OJficium dlvinum Officium divinum ali kratek nauk o brevirju. Spisal Rud. Janežič, spiritual. Z dovoljenjem prečastitega kn. šk. ordinariata Lavantinskega z dne 26. febr. 1905, št. 688. V Mariboru 1906. Tisk in založba Cirilove tiskarne v Mariboru. f V — f ^ S C ; »J. f O \ V 4 > 97341 Predgovor. Ta-le- knjižica — „Officium divinum“ ji je ime — skromna sicer in neznatna, želi priti v roke častitim gospodom duhovnikom in bogoslovcem slovenskim. Že s svojim naslovom na čelu priča, da hoče s svojo vsebino tudi vsaj nekoliko pripomagati k časti božjega imena. Učiti namreč hoče po cerkvenih določbah in rubrikah bolj nakratko ljube gojence po duh. seme¬ niščih, slovenske bogoslovce, kako se pravilno oprav¬ ljajo duhovne dnevnice, od sv. Cerkve nam duhov¬ nikom naložene, da bodo res Bogu v čast, nam in bližnjim pa v časno srečo in v večno zveličanje. Učiti hoče zlasti mladi naraščaj duhovniškega stanu, z a č e t n i k e - bogoslovce, kako moliti brevir lepo in prav. Priporoča pa se tudi drugim častitim gospodom, ki se trudijo v vinogradu Gospodovem. Tudi njim bo dobrodošla; saj vemo, da se v teku let marsikaj pozabi. Pri spisovanju te knjižice sem se prav posebno oziral na rubrike, kakor so navedene ob začetku brevirja in sicer v prvem delu (Pars hiemalis) novej- i* — 4 šili izdaj. Zategadelj sem tudi marsikaj privzel v svoje delce dobesedno iz rubrik, marsikaj tudi skrajšal ali pa bolj pojasnil, in sicer v latinščini, kar se je dalo povedati krajše in dovolj umljivo, drugo pa v slovenskem jeziku. Poleg rubrik v brevirju so me pri tem delu krepko podpirali razni avtorji na tem polju s svojimi spisi, razlagami in nasveti, med drugimi posebno: Hartmann, Aertnvs, Zupančič, Dr. Miiller, Dr. Schlbr; Ephem. Liturgične. Tedaj pa idi, knjižica, med drage mi sobrate in sodelavce v vinogradu Gospodovem po vseh slo¬ venskih pokrajinah ter nam vsem pomagaj razširjati in utrjevati kraljestvo božje na zemlji. V Mariboru, na praznik „Prikazanja Marije Device“, dne 11. februarja 190(>. Pisatelj. Prvi del. O brevirju v obče. § 1. Ime. Poleg sv. maše je brevir najmočnejše sredstvo duhovniku, da si nabira obilnih zakladov za nebesa. Brevir, ki ga opravlja vse katoliško duhovništvo, je sestavljen: a) iz psalmov, b) iz delov sv. pisma, c) iz življenjepisov svetnikov, č) iz najlepših sv. spevov. Papež Gregor Vil. (1073—1085) je dal to molitev dobro pregledati in skrajšati; odtod ime Breviarium. 1 Imenuje se tudi: Officium divinum, Officium ecclesiasticum, Pensum divinum, Horae canonicae i. e. iuxta reguias ecclesiasticas (canones) peraolvendae, Psalmodia divina. 1 Breve orarium = kratka molitev, (po (lrugili) Lreve horarium — kratke urine molitve ali dnevnice. § 2. Razdelitev. Brevir (Corpus Breviarii) delimo v štiri glavne dele. ki so: a) Pars hiemalis: A Dom. I. Advent. usque ad Dom. 1. Quadrag. b) Pars verna: ,, „ I. Quadrag. usque ad Dom. Ss. Trinit. c) Pars aestiva: „ „ Ss. Trinit. usgue ad Dom. I. Septemb. d) Pars autumnalis: „ „ I. Septembr. usgue ad Dom. I. Advent. ca Kako naj se brevir moli, učijo rubrike: splošne in posebne. Prve (Bubricae generales) se nahajajo spredaj v brevirju ter obsegajo 37 z rim. štev. zaznamovanih točk (Tituli), ki se dele v posa¬ mezna z arabsk. štev. označena poglavja (Capita). Druge (Bubricae speciales) so razpostavljene po vsem brevirju vsaka na svojem mestu. Glede na važnost so rubrike zaukazujoče (Rubricae praeceptivae) in pa nasvetujoče ( Rubricae directivae). Za skupno molitev (pro Choro) so vse rubrike — Rubricae praecep¬ tivae, za zasebno molitev (extra Chorum) pa •— di¬ rectivae. Ker je pa tudi jako težko, natančno določiti mejo med temi (directivae) in unimi (praeceptivae), sv. Tridentinski zbor uči, naj se vse rubrike iz¬ vršujejo vestno in natanko (ad amussim). — 7 — § 3. Začetek. Brevir je že zelo stara molitev, tako stara kakor sv. Cerkev in še starejša; zakaj žc v stari zavezi se da zaslediti, seveda v drugačni obliki kakor dandanes. Kralj David namreč, že dobrih 100O let pred r., poje ter naznanja svojo lepo navado glede vsakdanje molitve rekoč: Septies in die laudern dixi tihi... Media nocte surgebam ad confitendum tihi ...' Judje so delili dan (od jutra do večera) v štiri enake (tri ure trajajoče) dobe, ki so pa bile med seboj zvezane s posebnimi molitvami ob 1., 3., 6. in 9. uri. Te stare judovske šege so se držali tudi prvi Jezusovi učenci. 1 2 Zategadelj Tertulijan te ure (3., 6. in 9.) z njihovimi običajnimi molitvami vred imenuje „apostolske ure“, ki so se po apostolskih konstitucijah morale opravljati, kakor kažejo besede: „Precationes fante mane , tertia, sexta, nona, vespere , atque ad galli cantum “. 3 Dnevnim uram so že v prv,i dobi krščanstva pridevali še tri nočne ure, namreč: jutranjice (Mata- tinum) s hvalnicami (Laudes), večernice (Vesperae) in sklepno molitveno uro (Čompletorium). Primat ' katero je prvotno nadoipestovala slična jutranja molitev, se je v svoji sedanji obliki, kakor meni 1 Ps. 118, 164. 62. — 2 Cfr. Act. 2, 16; 10, 9; 3,1. - 3 Gonstit. Apost. Lili. Vlil. c. 34. Kasijan (f po 432), priklopila še le v 4. stoletju, torej približno v istem času, kakor sklepna ura (Complet.), katero prvi omenja sv. Ambrož (340—397). Tako so imeli že zgodaj sedem delov brevirja po be¬ sedah psalmistovih: Septies in die laudem dixi tihi. Matutinum šteje navadno tri nokturne (Cursus nocturni). Na predvečer Gospodovega dneva t. j. v soboto zvečer so se namreč prvi kristjani v svoji znani gorečnosti zbirali k skupni molitvi po trikrat in sicer: ob devetih zvečer, o polnoči in pa ob tretji uri zjutraj. To so bili trije Cursus nocturni, katerim so še na vse zgodaj, ob svitu, dodevali hvalnice (Laudes). — Matutinum cum Laudibus so imenovali Offidum nodurnum, nočne molitvene ure, ker so se opravljale večinoma ponoči, ostali del brevirja pa Offidum diurnum, dnevne molitvene ure, vse skupaj pa dnevnice (=molitvene ure enega celega dneva). Ob navadnih dnevih med tednom (Feriae) so se verniki le po enkrat shajali k skupni molitvi; zato ima Offidum takega dneva samo en nokturn. § 4. Razvoj. „Psallat, oret, canat unusquisque . . določale so že Constitutiones Apostolicae v oziru na duhovne dnevnice, ki so bile v ta namen prav umetno se¬ stavljene iz psalmov, svetopisemskih odlomkov z razlagami, iz krasnih molitvic in sv. pesmi. Že v prvih časih krščanstva so se v brevirju čitali tudi življenjepisi ali legende 1 svetnikov zlasti mučencev. Pozneje so se brali še listi in drugi spisi sv. „apo- stolskih očetov." 2 V začetku ni bilo tolike enotnosti v brevirju kakor dandanes; zakaj vsaka cerkev skoro je imela svoj lastni brevir. To pa ni bilo v prid sv. Cerkvi Kristusovi, ki mora biti edina tudi v svojih molitvah. Zavoljo tega se njen vidni poglavar sv. Gelazij L, papež (492—496), prvi loti poprave brevirja. Za njim so isto storili še drugi papeži: Sv. Gregor Vel. (590—604), posebno pa sv. Gregor VII. (1073- -1085). Mnogo se je z brevirjem pečal sv. Tridentinski zbor (1545—1563), ki je srečno dosegel ta uspeh, da so brevir resnično reformirali papeži: Pavel IV. (1555 — 1559), Pij IV. (1559—1565) in Pij V. (1566—1572). Le-ta je skrbno pregledani in pre¬ delani brevir dal na svitlo 1. 1568. z nalogom, naj ga sprejmejo vse cerkve, izvzete so samo tiste, ki imajo že nad 200 let svoj lastni brevir. Dobrih 20 let pozneje je papež Klement VIII. (1592 1605) brevir zopet pregledal in popravil ter 1. 1602. nanovo izdal. 1 it e. vitae Sanctorum legendae. — ' l Sv. Klement Him. (f 101), sv. Irenej (+ 107), sv. Polikarp (f 168). 10 — Urban VILI. (1623—1644) pa je leta 1631. oskrbel zopetno (že 3.) preosnovo in novo izdajo bre¬ virja, ki je ostala neizpremenjena do Leona XIII. Slavni Leon XIII. (1878—1903) pa je določil/ da se izmed Dupl. (min.) smejo »prenesti^ na drug, nezabranjen dan, samo Festa Doctorum.- Vsled te odredbe papeževe je ostalo več „prostih dni“ (de ea, Feria, Simplex) ter se tako pomnožilo število dolgih ferijalnih oticijev (Offidum feriale). Da teh ne bi trebalo opravljati, je Leon XIII. (Decr. 5. Jul. 1883) uvedel takozvana Officia votiva per annum , ki se molijo ad libitum in sicer ritn semiduplici. Tudi je nanovo dal pregledati in pri nekaterih ofi- cijih popraviti Lediones 2. Nodunti ter je vpeljal nekatera Officia nova. To je bila zadnja (4.) pre- nareditev brevirja. § 5. Razpredelba. Brevir kot knjiga obsega štiri glavne dele: 1. Psalterium. V tem so psalmi (ad Matutinum, Laudes, Horas min., Vesperas, Completorium) za 1 Decr. 28. Jul. 1882. — 1 2 To pa seveda le tedaj, ako se tak nezabranjen dan dobi še v toku istega leta; drugače pa se mora kakor navadni Duplex in celo Duplex maj. znižati (sim- plijicare) in komemorirati, ali pa za dotično leto popolnoma izpustiti, ako namreč glavni praznik ne dopušča komemoracije. 11 Officium feriale t. j. za vse dni v tednu, ob katerih se ne obhaja noben god (Festum). 2. Propriumde Tempore ima: Lectioues, Antiph., Orationes za vse dni med letom; česar pa tukaj ni, se dobi v 1. delu (Psalterium). 3. Proprium Scmctorum obsega vse, kar imajo posamezni godovi v letu lastnega za Officium. Vse drugo se jemlje za nje iz 4. dela. 4. Comniune Sanctorum. V tem delu brevirja je vse tisto, kar imajo godovi cerkvenega leta skup¬ nega. Obsega pa te-le oddelke: a) Commune Apostolorum (et Evangelistaruni)' b) „ unius Martgris, 1 c) „ plurimorum Martgrum, 1 č) „ Confess. Pontif. (et Doctoruni), d) „ Confess. non Pontif. (et Abbdtum), e) „ Virginum, f) „ non Virginum. Razun teh štirih glavnih delov obsega vsak zvezek brevirja še to-le: L Commune Dedicationis Ecclesiae. 2 ' Tetnpore Paschali je poseben Commune, ki sc nahaja za apostole po Com. Apost., za mučenike pa skupno po Coni unius Martyris. — * Ako se praznik posvečevanja vseh cerkev v skoti j i obhaja isti dan (kakor v Lavant škofiji 3. ned. v okt.), morajo ta Officium moliti isti dan vsi duhovniki škofije, naj so že nastavljeni pri posvečeni ali neposvečeni cerkvi, in tudi službeno ne nastavljeni. I)ecr. 1. Sept. 1838. 2. In lesti* B. Mariae V. per anmnn, 3. Officium B. Mariae V. in Sabbato, 4. „ parvum B. Mariae l'., 5. „ Defundorum, 6. Psalmi Graduales, 7. „ Poenitentiales (cum Litaniis), S. Commendatio animae, 9. Benedidio mensae, 10. Itinerarium Clericorum, 11. Officia votiva per annum, 12. „ pro alicpuibus locis, 13. Praeparatio ad Missam, 14. Gratiarum adio posl Missam, lij. Index alphabeticus, Ki. Officia nova, 17. Proprium dioecesanum. § 6. O dolžnosti moliti brevir. V prvi dobi krščanstva so brevir molili duhov¬ niki in lajiki in sicer skupno. Apostola Peter in Janez sta šla v tempelj molit, 1 gotovo k skupni molitvi. In sv. Cezarij Ari. opominja vse vernike rekoč: „Ad Vigilias maturius surgite; ad Tertiam ad Sextam, ad Nonam ante omnia convenite. Kidlas se a s. opere subtrahat, nisi quem infirmitas ant 1 Cfr. Act. 3,1; 2,15: 10,9; 10,25. 13 puhlica utilitas ant forte certa et grandis necessitas tenuerit occupatum .“ 1 Pozneje so imeli to dolžnost samo redovniki in kleriki, kakor spričuje Palladius (f 421) pišoč o Pahomiju (f v 4. stoletju), pravem ustanovitelju redovniškega življenja: „Constituit , ut monachi per totum diem facerent duodecim orationes et in noc- turnis vigiliis duodecim, et in kora nona tres.“ Kako stroga je bila sv. Cerkev glede na brevir, je razvidno iz „apost. konstitucij “, 2 ki velevajo vsem vernikom brez izjeme: „Precationes facite mane, tertia kora ac sexta et nona et vespere atque ad galli cantum . . . Quodsi ad ecclesiam prodire non licuerit propter injideles, congregabis, episcope, in domo ali- qua . . .; guodsi neque in domo neque in ecclesia congregari poterunt, psallat šibi imusguisgue, canat, oret, sitnul dno, simul aut tres. 3 Kleriki so se morali brevir učiti na pamet. Concilium Nicaenum (325) zahteva, da ga škofje znajo iz glave (vsaj psalme in himne). Za malomarne klerike, ki niso opravljali brevirja, je določil Concilium Cartliag. IV. (398) hudo kazen z besedami: „Clericus, qui absgue corpusculi sui inaegualitate vigiliis deest, stipendiisprivetur . ai — Concilium Agathense (506) daje tudi škofom oblast, kaznovati one klerike, ki zane- ' Serm. 55. de tempor. — ‘ To izvirajo iz '2,. do d. sto¬ letja. - 3 Lib. Vlil. c. 40. - 3 c. 49. 