K, za sinove rezervnih častnikov ter uradnikov 160 K, za ostale pa 300 K na leto. Prošnje za vsprejem je doposlati do 15. avg. poveljstvu topničarske kadetne šole na Dunaju X/2. Podrobneji pogoji se izvedo iz predpisov, ki se dobe pri vseh kadetnih šolah proti vposlatvi 40 vin. Pogreb po noči. Iz Trsta se poroča, da so čevljarja Antona Mraka, ki je umrl vsled rane, dobljene pri zadnjih demonstracijah, včeraj ob 11. uri ponoči iz bolnice prepeljali na pokopališče in pokopali. Voz, ki je vozil truplo nesrečnega mladeniča naravnost na pokopališče, je bil obkoljen od redarjev in žandarmov. * * * Najnovejše od raznih strani. Aten tat na srbskega kralja. Vest o atentatu na Brbskega kralja je nastala vsled naslednjega dogodka: Nekemu podčastniku se je posrečilo dobiti avdijoRco pri kralju. Komaj je v avdijenčni dvorani podčastnik kralja zagledal, pričel je kričati, naj mu iz plača dolžno zaostalo plačo in je kralju očital, da on in ministri žive v razkošju, vojaki pa stradajo. Straže so odstranile razsajajočega podčastnika. Kralj je prekinil avdijence. — Aretirana princezinja. V Kapstadtu so aretovali princezinjo Radziwill, ki je ponarejala menjice na račun Cecil Rhodesa.— Brezmejna surovost. V B^zelu je nek tujec nahujskal tri velike pse na tri igrajoče se šest do sedemletne dečke. Enemu dečku bo psi raztrgali vrat in en del požrli, enemu dečku so psi odgrizli glavo in truplo tako razvlekli, da so dečkovo truplo dobili še-le po dolgem iskanju. — Pomiloščen. Nemški turist Oton MUller, ki je na Rivi umoril dr. Ladenburgerja in je bil radi tega obsojen k smrti, jo od cesarja pomiloSčen na dosmrtno ječo. — Škoda v Barceloni. Računa so, da jo vsled zadnje stavke v Barceloni imelo mesto in provinca Barce Iona škode 40 milijonov dolarjev, delavci pa pet milijonov peset. — Elektriška železnica na Dunaju je zopet zahtevala več žrtev. Včeraj je povozila neko gospo in nekega otroka. Gospa je mrtva, otrok težko ranjen. — Med mašo aretirsni župnik. Na ruskem Poljskem v ouwalki so preteklo nedeljo orožniki med sv. mašo udrli v katoliško cerkev in župnika aretirali. Med ljudstvom je nastala nepopisna razburjenost. Prišlo je do boja. Več oseb je ranjenih. Župnika dolže, da je enkrat opustil molitev za carja. — Petrolejska tovarna gori. Tovarna petroleja in bencina ,A p o 11 o4 v Požunu gori. Glavnega poslopja ne morejo več rešiti. Boje se eksplozije. — O d v e t-nik pobegnil. Iz Krakov« jo pobegnil odvetnik dr. Chumursky, ko je poneveril 300.000 kron. Ubegli odvetnik je bil član disciplinarnega sveta. — Svojim trem bratcem glave odrezal je v Ogrski Belicerkvi zidarski pomočnik Emerik Miron. Svoji materi je zadal tri nevarne rane. — Obdačenje bolnikov. Dunajski zdravniki so sprožili misel, naj bi bili bolniki pri-morani za vsak recept plačati 5 vinarjev. Na ta način bi Be ustanovil penzijski zaklad za zdravnike. Mačka rešiteljica V Kromerižu bi se skoro vsa rodbina mehanika Šovaneka po noči zadušila. Plini iz zaprte peči so napolnili sobo in že je bilo nekaj oseb rodbino popolnoma omamljenih. V tem trenotku je po sobi skakajoča mačka zbudila gospodinjo, ki je imela še toliko moči, da se je splazila k oknu in okno odprla. Posrečilo se je spraviti k zavesti vseh 7 oseb, samo 161etna mehanikova hčerka še ni izven nevarnosti. .Ben Hur" na ameriških odrih. Igra »B^n Hur« žanje v Ameriki izredni vspeh. C sti dobiček zadnjih dveh let znaSa 5 mil. kron od teh je dob'l avt^r ist imenske knjige general Lew Wallaca 400.00'» K. Za amer.