POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI	Brezplačno,	samo	za	člane	I
UPOKOJENEC
6LASIL0 BANOVINSKEGA DRUŠTVA DRŽAVNIH IN SAMOUPRAVNIH UPOKOJENCEV ZA DRAVSKO BANOVINO
&t. st.	Ljubljana, dne 24. februarja 1938.	Leto III.
	Uredništvo In uprava: Vtfollova ulica S*. 10. 1 shaja enkrat meaeCno.	
Poročilo
o delu delegacije banovinskih društev državnih upokojencev pri centralnih oblast-vih v Beogradu zaradi zvišanja pokojninskih prejemkov, ki so se znižali leta 1935.
Naši delegati so se sestali dne 24. januarja t. 1. ob 9. uri dopoldne v hotelu „SIavija“. Navzoči so bili: za savsko banovino: Zvonimir Jambrec in Simo Dok-manovič, za dravsko banovino dr. Ivan Vrtačnik, za drinsko banovino Mate Pa-landjič, za dunavsko banovino Maširovič in Rajkovič (Sombor), za moravsko banovino Petkovič in Zorič (Kruševac) in za vrbasko banovino Mijuškovič. Primorsko banovino je zastopalo zagrebško društvo.
Snujočo se beograjsko organizacijo so zastopali Porfirovič, Milutinovič in dr. Konstantinovič.
Podpredsednik zagrebškega društva Jambrec je otvoril sejo in Dokmanovič je prečital zapisnik zadnjega sestanka. Zastopnik društva iz Vrbaske banovine Mijuškovič je predlagal uvedbo obligatnega Članstva vseh upokojencev. Njemu so se pridružili Milutinovič, Maširovič in Malin-kovič. Omenilo pa se je, da je za sedaj obligatno članstvo nemogoče, dasi bi bilo to želeti.
Zastopnik društva iz moravske banovine Petkovič je govoril za občo organizacijo in za volitev vodilnega društva. Vlajkovič je predlagal, za vodečo upravo za leto 1938. Zagreb. Poudarjal je važnost obveznega članstva in potrebo so-cijalnih ustanov društev. Jambrec je Predlagal, da se naj društva menjajo v vodstvu, nakar je dr. Vrtačnik predlagal za nadaljnje vodstvo zopet zagrebško društvo, medtem ko sta Porfirovič in Miljuti-Povič zahtevala vodstvo za akcijski odbor v Beogradu. Delegati so soglasno izvolili bratsko društvo v Zagrebu za poslevode-^ društvo tudi v letu 1938.
Nato so se delegati posvetovali o programu intervencij in soglasno sklenili, da naj bo glavni predmet posredovanja zo-
>
petno zvišanje prejemkov, kakor so bili do leta 1935. Predlog, da banovinska društva sodelujejo z akcijskim odborom beograjskih upokojencev in za sodelovanje vseh, je bil soglasno sprejet. Za isti dan je bil ob 18. uri določen sprejem pri ministru za notranja dela dr. Korošcu. Šef kabineta pa je sporočil, da minister ponoči odpotuje in da ima še toliko posla s podpisi v svojem resoru in še toliko najavljenih uradnih sprejemov, da deputacije sicer ne more sprejeti, da bo pa podpiral naše težnje z vsemi močmi in da naj mu predložimo našo resolucijo. Naslednji dan je sprejel deputacijo šef kabineta v ministrstvu financ. Deputacijo je vodil narodni poslanec Mikašinovič. Šef kabineta je sporočil, da ima minister te dni konference in ne more sprejeti deputacije, da pa bo gospod minister po naši resoluciji ukrenil potrebne izpremembe v predlogu proračuna, ki bodo upoštevale naše želje. Gospod narodni poslanec Mikašinovič je priporočil, da bi odšla deputacija v narodno skupščino, kjer jo je sprejel predsednik finančnega odbora g. Rajakovič. Ta je zagotovil svoje simpatije in obljubil, da je finančni odbor pripravljen dati in dovoliti celo več, kakor bo zahtevala vlada. Ljubeznivo je sprejel deputacijo minister trgovine dr. Vrbanič ter obljubil svojo podporo za upravičene zahteve deputacije. V predsedstvu ministrskega sveta je povedal sekretar v kabinetu, da bo šef kabineta sporočil, kdaj sprejme deputacijo ministrski predsednik, obvestilo da bodo dobili po telefonu. Toda tega obvestila ni bilo. Delegacija je nadalje intervenirala pri vojnem ministru, kateremu je izročila resolucijo. Gospod minister je obljubil, da bo rad podpiral naše težnje.
