SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVIII (63) • STEV. (N°) 37 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 16 de septiembre - 16. septembra 2010 IZ VELIKE LJUBEZNI SLOVENIJA-HRVAŠKA Vse pod kontrolo" PAVLINA DOBOVŠEK- (G^^^'or Nfa 44. Z^'^^'ß sh^^^'^^sk^h ma^^-r in ži^^a v Slo^i^^sk^ h^š^) V imenu Zveze slovenskih mater in žena Vas vse lepo pozdravljam ... Vsem smo hvaležne za prisotnost na tem praznovanju 44. obletnice obstoja nase Zveze. Vas obisk potrjuje važnost opravljenega dela v teh letih. Bilo ga je veliko in včasih težko izvedljivo. Ideja ustanovitve je bila zasnovana med sodelavkami Družinskega kotička Duhovnega življenja, izvedena pa po zaslugah g. delegata dr. Jureta Rodeta. Zveza je bila potrebna in njeno delo ustrezno razmeram v preteklih letih. Še bolj potrebno je v sedanji dobi, kar najbolj potrebno pa bo v prihodnosti, ki nam bo prinesla nove izzive. Vse zgleda, da se bliža doba velikih sprememb v mednarodnih odnosih, z novim načinom gospodarjenja v novi obliki družbe in bo človek verjetno podvržen novim pritiskom in novim napetostim. Vse delo v naši Zvezi je doslej bilo izvršeno iz velike ljubezni do vsega slovenskega ter iz velikega spoštovanja in razumevanja do rojaka v potrebi. Naša Zveza ni politična organizacija, niti ni veja nobenega političnega gibanja. Je pa povezava vseh slovenskih žena, ki smo se koncem petdesetega leta prejšnjega stoletja znašle odtrgane od vsega, kar nam je bilo ljubo in sveto - to je od naših domov in krajev. V nove dežele smo prišle brez materialnih dobrin -edino bogastvo nam je bila naša vera. Čutile pa smo potrebo, da se srečujemo, da razmotrivamo o dogodkih, ki so nas spremljali in predvsem smo se hotele pogovarjati v našem materinem jeziku. Dr. Rode je opazil našo nujo in je po svoji zamisli ustanovil organizacijo, ki deluje že nad 44 let. V tem času smo se matere sestajale in razmišljale o novih miselnih političnih in družbenih pojavih. Kmalu se je pokazala potreba, da pomagamo našim osirotelim in osamelim - in tako se je Zveza razširila po vsej Argentini, Sedaj njeno delo že prevzemajo mlajše moči, katerih večina je bila rojena že v Argentini. Njihov odnos do njihovega rodnega kraja je seveda drugačen, kakor nas starejših. Mi smo pravzaprav le člen dolge verige, ki povezuje rodno domovino izpod Alp nas starejših - z rodno domovino izpod Andov - naše mladine. Zato je razumljivo, da je njih odnos do Argentine drugačen do našega. Poleg tega se je v tem stoletju razvil ogromen napredek na vseh področjih moderne atomske dobe. Obe generaciji pa imata nekaj skupnega: to je ljubezen do našega slovenskega porekla, do naše tisočletne kulture in narodnih običajev, o razumevanju za potrebnega rojaka ter zavest in spomin na vzroke, zaradi katerih smo starejši morali oditi v tuji, širni svet. Znak naše povezave pa je srce in tudi slovenski šopek s slovensko zastavico! Mi, ki pripadamo starejši generaciji, smo veseli, ko vidimo zavzetost mladih pri prevzemanju poslov pri naši Zvezi. Ta njihova zavzetost je porok, da se bo tudi naprej izpolnjevala želja pokojnega mons. Antona Oreharja, ki nam je ob ustanavljanju naše zveze želel lepe uspehe in dodal: ,,Vse, kar se ustvarja ali dela v prid naše skupnosti, je treba pozdraviti in podpirati. Vaša nova organizacija bo verjetno zavzela široke plasti naših žena." Njegove besede so se uresničile in to dejstvo naj bo v oporo bodočemu delu našega ustanovitelja dr. Jureta Rodeta. Saj z Božjo pomočjo lahko storimo marsikaj! Vsem navzočim želim, da bi preživeli lep večer med nami - kakor da bi bili v veliki družini! Vsem, ki sta kakor koli podpirali naše delo -bodisi materialno ali moralno, moj iskren ,,Boj lonaj", združen z veselim slovenskim pozdravom Bog vas živi vse! Vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar je v petek, 10. septembra v Bruslju povedal, da se bosta v kratkem srečala sopredsedujoča mešani komisiji za reševanje odprtih vprašanj Slovenije in Hrvaške. „Na naši strani smo v četrtek na to mesto imenovali veleposlanika Igorja Senčarja in mislim, da bo v prihodnjem tednu prišlo do prvega srečanja, kjer se bosta spoznala in zastavila pot naprej," je pojasnil. Minister Žbogar se je v Bruslju udeležil neformalnega zasedanja zunanjih ministrov Evropske unije, ki so se nato v soboto na zajtrku sestali s kolegi iz kandidatk za članstvo v uniji, torej Hrvaške, Makedonije in Turčije. Minister je pojasnil, da s hrvaškim kolegom Gordanom Jandrokovičem posebnega srečanja v Bruslju nista predvidela. Vodja slovenske diplomacije je sicer ocenil, da je v odnosih s Hrvaško ,,vse pod nadzorom" in da se stvari urejajo. Na vprašanje, kdaj bo izmenjava ratifikacijskih listin arbitražnega sporazuma, pa je odgovoril, da verjetno v prihodnjih dneh ali tednih. ,,Nimamo termina, ker se ne mudi zelo, računamo pa, da bi do tega lahko prišlo v kratkem," je sklenil. Igorja Senčarja, ki je novi generalni direktor za evropske zadeve in politično bilateralo na ministrstvu za zunanje zadeve, pred tem pa je bil veleposlanik Slovenije pri EU, je za vodjo slovenskega dela komisije vlada imenovala v četrtek. Hrvaški del mešane komisije vodi Davor Božinovič, državni sekretar na hrvaškem zunanjem ministrstvu. Za oblikovanje komisije, ki naj bi po podpisu arbitražnega sporazuma o meji med državama strokovno pregledala in predlagala rešitve za ostala odprta vprašanja, sta se januarja na srečanju v Kranjski Gori dogovorila premiera Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor. Prvič se je komisija sešla konec marca. Za tem pa se je v ponedeljek, 13. t.m. izvedel drugi sestanek neformalne posvetovalne skupine, ki jo je oblikoval zunanji minister Samuel Žbogar v okviru priprav slovenske argumentacije za arbitražno sodišče o meji s Hrvaško. Govorili so o prihodnjem delu in poteku priprav na memorandum na zunanjem ministrstvu, je po sestanku povedal minister Žbogar. Glede načina dela so se v posvetovalni skupini dogovorili, da bo delo potekalo v manjših skupinah in da se bodo občasno sestajali na plenarnih sestankih. Minister je ob tem izrazil veselje, ,,da je na sestanku vel pozitiven duh, pripravljenost vseh sodelujočih pomagati Sloveniji, da pripravi kar najboljši memorandum, zbrati kar najboljša gradiva, ki bodo potrdila slovenski prav". Ocenil je, da je skupina dobro sestavljena in je pohvalil dobro delovno vzdušje. KARDINAL RODE Slavje zlate maše V ljubljanski stolnici svetega Nikolaja je bila v soboto 11. septembra popoldne slovesnost zlate maše kardinala Franca Rodeta. Pridigal je mariborski nadškof Franc Kramber-ger, ki je dejal, da je Rode v času nadškofovske službe v Ljubljani s svojim neutrudnim delom in intuitivnim uvidom v prihodnost postavljal kažipote Cerkvi na Slovenskem. Slovesnosti v ljubljanski