14 — marjajo brevir. — Concilium Tolet. VIII. (633) zahteva, naj znajo kleriki brevir na pamet, predno prejmejo sv. mašniško posvečenje. — Concilium London. (1200) pravi zastran molitve duhovnih dnev¬ nic : „ Similiter et omnes horae et omnia offida aperte et distinde dicantur ita, quod ex festinatione nimia non syncopentw aut verbapraecidantur“. — Concilium Later. IV. (1215) graja ter celo kaznuje tiste duhov¬ nike, ki nokturnov ne molijo ponoči, ampak še le ob solnčnem svitu s hvalnicami vred. — Concilium Basil. (1435) ukazuje duhovnikom, naj molijo brevir p o 1) o ž n o. Vse te in še druge določbe in sklepe raznih cerkvenih zborov je sv. Tridentinski zbor obnovil in potrdil, ter duhovnikom vnovič priporočal, naj vendar zvesto opravljajo duhovne dnevnice, ali pa se naj kaznujejo s prikrajšanjem dohodkov, s postom ali pa celo z odpustom. V začetku torej ni bi o nikake zapovedi glede na brevir; zapoved je nadomestovala ljubezen in zvestoba posameznikov. Stroga zapoved je na¬ stopila še le, ko je med služabniki sv. Cerkve za¬ vladala mlačnost v molitvi. § 7. Kdo je dolžan moliti brevir? Kr titulo ordinis imajo dolžnost moliti brevir vsi tisti kleriki, ki so prejeli višje redove (ordines maiores) t. j. od subdijakonata (inclus.) naprej. Ob tisti uri, ko je kdo prejel subdijakonat, nastopi zanj ta dolžnost, ki mu ostane skozi vse življenje, tudi za slučaj izobčenja (exc.ommunicatio). Ako je n. pr. ob 9. uri prejel prvi višji red, mora začeti s 3. „uro" (Tertia) duhovnih dnevnic dotičnega dneva.' Ex titulo iustitiae morajo brevir moliti vsi tisti, ki imajo kak cerkven beneficium 2 , če tudi nimajo (višjega) posvečenja. Propter religionem = vsled redovnega pravila so dolžni dnevnice opravljati vsi redovniki (tudi redovnice) brž po storjenih redovnih obljubah. 3 § 8. Dolžnost moliti brevir — važna. Dolžnost, moliti brevir, veže vse imenovane osebe sub grad in matena gravi. „Materia gravis“ pa je: Una parva liora, completorium, pars noctur- norum saltom unius parvae liorae guantitati aegui- valens (S. Alphons. Liguor.). Kdor namenoma opušča ali pa zanemarja brevir, greši tolikokrat, kolikorkrat bi ga moral moliti. 4 V dvomu, je-li duhovnik opravil ves brevir, 1 Kar je opravil prej brevirja, se mu ne more vračuniti. — ' l l’o pravilu: Beneficium datur propter officium. — 3 „Clwro interesse debent etiam professi votorum simplicium ut solemniter professi (S. C. Episc. et Reg. 6. Aug. 1858). — * „Tot pecaita, quot aclus interrupti .“ k; naj skuša spoznati, ali je diibium negativum ali po- sitivum. V prvem slučaju t. j. ako se mu zdi, da ni opravil kakega dela, mora ga (zdaj) moliti; v drugem slučaju pa, t. j. ako se mu močno dozdeva, da je zmolil tudi dotični del, mu ni treba ponavljati. Kdor zanemarja duhovne dnevnice, greši, vrhutega pa je še dolžan povrniti 1 dohodke svojega beneficija. Tako je določil V. Lateranski zbor (1512 — 1517), potrdil Trid. zbor in papež P .j V. še v posebnem pismu, 2 kjer piše: „1'kažemo pa, da, kdor zanemari en dan ali več dni vse duhovne urine molitve, ima izgubiti toliko od dohodkov svo¬ jega beneficija, kolikor jih pride na tisti dan ali na tiste dni, ko je opustil oficij. . . . Naj pa tudi ve, da je zraven izgube dohodkov storil tudi velik greh . . . Kdor zanemari j utr anjice s hvalni¬ cami (Matutinum cum Laudibus ), ima povrniti polovico dohodkov, ravno tako, kdor opusti vse druge „ure“ enega dneva. Za eno izpuščeno urino molitev (Ilora) ima povrniti šestinko (’/).) dohodkov tistega dneva.“ Glede na pomoto pri oficiju je pomniti to-le: 1 Povračilo (restitutio) se ima zgoditi dotični cerkvi ali sploh beneficiju v korist, ali pa je razdeliti med ubogo kot miloščina. — * Constit. „Quod a nobis" d. 7. .Tulii 15(iš. et „Ex proximo“ 1571. 17 — a) Officium pro Officio. Ako bi se kdo, oprav¬ ljaj e brevir, zmotil v oiiciju t. j., ako bi iz nepaz- nosti ali zmote vzel in že tudi dokončal napačen oficij (n. pr. Commune unius Marti/ris namesto Comm. Confessoris Pontificis ), ni dolžan tega (Con/. Pont.) moliti ne tisti, tudi ne kak poznejši dan (kadar bi zapazil pomoto). Svetuje se le, naj tisti dan, ko se zave pomote, od zaukazanega, pa ne opravljenega oficija, opravi, kar je temu posebnega (e. gr. Lectio- nes, Oratio). b) Error corrigatur, nbi deprehendilur. Kdor zapazi pomoto med molitvijo, naj od tam, kjer je spoznal, da moli napačen oficij, dalje opravlja dnevnice iz pravega otieija. c) Error non corrigitur per errorem. Ako bi bil duhovnik v pomoti opravil dnevnice kakega godu, ki je v direktoriju zaukazan še le kak naslednji dan, mora, kadar pride tisti dan, moliti zopet tisti oficij, ne pa namesto njega onega, katerega je bil zadnjič prezrl. § 9. Kdaj ni te dolžnosti? Dolžnost, opravljati brevir, jenja vsled a) fizične, b) moralne " nezmožnosti, in G) vsled zakonitega spregleda. a) Fizična nezmožnost je n. pr.: ne¬ varna ali vsaj tolika bolezen, da bi delalo 18 — bolniku velike težave, ako bi molil brevir; huda bolezen na očeh in pa rahlost pri okreva¬ jočih (,,rekonvalescentih 11 ), ako je nevarnost, da se jim vsled takega napora povrne bolezen . 1 Opravičen razlog ( iustum inipedinientum) je tudi, ako duhovnik brez lastne krivde nima brevirja. V takem slučaju pa si mora oskrbeti drug brevir; ako ne dobi rim¬ skega, naj seže po redovnem. Kolikost in kako¬ vost naj varuje; ako pa slednje ne more najti, mora pa vsaj prvo opraviti po brevirju, ki mu je na razpolago. Ako pogreša Proprium, naj moli dotične dele iz Commune. — Če pa ne more nikjer dobiti brevirja, je sub gravi dolžan moliti na pamet; če ne zna vsega oficija, pa naj moli, kolikor zna, vsaj v obsegu ene „ure“ (Hora, Completorium). Ako pa tudi tega ne zna, mora moliti vse tri dele sv. rožnega venca. b) Moralna nezmožnost je n. pr.: ne¬ varnost, da bi ravno brevir utegnil duhovnika ova¬ diti nevernikom ali krivovercem, ki mu strežejo po življenju; — ali če mora kot dušni pastir ves ljubi dan biti umirajočim v pomoč . 2 Dru¬ gih zadržkov, da duhovnik ne bi mogel opraviti dnevnega oficija od polnoči do polnoči, pa ne Do izlahka v dobro urejenem dušnem pastirovanju. ' Nikakor pa no opravičuje navadna ali splošna telesna slabost. — 2 postavim: v bolnišnicah, zlasti ob času vojske, kuge. 1 !) — c) Zakonit spregled, da ni treba moliti brevirja, se za nekoliko časa dobi od domačega škofa, za dalj časa ali za zmiraj pa le od sv. očeta. Kajpada mora tozadevna prošnja imeti dovolj tehtnih razlogov. 1 § 10. Kakšen brevir sme duhovnik rabiti? Svetni duhovnik sme in mora rabiti le rimski brevir (Breviarium Romanam). Ta je njegov molit¬ venik. Tako je posneti izpišem kija V., Klementa Vlil. in Urbana VIII. — in tako je vnovič določila S. R. C. 2 Samo redovniki in pa tisti, ki so 1. 1568. imeli že nad 200 let svoj lastni brevir, smejo se držati svojega. Vsak duhovnik mora opravljati ves oficij vsakega dneva in sicer po navodu svojega škofijskega direktorija. Od določil tega direktorija bi smel odstopiti ter po svoje uravnati oficij le tedaj, če je prav očitno in gotovo, da seje vrinila pomota zoper rubrike. 3 Duhovnik, ki ima službo pri kaki cerkvi tuje škofije, se ima ravnati po oficiju tiste cerkve. Tudi, kdor ima v tujem kraju svoje pravo ali ne¬ pravo domovanje ter biva res..tam, naj moli oficij tistega kraja. Na potovanju seje držati doma- 1 kakršni so n. pr. očesna bolezen, visoka starost. — 2 20. Apr. 1834. — 8 S. K. C. 27. Ang. 1830. — 20 - čega direktorija. Kazim vsakdanjega oficija ima vsak, kije prejel višje rede (in sctcris ordinibus constitutus), še molili Officium Defundorum 1 in Litaniae Oo. Sandorum? § 11. V katerem jeziku se moli brevir? Brevir se veljavno moli samo v latinskem jeziku . 3 Mi duhovniki namreč molimo v imenu sv. Cerkve, koje služabniki smo. Cerkveni (liturgični) jezik pa je latinski jezik mrtev, neizpremenljiv in zato prav posebno pripraven ohraniti edinost v sv. Cerkvi. Latinščina je tudi apostolskega sedeža jezik in jako sposobna za razširjanje Kristusove ' Na vemili duš dan. — 2 Na „Markovo“ in „prošne (S) dni“ (pred Vnebohodom Gospodovim) in sicer vselej v latin¬ skem jeziku. Glej § 11. — 8 Constit. „Quod anobis“ d. 7. Jul. 1568. — Isto povdarja najnovejši odlok sv. kongregacije z besedami: Ad quaestionem: An sacerdos in lingua vernacula Officium divinum Breviarii Romani ex gr. Nativitatis Domini, defunctorum etc., cum populo peragens, vel Litanias Sandorum in Processionibm Rogationum eadem lingua persolvens, teneatur kas partes Bre¬ viarii Romani in lingua latina iterum recitare? S. R. C. ex- quisito voto Commissionis Liturgicae reque mature perpensa, respondendum censuit: Affirmative; nam qui ad recitationem divini Officii et cuiusque partis Breviarii Romani sunt obli- gati. tantum in lingua latina haec recitaro debent, alias non satisfaciunt obligationi. Atque ita rescripsit. I)ie 6. Iul. 1904. (Analecta ecclesiastica, Pase. prim., lanuar. 1906. pag. 20. c. I). — 21 — Cerkve, ki je za vse čase, za vse kraje in za vse narode. Za boljše umevanje brevirja (zlasti psalmov), naj se rabijo dobre razlage (psalmov). Sicer pa ni¬ kakor ni izgubil sadu molitve, kdor ni razumel vsake vrstice v psalmu. § 12. Izgovarjanje pri brevirju. Breviarium recitari debet. Pronuntiatio sit vocalis et Integra. Kdor moli brevir, mora resnično izgovarjati vse besede; ni pa potrebno, da ga sliši kdo drug ali sam sebe . 1 Kdor moli in Clioro, zadosti dolžnosti, če en „verz“ psalma moli, druzega pa posluša. Poslu¬ šanje tukaj nadomestuje izgovarjanje. Posamezne besede se morajo izgovarjati popolnoma, jasno in razločno (pronuntiaiio Integra). Slovke požirati ali besede kvariti, je grešno in sicer zelo, ako se vsled tega izpremeni smisel. Ako pa se besede pačijo bolj poredko, tedaj je samo mali greh. Zategadelj naj se brevir nikar ne moli na pamet 2 , da se tako prepreči površnost v molitvi. § 13. Namen. Pri brevirju moramo inreti tisti namen, ki ga Cerkev želi, namreč hvaliti Boga in častiti njegove 1 Vendar pa se to poslednjo jako svetuje in vsem pri¬ poroča. — 2 razun v skrajni sili. svetnike. Ne zadostili bi tedaj svoji dolžnosti glede na brevir, ako bi ga opravljali tako in zato, da bi ga proučevali. Istotako ne bi zadostili, ako ne bi obudili sploh nobenega namena pri molitvi duhovnih dnevnic. Zadostujoč namen (intentio sufficiens) je: a) Intentio adualis — namen, ki ga ima du¬ hovnik med molitvijo (in actu recitntionis). Tak je najboljši. b) Intentio virtualis — namen, ki ga je bil obudil v začetku, in ki še traja (in virtute) do konca. Tak namen je sicer nepopoln, pa vendar še zadostuje. Nikakor pa ne zadostuje ( intentio insuffidens): a) Intentio habitualis — namen, ki ga je mo¬ livec nekdaj 1 imel, pa ne preklical doslej (intentio olim habita et non retractata). b) Intentio interpretativa — namen, ki ga v resnici ni imel molivec, pa bi ga gotovo obudil, ako bi se sam spomnil, ali če bi ga kdo opozoril nanj. Intentio je pri brevirju neobliodno potrebna, ni pa še zadostna; njej se mora pridružiti še attentio 2 , da bo molitev zares dobra. Attentio (pazljivost) pa ni nič druzega kakor čista intentio med vso molit¬ vijo, ter je ali zunanja ali pa notranja. 