KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XIV. letnik Ljubljana 1966 1. zvezek Vsebina prvega zvezka P. B 1 a z n i k : Posebnosti starejše agrarne strukture na Dolenjskem — Stran 1 B. M a r u š i č : Veliki tolminski punt v zgodovinski literaturi — Stran 8 J. K o s : Roman Gospodin Franjo in razpust Slovenske matice — Stran 11 T. Zorn: Nekaj aspektov vindišarske »teorije« po drugi svetovni vojni — Stran 15 B. Božič: Začetek in razvoj šole v Jelšanah — Stran 18 S. Pavlic: Ustanovno pismo trnovske šole — Stran 25 F. T a n C i k : Krasilni elementi na držajih spad in sabelj — Stran 28 J. M u š i č : Obramba na Soči v letih 1915—1917 — Stran 36 K. Kobe-Arzenšek: Pregled zgodovine Rdečega križa na Kranj- skem — Stran 53 N. Stanič : Nicolaus Perottus: Rudimenta grammatices — Stran 61 L. Plesničar-Gec: Nekaj zgodovinskih podatkov o Slovenskem Pri- morju v rimski dobi in antični situs Egide — Stran 68 Na ovitku: Foto Mirko Kambič: Pogled na muzej NOE in na športno dvorano v parku inž. Stanka Bloudka v Ljubljani Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavič Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino — Predstavnik Jože Jenko — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/III — Tekoči račun _pri Narodni banki št. 303-8-85 (Ljubljana, Miklošičeva cesta 8) — Letna naročnina 12 N din posamezna številka 4 N din ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA POSEBNOSTI STAREJŠE AGRARNE STRUKTURE NA DOLENJSKEM DR. PAVLE BLAZNIK Z uveljavitvijo fevdalnega zemljiškega go- spostva je začela zajemati slovensko ozemlje agrarna reorganizacija, ki je uvajala na sploš- no kot kmečke enote huhe, katerih nasledniki so grunti. Huiba kot enota kmečke zemljiške posesti je bil poljedelski gospodarski obrat na rodbinski podlagi s tolikšnim obsegom, da je ustrezal vzdrževanju poprečne kmečke dru- žine v širšem razponu in je zmogel predpi- sane obveznosti. Praviloma so imeli posamez- ni kmečki podložniki v srednjem veku v užit- ku po eno hubo. Sicer naletimo že tedaj po- nekod na pojav kopičenja hub, toda važnejši problem je bilo drobljenje gospodarskih enot, ki je vse bolj zajemalo naše podeželje. Vzporedno z delitvijo hub se je od XIV., zlasti pa od XV. stoletja dalje pojavljalo v naši vasi podružništvo, ki je stvarjalo kot nov sloj v podeželju drobna kmečka gospodar- stva. Iz tega sloja so potekali kajžarji, ki so segali s svojimi začetki sicer še v srednji vek, a so prav zaživeli šele v XVI. stoletju. Kaj- žarski živelj se je deloma preživljal z ne- agrarnimi gospodarskimi panogami, deloma pa je znal poiskati gospodarske temelje v zemlji. Na srenjskem svetu je urejal laze in to v taki meri, da je šlo ponekod za pravcato rovtarsko kolonizacijo, ki je bua značilna za XVI. in deloma za XVII. stoletje. Na gospodarsko strukturo kmečke posesti so močno vplivale delitve skupne zemlje, ka- tere so bili deležni tako gruntarji kot kaj- žarji. Na posameznike so odpadli deleži, ki so bili sorazmerni z obsegom njihovih gospo- darskih enot oziroma s stopnjo upravičenosti na izrabi kolektivne posesti. Z dodatno urba- rizacijo so se kajžarji marsikje gospodarsko tako dvignili, da verjetno že zgodaj niso mnogo zaostajali za poprečnim gruntarskim življem.i Opisani razvoj je seveda le shematski in ga ni mogoče v enaki meri posploševati za vse slovensko ozemlje. Kako se je ta proces — upoštevajoč predvsem drobitve — uveljavljal na Dolenjskem? Nekaj vpoigleda v specifični položaj na dolenjskih tleh nam daje že pri- merjava podrobno preučenih razmer na tleh freisinške posesti, ki je zajemala obsežno lo- ško gospostvo na Gorenjskem in klevevško gospostvo na Dolenjskem. Čeprav je lošfco gospostvo tvorUo veliko celoto, ki je štela 1318 vsega 1192 hub, je zaznati glede agrarne strukture v posameznih območjih določene razlike. V izjemnem polo^- žaju so bili že 1291 podložniki v koroškem uradu, ki so imeh v razliko z drugimi loškimi podložniki že 1291 pravico, da so smeli hübe prodajati, prav tako so jih pa lahko delui na polovične oziroma četrtinske dele. Posledice te pravice so razvidne iz urbarja 1291. Tod je tedaj uživalo le polovico podložnikov po eno hubo, približno četrtina njih je imela po pol hübe, sicer pa naletimo na razpon od četrt hübe do štirih hub. Podatki iz naslednjih sto- letij kažejo, da se tako temeljito zdrobljene hübe niso več dalje drobile. Nasprotno; Do srede XVIII. stoletja so se drobci dvignili na stopnjo ceUh hub. Podoben pojav srečamo tudi na ozemlju bližnjega hlevnovrškega ura- da, kjer je šlo za nadaljevanje koroške kolo^ nizacije, ki je bila zaključena do srede XIV. stoletja. Na omembo polovičnih hub naletimo 1501 tudi na soriškem ozemlju, ki so ga koloni- zirali Tirolci. Rekonstrukcija kaže, da so bile te huibe le navidezno drobljene. V resnici je šlo za cele hübe, ki so bue pa glede na težav- no delo pri urbarizaciji ocenjene le za polo- vične. Kasneje je zemljiški gospod na te ugodnosti »pozabin so bUe vse te kmetije uvrščene med cele hübe. Vse ostalo do začetka XIV. stoletja koloni- zirano ozemlje po Poljanski in Selški dolini pa tudi po Sorskem polju predstavlja glede na agrarno strukturo trdno celoto*. O droblje- nju hub vse do srede XVIII. stoletja skoraj ni sledu. KoHkor srečamo sredi XVIII. sto- letja podatke o drobljenih hubah, gre v res- nici za zemljišča kajžarskega življa, ki je z novo urbarizacijo v prvih stoletjih novega veka dvignil kajžarsko posest do te stopnje.^ Analiza starejše agrarne strukture na, tleh klevevškega gospostva na Dolenjskem izka- zuje bistveno drugačne razmere. V razliko s KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVKNSKO KRAJEVNO ZGODOVINO teritorialno sklenjenim loškim gospostvom freisinška dolenjska posest teritorialno ni bila enotna. Zajemala je le ozek pas od Telč na severu do Dolnjega Suhadola in Vrhpolja na jugu z mnogimi vrzelmi, ki so pripadale dru- gim gospostvom. Freisinška dolenjska posest pa tudi sicer ni bila trdna, saj je ležala v območju, kjer so bili krepko- zasidrani tako Spanheimi kot Višnjegorci. Iz postojank nji- hovih ministerialov so se sčasoma razvijali gradovi kot jedra novih zemljiških gospostev, ki so se skušala okoriščati s freisinško po- sestjo. Težave klevevškega gospostva so se še stopnjevale spričo vojnih viher; klevevško gospostvo je bUo izpostavljeno tako Turkom kot Ogrom, ki so tod vpadali v drugi polovici XV. stoletja.^ Vse te razmere so odločilno vplivale na posestno strukturo ondotnih pod- ložnikov. Medtem ko je bilo loško gospostvoi v sploš- nem trdno v freisinških rokah, se je posestno stanje v mejah klevevškega gospostva spre- minjalo v najkrajšem času. V obsegu gospo- stva nastopajo nove naselbine, še več jih od- pade. Zlasti vzbuja pozornost visok odstotek pustot. Urbar iz ca. 1306 označuje kot opu- stele kar 38'"/oi vseh hub. Le v devetih nar seljih urbar ne omenja pustot. Nasprotno pa srečamo vrsto naselij, ki so bila večji del ali celo povsem pusta. V naslednjih letih je go- spostvo sicer obnovilo lepo število kmetij, to- da istočasno je prišlo marsikje še do novih pustot. Ker so bile istočasno odtujene neka- tere naselbine s povsem obdelano- zemljo, je delež pustot glede na obdelane hübe do 1318 celo narastel na preko 40 '"/o.'* Bistvena razlika nasproti razmeram na tleh loškega gospostva se pa kaže tudi glede drobljenja kmetij. Na dolenjskih posestvih je bilo drobljenje hub že v začetku XIV. sto- Opomba: Legenda, ki jo obravnavamo tu, velja tudi za ; vse naslednje grafikone! letja povsem navaden pojav. Tako omenja uribar iz ca. 1306 vsega 39 naselij, med kate- rimi je v 12 primerih omenjena polovična huba. Ker je v vseh teh primerih vsakokrat vedno označeno celo število in samo ena po- lovica, menim, da je pravo število razdroblje- nih hub večje, vendar jih je zapisovalec spro- ti sešteval. V tej razlagi me potrjuje primer iz Gorenje vasi pri Smarjeti, kjer je omenjeno, da imajo dve in pol hübe štirje viničarji, kar tolmačim tako, da je en viničar obdeloval celo hubo, trije pa vsak po pol hübe. Ob tej razlagi lahko računamo na polovične hübe tudi tam, kjer le-te niso izrecno omenjene. V podobnem položaju je biLa freisinška do- lenjska posest tudi 1318, ko se v 31 naseljih na enak način pojavi polovična huba v osmih primerih. V računski knjigi iz 1395 dobimo naštetih 34 naselij, pri katerih je izrecno ome- njena prisotnost polovične hübe v 12 prime- rih. Freisinške hübe so biLe torej na Dolenj- skem že v XIV. stol. temeljito razdrobljene.* Razdrobljenost se je v naslednjih stoletjih še stopnjevcda. Zaradi pomanjkanja ustreznih urbarjev je sicer otežkocena analiza klevev- škega ozemlja, ki je 1622 prešlo v druge roke in iz Icaterega, se je odcepilo samostojno- zibur- sko gospostvo. Vendar je mogoče priti do določenih rezultatov, če vzamemo v poštev primerjavo z letom 1755 in pritegnemo k pri- merjavi v glavnem tista naselja, ki so bila nekoč del klevevškega gospostva. Pritegnje- nih 34 naselij je štelo ca. 1306 vsega 221 agrarnih obdelovalnih enot, med Icaterimi je bilo tedaj izrecno omenjenih devet polovičnih hulb. Istočasno je biLo tedaj v teh naseljih 121 pustot, od katerih je büo vsaj sedem njih štetih k polovičnim hubam. Do 1755 se je položaj v teh naseljih dodobra spremenil, pa čeprav i.i(poštevamo, da je bilo v XIV. stoletju precej več polovičnih hub, kot jih urbar iz- recno navaja. Število obdelovalnih enot se je dvignilo od 221 na 522. Med temi je büo te- daj le 124 posestev, ki so- imela obseg ene hübe, deset jih je premoglo več kot eno hubo, a daleč najštevilnejše so bile polovične hübe, ki so dosegale število 251, tj. skoraj polovico vseh domačij sploh. Med temi naselji stopajo v ospredje zlasti tista na severnem obrobju Krške ravnine, kot Draga, Bela cerkev. Go- renja vas. Dolenja vas, Zavinek, Skocjan, Zloganje, Goriška vas, Zagrad. V teh devetih naselbinah je bilo ca. 1306 vsega 86 obdelanih agrarnih enot, med katerimi so bile izrecno omenjene štiri polovične hübe. Do 1755 je število kmečkih enot narastlo od 86 na 175, od katerih je le 27 premoglo po eno oziroma več hub, kar 110 jih je imelo stopnjo polo- ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vične hübe, 20 je bilo pa četrtinskih hub. Tako razcLpdbljenost je vsekakor omogočalo vinogradništvo, saj so prav v tem predelu vinogradi, ki spadajo med najboljše na vsem Dolenjskem.* Za kajžarske novince v starih poljedelskih jedrih skoraj ni bilo prostora. Pač pa naletimo na močnejši razmah kajžarskega življa na območju gorskopravnih zemljišč. Iz razpolož- ljivih virov ni razvidno, koliko je bilo tod razvito kajžarstvo v prvi polovici XVI. sto- le tja, ko so na Dolenjskem po Vilfanovih ugotovitvah mnogi podložniki zapuščali kme- tije, si kupovali v deželnoknežjih in deželan- skih goricah vinograde in se s tem znebili bremen osebne podložnosti. Tafcra;t še niso bile v veljavi gorske Ibukve, ki so dopuščale naselitev na, gorskopravnem ozemlju le v pri- meru, da se je to prevedlo v pravdno, s čimer se je uživalni lastnik osebno podvrgel gor- skemu gospodu. Na razpolago so nam viri šele iz tiste dobe, ko naseljevanje v lastnih vinogradih ni imelo več tistega pomena kot v XVI. stoletju.' Sredi XVIII. stoletja naletimo na, drobno kajžarsko posest zlaisti v severnem vinograd- niškem območju (Gabmik, Strmec-Otavnik, Bojnik, Stare vina, Segonje, Zagradska gora. Goriška gora, Hrastnik, Lep stan), deloma tudi na zahodni strani (Mevce, Cužnja vas). Nekatere teh enot, ki jih viri deloma ozna- čujejo z i/e hulbe, so se v teku časa drobile celo na četrtine. Razvoj kajžarstva je tod vs&- kakor pospešito vinogradništvoi, ki je že z ondotnimi stavbami ustvairilo podlago za na- selitev. Obenem je kajžar našel tod zaposli- tev kot dninar, ker so oddaljeni lastniki tod rabili delovno silo. — Drugo jedro* drobne posesti je bilo na freisinških tleh ob Krki na Dobravi in v Hrvaškem brodu. Večji razvoj kajžarstva je dovoljevala okoliščina, da tod ni bilo starejših gruntarskih naselnikov, s či- mer je bilo omogočeno zna,tnejše kultiviranje dotlej neobdelane zemlje. Posest je bila zdrob- ljena zlasti na Dobravi, kjer so si posamez- niki poskušali izboljšati svoj položaj z novimi krčevinami, s čimer so v glavnem dvignili svojo posest na, stopnjo tretjine grunta in tako po gospodarski moči niso* bistveno za- ostajali za nanogimi nasledniki starih grun- tarskih enot.8 Primerjava freisinške posesti na Gorenj- skem kaže torej bistvene razlike. Na loških tleh izrazita tendenca po ohranitvi starih agrarnih enot, na tleh nekdanjega klevevške- ga gospostva vse večja razdrobljenost! Tak pojav je značilen v splošnem tudi drugje po Dolenjskem, čeprav ne povsod v isti meri, kot kažejo primeri, ki jih pritegu- jem iz raznih delov tega ozemlja.' Pojav razdrobljenih hub je značilen zlasti za vinorodno ozemlje. Gospostvo Stari grad je imelo npr. posest predvsem v območju Trške gore. Primerjava agrarne strukture na posesti, ki jo om,enj,aita urbarja 1637 in 1755,"' kaže, da je bilo tod 1637 med 35 podložniki še 28 njih s celo hubo in le 7 s polovično, medtem ko je do 1755 število celih gruntov zdrknilo na 12 (tj. 27 "/o) in je kar 28 kmetov (tj. 62"'/(>) premoglo le polovično hubo-." V podobnem položaju je bilo npr. dokaj vinorodno ozemlje, ki je pripadalo kostanje- viškemu samostanu. Tod omenja urbar proti sredi XIV. stoletja hübe sumamo* po naseljih. Po Kosovom mnenju je imel vsak kmet po eno hubo, izjemoma tudi po dve.^^ Podrobne podatke lahko črpamo šele za leto 1755, ko najdemo v mejah kostanjeviškega, gospostva med 375 domačijami le 64 celih gruntov, med katerimi je nekaj dvojnih, vse druge obsegajo posest od 5/6 do 1/4 grunta; med njimi so bile tedaj daleč najbolj številne polovične hübe (tj. 181).iä Kot kaže naslednja vrsta primerov, je vi- nogradno ozemlje tudi sicer pospeševalo dro- bitev kmetij spričo možnosti intenzivnejše obdelave zemlje. Gospostvo Radulje je imelo posest v območju Bučke na izrazito vinorod- KAPITEU NOVO M. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nem ozemlju. Leta 1755 je premoglo 135 pod- ložnikov, od katerih je imelo le 15'"/oi cele huibe, vsem drugim so pripadali le deli hub, med njimi so bili daleč najštevilnejši kmetje na polovičnih hubah (47'"/o). Iste razmere najdemo na posesti gospostva Raka, ki je zajemala v glavnem izrazito- vino- gradniško ozemlje. Od 93 podložnikov jih je sedelo na celih hubah manj kot četrtina, med- tem ko so bili najštevilnejši tisti s polovično hubo (57'»/o).15 Povsem podoben primer najdem-o pri sicer slabotnejšem gospostvu Prežek. V petih pre- žeških naseljih je bilo 35 prežeških domačij, katerih posestniki so obdelovali številne vi- nograde. Le pet njih je premoglo po- eno hubo, 21 je obdelovalo polovične hübe, drugi so imeli v posesti še manjše enote.^' V podobnem položaju je bila: tudi posest, ki je p-ripadala kapitlju v Novem mestu in gospostvu Grm. Kmetije teh dveh gospostev so bile vsaj deloma na vinorodnem ozemlju, tako v območju Škocjana, Smihela, Bršljina, Mirne peči. Celih hub je bilo v enem kot dru- gem gospostvu le nekako po eno petino, med razdrobljenimi hubami so daleč prevladovale polovične; medtem ko je bilo v okviru kapi- teljskega gospostva 47'"/o vseh domačij na stopnji polovičnih hub, se je pri Grmu delež polovičnih hub povzpel celo na 61 '"/o-.^' Vpliv vinogradništva na drobljenje kažejo še bolj nazorno naslednji primeri. Gosp-o-stvo Otočec je imelo 1755 na vinogradniškem ozemlju Št. Petra mimo enega celega grunta kar 12 manjših enot, med katerimi je bilo deset polovičnih hub. Nasprotno so- bile v na- selju Gumbreg, ki je premoglo- dosti gozda in malo vino-gradov, istočasno- štiri cele oto- ške hübe, v pretežno živinorejskem Mo-krem polju ne naletimo tedaj na nobeno otoško drobljeno enoto, v PoUi-ovici, ki premore le malo poljskih pridelkov, je imel tedaj Otočec j le eno polovično hubo poleg štirih celih in enega poldrugega grunta,.'^ Kako je vplival geografski položaj naselij na drobljenje kmetij, nam pokaže primerjava razmer na posesti ljubljanskemu kapitlju in- korporiranih župnij. Zujpnija v Radečah je imela npr. posest v naseljih v o-bm-očju Po-lš- nika in Radeč, torej na hribovitem, gozdnem ozemlju, v majhnih hribovskih vasicah, kjer je prebivalstvo živelo v neugodnih življenj- skih razmerah. Leta 1755 je b-ila po-sest te župnije urejena takole: med 41 kmetijskimi enotami je bilo kar 35 celih hub in le 5 polo- vičnih ter ena dvotretjinska huba. Nasprotno sliko izkazuje posest Šentjernejske župnije, ki je imela po-dložnike v območju Št. Jerneja in zahodno od tod do- Brusnic na desni strani Krke. Od 118 domačij je šlo za cele hübe sa- mo v 29 primerih, sicer so prevladovale po- lovične (38) in tretjinske (39), izjema pa niso bile niti četrtinske, ne šestinske.^^ Tudi razmere na mokronoškem ozemlju ne nasprotujejo tem ugo-tovitvam,. Ta predel je ostal še do danes domala po-vsem kmetijski, zajema obsežne gozdove, pozna dokaj razvito živinorejo, vinogradništvo pa na splošno ne ustvarja mnogo preko domače potrošnje. Območje severozahodno od Mo-kronoga je bilo ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 1404 v posesti krške škofije, ki je imela tod mimo štirih žup v 18 naseljih 81 hub, med katerimi ne najdemo niti enega primera raz- drobljenosti.'» To ozemlje je bilo kasneje v mejah zemljiškega gospostva Spodnji Mokro- nog. Do 1755 so se tod kmetije le zmerno de- lile, kajti tudi tedaj je število celih hub pre- vladovalo nad zdrobljenimi, med katerimi je šlo v glavnem za polovične hübe. Pa tudi na ostalem svetu spK>dnjemokronoškega zemlji- škega gospostva razdrobljenost tedaj ni bila pomembna. Tudi tam je število celih hub prevladovalo nad zdrobljenimi. Med 60 na- selji tega gospostva jih je bilo 1755 kar 26, ki so imela samo cele hube.-^ V določenih primerih pa drobljenosti ne moremo tolnnačiti samo z geografskim polo- žajem. Na Gorenjskem srečamo prav značilen primer v okolici Kranja, kjer sta imeli go- spostvi Brdo in Golnik posest v bistvu v istem območju, tj. predvsem na ozemlju med Kokro in Tržiško Bistrico in vendar naletimo na bistvene razlike v agrarni strukturi. Po podatkih iz 1755 je imel Golnik vsega 76 do- mačij, od katerih je le slaba polovica pre- mogla celo hubO', 13 je bilo polovičnih, 18 tretjinskih in 11 še manjših. Nasprotno je Brdo gospodovalo nad 213 podložniki, od ka- terih jih je kar 156 obdelovalo celo hulbo.^^ Podobne pojave srečamo v mejah pleterske posesti na Dolenjskem. Iz podatkov v urbarju 1683 je razvidno, da je tedaj na celotni ple- terski posesti še prevladoval sistem celih hub ; mimo 186 celih hub je bilo Pleterjem podlož- nih 133 polovičnih. V letu 1755 so pa polo- vične daleč prevladovale nad celimi. Število celih je padlo na 138, polovičnih se je dvigni- lo na 254. Ce še dalje analiziramo to posest, vidimo znotraj pleterskega ozemlja dokaj šn j e razlike. V območju St. Jerneja je že 1683 pre- vladovala drobna posest. Nasproti 46 celim hubam izkazuje urbar iz 1683 že 64 polovič- nih hub. Do 1755 je število celih hub še bolj kopnelo; od 46 so padle na 23, a polovične so se dvignile od 64 na 124, tem se pa priklju- čuje še 25 tretjinskih in 7 četrtinskih hub. Ne- navaden je pa naslednji pojav. Naselja Oreš- je, Osrečje in Tomažja vas leže v izrazitem vinogradniškem ozemlju, pa vendar ne izka- zujejo razdrobljenosti. Leta 1683 je štela on- dotna pleterska posest same cele hübe — vse- ga 32. Razmere se tudi do 1755 niso bistveno spremenile. Tedaj je bUo v tem kompleksu še vedno 32 celih pleterskih hub, mimo tega pa še 9 polovičnih, dve tretjinski in dve če- trtinski huibi. Drobljenja torej ni mogoče tolmačiti samo z ugodnejšim geografskim po^ ložajem.^ Specifične razmere se kažejo na kočevskem ozemlju, kjer je bila kolonizacija z nemškimi kmeti proti koncu XIV. stoletja v glavnem končana, medtem ko je del kočevarskih vasi, zlasti v obrobju kočevskega jezikovnega oto- ka, nastal šele v času od XV. do XVII. stolet- ja. Po Simoničevih ugotovitvah je kazno, da marsikje že ob naselitvi podložniki niso pre- jeli celih hub, da so se v več naseljih že takoj po izkrčenju zemljišča razdelila na polovične ali še manjše dele hub.^"* Upoštevajoč podatke iz najstarejšega urbarja urada Kočevska Reka iz 1498 je büo tedaj tod le 68 celih in kar 174 polovičnih hub. V marsikaterem naselju (npr. v Kočevski Reki, Gotenici, Stalcerjih itd.) že tedaj celih hub sploh niso poznali.--'^ Se bolj so zgovorni podatki iz 1574, ko imamo na razpolago urbar za celotno kočevsko ozemlje, ki je bilo tedaj razdeljeno na tri, urade: spod- nji, zgornji in kočevskoreški urad. V kočev- skoreškem uradu je od 1498 dalje število ce- lih hub zdrknilo od 68 na 24, medtem ko so polovične hübe narastle od 174 na 227. Se večjo zdrobljenost najdemO' v ostalih dveh uradih. Gornji kočevski urad je tedaj v celoti premogel le tri cele hübe, pa kar 260 polo- 5 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO vičnih mimo posameznih tričetrtinskih, tri- j osminskih in osminskih hub. V spodnjem ko- j čevskem uradu najdemo celo le eno celo hubo '\ in mimo 42 manjših enot kar 447 polovičnih ; hulb. V celoti je kočevsko ozemlje torej tedaj ; premoglo le 28 celih in kar 933 polovičnih i hub.^^ Zelo zanimiva je primerjava položaja iz 1574 s tistim iz 1755, ki kaže nadaljnjo drobitev. Tako so npr. Stalcerji 1498 šteli 12 polovičnih hub. Do 1755 je število domačij narastlo na 19, ki so imele v posesti najraz- ličnejše dele hub od 5/8, 9/16, 1/2, 3/8, 1/4 do 1/8. Vsota teh delov je vrgla šest celih hub, kar ustreza 12 polovičnim iz 1498. Drobljenje je zajelo tudi naselja, ki so 1498 izkazovala še samo cele hübe. Tako je Gornji Vecenibah 1498 premogel dve ceh hubi, ki sta se do 1755 zdrobili na dve polovični in štiri četrtinske hübe. Podoben primer srečamo- v Inlaufu, ki je štel 1498 vsega štiri cele hübe, medtem ko najdemo tod 1755 eno tričetrtinsko, dve po- lovični in devet četrtinskih hub, kar znaša v celoti točno štiri hube.^' Izredna razdrobljenost na kočevskem ozem- lju vsekakor ni bUa pogojena, z večjo mož- nostjo intenzivnejšega kultiviranja zemlje. Zgodnje navajanje polovičnih hub v urbarju iz 1498 bi bilo morebiti možno vsaj deloma primerjati s položajem na soriškem ozemlju, kjer je zemljiški gospod sicer cele hübe oce- njeval spočetka za polovične upoštevajoč te- žave pri koloniziranju. Brez odmeva tudi niso bili turški pohodi, ki so gospodarsko uničevali kočevsko ozemlje. Poglavitni vzrok drobljenja pa je iskati v krošnjarstvu, ki je Kočevarje odtujevalo rodnim tlom, zaradi česar so bih kaj slabo povezani z zemljo. Agrarna struktura, se je torej v teku sto- letij na Dolenjskem dokaj spreminjala. Na te spremembe so vplivali različni faktorji, med katerimi je pač najvažnejši geografski. Mož- nost intenzivnejše izrabe zemlje je vsekakor po-speševala večje drobljenje. Zeloi pomemben faktor pri tem procesu pa predstavlja mož- nost stranskih zaslužkov (tovorjenje, drvarje- nje, domača obrt, krošnjarstvo itd.), ki so omogočali življenje tudi na drobni posesti. Drobljenje je dalje pospeševala, delitev zem- lje med otroke, dodeljevanje delov zemlje za doto, odprodaja posameznih parcel zaradi prezadolžitve itd. Mimo splošnih vzrokov imamo pa opraviti tudi s specifičnimi, ki so povzročali, da naletimo na področjih s podob- nim geografskim in gospodarskim položajem na izrazite razlike. Marsikje so npr. zemljiška gospostva različno gledala na drobljenje. Ce gospostva na splošno niso biLa drobljenjem naklonjena, so ponekod ta proces pozdravljala v želji, da dosežejo večji dohodek, ker niso vedno v istem razmerju delila tudi obveznosti. Spričo najrazličnejših pogojev je bil proces pri razvoju agrarne strukture na Slovenskem 6 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika kaj različen. Tako naletimo na slovenskem ozemlju na dve skrajnosti. En ekstrem pred- stavlja alpski svet tako na Koroškem kot po goratem Gorenjskem, kjer so ostali grunti kot nasledniki hub skozi stoletja v veliki me- ri ipovsem neokrnjeni; marsikje je ostalo skozi stoletja tudi število domačij povsem nespre- menjeno. Drugo skrajnost predstavlja pri- morsko ozemlje in to zlasti v bližini mest, kjer je bila dana možnost cele vrste stran- skih zaslužkov. Prenaseljenost je narekovala intenzivnejšo izrabo zemljišč, kar je vodilo* do močnega drobljenja starih kmečkih enot. Ko- Ukor so imela gospostva posest v različnih področjih, je mogoče ponekod opaziti ome- njene razlike tudi v mejah istega gospostva. Kot primer naj navedem posest dvorca Hrib na Gorenjskem iz 1755. Na ozemlju severno od Kranja je imelo gospostvo osem celih huib in le štiri polovične, na moravških tleh je büo od 14 enot pet celih hub, na vinorodnem vi- pavskem ozemlju je pripadalo gospostvu 18 domačij, med katerimi ni bUo niti enega ce- lega grunta, mimo ene polovične hübe pa naletimo kar na pet osminskih hub.^* Med tema skrajnostima zavzema Dolenjska skupno s Štajersko vmesni položaj. Situacijo na Štajerskem je za dobo sredi XVIII. sto- letja rekonstruiral Manfred Straka. Medtem ko označujejo urbarji za Kranjsko* sredi XVIII. stoletja kot kajže le razmeroma malo- številne domačije, ki niso premogle zemlje, vse druge kajžarske enote pa prištevajo v ustrezno vrsto zdrobljenih hub, temelji Stra- kina tabela na štetju duš, ki priteguje v to skupino vse prave kajžarje. Tabela je zelo nazorna. Kmetje na celih hubah predstavljajo malenkosten odstotek celotnega prebivalstva, v mariborskem okrožju 4,2 "/o, v celjskem celo le 3,4 o/o. Polovične huibe so nekako 3 do 5- krat številnejše, povsem pa prevladuje kaj- žarski živelj .^^ Za Dolenjsko kot celoto take analize po- grešamo. Do sintetične slike glede spreminja- nja agrarne strukture na obravnavanem ozemlju se je mogoče dokopati šele s podro*b- nimi razpravami, ki morajo sloneti predvsem na analizi ustreznih urbarjev. Iz podatkov, ki sem jih naštel v članku, bi kazalo, da Štajer- ska glede drabljenosti hub prednjači pred Dolenjsko. OPOMBE 1. P. Blaznik, Enote kmetskih gospodarstev na Slovenskem, Kronika IX, 1961, str. 129—134. — 2. P. Blaznik, Struktura agrarne posesti na tleh loškega gospostva do srede 18. stoletja, Loški razgledi XII, 1965, str. 25—29. — 3 P. Blaz- nik, Zemljiška gospostva v območju frei- sinške dolenjske posesti, SAZU I., Razprave IV/6, 1958, str. 5—15; P. Blaznik, Urbarji freisinške škofije. Srednjeveški urbarji za Slove- nijo IV, SAZU, 1963, str 50—52, — 4. P. Blaz- nik, Urbarji, o. d., str. 55. — 5. P. Blaznik, Zem- ljiška gospostva, o. d., str. 31—38; P. Blaznik, Urbarji, o. d., str. 169. — 6. P. Blaznik, Zemlji- ška gospostva, o. d., str. 31—38. — 7. S. Vilfan, Od vinskega hrama do* bajte. Slovenski etnograf V, 1952, str. 109—113. — 8. P. Blaznik, Zemljiška gospostva, o. d., str. 79—80. — 9. Situacijo naj skušajo bolje ponazoriti diagrami. Višina vsake- ga diagrama predstavlja število podložnikov, ši- rina upošteva število hub. Temnejši znaki zaje- majo cele hübe oziroma njih kopičenja, svetlejši ponazarjajo drobljenje hub. Poudarjena sta zla- sti znaka, ki se nanašata na cele in polovične hübe in sta opremljena z odstotki; cele hübe predstavljajo navpične črte (izmenično črna in bela), polovične hübe so označene z mrežo. S pri- tegnitvijo obeh označenih podatkov v vertikalni in horizontalni smeri je žal izkrivljena podoba ce- lotnega obsega posameznih gospostev, ki narašča s kvadratom. Tako so ploskve večjih gospostev v diagramih pretirano obsežne. — 10. Terezijan- ski urbarji potekajo iz petdesetih let XVIII. sto- letja. Zaradi poenostavljenja upoštevam v vseh primerih letnico 1755. — 11. RDA-D (kratica za Rektifikacijske dominikalne akte, D = Dolenjska, G = Gorenjska), fase. 119, št. 17. — 12. M. Kos, S kmetskih domačij okoli Kostanjevice pred šest sto leti, Kostanjevica na Krki 1252—1952, Kosta- njevica 1953, str 54. — 13. RDA-D, fase. 3, št. 9. — 14. RDA-D, fase. 167, št. 15. — 15. RDA-D, fase. 120, št. 9. — 16. RDA-D, fase. 163, št. 4. — 17. RDA-D, fase. 188, št. 9; RDA-D, fase. 11, št. 7. — 18. RDA-D, fase. 210, št. 5. — 19. RDA-G, fase. 6, št. 19. — 20. H. Wiessner, Gurker Urbare KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 1285—1502, österreichische Urbare III, Wien 1951, ! str. 324—333. — 21. RDA-D, fase. 156. — 22. \ RDA-G, fase. 238, št. 35; RDA-G, fase. 243, št. i 7. — 23. RDA-G, fase. 10, št. 72. — 24. I. Simo- nie, Geografski pregled kočevskega jezikovno mešanega ozemlja. Kočevski zbornik 1939, str. 38. — 25. I. Simonič, Zgodovina kočevskega ozemlja, Kočevski zbornik, 1939, str. 71. — 26. I. Simonič, Zgodovina, o. d., str. 98—100. — 27. RDA-D, fase. 135. — 28. RDA-G, fase. 273, št. 7. — 29. M. Straka, Beiträge zur Bevölkerungs- und Sozialgeschichte der Steiermark im 18. Jahr- hundert, Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark LV, 1964, str. 43. VELIKI TOLMINSKI PUNT V ZGODOVINSKI LITERATURI BRANKO MARUSIC Ob dvestopetdesetletnici velikega tolminske- ga punta je ciklostirana periodična publika- cija »Goriški knjižničar«^ priobčila prispevek »Doneski k bibliografiji o- tolminskem puntu 1713. leta (Ob 250-letnici).« V njem sem po- skušal podati kar najbolj izčrpno komentiran seznam historiografskih obdelav tolminskega punta ter vseh važnejših poljudnejših član- kov. Ker so bili mnogi takrat objavljeni po- datki nepopolni, je potrebno, da članek z do- polnitvami in pojasnili ponovno izide na tem mestu. Prikazani so viri in zgodovinski član- ki, ni pa obdelav punta v leposlovju. Najprej o izdajah virov. Prvi objavljeni vir je delo anonimnega sodobnega pisca pod na- slovom «Succinta Relazione dell'insulto nova- mente seguito in Gorizia^, ki je bilo z nekate- rimi jezikovnimi korekturami objavljeno v članku »Sollevazione di villici del Goriziano nell'anno 1713^<.2 To je skromno poročilo o do- godkih, prav tako kakor so skromne priče do- godkov tri pesmi iz istega časa v furlanščini, ki jih je C(arlo) S(qppenhofer), publicist in zgo- dovinar iz Gorice, skupaj z nekaj podatki o puntu objavil prvič v videmski reviji »Pagi- ne friulane^' pod naslovom »II tumulto dei Tolminotti«. Pesmi, izmed katerih je ena so- net, pojejo o razmerah, nastalih po zadušitvi punta, ko je ljudstvo (vse pesmi so- anonimne) trpelo zaradi prisotnosti uskokov (»Croatov«) ter nato z veseljem slavilo njihov odhod iz dežele. Iste pesmi je Seppenhof er izdal sku- paj še s tremi zgodovinskimi viri leta 1901 v posebni ibrošuri.'' Prvi dokument je poročilo sodobnega pisca, zelo sumaričen pregled do- godkov; druga dva sta prošnji goriških dežel- nih stanov na cesarja 5. in 12. junija 1713, naj upošteva osiromašenje dežele pri dajatvah za oskrbovanje uskoške vojske. Očitno ima Seppenhof er jeva brošurica političen, protislo- vanski značaj, saj izbrani dokumenti govore le o nasilju uskoške vojske — »Croatov«, medtem ko druge epizode iz dogajanja punta zanemarijo. Glede na piščevo politično orien- tacijo o takih namenih brošurice ni dvomiti.-'' Leta 1912 je Edoardo Traversa objavil iz- , bor virov iz dunajskih arhivov pod naslovom »La sommossa dei contadini nel contado di Gorizia-" kot podlistek v goriškem časniku »L'Eco del Litorale^.® Iz kratkega uvoda, ki mu sledi objava virov, je razvidnO', da je pi- sec pripravljal knjigo o uporu (tu se imenuje »furlansko-slovensko gibanje<^); iz uvoda tudi razberemo, da je bilo obglavljenih 72 kmetov, med njimi poimensko navaja Furlana Crusiza iz Villano ve (pri Fari), slede mu Slovenci Maraž, Bratuž (imenovan Gobzner) iz Cepo- vana. Gradnik, Kragl, Kolbal, Munih, Podgor- nik, Lahamer in Lapanja. Na prvem mestu je objavljeno poročilo kanalskega mitničarja z dnne 29. marca 1713, sledi poročilo mitničarja iz Ročinja z dne 4. aprila, poročilo mitničarja s pevmskega mosta 3. aprila, poročilo kape- tana goriške trdnjave 3. aprila, namestnika goriškega deželnega glavarja Strassolda ce- sarski komori o stanju goriške trdnjave 8. aprila in mitničarja iz St. Mavra 20. aprila. Mitničar iz Kanala je 26. aprila prosil cesar- sko komoro za povračilo škode, ki so jo po- vzročili kmečki nemiri, objavljena je nato ko- pija poročila goriškega namestnilta Strassol- da o nemirih v Tribuši z dne 28. aprila, 27. aprila je bilo zapisano poročilo Tomaža Ren- ka iz Trilbuše o tamkajšnjih kmečkih nemi- rih. Prvega maja je poročal o novih nemirih mitničar iz Ročinja, mitničar iz Zagraja (Sagrado) je 22. maja tožil, da mu kmetje nočejo plačevati mitnin, slede poročila mitni- čarja iz Ročinja 4. maja in iz Kanala 2. maja, medtem ko je 4. maja tolminski glavar Coro- nini poročal o nemirih na Cepovanskem. Sedmega maja je mitničarju Berzattu njegov namestnik odsvetoval vrnitev v Ročinj, če- ravno je njegova navzočnost nujna, poročilo naslednjega dne iz Ročinja govori o novih nemirih, istega dne so mitničarji iz vasi San 8 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Giovanni pri Zagraju sporočili o nemirih, eksekutor MarineUi pa je 14. maja prosil za pomoč, ker uporniki po napadu na Devin ogrožajo Zagraj. Goriška občina je 15. maja prosUa vlado za pomoč 200 forintov, da utrdi mesto, namestnik Strassoldo pa dvorno ko- m.oro za privoljenje, da se utrde dohodi v me- sto 15. maja, 7. maja so poročali iz Trsta o pohodu kmetov na Trst in proti Istri, istega dne je Strassoldo poročal vojnemu svetu v Gradcu o pohodu upornikov na Devin, prve- ga maja pa je poročilo iz Krmina govorilo o kmečkih nemirih v Brdih. 28. maja. je ekse- kutor Marinelli prosil dvomoi komoro za žito, ki naj se pošlje v Gorico, 29. maja se je go- riški namestnik zahvalil za pomoč 200 forin- tov, 5. junija so goriški stanovi prosili cesarja, da se opusti dajanje obroka uskoški vojski,' prav isto je istega dne potrdil v svojem pi- smu namestnik Strassoldo, cesarska ekseku- torja z Reke sta 14. junija obljubila poslati v Ljubljano živež za vzdrževanje uskoške vojske, 18. junija sta eksekutorja iz Trsta po- ročala dvomi komori, da sta p>oslala sredstva za vzdrževanje uskoške vojske, namestnik iz Gorice je 20. junija poročal o nemirih po prihodu uskoških čet, kmetje s Tolminskega so 20. junija prosili cesarja, naj zakupniki pravično pobirajo davke, eksekutorja Mari- nelli in Kupfersani sta prosila dvorno komo- ro 2. julija za moko, ki naj bi jo dobila Go- rica, grof Coronini, čuvar državnih gozdov, je prosil 10. julija dvorno komoro za les; tega naj dobi nemška vojska, ki je prišla v deželo po odhodu Uskokov. 15. julija je posadka go- riške trdnjave zahtevala enako količino kru- ha, kot ga je prejemala nemška vojska, na- mestnik Strassoldo je prosil za zmanjšanje obrokov hrane uskoški vojski 24. julija. Zad- nji objavljeni dokument je obveza slovenskih županov, da bodo plačevali davke na meso in druge nove davke; napisana je bila 1. oktobra 1713. leta. Traversa je nato objavil še štiri dokumente v članku »La calata dei montanari a Gorizia il 27 marzo 1713<<.8 Za uvod k objavi virov ima kratko razlago punta. Prva dva objav- ljena dokumenta sta izjavi sodnika goriškega mesta G. Brunettija in meščana G. Beltrameja pred komisijo, ki je v drugi polovici 1713. leta preiskovala vzroke in potek upora. Sledita zagovora G. P. Radieuciga in ibarona F. For- men tini ja; bila sta namreč obtožena, da sta pripeljala upornike v mesto. Do zadnje objave virov je prišlo po priza- devanjih Slovenca Miroslava Premroua. V slo- venskem tržaškem dnevniku »Edinosti«' je iz goriškega pokrajinskega arhiva priobčil v slo- venskem prevodu osem dokumentov (arhivska oznaka P 125) in sicer pismo namestnika de- želnega glavarja Strassolda in goriških dežel- nih stanov cesarju 30. marca 1713 (folio 127), pismi istih cesarju 9. (foho 134) in 29. aprila (folio 142), pismo goriških deželnih odborni- kov cesarju 17. aprila (foho 135), pismo gori- ških deželnih odbornikov regimentu in dvomi komori 24. aprila (folio 140), pismo deželnih odbomikov cesarju 6. maja (folio 146), pismo istih cesarju 15. maja (folio 151) in kot zadnje pismo deželnih stanov državnemu svetu, regi- mentu in dvorni komori z dne 22. maja 1713 (folio 152). Prvi znani historiografski zapisek velikega tolminskega punta je v tretjem delu Morelli- jeve »Istoria della Contea di Gorizia^,*' podatki so zelo skromni in potrebo po njih dopolnitvi je spoznal tudi urednik te knjige Della Bona, ki je v svoji knjigi opazk in dopolnitev k Mo- reUijevemu delu napisal vrsto dejstev, za kar mu je dala podatke družinska kronika gori- ške plemiške družine Dragogna »MemorabUia quaedam«.!' Prav na podlagi te kronike je nastal članek »II tumult dei Tulminoz nel 1713 (Estratt da un manuscritt di un contempora- neo)-" ;^'^ dogajanje razlaga dovolj izčrpno. Čla- nek je bil prvo obšimo pisanje o velikem tolminskem puntu ter je doživel tudi sloven- ski prevod, ki ga je za goriški dnevnik »Domo- vino« pripravil Josip Kragelj;** urednik lista je ob objavi članka dodal nekaj dopolnitev, ki jih je dobil pri Della Boni. Med Slovenci je ibil Simon Rutar** prvi, ki je punt raziskoval. Bil je dolgo časa vir, h ka- teremu so se zatekali zgodovinarji kot tudi vsi tisti, ki so o puntu pisali priložnostno brez večjih raziskovalnih ambicij. Tako je o puntu po Rutarju veliko pisal Gruden v svoji »Zgo- dovini slovenskega naroda«.'^ Po* Grudnu ozi- roma Rutarju so prirejeni opisi upora za mla- dino, izdani v zgodovinskih beruih »Naši kraji v preteklosti. Zgodovinske črtice«^* in »Iz sta- rih časov«." Rado Bednafik je bil po Rutarju prvi, ki je na podlagi dotakratnega gradiva ter virov iz goriškega pokrajinskega arhiva obšimo pisal o uporu.*8 Prikazal je vrsto ugotovitev, čerav- no ni izkoristil v celoti vsega tistega, kar bi mu nudili že takrat objavljeni dokumenti. Osnove svojih ugotovitev je kasneje ponovno ponazoril v članku »Obletnica , stare pravde' (1713—1953)«" ter tam omenil kot verjeten bogat vir podatkov mrliško knjigo goriške stolnice. Bogo Grafenauer je doslej najobsežneje raziskoval veliki tolminski punt, rezultate je že večkrat objavil. Pričel je s skromnim za- 9 kronika ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO piskom v knjigi »Boj za staro pravdo«,^" po- datke je dobil pri Rutarju in Franu Kosu.^' Deset let nato je objavil članek »Veliki tol- minski punt«,22 o katerem je sodil, da je veči- noma povsem nov prikaz, ker se je opiral na vire iz dunajskega državnega arhiva; poleg tega pa je poznal Rutarjev opis, ki je bil do takrat najobsežnejši. .Zanimivost članka je go- tovo v tem, da se je pisec opiral tudi na leposlovno delo, na Pregljeve »Tolmince«. Grafenauer je še menil, da, njegova podoba punta ne more veljati za dokončno-, ker bi bilo treba pregledati še goriški in graški arhiv, čeravno je bil prvi že preiskan (Rutar, Pre- gelj). Očitno takrat Grafenauer ni poznal Bednafikovega članka v Družini in tam za- beležene literature ter nekaterih virov.