stolnici svetega Nikolaja so se udeležili številni duhovniki, vsi slovenski škofje in tudi beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Nadškof Kramberger, ki tudi sam letos obhaja 50 let mašništva je opisal življenje kardinala Rodeta in mu že v začetku izrekel zahvalo, ,,da se je na Kristusov klic odzval, mu ostal neomajno zvest v vseh preizkušnjah, ki so zaznamovale njegovo duhovniško pot od vsega začetka. In prav te preizkušnje so ojeklenile njegovo voljo in določitev za duhovništvo ter ga usposobile za junaško zvestobo Kristusovemu poslanstvu." Opisal je nato celotno duhovniško pot sedanjega kardinala, v službi Cerkve in njenih ustanov, preko vatikanskih struktur in njegovo delo kot ljubljanski nadškof in metropolit. Za tem je prišlo visoko imenovanje v vodstvu cerkve, kjer nosi prefekta Konkgregacije za redovnike. Papež Benedikt XVI. ga je 22. februarja 2006 imenoval za kardinala, kar je izvršil na konzistoriju 24. marca istega leta. Ob sklepu pridige pa je mariborski nadškof spomnil še na vse letošnje zlatomašnike, ki so se kardinalu v ljubljanski stolnici pridružili pri oltarju. ,,On nas je dal Cerkvi, ki mora velikokrat plačevati davek obtoževanja obrekovanja in zasramovanja tudi zaradi naše človeškosti. Torej njej smo vdani, po njej pa vsem ljudem. Vse kar smo in nosimo v svojem srcu je ena sama in velika milost." Ljubljanski nadškof Anton Stres pa je ob začetku svete maše kardinalovo duhovniško pot označil kot zvesto, požrtvovalno, pogumno in modro. „Obdobje vašega vodenja ljubljanskega nadškofije in tudi Slovenske škofovske konference ni najdaljše, je pa Cerkev na Slovenskem najmočneje zaznamovalo in pustilo globoke sledove. V tem obdobju ste na poseben način pokazali, kdo ste. Predan in požrtvovalen pastir Božjega ljudstva, pogumen bojevnik za resnico in pravico ter velik slovenski rodoljub." Kardinal Franc Rode se je ob sklepu svete maše zahvalil vsem, ki so mu na tej poti pomagali, tako domači, kot duhovniki in škofje. ,,Hvala papeža Janezu Pavlu II., ki mi je zaupal odgovorno službo ljubljanskega nadškofa in kasneje prefekta Kongregacije za redovnike. Hvala vsem, ki ste mi stali ob strani v tistem viharnem ljubljanskem obdobju," je dejal kardinal in se ob sklepu zahvale obrnil tudi na Stvarnika: ,,Hvala Gospod za vso lepoto sveta, za mili in dobrosrčni slovenski narod, kjer so moje večstoletne korenine; hvala za narode, med katerimi sem živel, za njihove kulture in prelepe jezike, ki so me obogatili." Enomesečna kampanja V petek, 10. septembra, se je začela kampanja pred lokalnimi volitvami. Mesec dni, kolikor Slovenijo loči do volilnega dne, bodo zaznamovali številni dogodki, s katerimi bodo poskušali kandidati pridobiti naklonjenost volivcev. Predvolilne aktivnosti, ki sicer intenzivno že potekajo, se bodo morale skleniti 8. oktobra opolnoči, ko se bo volilna kampanja končala in bo nastopil predvolilni molk. Kljub uradnemu začetku enomesečne volilne kampanje pa čas za vlaganje kandidatur še ni potekel tisti petek. Tako županske kandidature kot tudi kandidatne liste za občinske svete je bilo namreč pri občinskih volilnih komisijah možno vložiti še do 15. septembra do 19. ure. Do tega dne so lahko volivci tudi še podpisali obrazce podpore kandidatom. Kdo vse se poteguje za županske položaje in mesta v občinskih svetih, bo dokončno znano 21. septembra, ki je zadnji rok za izdajo odločb o potrditvi oz. zavrnitvi kandidatur. Štiri dni zatem, 25. septembra, pa bodo seznami potrjenih kandidatur in list kandidatov tudi javno objavljeni. Organizatorji so morali za volilno kampanjo odpreti poseben račun in bodo morali vse stroške kampanje tudi poravnati izključno s tega računa. Zakon pa - glede na število volivcev v občini -določa tudi zgornjo mejo sredstev, ki je stroški kampanje ne smejo preseči. V času volilne kampanje bodo kandidati volivke in volivce nagovarjali tudi s plakati in različnimi tiskovinami. Poleg plakatnih mest, ki jih mora vsaka občina brezplačno in enakopravno zagotoviti vsem organizatorjem volilne kampanje, lahko organizatorji dodatna plakatna mesta tudi zakupijo. V prestolnici je vlogo za pridobitev brezplačnih plakatnih mest do 23. avgusta, ko se je v skladu z razpisom iztekel rok, vložilo 13 organizatorjev za županske volitve, za volitve članov mestnega sveta pa 17 organizatorjev. Vsak organizator bo imel zagotovljeno brezplačno oglaševanje na desetih velikih (jumbo) plakatnih mestih in desetih mestih za malo (klasično) plakatiranje. Mesta so bila določena z javnim žrebom. Mestna občina Ljubljana bo kandidatom omogočila tudi predstavitev v javnem glasilu. Za predstavitev volilnih programov županov so dobili osem vlog, za predstavitev volilnih programov strank oz. list za mestni svet deset ter dve za predstavitev volilnih programov list za svete četrt-nih skupnosti. Predstavitve bodo v glasilu Ljubljana objavljene 6. oktobra. Stran 2 16. septembra 2010 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE iz zivl]en]a v argentini (Od našega dopisnika) Na letošnji Dragi je bilo sobotno srečanje posvečeno 90-letnici plebiscita, ki je na Koroškem odločil mejo med Slovenijo oz. Jugoslavijo in Avstrijo. Med diskusijo pa sta bili omenjeni še dve obletnici, ki sta mejnika v slovenski predvsem primorski narodni zgodovini: devetdeset let požiga Narodnega doma v Trstu (13. julija 1920) in osemdesetletnica usmrtitve v bazoviški gmajni pri Trstu (6. septembra 1930). Tega dne so ob 5.43 usmrtili Slovence Ferda Bidovca, Franja Marušiča in Alojza Valenčiča ter Hrvata Zvoni-mirja Miloša. Četverico je le dan prej fašistično sodišče za zaščito države obsodilo na smrt na t.i. prvem tržaškem procesu zaradi izvedbe bombnega atentata na uredništvo tržaškega fašističnega časopisa Il Po-polo di Trieste, v katerem je bil (akcija je bila sicer zamišljena kot demonstrativnega značaja) ubit tudi eden od urednikov. Bili so člani ilegalne primorske protifašistične in narodnoobrambne organizacije TIGR (po začetnicah imen Trst, Istra, Gorica in Reka) oziroma njene veje Borba. Svojo vlogo pa Tigr ni omejil le na razdeljevanje slovenskih knjig in publikacij ter kulturno delovanje, temveč je izvajal tudi nasilne, v glavnem demonstrativne akcije, kot so bili npr. požigi šol, ki Važni obletnici so se z Gentilejevo reformo spremenile v potujčevalnice slovenskih in hrvaških otrok. Fašizem je že pred tem začel protislovensko in protihrvaško gonjo na Primorskem in v Istri z vrsto napadov na slovenska in hrvaška društva in organizacije, od katerih je bil najpomembnejši inscenirani požig Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920. Raba slovenščine je bila tudi kmalu odpravljena na sodiščih in v uradih ter sploh v javnosti, s šolsko reformo iz leta 1923, ki nosi ime po takratnem ministru Giovanniju