1 morebiti pri ordinaciji. — * Kdor to zanemarja, greši ter mora povračati. — 23 — a) Attentio externa se ozira samo na zunanjost besedila t. j. na izgovarjanje posameznih besed v molitvi. Te pazljivosti torej nima, kdor dela med molitvijo kaj takega, kar se ne vjema z molitvijo, n. pr. kdor govori, piše, gleda skozi okno, posluša kaj druzega, ali kdor se igra. . . . b) Attentio interna se tiče vsebine molitve ter se kaže v tem, da pobožno povzdigujemo duha k Bogu, da obujamo sv. obeutljeje in delamo dobre, trdne sklepe. Njej je nasprotna prostovoljna raz- mišljenost. Neprostovoljna razmišljcnost ni grešna in ne stori molitve neveljavne. Zunanje raztresenosti se obranimo v samoti, na skritem kraju, notranje pa, če večkrat obudimo živo vero v božjo pričujočnost. § 14. Prednosti brevirja. Brevir je molitvenik, sestavljen od Duha bož¬ jega. V njem imaš psalme, v katerih so izraženi najsv. občutljeji srca kakor: hrepenenje, prošnje, zaupanje, hvala, veselje, žalost, ljubezen. Poleg psalmov so še drugi deli sv. pisma (Scriptura sacra), ki je „knjiga vseh knjig 11 , knjiga in orožje duhovniku. Te svetopisemske odlomke tolmačijo nositelji tradicije, sv. očetje, v svojih mičnih in učenih raz¬ pravah, katere preveva Duh Kristusov. — 24 — Lepe in zanimive so poleg življenjepisov tudi legende svetnikov, ki nam jih brevir priporoča v posnemo. Ako tudi ne moremo posnemati vsega, kar se v njih pripoveduje o izvoljenih božjih, vse- kako pa jih moramo občudovati in zato tem bolj hvaliti Boga, ki je tolike milosti dodelil tem našim prijateljem. Tudi prekrasne himne najdeš v brevirju. Ti sv. spevi so prava katoliška poezija. V njih se umetno opeva sv. vera, najsv. zakrament, presv. Tro¬ jica, Mati božja in več drugih izvoljenih božjih. Prav posebno pa moramo občudovati v bre- virj u neb roj naj različnej ših molitvic ( Orationes) in sicer zavoljo njihove klasične vsebine in kratke , 1 pa vendar umetne oblike. Skratka, čim bolj se vglo- biš v duha brevirja, tem ljubša molitev ti bode,. § 15. Smoter v brevirju. Brevir ima trojni smoter, in sicer naj našo dušo: a) očiščuje (via purgativa), b) razsvetljuje (vici illuminativa), c) združuje z Bogom (via unitiva). Ta trojni smoter mora brevir doseči in ga v resnici tudi dosega po svojih poglavitnih delih, ki so: 1 Cfr. Matth. (!, 7. a) Psalmi izražajo človekovo slabost in one¬ moglost, kličejo k Bogu za pomoč ter očiščujejo človeku dušo. b) Lectiones nam podajajo dogodke iz življenja Jezusovega in svetnikov, resnice sv. vere, zajete zlasti iz razodetja božjega, kar mogočno upliva na mo¬ livca ter mu razsvetljuje um in kaže pravo pot, po kateri naj bodi. c) Orationes pa povzdigujejo našega duha k Bogu. Ako že brevir vobče ni druzega kakor po¬ govarjanje in združenje z Bogom, velja to še prav posebno o njegovih krasnih molitvicah. § 16 . Čas za brevir. Officium divinim enega dneva se mora opra¬ viti vsaj do polnoči istega dneva, drugače je prepozno. Kdor tedaj v teku enega dneva t. j. od polnoči do polnoči zmoli ves oficij dotičnega dneva, zadostuje per se dolžnosti, ki jo ima kot služabnik sv. Cerkve glede na brevir. Boljše pa stori tisti, ki tudi per accidens izpolnjuje vse predpise in nasvete zastran duhovnih dnevnic ter opravi: Matutinum cum Laudibus pred sv. mašo, Ilorae (min.) dopoldne, Vesperae et Completorium pa popoldne. Matutinum cum Laudibus se sme že prejšnji dan popoldne moliti za prihodnji dan , 1 oh kateri 1 — „preokupirati“ fpraeoccupare), „anticipirati“ fantiči - pare). Kajpada se mora prej končati (ves) Officium tistegadneva. uri ravno , 1 kaže posebna tabella in JJirectorio. Določbe na njej veljajo tistim, ki nimajo nikakih posebnih privilegijev . 2 § 17. Kraj in zadržanje. Kraj za skupno opravljanje brevirja (pro CJioro ) je cerkev, hiša molitve; za privatno (extra Chorum) molitev pa je dopuščen vsak dostojen 3 kraj. Glede na telesno zadržanje pri brevirju je najboljše, da se tudi pri zasebni molitvi natanko držimo tega, kar velevajo rubrike za skupno (in Choro) t. j. da stojimo, klečimo, sedimo , 4 kakor do¬ loča sv. Cerkev. 1 Ijnavilo pridie inchoari patent. — 2 kakršne imajo li. pr. Sncerdotes „Adorationis Ss. Sacramenti“ (ki ima svoj glavni sedež v Parizu, središče za Avstrijo v Bolzanu na Tirolskem, za Lavant. škofijo pa v Mariborski bogoslovnici) in ,,Associa/.ionis Perseverantiae Sacerdotalh“ (s svojini glav¬ nim sedežem na Dunaju). Ti udje smejo Matulinum cum Lau- ilibus preokupirati že ob 1. uri popoldne. Ob 2. uri popoldne ga smejo v Lavantinski škofiji preokupirati vsi duhovniki vsled rescr. S. Congr. Cone. d. d. 7. Jan. 1905 ad quinquennium. — 3 S tem pa še ni rečeno, da je že tudi primeren za molitev. Tako n. pr. ne kaže, brevir recitirati po mestnih ulicah in cestah, kjer je živahen promet in množica ljudstva; ne po železniških postajah in prenapolnjenih vlakih in sploh v družbah ne, kjer se veliko govori in morda ravno o veri in o služabnikih sv. Cerkve zaničljivo. — 4 Leže pa ne moli zdrav kristjan, zlasti še duhovnik ne! § 18. Red posameznih „ur“. Posamezni deli duhovnih dnevnic naj se mo¬ lijo po vrsti in v redu, kakor kaže brevir (v psal- teriju), namreč: Matutinum — Laudes—Prima — Tertia - Sezta — Nonet — Vesperae — Completorium. Brez vzroka izpreminjati to vrsto, ni dovoljeno in ni brez greha. Le ako ima kdo pameten vzrok, sme poznejšo „uro‘ ! moliti pred prejšnjo . 1 § 19 Prekinjenje. dnevnic. Ali se smejo duhovne dnevnice prekiniti? Brez razloga in predolgo ne. Moralisti 2 učijo, da se mora po prekinjenju znova začeti vsaj s tistim psalmom, ki je bil pretrgan Laudes se smejo od Matutina ločiti tudi brez posebnega razloga in sicer tudi tako, da se molijo še le drugo jutro . 3 V tem slučaju in sploh, kadar se Matutinum in Laudes ločita, se Matutinum konča s: r Te Deum“ ; 4 Oratio OfficiiJ ’ 1 N. pr. če pride v „kor“, kjer se že moli tak de] brevirja, do katerega še sam ni prišel (v privatni molitvi). V takem slučaju se pridruži „koru“ in z njim nadaljuje, zamu¬ jeno pa pozneje ('privatim ) dostavit" — 2 med njimi posebno sv. Alfonz Ligv. — 2 Praeoceupato Matutino. — 4 kadar je dovoljen. — 5 z navadnim sklepom: Dominus vobiseum . . . Benedicamus Domino . . . Fidelium animae . . . Amen. Pater noster . . , Antiphona > Jinalis. Svoje dni so ločili tudi nokturne ter so jih posamič molili; dandanes to ni več v navadi, dasi- ravno je dopuščeno . 1 Drugi del. 0 posameznih delih' dnevnic. § 20. Uvodna molitev „Aperi“. 3 Po uvodni molitvi „Aperi Domine “ in „Do- mine in unione“ se stoje 4 in tiho moli: n Pater“, „Ave“, „ Čredo “. Na to (se ) 5 v navadnem oticiju nadaljuje : 8 1 V slučaju prekinjenja pa interoallum Nocturnovum t. j. čas mod 2 nokt. ne sme znašati čez 3 uro. Le ako je iusta ca umi — opravičen razlog, da so ločeno molijo posamezni nokturni, sme se ta inlervallum raztegniti tudi čez 3 ure. Iuitae causae pa so n. pr.: če to tirja uljudnost in ljubezen do bližnjega; potrebno opravilo, obisk, pristop k altarju, spoved, povelje predstojnika; kako važno zabeleženje, da so ne pozabi. — 2 iz katerih se sestavljajo Home cano- nicae Tukaj naj sledijo po vrsti, kakor jih obsega Matutinum. — 3 Samo ad Matutinum. Llej § 41). — 4 In Choro. — 5 l’ri- vatim. — 6 * razun na praznik Epiphaniae in zadnje tri dni vel. tedna. Te s tir ikra ti se neposredno po „ Čredo “ začno ((Ifficiator): Domine labici >}< 1 mea aperies. (Chorus): Et os meum annuntiabit laudem turni. (Officiator): Deus in adiutorium »f< 2 meum intende. (Chorus): Domine, cid adiuvandum me festina. (Officiator): Gloria Patri et Filio et Spiritui Sando. (Chorus)" Sicut erat . . . Amen. Alleluja . 3 § 21. Invitatorium 4 cum Psalmo „Venite“. Z invitatorijem se prav za prav začne Offi- ciuni divinum. Vse, kar se opravlja pred njim, se mora smatrati kot nekaka priprava k molitvi ali pripravljavna molitev k sv. oficiju. Invitatorium semper dicitur in omni Officio ad Matutinum cum Psalmo „ Venite exsultemus“, ordine in principio Psalterii descripto ... Non dicitur in die Epiphaniae, nec in triduo ante Pascha, ut suis locis notatur, nec in Officio Defundorum per annum, ex- cepto die Commemorationis omnium Fidelium defunc- (sub maj. signo crucis) takoj s prvo antifono. — In Officio Defundorum (kadar se opravlja ločeno od drugega ofioija) se pred prvo antifono moli samo ,,1'ater noster“ (tiho); v zvezi v. drugimi oficiji pa nič. — 1 Tu so naredi mali križ na ustnice. — 2 Tu pa navadni (veliki) latinski križ (stugneni prsti desnice se dotaknejo čela, prs, leve, potem desne rame). -—■ 3 Namesto Alleluja se v dobi a Septuagesima usque ad Feriam. V. in Coena Domini (exclus.) reče: Laus tibi, Domine, rex aeternae gloriae. — 4 od bes.: invitatorius, a, um = vabeč. - 30 — torum, ac in die obitus seu depositionis Defuncti, et quandocunque dicuntur tres Nodurni. 1 Invitatorium pro qualiiate Officii sumiiur: a) Pro Officio de Sanctis ex Communi Sanc- torum, visi datur proprium; b) Pro Officio Dominicae vel Feriae e Psalterio, quando non est in Proprio de Tempore. „In Choro“ Invitatorium ab Officiatore tolum dicitur 'itenujue a C/ioro repetitur; „exlra Chorum“ vero bis (totum) dicitur. Ako se invitatorij glasi: Venite, exsullemus Domino, se v psalmu takoj nadaljuje: iubilemus Deo salutciri nostro... Tempore Passionis in Officio de Tempore post Ps. „ Venite‘‘ omittitur „Gloria Patri etc.“ itemjue ini- tium quarti Versus huiics Psalmi (nempe: „Nolite obdurare corda vestra"). Itaque dieto post tertium Versum Invitatorio statim sequitur: „ Sicut in ex- acerbatione. . . “ Na koncu psalma pa se samo izpusti „ Gloria Patri etcP in k temu spadajoča druga polovica in¬ vitatorij a tako, da se po tem verzu invitatorij dvakrat celi moli in s teni psalm (94.) sklene. V velikonočnem času (Temp. Pasch.) se invitatoriju (celemu, oziroma drugi polovici) doda „Alleluja“ h ako ga nima. 1 Rubr. geu. Brev. tit. XIX. c. 1. 2. 31 § 22 . HyiTmi.' Hijmni snnper dicuntur in qualibet Hura, praeterquam a triduo ante Pascha nsque ad Vespera s Scibbati in Alhis exclusive, et praetercpiam in Officio Defunctorum. Kjer v oficiju ni lastne himne, se ta vzame iz psalterija (in Officio de Tempore) ali pa iz Com- mune Sanctorum (in Officio de Sanctis). Sklepna kitica himne se tu in tam izpreminja,- pa samo tam, kjer je isti „metrum“ v himni in v nadomestivni kitici, in kjer nima himna lastnega sklepa t, j. takega, ki spada k popolnosti himne, ali pa takega, v katerem se poveličuje presv. Trojica. Štejemo jih nad 170. § 23. Antiphonae.- A. Njih pomen in razdelitev. Antifdne 1 * 3 so dandanes kratki reki pred 3 in za psalmom ali kakim drugim psalmu podobnim 1 Rubr. gen. Brev. tit. XX. — 3 posebno v oktavah praznikov Jezusovih in Marijinih, četudi se tak praznik samo komemorira. Tu se sklepna kitica glasi: lesu, tibi sit gloriu — Qui natus es de Virgine — (Jura Patre et almo Špiritu ' — In sempiterna saecula. Amen. — 3 Rubr. gen. Brev. tit, XXI. — 3 od besede „anliphona“, ae (tudi antiphona, orum n.) = nasprotno pevanje dveh zborov. Naglasa se -6. ker je dolg, -i pa kratek. — * včasih samo nekaj besed ali tudi ena sama beseda. spevom (Magnificat, Benedictus, Canticum trium puerorum). Antifone so: a) Antiphonae psalteriales (in Officio de Tempore), vzete iz psalmov; h) Antiphonae scripturales (in Festis Domini et 15. Mariae V.), vzete iz sv. pisma; c) Antiphonae historicae (in Festis Sanctorum), vzete iz zgodovine praznika. B. Njih namen. Antifone (in feriali Officio ) podajo glavno misel vsega olicija. so tedaj nekak „ izvleček “ iz psalmov. Večkrat (in Officio Festi ) pa vežejo psalme tesneje s slovesnostjo praznika ter tako kažejo, s kakšnimi občutljeji naj se moli dotični psalm. Antiphonae de Dominica (ad Matutinuni) izra¬ žajo v prvem nokturnu spoštovanje (vero), v drugem upanje, v tretjem pa ljubezen, ki izhaja iz upanja. Za psalm .fi)e profUndis a (in Officio Defunc- torum) je določena antifona „Si iniquitates . . Z njo hoče sv. Cerkev povedati, da moramo v svetem strahu moliti ta psalm. C. Ritus. Čim višji je praznik, tem bolj sili njegova .slovesnost na dan. To kažejo tudi antifone. Te se 33 - namreč in Duplicibus po psalmu ponavljajo, pri godovih nižje vrste (Semidupl.) pred psalmom samo začnejo, pri najnižjih pa skoro popolnoma izginejo . 1 To velja za vsak oficij, a ne za vsak posamezen njegov del; zakaj in Matutino, Laudibus, Vesperis se kaže npliv antifon bolj, in Horis (min.) pa manj . 2 — V velikonočnem času (Temp. Pasch.) imajo antifone moč združiti po več psalmov. Zato se v tem času psalmi posameznih nokturnov molijo pod eno antifono . 3 Ako je v antifoni popolnoma isto bese¬ dilo kakor v prvem verzu sledečega psalma, se ta začne recitirati še le tam, kjer neha besedilo antifone. Ce je pa v antifoni tudi ena sama be¬ seda drugačna kakor v prvem verzu psalma , 4 tedaj pa se mora psalm moliti od začetka. Tempore Paschali se pridene Alleluja vsakej antifoni, ki ga še nima. A Septuagesima usgue ad Sabbatum Sanctum pa vsaka antifona izgubi svoj Alleluja. Commune Apostolorum et plurimorum Mar¬ tinim ima in II. Vesperis druge antifone kakor in laudibus (et I. Vesperis). 1 Tu ima več psalmov skupaj le eno antifono. — 2 Za vse psalme (ali dele istega ps. 118.) skupaj ima vsaka Ilova le eno antifono. — 3 excepto Festo Ascens. D. N. J. Chr. — 4 ali če se antifoni doda Alleluja. s — 34 — § 24. Psalmi. 