SlOnU BtELJL W
Odgovorni vrednik: Aint. Janeztc.
(Šj 4	V čelvertek 27. januarja 1853.	IV. leto.
Novo leto *).
Binga, bonga! binga, bonga! leto je minulo. Zvonovi zvonijo. Polnoči je! Staro leto se je poslovilo in zadnji „7. Bogom!" odmeva. Novo je nastopilo in vladarslvo prevzelo.
Otrok vošil in nade! majhen delček večnosti! kdo zamore z nar liolj bistroumnim duhom tvojo osodo oznanovati 'i Zavito v prečudno zagrinjalo prične Ivoje vladanje. Tisuč in tisuč bitij te pričakuje. Staro se je poirreznulo v neskončno morje večnosti, novo se s vsimi mislečimi dobrotami obeta.
In človek hoče s poželjivo roko vse zgrabiti. Za majhno zemeljsko minljivo blago razstavlja gore, prebrodi morje, se bije in bije in na vso moč svoje žile napenja in — pri vsakem dobitku mu hitrejši serce tolče, da še bolj za nečimurnostjo dervi in nepokojniši postane.
Tak je človek! Ali kolo časa se neprestano verti; hitro mine ura, dan, teden, mesec in leta ni.
Na kolena! na kolena, ljudstvo! daj si vsaj eno uro primirja, odloži skerbi in hlepenje, beži od hrupa in naj ti bo duh prost, da zarnoreš zah\alno pesem zapeli, in Večnega blagoslov za novo leto prositi!
Zmagovavci! kterih čelo je ovenčano z lovorovimi venci, ki slovite po celem svetu, pripognite svoje ovenčane glave ter sklenite roke k vzajemni molitvi!
O vi učeni! ki nar skrivneji resnice preluhtate, ki s svojo učenostjo tudi druge napajate in vsiin veselje delale; poslušajte: Samo ta trenutek je vaš! posvetite ga Bogu!—vsa učenost pride od Njega, ne od sveta.—
Pesmarji! tudi vi zedinite svoje glase z unimi ter brenkajte na harpe s hvaležnim sercom, in sveto boječnostjo zapojte nebeške glase, naj se tudi po zemlji razlegajo!
Vsi, bogati ali reveži! vsi se zedinite, molite in prosite, da bi nam dobroiljivi Bog v revah in nadlogah pomagal ter nas nikoli v obilnosti svojega miloserdja ne zapustil.
O vi vsi, ki vas nadloge tarejo, ki po nesreči terpite in vas zelo o prihodnosti skerbi; vi kmetje in delavci, ki z znojem na čelu svoj kruh služile in vi vsi, ki vsak dan z žalostnim sercom kruha prosite — po-lerpite in vedite, da pride dan, sprelepi dan, čeravno še vsim neznan, ki nam je obljubljen; povzdignite svoje oči proti nebu; oko Očeta vedno nad nami bdi!
O vi^ vsi, kterih serca so hlepele za minljivo slavo in veseljem — ovirevezi in nesrečniki! bodite potolaženi! novo leto se je rodilo!
*) Zakasnjeuo, pa vendar zmiraj o pravem času.
Matere! slabi so vaši otroci in še nezmožni kej početi, o darujte Gospodu ljubljene deca! Prikličite nanje njegov blagoslov. O storile to!
In ti dekle mlado, ki si že prihodnjega ženina zbralo ter mu vse serce darovalo, mol/ in prosi NarviksVga; da, ker te je k pravi volitvi napeljal, jo tudi poblagoslovi s svojim obilnim blagoslovom.
O ljudje! pojte in zedinite svoje pesmi s kerubini, hvalite in častite Gospoda vsih Gospodov — ter pozdravite mlado novo leto!
Zgodnja cvetk
a.
Zgodaj, zgodaj prikazala Se je cvetka mi prezala, Razcvetela krasno je. — Nje lepota čudno gane V serce me moči neznane, In oko solzili če.