Genti-leju, pa je postopoma izginila tudi iz šol, medtem ko so bila leta 1927 ukinjena vsa slovenska in hrvaška društva in organizacije, z izjemo zasebne Cirilmetodove šole v Trstu, ki so jo ukinili leta 1930. Slovenščina se je ohranila le v cerkvi. Po drugi svetovni vojni so jim 9. septembra 1945 na kraju ustrelitve na bazoviški gmajni postavili spomenik po načrtu tržaškega arhitekta Franja Kosovela. Od takrat tam vsako leto potekajo spominske slovesnosti. Sicer pa je spominskih prireditev več. Na samo obletnico usmrtitve je bila darovana večerna maša zadušnica v župnijski cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici, pri kateri je govoril pisatelj Boris Pahor. Žrtve imajo svoj spomenik tudi v kranjskem Prešernovem gaju. Tam je letos spregovorila tudi Franca Padovan, županja občine Šte-verjan in med drugim povedala: „Bazoviške žrtve so bili člani narodno obrambne organizacije, ki je delovala v sklopu TIGRA in se je upirala raz-narodoval-nemu delovanju fašizma na Pri- Spomenik bazoviškim žrtvam TONE MIZERIT morskem. Njihovo delovanje je vznik-nilo iz globoke želje po življenju, ki je goreče tlela med Slovenci, katerim je bilo odvzeto dostojanstvo lastne narodne in osebne identitete. Življenje pa ni usahnilo, ni se ustavilo, kleno je iskalo poti do svetlobe, do oživljajoče zarje svobode in dostojanstva. Tej neizmerni moči, so se ti štirje možje odzvali in si prevzeli na lastna ramena usodo slovenskega naroda ter za to žrtvovali lastna življenja. A kakor seme, ki v zemlji rodi novo življenje, so se iz njihove svetle žrtve rodili bujni sadovi, po katerih smo danes tu s svojo državo in polnopravnim članstvom med evropskimi narodi, med katere spadamo od Brižinskih spomenikov naprej." „Spoštovani, dolga leta smo se Slovenci borili za našo državo, naše prizadevanje je bilo vedno spoštljivo in je potekalo skozi obča priznana pravila družbenih ureditev. Upor, po katerem so posegli štirje bazoviški junaki, je bil poslednji korak, ko smo Slovenci izčrpali vse druge oblike uveljavljanja in priznanja naše narodne identitete, jezika in kulture. Vse to nam je, po razpadu berlinskega zidu, prineslo samostojno državo. Nanjo smo Slovenci v zamejstvu in po svetu zelo ponosi in jo imamo radi. Ne glede na to kakšne težave preživlja se zavedamo, da je naša matična domovina in da bi bilo brez nje veliko težje. Prav zaradi tega si kot pripadniki slovenskega naroda, pa čeprav ne živimo v Sloveniji, želimo biti polnopravni ustvarjalci vsestranskega razvoja narodnega ter državnega telesa." ,,Danes se soočamo z novim konceptom meje. Ni več meje, ki nas je delila in je otežkočala povezovanje med Slovenci. Danes je meja, ki povezuje različne narode v eno samo skupnost. To je edinstvena priložnost, kjer se lahko narodne skupnosti povežejo z lastnim narodnim telesom, ne da bi bilo pri tem potrebno prelivanje krvi. Prav zaradi tega novega koncepta meje in v spoštljiv spomin na bazoviške in druge žrtve smo poklicani, da udejanimo enoten narodni prostor in postanemo tako vedno bolj svetla kocka evropskega in človeškega mozaika." GB Komisija o zakonskih spremembah Glasbeniki sveta ^ Komisija Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu je 1. septembra drugič razpravljala o noveli zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja,^potem ko jo je odbor državnega zbora za notranjo politiko zavrnil. Člani komisije iz vrst SDS so predlagali dve dopolnili: eno je bilo sprejeto, drugo zavrnjeno. Kot je za STA povedal predsednik komisije Miro Petek, se je najbolj vroča razprava razvila v zvezi z dopolnilom k 14. členu novele zakona. Predvideno je namreč črtanje omemb rimokatoliških misij Slovenije v svetu, namesto njih bi bile omenjene nepridobitne osebe zasebnega prava. Predlog je bil zavrnjen. Naj tu omenimo, da je isti predlog SDS predlagala že lani ob prvi obravnavi novele. Sprejeto pa je bilo dopolnilo, ki govori o tem, kdo v državi je zadolžen za pomoč pri morebitni repatriaciji Slovencev iz tujine, kar doslej ni bilo izrecno navedeno. Z dopolnilom so razširili nabor za to pomoč zadolženih ministrstev, med drugim so vključili notranje ministrstvo, ministrstvo za visoko šolstvo in ministrstvo za gospodarstvo, je povedal Petek. Člani komisije so sicer spregovorili tudi o dogajanju v italijanski Reziji oziroma o nedavni zahtevi tamkajšnjega občinskega sveta, da se občino izbriše s seznama, kjer velja zaščitni zakon za Slovence v Italiji. Po besedah Petka so sprejeli sklep, da bo komisija na to temo sprejela izjavo za javnost, ki pa jo še usklajujejo. Mnenja so namreč precej različna, poleg tega pa želijo dobro premisliti, da ne bi z izjavo slučajno komu škodovali. Je pa Petek povedal, da v komisiji ,,z veliko zaskrbljenostjo" spremljajo dogajanje v Reziji in že pripravljajo skorajšnji obisk delegacije, v okviru katerega se bodo srečali s predstavniki tam živečih Slovencev in, tako upajo, tudi z rezijanskim županom. V Pliberku se je v petek, 10. septembra 2010, sklenila dvodnevna druga konferenca slovenskih glasbenikov iz sveta in Slovenije. Svetovni slovenski kongres (SSK) je privabil številne ugledne goste, ki so predstavili zgodovinsko in aktualno podobo glasbe pri nas. SSK je konferenco pripravil v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana, Društvom Hugo Wolf Slovenj Gradec ter Krščansko kulturno zvezo in Društvom KD Pliberk iz Avstrije. Častni pokrovitelj je bil akad. prof. dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence po svetu. Začela se je v Elizabetinem domu v Slovenj Gradcu. Po uvodnih pozdravih je imel zelo zanimivo predavanje o naši glasbeni samopodobi akad. prof. Lojze Lebič. Konference se je udeležilo približno sto ljudi, med njimi ugledna domača in tuja imena: Matjaž Robavs, Jože Vidic, Sabina Cvilak, mag. Tomaž Faganel, Jože Leskovar, Jerica Gregorc Bukovec, Martina Batič, Jože Humer, Helena Fojkar Zupančič in drugi. Konferenca je prinesla tudi dva glasbena večera. Prvi je bil v cerkvi sv. Elizabete v Slovenj Gradcu, drugi pa v Kulturnem domu v Pliberku. Predsednik SSK dr. Boris Pleskovič je ob sklepu dejal, da je bila konferenca posebno doživetje. Večkrat smo omenili stanje napetosti, ki vlada v Argentini na raznih področjih in z mnogimi vzroki. Da to ni najboljše je pokazalo samo zdravje bivšega predsednika. Zaradi srčne komplikacije so morali opraviti manjši poseg in mu priporočili več počitka in manj živcev. Ali mislite, da je to ^sploh mogoče? Seveda ne. Čez dva dni je bil že v akciji. Niti prijatelji niso varni pred bivšim predsednikom. To je pretekli teden izkusil guverner province Buenos Aires. Sredi poplave kriminalnih dejanj, ki jim varnostni organi že nekaj časa niso kos, je eden od prizadetih povedal, da mu je Scioli izjavil, da ima „vezane roke". To si lahko vsak