1 Psalmi, ti krasni spevi starozakonskega pevca Davida, so bili že zgodaj v navadi pri slnžbi božji. Zaradi lepe in jako pomenljive njihove vsebine 2 so jih kristjani kmalu sprejeli od j udov za svoje bogo¬ častje, in dandanes je le malo liturgičnih opravil, v katerih se ne bi rabil kak psalm. Tem ritmičnim spevom prištevamo tudi one ubrane hvalnice (Caniica), ki se najdejo v sv. pismu starega in novega zakona, namreč: Ccinticum Moyai (Deut. Cap. 32; Ex. 15, 1- — 19); Canticum Isaiae (Cap. 12; 38, 10 22); Canticum Habacuc (Cap. 3); Can¬ ticum trium puerorum (Dan. 3, 52 — 90); Magnificat (Canticum B. M. V., Luc. 1, 46 55); Benedictus (Canticum Zachariae, Luc. 1, 68—79); Canticum Simeonis (Luc. 2, 29 — 32). Tudi Gloria in excelsis Deo (Do.\ologia maior), Te Deum , Exsultet, Praefatio nam je prištevati rit¬ mičnim cerkvenim spevom. Psalmi se sklepajo z „ Gloria Patri etc.“ (Doxo- logia minor) in nas tako še bolj tesno združujejo z Bogom. Pri tem sklepu, naj se moli kjerkoli in 1 Rubi'. gen. Brev. tit. XXII. — 2 Glej zgorej § 14. — 3 exceptis Ps. 62, 148, 149; ,,2’e Deum“, „Cantic. trimu puerorumin Ofjicio Tenebrarum et Defunctorum (v posled¬ njem je sklep vedno: Reqniem neternam dona ois Domine.. .) — 35 — kadarkoli, se priklanjamo z glavo (indinatio capitis maxima). V psalmih (1—50) je izražena prošnja za oči¬ ščevanje (via purgativa), (51 — 100) za pravico (via illuminaiiva), (101-150) pa radost nad poveličanjem in združenjem z Bogom (via unitivci). § 25. Versus. 1 Vrstice (Versus mm suis Responsoriis) so v vsakem delu brevirja t. j. pri vseh „urah“, pa ne pri vseh na istem mestu. In Nocturnis inveniuntur (V. et 1,1.) post Antiphonam ultimi Psalmi, in Laudibus et Vesperis post Hj/mnum, in Horis (min.) et Completorio post Responsorium breve et quidem repetitum post „ Gloria Patri etc.“ In Dominica Resurrectionis et per Octavam nsgue ad Vesperas Sabbati in Albis exdusive in Nocturno tantum dicitur Versus, in aliis Horis non dicitur. 2 In Officio de Tempore ( pro Matut., Laud., Vesp.) Versus et Responsorium dicuntur at in Psal- terio, nisi habentur propria. In Adventu et Quadra- gesima vero de Dominica praeeedenti sumuntur. In Officio Pesti 9 Lectionum sumitur Versus cum Responsorio de Communi. Item in Officio Festi 1. c. cap. 2. 1 ltubr. gen. Brev. tit. XXIV. — 36 — trium Lectionum et quidem: Pro Fer. II. et V. de I. Noct., pro Fer. III. et VI. de II. Nod., pro Fer. 1 V. de III. Nod.; in Sabbato, ut notatur in Officio beatae Mariae in Sabbato, quando non dicitur aliud B. M. V. Offidum (9 Ledionum). Tempore Pasc.hali Versibus praedidis semper additur Alleluja; non vero Versibus Pesponsoriorum Matutini (i. e. post Led.), Precurn , nec in „Pretiosa“ ad Primam. In Responsorio breči ad Primam in Pentecoste et per annum tam in Officio de Tempore quam de Sandis dicitur X 7 .; „ Qui sedes ad dexteram PatrisCuius loco: in Adventu dicitur: „ Qui venturus es in mundum“ quotidie excepto Festo Immaculatae Conceptionis B. M. V. et per Odavam; in Nativitate Domini usque ad Epipihaniam quoti- die, in Festo Corporis Christi et per Od., in omni 1 Officio B. Mariae V. et infra eiusdem Od. dicitur: „ Qui natus es de Maria Virgine"; in Eptphania et per Odavam et in Festo Trans- figurationis dicitur: „Qui apparuisti hodie“; a Dominka in Albis inclusive usque ad Ascen- sionem exclusive semper 2 dicitur: „Qui surrexisti a mortuis"; 1 excepto Officio „Exspectatio 1’artusB. M. V.“ (18. Dec.) in quo dicitur „Qui venturus es in mundum." — 2 excepto Officio B. Mariae V. — 37 — in Asccnsione nsque ad Pentecosten exclusive dicitur: „Qui scandis super sidera“. Aliqua praeterea sunt propria Officia, veluti Pretiosissimi Scmguinis, et Sacratissimi Cordis D. N. L Chr. ac septem Dolorum B. Mariae V., in quibus proprius rf. assignatur, ut suis loči ; poniturA § 26. Absolutiones et Benedictiones.- Absolutiones ; s po psalmih v nokturnih, dovrše¬ nih s „Pater noster“ post f. et Ih, izražajo prošnjo za očiščevanje ter pripravljajo na poslušanje božje besede ( Lectiones). Benedictiones so v najožji zvezi z lekcijami kot izraz blagoslova, za kojega Ledov prosi vedno rekoč: „Iube, domne, benedicere“ { tudi, če moli sam). In Matutinis Tenebrarum maioris Hebdomadae et in Ofjicio Defunctorum Absolutio et Benedictiones non dicuntur. In Ofjicio Dominicae se rabijo Absolutiones (t Benedictiones po tem redu, kakor jih našteva brevir. 4 In Ojficio Pesti, 9 Lectionum in III. Nocturno secunda Benedictio mutatur ih „Cuius ( Quorum vel 1 Cfr. Rubr. gen. Rrev. tit. XXVIII. c. 3. — 2 avte Lectiones. Rubr. gen. Rrev. tit. XXV. — 3 absolvere — dovršiti, završiti, končati. — 4 takoj ob začetku (na 1. strani). — 38 — (Juarum) fesium colimus, ipse (ipsa. ipsi, ipsae ).. sed et tertia in verba „Per evangelica dieta deleantur nostra delicta“, quando legitur Homilia ( Dom., Fer., Vig .). In Officio 3 Lectionum, si est de Feria, su- muntur Absolutio et Benedictiones, ut in Breviario indicantur: Pro Fer. II. et V. de I. Noct., pro Fer. III. et VI. de II. Noct., pro Fer. IV. et Sabb. de III. Noct. Kadar se moli Homilia, je Absolutio vedno Feriae occurrenti conveniens, Benedictiones pa so iz tretjega nokturna (čisto po brevirju). Te Benedictiones se izpremenijo in Officio de Simplici tako-le: lile . . Cuius ( Quorurn, Quarum ) . . Ad societatem ... Ako pa se rabijo v sredo in soboto (torej iz 3. nokturna) in se ne čita Ho¬ milia 1 , tedaj se glasijo: lile . . . Divinum auxilium .. . Ad societatem . . . § 27. Lectiones. 2 Lekcij (čitanj) jev oficiju devet (ut in Dupl ., Sem., Dom., Dies infra Od.) ali pa samo troje (ut in Fer., Vigil., Sim.pl.; Pasch. et Pentec. cum Od.). A. Officium novem Lectionum. a) Lectiones primi Nocturni. Lekcije prvega nokturna so zmiraj deli sv. pisma (Scriptura occurrens). Cerkev je pri razde- 1 To se zgodi in Officio de Feria. —- tit. XXVI. Rubr. gen. Brov. litvi svetopisemskih knjig imela dvojni namen; želela je: a) da se v teku cerkvenega leta prebere vse sv. pismo, (3) da se to berilo strinja s časom in duhom cerkvenega leta. Toda prva želja (a) se sv. Cerkvi ne more izpolniti do pičice; zato pa ukazuje, naj se čita vsaj začetek vsake svetopisemske knjige, navadno v ne¬ deljo; ako pa ni mogoče na določeni dan, naj se •čita prvi prosti dan za tem. Ako ni prost ali neza- branjen noben dan v tednu, naj se Initium prenese na tisti dan, ki že ima svoj Initium. Tu se moli kot I. Lectio, Initium occurrens pa kot Lectio II. et Til. Če pa ni takega dneva v tednu, mora Duplex (če treba, celo Duplex mahis opustiti svoje lastne lekcije (Lectiones propricis vel e Communi assignatas) ter prevzeti Initia translata. Samo Duplex I. et II. d. ob¬ držita v takem slučaju svoje lekcije. „Anticipirati“ (t. j. čitati teden poprej, kakor jim je določeno) se smejo le: Initium Libri Esther (hebdomada V. Sept.), Liber 2. Machabaeorum (hebd. V. Odobr.) 1 et Initium Dominiccie anlicipatae (post Epiphaniam). Kar pa zadeva drugo pravilo (p), naj se nam¬ reč čitanja vjemajo z duhom cerkvenega časa, se 1 Decr. 17. Jan. 1887. Vido Rubr. Brev. spec,, (ut suis locis notatur). - 40 je sv. pismo razdelilo na posamezne letne čase tako-le: V adventu se bere prerok Izaija, ki naj¬ bolj živo opisuje hrepenenje po Zveličarju. Ab Epiphania usque ad Septuagesimam ('exclus.)■ se čitajo listi sv. Pavla, ki daje najlepše pri¬ čevanje Jezusu Kristusu. A Septuagesima uscjue ad Dominicam Passionis (exclus.) se berejo prve, deloma tudi druge bukve Mojzesove, naj bi mi tem bolj spozna¬ vali ter premišljevali, kako potrebno nam je rešenje iz sužnosti greha in njega hudih nasledkov. A Domivica Passionis usque ad Dominicam Re- surrectionis (exclus.) se čita prerok Jeremija, ki posebno drastično opisuje vso nadlogo sužnosti. Po Veliki noči se vrstijo vse še ne čitane knjige nove zaveze po tem-le redu: Na belo nedeljo (Dominica in Albis) se čita list sv. Pavla ad Colossenses. Po beli nedelji 1 se bere „Dejanje a p o s t o 1 o v“ (Adus Apostoloruni) in za njim listi vseh drugih apostolov. 2 Po binkoštih imajo svoje mesto ostale knjige stare zaveze in sicer: Na praznik presv. Trojice (Dom. Ss. Trinitatis ) se še bere Izaija, 1 takoj v ponedeljek (Fer. II. post Dom. in Albis). — 2 razun listov sv. Pavla. — 41 j) o tem pa takoj 1 tj e do meseca avgusta štiri knjige Kraljev (guattuor Libri Regam). V avgustu se čitajo knjige: Parabolae Salomonis, Ecclesiastes , Sapientia , Ecclesiasticus ; v septembru: Job, Tobias, Juditli, Esther; v oktobru: Machabaeorum libri duo; v novembru: Ezecliiel, Daniel, 12 malih prerokov. Višji godovi (Duplicia I. et II. cl.) imajo v prvem nokturnu lekcije de Communi, 2 če nimajo lastnih. Commune ima lekcije na več mestih (1. vel 2., za ;3. nokturn celo 3. loco). Festum duplex (min.) 3 se še more izpremeniti (znižati = simplijicare), v višjem redu pa ne več. V tem slučaju (kot Duplex maius ali višje) se mora preložiti na poznejši, prvi nezabranjen dan, ako mu je odvzet njegov godovni dan. 4 b) Lectiones secundi Nocturni. Za lekcije 2. nokturna se porabijo ob godovih svetnikov njih življenjepisi (legende) ali pa zgodo¬ vina praznikova. Ako nedostaje snovi za vse tri lekcije (2. nokturna), se dostavi, kolikor primanj¬ kuje, z lekcijami de Communi (loco convenienti). 1 v ponedeljek (Fer. II. post Dominicam Ss. Trinitatis). — 8 non de Scriptura oceurr. — 3 exceptis Festis Kcclesiae Doctorum. — 4 Cfr. supra § 4. n. 2. — 42 — Ob praznikih Gospodovih in ob nedeljah (dt> ea) se za lekcije vzamejo razprave sv. cerkvenih učenikov o dotični skrivnosti, oziroma verski resnici. Papež Klement VIII. (1592—1605) je dal „ legende“ preiskati ter dovolil v brevirju pustiti samo tiste, ki so se res mogle opirati na spričevanje vero¬ dostojnih mož. „Legende“ imajo zgolj človeško ver¬ jetnost. V njih se ne uči nič veri ali nravnosti na¬ sprotnega. c) Lectiones tertii Nocturni. In tertio Nocturno seinper leguntur tres Lectio¬ nes de Homilia in Evangelium. Excipiuntur ab hoc ordinario Lectionum Matutina Tenebrarum et Defunc- torumd Kadar se in Officio novem Lectionum (sine 9. R.) vloži Commemoratio Festi, ki ima svojo lastno lekcijo'*, se moli ta (Lectio Simplicis) kot deveta lekcija in sicer tako. da se dve, oziroma tri spojijo v eno samo 3 , deveta lekcija dnevnega oticija pa se ali izpusti ali pa priklopi prejšnji (osmi). To poslednje se zgodi, ako se v tej deveti lekciji (še tudi) opisuje življenje 4 svetnika ali pa njegovo po- 1 Kubr. gen. Brev. tit. XXV i. c. 2. — 2 ali tudi dve ali tri. — 8 ,,Duae vel tres iunguntur", ,,e duabus vel tribus JU una 1 ', pravi direktorij. - * e. gr. in Festo 7 Fratrum Mm., 10. .Tulii. 43 — veličanj e 1 * . Ravno isto velja za slučaj, če se mora isti dan moliti kot nona Lectio Homilia. Kadar pa tak Officium (!) Lecf.) ima nonum Responsorium (9. R\), se deveta lekcija njegova nikdar ne izpremeni, pa tudi ne izpusti. B. Officium trium Lectionum,- Lectiones: a) In Officio de Feria (min.) per annum snmuntur de Scripturd occurrente', b) in Officio de Feria maj., Qu. Temp., Fer. II. Rog.. Vig. de Temp. snmuntur de Homilia 'in Evan- gelium Fer. (Vigil.); c) in Officio de Sando ( Simplici), qui habet duas Lectiones, prima tantum erit de Scriptura (2. et 3. de Sando). Si unani tantum habet) (vel propriam vel e Communi assignatam), prima et secunda erunt de Scriptura (;tertia de Sando). Tedaj ravno narobe kakor in Officio novem Lectionum, kjer se lekcije od zadaj dostavljajo in sicer de Communi. § 28. Responsoria post Lectiones. 3 Po lekciji, ki se konča, razven in Matutino Tenebrarum et Defundorum, vedno z besedami „ r Tu 1 e. gr. in Pesto S. Joseph, Sp. B. M. V., 19. Mart. — - Kubi', gen. Brev. tit. XXVI. c. 4. — 3 Rubr. gen. Brov. tit. XXV11 ■ — 44 cmtem, Domine , miserere nobis. Deo gratias — se moli responzorij ( Responsorium). Responzorij mnogokrat ni nič druzega kakor nadaljevanje lekcije, torej tekst sv. pisma, zlasti in Ofjicio de Tempore. Marsikateri ima svoj izvir v preroških bukvah ali pa v spisih sv. cerkvenih očetov. Tu in tam responzorij izraža značaj praz¬ nika, včasih pojasnjuje skrivnost praznikovo, včasih pa obdelava kak drug nauk ali poje celo slavo dotičnemu prazniku kakor Ilgmnus, da še bolj povzdi¬ guje k Bogu srca molivcev; zavoljo tega se tudi imenuje duhovna pesem. Responzorij je z lekcijo v takem razmerju kakor antifčna s psalmom. In Festis novem Lectionum (praeterguam in Fesfo Ss. Innocentium, guando non venerit in Dominira ) et in Dominicis (exceptis Dom. Adventus et a Sep- tuagesima usgue ad Dominicam Palmarum inclus.) dicuntur odo tantum Responsoria. Post ultimam Ledionem praedictis diebus immediate dicitur „Te Deum“; item etiam in Festis Simplicibus et Feriis Tem- poris Paschalis (excepta Fer. II. Rogationum, in qua ponitur tertium Responsorium). In Ofjicio Tenebrarum et Defundorum dicuntur novem, in Feriis per annum vero tria Responsoria . 