V maršalatu dvora je deputacija zvedela, da Nj. Vis. knez namestnik zaradi zaposlenosti pri sprejemanju raznih politikov in diplomatov delegacije v doglednem času ne bo mogel sprejeti, da pa naj maršalatu predloži svojo resolucijo. Kra-
ljevi namestnik dr. Stankovič je bil bolan, g. dr. Perovič pa odsoten.
• Deputacija je predložila resolucijo v senatu in sicer predsedniku senata dr. Mažuraniču samemu. Gospod predsednik je sprejel deputacijo z veliko ljubeznivostjo, se podrobno interesiral za njene želje in obljubil, da se bo brezpogojno zavzel za našo stvar na merodajnem mestu.
V prometnem ministrstvu je sprejel deputacijo, ker minister ni sprejemal, njegov pomočnik g. inž. Šneller. Obljubil je, da bo našo resolucijo natančno razjasnil gospodu ministru.
Nato je deputacija zopet vprašala na ministrskem predsedstvu, kdaj bi jo mogel sprejeti gospod predsednik. Odgovor se je deputaciji obljubil v teku popoldneva. Glasil se je, da bo deputacija morda sprejeta v petek. Dopoldne tega dne se je oglasila deputacija v ministrstvu za gozde in rudnike in je gospod minister obljubil svojo podporo. Popoldne pa je izročila resolucijo v maršalatu dvora.
Ker so nekateri delegati morali odpotovati iz Beograda, so prevzeli ostali delegati nalogo, da izročijo spomenico v ministrskem predsedstvu in ministru dr. Kreku. Dne 27. 1. je bil dan sv. Save in, ker so bili uradi ta dan zaprti, je počivalo tudi delo delegacije. Ostali delegati so izročili še ministru dr. Kreku, ki jih je sprejel tudi v imenu odsotnega ministra dr. Korošca, resolucijo, ki jo je gospod minister pazno pregledal in obljubil dr. Koroščevo in svojo podporo.
Končno je sprejel deputacijo še šef kabineta v ministrskem predsedstvu, kateremu so izročili resolucijo za gospoda ministrskega predsednika, ker do njega niso mogli priti.
Tako je naša delegacija vestno in požrtvovalno izvršila svojo nalogo in mi samo upamo, da ves njen trud in napor, ki z dolgotrajnim čakanjem in postajanjem po različnih uradih človeka ubija in hudo enervira, ne ostane brez uspeha in da sme-
mo računati na izboljšanje našega stanja vsaj z novim proračunom za leto 1938/39.
Resolucija,
ki jo je izročila delegacija vseh banovinskih društev upokojencev na merodajnih mestih v Begradu, se glasi:
„1. Upokojenci z obžalovanjem ugotavljajo, da so izvzeti od lanskoletnega povišanja uradniških prejemkov, dasi so gospodje ministri skupni delegaciji vseh upokojeuiških društev v državi začetkom meseca julija 1937. obljubili, da bodo z ozirom na našo mizerno gmotno stanje in na obstoječo draginjo povečali tudi naše prejemke.
Boli nas to zapostavljanje, ker se nam ne priznava naše dolgoletno delo, v katero smo vložili vso svojo energijo, vso svojo duševno in fizično silo, vse svoje življenje za splošni blagor kralja, domovine in naroda.
Aktivni državni uslužbenci morejo in morajo za sebe izvajati moralen nauk, kaj jih čaka, kadar pridejo v naš položaj, v stanje današnjih upokojencev, da bodo tudi oni nekega dne doživeli tako postopanje ž njimi, kakor se danes postopa z nami.