^^ Čla- nek je bil nato brez znanstvenega aparata v celoti ponatisnjen v »Primorskem dnevniku«.^' Isto leto je Grafenauer napisal tudi krajši članek »Ob 240-letnici tolminskega punta«.^^ Kasneje je posvetil veliko pozornost puntu v četrtem zvezku svoje »Zgodovine slovenske- ga naroda«;^" tekst posebnega poglavja »Vehki tolminski punt« je z nekaterimi sprememba- mi ponatis članka iz »Kronike«. To poglavje je pisec nato z vključitvijo v slovenščini na- pisane tiralice za Mihaelom Cudrom ter pod- ložniško prisego zvestobe (oboje je prinesel v članku v »Kroniki«) dobesedno, ponatisnil v knjigi »Kmečki upori na Slovenskem«.^^ Med članki poljudnejšega značaja, grajenih na obstoječi literaturi, omenimo na prvem mestu Mira Kaplja »Kmečki punti. Ob 240- letnici usmrtitve voditeljev velikega punta na Tolminskem«,28 jg ^il napisan po piščevih besedah na, podlagi poglavitnih del (Rutar, Seppenhofer, Bednafik, DeUa Bona, Premrou, viri iz pokrajinskega arhiva v Gorici). Za isti jubilej je napisal Rado Bordon prigoden čla- nek.2' Enakega pomena in namena sta tudi članka Franceta Bevka »Veliki tolminski punt«'" in Marije Rutarjeve »Veliki tolminski kmečki punt«.'' Tehtnejše so vsekakor razprave, ki so jih napisali zgodovinarji. Jože Som je v razpravi »Donesek h kmečkim uporom v letih 1705 do 1713«'^ navedel nekaj podatkov za tolminski upor iz ljubljanskega državnega arhiva (v spi- sih merkantilista Franca Raigersfeldta). Gae- tano Perusini je v razpravi »Note per la storia del Goriziano nel sec. XVI«'' objavil iz lastne rokopisne zibirke zapisnik cesarskih komisar- jev ob tožbah tolminskih kmetov proti njih glavarju Orzoneju (preiskava je potekala med leti 1556—1560), se ob tem spomnil kmečkega vrenja iz leta 1713 in navedel nekaj poglavit- nejše zgodovinske literature. Indirektno se tolminskega punta dotika tudi Pavla Blaznika članek »Odmev velikega tolminskega punta na tleh loškega gospostva«'^ ter Srečka Vil- harja »Posebnosti kmečkih uporov na Primor- skem in v Istri (Razmišljanja, ob 250-letnici tolminskega punta)«,"" nepopoln pregled lite- rature o- uporu pa sta podala dr. France Koblar v opombah k objavi Pregljevega ro- mana »Tolminci«'" in prof. Ezio Martin v razpravi »Ivan Pregelj e l'epopea dei conta- dini di Tolmino.«" OPOMBE 1. 1/1963, št. 3-4, str. 32—39. — 2. L'Isonzo (Go- rica), VIII/29. III. 1878, št. 2. — 3. IX/1896, št. 2, str. 25—26. — 4. Il tumulto dei Tolminotti nel- l'anno 1713. Poesie di quell'epoca. Documenti. Gorizia 1901, 19 str. — 5. E. Mulitsch, Due patrioti goriziani dimenticati: Carlo e Antonio Seppen- hofer. Studi Goriziani, XXII/1957, str. 55—67. — 6. 13., 15., 16., 17., 18., 20., 23., 24., 25., 27., 29., 30. in 31. I. ter 1., 5. in 6. II. 1913, št. 8-13, 15-24. — 7. Dokument je objavil tudi Seppenhofer v svoji brošuri. — 8. Forum Julii (Gorica), III/1913, št. 3, str. 129—137; št. 4, str. 232—239; št. 5, str. 289—293. Članek je bil ponatisnjen v posebni brošuri, ki je izšla v Gorici isto leto na 23 straneh. — 9. Do- kumenti kmečke pobune na Goriškem leta 1713 (tako imenovani Tolminski punt). Edinost, 18. II. 1926, št. 42; 2. III. 1926, št. 52; 4. III. 1926, št. 54; 25. III. 1926, št. 72; 6. V. 1926, št. 76; 15. V. 1926, št. 81. — 10. Gorizia 1855, str. 187—188. — 11. Osservazioni ed aggiunte di G. D. Della Bona sopra alcuni passi dell'Istoria della Contea di Gorizia di Carlo Morelli di Schönfeld. Vol. IV, Gorizia 1856, str. 210—211. — 12. Lunari di Gu- rizza per l'an comun 1858. Gurizza, str. 58—70. — 13. Tominski punt leta 1713. Domovina, 1867, št. 17, 19, 20, 21, 22; str. 71—72, 78, 82—83, 86—87, 89. — 14. Zgodovina Tolminskega. Gorica 1882, str. 113—119. Le bežno je dogodke omenil v svo- jem zgodovinskem opisu Goriško-Gradiščanske (Ljubljana 1893, str. 81). — 15. Zv. 6, 1916, str. 890—894. — 16. Gorica 1926; prispevek »Veliki tolminski punt« je na straneh 76—81. — 17. Trst 1928; prispevek nosi naslov »Tolminski kmečki punt« (str. 83—85). — 18. Družina (Gorica) 11/1930, št. 6, str. 189—191; št. 7, str. 221—223. Bednafik je omenil, da je uporabljal dokumente z oznaka- mi S 24/122 (listi 108—127) in P 125 (listi 127—174). — 19. Jadranski koledar 1954, str. 75—76. — 20. Ljubljana 1944, str. 129—130. — 21. Doneski iz zgodovine Škofje Loke. Ljubljana 1894, str. 285 do 286, regest št. 569: listina, s katero je deželni glavar opozarjal loškega glavarja pred kmečkimi nemiri, zaskrbljenost je povzročilo gibanje kme- tov na Tolminskem in Goriškem. — 22. Kronika, 11/1954, št. 2, str. 81—89. — 23. Omeniti je, da so tolminski punt poleg Preglja literarno ob- delovali tudi Alojz Remec, France Bevk in Alojz Gradnik. — 24. 6.-11. I. 1955, št. 5-9. — 25. To- variš, 30. IV. 1954, št. 18, str. 384—385. — 26. Ljub- 10 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ijana 1960, str. 94—100. — 27. Ljubljana 1962, str. 315—327. V opombah na straneh 466—467 je z upoštevanjem Bednafikovega članka v »Jadran- skem koledarju« 1954 navedel nekaj novih po- datkov o dotakrat obstoječi literaturi. Ob tem se je vrinila tiskovna napaka, ki je goriški meseč- nik »Družina« spremenila v »Domovino«. Recen- zent knjige dr. Marjan Britovšek je obžaloval, da za upor ni avtor v večji meri upošteval virov iz ljubljanskega državnega arhiva (Naši razgledi, št. 21, str. 414—415. — 28. Delo (Trst), 15. V. do 3. VIL 1954, št. 20-27. — 29. TT, 22. IV. 1954,: št. 16. — 30. Jadranski koledar 1955, str. 178—180; Koledar Prešernove družbe 1955, str. 40—42; Koledar Slovenske Koroške 1955, str. 78—81. — 31. Zbornik tolminskega gledališča za 40-letnico : KPJ in 250. predstavo. Tolmin, april 1959, str J XX—XXIV. — 32. Zgodovinski časopis, IV/1950, ' str. 169—183. — 33. Memorie storiche forogiuliesi, ; XLII/1956—1957, str. 199—208. — 34. Loški raz- ; gledi, X/1963, str 84—96. — 35. Jadranski kole- i dar 1963, str 189—194. — 36. I. Pregelj, Izbrana ! dela I, Celje 1962, str. 368—377. — 37. Studi Go- ; riziani, XXXVIII/1965, str. 109—124. ' ROMAN GOSPODIN FRANJO IN RAZPUST SLOVENSKE MATICE JANEZ KOS Slovenska matica je decembra 1913. leta izdala in založUa kot XXV. zvezek Zabavne ' knjižnice roman Frana Maslja - Podlimbar- skega Gospodin Franjo;' natisnil ga je v okoli 4500 izvodih Anton Slatner iz Kamnika. Ro- man, ki ga je pisatelj napisal po svojih do- živetjih in spoznanjih v anektirani Bosni in Hercegovini, kjer je služil kot avstrijski oficir,^ je pomemben predvsem zaradi svoje tendence, s katero ta roman prvi stopa v slovensko slovstvo.^ Tendenca romana je takoj opazna, očiščena pisateljske fabule pa še posebno vid- na v piščevem dnevniku v sestavku Kako se narod podjarmi." Romanova tendenca se av- strijskim oblastem sprva ni zdela, nevarna ali škodljiva. Taka se je zazdela šele po začetku vojne, ko je prišel na oblast režim grofa Stürgkha: »Po celi državi, posebno pa na Kranjskem, se je sumilo in vohalo veleizdaj- ništvo v najforezpomembnejših izrekih in de- janjih in so se vršili veleizdajniški procesi na vseh koncih in krajih.«' Simpatija s tlačenimi in kritika razmer v novo pridobljenih deželah se je avstrijskim oblastem v Ljubljani zazdela nevarna in veleizdajniška, šele po začetku vojne s Srbijo. Takrat so cenzorji v romanu, v katerem je »naukov, zabavljanja, svetov... pole«, odkrili »izrecno politično tendenco«. Deželno kot tiskovno sodišče v Ljubljani je 5. septemlbra 1914. leta razsodilo, da je Masljev roman »dejansko stanje hudodelstva« in tako potrdilo po državnem pravdništvu v Ljubljani odrejeno zaplembo tega romana, zapovedalo uničenje zaplenjenih knjig in razdor tiskov- nega stavka celotnega tiska. Priziva sodišče ni dovolilo. Knjigovezec Ivan Bonač, pri kate- rem so bile knjige uskladiščene, je rešil nekaj sto izvodov tako, da jih je skrivaj zazidal." Po zaplembi je ljubljanski policijski rav- natelj postavil deželnemu predsedništvu za Kranjsko vprašanje, »ali Matica Slovenska sploh še ustreza pogojem svojega obstanka«. Deželno predsedništvo je takoj drugi dan (to je 12. septembra) sestavilo, izdalo pa 16. sep- tembra odlok o razpustu Slovenske matice. Ta odlok je Matico ukinil ravno v času nje- nih priprav na proslavitev petdesetletnice njenega delovanja. Peter Graselli, ki je kot podpredsednik opravljal dolžnost prijetega predsednika Slovenske matice Frana Ilešiča (ta je bil zaradi zvez s Skerličem, Džoničem, Novakovičem in Pavičevičem ter zaradi »fana- tične zavzetosti za jugoslovansko idejo« ob- tožen izdajstva in že 19. avgusta 1914. leta predan deželnemu pravdništvu v Ljubljani), je dobil tole sporočilo: »Cesarsko kraljevo deželno predsedništvo raz- pušča na podlagi § 24 zakona o društvenem pravu z dne 15. novembra 1867, št. 134 drž. zak. društvo ,Slovenska Matica' v Ljubljani zaradi prekorače- nja njegovega štatutaričnega delokroga in ker pogojem svojega pravnega obstanka več ne ustre- za. S tem se tudi ustavi vsako nadaljno delovanje društva... Razlogi: Društvo ,Slovenska Matica' se je leta 1863 osnovalo z namenom slovenskemu narodu pri- pomoči do omike, (širiti) na vse strani znan- stveno izobraževanje, (gojiti) slovenski jezik in slovstvo, toda brez vsake politične dejavnosti. Leta 1868, 1893 in konečno leta 1906 se je društvo preosnovalo, toda namen mu je bil vedno, kot nepolitično društvo, pripomoči slovenskemu na- rodu do prave omike s tem, da izdaja primerne knjige ali p>odpira pisatelje in založnike, da iz- dajajo take knjige. Leta 1913 je izdala In založila ,Matica Sloven- ska' roman ,Gospodin Franjo', ki ga je napisal slovenski pisatelj pod psevdonimom ,Podlimbar- ski'. Ta roman ima izrecno politično tendenco. Obširno se v njem opisuje, da okupacija Bosne in Hercegovine po Monarhiji nikakor ni bila v blagor deželi, marveč je spravila prebivalstvo v še večjo bedo. Nazorno slika z očitno lažnjivimi in izmišljenimi dejstvi korupcijo in samovoljnost kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO civilnih in vojaških oblastev ter se poskuša na- hujskati domače prebivalstvo proti tem oblastem. Zlasti se povdarja tlačen j e srbskega dela pre- bivalstva. Srbsko revolucijonerno gibanje v Bosni in Hercegovini se odobrava in celo z vrsto simpa- tičnih opazk, kar je jasno vidno iz konca pri- povesti. S tem pa se deluje na odtrganje anekti- ranih dežel od enotne državne zveze... S tem pa, da je izdala in založila ,Matica Slovenska' to knjigo s politično in veleizdajniško tendenco, prestopila je svoj statutarični delokrog in se po- dala na politično polje ter poskusila zastrupiti lojalnost in patrijotično čut j e prebivalstva. Da je društvo svoj po pravilih določeni namen opustilo in pričelo veleizdajniško delovanje, je razvidno tudi iz dejstva, da je njegov tačasni na- čelnik prof. dr. Franc Ilešič zaradi suma vele- izdaje zaprt. Društvo ,Slovenska Matica' torej nikakor ne ustreza več svojemu statutaričnemu namenu, ozi- roma pogojem svojega pravnega obstanka, vsled česar je njegova razpustitev po zakonu tudi po- polnoma utemeljena. C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani dobi ob enem ukaz, da mora vsako nadaljno društveno delovanje ,Slovenske Matice' takoj ustaviti.-« Takoj naslednji dan je ljubljansko ipolicijsko ravnateljstvo izpolnilo prejeti ukaz: ustavilo je delovanje Slovenske matice, popisalo njeno denarno, premično in nepremično premože- nje, zapečatilo njene prostore na takratnem Kongresnem trgu št. 7 in zaseglo njene vred- nostne papirje ter jih izročilo 19. septemlbra finančni prokuraturi v Ljubljani. Ljubljansko okrajno sodišče je na predlog finančne pro- kurature postavilo za prokuratorja nad Matič- nim premoženjem Nemca Antona Galleta, notarja v Ljubljani. Slovenska matica je bila s temi akti likvi- dirana. Njeni odborniki pa niso klonili takoj pod prvim dobro namerjenim udarcem. Dne 2. novembra 1914. leta so preko deželnega predsedstva naslovili na dunajsko notranje ministrstvo pritožbo (podpisaU so jo Graselli, Tavčar, Trstenjak, Koder, Turk, Grošelj, Go- vekar, Maselj, Senekovič, Pleteršnik, Lokar, Zupančič, Slebinger, Zmavc), v kateri pravijo med izrazi avstrijskega domoljublja in zve- stobe: »Za slovenski jezik in slovensko slov- stvo pridobila si je ,Matica Slovenska' velikih zaslug tako, da je služilo- vsakomur v čast, če je bil poklican v glavni odbor tega odlič- nega društva... ,Matica Slovenska' je v pra- vem pomenu kulturni steber slovenskega na- roda in obdajajo jo globoke simpatije ne samo prebivalstva na Kranjskem, temveč tudi po drugih kronovinah, kjer prebivajo Slovenci. Zategadelj bi bila morala državna uprava prej nego se je odločila za tak usodepoln korak, celo zadevo temeljito preiskati ter dognati, ali je delovanje celotnega društva in predvsem njegovih odbornikov bilo v resnici tako graje- vredno, kakor bi se dalo sklepati iz v pri- tožbo vzetega odloka .. . Ali de facto se je društvo razpustilo brez vsake preiskave, brez vsakega zasliševanja odbornikov in drugih funkcij onarjev ... pri razpustu ,Matice Slo- venske' (gre) za najvažnejša kulturna vpraša- nja.« Vsega tega so se verjetno- zavedali tudi r.a deželnem predsedstvu. Z romanom Gospo- din Franjo jim je bila dana možnost spodnesti »kulturni steber slovenskega naroda« in spod- nesli so ga. Dalje podpisniki v tej precej ne- bojeviti prito-žbi dokazujejo, da je bila odlo- čitev deželnega predsedstva nepremišljena, preuranjena in da pretirana strogost ni sred- stvo, ki naj pomnožuje v vojnem času »tisto brezmejno navdušenost, katero neobhodno po- trebujemo« ter zavračajo vsako krivdo v zvezi z Ilešičevo zadevo. Prav posebej se v pritožbi zavzemajo za vprašanje Matičnega, premože- nja (123.350.35 K depozitov in 22.268.40 K, 80.868.43 K oskrbovanega premoženja), ki ni bilo rešeno v skladu z društvenimi pravili (§ 19), ki določajo, da občni zbor ali društveni odbor določita, v kakšne namene za, slovenski narod naj se obrne društveno premoženje. Za- seženo premoženje je deželno predsedništvo mimo tega izročilo dragi kurateli, čeprav so bili Graselli, Tavčar in drugi slovenski odvet- niki pripravljeni brezplačno skrbeti zanj. Odbomiki so lahko kmalu do-umeli — v pri- tožbi namreč vzklikajo: »Kako, da se je kura- tor vzel ravno iz nemških krogo-v, tega razu- meti ne moremo!« — zakaj je bil postavljen nemški Galle. Galle je, še preden je notranje ministrstvo rešilo Matično pritožbo, zapisal ves društveni denar v vojno posojilo. Tavčar je v novi pritožbi leta 1917 upravičeno pisal: »Imeli smo lepo premoženje v vrednosti nad 220.000 K in faktum je, da smo danes, ko se nam je zopet dalo premoženje v prosto po- rabo, gospodarsko uničeni. Kurator je namreč s privolenjem deželne vla-de prav vse naše premoženje spremenil v vojno po-sojilo, za- dovoljil se ni samo z razpoložljivo- vsoto, ampak je nasprotno obremenil še hišo za 40.000 K, kakor je tudi lombardiral kupone podpisanega vojnega posojila za ogromne vsote, tako da društvo danes, ko naj prične zopet z rednim delovanjem, nima vinarja, ki naj ga v roke vzame. Na ta način podpisano vojno posojilo znaša namreč nad 300.000 K.« Matica je bila po triletnem premoru, ko- so se porazgubili mnogi njeni člani in ko se ni dalo nič storiti za pomnožitev društvenega premoženja, tako oslabljena, da je morala leta 1917 znova začeti zibirati člane in darila, če se je hotela zopet uspešno- poprijeti kultur- nega dela.'' 12 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Nekaj dni po društveni pritožbi je deželno predsedstvo v Ljubljani sprejelo' spomenico, ki lepo kaže, da tudi Matici niso bili prihra- njeni strankarski spori. Podpisniki spomeni- ce (A. Breznik, Fr. Finžgar, dr. J. Debevec, dr. M. Opeka, dr. A. Ušeničnik, dr. Fr. Dete*- la, Iv. Grafenauer in dr. J. Gruden) skušajo v njej prikazati, kako je bilo z Matico vse v najlepšem redu, dokler je bila skoraj polo- vica njenega članstva iz duhovniških vrst, do- kler je bila trdno v rokah mož »konservativ- ne smeri in katoliškega duha« in dokler se je ravnala po geslu: Vse za vero, dom, cesarja. Po letu 1870 pa so začeli Matico in njen od- bor pograbljati nasprotniki tedanje konserva- tivne stranke, ki so zlasti v času predsedni- kovanja dr. Frana Ilešiča pozabili, da je namen društva kulturno in ne politično de- lovanje. Ilešič je mnogim odbornikom, članom Slovenske ljudske stranke, priskutil sodelova- nje v odboru, zlasti pa so mu zamerili trditev, da je vse, kar je katoliško, kulturi nasprotno. V spomenici je očita misel, da so liberalci krivi položaja, v katerem se je Matica znašla septembra leta 1914. Njeno bistvo pa je bilo v predlogu, naj bi deželna vlada sporazumno z deželnim odborom premoženje razpuščenega društva, o katerem ne moreta več odločati ne odbor ne oibčni zbor in je torej odločitev, kaj bo z njim, le v vladnih rokah, namenila za ustanovitev znanstvene ustanove za pospeše- vanje kulture slovenskega naroda (tako usta- novo je leta 1906 predlagal na III. katoliškem shodu v Ljubljani dr. Josip Mantuani), oziro- ma izročila premoženje literarnemu društvu, ki bi bilo ustanovljeno z enakimi nameni in ki bi se držalo tiste smeri, kot jo je imela Slovenska matica ob svojem začetku.^ Kleri- kalce je vsekakor bolelo, da je bil zadnji dru- štveni odbor liberalne barve in da je čas njihove premoči v društvu minil. Očitno zato se podpisniki spomenice niso zavzeli za ob- novitev Matice; ljubša jim je bila misel na novo ustanovo, v kateri seveda liberalci ne bi imeli prostora. Pritožba na notranje ministrstvo Slovenski matici ni prinesla odrešitve. Ministrstvo s svo- jim odlokom 22. junija 1917. leta sicer odloka deželnega predsedstva ni potrdilo, pač pa je društvo, ki skozi petdeset let svojega obstoja ni imelo niti najmanjšega konflikta z obla- stjo, le posvarilo in zapretilo s hujšimi posle- dicami v primeru ponovnega protizakonitega delovanja. Ministrstvo je torej s svojo salo- monsko rešitvijo pritožbe, kljub temu da se je s cenzuro romana, ki so jo opravili njegovi uradniki, ter z izčrpnim poročilom dr. Ivana Zolgerja lahko prepričalo, da v knjigi Gospo- din Franjo ni nič nevarnega, tako rekoč po- trdilo sklep deželnega predsedstva o- razpustu Slovenske matice. S tem, da odloka deželne- ga predsedstva ni razveljavilo, je postala od- ločba prve stopnje pravomočna. Celo samo je s formulacijo svarila tudi obdolžilo društvo izdajniškega delovanja. Edino, kar je nare- dilo društvu dobrega, je bilo naročilo dežel- nemu predsedstvu, naj to ukrene vse potreb- no, da bi društvo zopet dobilo v neovirano last odvzeto premoženje — seveda zdaj, ko ga je Galle že spravil na varno! Društveni odborniki se niso sprijaznili z odločbo notranjega ministrstva in so stvar gnali dalje: 23. julija 1917. leta je Ivan Tav- čar v imenu Slovenske matice vložil pri dr- žavnem sodišču na Dunaju novo pritožbo, s katero se je pritožil zoper odloka deželnega predsedstva in notranjega ministrstva, zahte- val zadoščenje in povrnitev škode, ki jo je društvo utrpelo zaradi neupravičenega odvze- ma premoženja, ter v njej vztrajal, da Matica z izdajo in založbo romana Gospodin FranJ!> ni prekoračila svojih pravil. »Glasom svojih statutov je Matica slovenska upravičena iz- dajati knjige različne vsebine. More izdajati in zalagati tudi romane in nikakega dvoma ne more biti o tem, da tudi romane tendenčne vsebine. V vseh literaturah celega sveta na- hajamo romane s tendenčno vsebino in jih tudi slovensko slovstvo pogrešati ne more. In ravno tak tendenčni roman in prav nič dru- gega je tudi Gospodin Franjo ... Avtor... kritizira način vladanja z manjšino proti ve- čini, katerega so do zadnjega časa pri nas v Avstriji smatrali naši državniki za višek mo- drega vladanja. Opisuje kakšne sadove je ro- dil ta način vlade v Bosni in Hercegovini, ko se je večina prebivalstva, to je Srbe priti- skalo k tlom. In tako ravnanje ni büo baš v korist niti ne dotičnima deželama, kakor tudi ne državi kot taki, o tem bi bilo vsako prerekanje brezplodno. Cela vsebina knjige je tedaj le kritika nezdravih razmer v upravi Bosne in Hercegovine in to povsem dopustna kritika. Avtor se v knjigi poteguje za Srbe v Bosni in Hercegovini, tedaj za državljane naše države in ne morebiti za podanike srb- skega kralj evstva.« Tudi vse zgovorno in odločno Tavčarjevo dokazovanje in sklicevanje na zakone, po ka- terih da je Matica po krivici sojena, ni zale- glo. Državno sodišče na Dunaju je 12. decem- bra 1917. leta pod predsedstvom dr. Emila Otta — Matične koristi je pred sodiščem bra- nil Vladimir Ravnihar — razsodilo, da dežel- no predsedstvo in notranje ministrstvo s svo- jima odlokoma nista kršila veljavnih zako- 13 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nov. Na Tavčarjevo trditev, da so romanu ob izidu cenzorji mimo podelili svoj exequatur pa tudi cenzorji notranjega ministrstva da niso našli v njem nič spotakljivega, je sodi- šče odgovorilo s sporočilom notranjega mini- strstva, ki pravi, da cenzorji knjige ob izidu sploh niso dolbili v roke, cenzorsko' poročilo uradnikov notranjega ministrstva pa da ni- koli ni bilo izdelano. Zadnja trditev je čista laž: notranje ministrstvo je Wenedikterjevo in 2olgerjevo poročilo o romanu očitno z ne- dobrimi nameni zatajilo. Sele na pritisk slovenskih poslancev v du- najski poslanski zbomici je moralo notranje ministrstvo razveljaviti odlok deželnega pred- sedstva.* Zopet dovoljena, oživljena Slovenska ma- tica je imela 28. februarja 1918. leta svoj prvi občni zbor. Pred zborom je ljulbljansko poli- cijsko ravnateljstvo posvarilo GraseUija, naj zborovalci ne govore o politiki niti naj ne uprizarjajo demonstracij. Zboru je bila tako po Hribarjevih besedah vzeta pravica govoriti o Matični preteklosti; zbrani niso bili toliko pogumni, da bi dali zadoščenje svoji Matici ne njenemu predsedniku Ilešiču. Policijski komisar je baje zagrozil, da bo Matico po- novno razpustil, če bo zlbor izvolil za pred- sednika Frana llešiča. Zborovalci so se odio-' čili za Ivana Tavčarja,'" kar je vsekakor zna- menje, da so si zaslugo za obnovitev Matice lastili njegovi politični somišljeniki, kakor tudi, da je v Slovenski matici zopet prevladal njihov vpliv. Pod Tavčarjevim vodstvom se je začela počasna, neenakomerna, a vztrajna obnova društva. Slovenska matica, danes že stoletnica, je bila Slovencem potretbna kul- turna ustanova, ki je niso mogli pogrešati; prav zato so slovenski kulturni vrhovi bili v boju za njeno obnovo neustavljivi. Pisec romana Gospodin Franjo je bil od vojaških oblasti degradiran in 5. junija 1916. leta intemiran v Pulkavi, kjer je 19. septem- bra 1917. leta umrl." Njegov roman, ki je bil povod za razpust Slovenske matice, je bil pravno rehabilitiran po razpadu avstro-ogr- ske monarhije. Narodna vlada SHS v Ljub- ljani, oziroma njen oddelek za notranje zade- ve je 7. januarja 1919. leta naročil policijske- mu ravnateljstvu v Ljubljani, naj Matici vrne vse zaplenjene izvode romana. Sledil je še epilog na sodišču. Deželno sodišče v Ljubljani je prav s tistimi zakoni, s katerimi je bil leta 1914 roman obsojen in zaplenjen, zaplenitev razveljavilo ter ugotovilo, da je bila razsodba iz leta 1914 nezakonita. V svojem pojasnilu je sodišče zapisalo: roman je »le iskrena kri- tika razmer in ljudi in trpka ironija, pome- šana z ostro satiro na njih ne vzdržnost. Kri- tika, pa naj je še tako ostra, pa ni še ščuva- nje ali hujskanje ali celo veleizdaja... O kakem veleizdajniškem podjetju ni najti v knjigi niti sence. Nikjer ni niti s senco- na- mignjeno na kak punt, na kako- vstajo, na kako verolomstvo, ali celo na odcepljen j e ko- maj prisvojene Bosne in Hercegovine od mo- narhij e.'^ Okorela sodni j ska oblast, ki jo je narodna vlada SHS podedovala skupaj z dru- gimi oblastmi in zakoni po razpadu avstrijski monarhiji, si je morala pač dokazati, da ro- man Gospodin Franjo Avstriji ni bil nevaren, da je lahko odbila predlog državnega pravd- ništva o potrditvi zaplembe romana, ter za- plembo razveljavila. OPOMBE 1. Podatke, ki niso posebej citirani, sem dobil v DAS, Narodna vlada SHS — Oddelek za no- tranje zadeve, 1919, fase. 1., št. akta 89/pr. — 2. Fran Masel j-Podlimbarski: Gospodin Franjo, 2. del. Zbrani spisi, uredil dr. Janko Slebinger, Ljubljana 1931, str. 873 (Masljev zagovor pred vojaškimi oblastmi). — 3. Franjo Lokar, poročilo o romanu. Ljubljanski Zvon, XXXIV, 1914, str. 244—245. — Izidor Cankar, ocena v Domu in svetu, XXVII, 1914, str. 126—127. — Oton Žu- pančič, Slovan, 1914, str. 123. — Boris Orel: Trudni oficir in demonični diletant Franjo Ma- selj - Podlimbarski, Dom in svet, XLIV, 1931, str. 393—400. — 4. z. C. Zbrani spisi str. 833—936. — 5. Tavčarjeva pritožba, glej opombo 1. — 6. Slo- venski narod, LV, št. 139, str. 2, Gospodin Franjo se vrača v domovino. — 7. DAS Deželno pred- sedstvo v Ljubljani, 1917, fase. 5, št. spisa 3071/pr (konvolut Slovenska Matica). Pred razpustom je Matica dobivala državno podporo (od leta 1901 dalje) po 1000 K na leto, za leto 1913. 1600 K, za prvo polovico leta 1914 pa 500 K (DAS, Dež. vla- da za Kranjsko, konvolut Slovenska matica v Ljubljani št. 799). — 8. kot pod opombo 7. — 9. France Bernik: Slovenska matica med obema vojnama. Delo, V., št. 337, str. 7; isti: Sto let kulturnega poslanstva. Slovenska matica 1864 do 1964, Ljubljana 1964, str. 26. — 10. Laibacher Zeitung, št. 50 (1. marec 1918), str. 326—327; Domovina, I., št. 6 (8. marec 1918), str. 3; Ma- riborski delavec, III., št. 105 (12. maj 1920), str. 1—2. — 11. z. C Zbrani spisi, str. 897, 904. — Fran Ilešič: Podlimbarski, Ljubljanski Zvon, XXXVII, 1917, str. 600—603; France Koblar: Ma- selj Fran-Podlimbarski, Slovenski biografski le- ksikon, zv. 5, str. 66. — 12. O razsodbi deželnega sodišča z. C. Zbrani spisi, str. 898—903; Slovenski pravnik, leto XXXIV. št. 1-4, Ljubljana 1920, str. 98—101. 14 ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika NEKAJ ASPEKTOV VINDISARSKE »TEORIJE« PO DRUGI SVETOVNI VOJNI TONE ZORN Sicer je ponovno spuščanje v vprašanje vindišarske »teorije« po izčrpnem prikazu njenega političnega ozadja v delu Lojzeta Udeta »Teorija o Vindišarjih — Windische«, Celovec — Borovlje 1956 nepotrebno, razen kolikor ni v ozadju želja pokazati slovenske- mu bralcu tiste njene inačice, ki se danes po- javljajo v delu avstrijske publicistike. In prav to je namen tega članka. Kratek ekskurz v preteklost pokaže, da so označevali Nemci v zgodovini Slovence in Slovane z izrazom Winden in podobno; od tod je prišla tudi historična označba za Slo- vence — Whidische.' Vsekakor pa se je proti temu poznamenovanju ob koncu XVIII. in v pr^ih desetletjih XIX. stoletja — opozarja dr. Fr. Zwitter — začel pojavljati odpor, oziroma kulturni in politični razvoj na Slovenskem sta privedla do tega, da je postalo pozname- novanje slovenskega narodnega jezika z win- disch, windische Sprache žaljivo. V ohranje- nem prepisu pramateriala Czörnigove etno- grafske statistike na Koroškem najdemo v je- zikovni rubriki za Celovec zapisano »wind, (isch) deutsch krain. (erisch)«. Fran Zwitter ob tem piše, da celovškemu magistratu leta 1846 pač še ni bil jasen pojem slovenskega jezika in naroda, njegova oznaka tedaj še ni imela zlobne tendence, hoteli so le poudariti, da je bilo v Celovcu tega leta največ koroških Slovencev, tem so sledili Nemci ter doseljenci iz Kranjske; nemški izraz »slowenisch« je bil takrat že v rabi v znanstveni literaturi, a ga celovški magistrat še ni poznal.^ Po letu 1848 in slovenskem političnem gibanju v tem času pa je začela avstrijska država priznavati vsaj eksistenco enotnega slovenskega, naroda in jezika, čemur so se uprli nemški nacionalci v slovenskih deželah: »Nemška stranka v po- litični borbi XIX. stoletja zaman obuja misel nemških himianistov o ,enotnem ljudstvu' vsake naših dežel brez ozira na jezik. Izrazi »Windische«, ,windisch' itd. pa žive še dalje pri preprostem ljudstvu sosednjih nemških krajev, v političnem jeziku pa dobe pejora- tiven značaj, dokler politični znanstveniki XX. stoletja v svojem prizadevanju, da bi ohranili pod nemško nadoblastjo vsaj še del Slovencev zlasti na Koroškem, ne ustvarijo ,teorije' o posebnem ,vindišarskem' narodu in jeziku.«' Opozorimo naj, da je zapisal pisec znane knjige o koroških Slovencih »Die Slo- wenen in Kärnten«, 1936, dr. Theodor Veiter v dunajskem tedniku »Die Furche«, 20. maja 1961, da so »šele ljubljanski titokomunisti ... po drugi svetovni vojni začeli trditi, da je označba ,Windische' žaljivka ...« Dr. Veitru je v istem listu 8. julija 1961 odgovoril Janko Pleterski ter pokazal zgrešenost te trditve. V celoti pa je vlogo vindišarske »teorije« po drugi svetovni vojni jasno orisal anonimni Stefan Klagenfurter v osrednji avstrijski so- cialistični reviji »Die Zukunft« 1957. leta. Po opisu prizadevanj nemških nacionalcev v pre- teklosti, da bi germanizirali južno Koroško, namreč piše: »V svojem bedastem boju proti manjšini in njenim zdaj še posebej zapisanim pravicam (pri tem misli Stefan Klagenfurter na odredbo o dvojezičnem šolstvu na Koro- škem iz leta 1945 ter na manjšinske določbe avstrijske državne pogodbe z dne 15. maja 1955 — op.)... (so) pred nekaj leti iznašli tako imenovano ,teorijo o vindišarjih', s ka- tero se tako imenovani ,domovini zvesti Slo- venci' postavljajo nasproti ,nacionalnim Slo- vencem' ... To umetno razdvajanje uporab- ljajo pri vseh vprašanjih spodnje Koroške, čeprav je odlok deželnega šolskega sveta za Koroško že aprila 1946 v vsem uradnem obče- vanju prepovedal uporabo izraza ,Windisch' oziroma ,vindišarski jezik' za označbo avstrij- skih državljanov slovenske narodnostne pri- padnosti in slovenskega jezika.«* Na Koroškem se je vindišarska »teorija« prvič pojavila v spisu neimenovanega avtorja »Die Wahrheit über Kärnten«, Klagenfurt 1914. Ta prva »teorija«, po kateri so postali koroški Slovenci v zgodovinskem razvoju sa- mostojna jezikovna skupina, se še danes upo- rablja, mešajo pa jo z mlajšo Bemharda Scheichelbauerja' in dr. Martina Wutteja.* Po teh gledanjih ni jezikovnih razlik med Slo- venci in »Windische«, razlika je le v drugot- nih »objektivnih znakih«, v subjektivnih zna- kih zavesti in v javni izjavi: zato so »Win- dische« po mnenju enih slovensko govoreči Korošci z avstrijsko državno zavestjo, po dru- gih so čisto posebno pleme, po tretjih pa so pač v skladu z nazorom poznega nemškega humanizma XVI. stoletja, ki je iskal izvor Slovanov v germanstvu,' potomci starih Ven- dov in jih zato ni mogoče prištevati k slo- venski narodnosti in podobno.^ Najlepše pa pokaže zmešnjavo okrog tega »vprašanja« uradna razlaga avstrijskega zunanjega mini- strstva evropski komisiji za človekove pravi- ce 1962. leta. Sestavljalec poročila je namreč pojasnU, da se z izrazom Wenden na Koro- 15 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO škem ne poznamenjuje koroških Slovencev, pač pa tako imenovane Sorben — torej Lu- žiške Srbe!« Zanimivo je primerjati koroško inačico »vindišarske teorije« z ono za južno Štajersko po prvi svetovni vojni. Se konec XIX. sto- letja je bil štajerskemu predsedniku proti- slovenskega društva Südmark historični izraz »windisch« sinonim za slowenisch.'" Po' prvi svetovni vojni pa takega enačenja ne najde- mo več, pač pa zasledimo v delih Hehnutha Carstanjena," Doris Kraftove,'^ Manfreda Strake'ä in drugih, trditve o* podrejeni vlogi slovenstva na južnem Štajerskem.'* Podlago za take trditve naj bi dalo prav historično poznamenovanje štajerskih Slovencev z Wen- di. Windische. Podobno kot na Koroškem naj- demo tako tudi za Štajersko' trditve o spod- nještajerskem življu, ki ga sestavljajo tri na- rodnosti: Nemci, z jezikom povezani Wendi in Slovenci, od katerih Wendi spadajo po svojih duhovnih in rasnih osnovah k Nem- cem, Slovenci pa k Jugoslovanom.'^ Razum- ljivo je bilo ob tem poudarjenje nezgodovin- ske vloge slovenstva, ki ga, je stalno kvasila nemška kri. Po tem mnenju naj bi bili spod- nještajerski »Windische« posebna inačica polj- skih Mazurov in Kašubov, ter so se po prvi svetovni vojni postavili na stran štajerskih Nemcev. Zanimivo je, da, vindišarski teore- tiki niso raztegnili svoje teorije še na prek- murske Slovence, za katere so bUi iz politič- nih motivov ustvarili Madžari svojo vrsto »vindišarstva«.'* Po drugi svetovni vojni zasledimo vindi- šarsko »teorijo« predvsem na Koroškem. Dej- stvo je, da so nei^pravičenost take teorije po zlomu nacizma uvidele tudi koroške deželne oblasti in ni naključje, da, je deželni šolski svet z odlokom št. Zl. 3825 dne 10. aprila 1946 prepovedal uporabo izraza windisch v šol- skem uradnem poslovanju. Pač pa je bila po letu 1939''' znova uvedena jezikovna katego- rija windisch pri ljudskem štetju 1951.'^ To pot se je namreč spraševalo poi devetih jezi- kovnih kombinacijah treh jezikovnih katego- rij: deutsch, slowenisch in windisch. Pri ljud- skem štetju 1961 sta odpadli dve taki jezi- kovni kombinaciji, slowenisch-windisch in windisch-slowenisch. Dne 28. maja 1952 je uvodnik celovškega lista »Die Neue Zeit« opozoril, da so 1951. leta »določeni krogi... silili prebivalstvo, da navede (v popisnice) termin windisch namesto slowenisch«. Vzporedno s tem pa moremo, predvsem po letu 1955, slediti živahni publicistični dejav- nosti, povezani z imeni dr. Valentina Ein- spielerja," dr. Viktorja Miltschinskega,^* Hel- frieda Pfeiferja,^' Wilhelma Mucherja^^ in drugih piscev. Po nazorih teh publicistov je podobno kot na. Štajerskem tudi na Koroškem nastalo jezikovno meša,no prebivalstvo, po- polnoma vključeno v nemški kulturni krog. Po Miltschinskem govori to prebivalstvo' tako samosvojo govorico, da jo je moči le fonetično zapisati; za vsakdanjo rabo bi bil tak zapisek pretežak in preobširen, zato se vindišarska govorica tudi ni razvila do pismenosti. Kot na Štajerskem tudi na Koroškem prizadeva- nja Slovencev niso rodila sadov, obratno, prav njihovo vznemirjanje stoletne simbioze obeh jezikovnih elementov na Koroškem je doživelo zavestno reakcijo južnokoroškega življa, ki se je zaradi deželnega miru oprijel tudi za domačo rabo nemškega jezika. Her- magoras Schribar pa trdi, da »Windische« prispevajo nemštvu žrtve, kadarkoli jih to potrebuje. To pripravljenost so posebej okre- pili koroški obrambni boji po prvi in po drugi (?) svetovni vojni (da so se prav koro- roški Slovenci z orožjem uprli nacizmu, W. Mucherja prav nič ne moti!). Slovenstva na Koroškem pravzaprav ni nikoli bilo, kolikor pa je obstajalo, je životarilo le pri posamez- nikih. Za Hermagorasa Schribarja je sloven- sko vprašanje na Koroškem »čisto politično vprašanje«; zanj sta na južnem Koroškem dva tabora: avstrijski, ki zajema Nemce in »Windische«, in slovenski; prvi je nemški, domovini zvest in avstrijski, drugi pa ireden- tističen, komunističen, jugoslovanski in bal- kanski! 1962. leta je objavilo glasilo federalne unije evropskih manjšin Europa Ethnica ob- sežen članek Valentina Einspielerja.^' Članek skuša na navidezno znanstven način z obil- nim citiranjem in raznimi statistikami doka- zati obstoj posebnega vindišarskega etničnega prebivalstva na Koroškem, kakor tudi, da je slovenska manjšina na Koroškem omejena le na neznatno število ljudi, ki so vrhu tega raztreseno naseljeni in ne sestavljajo terito- rialne enote. V svojem članku dr. Einspieler trdi, da Ljubljana slovensko manjšino na Ko- roškem vedno znova zlorablja za to, da jo ob ugodnih priložnostih jemlje kot pretvezo za napad na integriteto koroške dežele. Članek je opremljen s francoskim povzetkom in po- meni prvi poskus utemeljiti tako imenovano vindišarsko »teorijo« tudi v mednarodni jav- nosti.^'' Taka in podolbna naziranja, o- jezikovni in etnični individualnosti koroških vindišar- jev je 1965. leta končno zavrnil dr. Theodor Veiter. V obsežni, mestoma ne dovolj dognani razpravi, je podčrtal, da so pričeli na Koro- škem šele po prvi svetovni vojni deliti koro- ško slovenstvo na »nacionalne« (pač narodno 16 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA zavedne) in na nemštvu vdane Slovence. Roj- stvo poznamovanja slednjih z »Windische« stavlja dr. Veiter v desetletje po koroškem plebiscitu, meni pa, da se je del koroških Slo- vencev prištel k nemškemu kulturnemu krogu ter sprejel označbo »Windisch« kot antitezo do narodno zavednih, »nacionalnih Sloven- cev«. Za dr. Veitra so »Windische« — v na- sprotju s situacijo pred 35 leti —¦ danes po- litična realnost. Ko zaključuje razpravljanje o »vindišarstvu« dr. Veiter pove, da so zanj »Windische« tisti Korošci slovenskega jezika, ki prehajajo v nemštvo.^' OPOMBE 1. Novo razlago izraza »Wenden« je podal univ. prof. Walter Steller v knjigi »Name und Begriff der Wenden (Slavi)«, Kiel. Po Stellerju izraz Wenden ali Slawi v srednjeveških listinah ne označuje Slovanov, pač pa germansko pogan- sko prebivalstvo na ozemlju vzhodno od Labe. (Povz. po »Die Österreichische Nation«, Salzburg, 1961, str. 184.) — 2. Fran Zwitter, Prebivalstvo Celovca pred sto leti. Kol. Slov. Koroške 1952, Celovec, str. 112—114 in cit. lit. — 3. Isti, Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo, Naša sodobnost, 1957, str. 5—13. — 4. Stefan Kla- genfurter, Der Landeshauptmann von Kärnten — ein »Landesverräter«, Die Zukunft, Dunaj, 1957, Str. 73—77; Janko Pleterski, Socialistični glas o koroškem vprašanju, Naši razgledi, 1957, str. 171—172. — 5. Bernhard Scheichelbauer je bil dopisnik vodilnega graškega nemškoliberal- nega lista Tagespost. Pozneje je postal deželni tiskovni šef koroške deželne vlade in voditelj ta- kratnega, v fašizem vodečega Heimwehra na Ko- roškem. Svoje prispevke o slovenskem vprašanju je 1932 zbral v knjigi »Aufrichtigkeit, Klarheit, Verständigung«. Temu so sledile polemike v du- najski reviji za manjšinska vprašanja »Nation und Staat«. Oglasil se je tudi po drugi svetovni vojni, tako v anonimni brošuri o upravičenosti priključitve dela Štajerske Avstriji (knjižico je založila avstrijska državna tiskarna). — 6. Za dr. M. Wutteja prim. Lojze Ude, Dr. Martina Wutteja duhovna podoba. Kol. Slov. Koroške 1958, Celo- vec, str. 45—50. — 7. Prim. Fran Zwitter, Prva koncepcija slovenske zgodovine, GDMS, 1939, str. 355—372; Bogo Grafenauer, Zgodovina sloven- skega naroda IV, str. 133. — 8. Prim. Lojze Ude, Teorija o Vindišarjih — Windische, Celovec — Borovlje 1956. — 9. Theodor Veiter, Das Spra- chenrecht der Minderheiten in Österreich, Dolo- miten, Tagblatt der Südtiroler, 10. III. 1962, str. 3; isti, Wer kennt die Sorben? Die Furche, 13. III. 1965, št. 11; t.. Napačno obveščanje evropskega foruma. Naši razgledi, 24. III. 1962. — 10. Dr P. Hofmann von Wellenhof, Steiermark, Kärnten, Krain und Künstenland, München, 1899. — 11. Dr. Gerhard Werner (H. Carstanjen), Sprache und Volkstum in der Untersteiermark, Stuttgart, 1935. — 12. Doris Kraft, Das untersteirische Drauland, München, 1935. — 13. Gl. Franjo Baš, Okupatorska historiografija o slovenskem Štajer- skem, Zgodovinski časopis, 1947, str. 222 si. — 14. Prim. Lojze Serajnik (Bogo Grafenauer), Sloven- ska zemlja in nemška publicistika, Ljubljana 1939; Jurij Glavič, Podravje v luči nemške ire- dente, Misel in delo, 1936, str 171—182; Fran Zwitter, Nemci na Slovenskem, Sodobnost, 1938, str. 483—497; Metod Mikuž, Pregled zgodovine NOB v Sloveniji I, Ljubljana 1960, str. 64—67. — 15. Prim, tipkopis Franja Basa Doneski k pro- blematiki slovenještajerskega nemštva med in pred okupacijo 1941—1945 v arhivu Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. — 16. Vanek Šiftar, Se enkrat o Vendih, Svet ob Muri, 1957, str. 118—119; Miroslav Kokalj, Prekmursko šol- stvo v času okupacije, prav tam, 1958, str. 271 do 307. — n. Kärntner Grenzruf, 13/14. 