iteviifia 52 • leto XLII • cena 1.200 din Celje, 29. decembra 1988 KOVl TEDNIK JE fiLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, SIVIARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Zvezde so usodo; nam migljale Za vsr. kar b'lo.ic ifi kar šc bo. je krivo ive/.dnato nebo. so krivi ivc/.doglcdi. coprniki. astrologi. jii so iznašli zvezdno slike iivalskc in ilovcške like v ozvezdjih daljnih in planetih. Zdaj s/no podložni tej nadlogi, nje samovolji in diktatu - saj čudne se reči godljo, da brat kljubuje bratu, da sestra sestro obrekuje: da sin očetu ne verjame; vsak pasji drek prepir razvname. da ni zastopstva fned sosedi - tako naj potlej io ta prava mm država? ^azaj poglejmo i po vrsti, lot baje so hše v Trsti, ne prigode 'w nezgode v znamenjih wezdnate usode: ^otem ko lani mo voščili i boljših n svetlejših dni, 'eč klobas ncd kislo zelje!, mo česnali ia v tri dni mne puhle razne želje. 'aj se hoče e usoda s v prosincu las pesti, oj prve dni. o vse obete, foče želje am VODNAR olč raztiKrsr^ Ppe prazni am sveženj odražitev spet. večan mrzel je. 3 poka. standard pod 'Jdmi kopni - 'aš sindikat ipncci in stoka 3 porodni ostelji: 3 SO rodi ^'^ščeča vila - ^žavna '■^vkovna navila. sol dat i ^'Skočili 3m r težavah ' Pomoč, '^dvojeno ' ^'ozili ' rriiroljubnim. ^Uvrščenim. \ '^žje bridko lieroč... : po J .'J pa vik '^ščeč in krik friirovniki o sprevrženi morali. Kamen zdrsne - plaz potegne. Nek 'teri bi pravico radi v civilu služili armadi. Še ja^vna tajna za nameček o gradnji neke skromne kajže. Ko pojde admiral v zapeček. V tej državi onegavi dobimo lično komisijo. Vse se čudi vse strmi - raziskovali, spovedovali. obtožili - in kaznovali naj bi se grešniki sami? Molči narod, ne spregovori. Kje so molka tega vzgibi? V tem času vladali sta RIBI! okna. vraia in prcfuli bele dvore, kjer srbski Ceka stole žuli. Kdo bo koga, tja do zore, bitka se končati more. Ko mlado jutro gori vstane, kliče raja: Slobo, Slobo, Slobodane! Stvar časti je, ni kaj reči, Jugoslovanu plan preseči. Ker OVEN vlada, gre zarp$r-— plan p/ese^^A , čez in'6p^^^T \ čez p/pro^, ' ' J do neb^' J Ciljna---- inflacija. T!!r Račan, Šuvar?! se Partija po ženinu ozira. O Račan Ivi se bolj malo čuje... O Stipi pa toliko več in huje? Stipe. dični Dalmatinec, je Ljubuškega polja nadebudni list, reforme šolske, usmerjene zmešnjave je protagonist. Mal' naglušna, ne več mlada, mal' zbledelega slovesa. Ka Pe Ju z rameni stresa, voljno reče: Bo kar bo! Pri nas odstopajo fasade, barve, led v odjugi, kak furnir... Ali Branko, naš vezir?, O, ta pa ne! »Narod naj odstop če če! Kar je v zvezdah pisano, menjaval smrtnik mi nc bo!«, svoje goni, saj vodnik, mu je v zvezdah tokrat BIK. Ne na bika-.---^ niti kon/a^^ ./w\ na zabc^fš4JLšA^ se drznb vijb^A J jaha stramfio J/ kot kavboj:— zlati Kikič. S pištolo žuga tam na Švedskem ambasador z naš'ga juga. Prevroč je rožnik da bi vigred se Slovenci še igrali. Kaj vam bo to domoljubno ptičje petje, ko že vroče je poletje? Dovolj igrali ste se ravbarje - žandarje z generali, z admirali! Bi na primer majhen puč spravil vašo pod-triglavsko vigred fuč?! Ker vic ne vžge, če poanta se naprej pove, sta DVOJČKA 'spod zasukn ■'a.lZf ^ ) Klepetkve^^ J štiri farnB^^^^J^ ki pokvarili so dober, skrbno čuvan vic, so spravili med arestante. In kot v tisoč eni noči duh pobegnil je iz lampe. so komaj znani štirje pobi postali hit svetovne štampe! Mali srpan ječmen zanje, politika spet novo sranje. Ker ne ve se kje in kdo nad lutkami za cvirn vleče, ljudje jurišajo v nebo! Kaj mar nam grof berič občinski, kaj mar baron republiški. Na dvor cesarski staro pravdo punt za vihra po bližnjici. Pa se potem tako zgodi. da v ljudski skupščini ljudstvo čist' zares sedi. Ko so oklici preč. nevesta, Ka Pe Ju moža izbere. Zdaj Stipu ne pomaga nič. Vas'vanje je bila še šala: v zakonu bo bolj hudič. Vse divja na praznovanje. Nihče ne kosi ne zanje. Vse gre v maloro, na vzvratno pot, ko času tem je RAK gospod. ^ -iT ^-- V Srerr/i[^B4^\ Vojvo^ '^^Bt^ Velki srpan v Novi Sad, žene žajnce s plodnih njiv na zborovanja. Že se sliši Slobodance. ko poučujejo Prečance kaj se šika in kaj ne. kaj vse v .svobodi se ne sme! Tu d' Slovencem carsko mesto brž pokaže kaj si misli o enakopravnosti, o slovenskem dnevu vstaje o republiški državnosti. Sklic zvezne seje. Če Jože pride bo priznal. kdo v Belem gradi. je gospod. Če ne pride. bo pač krivec za bojkot. RomanJa se kar vrstijo v vedno večjo polomijo. Iz Beograda v Novi Sad. od tam pa dol v Titograd, pa spet nazaj v Prištino in na polje Kosovo. Namesto pametnih besed. Beseda lepa. lepo mesto najde - strasti na cestah in nered. Dajte puške. kdor ni z nami. Je sovrag. kdo z nami tuli. brat nam drag. Imena padajo kot hruške, komu "Hej" in komu »fej«. Kdo Avdijev počisti hlev. če v zvezdah leno dremlje LEV? K i m a ved,W^^ J pred vrati>.^,,__^y^ a že so šh plodove brati. Žrtve cestnih zborovalcev so tudi takšni agrumi. kot Krunič. Matic in še kdo. ki bil Je dvigan v nebo. Prego vor: Sve če narod, da pozlati!, dober ni. Sve če raja. da poblata, bolJ'š se zdi. Kot je b'lo pričakovati, na Roški cesti je zares, začel >vohunski'' se proces. Pa so čudni se obrati začeli tam hudo vozlati. Sodniki sodijo čctvorki, sodnikom zunaj pa v povorki sodijo ljudje. Bolj ko sodba h koncu gre bolj obtožba Je majavna bolj se zdi. da IZ tega pogorišča, .zna se Fenix dvigniti: civilna družba m država pravna. Morda iz tega bo res kaj. saj lepotica, oči zavezanih, pravica. Je ženska spremenljiva. A v času tem. z vesolja sem. je svetu vladala p^^^^CA. Dni vec^^^tS^^y v vinotbkuS^y obvladuje TEHTNICA. To pripntvor^^ z zvezc}ne§lik^\ hoče \ieano ' več IjddL ^, J Vsi bibS^i ^ Jo imeli/^— VSi bi radi vagali. Bavčar in Bavcon v odborih nekam složno tehtata; manj prijazno pa Vrhoveu v Beogradu se tehta. Kdo ma prav in kdo narobe, na Kosovu odred tehta, Brankov socialni kruh pa cela I Jugoslavija. Shodi, shodi, sami shodi... na njih pa tak huronski hrup da časnikarjev se polotil že resnično je obup. V Črni gori i oglušeli, sirote so - novinarji. »Hočmo guslc" \ so pregrešno. \ kot -Hočmo Ruse< slišali, potem na vrhu so brez vode, Jim sluhovode sč i stili. Franc Šetinc, uboga para. Je poleg vsega oslepel... Tako je gluh iti slep nemara k napačnim ljudem zašel, napačne ljudi poslušal, povedal napačnim o vsem. Še opicam Je mnogo lažje. Ste videli kdaj one tri, od k'terih ena nič ne vidi, ne sliši druga. Tretja šapo tja čez gobec si tišči. Pa je vse OK! Vse tri. splošno znana so skupina, v likovni umetnosti. Ko na trsih grozd zori. Politika vse bolj nori. Kaj Je vzrok tem Babilonu? Seveda! Zadnje dni oktobra. Čas pripada ŠKORPUmiJl Listopa^^^^^^ Naš očaJaiW2\ dedčevskih mustač, Je prav globoko v čašo gledal, ker drugač' bi tak prefrigan diplomatski as ne podlegel staremu reklu: In vino vcritas! Šlekapac zato, ker namesto v naše gorce. lumpat gre v Ameriko. Hafner v stolnem Belem gradi, je svareče dvignil prst. ko Je očetovsko posvaril Sloba: Preveč štrliš iz naših vrst. A zopet huda kri in hrupna vika. češ, se to šika? Pa med njima Je razlika, da naš Vinko smel bi ga zuhljati našeškati in v kot poslati. Na isti seji se Čkrebiča odstopna influenca loti. Ko šef prav mrko ga pogleda, spet odstopi . od odstopa. Rcdžepu na Ko- sovu se pot nazgor začenja, ko podatke o posilstvih v dobro Nealbancev menja. In ko STRELEC • z mrzlih^^)^3T\. se z do^ln^^^/ v parlarnhniu.^ konstituanti del vsebine menja. Kleščni bil je to porod, zato nevarnost je velika, da slab'ga zdravja I bo otroče, pa tudi to, da mati shira, je mogoče. ^ tV Privel je v Grudnu sneg in mraz. Na mitingu v Beogradu so z varčevanjem v skladu na staro vižo plešah, prisegali glasno na geslo o bratstvu in enotnosti. A gesla ista, iste slike, le Jezik drug v Prištini Je bil v podporo iridenti in kon trarevoluciji. In da bo vse v pravem slogu. da j a ne bo razlik, izjem. ker spet smo vdani KOZO RO-G4J škandalo^a^^ih Je pravi XMO^!y/ da pri teni>--^ se prav nihče ne zmoti. V Avstraliji, v Ameriki, so tudi naši diplomati pustili se pred svetom vsem. v zrcalu zgod domačih prepoznati. Ko zopet čaše dvigamo, z njih dražje vino pijemo, nazdravljamo in lažemo. da drugo leto bolJ.še bo - do grla dajmo se napiti, do grla dajmo se naUti, se Jezno na nebo pognati in zvezdne like v črne luknje pometati. J UR K KRAŠOVtJC 2. STRAN - NOVI TEDNIK 29. DECEMBER 1988 Kje so povišanja že sprejeli in Itje so se uprli? s prvim januarjem naj bi se stana- rine v Sloveniji povišale za 66 odstot- kov - in tako dosegle letos rekordno 414 odstotno revalorizacijo - so pred- lagali v Ljubljani. Kako so napotek »ubogali« na Celjskem? Z več ali manj godrnjanja so na na- šem območju sprejeli predlagana po- višanja predvsem v občinah, kjer je družbenega stanovanjskega fonda manj. Tako bodo s prvim januarjem za 66 odstotkov stanarihe višje v občinah Slovenske Konjice, Šentjur in Mozirje. V Mozirju je sicer izvršni svet priporo- čil stanovanjski skupnosti, da stanari- ne poviša »do 66 odstotkov«, vendar ni verjeti, da jih bodo kaj dosti manj. V Žalcu povišanja še niso obravna- vali, nsOverjetneje pa bodo 66 odstotno podražitev sprejeli takoj po novem le- tu in uveljavih s prvim februarjem. Tu- di v Šmarju pri Jelšah bodo predlog stanovanjske skupnosti uvrstili na dnevni red seje izvršnega sveta šele po novem letu, skupnost pa predlaga po- dražitev celo do 85 odstotkov. V Celju so predlog stanovanjske skupnosti za 66 povišanje stanarin obravnavali včeraj na izvršnem svetu, vendar zaradi zaključka redakcije od- ločitve nismo mogli pravočasno uvr- stiti v sestavek. V Laškem je stanovanjska skupnost izvršnemu svetu predlagala »le« 45 od- stotno povišanje stanarin, izvršni svet pa je s tem soglašal. Pravzaprav so le v občini Velenje zavrnili predlog za 66 odstotno podražitev in se odločili, da stanarine podražijo postopno. Tako se bodo januarja odločili, ali s prvim fe- bruarjem podražijo stanarine, že zdaj pa so rekli, da podražitev nikakor ne bo smela preseči 50 odstotkov. Razliko do sedaj predlaganega povišanja sta- narih v republiki pa bodo dokončno uveljavili šele aprila ali maja. BRANE PIANO Še brez sprememb Izvršni svet in zbornica o Emu v Emu bodo morali v naj- krajšem času ponuditi spre- jemljivejše rešitve, sicer se lahko firmi obeta tudi ukrep družbenega varstva, so poudarili v izvršnem sve- tu skupščine občine Celje, kjer so obravnavali dopol- nitev prelomno kriznega programa. O tem, ali Emov proizvodni program prene- se nadaljnje zadolževanje, pa so govorili tudi v Izvršil- nem odboru medobčinske gospodarske zbornice Celje. Tudi dopolnjen prelomno krizni program, ki so ga Emovci dali izvršnemu sve- tu, ne ponuja pravih rešitev. Dopolnitve na področjih tr- ženja, v energetski opremi in pri programu orodij in na- prav namreč ne zagotavljajo, da bo firma dobila potrebnih 11 milijard dinarjev. Emo sicer rabi razvojne re- šitve in tudi drugačno trže- nje, vendar pa najprej rabi kratkoročne finančne reši- tve. Če tega ne bodo zagoto- vili v kratkem, si lahko obe- tajo ukrep družbenega var- stva. S problemi Ema so se sez- nanili tudi v izvršilnem od- boru MGZ Celje, kjer so naj- več pozornosti namenili te- mu, ali sedanji in napoveda- ni programi Ema prenesejo nadaljnje zadolževanje. Pra- vega odgovora, na osnovi ka- terega bi se tudi v banki lažje odločah, ni bilo, dogovorili pa so se, da se na to temo v najkrajšem času na skupni seji sestanejo zbornica, repu- bliško splošno združenje ko- vinske industrije ter pred- stavniki Ema. Skupno naj bi ugotovili, ali programi Ema dajejo perspektivo. RP Sejmi rešujejo rekreacijo z njimi Zavod ŠRC Golovec vse bolj pokriva stroške negospodarskih dejavnosti športno rekreacijski cen- ter Golovec v Celju so pred dvanajstimi leti oblikovali predvsem zaradi športno rekreacijske dejavnosti. Že od začetka je bilo jasno, da tako kot ostali tovrstni cen- tri stroškov ne bo mogel po- krivati sam, zato so v občini tudi podpisali družbeni do- govor, po katerem pokriva- jo del stroškov Zavoda. Za- radi strmejše rasti stroškov od rasti sredstev po družbe- nem dogovoru pa je Golo- vec vse bolj prisiljen pokri- vati izgubo pri negospodar- skih dejavnostih z dohodki gospodarskih, pri katerih imajo sejmi osrednje mesto. Nadaljnji razvoj sejemske dejavnosti tako postaja za Zavod Golovec nuja. Tudi poslovno leto 1988 bo Zavod, po besedah direktor- ja Mitje Pipana, zaključil brez izgube predvsem po za- slugi gospodarskih dejavno- sti. V devetih mesecih je pri športnih, zabavnih in drugih negospodarskih dejavnostih zmanjkalo 450 milijonov di- narjev. Po družbenem dogo- voru je za te dejavnosti obči- na prispevala 190 milijonov dinarjev, vse ostalo je moral Golovec pokriti iz gospodar- skih dejavnosti. Zanimiv je podatek, da so z denarjem po družbenem dogovoru lahko leta 1985 pokrili 63 odstot- kov stroškov negospodar- skih dejavnosti, letos pa le še 36 odstotkov. Razumljivo je, da se zato v Zavodu Golovec vse bolj usmerjajo v gospodarske de- javnosti. Prihodnje leto bo- do skupaj z Zvezo obrtnih združenj Slovenije in Sploš- nim združenjem drobnega gospodarstva Slovenije, s katerima so podpisali sa- moupravni sporazum, pri- pravili pet sejmov. Osrednji ostaja Mednarodni obrtni se- jem kot splošna predstavitev izdelkov obrti in za obrt. Po- membnejše mesto kot doslej naj bi dobil pomladanski se- jem, ki ga nameravajo obo- gatiti s specializiranimi po- nudbami, sejem Vse za otro- ka bodo skušali razširiti v ju- goslovanski in mednarodni prostor, sejem Ideja pa pred- vsem z inovacijami s področ- ja obrti. Prihodnje leto bodo tudi prvič pripravili sejem alternativne medicine. Do- govorjeno je, da bo to edini tovrstni sejem v prostoru Al- pe-Jadran. Zavod Golovec pa namerava poleg teh petih sejmov sam pripraviti še dva: sejem Zima in novolet- ni sejem, ki pa sta oba samo območna. Ob sejmih pa bodo v Zavo- du Golovec poskušali še dru- gače razširiti svojo gospo- darsko dejavnost, tako da bi čim bolje izkoristili svoje prostorske in kadrovske zmogljivosti. Zamisli jim ne manjka, o pripravljenem konceptu razvoja Zavoda pa bo razpravljal tudi celjski iz- vršni svet. MILENA B. POKLIC Državna odlikovanja učiteljem s podelitvijo državnih odlikovanj delavcem v vzgoji in izobraževanju laške občine seje zaključilo delovno obeleževanje 10-letnoga skupnega dela šol in vrtcev v delovni organizaciji VIO Laško. Minuli teden je vse predstavnike, ki so odgovorni za področje vzgoje in izobraževanja v laški občini sprejel predsednik občine Jože Krašovec. Spregovorili so o dosedanjih izkušnjah in se dotaknili tudi material- nega položaja delavcev v šolah. To je bila tudi priložnost, da so štirim delavcem podelili državna odlikovanja. Jože Majcen iz Laškega je prejel Red dela z zlatim vencem, Anica Perše iz Rimskih Toplic Red republike z bronastim vencem, Jožica Ratej iz Laškega in Ivan Leskovšek iz Radeč pa Red dela s srebrnim vencem. VLADO MAROT Bo Savinja Laško samostojna? v tozdu Savinja Laško celjskega gostinskega po- djetja delavci danes z refe- rendumom odločajo ali se bodo ločili od gostinskega podjetja Celje in postali sa- mostojna delovna organiza- cija v okviru sozda Merx. Če referendum uspe, potem bi se tozd Savinja osamosvo- jil s 1.januarjem. Ker pa je še vrsta nereše- nih problemov in odnosov med tem za sedaj še tozdom in delovno organizacijo - predvsem so to krediti, ki jih je delovna organizacija nakazovala tozdu za kritje iz- gub v času brezuspešne sa- nacije je skupščina občine Laško podprla predlog Pivo- varne Laško, da temu tozdu priskoči na pomoč laška družbenopolitična skupnost. Takšna odločitev je umestna predvsem zato, ker se zaradi poravnave obveznosti do de- lovne organizacije in nujnih investicij, ki so jih imeli v zadnjem času, da so lahko gostinsko ponudbo spravili na dostojno raven, lahko za- časno znajde v finančnih te- žavah. To pa bi lahko ogrozi- lo pogumno in odločno za- stavljen razvojni program gostinstva v Laškem, katere- ga nosilni člen je prav tozd Savinja s hotelom Savinja in Humom. ^.........^............VVE KOMENTIRAMO Kjer je dim... Kjer je dim, je tudi ogenj, je v razpravi na izredni seji predsedstva odbora OO RK Celje v preteklem tednu v Celju, zelo prizadeto izjavi- la ena od delegatk, ki kot ak- tivistka Rdečega križa dela na terenu več kot petdeset let. Tudi reakcija ostalih de- legatov je bila podobna, »bomba v srce« kot je dejala vsemu skupaj terenska de- lavka, ki ne more verjeti kaj se zadnje čase dogaja v OO RK Celje. Omenjeni izredni sestanek je bil sklican iz več razlogov, predvsem pa zato, da se osvetlijo nepravilnosti in no- tranja nasprotja v tej sicer že po svojem poslanstvu huma- nitarni organizaciji. Ogenj na sicer tlečo žerjavico že več let neurejenih medsebojnih odnosov v tem društvu, je prililo pisanje v časopisu De- lo, ki odkriva nepravilnosti v organizaciji RK v Celju. Očitki so različni in veliko jih je. Naj bi šlo za nelegitim- no izvoljene organe na junij- ski seji, kjer naj bi bile dele- gatske povcrilnice potvorje- ne, honorarji nepravilno iz- plačani, akti nezakoniti, de lovno mesto strokovnega de lavca neopredeljeno, itd. Disharmonija ljudi, ki de- lajo v organizaciji RK v Ce- lju, traja že dalj časa in posa- meznikom prepuščamo oce- no ali gre za rivalstvo ali za mnenje strokovnjakinje, ki se ne strinja z volunterskim delom v tej organizaciji, kjer dela (po mnenju nekaterih mimo ostalih članov, čeprav so jo želelli pritegniti v svoj tim). Takšni skaljeni odnosi ni- so v prid organizaciji sami in kaže, da nekatere samo- upravne nepravilnosti v njej (o njih je podal svoje mnenje tudi občinski inšpektorat, nanj pa je tudi že vložena pri- tožba) so bile samo povod, daje prišlo do razčiščevanja v javnosti in na zadnji seji (22. 12. 1988). Na njej so delegati stood stotno izglasovali zaupnico ponovno izvoljenemu vod- stvu RK v Celju ter ga zadol- žili, da se uredijo notranji spori, da se odgovori javno- sti, ki je zgubila zaupanj( v Rdeči križ. Žigosane ali ne žigosane poverilnice so p< mnenju delegatke le iskanje dlake v jajcu, formalnosti, AJ javnost odvračajo od prave resnice: nesoglasja v OO RK Celje močno škodijo njene- mu ugledu ne samo v Celju kajti ogrožena je njena te meljna vrednota - solidar nost, ki se tu kaže navznotra. in navzven. Za organizacijo samo, zi prostovoljne terenske aktivi ste v krajevnih organizacijal Rdečega križa, je to klofuU za njihovo delo, morala pa b biti vsaj obliž. Temu primei ne so bile tudi njihove reak cije. Bili so prizadeti, čepra' so zaupanje v občinsko orga nizacijo RK v Celju ponosi s seboj. Dvomi m nepravii nosti v njej pa še vedno ot stajajo in veliko bo še napc ra, da bo ogenj pogašen. Bojimo se, da iskrice pa pepelom še tlijo. ZDENKA STOPM Bavčar v Titovem Velenju Prejšnji torek seje pogo- vora z Igorjem Bavčarjem v Domu kulture v Titovem Velenju udeležilo okoli 450 občanov, pogovor pa je po- vezoval Vane Gošnik. Bav- čar, predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic, ni povedal nič takega, kar ne bi bilo javnosti znano že iz odborovih sporočil jav- nosti. BP Radeška Kora bolje posluje Prvi uspehi sanacije in obetavni načrti Radeška tovarna konfek- cije Kora ima podobne teža- ve kot večina tekstilcev pri nas - zastarelo opremo, niz- ko akumulativnost in slabo kvaliHkacijsko strukturo zaposlenih. Tovarna sicer še ni zabredla v rdeče šte- vilke, zato pa je njena aku- mulacija tako nizka, da se je že poleti znašla na dnev- nem redu seje laškega izvrš- nega sveta, na nedavni seji pa so ponovno pretresli nje- no poslovanje in učinke kratkoročnih ter perspek- tivnost dolgoročnih na- črtov. Devetmesečni rezultati ka- žejo, da se v Kori že obrača precej na bolje. Med najpo- Laški izvršni svet je sana- cijski program Kore v celo- ti podprl, hkrati pa oblju- bil, da se bo vključil in Kori pomagal iz likvidnostnih težav. membnejše uspehe lahko štejejo, da so se zmanjšali stroški v celotnem prihodku, hkrati pa so kar za 44 odstot- kov zmanjšali zaloge surovin in s tem tudi znatno zmanj- šali likvidnostne težave. Za- čeli so tudi zmanjševati do- bave kupcem, ki neredno plačujejo, pričeli pa so sode- lovati z zasebnimi trgovina- mi (zaenkrat s sedmimi). Precej se je povečala tudi prodaja v njihovi industrij- ski prodajalni v Radečah, za- to so podaljšali odpiralni čas in zaposlili še enega proda- jalca. Organizirali pa so še oddelek, v katerem izdeluje- jo ekskluzivne modele (manjše serije) in predelujejo ostanke materialov in izdel- kov za sprotno prodajo v in- dustrijski prodajalni. Zaradi pomanjkanja trajnih virov obratnih sredstev so hkrati zmanjšali tudi proizvodnjo na terenu. Vsi ti ukrepi so, kot reče- no, že dali prve vzpodbudne rezultate, dolgoročno pa Ko- ra ne more postati uspešno podjetje, če ne bo posodobi- la opreme. Najtežje bo seve- da najti denar, na seji laške- ga izvršnega sveta pa so kot možnosti omenjali republi- ška sredstva za razvoj, zdru- ževanje sredstev in tuja vla- ganja. Hkrati naj bi vso pro- izvodnjo preselili na eno lo- kacijo in izboljšali organiza- cijo dela. Če bodo uspeli še izboljšati kadrovsko struktu- ro zaposlenih, potem tudi načrtovana usmeritev v iz- voz ne bi smela biti vpra- šljiva. Kar pa prodajo doma tiče. bodo še naprej zmanjševali dobave kupcem, ki so slabi plačniki, hkrati pa naj bi od- prU še nekaj industrijskih prodajaln v krajih, kjer sedaj slabo prodajajo svoje izdel- ke. Najprej bodo poskušali v ^Brežicah, na Jesenicah, v Škofji Loki in Metliki. S. ŠROT Ni mogoče bolj varčevati v vseh treh vzgojno-var- stvenih organizacijah v Ce- lju so se morali že pred leti prilagajati novim razme- ram z vse manj denarja, le- tos pa so se lotili še nekate- rih v skladu z usmeritvami o kriznem prestrukturira- nju družbenih dejavnosti. Poročilo o tem so pripravili tudi za delegate skupščine skupnosti otroškega var- stva. Ugotavljajo, da je v vseh treh organizacijah skupno skoraj 3500 otrok, ki so vključeni v dnevno varstvo in več kot 600 otrok, ki obi- skujejo programe v krajev- nih skupnostih in skrajšano pripravo na šolo. Zanje skrbi 438 zaposlenih. Število otrok v nekaterih oddelkih upada. vendar so še vedno zasedeni preko normativov. Med ukrepi, ki naj bi raci- onalizirali poslovanje, so se letos lotili takšne organizaci- je dela, da pokrijejo dnevno odsotnost z dela brez nadur. Vzdrževalna dela opravljajo s pomočjo staršev, delavci pa sami izdelujejo pohištvo, oblačila za dojenčke, postelj- nino, igrače... Računajo, da je finančni učinek tako opravljenega dela lam in le- tos znašal 35 milijonov di- narjev. K temu so dodali še skrajševanje poslovnega ča- sa v nekaterih enotah, kjer je bilo to v dogovoru s starši mogoče. Kljub temu pa veči- na enot še vedno posluje po deset ur in več na dan. V zad- njem času so morali krčiti tudi število zaposlenih. Tako vsak oddelek nima svoje va- ruhinje, nekatera dela in na- loge pa so združili. Pri vse- binskih spremembah pa ve- lja omeniti zlasti uvedbo in- teresnih dejavnosti za otro- ke, ki jih sofinancirajo starši in doslej deluje že 30 različ- nih dejavnosti. Ponudili pa bodo tudi popoldansko in večerno varstvo na domu, di- etno prehrano za šolarje in sposojanje otroške literatu- re. Vse to naj bi tudi omogo- čilo pridobivanje dodatnih sredstev za ohranitev seda- nje ravni predšolskega var- stva v občini. Bojijo se na- mreč, da bodo nadaljnje raci- onalizacije posegle v obseg in kakovost dejavnosti. TC 1%. DECEMBER 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Ljudje so zaskrbljeni gU gradnji H£ Vrliovo se pojavljajo težave Hidroelektrarno Vrhovo gradijo po programu in če v bodoče ne bo kakš- nih večjih težav, jo bodo končali do leta 1991, kot so tudi načrtovali. Vendar se ob gradnji pojavlja v zad- njem času vrsta problemov, zaradi ka- terih so prizadeti predvsem Vrhovča- pi. O teh je bilo govora tudi na seji zborov občinske skupščine Laško, iz- hodišča pa so bila zajeta v poročilu odbora za spremljanje izvajanja odlo- l^a o lokacijskem načrtu HE Vrhovo. predsednik komisije, ki je po oceni delegatov upravičila svojo funkcijo, je Roman Matek, predsednik IS SO Laško. Problemi so se začeli ob začetku po- stopka za melioracijo Vrhovškega po- lja. Pokazalo se je, da niso usklajeni projekti za hidromelioracije, rekon- strukcijo ceste skozi Vrhovo in grad- nje jezu oziroma jezovnega desno obrežnega nasipa. Glavni problem pa so zaledne in hudourniške vode, kijih po obstoječem načrtu ne bo mogoče v celoti ukrotiti. Tudi še ni znano, ka- ko bo z oskrbo pitne vode, kdaj bo usposobljen »mrtvi« rokav Save za kmetijsko proizvodnjo in še kaj bi se našlo. Skupno vsem tem problemom pa je to, da jih izvajalci posameznih progra- mov rešujejo vsak zase, brez povezave in prave koordinacije dela, ne ozirajoč se na potrebe in lastnino občanov. Prav zato je odbor že junija predla- gal tehnično koordinacijo za enotno in usklajeno reševanje vseh teh proble- mov v sodelovanju s prizadetimi kraja- ni a za zdaj ni sredstev za financiranje te koordinacije. Kakorkoli, enako zah- tevo so zapisan ludi med sklepe pone- deljkove seje skupščine. Delegate je zanimalo tudi, kako je z gradnjo čistilnih naprav. Konkretne- ga odgovora na to vprašanje niso dobi- li razen ugotovitve, da nihče več ne razume kakšno politiko prioritet in fi- nanciranja vodi Zveza vodnih skupno- sti, kajti po obstoječih podatkih je bilo bore malo narejenega za to, da bo Sava ob pričetku obratovanja HE Vrhovo bistveno čistejša. Zato so delegati zah- tevali, da se na eno prihodnjih sej skupščine da na dnevni red tudi ta problematika. Žal se je ob gradnji te prve v verigi savskih elektrarn pokazalo tisto, česar so se ljudje najbolj bali, da bodo na- mreč vsi, ki posegajo v to okolje, gle- dali zgolj svoje posamične interese ne oziraje se na potrebe ljudi in proble- me, ki jim jih povzroča tako velik in vsestranski poseg v okolje, kot je grad- nja hidroelektrarne. Sprašujejo se tudi ali so mar res dolžni sami reševati te probleme in nositi posledice objekta, ki je konec koncev investicija širšega družbenega pomena. usrieh domačega manja m tujem v decembrskih dneh so se lonterji Gradnje iz Žalca poprijel! z zahtevnim de- om v vzhodnonemškem nestu Auerbach. Pričeli so montirati petin-j tirideset metrov visok, pro-; tostoječ, troslojni montažni] imnik. Investitor Limex iz! fDR in pa inženiring Rudi-j a, sta to zahtevno nalogo za-i pala prav strokovnjakom in^ elavcem Gradnje, ker imajoi a tem področju pri nas i ■ Jugoslaviji največ izku-' enj. pa tudi v tujini so se svojim delom že večkrat ispešno izkazali. Tehnologi- i montaže ter vsi elementi limnika so plod domačega panja. Kar enajst vlačilcev oprske Intereurope je bilo otrcbnih, da so orjaški dim- ik dostavili na mesto mon- iže. Temeljite predhodne fiprave pa so bile potrebne a sedem monterjev in vodjo lontaže Marka Schmida, saj P v tem času na severu 'Vrope temperature vsako- dnevno spuščajo krepko pod i^lo in montaža pod takimi |Pgo.ji ni prav nič enostavna. So tehnologijo so morali ■"ilagoditi prav tem nena- ^dnim pogojem. Vendar se ^tje žalske Gradnje prav teh prednovoletnih dneh ^Pešno spopadajo s tem or- ''^om, ki se dviga meter za Metrom v nebo. Predvideva- da bodo z delom končali "■oti koncu januarja prihod- leto in da bodo slavili še ^0 uspešno delovno zmago, 'jim jo lahko zavida mar- '•^do doma in na tujem. L. KORBER^ izvolili so novo vodstvo Preobrazba dela šentjurske mladine Na volilno-programski konferenci šentjurskih mla- dincev so prejšnji četrtek izvolili za novega sekretar- ja Darka Cerovskega in za predsednika Danila Matu- ža. Ob tem so sprejeli poro- čilo o delu mladinske orga- nizacije v letu 1988 in dolo- čili programske smernice za leto 1989. Na konferenci so ugotovili, da mladinska organizacija ni več zgolj nekakšen dekora- tivni organ, ki nima nikakrš- nega vpliva na odpiranje in razreševanje aktualnih druž- benopolitičnih vprašanj. Na tem področju so pripravili več strokovnih razprav, kjer so oblikovali predloge za raz- reševanje različnih gospo- darskih težav šentjurske ob- čine, pozornost so posvetili tudi ekološkim vprašanjem in razvoju turizma na njiho- vem območju. Podali so tudi cel kup predlogov za pospe- ševanje kmetijstva, v ta na- men so organizirali kmetij- sko-raziskovalni tabor v Šentvidu pri Planini, in ustanovili prvo maloproduk- cijsko enoto industrijske elektronike na šentjurskem območju. Delegati so bili zadovoljni z delovanjem občinske kon- ference, precej kritik pa je bilo izrečenih na delo orga- nov ZSMS v krajevnih skup- nostih in ozdih. Janez Kukovič, sekretar OK ZSMS Šentjur, ki mu v naslednjih dneh poteče mandat, je dejal, da se je tudi šentjurska mladina kon- struktivno vključila v preno- vo dela slovenske mladinske organizacije, pri tem pa so ves čas upoštevali specifič- nosti, ki izhajajo iz njihovega okolja. Novo vodstvo je pripravilo svoj program, ki zajema po- leg vključevanja v aktualno družbenopolitično dogaja- nje, nekaj več pozornosti tu- di preživljanju prostega časa mlajše generacije. Več ener- gije nameravajo posvetiti tu- di vprašanjem ekologije in ustanavljanju novih malo- produkcijskih enot. VOJKO ZUPANC Vsi Gorenjevi reliordi že v petek so v največji Gorenjevi delovni organi- zaciji ustavili stroje. Ne za- radi štrajka niti zaradi pro- izvodnih težav, temveč za- to, ker so že naredili dosti več kot so načrtovali. V Gorenju računajo, da bo- do decembra izvozili kar za 25 milijonov dolarjev izdel- kov, ves letošnji izvoz ena- indvajsettisoččlanskega ko- lektiva pa se bo vrtel okoli številke 250 milijonov dolar- jev. Letošnji izvoz bo tako za skoraj tretjino večji od lan- skega, kar 96 odstotkov pa je Gorenje izvozilo na konverti- bilne trge. S tem se je izvoz na devizno zanimiva tržišča letos kar potrojil. V Gorenju Gospodinjskih aparatih so tako stroje ustavili že v pe- tek, delavci si bodo lahko privoščili nekoliko daljše praznovanje, med njihovo odsotnostjo pa bodo v tozdu Štedilniki dokončno pognali sodobno avtomatizirano lini- jo za preoblikovanje pločevi- ne, s čimer bodo zmanjšali tehnološki zaostanek za kon- kurenco izven jugoslovan- skih meja. BP Ob dnevu JLA v Lašiiem Slavnostni koncert Godbe na pihala iz Laškega in pro- gram OK ZSMS Laško je v laško zdravilišče privabil delovne ljudi in občane na osrednjo občinsko proslavo v počastitev dneva JLA. Ob tej priložnosti so podelili več priznanj. Priznanje Republiškega sekretariata za LO so prejeli Franc Hiršelj med posamezniki, od društev Radio klub Laško med delovnimi organizacijami pa TOZD PGM iz Zidanega mosta. Podeljeno je bilo tudi državno odlikovanje Milanu RADOSAVLJEVIČU iz Laškega, ki je prejel Red za vojaške zasluge s srebrnimi meči. Občinski štab za TO je prejel posebno priznanje, kot naj- boljši štab v Zahodno štajerski pokrajini. Pohvalo republi- škega komandanta za TO SR Slovenije so izročili Francu Kapunu in Blažu Kravoglu, pohvalo komandanta za TO v Zahodno štajerski pokrajini pa so prejeli: Štefan KELENC, Ferdo MEDVED, Darko ŽNIDARSIČ, Florjan KRPIC in Karel BARIČ. Podelili so še 28 pohval koman- danta za TO občine Laško, 14 knjižnih nagrad in sedem zahval DO in občanom za sodelovanje pri uresničevanju njihovih nalog s področja TO. VLADO MAROT Sociala Zgornjesavinjčanov Zaradi gospodarskih težav, konca polne zaposlenosti v občini Mozirje in padca življenjskega standarda se bo šte- vilo socialno ogroženih povečevalo tudi v tej občini. V socialnih strokovnih službah pričakujejo tudi porast iskalcev prve zaposlitve, delavcev, ki iz različnih razlogov niso pridobili dovolj delovne dobe za pokojnino in povečanje števila težje zaposljivih oseb, ki se zaradi večanja nezaposlenosti vse težje zaposlijo. V občini Mozirje prejema denarno pomoč kot edini vir preživ- ljanja, v znesku 155 tisoč din v povprečju 25 občanov. Denarno pomoč kot dodatni vir preživljanja prejema v povprečnem zne- sku 68 tisoč din, 69 občanov. V prvih desetih mesecih je 81 občanov prejelo enkratno denarno pomoč v povprečju 88 tisoč din. Upravičencev do začasne, praviloma 3-mesečne pomoči v povprečnem znesku 75 tisoč din je bilo 16. BJ IZJAVE. MNENJA... Dr.Manca Košir, docentka na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo na predavanju: Popestritev obveščanja v združenem delu v Indok centru v Celju. V naši družbi veliko govorimo o socializmu po meri človeka, vendar več govorimo o merah, manj pa o člo- veku. Glasilo v delovni organizaciji bi moralo več pozornosti nameniti prav človeku. Ljudje ne bodo imeli denarja, da bi kupovali vse dražje časopise, več bodo poslušali radio in gledali televizijo. Bolj bodo prebirali tudi glasila delovnih organizacij, ker so 'zastonj«. Tuje vehka priložnost za glasila v združenem delu. V današnjih časih ni več dobro reševati stvari z revo- lucijo. Časi so se spremenili. Vse naše aktivnosti moramo usmeriti v evolucijo. Počasi. Danes naredimo sled tu, drugič tam in iz tega bo kmalu nastala pot.