2.	Upokojenci ne smatrajo za upravičeno in dokazano tisto silo, ki baje obstaja v državnih financah in zaradi katere bi se ne mogla dati povišica prejemkov tudi
Na drugem mestu smo govorili o veliki krivici določila finančnega zakona za leto 1937/38., po katerem ne sme nikdo prejemati dveh pokojnin, tako, da se mora odločiti za eno ali drugo. Državni svet je o tem vprašanju izdal zanimivo razsodbo, ki jo prinaša glasilo udruženja državnih upokojencev za dunavsko banovino v Somboru „Naša reč“ v svoji 12. štev. z dne 14. dec. 1937. Ta razsodba se glasi: ’
„Po tožbi Schwinda Jakoba, upokojenega narednika občinske policije v Feke-tiču zoper rešitev ministra notranjih del z dne 20. maja 1936. IV. Broj 2370, s katerim se je zavrnila njegova pritožba zoper rešenje bana dunavske banovine II. štev. 25638/36, oziroma zoper ustavitev izplačila pokojnine iz pokojninskega sklada občinskih uslužbencev dunavske banovine, je državni svet na podlagi čl. 17 in 34 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih ter z ozirom tudi na zakon o taksah dne 4. novembra 1936 razsodil: Tožba se uvažuje in se izpodbijano rešenje razveljavlja.
Razlogi:
Tožilec je kot drž. upokojenec (upokojen orožnik) stopil v službo občine Feke-
upokojencem, ker ministrstvo financ samo v svojem dne 11. oktobra 1937. objavljenem komunikejo trdi, da je za prvih 8 mesecev 1937., torej samo do konca avgusta prišlo za 596 milijonov več v državne blagajne, nego se je po proračunu pričakovalo. Pa tudi kasnejša poročila ministrstva financ potrjujejo mnogo večji dotok, nego se je pričakoval po proračunu. Za izplačilo povišice pokojninskih prejemkov bi bilo torej dovolj kritja.
3. Opozarjaje na obupno stanje upokojencev po starem zakonu, ki v resnici žive v siromašnih razmerah in trpijo, dasi niso sami krivi, pod to očitno krivico, prosimo, da se pravici in morali zadosti in njihovi prejemki povišajo.
4. Zaradi današnje draginje vsi nepo-pisljivo potrti in v svojih pričakovanjih bridko razočarani, se obračajo upokojenci z velikim zaupanjem do Nj. Vis. kneza Pavla, kraljevega namestnika, potem na g. predsednika ministrskega sveta, gospoda predsednika narodne skupščine in gospoda predsednika senata in prosijo, da se nujno izda posebna uredba, s katero se bodo povišali tudi prejemki vseh upokojencev do tiste višine, kakor so to prejemali do septembra meseca 1935., ko se jim je s tedaj izdano uredbo občutno znižala doklada.
V Beogradu, 24. januarja 1938.“
tič v svojstvu narednika občinske policije in je v tem svojstvu služil vse do marca
1934.,	ko je bil upokojen in se mu je nakazala pokojnina od 1. dne marca istega leta. Ves čas svojega službovanja je tožilec vplačeval predpisane vložke v pokojninski sklad tedanje Bačko-Bodroške županije. Tako je prejemal eno pokojnino od države na podlagi državne službe, drugo pa iz banovinskega pokojninskega sklada občinskih uslužbencev na podlagi občinske
Četrta seja upravnega odbora dne 21. januarja 1938. Začetek od 6. url zvečer.
Predsednik je po običajnih formalnostih otvoril sejo in poročal, da je poslevodeče društvo v Zagrebu sporazumno z ostalimi banovinskimi društvi določilo sestanek delegatov vseh banovinskih društev v Beogradu za dan 24. januarja. Zagrebško društvo je poslalo tudi osnutek resolucije, ki se naj predloži merodajnim činiteljem, o čemer se bo končno sklepalo na sestanku v Beogradu.