Oj kak kratka, cvetka moja Pač bliščava zdaj je tvoja! Sam pri sebi mislim si; Vreme zdajno spremenlivo Rado vniči cvetje živo, Ze mogoče perve dni. Tud veselje ravno tako Kratko tukaj nam je vsako, Komaj pride, zgine že. Spremenlivo svetno vreme Sreče cvetje preč odžene, Ko kaliti nam začne.— A. Praprotnik.
Fedor in Olga.
(Dalje.)
III.
Knez vIvanov se je nosil, kakor gospodar in samovlastnik v poslopji kneza Cernikova, kteri ga je bil v svoji zadnji naredbi varha svojih otrok postavil. Fedor in Olga sta vidila nevrednega namestnika svojega rajneega britko obžalovanega očeta le malokdej, in še takrat le s strahom in nejevoljo. Olga revna, nježna deklica se je tresla pred njim, in Fedor je skrivej z zobmi škripal, kadar je vidil terdega moža, kterega merzla ošabnost in divje ravnanje je njega mlado, ponosno serce nepopisljivo razkačilo. Knez Ivanov je to dobro zapazil, vse to je bral v duši mla-denča, kteri ni nikoli vajen bil svojih notranjih občutkov zakrivati. Zatorej je tudi znal zvili hudobnež njegove lahkozdražljive občutleje z vso zvijačnostjo v svoj gerdi namen obračati. On je nalaš hotel, da bi ga Fedor sovražil, »zakaj,« si je mislil, »ako me sovraži, se mu bo še prav zdelo, če ga od sebe spravim." Knez je bil zvit ko gerča, posebno kadar je šlo za njegovo korist. Vedil je, kako Fedor svojo sestro ljubi, kar mu je rajni oče s posebno skerbjo priporočil, vedil je, da ga zamo-re še le potem od Olge ločiti, kadar bo sovraštvo mladenča do njega še dosti veči, kakor serčna ljubezen do sestre. Zatorej je preklinjal mladenča, ga zmerjal, ga vdarjal, ako se je njegovim krivičnim poveljem ustavljal.
Še več. Knez je vedi! (udi, kako Olga svojega brata ljubi,.[zatoreji je mladenca kaznoval, da bi tndi s tem žaljena sestra med kaznijo teipela Tako si je mislil, bo blagočutje Fedora nar bolj žaljeno in ga zamore
nar ložeje od nje ločili.	,	,
Berž pervi dan, ko je Ivanov v Cernikovo poslopje pnsel, poklice Fedora k sebi. V ravno listi sobi, kjer je komej pred enim tednom oce nesrečnega Fedora v Gospodu zaspal, pričakuje ubozega knezica, Kteri
ves objokan noter stopi.	.
»Sem pojdi bližej, tukej sem!« mu terdo knez zapove, valaje se
po mehkem stolu. »Ne slišiš t otroče!«
Fedor še ves žalosti in brilkosti prevzet, ga slermo pogleda, tako ni še nikoli nihče ž njim govoril, še njegov lastni oče ne, in njegovo mlado, ponosno serce mu v persili razkačeno bije, ko slisi terdo povelje svojega varha — svojega ujca. Solze si z oči obriše in ostane nalas
derzno pri vratih.	„
»Tukej sem, pravim!« zavpije knez, »slušaj, kadar jest ukazem,
otroče!"	. „
»Jest nisi in več otrok" odgovori Fedor, kterega žalost je zdaj živa nejevolja premagala, »Tako se ne govori s sinom kneza Cernikova!"