1 Rezponzorij ima dva dela: pravi Responsorium in Versus. Prvi, zaznamovan z R. ; je predeljen (po quia non dicitur „Te Deum“. - 45 zvezdici = asteriscus *) v dva, včasih tudi v tri dede; poslednji teli se po $f. (od zvezdice) ponovi. In Officio Fisti se responzoriji jemljejo de Communi ( convenienti), ako ni lastnih, in sicer in Duplici et Semiduplici v selej iz doticneganoktur.ua; in Simplici vero hoc ordine: Feria II. et V. de primo, „ III. et VI. de secundo, „ IV. et Sabbato de tertio, Po ravno tem redu dobiva tudi Officium feriale Responsona, če nima svojih, (de Dominica praecedenti, non de Communi). § 29. Te Deum. 1 Ta hvalna pesem se poje (moli) po zadnji (de¬ veti, oziroma tretji) lekciji; izostane pa, kadar se moli zadnji responzorij . 2 Te Deum, po katerem se ravna Gloria v sv. maši, se moli vedno stoje. Opomba. Iz dosedaj navedenih in raztolmačenih delov se sestavlja Matutinum, ki ima najširši obseg izmed vseh „ur“ celega dnevnega oficija. Kajpada so tudi druge Jlorae“ duhovnih dnev¬ nic zložene na sličen način in sicer iz nekaterih teh 1 ltubr. gen. Brev. tit. XXXI. — L Več o tsm glej: § 25. Responsoria. delov; kako — je dovolj jasno razvidno iz brevirja (glej posamezne „Horae“ v psalteriju). Zategadelj jih tukaj ne bomo natančneje po¬ jasnjevali; ampak govoriti hočemo le še o tistih neomenjenih delili, ki se poleg že opisanih nahajajo v njih, in sicer po razvrstitvi nadaljnih posameznih „ur“ dnevnega oficija, (ki so: Laudes — Home minores — Vesperae — Completorium). § 30. Capitulum. 1 Capitulum dicitur in Laudibns, Horis (m), Vesperis, Completorio. Capitulum je kratko branje, zato se tudi moli enako lekciji v nokturnu. Tudi smoter mu je isti kakor lekciji, namreč razsvetljenje. Capitulum se moli sine Benedictione, ker so ga nekdaj recitirali višji, ki so namestniki Kristusa v „koru“; moli se tudi sine Titulo, ker je prav za prav nadaljevanje lekcije v nokturnu ali pa je iz mašnega lista ( Epistola Missae). Moli se stoje iz spoštovanja do višjih ter se sklepa z „Deo gratias“. A Feria V. in Coena Domini usque ad Ve- speras Sabbati in Albis exdusive et in Officio De- functorum Capitulum noti dicitur.- Capitulum Do- minicae [a tertia post Pentecosten usque ad Adventum et a Dominica secunda post Epiplianiam usque ad Sep- 1 Rubr. gon. tit. XXIX. — 2 Ibiclem c. 1. - 47 tmgesimam exclusive ) pro Laudibus, Iioris, Vesperis sumitur e Psalterio. Alicie Dominicae habent propria Cdpitula. Piv feriali Officio (ab Odam Pentecostes usgue ad Adventum et post Od. Epiphaniae usgue ad Domi- nicam priniam Quadragesimae exdus.) dicitur Capi- tulum feriale ut in Psalterio. Aliis temporibus dicuntur Cupitula ut in Pro- prio de Tempore: Pro Feriis: Advent as, ut in Fer. II. post Dom. I. Adventus; Quadragesimae, ut in Fer. II. post Dominicam I. Quadragesimae; Passionis, ut in Fer. II. post Dom. Passionis. In Officio de Sanctis dicuntur Capitula de Communi, nisi habentur propria. Navadno je ad Vesperas (I. et II.), Laudes, Tertiam isti Capitulum. Capitulum in Prima et Completorio nunguam mutatur. In Feriis Temporis Paschalls ad Primam dicitur Capitulum ( „Pegi saecu- lorum “) sicut in Dominicis et Festis. § 31. Lectio brevis. 1 In principio Completorii et in fine Primete dicitur „Ledio brevis“ [L. br.). Kakor pravi že ime, je to „kratka lekcija", ki ima isti uvod ( „Jube, domne, benedicere.“ Benedidio), Rubr. gen. Brev. tit. XXVI. c. 11. — 48 pa tudi isti sklep („Tu anteni, Domine, miserere nobis. Deo gratias“), kakor prava lekcija v jutranjicah. In Ofjicio Festi se porabi za Lectio brevis ad Primam Capitulum Nonae. In Ofjicio de Tempore {Dom. et Fer .) sumitur Lectio brevis ex Proprio de Tempore vel e Psalterio. Ad Completorium je Lectio brevis vedno ista, namreč: Fratres , sobni estote . .. § 32. Responsorium breve. 1 Besponsorici brevia dicuntur post Capitulum ad. Primam , Tertiam, Sextam et Nonam, et ad Comple¬ torium, praetergucim in triduo ante Pasc-ha usque ad Nonam Sabbati in Albis inclusive, guibus diebus non dicuntur . 2 ,, Brevia 11 se imenujejo z ozirom na kratki Capitulum, s katerim so v istem razmerju kakor Responsoriu pod Lectiones s svojimi lekcijami. In Officio Festi sumuntur Responsoria brevia de Communi, nisi habentur propria; in Ofjicio di Tempore vero e Proprio de Tempore ( Adventus, Quadraxjesmae, Passionis, Paschue) vel e Psalterio (in Dominicis et Feriis per annum ). 1 Ibidem tit. XXVIII. — ' L I. c. cap. 1. — 4«J — § 33. Preces. 1 Ker so vsakemu dnevu in godu lastne posebne prošnje in želje, ima vsak oficij posebne, njemu lastne molitve (Orationes), katerih vsebina se ravna po lastnosti in pomenu dneva ali godu. Pred temi molitvami pa se tu in tam opravljajo še posebne prošnje (Preces), ki se začenjajo vselej s „Kyrie eleison“. Razločujemo pa dvoje vrst prošenj, namreč: a) Preces Dominicales, dicendae ad Primerni et Completorium, ut in Psalterio , 2 non dicuntur in Du- plicibus, nec infra Octavas, nec in Vigilia Epiphaniae, et Feria VI. et Sabbato post Octavam Ascensionis . ..; alias autern semper dicuntur . 2 Ad Completorium se molijo Preces, ako jih do¬ pušča prihodnji dan . 4 Molijo se stoje , 5 sicer so pa (ad Compl.) ravno takšne kakor: b ) Preces feriales. Quae dicuntur ad Laudes, Horas (min), Vesperas, Completorium. Ad Primam sunt prolongatae Preces Dominicales positae in feriali Officio ad Primam. Dicuntur tantum in Penis Adventus, Quadragesimae, Qu. Temp. et Vi- ' Rubr. gen. Brev. tit. XXXIV. — 2 (ilej v brevirju: Dominka ad Primam ante Orationem „I)ominus I)eus omni- potens“, ad Completorium vero ante Orationem ,,Visita, quae- sumus“. — 3 Rubr. gen. Brev. tit. XXXIV. c. 2. — 4 ki mora biti nižji kakor Duplex. — 6 sicut ad Primam. 4 — 50 — giliis, quae ieiunantur ( exceptis Vigilia Nativ. Domini ac Vigilia et Qu. Temp. Pentec.), et tune dicuntur ftexis genibus. In aliis Feriis per annurn dicuntur Preces Dominicales, in quibus noti flectuntur genua . 1 Ad Vesperas dicuntur, si non sequatur Festum. Ad Completorium dicuntur consuetae de Dominica, secl flexis genibus .' 1 Preces feriales inveniuntur in Psalterio: Pro Laudibus, ut Feria II. ad Laudes; pro Horis {min.), ut suis locis ; s pro Vesperis, ut Feria II. ad Vesperas. Quando aliguis solus recitat Officium, semel tantum dicit „Confiteor“, omissis illis verbis: „Tibi, pater 11 , vel „vobis, fratres", et similiter dicit: „Mise- reatur nostri . . . peccatis nostris, per ducat nosi 1 § 34. Orationes. Pri vsaki molitvi (Oratio) razločujemo tri dele: a) prošnjo, b) nagib {Motivum), c) sklep {Conclusio). Vkljub temu so oracije v brevirju, pa tudi mašne, čudovito kratke in jedrnate, in sicer tem bolj, čim dalje v preteklost sega njih izvir. Izprva so bile vse oracije tako zložene, da je njih nagovor veljal Bogu Očetu. To pa zaradi- 1 Rubr. gen. Brev. tit. XXXIV. c. 3. — 2 Ibidem c. 4. — 3 pri vsaki „hori“ posebej ali pa pri terciji (Tertia) za vse skupaj. — 4 Rubr. gen. Brev. tit. XV. c. 2. — 51 — tega : 1. ker je O če izvir vsega dobrega; 2. ker nas je Kristus Gospod sam učil tako moliti rekoč: „Sic. er go vos orabitis: Pater noster, qui es in coelis . . . “ 1 ; 3. ker so v začetku kristjani prav trdno verovali v enega Boga v treh osebah. Še-le, ko so krivoverci začeli trositi svoje krive nauke in nevarne dvome o božanstvu Kristu¬ sovem, je začela sv. Cerkev molitve naslavljati tudi na Jezusa Kristusa (na drugo božjo osebo). Na Sv. Duha ni naslovljena nobena oracija ne v brevirju ne v misalu; kajti On sam je tisti, ki moli v sv. Cerkvi. Vendar pa sklep oracije ( Conclusio maior ) 2 obsega vsakokrat vse tri božje osebe in pou¬ darja sredništvo Jezusovo. A. Conclusio. Sklep ( Conclusio Orationis ) je različen in sicer z ozirom na božje osebe, ki se imenujejo in naziv- ljejo v molitvi. ' Matth. 6, 9. — s Per Dominum nostrum Jesum Ohristum Filium tuum; Qui tecum vivit et regnat in unitate Spirilus Sandi Deus: Per omnia saecula saeculorum. R. Amen. Ta se rabi samo: v brevirju, pri mašnih molitvah in pn „obhajanju“ (za oracijo: Deus, qui nobis sub Sacramenlo mirabili . . .); drugače (razun če se v oraciji izrecno zahteva Conclusio maior) se rabi vedno Conclusio minor: (Per [eundem ] Ohristum Dominum nostrum. R. Amen. — Qui vivis [vivit.] et regnas [regnat] in saecula saeculorum. 11. Amen.) i* I. Ako se v oraciji nagovori Bog Oče: a) pa se ne imenuje nobena druga božja ose b a, je sklep vedno: Per Dominum N. J. Chr.... b) ako se imenuje v oraciji druga božja oseba 1 in sicer: ♦ a) ob začetku ali pa vsredini oracije, se sklep glasi: P er eundem Dominum N. J. Chr. . . . P) ob koncu oracije, se sklep glasi: Qui tecum vivit et regnat. . c) ako se v oraciji imenuje tretja božja oseba (Sv. Duh), se sklep glasi: P er Dominum N. J. Chr. . . ., qui tecum ... in unitate eiusdem Spiritus Sandi . . .; č) ako se pa imenuje druga in tretja božja oseba, tedaj pa se poslednji sklep (c) začne z besedami: Per eundem Dominum N. J. Chr . . . II. Ako se v oraciji nagovori Bog Sin, se sklep glasi: Qui vivis et regnas cmn Deo Patre in unitate Spiritus Sandi. . . (oziroma 2 in unitate eius¬ dem Spiritus Sandi. . .) II. Amen. B. Ritus. Ante Orationeni, etiam guando aliguis solus recitat Ofjicium, semper dicitur Versus: „Dominus ' e. gr. Jesus, Christus, Salvator, Verbum, XJmgenitus ) Dei Genitricis Mariae. — 2 če se omenja tudi Sv. Duh v oraciji. vobiscum“j 1 et respondetur: „Et cum špiritu tuo.“ Qui Versus non dicitur ab eo, qui non est saltem in or- dine Diaconatus, nec a Diacono, praesente Sacerdote, nisi de illius licentia. Si quis autem ad Diaconatus ordinem non pervenerit, eius loco dicat: „Domine, exaudi orcdionem meam“, et respondetur: „Et clamor meus ad te veniat.“ Deinde dicitur „Oremus“? Kadar se moli več oracij v oficiju, ima samo prva tak uvod, druge imajo vsaka za-se: Anti- phonam, Ver sum cum Responsorio, deinde „Oremus“; sklep ( Conclusio ) pa ima samo prva in zadnja. Post ultimam Orationem repetitur: W. Dominus vobiscum. ( Domine, exaudi oratio¬ nem meam ). Ik Et cum špiritu tuo. (Et clamor meus ad te veniat). Postea dicitur: Hf. Benedicamus Domino. Ik Deo gratias. Fidelium 3 animae per misericordiam Del reguiescant in pace. Ik Amen. 1 V „množmi“ moli zato, kar vedno vsaj v dnini moli z vsemi drugimi duhovniki kot služabniki sv. Cerkve kakor v „koru“. — 2 ltubr. gen. Brev. tit. XXX. c. 3. — 3 Non tamen dicitur ad Primam ante „Pretiosa . . .“ nequc ad Completorium ante V. „Benedicat...“, nec quando post aliguam horam immediate sequitur Officium parvum B. Mariae — 54 Oratio Dominicae et Feriae invenitur in Proprio de Tempore. Ako pa Feria nima svoje oracije, se ta vzame iz prejšnje nedelje (Dominicae praecedentis).. Oratio Sandi cuiusdam est vel in Proprio Sandorum vel sumitur de Communi. če imata dva svetnika isto oracijo, se ta vzame samo za prvega, za drugega pa de Communi najbolj primerna. Ab Orationibus expungenda suni cognomina' et patriote Sandorum .' 1 * — Kadar se Oratio Festi mora porabiti kot Suffragium, se izpremeni v njej to, kar je za praznik značilnega . 3 4 § 35. Comniemorationes communes seu Suffragia Sanctorum. Commemorationes communes seu Suffragia de Sandis, quae habentur in Psalterio post Vespjeras Sabbati, dicuntur in fine Vesperarum et Laudum ab Octava Epiphaniae usque ad Dominicam Passionis exclusive, et ab Odava Pentecostes usque ad Adventum exdusive, in Dominicis , Feriis et Festis (nisi Officium sit Duplex, vel infra Octavas )* post omnes Commemo- vel Officium Defunctorum aut Septem Psalmi Poenitcntiales aut solae Litaniae. Cfr. 1. c. — 1 nisi dantur honoris causa e. gr. Joannes Chrv s o s tom u s. — 11 S. R. C. 5. Maii 173G. — 8 n. pr. namesto „v.ativitas u se moli „ commemoratio — 4 Eubr. gen. Brev. tit. XXXV. c. 1. rationes praeceptas. In feriali Officio' koc Online seguuntur: 1. de Cruce , 2 2. de S. Maria, 3. de s. Joseph, 4. de Apostolis (Petro et Paulo), 5. de Pa¬ trom Dioecesisf 6. de Patrom seu Titulari ecclesiae, * 7. de Pace. Predzadnji dre (5. in 6.) se vlagata na mestu, katero jima gre po dostojanstvu dotičnih pa- tronov. 