Predsednik je nato opozoril na poročila listov, da bo imelo društvo upokojencev v Mariboru svoj občni zbor in da je na dnevnem redu
službe. Obe ti pokojnini je prejemal do 31. januarja 1935. leta, ko se mu je izplačevanje občinske nokoinine ustavilo in naročilo, da vrne vse to, kar je prejel v vmesnem času od 1. marca 1934. do 31. januarja 1935. O tem se mu je izdalo tudi rešenje banske uprave II, štev. 25639/36 z dne 23. aprila 1936., v katerem se je smatralo, da ne more prejemati dveh pokojnin po § 53 uredbe o občinskih uslužbencih, temveč da ima pravico izbire. Njegova pritožba proti tej odločbi se je zavrnila z izpodbijanim rešenjem. Državni svet je proučil navedbe te tožbe, rešenje in ostale spise, ter je smatral, da je ta tožba umestna. Kot državni upokojenec je tožilec služil pri občini, vplačeval v sklad občinskih uslužbencev, dosegel pravico do pokojnine in je bil potem upokojen, ter je to pokojnino prejemal neodvisno od državne. Pravico do pokojnine je torej stekel po tedanjih predpisih in tako dosežena pravica je potrjena v § 146 zakona o občinah. Ko pa se mu je ta pokojnina vendar ustavila in se je to z izpodbijanim rešenjem potrdilo, se je s tem njegova pravica kršila, zaradi česar sporno rešenje ne more obveljati.
Uredba o občinskih uslužbencih dunavske banovine iz leta 1934. se je izdala na podlagi pooblastila v § 85 zakona o občinah iz leta 1933., ta isti zakon pa priznava (§ 146) dotlej dosežene pravice občinskih uslužbencev. To pomeni, da se določilo § 53 uredbe nanaša samo na nove občinske uslužbence, ne pa tudi na tiste, ki so že dosegli pravico do občinske pokojnine, tudi poleg tega, da so bili državni upokojenci.
Po sistemu te uredbe je državnemu uslužbencu, ki prestopi v občinsko službo, omogočeno (§ 43 in 44), da se mu za višino občinske pokojnine računa tudi prejšnja državna služba, § 58 pa izključuje možnost prejemanja pokojnine od države in od občine; to pa je v protislovju s prejšnjim sistemom, pod katerim je tožilec služil in po katerem se doseže vsaka pokojnina posebej. Državna pokojnina, ki jo prejema tožilec na podlagi službe v orož-ništvu, ni mogla biti razlog za ustavitev občinske pokojnine. Ako se je pa ta pokojnina ustavila, se je zgodilo proti zakonu, zaradi česar sporno rešenje ne more obveljati. Iz teh razlogov se je morala tožba uvaževati in sporno rešenje razveljaviti."
tudi točka: sklepanje o združitvi mariborske organizacije z banovinskim društvom upokojencev v Ljubljani.
Tajnik poroča o preselitvi društvene pisarne z Bleiweisove ceste v Wolfovo ulico štev. 10, kjer se je ta seja že vršila. Predsednik je omenil, da je bila stvar zelo nujna in da se je moralo predsedstvo takoj odločiti, ali najame te lokale, ker je bilo več interesentov zanje. Prejšnja društvena pisarna ni ustrezala našim potrebam in tako se ie predsedstvo moralo odločiti samo, ne da bi P o-prej vprašalo odbor za mnenje. Zato prosi, da se ta njegova odločitev naknadno odobri, kar se ic
Ali se sme prejemati dvojna pokojnina in kdaj?
(Važna razsodba državnega sveta.)
Društvena kronika
Posmrtni sklad
Pravilnik posmrtnega sklada odobren.
soglasno z odobravanjem zgodilo. Tajnik je tudi poročal, da je na svoje telefdnično vprašanje prejel informacijo, da bo pravilnik za posmrtni sklad v najkrajšem času odobren. Treba bo torej misliti na to, kdo bo vodil posle posmrtnega sklada. Soglasno se je sklenilo, da se počaka do odobritve pravilnika in da se na to skliče izredna odborova seja, na kateri se bo razpravljalo in sklepalo o tem.
Dr. Vidic je opozoril, da je resolucija zagrebškega društva nezadostna, ker vsebuje le inter-venoijo za zvišanje pokojninskih prejemkov. Imamo pa tudi druge zelo važne stvari, predvsem kuluk, odpravo \% izrednega prispevka k usluž-benskemu davku in ukinitev strogih predpisov glede uživanja dveh pokojnin, ki so vse v zvezi z višino upokojeniških prejemkov. Na vsak način je potrebno, da se tudi ta vprašanja ventilirajo na sestanku in da se v tem zmislu sestavi predmetna resolucija. Ker se nikdo ni več oglasil za besedo, je predsednik zaključil sejo ob pol. 8. uri zvečer.