»Misliš ti, strupena kača'/« zarezi knez Ivanov zaničljivo. »Ali si pozabil, da si po zadnji volji rajneega očeta čisto meni v oblast izročen? Misliš, da bom jest tvoj varh in ujec razvajenemu termoglavnežu skoz perste gledal? Tukej sem, in precej! in ako ne, te dam bičati!—" »Kaj? mene bičali? mene!« zavpije Fedor ves serdit, »mene edinega hišnega sina! In vi, ki ste tukej le po dobroti rajneega očeta! Vi mene bičati!« —
»Da, tebe in ravno tebe bom dal prebičati, in li tako tvojo termo iz glave izbili!« odgovori merzlo knez, in potegne za zvonček. Hlapčoni in sužnji prispejo v sobo. »Primite mladega svojoglavca" jim zapove Ivanov, »in mu jih naštejte tukej zunej dvanajst na kožo. Potem ga pa spet sem pred me pripeljite!«
Fedor vpije glasno ves serdit, se brani sužnjem, ter se obupljivo izvija iz njih neusmiljenih pesti, in kliče služabnike svojega rajneega očeta. Ali nihče tih ga ni slišal, zakaj vse, zunej slarega Vazila, je bil zviti knez že od poslopja spravil in jih na daljnje Černikove pristave poslal. Revni mladeneč se mora po kratki bratnbi divji sili vdati in neusmiljeni hlapčoni mu roke zvežejo. Fedor je bled ko smert, in diha glasno.
»Prekletstvo mojega očeta te bo zadelo in prišlo čez te!« reče knezu. Potem pa molči poterpežljivo in ne zdihne ne besedice, ko so ga terdi sužnji šibali. Na pol omedlenega pripeljejo nazaj pred kneza, ki ga odvezali in samega pustili zapove.
»Si v idil zdaj, koliko moč in oblast da jest imam ?« reče zaničljivo redoru. »Nikoli se več ne prederzni, se mojim poveljem ustavljati. Po-slusaj torej. Jest hočem, da greš v Moskvo, kjer te bom svojemu nar boljšemu prijatlu v izrejo izročil. Dobro ti hočem in ti naklonim nar bolj^ častno življenje, življenje vojaka. V tvojih rokah je tvoja prihodnja sreča, ali sramotno končaš, ali pa nar vikše slavne stopnje dosežeš. Hodi pripravljen torej, v malo dneh odideš v Moskvo.
f edor bi bil z veseljem to povelje kneza sprejel, ker ni vidil kače, Ktera je pod cvetkami njegovih besedi prežala; — ali misel na svojo sestro Olgo, misel, da jo mora zapustiti, da bo sama, brez vse pomoči
v oblasti brezdušnega ujca oslala, ta misel mu ne da, kakor da lerdno sklene, nikdar in nikoli v to knezovo povelje ne dovoliti.
»Ne grem!" odgovori serčno, »Nikdar se od Olge ločil ne bom."
»Tako?" zarezi knez, »tedaj ne greš?" Si že pozabil kozje molitve, ki šim le jo prej učili bil ukazal? Premisli dobro, mladenč, kaj da delaš?«
»Ne grem, in če me tudi do smerli šibali daste," odgovori Fedor, bled ko smert, pa z neprestrašeno serčnosljo, tako da še do neusmiljenega kneza presune. Da ne sme predelee iti, lo je dobro previdil. Zakaj kako lahko bi se bil hrum od njegove terdoserčnosli razširil in polem bi bilo šlo vse njegovo upanje po vodi. Knez Cernikov je imel dosti pri-jatlov med mogočniki dežele, in ti bi ne bili smeli zvediti, kako da se z njegovimi otroci ravna. Knez je lo dobro preluhlal in njegov sklep je kmalo storjen.
»Je že prav,« reče s sovražno merzloto Fedoru, »silil te ne bom dalje, ali tvojo nepokoršino in svojoglavnost moram kaznovati. Dam ti čas premislika, v osmih dneh se bova spet pomenila."
»Jest se nič ne premišljujem, odgovori Fedor, moj sklep je storjen in jest se ne vmaknem."
Knez mu besedice več ne odgovori, temuč pokliče hlapčone, in jim zapove mladenča v samotno odložno sobo zapreti. Tnkej, si je mis'il knez, bo že o suhem kruhu in vodi se zmodril; in Fedor se pusti brez vsega hranjenja preč peljali in zapreli, ker je že namreč poskusil, da nasprotvanje nič ne pomaga.
