24. 12. 1941
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA  LJUDSTVA LITIJA
GLASILO OBČANOV
MAJ 1984
ŠTEVILKA 5
Za delavski praznik na Sitarjevcu
Že po tradiciji se delovni ljudje in občani Litije za 1 .maj — praznik dela zberejo na Sitarjevcu. Letos jih tudi dokaj čemerno vreme ni moglo zaustaviti, čeprav je na predvečer kar krepko deževalo.
Pisani množici ljudi je spregovoril Albin Jesenšek. Po slavnostnem govoru, in kulturnem programu, v katerem je sodelovala tudi godba na pihala, se je začelo tovariško srečanje. Dobre volje ni manjkalo, smeha in veselja pa tudi ne. Saj je 1. maj delavski praznik, koje rdeč nagelj v gumb-nici edini prepoznavni znak.
Štafeta mladosti v Litiji
12. maja je zvezno štafeto mladosti pozdravila tudi litijska mladina. Štafetno palico je naša mladina sprejela od vrstnikov iz Trebnjega pri zaselku Sela, potem pa je potovala skozi Gabrovko in Šmartno do Litije. Povsod so ji pripravili lep sprejem.
Najlepše pa je bilo na košarkarskem igrišču v Litiji, kjer seje odvijal pester program. V njem so sodelovale številne kulturniške skupine, mladina in šolarji, sodelovala pa je tudi godba na pihala.
Ob 15.25 so jo naši mladinci izročili pri predoru na zasavski cesti mladim Zagorjanom.
V petek, 4. maja 1984 smo se vsi občani, delovni ljudje in mladina ob 15.05 v minuti tišine spomnili velikana naše revolucije, tvorca nove Jugoslavije, tovariša Tita, ki mu je na ta dan pred štirimi leti prenehalo biti njegovo plemenito srce. Tudi tokrat smo si znova zaprisegli: Po Titovi poti neomajno naprej! .
GABROVČANI PROSLAVILI SVOJ PRAZNIK
22. aprila so krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije Gabrovke v spomin na odhod fantov v partizane, po katerem slavijo svoj krajevni praznik, organizirale slavnostno prireditev. Ljudsko zborovanje, na katerem je govorila predsednica okrožnega odbora aktivistov OF Litija tova-rišica Vera Ribičičeva, je potekalo pred novim gasilskim domom. Ob tej priliki je krajevna skupnost podelila nekaterim najbolj prizadevnim krajanom posebna priznanja za njihovo delo, športnikom pa za dosežene športne rezultate. Višek slavnosti pa je predstavljala podelitev posebnih priznanj partizanskim družinam, katerim sta jih podelila tovarišica Vera Ribičičeva in predsednik OK SZDL Miro Kaplja.
POSEBNA PRIZNANJA NA OBMOČJU GABROVKE SO PREJELE NASLEDNJE DRUŽINE:
Rokavec (Petelinškova), Gornje Ravne, Kotar (Krivče-va), Gornje Ravne, Kozlevčar (Mantkova), Tlaka, Jerič (Čur-mova), Tihaboj, Potrebujež (Ivanščeva), Tihaboj, Zidar (Francelnova), Tihaboj, Hos-tnik. (Korbarjeva), Lukovec, Leben (Maticova), Brezovo, Zavrl (Mačkova), Brezovo, Višnikar (Gešperinova)j Brezovo, Medved (Medvedova), Brezovo, Naglic (Koprivčeva), Moravska gora, Petje (Merse-lova), Moravska gora, Fakin (Tinčkova), Moravska gora, Abulnar (Žajkarjeva), Moravska gora, Šinkovec (Šimanb-va), Moravska gora, Lenart (Lenartova), Moravska gora, Bevc (Preska), Moravska gora, Zgonc (Zgončeva), Moravska gora, Korošec (Kožuho-va), Moravska gora, Pavlin (Šlebarjeva), Moravska gora, Pavlin (Pavlinova), Vodice, Pavlin (Šlebarjeva), Vodice, Višnikar (Cvajerjeva), Gab-rovka, Kožamelj (Kožamelo-va), Gabrovka, Vidmar (Vid-marjeva), Gabrovka, Borštnar (Borštnarjeva), Gabrovka, Rappl (Rapplova), Gabrovka, Hostnik (Kresekarjeva), Gabrovka, Kune (Kunčeva), Gabrovka, Borštnar (Jančkova), Gabrovka, Burja (Burjeva), Gabrovka, Kotar (Krivčeva), Gabrovka, Petje (Merselova), Klanec, Oven (Matičetova), Klanec, Marin (Marinova), Klanec, Vozel (Vozlova), Moravče, Božič (Pastaljonova), Moravče, Pavli (Malenska), Moravče, Jerič (Bizjakova). Moravče, Zavrl (Tomaževa). Moravče, Merzel (Jurkotova). Moravče, Žitnik (Kovačeva),
Moravče, Oven (Zajčeva), Moravče, Grčar (Bajčicova), Moravče, Logar (Svetčeva), Mo-
ravče, Resnik (Odlazkova), Gabrska gora, Kraševec (Kra-ševčeva), Gabrska gora, Lo-
gar (Zmrzlakarjeva), Kamni vrh, Meserko (Frickova), Go-bnik, Kepa (Fežnarjeva), Go-bnik, Kozlevčar (Mantkova), Gobnik, Medvešek (Šentjan-čeva), Javorje, Sotlar (Gregorjeva), Podpeč, Kramžar (Trkajeva), Spodnje Jelenje, Sluga (Slugova), Žg. Jelenje, Vidmar (Rozmanova), Čeplje, in Golob (Sevškova), Moravska gora.
Podeljeni srebrni znaki OF za leto 1984 in državna odlikovanja
Na večer pred praznikom OF se je v sejni sobi SO Litija sestala na slavnostnem zasedanju OK SZDL Litija. Udeležili so se je tudi predstavniki SO Litija, družbenopolitičnih organizacij, gospodarskega in kulturnega življenja občipe.
Zborovanje je po Internacionali, ki jo je zapel MPZ Hotič—Kresnice, odprl predsednik OK SZDL Litija tovariš Miro Kaplja, slavnostni govornik pa je bil Gojko Vidovič.
Ob tej priliki so bili podeljeni srebrni znaki OF za leto 1984, ki so jih prejeli: nogometni klub „ APNAR1', Ivan Cimerman, Vinko Keržan, Hilda Bole, Franc
Jesenšek in.Pepca Jesenšek.
Predsednik SO Litija tovariš Branko Pintar pa je sedmim občanom izročil visoka državna odlikovanja. Mantelj Mirko je prejel red vojnih zaslug s srebrnimi meči, Rudolf Bernik, Olga Primožič in Jože Borštnar red dela s srebrnim vencem, Marjan Jug medaljo zaslug za narod, Edo Jug in Andreja Kastelic pa medaljo dela.
Po svečanem zasedanju je bila v avli občinske skupščine odprta razstava del slikarske kolonije Zagorje — Izlake.
Letošnji dobitniki srebrnih znakov OF in državnih odlikovanj (Foto: Zofka)
Ob mesecu mladosti
Z upanjem in nado, ki jo starejše generacije v današnjih teikih preizkušnjah razvoja družbenoekonomskega in političnegašistema socialističnega samoupravljanja vse bolj gojijo do mlade generacije, se vse bolj potrjuje reklo: na mladih svet stoji. Pri nas in danes pa to pomeni, da bodo mladi morali imeti večjo vlogo in vpliv pri ugotavljanju in odpravljanju vzrokov v našem ekonomskem in političnem sistemu in pri izvajanju lega sistema, kajti drugače bodo temelji, na katerih se bo svet — naša družba, gradila, manj trdni.
Kar vsevprek že razglašamo krizo ekonomskega sistema, krizo političnega sistema, krizo vrednot, krizo... Že beseda sama po sebi pa ima v sebi prizvok slabega, še slabšega, kar pa na svoji koži vse bolj občuti mlada generacija. Primerjave, ki nam jih s sedanjim trenutkom dajejo predvojne generacije, da smo se vrnili v začetke šestdesetih let, rht je teža preizkušnje trdnosti našega sistema enaka teži prvih povojnih let, nas vse skupaj ne pripravijo do tega, da bi se streznili. Pol desetletja imamo že na jeziku zguljeno besedo stabilizacija, ki jo v zadnjih dneh izvajamo pod nazivom finančna konsolidacija gospodarstva in podobno, kajti prav zaradi nedoslednosti pri izvajanju tistega, kar smo se dogovorili včeraj, kar danes niti ne poskušamo do kraja izpeljati v praksi, moramo že pred večerom postaviti drugo formulo, kako se izkopati iz nakopičenih težav. Pri postavljanju teh formul pa smo že pravi ..mojstri". S temi formulami, ki so v zadnjem obdobju predvsem administrativnega značaja, pa se postavljajo in začrtujejo pogoji, v katerih bo živela in delala mlada generacija. Do vsega tega pa mladi niso in ne smemo biti ravnodušni. Zaradi vse težjih pogojev gospodarjenja in ; skanja rešite v le za jutri pa se perspektive mladih iz dneva v dan bolj oddaljujejo. Samo podatek v zvezi z možnostmi zaposlovanja, kjer je tretjina vseh tistih, ki bodo letos zaključili šolanje, obsojena na brezposelnost, že sam po sebi nazorno kaže obrise negotove usode jutrišnjega dne, kise obeta mladim. Vendar bi podobne primere, ki mečejo senco na brezskrbno praznovanje meseca mladosti, lahko našteli tudi na področju usmerjenega izobraževanja, reševanja stanovanjskega vprašanja mladih, kadrovske politike itd.
Skrb, kako bo jutri, pa vpliva na to, da bomo mladi letošnji mesec mladosti praznovali manj brezskrbno kot pretekla leta. Toda klonili ne bomo in ne smemo. Povsod tam, kjer imamo možnost vplivati na sprejemanje odločitev, tako v organizacijah združenega dela, v šoli, kot krajevni skupnosti in delegatskih skupščinah, se moramo aktivno vključiti za dosledno Izvajanje nadaljnjega utrjevanja in razvoja samoupravnih in socialističnih odnosov. Predvsem pa moramo vztrajali, da se odločitve sprejemajo v teh sredinah. Ravnodušnost in včasih že nihilističen pristop do reševanja težav in iskanja rešitev mlade vse bolj potiskata na obrobje družbenih dogajanj. Naš vpliv na sprejemanje odločitev, pa najsi bo to v delegatskih skupščinah ali samoupravnih organih, ni adekvaten naši številčni prisotnosti v teh organih, kjer se kroji naša jutrišnja usoda. Izkoristiti moramo v večji meri vse tiste kanale, ki nam dajejo legitimno pravico, da smo prisotni in tudi poklicani vplivati na sprejemanje odločitev.
Torej tudi v mladinski organizaciji, Zvezi socialistične mladine.
MIRO BRČGAR
VABILO
Občinska konferenca ZSMS Litija vabi vse občane, posebej mlade, da se udeleže prireditev, ki jih bo OK ZSMS organizirala v počastitev dneva mladosti:
— 23. maj ob 16. uri — na košarkarskem igrišču v Litiji (pri stari osnovni šoli) bo skupen sprejem sedmošolcev v ZSMS. Na prireditvi bodo sodelovali člani komisije za kulturo in Jani Kovačič.
— 24. maj ob 20. uri — po krajevnih skupnostih bodo organizirali večer ob ognju. Za prebivalce Litije bo skupen kres na Stavbah. Program pripravljajo posamezne osnovne organizacije ZSMS.
— 25. maj ob 18. uri — na košarkarskem igrišču v Liliji bo osrednja prireditev. Predstavili se bodo kantavtorji in glasbene skupine naše občine. Podeljena bodo tudi priznanja Občinske konference ZSMS Litija prizadevnim mladincem in osnovnim organizacijam ZSMS. Po prireditvi bo ples.
— 21. maja —je bila v avli skupščine občine otvoritev likovne razstave „Mladi ustvarjalci".
VABLJENI!
Jože Meglic: A vtoportret
V današnji številki spoštovani bralci, predstavljamo fotografije slik Jikavnega pedagoga na OŠ Jarane Rozman—Stane" Šmartno pri Litiji, akademskega slikarja Jožeta Meglica.
Slikar, kije priznan umetnik in je veliko razstavljaj doma in v tujini, ima svoj atelje na gradu Bogenšperk.
J. S.
Uspešen start našega gospodarstva
Težave, ki so spremljale gospodarstvo naše občine lani, so se v začetku letošnjega leta nadaljevale še z večjo ostrino. V ospredje je stopalo pomanjkanje konvertibilnih deviz za nabavo reprodukcijskega materiala in stalno slabšanje likvidnosti zaradi velike inflacije. Posebno poslabšana likvidnost povzroča, da bodo marsikateri delavci v delovnih organizacijah prizadeti pri izplačilu osebnih dohodkov, ker zaradi pomanjkanja denarja ne bodo zmogli pravočasno poravnati računov. Tozadevni zakon, ki stopi v veljavo s 1. junijem 1984, predvideva sicer nekatere izjeme, vendar teh dejavnosti v naši občini ni.
Trimesečno obdobje je prekratko, da bi lahko po njem ocenjevali, kako se bo odvijalo gospodarsko gibanje v letošnjem letu, vsekakor pa se bo začetni zagon odrazil pri finančnih dosežkih v letu 1984.
Industriji v naši občini je uspelo s pomočjo blagovnih kreditov in z združevanjem deviz zagotoviti surovino, zato so delavci tudi forsirali proizvodnjo z nadurnim delom in tako realizirali pogodbene obveznosti.,
Celotni prihodek gospodarstva občine je večji v odnosu na lansko obdobje za 68%. Na tolikšno rast celotnega prihodka je vplivala povečana proizvodnja, novi proizvodi, v največji meri pa višje cene izdelkov, ki so se povečale že v lanskem letu. Realnejšo predstavo o povečanju celotnega prihodka dobimo, če letošnji dosežek primerjamo z. letnim dosežkom preteklega leta. V tem primeru pa je celotni prihodek večji samo za 36%.
IZVOZNA PRIZADEVANJA
Značilno za litijsko gospodarstvo je aktivno vključevanje v izvoz. Delovne organizacije, ki izvažajo, dosegajo boljše rezultate, kot jih dosega republika v povprečju. V prvem četrtletju so naše delovne organizacije povečale izvoz glede na lansko trimesečje za 70%, poleg tega pa je vključeno veliko izdelkov naše in-dustrije'v izvoz tudi posredno. Predilnica , sama npr. izvozi direktno 13% količinske proizvodnje na konveftibilno področje, ocenjujejo pa, da je b;lo še 40% količin njihove j reje izvoženo v tkaninah in konfekciji. Podobno je tudi pri tozdu Usnjarna Šmartno, ko se izvaža njihovo usnje v višjih oblikah predelave. Iz navedenega je razvidno, kako pomembno je, da dela naša industrija s polno zmogljivostjo, ker je s tem omogočen izvoz nadaljnji predelovalni industriji.
NARAŠČANJE MATERIALNIH STROŠKOV
Druga značilnost za letošnje obdobje je izredno hitro naraščanje materialnih stroškov.
Porabljena sredstva za reprodukcijski material so večja za 71%. Na tako hitro rastje vplivala devalvacija dinarja do konvertibilnih valut, katere naše gospodarstvo nujno potrebuje za nakup bombažnih in umetnih vlaken, kož in za rezervne dele.
UPOČASNJENA RAST AMORTIZACIJE
Amortizacija je večja za 26%. Upočasnjena rast amortizacije v primerjavi z inflacijo bo imela daljnosežne posledice za gospodarstvo, ker to zmanjšuje investicijsko sposobnost za obnovo strojnega parka. Za takšno stanje je kriv vsekakor zakon, s katerim so postavljeni premajhni količniki za ponovno vrednotenje osnovnih sredstev na koncu lanskega leta v primerjavi z doseženo inflacijo.