5., 1939. — 18. Podrobneje za ljudsko štetje 1951 prim, raz- pravo dr. Vladimirja Klemenčiča, Kritični pre- tres avstrijskega popisa 1951 z ozirom na jezi- kovno strukturo na Koroškem, Razprave in gra- divo INV, št. 2, str. 101—182; za ljudsko štetje 1961 pa članek (kš), Popis prebivalstva in obče- valni jezik v Avstriji, Naši razgledi 2. IV. 1962 (avtorja članka sta Vladimir Klemenčič in Fran- ci Strus). — 19. Prim. dr. Josef Tischler, Die Sprachenfrage in Kärnten vor 100 Jahren und heute, Klagenfurt, 1956, str. 68—71. — 20. Tu omenjamo njegovo knjižico Kärnten ein Jahr- hundert Grenzlandschicksal, Wien 1959. »Poprav- ljena« in dopolnjena izdaja knjižice je pod naslo- vom Kärnten wehrt sich. Südkärntens Grenz- landkampf izšla na Dunaju 1962. — 21. Gl. čla- nek Helfrieda Pfeiferja, Das Recht der nationa- len Minderheiten in Kärnten, Ostdeutsche Wis- senschaft, 1961, Str. 285—318; Zgodovinski časo- pis, 1961, str 230. — 22. Wilhelm Mucher je 1961. leta nastopil pod psevdonimom Hermagoras Schribar (prim, pojasnilo dr. Theodor j a Veiter j a v Europi Ethnici, 1962, št. 1, str. 45) z brošuro Minderheit ohne Maske. Brošura je bila natis- njena v dveh verzijah, ki se na zunaj ne ločita. Iz druge verzije je bilo namreč izpuščeno po- glavje proti slovenski duhovščini. — 23. Das Na- tionalitätenproblem Kärntens in Vergangenheit und Gegenwart, Europa Ethnica, 1962, št. 2/3, str. 89—116. — 24. Gl. oceno Janka Pleterskega v Bi- bliografiji o koroškem vprašanju v letih 1961 do 1963, št. 4/5 Razprav in gradiva Inštituta za na- rodnostna vprašanja, zap. št. 13. — 25. Theodor Veiter, Völker und Volke Österreichs. Volks- gruppen und Sprachminderheiten in der Repu- blik Österreich. Die Furche, 3. VII. 1965, št. 27 — 2. X. 1965, št. 40. Ko odklanja dr Veiter teorije o samostojni in etnični individualnosti koroškega »vindišarstva«, opozarja: »Ko bi obstajalo samo- stojno vindišarsko ljudstvo, bi ta argumentacija igrala v letih 1945 do 1947 spet (?) odločilno vlogo pri obrambi pred jugoslovanskimi zahtevami...« 17 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ZAČETEK IN RAZVOJ SOLE V JELSANAH BOŽIDAR BOZIC Zgodovina župnije v Jelšanah sega v X. stoletje. Tod je bilo župnijsko središče, ki je v teku stoletij zajemalo vedno večji obseg in v XVIII. stoletju obsegalo naslednje kraje: Jelšane, Trnovo, Hrušico, Klano, Knežak, Za- gorje, Prem, Mune, Vodice, Golac, Brgud, Ha- rije, Podgrad, Pregarje, Starad in Podgraje. Tak obseg je imela dekani ja tudi v začetku XIX. stoletja, ko je postala sedež šolskega okraja. Sicer je pa bil že po šolski odredbi iz leta 1774 v Jelšanah sedež šolskega okraja. Kdaj so Jelšane prejele to odločboi, ni mogoče do- gnati, ker je z župniščem vred zgorel tudi arhiv okoli leta 1820. Šolski dopisi v jelšan- skem župnijskem arhivu segajo v leto 1816. Jelšane so takrat obsegale vasi: Jelšane, Do- lenje, VeUko Brdo, Male Brce, Pasjak, Sapja- ne, Rupo, Lipo, Lisac, Skalnioo, Sušak, Novo- kračine in Novo vas. Za vse te vasi se je usta- novila le ena šola v Jelšanah. Edino šolo- obvezni otroci iz Skalnice in Lisca so bili navezani na šolo v Klani, ko se je tam usta- novila. Okrajni šolski nadzorniki so bili župniki in dekani v Jelšanah. Od leta 1800 do 1885 so to bili: Valentin Mazzarolli, Jurij Marčelja, Mihael Batistik, Andrej Marčelja, Peter Aleš, Spiridion Radišič in Valentin Puščavec. O pravni ustanovitvi šole v Jelšanah v le- tih po 1805 ni nobenih zapiskov. Iz takratne- ga šolstva se more sklepati, da se je zaseibna šola ustanovila že zelo zgodaj. Po ustnem iz- ročilu je potekal šolski ipouk v Paderovi hiši, Jelšane št. 40 (Johan Hrabar). Ker je bila to le zaseibna šola, so se zelo pogosto pošiljale prošnje, naj se ustanovi v Jelšanah redna šola. Prva taka šola v jelšanskem šolskem okraju je bila v Trnovem. Leta 1818 je bil tamkaj šolski nadzornik župnik Josip Beni- gar, za učitelja-organista je bü Ivan Sla vik. Šoloobveznih otrok je bilo 522. Druga redna šola v okraju je bila na Premu (1826), tretja v Hrušici (1819); tu so imeli privatno šolo vsaj že od leta 1800 dalje. Se najbolje vpeljana šola je bila v Trnovem (1814), čeprav so bile razmere v tedanjih časih slabe; ljudje so bih revni in okorni. To dvoje je bilo krivo, da so se šole le počasi ustanav- ljale. Žalostno stanje v letih okrog 1827 do- kazujejo zapiski; tako je na primer iz Brguda sporočil tamkajšnji duhovnik Bogovič v Jel- šane: »Od 65 šoloobveznih otrok ni nobeden sposoben za šolo, pač pa za pašo.« Iz Mun je pisal duhovnik Martin Rude naslednje: »Šolo- obveznih otrok je 277. Za šolo so nesposobni, so neotesani, surovi in divjaški, skoraj vsi pa revni.« Iz Vodic so sporočiU: »Šoloobveznih otrok je 87, toda zaradi ulboštva niso sposobni za šolo.« Tudi iz Klane je prišlo podobno spo- ročilo: »Ce je v katerem kraju potrebna šola, je to gotovo Klana. 2e število šoloobveznih otrok, za nedeljsko šolo 58, za dnevno šolo 105, je dovolj veliko. Vsi so zelo neotesani.« Duhovnik Gregor Sušič je sporočil iz Vodic, ki so imele takrat 100 šoloobveznih otrok, da ti ne hodijo v šolo (privatno), kajti njihovi starši so revni in nimajo sredstev za njihovo vzdrževanje. Tudi v Brgudu so bile zelo- hude razmere glede prihajanja v šolo; otroci so morali pasti živino in niso hodili niti k maši. Iz Mun so pisali leta 1829: »Šoloobveznih otrok je 159; nekateri od njih so sposobni za šolo, a je ne morejo obiskovati, ker so njihovi starši ubožni. Rajši jih ipošiljajo na pašo kot v šolo.« Tudi Jelšane niso bile nič na boljšem. Dne 24. marca 1823 so iz Podgrada, kjer je bil okrajni urad in takratno višje šolsko nadzor- ništvo, poslali okrajnemu šolskemu nadzor- niku dekanu Andreju Marčelji naslednji do- pis: »Prepričani smo o neumorni delavnosti in hvalevredni gorečnosti gospoda okrajnega šolskega nadzornika in konzistorialnega sveto- valca za pospeševanje osnovnih šol. Zato vas pozivamo, da poiščete v kraju samem dotacij- ske vire za ustanovitev osnovne šole v Jelša- nah, kjer je sedež dekanata.« Pa tudi zdaj ni bilo nobenega uspeha, zato je škofijski konzistorij v Trstu zapovedal dne 28. maja 1824 okrajnemu šolskemu nadzorstvu v Jelšanah, naj se glede na vladni odlok z dne 17. aprila t. 1. ustanavljajo podružnične šole za verski pouk v vseh župnijah, kjer še ni šol. Duhovniki naj zaradi preobilnega dela prihajajo na te podružnične šole ali z vozom ali s konjem dvakrat tedensko. Ob nedeljah naj bolj odrasla šolska mladina prihaja k fari v šolo. Ker tudi to ni imelo nobenega učinka, je škofijski konzistorij v Trstu dne 18. oktobra 1825 ponovno pisal v Jelšane: »Šolska postava § 1 odstavek 17 določa, naj sbo v vsakem kraju, ki ima rednega dušnega pastirja, tudi redna farna šola. Župnija in sedež dekanata Jelšane ima 319 šoloobveznih otrok, a je brez šole. Otroci so oropani šolskega pouka in rastejo v veliki nevednosti. Zato škofijski konzistorij ukazuje, naj se tamkajšnji urad glede ustano- 18 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika vitve Šole obrne na c. kr. komisariat in naj odločitev o tem sporoči do 15. novembra 1825 semkaj, da bomo v tem smislu nadalje urado- vali.« Do 15. novembra še ni bilo nobene prave rešitve; tri dni pozneje je škofijski Ordinariat spet pisal jelšanskemu šolskemu nadzorstvu: »Reševanje dopisa z dne 14. novembra št. 120. Naročamo, da v smislu tukajšnjega dekreta z dne 18. oktobra 1825, št. 2257 in 17. odstavka šolske postave vse uredite glede prošnje za ustanovitev trivialne šole v Jelšanah.« Vprašanje se nikakor ni moglo urediti. Razmere, že same po sebi težavne, je še bolj zapletala in slabšala vlada, ki ni dopustila slovenskemu jeziku poln,e pravne veljavnosti v šolah. Narobe; z odlokom z dne 22. junija 1820 je prepovedala uporabljati šolske učne knjige v slovenskem jeziku. Dovoljene so bile le s pogojem, da je zraven nemški tekst. Po- dobnih odredb je büo kasneje še več. Zato se naše ljudstvo za šolo* nikakor ni m.oglo navdušiti, čeprav so morali duhovniki po vladnem odloku, izdanem 21. septembra 1781, vsako leto v nedeljo pred začetkom šole pridigati o potrebi šol. Toda ta cesarski odlok je imel v mislih le šole z nemškim učnim jezikom. Leto 1825 je minilo brez uspeha za, jelšan- sko šolo. Dne 10. februarja 1826 pa so iz Pod- grada sporočili Andreju Marčelji v Jelšane: »Slavni C. kr. komisariat v Pazinu je z od- redbo z dne 24. novembra 1825 imenoval ko- misijo za ustanovitev nove šole v Jelšanah. Sporočamo Vam, da bo komisija prišla v Jel- šane 16. marca 1826.« Komisija je res prišla. Direktnih zapiskov o tej seji ni v arhivu, pač pa lahko v nekem drugem dopisu beremo tole: »O komisiji, ki se je nedavno zadrževala v Jelšanah zaradi ustanovitve nove šole, je slav- ni C. kr. okrožni urad odločil naslednje: Obči- na in cerkev v Jelšanah naj prispevata za učiteljsko plačo, pristojna gosposka, ki ji tudi pritiče nekaj prispevati za ta namen, pa bo vprašanje glede šole v Jelšanah dokončno re- šila.« Vprašanje jelšanske šole se je razgibalo šele v šolskem letu 1827/28. Škofijski konzistorij je 14. februarja 1828 odločno zahteval, da se mora ustanoviti v Jelšanah šola. Takole piše: »Sole naj se ustanovijo ne samo v tistih kra- jih, kjer vodijo duhovniki matične knjige, ampak tudi v tistih, kjer matic nimajo, da je le v takih krajih v območju do pol ure da- ljave 100 šoloobveznih otrok. Župnija Jelšane ima po zadnjem tabelnem pregledu 170 šolo- obveznih otrok, ki so vsi prepuščeni najbolj surovi podivjanosti in veliki nevednosti. Zato uJcazujemo okrajnemu šolskemu nadzorstvu, naj se sestane z župani in jim razloži potrebo po ustanovitvi šole ter njene blagodejne učin- ke na mladino v moralnem, ekonomskem in verskem pogledu. Obenem naj se z njimi po- svetuje in poišče vire za vzdrževanje učitelja in za nujno potrebno pomoč za šolarje. Poro- čilo o uspehu tega medsebojnega posvetovanja naj pošlje nam v nadaljnje uradovanje.« Na ta dopis ni bilo nobenega odgovora. Zato so 23. februarja poslali iz Trsta, strog opomin: »V čim krajšem času pričakujemo Vaše sporočilo o izidu zgoraj citiranega od- loka, da se lahko Obrnemo na okrajni ko- misariat« To je nekoliko zaleglo. Jelšanski župani so se začeli med seboj posvetovati, a dokončno se niso mogli odločiti. Zato je konzistorij še naprej dramil zaspane, neod- ločne može v jelšanski župniji: »V najkrajšem času pošljite semkaj poročilo o* ustanovitvi tamkajšnje šole, da bomo lahko vse pwtrebno ukrenüi, da se bo z začetkom šolskega leta odprla nova šola.« V septembru 1828 so bile po šolah jelšan- skega šolskega okraja inšpekcije z ustaljenimi izkušnjami. Poročilo o tej inšpekciji je prejel tudi škofijski konzistorij; škof Anton je to priliko uporabil in je na koncu dopisa o revi- ziji inšpekcije dodal: »Opomnili bi še radi na ustanavljanje novih šol v okraju. Škofijski konzistorij pričakuje, da bo okrajno šolsko nadzorstvo v tem pogledu pokazalo novo go- rečnost, upoštevajoč 17. odstavek šolske ured- be, ki zahteva, da se povsod, kjer se more ustanoviti nova šola in je dovolj šoloobveznih otrok, poiščejo sredstva za učiteljsko plačo, za sam prostor pa naj se poišče kakšna hiša v župniji, ki bi mogla služiti temu namenu. Za obleko ubožnim učencem naj se šolski in- špektorat obrne na druge dušne pastirje; v smislu § 260 šolskega kodeksa priporočam riabiranje za ubožne učence.« To pismo je prišlo v Jelšane 4. novembra 1828 in zaradi Sola v Jelšanah (kaže jo puščica!) 19 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO tega je bil sestanek med župani. Toda ti se niso mogli zediniti o ničemer. Zato je škof Anton pisal: »Glede na to, da nič ne zvemo o snovanju nove šole v Jelšanah, kjer je sedež dekanata, želimo nemudoma zvedeti, kako so napredovale priprave za novo šolo in če še obstaja kakšen pomislek, bi radi zvedeli zanj, da ga odpravimo bodisi s pomočjo deželne vlade ali pa s p>omočjo okrožnega urada.« i n Leto 1829 se je začelo z odločnejšimi ukrepi za ustanovitev šole v Jelšanah. Pazinski okrož- ni komisariat je 5. marca 1829 za to zadevo pooblastil okrajnega komisarja v Lipi Antona Miloševiča. Zaradi ustanovitve šole je ta pri- šel v Jelšane 26. marca. Sestanek je bil pri dekanu Andreju Marčelji. Poleg teh dveh so bili prisotni vsi župani jelšanske fare. Za šolo so namenili hišo s številko 34 v Jelšanah (se- daj hišna št. 49, po domače Skabar Gornji). Lastnik te hiše je bil Anton Slosar, ki se je rodil v Novokračinah št. 2, po domače pri Mihljevih (ti imajo zdaj hišo št. 46). Okoli leta 1827, ko je bil star 27 let, si je Anton kupil hišo št. 49 v Jelšanah in se poročil z Marijo Sosio iz Hrpelj. Njegovo hišo so nameravali vzeti v najem, da bi služila kot zasilni prostor za šolo; ob- enem so se na sestanku tudi dogovarjali, da bodo morale vse vasi jelšanske fare poskrbeti za učiteljsko plačo. Da bi bile zadeve glede šole, stanovanja in učiteljske plače dodobra urejene, so na ukaz kresije v Postojni sklicali sestanek 6. junija 1829 v jelšanski župnijski pisarni. Tja je prišel tudi komisar s Prema. Sklenili so, da bodo najeli zasilni prostor za šolo za 10 let, družini Slosar pa izročili 150 gld za ureditev šolskega prostora; letna najemni- na naj bi znašala 65 gld. Sklepe tega sestanka naj bi oznanil dekan Andrej Marčelja s priž- nice in pohvalil naj bi prizadevanje komisarja Miloševiča in jelšanskih županov pri ustanav- ljanju šole. Toda prav v tem času je ibil dekan prestav- ljen v Trnovo pri Ilirski Bistrici; na njegovo mesto v Jelšanah je prišel za dekana in okraj- nega šolskega nadzornika Peter Aleš. Službe- no mesto je zasedel šele julija 1830, do takrat pa je upravljal dekanijo in šolski okraj Jelša- ne kaplan Jožef Bratoševič. Ta pa ni bil tako spreten kot bivši dekan; ustanovitev šole se je spet zavlekla. Zato je škofijski konzistorij v Trstu, kjer je bil sedež višjega šolskega nad- zorstva, zahteval 1. decembra 1829, naj mu iz Jelšan takoj pošljejo podrobna pojasnila o uvodnih pogajanjih glede ustanovitve šole v tem kraju. Toda od tod ni prišlo nobeno spo- ročilo vse do nastopa okrajnega šolskega nad- zornika in dekana Petra Aleša. Aleš je bil rojen leta 1786 v Vodicah (nad Lj.). Pozneje je služboval na Premu; ko je od tod prišel v Jelšane, je bü star 44 let. Bil je izvrsten šolski nadzornik, priznan narodno- gospodarski pisatelj in tudi vesten duhovnik. V Jelšanah je služboval 8 let, potem pa je 1838. leta odšel na novo službeno mesto v Trst, kjer je kot višji šolski inšpektor in stolni ka- nonik umrl leta 1868. Ko je prišel juHja 1830 v Jelšane, se je takoj lotil ustanovitve šole. Ze sredi tega meseca je siporočil tržaškemu višjemu šolskemu nadzor- niku, da je predlagal pazinskemu okrožnemu uradu, naj šola prične s poukom v oktobru ali novembru 1830 v najetem prostoru. Pisal je, da je našel za to dve primerni hiši. Najem- ninska pogodba naj bi veljala leto dni, potem pa naj bi višje šolsko nadzorstvo dobilo pri pazinskem okrožnem uradu končno dovolje- nje za ustanovitev šole. Se istega dne je Aleš sporočil tudi komisariatu v Lipo, da se bo šolski pouk začel oktobra ali novembra 1830. Prosil ga je, naj mu takoj pošlje pogodbo o učiteljski plači, da se bo lahko razpisalo mesto za novega učitelja jelšanske šole. Vozla pa s tem še ni razvozlal. Aleš je zve- del iz Lipe, da je predvsem potrebno misliti na prostor za novo šolo, ki bi naj bila upo- rabna že v prihodnjem letu. Zaradi tega naj se takoj obrne na gubernij. Aleš je storil tako in prošnjo utemeljeval s tem, da se v jelšan- skem šolskem okraju vedno bolj čuti potreba vsaj po eni šoli v vsej Cičariji. Sicer pa je želja vseh vaških županov podobna. Ti so pri- pravljeni močno pomagati in jim je veliko do tega, da bi se zelo nevedno- in praznovemo ter k lenobi nagnjeno ljudstvo- polagoma mo- ralno in ekonomsko dvignilo-. Na novo šolo- — je pisal Aleš — ne moremo računati že pri- hodnje leto, zato prosimo, naj nam gubernij dovoli začetek pouka oktobra ali novembra 1830 v zasebni hiši. Istega dne, to je 8. avgusta 1830, je poslal Aleš pismo s podobno vsebino tudi v Trst na višje šolsko nadzorstvo. Ta energični postopek je uspeL Dne 27. avgusta so- v Jelšanah zve- deU, da bo smel biti šolski pK>uk v eni izmed predlaganih hiš, torej v Slosarjevi ali pa Hra- barjevi hiši. Toda upoštevati pa se morajo § 1, 3 in 4 »Šolske postave za nemške šole« iz leta 1821, ki govore o tem, da mora biti šolski pouk v prostorni, svetli učilnici, name- njeni samo šolskemu pouku. Učilnica mora imeti v zimskem času tudi peč. To pismo je prinesel kurir iz Lipe 27. avgusta. Z obratno 20 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika poŠto je Aleš sporočil tamkajšnjemu komi- sarju Ostrogoviču, da so se odločili najeti učilnico pri Johanu Hrabarju v Jelšanah št. 40 (op.: danes št. 25), češ da je primernejša, pro- stornejša in svetlejša kot učilnica pri Slosarju. Gospodar Hrabar (po domače Bader; bil je dober kmet, rojen 1790 v Jelšanah; leta 1816 se je poročil z Margareto Skrl iz župnije Trnovo; umrl je 2. februarja 1832) da daje dve prostorni sobi, eno za šolski pouk, drugo za učiteljevo stanovanje, ki bo opremljeno tudi s kuhinjo in kletjo. Odobritev šole je prišla z dopisom z dne 31. avgusta 1830 prek okraja v Lipi s citiranjem vladnega odloka z dne 28. julija 1830: »Izkazalo se je, da je v Jelšanah nujno potrebna trivialna šola in da je preskrbljeno za učiteljevo plačo; zato je visoka C. kr. vlada dovolila to šolo. Šolski pouk naj se začne najpozneje konec septem- bra 1830. Šolski pouk naj bo v hiši Johana Hrabarja, kjer naj bo tudi učiteljevo stano- vanje za letno najemnino 70 goldinarjev. Pri- četek šole naj bo 16. septemlbra 1830.« Da bi se do tega datuma uredilo vse po- trebno za pričetek šole, je Aleš takoj drugi dan po prejemu dovoljenja, to je 5. septem- bra, zahteval od gubemija, naj mu nemudoma pošlje prepise tistih dopisov, ki se tičejo šole v Jelšanah in učiteljeve plače. Leta 1830 je bilo v župniji Jelšane 540 šolo- obveznih otrok v starosti od 6 do 12 let in sicer v Novokračini 80, v Brdu 50, v Pasjaku 34, v Lisacu 30, v Novi vasi 9, v Dolenjem 73, v Jelšanah 47, v Rupi 31, v Sušaku 24, v Lipi 68, v Sapjanah 44, v Skalnici 31, v Brcah pa 19 otrok. Toda že 3. avgusta 1830 se je okoliš šolske- ga okraja zmanjšal. Papež Pij VIII. je namreč z bulo tega dne priključil ljubljanski ško>fiji župnije iz postojnske kresije, ki so spadale pod tržaško ali goriško škofijo. Na ta način so Jelšane kot dekanat in šolski okraj zgubile naslednje župnije in kaplanije: Trnovo, Hari- je, Podstenje, Knežak in Prem. Bula je pri- čela veljati z 29. junijem 1831. Takrat je bil tržaški škof Anton Leonardis, do konca habs- burške monarhije iposlednji Italijan. Leta 1831 je prišel na škofijski sedež v Trst Matevž Ravnikar, ki je tu ostal do leta 1845. V teh letih so se šole v jelšanskem okraju lepo raz- vijale; posebno hvalo si je zaslužila šola v Jelšanah. III Z ustanovitvijo uradne šole v Jelšanah kljub Aleševi dobri volji ni šlo pO' sreči. Res je, da je prispel vladni odlok o ustanovitvi šole 4. septembra 1830, toda le-te še dolgo ni bilo. Uradni začetek je bil določen za 16. septem- ber 1830, do tedaj pa naj bi se uredila učite- ljeva plača, priredili naj bi se zasilni prostori in predložil naj bi se popis šoloobveznih otrok ; šolski pouk naj bi se začel v oktobru 1830. Toda do tega ni prišlo, ker se ni mogla ure- diti nobena izmed teh zadev. Dne 31. oktobra je Aleš poslal škofijskemu ordinariatu v Trst dopis, ki se končuje takole: »... Obenem po- šiljam popis šoloobveznih otrok v starosti od ß do 12 let iz župnije Jelšane; 540 jih je. V tej župniji je še napol divje ljudstvo, zato ni mogoče začeti s šolo.« Tako stanje mladine je bilo tudi drugod. Aleš, ki se je mnogo- trudil za šolo, je bil tudi navdušen praktični sadjar z lastnim sadovnjakom. Skrbel je za to, da so se šole v jelšanskem okolišu zavzemale za napredek sadjarstva in vnemale ljudi zanj. Sole Trnovo, Prem in Hrušica soi imele sad- jarstvo kot obvezen predmet. Aleš je v za- četku leta 1831 pisal gubemiju, »... naj bi se vendarle začel šolski pouk v tej Cičariji vsaj v jeseni 1831, da bi mogli že to leto uvesti v šolo tako koristen predmet, kot je sadjar- stvo.« Morda je tudi to delno' zaleglo. Okrajni komisariat v Lipi je sklical sejo v Jelšane. Tu so imenovali komisijo, ki naj bi skrbela za zidanje nove šole in uredila učiteljevo plačo. Ker vprašanja plače niso mogli urediti, je komisar Schellander iz Lipe odredil, da v tem letu še ne bo šole. Aleš je neutrudno poudarjal nujnost šole in je 14. marca 1832 pisal škofijskemu ordinariatu, da je ob pri- hodu v to župnijo čutil »nujno potrebo šole za te kraje, kjer so ljudje neotesani in kot podivjani. K maši in krščanskemu nauku ne prihajajo. Solo bi jim bilo treba vsiliti in mladini, ki bi je ne hotela obiskovati, pred- pisati najmanj dvojno šolnino. Sola bi se mo- rala začeti vsaj v začetku 1832. leta, toda — nadaljuje Aleš — zaradi odločbe, da mora biti šolski pouk v lastni stavbi, je zadeva glede šole obtičala na mrtvi točki. Z gradnjo šolske stavbe niso niti začeli, Cič pa postaja z leti še bolj neotesan. Zato podpisani ponižno pro- sim, naj bi začasno bil šolski pouk v hiši, ki jo daje v najem Pavel Frol iz Jelšan za ceno 50 gld. V hiši ibo poleg učilnice imel svoje stanovanje tudi učitelj; potemtakem bi se mogla šola začeti v maju 1832«. Poleg Frola sta ponudila prostore za šolo še vedno tudi Anton Slosar in Johan Hrabar. Vendar se pouk ni začel zaradi neurejene učiteljske dotacije. Komisar iz Lipe je menil, da je prav to dovolj tehten razlog za zavlače- vanje uradnega začetka šole v Jelšanah, kjer je sicer bilo tega leta 944 šoloobveznih otrok 21 kronika ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO V starosti od 6. do 18. leta. Tako- so brez- plodno minila leta 1832, 1833 in 1834! Leta 1834 je prišel v Lipo nov komisar Ostrogovié. Aleš se je obrnil nanj, naj se za- vzame za odobritev učiteljeve plače. Toda minila so brez koristi še nadaljnja tri leta. Šele 4. aprila 1837 jo je odolbrila deželna vlada in določila, da bo učitelj prejemal 266 gld 20 kr plače ter bo imel prosto bero-. Ta zapisnik je bil sicer sestavljen že leta 1829, ko je bil v Jelšanah za dekana Marčelja in je bilo vseh hišnih številk 456. Zbrati so mo- rali 278 gld 20 kr, od tega bi odpadlo 12 gld na čiščenje šole. Leta 1837 je bil za komisarja v Lipi Milo- sevic. Sole še vedno ni bilo, ker je deželna vlada zahtevala, da mora Ibiti pouk v lastni stavbi, za katero pa naj poskrbi okrajni inže- nir. Tako sta spet neplodno minili dve leti. Ko je leta 1839 Aleš odšel v Trst za kanonika in višjega šolskega nadzornika, je na njegovo mesto prišel dekan Spiridion Radišič, doma iz Zadra. Takoj je ponudil gradbeni prostor za šolo, ki naj bi stala za župniščem, in svo- jega drugega kaplana za učitelja. Nujnost šole je podprl z naslednjimi ugotovitvami: »... šo- loobveznih otrok je okoli 800. Mladino upo- rabljajo za pašo vaške živine, namesto da bi to delo opravljali vaški pastirji. Tako mladina trati čas in se med letom predaja lenarjenju, v dolgih zimskih mesecih pa se poleg tega izživlja v mnogih napakah; posebno dečki se prepuščajo lenuharjenju. Zato prosimo, da bi nam uradno potrdili dovoljenje za zidanje šole v tej župniji, ki ima 13 vasi. Čudno se nam zdi, da še zdaj ni šole, ko je vendar preteklo že 30 let.« Kljub vsemu pa šole v tem letu še ni bilo; vlada je razveljavila uči- teljsko dotacijo, škofija pa ni dovolila, da bi kaplan stanoval v šoli. V letih 1840 do 1843 so izdelali več osnutkov za, novo šolo in ure- ditev učiteljske dotacije, večkrat se je sklicala posebna komisija. Posebno važna je bila tista, ki je bila 13. maja 1843 v jelšanskem žup- nišču, ko so uredili učiteljsko plačo. Teden dni pozneje so vložili prošnjo za ustanovitev šole v Jelšanah. Kako- nestipno so pričakovali šolo, se vidi iz pripombe na pregledni šolski tabeli leta 1841: »Weü comunitates et parvuli petierunt panem et non frangerei eis, circu- larien sind darüber ausgegeben w^orden.« Končno je le prišla uradna odločba o ustano- vitvi šole — 21. oktobra 1843. Po tej odločbi naj bi učitelj prejemal plačo 300 gld, 6 klafter drv, bero bo imel prosto. Dne 14. novembra 1843 se je razpisalo mesto učitelja-organista v Jelšanah. Z odlokom z dne 9. aprila 1844 se je imenoval na to mesto Kristijan Marte- lanc. Ob njegovem prihodu v Jelšane so fa- sijo dopolnili z naslednjim dodatkom: učitelj- organist bo prejemal tudi prispevke od 20 petih maš na leto, v jelšansko šolo> pa bodo hodili otroci iz vseh vasi v župniji razen iz vasi Lisac in Skalnica. Ti dve vasi se bosta priključili šolskemu okolišu Klana, kjer se bo v kratkem ustanovila, nova šola. Šoloobveznih otrok v Jelšanah je bUo v letu 1843/44 kar 721 v starosti 6—12 let, 362 pa v starosti 12—18 let, skupaj torej 1083 otrok. Dejansko jih je v šolo hodilo 171, polovica dopoldne, polovica popoldne. Pri šolski vizi- taciji dne 18. septembra, 1844 je komisija ugo- tovila, da je šolo obiskovalo 23'"/o otrok, ki so zaslužili splošno pohvalo, posebno glede na to, da so pričeli s poukom šele 20. maja 1844. Šolski ogleda (Ortschulaufseher) v Jelšanah je bil Jožef Iskra vulgo Hrabar iz Jelšan št. 34. Dalje vemo še, da, je bila učilnica, zelo temna, tesna in nizka, tudi učiteljevo stano- vanje je bilo takšnoi. Za šolske rekvizite niso imeli nobenega posebnega prostora. Klopi so bUe predolge in previsoke, dekan Radišič jih je dal popraviti. Rad bi dal popraviti tudi učilnico, a mu lastnik hiše tega ni dovolil. Dvanajst pridnih učencev je prejelo za na- grado lepo vezane masne bukvice. Dodam naj še, da iz Sapjan ni prihajal v šolo niti en otrok, iz Pasjaka le štirje, iz No- vokračin triindvajset, iz drugih vasi še manj. Sele ko so zagrozili s kaznimi, so nekateri starši pozneje vpisali svoje otroke v šolo. IV Leta 1844—1845 je bila ostra zima. Zaradi tega je padel šolski obisk na 19*/o ali 127 otrok od skupnega števila 815, toda ugled šole je le porastel. Sola v Jelšanah se je dvignila celo med najboljše! Kar 75 "/o učencev je pre- jelo oceno prav dobro, najboljši med njimi so prejeli nagrade. Ker je užival veliko spošto- vanje tudi učitelj, je delo za, gradnjo nove šole hitro napredovalo. Komisija je odobrila gradbeni prostor, ki ga je ponudil dekan (za župnijskimi hlevi). Dalje vemo- za, to leto še, da so kot učni pripomoček uporabljali tudi v Jelšanah Slomškovo knjigo »Blaže in Ne- žica«. Novo šolo so zidali v letih 1845—1850. K temu jih je priganjalo dejstvo, da so izmed šol Jelšane, Hrušica in Klana imeli najslabšo učilnico ravno v Jelšanah; največje število šoloobveznih otrok so tudi imele Jelšane. Ra- dišič je predlagal vladi, naj bi se ustanovila v Jelšanah tudi dekliška šola, učiteljica pa naj bi imela stanovanje kar v šoli. Dopis je 22 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA odpotoval na Dunaj 11. junija 1850; v njem se poudarja, da je število deklic v tem oko- lišu zelo visoko in bi ustanovitev te šole po- menila že drugo stopnjo kultiviranja. Sola bi pripomogla k zboljšanju gospodarskega in moralnega stanja ne samo v tej župniji, ampak tudi v vsej širni zapuščeni okolici. Slabo je le to, da v župniji nimajo fonda ne za vzdrževanje učiteljice ne za vzdrževanje šole; ljudje so namreč zeloi siromašni. Zato prosijo ministrstvo^ naj se zavzame za. to ubogo-, stoletja zanemarjeno' Cičarijo'. Dekliške šole Jelšane niso dobile; v novi šolski stavbi so vseeno pripravljali dve uči- teljski stanovanji in dve veliki učilnici. Sola je bUa dograjena jeseni 1850. Zaradi po- manjkljive notranje opreme so se učenci vse- lili v nove prostore šele 3. julija 1851. S tem letom je tudi pričel naraščati šolski obisk. Najslajbši obisk in uspeh je bil v letih 1847—1849 ne samo v Jelšanah, ampak tudi v drugih šolah. Jelšanska šolska uprava je morala večkrat prijavljati zanikrne otroke žandarmeriji v Lipi. Leta 1849 je po imenih prijavila 32 otrok. Globa je bila 30 krajcar- jev. V teh letih tudi učiteljska plača ni pri- hajala redno. Z letom 1850 so se razmere ustalile. Obisk v šoli se je povečal in šolski uspeh zboljšal. Jelšane so to- leto dobile novega učitelja. Pi- sal se je Anton Bitenc. Rojen je bil v Košani. Bil je bolj slabotnega zdravja, star pa 23 let. Ko je leta 1851 odšel energični Radišič v Za- dar za semeniškega spirituala, je prišel v Jel- šane odlični vzgojitelj dekan Valentin Pušča- vec, velik rodoljub. Ob prihodu je bil star 43 let; tu je ostal celih 34 let. Po njegovi zaslugi se je že to leto po končani letni skušnji šolar Jožef Iskra v slovenskem jeziku v imenu šo- larjev z govorom in deklamacijo zahvalil vzgojiteljem. Petnajst učencev so vpisali v »zlate bukve«; zelo verjetno jih je vpeljal Puščavec. Zraven zlatih so bile pri skušnji na mizi tudi »črne bukve«. Zaradi slabega obiska v šoli je Pušča vec iskal vzroke izostajanja. Ugotovil je nasled-^ nje: ljudje so zelo ubožni, mnogi otroci ni- majo dostojne obleke ne za šolo ne za cerkev. Nekateri otroci so imeli zelo daleč do šole, na primer z Brda, z Brc, Pasjaka in Sapjan; iz teh vasi so hodili v šolo po eden, dva učenca,. Zelo zavzeti za šolo so bili le otroci vasi Jel- šane, ki so jo obiskovali osemdesetodstotno, kar je bilO' za takratne razmere zelo veliko. Srednji odstotek se je v prvih desetih letih šole sukal okoli 34'"/o. Puščavec je videl, da otroci nimajo v zim- skih mesecih dovolj obleke in da so v šol- skem letu 1851/52 precej zmrzovali v šoli, ker so bile peči slabe (v začetku je bila šola celo brez njih). Puščavec jih je oskrbel, precej pa je sknbel tudi za, to, da so učitelji prejemali svojo plačo v redu. V drugem desetletju se je število hišnih številk v fari dvignilo na 472, to je, za, 16 številk. Puščavec je šel za tem, da bi se uči- teljeva plača zvišala. Vendar je šele v šol- skem letu 1863/64 res dosegel, da, je učitelj prejemal 331 gld. Zato pa, mu je bilo mnogo do tega, da bi bil šolski pouk reden in nepre^ trgan. Njegov drugi kaplan je moral biti eno leto za učitelja na jelšanski šoli, ker je bil Bitenc na bolniškem dopustu. V drugem desetletju so na šoli poučevali naslednji učitelji: Jakob Stvarnik, ki je prišel iz Povirja, je poučeval v Jelšanah od 1854 do 1857. — Franc Grosman je poučeval od 1857 do 1860. V tem času je bil Grosman edini po- klicni učitelj v okolišu jelšanskih šol. Povsod drugod, v Klani, v Podgradu, na Munah, v Vodicah, so poučevali v šoli duhovniki. — Leopold Kančnik je poučeval od 1860 do 1861. Srečko Pire je učiteljeval v letih 1862—1868. Puščavec je skrbel, da sO' se rednO' oprav- ljale učiteljske konference, ki jih prej sploh ni bilo. Prva učiteljska kohferenca je bila leta 1855. Dekan je imel prvi ali uvodni re- ferat. V drugem desetletju jelšanske šole je bil obisk šoloobveznih otrok naslednji: leta 1855 je bil obisk 38-odstoten, leta 1856 le 34-odsto- ten, leta 1857 celo 31-odstoten, leta 1858 — 33'»/», leta 1859 — 29«/o, leta 1860 neznano, leta 1861 — 31'»/o, leta 1862 neznano, leta Ivan Makarovlč, ki je učil v Jelšanah 40 let (rojen 30. IV. 1861, umrl 1. IV. 1957; fotografiran v Gorici Ae- cembra 1952) 23 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 1863 — 44«/o, leta 1864 — 47«/o. Obisk šole je včasih padel tudi zaradi slabih vremenskih razmer in dela na polju. Kasneje se je šolski dbisk zboljšal. Tako je bil leta 1865 kar 56«/o, leta 1867 celo 84«/o, leta 1868 pa 80 »/o. Ob koncu drugega deset- letja jelšanske šole je bilo- leta 1864 na pod- ročju jelšanskega okoliša in dekanata deset šol: Jelšane, Hrušica, Podgrad, Klana, Mune, Vodice, Brgud, Podgraje, Golac, Starad. Najboljši obisk šoloobveznih otrok ni bil v Jelšanah, pač pa na Golcu in na Staradu. Leta 1865 so hodili na Golcu v šolo stoodstot- no, na Staradu okoli 90%. Na Golcu je bil več let za učitelja duhovnik Eržen, ki je dal trdno podlago za slovensko šolo na Golcu. Leta, 1864 je pisal svojemu prijatelju Puščav- cu: »S prvo pošto pošlji oster ukaz soseski v pravem kranjskem jeziku, ne v istrskem, ker mi imamo vse kranjsko tukaj in to najlaže zastopjo.« Obisk v nedeljski šoli ni bil enak obisku delavniške šole. Nihal je. Včasih je bil večji včasih manjši od obiska v delavniški šoli. To je bilo odvisno tudi od učitelja. Učitelj Srečko Pire je bolj privabljal šolarje v nedeljsko šolo, kot so jih drugi učitelji. Leta 1863 je obiskovalo nedeljsko šolo 48 '"/o otrok, nasled- nje leto pa 57 "/»; leta 1867 je obisk narasel celo na 77 "/o. Pire je bil navdušen sadjerec, svilorejec in poljedelec. Za vse to je znal na- vdušiti tudi otroke, prav posebno- hvalo pa je žel zaradi cerkvenega in narodnega petja v šoli; poučeval je tudi igranje na gosli. Število- otrok v delavniški ali nedeljski šoli v Jelšanah se je sukalo med 150 in 180 v vsa- ki izmed teh šoL Zato je bil nujno potreben še en učitelj. Ta je prišel leta 1867 in se je pi- sal Ivan Rade. Z uradno rabo slovenskega jezika v šolah so pa le počasi napredovali. K uspehu je mno- go pripomogel Puščavec. Učni jezik v šoli je bil res samo slovenski, zato pa šolski dopisi v nemščini. Pod vplivom narodnozavednega dekana so postali tudi učitelji bolj pogumni. Leta 1852 je dal Puščavec objaviti razpis za službeno mesto učitelja v Jelšanah tudi v »Novicah«. Referati na učiteljskih konferen- cah so bili v slovenskem jeziku, čeprav je moralo biti poročilo o njih v nemškem jeziku. Referat o vzgoji iz leta 1862 je ohranjen v arhivu; razpredelnica šol leta 1863 je napisa- na v slovenskem oziroma hrvatskem jeziku. Za Jelšane je tak popis izdelal učitelj Pire. Ta je 1864 napisal tudi šolski inventar v slo- venskem jeziku. To so bila leta čitalnic in taborov. V Jel- šanah se je čitalnica ustanovila 1867, a dru- štveno življenje je bilo razvito že 1863 po zaslugi dekana, učitelja Pirca in domačih. Za Pircem je služboval v Jelšanah Martin Košič, za njim pa Ivan Makarovič iz Gore- nj ega polja na Goriškem. Makarovič je po- učeval v Jelšanah nekako 40 let. Ves čas svo- jega službovanja je bil tudi vnet prosvetni delavec in se je pogumno zavzemal za kul- turne pravice Primorcev. Umrl je v Trstu 1. aprua 1957 v starosti 96 let. Dne 14. maja 1869 se je uveljavil novi šol- ski zakon, s katerim so postale šole državne. Podlaga za nadaljnji razvoj šolstva je bila postavljena. Do prve svetovne vojne so v župniji ustanovili še dve šoli: Lipa in Pasjak. V Lipi so začeli s šolskim poukom 13. aprila 1885. Učni jezik je bil hrvatski, naslov šole tudi (»Pucka učiona Lipa«). Poučevala sta Ernest Jelušič (ta le nekaj let), kasneje pa Vinko Puharič, ki je poučeval v Lipi do leta 1925. V to šolo so hodili otroci iz Lipe. Na Pasjaku pa je bUa slovenska šola, ki so jo ustanovili leta 1903. Priprave so trajale sko- raj 10 let; šola je veljala za vasi Pasjak, Sap- jane in Brce. Obe novi šoh sta bili nujno po- trebni, kajti v 90. letih prejšnjega stoletja je bila v župniji velika revščina. Bila je nevar- nost, da bi zaradi revščine šolo opuščali. Ljudje so se zelo izseljevah, a »djeca je ve- činom lose oskrbljena odjelom i obučom«, je pisal Puharič leta 1898. Dodam naj še, da je na Pasjaku poučeval Anton Maslo in to do leta 1924. Naslednjega leta mu je sledil Sla- voj Makarovič. Po prvi svetovni vojni se je ustanovila šola v Novokračinah za vasi Novokračine, Sušak, Novavas. Šoloobveznih otrok v starosti od 6 do 12 let je bilo 116. Pouk se je začel leta 1922. Poučevali so Stana Benčič, Anton Ben- čič, Ivana Kodelja, vsi do leta 1925. Potem so uvedli v šole le itahjanski jezik, poučevali pa so italijanski učitelji in učiteljice. Pod itali- jansko okupacijo so ustanovili itaUjanske šole na Velikem Brdu, na Liscu, v Skalnici. V te šole so poslali 12 do 13 učnih moči. V vseh teh sedmih šolah so vsiljevali slovenskim otrokom tuji nerazumljivi učni jezik. Toda temelj, ki so ga za slovensko šolo v Jelšanah postavili že leta 1843, je bil tako trden, da so po razpadu Italije leta 1943 po- begnili vsi njeni učitelji. Z neomajno goto- vostjo so nadaljevah vzgojo in pouk v slo- venski šoli nasledniki tistih, ki so se pred sto leti trudili za njeno ustanovitev. Odgovornost in delo za slovensko šolo v Jelšanah po letu 1943 je prevzel jelšanski de- kan Viktor Perkan, ki je sam ponudil učni 24 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA prostor v bivši prosvetni dvorani, ker je bila šolska stavba razdejana. Po razpadu Hitler- jeve Nemčije leta 1945 je zopet prevzela upravo šole civilna šolska oblast v novi Ju- goslaviji. Prvi učitelji po letu 1945 soi bili Ludvik Žerjav iz Brezovice in Boža Lampretova iz Ljubljane, Zlata Kenda, Sartori, Jožica Cuč- nikova. Rada Trtnikova. Po priključitvi Pri- morske Jugoslaviji so namesto porušene šole zgradili novo, ki nosi ime »Sola 4. julija«. OPOMBA Članek temelji na arhivskem gradivu, ki ga hrani župni urad v Jelšanah. USTANOVNO PISMO TRNOVSKE SOLE SLA VIGA PAVLIC Iz dopisov cerkvenega arhiva v župnišču v Jelšanah je razvidno, da je bila v šolskem okrožju Jelšane v Istri ustanovljena prva redna šola v Trnovem (Ilirska Bistrica) 11. avgusta 1814.' Z rednim poukom pa so pri- čeli 3. novembra istega leta v neki zasebni hiši. Prvi učitelj in organist je bil Josip Sla- vic, ki je služboval do leta 1823 in je preje- mal plačo 62 gld skupaj z bero. Iz poročila dne 8. marca 1823. leta zvemo, da je bü uči- telj Slavic poslan na pedagoški tečaj v Gorico in nameščen v Hrušico za učitelja.^ Sledil mu je Leopold Treven do leta 1825, nato Janez Klemenčič do 1849. leta, znan je bil kot dober in vzoren učitelj. Iz let njegovega službova- nja so nam ohranjene popisovalne razpredel- nice — BeschreibungstabeUe 1829,' v katerih beremo, da so hodili otroci v trnovsko šolo ne samo iz trnovske fare, ampak tudi iz Kneža- ka do leta 1859, ko so odprli enorazredno osnovno šolo, in iz Bače. Ustanovno pismo trnovske šole nam je do- kaz, s kakšno skrbjo in vestnostjo so se za- vzemali nekateri takratni trnovski veljaki za šolo. Rsmo navaja, kakšen mora biti učitelj, da se ne sme ukvarjati »s'drugim rezhem« kakor z vzgojo mladine. Sledi prisega velja- kov, da bodo tudi gmotno skrbeli za šolo in nakup šolskih potrebščin. Zaradi vsebinske zanimivosti pismo nava- jamo v celoti. Pisano je v slovenskem jeziku.