Fedor je bil, dokler so njegov oče živeli, vsih dobrot, lahkote in prijetnosti navajen; toliko britkejši mu je bila tedaj puščava njegove ječe V mali sobici, ki mu je za ječo odločena, ne vidi nič druzega, kakor gole štiri zidove in kup slame v enem kotu, ki mu je namesti mehke postelje za ležišče odločena. Eno samo, pa še to razbito oknice v sobo berli, skozi ktero povsod lahko veter z dežjem noter vihra. Vender Fedor se ne premakne s svojim sklepom in akoravno včasi v svoji nesreči britke solze preliva, vender ziniraj še reče: »Nikoli, nikdar se od Olge prostovoljno ločil ne bom,"	:
Na slamo se zgrudi in ihti mislijoč na preteklost, na svojega rajnega, ljubega očeta, na zveste služabnike, ki so ga na rokah nosili, na svojo milo sestrico, ktera mu je marsiktero uro posladila. In spel začne z zobmi škripati spomnijoč se knezove ošabnosli, nevsiniljenosti in terdosti. Serce se mu jeze topi, in stokrat ponovi svoj sklep, nikoli lega knezovega povelja ne spolniti, nikoli se od Olge ne ločili, ktero tako ljubi, bolj ljubi, ko samega sebe.
Tako preide en dan, in še eden, Fedor je vedno sam. O poldan pride knezov hlapce, postavi molče vere vode na lla in zraven kos suhega kruha ter gre spet molče preč in ne odgovori nikoli besedice na vselej ponovljeno Fedorovo vprašanje, kaj da počne mila seslra Olga? Fedor prihaja vedno oložniši. Njegove vroče oči imajo komej več solz, nesrečo objokovali, njega lica bledijo in njego a prej lična in krepka postava dan na dan slabi in peša. Tako mine celi leden. Sedmi dan pride knez Ivanov, vpraša zaničljivo ubozega mladenča, kako da je kej, če se še ni spametval, in se smehlja hudobno med lim, ko mu Fedor z zaničljivim pogledom zaverne, da noče nikoli nikdar svojega sklepa plemeniti.
»Glej, kako si terdovraten, imam vender usmiljenje do tebereče knez s pohlinjenim sočutjem. »Smiliš se mi, in da se prepričaš, da ti iz serca dobro hočem, ti bom poslal lolažnico v tvojo samoto. Tvoja sestra me je prosila, da bi smela s teboj v družini biti; hočem njeno prošnjo spolni I i."
Fedor sam svojim ušesom ne verjame. »Olgo! zakliee glasno, »Olgo bote pustili k meni priti?« -
„Da, storil bom to, da se prepričaš, da nočem tvoje nesreče, tim-več lo edino tvoje dobro,« reče knez.
Fedor premamljen od le vesele novice, bi bil skor v svoji radosti kneza objel. Vsa njegova jeza, vse njegovo sovraštvo ga je prešlo v sladkem upanji, svojo sestro kmalo zopet viditi, ž njo govorili in ž njo jokali. To je bila sreča, ki bi si jo bil komej sanjal, in zdaj se mu tako goreča želja naenkrat spolni. Solze veselja ga poli jejo, smehlja se, njega lica zopet rudijo, njega serce upa spel, in vse terpljenja in težave preteklih dni so v enem samem trenutku tako rekoč čisto pozabljene.
Revni m'adeneč! o ko bi bil mogel v zvitem, hudobnem sercu svojega sovražnika kervoželjne naklepe brati, tvoje veselje bi ne bilo tako veliko, ne tolika tvoja sreča! —	(Dalje sledi.)
O d g o v o r i
na vprašanja druživa isti juiKosiav. poregtiiko.
(Dalje. )
V
IX. » Gradiški je na gradu, kjer so hudodelniki zaperli, stara šlkna v živo skalo vsekana s španjolskini napisom Pripoveda vse, da so o vojski zavoljo španskega . nasledovauja lo tverdnjavo hranili Spanjoli proti sovražnikom.. Ko so bili dolgo obsedeni, iu niso *eč vode imeli, so si to štirno v živo skalo vsekali, in kmalo do vode prišli. To napomenuje tisti napis. Od todt pride tudi, da drugi Furlani Gradiškanconi pravijo S p a g n o i, to je Spanjoli, ali Spanci, ker se tudi dovižati da, da so nektere družine zares iz Španskega v Gradiško došle, kakor n. pr. Salama nka.