« Sm MED TEDNOM Piše Slobodan Vujanovii Leto preobratov Za iztekajoče se leto 1988 so si politični analitiki po vsem svetu edini, da je bilo leto, v katerem ciniki in pesimisti niso prišli na svoj račun. Toliko je bilo pozitivnih presene- čenj in, lahko bi dejali, zgodovinskih preobratov, da jih je v tem kratkem zapisu moč le skopo nanizati. Na moč ugodni vetrovi v svetovnem političnem ozračju so bili zlasti v znamenju krepkega izboljšanja odnosov med velesilama. Dve podobi, ki sta obšli svet. jih simbo- lično prikazujeta: govora ameriškega predsednika Ronalda Regana pod Leninovo bisto in sovjetskega vodi- telja Mihaila Gorbačova pod očesom kipa svobode v New Yorku; drug zgovoren simbol je bila skupna sovjetsko ameriška akcija reševanja dveh vklenjenih kitovv ledovju Aljaske. Ko sta si odhajajoči predsednik Reagan in Gorbačov letos dvakrat podala roke (v Moskvi in New Vorku), sta bila to več kot protokolarna pozdrava mož, ki sta prišla v zgodovino po prvem sporazumu med velesilama o odpravi dela jedrskih arzenalov. Reagan, ki seje svoj čas (še med prvim mandatom) > proslavil' z oklicanjem Sov- jetske zveze za »imperij zla«, zapušča politično prizorišče prepričan v iskrenosti Mihaila Gorbačova in njegove dalj- nosežne politike perestrojke. in prepričan tudi, da se je začelo novo obdobje odnosov med velesilama. "Glasnost« je pri tem prispevala nekaj zgodovinskega: ne le, da je Moskva končno odpravila enega največjih političnih ana- hronizmov naše dobe in "Sprostila eter« za radijske valove zahodnih postaj na sovjetskem ozemlju, marveč je celo dolgo kritizirani Glas Amerike odprl predstavništvo v Moskvi. Zbliževanje Moskve in Washingtonaje sprožilo pravcato verižno reakcijo razpletov v številnih kriznih žariščih, četudi se stvari še zdaleč ne odvijajo brez težav. Začelo se je z ženevskim sporazumom o Afganistanu in umikom sovjetskih čet iz te države po dobrih osmih letih. Če bo šlo po načrtih, ne bo do 15. februarja 1989 v Afganistanu niti enega .sovjetskega vojaka več. Tudi Vietnam se je začel umikati iz Kampučije. svoje vojake pa bosta po nedavnem sporazumu umaknili tudi Kuba iz Angole in Južna Afrika iz Namibije. Sklenjeno je bilo vsaj začasno premirje v »neskončni« vojni med Irakom in Iranom. Med na videz manj dramatičnimi, a nedvomno pomembnimi premiki sta tudi sovjctsko-kitajsko zbliževa- nje (Mihail Gorbačov in Deng Kiaoping naj bi se sešla še v prvi polovici naslednjega leta), po obisku indijskega premiera Radživa Gandhija v Pekingu pa je pričakovati tudi odtajanjc odnosov med azijskima velikankama, spr- tima vse od obmejnega spopada leta 1962. Za vročo indij- sko podcelino je pomemben tudi političen preobrat v Pakistanu po smrti diktatorja Zia Ul Haka in izvolitvi prve premierke v kaki islamski državi - Benazir Buto. Kahzmatična Benazir se bo v Islamabadu v teh dneh sešla z Radživom Gandhijem. Do temeljitega zasuka je prišlo tudi na Bližnjem vzhodu, potem ko so Palestinci razglasih svojo državo na zasede- nih ozemljih. Voditelj PLO Jaser Arafatje nato na zaseda- nju generalne skupščine OZN priznal državo Izrael, se odpovedal terorizmu in pozval k mednarodni mirovni konferenci o Bližnjem Vzhodu. Izraelu je vzelo sapo. ko je Washington sporočil, da po tem Arafatovem nastopu stopa v dialog s PLO. Izraelski jastrebi so zdaj pritisnjeni ob zid in pogajanja s Palestinci se zde le še vprašanje časa. Nekatere črne napovedi ekonomistov za letošnjo leto se niso uresničile. Tako borzni pretres ob koncu leta 1987 ni vodil v svetovno recesijo, protekcionizem pa ni dosegel napovedanih razsežnosti. Zahodna Evropa se zdi neza- držno na poti v nekdanjo utopijo - skupnost držav brez meja z bistveno drugačno vlogo Evropskega parlamenta. Do leta 1992 ni več daleč. Leto 1988 so zaznamovale tudi burne spremembe v šte- vilnih sociahstičnih državah. Skoraj vsako je zajel val perestrojke in marsikje ob po.skusih reform v politiki in gospodarstvu ne manjka -porodnih krčev«. Na Kitajskem so uvedli delničarstvo, na Madžarskem utrU pot večstran- karskemu političnemu sistemu, nekdanji tabuji padajo kakor domine... Da pa podobe sveta v tem letu ne bi pretirano idealizi- rali, se pomudimo tudi pri senčni plati. Če je armenska katastrofa po eni strani dvignila val solidarnosti po svetu, je opozorila tudi na človekovo malomarnost - ljudi so naseljevali v zgradbe, kakršnih na potresnem območju ne bi smeU graditi. Več kot malomarnost pa je vzrok za katastrofalno onesnaževanje okolja po vsem svetu. Nena- vadne klimatske spremembe, delovanje tako imenova- nega učinka tople grede, tanjšanje ozonskega ščita v ozračju in luknje v njem. jedrsko onesnaževanje, odmira- nje gozdov. kisU dež... AU vse to ni dovolj, da se človeštvo zave. da s takšnim odnosom do okolja, narave, koplje jamo samemu sebi? In kako seje v tem letu s svojo vlogo in podobo v svetu odrezala Jugoslavija? Žal smo se predstavili v kaj slabi luči, in prej dodatna težava kot prednost za Jugoslavijo je, da so nas v tem času neuvrščeni izbrali, da prihodnje leto spet gostimo sestanek na vrhu. Kajti stolpce časopisov v svetu smo skozi vse leto polnili z vse bolj alarmantnimi gospodarskimi kazalci (300-odstotna inflacija v evropski državi se sUši kot »saj ni res. pa je«), ki so se jim pridružile socialne in nacionalne napetosti. Za nameček seje zvrstilo še nekaj diplomatskih afer - zaprtje našega konzulata v avstralskem Svdnevu in izgon treh avstralskih diploma- tov iz Beograda, razkritje »jugoslovanske zveze« pri nečednih poslih v Chicagu. zdaj pa se po nepotrebnem dajemo z radikalno stranko, kakor da bi bil njen kongres pri nas konec sveta. Skratka, leto 1988 je imelo glede na svetovne politične tokove za Jugoslavijo nasproten predznak. Morebiti pa smo se pri tem vsaj streznili in se pričakovanih treh reform ne bomo šli le na papirju, temveč zares. V tem primeru utegnemo začeti v naslednjem letu loviti korak s svetom. 4. STRAN - NOVi TEDNIK 29. DECEMBER 198« Kapital brez podjetniškega dulia pomeni uničenje premoženja Tednikov intervju s Haroldom Kamenem iz celjsitega Aera Vse več je zahtev, prihajajo pa predvsem iz Slovenije in Hrvaške, da programe ukrepov ekonomske politike Zveznega izvršnega sveta ne 5i smeli sprejeti. Ob tem ne gre le za sporen proračun, temveč pred- vsem za to, da tudi v bodoče reforme na osnovi dosedanjih predlogov ne bo mogoče izpeljati v celoti. O novostih v zakonodaji, o tem, kaj prinašajo in o drugih, predvsem trenutno najbolj aktualnih gospodar- skih^vprašanjih smo se pogovarjali s Haroldom Karnerjem, pomočni- kom^ glavnega direktorja Aera, zadolženega za področje flnanc. Harolda Karnerja smo kot flnančnega strokovnjaka izbrali predvsem zato, ker je ravno na tem področju v zadnjem času precej odprtih vprašanj. NT: Konec decembra je, to pa je že čas ko bi vi in vaši sodelavci v Aeru morali vedeti, kaj boste počeli prihodnje leto. Kakšne so pravzaprav osnove za kratkoroč- no in dolgoročno načrtovanje bo- dočnosti? Pravijo, da je četrti os- nutek Zakona o podjetjih kata- strofa, da Zakon o zunanjetrgo- vinskem prometu ne spreminja skoraj nič, itn. So torej dane mož- nosti za načrtovanje? Karner: »Omejil bi se predvsem na institucionalne zakone, pri če- mer pa nam zakon o podjetjih, ne vem sicer kakšna je ta zadnja spre- menjena izdaja, omogoča določe- ne spremembe. Sicer pa smo se mi, na glede na zakonodajo, vse leto pripravljali na referendum o združitvi dveh kemijskih tozdov v enega, O tem še bomo odločali konec tega meseca, to pa naj bi bila nekakšna prva faza prestruk- turiranja organizacije, ki pa še zdaleč ne bo omogočala vsega, kar nameravamo narediti. Želimo se namreč bolj prilagoditi trgu, raci- onalizirati poslovanje ter ustvariti pogoje, da bomo vedno vedeli, kje smo v primerjavi s konkurenco. Zakon o podjetjih nam na nek način omogoča, če seveda ne bo prišlo do nerazumevanja v lastni hiši - do česar pa lahko pride v vsaki »familiji« - da bomo mimo regulative države in vpletanja SDK lahko imeli takšen notranji obračun, kot ga želimo imeti. Do- slej smo ga imeli po tozdih, ki so bili homogeni le v tehnološkem, ne pa v produktnem smislu. Kot izrazito rigidne tvorbe, ki se z me- njavo produktov niso spreminjale, so bili tozdi zavora razvoju, zato želimo iz štirih tozdov ustvariti podjetje, v katerem bomo iz moti- vacijskih razlogov oblikovali manjše enote, ki bodo znotraj sa- mostojne, navzven pa le toliko, kolikor bo to potreboval proizvod. Še bolj pomembni so pri tem in- formacijski razlogi, ker bomo mo- rali biti pripravljeni na naglo spre- minjajoče se okolje. NT: Gre torej predvsem za no- tranji obračun. Pa so dani vsi po- goji, da to naredite? Karner: »Zakon o podjetjih to omogoča. To, da bo podjetjem prepuščeno nekaj več svobode, je seveda dobra stran zakonodaje. Vse pa je seveda odvisno od uskla- ditve mnenj znotraj podjetja.« NT: Ostanimo še malce na ma- kro ravni, saj so sedanje zakon- ske spremembe, vsaj po napove- dih, žal še ne povsem tudi po vse- bini, takorekoč prelomne. Je ne- kaj mesecev dovolj za izdelavo zakonov? Strokovnjaki so glede tega v dvomih? Karner: »Kar se reformnih spre- memb tiče, smo pri nas prav smeš- ni. Mnogi mislijo, da bo potem, ko si bomo čestitali novo leto, takoj vse drugače. A ne bo, v podjetjih se bo spremenil le datum in 3. ja- nuarja, ko pridemo v službo, bo- mo prav takšni, kot danes. Tudi če bi zakonodajo spremenili marca ali junija, ne vem če bi to prineslo takojšnje spremembe. Gre za pro- ces, spremembo miselnosti. Žal so v zakonu o podjetjih še vedno nekatere dogme. Kljub te- mu, da smo polni besed o deregu- laciji, zakon občinski skupščini še vedno daje velikansko regulativ- no vlogo, s tem ko naj bi skupšči- na občine odločala o stečaju. Cesa takega v zahodnem svetu ne poz- najo. Upniki pa tudi po novem ne bo- do enakopravni. Tisti, ki mu gre slabo, mora namreč to javiti obči- ni in banki, ne pa tudi ostalim up- nikom. Kaj pa tisti, ki nima nič bančnih kreditov, temveč le ob- veznosti do dobaviteljev? Ali ob- veznosti do dobaviteljev niso ena- ke obveznostim do banke? Skrat- ka, so zadeve, ki kažejo na to, da se nekatere zadeve lomijo, niso pa prelomljene. Kolikor toliko pa je le prišlo do streznitve, ker seje nehalo govori- ti o zunanjetrgovinski zakonodaji, ki ni nič pomenila. Dobro je tudi, da se razpravlja o tujih vlaganjih. Dosti dolgo smo namreč tujcem lagali in je prav, da sprejmemo tak zakon. Na osnovi institucionalnih zako- nov se ne bo nič spremenilo prek noči. Drugo pa je vprašanje zako- nodaje, ki se nanaša na tekoče po- slovanje. Tu pa je položaj tak, da recimo niti ne vemo, kako bo s plačilnimi pogoji po novem letu.« NT: Skratka, reforma ne pome- ni le geografske selitve, kot jo s prispodobo prehoda prek mo- stu obravnavajo nekateri. Vse, kar naj bi se rodilo novega, se mora zgoditi tu, kot pravite vi, znotraj Aera, oziroma če ostane- mo pri prispodobi, na tem in ne na onem bregu?« Karner: »Prav čudi me, kako smo Jugoslovani neobčutljivi, ko nas vlečejo za nos s podatki, da nam je standard padel le za 15 od- stotkov. Mislim daje to samo zato, ker se primerjamo s tistimi, ki so slabi, če slabši od nas sploh še obstajajo. Kot kaže, so se namreč tudi ti odločili, da želijo biti boijši od nas. A tekmovati moramo z boljšimi, če ne želimo biti še slabši in konkurirati moramo z normalnim svetom. To pa pome- ni biti hitrejši pri razvoju, kjer pa smo Jugoslovani in tudi naša fir- ma izredno počasni. Potrebno je bistveno hitrejše obnavljanje, za kar pa rabimo kapital. Problem je namreč skupaj spraviti že sto, dve- sto tisoč dolarjev, kaj šele deset- krat višje številke, s katerimi pri investiranju nastopajo konku- renti.« NT: Ali je potemtakem kapital vzrok za prepočasne procese pre- nove v Celju. Kako nasploh gle- date na prenovo celjskega gospo- darstva, kjer se kljub velikim iz- gubam, nelikvidnosti in neper- spektivnosti stvari ne razvijajo kot bi se morale. Kljub predi- menzioniranosti, tehnološkim vi- škom itn. se z redkimi izjemami nihče ne upa narediti podobnega koraka kot pred leti Gorenje, ko so dali dobršen del režije v proiz- vodnjo. Gre morda le za vmesni čas, ker je pač toliko stvari v zve- zi z bodočnostjo še nedorečenih, ali za kaj drugega? Karner: »Veliko kapitala brez podjetniškega duha pomeni uni- čenje premoženja. Mora torej priti do kombinacije med podjetni- štvom, torej želje po razvoju in tveganju, in denarjem, če gaje kaj. Nekaj časa gaje bilo v Jugoslaviji dovolj, pa smo ga žal zapravili. Problem starih industrij pa je, da se uspavajo. Dokler je bilo mo- goče prenašati probleme na širšo družbenopolitično skupnost, je še nekako šlo. Na to smo bili žal vsi v tej državi navajeni, tako da lah- ko sedaj ugotavljamo, da se 60 procentov narodnega dohodka pretaka iz žepa v žep. A žal ne tržno...« NT: In kje so še ovire, da stvari ne gredo naprej? Karner: »V veliki meri tudi v pomanjkanju konkretnega zna- nja, ki bi porajalo novo produkci- jo. Mislim, da kadri obstajajo, a ni- so vključeni v proces.« NT: Tudi zato odhajajo dru- gam, v druge občine? Karner: »Najbrž. Ker so pač ne- katera druga središča tako blizu, da omogočajo dnevno migracijo. Morali bi pravzaprav podrobneje proučiti, kaj se dogaja z mladimi, ki prihajajo iz šol.« NT: Dobra kadrovska analiza obstaja, a žal je tisti, ki bi jim lahko koristila, ne poznajo. A pu- stiva to. Kako gledate na trenut- no najbolj aktualni problem v Celju, na Emo? Karner: »Soditi o drugih, ko imaš tudi sam določene probleme, ni hvaležno. Povsem konkretno stvari ne poznam, a na splošno ve- lja, da je večina Emove proizvod- nje namenjena široki potrošnji, vendar kot trajna dobrina, ki pa se ji ljudje v kriznih časih najprej odrečejo. Proizvodnja verjetno ni prilagojena tako hitro padajoče- mu standardu. Tisti, ki imajo de- nar, pa ne kupujejo emajla. Ne vem sicer, koliko uspejo izvo- ziti...« NT: »63 odstotkov posode« Karner: »Potem pa so zmoglji- vosti še vedno tako velike, da pre- ostalega ne morejo prodati doma. Če je ta podatek točen, drugačne ocene ni mogoče dati. Vemo na- mreč, da Gorenje nima tako hudih problemov, četudi so njihovi iz- delki z vidika ciklusa in vphva standarda precej podobni.« NT: Ostaniva pri Aeru, kjer ste tudi v določenih težavah, pa če- tudi veljate vseskozi za dobro or- ganizacijo. V zadnjem času ste že nekajkrat povedali zakaj - ker pač v južnejših delih naše države do terjatev, sploh pa tistih, ki jih povzročajo obresti, nimajo ravno najboljšega odnosa? Karner: »Kar se terjatev in fi- nančne discipline tiče, se stvari spreminjajo že kar južno od Kol- pe, saj so že v Zagrebu veliki pro- blemi. Nikakor pa mi zaradi tega nismo mogli ubrati smeri nekate- rih slovenskih podjetij, ki so se lahko preusmerili izključno na prodajo v Sloveniji in v tujino. Tu- di po Agrokomerčevi krizi se na- mreč v Aeru nismo potegnili nazaj in srno še naprej agresivno nasto- pali na domačem trgu. Pozitivno se je to odrazilo v prvem polletju, medtem ko je liberalizacija uvoza prinesla bistveno večjo konkuren- co. To seveda tudi pomeni, kar sem rekel že uvodoma, da tudi mi nismo dovolj dobro pripravljeni na tekmo s svetom in da smo pač doslej še kar dobro živeli v zavetr- ju predpisov. Kar pa se plačevanja tiče, se na celotnem jugoslovanskem tržišču položaj hitro slabša. Mi smo od približno 35 odstotne neplačane realizacije (v času 15 dni po za- ključku obdobja) v zadnih mese- cih pri nekaterih tozdih že prišU do 85 in celo 90 odstotkov nepla- čane realizacije...« NT: Za kakšno številke gre? Karner: »Iz novembrske proda- je na domačem trgu imamo samo v celjskem delu 18 milijard din neplačane realizacije.« NT: In koliko je mesečna pro- daja? Karner: »V novembru 25,33 mi- lijarde dinarjev. Od tega je dve tretjini obresti, ki pa se v bistvu plačujejo le še preko sodišča. So izjeme, a zelo redke. Tisti, ki so pogruiitali, da ugled firme ni va- žen, temveč učinek, ki ga iz tega dobijo, to zlorabljajo. Sodišča so počasna tudi zato, ker imajo tega preveč. Tako nam odprti tožbeni zneski rastejo in se v enem kvarta- lu že podvojijo. Zdaj imamo že za 5,5 milijard toženih, a še neizterja- nih terjatev. NT: Obeta pa se, če sklepamo po številnih napovedih in željah, tudi ukinitev revalorizacije za kratkoročne kredite. Kaj to po- meni? Karner: Legalizacijo tega, kar se počenja sedaj... NT: pravzaprav me zanimajo posledice? Karner: »Ne bi rekel, da je to tako velik problem, kot ga vidijo tisti, ki so vseskozi navajeni, da jih družba vodi za rokco. Gre za to, da bo treba to vpisati v pogodbe in narediti red.« NT: A v pogodbah to že imate? Karner: »Seveda, vendar če bo- do znali tisti, ki so v tej družbi zadolženi za pravo, te zadeve ure- diti, potem ne bi smeli imeti več- jih problemov. Pogodba je torej rešitev, če se istočasno sankcioni- ra, sicer nič ne pomaga...« NT: in se znajdete v izgubi...? Karner: »Jasno, da je to lahko posledica, ker se ve, da je sistem obračuna takšen, da je vsak pri- rast neplačane realizacije pravza- prav čista izguba. Stroški so nasta- li, prihodka pa ni. Ampak samo prirast neplačane realizacije, ki je v kratkoročnem obdobju izguba. Če tega ne bomo uspeli zmanjšati, lahko pričakujemo težave pri obračunu. Ne bom pa kar rekel izgube, ker knjigovodstvo pozna tudi določene možnosti prenosa nekaterih ne čisto materialnih stroškov v bodočnost...« NT: Revalorizacija vsekakor ni vsem pogodu, sploh pa ni poseb- no koristna če ni splošna in po- polna. Pojavljajo se tudi ideje o obračunskem dinarju. A zakaj ne dolar ali marka? Karner; »Samo zato, ker še no- bena država ni priznala, da je za- pravila svojo valuto. To je nekako tako, kot izguba nedolžnosti... Valuta, lasten denar, pa je odraz državnosti. Ideje o obračunskem dinaiju pa seveda zgolj zato, ker je sedanji sistem zapleten, ker po- vzroča veliko računskih operacij in predvsem zato, ker zamegljuje jasnost obračuna. NT: A preprosteje bi bilo upo- rabiti kar kakšno trdno tujo va- luto? Karner: »V privatnem življenju delamo to vsi, v podjetjih pa si zatiskamo oči in si tega ne upamo delati...« NT: Obračunski dinar bi lahko kot mero vrednosti uporabljali tudi pri vrednostnih papirjih, de- nimo menicah, za katere lahko tudi slišimo govorice, da bodo ukinjene. Zakaj pa lahko Zdravi, lišče Rogaška Slatina z obvezni, cami uspeva že sedaj? Karner: »Zato, ker so zraven cij, narske dajatve dali še naturalno To pa je skoraj tako, kot če bi ob! veznico natisnili v tuji valuti. KajK en penzion v hotelu A kategorija bo čez leto in pol, ko zapade prvj obveznica, stal mnogo več kot da. nes... V Rogaški so, če sem še bolj konkreten, znali zavarovati svojo obljubo plačanja z neko stvarjo, k: jo ljudje sprejemajo. Seveda nt vsi, kajti vsi ne rabijo hotela A ka. tegorije niti si ga ne morejo pri. voščiti... Glede menic pa le to. Nismo jih pogruntali v Jugoslaviji in mislim da bi bilo prav, da jih tudi mi ne bi odpravili.« NT: Gre torej tudi za vpraša nje, kako do kapitala. Rogaška j« le en primer? Karner: »Do kapitala seveda lahko prideš le iz prihrankov. N; nujno, da le iz internih, v podjet jih. Do prihrankov prebivalstva m drugih podjetij pa lahko prideš predvsem z dovolj zanimivo po nudbo mimo bančnega sistema Mimo bančnega sistema zato, koi imamo tako super kontrolni me hanizem v naših bankah, da banč ne plasmaje, pa čeprav je to dena; občanov, obdavčujejo s tem ko zahtevajo obvezne rezerve z bi stveno podcenjeno obrestno me ro. Denar bi torej moral iti v tere primeru mimo bank in bančnil limitov, tako da se ne bi plača davek na te plasmaje. Kljub vse mu pa je treba odpraviti še pro blem. nezaupanja. Treba je verjeti da boš vloženi denar dobil nazaj Kdor v to ne bo verjel, bo kupi avto, ga v glavnem imel v garaži ii po treh letih prodal, ker je to bo zanesljivo, pa čeprav neumna n< ložba.« NT: Kje potem ob tem potreb^ nem zaupanju še vidite rešitev? Karner: »V bolj inovativneq delu, v redu na tržišču, v stabilnej ših predpisih. Pa ne v tem smisli stabilnih, da bi bili zabetoniran desetletje, ker dinamična družbi razvoja pač potrebuje spremem be, temveč zgolj v tem, da se m bodo menjali tako pogosto kot s( sedaj. Pomembno je tudi pridobit kapital. Ali znotraj hiše ali od ti stih, ki imajo dobiček, pa v ozadji nimajo pametne investicijske na mere. A ne s silo, z razvrednote njem in tudi ne na osnovi sporazi) mov o združevanju dela in sred stev, na osnovi katerih nismo ni česar dobili, ampak le na osnov realnega vračila tistega denarja, i bi si ga sposodil." NT: Projektov je malo, najlažj in tudi najučinkoviteje je zat trenutno kapital oplajati na si vem trgu? Karner: »Je in ni. Vendar je p( sejanje denarja na sivem trgu b stveno boljša rešitev kot posojanj denarja preko banke, kajti če ni drugega, vam banka za 10 dni i plača skoraj nič obresti. Ta sivi ti] je torej nekaj od tega imel. Ker p se pojmuje kot nezakonito deji nje, si moral imeti ob sivem trg cel kup fasad. Če si hotel den; komu posoditi, si moral ime v ozadju neko drugo pravno dej nje. Menim, da je treba to legali? rati in normalno sprostiti. C imam višek denarja, zakaj ga ne oplajal pri tistem, ki mi več p ,nudi?« NT: In za konec, kakšni so načrti Aera? Karner: »Kljub vsem težava načrtujemo v povprečju 5 odstc no realno rast, v nekaterih tozd celo 20 odstotno. Izvoz bi radi p večali za petino, četudi smo ga od lani na letos za 40 odstotke V načrtu imamo tudi nekaj nov programov, vsekakor pa je te^ če se želimo prestrukturirati, I stveno premalo. Vse skupaj n mreč ne omogoča obnove n v dvajsetih letih, kar pa je bistv no premalo, če hočemo moden zirati proizvodno strukturo.« RADO PANTElJ Foto: EDI MASNI 19. DECEMBER 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 5 podelili so nagrade Aera Nagrade Aera so v de- lovni organizaciji Aero razpisali z namenom, da l)j k sodelovanju priva- bili mlade strokovnjake, študente in dijake. Na slavnostni seji delavske- ga sveta, bila je 23. de- cembra, so podelili priz- nanja, nagrade in veliko nagrado Aera. To je bil prvi tovrstni razpis v Celju in odziv je bil dober, ne samo iz Ce- lja, temveč iz cele Slove- nije. Veliko nagrado Aera je prejel Marjan Zupane, in- ženir kemijske tehnologi- je, za nalogo z naslovom »Ugotavljanje reaktivno- sti bentonitov z levko barvili«. Nagrade Aera so dobili Silva Zagoričnik, Dušan Macura, Bernarda Kramer, Boštjan Laniš- nik, Peter Krajnc, Andrej Ocepek, Oskar Selčan, Karmen Leitner in Lidija Maček. Nagrade so pode- lili za kemijsko, družbo- slovno in marketinško področje. V Aeru menijo, da je razpis raziskovalnih na- log zelo dober način po- sodobljanja lastnega zna- nja. Tudi v letu 1989 pri- pravljajo ponovni razpis nagrad Aera in že sedaj vabijo k sodelovanju vse, kijih takšno raziskovalno delo zanima. JASNA Rode Apatija ali nemoč delegatov KOMENTIRAMOi O Programu kulturnih dejavnosti v pri- hodnjem letu, o likovni dejavnosti v celjski občini, pa o oblikovanju sredstev za izvaja- nje programov družbenih dejavnosti za le- tos in še o čem bi morali obširneje sprego- voriti delegati skupščine kulturne skupno- sti Celje, ki pa je zaradi nesklepčnosti zbora uporabnikov 21. decembra odpadla. Očitno se združene delegacije niso pravočasno se- stale, očitno je tudi, da je čas povozil delega- te, da se ti čcsto tudi ne čutijo več poklicani za to. da bi lahko s svojimi predlogi, mnenji in stališči kaj ukrenili. To je druga tema. Osrednja tema napove- dane in kasneje razpuščene skupščine pa je bila napovedana ocena stanja likovne dejav- nosti v občini Celje. S sprejetim programom naj bi namreč olajšali delo odboru za likov- no dejavnost. Kajti s položajem likovne de- javnosti kljub dobremu strokovnemu delu, uspešnemu razstavnemu programu, odprt- ju prodajne likovne galerije Tzba, uspehom naših hkovnikov doma in na tujem in kljub spoznanju, da je likovna umetnina vsestran- sko dobra naložba, ne moremo biti zado- voljni. Ustvarjalnost peša, ker zanjo pač ni solidne osnove. Za plodno ustvarjanje so nujni delovni prostori in okolje. Pri društvu likovnih umetnikov Celja pravijo, daje Ce- lje edino mesto v Sloveniji, ki ni poskrbelo za delovne prostore. Zaostaja celo za neraz- vitimi predeli v Jugoslaviji. Dokaz za to je problematičnost odkupov v zadnjem času in eksponati stalne zbirke, ki ostajajo na podstrešjih, namesto da bi razstavljeni igra- li kulturno vzgojno vlogo. In izhod iz začara- nega kroga je le v hitri in učinkoviti akciji. Potrebno bi bilo okrepiti odkup del za stal- no zbirko in za notranjo opremo poslovnih prostorov in zunanji izgled mesta. Sistema- tično se bo potrebno lotiti tudi urejanja de- lovnih prostorov hkovnikov in v prihod- njem letu urediti vsaj en kiparski in slikar- ski atelje. Še več je vprašanj in dilem s po- dročja poklicne in tudi ljubiteljske likovne dejavnosti, ki bi s svojim razvojem mogle narediti Celje privlačno središče za likovne ustvarjalce. Zato pa ne morejo biti odgovor- Ker ni bilo dovolj delegatov uporabni- kov je bila nesklepčna tudi skupščina ob- činske izobraževalne skupnosti, vse ostale pa so bile na robu sklepčnosti, tako da so odhajanja delegatov in vzdržani glasovi še v dveh skupščinah onemogočili veljavnost sklepov. Ker lahko o programih za prihod- nje leto sklepajo tudi kasneje, je tako od- sotnost delegatov najbolj prizadela delov- no organizacijo Metka, ki je na skupščine SIS družbenih dejavnosti naslovila proš- njo za vrnitev in oprostitev prispevkov za leto 1988. Kjer so prošnjo obravnavali, so jo podprli, saj je bolje, da od Metke vsaj v prihodnosti še kaj dobijo, kot da bi jo pomagali pokopati, so menili. Poznajo se izkušnje z Lik Savinja. Rekli pa so tudi, da za večje delovne organizacije takšna reši- tev ni mogoča, saj nimajo dovolj denarja, da bi preživeli brez njihovih prispevkov. Odločitev o prispevkih Metke morajo de- legacije posredovati pismeno. ni samo kulturniki-izvajalci, ampak tudi ti- sti, ki naj bi skrbeli in bili odgovorni za splošni razvoj Celja. Posredno torej tudi de- legati-uporabnika zbora skupščine kulturne skupnosti. Teh pa na zadnji seji ni bilo do- volj niti za kompromisno sklepčnost, ki je prav v tem zboru cesto oporečna. Apatija ali nemoč? To oboje je zdaj odgovor na vpraša- nje. Seja skupščine kulturne skupnosti je preložena za čas, ki jo predvideva poslov- nik. V prid kulturi pa prav gotovo ne! MATEJA POD JED štipendije v prave foke HomišHl občini upad Itadrovsiiiii štifsendif To, da tudi konjiško obči- 0, sicer gospodarsko sta- lino, vse bolj tare problem (zaposlenosti, smo že pisa- , in da bo predvidoma do mca leta na seznamu ča- ijočih za delo 300 ljudi, ijveč žensk, tudi. To pot imo pobrskali po nekate- li značilnostih štipendira- a v občini, kar je v po- edni zvezi tudi s kasnej- in /aposlovanjem in odpi- njem delovnih mest. Za šolsko leto 1988/89 je lačilno, daje znatno upadlo Evilo razpisanih kadrov- ih štipendij. Poslabšala se tudi struktura razpisanih ipendij - manj je bilo razpi- nih kadrovskih štipendij peto, šesto in sedmo stop- 0 .strokovne izobrazbe. Kot posledico tega čutijo konjiški občini v tem letu izrazit porast štipendij iz združenih sredstev (od 290 na 388). A vzroka ne gre pri- pisovati zgolj zmanjšanemu številu razpisanih štipendij, ampak predvsem strukturi in ozki ponudbi programov in smeri izobraževanja in še ti so nemalokrat na voljo bolj moškemu delu mladine. Občina Slovenske Konjice sodi med tiste, ki imajo tako v regiji kot v Sloveniji naj- nižji delež nepodeljenih šti- pendij. Za to na videz ugod- no ugotovitvijo pa je vsebina in kakovost kadrovskega šti- pendiranja v občini vprašlji- va zlasti zaradi ustreznosti poklicne izbire štipendista in neenakih možnosti prido- bitve kadrovske štipendije glede na spol. Tako se omejena ponudba kadrovskih štipendij glede programov in smeri izobra- ževanja kajpak odraža v po- rastu števila štipendij iz združenih sredstev. A šti- pendiranje iz združenih sredstev ni tista primarna, navezujoča in obvezujoča oblika pripadnosti združene- mu delu m občini. In vendar v konjiški občini od uvedbe usmerjenega izobraževanja sem ni zaslediti kadrovskih štipendij za usmeritve, ki v največji meri usposabljajo za izobraževanje v višjih in visokih šolah, kot na primer za naravoslovno - matema- tično, družboslovno-jezikov- no in pedagoško usmeritev. Tudi razpisanih štipendij za podiplomski študij v tem ob- dobju ni bilo. S konjiškega izvršnega sveta je zato šel apel v zdru- ženo delo za razpis kadrov- skih štipendij, ki bi kasnejše delavce navezovale na delov- no in življenjsko okolje. Na štipendiranje in zaposlova- nje je namreč treba gledati dolgoročno. MATEJA PODJED Dediče kradejo Celjska občinska ko- munalna skupnost je ho- tela letos Celju vdihniti še nekoliko lepšo praznično podobo, zato je poleg raz- nobarvnih žarnic, ki jih vsako leto izobesijo v sre- dišču mesta, poskrbela še za dedke Mraze. Pri celj- ski Reklami so naročili sto dedkov Mrazov iz pla- stične folije, kar je zneslo nekaj več kot tri milijone dinarjev. Žal pa seje izkazalo, da investicija, čeprav dobro zamišljena, ni bila najbolj učinkovita. Že v prvih dveh dneh je izginila kar polovica dedkov Mrazov; nekatere so pokradli (naj- več vozniki dostavnih ka- mionov, ki so se lahko povzpeli dovolj visoko na kesone, da so jih dosegli), nekatere pa raztrgali. Gre za takoimenovane javne kraje pred očmi kar pre- cejšnjega števila ljudi na ulicah (ki, žal, tudi niso reagirah). Tako so (neka- teri) Celjani dokazali, da jim je pravzaprav vseeno, kako bo njihovo mesto iz- gledalo, zato si lepšega Celja tudi ne zaslužijo. S. Š. onkretneje o razvoju Proizvodnja v konjiški >čini upada. Upada tudi al no domače povpraševa- e, rast cen je skokovita, •siovni rezultati ne dose- ijo ravni iz minulega leta. usmeritvah gospodarske- i in družbenega razvoja občini so minuli četrtek 'Vorili delegati zborov upščine občine Slovenske Dnjice. V občini raste število neza- ^sleriih, zaradi padanja re- lili osebnih dohodkov se opnjujejo tudi socialni pri- ^ki. V zadnjih mesecih je -k(iliko popustila tudi di- 'fiiika izvoza, čeprav so na ^ področju rezultati še 'Ju^odnejši. V zadnjih me- ^ih pa je bilo zaznati rast J^u.slrijske proizvodnje in ■'^niujejo. da bo le-ta do ''■"ca leta dosegla raven mi- ilo«a lota. Za resolucijski- ' cilji pa zaostaja uvoz. Uu!) vsemu bodo delovne Sanizacije letos dosegle 'bre rezultate, izgub ni pri- čakovati, kljub slabšim pozi- tivnim kazalcem razvoja. Delegati zborov skupščine občine so delovno gradivo preoblikovali v osnutek in menili, da je treba podati še podrobnejši program na- ložb, zaposlovanja itd., in da morajo vse delovne organi- zacije predložiti svoje pro- grame razvoja. Izvršni svet naj bi gradivo ponovno pro- učil 11.januarja, med 5. in 10.januarjem pa bodo o go- spodarskih in družbenih usmeritvah občine razprav- ljali tudi družbeno-politične organizacije v občini. MP Gradijo družlio Sredi decembra se je v La- škem sestal upravni odbor Društva gradbenih inženir- jev in tehnikov Celje, pre- gledal dosedanje delo in za- stavil naloge za prihodnje leto. Pred društvom, ki je drugo po velikosti v Slove- niji, saj združuje 468 grad- benikov, je še veliko nalog. Jože Vengust, predsednik celjskega društva, je med drugim poudaril, da se kriza družbe kaže tudi v njihovih vrstah. Kljub temu pa so prav v zadnjem času dokaza- li, da so sposobni izvajati tu- di zahtevne gradbene naloge predvsem ob revitalizaciji starega Celja, poseben izziv pa jim je bilo delo na gradu Tabor nad Laškim. Društvo bo tudi v prihodnje največ pozornosti namenjalo pri- pravi strokovnih ekskurzij, prihodnje leto pa bodo sku- šali izdati tudi posebno šte- vilko Gradbenega vestnika. Predlagali so tudi, da bi usta- novili komisijo, ki bi pregle- dovala vse večje projekte in dajala o njih svoja, strokov- na mnenja. L. L. NOVI TEDNIK - RADIO CEUE Telefonske številke: redakcija, naročnine, oglasi: 29-431,29-438,29-419,29-409. Direktna številka studia Radia Celje: 21-250. OKNO v JUGOSLAVIJO Piše: VLADO ŠLAMBERGE^ Ti ubogi dinar - 1988... Minilo je pol leta, kar skupaj gledamo v Jugoslavijo. Veliko se je v tem času zgodilo, žal več hudega kot veselega. Žalostno pa je, da se nam tudi ob prestopu v leto 1989 ne obeta nič kaj dobrega. V tem letu so nam v Sloveniji realne plače (o osebnih dohodkih lahko govore le še najbolj zagrizeni teore- tiki) padle za dobro osmino, to pa je najhujši padec v vseh delih Jugoslavije, kot zatrjuje prvi mož sloven- ske vlade Dušan Šinigoj. Razpon je zdaj, po nekaterih podatkih, od 220.000 din na mesec, ki jih dobijo neka- teri delavci na nerazvitih območjih (resda z nižjimi življenjskimi stroški, kot so na sončni strani Alp, in ob neplačanih računih za stanarine, elektriko, ogrevanje in komunalo, kar je postal način preživetja), prek 246.000 din, kot so jih dobili tekstilci v SR Srbiji, do 1,5 milijona din na mesec, kot jih imajo strojevodje v Slo- veniji, ki s stavko (prvič nastopajo tudi »stavkokazi«) izsiljujejo višje plače. Koliko je vse to vredno, bomo najbolje spoznali, če pogled za hip preusmerimo drugam - v vrednost »trd- nih« dinarjev, ki so postali, kar nam v drugih delih Jugoslavije radi očitajo, miselno plačilno in primer- jalno sredstvo Slovencev. Petega januarja prestopnega leta 1988 je bil avstrij- ski šiling vreden 111,68 din, danes (27. decembra 1988) je vreden 401,59; nemška marka je bila 786,12 dinarja, današnji dem je vreden 2.835,68 dinarja; »nezanesljivi« dolar je stal na začetku leta 1.242,48 din, štiri dni pred i koncem starega leta pa je 5.022,03 dinarja. ] Nad tem naj se razjoka vsak sam, skupinske solze j niso zažeiene^ii^..-..^^ ...______...................-i Naj živi 41 strank! Kar zamujamo na gospodarskem področju in pri čedalje bolj obubožanem dinarju, bomo leta 1989 veselo nadoknadili - v politiki. Še nekajkrat bomo šli spat, pa se bomo zbudili v novi novi slovenski pomladi, v kateri bo strank (oprostite: zvez) kot gob po dežju. Prvo leto še ne bomo dosegli rekorda, ki ga je imela gnila predvojna Jugoslavija, kjer se je 40 strank navdušeno borilo za oblast; oblast je prinašala s seboj tudi položaje, nenadne preobrate, ko so bili ljudje enkrat na vrhu, potem popljuvani na dnu; ko so enkrat vladali črni, potom rdeči (zelenih še ni bilo), pa rožnati, pa marogasti (koalicija). Toda dosledni in vztrajni, trdovratni in zvesti načelom, kot smo bili Slovenci zmeraj, tudi ko je šlo za prevlado turških klobasic nad kranjskimi ali prave kave nad cikorijo, ne bomo popu- stili, dokler ne bomo imeli 41 strank in strančic. Pomembno je samo to, da bomo lahko vzklikali: Živela demokracija, kakršne nimajo ne na Zahodu ne na Vzhodu, ne na bogatem Severu in ne na revnem Jugu! Ze zgolj zaradi tega se lahko veselimo na leto 1989. Če ne vsi, pa vsaj nekateri. Želim Vam... Ker prednovoletni čas - potem ko smo Miklavža in božička proslavili kot še nikoli doslej v 43 letih - ni • pravi za resne zadeve, s katerimi smo se ubadali čez vse leto, bo bolje, če so strune danes ubrane na šegavo melodijo. Recimo: v novoletna voščila. BRALCEM NOVEGA TEDNIKA: Da bi se jim leta 1989 izpolnilo vse, kar si sami najbolj želijo (kar mislite si, da se bo, lia, ha...) JANEZU STANOVNIKU: Vsaj še en obisk pri sinu v Ameriki, sicer bo suša v nekaterih južnih javnih glasilih in jim bo padla naklada. JOŽETU SMOLETU: Da bi mu tovarna dežnikov naredila tako veliko marelo, da bi pod njo spravil vse sedanje in bodoče »zveze«. MILANU KUČANU: Da bi socializem po men člo- veka najprej obveljal v Sloveniji in Jugoslaviji, da nas ne bi prehitela neuvrščena Afrika in neuvrščen svet, kateremu naj bi Kučan načeloval od prihodnje jeseni naprej. MIHU RAVNIKU: Da ne bi začeli stavkati še direk- torji, ki imajo po 4 ali 5 milijonov plače na mesec oziroma da se ne bi spomnili ustanoviti neodvisen sindikat ali elitni »Klub petih milijonov«. JOŽETU ŠKOLČU: Da bi se mu posrečilo priti do toliko želene oblasti že pred letom 1990, kajti pod njim bo Slovenija očitno živela čisto drugače. RAIFU DIZDAREVIČU: Da ne bi obiskal samo nam (vsestransko) bližje Romunije, ampak tudi Frangoisa Mitterranda, kajti v Parizu imajo boljše modne ustvar- jalce in razsodnike elegance kot v Bukarešti. BRANKU MIKULIČU: Da bi našel čudežni recept, po katerem leta 1989 ne bomo imeU 500-odstotne infla- cije, ampak samo 495-odstotno. STANETU DOLANCU: Da bi se res uveljavil kot predsednik krajevne organizacije SZDL v Martuljku. MIRANU POTRČU: Da mu ušes ne bi parale več nacionalne sirene in da bi čimmanjkrat slišal besedo referendum. DUŠANU ŠINIGOJU: Da bi imeli tak republiški pro- račun, ki bi naposled nasitil vse lačne, od ljudi do sisov in drugih uporabnikov. OBČINSKIM VELJAKOM V CELJU: Da bi jim dedek Mraz prinesel denar in obetavne projekte za Emo, za Cinkarno in še za kaj drugega. VSEM ZAVEDNIM CELJANOM: Glej voščilnico pod št. 1, saj ne more biti zavednega Celjana brez Novega tednika... 