* U'Imenu Presvete Trojize Mi sdolej podpisani se dones ll*' dan Vel- kiga srpna v'leti 1814. ob 10*' uri sjutraj sneshli v'hishi sedaj niga Rihtarja ali Shupana Gregorija Severja v'Ternovim skerbni, ^vizh dopolniti volo nashiga presvetliga Zesarja Pranza, katir sheli koker en skerbni ozha svojih ludstv; de se na- pravjo (kir she nijo) v'mestih ino po desheli, shule, k'duhovni in pojvetni srezhi svojih podloshnih. 28'^'' Sa dobro otrok tega kraja, kir letim bo narvezh k'pridu prishlo in k'narbolshi erbshni. 3tizh Sa ohranit v'Fari tolkajn denarjev, ka- teri od tukaj bi se imeh poshilat v'druge kraja sa podvuzhenje svojih otrok. 4tizh Sa pokasati u^im drugim pot prave skerbi, kir dosdaj (zhe ravn je blo dosti potrebno) se ni mogel snajti en svirk sa plazhat inu sdershat te tulkajn po- trebne shule. A. De skusi poterdenje visoku zhastitlivga Tershashkiga Ordinarjata, koker tudi ujih shul visharja in nashga sedaj niga Jablan- skiga Kantona na tretji dan prihodniga mesza Listognoja, bo tukaj v'Ternovim sa- zhela ena deshelska po zesarj'ki postavi ali Trivialschula, v'katiri otrozi, bi se mo- gli uzhit brati, pisati in rajtati, posebno nemshku in kolkajn bo mogozhe krainsko, de bi mogli enkrat prov svojie kristianske dolshnosti saJ"topiti in potem ratali neka- teri bol sastopni kmetje, nekateri dobri antverharji, nekateri tudi zesarju bol ko- ristni soldatji, koker leti, kateri zelu nizh nesnajo. B. De se bo neshel sa leto shulo dershati en ddber mojster, katirga edino opravilo bo sama shula, savolo obilnosti otrok, in da se ne bo pezhal s'drugim rezhem, katera ne slishi k'podvuzhenju otrok, de se otrozi ujelei ob gvishnih urah pres prenehanja vuzhejo. C. De uj"akateri od nas sdolej podpisanih more v'shulo poshilati otroke svoje ali ptuje, moshke ali shenske skusi tri lejta, in tisti otrozi kir bodo satu se morjo ob guishnih urah musko vuzhiti, zhe le seibo mogi eden sa tu dobri mojJ"ter snajti. 25 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO D. De bodo mojstra vjelej ob gvishnih zhasih : plazhali, koker uje druge sa shulo potreb- ; ne rezhi bodo iperpravili in v'potrebi pre- ; skrbeli. Gregor Sever inu Anton Valen- j zhizh, katere mi dons k'timo svolimo: To i se pa zhe zajtopi, de bukve, papir, perese ¦ ect. in instrumente sa musko morejo Ja- mi starshi sa v Jak svoj ga otroka perpravlt. \ E. De sa volo tega uji sdolaj podpisani. Je \ terdnu saveshemo tim sgoraj rezhenim ; dvem Gospudam Gregoriji Severi inu An- toni Valenzhizhi skusi tri lejta plazhvati,. usaku lejtu 25 Goldinarjov, tu je ujake tri | mesze 6 Goldinarjov in 15 kraizarjov, ka- teri pervi se bodo mogli plazhati pervi dan mesza Lijtognoja, kadar bo hotla shola sazheti, in toku na prej pres prenehanja v Jaku leitu pervi dan Lijtognoja, pervi dan Svizhana, pervi dan Velkigatrauna in ¦ pervi dan Velkserpana dokler v'lejtu 1817. na prvi dan Velkserpana ibodo se plazhali sadni 6 fl. inu 15 kr. sa spolnit to Jumo od 75 Goldinarjev dobrih sa tri lejta. F. De mi se terdnu saveshemo to sgoraj re- zheno Jhumo Jkus tri lejta plazhati, zhe ravn ne bi hotli ali mogli otroke v'Jholo - poshilati, in zhe bi mi poprej vmerli, de leto nasho sedaj no oblubo mor jo popolno- ma dopolniti nashi erbi. G. De vjakateri od naj (kadar bi imel sa Jvoje rezhi rajshati v'enu mestu) bi mogli bres dobizhka in plazhUa pernesti naro- j zhene rezhi sa Jhulo potrebne, koker bu- kve, papir, instrumente sa musko ect. de \ taku vjakateri Jhular bi Je loshej mogi previdit s'ipotrebnim. H. De leta dua Gospuda, katirim mi bomo plazhvali inu katiri bodo so uJe Jhpendie Dobri stan morjo imeti ene bukve v'kati- rih sapishjo uJe prejetu in Jhpendanu, de i kader tri sgoraj rezhene lejta preteko nam j ujim tovarscham morjo skasati zhisto raj- i tengo, de ali mi njim bomo plazhali, zhe \ bi oni kaj vezh Jhpendali, al mi bomo i nasaj prejeli, vjakteri gUh kolka j n bo vezh , prejetga koker Jhpendanega. | I. Poller kir zhistu Jhlijhah in prov od be- : sede do besede sastopili, to krajnsko sapi- . sano najho saveso, k'enmo vikshimu po- i ter j en ju taiste pred dvemi prizhami, ka- tiri pijat snamo Je Jami svojo roko pod- pishemo, in katiri pisati nesnamo se svojo roko potkrisamo, inu katiro pismo ima i precej nejeno biti u'Kanzlio Jvetliga Ja- blanskiga Kantona kir bo po postavah poter j eno, katirmo svetlimo Kantonu se uJi radovolno podvershemo. Ja biti ruban ; ujakateri tijti, kateri od naj nebi hotel obdershati to sgoraj rezheno- svojo oblubo. K. Mi Jdolaj podpisani tudi damo oblast tim dvema sgoraj rezhenim Gospudam ect. (zhe bi moglu vezh otrok v'shuli se vu- zhiti, koker je nashih) morejo tud druge u'Jhulo vseti, in de usakateri drugi otrok plazha sa enu lejtu deset Goldinarjov do- brih, katiri bodo v'Jhulsko- Kajso vershe- ni, in katir otrok bo imel to pravizo v'Jhuh, koker ti drugi. Anton Vallentshitsh m. p. Giorgio Samsa m. p. Gregor Sever m. p. Joseph Vallentshitsh m. p. Marco Krainz m. p. Cooperator Joseph Mikolich m. p. Jacob Vallenschitsch m. p. t Josepf Vizhich m. p. Andre Benigar m. p. t Blas Bajha t Joseph Snidershish Paul JeUousheg m. p. Andri Hodnik m. p. Gregor Macilbob m. p. ICaplan u Hariah stoji dober sa tri Lei ta zhe je u Fari Joseph Jurcich m. p. kooperator i Prizhe Anton Thomshizh m. p. ) cd usiga. N.B.Joseph Jurcich je usel naje Dolshnusti Josepha MikoUchia proti Shuli. Dajs die Unterschriften der hier Gefertig- ten theils ganz eingenhändig, theils mit ihren eigenen Kreutzzeichen freywillig bestättiget sind, wird von Seite diser Bezirks Obrichkeit bescheiniget. Bezirks Herrschaft Jablanitz am 17. Okto- ber 1814 Bar. Lazarini m. p. (L. S.) Poleg redne šole je delovala tudi nedeljska šola, kar je razvidno iz dopisa z dne 13. avgu- sta 1823. leta.5 Po statističnih podatkih lahko ugotovimo, da je bilo veliko število- šoloob- veznih otrok. Koliko otrok pa je dejansko obiskovalo šolo, ne moremo ugotoviti. Poro- čilo iz leta 1818 izkazuje, da je bilo 422 šolo- obveznih otrok, obiskovalo pa je šolo komaj 43 dečkov in 18 deklic. Za leto 1826, za časa službovanja učitelja Klemenčiča, navaja do- pis št. 332, da je bilo v Trnovem 537 šolo- obveznih otrok." Vzrok, da je bil obisk slab, je prav gotovo ta, da so na šoli poučevali v nemškem jeziku in ta je bil otrokom, ki so doma govorili slovensko, težak in nerazum- ljiv. Zato so zelo neradi hodili v šolo-, kot ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nam pripoveduje Bistričan Janez Bile, du- hovnik, pesnik in pisatelj, v svojem življenje- pisu:' »Dovršivši sedmo leto, torej 1846, sem začel obiskovati že takrat obstoječo šolo v bližnjem Trnovem. Huda je bila posebno zato, ker je bil ves pouk nemški.« Leta 1849, zlasti potem ko je prišel učitelj Leopold Belar, se je tudi slovenščina uveljavila v šoli, vendar ne za dolgo.* Doba Bachovega absolutizma in stroga germanizacija je skušala popolnoma izpodriniti slovenski jezik v šoli. Na njej so uradovali v nemščini, toda poučevali so v tr- novski šoli v slovenskem jeziku.' Iz učitelje- vega poročila ob koncu šolskega leta 1866 je razvidno, da so na trnovski šoli krščanski nauk, branje, številčenje, slovnico in spis j e poučevali v lepi, čisti slovenščini, tako da so bili vsi navzoči pri skušnji zadovoljni. Leto 1869 je pomenilo prelomnico v zgodo- vini osnovnega šolstva. Takrat je izšel splošni osnovnošolski zakon, s katerim je bilo dolo^ ceno, da mora vsakdo obvezno osem let obi- skovati šolo. Za Trnovo pa ne pomeni to leto razvoja samo na šolskem področju, ampak tudi napredek v gospodarstvu. Začeli so gra- diti železnico Šempeter na Krasu—Reka in prvi vlak je stekel skozi Trnovo 5. junija 1873. leta. Železniška postaja se je prvotno imenovala Domegg-Feistritz (Tmovo-Bistri- ca), pod Italijo Torrenova-Bisterza, nato Villa del Nevoso, danes pa Ilirska Bistrica.Železa niča je pomenila napredelc na gospodarskem kakor tudi na prosvetnem področju. Pričela se je razvijati industrija, pokazala se je po- treba po bolj izobraženem kadru, potrebovali so ljudi z več znanja in to jim je dala šola. Da bi se določila omenjega šolskega zakona točno izvajala, so v Trnovem ustanovili kra- jevni šolski svet, ki naj bi skrbel za to, da bi vsi šoloobvezni otroci prihajali k pouku. Tedaj so pričeh razločevati med »novo« in »staro« šolo. Nova šola je bila namenjena vsem otrokom ne glede na premoženjske raz- like staršev, medtem ko so obiskovali staro šolo le otroci premožnih in uglednih ljudi. Nastala je tudi razlika pri pouku: v stari šoli so učili le branje, pisanje in računanje, v novi šoli so dopolnili učni načrt s prirodo- znanstvom, zemljepisom, zgodovino in petjem. Kljub strogi odredbi je foUo še leta 1872 mnogo otrok brez pouka. Statistika tega leta nam daje naslednje podatke: šoloobveznih otrok je bilo 369 in sicer 181 dečkov in 188 deklic. Obiskovalo pa je pouk le 79 dečkov in 113 deklic, skupno torej 192 učencev. 21a- radi prizadevanja krajevnega šolskega sveta je število šolo obiskujočih otrok iz leta v leto naraščalo. Leta 1861 so šolo razširUi v dvorazrednico. Tedaj je bil nastavljen prvi nadučitelj, znani glasbenik Fran Gerbič, in istega leta sO' pri- čeli graditi novo šolsko poslopje, ki so ga do- končali leta 1866. Sola je leta 1877 dobila tretji razred in naslednjega leta, še četrti. Leta 1909 so s prizidkom povečali šolsko po- slopje ter pripravili učilnico za peti razred. Poleg osnovne šole, ki je bila deška, in de- kliška, so leta 1888 ustanovili dekliško osnov- no šolo, ki naj bi dala ženski mladini neko- liko več splošne izobrazbe. V tem letu so se naselile v Trnovem sestre de Notre-Dame, ki so odprle dekliško šolo ter v naslednjih štirih letih prevzele iz dotedanje šole vse deklice. Tako sta bili v kraju deška in dekhška osnov- na šola, v katero so hodili otroci iz krajev, ki sestavljajo' trnovsko šolsko občino: Trnovo, trg Ilirska Bistrica in vasi Topolec, Koseze, Zarečje, Zarečica, Brdce in Velika Bukovica. Leta 1911 so v Veliki Bukovici ustanovili ekskurendno šolo, ki je bila podružnična šola trnovske deške šole.*'. Leta 1888, ko so prevzele dekliško osnovno šolo sestre de Notre-Dame, se je vpisalo v prvi razred 34 učenk. Leto kasneje je bil na šoli že drugi razred ter internat za gojenke. Okrajni šolski nadzornik Ivan Thuma je sve- toval vodstvu dekliške šole, naj zaprosi za pravico javnosti, ki jo je šola dolbila z ministr- skim razglasom 31. decembra 1892 (št. 28.634). Redovnice so v letu 1901 postavile nov inter- nat, ki je lahko sprejel gojenke treh oddel- kov. Na šoli je bil učni jezik slovenski; ker pa so starši nekaterih gojenk želeli, da bi se nji- hove hčere naučile nemščine, so leta 1904 od- prli zaseben nemški razred, ki je bil paralelka slovenskemu šestemu razredu. Gojenke so- po končanem osnovnem razredu lahko obiskovale nadaljevalni tečaj, kjer so se pripravljale za sprejem na učiteljišče, hcej, trgovski tečaj ali za poklic poštne uradnice. Učile so se poleg nemščine tudi francoščine in italijanščine, da so lahko nadaljevale šolanje. Po končani prvi svetovni vojni leta 1918 je Ilirska Bistrica po mirovni pogodbi prišla pod Italijo in s tem se je pričelo potujčevanje slo- venskega ljudstva. Italijani so odprli osnovne šole na Topolovcu, Zarečju in Kosezah, toda slovenske učitelje so pustili le še do Gentilije- v^e šolske reforme leta 1923. V tem času sta poučevala učitelja Lampret in Josip Dolgan, ki sta potem odšla v Jugoslavijo. Po uvedbi italijanskega učnega jezika so se morali otroci vpisati v ipolitično organizacijo »Piccoli Italia- ni« in »BaUila«. Cilj ital. šole je bil potujče- vanje naše mladine. Polagoma so se priselje- vali v II. Bistrico Italijani s svojimi družinami. 27 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 let so italijanske fašistične oblasti uniče- vale našo domačo kulturo, prosveto in gospo- darstvo. Z vsemi sredstvi je fašistični zasuž- njevalec dušil in preganjal slovensko besedo. Izgnal jo je iz šol, uradov in javnega življenja sploh. Ukinil je slovensko časopisje in onemo- gočil izdajanje slovenskih knjig. Najhujši zločin, ki ga je italijanski fašizem storil nad slovenskim narodom, je bilo na- merno fizično uničevanje slovenske intehgence ria Primorskem. Čeprav je bilo sleherno kulturno delo pre- povedano, so vendar ljudje na skrivaj peli in igrali v odročnih vasicah. Prepovedana, slo- venska beseda se je ohranila po domovih, kjer so matere učile svoje otroke. Ljubezen do slovenske besede je bila močnejša kot vsaka prepoved, grožnja in kazen. Prav ta ljubezen in živa potreba po kulturnem življe- nju sta omogočili, da se je preganjani in za- ničevani slovenski jezik tako živo ohranil med primorskim ljudstvom. OPOMBE 1. Fascikel 1, cerkveni arhiv v Jelšanah. — 2. Fase. 1, cerkveni arhiv v Jelšanah. — 3. Fase. 89/1 v Slovenskem šolskem muzeju. — 4. Ob sto- letnici ljudske šole v Trnovem na Notranjskem 1814—1914. Letno poročilo v Slovenskem šolskem muzeju. Pismo je bilo napisano v jeziku, kakrš- nega so govorili okoli leta 1814. Takrat je bila pri nas v rabi še bohoričica. Praviloma je imela za sičnike in šumnike naslednje znake: za glas s — [, za glas z — s, za glas c — z, za glas š — Jh, za glas ž —sh, za glas č — zh. Vendar pa pisec znaka za š in ž dostikrat zamenjuje. Torej beri besede »v hishi«, »ozha«, »sheli«, »Valenzhizh«, »shula«, »vuzhiti« itd., v hiši, oča, želi, Valenčič, šola, učiti itd. — 5. Fase. 89/2 v Slovenskem šol- skem muzeju. — 6. Fase. 89/1 v Slovenskem šol- skem muzeju. — 7. Dom in svet, 1907. — 8. SAL, šolski fascikel Trnovo XXV. — 9. Učiteljski to- variš 1866, str. 308 in 376. — 10. Postojnsko okraj- no glavarstvo, Postojna 1889, str. 68. — 11. Letno poročilo četverorazredne ljudske šole v Trnovem 1887—1888, v Slovenskem šolskem muzeju. KRASILNI ELEMENTI NA DRŽAJIH SPAD IN SABELJ FERDINAND TANCIK Slovenija je ibila s svojimi nekdanjimi deželami Koroško, Kranjsko, Štajersko in Goriško z Istro do konca prve svetovne vojne sestavni del Notranje Avstrije. Zato v sloven- skih muzejih ohranjeno orožje priča o razvoju oborožitve avstrijske vojske, ki je v raznih zgodovinskih obdobjih bivala tudi na našem ozemlju. Tako kot na drugih področjih druž- benih dogajanj so se v razvoju orožja, ki se je pojavljalo tudi v Sloveniji, križali vzhodni in zahodni, obenem pa južni in severni kul- turni tokovi. Med drugimi zvrstmi orožja so močno vpüvali tudi na razvoj spade, ki je na končni stopnji svojega razvoja postala častni zr>ak tedanjega vladajočega družbenega raz- reda (italijansko: la spada — meč, sabljač). Spada je v bistvu zvrst meča, ki se od njega razlikuje le po ožjem rezilu; to je bolj primemo za suvanje kot pa za zamahovanje. Njeno enorezno rezilo z dvorezno konico ime- nujemo rezilo sekahiega meča, dvorezno pa rezilo suvalne spade. Najboljša rezila za spade so v XVI., XVII. in XVIII. stoletju kovali v Brescii, Milanu, Serravallu, SeviUi, Solingenu in Toledu. V prvi polovici XVI. stoletja se je spada kot plemiško orožje iz Italije in Španije razširila po vsej Srednji Evropi. Na evrop- skem jugu je najprej nadomeščala bodalo (francosko dague, itahjansko in špansko daga), zato se je tudi na severu razširilo njeno lo- kalno ime dagon, ki pomeni dolgo bodalo in se je med nemško govorečim ljudstvom spre- menilo v Degen (spada). Ko pa je v XVII. sto- letju spada postala del dvorjanske nošnje, je kot orožje skoraj povsem izgubila svoj prvot- ni pomen. Tako je zaradi krasilnih elementov na sestavnih delih svojega držaja že v XIX. stoletju kot umetnoObrtni izdelek postala predmet umetnostnozgodovinskih raziskav. Do avstrijskih nasledstvenih vojn (1701 do 1714) je Avstrija uvažala iz Španije izvrstna rezila za spade. Toledska rezila, ki so bila tedaj najbolj cenjena, so bila zaznamovana z glavo Mavra v mojstrskem znaku Heman- deza Juana Martineza, s polmescem v zname- nju Pedra del Monte in drugimi simboli tam- kajšnjih znamenitih kovačev rezil. Ko so pa po teh vojnah v Španiji zavladali Anžuvinci, ni mogla več Avstriji dobavljati svojih rezil, zato se je morala ta zadovoljiti z izdelki nem- ških orožarjev. Rezila za razkošne in častni- ške spade z znakom volka je kupovala v Passauu, za vojaške pa v Solingenu. V XVIII. stoletju še ni bil predpisan model bočnega hladnega orožja za avstrijske čast- nike in vojaške uradnike. Tedaj je na splošno 28 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika SI. 1. Francoska dvorjaniška spada Iz XVII. stoletja (Narodni muzej v Ljubljani, Inv. št. 19859; foto SreCko Habič) veljal le nepreciziran predpis: nositi možato, vojaško rezilo s pozlačenim držajem. Zato je nastalo mnogo izvrstno cizeliranih in predrtih rezil, ki so bua mnogo lažja od cehh. Namesto spad so častniki nosili celo lahke palice iz ribje kosti. Marsikdaj so upodobitve z mito- loškimi prizori krasile porcelanaste držaje teh sprehajalnih spad. Vse XVIII. stoletje so skušale vojaške oblasti zavreti te francoske modne težnje. Zlasti so si prizadevale uvelja- viti častnišško spado, ki se je razvila iz fran- coske razkošne ali dvorjanske spade iz XVII. stoletja (si. 1). Ta je imela po francoskem vzoru izdelan že močno poenostavljen držaj. Trn fasetira- nega rezila suvalne spade je tičal v oblesju, ki ga je ovijala debelejša medeninasta vita žica. Obojestransko sta jo spremljali tanjši bakreni viti žici. Po vsej dolžini lesene obloge je med navoji trožice potekal dvofasetni srebr- ni trak, ki je stopnjeval barvni učinek kovin- ske prevleke oblesja. Na obeh koncih so bile žice in trak pritrjeni z držaj nima prstanoma iz peterožične pletenine. Zgoraj se je obloga držaja končevala v jaj častem gumbu s kon- kavnim valjastim nastavkom, ki se je dotikal zgornjega roba držajnega prstana. Medeni- nasta odboj niča se zadaj končuje v navzdol usmerjeno zdebelino, spredaj pa navzgor pre- haja v prstni ščitnik, šesterorob ločen. Zgoraj ga vijak povezuje z gumbom. Odlbojnica in ločen sta hkrati z držajnim nastavkom, ki oklepa spodnji del trna rezila, ulita v enem kosu. Spredaj in zadaj odhajata od odbojnice navzdol močno okrnjeni lovki rezil in se s konci zavitimi proti trnu, naslanjata na na- vzgor konkaven odbojni ščitek, ki predstavlja adargo. Njeno zgornjo in spodnjo ploskev, držaj ni nastavek in notranjo in zunanjo stran gumba krasi rastünski motiv, v katerem so še dokaj simetrično razporejeni akanti in svit-' kovje ter spominjajo še na renesančni koncept za organizacijo dekoracije. Akant je tudi na vrhu locna, ki ima na zunanjih ploskvah vtis- njeno valovnioo, ki izhaja iz četverolista, ki ga nakazujejo štirje vtisnjeni krogi. Na rezil- nem nastavku te francoske dvorjanske spade je napis: Ne izvlači me brez vzroka. Ne od- lagaj me brezčastno (Ne me tirez pas sans raison. Ne me remettez pas sans honneurs). V XVIII. stoletju je po njenem vzoru na- stala častniška spada, ki so jo' kmalu prevzele skoraj vse evropske vojske. Na našem ohra- njenem primerku tiči trn rezila suvalne spade, ki ga je skoval toledski kovač rezil Tomas de Ayala (1615—1625?), v močno pozlačenem dr- žaju (si. 2). Vsi njegovi sestavni deh so iz lite SI. 2. Avstrijska častniška spada iz XVII. stoletja (Na- rodni muzej v Ljubljani, inv. št. 10933; foto Srečko Habič) 29 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO medenine. Izoblikovani so mnogo lepše kot v prejšnjem primerku. Rahlo- vzvalovljena od- boj niča, ne prehaja, več spredaj v ločen, tem- več se ta s svojim spodnjim koncem naslanja na njeno vrhnjo ploskev. Navzgor usmerjena zdebelina njenega sprednjega konca, prehaja skozi razcep srčaste adarge, ki je spredaj m.očno navzgor upognjena. Gumb je postal kroglast. Vso površino sestavnih delov držaja krasi plastično školjčevje, trakovje in s vit- ko vj e tako bogato, da, so razgibane vse črte obrisa. Prvotno kiparsko obravnavan držaj častni- ške spade se je pozneje pri modelih 1740, 1798, 1811 in 1837 razvil v smeri geometrijskega krašenja, čeprav je obdržal še osnovno funk- cionalno obliko držaja iz XVIII. stoletja (si. 3). Ker so pa kiparski smeri dekoracije sledili le držaji spad generalov, generalštabnih čast- nikov in vojaških uradnikov, bomo zato ob- ravnavali zgolj le te umetniško dojete oblike in krasile elemente v organizaciji njihovega dekorja. Dokončno se je spa,da kot častno bočno hladno orožje izoblikovala z vsem svojim po- znejšim bogastvom dekorja, šele po- francoski buržoazni revoluciji. V oblikah in okrasu nje- nega držaja, qpazimo tisti francoski revolucio- narni radikalizem, ki je tedaj pronical v vsa SI. 3. Avstrijska častniška spada, M. 1798 (Narodni mu- zej v Ljubljani, inv. št. 19860; foto Srečko Habič) SI. 4. Spada avstrijskih vojaških uradnikov, M 1802 (Narodni muzej v Ljubljani, inv. št. 1261; foto Srečko Habič) druga področja političnega, kulturnega, in eko- nomskega življenja francoske družbe. Cepra,v skladno z naglimi uspehi nosilcev novih druž- benih idej na političnem področju ni zmoglo to hotenje ustvariti popolnoma, nove baze tudi socialnemu življenju, je njegov prečiščevalni proces močno vplival na tedanjoi umetnost. Estetska nagnjenja kitastega sloga, sloga L:udvika XVI. (1774—1792), ki so bUa značilna za ancien regime, je na umetnostnem področju pričela zavirati kontrola znanosti in razuma.. Nova umetnostna smer, ki je vse bolj zasenče- vala fantazijski slog ancien, regima,, je močno težila v naturalizem. Ker je v grški in rimski umetnosti cenila najbolj čiste naravne zakoni- tosti, se je nagibala k antiki in se: hotela iden- tificirati z umetnostjo teh dveh antičnih na- rodov. Novi slog je sicer nastajal že na, predvečer francoske revolucije in je po njenem zmago- vitem koncu odklanjal vse značilnosti prejš- njega, ki je izražal feministično antikizirano smer. Porevolucionarno umetnostno hotenje je navdajal heroični zanos. Kot v umetnosti je tudi v umetnodbrtnih orožarskih izdelkih od- klanjalo osebna občutja zaradi racionalizma, ki se je vedno močneje uveljavljal tudi na 30 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika SI. 5. Spada avstrijskih vojaških uradnikov iz 1. 1804 do 1809 (Narodni muzej v Ljubljani, Inv. št. 19857; foto Srečko Habič) tem področju. Kljub temu pa je mnogim umetnikom, ki so pričeli ustvarjati še v ancien régimu, uspelo združiti stroge klasicistične oblike s tradicionalno francosko- milino. Če- prav so prav tedaj na kontinentu že zelo moč- no vplivali angleški vzori, pa je zaradi po- litičnih, gospodarskih in socialnih momentov vendar kmalu prevladal francoski empir. V organizaciji dekoracije na vidnih površi- nah pri sestavnih delih razkošnega orožja so se empirski krasilni motivi prilagodili njiho- vim osnovnim funkcionalnim oblikam. Ob- enem so bili krasilni elementi vedno skladni z dostojanstvom lastnika takega orožja. Na njih je empir po svojih stilističnih načelih na- merno omejil število krasilnih motivov. Poleg nekaterih krasilnih elementov kitastega sloga, ki jih je še obdržal, so se po revoluciji po- javili: plastične upodobitve antičnih božan- stev, reliefni portreti državnikov in vojsko- vodij in plastično prikazana Herkulova dela. Tako se je na razkošnih orožjih poleg prejš- nje geometrijske krasilne smeri znova poja- vila tudi bolj cenjena kiparska smer. V dekoraciji opazimo izvrstno obUkovane plastične figuralne motive, kot so na primer egipčanski, grški in rimski človeški liki, živali in drugi antični simboli. V republikanskem obdobju so simbolične krasilne motive kita- stega sloga zamenjali priljubljeni patriotični emblemi (boginje sreče, zmage in miru, fri- gijske čepice, galski petelini, orožje, zlasti meči, kopja in topovi, rimski liktorski svežnji, zastave in zvezde sreče). Po Napoleono-vi voj- ni ekspediciji v območje Nila so v direktorij- skem obdobju poleg labodov in rimskih glav s šlemi, Jupitrovih strel in levov zelo cenili egiptovske krasilne motive (grife in sfinge). Poleg hrastovih in palmovih vejic, lovorovih vencev in orlov so v cesarstvu uporabljali' kot krasilna motiva čebelo (simbol korziške Bonapiartove rodbine) in inicialko N (Na- poleon). V tem zmagovitem obdobju nove družbene miselnosti je že med direktorijskim slogom znova naraslo nagnjenje do razkošja. Ze v prvi repubUki so vedno bolj pogosto odliko- vali z razkošnim bočnim hladnim orožjem tiste bojevnike, ki so se za zmago novih idej in olbrambo meja Francoske republike pro- slavili na bojišču in tudi civihste za njihovo uspešno javno delovanje. V konzulatskem ob- dobju so razkošna orožja postala še bolj umet- niško izoblikovana. Razkošje se je vse bolj stopnjevalo v začetku XIX. stoletja, ko je Napoleon I. prirejal na svojem dvoru sijajne SI. 6. Spada avstrijskih vojaških uradnikov, 1815—1835 (Narodni muzej v Ljubljani, inv. St. 13730; foto Srečko Habič) 31 kronika ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SI. 7. Spada avstrijskih vojaških uradnikov, 1835—1848 (Narodni muzej v Ljubljani, inv. št. 36; foto Srečko Habič) sprejeme in vedno bolj pogosto praznoval zmage imperialnih sil. S kronskimi svečanost- mi je leta 1804 doseglo razkošje francoskega cesarskega dvora svoj vrhunec. Za francoskim razkošjem tedaj niso hoteli zaostajati tudi drugi evropski dvori. Najbolj odlična razkošna orožja v cesar- skem slogu so izdelali v tovarni orožja v Ver- saillesu. Dejavnost tega podjetja je na umet- nostnem področju vodil med leti 1793—1818 A. Boutet. Mnogo njegovih umetniško izobli- kovanih orožij je danes v Musée des Invalides v Parizu. Večina tam shranjenega razkošnega orožja je bila Napoleonova zasebna last. Med njim je mnogo izvrstnih primerkov, ki so jih izdelali mojstri zunaj meja francoskega cesar- stva. Enotno spado za vse avstrijske vojaške uradnike so predpisali šele 10. maja 1802. Od častniških spad, ki so imele rezilo sekalnega meča, se je razlikovala po fasetno brušenem rezUu suvalne spade. Empirski slog na nje- nem držaju najbolj izrazito odseva v organi- zaciji dekorja in v njegovih krasilnih motivih. Sestavne kovinske dele držaja in nožnice sgaade vojnih uradnikov M. 1802 poživljajo ibogato pozlačeni figuralni in rastlinski kra- silni motivi (si. 4). Organizacija za dekoracijo držajev poznejših spad je bistveno ostala ne- spremenjena do razsula avstrijske državne tvorbe. Trn rezila tiči v ploščatem oblesju držaja. Na obeh zunanjih straneh ga obdajata gladki foisemični ploščici. Na zunanji je apli- cirana pozlačena, medeninasta angleška pelta z ozkimi izboklimi stranicami. Simetrala jo deli v levo in desno polovico. V I. levem grbovnem polju, kjer konkavne in konveksne, vodoravne črte pomenijo modro heraldično barvo, je v levo obrnjen kronan enoglavi orel s polmescem na prsih. V II. (desnem) so gra- fično prikazane heraldične navpične proge in sicer prva in tretja srebrni, druga in četrta pa rdeči. Nad tem zgomjeavstrijskim grbom je reliefno oblikovana avstrijska cesarska kro- na iz okoli leta 1570. Prstan držaja, sprednji in zadnji okov oblesja krasi lovorova vejica s simetrično razporejenimi in naturalistično upodobljenimi listi. Nad oblesjem nakazuje baza gumba smer navspred upognjenega trna rezila suvalne spade. Njeni širši stranski plo- skvi krasi iz akanta izhajajoča in navzdol usmerjena stiHzirana pahneta. Gumb je iz- oblikovan v polnoplastično levjo glavo-. Ta krasüni motiv je med leti 1835—1848, za, vlade 81. 8. Spada avstrijskih državnih uradnikov, M. 1849 (Narodni muzej v Ljubljani, inv. št. 9793; foto Srečko Habič) J 32 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika cesarja Ferdinanda I., postal odločujoč figu- ralni dekorativni element za gumbe vseh po- znejših avstrijskih spad državnih uradnikov vse do prve svetovne vojne. Rahlo valovita ploščata odbojnica je zadaj usmerjena močno navzdol in se končuje v obojestransko voluto. Njen zadnji konec pokriva zgoraj akant, ki izhaja iz rocailla. Z vrhnje ploskve odbojnice odhaja spredaj na rahlo kot S zakrivljen plo- ščat ločen. Zgoraj je usmerjen navzven in njegov sprednji rob pokriva po vsej dolžini slabo razvit akant. Z vrha ločna odhaja proti gumbu plastično oblikovana, skledasta palme- ta. Stikališče ločna z odbojnico- na njenem sprednjem koncu ponazarja majhna plastič- na levja glava. Od nje odhaja na sprednji rob ščitka stilizirana pahneta. Rahlo konvek- sen ščitek odhaja navzdol z zunanjega roba odbojnice. Ponazarja obliko roga in njegov zadnji konec prehaja v voluto. Obroblja ga reliefna vita vrv. Na ščitku je apliciran slabo razgiban leteč empirski enoglavi orel, ki je še brez vladarskih in državniških insigni j. Ta krasilni motiv priča, da so spado izdelali pred letom 1804, še preden se je moral Franc II. odreči naslovu cesarja rimskega cesarstva nemške narodnosti in se zadovoljiti SI. 9. Spada avstrijskih državnih uradnikov iz druge I polovice XIX. stoletja (Narodni muzej v LJubljani, inv. i št. 19858; foto Srečko Habič) j SI. 10. Sablja madžarskih državnih uradnikov iz začetka XX. stoletja (Narodni muzej v Ljubljani, Inv. št. 19862; foto Srečko Habič) S titulacijo avstrijskega cesarja kot Franc I. (1804—1835). Rezilo spade vojnih uradnikov med leti 1804—1809 tiči v podobnem držaju (si. 5). Od prejšnjega se razlikuje le po plastičnem okras- ju. Enaka je tudi obloga oblesja. Na zunanji biserni ploščici je apUcirana že opisani podob- na angleška pelta. Njeno pikčasto grbovno po- lje omejujejo gladki izbokli robovi. V njem je prav tako z gladkimi črtami pisana relief- na, kurzivna inicialka F 1 (Franc I.). Tako obravnavan grbovni ščit, nad katerim je re- liefna avstrijska cesarska krona, heraldično pomeni srebrni vladarski monogram na zla- tem polju. Prav tako kot z bisernim nizom obrobljen držajni prstan krasi stüizirana lovo- rova vejica s simetrično razporejenimi listi tudi sprednji in zadnji okov oblesja. Nad njim nakazuje baza gumba smer za tm rezila bodne spade. Njeni širši stranski ploskvi po- življata stUizirani palmeti. Vrhnji del gumba je plastično izoblikovan v sklonjeno Ikarovo glavo. Sprednji konec navzdol usločene od- bojnice se končuje v voluti, zadnji pa skozi nakazan kvadratast okov prehaja v plastično lovorovo vejico, ki se prav tako končuje v voluti. Oba vrhnja robova odbojnice sta okra- šena v guüloch tehniki. V obliki roga odhaja navzdol in navzven od odbojnice rahlo kon- 33 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO veksen in močno navzad zapotegnjen ščitek. Njegov sprednji rob krasi navzdol razvit akant, konec pa navznoter obrnjena levja glava v profilu. Ostale robove ščitka poživlja motiv lusk, ki se nizajo med dvema izbokli- ma črtama. Na ščitku je apliciran močno raz- giban leteč orel z mečem in žezlom v kremp- Ijih desne noge, z levo pa drži rob rimske ancüe, na kateri je grafično nakazana rdeče- srebrno-rdeča heraldična avstrijska barva. S sprednjega dela odbojnice je navzgor od- hajal žal manjkajoč ločen, čigar baza v obliki sedečega leva (sfinge ali grifa) je še vidna. Tudi držaj naslednje spade vojnih uradni- kov (si. 6) se bistveno ne razlikuje od prejš- njih. Notranja bisemična ploščica lesene ob- loge na trnu rezila suvalne spade je gladka, na njej je apliciran ovalni medalj in z ibas reliefno upodobitvijo Atenine glave v profilu, na zunanji pa je že opisanim podobna angle- ška pelta z avstrijsko cesarsko krono na vrhu. Na grafično prikazanem črno heraldično barvnem dnu je v levo obrnjen enoglavi orel s polmescem na prsih. Na polmescu sicer ni grafično prikazana zlata in rdeča heraldična barva njegove šahovnice. Kljub temu pa v tem grbovnem ščitu spoznamo kranjski grb. Iz tega sklepamo, da so spado izdelali po letu 1815, ko so med drugimi Ilirskimi provincami Avstriji priključili zopet tudi Kranjsko. Prstan držaja in zadnji okov oblesja krasi vejica hrastovega listja. Na sprednjem okovu oblesja pa vidimo lovorovo vejico. Nad obles- jem držaja je baza gumba. Ob njeni zunanji ploskvi krasi motiv v vodoravne črte razpo- rejenih lusk. Sam vrh gumba je izoblikovan v polnoplastično orlovsko glavo. Rahlo vzva- lovljena odlbojnica se zadaj končuje v navzdol usmerjeno plastično orlovsko glavo. Od nje se zgoraj in spodaj vračata akanta na odboj- ni col Iz njenega siprednjega konca, odhaja navzgor skoraj vzporeden, s smerjo trna re- zila rahlo na S vzvalovljen ločen. Ta sestoji iz kvišku usmerjene plastične orlovske glave, ki jo akanta povezujeta zgoraj in spodaj z odbojnico. V njenem odprtem kljunu tiči rog. Njegov notranji rob krasi navzdol usmerjen akant. Končni rob roga omejuje stiUziran listni ornament. Odprtino roga zaslanja nika. S krUi je povezana z gumbom, ki je izobli- kovan v orlovsko glavo. Ščitek je izoblikovan v amazonsko pelto. Obroblja jo konveksni jajčni motiv, ki ga obojestransko omejujeta konveksna pasova. Rozeta prekinja v sredini njegov obrobek. Obe konici pelte se konču- jeta v bas reliefni orlovski glavi, ki sta obr- njeni proti središčnici. Apliciran močno raz- giban empirski dvoglavi orel ima v desnih krempljih poševno navzgor usmerjena žezlo in meč, v levih pa rimsko ancUo z grafično prikazanimi heraldičnimi avstrijskimi barva- mi. Te empirske oblike avstrijskega grba so še po marčni revoluciji leta 1848 nosili narod- ni gardisti na kloibukih in šlemih. Po letu 1820 opazimo v krašenju držajev spad opadanje obHkovnih moči empirskega sloga. Snovalci dekorja za tovrstne držaje spad so oblikovni izraz še vednoi iskali v kla- sični umetnosti. Nove oblikovne smeri so pa že postale prav tako močne kot v klasicizmu zdramljeni grški in rimski vzori. Kljub temu pa je klasicizem še nadalje močno vplival na razvoj dekorja na sestavnih delih držajev in nožnic. Oblikovna prizadevanja klasicistične smeri so opazna v nadaljnjem razvoju spad voja- ških uradnikov. Organizacija dekoracije na njihovih kovinskih delih se je dokončno raz- vUa in njeni krasilni motivi ustalili. Taki so potem obveljali skoraj nespremenjeni do kon- ca prve svetovne vojne. Značilni primerek tako razvitih krasilnih elementov je posreden, lit, medeninast držaj spade (si. 7) Lz oibdobja vlade Ferdinanda I. (1835—1848). Ploščato zu- nanjo in notranjo ploskev obloge trna na re- zilu suvalne spade krasi motiv lusk, ožji, sprednjo in zadnjo, pa poživlja gravirana lo- vorova vejica. Na zunanji strani obloge je v bas reliefnem ovalnem vencu, ki ga sestavlja- ta hrastova in lovorova vejica, kurzivna inici- alka F 1 (Ferdinand I). Na obeh širših plos- kvah baze gumba je navzdol usmerjena pal- meta. Gumb je izoblikovan v plastično levjo glavo. Zgornjo ploskev rahlo navzdol usločene odbojnice poživljata spredaj in zadaj lovorovi vejici. Na sprednjem koncu odbojnice se pra- vokotno navzgor razrašča plastična hrastova vejica. Okoli nje se ovija kača, ki se nad ve- jico usmeri proti gumbu in z glavo- naslanja na levji gobec. Ščitek v obliki amazonske pelte se bistveno ni spremenil. Obe njegovi konici prehajata v bas reliefni levji glavi, ki sta usmerjeni proti rezilu. Od njiju se navzdol po robu pelte razvijata akanta in se s konce- ma dotikata v sredini ščitka. Na njem apUci- ran dvoglavi orel ima v krempljih še vedno vladarske insignije in rimsko anello, vendar ni več tako razgiban kot v prejšnjih primerih, temveč je postal že bolj simetričen. Konec prve polovice XIX. stoletja so vojni uradniki zamenjali spade z bolj funkcional- nimi častniškimi pehotnimi sabljami. Zato so 14. avgusta 1849 razkošno spado kot dekora- tivno bočno hladno orožje predpisali samo za državne uradnike in sicer za ministrskega predsednika, ministre, državne tajnike in dru- 34 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika ge uradnike od prvega do dvanajstega raz- reda. Vzor za držaje teh spad je bil držaj spad vojnih uradnikov iz obdobja Ferdinanda I. Krasilni motivi na njegovih sestavnih delih pa so bili lepše oblikovani (si. 8). Opustili so lito, medeninasto oblogo trna na rezilu sekalnega meča, ki je zamenjal rezilo suvalne spade biv- ših vojnih uradnikov. Znova se je uveljavila z biserno matico obložena, lesena obloga trna rezila. Amazonsko pelto je zamenjal ščitek v obliki rimske parme. Na njej je apliciran tako imenovani mali avstrijski državni grb, ki ima v grbovnem ščitu habsburški, avstrijski in lotaringijski grb. Okoli grbovnega ščita je red Zlatega runa z zlato' redovno verižico. Poleg guba je na parmi apliciran tudi bas reliefni obrobek. Njegov zunanji rob krasi lezbični niz (kymation, kyma). Ob odboj nici ga na vsaki strani zaključujeta rozeti. Praz- nino med njima in prstanom držaja izpolnju- jeta školjčna motiva. Preostali prostor med grbom in obrobkom pa zakrivata lovorovi vejici. Poznejše spade državnih uradnikov imajo držaje, na katerih so krasilni motivi mnogo slabše izoblikovani. Na zimanjem rdbu nji- hovih odboj nie ne moremo brez primerjanj z izvirniki več prepoznati akanta. Prav tako variira tudi rastlinski ornament na prstanih držajev. Na njem se je pojavilo v kap itali geslo Franca Jožefa I. in sicer na zunanji strani Viribus, na notranji pa imitis (sL 9). V začetku XX. stoletja se je to geslo ohranilo le na notranji strani, na zunanji strani se pa je pojavila kurzivna inicialka F J 1 (Franc Jo- žef L). V deželah dualistične Avstrije, ki so jih upravljali Madžari, so državni uradniki na- mesto spad nosili sablje. Madžarske uradniške sablje so se razvile iz njihove domače sablje, ki v svojih oblikah izpričuje močan oriental- ski vpliv. Tm rezila tiči v podobno okraše- nem držaju kot pri avstrijskih spadah, vendar so njegovi sestavni deli povsem drugače obli- kovani. Zal v slovenskih zbirkah orožja ni- mamo vseh primerkov, s katerimi bi lahko prikazali kontinuiren razvoj v organizaciji dekoracije in njenih figuralnih in ornamen- talnih motivov, ki jih opažamo na držajih teh sabelj. Kljub temu pa si lahko ustvarimo približno sliko tega razvoja iz organizacije dekoracije in njenih krasilnih elementov na sestavnih delih držajev dveh sabelj iz zbirke orožja Kulturnozgodovinskega oddelka Narod- nega muzeja v Ljubljani. Na držaju prve mad- žarske uradniške salblje (si. 10) pokrivata bi- sernični ploščici zunanjo in notranjo stran lesne obloge tma rezila. Močno stiliziran rast- linski ornament krasi sprednji in zadnji okov oblesja. Gumb je izoblikovan v močno nav- spred nagnjeno plastično levjo glavo. Njegovo bazo krasita na vsaki strani bas reliefna putta. V rokah držita razpeta trakova. Na notranji strani je na traku geslo Viribus, na zunanji pa unitis. Rahlo valovita odboj- nica je spredaj usmerjena navzgor, zadaj pa navzdol. Njene spodnje in zgornje ploskve pokrivajo akanti. Na sprednjem delu odboj- nice je spodnji akant usmerjen navspred in ovija njeno zdebelino. S te pa odhaja zgornji akant proti oblesju držaja. Enako je okrašen tudi zadnji konec odbojnice. Organizacija de- koracije tega dela se razlikuje od sprednjega le po smeri razraščanja akantov. Ta smer temelji na navzdol usmerjeni zdebelini zad- njega konca odbojnice. Kobilici držaja in nož- nice na obeh straneh predstavljata simetrični kartuši. Njihovi konveksni robovi so močno razgibani. Na grafično prikazanem heraldič- nem zlatem dnu kartuš sta na obeh straneh bas reliefna in nepopolna tako imenovana srednja avstrijska državna grba. Okoli že opi- sanega grbovnega polja je nanizanih izmed predpisanih enajstih deželnih grbov le pet in sicer madžarski, sedmograški, tirolski, gališki in češki. Si. 11. Sablja madžarskih državnih uradnikov iz druge polovice XIX. stoletja (Narodni muzej v Ljubljani, inv. št. 19861; foto Srečko Habič) 35 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Drugi tip madžarske uradniške sablje (si. 11) ima podoben držaj. Krasilni elementi na njegovih sestavnih delih so slabše izobUko- vani. Stranski ploskvi oblesja držaja sta oblo- ženi z beUma koščenima ploščicama, sprednjo in zadnjo ožjo ploskev pa pokrivata črna koščena trakova. Širši stranski ploskvi baze gumba krasita palmeti. Gumb je izoblikovan v plastično levjo glavo, ki smo jo že obrav- navali kot kristalni motiv v organizaciji de- koracije avstrijskih spad. Akant poteka le po zunanjih ploskvah odbojnice in na Obeh kon- cih prekriva njeni zdebelini. Stranske ploskve odbojnice krasi biserni niz. Bas reliefni mali avstrijski državni grb je le v zunanji kartuši. Kot vidimo, je organizacija dekoracije na držajih avstrijskih spad in madžarskih sabelj celo XIX. stoletje temeljila bolj ali manj na klasicističnem konceptu, ki ga je prekinila šel prva svetovna vojna. Tudi po Napoleono- vem padcu, ko so si avstrijske oblasti priza- devale odvrniti vpliv francoske kulture, ni zmogel oblikovni eklekticizem nadomestiti krasilnih motivov v organizaciji dekoracije na držajih spad in sabelj z dekorativnimi ele- menti historičnih slogov. Zato so oblikovalci držajev raje še nadalje črpali klasicistične figuralne in ornamentalne motive iz grške in rimske omamen tike, ker so se v organizaciji dekoracije na držajih bolje prilagajali njiho- vim osnovnim funkcionalnim oblikam, poleg tega pa tudi povečevali impozantnost bočnega razkošnega orožja. OBRAMBA NA SOCi V LETIH 1915—1917 (Ob petdesetletnici) ._____________iUBW MUSIC ................