ški oder je igro priredil dr. Wdl. Young ki je znal spraviti na de.- dirko vozov, potipljanje čolna s sužnji, karavano kamel itd. Roosevelt in vladni uslužbenoi. Iz Washingtona pišejo: Uaaz predsednika Roosevelta, da se ne sme nobeden vladnih uslužbencev boriti za povišanje plače, je vzbudil v različnih krogih prav neprijetne občutke S tem ukazom hoče Roosevelt odrekati državnim uradnikom pravico do organizacije in Bkupnega postopanja, kar na-pravlja na mnoge prav čuden utis. Židom odprta pot v Palestino. Vodja Zionistov Herzl, je došel v Carigrad, in ču|e se, da je sultan že podpisal dovo-ljen|e, vsled katerega smejo v večjem številu nastaniti se v Palestini, Siriji in Mesopota-miji. Da bi le hitro vsi židje pobrali kopita, ubogali Hirzla ter bo podali izE»rope. Katoliška katedrala v Westmin-stru. Največ|a cerkev na svetu poleg ba zilike sv. Petra v II mu ne bo več Sv. Zofija v Carigradu, ampak katoliška katedrala v Westmin3tru, ki bodo izročena za božjo službo prihodnje leto. cerkev jo zgrajena vsled incative kardinala Vaughana samo z dobrovoljnimi doneski, katere so nabrali med seboj angleški katoličani. Kop na mrtvaškem odru. Pred nekaj dnevi je umrla 18-letna hčerka posestnika Danilo Plavsitija v Kosilotivani. Ob njenem mrtvaškem odru je Btražila neka ženska imenom Jula C^ebenanc. Po srbski navadi krasi vrat mrtvecev ovratnik iz 18 dukatov. Ženska poželela denarjev, odrezala je mrtvi deklici ovratnik in ga skrila v svojem žepu. Da bi zbrisala sled svojega ropa, je mrtvaški oder zažgala in je rekla prihi-telim ljudem, da je ogenj provzročila padajoča sveča. Ko so ljudje gasili, tekla je tatica domov in skrila dukate. Uvedena preiskava pa je njen zločin spravila na dan in je predrzna tatica sedaj že v zaporu. Zopet smrt na odru. Tragična smrt je dohitela 24ietno igralko Gracie Ilousley v Lyceum gledališču v Birminghamu. Gdčna je nastopila v igri „A Trip to Blackpool". Na koncu druz»-ga nje !»ro-motra T mm . fcltlyd- n.taif. po Cluljo j Veir»ri J | Nebo S r. ► c f •o ' * » i 27 i 9. z več. 7321 21 si. sever | dež 28| 7. zjutr. 2. popol. 733-0 733-8 18 42 si. jzab. j m egla dež | 26 Srednja včeraiSnja temperatura 2-1 oormale • 1 1 Zahvala. 269 1-1 pozor! Za nakupovanje spomladanskega in letnega blaga za obleke v največji izberi in po najnižji ceni se priporoča Anton Schusfer Ljubljana, Špifalske ulice 7. Uzorci na zahtevanje poštnine prosto. 