6. STRAN - NOVi TEDNIK 29. DECEMBER 198fi Kdaj iz zaostaiosti? v Jurkloštm vleče voz le peščica ljudi v Jurkloštru. tej manj razviti krajevni skupnosti laške občine še vedno pred- stavlja trn v peti regional- na cesta Rimske Toplice - Marof, oz. Šentjur. Čeprav je bila v planu posodobitve že leta 1972 se od takrat ni bistveno spremenilo. Men- da so najodgovornejši na- njo pozabili. V kraju so prepričani, da bodo le z osnovnimi komu- nikacijami in infrastrukturo obdržali mlade družine in v kraj privabili že odseljene. Zato so se odločili v letoš- njem letu sami zagristi v re- gionalno cesto. Nekaj jim je uspelo postoriti. Velik pro- blem pa jim predstavljajo tu- di krajevne ceste in tiste, ki povezujejo kraj z ostalimi krajevnimi skupnostmi. Z lastnimi sredstvi in finanč- no pomočjo gozdnega go- spodarstva ter samoprispev- kom so v dveh letih asfaltira- li nekaj manj kot osem kilo- metrov cest, neurejenih pa imajo še okrog 25 kilome- trov. Na novo asfaltirani od- seke cest Marof - Blatni vrh, Marof - Marijina vas. Moč- nik - Paneče na regionalki pa v zaselku Polana in na Marofu. Letos so pričeli tudi z ure- janjem vodovoda na Trojici za pet gospodinjstev. Gre za zapuščene kmetije, na katere naj bi se z urejenimi komu- nalnimi problemi povrnilo življenje. Zato ni slučaj, da so pred dnevi zadovoljni odpirali nov devet stanovanjski ob- jekt Stanovanjske skupnosti Laško v centru Jurkloštra, v katerega so se vselile mla- de družine. V kraj prihaja za- radi boljših prostorskih po- gojev tudi manjša knjižnica, prav tako tudi upajo na ures- ničitev telefonskih priključ- kov 60 naročnikom. Skratka, počasi se v kraj življenje vrača. Nič se ni čuditi, da marlji- vim posameznikom, ki jih je le peščica, včasih zmanjkuje moči in volje, še zlasti, če jih v dolini ne jemljejo dovolj resno. Zato jim ni vseeno, če jim kdo na njihov račun krni program, kot je to na komu- nalnem področju. V kraju se še najbolj zanesejo na samo- prispevek, s katerim so že veliko postorili. Že zato, da delavoljmm ljudem v tem kraju ne poje- nja volja, bi bilo potrebno vec pomoči in razumevanja. Sami so pn tem se najmanj knvi. VLADO MAROT Slavnostna seja za konec praznilo, ub tej priložnosti pa obi- *jno krstijo tudi novopeče- t lovce, ki so opravili it. Tak dogodek je bil mi>l ulo nedeljo na Polzeli. Clst^ i 1*0 Polzela so zadnji ulovi 0 jedi i, seveda odlično pri-' ra\ ijen. v lovski koči. 1 . ili so tri zauce in srno, G j pa so imeli že divjega »šiča. Po pravi pojedini so HMK tri nove člane svoje VRne. Ta krst pa ni tako feprost kot bi si morda mi- ^i. Kandidate čakajo izpra- ■vanja. težijo jih hude ob- >žt'o in čak^o težke preiz- kušnje. Zagovarjati se mora- Hrcd pravim sodnim sena- ^pr, ki ga sestavljajo izkuše- ' lovci, im^o tožilca in tudi ^lulca. £dcn izmed »»krščencev« • bii Mirko Školnik. Obdol- so ga, da je v lovskem ■Virju Vimperg zahrbtno življenje lepemu, odra- '^'>.u, plemenitemu srrxja- ^ S tem mu je preprečil "^"'go ljubezenskih avantur ' lovski revir prikr^šal za '•^»^»go mladih srnjakov. obrambi pa je bilo rečeno. ^J^' Muko Školnik res storil dejanje, za katerega je bil ob- dolžen. vendar ne zlonamer- no, temveč v dobri veri, da bo prispeval k izboljšanju plemenite rase di\-jadi. Po mnenju branilca namreč ustreljeni srnjak zaradi sta- rosti vseh omergenih ljube- zenskih avantur ne bi mogel niti doživeti, kaj šele uspeš- no opraviti. Poleg tega je ob- toženi, po izjavi branilca, ta- koj po svojem dejanju v revir pripeljal visoko potentnega sfixjaka v tolažbo ovdovelim srnam. Sodišče je upoštevalo olaj- ševalne in obremenilne raz- loge ter obtožencem prisodi- lo dokazi mile kazni. Odgovo- riti so morali na več vpra- šanj, ki so preizkušala njiho- vo lovsko znanje. Krstili so jih v imenu bogi- nje Diane za lovsko čast in poštenje, v imenu zelene bratovščine za lovsko druži- no in lovsko pravičnost, ter v imenu navzoče lovske dru- žine za pravilno nošenje lov- ske puške in lovsko tovari- štvo. Ob tem so jih krščenci dobili po zadnji plati, name- sto z vodo pa so jih polili z belim vinom. TONŽ TAVČAR Joj, kam bi del? Odlagališče za odpadke je skrb za zdravje Nihče nima rad smeti pred svojim pragom. To je nespodbitno dejstvo, iz ka- terega nastane problem ta- krat, ko je eno smetišče pol- no in je treba iskati prostor za drugega. Natanko to se je primerilo že pred časom v konjiški občini. Strokovnjaki so izdelali študijo za centralno odlaga- lišče komunalnih odpadkov, ki naj bi se zbirali v Licenci, v krajevni skupnosti Jernej. Analiza je namreč pokazala, da je na tej lokaciji več kot milijon kubičnih metrov prostora za odlaganje odpad- kov in z urejeno deponijo bi problem dolgoročno rešili. Na tej lokaciji bi bil tudi pro- blem površinskih vod naj- manjši, prednost te variante vidijo v občini tudi v dej- stvu, da so vse zemljišča na tem območju v drugi kate- oriji kmetijskih površin. V primeru gradnje deponije pa bi vsa zemljišča enako- vredno zamenjali z drugimi. Za to lokacijo je že naroče- na dokumentaicja, in sicer ekološko tehnološki projekt in ureditveni načrt. Naložba pa naj bi po pr\'ih izračunih veljala milijardo in 72 mihjo- nov dinarjev. Za papirnatimi podatki in izračuni pa se kajpak skriva- jo pravi problemi ljudi v Jer- neju, ki jim odlagališče pred pragom še malo ni pogodu. V zameno bi radi tudi kaj iz- tržili, čeprav so na ta račun že marsikaj tudi dobili, je bi- lo slišati na eni zadnjih sej izvršnega sveta skupščine občine, kjer so obravnavali problematiko odpadkov v občini. Nesmiselno in pre- drago bi bilo nenehno iskati nove in nove lokacije za ure- jeno odlagališče in vsako za- vlačevanje gradnjo še draži, po drugi strani pa se v občini borijo še s črnimi odlagališ- či, katerih število je vse več- je. Prav takšna neurejena od- lagališča pa so, v nasprotju z urejenimi, zdravju škodlji- va, saj izcedne vode zlahka prodirajo v podtalnico in za- strupljajo pitno vodo. In če k temu pripišemo še dejstvo, da je tudi zdajšnje občinsko odlagališče nastalo na črno, to pomeni, da ni primerno urejeno in da se je tudi bati stika škodljivih snovi s pod- talnico, potem je skrb za ure- jeno deponijo v občini več kot na mestu. MATEJA PODJED Božičkova ljubezen so ure Edmund Božiček ima v rojstnem listu sicer zapisan kot rojstni kraj Trst, vendar se ima že vrsto desetletij za pravega Žalčana. Njegov dom je v srcu starega žalskega jedra ob po- šti. Z glavne ulice je hiša takšna, kot vse ostale, nič posebnega. Za fasado v velikih sobanah z visokimi stropi pa se skriva bogastvo kot v kakšnem muzeju. Ko prideš v stanovanje Edmunda Božička, ni nič pretresljivega. Eno- sta\'no. kot povsod. Predsoba s plašči, klobuki in čevlji, kuhinja z vsemi po- trebnimi elementi, radijski sprejem- nik, televizor, na mizi križanka za pro- sti čas in trening možganov. Za vsem tem enoličnim stanovanjskim prosto- rom pa se za vrati pojavi pravo malo bogastvo. Ko te Edmund popelje skozi tista čarobna vrata, onemiš, kajti pred teboj se pojavi nov svet, muzej v ma- lem. Kopica dragocenosti, ki jih last- nik skrbno negtge in ohranja. Vsak predmet ima svojo zgodovino, svojo zgodbo, predvsem pa je pri Edmundu na varnem. »Sem v pokoju in imam čas, da se ukvarjam s tistim, kar me veseli,« po- ve s samo njemu lastno milino v bla- gem glasu, ki je mnogo let blagohotno vpUval na mnoge generacije v osnovni šoli. Na steneih se bohotijo stare in no- ve ure vseh vrst, s knjižnih pohc siUJo v oči zanimive knjige, ena stena je pol- na priznanj, v predalu stare mize so še bolj stari kovanci, nžgrazhčnejše vrste denarja iz različnih držav, če si pozo- ren, opaziš še ostalo staro ljudsko bla- go od Ukalnikov dajije. Posebnost ur. ki jih je več kot štiri- dest. je v tem. da še vse delajo, ksgti popravi jih kar sam mojster Edmund. Ta tudi pKJskrbi, da so vsak dan očišče- ne prahu in da mu velikokrat milo za- pojejo v razhčnih melodijah. Posebna zanimivost so stare kmečke ure z živo- pisanimi omamen ti. Edmund narahlo in z vsem potreb- nim spoštovanjem hodi po mehkih preprogah in uživa v zraku, iz katerega veje starinskost. Napisal bi lahko ro- man o urah, likalnikih, knjigah, ko- vancih, vendar se raje spomni prvega žalskega kopališča ob Savinji. Ob na- pisu, ki so ga zgradili pred več kot sto leti po nalogu cesarja Jožefa, so si um- ni Žalčani 1929. leta napravili tudi svo- je kopališče, ki se je v začetku celo ponašalo z lesenimi kabinami. Vse je narejeno iz prodnega kamna in močno kot beton. >»Tja grem vsak dan in ob ■ i ■■ • : pripoveduje F' mund, poleti pa se tam tudi redno ko- pa. S pogleda na ure in spomina na kopališče se vrne v Trst, kjer je bil oče carinik v pristanišču in od koder so ob začetku vojne z mamo vred zbežali na Češko, od koder je bila mama. Prvo službeno delovno mesto je na- stopil leta 1934 v Grižah.Z vlakom se je pripeljal na postajo v Žalec, od tam pa jo peš mahnil v Griže, Pove, da je bil takrat 29. november, izredno zoprn dan. Rekel si je, da ne bo ostal, pa je. V Grižah je bil do leta 194L ko so ga Nemci izgnali in na poročno potovanje sta z ženo odpotovala v Srbyo. »Nič nisva bila žalostna, sa« sva misUla, da bo vse skupsg minilo ena, dva, tri in bova spet doma, vendar sva se zmotila. Naš vlak seje ustavil v Titovem Užicu, od koder so nas odpeljah v gorske va- si. Dobivali smo podporo v vrednosti enega kilograma moke. Hudo je bilo tudi zaradi tega, ker si bil od vseh od- visen.« Po koncu vojne se je Edmund vrnil v Žalec in tam ostal. Najprej je bil šolski nadzornik, nato pa petindv^set let ravnatelj žalske osnovne šole. »Bil sem ravnatelj brez tajnice in pomočni- ka, na skrbi pa okoli 900 otrok.« pove s ponosom in doda, da je bil v šoli po ves dan, od jutra do poznih večernih ur. V žalsko šolo so hodili otroci iz vse Savinjske doline. »Zadnjič sem obi- skal sedanjo osnovno šolo. Kakšen hrup in prav paziti moraš, da te kdo ne podere. Mene še danes srečko moji nekdaixji učenci in rečejo ravnatelj, ko smo vas zagledali, smo jo urno mahnih v razred. Tako je že v šoli zametek vsega ostalega nereda.« Znova se vrne do ur. ki jim. kar je od leta 1975 v pokoju, namenja največ po- zornosti. »Zbirati sem jih začel okoU leta 1970, naoraue pa sem imel takšne, ki so bile pokvarjene in potrebne ob- nove. Vse, kar vidite, sem sam resta- vTiral in tako imam danes okoh štirid' set primerkov.« Nato odgrne zaveso in za njo se vai no skriva merilna naprava za merjenje onesnaženosti zraka. Žalec je namreč znan kot mesto, ki je v Sloveniji med vodilnimi po slabem zraku. Edmund to meri in podatke redno vsak teden pošilja na ustrezno službo v Ljubljano. Ko ni doma med svojimi starinami, jo mahne čez cesto, kjer poskrbi za pro- store Savinovega muzeja. Torej iz do- mačega muzejskega prostora v druž- benega, ksgti brez starin ne more. To je njegov svet. Edmundova posebnost je tudi ta, da že od leta 1950 govori mlado in ostalim poročencem. Poročil je več kot sto pa- rov. Govoril je tudi na prvem sociali- stičnem krstu, ki pa jih je zdeg zelo malo. morda po eden na leto. Ni pa kraja ali zaselka v občini, kjer ni govo- ril na raznih agitacijah za akcije, ki jih je bilo treba izpeljati. Pove še kakšno pikro na račun te- žav, ki smo si jih sami zakuhali, potem pa postane nestrpen, kajti prišel je nje- go čas za sprehod do Savinje, med drevje, kjer je tudi prvo in edino žal- sko kopališče. TONE VRABL Foto: LJUBO KORBER 8. STRAN - NOVI TEDNIK 29. DECEMBER i! Končno muzejska mreža še boljše varovanje deti išči ne Za Slovenijo ne bi mogli reči, da je bila do premične kulturne dediščine brezbrižna. Toda kulturna dediščina ni nikoli dovolj varovana. Treba jo je proučevati in posredovati. Za to pa je potrebno imeti ustrezna prostore, strokovne kadre in kolikor toliko spodobno tehnologijo. Pri teh vpra- šanjih pa pridemo v Sloveniji že do različne podobe. Že analiza o premični in nepremični kulturni dediščini, ki jo je pred dvema letoma izdelal republiški komite za kulturo je pokazala, da obstajajo v Slo- veniji belo lise in niso vsa območja ustrezno pokrita. Zato novi predlog o muzejski mreži predvideva ustanovi- tev novega muzeja v Postojni, saj je nepokritost največja na Notranjskem. Nastale bodo tudi spremembe na Do- lenjskem in v Trbovljah ter v Slovenj Gradcu, kjer bodo dosedanji oddelki za NOB prevzeli vlogo splošnega mu- zeja. Analiza je tudi pokazala, da so občinski in pokrajinski muzeji v veči- ni primerov bolje opremljeni od naci- onalnih in so tudi bolje poskrbeli za svoje prostorske rešitve. Obstaja obču- tek, kot da nacionalni muzeji niso bili od nikogar. Vsaj do danes. Njihov po- ložaj je naravnost zaskrbljujoč. Vsi se ukvarjajo s prostorsko stisko, v zad- njem času so sicer veliko naredili na pridobivanju kadrov in krepitvi njiho- ve strokovnosti, so pa v nezavidljivem položaju glede tehnološke zaostalosti. Na obzorju se nekaj svetlika s pričet- kom investicije v Narodnem muzeju, ki bo na podstrešju in v poznejši fazi tudi v kleti pridobil domala 3000 novih kvadratnih metrov površin. Na vidiku je tudi novogradnja muzeja sodobne zgodovine Slovencev (dosedaj imeno- van kot muzej revolucije), ki bo v mno- gočem razbremenila dosedanje pro- store Muzeja ljudske revolucije in Na- rodnega muzeja in posredno rešila problem Slovenskega etnografskega muzeja. Naslednje leto bodo pričeli z gradnjo slovenskega biološkega sre- dišča, kjer bo našel svoje spodobno domovanje tudi Slovenski prirodo- slovni muzej. Za celjsko območje ni sprememb. Se naprej bo opravljal svojo matično vlogo Pokrajinski muzej v Celju, ki sodi med najuglednejše muzejske hiše pri nas. Tudi Muzej revolucije v Celju opravlja pomembno vlogo pri varova- nju premične kulturne dediščine, ne smemo pa tudi mimo Spominskega parka Trebče. Za celjsko območje lah- ko trdimo, da kljub temu, daje izredno bogato, torej tudi zahtevno po številu kulturnih spomenikov in vseh oblik dediščine, je tudi dobro pokrito po za- slugi strokovnih organizacij in usta- nov, ki že delajo na tem območju. Če še k strokovni dejavnosti prištejemo Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, dobimo celoto v strokovni obliki. Ne smemo pa pozabiti na vlogo posameznih občin, ki so po zakonu o varstvu naravne in kulturne dedišči- ne ustanoviteljice strokovnih ustanov, oziroma so dolžne te ustanove ustano- viti, da bi poskrbele za ustrezno var- stvo. Mnoge med njimi so se do včeraj mačehovsko obnašale do teh vprašanj in prepuščale dogajanje času. Danes je že nekoliko drugače, saj počasi priha- jamo do spoznanja, da brez ustreznega varovanja kulturne dediščine ne bomo mogli kaj pametnega početi sami s sa- bo tudi v današnjem času, da o odgo- vornosti za jutri ne govorimo. DRAGO MEDVED Živel živ - žav! Končal se je tretji teden otroškega gledališkega programa v nedeljo popoldne se je v celjskem gledališču z mod- nim živžavom, prihodom dedka Mraza s spremstvom in dvema predstavama Da- leč od dvorca v izvedbi do- mačega ansambla, končal tretji teden otroškega pro- grama, ki je navdušil mlade gledalce z izborom predstav in končno prireditvijo. Vese- li živ-žava so bili tudi v celj- skem gledališču, kjer se za- vedajo, da morajo kljub ka- drovski stiski mladim pred novim letom ponuditi koš- ček pravljičnega sveta. Letos je za ogled predstav vladalo med delovnimi orga- nizacijami, šolami, vrtci, kra- jevnimi skupnostmi in star- ši, takšno zanimanje, da v gledališču, žal, niso mogli vsem ustreči. Si je pa v dneh od 18. do 25. decembra osetr različnih otroških predstav ogledalo skoraj šest t,iso( otrok od blizu in daleč. Celo iz Sevnice so se pripeljali v Celje. To pa je že številka ki odtehta vse napore jr trud, ki so ga v gledališč^ vložili v izvedbo programa Zanj ima največ zaslug Am ca Milanovič, organizatork; predstav v gledališču, ki si program pred leti tudi zarrii. slila in zdaj zadovoljna pravi da bodo tudi prihodnje lete poskrbeli za najmlajše gle. dalce. Ugotavlja tudi. da jt bil teden v resnici prekratek, saj so predstave oddali if. v prvih dneh ponudbe. Veli. ko je k temu doprinesel tud: plakat, ki je bil novost tedna Tedan je razgibala tudi mla. dež novinarskega krožka os novne šole Ivan Kovačit Efenka, ki so pisali spise o TV Sneguljčici in nato svo je prispevke prebirali na ra diu Celje. Da je bil teden pravo doži vetje za marsikaterega otr& ka, gre velika zasluga tud Ljubljanski banki-splo.šn banki Celje, Zlatarnam ii sozdu Merx, ki so teden pod prle. Led je prebit in tretje mu tednu za konec resnični želimo, da bi postal tradici onalen. M. PODJEE Novoletni koncert CGO in CPO Žabe v Celju že lep čas obstaja tradicija, da Celjski plesni orkester Žabe in Celjski godalni orkester pripravita novoletni koncert. Včasih skupaj, včasih pa vsak zase, kakršne so pač razmere. Letos bo to zopet skupen koncert, ki ga bodo iz- vedli nocoj ob 19,30 uri v kinodvorani Union v Celju, ob 17. uri pa bo koncert za šolsko mladino. Oba orkestra sta se odločila za revi- alen program, ki ga bo pričel Godalni orkester. Ta bo pod vodstvom Nenada Fiirsta zaigral Bartokove Romunske plese, Brahmsov Madžarski ples, Strau- ssovo Pizzicato polko, Čajkovskega Me- lanholični valček ter Jonasov Ragtime. Žabe pa bodo. pod vodstvom Edija Gor- šiča, zaigrale zanimiv program revijskih skladb od Gershwina do Atija Sossa, ki so jih priredili Jože Privšek, Jure Ro- bežnik in Ati Soss. Na koncu pa bosta oba orkestra združila moči in zaigrala skupaj še nekaj priredb Privška. Robež- nika in Sossa. Za konec Peter in Pavel v celjskem gledališču ne poznajo oddiha. Za ljubitelje; gledališča pripravljajo jutri, 30. decembra, tradicionalno^ prednovoletno srečanje z ogledom priljubljene komedije; Toneta Peršaka Peter in Pavel. • Krstna izvedba te komedije, ki je nasmejala občinstvo] v domači dvorani in na gostovanjih, je bila maja letos, j V naslovni vlogi Petra in Pavla se predstavlja igralec Janez] Bermež, letošnji nagrajenec Severjevega sklada. Med odmo-j rom pripravljajo v gledališču srečanje z gledalci, nastop'^ Plesnega gledališča iz Celja in še kakšno presenečenje, poj katerega je mogoče priti tudi z odprtimi abonmajskimi iz-'^ kaznicami. MPi Ta nori dan gledališča Pod kozolcem Nedavno postavljena pre- miera v Šmartnem ob Paki pomeni nov kakovostni ko- rak Gledališča pod kozol- cem. Je sad in uspeh kolek- tivne igre in dobrega sode- lovanja z režiserjem Petrom Militarovom. »TA NORI DAN« je izjemen zalogaj in skrajno trd oreh za vsako skupino; in strli so ga dobro ter uspešno. Peter Turrini je relativno slabo znan avtor med sloven- skimi ljubitelji, čeprav je bil rojen na Koroškem kot sin Italijana in Štajerke. Naj na- štejemo njegova gledališka dela: Lov na podgane, Zero- Zero, Klanje prasca, Ta nori dan, Detomor, Krčmaric^, Jožef in Marija, Trg v Benet- kah, Nizkostorilneži. »Ta no- ri dan« je avtor napisal tako- rekoč v enem dahu (po vrni- tvi s predstave v Dunajski operi, ko si je ogledal Figa- ra), ga odložil, predelal in po- stavil to novo verzijo. Reži- ser se tudi v opisu v gledali- škem listu istoveti z avtor- jem besedila, ki je »tako na- sprotoval« Beaumarchaisu, da je v »svoji sveti jezi« po- stavil to vizijo predstave. V gledališkem listu je nada- lje zapisano: »Da pa ne bi preveč učeno začel analiziral dramaturško, uprizoritveno sveto jezo mojega jgledanja na Figara, Matička in na Ta nori dan, naj kar povem: re- volucija? Gre za besedilo, ki lahko služi (kot je zapisal tu- di sam avtor besedila) kot os- nova za preizkus razmerja med dovtipom in oblastjo. Če nasilje ustvari dejstva, dovtip ni več nobeno orožje. Če sem uvodoma zapisal, da-je uprizorjena premiera »Ta nori dan« nov korak k razvoju ljubiteljske jgleda- liške ustvarjalnosti v Šmart- nem, lahko že sedaj pripišem še eno laskavo priznanje;, predstava je dober prispe- vek k razvoju slovenske lju- biteljske dejavnosti! Besedilo in režijska zami- sel ter izvedba daje velike možnosti kreacij sposobnim igralcem, od katerih je režt_ ser zahteval komaj izdržljivo disciplino, koncentracijo ter tudi fizično kondicijo. Prav po zaslugi te discipline so skoraj vsi dovtipi dosegali svoje sporočilo in namen. Zamenjave vlog in izredni tempo ter dinamika predsta- ve so dali zahtevni predstavi (tudi za gledalce!) še pose- ben čar. Vse to so nastopajo- či, pa tudi ostali ustvarjalci, več ali manj zmogli. To je bila prava celovečerna gle- dališka predstava na zelo vi- soki ljubiteljski gledališki ravni. V tem primeru ne kaže podrobno analizirati dosež- kov, kajti vsak sodelavec je dal svoj maksimalni prispe- vek, le nekateri (to je jasno!) so s svojim naravnim talen- tom in rutino nekoliko lažje prevladovali zahtevne nalo- ge. Vsem iskrene čestitke! Pri predstavi so še sodelo- vali: prevajalec Matjaž Šeko- ranja, scenograf Sašo Kump, glasbeni opremljevalec Lado Jakša, koreograf Janez Me- jač, korepetitor Lija Modri- jan, vodja predstave Janez Dvornik, lučno vodstvo Raj- ko Goršek, tonsko vodstvo Mitja Bric. ŠTEFAN ŽVIŽEJ Nazarski koncert Na Novoletnem koncertu v Nazarjah so se predstavili člani Delavske godbe na pi- hala občine Mozirje in ko- morne skupine harmoni- karjev glasbene šole. Letos so nastopajoči igrali pred polno dvorano, prejšnja leta pa je bil tradicionalni koncert slabo obiskan. Zad- nji dve leti so se veliko po- svetih vzgoji mladih godbe- nikov iz glasbene šole. God- ba, ki jo vodi prizadevni, dol- goletni dirigent Franc Go- ljuf, seje zelo pomladila. Po- mlajevanje se bo nadaljevalo v prihodnjem letu, ko bodo v godbo vključili še 4 nove člane. Sicer pa se za vključi- tev v vrste godbenikov pri- pravlja kar 35 učencev. BJ izšel je šesti Savinjski zbornik Občinska kulturna skupnost Žalec in odbor za tisk in založništvo sta pripravila prilož- nostno slovesnost ob šesti izdaji Savinjskega zbornika. Slovesnost je bila v občinski matični knjižnici, zbranim pa je najprej spregovoril predsednik odbora za tisk in založni- štvo Janez Meglic, nato Rozika Kobale, ki je zbornik uredila, korigirala in lektorirala. Zbornik obsega 388 strani, v njem pa so pregledi gospodarskega, političnega, kulturnega in športnega življenja, številni statistični podatki o prebivalstvu in gospodarstvu občine, prispevki umetnikov, ki živijo ali izhajajo iz žalske občine, tako je v njej vrsta pesmi, novel in črtic. Nekaj je tudi barvnih in črnobelih fotografij. Na sliki: Soavtorji zadnjega Savinj- skega zbornika Dane Debič, Meta Rainer, Rozika Kobale in Drago Kumer pri prebiranju zbornika. TONE TAVČAR VIDEOP.MADA Vlogo in status video pro- dukcije bi lahko primerjali s statusom in vlogo, ki jo je imel v literarni produkciji osemnajstega stoletja ro- man. Osemnajsto stoletje je bilo, kot vemo, stoletje ro- mana. Vsi so ga brali, se ob njem učili brati, se učili do- jemati besedno umetnost - roman, Angleži so mu re- kli »fiction«, je bil umetni- ška zvrst številka ena, kljub nasprotovanju uradne umetnostne kritike, ki je v njem videla nekaj trivi- jalnega, surovega, glede na ep in dramo manjvrednega. Analogija s filmsko umet- nostjo se vsiljuje že ves čas, odkar se je pojavil film, še posebno pa v zadnjem ob- dobju, ko je filmska produk- cija enormno narasla in ko se je z video tehniko svet filma približal takorekoč vsako- mur. In enako pomembno vlogo, kot je imel roman v omenjenem obdobju pri razvoju splošne kulture evropskega prebivalstva, jo ima danes film: nekoliko za- postavljen, vendar pa odloči- len ustvarjalec in oblikova- lec duha našega časa. In ena- ko kot je v osemnajstem sto- letju ob poplavi romanov na- stajalo ničkoliko slabih del in ničkoliko izvrstnih del, pravih umetniških mojstro- vin, tako danes gledamo ob poplavi filmov, ob enormni svetovni filmski produkciji veliko slabih, zanič filmov, vendar pa tudi ničkoliko od- ličnih filmskih kreacij. Cilj rubrike »VIDEOPA- RADA«, ki jo pravkar odpi- ramo, je pravzaprav zelo skromen. Niti nima namena podajati celovitega pregleda produkcije pa tem področju, niti podajati kakšnih temelji- tih teoretičnih, »tekstno kri- tičnih« študij posameznih filmov. Njen skromni namen je, spremljati filmsko pro- dukcijo le v tistem delu, kije dostopnen naši publiki nj videokasetah, predvsem po zaslugi VIDEO KLUB^ v Celju (le-ta je nastal že apri la 1987 na pobudo OK ZSMS Celje oz. Mladinskega kul turnega centra - KLJUB ir s sredstvi in opremo Vladi Očka. V tem čuas si je VI DEO KLUB ustvaril lep( zbirko, ki danes šteje že pre ko 600 filmov in s povprečni frekvenco več kot deset no vih filmov tedensko. Celotni zbirka filmov je računalni ško vodena (po principu ra čunalniško podprtih knjižni carskih informacijskih siste mov), tako da so nam ves ča dostopne vse pomembnejši informacije o režiserji!: igralcih, originalnih našlo vih, žanrih itd., kar daje pre glednost in hitro dostopnos materialov. Rekli smo, da bomo v »VI DEOPARADI« spremljal filmsko produkcijo. V nj« bomo vsak teden nekolik obširneje predstavili en fili ki si po naši presoji to zaslu- in na kratko v nekaj stavkil ostale nove filme, vendar tt di tu največkrat le tiste. It bodo omembe vredni. Vs filme bomo opremili z ocen od ena do pet zvezdic (*287 Pri oceni bomo upošteva predvsem tri elemente: rež jo, scenarij in igro; ocena b v prvi vrsti »znotrajžanrska in potemtakem neprimcrlj va z ocenami filmov drugi žanrov: če damo vvestern pet zvezdic, to še ne pomen da je v splošnem enako di bcr kot znanstveno fantastii ni film z enako oceno. Še p< sebno pa moramo poudarit da bo ocena, tako kot vsak druga, na moč subjektivr in si v nobenem primeru t bo lastila atributa splošne a absolutne veljavnosti, zato. bralcem in seveda gledalcei filmov že vnaprej zagotovlj' na pravica, da se z njo r strinjajo. FILMOME Ji 29. DECEMBER 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 9 Turizma si ne moremo zamisiiti brez reda, čistoče in prijaznosti profesor Zoran Vuiller je že UO let v našem turizmu Leto se izteka in tudi v turizmu že delajo prve obračune za leto 1988. Za klepet smo tokrat napro- sili znanega delavca v turizmu, profesorja Zorana Vudlerja. Člo- veka, ki štirideset let dela za raz- voj te pomembne gospodarske dejavnosti. Človeka, ki je turiz- mu predan z vso svojo bitjo, ki ima hkrati ogromno zaslug za razvoj in uspehe na tem področju v celjski regiji. Kako se profegor Vudler spomi- nja začetkov pred tiridesetimi leti? Vudler: »Za delo v turizmu sta me pridobila pokojni profesor Ti- ne Orel in Rado Jenko. Začetki mojega turističnega dela so bili predvsem na področju turistične propagande in publicistike, ureja- nja mesta in Starega gradu. Tem dejavnostim, ki se jim je kasneje priključila še organizacija turiz- ma, sem ostal zvest do danes. Vo- lje do dela je bilo pri nas, turistič- nih delavcih veliko, pa tudi takrat- ni dejavniki na občini in okraju so nam pomagali. Za usmeritev naše- ga dela, ki je bilo v začetku usmer- jeno samo na Celje, je bila odločil- na misel profesorja Tineta Orla. ki jo je povedal na neki seji: Možje pn celjskem turističnem društvu (Rado Jenko, Viktor Gornik, Alojz Rihteršič, ing. Blaž Pristovšek, Jo- že Pelikan, prof. Cvetko Ščuka, Riko Presinger in še kdo) zapom- nite si tole: celjski turizem se ne konča v Medlogu pri Melčevem mlinu, temveč sega od hrvaške meje do savinjskih gora. Ta misel me je vodila 40 let, pa tudi danes sem prepričan v njeno pravilnost. Turizem se lahko razvija samo na Širšem območju, ozke krajevne in )bčinske meje so nam tuje, kar l^^lja za gospodarstvo na sploh. Moram omeniti številne delovne akcije. Takratno olepševalno dru- štvo je pričelo z urejanjem mesta, obnovilo je vodni stolp, usposobi- lo Stari grad, imelo je svojo grad- beno ekipo, ki jo je vodil mojster Bincl, zgradilo je gostišče na Sta- rem, gradu in ga uspešno vodilo, izdalo prospekt in prve barvne razglednice. Celjsko planinsko društvo pa je obnovilo planinske postojanke, zgradilo planinski dom v Logarski dolini, sicer pa je nemogoče našteti prav vse.« - Kako danes ocenjujete delo turističnih društev na celjskem območju. Je delo prenekaterih zanesenjakov dovolj cenjeno? Vudler: »Delo turističnih dru- štev, ki jih je na območju kar 44, dobro poznam, saj delam v Celjski turistični zvezi že od njene ustano- vitve, torej polnih 35 let. Imamo dobra, srednje dobra in slaba dru- štva. Manj je prvih in k sreči tudi zadnjih, največ pa je srednjedo- brih društev. Reči moram, da je turističnih zanesenjakov vedno manj. Prepričan sem, da smo s slo- venskim turizmom uspeli (kolikor pač smo) predvsem po zaslugi agilnih amaterskih turističnih de- lavcev, ki so precej pred profesi- onalci in družbenimi dejavniki spoznali, kaj pomeni turizem za naše območje, pa tudi za širšo družbeno skupnost. Menim tudi, da naše delo ni posebej cenjeno, k sreči pa je minilo desetletno ob- dobje, ko so določene sile udarile po turistični društveni organizaci- ji, kar je precej zavrlo naše delo. Vseeno smo zdržali.« - Kaj pomeni celjsko turistič- no območje v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Je naše območje po turistični strani dovolj izkoriščeno oziroma, kje so še možnosti? Vudler: »Gre za izredno zanimi- vo območje, kjer so prisotne vse zvrsti turizma, predvsem zdravili- ški, izletniški in stacionarni. So pa še velike možnosti. Omenim naj planinstvo, rekreacijo, vse prema- lo izkoriščene kulturne in zgodo- vinske spomenike, lov in ribolov. Imamo tudi ustrezne receptivne zmogljivosti, okoli 6000 turistič- nih postelj, okoli 8000 sedežev v gostinstvu, predvsem pa sodob- no urejena zdravilišča, ki so osno- ve našega območnega turizma, saj ustvarijo kar 70 odstotkov vseh tu- rističnih prenočitev. Naše zmoglji- vosti pa niso dovolj izkoriščene, čeprav rezultati niso slabi. Možno- sti so povsod, le delati je treba. Za primerjavo s Slovenijo in Jugosla- vijo pa še tile trije pokazatelji za letošnje leto. Letos bomo na Celj- skem zabeležili milijon sto tisoč nočitev, v Sloveniji devet milijo- nov in v Jugoslaviji 109 milijonov. Torej kar nekaj pomenimo!« - Kako v občinah celjske regi- je gledajo na pomen turizma kot gospodarske panoge. Mu v reso- lucijah namenjajo dovolj pozor- nosti ali pa ga še vedno jemljejo neenakopravno z drugimi pano- gami? Vudler: »V večini občin ne kaže- jo dovolj zanimanja za razvoj tu- rizma ali pa ga obravnavajo pre- več načelno. Kar poglejte v dose- danje letne in srednjeročne načr- te, pa boste videli, da so turizem odpravili z nekaj vrsticami, neka- teri pa le z nekaj besedami. Res, da je dohodkovni delež napram drugim gospodarskim panogam skromen, če pa bi doslej storili na tem področju kaj več. bi prav go- tovi bil večji. K sreči so za turistič- nimi društvi in našo zvezo, ki smo bili pobudniki turističnega razvo- ja, krepko poprijeli za delo delov- ni kolektivi, predvsem v zdraviliš- čih, kjer so dosegli tudi največje uspehe. Ne gre prezreti tudi iz- gradnje večjega števila hotelov (za vse nisem prepričan, da so na pra- vih lokacijah), lepega razvoja go- stinstva na sploh, kmečkega turiz- ma, pa vsega ostalega, kar spada k turizmu, čeprav bo treba še mar- sikaj dodati in dopolniti.« - Kaj na sploh menite o jugo- slovanskem turizmu? Kje so vzroki, da od turizma iztržimo manj kot denimo samo avstrij- ska Koroška s svojimi jezeri? Ko- liko se zmanjšuje pomen jugoslo- vanskega turizma s padanjem ugleda Jugoslavije v svetu? Vudler: »Naš turizem je pač odraz stanja našega gospodarstva in družbenih odnosov. Verjetno je drugod še več težav kot v turizmu. V Avstriji je zasnova turizma v za- sebni iniciativi, ob močni finančni podpori deželnih vlad in osrednje vlade. Že vedo zakaj, saj s turiz- mom pokrivajo ves zunanjetrgo- vinski deficit, pa še kakšen šiling ostane za nameček. Padanje ugle- da Jugoslavije v svetu našemu tu- rizmu zagotovo ne koristi, še manj takšna in drugačna dogajanja, ki smo jih doživeli letos. K temu do- dajmo še vse preskromna sredstva za propagando v tujini, ki bi mora- la biti bolj celovita, sodobna in agrasivna. Sicer pa mislim, da gre turizmu ob sedanjih dogodkih še kar dobro, pa čeprav z doseženim ne moremo biti zadovoljni. Tudi o naših tujih gostih bi se dalo mar- sikaj povedati. Redki prihajajo po- novno, največ gostov pa privabijo nizke penzionske in tudi izven- penzionske cene. Ne smemo pa prezreti, da imajo ugodne cene tu- di v Turčiji, Grčiji, Bolgariji in še kje. Pri nas stane povprečen pen- zion toliko kot v Nemčiji povpreč- no kosilo. Pri vsem tem pa nisem za podražitve naših turističnih sto- ritev za tujce, temveč za postopno poviševanje ob vzporednih kako- vostnih izboljšavah storitev. Turi- stično tržišče je zelo občutljivo in ne prenese eksperimentov, ki so sicer pri nas na dnevnem redu.« - Kaj pričakujete od novega gospodarskega sistema? Menite, da bomo končno enkrat turizem jemali kot pomembno jugoslo- vansko izvozno dejavnost! Vudler: »Pričakujem premik na bolje in nadejam se ugodnejših pogojev za tuje naložbe. Toda po- čakajmo, da bodo predpisi spreje- ti in ko jih bomo prebrali, bomo lahko povedali kaj konkretnega. Bo kar v redu, če bo turizem izena- čen z ostalimi izvozniki. Sicer pa kaže, da bi morali najprej posodo- biti in dopolniti to, kar že imamo, vključno z vso infrastrukturo. Predvsem pa bi morali poskrbeti za to, kar je najcenejše, za red, či- stočo in prijaznost.