„,.,^. ZAVEZNIŠTVO, NEVTRALNOST IN VOJNA NAPOVED' Italija je bila od leta 1887 član Trojne zveze (Nemčija, Avstro-Ogrska in Italija) in se je obvezala, da v primeru napada sil Trojnega sporazuma (Francija, Rusija in Anglija) na eno izmed članic Trojne zveze sodeluje v vojni z eno svojo armado, ki naj bi se razpo- redila na levem krilu nemške razvrstitve proti Franciji v Vogezih in da sodeluje tudi s svojo mornarico, ki naj bi bua pod poveljstvom avstrijskega admirala, v Sredozemskem mor- ju. Trojna zveza je bila nekajkrat obnovljena, zadnjič 5. decemibra 1912. leta. Italijansko so- delovanje v Trojni zvezi ni ustrezalo željam enega dela naroda in iredentistov, ki so posta- jali vse bolj močni in vpUvni in so stremeU za tem, da od osovražene monarhije odtrgajo , južno Tirolsko in Trst. Ze takrat avstrijski vojaški krogi niso zaupali svoji »zaveznici«. Posebno ni zaupal zavezniški zvestobi Italije šef avstrijskega generalštaba general Conrad von Hötzendorf,^ ki je zaradi tega predlagal celo preventivno vojno proti nji, kar pa sta cesar Franc Jožef in minister za zunanje za- deve baron Aehrenthal odločno odklonila. Tudi se ni s tem strinjala Nemčija, ki je na vsak način hotela obdržati Italijo v Trojni zvezi, in je, kakor kaže, tudi povsem zaupala njeni zavezniški zvestobi. Ko se je zadnje dni julija in prve dni avgu- sta 1914. leta avstrijsko-srbska vojna razvila v svetovni požar, je ItaUja 2. avgusta objavila svojo nevtralnost, stoječ na stahšču, da ne obstoji primer agresije po Trojnem sporazu- mu. To ji je takrat tudi najbolj ustrezalo, ker je bila vojaško izčrpana po vojni s Turčijo oziro-ma po okupaciji Tripolisa, pa tudi re- organizacije in oborožitve svoje armade še ni do kraja izvedla. Z objavo nevtralnosti je na- pravila takrat veliko uslugo svojim bodočim zaveznikom, ker je mogla Francija umakniti čete s svoje jugovzhodne meje in prepeljati XIX. kor iz Afrike, a Nemčija je bila prisilje- na, da s svojimi četami zasede tudi odsek na levem krilu v Vogezih, ki bi ga morala po pogodbi držati italijanska armada. Zaradi tega je morala oslabiti svoje desno krilo, kar je tudi prispevalo k neuspehu njene začetne ofenzive v Franciji. Na politične in vojaške ukrepe Italije v ob- dobju njene nevtralnosti je seveda predvsem \Tplival potek vojaških operacij, a posebno na obeh avstrijskih frontah (ruski in balkanski), o čemer so bili italijanski vojni in državni voditelji dobro obveščeni. Nemški vojni načrt, da se do konca septembra potolče francoska vojska in potem prenese težišče boja na vzhod, se ni uresničil. Avstrijska vojska je avgusta- septembra v galiških bitkah doživela poraz in bila prisiljena na umik v Karpate. V teh ope- racijah je pretrpela ogromne izgube v ljudeh in materialu. Ruski vdor čez Karpate je ko- maj mogla zaustaviti s pomočjo nemških čet 36 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika SI. 1. General Luigi Gadoma V marcu je kapitulirala avstrijska trdnjava Przemysl. Na Balkanu je avstrijska vojska tudi pretrpela dva poraza in se je morala umakniti za rečne tokove Donave, Save in Drine, potem ko je imela tudi na tej fronti x'elike izgube. Avstrijske izgube so znašale po uradnih podatkih do konca leta 1914 sko- raj en milijon in četrt padlih, ranjenih, obole- lih in ujetih, ki so se potem pomladi 1915. leta še znatno povečale na severni fronti. Do konca leta 1914 je avstrijsko vojno vodstvo za izpopolnitev teh izgub poslalo na fronto iz zaledja 800.000 mož. Izgube častnikov so- zna- šale do konca leta 1914 kar 44*/o od stanja v začetku vojne. Morala avstrijske vojske je ibila oslabljena posebno v enotah, ki so jih sestav- ljali vojaki slovanskih narodnosti. Njen voja- ški prestiž je bil zaradi tega globoko prizadet doma in v tujini. Čeprav je bila večina italijanskega parla- menta in ljudstva proti vojni intervenciji na strani sil Trojnega sporazuma, so navsezadnje vendar prevladali intervencionisti, ki so našli zaslombo pri takratni vladi Salandra-Sonnino in pri kralju. Njihova intenzivna propaganda, v kateri je sodeloval tudi Mussolini, je posta- jala čim dalje močnejša in uspešnejša ter je v kritičnem obdobju marec-maj 1915 izvajala odločilen vpliv na usodne vojnopolitične ukre- pe italijanske vlade.^ Glede na tak razvoj vojaških in političnih dogodkov je italijanska vlada prvič 11. janu- arja 1915 uradno izjavila, da se ne zadovoljuje več z dogovorjenimi kompenzacijami na Bal- kanu po členu VII. pogodbe o Trojni zvezi, temveč da zahteva odstop Trentina in Trsta. Ta uradna zahteva je odprla pot dolgemu me- šetarjenju, v katerem je Nemčija podpirala italijanske zahteve in izvajala močen pritisk na Dunaj, da bi se z avstrijskimi teritorialni- mi kompenzacijami odkupilo podaljšanje ita- lijanske nevtralnosti. Dne 9. marca je Avstri- ja končno pristala na odstop Trentina, toda italijanska vlada je istega dne dostavila silam Trojnega sporazuma svoje pogoje za vstop v vojno na njihovi strani. Zaradi tega je na to avstrijsko ponudbo povečala svoje zahteve in 10. aprila sporočila na Dunaj, da zahteva odstop ne samo Trentina, temveč tudi Bolza- na, Goriške in Gradiške, nekaterih otokov v Jadranu, priznanje že opravljene okupacije otoka Saseno in Valone ter avstrijsko dezinte- resiranost v Albaniji, a da se Trst z dovolj širokim zaledjem preosnuje v neodvisno svo- bodno državo. Tako se je Italija v tem času dogovarjala z obema taboroma. Trojni spora- zum je nudil več in je tako 26. aprila prišlo do sklenitve londonskega pakta. V tem paktu se je italijanska vlada obvezala, da bo v roku enega meseca stopila v vojno proti centralnim silam, a za to dobi v primeru zmage Tirolsko do Brennerja, Trst, grofijo Goriško in Gradi- ško, Trbiško kotlino, del Vojvodine Kranjske do razvodnice med Savo in Jadranskim mor- jem (Triglav—Snežnik), Istro do Kvarnerja (Voloske), otoka Gres in Lošinj z vsemi njima pripadajočimi otoki, severno Dalmacijo do rta Ploče z vsemi otoki in vse najvažnejše otoke pred srednjo dalmatinsko obalo,* otok Saseno in Valono, vse otoke Dodekaneza, ki jih je že imela, ter tudi ustrezen delež pri eventualnih teritorialnih pridobitvah v Mali Aziji in Afri- ki. Sklenjeno je bilo tudi, da Italija pristopi SI. 2. General konjenlštva Franz Rohr 37 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SL 3. Stalna utrdba Kluže pri Bovcu v sedanjem stanju SI. 4. Izvidnica črnovojnikov avstrijske obmejne zaščite v povirju Soče k pogodbi sil Trojnega sporazuma o tem, da se ne sklene separatni mir. Londonskemu paktu je sledila še sklenitev vojne konvencije s silami Trojnega sporazu- ma, a 16. maja je bila dogovorjena še posebna vojna konvencija v Stavki (ruskem vrhovnem poveljstvu). Ta konvencija je vsebovala pred- vsem način koordinacije med rusko, italijan- sko in pa srbsko vojsko. Predvidevala je za glavni cilj skupnih operacij sunek ruske in italijanske vojske v srce monarhije (črta Du- naj—Budimpešta). Srbska in črnogorska voj- ska naj bi pomagali za dosego tega cilja z ustrezno koordinacijo. Ta konvencija pa je ostala samo na papirju, ker so se Rusi po pre- bitju njihove fronte 2. maja v zahodnih Kar- patih vedno delj umiliali pod pritiskom av- strijsko-nemške vojske, a srbska vojska ni podvzela nobene ofenzive. Sele 3. maja je Italija uradno odpovedala članstvo v Trojni zvezi ter si na ta način za- gotovila polno svobodo akcije, a 23. maja je potem napovedala vojno na Dunaju. Takoj po objavi svoje nevtralnosti je Italija začela z vojnimi pripravami proti Avstriji in že 2. avgusta 1914 poklicala pod orožje dva letnika. Vrhu tega je že takrat novi šef itah- janskega generalštaba general Luigi Cadorna izdelal ofenzivni vojni načrt proti Avstriji. Do takrat je namreč obstajal samo- defenzivni načrt, ker je bila Avstrija v vojaškem pogle- du močnejša od Itahje. Za ofenzivno vojno proti Avstriji je bil njen vojno-geografski po- ložaj glede na potek meje težak. Cadorna se je kljub temu odločil za koncentracijo glavne grupacije med Julijskimi Alpami in morjem, tj. na dnu »beneške vreče«, nad katero je gro- zeče visel kakor Damoklejev meč tirolski bastion. Po tem vojnem načrtu bi morali 1. in 4. armada (12 divizij) obkoUti Tirolsko od zaho- da in vzhoda in tako zaščititi ozadje in levi bok zelo- izpostavljene glavne grupacije. Vzhodna od teh dveh armad (četrta) bi imela poleg tega tudi nalogo, da s področja Cadore prodira proti Toblachu, dalje da pomaga kar- nijski skupini (dve diviziji in alpini) pri osva- janju Trbiške in Beljaške kotline. Glavna gru- pacija (14 divizij 2. in 3. armade) naj bi se razvila zahodno od Soče in podvzela ofenzivo med Julijskimi Alpami in morjem. Karnijska skupina naj bi po osvojitvi Trbiške in Belja- ške kotline pomagala ofenzivi glavne grupa- cije proti Ljubljanski kotlini, ki je pomenila prvi objekt za glavno grupacijo. Od tod je kot daljni strateški objekt ta načrt predvide- val bodisi sunek v rajon Celovec—Velikovec ali v rajon Maribor—Varaždin, glede na ta- kratno splošno strateško situacijo. Ofenzivo v notranjost monarhije je pa Cadorna stavil v odvisnost od istočasnih ofenziv ruske in srbske vojske. Glavno rezervo (dva, kora) je ta načrt predvideval južno od Gardskega je- zera, oziroma pozneje njeno pomaknitev proti \'zhodu zaradi okrepitve glavne grupacije ob Soči. V svojih poznejših direktivah Cadorna ni bistveno menjal tega svojega začetnega voj- nega načrta, ampak ga samo prilagajal splošni strateški situaciji. Toda do realizacije tega vojnega načrta takrat (konec septembra 1914) še ni prišlo, ker italijanska armada takrat še ni bila pri- pravljena za vojno proti močnejši in popol- noma mobilizirani monarhiji niti v material- nem pogledu niti vpogledu organizacije, vojne formacije in mehanizma mobihzacije. Razen tega takrat tudi še ni bilo odločitve na (poli- tičnem področju. Zaradi tega se je Cadorna lotil izdelave 6-mesečnega programa za od- stranitev vseh teh pomanjkljivosti. Ker je menil, da bi mogla dokončno mobilizirana 38 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika avstrijska vojska z odvzemom čet z ruske in balkanske fronte napasti Italijo, kar je bilo sicer težko predpostaviti glede na takratno vojaško situacijo, je organiziral vzdolž vse meje z monarhijo obmejno zaščito (occupazio- ne avanzata) in z rezervisti okrepil posadke v številnih obstoječih obmejnih utrdbah. Iz- delal je načrt za tajno mobilizacijo armade, da bi se mogla italijanski diplo-maciji zagoto- viti svoboda akcije in da ne bi po nepotreb- nem izzvali monarhije do končne odločitve. Konec leta 1914 so italijanske čete 2iasedle otok Saseno in Valono, a 4. januarja 1915 se je odredilo formiranje rezervnih polkov druge linije, ki do takrat niso obstajali. Začetek marca se je ukazala okrepitev omenjene ob- mejne zaščite na 142.000 mož. Ker vlada ni pravočasno obvestila Cadome o sklenitvi lon- donskega pakta in njeni obvezi o začetku voj- ne intervencije, se je začela tajna mobihzacija prvega armadnega ešalona (osem korov) šele 4. maja. Dne 16. maja je Gadoma izdal armad- nim poveljnikom svojo prvo direktivo s prvi- mi operativnimi cilji. To je bil pravzaprav avizo poveljnikom karnijske skupine ter 2. in 3. armade, da naj se pripravijo na brzojavno povelje o začetku prodiranja proti koroškim utrdbam in za prehod čez Sočo zaradi osvo- jitve Kobaridske kotline, Krna, Mrzlega vrha, Kolovrata, Ježe, Korade, Mte Quarina, Mte Medea in dalje črte Idrija (Judrio)—dohiji tok Soče. Ce pri tem ne bi zadeü na močnejši od- por, je nameraval napraviti drugi sunek čez Sočo. Pri tem naj bi 2. armada najprej na- padla Banjško planoto, da bi na ta način olajšala 3. armadi osvojitev goriške kotline in Komenske planote. Glede na že omenjeni ruski poraz v zahodnih Karpatih in domnevno pasivnost srbske vojske Cadorna ni hotel v tej direktivi postaviti operativne cilje pre- daleč od meje. Sele 22. maja je bUa objavljena splošna mobilizacija in tega dne je vrhovno povelj- stvo izdalo tudi povelje za, začetek sovražno- sti opolnoči od 23. na 24. maj. V tem trenutku pa bojna pripravljenost italijanske vojske še ni bUa dosežena. Skrajni rok za vstop v vojno je bil 26. maj, a to svojo obvezo je Italija mo- rala izpolniti, čeprav je bila z vojnimi pripra- vami v zamudi iz že omenjenih vzrokov. priprave na obrambo^ Zaradi sumljivega zadržanja Italije se je 16. avgusta 1914 ustanovilo na Dunaju poveljstvo skupine generala Pranza Rohra, ki je dobil nalogo, da preučuje, pripravlja in glede na situacijo organizira otbrambo na jugozahodni meji monarhije. V primeru iznenadnega na- pada mu je büo ukazano, da itaUjansko pro- diranje na Tirolsko in prodor od Tagliamenta proti Dunaju zadržuje tako dolgo, dokler ne prispejo okrepitve z drugih front. Za, izpolni- tev te naloge se je odločil braniti Tirolsko do zadnjih možnosti, naslanjajoč se predvsem ra obstoječe stalne obmejne utrdbe, zapreti operativno smer, ki vodi iz Beljaške kotline po dolini Krke in gornje Mure na Semmering, naslanjajoč se pri tem na obstoječe stalne utrdlbe Malborghet, Rabelj, Predel in Bovec (Kluže),* a vzhodno od Gorice in Trsta zadr- ževati sovražnikovo prodiranje proti Ljubljan- ski kotlini. Računal je, da bo v tej smeri pro- dirala glavna italijanska sua, ki jo bo mogoče, kot je to predvideval, s prispelimi okrepitva- mi zadržati šele nekje na Savi. Sestav skupine generala Rohra se je do ita- lijanske vojne napovedi stalno menjaval in bil nadvse pester (maršbataljoni vojno-teritorial- nih področij Gradec in Innsbruck, čmovojniki, SI. 5. Pehota avstrijske 57. divizije hiti na tolminsko mostišče, da okrepi tamkajšnjo obmejno zaščito (Storia illustrata, 1965, v, str. 638) Sl. 6. General pehote Svetozar Borojevič 39 kronika ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Železniška in obalna zaščita, posadke obstoje- čih stalnih utrdb, orožništvo ter enote prosto- voljnih strelcev). Knjiga Oesterreich-Ungarns letzter Krieg omenja, da je bil odziv za usta- novitev enot prostovoljnih strelcev na Kranj- skem najslalbši, ker AOK' ni hotela priznati tem enotam slovenski kot poveljevalni jezik. Pri tem pa je treba upoštevati, da so bui ome- njeni maršbataljoni vedno samo kratek čas na razpolago generalu Rohru, ker so jih hitro pošiljali na fronto zaradi nadomestitve že omenjenih ogromnih izgub. Na obmejnem področju so v tem času utrje- vali samo posamezne, od meje oddaljene toč- ke, da ne bi izzivali Italije. Na našem narod- nem področju so se začele graditi obrambne postojanke v povirju Soče, na prelazu Vršič, pri Golu in Razdrtem, db mostovih čez Ziljo in Dravo na Koroškem, ob važnih prehodih čez Savo na Gorenjskem in v Ljubljanski kotlini. Februarja 1915 je bila formirana skupina generala Rohra v pet divizij (od. 90. do 94. divizije). Poveljstva teh divizij so bila v Bol- zanu, Trentu, Beljaku, Gorici in Ljubljani (pozneje premeščeno v Sežano). Preurejena armadna skupina je štela v prvi polovici maja 1915 na okoli 600 km dolgi fronti brez okre- pitev z drugih front 112 bataljonov, 9 eska- dronov in 49 baterij. Tu so vključeni X. marš- bataljoni skupne vojske in IX. maršbataljoni SI. 7. Pogled s kote 113 severovzhodno od Tržiča (Mon- falcone) na Stivan, Devin, Trst In Tržaški zaliv: 1 — Južna predora, 2 — Gorski greben pri Opčlnah, 3 — Stivan, 4 — Devin, 5 — Trst (OeUlK, VI, prUoga 25) j SI. 8. Italijansko gorsko topništvo na pohodu k meji (Storia Ulustrata, 1965, V, str. 643) avstrijskega domobranstva vojno-teritorialnih področij Gradec in Innsbruck ter vse enote prostovoljnih strelcev (Jungschützen, a na Ti- rolskem Standschützen). Ker v AOK ni bilo več dvoma o italijanskem napadu, je bilo 16. aprila armadni skupini Rohr zaukazano, naj obmejne zaščitne čete organizirajo odpor na Soči in z zadrževanjem italijanskega prodiranja k Dravi in Ljubljan- ski kothni omogočijo z naslonitvijo na obmej- ne stalne utrdbe zbiranje novih čet, ki bi se v ugodnem času odvzele z ruske in balkanske fronte. Sele na podlagi tega povelja so potem 27. aprila 1915 začeli utrjevati tudi postojanke na samem obmejnem področju. Te postojanke so postale osnutek tistih položajev, na katerih je bil potem v enajstih bitkah preprečen vdor italijanske vojske v notranjost monarhije. Nadaljnje priprave za obrambo avstrijske jugozahodne meje so bUe ozko povezane z operativnimi načrti nemškega in avstrijskega vrhovnega poveljstva, oziroma njihovih šefov generalnih štabov, generalov Falkenhayna in Conrada von Hötzendorfa, za kampanjo spo- mladi in poleti 1915. Odločeno je bilo v apri- lu, da se težišče bojevanja prenese na rusko fronto, kjer je bilo planirano z nemško po- m.očjo prebitje te fronte v zahodnih Karpatih. Do tega preboja je prišlo- 2. maja pri Gorlicah na Dunaj cu s popolnim uspehom, kot sem že omenil. Ofenziva proti Srbiji, na kateri je posebno vztrajal Falkenhayn, je bila takrat odložena za pozneje. Na italijansko izjavo o njenem izstopu iz Trojne zveze je cesar Franc Jožef 11. maja odobril prehod v mobilno stanje vseh stalnih utrdb ob italijanski meji in prevoz prve divi- zije (57. divizije) iz Srema za okrepitev ob- mejnih zaščitnih čet ob Soči. Preostali čas do italijanske vojne napovedi pa je bil izpolnjen s pogajanji med nemškim in avstrijskim vr- hovnim poveljstvom. Conrad je predlagal koncentracijo 20 divizij (10 avstrijskih in 10 nemških) v Beljaški, Celovški in Ljubljanski kotlini, oziroma na Dravi in Savi, ter da se z njimi udari po italijanski glavni grupaciji pri njenem debuširanju iz planinskih tesni. Obenem pa je tudi predlagal, naj se v tem primeru prično tudi priprave za ofenzivo proti Siibiji, če bi v njej sodelovale nemške in bol- garske čete. Falkenhayn se pa ni strinjal s svojim kolegom ter je še nadalje insistiral, da je treba najprej obračunati s Srbijo. Dne 18. maja se je zvedelo, da, bo Italija 26. maja napovedala vojno, o čemer so poro- čali tudi časopisi držav Trojnega sporazuma. Na to poročilo je bil dirigiran iz Karpatov na Koroško VII. kor (17. PD in 20. HD),» ki se 40 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika je začel s prevozom 21. maja; uradno se je dovolilo, da se formirajo enote prostovoljnih strelcev in stavljeni sta bili v stanje priprav- ljenosti vojno-teritorialni okrožji Gradec in Innsbruck. Istega dne je pariški »Temps« po- trdil sklenitev londonskega pakta. Pod vtisom te in podobnih vesti je nato AOK 19. maja odredila, da se XV. kor (1. in 50. PD) in XVI. kor (18. in 58. PD) ter 48. PD, vsega pet di- vizij,« prepeljejo iz Srema na prostor zahod- no od Zagreba, kjer bi morale biti zbrane prve dni junija. Poleg tega je büo tudi odlo- čeno, da se dve nemški in ena avstrijska divizija iz Galicije prepeljejo v okolico Ma- ribora, a nemški alpski kor v južno Tirol- sko. O mestu zbiranja in smeri protiofenzive teh osmih divizij se takrat Falkenhayn in Conrad nista mogla zediniti. Sestavljale naj bi novo 5. armado pod poveljstvom generala pehote Svetozarja Borojeviča,'" do takrat po- veljnika 3. armade v Karpatih. Na srbski fronti bi v tem primeru ostali še dve avstrij- ski diviziji, ki naj bi jih čimprej okrepile tri nemške divizije. Te enote naj bi pozneje se- stavljale 11. armado pod poveljstvom gene- rala von Mackensena. AOK je to odločitev poslala, pod O. št. 10.470 od 19. maja generalu Rohru, nadvojvodi Evgenu (designiranemu poveljniku nove jugozahodne fronte) in gene- ralu Borojevicu." Dne 21. maja je prispelo poročuo avstrij- skega vojnega odposlanca iz Rima, ki je bilo potrjeno tudi iz nemškega vrhovnega povelj- stva, da italijanska vojska še ni pripravljena za ofenzivo. Zaradi tega in zavoljo situacije v Galiciji, kjer je bua v teku bitka za Prze- mysl, v kateri se odločitev ni pričakovala pred koncem maja, je Falkenhayn odbil, da bi po- slal obljubljene nemške divizije. To pa je ime- lo za posledico, da je AOK opustila idejo o pi-votni protiofenzivni vlogi 5. armade, ter je še isti dan, 21. maja, odredila, da se njeno zbi- ranje pomakne na zahod čim bliže meje, a zbiranje VII. kora do okolice Beljaka, ker je prišla do zaključka, da bi bila 5. armada brez nemških divizij preslaba za planirano proti- ofenzivo. Zaradi tega je büo določeno, da ta armada reši svojo nalogo defenzivno, tj. z obrambo obmejnega področja. Poveljstvo ju- gozahodne fronte je potem odredüo, da se XV. kor instradira v rajon Tolmina, a XVI. kor in 48. PD v rajon Gorice in Štanjela. Ta odločitev je takrat obvarovala Slovenijo pred vojnim pustošenjem, kar bi büo neizogibno, če bi ositalo pri. prvotnem načrtu o proti- ofenzivni uporabi 5. armade. Obenem je AOK odredila, da vsem sUam proti Italiji in na Balkanu poveljuje nadvoj- voda Evgen (njegov načelnik štaba general Alfred Krauss); generalu Danklu je bila po- verjena obramiba Tirolske z 90. in 91. PD, 56. GB in nemškim alpskim korom; generalu Ro- hru je bila poverjena obramba Koroške in Julijskih Alp (do črte Krn—Triglav) z 92. PD, VII. korom in 59. GB; generalu Borojeviču je bila poverjena obramba na Soči in morske obale (od črte Km—Triglav do hrvaško-dal- matinske meje) s 5 divizijami, ki so bue še na poti in tremi divizijami, ki so bile že na obmejnem ,področju (93., 94. in 57. PD ter Obalna straža); obramba balkanske fronte pa je bUa poverjena generalu Terstyanskemu s četami, ki so še ostale v Sremu in Banatu. Conrad je računal, da more trajati odpor vseh čet v obmejnem področju ob Soči največ štiri tedne, a potem da bi bdle obrambne moči Skica I. Izgubljeno ozemlje v soški obrambi med Tolminom In Višem 41 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO monarhije izčrpane, če ne bi do takrat prispele tako močne okrepitve, ki bi lahkoi zaustavile italijansko prodiranje... To Conradovo mne- nje najbolj ilustrira težko situacijo, v kateri je bila monarhija pred začetkom svoje tretje fronte na jugozahodu. Dal sem več prostora genezi avstrijske obrambe pred italijanskim napadom, posöbno na našem področju, da bi bili vidni vsi fak- torji, ki so nanjo vplivali. V nadaljnji razlagi bom podal razvoj dogodkov na našem pod- ročju bolj detajlno, a na drugih dehh nove fronte samo v obsegu, ki je neobhodno potre- ben zaradi nujne celotnosti in vzročne pove- zave. SITUACIJA NA DAN VOJNE NAPOVEDIi= Na odseku med Dolomiti in morjem je AOK odredila kot glavno obrambno črto greben Karnijskih Alp do severno od Pontablja, pa potem čez Veliki vrh (Zweispitz, kota 2047), Poldašnjo špico (Mittagskofel, kota 2089), Viš. Sl. 9. Pehota avstrijske 3. gorske brigade zaseda Mrzli vrh (pod grebenom se vidijo strelski jarki) Sl. 10. Južna pobočja Mrzlega vrha in Vodil vrha pod topniškim ognjem; na podnožju vas Dolje (2666), koto 1958, Romibon (2208), Ravelnik (519), Javoršček (1549), Lipnik (1867), Vršič (1897), Vrata (2014), Km (2245) ter čez Mrzli vrh (1360) in Vodil vrh do Soče. Od tod je šla glavna obrambna linija poi levi obali Soče z dvema mostiščema na njenem desnem bre- gu pri Tolminu in Gorici. Tolminsko mostišče (Sv. Danijel—Sv. Marija—kota 588—Selo) je moralo zaščititi kolodvor pri Mostu na Soči in važno rokadno komunikacijo'Podbrdo—Idrija oziroma Cepovan ter otežiti napadalcu od- piranje važne in najkrajše operativne smeri, ki je vodila od tod v Ljubljansko kotlino. To mostišče je büo v taktičnem pogledu slabo', ker mu je dominiral obmejni greben Ježa- Hum, a moglo se je držati samo, dokler sta bila masiv Krna (posebno Mrzli vrh in Vo- dil vrh) in severni del Banjške planote krep- ko v posesti branilca. Goriško mostišče (Sabo- tin—Oslavje—Podgora—Kalvarija) pa naj bi neposredno zaščitilo Gorico ter zadržalo napa- dalčevo prodiranje po Vipavski dolini. To mostišče je bilo zelo plitko, toda na sevemem krilu je büo hranjeno po dominirajočem iba- stionu Sabotinu (609), na južnem krilu pa na Podgori in Kalvariji. Ključ tega mostišča je bil Sabotin, s katerega je büo moči z direkt- nim bočnim ognjem tolči vse mostišče in pri- stope do njega. Odsek med tolminskim in go- riškim mostiščem se je naslanjal na že ome- njeno slabo komunikativno Banjško' planoto, ki je indirektno ščitila operativne smeri od Tolmina k Ljubljanski kotlini in po Vipavski dolini. Odsek med goriškim mostiščem in morjem se je pa oslanjal na kraško planoto, ki se nad levo obalo Soče, med Vipavsko do- lino in morjem vzdiguje s svojim zahodnim robom 100 do 150 m visoko nad Furlansko ni- žino. Šireč se v vzhodni smeri, je dajala za- radi svojega izrazito kraškega značaja zelo ugodne možnosti za trdovratno obramlbo. Njen severni in južni rob predstavljata vr- sta močnih bastionov (vrh Sv. Mihaela, Fa j ti hrib in Trstelj na severu ter Grmada, Sv. Le- nart in Volnik na jugu), ki strmo padajo v Vipavsko dolino oziroma k morju. Kraško planoto prečka od severa na jugovzhod Dol (VaUone), ki je do 6. soške bitke dajal bra- nilcu, a pozneje napadalcu, potrebno kritje za rezerve, sanitetske in druge ustanove ter top- niške položaje. Del kraške planote zahodno od Dola je znan tudi pod imenom Doberdob- ska planota po vasi Doberdob. Kraška pla- nota je zapirala najkrajšo smer Trstu, od- daljenemu od njenega zahodnega roba samo okoU 25 km. Na njej je bil najkrajši naslon na morje cele soške fronte in zaradi tega tudi njena posebna operativna važnost. 42 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Kot Že omenjeno, se je z utrjevanjem glav- ne obrambne črte na grebenu Karnijskih Alp, predelu Julijskih Alp in ob Soči iz političnih razlogov začelo šele 27. aprila. Zaradi tega na dan vojne napovedi njeno utrjevanje še ni bilo končano, a posebno ne na odseku med Vipavo in morjem, zaradi tamkajšnjih kra- ških tal. Na tem odseku so bile izbrane tak- tične postojanke večinoma zaščitene samo z naloženim kamenjem in samo ponekod tudi s plitkimi jarki, ki niso mogh dati dovolj za- ščite branilčevim četam. Do hitrejšega utrje- vanja postojank na tem odseku je prišlo šele konec maja. Na obmejnem sektorju od Mte Paralba do Krna (okoh 100 km) je bila razporejena 92. PD, okrepljena z enotami prostovoljnih strel- cev in z dvema bataljonoma in eno baterijo 57. PD. Te enote so imele nalogo braniti gre- ben Karnijskih Alp in prehode iz Kanalske doline v Beljak, Trbiž, povirje Soče in Save Dolinke do prihoda temišvarskega VIL kora in 59. GB, ki sta bila še na potu. Proti tem enotam je bila razvita italijan- ska karnijska skupina (30 bataljonov, 1 eska- dron in 13 baterij) v popolni bojni priprav- ljenosti. Taista naj bi od severa zaščitila raz- voj 2. in 3. armade in se potem pripravila na osvojitev stalnih utrdb pri Pontablju, Rablju, Predelu in Bovcu. Na obmejnem sektorju od Krna do Kvar- nerja so bile razporejene 93., 94. in 57. PD (razen dveh bataljonov in ene baterije). Le-ta je s svojo 6. GB okrepila obmejno zaščito na tolminskem mostišču, a s svojo 2. GB obmej- no zaščito med reko Vipavo in morjem. Vsega skupaj je büo na dan vojne napovedi od Krna do Kvamerja (brez posadke Pulja) 26 in pol bataljonov, 4 eskadroni in 23 baterij. Proti tem enotam sta se pripravljali za ofenzivne operacije 2. in 3. italijanska arma- da. — 2. armada (IV., II. in XII. kor, divizija bersaljerov in dve skupini alpincev) se je razvijala med Mte Maggiore in cesto Krmin- Gorica. Njen prvi operativni cilj je bila osvo- jitev Kobarida, grebena Km—Mrzli vrh, Ko- lovrata, Ježe in Korade, a južno- naj bi se dosegla desna, obala Soče. — 3. italijanska armada (VI., XI. in VII. kor ter 1. in 2. konje- niška divizija) se je razvijala južno od 2. ar- made do morja. Njen prvi operativni cilj naj bi büo zavzetje višin pri Medeji in mostov čez Sočo pri Pierisu s konjenico. Rezerve vrhovnega poveljstva (X., VIII., XIII. in XIV. kor) so se zbirale na prostoru: Verona — Vicenza—Spilimbergo—Portogrua- ro-Treviso, kamor je prispel tudi štab vrhov- nega poveljstva. Od navedenih enot so dosegh popolno bojno pripravljenost šele do 31. maja XII. kor 2. armade ter VI. in XI. kor 3. armade, medtem ko so jo dosegle do 12. junija 2. konjeniška divizija 3. armade in večina enot rezerve vr- ši. 11. Major Stanko Turudija (Ilustriram glasnik, 1915, n., str. 376) SI. 12. Avstrijsko odporno gnezdo v razdejanih po- stojankah na kraški planoti (Ilustrirani glasnik, 1917, III, št. 28, str. 229) SI. la. Pogled na popolnoma porušeno Novo vas In na vrh Sv. Mihaela: 1 — Nova vas, 2 — Vrh Sv. Mihaela (OeUlk, III. priloga 26 a) 43 kronika ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO hovnega poveljstva. Vse druge navedene eno- te so bile na dan vojne napovedi popolnoma sposobne za vojne akcije. PRVI BOJI" (24. V. do 23. VI. 1915) Italijanske čete so prekoračile mejo in za- čele prodirati proti avstrijskim postojankam, SI. 14. Dovoz vode na kraški planoti SI. 15. Avstrijska izvidnica v Julijskih Alpah (Hustri- rani glasnik, 1915, II, št. 15, str. 143) SI. 16. Log pod Mangartom v območju italijanskega topništva opolnoči od 23. na 24. maj. Na odseku Kar- nijskih Alp so osvojüe nekaj važnih in domi- nantnih vrhov, od katerih je branilec uspel v teku junija nekatere zopet zavzeti, toda njihovo napredovanje je bilo počasno in zelo oprezno, čeprav so od začetka imele pred se- boj samo eno divizijo na 100 km fronte. — 59. GB se je začela izkrcevati 24. maja v Gor- njem Dravogradu in je stopila v akcijo šele 29. maja. — 20. HD, ki se je začela izkrcevati pri Podkloštru (Amoldsteinu) tudi 24. maja, ir 17. PD, ki se je začela izkrcevati 27. maja v Kötschachu, nista mogli stopiti takoj v akcijo, ker jih je bilo treba najprej opremiti za planinsko vojskovanje. Ti dve diviziji z moštvom iz Banata nista bul vajeni na pla- nine, a še manj na planinsko vojskovanje, toda njihov prihod v to občutljivo področje je kolikor tohko ublažU obstoječo krizo obrambe v prvih dneh vojne. V predelu Julijskih Alp je desno krilo kar- nijske skupine v prvih dneh vojne zasedlo Poldašnjo špico in Veliki vrh ter začelo ob- streljevati obmejne stalne utrdbe pri Malbor- ghetu, Rablju in Predelu. Medtem pa se je 20. HD 29. maja izkrcala ravno ob pravem času, ker je, kakor bomo videli, napadalec na področju Krna dosegel prve večje uspehe. Dne 26. maja so namreč alpini v nenadnem napadu zavzeli Kozjak (1602), a 31. maja tudi greben Vršič (1897) — Vrata (2014), del glav- ne obrambne črte, kjer je bil angažiran del 20. HD. Uspeh alpinov je direktno ogrožal smer, ki je vodila iz povirja Soče čez preval Vršič (1611) v dolino Save DoUnke. Vsi po- skusi obrambe, da se prve dni junija spet zavzamejo izgubljene postojanke, so ostali brez uspeha. Medtem so pa alpini 16. junija iznenada osvojili tudi sam vrh Krna in zvezni greben do vrha Vrat. Obramba je bUa pri- siljena, da je na tem odseku angažirala poleg cele 20. HD tudi še en bataljon 50. PD, ki se je izkrcala pri Tolminu, ter 4. dpp, ki je ravno tiste dni prispel z ruske fronte. Ker navzlic okrepitvam ni uspelo potisniti napadalca iz teh osvojenih visokoplaninskih postojank, je poveljstvo jugozahodne fronte zaukazalo', da se organizira odpor v drugi obrambni črti neposredno vzhodno od vrha Krna in zvezne- ga grebena, ki se je čez Vršič (1897) spuščal v Bovško kothno. Italijani niso izkoristili tega svojega uspeha. Operativni cilji 2. armade so bili za 24. maj določeni tako bUzu meje, da je s svojim le- vim krilom (IV. kor z 38 bataljoni in 22 ba- terijami) zasedla nebranjeni Kobarid, Ježo, Kolovrat in Korado, a s svojim desnim kri- lom (II. kor) napredovala samo kakih 10 km 44 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika skozi Brda k Soči, oziroma h goriškemu mo- stišču. Tega dne je 3. armada zasedla s svojim VI. korom Cervinjan, Krmin in Medejo, med- tem ko je njena 1. konjeniška divizija tako počasi napredovala, da je mogel branilec ne- moteno porušiti mostove čez Sočo. Za 25. maj je Cadorna ukazal, naj 2. arma- da s svojim levim krilom nadaljuje prodira- nje proti grebenu Krn-Mrzli vrh in Tolminu, a z desnim do Soče. To krilo naj Ibi potem poslalo poizvedovalne oddelke čez Sočo. 3. armada pa je morala uskladiti svoje napre- dovanje z 2. armado in osvojiti prehode čez Sočo ter potem poslati poizvedovalne oddelke r.a kraško planoto. V resnici so tega dne ita- lijanski prednji oddelki dosegli Sočo med Pie- risom in Gradiščem ter severno od Gorice med Sabotinom in Selom, a na tolminski smeri so se približali branilčevim postojan- kam na tamkajšnjem mostišču, toda niso iz- koristili nadvse ugodne priložnosti, da zase- dejo važen greben Km—Sleme—Mrzli vrh, na katerega do 28. maja še niso prispele bra- nUčeve okrepitve in ki je bil samo slabo za- seden od njegove obmejne zaščite. Tudi 26. maja so Italijani v Furlanski ni- žini zelo počasi in nadvse oprezno nastopali, približali so se Sabotinu in poskusili prve napade nanj. Nad Kobaridom ni levo krilo 2. armade niti tega dne zasedlo grebena Km— Sleme—Mrzli vrh. Glede na dotedanje gladko prodiranje ozi- roma zasedanje nebranjenega prostora je Ca- dorna 27. maja ukazal, naj se v teku nadalj- njega napredovanja osvoje vse tiste branilče- ve postojanke, ki ne bi bile resno hranjene. Kljub temu je desno krilo 2. armade tega dne in 28. maja šestkrat napadlo Sabotin, a je bilo vselej odbito. Zaradi počasnega napredovanja levo krilo te armade ni niti 27. maja zasedlo grebena Km—Mrzli vrh, a 28. maja je bilo že prepozno, ker ga je tega dne zasedla 3. GB XV. kora in ga solidno organizirala za obramlbo. Dne 27. maja je sprispel Borojevič v Ljub- ljano, kjer naj bi bil stacioniran štab 5. arma- de. Do večera tega dne je bilo na postajah med Podbrdom in Mostom na Soči izkrcanih od XV. kora 18 bataljonov in 3 baterije, a od XVI. kora vzhodno od Gorice 14 bataljonov in 6 baterij, medtem ko je bila 48. PD še vsa na poti. Borojevič se je odločil, da do skrajnih možnosti brani postojanke na Soči ter je v svojih prvih navodilih zahteval največjo bud- nost in aktivnost v obrambi, hitro dopolnje- vanje fortifikacijskih del in da se niti ena ped fronte ne sme zapustiti brez njegovega osebnega dovoljenja. Menil je, da bi težišče Sl. 17. Zaklonišče avstrijske pehote v Julijskih Alpah (Ilustrirani glasnik, 1915, n, št. 6, str. 52) Sl. 18. Avstrijski prestolonaslednik pregleduje čete pred odhodom v planinske postojanke (Ilustrirani glasnik, 1916, n, št. 43, str. 423) Sl. 19. Pogled s Podgore (kota 240) na srednji odsek goriškega mostišča: 1 — Oslavje s cesto proti Pevmi in Gorici, 2 — Kuk, 3 — Jelenik (OeUlK, m, priloga 26 b) 45 KRONIKA ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO obrambe moralo biti na kraški planoti, čemur i je ostal zvest do konca obrambe leta 1917. Svojo armadno fronto je razdelil na pet od- sekov, in sicer: 1. odsek (XV. kor s 50. in 1. ' PD) od črte Km—Triglav do črte Avča—Tri- \ busa, II. odsek (XVI. kor z 18., 58. in 93. PD) ; do reke Vipave, III. odsek (57. PD in 60. GB) ; SI. 20. Od granat preorano goriško pokopališče SI. 21. Tudi trdnjavskl topovi povečujejo strahovito moč italijanskega topništva (Ilustriram glasnik, 1915, II. št. 18, str. 179) SI. 22. Skupina častnikov 17. pešpolka za soško fronto (Ilustrirani glasnik, 1916, II, št. 27, str. 266) od reke Vipave do Devina, IV. odsek (94. PD in obalska straža) od Devina do Poreča, a V. odsek (obalna straža) od Učke do hrvaško- dalmatinske meje (odsek od Poreča do Učke je pripadal obrambi trdnjave Pulja). Dne 30. maja je Gadoma usmeril nadaljnje prodiranje desnega krila 2. armade iposefcno proti Banjški planoti zaradi zavzetja Gorice s te strani, medtem ko je 3. armadi, ki je do- segla z vsemi enotami ipopolno bojno priprav- ljenost, zaukazal osvojiti zahodni rob kraške planote pri Zagraju. Prvi dni junija je prišlo med Kmom in Sočo do prvih zelo hudih in krvavih bojev, ker so se došle enote XV. kora vrgle proti prodirajočim enotam levega krila 2. italijan- ske armade z namenom, da jih potisnejo na- zaj k Soči. Posebno srditi so bili boji na jugo- zahodnem pobočju Krna in pred Mrzlim vr- hom. Ta napad XV. kora ni uspel in enote obeh armad so zadržale svoje izhodiščne po- stojanke. Ti boji so trajali do 4. junija in obe strani sta pretrpeli hude izgube. Dne 9. in 10. junija so enote itaUjanskega II. kora poskušale nasilen prehod čez Sočo pri Plavah, a so jih vrgli nazaj čez reko deli 1. GB. Enote VI. italijanskega kora so 8. junija organizirale prvi večji poenoteni napad na goriško mostišče, ki ga je branilec z lahkoto odbil. XI. in VII. italijanski kor 3. armade sta pa te dni zasedla Gradiško in Tržič in se pri- bližala zahodnemu robu kraške planote. Na- predovanje njihovih poizvedovalnih oddelkov jo bilo nad Zagrajem odbito. Poveljstvo te armade je nato na tem odseku zaustavilo na- daljnje prodiranje na kraško planoto. Medtem je med 4. in 10. junijem končala izkrcanje tudi 48. PD na prostoru Dornberg— Štanjel ter je bilo tako ob Soči zbranih vseh šest divizij, prepeljanih iz Srema. Borojevič je tedaj razpolagal s 76 in pol bataljoni, 14 eskadroni in 75 baterijami. 