6 Ako je Patronus seu Titularis ecclesiae kaka skrivnost (e. gr. Ss. Trinitas, Salvator), se pomakne ta komemoracija celo pred Marijino (de S. Maria)-, takoj za to je ona de Ss. Angelis- komemoracija de s. Joanne Bapt. ima prednost pred ono sv. Jožefa. Kadar se opravlja Officium votivum kateregakoli izmed teh svetnikov, kojih Sufiragia molimo, se do- tičnega svetnika Suffragium izpusti. 0 Istotako izostane Suffragium de S. Michaele (pri cerkvi, kjer je sv. Mihael Patronus eccl .), kadar se moli Officium voti¬ vum de Ss. Angelis. 7 1 quando Officium dicitur de ea (= Feria, non de Pominica). — 2 posita in Psalterio: in fine. Laudum Feriae II. et ante Completorium. — 3 Lavantinae: S. Andreas. — 4 cuius servitio sacerdos est addictus aut in qua aliquod Benefieium. licet tenue, possidet (S. R. C. 13. Sept. 1704; 7. Dec. 1844). — 6 kakor kažejo .,Litanije vseh svetnikov 11 . — 0 pa tudi samo tedaj. Officium votivum de Apostolis ne zabranjuje ko¬ memoracije de Apostolis (Petro et Paulo). — 1 S. 11. O. 14. Maii 1887. Tempore Paschali fit alia Commemoratio de Cruce, et ea sola tune dicitur, ut ponitur in Lau- dibus Feriae II. post Dominicam in Albis; non ta- men in Duplicibus negue infra Octavas. 1 * Vse, kar je povedano o ferijalnem oficiju glede na Suffragia Sanctorum, velja tudi o drugih, v katerih se morajo moliti Suffragia Sanctorum, - pa s tem razločkom, da se v njih izpušča Comme¬ moratio de Cruce I Suffragia Sanctorum se molijo p o vseh v di- rektoriju zapovedanih komemoracijah. § 36. Antiphonae beatae Mariae in fine Officii. 4 01) koncu oficija se moli ena izmed sledečih štirih Marijinih antifon in sicer po tem-le redu: 1. Alma Redemptoris. A I Vesperis Dominicae I. Adventus usque ad II. Vesperas diei 2. Febr. (inclus.); 2. Ave Regina. A Completorio diei 2. Febr. ( incl.) usque ad Fer. V. in Coena Domini ( exclus .); 1 Rubr. gen. Brev. tit. XXXV. c. 2. — 2 In Ofticio de Dom., SemidupL, Simpl. (estra Oct.). — 3 ki je na prvem mestu inter Suffragia Sanctorum. — 4 Itubr. gen. Brev. tit. XXXVI. 3. Regina, coeli. A Completorio Sabbati S. ( inclus .) usque ad Nonarn Sabb. post Pentecosten (inclus 4. Salve Regina. A 1. Vesperis Dom. Ss. Trinit. (inclus.) usque ad Nonam Sabbati ante Dom. 1. Adventus ( inclus .). In Choro se mora moliti Antiph. finalis vsako¬ krat. kadarkoli se prekine molitev po kaki „uri“ s ; extra, Cliorum, se mora moliti dvakrat, namreč: in fine Completorii et dictis Laudibus vel in fine ul- timae Horae, quae immediate subseguatur post Laades. 3 Želeti je pa, da se moli tako kakor v „koru“ t. j. po vsaki „uri“, s katero se prekine oticij, ako ne sledi takoj : Officium Defunctorum, Septem Psalmi Poeni- tentiales, Litaniae, aut Missa. Post, Completorium autem semper dicitur , etiamsi praedida subseguanturd Regina coeli se moli vedno stoje, druge tri pa samo ob nedeljah, 6 drugače pa zmiraj kleče. Officium se sklepa tako-le: 1 etiam meridie anto ])ominicam Ss. Trinit. (pro „Ange- lus Domini") S. It. C. 20. Maii 1890. — 1 * quandocunque ter- minata aliqua Sora discedendum est a Choro ; Itubr. gen. 1. c. cap. 2. — 8 Ibidem. — 4 * L. c. cap. 3. — 6 in diebus Dominicis i. e. a primis Vesperis Sabbati usque ad solis occasum diei Dominicae. Decr. 12. Nov. 1831. Cfr. 1. c. cap. 3. „ Pater noster“ l (secrdo). V. Dominus det nobis suam pacem. R. Et vilam aeternarn. Amen. Tu se moli antifona. Konec po antifoni pa je: V. Divinim auxilium maneat semper nobiscum. R. Amen. Tretji del. Officia diversa. § 37. Officium feriale. V stari zavezi je bila sobota ( Sabbdtum) najimenitnejši dan v tednu. Nedelja (prvi dan po soboti) je bila prima (sc. Feria ) Sabbati, ponedeljek secunda, torek tertia, sreda quarta, četrtek cpuinta, petek sexta. Nam kristjanom pa je nedelja prvi in naj¬ važnejši dan v tednu in sicer zato, ker je v nedeljo Gospod od mrtvih vstal in ker je v nedeljo poslal Sv. Duha. Potemtakem bi se ponedeljek moral imenovati prima Dominicae. Pa ime sobota 1 In fine Completorii tantum immediate post „Bene(licat et custodiat . . . Amen“ dicitur Antipliona tinalis. — 59 — ( Sabbatum ) seje ohranilo tudi v novi zavezi in isto- tako tudi štetje tedenskih dni po stari šegi. Zavoljo tega se ponedeljek še vedno imenuje Feria II. t. j. drugi dan po soboti. Vsak dan ima svoje duhovne dnevnice ali svoj Officium divinim, ki se z ozirom na ime {Feria) zove Officium Feriae ali pa Officium feriale. Feriae se glede na veljavo ločijo v maiores in minores. 1 a) Feriae maiores so: Feriae Adventus, Quadragesimae, ( Fer. IV., VI., Sabbatum) Quat. Temp., Feria II. Rogationum. Njih Officium se opravlja, ako ni vsaj Semiduplex isti dan; sicer pa se komemorirajo ob vseh godovih, tudi I. el. Izmed teh so nekatere še posebno imenitne ter se imenujejo Feriae privilegiatae; so pa te-le: Feria 1 V. Cinerum, Feriae Hebdomadae maioris, Feriae infra Oct. Paschae et Pentecostes. Ob teh se ne sme obhajati noben praznik ( Festum ) pro choro (*• e. in Officio et Missa), na pepelnično sredo in zadnja dva dni velikega tedna pa tudi pro foro (i. e. pro populo) ne. V prvem slučaju (kadar je Festum prepovedan pro choro) se samo Officium cum Missa preloži na prvi nezabranjen dan, v drugem slučaju ( pro foro) pa tudi zunanja slovesnost. ' ltubr. gen. Brev. tit. V. — 60 Festum Annunticitionis B. M. K, transferendum pvo choro omnibus Feriis Hebdomadae maioris — dua- bus ultimis , sc. in Parasceve et Sabbato S., eticnn pro foro —, transfertur ad Feriam II. post Dominicam in Albis ( sedes propriaf; item Festum S. Joseph (suh iisdem conditionibus ) transfertur ad Feriam IV. post Dominicam in Albis ." 1 Opomba. Ako pride kateri izmed teh zapove¬ danih praznikov na veliki četrtek, sme se pred veliko sv. mašo brati toliko sv. maš de Feria V. in Coena Domini 3 , kolikor jih je treba, da verniki zadostijo svoji dolžnosti kakor oh drugih zapovedanih praz¬ nikih ali nedeljah. b) Feriae minores. Vse druge Feriae (razven zgoraj suh a) naštetih.) per annum se imenujejo Feriae minores. To so taki dnevi med tednom, oh katerih se ne obhaja noben god ali Festum ( Duplex, Seniiduplex, Simplex). Te Feriae so najnižje, zategadelj se niti ne komemorirajo. § 38. Vigiliae. 4 „Ferijam“ zelo podobne so vigilij e ali „bilje". Začele so se že zgodaj, v prvi dobi krščanstva, ter pomenijo bližnje pr edp razno vanj e velikih 1 Addit. Brev. 11. Dec. 1897. — 2 Decr. 1">. Aug. 1892. non de Festo. — 4 Rubr. gen. Brev. tit. VI. — 61 — cerkvenih godov. Njih namen je, srca vernikov po nočnem čuvanju, z molitvijo in postom, zlasti pa z vrednim prejemom sv. zakramentov pripravljati na dostojno praznovanje prihodnjega godu. Že prvi kristjani so se na večer pred velikimi prazniki zbirali na sv. kraju; tam so ostajali pozno v noč ter so s postom, z molitvijo in s prepevanjem psalmov in s poslušanjem božje besede častili Boga. Na to so se razšli za nekoliko časa, pa se ob določeni uri zopet sešli k slovesni prazniški službi božji. Pozneje so nekateri začeli zlorabiti te ponočne shode, uganjali so marsikake nerodnosti in razuz¬ danosti. Zato jih je Cerkev sama odpravila, tupatam tudi zaradi verske brezbrižnosti, ki so jo začeli ka¬ zati nekateri mlačni kristjani. A pobožnost sama in priprava na bližnji praznik ni prenehala; le prenesla se je na prejšnji dan, od večera na jutro. Iz psalmov, molitev, branj in sv. pesmi, kakor so jih rabili pri ponočnem čuvanju, je sv. Cerkev sestavila poseben oficij za ta „pred- dan“, ki se je še vedno imenoval vigilija in zatega¬ delj večinoma tudi bil postni dan. Vigilije so ali s postom združene ali pa brez posta. Vigilije brez'posta so bile že od prvih časov sem te-le: Vigilia Epiphaniae , Vigilia S. Joannis Evang P, Vigilia Ss. Apostolorum Philippi 1 zaradi veselja nad rojstvom Gospodovim. et Jacobi, 1 Vigilia Ascensionis. Vse druge vigilije so bile po splošni cerkveni postavi posti. Vsled spregledov sv. stolice (posebno z dne 7. Jun. 1899 in za nadaljnih sedem let z dne 7. Febr. 1906) pa je post ob vigilijah zelo olajšan tako, da imamo v Solnograški cerkveni provinciji dandanes samo pri dveh ( Vigilia Nativ. Domini et Pentec.) še ostro zapovedan post, pri vseli drugih pa k večjemu še ieiunium (sine abstinentia a car - nibus). S op raz ni ki t. j. po papeževem pismu od¬ pravljeni prazniki (posebno apostolov) nimajo niti tega posta več ob svojih vigilijah. Da pa se ne bi popol¬ noma pozabil ta post (ieiunium), preložil gaje papež Klement XIV. 2 (1769—1774) na srede in petke v adventu. Glede na oficij so vigilije: a) Vigiliae privilegiatae: Vigilia Nativitatis , Epiphaniae , Pentecostes. — Prve in zadnje ( 'Nativ . et Pentec.) ne izpodrine noben praznik, srednjo pa samo kak Fettum duplex occurrens (non translatum), pa ne popolnoma, ker mora v takem slučaju biti de Vigilia.: Commemoratio in Vesperis, Laudibus et Missa; 'J. Lectio et idtimum Evangelium. 1 zaradi vesolja nad vstajenjem Gospodovim. —■ 2 I j reve „Paternae cliarituti “ 22. Jun. 1771. Vigilia Epiphaniae et Pentecostes imata po tri nokturne, pa sta ritus semiduplicis. Vigilia Nativi- tatis ima le en nokturn, pa je a Laudibus duplex. b) Vigiliae non privilegiatae so vse druge vi- gilije razven omenjenih. Izpodrine jih vsak Pestmi novem Lectionum ter jim pusti samo komemoracijo, Festum I. cl. pa še te ne. 1 Officium Vigiliae totum fit de Feria occurrenti, ut in Psalterio , praeter ea , quae propriis locis assig- nantur. Dicuntur Suffragia Sanctorum et Preces feriales. Officium Vigiliae incipit ad Matutinum, ter- minatur autem ad Nonam. Kadar pride vigi 1 ij a na nedeljo, se s postom vred preloži na prejšnjo soboto. Izjema je pri Vigilia Nativitatis. Pri tej se post opravi v soboto, oiicij pa v nedeljo. Vigilia Epiphaniae ostane na svojem mestu; et Domiuica — vacat. § 39. Dominica. Nedelja ali prvi dan vsakega tedna je že po svoji ustanovitvi iz apostolskih časov sem pravi dan Gospodov [dies Domini, Dominica). Nedelja simbolično predstavlja dan stvarjenja (Oče), dan Kristusovega vstajenja 2 (Sin), in dan prihoda 1 Rubr. gen. Brev. tit. VI. c. 2. — « Zaradi veselja nad vstajenjem Gospodovim se cerkvene molitve v nedeljo stoje opravljajo, in nikoli ni posta na ta dan. Jeiuvium H v. Duha. Vsaka nedelja je torej zavoljo tega troj¬ nega spomina god presv. Trojice. Ker je nedelja tako imeniten dan, je nikoli noben praznik popolnoma ne izpodrine. Tudi ob takozvanih „ izpuščenih “ ne¬ deljah ( Dominicaevacantes ) ne izgine celoma nedeljski značaj. Zakaj misel, ki bi jo imela naznanjati ne¬ delja, predstavlja že dotični dan ali god sam. A. Divisio. Nedelje delimo v maiores in minores. a) Dominicae maiores so zopet dvoje vrste, namreč: Dominicae I. cl. et II. cl. a) Dominicae I cl. (vseli skupaj osem, so te le: Dominica I. Adventiis, Dominka I. Quadragesimae, Dominka Passionis, Palmarum, Paschae, in Albis, Pentecostes. Ss. Trinitatis. Ob teli nedeljah se ne more obhajati noben god ( Festum), tudi Festum f. cl. in Patrocinium ne. ,3) Dominicae II. cl. — ob teh se more praz¬ novati samo kak Festum I. cl. 1 — so: Dominka II., III., IV. Adventus et Quadragesimae; Septuagesima, Sexagesima,. Quinquagesima. Vseh skupaj je devet. ni bil nikdar v nedeljo, pač pa abstinentia; zategadelj mora, kdor ob nedeljah 40danskega posta uživa meso, tudi moliti zapovedane „očenaše“, kakor druge dni. — 1 e. gr. Immacul. Ooncept. B. M. V., Patrocinium, Dedicatio ecclesiae. Vse druge nedelje v letu pa so b ) Dominicae minores (communes per annum). Ob teh nedeljah se sme obhajati vsak Duplex occurrens, sed cum Gommemoratione Dominicae in utrisque x Vesperis, Laudibus et Missa, cum 9. Lectione (Homil.) et Evangelio Dominicae in fine. Te nedelje (Dominicae minores) so glede na oficij dvoje vrste in sicer: a) Dominicae, in quibus non dicitur Officium Dominicae, sed Octavae occurrentis. Sunt autem: Dominicae infra Octavas