« - V sklop turizma seveda šteje- mo tudi gostinstvo. Na eni strani imamo precej zasebnih lokalov, ki žanjejo lepe uspehe, na drugi pa je že nekaj let v krizi družbeni sektor, ki tarna o neizenačenosti pogojev dela in življenja... Vudler: »Gostinstvo je eden os- novnih pogojev, da se lahko gre- mo turizem. Družbeni in zasebni sektor gostinstva bi morala delati v izenačenih pogojev, zasebno go- stinstvo pa naj z dopolnilno po- nudbo izpopolni družbeno. Zaen- krat nosi glavni delež v turizmu družbeno gostinstvo. Med vzorne prištevam celjsko Madrugado, Stormana v Šempetru, Irmo Ko- štomaj v Celju, Bezgovška v La- škem, Emiko Selišnik v Lučah in še kakšnih dvajset drugih, ki bi zaslužili naziv dobra gostilna. Od- klanjam pa bifeje, ker točijo samo pijače, delajo pijance, lastniki pa na hitro grabijo denar. To velja tako za družbeni kot zasebni sektor.« Ob koncu se povrniva k Celjski turističi zvezi. Kateri so bistveni uspehi dela v tem letu in čemu boste največ pozornosti namenili prihodnje leto? Vudler: »O delu Celjske turistič- ne zveze se vse premalo ve, čeprav menim, da je opravila doslej veli- ko dela in to brez profesionalnih delavcev ob najskromnejši moral- ni in materialni podpori. Veliko delo je bilo opravljeno na področ- ju turistične vzgoje, še posebej med osnovnošolsko mladino. Se- daj je na območju turističnih pod- mladkov. Pomembna je bila naša vloga s pobudami in tekmovanji za urejenost krajev, s turistično pubUcistiko, na področju turistič- ne poblicistike in propagande (v zadnjih letih predvsem z dobrim in uspešnim sodelovanjem s Po- slovno skupnostjo za turizem). Že dobro desetletje deluje naša infor- macijska služba, ki vsak teden po- sreduje podatke d zasedenosti zmogljivosti in prireditvah. Vsako leto izdajamo skupaj s poslovno skupnostjo za turizem letne in zimske turistične informacije, 23 let že izhaja glasilo Turistične ob- jave m 15 let Turistični koledar- ček. Še marsikaj bi se dalo našteti, predvsem pobude za prireditve, vodenje koledarjev in terminske- ga usklajevanja prireditev in pred- vsem koordinacijo dela 44 turistič- nih društev in štirih občinskih zvez, ki se jim bodo kmalu priklju- čile tudi nove. Žehm jim, da bi uspele, zaživele in se uveljavile.« JANEZ VEDENIK Zdravilišče Laško hoče na levi breg Gradnja na desnem bregu Savinje bi bila sicer cenejša, vendar pa ekonomsko zelo vprašljiva v začetku tega leta je celj- ski Razvojni center izdelal ureditveni načrt za območ- je Zdravilišča Laško na des- nem bregu Savinje (vse do Elkova) Načrt je bil izdelan v skla- du s srednjeročnimi in dol- goročnimi planskimi usme- ritvami, ki jih je zdravilišče Sprejelo pred tremi leti. Ven- dar pa zdaj v laškem zdravi- lišču ugotavljajo, da so se v tem času gospodarske raz- "^ore in pogledi na razvoj Zdravilišča tako bistveno spremenili, da se s predlaga- ^0 varianto razvoja ne stri- njajo. Nove zmogljivosti bi bilo smotrno graditi le na 'besnem bregu Savinje v Ja- gočah. 1 Vprašanje levega ali des- ■^ega brega Savinje je pri raz- vojnih načrtih laškega zdra- J^iiišča prisotno že dolgo - od '^daj, ko so prvič začeli raz- ''lišljati o širitvi zmogljivo- l^ti. Svojčas je eno večjih ovir predstavljala (draga) brv čez ^avinjo. ki bi jo morali zgra- biti, da bi povezali načrtova- ni objekt na levem z zdravili- škim poslopjem na desnem bregu. Tudi danes ugotavlja- jo, da bo gradnja na levem bregu precej dražja, zato pa toliko bolj perspektivna. Skratka, v zdravilišču nočejo zavožene investicije na des- nem bregu, ampak vse pred- nosti, ki jim jih nudi lokacija v Jagočah. Ker so načrti o širjenju brez sovlagateljev nedosegljivi, je takšna odlo- čitev še toliko bolj na mestu, Z eventuelnim širjenjem na levem bregu Savinje v Jagočah bi laško zdravi- lišče veliko pridobilo, saj bi bili ti objekti precej bolj od- daljeni od magistralne ce- ste in železnice ter s tem tu- di od hrupa. V obstoječe ob- jekte je v veliki meri prav zaradi te pomanjkljivosti skoraj nemogoče privabiti zahtevnejše goste. kot so ugotovili na seji laške- ga izvršnega sveta pa se vklaplja tudi v strategijo dol-, gorečnega razvoja turizma v laški občini. Objekt na levem bregu (govorijo o hotelu A kategor- je s pokritim bazenom) naj bi privabil predvsem zahtev- nejše goste (tudi iz tujine), ki bi v Laškem iskali preven- tivno terapijo, oddih in re- kreacijo, medtem ko bi težje bolnike verjetno še naprej zdravili v obstoječih objek- tih na desnem bregu Savi- nje. Hkrati pa predlagajo, da bi na desnem bregu (tam. Med ovire za gradnjo v Ja- gočah sodi tudi zaščita kmetijskih površin. Vseeno pa ta ovira ne bi smela biti nepremostljiva, saj je na dlani, da bi uspešno zdravi- lišče na teh njivah prinaša- lo več kot pa kmetijstvo. kjer je po sedanjih načrtih predviden nov objekt) uredi- li park z rekreacijskimi povr- šinami za goste. Vsi načrti o širitvi Zdravi- lišča pa so povezani s termal- no vodo. Doslej je bilo opravljenih deset globokih vrtin in zajetij, vendar pa pravih zaključkov o tem, na koliko kakovostne vode lah- ko računajo, ni. Zato bodo že te dni pri Geološkem zavodu Slovenije naročili študijo, ki naj bi dala odgovor, kako naj si zagotovijo večje količine termalne vode. Izdelava takšne študije traja približno eno leto, vse dotlej pa, seve- da, o kakšnih konkretnejših načrtih širjenja Zdravilišča Laško ni mogoče govoriti. S. ŠROT Celjski gostinci so tekmovali Sredi decembra so se tudi letos pomerili v znanju ku- harskih, natakarskih in slaščičarskih veščin celjski gostinci. S svojim znanjem so mora- li prepričati komisijo, da jim je prisodila čim višje število točk. Tekmovanje je letos že drugič zapovrstjo potekalo v organizaciji sindikata, ude- ležili pa so se ga v glavnem le gostinci iz Celja. V okvir tek- movanja je sodilo tudi oce- njevanje gostinskih lokalov, ki so jih ocenjevali gostje z glasovnicami, ki so izhajale v našem časopisu. Od 538 glasovnic, kolikor jih je pri- spelo, jih je 31 glasovalo za gostinsko podjetje TOZD Na-na, Restavracija in pivni- ca Koper, ki je zasedlo prvo mesto med gostinskimi loka- li v družbenem sektorju, med zasebniki pa je premoč- no zasedla pivo mesto resta- vracija Madrugada, saj je za- njo prispelo kar 82 g^lasov. Gostilna Medved in Škofje vasi, ki je bila druga, pa je prejela devet glasov. Za naj- boljši hotel so obiskovalci le- teh izbrali Turško mačko, ki soji pripisali 177 glasov, dru- gouvrščenemu hotelu Evro- pa pa 68 glasov. Gostinci so se na slovesni podelitvi priz- nanj najboljšim zbrali minuli petek v hotelu Celeia v Celju. Karohna Vodišek. vodja ku- hinje v hotelu Celeia: "Vsake- ga priznanja, ki ga prejmem, sem vesela, še posebej pa te zlate medalje. V našem hotelu se vedno trudimo, da postreže- mo vsakega gosta tako kot smo postregli tudi ocenjevalno komisijo, za katero smo pripra- vili jedi iz našega običajnega menuja. Različnih gostinskih tekmovanj se udeležujem že od leta 1968, prejela pa sem že več priznanj in medalj. Tovrst- na tekmovanja so zelo korist- na, vendar pa bi jih lahko pri- pravili celo še bolj pogosto, morda pa bi veljalo razmisliti tudi o kakšnih seminarjih na gostinski šoli, da bi se tudi sta- rejši gostinski kader še dodat- no izobraževal.« Alojz Horvat, Madrugada: »Pi-vo mesto pomeni za ves ko- lektiv našega gostinskega ob- jekta veliko priznanje. Letos smo tekmovali prvič, ker ima- mo lokal odprt šele leto in pol, menim pa, da bi bilo podobnih tekmovanj potrebno še več. Udeležiti bi se ga moralo več gostincev, več zasebnikov. Ni- vo tekmovanja bi se moral iz leta v leto stopnjevati, zanimi- vo pa bi bilo, če bi smeli sode- lovati tudi občani, ki bi na ta način lahko spoznali celotno celjsko gostinstvo. Sem pa kar vesel, da zasebniki delamo konkurenco družbenemu sek- torju.« NATAŠA GERKEŠ Foto; E. MASNEC 10. STRAN - NOVI TEDNIK 29. DECEMBER 1988 Z znanjem, zdravo medicinsko doktrino in s poslovnostjo Zdravilišče iz Rogaške Slatine uvrščajo med najsodobnejše in najbolj kakovostne turistične centre v Jugoslaviji, in med takšne, ki so že našli svoje mesto in vlogo v razvitem evropskem turističnem svetu. To, med drugim, potrjuje dejstvo, da ima- jo letno že preko polovico gostov iz tujine. Z lastnim denarjem in le delno s pomočjo bank in sovlagateljev, so zadnja leta v mar- sičem polepšali podobo Rogaške Slatine in obogatili ponudbo, zlasti izvenpenzionsko. V srednjeročnem programu razvoja so se v Zdravilišču zedinili, da se bodo v teh petih letih predvsem posvetili obnovam in poso- dobitvam obstoječih objektov in širitvi ter bogatitvi ponudbe. In tako tudi delajo, pri tem so uspešni in izvirni pri iskanju poti za uresničitev smelih načrtov. Odločili so se tudi, da bodo gradili, se posodabljali in širili zmogljivosti le, če bodo za to pridobili ugod- na finančna sredstva, denar, ki ne bo pov- zročal krize in zastojev. Povsem so se odpo- vedali običajnim posojilom, ki so v tem času povsem nesprejemljiva. Torej so se odločih najti takšen denar, ki bo omogočil uresniči- tev načrtov in obenem normalno delo in solidne osebne dohodke zaposlenih. Tako imajo zdaj pripravljen jasen koncept in pro- jekte pred zaključno fazo. Pri iskanju ugodnih virov so se odločili za razpis obveznic, ki pomenijo za polovico ugodnejši denar od bančnega, oplemeniten s sredstvi za manj razvite občine, kakršna je šmarska ter z razvojnim dinarjem, ki ga iz proračunskih viškov zagotavlja slovenski Izvršni svet. Na tak način bodo uredili in zgradili: veliko golf igrišče, dvorano za te- nis, smučišča, igralnico (casino), lepotilni (beauty) center, restavracijo Bellevue, pla- valni bazen, interno obvoznico, stanovanja in še kaj. Niti za trenutek obstati, neprestano iskati- nove in izvirne možnosti za naložbe in pro- gram izvenpenzionske ponudbe, je vodilo te razvojno najživahnejše turistične delovne organizacije pri nas. Zdravilišče iz Rogaške Slatine pa namerava zaradi pospešene rasti povpraševanja v inozemstvu in zaradi zani- manja za vlaganje tujega kapitala v razvoj Rogaške Slatine, zgraditi tudi nov hotel s 500 posteljami, hotel najvišje, lux katego- rije. Da so prodorni, poslovni in da v svoji vnemi kdaj tudi prehitevajo čas in razmere, govori dejstvo, da nameravajo hotel zgraditi s tujim kapitalom in ustanoviti mešano po- djetje. In ker vemo, da se tujci za sovlaganja odločajo premišljeno, je to še en dokaz, daje Zdravilišče iz Rogaške Slatine na dobri in trdni razvojni poti. Srečno novo leto 1989! Najlepšim željam se pridružuje tudi kolektiv Zdravilišča Rogaška Slatina. SLOVENUALES TRGOVINA DOM POHIŠTVA Zidanškova ul. 10, 15, CELJE SALON Titovo Velenje SALON Slovenj Gradec Našim strankam, poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem Želimo SREČNO LETO 1989. Zahvaljujemo se za izkazano zaupanje in se v Novem letu priporočamo za obisk v naših prodajnih salonih. 29. DECEMBER 1988 NOVI TEDNIK-STRAN 11 O Miklavžu, Božičku in dedku Mrazu Kuhko let je obred Miklav- ža star, preprosto ne vem. In )(oliko obred dedka Mraza, fni tudi ni znano. Učili so [las, v mislih imam staro Ju- goslavijo, moja domovina mi je bila dobrih petnajst let, da I^iklavž prihaja iz Nebes in angeli seveda, parkoljni pa iz pekla. Miklavž potemtakem , z angeli - so pod pokrovi- teljstvom Boga, parkeljni pa nekakšni Hudičevi možici, ffc vem, kdo je prvi prišel na niisel, da je Boga in Hudiča združil. Župniki in kaplani so nas učili: Bog je pravičen ... Po- tem bi moral biti tudi Mi- klavž pravičen. Pa nikoli ni bil. Za bogate bogat, za rev- ne reven. In je še danes! In kako je z Božičkom? Pri bogatih pod smrečico zajetni paketi, pri revnih kvečjemu doma izrezljane jaslice. Tako je bilo. je in bo. No, mogoče nekaj let po vojni se je Mi- idavžu in Božičku pridružil dedek Mraz. ki naj bi prva dva izpodrinil, ker je resni- čen, prišel pa je iz sibirskih tajg, nekako iz delovnega ljudstva, pravična in enako- vredna darila pa kot sprem- stvo vlečejo razne gozdne ži- vali in v belo oblečene dekli- ce predstavljajo snežinke. O Miklavžu, Božičku in se- veda tudi o dedku Mrazu so in šc pojemo razne pesmi, ki so tako rekoč ponarodele. Najprej so otroci res mislili, da je dedek Mraz pravičnejši od Miklavža in Božička. Laž ima kratke noge, resnica pa za mnoge ostre roge! S kakšnim veseljem - mo- goče polna tri desetletja - smo pripravljali prihod dedka Mraza! Igrica z zim- sko vsebino je morala biti, v koših, košarah, vrečah vsi paketi enaki. To je bil praz- nik! Za ogrevano dvorano ni bilo problema. Najprej so prevzeli pokro- viteljstvo OF odbori, nato SZDL, razna podjetja so imela patronat, šole, vrtci, nazadnje je imel vse to v ro- kah - menda še ima - občin- ski odbor DPM. Toda tudi ta naš socialistični dedek Mraz je tik pred bankrotom! Kdo bo letos oskrbel najrevnej- šim otrokom tople rokavice, nogavice, toplo perilo, volne- ne kape? Nekateri - otroci socialističnih kulakov - so bili deležni bogatih daril Mi- klavža, Božička, dedek Mraz jim bo v dvorani res podaril nekaj bonbonov, piškotov in mogoče še drobno pomaran- čo. Kaj pa doma?! Tisoče in tisoče sirotejev bi najbrž radi napisali: Dragi dedek Mraz, prinesi mi vsaj eno svežo be- lo štruco kruha! V nekaterih KS so organi- zirali nabiralno akcijo, tako nekako kot pobiranje člana- rine za RK, SZDL. ZK in ta- ko dalje. In so kar lepe vsote izprosili. Mogoče bi še več. ko bi lahko v to humano ak- cijo vključili tudi otroke. V mislih imam drugi del oče- naša: Daj nam danes naš vsakdanji kruh ... Darujejo tudi revni, obdarovani pa bo- do tudi bogati. Bolni zdrave- ga nosi. se začne ruska prav- ljica, odkoder prihaja dedek Mraz. Naj žive socialne raz- like! DRAGO KUMER. Gotovlje V imenu humanosti? v četrtek, 22. 12. 1988 naj bi se zaključila šestmesečna negotovost oziroma vpraša- nje sklepčnosti programsko volilne seje Odbora občinske organizacije Rdečega križa v Celju. Za nekatere to sploh ni bilo vprašanje niti junija, še manj pa sedaj, saj so stori- li vse, da bi to pot zagotovili sklepčnost. Predhodno so organizirali praznovanje (no- voletno) s predstavniki kra- jevnih organizacij, naknad- no pa so po telefonu pozivali udeležence in potem še zad- njih deset minut pred pričet- kom seje. Delegati so malo zamujali, zato se je začela z zamudo - 15 minut. Kljub vsem intervencijam pa ni bila zagotovljena za- dostna udeležba tistih, ki naj bi potrdili, da je bilo 2. junija 1988 vse v najlepšem redu, čeprav je takrat tako izgle- dalo. Namen te izredne seje (22. 12.) je bil, da se ugotovi zako- nitost poteka junijske seje; to pa bi po vsej verjetnosti lahko storili samo udeležen- ci junijske seje - domnevni delegati. Teh pa je na to iz- redno sejo prišlo samo 12 in še za teh dvanajst se ni hote- lo ugotavljati ali so bili dele- gati, ali pa samo udeleženci, čeprav je predstavnik SZDL izrecno poudaril - načelo de- legiranosti, namreč. Kot je bilo slišati v razpravi, marsi- kateri »delegat« niti ne poz- na načela delegiranosti. Kot rečeno, za teh dvanajst udeležencev (»delegatov«) se ni hotelo ugotavljati, zakaj so si nekateri poverilnico na- pisali sami, še manj pa so ho- teli videti (izročene) ponare- jene poverilnice za junijsko sejo. Teh poverilnic pa ni na- redil kdorkoli, ampak sekre- tar, bivša sekretarka in pred- sednica Predsedstva Občin- ske organizacije RK Celje, ki jih je podpisala. Tako se na tej seji ni ugo- tavljala zakonitost junijske seje, še manj nezakonito (kaznivo) dejanje, ki seje ce- lo banaliziralo. Niti na seji niso hoteli slišati, da v Pravi- hh OORK Celje (nanje so se na tej seji na veliko skliceva- li) pJše, da bi morali biti predsednik, podpredsednik in sekretar OORK Celje izvo- ljeni iz vrst delegatov svojih krajevnih organizacij, enako tudi dve tretjini predsedstva (pa so nekateri celo kar sami sebe »delegirali«). Da bi se zadeva lažje spe- ljala (po vnaprej predvide- nem scenariju) in seveda uzakonila, je bilo potrebno obrniti pozornost na odnose, ki naj bi jih Predsedstvo RK Celje »uredilo«. Da, za odnos gre. Za odnos do najširše javnosti (65.000 Celjanov), saj OORK Celje dobi za vsakega občana do- ločeno (dogovorjeno) vsoto denarja od SlS-a. Ljudje po- klonijo Rdečemu križu na tone obleke (tudi še zelo do- bre), zapuščajo opremljena stanovanja. Gre tudi za de- nar, ki ga zberejo v krajevnih organizacijah, v šolah, na za- bavnih prireditvah... V tej luči pa je vprašanje honorarjev na OORK Celje (ki ga je sprožil na tej seji predsednik zaradi pisanja v Delu) videti drugačno. Tu- di višina honorarjev je bila poenostavljeno prikazana. Namesto 12 starih milijonov na leto jih je ravno on samo v decembru prejel nekajkrat več. Samo novembra letos so štirje vodilni na OORK Celje prejeli v skupnem znesku več kot 130 starih milijonov (v starih dinarjih se je govo- rilo), med njim.i sekretar kot redno zaposleni 35 milijonov in to za dela, ki jih lahko opravi v rednem delovnem času. Tudi »marljiva« bivša sekretarka dobiva redni me- sečni honorar, ki je novem- bra znašal 30 starih milijo- nov in to za dela, ki bi jih ob ustrezni organizaciji dela lahko opravili redno zaposle- ni delavci. Že junija je preje- la honorar 52 milijonov sta- rih dinarjev za pripravo že omenjene sporne program- sko-volilne seje. Da pa ne bi samo omenjeni štirje prejemali honorarje, so člani predsedstva (tudi tisti, ki bi se temu radi odrekli) prejeli v decembru simbolič- ne nagrade, ki v skupnem znesku znašajo 120 starih mi- lijonov dinarjev. Bilo bi preveč enostavno, če bi govorili samo o hono- rarjih; ti so verjetno še naj- manj pomembni in se pojav- ljajo kot posledica vsega, po- sledica zaprtosti in premajh- nega (pravega) družbenega nadzora. Drugače se ne bi moglo (in še manj smelo) ne- zakonito imenovati sekretar- ja OORK Celje (ugotovitev delovnega inšpektorja), krši- ti temeljno zakonodajo, se sklicevati na akte iz leta 1976, puščati delavce stro- kovne službe v skrajno za- konsko neurejenih delovnih pogojih (tudi ugotovitev de- lovnega inšpektorja), ob tem pa jih opljuvati, kot se je to dogajalo na tej izredni de- cembrski sji Odbora. Sicer pa, kako naj urejajo odnose tisti, ki so jih skalili s svojim samovoljnim in ni- komur odgovornim delom. O kakšnih odnosih sploh lahko govorimo, če delavci ne smejo odločati niti o svo- jih najosnovnejših pravicah, če se vse sprejema in sklepa mimo njih. Če pa si delavci le upajo kaj reči, so »obdela- ni« podobno in še huje kot na tej decembrski seji. Tudi zato je bilo vsako ugovarja- nje brezsmiselno. Kakšni odnosi so to, če de- lavce strokovne službe (red- no zaposlene) »razbremenju- jejo« in jih puščajo v negoto- vosti ter jim odvzemajo dolo- čene odgovornosti, da se lah- ko opravičujejo visoki hono- rarji (z ozirom na obseg dela) kot redna oblika. Vse to in še marsikaj dru- gega verjetno ne bi bilo mo- goče, če bi ta organizacija de- lovala kot resnično najširša humanitarna organizacija (na kar se posamezniki radi sklicujejo). Potem verjetno tudi ne bi bil problem zago- toviti niti 34 in ne samo 31 delegatov. Še manj pa bi bilo mogoče delovati nezakonito. ANTONIJA MARINČEK Voda v nafti Zima je pred vrati in že pr- vi malo hladnejši dan je po- kazal, da vozniki in zimska služba niso pripravljeni na zimo, nastal pa je tudi večji zastoj v avtobusnem potni- škem prometu. Že pri minus 16 stopinj zmrzuje nafta;, zakaj se ni treba spraševati, ker vemo. da ne bi zmrznila, če v njej ne bi bilo vode. Koliko je vode v nafti, lah- ko odkrijemo na zelo pre- prost način. Pet ali deset li- trov nafte postavimo v odpr- ti posodi na sneg oziroma na mraz. Zjutraj imamo na vrhu centimeter do dva ledu. Tega vzamemo in ga raztopimo ter izmerimo; ugotovili bomo, da je v petih litrih približno liter vode, ki samo smrdi po nafti. Res je, da naše rafinerije ne proizvajajo kakšnega po- sebno kakovostnega goriva, je pa precejšnja razlika tudi med bencinskimi črpalkami. Morali bi se vprašati, od kod nekaterim črpalkarjem novi avtomobili, hiše, vile... Verjetno marsikateremu po- samezniku na črpalki kane v žep več denarja kot je di- rektorska plača in skrajni čas bi bil, da bi se inšpektorji zganili, preverili kakovost goriva, hkrati pa bi morali preveriti izvor premoženja pri nekaterih posameznikih. Vem za primer iz okolice Ptuja, kjer sije neki črpalkar v zelo kratkem času kupil hi- šo, vikend in dva avtomobi- la. Seveda pa ne smemo me- tati vseh črpalkarjev v isti koš, saj je med njimi veliko poštenih. F. D. Kako dolgo še bo Celjska koča zaprta? Znana turistična točka Celjska koča je že dalj časa zaprta. Kaj je temu vzrok ve- do samo bivši oskrbnik tov. Zakelšek in celjski Izletnik. Žrtve tega nesporazuma so samo ljubitelji oziroma obi- skovalci takšnih turističnih točk in morda tudi ljubitelji smučanja, če ne bo ta spor kmalu končan. Sedaj ko se že vsepovsod pogovarjajo o novi smučar- ski sezoni, Celjani in ostali ljubitelji belih poljan ne ve- do, če se bodo lahko smučali na Celjski koči. Ali se s tem nesporazu- mom povzroča gospodarska škoda, ker objekt ne služi svojemu namenu, ampak ga razjeda zob časa? Ali turistična bodeča neža, katero jim je podarila RTV Ljubljana, ni bilo dovolj veli- ko opozorilo celjskemu Izlet- niku, da se še naprej obnaša- jo tako neposlovno do turi- stičnih točk, ki jih imajo v upravljanju? MIRAN LESKOVŠEK, Celje PRIREDITVE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes ob 12. uri uprizorili delo Toneta Peršaka Peter in Pavel. Predstava bo za abonma IV. mladinski. Jutri bodo Peršakovo delo Peter in Pavel uprizorili ob 18. uri za izven. Teater mladih iz Griž bo danes z dvema predstavama zaključil z uprizoritvijo mladinske igrice Mali strah Bav- Bav. Prva bo ob 15.1^0 uri v Domu svobode v Libojah, druga pa oh 17. uri v dvorani v Vinski gori. V zadružnem domu na Ljubečni bo jutri ob 18. uri novoletni koncert godbe na pihala domačega kulturno umetniškega društva. V domu svobode v Zidanem mostu bo jutri ob 18. uri slavnostni novoletni koncert Železničarske godbe na pihala iz Zidanega mosta pod vodstvom Iva Guliča. V veliki dvorani kina Union bo danes novoletni koncert Celjskega godalnega orkestra in Plesnega orkestra Žabe. Ob 17. uri bo koncert za mladino, ob 19.30 uri pa bo večerni koncert. V Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo jutri ob 19.30 novoletni koncert, na katerem se bo predsta- vila pianistka Dubravka Tomšič in komorni orkester RTV Ljubljana. V domu kulture v Titovem Velenju bo danes ob 17. uri lutkovna predstava Sapramiška Svetlane Makarovič. ki so JO pripravile vzgojiteljice VVZ Titovo Velenje. V cerkvi Sv. Mihaela v Šoštanju bo v ponedeljek. 2. januarja novoletni koncert Mešanega pevskega zbora Svo- boda Šoštanj ob spremljavi Eme Zapušek na orglah in komentarju Majde Završnik. V sredo. 4. januarja pa se bodo z enakim programom predstavili v cerkvi Sv. Mar- tina v Titovem Velenju. Rudarska godba na pihala iz Titovega Velenja pripravlja v sodelovanju z Gledališčem pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki v torek. 3. januarja dva koncerta z naslovom Z vedrimi melodijami v novo leto in sicer ob 10.30 uri v domu kulture v Titovem Velenju in ob 17. uri v domu kulture v Šmartnem ob Paki. V Likovnem salonu v Celju je odprta razstava likovnih de! slikarja Štefana MarOaka. Razstava bo na ogled do 25. januarja. V KLjUBu Mladinskega kulturnega centra v Celju bo drevi ob 19.30 uri video projekcija risanke .Asterix in Britain«. jutri ob 19. uri pa se bo pričel v KLjUBu plesni večer. Res je, mnogo časo- pisov imamo. Marsi- kaj izveste iz njih. To da so stvari, ki jih najdete samo v NO- VEM TEDNIKU. To šo novice o dogod- kih in ljudeh Iz vaše neposredne bližine. Iz vaše krajevne skupnosti, občine, regije. Novice o stva- reh na Celjskem, ki vas življenjsko zadevajo in zato najbolj zanimajo. Vsak četrtek v NOVEM TEDNIKU. Pa pravite, da prav ob četrtkih ne greste mimo nobenega kioska. Ali pa pride prepozno in NOVEGA TEDNIKA že zmanjka. Rešitev je preprosta. Postanite NAROČNIK. Vsako leto izide 52 številk NOVEGA TEDNIKA. To je pri sedanji ceni 63 tisoč 400 dinarjev. Toda celotna naročnina za NOVI TEDNIK je samo 50 tisoč in 400 dinarjev In polletna le 25 tisoč in 200 dinarjev. Naročniki torej dobivajo NOVI TEDNIK deset ted- nov zastonj. To pa še nI vse. Naročniki Imajo vsako leto pravico do enega brezplačnega malega oglasa v NOVEM TEDNIKU in 50 odstotkov popusta pri eni čestitki na Radiu Celje. NOVI TEDNIK - o vsem, kar je novega okrog vas. 12. STRAN - NOVI TEONIK 29. DECEMBER 1988 SLOVENSKE ŽELEZARNE ŽELEZARNA ŠTORE 63220 STORE-BRZOJAV ŽELEZARNE STORE • TELEFON 063/27 411, 28 411 TELEX 33518 YU ZEL8TR Železarna Štore širi ponudbo v ospretlju Inženiring za intlustrijsifo opremo Prestrukturiranju proiz- vodnje tudi v Železarni Što- re posvečajo vse več pozor- nosti, predvsem pa se po- svečajo uvajanju novih de- javnosti in izdelkov, kjer vložena materialna sred- stva v primerjavi z vlože- nim delom in znanjem pred- stavljajo manjši delež. V In- ženiringu za industrijsko opremo so med ostalim že razvili dva nova izdelka, priklopno sedlo in lito str- moramensko platišče. Inženiring za industrijsko opremo Ob proizvodnjijekla in liti- ne se Železarna Store že več kot desetletje ukvarja z raz- vojem in izdelovanjem indu- strijskih plinskih gorilnikov, pripadajoče gorilniške opre- me z ogrevalnimi napravama in pečmi. Malo kasneje so pričeli projektirati in izdelo- vati tudi indukcijske lončne peči mrežne in srednje frek- vence za taljenje kovin. Zaradi boljše razvojne, proizvodne in poslovne uspešnosti so v Železarni pred tremi leti ustanovili in- ženiring za industrijsko opremo, v katerem delajo strokovnjaki s teh področij. Ukvarjajo se s projektira- njem in proizvodnjo gorilni- ške opreme, industrijskih peči in ogrevalnih naprav, ki potrebujejo za svoje delova- nje plin ali električno energi- jo. Ob tem pa, v okviru ener- getsko - varčevalnega pro- grama, razvijajo tudi rekupe- ratorje za plinske ogrevne in žarilne peči ter kupolke. In- ženiring uspešno sodeluje z vrsto projektantskih in proizvodnih organizacij ter razvojnih inštitutov. Lito strmoramensko platišče v svetu zadnje čase klasič- na platišča iz pločevine za- menjujejo z litimi strmora- menskimi platišči iz nodu- larne litine. Za razliko od klasičnega platišča je ulitek iz enega kosa, monolita, ob- delan in pripravljen za mon- tažo na os vozila. Na dom^a- čem tržišču je to nov in do- slej malo uporabljen izdelek, na zahodu pa je že v precejš- nji meri izpodrinil klasična platišča. Na strmoramensko platišče se montira tubeless radialni plašč, brez zračnice. Strmoramenska platišča se uporabljajo pri tovornja- kih lahke, srednje in težke izvedbe, pri prikolicah, pol- prikolicah, avtobusih za mestni in mednarodni pro- met ... Takšna platišča so boljša od klasičnih, saj sta montaža in demontaža plaš- ča enostavna in hitra, statič- na in dinamična neuravno- vešenost sta manjši, teža ko- lesnega kompleta je manjša, kolo nima zračnice in ščitni- ka, hlajenje zavornega sista- ma je intenzivnejše, med plaščem in zračnico ni tre- nja, upor kotaljenja in s tem poraba goriva sta manjša, plašči imajo daljšo življenj- sko dobo in še bi lahko na- števali. V Štorah izdelujejo strmoramenska platišča di- menzij 8,25 X 22,5 col, po po- trebi pa razvijajo tudi ostale velikosti in uzvedbe platišč, npr. 9,25 x 22,5 col, 7,50 X 22,5 col in tako dalje. Priklopno sedlo v cestnem tovornem pro- metu se vse bolj uveljavljajo prevozi s polpriklopniki - kombinacijo stalnega vleč- nega vozila in različnih iz- vedb polprikolic za prevoz različnih tovorov, tudi kon- tejnerjev. Priklopno sedlo je strojni sestav, ki s pomočjo vklop- no-izklopnega mehanizma varno povezuje polprikolico z vlečnim vozilom. Osnovni nosilni elementi priklopnega sedla so iz obdelane nodular- ne litine, elementi samodej- nega mehanizma za zapira- nje pa so iz jekla. Sam meha- nizem je večkratno varovan, tako da ne more priti do ne- kontroliranega izklopa. Vsi elementi sedla so dostopni in zamenljivi, vzdrževanje pa je hitro in enostavno. Prik- ljučne in gabaritne mere so izdelane po mednarodnih normah, kakovost materiala ter vzdržljivost in varnost sedla pa so preizkušeni v do- mačih in tujih laboratorijih v skladu z zahtevami medna- rodnih ustanov. Lita strmoramenska platišča Monolit Priklopno sedlo vlečnega vozila. Indukcijska lončena peč 250 kg. Golding novo ime za še boljšo kakovost dela in storitev BBiMlgSaSBBMMBiaWIIWTIIIMif'i|ilW£IIIIWIBM Hmezadova delovna organizacija Gostinstvo - turizem iz Žalca dobiva novo ime in novo podobo o Hmezadovi delovni organizaciji Go- stinstvo-turizem je bilo doslej napisanih in izrečenih že kar veliko besed. Dolgo se je ta delovna organizacija ubadala z iz- gubami, že nekaj časa pa posluje brez izgub, vendar še zdaleč ne brez težav, ki so v prvi vrsti odraz splošnih težav druž- benega sektorja gostinstva. V vsakem primeru pa je treba za veliko prizadevnost pohvaliti ta kolektiv, ki vztraja kljub težkim delovnim pogojem in s skromno materialno stimulacijo. V sklop te delovne organizacije sodita ho- tela v Preboldu in Žalcu, restavracija Slo- van na Vranskem, Samopostrežna resta- vracija Gaberje v Celju in še nekaj gostin- skih lokalov v žalski občini. Kot zanimi- vost zapišimo, da sodi samopostrežna re- stavracija na prvo mesto v celjski občini po številu pripravljenih obrokov družbe- ne prehrane. Veste kaj je to Zlato klasje? Ljubitelji dobrih, sladkih stvari to že nekaj časa vedo. Zlato klasje se namreč imenuje drobno domače čajno pecivo, ki ga izde- lujejo v delovni organizaciji Golding. Lahko ga kupite v vseh gostinskih obra- tih te delovne organizacije in ko ga bo- ste poskusili enkrat, bo v vaših domovih nepogrešljivo ne samo ob prazničnih trenutkih, pač pa tudi sicer. Zlato kla.sje pa ponujajo v lično oblikovanih okro- glih škatlah. Skromna akumulacijska sposobnost družbenega sektorja gostinstva nasploh seveda otežuje tudi nekatere naložbe, ki bi jih morali nujno uresničiti, saj je ena izmed poglavitnih nalog te delovne orga- nizacije v prihodnjem letu pridobitev čim več tujih gostov, kar je seveda nujno ob padanju kupne moči domačega prebival- stva. Gostje iz tujine zahtevajo seveda ka- kovostne usluge, vključno s sodobno ure- jenimi lokali in nenazadnje hotelskim udobjem. Hotel v Preboldu je star že de- set let, žalski pa osem in vse sile bodo usmerili v to, da bi ju modernizirali. Pri tem pa se v Žalcu zavedajo prednosti, ki jih ima sama lega Savinjske doline. Tudi za možnosti organiziranja raznih izletov za skupine tujih gostov. Lahko bi rekli, da so sprejemni izpit naredili že letos in lani, ko so vse poletje v preboldskem hotelu letovali gostje iz Nizozemske. Nabrali so si tudi precej izkušenj, ki bodo ob poveča- nem številu tujcev v prihodnjem letu še kako dobrodošle. Večino pogovorov s tu- jimi agencijami so uspešno zaključili, ve- liko pa si obetajo tudi od sodelovanja s tu- ristično agencijo Slovencev na avstrij- skem Koroškem - Cartrans. Kolektiv delovne organizacije za go- stinstvo in turizem GOLDING iz Žalca želi vsem gostom, poslovnim prijate- ljem in bralcem Novega tednika srečno, zdravo in uspešno leto 1989 in kliče: Ostanite še naprej naši prijatelji! Seveda pa vse to ne pomeni, da bodo zanemarjali domače goste, saj se natanko zavedajo, da so od njih pravzaprav še naj- bolj odvisni. Tudi prihodnje leto ne bo manjkalo raznih akcij in prireditev, ki jih prirejajo v obeh hotelih, kulinaričnih dne- vov in tednov in še bi lahko naštevali. Kot novost naj omenimo to, da se bo Hmezadova delovna organizacija Gostin- stvo-turizem preimenovala v delovno or- ganizacijo Golding, ki ponazarja osnovno dejavnost tega kolektiva, Golding pa je tudi ime znamenitega, kakovostnega sa- Zadnjo noč v letu lahko prijetno preži- vite v hotelih v Žalcu in Preboldu. Ponu- jajo vam dvoje možnosti: plačilo vstop- nine in novoletnega menuja ali plačilo samo vstopnine. Nekaj je še prostih mest in kdor se še ni odločil, kje bo preživel najdaljšo noč v letu, bo dobrodošel v Preboldu in Žalcu. V obeh hotelih pri- pravljajo tudi novoletni ples, 1. janu- arja. vinjskega hmelja. Poslej se hotel v Žalcu ne bo več imenoval Golding, pač pa hotel Žalec, hotel v Preboldu pa bo imel ne- spremenjeno ime, torej hotel Prebold. Kot zanimivost zapišimo, daje celostno podobo pripravil studio Trg pri Novem tedniku in radiu Celje. Na samoupravnih organih delovne organizacije so novo ime že sprejeli, zdaj pa je na vrsti le še posto- pek glede registracije. y resnici je slika laž. ČAJ OB PETIH PRI SLIKARJU AVGUSTU LAVRENČIČU Fatamorgana poc celjskim gradom Srečanje s slikarjem, predvsem pa s človekom, kakršen je aka- demski slikar Avgust Lavrenčič, je izjemno doživetje, ki ostane v spominu, prihaja po koščkih, po detajlih v skorjo malih mož- (an, ki potem spodbujajo razmi- šljanja o slikarjevem svetu. Ta njegov svet pa je ena velika har- monija barv, sožitja in razume- vanja z ženo Majdo, upodablja- nja sveta, ki ga ni, a se mu člove- Itvo s cometovo naglico bliža. fJapovedi z njegovih olj človeka iretresejo, da se mora obrniti va- \t in razmišljati. fčaj ob petih v kuhinji Lavrenči- tevih na Skalni skleti in sveže pe- eno pecivo, pa pogovor o vsakda- ijem življenju in skrivnostnem vetu barv, so prijali. Bili smo štir- 5. Fotoreporter Edi Masnec dolgo li želel zmotiti pogovora s škljoca- jem fotoaparata. Pozno v večer va se poslovila od prijetnih gosti- eljev. Zunaj je rahlo snežilo... zametek in rojstvo Kako čudno, mi je čez nekaj dni odrobnost rezko presekalo ovoj- lico malih možgan, da je skoraj abolelo, da ima lahko človek tako ločno fantazijo, in dajo zna povr- ■ vsega še tako fantastično in do •nca slehernega ostrega roba PodoVjiti in jo tudi z besedo, ne arno s sliko, prenesti na drugega loveka. Seveda, si odgovorim, to e umetnost in očitno sem pod vti- om te umetnosti. Kako mora biti iri duši šele slikarju, se tolažim, 0 mu kakšen motiv rogovih po lavi, pritiska od znotraj navzven, la sence, čelo, na tilnik, dokler likar lepega dne, ali temne noči 'lajšano ne ugotovi, da bo danes arisal skico, ji dal morda celo ime 1 da bo po njej potem slikal. Za- letek in rojstvo, vmes pa dolgo in -žko pričakovanje. Te občutke lobro poznam. Zato. zato torej sli- ar tako nerad odda katero svojih ^1. Tako tesno je povezan z njim, sako platno nosi svojo zgodbo, saka slika je povezana s slikar- 'rn, in če odide iz mansarde nje- ov('ga ateljeja, je umetnika ven- ar za košček manj! Celo na raz- tavc ne daje rad svojih del, se PotMinjam delčka večernega po- 0' ';;a. Ni se zgodilo enkrat, daje 'l^ii ') prišlo nazaj poškodovano. i ' 1 je: 'To je rana! To boli! Ne likam zato, da bi prodajal, čeprav } Iti tam vendarle kaj odtujim. Waj zazija praznina na tistem ^estu.