RAST DOHODKA BLIZU NAČRTOVANE
Hitra rast porabljenih sredstev v primerjavi s celotnim prihodkom je upočasnila rast dohodka, ki je večji za 60%. Če primerjamo doseženi dohodek z lanskim letnim dosežkom, potem je ta večji samo za 33%. Ta primerjava jasno kaže, da so indeksi, ki kažejo medobdobno rast, visoki, vendar ne realni, ker je prišlo v lanskem letu po prvem trimesečju do izredno hitre rasti cen, inflacije, devalvacije dinarja in podobno. 33% rast dohodka je dejansko blizu načrtovane rasti v resoluciji.
Za leto 1984 je z resolucijo predvidena razbremenitev dohodka delovnih organizacij, vendar, tega v prvem četrtletju letošnjega leta še ni zaslediti. V globalu je dohodek še bolj obremenjen, kot je bil v letu 1983, zato tudi beležimo nekoliko počasnejšo rast čistega dohodka, kije večji za 57% od lanskoletnega prvega trimesečje.
OSEBNI DOHODEK
Največji del, to je 55% čistega dohodka, je združeno delo namenilo za osebne dohodke. Delež teh je celo manjši, kot ga je gospodarstvo razporedilo v letu 1983 ko je bilo porabljenih 60% čistega dohodka za
osebne dohodke. Večji dohodek je pogojeval tudi hitrešjo rast osebnih dohodkov, ki so večji za 47%. Povprečni mesečni osebni dohodekje v gospodarstvu znašal 20.965 din. V primerjavi z lanskim letnim povprečnim OD v gospodarstvu v občini je večji za 18%.
Pomembno je tudi, da je rast osebnih dohodkov zaostajala za rastjo dohodka za 22% in da je upoštevano res-olucijsko določilo, da raste akumulacija hitreje kot sredstva za osebne dohodke.
V trimesečnem obdobju je gospodarstvo ustvarilo 231.261.000 din akumulacije, kar. je za 79% več od dosežka lanskega trimesečja. Še pomembneje pa je, da predstavlja ustvarjena akumulacija v prvem trimesečju 40% lanskega letnega povprečja.
Zaostreni pogoji gospodarjenja so povzročili, da je nekaj organizacij združenega dela izkazalo negativni finančni rezultat, in sicer SCT, Industrija apna Kresnice v višini 8,616.000 din, tozd Gradmetal Litija 428.906 din in KOP Komunala Litija v višini 825.456 din.
ANDREJ KRALJ
IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE
OD v gospodarstvu višji kot v negospodarstvu
Rezultati 3-.mesečnega gospodarjenja organizacij združenega dela v naši občini so pokazali tudi zanimiv podatek o izplačanih osebnih dohodkih v pjrvih treh mesecih letošnjega leta. Prvikrat se je namreč zgodilo, da so osebni dohodki v gospodarstvu višji kot v negospodarstvu. Izplačani čisti osebni dohodki na delavca so bili v -osp vlarstvu 20.965 din, v negospodarstvu pa 20.744
Nov direktor Občinske uprave za družbene prihodke
Zbori občinske skupščine Litija so na skupnem zasedanju dne 9. maja letos za novega direktorja občinske uprave za družbene prihodke imenovali Božidarja Hu-marja, dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja občinske uprave za družbene prihodke. Božidar Humarjedipl. pravnik iz Ljubljane, roj. 1955 in je bil tudi pred tem zaposlen v občinski upravi za družbene prihodke kot davčni inšpektor.
Osnutki odlokov v javni razpravi   Sodišče naj bo v Ljubljani
Zbori občinske skupščine Litija so posredovali v javno razpravo naslednje osnutke odlokov: odlok o ukrepih za zmanjšanje porabe goriv in toplotne energije, osnutek odloka o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Litija in odlok o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo. Osnutki od'okov bodo v javni razpravi en mesec, razen odloka o pokopališkem redu, ki bo v razpravi dva meseca. Osnutki odlokov so bili objavljeni v Delegatskem obveščevalcu št. 4 (april 1984), delegati in občani pa lahko pripombe posredujejo občinski skupščini.
Skupščina ni bila več sklepčna
_ Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Litija, sta na skupni seji 9. maja morala dve točki dnevnega reda odložiti, saj je sejo zapustilo toliko delegatov, da sta oba zbora postala nesklepčna. Tako bosta odločba o ugotovitvi splošnega interesa za razširitev pokopališča v Šmartnem in odločba o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo ceste Velika Kostrevnica — Liberga obravnavani na seji zborov 26. junija.
Pri poročilu Temeljnega sodišča iz Ljubljane, ki so ga delegati občinske skupščine obravnavali na majski seji, so delegati največ pozornosti posvetili predlogu predstavnika sodišča, da bi za občino Litija delovala trboveljska enota Temeljnega sodišča Ljubljana in ne ljubljanska enota. Predstavnik sodišča je predlog utemeljil z ugotovitvijo^ da bi bile posamezne zadeve v tem primeru hitreje re'ševane. Vendar sodelegati menili, da ustaljenih navad ne kaže spreminjati, saj je naša občina tudi sicer gospodarsko in organizacijsko politično vezana predvsem na Ljubljano, zato so predlog, da bi za občino Litija delo opravljala trboveljska enota Temeljnega sodišča, gladko zavrnili. Vendar pa je treba pojasniti, da bo v posameznih izjemnih primerih vendarle prihajalo tudi do primerov, ko bodo naši občani opravljali posamezne zadeve v Trbovljah, predvsem takrat, ko bo ljubljanska enota sodišča prenatrpana z obravnavo zadev in bi čakanje lahko povzročilo bistvene posledice.
Sicer pa so delegati poročilo Temeljnega sodišča Ljubljana sprejeli s priporočilom, da bi nekatere zadeve iz naše občine, ki se vlečejo že po več let, sodišče rešilo do konca letošnjega leta.
TINE BRILEJ
Komisija za delovna razmerja
KOP KOMUNALA LITIJA, Ponoviška cesta 15
objavlja
prosta dela in naloge
dveh delavcev za naloge in opravila — komunami delavec
Pisne ponudbe pošljite na naslov:
KOP KOMUNALA Litija, Ponoviška cesta 15, v 15 dneh po objavi.
1/ SAMOI PRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJI
Postopek za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe
Postopek za ugotovitev lastnosti invalidne osebe se začne na predlog, ki ga praviloma da, prizadeta oseba sama. To stori pisno ali osebno neposredno pri Skupnosti za zaposlovanje Litija. Pristojni organ skupščine, to je odbor za socialno varnost in problematiko invalidov, začne postopek po uradni dolžnosti na podlagi prijave. Ker pa večkrat prizadeta oseba sama ne more oziroma ni sposobna sprožiti postopka, lahko da predlog za ugotovitev lastnosti invalidne osebe:
— skrbnik prizadete osebe, če ta ni opravilno sposobna,
— skupnost socialnega skrbstva,
— zdravstvena organizacija, v kateri se ta oseba zdravi.
— skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
— krajevna skupnost, kjer ima oseba bivališče.
Ugotavljanje lastnosti invalidne osebe ali bolj konkretno ugotavljanje preostale zmožnosti za delo opravlja strokovna komisija I. stopnje za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe pri Medobčinski skupnosti za zaposlovanje Ljubljana. Komisijo sestavljajo zdravnik medicine dela, psihiater, socialni delavec in strokovni delavec za področje invalidov. Oseba se mora predstaviti komisiji. Če je invalidna oseba tako prizadeta, da indikacija ni povsem jasna, se osebno napoti na nekajdnevno hospitalizacijo v Zavod za rehabilitacijo invalidov Lju-
bljana. Dolžnost komisije oziroma zavoda je, da poleg ugotovitve preostale zmožnoti za delo poda tudi mnenje o vrsti usposabljanja in zaposlitve. Komisija izda sklep, zoper katerega se invalidna oseba lahko pritoži na strokovno komisijo II. stopnje pri Zvezi skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. Po pravnomočnem sklepu se oseba napoti na usposabljanje. Usposabljanje je uspešno samo takrat, kadar je invalidna oseba motivirana za poklic, za katerega naj bi se usposobila, kar je običajno ravno nasprotno. Namreč, sam postopek ugotavljanja in priznanja pravic invalidni osebi ni niti najmanj delikaten, težava nastopi takrat, kadar ima invalidna oseba predstavo o drugem poklicu, katerega pa ni sposobna opravljati. Vendar tudi to ni najtežje. Najtežje je poiskati ustrezno organizacijo združenega dela, ki bo pripravljena invalidno osebo usposobiti in seveda po usposobitvi zaposliti. Kot vemo, se organizacije združenega dela že same otepajo s problemi invalidov, ne da bi se še dodatno obremenjevali z novimi. Poleg tega v občini praktično tudi ni ta*-kšnih delovnih mest, na katerih bi invalidi uspešno opravljali delovno nalogo. Ob tem moramo iskati ustrezno delo izven Litije. Tu pa nastopi težava še zaradi prevoza. Naj navedem le en primer in videli
boste, da je delo v zvezi z usposabljanjem in zaposlovanjem invalidnih oseb zelo naporno in odgovorno. Dve leti smo imeli pri Skupnosti za zaposlovanje prijavljenega na obrazcu DOK-1 invalida, ki se je v zavodu usposobil za RTV mehanika. Takšnega dela mu v občini nismo mogli zagotoviti, zato smo ga napotili v Ljubljano, kjer pa se je zaposlil, kot vratar — telefonist. Vsak dan se vozi na delo z vlakom, do postaje pa mora priti z avtobusom ali kako drugače. Naj omenim še tp, da je ta invalidna oseba paraplegik, hodi le z opornicami. Upam, da neimenovani invalid ob even-tuelnem prebiranju tega članka ne bo prizadet, saj sem s tem primerom hotela le nazorno prikazati problem zaposlovanja že usposobljenih oseb. Če pa bi pri tem izpostavila še problem financiranja usposabljanja invalidnih oseb (Skupnost ima zagotovljenih le dvajset starih milijonov za celo leto, sleherna usposobitev pa stane cca 10-15 starih milijonov), potem vemo, da za to višino sredstev lahko usposobimo le dva kandidata.
To pa je v primerjavi s potrebami v občini izredno malo. V letošnjem letu bi potrebovali sredstev za usposobitev vsaj 10 bseb.V prihodnji številki bom opredelila vse možnosti za usposabljanje in institucije, ki to izvajajo.
MIJA POGLAJEN-
2. STRAN
....... -f.........
SPRAVILO KRME S TRAVNIKOV
Ker so potrebe po hrani živalskega izvora vedno večje, je potrebno izboljšati in povečati prirejo v živinoreji. Pogoj za to pa je povečanje količine in kakovosti doma pridelane cenene krme za živino. Zato se bomo v tem članku spet pomudili pri travnikih. O gnojenju teh smo že pisali v eni prejšnjih številk, v tej številki pa bomo spregovorili o košnji in konzerviranju krme s travnikov.
Kakovost pridelane krme je zelo odvisna od pravočasne košnje, zlasti prvega odkosa, in od načina spravila trave. Čimbolj zgodaj kosimo, toliko več surovih in prebavljivih beljakovin in rudninskih snovi vsebuje krma. Zgodnja košnja pa tudi omogoča, da na sedanjih dvokosnih travnikih opravimo tri ali več košenj, seveda ob rednem dognojevanju. Če kosimo kasneje t. j. v poznejših razvojnih fazah (v cvetenju), se v krmi poveča delež neprebavljivih fazah snovi.
Na naravnih travnikih, na katerih prevladujejo trave, moramo prvo košnjo opraviti, koje vrsta ali skupina vrst trav, ki prevladujejo, v fazi latenja do začetka cvetenja.
Najprimernejši čas košnje deteljin in travnikov z večjim deležem metuljnic pa je med brstenjem in začetkom cvetenja. Zasejane trave in travno-deteljne mešanice moramo kositi nekoliko prej kot naravne travnike, ker je njihova rast bujnejša, in sicer tedaj, ko so glavne vrste trav v mešanici v fazi bilčenja do latenja. Prav tako je treba nekoliko prej začeti s košnjo na dobro pognojenih dolinskih travnikih.
V glavnem uporabljamo dva načina konzerviranja trave, t. j. sušenje in siliranje. Pri sušenju na tleh oz. sušilih je veliko izgub hranilnih snovi, predvsem pri sušenju na tleh (tudi 60%). Pri siliranju je dosti manjša izguba hranilnih snovi (približno 10 —
SKUPŠČINA SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE LITIJA
RAZPISUJE
A) Kadrovske štipendije
za udeležence usmerjenega izobraževanja za š. 1. 1984/85 za naslednje poklice:
Poklic
Štipenditor
Število štipendij
obdelovalec lesa II.
pomočnik tekstilnega mahanika II. živinorejec III. perutninar III. gozdar IV.
oblikovalec kovin IV.
ključavničar IV. gradbinec II. IV. lesar III.
lesar-širok prof. IV. tekstilni mehanik IV. pek IV.
natakar IV. • mesar IV. lesarski tehnik V.
tekstilno mehanski
tehnik V.
ekonomist VI.
dipl. inž. kmetijstva VII.
Lesna industrija Litija-
TOZD Furnirska proizvodnja 2
TOZD Mizarska proizvodnja 2
Predilnica Litija - 15
Kmetijska zadr. Litija 1
Kmetijska zadruga Litija 1
Gozdni obrat Litija odvisno od št.
vpisanih
TOZD Gradmetal Listija 4
Kovina Šmartno 3
TOZD Transportne nap. Dole 6
TOZD Gradmetal Litija 3
LIL—TOZD Mizarska proizv. 3
LIL—TOZD Furnirska proizvodnja 1
LIL—TOZD Mizarska proizvodnja 5
Predilnica. Litija 3
Emona—Merkur, Pekarna Šmartno odvisno od
štev. vpisanih
Gostinsko podjetje Litija 3
Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole 1
LIL—TOZD Furnirska proizvodnja 1
LIL—TOZD Mizarska proizvodnja 1
Predilnica Litija 4
Kovina Šmartno 1
Kmetijska zadruga Litija 1
Organizacije združenega dela bodo sprejemale vlogeza štipendiranje (OBR. DZS — vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pomoči) do 15. julija 1984, lahko pa bodo same razpisale naknadni rok, če ne bo prijav na razpisane štidpneidje. OZD lahko podelijo dodatek za deficitarnost v višini 200 točk za. naslednje poklice: živinorejec, poljedelec, kmetica-gospodinja, gozdar, rudarski delavec, rudar, livar, ključavničar, varilec, rez-kalec, brusilec, klepar, monter klima, ogrevalnih in vodovodnih naprav, železniški mehanik, zidar, tesar, lesar, železokrivec, izolater, pleskar, kemijski procesničar, laborant, orodjar, strugar, strojni in konstrukcijski ključavničar, elektroinštalater, pomočnik tekstilnega mehanika, tekstilni mehanik in tekstilni tehnik, usnjarski, krznarski konfekcionar, dimnikar, prometno-trans-portni odpravnik, mesar, pek, gasilec, voznik tovornjaka, rudarski, strojni, 'programerski, računalniški tehnik, predmetni učitelj tehnične vzgoje, dipl. inž. strojništva ■in elektrotehnik, dipl. ekonomist, dipl. pravnik, zdravnik, zobni zdravnik, dipl. inž. tekstilne tehnologije, dipl. inž. kemijske, tehnologije, kuhar, natakar.
Razpisni pogoji so bili objavljeni v časopisu DELO dne 6. in 7. 3. 1984. Informacije o razpisanih štipendijah dobite v kadrovskih službah štipenditorjev in pri skupnosti za zaposlovanje Litija. č000makl40584ŠN 186
B) Štipendije in razlike iz združenih sredstev
za udeležence usmerjenega izobraževanja za š. 1. 1984/85.
Za štipednije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam lahko zapro-
sijo kandidati, katerih mesečni dohodek na člana družine v letu 1983 ni presegel 10.042 din.
Pri kandidatih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek iz kmetijske dejavnosti in so dolžni plačevati prispevke in davke iz katastrskega dohodka, je dohodek na člana družine izračunan tako, da se upošteva katastrski dohodek za leto 1983, pomnožen s faktorjem 11.
V okviru meril iz prejšnjih dveh odstavkov urejajo prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev KRITERIJI IN MERILA ZA PREDNOST PRI PODELITVI ŠTIPENDIJ IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA Š. L. 1984/85; sprejeti na seji skupščine Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Litija dne 26. III. 1984.