Na Goriškem gradu se hrani še precej velik kamnit lev, klerega so bili nekdaj Benečani nad velke vrata postavili, kjer se na grad gre, in kjer je sadaj cesarski orel. Kadar so bi i Benečani zopet iz. Gorice spodeni, so Auslrianci leva doli vzeli in <ra na gradu shranili, ua njegovo mesto pa je cesarski orel prišel. Ljudsho si pa pripoveduje, da so Auslrianci tega leva iz Benelk sami prinesli in kol nekak trofej na Goriškem gradu shranili; Benečani so večkrat prosili, naj se jim lev nazaj da, to da niso ga več dobili, akoravno so hotli zanj tolikajn zlata m srebra dali. — Med Ločnikom in Mušo ali Jlošo, je kraj pod berdino, ki malo hiš šteje in se imenuje Podbrida (Podberdoin). Ondi je križ poli mala kapelica svetega Roka, ki ima historički pometi. Vsi ljudje lis'ih krajev vedno pripovedajo, da je nekdaj v starih časih huda kuga povsod unkraj Soče ljudi morila, in zatorej so se vsi bali, da hi uteg-nula priti tudi čez Sočo do njih; tadaj so goreče Boga prosili za odver-nenje te strašne šibe božje, in glej! nič se jim ne zgodi. V zahvalni
spomin te rešitve, da ni kuga namreč do njih prišla, so tadašnji prebi-vavei teh krajev ondi kapelico svetemu Roku na čast sozidali, kteri se kol poseben varh zoper kugo časti. In vsako leto so potem iz bližnje Ločniške fare ljudje s procesio Ijekej hodili in ondi tudi službo božjo slovesno opravljali, in še le za časa cesarja Jožefa II. so se te pro-cesie opustile.
Leto me spomni pa še na drugo historičko dogodbo. Goričani pripovedajo, da ko je nekdaj v starih časih strašno divjala kuga v Gorici, ni vender nobenega pomorila Potit ur nom (5. Rocco, Goriško predmestje), kjer imajo cerkev svetemu Roku na čast sozidano. Goričani so hitro obljubo storili, da hočejo vsako leto na god Roka, 16. avgusta, s procesio iti k svetemu Roku v Podlurn, in na to obljubo je kuga od-jenjala. Od tistega časa gre vsako leto na 16. augusta procesia iz Goriške velke cerkve k svetemu Roku; o času cesarja Jožefa II. je bila ta navada za nekaj časa odstavljena; v novejših časih pa so jo pobožni Goričani vnovič vpeljali.
V L i v ki na benečanski meji se najde živa skala, ktera ima nebo številko leta vsekano, in ki je nekdaj zaznamovala mejo med benečanskim in Tminskim.
Z m e s.
Želja JezIkoznmiNka o novem letu.
Slovenski
(Dalje.)
Ilirski	Deski
ičela« oznani
»B
(naznani) novico, dan...
Iz Dunaja z v e-mo, da . . .
»Šlsk. pr." pove, da...
»Bčela" javlja (obznanujiOnovost.
»Novice o g I a-šuju, da . .
IzBeča doz najemo, da —
»Srbs.dnev.po-veda, da —
»Czas"oznanuje zpravu, že . . .
»Wr. Ztg.«ohla-šuje, že . .
Z Vidne do viri a m e se, že. • . „Srbs.dn.«povi-
Poljski *)
»Monitor« oz na-j m i a vviadomošč, že . .
»Gaz. Warsz. o-glasza, že . . • Z Wiednia do-\viadujerny sie, da(vypravuje), že I že . ..
»Czas« povviada, I že ...
Iz vseh zgornjih izgledov vidiš sopet, da slov. doveršivnim glagolom v eni razmeri nedovcršivni treh drugih narečij slovanskih nasproti stoje. Ali ti ne priča sama ta okolnost, da je naša raba kriva? Le vprašuj se: kaj dela, »Bčela?« kaj delajo »Novice?« itd. Odgovarjati si boš mogel: oznanja ali oznanuje, naznanja ali naznanuje, razglaša ali razglašuj e, podajajo ali podavajo itd. kar očitno kaže, da je v navedenih priraerlejih raba doveršivnih glagolov napačna.