« r^a, spominjam se dveh praznih ;9vcljčkov na desni strani tople, !'n,isto peči v kuhinji, kjer smo '''i caj in grizljali slastno pecivo. morda tisti hip, ampak pozne- ^' riie je praznina zmotila, tja bi °.dila slika. Poklanja jih ženi. Pu- je prosveto, pustil scenografi- \> da bi doma v miru slikal. On je 'ikari Scene ali slikarstvo '>Za slikarstvo sem si vzel čas. Moral sem. Na enem olju delam po nekaj mesecev. Ukvarjam se z detajli, ki mi veliko pomenijo. Zanimajo me izpeljave, ki imajo potem likovno vrednost. Tako sem prišel v položaj svobodnega umetnika. • Kako je že rekel? Pri stoti gledališki sceni je nehal biti scenarist. Večino jih je naredil za celjsko gledališče in tega obdobja se rad spominja. »Končal sem s scenami samo na ljubo slikar- stva. Začel pa sem še zelen, komaj sem prišel z akademije, ko so me pritegnili veliki ljudje, kot na pri- mer Herzog, Gombač, Hartman, Kislinger. Prvo sceno sem delal za režiserja Mirana Herzoga. Predsta- va, enodejanka je bila, seje imeno- vala Žena pred obzidjem. Veliko mi je moral zaupati, daje dal delo v roke debitantu.« Zmeraj je tako skromen. Kako ne bi znal delati scen, če pa je bila navsezadnje to njegova materija. Scena je instalacija nečesa, v ne- kem prostoru, se spominjam nje- govih besed. »Gre za oblikovanje in podajanje nekega ambienta.« In, kaj ni rekel, da je bil njegov osnovni poklic tehniški risar pri Betonu, to je pri zdajšnjem Ingra- du? Užival je. Risal je fasade, zme- raj je kaj dodal, kaj olepšal, nare- dil po svojem okusu. Od tam spodbuda, da naj gre študirat sli- karstvo. »Srečno naključje«. Pra- va sreča. Opremiti sto predstav z odličnimi scenami, to mora pu- stiti pečat. Pa se spomnim njego- ve znamenite Textilije, pa drugih kostumov s slik v njegovem atelje- ju. In besed: »S slikami sem se vedno vrtel v teatru. Mamila meje vloga kostuma, njegovo bistvo.« Takšna je fantastična slika - ko- stum, v rdeči kardinalski barvi. Kpstumirana praznina. Fanta- stično. Asociacija jezdecev apokalipse Res je, kot pravi slikar, da je najlaže dati sliki ime: Brez naslo- va. Najbrž sem ga vprašala, kako daje slikam imena. »Izhajam iz os- novne ideje, potem pa, ves čas ko slikam, razvijam hkrati s sliko še misli. In tako pridem do novega in novega imena za sliko. Včasih ima kakšno moje delo pred dokonč- nim še 25 možnih imen. Konj z jez- decem, ki ga zdaj slikam, seje spr- va imenoval Mont cavalo (Gora - konj). Zdaj se imenuje Okameni- na. Slika še ni gotova...« A tudi takšna, kakršna je, te presune. Okamenela človeška pojava na kamnitem konju. Lapidarijec. Svetovljan. Večni militaristični duh, kije bil veliko med nami in je tu. Je asociacija jezdeca apokalip- se. Čudovit razlagalec svojih del je, je potrdila tudi njegova žena Majda. »Ure in ure bi lahko govo- ril o kakšni sliki in pri tem razvijal lastno domišljijo in domišljijo pri- sotnega.« Kakšna čudovita sposobnost duha, pomislim, kadar oživljam srečanje z umetnikom. Fatamor- gana pod celjskim gradom! Spet sem se spomnila na grozečo sliko, na opomin človeštvu. Kronos. Možgani ali dim? Grozeči detajli. Nadrealizem. Humunkulus, stvor iz retorte. »Ne bi ga rad gledal v je- dilnici.« Morda pa marsikdo drug, ki si želi njegovih slik. »Zame je slika: ali vredna nič, ali toliko, da sploh nima cene. Za- to naj ostane tu.« Kako debelo je moral gledati tisti Amerikanec, se včasih nasmiham slikarjevi zgod- bi, ki je pred leti prišel v Celje, na slikarjev dom, ga snubit, da bi mu prodal sliko. Menda je bil gospod Amerikanec bogat mož, strasten zbiratelj umetnostnih del in si je najbrž mislil, še zadovoljen bo, če bo dobil nekaj zelenih dolarčkov. A ni vedel, s kom ima opravka. Slikar se je sicer izvijal, češ, da slike še ne more prodati, dajo rav- no pripravlja skupaj z drugimi za razstavo in da, žal... in tako na- prej. Pa se ga je le znebil. In ko je že na dogodek skoraj pozabil, čez tri leta, se je pojavila organizator- ka tistega Amerikanca z bankovci. Vedela je za podrobnosti zgodbe o sliki, ne pa tudi namere, da je slikar nikoU ni hotel odtujiti. Od- šla je praznih rok. »Sem si že tedaj mislil, če se mu že toliko gre za tisto sliko, potem jo imam že raje jaz.« Slika je laž Vsaka slika ima svojo zgodbo o potencialnem kupcu. »Pa saj je vse iluzija, fatamorgana. Gledalec sliko samo zamenja za resnico, v resnici pa je slika laž. Ena sama velika laž. Resnica je slika samo v eksistenci materiala.« Tako kot čuti, tako v slikarstvu^reagira. Iz- poveduje se z detajli. Življenje pa je sestavljeno iz detajlov. »Z mo- jim slikarskim očesom sem blizu fotografu.« Ediju je godilo, se spomnim. Sh- kar s svojim svetom mu je bil svo- jevrsten poklicni izziv. Tudi meni. Predvsem kot velik človek. Še en posnetek pred Okameni- no in poslovili smo se. Zunaj je medtem nehalo snežiti. S sopotni- kom v avtu sva bila bolj tiho. Vsak s svojimi mislimi. Potem sem ugasnila luč. Zunaj se je naredil beli dan. Zaprla sem pokrov pisalnega stroja... Vse je fatamorgana. MATEJA PODJED Foto: EDI MASNEC S slikami sem se vedno vrtel v teatru. Ko slikam, razvijam tudi misli o naslovu. Zdaj je Okamenina. g. 2& DECEMBER 1988 KVALITETNO ŽIVLJENJE PRAVICA VSAKEGA ČLOVEKA? Med polnim življenjem, životarieniem in smrtio ie denar Verjetno nihče med nami ne bi mogel obsoditi sočloveka na trp- ljenje, še manj na smrt. Med bol- nike, ki so jim dokončno odpove- dale ledvice in živijo s pomočjo umetnih v obliki dragih apara- tov, pa se je zalezel strah, da nam tudi varčevanje za ceno člove- ških življenj kmalu ne bo več tu- je. Dializni bolniki v Celju so se skupaj z zdravstvenimi delavci odločili, da ne bodo nemočno ča- kali na takšno obsodbo. Združeni v društvu dializnih bolnikov so se pripravljeni boriti za svoja življenja, za svoj jutri. V komaj dobro ustanovljenem društvu jih je preko 120, njihovi pogledi, upanja in strahovi pa se pokriva- jo in dopolnjujejo. Želijo živeti človeka vredno živ- ljenje, kakršno omogoča kako- vostna dializa. Zdravstveni delav- ci jim to želijo in hočejo tudi zago- toviti, vsem oviram, zlasti denar- nim navkljub: »Vem, da zaradi srhljivih številk nikoli ne bomo ni- komur odrekli takšnega zdravlje- nja. Edino merilo bo še vedno glo- boko zavestna strokovna skrb, ki ji mora biti namenjen pretežni del našega strokovnega dela. Tega ni- smo zanemarili. Zanemarjali pa smo morda eno drugih naših na- log, to je pravočasno in temeljito informiranje družbe. Slej ko prej bo moralo postati jasno, da dolo- čeni medicinski problemi le niso samo ožji, strokovno medicinski ampak izrazito širši družbeni pro- blemi. Eden takšnih je tudi diali- za.« Tako je svoje prepričanje za- pisal primarij dr. Marijan Močiv- nik, specialist internist, kije prišel iz ljubljanskega kliničnega centra v Celje z bogatimi izkušnjami. Ampak en zdravnik je premalo. Po normativih bi jih moralo biti najmanj pet. Sedaj si vsaj malo pomagajo z zdravniki, ki prihajajo na pomoč z interne intenzivne te- rapije. A kot nam je povedal dr. Rafael Skale, je težko slediti hi- tremu razvoju tehnologije, ki jo uporabljajo pri dializi, pa še bolni- kov ne morejo dodobra poznati. Hemodializa je poseben način zdravljenja bolnikov, ki so jim dokončno odpovedale ledvice. Najpreprosteje povedano je to čiščenje in izpiranje krvi pri bol- niku, zastrupljenim s številnimi presnovki, ki jih ledvice ne more- jo več izločiti iz telesa. S pomoč- jo umetne ledvice lahko bolniku za dolga leta podaljšajo življenje in mu omogočijo aktivno, člove- ka vredno življenje. Zaradi skromne zdravniške za- sedbe so sestre večinoma prepuš- čene sebi, a tudi njih je malo, pre- malo. Namesto 36 samo 23. pa še od tega so 4 pripravnice, nekaj jih je na porodniški, pa v bolniški... Vodilna sestra Jovanka Podbre- ger je na dializi že 15 let in samo zanimivo in koristno delo. pred- vsem pa upanje, da bo boljše, jo drži pri zahtevnem delu na oddel- ku, od koder niti na malico ne mo- rejo. Njihovo delo pa ni le sestr- sko. Zgovorno ga je opisal eden izmed bolnikov: »Ce že ne prena- šajo vreč, imajo pa prav gotovo v eni roki injekcijsko brizgo, v drugi pa izvijač.« Enostavnejša popravila so jim kljub strokovni neusposobljenosti za takšno delo pač prepuščena, če hočejo, da že male okvare ne podrejo vsega si- stema dela. Neustrezno vzdrževanje apara- tov je namreč ena najbolj bolečih točk celjske dialize. Brez rezerv- nih aparatov je vsaka okvara kata- strofa, saj je treba na popravilo čakati tudi po mesec dni in več. Največ težav pa jim povzroča ok- vara na aparaturi za pripravo vo- de, ki mora biti brez vsakršnih pri- mesi. Nekoliko upanja jim vliva priha- jajoče leto. Pričakujejo, da bodo obljube po večjem številu sester in tehniku, ki bo v njihovem timu, ne pa prihajal iz Ljubljane ali Beo- grada, izpolnjene. Le stalna prisot- nost tehnika bo zagotavljala kako- vost delovanja aparatur, nenazad- nje pa tudi njihovo večjo vzdržlji- vost. Dokler ne bo boljše, pa je treba preživeti. Povezani v društvu bo- do skušali še naprej pomagati drug drugemu. Z nasveti, izobra- ževanjem, opozarjanjem na po- manjkanje ljudi in aparatur, na ne- ustrezno organiziranost, na to, da imajo pravico do življenja. Morda bo društvo pomagalo, da bo celj- Vzroki za odpoved ledvic so glomerulonefritis, kjer prevladu- jejo avtoimunski, pielonefritis kot posledica bakterijske okužbe in prirojene nepravilnosti ledvic. V svetu vse bolj proučujejo anal- getsko nefropatijo, pri kateri pri- de do oslabelosti ledvic brez dru- gih znakov zaradi prekomernega uživanja analegetikov (Plivadon, Plivalgin, kombinirani praški). V Švici so ugotovili, da je bil to razlog odpovedi ledvic pri četrti- ni bolnikov. To pa je tudi edino področje, kjer je mogoče bolezen preprečiti. ska dializa, kije po velikosti druga v Sloveniji in jo je z velikim priza- devanjem le dve leti za dializnim centrom v Ljubljani leta 1972 usta- novil primarij dr. Franc Fazarinc zopet mesto, kamor bodo bolniki prihajali z zaupanjem v aparature, od katerih je odvisno njihovo živ- ljenje in počutje, ko jih ne bo strah, kaj bo, če se pokvari še en aparat, bolnikov pa skoraj ni mo- goče poslati v prav tako prenapol- njene druge dializne centre. Mor- da bodo nekoč lahko nudili dializo tudi ljudem, ki samo potujejo sko- zi Celje, morda bodo vzpodbudili zdravilišča, da v svojo ponudbo vključijo tudi dializo. Razviti svet to dela. Morda bo res prišel čas, ko se ne bomo več ubadali s preživet- jem, ampak bomo lahko načrtova- li naš razvoj, našo prihodnost? In vedno je upanje boljše, kot brezup v Dializnem glasniku, ki ga je leta 1982 pričelo izdajati Društvo Matjaž Pinter ledvičnih bolnikov Ljubljana, je za uvod k svojemu prispevku o umetni ledvici primarij dr. Mari- jan Močivnik zapisal Goethejev verz: Vedno upamo, in vedno je upanje boljše kot brezup, kajti kdo pozna vse možnosti? Upanje je življenjsko pravilo dializnih bolnikov. Kadar ga zmanjkuje, je hudo, zelo hudo. Anton Juntes iz Tržišča pri Mo- kronogu je bil star 40 let, ko so ga 17. junija pred 13 leti prvič pri- ključili na dializni aparat. Med celjskimi bolniki živi z dializo najdlje. Upanje je skril globoko v notranjost: »Če bo šlo tako naprej, bomo morali zapreti oči. Stroji so preo- bremenjeni, vode ni. Pogosto pri- deš zastonj. Pot do Celja pa je dol- ga, čeprav so nam jo sedaj olajšali s posebnimi pogodbenimi prevo- zi. Hudo je bilo v začetnih letih, ko je dializo spremljala vrsta težav, hudo je sedaj. Dializa v Celju je slaba. Voda ni nikoli takšna kot bi morala biti. Namesto olajšanja pri- naša slabost, bruhanje, glavobole, bolečine v sklepih... Živim od da- nes do jutri. Pred osmimi leti, ko so me klicali v Ljubljano zaradi presaditve ledvic, sem še upal. Pa ni bilo iz tega nič. Danes ne vem, če bi presaditev sploh še vzdržal - tudi če bi zame našli ledvico. Kadar nisem na dializi, životarim. Delati ne morem. Edino razvedri- lo so mi sprehodi. Živim od danes do jutri. Obupal sem že. Če bo šlo tako naprej... Nekaj jih bo pomr- lo, drugi bodo invalidi. Pa bi bilo treba samo popraviti aparate, ku- piti pet novih, zagotoviti vodo...« Julki Tajnikar iz Slovenskih Konjic, ki je dopolnila 69 let, je v zadnjih štirih letih zamrla pesem v srcu. pesem, ki jo je spremljala tudi v najtežjih vojnih časih: »Življenje nam ohranjajo. Na za- četku še tega nisem verjela. Prehi- tro, v enem tednu je prišlo. Potem pa se navadiš. Nekako se da živeti. Mož mi kuha, v trgovino grem še sama. veliko berem in tudi pletem še vedno rada. Samo pišem ne več. V začetku pa sem še zapisala nekaj pesmi o našem življenju z dializo.« Jože Skornšek iz Topovelj pri Braslovčah je pn 50 letih na dializi že 12 let. Bolj kot njegova bolezen ga je prizadelo, da je morala tudi 23 letna hči na dializo. O tem ne govori rad: »Prva leta sploh nisem vedel za dializo. Dobro sem se počutil. Po- časi je pričel pešati ves organizem. Tudi sedaj, po dializi, si nisem opomogel.' Matjaž Pinter, 26-letni predsed- nik celjskega društva, je zaposlen v Opekarni Ljubečna. Ob skupnih društvenih prizadevanj veliko pri- čakuje, tudi v delovni organizaciji mu pomagajo in ga razumejo, pa vendar: »Lahko bi živeli in delali kot vsi drugi, zdravi ljudje. Na to pot so se nam postavili stroji. Vem, kako dobro se počutim, i<.adar me prik- ljučijo na aparat z biofiltracijo A kaj, ko porabi preveč vode, vsaka okvara traja neskončno doj, go. Ko, sem bil priključen na bj. ofiltracijo, šest mesecev nisem po, treboval transfuzije krvi, počutil sem se zdravega, normalno scrtj lahko živel in delal. Če pa dializg ni v redu, se treseš, ne ješ, ne pijoš, potrebuješ transfuzije. Vsi si želj! mo dobre dialize, potrebujemo jo A za skromno število aparatov nas je preveč. Skoraj se že tcpemo postelje. Veste, če gre za življenje, naredi človek karkoli. Mi pa noče- mo, da bi borba za življenje posta- la groba resnica. Saj imamo ven. dar pravico živeti.« Tugomir Voga iz Šentjurja je pn 67 letih še mlad dializni bolnik, ki trezno in kritično gleda na raznio. re, v katerih živi skupaj s sobolni ki in zdravstvenimi delavci: »Tu smo kot družina. Usodno smo vezani drug na drugega. Dia liza je način življenja in za nas ni druge alternative. Stroji so naše železne žene. Brez njih se lahko poslovimo od življenja. Strojev pa je premalo, ne vzdržujejo jih red no. eden. na vse konce raztrgan zdravnik, če je še takšen strokov njak kot primarij Močivnik, vsega ne zmore. Za bolnike ni dovolj, če zanje skrbijo samo sestre. Preo bremenjene so, pod stalnim psi hičnim pritiskom, da se lahko zgo-j di najhujše, ko zdravnika ne bo| blizu. Vemo, da zdravstveno oseb- je na dializi stori vse in še več v teh pogojih. Vsi skupaj hočemo vede ti, kaj bo z nami jutri. Pravico ima| mo do zdravstvenih uslug. Oseb no mislim, da na celjski dializi še niso izkoriščene vse možnosti Verjamiem, da bi jih mnogo lažje, če bi bila samostojen oddelek zno traj bolnišnice, z jasno začrtano prihodnostjo. Zakaj moramo za- padati v pesimizem, zakaj se mo- ramo spraševati, kaj bo. bomo ju- tri še živeli, kaj bo čez eno leto? Na ta vprašanja je treba dati od- govor.« Albert Salobir je doma iz Žalcal star 51 let, na dializi že enajsto! leto, zaposlen: _J Ivančekje bil bolečina sobolnikov in zdravstvenih delavcev. Bolezen je bila kruta. Ivana zdaj ne boli več. Kdo bo odšel za njim? Primarij dr. Marijan Močivnik ob Tugomirju Vogi. Pred in po dializi se morajo bolniki sten ti. Na posnetku Jože Skornšek. J 29. DECEMBER 1988 Anton Juntes Julka Tajnikar Štirikrat dnevno se bolniki na posteljah zamenjajo. Pripeljali so novo bolnico, ki jo za dializo pripravlja dr. Rafael Skale s pomočjo sestre Jovanke Podbreger. »Delam od 7. dp 11. ure, potem grem na dializo. Če pridem na vr- sto in je dializa dobra, je vse v re- du. Če pa sem na vrsti šele ponoči, je drugi dan težko na delo. Kljub vsemu razumevanju, ki ga imajo sodelavci, pa vendar od bolnika pričakujejo, da bo na delovnem mestu kot vsi drugi. Hudo je, ker se zavedamo, da bi ob boljših po- gojih to tudi lahko bilo. Številke govorijo, da imamo ob dobri diali- zi bolniki enake možnosti preži- vetja kot zdravi ljudje. Stvarnost pri nas pa je drugačna. S tem se ni moč sprijazniti. Ker gre v bistvu za denar, dobivamo bolniki obču- tek krivde, da toliko stanemo družbo. Bojimo se. Kaj bo z nami?« Za ceno človeškega življenja gre življenje bolnika, ki sta mu led- vici dokončno odpovedali, je po- vsem odvisno od dializnega apara- ta in zdravstvene oskrbe. Če tega ni, lahko bolnik umre v sedmih do desetih dneh. Ob dializi danes povprečna življenjska doba bolni- kov ni krajša od povprečne živ- ljenjske dobe ljudi z zdravimi led- vicami. Statistika je ugotovila, da danes preživi 15 let 90 odstotkov dializnih bolnikov, medtem ko jih je leta 1970 samo 30 odstotkov. Številke pa tudi govore o neločlji- vi povezanosti zdravljenja z diali- zo in količino denarja, ki je na raz- polago. V razvitih evropskih drža- vah zdravijo z dializo 300 do 400 bolnikov na milijon prebivalcev, v Jugoslaviji 135, v Sloveniji 300 na milijon prebivalcev. Dializno zdravljenje namreč sodi med naj- dražje oblike zdravljenja. Zdrav- ljenje enega bolnika v enem letu (trikrat tedensko) stane pri nas 450 milijonov dinarjev. En sam dializ- ni aparat stane 500 do 700 milijo- nov dinarjev. V Celju je na dializi 72 bolnikov, imajo 12 dializnih mest, od 11 aparatov jih dela 9, od tega jih je polovica neustreznih. Posteljno tehtnico, s katero je mo- goče sproti spremljati, koliko te- kočine bolnik izgublja med diali- zo. imajo samo eno. Nova stane 150 milijonov dinarjev. Denarja za družbene dejavno.-. in še posebej za zdravstvo, je da- nes premalo. Zmanjševanje stro- škov, o katerem je bilo porablje- nih že tohko besed, pomeni pri dializi, če že ne neposredno zmanjševanje človšekih življenj, pa vsaj hudo ogrožanje kakovosti življenja teh bolnikov. Razmere so že tako zaostrene, daje celo zdrav- nik na odgovorni funkciji v repu- bliki izjavil, da če ne bodo uspeli drugi ukrepi, bo treba zmanjševati obseg zdravljenja tam, kjer gre za drago zdravljenje in zadeva le ma- lo število bolnikov. Brez velikega pretiravanja je to mogoče razume- ti kot obsodbo na smrt za del »dra- gih« dializnih bolnikov. Naša naj- večja vrednota - čovek - je pri nas najcenejša. Se bodo ponovile raz- mere iz začetkov uvajanja dialize, ko je bilo aparatov pfemsilo za vse in so imeli prednost mladi bolniki. tisti, ki so opravljali zahtevnejše delo. bili drugače zdravi, imeli več otrok... Če ni dovolj aparatov za vse, mora del ljudi umreit. Mod bolniki se šepeta, da se to v Jugo- slaviji spet dogaja. Zaenkrat še prikrito in v Sloveniji menda še ne. Toda podatek, da so v Celju ob 12 novih bolnikih dobili samo en aparat, na katerega je mogoče priključiti največ 6 bolnikov, tudi nekaj pove. Kot da razmišljanja birokratov, ki delijo denar, ne bi segla tako daleč, da bi izračunali, koliko manj bi družbo stali kako- vostno zdravljeni dializni bolniki, ki bi lahko normalno živeli in opravdjali družbeno koristno delo - Če že mislijo samo na denar. MILENA B. POKLIC Foto. EDI MASNEC TURISTIČNI COME BACK: Filačeva pot do dobre gostilne I\ turistično razvitih alpskih deželah že z zunanjostjo privabi- o številni lični zasebni penzioni. z njih veje tista domačnost, ki je le tiaje noben hotelski kolos. Pri las so še vedno redki. V starin- ikem Gornjem gradu prav tako ■stopa pročelje -Gostišča Tro- Icj-Filač«, zasebnega penziona. \ udi notranjost gostišča je tak: ba, da je čutiti tisto nekdanjo tr- sko starožitnost, ki prevladuje V zgodovinskem kraju. Gostilni- čar Jakob Filač daje s svojo poja- vo gostilni značilni ton. Močan, po značaju takšen, da se zna približati u. spominja na čas tistih nek- iobrih starih gostiln, katerih . vse manj«. Pa jih bo moralo bili vse več, tistih -dobrih«. Po suhih letih Po sedmih suhih letih turizma, bo v Zgornji Savinjski dolini mo- ral priti do sedmih debelih let, ko ) takšni in drugačni dobri [ --iOm vsakdanjost. V dolini se pripravljsuo na »postindustrij- sko« dobo, ki jo bo nadomestil »rednostni turizem. »Zgornjesavinjsko gostinstvo je K) številu obratov tolikšno, da fredlagamo omejevarvje bifejev in »koimenovanih dnevnih barov, iriporočamo pa dopolnjevanje »ehrambenih in nočitvenih Bnogljivosli in tozadevno izboU- PHttie. Želimo povezanost in celo- ponudbo širšega prostora«, d Jak ' ' ki je tudi pred- nik sekcije mozir- ; mozirski obči- go tržno. Z novo davčno .. lelijo tudi doseči, rin bi vse številnejše gostilne, oziroma bifeji ponujali tudi hrano, novost pa so tudi 25 odstotna davčna olaj- šava za doseženih pet zvezdic in 20 odstotna za štiri zvezdice. V vsako »zvezdico« je seveda vloženega tu- di več dela. Sogovornik Filač. s katerim se pogovarjava v enem od prijetnih kotičkov njegove oziroma družin- ske gostilne-penziona. je glede ka- kovosti storitev, v \Thu zgomjesa- vinjskega gostinstva. Tudi na Slo- venskem. Na letošnjem gostinsko turistič- nem postojnskem zboru je. skup- no s''še dvema gostincema, za ka- kovost storitev prejel Zlato plake- to Zveze obrtnih združenj. »V naši 105 let stari hiši se je gostinska dejavmost prenašala iz roda v rod. Jaz sem zaradi tega šel v gostin- sko-hotelsko šolo. Tudi otroka sem usmerjal tako, da sta gostin- ca.« V družinskem penzionu s 150 sedeži, ki ima tudi dvorano za pri- reditve in 32 ležišč, od tega 16 prve kategorije, dela pet oseb, od tega štirje družinski člani. »Gostinski poklic je takšen, da brez ljubezni do poklica in spoštovanja do gosta uspeh ni mogoč«, pravi Filač. »Le nenehni trud za zadovoljstvo rodi želene uspehe«. Gostilno je pre- urejal po napotilu ^ubjjanske obrtniške sekcije za gostinstvo, da bi n^ gostinci razvijah ponudbo v obliki msuhnih penzionov. »Ni šlo brez težav. Vloženega je bilo veliko fizičnega dela in tudi psi- hičnih naporov celotne družine«. Ljudje nočejo dolgega časa Jakob Filač je v živijei^ju Gornje- ga grada prisoten vsestransko; kot Jakob FUmč prtd svojim paaiimom. turistični delavec, podžupan, pa predsednik gasilskega društva. Turizem: »Velike težave imamo z vzdrževanjem smučarske vlečni- ce. Posamezniki razmišljamo tudi o nakupu Tomosovih vlečnic, kar bi bilo za zimski turizem velikega pomena«. Z osnovno šolo se dogo- varjajo, da bi rekreacijske prosto- re namenih tudi gornjegrajskim turistom. »Vsekakor bodo potreb- ne tudi tekaške steze, poleti kakš- na trim steza in boljše oskrbova- nje naravnih bazenov na razmero- ma topU Dreti". Posebnostjo tudi košata Menina, z izrednimi smu- čarskimi tereni. »Brezpredmetno je razmišljati o investiciji kot so Golte. Dolgoročno pa se bomo morah usmeriti proti Novi Štifti in tam narediti daljšo smučarsko progo, ki bo za vso Zadrečko doli- no«. Gostje se v turistične kraje seveda ne pridejo dolgočasit. -Za tranzitni turizem je tako v Gor- njem gradu kot v dolini še kar ne- kam poskrbljeno, za rekreacijo stacionarnega, penzionskega go- sta pa bi vsa večja turistična dru- štva morala poskrh>eti za organizi- ranje takšne infrastrukture, da bi bilo bivanje kar najbolj ugodno in ne dolgočasno«. Slikoviti Gornji grad lahko tudi sicer ponudi veliko. Poleli prijet- no podnebje s toplimi dne\i in hladnimi nočmi. Večinoma iglasti gozdovi. Menina. Rogatec. Lepe- natka. Lov in ribolov. Kulturnoz- godovinski spomeniki, predvsem katedrala, ki je največja cerkev na Štajerskem. Pri Homu so celo ohranjene srednjeveške trške vi- sUce. Kraj ima staro turistično tra- dicijo. Turistično društvo so usta- novih že pred sto leti. Pa vendar se zdi, kot da so tudi tu. zaradi novih potreb razvoja, z vedno zahtevnej- šimi gosti, znova na začetku. Pri Filaču imajo med zgomjesavinj- skimi zasebniki največ nočitev, vendar v povprečju še vedno ko- msu nekajodstotno zasedenost no- čitvenih zmogljivosti. 2^to bo spr- va v Gornjem gradu in v dolini potrebno na splošno urejevati kar že imajo in to tudi prodajati. Sicer nas bo turizem siromašil. BRANE JERANKO /3 29 NOVOLETNA ANKETA NOVEGA TEDNIKA Kier ie voli a - tam le pot "Domovina je ena, nam vsem dodeljena - eno življenje in ena smrt« Te pesnikove besede žive v ljudeh. Radi imamo svojo domovino, nave- zani smo na svoj domači kraj, na svoje prijatelje, znance, na zelene griče in doline. To Je naša domovina, edina ki Jo imamo. Jugoslavija. Jugosla- vija pa ni samo domovina, je tudi država. Ce že radi primerjamo domo- vino z materjo, pa lahko državo bolj z mačeho. Ne, s takšno kot Je, nismo zadovoljni. Drugačno, boljšo hočemo, po naši meri. Naši novoletni anketiranci, ki smo Jih povprašali o tem, kaj mislijo o svoji domovini, o Jugoslaviji, o tem, kakšno si želijo in ali so v takšni, kakršna Je, še sploh pripravljeni živeti, se v odgovorih niso skrivali za puhle fraze. Ob ljubezni in pripadnosti domovini: "Tuje moj dom, moja domovina...« so trezno ugotavljali, da se samo od ljubezni ne da živeti, da "ljubezen gre skozi želodec« Z normalnim, poštenim delom ni mogoče živeti, zato ljudje tudi vse težje poslušajo vedno isto pesem z lajne. Želijo in hočejo spremembe v politični, gospodarski in socialni uredi- tvi. Terjajo demokratično ureditev družbe z upoštevanjem pluralizma interesov in sodobno tržno gospodarstvo, hočejo njeno odprtost in vpetost v Evropo in svet. Pravzaprav Je večina želja skromnih: da bi le imeli dovolj kruha zase in za svoje otroke, da bi živeli tako dolgo, da bi dočakali košček boljšega življenja. »Biti ali ne biti - to Je zdaj vprašanje« po hamletovsko ugotavlja eden izmed anketirancev. Večina je pripravljena razrešiti to dilemo z dobro voljo. Ne samo Jemati, tudi dajati je treba znati m kjer Je volja, tam Je pot. pravijo. O tem. kakšna naj bi bila ta pot. pa so mnenja različna. Različnost mnenj pa Je treba upoštevati. Ali Je najboljši okvir za to sedanji politični sistem, večstrankarski sistem, federacija ali konfedera- cija, se ljudem niti ne zdi najpomembnejše. Samo da bi prinesel spre- membe na bolje, da bi bili spet ponosni na svojo domovino, da bi v njej sploh lahko živeli. Preveč izgorevamo ob filozofskih in političnih vpra- šanjih. Je shšati. zanemarjamo pa vsakdanjo resničnost. Želimo, da nam sodobna država omogoča ustvarjalno delo in ni najpomebneje. s kakš- nimi besedami se bo kitila. Lepe besede - le kaj bi z njimi"? Živeti hočemo, ustvarjati, rešiti kar se rešiti da za svoje otroke, za bodočnost. Čeprav prevarani, z domovino ne moremo pretrgati stikov. Samo eno imamo. Samo eno pa Je tudi naše življenje. Nočemo ga vreči v brezno zablod države, ki Je naša domovina. Karmen Gorišek, sociologinja, sve- tovalka za planiranje v skupnih služ- bah SIS družbenih dejavnosti v Celju: Moj soprog je izreden poznavalec Jugoslavije in ravno zaradi tega smo vrsto let del dopusta namenjali načrt- nemu spoznavanju domovine. Vedno znova sem bila prevzeta od naravnih lepot in raznolikosti pokrajin, od bo- gate kulturne dediščine posam^eznih narodov. Doživljala sem neprecenlji- vo gostoljubje, ne glede na to, ali smo bili v Pirotu, na Ohridu, v Ulcinju, Zlatiboru ali na Durmitorju. Ostali so albumi spominov na prijatelje sirom domovine in kar je največ vredno - najini hčerki sva dala doto - ljube- zen in pripadnost domovini, neodvis- no od tega, kam jo bo življenjska pot vodila. S tega vidika si torej ne želim dru- gačne domovine. Vsekakor pa želim spremembe v politični, gospodarski in socialni ureditvi. Države v Evropi se povezujejo, meje postajajo manj pomembne, saj je znanstveno-tehno- loška revolucija napravila svoje. Med- narodno sodelovanje pa zahteva de- mokratično ureditev družbe z upošte- vanjem pluralizma interesov ter so- dobno tržno gospodarjen^je. Režimi, ki zatirajo individualnost v smislu do- seganja nekih imaginarnih kolektiv- nih ciljev, ne morejo biti uspešni. Apatija in nezadovoljstvo ljudi se le povečuje, sistemi vrednot se razkroji- jo in to zagotovo vodi v osebno in družbeno izolacijo. Če te je izdal in z nizkimi zahrbtni- mi udarci izigral človek, za katerega si bil prepričan, daje tvoj prijatelj - iz takšne zveze odideš, čeprav posledice razočaranja vkljub temu ostanejo. Če .se počutiš prevaranega v domovini, ne moreš preprosto pretrgati stikov, temveč poiščeš takšne poti, kjer me- niš, da boš s svojo ustvarjalnostjo in znanjem še lahko doprinesel vsaj skromen del k napredku te družbe. Pri tem je skoraj nepomembno ali je to v okviru formalnih državnih meja ali izven. Po mojem mnenju bi večina :jspešnih Jugoslovanov v tujini bila pripravljena prenesti svoje strokovne izkušnje tudi v domače loge. Vpraša- nje je samo, kd^ bomo za takšno so- delovanje pripravljeni. Tatjana Stramšak, komercialni likvidator v Kovinotehni: Nekateri so govorili, da je 17. seja Centralnega komiteja Zveze komuni- stov Jugoslavije prelomnica v naši zgodovini. Žal pa je pot od govorjenja k dejanjem neskončno dolga. V meni se je že zdavnaj vse zlomilo Izgubila sem svetle ideale mladosti. Postopo- ma, enega za drugim. Upala sem, da nas bo morda vlaganje tujega kapitala vsaj nekoliko potegnilo iz gospodar- skih težav. Toda tuji kapital nam ne zaupa, boji se naše inflacije in ne ver- jame v naše izhode iz krize. Saj tudi mi težko ali ne moremo več verjeti. V Jugoslaviji se premalo efektivno dela, dela ne cenimo in vse prepogo- sto nagrajujemo nedelo. To našo deželo smo do kraja osiro- mašili. Saj za nas to še ni najhujše. Toda našim otrokom zapuščamo revščino, dolgov^e. Ravno zaradi njih si želim dobre Jugoslavije. Takšna je zame dežela, ki živi v miru in blaginji. Saj imamo vsi radi svoje domovine. Na Jugoslavijo sem tako kot drugi čustveno vezana, vendar tudi prego- vor pravi, da gre ljubezen skozi želo- dec. Zaradi tega in samo zaradi tega bi si drugje poiskala debelejši kos kruha, če bi le imela možnost. Andrej Moličnik, dijak iz Luč: V glavnem bi bilo treba ločiti politi- ko od gospodarstva, ker zdaj vodijo gospodarstvo politiki. Mislim, da je 40 let dovolj dolga doba te prakse. Stolčke je treba prepustiti mladim in perspektivnim, ne pa da iztrošeni lju- dje samo sedijo na sestankih in berejo tisto kar jim napišejo - svojega tako ne povejo skoraj nič novega. Mislim, da bi morali pustiti zahodnemu kapi- talu, da bi lahko vlagal in da bi bila tudi politična konkurenca. Odgovor- nost bi bilo treba konkretizirati. Pove se, da je nekaj narobe, ne pove pa se, kdo je kriv. Drobno gospodarstvo bi moralo imeti več svobode in ne bi smeli omejevati njegovega razvoja. Zakon o podjetjih bi bil kar umesten in upam, da se bo iz tega kaj izcimilo in bo prišlo tudi do večje odgovorno- sti. Več bi bilo treba vlagati v izšolane kadre, da bi se jim nudili boljši pogoji in plače tako, da ne bi odhajali v tuji- no. V tej trenutni gospodarski situaci- ji me čudi, kako še sploh lahko vozi- mo. Za vzgled bi si, delno, morali vze- ti Južnokorejcc, vendar pri nas takš- na odprtost na Zahod ni mogoča. Ta- ko kot se oni odpirajo proti Ameriki, tako bi se pri nas morali, v gospodar- stvu in znanosti, odpirati v Zahodno Evropo. Nina Strie-Mašat, samostojna sve- tovalka za ekologijo pri občinskem komiteju za urejanje prostora in var- stvo okolja v Celju: Na kratko povedano, takšna Jugo- slavija, kot jo imamo sedaj, mi ne ustreza. Zlasti me moti sistem izobra- ževanja, saj sem nekaj časa delala v šolstvu in sem spoznala zgrešene poteze v tej dejavnosti. Zavzemam se za neposredne volitve za najodogo- vornejše funkcije na vseh ravneh, kar bi prispevalo k drugačni podobi seda- nje Jugoslavije. Menim, da bi morali uvesti referendum pn vseh pomemb- nih odločitvah. Moti me, ker se pre- malo upošteva stroko, ko se odloča o razvojnih in drugih vprašanjih, kar velja tudi za gospodarstvo. Na po- dročju, ki ga spremljam, to je varstvo okolja, pa bi želela predvsem, da bi ekološki dinar vgradili v stroške končnega proizvoda, kar bi pomenilo precej več denarja za reševanje pro- blemov okolja. V sedanjih razmerah tudi ne morem prezreti neustrezne socialne politike in dejstva, da neka- teri kljub rednemu delu živijo na ro- bu živlenjskega minimuma. V pri- hodnje ne pričakujem nič dobrega, po sedanjih trendih se obeta štirište- vilčna inflacija. Gotovo pa bi bila manjša, če bi se odpovedali razkoš- nim prireditvam in gradnji športnih objektov in denar raje vložili v zdrav- stvo in šolstvo. Zdravko Bizjak, direktor prodajne- ga centra Lesnine v Levcu: V takšni Jugoslaviji, v katero drsi- mo in ki je takšna kot je, si ne želim živeti. Ob nasprotjih glede našega na- daljnega razvoja, ki so na relaciji se- ver-jug. ne vidim možnosti za boljše lastno niti skupno življenje. Brez zagrenjenosti pa bi živel v bolj demokratični Jugoslaviji, in v takšni skupnosti, kjer bi bilo delo vrednote- no po rezultatih, ne pa, daje vredno- teno z nekakšnim povprečnim nagra- jevanjem. Skratka, želel bi biti plačan za svoje delo. Žalostna je primerjava s človekom na podobnem položaju v tujini, ki si zagotovi normalen obstoj zgolj z nor- malnim delom, pri nas pa je treba, če se hočeš odlepiti od povprečja, krep- ko delati tudi popoldan. Marjan Bele, vodja kadrovske služ- be v Etolu Celje: »Živimo v času, ko si vsak želi veli- kih senzacij okrog vprašanj, ki so bi- stvenega, vendar po mojem v tem tre- nutku drugotnega pomena za naše nadaljnje življenje v Jugoslaviji. Sicer pa si želim živeti v Jugoslaviji, ki bo zmožna dajati vsem delavcem in ob- čanom, da bodo na osnovi minulega in sedanjega dela lahko imeli vsaj os- novne življenjske pogoje. Danes jih namreč marsikdo nima več. Povedano še bolj odkrito, v Jugo- slaviji, ki zahaja, najbrž nihče ne vidi bodočnosti in veselja. Kljub temu mi- slim, da moramo biti optimisti. Zvone Hudej, direktor Aera Celje: Treba je biti razumen, saj izbire, v kakšni državi živeti, ni veliko. Živi- mo v Jugoslaviji, kakršna pač je. Osebno sem močno nezadovoljen in žalosten ob tem, kam smo pripeljali državo. Realno se mi v bodoče zdi možno živeti le v drugačni Jugoslavi- ji. Pn tem imam v mislih Jugoslavijo, ki bo povezana z Evropo. A ne le v ge- ografskem smislu, temveč tudi v vsem ostalem, predvsem pa v smi- slu razvojnih principov sodobnega sveta. Prepričan sem, daje vedno več lju- di, ki vedo kako in kaj. Med temi je največ mladih, ki jim je treba dati več možnosti. Mislim, daje ta perspektiva realna, če bomo priznali, da v Jugo- slaviji ne moremo živeti vsi enako, temveč v okviru specifičnih mož- nosti. Jelko Pust, ekonomist iz Rogatca: »Želim takšno Jugoslavijo, kot smo si jo vsi skupaj zamišljali in kot so sanjali o njej med narodnoosvobodil- no vojno, torej Avnojsko Jugoslavijo. In pa takšno, kot se je nakazovala v sedemdesetih letih, pa se je marsi- kaj naprednega izjalovilo. Želim žive- ti v svobodni in v svet odprti državi, v kateri bi ljudje vseh narodov in na- rodnosti živeli resnično kot bratje, ne le na papirju in v parolah. Mislim, da smo po sedemdesetih letih padli v prepad, iz katerega danes skoraj ne vidimo izhoda. Slovenski vodilni, kot so Smole, Kučan, Stanovnik in mladi v svoji organizaciji, si prizadevajo s srcem, da bi zaustavili stagnacijo in jih vse po vrsti podpiram. Podpiram demokratične ideje da bi bili ustvar- jalni, svobodni, ob teh idejah pa bi se morali povsod dobro zavedati, da mo- ramo več in zlasti bolje delati. Zavze- mam se tudi za razcvet zasebništva, kjer pa ne bi smeli pozabiti na najra- zličnejše uslužnostne dejavnosti, ki jih primanjkuje, zlasti v manjših kra- jih. Kot dolgoletni krajan Rogatca pa si želim, da bi tudi tu zrasel kakšen naš proizvodni objekt, tovarna, da bi šli hitreje iz zaostalosti, ki je v tem delu šmarske občine še vedno pri- sotna. <• Darko Bizjak, direktor Zdravilišča Rogaška Slatina: »V teh svojih petdesetih letih sem spoznal in občutil mnogo oblik eko- nomskega oziroma socialnega stanja pri nas, tudi hude, težke čase. Zdaj, ko večkrat potujem po svetu, lahko primerjam tudi sedanji čas, ki zares ni rožnat. Ampak, ko pridem čez našo mejo, si še vedno rečem: hvalabogu da sem spet doma. Ta naša dežela ni tako zelo zanič, škoda je le, da izgore- vamo ob filozofskih in političnih vprašanjih in da zanemarjamo gospo- darstvo in da ne izkoriščamo naših naravnih danosti. Pa ni treba, da bi zato morali menjati sistem. Bistvo je v tem, da bi naj večina za delo sposob- nih ljudi opravljala družbeno korist- no delo. Ker ni tako, se mi zdi pravi čudež, da še živimo tako, kot živimo. Če bi tudi v praksi izpeljali sedanje reformne težnje, počasi, postopoma, sem prepričan, da bi prišli na zeleno vejo. V Jugoslaviji bi se morali bolj kot na narodnosti in podobno, sklice- vati na delo, na bolj in manj ustvarjal- ne in na delavne in na nedelavne, po- tem bi vsi živeli v takšni Jugoslaviji, s katero bi bili zadovoljni. Nihče ne sme živeti na tuj račun. Kar se ideolo- gij tiče mislim, da je ideja o pravem pluralizmu interesov edina pravihv ne pa ideja o večstrankarstvu.