razlaga po svoje, a večina je razumela, da mu zvezna vlada ne dovoli, da bi po svoje nastopal. To je razvidno tudi iz dejstva, da se v vladi nihče ni preveč zanimal za varnost, čeprav je povsod okoli že gorelo. Pa je naenkrat Nestor Kirchner javno napadel Sciolija, češ, naj vendar pove, kdo da mu veže roke. Mnogi so to razumeli takole: ker vlada nič ne stori, a tudi ne more biti tiho spričo rastočega kriminala, je najlažje odgovornost preložiti na tuje rame: v tem primeru na rame prijatelja guvernerja. Težko bi v Argentini našli bolj poslušnega in ubogljivega človeka kot je Scioli. Do zakoncev Kirchner je že preveč skrajno lojalen, saj je požrl že marsikatero žalitev in udarec. A ta je prehud. Vendar tudi sedaj ni reagiral, le tiho je bil in celo svoji ekipi prepovedal, da bi se o tej zadevi naprej govorilo. Poleg tega se Scioli čuti ogroženega. On bi rad še enkrat kandidiral za guvernerja in je prepričan, da lahko zmaga. Kirchner pa se (zaenkrat) bolj nagiba, da bi Scioli kandidiral za podpredsednika. To pa nikakor ne gre v račune guvernerju. Poleg tega bivši predsednik podpira številne alternativne kandidate za guvernersko mesto, pod pogojem, da bi na čelu liste za predsednika postavili njega (to so takoimenovane ,,listas colectoras"). Isto dela na ravni občin in županov. Nezadovoljstvo tako raste in opazovalci menijo, da se bo ost končno obrnila proti Kirchnerju. Tudi parlament. Vprašanje varnosti razburja tudi parlament. Vsak državljan se lahko resno vpraša, kako to, da vlada ne pošlje nobenega zakonskega osnutka, ki bi začel reševati problem pomanjkanja varnosti. Še več; zadnjič smo povedali, da so vladni poslanci bojkotirali in s tem preprečili zasedanje, ki naj bi potrdilo zakonsko besedilo opozicije v zvezi z varnostjo v bankah in ob dviganju denarja. No, združeni opoziciji je končno uspelo zbrati svojo četo, in nato so pristopili tudi vladni poslanci. Potrdili so besedilo, ki predvideva večjo varnost v bankah. Zakon so končno podprli tudi vladni poslanci in je bil izglasovan soglasno. Pa ni šel ministrski vodja Ani-bal Fernandez in izjavil, da je zakon ,,grozen", in se nekako delal norca iz njega? Notranji minister Ran-dazzo s tem ni soglašal in je zakonsko besedilo označil za „pozitivno". Tako je med obema ministroma nastal prepir, ki je potem utihnil, ne da bi prišli do kakšnega zaključka. To odlično kaže na stanje in zadržanje sedanje vlade: ni važno, kaj se odloči in kako se odloči; važno je, da imam samo jaz prav, da v debati zmagam jaz, pa naj bo to v korist naroda ali ne. Družbeni nemir. Vodovje se ne umiri. Res ni večjih stavk, a napetost med podjetniki in sindikati je visoka in vlada ničesar ne ukrene, da bi zavladal mir. Na čelu razdiralne akcije je glavni tajnik CGT Hugo Moyano. Njegov sindikat šoferjev tovornjakov (ki ga formalno vodi njegov sin) je sedaj v bojnem stanju proti velepodjetju Techint. Poleg tega pa je Moyano predlaga, naj podjetja del dobička razdelijo med delavce. Neke vrste začetek poti do bivšega jugoslovanskega ,,sam-oupravljanja"? Predlog je lažje razumeti, če imajo prav tisti strokovnjaki, ki trdijo, da bi šla polovica „delavskega dobička" za sindikate. Moyano je sploh osebnost, ki mnogim ježi lase. Na svojih rokah ima že toliko oblasti, da si je težko predstavljati, kako ga bo mogla kakšna prihodnja vlada potisniti ob stran. In ker je edini močni steber opore predsedniški dvojici, lahko izsiljuje nadaljnje ugodnosti zase in za svoje. Bojijo se ga tudi predmestni veležupani, ker s položaja poslovodečega predsednika peronizma v provinci Buenos Aires, pripravlja pot svojim zvestim kandidatom. Še bo zanimivo. Kot Obama in Hillary. Tako menijo opazovalci, ko opisujejo razmere v radikalni stranki. Te dni sta se namreč sestala podpredsednik Julio Cleto Cobos in Ricardo Alfonsin. Oba iščeta predsedniške kandidature v imenu radikalne stranke. Njuni spopadi pa so precej škodovali ugledu zadevne levičarske povezave. Sedaj sta podpisala neke vrste premirje in sklenila, da bosta skupaj delala tudi po primarnih volitvah, naj zmaga eden ali drugi. Najbolj važen da je narodov blagor in za tem težita. Nekako tako kot Obama in Hillary. Z eno bistveno razliko: Argentina ni ZDA. SLOVENCI V ARGENTINI RAST XXXIX Lepa si, zemlja slovenska PEVSKI ZBOR SAN MARTIN Turneja v Corrientes Pevski zbor San Mart^n je od 3. do 5. septembra doživel nekaj enkratnega in neponovljivega: obisk mesta Corrientes ter srečanje s tamkajšnjim nadškofom, mons. Andrejem Stanovnikom. Domačini letos svečano proslavljajo stoletnico ustanovitve škofije Corrientes (3. februarja 1910 -povišana v nadškofijo leta 1961) z raznimi dejavnostmi. Praznovanje jubilejnega leta se je začelo 3. februarja 2010, 2. oktobra bo osrednja prireditev, sklepna slovesnost pa bo 21. novembra; ob teh posebnih prilož- na nostih podeljuje Cerkev popolni odpustek. Po prvih stikih (po zaslugi Marjete Žagar) s člani Kulturne komisije nadškofije za pripravo in organizacijo praznovanja stoletnice, je pevovod-kinja prof. Lučka Marinček Kastelic začela izbirati primerne pesmi za koncert cerkvene glasbe. Odločili smo se, da bomo sprožili nabiralno akcijo za pomoč potrebnim ljudem, kar nam je dobro uspela. Redno smo hodili na pevske vaje (vokalizacija: Gabriela Bogo) in se z veseljem pripravljali za odhod. Na prvi petek, 3. septembra, smo se pevci in spremljevalci (bilo nas je 33) udeležili svete ure v zavodu Pres-vetega Srca nasproti Slovenskega doma. Po sveti maši, med katero smo se Bogu in Mariji priporočili za srečno pot, smo kar hitro stopili do avtobusa in odložili vso prtljago. Poslovili smo se od domačih in se odpravili na dolgo potovanje. Sobota: ko so prvi žarki sonca posijali skozi okna avtobusa, smo vsi skupaj zmolili jutranjo molitev. Kot smo se bili dogovorili že prej, nas je vljudna gospa Liliana Garc^a čakala na določenem krožišču; toplo nas je sprejela in se nam pridružila. V mesto smo se pripeljali okrog devete ure; že zgodaj smo prepevali, fotografirali, pili mate ali kavo in še kaj prigriznili. Bili smo navdušeni, ko smo izvedeli, da nas bo sprejel sam nadškof. Prišli smo do mogočne stolnice Nu-estra Senora del Rosario (1853-1873), kjer so nas pospremili do ustrezno okrašene župnijske dvorane z imenom San Pablo. Z nasmejanim obra- zom nas je pozdravil mons. Stanovnik in nam zaželel prijetno bivanje in uspešno predstavo, mi smo pa v pozdrav zapeli pesem s priložnostim besedilom. Posedli smo k zajtrku: praznično pogrnjene mize, prijazni kuharji in strežniki, sproščen pogovor, dobra volja ter veselo razpoloženje pa še nepričakovana pozornost - šopek suhih rožic in ovojnica, v kateri so bile brošurice izdane ob 100-letnici škofije in druge s turističnimi podatki. Potem smo se nastanili v hotelu in se takoj zbrali v recepciji, ker je bil