Prosilci za razliko h kadrovski štipendiji morajo vlogo ustrezno označiti ter vlogi priložiti tudi kopijo pogodbe o kadrovskem štipendiranju. Kandidati za štipendijo in združenih sredstev se morajo predhodno prijaviti na razpisane kadroske štipendije na območju občine in dnevne migracije delavcev.
Kandidati morajo izpolnjevati vlogi (Obr. DZS-8, 40-vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic) za štipendijo in razliko priložiti:
— potrdilo o vpisu,
— fotokopijo zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o opravljenih izpitih.
— izjavo OZD in drugih štipenditorjev, da je kandidat zaprosil za štipendijo,
— izjavo kandidata,. da ne prejema kadrovske štipendije.
Izpolnjene vloge naj kandidati vložijo osebno Strokovni službi skupnosti za zaposlovanje Litija, Jerebova 14, NAJKASNEJE DO 5. SEPTEMBRA 1984.
20%). Pomembno pa je tudi to, da ostaja količina vode v silaži skoraj popolnoma ohranjena — zato je silaža sočno krmilo. Spravilo je manj odvisno od vremena kot pri drugih načinih konzerviranja in je tudi precej hitrejše.
Zaradi visoke osebnosti ka-rotinov (vitamin A) in pomembnejših rudnin travna silaža odlično dopolnjuje ko-rizno silažo, koruzo, krmno peso, pesne rezance, pa tudi seno. Hranilne snovi v travni silaži se bolje izkoristijo kot v senu. Čim bolj je silaža vlažna in čim slabše kakovosti je, manj je živali pojedo. Tako vlažno silažo dopolnimo v obroku z večjo količnino sena. Čim večje je gospodarstvo, tem večja je prednost siliranja, ker se delo pri spravilu in krmljenju da laže mehanizirati pri silaži kot pri senu. Manj primerno je siliranje na gospodarstvih, ki redijo manj kot 6-8 govedi, ker je nevarno, da se silaža zaradi premajhnega odvzema kvari. Vključitev silaže v obrok zmanjšuje proizvodno
ceno mleka in mesa, ker je hranilna enota v silaži cenejša kot v senu in ker silaža omogoča, da držimo večje število živali.
Travo moramo silirati mlado, ko je ugodna njena prebavljivost, vsebnost beljakovin in škrobna vrednost. Večinoma še vedno siliramo prestaro travo. Sposobnost posameznih travniških rastlin za siliranje je precej različna. Najlaže se silirajo ljulke, sledijo mačji rep, travniška bilnica in pasja trava. Najteže se silirajo detelje in zelo bujna, z dušikom pregnojena trava. Sposobnost rastlin za siliranje je pomembna predvsem, če siliramo svežo ali premalo uvelo travo. Z zadostno uvelostjo se izboljša sposobnost za siliranje tudi tistih rastlin, ki se sicer težko silirajo. Na hitrost venenja vplivajo poleg vremena tudi starost in vrsta trave. Visoke trave se sušijo precej hitreje kot nizke trave in detelje.
MTado travo v jesenskem obdobju lahko uspešno siliramo skupaj s silažno koruzo. Koruza mora biti dovolj dozorela in imeti mora dobro razvite storže.
Dobro je, če siliramo zrezano travo. Tudi samo z noži pri pobiralni prikolici zrezana trava se laže tlači in odvzema kot nerezana. Če nimamo možnosti rezanja,
siliramo nerezano, vendar samo dovolj mlado travo. Pri siliranju travo dobro tlačimo, način prilagodimo vrsti silosa. Kupe in koritaste silose obvezno tlačimo s traktorjem. Nizke stolpne silose tlačimo z nogami, visoke pa poravnamo in potlačimo predvsem na koncu.
Silos napolnimo tako, da je silazni kup v sredini višji kot ob straneh. Še posebno je to važno pri koritastih silosih, ki so zaščiteni pred dežjem samo s folijo. Pokrivanje krme odločilno vpliva na količino pokvarjene silaže, pa tudi na kakovost silaže v zgornjem sloju. Nizke silose in kupe obvezno pokrijemo z 0,15 ali 0,20 mm folijo. Ta mora dobro tesniti ob stiku s stenami silosa in mora biti pO vsej površini dobro obtežena z zemljo, drobnim peskom ali vlažno žagovino, da jo, zaščitimo in preprečimo zračenje silaže, če se folija poškoduje ali razpoka.
Silaža se lahko pokvari, če trave nismo pustili ustrezno oveneti in če pri siliranju ter pokritju nismo odstranili zraka. Naknadno pa se lahko pokvari tudi zaradi premajhnega dnevnega odvzema silaže ali močnega rahlanja silaže pri odvzemu.
DRAGICA ŽLABRAVEC
Informacija o možnosti izobraževanja — kmetijska usmeritev
PIS za agroživilstvo nam omogoča, da organiziramo izobraževanje, s katerim si udeleženci pridobijo izobrazbo v kmetijski usmeritvi. V šolo se lahko prijavijo učenci, ki imajo končanih 6. razredov osnovne šole, in tisti, ki se po končani osnovni šoli niso odločili za nadaljnje šolanje in niso starejši od 24 let.
Posredujemo vam nekaj splošnih podatkov o vzgojnoizobraževalnem programu:
1. Naziv programa: kmetovanje
2. Naziv usmeritve: kmetijska
3. Vrsta VIP: SK.R (skrajšani program srednjega izobraževanja)
4. Naziv smeri v VIP: A — kmetovalec
5. Nekatera značilna dela in naloge oz poklici, za katere omogoča program oz. smer pridobiti izobrazbo za začetek dela:
— kmetovalec
— kmetovalka — gospodinja , Stopnja zahtevnosti teh del v skladu s posebnimi predpisi:
II. stopnja zahtevnosti
6. Naziv, ki ga dobi učenec po končanem izobraževanju:
A — kmetovalec •
Posebnost tega izobraževanja je, da pouk poteka v zimskih mesecih, in sicer od oktobra do aprila (t. i. zimska šola).
Šolanje je brezplačno. Pouk bo potekal v tisti krajevni skupnosti, iz katere bo največ prijav. Za učence iz oddaljenih krajev bo organiziran prevoz.
Po končanem izobraževanju imajo učenci možnost zaposlitve v kmetijskih zadrugah, obratih družbene prehrane itd. Učenci, ki nameravajo ostati doma, pa si bodo s to izobzrabo pridobili status kmeta.
Ker moramo čimprej zbrati ustrezno število prijav, prosimo vse, ki se za ta poklic zanimajo, da se prijavijo na Delavski univerzi Litija.
VRTNARIMO Z VAMI
Če smo imeli v maju polne roke dela, da bi postorili vsa vrtna opravila in posadili na grede toplote željne enoletnice, bo v juniju nekoliko mirneje. Medtem ko smo bili ob jasnih majskih nočeh zaskrbljeni pred pozno zmrzaljo, ki bi nam utegnila na mah uničiti ali pa vsaj zdesetkati cvetje in z njim pridelek, smo sedaj lahko že mirni. Čudovitega cvetja, ki ga nudi samo maj, v letošnjem letu sieer ne bo več, toda v vrtu bomo naSli lahko sleherni dan kaj novega in zanimivega, če bomo le znali iskati.
Sredi junija začno cveteli vrtnice in enoletnice, ki smo jih zasadili v maju. Začele bodo dajati svoje prve cvetove. Zoreti bodo začele prve jagode in češnje, sadje torej, ki si ga vsi tako želimo. V zasenčenem delu vrta bodo začele cveteti ljubke kresničke (Aslilbe), na vodni gladini se bodo pojavili prvi lokvanji (Nvmphea) in vodne hiacinte (Eichhor-nia), ob vodi modri, irisi, elegantne praproti, čudovita lesnata potonika (Paeonia arborea), pa lupine, bele in pisane margarete, turški .mak, uročnik itd.-
21. junija se začne po koledarju poletje, ki ga pozdravljamo vsako leto sicer nekaj dni kasneje, ob kresu, s številnimi kresovi, želimo ob tej priliki privleči na plan staro izročilo in prognozirati še vreme, moramo povedati, daje to izročilo zelo kategorično in pravi, da bo vreme.
kakršno bo na kresni dan. držalo še 4<) dni. Ker izkušnje včasih le nekaj pomenijo, velja upati, da bo letošnji kresni dan lep. Dežja smo se naužili kar dovolj že v maju.
V okrasnem vrtu bomo rastline plitko okopali in plevele fizično uničili kar sproti, še predno zacvetijo ali osemenijo. Če bo suša, bomo zlasti novo zasajeno drevje in vrtnice izdatno zalili. Zlasti pri vrtnicah bomo pazili, da bodo zalite pod list, rosenje povzroča razne glivične bolezni, ki so ravno pri vrtnicah lahko usodne. Vrtnice bomo že v začetku meseca poškropili s sistematičnim tekočim sredstvom PlROX FLUID v koncentraciji 0,5% (5 ml sredstva na 1 liter vode), V juniju jih bomo tudi prvič dognojili (1 pest kombiniranega umetnega gnojila okoli vsake sadike tik pred dežjem ali pa pred izdatnim zalivanjem). Ko bodo lupine in ostrožniki odeveteli, jih bomo porezali kar do tal, da nas bodo še pred koncem poletja s svojim cvetjem ponovno razveselili.
Vrtno trato bomo kosili redilo (vsakih 7 do 10 dni) in jo dognojevali po vsaki tretji košnji z nitromonkalom (I pest na 1 m2 površine), vendar pred dežjem ali pred zalivanjem. Če je trata starejša od dveh let
in so se pojavili v njej trajni pleveli, smemo uporabiti že tudi TRATIN SP-EZ1AL, ki dognojujc trato, hkrati pa jo čisti pred pleveli. Kdor želi v vrtu cvetočo trato, ne sme uporabljati dodatnega gnojenja niti sredstev za uničevanje plevelov, prvo košnjo pa mora opraviti zadnje dni junija ali prve dni julija.
Konec junija se lotimo lahko že tudi obrezovanja listnatih živih mej. Tedaj bomo začeli razmnoževati tudi (z delitvijo) vse starejše trajnice (razen srčkov in potonk), • posejali pa bomo dvoletnice (mačehe, marjete, spominčice, turški nagelj).
V zelenjavnem vrtu bomo imeli v juniju že prve pridelke: siljen zgodnji krompirček, belo kolerabo, glavnato solato, radič in redkev. V grede na prostem bomo posadili ajzerico, evetačo in por. Tudi za saditev zelene je še čas. Posejati moramo še letne glavnate solate, endivjo in pozno kolerabo. Če bo junij moker, moramo poskrbeti za površinsko rahljanje tal, hkrati pa odstranjevali plevel. Pregosto posejan korenček, peleršilj, čebulo, črni koren, rdečo peso in radič moramo razredčiti. Špargclj in rabarbaro bomo konec meseca prenehali obirati, bomo ju pa izdatno pognojili (s kompostom) in zalili, da se bosta do jeseni zopet opomogla. Visoko rastoči sorti paprike bomo poskrbeli za oporo in zalistke paradižnika sproti odstranjevali, artičoki pa vse slabe evetovc odstranili.
Tudi v sadnem vrtu je treba še marsikaj postoriti. Ker nudijo grmaste vzgoje jablan ponavadi preveliko plodov, kar se odraža pri kakovosti pridelka, lc-te razredčimo, pustimo le najmočnejše jabolčke. Divjake pod cepljenim mestom sproti odstranjujemo. Letno rez pri vinski trtije treba izvesti že v prvi polovici meseca, ob koncu meseca pa naredimo enako t udi pri mlajšem sadnem drevju. Odkos trate bomo uporabili za mulčenje sadnega drevja in jagodičja. Nove poganjke malin moramo pritrditi na prazna mesta, jagode pa v času zorenja dobro zalivati (vendar samo pod list).
V juniju je čas za oblikovanje vrstnih (špalirnih) sadnih dreves. Začeti moramo pincirati. Na močnih, dolgih vejah bomo razvitim mladim poganjkom* odščipnili vrhove, da bi se ostala očesca ojačala. Če je to vaš prvi poskus, zaprosite za nasvet bližnjega soseda, ki ima pri tem opravilu že nekaj izkušenj.
MARKO JELNIKAR
IZ MATIČNEGA URADA
Poroke, rojstva, smrti...
V občini Litija se je v februarju rodilo 9 dečkov in 7 deklic. Na Bogenšperku se je poročilo 8 parov.
Poročili so se:
Oberčkal Kamilo, ključavničar iz Litije in Leveč Zvonimira, komercialist iz Litije. Zupanek Vojko, strojni tehnik iz Hrastnika in Ramšak Marjja, vzgojiteljica iz Čeč. Potokar Anton, kmet iz Male Račne in HbS-tnik Marija, delavka iz Vintarjevca. Kovač Janez, elektrotehnik iz Hrastnika in Bola Martina, babica iz Hrastnika. Gracar Janez, orodjar iz Trebnejga in Potrebuješ Jožica, delavka iz Trebnjega. Dimnik Rihard, komercialist iz Ljubljane in Planinšek Marija, referentka iz Litje. Zakovšek Franc, komercialist iz Ljubljane in Ramovž Nada, tajnica iz Sp. Gamelj.
Umrli v februarju:
Volk Dominik iz Litije, 31 let. Makovec Jože, 83 let, iz Krcsniškega vrha. Kovaffič Ferdo, 69 let, s Save. Jereb Ivana, 82 let, iz Golišč. Škulj Marija, 45 let, iz Štangarskih Poljan. Tekavc Ivana, 55 let, iz Podroj. Pivec Jože, 73 let, iz Vrat. Varovič Nikola, 53 let, iz Ljubljane.
V mesecu marcu je v občini Litija umrlo 18 oseb. Umrli so:
Vozel Franc, 63 let, iz Kresnic. Vozelj Frančiška, 73 let, iz Kresnic. Štros Ana, 84 let, iz Litije. Šegina Matija, 84 let, iz Zavrstnika. Benda Frančiška, 84 let, iz Črnega potoka. Virant Roza, 82 let, iz Pokojnice. Petek Jera, 74 let, iz. Male Stange. Sernel Marija, 81 let, iz Velikega vrha. Grilj Pavel, 40 let, iz Ljubljane. Anžur Marija, 88 let,'iz Laz pri Ljubljani. Potočnik Ivana, 86 let, iz Ljubljane. Gorše Anton, 79 let, iz Dvora pri Bogenšperku. Poglajen Martin, 75 let, iz Jablaniških Laz. Femc Marija, 88 let, iz Oble gorice. Ponebšek Franc, 781et,izTenetiš. Retar Frančiška, 82 let, iz Jastrebnika. Tome Jožef, 82 let, iz Raven nad Šentrupertom. Kirm Pavla, 62 let, iz Lazov pri Gobniku. Češek Marjan, 44 let, iz Litije.
Poročili so se:
Jelševar Janez iz Vodic pri Gabrovki in Cirar Darja iz Konja. Sker-binek Janez iz Prapreč in Krošelj Gabrijela iz Trbovelj. Pintar Milan iz Trbovelj in Horvat Branka iz Trbovelj. Sajovic Janez iz Kranja in St-ojakovič Albina iz Kranja. Medvešek Jože iz Velike Loke in Strmec Marija iz Sel pri Šumberku. Obolnar Alojzij iz Riharjevca in Savšek Pavla iz Litije.
V mesecu marcu se je na Bogenšperku poročilo 17 parov.
V občini Litija se je meseca marca rodilo 26 otrok, 14 dečkov in 12 deklic.
V občini Litija se je v mesecu aprilu rodilo 11 dečkov in 9 deklic. Na Bogenšperku se je poročilo 34 parov.