2. in 3. italijanska armada sta ob istem času šteli, ne vštevši re- zerve vrhovnega poveljstva, 214 bataljonov, 40 eskadronov in 188 baterij, kar je predstav- ljalo še vedno trikratno premoč. Ne glede na to premoč je Gadoma 10. ju- nija ukazal, naj se ofenziva 2. in 3. armade nadaljuje šele tedaj, »ko bodo prispele ustrez- ne okrepitve in tehniška sredstva.« Naslednji dan je pa še odredil, naj se enote teh dveh armad, ki so bile doslej več ali manj. enako- merno razporejene na vsej fronti, razporedijo tako, da bi se dosegla predvsem dva cilja: osvojitev zahodnega roba kraške planote med Tržičem in Zagrajem in prehod čez Sočo med med Plavami in ustjem reke Vipave. Zaradi 46 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA tega naj bi 2. armada svojo glavno moč zbra- la na svojem južnem krilu. Na podlagi te nove usmeritve italijanske ofenzive je nji- hov II. kor med 12. in 22. junijem obnovil svoje poskuse, da bi pri Plavah osvojU pre- hod čez Sočo. Sele ko je za dosego tega cilja uporabil tri svoje brigade, se mu je posrečilo, da se je vgnezdil pred položajem 1. GB. Vse nadaljnje poskuse, da bi razširil na tem me- stu svoje malo mostišče, je pa ta brigada, okrepljena z dvema bataljonoma 48. PD in 2. bataljonom 22. pp, zavrnila." Obe strani sta v teh krvavih bojih pri Plavah izgubili čez 400 mož. Pri Tolminu in na goriškem mostišču Ita- lijani niso do 22. junija obnavljali svojih na- padov, toda na odseku med Zdravščino in Za- grajem so vztrajno, a brez uspeha poskušali prekoračiti Sočo. Tudi niso imeli takrat uspe- ha njihovi sunki proti zahodnemu robu kra- ške planote med Redipuglio in Tržičem. Ker je Borojevič vsak dan pričakoval za- četek generalne ofenzive italijanske vojske pred svojo fronto, je 12. GB 48. PD dodelil XVI. koru, a ostanek 93. PD pomaknil na severozahodni del kraške planote. V armadni rezervi mu je ostala samo 11. GB in štab 48. PD na prostoru Ajševica—Vrtojba—Vogersko ter pet bataljonov s šestimi baterijami 44. DD, ki so prišli iz Galicije in bui do 17. junija zbrani na prostoru Šempas—Cemiče. Fortifikacijska ureditev branilčevih posto- jank še vedno ni bila popolna, posebno na kraški planoti zaradi pomanjkanja tehniških sredstev, a je bila pred glavno obrambno črto že skoraj povsod postavljena ovira iz bodeče žice. Kot se iz prednjega vidi, so- v teh začetnih bojih, ki so trajali ravno mesec dni, Italijani načeli avstrijsko glavno obrambno črto samo na področju Krna in pri Plavah. V teku prvih dni vojne niso izkoristili svoje ogromne pre- moči, da še pred prihodom branilčevih okre- pitev osvojijo ustrezne izhodiščne položaje, a posebno greben Km—Sleme—Mrzli vrh. Tu- di je nerazimiljiva zamuda, da niso takoj prve dni zasedli prehodov čez dolnjo Sočo in že v tem času organizirali na tem delu solidna mostišča na levi obah Soče. Borojevič navaja naslednje: »Namesto da bi odločno napadel, je pomikal Gadoma po- časi in oprezno svoje čete proti našim skrom- nim obmejnim postojankam.« In dalje: »Sa- mo zavoljo tega metodičnega postopka nam je bilo mogoče s pospešeno pritegnitvijo še- stih pehotnih divizij organizirati tisti železni odpor, ki je pozneje v 12 težkih bitkah zadivil svet« In dalje: »Prešla je neverjetno dolga doba, da se je Cadorna odločil za bolj ener- gično dejavnost.«" Italijanski viri cenijo izgube v teh začetnih bojih na vsaki strani na čez 11.000 mož. PRVA SOSKA BITKA'« (23. VI. do 7. VII. 1915) Ker so vse enote 2. in 3. italijanske armade dosegle popolno bojno pripravljenost, se je Gadoma lotil svoje prve ofenzive. 2. armada naj bi s IV. korom osvojila tolminsko in z okrepljenim VI. korom goriško mostišče, med- tem ko naj bi njen II. kor razširil mostišče pri Plavah in osvojU Kuk (611) na planoti Banjščice in potem s sunkom čez Sv. Goro pomagal VI. koru pri osvojitvi goriškega mo- stišča in Gorice. 3. armada naj bi s VII. in X. korom osvojila jugozahodni rob kraške pla- ši. 23. Del bojišča ob Soči: 1 — Pevma, 2 — vzhodno pobočje Sv. Gore, 3 — Smaver, 4 — Banjška planota, 5 — Dol (sedlo), 6 — Solkan, 7 — Soča (OeUlK, III, priloga 26 b) Sl. 24. Drugi položaj na gričevju neposredno vzhodno i od Gorice, na katerem so po padcu mesta avstrijske j čete zadržale italijansko prodiranje v Vipavsko dolino: 1 — Trnovski gozd, 2 — Panovec, 3 — Goriški grad, 4 — ¦ Vk. Rob, 5 — Rožna dolina, 6 — Gorica, 7 — Osek , (OeUlK, ni, priloga 26 b) 47 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO note, a z XI. korom vrh Sv. Mihaela. XIV. kor iz rezerve vrhovnega poveljstva je bil primaknjen bUže fronti, na prostor Krmin— Medeja, medtem ko je bUa 29. divizija VIII. kora stavljena na razpolago 2. armadi kot njena rezerva. Vsega skupaj so Italijani an- gažirali za to ofenzivo med Tolminom in mor- jem 17 divizij. Dne 23. junija zgodaj zjutraj je začelo ita- lijansko topništvo s 700 topovi obdelovati branUčeve postojanke na robu kraške plano- te, a od popoldne dalje tudi postojanke na goriškem mostišču in pri Plavah. Ta topniška priprava je trajala do 30. junija in v tem ob- dobju je italijanska pehota dajala le delne Skica II. Izgubljeni prostor v soški obrambi med Tolminom in morjem sunke, ki so bili vsi odbiti. Takrat je njihovo topništvo porušilo tudi samostan na Sv. Gori. Borojevič je sodil, da bo težišče italijanske ofenzive na kraški planoti, pa je že 23. junija okrepil njeno obrambo s 185. PB in tremi polki 16. MB, sestavljene od maršbataljonov XVI. kora. V armadni rezervi je ostala samo 11. GB in polovica 44. DD vzhodno od Go- rice. Dne 30. junija so se začeli ogorčeni mno- žični napadi itaUjanske pehote. Najhuje je besnela bitka med 3. in 5. julijem. Vsi napadi 10 divizij 2. italijanske armade proti branil- čevim postojankam na Mrzlem vrhu, koti 383 pri Plavah in goriškem mostišču so bili odbiti z velikimi izgubami. Dne 5. julija so proti 8 in pol branilčevim bataljonom na tem mo- stišču napadale okoli 4 divizije VI. kora; bra- nilec je vse napade z lahkoto odbil. Proti obrambi na robu kraške planote je italijan- ska 3. armada uporabila 7 divizij na odseku samo 15 km. Po ogorčenih bojih, ki so trajali na tem odseku skoraj neprekinjeno do 7. ju- lija, so Italijani osvojih samo zahodni rob kraške planote med Zagrajem in razvalino na koti 143, ter podnožje planote pri Redipugliji, Vermeljanu in Selcu. Dne 5. julija je Borojevič okrepil obrambo na kraški planoti še z 11. GB in 2 bataljono- ma VII. kora, ki je začel pri koncu ofenzive prihajati na Kras iz rajona Krna in Karnij- skih Alp. Poveljstvo jugozahodne fronte je namreč odločilo, da se zamenja VII. kor z 48. PD in 44. DD, ki sta bili bolj prikladni za planinsko vojno, in do te zamene je prišlo zadnje dni ofenzive. Razen tega je AOK odredila, naj se iz Slavonije pripelje na Sočo tudi še 61. PD. Prvi transporti te divizije so se začeli izkrcevati 6. julija za južnim krilom 5. armade. V tej bitki so Italijani izgubili 15.000 mož od 17 angažiranih divizij, medtem ko je bra- nilec izgubil 10.000 mož od svojih 10 divizij. Ta prva italijanska ofenziva je doživela po- poln neuspeh in njen malenkostni taktični uspeh na zahodnem rdbu kraške planote ni bil v skladu s pretrpljenimi izgubami. Oester- reich-Ungarns letzter Krieg omenja, da je obramibni uspeh v tej bitki močno povzdignil samozavest in duha avstrijskih čet in da je imel za posledico prekinitev utrjevanja re- zervnih postojank v zaledju fronte. Tehniške čete, ki so opravljale to delo, so bile poslane na Sočo in kraško planoto. Borojevič navaja, da so to bitko predstav- ljali pravzaprav samo zakasneli poskusi, da se v naglici polastijo Doberdobske planote in goriškega mostišča.'' 48 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA DRUGA SOSKA BITKA'" (18. VII. do 10. VIII. 1915) Po komaj dveh tednih so začeli Italijani svojo drugo ofenzivo. Njen cilj je bil najprej osvojiti vrh Sv. Mihaela in koto 118 na za- hodnem robu kraške planote, a potem tudi goriško mostišče. Dne 18. julija zgodaj zjutraj je začelo nji- hovo topništvo obdelovati branilčeve posto- janke na kraški planoti in goriškem mostišču, a popoldne je pehota njihove 3. armade pre- šla v napad. (7 divizij). Bitka je divje besnela na zahodnem robu kraške planote skoraj ne- prestano do 26. julija in nato po kratkem od- dihu še 2. in 3. avgusta. Desno krilo 3. arma- de (VII. kor) je napredovalo samo neznatno v smeri kote 118. Njen center (X. kor) se je povzpel na rob planote pod koto 143, med- tem ko je levo krilo armade (okrepljeni XI. kor skupaj z X. korom) 20. julija zavzelo vrh Sv. Mihaela; napadalčeva pehota je bila že naslednji dan z njega, potisnjena, s protdna,pa- dom 15 bataljonov VII. avstrijskega kora. Dne 26. julija so Italijani ta vrh vnovič za- vzeli, toda so ga še isti dan zopet izgubili. Tudi kota 118 je v teh dneh nekajkrat me- njala, gospodarja, a nazadnje je ostala ven- darle v rokah branilca. Cadorna je že 20. ju- lija okrepil 3. armado s XIV. korom, a 25. julija še s XIII. korom iz rezerve vrhovnega poveljstva, tako da je bila 3. armada, na ta način okrepljena na 11 divizij. Ker se je bal avstrijskega protinapada večjih razmer, je potem do kraja bitke svojo 3. armado še okre- pil tako, da je štela 14 in pol divizije. Branil- cev VII. kor, ki je db začetku bitke imel 4 divizije, je bil med bojem tudi okrepljen, ta- ko da je na koncu narastel od 32 na 74 ba- taljonov, tj. na okoli 7 divizij. Izgube so bile na obeh straneh strahovite. Tako je samo VII. avstrijski kor v prvih šestih dneh bitke izgubil 25.000 mož, a 20. HD je v prvih treh dneh bitke skopnela od 15.000 na 1200 mož. Neprestani itaUjanski napadi so onemogočili redno oskrbo, posebno z vodo. Huda vročina je spremenila te dni kraško planoto v pravi pekel. VI. italijanski kor je s 4 divizijami napel vse sile, da bi osvojil goriškoi mostišče, ki ga je branila z 10. GB okrepljena 58. PD. Nje- govi napadi so bili takrat osredotočeni na Podgoro in Sabotin ter so trajali neprestano od 19.—21. julija. Posebno hudi boji so besneli za Podgoro-, kjer so Dalmatinci 5. GB na kon- cu obdržah vse postojanke v svoji posesti. Na zahodnih pobočjih in v razritiih postojankah na njenem grebenu so ležali kupi italijanskih mrličev. Sl. 25. Italijanska pehota se zbira za napad (La nostra guerra 1915—1918) si. 26. Napad italijanske pehote na kraški planoti (La nostra guerra 1915—^1918) Sl. 27. Italijanski okopi po avstrijskem napadu (La nostra guerra 1915—1918) kronika ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Pri Plavah so bili itaüjanski napadi z lah- koto odbiti. Do hudih bojev pa je prišlo na Krnu, kjer se je Italijanom 19. julija posre- čilo potisniti branilce s kote 2163 na 600 m oddaljeno koto 2077. V tej bitki so Italijani izgubili čez 41.000 mož, a prav toliko tudi Avstrijci. Ce pa se vzame, da se je v tej bitki borilo 129 avstrij- skih proti 260 italijanskim bataljonom, potem so bUe avstrijske izgube v resnici še enkrat večje. In rezultat na koncu bitke je bito le zavzetje pasu, širokega 200 do 600 korakov, Sl. 28. Postojanke 2. gorskega strelskega polka na kra- ški planoti (nustriranl glasnik, 1915, II, št. 3, str. 26) Sl. 29. Postojanke 2. gorskega strelskega polka na Faj- tem hribu (Ilustrirani glasnik, 1916, II, št. 29, str. 285) Sl. 30. Pogled s kote 113 (severovzhodno od Tržiča— Monfalcone) na jugozahodna pobočja Grmade: 1 — Gr- mada, 2 — železniški most južno od Sabllčev, 3 — severna predora (OeUlK, VI, priloga 25) med koto 197 in koto 118 na zahodnem robu kraške planote, na Krnu pa osvojitev kote 2163! Dne 29. julija je poveljnik jugozahodne fronte s svojim načelnikom štaba prišel v Ljubljano, od koder sta s poveljnikom 5. ar- made šla v Kostanjevico, v štab VII. kora. Tu so, zaskrbljeni zaradi strašnih izguib, prišli do zaključka, da so bila dotlej fortifikacijska dela nezadostna in obrambno topništvo pre- slabo. General Krauss je za toi zamudo dolžil Borojeviča." Tudi Oesterreich-Ungarns letz- ter Krieg omenja, da je med poveljstvoma jugozahodne fronte in 5. armade prišlo- zaradi tega do nesporazuma. Sodimo, da je do te zamude prišlo predvsem zaradi pomanjkanja tehničnih čet in sredstev, a posebno zaradi tega, ker se je s fortifikaoljskimi deli pre- pozno pričelo. V prvih dveh soških bitkah so sodelovali tudi IX. maršbataljoni 87. in 97. pp ter 27. dpp, a v drugi soški bitki tudi X. maršbata- Ijon 17. pp, pri obrambi zahodnega roba kra- ške planote pred Sv. Martinom in Doberdo- bom, kjer so v srditih bojih proti ogromni napadalčevi premoči pretrpeli velike izgube.^" BOJI v JULIJSKIH ALPAH" (17. VIII. do 1. XII. 1915) Po neuspeli drugi soški bitki so Italijani prenesli težišče svojih ofenzivnih operacij v odsek Tolmin—Bovec—Rombon. Kot že ome- njeno, so v začetnih bojih in v prvih dveh soških bitkah zavzeU vrh Krna in greiben, ki se spušča čez Vrata in Vršič v Bovško ko^ tlino. Tu so se zaustavili v njenem jugoza- hodnem delu pred Žago in na grebenu seve- rozahodno od Bovške kotline na črti Kanin (2592)—Preval (2063)—Konfin (2328). Brani- lec je imel svoje prednje postojanke na desni obali potoka Slatenika pred Bovcem in na jugozahodnih pobočjih Rombona. Tolminsko mostišče je branila 8. GB, odsek od Tolmina do Krna 3. in 15. GB 50. PD, a odsek od Krna do Rombona 44. DD.^^ Italijanski cilj je bil, da se najprej osvoji ves masiv Krna, a potem tolminsko mostišče in Bovška kotlina. Zavzetje le-te naj bi büo iz- hodišče za napad na stalne utrdbe pri Bovcu in na Predelu, a po zavzetju tolminskega mo- stišča naj bi se od te strani pospešilo zavzetje Gorice. Ta naloga je bila zaupana levemu krilu 2. armade in desnemu krilu karnijske skupine, ki sta razpolagali za to z okoli 5 di- vizijami, v katerih sestavu so bile izbrane čete, posebej izurjene za planinsko vojsko- vanje. 50 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Dne 12. in 13. avgusta je italijansko topni- štvo obstreljevalo avstrijske postojanke od Sela do Bovca ter rušUo tudi naselbine na tem prostoru. Dne 14. avgusta se je začel na- (pad italijanske pehote najprej proti branil- čevim postojankam na Krnu in njegovemu južnemu pobočju (Maznik—Sleme—Mrzli vrh —Vodil vrh), ki je bil odbit. Dne 16. avgusta in naslednje dni so se italijanski napadi osre- dotočili na tolminsko mostišče, posebno na koto 588, Sv. Marijo in Selo, ob istočasnem nadaljevanju napadov na Km in njegovo južno pobočje. Po hudih bojih se jim je posrečilo' osvojiti del branilčeve postojanke na zahodnem po- bočju kote 588. Borojevič je zahteval obramibo tolminskega mostišča za vsako ceno in je okrepil tamkajšnje enote z eno brigado 8. PD, ki je büa v Dombergu. Po kratkem oddihu so Italijani obnovili svoje napade na te po- stojanke, a 28. avgusta tudi nove hude na- pade na odsek Dolje—Mrzh vrh—Sleme. Vsi ti napadi so bili odbiti v ogorčenih bojih, ki sta jih obe strani vodih z največjo žilavostjo in hrabrostjo. Ob istem času je levo- krilo ita- lijanskega IV. kora vnovič poskušalo zavzeti avstrijske postojanke na Vršiču, Lipniku in Javorščku, posebno pa sam vrh Vršiča, za ka- terega so divjah nadvse krvavi boji 19. avgu- sta. Napadalec kljub veliki požrtvovalnosti in vztrajnosti ni dosegel nobenega uspeha. Medtem so pa Italijani tudi v Bovški ko- tlini in od obmejnega grebena v kaninskem masivu začeU prodirati s ciljem, da bi osvojili celo Bovško kotlino in Rombon. Branilec je izpraznil svoje prednje postojanke v Bovški kotlini in 22. avgusta so Italijani zasedli ne- branjeni Bovec ter se v teh dneh pribUžali tudi branilčevim glavnim postojankam na odseku Rombon—Viš. Dne 24. avgusta so po^- skušah napad na branilčeve postojanke na se- verovzhodnem robu Bovške kotline, a so bili odbiti. Zadnje dni avgusta so se vneh srditi boji za sam Rombon. Zavzeli so njegov vrh, a so ga takoj zopet izgubili. Na njegovem pobočju med vrhom in odcepom ceste v do- lino Koritnice se jim je posrečuo potisniti branilca, ki pa je uspel zadržati njihovo na- daljnje prodiranje v rezervnih postojankah. Obrambo Rombona je 27. avgusta okrepil ljubljanski 27. dpp, ki je bil takrat prepeljan iz Gaücije.23 j^ne 29. avgusta so Italijani ob- novüi svoje napade na Rombon, a 30. avgusta znova na postojanke v Bovški kotUni, ven- dar brez uspeha. Svoje napadalne akcije proti avstrijskim postojankam med Rombonom in tolminskim mostiščem so Italijani nadaljevali tudi v sep- si. 31. Izgubljeni prostor na hribu Sv. Gabrijela med 24. avgustom in 17. septembrom 1917 (OeUlK, VI, priloga 20) SI. 32. Spomenik padlim branilcem Rombona pri Bovcu tembru in začetku oktobra. Posebno so zopet trdovratno napadali že omenjene nevralgične točke na odseku Rombon—Ravelnik—Javor- šček—Vršič—Mrzli vrh ter položaje na tol- minskem mostišču. Tudi ti napadi so bili od- biti z velikimi izgubami na obeh straneh. (Se nadaljuje) OPOMBE 1. Oesterreich-Ungarns letzter Krieg 1914 do 1918, Verlag der Militärwissenschaftlichen Mit- teilungen, Wien, 1931—1938, torn II, stran 7, 281 do 288 in 414—416. — To delo sta izdala 13 leti 51 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO po razpadu monarhije zvezno avstrijsko ministr- stvo za narodno obrambo in dunajski vojni arhiv s sodelovanjem višjih častnikov bivše avstro- ogrske armade, ki so v prvi svetovni vojni v njej sodelovali na visokih in odgovornih mestih. Pisci so pri tem izkoristili vso vojno literaturo, uradno in memoarno, avstrijsko, zavezniško in sovražno, ker je bila le-ta že objavljena, preden so začeli pisati to delo. Poleg avstrijskih in nem- ških virov so pisci črpali pri obravnavanju vojne proti Italiji vse do takrat obstoječe italijanske vire. Oslanjajoč se tako na številne vire obeh taborov je delo napisano objektivno, posebno kjer se dotika dogodkov na italijanski strani. Nekateri avstrijski vojaški pisci, kot npr. general Alfred Krauss, očitajo avtorjem dela, da niso bili dovolj strogi in kritični v oceni napak avstrij- skega višjega vojnega vodstva. To je točno, toda v okviru mojega članka to ne pride v poštev. To delo je v Italiji izšlo na italijanskem jeziku, kar najbolje dokazuje njegovo objektivnost (citi- ram: OeUlK). — 2. Conrad von Hötzendorf, Aus meiner Dienstzeit, 1925, I-III. — 3. Storia illu- strata, 1965, stran 628—637. — 4. V zahodni po- lovici monarhije, ki je štela po ljudskem štetju od 1910. leta 27,961.469 prebivalcev, je priznalo italijanski kot občevalni jezik 768.592 prebival- cev, a od tega 504.656 na južnem Tirolskem in v Trstu. Ostanek te manjšine je živel na Gori- škem, v Istri in Dalmaciji, kjer je bil od avstrij- skih oblasti favoriziran v kulturnem, gospodar- skem in političnem pogledu, čeprav je bila v teh pokrajinah, posebno v Dalmaciji, večina prebi- valstva jugoslovanskih narodnosti. Ljudsko šte- tje po kriteriju »občevalnega jezika« je šlo nam- reč v prilog močnejših narodov (Nemcev, Italija- nov in Poljakov) v zahodni polovici monarhije (prim. Fran Zwitter, Nacionalni problemi v habs- burški monarhiji, Ljubljana 1962). — S. OeUlK, stran 288—296 in 307—309. — 6. Zastarele dvo- nadstropne kazematne utrdbe, zgrajene v prejš- njem stoletju, razen utrdbe pri Malborghetu (for Hensel), ki je bi'a najmočnejša, ker je imela za- betonirane oklopne kupole. Predlog generala Con- rada von Hötzendorfa, da se le-te modernizirajo in da se utrdi tudi Svinjak pri Bovcu, ni bilo moč realizirati zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Sicer pa niso bile v tej vojni nikdar resno ogrožene in Italijani so jih zasedli šele po razpadu monarhije. — 7. Avstrijsko vrhovno po- veljstvo, ki je bilo v Tešinu (Teschen) v Sleziji. — 8. Za označitev avstro-ogrskih vojnih enot bom v članku uporabljal sledeče kratice: PD je pe- hotna divizija, HD je honvedska divizija, DD je domobranska divizija, SD je strelska divizija, PB je pehotna brigada, SB je strelska brigada, GB je gorska brigada, MB je maršbrigada, pp je pešpolk skupne vojske, dpp je domobranski peš- polk, spp je strelski pešpolk, gspp je gorski strelski pešpolk, bhpp je bosensko-hercegovski pešpolk. — 9. Vse te divizije, kakor tudi že prepeljana 57. PD, so bile sestavljene iz dveh GB s po 5 bataljoni, detaširanih iz raznih polkov skupne vojske. Vsaka GB je imela v svojem sestavu 2 do 3 gorske baterije, a vsaka divizija je imela razen tega kot divizijsko topništvo eno topniško brigado s 4 do 5 baterij gorskih ali polj- skih topov oziroma havbic. Čeprav so te divi- zije pretrpele poraz jeseni 1914 v Srbiji in imele tam velike izgube, so se 5 mesecev pozneje retablirale v ozadju, kjer so nadomestile izgube in opremo in bile zopet popolnoma osposobljene za bojne akcije. Glede na izneseno formacijo so bile v teh divizijah zastopane vse narodnosti monarhije razen 18. in 58. PD, ki so imele v svojem sestavu celotne dalmatinske polke. — 10. Rojen 13. decembra 1856 v Umetiču pri Ko- stajnici, umrl v Celovcu 23. maja 1920. V avgu- stu 1914 kot poveljnik V. kora največ prispeval k zmagi pri Tomaševu. Prve dni septembra iste- ga leta je prevzel v najtežji situaciji poveljstvo 3. armade v Galiciji, s katero je pozimi 1914/1915 v Karpatih zaustavil ruski vdor na Ogrsko. Leta 1918 povišan za feldmaršala je bil edini Jugo- slovan, ki je v avstrijski vojski zavzemal ta čin. Za uspešno obrambo na Soči je bil odlikovan z redom Marije Terezije II. stopnje. Bil je eden izmed najuspešnejših avstrijskih vojskovodij v I. svetovni vojni (VE, II tom). Kolikor mi je znano, njegova osebna usmeritev in vloga ob razpadu monarhije in odnos do nove države SHS, posebno pa do Narodnega sveta v Zagrebu in vlade v Ljubljani, ni še v celoti zgodovinsko osvetljena. Točno pa je, da ni tajil svoje na- rodne pripadnosti, kar je najbolje dokazal s tem, da ni hotel prevzeti poveljstva na srbski fronti. — 11. Borojevič, O vojni proti Italiji, priloga 3. To je kratek spis, ki ga je sestavil 1919. leta na prošnjo naše delegacije na mirovni konfe- renci v Parizu. Ta spis je objavil Adriaticus v Ljubljani šele leta 1923 »iz razlogov, ki jih ne kaže tu razlagati«, kakor to omenja v svojem predgovoru. — 12. OeUlK, stran 507—512. — 13. Ibidem, stran 523—546. — 14. Poveljnik tega bata- ljona je bil major Stanko Turudija, ki se je v obrambnih bojih na tem odseku in goriškem mostišču posebno odlikoval s svojimi Dalmatinci. Zato je bil povišan izredno v čin podpolkovnika. Pri padcu goriškega mostiča avgusta 1916 je bil ujet in se je leta 1918 pridružil dobrovoljcem. — 15. Prim. op. 11. — 16. OeUlK, stran 733—745. — 17. Prim. op. 11. — 18. OeUlK, stran 745—763. 19. General Kraus, Theorie und Praxis in der Kriegskunst, 1936, str 210—212. — 20. Ivan Ma- tičič. Na krvavih poljanah, Ljubljana 1922. — 21. OeUlK, str. 769—778, in tom III, str. 368—374. — 22. Promet po cesti v dolini Koritnice je mogel potekati do julija neovirano. Z graditvijo važne ceste čez prelaz Vršič v Kranjsko goro se je šele začelo. Tudi se je jel usposabljati za zaščiten dovoz materiala in odvoz ranjencev rudarski rov, ki je vodil od Loga pod Mangrtom v do- lino Jezernice pri Rablju. Na ta način sta po- tekala dovoz in odvoz nemoteno od italijanskega topništva, ki je od julija začelo močno obstre- ljevati cesto čez Predel. — 23. Prim. op. 20. 52 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika PREGLED ZGODOVINE RDECEGA KRIZA NA KRANJSKEM KATARINA KOBE-ARZENSEK UVOD Ustanovitelj mednarodne organizacije Rde- čega križa je bil Henri Dunant (1828—1910), švicarski trgovec in pisatelj. Za svojo humano prizadevanje je prejel leta 1901 NobelovO' na- grado za mir. Kot udeleženec solferinske bitke 1859 je Dunant spoznal vse pomanjkljivosti vojne sanitetne službe. Težave, ki jih je videl tu, in želja, da bi zmanjšal gorje izčrpanim, bol- nim in ranjenim vojakom, so' ga napeljale na to, da je organiziral prostovoljne civilne prebivalce za pomoč takim vojakom. Ob tem se mu je rodila misel, naj bi utemeljile vse države humana društva, ki bi v vojni po- magala na bojišču. Tako- se je na njegovo pobudo ustanovil odbor petih mož iz Ženeve, ki je tam sklical 1863 mednarodno konfe- renco. Ze naslednjega leta je bila prav tako v Ženevi diplomatska konferenca, ki je 22. avgusta sprejela prve konvencije. Odslej so v vseh deželah ustanavljali taka društva; njih delo je koordiniral mednarodni komite. V bivši habsburški monarhiji pripada čast- no mesto v zgodovini Rdečega križa prav Patriotičnemu pomočnemu društvu, ki se je ustanovilo med italijansko-avstrijsko vojno 1859 na Dunaju. Društvo je po vojni zamrlo. V duhu sklepov ženevske konvencije je leta 1864 spet oživelo, vendar se je pomembneje razmahnilo v času avstrijsko-pruske vojne 1866. leta. Njegova glavna naloga je bila oskrba ranjencev in bolnikov avstrijske in zavezniške saške armade. Delovanje društva je segalo še v leto 1867. Spoznanje, da je treba misliti na nepreki- njeno delo, je narekovalo potrebo, da se dru- štvo spremeni v trajno institucijo; le-ta je dobila ime Avstrijsko patriotično pomočno društvo za ranjence, vojaške vdove in sirote. Tej humani instituciji so dali v upravo kapi- tal v znesku 216.673 gld; njeni glavni nalogi sta bih: 1. pripraviti izdatno pomoč za pri- mer vojne in zboljšati sanitetne naprave v armadi, 2. gmotno podpreti tiste vojake, ki so v službi domovine postali za delo nespo- sobni, in svojce padlih. Takoj zatem so začeli po kronovinah av- strijskega cesarstva ustanavljati deželna in ženska pomočna društva Rdečega križa. Ves ta razvoj je narekoval potrebo po enotni orga- nizaciji in tako se je leta 1879 na Dunaju ustanovila zveza vseh avstrijskih deželnih in ženskih pomočnih društev pod naslovom A.vstrijsko društvo Rdečega križa. ŽENSKO POMOCNO DRUŠTVO RDECEGA KRIZA ZA KRANJSKO (1866—1902) Začetki delovanja Rdečega križa na Kranj- skem segajo v leti 1964 in 1866, ko se je usta- novilo »Gospe j no društvo v pomoč ranjenim in bolnim vojakom in v podporo vojaškim bolnišnicam«. V letu 1879 je to žensko dru- štvo dobilo natančnejši statut in z njim na- slov »Žensko- pomočno društvo- za. Kranjsko« (Frauen Hilfsverein für Krain). Svojo človeko- ljubno funkcijo je opravljalo samostojno do leta 1902, ko se je združilo z Deželnim po- močnim društvom za Kranjsko (njegovi člani so bili samo moški) v eno samo »Deželno in žensko pomočno društvo Rdečega križa za Kranjsko«. Ves čas delovanja je imelo Žensko pomočno društvo, ki je izdajalo svoja letna poročila, sedež v Ljubljani. Temeljne naloge tega dru- štva so bile: zbiranje, izdelovanje in razdelje- vanje perila, posteljnine, obvez vseh vrst in okrepčil ter pridobivanje in vzgajanje ljudi za prostovoljno bolniško skrbstvo. Člani so bili redni, podporni in častni. V letu 1882 je redno članstvo štelo 190, leta 1901 pa 142 ljudi. Častni člani so bUi: Ana pl. Kalina-Urbanow (imenovana 18. maja 1880), Viljemina baro- nica Conrad-Eybesfeld (imenovana 30. decem- bra 1880) in Društvo Kranjske hranilnice v Ljubljani (imenovano 13. marca 1883). Ob tej priložnosti naj omenimo še dve pomembni vo- diteljici: Celestina Schiffer je bila društvena predsednica od začetka do svoje smrti. Za velike zasluge, požrtvovalnost in neutrudno delo pri organizaciji Rdečega križa ji je cesar 1883 podelil zlat križec za zasluge. Prav tako pomembna je bila Flora Rudesch. Ze leta 1864 se je pridružila patriotični družbi plemenitih ljubljanskih žena, ki so si zadale nalogo po- magati ranjenim in bolnim vojakom ter pod- pirati onemogle vojake, njihove vdove in si- rote. Ko je »Gospe j no pomočno društvo« v letih 1866 in 1878 prešlo na bolje organizirano patriotično in človekoljubno delovanje, je Flora Rudesch pri tem zvesto sodelovala. Leta 1881 so jo izvolili za društveno podpredsed- nico, a po smrti C. Schifferjeve leta 1902 za predsednico, kar je ostala tudi po združitvi z Deželnim pomočnim društvom. Njena za- sluga je tudi, da je društveni odbor Deželnega in ženskega pomočnega društva za Kranjsko namenil vsoto 12.000 kron iz premoženja Žen- skega pomočnega društva za vsakoletno ob- daritev 12 najrevnejših vdov in sirot v znesku 53 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO po 40 kron. Flora Rudesch je delovala v dru- štvu celih 40 let; leta 1904 ji je društvo zato podelilo zlat križec za zasluge. Omenimo še, da so se v vodstvo Ženskega pomočnega dru-, štva Rdečega križa za Kranjsko volili tudi vo- jaški svetovalci, zastopniki Deželnega pomoč- nega društva Rdečega križa za Kranjsko in predstavniki centralne skupščine na Dunaju. Premoženje društva je predstavljal sklad, v katerega so se stekali dohodki iz članarin rednih članov (letno po 2 gld na člana) po odbitku 30*/» za centralni fond. Sem sodijo tudi darovi legatov, ustanov in podpornih čla- nov ter na poseben o-klic zbrani dohodki in prispevki podružnic. Društveno premoženje je v letu 1883 znašalo 4708 gld v gotovini in 11.720 gld v obveznicah, do združitve v letu 1902 pa je naraslo na 35.490 kron v gotovini in 24.200 kron v vrednostnih papirjih. Podruž- nice so odvedle matičnemu skladu le skromne vsote, na primer leta 1883 še 253 gld, potem pa čimdalje manj. Med redne dobrotnike Ženskega pomočnega društva RK za Kranjsko prištevamo društvo Kranjske hranilnice, ki je vsako leto daro- Računsko poročilo patrlotičnega ženskega pomočnega društva za leto 1888 (za 22. poslovno leto) vaio po 300 gld, po letu 1900 pa 600 K. Tudi kranjski deželni odbor je redno prispeval 50 gld, po letu 1900 seveda 100 K. Med mnogimi darovalci naj se omenijo še Požarno-zavaro- valna vzajemnica v Gradcu, ki je s posveti- lom, da se ustanovi v Ljubljani društvena bolnišnica, darovala 500 gld, dalje Marija Kosler roj. Sorman, ki je prispevala 100 gld, deželni predsednik Andrej baron Winkler, ki je daroval 25 gld, vdova Marija pl. Stemfeld iz Gradca, ki je v testamentu zapustila dru- štvu obveznic v vrednosti 400 gld, ter nad- vojvodinja Marija Imakulata, ki je poklonila 100 gld. Poseben vir dohodkov so bile razne prireditve: Društvo je pripravilo ob svoji 25-letnici skupaj s podružnico Belega križa v Ljubljani tombolo, ki mu je prinesla 200 gld dobička. Vsakoletni izdatki društva so biU: 1. uprav- ni stroški, 2. odvod 30 «/» od članarine central- nemu fondu, 3. podpore invalidom, vojnim vdovam in sirotam. Društvo je vsako leto le-te obdarovalo prav na cesarjev rojstni dan (18. avgusta). Leta 1883 je društvo ob šesto- letnici pripadnosti Kranjske k habsburški hiši izdalo 400 gld za podporo 36 invalidom in 4 vojnim vdovam, ob 25-letnici svoje ustano- vitve pa 335 gld za podporo 51 vojnim invali- dom, vdovam in sirotam. Leta 1901 je društvo dalo v ta namen 2173 K. K tem rednim iz- datkom je treba prišteti še različne nepred- videne izdatke ob elementarnih nesrečah, na primer 100 gld podpore prebivalcem črno- maljskega, krškega in kočevskega okraja, ki jih je leta 1897 prizadela toča; poplavljencem v Salzburgu kot pomoč 50 gld; ko je domove Kroparjev upepelil požar, jim je društvo po- magalo s 100 kronami. Prav tako je Žensko pomočno društvo RK za Kranjsko prek cen- tralnega vodstva sodelovalo pri internacional- ni pomoči med turško-grško vojno, ob velikih vodnih katastrofah in podobno. Drugi del društvenega premoženja je bil materialni depo. Tega je sestavljal material vseh vrst, ki je bil društvu poklonjen ali pa si ga je samo nabavilo. Leta 1883 je njegova vrednost znašala 1126 gld, pozneje seveda več. Ves material se je hranil v lokalu v lontovžu in v dveh prostorih vladne palače. Ta dva mu je brezplačno odstopil deželni predsednik ba- ron Winkler. Žensko pomočno društvo si je ves čas svo- jega delovanja prizadevalo ustanavljati tudi v manjših krajih svoje podružnice. Ze zelo zgodaj je imelo štiri podružnice: Krško, Novo mesto, Kamnik in Bled. Vse skupaj so imele 207 rednih članov. Najmočnejša je bila novo- meška podružnica pod predsedstvom Celestine 54 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Ekel, ki je štela 97 članov; sledil je Kamnik z 58 člani. Bled z 42 in Krško z 10 rednimi ter 20 podpornimi člani. Po desetih letih sta se ustanovili še dve podružnici: Kočevje in Logatec. Premoženje vseh 6 podružnic se je dvignilo na 1244 gld, število članov pa na 180. Podružnica Bled ni imela kaj prida življenja. Zamrla je, zopet oživela pa tik pred združit- vijo Ženskega pomočnega društva z Deželnim društvom RK za Kranjsko. Kar zadeva mirnodobno delovanje in pri- prave za morebitno vojno je Žensko pomočno društvo vsestransko sodelovalo z Deželnim pomočnim društvom Rdečega križa za Kranj- sko. Žensko društvo je prevzelo popolno skrb za opremo bolniške postaje in se obvezalo nabaviti potreben sanitetni material poleg okrepčil. Pripravljeno je bilo dajati zajtrk in večerjo mimoidočim transportom bolnikov in ranjencev in celotno oskrbo hudim bolnikom, ki se niso mogli sami gibati. Obvezalo se je tudi preskrbeti sanitetni material za okreva- lišče v Ljubljani, ki ga je ustanovilo Deželno pomočno društvo RK za Kranjsko. Za vse te ustanove, so se dogovorili, bo dala bolniške negovalke Kongregacija sv. Vincencija v Ljub- ljani. Žensko pomočno društvo in Deželno po- močno društvo sta se pri izpolnjevanju svojih nalog medsebojno podpirah. Žensko društvo je izvolilo štiri delegate iz Deželnega društva, ki pa so imeli na zborovanjih Ženskega dru- štva le posvetovalni glas; v bistvu naj bi le posredovali med obema društvoma. DEŽELNO POMOČNO DRUŠTVO RDEČEGA KRIZA ZA KRANJSKO (1879—1902) VeČina društev Rdečega križa v deželah avstrijskega cesarstva je razvila svojo dejav- nost v 70. letih XIX. stoletja, ko so divjale vojne kar po vrsti: nemško-francoska 1870 do 1871, rusko-turška 1877 in okupacija Bosne in Hercegovine 1878. Tudi ustanovitev Dežel- nega pomočnega društva RK za Kranjsko so- upade v ta čas, namreč v leto 1879. Tudi tu so bili člani redni, podporni in častni. Število rednega članstva se je gibalo med 160 in 200. Podporna člana sta bila Alojz Poljanec in Anton Urbas, častni člani pa: Društvo Kranjske hranilnice (imenovano 24. novembra 1885), Rudolf grof Chorinsky (ime- novan 26. junija 1886) in Ferdinand baron Pascotini-Juriskovič (imenovan 28. januarja 1887). Premoženje društva je v prvih letih ob- stoja znašalo 2626 gld v gotovini in 250 gld v vrednostnih papirjih, pred združitvijo z Žen- skim pomočnim društvom pa 42.939 K v goto- vini in 1130 K v vrednostnih papirjih. To premoženje so tudi tu ustvarjali dohodki čla- narine po odbitku SO'"/» centralnemu fondu, prispevki podružnic, darovi podpornih članov in razni prostovoljni prispevki pri posebnih društvenih nabiralnih akcijah. Za večanje društvenega premoženja je našla razumeva- nje tudi Kranjska hranilnica s svojimi vsako- letnimi prispevki, prav tako še kranjski de- želni odbor. Graščak Felix Lenk, knezoškof Missia, deželni predsednik Andrej baron Winkler, ljubljanska mestna občina in šte- vilni drugi posamezniki pa so ustanovi daix>- vali enkratne zneske. Vodstvo društva je imel v rokah na občnem zboru izvoljeni odbor; ta je iz svoje srede izvolil prezidij. Prvi predsednik je bil dr. Fer- dinand baron Pasootini-Juriskovič, drugi pa Emmerich Mayer. V odbor so se volili tudi vojaški predstavniki, med katerimi so bili po večini zdravniki. Tajniške posle je opravljal že od začetka Alojz Merlak, ki je bil zaradi svoje izredne prizadevnosti in vdanosti odli- kovan. Deželno pomočno društvo RK za Kranjsko je imelo kar precej podružnic: • Vse vsote, tudi skupne, so zaokrožene na celo šte- vilo! Iz razpredelnice se vidi, da se je večina- podružnic ustanovila že po prvih treh letih ; društvenega življenja. Najmočnejši sta bili ; novomeška in kranjska pa tudi krška. Neka- , tere podružnice so zamrle; delno so jih ob-- novili, nekatere pa so dokončno prenehale. Omeniti je treba, da je bilo mnogo občin, | ki so bile članice podružnic. Število teh se j je v letu 1901 zvišalo od 70 na 100; pri kranj- i ski in kamniški podružnici je bUo včlanjenih 27 občin. Tudi podružnice so odvajale po 30 */o 55 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino svoje letne članarine neposrednemu matične- mu društvu; ostali znesek je obdržala podruž- nica (pozneje so se odstotki povečali na 50 */»). V primeru, da je podružnica izumrla, je njeno premoženje prevzelo matično društvo. Kmalu po ustanovitvi Deželnega pomočne- ga društva RK za Kranjsko je vrednost ma- teriala znašala 458 gld. Leta 1885 je štajersko Deželno in žensko pomočno društvo RK daro- valo našemu društvo zaboj zdravil. V svojo upravo je prevzelo uniforme in opremo ter vozila transportne kolone ranjencev št. 16, ki jih je doslej hranila garnizijska bolnišnica v Ljubljani. Istočasno je prevzelo tudi depojsko stavbo s shranjenim materialom na Ljubljan- skem polju. Za upravitelja depojske stavbe in vozil je zvezno vodstvo imenovalo Vincenca Hübschmanna, komandanta transportne kolo- ne ranjencev št. 16. Za podporo civilnim zdravstvenim ustanovam v primeru kolere se je društvo udeležilo velike akcije Avstrijskega Rdečega križa. V letu 1893 je kupilo veliko rjuh, posteljnine in podobnih potrebščin ter jih porazdehlo bolnišnicam v kranjskem, ra- dovljiškem, postojnskem, kamniškem in ko- čevskem okraju. Povedati moramo še, da je Kranjska hranilnica v letu 1900 odkupila od- večno društveno zalogo perila ter ga poklo- nila bolnišnicam po deželi. Deželno pomočno društvo je skupaj z Žen- skim pomočnim društvom in vojaškimi oblast- mi ustanovilo v Ljubljani za primer splošne mobilizacije dve bolniški postaji: eno v stavbi »Kolizeja« s prenočišči za 200 mož in bolniško postajo z 210 posteljami na južnem kolodvoru. Cesarski svetnik Ivan Murnik (1839—1913), predsednik Deželnega pomočnega društva RK za Kranjsko. (Foto- teka Tehniškega muzeja Slovenije v Ljubljani) Sem sodi tudi oddelek za trenutno negibne bolnike in ranjence. Za to bolniško postajo so bih določeni štirje zdravniki, a ljubljanski lekarnar Gabrijel PiccoUi je obljubil zdravila. Za prenašanje bolnikov in ranjencev bi skr- belo Prostovoljno gasilsko društvo v Ljublja- ni, sobno opremo bi nudila vojaška uprava. Deželno društvo RK pa bi poskrbelo za po- trebno sanitetno opremo in kirurške instru- mente. Kranjska hranilnica je prepustila gor- nje