« Janez Črnej, veterinar na Veteri, narski postaji v Celju: • Juj^oslavija je nastala kot poj^o^, bena skupnost in to bi morali upoštp vati v sedanjih odnosih med narod. Ti bi morali sami določati po^oj^ kakšna bo Jugoslavija. Sedaj pa S(' dogaja, da Jugoslavija diktira po^oj^. kako naj se obnašajo narodi. Po rrio! jem mnenju problema sožitja m, či'S(. narodi dogovorijo na osnovi spo.što. vanja življenjskih in kulturnih navad Sicer pa menim, da je vzrok sedanja krize v priviligiranosti »rdečih knji. žic<' ne glede na sposobnost človeka Zato si v prihodnje želim predv.sorr to, da ne bi bilo več monopola partije ki ga ima na vseh področjih. Prel)ra| sem program socialdemokratske zv(;, ze, ki jo ustanavljajo in priznam, dasf z njim povsem strinjam. Menim, da bi morali bolj upoštevati drugačne idejt ljudi, ki bi prinašale napredek v raz- mišljanju, gospodarstvu, kulturi in rij drugih področjih. V Sloveniji vidirr. možnost napredka v ukinitvi težke if bazične industrije in prilagajanju go. spodarstva naravnim danostim. Bolj^ pa bi morali tudi izkoristiti intelektu alni potencial, ki ga imamo. Pred de setimi leti, ko smo dajali posojilo z; ceste, sem še verjel v napredek ir. videl dobre plati, sedaj pa menim, ds brez sprememb, o katerih sem govo ril, ne bo več šlo.- Janko Kajzer, študent iz Celja v prostem času prodajalec Mladine: »Ne želim, hočem takšno Jugosla vijo, kjer bo vsak posameznik, v ne kih sistemskih okvirih, delal to. ka; bo želel. Okvire posameznikovega de lovanja določa država, kar je popolno ma logično, če znotraj njih posamez nik ni preveč omejen in zavrt. Ljudji smo v vseh družbenih ureditvah po drejeni normam, ki nas zavirajo, ven dar v nekaterih državah je to bolj v drugih manj očitno. V Jugoslaviji sf bolj nagibamo k prvi varianti. Če hočemo pri nas znova zaživeti il ne samo životariti, pustimo Ijudeil delati in jih ob tem seveda tudi moti virajmo. V Jugoslaviji je možno dostojno ži veti, če si v delovnem okolju, kjer si dohodki še sorazmerno dobri, če s ukvarjaš s sivo ekonomijo ali če i sposoben zaslužiti denar na kakšei drugačen način. Vendar kvaliteta ži^ Ijenja ni odvisna le od denarja. To p je že stvar posameznika in zato se d tudi pri nas lepo živeti.« Jasna Rode, iz Žalca, novinark v Aeru: »Želim si živeti v razviti Jugoslavi v vseh pogledih. Tu mislim na ekc nomsko, kulturno, medijsko in infoi macijsko razvitost. Le takšna Jug( slavija je lahko sestavni del združen Evrope, ne Evrope držav, temv« Evrope narodov. Tudi nacionalno m strpnot lahko presežemo z dvigov« njem osebnega standarda, saj ljudji ki imajo možnost dostojno živeti, nis več nacionalno obremenjeni. Sodol na država posameznika ne sme oviri ti, ampak mu mora omogočati ustva jalno in kreativno delo, če za takšn delo posameznik pokaže interes. V Jugoslaviji je sicer težko žive' vendar, če si nekje rojen in če se nd je šolaš, nimaš niti volje, niti možn Karmen Gorišek Tatjana Stramšak Andrej Molicnik Nina Strle-Mašat Zdravko Bizji Gianna Zupane Davor Zupane Marko Stadler Mitja Hlastec Ida Tepej R sti, raz.en izjem seveda, živeti kje drugje. In tudi to, da greš v tujino, največkrat m rešitev. Vse kar je v mo- ji moči bom poskušala narediti doma. Drugače je popolnoma jasno, da se veliko bolje živi z najrazličnejšimi špekulacijami, kot pa s pridnim in poštenim odnosom do dela.« Simona Germeij, dijakinja iz Luč: ■ Mi.siim. da bi se morali bolj zgledo- vati po zahodnih deželah in da bi na trgu morala biti konkurenca. Treba bi bilo spremeniti miselnost ljudi in do problemov, s katerimi se vsak dan srečujemo. Danes se še nekako lahko živi, želimo pa si seveda, da bi bilo čim prej boljše. Zato bi bilo treba spremeniti gospodarsko politiko in vzgajati v tem smislu že otroke, tako kot Japonci. Rešitev je tudi v zmanj- šanju nezaposlenosti mladih in da bi več dali na raziskovalne naloge. Izo- bražujem se za delo v kmetijstvu, zato me še zlasti zanima kmetijska politi- ka, ki smo jo po vojni zapostavljali. Rešitev bi bila, da bi združili razkosa- na kmetijska zemljišča, dajali večji poudarek investicijam v hribovske kmetije ter tudi povečali zemljiški maksimum. V kmetijstvu je rešitev sprememba politike in da o tem odlo- čajo tisti, ki so za to sposobni « Gianna Zupane, upokojenka iz Celja: »Po narodnosti sem po materi Ti- rolka, po očetu Slovenka. Ob začetku druge svetovne vojne so me fašisti izgnali v Slovenijo, kije nisem pozna- la. Zdaj živim v Jugoslaviji že 48 let in če izvzamem okupacijo, sem se v dru- gi domovini lepo znašla. Hudo je bilo tudi po vojni, vendar smo takrat prav vsi imeli enake pravice. Kdor je delal, je imel tudi kruh. Zdaj pa se mi zdi, da v Jugslaviji ne bo sprememb, ker po časopisih in te- leviziji govorijo enake fraze in to že leta in leta. Posledice današnjega tre- nutka pa so take, da človek ne verja- me ničesar več. Sistem našega življe- nja ni pravi, treba ga bo spremeniti. Kaj bi želela? Manj govorjenja in več dejanj in močno upam, ker sem starejša, da to še doživim. Želim več- sistemsko Jugoslavijo, ker ne razu- mem, da lahko peščica ljudi tolikim soli pamet. Nisem proti zvezi komu- nistov, vendar so tisti izven partijske- ga sistema tudi pametni ljudje.«' Davor Zupane, vrtnar iz Celja: »Vse je povedano s citatom iz Ha- mleta, ki pravi Nekaj gnilega je v de- želi Danski. Stopicamo na mestu, ki ga je slavni Shakespeare že prav tako predvidel - Biti ali ne biti, to je zdaj vprašanje. V državi, taki kot je zdaj na.ša, je nemogoče živeti, kajti social- ne razlike so prevelike in prevelik je razkorak med besedami in dejanji. Narobe je to, da nekatera ključna me- sta za.sedajo komolčarji in karieristi ter ljudje, ki o gospodarstvu nimajo pojma. Naj pri nas dovolijo večstran- karski sistem, kjer bo zmagal resnič- no tisti, ki bo z dejanji in ne s stalno ponavljajočimi frazami dokazal, daje resnično najboljši. Le tako se bo po- vrnil današnji državi omajen ugled tudi na mednarodnem prizorišču.« Marko Štadler, kmet iz Bistrice ob Sotli: »Kar se življenja v Jugoslaviji tiče Oziroma naše prihodnosti, imam ne- kaj svojih stališč, ne vem pa, če so sprejemljiva za vse Jugoslovane. Kot prvo SI predstavljam takšno Jugosla- vijo, kjer bo vsak narod popolnoma suveren, tu pa mislim tudi na mož- nost odcepitve, če je večina za to. Po- tem si želim neposredne volitve naših najvišjih predstavnikov, popolno uveljavitev vseh tržnih zakonitosti, brez monopolov. Želim si živeti v takšni Jugoslaviji, kjer bi ukinili vsako lažno solidarno.st. Končno si, kot mlad kmet, želim živeti in ustvar- jati v takšni Jugoslaviji, v kateri bi nam mladim ne bilo treba kar naprej plačevati grehov prejšnjih generacij, očitno generacij, ki so delale narobe. Koliko je kdo do zdaj potrošil, zapra- vil, naj vsak sam vrača, ne pa da te grehe plačujemo vsi v obliki infla- cije.« Mitja Hlastec, OK ZSMS Sloven- ske Konjice: »Mladi si močno želimo Jugoslavijo brez političnih in gospodarskih težav in z manj nacionalnimi pretresi. Na nas mladih pa je. da Jugoslavijo, kak- šrna je danes, izboljšamo. Z ostalimi narodi moramo poiskati stične točke in začeti iz njih graditi nove stolpe in ne gradove v oblakih. Tisto kar nas veže. pa moramo odvreči kot prete- sen suknjič. Za mlado generacijo ta čas ni nič kaj lep. Želim, da bi se razrešili problemi zaposlovanja mla- dih, pa stanovanjske tegobe, štipendi- ranje in še kaj. Mi sami pa moramo trdno stati na zastavljenem delu in lastnih stališčih. To pa bomo zmogli z trdnejšo povezanostjo v mladinskih vrstah, med osnovnimi organizacija- mi in Občinsko konferenco ZSMS in ' obratno. Predvsem se moramo mladi bolj vključiti v področje ekologije, če hočemo dočakati naslednje tisočletje , pri dobrem zdravju. Zato nam ni vse- eno, kaj se dogaja z jedrskimi odpad-- ki, smetmi, pitno vodo, komunalno vodo. Vse to nas mora zanimati, vse po vrsti. Vse to nas mora vznemiriti do tolikšne mere, da bomo znali pa- metno in trezno ukrepati. Pa nam bo tudi v tej Jugoslaviji lepo in bolj pri- praljeni bomo na Evropo 1992.« Ida Tepej, inž. agronomije iz Slo- venskih Konjic: »Ni fraza, ali vsaj tako ne sme izzve- neti. če rečem, da si želim Jugoslavijo po meri človeka. Za to mislijo se v resnici skriva vsa modrost našega današnjega ali pa jutrišnjega dne. Ce bomo sposobni uresničevati takšno Jugoslavijo, nam bo dano tudi lastno uresničevanje samega sebe, sleherne- ga človeka torej. In kaj ni to največ vredno?! Mislim, da smo Slovenci ze- lo priden narod, da smo bili mi in naši prednamci marsičemu kos, in ni zlo- mek, da ne bi prišli stvarem do dna tudi mi in naši zanamci. Predvsem pa se moramo najprej naučiti pometati pred svojim pragom in se šele nato lotiti čiščenja tujega. Osebno mislim, da se da pri nas še marsikaj narediti, tudi popraviti, zato mi nikoli niti na misel ni prišlo, da bi zapustila domači kraj ali celo domov^ino. To bi ja bila izdaja. Konec koncev pa. roko na sr- ce: kot hčer revnih staršev meje izšo- lala ta država, zato ji želim tudi kaj povrniti z lastnim delom in znanjem. V tujini bi v položaju v kakršnem sem bila kot mladenka, bila lahko kvečje- mu dekla pri kakšni hiši. Ne samo jemati, tudi dajati je treba znati, se naučiti in vzajemno življenje gojiti že v družini. Iz nje vse izvira in se vanjo vrača, odraža pa se v širšem smislu.« Nuša Dvoršek, kulturna delavka iz Slovenskih Konjic: »Po naravi sem optimistka in iz te- ga mojega nagnjenja mi je marsikdaj lažje rešiti kak.šen problem, ki to mor- da sploh ni, ali pa ga vsaj jaz ne vidim. Smeh, dobra volja in dobro delo gre- do vsaj po mojem prepričanju dobro vkup tudi tedaj, ko je res malce bolj hudo. In ne rečem, da nam gre ta čas prav rožnato, vem pa, da bi se marsi- kaj uredilo že z večjo pozornosto do sočloveka, z manj nestrpnosti, z bolj- šimi medčloveškimi odnosi. Ne vem zakaj bi se bilo potrebno prepirati in iskati dlako v jajcu, če to ni potrebno, če se da skleniti kompromis, in če je problem mogoče rešiti. V Jugoslaviji smo se v marsičem zavozlali prav na tem področju in to se nam zdaj otepa. In če spet posvi'tim z mojim optimiz- mom, bi rekla: kjer je volja, tam je pot. Če je ta bolj strma in ovinkasta, vozi bolj previdno, a zanesljivo. Ima- mo še notranje rezerve, ki bi jih lahko koristno uporabili v dobrobit vsem. Kakorkoli že. razmišljanjem, da se pri nas ne bi dalo živeti, še nisem dala prostora. Mislim, da smo tolikšni pa- trioti, da zlepa ne bi zapustili ne do- mačega kraia ne domovine.« Franc Kravanja, obrtnik iz Celja: »Želim si. da bi se pri nas ponašali z bogatimi ljudmi, ne z enakostjo v revščini, če so ljudje bogati, je boga- ta tudi država. Zame je država, kakrš- no imamo, dobra. Mislim, da premalo cenimo mir. v katerem živimo. Iz last- nih izkušenj tudi vem. da je mogoče s pridnostjo, z inventivnostjo, z resno željo po razvoju, doseči napredek. V naši obratovalnici smo veliko nare- dili, veliko vložili za nadaljnji razvoj. Kljub vsem težavam in oviram je mo- goče uspešno poslovati, res pa je po- trebno ogromno truda. S skrbmi za firmo se zbudiš, z njimi odhajaš k po- čitku. Delamo pretežno za lesno indu- strijo Slovenije. Še nikoli ni bilo toli- ko dela. kot ga je sedaj - vsem teža- vam našega gospodarstva navkljub. Pričakujem, da bodo obetane refor- me vendarle premaknile tok stvari navzgor, za celo naše gospodarstvo. Kakor koli že je sedaj, ne bi zame- njal Jugoslavije za drugo državo, niti ne Celja za drugo mesto. Leta in leta traja, da se človek prilagodi nekemu kraju, izoblikuje svoj način življenja. Sam sem pognal korenine v Celju, tu živijo moji prijatelji, znanci. Pa ni sa- mo to. Kamor koli bi odšel, povsod bi moral vložiti veliko truda, če bi hotel uspeti. Prepričan sem, da še več kot doma, saj so zunaj naših meja konku- renčni boji hudi, zahteve po kakovo- sti pa izredne.' Milan Gorjanc upokojenec: ■Želim si. da bi se bolje razumeli kot v prejšnjem letu, da bi se bolj približali jugu in jug nam, da bi bila inflacija manjša in da ne bi bilo nika- kršnih nemirov. Predvsem pa, da bi mladi imeli več od življenja in da bi vsi imeli dovolj kruha. Sedanjim raz- meram se pač moramo čim bolj prila- gajati. Biti moramo tudi strpni, da ne bi z nestrpnostjo povzročili še večjih težav. Želim si tudi, da bi živel še vsaj toliko časa, da bi dočakal vsaj še koš- ček boljšega življenja od doseda- njega.« Ana Četkovič, ravnateljica VVO Anice Černejeve Celje: »Dokler človek dela, ustvarja in ima kolikor toliko urejene življenjske pogoje, je še lahko optimist, f e teh pogojev ni, ali jih ne more doseči, pade v malodušje. Bojim se, da je takšnih ljudi vse več. Pa vendarle mi- slim, da nas v situaciji, ko izgubljamo zaupanje v vodilne ljudi, ki bi morali več narediti za človeka, ko izgublja- mo mnoge ideale in vrednote, ne bi smeli hromiti strah in panika. Še ved- no vidim rešitev v aktivnem spopadu z delom. Dela je dovolj, vendar ljudje izbirajo in odklanjajo. Sem proti soci- alnim pomočem in podporam, ki člo- veka sramotijo. Posledice situacije, v katero smo zabredli, najbolj občuti- jo in jih bodo tudi v prihodnje mladi, ki so doslej živeli dobro in ne znajo živeti drugače. Pot od dobrega k slab- šemu ubija voljo in ne motivira. Mi- slim pa, da bodo zaživele nekatere pozabljene in tudi nove vrednote. Po- treba po večji socialni varnosti bo utr- dila družino. Svetli žarek vidim v hu- manizaciji odnosov med ljudmi v vseh okoljih. Skrbi pa me, da so in bodo mnogi otroci kmalu prikrajšani za dobrine, ki so vezane na zdravo prehrano. Za take posledice ukrepov ostro obsojam vse. ki nosijo krivdo slabega gospodarjenja. Vzgoji in izo- braževanju, kjer delam, je družba na- ložila velike obveznosti, ni pa dovolj poskrbela za ustrezne pogoje življe- nja in dela. Če bomo iskali prave poti k rešitvam iz krize, bomo morali nare- diti več za vzgojo in izobrazbo člove- ka z drugače cenjenim in tudi formi- ranim vzgojiteljem in učiteljem - s še bolj kakovostnim delom.« Vane Gošnik strokovni delavec OS ZSS Velenje: »Kot vsak Zemljan tudi sam nisem mogel vplivati na to. kje bom rojen, torej sem na življenje na tem koščku planeta nekako obsojen in ga zato ne bi zlahka zapustil. To je namreč moj dom ali domovina, če hočete. Nekaj drugega pa je, če me sprašujete o eko- nomski in politični strukturiranosti mojega doma. Moram reči, da bi želel, da me ta čimprej zapusti in ne jaz njo. Brez sprenevedanja: ob govorjenju, da so temeljne črte obeh sistemov ba- je večne in nezamenljive, omejene, da večnost obstaja le onkraj življenja, zna biti, da je zelo dolgočasna. Saj vem, krasno bi bilo. če bi vladano ljudstvo fizično zapustilo tiste, ki so ga spravili v samoupravno socialistič- no brezno. Tako ne bi imeli komu polagati računov. Ampak to ljudstvo je trdoživo in jaz. njegov del, tudi.« Gregor Vovk. iz Petrove, strokovni delavec v Skupščini SRS: »Bolj primerno kot vprašanje, koli- ko sem pripravljen živeti v Jugoslavi- ji, je vprašanje, kako v Jugoslaviji preživeti. Kar tiče materialnega preži- vetja, je popolnoma jasno, da se da v Jugoslaviji preživeti, ali bolje reče- no, dostojno živeti, le s pomočjo črne ekonomije in nelegalnih poslov. V smislu moralnega, vrednostnega in etičnega preživetja vse bolj preha- jamo, kljub vse slabšemu standardu, v obliko potrošniške družbe. V stra- šanski krizi vrednost, se ljudje vse bolj zatekajo k religiji. Ob vsem tem so posamezniki povsem nemotivira- ni. ker socializem v svoji genezi zatira individualno kreativnost. V Jugosla- viji se torej da živeti, ne da pa se razvijati človekove ustvarjalnosti. Želim si konfederativno, pravno in demokratično Jugoslavijo. Konfede- rativna pomeni, da imajo vse republi- ke in pokrajine v državni skupno zu- nanjo politiko, vojsko (alternativa so republiške vojske), enotno valuto in skupen trg. Konfederacija pa mora zagotavljati republikam samostojnost na področju gospodarske politike, fi- nanc, davkov, tujih vlaganj itn. Prav- na država predpostavlja dobro usta- vo, ki se ne sme vezati na gospodar- stvo in država mora zagotavljati, da se ustava tudi upošteva. Kar tiče demo- kracijo, je popolnoma jasno: osebna svoboda in pluralizem mnenj, tudi političnih seveda. In kaj me v Jugoslaviji privlači: Na- cionalizem v pozitivnem pomenu be- sede. Veliko narodov, kultur, vrednot itn. na sorazmerno malem ozemlju.- Ludvik Zupanc-Ivo prvoborec iz Celja: »Ko se pogovarjam s soborci in na premnogih prireditvah, na katerih so- delujejo mladi in na njih obujamo tra^ dicije NOB. je slišati mnogo kritik na račun sedanjih razmer v Jugoslaviji. Tudi sam menim, da smo izgubili ve- liko idealov, za katere smo se borili. Borci opozarjamo na napake, vendar več ali manj naletimo zadnje čase na gluha ušesa. Največji problem seda- njega trenutka je po mojem pred- vsem nezaupanje ljudi v prenekatere- ga voditelja. Poglejte samo. kakšne afere so ustvarili ljudje, ki so bili pre- desniki jugoslovanske zveze komuni- stov in na drugih visokih položajih. Kako naj jim ljudje še verjamejo? Kri- za zaupanja je zame veliko hujša kot gospodarska kriza, čeprav je marsikaj med sabo prepleteno. Skratka, želim si živeti v državi, kjer bi bilo več po- štenosti, zlasti pa v državi, kjer bi bilo več razumevanja za nove ideje, za borbo teh idej, ne pa nekaterih stvari, ki se morda ne skladajo čisto z urad- no politiko, že v naprej obsojati.. Reči moram, da zaupam mlademu rodu.« Rado Kovač, upokojeni obrtnik iz Žalca: »Veliko napak smo naredili po voj- ni. Prva je bila že ta, da smo v začetku in potem še dolga leta povsem one- mogočili razvoj zasebne pobude v kmetijstvu, saj smo kmete jemali kot nekakšne kulake, sovražnike družbe. Potem smo na hitro šli v in- dustrializacijo in kmete potegnili v službe v tovarne, danes pa so rezul- tati vidni. Veča se število brezposel- nih, kmetijske površine pa so neob- delane. Meni je čisto jasno, da Jugo- slavija pač mora biti, sicer bi nas mar- sikdo že zdavnaj uničil, žal pa je ves sistem naravnan na kompromise, ki v bistvu nikomur ne ustrezajo, zato je tudi vse več nezadovoljstva v veh pre- delih države. Namesto, da bi izkoristi- li vse naravne in druge danosti, ki jih ima Jugoslavija, se v glavnem prere- kamo le na nacionalnih in nacionali- stičnih osnovah in tu zgubljamo ener- gijo. Vse to nekateri lepo izkoriščajo in še lepše živijo na ta račun, razbohotila se je administracija, korupcije je vse več in še bi lahko našteval. Prepričan pa sem. da bi s pam.etno politiko in pametnimi ljudmi na vrhu, tistimi, ki krojijo usodo Jugoslavije, lahko raz- rešili tudi gospodarske probleme. Če je to v dobršni meri uspelo Turkom, ni hudič, da tudi nam ne bi.« b/i Bele Zvone Hudej Jelko Fust Darko Bizjak Janez Črnej Janko Kajzer Jasna Rode Simona Germeij tDvorsek Franc Kravanja Milan Gorjanc Ana Četkovič Vane Gošnik Gregor Vovk Ludvik Zupanc-Ivo Rado Kovač \H 29. DECEMBER 1988 KAJ SO POČELI NAGCI V BAZENU?^ Venera praznovala na Dobrni »Kavo, prosim,« sem rekel na- takarici in pokimal trem, štirim bežno znanim obrazom ob šanku kavarne hotela Dobrna, ter malo kasneje dočakal Edija. »Bova lahko fotografirala?«, je izstrelil namesto pozdrava. Z dvigalom sva se odpeljala v tretje nad- stropje, do bazena, kjer so že bili zbrani nekateri člani celjskega Društva naturistov Venera, ki so prišli na društveno silvestrova- nje v bazenu in savni hotela Do- brna. »Lahko«, so nama povedali, »če bosta praznovala z nami in potem malo prebrala slike... saj vesta, javnost si o nas misli vse- mogoče neresnične stvari.« Ko smo bili malo kasneje vsi v enakih »kostumih«, ie midva sva tovorila fotoaparate in kasetofon, ni bilo nobenih odvečnih vprašanj o najini nalogi in tudi nobene za- drege več. Prišlo je okoli štirideset pristašev naturizma, tako človek celjskega društva kot zgolj prista- šev naturističnega gibanja, pred- novoletnega srečanja pa se je ude- ležila tudi družina z Gorenjske. Ker so imeli bazen na voljo šele po osmi zvečer, so morali mnogi otro- ke pustiti doma, pa jim. kar neka- ko ni bilo prav. »Naturisti smo zelo družinski ljudje,« je rekel eden izmed njih, "in otroci gredo povsod z nami.« No, nekaj večje mularije se je vse- eno podilo v vodi. »Zdcu se bomo njuprej do mile volje naplavali, na- to gremo v savno, potem bosta pa kaj posnela.« je dodala predsedni- ca Venere, Sonja Globočnik. Torej so naju posadili za mizo, nama po- nudili jedačo in naliU pijačo in se posvetili drug drugemu. Dela so imeli veliko. Naturisti se večino- ma srečujejo le nekajkrat letno; na dru.štvenih srečanjih in nekateri morda še na dopustu ob obali. Za- to so se morali pogovoriti o vsem mogočem; od tega kdo je zamenjal službo, do tega, zakaj koga ni bilo že dve leti mednje .. Potem so po- časi prisedali. Predvsem jih moti, so govorih, da ljudje nasplošno proti goloti na morju nimajo nič, so pa preveč zadržani do samega naturizma, ki pomeni tudi sicerš- nje zavzemanje za bolj zdravo živ- ljenje - eno njihovih prizadevanj je usmerjeno tudi v čistejše okolje - in za medčloveške odnose brez mask potrošniškega vsakdana. Veseli so, so trdili, da so z Zdravi- liščem Dobrna našli skupen jezik, zato se bodo skušali domeniti tu- di, da bi imelo Društvo Venera vsaj enkrat mesečno na voljo ba- zen v hotelu. Letos so se odločili tudi, da bodo svoje delovanje ne- koliko bolj popularizirali, saj je na Celjskem vehko njihovih prista- šev, ki pa dela Venere ne poznajo dovolj. Opolnoči so si naturisti nazdra- vili s šampanjcem, si voščili zdra- vo in uspešno novo leto, z Edijem pa sva se odpravila razvit filme in napisat reportažo. »Lahko noč,« sem rekel receptorju, ki naju je nejeverno opazoval, ko sva ob enih ponoči tovorila reportersko opremo iz bazena skozi pred- dveije. BRANE PIANO. Foto: EDI MASNEC V bazen Zdravilišča Dobrna so naturisti prinesli brano in pijačo, kise je po obilnem savnanju in kopanju še kako prilegla, v prijetnem klepetu pa so se obudili stari spomini in sklenila nova znanstva. Jožica Trilc: »Sem članica Dru- štva naturistov Triglav iz Radov- ljice in na Dobrno nas je iz našega društva prišlo več, da bi videli, ka- ko se znajo zabavati naši celjski somišljeniki. Verjetno ste opazili, da se naturisti že ob prvem sreča- nju pričnemo tikati, saj smo pre- pričani, da sicer obleka naredi člo- veka, ko smo goli pa smo enaki med enakimi in kdor težko odvrže obleko, težko odvrže tudi svojo si- ceršnjo narejenost. Zato takšnih ljudi med nami praktično ni.« Stanko Smrečnik: »Društvo smo ustanovili pred dvanajstimi leti in vesel sem, da je danes tukaj tudi veliko starejših članov. Žal je med ljudmi še veliko verskih predsodkov, sicer bi nas bilo v društvu še več. Menim pa. da se naturističnemu gibanju obetajo boljši časi, pritegnili pa bi radi predvsem družine z otroki. Ko je bilo v časopisu objavljeno vabilo na današnje silvestrovanje naturi- stov, so me nekateri znanci s po- smehom spraševali, kakšne spol- ne perverznosti vse se bomo tukaj šli. Naše osnovno vodilo pa je se- veda zdrav odnos do soljudi in okolja. Zato sem še posebej vesel, da je med nami tudi nekaj nečla- nov, ki so se brez predsodkov od- zvali vabiliLi' - , . ________.... , Sonja Globočnik: »Silvestrova- nje v bazenu in savni Zdravilišča Dobrna smo pripravili za člane in nečlane našega društva - da bi se prvi razvedrili in drugi videli, ka- ko prijetno je med nami. Letos je članarino plačalo 162 naturistov, je pa društvo doživljalo že boljše čase - pred štirimi leti smo imeli okoli 250 aktivnih članov. Društvo naturistov Venera iz Celja sicer združuje naturiste iz vse regije in članske izkaznice ima že več kot 500 ljudi s Celjskega. Skušali jih bomo pritegniti k aktivnemu delo- vanju v društvu, zato jih vabimo prihodnje leto 8. februarja na pu- stovanje na Bled, okoli 8. marca bomo proslavljali dan žena, od 25. do 28. maja bomo na Srečanju treh dežel v Monseni pri Rovinju, kon- cem avgusta se bomo udeležili slo- venskega tabora naturistov, sep- tembra bomo šli na planinski po- hod, oktobra pa bomo Celjani pri- redili športno srečanje, takoime- novani Memorial Staneta Ferliča, ki bo na Rogli ali tu na Dobrni. Prihodnje leto pred novim letom pa se bomo seveda spet dobili na naturističnem silvestrovanju.« Ivan Gabrič: »Naturist sem še iz časov predaprilske Jugoslavije, ko so se mnogo kasneje pričeli na- turisti organizirati pa sem se jim seveda pridružil v celjski Veneri. Sem tudi prvoborec in kot vidite naprednih pogledov na svet, zato me toliko bolj bolijo današnji tež- ki časi. Namesto, da bi se lahko ljudje toliko let po vojni po delu prijetno sprostili, se morajo uk- varjati z eksistenčnimi težavami. Kot tuknjšnji domačin pa sem vendarle vesel, da je Venera pri- pravila silvestrovanje svojih čla- nov prav na Dobrni in upam, da bomo naturisti tu našli enega svo- jih domicilov." : je enako kot na vsakem silvestrovanju počil zamašek šampanjca. Ptva pa je aazdtavj . ..... jiica Venere, Sonja Globočnik. Cvetka in S: c sta na silvestrovanju naturistov praznovala tudi desctte' ke. 23. DECEMBER 1988 OB BEŽIGRAJSKI ULICI V CELJU JE ŽIVLJENJE NEZNOSNO Dom sta tovarna in njeno dvorišče če vas je že kdaj mučila ne- spečnost, potem veste, kakšna mora je to. Če se ponavlja noč za nočjo, potem gotovo ne ostane brez posledic. Kako pa je, če mo- raš živeti v okolju, kjer je preko- meren hrup prisoten tako podne- vi kot ponoči, če se temu pridru- žujejo še visoke koncentracije strupenih snovi v zraku? Lahko temu še rečemo normalno življe- nje, vredno človeka? Ljudje na tovarniških dvoriščih, ki živijo v neposredni bližini velikih de- lovnih organizacij in so deležni vseh njenih »darov«, so verjetno o tem že davno nehali razmišlja- ti. Vsem je enotno le to, da želijo drugam, proč od sedanje more. Koliko je sploh takšnih stano- vanj in ljudi, ki v njih živijo? V Ce- lju kar precej, le kratek sprehod okrog Ema ah Cinkarne je potre- ben, pa spoznaš, da nekateri živijo dobesedno na dvoriščih tovarn, ki jih je z leti razvoja in širitve zaprla v svoj krog, ujela med svoje zi- dove. Ljudje iz Bežigrajske ulice v Ce- lju so le delček širše problematike življenja v industrijskih okoljih, pa vendar zelo nazoren primer, ka- ko seje (ne) načrtovalo razvoj, po- zabljalo pri tem na ljudi in njihove osnovne pravice kot je na primer možnost bivanja v zdravem oko- lju. Ali kot pravijo stanovalci Beži- grajske 8, 15 in 17: »Menimo, da smo žrtve nepravilne poslovne po- litike!« Številke govorijo . . . o Emovi temeljni organizaciji Frite je bilo v zadnih letih že veli- ko govora, večinoma takrat, ko je šlo za naštevanje najhujših celj- skih onesnaževalcev zraka in ta- krat, ko so pregledovali neizpol- njene naloge v zvezi z ekološko sanacijo in izgradnjo čistilne na- prave. Pa tudi takrat, ko je bilo govora o najbolj akumulativnih organizacijah v občini. Če so še pred nekaj leti vsi kazali le na Cin- karno in žveplov dioksid, pa se je v zadnjem času izkazalo, da obsta- jajo v celjskem zraku še hujše stvari. Iz regijske ekološke bilance je razvidno, da so v ozračju prisotni tudi fluoridi, ki so zdravju 60-krat bolj škodljivi kot SO2. Emov tozd Frite jih po podatkih iz leta 1985 »razdeli« med Celjane več ko 100 ton na leto. Po meritvah maribor- skega zavoda za zdravstveno var- stvo iz leta 86 naj bi iz ene peči šlo tudi po 600 miligramov lluoridov na kubični meter zraka, medtem ko znaša dovoljena meja 5 miligra- mov. Podatki iz preteklega leta pa govorijo o 400 miligramih pri eni peči. medtem ko je vseh devet, redno pa jh dela sedem. Komentar k tem številkam verjetno ni po- treben. Pri meritvah hrupa, ki so jih opravili v Bežigrajski ulici, so po- datki prav tako zgovorni. Hrup iz topilnice frit presega dovoljene normative tako podnevi kot pono- či. Zadnje tovrstne meritve so bile opravljene v začetku letošnjega novembra. Po meritvah meribor- skega inštituta za varstvo pn delu znaša jakost hrupa tudi več kot 70 decibelov pred stanovanjskimi hi- šami, medtem ko republiški odlok dopušča 65 decibelov. Tudi pono- či je ropot na vseh merilnih m.e- stih presegel maksimalne dovolje- ne vrednosti tako zunaj kot v sta- novanjskih prostorih na Bežigraj- ski. Močan je bil zlasti pn praznje- nju peči v tozdu Frite. Toliko torej o številkah. Prebi- valcem treh stanovanjskih hiš ob Prizadeti krajani niso želeli, da bi objavili njihove fotografije. »Saj nismo ničesar krivi,« pravi- jo. »Dajte v časopis tiste, ki so odgovorni za takšno stanje.« Bežigrajski jih ni treba posebej navajati. Dobro vedo, kaj pomeni- jo tisti decibeli in miligrami. Sami razpolagajo z zajetnim kupom do- kumentacije, s poročili o meri- tvah, sklepi o reševanju razmer, ugotovitvami zdravstvenih delav- cev in priporočili, da je treba ljudi preseliti. Imajo tudi kup obljub odgovornih iz Ema, vendar v vse skupaj že davno ne verjamejo več. Zdravstvene posledice so tu štiri družine - šest odraslih in dva otroka - živijo ob Bežigrajski ulici. Ahtikovi in Mirnikovi imajo hišo le 52 metrov od obrata Frit, drugi dve hiši. Koželjevih in Mat- nakovih. loči od tovarne cesta, po katerih se vsak dan valijo težki kamioni. »Čez dan se še nekako da preživeti, huje pa je ponoči. Vča- sih se vse trese od hrupa, zbujamo se in ne moremo več spati. Posle- dice so glavoboli, nenaspanost, fi- zično in psihično slabo počutje, dolgoročno pa verjetno obolenja, ki bodo še nastala,« pravi Jože Ah- tik. »Zaradi močnih koncentracij Hiša Ahtikovih in Mirnikovih ob Bežigrajski, v ozadju Emov tozd Frite, kije od hiše oddaljen dobrih 50 metrov. fluoridov in prašnih delcev iz dim- nika, ki je visok le približno 15 m.etrov, pa smo večkrat zaviti v meglo, tudi sredi sončnega po- letnega dne. Otroke pa moramo preganjati z dvorišč, kadar začuti- mo povečane koncentracije fluori- dov,« dodaja Ahtik. Njegova soseda Roža Koželj pa pravi: »Našega sina pesti huda epilepsija. za katero so zdravniki ugotovili, da je novejše oblike, ki bi lahko imela svoj vzrok v okolju. Že davno so nam svetovali, da za- menjamo okolje, da bi se otroku stanje izboljšalo, pa doslej s prese- litvijo še ni bilo nič.