Med drugimi so se poročili tudi naslednji pari:
BEGIČ MARKO, elektromehanik iz Litije, in TATALOVIČ -VALENTINA, PTT prometnik iz Litije. MARTINČIČ STANKO, šofer iz Gabrske gore, in BAJEC MARIJA, gospodinja iz Gabrske gore. PAVLIN ANTON, delavec iz. Gabrovke, in BENEGALIJA SILVA,delavka iz Litije. GRABNAR ANTON, tranziter iz Kolka, in TURK MARIJA, profesorica izČrnuč. KRANJC ANDREJ,elektrik rar iz Trbovelj, in TRAMPUŽ ALBINA, tekstilni tehnik iz Zagorja ob Savi. TRLEPSTA-NISLAV, organ. medn. sejmov iz Ljubljane, in JELENKO SUZANA, prevajalka iz Ljubljane. BRATUN VID, delavec iz Jesenja, in RAHNE DRAGICA, fizerka iz Senožeti. ŠTRUBELJ IGOR, dipl. ing. strojništva iz Ljubljane, in JAGODIC MAJA, profesorica iz Ljubljane. EiRAZEM DUŠAN, elektrikar iz Radeč, in RUGELJ ANDREJA, soc. delavka iz Okroga. FAJFAR TADEJ, elektrikar iz Zagorja ob Savi, in SAVŠEK JOŽICA, razredna učiteljica iz Zagorja ob Savi. ZUPAN PETER, delavec iz Okroga, in REPOVŠ TONČKA, delavka iz Strmca. JURCA STANISLAV, strugar iz Padeža, in GAJSER BISERKA, prodajalka iz Kisovca. HORVAT BRANIMIR, rudar iz Dola pri Hrastniku, in ' DRAKSLER ALENKA, dijakinja iz Hrastnika. ŠKRINJARSLAVKO, miličnik iz Litije, in MEDVED MARIJA, delavka iz Litije. BONIFER VINKO, elektromehanik iz Kitnega vrha, in ZUPANČIČ JOŽICA iz Reber, dijakinja. PIRC JANEZ, prometni tehnik iz Litije, in GOLOB NF.ŽKA, krznarska krojačica iz Dvora pri Bogenšperku. ČEBELA SREČKO, elektrotehnik iz Litije, in KASTELIC ALENKA, študentka a Radovljice. GROZNIK MARTIN, mizar iz Črnega potoka, in POGLAJEN MARIJA, delavka iz Velike Kostrevnice. SLUGA EDVARD, ključavničar iz Šemnika, in BREGAR HELENA, razredna učiteljica s Čebin. KOTAR JOŽE, rezkalec iz Zagorja ob Savi, in RIBIČ VLASTA, medicinska sestra iz Polja. RAVNIKAR ZDENKO, avtomehanik iz Trbovelj, in PLASAJEC DARJA, študentka iz Trbovelj. KONČAR JOŽE, dip. ekonomist iz Ljubljane, in BOBNAR POLONCA, dip. ekonomist iz Ljubljane. GRŠAK MILAN, ek. tehnik iz Zagorja ob Savi, in ZAJC DARJA, kemijski laborant iz Zagorja ob Savi.
Umrli v aprilu: ,
Kotar Berta, 71 let, iz Zavrstnika. Gradišek Ignac, 71 let, iz Šmartnega pri Litiji. Ljubic Albina, 82 let, iz Ustja. Boštjančič Danijela, 63 let, iz Litije. Rus Pavel, 75 let, iz Jevnice in Plaskar Angela, 78 let, iz Gabrske gore.
Litija, dne 10. 5. 1984 JOŽA ',OŽ
Mladinsko pohodništvo
21. aprila se je letos prvič na pot odpravila mladinska partizanska pohodna brigada Slavko Slander. Kot lani je tudi letos bodrila litijsko ekipo na tekmovanju Spoznavajmo svet in domovino v Gabrovki. Značilnost pohoda je zelo skromna udeležba, najmanjša doslej. Razlogi za to so vodstvu znani. Ob nekontinuiranosti dela na tem področju pomeni še sedaj vsaka akcija začetek znova, negotovost glede udeležbe. Po drugi strani pa nezainteresiranost, ki ni značilna le za mlajšo generacijo. Pohodna brigada pa je ne bo sama odpravila.
Pohod je pomenil tudi skromno obletnico enoletnega delovanja brigade "V tej sestavi. Delo v lanskem letu ocenjuje komisija za obujanje revolucionarnih tradicij, SLO in DS kot uspešno. Iz nič so na noge postavili brigado, s katero se je posameznih pohodov, ki so jih v večini organizirali sami, udeležilo tudi po 40 pohodnikov. Evidentirali so tudi 30 mladincev prostovoljcev v enote TO.
Letos bodo z zastavljenim delom nadaljevali. Izpeljali so že več propagandnih akcij. Njihov glavni adut je glasilo, ki so ga izdelali še pred prvim pohodom. Vanj so vključili sestavke o zgodovini 6. SNOUB Slavko Slander in pohodne brigade, pa o oznakah v brigadi, spise posameznih pohodov. Tako kot na vsakem pohodu tudi v glasilu ne manjka humorja in zbadljivk. Glasilo so, ali pa bodo prejeli vsi aktivni pohodniki.
Letos so izpelajali še eno, za njih zelo pomembno akcijo. Ob dnevu vseh matičnih šol, ki e bil v dvorani na Stavbah, so odprli bife in si tako prislužili manjšo vsoto denarja. Takih akcij bodo morali letos izpeljati še več, saj brigada lastnih sredstev nima, nekaj pa kljub največji skromnosti le potroši.
ALENKA BRUNČEK
Zvezna mladinska delovna akcija Palic 1984
Delovna brigada Franc Rozman-Stane iz Litije se bo letos udeležila zvezne mladinske delovne akcije PALIC '84. Palic je zdraviliško turistični kraj v Vojvodini blizu Subotice. Akcija pa letos praznuje 25-letnico. .
Leto 1959, ko je bila prvič organizirana MDA v Paliču, pomeni del posebnega obdobja v zgodovini mladinskega prostovoljnega dela. Od leta 1953, ko je bilo konec velikih povojnih akcij, ki so presegle vse hitrosti gradnje in zgradile pomembne objekte za jugoslovansko gospodarstvo, pa do leta 1958 ni bilo večjih akcij. Leti 1958 in 1959 pa pomenita
čas ponovnega poleta mladinskega prostovoljnega dela. Na „novih" akcijah ni bil pov-darek le na delu, ampak tudi na interesnih aktivnostih in političnemu usposabljanju. V tem času se je rodila tudi MDA Palic. Ohranila seje vse do danes in slovi kot ena najbolje organiziranih akcij v Jugoslaviji. Medtem ko so v prvih letih urejali znano Pa-
# Delo v mladinskih delovnih brigadah ni rezervirano le za mladince.
MDA Bogenšperk 84
ličko jezero in njegovo okolico, je sedaj poudarek na komunalnih delih in urejanju gozda.
Omeniti velja tudi temeljno razliko med akcijami v Sloveniji in v drugih republikah. V Sloveniji imamo izoblikovan sistem financiranja prostovoljnega dela.od občin do republike. Pridobljena sredstva zadoščajo za organiziranje naselij, prehrano in obleko, bolj skopo pa je denar odmerjen za kulturne in zabavne prireditve ter športne aktivnosti. Drugod po Jugoslaviji so posamezne akcije samostojne ekonomske
enote: kolikor dohodka ustvarijo, toliko ga lahko potrošijo. Akcije v Sloveniji zato slovijo kot zelo skromne, pomenijo pa pravo pomoč nerazvitim.
Mladinska delovna brigada Franc Rozman-Stane se bo skupaj z brigadirji ostalih republik udeležila 2. izmene, ki bo trajala od 8. julija do 5. avgusta 1984. Datum odhoda se vse bolj bliža, zato bo Občinska konferenca ZSMS Litija v začetku junija končala z evidentiranjem brigadirjev. Vsi interesenti se lahko prijavijo na OK ZSMS ali pa osnovni organizaciji ZSMS, kjer bodo dobili tudi prijavnice.
ALENKA BRUNČEK
Centru za MDA pri Občinski konferenci ZSMS Litija je že uspelo pridobiti v svoje vrste nekaj osnovnošolcev. Tudi republiške MDA se vsako leto udeleži nekaj pionirjev. Lani pa so za lokalno MDA v Gabrovki sistem-satsko pristopili k pridobivanju pionirjev za prostovoljno
Zlata poroka
Dne 28. 4. 1984 je bila na Bogenšperku v poročni dvorani prisrčna slovesnost ob praznovanju 50-letnice skupnega življenja Marije in Janeza Bučar iz Ščita.
Poročila sta se 25. 4, 1934 v Višnji gori. V zakonu se jima je rodilo 9 otrok, živih je še 7, imata pa tudi 10 pravnukov.
4. 1. 1945 so jim Nemci požgali gospodarsko poslopje. Pri obnovi pogorišča se je te-
sarskih del lotil Janez kar sam in si s tem pridobil toliko izkušenj, da je pričel izdelovati ostrešja za mnoge novogradnje v občini in tudi izven nje.    ' . .
Ob visokem jubileju jima čestitajo svojci, znanci in prijatelji ter jima želijo še veliko zdravih in zadovoljnih skupnih let.
i
ZLATA BIZJAK
delo. Člani centra so se povezali z vodstvom matičnih osnovnih šol v litijski občini in z njihovimi osnovnimi organizacijami ZSMS. Vendar tudi ta akcija'ni najbolje uspela, dobro seje odzvala le osnovna šola s prilagojenim programom.
Letos pa je Svet pionirjev pri OK SZDL dal pobudo za organiziranje pionirske delovne brigade. Te imajo v nekaterih občinah že dolgo tradicijo in se skoraj enakovredno vključujejo v republiške in zvezne mladinske delovne akcije. Tako imajo skupno pionirsko brigado tudi naše sosednje občine Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. V Litiji pa doslej take brigade ni bilo.
Občinska konferenca ZSMS je z veseljem sprejela pobudo in s tem nalogo, da organizira in izvede pionirsko delovno akcijo. Svet pionirjev pa je stopil v stik z osnovnimi šolami.
Kako zelo so si takšno akcijo želeli pionirji, kaže udeležba na pionirski mladinski delovni akciji Bogenšperk '84. Udeležilo se je je 45 pionirjev iz OŠ Litija, Šmartno in Gabrovka. Namen akcije ni bil le očistiti okolice gradu, ampak predstaviti brigadirskemu podmladku, kako poteka dan na akciji. Opravljali so le lažja dela: ureditev stez, čiščenje gozda in travnikov. Med odmori so jim mentorji predstavili mladinsko delovno brigado Franc Rozjnan—S-tane in pomemben del brigadirske družabnosti — pesmi.
Zaključek akcije so popestrili Neli in Urška Vozel ter skeči, ki so jih zaigrali mentorji skupaj z osnovnošolci.
Vsi udeleženci akcije so" si bili enotni, da so pionirji z delom potrdili, da so dorasli delu na akcijah.
ALENKA BRUNČEK
C
•SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO
J
Naši mladinci tudi tokrat uspešni
Naši tekmovalci na radijski oddaji Spoznavajmo svet in domovino tudi letos zelo uspešno nastopajo. 21. aprila so se v drugem krogu tekmovanja ..spoprijeli" z ekipo iz Pirana in ponovno zmagali z rezultatom 8:7. Oddaja je bila v Osnovni šoli Gabrovka in si jo je tudi letos ogledalo precejšnje število krajanov, ki so bili zelo navdušeni. Litijska ekipa si je z zmago pridobila pravico do nastopanja v četrtfinalu. To ji zagotavlja, da bo osvojila najmanj 4. mesto, ki ga je ob koncu tekmovanj zasedla tudi lansko leto. Njihovi letošnji nasprotniki bodo iz Senovega, kjer bo tudi tekmovanje. Oddaja bo na sporedu 7. junija.
ALENKA BRUNČEK
Naš obrambni dan
Meglenega sobotnega jutra smo se odpravili na obrambni dan. Na programu smo imeli pohod po znanih partizanskih poteh.
Z vlakom smo se odpeljali v Jevnico. Tu nas je pričakala tov. Eva Kovic, ki nam je v kratkem nagovoru predstavila zgodovino vojnih časov ter se dotaknila zločinov okupatorja v Jevnici in njeni okolici. Pri spomeniku, na katerem je vklesanih 35 žrtev NOB, nam je prav živo orisala, kako so nekatere hiše v vasi preuredili v bunkerje. Šli smo po makadamski cesti proti Golišču. Na poti smo se ustavili pri spomeniku, ki nemo govori o hudih časih med vojno in zločinu, ki se je zgodil na Končarjevi domačiji. .Tu tso Nemci zažgali mater in 6 otrok. Ko seje oče
vrnil domov, je ves v strahu vprašal soseda:
„Kje pa so naši?"
Soseda je stisnilo v srcu, kajti hudo mu je bilo, da bo moral prav on povedati očetu, kaj se je zgodilo.
Hiša je zdaj preurejena inje nem pomnik bodočim rodovom na tiste čase. Ima spominsko ploščo, na njej pa so vklesana imena vseh žrtev. Po besedah tov. Eve je bil ta dogodek med najhujšimi v naši občini.
Obrambni dan smo imeli zato, da smo se seznanili s fašističnimi zločini iz vojnih časov in hkrati preverjali svoje telesne vzdržljivosti.
KOKALJ PETRA, 5. c OŠ „DUŠAN KVEDER— TOMAŽ" LITIJA
Zakaj tako, občan?
Želimo obdržati lep in funkcionalen zdravstveni dom in okolico, kar pa pri uporabnikih zdravstvenih storitev ni mogoče. Zato obstaja več vzrokov:
Odrasli pacienti in otroci se naslanjajo in usedajo na radiatorje. S takšnim ravnanjem pa pride do lomov termostat-skih delov ventilov, lahko pa tudi do loma samega venlila ali cevi in povzroči veliko škode in stroškov.
Tudi do osnovnošolskih otrok, ki pridejo na sistematski pregled, so tovarišice večkrat nemočne. Vozijo se z dvigalom in zaradi nepravilnega ravnanja pride do okvare. Vsi vemo, da ZD ni ustanova, namenjena igri, ampak bolnikom, ki tu iščejo pomoč. Opozoriti velja tudi na to, da otroci lezejo v kontejner s smetmi in iščejo injekcijske igle, kar pa je zelo nevarno, ker lahko pride do okužbe.
Do poškodb pride tudi v samem ZD. Pogosto se predvsem manjši otroci zadržujejo pri nihajnih vhodnih vratih in dobijo prste ali dlan med vrata. Starše velja opozoriti, naj
pazijo na svoje otroke, ker gre tudi za njihovo varnost.
Cigaretni ogorki ne sodijo na tla, cvetlične grede, zelenice, v pisoarje in umivalnike. Kot vemo, tudi kajenje po hodnikih ZD in v WC ni dovoljeno. Poleg tega tudi parkirišče ni odpad za smeti. Na parkirišču, kjer je dovoljeno parkiranje samo za osebje in službena vozila ZD, ni dovoljeno parkirati drugih vozil. Če vozila ne bodo pravilno parkirana oz. če bodo ovirala naša vozila» bomo morali posredovati pri ustreznih organih. Lep videz ZD bomo ohranili tudi, če ne bomo hodili čez zelenico, saj je okoli te ustanove urejenih dovolj poti.
Na parkirišču lahko najdete vato, cigaretne ovitke, polivi-nilaste vrečke in podobno, pojavljajo se celo recepti, ki tja ne sodijo. Med odpadki, kijih lahko omenimo, so tudi: avtomobilske svečke, razni vijaki, oljne kantice, madeži politega olja na asfaltu. Parkirišče tudi ni zbirališče izpušnih cevi in odpadnih avtomobilov.
VIKTOR CVIKL
Štirideset let je preteklo od ustanovitve naše
varnostne službe
V majskih dneh leta 1944 je tov. Tito v Drvarju podpisal dekret o ustanovitvi varnostne službe. S tem ni rečeno, da v enotah, in odborih OF do takrat niso imeli te službe. Naša varnostna služba je nastala med ljudmi, ki so se morali braniti pred ogrožanjem lastne svobode in življenja. Iz pretekle zgodovine je znano, koliko institicuj in kakšne sile so uporabili v drugi svetovni vojni naSl sovražniki na jugoslovanskih in slovenskih tleh, da bi izbrisali naše narode in narodnosti z zemljevida Evrope. Vrsto spomenikov in spominskih obeležij priča o grozodejstvih nemškega gestapa in vseh barv domačih izdajalcev. Leta 1944 so dozorele vse možnosti za to, da nastane varnostna formacija, da se sile povežejo v organizirano in enotno varnostno službo, ki se bo sposobna še uspešneje upirati sovražniku. Nujno pa je bilo varnostno službo pripraviti za
uspešno in strokovno delo po osvoboditvi za prve povojne dni.