Peta odborova seja dne 3. februarja 1938.
Predsednik je otvoril sejo ob 6. uri zvečer ter po uvodnih formalnostih najprej poročal o delu deputacije v Beogradu, o čemer objavljamo poročilo na drugem mestu današnje številke. Posebno je poudaril, da so bili prvič navzoči zastopniki vseh banovinskih društev iz cele kraljevine.
Predsednik je opozoril, da so nekatera banovinska društva ustanovila tudi bolniško zavarovanje za svoje člane. Tudi mi bomo morali misliti na to in zato zaprosi navzočega odbornika g. dr. Papeža, da bi razmišljal o stvari in ob do-tičnem času stavil primerne predloge. Sklenilo se je, da se počaka najprej na rezultate posmrtnega sklada In da se takoj potem kot nadaljnji korak društvenega delovanja vzame v pretres tudi bolniško zavarovanje, čim bo poslovanje posmrtnega sklada urejeno.
Tajnik je prečital dopis kraljevske banske uprave, s katerim so se odobrile izpremembe društvenih pravil in pravilnik PS.
Sklenilo se je, da se dad6 pravila in pravilnik natisniti, ker stavek v Blasnikovi tiskarni itak še stoji.
Nato se je v zmislu društvenih pravil izvolil odsek posmrtnega sklada in so se izvolili soglasno gospodje podpredsednik Antloga in odborniki: dr. Papež, dr. Vidic, inšpektor Adlešič in kapetan Fink.
Predsednik je nato dal na razpravo izvolitev poslovodje posmrtnega sklada. Javila sta se dva kompetenta, med drugim tudi odbornik kapetan Fink. Zato se je gospod Fink za nekaj časa odstranil od seje. Prečitali sta se obe prošnji in po Pregledu prilog je odbor soglasno izvolil za poslovodjo posmrtnega sklada kapetana Finka.
Pred zaključkom seje se je oglasil za besedo dr. Vidic, ki je izjavil, da je videl iz poročila g. predsednika, koliko truda in dela je imela naša delegacija pri svojem posredovanju v Beogradu. Kdor se je kdaj udeležil kake take deputacije, ve, kako mučno je dolgotrajno čakanje in antišambri-fanje v raznih ministrstvih in kako vse to ubija >n utruja živce. Zato predlaga, da se odbor predsedniku zahvali za njegovo delo in za vse, kar je storil minule dni za društvo v Beogradu.
~ Odbor je z velikim odobravanjem izrazil predsedniku svojo zahvalo. Nato je zaključil sejo ob Pol 8. uri zvečer s pripombo, da bo prihodnja šeja drugi petek v marcu ob 5. uri popoldne.
Pravilnik posmrtnega sklada je kraljevska banska uprava odobrila z odlokom z dne 18. januarja 1938. II. št. 1397/1.
S tem je omogočen začetek poslovanja posmrtnega sklada našega društva.
V 10. številki »Upokojenca11 z dne 27. oktobra 1937. smo objavili osnutek Pravilnika posmrtnega sklada. O tem osnutku je razpravljal izredni občni zbor banovinskega društva državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino dne 14 novembra 1937. Občni zbor je osnutek v splošnem odobril in izpreinenil nebistveno samo par paragrafov. Te sklenjene izpremembe smo objavili v štev. 11. »Upo-kojenca“ z dne 29. novembra 1937. v »Poročilu o izrednem občnem zboru“, in sicer izpremembe paragrafov 3, 4 in 10.
Vsak interesent si torej iz navedenih dveh številk »Upokojenca14 lahko sestavi popolen pravilnik posmrtnega sklada. V boljšo informacijo pa hočemo danes ponatisniti vsa tista določila, ki so važna za pristop k posmrtnemu skladu, tako da bo vsak interesent vedel, kaj mu je storiti, ako hoče k skladu pristopiti, kakšne obveznosti in dolžnosti ima in tudi kakšne pravice.
§ 3.
Članstvo.
Članstvo PS sestoji iz:
a) rednih in
b) izrednih članov.