« Seveda prizadeti krajani ob vsem tem niso sedeli križem rok. Že pred leti so pričeli pošiljati svo- je pritožbe na različne organe od krajevne skupnosti, komiteja za urejanje prostora, do izvršnega sveta. Sledili so sklepi o tem, daje treba zadevo rešiti, izdelati pro- gram rušenja hiš in preselitve lju- di, da je treba vse skupaj podkre- piti z meritvami hrupa in emisij... Pred leti so dosegli vsaj to, da so opravili zdravstvene preiskave vseh stanovalcev ob Bežigrajski in ocenili njihovo zdravstveno ogro- ženost. Glavne ugotovitve iz poro- čila celjskega zavoda za socialno medicino in higieno pa so bile: pri vseh preiskanih so ugotovili zmanjšano pljučno funkcijo, kon- centracije svinca v krvi so bile pri treh pregledanih povišane, pri dveh so ugotovili težji obliki bo- Nadaljevanje na naslednji strani Bežigrajsko 15 in 17 loči od obrata le cesta. STO PET LET JOŽICE USAJ Naistareiša Slovenka recitirala pesem Soči Jožica Ušaj, do prihodnjega le- ta na svidenje in ostanite še na- prej trdnega zdravja in bistrega duha! Tako se že vrsto let poslo- vimo zdaj že brez dvoma od naj- starejše Slovenke, ki živi jjia Skalni kleti v Celju. Ob izteku leta bo Jožica Ušaj praznovala stopeti rojstni dan. Čestitamol Sicer pa mnogi bralci že marsi- kaj vedo o tej kleni Slovenki. Naj- brž tudi to, da se je rodila na Pri- morskem, da je kot mlado dekle dan za dnem hodila prodajat na trg poljske pridelke. Nemalokrat jo je s košaro na glavi in peš mah- nila na tržnico v Trst. Vse življenje je garala in nikoli ni živela v izobi- lju. Poročila seje in že mlada sije nadela črnino za možem. Zato ni čudno, da nam je že pred leti, ko smo jo obiskali, povedala, da so ji bila pozna leta življenja pravza- prav najlepša. Znala je sama po- skrbeti zase, kuhala si je domače pristne jedi in vselej pove, da ima najraje belo kavo s kruhom. Zdaj ji jo pripravi nečak Jože, ki skrbi za teto. Tudi ajdovi žganci ji te- knejo in prežganka, pravi Jože. V krajevni skupnosti so ponos- ni, da živi z njimi najstarejša Slo- venka. Vsako leto jo predstavniki krajevne skupnosti, rdečega križa in zveze borcev tudi obiščejo in ji voščijo sreče in zdravja. V zahvalo jim je Jožica, ki je bila tistega dne dobro razpoložena, recitirala Gre- gorčičevo pesem Soči. Torej - na svidenje, Jožica Ušaj, ob stošestem rojstnem dnevu! TONE TAVČAR 8 29. DECEMBER 1988 Nadaljevanje s prejšnje strani lezni, kjer okolje vpliva na njihovo pogostost pojavljanja. Sicer pa je ocena zdravstvne ogroženosti vse- bovala mnenje, da je okolje, v ka- terem preiskani živijo, popolnoma razvrednoteno kot bivalno okolje in zato neprimerno za bivanje. Tako so rekli zdravniki leta 198.5. Od takrat je preteklo že kar nekaj let in danes bi bili rezultati šo poraznejši. Emo in dogovori Seveda bi bilo napačno misliti, da v občini za vse te probleme ne vedo in da niso nič ukrenili. Na žalost pa se je vse končalo pri na- šem tako razširjenem in uveljav- ljenem dogovarjanju brez kon- kretnih zadolžitev in rokov. Emo je že leta 1976 prvič obljubil meri- tve zaradi ugotavljanja možnosti čiščenja fluora. Takrat so v druž- beni dogovor o varstvu okolja v občini Celje zapisali, da je treba zgraditi čistilno napravo. Po pet- letnem obdobju, ko so ugotovili, da naloga ni opravljena, so jo pre- nesli v naslednji srednjeročni do- govor. Ta je vseboval nalogo, da mora Emov tozd Frite do leta 85 izdelati sanacijski program in ga začeti uresničevati. Leta 86 se je zgodba ponovila in do danes nalo- ga še vedno ni opravljena. Med tem je Emo spremenil načrte in namesto ekološke in tehnološke sanacije naj bi se sedaj lotile eko- loške sanacije frit, pri čemer misli- jo vzgraditi čistilno napravo za flu- or in sanirati hrup. Po odločbi re- publiške sanitarne inšpektorice morajo to nalogo opraviti do kon- ca prihodnjega leta. Medtem so v tovarni opravili več inšpekcijskih pregledov. Sani- tarni inšpektor občine Celje Mar- jan Pahor dobro pozna tudi pro- blem Bežigrajske. »Do leta 1985 je Emo sodil v pristojnost republi- ške inšpekcije in takrat se mi z njim nismo posebej ukvarjali. V zadnih letih pa smo opravili več pregledov in tudi zadnje meritve hrupa so bile opravljene prav zara- di pereče problematike m zahtev krajanov. Ocenili smo, da bi moral Emo še pred izgradnjo čistilne na- prave sanirati hrup in v tem smi- slu je bila sestavljena tudi zadnja zahteva republiške inšpektorice, da mora Emo do 16. decembra do- staviti pismen program o tem, ka- ko bo rešil problem hrupa v oko- lju. Njihov odgovor je res prišel, vendar v njem pravijo, da takojš- nja sanacija ni možna, da pa načr- tujejo rešitev v okviru celotne sa- nacije do konca prihodnjega leta. Delno pa naj bi problem rešili z zvočno izolacijo ventilatorjev.« In kaj sedaj? Bo treba res poča- kati še eno leto, da se zadeva ven- darle premakne z mrtve točke? Kako živeti do takrat? Prebival- cem Bežigrajske obljubljajo od- kup njihovih hiš. V okviru sklada stavbnih zemljišč bi iz sredstev komunalnih prispevkov Ema in s sredstvi sklada odkupih najprej eno, nato pa še drugi dve hiši. »Ker so rekli, da bi najprej odku- pili našo hišo, se nam zastavlja vprašanje, zakaj tudi ne ostalih dveh. Kako pa potem, po odkupu? Naša hiša je stara, cene za novo- gradnjo so vsaj trikrat večje. Kaj bomo lahko kupih z denarjem, ki bi ga dobili za to hišo?« se sprašu- jejo Ahtikovi.. Cel kup vprašanj in tako malo odgovorov, ki bi jim lahko zaupali in bili prepričani, da bodo uresni- čeni. »Verjetno nam preostane le še tožba,« ugibajo prebivalci Beži- grajske. »Radi bi le, da bi živeli v čistem okolju, ne zanimajo nas finančne težave Ema, o katerih po- slušamo, odkar pomnimo. Vemo le, da živimo v nevzdržnih razme- rah, za katere nismo sami krivi,« so enotni prebivalci ob Bežigraj- ski ulici. In kje je konec zgodbe? Kdo ve. Dogovori in usklajevanja se nada- ljujejo, Emove finančne težave se večajo, ostajajo le kupi papirja z obljubami in neizpolnjenimi sklepi. Medtem se životarjenje na tovarniških dvoriščih nadaljuje, krivci pa spijo spanje pravičnega. Kako dolgo še? TATJANA CVIRN Foto: EDO EINSPIELER PRI FEDRANOVIH V DEVCAH Zlate roke izpod Menine Devce pri Bočni. Kraj sredi prelepe doline, ki jo daleč naoko- li obdaja dragocen gozd. Štiri hišne številke so v Devcah. Pose- bej zanimiva pa je tista, na kate- re prvi strani se že daleč s ceste vidi napis »Pri Štefanu«. Z Lju- bom Korberjem torej zavijeva desno in že sva na mehkem ma- kadamu, ki človeku daje obču- tek, da se približuje naravi. Usta- viva se na dvorišču, kjer je takš- na trava, kot je menda nimajo niti Angleži na slavnem Wemble- vu. Če bi hotel iskati smet, bi obupal. Sredi dvorišča bi vladal mir, če se ne bi po njem z vso sposobno energijo kmečke ženske vrtela Minka Fedran. In Ivan Fedran, Štefan po domače je človek, ki smo ga želeli predstaviti ob no- vem letu. Vendar takrat Ivana še ni bilo, žena pa je hitela razlagati, da so bih prejšnji dan na pogrebu, potem se je vse skupaj zavleklo, danes pa, da se ni dalo pravočasno zlesti iz postelje. Prijazna žena Minka na hitro pokaže nekaj mo- ževih umetnin in doda, da bo že sam več povedal, saj se ve, kdo pri hiši kaj dela. »Malo potrpite, mož bo takoj pripravljen za pogovor«. Tudi če Ivana še kakšno uro ne bi bilo na plan, nama z Ljubom ne bi bilo dolgčas, kajti imela sva kaj videti. Tako tudi recimo »hotel MU«, stavbo, ki se najbolje vidi z glavne ceste in je na,njej tudi zaščitni znak domačije Štefan. In kakšen je ta hotel MU, ki so ga zgradili leta 1946? To je v bistvu muzej v naravi, s hlevom, kokoš- njakom, drvarnico, prostorom za avto in traktor, prostorom za naj- starejše slovensko kmečko orodje in še smo pozabili najmanj kakš- nih deset, če ne več zanimivih stvari. Minka naju popelje v hlev, kjer sta dve kravici brez rogov, ki dasta toliko mleka, da ima Minka ob koncu meseca kar nekaj denarja za svoje in hišne potrebe. Ko sku- paj hodimo iz prostora v prostor, nas presenečata red in čistoča. Vse je na svojem mestu, nikjer no- bene krame. »Gor pa vas ne bom jaz popelja- la, tam je Ivanov prostor,« pove s posebnim spoštovanjem in po- vabi v hišo na čaj iz domačih trav in rož, ki rastejo tam okoli, kjer je narava še kolikor toliko čista. Na pragu nas pozdravi krepak možak, nekoliko zadržan, z izred- no močnimi rokami. Pijemo čaj, ki se v tistem strupe- no mrzlem, vendar sončnem poz- nojesenskem jutru, prileze kot balzam na razbolele rane. Minka navihano gleda v naju, kot da bi vprašala, kaj je v tistem čaju. »Dober je, blag okus ima, to je vse. Prava mojstrica ste, ničesar ni v tem zdravilnem in okrepčilnem čaju preveč,« poskušava z Ljubom najti najbolj primerne besede za čaj, ki bi ga kot specialiteto lahko prodajali v vsaki boljši zajtrkoval- nici ali bistroju, če bi za to imeli lastniki posluh. »Ha,« je zvita Minka, ki ji ne da miru, da ne izda svoje skrivnosti: »Nič posebnega, čisto enostavno je vse skupaj. Malo kumine, pa janeža, bezga, domačih kamilic in pravilni dodatek prave limone. To je vse.« Ni vse, "se upirava, kajti najprej je omenila šest rož. Spet tisti njen značilni pošteni in odkritosrčni smeh in zavita izja- va »to pa je moja skrivnost.« Ulovil je eno samo ribo in ženo Glavno vlogo počasi, preudar- no, zbrano in brez hvalisanja prev- zame Ivan. Imamo občutek, kot da hoče reči: »Glejte, vse to je delo mojih rok, kaj vam bi posebej go- voril.« Vsi objekti na zemljišču, kjer ži- vita Fedranova, so polni najrazlič- nejših okusno izrezljanih orna- mentov, ki jih je z več kot dvajseti- mi starimi in novimi žagami izrez- ljal Ivan. Pove, da ima najrajši naj- grši. najbolj trd les. »Tisti je lep in ,fajn' za obdelavo. Spopadeš se z njim in ukrotiti ga moraš.« »Se je posrečilo vse česar se je lotil«, sva radovedna? »Vse! Če ne prvič, pa drugič ali tretjič. Les je moja ljubezen, sicer pa sem tudi doma na robu gozdov.« Ivan je mojster za stavbno mi- zarstvo, izpit pa je opravil leta 1953. V Glinu je bil zaposlen do leta 1982, ko se je upokojil. »Pa imam zdaj manj časa, kot sem ga imel prej,« zabrbra skozi ustnice, med katerima se neverjetno hitro menjavajo cigareta za cijgareto. V delavnici, ki se nam je Minka ni upala pokazati, je vse na svojem mestu. Žage so ločene kot krogli- ce na starem računalniku, v pre- dalčkih, pokritih s steklom, so naj- različnejši žebljički, svedri, vijaki in vse ostalo kar rabi mizar. Iz obrezlin naredi čudovite okraske. Za kokoši ima »trosobno stanova- nje« z dnevnim prostorom, jedilni- co in spalnico. Vse pa je v lesu. »Nič se ne sme stiskati, vse mora biti praktično«, pove in pokaže na lesene pokrove pri odtoku cevi. Oken ne odpira s kljukami, ampak na poseben poteg, ki si ga je sam izmislil. Njegov »hotel MU« ponuja pre- krasno šolsko učno uro za vse mlade, ki ne poznajo starega kmečkega orodja, predvsem pa re- doljubnosti in čistoče. Žal ga do danes ni obiskal še noben razred kakšne osnovne šole. To bi bil iz- let v naravo, kjer bi se lahko na- učil več, kot mnogo ur v stisnjenih šolskih klopeh. Čeprav stari gramofon z melodijami iz leta 1922 škriplje, pa mu je vsaj včasih prijetno prisluhniti in se spomniti na stare dobre čase. Ivan v mislih preskakuje od da- nes na jutri ali se vrača nazaj v mladost, ko je v življenju v Dreti ulovil samo eno ribo in to na roke. Ženo je ujel v Celju, tudi na roke in na dobro srce. Kadar je potre- boval mizarsko orodje, je sedel na Ivan Fedran je bil flosar vse do leta 1940: »Do Celja smo se peljali z dvema flosoma, v vsakem pa je bilo 10 do 12 kubikov lesa. Iz žgane- ga lesa je bil flos dolg 12, iz tramov tudi do 16 metrov. Vozili smo za privatnike. V Celju smo dva flosa zvezali in nadaljevali pot. Na njem .smo bili štirje, glavni pa je bil kr- mariš, ki je moral vse vedeti, do pasti v vodi do postaj, kjer smo se ustavljali. Do Krškega smo pluli tudi ponoči, naprej pa zaradi var- nosti samo podnevi. Na flosu je bila koliba in v njej smo imeli vse, tudi spalnico. Vodo smo zajemali iz Sa- ve, ki je že takrat smrdela, vendar smo jo na flosu prekuhali. Za žejo smo pa pili vino! Imeli smo ga sod, ko ga je zmanjkalo pa smo kupili novega. Flosaril sem kakšnih pet let. Domov pa smo se vračali z vla- kom do Paske vasi, nato pa peš, mnogi pa so v Bočno hodili peš celo iz Zidanega mosta.« kolo in se odpeljal k Rakuš (da- našnji Železninar) v Celje. Ponov- no si prižge cigareto in nas popelje v svojo vrtno hišico ob glavni hiši. Slovenske melodije iz Londona v lesenem prostoru nas čaka no- vo presenečenje. Na poUci je skrb- no zloženih več kot deset spoštlji- vo starih radijskih sprejemnikov z muzejsko vrednostjo, ki jih bo nekoč popravil eden izmed njunih sinov. Pod njimi se bohotijo hišna znamenja (vsak gospodar je imel svoj zaščitni znak, ki ga je med drugim vtisnil tudi v posekan les, da kasneje ni prišlo do zamenjave ali kraje) pa nekaj spominskih fo- tografij, ponovno staro orodje in miniaturni flos ter posebnost - stari gramofon z osmimi plošča- mi, ki so bile posnete leta 1922 v Londonu, na njih pa so same slovenske pesmi. Tako med dru- gim pod škripajočo iglo, ki počasi, vendar ljubeznivo drsi po debelih ploščah, lahko prisluhnemo »De- kletu v kmečki brivnici« s pevci Adria in spremljavo ansambla bratov Dajcman pa »Pozdravu«, ki je Gorenjski valček v izvedbi godbe Dravske divizije. »Bod' mo- ja, bod' moja« poje Anton Šuhel itd. Pred leseno uto, kjer prijetno odmevajo stare melodije, ima sre- di skalnjaka leseno žirafo, na ogra- ji veternico za vreme, pod napu- ščem igrala za vnuke, ko pridejo na obisk in imajo boljši vrtec kot je pravi. »Veliko tuhtam tudi ponoči, ko ne morem spati. Zjutraj vstanem in grem v delavnico ter naredim, kar iztuhtam. Pri menije vse mon- tažno, ker mora biti praktično.« Največ dela Ivan pozimi, ko na- rava miruje. »Za kravci skrbi žena Minka, jaz pa delam okna, vrata, stopnice, je- dilne kote... Bom pa to počasi opustil, ker je pretežko. Ne ustra- šim se pa ničesar, vse poskusim. Največ delam iz smrekovega lesa, sploh pa imam rad vsak les in bolj je zvit, lepši je. Poleti sem pa zu- naj, na zemlji, travniku in v gozdu. Opravim tudi po pet košenj, štiri- krat sušim, peta je sveža. Seveda pa vse dobro gnojim z domačim hlevskim gnojem, kajti samo tako lahko uspeva.« Ko pijemo zadnje kaplje čaja, stopi Ivan še do soseda in prinese še en svoj umotvor - miniaturno namizno kegljišče. Veliko jih zla- sti naredi za kakšne praznike in jih podari. Odpeljala sva se nazaj proti Žal- cu. Molčala sva, kajti oba sva raz- mišljala, kakšne čudovite sposob- nosti so skrite v tem Ivanu Fedra- nu in kaj vse zmoreta človeški um in iznajdljivost. Ker pa nama je zelo malo pove- dal o tem, daje pletel tudi volnene nogavice (mama mu je pokazala, kako se naredi peta), volno krtačil, delal preproge iz kožuhovinke, pa copate in da je naredil več slam- nic, ki niso spustile niti kaplje vo- de, ga bova še obiskala. Res ima ta Fedranov Ivan izpod Menine pla- nine zlate roke in sposobno glavo. TONE VRABL Foto: LJUBO KORBER Z žago gre Ivanu Fedranu bolje, hitreje in lažje kot s svinčnikom. 29. DECEMBER 1988 NOVI TEDNIK-STRAN 13 14. STRAN - NOVI TEDNIK 29. DECEMBER 1988 Dragi prijatelji Tole je zadnja letošnja številka in tako smo tudi mi zadnjič skupaj na tejle strani. Pa samo za letos. Že prve dni januarja se bomo spet srečali, polni dobrih želja za leto, ki prihaja in gotovo še z več zagnanosti, da skupaj oblikujemo našo stran. Vsi, ki ste bili doslej zvesti sodelavci, zaslužite kup pohval, ostalim pa naj bo tole vabilo, da bi se srečevali v novem letu. Ker ste svoje želje in voščila v nekaterih pesmicah in sestavkih že sami zapisali, naj vam vsem skupaj zaželim le SREČNO! Vaša Tanja Kako bi rad uričakal najdaljšo noč? želim si, da bi šel s starši v kakšen hotel, a bom verjetno s prijatelji v sejni sobi v bloku. Doma ob TV sprejemniku. Želim si, da bi k nam prišli so- sedje in prijatelji. S prijateljico ob kasetofonu z najino glasbo. Pri stricu na topli peči s prijet- no družbo sorodnikov. Želim si, da staršev ne bi bilo doma in bi lahko bila z družbo prijateljic in prijateljev. Letos bi rad spremembo. Ne družbo staršev, ampak svojih vrstnikov. Nobene posebne želje. Čakam na presenečenje. Dopisniki OŠ Bratov Juhart Šempeter v Savinjski dolini Zima Zunaj mrzlo je hudo, veter tuli. kaj bo to? Led se dela na potočku, toplih nogavic je treba očku. Sinička trese se na goli veji. sanke so kupili Tej i. Breg ves bel je od snega. To pomeni: zima je prišla. GREGOR ŠILEC, 4.r. OŠ Edvard Kardelj Rogatec Postala sem pionirka Zelo sem srečna, ker sem po- stala pionirka. Mamica mi je seši- la novo krilo. V šoli smo dobili modro čepico, rdečo rutico in pi- onirsko rdečo izkaznico. Na pro- slavi sta bila oči in mamica. Ati meje slikal pred pionirsko zasta- vo. Slikal je tudi moje sošolce in sošolke. Bili smo pogoščeni in imeli smo ples. Bilo je fino. Ved- no bom dobra pionirka. VESNA ČUJEŽ, l.r. OŠ Franjo Vrunč Slivnica pri Celju Našel sem srnjačka s psom Šarijem sem večraj šel v gozd na sprehod. Ko sem šel mimo kamnoloma, sem ob dre- vesu zagledal srnjaka, kako je le- žal negibno. Šarija sem privezal k drugemu drevesu. Srnjaku sem se hotel približati, a je zbe- žal. Videl sem, da je ranjen in da mu manjka levi rog. Nato je sr- njak padel in poginil. Stopil sem k njemu in si ga naložil an rame ter ga nesel proti domu. Kmalu sem pod težo srnjaka omagal. Položil sem ga na tla in v okolici poiskal staro pločevino. Nanjo sem položil srnjaka. Nato sem Šariju snel vrvico in jo privezal za pločevino. Srnjaka sem pokril s svojo bundo in ga odvlekel do- mov. Doma sem povedal, kako in kje sem našel srnjaka. Poklicali smo lovca, ki je prišel ponj in ga odpeljal gospodarju lovske dru- žine. Lovec me je za moj trud pohvalil. SEBASTJAN PLIBERŠEK, 5. r. OŠ Edvard Kardelj Slovenske Konjice Novo leto Tinka vesela je, Tonka je tudi, celo Mojci ni starši niso več hudi. Novo bo leto, staro bo mimo, se veselimo, ker darila dobimo. Tinka bo dobila punčko, Tonka voziček in Maja prtiček. Jaz bom dobila pisala, da bom pesmice zapisovala. KARMEN ŠPILJAK, 5.r. OŠ Peter Šprajc-Jur Žalec intervju s tovarišico Tovarišica Damjana Bohorč je mentorica dramskega krožka na naši šoli. S pomočjo nekaterih učencev je oživila igrico Roki. Pripoveduje o levi in desni roki, o njunih prepirih in pretepih, konča pa se s spoznanjem, da ena brez druge ne moreta ničesar. Zakaj ste se odločili, da boste postali mentorica tega krožka? »Menila sem, da je tovrstnega življenja na naši šoli premialo. Rada imam gledališče, zato to de- lo zelo rada opravljam.« Zakaj igra o rokah? »Knjigo mi je priporočil profesor Dabo. To je ena od knjig iz zbirke hrvaške kratke proze.« Kdaj ste začeli pripravljati to igro? »Igro smo začeli pripravljati že septembra.« Kako ste se počutili, ko ste na proslavi videli toliko praznih stolov? »Lahko rečem, da sem to priča- kovala.« Kaj nam pisatelj po vašem mnenju s tem tekstom hoče po- vedati? »Ta tekst ima več globin. Lah- ko ga razumemo kot spor med desno in levo roko, lahko pa roki poosebimo in jima damo člove- ške lastnosti.« Ste se pri postavitvi igrice sre- čali s kakšnimi večjimi teža- vami? »Naš največji problem so bile tehnične stvari, kijih na naši šoli primanjkuje.« Ali boste s to igro še kje nasto- pili? »Nastopili bomo na Naši bese- di in mogoče še kje« Ali že pripravljate kaj no- vega? »Zdaj še ne, če pa bom ostala na tej šoli, bomo začeli kmalu pripravljati kaj novega.« RENATA POGLAJEN, 8.r. OŠ Ivan Kovačič-Efenka Celje Ko bom velik... Ko bom velik, bom miličnik. Ta poklic mi je všeč, ker bom lahko lovil tatove. Ustavljal bom avtomobile. Če ne bom miličnik ali pilot, bom ravnatelj. Pri milič- nikih bom pomagal pri nesrečah, tatove pa bom odpeljal v zapor. GAŠPER ANDERLIČ, 2.r. OŠ 3. bat. VDV Vitanje Luči je zmanjkalo Večer je bil zelo oblačen. Tem- no je bilo. Prižgal sem radio in poslušal zgodbice. Zraven sem bral knjigo. Kar naenkrat je zmanjkalo luči in radio je nehal igrati. Šel sem po baterijo. Ko sem jo našel, sem rekel bratu, da greva k stari mami. Ko sva prišla do srede stopnic, se je prižgala luč. Rekel sem, da bom baterijo pospravil na tako mesto, da jo bom lahko našel. TILEN ŽIBRET, 3.r. OŠ Primož Trubar Laško NAGRAJUJE ATKINE IZŽREBANCE AtJiina zaniia Tudi Atka je pod novoletno jelko pričakovala darilo. Kaj je bilo v njem boš izvedel, če boš povezal oštevilčene točke. Rešitev pošlji do 9. januarja 1989 na naslov Novi tednik, Trg V. kongresa 3 a, Celje. Rešitev prejšnje zanke je otok Krk. Nagrado prejme ALENKA ČOKL, OŠ Blaža Kocena, Ponikva. prenovljen salon Lesnine v Celju Tudi v prenovljenem salonu v Celju vam pohištva ne bomo zgolj prodali, pomagali vam ga bomo kupiti! Nasa poslovna usmeritev, da skupaj oblikujemo vas življenjski prostor - z novo kvaliteto storitev m predstavitve prodajnih programov -je obrodila sadove. Salon v Celja na Cupnjski 1 je dobil novo podobo. Uredili smo ga tako. da boste se z vecjim zaupanjem sledili rumeni crti. Prodaj m center v Levcu m prenovljeni salon v Celju na Cupnjski cesti tvorita zaokroženo ponudbo. Pridite, svetovali vam bomo pn izbiri. Pogovorili se bomo o najugodnejših pogojih nakupa, dostave m montaže. 29. DECEMBER 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 15 NOČNE CVETKE • V atmosferi splošne demokratizacije družbe, ko se vse bolj slišijo tudi dosedaj zapostavljani gla- sovi ljudstva, nekateri ni- kakor ne morejo najti prave mere. Včasih so za- to preglasni. • Džordža L. je tako v ponedeljek vpila in zmerjala goste v Merxovi restavraciji v Novi vasi. Opozorit sojo prišli milič- niki, pa sta se v njeno bran postavila - s svojimi skromnejšimi moškimi glasovi - še Mijo L. in Ne- bojša B. Trojico so pridr- žaU in predlagali sodniku za prekrške, da jih nauči nižjih decibelov. • Damjan P. z Otoka je v torek dopoldan tako razgrajal v stanovanju, da sosedje sploh niso potre- bovali radijev in televi- zorjev. Da se Damjan za svoj program ne bi spom- nil pobirati še naročnine, so ga miličniki pridržali do iztreznitve. • Svojo predbožično križevo pot je v četrtek zvečer pričel Ivan K. iz Sojeka pri Frankolovem. Nejevernim gostom in osebju je v zidanici v Črešnjicah priredil ne- nadejano predstavo. V svojem poslanstvu seje uprl tudi miličnikom, ki so ga hoteli s silo pomiri- ti. Uspel jim je pobegniti, malo kasneje pa pod svo- jimi križi omagal ob poti v bližnjem gozdu in slad- ko zaspal. Miličniki so po- klicali zdravnika, da bi ugotovil, če niso tostran- ske skušnjave usodno vplivale na Ivana, pa se je Ivan ob svojem vstajenju spravil tudi nadenj. Orga- ni varnosti in medicine so mu bili združno vendarle kos in Ivana so ovadili za- radi nasilniškega obna- šanja. • Tudi Anton K. priha- ja v splošni otoplitvi svo- bode izražanja na svoje, vendar žal večkrat preti- rava. V soboto popoldan je v samopostrežbi v Deč- kovem naselju zmerjal in pluval trgovke, ob priho- du miličnikov pa se je ugriznil v jezik. B. P. Le mrtvih man] ifot lani Vsi podatiii o prometni varnosti na cestah celjskega območja za celotno letošnje leto sicer še niso znani, ven- dar lahko že na osnovi tistih iz enajstih mesecev sklepa- mo, da se stanje ni bistveno spremenilo. Predvsem pa se ni zboljšalo, pa čeprav o tem veliko govorimo in smo za izboljšanje vsaj za 10 odstot- kov za prihodnje leto že tudi naredih program. Veliko se izboljšati tudi ni moglo, saj novih, varnejših cestnih od- sekov nismo dobili. Šele pred dnevi so odprli novo žalsko obvoznico, malo prej so odprli tudi obnovljeno Partizansko cesto v Titovem Velenju; toda ta, taka kot je zdaj, bistvenega izboljšanja sploh ne pomeni. Mnogi so načrtovali, da bo še letos končana obvoznica v Roga- ški Slatini, pa tudi te še ni. Tudi v samem Celju, kot enem od ozkih prometnih grl, izboljšanj ni bilo. Južna magistrala s povezavo proti Zidanemu mostu je še vedno le na papirju, v resnici pa je na tem območju velika pro- metna gneča. Začeli so gra- diti podaljšek Čopove - pro- met po njej pa še dolgo ne bo stekel in na Cesti na Ostrož- no bo promet še vedno neva- ren. Skozi Ostrožno je še ne- varnejši zaradi nekaterih gradenj ob cesti. Seveda, da ne bi kdo pomislil, volja je - le denarja stalno primanj- kuje. Ob tem, ko beležimo v pr- vih letošnjih enajstih mese- cih več prometnih nesreč kot lani, ko je bilo tudi več ranjenih, je edini svetlejši podatek le ta, da je pri takih nesrečah v tem času umrl en udeleženec prometnih ne- sreč manj kot lani. Promet- nih nesreč, kjer so bili mrtvi, je bilo celo nek^j manj kot v enakem lanskem obdobju, vendar so nekatere terjale po več žrtev. Ob starih in neposodoblje- nih cestah, vse starejših vozi- lih na njih - in pa tudi ob tem, ko mnogi vozniki pri vožnji še vedno tudi uporab- ljajo stare navade, je težko pričakovati, da bi bilo nesreč kmalu bistveno manj. Po- sebno še, ker tudi sicer do-. bro zastavljena akcija »mi- nus deset« naletava ob trdne denarne ovire. F. K. KOMENTIRAMO IVIorda ne bo odveč Tudi v teh prazničnih dneh so lahko mnogi stano- valci po blokih opažali, da so ostali brez raznih vlože- nih stvari, ki so jih imeli shranjene v kleteh. Pa ne le to, ostali so še brez drugih, vrednejših stvari. Slabo zaprte kleti po blokih so namreč precej mamljive za nepridiprave. Po večini namreč ni težko priti vanje, saj jih lastniki težko dobro zavarujejo. V mnogih blokih pa pozabljajo na edino mož- no večje varovalo - namreč na to, da zaklepajo glavna vrata v kletne prostore. Pa ne le to; vse več je tudi blo- kov, kjer ne zaklepajo vhod- nih vrat, niti niso pazljivi na to, kdo se sprehaja po njiho- vem stanovanjskem bloku. Pa tako tudi ni čudno, če mi- ličnikom kasneje ne more nihče niti približno opisati, če so videli kakšnega nezna- nega ali sumljivega človeka. Morda ne bo odveč še eno opozorilo, pa čeprav jih je bi- lo izrečenih in napisanih že veliko. Najboljša zaščita je pazljivost! PRI NAS LAHKO IZBIRATE Obiščite Potrošnikove: Blagovnice, mar- kete, samopostrežne trgovine, posloval- nice s tekstilom, tehničnim blagom, grad- benim materialom... Velika izbira blaga, ki ga rabite zase in svoj dom! Cenjenim kupcem se zahvaljujemo za nakup ter želimo - SREČNO V letu 1989. Kolektiv TOZD PRODAJA CELJE Potrjeno, razveljavljeno, znižano Preprodajalci pralnih strojev so se po obsodbi na velenjski enoti Temeljnega sodišča Celje zdaj znašli že tudi na Višjem sodišču. Na izrečeno kazen so se namreč pritožili vsi: javni tožilec in vsi obsojeni. Višje sodišče je Milanu Felici- janu (v času kaznivega dejanja je bil prodajalec v Eri) in Marjanu Krašovcu (voznik viličarja v Eri) kazen potrdilo, sodbo za Bogomirja Stvarnika (voznik pri Eri) in Franca Lekšeta (poslovodja trgovine Ideal v Slovenj Gradcu) je razveljavilo in stvar vrnilo v ponovno sojenje, Radu Žverku pa so kazen z desetih mesecev znižali na šest. Vsa stvar, zaradi katere se je peterica znašla pred sodiščem, seje začela pred dobrim letom, ko je voznik tovarne Obodin pripeljal v Erino skladišče bele teh- nike v Titovem Velenju pralne stroje in pomotoma raztovoril deset pralnih strojev preveč. Felicijan in Krašovec sta to opazila - nista pa na to opozorila voznika ali delovne organizacije, ampak sta jih želela prodati »pod roko«. Najprej sla jih shranila pri Žverku. nato pa se z Lekšetom pogovarjala o prodaji. Stroje pa je vozil Stvarnik. Velenjsko sodišče je marca letos Felicijana, Kra- šovca in Stvarnika zaradi kaznivega dejanja velike tatvine, ki so jo opravili v sostorilstvu, obsodilo na štiri, tri, oziroma leto in pol zapora. Lekšeta so na prvem sojenju obsodili na eno leto, Žverka pa na deset mesecev. PROMETNE NESREC& Na prehodu zbil peško Zaradi prehitre vožnje in grobega izsiljevanja prednosti je prejšnji torek 32-letni voznik osebnega avtomobila Miran Horvat iz Celja na prehodu za pešce na Vodnikovi ulici zbil 25-letno_ peško Marico Kom- plet iz Šmarja pri Jelšah. Pe- ška je po prehodu prečkala ce- sto, sredi prehoda pa jo je za- del voznik in zbil po cestišču. Peška se je pri tem hudo ra- nila. Na prehodu v vlak Zaradi nepazljivosti 50-Iet- nega voznika osebnega avto- mobila Ignaca Vindiša iz Zgornjih Grušovelj se je pri- petila v petek dopoldne ne- sreča na železniškem prehodu v Grušovljah. Sam je bil laže ranjen, njegova 61-letna sopot- nica Marija Vindiš hudo, gmot- ne škode pa je nastalo za okoli 10 milijonov dinarjev. Nesreča pa bi se lahko končala še veh- ko huje. Vindiš je pripeljal po lokalni cesti od Šempetra in hotel prečkati železnico (prehod ni zavarovan z zapornicami) - pri tem pa se ni prepričal, če po progi ne pelje kakšen vlak. In prav to je bilo - iz smeri Celja proti Titovem Velenju je na- mreč tedaj pripeljal potniški vlak. Pri trčenju je avto odbilo na njivo, kjer je obstal na strehi. Zaradi nesreče je imel vlak 40 m.inut zamude. Umrla v stanovanju V spalnici stanovanja v Rečici ob Savinji so prejšni teden zjutraj našli mrtvo 79-letno Angelo Je- rič. Jeričeva je živela sama, bila je tudi slabo pokretna. Soseda, ki je pazila nanjo, je bila še zvečer pri njej, ponoči pa je očitno padla s postelje in umrla zaradi podhladitve. Na levi v tovornjak Na magistralni cesti pri Ti- tovem Velenju je v soboto zgodaj zjutraj (pol ure po pol- noči) 40-letni Rajko Vrtačnik z Raven pri Šoštanju čelno tr- čil v tovornjak, ki ga je na- sproti pripeljal 44 letni Mom- čilo Barič iz okolice Varvari- na. Vrtačnik je namreč zapeljal na levo stran vozišča in voznik tovornjaka z zaviranjem in umikanjem nesreče ni uspel preprečiti. Pri trčenju je Vrtač- nika ukleščilo v osebnem avto- mobilu in iz njega so ga rešili kasneje šele gasilci. Hudo ra- njenega so ga nato prepeljali v celjsko bolnišnico. Gmotne škode je nastalo za okoli 3.5 milijona dinarjev. Zavozll s ceste Na lokalni cesti v Letušu je v nedeljo zjutraj zapeljal s ce- ste 23-letni voznik osebnega avtomobila Miroslav Pirec iz Pariželj. Z a\dom je trčil v be- tonski vodni propust. Hudo se je ranila 22-letna sopotnica Re- nata Pirec, nastala pa je tudi velika materialna škoda. Komisija za delovna razmerja DOMA UČENCEV KARLA DESTOVNIKA - KAJUHA CELJE objavlja prosta dela in naloge kuharice za nedoločen čas - pogoja: KV kuharica, opravljen izpit iz higienske- ga minimuma snažilke za določen čas - 6 mesecev - pogoja: končana osnovna šola, opravljen izpit iz higienskega minimuma Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave oglasa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15. dneh po opravljeni izbiri. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Dom učencev Karla Destovnika - Kaju- ha Celje. Ljubljanska 21. 16. STRAN - NOVI TEDNIK 29. DECEMBER 1988 Matjaž dobro skače v ponedeljek popoldne, 26. decembra, smo po telefo- nu poklicali Debelakovo družino v Braslovče. Vzrok je bil preprost: kaj mislijo o Matjaževem uspehu, saj so ga pred dnevi v Rogaški Slatini slovenski športni novinarji proglasili za naj- boljšega slovenskega šport- nika v olimpijskem letu. Matjaž je letos dosegel dva velika uspeha - dve medalji v Calgariju, ko je bil tretji med posamezniki (prva me- dalja za smučarja skakalca Jugoslovana) ter drugi z eki- po. Je pa Matjaž tudi Jugo- slovan, ki je najdlje poletel s smučmi in sicer v Planici - 185 m. Po telefonu se je oglasila Matjaževa mama Rezka, kije bila tako kot vedno skrom- na. »Na priznanje, ki ga je Matjaž dobil v Rogaški Slati- ni, sem ponosna. Žal ga ni doma, je v Ljubljani, lahko pa vam dam brata Janeza.« Janez Debelak je letos iz- redno uspešno začel novo se- zono s turnejo po Kanadi, kjer si je nabral že nekaj točk v svetovnem pokalu. Kako Matjažev uspeh ocenjuje brat Janez? »Matjaž dobro skače, malo ga moti prehlad. Upam, da bo to minilo. Za visoko priz- nanje slovenskih športnih novinarjev je izvedel šele v petek dopoldne, zvečer pa je bila prireditev. Vsi smo bi- li prijetno presenečeni. Zdaj je pred nami novoletna tur- neja. Sam bom na njej sode- loval prvič, zato sem v Obersdoi-f odpotoval že v torek, tekma pa je v petek, 30. decembra. Treba se je privaditi na novo okolje. Matjaž pride v sredo z Ulago in Tepešem.« Na posnetku našega sode- lavca Ljuba Korberja sta naj- boljša slovenska športnika 88 proglašena v Rogšaki Sla- tini Matjaž Debelak in alp- ska smučarka, tudi dobitni- ca olimpijskega odličja, Ma- teja Svet. Na pohodu nov rokometni roil Dani Novak, tehnični vo- dja mladinske ekipe ŽRK Aero Celje: »Članska ekipa Aera je uspešno končala je- senski del prvenstva v 2. zvezni ligi, saj je v zadnjem kolu doma premagala slabo ekipo Dinama iz Pančeva 26:18. S tem je osvojila 2. me- sto ter za vodečim Vrbasom zaostaja tri točke. Tu se poz- na izguba dveh točk iz dob- ljene tekme v Splitu. Spo- mladanski del prvenstva se bo začel 11. februarja, ko bo- mo igrali doma z Istraturi- stom iz Umaga. V prvih šti- rih kolih imamo lažji razpo- red in moramo štirikrat zma- gati ter se tako enakovredno vključiti v borbo za vrh. Mladinci so dosegli nov lop uspeh, ko so v Ajdovšči- ni postali republiški prvaki. Med štirimi najboljšimi eki- pami so premagali Ajdovšči- no, Inles in Kolinsko Slovan. Prihodnje leto rokometna zveza Slovenije slavi 40 letni- co in bo tudi organizator dr- žavnega prvenstva za mla- dince, kjer nastopajo repu- bliški in pokrajinski prvaki. Za to prireditev bomo kandi- dirali Celjani, bo pa proti koncu januarja 89. Na zad- njih dveh prvenstvih smo bi- li drugi, torej zakaj ne bi bili v tretje prvi? V Ajdovščini so nastopili Boštjan Strašek, Kristijan Lupše, Marko Cvetko, Uroš Privšek, Peter Novak, Marko Šušlerič, Aleš Franc, Boštjan Tome, Robi Šafarič, Tomaž Čater, Ro- man Pungartnik, Trivko Ma- tovič. Boštjan Vrščaj in Ro- man Ratej. Šest izmed ome- njenih fantov že igra v član- ski ekipi. Trener je bil And- želko Vuglač, sicer prvi po- močnik Ante Kosteliča, tre- nerja prve ekipe. Tehnično sem ekipo vodil sam. V torek pa so igralci letnik 1971 odpotovali na krajšo turnejo v Arezzo v Italijo (mesto blizu Firenc), kjer je pred mnogimi leti celjski moški komorni zbor osvojil prvo dragoceno mednarod- no pevsko odličje. Po po- vratku bo nekaj dni prosto, potem pa se bomo začeli skupno člani in mladinci pri- pravljati za finale mladinske- ga državnega prvenstva in nadaljevanje spomladanske- ga dela v 2. zvezni ligi. Janu- arja pa moramo imeti še skupščino kluba, da rešimo vse probleme pred nasko- kom na naš cilj: uvrstitev v 1. zvezno ligo.« ŽalčanI boljši od Kovinarja Tone Jager: »V 7. kolu 1. republiške strelske lige vzhod so ekipe s celjskega območja dosegle tri zmage in en poraz. Najzanimivejše je bilo v Štorah, kjer so strel- ci Žalca premagali domače- ga Kovinarja, Celjani so iz- gubili v Hrastniku, Unior pa z Ljutomerom. Lestvica: 5. Žalec, 6. Celje, 7. Unior in 8. Kovinar med desetimi eki- pami. V preostalih dveh ko- lih bo še hud boj za obstanek v ligi, saj bo ob koncu verjet- no poleg osvojenih točk od- ločal še zbir vseh doseženih krogov, kjer pa je v najslab- šem položaju ekipa Kovinar- ja z odličnim Brankom Malcem.« Živahno na strelišču v Rečici pri Laškem Vinko Lavrinc: »Kljub zaključku leta smo imeli še nekaj tekem, kjer so nastopi- li strelci laške občine. Tako smo na strelišču v Rečici pri Laškem pripravili občinsko prvenstvo s standard zrač- nim orožjem, kjer je med po- samezniki zmagal Andrej Brunšek pred Romanom Matkom in Borisom Gori- škom, mod članicami Darin- ka Erazem pred Adrijano La- harnar in Štefko Krajnc, s pi- štolo med člani so bili naj- boljši Damjan Sajovic, Robi Tcržan in Vinko Lavrinc, med mladinkami Helena La- vrinc, Ksenija Maček in Va- lerija Kufner, ter med člani- cami Helena Lavrinc pred Zoro Lavrinc in Valerijo Kufner. Rezultati občinske- ga prvenstva Laško za pi- onirje osnovnih šol, kije tudi bilo na strelišču v Rečici pri Laškem: pionirji ekipno 1. OŠ M. Nemec Radeče, posa- mezno 1. Dejan Matek OŠ Radeče, 2. Robi Jakopič OŠ P. Trubar Laško, 3. Scbast- jan Lipec OŠ M. Nemec Ra- deče, pionirke ekipno 1. OŠ P. Trubar Laško, posamezno 1. Tca Muhovec, 2. Darja Grešak, 3. Mateja Planko, vse OŠ P. Trubar Laško. V Rečici je bilo tudi 6. kolo občinske lige z zračnim orož- jem, kjer je nastopilo 12 ekip. zmagala pa je SD D. Poženel iz Rečice pred SD Pivovarna Laško, SD T. Bo- stič Zid. most itd. Med posa- mezniki je bil najboljši An- drej Brunšek, ki je nastreljal 377 krogov, kar je nov občin- ski rekord in samo dva kroga slabši od državnega, drugi je bil Janez Sašek in 3. Boris Gorišek. V 2. republiški ligi - vzhod so strelci SD D. Poženel iz Rečice gostovali v Leskovcu pri Krškem in premagli do- mačine 1454:1433. V zmago- valni ekipi je bil najboljši Roman Matek, sicer pred- sednik izvršnega sveta obči- ne Laško, ki je nastreljal 366 krogov. V Zenici je bilo 2. zvezno pozivno kontrolno tekmova- nje najboljših jugoslovan- skih strelcev. Helena La- vrinc iz Rečice je bila med mladinkami znova najboljša, saj je s pištolo nastreljala 374 krogov - to je odličen rezul- tat - ter zmagala. Strelci la- ške občine samo imeli tudi občni zbor ter ugodno oceni- li letošnje dosežke, saj se mnogi naši strelci uvrščajo med najboljšo v Sloveniji in Jugoslaviji.