Ocena našega vodstva je bila pravilna. Takoj po končani vojni so naši sovražniki med vojno dobili zaščito pri naših zaveznikih. Na domačih tleh so pustili nekompromitirane svoje sodelavce. Začel seje boj zoper pridobitve naše revolucije, kar se je stopnjevalo leta 1948, koje nastal spopad s Stalinom. Tako je v borbi z našimi sovražniki dalo svoja življenja vrsto predanih mladih ljudi. To je pravzaprav čas, ko je vse naše ljudstvo branilo pridobitve revolucije in vso pravico do svoje lastne poti. Zato družbena samozaščita ni neka nova družbena institucija, ki je nastala danes, ta je delovala že vse od začetka naše revolucije, temveč seje le krepila ob spoznanju, da ustvarjamo nov družbeni sistem,
kjer ni na eni strani režim s svojo silo, na drugi strani pa
ljudstvo. Zato že vseh 40 let govorimo, da so strokovni organi naše varnostne službe v službi ljudstva in nikogar drugega. To je potrdil tudi 4. plenum CK KPJ leta 1966, ki je dobil vso podporo večine delavcev v tej varnostni službi in vsega delavskega razreda. Tu je bil le idejnopolitični obračun s peščico ljudi, ki so to varnostno službo hoteli izkoristiti v svoje namene in so prišli navzkriž z družbenim in političnim razvojem Jugoslavije. Tako je tudi v tem obdobju ta služba zmagala na poti razvoja socialističnih samoupravnih odnosov v našem družbenem razvoju.
Ne glede na to, da naši sovražniki v svetu tako ali drugače napadajo našo družbeno samozaščito kot institucijo samoupravnih pravic in obveznosti naših ljudi, se ta krepi in širi med našim delavskim razredom. Mogoče je res, da še danes ugotavljamo, da je naša
družbena samozaščita premalo učinkovita pri varovanju družbenega premoženja. Med drugim je to tudi eden izmed razlogov, da je vedno več gospodarskega kriminala. Vzrok zato je še vedno v naši miselnosti, predvsem pri manjšem delu naših ljudi, da še vedno ravna z družbeno lastnino, kot da je državna, da ni last nas vseh. Prav ta vzrok bodo morale naše subjektivne sile z vztrajno vzgojo odpraviti.
Večina naših ljudi spoznava oz. je spoznala vrednote našega samoupravnega sistema. Varnostna služba se zaveda, da so pripadniki te službe v službi ljudstva, za varovanje našega ustavnega reda, nepogrešljivi. Naši varnostni službi in njenim delavcem lahko damo vse priznanje in zahvalo za njeno do sedaj opravljeno delo in ji zaželimo v njenem strokovnem delu še veliko uspehov.
Znano je, da po vseh deželah sveta danes divjata nasilje in terorizem, da naša samoupravna socialistična Jugoslavija velja za oazo miru na tej zemeljski obli. Zato delujmo vsi tako, da bo naš človek živel v miru in svobodi, da se bodo naša pokolenja lahko pohvalila pred vsem svetom. Te pogoje pa so ustvarili naši očetje in matere.
Prepričan sem, da lahko v imenu vseh naših občanov čestitamo za ta jubilej naši varnostni službi z željo, da bomo tudi v bodoče s sodelovanjem vseh občanov uspešno branili socialistično samou-pravlanje, ozemeljsko nedotakljivost in naš ustavni red pred vsemi našimi sovražniki.
FRANC MALI
........................... rt -
Na podlagi določil 14. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj iz sredstev solidarnosti v občini Litija (Ur. 1. SRS, št. 30/82 in 23/83) objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija
X. RAZPIS
ZA ZBIRANJE PRIJAV UPRAVIČENCEV ZA PRIDOBITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ V LETU 1985
1. Razpisujejo se nova stanovanja, ki bodo zgrajena v stanovanjskem bloku na Maistrovi ulici 16 v Litiji, in sicer:
5 dvosobnih stanovanj v II., III. in IV. nadstropju, 2 enosobni stanovanji v mansardi.
2. Razpisujejo se starejša stanovanja, ki jih bodo izpraznili sedanji imetniki stanovanjske pravice za določen čas, in sicer:
a) v Litiji cca 5 enosobnih stanovanj,
b) v Gabrovki 60 eno dvosobno stanovanje v pritličju.
3. Solidarnostna stanovanja se lahko dodelijo delovnih ljudem, občanom in družinam z nizkimi osebnimi dohodki, ki žive v težjih materialnih razmerah, in to:
a) delovnim ljudem, ki združujejo delo v OZD, delovnih skupnostih in pri občanih, ki samostojno z lastnimi sredstvi opravljajo dejavnost,
b) občanom, ki s svojimi skupnimi osebnimi dohodki ne morejo rešiti stanovanjskega vprašanja — upokojenci, invalidi, udeleženci NOV, starejši ljudje in za delo nesposobni občani.
4. Vse kategorije upravičencev za pridobitev solidarnostnega stanovanja (delavci, upokojenci, invalidi, za delo nesposobni občani itd.) morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da prosilec za stanovanje oziroma kdo od članov njegovega gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju ali lastnik primernega vseljivega stanovanja,
— da prosilec oziroma njegova družina nimata ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
— da prosilec ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen,
— da prosilec sam oziroma z družino, ki seje na lastno željo vselil v manj primerno stanovanje, katerega je izpraznil stanodajalec, že najmanj dve leti pred natečajem stanuje v tem stanovanju,
— da prosilec pri svojih bližnjih sorodnikih iz družinskega gospodinjstva (zakonec, starši oziroma otroci), ki so lastniki stanovanjske hiše, stanovanj ali stanovanja, ki presega stanovanjske normative, ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja,
— da prosilec oziroma kdo od članov njegove družine ali gospodinjstva ni lastnik počitniške hišice,
— da se upošteva socialno stanje prosilca oziroma njegovih članov družine ali gospodinjstva po merilih, ki veljajo za vse oblike pomoči, upoštevaje načelo, da naj vrednost premoženja ne presega 20 odstotkov vrednosti standardnega stanovanja po merilih pravilnika,
s — da ima prosilec za stanovanje stalno bivališče na območju občine Litija.
5. Delovni ljudje, ki združujejo delo v OZD in DS ali pri zasebnih obrtnikih, lahko pridobijo solidarnostno stanovanje, če izpolnjujejo tudi naslednje pogoje:
— da znesek čistega mesečnega dohodka na člana družine (gospodinjstva) v letu 1983 ne presega 50% povpfečnega mesečnega čistega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji (kar znaša din 9.129,50)
— da znesek čistega mesečnega dohodka na člana mlade družine v letu 1983 ne presega 60% povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji (kar znaša din 10.955,40)
— da znesek čistega mesečnega dohodka na samskega delavca v letu 1983 ne presega 90% povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji (kar znaša din 16.433,10).
Za mlado družino se šteje družina, v kateri nobeden od zakoncev nima več kot 30 let.
6. Občani, ki ugotovijo, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev solidarnostnega stanovanja" in ki nimajo primerno rešenega stanovanjskega vprašanja, predložijo prijavo z vsemi zahtevanimi prilogami na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Litija, Jerebova ulica 6.
Obrazec prijave dobijo občani pri delovni skupnosti stanovanjske skupnosjti, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije.
7. Prijavi morajo biti priložena naslednja potrdila:
— potrdilo o številu članov družine (gospodinjstva),
— potrdilo, od kdaj ima stalno prebivališče v občini Litija,
— potrdilo o dokazljivih dohodkih vseh članov družine (gospodinjstva) v letu 1983 in izjavo o even-tuelnih drugih dohodkih,
— potrdilo o premoženjskem stanju prosilca oziroma članov družine (gospodinjstva).
8. Razpisni rok za vložitev prijave traja do 30. 6. 1984.
Kasnejših prijav ne bomo upoštevali.
9. Občanom, ki-bodo izpolnjevalivse pogoje razpisa, bo komisija pregledala sedanje stanovanjske razmere, zato so ti občani dolžni dopustiti komisiji vstop v stanovanje, če to ne bo omogočeno, se občan izloči iz nadaljnjega postopka.
10. Pridobitelji pravice uporabe solidarnostnega stanovanja so dolžni pred vselitvijo plačati lastno udeležbo.
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA
KRAJEVNA SKUPNOST DOLE
Uspela prireditev
V soboto, 7.4. ob 19.00 je bila v organizaciji K UD Venceslav Taufar prireditev z naslovom Dobimo se na Dolah. V obnovljeni dvorani, ki so joprcj uporabljali za proizvodne prostore, se je zbralo veliko ljudi. Člani KUD so si prizadevali usposobiti dvorano tako, da bi bile možne različne kulturne prireditve, ki so bile do sedaj v glavnem na prostem. Tako je bilo vloženo ogromno prostovoljnega dela, nabavili so odrske zavese in uredili razsvetljavo.
Na prireditvi so nastopili: pevci amaterji, instrumentalisti, plesne skupine, am-sambli, humorist. Namen je bil, da dobe ti marljivi posamezrfiki in skupine priložnost javno nastopati, čeprav so mnogi med njimi že večkrat javno izpričali svojo kvaliteto. Čez 50 nastopajočih dokazuje, daje bilo zanimanje za prireditev veliko.
Čeprav je program traja! dve uri, so ga gledalci z navdušenjem spremljali, sami pa so se lahko dokazali v igrah, ki so jim bile namenjene.
Ob zaključku je bila izražena želja, da bi podobne prireditve ne organizirali šele čez eno leto, temveč bi poskusili poleti na prostem. Želimo si tudi več sodelovanja s sosednjimi krajevnimi skupnostim.
Že tretji obisk
V sredo, 4. 4. nas je že tretje leto zapovrstjo obiskal igralec Brane Miklavc. Predstavil se je učencem OŠ Dole z interpretacijo Kovačičeve pravljice R1Č — RAČ in odrsko priredbo Profesorja modrijana. Učenci so igralca z. navdušenjem sprejeli in po naslopu je stekel pogovor z njim kot s starim znancem. Ob zaklju-čk u je podelil učencem bralne značke. Letos je na OŠ Dole tekmovalo za bralno-značko 31 učencev.
Skupno praznovanje
Lansko leto v proizvodnih prostorih tozda Transportne naprave, letos pa v prostorih Dolke, so se učenci OŠ ^predstavili delavcem s kulturnim programom ob 27. aprilu in L maju. Delavci obeh obratov Doike in Kovinarske so navdušeno sprejeli najmlajše, ki so pripravili recital sspletom borbenih zborovskih in instrumentalnih skladb. Najmlajši so čestitali delavkam in delavcem ob njihovem prazniku. Borbeno izročilo delavskega praznika se prenaša iz delavca na kmeta in mlajši rod.
JOŽICA VRTAČNIK
KRAJEVNA SKUPNOST SAVA
Ob prazniku
Tudi letos je bila ob krajevnem prazniku proslava v zadružnem domu na Savi. Pionjrji, mladinci in moški pevski zbor Savski glas so pozdravili s pesmijo praz-nikOF, 1. maj in istočasno spomin na tisti večer pred prvim majem leta 1943,ko je zagorel nemški vlak na železniški postaji na Savi.
V pozdravnem govoru je predsednik sveta KS Sava tov. Vladimir Mrzel poudaril, da je bilo v zadnjem obdiibju veliko storjenega na področju komunalne urejenosti in izgradnje stanovanjskih hiš, vendar bo treba še mnogo storiti za skupni standard, ki je v največji meri odvisen od krajanov, skratka, od zavzetosti vseh ljudi, ki živijo v Lešah, Ponovičah. naSp. Logu in na Savi. Treba bo še marsikaj storiti za reševanje skupnih interesov, medsebojno razumevanje in humane odnose.
Stabilizacijski problemi niso enostavni, zato terjajo aktivnost vseh. Če ne bo pridno delalo čimveč ljudi, taKO kot doslej, bo težko uresničiti nerealizirane naloge iz leta 1983, srednjeročnega plana in plana dohodka finančnih sredstev 3. krajevnega samoprispevka. Vodilni v krajevni skupnosti delajo brezplačno in če le-ti ostajajo še brez moralne podpore množic, potem nastane vprašanje, kdo bo hotel v bodoče žrtvovati svoj prosti čas in živce, da bodo drugi živeti samozadovoljno. Ljudem, ki so pripravljeni delati pošteno za skupne cilje, je treba dati vso podporo. Pohvale vredni sta medicinska in gasilska ekipa CZ, ki se prizadevno pripravljata na občinsko tekmovanje. .
Tudi letos je KO SZDL Sava izročila priznanja. Bronasti priznanji OF sta prejela Anica Ton za vzorno vodenje KO RK Sava in vsestransko aktivnost v samoupravnih interesnih dejavnostih ter Franci Dobrun za požrtvovalno vodenje moškega pevskega zbora Savski glas. š
Hitrejši razvoj bomo dosegi pod geslom: delu čast — oblast! Temu so se pridružili tudi pionirji z razstavo risb pod naslovom: Kaj delajo ljudje v naši KS. Prikazali so, da je vsako delo častno, če ga opravljaš pošteno in vestno.
Naj cvetoči maj in prebujajoča se narava dasta ljudem novih moči za plodnejšo setev in žetev!
ANGELCA OCEPEK
KRAJEVNA SKUPNOST POLŠNIK
Z delovno zmago proslavili dan OF
in praznik dela
Na proslavi, namenjeni praznovanj OF in 1. maja, je KK SZDL Polšnik podelila bronaste znake OF, krajani pa so z delovno zmago — otvoritvijo telefona, dokazali, da je v skupnem delu skupna moč in uspeh.
V nedeljo, 29. aprila, so se krajani Polšnika zbrali na proslavi, da z delovno zmago obeležijo oba praznika. Zanje to ni bilo običajno proslavljanje, ampak ponovni dokaz, kako se lahko s skupnim delom in skupnimi močmi pridobi tako pomembna telekomunikacija, kot je telefon. O pomenu pridobitve, njeni izgradnji in poteku del je krajane v svojem govoru seznanil tov. Janez Lukač — predsednik skupščine KS, in v njem tudi poudaril, da bo razvoj KS odvisen le od nas samih in naših skupnih prizadevanj za napredek.
V nadaljevanju programa je KK SZDL podelila sedmim najzaslužnejšim krajanom bronaste znake OF.
Znake so prejeli:
SLAVKO KADUNC za sodelovanje v narodnoosvobodilnem gibanju in aktivno delo v organih KS in DPO,
LEOPOLD VODENIK za dolgoletno delo v organih KS, za vsa prizadevanja pri razvoju soseske Konjišica in uspešno povezavo soseske s sedežem KS,
GLEDALIŠKA SKUPINA KUD POLŠNIK za 10-lctno uspešno delo na področju gledališke dejavnosti,
JOŽEFA RENKO za sodelovanje v narodnoosvobodilnem gibanju,
FRANC JERMAN za aktivno in uspešno delo v KO ZZB NOB Polšnik in obujanje tradicij NOB,
FRANC POT1SEK za aktivno delo v soseski-Mamolj in prizadevanja za njen razvoj,
FRANC NOGRAŠEK za vsa prizadevanja pri izgradnji telefonskega omrežja ter uspešno vodenje gradbenega odbora.
Priznanja in znake sta podelila tov. Mirko Kaplja, predsednik OK SZDL Litija, in Jože Pograjec, predsednik KK SZDL Polšnik. V kulturnem progi;-mu, ki je sledil, so sodelovali pevci MPZ Polšnik in pionirji OŠ Polšnik. Praznovanje je bilo delovno in obeleženo z novo pridobitvijo kraja.