prostore starega streUšča za preureditev v okrevališče. Za prehrano bi skrbela Ljudska kuhinja, ki je bila v spodnjih prostorih stre- liškega poslopja. Zdravniško pomoč so bili pripravljeni nuditi: Alojz pl. Valenta-March- thum, dr. Josip Derč in dr. Robert Prossinagg; zdravila, bi dal Ubald pl. Tmkoczy. Pozabiti ne gre zdravnika in zakupnika Antona Kolo- viza, ki bi dal preurediti v okrevališče svoje kopališče v Dolenjskih Tophcah. Število last- nikov graščin in večjih posestev, ki so- želeli prevzeti v oskrbo bolne in ranjene vojake in častnike, je bilo vedno večje. V 90. letih XIX. stoletja jih je bilo kar štirinajst, največ pa jih je bilo v kamniški okolici. Vojaški veteranski korpus v Ljubljani je bil pripravljen vzeti v oskrbo 100 bolnih in ranjenih vojakov, Franc Carman pa enega. Za prenašanje ranjencev in bolnikov sta se kmalu priglasili razen ga- silcev še ljubljansko nemško telovadno dru- štvo in telovadno društvo »Sokol«. Društveno vodstvo je 1885 sklenilo prevesti iz nemščine v slovenščino Priročnik za pre- našalce ranjencev Avstrijskega Rdečega križa, in sicer v 500 izvodih. Od teh je 50 izvodov brezplačno razdeUlo med svoje člane. Pre- vedeno publikacijo so ponudili Deželnim pod- pornim društvom v Gorici, Trstu, Gradcu in Celovcu. Tržaško društvo je naročilo 100 iz- vodov, Celovec je ponudbo zavrnil, iz Gradca in Gorice pa niso odgovorili. Graščak Felix pl. Lenk je napisal brošuro Rdeči križ in njegov namen za deželane in jo dal na lastne stroške natisniti v slovenščini in nemščini. Preprosto in z vnemo napisana knjižica je imela namen razložiti deželanom dobrodelnost te ustanove. Lenk je Deželnemu pomočnemu društvu poklonil skoraj 3000 slo- venskih in 500 nemških izvodov, da se po- razdele med deželane. Društvo je izdajalo letna poročila o svojem delovanju. Bila so napisana v slovenščini in nemščini. Tudi tiskana vabila na letne občne zbore so bila dvojezična. Posredovanje korespondence med ranjenimi in bolnimi ter zdravstvenim personalom v civilnih ustanovah, okrevališčih, društvenih rezervnih bolnišnicah je štelo med pomembne 56 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika naloge Deželnega pomočnega društva, ki mu jo je bilo naložilo Avstrijsko društvo Rdečega križa v primeru vojne. Društvu se je prigla- silo 12 mož, ki so bili sposobni dopisovanja v sedmih jezikih: v slovenščini, nemščini, hrvaščini, češčini, romunščini, italijanščini in madžarščini. Sklenjeno je bito tudi, da se ustanovi na Dunaju Centralni obveščevalni biro. Tu naj bi se zbirala poročila o bivanju in stanju bolnikov in ranjencev, ki bi jih po- tem posredovali Poizvedovalnemu biroju Av- strijskega Rdečega križa na Dunaju in ena- kemu biroju Ogrskega društva RK v Budim- pešti, ti pa naprej poizvedujoči publiki. Iz navedenih podatkov vidimo, da je bilo Deželno društvo RK za Kranjsko že zelo zgo- daj kar precej razvejana organizacija, ki je svoje sile v mirnem času posvetila pripravam za primer vojne. Državne oblasti so izposlo- vale ugodnosti za vožnjo funkcionarjev Rde- čega križa na vseh večjih železnicah in olaj- šave za transporte društvenega materiala. Deželna vlada je 11. aprila 1893 ugodila proš- nji Deželnega pomočnega društva RK za Kranjsko, da v primeru delne ali splošne mo- bilizacije izvede nabiralno akcijo po vsej deželi. Z željo, da bi bili uspehi organizacije »Rdeči križ« na Kranjskem še večji, se je društvo združUo z Ženskim pomočnim društvom v enotno institucijo: Deželno in žensko pomočno društvo RK za Kranjsko. DEŽELNO IN ŽENSKO POMOČNO DRUŠTVO RDEČEGA KRIZA ZA KRANJSKO (1902—1914) Na izrednem občnem zboru Deželnega in ženskega pomočnega društva 12. junija 1902 sta se društvi združili in izvolili enotno vod- stvo, ki ga je sestavljalo 12 mož in 12 žena. Za predsednika je društveni odbor imenoval svetnika Ivana Mumika in za predsednico Floro Rudesch. Mesto prvega podpredsednika je zasedel dvorni svetnik Josip Dralka, dru- gega pa Josef Luckmann; prva podpredsed- nica je postala baronica Hein, druga Antonija Kosler. Istočasno so se imenovaU delegati v zvezni zbor, vojaški svetovalci, računski cen- zorji, člani razsodišča, referent za centralno obveščevalno pisarno ter sekretar društva. Glavni vzrok za združitev je bil namen pre- prečiti razdrobitev sü, združiti prispevke Kranjske in jih smotrno uporalbiti, potem pri- dobiti nove člane in tako večati društveno premoženje, skrbeti za zbiranje, izdelovanje in razdeljevanje perila, posteljnine, oblačil, obvez in živil ter pospeševati prostovoljno bolniško skrbstvo. Za reševanje važnejših spe-. cialnih vprašanj je ustanovil društveni odlbor moško in žensko sekcijo. Ženska sekcija je imela pravico odločati o podpori vojnim in- validom, vdovam in sirotam na cesarjev dan 18. avgusta. Kot povsod so tudi tu sestavljali društvo redni, podporni in častni člani. Članstvo je štelo v prvem letu združitve 324 članov in 5 sicer že znanih častnih članov. Število red- nih članov je v letu 1914 upadlo na 300, častno članstvo pa je ostalo isto. Društveno premoženje je ob združitvi zna- šalo 104.320 K, od tega 56.936 K prej samo- stojnega Ženskega pomočnega društva. V na- slednjem letu društvenega življenja srečamo posebno premoženjsko razdeUtev, in sicer: a) »prosto rabna« imovina (sestoj eča se iz let- nih prispevkov članov in podružnic, nenamen- ska darila in obresti te imovine); b) vezana imovina (delila se je na sklad za invahde, sklad za podpiranje vdov in sirot, sklad za rezervne bolnišnice in sklad okupacijskih denarnih zjbirk) in c) sklad za podpore v mirnem času (sem se je stekalo 20*/o rednih društvenih dohodkov in temu skladu namenjena darila). V letu 1913 je znašalo premoženje društva 129.645 K gotovine in 25.630 K v vrednostnih papirjih. Od tega je odpadlo na vojni sklad 89.056 K, na sklad za podpore v miru 11.118 K, na jubilejni mirovni sklad 750 K in na »vezano imovino« 54.350 K. Ze pri opisu Ženskega pomočnega društva in Deželnega pomočnega društva smo zapisali, da jima je pomagala Kranjska hranilnica s svojimi vsakoletnimi darovi. Zato sta obe dru- štvi imenovali hranilnico za svojega častnega člana. Tudi po združitvi je le-ta počastila novo dobrodelno in humano ustanovo z vsakolet- nim zneskom 1200 K. V zadnjih letih pred prvo svetovno vojno se je ta znesek znatno znižal. Med darovalce, ki so kranjsko ustanovo RK obdarovali z enkratnim zneskom, sodijo Seja avstrijskega Rdečega križa v vladni palači v Ljub- ljani (Original v knjižnici Narodnega muzeja v Ljub- ljani) 57 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Avgust Wurzbach, ki je v testamentu zapustil 200 K, Josef Luckmann, ki je daroval 100 K, častniški zbor divizij skega topničarskega polka št. 7 v Ljubljani, ki je ob pristopu v članstvo RK poklonil 100 K, nadvojvodinja Marija Kristina je darovala 50 K, kranjski deželni odbor pa 200 K. Po zakonu 28. decembra 1907 je pripadlo Avstrijskemu društvu Rdečega križa za podporo prostovoljne zdravstvene po- moči 300.000 K. Na zveznem zboru so od tega določili 100.000 K za mirovni sklad glavnih društev Rdečega križa. Deželno in žensko po- močno društvo za Kranjsko je dobüo 1900 K. Med temeljne dobrodelne akcije društva velja všteti vsakoletno obdaritev vojnih in- validov, vdov in sirot. V ta namen se je usta- novil tudi sklad. V letu 1902 je znašala pod- pora pomoči potrebnim invalidom, vdovam in sirotam 2253 K, leta 1913 pa 2243 K. Ko je leta 1903 prizadela toča prebivalce Tabora v kranjskem okraju, Predgrada v črnomaljskem okraju in Vač pri Litiji, jim je društvo po- slalo pomoč (150 K). Pogorelci Smihela pri Hrenovici v postojnskem okraju so tudi pre- jeli 150 K. Ko je 1912 izlbruhnila vojiia na Balkanu, je Avstrijsko društvo Rdečega križa priskočilo na pomoč prizadetim narodom. Tudi naše društvo se je odzvalo klicu »Na pomoč«. Zbralo je 561K prostovoljnih pri- spevkov in podružnice 2826 K. Predilnica in tkalnica Glanzmann et Gassner v Tržiču je darovala 52,5 m beljenega bombažnega platna in 105,6 m nebeljenega blaga, ki ga je zvezno vodstvo prepustilo Deželnemu in ženskemu pomočnemu društvu RK za Kranjsko za po- trebe njegovih domačih zavodov. Za ranjene in obolele vojake v balkanskih vojnah je zvez- nemu vodstvu poslala občina Trnovo pri Po- stojni 70 kron. Vrednost materiala je ob združitvi obeh društev znašala 5200 K, pozneje pa se je zni- žala, ker so iz prevelike zaloge perila in dru- gih predmetov izločili nepotrebno in to daro- vali ljubljanskim dobrodelnim zavodom. Ma^ Urejanje sanitetnega materiala leta 1914 (Original knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani) terial so hranili v treh skladiščih: v starem strelišču, vladni palači in St. Petru na Krasu. Za podpiranje civilne državne sanitetne službe pri izrednih potrebah in kužnih boleznih v mirnem času je zvezno vodstvo Rdečega križa ustanovilo v več deželnih glavnih mestih »skladišča za izredne potrebe«. Odbor Dežel- nega in ženskega pomočnega društva je na željo politične deželne oblasti prosil zvezno vodstvo za ustanovitev podobnega skladišča v Ljubljani, kar se je tudi uresničilo. V jeseni 1905 je mestna občina po dolgotrajnih pogaja- njih prepustila društvu Rdečega križa pro- storno skladišče v svojem novo zgrajenem mestnem skladišču poleg deželne prisilne de- lavnice. Vanj so postavili dve Döckerjevi ba- raki, dve popolni bolniški opravi, omaro za led, dezinfekcij ski stroj in mnogovrstni ma- terial. Leta 1909 je društveno vodstvo skle- nilo razširiti skladišče in je prosilo mestni magistrat še za en prostor. Dobilo ga je, ko so prenesli veliko skladišče iz bivšega vojaškega oskrbovališča v mestno jamo poleg prisilne delavnice. Tako je društvo že 1910 razširilo svoj skladiščni prostor in sklenilo zanj po- godbo za dobo 5 let (od 1. januarja 1911 do 1. januarja 1916). Z željo, da bi imelo ves inventar pod eno streho, je društvo Rdečega križa 1912 prosilo magistrat za premestitev materiala iz poslopja deželne vlade v mestno skladišče. Namesto tega je magistrat ponudil večjo dvorano na ljubljanskem gradu. Društvo jo je le rezer- viralo zase, ker mu je za sanitetni material odstopila Kranjska hranilnica prostore v za- vetišču za neozdravljive bolnike. Kako ko- ristna je bila ustanovitev »skladišča za izred- ne potrebe«, nam pričajo naslednji dogodki: Ko se je pojavila epidemija legarja v Hrast- niku (1906) in Postojni (1907, 1911) ter v Tr- bovljah (1913), je društvo poslalo tja barako z oddelj enimi stenami in popolno bolniško opremo. Podobno pomoč je dalo tudi litijski predilnici, ko so se pojavile tam osepnice. Po zgledu matičnega društva je tudi večina podružnic opravila združitev. V prvih letih. XIX. stoletja je bilo vseh članov pri podružni- cah 710 in 2 častna člana; skupnega premože- nja je bUo 24.385 K. Podružnicam Kočevje, Krško, Postojna, Idrija, Kranj, Kostanjevica, Logatec, Metlika, Vrhnika, Radovljica, Radeče, Novo mesto, Kamnik in Črnomelj se je 1903 pridružila še podružnica St. Peter na Krasu; s tem se je izjpolnila dolgoletna želja. Njena delavnost je bila kar precejšnja: vodstvo je preskrbelo ,potrebni material bolniški postaji in skrb zanjo zaupalo poštnemu asistentu Josipu Rudolfu. 58 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Tako je pred začetkom prve svetovne vojne imelo Deželno in žensko pomočno društvo 16 podružnic s 784 člani in 50.000 K imovine. Posebno pozornost je društvo namenilo za- vodom, ki so se morali pripraviti v primeru vojne. Imelo je tri postojanke: bolniško po- stajo za 210 mož, okrevališče za 100 mož in zdravstveno postajo za 10 mož. Za negovanje bolnikov so določili osem usmiljenk kongre- gacije sv. Vincencija Pavlanskega in tudi Ka- toliški dobrodelni odbor za Kranjsko je bil pripravljen dati 30 izurjenih bolniških po- strežnic. Skrb za prevoz bolnikov in ranjen- cev je prevzelo Prostovoljno gasilsko društvo v Ljubljani in St. Petru. Avstrijsko društvo Rdečega križa je skle- nilo zadostiti potrebam po bolnišnicah z usta- navljanjem društvenih rezervnih bolnišnic, ki naj bi se provizorično uredile v vseh javnih prostorih, zlasti pa v šolah. Kranjsko deželno predsedstvo je v ta namen ponudilo vse državne gimnazije, višje realke in obe učiteljišči, magistrat pa obe poslopji mestne deške ljudske šole. Kongregacija usmiljenk sv. Vincencija je namenila svojo zasebno bolniš- nico »Leoninum« za preureditev v rezervno bolnišnico. Obenem je bila v vojnem času pri- pravljena prevzeti postrežbo bolnikov in da- jati hrano za majhno odškodnino. Poleg ome- njenih zavodov je imelo društvo v razvidu še 17 oskrbovališč po vsej Kranjski: 1. Hiralnica sv. Jožefa v Ljubljani, 10 ra- njencev; 2. Graščina Križ pri Kamniku, 6 rekon- valescentov; 3. Graščina Sp. Perovo pri Kamniku, 3 re- konvalescente, 4. Graščina Cemšenik pri Kamniku, 4 re- konvalescente; 5. Graščina Krumperk pri ICamniku, 5 re- konvalescentov ; 6. Graščina Volčji potok pri Kamniku, 4 rekonvalescente; 7. Dolenjske Toplice, 14 ranjencev; 8. Graščina Turjak pri Velikih Laščah, 4 rekonvalescente; 9. Graščina Snežnik pri Logatcu, 6 rekon- valescentov; 10. Graščina Rakovnik na Dolenjskem, 4 re- konvalescente ; 11. Graščina Ruperčvrh na Dolenjskem, 4 rekonvalescente; 12. Graščina Dvor, 6 ranjencev; 13. Graščina Jablje pri Trzinu, 4 rekonva- lescente; 14. Graščina Bled, 15 ranjencev; 15. Jubilejna ubožnica v Radečah pri Zida- nem mostu, 6 ranjencev; 16. Graščina Ribnica, 3 rekonvalescente; 17. Graščina Ortnek pri Ribnici, 3 rekon- valescente. Razveseljive so hile tudi ponudbe za brez- plačno zdravljenje bolnikov in ranjencev ter lekarnarjev za dobavo zdravil in obvez z iz- rednimi popusti. To so bili zdravniki : dr. Emil Bock, primarij v Ljubljani; dr. Franc lUner, mestni zdravnik v Ljubljani; dr. France Koš- melj, višji štaibni zdravnik v pokoju, Ljub- ljana; dr. Robert Prossinagg, praktični zdrav- nik v Ljubljani; dr. Franc Zupane, deželni sanitetni referent v Ljubljani; lekarnarji pa: Gabrijel PicooUi, Ljubljana; Rihard Sušnik, Ljubljana; Ubald pi. Tmkoczy, Ljubljana; Friderik Baccarcich, Postojna. Na predlog predsednika Deželnega pomoč- nega društva RK za Češko so na zveznem zborovanju j eli organizirati v vseh deželnih glavnih mestih stalne tečaje o nalogah funk- cionarjev Rdečega križa v primeru splošne mobilizacije. Na prošnjo Deželnega in ženske- ga pomočnega društva za Kranjsko je bil to- vrstni tečaj v Ljubljani od 26. do 27. aprila 1910; predaval je štabni zdravnik dr. Anton Lusenberger. Bili pa so še tudi tečaji za bol- niške strežnice. Prvi tak tečaj so priredili v deželni bolnišnici v juniju 1913; tega so v ja- nuarju 1914 ponovili. Absolventke so prejele redna spričevala. Tečaj je vodil primarij de- želne bolnišnice dr. Ivan Jenko z dr. Franom Dergancem in s sekundariji dr. Tratnikom, dr. Virantom in dr. Breskvarjem. Tudi po- družnica Novo mesto je organizirala posöben tečaj v novembru 1913 pod vodstvom dr. Jo- sipa Straška. Društvo sv. Vincencija, ki mu je bilo poverjeno organizirati postrežbo bolnikov na deželi, je dalo jeseni 1912 izučiti več deklet z dežele v postrežbi bolnikov; od teh jih je bilo 20 pripravljenih prevzeti službo Rdečega križa. Ranjenci v osltrbj Rdečega Itriža leta 1914 (Original v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani) 59 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO DE2ELNO IN ŽENSKO POMOCNO DRUŠTVO RDECEGA KRIZA ZA KRANJSKO V PRVI SVETOVNI VOJNI Izbruhnila je prva svetovna vojna in prišel je čas, ko je društvo moralo prestati veliko preizkušnjo. Urediti je bilo treba prostovoljne darove pröbivalcev in jih oddajati na pristoj- na mesta, dajati navodila pododsekom in za- dovoljiti upravičenim zahtevam vojaških sani- tarnih zavodov. Društvo je imelo rezervne bolnišnice, bolnišnice za rekonvalescente in »maroderje«, posamezna ležišča v raznih bol- nišnicjah in naprave na železniških postajah. K temu je treba prišteti še razna privatna zdravilišča. Po zaslugi Rdečega križa so bili vsi ti zavodi opremljeni s posteljami, potreb- nim perilom in drugim inventarjem. Društvo RK se je zavezalo, da bo osknbelo rezervno bolnišnico »Leoninum« s 70 posteljami, bol- nišnico za rekonvalescente »Ljudski dom« s 100 posteljami, cesarja Franca Jožefa azil s 60 posteljami, zasilni bolnišnici na ljubljanski postaji z 210 posteljami in na postaji Rakek z 10 posteljami ter končno bolnišnico za »ma- roderje«, ki jo je vzdrževal Windischgrätz, s 40 posteljami. Ker to ni bilo dovolj, so za potrebe Rdečega križa preuredili še naslednje bolnišnice: re- zervno bolnišnico usmiljenih bratov v Kan di j i s 100 posteljami, cesarice Elizabete žensko bolnišnico v Novem mestu z 80 posteljami, Elizabetinum v Ljubljani s 14 posteljami in bolnišnice za rekonvalescente v Litiji s 100 po- steljami, v Zagorju s 30, v Ilirski Bistrici s 60 in v vili Volk na Bledu s 40 posteljami; ko- pališče v Toplicah je imelo 74 postelj. Karel knez Auersperg je dal preskrbo 34 »maroder- jem« in vsemu moštvu dovolil brezplačno upo- rabo kopališča. Na Kranjskem je bilo torej 1257 razpoložljivih postelj, od tega jih je bilo 49 za častnike, druge so bile namenjene mo- štvu. Organizacija sanitetnih zavodov ob glav- nih prometnih žilah je popolnoma uspela; prav tako je bila urejena evidenca prostih postelj. Zavode zunaj Ljubljane so upravljali odseki. Ureditev sanitetnih zavodov je zahtevala od Rdečega križa velike izdatke, saj je kril vse stroške za rezervno bolnišnico »Leoninum« ter bolnišnici za rekonvalescente »Ljudski dom« in cesarja Franca Jožefa azil. Konec leta 1914 so znašali stroški za preskrbo Leo- nišča 19.425 K, »Ljudskega doma« 9106 K, cesarja Franca Jožefa azil 9783 K, postaje z zasilno bolnišnico v Ljubljani 6106 K in po- staje St. Peter na Krasu 801 K. Kar zadeva druge zavode, je vojna uprava krila zgolj čiste oskrbovalne izdatke: za častnika je plačevala 3 K dnevno, za prostake 2 K; vse drugo je bilo na ramenih Deželnega in ženskega po- močnega društva. Le-to je 1914 izplačalo 10.241 K za instrumente in obveze ter 2255 K za zdravila. V 17 društvenih zavodih je oprav- ljalo službo 21 zdravnikov, 26 poklicnih po- strežnic (usmiljene sestre in sestre križarke) ter 32 prostovoljnih in 65 pomožnih postrežnic. Nemajhno nalogo so v vojni imele trans- portne kolone RK, ki so spravljale po želez- nici prispele ranjence in bolnike v oskrbo- vališča. Na Kranjskem je bilo konec 1914. leta 6 transportnih kolon s 45 možmi. Omeniti ve- lja lokalno transportno kolono v Ljubljani, ki je do konca 1914 namestila v bolnišnice in okrevališča 11.802 ranjenca in bolnika. Pre- važali so z vozovi, posebnimi sanitetnimi vo- zili, avtomobih, breki in odprtimi vozovi. Delovanje Deželnega in ženskega pomoč- nega društva se ni omejilo zgolj na prevzem ranjenih in bolnih, temveč je skrbelo za okrep- čilo tistih ranjencev, ki so se peljali mimo naših postaj, in tistih, ki so izstopili ali bili izločeni. Društvo je vpeljalo na posameznih postajah (npr. Ljubljana, St. Peter na Krasu, Jesenice, Postojna in Novo mesto) okrepče- valnice. Rdeči križ v Ljubljani je za okrepče- valno akcijo prispeval le skromen znesek (728 kron), vse drugo so bili darovi v hrani in tobaku. Ob vsestranskem prizadevanju podružnic kranjskega pomočnega društva in podpori ce- lotnega prebivalstva — ne samo večjih krajev, temveč tudi naj oddaljenejših gorskih vasic — so bili tudi denarni prispevki te humane usta- nove na Kranjskem popolnoma zadovoljivi. Vojni fond se je na koncu 1914 dvignil na 108.919 K. Zbrali so skoraj 150.000 K čistih denarnih prispevkov in v obligacijah 14.000 K; s članarino, z raznimi priložnostnimi proda- jami itd. so zbrali skoraj 10.000 K. Število članov glavnega društva je poskočilo na 366 in pododsekov od 734 na 2425. Poleg denarja je društvo dobilo v obhki darov precej kosov perila, živil in okrepčil. Tudi odbor društva je kupil perila, žimnic, steklenine, posod, obutve itd. v višini okoli 14.000 K. Le del omenjenih darovanih in kupljenih predmetov je ustanova porabila za svoje zavode; vse drugo je prepustila vojaškim sanitetnim za- vodom. Tako je na primer Deželno in žensko pomočno društvo RK za Kranjsko predalo vo- jaškim zavodom 5414 kosov raznega perila in drugih v bolnišnicah potrebnih predmetov. Iz volne, ki so jo kupili ali darovah ljudje, so žene izdelovale zimsko perilo za vojake na bojišču. Med važne naloge našega društva RK je treba šteti posredovanje zvez med svojci in 60 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vojaki, poizvedovanje po ujetih in pogrešanih vojakih, razpošiljanje darov na, bojišče itd. Promet, ki sta ga opravljali samo dve osebi, je bil ogromen. Društvo je imelo v letu 1914 do mobilizacije 28. junija le 190 opravilnih tekočih številk, po njej do konca tega leta že 2124 in prva dva meseca 1915 več kot 1000. Tu pa niso zajeta poročila o ranjencih in ujet- nikih, prevozi, korespondenca in pošiljke vo- jakom in ranjencem. Društvena pisarna je bila v tem času v poslopju II. državne gim- nazije v Ljubljani (Strossmayerjeva ul. št. 1) v prvem nadstropju v sobah obeh dijaških knjižnic, ki jih je društvu prepustilo gimna- zijsko ravnateljstvo. Približno sliko o nadaljnjem delu Deželnega in ženskega pomočnega društva RK za Kranj- sko dobimo v posebnem poročilu, ki ga je izdalo' Avstrijsko društvo RK skupno za vsa društva Rdečega križa v cesarstvu z naslovom »Sonderbericht...«. Leta 1916 je naše društvo imelo 1806 članov in 497.133 K prejemkov in 315.482 K izdatkov. Vrednost premoženja je znašala 369.478 K. Število podružnic se je v vojnem času povečalo; leta 1916 je Ibilo 24 podružnic s 7048 člani. Njihovo premoženje v gotovini in vrednostnih papirjih je konec 1915 znašalo 64.249 K, naslednje leto samo 35.941 K. Izdatki so se povzpeli na prek 108.000 K, dohodki pa na več kot 80.000 K. — Takrat je društvo imelo 1093 postelj za bolne in ranjene. OPOMBE Za Žensko pomočno društvo za Kranjsko od njegove ustanovitve 1866 do združitve z Deželnim pomočnim društvom za Kranjsko 1902 sem upo- rabljala gradivo v fasciklih 859 in 961 iz Reg I ter v fasciklih 1078 in 1386 iz Reg II Mestnega arhiva v Ljubljani. Za Deželno pomočno društvo za Kranjsko od njegove ustanovitve 1879 do združitve z Ženskim pomočnim društvom za Kranjsko 1902 sem črpala gradivo v fasciklih 859, 961, 1077 in 1387 iz Reg I ter v fasciklih 1078 in 1386 iz Reg II Mestnega arhiva v Ljubljani. Poleg tega sem uporabljala še Rechenschafts- Bericht über die Thätigkeit des patriotischen Landes-Hilfsvereines für Krain za leta 1890, 1891 in 1892. Za Deželno in žensko pomočno društvo Rdeče- ga križa za Kranjsko od združitve 1902 do konca prve svetovne vojne 1918 sem uporabljala gradivo v fasciklih 1391, 1685 in 1688 iz Reg I istega arhiva. Dobre podatke ima še Poročilo pod pokrovi- teljstvom njene cesarske in kraljeve visokosti presvetle gospe nadvojvodinje Marije Kristine stoječega Deželnega in gospejnega društva Rdeče- ga križa za Kranjsko v letih 1909 do 1913 — in brošurica Kranjski Rdeči križ v vojnem letu 1914 (Od predsednika Deželnega pomočnega in gospej- nega društva Gustava del Cotta); navesti moram še Sonderbericht der unter dem Allerhöchsten Protektorate seiner Majestät des Kaisers und Ihrer Majestät der Kaiserin stehenden öster- reichischen Gesellschaft vom Rotem Kreuze für die Zeit vom 1. März 1916 bis 28. Februar 1917 (to posebno poročilo je izšlo na Dunaju 1917). NICOLAUS PEROTTUS: RUDIMENTA GRAMMATICES (Opis inkunabule, ki jo' hrani Slovenski šolski muzej) NATAŠA STANIČ Več kot dva tisoč let je že, odkar so ustvar- jali velikani helenskega umskega sveta, od- kar je blestela virtus rimskega imperija. In vendar si moramo odkrito priznati, da smo si v precejšnji meri kulturo ustvarili in si jo še dandanes ustvarjamo le s kapitallom antič- ne dediščine. Kajti ni je poštene filozofske ideje in ne pravične moralne norme, ki je ne bi, čeprav morda v rahli modifikaciji, prizna- vali že stari. To, kar je lepo in to, kar je dobro, jim je bil smoter dejavnosti. Pa ne samo vsebino njihovega mentalnega sno- vanja, celo obliko smo varno posneli in le z nujnimi spremembami ohranili skozi srednji vek vse do današnjih dni. Ce smo še mi tako tesno navezani na zapuščino antičnega sveta, kako ne bi razumeli srednjeveških avtorjev pri njih vestnem imitiranju starih piscev. Zato bomo Perottovo delo Rudimenta gram- matices (Osnove gramatike) pravilno dojeli in ocenili le, če poznamo razvoj gramatikalnega pouka vse od Grkov in Rimljanov dalje ter pomembne izdaje slovničnih učbenikov. Predvsem moramo vedeti, da snov, ki jo danes označujemo z besedo gramatika, ni po- vsem identična pomenu, ki ga je imel ta ter- minus pri starih Grkih. Res da so učitelje elementarnih naukov imenovali grammatistai, toda pri njih niso študirali slovničnih pra^ vil grščine, saj to je bil njihov materin je- 61 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO zik in so jih zato vsaj praktično že obvladali, pač pa so se učili branja in pisanja. Ce se je mladenič odločil za nadaljnji študij in se je zanimal za jezikovne ter stilistične finese jezika, so ga o tem poučili vsestransko raz- gledani sofisti. Temu pouku se je običajno pridružil še pouk retorike in dialektike. To- rej ni bil grammatistés tisti, ki je učil zar- kone jezika, ampak se šele gramatika trivija približa današnjemu razumevanju tega ter- mina. Klasični dobi grške kulture je sledil hele- nizem. Obdobji si nista različni samo v poli- tičnih, gospodarskih in socialnih prilikah, tu- di duhovno življenje je povsem drugačno. Po- prečen mladenič v starih Atenah (če ni bil izrazito filozofsko usmerjen) je iskal v vzgo- ji in pouku čim več praktičnih naukov in na- potkov, kako bo usi>eval v življenju. Disci- pline trivija so ga naučile vsega, s čimer je lahko uspešno nastopal kot govornik oziro- ma svetovalec in tako aktivno posegal v po- litiko nadvse demokratičnega pohsa. V hele- nizmu pa staro občestvo izgine, nastopa doba skrajnega individualizma. Od političnega življenja odmaknjeni intelektualci imajo do- volj časa, da v miru uživajo in komentirajo duhovne sadove prejšnjih stoletij. Zato je büo res obsežno področje znanstvenega raz- iskovanja, kjer je ustvarjal helenistični gra- mmatikós. To ime si je v stoletjih po Aleksan- dru Velikem smel lastiti samo filolog, ki ni obvladal le jezika z vsemi odtenki njegovih gramatikalnih zakonitosti, ampak je znal li- terarne elaborate tudi vsebinsko interpreti- rati ter jih etično in estetsko oceniti. Kakor je bilo neizogibno, da je grška lite- ratura pretrgala naravno razvojno pot rim- skemu slovstvu, tako je razumljivo, da je rimska vzgoja ubrala preizkušeno in učin-. kovito pot grških pedagogov. Rimljanu sta biU na voljo ne samo oblika in vsebina po- Grb Nikolaja Perotta uka v klasični dobi grštva, ampak tudi njega modifikacija v helenizmu, zato si je lahko ustvaril kombinacijo, ki mu je najbolj ustre- zala. Domači paidagogos ga je naučil grščine, grammatista branja in pisanja, potem se je šele lotil študija gramatike, retorike in filo- zofije. Medtem ko so učitelji zadnjih dveh panog urUi učence za uspešen nastop -v jav- nosti oziroma jim posredovali izčrpno filo- zofsko znanje, pa je grammatikós poučeval vse tisto, s čimer se je ukvarjal helenistični filolog. Prva stopnja pouka je bilo pravilno izražanje (reste loquendi scientia), sledila je interpretacija pesnikov ter prozaistov, in si- cer oblikovna, metrična, zgodovinska in fi- lozofska (enarratio poetarum), najzahtevnej- še poglavje v tem širokem področju študija »gramatike« pa je bila estetska kritika (iudi- cium). Po raizpadu rimskega imperija so nekulti- virana evropska plemena prav nebogljeno sprejemala oblike kultumo-prosvetnega ži- vljenja Rimljanov. Pa ne samo te; celo uč- beniki in teoretična pedagoška literatura so skozi stoletja služili vsem vrstam srednje- veških šol bodisi neposredno ali pa so jih vestno imitirali. Jezik ni postavljal nobenih zaprek, saj sta latinščino uradno uporabljala laični svet in cerkev. Šele kasneje so se vzpo- redno s socialnimi spremembami izobhkovale ustrezne prosvetne prilagoditve. V prvih stoletjih srednjega veka so bila žarišča pedagoškega dela v samostanih. Artes liberales so vsebovale vso nižjo in višjo izo- brazbo. Njihov obseg in vsebina sta bUa te- oretično ista kot v starem veku, dejansko pa so elemente posameznih močno reducirali. Tako so tudi v gramatiki kot komponenti trivija nastopile občutne spremembe. V za- četku je še vedno vključevala iste stopnje pouka kot v helenizmu, čeprav še zdaleč ne v tako popolni obliki, ko pa se je bližala doba sholastike, je izginjalo zanimanje za pogan- ske avtorje antike, sveto pismo je bilo pogla- vitno čtivo. Zato je vsestranska interpretacija in estetska kritika več ali manj odpadla. Graf- matika postaja zgolj sredstvo za učenje latin- skega jezika. Ker so morali izobraženci te dobe obvladati latinščino tako dobro kot ma- terin jezik, so v šolah izrazito poudarjali važ- nost gramatikalnega pouka. Pri tem pa si učenec ni pridobü le temeljitega znanja mor- foilo-gije in sintakse, seznanU se je še z go- vorniškimi figurami in metriko, kajti zadnje dvoje mu je služilo pri branju svetega pis- ma. Intetektualci so torej govorili latinščino tekoče, vendar ni bil to jezik antičnega sve- ta, ampak produkt sholastike. Ker niso več prebirali klasičnih avtorjev, so izgubili po- 62 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA sluh za brezhibno ciceronsko latinščino, be- sede in stavke so prevajali analogno mate- rinščini ali pa jih kar samovoljno konstitu- rali. Po vsem tem je razumljivo, da je büa reakcija humanistov tako močna in njih kri- tika Okorne latinščine srednjega veka tako ostra. Učbeniki jim niso nič več bile sloveče gramatike zadnjih stoletij, ampak bogata literarna zapuščina starih Grkov in Rimlja- nov. Ne smemo pa misliti, da so zanikali koristnost sistematičnega učenja slovnice in propagirali nekakšno direktno metodo, češ da si človek samo z branjem tekstov že lah- ko osvoji znanje latinščine oziroma grščine. Obratno, poudarjali so važnost gramatikal- nega znanja, toda prekiniM so sholastično tra- dicijo in sestavljali rudimenta grammatices, v katerih so tolmačili jezikovne zakonitosti ob citatih klasičnih piscev. Medtem ko so se prva stol. srednjega veka pri študiju latinske gramatike še močno opi- rala na Ars grammatica Aelija Donata, re- tor j a iz IV. stoletja ter na Priscianovo* delo, pa je doba shodastike uporabljala izključno Doctrinale Alexandra de Villa Dei. Delo je bilo dolgo (2645 verzov), razvlečeno, dolgo- časno, težko razumljivo, neenotno. Humanisti so to avtoriteto brezkompromisno zavrgli ter postavili na njeno mesto najprej učbenik Guarina, nato Rudimenta grammatices Ni- kolaja Perotta. Ce sodimo po mnogostranski dejavnosti, ki je izpolnjevala razmeroma kratko življenje Nikolaja Perotta, lahko rečemo, da je bil mož pomemben humanist svojega časa. Rodil se je v umbrijskem mestu Fano leta 1429, umrl pa v Sassoferratu 14. decembra 1480. V letih 1443 do 1445 je študiral pri Vittorinu^ v Mantovi, naslednje leto pa z Guarinom v Ferrari. Tu mu je bü zaščitnik W. Grey, kas- nejši poslanik Henrika VI. pri ruski kuriji ter leta 1454 škof v Elyju, navdušen zbiralec rokopisov in pospeševalec humanizma. Ko se je po končanih študijih preselil v Rim (leta 1447), je stopil v službo k Bessarionu' (od 1450. do 1455. leta), kmalu potem je postal apostolski sekretar, leta 1458 (17. oktobra) pa že nadškof v Sipontu. Nato je vse do svoje smrti opravljal visoke oerkvenoupravne služ- be v Viterbu, Spoletu in Peruggi. Kljub številnim službenim dolžnostim je Perottus živahno posegal v literarno življenje svoje dobe. Ostro je polemiziral s Poggiom Bracciohnijem,* ki je napadal Elegantiarum sermonis latini hbri sex — delo znanega humanističnega filozofa Laurentia Valla. Vo- dil je polemike z D. Calderinijem^ zavoljo Martialovega teksta ter s Trapezunzijem v obrambo Platona. Iz grščine je prevedel eno Bazilijevo homilijo, Hipokratovo zaprisego, tri manjša dela Plutarha, Epikteta in Simp- hcija ter delo večjega pomena — Polibija. Napisal je dve manjši razpravi o metriki in eno De camponendis epistolis. Mojstrsko delo so njegove Cornucopiae sive commentarla linguae latinae — obsežen komentar k Marti- alu, v katerem še dandanes vsakogar prese- neča avtorjeva znanstvena globina. Za kla- sično füologijo je predvsem pomembna Epito- me, v katero je Perottus med svoje mladostne pesmi prepisal tudi Avianove in Fedrove bas- ni. Fedrovih je 32, ki sicer manjkajo v roko- pisih. Prav to misli Norden, ko pravi: »Sehr oft gingen aite Handschriften durch die Apo- grapha der Humanisten zugrunde, z. B. ein von Perotti benutzter reichhaltiger Phaedrus- codex.«" Njegova Rudimenta grammatices, ki jih bomo natančno opisali, pa sodijo med najiboljše latinske slovnice, kar jih je izšlo v dobi humanizma. Na začetku je pismo, ki ga piše Calphumius Brixiensis svojemu dobremu prijatelju An- tonij u Moretiu Brixiensis. Seveda je to fik- cija in samo pohvalna kritika ter priporočilo dela: Možje naše dobe se skrbno ukvarjajo z učenimi znanstvenimi študiji ter jih skušaj o _ Zadnja stran platnice inkunabule 63 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO izpopolniti, pri tem pa prav v zadnjem času pozabljajo na koristno vedo, katera, če smem tako reči, ostaja v ozadju, ne da bi se kdo zmenil zanjo. Doslej smo imeli le nekaj zah- silnih začetnic in manjših del v tej še neraz- iskani panogi znanosti (sc. gramatiki — op. pis.) in še ta so učencem posredovala nezane- sljivo in popačeno znanje. Zato skušajo, učeni možje odstaniti to hibo s tem, da se zgledu- jejo po starih avtorjih slovnic. Prebral sem knjižico, primerno obsežen učbenik, ki ga je nedolgo tega sestavil Nicolaus Perottus, nad- škof Sypontinski, zares sposoben pisec. Na kratko, kot želiš, ti bom povedal svoje mne- nje o tem delu. Tako boš lahko čim prej iz- ročil svojim... (tekst je pokvarjen), ti, ki si prav res izobražen mlad mož in navdušen za ¦ vse dobre novosti. S knjižico je torej takole: koristila bo ne samo tistim, ki so še pri za- četkih, ampak tudi onim, ki že prodirajo v globine znanosti. Naj z nekaj besedami po- vem, kar mislim: govoriti uči i pravilno slovnično i latinsko. Ne vem, kako bodo od- slej sploh omembe vredni tisti, ki še naprej prebirajo neumno pesnitev nevednega Ale- xandra i'ßc. Alexandra de Villa Dei — op. pis.), v kateri je tako malo prave stare gra- matike, ter druge podobne neumnosti. Take učenjaikarje bodo cenili le redki, če sploh kateri, in to ne iz vrst izobražencev (Prevod latinskega teksta). Uvodnemu pismu sledi naslov, iz katerega zvemo, da je knjiga posvečena sinu Perotto- vega najljubšega brata, nečaku Piru: nicolai PEROTTI AD PYRRHUM PERROTUM NEPOTEM EX FRATRE SUAVISSIMO RUDIMENTA GRAMMATICES. Delo samo se začne z abecedo in običajni- mi molitvenimi obrazci: Ave Maria, Pater noster, Symbolum. Preden preide na glaso- slovje, pove avtor nekaj znanih pedagoških resnic (v mladosti se je treba učiti; otroka ne smemo preobremenjevati s študijem, sicer mu postane učenje odvratno; prvi pogoj uspeha v šoli je spomin, itd.) ter kratko definicijo gramatike (Quid est grammatice? Est ars recte loquendi recteque scribendi scriptorum et poetarum lectionibus ofoservata. — Kaj je gramatika? To je veda, ki uči pravilno go- voriti in pravilno pisati, njene zakonitosti pa izpričujejo dela pesnikov in pisateljev). V fonetičnem delu dokaj obširno razprav- lja o Voces in Syllaba ter doda še kratki de- finiciji De dieti one (o besedi) in De oratione (o stavku). Nato preide na Nomina in podod- delke De generibus nominum. De numero. De času. De figura. Nekateri deli poglavja so nekohko nepregledno sestavljeni, mešajo obli- koslovje z besedotvorjem, zato bi bilo preveč zamudno, če bi jih primerjali s sistematiko modemih slovnic. Med dolgo vrsto dolgočas- nih pravil so, kot rekreacije, nekatere zanimi- ve etimologije ali kaka posrečena trditev. Na primer: Unde dicitur casus? A cadendo; qui quasi a recto cadere videatur. Unde rectus improprie diotur casus. (Znana etimologija besede casus (sklon) : sorodna z glalgolom cade- re (padati), torej je to padec, bolje odpad od nominativa. Vsi skloni so smiselno upraviče- ni do termina casus, le nominativ si ga je p ri vzel po analogiji.) Ali pa: Quot causis pro- feruntur deminutiva? Tribus: neoessariae significationis, urbanitatis et adulationis gra- tia, ut... (Kdaj uporabljamo pomanjševal- nioe? V treh primerih: prvič, če to zahteva majhnost neke stvari, drugič zaradi vljud- nosti in tretjič pri prilizovanju, na pri- mer ...) V naslednjih poglavjih izčrpno obdela de- klinacije samostalnikov in glagdlske oblike vseh konjugacij. Danes, ko je veda primer- jalnega jezikoslovja nerazdružno povezana s študijem gramatike jezika, ko so zakonitosti glasoslovja, oblikoslovja in sintakse znanr stveno raziskane in utemeljene, so prav in- teresantne na eni strani otroško preproste razlage, na drugi pa komplicirane razpredel- nice. Mešano dekhnacijo na primer, ki jo mo- derne šolske slovnice dele v štiri razrede, je Perottus razdrobil na 54 oddelkov, in še mu je ostala kopica izjem. Prav posrečeno se zdi modernemu bralcu komentiranje končnic v posameznih sklonih kot na primer: daitiv plu- rala 3. deklinacije tvorimo tako, da v konč- nico gen. singulara -is vrinemo bu, ergo -ibus. Sicer pa je oblika njegovega podajanja pre- cej dolgočasna. Pravilo aledi pravilu in v tem enoličnem nizu je edina sprememba različno formuUranje različnih regula. Včasih našteva s povednimi stavki, drugič uvede vprašalne- ga, na primer: Per quam regulam..., tretjič uporabi imperativ: De regulam. Die regulam, itd. Se nekaj stvari je, ki prijetno poživljajo monotonoist. Večkrat si prizadeva poiskati ustrezno etimologijo nekaterim terminom o'zi- roma ustrezajoči izraz v grščini. Ce se mu ne posreči dovolj jasno razložiti pomen kake besede, si pomaga z italij ansikim prevodom. Zabavne so nekatere razlage in primeri. Ko govori o imperativu, pove, da ga za prvo osebo ni, to pa zato-,... quia naturaliter nul- lus sibi imperat (... ker je jasno, da nihče ne ukazuje sam sebi). Pri infinitivu navede kot primer sijajno življenjsko resnico: Scire tuum nihil est, nisi te scire hoc sciai alter (Nič ni vredno, da veliko veš, če nihče ne ve, da toliko znaš). Perottus je kot navdušen humanist sijaj-, no poznal antično literaturo, in to njegovo znanje opazimo za vsakem koraku. Ze v 64 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika začetnih poglavjih citira avtorje tako rekoč vseh panog rimske literature. Najdemo frag- mente iz Plauta, Terenca, Katona, Scaevole, Lukreca, Seneke, Horaca, Ovida, Vergua, Cezarja, Salusta, Livija, Plinija, Svetona, Ge- lija, Cicerona, Quintiiijana, Donata, Juvenala, Martiaia, Lukana