« Ostale le kegljavke? Jože Kuzma: »Ob koncu leta lahko ugotovimo, da imamo zelo malo »udarnih« športnih panog in posamez- nikov in da časi, ko smo Ce- lje imenovali mesto športa, vedno bolj bledijo. Delni premik na boljše vidimo pri odbojkaricah. ki so se uvrsti- le v republiško ligo in so v vrhu ter atletinjah, ki imajo štiri mlade obetavne tekmo- valke - Perčevo, Radmano- vičevo, Jazbinškovo in Stra- škovo. Prednjačijo pa seve- da vedno boljše kegljavke, članice KK EMO Celje, ki ni- so samo v jugoslovanskem, ampak tudi evropskem in svetovnem vrhu. Jožica Še- ško in Marika Nagy - Kardi- nar sta z ekipo Jugoslavije osvojili zlato medaljo na sve- tovnem prvenstvu, Šeško in Mikčeva sta republiška oz. državna prvakinja. Gobčeva neuradna svetovna rekor- derka, zraven pa so še nepo- grešljive Razlagova, Petako- va, Lesjakova... Ekipa, ki bi jo imel vsak klub rad. KK EMO je zdrav in homogen športni kolektiv, kjer se kaže dobro strokovno delo in veli- ka ljubezen do športa kljub drugim obveznostim. In še ena zanimivost: na pionir- skem in mladinskem prven- stvu so njihovih predstavni- ki osvojili kar devet naslo- vov. Za člansko ekipo stoji močen podmladek.« Novoletni tek v Topolšici v uredništvo smo dobili zanimivo vabilo, ki ga nam je poslal oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost sozda Gorenje v sodelovanju s tekaško sekcijo Gorenje in hotelom Vesna Topolšica. Sporočajo, da bodo tudi letos, v petek, 30. decembra, pripravili 4. tradicionalni novoletni tek, ki se bo začel ob 15,30 pred hotelom Vesna v Topolšici, od tam nadaljeval do Šoštanja, od koder se bodo tekmovalci vrnili v Topolšico. Proga je dolga osem kilometrov. Starostne skupine: ženske in moški do 30 let, od 31 do 40, od 41 do 50 in nad 50 let. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu, nagrade pa bodo razdelili zvečer na družabnem srečanju. Prispevek za večerjo in bazen znaša simboličnih 30 tisoč din. Odda- ljeni udeleženci si lahko zagotovijo prenočišče. Trije oiimpilski kandidati Jože Jurak, predsednik plavalnega klub Klima Nep- tun Celje: »V klubu letošnjo sezono ocenjujemo za uspeš- no, saj smo dosegli nekaj le- pih uspehov, poleg tega pa so nam »z vrha« potrdiU tri olimpijake kandidate za olimpijske igre v Barceloni 1992. Prav olimpijski kandi- dati Dejan Tešovič, Grega Jurak in Jure Vračun so do- segli rezultate, ki smo jih pri- čakovali. Še posebej uspe- šen je bil njihov nastop na mladinskem evropskem ter balkanskem prvenstvu. Vsi so tudi stalni člani mladin- skih in članskih reprezen- tanc. Med najmlajšimi pla- valci imamo nekaj perspek- tivnih, kot Matjaža Košarja, Dejana Dodiga, Gašperja Gorenaka, Gorana Juraka, Blaža Kandorferja, Matjaža Kolčana in tudi eno plavalko Senjo Krajnc. Res je, da smo pred leti imeli močno žensko ekipo, vendar je z dekleti tež- ko delati, ker so bolj občut- ljive, kot fantje. Res pa je, da to ni samo celjski problem. Vsem olimpijskim kandi- datom bomo po svojih mo- čeh poskušali zagotoviti naj- boljše vadbene pogoje, seve- da pa pričakujemo tudi po- moč drugih, saj vsega sami ne bomo zmogli. Poseben problem predstavlja letni ba- zen, ki ga prepozno odpremo in to, da v Sloveniji ni niti enega zimskega 50 metrske- ga bazena.« Dejan Tešovič: »Zaenkrat šolo in plavanje dobro uskla- jujem in nimam problemov. Olimpiada je velik izziv, ven- dar bo treba težko garati. Najprej pa je šola, izobrazba, delo...« Grega Jurak: »Vsak dan vstajam ob 5. uri zjutraj, se odpeljem na trening, po njem grem v šolo, na kosilo, trening, delam za šolo, zve- čer pa prej v posteljo, ker je treba zjutraj zgodaj vstati. To delamo vsi. Dejan, Jure, jaz, ostali...« Jure Vračun: »Veliko mest smo obiskali, žal pa je malo časa, da bi vse zanimivosti videl. Vendar smo si kar enotni v tem, kje nam je bilo najbolj všeč: med tujimi me- sti Berlin ter Rim. med naši- mi Split in Rijeka. Sicer pa verjemite, najlepše je doma in v domačem bazenu.« Trije že evidentirani kandidati za olimpijske igre v Barce- loni 92 plavalci PK Klima Neptun (od leve) Tešovič (ob njem predsednik kluba Jurak), Vračun in Jurak. Ali bodo tako nasmejani tudi čez štiri leta? Mi jim želimo, da bi bili, saj so trenutno tudi med najbojšimi celjskimi in jugoslovanskimi športniki. Foto: EDI MASNEC Hokejisti Cinkarne so mirovali Marjan Soršak: »Hokejisti Cinkarne so bili v tem kolu prosti. Odigrati bi morali tu- di srečanje za pokal Jugosla- vijo s INO iz Siska, ker pa gostov ni bilo, tudi tekme ni bilo. Celjani so tako srečanje dobili brez borbe in so se uvrstili med osem najboljših jugoslovanskih ekip. Zadnjo tekmo v Medrepubliški ligi v prvem delu so odigrali vče- raj (sreda) v Mestnem parku z Mladostjo iz Zagreba. Pi- onirji Cinkarne so izgubili prvenstveno srečanje s Sla- vijo iz Vevč 7:1 (3:0, 3:0, 1:1), strelec za domačine pa je bil Klenovšek. Domači igralci so kljub visokemu porazu pokazali dobro igro, žal pa so bili nciznajdljivi pri zaključ- nih strelih. Sodila sta Trnov- šek in Zorko, oba iz Celja. Mladinci Cinkarne so tudi nastopili doma in izgubili s Triglavom iz Kranja 7:2 (4:0, 2:2, 1:0), strelca pa sta bila Milidragovič in Ločni- kar. Tudi to tekmo sta sodila prej omenjena sodnika. Celj- ski mladinci so pokazali bor- beno in požrtvovalno igro. Najboljša sta bila Jeram in Ločnikar.« Preporod košarkarjev Merxa? V 12. kolu 1. B zvezne lige so košarkarji Merxa na go- stovanju v Subotici dosegli pomembno zmago, ko so premagali Spartak 98:102. Igro sta odločila veterana Gole in Pipan, svoje so doda- li tudi ostali. KK Merx je na 10. mestu in si je s to zmago precej opomogel, kajti po uvodnih porazih je že kazalo na najhujše. Želimo, da bi ti točki pripomogli celjski eki- pi, da bi zaigrala bolj sproš- čeno in dosegla toliko zmag, da se ji ne bo treba več bati za izpad. Napovedi pred za- četkom sezone, da se bodo borili celo za play off ter uvr- stitev v 1. A zvezno ligo. pa so bile povsem nesmiselne in se jih ne bi več kazalo po- služevati. Košarkarice KORS Roga- ške so v 10. kolu 1. B zvezne lige doma premagale Gradi- ne 87:61, najboljša strelka pa je bila Virantova, ki je dala 21 košev. Slatinčanke so na 4. mestu. Obe ekipi bosta tekmi naslednjega kola odi- grali 7. januarja: Merx doma z Železničarjem (12), Kors Rogaška pa v gosteh pri zad- njeuvrščeni ekipi Krajine. Naša napoved: po zadnjih dosežkih bi morali obe ekipi zmagati. Več so dosegli Jernej Pelko: »Končah smo z jesenskim delom pr- venstva v 1. A republiški na- miznoteniški ligi, kjer smo dosegli več, kot smo načrto- vali pred začetkom, saj smo v tej ligi nastopili prvič. Sre- čali smo se z ekipami, ki ima- jo v namiznem tenisu veliko tradicijo, zato je naš uspeh pomemben in dokaz, da do- bro delamo. Igralci namizno- teniške sekcije pri ŠD In- grad so v zadnjih dveh kolih jesenskega dela prvenstva gostovali v Sevnici in No- vem mestu ter zmagali 7:2 in 6:3. Vsi naši igralci: Maras, Štrljič in Leber so potrdili dobro znanje igranja namiz- nega tenisa. Na srečanju v Sevnici je v ekipi debutiral naš sicer rezervni igralec Ivan Potočnik ter v eni igri tudi zmagal. Osvojili smo de- set točk ter smo v sredini le- stvice, pred nami so le mno- go boljše ekipe. Upam, da bomo tudi v spomladan- skem delu pi-venstva tako uspešni kot v jesenskem.« Prve FIS točke za celjske smučarje Cene Jovan, trener SK Unior Zreče: »Tako kot vse smučarske klube tudi nas najbolj tare pomanjkanje snega. Vsaj začetek letošnje zime je podoben lanskemu. Kondicijsko treniramo do- ma, na snegu pa na poligonu v Kranjski gori in smučiščih v Avstriji. Vestno delamo z najmlajšimi, naša dva naj- boljša smučarja Simon Ko- ražija in Snežana Vignjevič pa sta na močnih mednarod- nih tekmah že osvojila dra- gocene FIS točke, ki jima iz- boljšujejo startna mosta. Za novo leto bomo dva dni mi- rovali, potem pa nas že čaka- jo prva tekmovanja. Če ne bo snega, se bomo morali zado- voljiti s poligoni v Kranjski gori. Slovenj gradcu in na Pohorju.« 29. DECEMBER 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 17 Jazbinškova - najboljša atletinja Slovenije Tudi letos je Atletska zve- za Slovenija proglasila naj- boljše slovenske atlete in at- letinje. Med atleti je osvojil 3. mesto olimpijec Rok Kopi- tar, med atletinjami pa je bi- la najboljša Kristma Jazbin- šek, oba člana AD Kovino- tehna Kladivar. Tudi Jazbin- škova je bila ohmpijska kan- didatka, vendar je v primer- javi z lansko sezono letos iz- redno nazadovala. In če je vseeno najboljša atletinja Slovenije, to kaže na izredno skromnost naše kraljice športov. Sicer pa se Kristina vestno pripravlja na novo se- zono in napoveduje končno »zrušenje« legendarnega dr- žavnega rekorda Nataše Ur- bančič. Upamo, da ne bo ostalo samo pri napovedih. Športni dosežki v odhajajočem letu Nataša Gerkeš: »Svoj ok- virček na športni strani zad- nje številke Novega tednika v iztekajočem letu naj bi s svojim razmišljanjem o celjskem športu zapolnila tudi sama. Pa sem za to res poklicana? Se na športne to- kove v našem mestu dovolj spoznam? Z nekoliko gren- kobe bi lahko na obe vpraša- nji odgovorila negativno, kajti v minulih mesecih sem tu in tam spoznala, da o celj- skem športu ni mogoče ved- no pisati tako kot bi bilo po- trebno. Objektivno, trezno in predvsem nepristransko. Sa- mopoveličevanje nekaterih, kljub skromnim dosežkom, je namreč v mestu ob Savinji v športnih krogih pogost po- jav. Med svetle in močno si- joče športne zvezde lahko v našem mestu prištevamo kegljavke EMO, ki so letos bile praktično nepremaglji- ve. Našteli bi lahko še nekaj precej mladih atletskih im.en, pa še tu in tam kakšne- ga posameznika, ki je letos zablestel v športnih arenah. In od te bleščave je končno potrebno pogledati tudi tja, kjer prevladuje sivina - na košarkarsko igrišče, na no- gometni stadion, na hokej- sko ledeno ploskev... Toda v vsakem klubu se izmenič- no vrste obdobja zmag in na- to obdobja porazov. Zato že- lim v prihajajočem letu vsem športnikom čim manj pora- zov in čimveč zmag in pred- vsem, da bi na svoje napake znali pogledati tudi z nepri- stranskim očesom ostrega in kritičnega opazovalca, kajti napake je lahko odpravljati, ko se jih zavemo in ko smo jih sposobni priznati.« Uspešni v sindikalnem športu Bogdan Povalej, strokov- ni sodelavec ZTKO Celje: »Končano je sindikalno tek- movanje v košarki, kjer je v 1. ligi zmagala ekipa Libele pred Železarno in Kovino- tehno (nastopdo je 7 ekip), v 2. ligi Gradiš pred Blagov- nim centrom in Izletnikom (5) ter v 3. ligi UNZ pred PTT in EMO. V namiznem tenisu je bil med člani najboljši Potočnik ŽTO pred Zorkom Zapori in Štarlekarjem Železarna, med st. člani pa Gajšek Aero pred Prevorškom Ingrnd in Brobežem Zlatarne. Tenis 1. liga 1. RC, 2. Kli- ma, 3. Aero. 2. liga 1. EMO, 2. LB, 3. Železarna, 3. liga 1. Merx, 2. Aero, 3. Kovinoteh- na, 4. liga 1. Cinkarna, 2. Ko- vinotehna. 3. ŽTO. 5. liga 1. Obrtniki A, 2. Ingrad, 3. Nivo in 6. liga 1. LB. 2. SDK in 3. EMO. Na.stopilo je kar 48 ekip. kar kaže na vse večjo popularnost te igre. Sah 1. liga 1. Ingrad, 2. ŽTO, 3. EMO in 2. liga 1. Zla- tarne I. 2. Libcla in 3. Zdrav- stveni dom (sodelovalo 18 ekip). Namizni tenis ženske po- samezno 88 1. P(jdbrežnik Ingrad, 2. Zilli Aero, 3. Zim- šek Blagovni center. Kegljanje ekipno moški (19) 1. Zdravilišče Dobrna, 2. Cinkarna, 3. Železarna, st. člani (11) 1. EMO, 2. Izletnik, 3. Elektro in ženske (12) 1. Obnova. 2. Cinkarna in 3. BC, posamezniki člani 1. Marjan Brglez Kovinotehna, 2. Avgust Kompan Dobrna, 3. Džordžc Topič ŽTO. st. člani 1. Franc Grubenšek Že- lezarna, 2. Viki Bevc Izlet- nik, 3. Ivan Šrol EMO in čla- nice 1. Zdenka Zimšek BC, 2. Tatjana Grušovnik Obno- va in 3. Marija Salamon Aero. Borbene partije 1. PTT, 2. Cinkarna. 3. Klima, rokomet 1. Aero. 2. Cinkar- na, 3. Libela, odbojka ženske 1. liga 1. Ingrad, 2. Klima, 3. Cinkarna, 2. liga 1. RC, 2. STŠ, 3. Železarna, 3. liga 1. Dobrna, 2. Obnova, 3. OŠ 1. Celjska četa, 4. liga 1. ZC, 2. Merx, 3. PD in 5. liga 1. Aero, 2. Žična, 3. Gradiš, moški 1. liga 1. Ingrad, 2. Aero, 3. Cin- karna, 2. liga 1. ZTKO, 2. LB, 3. RC, 3. liga 1. Dobrna, 2. UNZ, 3. Metka in st. člani 1. Ingrad, 2. Železarna, 3. Klima. Smučarji v Skomarjih Martin Grum, predsednik SK Skomarje: "Menimo, da ste nas že spoznali, saj vam vsako leto sporočimo, kako naložimo sredstva pridoblje- na tudi z organizacijo plesa in srečolovom. Takšen ples načrtujemo za 15. januar v hotelu Dobrava v Zrečah. V letošnjem letu smo uspeli uresničiti planirane naložbe v opremo smučišča tako, da lahko organiziramo smučar- ska tekmovanja za skupine do 80 tekmovalcev. Letos smo tudi začeli z adaptacijo originalne hiše v Skomarjih, ki jo imamo v dolgoletnem najemu, pričeli pa smo tudi že s šolo alpskega smučanja in treningi 30 otrok z našega področja.« Tekmovali za pokal 22. december Vlado Marot: »Vojni cen- ter za medicinsko rehabilita- cijo iz Rmiskih Toplic in Se- kretariat za ljudsko obrambo občine Laško sta bila letos prvič organizatorja tekmo- vanj v različnih športnih dis- ciplinah za moške in ženske ekipe iz delovnih organizacij laške občine. Moški so se po- merili v malem nogometu, odbojki, šahu, streljanju z MK puško in v namiznem tenisu, ženske ekipe pa v od- bojki, streljanju z MK puško in v namiznem tenisu. Na tekmovanja seje prijavilo 12 delovnih organizacij, ki so sestavljale moške ekipe in osem delovnih organizacij z ženskimi ekipami. Med ženskimi ekipami je v odbojki zmagala ekipa iz Prevzgojnega doma Radeče, v streljanju z MK puško iz Predilnice Laško v namiz- nem tenisu pa prav tako iz Prevzgojnega doma Radeče. Pri moških so v malem no- gometu bili uspešni iz Papir- nice Radeče, v odbojki so največ točk dosegli iz TIM Laško, prav tako tudi v šahu. V streljanju so imeli največ krogov iz Papirnice Radeče, v namiznem tenisu pa so naj- uspešnejši iz Elektrokovi- narja Laško. Pokal 22. december so med moškimi osvojili iz Pa- pirnice Radeče, med ženski- mi ekipami pa iz Prevzgojne- ga doma Radeče. Tekmovanje je bilo mno- žično in uspešno izvedeno, zato so se organizatorji odlo- čili za tradicionalno obliko športnih tekmovanj.« Šah v žalski občini Jože Grobelnik: »Šahov- ski klub Savinjčan je pripra- vil hitropotezni turnir, na ka- terem je nastopilo 12 šahi- stov. Zmagal je Stane Skok pred Martinom Štormanom, Jožetom Peternelom itd. Turnir je pripravila tudi ko- misija za šport in rekreacijo pri Društvu invalidov občine Žalec, kjer je nastopilo 14 ša- histov, zmagal pa je Ivan Pevnik.« Benč in njegovi junaiii Prednovoletni dogodek na ožjem zabavno glasbe- nem prizorišču naj bi bil koncert dveh udarnih »ben- dov«, to je Martinov Krpa- nov in Janeza Benča ter Ju- nakov nočne kronike v dvo- rani Golovca v Celju. Ven- dar je ta koncert šel nekako mimo ljubiteljev rockovske glasbe, saj si ga je ogledalo samo nekaj več kot dvesto obiskovalcev. Tudi v naši rubriki smo želeli posvetiti temu koncertu več prosto- ra, vendar našega sodelav- ca, ki naj bi poročal o tem dogodku, redarji, kljub stal- ni vstopnici Zavoda Golo- vec, niso spustili v dvorano. Seveda pa to ne pomeni, da ne moremo napisati nekaj več o veliki plošči Janeza Benčine Benča in Junakov nočne kronike, ki je izšla te dni pod naslovomi na noge. Kot je povedal Benč je ta plošča pravzaprav nadalje- vanje njegovega glasbenega dela na socialne teme. Zato jo je treba poslušati kot celo- to, čeprav tudi posamezne skladbe pomenijo neko celo- to. Kljub različnim avtorjem glasbe in teksta, to so Benč, Marko Lebar. Edo Šibenik. Branko Kastelic. Alojz Štebe in Peter Vest. se glasba in teksti iz skladbe v skladbo stopnjujejo in dosežejo višek v predzadnji skladbi Parano- ja boogie, da bi že naslov zadnje skladbe Rojstvo ne- česa dal iztočnico za nasled- njo ploščo. Prav gotovo je skupno delo ansambla in Benča kot posamieznika dalo zelo dobre rezultate in ljubi- telji tovrstne glasbe bodo prav gotovo zadovoljni. Ob koncu je treba nekaj zapisatiše o Junakih nočne kronike. Zanimivo je, da je Benč zanje izvedel v Beogra- du in ko jih je poslušal, je vedel, da so prav tisto, kar išče že nekaj časa. Tako so nastali Benč in Junaki nočne kronike, ki so postavljeni na fotografiji takole: bobnar Damjan Brezovec, kitarist Marko Lebar, basist Marko Novak, klaviaturist Edo Ši- benik ter seveda Benč. F. P. Pa smo pri iconcu Z današnjim prispevkom smo poskušali prikazati vso pestrost športne dejavnosti na celjskem območju. Zave- damo se, da nam to ni uspelo in nam nikoli ne bo, saj je takšnih in drugačnih dogod- kov toliko, da bi za vse potre- bovali kar celo številko No- vega tednika. Celotna velika družina športnega uredni- štva se bo dobila na kratkem srečanju že 12. januarja v go- stišču Zeleni gaj pod pokro- viteljstvom TKS in ZTKO Žalec. To bo izrecno delovni sestanek, saj.žglimo opleme- nititi vse športno oddaje v Radiu Celje, kot tudi šport- no stran v Novem tedniku. Vsem, ki kakorkoli sodelu- jejo z nami, smo hvaležni. Vsaka še tako drobna infor- macija je dobrodošla. Ven- dar je ob vsem tem treba raz- umeti tudi naslednje: športa in rekracije je na celjskem območju ogromno in kljub najboljši volji je težko vedno o vsem zapisati vsaj drobno informacijo. Še vedno bodo imeli prednost tisti, ki svoje- ga prostora ne najdejo drug- je. Tako je tudi prav, saj o »velikih« pišejo drugi, ki izhajajo vsak dan. Da sklenemo novoletno poslanico ali športni pre- gled; velik napredek je bil dosežen v Celju, ko so uspeli razvrstiti 18 športnih panov v razrede in bo v bodoče vsak dobil toliko, kot si z de- lom zasluži. Veseli smo pre- mika pri obnovi dveh po- membnih objektov, kot sta odprti bazen in drsališče. Ve- seli skrbi za kadre. Manj ve- seli pa še vedno tega, da ne- kateri ne razumejo dobro usmerjene celjske politike o telesni vzgoji in še vedno vlečejo na svojo stran, s tem pa drobijo sredstva. Ob koncu januarja bomo delali pregled opravljenega dela na športnem področju in podelili pokale najboljšim v imenu TKS, ZTKO in NT- RC. Kako uspešni smo bih le- tos? Med športniki so v ospredju trije olimpijski kandidati za Barcelono 92 Tešovič, Vračun in Jurak. Med atleti po odhodu Kopi- tarja ni nove »zvezde«, z naj- bolj obetajočo Kocuvanom pa ne vemo, kaj bo. Ostalo so ekipni športi, kjer ni izjem- nih vrhuncev. Športnice? Kegljavke, mlade atletinje, umetnostna drsalka Perče- va, konec. Sicer pa, danes šport zah- teva celega človeka in težko je zahtevati, da bi imeli same super zvezde. Bolj pomemb- no je, da se s telesno kulturo in rekreacijo ukvarja čimveč ljudi od vrtcev dalje, da bo- mo zdravi in telesno sposob- ni. Tako bomo tudi več zmo- gli tam, kjer moramo biti, na delovnem mestu. Tisti pešči- ci najboljših pa tudi ponudi- mo vse, da bodo svoj talent pripeljali do vrha, zadovoljili sebe in nas, ki jih radi gle- damo. TONE VRABL • Če upoštevamo zadnjih nekaj nastopov' različnih glasbenikov v Celju, bi lahko ugotovili, da se poslušalci oziroma obiskovalci tovrst- nih prireditev zopet vračajo k narodnozabavni in sakral- ni glasbi. Koncerti Avseni- kov, Lojtrca domačih in zad- nja koncerta New swing quarteta, so bili razprodani. Koncert Martina Krpana in Benča pa je izzvenel, skoraj dobesedno, v prazno dvora- no Golovec • Ansambel Cmok je ponovno aktiviral dva glasbenika, saj zdaj v njegovih vrstah igrata tudi Tone Pantner in neuničljivi Jože Rus • Žal pa moramo poročati tudi o manj prijet- nih stvareh. V prometnih ne- srečah sla se namreč v zad- njem času poškodovala Franc Žerdoner (Šaleški fantje) ter Radovan Reja (Hmeljarski instrumentalni kvintet) • ŠlK iz Titovega Velenja seje okrepil s pevko, katere ime pa je zaenkrat še skrivnost • Citrar Karli Gra- dišnik, ki mu nekateri, zara- di uspešne propagandne ak- cije, pravijo po novem kar »Virštajnčan«, še vedno igra v Hotelu Rubin v Žalcu, kjer bo zabaval goste tudi na Sil- vfistmvo« _____ 18. STRAN - NOVI TEDNIK 29. DECEMBER 1988 Pri nas so res čudne stvari: bolj ko gremo proti jugu, bolj je hladno. Pomeni to res to, da je sever že zajela odjuga! Šušlja Šušlja se, da bi se rad šentjurski Emov tozd kotli osamosvojil. Če se kaj spoznam na take stvari, to pomeni, da po dolgih letih res ni- ma več izgube. ???? Celjski športno-rekreacijsko- sejemski zavod Golovec najde- mo po novem v telefonskem ime- niku pod Dvorano Golovec. No, vsaj nekaj to pove. Da so pod streho. Bo dovolj Vsak dan dopovedujejo, naj vzamemo bronhi, da bomo lažje dihali. Ko poslušam poročila iz Beo- grada, kaj tam kuhajo v teh dneh, ne vem, če nam bodo za lažje dihanje pomagali samo bronhiji. VSI 'STOPAMO V ISTO LETO - PA TAKO RAZLIČNO! Križanje Žalec dobi še eno obvoznico Nekateri se ob tem križajo, ker se bojijo, da bo še z njo toliko težav kot s severno. Žalostno Je le, da ta odločitev kljub geslu o neposrednem odloča- nju ni odvisna le od nas! Dobro obveščeni že ve- do povedati, da ZIS spet skrbi za naše varstvo zraka. Bojda bo v prihodnje še^ manj smrdelo po bencinu. Nekaj se mi zdi čudno. Imamo Pešca, naše gospodar- stvo pa noče nič kaj prav shoditi. Razumljivo Dušan Šinigoj je ob obi- sku v Titovem Velenju oči- tal velenjskemu županu in izvršniku, zakaj mu ne ver- jamejo in zaupajo; mislil je seveda na stvari okoli (na- meravane) ureditve odlaga- lišča. Ja tako je to - včasih smo preveč slepo verjeli in za- upali, zdaj pa... Ljudje tarnajo - vsi hoteli pa so za novo leto razpro- dani. Mar je po vsem tem čudno, če bi bili nekateri kar za to, da bi imeli novo leto večkrat na leto. Ni šlo v Atomskih toplicah so napovedovali, da bo- do že z novim letom sprejeli goste v novo Atomsko vas. Pa jih bo- do šele za praznik dela. Torej tudi »atomski« pogon ni pomagal. Ubrano v Celju si že nekaj ča- sa prizadevajo, da bi ustanovili mestno god- bo. Nekateri tudi predla- gajo razne možne vire fi- nanciranja, saj vsa stvar ne bo poceni. Toda težko je pričako- vati, da bo ta nova celj- ska godba lepo zaigrala, dokler bo gospodarstvo tako tanko piskalo. Samo v tem kotič- ku imamo možnost, da vam zaželimo res pravo Novo leto. Bodeče! Jugoslavijo naj bi rešili višji davki. Če ne bodo prej pokopali IjudL VALERIJA SKBJNJAR-TVEZOVA 21 DOLINA ČRNE REKE Prevedla Neža Maurer Kupil sijezenmo in začel graditi hišo, toda hiša veliko stane. Takrat seje začel tisti ogabni štrs(jk. Vse je postalo še težavneje. V dolino seje znova vrnila lakota. Mi smo vztrajali^ lastniki so izgubljah. Spomnili so se nai^, ker so ga poznalL Obljubljali so mu„ da si bo zgrnil hišo, če bo zlomil štrs^jk. Hvalili so ga, da si ne bi prenusUl: češ, le on lahko stori nek^ tako koristnega zase, še največ pa za rudarje, sicer bodo umrli od lakote. Gotovo, tudi za rudnik, ker rudnik je živ. Kjer se ne dela, rudbaik umira, z iyim pa bo umrla tudi dolina. On pa lahko vse reši in nekoč mu bodo vsi hvaležni. Z uporabniki mora biti previden; no, on že sam ve, kako bo to izpeljal. In vedel je. Imel je velik vpliv pri rudarjih, zato je kmalu razbil njihovo enotnost Lastriiki so se veselili, poUclja pa je polnila ječe. Klaon si je zgradil hišo. Rudaj^i pa niso pozabili. Nedavno je okupator objavil v doUni, da so banditi izvedli atentat in s pištolo ubili človeka, ki je vdano in zvesto služil Ttetjemu rajhu. Zato so počastih njegov spomin in mu dodelili posmrtno ocUiko vajve.« Kolikoiarat sem hodila mimo njegove hiše, razmišlja Ana. Rada sem gledala zgegov vrt Imel je vse mogoče "Cvetje in zmeraj je nekaj cvetelo, le rdečega ni bilo nikdar. Pripovedovali so, da ne mara rdeče barve. Kakor da bi bil slutil, da bo luegova kri pobarvala cvetje. Velikokrat seje pozn^e v mislih vračala k pogovoru z Ivanom., s tovarišem TUum. To ni bil več tisti £auat„ ki se je sramežljivo smdttljal, ko sta se srečaJa. BUjezrelmož,, šd natanko ve, kako je treba razporediti iigvure na šahov- nia, če hoč&no zmagati Kmalu seje zalotila, da rau še v tnislih ne pravi več: Ivan, temveč tovahš Tihi. Čez čas je pošel v batadfon poziv: tovanšica Ana mora na pofifični tečat/ za bata^onske sešaetaije SKOJ, id ga v tej in vasi tuganizira Okrožni partijski komite. Ana se je razveselila. Biti blizu itovariša Tihe^ p(»go- vaijati se z njim„ poslušati ga„ kako ji pripovediJije dfigjodke iz jnjenega rojstnega šaaja - človek si lahko samo želi kaj take^ *Tihi si žeti dobrih kadrov, * je bUo vse, kar je pripom- nil komandant Šele mnogo„ mnogo pozneje Ana razumela Vidovo opazko. Žal, prepozno. Tikratje gorela od žeHe, da bi čim več izvedela in se čim več naučila. Zdelo seji je, da vsak dan odkriva nov svet Včasih se je spraševala, kako je sploh mogla živeti, dokler ni vedela za vse to, česar se je zdaj veselila in za kar je živela. Ana sedi med fanti in dekleti, med mladimi partizani in partizankamL Med njimi so dijaki, vajenci, kmečki sinovi in delavci. Ne razliknjejo se med seboj, le njihove uniforme so različne, sestavljene iz delov, ki so jih odvzeh na akcijah. Enake so le kape na glavi, titovke z rdečo petokrako zvezdo. Tudi njihove mish so enake - potekajo v isti smeri. Pogovarjajo se s tovarišem Tihim. »Tovariš Tihi, mi komunisti ne verjamemo v boga. Mene zanima, ali obstaja ah ne? Vprašali me bodo, ko se bom vmU na vas. Vedeti moram. Ce ne olfstaja, kaj nam bodo cerkve, lahko bi jih spremenih v šole! V moji vasi so vse sežgaU, le cerkev je ostala. Menim, da če ni gospodarja, ne potrebuje hiše.* »Zate. zame, za nas zii potrebno, ker ne verjamemo. Sicer pa ne oltst^a. So pa ljudje, ki verjamejo: tudi v tvojo vas se bodo vrmh tisti, ki so preživeU. Oni potrebujejo cerkev prav toliko kot hrano. Mi ustvarjamo deželo, kjer bodo ljudje uživah svobodo, ne take dežele, kjer bo svoboda trpinčila ljudi. Glej,, mi verjamemo v znanst\'eni socializem in ne moremo brez rrtarksizma. Tvoja mati in ktabica pa verja- meta v boga in ne moreta brez svetega pisma. Je tako?« »Je, tovariš T^fei.« »Pravi sk(ijevci prepričvj^o, ne podirsjo. Ljudje se nam morajo pridružiti,, ne sm^o t)ežati od rtas. Mi nismo ne nad, rte mimo ljudstva. Mi smo r^gov del, smo celota skupaj zr^jhn..." Ana posluša, aU bolje požira vsako besedo. To o bogu pravzaprav ni nič novega žarijo. V rojenem rojstnem krsjuje že sUšala o teh stvareh. Predavar^ja pa sojo še bon prepričala. Bilo je veliko tega, kar se je tukaj naučila in izvedela. Zatlovoljna je, k&r se ji zdi, da je zrasla, še najbolj v svcjih očeh. ] Ko bi le Vi nekda- ryi Vid! odk.. .: .......... - vvj. sta se pogostne videvala. S temi srečar\ji pa ni bila zadovoljna^ Saj ne bi ničesar izgubil, če bi sedel kraj nje v travo, če bi ji njegova roka razmršila lase, nato dolgo ostala in počivala na njeni rami in jo le od časa do časa neopazno stisnila. Le toliko si želi; ali je veliko? V bataljonu jo je čakalo razočaranje. Prejšnji namest- nik je postal komandant. Vid je odšel za komandanta v na novo ustanovljeno brigado. Ana je klonila. Tihi je daleč, Vid še dlje. Hotela ga je povabiti na sestanek, ki ga bo imela s skojevci. Naj vidi, kaj se je naučila. Naj zve, da ni odnesel veter zgodb, ki jih je pripovedoval njej, že zdavnaj pred vojno. Veselila seje in skrbelo jo je, ko je izvedela, da pojde nocoj brigada v napad. Ne zato, ker bo šla v napad, to se je dogajalo vsak dan, temveč zato, ker bodo končno napadli sovražnikovo oporišče, kjer mora še sama poravnati račune. Nocoj bo pritisnila na petelina in namerila v oči, ki so jo nekoč ljubkovale. Ni res, se je oglasilo v njej: Kanirje zmeraj samo jemal ah si prila- ščal, če ni mogel vzeti. Prilaščal si je zemljo, mladost zdravje, glasove. Vse! Lastniki rudnika so se odločih. da bodo odkupih zem- ljo dveh kmečkih posestev v zgornjem delu vasi. Kmetje so se uprh. Kmet brez zemlje umira kot drevo brez korenin. Rudnik je potreboval zemljo. Dogovarja- nje z lastniki se je zavleklo. Še posebno vdova, ki je upravljala posestvo pod hribom, ni hotela nič sUšati o tem, da bi prodala zemljo. »Na smrtni postelji me je pokojnik zadolžil, da skrbim za zemljo in da na rjej zredim otroke. ,N3j ti ne bo žal truda, zemlja se ti bo oddolžila s plodovi, otroci s pošter\jem,'je govoril. Jaz pa mj bi zemljo odstopila gospodi za karsilKMii? Še mrtva ne!« Živela je v svojem malem svetu, ki se je začer\jal na njivi in končal ob nedeljski službi božji v kmečki cerkvi, m ni vedela, da pravica ni vedno nijvečja utež na gospo- ski vagi. Ne dokazovanja, ne prošr\je, ne tamarya niso pomagala. Rudnik je hotel zemljo in odveč je bilo vsako nateza- rye. Takrat je vdovo obiskal Kanir, ugledni posestnik in cerkveni odbornik. Pred njim že na daleč snemajo reveži klobuk z glave, pa da ne bi mogel prepričati neke vdove, še posebno, če je čedna! Nikdar se ni izvedelo, kako je Kanir prepričal žensko, daje prodala posestvo, če je sploh privohla v to. V vasi pa so se prekrižah in še dolgo potem govorih, da je žena znorela, da se je vrgla v Savo in utonila. Otroke so poslah v sirotišnico. N€HxJ bo nesrečna vdova vodila Anino roko, da bo laže pritisnila na petehna pri mauzerici Duhovnik ni hotel Uagosloviti samomcrilskega groba, samomorilce še bog prezira. Pripovedovah so, da rjena nemirna duša hodi ponoči po posestvu, in podira, kar rudnik zgradi Ko bo padlo oporišče in izd^alec Kanir v -t ?n. se bo umirila tudi duša p€)kcjne vdove. 24. STRAN NOVi TEONIK 29. DECEMBER 1988 PREDNOVOLETNO RAZPOLOŽENJE Fotografiie: EDI MASNEC SHALOM IZRAEL! Piše Branko leban Samovoljno je odstranil tudi enoto OZN s Sinaja. V kairskih časnikih so se začeli pojavljati članki o sveti vojni za arabsko Palestino. Spopad je bil neizbežen. Izraelci so udarili prvi in s tem pred celim svetom veljali za agresorja. To se je zgodilo 5. junija 1967 ob 7.45, ko so na tleh uničili 75% egip- tovske aviacije. Ker je bila pričakovana le vojna z Egip- tom, je bilo presenečenje sirsko bombardi- ranje Tiberiasa v Galileji in jordansko ob- streljevanje Jeruzalema. Zato je bil del enot s Sinaja povlečen na osrednjo fronto proti Jordaniji, kjer je bil odpor jordanske arma- de po začetnih hudih bojih za Jeruzalem, v treh dneh strt. Izraelci so prekoračili Jordan in prodirali proti Ammanu. vendar so se po posredova- nju ZDA vrnili nazaj čez reko. Čerta pre- mirja je postala reka Jordan. Enote so bile prestavljene na Golan-na sirsko fronto, kjer so bili boji hitro končani z zavzetjem Go- lanske planote. Na jugu so se izraelske eno- te ustavile po posredovanju OZN ob Sue- škem prekopu z zavzetjem Sinaja, dvakrat večjega od celega Izraela. Torej Zahodni breg Jordana je prišel pod izraelsko okupacijsko oblast, meja pa je bi- la prestavljena na reko Jordan, katera je bila meja med Palestino in Transjordanijo v času angleškega mandata. Kaj je ta bleš- čeča vojaška zmaga prinesla Izraelu? Kot prvo je bila to prekinitev diplomatksih od- nosov z mnogimi državami, kot drugo pa nove probleme, kako ukrepati z več kot milion Palestinci z Zahodnega brega. Palestinci so po večini ostali na svojih domovih in se v vojaške operacije med izra- elsko in jordansko vojsko niso vključevali. 200.000 jih je pa vseeno pobegnilo v Jorda- nijo in se naselilo v begunskih taboriščih. Naselja in mesta na Zahodnem bregu so bila z redkimi izjemami (Latrun, Kalkilia in dve vasi pri Hcbronu) nedotakniena. Prvi ukrepi, ki jih je sprejela okupacijska oblast so bili za arabsko prebivalstvo neko- liko presenetljivi. Jeruzalem je bil združen v eno mesto, brez omejitev gibanja za pre- bivalstvo z obeh strani bivše meje. Barika- Aka ~ staro pristanišče, v ozadju Haifa. de so bile odstranjene, v evforiji zmage izo- bešene zastave z Davidovo zvezdo pa z vseh Arabskih svetišč snete. Upravo nad svojimi svetišči so Arabci zadržali, Židom pa je bil omogočen prost dostop do Zidu žalovanja, kije bil prej na jordanski strani meje. Vlada je dala gradbeni material za obno- vitev stavb v obeh porušenih mestih. Arab- ci so zadržali svoje šole v svojem jeziku z učenjem svoje kulture in zgodovine. Izra- elska vojska je bila odstranjena iz naselij in vsa arabska mesta so obdržala svoje župa- ne. Ljudje z zasedenega ozemlja so še na- prej volili poslance v jordanski parlament, kar je še danes tako, kljub temu, da žive v mejah Izraela. Arabcem je bilo takoj omogočeno giba- nje po Izraelu m prost prehod v Jordanijo preko dveh mostov čez Jordan-Al]enby in Damia. Tu se tudi danes vrši živahna trgo- vina s poljskimi priaelki in frekvenca pre- hodov je izredno velika. Arabcem od zunaj je bil dovoljen prihod v Izrael na obisk k svojcem in svetim mestom, med tem, ko je prehod te meje Židom z arabske stran prepovedan. Določen je bil rok za vrnite vsem Palestincem, ki bi to želeli in vsem j bila dana možnost zaposlitve kjerkoli v I; raclu. Še tako popustljivi ukrepi pa ne morej nadomestiti lastne države in mnogi Pah stinci se s stanjem do danes niso sprijaznil Iz begunskih taborišč v Jordaniji so se vrš li nenehni vpadi preko Jordana, čemur s sledili izraelski povračilni ukrepi na jo danskem ozemlju. Palestinci niso izbirali sredstev, da 1 škodovali Izraelu in šli so tako daleč, da £ pričeli ugrabljati letala in celo priprav: atentat na jordanskega kralja Huseina, ki, hotel zaradi vpadov izraelske vojske na nj govo ozemlje omejiti delovanje Palesti cev. To je povzročilo septembra 1970 pra\ krvavo vojno med jordansko vojsko in P lestinskimi begunci, ki seje končala z izg nem Palestincev iz Jordanije (Črni septer ber). Nadaljnja usoda palestinskih bore je znana (Sirija, Sabra in Šatila, Liban( danes). Od tistih dni do danes je ostal na m med Izraelom in Jordanijo nekakšen stat quo in Izraelci smatrajo to mejo za mirr kol tudi mejo z Egiptom, po podpisu n rovnega sporazuma v Camp Davidu 1. 191 Čeprav je bil Izrael spočetka za ceno mi pripravljen zapustili Zahodni breg (raz Jeruzalema), pa današnje stanje na lo kaže. Gradnja židovskih naselij na okupi nem ozemlju se nadaljuje bolj ali manj tenzivno, pač odivsno od tega, katera str; ka je na oblasti. O ustanovitvi kakšne pc slinskč države na Zahodnem bregu in G pa Izraelci sploh ne razmišljajo. Dejstvo da danes poteka meja, ki svetovno ni p: nana na reki Jgrdan m mesta kot so Be hem. Nablus, Jenin, Hebron in Jeriho znotraj izraelskih meja. (nadaljevanje pribodnj_