LD POLŠNIK PRIPRAVILA ZANIMIVO PREDAVANJE O STEKLINI
Litijska občina je v zadnjem času med najbolj ogroženimi območji v Sloveniji, ki so okužena s steklino. Območje naše KS pa je mnogo bolj izpostavljeno stikom z okuženimi živalmi, saj so lisice skoraj redni nepovabljeni gostje kmetij. Tega se zavedajo tudi lovci, ki so bili pobudniki za organizacijo obširnega predavanja o steklini, poteku bolezni, razširjenju in preprečevanju. Predavanje je pripravila tov. Metka Kamer, dipl. veterinar Biotehniške fakultete v Ljubljani, spremljalo pa ga je predvajanje filma. Zelo zanimivo in vsem pristopno predavanje pa je bilo\žal preskromno obiskano. Verjetno se še premalo zavedamo, kako pomembno je, da se znamo pravočasno zaščititi in preprečiti okužbo, kot pa iskati pomoč, ki je največkrat že prepozna.
Vsem krajanom, ki so ostali doma, naj bo žal, saj so premalo storili za svojo varnost. LD Polšnik pa za pobudo in organizacijo zasluži vse priznanje.
DARINKA RIBIČ
KRAJEVNA SKUPNOST PRIMSKOVO
Primskovljani na izlet
Kolesarski klub in mladinska organizacija vedno poskrbita tudi za pestro preživljanje prostega časa krajanov. Tako bodo v nedeljo, 3. junija, organizirali enodnevni avtobusni izlet po Dolenjski. Cena izleta s hrano je 700 din. brez nje pa 500 din. Prijave zbirajo do 30. maja, koje treba tudi plačati potne stroške.
Mladi so še vedno aktivni
Po lanskoletni zamenjavi v vodstvu primskovske mladine je delo nekoliko zamrlo. Kljub temu pa ne moremo reči, da so mladi nehali delati. V tem mesecu pripravljajo nekaj akcij, kijih velja omeniti. Po daljšem premoru bodo ponovno izdali svoje glasilo, ob 1. maju so pripravili kresovanje, v začetku leta pa so se aktivno vključili v javno razpravo o položaju mladih, tako da so dobili finančna sredstva, pa tudi prostor za občasne plese. Letos imajo v načrtu še nekaj delovnih akcij, poskušali bodo izdati še kakšno številko glasila, aktivno se bodo vključili v samoupravno odločanje v kraju, močno pa je treba okrepiti sodelovanje z ostalimi krajevnimi samoupravnimi strukturami. V aprilu so ponovno izvolili novo vodstvo, mladinsko organizacijo pa vodi Metod Zupančič.
Telefona letos še ne bo
K rajani so pričakovali, da bodo dobili dodatne telefonske priključke že jeseni, vendar je ostalo le pri obljubah. Tudi letos ga najverjetneje še ne bo, ker ni finančnih sredstev. Zato bo letos PTT podjetje le zamenjalo obstoječe kable, razširitev pa lahko krajani pričakujejo šele prihodnje leto. Seveda, če ne bodo vložili lastnih finančnih sredstev.
RUDLBREGAR
C
»PRIREDITEV ZA MLADE GASILCE
Preprečujmo požare
Na pobudo komisije za delo s pionirji pri občinski Gasilski zvezi Litija je bila 25. marca 1984 v Jevnici prireditev ..PREPREČUJEMO POŽARE".
Udeležila so se je pionirska društva „MLADI GASILEC" Vače, Litija, Kresnice, Jablanica, Zavrstnik, Dole, Gabrovka in Jevnica. Tekmovalne ekipe navedenih PDMG so se pomerile v znanju na temo PREPREČUJEMO POŽARE. Mladi so pokazali dobro znanje, kar je odraz dobrega dela mentorjev in množičnega vključevanja mladih v gasilsko organizacijo. Tekmovanje je povezoval predsednik komisije za delo s pionirji pri OGZ Litija tov. Alojz Urbanija. Ocenjevalno komisijo pa so sestavljali Peter "Vunček, Viktor Zupan in Ida Vidic.
Umovanje so dopolnili učenci pod-.žnične osnovne šole Jevnica, ritmična skupina in instrumentalna skupina KUD Jevnica s priložnostnim kulturnim programom. Prisotne v kulturni dvorani sta pozdravila predsed-
Srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov na Bogenšperku
nik OGZ Litija Franc Mali in predstavnik pokrovitelja prireditve — OZS Triglav Ljubljana, Miro Kaplja, kije tekmovalnim ekipam za dosežene rezultate podelil priložnostne nagrade in pohvale. V kvalitetnem in izenačenem tekmovanju so se ekipe PDMG takole razvrstile:
1. Vače
2. Jevnica
3. Litija
4. Kresnice
5. Jablanica Zavrstnik
7. Dole
8. Gabrovka
Omeniti velja sodelovanje GD Jevnica pri organizaciji prireditve. Tekmovanje in množičnost mladih sta pokazala dobro usmeritev razvoja gasilske organizacije. Navedena prireditev je imela tudi namen ob,cležiti prihodnji X. kongres Gasilske zveze Slovenije.
SLAVKO ROKAVEC
Pesem je človekov duhovni odraz. Stara je kot človek. Ko se je pričela njena reprodukcija, je pesem postala umetnost. Reprodukcija pa seje pričela z izražanjem čustev: veselja, žalosti, ljubezni — tudi ljubezni do narave, gozda, lova. Mnogo naših pesmi ima to tematiko. Mnogi pevski zbori jih tudi pojejo. Pred več kot desetimi leti so redki lovski zanesenjaki in ljubitelji lovskih zvokov hoteli dati tej lovski pesmi tudi zunanji videz. Začeli so jih
prepevati z lovskim srcem, v lovskem kroju, v lovskem okolju...
Tako lovsko okolje bo tudi 9. junija 1984 na gradu Bogenšperk. Že enajstič se bodo sestali lovci — pevci na Srečanju slovenskih pevskih zborov in rogistov. Sodelovali bodo lovski zbori iz vse Slovenije in zamejski lovski pevski zbor Železna Kapla. Oglasili pa se bodo tudi lovski rogovi kar petih skupin rogistov, med njimi tudi letošnji slavljenci ob svoji 10-letnici —Zasav-
KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE
Gradnja individualnih hiš
Krajevna skupnost Kresnice in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija si prizadevata zagotoviti zemljišča za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v Kresnicah. Če bosta uspeli, bo možno graditi v nadaljevanju otoka 5, to je na Dobravi od Vozljado Markoviča. Da bi lažje planirali število parcel, prosimo vse interesente za gradnjo, da se zglasijo pri tajniku krajevne skupnosti in se vpišejo v seznam. Če se bodo uresničila predvidevanja, bo gradnja možna že v letu 1985. • .
MIRO VIDIC
TINASI LJUBI OTROCI
Vzgoja se začne v družini
Pogosto slišimo pripombe o vedenju naših otrok. Starši tožijo, da jih otroci ne ubogajo, učitelji, da imajo težave z njimi, na cesti pa slišimo ocene mimoidočih, ki se ponavadi končajo z ugotovitvijo: „A tako vas učijo v šoli?"
Ugotovitev, da vzgojna funkcija družine in šole upadata, najbrž kar drži. Kaj storiti? Kako najti izhod iz položaja, ki se zdi brezizhoden?
Razmislimo danes najprej o družini, o tisti celici naše družbe, kjer se vzgoja pravzaprav začne. Ali je sodobna družina sposobna opravljati svoje vzgojno poslanstvo? ali so mladi zakonci usposobljeni za starševstvo?
i Na misel mi prihaja ugotovitev starega mornarja iz španske mladinske nadaljevanke Modro poletje, ko pravi, da sam ni nikoli imel poguma prevzeti te odgovornosti, pa čeprav se nam kaže kot resnično uspešen vzgojitelj. d.
Pa poglejmo to našo družino nekoliko pobliže in jo primerjajmo s tisto nekdanjo veliko družino. Predvsem je današnja družina relativno majhna skupnost, nekoč je bila mnogo večja. V taki družini so poleg staršev in otrok živeli tudi stari starši, strici in tete. Torej takrat ni bilo problemov okrog varstva. Otrok je rastel v družini, med ljudmi, ki jih je imel vsak dan okoli sebe. ■>'■'.
Življenje na vasi je nudilo tudi večjo preglednost, saj so vji vedeli za vse. Po svoje je bila tako omogočena tudi večja socialna varnost. Delo se je opravljalo v okviru družine, kar ima nedvomno svoje prednosti. Otrok se je tako vzgajal ob delu skupaj s svojimi starši.
Kako pa je danes? Družina je, kot smo že rekli, majhna, stanuje v mestu, v bloku, kjer se stanovalci med seboj niti dobro ne poznajo. Ko poteče porodniška, se že začno problemi z varstvom. Postavlja se vprašanje, kam z otrokom, če v vrlcu.ni prostora. Začne se lov za varuškami.
Tudi delovno mesto se je preselilo iz družine. Očka in mamica ne delata doma (če nista obrtnika) pač pa v službah. Otrok njunega dela neposredno ne vidi več. Tudi socialne preglednosti, ki je za vas značilna, v mestu ni več.
Zgodile so se torej mnoge spremembe v družini in zunaj nje, vzgojna tradicija pa je še marsikje ostala ista. Tudi zaradi tega prihaja do marsikaterega konflikta. Res je, da se družba prizadeva pomagati družini, res pa je tudi, da ji zaradi objektivnih razlogov to ne uspe docela (pomanjkanje vrtcev). >
Otrok, ki je nekoč na vasi preživljal svoj prosti čas le v okviru družine in sosedstva, se zdaj giblje v različnih skupinah, ki nastajajo spontanoali pa načrtovano (razred, skupina prijateljev, krožki, igralne skupine). Vsaka od teh skupin ima svoj vzgojni vpliv na otroka.
Kaj storiti, porečete? Kako v teh novih, spremenjenih razmerah ravnati? Je res treba preštudirati debele knjige psihologije in pedagogike, da bi bili dobri starši in vzgojitelji? Naš odgovor je jasen. Ne.
Nekaj pa je vendarle treba upoštevati. Otrok potrebuje našo ljubezen in priznavanje. Ljubezen se lahko izkazuje na več načinov. Najslabši na"-čin je pridobivanje in izkazovanje ljubezni z darili. Ljubezni ni moč kupiti. Ljubezen se daje in čuti. Tudi v prepovedi, ko otrok čuti, da gre zanj, za njegovo dobro. Otroka moramo imeti brezpogojno radi. In če nas bo imel rad tudi on, mu nc bo težko storiti tisto, kar od njega zahtevamo.
Kljub večni borbi s časom, je treba najti čas tudi zanj. Mu prisluhniti, se pogovoriti z njim. Ne odlašati na jutri, pojutrišnjem. Lahko da jutri, pojutrišnjem tega pogovora nc bo več potreboval, ker mu bo že nekdo drug ..razodel" tisto, kar bi moral slišati iz naših ust.
Naj nazadnje podčrtamo še eno misel, ki je za vzgojo otrok izredno^ pomembna. Pravijo, da vzgaja način življenja in ne besede. Torej živimo in ravnajmo tako, kot želimo, da bo živel in ravnal naš otrok. Pri tem pa moramo biti dosledni in enotni, kajti dvojnost v vzgoji povzroči mnogo škode, ki se je žal ne da več popraviti.
JOŽE SEVLJAK
ski rogisti iz Litije, ki skupaj s Šmar-skim oktetom že petič sodelujejo na teh srečanjih.
Vsa srečanja so pod pokroviteljstvom Lovske zveze Slovenije. Letošnje organizira Zveza lovskih družin Zasavje, ki ima svoj sedež v Litiji. Pričetek nastopov bo ob 14. uri, program pa bosta povezovala Borut Mencinger in Milanka Bavcon. Organiziran bo tudi avtobusni prevoz od 12. ure dalje izpred železniške postaje v Litiji. Seveda se za ljubitelje lovskih zvokov nc bo končalo vse z zadnjo pesmijo, ki jo bodo skupaj zapeli vsi zbori, ali z melodijo vseh rogistov Slovenije.   Po   srečanju  bo  za veselo
razpoloženje poskrbela lovska družina Šmartno pri Litiji s svojim III. lovskim taborom pod grajskimi lipami. Ta družina praznuje letos svojo 30-letnico in bo jubilej pričela proslavljati že.3. junija s srečanjem jubilantov in lovskim krstom pri svoji lovski koči na Grilovcu.
Ljubitelji lepih slovenskih lovskih pesmi in melodij lovskih rogov ob velikem kulturnem dogodku gotovo ne bodo razočarani. Izvajalci iz mnogih krajev Slovenije injamejstva se za ta srečanja še posebno trudijo, saj so pregled njihovega celotnega truda. Torej 9. junija 1984 Tia Bogenšperk.
DANE NAMESTNIK
11
*
★ * *
★ *
* *
★ ★
★ ★
★
*
★ ★
★
★ *
* * ★
★
★
★ ★ ★ *
1 ★
* *
* * ★
*
★
★ ★ * *
MRAČNO IN NEPOZABNO LETO 1941
Kot vsako leto je tudi leta 1941 prišla v našo deželo pomlad, ki prinese s seboj radost in veselje. Toda leto 1941 je bilo drugačno, bilo je mračno,grozljivo ter negotovo. 6. aprila je v zgodnjih jutranjih urah Nemčija napadla Jugoslavijo, zračni napadi na Beograd in druga mesta so se vrstili brez prestanka. Okupatorje prestopil meje, jugoslovanska vojska seje v neredu umikala ter postopoma razpadla.
Neka enota se je umikala tudi preko hribovitega Polšnika. Žalostno je bilo gledati to vojsko, kije odmetavala orožje, namesto da bi branila domovino. Peta kolona, ki je bila prisotna povsod, je naredila svoje.
Sredi aprila je na Polšnik prišla prva kolona Nemcev. To je bila predstraža, SA oddelki. Nekaj časa sb se zadrževali na Polšniku, nato so odšli naprej. Že ta skupina je pregnala s Polšnika učiteljstvo, župnika ter orožnike in sploh inteligenco. Ukazano je bilo, da mora vsakdo oddati orožje, če ga ima, na vsaki hiši ali bajti pa mora viseti nemška zastava s kljukastim križem in parolami. Kmalu je prišla na Polšnik skupina žandarjev.
S. maja je prišla sem gestapovska komisija za popis prebivalstva. Popis je bil temeljit, zahtevali so podatke za tri ali štiri rodove. Gestapovec je temeljito pregledal vsakogar, če ni morda arijske rase. Zlasti so se zanimali za židovska porekla, kakšno je čelo, nos, lica... Tudi za priimek so se zelo zanimali.
Polšničani še zdaleč niso slutili, kaj pomeni tak popis. To seje pokazalo še istega leta. Nemci so nekaterim bogatim, trgovcem in drugim, ki so bili zavedni Slovenci, zaplenili premoženje. Le nekatere manjvredne predmete so spravili v šolsko skladišče. Le-te so pozneje razdelili med najrevnejše Pol-šničane. S tem so hoteli pokazati svoj čut do revnih ter jih pridobiti zase in si pridobiti zaupanje. Na Polšniku je bilo najprej le pet nemških orožnikov, nemški župan ter njihov tajnik.
Vsakdo je s strahom in skrbjo obdeloval svoje polje. Nekateri so upali, da bo bolje, zlasti siromašni kmetje in kočarji. Niso namreč vedeli, kaj jih čaka.
Takratna okupacijska meja med Nemčijo in Italijo je potekala pri Javorskem Pilu preko Peči pod vasjo Čeplje in naprej. To je bilo obmejno področje. Preko te meje je v drugi polovici septembra ali v začetku oktobra prispela večja skupina partizanov, med katerimi je bil tudi Marinko, in se ustavila v vasi Borovak. Za zavedne Polšničane je bilo to veliko olajšanje ter
pogumen pogled v prihodnost. Žandarjem in županu pa je prihod partizanov pognal strah v kosti, da so begali sem ter tja, kojim je neka žena povedala, da je na Borovaku večja skupina oboroženih ljudi.
Kmalu zatem je prišlo na Polšnik 80 zelo oboroženih policistov, ki so se utrdili v prazni šoli. Tu so se zadržali, vse dokler jih partizani pri napadu na Polšnik niso pregnali.
Nekako v drugi polovico so Nemci razobesili plakate na javna mesta. Na njih je pisalo, da bodo ves predel Zasavja in Posavja, desni breg, preselili v Nemčijo in Šlezijo. V ta predel je spadalo tudi področje Polšnika (edina sedanja krajevna skupnost v litijski občini).