Reden član PS more biti vsak državni in samoupravni upokojenec in vdove takih upokojencev, ki so člani banovinskega društva državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani.
Izreden član more biti zakonita soproga in otroci vsakega državnega ali samoupravnega upokojenca, člana društva državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani, kolikor ni sama upokojenka, ker je v tem primeru sama reden član; nadalje vsak aktivni državni in samoupravni uslužbenec, njihove soproge ter sirote rednih in izrednih članov PS.
Tako redni kakor izredni člani PS imajo enako pravico do posmrtne podpore, določene po določilih tega pravilnika.
Pristop k posmrtnemu skladu je treba pismeno priglasiti društvenemu upravnemu odboru. Odbor odloča o sprejemu, ni pa obvezan navesti vzroke, ako se sprejem odkloni. Proti odklonitvi je dopusten priziv na občni zbor (§ 14 in 15 društvenih pravil).
Vsak redni in izredni član PS mora ob pristopu podpisati izjavo: »Da je popolnoma zdrav, zlasti, da ne boleha na jetiki, na raku ali na kaki drugi bolezni, ki se po zunanjem izgledu ne da ugotoviti." To izjavo podpišeta dva člana uprave.
Ob vpisu je treba predložiti tudi krstni (rojstni list) ali kak drug verodostojen izkaz o letih starosti.
§ 4.
Članarina.
Vsak redni ali izredni član PS je dolžan za članstvo v PS vplačati enkratno vpisnino v znesku 20 din ter enkrat za vselej 2 din za stroške vpisa in pravilnika, ki ga prejme. V starosti čez 60 let se ta vpisnina zvišuje po naslednjih stopnjah:
Za	starost od	60	do 65	let	din	50.—
99	99	65	„ 70	»»	99	60.—
»>	»> *»	70	„ 75	M	■ 99	70.—
»»	>> 99	75	„ 80	99	99	80.—
>»	„ čez	80	let		99	90.—
Mesečna članarina za redne in izredne člane za PS znaša 10.— din.
Ta članarina se določa začasno za dobo dveh let. Vplačana članarina in vpisnina se ne more v nobenem primeru vrniti in nikdo nima pravice zahtevati njeno povračilo.
Vpisnina se more plačati v šestih enakih mesečnih obrokih.
Dolžnosti članstva.
Vsi redni in izredni člani PS so dolžni poleg enkratnih stroškov ob vpisu redno plačevati mesečno članarino, določeno v § 4 tega pravilnika.
Ako bi član zaporedoma skozi tri mesece ne plačal članarine in bi tega tudi ne storil na enkraten opomin, se bo smatralo, da je izstopil iz PS in vsa njegova dotedanja vplačila pripadejo posmrtnemu skladu. Tak član nima pravice pod nobenim pogojem zahtevati povračila teh plačil.
Tak član se lahko izjemoma ponovno včlani v PS; ako je že prekoračil 60. leto starosti, se sprejme ponovno samo po zdravniškem pregledu, da je popolnoma zdrav.
Tak član se smatra za popolnoma novega člana, doseže pa ponovno vse pravice po določilih tega pravilnika kot nov član, brez ozira na to, koliko časa je bil prej član, razen ako doplača vse zamujene obroke.
Ako ne more član zaradi mobilizacije izvrševati svojih dolžnosti, se ne izključi iz posmrtnega sklada, temveč se v slučaju njegove smrti postopa po § 12 tega pravilnika.
§ 6.
Pravice članov.
Redni in izredni člani PS uživajo vse pravice, omenjene v § 2, ki jih dosežejo po določilih § 7 tega pravilnika. Razen tega pa so deležni vseh nadaljnih beneficij, ki jih uprava društva v bodoče izvede v korist članom PS in ki jih odobri glavna skupščina.
Vsi redni in izredni člani PS se morajo absolutno pokoravati sklepom glavne
skupščine društva in se odrekajo vsem ugovorom proti sklepom te skupščine.
Na društvenih skupščinah imajo samo člani tega sklada pravico glasovati o predmetih, ki se tičejo posmrtnega sklada.
§ 7.
Višina posmrtne podpore.
