List 41.
Gospodarske stvari.
Žganjarski kotel.
Mnjgokrat dobimo vprašanje, kakšen je dober kotel, oziroma dobra priprava za kuhanje žganja. Zato smo se namenili na to vprašanje malo bolj obširno odgovoriti. Pred vsem moramo poznati dogodke, l*i se vrše ob kuhanji žganja. Žganje imenujemo opojne pijače, ki obstoje iz vode,   alkohola   ali   po   domače rečeno, špirita ter iz
nekaterih drugih reči, katerih je sicer malo, pa dajo žganju poseben okus in duh z ozirom na tvarino, iz katere se je žganje naredilo. Na tvarine, ki dajo žganju okus in duh, na nje nam ni toliko paziti, najvažnejši del je alkohol, katerega hočemo kolikor možno samo-čistega dobiti iz žonte. Samočistega pa ne moremo   dobiti,   vode
bode vedno vmes, zato je naša namera, dobiti žganje iz kotla vsaj kolikor možno močno. Da pa to dosežemo, mora biti vsa priprava za kuhanje žganja prava, žganje pa kuhano iz žonte. Žonto imenujemo tisto drozgo, ki se naredi, na pr. iz sliv, breskev, brinja, hruševega ali drugega mošta, iz tropin itd. ter obstoji iz vode, potem iz primesnin, ki pridejo z dotičnim sadom ali plodom v drozgo, pa iz alkohola, ki se je naredil iz sladkorja, kateri je bil v tem -sadji. Alkohol se namreč naredi iz sladkorja, če so
okoliščine take, da more sladkor kipeti ali vreti. Te okoliščine so : Primerno dovolj vode, v kateri je sladkor raztopljen, primerna toplota in pa glivični tros (drožje), kateri kipenje vname. Žonta je toraj sadni sok, v katerem se je sladkor izpremenil v alkohol. Ob kuhaoji žganja hočemo toraj dobiti iz žonte kolikor možno veliko alkohola (tudi špirit ah cvet imenovan). Vsakemu je znano, da se dado z veliko vročino voda in tudi druge tekočine izpremeniti v sopar (meglo), ki se pa zopet povrnejo v tekočino, kadar se shlade. Toda vse tekočine
se ne izpreminjajo v sopar ob enoliki toploti, voda na pr. rabi 100° C. toplote, špirit pa se izpremeni uže pri 78° C. v sopar.
Ako tekočino kuhamo, sopar pa ujamemo ter ga umetno hladimo, da ga zopet nazaj   v tekočino   iz-
premenimo, imenujemo to delo „preka-
panje  ali   „destilo-vanjea. Tudi kuhanje žganja ni nič drugega
nego prekapanje, in zato obstoji priprava za kuhanje žganja iz posode, v kateri se drozga kuha, to je iz kotla in iz priprave za umetno hlajenje sopara, t. j. iz hladilnika. Rekli smo pa uže gori, da je naša namera, ob kuhanji žganja dobiti kolikor mogoče močno žganje, gledati pa moramo tudi, da se nam nič špirita ne pogubi. To pa dosežejo z dobro pripravo. Najvažnejša reč pri žganjarski napravi je hladilnik. To lahko vsak pritrdi, ako opazuje, kako kuhajo   žganje s pripravami  pri nas.
Podoba 1.
običajnimi. Pri nas kuhajo žganje v kotlu znaoe oblike iz katerega derži kar naravnost cev skozi kad, napolnjeno z mrzlo vodo. Te cevi je največ kaka dva čevlja pod vodo. Mislimo si torej v kotlu nad žonto ki vre, polno sopara, kateri vsled precejšnega pritiska puhti skozi cev. Pride pa tudi v hladni del cevi, izpre-meui se deloma v kaplje, t. j. v žgauje, a veči del sopara je premalo časa v ohlajeni cevi, ker je prekratka, puhti ven in se zgubi v zraku. Le denite roko pred cev takega hladilnika, čutili bodete, kako vre iz nje vroča sopara in se izgublja v zrak. Res je taka priprava cena, a če kuhate en dan žganje, imate vsled izgube najboljšega sopara več škode, nego da bi dali nekaj goldinarjev več za dober hladilnik. Ka&šen pa je dober hladilnik? Podoba 1. kaže žgaujarsko pripravo, in na nje desni strsni je videti pravilni hladilnik. Ta hladilnik obstoji iz lesene kadi, v katero pride zgoraj cev iz kotla, ki se potem vije kot kača znotraj po kadi ter pri dnu zopet pride iz kadi ven.
Ako je v tej vedno merzla voda, še boljše, ako je sneg ali led, potem mora se vsa sopara izpremeniti v kaplje, in ne zgubi se nič alkohola, napravi se toraj močno žganje. Če si ogledamo pripravo Ki jo Kaže 1. podoba, pa vidimo še tretjo posodo, ki je med kotlarn in hladilnikom. Ta ima pa poseben namen, povsod tam, koder ž go veliko žganja ter je kurivo drago; vsled česar ga hočejo hraniti. Denejo namreč žonto prvikrat, ko prično kuriti, res precej v kotel, a ob enem jo denejo tudi pri c (glej podobo) v srednji kotel. Hladilna cev pelje najprvo skozi srednji kotel in potem šele v hladilno kad, pri tem pa žonto v srednjem kotlu do dobrega zgreje in, kadar se izpusti iz pervga kotla prekuhana žonta pri d, izpusti se uže zgreta žonta iz srednjega kotla skozi h v prvega. Tako pride uže vroča žonta v kotel ter se vsled tega prihrani mnogo kuriva kar je velevažno, kajti pri kuhanji žganja je ob sedanjem visokem davku i tako malo dobička. Na podobi je videti na srednjem kotlu tudi pripravo za mešanje,da se žonta enakomerno zgreje. Nekatere vrste kotli imajo pa tudi mešalno pripravo, ki prav dobro služi, ako se kuha žganje iz tvarin, ki se rade prismode, na pr. iz droži. Naposled omenjamo, da je treba pod kotlom tudi pravilno kuriti. Uže gori smo omenili, da se špirit prične prekapati pri 100° C. Če kuriš toliko močno, da se začne voda prekapati. t. j. da začne vreti, dobiš zelo slabo žganje, ker je prenx čuo pomešana z vodo. Kuri zatorej enakomerno, a ne prehudo, in prekapalo se bode močnejše žganje; kadar pa začue slabo žganje teči ali celo belina, ujemi je posebe in je nazadnje še eakrat prekuhaj. Sploh dobodeš s prekuhovanjem močnejše žganje, in to toliko bolj, kolikor večkrat je prekuhaš.
322