V ljudi seje naselil strah, pričeli so begati, prodajati svoje imetje.se izseljevati čez takratno nemško-italijansko.mejo v Moravsko goro, Gabrovko, na levi breg Save, v Trbovlje, Zagorje, na Savo ter na področje takratne šmarske občine. Polšnik je bil zaznamovan kot izseljeniški pas, za katerega ni bilo več rešitve.
Nemci so vse to opazili in so začeli prepričevati kmete, da bodo v Nemčiji dobili večja in boljša posestva. Nekatere so celo prepričali, večina prebivalcev pa je še naprej bežala. Nato so Nemci sklicali sestanek, na katerem so zagotavljali, da Polšnika ne bodo selili. Ta obljuba je nekoliko zavrla izseljevanje. Toda zavedni krajani, ki so že bili vključeni v odporniško gibanje, so še naprej prepričevali kmete, naj se umaknejo s tega področja in se s tem izognejo selitvi.
2. 12. 1941 je bil za Polšničane najbolj črni dan, dan selitve. V zgodnjih jutranjih urah so se nemški vojaki porazdelili po vaseh. Za vsako hišo oz. gospodinjstvo je bil določen en vojak, ki je zahteval, da mora biti vsakdo v desetih minutah pripravljen za odhod. S seboj lahko vzame le toliko, kolikor lahko nese. Koliko žalosti, joka, kletev in ogorčenja je bilo tedaj na Polšniku, ve samo tisti, ki je to doživel. Zapustiti dom in oditi v črno prihodnost je bilo zares mučno. Izseljenci so prvič videli tovornjake, s katerimi so jih odpeljali preko Preske v Sopoto in nato preko Radeč v Rajhenburg (sedaj Brestanica), kjer je bil nemški gestapovski štab. Tam so jih namestili v grajske hleve. Revnejši kmetje so bili slabo oblečeni, hud mraz pa so najbolj občutili majhni
PIŠE:
FRANC JERMAN
otroci. Čez nekaj dni so Nemci izseljence naložili na več tovornih vlakov in jih odpeljali v Nemčijo v razna taborišča, opuščene samostane in drugam. Tam so čez nekaj časa gestapovci organizirali nekak „sejem", na katerem so nemški kmetje izbirali te ljudi za delo na poljih, v tovarnah ali gospodinjstvih. Tako so se razblinile obljube, ki so jih Nemci dajali doma, da bodo v Nemčiji kmetje dobili boljša posestva. Na poljih so delali kot hlapci ali dninarji, v tovarnah pa na najslabših mestih.
Na Polšniku je po selitvi ostalo še kakih &% prebivalcev, ki so čakali na ponovno selitev. Največ jih je bilo bolnih in jih Nemci zato takrat niso mogli seliti. Le-te naj bi preselil nemški Rdeči križ. To pa mu je preprečil izredno velik sneg. Nekaj pa je bilo tudi delavcev, ki so bili zaposleni v rudnikih Zagorje oz. na železnici. V praznem in izropanem Polšniku so Nemci organizirali nekakšen naselitveni urad (deuscheansiedlunggesclšaft), kjer so imeli vso zaplenjeno živino izseljenih. Hiše pobegli pa so zaplenili, nanje pa pritrdili listek z napisom »zaplenjeno."
Spomladi 1942 so Nemci pričeli ponovno seliti še tiste, ki so še ostali. Med ljudmi je spet zavladala panika. Tisti, ki so bili na seznamu za izselitev, so pobegnili z imetjem in živino v gozdove (zgodilo se je celo, da so Gričarjevi iz Tep skrili bolno staro mamo v cerkev, ki stoji 730 m visoko na hribu Žamboh). Nemci so takrat izselili le dve osebi, drugi so se poskrili. Nekako v maju so spet pridrveli s kamioni in presenetili liste, ki so jih nameravali izseliti. ,V juniju so objavili razglas, da ne bodo več selili. Tako je ostalo na Pošniku le kakih 4-5% domačinov.
Nemci so 1. 1943 na Polšnik naselili nekaj Tirolcev, jim razdelili zemljišča in jih oborožili. Partizani so Polšnik napadli trikrat. Nemci so zato to postojanko utrdili ter jo obdali z bodečo žico. Tako je Anton Razpotnik vzkliknil: „Prokleti Švabi, kako se držijo Polšnika! Prej bo padel Berlin kot Polšnik!" In res je bilo tako. Skoraj vsi Polšničani, ki so ob selitvi pobegnili, so postali partizani oz. njihovi sodelavci.
Leta 1945 so se v poletnih mesecih izseljenci pričeli vračati. Veliko jih je doma našlo pogorišče. Neporušene so ostale le tri hiše, cekrev in dve kapeli. Tako seje moral povratnik Fele nastaniti v kapeli. Z veliko vnemo so pričeli obnavljati domove in tako v svobodi ob <«ljki podpori družbe zgradili lepši Polšnik.
V Polšniku stoji spomenik padlih borcev, pritrjena je tudi plošča z imeni padlih, ustreljenih in umrlih v taboriščih.
* *
★ * * ★ * ★ ★ ★ *
* *
i
* *
*
i
* *
*
l * *
*
*
★ *
te *
i * ★ *
*
Filmski kažipot
—: V juniju nam bodo v šmarskem kinu zavrteli put filmov. Spored bo začet domači film „BANOV1Č STRA-HINJA, nato pa ne bodo zvrstili trije ameriški RJOVENJE (drama), ŠERIF IZ VSEMIRJA (akcijski) in DOLINA SMRTI (srhljivka). Zadnji teden v mesecu pa bodo predvajali francosko komedijo GAD JE MATURIRA JO.
Četrti obisk v Ljubljani
— Zveza kulturnih organizacij Litija je 12. aprila omogočila odraslim obisk Partljičeve komedije MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK, ki jo tekočo sezono z velikim uspehom uprizarjajo v Ljubljanski Drami, doslej so bile še vse predstave razprodane. Zanimivo predstavo sije ogledalo 50 Litijanov in okoličanov.
Zaključek
bralne značke
— Sredi aprila je bila v litijski osnovni šoli sklepna prireditev ob letošnjem izteku branja za Levstikovo, Cankarjevo in Bevkovo bralno značko na višji stopnji. Bralno odličje je prejelo 472 šolarjev iz Litije, Šmarma, Gabro-vke. Dol in Vač, po več značk pa sije z dodatnim branjem pridobilo še 40posameznikov. Na slovesnosti, ki so jo pripravili ZKO in Matična knjižnica Lilija ter šolska kulturna društva, seje dramski krožek litijske osemletke pod vodstvom mentorice Vere Taradipredstavil z igrico „ZAČARANA ANČKA".
Pevska
revija
— Prvo majsko soboto je Zvezu kulturnih organizacij Lilija pripravila v avli šmarske šole šeslo občinsko revijo
adras:0h pevskih zborov in oktetov. Na njej so sodelovali moški zbori iz Lilije, Polšnika, Gabrovke inli(>liča — Kresnic, ženska zbora iz Gabrovke in Kresnic, mešali zbor iz Jevnice ter Poljanski In Šniarski okat. l.i-tošnfi nastop je pokazal, da so nekateri zbori v zadnjem letu precej napredovali.
Letni koncert litijske Lipe
— V soboto, 14. aprila, se je moški pevski zbor „LIPA" predstavil ljubiteljem zborovskega petja v dvorani na Stavbah. Ob 99-ietnici svojega dela nam je zapel 17. skladb. Poslušalce je navdušil s skrbno pripravljenim sporedom, ki ga je pripravil zborovodja Mitja Beuermann. Pri Srebotnjakovi skladbi „DEEP RIVER" in zboru Izraelcev iz Verdijeve opere Nabucco sta sodelovala solist Rihard Majcen in pianistka Slavi-ca Gregi iz Zagorja, za vezno besedo pa sta skrbela Danica Ocepek in Uroš Maček. Za dodatek je zbor zapel Vodo-pivčeve „Žabe".
Pesem mladih
— Sredi aprila so se v litijski dvorani predstavili otroški in mladinski pevski zbori z vseh treh naših matičnih šol. Nastopili so štirje otroški zbori in dva mladinska, ki so jih vodili Marina Elt-rin, Ijojzka Koritnik, Marjana Kralj ter Darinka in Janko Slimšek.
Praznovanje na Sitarjevcu
— V šmarski šoli se vse manj odločajo za skupne proslave v avli, saj laka oblika za učence ni zanimiva, zlasti če je prepogosta: Zato so letos obletnico ustanovitve OE in 1. maj počastili drugače kot doslej. Višja stopnja se je odločila za razredne proslave, nižja pa je združila športni dan z organizacijo proslave na vrhu Sitarjevca. kjer potekajo vsakoletna prvomajska srečanja.
HORIS ŽUŽEK
C        • VABILA VAS JE OSNOVNA ŠOLA LITIJA ENOTA Z PRILAGOJENIM PROGRAMOM J,
Odprta vrata šole
7. marca smo odprli šolska vrata vsem, ki so želeli spoznati dnevni utrip življenja na naši enoti. Obiskalo nas je 23 obiskovalcev, od tega največ staršev naših učencev in nekaj tovarišic iz osnovne šole. Pričakovali smo, da bo tudi naše občane zanimalo naše delo, kije manj poznano, zato smo vas povabili na obisk (februarska št. Občana), poslali pa smo tudi številna osebna vabila. Ker se vabilu niste odzvali, vam bomo s tem člankom na kratko prikazali, kako je ta dan potekal. ,
Kot vsako sredo, smo tudi tokrat dan začeli z gospodinjskim krožkom že ob 6.45. Pekli smo pecivo. Lepo nam je uspelo, saj smo že kar spretni. Joj, kako je dišalo! Ob 7. uri je pri nas že kar živo, saj iz različnih smeri učen-
ci prihajajo v šolo. S poukom pričnemo ob 7.30. Tudi prvi obiskovalci so prišli. Sprejela jih je dežurna učenka. Vsakemu je izročila spominek, ki smo ga izdelali pri tehničnem pouku in izredno številko našega glasila Kapljice. Pri urah pouka smo delali kot vsak drugi dan, le da smo imeli malo treme, saj so zadaj sedeli poslušalci. Vsi smo se hoteli kar najbolje odrezati in pokazati vse, kar znamo. Brali smo, pisali, računali, potovali po zemljevidu, peli in šc kaj. V tehnični delavnici smo pripravili razstavo izdelkov, ki smo jih letos že naredili. To so drobni predmeti iz papirja, tekstila, usnja in lesa. Izdelali bomo še izdelke iz kovine. Pri urah tehničnega pouka pa smo prikazali tur
C
mLADI SE PREDSTAVLJAJO
Razstava fotografij Joži Jamšek
V avli občinske skupščine je do konca aprila razstavljala svoje fotografije Joži Jamšek iz Renk. Fotografirati je začela v srednji šoli, poleg tega pa se ukvarja tudi z risanjem, oblikovanjem in keramiko. Lani je sodelovala na prireditvi Mladi ustvarjalci in konec marca letos na mladinskem klubskem večeru v Litiji. Tokratna razstava fotografij je bila njena prva.
* (TEKST IN FOTO: ROMANA ŠPENDE)
di tehniko izdelave tapiserije. Na naše delo smo ponosni, saj v vsak izdelek vložimo veliko truda.
Po tretji učni uri smo imeli rekrear tivni odmor. Lepo smo se sprostili, za svoje zdravje pa smo poskrbeli' tudi med urami, kadarkoli smo bili utrujeni.
Dan smo zaključili z roditeljskim sestankom. Za začetek smo pripravili kratko proslavo in z njo počastili naše
roanic ob njihovem prazniku Ob . i ključku proslave srno jih pogostili s koščkom peciva, kis'mo ga spekli zjutraj. Bile so vesele in pohvalile so nas. Za roditeljski sestanek smo pripravili tudi referat in razgovor staršev z razredniki. Dan je bil pester. Upamo, da si boste tudi vi našli urico časa in nas obiskali, ko vam bomo spet odprli naša vrata.
MAJDA KONČAR
NOVICE IZ KNJIŽNICE
AKCIJA — KNJIGE IŠČEJO POTK UPOKOJENCEM
Lani se je v litijsko knjižnico včlanilo 445 članov starejših od 18 let, vendar le SO upokojencev. Seveda ne trdimo, da le trideset litijskih upokojencev bere knjige. Na eno člansko izkaznico si lahko izposojajo knjige vsi družinski člani. Število upokojencev, ki berejo knjige iz naše knjižnice, se tako podvoji ali potroji.
Večina starejših ljudi rada bere, zato začenjamo z akcijo KNJIGA IŠČE POTK UPOKOJENCEM. Namen akcije je seznaniti starejše ljudi z našo knjižnico in načinom poslovanja, s knjižno zalogo in dejavnostjo knjižnice. Tudi članarina za leto 1984 bo sprejemljiva, saj znaša le 120 din.
Paše ena novost: za vse liste člane, ki sami težko pridejo po knjige, bomo organizirali prinašanje knjig na dom, ki bo seveda brezplačno.
Rezultate akcije bomo objavili ob koncu leta.
TRIJE MESECI DELA SO ZA NAMI
Izposoja in število obiskovalcev v knjižnici vztrajno naraščata. V prvih treh mesecih letošnjega leta si je 3.926 obiskovalcev litijske knjižnice izposodilo 10.033 knjig. Izposoja se je povečala za 8"\ število obiskovalcev pa za J*.
V čitalnici sije 107 obiskovalcev izposodilo 403 Časnike, revije in knjige. 372 otrok pa je poslušalo 14 ur pravljic.
V podružnični knjižnici Šmartno si je 1.729 obiskovalcev izposodili
4.185 knjig. Število obiskovalcev seje povečalo za 12' knjig pa za 22*.
V nposojevališčih potujoče knjižnice je bilo i.-.p obiskovalcev pa je bilo 336. Tudi tu se je izposoja pi
število izposojenih
7..STR AN
ŠPORT
REKREACIJA
ŠPORT
REKREACIJA
		
f KOLESARSTVO	| TABORMŠTVO	mat H| SVli
Kolesarski klub Priks
RAZPIS
1. kolesarske dirke na kronometer Litija — Šmartno v sklopu
občinskega kolesarskega prvenstva za pokal PRIKS
Datum: sobota, 26. maj 1984
Start: za vse kategorije ob 16.00
Kategorije: pionirji 1970 — 1973
mladinci 1966 — 1969
člani 1965 in starejši
veterani 1948 in starejši
ženske A 1959 in mlajše
ženske B 1958 in starejše
Proga: kronometer Litija — Šmartno
Pravico nastopa imajo rekreativci, državljani SFRJ v navedenih kategorijah. Tekmovalci z licencami nimajo pravice do nastopa. V konkurenci nastopajo le občani s stalnim prebivališčem v občini Litija in člani KK Priks.
Rok prijave: na startnem mestu od 15.00 do 15.45 Delitev startnih številk: na startnem mestu pred SO Litija ob prijavi Startnina: za pionirje 50 din, za vse ostale 100 din Nagrade: prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo priznanja, prvim šestim v posamezni kategoriji pa se podelijo točke po sistemu 1,2,3,6,9. Ostale določbe: tekmovalce lahko spremljajo le vozila organizatorja in vozila, ki jih določi organizator. Vsi tekmovalci vozijo na lastno pdgovornost, s svojim startom pa se obvežejo, da bodo vozili po splošno veljavnih predpisih.
Organizator nc odgovarja za posledice, ki bi nastale zaradi neupoštevanja predpisov in navodil na startu in med potekom dirke. Vse ostale zadeve se urejajo v smislu pravilnika KZS.
ORGANIZACIJSKI ODBOR DIRKE
Kolesarski klub Priks
RAZPIS
2. kolesarske dirke krožno Litija — Šmartno — Zagorica — Litija v
sklopu občinskega kolesarskega prvenstva za pokal PRIKS.
Datum: nedelja, 27. maj 1984
Start: za vse kategorije ob 10.00
Kategorije: pionirji 1970 — 1973, 5 krogov
mladinci 1966 — 1966, 10 krogov
člani 1965 in starejši, 15 krogov
veterani"1948 in starejši, 5 krogov
ženske A 1959 in mlajše, 5 krogov
ženske B 1958 in starejše, 3lkroge
Proga: krožna Litija — Šmartno (spomenik) — Zagorica (LIL) — Litija
Rok prijave: na startnem mestu pred Centromerkurjem od 9.00 do 9.45
Startnina: za pionirje 50 din, za vse ostale 100 din.