Višina posmrtne podpore se določa po trajanju članstva, ki se računa od dneva plačila prve mesečne članarine, in, ako je članarina redno plačana do smrti, izplača PS v § 2, odstavek 2, navedeni osebi kot posmrtno podporo:
po dovršitvi članstva 6 mes.	din	500.—
„	„1 leta	„	1000.-—
2 let	„	1250.—
3 let	„	1500.—
4 let	„	1750.—
„	5	let	„	2000.—
Ako član tudi po enkratnem opominu ne plača članarine skozi tri mesece, izgubi pravico do posmrtne podpore.
Vse zgoraj ugotovljene članarine se plačujejo, počenši od 1. dne meseca, ki sledi pristopu.
To,so glavna določila, ki jih je treba poznati, ako hoče kdo pristopiti k posmrtnemu skladu.
Nova določila glede voznih olajšav.
Obči pravilnik	o voznih	in prevoznih ugodnostih z dne 4.	julija	1936. se	je izpremenil v neka-
terih točkah in veljajo za upokojence naslednje izpremembe:
V čl. 8 se za 6. odstavkom dodaja tale nov odstavek: „Osebe, navedene v 6., 7. in 8. odstavku tega člena, imajo pravico do neomejenega števila potovanj do vštetih 20 km. Ta potovanja se ne vštevajo v število 24, oziroma 6 potovanj s popustom, ki gredo osebam po tem členu.
V čl. 8.	se 8.	odstavek nadomešča takole:
za	rodbinske	člane	po tem	pravilniku se štejejo
zakonska žena, zakonski otroci, pastorki in pastorke in zakonito posvojeni otroci, kakor tudi vdove in otroci umrlih uslužbencev, dokler uživajo pokojnino.
Sinovom gre ugodnost iz tega člena do polnoletnosti, potem pa, vendar le do dovršenega
Razgled
Legija koroških borcev sporoča svojim članom in nečlanom: Predstavniki zveze legijonarjev za osvoboditev severnih krajev, v kateri je včlanjena tudi naša organizacija, so se pretekli teden vrnili iz Beograda. Akcija glede uresničenja naših zahtev je v teku. Ker so v ta namen potrebni tudi statistični podatki, pozivamo zadnjič vse re-flektante na priznanje dobrovoljstva, da se do
25.	februarja t. I. zanesljivo javijo glavnemu odboru LKB v Ljubljani, Pred škofijo 19-1, pismeno ali ustno ob delavnikih med 17. in 19. uro.
Glavni odbor ne more obveščati o vsem vsakega poedinca, deloma zaradi neznanja bivališča,
Kakor določa prvi odstavek § 4, bo prejel vsak član posmrtnega sklada ob pristopu en tiskan izvod pravilnika. Interesenti pa morejo dobiti prav tako izvod pravilnika, ako vpošljejo društvu 2 din, ki se jim pa vračunita, ako k posmrtnemu skladu pristopijo, tako, da jim tam odpade plačilo 2 din za stroške vpisa in pravilnik.
Odsek za posmrtni sklad in poslovodja so imeli že prvi sestanek, na katerem se je določil način poslovanja. In tako se prijave o pristopu k posmrtnemu skladu že sprejemajo.
Vabimo torej vse člane in članice banovinskega društva državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino, da v obilnem številu pristopijo k posmrtnemu skladu in tako omogočijo s svojim članstvom uspešen razvoj te nove institucije našega društva, ki naj bi bila v prid in korist našim članom in njihovim svojcem. Uverjeni naj bodo, da si bo upravni odbor in odsek za posmrtni sklad prizadeval z vsemi močmi, da z vestnim in točnim poslovanjem omogoči soliden razvoj in dober napredek te institucije in da si bo prizadeval nuditi članom čim več ugodnosti.
26.	leta starosti, tistim sinovom, ki so na rednem šolanju; rodbinski poglavar mora predložiti o tem potrdilo pristojnega šolskega oblastva.
Hčeram gre ugodnost, dokler jih roditelji vzdržujejo, najdalje pa do omožitve.
Ne gre pa ugodnost iz tega člena ne sinovom in ne hčeram, če imajo kakršnikoli dohodek v znesku več kot 500.— Din na mesec, ženi in otrokom pa ne, če se bavi žena s kakršnimkoli poslom, od katerega ima dohodek ali zaslužek.