ter drugih. Včasih nam ce- lo navaja citate iz antičnega slovstva ne kot primer, ki naj potrdi pravüo, ampak kot pri- mer izjeme. Kako temeljito se je seznanil s teksti, nam pričajo tudi mesta, kjer pri razla- gi nekaterih pomenskih fines zaradi lažjega razumevanja oriše celo situacijo. Cesto mu je to ali ono delo tako znano, da sploh pozabi omeniti, od kod je odlomek, na primer: Ti ty- re tu patulae recubat suh tegmine fagi... (Začetek Vergilove prve ekloge). Prav pri pesnikih večkrat opravičuje slovnične ne- skladnosti s pesniško licenco: licet poetae aHquando... causa metri. Omenili smo že, da je Perottus živahno polemiziral z uče- nimi možmi svoje dobe, zato je dobro po- znal mnenja drugih. Pri tem ali onem gra- matikalnem problemu večkrat opozori, da so še druge teorije, toda... nos contraruim censemus (... jaz se s tem ne strinjam). Na- tančno je ločil cerkveno latinščino od jezika starega Rima. Večkrat opozori, da ... ego morem nostrae religionis sequens dicere soleo. Na drugem mestu zopet našteva nekatere gla- gole, ki jih teologi uporabljajo v drugač- nih zvezah in z drugačnim pomenom kot scriptores. Na koncu vsakega poglavja oziroma vse- binsko zaključene enote doda nekakšen po- vzetek, De modo examinandi. Ce nosi Pe- rottovo delo drugače izrazit pečat humaniz- ma, pa glede izpraševanja v šoli očividno ni postavljal kakih naprednih zahtev. Vpraša- nja so formulirana tako, da učenec ne samo more, ampak je naravnost prisiljen dobesed- no ponoviti to ali ono pravilo. Največkrat zahteva celo zaporedno številko posameznih regula. Omenih smo že, da se je v srednjem veku močno skrčilo področje, ki ga je zajemal pouk gramatike v antiki. Ta panoga trivija se je ukvarjala samo še z učenjem latinskega jezika in študijem govorniških figur, katere so rabili pri branju svetega pisma. Ko so humanisti prebirali literaturo starega veka, so morali prav tako, če ne še bolj natančno poznati vse možnosti bleščečega izražanja v tropih in figurah, da so lahko tudi stilistič- no interpretirali tekste. Zato doda Perottus svoji slovnici še izčrpni poglavji De figuris in De tropo. Zadnje poglavje, toda najdaljše, saj obse- ga približno tretjino knjige, govori De com- ponendis epistoUs (o sestavljanju pisem). Kakor gramatika so tudi ostale komponente trivija in kvadri vi j a spreminjale svoj obseg in značaj oziroma prehajale druga v drugo. Enako se je godilo retoriki. Iz atenske skup- ščine in rimskega senata se je že v začetnih stoletjih našega štetja umaknila v retorske šole, kjer je življenjsko napete situacije na- domestila fikcija. Te jalove institucije so se- veda kmalu zamrle in retorika ni bila več znanost o umetnosti govorništva, posredova- la je samo še ars dictandi, to je, učila je pra- vilno sestavljati in pisati pisma ter listine. S tem pa je zašla v domeno gramatike. De epistolis je najbolj zanimivo poglavje Perottove slovnice. Najprej nam pove, kako so pisma sploh nastala: Quare inventae sunt epistolae? Ut eos, cum quibus sive propter absentiam, sive propter ruborem seu ob aliam quamvis causam loqui non licet, cer- tiores lacere possemus, si quid sit qoud eos scire oporteat, sive nostra, sive illorum, sive aliorum causa. (Zakaj so nastala pisma? Za- to, da tiste, s katerimi ne moremo neposred- no govoriti, bodisi da so odsotni, bodisi za- radi nekega sramu ali česar koli že obvesti- mo o stvari, ki jo morajo vedeti, pa naj se tiče nas ali njih ali nekoga drugega.) Nada- ljuje z etimologijo besede epistola, potem pa na kratko nadaljuje z zgodovino epistolo- grafije. V prvo skupino uvrsti fiktivna pis- ma filozofske, etične ali zgodovinske vsebine ter našteje najbolj znane predstavnike posa- meznih zvrsti vse od antične do krščanske literature. Nato diferencira privatna pisma, in sicer so to svetovalna, priporočUna, tola- žilna, ljubezenska in podobna. Da bi bralci njegovih Rudimenta znalli pravilno formu- lirati zasebno pismo poljubne vsebine, in se ne seznanui samo s teorijo epistolografije, poda praktičen primer. Nalogo rešuje dokaj zabavno, to opazimo že takoj na začetku, ko razlaga naslove v pismih. Ce hoče Pyrrhus Perottus na primer pisati Nikolaju Perottu, se mora pismo začeti takole: Pyrrhus Pe- rottus Nicolaio Perotto salutem p. d. Paziti mora, da napiše najprej svoje ime, potem šele ime naslovljenca; zlasti pa naj se izo- giblje zveze dominus Pyrrhus Perottus (go- spod ...) domino Nicolaio Perotto ... (gospo- du ...). To ni izražanje izobraženega sveta in sploh so šele pred kratkim začeli s to novotarijo. (Barbara est enim ea locutio et nuper inventa.) Natančno še razloži, kako naj začnemo uraden dopis in kako povsem pri- vatno pismo ter opozarja, in to v precej dol- gem razpravljanju, naj slog pisma prilago- dimo njegovi vsebini. Potem pa nam kot primer napiše pismo, najbolj običajno zaseb- 65 kronika ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO no pismo. Navaja stavek za stavkom, ga po- ve najprej v italijanščini, nato pa z vpra- šanjem Quomodo latine et eleganter dici- mus? (Kako bi povedali tole v elegantni la- tinščini?) prevede v latinščino. In prav ob teh primerih poseže na področje sintakse. Včasih prevaja na več načinov cele fraze, drugič le posamezne besede, opozarja na po- menske ni anse v določenih zvezah oziroma pri določenih avtorjih, tolmači sestavljenke in razlaga sinonime. Na koncu naveže na datum v pismu izčrpno poglavje o datumu v latinščini sploh in o skladu krajevnih imen. Da bi dobili enoten vtis pisma, katerega stavke nam je do tu tako nadrobno komen- tiral, nam ga ponovi v celoti. Pisal naj bi ga on sam, Nicolaus Perottus, nadškof Si- pontinski, svojemu nečaku Pyrrhu Perottu. Perottovi biografski podatki se tako sijajno ujemajo z vsebino pisma, da sploh pozabimo na fikcijo: Zelo sem se razveselil tvojega pisma. Vi- dim, da si zdrav, in da mene ne samo spor- štuješ, ampak imaš zares rad. Tudi jaz, dra- gi moj Pir, te iskreno ljubim, nič manj kot sam sebe. Kadar te ni pri meni, sem kakor izgubljen. Ce me ne bi zadrževale poklicne dolžnosti, bi prihitel na tvoje posestevce in sprehajala bi se med nasadi ter z zadovolj- stvom opazovala drobnico na tvoji pristavi. Nabirala bi zelišča, trgala grozdje, obirala sadje, na trgatev bi šla in iz čebra pokušala mošt. Nobenega dela, ki ga je treba opraviti v tem času, se ne bi branil. Preostale ure bi porabila za prijetne igre. Ne bi tekala po polju, se podila za žogo, ali uganjala podob- ne športe, ki okrepe utrujeno in izčrpano telo. Ne, ampak hodil bi s teboj po gozdovih in gričkih in pašnikih in gajih in same Ka- mene bi povabil z nama, samo da bi se ti zabaval. Nikogar ne bi bUo, ki bi naju očita- joče grajal, češ da sva razposajena; pa tudi oe bi, saj sva sama, bi mu rekla. Toda ker jaz ne morem k tebi, naredi mi veselje in se vrni. Neprestano sem v skrbeh zate, če te ni tukaj, in bojim se, saj si še tako mlad, da ne rečem otrok. Neizmerno sem vesel, da se z dneva v dan bolj zanimaš za lepe znanstvene študije. Čestitam ti, obenem pa zahvaljujem Boga, ker te je obda)ril s tolikšno nadarje- nostjo. Prepričan sem, da ne boš hotel biti nevreden svojega očeta in deda, tako pleme- nitih in spoštovanih mož. Pri nas je zrak še kar zdrav. Trije meseci so že minili, odkar je zadnjega pobrala kuga. Skoraj vsi prebi- valci so se vrnili v mesto. Marij, ki ga imam za teboj najrajši, je še vedno v Faleronu, vendar ga lahko jutri ali pojutrišnjem pri- čakujemo, kot mi je predvčerajšnjim po- vedal njegov vzgojitelj. Svoje živali je že poslal domov. No, pa saj to ni nič važno. Bodi zdrav in pripravi se za odhod. Srečen dan, ko te bom spet objel in poljubil. Po- zdravljen. V Viterbu, 29. oktobra 1468. (Pre- vod latinskega teksta.) Delo zaključuje Peroratio (sklepna bese- da), kjer avtor toplo priporoča nečaku Piru svoja Rudimenta grammatices: Toda dovolj sem razpletal svoje delo, če ne že preveč. Cais je, da »zatrobimo na umik«. Nakazal sem ti, dragi moj Pir, kaj ti naj bo za zgled in kako posnemaj. Učitelji pa se morajo tebi zahvaliti, da so spoznali, katero pot naj uberejo pri pouku dečkov in mladeničev, kako naj učijo, kako naj izpra- šujejo in s čim naj začno. Sedaj pa samo še vestno upoštevaj moj nasvet in se po svojih najboljših močeh trudi za najboljše. Ce boš tako delal, in upam da boš, utegneš kaj kmalu postati izobražen in spoštovan mož in to v veliko veselje svojim učiteljem. Zdrav- stvuj. (Prevod latinskega teksta.) Sledi še kolofon: Nicolai Perotti Sypontini ad Pyrrhum Perottum Nepoitem ex Fratre Suavissimum Rudimentorum Grammatices Finis. * Inkunabulo, ki smo jo pravkar opisali, hrani Slovenski šolski muzej v Ljubljani. Bibliografske podatke o njej je 10. marca 1964 določil Alfonz Gspan, znanstveni svet- nik SAZU. Primerek je omenjen v StiUweUu P 275 (StiUwell, Margaret Bingham: Incu- nabula in American Libraries. A second census of Fifteenth-century books owned in the United States Mexico, and Canada. New York 1940) ter registriran v ReichUngu 668 (Reichling, Dietrich: Appendices ad Hainii- Copingeri Repertorium bibhographicum. Ad- ditiones et emendationes. 6. vol. & index. Monachii et Monasterii Guestphalorum 1905-14. Hehoplanski ponatis: Milano 1953). Po ReichUngu je knjiga izšla okrog 1488. leta, vendar ni v njej nobenih podatkov o imenu tiskarja ter kraju oziroma letu izida. Vezava je lepo ohranjena in sočasna, to po- meni, da je iz istega časa kot tisk sam. Plat- nice so kombinacija lesa in usnja, v katere- ga so vtisnjeni črtni ornamenti. Kovinski za- pon! z napisom AVE pa sta ponarejeni. Kdaj je bila knjiga, o kateri govorimo, natisnjena, vemo le približno. Kdaj pa je bilo delo napisano, lahko ugotovimo po po- datkih v tekstu. Ko pride v pismu, ob kate- rem avtor tako natančno tolmači zakone la- tinskega jezika, do datuma, pravi, da bi se V latinščini glasil takole: Viterbu, quarto ca- 66 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika lendas novembris anno, salutis Millesimo quadringentesimo sexagesimo octavo. (V Vi- terbu, 29. oktobra 1468.) Na to naveže izčrp- no razlago o kombinaciji s kalendami, idai- mi, nonami ter kratko zgodovino koledarja. Potem pove, da so Grki šteli leta po olim- piadah, Rimljani po konzulih, nam pa je izhodiščna točka Kristusovo rojstvo, in od takrat teče sedaj leto 1468: Ita nos per annos qui annum salutis .sequuntur distinguimus; a quo tempore agitur nunc annus millesimus quadringentesimus sexagesimus octavus. Zadnji podatek o nastanku dela je na koncu, ko je pismo napisano še enkrat v celoti: Datae Viterbii quarto calen. Novembris Anno Salutis MCCCCLVIII. Tudi tukaj bi pričakovali leto 1468. Zato je nedvomno ti- skovna napaka, kajti letnica je označena z rimskimi številkami in ne napisana z bese- dami. Tako je pomota toliko laže nastala. Perottova Rudimenta grammatices so bila kot dober učbenik tedanje do-be večkrat po- natisnjena v različnih krajih in pri različnih tiskarjih. To lahko sklepamoi že iz primer- kov, ki so bili, oziroma so še ohranjeni v Sloveniji — poleg inkunabule v Slovenskem šolskem muzeju — ter na Hrvatskem. Po- datke za obe republiki povzemamo iz: Al- fonz Gspan-Josip Badalic, Inkunabule v Slo- veniji, Ljubljana 1957; Josip Badalic, Inku- nabule u Narodnoj repubMci Hrvatskoj, Za- greb 1952. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani hrani Perottova Rudimenta gram- matices, natisnjena leta 1478 v Milanu. Ti- skarja sta bila Leonhard Pachel in Ulrich Soenzenzeler. Delo je prišlo v zbirko NUK iz stare stiske knjižnice. Vezano je v polusnje, hrbet je bel s črno nalepko in zlatim napi- som. Tisk krase rdeče iniciale ter rdeče in rumene rubrikacije (Gspan-Badalič, št. 527). Tekst je enak ko-t v primerku v Slovenskem šolskem muzeju, manjka le uvodno pismo. Po ohranjenem stiškem katalogu, sestav- ljenem pred letom 1784, je bila v stiškem samostanu izdaja Perottovih Rudimenta grammatices iz leta 1480, tiskana v Benet- kah. Ta knjiga je danes izgubljena. (Gspan- Badalič, št. 810.) Na Hrvaškem hrani en primerek Domini- kanski samostan v Dubrovniku, in sicer iz leta 1478; natisnil ga je Gabriele Petri v Be- netkah (Badalic, št. 857). Primerek v samo- stanu Franjevaca Konventualaca v Šibeni- ku je iz leta 1492, toda knjiga je nepopolna in pokvarjena. (Badalic, št. 862.) Perottova Rudimenta grammatices so bila, kot smo že omenili, priznan in cenjen učbe- nik tedanje dobe, zato so ga nedvomno upo- rabljali tudi pri nas. Dokumentacije o tem seveda ni, toda po primerkih v stiškem sa- mostanu ter samostanih v Dubrovniku in Šibeniku lahko sklepamoi, da so učitelji la- tinščine poučevali jezik prav po tem delu. OPOMBE 1. Priscianus — Rimski gramatik v začetku VI. stol. Napisal je obsežno slovnico latinskega je- zika Institutiones grammaticae. — 2. Vittorino Rambaldoni da Feltre (1378—1446), znan peda- gog humanizma. V Mantovi je ustanovil šolo, ki se je imenovala Casa giocosa. V njej so vneto študirali antično literaturo, obenem pa so po- učevali tudi matematiko, muziko in telovadbo. — 3. Johannes Bessarion (1403—1472), je bil med prvimi humanisti, ki so prenesli staro grško fi- lozofijo in filologijo na zahod. Poleg visokih cerkvenih in diplomatskih služb, ki jih je opravljal, je prevajal tekste iz grške in latinske literature ter pisal polemike oziroma razprave, največ s filozofskimi temami. — 4. Poggio Bra- cciolini (1380—1459), humanist. Odkril je vrsto do tedaj neznanih tekstov latinskih avtorjev in oskrbel precej prevodov iz grške literature. V mojstrskem stilu je napisal Facetiae (zbirka za- bavnih zgodbic), zgodovino Firenc v latinščini, ter številne polemike. — 5. Calderini Domizio— humanist, rojen okrog 1444, umrl 1478. 2e kot mlad mož je opravljal visoke cerkvene službe v Rimu. Poleg tega se je ukvarjal s filozofijo, pravom, matematiko, pa tudi poezijo. Sestavil je komentarje k Vergilu, Properzu, Juvenalu, Mar- tialu, prevedel je del Pausanija v latinščino. — 6. »Zaradi prepisovanja humanistov so se cesto stari rokopisi izgubili, tako na primer obsežen Fedrov kodeks, ki ga je uporabljal Perottus.« Eduard Norden, Die römische Literatur, Leipzig 1961, Quellen und Materialien, str. 152. Literatura: Perottus Nicolaus: Rudimenta gram- matices. — Italia sacra sive de Episcopis Italiae et insularum adiacentium. Tomus septimus. Auetore Ferdinando Ughello Florentino. Romae, MOCLIX. — Barth Paul: Die Geschichte der Erziehung, Leipzig, 1925. — Eckstein Fr. Aug.: Lateinischer und griechischer Unterricht, Leip- zig, 1887. — Schmidt dr. Karl: Geschichte der Erziehung und des Unterrichts, Göthen, 1871. — Ziegler dr. Theobald: Geschichte der Pädagogik, München, 1909. — Norden Eduard: Die römische Literatur, Leipzig, 1961. — Schanz Martin: Ge- schichte der römischen Literatur, München, 1913. — Enciclopedia Italiana di scienze, lettere ed arti. Roma, 1952. — Gspan Alfonz - Badalic Josip: Inkunabule v Sloveniji, Ljubljana, 1957. — Badalic Josip: Inkunabule u Narodnoj repu- blici Hrvatskoj, Zagreb, MCMLII. 67 KRONIKA ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO NEKAJ ZGODOVINSKIH PODATKOV O SLOVENSKEM PRIMORJU V RIMSKI DOBI IN ANTIČNI SITUS EGIDE LJUDMILA PLESNICAR-GEC Da bi zavarovan svojo severno- mejo pred vpadi barbarov, so Rimljani leta 181 pr. n. e. ustanovili mesto Aquilejo^ z namenom, da bo mesto prevzelo obrambo dežele, hkrati pa naj bi služilo kot posrednik za trgovino in indi- rektno kulturno poslanstvo s keltskim in ilir- skim ozemljem. Iz virov vemo tudi,^ da so Histri, katerih ozemlje je segalo, kakor poroča Livius, skoraj do Sistiane, nekaj kilometrov južno od izliva reke Timave, poskušali istega leta preprečiti ustanovitev Aquileje.^ Ta poda- tek je predvsem važen za notiranje, da so Histri v II. stoletju pr. n. e. segali skoraj do Aquile je. Z vprašanji narodnosti istrskih plemen in njihove razprostranjenosti so se ukvarjali mnogi strokovnjaki, vendar se je večina njih dotaknila tega problema le okvirno, kolikor je bilo nujno potrebno za osvetlitev zgodovin- skih proučevanj na ozemlju Istre. Naj omenim nekatere: C. Combi, Mommsen, Benussi, Pauly Wissova, Kandier.^ Opirali so se predvsem na izročila antičnih piscev. Včasih si mnenja na- sprotujejo, zlasti pri obravnavi razprostranje- nosti teh plemen. Mnenja o narodnosti istrskih plemen so bila od najstarejših časov prav različna. Grki so navadno imenovali Ilire vse narode (Herodot MC, str. 126), ki so prebivali na drugi strani Makedonije in Trakije. Pod imenom Tra cani ali Iliri niso govorili o nekem posebnem na- rodu, ampak o kompleksu ljudstev, ki so na- seljevali Balkanski polotok. Tračani naj bi prebivali v neposredni bližini Grčije, Iliri pa naj bi bili tisti, ki so po njihovem mnenju segali do Venetov. O prebivalcih Istre ter s tem dela Sloven- skega Primorja vemo le malo-. Edina mate- rialna priča, da je v prazgodovini na tem ozemlju živelo neko ljudstvo, je veliko število gradišč, ki so še sedaj vidna na gričih kraške planote in istrskega polotoka. Strukturo tega prebivalstva nam natančneje poda Plinius:' »Incolae Alpium multi populi sed illustres a Pola ad Tergeste regionem Fecusses, Subocri- nos, Catalos, Menocalenos, itaque, Camos, quod Taurisci apellati nune Norici.« Prebivalo pa je še mnogo drugih, katerih pa PUnius ne omenja med »illustres«. Pri. obravnavi etnosa istrskih plemen je treba osvetliti še en problem, to je keltsko ekspanzijo v jugozahodni del Alp ter mate- rialno kulturo, oziroma arheološke ostanke predvsem najmlajšega obdobja prazgodovine, to je La Tene in ne prezreti problema odnosov in meja s sosednjimi plemeni — Japodi. Za rešitev zapletenega vprašanja keltskega prodora na območje jugovzhodnih Alp in v okolico Trsta nam v veliki meri služijo zgo- dovinski podatki antičnih piscev. Pri njih si včasih poročila nasprotujejo in so nejasna. Historična ekspanzija Keltov v Italijo- se po pisanih virih prične okoli leta 400 pr. n. e. \' tem času prodirajo Kelti v severno Italijo in Emilijo, v istem času na današnjo Češko- slovaško in v območje reke Donave na da- našnjem avstrijskem ozemlju.' Najstarejša zgodovinska omemba Keltov, ki jo lahko z gotovostjo lokaliziramo v jugo- vzhodnih pokrajinah Alp, je izpričana po Li- viusu, ki pravi, da so okoli 1. 186 prišli Kelti preko neznanih prelazov na področje Aquileie, kjer so ustanovili svoje mesto. Praetor Caius Valerius poroča senatu takrat naslednje: »Za- radi preobljudenosti v svoji deželi in pomanj- kanja plodne zemlje so bili (Kelti) prisiljeni prestopiti Alpe, da bi si poiskali novo zemljo z namenom, da si ustanovijo mesto.«' Na za- htevo Rimljanov zapustijo Kelti-Transalpini Padsko nižino in se umaknejo nazaj v domo- vino. Čuden je odgovor, ki ga takrat prej- mejo rimski odposlanci od keltskih voditeljev: »12.000 ljudi je vpadlo brez dovoljenja našega plemena in da ne vedo, kaj bodo- podvzeli v tej novi deželi.« Eggerjevo mnenje je, da je ta del plemena, ki je vpadel v Padsko nižino in se nato umaknil, prišel iz današnje Češke ali iz Donavske nižine, ne pa iz Koroške ali Kranjske.8 Pri obravnavi keltske ekspanzije v jugovzhodne Alpe in na ozemlje severo- vzhodne Italije se postavi vprašanje, do kakš- ne mere je ta ekspanzija doletela tudi Istro. Justinovo poročilo, da so Kelti 279 pr. n. e. prodrli v Istro,' nam ne izpričuje tudi, da so se na tem polotoku tudi naselili, kajti znano je dejstvo, da so se sami Galci pod svojim vojskovodjem Catmelom skupaj z Rimljani borili proti Histrom v znani istrski vojni leta 176 pr. n. e.,^'' iz česar lahko sklepamo, da je prvi neposredni stik Histro-v s Kelti nastal šele v II. stoletju z romanizacijo Istre. Pri proučevanju keltskega prodora in etnosa Histrov ne smemo zraven zgodovinskih virov prezreti še enega problema, ki ga nam na- kažejo tako viri, dosedanje raziskave in arheo- loška dejstva: razprostranjenost istrskih ple- men, meje in odnosi do sosednjih plemen, kajti tudi v obravnavi tega problema je eno 68 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA izmed sredstev za rešitev vprašanja etnične pripadnosti Histrov in s tem tudi razprostra- njenosti Keltov na Istrskem polotoku. Strukturo predromaniziranega prebivalstva na ozemlju Istre in današnjega Slovenskega Primorja je prvi podal Plinius in obenem fiksiral območje njegove razprostranjenosti od Trsta do Pule." Catali. Plinius jih prišteva med »illustres«. Benussi>2 jih smatra za Japode Cisalpine, pre- bivali da so na visoki planoti Krasa in segali do gornjega toka Timave (Reke), kjer so prišli v stik s Carni. Natančneje jih locira C. Combi,i3 in sicer v doUno reke Pivke, med Kladno, Postojno in Timavo (Reko). Momm- sen** navaja, da so Catali skupno s Carni spa- dah pod tržaško kolonijo, niso pa imeU rim- skega državljanstva, temveč so bili v »redditu pecunario«. Naseljevali da so ozemlje pod Rižano in šegah morda še v »Agro Buiense«, kakor so tudi označeni po Tabuli Imperii Ro- mani med Formio (Rižano) in Ningusom (Mimo).*5 Degrassi se je pri obravnavi meje Ja,podov s Histri dotaknil tudi vprašanja Ca- talov. Njegovo mnenje je, da so bili Catali japodsko pleme, ki je prebivalo ob gornjem toku Timave, in zavrača Mommsenovo hipo- tezo, da. so prebivali južno od Rižane. Prav tako kakor Calale omenja Plinius tudi Carne. Mommsenovo mnenje je, da so v Istro segali do Rižane (Formio) in naseljevaH ozem- lje nad Trstom. Drugi zgodovinarji jih štejejo za Galce.'* Do kod so segali na jug, je še sporno, gotovo pa je, da so naseljevali ozem- lje severno od Catalov in Menocalenov ter segali na vzhod do Möns Allbiusa (pogorje Snežnika). V katerem času so si utrli pot do morja, ni znano. Dejstvo je, da so Histri se- gali še leta 178 pred n. e. skoraj do izliva Ti- mave.'' Znano je tudi, da je bil Trst že od Artemidora na glasu kot kamska naselbina. Torej je kamska, galska infiltracija med Hi- stre lahko nastala šele po letu 178 pred n. e. Arheoloških dokazov skoraj ni,*^ vendar pa ni izključeno, da bodo v prihodnosti arheološka izkopavanja le potrdila antične vire. Eno izmed redkih istrskih plemen, ki ga lahko z gotovostjo lociramo, je pleme Riin- diktov. Ne daleč od Materije na glavni cesti Reka—Trst so v prvi polovici prejšnjega sto- letja našli napisni kamen z omembo plemena Rundictes.'» V neposredni bližini, kjer so na- šli ta kamen, je danes vas Rodik, katere ime lahko lingvistično vežemo na pleme Run- diktov. Geografsko določljivo je prav tako pleme Suhocrini. Prav gotovo nosijo ime po pogorju Okre in so verjetno naseljevali predel pod Nanosom in Cavnom — Vipavsko dolino. V svojem delu »Geografia antica« pa jih je Kandier lociral v centralno Istro, v okolico Pazina. Vendar je lokacija v dolini Vipave bolj primerna, saj že samo ime Subocrini daje možnost, da jih lahko z gotovostjo loci- ramo pod pogorje Okre. Menocaleni so v PMnijevem zapisku še edino pleme, ki ga geografsko navežemo na pod- ročje slovenskega etničnega ozemlja. Po mne- nju C. Combija in Kandlerja^" se je njihov teritorij razprostiral od Devina do Komna ter so se ob navalu Keltov z njimi pomešali. Pri določanju razprostranjenosti tega plemena ne smemo prezreti Liviusovega poročila, da so Histri ob ustanovitvi Aquileie segali skoraj do Sistiane, nekaj kilometrov južno od izliva Timave. Po vsej verjetnosti so to bui Meno- caleni. Pri obravnavi etnosa istrskih plemen je zra- ven obdelave razprostranjenosti teh plemen važen tudi problem odnosa in meja s sosed- njimi plemeni, predvsem z Japodi, njihovimi neposrednimi sosedi. Ko govorimo o Japodih, imamo v mislih keltsko-ilirsko pleme. Razpro- stranjenost Japodov na ozemlju Istre in Slo- venskega Primorja in njih mejo s Histri, je do danes najbolje proučil Attiglio Degrassi in na osnovi njegovih dognanj sloni terito- rialna in etnična meja Histrov z Japodi. O razprostranjenosti Japodov na ozemlju Istre je poročal že Strabon, ki je zabeležil naslednje:^- »Istrski obah sledi japodska oba- la, dolga 1000 stadijev. Japodi imajo sedež na Möns Albiusu, na eni strani segajo do Pano- nije in Istre, na drugi strani pa do Jadrana. Japodski obali sledi obala Libumov, dolga 500 stadijev več kakor japodska.« Nadalje poroča Strabon, da sega njihovo področje do Okre, kjer mejijo s Gami. Vendar so morali pre- bivati le na južnem delu pogorja, saj je v ne- kem drugem poročilu omenil, da je Okra v bližini njihovega ozemlja. Da so Japodi segali do vznožja Okre, je dokazano, kot izpričuje znano arheološko najdišče Smihel.^ Pri dolo- čanju meje Histrov z Japodi se moramo zra- ven antičnih piscev, v tem primeru Strabona, poslužiti še enega podatka, to je razprostra- njenosti istrskih kaštehrjev. Ze C. Marche- setti^'' je pri topografski obdelavi Istre dife- renciral gradišča v dolini reke Pivke in Ti- mave z gradišči drugega istrskega področja. Zr.ano je, da so tipična istrska gradišča, ki zajemajo centralno Istro in visoko planoto Krasa, utrjene postojanke z dvojnim ali celo trojnim zidanim, kamnitim obrambnim zidov- jem. V razliko od teh je že Marchesetti opa- zil, da .poteka od Slavne, preko Timave (Reke) 69 kronika ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO do Sapjan nepretrgana veriga gradišč, ki do- miniraj o nad doUno reke Timave in se ipo strukturi obrambnega sistema razločujejo od gradišč, ki jih lahko prisodimo Histrom. Ta gradišča so zavarovana s širokimi nasipi, na katerih so bile postavljene palisade. Arheolo- ški dokazi v tem primeru skoraj popolnoma manjkajo. Vsekakor pa moramo iskati mejo med Histri in Japodi ob Timavi, tu so narav- ne utrdbe in nobena druga meja ne bi mogla tako deliti različna si plemena. Vprašanje, ki se nam ob tej priložnosti vsi- ljuje, je, do kod so Histri segali na vzhod in s kom so mejili na reki Rasi. Kajti znano je, da je veliko pozneje Avgust postavil mejo Italije prav na Rašo.^^ En sam pogled na mejo, ki jo je Avgust določil na Rasi, nam lahko pove, da ta meja ni bila določena, iz praktičnih raz- logov, temveč je morala biti etnična meja različnih plemen. Strabon nadalje poroča, da so Japodi segali do Flanatskega zaliva.^* Po Ptolomeju pa je dokazano, da so na tem delu mejili s Histri (Ptolomeius, II. 16, 5). Enako poroča Plinius (Plinius, Nat. hist. 140). Tudi Salustius nam izroča važen dokument (Salustius, Histria, II. 40). Poroča o nekem rimskem poveljniku, ki je leta 78—77 pred n. e. začel pohod na Dalmate, verjetno je to bil poveljnik Gaius Cosoonius. Prvi narod, na katerega je naletel, so bili Japodi. Torej so v času tega pohoda Histri mejili na Japode. V kateri dobi pa so mejili na Liburne? Kajti če je šla cesta iz Aquileie v Dalmacijo preko Istre, so morali biti prvo pleme, na katero je Cosconius na- letel, res Japodi. Iz IV. stoletja pa obstaja vir po Psevdo- Scilacsu, ki pravi, da so Histri mejili na Liburne. Našteva tudi nekatera liburnska mesta.^' Brez dvoma so s časom nastale spre- membe. Zato ne moremo zavreči nobene iz- med obeh hipotez, kajti med njima je bila precej dolga doba in med tem časom so prav lahko nastale velike etnične spremembe. Kakor sem v začetku omenila, je nastal prvi, neposredni stik med Rimljani in Histri šele z ustanovitvijo Aquileie leta 181 pr. n. e. V naslednjih letih so Rimljani zavojevali sko- raj celo Istro. V letih 178—177 pade glavno mesto Istre —- Nesactium. Za njim še Mutila in Faveria. S padcem vseh teh mest je bila Istra dokončno podjarmljena, toda še ne ukro- čena. Rimljani so morali še vrsto let krotiti Histre, preden so vzpostavili red in mir. Priključitev dela kraških pokrajin v »ager Tergestinus« leta 128, ko je dobil Trst kolo- nialni status, je predstavljala do Oktavianovih japodskih vojn leta 35. pred. n. e. edini kos današnje Slovenije, vključen v Imperium Ro- manum.28 Leta 42 pred n. e. priključijo GaUio Cisalpino Italiji in njena nova meja je na reki Rižani.^' Za Avgusta jo prenesejo na Raso. Takrat se Istra priključi Venetti in se- stavlja z njo »X regio Italiae Venetia et Hi- stria-«.'" S tem se tudi spremeni ekonomsko in politično življenje Histrov. Postopno se začno formirati municipii. Edini antični avtor, ki poroča o »Oppida Civium Romanorum«, ki se raztezajo med Formio (Rižano) in Puljem, je Plinius. Med omenjenimi mesti je tudi Egida.^' Prvi, ki je Egido istovetil s Koprom, je bil Pier Paolo Vergerlo, ki je živel med leti 1370 do 1444. To mnenje so še pozneje razni pisci močno podpirali, sklicevali so se tudi na dva napisna kamna, ki sta izšla v Corpusu, a na žalost nista bila najdena »in situ«.^^ Edini, ki tega mnenja ni podpiral, je bil Coppo. Postavil je Egido ob izhv reke Rižane, pod hribom Ser- min, sklicujoč se na ogromno količino rimskih ostankov, najdenih v Serminu.'* Mommsen v svojem uvodu koprskim na- pisom pripominja, da bi z isto pravico bila lahko identificirana z Egido druga istrska mesta.** Mnenja je, da so bih vsi napisni kamni v Kopru prineseni iz okolice. V tem primeru je zelo važno dejstvo, da v Kopru ni bil »in situ« najden noben pred- met, ki bi ga z gotovostjo lahko lokalizirali v to mesto, razen seveda kakšnega rimskega novca ali pa fragmenta keramike. Ne samo dejstvo, da in situ ni bil z goto- vostjo najden noben antični predmet, tudi ubikacija Kopra samega nasprotuje misli, da bi to mesto zrastlo na tleh antične Egide. Edino poročilo, ki pa je nezanesljivo, je znano iz leta 1949. Arheolog A. Degrassi je v izpo- polnjeni izdaji svoje knjige II confine nord orientale dell'Italia Romana, leta 1954, 73 v opombi navedel, da je neki prof. Benedetto Lonza našel blizu današnje bolnišnice ostanke rimskega mozaika, verjetno iz IV. stoletja ter ostanke tegul. Koper je s celino zvezan le po dveh nasipih. Degrassi sicer ne zanikuje možnosti, da je na tem koprskem otoku obstajala kakšna manjša rimska postojanka. Popolnoma pa izključuje domnevo, da bi na tem kraju obstajala antična Egida in sicer iz dveh razlogov. 1. Iskati bi morali predvsem kontinuiteto s prazgodovinskim gradiščem. O prazgodo- vinskih najdbah na otoku pa ni nobenih sle- dov. Razen tega je sam teren precej položen in lahko dostopen ter tudi zaradi tega ni bil v prazgodovini naseljen. R-azgodovinska gra- dišča (kastelirji) so bila že po naravi utrjene 70 časopis za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika postojanke. Razen tega ni sledu o kakršnem- koli nasipu ali obzidju. 2. Degrassi popolnoma izključuje možnost, da bi se Rimljani takoj po- zavzetju Istre leta 177 pred n. e. naselili na tem otoku. Služil pa je verjetno kot zavetje za časa barbarskih vpadov. Vsekakor pa je zanimivo dejstvo, da hrani koprski muzej precejšnje število antičnih spo- menikov, zlasti napisov. Tudi v mestu je tu in tam še kakšen antični predmet, vreden študija in obdelave. Zelo zapleteno je vprašanje izvora vseh teh napisnih Itamnov. Ze v prejšnjem odstavku sem omenila, kakšno je Mommsenovo mnenje. Kandier je mislE enako s to razliko, da je sodil, da so bili vsi ali pa skoraj vsi ti na- pisni kamni prineseni iz Pulja. Vsekakor pa je bilo nekaj napisov prinesenih iz Pulja, npr. CIL. V. 32, 41. Važen element za prvotno lokacijo napisnih kamnov je brez dvoma tudi material, iz kate- rega so klesani. Zanimivo je dejstvo, da so po vseh poročilih Mommsena in Degrassi j a napisni kamni, ki jih hranijo v Kopru, iz kra- škega apnenca, večina jih namreč izhaja iz na- brežinskega kamnoloma. Nasprotno pa so vsi napisi, ki izhajajo iz Pulja in ki se hranijo v puljskem lapidariju, izdelani iz kamna iz naj- bližjih kamnolomov. To se pravi, da je skoraj izključena možnost, da bi bili koprski napisi puljskega izvora. Odprta pa ostane možnost, da so vsi ti kamni prišli iz najbližjih vasi in mest. Predvsem bi morali upoštevati import iz Trsta in Aquileie, ki je imel svoj višek v dobi humanizma, ko se je začela razvijati težnja po antičnih umetninah. To možnost lahko potrdimo z dejstvom, da so skoraj vsi oglejski in tržaški napisni kamni izdelani tudi iz istega materiala kakor koprski. Do tega imp>orta je verjetno prišlo, kakor sem že zgo- raj omenila, že v XV. stoletju, kajti že takrat imamo razna poročila Ciriaca, ki omenja pre- cejšnje število koprskih napisov.'' Zgodilo pa se je tudi, da so razne koprske napise prenesli iz Kopra v Trst. Znano je, da je neki Paolo Ramusio že v XVI. stol. med leti 1550 in 1560 kupil napisni kamen, posve- čen Isidi, ki se sedaj hrani v Trstu.'' Iz raznih drugih poročil je prav tako razvidno, da so v XIX. stol. Conti Grisoni iz Kopra prenesli v Dailo neki napisni kamen. Sele v začetku našega stoletja kupuje tržaški muzej v Kopru razne napisne plošče. Možna je še ena hipw- teza, kakor sem prej omenila, in sicer ta, da vsi ti kamni izhajajo iz najbližjih rimskih naselbin. Sedanji koprski teritorij je brez dvoma zajemal več kot eno rimsko vilo. Ostanki take rimske vile so znani onstran reke Rižane in v Ankaranu.'' Od tam izhaja tudi sarkofag, ki je sedaj v koprskem lapida- riju. Verjetno niso bih drugi predeli Kopršči- ne nič manj Obljudeni. Izola ima tri napisne kamne.'s Koper jih ima vsega skupaj 38, od katerih niso vsi v Kopru. Pri tej veliki ko- ličini napisov je treba upoštevati, da je bil Koper dolga leta upravni center Istre in to- rej ni čudno, da je imel zbranih toliko na- pisov. Vsi ti izsledki, posebno pa dejstvo, da tako rekoč nobenega kamna v Kopru niso našli »in situ«, vsaj z gotovostjo ne, nas do vedejo do zaključka, da so vsi ti rimski napisi in spomeniki prišli v Koper iz nekega bližnjega centra. Verjetno je bil ta center Egida. Zanimivo je brez dvoma vprašanje, kakšna je bila politična vloga Egide. Čeprav nam ne bi bila znana napisna plošča (CIL. V. 532), v kateri je govora, da je Avgust priključil Carne in Calale k tržaški koloniji, nam je kljub temu znano iz drugih virov, da je Trst zavzemal široko jurisdikcijo in sicer ob obali do reke Mirne, v center Istre pa prav gotovo do Roca." V bližini Roca so našh napisno ploščo, v kateri se govori, da. se je na tistem mestu zgradila cerkvica^" (post consulatum Basili), torej med leti 542 in 565, ko je ško- foval Frugiferus, ki je bil ustanovitelj dieceze v Trstu. Ker je v napisu imenovan ta škof, je torej Roč še pripadal tržaški škofiji. Po Degrassi j evem mnenju ni med Trstom in Porečem mogel obstajati noben samostojen municipium, pač pa razni naselbinski centri, ki so bili pod upravo Trsta. Degrassi je torej mnenja, da je bila Egida le»vicus«, ki je bil podrejen Trstu. Toda PMnius imenuje Egido »oppidum ci- vium Romanorum«, iz česar lahko sklepa- mo, da je bila Egida municipium. Znano je namreč, da se je Plinius za naštevanje mest in municipijev posluževal neke Avgustove sta- tistike, ki je zajemala alfabetni seznam teh mest vsake regije posebej.^* Pravi situs Egide je, kakor sem že prej omenila, sporno vprašanje. Terenska razisko- vanja zadnjih let, oziroma izkopi za novo gradnjo na področju nekdanjega otoka, niso prispevali niti enega samega fragmenta, ki bi lahko potrdil domnevo, da je tu bila Egida. Izvor drobnega keramičnega in steklenega inventarja, ki ga hrani koprski muzej, je iz okolice Kopra ne pa z otoka samega. Leta 1964 so pri izkopu za železniško progo našli na zahodu naselja Sermin nekaj fragmentov antične lončenine, ki je spravljena v Mestnem muzeju v Kopru''^. Tudi najdbe pred vojno 71 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO pričajo, da je na tem predelu morato v antiki obstajati večje naselje. Na otoku, kjer stoji današnji Koper, pa bi bilo vredno iskati situs Caprisa. Ime Capris zasledimo v raznih srednjeveških dokumen- tih in pa v zapiskih geografa Ravennata." Najstarejši dokument je brez dvorna, Rižanski placit. Tam se omenja tudi stavek »in terri- torio Caprense«. Ta otok Capris naj bi bil le zavetje pred barbarskimi vpadi, ki se je po'- časi razvilo v mesto, prav tako imenovano Capris. Sele za časa Justina II. se je to mesto pre- imenovalo v Justinopolis. OPOMBE 1. Livius, XL, 34 — 2. Livius, XXXIV, 55, 4. — A. Degrassi, Aquileia e Istria nell'eta romana, Studi Aquileiesi 1953, 51—63. — 3. Livius, XL, 20, 6. — 4. C. Combi, L'Istria 1886. — Mommsen, CIL. — B. Benussi, Istria nei suoi due millenni di storia, Trieste 1924. — Kandier, Geografia antica, Trieste 1892. — 5. Phnius, nat. hist. III, 133. — 6. R. Egger, Ricerche di storia sul Friuli prero- mano e romano. Atti dell'Accademia di scienze, lettere ed arti di Udine, 13, 1957, 385. — 7. H. MüUer-Karpe, Die Zeugnisse der Taurisker, Ca- rinthia 1951, 602 ss. Livius, XXXIX, 45. — 8. R. Egger, op. c. — 9. C. Marchesetti, I castellieri preistorici di Trieste e della regione Giulia, 1903, 179. — Justinus, 32, 3. — 10. Livius, XLI, 1. — 11. Plinius, op. cit. — 12. B. Benussi, op. cit. 37.— 13. C. Combi, op. cit. 40. — 14. Mommsen CIL 53, V. — 15. Tabula Imperi Romani, Tergeste 1961. — 26. M. Pavan, La provincia romana della Pan- nonia Superior, 1955, 375. — 17. A. Degrassi, Il confine nord orientale dell'Italia romana, 6, 1954, 47. — 18. Blizu Tabora pri Povirju (Sežana) so našli skelet in ostanke orožja bojevnika. R. Bat- taglia, Duemila grotte 1926, 99. — 19. CIL, V. 698. — 20. C. Combi, L' Istria, 1886, 41. — 21. A. Degrassi, Ricerche sui limiti della Giapidia, Ar- cheografo Triestino, 1929—1930. — 22. A. Degras- si, op. cit., 267. Strabon, VII, 5, 4. — 23. Müllner, Argo, I. 1892, 66. Schmid, Rom. Germanische Kommision XV. B. 1923, 1924, 180. — 24. C. Mar- chesetti, op. cit. 109. — 25. A. Degrassi, Il con- fine nord orientale dell'Italia romana, 6, 1954, 54. — 26. A. Degrassi, Ricerche sui limiti della Giapidia, Arch. Triestino 1929—1930, 286. — 27. A. Degrassi, op. cit. 286. — 28. P. Petru, Nekateri problemi provincialno rimske arheologije v Slo- veniji, AV, XV-XVI, 1964—1965, 65 ss. — 29. A. Degrassi, Il confine nord orientale dell'Italia ro- mana, 6, 1954, 46. — 30. A. Degrassi, op. cit. 54. — 31. Plinius, nat, hist. III, 19, 129. — 32. CIL, V. 12, 13. — 33. A. Degrassi, Abitati preistorici e romani nell'agro di Capodistria e il sito del- l'antica Egida, Annuario del R. Liceo Scientifico G. Oberdan di Trieste, Parenzo 1933, 15. — 34. V. p. 49. — 35. A. Degrassi, op. cit. 39. — 36. A. Degrassi, op. cit. 39. — 37. Puschi, Archeografo Triestino, III. 1914, 157 ss. — 38. CIL, V. 482, 483, 497. — 39. A. Degrassi, op. cit. 43. — 40. A. De- grassi, op. cit. 43. — 41. A. Degrassi, op. cit. 44.— 42. Varstvo spomenikov, 1965, 196. — 43. A. De- grassi, op. cit. 44. Sestavek je bil prebran na kolokviju Kelti v Sloveniji, 12. do 14. oktobra v Mariboru. Tiskano in izdano v Ljubljani 1966 — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Klišeje izdelala kli- šarna »Ljudske pravice« v Ljubljani — Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavič, za izdajatelja odgovarja Jože Jenko 72