Vsa ostala pravila so ista kot v razpisu za 1. kolesarsko dirko.
ORGANIZACIJSKI ODBOR DIRKE
Zbiramo kolesa
V delo kolesarskega krožka enote s prilagojenim programom litijske osnovne šole je vključenih okrog 15 učencev. Ker večina učencev nima koles, ker jim jih starši zaradi socialnega položaja ne morejo kupiti, je delo njihovega krožka otežkoceno. V šoli imajo dve kolesi, njihov cilj pa je, da bi vse učence naučili voziti kolo, da bi ga opremili po predpisih in da bi spoznali prometne predpise. Da pa bi svoj program realizirali, potrebujejo dodatna kolesa. Zato bodo v prihodnje tesneje sodelovali s kolesarskim klubom Priks. Klub jim bo poskušal pomagati, zato poziva vse občane, ki imajo kolesa, pa jih ne uporabljajo več, da to sporočijo na kolesarski klub Priks, 61276 Primskovo. Poglejte po podstrešjih in kleteh in kolo dajte njim, tudi če je pokvarjeno. Omogočimo kolesarjenje tudi tistim, ki tega sami ne zmorejo, pa si to močno želijo.
RUDIBREGaR
S IVlIU C A M J L
Srečanje na Soriški planini
Športni društvi Enotnost iz Jevnice in Apnar iz Kresnic sta tudi letos v aprilu izvedli tradicionalno meddruštveno tekmo v veleslalomu na Soriški planini. Tekmovanja se je udeležilo preko 70 smučarjev in smučark vseh starostnih kategorij, kar priča o tem, kako množičen postaja smučarski šport tudi v naši občini, ki sicer nima najboljših naravnih pogojev za razvijanje smučarskih dejavnosti.
a Organizacija tekme je bila zelo dobra, čeprav so bili časi merjeni ročno. Bolj kot končni dosežki in uvrstitve posameznikov je bilopomembno prijateljsko vzdušje krajanov dveh sosednih krajevnih skupnosti, ki sta s to akcijo ponovno potrdili zgledno sodelovanje tudi na športno rekreativnem področju.
MIRO VIDIC
GLASILO OBČANOV
Ustanovitelj: , občinska konferenca SZDL Litija.
Glavni urednik: Miro Kaplja. Ureja uredniški odbor: Jože Sevljak (odgovorni urednik), Mija Ber-nik, Andrej Kralj, Franc Končar, Mojca Lebinger. Franc Mali stv Slavko Ro-kavec, Boris Žužek, Jelka Belec (lektor Glasila občanov). Uredniški odbor Delegatskega obveščevalca: Tine Brilej (odgovorni urednik, Mari Merzel, Vid Praunseis, Roža Urbane.
Predsednik časopisnega sveta: Hilda Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprave za tisk: IBM — Dnevnik.
tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Parmova 9, tel.: 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom.
„KOVINA" Šmartno pri Litiji Komisija
za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge v neposredni proizvodnji za delo z obdelovalnimi stroji.
Zaposlimo 5 izvajalcev za nedoločen čas s polnim delovnim časom za delo v izmenah. Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih p jgojev uspešno opravljeno poskusno delo. Kandidati so lahko začetniki. Interesenti naj pošljejo prijave v kadrovsko službo DO „KOVINA ", Šmartno pri Litiji.
Skupnost stanovalcev Prvomajske 2, 3, 4 honorarno zaposli kurjača
za kurjenje peči na premog za centralno ogrevanje v sezoni 1984/85. Interesenti naj se zglase na Prvomajski 4 pri Jakobu Poglajnu ali po telefonu št. 881-531. Prijave sprejemamo en mesec po objavi.,
»Murni« na prvem taborjenju
Otroci iz vrtca so postali taborniki. Imenujejo se MURNI. Zaenkrat je med tabornike vključenih 22 predšolskih otrok. Vodnici sta tovarišici Darja in Mira, pomaga pa jima tudi tovarišica Justa Kos.
V aprilu so taborili na Javorju. Ločitev od mamic in očkov je bila težka, vendar so jo vsi junaško prestali. Saj ni bilo časa za jok, narava jih je privabljala z vsemi svojimi čari. Kako lepo je bilo med preprostimi ljudmi. Pokazali so jim, kako se peče kruh, kako se molzejo krave in še marsikaj so malčki doživeli, česar ne morejo videti vsak dan. Pripravili so tudi prireditev, kjer so nastopali in zapeli svojo himno. Veselo je bilo, doživetja so nepozabna. To je bil začetek, kije vsem vlil voljo in željo, da bomo postali pravi taborniki. DARJA MARZIDOVŠEK
»Srebrni pajki« ne mirujejo
Na pobudo štirih vodnic in želje naših tabornikov smo se odločili, da gremo na 3-dnevno taborjenje na Javorje.
Že ob dogovarjanju, da bomo lahko prebivali v šoli, smo naleteli na izreden posluh matične šole Franc Rozman—Stane iz Šmartnega. Tudi pri izbiri kuharice nismo imeli težav, saj se je tov. Irena Ivanušič brez obotavljanja odločila, da nam bo kuhala. ^
Na taborjenju nas je bila kar pisana druščina, od Murnov iz vrtca, pa voda Papagajev, Veveric, Tigro^ in Pikapolonic, tako da nas je bilo z osebjem 45.
Šola res ni velika, vendar smo se kar dobro znašli. Ker smo imeli dovolj časa, prostor pa je bil neomejen, smo opravljali veščino kurilca ognja, izletnika, postavljali smo šotor in imeli orientacijo oz. lov na lisico. Obiskali smo domačijo z gospodarskim poslopjem, kjer smo si dodobra ogledali živino, pri Krajarjevihpa smo si ogledali, kako se peče pravi kmečki kruh. x
Malo starejši so odšli tudi na Felič vrh, od kjer se je odprl čudovit pogled na Dolenjsko.
Poskušali smo navezati več stikov tudi z domačini, zlasti z otroci, pa nam tov celoti ni uspelo.
Zadovoljni smo taborjenje zaključili v nedeljo 29. 4. 1984.
Starejša skupina tabornikov in tabornic (2 voda) pa so prav tako taborili 3 dni na Javorskem Pilu, kjer so se predvsem urili v lokostrelstvu in se pripravljali na
mn°8°b°J- NADA JOVANOVIČ
,VEC KNJIG V KNJIŽNICE"
Slovenske knjižnice so se zaradi rastočih cen knjig in pomanjkanja denarja za nakup znašle v položaju, da svojim bralcem ne morejo več nuditi ustreznega števila izvodov knjig. Zato sta slovenski sindikat in Zveza komunistov začela z akcijo „KNJIGO V KNJIŽNICE".
V naši občini seje akcija že začela. Matična knjižnica je pripravila seznam 500 knjig, kijih v preteklih letih ni mogla kupiti. Akcijo usklajuje Socialistična zveza delovnega ljudstva, sredstva za nakup pa naj bi prispevale organizacije sindikatov in zveze komunistov.
Matična knjižnica bo s predvidenim dotokom 500 knjig povečala svojo zalogo za 2%. Knjižna zaloga v litijski občini pa že ves čas zaostaja za dogovorjenimi republiškimi normativi, saj bi zaloga morala šteti do leta 1985 tri knjige na prebivalca (51.000 knjig). Zaloga občinskih knjižnic bo konec letošnjega leta dosegla šele polovico dogovorjenega normativa, zato je vsaka nova knjiga zelo dobrodošla.
JOŽA KONJAR
Športne aktivnosti v Gabrovki
Športno društvo „Presad" iz Gabrovke je v aprilu organiziralo več športnih tekmovanj: prvenstvo krajevne skupnosti v šahu in dvoranskem nogometu ter odprto prvenstvo Gabrovke v dvoranskem nogometu.
Tekmovanja v šahu se je udeležilo deset tekmovalcev, od najmlajših do najstarejših. Udeleženci so igrali vsak z vsakim, tako da je bilo tekmovanje razburljivo in napeto, saj se vse do konca ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Zmagal je najstarejši — Stane Koren, drugo mesto je osvojil Berto Pavli, tretje pa Rafko Voje.
Nogometna sekcija je v soboto, 31. marca 1984 v telovadnici osnovne šole izvedla nogometni turnir. Tekmovanja seje udeležilo pet ekip: dve iz Dol in tri iz Gabrovke. Ekipe so igrale vsaka z vsako in na končuje bil vrstni red naslednji:
1. mesto C — 1
2. mesto Union
3. mesto Zlatorog
4. mesto Gobnik
5. mesto Špricer
Tekme so sodili domači sodniki. Ekipe so igrale po posebej za to telovadnico prirejenih pravilih. Tekmovanje je v veselje vseh izredno dobro uspelo.
Teden dni kasneje je športno društvo priredilo še odprto dvoransk o prvenstvo Gabrovke v dvoranskem nogometu. Prijavilo se je 11 ekip iz raznih krajev litijske občine. Tekmovanje se je odvijalo po pokalnem sistemu. V polfinale so se uvrstile ekipe: C — 1, Geos 1, Geos 2 in Eldorado. Ekipa C — 1 je premagala Geos 1, Eldorado pa Geos 2. Tako sta se za 3. mesto srečali obe ekipi iz Vač. Igralci obeh ekip niso kazali interesa za igro. Namesto da bi z,žogo skušali zadeti gol, so si jo podajali med seboj — nasprotnik nasprotniku. Zato je sodnik prekinil tekmo. Obe ekipi sta zapustili tekmovanje še pred koncem. V finalu je ekipa C — 1 pre-malaga Eldorado po streljanju kazenskih strelov z rezultatom 8:7. V regularnem delu se je tekma končala neodločeno 6 : 6.
Za C — 1 so igrali: Marko Komat, Ivan Lenart, Berto Pavli, Brane Kožamelj imlgor Medved.
Za Eldorado so igrali bratje Slapničar: Marko, Janko in Vinko, Janez Cirar, in Miran Merčon.
Vpočastitev krajevnega praznika je ŠD „Presad" pod pokroviteljstvom obrata Presad in ob pomoči krajevne skupnosti organiziralo 22. aprila že 6. tek „Gabrovka 84". Na startu je bilo 27 tekmovalcev in tekmovalk. Proga je bila letos nova in krožna. Teče po kolovoznih poteh, preko travnikov in gozdov, po grebenih z lepim razgledom in tudi po ozkih dolinah. Pot je bila vseskozi markirana in je vodila tekmovalce mimo obeležij izNOB na KumpoljahinPetelinjeku. Tako so tudi tekmovalci počastili krajevni praznik.
Medalje in diplome je v imenu pokrovitelja obrata Presad Gabrovka podelil Marjan ValenčiČ.
REZULTATI: PIONIRKE: 1. mesto: Marinka Potrbin
2. mesto: Zina Zavrl
3. mesto: Sonja Grm
PIONIRJI: 1. mesto: Rok Valenčič, 2. mesto: Bogdan Murn, 3..mesto: Bojan Kastelic
ČLANICE: 1. mesto: Terezija Geč, Majda Konobelj
ČLANI: 1. mesto: Ivan Urh, 2. mesto: Srečo Končina, 3. mesto: Ciril Repnik St. ČLANI: 1. mesto: Srečko Žerjav, 2. mesto: Anton Cesar, 3. mesto: Anton Sušnik
Na teku smo pogrešali udeležence iz Litija- in Šmartnega, čeprav je bil omogočen prevoz z avtobusom.
Vsa tekmovanja so dobro uspela in upamo, da bodo v bodoče privabila še več tekmovalcev. N
IGOR MEDVED
ŠK Zagorje je bil organizator regijskega prvenstva v šahu za posameznike, ki so se ga udeležili tudi člani ŠK Litija.
Največ uspeha smo imeli pri mlajših pionirjih, kjer je osvojil: 1. mesto: ANDREJ MRZEL
3. mesto: TINKO DOLINŠEK
4. mesto: ALEŠ OBREZA
8. mesto: MATJAŽ ŠOGORIČ
Pri starejših pionirkah je IRENA ŠTRUS osvojila 6. mesto, MELITA BOR-ŠTNAR pa 8. mesto.
V konkurenci mlajših pionirk je (naša članica) LILJANA JANEŽIČ zasedla 6. mesto.
Končano je tudi člansko prvenstvo ZASAVJA za leto 1984, na katerem je sodelovalo 18 igralcev iz 6 šahovskih klubov, ki so odigrali 9 kol po švicarskem sistemu. Zmagal je brez poraza mojstrski kandidat SREČKO KOLAR, ŠK Litija, 7 1/2 točk, pred KRANJCEM, JAZBECEM in GODCEM, 7 točk/vsi RUDAR TRBOVLJE, SITNIK 5 točk, ŠK Brežice, KRANJEC 5 točk, ŠK KRŠKO itd.
Vsi ti igralci so se uvrstili na kvalifikacijski turnir za publiško člansko prvenstvo.
SREČKO KOLAR
Komisija za delovna razmerja snovne šole Franc Rozman — Stane Šmartno pri Litiji
razpisuje:
1. dela in naloge samostojne kuharice na matični šoli
Pogoji: — gostinska šola, smer kuhar
— tečaj iz higienskega minimuma
— opravljen živilski pregled
— najmanj 5 let delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca Nastop dela je 1. 9. 1984.
2. dela in naloge snažilke — kuharice na podružnični šoli. V. Kostrevnica
Pogoji: — zaželena poklicna šola kuharske smeri z nekaj prakse
— tečaj iz higienskega minimuma
— opravljen živilski pregled
— poskusno delo 2 meseca Nastop dela je 1. 9. 1984.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema tajništvo osnovne šole Franc Rozman—Stane Šmartno pri Litiji 10 dni po objavi.
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija enota Delavska univerza Litija
objavlja
za vpis
RAZPIS
— v poklicno kovinarsko šolo
— v poklicno elektro šolo
Republiški komite za vzgojo in izboraževanje nameč dovoljuje, da si dijaki, ki so prekinili redno šolanje, in slušatelji, ki niso dokončali šolanja ob delu, izobrazbo lahko pridobijo še po starem programu izobraževanja. Interesenti! Vabimo vas, da se vpišete in tako izkoristite še zadnjo možnost za pridobitev poklica omenjenih strok. Prijave sprejemamo do 30. septembra 1984.
Občane obveščam, da v delavnici Podkraj 2 (pri lekarni) fotokopiram in razmnožujem — format A4. Uradne ure so vsak-ponedeljek, sredo in petek od 17. do 19. ure. Se priporočam. Jovanovič Aleksander, razmnoževanje in fotokopiranje.
Sem lažja invalidka. Sprejmem kakršnokoli ročno delo na domu. Vodim tudi poslovne knjige. Naslov dobite v uredništvu.
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija enota Delavska univerza Litija
objavlja
za šolsko leto 1984/85
RAZPIS
za vpis
I. v I. letnik srednjih šol po programih usmerjenega izobraževanja:
1. kovinsko obdelovalna usmeritev
— program obdelava kovin in upravljalcev strojev
— program obratni strojni tehnik — tehnolog
2. elektro stroka
— program monter električnih omrežij
3. promet in zveze
— program voznik motornih vozil
<— program organizator notranjega prometa — prometni tehnik
4. kmetijska usmeritev
— program kmetovalec, kmetovalka — gospodinja
II. v osnovno šolo (5., 6., 7. in 8. razred) •
III. v programe strokovno funkcionalnega izobraževanja za delo (tečaje)
— upravljalec lahke in'težke gradbene mehanizacije
— tečaj za gostince
— tečaj za delavce v kmetijstvu
— tečaj za voznike viličarjev m
— tečaj za skladiščnike
— začetni in nadaljevalni strojepisni tečaj
— začetni in nadaljevalni tečaj šivanja in krojenja
— tečaj tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski)
— tečaj iz varstva pri delu
— higienski minimum
— plesni tečaj
Vse informacije o posameznih oblikah izobraževanja dobite na Delavski univerzi Litija, Parmova 4, od 7. do 12. ure in od 15. do 16.30, tel.: 881-182.