programu ogled okolice. S pomočjo dveh spremljevalk je prevzel vodstvo skupine izurjen vodič Alexis Dabat, ki je podrobno razlagal in pripovedoval zanimive zgodbe in dogodke iz zgodovine tistih krajev. Vstopili smo v cerkvi San Francisco Solano (samostan iz leta 1608 - cerkev iz leta 1861) in Nuestra Senora de la Merced (1857). Med sprehodom se nam je približala strokovnjakinja ga. Alejandra Vicent^n, čigar razlago smo pozorno poslušali. Z njo smo obiskali znamenito gledališče Teatro oficial Juan de Vera (1861 - sedanja zgradba 1913): ena najvažnejših dvoran (700 sedežev) v državi zaradi odlične akustike, monumentalne arhitekture, pomembne zgodovine, popolnoma restavrirane stavbe, sodobne scenske tehnike in bogatega repertoarja. Ves čas smo ji sledili, ker je imela vedno kaj zanimivega povedati. Peš smo prišli nazaj v župnijsko dvorano za kosilo, kjer nas je zopet čakala skupina prizadevnih kuharjev in mladih strežnikov. Prisotni so bili tudi nadškof in vsi naši spremljevalci, katerim sta se priključila ga. Julia Gomez de Lopez Manzur in g. Gabriel Orrego; ponovno dobra volja ter veselo razpoloženje. Potem smo imeli nekaj prostega časa, ki smo ga nekateri izrabili za počitek, drugi za kratek izlet. V istem prostoru so nam postregli z malico, po kateri smo imeli vajo pred nastopom. Večer 4. septembra je bil res pomemben: bil je dan, ko se je uradno začel mesec posebne priprave na osrednjo prireditev praznovanja stoletnice ustanovitve škofije. Ob tej priložnosti so v množični procesiji drugič (prvič leta 1730) premestili pristni in zgodovinski Presveti čudodelni Križ iz njegovega svetišča (Sant^sima Cruz de los Milagros) v katedralo; tam bo ostal približno tri leta, dokler ne bodo dokončali potrebne prenovitve župnijskih prostorov. Izdelali so posebno pripravo, na katero so postavili križ, ki je star 422 let (tako kot mesto) in je visok 3,75 m; tako so ga lahko farani nosili na ramenih, medtem ko so verniki molili in peli — tudi ognjemetov, zvonjenja, ploskanja in vzkli-kanja ni manjkalo. PRAV GANLJIVO! Ta leseni križ je povezan z začetkom življenja tega mesta in z mnogimi izrednimi dogodki, ki jih razlagajo kot znak božjega varstva; je najstarejša in najpomembnejša relikvija vseh prebivalcev Cor-rientesa, celo nekatoli-kov. Je pa predvsem simbol prve evangelizacije njihovega naroda, skupaj s podobo Virgen de Itat^. Marta (Se nadaljuje) O tem sem se prepričal takoj, ko sem stopil na slovenska tla! S sošolci RASTi XXXIX in našimi voditelji (Ivana Tekavec, Miloš Mavrič in Alenka Žni-dar) smo pričeli turnejo v domovini naših prednikov. Že na Brniku so nas lepo sprejeli sorodniki in prijatelji. Pozno v noč smo se pripeljali v vipavski dijaški dom. Naslednji dan smo obiskali Slovence v Trstu ... Trudijo se za ohranjevanje materinščine v tujem okolju. Ogledali smo si grad Maramare in cerkev sv. Justa. V soboto, 3. julija je bilo v Vipavi srečanje mladih iz domovine, zamejstva in zdomstva. Takrat smo pokazali argentinski ples ,,carnava-lito" in recitirali ,,Biti zaljubljen". Zvečer smo se peljali v dijaški dom Poljane. Letošnja slovesnost v Kočevskem Rogu je bila v nedeljo, 4. julija. Zato smo imeli možnost, da se lahko udeležimo sv. maše in spominske Sprejem pri nadškofu Stresu proslave padlim domobrancem. Popoldne je bil v Dolenjskih Toplicah 17. tabor Slovence po svetu, kjer smo zopet nastopili. V ponedeljek, 5. julija smo pričeli dvotedensko Poletno šolo. Po uvrstitvenem testu so nas razdelili v skupine. Spoznali smo mlade iz Kanade, Italije in Avstrije in drugod. Zvečer smo si pa ogledali Ljubljano. Vsak dan, po tečaju, smo spoznali razne slovenske naravne in kulturne znamenitosti: nepozabno je bilo veslanje na blejski otok s cerkvico. Zanimiv je bil ogled gradu Otočec ob Krki. V Kamniku smo videli staro knjižnico v samostanu. Krasen razgled se nam je nudil z ljubljanskega gradu. Obiskali smo Jurčičevo rojstno vas Muljavo s Krjavljevo kočo. Slikali smo se na ,,zeleni preprogi" Logarske doline. V Čušperku so nam pripravili veselo dobrodošlico in nam bogato postregli. V nedeljo, 11. julija smo se odpeljali na Svete Višarje, kjer smo imeli mašo v treh jezikih. Ogledali smo si tudi gozd Martuljek in slap Peričnik. Ves čas nas je spremljala vročina. Zato se nam je prilegla hladna voda v jezeru ali morju. Pod spominskim križem v Rogu našo zgodovino (Gospa Sveta, sv. Hema, Vetrinj). Ko smo se vračali v Ljubljano, smo se ustavili v Šentjakobu ob Savi in tudi tam vsem navzočim pokazali štajerski in argentinski ples pa povedali recitacijo. Kot priprava na Triglav, smo se namenili preplezati na vrh Debele peči in to tudi dosegli. Proti večeru smo bili pri maši na Brezjah. Da bi se malo odpočili, smo ^si v torek, 20. julija ogledali zanimive Škocjanske jame in se kopali v Izoli ob morju. Prišel je tako zaželeni dan: 21. julij. Zgodaj zjutraj smo začeli hoditi in se dvigati proti najvišjemu vrhu Slovenije. Polovica RASTi XXXiX je šla naprej in še isti dan osvojila vrh Triglava (2864 m.). V kapeli Marije Snežne na Kredarici smo imeli mašo. V petek, 23. julija nam je g. Ivan Korošec razkazal Teharje in nam pripovedoval o svojih doživetjih. Potem smo se odpeljali v Ptuj, kjer smo si ogledali muzej na gradu. V soboto, 24. julija smo imeli možnost, da obiščemo Predjamski grad in Postojnsko jamo. Naš „pisatelj"; v ozadju Prešeren Nekaj posebnega pa je bilo ,,vodno mesto Atlantis" s tobogani in bazeni. V sredo, 14. julija se je v dijaškem domu vršil turnir v odbojki. Proti večeru smo pa nastopili dijaki iz Kanade in Argentine. Bili so navzoči naši sorodniki in prijatelji. Zadnji dan tečaja smo imeli izpit slovenskega jezika. Vsaka skupina je pokazala, kar je pripravila. V soboto, 17. in v nedeljo, 18. julija nas je izseljensko društvo SvS peljalo na Koroško. Obiskali smo razne cerkve in kraje povezane z Oj, kako je dolga pot ^ Sredi prelepe Slovenije Zelo zanimiv je bil muzej slovenske vojske v Pivki. Zadnjo nedeljo v juliju smo bili pri maši v frančiškanski cerkvi. Popoldne smo pa šli na kopanje v Portorož. Zadnji dan smo se peljali s kolesi in se vozili s čolni po Savi. Omeniti moram, da smo med potovanjem po Sloveniji obiskali ljubljanskega nadškofa msgr. Antona Stresa. Tudi smo pozdravili direktorja „Družine" g. Toneta Rodeta in urednika „Ognjišča" msgr. Franceta Boleta. Vsi so nas prijazno sprejeli in nagovorili. Po nekaj dnevih bivanja pri sorodnikih, smo se zopet zbrali v ponedeljek, 2. avgusta in se skupaj vrnili v Buenos Aires. Slovo je bilo težko, ampak upamo, da se bomo večkrat srečali in obujali spomine na tako lepa doživetja! Franci Petkovšek MENDOZA Slovenska pesem, ob 61. obletnici društva V soboto in nedeljo 21. in 22. avgusta 2010 smo v Mendozi praznovali obletnico ustanovitve našega Društva. Letošnji spomin je povzdignilo