Nativitatis, Epiphaniae, Ascensionis, Corporis Christi. (3) Dominicae per annum , navadne nedelje med letom, ob katerih se opravlja Officium Dominicae, naj je že infra ali pa extra Octavam. Dominicae minores sunt aut fixae aut 7n0bil.es cmt vaca?ites. a) Fixae, to so take nedelje, ki se ne dajo premestiti. b) Mobiles, nedelje, ki se dajo prestavljati na drugo mesto, pa so: Dotnmica infra 0dava7n Nati- vitatis, 6 Dojninicae post Epiplianiam, Doinhiica 24. post Pentecosten. c) Vacantes — de quibus nihil in Officio ne- que in Missa — si occurrunt (eodet)i die) cum Festo 1 Samo in Dupl. I. et II. d. se Commemoratio in II. Ve- uperiš opusti. vel die octava Nativ., S. Stepliani, S. Joannis Evcing., Ss. Innocentium , cum Vigilia vel Festo Epiphaniae. Ako je dies octava Epiphaniae nedelja, se Officium (diei octavae) opravi že v soboto poprej. Bitu duplici se izmed nedelj obhajajo samo: Dominica Resurrectionis, Pentecostes (cum 2 segueu- tibus Feriis suh ritu duplici I. d), Dominica in Albi*, Ss. Trinitatis. Vse druge nedelje pa so semiduplices. Na nedeljo se ne sme prestaviti noben god ( Festurn). B. Officium Dominicae. Officium Dominicae ( minoris ) ima tri nokturne, V prvem nokturnu se moli 12 psalmov s 3 anti- fonami, v drugem in tretjem nokturnu pa se molijo trije psalmi tudi s tremi antitonami. Ad Primam et Completorium dicuntur Preces Dominicales , ad Vesperas et Laudes anteni Suffragia Sandorum} Quae non assignantur in Proprio de Tempore pro pualibet Dominica, sumuntur de Psalterio (ut ibi: Dominica ad Matutinum, Dominica ad Laudes, Dominica ad Primam, ad Tertiam, ad Sextam, ad Nonam, Dominica ad Vesperas, Completorium). Festum Semiduplex commemoratur in Dominica eiusgue Lectiones (II. Nodurni) in imam iunctae le- quando licet. Vide supra § 35. — 67 — f/untur loco 9. Lectionis in Dominica, tjuae non habet 9. Responsorium, sed „Te Deum“. § 40. Festum Duplex.’ Glede na slovesnost se godovi delijo : in Festa solemnia et non solemnia. Festa solemnia so: Duplicia et Semiduplicia. Obhajajo se navadno bolj slovesno kakor non solem¬ nia ter imajo za vsak psalm posebno antifono. Festa non solemnia (Festa Simplicia) se na¬ vadno ne praznujejo, k večjemu še komemorirajo. Festum Duplex ima oboje Vesperae (I. et II.) , in odtod tudi ime Duplex. Antiphonae in Duplicibus ante et post Psalmum integrae dicuntur ( duplicantur ), in aliis Festis ( Semiduplicibus ) non. Festa Duplicia sunt haec: Duplex I. d., Duplex II d., Duplex maius, Duplex (minus). Dies odam Festi Duplicis est semper duplex. Nekateri godovi so v brevirju nižjega reda {Semiduplex) kakor v direktdriju ( Duplex); to pa za¬ radi tega, ker so dotični svetniki v tej škofiji prav posebno delovali in si s tem pridobili velikih za¬ slug za njo in večjih odlikovanj. § 41. Festum Semiduplex. 2 Za eno stopnjo nižji kakor Duplex je Semi- duplex, ki tudi ima dvoje Vesperae (/. et II). ' Rubr. gen. Brev. tit. I. — 2 Rubr. gen. Brev. tit. II. Antifone se pred psalmom samo začnejo (molijo se samo do zvezdice *, asteriscus imenovane); p o psalmu se zmolijo cele. Semiduplex ima (estra Octav.) Suffragia Sanctorum (in Vesperis et Laudibus), Preces Dominicales (ad Primerni et Completoriurn 1 ). § 42. Festum Simplex . 2 Festum Simplex je že nekak prehod k ferijal- nemuoiiciju; zato je njegov Officium tudi sestavljen iz dvojnega oficija, namreč: ex Officio Festi et Feriae. Simplex se sme obhajati samo in Feriis per cmnum, non infra Octavas, non in Dominicis neque in Vigiliis, quae ieiunantur. Habet tantum primas Vesperas et guidem a Capitulo, si praecedit Feria. Si antem cmn eo con- currat Officium novem Lectionum, tune de eo ( Sim- plici ) fit sola Commemoratio: et eius Officium termi - natur ad Nonam. Ad Matutinum, post Invitatorium et Hgmnum de Festo Simplici (vel Communi) sumptum, dicitur unum tantum Nocturnum cum (12) Psalmis et Anti- phonis Feriae occurrentis. Y. et vide supra § 25. Absolutiones et Benedictiones vide supra § 26. De Lectionibus vide supra § 27. B. c. De Besponsoriis post Lediones vide supra § 28. 1 kadar se molijo Vesperae (eius, Semiduplicis) integrae vel saltem usque ad Capitidum vel a Capitulo. — 2 Rubr. gen. Brev. tit. lil. Post uliimam Lectionem dicitur „Te Deum“. Laudes et Horae (min.) dicuntur ut in Semi- duplici; item Suffragia Sandorum 1 et Preces ( Domi - nicales). § 43. Officium infra Octavam. Cerkvena osmina 2 ( Odava) ali p o p r a z no¬ va n j e kakega godu skozi osem dni ima svoj začetek v judovstvu; zakaj že Izraelci so poglavitne praz¬ nike stare zaveze obhajali z osminami . 3 Kristus in apostoli so sprejeli to šego ter jo nam izročili. Osmine ( Odavae ) so vpeljane zato, da povišu¬ jejo slovesnost praznikovo in jo osmi dan povzdig¬ nejo do vrhunca. Imajo pa tudi še drug, vzvišen namen : da namreč najvišje misli cerkvenega leta globoko in stalno vtiskajo srcu in življenju vernikov. Ob godu sainen (in dieFesti) gledamo v duhu vzor ter premišljujemo misel praznikovo bolj po njeni objektivni strani. Osmi dan (in die odava) pa gledamo in preudarjamo posnemo vzora, kako se je namreč glavna misel praznikova skozi osem dni praznovanja uresničila v nas in v drugih vernikih. D n e v i m e d o s m i n o (dies infra Oda- vam) pa so nekake stopinje,- po katerih napreduje notranje uresničevanje praznikove misli. 1 sine Oommem. de Cruce. — * Štev. „8“ pomeni do¬ polnjenje, popolnost. — 3 tako tudi posvečevanje Salomonovega templja. Cfr. II. Paral. 7, 8. 9. — 70 — Osmine ( Octavae ) delimo tako-le : a) Octavae privilegiatae: Octava Paschae et Pentecostes. V teh se ne sme praz¬ novati noben god; pač pa se sme od srede naprej komemorirati Festum Simplex . 1 Od. Epiphaniae. V tej osmini se sme obhajati Festum I d. (e. gr. Patrocinium), sed cimi Commemo- ratione Octavae. Osmi dan pa tudi tak ne. Od. Corporis Christi. V tej osmini so dovoljena Festa Duplicia occurrentia (translata pa samo I. et II. el. 2 ) cum Commemoratione Octavae. Semiduplex simplificatur et commemoratur. Osmi dan (in die octava) se more obhajati namesto tega samo kak Duplex I. d. occurrens (e. gr. Nativ. Joannis Bapt.), sed cum Comme¬ moratione diei octavae. Od. Nativ. Domini. V tej osmini so vsak dan Vesperae (II.) de Nativitatae Domini usque ad, Capitulum, cum Commemoratione Octavae. Do¬ puščen je v njej celo Semiduplex occurrens, pa tudi vsak Festum translatum. b) Octavae non privilegiatae pa so vse druge osmine cerkvenih godov in praz¬ nikov. V teh osminah se more obhajati celo vsak 1 Festum simplijicatum se komemorira ž c v torek fin 11. Vesp. Feriae III.). — 2 Decr. 30. Maii 1699. — 71 Semiduplex occurrens cum Commemoratione Odavae, ki se opusti samo in Duplicibus I. et II d. Osmi dan (dies odava), ki je duplex, se umakne samo kakemu višjemu godu (Duplex I et II. d. ali pa Dominica I. et II. d.), toda ne brez komemoracije. A. Liturgično praznovanje oktav. Oktave se ravnajo in vrstijo po svojih godovih in praznikih. Cim višji je praznik, tem znameni¬ tejša je tudi njegova osmina. Gospodove oktave so višje od Marijinih, te zopet višje kakor oktave angelov, te pa imajo prednost pred oktavami apostolov. 1 Znamenitejša je slednjič tista oktava, ki velja za vso sv. Cerkev, od one, ki je samo za eno škofijo ali pa celo samo za eno župnijo. — Tako je, postavim, 29. junija Festum Ss. Apost. Petri et Pauli, Duplex I. d. cum Odava za vso katol. Cerkev. Dne 25. januarja pa je Conversio S. Pauli Ap., ki utegne kot Patrocmium kake cerkve tudi biti Duplex I. cl. cum Odava, pa le za dotično cerkev. Prvi praznik je imenitnejši kakor drugi, zategadelj je tudi njegova oktava znamenitejša od druge. B. Kaj je z oktavo, ako se preloži njen praznik? Translato Festo non transfertur Odava. 2 To 1 pari ritu. — 2 Cfr. Rubr. gen. Brev. tit. X. c. 1. je splošno pravilo za oktavo ob premestitvi nje¬ nega praznika. Mogoča sta tukaj dva slučaja: praznik (god) se preloži ali čez (a) svojo oktavo ven ali pa še ostane v nj ej (b). Ako se primeri prvi slučaj (a), izgubi praznik svojo oktavo za tisto leto popolnoma; ako pa drugi (b), pa ima v tem letu oktava toliko dni, kolikor jih je še od preloženega praznika pa do konca oktave. Odava (particularis) se mora tuintam preki¬ niti. Tako v obče': a) s pepelnično sredo (Feria IV. Cinerum ) pa ves čas tje do bele nedelje (Dominka in Albis inclus J; 1 2 b) z vigilijo pred bi n k ostmi (Vigilia Pen- tecostes ) pa do nedelje presv. Trojice (Domi¬ nka Ss. Tnnitatis inclus .); 3 c) s 17. decembrom (ko se začnejo Anti- phonae maiores) pa do praznika sv. Treh kra¬ ljev (Festum Epiphaniae inclus .). 4 1 ako ne dovoljujejo popraznovanja (oktave) prav posebni privilegiji. — 2 Odslej se imajo prekiniti oktave, ki so morda dovoljene vsled posebnih privilegijev, pred vsemi postnimi nedeljami (ergo: Sabbato infra Od.). Veliki teden pa so prepovedane vse oktave brez izjeme (Decr. gen. 22. Maii 1894). — 3 Ako je n. pr. god sv. Janeza Nepom. v petek pred binkoštmi, nima za tisto leto nič oktave. — 4 Decr. 16. Jan. 1677. — 73 — Kje neha Officium Odavae v takem slu¬ čaju? — Ako pride osmi dan oktave (dies odam) ravno na prvi zabranjeni dan (n. pr. na pepel¬ nično sredo), tedaj se oktava konča z Nono prej¬ šnjega dneva t. j. ant e diem octavam, (zato se tudi nič več ne komemorira). Ako pa se začne prepovedani čas že med oktavo (nekoliko dni po prazniku, tedaj pa se oktava prekine še le post Completorium istega (t. j. prvega zabranjenega) dneva, da se že pričeti oficij dopolni. C. Ritus Octavae . 1 Najvišji ritus ima praznik sam, za njim pa osmi dan (dies oc.tava), ki je duplex. Dies infra Octavam sunt ritus semiduplicis. Pro Commemoratione Odavae omnia de Pesto sumuntur. Le tuintam so za posamezne dneve med ok¬ tavo antifone (ad Magnificat, Benedidus) in oracije lastne. Pro Commemoratione Odavae in Vesperis omnia (Antiphona, Versus, Responsorium) ut in II. Vesperis Festi; pro Commemoratione (vel pro in- tegris 1. Vesperis) diei odavae (8.) autem omnia ut in primis Vesperis Festi sumuntur. Osmi dan (dies odava) namreč ni nič drugega kakor ponovitev praznika samega. 1 Itubr. gen. Brev. tit. VII. c. 5. — 74 § 44. Concurrentia Officii. 1 Snidenje dveh godov ali praznikov in Vesperis (Concurrentia Officii) je mogoče: a) in utrisque Vesperis ( Duplex, Semiduplex, Domi- nica, dies octava); b ) in secundis Vesperis (dies infra Octavam, ex- cepta die septima); c) in primis Vesperis ( Simplex). Feria non poteši concurrere cum alio Officio in II. Vesperis neque cum ipsa potest esse concursus in I. Vesperis: quia eius Officium inči pit et desinit, ubi desinit et incipit quodcumque aliud Officium .' 2 Pri snidenju godov ( Concurrentia Officii) se ie ravnati po tem-le pravilu: a) Godovi višjega reda (Festa maioris ritus) premagajo one nižjega reda, zato jim pripa¬ dejo cele Vesperae (integrae Vesperae). b ) Godovi istega reda ( Festa eiusdem ritus ) si navadno razdelijo Vesperae (a Capitulo), pa ne vselej, ker ta odločuje čestokrat vrsta praznikov in dignitas personarumf ki pridobi digniori ( Festo ) integras Vesjoeras. 1 Ibidem tit. XI. — 2 L. c. cap. 9. — 3 e. gr.: Si concurrit I)uplex maj. B. Mariae V. cum Duplici maj. Ss. Angelorum, erunt Vesperae integrae de praecedenti cum Com- mem. sequentis — si utrumgue Festum est primarium vel secundarium. — 75 — Kar zadeva poslednje (dignitas personarum), se prazniki in godovi vrstijo po tem-le redu: Festa Domini, B. Mariae V., Ss. Angelorum, S. Joannis Bapt., S. Joseph, Ss. Apostolorum; ostali pa po brevirju (Commune Sanctorum). In Semiduplicibus etiam distinguitur inter Festa primaria et secundarial Sed Dominica concurrente cum secpuenti Festo Semiduplici sumuntur omnia de Dominica cum Commemoratione seguentisJ To pa zaradi tega, ker nedeljske Večernice (Vesperae II.) spadajo k javni službi božji; ne tako primae (J.) Vesperae, ki so samo a Capitulo de Dominica, ako je Sabbcdo praecedenti Semiduplex. § 45. Occurrentia Festorum. Ako prideta dva praznika ali njih več na isti dan, pravimo temu Occurrentia Festorum. Ta pa povzroča premestitev praznikov (Translatio Festorum ) 3 ali pa znižanje (Sirnplificatio). Ofjicium Dorninicae, Feriae, Vigiliae, diei infra Octavam, diei odavae, Duplicis (min.)J Semiduplicis et Simplicis transferri non potest. Godovi, ki se ne smejo premestiti, pa se tudi ne morejo obhajati, se „znižajo“ (simpli- ficantur) in komemorirajo (tn utrisgue Vesperis et 1 Decr. S. R. C. 14. Aug. 1894. — 1 2 Rubr. gen. tirov, tit. XI. c. 5. — 3 Ibidem tit. X. — 4 nisi Eeelesiae Iloctoris. Decr. 28. Jul. 1882. — 76 — Laudibus), ako se ne izpustijo popolnoma, kakor in Duplicibus I. d. a) Kako se premeščajo godovi? Dan, ko se ima po rimskem koledarju obhajati kak god, imenuje se dies fixus (Festi). Od tega dneva se more god prenesti na prvi nezabranjen dan (dies non impeditus), ki nima devet lekcij. Za premeščeni god se ta dan zove oAes assignatus. Ako pa se kak god vsako leto preloži na po¬ sebej določen dan, ne da bi zaradi tega izgubil svoje pravice ali privilegije, pravimo temu permutatio. b) Kako daleč se sme prestaviti kak god? Vsak god, ki se ima obhajati v kaki škofiji, bodisi v direktoriju nakazan ali ne (n. pr. Pcttroci- nium), mora se praznovati še v teku tistega leta. Ako se mora prenesti od svojega navadnega mesta, pa ne more dobiti v tekočem letu nobenega pri¬ pravnega dneva (dies non impeditus), izostane nje¬ govo praznovanje za tisto leto . 