Če je pa temu tako, ni tudi prav, — ni po slovanski iz tistega vzroka, v določnem načinu sed. časa govorili ali pisati: cerkev zapove (na mesto zapoveduje) — postava ukaže (n. ukazuje), — tako znamnje pokaže (n. kaže, pokazuje) — živali razdelimo (n.
t) Ruskega Časnika nisem nobenega pri roki imel.
razdeljujemo ali delimo) v več verst; to zelišče se najde (n. nahaja) povsod itd.
Priprosti Slovenec, prespoštovani g.g. pisatelji slovenski! se pre-grešuje, kakor sem rekel, res tudi že v takih primerlejih soper lastnost glagola slovanskega, ali tako ne bi, posluževaje se tistih besed, v določil. načinu sed. časa nobeden Slovenec samo po slovenski znajoč govoril: cerkev za po ve (namesto zapoveduje, itd. — Ako je pa ktera tu ali tam (povsod pa gotovo ne) že med priprostim ljudstvom, jo je ljudstvo, ki misli, da je vse lepo, kar in kakor gospoda govori, od po-
Etujčene gospdde pobralo. To pričajo naslednje besede lepega vedenja, esede pisarnične in cerkvene, med prostimi Slovenci posebno navadne, namreč: (Lepo) zahvalim (n. zahvaljujem , — se prav lepo priporočim (n. priporočujem); — brat te lepo pozdravi (n. pozdravlja; — prisežem (n. prisegam Bogii itd. — Ali vprašam: kaj delaš? kaj dela? ne bo (tega sem si svest) nobeden priprost Slovenec odgovoril: zahvalim, se priporočim itd. ampak: zahvaljujem, se priporočam (priporočujem itd. — Čudna je ta, praviš. Res je čudna: ravno tisti pogoji govorjenja, pa dvoja oblika glagola (doveršivna in nedoveršivna)! In oboje govori priprosti kmet! Prijatel! kaj sodiš po tem? — Sodiš li, da mora oboje prav biti? — Nikakor, s tem rnanj, ker priprosti Slovenec (razun malo malo drugih) samo v doveršivni namesto v nedoveršivni obliki rabi, vprašan pa: kaj delaš? s pravo — nedoveršivno obliko glagolovo odgovarja. Zdi se mi, kakor da bi se po takem vprašanju Slovencu s ptujščino omamljeni duh slovanski predramil in se samega sebe zavedi!, da nato prav odgovarja kakor omamljenec, popred blodivši, opominjan in vzbujati z glavnim: kaj praviš? kako si rekčl? itd. svoje odgovore popravlja. Drugači ne morem soditi.	(Konec sledi).
Slovstvo In umetnost.
*	V Ljubljani se poslovenuje Campe-a zlata vredna knjižica »Ent-deckung von Amerika.« Terdno zaupamo, da si bo tudi med Slovenci mnogo prijateljev pridobila.	<-■
*	Prof. Hanuš je izročil českej matici »Dodavek k Mudroslovi narodu slovanskeho v prislovich« Razpade v dva dela: pervi obsega literaturo in kritiko zbirk slovanskih prislovic in drugi theorio prislovništva.
*	Šolskega časnika „Škola" je ravno 3. zv. izšel. Po pošti pre-jeman velja ta časopis na pol leta I fl. 32 kr. sr.
Različne drobtluee.
*	Preteklega polletja je izšlo na Dunaju 88 slavjanskih knjig raznega obsežka. Med taistimi je bilo 22 slovenskih večidel šolskih knjig.
*	»Družtvo sv. Janeza" v Pragi za izdavanje in razširjanje kat. knjig šteje okoli 5000 društvenikov; »družtvo sv. Cirila in Met oda jih ima 892 in naše »družtvo sv. Mohora" ravno 720. Koliko koristi take družtva donašajo, je vsakemu znano. Ali bi se ne dalo tudi za naše brate ilirske Jugoslavene enako družtvo osnovati?!