gostovanje rojakov iz Buenos Airesa. Na predvečer nam je številni Mešani pevski zbor San Justo, pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar, priredil koncert. G. Miha Bajda jim je izrekel dobrodošlico. „Ena od najlepših kulturnih dejavnosti je brez dvoma petje - je poudaril -. Preko petja izražamo čustva, ki jih nosimo v svojem srcu in vsakdo lahko da osebni izraz in pečat svojemu spevu. Preko petja pride človek na poseben način v stik z drugimi ljudmi in tudi s Stvarnikom, ki mu je dal ta veliki dar. Slovenci radi pojemo in imamo izredno bogato glasbeno tradicijo. Ne samo v matični domovini, v izseljenstvu in tudi v Mendozi. V naši skupnosti je bila prva organizirana skupina ravno pevski zbor, ustanovljen na božični sveti večer leta 1948, torej nekaj mesecev po prihodu naših dedov in staršev. V tistih začetnih težavah jim je bila slovenska pesem uteha in spremljevalka, ki je bodrila, povezovala in jim budila upanje. Zbor nepretrgoma deluje že več kot šestdeset let. Gostoval je že dvakrat v Sloveniji ter večkrat obiskal druge slovenske skupnosti po Argentini. Zato smo na to pevsko skupino izredno ponosni ter hvaležni. Ponosni smo tudi na Oktet, ki je presegel desetletje življenja. Pred leti sta tudi delovala Folklorna skupina Los Chanares in dekliški zbor Encijan, torej istočasno štiri glasbene formacije. Pred skoraj desetimi leti sta naša Oktet in Los Chanares uspešno občestev, saj je naše skupno poslanstvo razviti ter utrditi ideale slovenstva naših prednikov. Tudi z lepim petjem!" Sanjuški mešani pevski zbor nam je v prvem delu zapel sledeče pesmi: Triglav, Josip Flajšman, Dečle, to mi povej, (koroška narodna) prir. Vasilij Mirk, Oj, v ves, (koroška narodna) prir. France^Cigan, Rožmarin, H.Volarič prir. Drago Šijanec, Rezijanska, (ples iz Rezije) Alojz Srebot-njak, Dajte, dajte, (Istria) Aldo Kumar, Marko skače, (prekmurska narodna) Samo Vremšak. V drugem delu pa smo slišali: Amen, (črnska duhovna) prir. Norman Luboff, solo Martin Selan, Shendandoah, (ameriška narodna) prir. James Erb, Volver, (tango) Gardel - La Pera, prir. Roberto Goldar, Buenos di'as su senori'a Prir: Enrique Iturriaga, Ascendit Deus, Jakobus Gallus, I want to go to heaven, (črnska duhovna) solo: Dani Cestnik in Ride the chariot, (črnska duhovna) prir. Kanry Smith, solo: Sandra Hočevar. Po navdušenem aplavzu je zborovodkinja povedala, da vsak nastop konča z zahvalo Materi božji. Zapeli so nam še Arcadelovo Zdrava Marija. ponesla slovensko pesem in argentinsko folkloro našim rojakom v Združene države Amerike in tako navezala lepe prijateljske stike. Ker vrednotimo petje, z veseljem sprejemamo in poslušamo pevske skupine iz drugih krajev. Danes je na vrsti Mešani pevski zbor iz San Justa, ki vstopa v 40-letnico svojega življenja. Dragi pevci in pevke, bodite dobrodošli v deželi sonca in dobrega vina. Prisrčen pozdrav pevovod-kinji Andrejki Selan Vombergar in predsedniku Našega doma prof. Karlu Grozniku. Upamo, da se boste dobro počutili med nami in da bo ta vaš obisk pripomogel k boljšemu spoznanju in razumevanju naših Polna dvorana je z aplavzom navdušeno potrdila lepo petje gostov. Zbor je v mendoški dvorani zvenel zelo mogočno. Spoznali smo izurjene pevce. Solisti so se tudi odrezali. Koncert je bil zelo uspešen. Povedati moramo tudi, da smo z veseljem opazili kar dve generaciji pevcev. Poleg odraslih pevcev smo občudovali mnogo naraščaja, od ustanovitelja zbora do hčerke, danes zborovodkinje; srečnemu dogodku čestitamo. Uspešno izročanje veselega navdušenja za slovensko pesem mladim rodovom, je velika sreča za slovenko sanjuško občestvo in vse izseljence v Argentini. To je naša prihodnost. Po doživetem koncertu smo postregli pevcem in vsem rojakom dobre ,,empana-de" z mendoško kapljico. Dolgo v noč je sledil razgovor. V nedeljo ob 10. smo na dvorišču razobeseli obe narodni zastavi in pristopili v dvorano k slovesni sv. maši. Tudi tu nas je spremljal pevski zbor. Zapeli so Gruberjevo Sonce že zahaja, del Fersterjeve maše Sv. Cecilije, Vivaldijevo Glorijo, Kjer je resnična ljubezen L. Mav in še nekaj pesmi med obhajilom. Za konec smo vsi navzoči z zborom zapeli Marija skoz' življenje. G. Jože Horn nam je pripravil sledeče misli: ,,Društvo Slovencev je ustanova, ki naj druži Slovence v skupino in enotno skupnost. Namen te ustanove je v nas ohranjevati slovenski ponos, pravo slovensko zavest, nesebično ljubezen do Slovenije in do slovenstva. To nam pomaga, da v tem novem svetu ostanemo pokončni Slovenci. Za vse je potrebno veliko tihega in skritega dela, ki ga Društvo opravlja v Mendozi že nad 61 let." In še: ,,Hoteli smo ostati Slovenci v Argentini, od vseh počet-kov. Zato smo ustanovili različne pripomočke in organizacije, domove, slovensko šolo, pevske zbore in predavanja, telovadne nastope in odrske predstave. Skrbeli smo za versko delovanje, vse pod vodstvom Društva Slovencev in dušnega pastirstva ter mnogo drugih ustanov. Zahvaliti se imamo Bogu za vse njegove dobrote in vsem onim, ki so vsa leta delali za dosego teh visokih namenov. Prosimo še za božjo pomoč za našo mladino, ki naj v tem pogledu nadaljuje z delom, da ne bomo opustili kar je še potrebnega storiti." Po kratkem odmoru je sledila proslava 61. obletnice ustanovitve Društva. Mešani pevski zbor San Justo, mendoški zbor in mendoški oktet so se zbrali za skupni nastop. Slavnostni govornik je bil g. Stane Gre-benc, najstarejši bivši predsednik mendoškega Društva. Med drugim je pov-daril: „Pozdravljeni vsi, ki ste prišli od blizu in od daleč na to slavje. Članom našega Društva in vsem navzočim želim dober in prijeten dan. Prisrčne pozdrave gostom iz Buenos Airesa z željo, da bi dneva obiska v Mendozi zadovoljno preživeli in ohranili na srečanje lepe spomine. Vi prihajate med nas z dragocenim poslanstvom, prinašate nam pesem. Lepo zapeta pesem vedno ustvarja harmonijo, tudi harmonijo razpoloženja med ljudmi za medsebojno razumevanje, tudi povezovanje. Naj bodo te besede izraz naše zahvale za Vaš doprinos k praznovanju 61. obletnice Društva Slovencev v Mendozi". Nato nam je podal pregled druge svetovne vojne, našega begunst- va, prihoda v Argentino, namen ustanovljenega društva in že dolgega življenja v Mendozi. In dodal je: ,,za ta pomemben jubilej drug drugemu čestitamo z željo, da bi Društvo Slovencev še veliko let uspešno opravljalo poslanstvo za katerega je bilo ustanovljeno. Ob koncu se spomnimo vseh članov, ki so končali tu zemeljsko življenje in iz onstranstva spremljajo in podpirajo naša prizadevanja. Naša zahvala najprej njim, ki so postavili temelje, s pomočjo katerih se je slovenska zavest ohranjala skozi šest desetletij. Zahvala tudi vsem, ki se trudite in delate, da bi slovenska beseda in pesem še doneli med nami v Argentini, v deželi, ki nas je