V čl. 8. se dodaje na koncu nov dostavek: „Pravica do ugodnosti iz tega člena gre tudi otrokom tistih uslužbenk, ki zaradi trajne nesposobnosti moža pridobivajo ali po razvezanem zakonu ali med pravdo za razvezo zakona svoje otroke vzdržujejo.
Osebam, ki imajo pravico do omejenega števila potovanj, se ne izda nova legitimacija za tisto leto, v katerem je bila izgubljena."
deloma pa tudi zaradi previsoke poštnine in drugih ovir tehničnega značaja. Smatrajte to vest za poslednje vabilo k prijavi. Za pismen odgovor in pojasnila priložite znamko za 2.— Din. Popisovanje reflektantov se bo definitivno zaključilo dne 25. februarja 1938.
Legija smatra, da je s tem izpolnila svojo tovariško dolžnost in odklanja odgovornost za škodo, ki bi nastala posameznikom zaradi opustitve prijave.
Izplačevanje pokojnin v Avstriji.
Svojčas so v Avstriji uvedli dvakratno izplačevanje pokojnin na mesec, tako, da še danes prejemajo avstrijski upokojenci |
polovico pokojnine vsakega prvega, drugo polovico pa vsakega 15. dne v mesecu. Ta delitev je bila potrebna pred leti, ko so bili dohodki avstrijske države tako nizki, da ni mogla redno v začetku meseca izplačati celotnih pokojnin. Ker so se finančne razmere v Avstriji v zadnjih letih izboljšale, se čujejo vedno glasnejše zahteve ondotnih upokojencev, naj se zopet prične izplačevanje pokojnin začetkom meseca, ker dvojno izplačevanje ni več potrebno. („Naš Glas11 z dne 15. januarja
1938.,	štev. 2).
Solidarnost.
Stalni odbor nemških državnih uradnikov z visokošolsko izobrazbo v češkoslovaški republiki je naslovil na vlado in na obe zbornici parlamenta nujno prošnjo, da se bi pri omiljenju odbitkov oziralo v enaki meri tudi na državne upokojence, kakor na aktivne uradnike. Ako bi bil skupni znesek, ki ga je finančno ministrstvo določilo za znižanje odbitkov, proti pričakovanju nepresegljiv, prosi odbor, da bi se na aktivne uradnike pripadajoči znesek skrčil, da bi mogli tudi državni upokojenci dobiti isto odstotno znižanje odbitkov kakor aktivni uradniki. Najsi bi bilo nameravano »miljenje odbitkov za državne uradnike še tako neznatno, vendar izjavljajo aktivni državni nameščenci, da so še pripravljeni za žrtev, da mojejo biti tudi upokojenci deležni nad vse skromnih nakloni tev. Tako je poročal „Prager Tag-blatt11 8. decembra 1937. Enakih glasov menda v Jugoslaviji nismo nikdar in nikjer čitali.
Naši novi člani
Seznam novih članov, ki so pristopili v mesecu decembru 1937.
897. Ahlin Franjo, žel. upok. Ljubljana.
898. Cirkovnik Jernej, drž. uradnik v p., Zagorje.
899. Čretnik Karl, drž. upok., Guštanj.
900. Černe Pavel, adm. kap. v p., Sevnica.
901. Gregorčič Franc, zvaničnik v p., Ljubljana.
902. Hrast Janko, drž. šumar v p., Gradac v Beli krajini.
903. Lah Martin, žel. zvan. v p., Dobovec.
904. Meden Matija, viš. pošt. kontr. v p., Ljubljana.
905. Petač Luiza, upok., Ljubljana.
906. Plzak Ida, vd. po univ. prof., Celje.
907. Zemljan Jerica, ravn. gosp. šole v p., Ljubljana.
Vsak zavedni član našega društva naj smatra za svojo dolžnost, da pridobi društvu še enega člana!
Glasilo banovinskega društva državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. Predstavnik dr. Ivan Vrtačnik. — Odgovorni urednik Anton Spendč. — Tisk J. Blas-nika n asi., Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. Predstavnik L. Mikuš. — Vsi v Ljubljani.
Posvetovalnica — informacije