1 Ako se mora premestiti več godov istega reda, praznuje se prej tisti, ki je po pratiki prej na vrsti; če so pa različnega reda (ritus diversi), pa ima prednost tisti, ki je višji po redu, pri istem redu pa Festum primarium pred Festum secundarium. 1 S. R. C. 8. lul. 1904. Več o tem glej: § 4. n. 2. — § 46. Officia votiva. Officia votiva per annum (ritus semiduplicis): De Ss. Angelis (pro Feria II.), De Ss. Apostolis (Feria III.), De S. Ioseph (Feria IV.), De Ss. Eu- eharistiae Sacramento (Feria V.), De Passione D. N. I. Chr. (Feria VI.), De Immaculata Conceptione B. M. V. (pro Sabbato) — ki jih je namesto feri- jalnih oficijev dovolil papež Leon XIII., 1 se smejo moliti 2 : in omnibus Festis Simplicibus et Feriis, ex- ■ceptis diebus 17. — 24. Decembris, Feria IV. Cmer um, a Dominira Passionis usque ad Dominicam in Afbis, diebus infra Octavas occurrentibus , 3 * * § 47. Commemorationes. 1 Commemorationes fiunt aut in Vesperis et Lau¬ dibus (Occurrentia) aut in Vesperis tantum (Concur- rentia). Pro Commemoratione reguiruntur: Antiphona (ad Magnificat vel Benedictus ), Versus cum Resp>on- sorio, Oratiof — sumenda e convenienti parte Officii: in I. Vesperis e I. Vesperisf in II. „ e II. „ in Laudibus e Laudibus. 1 Vide supra § 4. — 2 Decr. 5. Jul. 1883. — 3 Decr. 13. Aug. 1883. — 4 Rubr. gen. Brev. tit. IX. c. 8. — 6 ki se začne takoj z „0remus“, brez „Dominus vobiscum 11 . — 6 Die¬ bus infra Octavam (et pro Commemoratione praecedentis) tan¬ tum e II. Vesperis lesti. Kadar treba komemorirati več oficijev eiusdem Communis (e. gr. Confessoris Pontificis), se je držati tega reda 1 : Za Offtcium diei se vse potrebno 2 porabi iz dotičnega dela Communis, za posamezne kome¬ moracije, kakor sledijo draga za drago, pa se jemlje, kolikor je potrebno za sleherno, tako-le : 3 In I. Vesperis: e Laudibus; e II. Vesp. (Ant.), et (V.) II. Noct.; Ant. III. Noct. prima et V. In Laudibus: e I. Vesperis; e II. Vesp. (Ant.), et (Sk) II. Noct.; Ant. III. Noct. prima et V. In II. Vesperis: e I. Vesperis; e Laud. (Ant.), et (t.) II. Noct.; Ant. III. Noct. prima et t. De Vigilia f'it Comraemoratio in Laudibus tantum: Antiphona ad Benedictus (nisi habetur propria), Versus cum Besponsorio de Feria occurrenti; Oratio propria. Pro Commemoratione Feriae deficiente propria sumitur Oratio Dominicae praecedentis. § 48. Patrocinium. a) Pomen. Patronus je svetni k-varih cerkve, kraja, škofije, dežele, kraljestva ( ecclesiae, loči, dioecesis, provinciae, repni). 1 da se zabrani dva- ali še večkratna raba istih delov v eni in isti „uri“. — 2 česar nima lastnega. — 8 S. E. C. 27. .Tun. 1899 ad 5. — 79 — Poleg v arih a imajo nekatere cerkve še po¬ sebnega svetnika-imenjaka. Navadno pa je za oboje eden in isti svetnik izvoljen. Če ima cerkev več svetnikov-varihov, praznuje god najznameni¬ tejšega izmed njih (Patronus principalis). Ako so pa ti združeni med seboj, obhaja se njih skupni praznik kot Patrocinium ecclesiae. Varih (varihinja) cerkve še more biti: Blažena Devica Marija; nadangeli: Mihael, Gabriel, Rafael; vsi angeli varihi skupaj; izmed svetnikov pa tisti, ki so bili do 1. 1630. vsaj blaženim 1 prišteti. Titulus 2 ( Titularis ) ecclesiae pa pravimo, ako je cerkev posvečena presveti Trojici, kateri božji osebi ali kaki skrivnosti iz Jezusovega življenja ali pa tudi kakemu orodju (Sv. Križ) iz Gospodovega trpljenja. Patronus ( Titulus ) se cerkvi da navadno že pri polaganju vogelnega kamena ter se ne sme izpre- meniti brez posebnega dovoljenja 3 sv. stolice. Pre¬ mine le tedaj, ako se cerkev popolnoma razruši ali za vselej oskruni ter porabi v necerkvene namene. b) Praznovanje patrocinija. Patrocinium ecclesiae morajo obhajati vsi pri dotični cerkvi službeno nastavljeni duhovniki. 1 Odslej se Beatus ne sme več izvoliti za patrona cerkve, ampak le Sanctus. Dccr. 11. Apr. 1840. — 2 ne: Pa¬ tronus. — 3 Dccr. 12. Sept. 1857. — so — Festum Patroni seu Tituli ecclesiae celebrandum est ob omnibus sacerdotibus servitio illius ecclesiae addictis ant in ea aliquod Beneficium,, licet tenue, possidentibus. 1 Župnik, ki ima oskrbovati dve župniji, mora Patrocinium obeli praznovati. Dan praznovanja določuje: Directorium dioe- cesanum — Martyrologium — Sacrorurn Eituum Congregatio — Consuetudo. Ako se Festum Patroni ecclesiae nahaja dva¬ krat v direktdriju, praznuje se patrocinij in die obitus. Ako je cerkev posvečena Jezusu, Odrešeniku našemu (Ss. Salvatori ), ima patrocinij dne 6. avgusta; če je pa posvečena Mariji Devici brez natančneje določbe, praznuje svoj patrocinij na praznik Mari¬ jinega vnebovzetja (15. avgusta). c) Officium Patroni seu Titularis. Festum Patroni seu Titularis ecclesiae ritu duplici L el. cum Octava celebratur in Officio et Missa. Officium za patrocinij priredi redor ecclesiae oziraje se na določila, ki mu jih dajejo: Occurrentia, Concurrentia, Odavae Festorum. Ako je že po direktoriju jasno določen oficij patrona, treba ga samo povišati t. j. pomakniti v 1 S. R. C. 13. Sept. 1704; 7. Dec. 1844. Cfr. Directorium dioec. Lav. Gener. praenot. tit. V. — 81 — višji red ad ritum Duplicis I. cl. cum Oct., ako še ni; potem pa nekoliko izpremeniti njega razmerje do obeli sosedov (praecedens et sequens). Lectiones primi Nocturni ( item et II. et III. Nod.) nisi habentur propriae, sumuntur de Communi (loco convenienti). Commemoratio Simplicis omittitur. Ge je pa v direktoriju za tisti dan nastavljen drug god (Festum ), mora se mu umakniti, ker ima patrocinij prednost . 1 Duplex I.et II. cl., Duplex maius, Duplex (min.) Ecclesiae Doctoris se v tem slučaju preloži na drug (prvi nezabranjen) dan, navadni I)uplex, Semiduplex in Simplex pa se popolnoma izpusti. Infra Octavam Officium fit de Duplici et Semiduplici cum Commemoratione Octavae; Simplex vero commemoratur in Officio de Odava. Lectiones primi Nocturni infra Octavam (etiam in Officio Lesti, nisi habentur propriae), sunt de Scriptura occurrente. 1 To prednost pa izgubi in se torej ne sme obhajati ob teh-le dneh: In (8) Dominicis I. el. (vide supra § 39. a. <*), in Vigilia Nativ. Dni. et Pentecostes, in dic Circumeisionis, in dio octava Epiplianiae, in Feria IV. Cincrum, ac in tota majori Hebdomada ct infra Octavam Paschao et Pentecostes, in Ascensione Dni., in Festo Corporis Christi, in Festo Assump- tionis et Immaculatae Conceptionis li. M. V., in Festo S. Joannis Bapt. ct S. Joseph, Ss. Apostolorum Petri et Pauli et Omnium Sanctorum. — Tu so Patrocinium preloži na prvi nezabranjen dan. — Peer. 15. Dec. 1G23. 6 — 82 — Dies octava (ritu duplici) cedit Duplici I. et II. d., sed commemoratur, non autern Duplici maiori, quod in tali času transfertur. § 49. Oratio ante divinum Officium. „ Nemo potest dicere, Dominus lesus, nisi in Špiritu Sancto“ (I. Cor. 12, 3.), pravi učeni in po¬ božni apostol narodov, sv. Pavel. Kako bi tedaj kdo mogel po pol ure ali po celo uro, kakor je dolžan duhovnik, dobro moliti, če mu ne po¬ maga sam Duh božji ? Zategadelj pa je sv. Cerkev prav modro ukrenila, ko je svojim služabnikom zaukazala, naj vselej, predno začnejo moliti duhovne'dnevnice, s | kratko, nalašč za to sestavljeno molitvijo 1 obudijo pravi namen in pokličejo na pomoč Sv. Duha. „Aperi, Domine“ in „Domine, in unione“ se moli ob začetku oficija (ad Matutinum) in samo tedaj. Pri vsaki 2 drugi začetni „uri“ (t. j. tisti, s katero se začne moliti kak nov del brevirja), se moli samo druga, krajša molitev „ Domine, in unione“. Tej molitvi se pridene: „Pater .. „Ave...“ (ad Matutinum et ad Primam tudi „Credo“). Re- liqua ut supra § 20. 1 „Aperi, Domine . . .“ in „Domine, in uniono . . .“ — 2 Samo Oompletorium se začne takoj z V.: Ivbe, domne, bene- dicere. - 83 Deinde omnia ut ibi (i. e. ut in singulis Horis posita sunt). § 50. Oratio post divinum Officium. Koj v začetku sv. oficija služabnik sv. Cerkve prav primerno in lepo prosi Gospoda za dar pobož¬ nosti in molitve rekoč: „Aperi, Domine, os meum ad benedicendum nomen sanctum tuum: m u n d a quoque c o r meum ab omnibus vanis, perversis et alienis cogitationibus: intellectum illumina, affectum inflamma, ut digDe, attente ac devote boe Officium recitare valeam...“ „ Domine, in uniono illius divinae inten- tionis, qua ipse in terris laudes Deo persol- v i s t i, bas tibi Horas p e r s o 1 v o. “ l’a žal le prehitro pozabi duhovnik v svoji molitvi na ta božji namen, in le prerade mu uhajajo misli od sv. oficija na neduhovne, minljive, posvetne ali celo prepovedane reči. In ako se ob koncu svojega sv. opravila ozira nazaj proti začetku, mora v svojo žalost in nemalo škodo čestokrat priznati, da pač ni molil „digne, attente ac devote u , ampak ravno nasprotno, in da zato tudi ne sme in ne more pričakovati, da bi bil uslišan. („ut. . . exaudiri me- reatur“). Tu pa priskoči svojemu služabniku na pomoč skrbna mati sv. Cerkev s kratko, pa iskreno molit¬ vico „ Sacrosanctae “. o* — 84 — Quam Orationem d e v o t c post Officium r e c i- tantibus Leo Papa X. 1 defectus et culpas in eo persolvendo ex humana fragilitate contractas indulsit: dicitur flexis genih us. 2 Da se mora ta molitev ob koncu oficija res kleče opravljati, je pravilo za vse, naj molijo kjer¬ koli, 3 ako hočejo dobiti odpuščenje pogreškov, ki so jih med duhovnimi dnevnicami storili iz človeške slabosti. 4 Edini b o 1 n i k i, ki n e m o r e j o moliti kleče, so deležni odpustka, če molitev „ Sacrosanctae.. opravijo kako drugače; pa tudi ti samo iz prav posebne milosti namestnika Kristusovega. Tako namreč pravi S. C. Indulg. 6 : „Sanctitas Sua ex speciali gr ati a clementer indulsit, ut Oratio „Sacrosanctae" pro lucranda indulgentia a Leone X. adnexa, sen fructu dictae orationis etiam non l'lexis gen ib us recitari possit ab iis, qui legitime impediti fuerint infirmitatis tantum causa. “ V zadobljenje odpustka zadostuje, ako se ta molitev („Sacrosanctae") sv. Bonaventura pobožno in kleče zmoli po dovršenem o f i c i j u (post Officium) t. j. po kompletoriju. 1 1513—1521. — 2 Sic Rubr. in initio Rrev. Rom. ante Orationem ,,Sacrosanctae" . — 3 če tudi na potu ali na poto¬ vanju. — 4 no pa morda iz zanikamosti, zložnosti ali lenobe. — 5 Decr. 12. Jun. 1855; 7. Jan. 1856. — 85 — Umestno in jako dobro pa je, opravljati jo večkrat v enem oficiju, in sicer: post Laudes, post Nonam / vel post quamlibet Horam in fine reci- tationis. O. A. M. D. G. B. M. V. & Oo. Ss. H. 1 ker so s temi „ urami “ končani večji deli oticija. Kazalo Prvi del. O brevirju v obče. stran Predgovor . 3 § 1. Ime.5 § 2. Razdelitev . 6 § 3. Začetek ........ 7 § 4. Razvoj . ... 8 § 5. Razpredelba ........ 10 § 6. 0 dolžnosti moliti brevir ..... 12 § 7. Kdo je dolžan moliti brevir . . . . 14 § 8. Dolžnost moliti brevir — važna . . . 15 § 9. Kdaj ni te dolžnosti?.17 g 10. Kakšen brevir smo duhovnik rabiti? . . 19 §11. V katerem jeziku se moli brevir? ... 20 § 12. Izgovarjanje pri brevirju.21 § 13. Namen.21 § 14. Prednosti brevirja.23 § 15. Smoter v brevirju . 24 § 16. Cas za brevir.25 § 17. Kraj in zadržanje . 26 § 18. Red pozameznih „ur“ . 27 § 19. Prekinjcnje dnevnic ...... 27 87 — Drugi del. O posameznih delih dnevnic. — 88