Slov. |>i-«-&»vni'i-
Božja beseda, inarskaterimu preseda. — Hudobija brani, da se ne ohrani. — Je vdarjen ko Napoleon pri Moškovi. — Vsak v sVoj sak. — Krnela poznaš na vilah , dohtarja na hilah. — Posli siromakov je glada vmerlo, beračev pa nobeden. — Mu je toliko za dom, ko orlu za Noe-tovo barko. — Enkrat ponevedama, potem zaporedama. — Zlala veriga ne da svobode. — Kakoršno je zaderžanje, tako je djanje. — Pans vsega zadosti, jutre ni kam klepniti ne vbosli.	V. K.
Naznanilo.
Z novim upom, s prerojenimi močmi je »slovenska Bčela" ob novem letu svoj IV. tečaj nastopila. Mnogo slavnih spisateljev se je zbralo okoli nje, jo s svojimi umotvori nakinčati in jo čast. bravcem čedalje bolj prikupili.—Resnično moramo obstati, da se koj ob novem letu ni precej naročnikov oglasilo, vendar to nas s sladkim upom navdaja, da se še od dneva do dneva novi bravci za njo oglašajo, tako da bodo v kratkem vsi tiskarski polroški poplačani in nje živlenje sopet za eno leto zagotovljeno.
Kakor smo letos začeli (menimo, da se nam lelašnjega zaderžaja ni treba sramovati), bomo tudi dalje napredovali. Vsega se bomo skerbno izogibali, kar bi nravnosti naše mladine škodvati vtegnilo. Povest »Fe-dor in Olga", kakor se bo vsakdo sam prepričal, je tako mična in zanimiva, da je lepše še skorej nimamo v slov. jeziku. »Odgovori na vprašanja družtva za jugoslav. povestnico" od našega pre-slavnega g. prof. Kociančiča bodo zmiraj bolj mikavni. Razun tih in še mnogo druzih manjših sostavkov bo letašnja Bčela tudi prinesla po celi Evropi in Ameriki znano povest: »Bajta s-trica Tomaža ali živ-lepje zamorcev v Ameriki" ki je že blizo v vse evropejske jezike prestavljena in v tisuč in tisuč iztisih po svetu razširjena. Neizrečeno terpljenje tih vbogili sužnjev je v tej povesti tako milo in ganljivo popisano, da se semtertje človek korncj solz zdeižati more. Verli tega bomo podali letaš v Bčeli ^Zgodovino slovenskega slovstva" — »Popotovanje po Gorotanu" v kterem ne bodo samo posamezne doline, gradovi in druge zgodovinske imenilnosti natanjčno popisane,, temoč tudi običaji in šege slov. Korošcev, njih narodne povesti itd. vpletene. Verh lega imamo tudi že v rokah preimeniten zgodovinski spis. g. prof. Ters-tenjaka: »Kdo so bili A m bi d ra v i in kdo je sozidal starodavni mesti Virunum in Teurnia Kelti ali Venedi'? kterega bi vendar naj rajši v posebni dokladi »Bčeli" priložili, ako bomo le kolčkaj shajali zamogli. Mislimo s lim Bčeli stanovitno ceno podelili.
Ob enem se obernemo še enkrat na vse čast. g.g. domorodce, Bčelo pri živlenju ohraniti in razširjati pomagati. Prosimo tedaj, da se vsi gospodi, ki jo hočejo letos prejemali, skorej oglase in naročnino pošlejo, da bomo vedeli potrebno število iztisov napravljali. Vsakemu novo pristopi všemu udu moremo še s vsimi letašnjimi lisli postreči. Ako se pa komu ložej kaže, naročnino poznej v teku 1. polletja poslati, naj nam sedaj vsaj svoj napis naznani; radi mu hočemo na njegovo beseda Bčelo pošiljati. Kdor si vendar naših letašnjih naročnikov za sebe samega dva iztisa Bčete naroči, ju dobi za 5 gld. sr. (namesto 6 gld.) na leto. Z Bogom.	Vredništvo.
Natisnil-. Ferd. Žl, Kleinmajr v Celovcu,