270 3-1 Povodom smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda Pavla Hudovernik o. kr. sodnega pristava doSlo mi je od vseh strani sožalje. Zahvaljujem se tem potom za izraženo mi sožalje, sosebno pa Se č. gg. uradnikom, prijateljem in znancem v Metliki, na Suhorju in v Kostanjevici za zadnjo čast, kojo so skazali dragemu pokojniku. V Metliki, 24. februvarija 1902. Minka Hudovernik. VABILO na OBČNI ZBOR Koiisumnega društva v Dobu kateri se bode vršil v nedeljo dnč 16. marca 1902 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih v Dobu. I>nevrxi red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo blagajnika in odobritev računov. 3. Volitev 3 odbornikov ter 1 člana v pre-gledovalni odsek. 4. Prememba pravil. 5. Razni nasveti. 264 i-i Predstojništvo. Na Vranskem se dobi še lep in močen m» s« I C S« *m za uboge cerkve bresplaino. Poizvedeti je p:*i cerkvenem predstojništvu. 249 3—3 Spretna, izurjena posfrežnica, vt iča računstva, se sprejme takoj. Poizv6 se v pisarni I. ljubljanskega delav. konsnmnega društva na Kongresnem trgu od 7.-9. zvečer. 271 1—i VABILO na II. občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Rupertu registr. zadruge z neomejeno zavezo", kateri se bode vršil v nedeljo dnč 9. marca 1902 ob 3. url popoldne v posojilniških prostorih. "V spored: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računa za I. 1901. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Prememba pravil. 5. Slučajnosti. 263 i i Odbor. Na Brezjah se odda v najem pod ugodnimi pogoji s I. aprilom t. I. Janeza Kozman-a. Več se izve pri posestniku Janezu Rosman na Bresjah št 43 252 3-2 Na prodaj sta 2 križeva pota oba po 95 cm. visoka, po gld. 65"— jede« pri 189 12-5 FR. TOMAN-u, podobarjn In pozlatarjn t Ljubljani, Talvazorjev trg st. 1. Trgovski pomočnik, oziroma vodja filijalke. se sprejme pri Gospodarskem društvu v Trnovem na Notranjskem, kamor i« tudi ponudbe vpo-slhti. Vešč mora biti manuf»kture in ivešp-nega blaga popolnoma, da lahko sam delujo. Oženteni imajo prednost, posebno katiri bi vloždi malo kavcijo. 253 3 -2 i —Ml *P © rl 4 > *» >09 U ©J •d o . G) ce ih SP-i o " ■2 S cj-2 JS^ >01 S3 ► o g Ž.*' § *» g oM s • So rt CM > -0 O 13 _ . a> ^ o ™ c o * M) > > m > O a JD rt rt — So !> -1 : >o ^ 3 4) O U ■S rt 'S o N o > a | S2 111: N P S I y> o ° s c rt S ;=> rt "-i „ 2 KO iS M 2 tU »< a IH O« « > ce M r\ ti ^ ' ° g M O rt £ _ n '3 N 'S.P3 o o. \Umetnijski zavod za slikanje na steklo U. SKARDA y Brnu. / V^Sv^^^D Izdeluje /Jasti: cerkvena okna različne izvršitve. Oenlkl ln strokovni ■vet brezpiaduo. Osemkrat odlikovan s prvimi darili' fin > 0) , -M I >n 0 e a o t iS f8 i* tiiziiitt. Velika izber najfinejših slaščio in peoiva. ^ Slavnemu p. n. občinstvu si usojam uljudno naznanjati, da otvorlm s 1. maroem 1.1. na Glavnem triu štev. 6 ter priporočam vedno sveže, dobro ln oeneno blago. V filijalki t Vsakovrstno pecivo se sprejemajo naročila, tičoča T potice, štruce, ržen kruh itd., se pekovskega, kakor tudi ? kakor tudi vsakovrstni fini kruh slaščičarskega obrta. 9 na vago. Vedno bogata izber vsakovrstnih najfinejših slaščic. RS* Rednim odjemalcem kruha dostavljanje na dom. K mnogobrojnemu obisku vabi najuljudneje Jakob Zalaznik- 238 6-4 $ Štirikrat na dan sveže in okusno peoivo. * *! h! o: CM« p o , E ff p> •O o ►t A , z ? ladajatelj; Dr. E«|M LamM- OdgoTorni vrednik: Ive* Raktveo. TiskC.KatoliSke Tiskamo t Ljubljani.