v dneh naše velike stiske sprejela in nam daje vsakdanjega kruha in svobode za naše vsestransko delovanje. Za vse to se ji danes ob 61. obletnici zahvaljujemo. Bog vas živi!" Sledila je deklamacija. Tine Šmon je podal pripoved o gradnji našega Doma po potresu leta 1985, ki je toliko poškodoval prvotno staro hišo, ki so jo kupili štirje zavedni Slovenci in nudili Društvu za skupno življenje. Pesem pripoveduje kako smo se odločili zgraditi novo streho. Posrečeno, humoristično pesnitev je pred leti napisal Miha Bajda. Navzoči so z veseljem sledili zgodovini gradnje današnjega doma, posebno mladi, ki podrobnosti takratnih časov niso doživeli. Za ostale je pesnitev odkrila zanimive dogodke že skoraj pozabljenih spominov prvih časov življenja pod novo streho. Za konec so pevci treh navzočih zborov zapeli ,,Venček pivskih! Živijo Slovenija" v priredbi Janeza Močnika. V zahvalo in kot simbol hvaležnosti mendoške srenje Mešanemu pevskemu zboru San Justo in prav tako gostje mendoškega Društva so si izmenjali spominska darila. Končno je navzoče pozdravil predsednik Našega doma v San Justo prof. Karel Groznik. Ustvarjeno veselo vzdušje ja zapečatilo spominsko akademijo in se podaljšalo pri kosilu domačih kolin. Dolgo smo še obujali spomine in z mendoškim dobrim vinom poglabljali ter ustvarjali nove prijateljske vezi z rojaki. V imenu odbora Društva se zahvaljujemo gostom, rojakom in vsem, ki so s požtvovalnim sodelovanjem omogočili edinstveno jubilejno praznovanje. Božidar Bajuk NOVICE IZ SLOVENIJE pisali smo pred 50 leti VSTOPNINA V ZDA Slovenski državljani morajo odslej za vstop v ZDA plačati 14 dolarjev oziroma slabih 11 evrov. Gre za pristojbino ob prijavi v elektronski sistem za odobritev potovanj v ZDA, imenovan Esta. ZDA so pristojbino uvedle za državljane vseh 36 držav v okviru programa Visa Waiver, v katerega je zajetih večina evropskih držav ter Avstralija, Nova Zelandija, Japonska, Južna Koreja in Brunej. POLEG GORIVA TUDI ELEKTRIKO Petrol je začel prodajati električno energijo gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem po vsej Sloveniji. V podjetju želijo tako gospodarstvu kot tudi gospodinjstvom in lokalnim skupnostim kot prvi ponuditi celovito ponudbo energentov na enem mestu. SLOVENIJA JE MANJ KONKURENTNA Svetovni gospodarski forum je objavil analizo, ki kaže, da Švica ostaja najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu. Sledita ji Švedska in Singapur, ki sta z drugega mesta izrinila ZDA. Slovenija je nazadovala za osem mest in je zdaj na 45. mestu. KVOTE ZA SLOVENSTVO Glasbeniki predlagajo, naj bodo kvote slovenske glasbe na prvem in drugem programu RTVS 30- do 35-odstotne, za tretji program RTVS pa naj kvote ne veljajo. Na drugih radijskih postajah naj po njihovem veljajo 20-odstotne kvote v dnevnem oddajnem času, medtem ko je predlog vladnih krogov le 15-odstoten. POVEZOVANJE TOVORNEGA TRANSPORTA Nemec Hartmut Mehdorn je na konferenci na Brdu pri Kranju predstavil zamisel o slovenskem logističnem hol-dingu, ki bi nastal s povezovanjem Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope. O njem so bili izraženi številni pomisleki, premier Borut Pahor pa je napovedal vnovično srečanje s predstavniki podjetij, vlade in strokovnjaki. PO SVETU turSki referendum Večina turških volivcev je na nedeljskem referendumu podprla ustavne spremembe, s katerimi bi okrepili demokracijo v državi, zmanjšali pristojnosti najvišjih sodnih organov in vojske ter utrdili pot Turčije v Evropsko unijo. Referendum je minil razmeroma mirno, nekaj incidentov je bilo le na kurdskih območjih. Odločitev Turkov za novo pot pozdravlja zahodni svet, čestitali so jim že Evropska unija, ZDA in Nemčija. Referenduma v Turčiji se je udeležilo 77 odstotkov od skoraj 50 milijonov volilnih upravičencev. Sveženj 26-ih reformnih ukrepov je podprlo 58 odstotkov volivcev, 41 odstotkov je glasovalo proti. LATVIJA IN ZDRAVJE Svetovna zdravstvena organizacija svari Latvijo pred nadaljnjim varčevanjem v zdravstvenem sistemu. Po mnenju odgovorne predstavnice organizacije za Evropo Zsuszanna Jakab bi imeli tovrstni ukrepi lahko ,,resne posledice" na zdravje prebivalstva. Spomnila je, da so bila proračunska sredstva za latvijski zdravstveni sistem že pred gospodarsko krizo med najnižjimi v Evropi. Vlada je med drugim zaprla več kot polovico bolnišnic in ukinila na stotine delovnih mest. Zdaj pa je napovedala nadaljevanje varčevalnih ukrepov. KOSOVO Generalna skupščina Združenih narodov je minuli četrtek po krajši razpravi, ki se je začela s precejšnjo zamudo, brez glasovanja potrdila resolucijo o Kosovu, ki priznava julijsko odločitev Meddržavnega sodišča v Haagu in pozdravlja pripravljenost Evropske unije za pomoč pri dialogu med sprtima stranema. DAN KATALONIJE Približno 9000 ljudi je v soboto v Barceloni zahtevalo neodvisnost od Španije in samostojnost Katalonije. Pri tem so tudi zažigali španske zastave in portrete španskega kralja Juana Carlosa. Tako so namreč obeležili so ,,dan Katalonije". Katalonske regionalne oblasti so sicer že leta 2005 sprejele statut za večjo samoupravo, a je špansko ustavno sodišče junija večino ukrepov, ki bi vodili v samostojnost, razveljavilo. Tedaj je to sprožilo množične proteste, ki se jih je udeležilo več kot milijon ljudi. V Kataloniji bodo 28. novembra potekale regionalne volitve, ki jih analitiki že ocenjujejo kot izjemno pomembne za usodo vladajočih socialistov tako na regionalni kot na nacionalni ravni. Pomembne pa bi lahko bile tudi za prihodnost cele Španije. O ROMIH Evropski parlament v posebni resoluciji Francijo in druge države članice poziva, naj nemudoma ustavijo izgon NOV SLOVENSKI DRUSTVENI DOM V San Martinu so naši rojaki dne 15. septembra t.l. kupili hišo, kjer bo odslej naprej slovenski društveni dom v San Martinu. Tako se je uresničila želja, ki so jo gojili Slovenci v San Martinu, da bi prišli do lastnih društvenih prostorov, kjer bi se shajali, kjer bi imeli svoje prireditve in kjer bi zlasti naša mladina dobila svoje središče. Nov slovenski društveni dom leži na ulici Cordoba štev. 129 in je od farne cerkve oddaljen tri kvadre. Leži torej v središču San Martina na eni izmed najlepših ulic. ... Sm. R. SLOVENCI V ARGENTINI Osebne novice Družinska sreča. Krst so imeli v družini Bogota Urbančiča in njegove žene ge. Manice roj. Skvarča. Sinčku so dali ime Gregor, botrovala sta ga Zinka Jelen in g. Vinko Klemenčič, otroka pa je krstil g. direktor Orehar. V San Martinu je bila dne 17. septembra krščena Marija Magdalena Lobnik, hči Franca in Marije Homovec. Za botra sta bila Franc Homovec in njegova žena ga. Olga roj. Vičič. Krstne obrede je izvršil g. Jože Jurak. V družini Franceta Pleško in njegove žene ge. Marije roj. Pikec v Moronu so pa dobili sina. Srečnim družinam naše čestitke. LANUS 8. mladinska prireditev v Slovenski vasi V nedeljo dopoldne je bila v krasni lanuški cerkvi, v kateri kraljuje Marija, kraljica sveta in varuje Slovensko vas, mladinska maša. Po maši so domačini odhiteli na športno igrišče in uredili še zadnje malenkosti, kuharice pa so pripravile kosilo za goste. Popoldne ob 15. se je pričel spored s pozdravom vseh prijateljev, ki so prišli na prireditev. ... RAMOS MEJIA V soboto 10. t.m. je Slovenska hranilnica priredila II. gospodarsko-prosvetni večer. Predaval je g. France Krištof o gospodarskih izgledih slovenskih izseljencev z ozirom na argentinsko gospodarstvo. ... Svobodna Slovenija, 22. septembra 1960 - št. 38 RESUMEN DE ESTA EDICION Romov. Poslanci želijo, da se tej zahtevi pridružita tudi Evropska komisija in Svet unije. Resolucija poudarja pravico vseh državljanov unije do prostega gibanja in bivanja po vsej uniji, to pravico pa je dovoljeno omejiti samo v točno določenih in zelo omejenih primerih. Kot opozarjajo v Strasbourgu, množične izgone med drugim prepovedujeta Listina temeljnih pravic in Evropska konvencija za zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Evropski poslanci pa obsojajo tudi diskriminatorno retoriko o Romih. SARKOZY S PAPEŽEM? Francoski predsednik Nicolas Sarkozy se želi srečati s papežem Benediktom XVI., da bi se z njim pogovoril o politiki svoje vlade glede Romov. Kot poroča francoski dnevnik Le Croix je Sarkozy za srečanje zaprosil, potem ko je papež posredno kritiziral izgone Romov iz Francije. Kot je znano, je sveti oče konec avgusta opozoril, da je dolžnost katolikov sprejemati ljudi različnega porekla. Sarkozyjev svetovalec je povedal, da je namen srečanja razjasniti napetosti, ki so jih povzročili francoski odzivi na papeževe besede. Do srečanja bi lahko prišlo v prvi polovici oktobra. BARROSO V EP Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je imel minuli teden v Evropskem parlamentu v Strasbourgu prvi nagovor o stanju v povezavi. Posvetil ga je predvsem izzivom, ki še čakajo EU. Pri tem je v ospredje postavil premagovanje gospodarske krize, dvig gospodarske rasti, ustvarjanje novih delovnih mest, oblikovanje območja svobode, pravice in varnosti za vse prebivalce povezave ter uveljavitev EU na globalni ravni. EMPEZO LA CAMPANA En Eslovenia comenzo la campana para las elecciones locales que tendran lugar el segundo domingo de octubre. El miercoles 15, se vencio el plazo para presentar las candidaturas. El listado de candidatos se dara a conocer el 21de septiembre, cuando transcurra el plazo para confirmar o rechazar las presentaciones. Cuatro d^as despues, se publicara la nomina oficial de candidatos de cada partido. La ley establece que para la campana no se debera exceder un l^mite prefijado de gastos, as^ como garantiza la igualdad y gratuidad para publicitar a los candidatos. Recordemos, que se elegiran alcaldes y miembros para el consejo municipal y que los ciudadanos eslovenos con residencia en el exterior no participaran de las elecciones. (Pag. 1) IMPORTANTES ANIVERSARIOS Nuestro corresponsal en Eslovenia nos informa que en el encuentro de Draga, el tema principal fueron los 90 anos del plebiscito que definio la frontera en la region de Carintia entre Yugoslavia y Austria. Durante el debate se hizo referencia a otros dos aniversarios que son un hito, especialmente en la historia nacional de Primorska: 90 anos de la quema de la Casa Nacional en Trieste y 80 anos de las ejecuciones en tierras comunales de Trieste de tres eslovenos y un croata. En este ultimo hecho, los asesinados pertenec^an a una organizacion ilegal antifascista y de defensa nacional que funcionaba cuando el fascismo persiguio el idioma esloveno y croata y prohibio a todas las organizaciones de ambas naciones. Fueron privados de la dignidad de su propia identidad nacional y personal. Un d^a antes de las ejecuciones, los hombres fueron juzgados y sentenciados a muerte por un atentado realizado contra el diario fascista Il Popolo di Trieste. (Pag. 2) DE SAN MARTIN A CORRIENTES Publicamos en este numero la primera parte de un relato fascinante. Es que el coro del Centro Esloveno de San Mart^n viajo a Corriente, invitado por el arzobispo Mons. Stanovnik, hijo de padres eslovenos. Esta primera entrega describe el viaje, la llegada y las primeras impre-siones de la capital correntina, sus lugares y su entorno. As^ esperaron nuestros cantores el momento del concierto en la hermosa catedral. Este sera descripto en el proximo numero. (Pag. 3) RAST XXXIX En este numero un estudiante del curso de idioma esloveno, Srednješolski tečaj R. M. B., nos narra las maravillas que visitaron durante el viaje de estudios junto con la RAST 39. Ademas de recorrer las atracciones naturales de Eslovenia, visitaron algunos puntos culturales y participaron en encuentros y homenajes. Mostraron el carnavalito, un baile de la region de Štajerska y poes^as que aprendieron con motivo del viaje. Durante dos semanas profundizaron sus conocimientos en el idioma esloveno, ya que asistieron a clases. Tuvieron la fortuna de alcanzar el pico mas alto de Eslovenia, el Triglav con 2864 m. Hubo tiempo para visitar a los familiares y amigos. (Pag. 3) 61 aNos en mendoza El 21 y 22 de agosto los eslovenos en Mendoza celebraron el 61° aniversario de su centro esloveno. Por tal motivo, el coro mixto de San Justo bajo la direccion de la Prof. Andrejka Selan Vombergar, viajo hacia la tierra del sol y del buen vino para realizar un concierto. Miha Bajda les dio la bienvenida y conto que en la colectividad mendocina, la primera organizacion eslovena fue el Coro, para la navidad de 1948 que aun hoy sigue deleitando al publico. El salon aplaudio con gran entusiasmo el canto de los huespedes. El domingo los festejos continuaron con la misa, presidida por el padre Jože Horn. Tras la cual, se realizo el acto central donde participaron: el coro de San Justo, el coro mendocino y el Octeto. El orador principal fue Stane Grebenc, el ex presidente mas antiguo del Centro. Tine Šmon narro la historia de como se construyo el Centro. El poema, escrito de modo humor^stico hace anos por Miha Bajda, narra como se decidieron a construir un techo nuevo. El cierre fue con todos los cantantes entonando un popurr^ de canciones eslovenas. jFelicitacio-nes a todos los mendocinos por tantos anos de trabajo y vigencia! (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158-C1407GSR BUENOS AIRES-ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Franci Petkovsek, Marta Jenko Škulj, Viktor Leber in Božidar Bajuk. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino $240, pri pošiljanju po pošti: sivi papir $320, beli papir $425; Bariloche $285; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O